o Ihmi LETO IX Štev. 12 (204) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 30. junjia 1982 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st 4- IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Pomembno meddeželno zasedanje CGIL o vprašanjih etničnih in jezikovnih manjšin v Italiji Kakšna naj bo vloga sindikata v okviru prizadevanj etničnih in jezikovnih manjšin v Italiji za dosego vseh njihovih pravic, tako kot predvideva ustava? To vprašanje je bilo zastavljeno udeležencem dvodnevnega seminarja, ki je bil v petek in v soboto 19. in 20. junija v hotelu Europa na nabre-žinski obali. Organizirala ga je CGIL, najštevilčnejša sindikalna organizacija, in sicer vsedržavno vodstvo sindikata v sodelovanju z deželnimi vodstvi treh avtonomnih dežel, v katerih živijo francoska, nemška in slovenska narodna manjšina, to je dežele Aosta, Južne Tirolske in Furlanije - Julijske krajine. Zanimanje za manjšinska vprašanja pri CGIL v zadnjem času izredno narašča in nabrežinsko zasedanje je le zaključno srečanje daljšega niza posvetov, med katerimi je treba omeniti tudi deželni seminar o slovenski manjšini, ki je bil 22. maja letos v Gorici. Nabrežinsko zasedanje je tako predstavljalo sintezo teh seminarjev in teh srečanj. Namenjeno je bilo trem deželam in njihovi etnično-jezikovni stavarnosti, ker so le-te - kot je dejal Agostino Marianetti v svojem uvodnem poročilu - po svoji zgodovini in po stopnji dozorelosti dobile nekakšno poli-tično-pravno obliko in torej zaščitna določila, pa čeprav ne za vse enaka. Konkretno je mogoče iz bogate razprave izluščiti troje vprašanj, ki se postavljajo sindikatu, ko obravnava manjšinsko problematiko: uveljavljanje manjšin skih pravic v sindikatu samem, uveljavljanje manjšinskih pravic v zunanjih odnosih in vključevanje manjšinske problematike v splošne smernice sindikata o družbenem in gospodarskem razvoju. Prvo vprašanje zadeva poslovanje sindikata, njegove organe in njegovo delo, tako v okviru pokrajinske oziroma deželne organizacije, kot tudi na delovnih mestih. In tu je dejavnost raznolika, vendar pa osredotočena na pravico do rabe jezika: od dvojezičnih izkaznic do strokovne prevajalske službe pri deželnih vodstvih sindikata, z napravami za simultano prevajanje, ki je pravzaprav tisto sredstvo, ki resnično povezuje in zbližuje. Drugo vprašanje zadeva vlogo sindikata kot družbene komponente pri uveljav- ljanju pravic manjšine v družbi in seveda še zlasti na delovnih mestih. Gre za vprašanje, ki ga je, ob sedanji zakonodaji, težko obravnati, saj so, na primer, pogoji na Južnem Tirolskem, kjer je v javnih službah zagotovljen vnaprej določen odstotek uslužbencev pripadnikov manjšinskega naroda, drugačni od pogojev v Furlaniji-Julijski krajini, kjer se je treba žal omejevati na ugotovitev, da bi se tovarniške in uradniške strukture lepše in močneje razvijale v skupno korist brez izpadov sovraštva, nezaupanja in zapostavljanja. Skratka, če je ponekod naloga sindikata predvsem nadzorstvo nad doslednim izvajanjem že sprejetih obvez in določil je v drugih krajih - in to velja tudi za našo deželo - vloga sindikata mnogo večja in mnogo zahtevnejša saj mora sindikat - kot so poudarili slovenski sindikalisti - najprej zastaviti vse sile na vseh ravneh in v vseh gospodarskih, sindikalnih, kulturnih in drugih družbenih strukturah, da se ustvari drugačno vzdušje, drugačna osnova za sodelovanje večine in manjšine; bolj konkretno, gre za drugačen odnos med državljanom te ali druge etnične skupine, gre za drugačen odnos tudi znotraj samega delavskega razreda. Tretje vprašanje pa zadeva vključitev manjšinske problematike v splošen kontekst družbenogospodarske politike sindikata. V praša-nje, ki je prešlo na nabre-žinskem zasedanju v ozadje, pa je kljub temu potrebno, saj je mnenje sindikata zelo pomembno, ko gre za velike gospodarske odločitve ki so v veliki meri tudi prostorskega značaja; tudi ob teh odločitvah je treba upoštevati manjšine, ki jih lahko nerazsodno poseganje po njihovem prostoru ne le ekonomsko, ampak tudi družbeno in kulturno obuboža. Na nabrežinskem zasedanju so poleg tega namenili velik poudarek šolskim vprašanjem, ki si prav tako niso enaka v vseh treh deželah, pa niti znotraj dežel samih niso homogena. Ob tem je treba poudariti pomembnost aktivne udeležbe avtonomnih šolskih sindikatov, med temi Sindikata slovenske šole. Zasedanje se je začelo, kot že omenjeno, z uvodnim referatom vsedržavnega vodi- (Nadaljevanje na 2 strani) Ukve. Slovenski govor odbornika za šolstvo občine Naborjet-Ovčja ves na zaključni prireditvi glasbene šole in slovenščine ZAKLJUČEK GLASBENE M SLOVENSKE ŠOLE v znamenju sodelovanja ob meji Z obnovitvijo občinske uprave 1980. leta v Naborje tu Ovčji vesi, so se odnosi med oblastmi in slovenskimi organizacijami v Kanalski dolini, katere so najbolj aktivne v ukvanski župniji, znatno izboljšali. Programi slovenskega kulturnega društva «Lepi Vrh», ki deluje z mešanim pevskim zborom «Planinka» in ukvansko folklorno skupino, so končno deležni, če ne drugega, vsaj moralne podpore občine. Sedaj se redno izvajajo programi za otroke v prostorih osnovne šole: glasbe- na šola, pošolski pouk in slovenska šola. Težave iz preteklosti, kar se tiče odnosov z lokalnimi oblastmi, so za nami in zdi se, da celo pokrajinska uprava v Vidmu se nagiba k upo števanju neutrudljivega župnika Marija Garjupa in njegovega zvestega sodelavca Salvatoreja Venosija. Pravzaprav za nju dva je težko reč, kdo je prvi bolj marljiv in požrtvovalen. Tudi zaključna prireditev glasbene šole in slovenskega pouka se je vršila v šolskih prostorih pod uradnim pokroviteljstvom odborništva za javno vzgojo občine Naborjet-Ovčja ves. In ne samo to: manifestacije se je osebno udeležil odbornik za šolstvo Edi Kravanja, ki je pozdravil najprej v slovenščini in nato v italijanščini, tudi v imenu župana Ehrlicha. V svojem pozdravu je namignil na dobro voljo po sodelovanju in na popravilo nekaterih nerazumevanj iz preteklosti. Simpatična manifestacija v Ukvah je dala tudi priložnost, da so se zbrali Slovenci iz treh obmejnih krajev: Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske kraji- ne. Na prireditvi so spregovorili predstavniki dveh organizacij na Koroškem, SKGZ iz Trsta, Slovenske skupnosti iz Gorice in na koncu, v imenu slovenskih društev videmske pokrajine, prof. Viljem Čemo. Govorila sta tudi župnika Mario Gariup in Mario Čemet, ki sta izrazila zadovoljstvo videmskega nadškofa za pobude društva «Lepi Vrh» za obrambo slovenskega jezika. Prisoten je bil tudi prof. Vladimir Klemenčič z ljubljanske univerze. Zelo bogat je bil kulturni program, ki so ga izvedli na prireditvi. Najbolj pričakovan del je bil gotovo nastop otrok-učencev. Njihovim recitacijam, petju in glasbenemu izvajanju so z ljubeznijo in pazljivo sledili starši in publika. Peter Rosič in Renata Fa-nutti sta pozdravila prisotne, Ornella Puntel in Silvia Fanutti sta recitirali poezijo o mami, skupina otrok je pripravila prizor iz Sne-gulčice, nato so zaigrali na harmoniko: Franci Wulz, Jure Prescheren, Peter Rosič Errath, Geraldina Jank, Mario De Marchi, Rafael Ehrlich, Schnabl Rosvita; na klavir: Silvia Fanutti in Magda Ehrlich; na kitaro: Fric Zelloth, Carla Pre-schern in Anna Jank. Manifestacije so se udeležili še skupina harmonikarjev iz Ukev, trio klarinetistov Glasbene šole iz Trsta, mandolinistična skupina iz Hodiš na Koroškem, gimnazijski mešani pevski zbor iz Maribora in za zaključek programa živahna folklorna skupina « Lepi Vrh » iz Ukev. U G O V I Z Z A CONCLUSIONE DELLE SCUOLE Dl MUSICA E SLOVENO all’insegna della collaborazione sui confini Con la costituzione, nel 1980, della nuova amministrazione comunale di Malbor-ghetto - Vaibruna, i rapporti delle autorità con le associazioni slovene della Valcanale, facenti capo principalmente alla parrocchia di Ugovizza, sono notevolmente migliorati. Ormai i programmi del circolo culturale sloveno «Lepi Vrh», cui fanno compagnia il coro misto «Planinka» ed il gruppo folkloristico di Ugovizza, godono quanto meno dell’appoggio morale del comune. Ormai si svolgono regolarmente, nei locali della scuola elementare, i programmi per i ragazzi: la scuola di musica, il doposcuola e la scuola di sloveno. Le difficoltà del passato sono ormai, per ciò che si riferisce al rapporto con le autorità locali, acqua passata e perfino l’amministrazione provinciale di Udine, con la legge sul diritto allo studio, sembra orientata a prendere atto del lavoro dell’infaticabile don Mario Gariup, parroco