PROIETAß
ŠTEV.—NO. 1080.
CHICAGO, ILL., 24. MAJA, (MAY 24,) 1928.
LETO—VOL. XXIII.
b
VSEBINA.
članki.
Slovenski duhovniki ▼ Ameriki med nami in Amerikanci.
Delavstvo, zdrami se!
Poročilo s VII. rednega zbora JSZ.
Velika socialistična zmaga ▼ Nemčiji.
Zopet eksplozija, ki je pokopala mnogo rudarjev.
Argumenti nasprotnikov evolucije (Ivan Molek).
Kari Mancova rojstna hiša prešla ▼ posest socialistične stranke.
Kdo pravzaprav je zmagal v Franciji?
IZ NAŠEGA GIBANJA.
Poročilo o stavkovni situaciji okrog Avelle.
Živahnost detroitske naselbine.
Zapisnik konference Izobraževalne akcije JSZ. za centralno Pennsylvanijo.
Iz Burgettstowna v Penni.
Socialistična agitacija v Minnesoti.
Zapisnik pete vzhodnoohijske konference J. S. Z.
Prihodnje zborovanje ohijske konference J.S.Z. v Clevelandu dne 17. junija.
"Sava" priredi koncert s sodelovanjem kluba št. 45 JSZ. dne 30. maja.
Veselica organizacije št. 20 v Chicagu.
Vrtni piknik "Save".
Vabilo na konferenco JSZ. za zapadno Penn-sylvanijo.
Basket piknik društva Pioneer bo dne 17. junija.
Popravek k poročilu o konferenci J.S.Z. v John*townskem j okrožju.
razno.
Pobožna rodbina (J. S. Machar).
Pomladna pokrajina (pesem, Tone Seliškar).
Peruškove slike bodo razstavljene na Elyju.
Vi&pcL
Smrt posetila Fr. Lokarja ▼ Aurori.
Cenik knjig in spremembe.
MASI ODRI i
Koncert pevskega zbora "Sava".
Clevelandski pevski zbor "Zarja" bo gostoval v Detroitu.
"Kralj na Betajnovi" v Pueblu.
"Kovačev študent" ter "Črnombeljski škric" gresta 27. maja v Detroit.
Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Every Thursday. Naročnina (Subscription Bates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year} $1.75 i Foreign Countries, za leto (per year) $3.60; pol leta (half year) $2.00.
Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864.
48234853532348234823232348534848484848234823532348235353535323532353235323482348232348532353232323482348234823
4848535348482353484823534823532353484848235323535353532348535353234853482348535353235353894823484848235323535348234823534853484823485348235323484853235348232348
CENIK KNJIG
KI JIH IMA V ZALOGI "PROLETAREC".
uRPOSLOVNB KNJIGE, BOMANI,
POVESTI EN ČRTICE. AMERIŠKI SLOVENCI, (izdala SNPJ.), ameriška zgodovina, Zgodovina SNPJ in slovenskih naselbin. Ilustrirana. Vezana v
platno .......................$5.00
BEDAKOVA IZPOVED, broš. $1.,
vezana..................... 1.50
BOŽIČNA PESEM V PROZI,
(Charles Dickens) broširana .. .40 BEG IZ TEME, (ruski pisatelji)
broširana $1.25, vezana ....... 1.75
BELE NOčI-MAlil JUNAK, (f. M. Dostojevskij) povesti, broširana ..........................55
BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman, broširana.......75
BILKE, povesti, broširana ...... .45
BOJ ZA PRAVICO, povest, vezana ............................75
BOT, (Loifl Goloma), romam, 269
strani, broš. 35c, vezana.......50
ČRNI PANTER, (Milan Pugelj),
črtice, broširana ...............75
CVETKE, šopek pravljic.........20
DEČEK BREZ IMENA, (V. Levstik), vez..................... i-fO
DETELJICA, povest, broširana... 40 DON CORREA. (G. Keller), roman .........................
DORE, (Dr. Ivan Lah), povest,
vezana .......................
DR. HINKO DOLENEC, zbrani
spisi, broš....................
DVE SLIKI, povest, broširana----
flLIZOFSKA ZGODBA, (Alojz
Jirasek), broš. 40c, vezana----
FRANCKA in drugo, povest broširana .........*.............
IJOLEM. (G. Meyrink), romam,
broš. 75c, vezana..............I-00
HEPTAMERON. (Margareta Va-
loiska), povest, broširana .....
HUMORESKE, GROTESKE IN SATIRE, (VI. Azov in Teffi),
broširana....................
IGRALEC, (P. M. Dostojevski),
broširana. 264 st..............
JTMMIE HIGGINS, (TJptom 8im-elair, prevel L M.) vezana v
platmo......................«i-00
JUG (P. Chocholoušek), zgodovinski romam, 616 strami, broširama 85e, vezana v platmo.... 1.28 JUNAK NAŠEGA ČASA, (M. J.
Lennomtov'). broširama........T8
rURKICA AGICEVA. (Ks. San-dor-Gjalski), povest, 860 stra-mi broširana 75c, vezana v platno ........................ 1-00
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR
OKS. (Jules Verne), broširana. .35 KAZAKI. (L. Tolstoj), broširana,
308 strani....................75
KONFESIJE LITERATA, (J S. Machar), zbirka spisov, trdo
vezana......................75
KRES. letnik. 1922 lično veza» 1.50 KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI, (Anatole France),
broširana 85c, vezana.......... 1.10
LETEČE SENCE, (S. H. Vajan-
sky), roman .................
LISJAKOVA Hči, povest, broširana .........................
LJUDSKE POVESTI, (Fr. Jafkliž).
broširana .................... 65
LJUDSKE PRIPOVEDKE, (L. N
Tolstoj), broš................
MARJETICA, idila, broširana.
.25
.45
.60 .60
.50
.40
.40
.60 .75
.50
.50
.85
75
MATERINA ŽRTEV, pripovedke
iz Dalmacije.................
MOJE ŽIVLJENJE, (Ivam Oam-kar), broširama, 168 «trama, 60e;
vezana v platno............
NA KRIVIH POTIH, povest, bro-šir&Q& •
NESREČNICA, ' " (i.'" ' Š! Turge-
njen), broš.................
OBČINSKO DETE, (Bran. Nušič),
roman dojenčka, broš.........
OBISKI, (Izidor Cankar), vezana ..........................
OB 60-LETNICI DR. JANEZA
EV. KREKA ................
OGLENICA, povest, broširana.... PASTI IN ZANKE, (I. S. Orel),
broširana ...................
patria, povest iz irske junaške
dobe, broširama...............
PIKOVA DAMA, (A. S. Puškin),
povest, <broš...................
PISANA MATI, povest, broširana PLEBANUS JOANNES, (L. Pregelj), broširana............
POJEDINA PRI TRIMALHIJO-
NU, povest, brofi...............
POVEST O SEDMIH OBEiB-NIH, (Leonid Amdrejev), broširana .......................
POVESTI, (Lovro Kuhar), broš. POVESTI MAKSIMA GOEKUA,
broširana, 210 strani .. ».......
POVESTICE, (Rabindranath Ta-
gore), broširana............
POŽIGALEC..................
PRAVLJICE, (Fr. Milčinski), ■
slikami, vez..................
PRELEPA VASILIJCA, im druge ruske pravljice, broširana..
RAZNE POVESTI, broširana____
samosilnik, (A. Novačan), deset povesti, broširana ........
SAVIČEV PESIMIZEM, (E.
Kristan), novela, broširana.... SOSEDJE in druge novele, (A.
P. Cehov), broširana ..........
SRCE, novele, vezana ...........
SREČOLOVEC, povest, broširana SPISI ANDREJČKOVEGA JOŽETA, V. zv. vezan ..........
T., III., IV., VI., VII., Vin. mv.
broširani, po ..................
S POTI. (Izidor Cankar), potopisne četrtice, broširana .........
SPOVED. (L. N. Tolstoj), broširana ........................
STARA DEVICA, povest, broširana ..........................
STAROINDUSKE PRIPOVE8TL a slikami, (Jos. Suchy), broširana . . .......................
STEPNI KRALJ LEAR IN HIŠA OB VOLGL (I. 8. Tnrge-ajev im 8. Stepnjak), povetti,
broširana....................
svetobor, povest, broširana...
"Taras buljba, (n. Gogoij),
trdo vezana, 206 strani .......
TIK ZA FRONTO, (D. Feigel)
broširana...................
TRI POVESTI, (L. Tolstoj) broširana .......................40
ODO VIČA. (I. E. Tomi«), po vert 3S0 strani, brošir }a 75e, vezana v platmo..............1.0Î
7 AL. VODNIKA izbrani spisi,
broš..........................30
vitez iz rdeče hi8e. (Aleksander Dumas star.), roman iz časov francoske revolucije, 504
.75
.«i
.40
.50
.65
1.40
.25 .40
.40
.40
.40
.45
.75
jw .60
.7f
.26
1.«
.4«
.7'
.7t .50
.B'
.5« .38
.78
.30
.7f
.41
.45
.35
.65 .75 .65
strami, broširama 80c, vezama
v platno ...................... 1.25
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirk»
povesti in črtic, broširama-... ,6S ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar)
romam, broširama.............T8
EAJEDALCI. (Ivam Molek), povest, 304 strami, vezana v platmo .........................l.TS
EA SREČO, povest, broširana.....45
ZELENI KADER, (I. Zoreč) i povest, broš....................45
ŽENINI NASE KOPRNELE,
(Rado Murnik), broširama ... .80 SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrami spisi, vezama ..... .................. 1.S5
FRAN ERJAVEC, zbrani »pisi,
vezama .............. ......2.00
JOS. JURČIČ, zbrani spisi,
II. zv. vezan ................ 1.60
PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jeam de la I^ntaine, ia francoščine prevel I. Hribar)
vezana ..................... 1-00
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Amt. Debeljak),
vezana .......................*0
PESMI ŽIVLJENJA (Fram Al-
breeht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fram Levstik), vezama .80 POHORSKE POTI, (Janko Gla-
ser), broširana.................35
PREŠERNOVE POEZIJE, vez:.. .75 SLUTNJE, (Ivam Albreht), broširama ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golar), broš. 90c, vez.........1.25
STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Machar), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširama.......65
SOLNCE IN SENCE, (Amte Debeljak), broširana .........50
StrojEMU NARODU, Valentin
hodnik, broširana ............ .85
ŠLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba...................W
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
50c; vezana . . ................78
TRISTIA EX SEBERIA, (Voje-
slav Mole), vezama ........... 1.25
V ZARJE VIDOVE, (Otom Zu-pamčič), pesnitve, broširana.....40
IGRE
ANFISA, (Leomid Andrejev),
broširana.....................50
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana...........75
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJB ŽENINI, (F. 8. Tauchiar), dve šalo-igri, enodejamke, broširana ...........................25
GOLGOTA, (M. Krlež), drama v
treh dejanjih .................. .50
GOSPA Z MORJA, (Hernrik Ib-sem), igra v petih dejanjih, bro-
Sirana.........................60
HRBTENICA, (Ivan Molek) drama v treh dejanjih s prologom
in epilogom ...................25
KASIJA, drama v 3 dajanjih.....75
JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana.................75
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana.......................75
(Nadaljevanje na 3. strani platnic.)
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV—no. 1080._chicago, ill., 24. maja, (may 24,) 1928.	LETO—VOL. xxiii.
Upravništvo (Office) 3689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Kockwell 2864. —^flfcjii r
SLOVENSKI DUHOVNIKI V AMERIKI MED NAMI IN MED AMERIKANCI
V AMERIKI JE OKROG STO slovenskih duhovnikov, izmed teh eden v Kanadi, drugi so v Zedinjenih državah. Okrog šestdeset jih deluje med Slovenci, ostali služijo med dru-gorodci, ali v šolah, ali pa žive v pokoju.
V	Zedinjenih državah je 30 slovenskih župnij; dvanajst je mešanih župnij, v katerih pred-njačijo Slovenci in imajo slovenske duhovnike.
Katoliški listi trdijo, da so skoro vsi ameriški Slovenci verni katoličani, le da so ponekod mlačni in se ne postavljajo dovolj močno v bran za sveto vero in duhovnike. Nemalokrat nagla-šajo, da je Slovenska narodna podporna jedno-• ta, ki je največja slovenska podporna organizacija, po članstvu devetindevetdeset odstotkov katoliška.
Vzlic temu se včasi začuje protestni glas kakega duhovnika, ki izraža svojo nezadovoljnost nad ameriškim slovenskim katoličanstvom. Eden teh je dekan Matija Šavs, ki služi na nem-ško-angleški župniji v Shakopee, Minn. V "Glasilu KSKJ." z dne 17. aprila se bridko pritožuje nad katolicizmom ameriških Slovencev, članku je dal naslov "Pozor slovenski Amerikanci", v podnaslovu pa pravi: "K.S.K.J., spoštuj svoje duhovnike". Beseda "spoštuj" se v listu glasi "spoštuje", vsled česar so urednika I. Zupana zelo trdo prijeli, on pa odgovarja, da dekan Šavs v "spomin na staro pisavo še vedno piše z gosjim peresom." Pisava je vsled tega nerazločna, in kot piše urednik Ivan Zupan v eni poznejših številk, je sporna beseda zapisana tako, da se jo čita "spoštuje", ne pa "spoštuj".
