Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 95
Sergej Flere, Miran Lavri~ UDK 316.74:2(497.4)
Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki
vpogledi in preizkusi na Slovenskem
POVZETEK: Avtorja prou~ujeta strukturo dejanske katoli{ke morale med {tudentkami in
{tudenti (N= 1.325) v Sloveniji, leta 2002. Izhodi{~no sta oblikovana dva skupka trditev:
prvi se nana{a na tradicionalno katekizemsko moralo, ki se osredoto~a na gre{no vedenje,
drugi pa je prevzet iz (domnevno) Jezusovih stavkov, ki se nana{ajo na moralnost. Analiza
je pokazala, da vsi elementi katoli{ke morale pozitivno korelirajo z deklarirano
pripadnostjo katoli{tvu, {e bolj pa z vsebinsko katoli{ko vernostjo. Faktorska analiza je
pokazala, da so trditve, ki nakazujejo “Jezusovo moralo”, neposredno povezane z
vsebinskim katoli{kim verovanjem, tiste, ki so prevzete iz katekizemske miselnosti, pa so
povezane s psiholo{ko avtoritarnostjo. V tem smislu avtorja ugotavljata, da cerkev o~itno
izgublja mo~ kot tradicionalisti~na moralna avtoriteta med katoli{kimi verniki, ki se
vra~ajo h kr{~anskim temeljem in v primerjavi s cerkvenimi (katekizemskimi) resneje
jemljejo neposredne svetopisemske eti~ne imperative.
KLJU^NE BESEDE: Religioznost, katoli{ka morala, katekizem, Jezusova morala, kateki-
zemska morala
1. Problem
Resni~nost obstoja neke morale je mo`no prou~evati na mnogo na~inov, saj se
dejanska, resni~na, prakticirana morala le redkokdaj ka`e v obliki jasnih vedenjskih
vzorcev. Dru`beno ̀ ivljenje je raznoliko, mo`nosti tolma~enja moralnih vrednot in norm
ter stopnje zavezanosti posameznikov z moralo pa razli~ne. Razli~ne dru`bene situacije
terjajo razli~ne vedenjske vzorce: na primer, verjetno univerzalizem nikjer ne more biti
absoluten, brezizjemen, vse situacije uravnavajo~ moralni nazor, kot so domnevali
sociolo{ki funkcionalisti. Hkrati nedvomno vedno obstaja velik prepad med normativnimi
stavki neke kulture in vsakdanjim ̀ ivljenjem pripadnikov te kulture. Zato obstaja razlika
med »uradno« in »dejansko« moralo.
Ta razlika je seveda povezana s tem, da je vsakdanje `ivljenje bolj kompleksno,
zapleteno in razslojeno kot izhaja iz moralnih rekov in eti~nih idealov. Mnogi teh so
tudi postavljeni, da slu`ijo kot prakti~no nedosegljiv zgled in morda povzro~ajo notranje
kesanje. O tej razliki se v sociologiji govori, v {ir{em kontekstu, kot o razliki med
»uradno« in »`ivljeno« kulturo. Ta razlika obstaja vedno in povsod, ujemanje teh dveh
ravni pa se pa sociologu samo navidezno zdi kot ideal. Dejanskost mora odstopati od
normativnega ideala, ker je normativni ideal predvsem ~ist, neomade`evan, brezpogojen,
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM95
Black
96 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104
Sergej Flere, Miran Lavri~
nekontaminiran z danimi ̀ ivljenjskimi razmerami. Poleg tega so ljudje v stvarnosti zelo
razli~ni: nekateri lastno moralo spo{tujejo dobesedno, drugim pa je ta le okras. Nekateri
sodijo v moralne virtuoze, drugim pa je do morale le malo mar. Uradna kultura bi naj
bila bolj reificirana in toga, vkalupljena glede pomenske vsebnosti, bolj navezana na
preteklost in interese vladajo~ih skupin, »`ivljena« pa tudi bolj diskurzivna in
negociabilna, vsebujo~ ve~ domi{ljije. Tak{no razumevanje najdemo znotraj tim. kulturnih
{tudij in kriti~nih dru`boslovnih pristopov (Nielsen in Jackson 1991).
