> • * r

velika prilož

l J v • •	v .
Vegi, lepsi,
za isto ceno
..' -.or^riivkiglas si
24. decembra 2004
Gorenjska
Banka
\
htlp: w\svv.i'hkr.si
TROŠNIŠKI KREDITI
Za vaše jesenske nakupe privarčujete tudi z najemom kredita.
Leio LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 97 - CENA 200 Sit (16 HRK.)
Kranj, torek, 7. decembra 2004
Na gorenjskih cestah je letos umrlo že 24 ljudi, zadnji trije v nedeljskem jutru na regionalki med Jeprco in Mejo.
Nedeljska nesreča med Mejo In Jeprco je bila letos.druga, ki je vzela kar tri življenja. Foto: Tina Doki
Krai\j - Do izgradnje avtomobilske ceste mimo Naklega Je bil ta del hitre ceste najbolj črna točka na Gorenjskem. Zdaj je to stara ljubljanska magistralka od Orehka do Jeprce, na kateri so ljudje resda umirali tudi že prej, a tako množično ne. Prometa, ki naj bi ga avtomobilska cesta proti Ljubljani razbremenila, praktično ni nič manj, saj številni vozniki, tudi tovornjakarji, zaradi plačila cestnine ubirajo to pot v Ljubljano ali iz nje.
eprav je cesta pregledna, na njej prevečkrat teče kri. Ali pa prav zato; res je hitrost omejena na 90 kilometrov na uro, vendar se mnogim voznikom strašno mudi. A nekateri od njih nikoli ne pridejo na cilj. Tudi nedeljskega povzročitelja, starega komaj 26 let, ne bo več domov. Nepravično pa je, da hitrost ubija nedolžne, ki vozijo po pameti. Še dve drugi družini sta od nedeljskega jutra zaviti v črno. Da je cesta smrtna, priznavajo
tudi policisti, ki po njej vsak dan križarijo z radarji. Dolgo so opozarjali na posebej nevarno prečkanje magistralke z lokalno cesto z Brega ob Savi proti Žab-nici, kjer sta samo letos ugasnili dve življenji. Zdaj sta pred križiščem z obeh strani še sveža prometna znaka z omejitvijo hitrosti na 70 kilometrov na uro. A kdo se bo omejitve držal. Če je še 90 kilometrov na uro prepočasi? Policisti in kazni imajo omejeno moč, zavedanje, da hitrost ubija, pa je še zunaj zavesti številnih voznikov.
Lani je na gorenjskih cestah umrlo šestnajst ljudi, letos do Miklavža je mrtvih že 24. Do konca leta je še slab mesec -"veseli" december, v katerem tudi vozniki, ki običajno ne pijejo, radi sežejo po kozarčku preveč in v katerem vreme prometu praviloma ni najbolj naklonjeno. Samo eno življenje imamo. Res nesmiselno ga je izgubiti na cesti. Helena Jelovčan
Ločani za novo knjižnico ]\a Prešcmov dan na Prešernovi
Škofja Loka - V petek in soboto so začeli v knjižnici in na Mestnem trgu v Skofji Loki zbirati podpise za pospešitev izgradnje nove knjižnice. Peticijo je doslej podpisalo 800 Ločanov.
Podpise, bodo v knjižnici Ivana Tavčarja zbirali do konca decembra.
Prostori v nekdanji vojašnici, v katerih naj bi bila nova knjižnica, so še vedno v državni lasti. "Kljub temu daje bil ta del objekta lani konec septembra razglašen za javno infrastrukturo na področju kulture, postopki v Ljubljani tečejo zelo počasi. Že dolgo so pripravljeni gradbeni načrti in vsa potrebna soglasja, manjka pa nam gradbeno dovoljenje, ker s strani države ni realiziran zakonsko že urejen prenos lastništva dela stare kasarne na občino oziroma knjižnico," je pojasnila v. d. ravnateljice knjižnice Marija Lebar in dodala, da je vesela, da pri Ločanih čuti tolikšno podporo. Do sedaj so zbrali 800 podpisov, v knjižnici jih bodo zbirali še do konca decembra.
Ana Hartman, foto: Vilma Stanovnik
Pomoč Planikinim delavcem
Kraiy - Delavci Planike, ki so v stečaju ostali brez dela, so prejšnji teden dobili pomoČ v obliki prehrambenih paketov. Za premostitev najhujših stisk je namreč Območno združenje Rdečega križa Kranj Planiki poslalo dvesto paketov. Kot pravi sekretarka združenja Milka Miklavčič, bodo socialno ogroženim delavcem pomagali še naprej, za njihovo pomoČ bodo namenili tudi ves denar, ki se zbere v nabiralnikih Rdečega križa na letališču in v Mercatorjevem centru, razen teg^ pa še del pr^rambenih paketov, ki jih bodo dobili iz vseslovenske'akcije Nikplr^nii. Materialno pa delavcem pomagata tudi sindikata NeodvisriqfflWki je poslal prošnje vsem županom vseh občin, kjer živijf>PJaniJcfin delavci, in Svet gorenjskih sindikatov, ki se prav tako dogovarja z župani, razen tega pa bo iz lastnih virov Vsakemu delavcu namenil bon za pet tisočakov.	D.Z.
V Prešernovi ulici v Radovljici so v petek, ob obletnici rojstva Franceta Prešerna, slovesno odprli stanovanjsko
poslovno stavbo in s tem končali prenovo ulice.
Radovljica - Podjetje Alpdom, Inženiring iz Radov^ice je v letu dni na ruševinah stare stavbe zgradilo novo, v kateri je 22 stanovanj, dva poslovna prostora, 32 garažnih boksov in še 16 zunanjih parkirišč. Naložba jih je stala 750 milyonov tolarjev, vsa stanovanja so že prodali, kupci pa so v povprečju odšteti za kvadratni meter 1.500 evrov. Novo stavbo sta odprla direktor podjetja Jože Kapus in radov^iški župan Janko S. Stušek.
Kot je ob tem dejal Jože Kapus, je od prvih idej za prenovo Prešernove ulice v Radovljici minilo četrt stoletja, od izgradnje prvega dela, v katerem so zgradili stavbo Alpdoma skupaj z večstanovanjsko stavbo Prešernova ulica 1, pa osem-
najst let. Prenova je potekala v več fazah, z različno dolgimi zastoji, tudi z različnimi načrtovalci. Večino ulice je projektiral arhitekt Andrej Ravnikar, delno Marko Smrekar in zadnji del Matjaž Pangerc. Različni so bili tudi investitorji: začela
sta samoupravna stanovanjska skupnost in Alpdom, nadaljevala stanovanjski sklad in občina, zaključil jo je Alpdom, inženiring. Večino gradbenih del je opravil Gorenje iz Radovljice, zadnji del so zaupali Tehniku iz Škofje Loke, ki pa ima v svojem sestavu še preostanek Gorenjca. In kakšna je razlika med staro in prenovljeno Prešernovo ulico? Stara je imela 99 stanovanj in 5.084 kvadratnih metrov površine ter več kot dvesto kurišč in prav toliko dimnikov. V prenovljeni
ulici, kije sodobno komunalno opremljena in ogrevana večinoma na plin, je 170 stanovanj, 21 poslovnih prostorov, 69 podzemnih in 148 zunanjih parkirišč, zaklonišče in skladiščne površine.
V Alpdomu so v petek kupcem poleg ključev novih stanovanj izročili tudi vso potrebno dokumentacijo, obljubili pa so, da bodo spomladi dokončali še zunanjo ureditev (ozelenitev, popravilo asfalta).
Cveto Zaplotnik, foto: Tina Doki
CO t-( o
VD
CN
m ro
O
r-

rs. o^
CN CS

CN CM
M
e


'J,
tr. —'
C
V Radovljici so z izgradnjo še zadnje stavbe končali prenovo Prešernove ulice

GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
Poslanci državnega zbora so dva meseca po volitvah izvolili novo vlado, v kateri še ni ministra za lokalno samoupravo In regionalni razvoj.
Za vlado je od 88 prisotnih glasovalo 51 poslank in poslancev.
Ljubljana - Po skoraj desetih urah razprave, v kateri so sodelovali skoraj vsi poslanke in poslanci državnega zbora, je bila v petek, natanko dva meseca po volitvah, izvoljena nova vlada. Ker je Darinka Mravljak odstopila kot kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, še ni popolna. Nov kandidat ali kandidatka bo znan ta teden.
V razpravi so bile iz klopi vladajoče koalicije izrečene mnoge besede o prelomnosti dogodka, ko se z novo vlado začenja za Slovenijo obdobje razcveta in resnične demokracije in končuje obdobje vzvišenosti oblasti in
korupcije, za kar naj bi bilo krivo predolgo vladanje Liberalne demokracije. Nova vlada je prava in strokovna kot le redka doslej. Ob kritikah odhajajoče oblasti so ji bile izrečene tudi pohvale, saj so bili v Času njene vladavine uresničeni za Slovenijo pomembni projekti, Še posebej vstop v Evropsko unijo in Nato. Nova opozicija Liberalne demokracije Slovenije in Združene liste socialnih demokratov in deloma Slovenske nacionalne stranke pa je opozarjala na nerealnost obljub, ki so zapisane v koalicijski pogodbi, saj država za njihovo uresničitev ne bo imela denarja. Odhajajoči pred-
Mag. Janez Božič: Avtocesta v tem mandatu
Mag. Janez Božič, dosedanji predsednik uprave Dars,
je novi minister za promet.
Kako se počutite sedaj, ko ste prebrali in podpisali prisego, v vlogi ministra?
''Občutki so izjemni, vendar se zavedam teže velike odgovornosti, zato se bom z vsem svojim znanjem in izkušnjami trudil, da bo na tem področju storjeno vse tisto, kar je obljubljeno v koalicijski pogodbi in v mojem nastopu na zaslišanju pred komisijo državnega zbora, ki mi je postavljala kar zahtevna vprašanja."
Se obetajo sedaj, ko je pro-metni minister Gorenjec, gorenjskim cestam boljši časi?
"Res prihajam z Gorenjskega, vendar se bom trudil, da bo gradnja enakomerno razpršena po vsej državi. Zagotovo bo na vrsti tudi Gorenjska. Intenzivno bomo nadaljevali z gradnjo gorenjskega kraka avtoceste. Zgraditi ga moramo v tem mandatu in ga povezati z avtocestnim obročem okoli Ljubljane. Ob-
nov je potrebnih veliko državnih cest, med katerimi so tudi ceste, ki so enake kot pred petdesetimi leti."
Kaj pa gorenjske obvoznice: Bled, Skofja Loka ...
"Gradnja obvoznic je v vsakem primeru zelo pomembna. Najprej bo treba preveriti vse možnosti in vire financiranja doma in iskati druge možnosti tudi na tujem."
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
-BREZPLAČNO-
Veljavni so samo kuponi s številko tekočega meseca v tekočem letu (ta mesec št. 12/04)!
MaLi oglas, oddan po telefonu aLi brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen nasLov naročnika.
KUPON ZA BREZPUČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU.
Po teLefonu 04/201 42 47 sprejemamo maLe ogLase neprekinjeno
24 ur dnevno, v maLo-ogLasnem oddelku na Zoisovi 1 pa smo vam na
razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.).
Pošljite na: gorenjski glas, d.0.0., Zoisova uL 1,4001 kranj, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
12/04
Naročam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku.
Skupinski posnetek nove vlade po izvolitvi.
sednik vlade Anton Rop (LDS)
ji je očital nasprotujoča si stališča in podobnost seznamu želja, ko na eni strani obljublja več denarja za javne potrebe, po drugi strani pa napoveduje varčevanje, kar ni združljivo. Miran PotrČ (Združena lista) je izrekel dvom o iskrenosti etičnega kodeksa, ki so ga podpisali ministri, ki je za javnost dopadljiv, dejansko pa je ponavljanje v ustavi zapisanih obveznosti in ravnanja ministrov. Janez Janša pri sestavljanju vlade ni upošteval meril, ki jih je sam postavil. Koalicijska pogodba je po njegovem mnenju posebej pomanjkljiva pri varovanju človekovih pravic in svoboščin ter ogroženih skupin. Opozicijski poslanci so pri vladnih obljubah predsedniku Janezu Janši priznavali večjo realnost kot ministrom, ki
v
so obljubljali nemogoče. Ze na prvi seji so se pojavile razlike v koaliciji, pri Čemer so mislili na nekatera stališča Slovenske ljudske stranke. Darji Lavtižar Bebler (LDS) se je zdelo sporno imenovanje polkovnika Dragutina Mateta za ministra za notranje zadeve, saj bo Slovenija ena redkih demokratičnih držav, kjer bo vojak vodil ministrstvo za notranje zadeve. Opozicija je kljub kritičnosti zagotovila premieru sodelovanje.
občin bo vlada upoštevala merila, ki so zapisana v zakonih, kar se v preteklosti ni vedno dogajalo. Zavrnil je napovedi o stotinah milijardah tolarjev, ki jih bodo plačevali državljani za uresničitev v koalicijski pogodbi zapisanih obljub in trditve, da upokojenci z vstopom DeSUS v
vladno koalicijo ne bodo veliko pridobili. Nova vlada prevzema odgovornost za sedanje razmere v državi, preteklost pa je odgovornost prejšnjih vlad. Število vladnih uslužbencev se ne bo povečevalo. Strateški svet, ki je bil ustanovljen leta 2000, ne bo vlada nad vlado. Če bo potrebno, bodo koalicijsko pogodbo spremenili, saj morajo določene probleme še preučiti, čeprav je ta koalicijska pogodba boljša od dosedanjih. Konec mandata te vlade bo manj neuresničenih obljub, kot jih je bilo na koncu mandata prejšnje. Vlada je najboljša mogoča v danih razmerah, je povedal Janša. Zahteva, naj bodo banke samo v domači lasti, je neresna, je povedal in s tem zavrnil zahtevo poslanca koalicijske SLS Franca Kan-glerja. Pri očitku, daje minister za notranje zadeve vojak, je vprašal, ali je morda slabo biti vojak. Veteranom vojne za Slovenijo je obljubil boljši ppložaj, državljankam in državljanom pa je svetoval realnost in potrpljenje, saj problemov ni mogoče reševati preko noči, ter zagotovil delovanje vlade v dobro vse Slovenije.
Jože Koši\jek, feto Tina Doki
Je biti vojak greh
V odgovoru na vprašanja in kritike je predsednik vlade Janez Janša opozoril na zahtevnost časa in izrazil zadovoljstvo, da je tudi nekdanja oblast priznala nekatere svoje napake. Pri morebitnem ustanavljanju novih
Karel Erjavec: Poklicni vojak ni uradnik
Karel Erjavec je bil doslej državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, od petka pa je minister za obrambo.
Kdo je kdo v vladi
Janez Janša, predsednik vlade; dr. Andrej Bajuk, minister za finance; mag. Janez Božič, minister za promet; specialist akademske stopnje Andrej Bručan, minister za zdravje; mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve; Karel Erjavec, minister za obrambo; Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Dragutin Mate, minister za notranje zadeve, Janez Podobnik, minister za okolje in prostor; dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve; dr. Vaško SImonitI, minister za kulturo; dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje; dr. Gregor VIrant, minister za javno upravo; mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo; dr. Jure Zupan, minister za šolstvo, znanost in tehnologijo In dr. MIlan Zver, minister za šolstvo in šport
Alije obrambno področje za vas novo glede na to, ker ste doslej delovali v pravosodju?
"Zanesljivo je na tem področju nekaj novosti, vendar sem prepričan, da bom z dobro ekipo in svojim prizadevnim delom hitro spoznal področje in začel uresničevati tisto, kar je zapisano v koalicijski pogodbi."
Ali gre za pomembne novosti?
"Na prvem mestu je uresničitev ciljev, ki so zapisani v strateških dokumentih, racionalizacija dela v upravnem delu ministrstva, ki je preobširen, združevanje določenih funkcij in odprava neskladij med vojaškim in upravnim delom. Načrtujemo novo zakonodajo, še posebej pri za-
oei»^' n^ ceVi RsGceO NA MoVo U(.ADo



N >
gotavljanju varstva pred naravnimi nesrečami. V mislih imam zakon o gasilstvu in zakon o varstvu pred požari. Zelo pomemben bo zakon o vojaški službi za položaj poklicnih vojakov, ki jih ne moremo enačiti z državnimi uradniki. Poklicni vojaki so pogodbeni vojaki, ki sklepajo pogodbe za pet let. Zakon bo moral upoštevati vse posebnosti tega poklica, med katerimi je tudi možnost delovanja zunaj Slovenije."
Ali ste že izbrali svoje sodelavce?
"Nekaj ljudi sem že izbral. Novi šef kabineta bo Franci Sta-nonik iz Vodic, ki je bil doslej moj sodelavec na ministrstvu za pravosodje. Za državnega sekretarja pa bom predlagal Franca ZnidarŠiČa, ki je bil že državni sekretar na ministrstvu za obrambo in je pokazal veliko pripravljenost za delo. Sam sem opravil več razgovorov z več kandidati. Tisti kandidat, ki sem
si ga najbolj želel, je ponudbo
«
odklonil, vendar sem tudi z izbranim kandidatom zelo zado-
voljen.

Jože Košnjek
A
5
J
Torek, 7. decembra 2004
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Slabosti železnega direktorja
Svet zavoda kranjske porodnišnice direktorju Marku Lavriču očita vrsto nepravilnosti in zahteva njegov odstop.
KOMENTAR
Kranj - V Bolnišnici za ginekologyo in porodništvo Kranj je v zadnjem času napeto ozračje. Direktor prof. dr. Marko LavriČ se mora, namesto da bi se veselil radodarnosti in večjega števila porodov, letos jih je bilo 1122, braniti pred očitki in zahtevanim odstopom. Svet zavoda mu namreč oČita vrsto nepravilnosti. Hudih grehov, zaradi katerih naj bi se Marko Lavrič poslovil od direktorskega naziva.
Marko Lavrič, dr. med.
Darko Gregorač, dr. med.
Na nepravilnosti je že dalj časa opozarjala Lucija Vrabič Dežman, dr. med., na novembrski seji sveta zavoda je z njimi seznanila ostale člane sveta in o direktorjevih kršitvah zakona obvestila tudi ministrstvo za zdravje. Po besedah Vrabič Dežmanove naj bi si direktor Lavrič več let sam podpisoval potne naloge, za pot v službo si
je obračunaval kilometrino in se tako okoristil z okoli pol milijona tolarjev, za njegovo potovanje v Rusijo ni potnega naloga in kljub dodatni stimulaciji ni pripravil sanacijskega programa. Posel, povezan z biopsijami, je sklenil brez javnega razpisa, naštete nepravilnosti kažejo na okoriščanje, poleg tega pa naj bi Lavrič največ pa-
cientk pregledal v drugih ordinacijah in popoldne, kar je več plačano. Po ugotovitvah sveta zavoda gre pri naštetih očitkih za kršitev zakona o javnih naročilih, direktorju ne pripada plača za delovno uspešnost, člani sveta pa celo zahtevajo njegov odstop.
Prof. dr. Marko Lavrič ob očitkih zmajuje z glavo in pravi, da so neresnični, poleg tega naj bi bila po njegovem mnenju seja sveta zavoda sklicana nezakonito. "To je že druga gonja proti meni, pred leti so me namreč želeli odstaviti zato, ker sem kirurgu Marjanu Fabjanu, dr. med., oddajal operacijsko dvorano. Ne skrbi me moje dobro ime, ampak ugled bolnišnice, saj naše notranje zdrahe lahko vplivajo na to, da bodo ženske hodile rojevat v druge porodnišnice, pri nas pa se bo število porodov zelo zmanjšalo. Očitane slabosti so neumnost in jih odločno zavračam. Nekateri pričakujejo, da bom odstopil, vendar se to ne bo zgodilo, saj nisem kriv. Tudi slabega poslovanja mi ne morejo očitati, kajti naša bolnišnica leta ne bo končala z izgubo," je dejal Lav-
4
rič, ki dela v kranjski porodnišnici že Štiri desetletja, sedanji mandat pa se mu izteče aprila leta 2006. Lavrič je odgovoril na očitke sveta zavoda, njegovo
pismo pa so omenjenemu svetu minuli petek poslali iz odvetniške pisarne Ceferin, ki ga zastopa.
Odgovorili so tudi z ministrstva za zdravje in svetu naročili, naj razčisti sporne zadeve. Precej redkobeseden pa je bil ginekolog in predsednik sveta zavoda kranjske porodnišnice Darko Gregorač, dr. med., ki
je odločno zavrnil direktorjev očitek, da je bila zadnja seja sveta sklicana nezakonito, saj so storili vse tako, kot je potrebno, in zanjo je vedel tudi Lavrič. "Stvari so dolgo zorele in nabralo se je veliko nepravilnosti. Danes (minuli petek, op. p.) sem prejel Lavričev odgovor, vendar ga zaradi obilice dela še nisem uspel prebrati, zato ga tudi ne morem komentirati. Kljub direktorjevim zanikanjem in zatrjevanju, daje vse v redu, lahko rečem, daje stanje zelo resno," je povedal Gregorač, ki ne izključuje možnosti kazenske ovadbe. V teh dneh bo z Lavričevim odgovorom seznanil tudi ostale člane sveta zavoda, ki se bo sestal v četrtek. Svet zavoda po besedah Grego-rača vztraja pri zahtevanem odstopu direktorja Lavriča.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Mend i Kokot
V službi ljudstva
Kaj je na novembrski seji gnalo skupino jeseniških svetnikov iz vrst Liberalne demokracije Slovenije - pritegnili so jim še iz Stranke mladih Slovenije, Slovenske demokratske stranke in Stranke demokratske akcije Slovenije - da so na vsak način želeli doseči za polovico višje sejnine, lahko samo ugibamo. Sami so se sklicevali na dejstvo, da so za svoje delo, torej razpravo in odločanje na sejah občinskega sveta, med najslabše plačanimi na Gorenjskem, če že ne v državi. Doslej so zci udeležbo na redni seji prejemali 32.248,80 tolarja bruto. Je to veliko, malo? Je zahteva, da bodo poslej za udeležbo na redni seji oziroma, ko bodo uskladili pravilnik, prejemali 48.373,20 tolarja znak pohlepa ali kaj drugega?
Za primerjavo poglejmo i' nekaj drugih občin, primerljivih po velikosti in z enakim načinom obračunavanja svetniških nagrad. Škofjeloški svetniki prejemajo enako sejnino kot doslej jeseniški, torej 32.248,80 tolarja. V za spoznanje veČji občini Kamnik ta znaša toliko kot Jeseničani želijo po novem, torej 48.373,20 tolarja. V manjših Medvodah svetniki prejmejo 35.473,68 tolarja nagrade, v Tržiču 32.248,00 tolarja, na precej manjšem, a bogatejšem Bledu 54.822,96 tolarja. Poklicali smo še v rudarske Trbovlje, ki jih tudi pesti industrijsko breme preteklosti - tam svetniki za svoje delo prejmejo 25.800 tolarjev.
7x1 jeseniško občino je nerodno to, da je del svetnikov višje sejnine postavil v ospredje ob sprejemanju proračuna za prihodnje leto in bil za svoj prav pripravljen t\'egati, da proračun celo ne bo sprejet pravočasno. Za 11,5 milijona tolarjev več na eni sami postavki ob 3,7 milijarde celotnega proračuna, kamor so vračunana tudi pričakovana nepovratna sredstva od države. Pa še nerodnost, da so manjkajoče milijone iskali v največji mošnji, namenjeni za razvoj. Pohlep? Po denarju najverjetneje ne, po oblasti pa zanesljivo. Razum in spretnost finančne matematike je k sreči ostala na strani župana Borisa Bregan-ta in njegove ekipe.
Svetnik Boris Smolej je dejal, da je 'funkcija svetnika častna, ker so nas ljudje izvolili, nismo šli v službo. Morala bi biti brezplačna. " Občina Jesenice je z dolgoročno naravnanim razvojnim programom na dobri poti, da postane bogata, da dobi manjkajočih najfnanj 1500 delovnih mest, da res postane ?nesto jekla in cvetja. Ljudje so nedvomno za to, če bodo le še njihovi izvoljeni predstavniki. Menđi Kokot
Povolilna kriza v Ukrajini

Drugi ukrajinski Černobil: Viktor proti Viktorju, zmagovalca pa vseeno še ni.

GLAS
Pomerila sta se Viktor JanukoviČ in Viktor Juščenko. Prvi je sedanji premier in ga podpira vzhod, države ter Rus^a, drugi pa bivši premier in ga podpira zahodni del države, Evropska Un^a ter ZDA. Prvi je iz tabora starih prokomunističnih sil, drugi pa iz opozicye in usmerjen demokratično zahodno. Tako se vsaj zdi.
Volilni rezultati so bili uradno tesni, v resnici pa sploh ne. Volilna komisija je sicer razglasila Janukoviča za zmagovalca, vendar so imeli smolo, da so bili na polovici vseh volišč prisotni mednarodni opazovalci in tako je bilo jasno dokumentirano, da so privrženci Janukoviča ponarejali volilne listke in da so ljudje hodili glasovat po večkrat ter da so volivce podkupovali. Putin je verjetno v upanju, da bo rezultate s tem zapečatil, Janukoviču prišel čestitat še pred uradno razglasitvijo zmagovalca, še enkrat pa mu je telefoniral takoj po razglasitvi rezultatov. Opozicija pa ni ostala križem rok. Ulice so se napolnile z opozicijskimi privrženci. Protestniki so sporočali, da so volitve zgoljufane in naj priznajo zmago opoziciji. Tudi privrženci Janukoviča so prišli na ulice in grozili z odcepitvijo vzhoda, če priznajo zmago opoziciji. Ukrajinski parlament je razveljavil volitve. Čeprav za to nima pooblastil, razpustil volilno komisijo in pozval k novim volitvam. Simbolična zmaga opozicije pač. To moč ima namreč vrhovno sodišče, ki pa je z odločit-
vijo zavlačevalo, saj je Čakalo na rezultate pogajanj med kandidatoma. Na pomoč so prišli tako Rusi kot Evropejci. Javier Solana, Kwasnievski in drugi skušajo rešiti nastali zaplet, vendar se rešitev bolj in bolj izmika. Lech Walesa je prišel spodbujat opozicijo. Vzhod grozi z odcepitvijo in priključitvijo Ruski federaciji. Za Rusijo to niti ne bi bilo posebno ugodno, saj se tam nahaja težka industrija, ki bi jo Rusija morala financirati, če ne želi velike brezposelnosti. Hkrati pa Rusiji ni preveč pogodu opozicijski kandidat, ki je odkrito proza-hodno usmerjen. Rusija bi tako izgubila iz svojega vplivnega območja še eno državo, NATO pa bi se kmalu razširil še v Ukrajino.
Nekateri so za Ukrajino slišali rvič leta 1986, ko se je zgodil ernobil. Počasna reakcija Sovjetske Zveze je povzročila nela-godje med ljudmi. Po tistem seje začelo več dogajati tudi na družbeni sceni. Unijatska cerkev seje
izvila iz izolacije leta 1988. Ljudsko gibanje, ki so ga vodili ugledni intelektualci in pisatelji, je zmagalo na lokalnih volitvah
Merkur delnice prodal Savi
Kranj - Delniška družba Sava iz Kranja bo kupila 16 tisoč delnic Gorenjske banke, ki jih prodaja družba Merkur iz Naklega, je včeraj pojasnil predsednik uprave kranjske družbe Janez Bohorič. Sava, ki ima trenutno v lasti 36,1 odstotka delnic Gorenjske banke, je namreč uspela s svojo ponudbo in tako izkoristila predkupno pravico. Za delnico bo plačala po 250 tisoč tolarjev oziroma skupaj štiri milijarde tolarjev, z nakupom teh delnic pa bo postala že 40,9-odstotni lastnik banke. Kot je dejal Janez Bohorič, so se za nakup delnic odločili, ker gre za pametno finančno naložbo. Kupoprodajno pogodbo bosta Sava in Merkur podpisala že v kratkem. S.S.
Središče glavnega ukrainskega mesta Kiev.
1990. Julija istega leta je parlament razglasil neodvisnost, ne pa tudi odcepitve. S svobodo niso točno vedeli, kaj bi počeli. Leta 1991 so prepovedali komunistično partijo. Istega leta so tudi organizirali referendum o neodvisnosti. Za prvega predsednika so izvolili bivšega predsednika komunistične partije Le-onida Kravčuka; Neenotnost je 1992 pripeljala do odstopa vlade. Z Rusijo pa so imeli cel kup sporov glede jedrskega orožja in kontrole črnomorske flote. Pro-ruski kandidat Leonid Kučma je premagal Kravčuka na volitvah 1994, komunistična partija pa je zaradi kriz pridobila na glasovih, tako daje na parlamentarnih volitvah 1994 dobila bistveno večino. Konec 90-ih je nastopila nova ohladitev odnosov z Rusijo. Tokrat glede NATA. Ukrajina je
namreč izrazila željo, da se priključi tej organizaciji, česar pa Rusija ni odobravala. V nemirnih časih v letih 2001 in 2002 sta odstopila dva predsednika vlad: Viktor Juščenko in Pinakh. Vseeno pa se je z novim tisočletjem začelo boljše obdobje. Leta 2000 so zaprii černobilsko elektrarno, 2001 so uničili zadnjo jedrsko konico in 2002 se je začela zmerna gospodarska rast, vlada pa je sklenila pretrgati nevtralnost in začeti proces priključitve
k NATO.
Parlament je medtem v drugem poskusu izglasoval nezaupnico vladi in zahteval vlado narodne enotnosti, kar pa sedanji premier JanukoviČ ne prizna. Mednarodni pogajalci, ki so bili prejšnji teden v Kijevu, so se skupaj s kandidatoma dogovorili za mirno rešitev krize in ohranitev celovito-
sti države, za kar morajo protestniki deblokirati vladne stavbe. Vzhodna regija pa je vseeno že določila 9. januar za odcepitveni referendum. Zaradi vsesplošne panike med ljudmi je v nevarnosti tudi bančni sistem, ki se zaradi prevelikih dvigov gotovine iz bank lahko sesuje. Vsekakor pa je nekaj pozitivnega, da sta si nasprotnika pred novinarsko konferenco v sredo stisnila roke. Zdi se, daje gordijski vozel presekalo vrhovno sodišče, ki je v petek razveljavilo drugi krog volitev in določilo, da jih morajo ponoviti 26. decembra. Opozicija je navdušena in zahteva še več mednarodnih opazovalcev na volitvah. Na ulicah pa bo še ostala. JanukoviČ se je z odločitvijo sprijaznil in sedaj bo pač verjetno poskušal zmagati pošteno.
Dominik Frelih
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje. Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žle-bir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, MIha Naglic, Milena Miklavčtč, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o,o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je pottednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za december: 2.300 SIT; redni plačniki naročnine imajo 20% popust; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

> Is'/:

GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
V-
GORENJSKA / info@g-glas.si
Torek. 7, decembra 2004
Po korakih do boljših cest
Letošnja prenova cest v bohinjski občini je stala okrog
200 milijonov tolarjev.
Bohinjska Bistrica - Minuli petek se Je bohinjska županja Evge-nija Kegl Korošec srečala s predstavniki Direkcije državnih cest republike Slovenije in Cestnega podjetja Kranj. Na delovnem srečanju so ocenili letošnja cestna dela v bohinjski občini in predstavili program del za prihodnje leto.
Država je prenovi bohinjskih cest letos namenila skoraj 200 milijonov tolarjev, kar je vedno premalo, saj je večina cest v tej občini zelo slabem stanju. S tem denarjem je izvajalec del ki'anjsko cestno podjetje popravil le najnujnejše odseke cest. glavnina pa jih na prenovo še čaka. Obno\Hi so odseke ceste skozi Korita, ki jih je zima najbolj prizadela, in cestni usad. zaradi katerega je bil promet na lem delu zelo oviran, popravili so posamezne dele ceste v Zgornji dolini in na cesti Gorjuše - Mrzli studenec ter obnovili cesto ob Bohinjskem jezeru, kjer so uredili tudi brežino in ograje. Kljub temu da so dela na omenjeni cesti končali sredi oktobra, sojo uradno odprli minuli petek. Prenova celotne ceste je stala 250 milijonov tolarjev, od tega letošnja dela 150 milijono\' tolarjev. "Veseli smo. daje cesta ob jezeru, po kateri se pelje vsak gost. ki obišče Bohinj, obnovljena, saj je bila dotrajana in na nekaterih mestih tudi zelo nevarna. Kljub temu da v Sloveniji ki'onično primanjkuje denarja za regionalne ceste, se je letos z državnim denarjem v naŠi občini vendarle nekaj naredilo, veliko dela pa nas seveda še čaka," je dejala Kegl KoroŠčeva.
Prihodnje leto naj bi v Bohinjski Bistrici zgradili kj'ožišče ter obnovili Jelovško cesto in del ceste od krožiŠČa do bencinskega servisa. Vrednost projekta je 400 milijonov tolarje\'. od tega naj bi občina zagotovila oki'og 70 milijonov tolarjev. "Nujna je tudi sanacija ožine v Jereki, ki otežuje promet na cesti do Pokljuke, most je zelo ozek in za avtobuse skoraj neprevozen. Projekti so pripravljeni, našteta dela pa naj bi bila končana konec prihodnjega leta in v začetku leta 2006. V prihodnosti nas čaka tudi zahteven in obsežen projekt rekonstrukcije ceste v Zgornji dolini, ki je zelo dotrajana. Bohinjske ceste bi v naslednjih petih letih morali urediti." je pojasnila županja. Na delovnem srečanju so govorili tudi o umirjanju prometa in parkiriščih. Občina Bohinj pa skupaj s ki'anjskogorsko občino sodeluje v mednarodnem projektu z naslovom Umiijanje prometa v alpskih dolinah.	Renata Škrjanc
Zavrnjena pobuda za oceno ustavnosti
Ljubljana, Žirovnica - Ustavno sodišče Republike Slovenije je v začetku novembra zavrnilo pobudo Janeza Zupana z Brega pri Žirovnici za oceno ustavnosti 79. člena Zakona o zemljiški knjigi, v katerem so zapisani pogoji za zaznambo spora na nepremičninah. To je možno vpisati na podlagi tožbe ali tožbenega predloga proti imetniku vknjižene lastninske pravice. Predlagatelj pa bi želel vpisati zaznambo postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki se začne s pritožbo. Vsebina postopka v razlagi Ustavnega sodišča ni navedena. Zakonu o zemljiški knjigi Janez Zupan očita, da je v neskladju z 8. členom Ustave, po katerem mora biti slovenska zakonodaja skladna z mednarodnim pravom. Meni, da so mu kratene pravice, da zaščiti svoj pravni interes na zemljišču pod vložno številko 420 v katastrski občini Žirovnica, na katerem uveljavlja pravico do denacionalizacije, ki pa ni predmet postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ustavno sodišče še navaja, da ni povsem jasno, kaj bi želel predlagatelj z vpisom zaznambe doseči; saj evropsko sodišče presoja o kišenju človekovih pravic s strani države, ne razveljavlja pa sodnih odločb. Po podatkih iz zemljiške knjige je pod navedeno vložno številko več parcel, ki so vknjižene še kot ljudsko premoženje, vendai* je vložen zahtevek, da se lastništvo prenese na Občino Žirovnica. Za eno parcelo je že vpisana zaznamba o predkupni pravici pobudnika.	M. K.
V spomin
Soča Švigelj,
profesorica slavistike
(1940 - 2004)
Soča Švigelj se je rodila 21. aprila 1940 v Ljubljani. V Bovcu je zaključila nhzjo gimnazijo, maturirala pa je leta 1958 na gimnaziji v Ljubljani. Na oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani je diplomirala leta 1963. Vsa službena leta (od 1963 do 1998) je posvetila prosvetnemu delu. Poučevala je na Gumarski šoli v Savi v Kranju, na Srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju, zadnjih dvajset let pa na Gimnaziji Kranj.
Bila je predana članica Slavističnega društi^a Kranj od njegove ustanovitx'e dalje. V Času od 1970 do 1978 pa je bila dve mandatni obdobji tudi njegova predsednica. V tem času je bilo SD Kranj soorganizator slavističnega zborovanja na Bledu.
Pripravila je več predavanj in srečanj ter sodelovala tudi z drugimi kulturnimi ustanovami v Kranju. Redno se je s svojimi dijaki udeleževala tekmovanj iz znanja materinščine za CP, kjer so dosegali visoke uspehe.
Leta 1999 je prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije za izjemne uspehe pri svojem delu.
Z vsem srcem je bila predana svoji stroki. S svojim doživetim pripovedovanjem ter kakovostnim razlaganjem je uspela pritegniti mnoge dijake. Nekateri med njimi pa so nadaljevali svojo življenjsko pot kot profesorji slovenščine.
Njenemu soprogu, hčerki in sinu naj bo ob teh težkih trenutkih v tolažbo, da je do zadnjega verjela v življenje in da se je bomo vsi spominjali kot odlične slavistke in izjemnega človeka.
Vlasta Jemec, predsednica SD Krai\j
Zadovoljni ob prevzemu del
V petek so podpisali pogodbo za gradnjo ceste v poslovno cono Naklo, ki jo bodo najverjetneje odprli junija 2005.
Naklo • V skupni ponudbi za prevzem del sta uspeli podjetji Primorje Ajdovščina in Cestno podjetje Kranj. Direktorja Dušan Črnigoj in Brane Žiberna sta po podpisu pogodbe napovedala izvedbo del v roku, zaupanje v znana izvajalca v občini Naklo pa je izrazil župan Janez Stular.
ideja o cestni povezavi med Polico in nastajajočo industrijsko trgovsko cono Naklo izvira že iz leta 1972. Nekdanja Občina Kranj je ni uresničila. no\ načrt za povezoN alno cesto Polica - Okroglo pa je dala izdelati Občina Naklo zaradi piano\ o razvoju poslovne cone Naklo. Z dobrim programom je uspela na razpisu za sredstva evropskih strukturnih skladov, od koder pričakuje blizu 20!^ milijonov tolarjev. Preostali denar za 347 milijonov tolarje\' vredno naložbo je zagoto\'ila s komunalnimi prispevki podjetij /a nove gradnje.
Nova cesta, ki se bo začela pri semaforskem kiižišču na Polici, bo dolga približno 700 metrov. Najbolj zahteven objekt na trasi bo 50-metrski viadukt čez železniško progo. Ob cesti bodo zgradili enostranski pločnik in postavili javno razsvetlja\o. Gradbena dela bodo stekla v drugem tednu decembra 2004. Kot je določeno s pogodbo, morajo dela končati v 180 dneh. Glede na to v Naklem napovedujejo, da bodo novo cesto svečano odprli za prihodnji občinski praznik.
"Takoj bomo pregledali traso in se lotili dela. Že sedaj ne vidim razlogow da ne bi končali posla Še pred rokom." je po petkovem podpisu pogodbe izjavil Dušan Crnigoj iz podjetja Primorje Ajdovščina. Vidno zado-
\oljen je bil tudi no\ i direktor Cestnega podjetja Kranj Brane Žiberna. Obe podjetji sia uspeli na ra/pisu za i/bor i/vajalca s skupno ponudbo. Njim posel, od katerega je skoraj polo\ ico prevzelo kranjsko podjetje, je vreden 279 milijono\ tolarje\'.
"Podjetji veliko sodelujeta / našo občino, zato ju že poznamo. Zaupamo, da bosta opravili delo kvalitetno in pravočasno. Za nas bo no\a cesta zelo po-
membna. Z njo bodo imeli la/ji dostop do podjetij \ pi^slo\'ni coni zaposleni in posKnni partnerji. kot so i/računali \ Mei-kurju. bodo pri njih vsak dan prihranili za pot \ Skopje in nazaj. Do s\ojih zemljišč bodo imeli kiajšo pot tudi kmetje / Okroglega. Cila\'na pridobitev bo ra/bremeiiile\' ceste Naklo-
v
Polica." je povedal Janez Stular. župan Občine Naklo.
Stojan Saje
Pogodbo za cesto so podpisali Brane Žiberna, Janez Štular in Dušan Črnigoj (od leve).
Se vedno pri državnih jaslih
Bohinjski občinski svet je sprejel predlog odloka o proračunu za leti 2005 in 2006.
Bohii\jska Bistrica - *'Kljub temu da se je proračun v zadnjih desetih letih povečal za petkrat, nismo tako razvojno naravnani, kot si želimo. Se vedno smo odvisni od državnega proračuna. Prihodnje leto bodo prihodki res veČji za šest odstotkov, vendar bo kljub temu težko uresničevati strateške cilje in slediti razvoju," je na začetku razprave o proračunih za leti 2005 in 2006 dejala bohinjska župai\ja Evgenija Kegl Korošec. Občinski svetniki pa so po krajši razpravi in brez večjih pripomb sprejeli predloga proračunov za naslednji leti.
Občina Bohinj bo v prihodnjih letih slabih dvajset odstotkov proračunskega denarja namenila investicijam. Proračun za prihodnje leto bo težak dobro milijardo tolarjev, leta 2006 pa bo za okrog sto milijonov tolarjev več načrtovanih prihodkov. Odhodki bodo za dobre 4 odstotke, leta 2006 pa za 15 odstotkov večji od letošnjih, kar je med drugim tudi posledica večje naložbe v zdravstvo, saj naj bi leta 2006 začeli prenavljati zdravstveni dom v Bohinjski Bistrici. Fi-
nančna svetovalka Občine Bohinj Zdenka Mlakar Zalokar
je povedala, da je občina doslej največ denarja namenjala izobraževanju, odslej pa bo to javna uprava, ki ji bodo odrezali 25-odstotni del proračunske pogače, dva odstotka manj gospodarskim dejavnostim, sledijo Šolstvo, varstvo okolja, kultura in zdravstvo. Javnim delom bo občina namenila 3 milijone tolarjev, z dohodnino- pa naj bi prihodnje leto zbrala 281 milijonov tolarjev. Prihodki režijskega
obrala bodo prihodnje leto 222 milijonov tolarjev, leta 2006 pa
224 milijonov tolarjev. Kmetijstvu se prihodnji leti obeta 80 milijonov tolarjev, polovico denarja naj bi porabili za vzdrževanje gozdnih cest, projektu Ajdovski gradeč prihodnje leto 8 milijonov tolarjev, leta 2006 pa 38 milijonov tolarjev. Turizmu Bohinj pa vsako leto dobrih 60
milijonov tolarjev.
Občina bo del denarja porabila za ureditev kontejnerskih mest in nakup zabojnikov za ekološke otoke. 4 milijone tolarjev pa bo stal idejni projekt za čistilno napravo. Zdravstvo bo prihodnje leto deležno 10 milijonov tolarjev, leto pozneje ' pa zaradi prenove zdravstvenega doma 50 milijonov tolarjev. Proračun predvideva prihodnje leto za izobraževanje dobrih 200 milijonov tolarjev, leta
2006 210 milijonov tolarje\. socialni varnosti pa občina v naslednjih dveh letih namenja skoraj 70 milijonov tolarje\. Predsednica občinske komisije za negospodarske deja\nosti Lucija (irm je predlagala, naj občina nameni 500 tisoč tolarjev za nakup, in ureditev igral v vrtcu, občinski s\etniki so menili. da bi morali zacoto\ iti de-nar tudi za ureditev parkirišča v Bohinjski Bistrici. s\etnik Jože Cvetek pa je predlagal \ečje finančne spodbude mladim staršem. da bi se odločali za več otrok, saj demografska slika bohinjske občine ni spodbudna. Občina ob rojstvu prvega otroka staršem podari od 20 do 40 tisoč tolarjev, odvisno od viši,-ne njihovih dohodkov, za vsakega naslednjega otroka pa še nekaj tisočakov več.
Renata Skrjanc
Pomembne so višje sejnine
Sejnine bodo tako višje za polovico s sedanjih 32.248 tolarjev za udeležbo svetnika
na seji se bodo povišale na 48.373 tolarjev.
Jesenice - Jeseniški svetniki Liberalne demokracije Slovenije, Slovenske demokratske stranke. Stranke mladih Slovenije in Stranke demokratske akcije Slovenije so pred nadaljevanjem razprave o urejanju poslovne cone zahtevali povišanje svojih honorarjev za udeležbe na sejah in s tem zamajali sprejem proračuna za prihodnje leto.
''Dragi svetniki, v korist povečanja svojih honorarjev ste zavrli razvojne programe občine," je bila ogorčena ugotovitev župana Borisa Breganta, ko so v drugem branju s 14 glasovi za in 13 proti izglasovali amandma k obravnavi predloga proračuna za prihodnje leto.
Svetniška skupina Liberalne demokracije Slovenije je videla nujo, da se približno 11,5 (enajst
in pol) milijonov dodatnega denarja zagotovi za večja izplačila sejnin svetnikom, denar pa vzame pri materialnih stroških uprave. Tak predlog so na seji umaknili, skupina svetnikov v malce okrnjeni sestavi pa je vložila nov predlog, ki se je razlikoval zgolj v tem. od kod vzeti denar za višje nagrade svetnikom. Odločili so se, da bo pravšnja postavka investicijski
odhodki, ki pa se nanašajo na pridobivanje, urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč, za kar ima občina vse pripravljeno, da januarja kandidira za državna " sredstva. Zato je bilo še toliko bolj pomembno, da bi sprejeli proračun pred koncem leta.
Nič niso zalegla opozorila svetnikov, ki so glasovali proti -iz Združene liste socialnih demokratov, Nove Slovenije. DeSUS-a in samostojni svetnik
v
Borut Zigon - da je predlog nesprejemljiv za občino, ki se še vedno otepa s posebnimi razvojnimi potrebami in ji denarja manjka tudi za nujne naložbe. Prav tako ne župana, da s tako
odločitvijo postaja proračun neuravnotežen in ga ni moč spieje-ti. Po polurnem sestanku kolegija je župan predlagal zmanjšanje več drugih postavk, da ne bi bili ogroženi razvojni programi. Sejnine bodo tako višje za polovico, denimo sedanjih 32.248 tolarjev za udeležbo svetnika na seji na 48.373 tolarjev, manj pa bo denarja za občinsko glasilo, proslave, ureditev spomenika padlim borcem na Belem Polju pri Hrušici in za energetske sanacije. Z drugim amandmajem so nekaj več denarja namenili še za socialne pomoči in proračun vendarle soglasno sprejeli.
Mend i Kokot


i
Torek, 7. decembra 2004
GORENJSKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Cast Marenčiču
Na svečani akademiji ob prazniku Mestne občine Kranj je župan Mohor Bogataj podelil nagrade in priznanja za leto 2004
Kamniški upokojenci praznujejo
v
Kamnik - Ženska sekcija v okviru Društva upokojencev Kamnik deluje že 20 let, za ta jubilej pa so članice prejele tudi posebno plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije.
Pred dnevi so kamniške upokojenke že desetič zapored pripravile razstavo ročnih del, ki jo v društvenih prostorih organizirajo na vsaki
■
Kranj - Svečane akademije v dvorani kitia Center so se na petkov praznični večer ob številnih Kranjčanih udeležili tudi povabljenci, med ixjimi predstavniki pobratenih oziroma prijateljskih občin in mest Banja Luke, Kotor Varoša in Groži\jana. Voditeljica večera je bila Desa Muck, odlično glasbo pa je prispeval domačin Primož Grašič z jazz kvintetom.
v
Zupan Mohor Bogataj je v uvodnem nagovoru poudaril po-nien dr. Franceta Prešerna za slovenski jezik in misel, ki je aktualna še danes. Dejal je, da se je Kranj velikemu meščanu dostojno oddolžil, denimo, z galerijo Prešernovih nagrajencev in že osmimi izdajami prevodov njegovih Poezij v zbirki Prešernova pot v svet, njegovo ime pa nosijo tudi Številne kranjske ustanove.
Rdeča nit .programa svečane akademije, ki so ga pripravili v zavodu Mladinska mreža, je bila
predstavitev in podelitev letošnjih občinskih nagrad in priznanj zaslužnim posameznikom in skupinam. Naslov častnega občana je tokiat pripadel Janezu Marenčiču za dosežke na področju fotografije, posmrtno pa Rudiju Šeligu za življenjsko delo. Priznanje zanj je sprejela žena Lidija, prijatelj pesnik Niko Grafenauer pa je prebral pesem slovesa, ki jo je napisal pred slabim letom dni, po obisku Rudija Šeliga v bolnišnici.
Nagrado Mestne občine Kranj za leto 2004 je župan Mohor
Nike Grafenauer je v spomin na Rudija Šeliga napisal pesem slovesa. Letošnja razstava ročnih del je že deseta po vrsti.
Bogataj podelil arhitektu Danilu Oblaku za obsežen prispevek k prostorskemu razvoju občine, listino o priznanju pa
Alojzu Dežmanu s Kokrice za dolgoletno vodenje športnega domaČega Športnega društva Interšport. Veliki plaketi Mestne občine Kranj sta bili letos dve. Predsednica Nada Šifrer je plaketo prevzela za območno združenje Rdečega križa Kranj, nagrajeno za humanost pri izboljševanju življenja ranljivih ljudi, Viljem Tomat pa jo je prejel za dolgoletno delo na področju prostovoljnega gasilstva.
Priznanja za delo na področju kulture so Prešernove plakete. Veliko Prešernovo plaketo je v petek prejela Zveza kulturnih organizacij Kranj, zanjo jo je prevzela Mija Mravlja. Prešernovi plaketi Mestne občine Kranj za leto 2004 pa je župan Mohor Bogataj podelil Zmagu Benčanu za dolgoletno udej-stvovanje na področju zborovskega, petja in ženskemu pevskemu zboru Lipa za desetletno uspešno delo, plaketo za zbor je prevzela predsednica Marta Eržen. Helena Jelovčan,
foto: Tina Doki
Soriški planini še kar gradijo
Pred dobrim mesecem je nekdanja Litostrojska koča na Soriški planini dobila še streho. Strah pred onesnaženo
podtalnico. Inšpekcija bo spet prisiljena ukrepati.
Sorica - Kljub temu daje republiški inšpektorat za oko^e, prostor in energijo ljubljanskemu podjetniku Mihu Kranjcu, ki je nekdanjo Litostrojsko kočo na Soriški planini začel obnav^ati brez gradbenega dovoljenja, izdalo odločbo za takojšnjo ustavitev nadaljnje gradnje in odstranitev železno-betonske konstrukcije, je ta pred dobrim mesecem objekt prekril še s streho.
Investitor (družba KMS Company) je lani spomladi brez gradbenega dovoljenja začel obnavljati nekdanjo Litostrojsko kočo. "Občina Železniki je hitro reagirala na opozorila krajanov, da investitor gradi brez njihovega soglasja. V začetku leta smo črno gradnjo prijavili na gradbeni inšpektorat, odgovora pa do sedaj še nismo dobili," nam je povedal župan Železnikov Mihael Prevc.
Soričani se sedaj najbolj bojijo, da bi tako velik objekt, onesnažil njihovo podtalnico in ogrozil preskrbo s pitno vodo. Soriška planina je vodovarstve-no območje in čistilna naprava je prvi pogoj vsake gradnje. Po županovem mnenju naj bi bilo v koči vsaj 50 novih ležišč, v naslednjih desetih letih pa naj bi investitor kočo dogradil tako, da bo v njej lahko prenočilo od 200
do 250 ljudi.
Gradbena inšpektorica republiškega inšpektorata za okolje, prostor in energijo Jerneja Trlep je prvi inšpekcijski pregled Črne gradnje opravila maja letos, drugega pa konec avgusta. "Ker je bilo ugotovljeno, da je investitor dela opravljal brez gradbenega dovoljenja, mu je bil z od-
ločbo izrečen ukrep takojšnje ustavitve nadaljnje gradnje na objektu in odstranitev železno-betonske skeletne konstrukcije, ki jo je postavil okoli nekdanje Litostrojske koče," je pojasnila Helena Lovše, tiskovna predstavnica inšpektorata. Po besedah predsednika KS Sorica Borisa Jensterleta pa investitor ni ničesar porušil, ampak je pred dobrim mesecem objekt prekril še s streho. Tudi na inšpektoratu so nam potrdili, da v času drugega ogleda objekt strehe še ni imel in da bodo morali ustrezno ukrepati.
"Nismo mislili, da bo šel tako daleč. Vse skupaj gradi na črno, brez našega soglasja. Po vrhu vsega pa je na objektu pred enim mesecem zrasla še streha. Soričani smo za razvoj turizma, nobenega investitorja ne odganjamo. Vendar pa mora ta biti korekten do nas in pridobiti dovoljenja, kar se za civilizirano družbo spodobi, ne pa da ignorira nas, občino in državo," pravi Boris Jensterle. Krajani želijo, da bi razvoj turizma v Sorici in na Soriški Planini potekal vzporedno. Na Soriški planini naj bi goste dnevno oskrbovali, v vasi Sori-
Nekdanja Litostrojska koča.
ca pa bi jim nudili gostinsko ponudbo na višjem nivoju, no-čitvene kapacitete in kulturni program.
Drugo plat zgodbe smo želeli dobiti tudi pri podjetniku Mihu
Kranjcu, vendar se na telefonske klice ni oglašal, v družbi KMS Company pa so nas le osorno zavrnili.
Ana Hartman, foto: Polona
Mlakar Baldasin
Dolina Kokre v razvojnem projektu
Preddvor - Razvojna agencija BSC Kranj je kot partnerica letos uspela pridobiti finančna sredstva za dva mednarodna projekta in je gorenjskim občinam ponudila, naj v njih sodelujejo. Za enega od njih so se ogreli tudi v občini Preddvor, saj zajema pomoč redko poseljenim gorskim območjem, gre pa za projekt v okviru programa Interreg. Ta že zagotavlja 75 odstotkov potrebnih sredstev, za ostalo pa v razvojni agenciji še iščejo vire. Občino Preddvor zanima zlasti projekt, ki zadeva javne storitve v redko poseljenih gorskih območjih, njegov namen pa je zagotavljati tem krajem takšno raven javnih storitev, da bodo ljudje ostajali na podeželju. Takšna je v občini Preddvor dolina Kokre, drugje na Gorenjskem pa še porečje Sore, Zgornjesavska dohna, območje Bohinja in Bleda.	D.Z.
dve leti. Na razstavi, ki sta jo slavnostno odprla predsednik društva Stane Simšič in posebni gost, predsednik Zveze društev upokojencev Vinko Gobec, je moč videti pletenine, vezenine, prte, čipke, rezbari-je, izdelke iz suhega cvetja, kvačkane rože, model ladje, izrezljane korenine, doma narejene voščilnice in še mnogo izdelkov. Članice in tudi nekaj članov jih ustvaija doma, na vsaki dve leti pa jih na ta način pokažejo Še ostalim. Tokratne izdelke si bo v prostorih društva moČ ogledati še danes do 17. ure. Za dvajset let neprekinjenega delovanja pa je ženska sekcija društva iz rok Vinka Gobca prejela tudi posebno plaketo, ki jo podeljuje Zveza društev upokojencev Slovenije. Odprtje in druženje so Člani popestrili s kulturnim programom, za kar so poskrbeli ljudske pevke Predice, društvena folklorna skupina in člani z recitacijami Prešernovih pesmi in glasbo.	J.P.
Prebivalstvo narašča
Preddvor - V občini Preddvor ugotavljajo, da se število prebivalcev povečuje. V šestdesetih letih so našteli 2545 prebivalcev, leta 1991 seje število povzpelo na 2850, pred petimi leti na 2994, sedaj pa občina šteje 3200 prebivalcev. Poleg rojstev k porastu prebivalstva pripomore tudi priseljevanje. Še dovčerajšnji lastniki počitniških hišic, ki so včasih v Preddvor prihajali le ob koncih tedna, se namreč prijavljajo kot stalni prebivalci. Sicer pa bi v Preddvoru radi, da bi se prebivalstvo pomladilo. V šolo Matije Valjavca je letos vpisanih 329 otrok, sedaj pa so z obnovljenimi prostori in povečano šolsko stavbo ustvarjeni pogoji za večje število učencev. D.Z.
Barbara Orožen stara 101 leto
Kranj - Barbara Orožen iz TomažiČeve ulice na Primskovem je v petek, 3. decembra, praznovala 101. rojstni dan. Rodila se je leta 1903 na Suhi pri Škofji Loki. Družina iz Gorice, kjer seje kot mladenka zaposlila, jo je vzela s seboj v Neapelj. Brhko Slovenko je v Genovi poročil italijanski baron, ki je po drugi svetovni vojni umrl. Drugič seje poročila z Ljubljančanom Jankom Orožnom, s katerim sta do leta 1968 živela v tujmi. Potem sta v Kranju kupila vrstno hišo in se presehla. Barbara Groženje dobro desetletje spet vdova, razveseljujejo jo moževi otroci, ki jih je vzela za svoje. Kljub letom je zadržala duhovitost, dobro voljo, zanimanje za dogajanja. Čestitamo! H. J.
Danes o športnih objektih
Škofja Loka - Zavod za šport in Športna zveza Škofja Loka bosta danes pripravila javno razpravo o športnih objektih v domači občini Škofja Loka. Razprava bo potekala v predavalnici Osnovne šole Škofja Loka - mesto, začela pa se bo ob 18. uri s foto projekcijo stanja sedanjih objektov in razpravo o problematiki ter potrebah po novih objektih.	V.S.
Dobra dela se v življenju obrestujejo
Kamnik - Karolina Čadež, kamniška 90-letnica, ima življenje preprosto rada, s svojim vedrim pogledom na svet pa je vzor mnogim mlajšim. Gospa Lina, kakor jo kličejo prijatelji in sosedje, je svoj 90. rojstni dan pred dnevi praznovala že v krogu družine, v četrtek, pa so jo kot eno najstarejših občank obdarili tudi predstavniki kamniške občine in društva upokojencev. Rojena je bila v Ljubljani, v Mariboru
je dočakala nemško okupacijo, in se po 11 letih dela v Nemčiji leta 1971 z možem preselila v Kamnik, kjer še danes živi s
v
sinom. Življenje je bilo vse prej kot lahko, toda prepričana je, da se vsa dobra dela obrestujejo. V svet je treba z odprtimi očmi, zato še vedno skuša živeti kar se da aktivno in polno življenje. Veliko bere, posluša radio in gleda televizijo, pri čemer jo zanima prav vse. Nas pa je zanimal recept za tako dolgo in zdravo življenje in prav rada nam ga je izdala: veliko dela, malo hrane in prepirov in kakšna malenkost za lastni užitek, pa Karolina Čadež	čeprav je to cigareta.	J.P.


GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
Lucija
Prazniki in godovi	^^ a	•
lepimi očmi Sataiiizem kot religija
Legenda pravi, da si jih je izdrla in podarila poganskemu snubcu. Upodabljajo jo s pladnjem, na katerem so oči.
Danes, 7. decembra, je praznik redovnice Jožefe Roseilo, mu-čenca Agatona in Škofa ter cerkvenega učitelja Ambroža. Ambrož se je rodil leta 339 v Nemčiji inje umrl leta 397. Njegova podoba v mozaiku, ki je nastala kmalu po njegovi smrti, je ohranjena v njegovi baziliki v Milanu, kjer je bil krščen in leta 374 posvečen v nadškofa. Bil je izvrsten pridigar. Zavzemal se je za neodvisnost cerkve od posvetne oblasti.
Jutri, 8. decembra, bo praznik mučenke Elfiide, opata Remiri-ja in veliki praznik Brezmadežnega spočetja Device Marye.
V	četrtek, 9. decembra, bo praznik očaka Abela, mučenke Valerye in redovnika Petra Fou-rierja, ki se je rodil 30. novembra leta 1565 v Franciji in kot duhovnik živel preprosto, revno in spokorno. Vse je razdal in je bil največji revež v župniji. Skrbel je za mlade in želel, da bi bile lahko tudi ženske učiteljice, vendar tega tedanji cerkveni predpisi niso dovoljevali. Končno mu je le uspelo ustanoviti ustanovo šolskih sester.
V	petek, 10. decembra, bo praznik Loretske Matere božje, papeža Melkijada in svetopisemske žene Judite. Judita je junakinja Stare zaveze. Njenih 45 knjig je napisanih v hebrejščini. Ohranilo se je nekaj grških prevodov. Ena od knjig je Juditina knjiga, ki govori o mladi vdovi Juditi, ki je rešila mesto Betulija in Palestino pred asirsko nevarnostjo. Ime Judita izhaja iz he-
brejskega imena Juhudit in pomeni "judovska iz Judeje, Judi-nja". Ime Judita je na Slovenskem redko. Nemci poznajo Judith, Jutta ali Jutte, Francozi in Angleži pa Judith in Judy.
V	soboto, 11. decembra, bo praznik papeža Damaza I, puš-čavnika Danijela Stiliota in škofa Sabina.
V	nedeljo, 12. decembra, bo praznik redovnice Ivane Frančiške de Chantal, mučenke Amalije in Gvadalupske Matere božje, ki je praznik vse Amerike.
V	ponedeljek, 13. decembra, bo praznik mučenke Lucije. Legenda pravi, da je imela Lucija (ime pomeni v latinščini svetloba, sijaj, dan, življenje) lepe oči, v katere se je zaljubil snubec. Ker se ni hotela poročiti, si jih je izdrla in mu jih poslala, vendar ji je angel prinesel druge. Zato upodabljajo Lucijo z očmi na pladnju. Cerkvena zgodovina uči, daje živela Lucija na Siciliji. Bila je iz premožne družine. Ker je razdrla zaroko, jo je zaročenec zatožil, da je kristjanka, kar je bilo pod vladavino cesarja Dioklecijana prepovedano. Zaprli sojo in mučili. Vendar je ostala trdna. Pred obglavljenjem je napovedala smrt cesarja Dioklecijana, kar se je leta 313 zgodilo. Kristjani so dobili v rimski državi svobodo. Lucijin god je v Sloveniji spoštovan. Na njen god v plitve posodice posejejo pšenico, ki do božiča ozeleni. Postavijo jih v jaslice.
Jože Koši^ek
Jutri bo Marijin praznik
Krai\j - Jutri, 8. decembra, bo v katoliški cerkvi praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki je bila naravno spočeta tako kot vsak drug otrok. Bog jo je izbral za posebno nalogo: bila je mati Jezusa Kristusa. Versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju je 8. decembra leta 1854 razglasil papež Pij IX. (1846 - 1878).
Ker bo jutri velik praznik, bosta v Mariboru in v Ljubljani slovesni akademiji. V Ljubljani bo jutri, 8. decembra, ob 17. uri v stolnici sv. Nikolaja. Tudi letos bodo bogoslovci prvega letnika bogoslovnega semenišča v Ljubljani in v Mariboru sprejeti v Marijino kongre-gacyo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev.	J. K.
Prireditve na Koroški Beli
%
Koroška Bela - Decembrski program Farnega kulturnega društva na Koroški Beli se je začel v soboto, 4. decembra, s koncertom Judite Kavčnik, ki je leta 2003 zmagala na prireditvi Ritem duha. V soboto, 11. decembra, ob 18.30 bo v dvorani Kulturnega hrama koncert Saša Mugerlija in Robija Roliha, ki sta znana izvajalca slovenske duhovne ritmične glasbe. V soboto, 18. decembra, ob 18.30 bo koncert z naslovom Odklopljen Grega in dr. Primož, v nedeljo, 19. decembra, ob 14.30 pa se bo začelo pred Kulturnim hramom kole-dovanje. V počastitev Dneva državnosti bo v nedeljo, 26. decembra, ob 18.30 Slomškov večer, na katerem bodo blagoslovili sliko Slomška, ki jo je naslikal in društvu podaril Branko Čušin.	J. K.
Kadar hočejo duhovniki tjudi prepncati o neki stvari, da je slaba, se za zadnji argument včasih slisi trditev, daje nekaj povezano s satanizmom. Sliši se peklensko. Nekaterim prepričljivo, liberalnim ljudem
pa vse skupaj disi po srednjem veku in neizobrazenosti.
Ljublana - Vendar pa stvari niso tako črno-bele ali preproste. Satanizem kot pojav je zelo kompleksen in zahteva veliko znanja. Katoliška Cerkev je v zgodovini velikokrat s tem pojmom poimenovala vsa poganska (nekrščanska) verovanja in obrede, ki so bili na meji normalnosti in perverznosti. Večkrat se je s tem tudi pretiravalo. Večinoma so obredi izhajali iz starih orientalskih ostankov čaščenja bogov. Rituali so bili povezani s spolnostjo ali žrtvovanjem ljudi, tudi otrok. Čaščenje boginje plodnosti je v starih kulturah vključevala tudi rituale s spolno združitvijo. Cerkev je želela take obrede ukiniti in civilizirati, predvsem pa odstraniti žrtvovanja in spolnost, ki je sčasoma v Cerkvi postala tabu. V vseh starih ljudstvih pa so poznani dobri in slabi bogovi. Slabih se je treba bati. Poznali so tudi obsedenost z demoni, ki človeka popolnoma spremenijo in podjarmijo. Tekom srednjega veka je Cerkev taka verovanja in običaje praktično izkoreninila. Nekateri uporniki pa so jih še vedno prakticirali v tajnosti. Cerkev je za potrebe izganjanja demonov iznašla obred izganja-
nja hudega duha (eksorcizem). Beseda satan (skušnjavec) se prvič pojavi v svetem pismu. Jezus odžene satana od sebe, ker ga skuša, in demona iz človeka, ki je bil obseden. Pred tem za take ljudi ni bilo več upanja. Cerkev ves Čas veruje, da obstaja neko bitje, ki je v temelju zlo in želi človeku slabo, kar pomeni odvrnitev od Boga in Cerkve.
Moderni satanizem seje pojavil konec 19. stoletja z Alister-jem Crowleyjem, ki je izbrskal staro literaturo o poganskih običajih čaščenja z žrtvovanjem, spolnimi rituali in klicanjem duhov. Satanizem je bil vedno simbol uporništva. Tokrat proti Cerkvi, ki je bila vodilna sila v svetu. Klicanje duhov pa je postalo hobi za posvečene v kult, ki so odkrivali duhovni svet na drugačen naČin, kot "raja" v cerkvah. Po II. svetovni vojni je v San Franciscu Anthony La Vay ustanovil satanistično cerkev, Prvo te vrste na svetu. Začela se je nova doba satanizma. Napisal je satanistično biblijo, predvidel rituale in pravila ter hierarhijo. Vse, s Čemer lahko definiramo religijo. Objekt čaščenja je satan. Bitje, ki je nega-
cija krščanskega Boga. Vendar pa satanisti tega ne razumejo tako. Njihov nauk se v veliki meri prepleta s prostozidar-stvom, ki verujejo, da je Bog le arhitekt, ki je ustvaril svet, potem pa se je od njega odmaknil in se za svet ne briga več. Vse je v rokah ljudi. Satanisti pa verjamejo, da je Bog ustvaril svet, ampak je potem izdal ljudi in nas ne mara več. Edino božanstvo, ki Še skrbi za nas, je satan. Božanstvo, ki skrbi za človekove potrebe. Predvsem čutne, he-donistične, uživaške in materialno bogastvo. Manj pa za moralne, duhovne in krepostne potrebe. Obredi so praktično negacija katoliške maše in molitev. Narobe obrnjeno krščanstvo. Glede na to, da imajo boga, knjigo, obrede in hierarhijo, bi lahko bili verska skupnost, kar v ZDA tudi so. V Sloveniji jih imamo verjetno tudi, toda pod drugim imenom, ki se včasih pokriva s prostozidarji. Njihovo ime je verjetno Ordo templi ori-entis.
Verjetno imamo predstavo, da je tipičen satanist oblečen v črno obleko, na majici ima narisano lobanjo, na hrbtu mu piše: "Death 666", ima dolge črne
lase. Črne oči, poudarjene maČje obrvi, kozjo bradico, okrog vratu nosi narobe obrnjen križ, na prstanu ima vdelano kačo ali pentagram, razpoznavni pozdrav je kozlova glava, obut je v okovane bulerje, nosi Črn plašč in če ga kaj vprašaš, ti bo zabrusil: "Go to hell!", v prostem času pa na pokopališčih sežiga mačke. To ne drži. Satanizem ni stvar raje. To je stvar inteligentnih ljudi. Tako kot klicanje duhov in prostozidarstvo. Za rajo imajo metal bende, ki zadovoljijo slemanja in razbijanja željne mlade dolgolasce.
Ker se z imenom "satanizem" na veliko opleta vse naokoli, je vredno reči, da še zdaleč niso tako vplivni, kot se jim pripisuje. z izgubo politične moči Cerkve v svetu se izgublja tudi pomen tovrstnih skupin, kajti njihov temeljni namen je bil upiranje prevladi Cerkve. Formalno pravno bi jih lahko tudi priznali kot verske skupnosti, toda če imamo religijo za nekaj pozitivnega, potem skupino, ki predvideva Človeška žrtvovanja, klicanje duhov in obrede s spolnostjo, ne bi mogli povzdigniti na raven civiliziranih religij.
Dominik Frelih
Kako iz katoliške cerkve
Ljublana - Pred dobrim mesecem je bilo ustanovljeno Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, ki želi aktivno prispevati k uresničevanju ustave na vseh področjih in k spoštovanju človekovih pravic, svoboščin in obveznosti, predvsem šibkih in brezpravnih živih bitij, predvsem otrok in živali. V predstavitvi je društvo zapisalo, da bo namenilo posebno pozornost žrtvam cerkve, saj ugotavlja, da na tem področju še vedno ni v celoti uresničena določba o svobodi vesti, posebej kar zadeva vstop in izstop iz katoliške cerkve.
Zadnje čase je vedno več izstopov iz katoliške cerkve, je v razlagi svojih stališč zapisalo društvo, ki ga vodi predsednica Jai\ja Škrjanc. Nesporno je, da je iz katoliške cerkve mogoče izstopiti, vendar je ta izstop samo formalen. Katoliška cer-
Duhovniki katoliške cerkve. - Foto: Tina Doki
kev namreč pojasnjuje, da kljub izstopu ostane med cerkvijo in izstopnikom zakramentalna vez, ker je zakrament krsta neizbris-
no znamenje. To je po mnenju Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve v nasprotju s slovensko ustavo, saj izstopnika kljub izstopu še vedno vežejo božji in cerkveni zakoni. V slovenski ustavi je zagotovljena svoboda vesti, kamor sodita tudi prostovoljni vstop in izstop iz verske skupnosti. Ker je katoliška cer-
kev organizacija zasebnega prava, bi moral biti izstop celovit, brez zakramentalnih vezi. Tudi krst otrok je sporen, saj je bil storjen brez privolitve prizadetega. Društvo meni, da bi morali s krstom počakati, da se bodo otroci lahko sami odločali o krstu in članstvu v cerkvi.
J. K.
Poslovil se je Zdravko H^nrihar
Jesenice - V soboto, 14. novembra, so se sorodniki, verniki, znanci in prijatelji v Ribnem poslovili od Zdravka Hajnriharja, dolgoletnega jeseniškega župnika. V Radovljici je zahvalno sveto mašo zanj daroval dekan radovljiške dekanije Jože Drolc.
Zdravko Hajnrihar, rojen leta 1924 v Koritnem pri Bledu, je bil župnik na Jesenicah 39 let. Poleg bogoslužnih opravil je bil ves čas skrben gospodar cerkve Svetega Lenarta na Jesenicah, služboval pa je tudi v župniji Sv. Križa v Planini pod Golico. V 70-tih letih so v jeseniški cerkvi preuredili prezbiterij in v letu 1975 zgradili novo župniŠče. Veliko svojega časa je namenil bolnim in ostarelim, ki jih je redno obiskoval. Od upokojitve leta 1991 naprej je živel v Radovljici, kjer je pomagal v tamkajšnji župniji. Prejšnji nadškof dr. Franc Rode mu je leta 2001 za njegovo neutrudno delo podelil naslov častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja.
J. Rabič
Jasna Paladin
XXXVI. del
Kamniški Kurhaus
Po smrti Alojza Prašnikaija si je Marija Kecel, njegova najstarejša hči in od leta 1888 vdova Janeza Kecla, s kupnimi pogodbami v avgustu in septembru leta 1899 pridobila Še njegov delež in delež njegovega brata Franca PraŠnikarja ter tako v celoti postala lastnica zdravilišča in kopališča, vendar ga je oddajala v najem. Posest je po smrti matere avgusta leta 1907 podedovala Keclova edinka Terezija Hermann, žena feldmaršala Jožefa Hermanna, ki je z družino stanovala na Dunaju. S kupno pogodbo je 9. septembra 1907 lastnik postal dr. Alfred M. Hermann, predstojnik pravne pisarne pri c.-kr. družbi za južno železnico na Dunaju.
•m*, t.
f ••■Ul M. b*w«nn II
■Mcl t.
KNAJPOVEC
M oytjii rvM »» u^c«
M«« 9 <	.	—i p