di Ugovizza, affiancato dal prof. Salvatore Venosi. Anche la manifestazione conclusiva della scuola di musica e di sloveno è avvenuta nei locali delle scuole, con il patrocinio ufficiale dell’assessorato alla pubblica istruzione del comune di Malbor-ghetto-Valbruna. Non solo: lo stesso assessore Edi Kravanja — anche a nome del sindaco Ehrlich — ha portato il saluto del comune esprimendosi in lingua slovena e quindi in italiano, facendo cenno alla volontà di collaborare e di riparare ad alcune incomprensioni del passato. La manifestazione di Ugovizza ha del resto rappresentato un'occasione di in-(Continua a pag. 2) Del občinstva na ukvanski prireditvi pazljivo siedi govorom in izvajanju kulturnega programa t Z Bogom, don Rino ! T A I P A N A CULTURA UGUALE COSCIENZA ALL’ASSEMBLEA DEL CIRCOLO CULTURALE "NASE VASI,, Novica je padla na nas, kot strela z jasnega neba, nepričakovana. V soboto 19. junija je umaru mlad duhovnik, naš prijatelj, Don Rino Marchig - Na Goric tih iz Oblice, dolgoletni kaplan na Lesah in u zadnjem času fa-moštar u Kosci. Ni biu še dopunu 42 let. Don Rino je biu duša slovenskega kulturnega dela in življenja v Benečiji, dobar prijatelj z vsemi ljudmi, posebno pa pomočnik te buo-zih, zatuo smo ob njegovi nepričakovani smarti onemeli, omuteli, ostali brez besede. Njegov velikanski pogreb, katerega sta se udeležila, poleg velikega števila duhovnikov, tudi videmski nadškof Battisti in pomožni škof Pizzoni, je biu u Kosci, u ponedeljek 21. junija po-pudne. Kosca ni še videla zbranih tarkaj ljudi skupaj. Za don Rina je bila apoteoza. Šeu je zmagorlovno u večno domovino. Ob somaševanju je u cerkvi spregovoriu o njem videmski nadškof Battisti. O-pisu ga je glih takega, kot je u resnici don Rino biu: dobar duhovnik in bardak človek, ki se je potegavu za pravice naših ljudi. Na bri-tofu, ob odprtim grobu so se poslovili od dragega pokojnika prof. Viljem Černo, naš direktor Izidor Predan in v imenu prijateljev iz matične domovine pa prof. Tomaž Pavšič iz Idrije. černov in Predanov govor objavljamo posebej, žal ne moremo objaviti Pavšičevega ker ga je improviziral. Povemo naj le, da se je poslovil od don Rina s plemenitimi besedami in izrazi hvaležnosti. GOVOR IZIDORJA PREDANA Je zmjeraj težko spregovoriti besedo v slovo prijatelju, ki nas zapusti, posebno kadar prijatelj je tajšne sorte in vrednosti, kot je biu don Rino Marchig- Na Goric tih iz Oblice. Iščeš primerne besede in še narljeuše besede so prazne, brez pomjena, pred vrli-čino smarti, pred izgubo prijatelja, ki je puno pomenil zate in še več za skupnost, v kateri živiš in delaš. Najprej, kadar sem slišu žalostno novico, njesam vjervu, njesam teu v j er vat in parva rječ, ki mi je paršla na miseu, sem jau: «Ne, Rino, telih šal, telih škerzu nam ne smješ djelat. Potem se je žalostna resnica razje-zala, zajedla globoko v srce. Vse nas je strla, potlačila. Srečavali smo se prijatelji in znanci, na ulicah mesta, po cestah, po poteh in vaseh in že od daleč se pogledali v žalostne oči in brez besede zastopili: ti veš in jaz vem, da Rino je šu, da nas je za-pustu, da ga ni več med nami in da ga ne bomo nikdar vič videli. Zapustu nas je človek, mož, mlad duhovnik, ki ni živeu zase, pač pa za ljudi, za narod, za družbo, za ponižane, za preganjanje in tarpinčene. Don Rino je biu mož in duhovnik, ki se je z ljubeznijo razdajal ljudem, svojim Govor VILJEMA ČERNA Poklanjamo se tebi, don Rino, ki si živel za beneško zemljo, ki si islal pot do duše naroda! Prerana smrt si nam ga vzela! Don Rino, kot mons. Trinko, si poosebil narodovo enkratnost, si vplil krivico beneškega ljudstva, si daroval s ponosom vse moči, vse sile in srce, da Slovenci v Benečiji ohranimo svoje duhovne, jezikovne in kulturne dobrine; boril si se, da se odpravijo krivice in zapostavljenost, da se utrdijo rodne korenine in poživi bogastvo beneške zemlje! Tvoja premočrtna vest ni nikoli klonila! Branil si našo svobodo! Domača zemlja in vsi Beneški Slovenci bomo zakoreninili v lastno bistvo ljubezen, ki si jo ti, don Rino varoval za nas — tvoje slovenske brate! Na kalvariji naših težav si nosil križ beneških Slovencev. Naj ne ugasne tvoj vzgled in tvoja luč srca. Kot Ivan Trinko si iskal tolažbe v podobi naroda — svetnika, ki še nima tvojega pravega prebujenja. S solžami se klanjamo tvojemu spominu, dragi don Rino, ki si svetu pokazal življenjskost Slovencev v videmski pokrajini in uglasil čudovit odmev slovenske rodne zemlje. Tudi po tvoji zaslugi se opaža zanimiv prerod znotraj naših ljudi: večje samozavedanje! Seme tvoje osvežujoče dejavnosti je zbudilo pozornost pri silah, ki so v preteklosti storile vse, da bi nas ne priznale, da bi negirale našo narodno in kulturno identiteto. Sam si poskusil neprijazno ozračje tistih — «najbolj Italijanov», ki so se grobim nasiljem, s predsodki trudili, da bi uničili našo besedo! Ti pa si, dragi Don Rino, kot Trinko, izlival ljubezen in ponos nad «očetnjavo». Zastopal si brate, da jih ne odtujijo! Zavzel si se za jezikovne pravice, za zaščito, ker si ljubil slovenski materni jezik, ljubil si lepoto gora in dolin Benečije! Osveščal si ljudi in se protivil preganjanju in pritisku. Mi, tvoji in Trinkovi ljudje, v žaru tvoje dobrote, zaprisegama, da bomo nosili tvoj ponos, kateremu se ne odrečemo, ker verujemo s tabo v odpravo krivic. Ti Don Rino, kot mons. Trinko, pravi sin svoje zemlje, simbol skromnosti, duhovnik, si prinesel pravico našega slovenskega dostojanstva, si odkril dokaze narodne veličine, si verjel, da mora zrasti v nas bogastvo dobrote sožitja med narodi. Danes je tvoj dan kot že Trinkov dan! Tvoj glas je utihnil, a ti boš z nami kot čuvar našega dela! vernikom in družbi, v kateri je živeu. Smejau, peu in veseliu se je z veselimi, žalostil in jokal se je z nesrečnimi in žalostnimi. Lahko ga imenujemo tolažnik tih žalostnim Pomagu pa je rad vsem: veselim in žalostnim. Paršu je zmjeraj za cajtam na kraj in prestor, kjer so bli potrebni njega pomoči. Kot pošten človek in duhovnik je živeu z dušo svojih slovenskih vernikov. Kot u-čen ter iteligenten mož, se je zavedal da so verniki avtentični, če ohranijo svojo avtentično identiteto, da ostanejo zvesti sporočilom in veri svojih očetov, svojih prednikov (tistim, ki so bili pred nami) zatuo je skar-beu, ne samuo za ohranitev vere, našega slovenskega jezika in naših pesmi, skarbeu je tudi za kulturno rast naših ljudi, naše skupnosti. Biu je med ustanovitelji kulturnega društva «Rečan», ustanovitelj in duša pevskega zbora «Rečan». S svojimi pevci je širil ljubezen do naše pesmi in znjimi nesel naše pesmi po domovini širni in izven naše domovine, med emigrante v Belgijo, v Švico, v Rim. Biu je komponist in uglasbil (muzikiral) več naših pesmi za festival, za «Se-njam beneške piesmi» na Ljesah, biu je aktiven član naše družbe in večkrat protagonist za razvoj (svilup) naše kulture. Dragi Rino, kot za druge, si vjedeu tudi za moje križe in težave in ti si me večkrat potroštu in si mi znu, kot drugim, dati upanje u življenje. Kot druge, si obogateu tudi mojo dušo in moje življenje. Kot mlado drevuo, si dau puno dobrega sadja, s katerim se je osladnilo veliko ljudi. In sada, ko ti nam biu lahko dau še več, si usahnu. A iz tvojih koranin bojo zrasle nove mladike, iz njihe se bojo razvile nove, debele zelene vjeje, pognale novo cvetje in naš rod te bo častiu, kakor si vreden. Ti za nas nisi umaru, ti boš živeu za venčno v naših srcih in kjer se bo oglasila naša lepa slovenska pesem, bojo pravli ljudje: Rino je z nami. Zato, don Rino, ti ne kličem zbuogam, ker se bomo še srečali: kjer bo naša pesem in naša beseda, bo tvoj duh in ti z nami. Buoh Ioni ti, Rino, Buoh Ioni u imenu vseh tistih, s katerimi si živeu, djelu, se veseliu in tarpeu. Con il «blitz» elettorale del 1980 la «Lista della Campana» di Taipana si è presa il Comune, addossando la responsabilità di amministrarlo ad un gruppo di giovani formatisi in prevalenza attorno al circolo culturale sloveno «Naše vasi». Si è trattato di un successo im previsto in buona parte, per quanto la precedente amministrazione avesse accumulato una tal mole di critiche, da rendere il cambiamento più che necessario. Dal 1980 l'attenzione dei sostenitori del circolo s'è dovuta concentrare tutta su problemi amministrativi. Rammentiamo il grosso problema della ricostruzione giunto adesso, per quanto di competenza comunale, a buon punto. Ora la giunta preme sulla regione perchè sia possibile risolvere gli interventi del settore «pubblico». Si è constatato, comunque, che