Vse to velja tudi za katoli{ko moralo. Ob tem pa je v zvezi s katoli{ko moralo
pomembno upo{tevati, da si katolicizem prizadeva oblikovati svojo moralo na nek zelo
izrecen in kodificiran na~in. Katoli{ka morala ni samo skupek vedenjskih vzorcev (vendar
nikjer niso zapisani), ki so zgledni, akterje katerih se spo{tuje in ~asti, temve~ je ta
morala “pozunanjena” v izrecni obliki1 . Katolicizem svoj moralni kodeks poda vernikom
predvsem v obliki moralnega pouka, ki je kodificiran v katekizmu (poleg vsebovanja
svetih »resnic«, spoznavnih in obredoslovnih stavkov) kot moralnemu priro~niku.
Katekizem je privzel logi~no obliko pravne popolnosti, prizadevajo~ si v obravnavi in v
danosti odpraviti kakr{nekoli vrzeli, obravnavajo~ podrobne okoli{~ine moralnih
prestopkov. Ta logi~na popolnost v marsi~em izvira iz kanonskega prava. Seveda, poleg
katekizma obstajajo tudi druge oblike uradnega izra`anja katoli{ke morale2 . Potrebno
je tudi poudariti, da katoli{ka morala ni samo skupek nekih najvi{jih vrednot, h katerim
te`ijo menihi, ki so se kot moralna elita zavezali ̀ iveti »po Bo`jih zakonih«, temve~ gre
predvsem za skupek prakti~nih norm, ki naj bi jih v celoti spo{toval sleherni vernik.
Rimokatoli{ka cerkev (RKC) {iri in posodablja vsebino katekizmov, vendar brez
odpovedovanja starim dogmam.
Razen pravkar opisane, v nadaljevanju imenovane katekizemske morale, med verniki
funkcionirajo tudi neke druge ravni katoli{ke morale. V na{i analizi smo izpostavili
najsplo{nej{o kr{~ansko moralo, kakr{na je podana v slovitih stavkih, ki so v Novi zavezi
pripisani Jezusu. Zanimalo nas je torej, kak{en je odnos vernikov do katekizemske morale
na eni in Jezusovih eti~nih usmeritev na drugi strani, hkrati pa tudi, kak{en je medsebojni
odnos obeh navedenih konceptov.
2. Metoda
V nekaj elementarnih potezah bomo sku{ali razlo`iti, koliko in v kak{nih obrazcih
eksistira katoli{ka morala na Slovenskem. Pri tem se bomo sicer omejili samo na
populacijo mariborskih {tudentov, ki je sicer v mnogih pogledih specifi~na populacija,
kljub temu pa lahko, z vidika zastavljene teme, trdimo, da do dobr{ne mere izra`a osnovne
vzorce in tipe v slovenski dru`bi. Za {tudente lahko re~emo, da so v zgodovini vedno
nastopali kot zanimiva dru`bena skupina, zlasti zanimiva s stali{~a odnosa do dru`be, v
kateri `ivijo, in idej, ki si jih prilastijo, ki jih {irijo. Pri {tudentih so se pogosto zgodaj
kazala {tevilna dru`bena in zgodovinska protislovja ter razvojne tendence (Altbach in
Lipset 1969).
Na{a raziskava {tudentov je temeljila na anketi, izpeljani na reprezentativnem, kvotno
dolo~enem vzorcu, ki je obsegal skupaj 1325 rednih in izrednih {tudentov Univerze v
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM96
Black
Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 97
Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem
Mariboru. Anketiranje je bilo izvedeno v aprilu 2002 v okviru raziskovalnega programa,
uresni~enega na Oddelku za sociologijo Pedago{ke fakultete3 .
