BELOKRANJEC Izhaja 1. in 15. vsakega^ mesca. — Naročnina za cu'lo leto znaša K 1'50. y Qlasilc belokranjskih kmetov. Geslo: Na delo za staro pravdo. ' Vse pošiljatve prosimo na naslov „Belokran jec" Gradac, Bela Krajina. I. letnik. Ljubljana, dne 15. listopada 1908. Štev. 17. Skoraj tako kot na Slovenskem. Pod naslovom „Jakä jest opravdu krize" je priobčil češki „Narodni Obzor" v Pragi članek, ki iraa tako tehtno in važno vsebino, da ga podajamo svojim čitateljem v prevodu. To pa zato, da bodo videli, da je nezado- Toljnost splošna, da so res že neznosne raz- mere tudi, ali pa mogoče baš po najbolj bogatih in industrijalnih deželah, kot je Oeška. „N. Obzor" piše: „Čitali smo zopet obširne in temeljite razprave o krizi. Kriza! Kako koraodna be- seda je to, s katero se ne pove nič gotovega, samo pripoveduje se, in to dosti! Navadno mnogo za to besedo ni, če pa je, se jo rabi za to, da se stvari prikrijejo. Toda živimo v resnicni krizi. Toda o pravi krizi se malokdaj govori, a če se go- vori, se pa zelo splošno in skrivnostno. Živimo v gospodarski in nravstveni krizi, skratka v kulturni krizi prve vrste. Bogati in razumni Azijat, ki naše življenje premotri, se dostikrat izrazi zelo primerno, obenem pa zelo ostro o nacinu, kako živirno in kakšne nredbe imamo. A pri tern tak človek še fcutiti ne more in spoznati onega suženjstva, ki nas veže. Vsi živirao pod bičem denarja in lova za zaslužkorn. Položaj starorimskih sužnjev je bil mnogo boljši kot je položaj vseh onih tisočev in tisočev, ki žive po mestih, odvisni od mezde, place ali trgov- skega in obrtnega zaslužka. Neprestana vrsta trgovin in delavnic po velikoraestnih nlicah — to je skoro vedno članek za člankom ogromne verige, na katero so prikovani tla- čani po onih trgovinah in delavnicah. Vsi ti delajo in napenjajo vse svoje moči od zore do mraka za svojega hišnega gospo- darja, za svojega prodajalca, peka, rokodelce, same tovariše v tern tlačanstvu — in zlasti pa delajo za državo, za nekaj umišljenega, neresničnega, ki pa s svojimi mogočnimi kremplji tlači vse, kot starodavni malik Bal. Cene vsega blaga in vseh hranil neprestano stopajo, vrednost denarja pa pada, Večina živi od danes do jutri, od rok do ust, in Se to čim dalje slabše. In čim slabši so gospo- darski pogoji za življenje, tern globokejši je nravni propad. To je resnična in globoka, vse obvladajoča kriza. Če pojdeta v 20.000 kronski pokoj naša ministra, to ni kriza. Za vsakega od njih se jih porine na gorko mesto par desetin drugih, žal, enako nespo- sobnih in nezmožnih, izvesti to, Cesar je treba. — A treba bi že bilo, da bi se nekaj naredilo, da bi vsakdo mogel živeti, shajati, da bi prestalo pomanjkanje in beda, ki po- vzroča po vsej deželi anarhijo, da bi se napravil konec zločinskemu zviševanju cen in zniževanju denarne vrednosti. Treba nam je vlad, ki bi hotelc in mogle kaj izpeljati od teh nujnih nalog. Človek potrebuje državo, da more živeti varno in zadovoljno. Treba pa je tudi potem, da bi načelovale državi silne vlade, proniknjene z duhom praktič- nega krščanstva, ki bi s krepko roko uni- čevale vse poskuse zasužnjevanja. Kdo mi imenuje tako vladoV Kdo mi pokaže take politike? Divje in surove demagogije, ka- korsno sedaj vedno vidirno v naših zbornicah, ne moremo imenovati politiko. To ni nič drugega, kot vtelesenje brutalnega sarno- Ijublja. Samoljublje in sebičnost vedno bolj nesramno silita na dan. Stanovi in sloji «e organizing«), da bi zlorabili svoje organiza- cije proti ostalim. Z n«jveftjo brezobzirnostjo se reže jermena z vsnkogar, kdor se ne more u bran it i. To je vsa ta politika, s ktero se zapravlja <"'as, delo, časopisi in govori. Ta egoizem (samoljubje), ki se sedaj že brez Podlistek. Brezmejnost časa in prostora. 