a mettere in ginocchio la zona avevano già provveduto lo spopolamene to, l’esodo forzato, provocato dalla miseria e dalla mancanza di lavoro. A sua volta (è l’analisi del circolo Našt vasi) questi fenomeni erano il frutto di una mancanza di vigore, di coscienza civile ed etnica, di un pesante bagaglio di condizionamenti culturali prodottisi nel corso dei decenni. A questo livello è sembrato giusto, ai giovani di «Naše vasi» (Elio, Giovanni, Luciano, Bruno, Eliseo, Wanda, Arturo, e tanti altri), fin dal 1977, iniziare il lavoro di ri-costruzione, spirituale prima che culturale, culturale prima che materiale, delle! coscienze della popolazione della Val Cornappo ed Alto Natisone. Pochi gli aiuti ed i sostegni ricevuti. Molte le diffidenze e gli ostacoli. Poi, l’attività amministrativa, la difficile lotta quotidiana con la burocrazia e l’incomprensione. Nel momento in cui si presenta la possibilità di avviate, nel quadro delle iniziative sorte dopo il trattato di Osimo, un’attività industriale a Taipana, sia pure per un piccolo numero di occupati, si ribatte il chiodo dell'iniziativa culturale. Lo annuncia Sandro Pascolo, sostenendo la necessità dell'unione delle forze, C e D A D Poglobljena razprava o zakonu za zaščito Slovencev Na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko» je bila v torek 15. junija skupščina kulturnih društev ter družbeno političnih organizacij, ki delujejo na vsem ozemlju, kjer živijo Slovenci. Na dnevnem redu je bila poglobljena razprava o problemih, ki so povezani z odobritvijo zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji in za njegovo konkretno aktivizacijo, potem ko bodo državni organi izpolnili vse potrebne dolžnosti, ki jim pripadajo. Na tem večernem srečanju smo poslušali vrsto posegov s področja gospodarstva in upravljanja teritorja, uporabe slovenskega jezika, opravili pregled raznih zakonskih comprese quelle dei partiti politici, perchè dove c'è collaborazione — dice — c'è disponibilità ad accogliere i segni del risveglio. Sarà la legge di tutela globale degli sloveni in Italia, secondo Sandro, a consentire quel processo culturale che ci porterà a ritrovare il messaggio lasciatoci dai nostri padri. Elio Berrà trova che gli scopi e gli obiettivi per cui è sorto un circolo culturale a Taipana sono tuttora validi. Soprattutto l'impegno di far rinascere pienamente la coscienza e l’identità culturale degli sloveni della Val Cornappo. La questione culturale (e quindi l’istruzione) va dunque portata in primo piano. Attorno al lungo tavolo dell'assemblea del circolo, cui partecipano anche i rappresentanti della Comunità locale di B regin j / Ber gogna d’oltre confine (con cui Taipana ha realizzato nel corso degli anni una specie di gemellaggio) ,nascono ri chieste di chiarimento ed impegni per il futuro: la costituzione legale del circolo, l'attenzione per i programmi economici, l’istruzione slovena e soprattutto la legge di tutela degli sloveni e la cooperazione ed i contatti con i vicini della Slovenia. I giovanissimi cominciano già ad interessarsi anche di questi temi, che poi sono quelli che entro breve tempo chiederanno il loro impegno diretto. Paolo Petricig SAVOGNA PRESTO IN SERVIZIO LA PESA PUBBLICA Sul Gazzettino del 31-5-1981 leggiamo una lettera del sindaco di Savogna, Paolo Cudrig, nella quale si spiega — in risposta ad una nostra notizia — come e perchè la pesa pubblica di Savogna (macchinari acquistati ed area reperita nel 1980, come Cudrig conferma) non è ancora in azione. Prendendo atto delle precisazioni sulle difficoltà incontrate dall’attuale amministrazione, nonché dal fatto che sono passati almeno due anni dall’acquisto dei macchinari ed anche che a Savogna la pesa non è stata ancora installata, non ci resta altro da fare che sollecitare il sindaco di Savogna a mettere «quanto prima» a disposizione della popolazione l’indispensabile servizio che i cittadini richiedono anche tramite il nostro giornale. osnutkov, vloge lokalnih u-prav, ustanovitvi in avtonomiji slovenske šole, govorili o garanciji za uporabo slovenščine v javnosti ter o vlogi manjšinskega tiska. Po predsedniku Cernu so v razpravi sodelovali dr. Maurizio Namor, dr. Emilio Cencig, prof. Giorgio Banchig, prof. Paolo Petricig, prof. Živa Gruden, inž. Fabio Bonini, župan iz Grmeka, odgovorni urednik Novega Matajurja, Izidor Predan, geometer E-lio Berrà, namestnik župana iz Tipane, župnik Pasquale Gujon, in dr. Ferruccio Clavora. Z razpravo bodo nadaljevali na prihodnji seji. Scuola di musica (Continuazione dalla 1a pag.) contro di sloveni delle tre a-ree contermini: la Slovenia, la Carinzia e quella della regione Friuli-Venezia Giulia. Hanno preso la parola perciò i rapppresentanti delle due organizzazioni slovene della Carinzia, della SKGZ di Trieste, della Slovenska skupnost di Gorizia ed infine Cerno, per le associazioni slovene della provincia di Udine. Hanno parlato anche don Mario Ga-riup e don Mario Cernet, che ha espresso il compiacimento dell' arcivescovo di Udine per le iniziative del circolo «Lepi vrh» per la difesa della lingua slovena. Presente il prof. Vladimir Klemenčič dell’Università di Lubiana. Ottimo il programma culturale eseguito per la festa. La parte più attesa era certamente quella dei ragazzi, amorevolmente seguiti nelle recite, nei canti e nelle musiche da genitori e pubblico. Peter Rosič e Renata Fanutti hanno portato il saluto ai convenuti, Ornella Puntel e Silvia Fanutti hanno recitato la poesia alla mamma, un gruppo di bambini u-na scenetta di Biancaneve; quindi si sono esibiti alla fisarmonica: Franci Wulz, Jure Preschern, Peter Rosič Errath, Geraldina Jank, Mario De Marchi, Rafael Ehrlich, Sch-nabl Rosvita; al pianoforte: Silvia Fanutti e Magda Ehrlich; alla chitarra: Fric Zel-loth, Carla Preschern e Anna Jank. Hanno partecipato alla manifestazione il gruppo di fisarmoniche di Ugovizza, il trio di clarini della Glasbena matica di Trieste, il gruppo mandolinistico di Hodiše in Carinzia, il coro misto del ginnasio di Maribor in Siovenia e, a conclusione del programma, il vivacissimo gruppo folkloristico «Lepi vrh» di U-govizza. P. Pomembno zasedanje . . . (Nadaljevanje s 1. strani) telja CGIL Agostina Maria-nettija, referate pa so podali tudi predstavniki vseh treh zainteresiranih dežel - za Furlanijo - Julijsko krajino Dario Varin. V razpravo so med drugimi poleg že omenjenih posegli predsednik deželnega sveta Mario Colli, predsednik SKGZ Boris Race, profesor ustavnega prava A-lessandro Pizzorusso, in drugi. Pozdrav devinsko-nabre-žinske občine je prinesel odbornik Bojan Brezigar. Zasedanje je v nedeljo sklenil član vsedržavnega vodstva CGIL Bruno Trentin. Župnik, don Mario Gariup, duša slovenskega kulturnega preporoda v Ukvah S. PIETRO AL NATISONE Convegno del PSI sulla minoranza slovena : è il momento dell’ impegno e della scelta MEZZANA SAGRA Dl S. CANZIANO Un tempo per la sagra di S. Canziano si trovavano presso la chiesa sulla cima della montagna la gente di più paesi, di Mezzana, di Ponteacco e Tiglio, di Brischis, Rodda e di Vernassino. La chiesa è oggi solo un rudere e la festa si svolge, da qualche anno, a Mezzana, nel comune di S. Pietro al Natisone: la popolazione non vuole rinunciare ad una vecchia tradizione. La messa si svolge sotto il grande noce sullo spiazzo presso il paese. Attorno all'altare si raccoglie la gente, mentre il coro di Ponteacco, diretto dal prof. Nino Specogna, costituitosi da circa un anno, accompagna il rito. Alla predica don Luciano Slobbe sollecita i fedeli a meditare sul significato della festa, del raccogliersi della gente, del suo costituirsi in comunità vivente che vuole difendersi dalla dispersione di sè e di quanto è tuttora vivo. Esprime anche il proposito di rinnovare la tradizione della festa in cima al monte o, in alternativa, la costruzione di un luogo sacro a Mezzana. Quindi inizia la festa «profana» con le bicchierate presso l'osteria ed all’aperto, la gara della pastasciutta e quella delle pignatte: riempie la festa, infine, la spontanea allegria della gente che arriva da ogni dove. MONTEFOSCA Un telefono per trecento utenti Il nodo principale, come elemento pregiudiziale, 1 in questa fase decisiva di avvio della discussione in Parlamento della legge di tutela della minoranza slovena, sarà quello di decidere se essa deve riguardare tutta la minoranza compresa quella della Provincia di Udine, o se invece dovrà essere operata una distinzione. Questi sono i termini dello scontro e questa è una