[tudentom smo ponudili sedem trditev, ki vsebujejo moralno presojo. Tri trditve
smo izpeljali iz katekizemskih slovenskih virov, preostale {tiri pa sodijo v okvire “Jezuso-
vega nauka”. Ti dve skupini moralnih rekov pravzaprav tvorita `e na prvi pogled dokaj
razli~ne moralne nazore. Katekizemski reki predvsem poudarjajo izogibanje hudobiji,
potrebo po zatiranju ~lovekovih nagnjenj, ki se razumejo kot negativna. Pravzaprav se
izhaja iz nazora o ~lovekovi imanentni nagnjenosti k zlu, ki jo je treba {e posebej zatirati.
Sloni na antropolo{kem pesimizmu. »Kr{~ansko pravi~en je, kdor se s pomo~jo bo`je
milosti ogiblje hudega in dela dobro.« (Veliki katekizem 1908: 179). Leta 1930 je sicer
kvantitativno razmerje omenjanja med dobrim in hudim spremenjeno v prid prvemu,
vendar ve~ji poudarek ostaja predvsem na zatiranju hudega (Katoli{ki katekizem 1930:
87-100). Dana{nji Katekizem Katoli{ke cerkve (1993) je sicer veliko obse`nej{i, vsebuje
tudi mno`ico “novih” vpra{anj, vendar {e vedno vsebuje nespremenjen nauk o grehih.
^etudi se novi Katekizem morda zdi nekoliko zrelativiziran v okviru nekaterih drugih
vsebin, pa je tako ali druga~e vsebovan celoten nekdanji nauk glede grehov (isto tam:
475-80).
Katekizemske elemente morale smo na petstopenjski lestvici strinjanja merili s
pomo~jo treh trditev, ki se nana{ajo na tri izmed sedmih “glavnih grehov”, navedenih v
Katekizmu Katoli{ke Cerkve (1993: 480). Gre za naslednje grehe:
- Napuh, ki smo ga merili s pomo~jo trditve »Vedno se zavedam, da napuh sodi med
najhuj{e grehe.«
- Lenoba, kar smo merili s pomo~jo trditve: »Nikdar ne dovolim da bi me premagala
lenoba.«
- Ne~istost, kar smo merili s pomo~jo trditve: »@e pogled utegne pomeniti pre{u{tvo.«
Hkrati smo na enak na~in merili strinjanje s {tirimi, po na{i oceni najbolj poznanimi
eti~no usmerjenimi izjavami, ki jih Sveto pismo pripisuje Jezusu4 . Gre za naslednje
trditve:
- »Ljubi svojega bli`njega kakor sam sebe.« (Mt 22,39)5
- »^e te kdo udari po desnem licu, mu nastavi {e levo.« (Mt 5,39)
- »La`je gre kamela skozi {ivankino uho, kakor bogatin v bo`je kraljestvo.« (Lk 18,25)6
- »^e te tvoja roka zapeljuje, jo odsekaj! Bolje, da si pohabljen v ̀ ivljenju, kot da gre{
v pekel.« (Mr 9,43)
Vse navedene trditve lahko {tejemo kot veljavne v pomenu utemeljenosti na verskih
vrednotah in normah. So logi~no veljavni kazalci katoli{kih moralnih naukov, vendar
na razli~nih ravneh opazovanja te morale.
3. Ugotovitve
Za za~etek si poglejmo relativne dele`e {tudentov, ki se prete`no ali pa v celoti
strinjajo z obravnavanimi sedmimi trditvami.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM97
Black
98 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104
Sergej Flere, Miran Lavri~
Graf 1: Strinjanje s sedmimi trditvami iz podro~ja katoli{ke morale
(celoten vzorec, N=1325)
Stopnja strinjanja med posameznimi trditvami zelo variira. V okviru katekizemske
morale je najmanj sprejeta trditev o pre{u{tvu, ki je zastavljena tudi dokaj radikalno.