0 velikosti onega dela vsemirja (naj- manjfiega dela vsemirja), ki ga z očesom in daljnogledom ravno še vidimo, ne moremo dobiti sicer neposrednega pojma; toda pri- merno vzporejanje nam pa vseeno omogoči, da dobimo sliko, katero moremo razumeti posredno. To dosežemo, če pomanjšamo vse veličine, kar jih pride v poštev. Na ta način zamoremo grozovito različno oddaljenosti in velikosti vidnega vsemirja izraziti vrazmerjih, ki jih moremo za silo primerjati z merami na naši zemlji. Enkratna pomanjšava tu že ne zadostuje več, vendar dosežemo cilj stem, da pomanjšamo večkrat zaporedoma. Oddaljenost Dunaja od Pariza znaša 1000 km. Mesec je oddaljen od zemlje 3G4.000 km. Vzemimo kak zemljevid Kvrope, n. pr. iz Stielerjevega atlanta, potem znaša, čemeri od- daljenost Diinaj—Pariz na zemljevidn 69 mm, oddaljenost zemlje od meseca pri enakem pomanjšanju 25 m, torej kot dolgost dveh his. Ali recirno, da je oddaljenost meseca od zemlje enaka 1 m, potem znaša v enakem razmerjn oddaljenost Dunaj — Pariz 2.8 mm, zeraeljski premer 35 mm, mesecev pa 98mm. Oddaljenost solnca od zemlje znaša pov- prečno 14fi miljonov km. Če je daljava Danaj — Pariz 28 mm, zem. premer torej 36 mm, potem je oddaljen mesec od zemlje 1 m, zemlja od solnca je 400 tn solnčni premer 385 m. 400 m je široka Rena pri Kolinu. Najbolj oddaljena premičnica našega osolnčja, ki je še znana, Neptun, od solnca približno 4538 miljonov km daleč. V go- renjem razmerju leži Neptun od solnca 1164 m. — 28 mw? je daljava Dunaj—Pariz; 35 mm je premer zemlje ; ] 164 m, kot pride na oddaljenost Neptuna od solnca, je dolga ulica pod lipami v Berolinu. To prvo pomanjšanje zadostuje j>ač še za primerjanje veličine v našem ozvezdju, nikakor pa ne vec za presojanje oddaljenosti stalic; ne moremo ga več porabiti, če hočemo dobiti vo.ličine, katere si je še mogoče predstavljati. Vzemimo si torej oddaljenost Neptun—solnce v drugič zmanjšanem raz- merju za temelj, ki jo moramo smatrati pri- meroma polumer naš^ga osolnčja in ki sino si jo prcdstavili ravnokar v daljavi 1164 m. Poiiianjšanio drugič, in sicer za stoti- sočkrat. Tedaj si moremo predstaviti naise osolnčje kot kroglico, z 11635 mm polumera je 23127 mm premera, katere projekcija v ravnini bi bila enaka v prstanu ali ploščici še ne tako veliki, kot je ena krona. Zemlja je potern oddaljena od središča tega kroga, kjer je solnce kot drobnogledno majhna pikica 'Aooo mm> Vh *»w, Neptun pa na obodu. Zemlje in Neptuna bi pri taki pomanjš»i ne bilo Stran 84. B E L 0 K R A N J E C Letnik I. Ali ste že poslali naročnino ZE^ l"5O za eelo leto K 2*50 za vse dežele izven Avstro-Ogrske Da naslov Belokpanjec, Gradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tndi svojira znancera. sraran in pohujšanja javno goni okrog, je nravna propalost in obenem blaznost. Ker ta egoizem ne napravi srečnih niti egoistov saraih, kot vidimo vsak dan iz katastrof, ki dolete ravno te občudovane ljudi „uspeha" in „ljubljene sreče". Ni politikov in državnikov. So množice, karijerstvo, ljudje, ki se hočejo na kakor- šenkoli način povzdigniti, bodisi z deniago- gijo ali petoliztvom doli k množici ali kla- njaujem, petoliztvora k mogočnežem zgoraj. To je ona resnična državna in vladna kriza — ta nesposobnost vesti družbo k redu in mora'nemu (nravnerau) napredku. Delajmo! Zadnji dogodki v Ptuju in Ljubljani naj bi privedli tudi nas Slovence na drugo pot, kajti ti dogodki so nam šele odprli oči ter nam pokazali pravo pot, po kateri bi morali že zdavnaj korakati. Ali žalibože tudi sedaj še po teli žalostnih dogodkih je še večina Slovencev, ki se še ne zavedajo svojih dolžnosti ter korakajo svojo staro pot naprej. Nihče ne bi verjel — a vendar je res. Nekoliko dni krik in vik, nekoliko dni razburjenje ter nervozno delovanje — a nekaj dni potem zopet oni tihi preid v prejšnje mirno, tiho suženjsko življenje. Naši politiki spijo, gibanje na gospodarskem polju za osvoboditev je že precej prenehalo in kmalu ne bo treba ljubljanskim damam hoditi v nemske trgovine od zadaj, ampak bodo zopet lahko „narodne" dame korakale ponosno v nemške trgovine — spredaj. — Naše sedanje politično življenje je ozko spojeno z gospodarskim življenjem; moč na gospodarskem