prima battaglia di scelta di fondo — secondo l’on. Loris Fortuna, vice-presidente della Camera dei Deputati che ha concluso il dibattito organizzato dalle sezioni del PSI delle Valli del Natisone, del Torre e Resia, a S. Pietro al Nati-sone, il 19 giugno scorso. «Non si tratta ora di offrire testimonianze e spinte, giacché il livello dei problemi è diverso e più avanzato, ma si tratta di una fase in cui si debbono compiere atti e scélte politiche»; quella cui abbiamo riferito in apertura è la più qualificante. Il parlamentare socialista ha chiaramente delineato una linea d’azione, quella della mobilitazione delle organizzazioni di base del PSI, nei consigli comunali, nelle comunità montane, nelle associazioni culturali, nel consiglio provinciale ed in quello regionale. L’on. Fortuna ha preso in considerazione il fatto che, sul tema della minoranza slovena, non esiste una maggioranza parlamentare precostituita e che, nel mede- simo tempo, il PSI «non intende svendere il problema per la governabilità». Quali le forze in campo? Il PSI — ha detto Fortuna — non è solo: c’è una unità nelle sinistre, con il PCI, c’è un atteggiamento discutibile del PSDI, un interrogativo sul PRI e c’è infine lo scontro con la DC. Per questo, secondo l’on. Fortuna, «non si può più attendere una naturale e spontanea evoluzione del consenso, ma ci vuole una decisa affermazione dei diritti e la volontà di conquistarli». Abbiamo riassunto ampiamente il discorso conclusivo del vice-presidente della camera, per dare ai lettori il senso dell’importanza della conferenza-dibattito del PSI. Vi sono stati, comunque, altri importanti interventi, quali quello dell’assessore comunale di S. Pietro, Qua-lizza, che — a nome anche del sindaco — ha espresso l’auspicio di una sollecita risposta del Parlamento ai doveri posti dalla Costitu zione. C’è stato quindi il saluto del vice-presidente della Provincia, Bulfone (che è anche assessore alla cultura) il quale si è impegnato ad una attenzione per le associazioni culturali slovene e ha sollecitato il rapido avvio dei lavori parlamentari per la legge di tutela della minoranza slovena. Un particolare saluto è venuto dall’Alleanza socialista del popolo lavoratore di Tolmino, per bocca di Janko Razpet. Altro notevole intervento è stato quello del sen. Bruno Lepre, presidente della Commissione difesa del Senato, cui è spettata l’apertura vera e propria del dibattito sulla relazione delle sezioni del PSI, letta da Valentino Noacco. Lepre ha confermato la validità della scelta di distinguere, anche nell’iter parlamentare, la problematica della minoranza slovena da quella degli altri gruppi linguistici sparsi per tutta Italia, friulani compresi. Il senatore socialista ha annunciato la costituzione di un comitato ristretto che dovrà prendere contatto con le organizzazioni della minoranza, le amministrazioni pubbliche e, nel suo complesso, con la realià territoriale. Lepre ha anche detto di non risultargli un’iniziativa legislativa del governo, che pure era stata annunciata dal presidente del consiglio, sen. Spadolini, a Trieste. Alla base del riconoscimento della minoranza slovena c’è — ha detto Lepre — una serie di atti che debbono essere tenuti presenti: la Costituzione, la Carta delle Nazioni Unite, la delibera del Parlamento Europeo. Rimane da formulare l’auspi-cio — ha concluso Lepre — di poter fare presto. Il dibattito ha visto impegnati diversi oratori: Giordano Michelizza, consigliere comunale di Taipana, ha sostenuto la necessità di una normativa unitaria per la tutela degli sloveni di tutta la Regione, individuando le forze in campo che si battono su questa linea. La D.C., secondo Michelizza, non rispetta questa fonda-mentale richiesta. Anche Cerno, presidente del Comitato Territoriale di Cividale dell’Unione culturale economica slovena e consigliere comunale di Lusevera ha criticato la proposta della DC giungendo alla conclusione che il PSI, partito di governo deve e può condizionare le soluzioni legislative della tutela globale degli sloveni. Sul settore scolastico e sul carattere globale della tutela si è soffermato Petricig, consigliere provinciale del PCI. Apprezzando l’organizzazione del convegno ha auspicato la continuità dèi dibattito sollecitando l’unità delle forze progressiste sul tema della minoranza slovena. Bonini, sindaco di Gri-macco, dopo aver espresso la propria soddisfazione per l’incontro del PSI, ha denunciato la condizione di sottosviluppo economico del territorio in cui risiedono gli sloveni, lo spopolamento e la mancanza di indirizzi economici. Ha quindi sollecitato interventi attuativi deH’importante trattato di Osimo nel settore economico, riconoscendo altresì il carattere primario anche alla questione della scuola e dell’istruzione slovena, senza la quale la comunità perderebbe i suoi caratteri culturali fondamentali entro il giro di pochi anni. Lucia Costaperaria ha sostenuto la chiarezza dei principi del PSI circa il settore scolastico ed ha affermato che tutti gli sloveni della provincia di Udine debbono godere del diritto all’istruzione slovena e che questa lingua deve essere posta nella scuola allo stesso livello dell’italiano. La serie degli interventi è stata conclusa da Isidoro Predan, direttore del Novi Matajur, il quale si è dichiarato soddisfatto del convegno ed ha sostenuto la bontà delle scelte unitarie compiute dal PSI sulla grossa questione dei diritti della minoranza slovena. Dopo 1’ approvazione del bilancio di previsione per il 1982, si è di nuovo riunito il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone per l’approvazione di una serie di interventi riguardanti la riparazione e l’adeguamento antisismico di fabbricati danneggiati dal terremoto. Altre delibere sono state votate per le opere riguardanti i fabbricati di valore ambientale, storico, culturale ed etnico (art. 8) nelle frazioni di Vernassino (75 milioni) e Ponteacco (91 milioni). Diverse delibere hanno ottenuto il consenso unanime del consiglio, mentre su altre c’è stato un vivace dibattito ed il voto contrario della DC. La seduta è proseguita con la discussione e l’approvazione di numerosi altri punti riguardanti i piani particolareggiati di Azzida e Puoie, la sistemazione della scuola materna di Azzida, la Montefosca, un paese di circa trecento abitanti, è il paese più lontano dai fondo-valle lungo il Natisone. Non per questo la gente accetta di lasciarsi andare e c’è — nei giovani e negli anziani — la voglia di resistere all’abbandono ed all’esodo. Sono fattori che hanno colpito, anche qui, l’economia del paese e la consistenza demografica. Tuttavia c’è l’orgoglio di difendere intatto il proprio patrimonio zootecnico, di accettare un gravoso pendolarismo, di tenere i contatti con il paese. Spicca soprattutto l’iniziativa zootecnica, con una buona latteria turnaria, con lo approvvigionamento foraggero e lo sfruttamento del patrimonio boschivo. A Montefosca, inoltre, re- AL NATISONE costruzione di strade inter-poderali per incarico del consorzio di Bonifica Montana Prealpi Giulie, la costruzione della strada di Clenia ed il progetto per la costruzione delle fognature a Ponte S. Quirino. Una delegazione del gruppo consiliare regionale del PCI, composta dal capo -gruppo Pascolat, dai consiglieri Franca Miani ed Eligio Simsig ed il segretario del gruppo De Piero si è incontrata giorni fa con gli amministratori comunali di S. Pietro al Natisone. Il sindaco Marinig e gli assessori hanno presentato ai consiglieri regionali l’attività della nuova giunta democratica. Hanno esposto i risultati conseguiti ed han- sistono le tradizioni culturali e si mantiene viva anche fra i giovani la parlata slovena: un valore da non disperdere. Si contrappongono a questa volontà di resistere i disagi provocati dall’inadeguatezza dei servizi: solo un paio di anni fa è stata asfaltata la strada, ma la corriera arriva solo nel periodo scolastico ; 1’ ambulatorio medico, passato alla gestione SAUB, è rimasto chiuso; chiuse le scuole materne. Altro servizio indispensabile a Montefosca, come in tutta la montagna, è quello telefonico. C’è solo un telefono pubblico per servire la intera frazione, mentre cresce la richiesta, anche con discussioni in consiglio comunale, di un collegamento che possa garantire allacciamenti privati, sempre più indispensabili anche per la distanza della località dal fondovalle. Si è posto il problema dei costi. E’ un problema reale, ma un programma pluriennale per il potenziamento del servizio è ormai urgente. A Montefosca non si può vivere più solo di retorica e di ricordi. P. no mostrato la loro attenzione prima di tutto ai problemi della ricostruzione dopo il terremoto. Hanno anche espresso l’urgenza che le autorità regionali provvedano di assicurare i mezzi necessari per completare le o-pere già iniziate. Nel corso dell’incontro si sono toccati tutti i problemi attuali cui il comune di S. Pietro è interessato, compreso quello riguardante la cultura e la valorizzazione della minoranza slovena. CALCIO: CURIOSITÀ' E RISULTATI IN CIFRE PROMOZIONE: VALNATISONE, quarto posto in classifica, con sedici vittorie, cinque pareggi, nove sconfitte; trantaquattro reti fatte e venticinque subite; per trentasefte punti. 