NARODNA BIBLIOTEKA. (>
Z ognjem in mečem.
Zgodovinski roman.
Poljski spisal H. Sienkiewicz.
Poslovenil Podravski.
II. ZVEZEK.

Novo Mesto 1892. —
Tiskal in založil J. Krajec.




I K) vOSooO^Obt

I.
Da pojasnimo, kaj se je zgodilo v Rozlogih,
moramo nekoliko pogledati nazaj v preteklost,
do tiste noči, v kojej je gospod Skretuski po-
slal Eedzijana s pismom iz Kudaka k starej kne-
ginji. Pismo je obsegalo nujno prošnjo, naj bi
kneginja odšla s Heleno prej ko je mogoče v
Ljubno, pod varstvo kneza Jeremije, ker se voj-
ska lahko vsak trenotek začne. Redzijan je sedel
v čajko, katero je gospod Grodzicki poslal po
smodnik in tako nastopil svojo pot. Potoval je
jako počasi, ker so veslali proti vodi. Pod Kre-
menčugom so srečali vojsko, plavajočo pod voj-
skovodjema Krečovskim in Barabašem Hmelnic-
kemu naproti. Redzijan se je sošel z Barabašem
ter mu takoj povedal, kaka nevarnost preti Skre-
tuskemu, potujočemu na Sič. Prosil je starega
polkovnika, naj ne pozabi se čvrsto potegniti za
poslanca, ko se snide s Hmelnickim. Potem je
šel svojo pot.
Ob zori so odposlanci Grodzickega dospeli
v Čehrin. Tukaj jih takoj obkolijo kozaške straže,
i*
4
vprašujoč, od kod so. Poslanci odgovore, da po-
tujejo s pismom Grodzickega k hetmanom. No,
vkljub temu pozovejo starosto iz čajke in Red-
zijana, da se gresta predstavit polkovniku.
„Kateremu polkovniku?" vpraša starosta".
„ Gospodu Lobodi", odgovore načelniki straže.
„Njemu je Veliki hetman dal ukaz, da pridrži
in preišče vse, ki pridejo iz Siča v Čehrin".
Šla sta. Redzijan je korakal pogumno, ne
pričakujoč nič hudega, ker je vedel, da tukaj
še gospodarijo hetmani. Straže ju spremijo v hišo
gospoda Želenskega, v katerej je bival polkovnik
Loboda. Tu sta zvedela, da je polkovnik že pred
svitom odšel v Čerkas in da ju namesto njega
zasliši podpolkovnik. Morala sta dolgo čakati,
predno so se odprla vrata in je prišel v sobo
podpolkovnik.
Pri pogledu nanj so se jeli tresti kolena
Redzijanu.
Bil je Bohun.
Hetmanska moč se je še raztegala v Čehrin,
ker Loboda in Bohun nista še prestopila k Hmel-
nickemu, marveč javno trdila, da ostaneta zvesta
poljskej ljudovladi. Za to njima je Veliki hetman
odločil mesto Čehrin, da tam stražita.
Bohun je sedel za mizo in opazoval pri-
šleca. Starosta, ki je nosil pismo gospoda Grod-
zickega, je odgovarjal za sebe in za Redzijana.
Ogledovaje pismo, jel ju je mladi podpolkovnik
skrbno izpraševati, kaj se čuje v Kudaku novega.
5
Bilo je videti, da bi bil kaj rad zvedel, zakaj je
poslal Grodzicki čaj ko in ljudi k hetmanu. Sta-
rosta mu na to vprašanje ni vedel prav nič od-
govoriti; pismo pa je bilo zapečateno s povelj-
nikovim pečatom. Izprašavši ju, hotel ju je
Bohun odpraviti; že je segel v mošnjo, da bi
jima dal kaj drobiža za pijačo, kar se med tem
vrata odpro, in gospod Zagloba prileti v sobo
kakor bomba.
„Čuj, Bohun!" zakriči. „Izdajica Dopulo je
najboljši med utajil. Šel sem ž njim v klet, —
gledam: v kotu leži kupček sena. Vprašam: kaj
ima tam? Odgovori mi: „Suho seno!" Ko pa
pozornejše pogledam, pa grlo velike steklenice
gleda iz sena. kakor Tatar iz trave. Oj! tak si!
pravim; pa si razdeliva: Ti poješ seno, ker si
vol, jaz popijem medico, ker sem človek. Stekle-
nico pa sem jaz vzel in prinesel medico na po-
skušnjo. Daj čaše!"
To rekši, prime se Zagloba z jedno roko
za bok, z drugo pa dvigne steklenico nad glavo
ter jame peti:
„Hej Jaka, hej Jože, daj samo čašic,
Potem pa napij se, ne maraj na nič!"
Tu gospod Zagloba naglo umolkne. Zagle-
davši Redzijana, postavi steklenico na mizo ter
reče:
„Za Boga, ni li ta strežaj gospoda Skretu-
skega ? "
„Čegav?" vpraša naglo Bohun.
6
„Gospoda Skretuskega, namestnika, ki je
potoval v Kudak in me pred svojim odhodom
pogostil s takim medom, da se naj vsak drugi
pod čep skrije pred njim. Nu, kaj dela tvoj go-
spodar? Je-li zdrav?"
„Zdrav je in naročil mi je, naj vas pozdra-
vim", odvrne ves zmešan Redzijan.
„Je res pravi vitez. Nu, kako si prišel v
Čebrin? Čemu te je poslal gospodar nazaj iz
Kudaka?"
„Moj gospod ima, kakor vi, svoje reči v
Ljubnem, radi katerih mi je naročil, naj se vrnem,
zlasti ker sem mu bil v Kudaku nepotreben",
odvrne mladenič.
Bohun gledajoč ves čas Redzijana, reče naglo:
Poznam tvojega gospodarja; videl sem ga
v Rozlogih".
Redzijan skloni glavo ter nastavi uho, ka-
kor bi ne slišal dobro in vpraša:
»Kje?"
„V Rozlogih".
„Pri Kurčevičih", omeni Zagloba.
„Pri kom?" vpraša Redzijan.
„Vidim, da si oglušil", odvrne suho Bohun.
„Ker se nisem dosti naspal".
„No, še se naspiš. Rekel si, da te je tvoj
gospodar poslal v Ljubno?"
„Da. Kam pa drugam?"
„Gotovo ima kako ljubico", vmeša se vmes
gospod Zagloba, „katerej pošilja po tebi pozdrav".
7
„Kaj jaz vem? Nemara, da ima, nemara
tudi ne", odvrne Redzijan.
S temi besedami se prikloni Bohunu in go-
spodu Zaglobi.
„Hvaljen bodi Jezus!" reče, pripravljaje se
k odhodu.
,,Na vekomaj!" odgovori Bohun." „Počakaj
no, ptiček, ne hiti tako. Čemu pa si tajil pred
menoj, da si strežaj gospoda Skretuskega?"
„Ker me niste vprašali, sem si mislil, čemu
naj povem to? Hvaljen bodi!"
»Počakaj, pravim. Imaš od gospoda kaka
pisma ?"
»Gospodarjeva stvar je, jih pisati, moja, kot
služabnikova pa oddati le onemu, komur je pi-
sano. Zato prosim, da se smem posloviti".
Bohunu so se naježile sobolove obrvi in tle-
skne z roko. Hipoma prihitita v sobo dva vojaka.
„Preiščita ga!" zakliče, pokazavši na Red-
zijana.
„Kakor sem živ, sile mi tukaj ne boste delali!"
reče Redzijan. „Tudi jaz sem plemič, čeravno
služim, in vi gospod bodete se morali zagovarjati
za svoje ravnanje".
„Bohun, pusti ga!" seže vmes gospod Zagloba.
Med tem je jeden vojakov našel v Redzija-
novih nedrijih dve pismi in dal ju podpolkovniku.
Bohun je takoj ukazal vojakoma otiti. Ni se
hotel pred vojaki izdati, da ne zna citati. Potem
se obrne k Zaglobi in reče:
8
„Čitaj! jaz bom pa pazil na pobalina".
Zagloba je pomežikal z levim očesom, na
katerem je imel belo marogo ter čital naslov.
„Mojej preljubljenej gospej in dobrotnici,
kneginji Kurčevičevej v Eozlogih".
„A ti sokolič si dejal, da potuješ v Ljubno
in ne veš, kje so Rozlogi?" rekel je Bohun, jezno
pogledavši Redzijana.
„Potujem tje, kamor so mi ukazali;" odvrne
jokaje mladenič.
„Mar naj odprem ? Plemitaški pečat je sveta
reč", omenil je Zagloba.
„Mene je Veliki hetman pooblastil, vsa pisma
pregledatiti. Odpri in čitaj!"
„Moja preljubljena gospa! Naznanjam vam,
da sem dospel v Kudak, od koder, daj Bog da
srečno, podam se današnje jutro dalje na Sič.
Pišem vam po noči, ker vsled nepokoja ne morem
spati. Bojim se, da bi vas ne doletela od onega
razbojnika Bohuna in njegovih tovarišev kaka
nezgoda. Ker mi je tudi gospod Krištof Grodzicki
rekel, da v kratkem izbruhne velika vojska, v
katerej se celo priprosti narod postavi na noge,
zato vas zarotim in prosim, da brez odloga, če
tudi bi stepe še ne bile suhe in če prav na ko-
njih, odpotujete s kneginjico v Ljubno. Ne opu-
stite, če tudi se nemara ne vrnem o pravem
času. Blagovolite takoj izpolniti mojo prošnjo,
da se znebim skrbi za srečo moje naročnice, da
jo veselo najdem, ko se vrnem. Ker imate mi-
9
lostljiva gospa, v tej zadevi še opravka z Bo-
hunom, učinite najbolje, da zbežite pod knezovo
varstvo, kateri ne bo pozabil poslati posadke v
Rozloge, da si tako zagotovite imetje. Čast mi
je itd".
„Hm! Znaj, Bohun". reče Zagloba, „liuzar
ti hoče pokazati roge. Kakor vidim, sta oba
zaljubljena v jedno dekle? Zakaj mi tega nisi
poprej povedal? Pa potolaži se, tudi meni se je
enkrat pripetilo ..."
Beseda mu zaostane na ustnicah. Bohun je
sedel nepremično pri mizi; lice mu je bilo, ka-
kor po krču zategnjeno in bledo, oči je imel
zaprte, obrvi pobešene. Godilo se je v njem nekaj
strašnega.
„Kaj ti je?" vpraša ga Zagloba.
Kozak začne mahati z roko. Iz njegovih
ust se izvije dušljiv, hripav glas:
„Čitaj, čitaj drugo pismo".
»Namenjeno je kueginjici Heleni".
,.Čitaj, čitaj!"
„Draga in preljubljena Heleniea, mojega srca
gospa in kraljica! Ker moram kot knežji slu-
žabnik ostati dalj časa v tem kraju, pišem strijni,
da se nemudoma napotita v Ljubno, ker Bohun
tvojej nedolžnosti ne bo mogel več škodovati in
najina ljubezen ne pride v kako zadrego ..."
„Dosti!" zakriči naglo Bohun; skočivši ves
besen od mize, plane k Redzijanu. Mahne s ča-
kunom ter vdari nesrečnega mladenča naravnost
F
10
v prsi, da samo jekne in kakor mrtev pade na
tla. Bohuna je premagala togota. Plane še k Za-
globi, iztrga mu pismi iz rok ter ju spravi v žep. i
Zagloba pograbi steklenico z medico, skoči
k peči in začne kričati:
„V imenu Očeta, Sina in svetega Duha!
Človek, ali si zbesnil, ali znorel? Pomiri, da. zdrami
se! vtakni glavo v vedro vode, me li slišiš?"
„Krvi! Krvi!" tulil je Bohun.
„Se ti je že res zmešala pamet? Vtakni no
glavo v vedro, pravim! Imaš jo že, kri, prelil
si jo, pa še kri nedolžnega. Nesrečni fantin žejveč
ne diha. Vrag te je obsedel. — ali pa si sam
pravi vrag! zdrami se, pravim, paganski sin!"
Tako kri če skoči Zagloba na drugi strani
mize k Redzijanu; sklonivši se nad njem, začne
ga tipati po prsih ter pritiskati mu roko k ustom,
iz katerih mu je curkoma tekla kri.
Bohun se je prijel med tem za glavo in tulil,
kakor ranjen volk. Potem se je zvalil po klopi
in ne jenja tuliti; dušo mu je razdirala vsteklost
in bol. Pa naglo je skočil po konci, planil k
vratom, butil ob nje z nogo in zbežal skozi vežo.
„Beži no, pa si zlomi vrat!" zamrmra po-
tilioma gospod Zagloba. „Teci in razbij si bučo
ob hlevski steni, akoravno kot rogač znaš čvrsto
bosti, besna jarost! Kaj tacega še nikdar nisem
videl. Klepetal je z zobmi, kakor pes ali volk.
Toda ta bedni mladenič še živi. Nu, če mu ta
11
medica ne pomaga, pa se je bržčas zlagal, češ,
da je plemič".
Tako mrmraje dvigne glavo Redzijanu med
svoja kolena ter mu začne vlivati polagoma me-
dico v usta.
„ Videti hočem, kaka kri teče v tvojih žilah",
pravi. „Če je židovska in ji priliješ medice, ali
vina, takoj zavre; kmečka, kot lenobna in težka,
se strdi; le plemitaška se hitro pretaka po žilah
ter daje telesu živahnost in pogum. Bog je dal
ljudem različne pijače, da jih rabijo, kakor na-
nese potreba".
Redzijan slabo zastoka.
„Aha, hočeš več? Ne, brate, pusti, da tudi
jaz . . . evo tako. Sedaj, ko si dal znamenje
življenja, je najbolje, da te nesem v hlev in po-
ložim v kak kot, da te ta zmaj, ko prilomasti
nazaj, na kosce ne raztrga. Kaj nevaren prijatelj
je to, — naj ga zlod vzame; vidim, da ima roko
gibčnejšo, nego um".
To rekši dvigne Zagloba Redzijana s tal z
lahkoto, ki je kazala nenavadno moč in ga nese
na dvorišče, kjer se je nekoliko vojakov zaba-
valo s kockami. Zagledavši ga, vstanejo; on
pa jim reče:
»Fantje, vzemite tega mladenča in položite
ga na seno. Naj skoči kdo po zdravnika!"
Vojaki urno spolnijo povelje, ker so Kozaki
močno čislali Zaglobo, Bohunovega prijatelja.
12
„Kam je šel polkovnik?" vpraša.
„Zapovedal je, pripeljati si konja ter od-
jezdil v polkovo stanovališče. Nam pa je ukazal,
naj bomo pripravljeni in imamo konje osedlane".
„Je tudi moj pripravljen?"
„Tudi".
„Sem ž njim! Najdem li polkovnika pri polku?"
„Da, evo že je tukaj".
Res se je pokazal pri temnili vežinih vratih
Bohun, za njim v daljavi pa sulice nekaj čez
sto mož broječe tolpe molojcev, pripravljene k
odhodu.
„Na konje!" zakriči Bohun na dvorišču Ko-
zakom, ki jih urno zasedejo. Zagloba stopi pred
vrata ter resnobno gleda mladega atamana.
„Si namenjen na pohod?" vpraša ga.
„Da".
„Kam te vrag nese?"
„Na svatbo".
Zagloba stopi bližje.
„Kaj počenjaš? Hetman ti je ukazal čuvati
mesto, ti pa odhajaš ter jemlješ še vojake s seboj.
Prestopiti meniš ukaz? Tu tolpe prostakov že
tako komaj čakajo vgodne prilike, da bi planile
po plemstvu. Svojo službo zgubiš in nakoplješ
si hetmansko jezo".
„Na pogin mestu in hetmanu!"
„Gre ti za glavo".
„Na pogin tudi mojej glavi!"
13
Zagloba spozna, da bi bil daljši prepir brez-
vspešen s Kozakom, čegar trmo je dobro poznal.
Znal je tudi, kam je namenjen; torej je samo
j ugibal, ali naj gre ž njim ali naj ostane? Iti
bilo je nevarno: ker to bi bilo uprav tako, kakor
ne videti broda, pa planiti v vodo. Ostati bi
pa bilo tudi neprilično, ker prostaki so res samo
čakali novic iz Siča; čakali trenotka, ko se raz-
glasi geslo k moritvi in nemara bi še čakali ne
bili, ko bi ne bilo tisoč Bohunovih vojakov, ki
so strahovali nemirneže. Zagloba bi se sicer mogel
skriti v tabor hetmanov, toda imel je svoje vzroke,
radi katerih ni storil tega. Ali je imel na vesti
kak umor, ali ga je odvračal kak drugi presto-
pek, za to je le on sam vedel; dosti, da jim ni
hotel priti pred oči. Žalosten je bil, da je moral
zapustiti Čehrin. Ta mu je bilo tako po godu,
tu ga ni nihče izpraševal; tu je bil znan z vsemi,
tako s plemstvom in starostovimi najemniki,
kakor s kozaškimi starašinami. Res, da so se
sedaj starašine razkropili na vse strani, da je
plemstvo tiho sedelo po kotih, boječ se nevihte.
Zato pa je bil Bohun njegov prvi prijatelj in
tovariš pri pijančevanju. Spoznavši se pri ste-
klenici, sta se z Zaglobo takoj pobratila. Od-
slej nisi videl jednega brez druzega. Kozak je
sipal zlato za dva, plemič je lagal in obema je
bilo vstreženo.
Ko je torej prišlo sedaj na izbir, ali naj
ostane v Čehrinu ter položi svojo glavo prosta-
15
kom pod nož, ali pa odjezdi z Bohunom, odločil
se je gospod Zagloba za poslednje.
„Ker si tak obupnež", reče, „pojdem tudi
jaz s teboj. Nemara ti vtegnem prav priti, te
časih krotiti, da ne zagaziš predaleč. Midva se
že tako strinjava skupaj, kakor groš k grošu. ..
toda priznavam, da kaj takega nisem pričakoval
od tebe".
Bohun ni odgovoril. Čez pol ure je stalo že
nad dve sto vojakov v pohodnem redu. Bohun
jezdi na čelo, za njim tudi gospod Zagloba. Od-
rinejo. Prostaki, stoječi tu in tam v tolpah na
trgu, so pogledavali srpo za njimi ter ugibali,
kam gredo, če se kmalo, ali nemara več ne povrnejo.
Bohun je jezdil molče, tajnosten, mračen in
turoben, kakor noč. Vojaki še vprašali niso, kam
jih pelje. Za njim so bili pripravljeni iti, bodisi
tudi na kraj sveta. Prepeljavši se čez Dneper,
dospo na ljubensko cesto. Jezdili so skokoma,
da se je kar prah valil konjem iz pod kopit.
Ker je bil dan vroč in suh, so se konji kmalo
pokrili s peno. Jeli so jezditi počasneje, razteg-
nivši se v dolgo karavano po cesti. Bohun je
jezdil naprej, gospod Zagloba za njim, hoteč za-
četi razgovor.
Lice mladega atamana se je nekoliko zve-
drilo, samo smrtna žalost se je očividno kazala
na njem. Daljava, v katerej se je zgubljal pogled
na severnej strani za Kahamlikom, konjski beg
in stepni zrak, — vse to je, rekel bi, pomirilo
r
15
notranjo nevihto, ki je začela vreti v njem po
prečitanju onih pisem Skretuskega.
„ Vročina pada z neba", reče gospod Zagloba.
| „Kar slama se pari v škornjih. Še v platnenej
opravi je prevroče, ker vetra ni nikjer. Bohun,
čuj no, Bohun!"
Četovodja, kakor iz snu sprebujen ga po-
gleda sž svojimi globokimi, črnimi očmi.
„Pazi vendar, sinko!" nadaljuje Zagloba,
„da te ne premaga melanholija, ki bi te znala
pojesti. Kadar iz trebuha, kjer je prav za prav
njen sedež, vdari v glavo, lahko zmeša pamet
človeku. Nisem vedel, da si tako zaljubljen . . .
Brž ko ne si bil rojen meseca majnika, ki je
mesec Venere, v katerem je toliko ljubezni, da
celo iverje vzajemno ljubezen čuti. Ljudje v tem
mesecu rojeni pa so pravi babeži. Toda doslej
je le oni imel dobiček, ki se je znal premagati.
Radi tega ti tudi svetujem: opusti maščevanje!
Na Kurčeviče znaš že imeti pravično jezo; ali
pa je mar ona jedina na svetu!"
„Jedina je ona ptičica, jedina na svetu!"
zakliče Bohun, kakor bi to veljalo ne Zaglobi,
marveč njemu samemu.
„Če je tako, in ona raje za drugimi pogle-
duje, čemu bi se srdil radi tega? Prav pravijo,
da je srce prostovoljec, ki služi onemu, komur
samo hoče. Pomisli pa tudi. da je deklica ple-
menite krvi, ker so Kurčeviči, kakor slišim kne-
žjega rodu ... To so visoke stopnjice".
J
16
„Vrag vzemi te vaše stopnjice, vaše rodove,
vaše pergamente!" Pri teh besedah udari četo-
vodja z vso močjo ob sabljin držaj. „Evo tukaj
moj rod, moje pravo in pergament! Tukaj je moj
svat in družica! — O izdajice! o vražja kri!
Dober jim je bil Kozak, ko je hodil ž njimi na
Krim, grabit turško blago in delil plen ž njimi . . .
Takrat so ga poljubovali, ga sina nazivali. mu
dekle obljubili, kaj pa sedaj? Prišel je plemič,
mehkužni Lah, in odstranili so Kozaka, — dušo
mu izdrli, srce izdrli ter drugemu oddali; ti pa
griži zemljo ... ti Kozak pa trpi, kakor ti je
drago ..."
Četovodji se je tresel glas; stisnil je zobe,
začel se biti s pestjo ob široke prsi, da je donel
od njih odmev, kakor izpod zemlje.
Nastane molčanje. Bohun je težko dihal,
ker je jeza vrela v prsih Kozaka. Zagloba je
čakal, da se vtrudi in pomiri.
„Kaj torej nameravaš, nesrečnež?"
„Kakor Kozak — po kozaški".
„Hm, že vidim, kaj bo! Toda kaj jalov posel
bo to! Samo jedno ti povem, da njih imetje je
lastnina višnjeveških, bivajočih v Ljubnem in
do Ljubna ni daleč. Gospod Skretuski je pisal
kneginji, naj otide tjekaj; to pomeni, da so oni
pod knezovim varstvom in knez je grozen lev . •
„Tudi kan je lev, pa sem mu vendar lezel
v žrelo ter mu posvetil z ognjem v oči".
17
„Kaj ti, znorela glava, hočeš mar kneza
napovedati vojsko?-'
„Hmelnicki se je dvignil celo na hetmane.
Kaj meni mar za vašega kneza?"
Gospod Zagloba postane še nemirnejši.
„Pfuj. zlodja! To pa že smrdi naravnost
po vstaji. Vis armata, raptus puellae (oborožena
sila. ugrabljenje dekline) pa vstaja, to spada
skupaj, kakor rabelj, vislice in motvoz. Zname-
nita gugalnica, lahko se zaguglješ na njej, če
ne daleč, pa visoko. Tudi Kurčeviči se bodo
branili".
..Kaj za to ? Ali padem sam, ali pa popadajo
oni. Evo, jaz bi bil dušo dal za nje, ker so mi
bili bratje, a stara kneginja — moja mati; zrl
sem ji v oči, kakor zvesti pes! Ko so Vasila
Tatarji vjeli, kdo je šel takrat v Krim. kdo ga
otel? Jaz! Ljubil sem jih in jim služil kakor
suženj, ker mislil sem si, da si prislužim dekle.
A oni so me zato prodali, kakor sužnja, prodali
v bedo in nesrečo. Odpodili so me; — no pa
pojdem, samo poklonim se jim še poprej, ter za
kruh in sol, ki sem jo užival pri njih, po koza-
ški poplačam in pojdem, ker znam svojo pot".
„Kam pojdeš. če se spreš s knezom? Mar
v tabor Hmelnickega?"
Ko bi mi bili dali dekle, ostal bil bi vas
laški brat, vaš tovariš, vaša sablja, vaš pes in
suženj. Vzel bi svoje Kozake, nabral še drugih
in šel na Hmelnickega in Zaporožce ... S kopiti
Z ogn. in meč. II.	2
18
bi jih raztrgal, ne zalitevaje za to kakega pla-
čila. Vzel bi samo to svoje dekle, umaknil se ž
njo za Dneper na Divja Polja, za tihe vode ter
bil zadovoljen. Toda sedaj ..."
„ Sedaj si zbesnel".
Bohun ni odgovoril, marveč udaril konja z
nagajko in oddirjal naprej. Zagloba je jel pre-
mišljevati, v kako zadrego je prišel. Ni bilo več
dvomiti, da Bohun namerava se silo maščevati
se nad Kurčeviči, ter vzeti jim dekle. Pri tem
bi mu imel biti gospod Zagloba pomočnik! Na
Ukrajini so se dogajali cesto podobni dogodki
ter se časih tudi posrečili. Če nasilnik ni bil ple-
mitaž, se je stvar samo zamotala ter ni postala
nevarna; na Kozaku pa je bilo težavno odmeriti
pravico, zakaj težko ga je bilo dobiti v pest,
ko navadno še vedel nisi, kje naj ga iščeš. Zbežal
je navadno v stepe, kjer ga ni mogla doseči člo-
veška roka. Le takrat se je še dal videti, če je
izbruhnila vojska s Tatarji. Takrat je zločinec
prišel zopet na dan, ker je takrat pravica spala.
Na tak način se je mogel odtegniti pravici tudi
Bohun in gospod Zagloba mu pri tem drznem
činu ni bil potreben; tudi ni hotel prevzeti za
to na se odgovornosti. On ni odobraval tega
radi nepristojnosti, da bi moral v družbi s Ko-
zakom postopati proti plemiču in to pot proti
Skretuskemu. katerega je poznal ter pil ž njim.
Gospod Zagloba je bil sicer veliki lahkomišljenec,
toda njegova lahkomišljenost je imela gotove meje.
19
Znal je popivati po čehrinskih krčmah z Bohu-
nom in drugimi kozaškimi veljaki, zlasti pa nji-
hove novce; ugajalo mu je celo, da ima takšne
1 ljudi za prijatelje. Bal se je kaj močno za svojo,
dasi tudi že nekoliko opraskano kožo; nu sedaj
pa je opazil, da je s takim pajdaštvom prišel v
okrutno blato. Bilo mu je jasno, če Bohun ugrabi
dekle, izbrano nevesto knezovega poročnika in
ljubljenca, imel bo opraviti s knezom; takrat mu
ne bo ostalo nič boljšega, nego zbežati v tabor
Hmelnickega ter pridružiti se vstašem. V takem
slučaju pa za nobeno ceno ni hotel hoditi z Bo-
hunom, zlasti ker se je tudi bal kneza, kakor
ognja.
„Pfuj! Pfuj!" mrmra sam za se Zagloba;
„zlodja sem ruval za rep, on pa me bo sedaj
ruval za glavo in mi vrat zavil! Da bi strela
vdarila v tega razbojnika z ženskim obličjem in
tatarsko roko! Na pravo pasje gostovanje grem,
kakor vidim. Da bi jih strela te Kurčeviče in
vse njihove ljubice! Kaj mene brigajo? Ne po-
trebujem jih. Na koga pa se zvali vse to ? Na-me.
, A čemu? Se mar jaz hočem ženiti? Naj se vrag
ženi, meni je vse jedno . . . samo mene ni treba
zraven. Če grem z Bohunom, me višnjeveški iz
kože odero, če pa grem stran od njega, me po-
bijejo prostaki, ali celo on sam. Nič ni slabšega,
nego družba z lopovi. Prav mi je. Ljubše bi
mi bilo, ko bi bil v koži konja, na katerem sedim,
nego v svojej lastnej . . . Delal sem se trapeža,
2*
20
hotel sem truščno živeti; zato pa potegnejo kožo
sedaj z mene na obe strani".
Zagloba se je močno potil, ko je premišljeval
svoj položaj Vsa židana volja ga je minila. Bilo
je vroče; konj je težko nosil svoje breme, ker
je bi gospod Zagloba debeluh. Moj Bog! koliko
bi bil dal za to, da bi sedel sedaj v hladu, pri
steklenici hladne pijače, ne pa jezdaril in drvil v
vročini po pekočej stepi!
Čeravno je Bohun neprestano priganjal, jeli
so vendar jezdeti počasneje, ker je bila strašna
vročina. Spustili so nekoliko konje na pašo; ta
čas razgovarjal se je Bohun z esaulami ter jim
dajal naročila. Doslej še niso vedeli, kam gredo.
Na Zaglobova ušesa so doletele besede:
„ Čakaj te na strel".
„Dobro, oče!"
„Nu, ti pa pojdeš z menoj!" s temi bese-
dami obrne se Bohun k Zaglobi.
„Jaz?" začudi se Zagloba; očitno nejevoljen,
„znano ti je, kako te ljubim, da sem vže polovico
duše za te izpotil, čemu bi imel še drugo izpo-
titi? Midva že tako spadava skupaj, kakor pes
in grebenica . . . zato naju pa tudi skupaj po-
šljejo v krtovo deželo. Meni je to tudi že vse
jedno, saj menda v peklu ni bolj vroče, nego
je tukaj".
„ Naprej!"
„Da si zlomiva vratove! ..."
21
Oddirjata in za njima tudi Kozaki. Poslednji
so kmalo zaostali in popolnoma zginili njunim
očem.
Boliun in Zagloba jezdita vštric ter oba za-
mišljena molčita. Zagloba si je grizel brke; bilo
je videti, da mu hude misli rojijo po glavi. Nemara
je premišljeval, kako bi se mogel izmotati iz
zadrege Časih zamomlja poluglasno za se, pa
zopet pogleda Bohuna, na čegar licu je bila opaziti
huda jeza.
»Čudno", misli si, „tak gladkoličnež, pa si .
še dekleta ni znal pridobiti! Res je Kozak; toda
znamenit vitez in podpolkovnik, ki se popne prej
ali poznej še višje, zlasti, če se ne pridruži vsta-
šem. Dasiravno je gospod Skretuski odličen ju-
nak in plemenitaž, vendar se z brhkim četovodjeih
ne more kosati. Hej. ko prideta skupaj, skočita
si v lase. ker sta oba močno bojevita!"
„Bohun, poznaš li dobro gospoda Skretu-
skega?" vpraša nenadoma Zagloba.
„Ne", odvrne Kozak kratko.
„Težak posel_ boš imel ž njim. Videl sem,
kako je telebnil Čaplinskega skozi vrata. Kar
se boja tiče, je res pravi Grolijat".
Bohun ni odgovoril; oba se zopet zatopita
v svoje misli. Čez nekaj časa začne gospod Za-
globa kimati in ponavljati: „Tako, tako, ni je
pomoči!"
Mine zopet nekaj ur. Solnce se je že na-
gnilo v zaton. Od vzhoda je pihljal hladen vetrič.
Gospod Zagloba sname kučmo, potegne z roko
po potnej glavi ter ponovi še enkrat:
„Tako, tako, ni je pomoči!"
„Kaj si rekel?" vpraša Bohun, kakor pre- *
budivši se iz snu.
„Pravim, da bo kmalo noč. Je še daleč?"
„Ni več daleč".
Čez dobro uro se je res stemnilo. Tudi sta
že dospela v jarek, obraščen z goščavo, na čegar
koncu se je bliščala luč.
„To so Rozlogi", reče naglo Bohun.
„Rozlogi? Brrr! nekako hladno je v tem
jarku".
„Počakaj!" reče Bohun, pridržavši konja.
Zagloba ga pogleda. Očesi Bohuna ste žareli
kakor dve sveči.
Oba stojita nekaj časa nepremično na koncu
jarka. Naposled se zasliši prskanje konj iz daljave.
Bohunovi Kozaki so prihajali polagoma iz go-
ščave. Bohun zašepeče nekaj na uho esaulu in
Kozaki obstoje.
,;Pojdi z menoj!" reče Zaglobi".
Čez trenotek ugledata temno dvorsko po-
slopje. Na dvoru je bilo vse tiho ; psi niso lajali.
Polna srebrna luna je obsevala poslopje. Iz sa-
dnika je duhtela vonjava cvetlic, višenj in jablan.
"Vse je bilo mirno, noč tako mična, da je manjkalo
samo še teorbane in pesni, ki bi se ozvala pod
oknom kneginjice. V nekaterih oknih je še gorela
luč. Naša jezdeca se približata vratom.

23
Kdo je?" oglasi se stražnik.
„Me li ne poznaš, Maksim?"
„0, vi ste, gospod. Hvala Bogu! . ."
„Na veke vekov. Odpri! Kaj je novega
pri vas?"
„Vse je dobro. Dolgo vas že ni bilo tukaj
v Rozlogih ..."
Vrata zaškripljejo, most pade čez rov in
jezdeca^ stopita na majdan.
„Čuj Maksim, ne zapiraj vrat in ne dvigaj
mosta, ker takoj otidem".
»Torej pridete le kakor po ogenj?"
„Da, po ogenj . . . Pri veži konja k stebru!"
H.
Kurčeviči so ravno sedeli pri večerji v onej
veži, ki se je raztegala čez vse poslopje, od
majdana do sadunosnika. Pri pogledu na Bohuna
in Zaglobo vsi poskočijo. Na kneginjinem licu
sta se videla čudenje in strah. Mladih knezičev
sta bila doma samo dva: Simeon in Nikolaj.
,,Bohun! Kaj pa delaš tukaj?" vpraša kne-
ginja.
„Prišel sem se vam poklonit, mati. Me mar
nimate več radi?"
„Rada te imam, rada; samo čudim se, da
te vidim tukaj, ker sem slišala, da stražiš v
Cehrinu. A koga nam je poslal Bog s tehoj?"
„To je plemič Zagloba, moj prijatelj".
24
„Dobro došli, gospod!" reče kneginja.
„Dobro došli!" ponovita Simeon in Nikolaj.
„Velmožna gospa!" odvrne plemič „Res je,
da gost, ko ne pride pravi čas, je hujši od Ta-
tarja; toda znano tudi je, da kdor hoče priti v
nebesa, mora sprejeti popotnika v svojo hišo,
mora lačnega nasiti, žejnega napojiti ..."
,,sedita torej, jejta in pijta", reče stara kne-
ginja. Hvala Bogu, da sta prišla . . . Nu, tebe
Bohun. pa vsekako nisem pričakovala; prideš
brž ko ne po kakih opravkih?"
„Tako je!" odvrne polagoma Kozak.
„Kaj imaš tako važnega?" vpraša nemirno
kneginja.
„Pride čas, da se pomenimo. Dovolite samo,
da si nekoliko odpočijeva. Prišla sva naravnost
iz Čehrina".
„Vidim, da se vama je mudilo".
„Kam bi se mi pa naj mudilo, če ne k vam?
A kneginjica, je li zdrava?
„Zdrava je", odvrne kneginja' suho.
..Rad bi jo videl".
,,Helena spi".
„Škoda. Dolgo se itak ne mislim muditi".
„Kam se ti mudi?"
„Vojska je, mati. Ni časa zgubljevati.
Vsako minuto morejo nas hetmani posl ti na
bojno polje. Kako se mi krči srce, ker bom moral
biti Zaporožce. Večkrat smo veslali skupaj po
morju po turško blago, — kaj ne, knežiča? —
25
kruli in sol jedli, skupaj popivali in se veselili,
sedaj pa smo naenkrat postali njihovi sovražniki".
Kneginja bistro pogleda Bohuna. Po glavi
ji spreleti misel, da nemara nameruje Bohun pri-
družiti se vstašem ter je prišel nagovarjat k
temu še njene sinove.
„Kaj torej misliš učiniti?" vpraša ga.
„Jaz? Sedaj še ne vem; vendar težko mi
dč, da bi imel moriti svojce toda, treba je".
„Tako tudi midva učiniva", reče Simeon.
„Hmelnicki je izdajica!" doda mlajši Nikolaj.
„Naj poginejo izdajice!" zakliče Bohun.
„Rabelj naj jim sveti!" pridene Zagloba.
Bohun začne zopet:
,.Tako je dandanašnji na svetu. Kdor ti je
danes prijatelj, je jutri tvoj Judež Iškarjot Ni-
komur ni več verjeti".
„Samo dobrim ljudem", omeni kneginja".
,,Dobrim ljudem, gotovo. Radi tega vam
tudi jaz verjamem in vas ljubim, ker ste dobri
ljudje, ne izdajice ..."
V Bohunovem glasu je bilo nekaj tako ču-
dnega, da je delj časa nastalo molčanje. Gospod
Zagloba je gledal kneginjo, pomežikal se svojim
zdravim očesom. Kneginja pa je uprla svoj po-
gled v Kozaka.
Bohun nadaljuje:
„Na vojski ljudje ne žive, marveč umirajo;
radi tega sem vas hotel še enkrat videti, predno
otidem. Kdo ve, ali se še vrnem kedaj; gotovo
26
me boste pomilovali, ker ste moji prisrčni tova-
riši, je-li res?"
„Da, že od mladosti te poznamo".
„Ti si naš brat!" d6 Simeon.
„Vi ste knezi, ste plemiči, pa Kozaka niste
zaničevali, marveč ste ga sprejeli v svojo hišo,
mu sorodnico — hčerko — obljubili; usmilili ste
se ga, ker ste vedeli, da Kozak brez nje ne
more živeti".
„0 tem se pač ne splača govoriti", reče
urno kneginja.
„Ne mati, splača se govoriti, ker ste moji
dobrotniki. Naprosil pa sem tega plemiča, mo-
jega prijatelja, da me bo posinovil ter mi dal
svoje imč in grb, da bi se vam ne bilo treba
sramovati Kozaka. Zagloba je voljen to uči-
niti; potem se oba potrudiva, da dobiva privo-
ljenje zbirališča. Po vojski se še poklonim kra-
ljevemu hetmanu,... da bo podpiral mojo prošnjo,
kakor je pomagal Krečovskemu. da je bil sprejet
med plemiče".
„Bog ti pomagaj!" reče kneginja.
,.Hvala vam, ker ste tako dobri ljudje!
Vendar bi pred vojsko kaj rad še enkrat slišal
iz vaših ust, da mi date Heleno za ženo in ostanete
mož beseda.
Plemičeva beseda ni dim, — a vi ste vendar
plemiči, vi knezi".
Četovodja je govoril s počasnim pa sveča-
nim glasom, kateri te je spominjal svaritve in
27
prošnje, katero je treba brž, brž izpolniti. Stara
kneginja pogleda sinove, ona pa njo; tako je
trajalo nekaj trenotkov molčanje .. . Sokol, sedeč
na drogu pri steni, je kakor prebujen iz snu
naglo žalostno zacvilil, akoravno je bilo do ^ore
še daleč. Za njim se oglase tudi drugi ptiči, med
njimi veliki petelin, ki loputne s krilama in za-
poje svoj_ kikiriki! Drva na ognjišču so ugasnila.
V sobi je nastalo temno in mračno.
„Nikolaj, naloži drv!" ukaže kneginja.
Mladi knez nemudoma izvrši povelje.
„Nu, kaj, ali jo obljubite dati?" vpraša zopet
Bohun.
»Moramo še vprašati Heleno".
,,Naj ona govori za-se, vi pa za-se; ali jo
obljubujete?"
..Obljubim", odgovori kneginja.
Bohun hitro vstane, obrne se k Zaglobi ter
reče z močnim glasom:
,.Gospod Zagloba! Poprosi tudi ti za deklino,
— pa jo tudi tebi obljubijo".
„Kaj Kozak, si-li pijan?" zavrne kneginja.
Bohun pa, namesto odgovora, izvleče pismo
Skretuskega ter reče Zaglobi:
„ Čitaj!"
Zagloba vzame pismo in ga jame čitati. Ko
je končal, položi Bohun roke križem na prsi ter
vpraša:
„Komu torej dajete dekle?"
„Bohun!"
28
Četo vodjev glas je postajal podoben kačjemu
sikanju, ki je začel vreščati:
,, Izdaj ice, priduševalci, pasjeverci, judeži!..." j
„Hej sinova, sablje v roke!" zakliče kneginja.
. Kurčeviča skočita kakor blisk k steni ter
pograbita orožje.
„Mir, mir!" kriči Zagloba.
Toda kakor bi trenil, izvleče Bohun izza
pasu samokres ter sproži.
„Jezus!" zastoče knezič Simeon, stopi korak
naprej, začne mahati z rokami po zraku ter te-
lebne na tla.
,,Ljudje, na pomoč!" zavpije obupno kne-
ginja-
Pa v tem trenutku so s ceste in sadnika
zagromeli streli. Vrata in okna z ropotom odlete
in Bohunovi Kozaki planejo v sobo.
„Naj poginejo!" zakličejo divji glasovi.
Na majdanu začne biti plat zvona. Ptiči v
dvorani začno vreščati; ropot, strel in kriki spre-
bude naglo nemo tišino spavajočega dvora.
Stara kneginja plane tuleč, kakor volkulja
na Simeonovo telo, ki je trepetalo v poslednjih
zdihljejih; pa kmalo jo zgrabita za lase dva vo-
jaka ter jo vlečeta na stran. Nikolaj, potisnjen
k steni, se je branil z levjim pogumom.
„Proč!" zakriči Bohun na obkoljajoče ga
Kozake. „Proč!" ponovi še enkrat z gromečim
glasom.
29
Kozaki so se umaknili. Mislili so, da hoče
Bohun rešiti smrti mladenča. Toda Bohun je &
sabljo v roki sam planil na kneza
Začne se strašen dvoboj. Kneginja, katero
so držale za lase štiri železne roke, gledala je
ta dvoboj z iskrečimi očmi in široko odprtimi
usti. Mladi knez plane na Kozaka, kateri pola-
goma se umikajoč, pride na sredo dvorane. Naglo
se vstavi, odbije krepak mahljaj ter namesto
braniti se, začne sam napadati. Kozaki so zadrže-
vali sapo, pobesili sablje ter stali, kakor leseni,
čakajoč konec dvoboja. V tišini je bilo slišati
samo dihanje in hropenje borilcev, škripanje z
zobmi in žvenket mečev.
Čez trenotek se je zdelo, da Bohun omaguje
pred velikansko močjo in besnostjo mladenčevo,
ker se je znovič začel umikati. Lice se mu je
od truda podaljšalo. Nikolaj je podvojil udarce;
njegova sabja je obkoljevala Kozaka, kakor leskeči
gad; prah se je dvigal s tal ter zakrival borilca;
skozi njegove oblake so ugledali vojaki, da ima
četovodja lice oblito s krvjo.
Naglo skoči Bohun v stran. Knezič mahne,
pa mimo. Mahnivši omahne naprej in v tem tre-
nutku ga vseka Kozak tako močno v yrat, da
se zvrne kakor od strele zadet.
Radostni kriki Kozakov se pomešajo z ne-
človeškim vriščem stare kneginje. Boj je bil
končan. Kozaki so segli po orožju, ki je viselo
po stenah ter začeli ga snemati, puleč se med
30
seboj za dragocenejše sablje in handžare, teptajoč
po truplih knezov in svojih tovarišev, katerim
je Nikolajeva sablja upihnila življenje, Bohun jim
je vse dovolil. Stal je pri vratih, ki peljajo v 'j
sobano Helene, kakor bi jim branil vhod. Težko
je dihal. Lice je imel bledo in krvavo, ker ga
je knez oplazil dvakrat s sabljo po glavi. Kalne
njegove oči so gledale umorjena knežja sinova,
pa zopet staro kneginjo, katero sta molojca, drže
za lase, pritiskala s koleni k tlam, ki se je zvijala
pod njima ter hotela zbežati k truplom svojih
sinov.
Vrišč in zmešnjava v sobi se je z vsakim
trenutkom povečala. Kozaki so vlačili skupaj na
motvozih Kurčevičeve služabnike ter jih brez
usmiljenja morili. Tla so bila zalita s krvjo in
polna pobitih trupel, strop pokrit z dimom, stene
odrte in ptiči pobiti.
Naglo pa se odpro vrata na stežaj, pri
katerih je stal Bohun. Četovodja se obrne, pa
se naglo odmakne. Pri vratih se prikaže slepi
Vasil in poleg njega Helena v belej obleki. Lice
ji je bilo bledo, kakor njena obleka, oči osupnene,
usta odprta. Vasil je držal v roki križ, dvignivši
si ga k licu. Sredi grozne zmešnjave, ropotanja
sabelj in plamtečih pogledov, je kaj veličastno
izgledala njegova visoka postava, z osivelimi lasmi
in izkopanimi očmi. Rekel bi, da je duh, ali
truplo, ki- je zbežalo izpod mrtvaškega prta, pri-
šlo semkaj kaznovat zločince.
r
31
Kričanje umolkne. Kozaki so se jeli prestra-
šeni umikati; tišino pretrga miren, toda nekako
bolesten in stokajoč glas kneza Vasila:
„V imenu Očeta. Sina in svetega Duha ter
svete prečiste Device! Možje, ki prihajate iz
daljnih krajev, ali pridete v imenu božjem?"
..Blagoslovljen je mož, ki potoma oznanuje
besedo božjo".
„A vi, ali dobre novice prinesete? ali ste
apostoli?"
Smrtna tišina zavlada po teh besedah. Vasil
se polagoma obrne s križem sedaj na jedno, sedaj
na drugo stran ter nadaljuje:
„Gorje vam bratje, ker oni, ki se bojujejo
radi dobička, ali maščevanja, bo zavrženi na
veke ..."
,,Molimo, da še najdemo usmiljenje. Gorje
vam bratje, gorje meni! O! o1,! o!"
Stok se izvije iz knežjih prsij.
„Hospody pomvluj (Gospod usmili se nas)!"
ozvali so se zamolkli glasovi molojcev, ki so tre-
petaje strahu začeli se zaznamovati s križem.
Naglo se zasliši divji presunljivi glas stare
kneginje:
rVasil! Vasil!"
Ta krik je bil presunljiv, kakor poslednje
stokanje umirajočega. Kozaki, klečeč na njej, so
čutili, da se več ne trudi spuliti se jim iz rok.
Vasil se zgane. Mahoma pa se obrne s križem
proti onej strani, od koder je dohajal glas in govori:
32
,.Duša zavržena, ki kličeš iz globočine,
gorje ti!"
„Hospody pomyluj!" ponovili so Kozaki.
„Sem k meni, bratje!" zakliče v tem tre-
nutku Bohun, ker ga je prevzela omotica.
Kozaki priskočijo ter ga primejo, da ni
padel.
„Batko, ti si ranjen?"
,.Da, krvi sem mnogo zgubil. Hej, fantje!
Čuvajte mi dekle, kakor oko v glavi . . . Hišo
obstopite, nikogar ne izpustite . . . Kneginja ..."
Besede so mu zamrle na obledelih ustnicah,
oči se mu pokrile z meglo.
,.Nesite atamana v sobo!" zapove naglo
gospod Zagloba, ki je prilezel iz necega kota
ter nepričakovano stal pri Bohunu. „Ni nič ne-
varnega", nadaljuje, ogledavši rane. „Jaz sam
se hočem pobrigati zanj. Dajte mi kruha in pajče-
vine, da napravimo obliž. Vi fantje pa pojdite
in pohulajte z deklinami v družinskej sobi. Tu
ni več ničesar za vas. Samo dva naj odneseta
atamana. Evo tako. Odpravite se vendar, čemu
stojite? Jaz sam hočem paziti na vse".
Dva vojaka odneseta Bohuna v stransko
sobo, ostali pa otidejo iz dvorane.
Zagloba se približa k Heleni in mežikajoč
z očesom, reče urno in tiho:
„Sem prijatelj Skretuskega, ne boj se! —
Spremi samo spat svojega proroka ter čakaj
na-me".
[
33
To rekši otide v sobo, kjer sta vojaka po-
ložila Bohuna na naslonjač. Takoj ju pošlje iskat
kruh in pajčevino. Ko mu prineseta, kar je za-
: hteval, začne delati obliž za ranjenca, a to tako
urno, kakor da je že davno vajen tega. Pa saj
je takrat vsak plemič znal zamašiti in zakrpati
si glavo, opraskano v dvoboju na zbirališčih.
„Povejta vojakom", reče še esauloma, „da
jutri bo ataman zdrav kakor riba, da ne bodo pre-
več v skrbeh. Onemagal je res, toda junaški
se je boril in jutri bo njegova svatba, da-si tudi
brez duhovnika. Če najdete kaj pijače v kleti,
lahko si jo privoščite. Idita sedaj, ataman potre-
buje počitka".
Esaula otideta k vratom.
„Pa da ne izpifete vsega, kar je v kleti",
zabičuje še Zagloba.
To rekši sede četo vodji k zglavju ter vpre
vanj svoj resnobni pogled.
„No, zlod te ne vzame radi teh ran, čeravno
si par poštenih dobil. Dva dni niti roke niti noge
ne ganeš", mrmra sam pri sebi, gledaje v bledo
lice in zaprte oči Kozaka. „Sablja ni hotela na-
praviti rabelju krivice, ker si njemu namenjen
ter se mu ne izmuzneš. Ko te obesijo, naredi
vrag iz tebe punčico za svoje otroke, zakaj gladek
si. Ne, brate, ti sicer dobro popivaš, toda z menoj
ga več ne boš pil. Išči si tovarišev med rako-
tržci, ker vidim, da te veseli moriti. Jaz ne bom
Z ogn. in meč. II.	3
34
s teboj več napadal pleraitaških hiš. Rabelj naj
ti sveti!"
Bohun potihoma zastoka.
„0 le stokaj, le zdihaj. Jutri boš še bolj
zdihal. Počakaj no, tatarska duša, po kneginjici
se ti cede sline. Ne čudim se ti, ker deklč je
res neka posebnost, toda če jo ti dobiš, pa naj
psi pojedo moj razum. Poprej mi zrastejo lasje
na dlani ..."
Hrup raznovrstnih glasov je doletaval z
dvorišča na ušesa gospoda Zaglobe.
,,Aha, gotovo so že prišli do pivnice", za-
momlja. „Napijte se, da bodete prav dobro zaspali;
jaz pa bom čul mesto vas; toda ne vem, če bodete
jutri mojega čuvanja veseli".
To rekši, vstane ter gre gledai, če so mo-
lojci že prišli v knežjo klet. Ko stopi v znano
nam dvorano, spreleti ga groza, tako je bila
strašna. Na sredi ste ležali že otrpneni trupli
Simeona in Nikolaja, v kotu pa truplo kneginje,
sključeno, kakor sta jo pustila molojca. Oči je
imela odprte, iz ust so ji štrleli zobje. Sve-
tloba na ognjišču je medlo obsevala mlakuže krvi,
po kotih pa je bilo skoro popolnoma temno. Za-
globa stopi h kneginji, da bi opazil, če še diha.
Ko ji položi roko na lice, — bilo je že mrzlo.
Gre iz sobe, ker ga je bilo strah. Na majdanu
so Kozaki že začeli svoj dirindej. Prižgali so
ogenj in pri svetlobi zagleda gospod Zagloba po
koncu stoječe sodčke z medom, vinom in žganjico,
35
z razbitimi pokrovi. Kozaki so zajemali iz njih.
kakor iz vodnjaka ter pili na vse kriplje. Drugi,
že razgreti pijače, so se podili za molodicami iz
družinske sobe, izmed katerih so nekatere
zbegane in prestrašene se branile ter skakale
preko ognja. Druge so sredi smeha in krika dale
se vjeti ter vleči k sodčkom pri ognjišču, kjer
so plesali Kozaki. Nekateri so tolkli po kositrenih
skledah in vmes prepevali. Krik „Uha!" razlegal
se je čedalje glasneje; odgovarjalo mu je tulenje
psov, razgetanje konj in mukanje goved, katere
so morili, da si pripravijo večerjo. Ne daleč od
ognjišč je opazil nekaj kmetov iz okolice, ki so
na odmev strela in krika prihiteli tolpoma iz
vasi, da bi pogledali, kaj se godi. Niso pa mislili
braniti knezov, ker so sovražili Kurčeviče v vasi;
zato so le gledali razgrajalce, drezali se z lakti
in bližali se čedalje bolj sodčkom. Orgija je po-
stajala čedalje bolj živa; število pijancev je
naraščalo. Molojci niso zajemali iz sodčkov
več s skledami, marveč so kar do vratu
potapljali glave vanje; plesajoča dekleta so
polivali z medico in žganjem. Lica vseh so
bila razpaljena, iz ust jim je puhtel smrad
žganjice. Nekateri so že komaj stali po koncu.
Gospod Zagloba, prišedši na dvor, pogleda
najpoprej po pijancih, na to pa obrne oči na
nebo.
„Toplo je in temno", zašepeče. „Kadar zajide
luna z obzorja, pa jo popihava od tod";
8«
36
To rekši gre počasi k sodčkom in popiva-
jočim Kozakom.
„Ej, molojci!" reče, „le dajte, ne ščedite
prav nič! Hajda! Ne bojte se, da bi dobili sko- 1
mine. Bedak je vsak, ki se danes ne napije na
atamanovo zdravje. Le bliže k sodčkom! K de-
klinam! U-ha!"
„U-ha!" so radostno zatulili Kozaki.
Zagloba se ogleda na vse strani.
Oj, taki sinovi, presukanci, pridušljivci!"
zakriči naglo; „sami ga pijete, na tovariše pa
pozabite! . . . Takoj zamenite stražnike, da tudi
kaj dobe!"
Molojci so nemudoma izvršili ukaz. Nekoliko
pijanih vojakov je vzelo orožje ter odšlo zame-
nit stražnike, razstavljene okrog poslopja, ki se
še niso vdeležili razveseljevanja. Poslednji so
radostno prihiteli k ognjem.
„Hajda, hajda!" klical je Zagloba, kazaje
jim sodčke s pijačo.
„Hvala vam, gospod!" zahvaljevali so se
Kozaki.
„Čez jedno uro zamenite tudi one!"
„Čujem", odgovoril je esaul.
Vojakom se je zdelo popolnoma naravno,
da je namesto Bohuna prevzel poveljništvo go-
spod Zagloba. To se je že večkrat pripetilo; mo-
lojci so bili tega vsigdar veseli, ker jim je ple-
mič dovoljeval vse.
[
37
Stražniki so pili z drugimi vred. Gospod
Zagloba se začne razgovarjati s kmeti iz Ro-
zlogov.
„Vi, mož!" vpraša starega soseda, „je dalež
od tod v Ljubno?"
„Oj, daleč je, gospod!" odvrne kmet.
„Do jutra bi se morda prišlo tje?"
„Oj, ne pridete, gospod!"
„A do poludneva?"
„Do poludneva pa že, če hočete".
„Kje je treba iti?
»Naravnost po cesti".
„Ali po tej cesti?
„Knez Jeremija je ukazal, da naj bo tukaj
cesta, torej je tudi".
Gospod Zagloba je govoril nalašč tako glasno,
da so ga lahko slišali tudi razgrajajoči Kozaki.
„Dajte tudi tem žganjice", reče molojcem,
pokazavši na kmete. „Pa tudi meni dajte medice,
ker je hladno".
Jeden vojakov zajme s kositreno skledo iz
sodčka medice ter jo poda na čapki gospodu
Zaglobi. Plemič jo vzame pozorno z obema ro-
kama ter nagnivši glavo vznak začne piti počasi,
toda brez odduška.
Pil je in pil, da so se molojci kar čudili.
„Si-li videl ?" so povpraševali drug druzega. „Ža-
lost ga je premagala!"
Med tem je Zagloba nagnil glavo popol-
noma nazaj ter vzel skledico od zarudelega lica,
38
obrisal si brke, dvignil obrvi ter rekel kakor
sani sebi:
„Hej, izvrstna medica! Takoj je bilo videti,
da ni napačna. Škoda res take medice za vaša
capinska grla. Za vas bi bil dober tudi pomedek.
Močna medica, močna, že čutim, da mi je neko-
liko odleglo in postalo veselejše na duši".
Gospodu Zaglobi je res nekoliko odleglo.
V glavi se mu je zjasnilo; postal je urno po-
gumnejši in bilo je videti, da je njegova kri vzki-
pela, ko se je napil izvrstne pijače, kakor je
sam poprej večkrat pripovedoval.
Pomignil je Kozakom z roko, naj le marljivo
pijejo ter otišel s počasnimi koraki preko dvo-
rišča, ogledoval pazno vse kote, stopil čez most
nad jarkom ter krenil k ograji, da bi se pre-
pričal, ali straže dobro čuvajo
Prvi stražnik je spal; drugi, tretji in četrti
ravno tako. Bili so utrujeni potovanja; vrhu
tega so dospeli že pijani na odkazana mesta ter
takoj zaspali.
„Lahko bi ukradel katerega izmed njih, da
bi ga imel za strežaja", momlja Zagloba.
Na to se vrne nazaj, stopi v hišo, v ono
onesnaženo dvorano in dalje k Bohunu. Ko vidi,
da leži ta še vedno v nezavesti, umakne se nazaj
k vratom Helene, jih potihoma odpre, stopi v
sobico, iz katere je bil slišati šepet molitve.
Prav za prav je bila to Vasilova soba, pri
katerem je iskala Helena zavetja. Slepi Vasil
1
39
je klečal pred sliko svete Device, pred katero
je gorela luč. Helena je klečala poleg njega in
oba sta goreče molila. Ko opazi Zaglobo, postane
nemirna. On pa položi prst na usta.
„Gospodičina", reče, „sem prijatelj Skretu-
skega".
„Rešite me!" zašepeče Helena.
„Radi tega sem tudi prišel semkaj; zanesi
se na-me".
„Kaj naj učinim?"
„Treba je bežati, dokler leži še ta zlod v
nezavesti".
„Toda kako?"
Obleci se v moško obleko; ko potrkam na
vrata, pridi nemudoma.
Helena se zgrozi. Nezaupnost jej zabliska
v očeh.
„Ali vam smem zaupati?"
„Veš-li kaj boljšega?" vpraša Zagloba.
„Prav imate. Toda prisezite mi, da me ne
izdate!"
„Kaj si vendar domišljuješ kneginjica? . . .
Toda, če le hočeš, prisežem. Tako mi pomagaj
Bog in sveti križ! Tu te pričakuje pogin, v
begu rešitev"
„Da, da, tako je".
„Le urno se obleci v moško obleko in čakaj".
S temi besedami gospod Zagloba zapusti so-
bico ter otide naravnost k Bohunu.
40
• Četovodja je bil bled in oslabljen, pa oči
je imel odprte.
„Ti je že bolje?" vpraša ga Zagloba.
Bohun je hotel odgovoriti, a ni mogel.
„Ne moreš govoriti?"
Bohun odmaje z glavo v znamenje, da ne
more. Ob enem se tudi pokaže trpljenje na nje-
govem licu. Ko se je zganil, zabolele so ga rane
znovič.
„Tudi kričati bi ne mogel ?"
Bohun je samo z očmi dal znamenje, da ne.
„Niti se ganiti ?"
Ravno tisto znamenje.
„To je še bolje; potem ne boš ni govoril,
ni kričal, niti se ganil, a jaz med tem odpotujem
s kneginjico v Ljubno. Če ti je ne odpeljem,
pa me naj stara baba smelje v mlinu. Kot po-
tepin, si misliš, da mi še ne preseda tvoja družba,
da se bom še dalje bratil s capini. O nesrečnik,
misliš si mar, da bom radi tvojega vina in za-
ljubljenja moril ljudi in še k vstašem šel za teboj ?
Tega pa ne, gladkoličnež!"
V istej meri, kakor je gospod Zagloba to
govoril, so se tudi oči lopova odpirale širje in
širje. Je-li mar sanjal, ali bedel; ali se je samo
šalil gospod Zagloba?
Ta pa nadaljuje:
„Čemu odpiraš oči, kakor maček za mišjo?
Mar še misliš, da tega ne učinim? Nemara mi
še naročiš, da se poklonim komu v Ljubnem?
41
Lahko ti pošljem od tamkaj ranocelnika, ali še
raje knezovega rabeljna?"
Bledo lice Bohunovo je postalo strašno.
Spoznal je, da se Zagloba ne šali. Iz oži sta mu
švigali srd in jeza. Lice mu je razplamtelo. Jeden
sam nadčloveški napor in lopov poskuša vstati in
kričati:
»Hej, vojak ..."
Ni zgovoril, ker gospod Zagloba mu vrže
po bliskovo hitro na glavo;njegovo lastno suknjo
ter mu jo zamota okoli glave; — potem ga še
prekotali vznak.
„Ne kriči, ker ti škoduje!" prigovarja mu
močno sopeč. „Lahko bi te jutri bolela glava, zato
pa jaz tvoj dobri prijatelj, skrbim za te. Tako,
tako, sedaj ti bo toplo; sedaj lahko sladko za-
spiš, da si s krikom grla ne ohripaviš. Da pa
teh obvezkov ne boš strgal, zvežem ti radi pri-
jateljstva šeroki, da se me boš hvaležno spominjal".
To rekši, ovije pas okrog Kozakovih rok
ter zategne vozel; z drugim pasom mu zveže še
nogi. Četovodja ni ničesar več čutil, ker je
omedlel.
„Bolnik mora ležati mirno", je dejal, „da
bi mu kri ne silila v glavo, na kar bi znala pri-
tisniti vročnica. No, zdrav ostani! Mogel bi te
sicer suniti z nožem, kar bi bilo tudi koristnejše
za-me, toda moja navada ni ubijati mužikov (kme-
tov). Ostani zdrav in ohrani me v spominu, moj
ljubej! Nemara se še srečava kedaj, toda naj
42
me odero in konjsko podrepnico narede iz moje
kože, če bom iskal kedaj te priložnosti".
To rekši, otide gospod Zagloba v dvorano,
pogasi ogenj ter potrka na vrata Vasilove sobe.
Gibčna postava smukne takoj skozi nje.
„Si ti gospodičina?" vpraša Zagloba.
„Da".
„Idi z menoj, da dospeva h konjem. Oni
tam so ysi pijani in temno je. Predno se pre-
hude, bova že daleč. Pozorno, tu leže trupla!"
„ V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha!"
šepetala je Helena.
III.
Dva jezdeca jahata previdno skozi zaraščen
jarek, ki je segil prav do dvorišča v Rozlogih.
Noč je bila jak> temna, ker je mesec že dafno
zašel in oblaki so pokrili obzorje. V jarku za tri
korake pred konjem nisi nič videl, torej sta
se_ često spotikala ob korenine. Dolgo časa sta
jezdila jako previdno, dokler ne opazita obšir.ie
stepe, osvetljene nekoliko od sivkastih oblakov.
Zdaj reče jeden jezdec:
„ Naprej!"
Dr vila sta, kakor dve pšici iz tatarskih lo-
kov ; le odmev konjskih kopit se je slišal za njima.
Zdelo se je, da se temna stepa umiče pod konj-
skimi nogami. Posamezni hrastje, stoječi tu in
tam ob cesti, švigali so mimo, kakor strašila.
43
Drvila sta tako dolgo brez počitka in oddihljeja,
da sta konja pobesila ušesi in začela utrujenja
hropsti ter stopati počasneje.
„Ni drugače, treba bo dati odduška konjema",
omeni debelejši jezdec.
V tem je svit začel preganjati nočno temo.
Čedalje prostornejše se je delalo na stepi, pa
tudi ozračje se je vedno bolj bliščalo. Belkasta
svetloba razsvetli lica jezdecev.
Bila sta Zagloba in Helena.
„Ni drugače, treba je dati odduška konjema",
ponovi Zagloba. „ Včeraj sta prišla iz Čehrina
vRozloge, brez oddihljeja. Dolgo itak ne vzdržita;
bojim se, da bi ne padla Kako se počutiš, go-
spodičina?"
Pri teh besedah Zagloba pogleda svojo to-
varišico in ne čakaje odgovora, reče:
„Dovoli gospodičina, da te ogledam pri belem
dnevu. Ho, ho! To obleko imaš, najbrž po ka-
kem tvojih bratov? Ni ti kaj reči, kaj brhak
Kozaček si! Tacega strežaja, kar živim, še nisem
imel; pa še sedaj mislim, da mi ga gospod Skre-
tuski vzame. Kaj pa to? O za Boga! zavij go-
spodičina svoje lase, da se v tvoje belo ličice
kdo ne zaljubi",
Res so se po Heleninih plečih vsipavali dolgi
kodri črnih las, ki so se razpletli v urnem begu
in nočnej vlagi.
„Kam jezdiva?" vpraša, zavezovaje si jih z
obema rokama ter spravljaje jih pod kapico.
44
„Kamur naju oči neso".
„Torej ne v Ljubno?"
Na Heleninem licu se pokaže nemir in v
bistrem pogledu, kojega obrne na Zaglobo, po-
kaže se razburjena nezaupnost.
„Vidiš gospodičina, jaz imam svoj razum;
verjemi mi, da sem vse dobro vravnal. Moja
zvijača pa sloni na tem-le modrem vodilu: ne
beži na ono stran, na katerej te bodo lovili. Če
naju že sedaj zasledujejo, slede za nama proti
Ljubnu. Nalašč sem sinoči popraševal, katera
cesta drži tjekaj. Tudi Bohunu sem rekel pri
odhodu, da otidem v Ljubno. Zato bežim v Čerkas.
<3e začno za nama slediti, ne bodo naju ovohali
tako kmalo, a to nemara še-le, ko se prepričajo,
da naju ni na onej cesti. S tem potratijo najmanj
dva dni. Med tem bova midva že v Čerkasu,
kjer stoje sedaj prapori poljskih gospodov Piv-
nickega in Rudomina. V Korsunu pa stoji vsa
hetmanska moč. Si me razumela?"
„Da, in dokler živim, vam bom za to hva-
ležna. Ne vem kdo ste, od kod ste prišli v Ro-
zloge; le to verjamem, da vas je Bog poslal, me
branit in rešit. Rajše bi se sunila z nožem, nego
bi imela priti v roke tega razbojnika".
„To je zmaj, ki močno cedi sline po tvojej
nedolžnosti".
„Kaj sem mu neki učinila jaz nesrečnica,
da me proganja? Že zdavnej ga poznam in od
zdavnej se mi mrzi do njega; že od mladih nog je
46
vzbujal v meni strah in bojazen. Kaj sem mar
jedina na svetu, da se je zaljubil va-me, da je
radi mene prelil toliko krvi, pomoril mi moje
brate? . . . Bog, ko se tega spomnim, mi kri
zaostaja v žilah. Kaj naj počnem? kam se naj
skrijem pred njim ? Ne čudite se gospod, mojemu
tarnanju, ker sem nesrečna. Sama se sramujem
teh občutkov in stokrat rajše bi si želela smrt".
Helenino ličice je razplamtelo in debele solze,
vzbujene po trpljenju in jezi, so se vsule po
njem.
„Ne tajim!" odvrne Zagloba, „da je velika
nesreča zadela vašo hišo. Toda dovoli mi, gospo-
dičina, da ti povem, da so bili tvoji sorodniki
tega deloma sami krivi. Ni bilo treba obljubo-
vati Kozaku tvoje roke in potem ga izdati. Ko
je to zvedel, razsrdil se je tako, da ni maral
prav nič na moj ugovor. Tudi meni je žal tvojih
pobitih bratov, zlasti onega mlajšega. Akoravno
je bil še kot otrok, vendar je bilo videti, da iz-
raste iz njega hraber junak".
Helena se zjoka.
„Ne pristujejo solze obleki, katero nosiš;
obriši jih in reci, da je bila tako božja volja.
Bog bo kaznoval morilca, ki je deloma že kazno-
van, ker je zaman prelival kri in zgubil tebe,
jedini in glavni cilj svojih prestopkov"..
Tu gospod Zagloba umolkne in čez trenotek
nadaljuje:
46
„Ej, dal bi mi po buči. mili Bog, ko bi me
dobil v roke! Gotovo bi me na meh odri. Ti ne
veš, da sem že v Galati od Turkov prejel mu-
čeniški venec; imam tega dovolj, da si prav nič
več ne želim. Radi tega tudi ne hitim v Ljubno,
marveč v Čerkas. Dobro bi bilo priti pod kne-
zovo varstvo; kaj pa, ko bi naju dohiteli? Slišala
si, gospodičina, ko sem odvezoval konja, da se
je jeden bohunovih spremljevalcev prebudil. Ko
bi bil samo zakričal? Takoj bi bili planili vsi
za nama in v jednej uri bi bili naju vjeli,
ker imajo knezove čile konje, jaz pa nisem imel
časa izbirati konj. Ta Bohun je divja zver, pra-
vim ti. Tako se mi studi do njega, da bi raj še
zlodja gledal, nego njega".
„Bog naju brani njegovih rok!"
„Sam si je nakopal pogubo Prelomil je het-
manski ukaz, zapustil Čehrin ter si tako nakopal
njegovo jezo. Ne ostaje mu druzega, nego da
gre k Hmelnickemu. Pa kmalo bo konec njego-
vej domišljiji, zlasti če bodo Hmelnickega pobili,
kar se je vtegnilo že zgoditi. Redzijan je srečal
za Kremenčugom vojsko, veslajočo pod Bara-
bašem in Krečovskim na Hmela, a vrh tega
mu je še gospod Štefan Potočki šel z hu-
zarji po suhem naproti. Ker so pa popravljali
čajke, moral je Redzijan deset dni sedeti v Kre-
menčugu. Predno je dospel v Čehrin, bila je
bitka že končana. Vsak hip smo pričakovali
dotičnih novic".
47
„Torej je Redzijan prinesel pisma iz Ku-
daka?" vpraša Helena.
„Tako je Bili ste pismi gospoda Skretu-
skega, namenjeni kneginji in tebi; Bohun ju je
odprl ter zvedel vse. Vrli tega je še pobil Red-
zijana in šel maščevat se nad Kurčeviči".
»Nesrečni mladenič. Radi mene je prebil
vse to!"
„Ne tuguj gospodičina! — Bo še ozdravil".
„Kedaj se je to zgodilo?"
„Včeraj zjutraj. Ubiti človeka je Bohunu
toliko, kakor druzemu sprazniti kozarec vina.
sem mu prečital pismi, tulil je, da se je ves
Čehrin tresel".
Razgovor za trenotek umolkne. Sedaj se je
tudi popolnoma zdanilo. Rudeča zarja, žareč se
v zlatu, ognju in purpuru, razpenjala se je na
vshodnjej strani neba. Pihal je lahni hladni ve-
trič. Konja sta veselo razgetala.
„Nu, sedaj pa z Bogom urno naprej! —
Konja sta si spočila, čemu tratiti dragi čas?"
svetuje Zagloba.
Zopet poženeta konja v skok ter dirjata pol
milje brez počitka. Kar se naglo prikaže pred
njima nekaj črnega, ki se je bližalo nenavadno
hitro.
„Kaj je to ?" ugiba gospod Zagloba. „ Jezdiva
počasneje, ker se bliža nekdo na konju".
Res se je bližal skokoma neki jezdec, sklo-
njen naprej na sedlu. Lice je imel skrito v konj-
48
skej grivi. Podil je z nagajko svojega žrebca,
ki se itak skoro zemlje ni več dotikal.
„ Kakšen zlod mora to biti in čemu tako
hiti ?" vpraša gospod Zagloba, izvlekši iz oglav-
nika samokres, da bi bil pripravljen na vsak
slučaj.
Med tem se je jezdec približal že na trideset
korakov.
„ Stoj! zagromi Zagloba, pomerivši samo-
kres. „Kdo si?"
Jezdec ustavi konja ter se dvigne na sedlu.
Toda komaj je pogledal, vže reče:
„Gospod Zagloba!"
„Plešnjevski, služabnik staroste iz Čehrina?
Kaj delaš tukaj? Kam drviš?"
„Gospod! kreni tudi ti za menoj! Velika
nesreča! Jeza Božja, sodba Božja!"
„Kaj se je zgodilo? Povej!"
„Čehrin so že vzeli Zaporožci. Prostaki
more plemstvo. Sodba Božja".
„V imenu Očeta in Sina! Kaj govoriš? . . .
Hmelnicki ? ..."
„Gospod Potočki je ubit, Čarnicki vjet. Ta-
tarji gredo s Kozaki. Tuliaj-bej ..."
„A Barabaš in Krečovski?"
Barabaš je zginil, Krečovski se je pridružil
Hmelnickemu. Krivonos se je že sinoči napotil
na hetmane, Hmelnicki otide danes. Ves kraj je
v ognju. Prostaki vstajajo, povsod teče kri.
Beži gospod!"
49
Gospod Zagloba izbuli svoje oči, odpre usta
in otrpne tako, da besedice ne more spregovoriti.
„Beži gospod!" ponovi še enkrat Plešnjevski.
„Jezus, Marija!" zastoka Zagloba.
„Jezus, Marija!" ponovi Helena ter začne
jokati.
»Bežita, ker je čas drag!"
»Kam? Kam?"
„V Ljubno".
„Ideš tjekaj ?"
„Da. H knezu vojvodi".
„Zlodja!" reče Zagloba. „A kje so hetmani ?"
„Pod Korsunom. Toda Krivonos se gotovo
že bije ž njimi.
»Krivonos, ali Eavninos, kača naj ga piči!
Tjekaj torej ne kaže hoditi?"
„Prišla bi le levu v žrelo".
»Kdo te je poslal v Ljubno? Tvoj gospod?"
»Starosta je ušel živ; meni pa je moj kum,
ki ga imam med Zaporožci, rešil življenje ter mi
k begu pomagal. V Ljubno pa grem po lastnem
nagonu, ker ne vem kje drugje iskati zavetja".
»Izogni se Rozlogov, ker je tam Bohun, ki
se tudi hoče pridružiti vstašem".
»Bog se usmili! V Čehrinu so govorili, da
se vsi prostaki dvignejo na Zadnepru".
»Mogoče je, mogoče! Pojdi no po svojej
poti, kamor si se namenil; jaz imam še dovolj
časa, da mislim na varnost svoje kože".
Z ogn. in meč. II.	^
50
,,Tako tudi učinim!" odvrne Plešnjevski in
mahnivši konja z nagajko, oddirja dalje.
„Izugni seRozlogov!" kriči za njim Zagloba.
„Ce pa srečaš Bobuna, ne povej mu, da si me
videl. Ali slišiš?"
„Slišim", odvrne Plešnjevski. „Z Bogom!"
In zdirjal je, kakor bi ga kdo podil.
„No!" reče Zagloba, „tu imaš zlodja! Iz-
motal sem se že iz marsikaterih homatij, toda
v takšnih še res nisem bil. Spredaj Hmelnicki
za hrbtom Bohun. Če je kje tako, pa bi ne dal
jednega počenega novčiča ni za svoj spredek, ni
za svoj zadek, niti za celo kožo. Napravil sem
res neumnost, da nisem zbežal s teboj v Ljubno;
pa sedaj ni časa govoriti o tem. Pfuj, pfuj! Vse
moje bistroumje ni toliko vredno, da bi škornje
namazal ž njim. Kaj naj počnem? kam se podam?
V vsej poljskej ljudovladi, kakor je videti, ni
več kotička, v katerem bi človek navadne smrti
mogel iti s tega sveta. Hvaležen sem za take
darove, naj jih drugi vzamejo!"
„Grospod!" reče Helena. „Znano mi je, da
moja dva brata, Jnrij in Fedor, bivata v Zlato-
noši. Nemara nama ona pomagata, da se rešiva?"
,V Zlatonoši? Čakaj gospodičina. Poznal
sem v Čehrinu gospoda Unerickega, ki ima pod
Zlatonošo posestva Krapino in Črnoboj. Tje je
daleč, dalje nego v Čerkas. Kaj je nama početi ?
Če ne kam drugam, pa se napotiva tje. Treba
pa je kreniti s ceste; po stepi in lesovih bo poto-
51
vanje manj nevarno. Da bi se vsaj za teden dni
mogla kje skrivati, bodisi tudi v lesovih; v tem
času hetmani s Hmelnickim končajo svoje delo
in spet bo varnejše na Ukrajini".
„Ni naju Bog za to rešil iz Bohunovih rok,
da tukaj pogineva. Zaupajte gospod!"
„Čakaj gospodičina. Že stopa zopet nekak
duh va-me. Bil sem že v raznih neprilikah. Kadar
bom imel čas, ti povem, kaj me je doletelo v
Galati. Videla boš, da mi je že takrat predlo,
pa vendar sem se izmotal srečno iz zagate ter
odšel nepoškodovan, da-si tudi mi je, kakor vidiš,
brada osivela. Pa sedaj morava s ceste. Kreni
konja gospodičina, tako. Ti vodiš konja, kakor
najizurjenejši Kozak. Trava je visoka, živ krst
naju ne zagleda".
Res je bila trava tam, kjer sta zavila s ceste
na stepo, tako visoka, da sta kar tonila v njej
ter se naposled skrila popolnoma. Konja sta težko
gazila opletajočo travo. Kmalo sta bila utrujena
tako, da sta popolnoma opešala.
„Če hočeva, da nama ti kljusi še dalje slu-
žite, ju morava razsedlati", omeni gospod Zagloba.
„Naj si nekoliko oddahneta in se napaseta, dru-
gače nama odpovesta svojo službo. Mislim, da
kmalo dospeva v Kahamlik. Rad biv bil že tam,
dasi tam ni druzega, nego trsičje. Če se enkrat
skriješ, pa te sam zlod več ne najde. Da bi le
ne zablodila!"
2*
52