Prriat Sebov^ Ksdpp.
H tt M mm f*^ • ^mtn^n m Bm^iImi mt mb ^^otsir»
fjn HM4 MMk «Mt	UtUM»«, Ji h »» Mi	«^MlMpkl Ifl»
¥ U m
«
iM m w
i <
M p «M^
44ä^i. u W yM.n*
«»Nf >Mt».
1t
tK) v^
•	^ mw* ifot a»«^	^vtM X •	uiMt^m«^ nw. «« fcvr mi »
•	«An»«» ^^fMtt i^i M« K m-W^ tAmMti Mt' PiM It	^ V^Mnt i* f «UAfr -wWJ*. tm » m/m» m w «««W KvVa «H» «M
»=$*mm	*•' k M prMt «r« w.
»i^Ni jk g jt^ mt i'^frntfmm* ON»
Naslovnica Knajpovca z datumom 29. februar 1904.
Zdravilišče in kopališče je bilo septembra leta 1907 vredno
90.000 kron.
V tem času sta zdravilišče vodila dr. Julius Dareani in dr. Rudolf Raabe, za njima pa od leta 1907 dr. Rudolf Wackenreiter. Slednji se je sicer zavzel za kopališče in se trudil tudi z nekaj reklame -znana je posebna razglednica, kjer je na hrbtni strani s celotno ponudbo ''osebno" vabil goste v kopališče - vendar nobenemu od njih ni uspelo, da bi zdravilišče povrnil na stara pota slave.
Za to je obstajalo več razlogov.
Eden glavnih je bila zagotovo, kot že rečeno, smrt glavnega pobudnika in lastnika Alojza Prašni-
V-äir i»lo>ii<rtK(j<'!
V	»} rtSi-jnm VajViiiM bJajjtTiMijii
^ «'«{liinim «)>t>Voviii}em
Razglednica s priporočilom dr. Wackenreiterja.
karja leta 1899. Potomci, ki so posest s kompleksom podedovali, očitno niso imeli ne sposobnosti ne interesa, da bi Kurhaus vodili po isti poti. To dokazuje tudi podatek, da so v istem obdobju kot kamniško zdravilišče začele propadati tudi konec 19. stoletja prav tako zelo priljubljene Medijske toplice v Izlakah, za katerih delovanje in uspeh je bil prav tako zaslužen Prašnikar.
Kasnejši lastniki prav tako niso znali prisluhniti željam gostov in niso dovolj hitro spoznali, da tudi
Kneippove metode zdravljenja po smrti tega župnika leta 1897 niso bile več tako priljubljene kot v času njegovega življenja.
Njegove knjige so sicer še vedno prevajali in tiskali po vsej Evropi; tudi njegovi učenci, t. i. knaj-povci, so bili trdno namenjeni nadaljevati njegovo delo. Tako so slovenski privrženci knajpanja janu-aija leta 1904 začeli izdajati ''časopis za negovanje zdravja po Kneippovem sestavu", imenovan Knajpovec, s podnaslovom ''za pouk, vzgojo otrok in zabavo". Časopis je izhajal enkrat na mesec v Gorici, vendar ni dočakal visoke starosti. Že konec leta 1906 so ga zaradi premajhnega števila naročnikov in prevelikih stroškov prenehali izdajati.
Knajpanje je bilo torej preživeto in uprava Kur-hausa se temu ni znala prilagoditi.
Eden glavnih vzrokov za neslavno propadanje kamniškega zdravilišča je bila tudi tedanja uprava zdravilišča oziroma njen nerazumljiv odnos do gostov in upravljanja kompleksa.
Največ kritik, namenjenih novi lastnici in zdravnikom - najemnikom, lahko najdemo v Kamniča-nu, lokalni prilogi Našega lista. Na objavljeno reklamo ob začetku sezone seje anonimni pisec odzval zelo kritično.
v
* *
J
GORENJSKI GLAS Torek, 7. decembra 2004
info@g'glas.si
7
red
čakalnih vrstah
Centraliziran način prijavljanja v domove starostnikov po vsej Sloveniji naj bi naredil red v čakalnih dobah, vendar očitno še ni zažive
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Ko smo spomladi po gorenjskih domovih starostnikov spraševali, kolikšne so čakalne dobe za sprejem v njihove zavode, smo dobili različne odgovore. Od pol leta pa do dveh let lahko čakajo starejši ljudje, da bodo dobili mesto v domu starostnikov, smo zvedeli takrat, v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje vse te institucije, pa so nam govorili o 10 tisoč čakajočih za vse slovenske domove. Hkrati so nam še povedali, da so te številke po vsej verjetnosti prenapihnjene in ne odražajo prave slike čakanja na sprejem. Dogajalo se je namreč, da so ljudje oddajali vloge za sprejem v več domov hkrati. Če namreč v nji- čez kako leto ali dve pa bi ga nji vložijo prošnjo za spre- začel funkcionirati in se to-hovem ožjem okolišu ni bilo vendarle. Večina si jih želi jem v en sam dom. V poseb- rej še ne da ugotoviti, kakš-
is , ,
prostora, so kandidirali za domove v soseščini in če še
dobiti mesto v domu, ki je ni rubriki starostnik zapiše, ne učinke ima to na sprosti-najbližji njihovemu doseda- v kateri dom želi biti v prvi tev dolgih čakalnih list. Ožja
tam ni bilo prostora, tudi v njemu bivališču in temu sle-zavode v bolj oddaljenih kra- di tudi politika domov sta-
vrsti sprejet, nato pa navede tudi zavode, kamor še želi
Gorenjska ima v domovih starejših občanov na voljo
jih. Domovi starostnikov so rostnikov s prednostnim kandidirati, če ga v prvega 1166 postelj, širša celo 1952, namreč v zadregi, njihova sprejemom ljudi iz domačih ne bi mogli sprejeti. Kranj- čakajočih pa je bilo spomla-
zmogljivost več kot 11 tisoč mest v 50 domovih ne zadošča za potrebe vseh, ki bi se radi nastanili v njih, ker jih v
občiiL Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je 59 odstotkov oskrbovancev nameščenih na ob-
čana, ki želi denimo v dom di tudi skoraj toliko. Zaradi upokojencev v Kranju, tam podvajanja prošenj je slika
to silijo starost, bolezen ali močju domače občine, kaki drugi socialni vzroki.
vnesejo v evidenco. Oblikuje se čakalna lista. Ko je Kranjčan sprejet v dom. Po letos prejetem pravil- slednji sporoči drugim za-
videti bolj črna, kot je v resnici. Ko smo konec tedna iskali sogovornika na Skupnosti socialnih zavodov Slo-
Tako so se ljudje prijavljali v niku o postopkih pri uve- vodom, da ga zbrišejo s svo- venije, da bi nam podrobne-več domov hkrati, ko pa so Ijavljanju pravice do institu- jih čakalnih list in se tako je pojasnil razmere, smo
mesta. zvedeli, da se ravnokar odvi-
mesto v enem od njih po ča- cionalnega varstva, ki ureja kalni dobi dobili, se navadno sprejeme in odpuste v tovrstne institucije, naj bi v čakalnih vrstah vendarle na-
sprostijo prosta Vzpostavljena je bila tudi
ja skupščina te skupnosti.
z drugih čakalnih list niso odjavili. Poznavajoč te raz-
programska podpora tem Verjetno so se lotili tudi tega postopkom. Ko smo se v ne- vprašanja, med ostalo pro-
mere so se nekateri prijav- pravili red.' Namesto da se katerih gorenjskih domovih Ijali tudi za vsak primer, po različnih domovih infor- zanimali, kako deluje novo tudi če tisti čas še niso potre- mirajo in razgledujejo kan- uveljavljeni sistem, so nam
blematiko pa ga je po naših informacijah obravnaval tudi aktiv socialnih delavcev
bovali domskega varstva, didat in njegovi svojci, sled- neuradno povedali, da še ni domov za starejše.
Evropska unija - priložnost tudi za starejše
V sodobni družbi življenjske izkušnje starejših niso več cenjene.
Cveto Zaplotnik
nosti se jim ob tem ponujajo. predloge udeležencev pa tudi
upokojenci v Evropski uniji, spodbudni pa so podatki, ki kažejo na to, da se ta stopnja postopno znižuje. Medtem ko v ZDA 85 odstotkov starejših izobražencev uporablja računalnik ali vsaj obvlada osnovne operacije, ga starejši razumniki v Sloveniji odklanjajo predvsem zaradi nespodbudnih razmer (predsodkov), notranjega odpora in finančnih ovir. V sodo-
....................................... S pomočjo številnih strokov-	skupni projekt Slovenske fi-	bnih časih življenjske izkuš-
Kranj - Zveza za tehnično	njakov so poskušali odgovori-	lantropije in zveze društev	nje starejših niso več cenje-
kulturo Slovenije je v sodelo-	ti na vprašanja, kaj storiti za	upokojencev z naslovom Sta-	ne, to pa se v družbi odraža
vanju z Zvezo društev upoko-	večje sožitje med različnimi	rejši za boljšo kvaliteto življe-	negativno. Nasilje in zlorabe.
jencev Slovenije in s finanč- generacijami, kako prepo- nja doma.
ki pridejo "na dan", so le vrh
no podporo Evropske unije znati in preprečiti nasilje nad
Poglejmo nekaj ugotovi- ledene gore, primerov je veli-
izvedla projekt Evropska uni- starejšimi, kako zagotoviti tev! Skupina starejših v Slo- ko več, kot kažejo različici poja - priložnost tudi za starejše. življenje v starosti brez izklju- veniji je po velikosti primer- datki. Najbolj so zlorabam in V okviru projekta so po raz- čenosti in revščine, kako naj Ijiva z državami Evropske nasilju izpostavljeni stari od
ličnih slovenskih krajih pripravili več pogovorov, konfe-
se starejši znajdejo na trgu delovne sile, kako lahko h ka-
unije, pomembna razlika pa 75 do 80 let, največ jih je v je v tem, da pri nas za pokoj- domačem okolju, najpogo-
renc, predavanj in drugih pri-	kovosti življenja v starosti pri-	nine namenjamo 12,1 odstot-	stejši storilci pa so odrasli
reditev, na katerih so obliko-	speva prostovoljno delo in so-	ka bruto družbenega proiz-	otroci. Slovenska zakonodaja
vali izhodišča in smernice za	dobne tehnologije ... Ob kon-	voda, v uniji pa v povprečju	zagotavlja dokaj visoko stop-
to, kako naj se starejši ume-	cu projekta so izdali zbornik,	12,7 odstotka. Slovenski upo-	njo varstva starejših delav-
stijo v Evropsko unijo in	v katerem so predstavili pov-	kojenci so po stopnji tvega-	cev, vendar je praksa pogosto
kakšne možnosti oz. prilož-	zetke predavanj, pobude in	nja revščine primerljivi z	drugačna.
KRATKE NOVICE
Ljubljana
Še pet tisoč prejemnikov kmečkih pokojnin
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplačuje tudi kmečke starostne oz. družinske pokojnine, priznane po nekdanjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Ker že vrsto let ni novih upravičencev, se njihovo število zmanjšuje iz leta v leto. V letu 1990 je tovrstno pokojnino prejemalo še skoraj 28 tisoč kmetov, deset let kasneje blizu deset tisoč, oktobra letos pa samo še nekaj več kot pet tisoč. Pokojnina je za vse enaka. Ob uveljavitvi zakona o pokojninskem zavarovanju so jo določili v znesku polovice najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, za kmeta borca NOV pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 pa v višini najnižje pokojnine. Odtlej jo usklajujejo enako kot vse ostale pokojnine. "Navadna" kmečka pokojnina je oktobra znašala 41.930 tolarjev, kmečka borčevska pokojnina pa 83.859 tolarjev, obe pa sta bili za 3,2 odstotka višji kot decembra lani. CZ.
Ljubljana
Velik porast državnih pokojnin
Slovenija je s pokojninsko reformo kot novost uvedla tudi državno pokojnino. V prvem letu izvajanja zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju jo je v povprečju prejemalo le 50 ljudi, leto kasneje že 4.538, lani 14.843, letos oktobra pa 16.532. V zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ocenjujejo, da se bo število prejemnikov pokojnin normaliziralo in da se bo po koncu prehodnega obdobja v letu 2005 gibalo zelo podobno kot pri drugih vrstah pokojnine. Znesek državne pokojnine je enak za vse in predstavlja tretjino najnižje pokojninske osnove. Oktobra je znaša 32.853 tolarjev. CZ.
Ljubljana
Najvišja vojaška pokojnina 330 tisočakov
Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je oktobra vojaško pokojnino prejelo še 4.168 upokojencev. Ker je novih zelo malo, se skupno število prejemnikov zmanjšuje in je od oktobra leta 2000 upadlo za 345. Povprečna mesečna vojaška pokojnina je oktobra letos znašala nekaj manj kot 173 tisoč tolarjev, 56 pokojnin je omejil znesek najvišje pokojninske osnove, najvišja dejansko izplačana pokojnina pa je po odtegljaju akontacije davka znašala skoraj 330 tisoč tolarjev. CZ.
Ljubljana
Razmerje med plačami in pokojninami
Ljubljana - Posledice pokojninske reforme, predvsem spremenjeni način usklajevanja pokojnin in vrednotenja zavarovalne dobe, se odražajo tudi v razmerju med povprečno mesečno neto plačo in povprečno mesečno pokojnino (skupaj z varstvenim dodatkom). Ob uveljavitvi reforme leta 2000 je povprečna pokojnina predstavljala 70 odstotkov plače, v letošnjih prvih desetih mesecih pa samo še nekaj več kot 65 odstotkov. Zanimiva je tudi primerjava v evrih. Povprečna mesečna plača se je v obdobju 2000 - 2004 (za osem mesecev) zvišala s 589 na 689 evrov, pokojnina pa s 401 na 449 evrov. CZ.
Gorenjski upokojenec
Priloga Gorenjskega glasa za sedanje in bodoče upokojence.
Bližajo se praznični dnevi - božič in novo leto. Ko prebiram, kaj vse pripravljajo društva upokojencev za praznike, sem prijetno presenečen: ne le (hrupna) silvestrovanja, ampak tudi obiske bolnih in onemoglih, občanov, Id preživljajo starost v domovih upokojencev, starejših od osemdeset, devetdeset let. Pa ne le društva upokojencev, srečanja s starejšimi pripravljajo tudi občine, Rdeči križ in druge organizacije. Samo par zglednih primerov! Člani društva upokojencev Dovje Mojstrana bodo obiskali starejše iz krajevne skupnosti in celotne kranjskogorske občine, ki preživljajo starost v domu dr. Franceta Bergelja na Jesenicah. In mešani pevski zbor Antona Tomaža Linharta iz Radovljice bo nastopil v domu dr. Janka Benedika v Radovljici,
Tudi to je tisto, o čemer govorijo in pišejo strokovnjaki: sožitje in soodvisnost generacij. C.Z.
'•t.


8
UPOKOJENCI
info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS
Torek, 7. decembra 2004
Ku turni
//
m mister
ff
/
Dr. Zdravko Kaltnekar vodi v kranjskem društvu sekcijo za kulturno dejavnost, predvsem pa veliko piše. Odkar se je upokojil, je napisal tri knjige, še dve pripravlja.
Cveto Zaplotnik
vanje organizacije dela, ki je	eno je izdal v samozaložbi,	resnih in zabavnih, o različ-
....................................... bil predhodnik višje in viso-	dve pri založbi Mondena iz	nih temah, tudi o posebne-
Kranj - Ko sem se z dr. ke šole ter današnje fakultete	Grosupljega. Pesniška zbir-	žih, v drugi z naslovom
Zdravkom Kaltnekarjem iz organizacijskih ved. Iz višje-	ka Iskanja vsebuje filozofska	Ahasverjeva strast (Ahasver
Kranja dogovarjal za pogovor, je kar našteval, koliko ima obveznosti in kam vse
ga predavatelja je napredoval razmišljanja o bistvu člove- je bil mitološki večni popo-v rednega profesorja, več kot ka. Ta knjiga ga je, kot pravi, tnik) je v obliki epskih pesni-petintrideset let je predaval utrudila, da si je potem pri- tev opisal kraje in doživetja s Dr. Zdravko Kaltnekar
mora iti. V petkovem popol-	organizacijo proizvodnje in
dnevu sva našla čas, njegova	logistiko, napisal je šestnajst
delovna soba, v kateri je tudi	strokovnih knjig in čez sto
polno knjig, je bila zelo pri-	člankov in referatov, veliko je
voščil bolj lahkotne teme in lani izdal zbirko erotičnih zgodb z naslovom Poželenja in zbirko aforizmov z naslo-
številnih potovanj. Še ko je
bil v službi, je veliko hodil po veduje o norcu, ki vedno pisatelji, igralci, znanstvenßd svetu, potovanja si je privoš- pove največ resnic.
merno okolje za pogovor o svetoval tudi podjetjem. Delo vom Z(a)vite resnice. Prihod-pisanju in vsem drugem, kar na fakulteti je opustil postop- nje leto naj bi izšli še dve dela, odkar se je pred deseti- no, tudi potem, ko se je upo- knjigi, gradivo je že oddal. V
čil tudi po upokojitvi, bil je na vseh celinah sveta, letos v Južni Ameriki. Napisal je tudi tri satirične monodra-
... Doslej so jih gostili že šest-"Končujem tudi dva roma- indvajset, med njimi so bili na o vojnih temah in še kaj Neža Maurer, Tone Pavček, bom napisal, če mi bo le Ciril Zlobec, Janez Menart, zdravje dopuščalo," pravi in Kajetan Kovič, Polde Bibič,
mi leti upokojil.
Zdravko je po rodu iz Kri-žev pri Tržiču, že štiriinštiri-
kojil, je nekaj časa predaval študentom ob delu. Še v času službovanja na
deset let živi v Kranju. Po fakulteti je v samozaložbi iz-izobrazbi je diplomirani in- dal pesniško zbirko z naslo-
prvi z naslovom Kramljanja me, vse je sam uprizoril. Naš poudarja, da s tem nič ne za- Dare Valič, Zlatko Šugman, bo petdeset kratkih črtic - Človek je satira o političnem služi, ampak piše le zato, ker Tone Kuntner, Dušan Petrač,
barvanju ljudi oz.o tem, kako ima veselje. Po upokojitvi se ta petek bo njihov gost pesnik, pisatelj in dramatik Er-vin Fritz. Zdravko tudi redno
so nekdaj škrlatno rdeči po- je včlanil tudi v kranjsko stali črni. Monodrama Ja, go- društvo upokojencev, tam je,
^ w ^ ^ ^^^ ^w —	II\ X •	• •	---------- ------------/ ' C)	^^ ----- —^----;-----• ;	^	----------------------- -----
ženir gozdarstva ter magister	vom Pozna žetev. Takrat je	oja mama je zmeraj re-	^^^^ sodnik! govori o delav- kot v šali pravi, kulturni mini-	plava in osvaja kolajne na
in doktor ekonomije. Šest let	bil prepričan, da bo to edina	Nisem stara, le dolgo	^u^ je znašel pred sodni- ster, saj vodi sekcijo za kul-	tekmovanjih, hodi na pohode
je delal v gozdarstvu, potem	knjiga, a "žetev" se je nada-	sem na svetu. Pa je pri de-	kom zato. ker je kradel, da bi turno dejavnost in v okviru	in planinske izlete, pri tem
se je zaposlil v zavodu za izo-	Ijevala tudi po upokojitvi.	vetdesetih mlada umrla."	"unovčil" svoj certifikat. No-	literarno recitadjske skupine	pa ugotavlja, da Kriška gora
braževanje kadrov in prouče- Doslej je napisal tri knjige,
rišnica na robu mesta pripo- pogovore z znanimi pesniki, postaja iz leta v leto višja.
£ C
o
b
o
"G

23. december 2004 ob 20 uri
Dvorana Zlato polje-Kranj
Darilo naročnikom Gorenjskega glasa veliki praznični prednovoletni koncert
Gašperji, Slovenski oktet, otroški zborček Oi Olševek, izbor Naj poštaija, povezovalec Franc Pestotnik -Podokničar
Spoštovani naročniki, ob iztekajočem se ietu Vam v Gorenjskem glasu v zahvalo za vašo zvestobo podarjamo vstopnice za praznični prednovoletni koncert. Od 6, decembra 2004 naprej bomo v času med 12. in 14. uro odprli telefon 04/201 42 41. S klicem si boste rezervirali svoje vabilo, ki pa seveda velja za dve osebi in vam ga bomo poslali po pošti. Vabimo vas, da nas pokličete in se nam pridružite na prazničnem večeru, polnem presenečenja.
Gorenjski Glas
Na martinovanju
«
"Pili smo dober cviček in dobro jedli."
Cveto Zaplotnik	bi, pesmi, plesu in pokuša-	kraj, letos so obiskali Stude-
..............................................................................nju mladega vina iz lastnega	nec pri Sevnici. Pred gostiš-
Kranj, Predoslje - Praznik,	vrta. Obiskal nas je škof Mar-	čem jih je pričakal harmoniko iz mošta postane vino, je	tin, ki nam je blagoslovil kar in še "poboljšal" že tako vedno tudi priložnost, da se	vino. Izvolili smo kraljico. prijetno razpoloženje. Dobro upokojenci družijo in veseli-	Vina s spremljevalkama in kosilo, pokušanje vina v Idejo. Letos so v gorenjskih druš-	prišla je tudi gospa Jesen z	teh in "živa" glasba jih niso
tvih upokojencev pripravili številne izlete na martinova-nje v vinorodne kraje ali so praznovali kar doma, v društvenih prostorih. Naša dolgoletna naročnica, upokojen-
darovi narave. Ob lepi glasbi kitarista Frenka in harmonikarja Braneta smo zapeli venček slovenskih narodnih pesmi o vinu," je zapisala in dodala: "Tudi vam nazdrav-
ka, nam je opisala, kaj se je ljamo z mladim vinom.'
dogajalo na martinovanju
V Društvu upokojencev
kranjskega društva. "Prežive- Predoslje vsako leto izberejo
utrudili, sodelovali so pri krstu vina in na svoj račun so prišli tudi tisti, ki radi plešejo. "Ta dan smo ugotovili, da je lahko biti dober vinogradnik, toda pomembno je biti tudi dober kletar," so zapisal in "podčrtali": "PiH smo dober cviček in zraven
li smo prijeten večer ob glas- za martinovanje vinorodni dobro jedli."
Martinovanje v kranjskem društvu upokojencev
■i
GORENjSKI GLAS
Torek, 7. decembra 2004
UPOKOJENCI
info@g-glas.si
9
v
se
"Ko sem se septembra upokojil, nisem tega doživljal kot stres. Še vedno je dan kratek," pravi Andrej Klinar, ki si tudi z upokojitvijo ni zaprl vrat - ne v gozdarstvu in ne v športu.
Cveto Zaplotnik
Zasip - Andrej je v gozdarskih in smučarskih krogih dobro poznan. V gozdarstvu je delal štirideset let in še en mesec čez, dvakrat je nastopil na olimpijskih igrah in še trikrat na svetovnih prvenstvih, že trinajst let vodi tekmovalni odbor za Pokal Vi-tranc v Kranjski Gori ...
Kako je postal smučar in gozdar? Zanimivo! To, da izhaja iz Planine pod Golico, z majhne kmetije z dolgoletno kovaško tradicijo, ni tako odločilno vplivalo na njegovo poklicno usmeritev kot želja, da bi enako kot njegov sošolec iz gimnazijskih let postal lovec. In ko sta hotela postati lovca, sta se odločila za študij gozdarstva. Medtem ko je njegov sošolec pristal v carini, je Andrej, bolj človek tehnike kot človek biologije, vso delovno dobo preživel v goz- Andrej Klinar
darstvu, najprej v gozdnem
gospodarstvu, zadnjih deset	poiskati svojo tržno "nišo","	službovanja se je začela uve- metnic, in od nekdanjih so-
let pa v blejski območni eno-	pravi Andrej in poudarja, da	Ijavljati strojna sečnja, pri ka- delavcev blejskega gozdnega
ti Zavoda za gozdove Slove-	je takšna priložnost lahko	teri stroj lahko v eni uri pose- gospodarstva. "Ob prehodu
stvih, petkrat je postal državni prvak ... "Štirikrat sem se tudi poškodoval," doda in pove, da še danes dobro ve, zakaj ga ob spremembi vremena boli četrto vretence. Pri osemindvajsetih letih je opustil tekmovalno smučanje, še vedno pa je ostal v "smučariji". Že osemindvajset let je tehnični vodja v smučarskem klubu Bled, trinajst let vodi tekmovalni odbor za Pokal Vitranc v Kranjski Gori, na olimpijskih igrah v Sarajevu je bil odgovoren za pripravo prog za moške tekme na Bjelašnici, dejaven je v slovenski in mednarodni smučarski zvezi...
Ko se je ob koncu septembra upokojil, se je "poslavljal" trikrat - od svojih gozdarskih sodelavcev v blejski območni enoti zavoda za gozdove, od kolegov iz centralnega zavoda, s katerimi je sodeloval na področju tehnologije dela in gradnje pro-
nije, kjer je vodil odsek za tudi boljše izkoriščanje lesne ka tudi petdeset dreves.
med upokojence nisem do-
tehnologijo dela in gozdne biomase. O gozdovih govori prometnice. "V gozdarstvu le dobro. "Lahko se pohvali-se je v štirih desetletjih veliko mo, da so v dobri "kondiciji", spremenilo, predvsem pa les nima več takšne vrednosti in
Da se je Andrej že kot mla- življal nobenega stresa. Dan
denič "zapisal" smučanju, je bržkone kriva vlečnica v Čr-
je še vedno prekratek," pravi Andrej, ki se tudi z upokojit-
predvsem zasebni lastniki bi nem vrhu nad Planino pod vijo ni odrekel gozdarstvu in jih lahko sekali več," pravi in Golico, kar je bila tedaj druga "smučariji". Pri nekateri de-
cene, kot jo je imel nekdaj.	dodaja, da so od leta 1979 do	vlečnica na območju takrat-	lih še sodeluje z zavodom, še Zlata doba gozdarstvu, ki je	1991, ko je v gozdnem go-	ne Jugoslavije. "Veliko mla-	naprej bo delal v klubu. Potrajala skoraj do devetdesetih	spodarstvu vodil gradbeno	dih je smučalo, kosali smo se	kalu Vitranc, smučarski zve-let, je minila. Cena lesa je že	operativo, naredili tudi po 25	lahko s Tržičani in Kranjča-	zi. Rad igra šah in tarok, hodi
dolgo dokaj enaka, stroški do 38 kilometrov gozdnih	ni," pravi Andrej, ki je v alp-dela naraščajo, škarje ekono-	cest na leto, danes jih v vseh	skem smučanju dosegel lepe mike se zapirajo. Na trgu Ev-	slovenskih gozdovih ne zgra-	uspehe: dvakrat je nastopil ropske unije prevladujejo	dijo toliko. Ko se je zaposlil,	na olimpijskih igrah (v Inns-gozdarski velikani, na njem	so v gozdarstvo prodrle prve	brucku in Grenoblu), trikrat go, se ukvarja s čebelami, popa bo tudi Slovenija morala motorne žage, v zadnjih letih	je bil na svetovnih prven- stori kaj pri hiši ali v vrtu...
v hribe, se srečuje s prijatelji v malem vikendu v bližini domačije na Planini pod Golico, vzame v roke dobro Liji-


let»
letos smo ^e ponovno ndlodii, da skupaj z vamt, bralci Gorenjskega gtasa, izberemo najbolj piUjubljenega poštarja na obmoriu.
kamor seže nas ca^iopis.
Tisočletja stara dejavnost - začetki državne pošte segajo 8.000 let nazaj v stari Egipt - ostaja tudi času elektronskih sporoči televizije in mobitelov nepogrešljivo v našem vsakdanjem življenju. Prijazen poštar, ki zjutraj prikolesari do našega doma in nam prinese svež časopis - kaj je lepšega za spodbuden začetek dneva?!
Za "naj poštarja" glasujte s priloženim kuponom, ki ga bomo objavljali v časopisih Gorenjski glas in prilogah 'do 20. decembra 2004. Med glasovalci bomo 23, decembra 2004 na javni prireditvi
"Gorenjski glas bralcem" izžrebali šest prejemnikov nagrad Gorenjskega glasa in Pošte Slovenije ter razglasili "naj poštarja".
^ rn^mm « m m»^ ^	•
I•»• •	• •
IM-----

Zi^tslen na pcSti


I • • • > «m»-* «M
Voie ime in pmm^
•• M««
^«B f4 • • •-»« -«f • • • • •
1»«

« r
ÜikB

■-•'r^rrrr;-
s *'
PoŠta in krs^:
• •v*' I
r« - — «M • « • • • « U* • •••
> • • a»**«* • •• • '


Dwäna Ä.:
Namčnik Gorenjskega glasa:	HE
Strimm se, öa mi Gorenjski glas pošilja otrns^o, vabila, ankete ipd.:
[...i DA NE
öffÄWiH» požute na nashv: Gorenjski gtas. ä.a^.r Zoisom J, 124,4001 Kranj, al) aria^ v nai oMek si mete ogkise na Zcmovi t v mm ^usi^e. na<^ /Krtectja in ttfwii* nagrad tto iaeiktto v ßodje^ Com^i gfffs, d ji. o. , Kfet^.
Jesenice
Uspešno delo jeseniškega društva
jeseniško društvo upokojencev je ob koncu novembra v sodelovanju z Zavodom Jelša pripravilo seminar za spodbujanje kakovostnega življenja starejših, ki se ga je udeležilo deset upokojencev. Zavod jim bo v prihodnje ponudil tudi treniranje spominskih in komunikacijskih sposobnosti, učenje sprostitvenih tehnik, prilagojene športno rekreativne ak-
tivnosti, spodbujanje pozitivnega razmišljanja in medsebojnega spoznavanja in druženja. V društvu delujejo krožek za ročna dela in zbiranje receptov starih jedi, delavnica za zapisovanje pustnih šeg, pripravljajo pa tudi različne športne aktivnosti. K sodelovanju vabijo nove pevce. Janez Pipan
Milenca Stare
ŠTEFINI SPOMINI NA ZGODNJE OTROŠTVO
ačela je spoznavati neiskrenost ... zaničeva-
Kakorkoli že, z mamo bo- mama je bila vsa zaripla od
Direktor je bil močno pre- ukvarjala toliko, kot bi si že- lenjski okolici, je bilo sedaj
sta spet dobili sobo in poste- joka, utrujena, nenaspana senečen nad dogajanjem: lela, pa še zameriti ji ni mo- zanjo predaleč.
nje in krutost, ki jo Ijo, kjer se bo zvečer prav go- in povrhu še v visoki noseč- "Še danes vam priskrbimo gla ... Ko bi ji vsaj lahko
Tukaj pa je priča, kako se
premorejo tudi otroci, čeprav tovo zahvalila z molitvijo, ki nosti - prav gotovo je vzbuja- sobo - za prvo silo in nato sta- kako pomagala. Tako pa je mora njena mama boriti za
na poseben način.
se je je naučila pri teti, in za- la pomilovanje ...
Mama jo je tega dne spreje- spala z novim upanjem ...
la z nasmehom in prijaznost-
Tisti večer so dolgo sedeli
"Ja, gospa...?"
Takrat pa je mama posko-
novanje, vredno dostojnega vedno le gledala in posluša- pravice, si iskati stanovanje življenja ... prav gotovo, to la vse težave, ki so se doga- in se še prepirati s stricem
jo. Privila jo je k sebi, kot da v kuhinji in Stefma mami čila: "Kakšna gospa! K vam
vam obljubim. Saj ste naša delavka že vrsto let, in to
bi začutila tudi njeno potrtost jim je razlagala ... da je bila se najavljam že tri tedne ... pridna, kot slišim."
- posledico vsega dogajanja, pri direktorju v tovarni - nič Prihajam pa direktno iz hle-
Vse to je razlagala mami

