Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Celja 6. sept. Po večdnevni hudi vročini je naposled pohleven dežek zevajočo zemljo namočil in ohladil. Okrepčal je posebno cvetečo hajdino in zoreče groj-zdje, ter že nekoliko pobito nado kmetovavcev in vino-rednikov vnovič povzdignil.
Kakor se kaže , bi utegnila tista grana železnice, ki bo štajarsko deželo s koroško vezala, izCelja »a Gorotansko peljana biti. Ker je namreč že več krajin preiskanih bilo, skozi ktere bi se tje dala železna pot napraviti, so poslednje dni tudi okoli Celja merili, ler mnoge hribe in medgorja ogledovali in preiskali. Ob tej priliki se je pokazalo, da bi nar bolj primerna pot za to železnico bila tista, ki bi od zapadne strani Celja proti Salogu, Velenju, skozi Hudo luknjo do Slovenograda, poleg M i slin do Drave, in odtod naprej na Koroško sla. Kakor se čuje, je nek to na-<;ertje tudi na Dunaji pri dotičnih uradih narveči dopa-denje zadobilo.                                                            J» §•
Iz Maribora nam piše slavni naš gosp. prof. Ter-stenja k, da se je 6. t. m. domu povernul iz potovanja, ktero smo v ^Novicah" naznanili, in da je j a k o zadovolin z blagom, ktero je nabral. Radostno naznanimo to veselo novico, ki nam je gotova priča za nove in važne pridobitke v povestnici domači. Ker ima gosp. profosor še nekoliko prostih dni, bo še nekoliko po slovenskem Štajaru se ogledal. Tako bo iskreni domoljub ves čas šolskega oddahnila veledušno žertoval velikemu delu, nabirati gradiva za dogodivščino domačo.   Slava!
Iz Tersta 5. septembra. Poslednji čas se ni pri nas o nobeni drugi reči toliko govorilo , kakor od tistih šesterih morskih somov, ki so pri Citti nuovi, poleg Pi-rane v plitvo morje zašli, da velikani niso mogli ne naprej, ne nazaj, in da so se tako sami vjeli. Ko se je iz začetka od njih velikosti govorilo, in so eni terdili, da so somi, drugi da so ostrozobni haji ali morski psi, se je tukaj sploh mislilo, da je ta govorica bosa. Al ko so spodnjo čel ust enega tih velikašev v Terst pripeljali, ki je sedem čevljev visoka, se nad resnico ni več dvomilo. Gosp. deželni poglavar je gosp. Freierja, varha tukajšnjega muzeuma, po pismu povabil v Citto nuovo in mu dovolil zmed njih po volji enega za Ter-žaški muzeum zbrati, drug se je za Dunajski mu-zeum odločil. Gospod Freier se zdaj z velikim veseljem v Lloydovem arsenalu krog velikana suče in ga za muzeum pripravlja. Velik hram bo moral biti, v kterem bo tak zmaj razpostavljen , ki meri po dolgosti čez 6 sežnjev, po obsežku pa čez 4. — Nek Benečan, dobrega stanu in znan zavolj svoje zares Štempiharske moči, ki je od Benetk v Mestre z razpeto dežnico v roki plaval, je prišel pretekli teden z nalašč napravljeno , le 4 čevlje dolgo in čevelj široko piehovino iz Benetk v Terst. Tri dni in noči je bil prederznež na morji, in da ni lakote terpel, je privezal na svoj čudni čoln brešna. Celo dolgo pot je moral stati, da se je v ravnovagju obderžal. Šlo je za veliko stavo, ktero je dobil za nezaslišano prederzno delo!
—   291    —