Dekan Šavs domneva, da katoliški Slovenci v splošnem ne spoštujejo dovolj svojih duhovnikov, zato kliče Kranjski slovenski katoliški jednoti: "Spoštuj svoje duhovnike!"
V	članku opisuje, kako je duluthski škof na slovesnem slovenskem katoliškem shodu v Evelethu hvalil slovenske duhovnike ter nagla-šal, da v svoji škofiji nima boljših niti bolj vestnih in delavnih duhovnikov kot so slovenski.
Rev. Šavs je star duhovnik in bi moral vedeti, da če bi dotični škof govoril magari isti dan na italijanski ali poljski katoliški slavnosti, bi izjavil isto o italijanskih in poljskih duhovnikih. "Ponosen sem nanje, bodite ponosni nanje tudi vi," je zaklical škof, in v dvorani so sloven-
Kr f i
ski katoličani "zagrmeli iz navdušenja in tisočerega rokoploska".
A vzlic temu "rokoplosku" in grmečemu navdušenju Rev. Šavs ni zadovoljen; bridko se pritožuje proti "strupenim napadom" slovenskega brezverskega časopisj a ter vprašuj e: "Čemu se slovenski duhovniki ne branijo?" — "Zato ne," pravi Rev. Šavs, "ker jih je sram, da bi pokazali ameriški javnosti, kako nizkotni tipi so med brezverjskimi Slovenci. V argument navaja tožbo duhovnika A. Podgorška proti "brezvercu Kondežu", ki se je vršila pred par desetletji. Župnik je moral "ostudne slovenske izraze prestaviti na angleški jezik, da jih je razumel sodnik Landis v Chicagu." Ko je sodnik tiste "ostudne izraze" prečital, je po Rev. Šavsovem tolmačenju dejal: "Kar gabi se mi, da moram poslušati take nagnjusnosti. Nisem vedel, da je sploh kak jezik na svetu, ki bi imel tako ostudne izraze ..."
Rev. Šavs je že tu očitno pokazal svojo nelogičnost. Če je sodnik Landis dejal, da ni vedel, da je sploh kje kak jezik na svetu ki ima tako ostudne izraze, kje so dobili besede za "take nagnjusnosti" v angleškem prevodu? Po logiki Matije Šavsa angleščina nima takih izrazov, a so jih vendar dobili, sodnik Landis jih je čiital in razumel . . .
Kar se tiče "ostudnih izrazov", je slovenščina na njih revna. Kar začnite pri kletvah. Naš Slovenec si mora pomagati, če hoče res "krepko" kleti ter rabiti "ostudne izraze" v čim "ostud-nejših oblikah", z italijanščino, angleščino, hrvaščino itd.
''Slovenski duhovnik se ne brani, ker noče sramotiti lastnega naroda pred amerikansko javnostjo." On "noče prestavljati na angleščino one ositudnosti in budalosti v slovenskih brez-verskih listih," pravi p. č. dekan.
Vse drugače je med Amerikanci. "Pravemu Amerikancu je katoliški duhovnik pred vsem gentleman, potem olikanec prve vrste, poštenjak, vesten delavec v verskem in družabnem oziru . . . Radi ga poslušajo, njegovi nasveti navadno obveljajo ..."
Rev. Šavs se zopet krega z resnico. "Pravi Amerikanci" navadno mrze katoliško cerkev. Šele ko je postala močna in so se njeni pogla-
varji dodobra udinjali v službo trustjanskih interesov, so kapitalistični listi začeli pisati o nji itolerantnejše. Toda duh sovraštva proti katoliški cerkvi med "pravimi Amerikanci" ni še zatrt, in Ku Klux Klan je en dokaz.
Kakšen olikanec in gentleman je dekan, ki službuje v Shakopee, dokazuje sledeči odlomek iz njegovega članka, priobčen v "Glasilu KSKJ." dne 17. aprila:
"Slovenski Amerikanci, ali veste, zakaj . . . slovenski protiverski listi ... tu v Ameriki tako satansko^ nagnjusno in strupeno pišejo zoper slovenske duhovnike? Zato, ker so še "prezeleni!" So še sami "zelenci". Še vedno nam one kranjske odpadke prežvekujejo . . . Hodili so v svoje "črne šole", pa kam? Njihove "visoke" šole so bile kranjske beznice, ljubljanske šnopsarije . . . V onem zaduhlem, smradljivem ozračju, pijani, omoteni in obteženi na duhu in telesu, so te izpite duše srebale drug od drugega budalosti, "modrost" in "oliko", s katero hočejo "likati" vas, ki ste že mnogo let več tukaj in veste vsaj desetkrat več o pravih amerikanskih razmerah, nego oni butasti kranjski "zelenci", ki se vam vsiljujejo za učitelje in vodnike in — za pijavke in žeruhe vaših dolarjev. Vi ste tej samogoltni pa leni gadji zalegi devetindevetdeseta briga, diše jim pa . . . vaši trdo pri-služeni dolarji . . .
Tam niso nič poštenega znali, tu pa se tudi nočejo priučiti pravega amerikanizma. So preleni, so prezabiti, so prehudobni. So prepuhli v svojih možganih. In ti kranjski "zelenci" naj nam starim slovenskim Ameri-kancem stare smrdljive kranjske flavze pogrevajo . . . Mi, stari slovenski Amerikanci naj se damo voditi tem propalim kranjskim "zelencom"? Naj se gredo solit!"
To je eno "poglavje" iz dekanovega članka in dokazuje, čemu drugorodci "bolj spoštujejo" slovenske duhovnike kakor je dekan Šavs, nego Slovenci . . .
Duhovni gospod je tudi maščevalen. 0 tistih, ki so "odpadli od vere", pravi v enem odstavku:
"Si li bedni brezčastni pozabijivi porodica; nežna* čajnež; brezverski slovenski odpadnik; sramota svojemu narodu; gubitelj in zapeljivec vernega slovenstva v Ameriki? Če je tako — beda ti na tem in na onem svetu, beda in brezčast še tvojemu trohnelemu truplu v grobu, beda ti Judežu med svojimi rojaki . . ."
Sijajen Kristusov namestnik, "olikanec prve vrste", "gentleman", človek, ki se zgraža "nad ostudnimi izrazi"! Ubogo gosje pero, ki čečka take "ostudnosti" v "spomin na staro pisavo".
To, kar smo citirali, je napisal duhovnik. On svoje besede ceni po sledečem merilu:
". . . Ti, članstvo KSKJ. se desetkrat premisli, pred-no se drzneš nasprotovati BLAGIM spominom in navodilom svojega rojaka duhovnika. Njegova beseda naj ti je ZLATA beseda, DRAGOCEN zaklad, katerega si skrbno shrani v srce ..."
Dekan Šavs je nekakšen prvak slovenskih ameriških duhovnikov. Rešuje ga to, da je duhovnik. Mentalno spada v "beznice". Njegov slog, njegovi nazori, njegov jezik in njegovo "gosje pero" to dokazuje.
Vreden bratec mu je Rev. Černe. Njegovi "ostudni izrazi" so javnosti znani in jih tu ne bomo ponavljali.
Glede pijančevanja: Med nobenim slojem naših ljudi v Ameriki ni proporčno toliko pijancev kakor med slovenskimi duhovniki- To je
znano posebno njim samim in "vernemu" narodu.
Tudi ni res, da so bili slovenski duhovniki med tujci tako oboževani, kot trdi dekan Šavs. Nasprotno, marsikdo izmed njih se je pošteno trudil, da pride med Slovence.
Tisti slovenski duhovniki, ki so prišli naprej po zaslugi svoje inteligentnosti, so redki. Če "naši gospodje" v Chicagu, Jolietu, Pitts-burghu, Elyju, Calumetu itd. itd. "ne morejo priti nikamor naprej", niso krivi "zelenci" — pač pa pomankanje inteligence v glavah pre-častitih. Večinoma so samo "za med Kranjce, Hrvate in Slovake". Povišavanj so deležni le irski in nemški duhovniki ter tu in tam kak poljski.
Policijski sprejem jugoslovanskim škofom, ki so prišli na evharistični kongres, je preskrbel v svoji nevednosti slovenski duhovnik. Za dolgoletno ohromelost katoliške jednote so odgovorni slovenski duhovniki.
Med seboj se sovražijo, drug drugega de-nuncirajo "svojim višjim". Drug drugega izrivajo. Na konvencijah svojih organizacij intrigi-rajo med seboj. V razmerju do vernikov se drže pravila: "Ne glej me, nego poslušaj me."
Slovenskemu ljudstvu v Ameriki so duhovniki takega tipa v veliko škodo. Tisti, ki jim slede, ki smatrajo njihove besede za "zlate besede", plačujejo velik davek v nevednosti in dolarjih.
Za napredek ameriških Slovencev, kakor je majhen, nima slovenska duhovščina nobenih zaslug, ker ga je ovirala in se je pomikala v gotovih ozirih z njim samo toliko kolikor je bila v svojem interesu PRISILJENA. "Zelenci" so delali nesebično, gospodje zlatih besed in žeg-nov so pobirali dolarje.
Tudi danes ni drugače.
t^ ^ t^®
Delavstvo, zdrami se!
Volilna kampanja je v teku. Kot taka sama na sebi ne znači za delavstvo ničesar. Pomen ima zanj le, ako se odloči nastopiti zase, s svojim programom v svojem interesu. Med demokratskim in republikanskim kandidatom ni razlike. Njuni stranki služita enim in istim gospodarjem. Delavec, ki se prepira v kampanji za enega ali drugega, troši energijo in čas v svojo škodo.
Delavci, ki nočejo biti marijonete kapitalističnih strank, imajo svoje mesto v socialistični stranki. Ustanovili so jo delavci za delavce. Norman Thomas je socialistični kandidat za predsednika, James H. Maurer za podpredsednika. Socialistom je volilna kampanja ob enem sredstvo za izobraževanje delavcev, kajti samo misleče delavstvo bo sposobno, da si zgradi boljšo socialno strukturo.
Poročilo s VIL rednega zbora J. S. Z.
V pondeljek zvečer je sedmi redni zbor končal svoje delo. Sešel se je v soboto 19. maja. Imel je vsega skupaj šest sej. Vseh članov zbora je bilo petinštirideset. Izmed prijavljenih delegatov nista prišla na zbor dva.
Zastopane so bile šitiri konferenčne organizacije JSZ., 26. klubov, 17 društev, in dva samostojna kulturna društva. Ta zbor je imel med delegati štiri v Ameriki rojene Slovence, kar znači, da se naš pokret utrjuje tudi med ameriško slovensko mladino. Med drugimi so bila zastopana s svojimi delegati štiri angleško poslujoča podporna društva, katera tvori pretežno mladina.
Izmed bratskih delegatov in zastopnikov so pozdravili zbor v imenu SNPJ. njen predsednik Vincenc Cainkar, za socialistično stranko George R. Kirpatrick in v imenu Jugoslavenskog Pro-svjetnog Saveza Luka Uršič.
Na prvi seji je podal obširno poročilo tajnik JSZ. Chas. Pogorelec, na drugi se je razpravljalo o "Proletarcu" in drugih zadevah z ozirom na delavski tisk, na tretji je bil glavni predmet razprav kako pritegniti v JSZ. hrvatske delavce ter zgraditi močno hrvatsko-srbsko sekcijo, na ostalih pa so bili podani razni referati. Poročevalec o naši agitaciji med mladino je bil Joško Radelj ml. 0 konvenciji socialistične stranke v New Yorku je poročal Anton Garden, o socialističnem prosvetnem delu ter o razmerah med srbo-hrvatskim delavstvom Peter Ko-kotovich ter George Maslach, o zveznem glasilu ter o tisku v področju JSZ. Fr. Zaitz, o situaciji
med premogarji Anton Garden, kateri je imel referat tudi o zadružništvu, o volilni kampanji Fr. S. Tauchar, o problemih strokovno organiziranega delavstva Jože Zavertnik, o Izobraževalni akciji JSZ. Chas. Pogorelec itd.
Resolucij ski odbor je predložil resolucijo, katera vsebuje načrt ter direktive za naše delo med mladino, resolucijo o agitaciji za razširjenje "Proletarca", resolucijo za zgraditev srbo-hrvatske sekcije, za agitacijo med ženstvom, o volilni kampanji, o problemih U.M.W. ter pre-mogarjih, o prosvetnem delu, o strokovnih organizacijah itd. Važen je tudi apel na izobražence za sodelovanje z našim pokretom na polju prosvetnih aktivnosti.
Zboru so predsedovali, prvi dan John Olip, drugi dan Filip Godina in tretji Albert Hrast; podpredsedniki so bili Anton Zornik, John Kern in Andrew Miško. Zapisnik sta vodila Christina Omahne in Joško Radelj ml. V resolucijskem odboru so bili Geo. Maslach, Frank Zaitz,- Anton Garden, Frank Alesh in-John Ban.
Zbor je brzojavno sporočil Norman Thoma-su, socialističnemu predsedniškemu kandidatu, in James H. Maurerju, kandidatu za podpredsednika, da bo JSZ. sodelovala v tej kampanji z vsemi svojimi močmi. Poslal je pozdrav tudi predsedniku soc. stranke kongresniku Victor L. Bergerju.
Zapisnik zbora izide v "Proletarcu" v povečani številki takoj ko bo pripravljen za v tisk.
O raznih važnih sklepih ter resolucijah bomo poročali v naslednjih številkah.