in ji rekla: "Nocoj bova pa se mu ni napovedala, kot je va, kjer spim z otrokom in v kmetom, kjer sta prenoče-
spet spali v sobi in na postelji! predhodno želela tajnica, svojem stanju." Ni več zmo- vali cele tri tedne. Štefi je sati "svojo" vasico nad Sti-
Sem dobila sobo pri nekem ampak je šla mimo nje v pi- gla naprej. Ves obup, vsa ža-kmetu v istem predmestju." sarno, kjer je imel goste. lost in prestano gorje se je Bila je vesela skupaj z njo ... "Bom počakala, da konča- zlilo v neutolažljivem joku.
bila vsekakor premajhna, da bi takrat razumela vso krutost tega sveta, ki je za-
jale njeni mami in celo njej Pavletom, ki je bil večkrat pi-... Mogoče pa bi bilo bolje jan kot trezen, zanjo, da Štefi ne bi bilo ob Tako je mala Štefi v nekaj
mesecih pristala že na tretji kmetiji v istem kraju. Tam sta z mamo ostali kratek čas. čno, teto in strica, varnost in Pa vendar toliko časa, da je zavetje pred vso to krutostjo bila priča ponovnim prepi-
nje]
Vedno bolj je začela pogre-
vendar že vnaprej v strahu, te," je pozdravila in se kar
"Pomagajte mi, prosim, dela njeno mamo. Se je pa
in borbo za varen in topel dom...
rom in neprijetnim situacijam s stricem Pavletom. Od
da se bo spet prav gotovo pri- sama brez povabila usedla v ker sicer ne vem, kako bom dobro zavedala, da je priso-
Preprosto, pa vendar tako tam so mami neko noč odpe-
kazal stric Pavle ... Joj, pa ja ne spet prepiri in pijača.^
naslonjač. Pa je uvidel di- zdržala v takem stanju in tna in da je nekaj močno bogato življenje, ki ga je Ijali v porodnišnico.
rektor, da je stvar resna: brez strehe nad glavo."
narobe. Z njo se mama ni okusila v tej prečudoviti do-
Nadaljevanje prihodnjič
IO
UPOKOJENCI
info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS
Torek, 7. decembra 2004
Ubrane
misli
udskih
piscev
Pisci Literarnega kluba upokojencev Slovenije od Rateč do Rodin so na literarnem večeru Ubrane misli prebirali svoje pesmi in črtice.
Cveto Zaplotnik
Marinka Čebulj iz Mojstra-
..............................................................................ne, Helena Grzetič s Hruši-
Mojstrana - "Tu so pisci,	ce, Jože Jekovec z Jesenic, ki spomine oživijo,/ na pre-	Marija Kokalj iz Žirovnice, teklost, lepoto naše dežele	Stanko Košir iz Gozd Marali simpatijo./ Iz njih črtic,	tuljka, Francka Leskovar s pesmi vsak nekaj bo odkril,/	Hrušice, Drago Makuc iz napolnil dušo, prerojen nas	Mojstrane, Angela Noč iz zapustil," so stihi, s katerimi	Žirovnice, Janez Palčič iz je Marinka Čebulj iz Moj-	Mojstrane, Zora Podlipnik strane predstavila, kaj se je	iz Podkorena, Ivana Pogačar na zadnji novembrski petek	iz Žirovnice, Marija Pretnar zvečer dogajalo v dvorani	iz Gozd Martuljka, Julijana kulturnega doma na Dov-	Rejc iz Žirovnice, Mira Smo-jem. Ljudski pisci od Rateč	lej iz Kranjske Gore, Franci do Rodin, sicer člani Likov-	Tušar s Koroške Bele, Ma-
nega društva upokojencev	rinka Uršič iz Kranjske Marinka Čebulj
Slovenije (Likus) pri Druš-	Gore, Darja Jakopič s Plani-
Kot je povedala Marinka Čebulj, ki je v Društvu upokojencev Dovje Mojstrana zadolžena za kulturne prireditve, so prvi tovrstni literarni večer pripravili pred petimi leti, odtlej ga prirejajo redno vsako leto enkrat ali dvakrat. Letos so se piscem iz občin Kranjska Gora, Žirovnica in Jesenice pridružili tudi trije iz drugih občin, že prihodnje leto bo to območno srečanje. "Upokojenci pišejo predvsem zato, da izražajo svojo ustvarjalno moč in krepijo samozavest," pravi Marinka Čebulj, avtori-
tvu upokojencev Maribor so ne pod Golico, Marija Golob okoliščine preprečile sodelo- ca pesniške zbirke Ljubljena namreč ta dan pripravili lite- z Jesenic, Franc Ankerst iz vanje na literarnem večeru. in preganjana in pesnica, ki rarni večer Ubrane misli, na Radovljice, Jože Pavlič iz Zanimivo! Tilka Pintar je sa- najraje piše o naravi. Ni
katerem so pred polno dvorano samozavestno brali
Ljubna, Tilka Pintar iz Bo- mozavestno, brez treme, skrivnost, da pripravlja že hinjske Bistrice, Anka Mer- prebrala tri strani dolgo pe- drugo pesniško zbirko, a
svoje pesmi, črtice, odlomke zidovšek iz Radovljice in sem. Najstarejša članica Juli- kdaj bo izšla, si ne upa napo-... Od sedemindvajset članov Alenka Trampuš z Jesenic. jana Rejc piše še pri 91 letih, vedati. "Samozaložba je ve-kluba iz zgornjega konca Trem, Mariji Prašnikar iz Stanko Košir je mojster pisa- lik finančni zalogaj, "pravi in
doda, da v Likusu vsako leto izdajo tudi zbornik Ubrane misli.
Gorenjske se je predstavilo štiriindvajset piscev: Mira
Podkorena, Mariji Lužnik ter Katarini Eisebith iz Ži-
Bunjevac iz Kranjske Gore, rovnice, so bolezen in druge
nja v narečju, Franc Ankerst "sklada" pesmi tudi za ansamble ...
Roka se Ii še nič ne trese
Ivanka Prezelj iz Škofje Loke si življenja ne more predstavljati brez strelstva in petja.
Ana Hartman
Škofja Loka ■ Konec septembra je Ivanka na državnem prvenstvu upokojencev z zračno puško osvojila peto mesto. "Najbolj sem ponosna na zmago na regijskem prvenstvu, kjer sem premagala tudi moško konkurenco," se spominja Ivanka.
Ivanko spremlja šport tako rekoč že vse življenje. S strel-stvom se je začela ukvarjati že v srednji šoli. Danes tudi balina, vedno ji je bil všeč šah, v srednji šoli pa je igrala odbojko in bila celo vratarka pri rokometu. Roke se ji zaenkrat pri streljanju še nič ne tresejo in upa, da se ji še nekaj Časa ne bodo. Veliko težav je imela, da se je privadila streljati z očali. "Za vsakega strelca je to velik šok. Takrat moraš biti zares vztrajen in
ostrine očesa." Za ta šport je navdušila tudi ostale družinske člane.
Petje spremlja Ivanko že od otroštva. "Na otroštvo im-am zelo lepe spomine. Še danes se spominjam, kako je ata ob božiču postavljal jaslice, mama in otrod pa smo ga opazovali in zraven peli," se spominja. Začela je v cerkvenih zborih, sedaj pa že osemnajst let poje pri zboru Lub-nik, kjer se znajo skupaj tudi veseliti. "Kamorkoli pridem-o, naredimo enkratno vzdušje, pojemo in si pripovedujemo skeče. Včasih smo vsako soboto skupaj hodili tudi na pohode." Predstavili so se že v Ameriki in Kanadi, ravno v teh dneh pa Ivanka skupaj z zborom nastopa v Avstraliji. "Pravijo, da pri petju kar žarim. Pesem je treba najprej začutiti in jo na ta način tudi
odločen, marsikdo obupa," ivan^g Prezelj meni, da bi se vsak upokojenec moral ukvar- Podzü. Na tremo pred nasto-
razlaga Ivanka in nadaljuje: jati s športom, saj to zlo prinaša zdravje in zagotavlja dru- P^m hitro pozabim in zaži-
vim s pesmijo. V petju neizmerno uživam," nam je tik
"Za vsakega upokojenca je žabno življenje. Foto: Polona Mlakar Baldasin
dobro, da se ukvarja s špor-
tom, saj to prinaša zdravje, la občinskih tekmovanj, že elstvo ne daje več občutka, da pred odhodom v Avstralijo
poleg tega pa zagotavlja družabno življenje." Od 80-ih let
več kot štirideset let pa je aktivna v loškem strelskem
gre za pobijanje, ampak po- zaupala Ivanka, Id se je pred staja šport, pri katerem gre za kratkim začela ukvarjati tudi
naprej se je redno udeleževa- društvu. "Vesela sem, da str- treniranje koncentracije in s slikanjem na platno.
NA POHODE, IZLETE- IN SE KAM
Društvo upokojencev (DU) Dovje Mojstrana
vabi na zadnji dan leta na silvestrovanje v gostilno Štorov-je na Selo pri Šentvidu. Udeleženci se bodo odpeljali na pot ob pol petih popoldne izpred trgovine Mercator. Prijave zbira Marjan Olip (do zasedenosti avtobusa). V torek, 14. decembra, bodo obiskali varovance iz občine Kranjska Gora v domu dr. Franceta Bergelja na Jesenicah. Kulturni program bo pripravila društvena sekcija za kulturo.
DU Radovljica
je danes, v torek, pripravilo za svoje člane pohod v neznano, v torek, 21. decembra, pa bo še pohod na Jelovico (odhod avtobusa ob 8. uri). Prijave sprejema Irena Zaje - Butorac na telefonskih številkah 040/292 169 ali 04/531 00 20. Na kegljišču v društvenih prostorih bo od 13. do ^6. decembra medobčinsko kegljaško tekmovanje za upokojence iz blejske, bohinjske in radovljiške občine. Novoletno srečanje članov društva bo v petek, 17. decembra, ob 18. uri pri Jožovcu v Begunjah, prijave sprejemajo poverjeniki in v društveni pisarni vsako sredo od 9. do 13. ure. V okviru prednovoletnih prireditev bo ženski pevski zbor Lipa v nedeljo, 19. decembra, ob i8. uri prepeval na Linhartovem trgu v Radovljici.
DU Kranj
vabi v četrtek, i6. decembra, na pohod v smeri Kovor, Hudo, Brdo in Posavec (hoje bo za 3 ure), na predzadnji dan starega leta pa na prednovoletni sprehod. V četrtek, 9. decembra, bo pohod na Dobrčo (odhod avtobusa ob 8. uri izpred hotela Creina, predviden čas hoje je 4 do 5 ur), v nedeljo, 12. decembra, na Tišje (odhod z vlakom z železniške postaje v Kranju ob 6.06, hoje bo za 4 do 5 ur, tura je lahka in primerna za vsako vreme, s seboj pa imejte tudi pohodne palice in kartonček za registracijo pohoda) in v četrtek, 23. decembra, še na pohod na Jakoba nad Preddvorom. Jutri, v sredo, bo kopalni izlet v neznano, odhod avtobusa ob 7. uri izpred Creine. V petek, 10. decembra, bo prireditev - večer s slovenskim pesnikom, pisateljem in dramatikom Ervi-nomFritzem. Z avtorjem se bo pogovarjal dr. Zdravko Kalt-nekar. Prireditev se bo ob i6. uri začela v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu društva na Tomšičevi 4.
DU Žabnica - Bitnje
bo v torek, 21. decembra, pripravilo v gostišču na Studencu pri Sevnici prednovoletno srečanje. Avtobus bo odpeljal na pot ob 13. uri in se bo ustavljal na običajnih mestih. Cena je 5.000 tolarjev, vključuje pa prevoz, kosilo, večerjo, glasbo in zavarovanje.
DU Naklo
vabi svoje člane na novoletno srečanje, ki bo 14. in 15. decembra ob 16. uri Pri Slavki v Podbrezjah. Prijavite se pri po-verjenicah. V nedeljo, 18. decembra, naklanski upokojenci vabijo na izlet v predbožični Dunaj. Prijave zbirajo poverje-nice društva.
DU Preddvor
vabi na avtobusni izlet v Avstrijo na ogled predbožičnega Dunaja in sicer v nedeljo, 19. decembra. Člani društva in drugi se lahko prijavijo poverjenikom ali po tel.: 040 240 413. Rok za prijavo je bil sicer že 4. december, zamudniki pa jih lahko vseeno povprašate, morda pa imajo še kakšno prosto mesto.

i
Torek, 7. decembra 2004
KULTURA
GORENJSKI GLAS • 11. STRAN
Razstava o Juliji Primic
Pesnikova neuslišana

Zanimiva in hkrati poučna razstava o Juliji Primic, usodni ženski, ki je velikega pesnika navdahnila, da je ustvaril eno svojih največjih pesniških stvaritev Sonetni venec.
Kranj - Tradicionalna literarno zgodovinska razstava, ki jo vsako leto 3. decembra pripravno v Gorenjskem muzeju, letos sledi 170-letnici od izdaje Prešernovega Sonetnega venca. Če je ob obletnici pred desetimi leti bila vodilo razstave pesnitev kot taka, pa jo je tokrat avtorica Beba Jenčič naravnala k izvoru, ki je največjega slovenskega pesnika vzpodbudil k pisai^u, i\jegovi neuslišani \jubezni Primicovi Juliji. O sledili, i^eni družini in sonetnem vencu gre torej razstava v Galeryi Prešernove hiše.
Srečala sla se na velikonočno soboto, 6. aprila 1833, v trnovski cerkvi. Pesnik in njegova muza, dr. France Prešeren in Julija Primic. Usodna ženska, ki je velikega pesnika navdahnila, da je ustvaril eno svojih največjih pesniških stvaritev Sonetni venec. Pesnik seje zaljubil na prvi pogled. "Kdor v tako ljubezen ne verjame, naj se spomni Prešernove depresije in naj se vpraša, ali ni bil ta izraziti estet dostopen vplivu posebne milobe, ki jo utegne dobiti pobožno raz-vnet obrazek nedolžnega in vernega dekleta v prazniško razsvetljeni cerkvi," je ob odprtju
razstave besede dr. Franceta Kidriča v Ljubljanskem zvonu 1934 citirala muzejska svetovalka v Gorenjskem muzeju, avtorica razstave Beba Jenčič. Sonetni venec je izšel pred 170 leti v ljubljanskem tedniku Illyrisches Blatt, 22. februarja 1834 kot posebna priloga, z uvezanim posebnim tiskom: Sonetni venec z akrostihom "Primicovi Juliji" in s podpisom Dr. Prešern.
Julija Primic se je rodila 30. maja 1816 v Ljubljani kot drugi otrok trgovcu Primiču, katerega rod izhaja iz Tržiča, in njegovi ženi Julijani, rojeni Hartl. V času, ko jo je videl Prešeren, sta
Zanimanje za razstavo je bilo že ob njenem odprtju veliko.
z materjo živeli v hiši na Wolfo-vi 6 v Ljubljani (danes je na tej hiši tudi spominska plošča). Vzgojena je bila v strogem krščanskem duhu in vseskozi pod močnim materinim vplivom.
Poročila se je leta 1839 z Jožefom Anselmom pl. Scheuchen-
steulom. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, štiri hčere in sin. Leta 1850 se je družina preselila v Novo mesto, kjer je bil Scheuchensteul imenovan za predsednika okrajnega sodišča. Naselili so se v Kandiji, v hiŠi, ki se je imenovala Novi dom
(Neuhof). Julija je umrla 2. februarja 1864 in je pokopana na Šmihelskem pokopališču.
Julijina družina je tudi zelo nazorno predstavljena na tokratni razstavi. Tako si med drugim lahko ogledamo tako fotografijo cele družine, kot portrete obeh staršev in vseh petih otrok. Medtem ko je sin dr. Jožef Scheuchensteul postal predsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu, hČi Juliana seje poročila z baronom Rechbachbm, tudi deželnim sodnim svetnikom, pa so se kar tri hčere poročile z oficirji, Marija Ana s polkovnikom, Antonija Marija si je izbrala generala, Jožefa Terezija pa je bila poročena s stotnikom.
"Druge izbire med moškimi takrat v Novem mestu tako ali tako ni bilo," je duhovita Jenči-čeva, ki je razstavo ob obletnici Sonetnega venca prav z razlogom "izvora", ki je botroval veličastni pesnitvi, namenila
Juliji. Pravi posebnosti sta tudi oba predmeta, ki sta bila nekoč last Julije Primic, pudrnica z napisom Julija, ki je bila kasneje last Julijine vnukinje baronice Marije Rechbach z Bleda, in doza, ki jo je Julija podarila leta 1837 takratnemu deželnemu muzeju. Jenčičeva je oba predmeta na posodo za razstavo dobila v Narodnem muzeju Slovenije. Ob fotografijah stavb, v katerih so živeli člani družine Scheuchensteul, je del razstave seveda posvečen tudi različnim izdajam, tako domačim kot tujim, sonetnega venca, predstavljena je celotna zbirka Prešernova pot v svet..., na srečo pa kranjska Osrednja knjižnica poseduje tudi izjemno zbirko PreŠerniano, v kateri poleg knjig ne manjka tudi Številnih drugih pomembnih publikacij in zapisov, vezanih za Prešerna.
Igor Kavčič, foto: Tina Doki
Devetdeset let mojstra
Marenčiča
Darilo žirovskim pevcem
Žiri - Slavistka in etnologinja dr. Mar^a Stanonik je v petek ob 40-letnici moškega pevskega zbora Alpina Žiri predstavila knjigo Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov!, v katero je zajela stoletje organiziranega zborovskega petja v Žireh.
Kranj - V Galeriji Mestne hiše se je minuli četrtek zbral cvet krai\jskih, pa tudi fotografov iz drugih koncev Gorei\jske. Z razlogom. Odpirala se je namreč razstava fotografij ob 90-letnici mojstra Janeza MarenčiČa, ki je v slovenski fotografiji pustil neizbrisen pečat. Ob tej priložnosti je prejel najvišjo nagrado Fotografske zveze Slovenije, domače fotografsko društvo Janez Puhar (bil je med soustanovitelji) pa mu je za zasluge v njem namenilo tokrat prvič podeljeno častno plaketo Janez Puhar. Razstava je presek Marenčičevih del iz zadnjih let.
Kljub temu daje motiv krajine tisti, po katerem je mojster Janez Marenčič najbolj znan, lahko na tokratni razstavi, posvečeni fotografovemu življenjskemu jubileju, skozi fotografije (predstavljen je opus barvnih fotografij iz zadnjih let) spoznamo njegovo avtorsko Širino. Kot je ob odprtju dejal umetnostni zgodovinar mag. Damir Globočnik, Janez Marenčič na svojih fotografijah z ustvarjalno vitalnostjo odkriva naravo v mnogoterih videzih in različnih letnih časih, premišljeno se posveča krajinskim teksturam in strukturam, detajle vrednoti kot nosilce vsebinskega sporočila, poigrava se s perspektivo, konfiguracijo linij in krivulj, prostorskimi silnicami in plani ter v premišljeno izbranih izrezih skrbno gradi mrežo formalnih in vsebinskih povezav. Marenčičev ustvarjalni opus sicer združuje več ustvarjalnih obdobij. Prve mednarodne uspehe je doživel kot mlad
fotograf, ki se je sredi tridesetih let pridružil ljubljanskemu Foto-klubu, po vojni pa je bil tudi soustanovitelj kranjskega fotografskega društva Janez Puhar, bil mentor in idejni usmerjevalec mladih kranjskih fotografov ... V šestdesetih in sedemdesetih letih so mu bili blizu pejsaži z višinske perspektive, ki veljajo tudi za inovativni vrhunec njegovega fotografskega izraza in sodijo tudi v zakladnico slovenske in svetovne fotografye. Njegove fotografye so bile tudi ene prvih v zbirki Kabineta slovenske fotografije.
"Janez je tisti, ki že od vsega začetka našega društva v njem povezuje generacye fotografov," je mnenja tudi današnji predsednik FD Janez Puhar Vasja Doberlet, ki je slavljencu podelil Častno plaketo Janez Puhar, ki so jo v društvu osnovali prav v ta namen, saj je doslej še niso podelili. "Janezu Marenčiču pripada številka
''Ko sem zbirala gradivo, meje najbolj ganilo, kako zelo se Ži-rovci žrtvujejo za zborovsko petje. Knjigo si najbolj zaslužijo tisti, ki se že toliko let trudijo s petjem," pravi dr. Stanonikova, ki se zelo rada vrača v Žiri, kjer je preživela precejšen del svojega življenja. Avtorica je v knjigi obdelala 20 zborovskih zasedb. Ugotovila je, da začetki organi-
ena, odslej naprej pa bomo častno plaketo podeljevali le ob izjemnih priložnostih," je o
odločitvi članov društva še povedal, njegov predsednik. Ob odprtju razstave je mojstru Marenčiču najvišje priznanje Fotografske zveze Slovenije, Nagrado Janeza Puharja, za življenjsko delo podelil njen predsednik Janez Skale in ob tem dejal: "Kriteriji, po katerih FZS podeljuje nagrado, so trge, kot življenjsko delo, za umetniško vrednost ali za prispevek k organiziranju in delu fotografskih društev pri nas. Janez ga je sicer prejel za življenjsko delo, zagotovo pa bi ga zaslužil v vseh treh primerih." Ob jubileju je izŠla tudi lična monografija z Marenčiče-vimi najpomembnejšimi deli. Razstava, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v sodelovanju s Kabinetom slovenske fotografije, Fotografske zveze Slovenije in FD Janez Puhar, bo na ogled še do konca leta in čez.
Igor Kavčič, foto: Tina Doki Dr. Marija Stanonik in dr. muzikologije Franc Križnar.
ziranega zborovskega petja v Žireh segajo v leto 1898, koje bilo
ustanovljeno pevsko društvo Sora. Velik pomen je za žirovsko petje imel skladatelj, zborovodja in organist Anton Jobst, ki je od leta 1929 pa vse do svoje smrti vodil moški pevski zbor. Pred 40 leti se je osnoval MoPZ Alpina Ziri. Stanonikova je idejo za naslov knjige dobila pri nekdanjem
V članek Žirovski zbori pojejo čez sto let na kulturni strani Gorenjskega glasa v torek, 30. novembra, se je prikradla napaka, saj je MPZ Alpina posvetni zbor z najdaljšo tradicijo na Žirovskem, medtem ko je tradicija cerkvenega zborovskega petja še daljša. Prizadetim se opravičujem. I.K.
članu tega zbora Cirilu Erznož-niku, ki se pred leti ni mogel udeležiti novoletne zabave in je v opravičilu ostalim pevcem med drugim zapisal "Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov!". Delo je na predstavitvi pohvalil tudi doktor muzikologije Franc Križnar, pred katerim je Stanonikova imela veliko spoštovanje: "Najbolj meje skrbelo, kaj si bo mislil, da se je etnologinja lotila raziskovanja pevske kulture, vendar smo kmalu ugotovili, da je etnolog bolj primeren za raziskovanje vpetosti zborovstva v kulturno življenje nekega kiaja kot muzikolog". Z njo se je strinjal tudi dr. Križnar in dodal: "Knjiga bo nedvomno v ponos bodočim generacijam."
Ana Hartman, foto: Polona
Mlakar Baldasin
Piše Eva Senčar
Za 'knjigobrbce'
Na fotografiji z leve: slavljenec Janez Marenčič ob prejemanju najvišje nagrade FZS iz rok predsednika Janeza Skaleta. V sredini predsednik FD Janez Puhar Vasja Doberlet.
20, knjižni sejem (1. do 5. decembra 2004) V nedeljo seje v Cankarjevem domu zaključil knjižni sejem, največja slovenska knjižna prireditev, ki poleg aprilske, ko slavimo knjigo po vsem svetu, ponuja najkompleksnejši pregled slovenske založniške dejavnosti. Sejem je od leta 1972, ko seje začel kot bie-nale, in se pred sedmimi leti zaČel odvijati vsako leto, še vse kaj drugega. Letos je bilo to druženje in klepet o najaktualnejših temah v Debatni kavarni, o novostih in dilemah v založništvu so govorili v založniški akademiji, razstava slovenskih faksimilov tistega najboljšega, kar so v zadnjih sto letih izdale slovenske založbe, recimo cenzurirani tiskarski rokopis Prešernovih poezij tiskarne Blasnik je dodala tudi k likovni zanimivosti. Razstavljena korespondenca med Kocbekom in Bollom je zaključila vrsto dogajanj ob stoletnici Kocbekovega rojstva, ljubitelje pa je privabila dražba starih knjig, ki jo je pripravil Trubarjev antikvariat s prvimi izdajami Zupančiča, prvega pedagoškega dela na Slovenskem itd. S Šolskim knjigosledom, to je posebej pripravljenim vodstvom in privlačnimi prireditvami so vabili osnovnošolce, s 3500 čeki v vrednosti 500 tolarjev, ki so jim
jih razdelili, pa so si otroci lahko doplačali knjige. Dvajset tisoč
obiskovalcev je postalo nekakšna stalnica, to je dvakrat toliko, kot jih je bilo prvo sejemsko leto, Čeprav šestkrat manj, kot rekordnega 1987, a zaradi vsega živžava sejem res lahko imenujemo uspešnica.
Se pred desetletjem se je ob svetovnih sejemskih prireditvah razpravljalo, ali bo knjiga kot taka preživela, ali jo bo izpodrifiila^elek-tronska in podobne oblike, ki jih nudi vsem dostopna računalniška tehnologija. Letošnji frankfurtski knjižni sejem pa je knjigo še trdneje postavil na medijski piedestal, in po svoje narekoval slogan slovenskemu sejmu 'Knjiga je moda', in kot pravi Rudi Zaman, predsednik organizacijskeha odbora letošnjega sejma, "sta elektronsko založništvo in strah pred tem izgubila vso ostrino in lahko govorimo le o dvotirni vzporednici." Tržni zakoni pa se seveda spreminjajo in so tudi drugačni na butičnih tržiščih. Temu se prilagaja ameriško-britansko podjetje Lighting Source, ki se ukvarja s tiskom po naročilu - izdelajo lahko celo le eno kopijo knjige. Potem, ko jo založba pripravi za tisk - vežejo jo po želji - za distribucijo posredniki niso potrebni. Namreč pri nas je število založnikov in knjigotržcev, ki zalagajo dvomilijonski narod, gotovo nesorazmerno potrebam in povpraševanju. Če je prvo sejemsko leto svojo dejavnost predstavilo le sedemnajst založnikov, jih je bilo tokrat več deset, ki so ponujali kar štiri tisoč knjižnih novosti. Zato ne preseneča podatek, da se je na sejmu prodalo manj knjig, kot lani, kar ne pomeni, da branje upada; seveda so v bralni igri tudi še knjižnice. V tem kontekstu bi bila zanimivejša razprava, katere knjige Slovenci najraje beremo, katere potrebujemo na svojih policah in katere tudi kupimo. V to igro pa so vidno posegle tudi časopisne akcije, ki več 'metrov' ponujajo za manj denarja.