Dobra tretjina vpra{anih vsaj prete‘no sprejema trditev, ki se nana{a na lenobo, najve~,
dobrih 45% pa sprejema trditev, ki se nana{a na napuh. Med Jezusovimi nauki tisti o
odsekanju roke pridobi najni‘jo podporo, le enodesetinsko. Tudi skrajni altruizem o
nastavljanju {e drugega lica dobi nizko podporo ene osmine respondentov. Celo razhajanje
med gmotnim bogastvom in bo‘jo usmiljenostjo ne dobi podpore ve~je od ene osmine
respondentov. Le trditev, ki govori o temeljnem kr{~anskem odnosu do bli‘njega ka‘e
na absolutno ve~insko strinjanje.
Za prvo natan~nej{o oceno funkcioniranja zastavljenih sestavin katoli{ke morale, je
smotrno opraviti preizkus povezanosti s posameznimi deterministi~nimi dejavniki, ki
se nana{ajo na splo{na verska obele‘ja. V ta namen smo v {tirih razli~nih skupinah
primerjali dele‘e tistih, ki so se s ponujenimi relevantnimi trditvami (prete‘no ali
popolnoma) strinjali. Izhodi{~e primerjave je osnovni vzorec (N=1.325), ki smo ga v
nadaljevanju razdelili v tri pod-vzorce: vzorec tistih, ki se ne deklarirajo kot katoliki in
(v katoli{kem smislu) tudi niso vsebinsko verni (N=493), vzorec deklariranih katolikov,
ki pa po zastavljenih kriterijih ne sodijo v kategorijo vsebinsko vernih katolikov (N=553),
ter vzorec katoli{ko opredeljenih in vsebinsko vernih posameznikov (N=93)7 . Pri tem
smo za vsebinsko verne {teli tiste, ki so pri vseh spodnjih petih trditvah8  glede elementov
katolicizma na kumulativni trostopenjski lestvici strinjanja dosegli najvi{jo vrednost
(3). V kumulativno lestvico so bile v{tete naslednje trditve:
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM98
Black
Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 99
Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem
- Jezus je edinorojeni Bo‘ji sin.
- Bog se nam razodeva v Sveti trojici: O~e, Sin in Sveti duh.
- Ljudje bodo s telesom in du{o od mrtvih vstali.
- Pekel resni~no obstaja.
- Nebesa resni~no obstajajo.
Graf 2:  Strinjanje (prete`no ali popolno) s sedmimi trditvami iz podro~ja
katoli{ke morale, glede na posamezne skupine, opredeljene z vidika odnosa
do katoli{tva
Zgornja slika (graf 2) jasno ka`e na tri temeljne ugotovitve:
1. Vsi elementi katoli{ke morale pozitivno korelirajo s pripadnostjo katoli{tvu in
z vsebinsko katoli{ko vernostjo. Ta ugotovitev ne presene~a in vsaj do neke mere
potrjuje veljavnost uporabljenih in{trumentov.
2. Na sprejemanje vseh elementov katoli{ke morale bistveno mo~neje vpliva
vsebinska katoli{ka vernost kakor sama katoli{ka konfesionalna identifikacija.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM99
Black
100 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104
Sergej Flere, Miran Lavri~
V tem smislu se potrjuje relativna veljavnost katoli{ke identifikacije. Deklaracija o
veroizpovedni pripadnosti se ka‘e kot relativno {ibkej{i indikator religioznosti.
3. Vsebinsko verni katoli~ani bistveno izraziteje izstopajo glede sprejemanja
Jezusovih naukov, kakor glede sprejemanja elementov katekizemske morale9 .