.¿tjij*
Tone Seliškar:
POMLADNA POKRAJINA
HODIM v zgodnje pomladanski pokrajini in mi je tako lahko in nežno občutje je v meni in radost in zadovoljnost
in vse — karkoli je okoli mene je zadovoljno z menoj.
Travica že poganja iz zemlje, bela rožica v solnčno luč gre in breze in jelše in vrbe ob potoku cveto.
Hodim v zgodnje pomladanski pokrajini in mi je tako lahko, ko gre življenje na vse strani in sem sam sredi ravni in čutim celoto,
in vem da sem drobček slike v zelenem okvirju, da sem del črvov in ptic, ki življenju pojo.
ARGUMENTI NASPROTNIKOV
rUni IlfllC Predaval v klubu št. 1 J. S. Z. LfULUtiJL	IVAN MOLEK
(Nadaljevanje.)
Če bi bil naturo naredil perfektni stvarnik, bi morala natura logično biti perfektna z najpopolnejšim redom. Pa ni. Natura, ves svet, kakršen je, je slabo spričevalo o popolnosti stvarnika. Človek tudi. Ali je človek v redu? Prosim vas! Ako je človek podoba svojega stvarnika, kakšno mnenje moremo imeti o stvarniku? Čemu je ta stvarnik naredil človeku roko po vzorcu močeradove noge? Zakaj mu ni dal boljše roke? Oči človeka so tudi grozno nepopolne — tako so neperfekne, da si jih mora človek sam popravljati s steklom. In celo teologi, ki pojejo slavo stvarstvu, si natikajo očala na oči — in s tem popravljajo delo svojega stvarnika! Ako bi bibličarji malo pomislili, bi morali prokleti očala kot bogokletna. Ampak oni imajo "pojasnila" v vsakem žepu, pa ti brž zabrusijo: Zato pa je Bog dal človeku pamet, da si pomaga, dal mu je prosto voljo . . . Aha, pamet! Čuden pa je ta dar pameti, ker je imajo ravno teologi polna skladišča, sto tisoči siromakov pa nič, da si ne morejo pomagati! Nič manj čudno je to, da v vseh onih svetih časih, ko je Bog govoril z ljudmi, ni imel nihče na svetu pameti, da bi si bil pomagal z očali, z električno svetilko, brzojavom, aeroplanom ali vsaj s strupenim plinom, ko je pa bilo že takrat toliko hudobnežev na svetu! ... Ta pamet je prišla šele v brezverskem našem veku! Spet žalostno spričevalo za perfektnega stvarnika. Kaj je "prosta volja", je pa najlepše pojasnil župnik Trunk, s katerim sem svoječasno polemiziral v "Prosveti". Bekel je, da je volja k slabemu nagnjena! Prosta je, kljub temu pa k slabemu nagnjena! Ako je volja prosta, ne more biti nagnjena nikamor.
Naravni procesi ne poznajo nobenega ide-jalnega reda, niso nobena ura, ki tiktaka enakomerno, dokler se ne izrabi ali polomi. Bed hočemo mi, ljudje, zato pa osvajamo in krotimo prirodo ter jo popravljamo sebi v prid. Mi, ljudje, pravimo, da ima narava gotove "zakone". To ni v skladju z resnico. Natura nima nobenih zakonov v pravem pomenu besede, drži se pa nekih navad, nekih uniformnosti do gotove meje; ima nekak modus, po katerem se ravnajo njeni procesi. Ali ti modusi ne branijo na-turi, da ne bi delala napak, ki jih včasi popravi. Da, natura včasi strelja velike kozle. Sveto pismo ne ve ničesar o dinosaurih. Njih ogromna okostja nam pričajo, da so enkrat bili vladarji sveta. S stališča biblije bi bila še ena "sveta skrivnost", zakaj je Bog ustvaril te pošasti pred milijoni let, napolnil z njim ves takratni, tropični svet, potem pa vse uničil. Spričo stvar-nikove perfektnosti bi bilo to nepojmljivo. S
stališča evolucije pa je jasno, zakaj so dinosau-ri nastali in izginili. Bili so plod "eksperimen-taci je" v razvoju kuščarie, a niso se obnesli. Kakor človek tako se tudi narava neprestano uči in poskuša in poskuša. Človek je nepopolen in dela napake, ker je del narave. Narava je morda naredila veliko napako, ker je razvila človeka, ki se že danes roga njeni kontroli . . .
Nasprotnikom, ki ne morejo pojmiti, da bi mogla zemlja krožiti okrog solnca brez nekega krmarja — kakor ima vlak strojevodjo in ladja kapitana — se kajpada zdi vse to strašno absurdno. Mehanična evolucija — kakšna neumnost! Ako jih pa primeš za njihova pojasnila, ki so res absurdna in skrajno otročja, ne kažejo nobene zadrege. Če jih vprašaš, kaj je svetilo prvi dan, ko je Bog ustvaril svetlobo, solnce, luno in zvezde pa šele tretji dan — jim je vseeno, če kaj odgovore ali ne. Vprašaj jih, kako je kača prej hodila, po repu ali glavi, predno jo je Bog v raju obsodil, da se mora plaziti po trebuhu — ni odgovora in stvar je v redu. Vprašaj jih, kako more normalna pamet resno vzeti pravljico o "izvirnem grehu" in "odkupitvi človeštva", iko vsega tega ni bilo treba, če je bil stvarnik tako moder kot ga slikajo (nekoliko drugačna pravljica je bila v Babiloniji pred 6000 leti) — te nahrulijo z bogokletnežem in stvarnega odgovora ni.
Neperfektnost nature se očituje tudi — v razvoju tiste človeške energije, kateri so dali ime pamet.
9. Monarhija pameti-
Ker smo že pri pameti, se dotaknem še enega argumenta častitih nasprotnikov in potem smo zaenkrat pri kraju.
Po 75 letih, odkar veda bije boj za priznanje svojega največjega odkritja, smo že prišli v štadij, ko razumnejša opozicija daje koncesije na debelo. Počasi in z godrnjanjem, toda sigurno popušča. V polemiki z g. Trunkom sem opazil, da moj oponent se ni hotel spuščati v kontroverzo o razvoju živalstva in rastlinstva, pač pa je zapisal, da on z mirno vestjo sprejme nazor evolucije, kadar "bo dokazana", in seveda "dokazana" tako, da "prvi vzrok" še vedno ostane kot "začetek" evolucije. Zapisal je celo, da človek "sega v živalski svet". Zahteval sem najmanj petkrat, naj mi pojasni, kako si on razlaga to koncesijo, katero mi je dal, pa ni hotel dati stvarnega odgovora.
Tako je tudi z drugimi oponenti, ki niso navadni tepci. Na tisoče jih je, ki sami pri sebi ne verjamejo več pravljici o šestdnevnem u-stvarjenju in nimajo nič proti temu, kako je prišel medved, konj ali gaber na svet. Bazni učenjaki, ki še hodijo v to ali ono cerkev za parado, se pridno mučijo, kako bi spravili vero in vedo v soglasje, ne morda zato, da "poboljšajo" vedo, ampak da vero prilagodijo vedi. Šest dni ustvarjanja tolmačijo kot "Šest dob". Pisci biblije niso razumeli! "Dan" v sv. pismu pomeni "dobo", ki je lahko trajala več tisoč let! Več ti-
soč! . . . Tako na primer piše ameriška "Catholic Encyclopaedia", da se ne sme misliti, da je bil vesoljni potop "geografsko vesoljen" in da je bil vsekakor veliko prej kot pa je omenjeno v sv. pismu. To je koncesija, da je zemlja starejša kot pa so pisali stari cerkveni očetje. Nadalje pravi ista enciklopedija, da so vestiži (organi človeka, ki niso več rabni in katere sem omenil v začetku) "vsekakor bili koristni prvim ljudem". Ali ni to imenitna koncesija? Ampak oni "učenjak", ki je to zapisal, se najbrž ne zaveda, kako je ponižal "prve ljudi", ker potemtakem so "prvi" ljudje imeli rep! — Čitamo tudi, da so nekateri cerkveni "učenjaki" odkrili, da je neki cerkveni očak, ki je zdaj svetnik, že v srednjem veku zaslutil evolucijo v naravi in je to tudi zapisal! To, to je koncesija! Kmalu bomo culi, da ima apostol Pavel največje zasluge za odkritje evolucije!
(Konec prihodnjič.)
^ ¿i ¿i
Kdo je zmagal v Franciji?
Zmagala je Poincarejeva koalicija. Toda če čitate "Daily Worker" in "Radnik", razvidite, da so v resnici "pobjedili edino komunisti". Nič ne de, da so izgubili več kot (polovico mandatov — da je mnogo njihovih voditeljev bilo poraženih — oni so zmagali na celi črti. Komunisti imajo 13 poslancev, socialisti 101. Pa vendar — socialisti so doživeli "strahoten poraz". Hrvatski "Radnik" z dne 2. maja poroča na prvi strani z velikimi črkami pod naslovom "Žuti socijalisti u Franciji potučeni", da so komunisti pokazali ogromnu sna-gu (moč), socialisti pa so izšli iz borbe totalno poraženi. "Radnik" se hvali, da so imeli komunisti tudi pri ožjih volitvah svoje kandidate proti socialističnim. Kako komunisti razumejo delavsko solidarnost in boj proti kapitalizmu, dokazuje naslednje, povzeto dobesedno iz "Radnika":
"U konačnim izborima komunisti so svuda istakli svoje kandidate nasuprot socijalističkih, tako da je u izbore išlo tri kandidata (v vsakem okraju), jedan socijalistieki, jedan otvoreno buržoazki i jedan komu-nistički ..."
Ta "jedan komunistički" v vsakem okraju je pripomogel k zmagi kapitalistične Poincarejeve koalicije.
t^®
Vabilo na konferenco J. S. Z. za zapadno Pennsylvanijo
Prihodnja konferenca soc. klubov ter društev Izobraževalne akcije JSZ. za zapadno Pennsylvanijo se bo vršila v nedeljo 24. junija na Lawrence (Hills Sta.) Začne se ob 10. dopoldne (stari čas) v novi dvorani društva SNPJ.
Ker je predsedniška kampanja v teku, se bo o nji razpravljalo in sklepalo, kakor tudi o drugih važnih zadevah ter problemih.
Vabimo na to zborovanje zastopnike klubov in društev kakor tudi splošno članstvo. Prisostvovali boste zborovanju in ob enem si boste ogledali novi društevni dom, ki je v ponos naselbine Lawrence.
Victor Vodišek, tajnik konference.
J. S. MACHAR:	\
1 POBOŽNA RODBINA f
£	Prevel dr. Joža Glonar.
X	(Iz knjige "Konfesije literata".)	X
A	»
(Nadaljevanje.)
Testament se je oital. Svojo dušo so pokojni gospod župnik v njem izročili Gospodu Bogu, denar pa, ki so ga imeli, so pravično razdelili med svoje sorodnike, njih otroke, svoje kuharice (pobožni pastir niso pozabili nobene, dasi se jih je pred gospodično Kati nekoliko zvrstilo) in njih otroke, in gospodična Kati, da tudi njene vnučke, o katerih ni dotlej nihče nič vedel, so dobile spominke na skrbnega očeta —
Cenzor: — namreč duhovnega —
Jaz: duhovnega in končno — Čujte: "Pobožnemu Janu Homolki, skrbni ženi Ani in hčerki obeh, Babet-ki, dajem svoj blagoslov in prosim, da bi se me v svojih molitvah spominjali. Obema zakoncema pa polagam na srce, da bi Babetko vodila po cesti strahu Božjega, ki je začetek modrosti ..."
Več Jan ni čul. Stemnilo se mu je pred očmi in v ustih mu je bilo slano in bridko obenem. Niti vedel ni, keSaj je bilo branje pri kraju; tudi ne, kako je prišel ven. Hudi duh je obsedel njegovo srce. Žareča gospodična Kati se mu je nekako sramežljivo zardeva-joča pridružila na hodniku in zašepetala:: "Ali greva malo k meni pogledat? Na šilce onega žoltega —" toda Jan jo je pogledal z motnim očesom in jo žalostno zavrnil: "Kuš, stara omara!" In je odšel iz farovža.
Doma pa ga je čakala skrbna njegova žena Ana. Pričakovala ga je z nemirnim srcem in radovedno, čakala je novice, o kateri je bila prepričana, da bode vesela, samo vedela ni, kako veliko bo to veselje, zato je čakala številke, ki bi pognala kakor solnčna toplota živo srebro toplomera navdušenja kvišku —
Cenzor: Zopet kapitalna metafora!
Jaz: mogoče do točke vretja. Med tem pa je prihajal Jan kakor mrzel januarski dan . . . Vstopil je v ¡hišo. Vrgel je čepico na mizo. Ko pobožna Ana ni zaslišala navadnega krščanskega pozdrava "Pohvaljen bodi Jezus Kristus!" — je sicer osupnila, toda njeno upanje ni izginilo — saj ji je ravno v najnežnejših tre-notkih pokojni Častiti gospod tako prepričevalno zatrjeval, da "se bo v testamentu spomnil na njo in na otroka." Pa je pristopila, da bi pogledala resnici v obraz, k svojemu možu in ga je udano vprašala: "Torej kaj?"
"Figo nam je zapustil!" je zagodrnjal Jan. (Namesto "fige" je sicer zagodrnjal drug izraz, zelo nedostojen za usta pobožnega človeka; ki ga ipa zamolčimo, ker nočemo širiti greha človeka, ki je doslej brez madeža.)