S temi besedami skoči s konja ter tudi He-
leni pomaga stopiti ž njega. Potem začne odkla-
dati sedli, iz katerih je izvlekel živeža, s katerim
se je bil oskrbel še v Rozlogih.
„Treba se je okrepčati", nadaljuje, „ker
pot je dolga. Izmoli gospodičina kako molitev k
svetemu Rafaelu za srečno potovanje. Saj v Zlato-
aoši stoji stara trdnjava; nemara je še posadka
v njej. Plešnjevski je dejal, da na Zadnepru
prostaki ustajajo. Lahko mogoče, ker je narod
pripravljen na vstajo. Toda na Zadnepru počiva
knezova roka in po hudirjevo težka je ta roka!
Bohun ima zdrav vrat, pa če pade ta roka nanj,
ušibi se mu do zemlje, kar Bog daj, amen. —
Jej, gospodičina!"
Gospod Zagloba izvleče iz golenice nož in
vilice ter ju poda Heleni. Potem položi pred njo
pečenko in kruh.
„Jej, gospodičina!" reče. „Kadar je trebuhi
prazen, je tudi v glavi le grah in zelje ... Če
si hočeš podpreti glavo, moraš jesti govejo pe-
čenko. — Midva sva enkrat že pobesila glavi,
ker se kaže, da bi bilo bolje, če bi jo bila kre-
nila proti Ljubnu; toda zgodilo se je. Knez se
jgotovo tudi pomakne k Dnepru, hetmanom na
pomoč. Strašne čase smo doživeli, zakaj domača
vojska je med hudim najhujša. Ne bo ga več
ikotiča za mirne ljudi. Bolje bi bilo, da bi bil
postal duhovnik, za kar sem imel tudi poklic,
ker sem trezen in miren človek. Toda osoda je
53
hotela drugače. Bog, moj Bog! lahko bi bil
sedaj krakovski kanonik in pel bi dnevne molitve,
ker imam jako lep glas. V mladosti so mi bile
všeč ljubice! Ne moreš si misliti, kak gladko-
ličnež sem bil. Če sem le katero pogledal, precej
je padla v omotico. Ko bi bil dvajset let mlajši,
bi se kosal ponosno s Skretuskim. Jako zal Ko-
začek si. Ne čudim se, da skačejo okoli tebe ter
se bijejo za-te po bučah Gospod Skretuski je
tudi kaj spreten borilec. Bil sem navzoč, ko sta
se sprla s oaplinskim; res ga je imel nekoliko
v glavi, pa pograbil ga je za vrat in za hlače,
ter loputnil z njim ob vrata, da so mu vse kosti
skočile iz sklepov. Stari Zacvilihovski mi je tudi
pravil o tvojem zaročniku, da je hraber, knezu
močno priljubljen vitez. Tudi jaz sem mahoma
spoznal, da je nenavadno pogumen in izkušen
vojak, bolj, nego bi v njegovih letih pričakoval
od njega. Vroče mi postaja. Če tudi mi je všeč
tvoja druščina, vendar bi dal, ne vem kaj, da
bi bil že v Zlatonoši. Vidim, da bova po dnevu
morala sedeti v travi, po noči pa potovati. Samo
tega ne vem, če boš mogla prenašati trud?"
„Zdrava sem, vsak trud prenesem. Zamo-
reva potovati, če treba takoj".
„Tako pač ne govore belolaske. Konja sta
si oddahnila, takoj ju osedlam, da bosta priprav-
ljena na vsak slučaj. Ne bom se čutil varnega,
dokler ne ugledam kahamliškega trsičja. Če bi
ne bila krenila s ceste, bila bi dosti bližje pri
54
Čehrinu naletela na reko; od tukaj bo pa do
nje se dobro miljo. Meni se vsaj dozdeva tako.
Ko tje dospeva, prepeljava se takoj na drugo
stran. Povem ti pa, da sem grozno truden. Pred-
včerajšnjem smo vso noč pijančevali v Čehrinu,
včeraj me je pa nesel zlod s Kozaki v Rozloge
in nocojšnjo noč me zopet odnaša od tod. Tako
sem truden, da se mi še govoriti ne ljubi, čeravno
ni moja navada, da bi molčal; saj modroslovci
pravijo, da mora maček loviti miši, človek pa
govoriti. Že vidim, da mi je jezik otrpnil. Ne
zameri gospodičina, če zadremljem".
„Nimam vzroka", odvrne Helena.
Gospod Zagloba je res po nepotrebnem to-
ževal nad svojim jezikom, ker je mlel od svita
ž njim neprestano; sedaj pa je bil res truden.
Ko zopet zasedeta konje, začne takoj dremati
in kimati, da je naposled res zaspal. Zazibal
ga je trud in šum trave, katero sta rezala konja
se svojimi prsi. Helena se je prepustila svojim
mislim, katere so se drvile v njeni glavi, kakor
ptičja tolpa. Doslej so dogodki tako urno sledili
jeden za drugim, da deklina niti vtegnila ni do-
bro premisliti vse, kar jo je zadelo. Napad, strašen
prizor, moritev, strah, nepričakovana rešitev in
beg, vse to je prišlo na njo, kakor burja v teku
jedne noči. In pri tem se je pripetilo toliko ne-
razumljivih dogodkov. Kdo je, ki jo je rešil?
Povedal ji je res svoje ime, toda ime samo ji
še ni pojasnilo vzroka, čemu je tako postopal.
Odkod je prišel v Rozloge? Rekel je, da z Bo-
hunom, torej je bil očividno njegov tovariš, zna-
nec in prijatelj. Čemu jo je rešil, čemu se izpo-
stavil nevarnosti ter nakopal si Kozakovo jezo ?
Da bi to razumela, bilo bi treba dobro poznati
gospoda Zaglobo in njegovo nemirno glavo pri
dobrem srcu. Helena ga je spoznala še le pred
šestimi urami. In evo, ta neznani človek, kateremu
so boji in pijančevanje popačili lice, je sedaj
njen rešitelj. Ko bi ga bila srečala pred tremi
dnevi, vzbudil bi bil v njej gnjus in nezauplji-
vost; sedaj pa ga gleda, kakor svojega angelja
varha ter beži ž njim, kam? V Zlatonošo, ali
kamorkoli, tega še sama dobro ne ve. Kaka pre-
mena osode! Včeraj je šla spat pod mirno streho
sorodnikov, danes je pa na stepi, na konju, v
moškej obleki, brez strehe in brez zavetja. Za
njo oni strašni četovodja, ki streže po njeni časti
in ljubezni; pred njo požar kmečke vstaje —
domača vojska ter vsa njena groza, strahovi in
okrutnosti. In v tem groznem času je vse njeno
zaupanje v tem jedinem človeku? V njem in še
v nekem drugem, mogočnejšem nego vsi nasilniki,
vsa vojska moritev in požarji.
Pri tej misli dvigne deklina oči k nebu.
„Reši me, usmiljeni Bog!" prosi; „reši siroto, t
reši nesrečnico, ki blodi po pustinji. Zgodi se
tvoja volja, pa skaži mi tudi svoje usmiljenje!"
Že se je pokazalo njegovo usmiljenje, ker
je iztrgana po božji naredbi iz najgrozovitej-
ših rok, rešena na nerazumljivi način. Nevar-
57
nost sicer še ni minila, toda lahko je rešitev že
blizo. Kdo ve, kje je on, katerega si je izbralo
njeno srce? Iz Siča seje moral že vrniti, nemara,
da je že na tej samotnej stepi. Iskal jo bo in
našel in takrat radost zameni solze, veselje žalost;
grožnje in strah minejo na zmiraj — pride pokoj
in tolažba. Hrabro, priprosto srce dekleta se je
napolnilo z zaupanjem; stepa je šumela sladko
naokrog, a vetrič, ki je zibal travo, prinašal je
ob enem sladke misli v njeno glavo. Vendar ni
taka sirota na svetu; saj ima pri sebi čudnega,
nepoznanega oskrbnika, potem ko se drugi, znan
in ljubljen, pobrigne za njo, vzame jo k sebi za
zmiraj. On je železen človek, močnejši in krepkejši
od onih, ki strežejo po njej v tem trenutku.
Stepa je sladko šumela, cvetlice so širile
močno, omotljivo vonjavo, rudeče glave gloga,
bagreni listki raztoča, beli biserji mačkovca in
perje pelina, so se k njej pripogibali, kakor bi
v tem preoblečenem Kozaku, z dolgimi kitami,
z mleko-belim licem in rudečimi ustnicami spo-
znali svojo sestro. Pripogibali so se k njej, kakor
bi hoteli reči: „Ne jokaj, tudi me smo v varstvu
Božjem! Ozračje na stepi je kaj blagodejno vplji-
valo na njeno naravo. Slike moritve in groznega
prognanstva so se polagoma izgubljale, a namesto
njili jo je prevzela neka sladka onemoglost; sen
je jel sklepati njene trepalnice, konja sta počasi
stopala, njuno lahko gibanje jo je zazibalo v
sladek spanec.
57
IV.
Zbudi jo pasje lajenje. Ko odpre oči, za-
gleda v daljavi pred seboj velik, senčnati dob,
vrt in vodnjak na motovilo. Takoj zbudi tovariša.
„ Gospod, zbudite se!"
„Kaj hočeš? Kam sva dospela?" povprašuje,
odpiraje oči.
„Ne vem".
„Čakaj, gospodičina. To je kozaško zimo-
višče".
„Tudi meni se zdi tako".
„Gotovo prebivajo^ tu konjski pastirji. Nič
kaj prijetna družba. Čemu ti psi toliko lajajo,
naj jih volkovi požro! Vidim konje in ljudi pri
vrtu. Ni drugače, treba se pokazati, da si ne
bodo mislili, da jih preziramo. Brž ko ne, si tudi
ti zadremala".
„Da, zadremala sem".
„ Jeden, dva, tri, štiri konji so osedlani, —
četvero ljudi stoji pri vrtu. No, to ni ravno ve-
liko. Da, pastirji so. Nekaj se pogovarjajo živo
med seboj. Hej ljudje! le bliže!"
Kozaki se takoj približajo. Bili so res konj-
ski pastirji, ki so čuvali po leti čredo na stepi.
Gospod Zagloba takoj opazi, da le jeden izmed
njih ima sabljo in samokres, osfali trije pa so
imeli za orožje konjske čeljusti, privezane k pa-
licam ; toda znano mu je bilo, da so taki konjarji

58
navadno kaj surovi ljudje in popotnikom pogo*
stoma nevarni.
Vsi štirje so gledali temno izpod čela na
prišleca, ko so se približali. Na njih ogorelih
licih ni bilo opaziti niti najmanjšega sledu kake
prijaznosti.
»Kaj hočete?" vprašajo, ne snevsi svojih
kučem.
„Hvala Bogu!" rekel je Zagloba.
„Na vekov veke. Kaj hočete?"
„Je-li daleč do Sirovatke".
„Mi ne poznamo nobene Sirovatke".
„A to le zimovišče, kako se imenuje?
„Hušlja".
»Dajte konjema vode".
»Vode ni, se je posušila. Odkod sta?"
„Z Krive Rude".
„Kam gresta?"
„V Čehrin".
Pastirji se pogledajo.
Jeden izmed njih, črn kakor muren in ški-
last, vpre svoje oči v Zaglobo.
»Čemu sta krenila s ceste? vpraša.
»Ker je vroče".
Škilavec pograbi Zaglobovega konja za uzdo.
»Stopite s konja, gospod V Čehrin nimate
po kaj hoditi".
»Kako to?" vpraša mirno gospod Zagloba.
»Vidiš tega molojca?" reče škilavec, poka-
zavši na jednega izmed pastirjev.
59
„ Vidim".
„Prišel je ravnokar iz Čehrina. Tam Lahe
morč".
„A veš li ti kmet, kdo gre za nama v
Cehrin?"
„Kdo ?"
„Knez Jeremija!"
Prezirljivi obrazi pastirjev so postali hipoma
pokornejši. Vsi se odkrijejo, kakor na povelje.
„A znate-li vi, kmetje?" nadaljuje gospod
Zagloba, „kaj Lahi naredš z onimi, ki more?
Take obešajo A veste, koliko ima knez Jere-
mija vojakov; veste li, da je komaj pol milje od
tod? Kaj počenjate, pasje duše! Proč s svoje-
glavnostjo! Kako ste naju sprejeli? Vodnjak
pravite, se vam je posušil ? Nimate vode za konje?
Butci! razbojniki! Pokazati vam hočem!"
„Ne srdite se gospod! Vodnjak je suh. Sami
gonimo v Kahamlik napajat. Tudi za-se si do-
našamo vode od tam".
„ Skopuhi!"
»Oprostite, gospod! Vodnjak je suh. Ce uka-
žete, pa skočim po vode".
„Ni treba, poj dem tje sam z mladenčem-
Kje je Kahamlik?" vpraša ostro.
„Evo, dve postaji od tod!" odyrne škilavec
Pokazavši na pas neke goščave.
»Ali se mar naj vrnem na cesto; ali se
Pride tje tudi po stepi?"

__60_
„Pride se, gospod Jedno miljo od tod se
zavija reka k cesti".
„Fante, stopaj naprej!" zapove gospod Za-
globa, obrnivši se k Heleni.
Dozdevni fantin zavrti konja ter odjaha.
„Cujte!" reče Zagloba, obrnivši se k pastir-
jem. „Ce pride prednja straža tu mimo, povejte
ji, da sem jezdil po stepi na cesto".
,,Dobro, gospod!"
Čez četrt ure pozneje je jezdil Zagloba zo-
pet poleg Helene.
„Ravno pravi čas sem se domislil knezovega
imena", reče, pomežikajoč z očesom, pokritim z
belo marogo. Sedaj bodo sedeli ves dan in čakali
straže. Kar strepetali so, ko so zaslišali knezovo
ime".
„Sedaj vidim, da si znate se svojim bistro-
umjem pomagati iz vsake zapreke!" reče Helena.
„Hvaležna sem Bogu, da mi je poslal takega
variha".
Plemiču so bile po godu te besede. Nasmehne
se, pogladi si z roko brado ter reče:
„A kaj ? Zagloba ima glavo na pravem me-
stu. Zvit sem, kakor Ulisej, ako bi ne bil, že
davno bi me bili krokarji pozobali. Kaj sem hotel,
treba je bilo se izmotati. Radi so verjeli, da je
knez blizo, saj je tudi resnica, da se danes ali
jutri pokaže v tem kraju z ognjenim mečem,
kakor nadangelj. Če bi na poti kje pobil Bohuna,
rad grem bos na božjo pot v Čenstohovo. Vse-
61
kako pa ti rečem, da njiliova ošabnost ni kaj
dobro znamenje za nas; — očevidno, da so kmetje
že tukaj zvedeli za Hmelnickijevo zmago. Morala
se bova torej klatiti po pustinji in le redko za-
hajati v vasi, ker je nevarno. Bog daj, da bi
prišel kmalo knez z vojsko; prišla sva v tako
zapreko, da si huje misliti ni mogoče!"
Strah prevzame znovič Heleno. Hote slišati
kako tolažilno besedo od Zaglobe, reče:
„A vendar upam, da rešite mene in sebe".
„To se razume", odvrne starec. „Zagloba
ima glavo zato, da bo znala skrbeti za svojo
kožo. Vrh tega si se mi tudi toliko prikupila,
da hočem skrbeti za-te, kakor za lastno hčerko.
Najhujše pri tem je kar sem ravnokar rekel, da
ne veva kam bežati, ker tudi Zlatonoša ne bo
bržčas kaj varno zavetje".
„Zanesljiyo vem, da sta v Zlatonoši moja
brata".
„Sta, ali pa tudi ne, ker sta znala že otitL V
Rozloge gotovo nista šla po tej cesti, kakor
midva. Jaz se zanašam na tamošnjo posadko.
Da bi bilo vsaj pol prapora ali polka v gra-
diču! . . . Toda evo, v Kahamliku sva. Trsičje
stoji pred nama. Prepeljeva se na drugo stran
in namesto naravnost k cesti, odjezdiva nekoliko
navkreber, da zmedeva vsako sled za seboj. Res,
da se približava nekoliko k Rozlogom, toda ne
veliko ..."
62	
»Približava se k Brovarkom", rekla je He-
lena, »odkoder drži pot v Zlatonošo".
»To je še bolje. Stoj gospodičina!"
Napojila sta konje. Potem je gospod Zagloba,
pustivši Heleno varno skrito v trsičju, šel iskat
broda, katerega je takoj našel, ker je bil le ne-
koliko strani od mesta, kamor sta prijezdila.
Tam so tudi pastirji gonili konie na drugo stran
reke, ki je bila sicer dovolj plitva, samo na njena
bregova, blatna in obraščena z goščavo, nisi lahko
dospel. Prepeljavši se na drugo stran, poženeta
konja urno navkreber ter jahata brez oddihljeja
do temne noči. Pot je bila kaj težavna, ker se
je zlivalo v Kahamlik več potokov, narejajočih
tu in tam močvirja in kaluže. Vsak hip sta mo-
rala iskati čolnov, ali pa bresti skozi goščavo,
kar je močno oviralo potovanje. Konja sta se
grozno utrudila ter komaj še vlekla noge za seboj.
Včasih se njima je vdiralo tako, da si je Zagloba
mislil, da več ne prideta na površje. Daljše
potovanje je bilo naravnost nemogoče, — ker
bi znala naleteti na požirljivo močvirje ter tam
utoniti, vsled tega je tudi gospod Zagloba sklenil
čakati jutra
Razsedlal je konja ter ju zvezal in spustil
na pašo. Potem je nagrabil skupaj listja, napra-
vil iz njega ležišče, pokril ga z rjuhami in pla-
ščem ter rekel Heleni:
„Vlezi se k počitku, gospodičina, ker bolj-
šega nimava storiti. Jutranji vetrič te zbudi,

«3
rosa ti omije očesca . . . Tudi jaz položim glavo
na sedlo, ker že ne čutim več kosti v sebi. Ku-
rila ne bova, da nama svetloba ne privabi teh
pastirjev. Noč je kratka, ob svitu zopet odrineva.
Mirno spavaj gospodičina! Potuhnila sva se. ka-
kor zajca; akoravno nisva dospela Bog ve kako
daleč, vendar sva zatrla 1 sako sled za seboj.
Sam zlod bi bil, ki bi naju našel. Lahko noč,
gospodičina!"
„Lahko noč, gospod!"
Gibčni Kozaček je pokleknil ter dolgo molil
dvigajoč oči k nebu. Gospod Zagloba je vzel
sedlo na pleča ter ga nesel nekoliko strani, kjer
si je poiskal prostora za prenočišče. Breg je bil
za to pripraven kakor nalašč, dovolj visok in
suh in brez komarjev. Gosto hrastovo listje ju
je branilo dežja.
Helena dolgo ni mogla zaspati. Dogodki
minole noči so ji stopili zopet živo pred oči. V
temi so se prikazali obrazi pomorjenih: strijne
in bratov. Zdelo se ji je, da je zaprta s temi
mrtveci v onej dvorani, v katero je ravnokar
prilomastil Bohun. Videla je njegovo bledo lice,
naježene obrvi in vanjo uprte oči. Nepopisljiv
strah jo je prevzel. Kaj, če v tej temi, ki jo
obkoljuje, res ugleda dvoje žarečih očij ?
Med tem je pogledala luna mimogrede izza
oblakov, pobelila se svojo svetlobo dobravo in
hrastičje, dajaje čudno podobo deblom in vejam.
Kosci so se oglašali v goščavi, prepelice na stepi;
64	

časih pa so doletavali na ušesa čudni daljni
glasovi ptic, ali ponočnih zverin. Ne daleč proč
sta smrkala konja, ki sta grizla travo ter zve-
zana, okorno skakajoč, oddaljevala se čedalje
bolj od spavajočih. Vsi ti glasovi so le zazibali
v spanec Heleno, ker so razpršili poprejšnje
fantastične prikazni, predstavljajoč resničnost.
Govorile so ji, da vse, kar ji je sedaj sililo pred
oči, bilo je le plod razdražene domišljije, po-
sledica prestalega strahu in nič druzega. Pred
nekaj dnevi bi jo bila misel na tako prenočišče
pod milim nebom v daljni pustinji napolnovala
s smrtnim strahom; sedaj pa se je zadovoljno
spomnila, da je res nad Kahamlikom, daleč proč
od svoje deviške sobice . . .
Kosci in prepelice so ji torej prepevali svoje
pesni, nad njo so migljale zvezdice, in ko je
veter se svojim pihom pomajal hrastove veje,
je listje glasno zašumelo in jo zazibalo v spa-
nec. Toda noči v pustinji ne minevajo navadno
brez iznenadenja. Že se je svitalo, ko zasliši
od daleč neke čudne glasove, nekako prskanje,
tulenje, hropenje in naposled cvilenje tako bo-
lestno in presunljivo, da ji je kar kri zaostala
v žilah. Skoči po konci, oblita z mrzlim potom
vsa osupnena in ne znajoča, kaj naj stori. Naglo
ji je švignil memo Zagloba, ki je dirjal s samo-
kresom v roki gologlav tja, od koder so se slišali
glasovi, Čez kratko sliši njegov glas: „U-ha,
u ha, siromak!" Strel zadoni in vse umolkne
65	
Heleni se je zdelo, da čaka že celo večnost';
naposled zasliši zopet glas Zaglobe:
„Da bi vas psi pogrizli, kožo z vas poteg-
nili, in jo židje po svetu raznesli, proklete hijene!"
V njegovem glasu si bral obup.
„ Gospod, kaj seje zgodilo?" vpraša Helena.
„Volkovi so konja ugonobili."
„Jezus, Marija! ali oba?"
„Jeden je že mrtev, drugi pa pohabljen
tako, da jim nikakor ne uide. Po noči sta odšla
za kakih tri sto korakov in že je po njima."'
„Kaj bova sedaj počela?"
„Kaj ? Vzameva palice ter sedeva na nje.
Kaj jaz vem, kaj je nama početi? Tu je res
obupati. Gotovo se je sam zlodej zarotil proti
nama, — kar pa ni čudno — ker je Bohunov
prijatelj, ali pa še cel6 brat. Kaj je početi?:'
Ko bi se mogel spremeniti v konja, imela bii
gospodičina saj na čem jezditi. Lopov naj bom,,
če sem že bil kedaj v takej zadregi".
„Pojdeva peš ..."
„To bi se nemara prilegalo tebi pri tvojih
dvajsetih letih, ne pa meni, ki toliko črtim tako
potovanje. Tako potujejo le kmetje, pa še ti
veliko ne hodijo peš, in le samo psi pri nas še
hodijo peš! Pravi obup, kakor Boga ljubim!'.
Tukaj sicer ne bova sedela, marveč pojdeva;
toda kedaj prideva v ono Zlatonošo, tega ne
včm. Če je treba bežati, je beg še na konju«
neprijeten; bežati peš pa je zadnja reč na svetu.
Z ogn. in meč. XI.	5
66	

Sedaj je naju doletelo najhujše, kar se nama je
moglo pripetiti. Sedli morava res tu pustiti; kar
pa je potrebno za usta, treba bo na lastnih
ramah uesti s seboj."
„Ne bom pustila, da bi vi sami nosili; tudi
jaz nesem, kar bode treba".
Zagloba videč dekličino odločnost, sprijazni
se nekoliko z osodo.
„Moja draga gospodična", reče, „res bi
moral biti Turek, ali pagan, ko bi to privolil.
Take bele roke in tako nežna pleča niso za
nošo. Če Bog da, bodem sam opravil, samo
počivati bom moral večkrat. Bil sem vedno
preveč zmeren v jedi in pijači, zato imam sedaj
naduho. Vzemiva seboj rjuhi in nekoliko hrane,
katere itak ne bo dosti ostalo, če se hočeva
poprej dobro, okrepčati za pot."
Začela sta povživati kosilce, in Zagloba,
pozabivši na svojo ravnokar hvaljeno zmernost,
je hrepenel le še po pijači. Proti poldnevu do-
speta k brodu, kjer so časih prevažali ljudi
in konje, ker so bili na obeh straneh opaziti
sledovi konjskih kopit.
„Nemara drži ta pot v Zlatonošo?" omeni
Helena.
»Nikogar ni, da bi ga vprašala."
Komaj je gospod Zagloba umolknil, že se
zasliši v daljavi človeški glas.
»Čakaj, gospodična, skriva se", reče Zagloba.
Glas prihaja čedalje bližje.
!
67	
„Ali koga vidite?" vpraša Helena.
„ Vidim."
»Kdo je?"
»Berač-slepec s teorbano. Fantin ga spremlja.
Sedaj se sezuvata. Prideta k nama preko reke."
Čez kratko je pljuskanje vodč naznanjalo,
da se res nekdo bliža.
Zagloba in Helena stopita takoj iz skrivališča.
»Hvala Bogu!" reče glasno plemič.
»Na veke!" odvrne berač. »Kedo je?"
»Kristjanje. Ne boj se berač, tu imaš novčič."
»Sveti Nikolaj sprosi vam zdravja in sreče!"
»Odkod prideš, berač?"
»Iz Brovarkov."
»Kam drži ta pot?"
»K hutorom (pristavam), v vas . . ."
»Ali v Zlatonošo?"
»Da, gospod."
»Kedaj sta šla iz Brovarkov?"
»Včeraj rano, gospod."
»Sta bila v Rozlogih?"
»Bila sva. Pripovedovali so nama, da so
tje prišli vitezi in da je bila bitka."
»Kdo ti je povedal?"
»V Brovarkih so povedali. Tje je prišel
jeden knezovih služabnikov, ki je pravil strašne
reči."
»Sta ga videla?"
»Jaz, gospod, nikogar ne vidim; sem slep."
»A ta-le pobalin?"
68	
„0n vidi, pa je nem; le jaz ga urnem."
„Je daleč v Rozloge? mi gremo tudi tje?"
„Oj, daleč!"
»Pravita, da sta bila v Rozlogih?"
„Bila sva, gospod."
„Tak6!" reče Zagloba in naglo pograbi fan-
tina za vrat.
„Hej, lopova, tata, nečiiunika, vidva vohu-
nita okrog ter šuntata kmete k vstaji. Hej,
Fedor, Oleša, Maksim, pograbite, slecite ter obe-
site ju; bite in utopite ju, ta šuntarja, vohuna,
bite, pobite!"
In Zagloba je začel tresti fantina ter kri-
čati čedalje glasneje.
Berač pade na kolena, proseč milosrdja;
fentin pa je presunljivo kričal, kakor navadno
Iciiče mutci. Helena zamišljeno gleda to početje.
„Kaj delate, gospod?" vpraša, ne verječ
svojim očem.
Gospod Zagloba je vreščal, preklinjal, klical
nebo in peklo na pomoč; klical vso nesrečo,
gorje in bolezni, grozil z vsakterimi mukami in
smrtjo,
Kceginjica je mislila, da se mu je pamet
zmešala.
..Umakni se!" reče ji. „Ne pristuje ti gle-
dati to".
Potem se naglo obrne k beraču in mu reče:
,.Sleci obleko, capin, če ne, razsekam te na
drobne kosce!"

69	
Položivši fantina na tla, začie ga slačiti.
Berač ves prestrašen, odvrže najpoprej teorbano,
mavho in suknjo.
„Sleci vse, če ne te ubijem!" kriči Zagloba.
Berač jame slačiti srajco.
Kneginjica videč, kaj se godi, gre proč. da
ne bi žalil njene sramožljivosti pogled nagega
človeka. Bežečej je še donela na uho kletev
Zaglobe.
Ko je bila dosti daleč, obstoji in ne ve,
kaj naj počne. Pred njo je ležalo deblo podr-
tega drevesa; nanj sede sedaj in čaka. Na ušesa
jej vedno doni krik mutca, stokanje berača in
psovke Zaglobe.
Naposled vse umolkne. Sliši le še žvrgo-
lenje ptic in šumljanje listja. Čez kratko pa
sliši sopenje in težke stopinje.
Bil je gospod Zagloba. Na rami je nesel
obleko, ki jo je vzel beraču in fantinu, v roki
dva para škorenj in teorbano. Približavši se,
začne mežikati sž svojim zdravim očesom, sme-
jati se in sopsti.
Bil je očividno kaj dobre volje.
„ Noben poslanec na zboru se ne nakriči
tako, kakor sem se jaz nakričal", reče. „Kar
ohripal sem. Sedaj pa imam, kar sem si želel.
Opustil sem ju naga, kakor ju je mati rodila.
Ce me sultan ne postavi za pašo, ali hospodarja
v Valaškej, pa je res nehvaležnež, ker sem mu
Prihranil dva turška svetnika. Oj potepina! pro-
70	
sila sta me, naj jima pustim vsaj srajci! Pa
rekel sem jima, da mi morata biti hvaležna, če
jima pustim življenje. A poglej no, gospodična! j
Vse je novo, obleka, škornje in srajci. Kak red
vendar vlada v našej ljudovladi, da hodijo pri
nas prosjaki v takšnej obleki! Bila sta na od-
pustkih v Brovarkih, kjer sta nabrala obilno
denarja, pa si kupila vse novo na sejmu. Marsi-
kateri plemič pri nas ne pridela toliko s plugom,
kolikor berač priberači. Še danes pustim svoje
vitežtvo ter bom raje berače napadal na cesti,
ker vidim, da si na ta način najprej pridobim
premoženja."
„A zakaj ste to storili?" vpraša Helena.
„Zakaj ? Tega ne umeš ? Počakaj nekoliko,
pa boš videla, čemu nama bo vse to."
To rekši vzame nekoliko prinešene obleke
ter se skrije v goščavo zaraščenega grmičja.
Čez nekaj časa oglase se v grmičju glasovi teor-
bane; na to se prikaže ... ne več gospod Za-
globa, marveč pravi ukrajinski „did" (berač), z
mreno na jednem očesu in sivo brado. Berač
se bliža Heleni in poje s hripavim glasom:
,.Sokole jasnyj, brate mij ridnyj!
Ty vysoko letaješ,
Ty daleko vydaješ."
Kneginjica ploskne z rokama in prvokrat
po njenem begu iz Rozlogov razjasni smeh njeno
zalo lice.
71	
„Če ne bi vedela, da ste vi, pa bi vas niti
ne poznala."
,,A kaj ?" odvrne gospod Zagloba. „Gotovo
še nisi videla pred pustom lepše maske. Ogledal
sem se v Kahamliku in reči smem, če sem že
videl kedaj brhkejšega berača, pa me naj na
lastnej mavhi obesijo. Pesnij mi tudi ne pri-
manjkuje. Katero želiš — gospodična? Nemara
o Boguslavovej Maruši, o Bondarinu, ali o Ser-
pijabovej smrti ? Znam vse. Nečimnik naj bom,
če celo med najhujšimi capini ne zaslužim ko-
šček kruha."
„Sedaj mi je jasno vaše vedenje, zakaj ste
slekli ta reveža. Da boste varnejši na potovanju."
»Seveda", reče Zagloba. „Kaj vendar misliš,
gospodičina! Tukaj na Zadnepru so ljudje zlob-
nejši nego kje drugje. Samo knezova roka jih
še zadržuje, da ne rogovilijo; toda sedaj, ko
izvedo o vojski z Zaporožci, sedaj jih nobena
sila ne vzdrži pred vstajo. Saj si videla, gospo-
dična, one pastirje, ki so že hoteli seči po na-
jinej koži. Če hetmani Hmelnickega kmalo ne
zatro, pa bo čez par dni ves kraj v ognju; kako
naj te potem spremim skozi tolpe razburjenih
prostakov? Ko bi imela priti v njihove roke,
bilo bi bolje za-te, da bi bila ostala v Bohunovih".
„0, nikakor! Bajše smrt!" odvrne kne-
ginjica.
„Jaz pa si nasprotno želim življenja, ker
dveh smrti ni, jedna pa nas itak ne zgreši; ne
72	
obraniš se je z nobenim bistroumjem. Mislim si,
da je nama Bog poslal ta dva berača. Tako sem
ju prestrašil z novico, da je knezova vojska
blizo, kakor poprej one pastirje. Sedaj bosta
•najbrž tri dni tičala naga v trsičju. A midva
v tej obleki dospeva kako tako v Zlatonošo,
najdeva tvoja brata in pomoč. Če ju pa ne naj-
deva, se podava dalje k hetmanom, ali pa bova
prisiljena čakati kneza. Zdaj nama ne preti več
nevarnost, ker kmetje in prostaki pusti berače
na miru. Lahko prideva z zdravo glavo cel6
skozi tabor Hmelnickega. Samo Tatarjev se
nama je ogibati, ker oni bi te, kot mladega f..u-
tina, vzeli v sužnost."
„Torej se moram tudi jaz preobleči?"
„Da. Vrzi proč kozaško obleko in prelevi
se v kmetskega fanta. Sicer ti je res lice .ne-
koliko prenežno, pa tudi jaz nisem pravi berač,
torej nič ne de! Veter opali tvoje lice, meni
pa hoje upade trebuh. Vso mast bom izpotil.
Ko so mi Valahi žgali oko, sem si mislil, kako
nesrečen bom radi tega; sedaj pa vidim, da mi
bo to še prav prišlo, ker berač mora biti tudi
slep, drugače bi znal kmalo vzbujati sum. Vo-
dila me boš za roko in imenuj me Onufrija, to
bodi odslej moje beraško ime. Sedaj pa se pre-
obleči, ker je čas, da odrineva. Dolga bo še
najina pot!"
Zagloba je šel strani. Helena se je jela
takoj preoblačiti v kmetsko opravo. Tleskne z
i
73
rokama, ko odvrže kozaški jopič ter obleče fan-
tovskega, ko si pokrije slamnik ter vrže bisago
preko rame. Na srečo je bil fantin, kateremu
je Zagloba vzel obleko, šibke rasti; zato se ji
je vse prilegalo prav dobro.
Zagloba, vrnivši se, jo pazno ogleda ter reče :
„Marsikateri vitez bi se rad odrekel svo-
jemu stanu, ko bi mogel dobiti takega fanta za
spremljevalca. Tudi jednega huzarja poznam, ki
bi z veseljem to storil. Samo s temi lasmi je
treba konečno nekaj napraviti. Videl sem v
Stambulu zelo brhke fantine, pa takega, ko si
ti, nisem videl".
„Daj Bog, da bi mi moje gladko lice ne
bilo v kvar!" omeni Helena z nasmehom. Uga-
jalo ji je, da jo občuduje gospod Zagloba.
„Gladko lice nikdar ni kvarno, to vem že
iz skušnje", odvrne Zagloba. „Ko so mi Turki
v Galati žgali oko in so hoteli izžgati š- drugo,
rešila me je žena tamošnjega paše, a to radi
nenavadne zale moje postave, katero moreš, go-
spodična, še sedaj videti".
,.Pa ste rekii gospod, da so vam Valahi
iztaknili oko?"
„Da Valahi, poturčenci, pašetovi služabniki
v Galati."
„A vendar vam še jednega niso iztaknili!"
„Od vročega železa se mi je naredila ta-le
maroga. Sicer pa je to vse eno. Kaj meniš torej
početi se svojimi lasmi?"
74_
„Kaj? Treba jih je odrezati!"
„Da, toda s čim?"
„Z vašo sabljo."
„ Dobro se da sš sabljo odsekati glava, toda
z lasmi pa res ne vem, kako pojde?"
„Veste kaj, gospod ? Vsedem se poleg tega
podrtega debla in položim lase preko njega. Vi
pa mahnete s sabljo ter jih odsekate. Samo pa-
zite, da mi ne odsekate glave!"
„Ne boj se, gospodična. Kolikokrat sem že
pijan odsekal stenj od sveče, da še sveča pri
tem ni ugasnila. Tudi tebi ne učinim nič žalega,
akoravno takega posla še nisem imel."
Helena sede poleg debla ter razgrne čezenj
svoje goste črne lase, dvigne oči k Zaglobi ter reče:
»Pripravljena sem; mahnite gospod!"
Turoben nasmehljaj ji je zaigral okrog ustnic,
ker jej je bilo žal za te črne lase, goste in zale,
da jih je bilo veselje videti. /Tudi gospod Za-
globa se je nekako obotavljal. Šel je okrog debla,
da bi našel pripravnejše mesto ter momljal:
„Pfuj! Pfuj! Rajše bi postal ranocelnik, da
bi Kozakom rane zavezoval. Zdi se mi, da sem
rabelj, ki se pripravlja na svoj posel; saj ti je
znano, da čarovnicam lase režejo, da bi se zlod
ne skril med nje ter ne zaprečil moč natezav-
nice. Ti pa nisi čarovnica, zato se mi tudi zdi
ta posel toliko ogavnejši. Če mi gospod Skre-
tuski ne odseče obeh ušes, pa mu odpovem to-
i
75
varšijo. Za Boga, mravlje mi gomaze po roki,
Zatisni vsaj oči."
„Sem že!" odgovori Helena
Gospod Zagloba vzdigne roko kviško. Šibka
sabljina klinja zažvižga po zraku in takoj so
se dolge, črne kite vsipale po gladkej skorji
na tla.
»Storjeno je delo", omeni ob enem gospod
Zagloba.
Helena se živo dvigne. Njeni kratki lasje
vsujejo se ji v črnem kolobarju okrog lica, ki
je bilo vse zarudelo sramožljivosti, ker v onem
času so smatrali dekletu odrezane kite za naj-
večjo sramoto. Bila je torej to za njo kaj težka
žrtev, kojo je bila naposled prisiljena doprinesti.
Celo solze so se prikazale v njenih očeh.
Gospod Zagloba, nezadovoljen s seboj, je niti ni
tolažil.
„Zdi se mi, da sem storil nekaj sramotnega",
reče, »ponavljam ti, da gospod Skretuski, če je
pravi plemič, mora mi za to odrezati ušesi. Pa
drugače ni bilo mogoče, ker bi te takoj spoznali.
Sedaj greva lahko pogumno naprej. Vprašal sem
tudi berača za pot, nastavivši mu ostrino na
vrat. Rekel mi je, da zagledava na stepi tri
hraste, poleg katerih leži volčji jarek. Poleg
jarka pa drži pot v Demjanovko in Zlatonošo.
Rekel mi je, da kmetje vozarijo po cesti, pa
lahko prisedeva na voz. Hudi časi so, ki jih
prebijava, katerih se bom tudi večno spominjal.
r
76	
Sedaj, evo, treba se bo posloviti tudi od sablje
ker ni beraču, niti njegovemu spremljevalcu ne
pristuje, da bi nosil kako orožje. Vtaknem jo
pod deblo, nemara jo še najdem kedaj. Veliko
pohodov je že videla ta sablja ter pospešila
marsikatero zmago. Verjemi mi, gospodična, da
bi bil sedaj že polkovnik, ko bi ne bilo nevo-
šljivosti in človeške zlobe, ki mi je podtikala
ljubezen k vpijančljivim pijačam. Ker nisem lezel,
kakor on, ki je bedak, v pogubo, ter z junaštvom
znal družiti previdnost, očital mi je gospod Za-
cvilihovski, da sem strahopetec. Je sicer vrl
človek, pa ima zloben jezik. Še pred nedavnim
mi je oponašal, da se bratim s Kozaki. Toda
ko bi te bratovščine ne bilo, gotovo bi ti ne
bila ušla Bohunovej roki."
Pri teh besedah je vtikal gospod Zagloba
sabljo pod deblo, pokril jo z zeliščem in listjem.
Potem je obesil preko rame bisago in teorbano,
vzel v roke beraško palico, obsajeno s kameni,
mahnil ž njo enkrat, dvakrat, ter dejal:
„Nu, za silo bo tudi to dobro. Tudi s tem
je moči psu ali volku prižgati svečo v očeh in
prešteti mu zobe. Najhujše pa je še, da bo treba
hodit| peš, toda ni drugače. Pojdiva!"
Sla sta. Črnolasi fantin naprej, berač pa
za njim. Berač je mrmral in preklinjal, ker mu
je takoj postalo vroče, čeravno je pihljal po
stepi hladni vetrič. Veter je bril in delal lice
zalega fantina vedno bolj zagorelo. Kmalo sta