GORENJSKI GLAS «12. STRAN
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
KEGUANJE
Po presenečenju v Mariboru Iskraemeco vodi
Krai\j - Prejšnji konec tedna so bile odigrane tekme 10. kroga v slovenskih ligah, po katerem je Iskraemeco prev/el vodstvo po spodrsljaju Konstruktorja na domačem terenu z ekipo Rudarja. Ligaško tekmovanje se sedaj prekine do 22. januarja 2005.
Rezultati 10. kroga v 1. A ligi, ženske: Ljube^ : Rudar 2 : 6 (2984:3000), Slovenj Gradec : Gorica 5 : 3 (3162:3040), Adria : Bela krajina 3 : 5 (3007:3035), Miroteks Konstruktor 6 : 2 (3138:2998), Triglav : Brest 1 : 7 (3185:3294). Vodi Miroteks 20 točk, Triglav je tretji, 11 točk in Ljube^ deseti s 4 točkami. 1. A liga, moški: Iskraemeco: Konjice 6 : 2 (3474:3418), Lj. Slovan : Siliko 7 : 1 (3456:3225), Proteus Liv : Utija 7 : 1 (3430:3311), Sinet : Interokno 7 : I (3549:3391), Konstruktor : Rudar 2 : 6 (3234:3301). Vodi Iskraemeco 18 točk, Siliko še brez točk. 1, B moški: Radenska : Brest 6 : 2 (3379:3280), Ljubelj : Simon Jenko 6 : 2 (3291:3225), Gorica : Korotan 7 :1 (3384:3305), Hidro : Konstruktor 6,5 : 1,5 (3245:3165), Kočevje : Calcit 5,5 : 2,5 (3305:3298). Vodi Hidro, 16 točk, Ljubelj je tretji, 13 toČk, Calcit peti, 12 toČk, Simon Jenko osmi, 4 točke. 2. liga - moški: Triglav : Lokomotiva 8 : O (3316:3117), Novo mesto : Pivka 2 : 6 (3110:3118), Coma : Iskra Transmision 2 : 6 (3116:3189), Adria : Termo Polet 6 : 2 (3243:3148), Jesenice : Izola 5 : 3 (3245:3150). Vodi Iskra Transmision 16 točk, Jesenice so tretji, 14 točk, Termo Polet četrti 12 točk, Triglav šesti, 11 točk, Coma deveta, 4 točke. 3. liga - moški: Železniki : Št. Jurij 2 : 6 (3106:3136), Ljubelj-2 : Delo 7 : 1 (3208:3044), Jesenice-2 : Krai\jska Gora 4 : 4 (3173:3196), Lj. Slovan : Bela krajina 5 : 3 (3355:3322), Proteus-2 : Domžale 5 : 3 (3104:3043). Vodi Bela krajina, Ljubelj je drugi, oba 14 točk. Kranjska Gora je peta, 11 točk, sedmi Jesenice 10 točk, osmi Železniki, 7 točk.
Odigrana sta bila tudi osmi in deveti krog gorenjske lige. Rezultati 8. kroga: Ljubelj-3 : Foto Bobnar Adergas 5 : 3 (3025:3003), Železniki-2 : Termo Polet-2 6 : 2 (3068:3024). Rezultati 9. kroga : Termo Polet-2 : Ljubelj-3 7 : 1 (3107:2929), Metropol hoteli Portorož : Foto Bobnar Adergas 6 : 2 (3088:2967), Triglav rekreativci : Železniki-2 7 : I (3190:3099). V naslednjem, 10. krogu, v soboto 11. decembra, igrajo Ljubelj proti Termo Polet ob 11. uri in Železniki proti Triglav rekreativcem ob 16. uri. Trenutno vodijo rekreativci Triglav, 12 točk, drugi Termo Polet, tretji Železniki, oba 9 točk.
Božični turnir parov v Železnikih
v	v
Železniki - Kegljaški klub "Železniki"' m kegljišče "Pri Meru" prirejata tradicionalni letos že 12. božični turnir v kegljanju za ženske in moške pare. Tekmovanje bo potekalo od srede, 8. decembra, do sobote, 18. decembra, v disciplini 4 x 30 lučajev mešano. Vse keg-Ijače vabimo, da se prijavijo po telefonu: 04/510 22 22 ali 041/256 851 (Jože Košmelj). Prijavnina znaša 1500 tolarjev na osebo.
Za najboljše pare so seveda pripravljene lepe nagrade. Zmagovalna para v ženski in moški konkurenci dobita velik prehodni pokal, prvi trije pari Še medalje, prvih pet parov pa si bo razdelilo bogat denarni nagradni sklad v višini 178.000 tolarjev.
Prav tako pa so vabljeni vsi ljubitelji kegljanja, da si na kegljišču "Pri Meru" v naslednjih dneh ogledajo vrhunske slovenske keglja-Če. Nastopili bodo člani kranjskega Triglava z vsemi najboljšimi, člani prvoligašev Ljubelja in Silika ter slovenski legionaiji, ki kegljajo za tuje klube (Pintarič, Stoklas ter svetovni prvak Boris Bene-dik). Ne pozabimo pa tudi domačih kegljačev s člani kegljaškega kluba "Železniki" na čelu. Zaključek turnirja in podelitev nagrad najboljšim bo v soboto, 18. decembra, ob 20. uri. Glavni sponzorji turniija so: ALPLES, NIKO in EUROŠPED 2001. Marjan Fuis
ŠAH
Zanesljiva zmaga 'Ljubljančank'
Bled - Zelo močna ekipa LŠK Metalka Trgovina Ljubljana je prepričljivo zmagala v državni ženski šahovski ligi. Nove državne prvakinje so si pridobile pravico do nastopa v evropski ligi državnih prvakinj. Za zmagovito ekipo so nastopile: velemojstrica Tatjana Stepovaja, mednarodna mojstrica Darja Kapš in mojstrica FIDE Ksenja Novak. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa ŠK Triglav Krško, tretje pa so bile igralce ŠD Radenska Pomgrad.
Gorenjske predstavnice so igrale v okviru svojih zmožnosti. Na dobro 5. mesto se je uvrstila ekipa ŠS Tomo Zupan Kranj, kjer je izstopala Vesna RožiČ. Sedmo mesto je pripadlo SD Gorenjka Lesce, blestela je 17-letna Barbara Špendal, ki je osvojila 6 točk z devetih srečanj, med drugim je premagala tudi aktualno državno prvakinjo in reprezentantko Darjo Kapš. Iz lige je pričakovano izpadla ekipa ŠD Jesenice, dobro se je na prvi deski borila državna prvakinja do 16 let Miša Hrenič.	0.0.
Državna prvakinja v športnem plezanju je prepričljivo postala Natalija Gros, Tomaž Vaijavec pa se je
za ta naslov moral veliko bolj potruditi.
Škotja Loka - Minuli konec tedna so v Škofji Loki potekala finalna tekmovanja za državno prvenstvo v športnem plezanju. Vrh je elegantno osvojila samo Natalija Gros. Natalija, ki je ta hip tretja najboljša športna plezalka na svetu, je na zadnji tekmi dokazala, da si je naslov državne prvakinje zares zaslužila. "Tudi, če je smer izgledala povsem lahka, to nikakor ni bila. Kar malo sem se morala namučiti, da sem
priplezala na vrh. Bila pa je zelo "plezljiva in vzdržljivostna", kar mi zelo ustreza," je takoj po tekmi dejala Grosova, ki staji sledili Martina Čufar (AO Mojstrana) in Lucija Franko (PK Škofja Loka).
Med člani je, tako kot na vseh letošnjih tekmah za državno prvenstvo, vrh spet krojila tržiška deteljica. Prvič v letošnji sezoni je na najvišji stopnički zasluženo stal lanski državni prvak
Matej Sova. "V Škotjo Loko sem prišel z namenom, da zmagam. Z nastopom sem zelo zadovoljen, še posebej zadnji del sem dobro preplezal," je dejal po tekmi. Sledila sta mu Tomaž Vaijavec in Klemen Bečan, ki sta bila po zadnji tekmi povsem izenačena, zato sta se za naslov državnega prvaka morala pomeriti še v superfinalu, kjer se je bolje znašel Vaijavec in si priplezal naslov državnega prvaka.
Tomaž Vaijavec se je moral za naslov državnega prvaka pomeriti še v superfinalu, kjer se je znašel bolje kot Klemen Bečan. - Foto: Polona Mlakar Baldasin
Tomo Česen je ob zaključku sezone povedal, da smo v letošnjem letu videli štiri zelo zanimive tekme. "Vsako tekmovanje je bilo boljše. Današnje pa je bilo še posebej zanimivo, ker naslovi državnih prvakov in prvakinj v večini kategorij še niso bili oddani, poleg tega pa LoČa-ni znajo poskrbeti za dobro vzdušje. Sicer pa je kvaliteta slovenskega plezanja iz leta v leto višja. Dekleta so med najboljšimi na svetu, fantje se uvrščajo v finale. Nasq plezalce nedvomno čaka svetla prihodnost," je dejal Česen. Tekmovanje je s strokovnimi komentarji in pogovori s tekmovalci popestril tudi legendarni slovenski plezalec AljoŠa Grom.
Zmagovalci tekmovanja v Škofji Loki in državni prvaki v ostalih kategorijah: mladinci: Jure Bornšek (ŠPO Celje), mladinke: Maja Vidmar (PK Škofja Loka), kadeti: Matevž Pintar (PK Škofja Loka), kadetinje: Mina Markovič (ŠPO PD Ptuj), starejši dečki: zmagovalec -Miha Britovšek (AK Slovenj Gradec), državni prvak - Grega Selak (PK Škofja Loka), starej -še deklice: Leja Kos (ŠPO Tržič), mlajši dečki: Ciril Vezonik (AK Ravne), mlajše deklice: Ksenija Zupane (PK Laško), cicibani: Jure Raztresen (PK Škofja Loka) in cicibanke: Jerca Meglič (ŠPO Tržič). -
Ana Hartman
Rezultat slabši od igre
V osmini finala EHF proti Magdeburgu so rokometaši Terma opravili prvi zrelostni izpit, ki - po rezultatu sodeč - ni bil uspešen. Dogodki na igrišču pa govore drugače, saj so igrali dobro, na koncu pa so odločile izkušnje in kakovost.
Dessau - Točno ob dogovoije-ni uri v petek zjutraj se je 28-članska odprava Terma odpeljala iz Škofje Loke. Po enajstih urah vožnje, ki so jo spremljali megla, dež, sonce in celo nekaj snežink, so prispeli v mesto Dessau, ki je bilo v osmini pokala EHF gostitelj rokometašem Magdeburga in Terma. Dvorano v Magdeburgu so namreč zasedli drsalci in selitev je bila neizbežna. Vsi smo pričakovali mesto značilno za nekdanjo vzhodno Evropo: sivo, turobno, zanemarjeno, pričakalo pa nas je mesto s 100 tisoč prebivalci, čisto, urejeno in praznično okrašeno. Slovenski odpravi so gostitelji namenili samo toliko pozornosti, kot ga zahteva protokol in nič več. Kljub vsemu pa ni nič manjkalo. Vseeno pa je podpisani prepričan, da se bo Nemcem "bolje godilo" v Sloveniji na
povratni tekmi. Fantje so sobotni obračun pričakali brez pretirane obremenitve in s potrebno količino pozitivne treme. Res je, da so LoČani že igrali proti evropskemu prvaku, ampak Magdeburg sodi v sam svetovni vrh klubskega rokometa in prvo, res pravo gostovanje v Evropi, je vseeno opravilo svoje.
In kaj se je dogajalo na igrišču? Začelo seje slabo za Termo. Magdeburg je v deveti minuti že vodil 7-0 in kazalo je na pravo katastrofo. Sledil je preobrat po zaslugi vratarja Boštjana Bitež-nika. Zbral je sedem zaporednih obramb, ki so soigralcem dale poleta in v 17. minuti se je vodstvo domačih znižalo na 10-7. Sledile so spet slabe minute Terma in vodstvo nekdanjih evropskih prvakov je spet naraslo na šest zadetkov. Spet je na sceno stopil vratar Bitežnik in tekme-
ca sta na odmor odŠla s prednostjo Magdeburga s 16-12.
Uvodne minute nadaljevanja so bile izenačene, Ločani pa niso znali izkoristiti napak gostiteljev. Sledila je prva kazen. Zapravljene protinapade in čiste priložnosti Terma so Nemci kaznovali in v 43. minuti je bil trener Terma Borut Rebič prisiljen vzeti minuto odmora, saj so gostitelji vodili s 23-13. Nova serija zaporednih obramb Boštjana Bitežnika je vodstvo Magdeburga skoraj prepolovila. Napake Gorenjcev v zadnjih minutah srečanja pa je trenutno še-stouvrščeno moštvo prve nemške lige kaznovalo in tekma se je končala z zmago Magdeburga z 32 - 21. Najboljši pri Termu je bil vratar Bitežnik, ki je zbral kar 22 obramb.
Kljub visokemu porazu pa si varovanci Boruta Rebiča za
igro, predvsem v obrambi zaslužijo vse pohvale. Prepričani smo, da bo v petek v Železnikih veliko bolje. Strelci za Termo: Kogovšek 2, Dolinar 2, Šile 3, Jelčič 2, Frelih 1, Jeras 2, M. Keše 5, Ivančič 4. Igrali so še: Kugler, Smiljanič, G. Keše, Ga-lof, Kranner in Bitežnik .
Renato Vugrinec (Magdeburg): "Čestitke Termu za dobro in borbeno igro. Mi smo si priigrali dovolj visoko razliko za napredovanje, lahko pa bi bilo drugače. Vseeno pa nas v petek čaka zanimiv obračun v Slove-
• • •
niji.
Boštjan Bitežnik: "Škoda, da nismo bolje izkoristili priložnosti, ki smo jih imeli, naredili smo nekaj nerazumljivih napak. Zmagale so izkušnje. Sposobni smo igrati bolje in to bomo dokazali v Železnikih."
M.D,
Orel zmagovalec tretjega turnirja
Kranj - Ciklus tretjega turnirja, ki ga organizirata KŠK in ŠS ROKOME Tomo Zupan Kranj, je prepričljivo dobil mojster RDE Oskar Orel, član ŠS Tomo Zupan Kranj. Presenetljivo in tudi zasluženo je drugo mesto osvojil Silvo Simončič ŠD Stari Mayr Kranj, ki je bil še dva kroga pred koncem v boju za prvo mesto. Na tretje mesto se je z odličnim finišem uvrstil Vitomir Jai^jič ŠD Vele Domžale. Najboljši senior je bil Janez Bizjak ŠD Vele Domžale, najboljši mladinec pa Marko Srebrnič ŠK Nova Gorica.	V.S.
VATERPOLO
Zmaga Potočnikove, Muri drugi
Maribor - Na dobro obiskanem državnem prvenstvu slepih in slabovidnih v pospešenem šahu za letošnje leto, ki je potekalo v Mariboru, je med 29 nastopajočimi pričakovano zmagal Zlatko Hevir (MDSS Maribor). Drugo mesto je zasedel Emil Muri (ŠS Tomo Zupan Kranj), tretji je bil Anton Janžekovič (MDSS Maribor). Najboljša ženska je bila Silva Potočnik (ŠS Tomo Zupan Kranj). Organizator prvenstva je bila Zveza slepih in slabovidnih Slovenije, tehnični izvajalec ŽSK LANCom Maribor, sodil pa je Maksimilijan Dular, državni šahovski sodnik.	0.0.
Gorenjski derbi ekipi Cerkelj
Krai^j - Rokometaši Terma so, zaradi odhoda na sever Nemčije, tekmo z Jeruzalem Ormožem odigrali že v sredo. Izenačeno tekmo so dobili s 33-32 in so krog pred koncem prvenstva na šestem mestu lige Telekom.
Derbi v 1. B moški ligi je bil v Cerkljah. Gostitelji so igrali s sosedi na lestvici, CHIO Kranj in zanesljivo slavili. Tako so Kranjčane dokončno prikovali na rep lestvice, sami pa so si z novima dvema točkama izboljšali položaj na lestvici.
Izgubila sta dva od treh gorenjskih drugoligašev. Alples je izgubil z vodilnimi Izolani, Duplje pa s Hrvatini. Radovljica je bila prosta.
Brez možnosti za zmago so bile tudi rokometaŠice Planina Kranj Sava. Premagala jih je druga ekipa Krima, ki bo skoraj zanesljivo napredovala v višji rang tekmovanja.
REZULTATI: Telekom liga-moški: Termo - Jeruzalem 33-32; 1. B liga - moški: Cerklje - CHIO Kranj 35 - 31; B liga - ženske: Inna Dolgun - Planina Kranj Sava 40 - 26; 2. liga zahod - moški: Alples - Izola 22 - 34; Hrvatini - Duplje 33 - 22.	M. D.
Visoka zmaga le za Triglav
Kranj - Tretji krog v državnem članskem prvenstvu je postregel z zelo zanimivimi tekmami, ki so se večina končale zelo tesno. Visoko zmago je dosegel le branilec naslova kranjski Triglav, ki je s kar devetimi zadetki razlike premagal ljubljansko Olimpijo. Kar trije klubi pa so kot gosti dosegli zmago, še največjo Kokra, ki je s tremi zadetki razlike v Celju premagala Posejdon. V Kopru so slavili vaterpolisti Zagreba, ki so z dvema zadetkoma razlike premagali Koper, Še tesneje pa je bilo v mariborskemu Pristanu, kjer je Primorje s enim zadetkom razlike premagalo domači Branik. Strelsko je bil v tem tretjem krogu še najbolj razpoložen center Kokre Armin Kern, ki je dosegel kar osem zadetkov in s 15 vodi na lestvici strelcev.
Rezultati v 3. krogu: Triglav : Olimpija 14:4 (4:1, 3:1, 5:2, 2:1), Branik : Primoije 10:11 (1:5, 3:3, 4:1, 2:2), Posejdon : Kokra 10:13 (1:1, 1:4,4:4,4:5) in Koper : Zagreb 9:11 (2:3,2:3, 1;3,4:2).
Na lestvici vodi Triglav s 6 točkami. Naslednji krog bo na sporedu to soboto, 11. decembra.	J.M.
Torek, 7. decembra 2004
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • ^3. STRAN
ODBOJKA
V
V nedeljo popoldne so v ring v dvorani na Planini stopili najboljši slovenski boksarji, dobro polovico tribun pa so
zasedli ljubitelji tega športa, ki so najbolj navijali za kranjska boksarja.
Kranj - Na "Večeru slovenskega boksa" so se med seboj pomerili boksarji iz Slovenske Bistrice, Maribora, Ljubljane in Kranja, razdeljeni v gorenjsko in Štajersko ekipo. Največji aplavz sta že ob uvodni predstavitvi boksarjev dobila prav domača boksarja Alen Kušlakovič in Erduan Brainii. Boksarski ring-je najprej zasedla trebušna plesalka Staša, sledil je še kratek nagovor kranjskega župana Mohorja Bogataja, potem pa so bile na vrsti borbe.
V prvi borbi sta se pomerila boksarja srednje kategorije (do 75 kg) Lovro Erceg za Gorenjsko in Dejan Pesi za Štajersko. Po treh rundah je z 2:1 zmagal prvi. Sledila je borba veher kategorije (do 69 kg), na strani Gorenjske je bil Bormo Katali-nič, na štajerski strani pa Grega Lovišček. Lovišček je borbo predal po dveh rundah, Katali-nič pa je tako prispeval Še eno zmago za gorenjsko ekipo. Tudi v nadaljevanju so bili gorenjski boksarji boljši. V tretji borbi je Hasan Lutolli v kategoriji bantam (do 54 kg) z 2:1 premagal
V zadnji borbi je slavil Erduan Braimi, eden od najobetavnejših slovenskih boksarjev.
Damirja RajkaČo. Na začetku sta bila oba zelo agresivna, v nadaljevanju pa je bil boljši Lutolli, ki je, ko so ga sodniki razglasili za zmagovalca, gledalce razveselil še z nekaj akrobacijami v ringu. V naslednji borbi pa
KEGUANJE NA LEDU
Za uvod v novo sezono n^boljša ekipa Turbo Hit
Jesenice - Gorenjske ekipe kegljačev na ledu bodo tudi v novi sezoni igrale vodilno vlogo na državnih prvenstvih, mednarodnih turnirjih in drugih tekmovanjih.
V prvem krogu državnega ekipnega prvenstva v Mariboru je zmagala ekipa Turbo Hit Jesenice, kije že nekaj let nepremagljiva. Druga je bila ekipa Tromeja Rateče, tretja pa ekipa Štof Bled. Poleg ekipnega bosta na sporedu Še državni prvenstvi posameznikov v bližanju in metu na daljavo. 18. decembra bo na Bledu mednarodni turnir, poleg tega pa bodo gorenjski kegljači na ledu nastopali tudi na turnirjih v Avstriji, Nemčiji in v Italiji. Verjetno tako kot prejšnja leta, pa bodo tekmovalci iz Rateč, Bleda in Jesenic tudi steber slovenske reprezentance, ki bo marca prihodnje leto nastopila na evropskem prvenstvu v Nemčiji.	J. R.,
NAMIZNI TENIS
Še ena zmaga za Merkurjevice
Kranj - Konec tedna so namiznotenisačice in namiznotenisači v 1. SNTL odigrali 9. krog. V ženski konkurenci so igralke kranjskega Merkurja gostile ekipo Preventa in zmagale s 6:3. S 17 točkami so, skupaj z ekipo Iskre Avtoelektrike, še naprej na vrhu lestvice. Presenečenje pa ni uspelo namiznotenisačem ekipe Lisk Križe, ki so gostili tretjeuvršČeno ekipo Krke in izgubili s 3:6. Tako so Križani s 7 točkami Šesti na lestvici, vodi pa ekipa Maribora Finee, ki je zbrala 17 točk.
Martina Safran in Špela Burgar sta se v letošnji sezoni že izkazali.
Prvi del letošnje sezone pa so zaključili tudi namiznotenisači v gorenjski ligi. Rezuhati 7. kroga: PPE Erpo sistemi: Vila Bella 1:9, Kondor : Skofja Loka 1 2:8, Pizzerija Bazenček - Mengeš 10:0, Šenčur - Merkur 1 8:2. Na lestvici vodi ekipa Pizzerije Bazenček s 14 točkami, pred ekipo Mengeša, ki ima 9 točk, po točko manj pa imata ekipi Vile Bella in Šenčurja.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
sta se med seboj pomerila boksarja super težke kategorije (nad 91 kg). Elvis Zeljkovič in Vili Hirsch sta si bila v prvi rundi še precej enakovredna nasprotnika, v drugi pa je bil Zeljkovič premočen, tako da je tik pred kon-
cem runde Hirsch predal borbo.
V zadnjih dveh borbah sta v ring stopila Še domača upa v polvelter kategoriji (do 64 kg), ki v domačih ringih ostajata neporažena. Alen Kušlakovič je dokaj suvereno premagal Mariborčana Saša Gašperina, za njim pa je v ring prišel še Erduan Braimi. Ob močni podpori gledalcev s tribun je tudi on brez večjih težav premagal nekoliko težjega in starejšega Mariborčana Maria KneževiČa. "To je pa naša Šola boksa. Poleg tega pa tudi veliko treniram," je po končanih štirih rundah Erduan Braimi izdal svoj recept za dobre nastope v boksarskem ringu. Z izidom večera je bil zadovoljen tudi trener BK Kranj Dušan Čavič. "Borbe so bile v redu. Zadnji dve sta bili sploh zelo dobri. NaŠa dva boksarja sta imela dobra nasprotnika, a sta ju suvereno premagala. Zadovoljni nismo le z obiskom, saj smo pričakovali več gledalcev," je opisal Večer slovenskega boksa organizator Čavič.
Barbara Todorovič, foto:
Polona Mlakar Baldasin
HOKEJ
Jeseničani še vedno nepremagani
Jesenice, Ljubljana - V petek so hokejisti v inter ligi odigrali 14. krog. Na Jesenicah je gostovala ekipa Medveščaka, ki je v prvih dveh tretjinah dobro namučila gostitelje, v zadnjem delu pa so igralci Acroni Jesenic svojo premoč kronali s tremi goli in slavili s 5:2 (1:1, 1:1, 3:0). V Zalogu je ekipa Slavije s 3:1 (0:0, 2:1, 1:0) premagala Albo Volan, ekipa ZM Olimpije pa je po kazenskih strelih zmagala v Dunaujvarosu proti DAC-u z 2:3 (2:0, 0:0, 0:2). Na lestvici brez poraza z 41 točkami še vedno vodi ekipa Acroni Jesenic, ki bo danes ob 18. uri v Podmežakli gostila moštvo DAC-a. V Zalogu se bosta ob 19. uri pomerila Slavija in Medveščak, ZM Olimpija pa gostuje pri Albi Volanu.
V soboto so hokejisti odigrali tudi dve tekmi za državno prvenstvo. Ekipa Acroni Jesenic je kar z 12:1 (5:0, 3:1, 4:0) premagala moštvo kranjskega Triglava, ekipa HS Olimpije pa je bila z 0:7 (0:1, 0:2, 0:4) slabša od Slavije. Jutrišnja tekma iz predvidenega razporeda med Triglavom in Slavijo bo - zaradi priprav reprezentance do 20 let - odigrana kasneje.	V.S.
Hokejska dobrodelna prireditev
Jesenice - Vsako leto je december na Jesenicah dobrodelno obarvan. Letos družba Izid, v sodelovanju s partnersko družbo Logitech, Občino Jesenice in Hokejskim klubom Acroni, v soboto, IL decembra, ob 17. uri že tretjič organizira atraktivno hokejsko predstavo. Člani družbe se bodo pomerili z žensko hokejsko reprezentanco Gorenjske, izkupiček pa bodo spet namenili otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice, tokrat za nakup črpalke za doziranje zdravil. Obe ekipi bodo okrepile znane Športne zvezde, med njimi veslača Luka Špik in Jani Klemenčič, deskar Dejan Košir, ekstremni kolesar Jure Robič, legendarni jeseniški hokejist Albin Felc, smučarka Alenka Dolžan in drugi. V odmorih na tekmi se bo predstavila ekipa hokejistov domačega Acronija. Za humor bo poskrbel Tone Fornezzi Tof, pripravili bodo nagradno igro za obiskovalce. Vstopnine ne bo. Sredstva za aparat bodo zbrali s prostovoljnimi prispevki in donacijami sodelujočih družb.	J. R.
HOKEJ V DVORANI
Zmaga tudi za mlade "p^ke"
Vrhnika, Gorenja vas - V soboto so 11. krog odigrale ekipe v velikem floorballu. Jeseniški derbi so na Vrhniki dobili igralci FBK Jesenic, ki so s 3:2 premagali ekipo FBC Thunder Jesenice. Ekipa FBC Loka Spiders Dewalt je z 8:3 premagala Domel, ekipa InSport je bila s 5:4 boljša od ekipe ŠD Marmor Hotavlje, ekipa TVD Partizana Borovnice pa je morala zmago prepustiti ekipi Polycom Brlog, ki je slavila s 3:4. Na lestvici vodi ekipa FBK Jesenic, ki je v desetih tekmah zbrala 20 točk in še ne pozna poraza.
Na turnirju 6. kroga v malem floorballu, ki je v nedeljo potekal v Gorenji vasi, pa je prvo letošnjo zmago zabeležila ekipa mladih "pajkov", FBC Loka Spiders U - 19, ki je s 5:8 premagala ekipo FBC Thunder mladi Jesenice. Ekipa ŠD Marmor Hotavlje je z 8:6 ugnala Domel, kar z 2:20 pa je v tekmi z ekipo InSport Etiketo slavilo moštvo FBC Loka Spiders Dewalt. Ekipa Polycom Brloga je s 7:9 premagala moštvo FBC Borovnice. Na lestvici vodi še neporažena ekipa FBC Loka Spiders Dewalt, ki je zbrala 12 točk.
V.S.
Biejci tudi po derbiju ubranili vodilno pozicijo
Radov^ica - Odbojkarji Autocommerca z Bleda so kar malce nepričakovano lahko dobili derbi vodilnih ekip in si povečali naskok pred zasledovalci na prvenstveni razpredelnici. Derbi so sicer bolje začeli gostje iz Kamnika, a domači so jih hitro ujeli in ušli za nekaj točk, ki so jih brez večjih težav ohranili do konca niza. Še najbolj zanimiv je bil drugi niz, saj so imeli KamniČani tudi zaključno žogo, ki pa je niso izkoristili, in domači igralci so preko Potočnika in Lakote niz dobili. V tretjem nizu so si Biejci s pomočjo dobrega bloka priigrali nekaj točk naskoka, kar je bilo dovolj za zanesljivo zmago - Autocommerce : Calcit Kamnik 3:0 (19, 25, 17).
Odbojkarji Termo Lubnika bodo svojo tekmo 10. kroga proti Krki odigrali šele v četrtek ob 20. uri v ŠD Poden v Škofji Loki. Na lestvici po nepopolnem 10. krogu zanesljivo vodijo odbojkarji Autocommerce Bleda, ki imajo 4 točke naskoka pred Prevent gradenj IGMjem in Calcit Kamnikom, Kamničani pa imajo pred Četrtouvr-ščenim Šoštanj TopolŠico tri točke naskoka.
V	ženski prvi ligi na samem vrhu ni prišlo do sprememb, saj so vse tri vodilne ekipe dobile tekmo, obeta pa se nam zanimiv boj za četrto mesto, ki Še vodi v finalni del razigravanja.
V	gorenjskem obračunu 2. DOL moški so po pričakovanju slavili odbojkarji kranjskega Astec Triglava. Kranjčani so upravičili vlogo favorita, čeprav do zmage niso prišli ravno na lahek način, saj so gostje iz Žirovnice izkazali kot zelo trdoživ nasprotnik - Astec Triglav : Telemach Žirovnica 3:0 (22,23, 21). V vodstvu ostajata Po-murje Galex Mir in Fužinar Metal Ravne, ki imata že pet oziroma štiri točke naskoka pred tretjeuvrščenim Astec Triglavom. Odboj-
^^	v	*
karji Telemach Žirovnice so trenutno na 10. mestu in jih očitno čaka trd boj za obstanek med drugoligaši. Povsem drugače pa kaže "sosedam" z Jesenic.
Jeseničanke so tudi v Kočevju upravičile vodilni položaj in premagale trdožive domačinke s 3:0 (21, 17, 23). Jeseničanke so po devetih krogih v vodstvu s 24 točkami, le točko manj pa imata ZOK Šentvid in Hitachi iz Izole, nasprotnika, s katerima se bo ekipa Mladi Jesenice pomerila v zadnjih dveh krogih jesenskega dela.
V	moškem delu 3. DOL zahod so od gorenjskih ekip tokrat nastopile le Elmont OK Gorje. Na gostovanju v Kočevju so uspeli vodilni domači ekipi odŠčipniti le niz in ostajajo na 6. mestu s 3 točkami. UKO Kropa ima le točko več in je na 5. mestu, že kar občutno prednost pred zasledovalci pa imata vodilni MOK Kočevje in dru-gouvršČeni VC Portorož. V žen.ski konkurenci 3. DOL so vse vodilne Štiri ekipe zabeležile novo zmago, tako da vrstni red na vrhu ostaja nespremenjen - prve so KamniČanke (Bled : Broline Kamnik 0:3), ki imajo 3 točke naskoka pred ŠkofjeloČankami (Kostak-Elmont : ŽOK Partizan Šk.Loka 0:3), te pa še dodatne tri pred Vitalom II iz Ljubljane. Pizzeria Morena je z zmago v Izoli (1:3) prehitela Bled in je na 6. mestu. Bohinj je prvi niz proti Grosupljemu sicer dobil, v nadaljevanju pa so bile gostje precej boljše, tako da igralke Bohinja ostajajo še brez zmage na 12. mestu
Brane Maček
KOŠARKA
Domžalčani tudi doma spet za las ob zmago
Domžale - Košarkarji Heliosa iz Domžal so tudi v 14. krogu lige Goodyear ostali brez zaslužene zmage, tokrat jih je premagal Split CO. Gostujoči košarkarji so hitro povedli z 9:1, a so jih Domžalčani do konca prve četrtine ujeli na 23:23, v nadaljevanju pa so tudi prvič povedli po zadetem košu Jureta Močnika. V 14. minuti so vodili že za 10 točk, bilo je 39:29, a so jih gostje ujeli in na odmor odšli s petimi točkami prednosti. V nadaljevanju tekme je bila igra ves čas precej izenačena, ekipi sta se menjavali v vodstvu, nobeni pa ni uspelo povesti za več kot štiri točke. V zaključku tekme so imeli tako več sreče gostujoči košarkarji, ki so v zadnjih dveh minutah tekme dosegli 10 toČk, domači košarkarji pa le dve. Najboljša strelca pri domačih sta bila Aleksej LaŠkevič z 18 in Domen Lorbek s 17 točkami, taje po koncu tekme povedal, daje odločila slaba obramba, kljub vsemu pa v Domžalah ostajajo optimisti in še naprej čakajo na svojo prvo zmago.
Loka Kava TCG bo jutri ob 20. uri v drugi tekmi 4. kroga pokala Spar gostila kranjski Triglav. Na prvi tekmi v Kranju so s štirimi točkami razlike zmagali Škofjeločani, tako da bo jutri v dvorani Poden v Škofj i Loki spet napeto.
Ostali rezultati: ženske - 1. skl: Postaja Center Maribor : Odeja prestavljeno; 2. skl: Domžale : Pomurje Skiny 56:43, Črnomelj : Jesenice 65:43, Triglav prost; moški - 1. skl: Alpos Kemoplast: Triglav 88:62; 1. b skl: Rudar : Loka Kava TCG 80:74; 2. skl zahod: Šenčur : Portorož 76:59, Jesenice : Plama Pur 71:61, Radovljica : Vrhnika 66:78; 3. skl center: DGN Ljubljana : Kranjska Gora 75:81, Krvavec : Žiri 87:95, Tinex Medvode : Podbočje 96:88, Gorenja vas : Lastovka 98:51.	Barbara Todorovič
k
Svetovno prvenstvo bo v Turčiji
v
Kranj - Kandidatura Slovenije, Srbije in Crne gore, HrvaŠke in Bosne, da bi skupaj gostile svetovno prvenstvo v košarki leta 2010, ni bila uspešna. Izvršni odbor Mednarodne košarkarske zveze FIBA je na zasedanju v Kuala Lumpurju v Maleziji za gostiteljico prvenstva izbral Turčijo.	B. T.

•5.'«	t '	^ J

'■J'-i ^



GORENJSKI GLAS »U. STRAN
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 7. decmbra 2004
Želijo biti čim bolj
samostojni
Zelo delovno kranjskogorsko društvo invalidov je tretjega
decembra praznovalo sedem let delovanja.

«
it
Jože Zupančič
Kranjska Gora - Obletnico so združili s počastitvijo Prešernovega rojstnega dne in obdarovanjem ob Miklavžu. Ob tej priložnosti je predsednik Jože Zupančič opozoril na pomanjkljivo zakonodajo, ki še premalo podpira
tost občine. "Letos sta društvo in občina Kranjska Gora opravila veliko delo, ko smo izdelali celotni občinski kataster arhitektonskih ovir. Povečalo se je število invalidskih parkirnih mest, finančna pomoč občine je v mejah razumljivega in možnega."
Društvo invalidov Kranjska Gora sedaj šteje 303 Člane z odločbo o kategorizaciji delovnega invalida, v svojih vrstah pa imajo tudi 75 podpornih članov. Dejavni so čez vse leto. Pripravljajo predavanja, izlete, pohode, se spomnijo dneva žena in materinskega dneva, moški so deležni pozornosti na dan desetih mu-Čencev, proslavijo kulturni praznik in pripravijo pakete za socialno šibke člane. Letos so se pridružili tudi akciji zbiranja denarja za nakup ultrazvočne naprave za Bolnišnico Jesenice in protestirali proti podražitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
S srečanja 3. decembra
možnosti izobraževanja, zaposlovanja in dostopa do dobrin za invalide. "Samostojnost je največ, kar si invalid želi. Mislim na podporo družinam invalidov, posebej tistim z invalidnimi otroki in ljudmi, ki so vsestransko odvisni in se niso sposobni sami zastopati." Pomembna je odpr-
za starejše nad 60 let. Pred novim letom bodo obiskali starejše občane nad 85 let in vse, ki bivajo v domu dr. Franceta Bergelja na Jesenicah. Tudi novo leto bodo dočakali skupaj, tokrat na Dolenjskem. Mendi Kokot,
foto: arhiv Društva invalidov Krai\jska Gora
Knjiga o temni plati gora
Krai\j - Alpinist in gorski reševalec France MalešiČ iz Kamnika, ki je po poklicu zdravnik, že 32 let zbira podatke o hudih nesrečah v naših gorah. S soglasjem Planinske zveze Slovenije in komisije GRS je že lani prijavil svoj načrt za izdajo nove knjige. Pod naslovom Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah in med našimi rojaki na tujem bo izdala založba Didakta spomladi 2005 delo z več kot 400 stranmi besedila in črno-belimi fotografijami. Pregled nesreč od leta 1901 do 2004 je namenjen spominu na pokojne in tiste, ki so jim pomagali na reševanjih. Gre tudi za nevsiljiv opomin živim o temnih plateh gora, je pred nedavnim povedal avtor. Malešičevo delo bo izšlo kot 5. knjiga v zbirki Med gorskimi reševalci. V prejšnji knjigi Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom je sodeloval z več avtorji, tokrat pa mu je pri zbiranju gradiva pomagalo veliko planincev, alpinistov, reševalcev in strokovnjakov.	S. S.
France Malešič '
Lovec
9
V •	^ •
Z1 vali
Tržičan Štefan Klemene je že več kot štiri desetletja lovec. Še dalj ga zanima izdelovanje intarzij iz ostankov furnirja.
Tržič - Njegovi motivi gamsov, jelenjadi, petelinov in drugih živali so redko videni in dovršeni izdelki v lesu, je zapisal fanov lovski kolega Branko Ga^ot. Kdor je videl lansko razstavo njegovih izdelkov v Tržiču, se gotovo strinja s to laskavo oceno. Doslej je naredil več kot 60 slik iz vložkov v lesu.
V tržiškem naselju Preska prebiva Štefan Klemene z ženo Lojzko. V malem stanovanju ni veliko prostora za umetnine iz lesa, ki so še ostale doma. Zato je za galerijo primerna kar spalnica, kjer je največ prostih sten. Ker imata oba rada živali, so lesene slike z njihovimi podobami zanju najlepši okras. Sedaj 68-letni upokojenec se namreč zadnja leta posveča izdelavi intarzij, s katerimi se je spoznal zaradi poklicnega dela v mizarstvu.
"Za mizarja sem se izučil leta 1953 v Tovarni finega pohištva Tržič. Med okrog 30 zaposlenimi je bil tudi Franc Šarabon, ki mi je pokazal umetnost intarzij. To je tehnika izdelovanja podob z vložki iz večbarvnega lesa. Iz narisanega motiva na furnirju je treba izrezati košček za koščkom, ki se od drugega loči po barvi. Sproti se vstavlja vložke
ustrezne barve. Gre za furnirje domaČih vrst lesa, kot so oreh, javor, češnja, hrast in bukev, pa tudi furnirje lesa eksotičnih rastlin. Izrezovanje je možno le z ostrim nožem. Če so koščki majhni, je izrezovanje posebej težavno. Ko je slika zlepljena, pride na vrsto stiskanje na podlago in brušenje zgornje ploskve. Le slednje dam narediti v delavnico. Nato na motiv nanesem lak in dam sliko v okvir. Manjšo sliko izdelujem okrog tri tedne po več ur na dan. Moj prvi izdelek je bila okrašena Šatulja, ki je Še danes doma. Po vrnitvi od vojakov leta 1958 sem se Še nekaj časa ukvarjal z intarzijami, potem pa sem se bolj posvetil oljnemu slikarstvu in vžiganju v les. Ker sem velik ljubitelj živali in od leta 1962 član Lovske družine Udinboršt, je osnova za moje motive divjad. Ob njih je
Štefan Klemene črpa motive za intarzije predvsem iz sveta divjih živali.
nastalo tudi nekaj podob krajine in tihožitja. Odkar sem za vnuka Nejca pred tremi leti sestavil podobo Kekca, se posvečam zlasti intarzijam," je povedal Štefan Klemene o svojem ustvaijanju.
Zaradi invalidnosti odhaja na lov le poredko. Veliko raje od streljanja živali ima njihovo upodabljanje v lesu. Doslej je naredil več kot 60 različnih intarzij, od katerih jih je nekaj prodal in
več poklonil. Najbolj ponosen je, da so pokazali zanimanje za njegove izdelke številni obiskovalci razstave lansko jeseh v Tržiču. Dogodek je predstavil v reviji Lovec Štefanov kolega Branko Galjot. Zdi se mu neverjetno, kako potrpežljivo, spretno in natančno izrezuje mojster like iz furnirjev, vdihuje podobam živali življenje in jim daje svoj izraz.
S toj an Saje
Za materjo in hčerjo še vnukinja
Več kot dvesto plesalk in plesalcev in več kot šeststo nastopov doma in na tujem, bi lahko najkrajše strnili
desetletno delovanje Folklorne skupine Cirles iz Preddvora.
Preddvor - Ob koncu novembra je Folklorna skupina Cirles Preddvor z nastopom v domači osnovni šoli praznovala deseto obletnico delovanja. Pridružili so se jim tudi drugi glasbeniki in plesalci, s katerimi so v desetletju veliko sodelovali: ansambla Gašperji in Storžič, Tamburaška skupina Bisernica, Folklorna skupina Sava Kranj, Otroška folklorna skupina Preddvor in Jure Sešek v vlogi Martina Krpana. S svojimi pesmimi in plesi so nastopajoči prikazali slovenske pokrajine. Štajersko, Gorenjsko, Prekmurje, Belo krajino. Dolenjsko, Primorsko, Rezijo. Ob tej priložnosti je Zvone Gantar iz kranjske enote Javnega sklada kulturnih dejavnosti Slovenije sedemnajstim sedanjim in nekdanjim plesalcem izročil bronaste, srebrne in zlate Maroltove značke in pri-
znanja za negovanje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine, Jure Volčjak pa je predstavil desetletno delovanje folklorne skupine.
Folklora ima v Preddvoru sicer daljšo tradicijo. Leta 1952 je nastala prva folklorna skupina,
v osemdesetih letih je začela delovati skupina v okviru osnovne šole, sedanja pa živi od leta 1993, ko sta Slavko Cvek in Jože Ekar predlagala Marinki Lombar, naj v Preddvoru spet začnejo s plesom in 11. oktobra je bila ustanovna vaja. Kot pred
njo mati m hci je tudi vnukinja" od začetka izvirna folklorna skupina, ki pleše izvirne gorenjske plese iz Preddvora in okolice, znajo pa tudi plese drugih slovenskih pokrajin. Naslednje leto so pridobili sponzorja, podjetje Cirles, in donatorje, ki so skupini pomagali pri nakupu pregrešno dragih oblek, dva para narodnih noš je pomagalo kupiti tudi preddvorsko turistično društvo. Vsa leta je prizadevna mentorica folkloristom Marinka Lombar, predsednik pa zadnjih pet let Franci Trstenjak. V desetletju se je zvrstilo veliko nastopov in gostovanj, prirejali so tudi občinske in območno revijo odraslih folklornih skupin, plesalci so prinesli veliko veselja občinstvu doma in na tujem, njihovi nastopi pa kažejo, da uživajo tudi sami.
Danica Zavrl Žlebir
Skrb za bolj zdrave člane
Društvo diabetikov Kranj je izvolilo novo vodstvo. Dolžnost predsednika je prevzel Miroslav Snedic iz Cerkelj.
Krai\j - Prvi petek v decembru so imeli izredni občni zbor člani Društva diabetikov Kranj. Zaradi kadrovskih težav so prestavili redni spomladanski zbor na jesen. Medtem je od njih za
Kviz za bistre glave
Šenčur - Društvo prijateljev mladine iz Šenčurja je v petek organiziralo Kviz za bistre glave za 4. razrede OŠ Šenčur in njenih podružnic iz Voklega, Trboj in Olševka. Skupaj je tekmovalo 16 udeležencev, po štirje za eno ekipo. V primerjavi z lanskim letom, ko je nastopilo pet ekip, po trije so zastopali eno ekipo. OŠ Šenčur sta zastopala 4. a in 4. b razred, učenci Voklega in Trboj pa so nastopili kot ena ekipa. Za najbolj bistre glave so se izkazali učenci 4. a razreda, sledili so
jim učenci Voklega in Trboj, nato ekipa Olševka, največ smole pa je imel 4. b razred. Med navijači pa so bili presenetljivo najbolj številčni in glasni Trbojčani, ki so si s tem prislužili tudi zelo sladko nagrado - torto..
Predsednica društva Metka Boncelj je povedala, da so tak kviz organizirali že večkrat. Tako skrbijo za kakovostnejše preživljanje prostega časa osnovnošolske mladine. Pri pripravah na kviz je sodelovalo osem članov društva, organizacija pa je bila v
rokah Dragice Markun in Urše Ciglič. Čez leto organizirajo tudi zabavo za pusta, srečanje vrtčev-skih skupin Ciciban, izlet za socialno ogrožene družine in za družine z več otroki ter delavnice, v katerih lahko otroci tudi ak-
v
tivno sodelujejo. Želijo si, da bi lahko tudi starejše osnovnošolce in dijake večkrat vključili v svoje prireditve. Po besedah gospe Boncljeve jim je občina kar naklonjena glede finančnih sredstev.
Polona Pegan
vedno odšel prejšnji predsednik Franc Prislan, na katerega so se spomnili tudi tokrat. Kot je dejala blagajničarka in sekretarka Jolanda Polanec, gre prav njemu zahvala za uresničitev zamisli o ustanovitvi centra za diabetike. Dobili ga bodo v novem prizidku kranjskega zdravstvenega doma, kjer bodo v prihodnje tudi društveni prostori.
Na zboru so potrdili spremembe pravil društva, ki jih je narekoval novi zakon o humanitarnih organizacijah. Ob pregledu financ za lani so se seznanili tudi z opravljenim delom. Ni ga bilo malo, saj so po volilni skupščini pripravili izlet za socialno šibke člane po Gorenjski. Za novo leto so obiskali člane, ki živijo v domu v Preddvoru. Vmes so se udeležili seminarja o zdravi prehrani in srečanja diabetikov Slovenije ter pripravili 17 športnih srečanj. Čeprav
Miroslav Snedic, novi predsednik
je že december, so morali potrditi program dela in finančni načrt za leto 2004. Uspešno so sodelovali z diabetično ambulanto, Zvezo društev diabetikov Slovenije in odbori društev po
občinah v okolici Kranja. Po razrešitvi dosedanjih organov so izvolili nov izvršni in nadzorni
4
odbor ter disciplinsko komisijo. Dolžnost predsednika je prevzel Miroslav Snedic, kije peto leto član društva. Rojeni Kranjčan, ki živi v Cerkljah, je kot glavni cilj napovedal skrb za boljše zdravje članstva. To naj bi dosegli ob pomoči zdravstvenega • osebja v centru za diabetike, ki bo za vse bolnike velika pridobitev. Sam se bo zavzel za organiziran nakup drage hrane za diabetike pod ugodnejšimi pogoji. Nov društveni prostor jim bo omogočal več družabnosti. Kot je vodstvu predlagal Ivan Benegalija iz komisije za Šport, si boljšo skrb zasluži program rekreacije. Bolj radodarno bi lahko bilo društvo tudi pri podeljevanju priznanj, so menili nekateri udeleženci zbora.
Stoj an Saje
Torek, 7. decembra 2004
KRONIKA / helenaJelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN

bolj nevarne
Trije mrtvi pri Jeprci
Ko v gorah sneži, smo doma, svetujejo gorski reševalci na osnovi izkušenj iz nesreč. Opozarjajo na ustrezno opremo
Kranj - Marca letos so člani Gorske reševalne službe Slovenije opravili prvo anketo med zimskimi obiskovalci gora. Kyub nevarnosti snežnih plazov je veČina odšla na turo brez primerne opreme. Ko so jo reševalci predstavili, so jo mnogi videli prvič, o njeni uporabi pa niso imeli pojma.
Rezultati prve zimske ankete niso spodbudni, so povedali predstavniki GRS Slovenije na nedavni novinarski konferenci. Med turnimi smučarji in pohod-niki nad 2000 metri nadmorske višine Jih je bilo le okrog 30 odstotkov opremljenih s cepinom, 20 odstotkov z derezami, enako z lavinsko žolno in le 15 odstotkov s snežno lopato. Stanje bi bilo še slabše, če ne bi bili vmes bolje opremljeni tujci. Kot je de-
jal Janez Kosec, so mnogi videli prikazano opremo prvič. še bolj jih skrbi, ker opreme za zimske razmere večina ne zna uporabljati.
Letos seje pozimi ponesrečilo v gorah 36 gornikov, kar je le 18 odstotkov vseh ponesrečencev do novembra. Ob tem je treba upoštevati, da poleti zahaja v gore znatno več ljudi. Pozimi so gore posebej nevarne, zato je nujna previdnost na slehernem
koraku. Da so lahko posledice nepremišljenosti hude, je pokazala nesreča 17. januarja letos. Skupina zagrebških planincev se je v novem snegu podala na Grintovec. Po čudežu so se srečno vrnili na Kokrsko sedlo, med sestopom pa so sprožili plaz, ki je pokopal dva od štirih. Zato gorski reševalci opozarjajo pred novo zimo, naj planinci ob obilnem sneženju ostanejo doma.
Že vrsto let ponavljajo zlata pravila za obiskovalce zasneženih gora. Pred turo je treba pomisliti na spremenjene razmere in se zanje primerno opremiti. Dereze, cepin, lavinsko žolno, smuči in drugo opremo je treba
Ob nesreči v snežnem plazu je treba iskati zasutega s sondami, če ni znana točna lokacija.
pregledati in preizkusiti. Vsak naj obnovi znanje o gibanju v gorah pozimi. Posebna pozornost bi morala veljati sestavi načrta ture. Pri tem ne gre precenjevati lastnih sposobnosti, upoštevati pa gre tudi nasvete bolj izkušenih. Nujno je spremljanje vremenske napovedi in podatkov o snežnih razmerah v gorah. Pred odhodom je dobro seznaniti svojce s potekom ture in časom vrnitve. Ob teh navodilih reševalci dodajajo nasvete na osnovi spoznanj iz zimske ankete. Za zahtevne zimske ture je nujna ustrezna oprema. Pod gozdno mejo ponavadi zadostujejo žabice, nad njo pa je treba uporabljati cepin in dereze; če imate le-te na čevljih, nikar ne hodite s palicami! Z njimi se ob zdrsu le bolj zapletemo. Hojo z derezami in ustavljanje s cepinom je treba vaditi že v dolini ali na varnem pobočju. Dobro je imeti tudi drugo opremo (lavinska žolna, sonda, lopata itd.), ob tem pa spoznati osnove pri reševanju iz plazov. Da bi se izognili nesreči, je treba upoštevati pravila gibanja po plazovitem terenu in izbirati pravilno smer gibanja. V nahrbtniku naj bodo tudi rezervna oblačila in topli napitki. Če na turi grozita snežni metež ali megla, jo je bolje končati in se pravočasno vrniti v dolino. Kdor želi izvedeti Še več o nevarnostih, naj seže po brošuri Gornikov svetovalec. Če bo interes med gorniki, bodo pbzi-mi organizirali tudi tečaje o uporabi opreme. Stojan Saje
Lani več poškodb zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov
prazniki prihajajo
tudi petarde
Pokanje s petardami dovoljeno le med 26. decembrom in 2. januarjem, pa še to ne kjerkoli
Krai^j - Miklavž je prvi od treh dobrih mož, ki decembra obiščejo pridne otroke pa tudi odrasle. Njegov god je hkrati uvod v "veseli december", ki po prepričanju še vedno preštevilnih ni dovoy vesel brez pokanja petard. Tako je med minulim koncem tedna že bo^j ali mai\j glasno pokalo tudi po večini gorenjskih krajev. Res pa je, da se pokai^e zadnja leta "zgosti" predvsem v dneh pred koncem starega leta in v porojenega novega.
Po vprašanjih na odprti telefon ministrstva za notranje zadeve, ki je bil minulo sredo namenjen prav pirotehničnim izdelkom, lahko sodimo, da večino ljudi še vedno najbolj begajo vprašanja, kot: kdaj te izdelke lahko kupujejo, kdo jih sme kupiti in kje ter kdaj se lahko uporabljajo, katera glede na starost in podobno.
Po zakonu o eksplozivih je prodaja pirotehničnih izdelkov prvega in drugega razreda, katerih glavni učinek je pok (torej tudi petard) dovoljena od 1. do 31. decembra, medtem koje njihova uporaba dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. A ne kjerkoli. Pokanje je prepovedano v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v javnih potniških prevoznih sredstvih ter na javnih shodih ali javnih prireditvah. Mladoletniki do 15. leta lahko kupijo in
uporabljajo pirotehnične izdelke prvega in drugega razreda le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je predelava zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih in lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi.
Policija ugotavlja, da je bila uporaba pirotehničnih izdelkov med lanskimi božiČno-novolet-nimi prazniki bolj kot pretekla leta omejena na zadnje dni leta in bistveno manj na dni, ko je tudi po zakonu prepovedana. Poškodb je bilo več kot leto poprej, vse pa so bile povezane z nezakonito uporabo. Povečalo se je število poškodb pri otrocih; bilo jih je devet, leto prej pet. Med najpogostejšimi so bile poškodbe oči, opekline na
Glavni učinek pirotehničnih izdelkov prvega in drugega razreda je pok. Foto: Gorazd Kavčič
obrazu in rokah, v dveh primerih je bila potrebna amputacija roke oziroma prstov. V prostorih zasebnega podjetja je prišlo do eksplozije, v kateri je umrl 23-letnik, 22-letnik pa je bil huje ranjen. Do takih posledic je najverjetneje prišlo zaradi poskusa izdelave snovi, katere glavni učinek je pok.
v
Že vrsto let policija preventivno skrbi za večjo osveščenost uporabnikov pirotehničnih izdelkov. Na nevarnosti nepravil-
ne uporabe opozarja prek medijev in spletnih strani, z brošurami in z raznimi akcijami, kot je, denimo, projekt Zvezda, ki je namenjen osnovnošolcem. Seveda pa policisti kršitelje tudi kaznujejo, čeprav je kazni v primerjavi z množično pojavnostjo nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov relativno malo. Vzrok naj bi bil predvsem ta, da policisti v množici ljudi kršitelje težko odkrijejo.
Helena Jelovčan
S^e so zagorele
Kamna Gorica - V dimniku starejše hiše v Kamni Gorici so v nedeljo zvečer zagorele saje, ogenj pa seje razširil tudi na stropnike. Pogasili so ga domači, radovljiški in podnartski prostovoljni gasilci. Polovico stropa v zgornjih prostorih hiŠe so odprli, ker je pogorelo pet stropnikov in je obstajala nevarnost, da se bo strop zrušil.
Mama na balkonu
1
Gorenja vas - V petek popoldne je otrok zaklenil mamo na balkon, vrat pa ni mogel več odpreti. Na pomoč so prihiteli gorenjevaški gasilci, ki so prevrtali vložek ključavnice na vhodnih vratih, odprli balkonska vrata in tako rešili mamo.
H. J.