"Kako? Nič?" je zaječala Ana. Janez, ti si moral napak slišati! Tolikokrat mi je obljubil! Si se spet vrtel okoli one more, kuharice, zato nisi slišal."
"Kuš!" je rekel razjarjeni Jan. In jo je tresnil za
uho.
Ana je jokala. "V vodo pojdem s svojim otrokom vred," je jecala.
"Nikamor ne pojdeš, sicer ti dam še eno," je grozil Jan.
Skrbna Ana torej ni šla.
Cenzor: Dobro, da ni šla. To bi bila za povest večja izguba, ko župnikova smrt.
Jaz: Pravilno ste opazili.
V svoji neizgruntani modrosti dovoli Gospod, da hudi duh včasih izkuša duše, ki so Bogu najljubše: tako se je zgodilo pobožnemu pevcu psalmov, Davidu, tako trpinu Jobu, tako vrhovnemu apostolu Petru, in tako tudi našemu poštenemu Janu Homolki. Hudobni duh obsede njih telo in ga napelje na greh, nazadnje pa se Gospod usmili, prežene vladarja teme in odpusti zapeljani duši, ker ni grešila ona, ampak zli duh v njej. Jan se ije pomiril in je zopet našel milost pred obrazom Gospodovim, pomirila se je tudi skrbna Ana, ker se je spomnila, da je takih prizorov prav za prav že vajena: dasi tega nismo pripovedovali, je v prejšnjih letih ihudi duh na ta način pogosto obsedel dušo pobožnega Jana in pobožni Jan se je v takih trenotkih večkrat izpozabil in iztegnil roko na ono, ki mu je pred Božjim oltarjem bila poverjena za družico na poti po zemski dolini — in tako je bilo kmalu zopet vse dobro . . .
Nemoteno je teklo njih življenje med nestalnostjo zemeljskih reči. Novi župnik so se pripeljali v faro, gospodična Kati je izginila nekje na svetu kakor list, ki ga jeseni odtrga zloben veter od rodnega drevesa, ljudje so se rodili, ženili, umirali — blagor njemu, ki pod plaščem Najvišjega uživa njegovo zaščito!
In to so vedno uživali naši Homolke.
Babetka je končala šolo. Iz popka se je začela razvijati preljubka rožica. Pomagala je očetu pri gospodarstvu, pomagala materi v kuhinji — delavniki so jim minili v delu, nedelje v počitku in pobožnem premišljevanju — take nedelje, kakor smo eno opisali v začetku naše pripovedke . . .
Cenzor: Zopet sem zadovoljen, zelo zadovoljen — toda priznajte mi, prav za prav imam precej zasluge na tem, da vam delo tako uspeva.
Jaz: Vsekakor. Cenzura je sploh blagodejna institucija za nas, pisatelje . . .
VI.
Cenzor: Kaj pravite temu dežju?
Jaz: Hm. Dežuje.
Cenzor: Toda če dežuje tako vztrajno, je že zoprno. Dežnik človeka ne obrani —
Jaz: Seveda ne.
Cenzor: Torej po farah si želijo, da bi v svojo povest vpletli tudi vzornega učitelja. In jaz se pridružujem tej želji. Pokažite na zgledu novemu učiteljstvu, kako more složno roko v roki delovati šola s farovžem, veda z vero "na naroda polju dedičnem", da govorim z besedami starega Vocela. Glejte, naše sedanje tako-zvano napredno učiteljstvo je naravnost nesreča našega naroda. Saj veste, kakšen veter vleče in kako vreme nam bo prinesel. Živinozdravnik, ki se je v nedeljo hotel udeležiti sv. maše celo v Cmuntu —
Jaz: Da takega človeka niso takoj zaprli!
Cenzor: Na las moje mnenje. In ravno tako učitelji. Naj učijo otroke citati, pisati, računati, toda naj bodo podstavljeni župniku, duhovni oblasti. In na vas je,.da bi v tem smislu vplivali na naše učiteljstvo. Gledali so na vas, iko ste blodili, naj vas poslušajo tudi sedaj, ko so se vam odprle oči in ste "nastopili pravo pot", kakor pravi Jablonsky v "Emanu in Vili".
Jaz: Paragraf, vi ste ljubeznjiv človek. Dober,
previden človek. In izobražen. Ali vam je mogoče kaj odreči?
Torej: plavali so oblaki po Božjem nebu in tekli tihi, mirni dnevi inašim preprostim in pobožnjim ljudem v bogaboječi vasici ob vijugasti Oharki. Novi učitelj je prišel v vas in pobožni ljudje so kmalu hvalili Gospoda Boga zanj in hvaležno blagoslavljali dan, ki je videl njegov prihod. Kajti vzoren učitelj je kakor biser, skrit v školjki na globini morja; sto takih školjk odtrga potapljač in jiih odpre — toda školjke so prazne! Zato mora vriskati njegovo srce, ko odpre sto in prvo in mu iž inje zašije biser sijajnega bleska in velike cene. Veselili so se vaščani, veseli so bili Častiti gospod župnik in gori v nebesih so se radovali angelji in ■kerubini nad popolnim vzgojiteljem mladine. Imenoval se je Emanuel, kar je bilo njegovo krstno ime in vedno je poseben dokaz naklonjenosti in priljubljenosti, če imenujejo pobožni ljudje koga s krstnim imenom. Torej so mu vaščani pravili Eman, gospod župnik pa Emanek —:
Cenzor: To je dobro. Ravno tako kakor v onih pesmicah Jablonskega, o katerih sem prej govoril.
Jaz: Eman je bil nenavaden mladenič. Po postavi <ne ravno velik, toda v svoji duši zelo pobožen. S svojim življenjem je kar visel na gospodu župniku, niti koraka ni storil, ne da bi se posvetoval s Častitim pastirjem. Odločanje o vsem je udano prepuščal Njim. Ko se je ž njimi sestal — in najsi je bilo to desetkrat na dan — je Častitemu gospodu vedno poljubil roko, pač za to, ker je ta roka vsak dan dvignila Telo in Kri našega ljubega Odrešenika. In je strogo gledal na to, da so enako delali tudi otroci, poverjeni njegovemu varstvu, da, vsak dan je tej deci celo zabičeval, naj na to opominjajo tudi roditelje doma in hudo mu je bilo, če je videl, da ta ali oni faran Častitemu gospodu ne daje te dolžne časti. V gostilni je sedel (ne stopil bi črez prag. če bi ne bil videl, da se gospod župnik zvečer radi ponižajo in posedijo v krogu svojih fara-nov) vedno na zadnje mesto pri mizi, kjer so gospod župnik sedeli na čelu, in tu je pobožno z očmi in ušesi takorekoč visel na ustnah Častitega gospoda, se hvaležno zasmejal, če se je s teh ust zaoula šaljiva beseda, iin je bil vesel, da sme biti v taki družbi, kadar so se gospod župnik resno razgovorih ali o vremenu, ali o letini ali o cerkvenih in verskih rečeh. V soboto je prihajal v farovž, kjer je imel pripravljeno branje: Častiti gospod so namreč naročili, naj mu gospodična Rezika shranjuje prečitanega "Čeha", in Emanek je sramežljivo zardevajoč pred pogledi gospodične Rezi-ke, iki je berilo zavijala v špago, skromno odgovarjal na njena vprašanja, ji potem hvaležno poljubil roko in z dragocenim berilom hitel v svojo sobico. In je čital v soboto dolgo v noč, tudi v nedeljo popoldne (dopoldne je bil ves dan v cerkvi: zjutraj z otroki, potem pri pridigi, pri veliki maši pa je pel na koru) — v pondeljek je vrnil z zahvalo prečitani časopis, poljubil gospodični Reziki roko in se zopet veselil sobote —
Cenzor: No, vidite, ali ne morejo ti naši učitelji vsi biti taki? Svet mir bi imel in tudi zanje bi bilo boljše.
Jaz: Sveta resnica, paragraf. Pa so že take nerazumne buče med njimi!
Cenzor: Po tem-le se bodo takoj izpreobrnili. Vam bodo vendar verjeli.
(Dalje prihodnjič.)
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
So
DOPISI.
poročilo o stavkovni situaciji okrog avelle.
AVELLA, PA. — Stavkovna situacija v tem okrožju je v splošnem nespremenjena. Naši ljudje se trdno drže. Avgusta preteklega leta sta tu obnovili obrat dve kompaniji. Prva je začela Pittsburgh Terminal Coal Co., druga pa Duqvesne Coal & Coke Co. Najprvo sta pričeli importirati črnce, da vzamejo mesta stavkarjev, potem pa sta začeli iskati skebe tudi med belopoltnimi delavci. Slednja s svojo "odprto delavnico" ni imela dosti uspeha in je rov zaprla 15. decembra. Prva še obratuje pod protekcijo sodne prepovedi, ki uniji za-branjuje vsako vmešavanje v "zadeve" kompanije. Stavkokazov je precej, toda premoga producirajo malo. Stavkarje sta obe izgnali iiz stanovanj, katera so njuna last. Januarja to leto, v najhujši zimi, smo morali graditi barake, da smo mogli kam pod streho. Med rudarji je vladala še precejšnja sloga.
Na površje pa so prihajali znaki razdora, in pred več tedni je buknil z vso silo na dan. Iz krogov, ki se zbirajo okrog komunistične Workers' Party, se je organiziral "Save the Union Committee", kateri je sklical svojo konvencijo v Pittsburgh, Pa., dne 1. aprila. In-struiral je svoje pristaše v lokalih, da naj izvolijo delegate in jim zaupno naznanjal, da se stroškov ni treba Ibati. Dne 14. marca je tukajšnji lokal izvolil dva delegata, odbor petega distrikta pa je razposlal na vse svarilo, da se naj drže proč od pittsburške konference ter od "Odbora za ohranitev unije", kajti v nasprotnem slučaju se izpostavijo nevarnosti izključenja. Nato so se prerekanja v našem lokalu obnovila, na eno sejo je prišel tudi distriktni organizator s svojim svarilom, seja je bila zelo burna in večina je odločila, da se delegata na vsak način pošlje. Mnogi smo poudarjali, da ne smatramo vse za pravilno kar se dogaja v vodstvu unije, da nismo nikakršni zagovorniki Lewisa, kajti pri zadnjih volitvah smo glasovali proti njemu, toda interes unije zahteva, da simo v borbi proti operatorjem enotni. Ce bi bili tisti, ki danes toliko kriče proti Le-wisu, tako razpoloženi kot mi takrat ko je bil čas zato, bi Lewis ne vodil naše stavke že 1. 1922 ker bi si 'znali najti boljšo osebo. A večina je bila zanj in je plačala.
Iz raznih pogovorov s pristaši "Odbora za ohranitev unije" in s pristaši I.W.W. vidim, da je slednjim za razbitje U.M.W. of A., prvim ipa, ali da jo dobe pod kontrolo, ako pa to ne bi šlo, da se jo razbije. "Tretja" stranka so operatorji, ki so stoodstotno za razbitje U. M. W. of A.
Ko smo prošlo poletje hodili piketirati, je nam superintendent dotičnega rova dejal, da se kompanija ne bori proti nam rudarjem, ampak proti našemu predsedniku Lewisu, ker je škodljiv nam in kompaniji. Pa jih razumi vse Skupaj, ako moreš.
Na konferenco 1. aprila so šli iz te naselbine štirje delegatje, z njimi pa je šlo še 38 pristašev, po listih pa razglašali, da je bilo prisotnih nad 1100 delegatov, Ni tak način lahko. Udeleženci so imeli prosto vožnjo, hrano in stanovanje v hotelu. Ko je eden udeležencev prišel tretji dan domov, smo ga vprašali, če je že vse končano. Pojasnil je, da važnejše in pa velike glave še
zborujejo, "za nas pa so imeli naročeno hrano in stanovanje samo za par dni". Kdo je plačal stroške te konference v Pittsburghu? Ali so morda porabili zanjo podporo, ki jo je nakolektal za rudarje Pennsylvania-Ohio Miners Relief? Lewisovi pristaši trdijo, da so jih plačali operatorji, in tako očitajo drug drugemu podkupljenost.
Dejstvo je, da so kompanije dobro organizirane. In jasno je vsakemu mislečemu delavcu, da imajo kompanije vse polno agentov provokatorjev, ki begajo nerazsodno maso. Ako nahujs'kanega človeka kaj podučiš, te pa mahnili, da "braniš Lewisovo mašino".
Razdor je torej popolen. "Levo krilo" grozi z izključevanji, Lewis pa izključuje. Ce bi bila opozicija pod pravim vodstvom, pod takim ki ne bi bilo v službi kakega zunanjega elementa, bi si znala ustvariti med članstvom unije resnične simpatije; delovala bi na konstruktiven način v smislu solidarnosti za zmago unije, tpo dobljeni bitki pa bi išla pred članstvo in bi rekla: Videli ste, kako težak je naš boj, in spoznali ste, kako slaba je Lewisova taktika. Volitve so itukaj, in priliko imamo, da si izvolimo novo, boljše vodstvo. Rudarji bi to tudi storili, kajti če niso slepi, bi videli, kako zelo se maščuje brezbrižnost. Radi nje trpe danes organizirani in neorganizirani premogarji. Oboji torej trpe največ po svoji krivdi. Kar je bilo je bilo, samo, če se bomo iz napak, lahkomišljenosti ter indiferentnosti, kateri smo bili v tolikšni meri podvrženi, v bodoče kaj naučili. — Tomas Svetlik.
veselica organizacije št. 20 j- s. z.
v chicagu.