77	
dospela v jarek, pod katerim je žuborel stu-
denec, pošiljajoč svojo čisto vodo v Kaliamlik,
Poleg jarka, ne daleč proč od reke, so stali trije
mogočni hrastje, -h katerim zavijeta sedaj naša
popotnika. Kmalo sta prišla na cesto, ki je bila
ysa rumena cvetlic, raztrošenih po njej. Cesta
je bila prazna, nobenega voza ni bilo videti ni-
kjer. Pač pa so ležale tu pa tam živalske kosti,
ki so jih raznosili volkovi in so se sedaj belile
na solncu. Popotnika sta šla brez obotavljanja
dalje ter počivala le v senčnatih dobravah.
Crnolasi fantin se je vlegel k počitku na zeleno
trato, berač pa je čuval. Večkrat sta morala
bresti čez potoke, a kjer ni bilo broda, morala
sta ga iskati ter hoditi dolgo po obrežju. Časih
je tudi berač nesel fantina na rokah z močjo, ki
je nenavadna pri človeku, ki že hodi prosit kruha.
Bil je kaj krepak berač! Tako sta hodila ves
božji dan, dokler ni naposled fantin se vsedel v
dobravi poleg pota ter rekel:
„Sape mi zmanjkuje in moči me zapuščajo!
Ne morem dalje. Tu se vležem in zaspim."
Berač se kar zavzame.
„Oj te hembrane pustinje!" reče. „Niti pri-
stave, niti bajtice poleg pota, nikjer žive duše!
Tukaj vendar ne moreva prenočiti. Noč že na-
staja in čez jedno uro se popolnoma stemni.
Poslušaj, gospodična!"
Berač umolkne in nastane tišina.
Naglo jo pretrga daljni, zamolkli glas, ki
je, kakor se je zdelo, prihajal iz globelji v zemlji.
Prav za prav pa je doletaval iz jarka, ležečega
ne daleč od ceste.
»Volkovi tulijo", omeni gospod Zagloba.
»Prejšnjo noč sva imela konja, katera so nama
požrli; nocoj pa bi se radi mastili nad nama.
Imam sicer samokres pod suknjo, toda primanj-
kuje mi smodnika. Vsekako bi tudi ne hotel
biti za pečenko na njihovej gostiji. Slišiš li go-
spodična, znovič?"
Res se je oglasilo znovič tuljenje, ki se je
vedno bolj bližalo.
»Vstani dete!" zakliče berač. »Če ne moreš
hoditi, te ponesem. Kaj naj počnem? Vidim,
da sem se že preveč zaljubil v tebe, da bi te
mogel kar tako pustiti. To pa brž ko ne radi
tega, ker ostavši samec, pravih potomcev nimam.
Če pa imam kterega nepravega, pa je gotovo
Bisurman, ker sem delj časa prebival v Turčiji.
Z menoj se tudi konča rod Zaglobo v, grba Čelo.
Ti lahko podeduješ moje starostvo, toda sedaj
vstani in sedi mi na pleča, da te nesem".
»Noge so mi postale težke, da se več ga-
niti ne morem."
»Pa si se hvalila svojo vztrajnostjo. Toda,
tiho no, tiho! Če se ne motim, slišim pasje la-
janje. Da, psi so to, ne volkovi. Torej že ne
more biti daleč k Demjanovki. o katerej mi je
pripovedoval berač. Hvala Bogu najvišjemu!
i
79
Ze sem premišljeval, ali bi ne kazalo prižgati
ognja, kar bi bilo potrebno radi volkov. Toda
znala bi zaspati, ker sva oba močno vtrujena.
Da, psi lajajo. Ali slišiš?"
„Pojdiva torej!" reče Helena in takoj se ji
vrnejo moči.
Komaj sta stopila iz gozdička, prikažejo se
nekoliko streljajev pred njima luči po kočah.
Zagledala sta tudi tri cerkvene kuplje, na novo
pokrite, ki so se še lesketale v mraku poslednjih
bleskov večerne zarje. Pasje lajanje se je čulo
čedalje razločnejše.
„Tako je, v Demjanovki sva", reče Zagloba.
»Berače povsod radi sprejemajo. Nemara se najde
prenočišče in dobi kaj za večerjo; nemax-a naju
dobri ljudje še dalje spremijo. Čakaj, gospo-
dična, to je knežja vas. Gotovo tudi podžupan
prebiva v njej. Pa si počijeva in nabereva kaj
novic. Knez mora že biti na poti. Nemara pride
rešitev poprej, nego se nadejaš, gospodična. Pa
vedeti moraš, da si nema. Neumno je bilo ti
praviti, da me imaš klicati Onufrija. Ker si
nčma, me niti klicati ne smeš. Jaz sam bom
govoril za-te in za-se, in hvala Bogu, po kmečki
govorim tako dobro kakor latinski. Naprej!
Naprej! Prve koče že niso več daleč. Moj Bog,
kedaj se vendar konča najino klatenje po pu-
stinji ! ? Da bi vsaj pogretega piva mogla dobiti,
pa bi hvalil Boga tudi za to!"
Gospod Zagloba umolkne; nekaj časa sta šla
tiho svojo pot. Potem govori zopet tako:
80	
„P<>mni, gospodična, da si nema. Če te kdo
kaj vpraša, pokaži takoj na-me ter reci : „Hum,
hum, iium! Nija, nija!" Vidim sicer, da si pre-
brisana, toda tu grč za najino kožo. Ko bi na-
letela slučajno na hetmansko, ali knežjo vojsko,
takrat pa nemudoma poveva, kdo sva, zlasti če
je tam kak priljubljen častnik, znanec gospoda
Skretuskega. Ko si enkrat pod knežjim var-
stvom, se ti vojakov ni treba bati. Oj, kakšna
ognjišča so tam spodaj! Aha, kujejo, bržkone
je kovačnica. Tudi ljudi vidim mnogo pri njej.
Pojdiva naravnost tje!"
V dolini na drugej strani jarka je res stala
kovačnica. Iz dimnika so se sipali kolobari dima
in zlatih isker; skozi odprta vrata in mnoge
luknje, izvrtane v stenah, je žarila svitloba, ka-
tero so zakrivale temne postav, ki so hodile
po kovačnici. Tudi zunaj pred njo je bilo videti
v nočnem mraku mnogo ljudi, stoječih v tolpi.
Kladva v kovačnici so bila v takt, da je kar
odmevalo na okrog; ta odmev se je mešal s
petjem, donečim pred kovačnico, z glasnim raz-
govorom tolpe in lajanjem psov. Videč vse to,
poda se gospod Zagloba takoj v oni jarek, za-
brenkne po teorbani ter jame peti:
„Ej, tam na hori (gori)
Žynci (žanjice) žnut,
A popid (poleg) horoju,
Popid zelenoju
Kozaki idut."
T
81	
Tako pojoč, bliža se tolpi, ki je stala pred
kovačnico. Ogleda si vse. Bili so kmetje, veči-
noma pijani. Skoraj vsi so držali v rokah dro-
gove. Nekteri so imeli na njih kose, ostro na-;
brušene. Kovači so se marljivo vkvarjali z nasa-
janjam in brušenjem kos.
„Ej, berač! berač!" zakriči tolpa.
„Hvala Bogu!" pozdravi gospod Zagloba.
„Na vekov veke!"
»Povejte, ljudje, ali je tu Demjanovka?"
»Demjanovka je. Pa kaj?"
»Ljudjč so nama pravili na poti", nada-
ljuje berač, „da prebivajo tu dobri ljudje, ki be-
rača sprejmejo, nahranijo, napoje, prenoče in še
obdarijo povrh. Star sem, daleč sem že prišel
in ta fantin že tudi več ne more naprej. Revež
je nem; spremlja mene starca, ker ne vidim,
nesrečen slepec. Bog vas blagoslovi, dobri ljudje
in sveti čudodelnik Nikolaj; pa tudi sveti Onufrij
naj vas blagoslovi! Sam6 v jednem očesu mi je
ostalo nekoliko svetlobe, drugo pa je temno na
veke. Zato pa hodim s teorbano, pesni prepevam
in živim kakor ptič od tega, kar dobim iz rok
dobrih ljudi".
„Od kod ste, dedec?"
„Oj, od daleč, dovolite, da si odpočijem,
ker vidim, da imate klop pred kovačnico. Sedi
tudi ti, revše", nadaljuje, pokazavši klop Heleni.
»Midva sva iznad Ladave, dobri ljudje! Pa
Z ogn. in meč, H.	6
83	
!
davno je že kar sva sla z doma; sedaj prideva
iz Brovarkov, kjer sva bila na odpustkih".
„Kaj tam govore ljudje dobrega?" vpraša
stari kmet s koso v roki.
»Slišati je marsikaj; če je to dobro, ne
vem. Mnogo se je tam sfešlo ljudi. Pripovedovali
so o Hmelnickčra, da je premagal hetmanovega
sina in njegove viteze. Slišala sva tudi, da na
ruskem bregu vstajajo kmetje zoper gospodo".
Tolpa takoj obkoli Zaglobo, ki je, sedeč poleg
kneginjice, semtertje zabrenkal na teorbano.
»Torej ste čuli, oče, da se dvigajo ?"
„Kaj pa da! Nesrečna je naša kmečka osoda".
»Pravijo pa, da bo temu konec".
»V Kijevu so našli na oltarju pismo Kri-
stusovo; v njem bajč stoji pisano, da bo strašna
in neusmiljena vojska in veliko krvi prelite po
vsej Ukrajini."
»Krog ljudi pred klopjo, na katerej je
sedel Zagloba, je postajal čedalje večji.
»Pravite da so našli pismo?"
»Našli so ga, našli. O vojski, o prelivanju
kryi ... Ne morem več govoriti, ker se mi je,
staremu revežu, grlo popolnoma posušilo".
„Tu imate, oče, kupico žganjice. Povejte pa
vse, kar ste kje slišali. Znamo tudi mi, da berač
pride povsod, in da vse ve. Tudi tod so že
hodili ter napovedovali, da pride na gospodo
črna ura. No, pa smo si tudi dali napraviti kose
in sulice, da ne bomo zadnji; sedaj pa še ne
83
vemo, ali naj že začnemo, ali naj čakamo pisma
Hmelnickovega?
Zagloba nagne kupico, pokusi, potem po-
misli nekoliko ter reče:
„Kdo vam pravi, da bi začeli?"
„Mi sami hočemo".
„Začeti je treba, začeti!" oglasi se mnogo
glasov; „ker so Zaporožci gospodo pobili, treba
začeti".
Kose in sulice grozno zaropočejo v krepkih
rokah zbrane tolpe. Na to vsi umolknejo. Sli-
šati je bil sam6 odmev kovanja iz kovačnice.
Vstajniki so čakali, kaj poreče berač. On pa je
le mislil, mislil ter nazadnje vprašal:
„Čegavi podložniki ste?"
„Podložniki kneza Jeremije."
„Koga boste morili?"
Kmetje pogledajo drug druzega.
„Mar njega?" vpraša berač.
„Ne zdržimo ..."
„Oj ne zdržite, deteta, ne zdržite! Bil sem
v Ljubnem ter videl kneza z lastnimi očmi.
Mogočen strašan vitez je. Kadar zakriči, stre-
sejo se drevesa v gozdu; kadar zacepeta z
nogo, udere se zemlja. Celo sam kralj se ga
boji, hetmani ga slušajo in vsi se ga boje.
Vojščakov ima tudi več, nego kan ali sultan.
Ne zdržite, deteta, ne zdržite! Ne vi njega,
6*
84	
marveč, on bo poiskal vas. Ne veste pa še, kar
jaz včm, da pridejo njemu vsi Poljaki na pomoč.
Veste pa, da kar je Poljak, je sablja!"
Tolpa žalostno umolkne. Berač zabrenka po
teorbani ter nadaljuje, dvignivši oči k mesecu:
„Ide knez, ide in pri njem toliko rudečih
praporov, kolikor je zvezd na nebu in gloga na
stepi. Pred njim leti a eter in ječi. A veste-li
deteta, čemu ječi? Nad vašo osodo ječi. Pred
njim dirja smrt s ko&o in zvoni. A veste li,
zakaj zvoni? Vašim vratovom zvoni".
„Hospody pomyluj!" oglase se tihotni, pre-
sunljivi glasovi.
Zopet so bili slišati samo ydarci kladiv.
„Kje biva knezov komisar? vpraša berač.1
„ Gospod Gdešinski?"
»Kje je?"
„Zbežal je".
„Čemu je zbežal?"
„Ker je slišal da kmetje kujejo sulice in
kose, prestrašil se je in zbežal".
„Tem slabeje, ker povš vse knezu".
„Kaj ti, berač, krokaš kakor vran", oglasi
se star kmet. „Mi smo prepričani, da je prišla
na gospodo huda ura. Ne bo več na ruskem,
ni na tatarskem bregu ni gospode, ni knezov,
marveč sami Kozaki, popolnoma svobodni. Ne,-
bo več najemščine, ne čepnine (užitninskega
davka), ne suhomlinščine, ne brodarine, ker tak6
stoji, pisalo v onem pismu Kristusovem, o kate-
85	
rem si ravnokar pripovedoval. Tudi Hmelnicki
je močan kakor knez. Naj se poskusita".
»Bog mu daj sreče!" odvrne berač. »Težka
je naša kmetska osoda. Nekdaj je bilo drugače",
i. „Kaj še! Čegava je sedaj zemlja? Knezova.
Cegave so stepe ? Knezove. Čegav gozd ? Čegava
čreda? Knezova. Nekdaj je bil le Božji gozd.
Božja stepa. Kdor je prvi prišel, ta je vzel in
nikomur ni bil podložen. Sedaj pa pripada vse
gospodi in knezu ..."
„Prav imate, deteta", odvrne berač. »Toda
jaz vam le eno povčm. Vi sami veste, da knezu
ne morete do živega, torej poslušajte: Kdor hoče
moriti gospodo, ta naj ne ostane tu, dokler se
Hmelnicki ne poskusi s knezom, marveč naj
zbeži k Hmelnickemu, a to tak6j jutri, ker je
knez že na poti. Če je gospod Grdešinski le zinil
o Vašem početju, ne pusti vas knez tudi živih,
marveč bo vas do poslednjega pobil. Torej zbe-
žite k Hmelnickemu! Kolikor več vas bo, tolikor
laže bo Hmelnicki zmagal kneza.
Oj! težko delo ima! Najprej hetmani in
kraljeve vojske, potem še knez, močnejši od
hetmanov. Hitite deteta pomagat Hmelnickemu
in Zaporožcem, ker oni reveži sami ne vzdrži.
Vendar pa se oni bijejo z gospodo za vašo svo-
bodo. Podvizajte se, da se umaknete knezu in
da pomagate Hmelnickemu".
»Resnico govori!" oglasi se glasovi v tolpi.
»Dobro govori."
86	
„Moder berač."
„Torej si videl kneza na poti?"
„ Videl? nisem ga videl; v Brovarkih sem
slišal, da se je odpravil iz Ljubna, da požiga in
mori, kjer le kakega vstajnika najde. Le nebo
in zemljo pušča za seboj".
„Hospody, pomiluj!"
„Kje naj išemo Hmelnickega?"
„Radi tega sem deteta, tudi prišel sčm,
da vam povem, kje iščete Hmelnickega. Pojdite
v Zlatonošo in potem dalje k Trehtomiru, tam
vas že Hmelnicki čaka; tam se iz vseh vasi,
koč in pristav zbirajo ljudje; tje tudi Tatarji
pridejo. Idi te, sicer vam knez ne bo pustil ho-
diti dolgo po svojej zemlji".
„Vi, oče, greste tudi z nami ?"
„Iti ne morem, ker moje stare nogš že
zemlja k sebi vleče. Naprezite, pa se peljem z
vami. Pred Zlatonošo poj dem vnaprej pogledat,
če ni tam knezovih vojakov. Če jih zagledam,
ne izognemo ter gremo naravnost k Trehtomiru.
Tam je že kozaški kraj . . . Sedaj pa mi dajte
kaj ugrizniti, ker sem lačen, pa tudi moj fantin
je lačen. Jutri zgodaj odrinemo; potoma vam
zapojem o gospodu Potockem in o knezu Jere-
miju. Oj hrabra leva sta. Da, mnogo krvi se
prelije na Ukrajini, nebo se močno rudi in mesec
«e vidi, kakor bi v krvi plaval. Prosite tudi vi,
deteta, usmiljenja božjega, ker marsikateri ne
r
87
bo hodil dolgo po božjem svetu. Slišal sem tudi,
da volkodlaki vstajajo iz mogil in žalostno tulijo".
Nekaka groza obide kmete pri teh besedah.
Začeli so se pogledovati, križati se in šepetati
tiho med seboj. Naposled reče jeden:
„V Zlatonošo!"
„V Zlatonošo " ponovijo vsi, kakor bi bilo
le jedino tam še zavetje in rešitev.
„V Trehtomir!"
„Naj poginejo Lahi!"
Precej na to stopi nek mlad Kozak neko-
liko naprej, strese sulico ter zakriči:
Možje, če menite iti jutri v Zlatonošo, pa
obiščimo še nocoj komisarski dvor!"
„Na komisarski dvor!" zakriči soglasno
nekoliko glasov.
„Zapalimo ga, blag6 poberimo!"
Berač, ki je imel doslej glavo pobešeno na
prsi, jo dvigne ter reče:
„Ej, deteta, nikar ne hodite na komisarski
dvor in ne požigajte ga, ker bi bilo slabo za
vas. Knez vtegne biti že blizo se svojo vojsko-
Ce zagleda požar, pride in slaba bo. Bajše mi
dajte jesti in pokažite mi prenočišče. Potem pa
tiho sedite in ne razgrajajte po nepotrebnem".
„ Resnico govori," oglasi se nekoliko glasov.
„Resnico govori, a ti Maksim, si bedak!"
„Pojdite, očka, z menoj, na kruh in sol in
na kozarec medice; ko to povžijete, pojdete spat
88	
v seno na šupi," reče postaran kmet, obrnivši
se k beraču.
Zagloba vstane ter pocukne Heleno za rokav.
Kneginjica je spala.
„Utrudil se je fantek, da je celo vkljub
ropota v kovačnici zaspal" omeni Zagloba.
V srci pa si je mislil:
„0 sladka nedolžnost, ki moreš sredi sulic
in nožev spati! Očevidno angelji nebeški čuvajo
nad teboj in s teboj vred varujejo tudi mene".
Zbudil jo je in šla sta v vas, kamor ni bilo
več daleč. Noč je bila krasna, tiha. — Stari
kmet ;je šel naprej, da je kazal pot; Zagloba
pa, delajoč se, kakor da moli očenaš, je momljal
z zamolklim glasom:
„'0, gospod Bog, usmili se nas grešnikov . ..
Vidiš, gospodična! . . . Sveta Devica . . . Kaj
bi bila učinila, ko bi ne bila imela beraške
obleke? . . . Kakor v nebesih, tako na zemlji. . .
Jesti dobiva in jutri namesto, da bi šla peš . . .
«e peljeva v Zlatonošo, Amen, amen, amen . ..
3Iogoče, da pride Bohun nama na sled, ker ga
ne prekanijo najine zvijače . . . Amen, amen!
Toda prepozno bo, ker v Prehorovki se pre-
peljeva čez Dneper ter dospeva k hetmanom . . .
Zlod otroku božjemu ni strašen . . . Amen . . .
Tu bo čez par dni ves kraj v ognju, kakor hitro
se knez dvigne za Dneper . . . Amen ... Da bi
jih kuga zadušila . . . rabelj naj jim sveti! . . .
Slišiš, gospodična, kak6 tulijo tam pod kovač-
89	
nico? Amen. Hudi časi so prišli za naju, toda
bedak naj bom, če te ne prepeljem srečno, če-
ravno bi imela bežati prav do Varšave . . .
Amen ..."
„Kaj tak6 mrmrate, oče?" vpraša ga kmet.
„Nič, sam6 molim za vašo srečo. Amen,
Amen".
„Evo, tu je moja koča ..."
„Hvala Bogu!"
„Na veke vekov."
„Prosim na kruh in sol".
„Bog vam povrni!"
Nekaj časa poznej se je krepčal berač že
z okusno bravino, in si zalival grlo z medico.
Drugo jutro zgodaj se je peljal z fantinom na
vozu v Zlatonošo, spremijan od tolpe prostakov,
oboroženih s sulicami in kosami.
Pot jih je peljala preko Kavrajca, Črnobaja
in Krapivne. Potoma so videli, da vre povsod.
Kmetje so se oboroževali; v kovačnicah so ko-
vali kovači od zore do mraka orožje; samo
im6 kneza Jeremije jih je zadržavalo, da še
niso pričeli vstaje. Med tem pa je za Dneprom
nevihta že grozno razsajala. Novica o korsun-
skej zmagi se je raznesia kakor blisk po vsej
Rusiji. Narod je vstajal in se pripravljal.
80	
V.
Bohuna so našli vojaki drugo jutro, po begu
Zaglobe, na pol zadušenega v suknji, s katero
ga je ogrnil gospod Zagloba. Ker ni bil težko
ranjen, je kmalo prišel k zavesti. Spomnivši se
vsega, kar se je zgodilo, je zopet zbesnel, —
rjovel kakor divja zver. krvavil si rokč ob
lastnej krvavej glavi in z nožem grozil vsem,
da še vojaki niso smeli blizo. Naposled, ker ni
mogel sedeti po koncu na sedlu, ukaže privezati
med dva konja židovsko zibelj, v katero so ga
posadili, ter požene konje v divjem diru proti
Ljubnu, misleč, da sta jo begunca popihala tje.
Ležeč v gugalici na pernici, oblit s krvjo, je
divjal po stepi kakor volkodlak, ki beži pred
solnčnim svitom nazaj v mogilo. Za njim pa
so drvili njegovi zvesti vojaki, prepričani do
dobrega, da gredo v neizogibljivo smrt. Dirjali
so tako tja do Vasilovke, v katerej je stalo
za posadko sto mož ogrske knežje pehote.
Divji četovodja, kateremu se je že ognjusilo
življenje, plane brez pomisleka po njih, skoči
sam prvi v ogenj in po kratkem boju vse po-
seka, izvzemši nekoliko vojakov, katere je pri-
hranil, da bi z mukami iz njih izvlekel kakih
novic. Zvedši od njih, da noben plemič ni bežal
na to stran z deklino, ni vedel, kaj naj stori;
v obupu si je trgal obleko raz sebe. Dalje iti,
91	
bilo je naravnost neumno, ker so povsod proti
Ljubnu stali knezovi polki, ki so morali od
prebivalcev, bežečih ob času bitke iz Vasilovke,
že zvedeti o tem napadu. Zvesti vojaki torej
pograbijo v steklosti znorelega atamana ter od-
pravijo ga nazaj v Rozloge. Vrnivši se, že niso
našli več sledu kakega dvora, ker so ga kmetje
oropali in požgali s knezom Vasilom vred,
misleč si, da jim bo lahko zvaliti krivdo na
Kozake in Bohuna, ko bi se Bulihi, ali knez
Jeremija, hoteli za to maščevati. Požgali so vse
stavbe, posekali drevje na vrtu in pomorili vso
družino, ker kmetje so se hoteli maščevati
za trdo in neusmiljeno vedenje Kurčevičev do
njih. Tak<jj za Rozlogami je prišel v Bohunove
rokč Plešnjevski, ki je bežal iz Čehrina z
novico o žoltovodskem pobitju. Ko so ga iz-
prašali, od kod je in kam gre, ni sicer skraja
dajal jasnih odgovorov. Radi tega so ga jeli
sumničiti; ko pa so ga pekli z ognjem, je
izpovedal vse, kar mu je bilo znano o porazu
Poljakov in o gospodu Zaglobi, katerega je
prejšnjega dne srečal. Razveseljen četovodja si
sedaj oddahne. Obesivši Plešnjevskega, zdirjal je
naprej, prepričan do dobrega, da mu gospod
Zagloba ne uide. Konjski pastirji so mu podali
poznej res novih napotljajev, toda za brodom je
zginil ves sled, kakor bi bila v vodo padla. Na
berača, katera je gospod Zagloba oropal, ataman
ni mogel naleteti, ker sta ubrala pot za strugo
92	
Kahamlika. Sicer pa sta bila tak6 prestrašena,
da sta se skrivala kakor lisica po trsičju.
Med tem sta minola dan in noč; ker so
ga proti Vasilovki sledili ravno dva dni, je Za-
globa pridobil dokaj časa. Kaj je hotel Bohun
početi? V zapreki, v kakoršnej je bil, pride
mu na pomoč esaul, stari stepni volk, navajen
že od mladih nog preganjati Tatarje po Divjih
Poljih.
„Batko!" reče, bežala sta k Čehrinu in
prav sta imela, ker sta si pridobila časa; ko
sta zvedela potoma od Plešnjevskega o Hmel-
nickem in porazu pri Žoltih Vodah, spremenila
sta svoj načrt. Ti, batko si sam videl, da sta
odjezdila s ceste ter krenila na stran.
„Na stepo?"
„Na stepi bi ju bil našel; šla sta k Dnepru,
da bi dospela k hetmanom. Šla sta bodisi na
Gerkas, ali v Zlatonošo in Prehorovko ... Če
sta šla k Perejeslavu, — kar pa ne mislim —
najdem iu tudi tam. Treba je, da gre jeden naju
v Čerkas, drugi pa v Zlatonošo, na čumaško
cesto, a to kmalo, ker se lahko prepeljeta in
dospeta k hetmanom; ali pa ju Hmelnickijevi
Tatarji vlove."
„Odrini ti k Zlatonoši; jaz pa oddirjam na
Čerkas."
„Dobro, batko".
„Bodi pa previden, ker ta lisjak je zvit."
„Oj, tudi jaz sem zvit, batko."
_93
Po tako dogovorjenem načrtu odrineta takoj
jeden k Čerkasu, drugi višje k Zlatonoši. Na
večer tistega dne dospe stari esaul v Demjanovko.
Vas je bila prazna. Ostale so le ženske,
ker vsi moški so odrinili za Dneper k Hmel-
nickemu. Videč oboroženo tolpo in ne znajoč,
kdo so, so se ženske poskrile po skednjih in
podstrešji. Anton je moral dolgo iskati, predno
je našel starko, ki se ni bala več nikogar, niti
TatarjeV.
„Kje so možje, mati?" vpraša jo Anton.
„Kaj jaz vem !" odvrne kazajoč svoje žolte
zobč.
„Mi smo Kozaki, mati, ne bojte se; mi
nismo Lahi."
„Lahi? Da bi jih strela!"
„Vi ste nam naklonjeni, — kaj ne?"
„Vam?" Starka se nekoliko zamisli.
„Kaj vam vendar pride na um?"
»Anton ni vedel, kaj ima početi. Kar naglo
zaškripljejo vrata neke koče in mlada, zala
ženska stopi na dvorišče.
„Ej molojci!" reče, »slišala sem, da niste
Poljaki."
»Tako je."
„Ali vas je poslal Hmelnicki?"
* „Da."
„Niso vas poslali Poljaki?"
»Ne,«
v „Cemu ste popraševali po moških?" .j
94	
„Vprašali smo, ali so že odšli."
„Šli so, šli."
„Hvala Bogu! Pa povej vendar, molodica,
ali ni bežal tukaj mimo jeden plemič, prokleti
Lah, s hčerko?"
„Plemič? Poljak? Nisem ga videla."
„Ali nikogar ni bilo tukaj ?"
„Bil je berač, ki je nagovoril kmete, da so
šli v Zlatonošo k Hmelniekemu. Rekel je, da
pride sem knez Jeremija "
„Kam ?"
„Sem. In potem bajč odrine dalje v Zlato-
nošo, tako je rekel berač.
„Berač je torej našuntal kmete k vstaji?"
„Da, berač."
„Ali je bil sam?"
„Ne. Gluhonem fant je bil pri njem."
„Kake postave pa je bil ?"
„Kake? Bil je prileten, star; brenkal je
na teorbano, hudoval se na gospodo. Jaz ga
nisem videla."
„On je kmete našuntal k vstaji?" vpraša
še enkrat Anton.
»On?"
„Hm! Ostani z Bogom, molodica!"
„Bog vas spremi, Kozaki!"
Anton se globoko zamisli. Ko bi pa ta
berač vtegnil biti preoblečen Zagloba; pa čemu
je prigovarjal kmetom, naj odrinejo k Hmel-
niekemu? Sicer pa, kje bi bil dobil obleko?
95	
Kam je dejal konja? Vsaj je na konju zbežal.
Vrhu vsega, čemu bi bil kmete šuntal k vstaji
ter jih svaril pred prihodom knezove vojske?
Kot plemič bi jih ne bil svaril, marveč skušal
sam, da dospš pod njeno močno varstvo. Če
gre knez v Zlatonošo, kar pa ni nič dvomljivega,
se bo za Vasilovko gotovo okrutno maščeval.
Pri spominu na to se je Anton kar zgrozil.
Nov kol, stoječ pri vratih, zdel se mu je kakor
jajce jajcu podoben kolu, na katerem končujejo
svoje življenje vstaši.
„Ne, bil je le navaden berač in nič več.
Nikakor ne kaže hiteti v Zlatonošo; bolje bi
bilo iti na drugo stran." Toda, kaj naj učini
sedaj? Mar naj čaka, da knez res pride? Če
pa gre v Prohorovko in se prepelje preko Dnepra,
pride hetmanom v roke."
Staremu stepnemu volku je postalo nekako
tesno na širokej stepi. Čutil je, da je kot volk
naletel v gospodu Zaglobi na zvito lisico.
Naglo se vdari ob čelo.
„Da, čemu je berač odpravil kmete v Zlato-
nošo, za katero stoji Prohorovka in za njo, za
Dneprom, hetmani in ves kraljevi tabor?"
Anton sklene, naj se zgodi kar hoče, vse-
kako jezditi v Prohorovko.
„Če zvem, dospevši k obrežju, da stoji na
drugej strani hetmanska vojska, se ne prepeljem;
pojdem doli za reko proti Čerkasu, kjer se združim
z Bohunom. Nemara zrčm na poti kako novico
96	
o Hmelnickem". Po izpovedi Plešnjevskega je
bilo Antonu znano, da je Hmelnicki vzel Čehrin
ter poslal Krivonosa na hetmane, in da cel6
sam Tuhaj-bej namerava takoj odriniti za njim.
Torej je Anton, kot izkušen vojak in lego mesta
dobro poznajoč, bil prepričan, da je morala
bitka že biti. V takem slučaju je pač važno, da
človek ve, kako se ima vesti. Oe je Hmelnicki
premagan, so se hetmanske vojske razlile kot
povodenj po vsem Zadnepru; v tem slučaju ne
kaže iskati Zaglobe. Če je pa zmagal Hmel-
nicki ... ? Tega Anton sam ni dosti verjel. Lože
je pobiti hetmanovega sina, nego hetmana, lože
prednjo stražo, nego vso vojsko.
„Ej!" misli si stari Kozak, „naš ataman bi
pametnejše učinil, ko bi mislil najpoprej na var-
nost svoje lastne kože, ne pa na deklino Pod
Čehrinom bi bilo mogoče prepeljati se čez reko;
od tam, dokler je še čas, bi se dalo zbežati na
Sič. Tukaj med knezom Jeremijo in hetmani mi
bo pač težavno najti zavetja".
Tako premišljevaje dirja urno sč svojimi
vojaki ob reki Suli, katero je moral precej za
Demjanovko prebresti, če je hotel priti v Pro-
horovko. Dospe v Mohylno. ki stoji poleg reke.
Tu mu je bila sreča mila; Mohylna in Demja-
novka ste bili sicer prazni, ostal pa je brod, na
katerem so se prevažali kmetje, ki so bežali k
Dnepru. Prebivalci na Zadnepru, ki je bil pod
knezovo oblastjo, se niso upali puntati očitno;;
97	
zato se kmetje iz vseh vasi, naselbin in pristav
tolpoma selijo, da se združijo s Hmelnickim ter
stopijo pod njegove prapore. Novica o zmagi
Zaporožcev pri Žoltih Vodah je preletela kakor
blisk ves Zadneper. Divje ljudstvo ni moglo ostati
mirno, da si niso imeli tlake. Knez — kakor
smo že omenili — je bil strog proti vstajnikom,
mirnim naseljencem pa je bil pravi oče. Komi-
sarji so se ga tudi bali; zato niso delali krivic
podložnikom. Toda narod, še le pred kratkim
preobražen iz roparjev v kmete, ni se mogel
sprijazniti z vlado, pravico in redom; zato je
dirjal tje, kjer je zabliščala iskrica poprejšnje
svobode. Iz mnogih vasi so zbežale k Hmelnic-
kemu celo ženske. Iz Čabanovke in Visokega je
odšlo vse, kar je bilo živega. Požgali so za
seboj koče, da bi se ne imeli kam vrniti. Kjer
pa je ostalo še kaj ljudi, so se oboroževali na
vse kriplje.
Anton je takoj izpraševal brodnike, če so
zvedeli iz Zadnepra kake novice. Novic je bilo
dovolj, pa zamotane, zmešane, nejasne. Pripo-
vedovali so, da se Hmelnicki bije s hetmani.
Jedni so trdili, da je pobit, drugi, da je zmagal.
Nek kmet, pribežavši v Demjanovko, je trdil, da
so Kozaki vjeli hetmane. Prevozniki so sumničili,
da je bil preoblečen plemič; niso si drznili ga zgra-
biti, ker so slišali, da se bliža knezova vojska.
Vsled strahu so povsod neznansko pretiravali
število knezovih vojakov ter radi verjeli, da je
Z ogn. in meč: n.	^
98	
njegova vojska ob enem povsod. Ni jedne vasi
ni bilo na Zadnepru, v katerej bi ne govorili,
da v kratkem pride knezova vojska. Anton opazi,
da smatrajo njegovo (ropo za prednjo stražo
knezove vojske. Takoj pomiri brodarje ter jih
izprašuje po demjanovskih kmetih.
„Da, bili so tukaj bili. Mi smo jih prepe-
ljali na drugo stran", reče brodnik.
„In berač ž njimi?"
„Tudi".
„In pri beraču gluhonem mlad fantin?"
„Tudi."
„Kake rasti in starosti je bil berač?"
„Ni še star, pa močno debel. Oči ima kakor
riba, a na jednem belo marogo."
„Je pravi!" zamomlja Anton in vpraša: „A
fantin?"
„Oj, oče ataman, rečem vam, je pravi ke-
rubin. Tako zalega še nismo videli "
Med tem priplavajo k bregu.
Anton je že znal, kako se ima ravnati.
„Ej pripeljemo molodico atamanu", mrmra
sam sebi. Potem se obrne k vojakom: „Naprej!"
Oddirjajo kakor tolpa splašenih drapelj,
dasi je bila pot težavna, ker so bila tla razpo-
kana in gomuljasta. Pridejo v prostoren jarek,
na čegar dno je narava sama naredila pot. Jarek
se je raztezal h Kavrajcu, torej so le kar dir-
jali nekoliko streljajev brez počitka, a Anton na
najboljšem konju naprej. Že si opazil odprt
99
njegov konec, kar Anton naglo vstavi konja, da
so mu zadnja kopita kar zakresala po kamenju.
»Kaj je?"
Izhod se naglo napolni z ljudmi in konji.
Jezdeci so dospeli v jarek ter jahali nasproti po
šest v jedni vrsti. Bilo jih je kakih tri sto.
Anton jih opazi in dasi je bil star vojščak, vajen
nevarnostim, vendar mu sreč močno zatrepeče
v prsih in na lice mu stopi smrtna bledica.
Spoznal je dragonce kneza Jeremije.
Bežati je bilo prepozno, ker so bili komaj
kakih dve sto korakov narazen; utrujeni kozaški
konji bi tudi ne ušli preganjalcem. Dragonci,
zapazivši jih, spusta se skokoma na nje. Hi-
poma jih obkolijo od vseh strani.
»Cegavi ste?" vpraša poročnik ostro.
„Bohunovi smo!" odvrne Anton, opazivši,
da je treba govoriti resnico, ker bi jih izdala
že sama oprava. Spoznavši pa poročnika, ka-
terega je videl večkrat v Perejaslavju, reče s
prisiljeno radostjo:
»Gospod poročnik Kušelj! Hvala Bogu!"
»Si ti, Anton!" odvrne poročnik, ter po-
gleda pozornejše esaula. »Kaj delate tukaj ? Kje
je vaš ataman?"
»Hetman je poslal našega atamana h knezu
vojvodi prosit ga pomoči; torej je ataman otišel
v Ljubno, nam je naročil, da se klatimo po vaseh
ter oviramo begunce."
6*
100	
Anton je lagal, kakor bi ga najel; toda
slutil je, da so dragonci prišli od Dnepra, torej
še ničesar ne ved6 o napadu na Eozloge, niti
o moritvi v Vasilovki, ali o drugih Bohunovih
zlobnih činih.
„Človek bi mislil, da se hočete le pridružiti
nstašem," omeni poročnik.
„Ej, gospod poročnik," odvrne Anton; „Ko
bi hoteli priti k Hmelnickemu, bi nas ne našli
na tej strani Dnepra."
„Res je," odvrne Kušelj, „kar ti oporekati
ne morem. Ataman ne bo našel kneza vojvode
v Ljubnem."
„0! kje pa je knez?"
„Bil je v Priluki. Nemara je včeraj prišel
v Ljubno."
„Škoda! Ataman ima pismo hetmana do
kneza. Pa oprostite, vaša milost, ali pridete iz
Zlatonoše?"
„Ne. Mi smo bili nastanjeni v Kalenkah;
dobili smo ukaz, kakor vsa vojska, da naj pri-
demo v Ljubno, od koder potem knez sam od-
pelje svojo vojsko. Kam ste namenjeni?"
„V Prohorovko, ker se tam kmetje preva-
žajo čez Dneper.
„Ali jih je že mnogo zbežalo?"
„0j, mnogo, mnogo."
„Nu, pojdite z Bogom!"
101	
»Pokorna vam hvala, gospod. Bog vas
spremi!"
Dragonci stopijo saksebi in krdelo Anto-
novih vojakov odjezdi med njimi k izhodišču
jarka.
Prišedši iz njega, Anton obstoji in pozorno
posluša. Ko mu dragonci že zginejo izpred oči,
in že poslednji odmev utihne po njih, obrne se
k svojim vojakom ter jim reče:
»Znajte, bedaki, ako bi mene ne bilo, viseli
bi bili čez tri dni vsi na kolih v Ljubnem.
Torej sedaj urno naprej, kolikor nam je mogoče!"
Spuste se v dir,
»Sreča naša," misli si Anton, »da se nam
je posrečilo odnesti zdravo kožo, in da dragonci
niso šli iz Zlatonoše in naleteli na Zaglobo. Ko
bi se bili sešli, bila bi pred vsakim preganja-
njem popolnoma varna."
Res je bilo za gospoda Zaglobo kaj nepri-
jetno naključje, da ni srečal gospoda Kušlja in
njegove vojake. Lahko bi bil naenkrat brez
vseh skrbi in nevarnosti.
Med tem je v Prohorovki že čul osupljivo
novico o korsunskej nezgodi. Že potoma k Zlato-
noši, se je čula po vaseh in pristavah govorica
o velikej bitki, in da je zmagal Hmelnicki.
Gospod Zagloba tega ni verjel, ker je vedel iz
skušnje, da med ljudmi vsaka novica le raste
in raste do nezaslišane mere, in da si zlasti o
102	
kozaških zmagah n&rod rad pripoveduje same
čudeže. V Prohorovki pa je bilo že težko dvo-
miti o tem. Resnica, strašna in zlokobna, je
silila nehote v glavo. Hmelnicki je praznoval
svojo zmago, kraljeva vojska je bila zdrobljena,
hetmani vjeti, vsa Ukrajina v ognju.
Gospod Zagloba je bil v prvem trenutku
ves zmeden Bil je tudi res v groznem položaju.
Sreča mu je kljubovala, ker v Zlatonoši ni našel
posadke. Ni dvomil ni za trenutek, da ga bo
Bohun prej ali poznej iskal ter mu prišel na
sled. Plemič se je sicer večkrat potuknil kakor
preganjan zajec; toda znal je, da se ta pes ne
da tako z lepa odpraviti z lova. Gospod Zagloba
je torej imel za seboj Bohuna, pred seboj pa
nebrojno množico neusmiljenih vstašev, klanje,
požare, tatarska krdela, same zdvijane tolpe.
V takem položaju se je kazal beg res
težaven, zlasti še z deklino, katera je zbujala
pri vseh splošno pozornost, dasi je bila preoble-
čena v beraškega fantina.
Res si je bilo treba beliti glavo.
Toda gospod Zagloba ni bil nikdar dolgo
v zadregi. Sredi te zadrege in zmešnjave je
vedel predobro, da se mu je Bohuna bati sto-
krat huje nego ognja, vode, vstaje, klanja in
celo samega Hmelnickega. Sama misel, da bi
znal priti v roke strašnemu četovodji, bila je
zadosti, da so mu mravljinci gomazeli po koži.
103	
„S kože bi me odri!" ponavljal si je večkrat,
„ko bi me dobil v svoje roke!"
Ostalo mu je samo še jedno sredstvo, da
zapusti Heleno in jo prepusti volji božji. Tega
gospod Zagloba nikakor ni hotel učiniti.
Ne morem si misliti druzega," rekel ji je,
nego da si me, gospodična, začarala. Radi tega
te ne zapustim, dasi bi imeli iz moje kože delati
jermenje."
Zapustiti je ni hotel; še v glavo mu ni
smela priti taka misel. Kaj mu je bilo početi?
„Ha!" misli si, „da bi kneza iskal, — zato
sedaj ni časa! Pred menoj je voda; potapljal
se bom v njej da se vsaj nekje skrijem, in če
Bog da, priplavam na nasprotni breg."
Bes sklene priti na vsak način na levo dne-
provo obrežje.
To pa v ProhorovH ni bilo lahko. Gospod
Potočki je pobral že za Krečovskega in njegovo
vojsko vse brodove, splave, čajke, male čolne
in ladjice, od Perejeslavja do Čehrina. V Pro-
horovki je ostal še samo jeden luknjičast brod.
Na ta brod je čakalo na tisoče ljudi, ki so
bežali iz Zadneprovih okolic. Bilo jih je polno
po vasi, po kočah, skednjih, hlevih in ko-
larnah; bila je množica brez števila. Gospod
Zagloba si je moral s teorbano in pesnijo služiti
svoj vsakdanji kruh. Ves čas, odkar sta s He-
leno tam bivala, nista mogla priti na vrsto, ker
se je brod med tem dvakrat pokvaril, da so ga
104	
morali popravljati. Prenočevala sta, sedeč na
obrežju poleg reke med tolpo pijanih prostakov
pri ognjiščih. Noč je bila viharna in hladna.
Kneginjica je kar medlela utrujenosti in boli,
ker so ji pijanci večkrat stopali na nogč. Bala
se je, da ne bi nevarno zbolela. Lice ji je oble-
delo, prekrasne žive oči so ugasnile; vsaki hip
se je je polaščevala bojazen, da jo vtegnejo,
dasi preoblečeno, spoznati, ali pa da pridrvi za
njo bohunova tolpa. V tej noči so bile njene
oči priče strašnih, krvavih prizorov. Kmetje so
privlekli od ustja reke Rosi nekaj plemičev, ki
so hoteli zbežati Tatarjem k Višnjeveckemu; te
so na bregu okrutno pomorili. Sš svedri so jim
vrtali oči, njih glave razbijali s kamenjem.
Razun teh sta bila v Prohorovki dva Žida
z rodbinami. Besna tolpa ju je pahnila v Dneper
in ker nista hotela takoj utoniti, tlačila ju je
z drogi pod vodo. Pijana tolpa je grozno kri-
čala pri tem. Molojci so se ostudno vedli s
pijanimi molodicami; grozen smeh se je razlegal
po vsem dneprovskem obrežju. Veter je razpi-
haval ognjišča, da so kar iskre letele po zraku
ter ugašale nad valovi. Semtertje je med pijanci
zavladala groza; večkrat je kak pijan, hripav
glas zakričal: „Bežite ljudjč, Jeremija gre!"
In tolpa je slepo planila k bregu, teptala se in
porivala v vodo. Bila je prava peklenska noč,
o katerej se je zdelo, da nima konca. Zagloba
je priberačil kupico žganjice; pil je sam, pa
105	
tudi kneginjico silil, naj pije, ker se je bal, da
bi mu ne omedlela ali pa dobila uročinice. Na-
posled seje začelo svitati. Delal se je dan oblačen,
bled, turoben. Zagloba sklene prej ko mogoče
prepeljati se na drugi breg. Na srečo je bil brod
pripravljen. Toda grozna gneča je bila okoli njega.
»Prostor beraču! Prostor beraču!" kriči
Zagloba, držeč med razprostrtimi rokami Heleno
in braneč jo gnječe. — »Prostor beraču! Pojdem
b Krivonosu in Hmelnickemu. Prostor beraču,
dobri ljudje, ljubi molojci, da bi vas črna smrt
zadušila, vas in vaše otroke! Ne vidim dobro,
lahko padem v vodo in še fantina mi utopite.
Odstopite, deteta! Da bi vam kap pretresla vse
vaše ude, da bi popadali in poginili na kolih!"
Tako kričč, preklinjaje, prose in pahaje tolpo
se svojimi močnimi lakti porine najpoprej Heleno
na brod, potem skobaca sam ter začne zopet vpiti:
»Dovolj nas je že tukaj! Čemu se tako
rinete; brod potopite, če se vas preveč nabaše.
Dovolj, dovolj! Tudi vi pridete na vrsto, in če
ne pridete, saj vas ne bo škoda".
»Dovolj, dovolj!" klicali so oni, ki so že
bili na brodu. „Porinite brod v vodo!"
Vesla zapljuskajo po vodi, in brod se je
jel pomikati od brega. Bister val ga je takoj
odnesel doli za bregom proti Demjanovki.
Preveslali so že polovico reke, kar se na
prohorskem bregu zasliši krik in vpitje. Med
106	
tolpo nastane grozna zmešnjava. Nekateri so
tekli kakor znoreli k Domantovki, drugi skakali
v vodo, tretji kričali in mahali z rokami.
„Kaj je? Kaj seje pripetilo?" povpraše-
vali so ljudje na brodu.
„Jarema!" zakričal je nek glas.
„Jarema! Jarema! Bežimo!" klicali so drugi.
Vesla so začela krepko bresti vodo in brod
je švignil kakor kozaška čajka po valovih.
V tem hipu se prikažejo jezdeci.
„Vojska kneza Jeremije!" kričali so na brodu.
Jezdeci so begali po obrežju, popraševali
nekaj in naposled začeli kričati za brodom:
„ Stoj te! Stojte!"
Zagloba pogleda; od nog do glave ga oblije
mrzel pot. Spoznal je Bohunove Kozake. Bil je
Anton sč svojimi vojaki.
Kakor smo rekli, Zagloba ni bil nikdar
dolgo v zadregi. Pokrije si oči z roko, kakor
čloyek, ki slabo vidi; gleda nekaj časa, potem
začne kričati, kakor bi mu kdo kožo drl:
„Deteta! to so Kozaki Višnjeveckega! O
za Boga, le urno k bregu! Pozneje se hočemo
potruditi za onimi, ki so ostali. Sedaj pa je treba
streti brod, ker drugače poginemo vsi."
„Urneje! Urneje! Streti brod!" kričali so
drugi.
Nastal je krik, da nisi slišal klicanja zbe-
gane tolpe. V tem hipu je zadel brod ob obrežni
pesek na drugej strani. Ljudje so skakali iz
107	
njega; mnogo jih še ni vtegnilo stopiti na suho,
že so drugi trgali ograjo, drugi s sekirami raz-
bijali dno. Deske in iverje je kar frčalo po
zraku. Z vso strastjo so ugonobljevali ljudje
brod in ga lomili na drobne kosce, ker je strah
dajal moči razburjencem.
Gospod Zagloba je v enomer kričal:
,.Sekajte, razbijajte, lomite, žgite, rešite se!
Jarema gre! Jarema gre!"
Tako kriče je vpiral svoje zdravo ok6 v
Heleno, ter ž njim pomenljivo pomežikoval.
Med tem so jezdeci pri pogledu na brod še
huje kričali; bili so pa tako daleč, da jih ni
bilo moči razumeti. Mahali so z rokami, kakor
bi se grozili, kar pa je še bolj pospeševalo ugo-
nobljevanje broda.
Brod je bil razkosan; toda naglo je iz
prsij vseh pridrl krič groze in osupnenja.
„Skačut v vodu! plynut k nam!" vreščali
so kmetje.
In res, najpoprej je jeden izmed jezdecev,
potem pa še nekoliko drugih, pognalo svoje konje
v vodo, nameravaje preplavati na nasprotni breg.
Bilo je to res predrzro, ker so drli v pomladi
narastli valovi huje kakor drugekrati, ter delali
vrtince. Rečni prod je takoj pograbil konje, da
niso mogli plavati naravnost, ker so jih valovi
odnašali z nenavadno naglico.
„Ne preplavajo!" kričali so kmetje.
108	
„ Utonejo!"
„Hvala Bogu! Evo, že se je jeden konj
potopil".
„Poginejo naj vsi!"
„Konji so preplavali že tretjino reke, pa
voda jih je odnašala čedalje močneje. Očividno
bo že izgubljali moči, ker so se pogrezovali
čedalje globlje. Čez kratko so bili na njih se-
deči molojci že do pasu v vodi. Minolo je nekaj
časa. Kmetje iz Šelepuhe so prihiteli gledat, kaj
se godi. Že so samo konjske glave še molile iz
valov in molojcem je voda segala že do prsij.
Vendar so preplavali že čez polovico reke. Kmalo
je jeden konjski gobec in jeden molojec zginil
pod vodo, za njim drugi, tretji, četrti, peti . . .
Število plavajočih se je čedalje bolj manjšalo.
Na obeh straneh reke zavlada med tolpo smrtna
tihota. Vsi so tekli za vodo, da bi videli, kaj
se bo zgodilo. Že so preplavali dve tretjini; šte-
vilo plavajočih se je sicer neprestano manjšalo,
slišati je že bilo težko hropenje konj in glasovi,
spodbujajoči molojce. Že je bilo videti, da pre-
plavajo nekateri.
Naglo se oglasi Zagloba sredi tišine:
„Hej, deteta! Puške v roke; naj poginejo
knezovi!"
Izbruhnil je dim, zagromel strel. Sem od
reke se je čul obupen krič; v kratkem so vsi,
konji in molojci zginili pod vodo. Reka je bila
109	
prazna. Samo tam nekje v daljavi, v vrtincih,
videl si še črn konjski trebuh, ali pa je smuk-
nila mimo rudeča kapa molojca.
Zagloba je gledal Heleno in pomežikoval...
VI.
Predno je naletel na Skretuskega, sedečega
na pogorišču v Eozlogih, vedel je knez vojvoda
ruski že o poboju pri Korsunu, ker mu je Polo-
novski v Sagotin prinesel to novico. Malo časa
poprej je bival knez v Priloki ter poslal od
tamkaj gospoda Boguslava Maškeyiča s pismom
k hetmanom, vprašajoč, kje mu ukažejo razsta-
viti svoje moči. Ker pa Maškeviča z odgovorom
le predolgo ni bilo, šel je knez v Perejeslavje,
pošiljajoč na vse strani drobne čete z naročili,
naj polki, ki bivajo raztreseni po Zadnepru, ne-
mudoma prihite v Ljubno.
Dospela je novica, da je nekoliko kozaških
praporov, ki so stali na tatarskej meji, pobeg-
nilo na vse strani ter odšlo k vstašem. Tak6
je videl knez, da se njegove moči naglo manj-
šajo; zelo se je jezil radi tega, ker ni pričakoval,
da bi ga mogli kedaj zapustiti ti ljudje, katere
je tolikokrat vodil k zmagi. Ko je srečal Polja-
novskega ter zvedel od njega grozne novice, je
to svoji vojski prikril ter odrinil dalje k Dnepru,
hoteč kar slepo iti dalje v središče nevihte in
vstaje. Hotel je maščevati pobitje hetmanov,
i
110
umiti sramoto vojsk, ali pa preliti svojo lastno
kri. Domišljeval si je, da se je nemara rešilo
še dokaj kraljeve vojske. Ako se ta združi z t
njegovo šest tisoč mož broječo divizijo, mogel •
bi se poskusiti z Hmelnickim ter biti si svest,
da ga premaga.
V Perejeslavju se vstavi in naroči malemu
Volodijevskemu in gospodu Kušlju, da razpošljeta
svoje dragonce na vse strani: v Čerkas, Man-
tovo, Sekerno, Bučačo, Stajek, Trehtomir in
Riščevo. Tudi jima naroči, da zbereta vse splave,
kolikor jih je dobiti v tej okolici. Potem se ima
prepeljati vojska v Riščevem na nasprotni breg.
Odposlanci so izvedeli tu in tam po ubež-
nikih o groznem pobitju hetmanskih vojsk; po
vseh teh krajih niti jednega broda niso našli.
Kakor je bilo že omenjeno, pobral jih je polo-
vico kraljevi hetman Veliki za Krečovskega in
Barabaša, drugo polovico pa so uničili puntajoči
se prostaki na desnem obrežju iz strahu pred
knezom. Vsekako pa je dospel gospod Volo-
dijevski na desni breg, ukazavši iz tramov urno
zbiti splav. Tam je vjel nekoliko Kozakov, ka-
tere je pripeljal knezu. Od njih je zvedel knez,
kako močno je vstaja že razširjena in kako
strašen sad je pobitje pri Korsunu že rodilo.
Vsa Ukrajina je bila kakor jeden mož po konci.
Vstaja se je širila kakor povcdenj, katera tekoč
po ravani, kar hipoma zavzema večja in večja
prostranstva. Plemstvo se je branilo v gradovih
111	
in gradičih. Večina izmed teh je bila že v pe-
steh vstajnikov. Moči Hmelnickega so neprestano
naraščale. Vjeti Kozaki so cenili število njegove
vojske na dve sto tisoč mož; čez par dni se
more to število še podvojiti. Radi tega je tudi
ostal po zmagi še v Korsunu, — toda okori-
stivši se s pokojem, sprejemal je prostake med
svojo vojsko. Razdelil jih je na polke, naznačil
jim polkovnike in atamane ter odpravljal čete,
naj se pola ste bližnjih gradov.
Premišljevaje to, je knez Jeremija sprevidel,
da radi pomanjkanja brodov, ki bi bili za pre-
vožnjo njegovih 6000 vojakov potrebni, in katere
bi bilo komaj v nekolikih tednih izdelati mo-
goče, in pri pogledu na vedno rastočo moč so-
vražnikovo, mu pač nikakor ni kazalo, prebresti
Dneper v okolici, v katerej je bil. Na vojnem
posvetovanju, katerega so se udeležili Poljanovski,
polkovnik Baranovski, stražnik Aleksander Bara-
novski, gospoda Volodijevski in Vurcelj, je ^ob-
veljal sklep, da odrine vojska na sever k Cer-
nihovu, ki stoji za temnimi lesovi; od tod drži
pot na Ljubeč in še le tam bi se prepeljala k
Brahimovu. Pot je bila dolga in nevarna, ker
se je za černihovskimi lesovi pri Brahimovu
razprostiralo velikansko močvirje, preko katerega
še pešcem ni bilo lahko priti, a kaj še le tež-
kim jezdecem, vozovom in topničarjem! Knezu
je bil všeč ta nasvet. Želel je namreč še enkrat
pred to dolgo, in kakor se je nadejal, poslednjo
112	
hojo po svojem Zadnepru, prikazati se tu pa
taiu, da ovira vstajnike, zbere plemstvo pod
svoja krila, povzroči strah in grozo ter pusti
spomin te groze med narodom, ki je imela biti
v njegovej odsotnosti jedina zaščitnica deželi in
6nim, ki se niso pridružili vojski. Vrhu tega so
kneginja Grizelda, gospodične Zbaraške, dvorne
gospe in sploh ves dvor ter nekateri polki bili
še v Ljubnem. Knez sklene stopiti še po po-
slednje slovo v Ljubno.
Vojska je še istega dne odrinila; njej na
čelu je bil gospod Volodijevski sč svojimi dra-
gonci, ki so bili vsi brez izjeme Eusini; se svojo
zvestobo so pa presegali vse druge prapora
Kraj je bil še miren. Semtertje so se pokazale
tolpe tolovajev, ki so ropale gradove in kmetije.
Knezova vojska jih je na poti dokaj ugonobila
in nataknila na kol. Kmetje doslej še niso zgra-
bili za orožje. Res so bili nekateri navdušeni
za vstajo, in se potihoma oboroževali ter bežali
za Dneper. Kaj slabo znamenje je bilo, da so
celo v 6nih vasčh, v katerih prostaki še niso
odšli k Hmelnickemu, bežali ljudjč pred kne-
zovo vojsko, kakor iz bojazni, češ, da bi jim
strašni knez ne čital raz lica, kar jim je na
srcu ter jih že naprej ne kaznoval. Ni pa pri-
zanašal tam, kjer je našel le najmanjši sled
vstaje. Kakor je bil po naravi darežljiv z darili,
tudi v kaznovanju ni poznal meje. Lahko bi
rekel, da sta na občh bregovih Dnepra takrat
113	
razsajala dva zmaja, — jeden požirajoč plem-
stvo — Hmelnicki, drugi, zatirajoč vstajnike —
knez Jeremija. Med ljudmi je šla celo govorica,
da bo solnce zatemnelo in vode po rekah po-
stanejo rudeče, ko trčita skupaj. To pa še ni
bilo tak6 hitro pričakovati. Hmelnicki, zmago-
valec pri Žoltih Vodah in pod Korsunom, oni
Hmelnicki, ki je zdrobil v prah kraljevo vojsko,
vjel hetmane ter stal sedaj na čelu stg tisoč
bojevnikom, kazal je sedaj očitno, da se boji
gospodarja iz Ljubna, ki ga je hotel poiskati
za Dneprom. Knezova vojska je prišla ravno v
Sleporod, knez pa se je vstavil, da si odpočije,
v Filipovu, ko je dobil naznanilo, da so dospeli
poslanci Hmelnickega s pisniom in prosijo, da
bi jih zaslišal. Knez jih takoj veli poklicati
predse. Šest Zaporožcev stopi v podstarostovi
dvorec, v katerim e bival knez. Prišli so
ošabno, zlasti starejši izmed njih, ataman
Suharoka, ki je postal ravnokar polkovnik. Ko
pogledajo knezu v obličje, jih je tak6j prevzel
strah, da mu padejo k nogam in ni besedice ne
morejo spregovoriti.
Knez, sedeč v krogu svojih odličnih vitezov,
ukaže jim ustati, ter jih vpraša, čemu so prišli.
„S pismom hetmana", odvrne Suharoka.
Na to knez upre v Kozaka oči ter reče
mirno, pa s povdarkom vsako besedo:
„S pismom tata, lopova in razbojnika, ne
pa atamana!"
Z ogn. in meč. It.	8
114	
Zaporožci obledč, ali prav za prav počrn^
v licu in pobesivši glave na prsi, stojč molčč
pri vratih.
Med tem knez ukaže gospodu Maškeviču
vzeti in prečitati pismo.
Pismo je bilo precej pohlevno. V Hmel-
nickem je cel6 po zmagi pod Korsunom lisjak
nadkriloval leva, gad orla; saj je pomnil, da piše
Višnjeveckemu. Hlinil se je, da bi pomiril du-
hove in potem toliko lože _ pičil. Pisal je. kaj
se je zgodilo radi krivde Čaplinskega, da so
hetmani svoje plačilo že prejeli; tega pa ni Hmel-
nicki, ni Višnjevecki nista kriva, marveč oni
sami radi krivic, katere so delali Kozakom na
Ukrajini. Prosi pa vendar kneza, naj se radi
tega ne jezi in mu blagovoljno oprosti, za kar
ostane vedno vdan in pokoren knezov sluga. Da
bi pridobil knezovo naklonjenost svojim poslan-
cem ter jih rešil njegove jeze, naznanja ob enem,
da je zdravega izpustil huzarja Skretuskega, ki
je bil na Siču vjet.
Potem slede pritožbe nad ošabnostjo gospoda
Skretuskega, da pisem Hmelnickega do kneza ni
hotel vzeti; s tem je močno osramotil njegovo
hetmansko veljavo in ob enem veljavo vse zapo-
rožke vojske. Ravno ta ošabnost, ki so jo Po-
ljaki Kozakom vedno kazali, bila je po mnenju
Hmelnickega kriva vsega, kar se je zgodilo od
Zoltih Vod do Korsuna. Pismo je končal z zago-
tovilom vdanosti in zvestobe do ljudovlade ter
115
ob enem s priporočilom pokornih služb, kakor
knez ukaže.
Ko so slišali pismo, čudili so se celo po-
slanci sami, ker niso znali, kaj je v pismu. Do-
mišljevali so si, da so v njem ponosna izzivanja,
ne pa prošnje. Jasno jim je bilo le, da Hmel-
nicki ni hotel zapisati vsega ter spreti se s tako
mogočnim vojskovodjo, kakor je bil knez. Mesto
da bi udaril nanj z vso svojo močjo, hotel je
stvar le zavleči, mamil ga s pokorščino ter pri-
čakoval, da bi knezove moči v bojih z različ-
nimi četovodji oslabele; z jedno besedo: kazal
je, da se boji kneza. Poslanci so postali še po-
kornejši; med tem, ko so čitali pismo, opazovali
so pozorno knezov obraz, če ne čitajo na njem
svoje smrti. Knez je poslušal mirno, ter le sem-
terje pobesil trepalnici, kakor bi hotel zadržati
ž njimi zatajeni blisk. Bilo je očitno, da ga pre-
maguje grozna jeza. Ko je bilo pismo prečitano, ni
rekel poslancem ni besedice; samo ukazal je Volo-
dijevskemu, naj jih pelje ven in zavaruje s stražo;
sam pa se oberne k polkovnikom ter jim reče:
„Velika je zvijača našega sovražnika. Hoče
me s tem pismom zazibati v spanec, da bi me
spečega napadel, ali pa da plane v središče poljske
ljudovlade, prične dogovor in zadobi od stanov
in kralja odpuščanje, in takrat se bo čutil var-
nega. Ko bi se potem še dalje bojeval ž njim,
bi jaz, ne on, ravnal proti volji ljudo vlade ter
postal vstajnik."
6*
116	
Vurcelj se prime za glavo.
„Oj, zvita buča!"
„Kako mi svetujete, da naj postopam, go-
spodje?" reče knez; „ povejte odkritosrčno, potem
vam še jaz naznanim svoje mnenje".
Stari Zacvilihovski, ki se je bil po odhodu
iz Čehrina že davno združil s knezom, reče prvi :
„Naj se zgodi, kakor vaša knežja svetlost
želi. Če pa je dovoljeno svetovati, pa povem, da
ste knežja svetlost, namero Hmelnickega spo-
znali, ker res tako namerava. Moje mnenje je,
naj se ne ozira na njegovo pismo. Treba je
samč spraviti gospo kneginjo v varnost, potem
pa iti za Dneper ter začeti ž njim boj, predno
začne dogovore. Za poljsko ljudovlado bi bilo
močno sramotno, da bi tako razžaljenje morala
pustiti brez kazni. Sicer pa, tu se obrne k pol-
kovnikom, čakam vaše izpovedi, ne smatrajoč
svoje za nezmotljivo."
Taboriščni stražnik, gospod Aleksander Za-
mojski, je vdaril ob sabljo.
„Gola resnica prihaja iz vaših ust", pravi
„Treba je zdrobiti glavo tej kači, predno zraste
in nas vseh ne požre".
„Amen!" odgovori duhovnik Muhovecki.
Drugi polkovniki, namesto da bi govorili,
začnejo po vzgledu gospoda stražnika rožljati s
sabljami in škripati z zobmi. Gospod Vurcelj
pa reče:
117	
„Svetliknez! Žetojedino, da si je ta lopov
drznil pisati vašej knežjej svetlosti, je sramo-
tenje vaše veljave. Samo koševi ataman ima od
poljske ljudovlade pravico, da vam dopisuje.
Hmelnicki je samo hetman-samozvanec, ki je le
puntar in razbojnik To je sprevidel tudi gospod
Skretuski, ker ni hotel vzeti njegova pisma na
vašo knežjo svetlost s seboj."
„Tako tudi jaz mislim", reče knez, „ker
njega samega ne morem doseči, naj se kaznuje
v osebah svojih poslancev".
S temi besedami se obrne k polkovniku ta-
tarskega dvornega prapora.
„ Gospod Veršulj, ukažite svojim Tatarjem,
da posekajo te Kozake. Za njih načelnika pa
pripravite kol in brez odloga ga nataknite nanj".
Veršulj se prikloni s svojo, kakor plamen ru-
dečo glavo, ter odšel; duhovnik Muhovecki, ki
je navadno kneza krotil v njegovej jezi, sklene
roke ter mu zre proseč v oči, hoteč sprositi mu
prizanesljivost.
„V6m, duhovnik, kaj želite", reče knez; „pa
nemogoče je. Da, celo potrebno je radi okrut-
nosti, katere oni za Dneprom doprinašajo; radi
naše veljave in za blagor poljske ljudovlade.
Potrebno je, da jasno pokažemo, da je še kedo,
ki se tega lopova ne boji, marveč ga smatra za
roparja, ki pokorno piše, pa ošabno postopa in
se vede na Ukrajini, kakor mogočen knez ter
118	
vzročuje take nevarnosti ljudovladi, kakoršne ji
že davno niso protile".
»Svetli knez, izpustil je, kakor piše, go-
spoda Skretuskega", omeni bojazljivo duhovnik.
„Hvala vam v njegovem imenu, da ga sma-
trate razbojnikom!" Pri teh besedah se knezu
naježijo obrvi. „Dosti o tem. Vidim", reče, obr-
nivši se k polkovnikom, rda ste vsi navdušeni
za vojsko. To je tudi moja volja. Odrinimo torej
na Črnihov, zbirajmo plemstvo po poti, pod Bra-
himom se prepeljemo, potem bo treba kreniti
proti jugu. Sedaj pa v Ljubno!"
„Bog daj srečo!" odgovori polkovniki.
V tem hipu se odpro vrata; prikaže se
Kaztvorski, namestnik valaškega prapora, kate-
rega so poslali pred par dnevi s tri sto jezdeci
na četo vanje.
„Svetli knez!" zakliče. „Vstaja se širi. Roz-
logi so vpepeljeni, v Vasilovki je posadka po-
sekana do poslednjega moža".
„Kak6?Kaj? Kje?" glasila so se vprašanja
od vseh strani.
Toda knez mahne z roko, češ, naj molčč,
ter vpraša:
„Kdo je to učinil? Lopovi ali vojska?"
„Pravijo, da Bohun."
„Bohun ?"
„Tak6 je."
„Kedaj se je to zgodilo?"
„Pred tremi dnevi "
119	
„Ste jim mar prišli na sled ? Vjeli in pri-
peljali katerega?"
„Sli smo za njimi; vjeti nismo mogli niko-
gar, ker je bilo čez tri dni že prepozno. Po-
vpraševal sem sicer na poti ter izvedel, da so
bežali nazaj v Čehrin,v potem pa so se razdelili.
Polovica jih je šla k Čerkasu, druga pa k Zlato-
noši in Prohorovki.
Sedaj se oglasi Kušelj:
„Torej sem jaz srečal oni oddelek, ki je
šel k Prohorovki, kar sem vam, svitli knez,
tudi sporočil! Rekli pa so, da jih je poslal Bo-
hun, naj bi zabranjevali prostakom beg preko
Dnepra. Radi tega sem jih pustil svobodno naprej."
,,Bedasto je to res bilo, toda ne dolžim vas.
Sedaj se človek težko obvaruje prekane, ko je
polno izdajstva pri vsakem koraku in se zemlja
trese pod nogami," reče knez.
Naglo pa se prime za glavo.
»Vsemogočni Bog!" je zakričal. „Sedaj se
spominjam, kar mi je povedal Skretuski, da se
je Bohun zarotil na nedolžnost Kurčevičevne.
Sedaj mi je jasno, zakaj so upepeljeni Rozlogi.
Brž ko ne je vplenil kneginjico! Hej Volodijevski,
pojdi sšm! Vzemi pet sto jezdecev in še enkrat
dirjaj k Čerkasu. Bihovec s pet sto Valahi pa
naj otide k Prohorovki. Ne ščedite konj! Kdor
mi pripelje dekle, dobi Jeremijevko v dosmrtno
lastnino. Le urno naprej!"
120	
Potem se obrne k polkovnikom:
„Mi, gospodje polkovniki, pa se napotimo
v Rozloge in potem dalje v Ljubno!"
Polkovniki so hitro šli s starostovega dvora
ter urno skočili k svojim praporom. Vojaki so
hitro zasedali konje. Knezu so pripeljali žrebca
kostanjeve barve, katerega je navadno jahal v
vojski. Čez trenutek so prapori odrinili ter raz-
tegnili se po filipoveškej cesti, jednako dolgemu
leskečemu gadu.
Pri odhodu se prikaže krvav prizor njiho-
vim oččm. Na plotu v grmičju je bilo videti pet
odsekanih kozaških glav, katere so z mrtvimi
očmi zrle za mimogredočimi. Nekoliko dalje za
valom, na zelenem griču se je še metal in tre-
petal nataknjen na drog ataman Suharoka. Ostri
kol je sicer prebodel že vso spodnjo čeljust,
jezik, ter vpiral se v obnebje, toda ura smrti je
bila za nesrečnega atamana še daleč. Lahko bi
trepetal še do večera, predno bi ga smrt rešila
grozne muke. Sedaj je bil še živ in grozno
obračal oči za mimogredočimi prapori, kakor bi
hotel reči: Naj Bog kaznuje vas, otroke in
vnuke vaše do desetega pokolenja, za kri, za
rane, za muke! Dal Bog da poginete vi in vaš
rod! Vse nesreče vsujte se na vas ; dal Bog,
da bi neprestano umirali in niti živeti niti
umreti ne mogli!
Dasiravno je bil priprost Kozak, umirajoč
ne v bagru ali zlatotkanini, marveč v sivem
121	
županu, ne v grajskej sobani, marveč pod milim
nebom na kolu, vendar je njegova muka in smrt,
ki mu je krožila nad glavo, udahnila mu take
moči v njegov pogled, tako morje sovraštva v
njegove oči, da so vsi dobro umeli, kaj hoče
povedati. Prapori so stopali molče mimo. V zlatih
poludnevnih žarkih je bil povišan nad njimi ter
svetil na sveže obrezanem kolu kakor baklja . . .
Knez je jezdil mimo, ne da bi ga pogledal;
duhovnik^ Muhovecki je nesrečneža prekrižal s
križem. Že so bili vsi mimo, kar je nek fantin
husarskega prapora, ne vprašavši nikogar do-
voljenja, zabrnil konja na griču ter pritisni ši
samokres k ušesu nesrečneža, ga z jednim
strelom rešil muke. Vsi so strepetali pri pogledu
na ta drzni prestopek. Ker so poznali knezovo
strogost, so smatral; fantina že zgubljenega,
toda knez ni rekel nič. Bodisi, da se je delal,
da ne sliši, ali pa je bil zatopljen v svoje misli;
jezdil je mirno dalje, in še le na večer ukazal
poklicati pred se fantina.
Mladenič je stal komaj nekoliko živ pred
gospodarjem ter si mislil, da mu že tla razpa-
dajo pod nogami. Toda knez ga samo vpraša:
„Kako ti je ime?"
„Želenski."
„Si ti vstrelil Kozaka?"
„Da," zajeclja bled kakor smrt.
„Čemu si to učinil?"
„Ker nisem mogel gledati njegovih muk."
122	
Knez se ne razsrdi, le reče mu: „0j, še se
boš nagledal njihovih grozovitosti, da te napo-
sled že groza mine pred mukami. Ker si radi
usmiljenja stavil v nevarnost celo svoje življenje,
za to dobiš od zakladnika v Ljubnem deset
cekinov ter postaneš moj strežaj.
Vsi so se čudili, da je stvar tak6 srečno
iztekla. V tem hipu dospe oddelek, ki je bil
poslan v Zlatonošo in misli vseh so se obrnile
dtugam.
VIL
Pozno na večer, že pri luninem svitu, je
dospela vojska v Rozloge. Tam so vojaki našli
gospoda Skretuskega, sedečega na svojej Kal-
variji. Vitez, kakor je znano, je radi bolesti in
muke prišel popolnoma ob pamet; še le potem,
ko ga je duhovnik Muhovecki spravil znovič k
zavesti, vzeli so ga častniki med se ter ga za-
čeli tolažiti in pozdravljati. Posebno se je trudil
še gospod Longin Podbipeta; prišedši pod nje-
gov prapor, bil je njegov najbolšji prijatelj.
Pripravljen je bil postati mu tovariš v tugi in
joku in takoj je storil novo obljubo, da se hoče
postiti vsaki torek, če Bog na kak način pošlje
namestniku tolažbe. Vojaki so spremili gospoda
Skretuskega h knezu, ki je imel v priprostej
koči svoje stanovanje. Ko knez svojega ljubljenca
zagleda, ni rekel ni besedice, marveč samo raz-
prostre rukč in čaka. Gospod Jan vrže se
124	
bridko jokajoč v roke, a knez ga pritisne k
prsim in mu poljublja glavo. — Pri tem so
navzoči častniki videli solze v njegovih resnih oččh.
»Mislil sem že, da te več ne bom videl",
reče čez nekaj časa. „Preterpi moško svojo ne-
srečo in spominjaj se, da boš imel dokaj tova-
rišev v nesreči, ki bodo izgubili žene, otroke,
stariše, sorodnike in prijatelje. Kakor kaplja
vode zgine v nezmernem morju, tako naj utone
tvoja bolest v morju splošnih bolečin. Ker je
prišlo na milo domovino tako strašno gorjč, naj
vsak, kdor je mož in nosi meč pri boku, nad
svojo izgubo ne joka, marveč naj raje hiti tej
skupnej materi na pomoč ter išče v boju pomir-
jenje svoje vesti, ali pa stori slavno smrt in po
njej krono nebeško in večno srečo doseže."
„Amen!" odvrnil je duhovnik Muhovecki.
„0 svetli knez, kolikor raje bi jo mrtvo
videl!" ječal je vitez.
„Jokaj le, ker velika je tvoja zguba. Tudi
mi bodemo plakali s teboj, ker nisi prišel k pa-
ganom, niti k divjim Skitom, ni k Tatarjem,
marveč k bratom in dobrim tovarišem; toda to
imej v spominu: „Danes plačem nad seboj, a
jutro — jutro že ni več moje, ker znaj, jutri
gremo na boj".
„Pojdem z vami, svetli knez, na kraj sveta,
toda potolažiti se ne morem, ker mi je tako
težko brez nje, da ... ne morem, ne morem ..."