... .i ' , . ,' " ' '
Jeprca - 26-letni Igor Ivanovic s Planine v Kranju se je po nočni službi v nedeljo, 5. decembra, po stari ljubljanski magistralki odpeljal proti domu. Pet minut čez osmo je na ravnem delu ceste med Jeprco in Mejo, naprej od počivališča in gostilne Jeprca, strahovito počilo. Zakaj je Igor Ivanovič z rdečo oplovo astro vozil po levi strani, je lahko zgolj domneva, resnico je odnesel s seboj. Igorju je namreč iz kranjske smeri pripeljal nasproti s fordom fiesto 44-letni Gamal Alić, tudi s Planine v Kranju, ki seje očitno v zadnjem hipu skušal umakniti v desno, vendar trčenja ni uspel preprečiti.
Astra in fiesta sta čelno trčili. Gamal Alič je umrl na kraju nesreče, Igorja Ivanoviča in Aličevega sopotnika ter soseda, 48-letnega Dragutina Markača, pa so reševalci odpeljali na urgenco v Klinični center. Ivanovič je umrl že med prevozom, Markač pa kmalu, potem ko so ga pripeljali v bolnišnico.	Foto: Tina Doki
I
Oplazil avto in peljal naprej
Črnivec - Neznani voznik osebnega avta temnejše barve je v nedeljo, 5. decembra, ob 14.10 vozil po hitri cesti od Kianja proti Radovljici. Zunaj Črnivca je zavil levo na nasprotno vozišče, kjer je oplazil osebni avto in, ne da bi počakal, peljal naprej proti Radovljici. Njegov avto je poškodovan po levi bočni strani. Policisti prosijo voznika in morebitne priče, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pokličejo najbližjo policijsko enoto ali 113. H. J.
Tat na gradbišču
Bled - V noči s sobote na nedeljo je neznanec vlomil v zabojnike na delovišču ob podjetju Lip. Ukradel je napravo za določanje horizontale na objektu (nivelir) in električni vrtalni stroj hilti. Oboje je vredno okrog pol milijona tolarjev.
t
Prodal Acronijeve odpadke
Jesenice - Novembra je nekdo iz skladišča nekdanje žične valjarne podjetja Acroni ukradel približno 2880 kilogramov nerjavnih jeklenih odpadkov, vrednih približno 900.000 tolarjev. Odpadke je kasneje prodal. Policisti tatu še iŠČejo.
Stebrički za ogr^o
Kranj - Iščejo tudi lumpa, ki je novembra ob avtocesti na odseku med Kranjem vzhod in zahod odmontiral 60 aluminijastih stebričkov, na katere se pritrdi varovalna ograja. Direkcijo za avtoceste je oškodoval za kakšnih 170.000 tolarjev.
4
Odnesel ročno blag^no
Bohinjska Bistrica - V četrtek, 2. decembra, med 21.45 in 22.10 je nekdo vlomil vhodna vrata v pisarno prometnega urada na železniški postaji v Bohinjski Bistrici. S pisalne mize je uki^adel ročno kovinsko blagajno z denarjem. O tem, koliko gaje bilo, policisti ne poročajo.
Vlomilec je bogat
Mlaka - Neznanec je v petek, 3. decembra, med 15. in 19. uro skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo na Mlaki pri Kranju. Pobral je za približno štiri milijone tolaijev denarja in zlatnine. H. J.
Kranjčani dobili nove
dimnikarje
Kranj - Dimnikarstvu Dovrtel, ki je opravljalo javno dimnikarsko službo v Mestni občini Kranj, se je po županovi odpovedi 3. decembra iztekla koncesijska pogodba. Ker naj bi po novem zakonu o varstvu okolja koncesije za to področje od novembra podeljevalo ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki pa niti razpisa še ni objavilo, so v občinski upravi v dogovoru z ministrstvom skušali sami izbrati izvajalca. Vodja oddelka za gospodarske javne službe Marko Hočevar je povedal, da je v postopku izbire izvajalca prišlo do pritožbe, zato so, prav tako s soglasjem ministrstva, na občini sklenili začasno (do izbire koncesionarja s strani ministrstva) pogodbo za opravljanje dimnikarskih storitev z ljubljanskim podjetjem Snedim, ki namerava v Kranju odpreti izpostavo. Dimnikarji Snedima so dosegljivi po telefonu na številkah 041/378 509 in 070/478 509. Cene njihovih storitev so za četrtino nižje od cen dosedanjega koncesionarja.	H. J.


ECO OIL=
04 531 77 00
cc o
s
cc <

UGODNI PLAČILNI POGOJI
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO.
fO
o <
<0 <
«N CC
O
o
"O
Ü o

GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
ZGODBA / info@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
Msgr. Alojz Uran umeščen na nadškofovski sedež
naredimo
Dosedanji ljubljanski pomožni skof msgr. Alojz Uran je od nedeljskega Miklavževega večera naprej 34. ljubljanski nadškof in metropolit. To je dar in velika odgovornost,
je dejal po umestitvi. Skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga in za človeka.
Ko je apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abril y Ca-
stello v nedeljo zvečer v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja prebral bulo o njegovem imenovanju, ki jo je papež podpisal 25. oktobraietos, in mu izročil škofovsko palico, je bil dosedanji ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran umeščen za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita. Vodstveni sedež ljubljanske nadškofije in slovenske cerkvene pokrajine (metropoli-je) je po 21. aprilom letos, koje bil takratni nadškof in metropolit dr. Franc Rode imenovan za prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja v Rimu, znova zaseden. Nadško-fijo je do umestitve msgr. Alojza Urana vodil začasni upravitelj msgr. Andrej Glavan, ki ga je novi nadškof in metropolit že v nedeljo zvečer imenoval za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije.
Bo Uran postal Orel
Papež Janez Pavel II. je v Buli o Uranovem imenovanju za nadškofa zapisal: "Dobro nam je znano, s kolikšno preudarnostjo, modrostjo in zavzetostjo si deloval za zveličanje vernikov ves čas svoje pastirske službe kot pomožni škof na tem škofovskem sedežu. Zato te z najvišjo apostolsko oblastjo, ki mi je bila izročena, razrešujem vezi z naslovnim sedežem Abu-le in vezi službe pomožnega
Apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abril y Castello izroča nadškofu Alojzu Uranu škofovsko palico
Škofa in te obenem imenujem za ljubljanskega nadškofa in metropolita z vsemi pravicami in ustreznimi dolžnostmi. Želim, da se ta odločitev sporoči duhovnikom in vernikom omenjenega škofovskega sedeža." Bula je podpisana^z besedami: Dano v Rimu pri Svetem Petru, 25. oktobra Gospodovega leta 2004, v sedemindvajsetem letu mojega papeže vanj a. Janez Pavel II., papež.
Novi nadškof in metropolit je v nagovoru med drugim dejal:


"Imenuješ se Uran. Bodi orel," je dejal novemu nadškofu njegov pred hodnik dr. Franc Rode.
"Zahvaljujem se svojim pokojnim staršem in tolikim drugim dobrotnikom, ki so mi že v otroškem času pokazali pot dobrote kot najmočnejšo izbiro v življenju. Iz te zemlje sem zrasel, pre-gnetla me je Božja roka, da bi lahko povedal vsem ljudem, da je življenje lepo, če ga sprejmeš kot dar ljubezni in ga daješ naprej. Pri Bogu je vse mogoče, tudi to, da bo volk prebival z jagnjetom in panter ležal s kozličkom." Ponovil je besede matere Terezije, ki jih je izrekla pred ljubljansko stolnico: "Jaz lahko naredim, kar vi ne morete. Vi lahko naredite, kar jaz ne morem. Skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga in za človeka".
Dan umestitve novega ljubljanskega nadškofa je bil simboličen. Izbran je bil Miklavžev večer, saj je stolna cerkev posvečena sv. Miklavžu. Temu svetniku dobrote so običajno posvečevali cerkve ob rekah. Ljubljanska stolnica stoji ob Ljubljanici.
Slovesnosti so prisostvovali številni gostje. Najbolj opazni so bili predsednik vlade Janez Janša in ministri Andrej Ba-juk, Andrej Bručan, Janez Podobnik, Janez Drobnič, Lovro Šturm, Karel Erjavec, Dragutin Mate in Janez Božič, predsednik Ustavnega sodišča Janez Čebu^, rektor Uni-
verze v Ljubljani Jože Mencinger in ljubljanska županja Danica Simšič. Med cerkvenimi dostojanstveniki sta bila dva nadškofa kardinala, Alojzy Am-brožič iz Toronta v Kanadi, ki je slovenskega rodu, in Josip Bozanič iz Zagreba, slovenski škofje, škofje in nadškofje iz sosednjih cerkvenih pokrajin v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem, škof slovenske evangeličanske cerkve Geza Erniša in vladika pravoslavne cerkve iz
Valjeva Lavrentije Trifunovič.
V stolnici so bili tudi predstavniki drugih v Sloveniji delujočih verskih skupnosti.
Novega nadškofa je nagovoril tudi njegov predhodnik nadškof dr. Franc Rode. Napovedal mu je hude preizkušnje na odgovorni dolžnosti in nagovor končal z besedami: Imenuješ se Uran. Bodi Orel!
Škofje, nasledniki apostolov
Škofje po cerkvenih zakonih nasledniki apostolov. S posve-čenjem sprejmejo posvečevalno, učiteljsko in vodstveno službo. Škofovstvo je najvišja stopnja svetega reda. Škofe imenuje ali zakonito izvoljene potrjuje papež. V postopku za imenovanje novega Škofa mora papeški odposlanec (apostolski nuncij) zbrati podatke o treh kandidatih,
ki jih je treba predlagati apostolskemu sedežu. Nuncij mora posredovati tudi svoje osebno mnenje, mnenja škofov v cerkveni pokrajini (metropoliji) in stališča izbranih duhovnikov in laikov, ki sojini zaupane posebne naloge in se odlikujejo po modrosti. Civilna oblast nima pravice ali privilegija izbire, imenovanja, predlagai\ja ali odločanja o Škofih. Ljubljanski nadškof je tudi metropoli, ki predseduje cerkveni pokrajini. V podrejenih škofijah ima metropolit pravico nadzorovati, da se natančno ohranjata vera in cerkvena disciplina, nima pa vodstvene oblasti.
Krajevni škof ima v škofiji mnoge naloge. Ima redno, lastno in neposredno oblast. Veže
mora zagotoviti dostojno vzdrževanje škofa.
Nasledniki Žiga Lanfiberga
Ljubljanska škofija oziroma nadškofija ima dolgo zgodovino. Prve želje po samostojni škofiji v avstrijskem delu oglejskega patriarhata so bile izražene že v 13. stoletju. Po ukinitvi svetne oblasti oglejskega patriarhata leta 1420 je postal problem samostojne škofije znova
aktualen. Ko je leta 1456 umrl zadnji celjski knez Ulrik II., so dediščino celjskih grofov po pogodbi prevzeli Habsburžani in s tem tudi patronat nad samostanom v Gornjem Gradu. Njegovi dohodki so omogočali ustanovitev škofije. To je 6. decembra
Gostje na umestitvi novega ljubljanskega nadškofa.
ga zakon osebne rezidence v
škofiji, ki pomeni, da more biti le iz, upravičenega razloga neprekinjeno ali s prekinitvijo iz škofije odsoten največ en mesec, če je poskrbljeno, da zaradi njegove odsotnosti škofija ne bo trpela škode. Škofije škof praviloma ne sme zapustiti na Božič, v velikem tednu, na Veliko noč, na Binkošti in na praznik Reš-njega telesa. Vsakih pet let mora papežu poročati o stanju v škofiji, priti v Rim na grobova apostolov Petra in Pavla in se predstaviti papežu. Ko je krajevni škof star 75 let, mora papeža prositi za odpoved službe. Ce je odpoved sprejeta, ohrani škof naslov upokojenega škofa in lahko še naprej prebiva v škofiji. Škofovska konferenca
leta 1461 storil cesar Friderik III-, ki si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov. Za prvega škofa je imenoval Žiga Lamberga, ki ga je 6. junija leta 1463 potrdil tudi papež Pij II.. Žiga Lamberg je bil škof do leta 1488 in je bil pokopan v ljubljanski stolnici, leta 1678 pa so prenesli njegove posmrtne ostanke na grad Kamen. Datum
v
rojstva Žiga Lamberga ni znan. Bil pa je eden od osmih otrok grofa Jurija Lamberga, lastnika gradu Gutenberg nad Tržičem.
Do nedelje zvečer se je na sedežu ljubljanske (nad)škofije zvrstilo 33 rednih in 12 pomožnih škofov. Msgr. Alojz Uran je 34. po vrsti.
Jože Koši\jek, foto: Tina Doki
4 I f
k
Piše Miha Naglič
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
Prvi škornjj Poidka Suhodolčana
v
v Zireh seje 10. avgusta 1928 rodil slovenski pisatelj Leopold Suhodolčan. Njegov oče je bil "fi-nancar" na takratni rapalski meji, med službovanjem v tem obmejnem kraju se je oženil z Žirov-ko. Službena pot gaje pozneje vodila drugam, na štajersko severno mejo. Bodoči pisatelj je tako v svojem rojstnem kraju preživel le otroška leta, na katera pa je ohranil lep spomin in jih popisal v avtobiografskih črticah, zbranih v knjigi Mornar na kolesu, 1973. Na žirovsko obdobje spominjajo črtice Prvi škornji. Zgodba o zaboju. Čebelja pot in Deček iz samote.
Črtico Prvi škornji začenja takole: "Najdalj v mladost mi sega vesel spomin. Čeprav sem pozneje doživljal tudi žalostne trenutke, je bil prav ta veseli dogodek kot svetla špranja, ki je zmerom nekje odprta. In tako se danes bolj natanko spominjam veselih kot žalostnih dogodkov. Rodil sem se
v	v
v Zireh, in taki so Zirovci: skozi življenje gredo s tihim, zadržanim nasmehom." Lepo, mar ne! Sledi opis rojstne hiše. "Hiše, v kateri sem se rodil, danes ni več; na njenem mestu so zgradili novo. Meni je ostala v spominu stara hiša, naslonjena v breg, s slamnato streho, s hišo zgoraj, s črno kuhinjo, z atovo delavnico, in s hlevom pri zemlji. Za hišo proti Goropekam je stal kozolec in nekoliko višje nad potjo Čebelnjak. Tu je bil moj svet: na sončnem hribu za hiši, v starem kozolcu, v hlevu pri kravi in konjih, na skladovnici drv in desk, pri čebelnjaku, na bližnji poseki pri malinah."
Na hiši, ki stoji na istem mestu, je Muzejsko društvo Žiri leta 1988 postavilo spominsko ploščo s pisateljevim portretom, odkril jo je njegov kolega Vladimir Kavčič, takratni minister za kulturo. Hiša stoji na res lepem kraju, v MrŠaku, ob cesti, ki vodi iz Žirov v Goropeke. Tu se je malemu Poldku - tako ga je imenoval stari oče - primerilo marsikaj lepega in nepozabnega. "Mislim, da mi je bilo pet ali šest let, ko mi je ata prinesel škornje. Sedel sem na skladovnici drv, ko je prihajal po poti iz Žirov. Bil je v uniformi finančnega stražnika. Dopoldne je še deževalo, zdaj je nenadoma posijalo vroče sonce, drva so se komaj posušila. Ata se je ustavil pred mano, snel z glave službeno kapo in Si brisal potno čelo. Potem je od-

V tem delu Žirov se je rodil in svoje otroštvo preživel Leopold Suhodolčan. (Foto; Polona Mlakar Baldasin)
pri papirnato škatlo, ki jo je nosil pod pazduho, in pokazali so se mi novi svetli škornji; njihova črna guma se je lesketala v soncu.
Preden jih je prvič obul, si je moral umiti bose noge, blatne do kolen. Nato jih je obul in se šel pokazat. Toda mama in ata, ki sta stala na pragu, sta soglasno ugotovila: "Narobe si jih obul." Kaj zdaj? "Takrat nisem mogel takoj doumeti, kako je narobe in kako je prav. Škornja sta se mi zdela
povsem enaka. Gotovo je potrebna velika učenost, da ju ločiš. Moral sem sesti na klop, da mi ju je mama potegnila z nog ter ju zamenjala." Prvo obuvanje je pozneje sklenil z naslednjo modrostjo: "Levi škorenj, desni škorenj, leva noga, desna noga, kdo bi si mislil, da je taka razlika, da je to tako pomembno v življe-
nju

Naslednje jutro je napako ponovil. In bil spet deležen različnih svaril. Mama: "Za božjo voljo, kaj si ne boš nikoli zapomnil, da se levi in desni zmerom kregata ..." Stara mama: "Le pazi se! Če se boš narobe obuval, boš pohodil samega sebe!" To gaje tako prestrašilo, da se zvečer ni upal sezuti. Spet se ga je polastil strah, kako bo z obuvanjem naslednji dan. "Potem sem se le domislil rešitve." Kakšne? "Legel sem v posteljo kar obut. Leže sem si potegnil z noge najprej desni škorenj ter ga položil na da na desno stran postelje, nato sem si sezul še levega ter ga postavil na drugo stran postelje k levi nogi. Srečen in zadovoljen sem obležal. Tako lepo sem razrešil spor med levim in desnim, vsak ima zdaj svojo stran ..." Ja. Levega in desnega res ne kaže zamenjati, še pri škornjih ne, kaj šele v politiki!
f
• k

S- ^
. . A . S;
• • • T . ' A ^^
• >	• I . '
Torek. 7. decembra 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
V •
nove
V •
Na Cerknem je staro dvosedežnico Počivalo zamenjala nova moderna šestsedežnica, v Podkorenu v Kranjski Gori
bo nova sedežnica "rešila" tekmo svetovnega pokala in razveselila smučarje,
novo sedežnico pa imajo tudi na Golteh.
Kraixj - "Zadnje dni novembra se je letoi^nja smučarska sezona začela na Krvavcu, Rogli, Golteh, Mariborskem Pohorju in v Kranjski Gori, kjer že deluje del žiČniških naprav. Tudi na drugih smučiščih pričakujemo skorajšnji začetek obratovanja, ki pa bo odvisen tudi od temperatur v naslednjih dneh. Lani je naŠa smučišča obiskalo nekaj čez milijon petsto tisoč smučarjev, kar je sicer malce manj kot leto poprej, slovenski žičničarji pa smo si zastavili, da naj bi v naslednjih letih številka narasla na dva milijona smučarjev. To nam bo uspelo z boljšo ponudbo na smučiščih. Letos smo jo obogatili s tremi novimi žičnicami in sicer v Kranjski Gori, na Golteh in na Cerknem, poleg tega pa je bilo precej investicij v nove snežne topove, proge, parkirišča, pa tudi obsmučarske dejavnosti," ob začetku zime pravi Aleš Uršič, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev.
Nekaj težav, dodatnega dela in stroškov žičničarjem v zadnjem letuje prinesel novi zakon o žičnicah, že drugo sezono pa bo to zimo veljal tudi novi zakon o varnosti na smučišču. Taje seje sicer izkazal za koristnega, vendar pa morajo za svojo varnost in varnost drugih smučarjev na smučišču še vedno skrbeti predvsem smučarji sami, ki morajo prilagoditi vožnjo svojemu znanju in razmeram na smučiščih. Največ nesreč na naših smučiščih se namreč zgodi ob trkih dveh smučarjev.
Šestsedežnica Počivalo z novo progo in parkiriščem na Cerknem je največja naložba naših žičničarjev pred novo zimo.
Kadar do nesreče (doma ali v tujini) vendarle pride, pa je koristno imeti pri sebi tako imenovano "modro kartico", ki ob zavarovanju na smučišču smučarjem nudi tudi nekaj ugodnosti, predvsem ugodnosti ob nakupu smučarskih vozovnic. Te bodo letos najdražje na Mariborskem Pohorju, kjer bo za dnevno vozovnico treba odšteti 5.400 tolarjev. Le sto tolarjev cenejša bo dnevna smuka za odrasle v Kranjski Gori, na Rogli in Krvavcu, 5.200 tolarjev pa bo tre-
ba odšteti za dnevno vozovnico na Cerknem. V ostalih manjših smučarskih središčih bodo dnevne vozovnice za odrasle med 1.700 tolarji (Kandrše), Straža (2.500 tolarjev). Velika planina (3.300 tolarjev). Soriška Planina in Zelenica (3.800 tolarjev), Kobla (3.900 tolarjev). Stari vrh (4.400 tolarjev) ... do 4.900 tolarjev (Vogel), seveda pa so žičničarji tudi letos poskrbeli, da bodo popuste dobile družine, šole, otroci in starejši, precej smučarjev pa je že pred
zimo izkoristilo tudi ugodne predsezonske nakupe.
Več bo letos na smučiščih tudi možnosti izposoje smučarske opreme, smučarski vrtci bodo organizirani na Pohorju, Rogli, Krvavcu, Cerknem, Kranjski Gori in Veliki planini, na nekaterih smučiščih so izboljšali gostinsko ponudbo, pa tudi deskar-ji bodo na večini smučišč lahko uživali v posebej za njih pripravljenih "parkih".
Vilma Stanovnik, feto: Polona Mlakar Baldasin
Zaposlenih ne bodo odpuščali
Družba Vele je samostojna pravna oseba v večinski lasti družbe Engrotuš in bo kot taka tudi ostala. Osredotočili se bodo na neživilske prodajne programe, podobe in ponudbo Tuševih trgovin pa bodo do konca
januarja 2005 prevzele le živilske prodajalne.
Domžale, Kamnik - Julija letos je podjetje Engrotuš pridobilo večinski delež na širšem domžalsko-kamniŠkem območju zelo prepoznavne domžalske trgovske družbe Vele, d.d. Ob prevzemu seje veliko govorilo o zapiranju poslovalnic in odpuščanju delavcev, ker pa sta negotovost med zaposlenimi in slaba informiranost med občani prisotni še danes, smo podjetje Engrotuš prosili za nekaj pojasnil.
Družba Vele še naprej ostaja prisotna na trgu, njeno poslanstvo v skupini Tuš pa bo pokrivati neživilske prodajne programe, pri čemer je njihov cilj po-
stati eden izmed treh največjih trgovcev na tem področju v Sloveniji. Družba Engrotuš se bo osredotočila le na trgovine z živilskim programom. Do sedaj so tako prevzeli že deset Vele živilskih poslovalnic: Supermarket Mengeš, Supermarket Grosuplje, Supermarket Bakov-nik. Market Stranje, Market Rača, Market Domžale, Market Kamnik, Market Srednja Vas, Market Metka in Market Preser-je. Do januarja 2005 bo Engrotuš skupno prevzel 21 živilskih trgovin Vele, ki bodo spremenile tudi zunanjo podobo. Nekatere manjše trgovine, npr. v Stra-
njah in Tuhinjski dolini, ki ne zadoščajo standardom velikih trgovskih sistemov, omogočajo pa uspešno poslovanje v različnih oblikah družinskega upravljanja trgovin, bodo prevzeli Tuševi franšizerji.
Največji preplah so med zaposlenimi povzročile govorice, da bo nov večinski lastnik kar nekaj poslovalnic tudi zaprl. Branko Vodušek iz podjetja Dialog Company nam je v imenu družbe Engrotuš sporočil, da so se za zaprtje odločili le za dve Vele trgovini v Vrhpolju in v Blagovici. "Obe sta bili namreč premajhni, da bi ustrezali standardom poslovanja Tuševih trgovin. Za obe trgovini smo iskali
možne prevzemnike na strani franšiznikov, zaposlenih in krajanov. Ker pa za prevzem ni bilo zanimanja, smo jih bili primorani zapreti." Ob tem je poudaril, da so bili vsi delavci iz omenjenih trgovin prezaposleni. Vse pravice in obveznosti iz pogodb o zaposlitvi ohranjajo tudi tisti delavci, ki so iz trgovin Vele prešli v franŠizne prodajalne.
še vedno pa ni povsem jasna usoda blagovne znamke Vele in znane domžalske blagovnice Vele. Projekti, ki bodo blagovnico Vele približali kupcem in jo uredili v sodobno nakupovalno središče, so namreč še v pripravi.
Jasna Paladin
Blagovnica Vele v Domžalah in živilska trgovina Tuš v njenem sklopu
Pričakujejo milijontega potnika
Brnik - V Aerodromu Ljubljana so do konca oktobra zabeležili 30.032 premikov letal in 903.199 potnikov, obojih za dobrih enajst odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Milijontega potnika, za katerega pripravljajo prijetno presenečenje, pričakujejo na letališču okrog 10. decembra. Dober promet se odraža tudi v finančnih rezultatih. V devetih mesecih so s poslovanjem ustvarili 4,2 milijarde tolarjev prihodkov oz. 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, čisti dobiček pa je znašal nekaj manj kot poldrugo milijardo tolarjev inje bil višji za sedem odstotkov. Na letališču gradijo novo parkirno hišo, v kateri bo v štirih etažah prostora za 1.320 avtomobilov in bo opremljena z najsodobnejšimi napravami za usmerjanje vozil na prosta parkirna mesta. Zaključek gradnje načrtujejo v prvih mesecih prihodnjega leta, že čez zimo pa bodo poskušali v hiši zagotoviti vsaj zasilno parkiranje.
C.Z.
r
9
HIV in gospodarstvo

Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Prvega decembra se je začela meteorološka zima, a kot je videti, nam prava zima Še ni postregla z vso svojo ostrino, ki hi pometla z raznimi virusi in podobnimi nevšečnostmi. Prvega decembra pa je tudi dan, ko se oziroma naj bi se človeštvo zavedelo še enega virusa, virusa HIV, ki povzroča zaenkrat še neozdravljivi AIDS. Kuga 20. stoletja, kot jo tudi imenujemo, pa poleg samih človeških življenj
ogroža ali ima posledice še na mnogih drugih področjih, med njimi
»
tudi gospodarskem. Po podatkih Svetovne zdravst\'ene organizacije je AIDS trenutno najbolj razširjen vzrok smrti v Afriki, saj se lahko kar 20 odstotkov smrtnosti pripiše tej bolezni, dvakrat več kot na primer malariji in kar desetkrat več kot nasilju in vojnam. Ob koncu leta 2003je bilo v podsaharski Afriki z virusom HIV okuženih 7,5 odstotka za delo sposobnega prebivalstva v starosti od 15 do 49 let, oh tem pa v posameznih državah na jugu črne celine, v Botsvani in Svaziju ta odstotek znaša že okrog 30. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je v nekaterih deželah, na primer v Zimbabveju, znižala za več kot 20 odstotkov in je dosegla stopnjo izpred leta 1950, V širšem mednarodnem okolju se je pozornost v zadnjem času usmerila tudi na Kitajsko in v Indijo, kjer, če izključimo Afriko, živi največ z virusom HIV okuženih ljudi.
Gospodarske posledice neke epidemiČne ali celo pandemične smrtonosne bolezni, i' tem primeru AIDS, se čutijo tako na mikro kakor tudi na makro nivoju. Najprej je seveda prizadeto gospodinjstvo, kot najožja gospodarska enota nekega gospodarsn>a, saj je prekinjen vir dohodka, ki ga je oboleli ali umrli prinašal, ko je bil še zdrav. Del dohodka gospodinjstva se zdaj nameni tudi oskrbi in zdravljenju obolelega. Prizadeta so tudi podjetja, saj je potrebno nadomestiti obolele ali umrle delavce na novo zaposlovati, kar podjetjem prinese dodatne stroške. Multinacionalna podjetja tako zaradi naraščajočih stroškov ter padajočih oziroma negotovih gospodarskih izgledov že selijo svoje obrate s prizadetih področij. Ogrožena je tudi gospodarska rast. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da je v najbolj prizadetih državah zaradi epidemije AIDS-a letna gospodarska rast manjša kar za 1,5 odstotne točke. Pri tem je potrebno poudariti, da je ogrožena tudi prihodnja gospodarska aktivnost, saj bolezen ne uničuje samo obstoječega človeškega kapitala, temveč zavira oziroma celo preprečuje oblikovanje novega. Dohodek na prebivalca pa še zdaleč ni zadostna mera za merjenje posledic, ki jih ima virus HIV oziroma AIDS na splošno blaginjo ljudi. Večji stroški zdravsti enega sektorja, večanje revščine ter večje n^eganje in zmanjšanje pričakovane življenjske dobe, vplivajo tudi na zmanjšanje splošnega standarda v neki družbi.
Virusi, ki predstavljajo nekakšen most med živo in neživo naravo, so povsod, na srečo niso vsi s?nrtonosni. A v današnjih časih masovnih in hitrih migracij ljudi tudi Afrika ter nekatera ostala nam bližja območja sveta, kjer kraljujejo ti popolni ubijalski stroji", kot jih je označil neki pisatelj, niso tako zelo daleč.
"i-	»".' • ^ 'Jt
'	£• ' * * S « * ' * ' • J»
VAS iO-
O LAVA ZAIIA UMAZANI CISTERNI?
I
T"
M
\
-	iUienie cist
-	po potrebi i rozreiemo !>
-	dobava kuri po konkurer

Brezplai
080/
EKOLd.0.0., LazelSa, 4000 Kranj,
e-pošto: komerciala@ekol.si
Rotomatika s certifikatom za avtomobilsko industrijo
Spodnja Idrija - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je ob koncu novembra na slovesnosti na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji družbi Rotomatika podelil certifikat ISO/TS 16 949. Pridobitev certifikata je bistveni pogoj za uvrstitev med dobavitelje velikim avtomobilskim korporacijam.
Kot je znano, Rotomatika postaja vse pomembnejši dobavitelj v avtomobilski industriji in vse močnejši steber Hidriine divizije avtomobilske industrije. Hidria Automotive, ki združuje AET, Rotomatiko in Tomos, bo letos s prodajo ustvarila 23 milijonov evrov prihodkov oz. 30 odstotkov več kot lani. V treh letih naj bi prodajo podvojila, v tem času pa naj bi v korporaciji
delež dobav avtomobilski industriji porasel s sedanjih 14 na 25 odstotkov. Programi Hidrie Automotive dajejo poudarek motorju, še posebej dizelskemu, ter delom za brisalce in upravljanje vozila. Rotomatika seje v zadnjih letih specializirala za proizvodnjo visoko tehnološko dovršenih izdelkov iz aluminija in elektromagnetne pločevine in na druge dele, ki jih vgrajujejo v avtomobile Renault, Peugeot, BMW, Opel in Ford. Ob naraščanju prodaje je investirala v nove tehnologije in širila proizvodne zmogljivosti, naslednje leto bo na jeseniški lokaciji zgradila šest tisoč kvadratnih metrov novih proizvodnih površin.
C.Z.
KRANJCANKA
www.gorenjskiglas.si
5 =
co^
CO
LU
Sni O O