OHICAGO, ILL. — Srbski sodrugi, ki se zbirajo v organizaciji št. 20 JSZ., prirede v nedeljo 27. maja v svojih prostorih na 2250 Clybourn Ave. veselico, na katero so vabljeni vsi prijatelji, posebno članstvo organizacije na North Side. Zabave bo obilo za vse. Na sporedu koncertne točke in govori. — O.
"sava" priredi koncert pod avspici-jo kluba št. 45 j. s. z. v waukeganu dne 30. maja.
WAUKEGAN„ ILL. — V zadnji izdaji Proletarca je bilo poročano, da priredi soc. pevski zbor "Sava", odsek kluba štev. 1 JSZ. v Chicagu, s sodelovanjem tukajšnjega kluba štev. 45 JSZ. koncert na spominski dan 30. maja popoldne v Slovenskem narodnem domu. Program koncerta je izredno bogat in skrbno izbran, kakoršnega še nismo imeli prilike slišati v tukajšnji naselbini. Zadnjo nedeljo je bil izvajan v Chicagu ob izredno veliki udeležbi in vsi navzoči so javno izjavljali, da takega programa in tako dobro izvajanega še niso imeli prilike slišati. Ril je program, ki je vreden pevskega zbora. Glavni del programa je "Rožmarin", kitica slovenskih narodnih spevov v prizorih; vrši se skoro v vsaki vasi na Slovenskem, ko pridejo fantje v vas k dekletom in želijo imeti šope "Rožmarina", katerega vsaka d^kle skrbno goji v svojem vrtičku, da ima "njen fant" vsako nedeljo, ko gre k maši svež šopek. Iz programa, ki je priobčen na drugem mestu te številke Proletarca je razvideti, da so vse večje pesmi spremljane na glasovir in gosli po Frances A. Artach,
Alice Artach in Eva L. Mayer. Že to je dokaz, da bo vsakdo imel v resnici užitek od tega koncerta.
Ne zamudite ga, in pridite v sredo 30. maja popoldne v dvorano Slov. Narodnega doma. Koncerta se prične točno ob 3. popoldne. Ako hočete slišati vsega, pridite točno. Vstopnina je samo petdeset centov, kar je «zelo malo za tako pester program. Kdor se ne bo udeležil tega koncerta mu bo pozneje gotovo žal, o tem naj bo le prepričan. Vstopnice dobite pri članih kluba štev. 45 in v Zadružni prodajalni. Kupite si vstopnice že sedaj! — P. O.
živahnost detroitske naselbine.
DETROIT, MICH. — Razne organizacije v tej naselbini se kar kosajo v aktivnostih. Prirejajo koncerte, dramske predstave, shode, veselice itd.
Dne 6. maja je imel svoj koncert pevski zbor "Svoboda", ki je odsek kluba št. 114 JSZ. Sodelovalo je več pevskih zborov . Hrvatski zbor "Slavulj" nas je iznenadil s pesmijo "Planinski svet", ravno tako nas je presenetil zbor "Ljubljanski Vrh" ki je zapel "Našo zvezdo". Tudi pevski zbor "Bled" je bil Vključen v programu, a vsled odsotnosti učitelja ni mogel nastopiti. Člani "Bleda" so vzlic temu prišli na koncert polnoštevilno in prirediteljem na ta način izkazali svojo prijaznost ter voljo za sodelovanje na polju dramatike in glasbe. Prebitek "Svobodine" koncertne priredbe znaša $263.50. Hvala vsem, ki so ji pripomogli do tako velikega moralnega in gmotnega uspeha.
P. O.
clevelandski pevski zbor "zarja" bo gostoval v detroitu.
DETROIT, MICH. — To pa bo res nekaj novega za detroitske Slovence! Taki pevski zbori, kot je clevelandski zbor "Zarja", ne gostujejo pogosto po naselbinah. Pa so si mislili oni, ki nočejo, da bi bilo vse zmerom po starem, da je treba kake spremembe. Tako je klub št. 114 JSZ. v Detroitu povabil na gostovanje v naši naselbini "Zarjo", ki ima na polju pevske umetnosti gotovo velike zasluge in je dosegla uspehe kot morda noben drug slovenski pevski zbor v tej deželi.
Njen koncert pod avspicijo kluba št. 114 JSZ. se vrši v nedeljo 27. maja v H.N.D. na 131 Kirby Ave. Ponavadi imajo tukaj koncerte zvečer. Ta se prične točno ob 3. popoldne. Program je obširen, in drugič, člani zbora odpotujejo zvečer nazaj v Cleveland.
Glavna točka bo vprizoritev operete "Kovačev študent", če ne bi bilo nič drugega, je samo to vredno, da napolnimo dvorano, in to se prav gotovo tudi zgodi. Slovenske operete v Detroitu niso vsakdanja stvar, niti ne koncerti, ki bi jih izvajali gostujoči zbori.
Naše clevelandske pevce in pevke res nestrpno pričakujemo. Pozdravili jih bomo v tolikem številu, da bodo nas veseli, kakor smo mi njih. V nedeljo 27. maja ob 3. popoldne se vidimo v Hrvatskem nar. domu. — P. O.
popravek k poročilu o konferenci j. s- z. v johnstownskem okrožju.
V "Proletarcu", z dne 17. maja je bilo pomotoma poročano, da je bilo na konferenci Izobraževalne akcije JSZ., ki se je vršila 29. aprila v Franklinu, Pa., zastopanih med drugimi pet društev SNPJ. Pravilno se bi moralo glasiti, štiri društva SNPJ. in eno JSKJ.
Vred.
zapisnik pete vzhodnoohijske konference j. s. z.
Peta konferenca soc. klubov ter društev Izobraževalne akcije J.S.Z. v vzhodnem delu države Ohio se je vršila v nedeljo 29. aprila v Slovenskem domu v Bridgeportu.
Tajnik Konference, s. Nace Žlemberger, je otvoril zborovanje ob 2. popoldne s primernim nagovorom. — Za predsednika izvoljen Joe Snoy, za zapisnikarico Albina Kravanja.
Zastopani so sledeči klubi JSZ.: St. 2, Glencoe, O.: Albina Kravanja, Julija Kobler, Andy Kravanja; št. 11, Bridgeport, O.: Martin Kos, Jos. Snoy, John Koc-jančič, Domen Bradač, PeteV Kovačič, Louis Gorenc, Frank Vočko, John Blatnik, Fr. Kotar, John Drečnik; št. 26, Neffs, O.: John Mauri, Leopold Plahuta, Jannie iMauri, Mary Plahuta, Florian Pishek; št. 128, Maynard, O.: Andy Zlatoper, Leo Bregar, Joe Kaferle, Gertrud Kaferle, Louis Berlot, John Slanovic, John Kovacich; št. 189, Blaine, O.: Anton Bradley, Frank Germ.
Društva SNPJ., ki so v Izobraževalni akciji JSZ.: št. 54, Glencoe, O.: Jacob Močan, Joe Anžiček, Lovrenc Potočnik; št. 275, Maynard, O.: Anton Skaberne, Fr. Spendal; št. 33<3, Blaine, O.: Louis Androina, Paul Ilo-var, Nick Glogovšek, Joe Vouko, Joe Vidmar, Joe Viču, Joseph Sumen, Frank Suligoj. -— Poleg teh je bilo navzočih več gostov, med njimi Filip Godina, ki je govoril večer prej na shodu SNPJ. v Bridgeportu. Skupaj navzočih nad 70 oseb.
Zapisnik prejšnje konference sprejet kot čitan.
Pismo tajnika JSZ. se sprejme na znanje, razpravlja pa se o zadevah ki so omenjene v njemu v posameznih točkah dnevnega reda.
Tajnik Konference poroča, da vsled obstoječih razmer ta organizacija ne more napredovati kakor bi želeli. Veliko ljudi se je razšlo za delom, drugi trpe tukaj v neznosnih razmerah. — Stroškov je imel $1.26, ki se nanašajo na poštnino. V konferenčni blagajni imamo $7.67. — Poročilo sprejeto.
Andy Zlatoper in Frank Germ poročata, da so računi tajnika v redu.
Poročila zastopnikov klubov: Albina Kravanja pravi, da se klub št. 2 precej dobro drži; v blagajni ima okrog $50; izredne znamke rabijo za okrog polovico članov, za drugo polovico plačujejo iz klubove blagajne. Julija Kobler in Andy Kravanja soglašata s poročilom.
Joe Snoy pravi, da klub JSZ. v Bridgeportu napreduje v vseh ozirih. Kadar preneha stavka, bo naglo rastel v članstvu. "Proletarec" je med njimi priljubljen, in ko se delavske razmere spremene na bolje, bo imel za svoje razširjenje ugodno polje. Ostali zastopr niki, iki so navedeni prej, so podali poročila o raznih podrobnostih klubovega dela, o našem glasilu itd.
John Mauri, Neffs, poroča, da njihov klub ne zaznamuje nikakega napredka; člani so se povečini razšli za delom. Za enkrat ni pričakovati izboljšanja. Ostali potrdijo njegova izvajanja.
Andy Zlatoper, Maynard ,poroča, da ima njihov klub 21 članov in $37 v blagajni. Ko se razmere izboljšajo, bo klub gotovo napredoval. Člani so zelo aktivni. Ostali soglašajo s poročilom.
Anton Bradley, Blaine, pravi, da je klub dobil štiri nove člane; v blagajni ima $38. Ostala dva zastopnika potrjujeta pravilnost poročila.
Poročila zastopnikov društev Izobraževalne akcije: Jacob Močan, Glencoe, poroča obširno o delovanju društva št. 54 SNPJ. Naglasa, kako potrebno in dobro
je, ako je društvo v Izobraževalni akciji. Vsak član bi moral delovati, da se pridobi še ostala na pristop. An-žičeik in Potočnik soglašata s tem poročilom.
Anton Skaberne, Maynard, poroča, da je njihovo društvo pristopilo v Izobraževalno akcijo, kateri plačuje za enkrat 50c članarine mesečno. Ko se razmere izboljšajo, jo bodo povišali. Članstvo društva je napredno. Fr. Spendal soglaša s poročilom.
John Vouko, Blaine, pravi, da je njihovo druš. št. 333 prejelo od Izobraževalne akcije nekaj knjig, s katerimi so bili zelo zadovoljni. Žele, da se ta sistem pošiljanja literature na društva Izobraževalne akcije ohrani. Članstvo društva je napredno in tolerantno razpoloženo. Ostali zastopniki soglašajo s temi izvajanji.
Iz naselbine Piney Fork so bili prisotni Fr. Završ-nik in Joe Strajnar, iz Power Pointa pa Jakob Bergant. V teh dveh krajih klubi JSZ. sedaj ne obstojajo, ker so se člani razun malih izjem razšli za delom. Omenjeni so poročali, da ko se delavsike razmere obrnejo na bolje, bodo /klubi obnovljeni in upajo na boljši napredek kot kedaj poprej.
Joe Snoy povabi Filipa Godino, da naj udeležencem poroča o delovanju in namenih Izobraževalne akcije. S. Godina se je odzval ter na kratko podal zelo izčrpno sliko njenih funkcij. Zadovoljil je vse navzoče.
Preide se na točko o agitaciji za stranko in liste. Diskuzija je bila obširna, toda ker je tukajšnje ljudstvo gmotno izčrpano, je vsakdo omenjal, da dokler ne konča stavka, naših listov ne bo mogoče razširiti. Predsednik prosi sodruga Godino, da naj poroča o "Proletarcu". Odzval se je in raztolmačil njegovo delo in pomen. Kot prej je s. Godina tudi sedaj zadovoljil vse navzoče in nekateri so se izrazili, da bi tako razpravo lahko poslušali cele ure. Joe Snoy se v imenu konference zahvali s. Godinu za prisotnost in sodelovanje.
S. Kovačič je govoril o pomenu volitev in drugem.
V	razpravi o volitvah delegatov ¡za zbor JSZ. se je sklenilo, da se poveri zastopstvo Konference N. Žlem-bergerju, ki je izvoljen za delegata kluba št. 2. Radi pomankanja denarnih sredstev je iz vzhodnega Ohija nemogoče poslati več delegatov.
Za tajnika Konference ponovno izvoljen Nace Žlemberger, za organizatorja pa Joe Snoy in Andy Zla-toper.. V nadzornem odboru sta Andy Zlatoper in Frank Garm.
V	pomožni stavkovni odbor so izvoljeni: za Glen-coe, Jacob Močan, Nace Žlemberger; za Neffs, Leopold Plahuta, John Mauri; Bridgeport, Joe Snoy, Louis Gorenc; Blaine, Fr. Garm, Louis Androina; Maynard, Andy Zlatoper, Leo Bregar.
Sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši enkrat septembra v Glencoe. Datum določi tajnik.
Nace Žlemberger, predsednik pomožnega stavkovnega odbora, poroča, da je prejel 'Stavkovne podpore v gotovini $3,305.50, katero so prispevali največ SNPJ., klubi JSZ., društva drugih organizacij, posamezne naselbine ter poverjeništvo JRZ. Od omenjene vsote je bilo do datuma poročila razdeljeno med stavkarje in njihove družine $3,138.98. Stroški, vključeni v zadnje omenjeni vsoti, znašajo $26.10. Podpora je bila razdeljena med 20 društev SNPJ. in v 16 naselbinah, katera nimajo društev, med člane SNPJ. in nečlane. Na rokah je še $166.52. Vse podrobnosti so bile že navedene in poročano je bilo o delitvi podpore ter prejemkih tudi v liste.