m
In revni vojak prijemal se je za glavo,
vtikal si prste med zobč in grizel jih, da bi
zadušil ječanje, ker vihar obupa ga je znovič
prevzel.
Pa si rekel: „Zgodi se Tvoja volja!" rekel
je resnobno duhovnik.
„Amen, amen! Njegovi volji se podvržem,
samo ... z bolestjo ... ne včm si dati soveta",
odgovarjal je s pretrganim glasom vitez.
Res je bilo videti, kako se je boril, da je
njegova muka vsem privabila solze v oči. Ob-
čutljivejši, kakor gospod Volodijevski in gospod
Podbipeta, prelivali so kar potoke solz. Poslednji
je le roke sklepal in žalostno ponavljal:
„Dragi brate! premagaj se!" ponavljal je
Longin.
„Čuj!" rekel je naglo knez; „imam novico,
da je Bohun odrinil od tod proti Ljubnu, ko mi
je v Vasilovki posekal ljudi. Ne obupuj torej še
prezgodaj, zakaj lahko, da je ni dobil; čemu bi
potem dirjal proti Ljubnu?"
„Da, to se je lahko zgodilo!" omenili so
častniki. „Bog te potolaži".
Skretuski je odprl oči, kakor bi ne raz-
umel, kaj govore. Upanje je naglo razvedrilo nje-
govo dušo, torej se je vrgel, kakor je bil dolg,
h knezovim nogam.
„0 jasni knez! življenje! kri!" klical je
125	
Več ni mogel izgovoriti. Oslabel je tako,
da ga je moral gospod Longin vzdigniti s tal
in posaditi ga na klop; že se mu je videlo na
licu, da se je poprijel te nade, kakor se utop-
ljenec poprime deske; da ga je zapustila bolest.
Navzoči pa so še razpibavali to iskro, govoreč,
— da nemara svojo knjeginjo že v Ljubnem
najde. Spremivši ga potem v drugo kočo, uka-
zali so prinesti medice in vina. Namestnik je
hotel piti, pa radi stisnenega grla ni mogel. Zato
Pa so tem obilnejše pili njegovi tovariši in na-
pivši se, začeli so stiskati, poljubovati in čuditi
se njegovi shujšanosti, znakom bolezni, katere
je še nosil na svojem licu.
„lzgledaš kakor Petrovin!" rtkel je debeli
Dzik.
„Morali so te na Siču močno stradati, ne
privoščivši ti jedi in pijače."
„Povej, kako se ti je godilo?"
„Drugopot vam povem", odgovoril je s sla-
bim glasom Skretuski. „Eanili so me in bolehal
sem".
„Ranili so ga!" klical je gospod Dzik.
„Ranili, dasiravno je bil poslanec!" odgo-
voril je gospod Sleščinski.
Oba sta začudeno zrla pred se radi tolike
kozaške predrznosti, potem pa se začela obje-
mati kot v znamenje naklonjenosti Skretuskemu.
126	
„Si li videl Hmelnickega?"
„Da."
„Dajte ga nam sem!" kričal je Migurski;
„ takoj tukaj ga razsekamo".
Pri takih razgovorih je minila noč. Proti
jutru so dali znamenje, da se je vrnila tudi druga
ogledna četa, katero je knez poslal k Čerkasu.
Četa Bohuna res ni dohitela niti vjela; pa je
prinesla vendar čudne novice. I ripeljala je s
seboj več na poti vjetih ljudi, ki so pred dvema
dnevoma videli Bohuna. Ti so pripovedovali, da
je četovodja očividno koga iskal, ker je povsod
popraševal, če so videli debelega plemiča z mla-
dim Kozačkom. Tudi se mu je močno mudilo,
ker je jezdaril tako naglo, da bi si lahko zlomil
vrat. Ti ljudje so se tudi rotili, da niso videli
pri Bohunu kake dekline; ko bi bila pri njem,
bili bi jo gotovo videli, ker njegovo spremstvo
ni bilo ravno veliko. Nova nada in nova skrb
se je polastila Skretuskega, ker so bile te novice
zanj prav nerazumljive.
Nerazumljivo mu je bilo, da je Bohun podil
svoje jezdece proti Ljubnu,^ planil na Vasilovko
in potem se naglo obrnil k Čerkasu. Da Helene
ni ujel, zdelo se mu je gotovo, ker je gospod
Kušelj srečal drugi Antonov oddelek, kjer je
tudi ni bilo. Ljudje pa, ki so jih pripeljali od
Čerkasa, niso je videli pri Bohunu. Kje je torej ?
Kam se je skrila? Je li zbežala? Če je — na
katero stran? Zakaj ni mogla zbežati v Ljubno,
127	
v Cerkas, ali v Zlatonošo? In vendar sta oba
Bohunova oddelka gonila in lovila nekoga tam
okoli. Čemu so popraševali po plemiču s Ko-
začkom ? Na vsa ta vprašanja namestnik ni našel
odgovora
..Svetujte, govorite, pojasnite, kaj to po-
meni?" reče častnikom; „moja pamet ne more".
„Jaz mislim, da mora biti v Ljubnem", od-
vrne gospod Migurski.
»Nemogoče je to", odvrne praporšček Za-
cvilihovski. „Ko bi bila v Ljubnem, bežal bi
bil Bohun v Čehrin, ne se pa izpostavljal pred
hetmane, o katerih še ni mogel znati, da so po-
biti. Ker je svoje vojake razdelil in jih odpravil
na dve strani, pravim vam, da ni iskal druzega,
nego le njo".
„Čemu je pa povpraševal po starem plemiču
in Kozačku?"
„Ni ravno treba bistre glavice, da umeš to.
Če je zbežala, je razumljivo, da ni zbežala v
svojej ženskej obleki, marveč preoblečena, da ne
bi puščala sledu za seboj. Moje mnenje je, da
je ta dozdeven Kozaček ona."
„Tako, tako je!" ponove vsi.
„Kdo pa je oni plemič?"
„Tega ne vem", oivrne stari praporšček.
„dalo pa bi se pozvedeti. Tukajšnji kmetje so
morali vendar videti, kdo je bil in kaj se je
zgodilo. Pokličite hišnega gospodarja".
128	
Častniki so skočili ter kmalo privlekli se-
ljaka za vrat iz kolarne.
„Čuj kmet!" reče Zacvilihovski, „si-li bil
navzoč, ko so Kozaki z Bohunom napadli dvor?"
Kmet, kakor je bil navajen, začne prisegati,
da ni bil, da ničesar ni videl, toraj tudi ničesar
ne vč. Toda gospod Zacvilihovski je vedel s kom
ima opraviti, zato reče:
„0 verjamem, paganski sin, da si sedel pod
klopjo, ko so plenili dvor. Povej to komu dru-
gemu. Evo tu leži cekin, tam pa stoji vojak z
mečem — izberi! Vrhu vsega še požgemo vas,
in ti boš kriv nesreče, ki se radi tebe zgodi
bednim ljudem."
Še le sedaj je jel gospodar pripovedovati,
kar je videl. Ko so Kozaki začeli razgrajati na
majdanu pred dvorom, šel je tudi on z drugimi
gledat, kaj se godi. Slišal je, da so kneginjo in
knežiča ubili, da je Nikolaj ranil atamana, ki
leži sedaj v nezavesti. Kaj se je zgodilo z go-
spodično, nikakor niso mogli zvedeti. Druzega
jutra ob zori pa se je razglasila novica, da je
zbežala z nekim plemičem, ki je prišel z Bo-
hunom".
„Evo, kar je, pa je!" reče gospod Zacvili-
hovski. „Tu imaš, kmet, rumenjak; vidiš, da se
ti ne zgodi krivica. Si-li videl ti, ali kdo drugi,
onega plemiča?"
„Videl sem ga, gospod videl, pa ni bil do-
mačin."
129	
„Kake postave je bil?"
„Debel človek kakor peč, s sivo brado.
Preklinjal je kakor škrat in bil slep na eno oko."
„0 za Boga!" vzklikne gospod Longin. „Bil
je gotovo gospod Zagloba".
»Zagloba? Čakajte, gospodje! Zagloba?
Lahko mogoče. On se je spoprijatlil v Čehrinu
z Bohunom in sta pijančevala skupaj. Lahko
mogoče. Taka je njegova postava."
„Ta plemič je torej zbežal z gospodično?"
vpraša Zacvilihovski zopet kmeta.
„Da. Mi smo tako slišali."
„Ali vi dobro poznate Bohuna?"
„0j, oj! Jako dobro . . . Saj je vendar kaj
često zahajal semkaj."
„Nemara jo je pa odpeljal z njegovim pri-
voljenjem?"
„Kaj še, gospod! Bohuna je zvezal, suknjo
mu omotal okoli glave in gospodično tako tiho
odnesel, da tega nobeno človeško oko ni opazilo.
Ataman je tulil kakor siromaha. Ko se je zda-
nilo, je ukazal, naj ga posade med dva konja,
in tako je drvil proti Ljubnu; pa ni ju došel,
ker je kmalo potem dirjal na drugo stran."
„Bodi Bogu hvala!" reče Migurski. „Lahko
mogoče, da je ona že v Ljubnem. Da je Bohun
zdirjal na drugo stran, to ne znači prav nič".
Pri zadnjih besedah je gospod Skretuski že
klečal ter vneto molil.
Z ogn. in meč. H.
9
130	
„No, no!" reče stari praporšček. »Takega
poguma pač nisem pričakoval od Zaglobe, da bi
se drznil spreti s takim človekom, kakor je Bohun.
Resnica, da je bil gospodu Skretuskemu močno
naklonjen, zlasti za oni ljubenski med, ki smo
ga pili v Čehrinu, kar mi je večkrat pripove-
doval ... Nu, vsekako pa mi to ne more v glavo,
ker se ga je tudi za Bohunove novce večkrat
navlekel. Da bi bil Bohuna zvezal in gospodično
odnesel, tega pa od njega res nisem pričakoval,
ker sem ga smatral le za širokoustnega bedaka.
Res, da je zvita buča; pa resnica je, da pri takih
ljudeh sedi navadno ves pogum le na jeziku".
„Naj že bo, kakoršen hoče, dosti, da je kne-
ginjico osvobodil iz razbojniških rok", reče go-
spod Volodijevski. »Videti je iz vsega, da je
sposoben za take reči, torej se gotoyo ž njo
umakne tje, kjer bo varen pred sovražniki".
»Saj mu grč tudi za glavo", odvrne Migurski.
Na to se obrnejo zopet k Skretuskemu:
»Potolaži se, mili tovariš!"
»Mi vsi bomo še kedaj družbovali na tvoji
svatbi!"
„Če je bežal za Dneper ter ni česa slišal o
korsunskem poboju, gotovo je bil prisiljen vrniti
se v Černihov", omenil je Zacvilihovski; »tam
ga morda še dobimo".
„Na zdravje in srečni konec skrbi in muk
našega prijatelja!" zaklical je Sleščinski.
131
Vsi po vrsti so začeli napivati Skretuskemu,
kneginjici in njiju bodočim potomcem; da celo
gospodu Zaglobi. Tako je prešla noč. Ob svitu
se je ozvala tromba in kmalo potem je odrinila
vojska v Ljubno. Šli so kaj urno, ker pri vojski
ni bilo priprav za taborišče. Skretuski je hotel
s tatarskim praporom skočiti naprej, pa je bil
še preveč oslabljen; vrh tega ga je knez pri-
držal pri sebi, da bi slišal .vse podrobnosti, ki
so se mu prigodile na Siču. Skretuski mu je
povedal vse; molčal je samo o svojih prepirih s
Hmelnickim, češ, da bi knez ne mislil, da se
hoče hvaliti. Najhuje je pretresla kneza novica,
da stari Grodzicki nima smodnika in da se radi
tega tudi ne bo mogel dolgo braniti.
„To je neizrekljiva škoda", pravi, „ker bi
mogla ta trdnjava vstajo močno ovirati. Vrl
človek je gospod Grodzicki. Zakaj ni k meni
poslal po smodnik ? Kaj rad bi mu bil postregel
ž njim".
„Skoraj gotovo si je mislil, da je bila het-
mana Velikopoljskega uradna dolžnost, skrbeti
za to", odvrne Skretuski.
»Verjamem ..." dč na to knez ter umolkne,
čez trenutek pa reče:
„Hetman Velikopoljski je star in skušen
vojak; pa preveč je zaupal v samega sebe in s
tem se pogubil. Na vso vstajo je gledal kaj
malomarno in ko sem mu nudil svojo pomoč, me
je samo odurno pogledal. Ni hotel z nikomur
10*
132	
deliti svoje slave, da bal se je celo, da meni
pripišejo zmago ..."
„Tako tudi jaz mislim", omeni resnobno
Skretuski.
„Z biči je nameraval pomiriti Zaporožce,
pa glej! kaj se je zgodilo? Bog je kaznoval
napuh. Vsled ošabnosti, Bogu samemu neznos-
ljive, gine poljska ljudovlada in očividno nihče
pri tem ni brez greha ..."
Knez je imel prav; saj celo on sam ni bil
brez krivde. Ni še temu davno, kar je v neki
pravdi z gospodom Alexandrom Konecpoljskim
za Hadziač prijezdil knez s štiri tisoč možmi v
Varšavo, katerim je naročil, naj priderč v sena-
torsko dvorano in vse posekajo, ako bi ga silili
v senatu k prisegi. Vse to je učinil le jedino
radi napuha, ki mu ni dovolil, da bi prisegel,
češ, besedam samim naj verjamejo.
Nemara se je v tem trenotku spomnil tega,
ker se je zamislil in molče jezdil dalje, blodeč
z očmi po širokej stepi; ali pa je mislil o osodi
ljudovlade, katero je ljubil iz vse svoje duše in
kateri se bliža dan srda in jeze božje.
Že je bilo poludne, ko so se prikazale raz
visokega brega reke Sule pozlačene kuplje lju-
benskih cerkev, bliščeča streha in koničasti
zvonik cerkve svetega Mihaela. Vojska je počasi
stopala v mesto. Knez se je podal nemudoma v
grad, v katerem je vsled naročil moralo biti vse
pripravljeno za odhod. Polki so se razstavili
133	
čez noč po mestu, kar ni bilo lahko, ker je bila
grozna gnječa. Vsled poročil o vstaji na levem
bregu je zbežalo vse plemstvo iz onega kraja v
Ljubno. Sem so hiteli tudi plemiči iz daijnih
pokrajin z ženami, otroci, služabniki, konji,
velblodi in cčlimi čredami goveje živine. Privreli
so skupaj tudi knezovi komisarji, podstaroste,
najemniki, židje — skratka vsi, proti katerim
je mogla vstaja obrniti svoj oster meč. Zdelo
se je, da je v Ljubnem velik semenj, ker ni
manjkalo ni moskovskih kupcev ni astrahanskih
Tatarjev, kateri potujoč z blagom na Ukrajino,
so iskali tukaj zavetja pred nevarnostjo. Na trgu
je stalo na tisoče voz najrazličnejših vrst, ko-
zaške telege in plemitaške kočije. Odličnejši
gostje so se nastanili v gradu in po gostilnicah,
družina in drobnica pa v šotorih poleg cerkve.
Na ulicah so prižgali ognje ter kuhali večerjo.
Povsod je bila gnječa, zmešnjava in hrup kakor
v čebelnjaku. Videl si najrazličnejše kroje in
najrazličnejše ljudi. Knezovi vojaki raznih pra-
porov, hajduki, pajuki, židje v ornih kaftanih,
Armenci v vijoličastih kučmah, Tatarji v ko-
žuhih so hodili po mestu. Povsod je bilo slišati
hrup, vpitje, preklinjanje, otročji jok, lajanje
psov in mukanje živine. Tolpe so radostno po-
zdravljale prihajajočo vojsko. V nej so videle
svojo varnost in rešitev. Nekateri so šli pod
grad klicat „živio" knezu in kneginji. Med tol-
pami si tudi čul najrazličnejše novice. Nekateri
134	
so zatrjevali, da knez ostane v Ljubnem; drugi,
da otide na Litevsko, kamor hočejo vsi odriniti
za njim; tretji pa, da je že pobil Hmelnickega.
Toda knez, pozdravivši soprugo in naznanivši
jej juteršnji odhod, je tožno zrl na množico
voz in ljudi, ki so hoteli slediti za vojsko ter
kakor svinec na nogah ga ovirati o brzi hoji.
Tolažil pa se je z mislijo, da za Brahimom, kjer
je kraj še miren, razkropi druhal ter skrije po
raznih kotih, da mu ne bo več nadležna. Kne-
ginja, dvorske gospice in sploh ves dvor, imel
bi iti v Višnjevec, da bi knez brez ovir mogel
z vsemi vojaki odriniti na vojsko. Priprave na
gradu so bile že gotove, vozovi obloženi s prtljago
in dragocenostmi, živež nakopičen. Ves dvor bi
lahko kar na mah otišel, ko bi bilo treba. Vse
to je vredila kneginja Grizelda, ki v srčnosti
in odločnosti niti trohice ni zaostajala za možem.
Knez je bil na videz vesel, dasi mu je ža-
lost trgala srce, ko se je spomnil, da se mu bo
treba ločiti od priljubljenega mesta, v katerem
je doživel toliko srečo. Ves dvor in vojaki so
bili z njim žalostni; saj so bili vsi prepričani,
da sovražnik ne bo prizanesel Ljubnu, da se bo
maščeval nad njim za vse udarce, ki mu jih bo
vzročila knezova roka. Vse je jokalo in tarnalo,
zlasti nežni spol in 6ni, ki so bili tukaj rojeni
ter morali zapustiti grobove svojih starišev.
135	
vin.
Gospod Skretuski je hitel pred vojsko in
prvi prišel v grad, da vpraša po kneginjici in
Zaglobi, pa — ni ju našel tukaj. Nihče ju ni
videl, niti slišal o njih, dasi so že dospele semkaj
novice o napadu na Eozloge in da je pobita
- vasilovska posadka. Vitez se zapre v svoje sta-
novanje v orožarnici. Ker ga je prevarala nada,
loti se ga zopet žalost, bojazen in skrb. Pa
otresal se je je, kakor se otresa na borišču
ranjen vojak krokarjev in kavk, ki se zbirajo
okoli njega, da bi pili gorko kri in žrli njegovo
meso. Tolažila ga je le misel, da se Zagloba,
tako zvit in premeten, vendar le sovražniku
izvije Ko zve o porazu hetmanov, zbežal bo v
Cernihov. Spomni se tudi onega berača, ki ga
je srečal na poti v Kozloge, katerega je, kakor
je pravil, neki potepuh z mladim fantinom oro-
pal obleke, da je moral tri dni nag sedeti v
kahamliškem trsičju, boječ se pokazati med svet.
Skretuskemu je prišlo urno na ura, da bi bil
znal to učiniti ravno Zagloba, da dobi obleko
za-se in za Heleno. „Ne more biti drugače!"
ponavljal si je namestnik; pri tej misli je čutil
veliko olajšavo; zakaj taka obleka mu res olajša
beg. Nadjal se je tudi, da Bog, ki čuje nad
nedolžnostjo, ne zapusti Helene. Hoteč si pri-
dobiti božje usmiljenje še v večji mčri, sklene
tudi, da se sam očisti grehov. Šel je ter poiskal
136	
duhovnika Muhoveckega. Našel ga je, ko je
ravno tolažil ženske; prosi ga, da bi ga spo-
vedal. Duhovnik ga pelje v kapelico ter sede v
spovednico. Pri spovedi mu je dajal razne nauke,
podpiral njegovo včro, tolažil ga in tudi svaril.
Svaril ga je radi tega, da žaljuje bolj radi svoje
zgube nego radi nesreče, ki je zadela domovino;
da je bil omahljiv v veri v božjo previdnost.
„Zgolj sebičnost prve vrste je," reče, „če imaš
več solz za-se, nego za svoje sobrate, če tuguješ
bolj po svoji zaročnici, nego nad splošnim gor-
jem domovine. Potem mu je tako živo opisal
gorjč in sramoto domovine, da je takoj vzbudil
v srcu viteza veliko ljubezen do nje. V primeri ,
o tem se mu je zdela lastna nesreča hipoma
tako majhna, daje ni vredno omenjati. Zatrl je v
njem tudi jezo in sovraštvo do Kozakov. ,,Po-
bijal jih boš," mu reče, „kot sovražnike veri,
domovini in zaveznike poganov, toda kot svojim
krivičnikom, glej! da jim prizaneseš, iz srca
odpustiš, ter se radi krivice ne maščuješ. In če
to nčiniš, zagotovljam te že naprej, da te Bog
potolaži, da ti da nazaj tvojo zaročnico in ti t
vrne poprejšnji mir ..."
Na to ga je prekrižal, blagoslovil in otišel,
naroči v ši mu, naj za pokoro moli pred svetim
razpelom do jutra.
Kapelica je bila prazna in temna. Samo
dve sveči ste brleli pred oltarjem in obsevali
s čarobno svetlobo obličje Kristusovo, izdelano
137	
iz alabastra, ki je izražalo milobo in trpljenje.
Ura za uro je minola in namestnik je še ležal
pred razpelom kakor mrtev, — toda čutil je
čedalje bolj, da grenkost, obup, sovraštvo, b61,
skrbi, trpljenje, ginejo iz srca, lezejo iz prsij,
plazeč se, kakor kače, proč od njega in se zgub-
ljajo nekje v temi. Čutil je, da že lože diha,
da dobiva novih močij, da se mu jasni v glavi
in ga navdaja nekako blaženstvo. S kratka:
pred tem altarjem, pred Kristusom je našel vse,
kar je mogel najti v onem času človek trdne in
žive vere, ki ni imel niti najmanjše sence kakega
dvoma o veri.
Drugo jutro je bil namestnik kakor pre-
rojen. Začelo se je delo, gibanje in posprav-
ljanje, ker je bil ta dan odločen za odhod iz
Ljubna. Častniki so že od ranega jutra morali
pregledovati polke, katere so vodili na ravan ter
jih postavljali v red za odhod. Knez je bil pri
sveti maši v kapelici svetega Mihaela, potem se
je vrnil v grad in sprejel poslance grškega du-
hovništva in meščanov iz Ljubna in Horola.
Vsedel se je na tron v dvorani, slikanej od Helma,
obdan od vitežtva. Tu se je ljubenski župan
Hruby poslovil od njega v ruskem jeziku v imenu
vseh mest, pripadajočih k zadneprovskej državi.
Naj poprej ga prosi, naj ne grč in jih ne pusti
osamljenih kakor ovce brez pastirja. Slišati to,
jeli so tudi drugi poslanci s sklenjenimi rokami
prositi: „Ne odhajaj! Ne odhajaj!" Ko jim knez
138	
odgovori, da se to mora zgoditi, — padejo mu
k nogam, žalujoč za gospodarjem, ali vsaj na
videz kazajoč žalost, ker se je govorilo, da vkljub
knezovej dobroti večina njih goji sočutje do Hmel-
nickega in Kozakov. Imovitejši meščanje so se
bali prostakov, ker so slutili, da precej po kne-
zovem odhodu pridero v mesto. Knez jim odgovori,
da se je po zmožnosti trudil, da bi jim bil oče,
ne pa gospodar. Rotil jih je, naj ostanejo
zvesti tronu in poljskej ljudovladi, tej skupnej
materi, pod katere krili niso trpeli krivic, marveč
mirno živeli, nabirali si premoženja, in bili prosti
vsakega jarma, katerega bi jim tujci gotovo na-
ložili. S takimi in jednakimi besedami se je po-
slovil tudi od poslancev grškega duhovenstva,
na kar je prišla ura odhoda. Sedaj se je še le
začel jok in tarnanje služabnikov po vsem gradu.
Dvorske gospodičine so kar omedlevale, in go-
spodično Anico Berzobohato so komaj še pri-
pravili k zavesti. Kneginja sedla je brez joka
in s po konci dvigneno glavo v kočijo, ker se
je ponosna gospa sramovala kazati pred ljudmi
svojo žalost. Trume ljudi so stale pred gradom;
v mestu so zvonili z vsemi zvonovi, mašniki
so blagoslovljali odhajajoče s križem. Dolga
vrsta naloženih voz, kočij in teleg se je komaj
prerila skozi grajska vrata.
Naposled tudi knez sede na konja. Ban-
dera polkov so se mu priklonila, topovi na na-
sipih so zagromeli; jok, hrup in kriki so se
139	
mešali z glasom zvonov, z gromenjem topov,
odmevom bojnih tromb in ropotanjem kotlov.
Vojska se je jela pomikati naprej.
Spredaj sta korakala dva tatarska prapora
pod vodstvom Roztvorskega in Veršulja, potem
topničarji gospoda Vurclja, pešci polkovnika
Mahnickega; za njimi se je peljala kneginja,
dvorske gospe in ves dvor in s prtljago nalo-
ženi vozovi. Za njimi je stopal valaški prapor
gospoda Bihovca in ostala vojska: težka konjiča,
oklopniki in husarji; najzadnji so jahali dragonci
in Kozaki.
Za vojaki se je vila kakor dolg pisan gad
nepregledna karavana plemitaških voz, na katerih
so se peljale rodbine onih, ki po knezovem od-
hodu niso hoteli ostati na Zadnepru.
Hojo je spremljala vojaška godba; toda
vsem je bilo tesno pri srcu Vsakdo, gledajoč
na zidovje, mislil si je: „Mili dom, bom-li te
še videl kedaj ? Otiti je lahko, vrniti se, težavno.
Ali ni vsaki pustil na tem kraji svoje duše
sladek spomin? Zato so se oči vseh obrnile
poslednjikrat na grad, mesto, zvonike in cerkvene
kupole ter strehe poslopij. Vsaki je znal, kaj je
tukaj zapustil, ni pa znal, kaj ga čaka tam
v- onej nedoglednej daljavi, proti katerej se po-
miče tabor . . .
Žalost je dušila vse. Mesto je klicah za
odhajajočimi z glasovi zvonov, kakor proseč in
140	
roteč jih, naj ga ne zapuste, ne izpostavljajo
negotovosti prihodnje osode; klicalo je, kakor
bi se s tem žalostnim odmevom zvonov hotelo
posloviti in utisniti se jim v spomin . . .
Če tudi se je vojska oddaljevala, bile so
oči vseh obrnene na mestu in na licih vseh si
čital vprašanje:
„ Ali ni nemara poslednjikrat?"
Tako je! Od vse te vojske, ki je šla v tem
trenotku s knezom Višnjeveckim, niti on sam,
ali kedo drugi ni videl več tega mesta.
Trombe so donele. Tabor se je pomikal
polagoma, toda neprestano, in čez nekaj časa
jela je mesto pokrivati modrikasta megla; po-
hišja in strehe so se zlile v jedno samo
poslopje, leskeče se živo v solnčnej svitlobi.
Sedaj knez požene konja naprej in jezdi na
vzvišen holmec; tu stoji nepremično ter dolgo
zre. Vse mesto, leskeče se sedaj v solnčnih
žarkih in vso okolico naokrog je videl dobro z
6nega holmca in zanimalo ga je vse to; saj je
bilo delo njegovo in njegovih prednikov. Višnje-
veški so namreč spremenili to tiho puščavo v
obljudeno deželo, priredili jo človeškemu življe-
nju, da se lahko reče: vstvarili so Zadneper.
Največ tega dela je dovršil knez. On je zidal
cerkve, katerih zvoniki se lesketajo tam nad
mestom; on je utrdil mesto in napeljal vanj
ceste iz Ukrajine. On je iztrebil lesove, osušal
141	
močviija, zidal gradove, ustanovljal vasi in
naselbine, vabil naselnike, stralioval roparje,
branil ljudi tatarskih napadov; on je vzdrževal
mir, toliko potreben poljedelcu in trgovcu,
vpeljal vlado in pravico. Po njegovej skrbi je
oživel kraj in se razcveta]. On mu je bil duša
m srce^ — in sedaj vse to zapusti. Ni mu bilo
toliko žal po deželi, skoro tako veliki, kakor so
nemške kneževine, marveč mu je bilo žal, ker je
bilo delo njegovih rok, katero je ljubil. Vedel je,
da bo vse konec.storilo, ko njega tukaj ne bo,
da bo naenkrat vse porušeno, da bo njegov
trud zaman. Surovost bo zopet zvladala tukaj,
požarji bodo končali vasi in mesta; Tatar bo
zopet napajal konje v teh rekah, gozd zraste
na pogoriščih, — in če Bog da, da se še kedaj
vrne, moral bo vse, vse začeti iz nova. Bog
zna, če bo imel za to še potrebnih moči, časa
in zaupanja, kakoršno je imel v srcu iz početka.
Tii so mu minola leta, o katerih si je pridobil
slavo pred ljudmi, zaslug pred Bogom ; sedaj
pa naj slava in zasluge zginejo kakor dim . . .
Dve debeli solzi se mu uternete. . .
Bili ste poslednji solzi; odslej so iz teb
oči švigali le bliski.
Knezov konj stegne vrat ter zarezgeta. Ta-
k6j so mu odgovorili njegovi tovariši v vojski.
Ti glasovi vzdramijo kneza iz zamišljenosti in
mu vlij6 veselo nado v sreč. Glej! pri njem je
še ostalo šest tisoč tovarišev, šest tisoč sabelj,
142	
s katerimi gre med svet in katerih čaka, kakor
jedine rešitve potlačena ljudovlada. Zadneprovska
idila je končana! Tam, kjer topovi gromč, kjer
vasi in mesta ugonoblja požar, kjer se po noči
z rezgetanjem tatarskih konj in krikom Kozakov
meša jok vjetnikov, zdihovanje mož, žen in otrok,
— tam ima širno polje, da si pridobi slave re-
šitelj in oče domovine . . . Kedo bo segel po
tem vencu slave, kedo rešil tako osramočeno, z
nogami prostakov poteptano, ponižano, umirajočo
domovino, če ne on — knez, — če ne ta vojska,
katere orožje se sveti in leskeče tam po dolini
v solnčnih žarkih?
Vojska je korakala le ob oznožji holmca.
Vojaki, zapazivši kneza, stoječega z bulavo v
roki na holmci pod križem, zakriče, kakor z
jednega grla:
„Živijo knez! Živijo naš vodja in hetman
Jeremija Višnjevecki!"
In stotina praporov se mu je priklonila spošt-
ljivo. Husarji so sš svojimi kratkimi meči
grozno zaropotali in s kotli zagromeli. Med tem
tudi knez potegne sabljo, jo dvigne kvišku ter
gledajoč proti nebu jame govoriti tako:
„Jaz, Jeremija Višnjevecki, yojvoda ruski,
knez v Ljubnu in Višnjevcih prisegam Tebi Bog,
jedini v svetej Trojici in Tebi najsvetejša Mati,
da te sablje, ki sem jo potegnil proti razbojni-
kom, ki sramota našo domovino, ne vtaknem
preje v nožnico, dokler ne izgubim moči in
143	
življenja, dokler te sramote ne izmijem, vsakega
sovražnika k nogam poljske ljudovlade ne vržem,
Ukrajine ne pomirim in kmetske vstaje v krvi
ne zadušim. Neprisiljen in odkritega srca pri-
segam. Da svojo prisego tudi spolnim, pomagaj
mi Bog. — Amen!"
To rekši, stal je še nekaj časa ter zrl proti
nebu. Potem je jezdil počasi nazaj z mogile
k praporom.
Proti noči je dospela vojska k Basani, vasi
gospč Krinicke, ki je sprejela kneza kleče pri
vratih. Prostaki so že oblegali dvor; branila se
je le še s pomočjo svojih služabnikov. Prihod
knezove vojske je rešil njo in devetnajst njenih
otrok, med temi štirinajst deklic. Knez je uka-
zal, naj napadnike polove. Na to je poslal Ponja-
tovskega, stotnika kozaškega jezdnega prapora,
h Kanevu, ki je še tisto noč pripeljal s seboj
pet Zaporožcev iz vasivtinskega kurena. Vsi so
se udeležili korsunske bitke. Ker so jim pretili
z nategalnico, povedali so knezu vse, kar so
znali. Povedali so, da je Hmelnicki še v Kor-
sunu, Tuhajbej pa se je z vjetniki, plenom in
obema hetmanoma napotil v Čehrin, od koder
namerava odriniti na Krim. Slišali so tudi, da
ga je Hmelnicki jako prosil, naj ne zapusti za-
porožke vojske ter gre knezu napioti. O tem
pa zamorec ni hotel nič slišati. Eekel je le, da
sedaj, ko so hetmani vjeti in njih vojska po-
bita, si Kozaki že sami lahko pomagajo. Ne more
144	
se dalje tukaj muditi, ker bi mu vjetniki pomrli.
Ko jih knez vpraša o moči Hmelnickega, reko
mu, da ima nad dve sto tisoč oboroženih mož;
mej temi dokaj nesposobnih, in le samo petdeset
tisoč dobro izvežbanih vojakov, namreč Zapo-
rožcev in Kozakov, ki so se pridružili vstaji.
Ko knez čuje te novice, razvedri se mu
čelo. Tudi sam se je nadjal, da si za Dneprom
zdatno pomnoži vojsko, ko se mu pridruži
plemstvo in razkropljena kraljeva vojska. Drugo
jutro se rano začne pomikati dalje.
Za Perejeslavom je prišla vojska v veli-
kanske temne gozde, ki so se raztegali poleg
reke Trubeže tja do Kozelca in dalje proti
Černikovu. Bilo je koncem maja; — vročina je
bila huda. V gozdu je bilo mesto hladu tako
soparno, _ da je ljudem in konjem kar sapo za-
piralo. Živina, ki so jo gnali za taborom, je pri
vsakem koraku padala, ali opazivši vodo, hitela
k njej kakor nora, prevračajoč vozove in povzro-
čujoč zmešnjavo. Tudi konji so jeli pešati in
cepati, zlasti težke konjiče. Noči so bile mučne
radi nezmerne množice komarjev in radi smradu
po smoli, ki je puhtel iz požganih dreves ob potu.
Tak6 se je pomikala armada štiri dni; pe-
tega dnč je postala soparica neznosna. Po noči
so konji hrščali, goveja živina je tužno mukala,
kakor bi napovedovala nesrečo, katere ljudje
niti še slutijo ne!
145	
„Kri vohajo!" govorili so v taboru.
„ Kozaki so nam za petami! Vojska bode!"
Ženske so zagnale jok. Novica se je kmalo
razširila tudi med vojaki; nastala sta strah in
zmešnjava. Vozovi so prehitevali drugi druzega;
nekateri so jo krenili iz vrste v gozd, kjer so
obtičali mej drevjem.
Pa knez je poslal vojake, ki so napravili
zopet red. Na to razpošlje knez na vse strani
ogleduhe, da se prepriča, ali res grozi nevarnost.
Gospod Skretuski, ki je šel prostovoljno z
Vlahi poizvedovat, vrne se prvi proti jutru.
Gre naravnost h knezu.
„Kaj je?" vpraša ga Jeremija.
„ S vitli knez, lesovi gore."
„So jih zažgali?"
„Da. Vjel sem nekoliko ljudi, ki so priznali,
da jih je Hmelnicki poslal za vašo vojsko, naj
požigajo ob ugodnem vetru gozde za vami."
„Žive bi nas radi spekli, ne da bi se v bitki
kosali z nami. Pripelji mi sem one ljudi!"
V kratkem so mu pripeljali tri konjske
pastirje, divje, bedaste, prestrašene, ki so takčj
priznali, da jim je bilo res ukazano, naj poži-
gajo lesove.
Priznali so tudi, da je Hmelnicki že poslal
zavknezom vojsko, ki pa je šla po drugi poti
v Černihovo, bližje Dnepra.
Z ogn. in med: H.	10
146	
Mej tem so se vrnili tudi ostali oddelki z
isto novico:
„Lesovi gorč."
Kneza to nikakor ni prestrašilo.
„Paganski način je to!" reče, „toda naj-
hujše to še ni. Ogenj ne pride preko rek, ki
tek6 v Trubežo."
V Trubežo, poleg katere se je pomikal
tabor proti severu, izlivalo se je res veliko pri-
tokov, tvorečih tu in tam široka jezera. Ni se
bilo bati, da bi ogenj mogel priti čez nje. Treba
bi pač bilo zažigati vsaki les iz nova.
Ogledne čete so naznanile, da se to tudi
res godi. Vsaki dan so vjele nekoliko poži-
galcev ter jih obešale na smreke poleg cest.
Požar se je strahovito širil, pa le poleg
rečic, ki teko od vshoda proti zapadu, ne pa
proti severu. Po noči je bilo videti zarudelo
nebo, kakor daleč je oko segalo. Ženske so od
jutra do večera prepevale pobožne pesni. Pre-
strašena divja zverjad je bežala iz gorečih lesov
na cesto ter sledila za taborom, vmešajoč se
mej čredo domače živine. Veter je nanesel to-
liko dima, da je zatemnelo obzorje. Vozovi in
vojska so se pomikali kakor v gostej megli,
skozi katero ni segal pogled. Prsi niso mogle
dihati, dim je pekel v oči, a veter ga je na-
našal čedalje več. Solnčna svitloba ni mogla
prodreti skozi te oblake; po noči je bilo cel6
svetlejše, nego po dnevu, ker je svetil požar.
147
A pri vsem tem se je zdelo, da gozd nima
konca ni kraja.
Sredi teh gorečih lesov in dima je peljal
Jeremija svojo vojsko. Kakor so slišali, šel je
sovražnik mej tem na drugej strani reke; niso
pa še znali, kako močan je. Tatarji so trdili,
da je še jako daleč.
Neko noč je dospel v tabor gospod Suho-
doljski iz Badene z drugega brega Desne. Bežal
je pred vstajniki ter prinesel se seboj novico,,
ki še doslej ni bila znana vojski.
Veliko je bilo osupnenje, ko ga vpraša knez
po novicah, in mu odgovori tako:
„Slabo je, svitli knez! Da so hetmani po-
biti, vam je znano, kakor tudi, da je kralj umrl."
„Kaj? Kralj je umrl?"
„Da. Milostivi vladar je izdihnil dušo Bogu
v Mereču še teden dni pred korsunskim pora-
zom," odvrne Suhodolski.
„Bog mu po svojem usmiljenju ni dal doži-
veti tega žalostnega časa!" reče knez. Potem
prijemši se za glavo, govori tako:
„Da, hudi časi prete poljski ljudovladi. Pri-
prave plemstva na volitev, začasna vlada, ne-
sloga in vstaja, sedaj, ko bi bilo treba, da bi
se ves narod spremenil v meč, da ga sučejedna
sama roka. Bog je obrnil od nas svoje obličje,
in nas hoče v svojej jezi kaznovati za naše
grehe. Ta požar bi bil mogel le sam6 kralj Vla-
10*
148	
dislav pogasit, ker je bil močno priljubljen Ko-
zakom in verhu tega spreten yojskoyodja.
V tem trenutku se je nekoliko častnikov,
med njimi Zacvilihovski, Skretuski, Baranovski,
Vurcelj, Mahnicki in Poljanovski — približalo
h knezu. Reče jim glasno:
„Gospodje, kralj je umrl!"
Vsi so odkrili glave, kakor na povelje.
Lica vseh so postala resnobna. Nepričakovana
novica je zaprla vsem sapo.
Še le čez nekaj časa zavlada splošna žalost.
„Bog mu daj večni mir in pokoj!" reče knez.
„In večna luč naj mu sveti na veke!"
Kmalo potem je duhovnik Muhovecki zapev
mrtvaške molitve, in sredi gozda, sredi dima je
neizrekljiva tuga prevzela srca vseh. Vsem se
je zdelo, da jih je prekanila nada, da so sedaj
pred očmi groznega sovražnika ostali sami na
svetu . . ., da nimajo nikogar, nego samo svojega
kneza.
Pa so se tudi oči vseh obračale k njemu;
nastala je med njimi in vojaki še tesneja vez.
Še istega dnč na večer reče knez Zacvili-
hovskemu tako glasno, da so ga vsi slišali:
„Potrebujemo kralja, boritelja. Če Bog do-
voli, da oddamo svoje glasove pri volitvi, dati
jih hočemo za kraljeviča Karola, ki je dosti boje-
vitejši nego Kazimir."
149	
»Živijo kralj Karol!" zaklicali so častniki
„Zivijo!" ponovili so husarji in za njimi
vsa vojska.
In knez-vojvoda gotovo ni pričakoval, da
ti kriki, odmevajoči na Zadnepru sredi temnih
černihovskih gozdov, dolete cel6 do Varšave ter
mu izvij6 veliko kraljevo bulavo iz njegovih rok.
IX.
Po devetdnevni poti in tridnevnej prevožnji
čez reko Desno, katero je popisal Maskevič, je do-
spela vojska v Černihov. Naprej je šel Skretuski
sš svojim oddelkom. Knez ga je nalašč poslal na-
prej, da zasede mesto; tako bo ložje vprašal po
kneginjici in gospodu Zaglobi. Toda tudi tukaj,
kakor poprej v Ljubnem, ni nihče slišal ni česa
o njih. Zginila sta brez sledu, kakor kamen,
ki ga vržeš v vodo. Vitez sam ni več znal, kaj
naj si misli. Kam sta se neki skrila? Menda
vendar ne v Moskvo, na Krim, ali celo na Sič?
Ostalo je še sam6 to, da sta se prepeljala čez
Dneper; v tem slučaju sta sedaj sredi vstaje.
Tam je moritev, požarji, pijane tolpe kmetov;
so Zaporožci in Tatarji, pred katerimi bi Helena
tudi v moškej obleki ne bila varna. Poganski
divjaki so še kaj radi plenili mlade fantine, ker
so jih na stambulskih sejmih kaj lahko prodajali.
Gospodu Skretuskemu je prišel na misel celo
150	
strašen sum, da je gospod Zagloba morda nalašč
na to stran odpeljal Heleno, da bi jo prodal
Tuhajbeju, ker bi mu nemara bolje plačal nego
Bohun. Ta misel ga je delala kar norega; v tem !
ga je močno pomirjal gospod Longin Podbipeta, i
ki je poznal Zaglobo bolje nego Skretuski.
„Ej, brate!" reče mu, „izbij si to misel iz
glave. Tega naš plemič pač nikakor ni učinil.
Imeli so tudi Kurčeviči in Bohun obilo premo-
ženja, katero bi bili radi delili ž njim. ko bi
toliko hreperel po bogastvu. Pomisli pa še to:
Ko bi bil Zagloba hotel dekle pogubiti, ne bil
bi se podajal v nevarnost in ne zaupal slepej
sreči".
„Prav imate", odvrne namestnik. „Toda
čemu je bežal ž njo na Dneper, ne pa v Ljubno,
ali v Černihov?"
„Ne, ne, dragi moj! Jaz poznam Zaglobo...
Saj je pil z menoj in jemal od mene na posodo.
Za denar ne mara, ne za svoj, niti za tuj. Svo-
jega zapravi, tujega ne vrne; da bi pa iz dobič-
karije tako ravnal, tega od njega ne pričakujem."
„Lahkomišljen je res, lahkomišljen", odvrne
Skretuski.
„Mogoče, da lahkomišljen, toda zvita buča,
ki vsacega zvodi za nos ter se izvije iz vseh
nevarnosti. In kakor ti je duhovnik povedal,
da ti jo Bog povrne, tako se tudi zgodi, da po-
plača obema vajino čisto ljubezen. To zaupanje
naj te tolaži, kakor se tudi jaz ž njim tolažim."
151	
Pri teh besedah začne gospod Longin težko
vzdihati.
»Povprašajmo še v gradu", omeni, „nemara
sta šla tukaj mimo?"
In povpraševali so povsod, pa brez vspeha.
Nihče ju ni videl. V gradu je bilo polno plem-
stva z ženami in otroci. Knez jim je prigovarjal,
naj gredo ž njim ter jih svaril, češ, da pri dr v^
Kozaki, ki že gredč za njim. Gotovo se lotijo
gradu in mesta. Toda plemstvo v gradu je bilo
čudno zaslepljeno.
„Mi smo tu za lesovi popolnoma varni", ugo-
varjali so knezu. „Nihče ne pride sem do nas."
„A vendar sem prišel skozi lesove", odgo-
vori knez.
„Vaša knežja svitlost je prišla, toda lopovi
ne pridejo. Ti gozdi niso za to!"
In res so ostali, vstrajajoč v svojej zaslep-
ljenosti, katero so potem drago plačali. Po kne-
zovem odhodu so takoj prigromeli Kozaki. V
gradu se je sicer plemstvo nekaj časa junaško
branilo, naposled pa bilo premagano in vsi, ki
so bili v njem, posekani do poslednjega moža.
Kozaki so počenjali strašne grozovitosti, razko-
sovali so otroke, pekli ženske na velikej gromadi.
In ni ga bilo, ki bi se maščeval nad njimi.
Mej tem je knez, dospevši v Ljubeč, raz-
postavil nad Dneprom svojo vojsko, da se spočije,
sam pa je s kneginjo, dvorom in obloženimi vo-
zovi odrinil v Braliim, ki je stal sredi lesov in
152	
neprehodnih močvirij. Čez teden prepeljala se je
tjekaj tudi vojska. Potem so odrinili vsi k Ba-
bici pod Mozir, tu je na Telovo prišla ura lo-
čitve. Kneginja z dvorom je imela iti v Turov
k gospej Vojvodini vilenskej, svojej teti, knez z
vojsko pa na Ukrajino.
Na obedu za slovo so bili navzoči knez
in kneginja, dvorne gospč in odličnejše plem-
stvo. Toda mej zbranimi ni bilo navadne živah-
nosti, ker marsikatero hrabro src6 se je žalo-
stilo pri misli, da bo treba kmalo zapustiti
svojo izbrano, za katero bi hotel živeti, boriti
se in umreti. Marsikatere svetle ali temne de-
kličje oči so se rosile s solzami žalosti, da
otide on na vojsko med kroglje in meče, med
Kozake in divje Tatarje... otide in se morda
več ne povrne. . .
Ko je torej spregovoril knez, poslavljajoč
se od soproge in dvornikov, so gospodične druga
za drugo začele ihteti in plakati. Vitezi pa, kar
jih je bilo bolj trdega srca, so vstali iz svojih
sedežev in pograbivši sablje za držaj, zakričali
jednoglasno:
„Zmagamo in se povrnemo!"
„Bog vam pomagaj!" odgovorila jim je
kneginja.
Na to se je razlegal krik, da so se tresle
okna in stene:
„Naj živi gospa kneginja, naša mati in
dobrotnica!"
153	
„Živijo! Živijo!"
Vitezi so jo ljubili radi njene velike dobro-
srčnosti in skrbi, katero je skazovala njih rod-
binam. Nad vse pa jo je ljubil knez, ker sta
bila dve bitji, drug za druzega vstvarjena. V
občh je bila duša, rekel bi, skovana iz zlata in jekla.
Pristopali so torej k njej in zaporedoma po-
klekovali pred njenim sedežem. Ona je pobožala
vsacega po glavi ter spregovorila k vsakemu ne-
koliko prijaznih besed. Skretuskemu pa je rekla:
»Marsikateri vitez dobi pri slovesu svetinjo
ali trak; ker tukaj ni one, od katere bi najraje
sprejeli tak spomenik, sprejmite mesto nje od
mene kakor matere, majhen spomenik."
S temi besedami je snela s sebe zlati križec
ter ga obesila okrog vratu vitezu, ki jej je ve-
selja spoštljivo roko poljubil.
Bilo je videti, da je bil tudi knez vesel
odlikovanja, ki je doletelo gospoda Skretuskega.
V poslednjem času se mu je bil še bolj prikupil,
da je poslovaje na Siču, ohranil njegovo veljavo
ter ni hotel sprejeti pisem Hmelnickega.
Naposled so gostje vstali od miz. Gospo-
dične, po kneginjinih besedah do Skretuskega
ohrabrene in smatrajoč jih za dovoljenje, takoj
začno snemati, jedna škapulir, druga trak, tretja
križec. Vitezi, zagledavši to, so takoj poskočili
vsaki k svojej, ki se jim je zdela v tem tre-
nutku najljubša. Ponjatovski skoči k Žitinskej,
Bihovec k Bohovitinijanki, Eaztvorski k Žukovni,
154	
rudeči Veršulj k Skoropadskej, polkovnik Mah-
nicki, dasi prileten, k Zavojskej. Sam6 jedna,
Anica Borzobohata Krasenska, najzalša izmej
vseh, stala je sama pod oknom. Lice jej je za-
rudelo sramote, očesci sta nekako srpo švigali
po dvorani, kakor jeze. Volodijevski, to videti,
stopi k njej ter jej reče:
„Hotel sem tudi jaz prositi gospodično Anico
za kak spominek, pa sem se bal, da bo okoli
vas taka gnječa, da še blizo ne bom mogel."
Aničino lice je še huje zagorelo; pa brez
daljšega pomisleka mu de:
„Iz druzih rok, ne iz mojih ste hoteli do-
biti spominek; pa od mene ga ne dobite, če tam
tudi ni pretesno, pa za vas vendar previsoko."
Dobro mu jo je zasolila! Osmešila je vite-
zovo majhno postavo in pa pokazala brezvspešno
njegovo ljubezen do knjeginjice Barbare Zbara-
škejeve. Gospod Volodijevski je bil najpoprej
zaljubljen v starejšo sestro Ano; ko se je ta
omožila, pozabil je svoje gorje, in ponujal je
svoje srce mlajši sestri Barbari, domišljajoč si,
da tega nihče ne ve. Ko pa sliši tako govoriti
Anico, je bil naenkrat ves zmeden, dasi je bil
jeden najhrabrejših vitezov. Ne znajoč, kaj bi
odgovoril, jeclja le:
„Tudi vi, gospodična, merite visoko, tako
visoko, kakor nosi svojo glavo gospod ... Pod-
bipeta."
„Res vas prekosi v hrabrosti in vljdnosti",
odvrne odločno deklica. „Hvala lepa, da ste me
spomnili nanj!"
To rekši, obrne se k Litvinu:
„ Stopite bliže, gospod Podbipeta! Tudi jaz
hočem imeti svojega viteza! Le ne vem, če bom
mogla na vaše možate prsi pripeti svoj trak."
Gospod Podbipeta začudeno pogleda, kakor
bi ne verjel svojim ušesom; potem hitro poklekne,
da so se kar tla potresla: „Dobrotnica moja,
dobrotnica.!"
Anica mu pripne trak in objame svojima
drobnima rokama, ki ste zginili mej brkami.
Slišati le Longinovo hropeDje, reče gospod
Volodijevski gospodu Migurskemu:
„Prisegel bi, da medved čebele trga in sa-
tovje liže!"
S temi besedami je otišel, ker je čutil želo
Aničinega jezika, če tudi je bila nekdaj njegova
ljubica . . .
Tudi knez se je poslovil od kneginje, — in
uro poznej je odrinil dvor v Turovo, vojska pa
v Pripeč.
Po noči, ko so izdelovali splave za prevožnjo
topov in husarji delo nadzorovali, — reče gospod
Longin Skretuskemu:
„Glej, bratec, nesrečo!"
„Kaj se je zgodilo?" vpraša namestnik.
„1, one novice iz Ukrajine!"
„Kake novice?"
156	
„Čuli ste, kaj so rekli Zaporožci; Tuhaj-
bej je otišel se svojo četo v Krim".
„Nu, kaj za to ? Za njimi vendar ne bodeš
plakal."
„Seveda! . . . Sam si mi dejal in prav si
povedal, da kozaških glav šteti ne smem. Če so
pa Tatarji otišli, kje naj odsekam potem 6ne
tri poganske glave, ktere so mi tako potrebne!"
Skretuski, akoravno sam žalosten, se na-
smeje in reče:
„Vem, kaj misliš; videl sem tvoje vi težko
odlikovanje".
Gospod Longin sklene roke in de:
„Čemu bi prikrival, bratč! Zaljubil sem se
vanjo na svojo nesrečo!"
„Ne prenagli se, dragi moj. Jaz še ne ver-
jamem, da bi bil Tuhajbej otišel; mnogo paga-
nov bodeš še dobil, di še več, nego je tu ko-
marjev nad glavo.
Res, oblak komarjev je plesal nad konji
in ljudmi, ker je vojska dospela v kraj nepre-
hodnih kaluž, okrog katerih so se stekali potoki
in reke. Po pravici so imenovali ta kraj, da je
nem. O njegovih prebivalcih čul si v onem času
prepevati pesem:
„Dal Bvojej hčerki
Ja plemič Holota
Odpadkov dva sodčka,
Gobovi venec,
Rib jeden lonec
In gredico blata."
157	
Vendar, vkljubi tej pesni so rastle na tem
blatu ne le gobe, marveč tudi blagostanje. Kne-
zovi vojaki, rojeni in odgojeni večinoma na viso-
kih zadneprovskih stepah, niso hoteli verjeti
svojim očem. Tudi tam so bili gozdi in moč-
virja, toda tukaj se jim je kazal ves kraj kakor
jedno samo nepretrgano močvirje.
Ne gledč na to, da je svetila luna po noči,
nisi opazil nikjer, kakor daleč je oko segalo, ni
za seženj suhe zemlje. Samo vrhovi grmičja so
štrleli nad vodo in gozd. Zdelo se je, da raste
iz vode, ki je pluskala pod konjskimi nogami in
se stekala s koles in brizgala po vojakih. Vur-
celj je kar obupal. „Čudna je naša pot!"
mrmra. „Pod Černihovem nam je grozil ogenj,
tu nas voda zaliva!"
Tudi zemlja, vklub rastlinstvu, ki je ti
rastlo, ni dajala trdne podlage nogam, marveč
se je gugala in tresla, kakor bi hotela požreti
one, ki hodijo po njej. Čez Pripeč prevažala se
je vojska cčle štiri dni, pa še potem je bilo
treba vsak dan prebresti reke in rečice, tekoče
po razmočenej zemlji, ker ni bilo mostov.
Čez nekaj dni se je jela vlačiti megla in jelo
deževati. Ljudje so se trudili s poslednjimi močmi,
da bi prišli iz te zaklete pokrajine. Knez sam
jih je priganjal. Ukazal je posekati lesove, na-
praviti iz hlodov tlak in po njem pomikati se
naprej. Vojaki, videč, da ni varoval samega
sebe, ter od jutra do večera bil na konju; da
158	
je vodil vojsko ter sam vse nadzoroval, tudi
niso mrmrali, dasi je trud presegal njih moči.
Od jutra do večera se ugrezati, biti premočen
do kože, — to je bila vseh skupna osoda. Ko-
njem se je začel rog luščiti od kopit; veliko jih
je v vodi tudi poginilo, da so bili pešci in dra-
gonci Volodijevskega primorani samotež vleči
topove. Sprednji polki, kakor husarji Skretus-
kega, Zacvilihovskega in oklopniki so vzeli v
roke sekire, da so sekali ter narejali pot. Bila
je slavna pot v mrazu, vodi in gladu, na katerej
je volja vojskovodje in srčnost vojakov prema-
gala vse ovire. Nihče se doslej še ni drznil, po-
mladi, ko so se razlile vode, hoditi tukaj z vojsko.
Sreča samč, da hoje niso ovirali napadi. Ljudstvo
je bilo tiho, mirno, in ni mislilo na vstajo. Dasi
so ga pozneje šuntali Kozaki in vabil zgled njih
sobratov, vendar se ni hotelo pridružiti vstašem.
Sedaj je samo gledalo malomarno na raimogre-
doče trume, ki so brodile po gozdih in močvirju
kakor zaklete ter šle mimo kakor senj. Dajali
so jim kažipote ter izvrševali tiho in pokorno
vse, kar jim je bilo naročeno.
Knez to videč, je strogo brzdal vsako vo-
jaško surovost, da za njim ni odmeval stok,
kletev in tarnanje. Ko je prišla v kako vas no-
vica, da grč mimo knez Jeremija, rekli so ljudje:
„Yže^on dobryj (Je dober človek)!"
Čez dvajset dni nadčloveškega truda in trp-
ljenja je dospela knezova vojska v deželo vstašev.
159	
„ Jarema gre! Jarema gre!" se je razlegalo po
vsej Ukrajini, celo tjekaj na Divja Polja k Če-
a hnnu in Jahorliku „Jarema gre!" se je raz-
legalo po mestih, vasčh, pristavah in fratah; na
ta klic so vile, kose in noži odpadli iz kmetskih
J rok, lica so bledela, tolpe vstajnikov so bežale
| po noči proti jugu kakor tropa volkov pred od-
mevom lovskih rogov. Tatar, prežeč ob potu
na rop, je skakal s konja ter sedaj in sedaj
prislanjal uho k zemlji. V nepremaganih še gra-
dovih in gradičih so zapeli zvonovi in prepevali
so: „Te Deum laudamus!"
•	In ta grozni lev je legel na prag razbur-
' jene dežele, da si počije.
Zbiral je moči.
X.
Hmelnicki je ostal nekaj časa v Korsunu;
potem se je umaknil v Belo Cerkev in se uta-
boril. Tatarji so si postavili tabor na drugej
strani reke, od tod so razpošiljali svoje trope
po vsem vojvodstvu kijevskem. Prav po nepo-
trebnem je toraj skrbelo gospoda Longina Podbi-
peto, češ, da mu zmanjka paganskih glav. Go-
spod Skretuski je dobro povedal, govoreč, da
Zaporožei, ki jih je vjel gospod Ponjatovski pod
Kanevom, so debelo lagali.^ Tuhajbej ni šel
domu, še celo ni otišel v Čehrin. Iz Korsuna
in od drugih strani so dohajale celo nove tolpe
160	
paganov. Prišla sta cariča azovski in astra
hanski, ki še nista bila nigdar v Polskej, in pri-
peljala štiri tisoče bojevnikov. Prišlo je dvanajst
tisoč mož nohajske, dvajset tisoč bilgorodske in
budzijaške vojske, nekdaj vsi zakleti sovražniki
Zaporožcem in Kozakom, sedaj pa njihovi bratje
in proti kristjanom zapriseženi zavezniki. Napo-
sled dospe cel6 sam kan Islam-Girej z dvanajst
tisoči Perekopcev. Po teh zaveznikih je trpela
vsa Ukrajina, ne le plemstvo, marveč ves ruski
narod, kateremu so požigali vasi, jemali živino
in še može, žene in otroke gonili v sužnost.
Pri tej splošnej zmešnjavi je bila kmetu
jedna rešitev, da je pobegnil k Hmelnickemu.
Tam je postal sam razbojnik in pomagal vniče-
vati svojo lastno domovino. Nesrečna krajina!
Ko se je vnela vstaja, iztrebljal jo je in opu-
stošal gospod Nikolaj Potočki, potem Zaporožci
in Tatarji in sedaj jej je pretil meč Jeremije
Višnjeveckega.
Bežal je, kdor je le mogel, v tabor Hmel-
nickega. Bežalo je tudi plemstvo, ker druzega
sredstva ni bilo, da se reši. Radi tega so moči
Hmelnickega vsaki dan naraščale; da ni udaril
takoj v sredinjo Poljske in vstal v Belej Cerkvi,
storil je le, da besne in divje tolpe privadi reda.
V njegovej železnej roki so se spremenile
hitro v bojno moč. Kadri izurjenih Zaporožcev
so bili pripravljeni, prostaki razdeljeni na polke,
161	
katerim je dal polkovnike atamane. Posamezne
trume je pošiljal, naj napadajo gradove, da se
privadijo boju. Hraber je bil ta narod, sposoben
za vojsko, kakor nobeden drugi, vsled tatarskih
napadov privajen orožju, s krvavim obličjem voj-
ske seznanjen.
Dva polkovnika, Handža in Ostap sta na-
pala Nestervar, in pomorila Žide in plemstvo. Če-
tvertinskemu knezu je odsekal njegov lastni mli-
nar glavo na grajskem pragu; kneginjo pa je
vzel Ostap za svojo sužnjo. Drugi so se raz-
kropili na druge strani; sreča je spremljala njih
orožje; strah je vzel Lahom srčnost; — strah,
da je narod metal orožje iz rok, ter bežal.
Polkovniki so večkrat povpraševali Hmel-
nickega: Zakaj ne odrine proti Varšavi ? Zakaj
se zabava s čarovnicami, zaliva z žganjico ter
daje Lahom čas, da se otresejo strahu in pri-
pravijo za vojsko ? Večkrat je pijana druhal ob-
legala po noči stan Hmelnickega, zahtevajoč, naj
jo popelje proti Poljakom. Hmelnicki je zanetil
vstajo, da je vzplapolela v velikanski plamen.
Sedaj jel je opažati, da ta sila tira njega samega
v neznano bodočnost, v katero je zrl z mrač-
nimi očmi, ne vedoč, kaj mu prinese. Saj je mej
polkovniki in atamani le sam znal, kolika moč
tiči v navidezno onemoglej poljskej ljudovladi.
Zanetil je vstajo, zmagal pri Žoltih Vodah, zmagal
pod Korsunom, stri kraljevo vojsko; kaj pa
sedaj ?
Z ogn. in meč. II.	11
162	
Zbere torej polkovnike na posvetovanje, gle-
dajoč jih s krvavimi očmi, pred katerimi so vsi
trepetali; stavi jim otožno vprašanje.■
„Kaj hočete? Iti v Varšavo?. Če pa prilo-
masti Višnjevecki, pobije vaše žene in otroke;
potem krene za vami z zbranim plemstvom proti
Varšavi. Tako pridemo mej dva ognja — in
poginemo — če ne v bitkah, pa na kolih ..."
„Na tatarsko prijaznost", nadaljuje, „ni se
zanašati! Danes so z nami, jutri nam obrnejo
hrbet in zbeže v Krim, ali pa prodajo gospodi
naše glave . . . Kaj je storiti, povejte! Naj jo i
udarimo na Višnjeveckega ? Lahko zadrži našo 1
in tatarsko vojsko. Med tem se zbere v Poljskej
vojska, ki mu prihiti na pomoč. Izbirajte ..."
Prestrašeni polkovniki molče. Le Hmelnicki
govori zopet tako:
„Čemu ste tako tihi?" Zakaj ne silite naj
odrinem proti Varšavi? Če torej ne veste, kaj
naj storim, pa prepustite meni. Če Bog da,
ohranim svojo in vaše glave, dobim pomiloščenje
zaporožki vojski in vsem Kozakom.
Ostajalo je le še jedno, da se z lepo pogodi.
Hmelnicki je dobro vedel, koliko more na ta '
način v poljskej ljudovladi doseči. Računal je,
da zbor rad dovoli Kozakom zdatne pravice, da
bi le vojske ne bilo treba. Znal je tudi, da je
v Varšavi mogočna stranka, njej na čelu sam
kralj, (čegar smrt še Kozakom ni bila znana),
potem kancler, in obilno gospode, ki bi rada
163	
ustavila naraščaj magnaškega premoženja na Kra-
jini in spravila s pomočjo Kozakov v kraljeve
roke. Ta stranka bi rada sklenila s Kozaki
trajni mir ter uporabila njihovo moč za tuje-
zemske vojske. V tem slučaji bi mogel Hmel-
nicki doseči veliko čast, dobi lahko hetmansko
bulavo, nemara celo iz kraljevih rok, ter dobi
Kozakom mnogo, mnogo pravic.
To je vzrok, da je toboril tako dolgo pri
Beli Cerkvi. Oboroževal se je, pošiljal okrožnice
na vse strani, vabil skupaj ljudi, snoval armade
ter spravljal gradove v svojo oblast, ker je
vedel, da bodo pogodbe le takrat vspešne, če
pokaže svojo moč; za to v srce ljudovlade ni
odrinil.
Kaj, ko bi po sklenjeni pogodbi sledil mir ?
Takrat bi izvil orožje iz rok Višnjeveckemu.
Ko bi knez ne hotel odložiti orožja, ne bodo več
njega — Hmelnickega, — ampak kneza smatrali
vstajnikom, ker se vojskuje vkljub kraljevej in
zborovej volji. Takrat še le bo pravi čas, da
vdari na Višnjeveckega, ko dobi pooblastilo kralja
in ljudovlade.
Tako si je mislil samozvanec, zaporožki
hetman, take načrte je delal za prihodnost. Toda
na temelj, ki je bil pripravljen za to zračno
poslopje, sedali so često črni vrani skrbij, dvo-
mov in bojazni ter zlokobno krokali. Je-li v
Varšavi stranka, ki gori za mir, dovolj močna
in res začne ž njim pogajanja? Kaj porečeta
ll*
164	
zbor in senat? Si-li zainaše tam ušesa za stok
in vpitje, zapro li oči zarji požarov na Ukra-
jini? ... Ali nemara prevlada vpljiv gospode,
ki ima v lasti tam posestva, katera si bo gotovo
hotela ohraniti ? Ali je poljska ljudovlada res že
tako oslabela, da mu odpusti, ker se je združil
s Tatarji. Ali ni že preveč razširil te vstaje?
Ali bo sploh še mogoče, pomiriti te razburjene
tolpe? Eecimo, — Hmelnicki sklene mir, a ro-
parji bodo v njegovem imenu dalje morili in
požigali — ali pa se, opeharjeni v svojih nadah,
znosijo cel6 nad njegovo glavo!" Njegov položaj
je bil res težaven. Ko bi bila vstaja slabeja, bi
se ž njim ne hoteli pogajati; ker je pa močna,
je lahko mogoče, da se pogajanja razbijejo. Kaj
pa potem?
Ko so take in jednake misli rojile po težki
lietmanovi glavi, zaprl se je navadno v svoje
stanovanje ter pil po cčle dni in noči. Ko se je
med polkovniki in prostaki raznesla novica:
„Hetman pije!" začeli so piti vsi po njegovem
zgledu. Zavladal je nered; v pijanosti so morili
vjetnike, borili se med seboj, skratka : nastal je
pravi sodnji dan, jela gospodariti groza in
okrutnost. Bela Cerkev se je spremenila v pravi
pekel.
Nekega dn6 pride k pijanemu hetmanu ple-
mič Vihovski, kateri je bil vjet pod Korsunom ;
opravljal je sedaj službo tajnika. Vstopivši v
sobano, začne brez ceremonij stresati pijanca.
165	
Ker to nič ne pomaga, pograbi ga za rame,
dvigne po koncu ter stresa še močneje, da bi
, ga vzdramil.
'	„Kaj vendar hočeš, zlodja?" vpraša Hmel-
nicki.
„Vstani in vztlrami se!" odvrne Vihovski,
»poslanci so tukaj."
Hmelnicki skoči urno po konci. Kar hipoma
je trezen.
„Hej!" zakliče mlademu Kozaku, ki je sedel
Pri vratih. „Daj sčm plašč, kapo in bulavo!"
Potem se obrne k Vihovskemu:
»Kdo je prišel? Od kod?"
»Duhovnik Patroni Laško iz Hušče, poslanec
vojvode braclavskega."
»Gospoda Kisla?"
»Tako je."
»Hvala Bogu Očetu, Sinu in svetemu Duhu
ter svetej Bogorodnici!" vzklikne Hmelnicki ter
se prekriža. Lice se mu zvedri, ker so začeli
ž njim pogajanja.
Pa tega dne so prišle še druge novice,
nasprotne mirnemu poslanstvu vojvode Kisla.
Hmelnicki je zvedel, da se pomika knez, čegar
vojska si je po utrujenem hodu skozi gozde ia
močvirje odpočila, v uporniško deželo in sedaj
tam razgraja po syoje; da je ogledna četa pod
poveljništvom Skretuskega razbila dva tisoč
mož broječo tolpo Kozakov in kmetov ter ni
166	
jednega ni pustila živega; da je knez z nasko-
kom vzel Pogrebišče, imetje knezov zbaražkih.
O tem naskoku so mu pripovedovali strahovite
reči. Pogrebišče je bilo gnezdo najbesnejših mo-
rilcev. Pa je baje tudi knez rekel vojakom; »Ubi-
jajte jih tak6, da bodo čutili, da umirajo! Vojaki
so to radi izvrševali. Iz vsega mesta se ni
rešila ni jedna živa duša. Sedemdeset vjetnikov je
bilo obešenih, dve sto so jih nataknili na kole. Pri-
povedovali so tudi, da so zmagovalci sč svedri
vrtali oči Kozakom ter jih žgali na gromadah.
Vstaja je takoj ugasnila po vsej okolici. Prebi-
valci so ali zbežali k Hmelnickemu, ali pa na
kolenih klečč nudili kruh in sol gospodarju iz
Ljubna, proseč milosti. Manjše tolpe so bile
strte; v lesovih pa, kakor so trdili vbežniki iz
Samorodka, Spičina, Pleskova in Vahnovke, ni
bilo drevesa, na katerem bi ne visel kak Kozak.
In vse to se je godilo pri Beli Cerkvi, pred
nosom toliko tisoč mož broječe armade Hmel-
nickijeve.
Hmelnicki, ko to sliši, jame tuliti kakor
ranjen lev. Na jednej strani pogajanja, na
dmgej — meč. Če vdari na kneza, smatrali
bodo za znamenje, da noče pogajanj, ki jih za-
čenja ž njim gospod iz Brusilova.
Ostalo mu je sam6 še jedino upanje v Ta-
tarjih. Hmelnicki vstane ter gre k Tuhajbeju.
„Tuhajbej, moj prijatelj !u reče, ko je opravil
navadne poklone; „pomagaj mi sedaj, kakor si
167	
mi pomagal pri Zoltej Vodi in pod Korsunom . ..
Prejel sem pismo .vojvode braclavskega, v kate-
rem mi vojvoda obeta zadoščenje in vrnitev za-
porožkej vojski starih svobodščin, s pogojo, da
odjenjam od vojske. To tudi moram učiniti,
da pokažem svojo odkritosrčnost in dobro voljo.
Med tem pa je prišla novica o knezu Višnje-
veškim, da je vzel Pogrebišče in nikogar ni
pustil živega, da dobre moje molojee seče in
natika na kole. Ker se sam nanj dvigniti ne
morem, prišel sem k tebi s poklonom in prošnjo,
da se s6 svojimi Tatarji nanj dvigneš, ker dru-
gače pridere še semkaj v naš tabor.
Zamorec, sedeč na kupu preprog, naplenje-
nih pod Korsunom ali po plernitaških dvorih, je
kimal nekaj časa z glavo, zamežikal z očmi,
kakor bi si hotel bolje premisliti, naposled pa
odvrne :
„Allam, tega jaz storiti ne morem!"
„Zakaj ne?" vpraša Hmelnicki.
„Dosti sem že zgubil bejev in čavsov pri
Zoltih Vodah in pod Korsunom radi tebe, čemu
naj jih še več zgubim ? Jarema je velik in mo-
gočen vojščak! Pojdem nadenj, če tudi ti pojdeš,
sam pa ne! Nisem bedak, da bi v jednej bitki
zgubil vse, kar sem si pridobil doslej . . . Rajše
pošiljam svoje vojake po plen in sužnje. Dovolj
sem že, nezvesti psi, storil za vas. Ne pojdem
sam, pa tudi kanu bom odsvetoval. Rekel sem." .
„Prisegel si mi pomoč ..."
168	
„Da3 toda prisegel sem s teboj, ne pa za-te
boriti se. Pojdi proč!"
„Dovolil sem ti nabirati vjetnikov mej last-
nim narodom. Plen sem ti prepustil, hetmane
oddal."
„Če bi mi jih ne bil dal, bil bi pa jaz tebe
njim dal."
„H kanu poj dem."
„Poberi se, bedak, pravim ti!"
Ostri zobie zamorca so jeli že bliskati izpod
nstnic. Hmelnicki je spoznal, da nič ne opravi;
ko bi silil zamorca, vtegnilo bi biti cel6 ne-
varno. Zato vstane ter grč h kanu.
Od kana dobi ravno tak odgovor. Tatarji
so imeli svoj razum ter se bojevali le radi last-
nega dobička. Namesto poskušati se na bojnem
polju z vojskovodjem, ki je bil splošno proglašen
za nezmagljivega, razpošiljali so rajše svoja
krdela ter bogatili se brez prelivanja krvi.
Hmelnicki se vrne ves besen v svoje sta-
novanje. V svojem obupu se je hotel zalivati z
žganjico, pa Vihovec mu izvije steklenico iz rok."
„Ne boš pil, gospod hetman", reče. „Po-
slanec je tukaj, treba je poprej odpraviti poslanca".
Hmelnicki se je strašansko razsrdil.
„Ukazal bom", reče, „tebe in poslanca na-
takniti na kol".
„Pa ti vendar ne dam žganjice. Te-li ni
sram, ko te je sreča tako visoko povzdignila,
da se kakor priprost Kozak zalivaš z žganjico?
169	
Pfuj! Pfuj! gospod hetman, to ne gre tako.
Vsem je že znano, da je prišel poslanec. Vojska
m polkovniki zahtevajo, da se skliče posveto-
vanje. Železo je treba kovati, dokler je yroče;
sedaj je lahko mogoče, da skleneš mir ter do-
sežeš vse, česar želiš. Pozneje bo prepozno, in
še tvoj vrat bo v nevarnosti. Da, treba je takoj
poslati poslance v Varšavo, da prosijo kralja
pomiloščenja ..."
„Modra buča si", odvrne Hmelnicki. „Ukaži
pozvoniti na posvetovanje ter povej na majdanu
polkovnikom, da takoj pridem."
Vihoski je otišel; čez kratko je zadonel glas
zvona, ki je vabil na posvetovanje. Začeli so
vreti skupaj polkovniki ter zasedli pripravljene
prostore. Prišel je strašni Krivonos, desna roka
Hmelnickega, prišel Krečovski, kozaški meč;
dalje stari in izkušeni Filon Dziedziala, kropiv-
niški polkovnik, Fedor Loboda, perejaslavski
polkovnik; okrutni Fedorenko, kalniški polkov-
nik; divji Puškarenko, poltavski polkovnik, ki
je načeloval samim^čabanom; Šumejko, nižinski
polkovnik; bojeviti Čarnota, hadzijaški polkovnik;
Jakubovič, čehrinski polkovnik; dalje Nosač,
Hladki, Adamovič, Gluh, Puljan, Panič. Toda
niso še bili vsi, ker nekateri so bili na pohodih,
nekateri pa vže na onem svetu, kamur jih je
poslal knez Jeremija
Tatarje to pot niso pozvali na posvetovanje.
Tovarištvo se je zbralo na majdanu, okoli ka-
170	
terega so se drenjali kmetje, katere pa so od-
ganjali z buzdovani in palicami.
Naposled pride tudi sam Hmelnicki, v ru-
dečej opravi, s husarsko čako in bulavo v roci.
Poleg njega je šel bel kakor golob, duhovnik
Patroni Laško, a na drugej strani Vihovski s
papirji v roci. Hmelnicki sede mej polkovnike
in nekaj časa molči. Potem sname čako v zna-
menje, da se začne posvetovanje.
„Gospodje polkovniki in atamani!" reče.
„Znano vam je, da smo radi velikih in po ne-
dolžnem trpečih krivic morali zgrabiti za orožje;
s pomočjo najjasnejšega krimskega cara smo za-
čeli tirjati staro prostost in naše pravice, ki nam
jih je odvzela gospoda vkljub kraljevej volji.
Bog je blagoslovil naše podjetje ter pripravil ne-
poštene naše tirane v nenavaden strah. On je ka-
znoval krivico in tlačenstvo ter nas oblagodaril
z zdatnimi zmagami, za kar smo dolžni se mu
s hvaležnim srcem zahvaliti. Ker je že kaznovan
njih napuh, moramo sedaj misliti na to, da za-
branimo daljše prelivanje kristjanske krvi, kakor
nam to Bog in naša vera ukazuje. Sabelj naših
pa vendar ne denemo poprej iz rok, dokler po
volji najjasnejšega kralja ne dobimo nazaj stare
svobode in pravice. Gospod vojvoda braclavski
pa mi piše, da se to prav lahko zgodi, kar tudi
rad verjamem, ker ne mi, marveč gospodje. Po-
točki, Kalinovski, Višnjeveški in Konecpoljski so
se izneverili tronu in ljudovladi. Da smo jih
171	
kaznovali, za to nam gre od trona in stanov
primerna nagrada. Prosim vas torej, milostljivi
in udani, da prečitate pismo vojvode braclav-
skega, ki ga je prinesel Patronij Laško ter modro
sklenete, kako naj ustavimo prelivanje krščanske
krvi, kako dobimo zadoščenje za pokorščino in
zvestobo do ljudovlade!
Hmelnicki ni vprašal, ali naj vojska neha;
pač pa je zahteval privoljenja, da lahko neha,
ko bi bila za to ugodna prilika. Radi tega so
nezadovoljneži jeli mrmrati. V kratkem pa je
nastal ropot in grozen krik, katerega je vzročil
načelnik hadzijaški, Čarnota.
Hmelnicki molči. Pač pa je pozorno gledal,
od kod prihajajo protesti ter si zabileži nasproto-
valce v svoj spomin.
Mej tem vstane Vihovski s pismom gospoda
Kisla. Prepis pisma je nesel Zorko, da ga pre-
čita zbranemu tovarištvu; torej je tudi tam vse
utihnilo. Pismo vojvode se je glasilo tako:
„Blagorodni gospod, starosta poljske, zapo-
rožke vojske, davni moj ljubej in prijatelj!"
Mnogo jih je, ki vas smatrajo sovražnikom
poljske ljudovlade. Jaz pa sem prepričan o vašej
zvestobi in naklonjenosti do ljudovlade, in se
tudi trudim, da bi vcepil to prepričanje še v
srce ostalih senatorjev, mojih sotovarišev. Mene
vtrjujejo v tem zlasti trije razlogi: Prvi: če-
ravno dneprovska vojska svojo prostost že od
pamtiveka brani in varuje, ostala je še vedno
172	
zvesta kralju in poljskej ljudovladi. Drugi: da
je naš ruski n&rod v svojej veri vedno toliko
trden, da vsakdo izmed nas raje žrtvuje svoje
življenje, nego-li bi dovolil omajati včro. Tretji:
Če tudi nastanejo (kar se je tudi sedaj žalibog
zgodilo) razni notranji nemiri, imamo vendar
vsi skupaj le jedno domovino, v katerej smo
bili rojeni, v katerej uživamo svobodo. Priznati
moramo, da ni na vsem svetu države, v pravi-
cah in svobodi našej podobne. Radi tega smo
vsi vajeni braniti celoto svoje domovine. Dasi
se rado pripeti mnogo grenkega na svetu, kaže
nam pamet sama, da se je lože dogovoriti o tem,
kar koga boli, v svobodnej državi, kakor po-
zabiti zgubo te matere, katerej podobne ne naj-
demo ni mej kristjani, niti mej pagani ..."
Perejeslavski Loboda pretrga čitanje:
„Resnico govori," reče glasno.
„Resnico govori," pritrjujejo drugi.
„Neresnico! laže, pasja duša!" kriči Čar-
nota.
„Molči, — izdajica!"
„Vi ste izdajice! Na vislice z vami!"
„Na pogibelj tebi!"
„Tiho, poslušajte! naj čita! ... Je naš
mož! Dalje! . . . Poslušajte! ..."
Zbirala se je nevihta; toda Vihovski je
nadaljeval in utihnili so. Vojvoda je pisal, da
173	
zaporožka vojska sme imeti vanj zaupanje, ker
ve, da je tudi njihove vere, njihove krvi, da
jim torej želi vse najboljše; omenil je, da se
nesrečnega poboja pod Kumejkami in pod Star-
cem ni vdeležil. Konečno roti Hmelnickega, naj
zapreči vojsko, odpravi Tatarje, ali obrne orožje
proti njim in naj ohrani zvestobo do poljske
ljudovlade. Pismo je končal s temi besedami:
„ Obetam vašej blagorodnosti, kakor sin
božje cerkve in potomec starega ruskega rodu,
da vam hočem pomagati v vsem. Vaše blago-
rodje! dobro znate, da tudi moja beseda v tej
ljudovladi ni brez veljave, da brez mene niti
vojske niti miru skleniti ne morejo, da jaz prvi
ne želim domače vojske" i t. d.
Začeli so se kriki pritrjujoči in zanikajoči;
toda pismo je splošno ugajalo polkovnikom in to-
varištvu. F a v prvem hipu ničesar nisi razumel, ali
slišal, radi hrupa. Tovarištvo je bilo podobno veli-
kanskemu vrtincu, v katerem je vse vrelo in hruš-
čalo. Polkovniki so stresali buzdovane ter žugali
drug drugemu s pestmi v oči. Privržencem vojske
je načeloval Čarnota, ki je popolnoma znorel.
Hmelnicki, gledajoč ga, bil bi tudi kmalo jeze
vskipel; takrat pa je navadno utihnilo vse,
kakor zverina pred rjovenjem leva. Toda ma-
homa skoči na klop Krečovski, mahne z buz-
dovanom ter zakriči:
„Konje bi pasli, ne pa hodili na posveto-
vanje, sluge paganski!"
174	
„Tiho! Krečovski hoče govoriti!" zakriči
Čarnota, ker se je nadjal, da se polkovnik go-
tovo oglasi za vojsko.
„Tiho! Tiho!" kričali so drugi.
Krečovski je vžival mej Kozaki veliko spo-
štovanje radi zaslug, ki si jih je pridobil v vojski
in tudi radi tega, — kar je bilo pa močno čudno,
ker je bil plemič. Zato so takoj vsi utihnili ter
radovedno pričakovali, kaj bo povedal. Hmel-
nicki sam je vprl vanj svoj nemirni pogled.
Toda Čarnota se je motil, ko je mislil, da
se polkovnik oglasi za vojsko. Krečovski je spre-
videl, da more sedaj ali nikdar dobiti od ljudo-
vlade 6na starostva in dostojanstva, o katerih
je sanjaril. Domislil si je, da pomirjajoč Kozake,
bodo se trudili pred vsem, da njega pridobe.
Temu ne bo mogel nasprotovati krakovski voj-
voda, ker je sedaj vjet in v zaporu. Jel je tako