Ka‘e se torej, da katekizemska morala (merjena z zastavljenimi in{trumenti – napuh,
lenoba, pre{u{tvo) {e zdale~ ni tako intenzivno povezana z vsebinsko katoli{ko
vernostjo, kot je na drugi strani morala, izhajajo~a iz t.i. Jezusovih naukov.
Ob teh ugotovitvah se zastavlja vpra{anje konsistentnosti zastavljenih merilnih
in{trumentov. Analiza interne konzistentnosti trditev s Cronbachovim a koeficientom
potrjuje, da vseh sedem trditev ka`e na nek relativno konzistenten skupek stali{~ (a=
0,64). Vendar je ta slika popolnoma druga~na, ~e trditve dekomponiramo na katekizemski
in “Jezusov” del.  V primeru {tirih trditev Jezusovega nauka zna{a Cronbachov alfa
visokih 0,76 (od tod tudi relativno visok alfa koeficient za vseh sedem trditev skupaj). V
primeru treh trditev katekizemskega zna~aja pa kazalec konsistentnosti, alfa, zna{a le
0,25, kar po eni strani sicer lahko ka`e na to, da indikatorjev nismo dobro izbrali, vendar
se glede na njihovo logi~no izpeljanost kot verjetnej{a ponuja teza o (delnem) razkroju
klasi~ne katekizemske morale.
Da bi globlje raziskali odnose med zastavljenim(a) in{trumentom(a), religioznostjo
in drugimi vrednostnimi ter osebnostnimi orientacijami, smo v analizo vklju~ili {ir{e
{tevilo trditev, ki se v tem smislu pogosto uporabljajo v sociolo{ki raziskovalni praksi.
Med njimi se je kot najbolj relevanten pokazal predvsem sklop trditev, ki se nana{ajo na
avtoritarnost. Vanj so vklju~ene tri trditve, ki jih je kot indikacijo avtoritarizma uporabil
Th. Adorno s sodelavci. Gre za naslednje trditve10 :
- Poslu{nost in spo{tovanje avtoritete sta najpomembnej{i vrlini, ki se ju otroci morajo
nau~iti.
- ^lovek, ki se grdo obna{a, ki ima grde navade in obi~aje, nima kaj iskati med
dostojnimi ljudmi.
- Ta de‘ela, bolj od dobrih zakonov in politi~nih programov potrebuje nekaj neutrudnih
voditeljev, katerim bi ljudje popolnoma zaupali.
Na osnovi upo{tevanja delnih analiz smo uvodnim sedmim trditvam, indikatorjem
katoli{kih moralnih naukov (trije za katekizemsko moralo, {tirje za Jezusovo moralo),
dodali {e dva sinteti~na indeksa: prvi~, indeks vsebinske vernosti (povpre~je petih trditev
iz kumulativne lestvice katolicizma) in, drugi~, indeks avtoritarnosti (povpre~je iz treh
trditev o avtoritarnosti). S pomo~jo faktorske analize (uporabili smo metodo glavnih
komponent z VARIMAX rotacijo) sku{amo postaviti kon~no diagnozo razmerja med
katekizemsko in Jezusovo moralo v vsej obravnavani populaciji.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM100
Black
Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 101
Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem
Tabela 1: Faktorska matrica katoli{ke morale (N=1.325)
Oblikujeta se dva faktorja oz. dve bolj izraziti komponenti, pri ~emer prva pojasnjuje
33%, druga pa 14% skupne variance. Faktorska matrica jasno ka‘e, za kaj gre:
1. Elementi Jezusovega eti~nega nauka se prepri~ljivo povezujejo v enoten faktor
(komponenta 1), ki ob tem izra‘a tudi visoko stopnjo povezanosti z vsebinsko
katoli{ko vernostjo. Za Jezusovo etiko torej lahko brez zadr‘kov re~emo, da je trdno
vpeta v verske predstave in ‘ivljenje katoli{kih vernikov.