Za pregledovalce dohodkov in izplačil iz stavkov-
nega fonda so bili odbrani od društva št. 13 SNPJ. John Rebol in Louis Hočevar, od klubov JSZ. pa Frank Garm, Blaine, in Andy Zlatoper, Maynard. Vsi ti so poročali, da so račune natančno pregledali, da se knjige in pobotnice ujemajo, in da so v najlepšem redu.
Konferenca je soglasno izrekla s. Nacetu Žlem-bergerju zaupnico za njegovo delo v pomožnem odboru.
Joe Snoy, tajnik pomožnega odbora, je imel v oskrbi pošiljatve v blagu. Navedel je, koliko zabojev je prejel in od kje so bili poslani. Navajal je imena po-šiljatev, nabiralce in druge podrobnosti, nadalje, v katere naselbine je bilo poslano za razdelitev, in koliko. Dejal je, da sta z Nacetom žlembergerjem delala večkrat pozno v noč, da sta vse pravilno porazdelila po zabojih, nekaj dobrega in nekaj slabega blaga, da so dobili povsod enakomerno. Delo sta vršila oba brezplačno.
Konferenca je izrekla s. Snoju popolno zaupnico in zahvalo. Ob enem se je izrekla, naj se pri delitvi eventuelnih nadaljnih podpor držita sedanjega sistema, ker je pravičen, bodisi s stališča prispevateljev kakor za one, katerim je podpora namenjena.
Konferenca se vsem prispevateljem, ki so priskočili na pomoč našim rudarjem in njihovim družinam, iskreno zahvali.
Ob zaključku zborovanja je tajnik Konference N. Žlemberger apeliral na navzoče, da delujejo za našo stranko naprej in da store kolikor največ mogoče za razširjenje "Proletarca".
Joe Snoy, predsednik; Nace Žlemberger, tajnik; Albina Kravanja, zapisnikarica.
IZ BURGETTSTOWNA, PA.
Od tu vidite le malokdaj kak dopis. Vzrok menda je, da med nami ni rojakov, ki bi se hoteli redno "podajati v javnost". Drugi vzrok so slabe razmere, ki so nastale s stavko in splošno brezposelnostjo.
Ljudje veliko argumentirajo. Težko jim je, razpravljajo o tem in onem. Žal, da se človek dvigne do te stopnje šele ko mu je težko, ko je kriza na vrhuncu. Hišo je treba zavarovati proti ognju dokler je hiša, kajti pepela nihče ne zavaruje. Socialistična stranka pripoveduje delavstvu že dolgo let, kako se lahko u-,brani krizam, dolgotrajnim stavkam in mnogim drugim neprilikam, a ker je delavec imel delo, plačo in jesti vsak dan, se ni brigal za njene besede. Danes krvavo plačuje svojo brezbrižnost. Pisal bi o tem več, pa se bojim, da bi čitatelje dolgočasil.
Agitacija za soc. stranko in naše glasilo je težka sedaj, kakor je težka v "dobrih" časih. Vprašaš tega ali onega, da se naroči na "Proletarca", pa ti začne naštevati liste, ki jih ima že itak preveč. Kaj bi z novimi, ko še teh ne utegne citati!
Tukaj imamo socialistični klub, in vanj vabimo vse rojake delavce. Pokažite, da ste zavedni in napredni tudi v dejanju. Organizirajte se politično v svojo korist.
Naš klub je prejel od JSZ. v pomoč stavkarjem $25 in nekaj obleke, kar smo razdelili sporazumno z društvom med najpotrebnejše.
Najlepša hvala pošiljateljem, posebno prispevateljem za izkazano pomoč.
Anton Jeram.
Naročajte knjige iz "Proletarčeve" knjigarne. Pišite po cenik.
Zopet eksplozija—grob rudarjev
V soboto 19. maja se je dogodila v premogovniku v Matherju, Pennsylvania, eksplozija, ki je zaprla izhod blizu dve sto rudarjem. "Ni upanja, da se dobi ven žive," so se glasila poročila prvih par dni, in so nosili ven mrtve. Do drugih niso mogli tarfcoj, ker je bil dostop v goreče, s strupenimi plini napolnjene rove nemogoč.
Državni kozaki ter drugi oboroženi organi so odgnali množico ljudstva, vdove in sirote pol milje stran od vhoda. Ponavljale so se drame, kakor vselej ob takih prilikah.
"Stavkali naj bi bili." Ampak eksplozije se dogajajo tudi kadar ni sitavke. Par sto življenj, ki jih posedujejo prQinogarji, ne šteje ničesar, pa bila stavka ali ne. Taka cenitev je tragična, ponižujoča in nevarna za žive delavce, in če si hočejo ceno zvišati, je treba, da se začno zanimati zase in svoja življenja kakor se zanimajo gospodarji za svoja.
Prihodnje zborovanje ohijske konference bo dne 17. junija v Clevelandu
V nedeljo 17. junija se bo vršilo zborovanje Ohijske konference JSZ. v Clevelandu, Ohio. Pričelo se bo ob 9. dopoldne v prostorih kluba št. 27 v slov. nar. domu, 6409 St. Clair Ave.
Obvestilo za to zborovanje se je razposlalo na vsa severo-ohijska društva in soc. klube, namreč tistih organizacij, ki v načelu simpatizirajo z delavskim pokre-tom. Upati je, da pošljejo na to zborovanje svoje zastopnike vsa društva v katerih vlada delavska zavest.
Radi bližajoče se predsedniške kampanje, v katero se Socijalistična stranka namerava podati; z vso energijo, radi izadnje konvencije Socijalistične stranke in zbora JSZ. bo to zborovanje največje važnosti za naš pokret v severnem delu Ohio. Grobna molčečnost glavnih aspirantov v Republikanski in Demokratski stranki, ki sta Hoover in Smith, je znamenje, da se oba nameravata igrati z ljudsko lahkovernostjo. O brezposelnosti, imperijalizmu, korupciji v vladi, o ropanju ameriškega ljudstva po malih in velikih korporacijah in bankirjih (ki kontrolirajo vlado), o civilni svobodi in sličnih važnih vprašanjih se od strani starih strank ne bo govorilo. O teh vprašanjih pa bo govorila Socijalistična stranka. Ako bo med Hooverjem in Smithom prišlo do kake diference v kampanji, bo obstajala le v osebnosti. Namreč tekma se bo vršila le kateri izmed teh kandidatov je večji in boljši ljudski in "delavski iprijatelj". Ljudstvo bodo pitali z navadnim bunkom, ker se za kaj drugega ne zanima dovolj.
Naša dolžnost je poskrbeti, da bo delavstvo slišalo poleg founka kapitalističnih palitišnov tudi Norman Thomasa, James H. Maurerja in druge govornike naše stranke in čitalo našo literaturo. Radi tega bo naše prihodnje zborovanje še posebno važno.
Anton Garden, tajnik Ohijske konference JSZ.
Velika socialistična zmaga v Nemčiji
Pri volitvah v nemški državni zbor, ki so se vršile v nedeljo 20. maja, so dobili socialisti 160 poslancev; v prejišiijji zbornici so jih imeli 130. Kot prej, so socialisti tudi sedaj najjačja stranka v zbornici. V številu glasov so napredovali 18%.
Najhujše poraze so doživeli nacionalisti, ki zahtevajo povratek kajzerskega monarhizma. Komunisti bodo imeli v novi zbornici do 60 poslancev; v prejšnji jih je bilo 45. V volilni kampanji so obrnili komunisti glavno ost boja proti socialistom. Ob zaključku kampanje so komunisti v Glanchau ubili socialista, ki je predsedoval zborovanju ter je miril razdražene frakcije.
Kot se glase poročila, bo sestava nove vlade poverjena socialistom, ki pa nimajo večine, zato bodo morali iskati zaslombe med strankami srednje levice.
V prihodnji zbornici bodo tvorili opozicijo komunisti, monarhisti, bavarska katoliška stranka in nekaj drugih skupin. Vseh strank, ki so zastopane v državnem zboru, je okrog ducat. Volitev se je udeležilo 30,000,000 oseb.
socialistična agitacija v minnesoti.
DULUTH, MINN. — Socialistična stranka je zaključila, da reorganizira svoje postojanke v Minnesoti, in v ta namen je poslan na agitacijsko turo s. Emil Herman. Reorganizirana je že socialistična organizacija v Minneapolisu in St. Paulu. S. Herman bo na svoji turi obiskal v svrho sestankov, shodov ter ustmene agitacije sledeče kraje v tej državi: 24. maja Saudstone; 25. maja Askov; 26. maja Mosse Lake; 27.-28. maja Duluth; 29. maja Cloquet; 30. maja Grand Rapids; 31. maja Bčmidji; 1. junija Bagley; 2. junija Pequet; 3. junija Brainerd; 4. junija Crosby; 5. junija Battle Lake; 6. junija Fargus Falls 7. jun. Westport; 8. jun. St. Cloud; 9. jun. Anoka.
Somišljeniki socialistične ideje so vabljeni, da se udeleže teh shodov; Herman je dober govornik, in njegova izvajanja bodo vsakega zanimila. Ako želi kdo priti z njim v dotiko iz naselbin, ki niso imenovane v gornjem seznamu, naj se obrne name, da mu sporočim. Rojaki v Duluthu, pazite na oglase v lokalnih listih za javen shod, ki se vrši 27. ali 28. maja. Naloga te agi-tacijske ture je vspostaviti socialistične elektorje za predsedniške volitve to leto.
John Kobi, 208 S. 62nd Ave., Duluth, Minn.
Karl Marxova rojstna hiša postala posest nemške socialistične stranke
Hiša, v kateri se je 15. maja 1818 rodil Karl Marx, je prešla v posest eksekutive nemške socialistične stranke. Hiša je v mestu Treves, 97 Brueokenstrasse. Eksekutiva bo skrbela, da se jo ohrani v dobrem stanju v spomin moža, ki je dal socialističnim teorijam znanstveno podlago.
Koncert pevskega zbora "Save"
Koncert zbora "Save" je bil velik moralen uspeh, in ker je bila dvorana SNPJ., v kateri se je vršil, napolnjena, zato, menim, da tudi materijalen uspeh ne more izostali. Program je bil zelo obširen in skrbno izbran; krona koncerta pa je bil "Rožmarin", zbirka narodnih pesmi, improviziran z največjim glasebnim umstvovanjem in razumevanjem srca. —- Med pevskimi točkami je nastopil tudi Louis Vitez, mladi vijolinist, ki je zaigral po eno Mazinnijevo in Bethovnovo skladbo; ,na glasovirju ga je spremljala Brunette Walter. Mladi godbenik, ki ga poznajo tudi Amerikanci, je žel za svojo umetnost zasluženo priznanje. Violin-duet, spremljan na klavirju, je zaigrala Skupina sestri Artach in Eva L. Mayer. V solo-spevih sta nastopila tenor Ivan Beniger, član Save, in bariton Jacob Muha, ki je s čustvom zapel tožno pesem "Zaostali ptič"; na klavirju ga je spremljala Mrs. Muha. Mr. J. Muha ni že dolgo nastopil na našem odru. Je zelo izvežban, nadarjen baritonist, in je želeti, da pride bolj pogosto med nas. V dvospevih sta nastopila J. Beniger in Mrs. Anna Miško, ki sta zapela "O mraku" in "Zvečer". Beniger je znan tenorist Save, ki se odlikuje po svojem mehkem, zvočnem glasu. Mrs. Miško pa je ena najboljših "Savinih" sopranistk. Ona je pela tudi v zboru solo-speve in jo je vedno veselje poslušati.
Podrobno opisati to Savino prireditev in vse te marljive pevce in pevke oceniti po njihovih zaslugah, bi vzelo preveč prostora v tem listu, ki je zlasti sednj, ko se vrši tukaj zborovanje delegatov JSZ., zelo omejen, zato se moram tudi jaz omejiti samo na glavne točke programa. — Velja naj to-le: — Savani so nam dali in nudili več, kakor so obljubili; ves program so izvajali izborno, krona programa pa so bile, po mojem mnenju tri točke — Poljske rože, Zlata kanglica in — dragulj draguljev — Rožmarin. 'Naravnost silen efekt na poslušalce je naredila pri Zlati kanglici violinska introdukcija s spremljevanjem glasovirja prej omenjene skupine sester Artach in Eve L. Mayer, ki so ves ta prekrasni spev, ta silni umotvor naše glasbe, spremljale s svojimi instrumenti. "Sava", zahvali se tem pridnim mladim umetnicam, kakor zaslužijo! Naj bi jih v bodoče ne manjkalo pri nobeni Savini prireditvi!! — Koncert je bil zaključen z "Rožmarinom", s kito najlepšega cvetja slovenske narodne poezije, kojega vtisi
nam bodo še dolgo ostali v dušah. Naš dobri slovenski očka —. Andrej Miško — priporoča svoji hčerki, Miss Mimi Rojina —, naj skrbno neguje in zaliva rožmarin, da ji ne usahne. Miss Rojina ima zelo ljubek in čist sopran, ki je prišel v tem njenem prednašanju do polne veljave. Toda ona ni samo dobra pevka, temveč mora biti tudi izborna dramska igralka, kar se je lahko takoj ugotovilo, čim smo jo zagledali v njenih neprisiljenih kretnjah na odru. Druga slovenska mladenka, ki se je pojavila posamezno na odru, je bila Mrs. Kathie Bernik, ki je s svojim blagoglasnim altom pri-lila najlepšo harmonijo prejšnjemu sopranu. Sicer pa smo njen alt slišali že prej iz skupine celega zbora in videti je, da je sigurna pevka in gotova svojega glasu. Nastopili so še vaški fantje in dekleta; Beniger se je tukaj kot solopevec odlikoval, prav tako. vsi ostali. Zborovi basi so izborni; ne da bi druge zapostavljal, vendar naj omenim Stanka Možino, ki mora ostati Savi ohranjen.