govoriti:
„Moja stvar je, da se bijem, ne pa posve-
tujem"; „ker je pa tako prišlo, izpovem tudi
jaz svoje mnenje, ker sem z vami vred že za-
služil to čast. Začeli smo vojsko, da dobimo
nazaj našo prostost, naše pravice; sedaj pa piše
braclavski vojvoda, da se imajo uresničiti naše
želje. Torej, ali se bodo, ali ne bodo. Če nam
ne ugodijo — bo vojska! če pa ugodijo, —
mir! Čemu zaman prelivati krv? Naj pomirijo
nas, mi pa pomirimo prostake in vojske bo
konec. Naš oče Hmelnicki je kaj dobro vse na-
175	
ravnal, da se namreč držimo kralja, ki nam
podeli za to primerno nagrado. Če se bo go-
spoda ustavljala, nam kralj rad dovoli, da ž njimi
poračunimo, in poračunili bomo. Ne svetujem,
puščati domu Tatarje. Naj se vtabore na Divjih
Poljih in počakajo tamkaj, dokler se ne poravna
naša zadeva."
Hmelnickemu se zjasni lice, ko sliši te be-
sede. Ogromna večina polkovnikov je zahtevala,
naj preneha vojska in se pošljejo poslanci v
Varšavo ter naprosijo vojvodo iz Brusilova, da
pride sam sklepat pogodbo. Čarnota je še kričal
in protestiral; toda Krečovski je vprl vanj svoj
grozni pogled.
„Čuj Čarnota!" reče, „ti kričiš in vpiješ
po vojski in prelivanju krvi. Ko so pa pod
Korsunom šli na te pešci Dmohovskega, cvilil
si kakor prase: „Braty ridnyje, spasajte (rodni
bratje, rešite me!)" ter zbežal pred vsem svojim
polkom.
„Lažeš!" zakriči Čarnota. „Jaz se ne bo-
jim ni Lahov niti tebe!"
Krečovski je stisnil buzdovan ter skočil k
Čarnoti; — tudi drugi polkovniki so se jeli
groziti s pestmi hadsjaškemu polkovniku. Znovič
nastane hrup. Na majdanu pa je rjovel n&rod
kakor čreda divjih zabrov (turov).
Sedaj vstane znovič Hmelnicki:
„Gospodje polkovniki!" reče, „sklenili ste,
da se naj pošlje v Varšavo poslanstvo, ki pri-
176	
poroči našo zvesto službo najjasnejšemu kralje-
vemu veličanstvu ter ga poprosi nagrade. Kdor
le hoče imeti vojsko, ta jo lahko ima; ne z
kraljem, ne z ljudovlado, ker mi se z njima še
nikdar nismo vojskovali, marveč z največjim
našim sovražnikom, ki je kozaške krvi že ves
rudeč, ki se je že pod Starcem oskrunil ž njo
in se maže še sedaj, kuhajoč sovraštvo do za-
porožke vojske. Poslal sem mu po poslancih
pismo ter ga prosil, naj odjenja od onega so-
vraštva. On pa jih je rabeljski pomoril, ne spo-
znavši me vrednega odgovora; s tem je onečastil
vso zaporožko vojsko. Sedaj je prišel iz Za-
dnepra, razdjal pogrebišče in ljuto kaznoval
nedolžne ljudi, katere sem bridko objokoval. Na
to, kakor so mi danes jutro naznanili, je otišel
v Nemirov; in tudi tam nikomur ni prizanesel.
Ker se Tatarji vsled strahu nočejo dvigniti
nanj, je pričakovati, da v kratkem semkaj pri-
dere, da bi nas nedolžne ugonobil, a to proti
volji najjasnejšega kralja in vse ljudovlade. V
svojej ošabnosti se že za nikogar več ne briga;
kakor se šopiri sedaj, tako je pripravljen na-
sprotovati tudi kraljevej volji."
V zbirališču vse umolkne. Hmelnicki si od-
dahne ter nadaljuje:
„Bog nas je nagradil z zmago nad het-
mani; toda on je hujši od hetmanov in drugih
vojskovodij. Če se sam dvignem nanj, takoj bi
po svojih prijateljih razvpil v Varšavi, da nočemo
177	
miru in še pred kraljem bi očrnil našo nedolžnost.
Da se to ne zgodi, je treba, da kralj in vsa
ljudovlada zvč, da nočem vojske, da mirno sedim
in da nas on prvi napada z vojsko; — jaz se
toraj ne smem ganiti, ker se nočem izneveriti
besedi, ki sem jo dal gospodu vojvodu braclav-
skemu. Da pa ta vražji sin naše moči poprej ne
zdrobi, treba se mu je upreti in ga zdrobiti,
kakor smo ugonobili naše sovražnike pri Žoltih
Vodah in Korsunu. Zatorej vas, gospoda, pro-
sim, da otidete prostovoljno nanj; sam pa bom
mej tem pisal pismo kralju, da ste to sami sto-
rili, ker je bilo treba, da se ubranimo Višnje-
veckemu."
Zopet molk. Hmelnicki si oddahne ter na-
daljuje:
„Kdo izmed vas, gospoda, se torej hoče
poskusiti ž njim ? Dam mu dovolj vojske, samih
vrlih molojcev in topove, da z božjo pomočjo
premaga tega našega sovražnika ..."
Polkovniki po vrsti molčč.
„Šestdeset tisoč izbrane vojske mu dam,"
reče Hmelnicki.
Tišina.
A vendar so bili tam zbrani sami nevstra-
šeni vojaki, čijih bojni kriki so večkrat odme-
vali do carograjskega obzidja. Znabiti se je vsak
izmej njih bal zgubiti pridobljeno slavo v boji
se strašnim knezom Jeremijo.
Z ogn. in meč. n.	12
178	
Hmelnicki obrača pogled po polkovnikih, ki
so pobešali svoje oči v tla. Lice Vihovskega je
zarudelo jeze.
„ Poznam molojca," reče turobno Hmelnicki,
ki bi se ozval na ta moj poziv in se lotil tega
podjetja; toda njega ni tukaj . . ."
„Bohun!" ozvč se neki glas.
„D&, Bohun. On je stri že jeden Jeremijev
polk v Vasilovki, pa so ga nekoliko opraskali v
boju in radi tega leži sedaj bolan v Čerkasu,
s smrtjo se boreč. Kjer njega ni, nikogar ni,
kakor vidim. Kje je kozaška slava; kje so
Pavluki, Nalevajki, Lobode in Ostranici?"
V tem trenutku se dvigne človek, srednje
rasti, širok z mračnim licem, ognjeno zarude-
limi brkami in zelenimi očmi.
„Jaz pojdem!" reče, stopivši k atamanu.
Bil je Maksim Krivonos.
Zbrani poveljniki zaženo krik „Slava!" On
pa se je vprl z buzdovanom v bok ter reče s
hripavim pretrganim glasom:
„Ne misli si, hetman, da bi se bil jaz bal.
Bil bi se takoj oglasil, toda mislil sem si : So
še drugi boljši! Ker le nobeden noče iti, pojdem
pa jaz. Drugi imajo glavo in roke, jaz pa sem
brez glave ter imam sam6 rokč in sabljo. Za to
me je mati rodila. Vojska mi je mati in sestra.
Višnjevecki mori, — moril bom tudi jaz; obeša
ljudi, — obešal jih bom tudi jaz. Daj mi gospod
179
hetman vrlih molojcev, ker s prostaki nič ne
opravim z Višnjeveckim. Tako torej pojdem pre-s
magat gradove, pobijat, morit, obešat ! Na po-
gibelj njim beloročkom!"	-
Drugi ataman stopi naprej.
„Jaz pojdem s teboj, Maksim!"
Bil je Puljan.
„Tudi Čarnota, Hladki in Nosač pojdejo s
teboj," reče Hmelnicki.
„Pojdemo!" ozvali so se jednoglasno. Vzgled
Krivonosa jih je napolnil z novim pogumom.
„Na Jaremo! Na Jaremo!" zahrume kriki
v tolpi. Posvetovanje se je čez kratko spreme-
nilo v pijančevanje. Polki, namenjeni spremljati
Krivonosa, so pili na smrt, — ker so tudi šli
v smrt. Molojci so to dobro vedeli, pa v njih
prsih ni bilo strahu. „Raz matyrodyla!" (zato
nas je mati rodila) so ponavljali za svojim no-
vim vojskovodjem ter niso več pomilovali svoje
osode, kakor je to vsigdar v navadi pred smrtjo.
Hmelnicki jim ni branil piti; džt, še sam jih je
spodbujal. Pijančevali so tudi prostaki ter začeli
popevati pesni v stotisoč glasovih. Razprašeni po
taboru priročni konji, ki so dirjali, da se jim
je prah valil izpod kopit, delali so nepopisljiv
nered. Odganjali so jih s kričem, zbadanjem in
smehom. Tolpe šo se klatile poleg reke, streljale
in rinile celo v hetmanovo stanovanje; ta je
naposled Jakuboviču ukazal, naj jih razpodi.
12»
180	
Začel se je pretep, ki je trajal, dokler ni nagla
ploha razpodila razgrajalcev pod vozove in šotore.
Na večer se je razburilo nebo v pravo ne-
vihto. Grom je donel od jednega konca oblakov
do drugega. Blisk je osvetljeval vso okolico,
sedaj z belo, sedaj z rudečo svitlobo.
Pri blisku in gromu je odhajal iz tabora
Krivonos, vodeč svojih šestdeset tisoč izbranih
bojevnikov in prostakov.
XI.
Krivonps je šel iz Bele Cerkve na Skvir in
Pogrebišče v Mahnovko. Koder je šel mimo,
tam so zginili sledovi človeškega življenja. Kdor
se mu ni pridružil, poginil je pod mečem. Po-
žjgal je celč setev, lesove in sadunosnike, a
knez je mej tem na drugej strani izvrševal ugo-
nobljenje.
Po razdjanju Pogrebišča je Jeremijeva vojska
pobila še nekoliko večih oddelkov vstajnikov ter
se utaborila pod Rajgradom. V teku jednega
mesca skoraj niso stopili s konj, da so že po-
polnoma oslabeli, pa tudi smrt je zdatno zmanj-
šala njih število. Treba je bilo se oddahniti, ker
so rokč teh koscev že medlele krvave košnje.
Knez sam je jel misliti, ali bi ne kazalo dati
odduška vojski ter otiti za nekaj časa v kak
mirnejši kraj, da si vojska počije in nabere novih
181	
močij. To je bilo še pose bič potrebno radi konj,
ki so bili bolj kostnjakom, nego živalim po-
dobni, ker že nad mesec dni, sč samo travo se
živeč, niso zrna dobivali. Po odmoru jednega
tedna je došla novica, da se bliža pomoč. Knez
je takčj odjezdil prišlecem naproti. — Ees je
srečal gospoda Jana Fiškeviča, vojvodo kijev-
skega, ki je pripeljal poldrugi tisoč dobrih ljudi.
Za njim so prišli gospod Krištof Fiškevič pod-
sodnik braclavski, mladi Aksak, še mladenič z
dobro oboroženim huzarskim praporom in mnogo
plemstva, recimo: gospodje Senjut, Poljubinski,
Zitinski, Jeloviški, Kirdej, Bogoslavski; nekateri
s spremstvom, drugi brez njega, skupaj okoli
dva tisoč konj, razun družine. Knez se je močno
razveselil ter gospoda vojvodo hvaležno povabil
v svoje stanovanje; ta se ni mogel dosti nača-
diti njega uboštvu in priprostosti. Knez, živeč
v Ljubnem po kraljevo, ni si dovolil na pohodih
in vojski nikakega razkošja, da je bil vojakom
v zgled. Nastanil se je v mali sobani, v katero
je gospod kijevski vojvoda le s težavo prišel
radi svoje velike in debele postave. V sobi si
videl le mizo, lesene klopi in naslonjačo, pokrito
s konjsko kožo, in sč slamo napolnjeno vrečo,
na kateri je spal gtrežaj, pripravljen vedno na
gospodarjevo povelje. Ta priprostost je močno
osupnila vojvodo, ki je ljubil ugodnost ter se rad
Valjal po preprogah. Vstopivši v sobo, začu-
deno pogleda kneza. Dasi ga je večkrat videl
182	
na zborih v Varšavi ter bil cel6 njegov daljni
sorodnik, vendar ga ni še dobro poznal. Še le,
ko začne govoriti ž njim, spozna, da ima opra-
viti z nenavadnim človekom. In on, star senator
in star vojak, navajen' trkati svoje tovariše po
ramah, ki je ogovarjal kneza Dominika Zaslav-
skega z besedami: „Moj ljubej!" on zaupnik
kralja samega, ni mogel svobodno občevati z
Višnjeveckim, dasi ga je knez prijazno sprejel
ter mu bil hvaležen za pomoč,
c „ Gospod vojvoda", rekel mu je, „hvala Bogu,
da ste prišli s čilimi ljudmi. Jaz sem sč svojimi
že popolnoma opešal".
„Videl sem na vojščakih vaše knežje svet-
losti, da so močno utrujeni ti reveži, kar tudi
mene močno boli, ker sem prišel s prošnjo, da
bi mi vaša knežja svitlost prihiteli na pomoč."
„Potrebujete mar nujne pomoči?"
„0, pa še kako! Privrelo je deset tisoč te
drhali, katerim načeluje Krivonos, ki je bil, kakor
sem slišal, poslan proti vašej knežjej svitlosti.
Izvedši pa, da ste odrinili h Konstantinovu, na-
potil se je tjekaj in oblegel na poti mojo Mah-
novko ter pustošil tako, da tega jezik povedati
ne more."
„Slišal sem o njem in ga tukaj čakal; ker
me je pa zgrešil, vidim, da ga moram sam po-
iskati. Res, tu se mudi. Koliko vojske imate v
Mabnovki ?"
183	
„V gradu je dve sto Nemcev, ki še vteg-
nejo vztrajati nekaj časa Najhuje je pa, da se
je zbralo mnogo plemstva z rodbinami v mestu,
ki je le slabo zavarovano in se dolgo braniti
ne more."
»Res, tu se mudi", ponovi knez.
„Želenski!" zakliče, obrnivši se k strežaju;
„teci po polkovnike!"
Vojvoda kijevski se vsede mej tem na klop,
in težko dihajoč gleda, če mu prinese kdo ve-
čerje. Rad bi bil prigriznil kaj dobrega, ker je
bil že lačen.
Kmalo se začujejo koraki in knezovi čast-
niki, vsi črni, ..shujšani in zaraščeni, stopajo v
sobo. Molčč se priklonijo knezu in njegovim
gostom ter čakajo, kaj jim bo povedal.
»Gospodje! imate konje doma?" vpraša knez.
„Da?"
»Pripravljene ?"
»Kakor vedno."
»Dobro. Čez jedno uro odrinemo na Krivo-
nosa."
„He!" vzdihne vojvoda kijevski in začu-
deno pogleda gospoda Krištofa, podsodnika brac-
lavskega.
Knez pa je naročal dalje:
»Gospod Ponjatovski in gospod Veršulj od-
rineta prva. Za njima pojde Baranovski z dra-
gonci, čez jedno uro pa otidemo mi in topničarji
gospoda Vurclja."
184	
Polkovniki se priklonijo ter otidejo iz sobe.
Čez kratko se oglasč trombe, pozivaj oč na pot.
Vojvoda kijevski ni pričakoval take naglice ter
je niti ni želel, ker je bil upehan in truden. Ra-
čunal je, da si saj jeden dan odpočije pri knezu
in še potem pravočasno dospč. Tu pa je bilo
kar odriniti, ne da bi se poprej najedel in naspal.
,,Svitli knez!" reče „ali pa dospejo vaši
vojaki v Mahnovko, ker sem videl, da so grozno
utrujeni, pot je pa dolga ?"
„Naj vas radi tega ne boli glava? Gredo
v boj kakor na svatbo."
„Vidim to, vidim. Vojščaki, kakor iz železa.
Pa tudi moji ljudje so upehani."
„Pa ste vendar rekli, da se mudi."
„Tako je. Toda eno noč bi si že mogli od-
dahniti. Mi pridemo izpod Hmelnika."
„Mi pa z Ljubna iz Zadnepra."
„Ves dan smo potovali."
„Mi pa celi mesec."
To rekši je knez otišel, da osobno vredi
vojsko za odhod. Vojvoda pa vpre oči v go-
spoda Krištofa, vdari z dlani po kolenih ter reče:
„Evo, tu imam, kar sem hotel. Kakor vidim,
umorč me tu še z gladom. Ti ljudje so se kopali
V kropu. Prišel sem prosit pomoči, misleč si,
da po velikem moledovanju čez dva, tri dni od-
rinemo; a me še ne puste, da bi si oddahnil.
Bes jih plentaj! Stremen mi je ožulil nogo, ker
mi ga je fantin preslabo pripel, pa po trebuhu
185	
me zvija . . . Bes naj jih vzame! Mahnovka je
Mahnovka, a trebuh je trebuh! Tudi jaz sem
star vojak; nemara sem yeč skušal vojske kakor
oni, toda ne tako: lap, cap! To so zlodeji, ne
ljudje; ne sp6, ne jed6, samo bijejo se. Kakor
sem živ, tako gotovo nikdar ne jedo. Si li videl,
gospod Krištof, te polkovnike? Ali ne izgledajo
kakor strašila, kaj?
„Da, pa pozni, se jim, da so hrabri!" odvrne
Krištof, ki je bil kaj bojaželjen vojščak. „Moj
Bog, koliko zmešnjave in nereda je po drugih
taborih, kadar treba odriniti, koliko tekanja, pri-
rejanja voz in konj. Tu pa slišite gospod, prvi
oddelki že odhajajo".
Saj res!" pritrdi vojvoda.
Mladi Aksak pa sklene svoji drobni roki:
„ Velik vojskovodja, velik bojevnik je to!
zakliče ves navdušen.
„Vi imate še mleko pod nosom!" zagromi
nanj vojvoda. „Kunktator je bil tudi velik voj-
skovodja, razumete!"
V tem trenutku stopi knez v sobo.
»Gospodje, na konje! Odrinemo!" reče.
Vojvoda zgubi potrpežljivost.
„ Naročite nam, svetli knez, kaj večerje, ker
sem lačen!"
„Oh, moj ljubljeni vojvoda!" odvrne knez
smijaje se ter ga prime za rame. »Oprostite!
Oprostite! Iz srca rad! Toda na vojski človek
na take reči pozabi".
186	
„Kaj, gospod Krištof! Ali nisem rekel, da
ne jed6? reče vojvoda, obrnivši se h Krištofu.
Večerja ni dolgo trajala. Par ur pozneje
so celo že pešci odhajali iz Raj grada. Vojska je
ubrala pot na Vinico in Litin k Hmelniku. Po-
toma je naletel Veršulj v Severovki na tatarsko
četo, katero sta z Volodijevskim potolkla, osvo-
bodivši nekoliko sto jetnikov, skoro samih deklet.
Tu so se že začela opustošenja, katera je učinila
Krivonosova roka. Strižovka je bila požgana in
prebivalci na grozen način pomorjeni. Brž ko ne
so se Krivonosu uprli, zato jih je divji vojsko-
vodja dal pomoriti. Pri vhodu v vas je visel na
dobu sam gospod Strižovski, katerega so vojaki
gospoda Tiškeviča takoj spoznali. Visel je po-
polnoma nag, in imel grozen zavratnik iz glav,
navlečenih na motvoz. Bile so glave njegove
žene in šesterih otrok. V vasi pa, ki je bila
požgana do tal, zagledajo vojaki na obeh straneh
ob cesti dolgo vrsto kozaških „sveč", to je ljudij
z dvignenimi rokami nad glavo, ki so bili privezani
k stebrom, vtaknjenim v zemljo. Ovili so jih s6
slamo, polili se smolo in prižigali od vrha. Večina
izmed njih je imela obžgane samo roke, ker je
brž ko ne dež pogasil ogenj. Toda strašna so
bila ta trupla s skremženimi obrazi, stegajoča
k nebu črne štrcelje. Strašan smrad gnjiline se
je širil naokrog. Nad stebri so krokale cele trope
vran in kavk, ki so pri bližanju knezove vojske
odletale z bližnih stebrov ter sedale na bolj od-
187	
daljene. Vojska se je molče pomikala skozi grozen
drevored, preštevajoč „sveče". Vseh je bilo nad
tri sto Naposled so pustili nesrečno vas za hrbtom
in si oddahnili na čistem zraku. Pa sledovi opu-
stošenja so se videli še dalje.
Bilo je v prvi polovici meseca julija. Žito
je ravno dozorevalo in so pričakovali zgodnjo
žetev. Toda setev je bila požgana, pomandrana
in poteptana. Zdelo se je, kakor bi bila huda
ura potrla poljske pridelke. Pa je tudi res prišla
na nje huda ura, najgrozovitejša izmed vseh —
domača vojska. Knezovi vojaki so videli večkrat
plodonosne okolice opustošene po tatarskih na-
padih: toda podobnega opustošenja še nikdar
niso videli. Enako njivam so požgali tudi gozde.
Kjer plamen ni ugonobil drevja oblizal je z njih
z ognjenim jezikom listje in skorjo, da so stala
črna in molela kviško suhe svoje vrhove. Gospod
vojvoda kijevski je gledal in očem ni verjel.
Medjanovo, Zbar, Futori in Sloboda — bili so
jedno samo pogorišče. Možje so zbežali h Krivo-
nosu, ženske in otroke pa so uplenile čete Ta-
tarjev, katere sta Veršulj in Volodijevski pobila.
Na zemlji opustošenje, v zraku pa trope vran,
vranov, kavk in jastrebov, ki so priletele skupaj
Bog znaj odkod, na kozaško žetev. Večkrat so
naleteli poleg polomljenih voz na človeška in
živalska trupla, katerih se še ni lotila trohnoba.
Našli so pobite lonce in kotle, žaklje s premočeno
moko, pogorišča, ki so se še kadila, razmetane
188	
stoge sena. Knez je brez oddiha gnal vojsko k
Hmelniku, stari vojvoda pa se je prijemal za
glavo, žalostno ponavljajoč:
„Moja Mahnovka!" Moja Mahnovka! Že
vidim, da ne dospemo o pravem času!"
Mej tem se je raznesla v Hmelniku novica,
da ne oblega stari Krivonos, marveč njegov sin
Mahnovko, da je ta izvršil ona nečloveška opu-
stošenja po poti. Glasnik je vedel povedati, da
so mesto že vzeli. Kozaki, premagavši ga, so
posekali vse plemstvo in Žide, njih žene in hčere pa
so odpeljali v svoj tabor, kjer jih je čakala osoda,
hujša od smrti. Le grad poveljnik gospod Lev
še brani. Kozaki so ga že napadali iz samostana
Bernardincev, v katerem so pomorili redovnike.
Gospod Lev se je branil s poslednjimi močmi s
peščico ljudi; porabivši pa ves smodnik, je na-
znanil, da se bo težko vzdržal do jutra.
Knez je razdelil pešce in topove ter jim
ukazal odriniti k Bistriku. Sam pa je z vojvodom
kijevskim, gospodom Krištofom in gospodom
Aksakom zdirjal obležencem na pomoč. Stari
vojvoda je že obupaval in radi tega pridržaval
kneza.
„Mahnovka je zgubljena!" je dejal, „pri-
demo prepozno. Boljše je, da jo pustimo ter
gremo branit druga mesta in jih preskrbimo z
vojaki. Knez ni hotel nič slišati o tem. Gospod
Braclavski pa je le priganjal in vojaki so tudi
že koprneli po boju.
189	
„Ker smo že prišli semkaj, ne otidemo kar
tako brez bitke", so dejali polkovniki. Odrinili;
so naprej. Kake pol milje od Mahnovke naleti
vojska na nekoliko jezdecev, bežečih z vso močjo
na konjih. Bil je gospod Lev s tovariši. Vojvoda
kijevski, zagledavši ga, takoj ugane, kaj se je
zgodilo.
„So grad vzeli?" zavpije
„Tako je!" odvrne gospod Lev in v tem
hipu omedli. Bil je močno ranjen ter zgubil
skoro vso kri. Tovariši so povedali, kaj se
je zgodilo. Nemce so na obzidju vse pomorili,
ker so se dali raje pobiti, nego bi se podali;
gospod Lev si je naredil pot skozi gosto mno-
žico prostakov ter žbežal. V gradu po sobanah
pa se je še branilo plemstvo, kateremu je bilo
treba urno priti na pomoč.
Vojska še bolj hiti. Čez kratko se ji pri-
kaže na griču mesto in grad, a nad njim črn
oblak dima. Dan se je že nagibal k večeru.
Nebo se je žarilo v večernej zarji, katero je
vojska s početka smatrala za zarjo požarja. Pri
njenem odsevu si mogel opaziti polke Zaporož-
cev in goste trume prostakov, ki so drvile vojski
nasproti toliko pogumnejše, ker nihče v mestu
ni znal o knezovem prihodu Nasprotno so si
mislili, da je le vojvoda kijevski dospel mestu
na pomoč. Nemara, da jih je žganjica naredila
slepe, ali vzetje gradu napolnilo z napuhom, ker
so drvili pogumno z višine. Še le na ravani so
190	
ee jeli postavljati v bojni red, veselo bobnajoč
s kotli in bobni. Pri pogledu na to iz vije se krik
radosti iz poljskih prsij. To pot je gospod vojvoda
kijevski imel že drugič priložnost občudovati
točnost knezovih polkov. Kar v trenutku so
stali v bojnem redu, težki jezdeci na sredi in
lehki ob krilih; bilo je mogoče začeti boj.
„Kako izurjeni so vendar ti ljudje!" reče
vojvoda. „Lahko bi se bojevali tudi brez po-
veljnika !"
Toda knez je kot previden poveljnik vse-
kako jezdaril z bulavo v roki mej vojaki, od
krila do krila pregledoval ter dajal naročila.
Ves se je lesketal v svojem srebrnem oklepu,
podoben jasnemu plamenu, švigajočemu mej
vrstami, razlikujoč se od svojih tovarišev, no-
sečih temno opravo. Tako so stali, v sredi v
prvej vrsti trije polki. Prvega je vodil vojvoda
kijevski, drugega mladi gospod Aksak, tretjega
gospod Krištof Tiškovič. Za njimi v drugej vrsti
so stali dragonci pod poveljništvoin Baranov-
skega, a naposled husarji pod poveljništvom
gospoda Skretuskega. Krila so zavzeli Veršulj,
Kušelj in Ponjatovski. Topov niso imeli; Vurcelj
je ostal ž njimi v Bistriku.
Knez skoči k vojvodu ter mahne z bulavo:
„Za svoje krivice začnite, gospod, vi prvi!"
Vojvoda mahne z buzdovanom. —v Vojaki
se sklonijo na sedlih in zdirjajo naprej. Če sodiš
po načinu, kako je vodil vojsko, lahko spoznaš,
191	
da je bil vojvoda, akoravno težak in prileten,
vendar iskušen in junašk vojskovodja. Ni spustil
svojih vojakov spočetka v dir, da se konji pre-
kmalo ne upehajo; koliko bliže pa je prišel so-
vražniku, toliko urnejše so morali dirjati. Sam
je tekel v prvi vrsti z buzdovanom v roki, a
strežaj mu je držal dolg in težak meč, ki pa
ni bil pretežak za njegovo roko. Prostaki se
vsujejo peš vojski naproti z kosami in cepci,
da bi zadržali prvi udarec ter olajšali Zapo-
rožcem napad. Ko so bili še kakih dvajset
korakov narazen, spoznajo Mahnovčanje vojvoda
ter mu kličejo:
„Hej, jasni, velmožni gospod vojvoda! Žetev
je blizo. Čemu ne ukažete svojim podložnikom
iti na polje? Klanjamo se vam, jasni gospod!
pa vam tudi prebodemo trebuh!"
In toča krogelj se vsuje na prapor, pa škode
ni napravila, ker so že šli jezdeci kakor vihar.
Močno so trčili skupaj. Zaslišal se je lom cepcev
in žvenk kos ob oklepe, krič in stokanje. Kopja
so naredila pot mej gosto gručo prostakov, skozi
katera so ognjeni konji vdrli kakor nevihta,
teptajoč, premetavajoč in mandrajoč. In kakor
na travniku, na katerem se vstopi vrsta koscev,
pada bujna trava, ti pa gredo naprej, mahajoč
s kosišči, tako je široka vrsta pešcev pod udarci
mečev se vedno bolj ožila, kopnela, ginila in ne
zmožna stati na mestu, začela se gugati. Napo-
sled se začne razlegati krik: „Ludy spasajtes!"
192	
in druhal prostakov, odmetujoč kose, cepce, vile
in puške plane v divjem strahu k zadaj stoječim
polkom Zaporožcev. Zaporožci, boječ se, da be-
žeči prostaki ne vznemirijo še njihove vrste,
nastavijo jim kopja. Prostaki, zagledavši to pre-
grajo, planejo z obupnim vpitjem na obč strani.
Od tukaj pa jih zapodita nazaj gospod Kušelj
in Ponjatovski, ki sta pridirjala od knezovih
kril na borišče.
Vojvoda, gazeč sedaj mej trupli prostakov,
ima pred seboj Zaporošce ter podi proti njim
svojo vojsko. Udarili so skupaj kakor dva vala,
ki pridereta z dveh nasprotnih strani, in nare-
jata penast greben. Konji so se dvignili pred
konji z jezdeci kakor val, a sablje nad njimi
kakor pena. Vojvoda je spoznal, da nima opra-
viti s prostaki, marveč z uporno in izurjeno
zaporožko vojsko. Dve vrsti sta se rinili, gnetli,
pa jedna druge ni mogla predreti. Kmalo je bilo
polno mrličev, ker je udrihal mož na moža, meč
na meč. Sam vojvoda, utaknivši za pas buzdovan
in pograbivši dolgi meč, delal je v potu svojega
obraza, sopeč kakor kovaški meh. Pri njem sta
bila dva izmej Senijutov, gospodje Kirdeji, Bogu-
slavski, Jeloviški in Poljubinski, ki so vsi že
okušali vročo kopelj. Toda na kozaškej strani
je najhuje moril Ivan Burdabut, podpolkovnik
kalniškega polka, Kozak velikanske moči in
postave. Tudi konja je imel tako strašnega, da
se je z gospodarjem enako bojeval. Marsikateri
193	
vojak je torej vstavil vranca in umaknil se na-
zaj, da se ne bi srečal s tem Štempiharjem, ki
je širil smrt in opustošenje. Brata Senijutova
skočita k njemu, toda Burdabutov konj je po-
grabil mlajšega Andreja z zobmi za lice in
ga zdrobi. Starejši brat Rafael, to videč, mahne
ga z mečem po buči. Ranil ga je, pa ne ubil,
ker sablja je naletela na meden gumb. Pa v
tem hipu ga sune Burdabut z mečem pod brado
ter mu vpihne življenje. Tako sta padla oba
brata Senijutova ter ležala v pozlačenih oklepih
v prahu pod kopiti vrancev. Burdabut pa šine
kakor plamen v oddaljene vrste ter takoj pobije
kneziča Poljubinskega, šestnajstletnega fantina,
kateremu odseka pri rami desno roko. Urbanski,
to videč, hoče se je maščevati za smrt sorodnika,
in streli Burdabutu s samokresom v lice. Toda
zgrešil ga je ter mu odstrelil samo uho in ga
oblil s krvjo. Strašan je bil zdaj Burdabut in
njegov konj, oba z divjimi očmi in razširjenimi
nosnicami, besneča kakor zmaj. Smrti ni ušel
tudi Urbanski, kateremu je grozovitež z jednim
mahljejem odsekal glav6. Ista osoda je doletela
osemdesetletnega gospoda Žitinskega in dva
gospoda Nikčemnih. Drugi so se začeli pa osup-
njeno umikati, zlasti ker je za Burdabutom bli-
skalo še sto kozaških sabelj in sto kopij, že
namočenih v krvi.
Divji lopov opazi vojvodo, in zakričavši
veselja plane na-nj, premetavajoč konje z jezdeci.
Z ogn. in me5: H.
194	
Zaupajoč v nenavadno moč, zasopiha kakor
kovaški meh, dvigne meč nad glavo ter vspevši
konja po koncu, skoči k Burdabutu. Gotovo pa
bi bila doletela vojvodi jednaka osoda kakor
druge, ko bi ne bil planil na velikana Silniški,
strežaj nekega plemiča, ki ga pograbi čez pas
ter poseka s sabljo, da se zgrudi na tla. Mej
tem pa, ko je imel Burdabut ž njim opravka,
aakričita gospoda Kirdeja vojščakom, naj prihitš
vojvodi na pomoč. Mahoma priskoči nekoliko
mož, ki napravijo med njim in vojvodom ograjo,
na kar se je začelo grozno klanje. Vtrujen voj-
vodov polk je začel že pešati pod naporom
Zaporožcev ter se polagoma umikati. V tem
trenutku pa gospod Krištof in gospod Aksak
pridrvita s Čilimi močmi na borišče. Res so tudi
novi zaporoški polki pridrvili v tem trenutku v
boj, toda nižje spodaj je stal še knez z dragonci
Baranovskega in husarji Skretuskega, ki se še
doslej niso udeležili boja.
Začela se je znovič krvava seč; mej tem
se je jelo že mračiti. Požar je zajel poslopja na
koncu mesta. Njegova zarja je razsvetljevala
bojišče; lahko si razločno opazil obe vojski,
poljsko in kozaško, ki sta druga drugo lomili.
Videl si barve praporov in celo slike na njih.
Že so bili gospodje Veršulj, Ponjatovski in Ku-
šelj v ognju, pomandravši na krilih Kozake, ki
so se že umikali na grič. Dolga vrsta borilcev
se je zakrivila na obeh koncih k mestu ter
195
vpogibala se čedalje bolj; le središče je še po-
rivala kozaška vojska nazaj proti knezu. Na to
še prihrujejo trije novi kozaški polki, da bi
raztrgali vrsto; pa v tem trenutku pošlje knez
dragonce Baranovskega, ki okrepijo moč poljske
vojske.
Pri knezu so ostali le še husarji, ki si bili
videti od daleč, rekel bi, kakor teman gozd, na
polju, kakor pregraja železnih mož, konj in sulic.
Večerni vetrič je zibal nad njimi praporčke,
vojaki pa so stali mirno, ne porivajoč se brez
povelja v boj, znajoč, da jim krvavi delež ne
otide. Knez v srebrnem oklepu in z zlato bulavo
v roki, je gledal na bitko; na levi je stal go-
spod Skretuski z zavihanim rokavom, držeč v
krepkej golej roki meč namesto buzdovana, ter
čakal mirno povelja.
Knez si zasloni z levo roko v požar obrnene
oči ter opazuje bitko. Središče poljskega polu-
mesca se mu je čedalje bolj bližalo. Tlačili so
ga nazaj Kozaki, ker ga Baranovski ni mogel
zadostno podpreti. Knez je videl, kakor na dlana
težko delo vojakov. Dolgi bliski sabelj so se
sedaj dvignili nad vrsto pa zopet zginili. Konji
brez jezdecev so odskakovali od boreče se pre-
graje ter tekali po ravani z razkodranimi
grivami, podobni pri svitu požarja peklenskim
pošastim. Časih je rudeč prapor, plapolajoč nad
gnečo, naglo padel mej tolpo ter se več ni
pokazal. Knezov pogled je švigal preko vrst,
13*
196	
• borilcev tjekaj gori k mestu, kjer je na čelu
dveh izbranih polkov stal sam mladi Krivonos,
čakajoč ugodnega trenutka, da plane v središče
ter zdrobi popolnoma upešane poljske vrste. In
res skoči ter dirja, strašno kriče, naravnost na
dragonce Baranovskega. Tega trenutka je čakal
tudi knez.
„Naprej!" zakriči Skretuskemu.
Skretuski dvigne meč in železna stena se
pomiče naprej. Niso dolgo tekli, ker se jim je
sovražnik približal. Dragonci Baranovskega se
po bliskovo razkrope na desno in levo, da na-
rede prostor husarjem, ki so dr vili na zmagu-
joče Krivonoščeve vojske. •
„Jeremija! Jeremija!" zakličejo husarji.
„Jeremija!" ponovi vsa poljska vojska.
Strašno knezovo ime prevzame Zaporožce z
grozo in strahom. Še le sedaj so spoznali, da
sam knez zapoveduje vojski. Sicer pa tudi niso
mogli pridržati husarjev, ki so jih drobili sč
svojo težo, kakor podirajoč se zid zdrobi pod
njim stoječe ljudi. Jedina rešitev je bila, da se
umaknejo na obe strani ter pustč husarje na-
prej, in od strani vdarijo na nje. Pa krili ste
bili že zavarovani z lahkimi prapori Veršuljevim,
Kušljevim in Ponjatovskim, ki so jih takoj za-
gnali nazaj v središče. Sedaj se je mahoma
spremenilo bojišče. Lahki polki so se razstopili
V ulice, po sredi pa so dirjali husarji, goneč,
lomeč, porivajoč in teptajoč ljudi in konje. Pred
197	
njimi so tuleč bežali Kozaki. Ko bi se bilo po-
srečilo Veršuljevemu krilu sniti se s krilom Po-
njatovskega, bili bi Kozaki obkoljeni in posekani
do poslednjega. Toda nobeden od nju ni mogel
tega izvršiti radi prevelikega navala utekajočih,
zato so le mahali po njih samo od strani, da
so jim kar rokč medlele.
Mladi Krivonos, dasi hraber in divji, spre-
videvši, da njegova neizkušenost ne zadostuje,
da bi nasprotoval takemu vodji, kakor je knez,
zgubi popolnoma glavo ter drvi na čelu svojih
vojakov proti mestu. Bežečega prestriže gospod
Kušelj, ki ga napade od strani ter loputne s
sabljo po glavi. Ni ga umoril, ker mu je za-
prečila udarec podpenjka; vendar ga je hudo
ranil ter spravil še v večji strah. Kmalo bi bil
tudi sam svoj drzni čin plačal z življenjem, ker
v tem trenutku plane nanj Burdabut na čelu
ostankov kalniškega polka.
Dvakrat je že poskusil zoperstaviti se hu-
sarjem, obakrat so ga kakor z nadnatorno močjo
vrgli nazaj; zato je bežal z drugimi vred. Na-
posled spravi skupaj ostanke in sklene od strani
udariti na Kušlja, hoteč skozi njegove dragonce
dospeti na prosto. Predno se mu je posrečilo to,
zaglavili so pot, ki je držala v mesto, tako močno,
da urno bežati ni bilo mogoče. Med tem so hu-
sarji, polomivši kopja, začeli sekati tolpo z meei.
Začela se je divja borba, v katerej niso poznali
usmiljenja. Truplo je padalo na truplo; konjaka
198	
kopita so se udirala v zvijajoča telesa. Sem ter
tje so se tolpe tako stisnile, da ni bilo prostora
mahati se sabljo; zato so se bili z ročniki, su-
vali z nožmi in bili s pestmi. Radi tega so se
oglašali klici: »Prizanesite Lahi!" Ti glasovi
so se vedno bolj množili ter ogluševali brenket
mečev, hropenje in grozno vpitje umirajočih.
»Prizanesite Lahi!" glasilo se je čedalje žalost-
nejše, — toda milosrdja ni bilo.
Samo Burdabut na čelu svojih kalniških
ljudi ni prosil usmiljenja. Manjkalo mu je pro-
stora za boj; pa si je delal tir z nožem. Spo-
prijel se je najpoprej s trebuščatim gospodom
Dzikom, sune ga v trebuh in vrže raz konja.
S krikom: „0 Jezus!" pade pod konjska ko-
pita, ki so mu mahoma izmotala čreva. Sedaj
se je naredilo nekoliko prostora in takoj je raz-
klal sfe sabljo glavo vojaku Sokolskemu. Na to
zvali s konja gospoda Prijama in Certoviča; pro-
stor se čedalje bolj širi. Mladi Zenobij Skalski
udari ga s sabljo po glavi; sablja pa se mu
zvije v roki ter ga sam6 oplazi po obrazu; četo-
vodja ga udari s pestjo v obraz in ubije. Kal-
niški ljudje so dr vili za njim sekajoč in zabada-
joč s kindžali. »Čarovnik! Čarovnik!" začno
klicati husarji. »Železo se ga ne prime!" Bilje
ves penast okrog ust; oči so mu gorele kakor ogenj.
Naposled zagleda Skretuskega ter plane nanj.
- Vsi pridrže sapo ter gledajo dvoboj dveh
^najstrašnejših vitezov. Gospoda Skretuskega ni
199	
strašil klic: »Čarovnik!" pač pa mu je zavrela
kri pri pogledu na toliko opustošenje, ki ga je
doprinašal. Zaletita se skupaj, da konja ritenski
odskočita. Razlega se brenket in hipoma se raz-
leti lopovu sablja na kosce pod udarci poljskega
meča. Že se je vsem zdelo, da nobena moč ne
reši Burdabuta. Naglo pa skoči k Skretuskemu.
Zgrabita se, da se je videlo, kakor bi bilo iz
njiju nastalo le eno samo teJo, in nož se zabliska
nad husarjevo glavo.
V smrtni nevarnosti je bil Skretuski, ker
ni mogel rabiti meča. Kakor bi trenil, spusti
meč, ki je obvisel na jermenu, ter zgrabi lopova
za roko. Nekaj časa ste obe roki krčevito tre-
petali, toda močno, kakor s kleščami, ga je stisnil
Skretuski, ker je lopov zatulil kakor volk; pred
očmi vseh mu pade nož iz otrpnele pesti kakor
posušeno zrno iz klasu. Porabivši to priložnost,
zgrabi Skretuski Kozaka za vrat, pripogne nje-
govo glavo k sedlu, z levo pa izvleče izza pasu
buzdovan ter udari ž njim atamana po glavi.
Lopov grozno zatuli in telebne s konja. Kal-
ničanje priskočijo, da maščujejo smrt svojega
načelnika; v tem trenutku planejo na nje hur
sarji ter jih posekajo do zadnjega.
Na drugem koncu husarske vrste bitka ni
za trenutek ni prenehala, ker ni bila tolika gnječa.
Tam je razgrajal gospod Longin se svojim zervi-
kapturom. Druzega jutra po bitki so vitezi čud<5
ogledovali to borišče. kazali drug drugemu rokč,
200	
odsekane z rameni vred, na dvoje razklane glave
in cele kupe človeških ter živalskih trupel, go-
voreč: „ Glejte, tu le se je boril Podbipeta!"
Knez sam je prišel gledat in se čudil, ker takih
udarcev še v življenju ni videl.
Kazalo se je, da se bliža boju konec. Težka
konjiča odrine znovič naprej, podeč pred seboj
zaporožke polke, ki so se umikali navkreber
proti mestu. Poslednjim ubežnikom presekajo pot
rojaki Kušlja in Ponjatovskega. Obkoljeni od
vseh strani so se obupno branili, dokler niso
poginili do zadnjega ter sč svojo smrtjo rešili
druge. Ko je čez par ur poznej Veršulj sč svo-
jimi Tatarji prišel prvi v mesto, ni našel tam
ni jednega Kozaka. Porabivši temo in dež —
ki je pogasil požar, — so pobrali vse vozove,
ušli za reko ter uničili mostove za seboj.
Knezova vojska je osvobodila plemstvo, ki
se je branilo v gradu. Knez je ukazal Veršulju,
naj kaznuje meščane, ki so se pridružili Ko-
zakom; sam pa je šel preganjat sovražnika. Pa
brez topov in pešcev ni mogel vzeti tabora.
Sovražnik je požgal mostove; s tem si je pri-
dobil mnogo časa; pa je tudi urno bežal, da so
ga utrujeni težki jezdeci komaj sledili. Toda
Kozaki se niso branili v taboru tako junaško,
kakor navadno. Misel, da jih preganja sam knez
Jeremija, jim je vzela pogum; obupali so vže,
da se rešijo. Gotovo bi ne bili odšli poginu,
ker se je Baranovskemu že posrečilo vzeti jim
201	
stirdeset voz in dva topa, ko bi se ne bil
vojvoda kijevski uprl daljnemu preganjanju ter
odtegnil svoje ljudi. Radi tega je mej njim in
knezom nastal prepir, ki ga je slišalo mnogo
polkovnikov.
„Čemu, gospod vojvoda?" vpraša knez,
„ hočete pustiti sedaj sovražnika, ko ste v bitki
tako odločno postopali proti njemu? Slavo, ki
ste si jo včeraj pridobili, izgubite danes po lastnej
nemarnosti."
„Svitli knez!" odvrne vojvoda, „ne vem,
kaka duša biva v vašem telesu; jaz pa sem
človek iz mesa in kosti ter potrebujem počitka,
— in moji vojaki ravno tako. Vedno bom šel
na sovražnika, kakor danes, če se mi zoper-
stavi; pa pobitega in bežečega ne bom preganjal!"
„Pobiti jih do poslednjega!" zakriči knez.
„Kaj bi nam tudi koristilo?" odvrne vojvoda.
„Ce mladega pobijemo, pride stari Krivonos.
Požge in ugonobi vse, kar mu pride pod rokč,
kakor je storil v Striževki. Za našo trdosrčnost
se bo maščeval nad prebivalci."
„0, že vidim," reče knez, da pripadate s
kanclerjem vred k pomirljivej stranki, ki hoče
s pogajanji pogasiti vstajo. To se vam ne po-
sreči, dokler imam še sabljo v svoji pesti!"
„K nobeni stranki ne pripadam," odvrne
Tiškevič; „pripadam le Bogu, ker sem star in
bom kmalo moral stopiti predenj. Nikakor pa
nočem, da bi preveliko breme krvi, prelite v
U02
domačej vojski, obteževalo mojo vest, ki bi
vpila po maščevanju ... Če se, svitli knez,
jezite, da nimate vrhovnega poveljništva, katero
bi vam po hrabrosti pripadalo, rečem vam sam 6,
nemara je boljše, da ga vam niso dali, ker bi
vstajo in ž njo vred nesrečno deželo v krvi
utopili".
Jeremiji so se naježile obrvi in nagrbančilo
čelo. Iz oči mu je začel švigati blisk, da so vsi
navzoči bili v strahu radi vojvode, ki ni poznal
knezove narave. V tem trenutku pa prihiti v
sobo Skretuski ter reče knezu:
„Vaša knežja svitlost, imam novice o sta-
rem Krivonosu."
Knezove misli se takoj obrnejo drugam.
Jeza na vojvodo se je polegla. Kmalo pripeljejo
pred kneza štiri osebe, mej njimi dva pravo-
slavna duhovnika. Zagledavši kneza, padejo pred
njim na kolena
„Reši nas, vladika reši!" začnejo prositi,
stezajoč k njemu roke.
„Od kod ste?" vpraša knez.
„Iz Polanke. Stari Krivonos je prišel oblegat
grad in mesto; če nas vaš meč ne reši, vsi po-
ginemo."
Knez odvrne:
„Znano mi je, da je v Polanki mnogo ljudi
in mej temi največ Rusinov. Velika je vaša za-
203	
sluga, da se niste pridružili vstaji, stoječ pri
svojej materi; pa bojim se izdajstva, kakoršno
sem našel v Nemirovem."
Poslanci so se rotili, da govore čisto res-
nico, da prebivalci pričakujejo kneza, kakor
svojega rešitelja, da jim na kako izdajstvo še
v misel ni prišlo.
In res so govorili resnico. Krivonos jih je
oblegel s petdeset tisoč mož močno vojsko ter
jim zaprisegel pogin, ker se kot Eusini niso
hoteli pridružiti vstaji.
Knez jim obljubi pomoči. Ker je njegova
glavna moč bila v Bistriku, moral jo je poča-
kati. Poslanci so otišli s tolažbo v srcu, knei
pa se obrne k Tiškeviču ter reče:
»Oprostite mi, gospod! Sedaj vidim sam,
da moramo pustiti Krivonoska in seči po samem
starem Krivonosu. Mlajši lože dalje čaka na
vrvico. Upam, da ne odstopite od mene v tem
podjetju."
»Za noben denar!" odvrne vojvoda.
Kmalo se oglase trombe. naznanjajoče pol-
kom, ki so preganjali kozake, naj se vrnejo.
Treba je bilo spočiti se in dati odduška konjem.
Na večer dospe vsa divizija iz Bistrika in ž
njo poslanec gospod Stahovič, vojvode braclav-
skega. Gospod Kisel je pisal knezu jako pohvalno
pismo, češ, da kot drugi Marij brani domovino
pogina. Pisal je tudi o veselju, katero je vzbudil
v vseh srcih prihod kneza iz Zadnepra; voščil
204	
mu je zmago. Na koncu pisma mu je odkril
namen, zakaj je pisal. Gospod iz Brusilova na-
znanja, da se je začel poganjati s Kozaki; da
pojde sam s komisarji v Belo Cerkev ter se
nadja, da vstavi in pomiri Hmelnickega. Naposled
prosi kneza, naj se ob času pogajanj kolikor
mogoče zdrži vojske ter neha od bojnih podjetij.
Ko bi bil knez dobil novico, da je uničen
ves Zadneper, da so vsi gradovi podrti, ne bilo
bi ga to tako zabolelo, kakor je bil užaljen s
tem pismom. Zakrije si oči z rokami, nagne
glavo znak, kakor od strele v prsi zadet.
»Sramota! Sramota! Bog mi daj umreti po-
prej, da take sramote ne bom gledal."
Vsi navzoči molče. Knez nadaljuje:
»Nočem več živeti v tej ljudovladi; danes
se je moram res sramovati. Prostaki so zalili
s krvjo domovino, združili se s pagani proti
svojej lastnej materi. Pobiti so hetmani, pobita
vojska, poteptana slava naroda, onečaščen tron,
požgane cerkve, posekani duhovniki in plemstvo,
oskrunjene žene in device! S čim odgovarja na
ta poraz, na to sramoto naša ljudovlada? Glej,
z izdajico, s6 sramotilcem in zaveznikom pa-
ganov začenja dogovore, obetajoč mu zadoščenje.
O Bog, pošlji mi smrt; ni več živeti onemu, ki
pozna dovolj to onečaščenje ter nese domovini v
žrtev svojo glavo!"
Vojvoda kijevski molči; gospod Krištof, pod-
sodnik braclavski, reče čez nekaj časa:
205	
„ Gospod Kisel še ni ljudovlada."
„Ne govorite mi o gospodu Kislu! Dobro
vem, da ima vso stranko za seboj. On je ugodil
želji primasa, kancelarja, kneza Dominika in še
mnogo druzih, kateri vladajo ljudovlado, a tako
nedostojno, da se je res lahko sramuje naš narod.
Ne z dogovori in odjenjanjem, marveč s krvjo
je treba gasiti ta punt. Vitežkemu narodu bolje
pristuje, da pogine, nego da dopusti tako poni-
žanje ter si nakoplje zaničevanje cčlega sveta."
Knez si zopet zakrije z rokami oči. Njegova
žalost je bila tako velika, da navzoči niso ve-
deli, kako bi prikrili solze, ki so jim stopile
v oči.
„Svitli knez!" tolaži Zacvilihovski; „naj se
pogajajo z jezikom, mi pa se bomo pogajali z
mečem".
„Gotovo!" odvrne knez. „Najslabeše pa je,
da ne vemo, kaj nam je storiti? Zaslišavši o
nesreči domovine, prišli smo sem skozi goreče
lesove in neprebrodna močvirja, nismo ne spali,
ne jedli, izgubljajoč tako svoje poslednje moči,
samo, da rešimo svojo domovino sramote. Rokč
so nam otrpnile truda, glad zvija čreva, rane
bole. Ne brigamo se za trud, samo da prema-
gamo sovražnika. Pravijo, da sem razžaljen, ker
mi niso poveljništva izročili. Naj sedaj svet sodi,
so li boljši oni, ki so ga dobili? Jaz kličem
Boga in vas, gospodje, za priče, da ne nesem,
kakor vi ne, radi plačila ali dostojanstev v žrtev
206	
svoje krvi, marveč iz čiste ljubezni do domo-
vine. Ko nam skoraj poslednji zdihljej uhaja iz
prsij, kaj čujemo? — Gospodje v Varšavi in go-
spod Kisel v Hušči ponujajo sovražniku zado-
ščenje. Sramota! Sramota!"
„ Kisel je izdajica!" reče gospod Baranovski.
Gospod Stahovič, resnoben in drzen človek,
vstane iu obrnivši se k Baranovskemu reče:
„Kot prijatelj in poslanec vojvode braclav-
skega ne dopuščam, da bi ga nazivali izdajico.
Tudi njemu se je pobelila glava od grenkosti.
Kakor zna, služi domovini, — nemara napačno,
toda pošteno!"
Knez, zatopljen v svoje misli, ni slišal tega
odgovora. Baranovski v njegovej navzočnosti ni
smel delati hrupa; zato samo srpo pogleda Sta-
hoviča, kakor bi hotel reči: „Še bova prišla
skupaj!" ter položi roko na sabljin držaj. Mej
tem se knez Jeremija zdrami iz zamišljenosti
ter otožno reče:
„Ne ostaja nam druzega, nego: ali odreči
pokorščino yladi, ali pa privoliti v osramotenje
domovine, za katero smo delali doslej ..."
„Vse zl6 v ljudovladi izhaja iz neslušnosti",
reče resnobno vojvoda kijevski.
„Ali naj privolimo na osramotenje domo-
vine? Če nam jutri ukažejo, naj gremo z vrvico
za vratom k Tuhaj-beju in Hmelnickemu, hočemo
storiti iz gole slušnosti?"
f
207	
„Veto (ne)!" oglasi se gospod Krištof, pod-
sodnik braclavski.
„Yeto!" ponovi za njim Kirdej.
Knez se obrne k polkovnikom.
»Govorite, stari vojaki!" reče.
„ S vi tli knez!" reče stari Zacvilihovski;
„imam že sedemdeset let, rojen sem na Ukrajini,
bil kozaški komisar in sam Hmelnicki me je ime-
noval očeta . . . Imel bi torej vzroka dovolj, da
se prvi oglasim za pogajanje. Če pa imam iz-
birati mej sramoto ali vojsko, pa že v grobu
skoro stoječ kličem: »Vojska!"
„Vojska!" ponovi gospod Skretuski.
»Vojska! vojska!" ponovž ostali glasovi
skoro vseh navzočih.
»Vojska! Vojska!"
»Naj se zgodi po vašej volji!" odvrne res-
nobno knez ter udari z bulavo na odprto pismo
gospoda Kisla.
XII.
Dan poznej se je vojska vstavila v Rilcu.
Knez pozove gospoda Skretuskega ter mu reče:
»Naša armada je slaba in utrujena. Krivo-
nos ima šestdeset tisoč mož in vrhu tega še
vsaki dan narašča njegova moč, ker kmetje ne-
prestano drvč k njemu. Na vojvoda kijevskega
tudi ne morem računati, ker je ravno on naj-
bolj za mir, ne gledč na to, da hodi z menoj.
208	
Vidim, da grč kaj nerad. Potreba nam je pod-
pore od drugod. Slišal sem, da ne daleč od
Konstantinova stojita dva polkovnika: Osinski
in Koricki, s kraljevo gardo. Vzemi radi var-
nosti sto Kozakov ter mu nesi moje pismo, da
se požurita in brezi odloga prideta k meni, ker
čez par dni udarim na Krivonosa . . . Noben
drugi mi ne izvrši tega posla bolje nego ti, radi
tega tebe pošljem."
Gospod Skretuski se prikloni. Še istega
večera odrine na noč h Konstantinovu, da bi ga
ne opazile tolpe kmetov, ki so kakor razbojniki,
čakale po lesovih in ob cestah. Knez mu je na-
ročil naj se izogiblje takih bojev, da ne trati
časa po nepotrebnem. Previdno in tiho potujoč
dospe Skretuski ob svitu k Vasovatemu ribniku,
kjer najde na svoje veliko veselje oba polkov-
nika. Osinski je imel izvrstno gardo, sestavljeno
iz dragoncev, izurjeno po tujezemskih pravilih
in Nemce. Koricki pa samo nemške pešce, vete-
rane iz tridesetletne vojske. To so bili vešči in
izurjeni vojščaki, ki so delali kakor jeden človek.
Oba polka sta bila dobro založena in preskrb-
ljena s strelivom in orožjem. Vojaki slišavši, da
pojdejo h knezu, so radosti vriskali, ker so ko-
prneli po bitkah, ter vedeli, da jih pod nobenim
drugim poveljništvom ne doživč toliko, kakor
pod knezovim. Na žalost sta oba polkovnika od-
rekla knezovi prošnji, ker sta bila pod načel-
ništvom kneza Dominika Zašlavskega. Strogo
209	
pa jima je bilo naročeno, ne pridružiti se Višnje-
veckemu. Zaman jima Skretuski pojasnjuje, ko-
liko slave si lahko pridobita, koliko koristita
domovini pod takim vojskovodjem. Niti slišati
nista hotela o tem, češ, pokorščina je prva dol-
žnost vojaka. Rekla sta, da se smeta pridružiti
knezu le v slučaju, ko bi zahtevala rešitev njune
vojske. Gospod Skretuski se poslovi od nju jako
užaljen, ker je znal, kako bo žalil ta odgovor
kneza. Znano mu je bilo, kak o je njegova vojska
utrujena od peta, bojev s& sovražnikom, čuvanja,
gladu in nezgod. Kosati se pri teh okoliščinah
z desetkrat močnejšim sovražnikom, je bilo na-
ravnost nemogoče. Videl je gospod Skretuski,
da bo treba odložiti bitko s Krivonosom, dati
daljšega počitka vojski ter počakati, da se na-
bere nekaj novih moči v knezovem taboru.
Vtopljen v take misli, vračal se je gospod
Skretuski se svojimi vojaki nazaj v tabor. Po-
tovati je moral tiho in previdno, da se izogne
Krivonosovim oglednim četam in drugej drhali,
zbranej večkrat v jako močne tolpe, ki je na-
padala popotnike po cestah. Prišel je srečno
mimo Baklaja v mšineški gozd, polu nevarnih
jarkov in globin. Na srečo je imel na potovanju
lepo vreme. Bila je čarobna poletna, brezmesečna
noč; le zvezde so migljale. Vojaki so šli po
ozkej gozdnej poti; spremljala sta jih dva
mšinska logarja. V gozdu je bila smrtna tišina,
katero je dramilo le pokanje suhih vejic pod
Z ogn. in me5. II.
14
210	
konjskimi kopiti. Kar prileti naglo na ušesa
Skretuskega nekak oddaljen šum, pretrgovan z
glasnimi kriki.
„Stoj!" zapove tiho gospod Skretuski ter
vstavi vojake. „Kaj je?"
Star logar se mu približa.
»Gospod, blazni ljudjč hodijo sedaj po lesu
in kriče, ker se jim je vsled okrutnostij zmešal
um. Včeraj sva srečala s tovarišem neko plemi-
tašinjo, ki hodi po gozdu, ozira se po drevesih
ter kliče: »Otroci! moji otroci!" Brž ko ne so
ji lopovi pomorili otroke. Tudi naju je čudno
gledala ter tako močno zastokala, da sva se
kar stresla. Pravijo, da je mnogo takih po teh
gozdih."
Gospoda Skretuskega, dasi ni poznal strahu,
obide groza.
»Morda pa le tulijo volkovi ? Badi daljave
ni moči dobro razločiti," reče.
»Kaj še, gospod! Volkov sedaj ni v lesu.
Otišli so v vasi, kjer imajo obilo trupel."
»Strašni časi!" de vitez. Volkovi hodijo po
vaseh, blazni ljudje pa tulijo po gozdih. Bog!
Bog pomagaj!"
Nekaj časa so stali tiho. Slišati je bil sam6
navadni šum v smrečnih vrhovih. Čez kratko
so se oni glasovi oz vali še glasneje in bolj raz-
ločno.
„Hej!" zakliče naglo logar. »Slutim, da je tam
zbrana bržkone veča tropa ljudi Ostanite tukaj,
211
ali pa idite polagoma naprej. S tovarišem greva
pogledat."
„Idita!" odvrne Skretuski. »Počakamo vaju."
Logarja otideta. Dolgo ju ni bilo nazaj.
Skretuski je postal že nemiren; začel je že su-
miti, kar se jeden logarjev prikaže iz teme.
„So, gospod!" reče, približavši se k Skre-
tuskemn.
„Kdo?"
»Kmetje, vstajniki."
»Jih je mnogo?"
»Okoli dve sto jih bo . . . Ne vem, gospod,
kaj nam je početi, leže v jarku, skozi kateri
drži naša pot. Kurijo, toda ognjev ni videti, ker
jih zakriva jarek. Straže nimajo; lahko se jim
približamo za streljaj."
„Dobro!" odvrne Skretuski ter obrnivši se
k vojakom, naroči dvema starejšima povelja.
Spremstvo odrine naprej, pa tako tiho, da
se še vejice niso lomile pod nogami. Konji pri-
vajeni zalezovanju in napadom, šli so po volčje
tiho, niso rezgetali niti zasmrkali. Približavši se
tje, kjer je delala cesta ovinek, zapazijo ognje
in nerazločne človeške postave. Skretuski raz-
deli svoje ljudi na tri oddelke; izmed njih ostane
jeden na mestu, drugi smukne poleg kolovoza
skozi grmičje, da zapre nasprotni izhod, tretji
pa, — stopivši s konj, začne previdno plezati
po trebuhu k grmičju, ki se je razprostiralo nad
jarkom in zbranimi vstajniki.
13*
212	
Gospod Skretuski je stal v srednjem oddelku;
ko pogleda v jarek, zapazi v daljavi kakih dve
do tri sto korakov taborišče. Ognjev je gorelo
kakih deset; svitlobe niso razširjali, ker so nad
njimi viseli kotli. Vonjava kuhanega mesd je pu-
htela v nos Skretuskega in vojakov. Okoli kotlov
so stali ali ležali prostaki, popivajoč in žlobo-
drajoč. Jedni so imeli v rokah steklenice, drugi
so se opirali na sulice, na katerih so bile na-
taknene, kakor trofeje, glave mož, žen in otrok.
Blesk ognja je le slabo obseval lica mrličev in
kmetov, ki so bila divja in okrutna. Poleg jarka
jih je nekoliko spalo, glasno hropeč; drugi so
žlobudrali, zopet drugi popravljali ognjišča, ki
so metala kviško zlate iskre. Pri največjem
ognjišču je sedel, hrbet k Skretuskemu obrnen,
brkast, star berač ter brenkal po teorbani. Okoli
njega se je bilo zbralo v polukrogu kakih tri-
deset vstajnikov.
Na ušesa Skretuskega dolete te besede:
„Hej, did!" Še o Kozaku Holoti!"
„Ne", vpijejo drugi; „o Marici Boguslavskej!"
„K zlodju z Marico! O gospodu iz Potoka!"
vpije več glasov ob enem.
Berač udari po teorbani, odkašlja se ter
začne peti:
„Stoj, obrni se, g-lej, začudi se, kateri imaš mnogo,
Da ne boš enak beraču revnemu, ki nima ničesar,
Ker pravičen je. On ki vlada vse, sam Bog milostJjivi,
Vse naše stvari, na tehtnici svoji, tehta spravedljivo.
Stoj, obrni se, glej, začudi se, kateri visoko
Glavo svojo dvigaš, modrosti poznaš, široko globoko . .
213	
Tu berač za treaotek vtihne in vzdihne;
za njim vzdihajo tudi kmetje. Čedalje več se jih
je zbiralo okoli njega. Zato tudi gospod Skre-
tmki, akoravno je znal, da so vojaki že priprav-
ljeni, ni dal še povelja k napadu. Tiha noč,
plapolajoča ognjišča, divje postave poleg njih,
pesem o gospodu Nikolaju Potockem, vse to je
zbudilo nekake čudne misli in občutke v vitezu,
da sam ni vedel, kaj je uzrok. Nezaceljene rane
njegovega srca se odpro, prevzame ga žalost
zavoljo preteklosti, izgubljene sreče, onih sreč-
nih trenotkov veselja miru. Žalosten se zamisli;
berač je pel mej tem tako:
„Stoj, obrni se, glej, začudi se, kateri se vojskuješ,
Z lokom, pšicami, prahom, krogljami in mečem krog hrujes.
Kajti vitezov in žlahtnikov bilo je obilno,
Ki tudi tako, se bojevali so, smrt imeli v plačilo!
Stoj, obrni se, glej, začudi se, odženi napuh 'z srca,
Obrni tje oči, vitez Potočki, ki greš kri prelivat.
Nedolžnike gubiš, v plen jih loviš, svobodo odjemlješ.
Hej, premagaj se, ne zapaljal se, če tudi se postavljaš,
Sam se bulavo, vso poljsko zemljo, kakor hočeš upravljaš."
Berač preneha; v tem se sproži kamenček
izpod nog jednega vojakov in se vali s šumom
navzdol. Vstaj niki si zaslonijo z rokami oči in
gledajo kviško v hosto. Skretuski spozna, da j«
pravi trenutek za napad. Zato vstreli v tolpo
iz samokresa.
„Bij! mori!" zakriči in trideset vojakov
sproži tako rekoč naravnost v lice lopovom. Na
to se vsujejo po bliskovo naglo navzdol po
214	
strmem rebru mej osupnjene in prestrašene
vstajnike.
„Bij! mori!" zagromi na jednem koncu
kolovoza.
„Bij! mori!" ponove glasovi na drugem.
„Jarema! Jarema!"
Napad je bil tako nepričakovan, osupnenje
tako veliko, da uporniki, dasi oboroženi, niso
imeli časa postaviti se v bran. Mej puntarji se
je čula govorica, da se prikazuje in mori s po-
pomočjo hudega duh& Jeremija ob jednem na
več mestih. Sedaj jim je to ime, ko so ga sli-
šali, ko so se čutili popolnoma varne — res kot
ime hudega duha — iztrgalo orožje iz rok. Poleg
tega tudi sulic in kos niso mogli rabiti v tesnem
prostoru. Pritisnili so jih k nasprotnej steni, se-
kali s sabljami po glavah in obrazih in teptali z
nogami. V tej stiski so le stegali obupno rok6 k
vojakom, ki so jih neizprosno morili. Ves gozd se
je napolnil s tužnim bojnim hrupom. Nekateri so
hoteli zbežati preko strmih jarkovih sten; plezajoč
navkreber so si opraskali roke, ter padali nazaj
na ostrine sabelj. Drugi so umirali mirno, tretji J
grozno tulili, zopet drugi zakrivali si obraz z
rokami, da ne bi videli trenutka smrti; drugi
zopet so padli na tla z licem navzdol. Mej žviž-
ganjem sabelj in tuljenjem umirajočih pa se je
razlegal glas napadnikov: „Jarema! Jarema!"
da so jim strahu lase vstajali na glavah in zdela
smrt še strašnejša.
215	
Berač je udrihnil s teorbano po glavi je-
dnega vojakov, da je padel; drugega pa zgrabi
za roko, da mu prestriže sabljin mahljej ter
tuli strahu kakor ranjen bivol.
Ko ga vojaki zapazijo, prihite, da bi ga
razsekali; tudi Skretuski pride.
„Živega zgrabite! Živega vjemite!" reče.
„ Stoj te!" zavpije berač. „Sem preoblečen
plemič. Govorim latinski. Nisem pravi berač!
Stojte, pravim vam, razbojniki, malopridneži,
kobilji otroci, primojdušci, pasjeglavci, tatje . ."
Berač še ni končal svojih psovk, ko mu
Skretuski pogleda v oči in zakriči, da je od-
mevalo od kolovoznih sten:
„ Zagloba!"
Naglo plane k njemu, kakor divja zver,
zgrabi ga za rame, strese na vso moč in zavpije:
„Kje je kneginja? Kje je kneginja?"
„Živa in zdrava je!" odvrne berač. „Spusti
no, če ne mi še dušo iztreseš."
Skretuskega niso mogle premagati ni suž-
nost, ni rane, ni bolest, niti strašni Burdabut;
sedaj pa ga je premagala radost. Roke mu omah-
nejo, na čelo mu stopi pot. Pade na koleni,
zakrije si lice z rokami in opre glavo ob jar-
kovo steno; kleči molče nekaj časa. Očividno
se je zahvaljeval Bogu za veselo novico.
Bitka je bila končana. Vstajnike so pobili,
druge vjeli in zvezali. Vojaki se zbero okrog
216	
svojega načelnika. Ko ga pa zagledajo, klečečega
pri steni, postanejo nemirni, boječ se, da ne bi
bil ranjen. On pa veselo vstane; lice mu je bilo
tako jasno, kakor bi mu svetila zarja v duši.
„Kje je?" vpraša.
„V Baru."
„Na varnem?"
„Bar je močan grad, ki se ne boji napadov.
Biva pri nunah v varstvu gospe Slavoševske."
„Hvala bodi Najvišjemu! zdihne vitez. Glas
se mu je tresel, ker je bil zelo ginjen. „Podaj
mi, gospod, roko in dovoli, da se ti iz vse duše
zahvalim za vse."
Naglo se obrne k vojakom:
„Koliko imate jetnikov?" vpraša.
»Sedemnajst" odgovore vojaki.
„Radi veselja, ki me je doletelo, izpustite
jih, da gredo svojo pot."
Vojaki niso hoteli verjeti svojim ušesom.
Podobnih ukazov si le malo slišal v vojski
Višnjeveckega.
Skretuskemu se naježijo obrvi.
„Izpustite jih!" ponovi še enkrat.
Vojaki otidejo. Starejši načelnik pa se čez
kratko vrne ter reče:
„Gospod poročnik, ne verjamejo, da jih
spuščamo svobodne."
„Ste jih oprostili vezi?"
217	
»Pa jih pustite tukaj, in hajdi na konje!"
Pol nre poznej se je pomikalo spremstvo
tiho naprej po ozkej poti. Na obzorje priplava
luna, ki je se svojo svitlobo prodirala v gozd
ter razsvetljevala pot. Gospod Zagloba in Skre-
tuski odjezdita naprej ter se pogovarjata.
„Povej mi, gospod, o njej vse, kar ves!"
prosi ga vitez »Ti si jo torej iztrgal iz Bohu-
novih rok?"
»Da, jaz! pa še bučo sem mu obvezal pri
odhodu, da ni mogel kričati."
„0, izvrstno si storil, gospod. Kako sta
prišla v Bar?"
»Predolgo bi bilo praviti to; drugo pot ti
povem, sedaj sem neznanski truden. Tudi grlo
imam suho, ker sem moral popevati lopovom.
Nimaš-li kake pijače pri sebi?"
»Imam čutarico žganjice. Tukaj je!"
Zagloba vzame čutarico ter jo nese k ustom.
Začujejo se dolgi požirki. Skretuski ves nestrp-
Ijiv, vpraša:
„Ali je zdrava?"
„Kaj še!" odvrne Zagloba. „Za suho grlo
je vsaka zdrava".
„Jaz vprašam po kneginjici."
„0 kneginjici? Kakor riba v vodi."
„Hvala Bogu Najvišjemu! Ali se dobro ima
tam v Baru?"
218
9
„V nebesih bi jej ne moglo biti bolje, Eadi
njene lepote hrepeni vsi po njej. Slavoševska
jo ima rada, kakor lastno hčer. Koliko vitezov
se je že zagledalo va-njo! Ne prešteješ jih! Pa
se tako malo briga za nje, kakor jaz za tvojo
čutarico; živi zvesto v svoji ljubezni le za-te!"
„Bog daj zdravje mojej izvoljenki!" vsklikne
radostno Skretuski. „Torej se me še spominja?"
„Če se spominja? Pravim, da niti sam ne
vem, odkod jemlje svoje vzdihljeje po tebi. Vsi
jo milujejo, najbolj nune; se svojo ljubeznji-
vostjo si je pridobila srca vseh. Ta ljubeznjivost
in prikupljivost je pa tudi mene spravila v nevar-
nost, da bi bil. skoraj glavo zgubil, ker me je
poslala sem, da naj poizvem, ali si še živ in
zdrav. Že poprej je hotela poslati k tebi po-
slanca, pa nihče ni hotel iti; zato sem naposled
šel jaz. Ko bi ne bil imel beraške obleke, go-
tovo bi bil ob glavo. Pa kmetje me smatrajo
povsod za berača, ker pojem jako dobro."
Gospod Skretuski samega veselja ni mogel
govoriti. Tisoč mislij in spominov mu je sililo v
glavo. Helena mu je kakor živa stala pred
očmi, taka, kakoršno je videl zadnjič v Eozlogih,
ko je odhajal na Sič. Zdelo se mu je, da jo
vidi, da čuti njene poljube, da sliši njen sladki
glas. Spomni se onega sprehoda po sadniku,
spomni kukavice in onih vprašanj, ter Helenine
sramožljivosti, ko mu je naznanila dvanajst fan-
tičev. Zato je v njem srce medlelo ljibezni in
219	
veselja; prestano trpljenje mu je bilo le kakor
kapljica vode v morju. Sam ni znal, kaj se godi
ž njim. Hotel je peti in kričati, govoriti in po-
vpraševati o njej brez konca.
Naposled začne ponavljati:
„Živi in je zdrava?"
„D&, živi in je zdrava!" odvrne kakor od-
mev Zagloba.
„Ona vas je sem poslala?"
„Ona."
„Imate pismo."
„Imam."
„Dajte sem!"
„Imam zašito v obleki in tema je. Pre-
magaj se!"
„Ne morem; saj vidiš."
,, Vidim."
Zagloba je odgovarjal čedalje bolj kratko,
ker je bil truden; naposled je zakimal enkrat,
dvakrat — ter zaspal Skretuski je sprevidel,
da ga ne kaže buditi; zato se z novič zatopi
v svoje misli. Iz zamišljenosti ga sprebudi topot
konj nekakega večega oddelka jezdecev, ki so
se urno bližali. Bil je Poniatovski z vojaki; po-
slal ga je knez, ker se je bal, da ne bi se Skre-
tuskemu kaj hudega pripetilo.
220	
XIII.
Lahko si misliš, kako je sprejel knez od-
govor, ki ga mu je prinesel ob svitu Skretuski
od Osinskega in Korickega. Vse se je obračalo
tako, da je bilo treba res tako velike duše, ka-
koršno je imel ta železni knez, da se ne upogne,
obupa ter ne pobesi rok. Zaman naj žrtvuje
svoje velikansko premoženje v vzdrževanje vojske,
zaman seka glave, doprinaša junaštva — vse za-
man. Prišel je trenotek, ko je moral čutiti lastno
slabost, želel umakniti se kam daleč v mirnejši
kraj ter biti nema priča tega, kar se je godilo
na Ukrajini. In kdo ga je tako razorožil? Ne
orožje Kozakov, marveč mržnja svojcev. Ali ni
upati, ko je meseca maja prišedši iz Zadnepra
vdaril po vstaših, da mu prihiti vsa ljudovlada
na pomoč, zaupa mu svojo vojsko in svoj mašče-
valni meč? Kralj je umrl, po njegovej smrti je
vlada prišla v druge roke, njega pa — kneza —
so ošabno prezrli. To je bila prva dobitev. ki
jo je dosegel Hmelnicki. Ne radi izgubljenega
dostojanstva je žalovala knezova duša, marveč
zato, ker se je ljudovlada tako ponižala, da noče
boja na smrt, da se umika pred jednim Kozakom,
hoteč s pogodbami zadržati njegovo drzno des-
nico. Od poslednje zmage pri Mahnovki so če-
dalje hujše novice prihajale v tabor. Najpoprej
novica o pogajanjih poslanca po gospodu Kislu,
potem novica o poplavljenju volinjskega Polesja
221	
po vstaših — naposled odklonitev skupnega de-
lovanja znanih nam polkovnikov; vse to je ka-
zalo jasno, kako močno vrhovni vladar, knez
Dominik Zaslavski nasprotuje Višnjeveckemu.
Mej tem, ko je šel Skretuski na četo vanje, je
dospel v tabor Korš-Zenkovič z novico, da stoji
ves ovruški okraj v ognju. Narod je tam miren
in se ni hotel pridružiti vstašem. Pa prišli so
Kozaki pod Krečovskim in Polumescem ter s6
silo gonili kmete, da so vstopili v njih vrste.
Požgali so dvore, vasi, trge; plemstvo, kolikor
ga ni zbežalo, so posekali, mej drugimi tudi sta-
rega gospoda Jelca, starega prijatelja knezov
Višnjeveških. Knez je nameraval, ko se združi
z Osinskim in Korickim, pobiti najpoprej Krivo-
nosa in potem odriniti na sever k Ovruču, da
bi, porazumevši se s hetmanom litevskim, vzela
vstaše mej dva ognja. Ti načrti so bili sedaj
uničeni radi prepovedi, ki jo je izdal obema pol-
kovnikoma knez Dominik. Jarema sam pa po
teh bitvah in naporih ni bil dovolj močan, da
bi se mogel kosati s Krivonosom, zlasti ker tudi
vojvoda kijevski ni bil zanesljiv. Poslednji je res
z dušo in telom hrepenel po miru. Resnica, uklonil
se je moči in veljavi kneza Jeremije ter hodil
ž njim; pa če je le mogel, je nasprotoval kne-
zovim nameram ; kmalo seje našla tudi priložnost.
Knez je molče poslušal poročilo Skretuskega,
Lica vseh navzočih polkovnikov so se nagrban-
čila. Vsi obrnejo svoje oči v kneza.
222	
„Torej jim je knez Dominik dal to pre-
poved?" vpraša knez.
„Da! Pokazala sta mi njegovo pismo."
Jarema se oprč z obema rokama ob stol
ter skrije v dlani svoj obraz. Čez nekaj časa
jame govoriti tako:
„Zares, to je preveč, nego more človek pre-
nesti. Mar naj res jaz sam delam, namesto po-
moči pa okušam še razžaljenje? Ali bi mar ne
bil mogel tudi jaz iti v Ladomirje na svoja po-
sestva, in tam mirno živeti ? Zakaj nisem učinil
tega? Samo radi ljubezni do domovine! To je
plačilo za trud, za zgubo lastnega premoženja,
za kri. . ."
Knez je govoril mirno, toda taka grenkoba
in žalost je odmevala v njegovem glasu, da je
srca vseh napolnila z žalostjo. Starejši polkov-
niki in mlajši zmagovalci iz poslednje vojske so
ga sočutno gledali. Razumeli so, kako hud boj
bojuje sam seboj ta jeklen mož, kako grozno
trpi njegov ponos pri tej novici. On, knez, voj-
voda ruski, senator poljske ljudovlade, se je
moral umikati — Hmelnickiju in Krivonosu! on
malo ne sam vladar, ki je še pred nedavnem
sprejemal poslance tujezemskih vladarjev, on naj
se umakne s polja slave, zapre se v kak gradič ter
čaka na posledice vojske, katero bodo drugi vo-
dili, ali pa ponižujočih pogodeb. On, vstvarjen
za velike namene, čuteč v sebi moč, da bi jih
dosegel — moral se je čutiti onemoglega.
223	
Trpljenje in trud zadnjih dni videl si tudi
na njegovem licu. Močno je shujšal, oči so se
mu udrle; kakor krokarjevo perje črni lasje jeli
so mu siveti. Pri vsem tem je kazalo njegovo
lice veličasten mir; ponos mu ni pustil kazati
ljudem svojega trpljenja.
„Ha! pa naj bodi!" reče. „Pokažimo ne-
hvaležnej domovini, da znamo za njo vojskovati
se, pa tudi umreti. Razume se, da bi si želel
slavnejše smrti, nego jo najdem v vojski s pro-
staki. Pa kaj hočem!"
„Syitli knez!" seže mu v besedo vojvoda
kijevski; „ne govorite še o smrti. Čeravno ni
znano, kar je Bog komu namenil, vendar je lahko
mogoče, da je še jako daleč. Občudujem vaš
vitežki duh; vendar se ne morem jeziti ni na
kraljevega namestnika, ni na kanclerja in sveto-
valce, da hotč s pogodbami preprečiti vojsko;
zakaj potoki kristjanske krvi se prelivajo, do-
biček od naše nesloge pride pa le našim vnanjim
sovražnikom na korist".
Knez dolgo gleda vojvodo, naposled reče:
„Pokažite premaganim milost, — sprejmejo
jo hvaležno; pri zmagovalcih pa si nakopljete
s tem samo zaničevanje. Dobro bi bilo, ko bi
nikdar ne bili tlačili n&roda! Ker se je pa vstaja
vnela, treba jo je zadušiti ne s pogodbami,
marveč s krvjo . . . Drugače sramota in pogin
nam vsem! . . ."
224	
»Nasprotno, preje bomo poginili, če nadalju-
jemo vojsko na svojo roko," odvrne vojvoda.
»Gospod, hočete reči, da ne pojdete z menoj ?"
»Poslušajte, svitli knez! Bog mi je priča,
da se to ne zgodi radi nenaklonjenosti do vas.
Vest mi pravi, naj ne izpostavljam svojih ljudi
očitnej pogubi; draga je kri, ki še prav pride
poljskej vladi."
Knez umolkne. Čez kratko pa se obrne k
svojim polkovnikom:
„Stari moji tovariši, vi me vendar ne za-
pustite? kaj ne?"
Na te besede hite polkovniki, kakor spod-
bodeni z jedno močjo in voljo, h knezu. Jedni
poljubujejo obleko, drugi objemajo kolena, zopet
drugi dvigajo kviško roke klicaje:
»Ostanemo pii vas do poslednjega zdihljeja,
do poslednje kaplje krvi!"
„Samo peljite nas!" so kričali. „Brez pla-
čila vam hočemo služiti!"
„Svitli knez! dovolite tudi meni, da umrjem
pri vas!" de, zarudel kakor sramožljiva gospo-
dična, mladi Aksak.
Vojvoda kijevski, to videti je bil močno
ganjen. Knez je šel od jednega do druzega,
stisne vsakemu roko in se zahvaljuje. Velika
srčnost je navdušila stare in mlade. Iz oči so
jim žarele, roke so kar grabile za sablje.
„Z vami živeti, z vami umreti hočem tudi
jaz!" reče knez.