2. Trditve, ki se nana{ajo na katekizemsko moralo, se dejansko povezujejo v enoten
faktor (Komponenta 2), vendar pa pri tem niso zna~ilno vezane na (vsebinsko)
katoli{ko vernost. Niso torej statisti~no pomembno bolj zna~ilne za katoli{ko verne,
kot za druge vpra{ane. Namesto tega se izrazito povezujejo s psiholo{kim
avtoritarizmom, ki smo ga opazovali preko treh trditev iz nabora Adorna in sodelavcev.
5. Sklep
Rezultati analize ka‘ejo, da je na prou~evani {tudentski populaciji, kar lahko pogojno
posplo{imo na slovenske razmere, eti~ni nauk dana{njih katoli~anov tesno povezan z
neposrednimi novozaveznimi (Jezusovimi) stavki, ob tem pa zelo ohlapno vezan na
nekatere temeljne katekizemske eti~ne usmeritve. Na osnovi na{ih ugotovitev sicer ne
moremo govoriti o popolnem razkroju katekizemske morale, lahko pa govorimo o
spreminjanju kulturnega in psiholo{kega pomena katekizemskih usmeritev. Katekizemski
eti~ni nauk se ne ka‘e (ve~) kot organski del katoli{ke vere, temve~ raje kot del
psihokulturnega kompleksa, ki se mu pravi avtoritarizem.11 . Katoli{ki verniki se na
drugi strani v svoji etiki o~itno vse bolj vra~ajo h kr{~anskim temeljem in sprejemajo
predvsem trditve, ki izhajajo neposredno iz Svetega pisma.
Komponenta
  ELEMENT 1 2
  Vedno se zavedam, da napuh sodi med najve~je grehe. .103 .651
  Nikdar ne dovolim, da bi me premagala lenoba. .505
  @e pogled utegne pomeniti pre{u{tvo. .482
  Ljubi svojega bli‚ njega kot ljubi{ sebe. .554 .190
  ^e te kdo udari po desnem licu, mu nastavi {e levo. .802
  La`je gre kamela skozi {ivankino uho, kakor bogatin v bo`je raljestvo. .773 .194
  ^e te tvoja roka zapeljuje, jo odsekaj! Bolje, da si pohabljen
  v `ivljenju, kot da gre{ v pekel. .804
  Vsebinska katoli{ka vernost* .686 .158
  Avtoritarnost* .141 .677
(Extraction Method: Principal Component Analysis.  Rotation Method: Varimax with Kaiser Normalization).
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM101
Black
102 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104
Sergej Flere, Miran Lavri~
K vpra{anju izvora opisanih tendenc lahko na ravni ob~e moralnosti pristopimo s
tezo, da so zastavljeni katekizemski stavki v primerjavi z Jezusovimi preprosto manj
usklajeni z ob~im postmodernim kulturnim tokom. Zygmunt Bauman npr. ugotavlja, da
so v sodobni zahodni kulturi tiste religijske moralne norme, ki so “ne-racionalne, ne-
utilitarne in ne-profitabilne”, najbolj o~itno odsotne v vsakodnevni moralnosti (Bauman,
1993: 219). Ralph Fevre (2000) v tem smislu kot vir sodobne moralnosti vidi predvsem
“zdravo pamet” (ang. Common sense); posameznikov osebni pragmati~ni ~ut za dobro
in slabo, ter v tem smislu govori o “demoralizaciji zahodne kulture”. Na tej ravni analize
lahko torej re~emo, da Jezusova morala v primerjavi s katekizemsko o~itno zveni bli`e
vsakdanji “zdravi pamet” slovenskega katoli{kega vernika. Zastavljeno tezo lahko
argumentiramo vsaj s {tirimi izhodi{~i:
1. Zastavljene katekizemske usmeritve so v diametralnem nasprotju z nekaterimi
uveljavljenimi postmodernimi vrednostnimi imperativi. Napuh v tem smislu tr~i ob
ambicioznost in ‘eljo po (dru‘beno priznanem) uspehu; lenoba ob tipi~no post-
moderno usmerjenost k “u‘ivanju trenutka”; ne~istost pa ob uveljavljene obrazce
“osvobojene spolnosti”.