polju naredi narod močan tudi na političnem polju in zaradi tega ima sedaj tudi politika vseh držav gospo- darsko smer. To dejstvo si moramo sedaj i mi predočiti in si je zelo dobro zapomniti. Naše delovanje na kulturnem in političnem polju bi bilo lahko kronano z najlepšimi uspehi, kajti naši buditelji so položili tudi zaklad za naše kulturno življenje. Bila je to idealna doba probuditve slovenskega naroda. Po tej dobi je sledila doba vsaj male probuditve na političnem polju a po tej bi sedaj morala slediti doba — delo- vanja na gospodarskem polju. In na tem polju imamo lahko mnogo upanja, da bodemo lahko kmalu dosegli lepe vspehe, ako bodemo le v resnici hotel i. Minula je že ona doba, ko so na nas gle- dali naši sovražniki kakor na kakšne revoke, toda zdaj smo že narod, kateri prav lahko diktira svoje zahteve. Slovenski denarni zavodi — od najmanjše posojilnice pa do banke — imajo že toliko denarnih sredstev, da pridni slovenski podjetniki dosežejo naj- lepše vspehe; a imamo pa tudi še nekaj, kar nam nihče ne vzame in to je — zrnož- nost slovenskega naroda za trgo- vino za kar mu manjka samo še šol. Z razvijočim se slovenskim gospodarstvom bode pa tudi rastlo število slovenskih od- jemalcev, za kar jamči še stalno rastoče število tujih podjetnikov na slovenskih tleh. Iščejo se slovenski odjemlci za slovenske trgovce in veeje pod- jetnike! Da jih ni? Ravnokar smo rekli, kako veliko moč tvori slovensko ljudstvo kot odjemalec življenskih potreb ; dostikrat se mu predbaciva, da ne kupuje pri slo- venskih trgovcih — ali je pa to popolnoma opravičeno? Niso ravno toliko tudi krivi slovenski trgovci in podjetniki? Vzemimo v roke katerikoli časopis; inseratni del obstoji večinoma iz inseratov manjših trgovcev; a tu poglejmo koliko je naših in koliko je tujih (tudi sedaj äe) — gotovo vidimo, da smo mi zelo na slabšera. Slovenski trgovec ne sme samo različne stvari imeti, ampak on mora tudi naznaniti, da ima te stvari. Kajti kako pa zamore kupovati človek iz dežele pri njem, ako dotične firme sploh ne pozna? Malomarnost in brezbrižnost v tej stvari samo koristi našemu sovražniku, ki se ne straši stroškov za reklamo. Stotisoči in milijoni našega denarja gredo v tnje roke, namesto da bi ostal v slovenskih, domačih rokah. To naj postane sedaj naše prvo vprašanje. Ako hočemo živcti samo- stojno, narodno življenje, moramo biti samo- stojni i na gospodarskem polju. Na to moramo delovati tudi zaradi tega, ker naš sovražnik napenja vse sile, da bi nas napravil gospodarsko odvisne. Od vseh strani prihajajo glasovi, kako ravno na gospodarskem polju delujejo Nemci proti nam, predvsem nam mora biti pred očmi znani oglas občinskega odbora mesta Gradca. Na vse to jim ne odgovarjamo s sov- raštvom, ampak z vročo ljubeznijo do sebe samega, do svojega lastnega naroda in z zavestjo, da smo na gospodarskem polju dolžni p o d - pirati svoj lastui, slovenski narod. Delajmo na to, da postanemo tudi mi tako močni na gospodarskem polju, delajrno na to, da ostane pošten slovenski denar v poštenih slovenskih rokah. — Delajmo. Eno izvršeno dejanje več zaleže, kot tisoč besedi. Kletarski tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Kranj- skem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki sto- pinji, ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo bolj- šega kletarjenja, ako hocejo pridelovati dobro, okusno in stanovitno vino in ako hočejo vino izvažati ter s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. — Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in mogoče spoznati z najboljšim drobno- g 1 e d o m. Po dosedanjem merjenju je ena nam najbližjih stalic solnce « v ozvezdju cen- tavrov; ta zvezda bi bila oddaljena od naše ploščice 86 m. Zračunali so daljave še ne- katerih, nam tako „blizo" ležečih solnc. V istem poraanjševalnem razmerju bi dobili za zvezdo 61 v ozvezdju labudovem 126 m\ Kapela bi bila oddaljena 166 m; Sirij 170 m\ Procyon 232 »w; i/ v kazijopeji 259 »»;