225	
»Zmagamo!" zakličejo častniki. „Idimo na
Krivonosa v Polono! Kedor hoče iti od nas,
naj le gre! Opravimo tudi brez njega. Nočemo
si deliti ž njim ni slave, ni smrti".
»Gospodje!" reče knez. »Predno gremo na
Krivonosa, moramo si nekoliko oddahniti, da si
okrepimo moči. Tretji mesec že teče, da skorej
nismo razsedli konje. Truda in nezgod nam že
meso gine. Konj nimamo, pešci so bosi. Idimo
v Zbaraž, tam si počijemo in se poživimo; po-
tem z novimi močmi odrinemo v boj."
»Kedaj naj odrinemo, s vitli knez?" vpraša
stari Zacvilihovski.
»Brez odloga, vrli moj vojak, brez odloga!
— A vaša milost, kam hočete otiti vi?" S temi
besedami se obrne knez k vojvodu kijevskemu.
,,V Glino, ker čujem, da se tam zbira
vojska."
Tedaj vas spremimo v mirnejšo okolico, da
se vam ne pripreti kaka nesreča."
Vojvoda ne odgovori; bilo ga je sram. Hotel
se je ločiti od kneza; ta pa mu skaže še pri-
jaznost in da spremstvo! Knez je menda hotel
s tem le osmešiti vojvodo; vsekako pa je hotel
storiti, kar je obljubil. Knezovi častniki so ga
zaničljivo pogledovali; lahko si je mislil, da
vsaki hip vskipe proti njemu; pa v knezovi
vojski se taki neredi niso godili.
Z ogn. in meč. H.	15
226	
Vojvoda se prikloni in otide; tudi polkov-
niki so šli vsak k svojemu polku, da potrebno
prirede za odhod. Pri knezu je ostal le Skre-
tuski.
„Nu, so vrli vojaki v onih polkih?" vpraša
knez.
„Tako vrli, da boljših ni najti. Dragonci
so izurjeni po nemških pravilih; v gardi pešcev
pa so sami veterani iz tridesetletne vojske. Ko
sem jih zagledal, sem si mislil, da so stari
Kimljani."
„Jih je mnogo?"
„Vseh skupaj tri tisoč mož."
„Škoda, v resnici, škoda! Mnogo dobrega
bi se dalo storiti s to pomočjo!
Knezu se lice zopet zmrači.
„Da, velika nesreča je, da je v sedajnem
osodepolnem času vlada omahljiva," de knez,
kakor sam sebi. „Ostrorog bi bil dober, ko bi
zgovornost in latinščina mogli zapoditi sovraž-
nika. Konecpoljski, moj svak, je kaj bojevit,
pa premlad in neizkušen. Najslabejši izmej vseh
je pa še Zaslavski, malodušen, še bolj pa kratko-
viden. Vajen je sedeti le pri vrču piva ter
pljuvati pred se na trebuh, ne pa voditi vojsko...
To samo tebi povem; drugim ne kaže praviti
tega; ker bi si lahko domišljevali, da to govo-
rim iz nevošljivosti. Vže vidim naprej strašno
gorje. In ravno sedaj so mogli dobiti vlado v
roke ti ljudje, ko se je treba bojevati, ne pa
227
dremati! Kaj bo za domovino ? Ne smem misliti,
da ne bi si želel smrti, ker sem že jako vtrujen.
Zagotovljam te, da me v kratkem zgubite. Duša
sili v boj, telesu pa manjka moči."
„Vaša svitlost bi morala bolje skrbeti za
svoje zdravje; vsej domovini je mnogo ležeče
na vašem zdravji. Videti je, da vam res peša."
„Ne, domovina misli drugače; sicer bi me
ne bili porinili na stran, ne vzeli mi sablje
iz rok."
„Če Bog da, da zameni kraljevič Karol
škofovo palico s kraljevim žezlom, bode vedel,
koga naj povzdigne, in koga kaznuje. Vaša
knežja svitlost pa je sedaj dovolj močna; ni se
vam treba brigati za nikogar."
„Hodil bom tudi svojo pot."
Knez menda ni spoznal, da je po vzgledu
drugih tudi sam politiko delal na svojo roko;
pa če tudi bi bil opazil, ne bil bi ravnal dru-
gače v trdnem prepričanju, da dela na blagor
vlade.
Nastane zopet molk ; pretrgovalo ga je le
rezgetanje konj in glasovi taboriščnih tromb. Ti
glasovi zdramijo kneza iz zamišljenosti. Strese
glavo, kakor bi se hotel otresti žalostnih mislij
in slutnij; potem reče:
„Na potovanji se ti ni nič pripetilo?"
„V mšineškem gozdu sem naletel na tolpo
ustajnikov, nad dve sto mož broječo, katero
sem stri."
15»
228	
»Dobro. A vjetnikov nisi dobil, kaj ?"
„Dobil, pa . .
„Ukazal jih obesiti?"
»Ne, vaša knežja svitlost! Izpustil sem jih."
Jeremija začudeno pogleda Skretuskega in
čelo se mu zmrači.
Zakaj ? Si tudi ti vže pristaš miroljubne
stranke?" vpraša.
»Vaša knežja svitlost," odvrne Skretuski,
»pripeljal sem moža, ki nam sporoči vse. Mej
prostaki je bil preoblečen plemič, ki je ostal
živ. Druge pa sem izpustil radi veselja, ki ga
mi je poslal Bog; zato tudi rad sprejmem vsako
kazen. Ta plemič je Zagloba; prinesel mi je
novice o kneginjici Heleni."
Knez se urno približa Skretuskemu.
»Živi, ali je zdrava?" vpraša.
„Di, hvala Bogu!"
»Kje je?"
»V Baru."
»To je močna tednjava! ... Ah, dragi
moj! — s temi besedami prime knez Skretuskega
za glavo ter ga poljubi v čelo, — »veselim se
tvoje sreče; ker te ljubim kakor sina."
Skretuski poljubi v zahvalo knezu roko;
dasi je bil že pripravljen dati zanj življenje,
čutil je sedaj znovič, da na njegovo povelje rad
skoči, če treba, celo v ogenj. Tak6 si je grozni
in strogi Jarema znal pridobivati srca svojih
vitezov.
229	
„No, ne čudim se, da si izpustil kmete .. .
Kaj zvit in pretkan mora biti ta plemič, ki je
pripeljal kneginjico iz Zadnepra v Bar. Nu,
hyala Bogu! V sedanjih slabih časih je to tudi
za- me velika tolažba. Premedenec mora biti, res
pravi premedenec. Pripelji mi ga sem, tega
plemiča!"
Poročnik hitro skoči k vratom. V tem hipu
se naglo odpro in prikaže Veršulj, ves s potom
oblit; knez ga je bil poslal na ogledovanje.
„Svitli knez!" zakličeves zasopljen. »Krivo-
nos je vzel Polono in pomoril deset tisoč ljudi."
Polkovniki se zbirajo ter rinejo k Veršulju.
Prihiti tudi vojvoda kijevski. Knez je stal ža-
losten in zamišljen; take novice ni pričakoval.
Saj so bili tam vendar sami Rusini! To je
nemogoče!"
„Ni jedna živa duša ni ušla iz mesta."
»Slišite gospod!" reče knez vojvodu. Le
sklepajte pogodbe s takim sovražnikom, ki še
svojim ljudem ne prizanaša!"
Vojvoda močno zasopiha ter reče:
»Pasje duše! Ker je tako, pojdem pa še
jaz z vami."
»To je možka beseda, dragi brat!"
»Živijo, gospod vojvoda kijevski!" zakriči
stari Zacvilihovski. „Živela sloga!"
Knez vpraša Veršulja:
»Kam se obrne Krivonos iz Polone?"
230	
„Skoraj gotovo proti Konstantinovu."
„0 za Boga! potem sta polka Osinskega in
Koreckega izgubljena, ker pešci ne morejo uiti
konjiči. Treba je pozabiti razžaljenje ter hiteti
jima na pomoč. Na konje! Urno na konje!"
Knezovo lice se je zjasnilo veselja in ru-
dečica oblije njegov shujšan obraz. Pot slave
mu je bila zopet odprta.
XIV.
Vojska se vstavi v Rosolovki. Knez je pre-
videl, da Koricki in Osinski, ko izvesta o ne-
zgodi Polone, morata se umakniti k Rosolovki, če
ju le sovražnik proganja, prideta nepričakovano
med knezovo vojsko. Njegova nada se je tudi
izpolnila. Vojska je zasedla primerne prostore,
tiho čakala, in bila pripravljena na boj. Večje in
manjše čete so se razšle na vse strani. Knez
z nekoliko polki se je nastanil v vasi. Na večer
dobi naznanilo, da se od Konstantinova bližajo
pešci. Višnjevecki z oficirji hiti takoj pogledat,
kdo se bliža. Bližajoča vojska je naznanjala s
trombami svoj prihod; vstavi se pred vasjo; pol-
kovnika pa sta šla h knezu, da mu ponudita
svojo službo. Bila sta Osinski in Koricki. Za-
gledavši kneza v krogu poveljnikov, postaneta
nekako zbegana. Nizko se priklonita in čakata,
kaj jima poreče.
231	
„Sreča se vrti in ošabneže poniža", reče
knez. „Nista hotela priti na moje vabilo, sedaj
pa rada prideta sama".
„Vaša knežja svitlost!" odvrne pogumno
Osinski. „Iz srca rada bi bila pod vašim po-
veljništvom, pa bilo je nama prepovedano; kedor
nama je to prepovedal, je sedaj odgovoren na-
mesto naju. Če tudi nisva kriva, prosiva odpu-
ščenja, kot vojaka sva morala slušati in molčati".
„Je knez Dominik preklical prepoved?"
vpraša knez.
„Ne!" odvrne Osinski. „Pa prepoved naji
več ne veže, ker zavetje in rešitev najine vojske
je v vaših rokah . . . Pod vašim poveljništvom
hočemo odslej živeti, služiti in umreti".
Te besede so bile knezu in njegovim čast-
nikom jako všeč. Osinski je bil hraber vojak;
ne glede na svojo mladost, — bilo mu je komaj
štirideset let, — pridobil si je že obilno skušenj
in slave v tujezemskih vojnah. Vsakdo ga je
rad pogledal. Visok, raven, z zavihanimi brkami
in švedsko brado spominjal te je polkovnika iz
tridesetletne vojske. Koricki, rodom Tatar, mu
ni bil prav nič podoben. Bil je majhne rasti in
lica temnega; tudi obleka se mu je kaj čudno
prilegala. Vodil je polke nemških pešcev ter bil
znan po svojem junaštvu, molčečnosti in strogem
redu, v katerem je imel svoje vojake.
»Čakava povelja vaše knežje svitlosti", omeni
Osinski.
232	
»Zahvaljujem se vama, rad sprejmem vajino
službo. Znam, da vojak mora slušati; če sem
poslal po vaju, zgodilo se je le, ker nisem znal
za prepoved. Marsikaj dobrega in slabega bomo
odslej preživeli skupaj; tudi menim, da bosta
gospoda zadovoljna z novo službo."
»Da bi le vi bili zadovoljni z nama in na-
jinimi vojaki!"
»Dobro!" odvrne knez. »Je sovražnik še
daleč?"
»Ogledne čete so že blizo, glavna moč more
še le jutri dospeti do nas."
»Dobro. Tedaj imamo čas. Sedaj pa uka-
žita vajinim vojakom, naj korakajo čez trg. Rad
bi jih videl in spoznal, kake vojake sta mi pri-
peljala."
Polkovnika se vrneta k svojim polkom.
Kmalo prikorakata nazaj na čelu syoje vojske.
Knezovi vojaki hite od vseh strani skupaj, da
vidijo nove tovariše. Naprej so šli kraljevi dra-
gonci s kapitanom Gizo, v teških švedskih če-
ladah z visokimi grebeni. Konje so imeli iz Po-
dolja, toda izbrane in dobro rejene. Vojaki so
bili čili, spočiti, v bleskečej opravi in so se močno
odlikovali od shujšanih knezovih polkov, ki so
nosili od deža in solnca oguljeno obleko. Za
njim je šel Osinski, naposled pa Koricki. Pri
pogledu na te krepke vojake so začeli knezovi
glasno šepetati med seboj ter hvaliti prišlice.
Vsi so imeli rudeče ovratnike, na ramah pa
233	
svetloleskeče puške. Stopali so po trideset mož
v jednej vrsti z enakomernimi trdimi in grome-
čimi koraki, kakor bi korakal jeden sam mož.
Vsi so bili visoke rasti, širokoplečati in priletni,
ki so prehodili že mnogo dežel, poskusili se že
v marsikateri bitvi.
Ko dosp6 pred kneza, Osinski zakriči:
„Stoj!" ves polk se vstavi kakor okamnel. Čast-
niki dvignejo sablje, praporšček dvigne prapor,
in trikrat zamahnivši ž njim po zraku, pokloni
se knezu. „Naprej!" zakliče Osinski. »Naprej!"
ponove častniki, in polk je ubral dalje svojo
pot. — Tako dobro, da, še skoraj boljše je pred-
stavil svoje vojake Koricki. Pri pogledu na nje
se razvesele vsa vojaška srca; Jeremija, veščak
mej veščaki, se vpre z roko ob bok same zado-
voljnosti ter jih smehljaje gleda; ravno pešcev
mu je primanjkovalo; tu pa je dobil take, da si
boljših ni mogel želeti. Čutil se je močnejšega
in tolažil se z nado, da sedaj lahko izvrši kaj
velikega. Tovariši pa so se pogovarjali o vo-
jaških rečeh in o raznih vojakih, kakoršnih je
videti po svetu.
»Dobri so zaporožki pešci, posebno za
brambo okopov", reče gospod Slešinski, »ti pa
jih prekose, ker so bolj izurjeni".
»Da, mnogo boljši" odvrne gospod Migurski.
„Vendar pa so preokorni v svoji opravi,"
omeni Veršulj. V dveh dneh bi jih sč svojimi
234	
Tatarji tako utrudil, da bi jih tretjega lahko
sekal kakor ovne."
„Kaj govorite, gospod ? Nemci so vrli vojaki."
Na to se oglasi Longin Podbipeta:
„Bog je obdaroval v svojem usmiljenji razne
narode z raznimi krepostmi," „Vrli vojaki so;
pa slišal sem, da boljših vojakov ni, kakor so
naši konjiki; pa niti naši, niti ogrski pešci se
ne morejo kosati z nemškimi."
„To pa za to, ker je Bog pravičen", reče
Zagloba. „Tebi, na primer, je dal obilo premo-
ženja, velik meč in težko roko, pa malo razuma."
„Že ga zbada kakor konjska muha," reče
smeje Skretuski.
Gospod Podbipeta pa je pomežikal ter od-
vrnil mirno po svojej navadi:
„Grdo je slišati. Vam je pa dal nekoliko
predolg jezik."
„Če praviš, da ni prav naredil, ko mi je
dal takega, pa pojdeš v pekel vkljub svojega
devištva, ker obsojaš njegove naredbe."
„Nu, z vami se ne da govoriti. Pripovedu-
jete vedno stare čenče."
„Ali pa veš gospod, po čem se človek loči
od živalij ?"
„No s čim?"
„Z razumom in govorico."
„Glej, kako ga je zvil! reče polkovnik
Migurski.
235	
„Če ne veš, zakaj so v Poljskej najboljši
konjiki, in v Nemcih pešci, povem ti."
„Nu, zakaj ? zakaj ?" vprašalo je več glasov.
„Ko je Bog konja vstvaril, pripelje ga pred
ljudi, da bi hvalili delo njegovih rok. Tam je
stal Nemec, katerih je bilo že takrat polno pov-
sod. Bog mu pokaže konja in ga vpraša: „Kaj
je?" — Nemec dč: „Pferd!" — Kaj? reče Bog,
„mojemu delu boš ti rekel „pfe!" Za to pa ne
boš, ti nesramnež, te stvari jezdil ali pa jako
slabo." To rekši je daroval konja Poljaku. Zato
so poljski konjiki najboljši. Nemci pa so peš
dirjali za Stvarnikom, prosili ga odpuščenja, in
se izurili v hoji; zato ni boljših pešcev, nego
so nemški."
„To ste dobro iztuhtali!" de gospod Pod-
bipeta.
Daljši razgovor pretrgajo gostje, ki so pri-
nesli novico, da se bliža neka vojska, ki pa ne
bo kozaška, ker ne prid« od Konstantinova,
marveč od nasprotne strani. Čez dve uri pride
s takim ropotom in bobnanjem v tabor, da se
celo knez razsrdi in jim naroči, češ, naj molčč,
ker je sovražnik blizo. Spoznali so, da je kraljev
stražnik Samuel Lašč, znani pustolovec in
kričač, pa dober vojščak. Pripeljal je osem sto
mož take vrste, kakor je bil sam, bili so deloma
plemiči, deloma Kozaki, ki pa so bili vsi, da
povemo resnico, zreli za vislice. Kneza Jeremijo
236	
ni prestrašila svojeglavnost teh bojevnikov, ker
je upal, da se v njegovih rokah spremene v po-
korne ovčice, z junaštvom in hrabrostjo si bodo
izbrisali poprejšnje zločine. Za kneza Jeremija
je bil ta dan kaj srečen. Včeraj je še knez,
užaljen radi odhoda vojvode kijevskega, menil
opustiti boj z namenom, da odrine v kak
mirnejši kotiček; — danes pa je stal na čelu
dvanajst tisoč mož broječe armade. Vojska
Krivonosa je bila petkrat številnejša; ker je
pa večinoma bila sestavljena iz kmetov, smel
je smatrati ob6 vojski enako močni. Knez sedaj
več ne misli na počitek. Gre z Laščem, vojvodo
kijevskim, Zacvilihovskim, Mahnickim i Osin-
skim v svoje stanovanje in se posvetuje ž njimi
o daljnej vojski. Sklenili so, da zgrabijo drugo
jutro Krivonosa, če sam ne pride sem, obiščejo
ga v njegovem šotoru.
Nastopila je temna noč; od zadnjega de-
ževja, ki je pri Mahnovki toliko zla prizadevalo
vojakom, je bilo jako lepo vreme. Na temnem
nebesnem oboku se je lesketalo na mirijade zvezd
Mesec je priplaval visoko ter pobelil vse roso-
lovske strehe se svojo bledo svitlobo. V taboru ni
nihče mislil na spanje. Vsi so mislili le na bitvo
ter se pripravljali za njo, žlobudrajoč po starej
navadi, popevajoč in obetajoč si zmage. Častniki
in druga družba, vsi kaj židane volje, se zbrero
okrog velikega ognjišča t« se zabavajo pri
steklenici medice.
237	
»Pripovedujte no, gospod dalje", klicali so
Zaglobi. Kje in kako sta prišla čez Dneper,
kaj sta delala in kako dospela v Bar?"
Gospod Zagloba nagne čašo ter odvrne:
„... Sed iam nox humida coelo praecipitat
Suadentque sidera cadentia somnos,
Sed si tantus amor casus cognoscere nostros,
Incipiam..........." *)
„ Gospoda 1 Če bi hotel vse do podrobnega
pripovedovati, bi mi deset noči ne bilo dovolj;
gotovo bi tudi zmanjkalo medu, ker staro grlo,
kakor stari voz, treba vedno mazati. Dovolj je,
če vam povem, da sem šel s kneginjico v Kor-
sun, v tabor Hmelnickega, ter jo iz tega pekla
srečno rešil."
„Jezus Marija! torej ste morali le čarati,
da ste začarali njo in sebe!" zakliče Volodijevski.
»Resnica, čaral sem", odvrne Zagloba, „ker
sem se naučil te peklenske umetnosti že v mla-
dosti v Aziji, od neke čarovnice, ki se je za-
ljubila va-me ter mi odkrila vse tajnosti. Mnogo
čarati nisem mogel, ker je kmalo zadela kosa
ob kamen. Pri Hmelnickem je polno vražarjev in
čarovnic, ki so mu poklicali v službo toliko
zlodjev, da ravna ž njimi kakor s kmeti. Če
•) „Dasiravno je že razgrnila noč vlažna krila na nebu,
In leskeče se zvezde svetujejo, da bi šli spat,
Toda — ker bi tako radi zvedeli najino osodo,
Torej začnem....."
238	
gre spat, sezuje mu zlod škornje; če mu je
obleka prašna, mu jo zlodji z repovi izprašijo;
še, kedar je pijan, loputne tega ali onega po
gobcu, češ, da mu zvesto ne služi!"
Pobožni gospod Longin se prekriža ter reče:
„Naj bodo ž njim moči peklenske, a z nami
pa nebeške."
„Zlodji bili bi tudi mene izdali Hmelnickemu,
kdo sem in koga spremljam, ko bi jih ne bil na
poseben način zaklel, da so molčali. Bal sem se
tudi, da bi me sam ne spoznal, ker sem pred
jednim letom v Čehrinu dvakrat pri Dopulu z
njim bil. Bili so ž njim tudi drugi znani pol-
kovniki. Pa kaj ? Trebuh mi je upadel, brada
zrasla do pasu, lasje do ramen, drugo pa je za-
krila obleka, — zato me ni nihče spoznal."
„Ste tor^j videli Hmelnickega ter govorili
ž njim?"
„Če sem ga videl? Tako, kakor vas vidim.
Saj me je kot ogleduha poslal v Podolje, da bi
njegove bojne oklice potoma delil kmetom. Dal
mi je tudi potni list radi varstva pred vstajniki;
tako sem šel iz Korsuna popolnoma varno. Če
so me srečali prostaki ali Niževci, pomolil sem
jim potni list pod nos ter rekel: »Povohajte
deteta, po čem ima duh ter pojdite k vragu!"
Povsod so mi dajali obilno jesti; še voz so mi
dali; bil sem kaj vesel, ker sem skrbel za svojo
bedno kneginjico, da si je po tolikem trudu in
239	
strahu odpočila. Zagotavljam vas, predno sem
dospel ž njo v Bar, se je že toliko popravila, da
so v Baru oči vseh gledale za njo. Ker se je
sešlo vse plemstvo iz okolice, je tam mnogo
krasnih deklet, ki so jo z veseljem sprejele v
svojo sredo. Tudi vi gospodje bi se zaljubili va-
njo, ko bi jo poznali."
„ Gotovo 1" omeni mladi Volodijevski.
„Zakaj sta šla ravno v Bar?" vpraša Mi-
gurski.
„Ker sem trdno sklenil, da je ne zapustim,
dokler ne dospem na varno mesto. Malim gra-
dovom nisem upal, boječ se, da vtegne vstaja
tudi tjekaj pridreti. Ko bi vstajniki k Baru tudi
prišli, gotovo si polomijo zobe. Andrej Potočki
ga je obdal z močnim zidovjem ter se toliko
briga za Hmela, kakor jaz za prazno steklenico.
Mislite gospodje, da nisem prav učinil, da sem jo
odpeljal tako daleč? Zalezoval in proganjal me
je Bohun; ko bi me bil vjel, gotovo bi bil na-
redil iz moje kože ovratnike za svoje pse. Ne
poznate ga, jaz pa. O, ko bi ga vzel zlod! Do-
kler ne visi na kolu, ne bom imel miru. Daj
mu Bog tako srečen konec — amen! Gotovo
na nikogar ni tako hud, kakor na-mč. Brr!
kedar mislim to, me kar mraz strese. Zato tudi
nekoliko več pijem, če tudi ni moja navada, da
bi pijančeval."
„Kaj govoriš", ozval se je Podbipeta. „Ti
brate, popivaš vedno kakor vrč v vodnjaku".
240	
„Ne ogleduj se, gospod, v vodnjak, ker
vidiš tepca na dnu! Pa sedaj ne govorimo o tem.
Z listinami Hmelnickega sem hodil brez ovir.
Prišedši v Vinico, našel sem v taboru gospoda
Aksaka; beraške obleke še nisem bil slekel, ker
sem se bal kmetov. Samo listin sem se iznebil.
Tam biva sedlar z imenom Suhak, ki je bil Za-
porožcem ogleduh ter pošiljal novice Hmelnic-
kemu. Nu, po njem sem poslal Hmelnickemu
nazaj vse oklice, napisavši na nje take izreke,
da ga Hmelnicki ukaže bržčas iz kože deti radi
njih, ko jih prečita. Toda že skoro pri Baru
se mi je pripetil slučaj, ki bi me bil veljal skoro
življenje."
„Kaj se je pripetilo?"
„Srečal sem pijane vojake, razposajence, ki
so slišali, da sem imenoval kneginjico: »gospo-
dična". Mohoma so me začeli izpraševati in po-
izvedovati, koga tako imenujem, ko jo začn6
pozorneje ogledovati, bil sem primoran poriniti
mojo golobico v kot ter pograbiti za sabljo...
„Čudno!" seže vmes Volodijevski, „da ste
preoblečen berač, imeli sabljo!"
„Kdo pa je dejal", odvrne Zagloba, „da
sem imel sabljo? Nisem je imel, pograbil sem
le vojakovo, ki je ležala na mizi. Bilo je v
krčmi v Šipincah. Kakor bi trenil, položil sem
dva napadnika. Drugi pograbijo puške. Jaz pa
zakričim: „Stojte psi, plemič sem!" Vtem tre-
notku zakriči nekdo: „Stojte, stojte, sovražna
241	
četa grč!" Pokazalo se je, da ni bil sovražnik,
marveč gospa Slavoševska, katero je spremljal
sin s petdeset konjiki. Kmalo so pomirili raz-
posajence, jaz pa sem nemudoma tekel k gospej
ter jo prosil, da sprejme kneginjico v svoje var-
stvo. Bila je tako ginjena, da se jej je vlil iz
oči potok solza. Vzela je kneginjico v kočijo in
peljali smo se v Bar. Mislite gospodje, da je
že konec? Kaj še . .
Gospod Slišinski naglo pretrga pripove-
dovanje.
„Glejte, gospodje, ali se tam res že svita,
ali kaj?"
„0, ni mogoče!" odvrne Skretuski. „Je še
prerano".
„To je to stran Konstantinova!"
„Tako je! Vidite, žar je čedalje večji!"
„Res, to je odsev požarja!"
Na te besede jim postanejo lica resnobna;
pozabijo pripovedovanje ter skočijo po konci.
„Požar! Požar!" ponovilo je več glasov.
„Krivonos je že dospel izpod Polone?"
„Krivonos z vso svojo vojsko?"
„Prve čete bo zapalile mesto, ali bližnje vasi."
Mej tem potihoma zadoni bojna tromba, ob
enem se prikaže stari Zacvilihovski med yitezi.
„Gospodje!" reče, „sovražnik je blizo, takoj
odrinemo! Vsaki na svoje mesto, k praporom!"
Častniki so brzo tekli k svojim polkom.
Vojaki pogase ognje in v kratkem je bila v
Z ogn. in meč. II.	16
242	
taboru tema. V daljavi proti Konstantinovu se
je zarilo neb6 čedalje bolj, da so pri tem blesku
zvezde vedno bolj zabledevale. Zopet potili o ma
zadoni tromba in povelje: „Na konje!" Nepre- c
gledne trume ljudi in konj se začno pomikati
naprej. V splošni tišini se je slišalo le topo-
tanje konj, koraki pešcev in votli ropot Vurc-
ljevih topničarjev. Nekaj groznega in strašnega
je bilo v tem nočnem pohodu in rožljanji orožja.
Prapori krenejo na cesto proti Konstantinovu
ter se vijo po njej, enako kakemu velikanskemu
zmaju ali kači. Čarobna julijeva noč se je že
umikala dnevu. V Rosolovki so se oglašali že
petelini. Od tod je h Konstantinovu še miljo j
hoda. Predno je vojska prehodila polovico pota,
pokrila je nebo jutranja zarja, bledo obsevajoč
čedalje bolj ozračje, lesove, gaje, bele ceste in
po njej stopajočo vojsko. Sedaj si lahko razločil
ljudi in konje. Kmalo je začel pihljati hladni
jutranji vetrič ter igrati z banderi nad glavami
vitezov.
Spredaj so šli Veršuljevi Tatarji, za njimi
Kozaki Ponjatovskega, potem dragonci, topni- t
čarji Vurclja, zadnji pa pešci in husarji. Gospod
Zagloba je jezdil poleg Skretuskega, toda ne-
mirno se vrtel na sedlu. Bilo je videti, da ga
čedalje bolj prevzema nemir in strah.
„Čujte gospod!" reče šepetaje Skretuskemu,
kakor bi se bal, da bi ga kdo ne slišal.
„Kaj hočete?" odvrne poslednji.
243
„Ali husarji prvi udarijo?"
„Rekli ste, da ste star vojak, pa še tega
ne veste, da husarji vsigdar čakajo na zadnje,
ko sovražnik najhuje napne svoje moči."
„Včm to, vem; vprašal sem le, da se še
bolj prepričam."
Nastane molčanje. Čez par minut vpraša
Zagloba znovič z zamolklim glasom:
„Ali ima Krivonos vso vojsko tukaj?"
»Da."
„Koliko ima vojakov?"
„S prostaki šestdeset tisoč mož."
„Zlod jih vzemi!" zakliče Zagloba.
Skretuski se lahno nasmehne.
„Ne misli, gospod, da se bojim", šepeta Za-
globa. „Toda naduha me muči, zato ne ljubim
gnječe, ker je v njej rado vroče; v vročini pa
nisem sposoben za ničesar Vse kaj druzega je
dvobojevanje. Takrat človek vsaj lahko uporabi
zvijačo, toda v gnječi ni nič z zvijačami. Tam
ne odločuje glava, marveč roke; tam sem jaz
revež v primeri z gospodom Podbipeto. Imam
v pasu na trebuhu dve sto cekinov, ki mi jih
je knez daroval, toda verjemi mi, rad bi odnesel
kam drugam svoj trebuh, ker nimam rad velikih
bitev. Zlod jih poberi!"
„Ojačite se. Nič se vam ne zgodi!"
„Ojačim? Bojim se samo, da bi me moja
hrabrost ne zapeljala predaleč, ker sem še preveč
13*
244	
goreč. Vrhu tega sem še videl, kako sta se
utrinili dve zvezdi. Kdo ve, nemara je bila ka-
tera moja?"
„Za vaša dobra dela vas Bog ohrani in še
nagradi po vrh."
„Da bi me le ne nagradil prezgodaj!"
„Zakaj niste ostali v taboru?"
„Mislil sem, da bo pri vojski bolj varno."
„Prav imate. Videli boste, da ni nič strašnega.
Mi smo temu že vajeni, in navada je železna
srajca. Evo, tu je že Sluč in Viševatov ribnik."
Res se je voda viševatega ribnika, odde-
\jena od Sluča z dolgo grobljo, zabliščala v da-
ljavi! Vojska se je vstavila.
„Ali že začnemo?" vpraša Zagloba.
„Ne še. Knez bo razvrstil vojsko", odvrne
Skretuski.
„Oh, ponavljam ti, da ne ljubim gnječe!"
vzdihne zopet Zagloba.
„Husarji na desno!" oglasi se povelje od
kneza poslanega služabnika.
Med tem se je popolnoma zdanilo. Požar
je obledel v blesku vshajajočega solnca, čegar
zlati žarki so se odbijali od svetlo brušenih
sulic; zdelo se ti je, da nad glavami vitezov
gori na tisoče sveč. Po razvrstitvi se vojska ni
dalje skrivala. Vojaki so jednoglasno zapeli ju-
tranjo pesem: „Pozdravljena nam bodite vrata
rešenja!" V daljavi pa je bila planjava kar črna
Kozakov. Polk je sledil za polkom; zaporožki
245	
konjiki z dolgimi sulicami, pešci s puškami in
prostaki s kosami, cepci in vilami. Za njimi si
videl, kakor v megli velikanski tabor, kakor
kako premično mesto. Škripanje voz in rezge-
tanje konj je knezovim vojakom letelo na ušesa.
Naposled so se Kozaki vstavili na drugej strani
nasipa ter gledali knezovo vojsko.
Gospod Zagloba se ni ganil od Skretuskega.
Videč to morje glav in sulic, začne mrmrati:
„Gospod Bog! čemu si vstvaril toliko te
druhali. Brž ko ne je že sam Hmelnicki med
to golaznijo, katera nas kar s čapkami pokrije.
A kako dobro je bilo poprej na Ukrajini! Dal
Bog, da bi jih zlodji prekotali v pekel vse, kar
se jih tukaj vali! Da bi jih kuga zadušila. .
„Ne kolnite, gospod. Danes je nedelja."
„Da, res, danes je nedelja, bolje bo misliti
na Boga. Oče naš, ki si v nebesih . . . Nikakega
spoštovanja se ni moči nadejati od teh capinov...
Posvečeno bodi tvoje ime ... Kaj neki ti zlodji
delajo na tej planjavi . . . Pridi k nam tvoje
kraljestvo ... Že mi je sapo zaprlo . .. Zgodi
se tvoja volja... Ko bi vsaj poginili ti hudir-
jevi zlodji. .. Poglejte no, gospod!"
Oddelek, broječ nekoliko sto ljudi, se odtrga
od črne gruče ter pomakne v neredu v plan.
„Ti Kozaki prihajajo na dvoboj", reče go-
spod Skretuski. „Naši takoj odrinejo proti njim."
„To pomeni, da se bitka že začenja?"
„Kakor je Bog v nebesih."
246	
„Naj jih zlod vzame!" — Zlovolja gospoda
Zaglobe že ni več poznala mere. „No, ti pa
gledaš na to, kakor na kako predpustno kome-
dijo!" omeni srdito Skretuskemu, „kakor bi ne 1
šlo za našo kožo!"
„Smo vajeni tega!" pravim.
„Pa se še ne spustiš v dvoboj?"
Vitezom odličnih polkov ne pristuje spu-
ščati se v dvoboje s takim priprostim sovražni-
kom. Komur je mar za svoje dostojanstvo, ne
stori tega. Žal, da sedaj že nihče ne misli na
to... Gredd, že gredč naši!" zakriči Zagloba,
videč rudečo vrsto dragoncev Volodijevskega, ki
je dirjala skokoma po planjavi.
Za njimi je šlo še nekoliko prostovoljcev od
vsakega polka. Med drugimi so šli: rudeči Ver-
šulj, Kušelj, Ponjatovski, dva Karviča, a od hu-
sarjev — gospod Longin Podbipeta. Oddaljenost
med obema oddelkoma je postajala vedno manjša.
»Krasne reči boste videli, gospod", reče
Skretuski. »Pazite posebno na Volodijevskega
in Podbipeto. To sta dva znamenita junaka. Ali J
ju vidite?"
„ Vidim".
»Glejte torej in še sami dobite skomino".
247	
XV.
Bojevniki, približavši se, vstavijo konje ter
začno drug drugega zmerjati.
„Le bliže, le bliže! takoj nakrmimo pse z
vašim mesom!" klicali so knezovi vojaki.
„Vašega pa še psi ne jedo".
„Segnijete v tem ribniku, nesramni raz-
bojniki!"
„Komu je usojeno, ta segnije. Poprej bodo
vas ribe oskubile".
„Na gnoj pojdite z vilami, lopovi! to vam
bolj pristuje, nego boj".
„Čeprav smo prostaki, toda naši sinovi bodo
plemiči, ki nam jih vaša dekleta porode".
Neki Kozak, brž ko ne iz Zadnepra, se po-
makne naprej ter nastavi pest na usta in zakliče
z močnim glasom:
„Knez ima dve bratranki; povejte mu, naj
ju pošlje Krivonosu".
Gospodu Volodijevskemu se stemni pred očmi,
ko sliši te besede. V tem trenutku požene konja
na Zaporožca.
Gospod Skretuski, stoječ na desnem krilu s
husarji, ga takoj spozna ter reče Zaglobi:
Glejte, Volodijevski drvi. Glejte, tam le,
tam le!"
„Vidim!" odvrne Zagloba. „Že ga ima!
Že se bijeta! Enkrat! Dvakrat! Izvrstno! . . .
Oho, že je gotovo . . . Bog, kakšen je ta borilec!"
248	
Res pri drugem naskoku je padel Kozak
na tla kakor od strele zadet. Padel je z glavo
proti svojim, kar je bilo za nje slab pomen.
V tem trenutku skoči drugi kozak, noseč
rudeč župan, ki ga je brž ko ne uplenil kakemu
plemiču. Od strani se zakadi v Volodijevskega,
toda konj se mu spodtakne, ko je zamahnil.
Gospod Volodijevski pa se naglo zasuče, in takrat
si spoznal mojstra. Le nekoliko se je zganil,
mahnivši tako lahko in mehko, da se skoro ni
videlo, a vendar je sablja Zaporožca sfrčala na-
kviško. Na to pa zgrabi Volodijevski Kozaka
za vrat ter ga odpelje s konjem vred k svojim.
„Rojaki, bratje, rešite me!" kriči vjetnik.
Toda ni se upiral, ker je znal, da ga Volodijevski
pri najmanjšem uporu razseka s sabljo. Še konja
je spodbodel, da bi ga Volodijevski ne vlekel
kakor volk kozo.
Pri pogledu na to je od obeh strani priskočilo
nekoliko bojevnikov, ker za vse ni bilo prostora
na ozkej groblji. Začela se je prava borba, na
katero sta gledali obe vojski z očividno rado-
vednostjo. Mož se je boril z možem, konj s
konjem, sablja se sabljo. Jutranje solnce je ob-
sevalo borilce, zrak je bil tako čist in prozoren,
da je bilo lahko spoznati borilce. Od daleč si
to lahko smatral za kako vitežko igro ali zabavo.
Toda le kratko si gledal in konj brez jezdeca
je odskočil iz gruče, ker je jezdec padel v vodo,
da je pljusknila kviško ter delala valčke vedno
249	
dalje in dalje od obrežja. Srca so začela vojakom
močno biti in siliti v boj, ko so videli junaštvo
svojih tovarišev. Vsakdo jim je pošiljal svoja
voščila. Naglo gospod Skretuski tleskne z rokami
ter zakriči:
„Veršulj je poginil! Padel je s konja, evo
tam z onega belega!"
Toda temu ni bilo tako. Veršulj ni poginil,
dasiravno je padel s konjem vred. Zvrnil ga je
Puljan, Kozak, nekdanji knezov vojak, danes pa
tovariš Krivonosa in vodja Zaporožcev. Bil je
znamenit borilec. Močan tako, da je lahko zlomil
naenkrat dve podkvi, veljal je za nepremagljivega
v dvoboju. Zvrnivši Veršulja, plane na hrabrega
častnika Kuroplemiča ter ga grozno razkolje od
vrha do sedla. Drugi so se preplašeni umaknili.
Gospod Longin zapazivši to, obrne k njemu svojo
iflandsko kobilo.
„Beži!" zakriči Puljan, „sicer pogineš!"
„Kaj se hoče?" odvrne gospod Podbipeta
ter dvigne sabljo na mahljaj.
Ni imel sicer svojega velikanskega meča,
katerega je odločil za važnejše namene ter sma-
tral za greh rabiti ga pri dvobojih; imel je samo
lahko sabljo s pozlačeno klinjo. Prvi mahljaj je
Puljan odbil, toda takoj je spoznal, da ima opraviti
z nenavadnim nasprotnikom. Odbil je tudi drugi
in tretji udarec, a potem hoteč se skazati pred
svojimi in zaupajoč na svojo velikansko moč, je
pognal konja k Litvinu ter ga zgrabil se svojimi
250	
močnimi rokami. Spoprimeta se kakor dva med-
veda, ki se rujeta za medvedico. Vsi so pridržavali
sapo ter molče gledali borbo teh dveh hrustov.
Ona pa sta se dolgo molče držala, samo v lice
sta postajala čedalje bolj rudeča, žile so se jima
napolnile s krvjo, mišice se napele. Bilo je videti,
da hočeta ta na videz mirna nasprotnika kar z
rokami zgnjesti drug druzega.
Naposled sta začela trepetati. Navzoči so
opazili, da je Longinovo lice postajalo vedno bolj
rudeče, lice lopova pa je čedalje bolj temnelo.
Preteklo je nekaj trenutkov. Nemir gledalcev
narašča. Naglo pa pretrga molčanje zamolkel
krik:
„ Spusti! ..."
„Ne . . . brate! ..." odgovori drugi glas.
Trenutek še, in slišal si naglo grozno hro-
penje, stokanje in črn potok krvi izbruhne Pu-
ljanu iz ust; glava se mu pobesi na pleča. Pod-
bipeta ga dvigne se sedla in predno so imeli
gledalci čas pomisliti, kaj se je zgodilo, zadene
ga na rame ter skokoma zdirja k svojim.
„Hura!" zakriče vojaki Višnjeveckega.
„Naj poginejo Lahi!" odgovore Zaporožci.
Namesto, da bi jih osupnila smrt njih vodje,
planejo še besnejše na sovražnika. Začela se je
obupna borba. Vklub vsej hrabrosti bi bili Ko-
zaki podlegli v tej borbi, toda v tem hipu se v
Krivonosovem taboru oglasi tromba, klicaje
jih nazaj.
251	
Umaknejo se brez odloga in Poljaki, po-
stavši nekoliko, da bi pokazali, da je zmaga
njihova, so isto tako krenili k svojim. Groblja
je postala prazna; na njej so vstali sam6 člo-
veška in konjska trupla kakor v znamenje tega,
kar se bo čez kratko na njej godilo. Lahen piš
vetra je vznemirjal gladko jezersko površje ter
žalostno šumel po listju vrb, stoječih tu pa tam
na obrežju.
Mej tem so se zagugali polki Krivonosa v
gostej gruči. Spredaj so šli prostaki, za njimi
zaporožki pešci, konjiča, prostovoljci Tatarjev
in topničarji, toda vsi v velikem neredu. Pori-
vali so drug druzega, šli, kakor pravijo, jeden
drugemu po glavah, hoteč z obilnim svojim
moštvom zavzeti za-se to grobljo in od tam
napasti knezovo vojsko. Divji Krivonos je za-
upal samo v pest in sabljo, ne pa v vojaško
znanje; radi tega ukaže hiteč v napad, zadaj
hodečim vojakom porivati sprednje, da so bili
prisiljeni iti naprej. Topove kroglje so začele
pljuskati po vodi enako divjim golobom, ne de-
lajoč vsled daljave kake škode knezovi vojski.
Poslednja je stala v vrsti na drugej strani rib-
nika. Ljudska povodenj je, rekel bi, zalila
grobljo ter šla brez ovire naprej v tako gostej
gnječi, da bi jim — kakor je trdil Osinski —
bilo lahko mogoče jezditi po glavah.
Jeremija je stal na griču, grbančil čelo,
ježil obrvi ter gledal po tolpah in polkih Kri-
vonosa.
252	
„Kakor s kmeti ravna sovražnik z nami",
reče polkovniku Mahnickemu. „Ne glede na
vojaško znanje gre na nas kakor povodenj, toda
vprašanje je, če tudi dospč?"
Mej tem so Kozaki kakor vkljub njegovim
besedam, dospeli že do polovico groblje ter
obstali začudeni in osupnjeni zavoljo miru kne-
zove vojske. Toda v tem hipu se začne gibati
tudi knezova vojska, in umikati nazaj, pustivši
mej seboj in grobljo obširen prazen polukrog,
na katerem bi imela biti bitva.
Pešci Korickega stopijo vsaksebi ter narede
prostor k groblji obrnenim topovom gospoda
Vurclja. V kotu mej Slučem in grobljo pa se
zasvetijo iz grmovja puške Nemcev Osinskega.
Vsem, o vojski le količkaj izvedenim ljudem, je
bilo takoj jasno, na katero stran se mora
tukaj oberniti zmaga. Samo tako drzen vojsko-
vodja, kakor Krivonos, se je mogel spustiti
v takih okoliščinah v boj, ko je vendar videl,
da si ne more zavarovati prehoda z groblje nazaj,
ko bi mu ga Višnjevecki hotel braniti.
Knez je nalašč spustil oddelek njegove
vojske za grobljo, da ga tu obkoli in pokonča.
Hraber vojskovodja si je okoristil zaslepljenost
svojega nasprotnika, ki celo ni pazil na to, da
svojim borilcem na drugej strani groblje ne bo
mogel prihiteti na pomoč, ker čez njo ni bilo
mogoče prepeljati večih oddelkov. Vešči vojaki
263	
so čudno gledali ta drzni čin Krivonosa, ker ga
vendar nič ni sililo k temu nespametnemu koraku.
Silila sta ga le slavohlepje in žeja po krvi.
Krivonos je zvedel, da je Hmelnicki, boječ se
nesrečnega izida vojske z Višnjeveckim, šel z vso
svojo vojsko svojim na pomoč. Dobil je tudi
ukaz, da ne smč začeti boja. Pa ravno radi
tega je Krivonos še bolj silil v boj.
Premagavsi Polono, je dobil slast po krvi.
Ker ni hotel z nikomur deliti svojih zmag, žuril
se je še bolj. Kaj za to, če tudi zgubi polovico
svojih ljudi? Saj še z drugo polovico lahko
zatrš slabotne knezove polke ter jih poseka do
poslednjega. Glavo kneza Jeremije pa ponese v
dar Hmelnickemu.
Mej tem je oddelek prostakov dospel na
konec groblje, prekoračil jo ter se razkropil po
6nem polukrogu, ki ga je naredila Jeremijeva
vojska. Toda v tem trenutku so v grmičju skriti
vstrelili na nje od strani, topovi so zagromeli,
zemlja se stresla poka; bitka se je začela.
Dim je pokril bregove Sluče, ribnik, grobljo
in borišče, da nisi videl ničesar več; časih sam6
so zaplapolale rudeče barve dragoncev, zaleske-
tali se grebeni čelad; pa strašno je vrelo v tem
oblaku. V mestu so zvonili sč vsemi zvonovi,
čijih žalostni glas se je mešal z zamolklim gro-
menjem topov. Iz tabora so se valili k groblji
neprestano novi polki. Oni pa, ki so prestopili
grobljo ter dospeli na drugo stran, so se naglo
254	