2* CATEGORIA: SAVOGNESE, secondo posto in classifica, con quindici vittorie, undici pareggi, quattro sconfitte; quarantanove reti fatte e venticinque subite; per quarantun punti. 3a CATEGORIA: AUDACE, primo posto in classifica, con venti vittorie, cinque pareggi, una sconfitta, settantaquattro reti fatte e sedici subite, per quaranta-cinque punti; coppa disciplina 3° posto assoluto dei gironi del comitato di Udine: nove penalità. PULFERO, undicesimo posto, in classifica, con tre vittorie, dieci pareggi, tredici sconfitte; ventiquattro reti fatte e cinquanta subite, per sedici punti; coppa disciplina 45° posto con 46 penalità. DRENCHIA, quattordicesimo posto in classifica, con una vittoria, tre pareggi, ventidue sconfitte; ventidue reti fatte e centoquattro subite, per cinque punti; coppa disciplina 46° posto con 48 penalità. E' da notare che le squadre di Drenchia e Pulfero non possiedono un campo sportivo proprio. UNDER 20: VALNATISONE, secondo posto in classifica, con sedici vittorie, quattro pareggi, quattro sconfitte; cinquantasei reti fatte e diciotto subite, per trentasei punti; coppa disciplina 25° posto (su ventisette) con 85 penalità. GIOVANISSIMI: AUDACE, tredicesimo posto in classifica, con due vittorie, ventidue sconfitte, diciotto reti fatte e ottanta subite, (due punti di penalizzazione) per due punti; coppa disciplina 57° posto con 93 penalità. VALNATISONE, terzo posto in classifica, diciasette vittorie, cinque pareggi, due sconfitte; cinquantacinque reti fatte e quattordici subite; per trentanove punti; coppa disciplina 52° posto con 54 penalità. ESORDIENTI: VALNATISONE, quarto posto in classifica, otto vittorie, cinque pareggi, cinque sconfitte, trentun reti fatte e diciotto subite, per ventun punti; coppa disciplina 1° Posto (su 58). Post-campionato: secondo posto, quattro vittorie, un pareggio, una sconfitta; dieci reti fatte e sei subite. 3° posto del torneo. PULCINI: VALNATISONE, terzo posto, in campionato, con sei vittorie, due pareggi, quattro sconfittte, ventotto reti fatte e nove subite, per quattordici punti; coppa disciplina 1° posto (su 35). Post-campionato è in corso: la squadra si stà comportando in modo eccellente. SPECIALE CLASSIFICA MARCATORI: Nel campionato giovanissimi il giovane calciatore MIANI Giuliano, della Valnatisone, segnando diciotto reti, si è classificato al nono posto tra i «bombers» del comitato di Udine. S. PIETRO Interventi per la ricostruzione e per le opere pubbliche in consiglio S. PIETRO AL NATISONE Delegazione del gruppo regionale del PCI ricevuta dalla giunta UNA NOTA DEL CENTRO STUDI NEDIŽA E’ solo questione di galateo? Nel corso della discussione sul bilancio 1982 della Comunità Montana delle Valli del Natisone, alle critiche ed alle sollecitazioni espresse da più gruppi per il taglio della sovvenzione al Centro Studi Nediža di San Pietro al Natisone, il presidente Chiuch ebbe a rispondere, pubblicamente in assemblea, all'incirca così: «A questo proposito debbo dire che il Centro Studi Nediža è stata l'unica associazione a non ringraziare della sovvenzione concessa ed a rivolgere anzi alla Comunità Montana pubbliche critiche sulla stampa». In questo modo Chiuch non ha spiegato il perchè del taglio della sovvenzione, non ha risposto nè alle critiche, nè alle sollecitazioni, nè a quelle della maggioranza, nè a quelle dell’opposizione. Il presidente Chiuch ha voluto fare solo una questione di galateo? Se è così, diciamo subito che in termini di galateo, anche lui è peccatore, posto che è stato invitato diverse volte non solo a offrire normali attenzioni per le nostre manifestazioni pubbliche (come fanno la Regione, la Provincia e vari Comuni e Comunità), ma è stato anche invitato semplicemente a presenziare alle nostre iniziative di carattere più rappresentativo e pubblico, come, per esempio, i «Benečanski kulturni dnevi». Proprio quest’anno abbiamo sviluppato una serie di conferenze sulle minoranze linguistiche dell'area alpina adriatica, dal Sudtirolo all’Ungheria, studiando le varie soluzioni adottate nella loro tutela: nemmeno una volta, pure invitato, Chiuch è intervenuto o di persona, o con un suo rappresentante, o con un biglietto di cortesia. A rigore di galateo, se è questione di galateo, anche Chiuch, e prima di noi, ha peccato. Andiamo ora alla questione nostra. Fino alla costituzione della presidenza Chiuch, la Comunità Montana assegnava al Centro Studi Nediža la somma di 300 mila lire per l’attività cultu- rale generale. Ha provveduto all'acquisto di nostre pubblicazioni e ci ha donato alcune stufe a gas per la scuola di musica di Ponteacco. Udite le dichiarazioni programmatiche circa la valorizzazione etnico-culturale delle Valli del Natisone, oltre alla richiesta di sovvenzionare la nostra attività generale che presentiamo regolarmente in gennaio, abbiamo fatto domanda per un ulteriore contributo per le nostre colonie che, autorizzati dalla Regione, organizziamo ogni anno in favore dei ragazzi della Benecia includendovi anche programmi di valorizzazione della cultura e della parlata locale e lezioni di sloveno. Abbiamo avuto delle difficoltà, perchè i ragazzi iscritti sono stati oltre 130 e, udite anche le dichiarazioni fatte dal capo-gruppo della DC, Specogna, in assemblea, e non per infondata pretesa, abbiamo ritenuto che la Comunità Montana poteva venirci incontro. Alla domanda facemmo seguire diverse sollecitazioni anche tramite i capi-gruppo e, su precisa richiesta di Chiuch, ci era parso doveroso rispondere anche per iscritto con una accurata documentazione corredata di preventivi e proposte di sovvenzione. Invitato da Chiuch, il responsabile del Centro Studi Nediža partecipò ad un apposito incontro presso la Comunità Montana, presenti, oltre a Chiuch, il prof. Ma-rinig e Specogna. In quella sede si discusse ancora del la sovvenzione per le colonie «Mlada brieza» senza che peraltro Chiuch precisasse, come era da attendersi, una propria proposta. Assente Chiuch, il vice-presidente Salvagno ebbe ad informarci, a voce, che il direttivo della Comunità ATTIVITÀ' DEL GRUPPO FDLKLORISTICD VAL RESI A L’attività del gruppo folkloristico «Val Resia», nel corso di quest'anno, sta segnando un crescendo di impegni, anche abbastanza importanti. Dopo le riuscitissime esibizioni di Aquileia, San Dona di Piave, Precenicco, Rimini e San Marino, in questi giorni, per interessamento del Ministero per la Cultura della Grecia, il Gruppo folkloristico si è apprestato ad intraprendere una impegnativa tournee attraverso la Grecia centrale. Una tournee che riveste particolare importanza per il Gruppo folkloristico «Val Resia», dimostrando e confermando il valore culturale delle particolari danze, musiche e canti che il Gruppo, con la sua intensa attività, porta a conoscenza in tutte le parti del mondo. Una tournee che ripete una precedente fatta nella primavera dell’anno 1977 nella stessa Grecia, dove il Gruppo lasciò un’ottima impressione alle Autorità e popolazioni locali, tali da richiedere nuovamente la sua presenza. La permanenza del Gruppo in Grecia è stata di circa 10 giorni, dall’8 al 17 giugno corrente, e, sull’esito della stessa e le varie notizie inerenti si provvederà a darne notizia più dettagliata nel prossimo numero. Luigi Paletti ” Pinocchio,, al Teatro Ristori Un momento di incontro e costruttiva collaborazione: così si può definire la visita di una cinquantina di bambini sloveni e italiani di Trieste a Cividale, dove, presso il teatro Ristori, hanno presentato ai bambini del Cividalese e della Benecia «Pinocchio» in versione balletto animato. La bella rappresentazione, organizzata dal Dijaški dom «Srečko Kosovel» (Casa dello studente sloveno) di Trieste e portata in scena in varie parti della regione, ha entusiasmato i