2. Jezusovi stavki so na drugi strani zelo blizu nekaterim popularnim sodobnim
kulturnim trendom, kot so pacifizem in egalitarizem (oz. socialna pravi~nost). Ob
tem (vsaj nekateri) Jezusovi stavki `e sami po sebi sooblikujejo aktualne kulturne
tokove. V tem smislu lahko re~emo, da je njihov “image” v smislu poznanosti,
priljubljenosti in profiliranosti bistveno bolj{i v primerjavi s katekizemskimi impe-
rativi.
3. Jezusova avtoriteta je v primerjavi s katekizemsko bistveno bolj abstraktna ter kot
taka pu{~a posamezniku ve~ svobode pri intepretaciji eti~nih norm, kakor tudi glede
doslednosti njihovega izvajanja. Cerkvene (katekizemske) zahteve so v tem smislu
ob~utno bolj ozke in omejujo~e.
4. Ob tem je Jezus v primerjavi s Katoli{ko cerkvijo nedvomno bistveno mo~nej{i,
~i{tej{i in prepri~ljivej{i moralni lik.
Zadnji argument je skladen z nekaterimi {ir{imi sekularizacijskimi u~inki, ki jih
raziskovalci ugotavljajo na Slovenskem - predvsem gre tu za upadanje moralne avtoritete
Katoli{ke cerkve (To{ 1999; Smrke 2001). V {ir{em smislu lahko tako ugotovitve
predo~ene analize razumemo kot izraz sekularizacijskih tendenc, oziroma o‘je, kot u~inek
individualizacije dru‘benega ‘ivljenja, ki se na podro~ju religije ka‘e kot premik te‘i{~a
od institucionalne sfere k posamezniku in se odra‘a v (bolj ali manj) “privatizirani”
obliki religije (Luckmann 1997), in s tem tudi religiozno pogojene moralnosti.
Opombe
1. Prav temu nasprotno  moralo sre~amo v nekaterih kulturah, predvsem v sinkreti~nih.
2. Npr. pape{ke okro‘nice – tozadevno je zlasti pomembno Casti Connubii iz l. 1930.
3. Program je sponzorirala [tudentska organizacija Univerze v Mariboru ([OUM).
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM102
Black
Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104 103
Dejanska in katoli{ka morala: sociolo{ki vpogledi in preizkusi na Slovenskem
4. Z vidika metodi~nega ateizma velja poudariti vpra{ljivo objektivnost dejanj in izrekov, ki so
pripisana Jezusu. Ta vpra{anja so {e vedno odprta in predmet razli~nih raziskav (npr. Funk
1998) in spekulativnih tez (Timothy Freke in Peter Gandy (1999) npr. dokazujeta, da je Jezusov
lik v osnovi konstrukt, ki izhaja iz bo‘ansko-~love{kega koncepta egiptovskega boga Ozirisa
oz. gr{kega Dioniza). Ne glede na tovrstne zadr‘ke, zastavljene trditve med katoli{kimi verniki
v Sloveniji nedvomno funkcionirajo kot (bolj ali manj) nevpra{ljive Jezusove zapovedi in v
tem smislu relevanten vir vsakdanje moralnosti.
5. Tako reko~ identi~en citat najdemo ‘e tudi v stari zavezi in sicer v tretji Mojzesovi knjigi,
Levitiku: Ne ma{~uj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temve~ ljubi svojega
bli‘njega kakor samega sebe; jaz sem GOSPOD. (3 Mz 19,18)
6. To je sicer bolj nazorsko stali{~e, kot pa neposredni moralni ukaz, pa vendar ima pomembno
mesto tako teoreti~no kot operacionalno.