raztegnili v dolgo črto ter divje vdarili na kne-
zove polke. Bitka se je raztegnila od jednega
konca ribnika tje do rečnega ovinka in močvirnih
lok, zalitih z vodo. Prostaki in Niževci so morali «
ali zmagati, ali poginiti, imajoč za seboj vodo,
h katerej so jih porivali knezovi pešci in konjiki.
Ko so zdirjali husarji v boj, zdirja tudi
Zagloba, dasiravno ni ljubil gnječe, z drugimi
vred naprej, ker ni mogel drugače, če ni hotel,
da ga poteptajo tovariši. Dirjal je z zaprtimi
očmi in po glavi mu je kakor blisk spreletela
misel: „Za nič je zvijača; bedak dobi zmago,
a razumen pogine!" Potem ga pograbi jeza na
vojsko, na Kozake, na husarje, na vse na svetu.
Začne kleti in moliti ob enem. Zrak mu žvižga
krog užes, sapa zaostaja v prsih, odprč oči in
kaj vidi ? Kose, sablje cepce, množico potnih
obrazov, oči, brk... vse to kakor bi trepetalo,
skakalo in norelo. Sedaj ga pa popolnoma pre-
maga jeza na sovražnike, da niso zbežali k
zlodju ter ga silijo v boj. „Če le hočete, tfi.
imate!" pomisli ter slepo udriha na vse strani.
Časih je sekal samo zrak; časih pa je čutil, da <
se mu ostrina ugreza v nekaj mehkega.
Čutilo, da še živi; dajalo mu je nenavadno
tolažbo. „Bij, pobij!" je rjovel kakor bivol; na-
posled so mu oni strupeni obrazi zginili izpred
oči, mesto njih pa je ugledal množico hrbtov in
čapk. Grozen krik mu je donel na ušesa.
255	
„To pomeni, da bežite!" zakriči. Sedaj pa
je tudi pogum prekoračil v njem vse meje. „Ta-
tovi!" zavpije. „Tako se bojujete s plemstvom!"
In zdirjal za bežečimi, skočil naprej mimo po-
slednjih ter zmešavši se med gnječo začel se-
kati že z večjo zavestjo. Med tem so njegovi
tovariši porinili Niževce že k bregovom reke
Sluče, obraščenim z drevjem in grmičjem ter
podili jih za bregom k groblji, nikogar ne je-
maje v plen, ker za to ni bilo časa.
Naglo gospod Zagloba čuti, da se konj za-
čenja upirati pod njim; ob enem pa pade nanj
nekaj težkega ter se mu omota krog glave, da
ga je hipoma obdala tema.
„Gospodje, rešite!" zakriči, spodbadajoč z
ostrogami konja.
Vranec pa, očividno utrujen jezdeceve teže,
samo sope ter stoji na mestu.
Gospod Zagloba sliši hrup in krik mimo
sebe dirjajočih jezdecev; potem odleti ves ta piš
naprej in nastane nema tišina.
In znovič so mu misli, nagle kakor tatarske
pšice, jele preletavati po glavi.
„Kaj je? Kaj se je zgodilo? Jezus, Marija!
vjet sem!"
Na čelo mu stopijo mrzle potne srage. Brž
ko ne so mu ovili sovražniki glavo tak6, kakor
on nekdaj Bohunu. Ona teža, ki jo čuti na rami,
je lopova pest. Toda čemu ga ne odpeljejo, ali
ne umorč? Čemu stoji na mestu?
256	
»Izpusti, capin!" zakriči naposled z za-
molklim glasom.
Odgovora ni bilo.
Gospod Zagloba še enkrat spodbode konja
toda zuovič zaman. Trmasta žival se je razko-
račila še širje ter stala na mestu.
Sedaj pa se nesrečni vjetnik grozno razsrdi,
vzame nož in ga porine s strašno silo nazaj za
hrbet. Toda nož je prebodel samo zrak. Potem
gospod Zagloba pograbi z obema rokama za-
slono, ki mu je ovijala glavo, ter jo odstrani.
„Kaj je? Vse je prazno in tiho okrog?"
V daljavi je videl v dimu dirjajoče rudeče
dragonce Volodijevskega, a nekoliko sežnjev
spredaj pa se leskečejo kopja husarjev, ki podč
Kozake z borišča k reki.
Tu pri nogah gospoda Zaglobe pa leži polkov
prapor Zaporožcev. Brž ko ne je bežeči Kozak
naravnal ga takč, da je drog padel Zaglobi na
ramo in plahta mu pokrila glavo. Zagledavši ga
in spoznavši, kako je to prišlo, se naglo zavč.
„Aha!" reče, »vplenil sem prapor. Če pra-
vica še ni popolnoma zaspala, smem računiti na
nagrado ... O capini, vaša sreča je, da se mi
je konj uprl. Nisem poznal samega sebe, misleč,
da smem zvijači yeč zaupati nego junaštvu. Še
sem v vojski za kako drugo rabo, in ne samo
da jem suhar. O za Boga! zopet drve sem lo-
povi. Ne s6m pasji sinovi, ne sčm! Oj, naj bi
volkovi žrli te konje! ... Bij! pobij!"
257	
Res drvi nova tolpa Kozakov proti Zaglobi,
tuleč nečloveško, a njim za hrbtom oklepniki Ponja-
tovskega. Zagloba bi bil gotovo našel smrt pod
njih kopiti, ko bi ne bilo husarjev Skretuskega,
ti pobivši one, za katerimi so drvili, so se sedaj
vrnili in vzeli bežeče oddelke med dva ognja.
Zaporožci to videč, planejo v vodo, da se rešijo
mečev; pa našli so smrt v močvirju. Drugi so
padali na kolena ter prosili usmiljenja. Poraz
je bil strašen in splošen, toda najstrašnejši na
groblji. Vsi oddelki, ki so stopili čez njo, so
bili strti na tem polukrogu; oni pa, ki je še
niso prekoračili, so ginili pod neprestanim ognjem
Vurcljevih topov in salvami nemških pešcev. Oni
niso mogli iti naprej niti nazaj, ker je Krivonos
pošiljal neprestano nove polke v boj, ki so rinili
sprednje ter zaprli pot. Lahko si misliš, da se
je Krivonos zaprisegel, da hoče pogubiti takoj
svoje ljudi, ki so se gnjetli, dušili, pobijali med
seboj, padali, skakali v vodo in tonili. Struga
in ribnik sta se napolnila z mrliči in konji. Voda
je stopila čez bregove.
Časih so topovi umolknili in takrat so se
Zaporožci in prostaki znovič razkropili po polu-
krogu ter šli pod meč pričakujoče jih konjiče.
Hipoma pa je Vurcelj začel streljati znovič, za-
pirajoč z dežjem svinca in železa grobljo ter
ovirajoč prihod novih krdel.
V tako krvavej borbi so minevale ura za uro*
Z ogn. in meč. n.	17
258	
Krivonos, besen in penast jeze. ni še hotel
priznati, da je premagan, zato pošilja znovič na
tisoče molojcey v žrelo smrti. Jeremija, v sre-
brnem oklepu, je stal na mogili z imenom „Kružja
mogila", in gledal bitvo. Lice mu je bilo mirno;
njegov pogled pa je begal od bregov Sluča tje
proti mestu, kjer je bil velikanski Krivonosov
tabor. Knezove oči se niso mogle ločiti od one
množice voz; naposled se obrne k vojvodu kijev-
skemu ter reče:
„Danes še ne vzamemo tabora".
„Kako, vaša knežja s vitlost bi mar hotela...?"
„Pozno je že! Glejte, že nastaja mrak".
Res je vsled Krivonosove upornosti trajala
bitva, da je solnce preplavalo svojo dolgo pot ter
nagibalo se k zatonu. Lahki visoki oblački, na-
znanjajoči lepo vreme, začeli so rudeti ter zbirati
se na obzorju. Kozaki niso več vreli v tako gostih
trumah na grobljo; oni polki pa, ki so že bili
na njej, umikali so se v največjem neredu. Bitva
je jenjala, ker so razjarjeni vojaki obkolili Kri-
vonosa.
„Izdajavec! Ti pogubiš nas vse!" so kričali.
„Zvežemo te in oddamo Jeremiji, da si rešimo
življenje. Smrt bodi tebi, ne nam!"
„ Jutri vam dam kneza in vso njegovo vojsko,
ali pa sam poginem!" odgovori Krivonos.
To obljubljeno jutro ima še le nastopiti, da-
našnji dan je bil dan poboja in poraza. Več tisoč
najhrabrejših molojcev — Niževcev — in pro-
259	
stakov je padlo na bojišču, ali pa so utonili v
ribniku in reki. Blizo dva tisoč pa je bilo vjetih.
Pomorjenih pa je štirnajst polkovnikov, ne vštevši
stotnikov, esavlov in raznih starašin. Drugi voj-
skovodja — Puljan — je prišel živ, toda s po-
lomljenimi rebrami v sovražnikove roke.
„Jutri vse posekamo!" ponavlja Krivonos.
„Ni žganjice, niti jedi ne vzamem poprej v usta!"
Med tem so v nasprotnikovem taboru nosili
vplenjene prapore k nogam strašnega kneza, da
jih je bila vže cela kopica. Vseh je bilo okoli
štirdeset. Ko pride vrsta na Zaglobo, vrže svo-,
jega s tako močjo in ropotom, da se drog zlomi.
„ Ali ste z lastnimi rokami vplenili ta prapor?"
vpraša ga knez.
„Tako je, vaša knežja svitlost".
„Vidim sedaj, da niste le Odisej, marveč
tudi Ahilej".
„Ne. jaz sem priprost vojak, samo služim
Aleksandru Macedonskemu".
„Ker ne dobivate navadne plače, naj vam
izplača moj zakladnik dve sto rumenjakov za ta
vaš junaški čin".
„Vaša svitlost!" de Zagloba, objemajoč kne-
zova kolena; „moja srčnost ni vredna take milosti;
naj raje jo skrivam v svoji lastni skromnosti."
Komaj vidljiv smeh je igral po začrnelem
licu gospoda Skretuskega. Molčal je vitez, in
še poznej ni pravil ni knezu, niti komu drugemu
o strahu, ki je navdajal gospoda Zaglobo pred
260	
bitvo. Gospod Zagloba pa je odšel s tako po-
gumnim pogledom, da so vojaki drugih praporov
kazali s prstom za njim, govoreč:
„To je junak, ki je danes izvršil najbolj
junaški čin!
Nastala je noč. Na obeh straneh reke in
ribnika je zaplapolalo na tisoče ognjev in dim
se je v stebrih valil proti nebu. Vtrujeni vojaki
so si kuhali večerjo, pili žganjico ter razgovar-
jajoč se, pripravljali se za jutranjo bitvo. Naj-
glasnejši izmed vseh pa je bil Zagloba, ki se je
hvalil s tem, kar je doprinesel in kar bi bil še
lahko izvršil, ko bi mu konj ne bil odrekel svoje
službe.
„Samo to vam rečem, gospodje", je dejal,
obrnivši se h knezovim častnikom in plemstvu
prapora Tiškeviča, „velike bitve niso za-me nič
novega. Nisem se jih malo vdeležil v Moldavskej
in Turčiji. Ko sem dospel na borišče, bal sem se
— ne sovražnika, marveč lastne vročekrvnosti,
ker sem znal, da me lahko zapelje predaleč".
„Pa je vas tudi zapeljala?"
„Da, . . . Vprašajte le Skretuskega. Ko
sem zagledal, da je Veršulj padel s konja, takoj
sem hotel, ne vprašaje za dovoljenje, skočiti mu
na pomoč. Komaj so me pridržali tovariši".
„Ees, res!" reče gospod Skretuski. „Komaj
smo vas pridrželi".
„Pa kje je Veršulj ?" vpraša naglo Karvič.
261	
„Odjezdil je na četo vanje; saj ne pozna
počitka".
„Čujte torej, gospodje", nadaljuje Zagloba,
nezadovoljen, da mu segajo v besedo, „kako sem
vplenil ta prapor?"
„Ali Veršulj ni ranjen?" vpraša znovic
Karlič.
„Ni to prvi prapor, ki sem ga vplenil v
življenju; pa nobeden mi ni prišel v roke na
tak način ..."
„Ni ranjen, marveč samo nekoliko pohabljen,"
odgovori Karliču Azulevič; samo vode se je napil,
ker je padel z glavo v ribnik."
„Čudim se res, da ribe niso poginile," reče
sedaj jezno Zagloba, „ker je morala od take
vroče glave brž ko ne voda zavreti."
„Je znamenit vitez!"
„Ni tako znamenit, ker je bilo zanj dovolj
pol Jana (Pul-ian). Pfuj! z vami se ni moči
zmeniti . . . Dajte se no podučiti, kako se jem-
ljejo sovražniku prapori . . ."
Daljši razgovor jim pretrga mladi Aksak.
„ Pridem z novicami, gospodje!" reče z zvo-
nečim, skoraj še otročjim glasom.
„Pestunja plenic ni oprala, maček je mleko
popil in pladnik se je ubil!" zamrmra gospod
Zagloba.
Pa gospod Aksak se ni brigal za te zbad-
ljive besede, mereče na njegovo mladost, mar-
več reče:
262	
„Puljana žg6 z ognjem . . ."
„Psi bodo imeli suhar!" seže mu v besedo
Zagloba.
„Pa pripoveduje novice. Pogajanja so pre-
trgana. Gospod z Brusilova toliko da ni ob pa-
met . . . Hmelnicki gre z vso vojsko Krivonosu
na pomoč! ..."
„Hmel! Kaj hoče ta Hmel! Kdo se tu sploh
briga za Hmela. Če pride Hmel, bomo imeli pivo
in treba samo pripraviti sodček. Mi se smejimo
Hmelu!" mrmra Zagloba, obračajoč hraber in
ponosen pogled po navzočih.
„Hmel prihaja, pa Krivonos ni čakal nanj,
zato je zgubil bitvo ..."
„Igral je, igral, da je zaigral čreva . . ."
„Šest tisoč molojcev je že v Mahnovki. Vodi
jih Bohun."
„Kedo? Kedo?" vpraša naglo s popolnoma
drugim glasom Zagloba.
„ Bohun."
„Ni mogoče."
„Tako je rekel Puljan."
„Tu ga imaš hudirja!" zakliče žalostno Za-
globa. v„Bodo-li kmalo tukaj?"
„Čez dva dni. Vendar v boj gredoč ne bodo
tako hiteli, da si ne preženejo konje."
„Toda jaz bodem hitel!" zamomlja Zagloba.
„Angelji nebeški, rešite me tega capina! Rad bi
dal svoj vplenjen prapor, da bi si le ta razbojnik
zlomil vrat, predno semkaj pride. Upam, da ne
263	
bom dolgo tukaj čakal. Pokazali smo Krivonosu,
kaj znamo, sedaj nam je treba počitka. Tako
mržnjo čutim do tega Bohuna, da se ne morem
brez studa spomniti njegovega zlodjevega imena.
O kako sem jo skupil! Lahko bi bil ostal v
Baru. Šentaj me je semkaj prinesel . . ."
„Pomirite se gospod!" reče Skretuski. Med
nami se vam ni bati ničesar."
„0, to ni tako, Vi ga ne poznate, gospod.
On se nemara že plazi k nam kje med ognjišči.
(Tu se Zagloba nemirno ozira). Tebe ima ravno
tako na piki kakor mene."
„Bog mi samo daj, da bi se srečal ž njim!"
vzdihne gospod Skretuski.
„Nu, jaz pa se nasproti rad odrečem tej
sreči. Odpustim mu, kot kristjan, vse krivice,
toda pod pogojem, da so ga dva dni popred
obesili. Ne bojim se ga, toda ti mi ne verjameš,
kakšen stud čutim pred njim.v Treba je vedeti,
s kom ima človek opravek: Če s plemičem, pa
s plemičem, če s kmetom, pa s kmetom; toda
on je pravi vrag, pri katerem človek ne ve,
kako se ima ravnati. Marsikaj sva doprinesla
skupaj, toda kako me je pogledal, ko sem mu
zavezoval glavo. Ne, tega pogleda ne pozabim
do smrti. Ne budi zlodja, dokler spi. Umetnost
se le enkrat obnese . . . Rečem pa ti, da si ne-
hvaležen človek . . . ker se nič ne brigaš za to
revico ..."
„Kako to?" vpraša Skretuski.
264	
„Zato," odvrne Zagloba, vlekoč viteza od
ognjišča, ker se v svojej vojaškej domišljiji le
bojuješ in bojuješ; ona pa tam vsaki dan pre-
taka vroče solze, zamam čakajoč odgovora. Vsaki
drugi bi me bil že davno odpravil nazaj k njej,
imajoč v srcu pravo ljubezen in usmiljenje do
njenega trpljenja."
„Se mislite vrniti v Bar?"
„Če prav še danes, tako mi je žal".
Gospod Skretuski dvigne svoje oči k nebu.
„Ne očitajte mi gospod neodkritosrčnosti"
reče, ker Bog mi je priča, da košček kruha v
usta ne denem, bednega teleia s spanjem ne po-
krepčam, da bi poprej ne mislil na njo, da v
mojem srci nič stanovitnejšega ni, nego ona. Da
vas tako dolgo ne pošljem z odgovorom, krivo
je samo to, ker sem hotel iti sam ter zjediniti
se ž njo na veke. Kakor tica bi rad letel k njej,
mojej siroti ..."
„Čemu torej ne zletiš?"
„Ker ni mogoče pred bitko. Vojak sem in
plemič, moram skrbeti za svojo čast ..."
„Saj je danes bitka končana . . . zamoreva
iti, če treba takoj."
Skretuski vzdihne.
„Ne, jutri še vdarimo na Krivonosa . . ."
„Tega pa jaz, vidiš gospod, ne razumim.
Pobili ste mladega Krivonosa, prišel je stari;
pobijete starega, pride mladi . . . (nu da ne
rečem v zlej uri tega imena) . . . Bohun; ko
265	
njega pobijete, pride še Hmelnicki. Hej, zlodja!
če tako pojde, pa se raje zveži z gospodom Pod-
bipeto, ki hoče ohraniti devištvo, da bosta potem
skupaj dva bedaka, hotel sem reči: stara samca.
Prav vama bo. Hej Bog, če bom imel priložnost,
jaz prvi hočem nagovoriti kneginjico, naj bi ti
obrnila hrbet ... Saj ko jo zagleda enkrat
gospod Andrej Potočki, pa mu kar zaiskrš po
njej oči. Pfuj, zlodja! Ko bi mi to kak mleko-
zobnež povedal, ki še ni bil v ognju in želi se
proslaviti v boju, ne zameril bi mu. Ti si že
prelil krvi kakor volk ter baje ubil pri Mahnovki
nekega zmaja, ali ljudožrca. Rotim te pri luni,
da mi poveš, kaj te drži tukaj; si res že postal
tak krvolok, da ti je kri ljubša od ljubice?"
Gospod Skretuski pogleda nehote na mesec,
ki je mirno plaval na iskrečem se nebu kakor
čoln nad taboriščem.
„Motiš se, gospod," reče čez nekaj časa.
„Jaz nisem slavohlepen ali krvoželjen; pa ne
pristuje mi zapuščati svojih tovarišev v hudej
borbi, ko smo primorani se bojevati vsi brez
izjem. To je vitežka sveta stvar. Kar se vojske
tiče, trajala bo brez dvoma še dolgo, zlasti če
pride Hmelnicki Krivonosu na pomoč. Jutri nas
Krivonos nemara zopet napade. Če nas napade,
dobi z božjo pomočjo nekaj za spomin, potem
pa lahko gremo v mirnejši kraj, da si oddahnemo
v svežem zraku. Vsaj sta že prešla dva mesca,
odkar ne spimo, ne jemo, marveč se le bijemo
266	
in bijemo, trpeč vsakoršne nezgode. Knez je
hraber vojskovodja, toda previden. Z nekoliko
tisoči se ne loti Hmelnickega, ki ima okoli sto
tisoč mož. Znano mi je, da pojde v Zbaraž in
si tam oddahne. Tam si nabere novih vojakov
in še le takrat se podamo v odločilni boj. Jutri
je poslednji dan truda, in pojutrajšnjim lahko
otidem z vami v Bar . . Vedite pa tudi, da
Bohun jutri še ne dospč sem ter. se bitke ne
udeleži; ko bi se je pa udeležil, imam upanje,
da obledi njegova zvezda pred knezom, in tudi
pred menoj."
„ Je pravi Belctbub. Na noben način se ne
morem znebiti studa do njega. Toda zdaj ne go-
vorim o njem. Jutri torej bomo še garbali kmetska
hrbtišča, potem pa skokoma v Bar. Oj, kako
se ti bodo smijale te zale oči, kako bo plamtelo
njeno ličice! Povem ti, da se tudi meni že toži
po njej, ker jo ljubim, kakor bi bil njen oče.
In ni čuda! Lastnih otrok nimam, imetje imam
daleč v Turčiji, kjer mi ga skubejo bisurmanski
komisarji, ter živim, kakor samotar na svetu . . .
Na starost bom nemara še primoran iskati pre-
nočišča pri gospodu Podbipeti v njegovih Mišjih
črevah."
„Bodite brez skrbi, ne bo tako. Za to, kar
ste učinili za naju, se vam nikdar dovolj hva-
ležnega skazati ne morem."
Daljši razgovor jima pretrga neki častnik,
ki prišedši blizo vpraša:
267	
„Kdo je tu?"
„Veršulj!" zakliče gospod Skretuski, spo-
znavši ga po glasu. „Ali že iz četovanja?"
„Da, a sedaj od kneza."
„Kaj je tam novega?"
„ Jutri bo bitka. Sovražnik razkopava grob-
ljo, dela mostove na Siru in Sluču, hoteč dospeti
k nam."
„Kaj pa knez pravi na to?"
„Knez je dejal: Dobro!"
„Ničesar več?"
„Ničesar. Ukazal je samo, naj jih ne ovi-
ramo, dasiravno tam sekire kar done. Delali
bodo do jutra."
„Si dobil vjetnikov?"
„Vjel sem jih sedem. Vsi priznavajo, da so
slišali o Hmelnickem, da se približuje, toda vsi
trde, da je še daleč . . . Kaka čarobna noč! . .
„Svetlo, kakor po dnevu. Kako se čutiš po
padcu?"
„Kosti bole. Pojdem se zahvalit našemu
Herkulu (Podbipeti) in potem spat, ker sem utrujen.
Da bi vsaj kaki dve uri zadremal!"
„Lahko noč!"
„Lahko noč!"
„Pojdite spat tudi vi", reče Skretuski Za-
globi, „Pozno je in jutri bo treba delati".
„A pojutrajšnjem se podava na pot", omeni
Zagloba.
268	
Šli so ter odmolivši večerno molitev polegli
krog ognja. Kmalo so ognji začeli ugaševati
jeden za drugim. Tabor je pokrivala tema, samo
mesec je osvitljeval trume spavajočih sč svojo
srebrno svitlobo. Zavladala je nema tišina, ka-
tero je drarnilo le splošno smrčanje in klici straž-
nikov, čuječih za taborom. Toda spanec ni dolgo
zatisnil trepalnic vojakov. Komaj je prvi svit po-
belil nočno temo, vže zadone na vseh koncih ta-
bora trombe: „Vstajaj!"
Jedno uro poznej se je knez na veliko ču-
denje vojakov umikal na celi progi
XVI.
Previdnemu Jeremiji je bilo kakor levu treba
prostora za naskok.
Knez je nalašč pustil Krivonosa čez vodo,
da bi mu vzročil s tem večjo zgubo. Precej v
začetku bitke je knez zbodel konja ter začel
bežati. Niževci in prostaki to videč so skočili
iz vrste ter se zakadili za njim. Toda v tem
hipu se knez urno obrne in udari po njih s tako
silo, da niso vtegnili se mu postaviti v bran.
Vojska Višnjeveckega jih je podila miljo daleč
k vodi in potem čez mostove in grobljo in še pol
milje do tabora, ne prizanašajoč nikomur na poti.
Junak tega dne je bil šestnajstletni Aksak, ki
je udaril prvi in prvi razširil strah. S tako ve-
169	
ščimi vojaki se je mogel knez lahko posluževati
podobnih zvijač ter zmagati sovražnika . . .
Drugi dan se je končal za Krivonosa še s
toliko večjo zgubo. Zgubil je vse poljske topove,
množico praporov, med njimi nekoliko kraljevih,
katere so vzeli Zaporožci Poljakom pod Korsunom.
Ako bi bili pešci Korickega in Osinskega ter
topničarji Vurclja mogli dohajati konjike, bil bi
Višnjevecki gotovo dobil tabor. Predno so do-
speli, je nastala noč in sovražnik se je že toliko
oddaljil, da ga niso mogli več doseči. Vendar
je Zacvilihovski vzel polovico tabora in v njem
veliko zalogo orožja in živeža. Prostaki so že
dvakrat pograbili Krivonosa, hoteč ga oddati
knezu ; samo z obljubo, da se nemudoma vrne k
Hmelnickemu, se mu je posrečilo, rešiti se iz
njihovih rok. Zbažal je torej z vojsko, ki mu je
ostala; se ni vstavil poprej, nego v Mahnovki.
Ko je prišel tje Hmelnicki, dal ga je v prvi svoji
jezi z verigo okrog vratu prikovati k topu.
Še le, ko ga je minila prva jeza, spomni
se Hmelnicki, da je Krivonos oblil s krvijo Po-
dolje, vzel Polono in na tisoče plemstva poslal
na oni svet; da je bil povsod zmagovit, dokler
ni trčil z Jaremo. Eadi teh zaslug ga je po-
milostil, in razbivši verigo povrnil mu poprejšnjo
poveljništvo ter ga takoj poslal v Podolje.
Med tem je knez naznanil svoji vojski toliko
zaželjeni počitek. V poslednji bitki, zlasti pri
napadih konjiče na tabor, za katerim so se Ko-
270	
zaki besno branili, zgubil je tudi on mnogo ljudi.
Sovražnik mu je pobil okoli pet sto vojakov.
Polkovnik Mokrski je bil težko ranjen in je v
kratkem umrl. Ranjeni so bili, pa ne nevarno, 1
gospod Kušelj, Panjatovski, mladi Aksak in go-
spod Zagloba. Poslednji, privadivši se gnječe,
ni ostajal za drugimi ter dobil v boju dva udarca
s cepcem po hrbtu. Radi te nezgode se mu je
razbolel križ, da je ležal kakor polumrtev na
vozu gospoda Skretuskega.
Tako je prišlo, da je moral Skretuski od-
ložiti na ugodnejši čas syoje potovanje v Bar,
Precej na to ga je poslal knez v Zaslav, da zatre
tam se zbirajoče tolpe kmetov. Vitez je šel ter
deset dni požigal in moril, dokler ni očistil okolice.
Ko so bili njegovi vojaki vsled neprestanega bo-
jevanja že strašno utrujeni, sklene vrniti se h
knezu, o katerem je izvedel, da je šel v Tarnopol.
Na večer pred vrnitvijo vstavi se Skretuski
V Suhorincah nad Homorom. Svoje vojake raz-
stavi po vasi, sam pa gre prenočit v kmetsko
kočo. Ves utrujen takoj zaspi ter leži kakor
ubit vso noč.
Proti jutru še na pol dremajoč, začne blesti
in sanjati. Čudne prikazni mu plešejo pred očmi,
Zdelo se mu je, da spi y Ljubnem v svojej čum-
nati in da mu Redzijan, kakor navadno, praši
in pripravlja obleko.
Polagoma se prikazen zgublja. Vitez se spomni,
da je v Suhorincah, pa ne v Ljubnem; samo