numerosi bambini delle scuole elementari e medie che hanno riempito il teatro di urla gioiose, di attenzione, di commozione. Lo spettacolo è stato allestito con la collaborazione dell'Istituto per l’istruzione slovena di Cividale che ha voluto far giungere anche a Cividale e nella Benecia il messaggio di collaborazione e di pace che questo gruppo di bambini triestini ha espresso, dimostrando come anche in una città carica di tensione come Trieste sia possibile una costruttiva collaborazione tra giovani che parlano lingue diverse. Montana aveva deciso di assegnare una sovvenzione globale per tutta l'attività svolta dal Centro Studi Nediža nel 1981. Era legittimo attendersi, da parte nostra, una sovvenzione superiore alle 300 mila lire? A noi pare di sì. Ed invece ci fu, assoluta-mente immotivato, un taglio secco e ci vennero assegnate 100 mila lire. Come non esprimere, anche pubblicamente, il nostro disappunto? Perchè non dovrebbe sapere l’opinione pubblica dell’atteggiamento sicuramente riduttivo, se non addirittura discriminatorio, assunto nei nostri confronti dalla Comunità Montana delle Valli del Natisone? Nella sua replica all’assemblea, il presidente non ha ritenuto di dover giustificare in alcun modo il ta glio operato sulla sovvenzione per il Centro Studi Nediža e l’insabbiamento della pratica per un contributo alle colonie «Mlada brieza». Di ragioni ne avrà da vendere: fatto sta che queste non sono state tuttora rese pubbliche e restiamo dominati dall’impressione che si sia voluto semplicemente disconoscere senza appello il significato complessivo della nostra associazione, la cui attività — come abbiamo documentato — è indirizzata alla valorizzazione della lingua e della cultura della comunità slovena della provincia di Udine. Il comitato direttivo del Centro Studi Nediža S. Pietro al Natisone FOLKLORA ŠE NEKAJ OD NAS! Mi muormo vsak an tar-kaj vas informat, kakuo nam gredo stvari; okažion tele krat je folklorna skupina «Stu ledi» z Trsta, ki je plesala v saboto, 5. junija zvi-čer du Vidme. Ne da jih nie-san nikdar videla (san sigurna, de kajšan se jih zmi-sle, no malo liet od zad so paršli po naših vaseh plesat: Bardo, Črnivarh, Liesa), pa, prva stvar, nam dajo njih pomuoč za našo folklorno skupino an dato ki Bredo vidimo plesat samuo na vajah, smo šli dol; druga pa je, de kar se pleše tu dni skupini, se rata radoviedni, de kakuo plešejo te druge. Mi runamo progreše, družina se je razširila (de b vi viedel, ka nas jel), pa še ki uode pasa pod moštovih Benečije, prej ku bomo takuo barki! Imajo an program zlo pun Dole so zaplesal plese Gorenjske, Bele Krajine, Srbije in Štajerske an so jim manjkal še kajšni iz Slovenije, Furlanije in Tržaškega. Imajo še zraven an grup žen, ki pieje narodne slovenske pesmi. Bi van pravli buohvie še ki stvari od njih, pa samuo če se jih vide plesat se jih more zadost štimat. Nar-buojš je guorit od nas, če nas četa videt, muorta prit za Sv. Petar v špietar, bomo plesal za nagrajevanje «Moja vas» 27. junija, in še 1. avgusta du Cussignacco; v o-bieh krajih bomo plesal kupe s folklorno skupino «Lepi vrh» s Kanalske doline. Vas čakamo. Nel numero precedente abbiamo già pubblicato l’articolo sulla commemorazione dei 26 giovani partigiani garibaldini impiccati a S. Giovanni al Natisone e a Premariacco. La cerimonia in ricordo dei martiri si è svolta a Premariacco domenica 30 maggio. Li hanno onorati con brevi allocuzioni i sindaci di Premariacco Carletti, di Tavagnacco Tarando, di S. Giovanni al Natisone Piani, mentre la commemorazione ufficiale è stata svolta dal presidente dell'ANPI provinciale Vincenti e dal presidente della Giunta regionale, avv. Comelli. Nelle nostre due foto alcuni momenti della cerimonia. (Foto Vincenti) LETTERE AL DIRETTORE IL BUIO E L’ENEL Caro direttore, spero che sul suo giornale, che si batte per i diritti della popolazione, ci sia un po’ di spazio per la mia presente. Come ormai da anni, la scena si ripete con una puntualità terrificante! Basta una «nuvoletta» accompagnata da qualche scarica, e le Valli sono al buio; e solo la buona volontà di qualche utente che si premura di telefonare all’ufficio ENEL di Udine ( il telefono in queste occasioni è stranamente occupato) e dopo alcuni tentativi (spesso ci vogliono delle ore) spesso và in polemica con il funzionario che risponde. La mancanza di energia elettrica arreca disagi alla popolazione che và da Ponte S. Quirino in su, ed anche un notevole danno finanziario agli utenti che fanno uso dell'energia per lavoro. Non è la prima volta che il problema è attualità, sono aumentatele tariffe compresa anche la quota che spetta ai comuni, non voglio creare polemiche, ma anche a nome di tutti gli utenti ENEL delle Valli, che la pensano come me, vorrei che chi di competenza prendesse le decisioni che gli competono per evitare finalmente i disagi sopracitati. Perchè è giusto che non veniamo considerati utenti ENEL, di «serie B». Ringraziando porgo ossequi. Lettera firmata Interrogazione del consigliere Battodetti (PCI) sulla nuova strada SIG. SINDACO DEL COMUNE DI CIVIDALE Il sottoscritto Consigliere comunale - richiamandosi alla segnalazione fatta ancora in data 23/4/1982, interroga il Sindaco per sapere quali iniziative e provvedimenti siano stati presi onde limitare i danni derivanti alle Aziende agricole dalla costruzione della superstrada ora in atto. In particolare chiede se si sia provveduto ad assicurare la riduzione delle opere palesemente sovradimensionate (svincoli, rotonde, etc.) avendo riferimento anche al progetto originario che comportava minori sacrifici per i coltivatori diretti e alla conservazione della viabilità interpoderale. Chiede che il presente argomento venga inserito nell’Ordine del giorno del prossimo Consiglio comunale. Ossequi. Cividale, li 14 giugno 1982. Avv. Giovanni Battocletti Lepa fotografija, ki je bila napravljena pred leti, je danes aktualna. Od leve proti desni so: Simone Vogrig, Leonardo Crainich, Samanta Feletig in Stefano Vogrig ŽIVLJENJE NAŠEGA KMETA Muke velike, davki visoki, od bede velike se slišijo joki, truda in dela več kot povsod, vedno dajatve, a denarja nič not! Se od zore do mraka za delom lovimo, kopamo njive, da se preživimo, sadimo drevje, da bi rodilo nam sad, a v naših gorah gospodar je le glad. od trdega dela se delajo omot 'ce, s slabim jedilom polnimo želodce, delamo trdo, ne da šteli bi ur, a prazni so žepi, in prazen mehur! Za naše trpljenje nikomur ni mar, pride davkar, nam pobere denar, prideta toča in vihar prav hud, odnese pridelke in ves naš trud! Tako tu živimo od roda do roda, tako strupena je z nami usoda, poglej, prijatelj, kakšen je svet! Tam kjer živi ubogi naš kmet! Izidor Predan f. Kako je lepo pobrati tako lepe in okusne gobe Tuča, tuča venčni sovražnik kumeta Spet je paršla, nepričakovana, takuo na hitro, da mežnarji njeso imjeli cajta zvoniti proti pramenu. Na mestih je manj tukla, na drukih krajih pa odnesla u-se, kot u Ruoncu. Tukla je u Dreki, po vaseh grmiškega kamuna, u Špe-tru, posebno pa u Puoju, Gorenjem Barnasu in Kuo-sti, v Sovodnjah, u Srednjem, posebno v Gor. Tar-bju, manj po vaseh Sv. Lenarta. žalostno je za kmeta, kadar mu tuča uniča v nekaj minutah ves trud in celoletno delo. Naj oblasti hitro ugotovijo škodo in naj se oškodovanim kumetom priskoči na pomuoč. Kakuo bomo pobirali gobe Pravila ( regolament ) Gorske skupnosti Pred kratkem so na Gorski skupnosti ( Comunità montana) u Špetru sparjeli pravila (regolament) za pobiranje gob. Po teh pravilih, cd sada naprej, jih ne bo lahko pobjeru vsak, kot jih je lahko do zdaj. Za gobarje je donas potrebno dovoljenje (permesso). To dovoljenje ga dajejo kamuni in ko-šta 5 tavžent lir za naše domače gobarje, 20 tavžent za juške. Vsak gobar jih ne bo smeu pobrat vič ku 2 Kg. na dan. Samuo za štorovke ne bo omejitve, da jih lahko pobereš, kak jih ušafaš. Se uprašam pa, kuo se bom muoru obnašat, če uša-fam kraljico gob - farlinko, ki ima velike dimenzije, tudi do 20 Kg? Al jo bom hodu rjezat vsak dan po dva kila? Beneški Gobar Zavojo referenduma ogoljufani emigranti Tisti referendum za odpravnine (per le liquidazioni), ki je biu že napovedan za dan 13. junija letos in ki ga ni bilo, zak je biu sparjet medtem u parlamentu zakon, ki bo urejeval odpravnine, je že koštu Italijo težke milijarde lir. Vse je bluo že parpravjeno, štampani in razdani so bli volilni Certifikati in ne samuo doma, tudi po svetu. Emigranti so dobili pozive - kartoline od svojih komunu, naj pridejo votat. Na