/ v__.
GORENJSKI GLAS
STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
Kratka negativna korekcija
v minulem tednu je večina delniških tečajev na Ljubljanski borzi padla. V borzni kotaciji so se tečaji delnic v povprečju zniiali za 1,2 odstotka, indeks PIX (indeks investicijskih skladov) pa je padel za 1,3 odstotka. Najbolj negativen je bil začetek tedna, proti koncu tedna pa je že bilo zaznati obrat v pozitivno smer
K padcu, predvsem delnic družbe Gorenje, je nekaj verjetno prispevala analiza tujih analitikov, da je omenjena delnica precej precenjena in da je njena realna vrednost celo pod šestimi tisočaki. Tečaj je tako v dobrem tednu iz 6.800 tolarjev strmoglavil na skoraj 6.200 tolarjev, vendar je ob koncu tedna sledil obrat navzgor na 6.400 tolarjev. Enotni tečaj je tako v zadnjem tednu padel za več kot 4 odstotke. Težave s podražitvijo surovin in s tem precej višjimi stroški so vsekakor prisotne, vendar uprava družbe ocenjuje, da bodo letni rezultati na ravni lanskih, tako da tečaj ne bi smel bistveno odstopati.
Vse to bi lahko vplivalo tudi na padec ostalih tečajev, nekaj pa so gotovo pripomogle še govorice o spremenjeni davčni zakonodaji. Govori se, da naj bi bili kapitalski dobički vedno obdavčeni, toda pred uradno objavo zakona ne moremo ničesar komentirati. Najpromet-nejša je bila v zadnjem tednu delnica Gorenja, sledila ji je Krkina, katerih tečaj seje prav tako znižal (-1,9 odstotka), kljub zelo dobrim rezultatom. Tretje najprometnejše so bile delnice družbe Petrol, tudi njihov tečaj se je znižal, in sicer za odstotek. Redke so bile delnice, ki so se podražile. Med
njimi sta bili delnici druŽb Aerodroma in intereurope. Obe sta v zadnjem tednu dosegli svoje rekordne vrednosti.
Objavljenih je bilo še nekaj devetmesečnih rezultatov, med katerimi je blestela kranjska Sava. Poslovna skupina Sava je namreč čisti dobiček v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala kar za 65 odstotkov. K temu je veliko prispevala prodaja Colorja iz Medvod, ki je v lanskem letu ustvaril skoraj 900 mio tolarjev izgube in pa realiziran dobiček pri prodaji deleža v Savi Tires. Prejeli so tudi nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj na področju turizma (Terme 3000), ki v poslovni skupini Sava predstavlja Že skoraj petino vseh ustvarjenih prihodkov. TeČaj delnice je v letošnjem letu porasel za dobrih 30 odstotkov. Kljub zelo
dobrim rezultatom se tečaj ni bistveno spremenil, saj je multiplikator dobička (P/E), kot eden glavnih kazalcev za vrednotenje delnic, zelo visok (38) in precej nad povprečjem delnic v borzni kotaciji.
Vsi imetniki obveznic Slovenske odškodninske družbe (S0S2E) pa so i' preteklem tednu, prvič, poleg obresti dobili tudi delno izplačilo glavnice, ki se bo nadaljevalo vsake pol leta vse do junija 2016, ko bo obveznica v celoti izplačana. Kljub temu je obveznica pri trenutnem tečaju še vedno zanimiva varna naložba z letnim donosom EUR + 4,95 odstotka.
Poskočna delnica Aerodroma
Tečaj delnice Aerodroma se je novembra zvišal za osem odstotkov, v letu dni pa za 74 odstotkov.
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo novembra za 33 milijard tolarjev prometa z vrednostnimi papirji, kar je dobra četrtina več kot oktobra in skoraj šest odstotkov več od letošnjega mesečnega povprečja. Dobra polovica prometa je bila z delnicami, slaba tretjina z obveznicami, ostalo pa z delnicami investicijskih skladov. Pri delnicah je bilo, upoštevajoč tudi svežnje, največ prometa z delnicami Krke (za 3 milijarde tolarjev), Mercatorja (1,9), Gorenja (1,7) in Petrola (1,1), pri obveznicah
z državnimi obveznicami 55. izdaje (2,7) in med delnicami investicijskih skladov z delnicami ID Triglav Steber 1 (2,3), ID Maksime (0,98) in Zlate monete 1 (0,9).
Poglejmo še gibanje borznih indeksov! Indeks delnic borzne kotacije SBI 20 je novembra pridobil na vrednosti 0,4 odstotka, v zadnjih dvanajstih mesecih pa za 23 odstotkov. Podobno se je dogajalo z indeksom delnic prostega trga IPT, ta seje novembra zvišal za dobre pol odstotka, med lanskim in letošnjim 30. novembrom pa za 24
odstotkov. Najdonosnejši je bil novembra indeks delnic investicijskih skladov PIX, njegova vrednost se je zvišala za dobre štiri odstotke, v zadnjem letu pa za 40 odstotkov. Indeks delnic BIO je pridobil na vrednosti 0,65 odstotka, v zadnjih dvanajstih mesecih pa za 2,8 odstotka.
In kako so se gibale cene posameznih vrednostnih papirjev? Med devetindvajsetimi delnicami v borzni kotaciji se je novembra vrednost zvišala šestnajstim, znižala pa se je enajstim. Najbolj so "poskočile" delnice Aerodroma (za 7,9 od-
stotka), Petrola (3,7) in Kolin-ske (3,3), najbolj pa so padle delnice Emone Obale (za 11,4 odstotka). Kompasa MTS (8,5) in Etola (3,2). Se več kot mesečno pove enoletno primerjalno obdobje, v katerem se je vrednost zvišala dvajsetim delnicam in znižala devetim. Najbolj se je zvišala delnicam Aerodroma (za 74 odstotkov), Krke (63) in Merkurja (44), najbolj pa znižala delnicam Emone Obale (36 odstotkov), Cometa (29) in Pivovarne Union (11).
Cveto Zaplotnik
Ugodna posojila Eko sklada elektronska javna dražba
Alenka Eržen, alenka@gbd.si GBD Gorei^jska borzno posredniška družba, d.d.
Krai^j - Eko sklad je objavil javni razpis, po katerem bo za naložbe v varstvo okolja na voljo 1,5 milijarde tolarjev ugodnih posojil. Obrestna mera je nespremenljiva in se, odvisno od vrste zavarovanja posojila, giblje od 1,5 do 2 odstotka, za naložbe na zaščitenih območjih pa je celo samo 1-odstotna. Odplačilna doba je dd 15 let, na odplačilo glavnice je največ dveletni moratorij. Za ugodna posojila se lahko potegujejo občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki, ki opravljajo lokalne gospodarske javne službe s področja varstva okolja in oskrbe z energijo. Posojilo je možno pridobiti za naložbe v čiščenje in odvajanje odpadnih voda, za gradnjo ali širitev odlagališč nenevarnih odpadkov ali za izvedbo sanacijskih in drugih del, ki so potrebna za prilagoditev odlagališč predpisanim zahtevam, za gradnjo ali posodobitev obratov ali nakup naprav za ločeno zbiranje, razvrščanje, obdelavo in predelavo odpadkov, za obnovo javnih vodovodov in s tem za zmanjšanje izgub ter za gradnjo vodovodov za nadomestno oskrbo s pitno vodo
4
v naseljih. Iz sredstev sklada je možno kreditirati tudi naložbe za učinkovito rabo energije ter obnovljivih virov energije, to je za gradnjo ali posodobitev velikih kurilnih naprav, za sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije, za izrabo biomase, geotermalne in vodne energije ter energijo vetra, sonca in okolice, za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz razpršenih virov v urbanih naseljih ter za učinkovito rabo energije v javnih objektih. Razpis bo odprt do porabe denarja oz. najkasneje do 29. julija prihodnje leto.
C.Z.
Ljublana - Vladni center za informatiko je v četrtek uspešno izvedel prvi popolni elektronski javni razpis in tri elektronske javne dražbe za nakup petnajstih strežnikov za potrebe upravnih enot. Na dražbah (vsaka je trajala tri četrt ure) je sodelovalo šest ponudnikov. Vsi so prek spleta oddali svoje ponudbe in prek spletnih certifikatov pristopili k dražbi ter spreminjali svojo ponudbo oz. zniževali ceno. Ponudniki in razpisna komisija so ves Čas prek interneta spremljali potek dražbe, pri tem pa je ime najuspešnejšega dražitelja bilo znano šele po koncu dražbe. Oddaja javnih naročil z uporabo elektronske dražbe je zaenkrat možna le za vrednosti, za katere ni potrebna objava v uradnem glasilu Evropske unije.	C.Z.
Veliko zanimanje za tuje sklade
Krai^ - Raiffeisen Krekova banka (RKB) je kot prva banka v Sloveniji septembra začela tržiti deset tujih vzajemnih skladov, ki jih upravlja avstrijska družba Raiffeisen Capital Management. V banki so s trženjem v prvih treh mesecih zadovoljni, saj so zbrali več kot štiristo pristopnih izjav in več kot tri milijone evrov vplačil. Med vlagatelji je največ zanimanja za mešani delniško obvezniški sklad (Raiffeisen - Global - Mix) in za delniške sklade, ki denar nalagajo na trgih Vzhodne Evrope (Raiffeisen - Osteuropa - Aktien) in Azije (Raiffeisen - Eurasien - Aktien).
C.Z.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
dol. č. 3 mes, gibljiv/nestalen umik; posk. delo 3 mes., del. izk. 3 mes. v gradbeništvu, slov. j. - dobro; rok prijave: 18.12.04; MUŠIČ NATAŠA S.P., C. CIRILA TAVČARJA 3B, JESENICE DELAVEC BREZ POKLICA POMOČ V KUHINJI; dol. č. 4 mes.. deljen del. Ć.; rok prijave: 7.12.04; št. del. mest: 6; KOMPAS HOTEU, D.D.. BOROVŠKA C. 100. KRANJSKA GORA
DELAVEC V PROIZVODNJI; nedol. č., enoizmen-sko delo, posk. delo 1 mes., zaželen tečaj za delo z viličarjem, nakladalcem, TGM; rok prijave: 7.12.04; SUROVINA. D.D.. MARIBOR. ENOTA KRANJ. UL. MIRKA VADNOVA 4. KRANJ POMOŽNI DELAVEC
ČISTILKA, POMIVALKA; dol. č. 5 mes., dvo- ali večizmensko delo, posk. delo 1 mes., slov. j. -zadovoljivo, bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 2; A&S&CO, D.O.O., ZG. BRNIK 130. BRNIK-AERODROM SOBARICA; dol. č. 5 mes., dvo- ali večizmensko delo, posk. delo 1 mes., slov. j. - zadovoljivo, bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 2; A&S&CO, D.O.O.. ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM GOZDNI DELAVEC; dol. č. 10 mes., gibljiv/nestalen umik, posk. delo 2 mes., kat. B, hrv. j. -osn., slov. j. - osn., možna nastanitev pri delodajalcu in zaposlitev za nedol. č.; rok prijave: 9.12.04; BENEDIČIČ MIRO S.P, RACOVNIK 8. ŽELEZNIKI
SOBARICA, ČISTTLKA; alter, izobr.: DELAVEC BREZ POKLICA; dol. č. 4 mes, dvo- ali večizmensko delo; rok prijave: 7.12.04; št. del. mest: 5; KOMPAS HOTELI, D.D., BOROVŠKA C. 100, KRANJSKA GORA
PERICA, UKARICA; dol. č. 4 mes., dvo- ali večizmensko delo; rok prijave: 7.12.04; št. del. mest: 4; KOMPAS HOTEU, D.D., BOROVŠKA-C. 100, KRANJSKA GORA
STREŽBA IN ČIŠČENJE LOKALA; dol. č. 6 mes., dvo- ali večizmensko delo, rok prijave: 10.12.04; KOSMAČ SILVA S.R. TRNJE 5, ŠK. LOKA GRADBENI DELAVEC; dol. č. 1 leto, gibljiv/nestalen umik, posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, hrv. j. - osn., slov. j. - osn.; rok prijave: 15.12.04; št. del. mest: 4; MILENKOVSKI BLAGOJ S.P, RATEČE 12, RATEČE - PLANICA SLIKANJE NA STENI IN PLATNU V CERKVAH; dol. č. 1 leto, gibljiv/nestalen umik; posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, ital. j. - zadovoljivo, slov. j. - zadovoljivo, znanje restavriranja starih umetnin: slike, freske na steni in platnu; rok prijave: 15.12.04; MILENKOVSKI BLAGOJ S.P, RATEČE 12, RATEČE - PLANICA POMOČNIK V PEKARNI; nedol. č., dvo-ali večizmensko delo, posk. delo 3 mes., kat. B; rok prijave: 22.12.04; OGREX, D.O.O.. PODREČA 5, MAVČIČE
IZDELOVALEC PAPIRNATIH IZDELKOV; MANIPULANT ODPADA; alter, izobr: DELAVEC BREZ POKLICA; dol. č. 3 mes., dvo- ali večizmensko
delo, posk. delo 1 mes.; izpit za vožnjo z viličarjem; rok prijave: 7.12.04; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE, D.D., KIDRIČEVA C. 82. ŠK. LOKA
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL; VOZNIK KOMBIJA; dol. č. 1 leto, enoizmensko delo, posk. delo 2 mes., del. izk. 1 leto, kat. C; rok prijave: 17.12.04; št. del. mest: 2; SIMP, D.O.O., TRIGLAVSKA C. 1, RADOVUlCA KUHARSKI POMOČNIK; dol. č. 6 mes., dvo- ali večizmensko delo; rok prijave: 10.12.04; DOL-HAR JANJA S.R. RATEČE 39, RATEČE - PLANICA
KUUČAVNIČAR; nedol. č., enoizmensko delo, del. izk. 1 leto, kat. B; rok prijave: 7.12.04; BIO-TEHNA ENGINEERING, D.O.O., BLEIWEISOVA C. 6. KRANJ
STRUGAR; nedol. č.. enoizmensko delo, del. izk. 1 leto. kat. B; rok prijave: 7.12.04; BIO-TEHNA ENGINEERING, D.O.O., BLEIWEISOVA C. 6, KRANJ
ELEKTROMONTER; ELEKTRIČAR; pedol. č.. del. izk. 2 leti, kat. B; rok prijave: 7.12.04; BIO-TEHNA ENGINEERING, D.O.O., BLEIWEISOVA
C.	6, KRANJ
ŠIVILJA; dol. č. 6 mes., enoizmensko delo, del. izk. 5 iet; rok prijave: 10.12.04; KRIM, D.O.O., VISOKO 130, VISOKO
TISKAR ZA TISK S PLOSKVE; POMOŽNI TISKAR. REZAČ (REZANJE KA^RTONA IN PAPIRJA. ZGIBANJE PAPIRJA); dol. č. 6 mes.. enoizmensko delo, posk. delo 3 mes., del. izk. 3 leta, kat. B, po potrebi uporaba lastnega avtomobila v službene namene, možnost podaljšanja del. razmerja; rok prijave: 14.12.04; ADOZ TISK,
D.O.O.,	LAZE 14. KRANJ
FRIZER; dol. č. 6 mes., deljen del. č.; posk. delo 2 mes., del. izk. 2 mes.; rok prijave: 10.12.04; MALI SAŠO S.P. BLAŽEVA UL. 3. ŠK. LOKA TESAR; dol. č. 3 mes., enoizmensko delo, del. izk. 2 leti; rok prijave: 7.12.04; SGP TEHNIK, D.D., STARAC. 2. ŠK. LOKA ZIDAR
dol. č. 3 mes., enoizmensko delo, del. izk. 2 leti; rok prijave: 7.12.04; SGP TEHNIK, D.D., STARA C. 2. ŠK. LOKA
FASADERSTVO IN STROJNI OMETI; dol. č. 10 mes., enoizmensko delo, posk. delo 1 mes., del. izk. 2 leti; rok prijave: 8.12.04; VAJDEC DAMJAN S.P, UL. PRVOBORCA 6. JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU; nedol. č., dvo- ali večizmensko delo, posk. delo 3 mes., del. izk. 3 leta, kat. E. angl. j. - osn., nem. j. - osn., slov. j. - dobro; rok prijave: 5.1.2005; št. del. mest: 2; GETRANS, D.O.O., SR, BELA34A, PREDDVOR
VOZNIK C KATEGORIJE ZA PREVOZE V MEDNARODNEM TRANSPORTU; nedol. č., gibljiv/nestalen umik, posk. delo 2 mes., deL izk. 2 leti, kat. C. nem. j. - osn.; rok prijave: 15.12.04; HAMZIČ VEHID S.P. TAVČARJEVA 3B. JESENICE
VOZNIK D KATEGORIJE; nedoL č.. deljen del. č.; posk. delo 3 mes., del. izk. 5 let, kat. D, ital. j.-tekoče, nem. j.-tekoče; rok prijave: 10.12.04; OMAN SREČKO S.P.. RATEČE ID. RATEČE -PLANICA
STROJNIK VEUKIH STROJEV, DELAZVEUKIMI STROJI NA SKLADIŠČU IN NJIHOVO VZDRŽEVANJE; nedol. č.. enoizmensko delo. posk. delo 2 mes., del. izk. 2 leti, kat. B, C, E; tečaj za delo z nakladalcem in TGM; rok prijave: 7.12.04; SUROVINA. D.D., MARIBOR. ENOTA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 4, KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA: nedol. č.. enoizmensko delo, posk. delo 2 mes., del. izk. 2 leti, kat. B, C, E; zaželen tečaj za delo z nakladalcem; rok prijave: 7.12.04; št. del. mest: 2; SUROVINA, D.D., MARIBOR, ENOTA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 4, KRANJ
VOZNIK AVTOBUSA; dol. č. 1 leto, deljen del. č., posk. delo 3 mes., del. izk. 1 leto, kat. D, angl. j. - osn.. nem. j. - osn., slov. j. - tekoče; rok prijave: 5.1.2005; št. del. mest: 2; PEČEUN PAVEL - AVTOBUSNI PREVOZI, BEDRIH 42, ŽIRI PRODAJALEC
dol. č. 6 mes., deljen del. č.. posk. delo 3 mes.. del. izk. 2 leti. kat. B; rok prijave: 13.12.04; št. del. mest: 2; GACHO, D.O.O., PODNART 64, PODNART
NA TERENU; dol. č. 6 mes., enoizmensko delo, kat. B. slov. j. - tekoče; rok prijave: 8.12.04; št. del. mest; 2; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54. KRIŽE
PRODAJALEC ŽIVIL V MEDVODAH; dol. č. nadomeščanja porodniške z možnostjo podaljšanja del. razmerja, dvo- ali večizmensko delo; rok prijave: 10.12.04; KOMAT, D.O.O., ŠMARTINSKA
C.	15. UUBUANA
dol. č. 3 mes., dvo- ali večizmensko delo; prošnje poslati na: METRO, D.D., Ljubljanska c. 87, Celje; rok prijave: 10.12.04; METRO, D.D., CEUE, POSLOVALNICA ŽIRI, TRG SVOBODE 1. ŽIRI ' VOZNIK PRODAJALEC; nedol. č., enoizmensko delo, posk. delo 3 mes., kat. B; rok prijave: 22.12.04; OGREX, D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE KUHAR
4
dol. č. 5 mes.. dvo- ali večizmensko delo, posk. delo 1 mes., del. izk. 2 leti, angl. j. - zadovoljivo, slov. j. - zelo dobro, bivanje in hrana na Krvavcu; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 2; A&S&CO,
D.O.O.,	ZG. BRNIK 130, BRNIK-AERODROM dol. č. 6 mes.. deljen del. č.; posk. delo 2 mes., del. izk. 1 leto. kat. B; rok prijave: 17.12.04; AL-PINUM ZLATOROG, D.O.O., HOTEL ZLATOROG. UKANC 64, BOHINJSKO JEZERO
alter, izobr.: GOSTINSKI TEHNIK; dol. č. 4 mes., deljen del. č.; rok prijave: 7.12.04; št. del. mest: 5; KOMPAS HOTEU D.D.. BOROVŠKA C. 100. KRANJSKA GORA
alter, izobr.: TEHNIK KUHARSTVA; nedol. č.. gibljiv/nestalen urnik. posl^. delo 1 leto. del. izk. 5 let; rok prijave: 14.12.04; ROK, D.O.O., MUN-SKA 1, BLED NATAKAR
dol. č. 6 mes., deljen del. č., posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, angl. j. - zelo dobro, nem. j. - zelo dobro; rok prijave: 17.12.04; ALPINUM
ZLATOROG, D.O.O., HOTEL ZLj^TOROG, UKANC 64, BOHINJSKO JEZERO nedol. č., enoizmensko delo, ital. j. - zadovoljivo, nem. j. - zadovoljivo, slov. j. - zelo dobro; rok prijave: 10.12.04; DOLHAR JANJA S.P, RATEČE 39. RATEČE - PLANICA
alter, izobr.: GOSTINSKI TEHNIK; dol. č. 4 mes., deljen del. č., angl. j. - dobro, ital. j. - dobro, nem. j. - dobro; rok prijave: 7.12.04; št. del. mest: 6; KOMPAS HOTELI, D.D., BOROVŠKA C. 100, KRANJSKA GORA
dol. č. 3 mes., 1 ur/teden, dvo- ali večizmensko delo, posk. delo 1 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, angl. j. - zadovoljivo, nem. j. - zadovoljivo; rok prijave: 10.12.04; PERC, D.O.O., KRANJSKA C. 15, RADOVUlCA
ŽIVILSKI TEHNIK; dol. č. 3 mes., enoizmensko delo, posk. delo 1 mes., del. izk. 2 leti; rok prijave: 10.12.04; KLANŠEK, D.O.O., BREZJE 76D, BREZJE
LESARSKI TEHNIK; SKUPINOVODJA; dol. č. 1 leto, enoizmensko delo. del. izk. 1 leto; rok prijave: 29.12.04; EGOLES, D.D.. KIDRIČEVA 56. ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK
ZASTOPANJE PODJETJA NA TERENU PRI STRANKAH; alter, izobr.: EKONOMSKI TEHNIK; nedol. č., gibljiv/nestalen urnik, posk. delo 6 mes., kat. B, angl. j. - dobro, madžarski j.-dobro, nem. j. - dobro; kandidati se lahko javijo po tel.: 003634-572022 CSILLA CSABO. naslov: NUBI-US HUNGARIA KFT., NUBIUS SAROK 1. H-2834 TARDOS, MADŽARSKA, e-pošta: NUBIUS@AXE-LERO.HU; prošnje so lahko v angl. j. ali v slov j.; rok prijave: 9.12.04; NUBIUS. D.O.O.. TRATA 38, ŠK. LOKA
ROČNI ORODJAR; alter, izobr.: OBUKOVALEC KOVIN; nedol. č.. enoizmensko delo, posk. delo 6 mes.. del. izk. 3 leta; rok prijave: 11.12.04; ŠIBO. D.O.O., KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA KOMERCIALNI TEHNIK; PRODAJNI REFERENT (PRODAJA KNJIG PO TELEFONU. V KRANJU); alter, izobr.: PRODAJALEC; dol. č. 3 mes., eno- ali večizmensko delo, posk. delo 1 mes., del. izk. 6 mes., slov. j. - dobro, lahko tudi druga poklicna ali srednja izobrazba, možnost zaposlitve za nedol. č.; rok prijave: 1.1.2005; št. del. mest: 5; PREŠERNOVA DRUŽBA, D.D., OPEKARSKA 4/A. UUBUANA
EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO;
RAČUNOVODJA; dol. č. 3 mes., enoizmensko delo; rok prijave: 10.12.04; OŠ GORJE, ZG. GORJE 44A. ZG. GORJE LABORATORIJSKI TEHNIK; alter, izobr.: ZDRAVSTVENI TEHNIK; nedol. č., enoizmensko delo, posk. delo 4 mes., del. izk. 2 leti, strokovni izpit; rok prijave: 14.12.04; BOLNIŠNICA GOLNIK, KUNIČNI ODD. ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGUO. GOLMIK 36, GOLNIK GIMNAZIJSKI MATURANT; ZASTOPNIK NA TERENU - TRŽENJE PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ, GORENJSKA; dol. č. 6 mes.. gibljiv/nestalen umik, posk. delo 3 mes., kat. B, angl. j. - dobro, lahko katerakoli srednja šola, možnost zaposlitve za nedol. č.; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA, D.D., KRŽIČEVA UL. 3. UUBUANA
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST;
KOMERCIALIST; nedol. č., enoizmensko delo, del. izk. 2 leti, kat. B, znanje dela z računalnikom; rok prijave: 7.12.04; SUROVINA. D.D., MARIBOR, ENOTA KRANJ. UL MIRKA VADNOVA 4, KRANJ
UNIV. DIPL EKONOMIST
KOMERCIALIST, PRODAJA PROMOCIJSKIH DARIL; alter, izobr.: ORGANIZATOR DELA; nedol. č.. enoizmensko delo, posk. delo 6 mes., del. izk. 5 let, kat. B, angl. j. - tekoče; rok prijave: 29.12.04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C. 22. KRANJ
KOMERCIAUST, KOORDINATOR NABAVE; after, izobr.: ORGANIZATOR DELA; nedol. č.. enoizmensko delo. posk. delo 6 mes., del. izk. 5 let, kat. B, angl. j. - tekoče; rok prijave: 29.12.04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C. 22. KRANJ KOMERCIAUST. NABAVNI REFERENT; alter, izobr.: ORGANIZATOR DELA; nedol. č., enoizmensko delo, posk. delo 6 mes., del. izk. 5 let, kat. B, angl. j.-tekoče; rok prijave: 29.12.04; EUROCOM, D.O.O., SAVSKA C. 22. KRANJ UNIV. DIPL INFORMATIK; SKRBNIK APLIKATIVNE PROGRAMSKE OPREME; dol. č. 1 leto, enoizmensko delo, del. izk. 5 let, kat. B, angl. j. -tekoče, nem. j. - tekoče, možnost zaposlitve za nedol. č.; rok prijave: 17.12.04; ISKRA MEHANIZMI, D.D.. UPNICA 8, KROPA DIPL VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS); dol. č. 1 leto, 4 mes., enoizmensko delo, slov. j. - tekoče; rok prijave: 7.12.04; OŠ ORE-HEK, ZASAVSKA C. 53C, KRANJ PROF. RAZREDNEGA POUKA; RAZREDNI/A UČITEU/ICA; dol. č. 8 mes., enoizmensko delo, slov. j. - tekoče; rok prijave: 7.12.04; št. del. mest: 3; OŠ OREHEK, ZASAVSKA C. 53C, KRANJ
UNIV. DIPL PEDAGOG; VODJA MLADINSKIH PROGRAMOV - VODI. ORGANIZIRA IN IZVAJA PROGRAME MLADINSKEGA CENTRA; alter, izobr.: UNIV. DIPL SOCIOLOG; dol. č. 1 leto, gibljiv/nestalen umik, posk. delo 1 leto, kat. B, del. izk. 3 leta na vodstvenih delih, lahko katerakoli VII. st. družboslovne ali naravoslovne usmeritve, kandidat naj napiše kratek program dela - vizijo mlad. centra;- rok prijave: 14.12.04; ZAVOD ZA ŠPORT, LEDARSKA 4, JESENICE DR. MEDICINE
ZDRAVNIK SPL/DRUŽINSKE MEDICINE; nedol. č., enoizmensko delo, kat. B, UCENCA ZDRAV. ZBORNICE, strokovni izpit; rok prijave: 18.12.04; OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ
ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU V SPLOŠNI AMBULANTI V ZD RADOVUlCA; alter, izobr.: DR. MEDICINE SPEC. SPLOŠNE MEDICINE; dol. č. 1 leto, dvo- ali večizmensko delo, del. izk. 2 leti, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 22.12.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA. ZD BLED, MLADINSKA C. 1. BLED
Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj, Bleiweisova c. 12, Kranj.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Glinška 12. Ljubljana