271	
postava Redzijana je še ostala pred njim. Gospod
Skretuski ga vidi sedeti pod oknom; cedil in
mazal je jermenje in oklep, čegar barvo so vre-
1 menske nezgode že močno spridile. Misleč si, da
še sanja, zapre znovič oči; ko jih zopet odpre,
vidi, da Redzijan še vedno sedi pri oknu.
„Redzijan !" zakliče Skretuski „ali si ti, ali
je le tvoj duh?"
Mladenič se naglega klica tako ustraši, da
mu je oklep ušel iz rok ter padel z ropotom
na tla.
„0, za Boga!" zavpije ter razprostrl roke.
„Kako sem se preštrašil . . . Duha tu ni, le
jaz sem sam, živ in zdrav tu pred vami!"
„Vrnil si se?"
„Saj me mar niste spodili?"
„Pojdi sem, da te objamem!"
Mladenič skoči k gospodarju ter objame
njegova kolena. Skretuski ga ves vesel poljubi
na čelo ter ponavlja:
„Živ si, živ!"
„0 predragi moj gospod!" vzklikne mla-
deneč; „od radosti ne morem govoriti! Hvala
Bogu, da še živite. O moj Bog! . . . zakričali
ste pa tako, da mi je oklep pal iz rok . . .
Jarmenje se je spridilo . . . oči vidno niste imeli
prave postrežbe... Toda hvala Bogu! hvala !...
o predragi moj gospod!
„Kedaj si prišel?"
„Nocoj po noči."
272	
„Zakaj me nisi zbudil?"
„Čemu bi vas budil? . . . Prišel sem samo,
da vzamem obleko? . . .
„Od kod si prišel?"
„Iz Hušče."
„Kaj si delal tam ? Kaj se je godilo s teboj ?
Govori, povej!"
„ Vidite gospod, prišli so Kozaki v Huščo,
da bi ugrabili imetje gospoda vojvode braclav-
skega. Jaz sem bil že poprej tam, dospevši tje
z očetom Patronim Laško, ki me je vzel od
Hmelnickega v Huščo s seboj, ker je poslal njega
gospod vojvoda s pismom k Hmelnickemu. Nu,
ž njim sem se tudi jaz vrnil; sedaj so Kozaki
zapalili Huščo, očeta Patronima pa umorili.
Ubili bi bili tudi gospoda vojvodo, ko bi bil
doma, čeravno je on njihove vere in njih vneti
prijatelj ..."
„Govori jasno in ne omenjaj nepotrebnostij,
ker drugače te ne morem umeti. Si bil pri Ko-
zakih, pri Hmelu, ali kaj?"
„Da, pri Kozakih. Ko so me zajeli v Čehrinu,
niso me več spustili, smatrajoč me za svojega.
Izprašil sem vam obleko, oblecite se, gospod!
Moj Bog, tako je vse obnošeno, da že v roke
ni kaj vzeti . . . Moj gospod, ne srdite se
na-me, da onega pisma, ki ste mi ga dali v
Kudaku, nisem oddal; vzel mi ga je oni lopov
Bohun in še ubil bi me bil, ko bi ne bilo onega
debelega plemiča."
274	
»Vem, vem; ti nisi tega kriv. Oni debeli
plemič, ki biva v našem taboru, on mi je povedal
vse, kako se je godilo. On je tudi gospodičino
Bohunu odpeljal; biva sedaj zdrava v Baru.
„Oj, hvala Bogu! Sedaj tudi do svatbe ni
več daleč?" „Gotovo da ni. Od tukaj odrinemo
v Tarnopol in od todi v Bar."
„Hvala Bogu najvišjemu! Bržčas se obesi
— ta Bohun; — vražarica mu je povedala, da
tiste, na katero misli, nikdar ne bo imel; da jo
dobi Lah, a ta Lah ste brž ko ne yi."
»Kako to veš?"
»Slišal sem; takoj vam vse povem. Pa oble-
cite se med tem gospod, ker že zajutrek pri-
pravljajo za naju ... Ko sem se odpeljal na
onej čajki iz Kudaka, smo potovali neznansko
dolgo, ker smo veslali proti vodi. Pri tem pa se
nam je še pokvarila čajka, katero je bilo treba
popraviti. Peljemo se torej, moj gospod, peljemo,
peljemo ..."
»Peljete se, peljete ..." pretrga mu pri-
povedovanje nestrpljivi Skretuski.
In pripeljali smo se v čehrin. A to, kar me
je tam doletelo, to gospod že veste."
»To že vem!"
»Evo, ležal sem v hlevu in božjega sveta
nisem videl. Komaj pa je Bohun otišel, prišel je
Hmelnicki z veliko množico Zaporožcev. Ker je
veliki hetman kaznoval poprej Čehrince radi njih
Z ogn. in meč. H.	18
274	
sočutja do Zaporožcev, je bilo mnogo ubitih in
ranjenih. Zaporožci so torej mislili, da sem bil
tudi jaz med njimi; zato so me pustili živega,
in še skrbeli, da sem ozdravel. Prišedši k zavesti,
si mislim, kaj mi je storiti ? Med tem so lopovi
šli pod Korsun in tam pobili hetmane. Oh! ne
morem vam dopovedati, kaj so takrat videle moje
oči. Oni tudi ničesar niso skrivali pred menoj,
smatrajoč me za svojega. Premišljeval sem, ali
naj zbežim, ali ostanem? Videl sem, da je var-
nejše, če ostanem, dokler se ne najde ugodna
priložnost. Ko so začeli dovažati izpod Korsuna
razne tkanine, srebro in dragocenosti . . . takrat
toliko da mi srce ni razpočilo žalosti ... Ti
lopovi so prodajali po šest srebrnih žlic za jeden
tolar in potem za bokal žganjice; zlati gumb,
zapono, ali šapelj od čapke pa si dobil tudi za
pol bokala. Mislim si: Čemu naj^ sedim tukaj
brez posla, naj se raje okoristim. Če Bog da, da
se še vrnem kedaj v Podlesje, kjer bivajo moji
stariši, pa jim to oddam. Imajo z Javorskimi
pravdo, ki že petdeset let traja, ter nimajo je
s čim nadaljevati. Zato sem nakupil vsakoršne
ropotije, da sem dva konja obložil ž njo; samč
to me je tolažilo v mojej ialosti, ker mi je bilo
vedno grozno dolg čas za vami."
„Oj Redzijan, vedno si enak. Iz vsega moraš
imeti korist."
„Kaj, je li to kaj napačnega? . . . Vsaj ven-
dar nisem kradel in mošnjo z denarji, ki ste mi
1
275
jo dali na pot v Rozloge, vračam vam sedaj,
ker tudi tje nisem dospel."
S temi besedami je mladeneč odpel pas^ iz-
' vlekel iz njega mošnjo ter jo položil pred Skre-
tuskega. Gospod Skretuski se nasmehne ter reče:
„Ker ti je šlo vse po sreči, si sedaj gotovo
bogatejši od mene; pa mošnjo le obdrži."
„Hvala lepa, gospod! Nabralo se je neko-
liko — dobrota Božja. Stariši, zlasti devetdeset-
letni moj ded, bodo tega močno veseli. Sedaj
gotovo pripravijo Javorske v pravdi ob poslednji
groš ter jih z mavhami požen6 po svetu . . . Pa
tudi vam bo to v prid, ker sedaj se ne bom
spominjal onega okovanega pasu, ki ste mi ga
obljubili v Kudaku."
„Nu, pa si se ga vendar že spomnil. Ti si
kakor nenasiten volk! Ne vem sicer, kje je 6ni
pas, — pa ker sem ti ga obljubil, bodem ti ga
tudi dal; če ne tistega, pa druzega."
„Hvala, gospod!" odvrne fantin, objemajoč
gospodarjeva kolena.
„Pusti to! Povej raje, kaj te je dalje do-
letelo?"
„Nu, kaj? Bog mi je dal okoristiti se med
razbojniki. Samo to me je mučilo, da nisem ve-
del, kaj se je zgodilo z vami, in če Bohun ni
ugrabil kneginjice. Tu pa nagloma zvem, da
leži v Čerkasu, komaj nekoliko živ, ker so ga
kneziči močno ranili. Takoj sera šel v Čerka*...
Saj veste, gospod, da znam dobro polagati ob-
18*
276	
kladke in streči ranjenim. Polkovnik Doneč je
šel z menoj in mi naročil, naj oskrbujem lopova.
Še le tukaj sem zvedel, da je kneginjica ušla z
onim plemičem, s tem mi je tudi neka teža padla
od srca . . . Sel sem toraj k Bohunu ter si mi-
slil: me-li pozna, ali ne pozna? Ležal je v vro-
činici, zato me iz početka ni poznal. Še le poznej,
ko je prišel k zavesti, me je vprašal:
„Ali si ti nosil pisma v Rozloge?"
Pritrdim mu. Znovič vpraša:
„ Torej sem tebe ranil v Gehrinu?"
„Tako je!" odgovorim.
„Torej ti služiš gospodu Skretuskemu?"
Šele sedaj mu začnem lagati.
„Nikomur več ne služim", rečem; „več sem
vžil v tej službi hudega, nego dobrega. Naposled
me je omamila kozaška svoboda; zato sem šel
h Kozakom ter vas že devet dni oskrbujem in
zdravim". Verjel mi je to ter postal jako za-
upljiv do mene. Od njega sem zvedel, da so
Rozlogi vpepeljeni, da je ubil dva kneziča; druga
dva pa, zvedevši to, sta hotela iti k našemu
Ipiezu; ker jima je pa to zabranil, zbežala sta
na Litevsko. Toda najhujše je bilo, kedar se je
spomnil onega debelega plemiča. Takrat je tako
Škripal z zobmi, kakor bi orehe grizel".
„Je bil dolgo bolan?"
„Dolgo. S početka so se mu rane zacelile,
pa se zopet odprle, ker si s kraja ni dal po-^;
277	
čitka. Več noči sem presedel pri njem, akoravno
sem prisegel pri zveličanju svoje duše, da se
mu osvetim za krivico, katero mi je storil. Ta
tudi gotovo učinim, ko bi imel vse življenje ho-
diti za njim. Nisem kak kmet, marveč plemič,
torej mora umreti po moji roki, če ga sploh kdo
drugi ne ubije poprej. Lahko bi ga bil ubil že
takrat, toda sram me je bilo umoriti ležečega v
postelji."
„To ti služi v čast, da nisi umoril bolnega
in neoboroženega. Tako ravnajo le lopovi, ne
plemenitaši."
„Da, vidite gospod, tudi jaz sem mislil tako.
Spomnil sem se trenutka, ko sem se poslavljal
od starišev, kako me je ded prekrižal ter mi
rekel: »Spominjaj se, porednež, da si plemič ter
bodi ponosen. Zvesto opravljaj svojo službo, pa
zasramovati se ne daj!" Eekel mi je tudi, če
plemič po lopovsko postopa, se sam Jezus raz-
joče. Ta nauk sem si dobro zapomnil ter se
ravnal po njem. Moral sem torej dati slov6 svoji
nakani. Njegova zaupljivost pa je postajala dan
na dan veča! Začel me je izprašeyati: „S čim
naj te nagradim!" — „S čimur vam bo ugodno,
gospod", odgovorim. Pa se tudi ne smem prito-
ževati ; obdaril me je bogato, kar sem tudi vzel,
misleč si: Čemu ima naše blago ostati v raz-
bojnikovih rokah? Potem so me obdarovali še
drugi, ker povem vam, da ga vsi močno ljubijo:
prostaki kakor Niževči, dasiravno nemara v vsej
278	
ljudovladi ni dobiti človeka, kateremu bi bili pro-
staki bolj zoprni, kakor njemu ..."
Redzijan začne vrteti glavo, kakor bi se
hotel nečesa spomniti, potem nadaljuje:
„Čuden človek pa je res — to je treba pri-
znati . . . Kneginjico tako ljubi, da še zblazne
bržčas radi nje. Ko je že nekoliko okreval,
prišla je k njemu vražarica, da mu prerokuje.
In prerokovala mu je, pa nič dobrega. Nesramna
ta velikanka je z vragom v zvezi. . . toda na-
videzno je živahna deklina. Ko se zasmeje, misliš
si lahko, da kobila rezgeta na loki, in pokaže
svoje bele zobe, a tudi močna je, da lahko oklep
zdrobi; od njene hoje se kar zemlja trese. Za-
gledala se je tudi va-me. Nikdar ni šla mimo
mene, da bi me ne pocuknila za lase, ali za
rokav, podrezavši me z laktom: „Pojdiva!" Pa
jaz sem se bal, da bi mi zlod ne zavil vratu in
takrat bi propadlo vse, kar sem nabral. Rekel
sem ji le: „Ali imaš še premalo drugih ?" A ona
pa: „Všeč si mi, čeravno si še fantin". — „Pojdi
proč, bunka!" pravim. Ona pa znovič: „Všeč
si mi, všeč!"
„Ali si videl, kako je čarala?"
„Videl sem in slišal. Najpoprej se je pri-
kazal nekak dim, potem slišalo neko sikanje,
piskanje, da sem kar strmel in trepetal . . . Ona
pa je stala sredi sobane, grbančila čelo ter po-
navljala: „Lah pri njej! Čilu! Huku-čilu! Lah
pri njej!" Potem znovič nasuje na sito pšenice ter
279	
gleda, kako so gomazela zrna ter ponavlja: „Čilu!
Huku! Čilu! Lah je pri njej!" Oj, gospod, ko
bi ne bil tak razbojnik, bilo bi mi res mučno
gledati njegov obup. Ko je bilo čaranje končano,
obledel je grozno in potem padel vznak, sklenil
rokč nad glavo, tulil in cvilil, da je bila groza.
Potem je začel znovič prositi kneginjico odpu-
ščenja, da je s takim nasiljem prišel v Rozloge
in pobil njene brate. — „Kje si ti, moja pti-
čica", je dejal, „na rokah sem te nosil nekdaj,
zato mi sedaj ni živeti brez tebe! Z roko se
te ne dotaknem, tvoj suženj bodem, samo da bi
te smele gledati moje oči!" Ko pa se spomni
Zaglobe, začne z zobmi grizti odejo, dokler ne
zaspi, pa še v spanju stoka in zdihuje."
„Ali mu ni nikdar prerokovala nič dobrega?"
„Pozneje ne vem, ker je ozdravel, jaz pa
sem se tudi poslovil od njega. Bohun me je po-
slal v Huščo z duhovnikom Laskom. Oni raz-
bojniki tam so videli, da imam nekoliko vsa-
koršne ropotije, kar tudi nisem skrival in rekel,
da grem k starišem ..."
„Pa te niso oropali?"
„Nemara bi bili to storili, toda na srečo
Tatarjev takrat ni bilo, a Kozaki niso smeli
vsled strahu pred Bohunom. Sicer pa so me
smatrali za svojega. Hmelnicki sam me je prosil,
naj poslušam ter mu sporočim vse, kar bodo v hiši
vojvoda Braclavskega govorili, kdo vse se tam
shaja in več tacega ... Ko sem dospel v Huščo,
280	
pridrvila je tje ogledna četa Krivonosa, ki je
ubila Laskota. Takrat sem polovico svojega imetja
zakopal, z drugo pa zbežal semkaj, zaslišavši, da
vi, gospod, trebite zaslavsko okolico. Hvala Bogu,
da sem našel vas zdravega in dobre volje in da
se že bliža vaša svatba . . . Torej bo vendar
enkrat konec vsega zlega. Trdil sem tem lo-
povom, ki so šli na kneza, da se več ne vrnejo.
Sedaj imajo, kar so iskali. Nemara se tudi vojska
že skoraj konča!"
„Kaj še! Sedaj se še le prav za prav prične
s samim Hmelnickim".
„A po svatbi se več ne boste bojevali?"
„Slabo sodiš, če misliš, da postanem na
svatbi strahopetec!"
„Ej, tega ne mislim. Saj vem, da niste
strahopetec; vprašam pa le, ker bi rad odpeljal
starišem to, kar sem nabral; potem pa bi šel
znovič z vami. Nemara se mi le posreči, da po-
plačam Bohunu storjeno mi krivico. Kje ga naj
iščem drugje, kakor na borišču?"
„TakO drzen si?"
„Treba ostati mož beseda. Ko sem enkrat
zaprisegel, šel bi sedaj celo v Turčijo za njim.
Ne more biti drugače. Sedaj pa pojdem z vami
v Tarnopol in potem na svatbo. Čemu pa greste
gospod, strani od Bara v Tarnopol? S tem si
le podaljšate pot".
„Ker moram tje peljati vojsko".
„Razumim, moj gospod!"
281	
„Evo, sedaj sem gotov. Donesi mi kaj pri-
grizniti, reče gospod Skretuski.
„Tudi sam sem mislil na to. Želodec je
temelj!"
„Takoj po zajuterku odrinemo".
„Nu, hvala Bogu, dasiravno je moj konj
vreden milovanja".
„Naročim ti dati boljega, ki bo vedno tvoj".
„Pokorna vam hvala, gospod", reče zado-
voljno se smehljaje Redzijan, svest si, da ga
doleti že tretje darilo.
XVII.
Skretuski vendar ni otišel, kakor je name-
raval v Tarnopol, ker je dobil povelje, da mora
nemudoma priti v Zbaraž. Potoma je pripovedoval
svojemu zvestemu strežaju svoje dogodke, kako
je prišel na Siču v sužnost, kako dolgo je bil tam,
koliko pretrpel, predno ga je izpustil Hmelnicki.
Potovali so počasi, dasiravno voz in tovorov niso
imeli, morali so vendar hoditi po krajini tako
opustošenej, da so le z največjim trudom mogli
dobiti hrane za-se in za konje. Časih so srečali
tolpe onemoglih ljudij, zlasti žensk in otrok,
ki so prosile Boga smrti ali celo sužnosti, da bi
imeli vsaj kaj jesti. Bil je čas žetve v tej bujnej
deželi, po katerej je teklo mleko in med; toda
Krivonosove ogledne čete so pokončale vse, kar
se je le ugonobiti dalo in gladni narod se je živel
282	
z drevesno skorjo. Samo v okolici Jampoljskej
je beda prizanesla nekoliko prebivalcem in tam
so tudi vojaki začeli urnejše jezditi. Čez pet dni
so dospeli y Zbaraž. Tu so se zbrala krdela
vojaštva in plemstva; tam se je nastanil tudi
knez Jeremija se svojo vojsko. Vojska je visela
na lasu in vsi so le o njej govorili. Mesto in
okolica sta bili polni oboroženih ljudij. Stranka
miru v Varšavi, podpirana v svojih nadah po
vojvodu braclavskem, ni še hotela odstopiti od
dogovorov. Še neprestano si je domišljevala, da
se ji posreči ž njimi odpraviti nevihto. Toda
vedela je, da bodo pogajanja le takrat vspešna,
če jih bo podpirala krepka armada. Radi tega
je bila tudi razglašena črna vojska. Vojake na
mejah so klicali domu. Čeravno so kancler in
regentje še upali na mir, je vendar vojaški duh
prevladoval med plemstvom. Zmage Višnjevec-
kega so še bolj razvnele domišljijo ter vzbujale
v srcih hrepenenje po maščevanju za Žolte Vode,
za Korsun, za kri pomorjenih, ki so umrli muče-
niške smrti, za sramoto in ponižanje . . . Ime
strašnega kneza je odmevalo povsod, kjer je n&rod
slavil njegove čine in nerazločljivo s tem imenom
se je razlegal od baltiških bregov pa tje do
Divjih Polj zlobni krik: ,,Vojska!"
»Vojska! Vojska!" Naznanjala so jo zna-
menja na nebu, razjarjeni človeški obrazi, bliska-
joči meči, nočno tulenje psov pred kočami in
razgetanje konj, vohajočih kri. Vojska! Nžrod
283	
po vseh pokrajinah, okrajih, dvorih in pristavah
je donašal iz orožarnic staro orožje in meče;
mladina je prepevala pesni o Jeremiju, ženske
so kleče molile pred oltarji. Oboroženi možje so
hiteli skupaj iz Prusije, Iflandije, Velikopoljske
in Mazovišča, iz karpatskih gor in temnih lesov.
Vojska se je res bližala. Razbojniško gi-
banje Zaporožja ter glavna vstaja ukrajinskih
prostakov ste potrebovali višjih gesel, nego so
bile samo rop, boj in borba z gospodo in mag-
natskimi veljaki. To je dobro znal Hmelnicki.
Uporabivši razdražbo in obojestranska nasilstva
in krivice, katerih v onih sirovih časih ni manjkalo,
spremenil je socijalno borbo v versko, razgrel
človeški fanatizem in tako skopal med obema
taboroma propad, katerega ne pergamenti in po-
godbe, marveč še samo kri poravnati zamore.
Želeč dogovorov, hotel je zavarovati le svojo
oblast. Kaj more ie tega nastati, na to zaporožki
hetman ni mislil, v prihodnost ni gledal in niti
ni maral za njo.
Ni pa vedel, da je oni po njem narejeni pre-
pad že tako velik, da ga pogodbe več ne poravnajo,
zlasti ob času, kakoršnega je on potreboval.
Bister sicer politik ni vganil, da ne bo mogel
vživati mirno krvavih plodov svojega truda.
Lahko pa je bilo uganiti, da kjer si stoje
nasproti stotisoč oboroženih mož, tam bodo slu-
žila namesto papirja ali pergamentov le obširna
bojna polja, namesto peres pa meči in kopja.
284	
Radi tega so tudi manj razsodni ljudje lahko
sprevideli, da se stvar ne more poravnati brez
vojske in vsi so obračali svoje oči na Jeremijo,
ki je že s početka oglašal vojsko na življenje
in smrt. Njegova slava je vedno bolj in bolj
zakrivala kanclerja, vojvodo braclavskega in
vladne može z glavnim njih načelnikom knezom
Dominikom. G-inila je njih mogočnost in čast
ter krušilo se spoštovanje do vlade. Vojski in
plemstvu se je dal ukaz, naj se zbira v Levovu
in odrine potem v Glinjane, kamur so res od-
hajale številne trope, naj poprej mnogoštevilni od-
delki mejnih krdel in za njimi prebivalci iz bliž-
njih voj vodstev. Toda takoj so novi dogodki
grozili veljavi poljske ljudovlade. Ne samč manj
redni polki črne vojske, ne samo zasebna, marveč
tudi mejna vojaška krdela so odrekla pokorščino
vladarjem ter vkljub prepovedi odrinila v Zbaraž
h knezu Jeremiji. Po njih vzgledu so se rav-
nali naj poprej plemiči voj vodstva kijevskega in
braclavskega, ki so že poprej v velikem številu
služili Jeremi; za njimi plemstvo vojvodstva ru-
skega in ljubenskega in naposled kraljeva vojska.
Razžaljeni in nalašč prezirani Jeremija je postal
nehote hetman in glavni vojskovodja vse poljske
ljudovlade. Plemstvo in vojska sta mu bila vdana
z dušo in telesom ter le čakala na njegov mig-
ljaj. Bodočnost ljudovlade je bila v njegovih rokah.
Vsaki dan so vrela k njemu nova krdela.
Postal je tak orjak, da je zakrival sš svojo
285	
senco kanclerja in vladne može, pa tudi ves senat,
Varšavo in vso ljudovlado.
V sovražnih mu krogih so jeli govoriti o
njegovej velikej častiželjnosti in predrznosti;
spominjali so se stare njegove pravde za Had-
zijač, kako je predrzni knez s štiri tisoč ljudmi
prišel v Varšavo ter stopivši v senat, bil gotov,
posekati vse, ne izvzemši niti samega kralja.
„Kaj je pričakovati od takega človeka?"
so dejali, „po njegovem ksenofontovem potu iz
Zadnepra, po tolikih zmagah, ki so ga posta-
vile tako visoko? Kako neznosno ošabnost je
vzbudila v njem ta ljubezen plemstva in vojske ?
Kdo se more sedaj kosati ž njim ? Kaj se zgodi
z ljudovlado, če jeden sam človek pride do take
velikanske moči, da lahko tepta voljo zbirališča
ter jemlje vlado iz rok v ljudovladi zbranim na-
čelnikom? Ali mar res hoče položiti krono na
glavo kraljeviča Karola? On je pravi rimski
Marij, toda dal Bog, da bi se ne spremenil v
Marka Korijolana ali Katilino!"
Tako so govorili v Varšavi v vladnih krogih,
zlasti pri Dominiku, čegar tekmovanje z Jeremo
je prizadelo ljudovladi že toliko škode. Toda ta
Marij je med tem mirno sedel v Zbaražu, tu-
roben in zamišljen. Nove zmage niso zjasnile
njegovega lica. Zgodilo se je, ko so kaki novi
polki prihiteli v Zbaraž, da jim je knez hitel
naproti, z jednim pogledom ocenil njihovo vred-
nost, pa takoj postal tak kakor poprej. Vojaki
286	
so se veselo kričaje zbirtli okrog njega, padali
pred njim na kolena, klicajoč.
„Živijo, nepremagljivi vojskovodja! Živijo slo-
vanski Herkul! Pri tebi hočemo stati do po-
slednjega zdihljeja!"
On pa jim je odgovarjal;
»Klanjam se vam, gospodje. Mi vsi smo
služabniki Kristusovi in jaz nisem vreden, da bi
bil gospod vaše krvi!"
Vračal se je v svoje stanovanje, skrival se
pred ljudmi ter se v samoti boril s6 svojimi
tužnimi mislimi
Tako je minul dan za dnevom, med tem seje
mesto napolnilo z novimi vojaki. Črnovojniki so
pijančevali od jutra do večera, hodili po ulicah
in se prepirali z častniki drugih praporov. Redni
vojaki, zapazivši, da niso tako silno navezani
na red, so jih posnemali privoščivši si vina, hrane
in zabave. Vsaki dan so dohajali novi gostje;
zato so bile vedno nove gostije in zabave! Mesto
se je spremenilo v nekako velikansko sejmišče,
na katero se je sešla polovica ljudovlade. Kako
najrazličnejših barv si opazil na njih opravi! . .
Evo, tam drdra krasna kočija, pred katero stopa
šest ali po osem konj, na njih sedč pažeti v
ogrskej ali nemškej opravi; dvorni janičarji,
Kozaki, Tatarji. Tam zopet nekoliko tovarišev,
leskečih se v svili in žametu, brez oklepov, dela
si pot, jezdeč na perzijskih, ali anatoljskih konjih;
vse se jim umika s poti. Tam na hodniku šopiri
287	
se častnik poljske pehote, noseč bliščeč ovratnik,
z dolgo sabljo v roki in napuhom v licu; drugod
mergole grebenaste čelade dragoncev, koničaste
čapke nemških pešcev in kučme črnovojnikov.
Povsod je polno služabnikov, ki se vrte in pote,
trudeč se s postrežbo. Ulice so natlačene vozov,
ki pa še vedno dohajajo. Povsod je polno kriča
in hruma: „Strani s poti! povsod si čul kletve,
prepir, pretep in razgetanje konj. Tesnejše ulice
so tako zaphane sč slamo in senom, da bi si zamanj
prizadeval, kdor bi hotel preriti skozi. Sredi vsega
tega, sredi teh leskečih krojev, migljajočih v
vseh sedmerih barvah, sredi svile, žameta in
drugih tkanin, posutih z biseri, so izgledali kaj
čudno vojaki Višnjeveckega. Hodili so shujšani,
odrti, razcapani v zarjavelih oklepih in oguljenih
plaščih. Tovariši najboljših praporov so bili kakor
berači; toda vsi so se vklanjali tem capam, tem
zarjavelim oklepom, kakor pred odlikovanjem
njihovega junaštva. Vojska je mačeha! Ona kakor
Saturn požira lastne otroke, a one, katerih ne
požre, obgrize ter pusti same kosti. Ta oguljena
barva — so nočne plohe in hoja sredi vremenskih
nezgod; ta rija na železu — je neobrisana lastna
ali sovražnikova kri ali obojna skupaj. Radi tega
so tudi višnjeveški vojaki imeli povsod prvo besedo.
Pripovedujejo po krčmah in hišah o svojih zmagah,
drugi samo poslušajo. Časih to pripovedovanje
toliko prevzame katerega navzočih, da udari z
rokami po bedrih ter zakriči: „Naj vas kroglje
288	
ubijejo. Vi ste brž ko ne zlodji, ne pa ljudje!"
Višnjeveški odgovori: „To ni naša zasluga,
marveč zasluga našega vojskovodje, kateremu ni
enakega na svetu! . .. Vse veselice so se končale
s klici: „Živijo Jerema!" živijo knez, vojvoda
in hetman nad hetmani!"
Plemstvo, ko se je upijanilo, je drlo na ulice,
streljalo s samokresi in puškami. Ko so jih kne-
zovi vojaki svarili, govoreč, da le nekaj časa še
traja ta svoboda, da pride čas, ko jih knez vzame
v svoje rokč ter vpelje tako strog red, o kakor-
šnem še doslej slišali niso — se ono ni zmenilo
za to. Rekli so: „Radujmo se, dokler imamo
čas. Ko pa pride trenutek, bomo znali slušati,
saj imamo koga!" Največ zbadljivic je letelo
pri teh pogovorih na nesrečnega kneza Dominika.
Kar na otrobe so ga mleli vojaški jeziki . ..
Pripovedovali so, kako po cele dni moli, na večer
ga pa srka iz vrča; da si pljune na trebuh ter
odpre ok6 in vpraša: „Kaj je?" Mnogi so go-
vorili, da zavživa na večer lopatko in da je baje
videl le toliko bitek, kolikor jih ima razstavljenih
na svojih, po nizozemskem načinu šivanih pre-
progah. Nihče se ni potegnil zanj, nihče ga ni
pomiloval; napadali so ga vsi brez izjeme.
Vendar največega junaka v teh zbadljivicah
kazal se je Zagloba. Ozdravil je že od svojih
bolečin in sedaj se je začelo zanj pravo življenje.
Koliko je pojedel in popil, tega popisati ni mo-
goče! Za njim so hodile cele tolpe vojakov in
289	
plemstva, katerim je pripovedoval razne izmiš-
ljenosti, ter burke bril z onimi, ki so dajali za
pijačo. Gledal je prezirljivo, kakor izkušen vojak,
na one, ki so šli prvokrat v boj, govoreč jim:
„ Toliko ste gospodje znani z vojsko, kakor
nune z možmi. Obleko imate novo in duhtečo
po dišavah, dasiravno to prijetno diši, vendar v
prvej vojski se potrudim izpostaviti vas na bojni
veter. Oj, kdor še ni vohal vojaškega češnja, ta
ne ve, kako izvablja solze! Takrat ne prinese
rano na postelj gospa pogretega piva, ali vinske
juhe! Upadejo vam vaši trebuhi, posušite se
kakor ožemček na solncu. Smete mi verjeti. Iz-
kušenost je temelj. Jaz vem to, ker sem bil v
raznih priložnostih, in dobil marsikateri prapor.
Pa priznati moram, da noben ni bil tako težak,
kakor oni pod Konstantinovem. Naj zlod vzame
te Zaporožce! Sedmeri pot, pravim vam, sem
potil, predno sem pograbil za ročnik. Vprašajte
gospoda Skretuskega, ki je Burdabuta ubil; videl
je to na lastne oči. Če zakričite sedaj kakemu
Kozaku na ušesa: „Zagloba!" bodete videli, kaj
vam povč! Pa čemu to praviti vam, ki ste le
muhe z zaplato pobijali po stenah, ničesar več?"
„Kako je bilo, kako ?" popraševali so mlajši.
,,A kaj, gospodje, menda hočete, da bi se
mi jezik od gibanja vnel v ustih, kakor os v
kolesu ?"
„Treba ga namazati! Hej vina!" klicali so
plemiči.
Z ogn. in meč: n.
19
290	
„Tako je prav!" odvrne Zagloba in vesel,
da je našel hvaležne poslušalce, pripovedoval jim
je o svojem potovanju v Galato, o begu iz Roz-
logov do onega hipa, ko je vplenil prapor pod
Konstantinovem. Poslušali so ga z odprtimi usti,
časih mrmrali, zlasti če je Zagloba proslavljajo
lastno junaštvo, le preveč zasmehoval njihovo
neizkušenost.
Veselo in hrumeče so se zabavali v Zba-
ražu, da so se stari Zacvilihovski in drugi kar
čudili, da knez tako dolgo pusti tako gostovanje.
Knez je sedel ves čas doma; hotel je očividno,
da naj vojaki pred novimi boji uživajo še vsako-
vrstnih dobrot. Med tem je prišel Skretuski ter
je bil takoj po dohodu, kakor bi bil padel v vodni
vrtinec. Mikalo ga je, oddahniti si v krogu svojih
tovarišev, še huje ga je vleklo v Bar k nepo-
zabljivej ljubljenki, da bi pozabil grenkost, pre-
biti strah in trpljenja v njenem objetju. Gre
toraj naravnost h knezu, da mu poroči o svojem
potovanju v Zaslav in da ga prosi dovoljenja
za odhod.
Našel je kneza vsega spremenjenega, da se
ga je kar vstrašil. Na misel mu pride vprašanje:
„Ali je to oni vojskovodja, katerega sem videl
pod Mahnovko in Konstantinovem?" — Pred
njim je stal mož ves sklonjen po bremenu skrbi
z upadlimi očmi in spečenimi ustnicami, mož
očividno bolan in mučen od neke notranje bo-
lezni. Ko ga Skretuski vpraša, kako je z nje-
291
govim zdravjem, odvrne knez kratko in suho,
da je zdrav; namestnik ni smel dalje vprašati.
Ko je sporočil o svojem četovanju, začne ga
takoj prositi, naj bi smel za dva mesca zapu-
stiti prapor in otiti v Bar, da se oženi in od-
pelje svojo ženo na svoje imetje Skretuševo.
Besede Skretuskega nekako vzdramijo kneza.
Navadna njegova dobrotljivost se mu razlije po
mračnem licu. Objemši Skretuskega, reče:
„Le pojdi! Le pojdi! Bog te naj blago-
slovi! Jaz sam bi želel biti navzoč na tvojej
svatbi, toda kakor vidiš, ne morem. Kedaj hočeš
otiti?"
„Ko bi bilo mogoče, že danes."
„Nu, pojdi jutri in vzemi s seboj tri sto
veršuljevih Tatarjev, da jo varno odpelješ na
svoj dom Ž njimi najpoprej dospeš; lahko, da
jih boš tudi potreboval, ker se tam klatijo tolpe
tolovajev. Dam ti tudi pismo do gospoda An-
dreja Potockega; predno pa ga napišem in se ti
odpraviš, se dan spremeni v večer.
Kakor naročite, svitli knez Le to bi se
še drznil prositi, da dovolite, naj gresta tudi
Volodijevski in Podbipeta z menoj.
„Dobro. Pridi le še jutri po slovo in po
blagoslov . . . Rad bi tudi tvojej nevesti poslal
kak spominek. Bodita srečna, ker vredna sta
drug druzega!"
Poročnik je začel objemati knezova kolena,
ki je ponovil še nekolikokrat:
19»
292	
„Bog te blagoslovi! Bog ti daj srečo! Toda
pridi še jutri".
Pa vitez se ni dvignil in ni otišel, kakor
bi hotel še nekaj prositi; naposled pa zajeclja:
„Vaša knežja svetlost!"
„No, kaj še želiš?" vpraša nežno knez.
Oprostite mi, svitli knez, mojo drznost,
toda . . . srce mi krvavi in radi tega se mi
vsiljuje predrznost, da prašam: Kaj vam je?
Ali vas muči kako gorje, ali bolezen?"
Knez mu položi roko na glavo.
„Tega ti ne moreš spoznati", reče s sladkim
glasom. „Nu, pridi še jutri!"
Skretuski je otišel s tesnim srcem. Na večer
so prišli v njegovo stanovanje stari Zacvilihovski,
Volodijevski, Podbipeta in Zagloba. Vsedejo se
2a mizo in takoj se prikaže Eedzijan z vrčki in
sodčkom.
„V imenu Očeta in Sina!" zakliče gospod
Zagloba. „Kakor vidim, ostal je tvoj fantin od
mrtvih!"
Redzijan se približa ter objame Zaglobo.
„Ne, jaz nisem vstal od mrtvih, marveč še
umrl nisem, kar se imam zahvaliti vašej dobroti".
»Potem pa je stopil pri Bohunu v službo",
omeni Skretuski.
„Zato bo pa povišan v peklu", odvrne Zagloba,
Ker pa bržčas nisi užival razk6šja v tej službi,
vzemi ta-le tolar v tolažbo".
293	
»Pokorna vam hvala, gospod", odvrne Red-
zijan.
„Oh!" reče Skretuski, „je lisjak, da mu ga
ni para. Kupoval je plen od Kozakov, in tega,
kar ima, bi midva ne kupila, akoravno bi pro-
dali vsa svoja posestva v Turčiji".
„Ali res?" vpraša Zagloba. „Toda tolar le
obdrži ter rasti kakor drevo, da boš, ko dorasteš,
pripraven če ne za križ, pa za vislice. To vse
mu Čitam kar na očeh. Pri teh besedah Zagloba
prime Redzijana za uho ter lahno potrese in na-
daljuje : Rad imam zvite ljudi, zato ti prerokujem
slavno prihodnost. Toda kako se ima tvoj go-
spodar Bohun?"
Redzijan se nasmehne, ker so mu bile všeč
Zaglobove besede.
„0, moj gospod, kedar se vas spomni, vsikdar
glasno škriplje z zobmi!"
„Pojdi k zlodju!" reče jezno Zagloba Kaj
vse mi boš še natvezil?"
Redzijan otide, ostali tovariši pa so se po-
menkovali o jutrajnjem potovanju in o sreči, ki
čaka Skretuskega. Medica je kmalo popravila
slabo voljo gospoda Zaglobe. Stopi k Skretu-
skemu ter se mu začne ponujati za botra, ali
pa ga je dražil, kako gospod Anrej Potočki nori
za kneginjico. Pri tem so pili ter bili dobre
volje. Naposled se začne razgovor o vojaških
zadevah in o knezu. Skretuski, ki dalj časa ni
bil v taboru, vpraša :
294	
„Povejte mi gospodje, kaj se je zgodilo
našemu knezu. Popolnoma drug človek je, kakor
je bil, da ga res več ne razumim. Ali se nemara
žalosti radi tega, ker so ga prezrli pri vladi?
Kaj za to? Bog mu je dal zmago za zmago in
sedaj vse trume drve k njemu, da lahko brez
vsakega dovoljenja zatre Hmelnickega ..."
„Nemara se ga je lotil protin", reče gospod
Zagloba. „Tudi mene zgrabi časih v velikem
palcu, boli me tako, da imam po tri dni melan-
holijo".
„A jaz vam, bratje, povem nekaj druzega,
reče kimajoč z glavo gospod Podbipeta. „Grospod
Muhovecki, pravijo, je baje dejal nekemu, zakaj
je knez tako potrt. Jaz sam ne morem sicer
reči ničesar, ker vem, da je milostljiv in hraber
vojskovodja; pa gospod Muhovecki je tako dejal...
Sicer pa, kaj jaz vem, kako je?"
„No, poglejte vendar gospodje tega Litvina!"
dč Zagloba. „Pravite, da mu delam krivico, če
se mu smejem, da ne zna po človeški govoriti.
Kaj si hotel povedati, gospod? Delaš ovinke,
kakor zajec okrog ležišča, toda na pravo mesto
le ne moreš zadeti".
„Kaj ste prav za prav slišali, gospod?"
vpraša Skretuski.
„Nu, to-le pripovedujejo, da je knez prelil
že preveč krvi. Je hraber vojskovodja, pa pri
kaznovanju ne pozna mere in sedaj baje vidi
295	
vse rudeče ... po dnevu rudeče, po noči rudeče,
kakor bi ga obdajal rudeč oblak".
„Ne govorite gospod takih neumnosti!" za-
gromi nanj jezno stari Zacvilihovski. „To so
same babje čenče. Niso še imeli prostaki boljšega
gospodarja od njega in če do vstajnikov ne pozna
usmiljenja, je to le zasluga, ne pa greh. Ni takih
muk, kakoršne zaslužujejo ti, ki so zalili s krvjo
svojo domovino ter dali n&rod v sužnost Tatarjem,
ki nočejo priznavati ni Boga, niti gosposke. Kdo
mi more pokazati takih grozovitostij in hudobij,
kakoršne oni doprinašajo z ženskami in nedolžnimi
otroci ? Da, radi tega so zreli za kole in vislice.
Videl sem, kako ste stokali gospod, ko so pekli
Puljana, govoreč, da bi bilo bolje, ubiti ga na
mestu. Pa knez ni baba. On zna, kako treba
nagraditi, kako kaznovati. Torej ne govorite
takih bedarij!"
„Saj sem dejal oče, da ne vem dobro", iz-
govarja se Longin.
Toda starec še dolgo sopiha, gladi si z roko
svojo snežnobelo glavo ter momlja:
Rudeče! hm! rudeče! ... to je zopet nekaj
novega! V glavi onega, ki si je to izmislil, je
pa zeleno, ne rudeče!"
Vsi umolknejo; samo skozi okna je doletoval
hrup razgrajajočega plemstva. Sedaj se oglasi
Višnjevski.
„Raje mislite oče, kaj je našemu knezu?"
296	
„Hm! tega jaz ne vem", odvrne starec.
„Brž ko ne nekaj tuhta in prevdarja ter se bori
sam s seboj. Huda mora biti ta borba, a kolikor
veča je duša, tem veče je trpljenje".
Ni se motil stari vitez; v tem trenutku je
knez, vojskovodja, zmagovalec, ležal v prahu pred
svetim razpelom v svojem stanovanju ter bo-
jeval najhujši boj v svojem življenju.
Straže na zbaražkem gradu so klicale pol-
noč, Jarema se je še neprestano pogovarjal z
Bogom in se svojo vestjo. Razum, vest, ljubezen
do domovine, ponos, spoznanje lastnih moči in
tako visokih namenov, vse to se je spremenilo
v grozne borilce ter bojevalo med seboj hud boj.
Vkljub volji primasa, kanclerja, senata, vladnih
mož in vlade, drla so k njemu od vseh strani
bojna krdela in tolpe plemstva; da, vsa ljudo-
vlada je zaupala svojo osodo njegovim rokam
ter klicala: „Reši, ker ti jedini še moreš rešiti!"
Še jeden ali dva mesca in pod Zbaražem bo
stalo sto tisoč bojevnikov, pripravljenih na smrtni
boj z zmajem domače vojske Tu so slike bodoč-
nosti, osvetljene z nekako veliko svetlobo, ki so
mu začele vrteti pred očmi. Takrat zatrepetajo
oni, ki so ga hoteli ponižati; on pa popelje svoje
viteze na ukrajinske stepe v take zmage, o ka-
koršnih še ni slišal svet. Knez je čutil, da mu
rastejo krila, kakor nadangelju Mihaelu. On zatre
Hmelnickega. zaduši vstajo ter vrne mir domo-
vini ! Vidi obširne poljane, na njih množice vo-
297	
jakov, sliši grom topov! bitva je, sovražnik je
popolnoma pobit. Brez števila mrtvih pokriva
stepo; on pa tepta z nogami po truplu Hmel-
nickega, trombe naznanjajo zmago; ta glas leti
od morja . . . Knez se vzpne kvišku ter stega
rokč h Kristusu, okolo katerega glave plamti
nekak rudeč žar. „ Kristus! Kristus!" kliče, „ti
vidiš, da sem zmožen to storiti, reci mi samo,
naj tudi storim".
Toda glava Kristusova je pobešena na prsi;
on molči in njegov obraz je tako bolesten, kakor
bi ga bili ravnokar pribili na križ . . . „Vse
učinim v Tvojo slavo!" kliče knez, „ker ne meni,
marveč svojemu imenu daj čast! v proslavo vere
in cerkve celega krščanstva! O Kristus! Kri-
stus!" In nova slika stopi pred oči junaku. Z
zmago nad Hmelnickim še ni končana ta pot.
Knez, pogasivši vstajo, pridobi še več moči, na
sto tisoč Kozakov se pridruži k onim tisočem
plemstva, udari na Krim, zadavi strašnega zmaja
v njegovem brlogu ter natakne križ tam, kjer
doslej zvonovi še niso vabili vernikov k molitvi.
Ali pa pojde v kraj, kjer so jih že enkrat tep-
tali Višnjeveški s kopiti svojih konj, razširi meje
ljudovlade in ž njimi meje cerkve do najskraj-
nejših delov zemlje . . .
Kje je konec te nade ? Kje je meja slave,
sile, oblasti ? . . . DA, nje niti ni. ..
V grajsko sobano sveti bleda svitloba lune;
ura na steni je kazala, da je že pozno. Na dvo-
298	
rišču se oglase petelini. V kratkem napoči novi
dan, v katerem z vshajajočim solcem na nebu
zasveti novo solnce na zemljo!
Da, otrok, ne mož bi bil knez, ko bi iz ka-
koršnih koli vzrokov ne spolnil svojega namena.
Že čuti nekako pomirjenje svoje vesti; njegove
misli postanejo treznejše in jasnejše; že gleda
srečo domovine. Politika kanclerja in vojvode
braclavskega je bila pogubna za domovino.
Poteptati najpoprej Zaporožje, napojiti ga
s krvjo, zlomiti, uničiti, zdrobiti in zmagati ga,
potem še le ponuditi premaganim pomiloščenje, da-
rovati življenje . . . Evo, to je jedina pot, ki drži
k rešitvi velike poljske ljudovlade. Kam imajo
privesti pogodbe, ob času, ko si stoji nasproti
na sto tisoč oboroženih bojevnikov, akoravno bi
se sklenile? Ne, ne, to so sanjarije; to bi po-
menjalo: odložiti vojsko ter gi-oziti v bodoče z
morjem krvi in solz! . . . Naj hodijo drugi po
tej poti! takrat on ne bo že ničesar več želel.
Nastaniti se hoče znovič v svojem Ljubnu, dokler
ga oni sami ne pokličejo v boj.
Knez sanjari dalje. Nu, kaj, če vzame vlado
v svoje rok6 ter kancler, senat in vlada raz-
glasč njega za izdajico in vstajnika — kaj pa
takrat ? Nastane nova medsobna vojska! Ali je
res Hmelnicki največji sovražnik ljudovlade? Ko
je šlo dve sto tisoč Nemcev pod Griimvaldom
na Jagellove polke in ko je pod Hocimom za-
299	
čelo ž njo nevarni boj, ter se je kazalo, da je
nesreča neizogibna, kaj se je zgodilo ž njimi?
Ne, poljska ljudovlada se ne boji vojske, ona je
ne pogubi. Pa čemu je po tolikih zmagah tako
slaba in onemogla, da je pripognila kolena pred
jednim Kozakom, da sosedje trgajo njene meje,
da se znašajo nad njo in nihče ne posluša nje-
nega glasu, ne boji se njene jeze, a nasprotno,
da ji vsi prerokujejo pogin?
Vzrok temu je: ponos, čestiželjnost in svoje-
glavnost. Največi sovražnik ni Hmelnicki, mar-
več notranja nesloga, slabost in nered v vojski,
razbijanje na zborih, prepiri, zavist in nesluš-
nost — a najpoglavitnejša med vsemi pa ne-
strašnost. Toda preklet bodi oni, ki je dal prvi
zgled take svojeglavnusti, proklet on in njegovi
otroci do desetega kolena! . . . Pojdi sedaj, knez,
od Nemirova, Mahnovke in Konstantinova ter
vzemi vlado vladnim možem, poteptaj zakon in
vlado in daj slab zgled potomcem, kako se trga
drobovje iz matere-domovine!
Obup in strah se pokaže na knezovem licu...
Prime se za glavo ter zastoče, na to pa pade
zopet na kolena pred svetim razpelom.
Knez se začne kesati ter biti s ponosno
glavo ob kameniti tlak; iz njegovih prsij pa pri-
haja bolesten krik:
„Bog bodi milostljiv meni grešniku! Bog
bodi milostljiv meni grešniku! Bog bodi milost-
ljiv meni grešniku! ..."
300	
Jutranja zarja je že zažarela na nebu in za
njo izšlo zlato solnce, ko je knez vstal ter šel
buditi Želenskega, ki je spal pri vratih.
„Teci", reče mu, „k raznaševalcem povelij,
ter jim naroči, naj pozovejo k njemu polkovnike
vseh oddelkov in krdel, ki bivajo v mestu in gradu.
Dve uri poznej se začne dvorana polniti z
brkastimi in bradatimi vojaki. Od knezovih so
prišli stari Zacvilihovski, Poljanovski, Skretuski,
Zagloba, Vurcelj, Mahnicki, Volodijevski, Veršulj,
Ponjatovski in skoraj vsi častniki, ne izvzemši
praporščekov, razun Kušlja, katerega je poslal
knez v Podolje na četovanje. Izmed zamejnih
sta dospela Osinski in Korecki. Mnogo veljav-
nega plemstva pa ni bilo mogoče dobiti s postelje;
toda tudi izmed njih se je zbralo dokaj odličnih
veljakov ... V dvorani si čul šum, kakor v
čebelnjaku; vsi so nestrpljivo pričakovali kneza.
Naenkrat vtihne vse. Knez stopi v dvorano.
Lice mu je bilo mirno, jasno, in samo od bdenja
rudeče oči so pričale o ravnokar prestanej borbi.
Pa v tej krotkosti si opazil resnobo in neupog-
ljivo voljo.
„ Gospodje!" reče jim. »Nocojšnjo noč sem
se razgovarjal z Bogom in lastno vestjo o tem,
kako naj postopam dalje. Naznanjam vam sedaj,
vi pa naznanite vsemu vitežtvu, da se radi bla-
goira domovine podvržem popolnoma povelju vlade.
Vsi navzoči na to le molče.
301	
Isti dan, opoludne je na grajskem dvorišči
stalo tri sto veršuljevih Tatarjev. pripravljenih
na pot z gospodom Skretuskim. V gradu je dal
knez pripraviti poveljnikom slavnostno gostijo,
ki je imela biti ob enem za slovo našemu vitezu.
Gospoda Skretuskega posade h knezu kot »že-
nina", a precej za njim je sedel gospod Zagloba,
ker je bilo že splošno znano, da se je le njegovej
zvijači zahvaliti, da se je rešila »nevesta" iz
poslednje nevarnosti. Knez je bil vesel, kakor
že davno ne. Napijal je zdravice ter voščil za-
ročencema srečo. Stene in okna so se kar tresla
od krika vitezov. V prednji sobi pa so delali
hrup strežaji, med katerimi je bil Redzijan vodja.
»Gospodje! reče knez, »naj velja še ta tretja
kupica na zdravje bodočega zaroda. Znamenit
rod je to. Daj Bog, da jabelko ne pade daleč
od debla. Naj se iz tega soka rode godni sokoliči!"
»Na njegovo zdravje!"
„Na zahvalo!" odvrne Skretuski, dvignivši
veliko čašo malvazije.
»Živijo! Živijo!"
»Plodite in množite se!"
»Ti sam, gospod, si dolžen postaviti pol pra-
pora na bojno polje", reče smejaje stari Zacvili-
hovski.
»Napolni s Skretuskimi vso vojsko; poznam
ga!" kriči Zagloba.
302	
Plemstvo zagromi samega smeha. Vino mu
mu je šlo v glavo. Povsod si opazil rudeča lica,
od smeha se tresoče brke; vsi so bili prav ži-
dane volje.
„Če je tako", reče veselo Skretuski, moram
vam priznati, da mi je kukavica dvanajst fantov
nakukala".
„Če Bog da, pa bodo vse čaplje počepale
truda!" kliče gospod Zagloba.
Plemstvo odgovori z novim smehom. Smi-
jali so se vsi, da je bil hrup v dvorani, kakor
bi gromelo.
Med tem se na pragu dvorane prikaže neka
žalostna postava, pokrita s prahom. Pri pogledu
na gostijo in vesele obraze obstoji, kakor ugi-
bajoč, ali naj vstopi.
Knez jo prvi zapazi. Nagrbanči čelo, dvigne
roko nad oči ter reče:
„Ti si, gospod Kušelj. Iz četovanja! Kaj
si slišal novega?"
„Jako žalostne so moje novice, svitli knez",
odvrne mladi častnik s tužnim glasom.
Med navzočimi naglo zavlada nema tišina.
Oni, ki so nesli kozarce k ustom, so obstali,
oči vseh so se obrnile na Kušlja, na čegar vtru-
jenem obrazu se je kazala žalost.
„Bolje bi skoraj bilo, da je ne poveš, ker
smo pri kozarcu in židane volje", de knez. „Pa,
ker si začel, moraš tudi končati!"
303
„Svitli knez, tudi jaz bi raje ne bil glasnik
te nesreče, ker ta novica mi skoro noče priti
preko ustnic".
„Kaj se je zgodilo? Povej!"
„Bar je . . . vzet!"
(Konec druzega zvezka.)