pozivih je pisalo, da se bojo na vlakih vozili zastonj po celem italijanskem teritorju. Puno emigrantu se je odpravlo na pot (saj so tudi votacioni dobra parložnost, da obiščejo svoj rodni kraj, da se srečajo s svojimi domačimi ljudmi), a kadar so paršli na vlak (treno), so naleteli na gardo presenečenje (brutta sorpresa): plačati so morali vožnjo, čeprav jim je bluo povjedano in napisano, da se bojo vozili zastonj. Tuo se je zgodilo, ker referenduma ni bilo. Tuo se pravi, da so za referendum narvič plačjali e-migranti. «Ah, saj oni so navajeni!» mislijo oblasti. SREDNJE GORENJI TARBI Po dugem tarpljenju nas je za venčno zapustu Pietro Drecogna-Tamažcju iz naše vasi, star komaj 55 liet. U-maru je v čedajskem špita-le v nediejo 30. maja, pogreb pa je biu v cierkvi naše vasi v pandiejak 31. maja. Petar je biu pru bardak mož, rad je vsiem pomagu, zadnje lieta je dielu go par Giane v Ošnjem. Družini in žlahti naj gredo naše globoke sožalje, rajnkega Petra pa bomo ohranili v liepim spominu. Rajnik Pietro Drecogna SRIEDNJE/PRIEŠNJE V torak 20. aprila, v čedajskem spitale, se je rodiu pru liep puobič, kateremu so dal ime Giacomo. Srečna mama je Ruttar Luisa Pier-nova iz Oblice, srečan tata pa Italo Piccinini - Pičininu iz Ravni. Mladi par živi v Priešnjem. Malemu Giaco-mu želmo vse narbuojše v življenju, ki ga ima pred sabo, mam in tat čestitamo. GORENJI TARBI Našli so jo martvo pri odprtem televižionu U petak 4. junija zjutraj so našli martvo u njeni hiši Stulin Giustino - Balužovo, staro 59 ljet. Zvečer prej so jo ljudje videli zdravo in veselo in lahko je zastopiti, da se ni čutila slavo, če je odparla te-levižion, namest iti spat. Za-stop se tudi, da je imjela hitro in lahno smart. živjela je sama. Nje pogreb je biu u Tarbju, u soboto 5. junija. Naj v miru počiva. SV. LENART ŠKRUTOVO U petak 4. junija je uma-ru na svojim domu Sidar Pietro, star 80 ljet, gospodar znane hiše in družine iz Škrutovega. Njega sin, Bep-po, je biu puno ljet za šin-daka našega kamuna. Pogreb rajnkega Petra je biu par Sv. Lenartu v soboto 5. junija. Puno ljudi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. Družini in žlahti naj gre naša tolažba. ŠKRUTOVO Po dugem tarpljenju nas je za venčno zapustila poštena žena, pridna mati in gospodinja Namorina (Mori-na) Tomasetig - poročena Faidutti - Potočarjeva po domače. Imela je 72 ljet. Nje mož je Augusto Faidutti - Guštič Marinčni. Sinova Luciano in Paolo živita z družinama po svetu, adan v Švici, drugi pa v Avstraliji Rajnka Morina je umarla v čedajskem špitalu, podko-pali pa so jo pri Sv. Lenartu v torak 1. junija. Možu sinovam in žlahti naj gre naša tolažba. ŠKRUTOVO U četartak 3. junija je po kratki bolezni umarla u čedajskem špitalu Giuseppina (Pina) Tomasetig - udova Zanini - Belidacova po domače. Učakala je lepo starost: 86 let! Žalostno novico sporočajo parjateljem doma in po svetu sinovi šandri, Guerrino, Tonca, Renato, hči Odila, ki živi v Argentini, nje mož Renzo Crisetig in vsi navuodje. Rajnka Pina je bla od vseh sinov priljubljena mama, pridna gospodinja in poštena žena. Kakuo so jo imjeli vsi radi, je pokazu tudi nje pogreb, ki je biu par Sv. Lenartu u petak 4. junija. Res puno ljudi jo je spremljalo k venčnemu počitku, čeglih je biu djelovni dan. Rajnko Pino bomo vsi ohranili u ljepim in venčnim spominu. Na fotografiji vidimo, na desni, rajnko Pino Belidaco-vo, na sredi je nje mož Emilio Zanini-Gabricju iz škrutovega, ki je umaru 1954. leta, ko je imeu 76 ljet. Na levi pa je tašča od njih sina Guerrina Loszach Giuseppi-na-Kontova iz Ošnjega, ki je umarla 1973 leta, ko je imjela 77 ljet. Ankrat je paršu u Videm znan italijanski cirkus. Na večer, prej ko se je od pravu na pot za Pordenon, je bluo u Vidmu puno za se veselit, zaključilo pa se je takole: na oder je paršu sam direktor in parpeju za sabo Ijepega slona ( elefanta). «Poglejte, kajšan Ijep ek-zemplar! Je pametan pa tudi tardovratan, «testardast», je jan direktor gledalcem in nadaljeval: «Če je kajšan med vami, da mu je kopač se stuort usedent na palku, zasluži 50. tavžent lir. (Takrat 50 tavžent je bluo puno). Obedan od gledalcu se ni oglasu, obedan ni paršu naprej. «Vidim, da ni obednega, ki bi rad poprovu, pa tudi, če bi biu kajšan, bi biu poprovu zastonj, ker je slon, kot sem že jau, zlo tardovratan, teštardast», jim je še povjedu direktor. Naenkrat se u središču gledalcev oglasi an starček. Biu je an kumet iz naših dolin. «Ist bom poprovù, ist, gospod direktor!». «Nu, končno se je adan oglasu. Nu, pridite naprej!» ukaže direktor. St arac se je okorno par-bližu direktorju in slonu. «Al se ga upate, a?» ga vpraša direktor. «Ist ja!» je odrezu kumet in ko se je zasmejati, je pokazu samuo an par od faj-fanja armenih zob, ki sta mu iz ust štarljela ku dvje tesle. «Mi daste no lopato in kadar zarjujem: ugasnite lue! vi ugasnite luč in kadar jo nazaj užgete, bote videu, da bo slon že sedeu». «Napravimo vse, kakor želite». Mu je odgovoriti direktor. Kadar je starec dobiti lopato u roke, je zar ju: «Ugasnite luč!». Luč se je ugasnila in slon (elef ant) je takuo zatulil, takuo zakrulu, da se je stresu vas cirkus. Luč se je prižgala in vsi so videli slona sedeti na odru (palku). Starec je odnesu puno aplavzov in 50 tavžent lir, a obedan ni vjedeu, kakuo je naredil, da je stuoru slonu sednit. Drugi dan je odpotoval cirkus v Pordenon in tam postava njega veliki šotor (tendo). Tudi v Pordenonu so se ljudje veselili gledat akrobacije izurjenih trapeci-stov, plesanje konja, nevarno igranje krotilca z levi in tigrami, igranje klavnov in druge reči. Na večer prej ko se je odprava cirkus u Tre-viž, je direktor ponoviu stavo s slonom, kot v Vidmu, z razliko (diferenzo), da sada mu ni bluo trjeba se stuort usednit, pač pa mu stuort reč z glavo: «ja» al «ne». Sevjada, slon ne govori. Zadost je bluo mu stuort narest znak z glavo. Če pokima z glavo gor in dol, pomeni, da je jau «ja», če otrese glavo, če jo gane čja in san, pomeni, da je jau «ne». Tle se je šlo za zaslužit 100 taužent lir. Tudi u Pordenonu se ni oglasu obedan od gledalcev. Kadar jih je ten direktor že pozdravit in zaključiti cir- kuški večer, se je oglasu starček nekje daleč za ljudmi. Biu je glih tisti iz Vidma. Hitro je parsapu do direktorja. Kadar ga je slon zagledu, jo je teu pobrisat čez vrata, da ga je kumi za-daržu pomagač direktorja. «A, spet vi, le vi in samuo vi, a ». «Ja, samuo ist, gospod direktor». «Tle ne bomo ugasnili luči, pa tudi obedne lopate vam ne damo. Obedne sleparije!» mu je jau direktor. «Ne potrebujem obedne lopate in ni treba ugasniti luči. Ne bo obedne sleparije, obednega truka!» je ponoviu starec. «Nu, pa popravajte!» mu je ukazu direktor. Starček se parbliža slonu ( vsi vedo povjedat, da ima slon zlo dobar spomin) in lepuo plogleda v oči. Slon je zamažu, zdjelo se je, da ne prenese pogleda starčka, zdjelo se je tudi, da ga je spot. «Al me poznaš?» je vpra-šu na glas starček slona. Slon je začeu hitro kimat z glavo gor in dol, kar je pomenilo de «ja». Pu prove je starček že dobiu in ljudje so mu začeli pljuskat na roke. Slon je šele kimu z glavo gor in dol, ko ga je spet pov-prašu starček: «Al čješ še an tajšan žlalt z lopato gor na jajca, kot si ga ušafu gor u Vidme?». Slon je začeu takuo hitro tresti glavo čja in san, ku da bi mu jo gonili na letrik. Starček je dobiu dnar in aplavze. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac. Viši.' PISE PETAR MATAJURAC V cirkusu Rajnka Namorina (Morina) Tomasetig, poročena Faidutti KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH «Noviča» iz Debenjega s svojimi hčerami GRMEK Demografsko gibanje v letu 1981 Gremo še zmeraj na manj Na dan 31. decembra 1980 je šteu kamun 822 ljudi, na dan 31. decembra 1981 pa 753. Iz enostavnega aritmetičnega operaciona bi izhajalo, da smo u zadnjem ljetu zgubili 69 ljudi. Hvala Bogu pa ni takuo. Lanskega oktobra je bluo ljudsko štetje (censimento popolare) in do štetja so bli upisani u registre kot rezidentni u kamu-ne tudi tajšni, ki žive že pu-no ljet po svjete. S štetjem, s čenšimentom ti so «odpadli». Tuole velja tudi za Srednje in druge kamune, o katerih smo objavili demografsko gibanje za leto 1981 in bo veljalo tudi za druge kamune, o katerih bomo še pisali. Na vsako vižo gremo s številom ljudi vsedno na manj tudi u grmiškem ka-munu. U lanskem letu je šlo proč od nas (emigriralo) 23 ljudi, paršlo živet h nam (imigriralo) 12. Umarlo jih je 17 in rodili so se 4 otroci, dva puobčja in dve čiči-ce. So se rodili: 1 ) Rucchin Cristian iz Ru-kina, tata Giorgio Stefenetu, mama Trusgnach Lucia; 2 Chiabai Rudi - Nakonc tih iz Les, tata Paolo, mama Manzini Bruna; 3) Cernotta Nadia - ši-mulnova, tata Remigio, mama Bordon Viviana; 4) Delzotto Angela, mama Floreancig Graziella - Ko-pjova iz Hostnega, tata Vito. So umarli: 1 ) Lauretig Ernesto - Luk-cju iz Sevca; 2 ) Cudrig Maria - Na Var-hu ta iz Topolovega; 3) Vogrig Maria - Konšo-rjova iz Hlodcja; 4) Floreancig Maria - Pre-dankna iz Sevca; 5 ) Feletig Giuseppe - Dreju iz Hostnega; 6) Vogrig Romeo - Koro-šinu iz Platea; 7) Bucovaz Francesco -Blišču iz Slapovika; 8) Namor Maria - Parte-nova iz Lombaja; 9) Gus Marcello - Buneu iz Podlak; 10) Chiabai Francesco -Kuos iz Vodopivca; 11) Scuoch Giuseppe -Blažu iz Topolovega; 12) Gus Stefano - Korantu iz Lombaja; 13) Trusgnach Francesco -Cek iz Dol. Grmika; 14) Vogrig Giuseppe - Vi-gin iz Dol. Barda; 15) Vogrig Cristina - Štie-facova iz Zverinca; 16) Trusgnach Antonio - v Franciji; 17) Floreancig Antonio - v Belgiji. So se poročili: 1 ) Drescig Valter in Foret Claire; 2) Morandini Alessandro in Camuffo Gabriella; 3) Delzotto Vito in Floreancig Graziella; 4) Cernotta Remigio in Bordon Viviana; 5) Bevilacqua Valter in Craghil Gabriella; 6 ) Bresciani Pietro in Ma-rinig Jole; 7 ) Rucchin Giorgio in Trusgnach Lucia; 8 ) Rucchin Donato in Ber-gnach Isabella; 9) Vogrig Fabiano in Per-ri Rita. Vsem novičam želimo šre-čno in veselo skupno življenje, naj bojo živeli u našim komune al pa drugje. Na žalost vam pa že sada lahko povemo, da od vseh poročenih, bota živjela samuo dva para doma. če gredo proč tisti mladi pari, ki se oženijo, bojo rodili svoje otroke v drugih krajih. Zelene veje našega življenja pa se bojo doma sušile. ŠPETER LIPA Za venčno nas je zapustu Pasquale Jussa Po dugem tarpljenju je umaru u čedajskem špitalu Pasquale Jussa, imeu je komaj 58 ljet. U veliki žalosti je zapustu ženo, sinove, žlah-to in parjatelje. Rajnik Pasquale je biu dobra dušica in vsi so ga imjeli radi. Njega pogreb je biu u Špetru u sredo 16. junija. Naj gre žalostni družim in žlahti naša tolažba. Rajnik Pasquale Jussa PRAPOTNO OBORČA «Praše Sv. Antona» šlo u Sv. Lenart U Obuorčah so tudi ljetos parpravli vse lepuo za tradicionalno šagro Sv. Antona: brejar za ples, srečolov (pesca di beneficenza) in drugo. Sagra bi bla muorla bit u soboto 12. in nedeljo 13. junija, a je tista dva dni lilo kot iz škafa, takuo da jim je daž vederbu fešto. Obuor-čani pa nieso obupali. Stisnili so zobe in odložli šagro na drugo soboto in nedeljo, 19. in 20. junija. Se jim je splačjalo, ker je paršlo gor tarkaj ljudi, da so vse pojedli in popili, lepa muzika jih je pa vabila na ples. Narvič radovjednost pa je bluo med ljudmi, za videt, kuo puojde končavat «gara» za prase. Kuo gre tale «gara»? čisto gladko, lahko in enostavno (semplice). Prodajal so listke (biglietti) po taužent lir. Tisti, ki so plačjali biljet, so muorli šacat (šazat), dost pezi pra- se, ki so ga parpejali na brejar. Na biljet je bluo treba napisat oceno (šacanje) in kadar so bli razprodani vsi listki, so prase spezal pred vseh konkurentov in vse publike. Adni so paršli s ša-canjem takuo blizu, da so zgrešili le za nekaj etov. Mladi Paravan iz Gorenje Mjer-se pri Sv. Lenartu pa je glih zagonu: prase je pezalo 43 kg. Ljepa in simpatična ma-nifeštacion s ten mladim prasetam. Ljudie so se pu-no nasmejali, a kajšan Obuorčan se je takole žalostno pokumru: «Prase Svetega Antona je šlo le Svetemu Ljenartu». REZIJA Rezijani nosijo svojo staro in novo kulturo po svetu Delovanje rezijanske folklorne skupine vedno bolj narašča. Posebno pa je skupina aktivna letos in čakajo jo še zelo važne obveznosti. Po uspehih, ki jih je imela ob nastopih v Ogleju (Aquileii), v San Dona di Piave, v Preceniccu, Rimini in v Republiki San Marino, jih vabi na zelo važno turnejo v Grčijo Minister za kulturo tiste države. Ta turneja po centralni Grčiji predstavlja posebno važnost za rezijansko folklorno skupino, ker dokazuje in potrjuje kulturno vrednost posebnih rezijanskih starih in novih plesov, glasbe in pesmi, ki jo Skupina, s svojo intenzivno aktivnostjo, nosi po vseh koncih in krajih sveta. Rezijanska folklorna skupina ni šla sedaj prvikrat v Grčijo. To deželo je obiskala že spomladi 1977. leta, kjer je pustila med oblastmi in prebivalstvom najboljše vtise, tako da so jih sedaj spet dol povabil. Rezijani so bili v Grčiji od 8. do 17. junija in so preživeli v tej prijateljski državi 10 nepozabnih dni, a o tem bomo še poročali. TIPANA Ustanovljena šecion ANPI U Tipani je bluo u zadnji uejski puno partizanov, ki so se tukli za našo libertad. Po uejski pa jih je muoralo iti puno po svjete in parva šecion ANPI se je razsula. Sada pa, s tistimi, ki so se varnili domov in tisti, ki so bli doma, so spet obnovili šecion: Associazione Nazionale Partigiani d’ Italia. Na zadnjem riunionu, katerega se je udeležil za provincialni komitat Silvestri, so sklenili, da bojo proslavili na 19. še- temberja dan Rezistence in tisti dan bojo odkrili no lapido za padle u Tipani. DREKA Zlata poroka v Debenjem Tomasetig Giovanni za a-nagrafe — Zanet Šimanov za domače — in njegova zvesta žena, Olga Crainich, sta praznovala 50 let skupnega življenja, ah zlato poroko. Ta njih življenjski praznik sta praznovala že mjesca junija 1981, a se jim je bla fotografija, ki jo objavljamo, njekam zamešala, da ni mogla prej priti do Novega Matajurja. Za tisto lepo parlož-nost, ko sta si Zanet in Olga spet Obljubila venčno zvestobo, so se zbrali okuole njih hčere, ki jih vidimo z njima na sliki, od leve proti desni: Anita, ki živi v Čedadu, na sredi Isolina in na desnem kraju Maria, ki živita v Franciji. Seveda, so paršli voščit «novičam» tudi številni navuodje in druga žlahta. Naj Zanet in Olga živita še puno let srečna, zdrava in vesela. To so naša voščila. V Dreki so videli medveda Novica se je raznesla hitro kot blisk po celi Benečiji in Furlaniji in niso prazne pravce:: medveda je videu tisti, ki se spozna na žvi-no: direktor jagarske rezerve, Gianni Jurman - Obrilu iz Skal, ki je tudi namjest-nik šindaka v Dreki. Kosmatinca so videli še drugi blizu Sv. Štoblanka. Iskali so ga možje v uniformah, a on je odšu - morebit odkoder je paršu - čez konfin brez pa-saporta. Pravijo, da je podplatar že vič cajta pohaju gor po naših gorskih krajih in da je razparu puno ovci v Topolovem. Prej so mislili, da so ovce pokončali psi. Na vsako vižo muoramo to zadnjo novico o ovcah vzeti na znanje z rezervo. Toda v Dreki so videli prvega medveda in to je za vse nas veliko presenečenje (sorpresa). Medved ni in ni biu še nikdar pri nas doma. Odkar pomnijo ljudje, ga niso nikdar videli, čene u zoološkem vartu. še kajšna presenečenja (sorprese) nam bo dala naša zemlja? Morebit, da je paršla kosmatincu - podplatarju na uha novica, da se je u dre-škim komunu huduo znižalo število ljudi. Morebit, da je prebrau u «Novem Matajurju» članek o demografskem gibanju in si je jau: «Grem, pogledam, kakuo stoje reči, bom pobaru, če je rjes, kar pišejo o telem komunu. Če je rjes, da ni ljudi, bomo pa mi medvedje napunli al pa «popolai» te kraje!». Umrla je Krapec Mihaela, rojena Lendaro Bila je dolgoletna naročnica Novega Matajurja in ga zelo rada brala, živela je v Sloveniji in sicer v Loki pri Zidanem mostu. Tu so se naselili pred 110. leti mnogi Beneški Slovenci, ki so gradili cestne in želežniške proge in mostove. To je bilo za časa vlade Franceta Jožefa vAvstroogr-ski in za časa Viktorja Emanuela II. v Italiji. Njen dekliški priimek je bil Lendaro. Po drugi svetovni vojni je obiskala Bardo in Ter, to se pravi rojstni kraj svojih prednikov. Bila je v 80. letu starosti. V Loki so jo poznali kot zelo družabno ženo, ki je rada pomagala bližnjemu v organu RK ter sodelovala pri človekoljubni akciji: krvodajalstvu. Sodelovala je v osvobodilni borbi. Njen pogreb je pokazal, kako je bila priljubljena v Račiči, Loki in okolici. Od nje so se poslovili 3 govorniki. Slava njenemu spominu, a svojcem iskreno sožalje. Stanko Skočir Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBAIMCIGH Cividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer S edilvalli di DORGNACH RINO & C. a.a.s. ČEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala A utotrasporti Avtoprevoz LA VERA GUBANA e STRUCCHI PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE uùMlISìm, amm dl CATTANEO & CHIABAI s.d.f. PRODUZIONE ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA D ORO DAL E.P.T. SCRUTTO S. LEONARDO IUD Tel. 723005 PRAVA DOMAČA GUBANCAin ... ŠTRUKLJI