7. Se{tevek pod-vzorcev (1.139) je manj{i od celotnega vzorca (1.325), ker v analizo pod-vzorcev
niso bili v{teti posamezniki, ki niso veljavno odgovorili na katero izmed relevantnih vpra{anj,
ki so slu‘ila kot kriteriji razvr{~anja. (manjkajo~i odgovori).
8. Cronbachov koeficient interne konsistentnosti lestvice petih elementov zna{a 0,9084.
9. To jasno ponazarjata tudi Pearsonova korelacijska koeficienta. Za odnos med spremenljivkama
Katoli{ka vsebinska vernost in Katekizemska morala (sumacijska lestvica) velja r = 0,136,
p=0,00, medtem ko je povezanost vsebinske vernosti z Jezusovimi nauki (sumacijska lestvica)
na ravni r=0,485, p=0,00.
10. Cronbachov koeficient interne konsistentnosti lestvice teh treh elementov avtoritarnosti zna{a
0,5108
11. Nekateri avtorji izvajajo pomembne sklepe o stalni in bistveni povezanosti vsaj nekaterih
tipov religioznosti z avtoritarnostjo, pa tudi religioznosti nasploh (Fromm, 1977; Altemeyer,
1996), vendar se v pomodernem ~asu to zdi manj prepri~ljivo (vsaj kar zadeva religioznost v
na{em situacijskem okviru).
Literatura
Altbach, Ph. in Lipset, S.M. (1969): Students in Revolt. Boston: Houghton Mifflin Co.
Altemeyer, B. (1996): The Authoritarian Specter. Cambridge: Harvard University Press.
Bauman, Zygmunt (1993): Postmodern Ethics. Oxford:  Blackwell.
Fevre, R. (2000): The Demoralization of Western Culture. London:  Continuum.
Freke, T. in Gandy, P. (1999): The Jesus Mysteries. New York: Three Rivers Press.
Fromm, E. (1977): Psychoanalysis and Religion. New Haven: Yale University Press.
Funk, R.  (1998): The Acts of Jesus: The Search for the Authentic Deeds of Jesus.  San Francisco:
Harper.
Knezo{kofijstvo ljubljansko (1908): Veliki katekizem. Ljubljana.
Ljubljansko in mariborsko katehetsko dru{tvo (1930): Katoli{ki katekizem. Ljubljana: [kofijski
ordinariat ljubljanski.
Luckmann, Thomas (1997): Nevidna religija. Ljubljana: Krtina.
Nielsen, G. in Jackson, J. (1991): “Cultural studies, a sociological poetics”. Canadian Journal of
Sociology and Anthropology, 28, 279-298.
Slovenska {kofovska konferenca (1993): Katekizem Katoli{ke cerkve. Ljubljana: Dru‘ina.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM103
Black
104 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 95-104
Sergej Flere, Miran Lavri~
Smrke, Marjan (2001): Religious Dynamics in Slovenia during the 1990s. V: Borowik, Irena in
Miklós, Tomka (ed.): Religion and social change in post  communist Europe. Krakow: Nomos.
To{, Niko (1999): Religioznost v Sloveniji – v med~asovnih primerjavah. V: To{, Niko et al: Podobe
o Cerkvi in religiji. Ljubljana: FDV.
Naslov avtorjev:
Dr. Sergej Flere, redni profesor
Pedago{ka fakulteta
Koro{ka 160, 2000 Maribor
e-mail: sergej.flere@uni-mb.si
Mag. Miran Lavri~, asistent
Pedago{ka fakulteta
Koro{ka 160, 2000 Maribor
e-mail: miran.lavric@uni-mb.si
Rokopis prejet aprila 2003, dokon~na verzija za objavo pa oktobra 2003.
^lanek je po mnenju uredni{tva  uvr{~en v kategorijo
izvirni  znanstveni ~lanek s kvantitativno  argumentacijo.
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM104
Black