Tekom vse prireditve nam je nehote lebdelo pred očmi eno samo vprašanje, eno samo dejstvo: Ta velika kulturna prireditev je bila prireditev delavstva, ki stremi s svojo lastno močjo kvišku, v višavo in k soln-cu. To je bila prireditev nas, majhnega naroda izseljencev, naroda kmetov in delavcev, ki mu ni bila ne tu ne tam pot z rožicami posejana. Zato so zasluge "Save" za vse, kar nam je nudila v nedeljo tem večje! Del naše hvaležnosti naj odpade tudi onim, ki so to "Savo" vzgojili in izšolali, ki so ji vdahnili pravega duha, ki stremi za plemenitimi kulturnimi cilji. Iskreno čestitamo g. Hessu, pevovodju zbora "Save", ki je izšolal svoj zbor do take glasbene višine. — "Savani" naj bodo ponosni na ta svoj koncert, s katerega upamo, da -bodo tudi naši gostje, ki se mude sedaj v tej naselbini, odnesli domov najboljše vtise. — Anton Šabec.
"kovačev študent" ter "crnombelj-ski škric" gresta 27. maja v detroit.
V slovenski naselbini v Detroitu bo v nedeljo 27. maja zanimiv dan. Posetili jo bodo pevci in pevke clevelandskega zbora "Zarja" in vprizorili opereto "Kovačev študent". Pod vodstvom A. Eppiha bo predvajan kuplet "Črnombeljski škric", poleg teh dveh točk pa bodo na sporedu nastopi pevcev v ohtetu, kvartetu, duetu in solospevih.
Opereto in petje bo dirigiral "Zarjin" pevovodja John Ivanush. Program se prične ob 2:30 popoldne.
KONCERT V DETROITU
v nedeljo 27. maja ob 3. popoldne
v Hrvatskem nar. domu, 131 Kirby Ave.
Gostuje pevski zbor	¡h	Glavna točka opereta
"Z A. RJA." ! "Kovačev študent"
IZ CLEVELANDA.	^	- (Glej dopis v tej številki).
"Kralj na Betajnovt" v Pueblu
V nedeljo 6. maja je prišel Cankarjev "Kralj na Retajnovi" prvič na zapad. Vprizoril ga je dramski odsek društva "Orel" št. 21 SNPJ. v dvorani društva sv. Jožefa KSKJ. To je bila ob enem "Orlova" prvomajska slavnost, dasi šest dni po prvem maju. Govorov pred igro o pomenu prvega maja ni bilo, niti ničesar drugega, kar bi spominjalo na ta delavski praznik. Vendar pa se* mi je zdelo že to veliko, da je bilo v «tiskanem programu rečeno: Ta priredba se vrši v proslavo prvega maja.
Udeležba je bila prilično dobra, a so mi rekli, da je imel "Orel" že dostikrat boljšo. Med dejanji je bilo par pevskih točk, ki jih je oskrbela mladina. Avdijen-ca je bila nekam nemirna, ker pač pride na predstavo vedno nekaj ljudi, ki jih ne zanimajo, mladina pa jih ne razume in le čaka, da se prične ples.
Velike težkoče ima dramatika v Pueblu z odrom. V dvorani, v ikateri se je ta predstava vršila, lučni efekti ne odgovarjajo; kulise so pomankljive. Gotov krožek v naselbini deluje za gradnjo Slovenskega doma in akcija je prišla že tako daleč, da bodo družbo inkorporirali in da se začne s prodajanjem delnic. Kot povsod, bodo imeli tudi v Peblu velike težkoče, ker so besede poceni, denar pa ljudje težko in neradi dajo. Če bo med onimi, ki Slovenski dom resnično hočejo, volja dovolj močna, bo ovire premagala. Uverjeni so, da bodo dom v doglednem času zgradili, in želim, da jih upi ne varajo.
Vsebina drame "Kralj na Betajnovi" je čitateljem znana. V "Proletarcu" je bila že večkrat opisana, mnogi so čitali knjigo, še več jih je videlo to igro na odru.
Dobiti tipe za Cankarjeve drame ni enostavna stvar. Igralci morajo predvajati svoje vloge čustveno, morajo jim, kot pravimo, "odgovarjati", in polagati morajo važnost na jezik, na pravilna naglašanja, poudarjanja itd. V tem se med nami veliko greši. Nekateri domnevajo, da Cankarjeve igre so "pretežke" za naše avdijence. Pa niso. "Kralj na Retajnovi" in "Pohujšanje v dolini šentflorjanski" npr. sta prav lahko "umljivi" igri tudi "za naše ljudi". Toda če hočemo, da napravijo nanje res vtis, mora biti predstava živa, vsakdo mora biti to kar vloga od njega zahteva, ne pa samo izgovarjati besede, ki se jih je naučil.
Videl sem, da poseduje pueblska naselbina zelo dobre igralske moči; kadar bodo enotnejše in se podajo v tekmovanje v izboljšavanju, se bo pueblska naselbina v dramatiki lahko kosala z vsemi našimi boljšimi odri. Ker vse, kar noče zastati, napreduje, napreduje tudi pueblska naselbina in njen oder.—F. Z.
vrtni piknik "save".
CHICAGO, ILL. — Pevski zbor "Sava" priredi v nedeljo 24. junija vrtni koncert pri John Steržinarju v Willow Springsu.
basket piknik društva "pioneer" bo dne 17. junija na steržinarjevem vrtu.
CHICAGO, ILL. — Piknik društva Pioneer št. 559 SNPJ. bo v nedeljo 17. junija pri John Steržinarju v Willow Springsu. To bo Basket Truck Picnic.
Dne 29. julija priredi "Pioneer" svoj letni piknik istotako v Steržinarjevem vrtu. Na sporedu bodo žogo-metne ter razne druge igre in tekme.
PEVSKI ZBOR "SAVA"
odsek kluba štev. 1 J. S. Z.
KONCERT
30. maja popoldne
s sodelovanjem kluba št. 45,
j. s. z.
v Slovenskem narodnem domu,
424 Tenth St.
WAUKEGAN, ILL.
I. D E L
1)	Internacionala .................Mešan zbor
2)	Pozdravni nagovor,
3)	-SÄftSSTf violin solo: LouL Vitez
na glasovir spremlja Brunette Walter
4)	"Ena ptička priletela", Vinko
Vodopivec ..................Mešan zbor
5)	"Ramona", Gilbert-Wayne, tenor
solo ......................Ivan Beniger
6)	"Down That Shady Lane", Arno
Mario Hess .................Ženski zbor
7)	"Poljske rože", Vinko Vodopivec
............................Mešan zbor
8)	"Spanish Airs", Charles Beriot
violin duet: Alice Artach, in Eva L. Mayer na glasovir spremlja Frances A. Artach
9)	Zaostali ptič (J. Aljaž) bariton. .Jacob Muha
na glasovir spremlja Mrs. M. Muha
10)	"Domu in ljubezni", A. Nedved. . . .Moški zbor
tenor solo: Ivan Beniger
11)	«2vJčIr"U" [ duet: Anna Miško in Ivan Beniger
12)	"Zlata kanglica", dr. A. Schwab. . .Mešan zbor
sopran solo: Anna Miško na glasovir spremlja Frances A. Artach na violin Alice Artach in Eva L. Mayer (Odmor)
"ROŽMARIN"
Kitica narodnih spevov v prizorih Priredili: Vodoplvec-Ocvlrk-Hess.
OSEBE:
Oče............................Andrew Miško
Hči,.............................Mimi Rojina
Prijateljica ....................Katerine Bernik
I.	fant ..........................Ivan Beniger
II.	fant........................Stanko Možina
Fantje in dekleta.
čas: Sedanjost. Kraj: Vas na Slovenskem
Spremlja na glasovir Frances A. Artach, na violin Alice Artach in Eva L. Mayer
Zborovodja: Arno Mario Hess
Pričetek točno ob tretji uri.	Vstopnina 50c.
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z.
Dne 10. maja 1928.
Navzoči od eksekutive Frank Alesh, Geo. Maslach, Filip Godina, F. A. Vider, Fr. A. Tauchar in Fr. Zaitz. — Od -nadzornega odbora J. S. Z. Peter Kokotovich, Blaž Novak, in od nadzornega odbora slovenske sekcije Fr. Udoviph. Tajnik JSZ. Chas. Pogorelec.
Oprostil se je John Turk, član nadzor, odbora slov. sekcije, in Sava Bojanovich, član eksekutive.
Za predsednika seje izvoljen F. S. Tauchar.
Zapisnik sprejet kot čitan.
Dopisi: Tajnik prečita pismo Antona Gardna, ki je bil delegat J. S. Z. na strankini konvenciji v New Yorku: njegovo poročilo je bilo na predlog s. Godine vzeto >na znanje. Tajnik prečita pismo firme konvenčnih stenografov, ki so izdali stenografiran zapisnik socialistične konvencije v New Yorku in stane v formi knjige $5. Sklenjeno, da se ga naroči. Pismo s. Antona Junce, Detroit, Mich., v katerem poroča o razpravi seje kluba št. 114 za razširjenje "Proletarca", se vzame ina znanje. Klub priporoča povišanje članarine za 10c od člana JSZ., s temi prispevki pa bi se najelo stalnega potovalnega agitatorja. Klub je naročil svojemu delegatu, da ta priporočila predloži zboru. Tajnik poroča, da je prejel iz gl. urada stranke kon-venčni zapisnik v izčrpku, kateri je bil izdan v tiskani brošuri. Pismo tajnika stranke nam priporoča, da se pripravimo na kampanjo in na zbiranje sredstev zanjo. — Prečita pismo s. Kabaya, Cleveland, O., v katerem poroča, da so eno igro, ki je bila poslana v Collinwood v svrho vprizoritve, natisnili v obliki knjige.
Poročilo tajnika (navedeno v izčrpku): Dobrosto-ječih članov ima JSZ. sedaj okrog 900. Stavka premo-garjev je mnoge naše klube zelo prizadela. Sodrugi so se razšli, kjer pa so klubi ohrarijeni, se jim pošilja večinoma izjemne znamke.
V konvencnem fondu je bilo dne 30. aprila $1,346.73, v upravnem pa $227.07. Proletarcu dolguje Zveza za literaturo okrog $250. — V Izobraževalni akciji je okrog 90 organizacij. Za prosvetni odsek se je zopet nabavilo nekaj iger. Omenja spremembe v strankini organizacijski formi; razun članarine ostanejo za federacije v veljavi iste določbe kot prej. Poročal je tudi o pripravah za zbor JSZ., o številu prijavljenih delegatov, aranžma ter raznih podrobnostih.
Omenil je, da se je v johnstownskem okrožju v Pa. vršilo zborovanje za ustanovitev Konference Izobraževalne akcije J.S.Z. Namen je bil dosežen. Na predlog Godine je bilo poročilo tajnika sprejeto.
Maslach je poročal o agitaciji med Hrvati in Srbi v mestu Milwaukee. O agitaciji med srbohrvatskim delavstvom je govoril tudi P. Kokotovich in v razpravo o tem so posegli razni sodrugi.
Sklenjeno po daljši razpravi, da se povabi Socialistično stranko, S.N.P.J., S.S.P.Z., J.P.Z. Sloga in Ju-goslavenski Prosvjetni Savez, da pošljejo na VII. redni zbor bratske delegate, ali reprezentante, da nagovore delegacijo.
Zaitz poroča o svojih vtisih, ki jih je dobil v Kan-sasu in Coloradu kjer se je mudil na par shodih.
Godina poroča o vzhodnoohijski konferenci JSZ., ki se je vršila 29. aprila v Bridgeportu.
Sledi razprava o aranžma za zbor JSZ., ki se je udeleže vsi navzoči. Dnevni red izčarpan, zaključek seje.
VABILO NA PIKNIK
katerega priredi
društvo št. ISO, S. S. P. Z.
v sredo 30. maja pri John Steržinarju ob Joliet Rd., miljo in pol naprej od Willow Springsa
Izvrstna starokrajska godba, kakor tudi za jesti in piti bo dob^g preskrbljeno.	Vstopnina prosta
Vabimo cenj. občinstvo iz Chicaga in okolice, da nas posetijo v obilem številu.	ODBOR
ZADRUZNA BANKA V LJUBLJANI
se priporoča rojakom v Ameriki za vse finančne transakcije.
Njene ameriške zveze so: 1.) S. N. P. J. v Chicagu. 2.) Amalgamated Trust and Savings Bank, Chicago, 111., Ill West Jackson Blvd. 3.) Amalgamated Bank of New York, 11—15 Union Square, New York. 4.) Frank Sakser State Bank, New York.
Hranilne vloge obrestuje
nevezane po 5% vezane po 7%
Denar za našo banko se lahko pošlje eni teh bank s pristavkom:
Na račun Zadružne banke, (On account of Zadružna Banka), Ljubljana, Jugoslavia
Zadružni banki pa je treba sporočiti, koliko in kam se je denar nakazal in kakšnemu namenu naj služi. Obračajte se v vseh bančnih in podobnih poslih na naš zadružni zavod.
ZAPISNIK KONFERENCE KLUBOV IN DRUŠTEV IZOBRAŽEVALNE AKCIJE ZA CENTRALNO PENNSYLVANIJO.
Prva ali ustanovna konferenca se je vršila 29. aprila 1928 v Slov. izobraževalnem domu v Franklinu, na udeležbo pa so bili povabljeni klubi, podporna društva in kulturne organizacije v johnstownskem okrožju v Pennsylvaniji.
Za predsednika zborovanja je bil izvoljen Fr. Pod-boy, za zapisnikarja Stephen Zabric. — Udeležili so se ga sledeči zastopniki:
Klub št. 5 JSZ., Stephen Zabric, Ilija Búbalo; druš. št. 44 SNPJ., Fr. Podboy, Jack Gabrenja; št. 3 SNPJ., Math Pečjak, Fr. Rovan; št. 36 JSKJ., Fr. Dremelj; žensko društvo št. 600 SNPJ., Mrs. Dimec in Mrs. Glavač; samostojno društvo "Moxham", Joe Glavač; Pevsko in Izobraževalno društvo "Bled", August Samec, Fr. Nograšek; druš. št. 82 SNPJ., John Kobal, Andrew Vidrich. Razun teh je bilo prisotnih večje število so-drugov in somišljenikov.
Zabric v imenu sklicateljev poroča, da so skušali pridobiti vsa društva tega okraja, da bi poslala zastopnike, in četudi se niso odvzala vsa, je začetek vendarle zadovoljiv.
Klub št. 5 JSZ., ki je aktiven na vseh poljih našega dela, je podvzel akcijo, da se napredne moči tega okrožja združi kolikor najbolj mogoče, in v ta namen je potrebna skupna organizacija. Začel je z agitacijo, da se ustanovi "Konferenca Izobraževalne akcije klubov in društev v centralni Pennsylvaniji", katere namen bi bil negovati skupne vezi pri prosvetnem delu, prirejanju shodov, širjenju naše literature in negovanju razredne zavesti med našim delavstvom.
Ce ne podvzamemo takega skupnega dela v čim-večji harmoniji v duhu napredka, bo agitacija med našo mladino jako oteškočena, ker je preveč pod vplivom našemu pokretu sovražnih sil, katere so boljše organizirane kakor mi sedaj. Predvsem je potrebno, da v društvih spoznajo vrednost in važnost prosvetnega dela, in kadar bo to doseženo, bo nadaljna agitacija .veliko lažja. Poročevalec apelira, da naj ta ustanova poskrbi, da pride njeno delo kolikor mogoče direktno med tukajšnje Slovence in njihovo mladino.
Sledi razprava o Zabricevem poročilu. Referirata še Fr. Podboy in A. Vidrich.
Poročila zastopnikov: M. Pečjak se z akcijo strinja, navaja pa, da bodo ovire glede financ. Dremelj soglaša s predgovornikom.
Vidrih nima posebnih navodil od društva. Govori o namenih konference. Kobal izjavi, da je članstvo s to akcijo popolnoma zadovoljno.
Glavač poroča, da nima navodil. Pravi, da mu bodo dali sklepi, ki jih konferenca napravi, več vpogleda in bo potem tudi pojasnjevanje olajšano.
Mrs. Dimec in Mrs. Glavač se izražata v enakem smislu. Ko konferenca enkrat razvije svoje delo, bo tudi v društvih boljše umljiva. Poročila ostalih zastopnikov so v bistvu enaka navedenim.
V razpravi glede financ je prevladovalo mnenje, da naj se o stvari razpravlja na sejah tu zastopanih organizacij, da se dobi mnenje članstva.
Nograšek in Samec poročata, da priredi pevsko druš. "Bled" dne 26. maja veselico. Apelirata na druge organizacije, da ne prirede ničesar na ta dan, njih članstvo pa povabita na udeležbo.
Članici Glavač in Dimec poročati, da njih žensko
Frank Mivšek Som®0™ ANi
Wankegan, III.
WOOD. GRAVEL
Phone 2726
PrUtopajt. k
SLOVENSKI. NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročit« «i dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50.
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) j« treba s« nove društvo. Naslov za list in «a tajništvo j«:
2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
SLOVENSKA PEKARNA
Slovencem in Hrvatom
v North Chicago-Waukegan, III.,
priporočamo moderno, higijenično pekarno
"ROYAL BAKERY"
Gospodinje, vprašajte pri vašem trgovcu vedno in povsod za kruh iz naše pekarne.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik
1724 So. Sheridan Rd. Tel. 5524	North Chicago, 111.
Hggjgasiiigi^
S JACOB KOTAH
's
Warren, O.
8 ZASTOPNIK "ZANOL"
i H
produktov in
s
S ARNOLD CHECK WRITER C^
Potuje v krajih med Clevelandom in Pittsburghom. Popust pri naročilih od dolarja naprej. Registrator za čeke, ki ga prodaja, je nekaj potrebnega za vsakega, ki izvršuje izplačila v čekih. Potreben posebno tajnikom, obrtnikom, trgovcem itd. Vsi izdelki obeh družb garantirani. Cene najnižje. Patroniziraj-te rojaka, ki vam hoče pošteno postreči.
"ZANOL" PRODUKTE
potrebuje vsaka his a.
asiiisiaiiiiiaiigisiiiiiaHsiiiigigiisiisijgigiiiHsiiiigisisBisisii
društvo št. 600 SNPJ. priredi dne 2. junija veselico in igro.
Preide se na razpravo volitve delegatov za kongres JSZ. Sklenjeno, da ker je ta konferenca šele organizirana, ne pošlje delegata radi finančnih teškoč.
Ime konference ostane kot označeno v objavi (Konferenca Izobraževalne akcije klubov in društev v centralni Pennsylvaniji).
Za tajnika Konference izvoljen Stephen Zabric.
Sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši prvo nedeljo v juniju v Delavskem domu na Moxhamu. Prične se ob 2. popoldne.
Andrew Vidrich v informativne namene poroča, da ima $400 podpore za stavkarje. To vsoto je prejel iz glavnega urada SNPJ., da jo razdeli v tem okrožju. Omenja, da jo razdeli prvega maja. — Zaključek zborovanja.
Frank Podboy, preds., Stephen Zabric, zapisnikar.
smrt posetila fr. lokarja v aurori.
AURORA, ILL. — Dne 13. maja je tukaj umrl znani rojak Frank Lokar, star 59 let. Bolehal je okrog leto dni na posledicah pljučnice. Pogreb se je vršil 16. maja, katerega se. je udeležilo več rojakov iz Chica-ga, med njimi D. J. Lotrich, Math Videgar in trije njegovi sinovi. Pogrebce je vozilo 20 avtomobilov. — Pokojnik zapušča soprogo in sedem otrok, med njimi dva poročena. Preostalim naše sožalje.
Poročevalec.
| MARTIN BARETINCIC f
I POGREBNI ZAVOD f
-	1 ■ ■	V
| 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. I
❖ ~ *i|
a vščipci ei
"KAJ MI V PROLETARCU NAJBOLJ UGAJA?"
Namesto "Vščipcev" so pod to rubriko objavljeni v tej številki odgovori na gornje vprašanje. Nekateri so poslali zelo kratke odgovore, nekaj pa je bilo poslanih v obliki dopisov. Slednje smo okrajšali. Odgovori slede po redu kot smo jih prejeli:
Meni ugaja ves "Proletarec".
John Langerholc, West Newton, Pa.
Meni je najbolj ugajal v "Proletarcu" sledeči stavek: "Za delavca je tako potrebno, da čita delavski list, kakor je potrebno, da se umiva, da ima oprano perilo in snažno stanovanje.
Anton Erste, Cleveland, O.
Pregled, iz katerega vidimo, kako se naše ljudstvo giblje. Vsled tega vedno pazno prečitam rubrike "Iz našega gibanja", "Agitatorji na delu" in "Listu v podporo".
John Fradel, Latrobe, Pa.
Meni ugaja "Proletarec" zato, ker se s tako energijo bori proti nevednosti ter onim, ki jo povzročajo. Joseph Ule, Chis.holm, Minn.
Meni ugaja vsled rdečih platnic ter dobrega čtiva. Damjan Bradač, Bridgeport, O.
ANTON ZORNIK
HERMINIE, PA.
Trgovina z mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2.
| ANTOINETTE BEAUTY PARLOR £
£	FRANCES A. TAUCHAR, lastnica	f,
£ Edino slovensko podjetje te vrste v Chicagu. X X Permanent waving, marcelling, finger and water *j' waiving etc.	X
y „	♦!♦
*{•	Znižane cene za stalne kljientinje.	.j.
3525 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL.
Š	Tel.: Crawford 1031.	X
i'	X
<"X~XKK~X~X"X~X~X"X~X~X~X"X~X"XK~X~X~X":«:<
Tel.: Crawford 2893.
Dr. Andrew Furlan
edini slovenski
ZOBOZDRAVNIK
V CHICAGU
3341 West 26th Street.
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA,
Trgovina raznih, društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Hoja posebnost je izdelovanje lepih svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih instrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih te* hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. I___
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad, 3724 West 26th Street Stan 2316 So. Millard Ave., Chicago, III.
Tal. ne domu Lawridale 6707, » uradu Crawford 2212-2213. Ura-duje od 2. do 4. pop., IzvzemXi torek 'in petak, in od C. do t. zreiar vsak dan.

Meni ugaja vse kar prinaša "Proletarec". Tony Slavec, Morley, Colo.
Najbolj mi ugaja v "Proletarcu" ime stranke, za katero neustrašeno agitira že 23. leto. Louis Paulinich, Bellaire, 0.
Meni najbolj ugaja, kadar vidim, da so agitatorji poslali veliko naročnin. Mi je žal, da ne morem biti med njimi. Če bi bilo agitatorjev več, bi bilo naročnikov več, in "Proletarec" bi bil večji in s tem še boljši list kakor danes.
Frank Gregorin, Little Falls, New York.
Prišel sem do sledečega zaključka: V "Proletarcu mi najbolj ugaja duh socializma, ki blešči iz vsakega članka, iz dopisov in drugega gradiva. Čitaj "'Proletarca" od začetka do konca, in videl boš koliko važne in dobre duševne hrane ti podaja. In to je, kar človeku ugaja.
John Kobi, Duluth, Minn.
Najbolj mi ugajajo članki na prvi in nadaljnih straneh. Pisani so tako poljudno, da jih lahko razume vsak delavec, razun tega so globoko zamišljeni in obravnavajo vsa vprašanja, za katera se bi moral delavec zanimati.
John Terčelj, Strabane, Pa.
"Proletarec" mi ugaja vsled svoje iskrenosti v borbi proti demagogiji, nazadnjaštvu in tistim krogom, ki se bi radi povzpeli naprej na račun ljudske nevednosti. "Proletarec" je slovenskemu delavstvu ogromno koristil in če bi ne bilo med njim še toliko nevednih, bi bilo število ljudi, katerim ugaja, veliko večje kot danes.
Nace Žiemberger, GlenCoe, 0.
Prvo nagrado dobi John Kobi, drugo Joseph Ule.
Rešena vseh njenih bolezni in neredov.
"Proletarec" mi ugaja, ker s tako vnemo podučuje	Iščite, in bodete našli," — kot je našla Mrs. A.
ljudstvo. Članki in tudi vse drugo gradivo ima določ-	Repos, ki nam piše iz Roeblinga, N. J., dne 8. febr.:
no tendenco uveriti čitatelja, da izhaja vse zlo iz krivic,	"Tri mesece je preteklo kar sem naročila 6 steklenic
krivice so mogoče vsled ljudske nevednosti ter slabih	Trinerjevega grenkega vina za moje nerednosti, nepre-
nagonov človeka.	bavo, plini v želodcu, in nered jeter. Jaz priporočam
Anna Sedminek, Mt. Clemens, Mich.	Trinerjevo grenko vino vsakemu, ker je vresnici naj-
---boljše zdravilo, ki me je rešilo vseh teh nerednosti in
Ugaja mi posebno "Papagaj", ker tako junaško kadi	bolečin." Tudi vas bo rešilo, le poskusite! Pišite na
koruznieo, in ker ima težko leseno "damaščenko" pri-	Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave.„ Chicago, 111.,
pravljeno zmerom za boj.	P° brezplačni vzorec, ter priložite lOc za pokritje
Martin Kovač, Aguilar, Colo.	poštnine.
"Kaj mi v Proletarcu najbolj ugaja?" Vprašanje je	KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC težko. Ako se misli na posamezne članke, so po mojem
mnenju vsi dobri. Če se bi med posameznimi odločil za me..............................................
uredniške, bi s tem zapostavljal druge, npr. Molekova	Naslov predavanja, ki so izvrstna, "Vščipci", dopisi in drugo
gradivo je isto tako na mestu.	'Mesto..................................... No. 4
VLAGAJTE	TU
kjer so že tri generacije dovedene k neodvisnosti
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave.
Chicago, 111.
OTTO KASPAR,
predsednik
Varna banka za vlaganje vašega denarja
Potujte v Jugoslavijo z našim posredovanjem