-
- V
Torek, 7. decembra 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • STRAN
Na letošnjem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu so že po tradiciji podelili priznanja za uspehe v kmetijskem svetovanju.
Z Gorenjskega ga je prejela Germana Pivk iz Žirov.
Žiri - Germana Pivk je po končanem študgu na Biotehniški fakulteti najprej delala kot tehnologinja in pospeŠevalka v kmetgsko gozdarski zadrugi Sora Žiri, zadi\jih trinajst let pa je terenska svetovalka na območju Žirov in zgornjega dela Poganske doline.
"Čeprav se kmetje včasih jezijo nad tem, koliko časa jim vzame vlaganje zahtevkov, pa so ure, ki jih porabijo za to, bolje plačane kot pri vseh drugih kmetijskih delih."
Germana Pivk
Ko smo jo v petek obiskali v pisarni škofjeloške kmetijske svetovalne službe, je bila že zjutraj gneča, kmetje so se vrstili in prinašali vzorce zemlje za analizo ali spraševali o nitratni direktivi, zvonili so telefoni. Germana jim je mirno, prijazno pojasnjevala: pridite malce kasneje, počakajte na Majdo, pokličite Frenka. vmes pa je odgovarjala tudi na naŠa vprašanja. So se razmere v kmetijstvu v zadnjih dvajsetih letih veliko spremeni-
le? "Prvih deset let mojega službovanja je bil čas naložb, takrat so kmetje gradili hleve in hiše ter nabavljali kmetijske stroje. Sledilo je obdobje, ko ni bilo več toliko denarja za naložbe in smo kmetom svetovali, kako naj kmetujejo, da bi v danih okoliščinah čim bolje živeli. Zdaj je obdobje subvencij, v katerem se tudi kmetijski svetovalci vse manj ukvarjamo s strokovnim in vse več z uradniškim, pisarniškim delom," pravi in dodaja:
Kot so v kmetijsko gozdarskem zavodu zapisali v obrazložitev k priznanju, je Germana kmetom poznana predvsem po prizadevanjih za izboljšanje kmetijskih zemljišč, še zlasti po dveh obsežnih projektih v drugi polovici devetdesetih let. Agromelioracija Leskovica je zajela 295 hektarjev zemljišč in izsu-ševanje zemljišč na območju Žirov 68 hektarjev, v letu 2000 so agromelioracije izvedli na šestih kmetijah in na eni še hidromeli-
oracije. Kaj pa danes? "Večino zemljišč, ki jih je bilo treba urediti in so kmetje za to pokazali zanimanje, so izboljšali že v preteklih letih, ostajajo Še manjše parcele pa tudi nekatera večja območja, kjer pa bi bilo urejanje okoljsko vprašljivo in investicijsko predrago," pravi Germana in dodaja, da na "njenem" območju, kjer prevladuje hribovsko višinsko kmetijstvo, veliko kmetij doslej ni opustilo kmetovanja. "Ljudje so si izboljšali zemljišča, uredili ceste in hiše, si poiskali službe. In tudi kmetovali bodo še naprej, morda ne več tako intenzivno kot
v
doslej, pa vendarle. Življenje na teh območjih vse bolj postaja tudi bivanjska kvaliteta," pravi in poudarja: "Pomembno je, da se kmetijstvo vsaj ohranja. Če se razmere že ne izboljšujejo."
Germana je veliko v stiku s kmeti in dobro ve, kaj jih najbolj "žuli". "Cene glavnih kmetijskih pridelkov - mesa, mleka in lesa nazadujejo, tudi denar ni vedno takrat, kot ga kmetje pričakujejo. Prav zdaj nestrpno čakajo na subvencije. Predvsem starejši kmetje težko sledijo vsem spremembam, novostim, zahtevam, standardom, marsikdo pa tudi nima nikogar v družini, ki bi mu lahko pomagal pri izpolnjevanju različnih vlog." Je med mladimi zanimanje za kmetovanje? "Marsikdo kmetu-je bolj iz nuje kot iz veselja. Kmetij, ki se ukvarjajo samo s kmetovanjem, je na našem območju bolj malo, a tudi na teh so v zadnjih letih lastništvo prenesli na naslednike."
Super pokal v ocenjevanju kuncev
Najlepše kunce imajo rejci iz Beljaka, med slovenskimi pav Ivančni Gorici,
na Jesenicah in Kamniku.
Tomaž KItnar s kunčico pasme angleški lisec.
Jesenice - Društvo rejcev malih živali z Jesenic pripravilo šesti super pokal v ocenjevanju kuncev. Udeležijo se gaje 16 slovenskih društev in štiri avstrijska iz bližnjega Beljaka. "Vsako društvo na koncu razstavne sezone da v ocenjevanje deset najlepših kuncev, ki so bili v glavnem ocenjeni že na predhodnih razstavah. Namen je bolj druženje
rejcev in izmenjava izkušenj, čeprav se je v petih letih pokazalo, da tudi tekmovalnega duha ne manjka," razlaga Tomaž Klinar, ki je bil leta 1999 pobudnik, da so se tovrstna tekmovanja sploh začela.
V Sloveniji rejci gojijo 74 različnih pasem kuncev, v Evropi jih je poznanih okoli 150. Na zaključnem tekmovanju ocenjujejo tip in telesno obliko - mesenost, stojo, držo - težo, ki je določena za vsako pasmo posebej po slovenskem vzorniku pasemskih kuncev, kakovost krzna - dolžino, krzno ne sme biti v menjavi -pasemske značilnosti - lise, obliko glave, uhljev- in na koncu zavzetost rejca po tem, koliko je žival pripravljena na razstavo, da ni bolna ali umazana, so postri-ženi kremplji, očiščena spolovila in ostali deli telesa. Seštevek vseh kriterijev se pri najboljših giblje od 95 do 98 točk.
"Do nedavno so se ljudje še veliko ukvarjali s prirejo kuncev za meso. Tisti, ki smo danes organizirani v društvu, smo v glavnem ljubiteljski rejci. Ljubiteljska kuncereja stopa bližje k ljubiteljski kinologiji in si prizadeva za doseganje pasemskih idealov," dodaja Tomaž Klinar. Pri nas so klasične pasme belgijski orjak, ki dosega edem in več kilogramov, orjaške lisce in ovnači. Vedno bolj priljubljene so pritlikave vrste od kilograma do kilograma in pol, kijih imajo ljubitelji po domovih namesto psa ali mačka. S kunci je manj dela. so bolj mirne živali in zahtevajo manj pozornosti. Vseeno pa jih je treba zagotoviti možnost izpusta, čeprav je v stanovanjih potem lahko obgrizeno pohištvo, kabli, na kar je potrebno še posebej paziti. Lažje je lastnikom hiš, ki kuncu lahko namenijo del trate.	Mendi Kokot
Evropski inšpektorji v Sloveniji
Kraiy - V Slovenijo je včeraj prispela evropska veterinarska inšpekcija, pri nas pa se bo mudila do petka. V tem času bo preverila veterinarski nadzor nad živilskimi obrati ter napredek od zadnjega obiska inšpekcije, identifikacijo in registracijo živali, oceno zdravstvenega stanja živali in sistematični nadzor nad kužnimi boleznimi, še posebej nad tistimi, ki so na seznamu A mednarodnega urada za kužne bolezni.	C.Z.
NOVO V TRGOVINI KOROTAN V
Nudimo vam vse, kar rabite za salame, pečenice, krvavice:
čreva, so!, kašo, ješprenj, začimbe, ovitke, česen, mrežice,
VUUDNOVABUENI! KMETUSKA TB&OVINA KOROTAN,' d.o.o., KRANJ, StnižBvo 20
Germana je za Sapardove razpise za naložbe v kmetijska gospodarstva izdelala devet vlog, med njimi dve večji za gradnjo govejega hleva, ostale pa za nakup traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije. "Kmetje traktorje še kupujejo, vlaganj v hleve in druge gospodarske objekte pa je bolj malo," pravi in dodaja, da se vsi kmetje še ne obnašajo kot podjetniki. "Ob tem moram priznati, da tudi pri našem Študiju nismo pridobili dovolj podjetniško poslovnih znanj, ki bi jih zdaj lahko prenašali na kmete. Kmetje pa bi v sedanjih časih potrebovali predvsem takšna znanja. Vprašanj o tem, kako kaj pridelati, je manj, več jih je o ekonomiki in denarju. Trenutno nas največ sprašujejo o evropskih standardih ter o razpisih in pogojih za gospodarjenje v naslednjem letu. Včasih komu tudi odsvetujem nakup vrednega stroja, če ocenim, da ne bo dovolj izrabljen, končna odločitev pa je vendarle kmetova. Pri večjih investicijah je problem tudi v tem, daje v poslov-
nem načrtu ob upadanju prihodka zelo težko zagotoviti zahtevano rentabilnost oz. donosnost."
Kmetje se zadnje Čase največ ukvarjajo z nitratno direktivo, ki zahteva primerno velikost in urejenost gnojišč in gnojnih jam. "Na našem območju izpolnjuje zahteve Evropske unije približno polovica kmetij, k temu sta že v minulih letih s proračunskim denarjem prispevali občini Ziri in Gorenja vas -Poljane. Več je kmetij, ki bodo že izvajale nitratno direktivo, kot tistih, ki se ji bodo morale šele prilagoditi," pravi Germana Pivk, sicer dejavna tudi na društvenem področju. Pomaga Društvu kmečkih žena Ziri, letos je sodelovala pri ustanovitvi Društva malih predelovalcev sadja Slovenije, pred tremi leti pa je organizirala ustanovni zbor Društva rejcev drobnice Škofja Loka. Pravi, da so tereni primerni za rejo ovc, vendar ob razviti govedoreji ni tradicije velikih tropov.
Cveto Zaplotnik
Minister položil račune
Bivši minister dr. Milan Pogačnik je pred predajo poslov
predstavil najpomembnejše dosežke.
Ljubljana - Ko so ministri Slovenske ljudske stranke, med njimi tudi mag. Franc But, spomladi zapustili vlado, je vodenje kmetijskega ministrstva 20. aprila prevzel dr. Milan Pogačnik, njegov mandat pa se je končal v petek.
Kaj je bilo narejeno v tem času? Med najpomembnejše dosežke postavljajo odpravo finančnega primanjkljaja na ministrstvu v višini 6,8 milijarde tolarjev, pri tem pa so 3,75 milijarde tolarjev zagotovili v sodelovanju z ministrstvom za finance, 1,35 milijarde z razporeditvijo neporabljenega denarja ter 1,7 milijarde z varčevalnimi ukrepi in opustitvijo nekaterih programov. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki sodi pod okrilje ministrstva, je pridobila akreditacijo, razdelili so mlečne kvote, sprejeli so vse podzakonske akte zakona, ki jih je bilo treba sprejeti v pol leta po uveljavitvi zakona o divjadi in lovstvu, in odpravili nekatere nadstandarde pri veterinarskih predpisih. Znižali so starostno mejo za testiranje govedi na bolezen BSE, sprejeli pravilnika o
pogojih za klanje živali in predelavo mesa na turističnih kmetijah ter o pogojih za klanje na kmetijah za domačo porabo, pripravili načrt tipskih klavnic ter osnutke novih uredb o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Dokončali so Program razvoja podeželja 2004 - 2006, pridobili zanj soglasje Evropske komisije in upravičencem izplačali 6,3 milijarde tolarjev podpor. Kmetijskim gospodarstvom so doslej izplačali tudi tri milijarde tolarjev subvencij za rastlinsko pridelavo (eko 0), 4,1 milijarde tolarjev odškodnin za škodo po lanskih naravnih ujmah in 440 milijonov tolarjev akontacij za škodo, ki jo je toča povzročila letos. Ustanovili so sveta za Čebelarstvo in za oljkar-stvo, uredili razmere v javnem zavodu Kobilarna Lipica, razmejili z ministrstvom za zdravje področje varne in zdrave hrane, okrepili sodelovanje s strokovnimi in nevladnimi organizacijami pri oblikovanju predpisov ter sodelovanje z državami nekdanje Jugoslavije in s članicami Evropske unije.
Cveto Zaplotnik
zavrti
V času od 27. septembra do 9. decembra 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka Še gtama nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Mercedes Benz A 150.
NAGRADNA IGRA
27. a - 9.12. 2004
Nagrade četrtkovih žrebanj:
•	Jackpot: 1-000 < (pribl. 240.000 SIT)
•	Večerja za dve osebi
Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 9.12. 2004 ob 23. uri:
•	Mercedes Đenz A ISO / 10.000 € (pribl. 2.400.000 SIT)
•	Nagradni sklad v vrednosti i .000 € (pribl. 240.000 SIT)
•	Praktične nagrade
^T HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA
Vršiška 23. 4280 Kranjska Gora
Tei 04 587 82 50 Faks: 04 588 1 3 22
marketing.kg@hit si
Več informacij poiščite na www.hit.si
Otroci z rdečo novozelandko Klaro iz jeseniškega društva
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
ZANIMIVOSTI, OGLASI / info@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popravek) in 45. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) je župan Mestne občine Kranj dne 3.12.2004 spreje
SKLEP o javni razgrnitvi
I.
Javno se razgrne:
1. Predlog občinskega lokacijskega načrta Pševo, ki ga je izdelalo podjetje MEGA, d.o.o., Britof 292, Kranj, pod št. projekta 06/04 z datumom november 2004.
1.	Predlog občinskega lokacijskega načrta Pševo se javno razgrne na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.
2.	Predlog občinskega lokacijskega načrta Pševo se razgrne tudi na sedežu Krajevne skupnosti Stražišče.
Javna razgrnitev traja od 15.12.2004 do 14.1.2005.
IV.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer: - v sredo, dne 12. januarja 2005, ob 16.00 uri v dvorani Šmar-tinskega doma v Stražišču.
V.
Pisne pripombe k predlogu odloka občinskega lokacijskega načrta Pševo lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih javne razgrnitve ali pošljete na Oddelek za okolje In prostor Mestne občine Kranj, Slovenski trga 1, Kranj. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
VI.
%
Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in Gorenjskem glasu.
Številka: 35003-0002/2004-41/03 Datum: 3.12.2004
MESTNAOBĆINA KRANJ SLOVENSKI TRGI KRANJ
Mohor Bogataj, unlv. dipl. org.
ŽUPAN
®
Roclio Tfigloy
Prvi 9lQ/ OorenJ/ke*^ Prri 910/^ GorenJ/ke^
f^adio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101.5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 Kranj
Številka: 224-375/2004-1332 Datum: 1. 12. 2004
LEGALIZACIJA OROŽJA - JAVNI POZIV IMETNIKOM NEPRIJAVLJENEGA OROŽJA
upravna enota Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, poziva fizične osebe, ki posedujejo orožje brez veljavne orožne listine, da v skladu z določbanfii Zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o orožju (Uradni list RS, štev. 73/2004) do 20. 7. 2005 vložijo zadevo za legalizacijo orožja.
Imetniki neprijavljenega orožja lahko do zaključka roka, ki je predviden za vložitev zadev za legalizacijo orožja, to storijo na Upravni enoti Kranj ali po pošti. Predpisane obrazce (vlogo in prilogo - podatki o posameznem orožju) lahko dobite v sprejemni pisarni Upravne enote Kranj, soba 110-pritličje in 181/11, na voljo pa so tudi na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve. Ob vložitvi zadeve OROŽJA NI POTREBNO PRINAŠATI NA UPRAVNO ENOTO.
Upravna enota bo imetniku neprijavljenega orožja izdala ustrezno orožno listino, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (starost 18 let, da ne obstajajo zadržki javnega reda, zanesljivost, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem).
V okviru legalizacije orožja je dana tudi možnost, da osebe, ki posedujejo prepovedano orožje (avtomatsko, vojaško, eksplozivno, gospodarska razstreliva itd.), o tem obvestijo policijsko postajo ali upravno enoto. Eksplozivno orožje in gospodarsko razstrelivo se zaradi lastne varnosti in varnosti drugih ljudi ne sme prinašati na upravne enote ati policijske postaje. O posedovanju takšnega orožja in razstreliva je potrebno obvestiti navedene organe, ki bodo poskrbeli za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja.
Informacije v zvezi z legalizacijo orožja lahko dobite osebno na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Kranj (soba 181 /II) ali telefonično na številki 04/20-15-613.
Po pooblastilu vodja oddelka za okolje in prostor Zdrava MRAVLJE, unlv. dipl. inž. arh.
Le pet odstotkov dijakov nižjih letnikov še ni poskusilo nobene droge. Kaj se dogaja z našo družbo?
Radov^ica - Več kot 30 evropskih držav, med i\jimi tudi Slove-nya, je sodelovalo v raziskavi o razširjenosti alkohola, tobaka in drugih drog med mladimi. Na Gorei\jskem je bilo v raziskavo vk^učenih 1044 dijakov, starih med 15 in 16 let. O izsledkih je govorila dr. Marjetka Hovnik - Keršmanc iz Zavoda za zdravstveno varstvo Krai^j na okrogli mizi, ki jo je v torek organizirala Lokalna akcyska skupina (LAS) za preventivo odvisnosti.
Podatki so takšni: cigarete so dostopne na vsakem koraku, alkohol tudi. Dijaki zelo dobro poznajo marihuano, le pet odstotkov zanjo še ni slišalo. Po njej posegajo tako fantje kot dekleta in tudi marihuana je relativno lahko dostopna droga. Mladi jo kupujejo v parkih, na ulici in kar je zelo zaskrbljujoče, tudi v šoli. "Mi točno vemo, da
se na šoli to dogaja, pa smo profesorji nemočni. Tudi če pokličemo starše, rečejo, moj pa že ni takšen, ali pa v šolo pridejo celo z odvetnikom. Namesto da bi rekel, hvala, bom opazoval svojega otroka," je povedala Ksenija Lipovšek, pomočnica ravnatelja na Ekonomski gimnaziji v Radovljici. Podatki so zgovorni: do 15. leta starosti je bilo opitih že
Droga se je prikradla tudi v šolske prostore in okolico šol. Kako lahko ukrepa policija? Simon Velički, vodja Sektorja kriminalistične policije na PU Kranj: "Območja okoli šol so dokaj specifična, saj ni primerno, da policija kar naprej nadzira tamkajšnje dogajanje, saj bi šlo v tem primeru po naši terminologiji za kriminalna žarišča. Ker šole to vendarle niso, izvajamo občasne obhode policistov, vodje policijskih okolišev imajo tudi neposredne stike z osebjem šol. Posebej se ukvarjamo s tistimi šolami, za katere dobimo konkretne podatke, da se preprodaja droga. V takih primerih s svojo prisotnostjo poskušamo preprečiti preprodajo ali uporabimo tudi druga pooblastila, odvisno od primera. S šolami sicer veliko sodelujemo na področju izobraževanja."
Dr. Marjetka Hovnik Keršmanc: "Po drogah največkrat posegajo mladi iz izobraženih in premožnejših družin."
skoraj polovica dijakov. Med drugim pijejo v barih in gostilnah, zato se lahko upravičeno vprašamo, le kdo spoštuje zakon o prepovedi točenja alkohola mladoletnim osebam?! Presenetljiv je podatek, da največkrat posegajo po drogah mladi iz izobraženih in premožnejših dru-
žin. "Tudi sama sem se spraševala, zakaj. Morda so pričakovanja od otrok v takšnih družinah večja, starši so tudi več odsotni od doma," je razmišljala dr. Keršmanceva. In še veliko je bilo v raziskavi šokantnih podatkov, na primer: "Sem zanič, sem zguba, ni veliko stvari, na katere bi bil lahko ponosen." To so odgovori, ki so odsev samo-podobe mladih, še posebno deklet. Kakšen je sploh učinek preventivnega dela, se je javno vprašala Jelena Horvat, predsednica LAS Radovljica, in to kljub številnim programom, ki jih izvajajo. "Lani smo organizirali na šoli predavanje o drogah. Poslali smo 210 vabil. Prišlo je 16 aktivistov, 9 staršev in nekaj novinarjev," je povedala Marica Jereb iz Krajevne organizacije Rdečega križa Lesce. Kljub temu je prevladalo mnenje, daje treba z aktivnostmi nadaljevati in povedati naglas: to je problem, ki je resen apel celotni družbi!
Suzana P. Kovacic, foto: Gorazd Kavčič
SILA za jeseniško bolnišnico
Ruske babuške in vodka, avstrijske sacher torte, slovenske potice, južnoafriške proteje. Veliko dobrot in pristnih
izdelkov na dobrodelnem bazarju in še več obiskovalcev.
Ljubljana - Slovensko mednarodno združei^e žensk SILA je v soboto priredilo 11. mednarodni dobrodelni bazar na Gospodarskem razstavišču. Izkupiček, 25 milyonov tolarjev, bodo članice namenile izboljŠai^u razmer za matere bolnih otrok v Splošni bolnišnici na Jesenicah, za hišo varnega zavetja v Ljutomeru, za slušno in telesno prizadete otroke v Ljubljani in v Kamniku, za otroke in starostnike na dvojezičnem področju v Lendavi...
Združenje SILA (Slovenian International Ladies Association) je bilo ustanovljeno novembra leta 1993. Članice so soproge tujih diplomatskih in gospodarskih predstavnikov v Sloveniji, in tudi Slovenke. Že od leta 1994 s svojim prostovoljnim delom vsako leto organizirajo dobrodelni bazar, na katerem je letos sodelovalo 31 držav, med njimi je bila prvič Norveška. Letošnja posebnost je bila kuharska knjiga SILA, v njej so članice zbrale več kot 300 receptov iz številnih držav sveta. Pred stojnicami je bila nepopisna gneča, veliko je bilo prodanega že v piČli uri. Soproga madžarskega ambasadorja Klara Kovacs Bagi: "Na ta do-
godek sem se začela pripravljati že pred meseci. Iskala sem do-natorje, v želji, da bi bila na naŠi stojnici čim večja ponudba. V glavnem so to tipična madžarska hrana in pijača." Lydia He-nneman, soproga nizozemskega ambasadorja: "Bazar je zelo simpatična pobuda za zbiranje denarja za številne projekte, ki si to zaslužijo, in tudi zato, ker na prijeten način lahko predstavimo svojo deželo."
Na večer pred bazaijem je bila tudi avkcija umetniških del, s katero so članice zbrale milijon in pol tolarjev. "Na vseh bazarjih, vključno s sobotnim, smo
zbrale več kot 135 milijonov tolarjev in jih namenile različnim pomoči potrebnim organizaci-
Ponudba na južnoafriški stojnici je privabila mnogo obiskovalcev. Znamenite rože, proteje, so pripeljali z letalom.
Zazrti smo v prihodnost Pridružite se nam!
bolnišnica
GOLNIK
na podlagi 30. člena Statuta ponovno objavlja
prosto delovno mesto
Pomočnika oz. pomočnice direktorja za upravno in poslovno področje
Kandidat oz. kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	visokošolska strokovna izborazba ekonomske ati druge ustrezne smeri Vll/1,
-	36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj,
-	aktivno znanje angleškega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat-ka bo imenovan-a za štiri leta in je po končanem mandatu lahko ponovno imenovan-a. Prijave s podrobnim življenjepisom in programom dela prosimo pošljite v roku 8 dni na naslov:
Bolnišnica Golnik - KOPA, Tajništvo direktorja, Golnik 36, 4204 Golnik
- z oznako: razpis za pomočnika direktorja - ne odpiraj!
jam in posameznikom v Sloveniji," je povedala Vesna Nisha Dolinar, predstavnica za stike z javnostmi. Ponudbo na slovenski stojnici je predstavila predsednica organizacijskega odbora Vida Rudolf: "Že vsa leta so glavni hit potice, ki nam jih spečejo gostinske šole iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta, razne slaščičarne, včasih tudi znani Slovenci. Poleg tega prodajamo tudi domače pecivo iz raznih krajev in druge slovenske izdelke, ki nam jih podarijo do-natorji." Vidno zadovoljna z
,JI, H,1,11J	1
RSKEIPT
odzivom je bila Breda Arnšek, dolgoletna članica združenja, ki se je za to priložnost oblekla v narodno nošo: "Imeli smo 200 kosov potic, zmanjkalo nam jih je že v uri in pol." Bazar so odprli ob 10. uri dopoldne, do zgodnjih popoldanskih ur so bile stojnice skorajda prazne. Očitno je bila kombinacija dobrodelnosti in izvirnosti ponujenega ključna za dob^r odziv med ljudmi. Našteli so namreč okoli 10.000 obiskovalcev.
Suzana P. Kovacic, foto: Tina Doki
Tako je bilo nekaj čez deseto uro na turški stojnici.

JI
Torek, 7. decembra 2004
ZANIMIVOSTI, OGLASI / jnfo@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
V petek je OBI Kranj praznoval svoj prvi rojstni dan. Najbolj v slast je šla obiskovalcem in kupcem rojstnodnevna torta. V prihajajočem letu
bodo poseben poudarek namenili dodatnim storitvam, kot sta na primer šivanje zaves in dostava na dom.
Miha in Nina Rogelj sta tudi izkoristila rojstnodnevni popust.
Kranj - Mira Zavasnik in Anica Kalan sla za praznovanje prve obletnice OBI-ja v Kranju izvedeli iz Gorenjskega glasa. Izkoristili sta 12-odstolni popust ter se posladkali s torto. Brat in sestra Miha in Nina Rogelj pa sta za rojstnodnevno
praznovanje izvedela s plakatov.
«
Popust, torta in ognjemet so bili
vabljivi.
S praznovanjem so v trgovini OBl v Kranju, ki stoji v prodajnem središču Supernova na Savskem otoku (lokacija bivšega sejmišča), začeli že okoli dvanajste ure. Zvestim kupcem, prijateljem, dobaviteljem, sim-patizerjem njihove trgovine so v petek ponudili v centru OBI v Kranju posebne akcijske artikle, svetovanje njihovih dobaviteljev in »12-odstotni popust za vse druge nakupe. V popoldanskih
t
urah pa so obiskovalce in kupce presenetili tudi z dvakrat meter veliko sadno-čokoladno torto. Ta je hitro izginjala v ustih, pa vendai-je ni zmanjkalo kar tako. Rojstnodnevni dogodek sta s svojimi pesmimi popestrila še Duble Truble, ko pa se je zmračilo, je sledil ognjemet. Trgovina je bila tokiat odprta kär do desete zvečer, vodja centra OBI Kranj Rozi Raniovž pa nam je povedala, da je center v petek samo do četrte ure obiskalo že 1200 ljudi, od pričako-
vanih dva tisoč. Dodala je Še, da v zadnjih sedmih mesecih, kar je OBI v Kranju, lahko reče, da so dosegli cilje, ki so si jih zastavili. Postali so prepoznavni, saj ljudje sedaj že točno vedo, kje se OBI Kranj nahaja. Najbolj obiskan je verjetno njihov
vrtni center, ta trenutek pirotehnika in novoletni okraski. Njihov moto, vodilo OBI-ja, pa je še večja frekvenca strank na gradbenem, lesnem in sanitarnem oddelku, ki so pač vodilne panoge takih trgovin, kot je OBI. V prihajajočem letu
2005 pa se bodo v OBI-ju za kupca še bolj potrudili - za svoj denar bo dobil še več, poseben poudarek pa bodo namenili tudi dodatnim storitvam, kot sta na primer šivanje zaves in dostava na dom.
Alenka Brun, feto: Tina Doki
Dvakrat meter velika sadno-čokoladna torta je šla v petek v slast kupcem in obiskovalcem OBI-ja v Kranju
Reste se, rešte starega leta
Radovljica - V radovljiški občini so se minuli konec tedna že začele prireditve s skupnim naslovom Rešte se rešte, starega leta 2004, ki jih kulturna društva in ustanove pripravljajo ob občinskem prazniku - obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta. Prireditve se bodo nadaljevale ves december in tudi prve januarske dni, prevladovali pa bodo koncerti, razstave in delavnice. Danes, v torek, bo v Linhartovi dvorani koncert pihalnega orkestra slovenske policije, v petek bosta mešani pevski zbor Anton Tomaža Linharta in Linhartov oder pripravila Podoknico Linhartu, osrednja proslava ob občinskem prazniku pa bo v soboto, na dan Linhartovega rojstva.	C.Z.
Zur v Bohinju
Bohinj - Pretekli teden je Klub bohinjskih študentov v
lokalni diskoteki za vse mlade, predvsem pa za svoje Člane, pripravil zabavo. Noč je bila prekratka, saj so mlade zabavali Vili Resnik in bohinjska rock skupina Sweet Dreams, Člani kluba pa so večer popestrili še z nagradno igro in žrebanjem nagrad. Študentski klub v Bohinju je vedno bolj aktiven; v naslednjih tednih pripravljajo tudi potopisni predavanji o Zambiji in Egiptu ter tematsko popoldne o bohinjski mitologiji. K. L.
Talne obloge pestrih barv, vzorcev in materialov - PVC, guma, tekstil, flotex
o p o o
»o 00
«A
O
o
3t
o
EKO STIL, d.o.o., Smartinska 152 JTC, dvorana E, Ljubljana
Prodajni salon '
Delovni čas: pon. - petek od 9. -17. ure
GRAFOLOŠKI KOnČEK
Vas zanima, kaj se sknva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge!
Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafoLog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papiija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore.
Šifra - Nasmeh nič ne stane Nasmeh je naše bogastvo in kdor se smeje, je zdrav in ne misli sLabo. Prav ste omenili, da ste spremenljive narave oz. značaja. Ste oseba, ki se rada s srcem navduši za stvari in osebe, ter kakor ste omenili, tudi na lepote naše dežele. Ste zelo razumska oseba in predvsem premišljena. V življenju veliko časa posvetite spominom. Premalo časa posvetite prihodnosti ali, kakor bi se lahko izrazil, razvoju sedanjosti. V vsakdanjiku ste včasih premalo dosledni, sproščeni. Kar se pa tiče čustev, pa je zaslediti, da jih obračate nazaj v notranjost. Predvsem ste ponosna oseba in kakor sem se predhodno izrazil, premalo časa posvetite drugim, čeprav je to včasih opaziti drugače.
"^WscUx vvu^uiu. Ini^cljcx, »cfccxÄvn.

-OC AV "VoLO (WU ^VJLCV / . ^

cio- ^o ^o (Vi Vuo

Grafološko društvo - LAURA
Društvo za proučevanje pisave
Partizanska ulica 2, 2319 PoljČane http://www.jurgec-sp.com
e-maih gd.laura@email.si
SSM : 041/947-113
Š^ra-lS880 3
Vsak dan si želimo, da bi nas bolj opazili, razumeli in tudi ljubili. Toda, ko ni rezultatov, se vprašamo, zakaj. Odgovor je preprost. Žanjemo, kolikor sejemo. Poglejte, zato tudi ne smete pričakovati preveč, ker premalo vlagate. Želite si pozornost, spoštovanje, toda vaše misli so usmerjene predvsem med spomine. Čustveno ste premalo odprti, misli zadržane. Včasih gradite gradove v oblakih, predvsem iz dejstva, ker ste premalo premišljeni oz. usmerjeni v daljavo. Za boljše počutje, uspehe, finance je potrebno tudi misli drugače usmerjati in spremeniti nekatera mišljenja. Žal ste premalo odprti za sugestije in mnenja okolice. Zato le veselo na delo.
vvA uix^o m oćc\\^\\\ nC\a:OTcn\c rnoQC . Tiho.li^o je t
v iop\\ sob(. Ura jc sVoneJUx oa
in odei'onjaia j
^aHof bi K^jdo
r

na hor/>
Ko st'Di bi al, se jt occ srne



KUPON Grafotoški kotiček
Ime in priimek
Ulica, hišna št., pošta in kraj
Št. naročnika

Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki sta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora.

IMC&A8'
'»-.s



GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
ZDRAVJE
Torek, 7. decembra 2004
Ne
9
v
Vse več kožnih alergij in alergij zaradi hrane pri otrocih. Otroci naj jedo doma kuhano hrano. Cim daljše dojenje
Jesenice - Devetletni Anže (ime je izmišljeno) je doslej imel težave s kožo, sledilo je vnetje sluznice, temu pa se je pridružila še astma. Pravi '"alergijski pohod". Astmatični napadi so bili hudi. Tako hudi, da je potreboval zdravila. Z upoštevanjem navodil zdravnikov, zdravo hrano in rednim gibai\jem težav z alergyami nima več. Zamei^jal jih je šport.
Večina, skoraj osemdeset odstotkov, alergijskih bolezni se prvič pojavi v otroštvu. Vse več je otrok z alergijskimi težavami, v Sloveniji jih je okoli 25 odstotkov. Otrokov imunski sistem se vzpostavlja do tretjega leta starosti, zato je v tem obdobju zelo pomembna preventiva. Pri alergijah je slednja pomembnejša od samega zdravljenja. Česar bi se morali še posebej zavedati starši, saj so prav oni najboljši "preventivci". "Dojenčkov naj ne bi izpostavljali virusnim okuž-
bam, zato je zaželeno, da v prvih mesecih omejijo obiske," za soro-jence (brate in sestre) pa je zaželeno, naj ne hodijo v vrtec, saj od tam prinesejo virusne in-fekte. Starši naj bi se odpovedali kajenju, namesto plišastih igraČ naj imajo otroci igrače, ki jih lahko pogosto peremo, imunski sistem krepi tudi čim daljše dojenje, priporočljivo je vsaj eno leto, pozneje naj pazijo na prehrano. Otrokom ne dajajmo mastne in zelo slane hrane, odsvetujem hitro pripravljeno
Proti nasilju nad ženskami
Ljublana - V mednarodnih dneh boja proti nasilju nad ženskami od 25. novembra do 10. decembra se bo zvrstilo več prireditev, s katerimi bodo opozorili na pogosto nasilje nad ženskami in na možnosti, ki jih imajo trpinčene ženske pri nas. Od leta 1999 poteka kampanja Kaj ti je, deklica?, veliko dela imajo v Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, ženskam, ki so bile žrtve nasilja, pa pomaga tudi delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije. Delovne skupine za nenasilje' v zdravstveni negi in Društva SOS telefon bodo do 10. decembra predstavile protokol za psihosocialno pomoč ženski - žrtvi nasilja in protokol za pomoč medicinski sestri, v primerih nasilja na delovnem mestu. Izdali so tudi zloženke, publikacije in plakate, s katerimi želijo seznaniti strokovno in laično javnost o problematiki nasilja nad ženskami v družbi in nasilja v zdravstveni negi. Predstavnice Društva SOS telefon bodo medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom razdelile okoli osem tisoč nalepk z brezplačno številko SOS telefona 080 11 55, ki jo bodo nalepili v ženska stranišča v
zdravstvenih in socialnih zavodih. Predavanje o nasilju nad ženska-
t
mi in predstavitev protokolov bo v četrtek, 9. decembra, ob 14.30, v predavalnici Zavarovalnice Triglav v Kranju.	R. Š.
Na strokovnem srečanju o alergijah pri otrocih v jeseniški bolnišnici, 80 nastopili otroci iz vrtca Radovljica.
hrano, najboljša je sveže pripravljena in doma kuhana hrana. Slednje otroci pojedo veliko premalo, vse preveč je hitro pripravljene, nezdrave hrane. Otroci do 1. leta starosti naj ne uživajo jajčnega beljaka in medu, do 3. leta pa morskih sadežev, araŠi-dov, ki so skoraj v vseh industrijsko pripravljenih slaščicah, in gaziranih pijač," je povedala specialistka pediatrije Milena Vrečko Tolar, dr. med., in dodala, naj bodo stanovanja čista, ne pa sterilna, saj slednje zmanjšuje otrokovo odpornost.
Pri otrocih so pogosti atopijski dermatitis, astma in alergija na hrano. Alergijsko vnetje lahko primerjamo s požarom. Po vsakem požaru, tudi če je še tako majhen, ostaja v telesu nepopravljiva škoda, zato Vrečko Tolaije-va poudarja, naj bo osnovno vodilo pri obravnavi alergičnih otrok preprečevanje, ne gašenje požara. Alergijska bolezen je
kronično vnetna bolezen, vnetje pa lahko zmanjšamo s protia-lergijskimi zdravili. "Vendar z zdravili ne moremo storiti vsega, zelo pomembna je vloga družine, ki naj otroku omogoči čim bolj zdravo okolje," je dejala Vrečko Tolarjeva. Pomembni dejavniki za alergijske bolezni pri otrocih so hiana, stres, cigaretni dim in virusne okužbe. Na to so opozo-jiU tudi na strokovnem srečanju z naslovom Alergye pri otrocih, ki so ga pripravili v otroškem oddelku jeseniške bolnišnice in se ga je udeležilo več kot sto zdravstvenih delavcev z vse Gorenjske. Govorili so tudi o zdravstveni negi in prehrani otiok z alergijskimi boleznimi, glavna medicinska sestra otroškega oddelka Jožica Trstenjak pa je predstavila omenjeni oddelek, kjer si zelo prizadevajo za čim bolj prijazno bivanje bolnih otrok in njihovih staršev.
Renata Škrjanc
DRUŽINSKI NASVETI
Rdeča nit praznikov
Damjana Šmid
"Resnična skrivnost srečnega in bogatega življenja je spoznati razliko med pravimi in lažnimi dragocenostmi. "
(S. Bambaren)
Veseli december je s polnimi nakupovalnimi vozički že na Široko odprl svoja vrata. Kupili bomo toliko hrane, da bi lahko nahranili celo vas, dali obljube, ki jih bomo že v prvih dneh novega leta pozabili, in življenje bo Šlo dalje. če Spadate med ljudi, ki si želijo praznike preživeti na svoj način, potem je tole razmišljanje napisano za vas. Za tiste, ki prisegajo na obilico vsega, kar tudi sama imenujem lažne dragocenosti, pa bo mogoče izziv, da začnejo iskati tiste prave stvari, ki naredijo življenje čarobno in praznike posebne. Vsak človek ima v glavi neko sličico o praznikih, kako naj bi jih preživel in s kom. Takšne sličice bolj ali manj rišemo vse življenje in so velikokrat pobarvane tako, kot smo jih doživeli v otroštvu. Včasih pa prav zaradi Čudnih barv, ki jih spremljajo, izberemo povsem svpje sličice in praznikom damo svoj pečat. Da bi bilo nam vsem lepo, je potrebno usklajevanje različnih sličic, ki jih imamo posamezniki v družini ali v skupini. Vsak človek ima svoja pričakovanja in prav je, da ta čas, ki nas še loči od praznikov, malce preverimo in povprašamo, kako si naši bližnji predstavljajo letošnje praznike. Mogoče nas je praznikov strah in bi jih najrajši kar prespali ali pa nam je odveč, ko si bolj ali manj iz srca izrekamo dobre želje. Kaj pa, če bi razmislili o rdeči niti, ki bi nas nekako vodila skozi ves december in bi nam ostala še dolgo časa v spominu? To naj bi bilo nekaj samo našega, nekaj posebnega za našo družino, za vse skupaj in za vsakega posameznika. To je lahko skupno preživljanje Časa vsaj en večer v tednu, brez televizije, mobilnih telefonov in drugih motečih dejavnikov. Ali pa vam je všeč zimska narava in naredite načrt za vsak vikend, ki bi ga preživeli nekje zunaj? Kdor rad preseneča ljudi, naj namesto novoletnih daril pripravi decembrska presenečanja za svoje bližnje. To je lahko povabilo na koncert, na gledališko igro ali pa samo par uric v dobri družbi. Ljudje bolj vesele narave pripravite družabne igre za odrasle in otroke. Če boste praznovali z majhnimi otroki, jih presenetite z iskanjem skjitega zaklada. Pa čeprav je le-ta skrit v stanovanju ali v bližnji okolici hiše. Mogoče pa bo vaša letošnja rdeča nit ustvarjanje. Lahko se odločite in se dogovorite, da se boste letos obdarovali z daiili, ki jih boste sami izdelali. Kakorkoli vam bo že ustrezalo, naj bo tako, kot je vam vŠeČ, in ne tako, kot so prazniki prikazani v filmih ali reklamah. Narišimo si svojo sličico, v njej naj bo veliko nas in tako bo tale veseli december mogoče tako poseben in tako čaroben, da bomo vedeli, da smo končno našli prave dragocenosti.
Pomoč žrtvam kaznivih dejanj Raziskujejo domače kraje
Med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju. l\idi po Sloveniji v okviru nevladne in neprofitne organizacije Papilot delujejo Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejai\j, ki so po večini ženske. Med osmimi sta tudi na Jesenicah in v Kranju, kjer ob menjavah svetovalk počasi začei\ja z rednim delom.

Pi/iSi-oU-,^'
Miša Rataj (levo) in Nataša Štefelin
Jesenice - Pomoč nudijo žrtvam vseh vrst kaznivih dejanj in nasilja, torej vsem tistim, ki se kot žrtve počutijo oziroma to doživljajo. "Med osnovnimi pravili centrov je, da prav nikogar, ki se na nas obrne, ne odslovimo ali napotimo drugam," razloži Nataša Štefelin, svetovalka na Jesenicah.
Kazniva dejanja, s katerimi se srečujejo, so predvsem grdo ravnanje, ogrožanje varnosti, predvsem v družini, lažje in hujše telesne poškodbe, prav tako kot posledica nasilnih dejanj v družini, premoženjski delikti, goljufije, tatvine, poškodovanje tuje stvari, upiranje plačevanju preživnine, zanemaijanje mladoletnih otrok in kršitve pravic delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja. "Na Jesenicah so največkrat žrtve ženske, ki doživljajo nasilje v družini, v starosti od 30
do 40 let. Veliko je tudi žrtev trpinčenja, Čustvenega in psihičnega nasilja, ki je sicer težko dokazljivo, pa tudi fizičnega in spolnega. V zadnjem Času je tudi vse več ekonomskega in socialnega nasilja," navaja Nataša Štefelin. Po izkušnjah Miše Rataj, vodje programa pomoči za Slovenijo, pomoč iščejo tudi moški.
Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj so odprti 24-ur na dan vse dni v letu, saj je izven običajnega delovnega časa vzpostavljeno dežurstvo. Na Jesenicah deluje na Cesti železarjev 8 (bivša Vatrostalna), tel. 04/583-60-40, v Kranju pa na Bleiwei-sovi 6, tel. 04/202-72-00.
največkrat kot žrtve goljufij, včasih nasilja med sodelavci ali sosedi ter zaradi kršitev pravic iz delovnega razmeija. Za Jesenice pa bolj velja, da pomoč poiščejo vdovci ali moški, ki jih zapusti žena in ostanejo sami z otroki ter se v tem položaju ne znajdejo.
Kako žrtvam lahko pomagajo? "Zelo težko se odločijo za prijavo, ker se bojijo ponovnega po-doživljanja nasilja in soočenja s storilcem. Mučijo jih občutki krivde. Vsak primer je poseben in zahteva svojo obliko pomoči. Z žrtvijo se najprej pogovorimo, po telefonu ali osebno, predstavimo možne poti reševanja njene stiske, nikoli pa se ne odločamo namesto nje," pravi Nataša Štefe-hn. Če je potrebno, jo tudi spremljajo na policijo, v bolnišnico, pomagajo pri stikih z odvetnikom in podobno. Mendi Kokot
Novoletne Sončkove delavnice
Jesenice - Sonček Zgornje Gorenjske pred decembrskimi prazniki pripravlja novoletne Sončkove delavnice, na katerih bodo izdelovali okraske in izdelke iz različnih materialov, nato pa z njimi okrasili novoletno jelko. Delavnice se začenjajo v sredo, 8. decembra, nato pa bodo potekale vsako sredo v decembru od 16. ure naprej. Ob izteku bodo pripravili tudi praznično pogostitev. Sonček pa bo svoje najmlajše razveselil s praznično vožnjo z vlakom v soboto, 11. decembra (ob 10.15 odidejo z železniške postaje na Jesenicah), ko se bodo srečali tudi z Božičkom, v nedeljo ob 16. uri ga bo na Breznici še obisk in obdaritev dedka Mraza.	D.Z.
Veste, kaj je "firbec okno"? Tržičani to dobro vedo, po zaslugi Jane Mirt pa odslej to in še marsikatero tržiško značilnost poznajo tudi udeleženke študijskega krožka pri
Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj.
Krai\j - Društvo se vsako leto prijavi na razpis Andragoškega centra. Slovenije za organizacijo študijskih krožkov in letos izvajajo dva. Mentorica Majda Muri, ki krožke vodi od začetka, skupaj z ducatom udeležencev raziskuje čustva, letos nova mentorica Natalija Žitnik pa je izključno žensko skupino spodbudila k spoznavanju krajev, od koder prihajajo slušateljice. Natalija sicer pove, da so ob koncu minule sezone narediU anketo in povprašali po temi letošnjega krožka, tako da so pravzaprav ustregli želji večine po podrobnejšem spoznavanju krajev. Vasi pod Krvavcem, Tržič, Vrhnika in Ligojno, Jezersko, Železniki, Cerklje, Šenčur, Duplje, vasi pod gorami z "ban-ditenstrasse", tudi "morost", od koder je doma Frančiška, so že
ali pa jih še bodo obdelale marljive krožkarice.
Ob našem obisku so prisluhnile obsežni predstavitvi Tržiča. Jana Mirt je izdelala pravcato seminarsko nalogo, v kateri je uporabila številne vire in po dolgih pripravah je izdelek pokazala kustosu Janezu Šteru, ki jo je prosil za izvod dokončane naloge. To je za avtorico svojevrstno priznanje, zlasti Še, ker je zapis o svojem domačem kraju res pripravljala s srcem. Tudi slušateljice krožka so bile navdušene, Jana pa zna tudi s pripovedjo pritegniti pozornost. Vidi se, da je amaterska igralka, ki je že velikokrat nastopila v gledališču slepih in slabovidnih Nasmeh, trenutno pa sodeluje v predstavi v Križah. O domaČem kraju zagotovo zna vsakdo kaj
povedati, dopolnjeno z viri iz knjig, brošur, interneta ali pa iz. pripovedi starejših domačinov in tistih, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s krajevno zgodovino, pa je lahko takšna predstavitev zanimivo doživetje. še toliko bolj, če je obogateno s sočnimi podrobnostmi, kakršnih smo bili priča tudi pri Janini predstavitvi. Natalija, ki je spomladi na andragoškem centru opravila izobraževanje za mentorje študijskih krožkov, je tudi sama pripravila predavanje o Železnikih, sluŠateljicam pa pri njihovih pomaga na različne načine. Tako se denimo tudi zgodi, da na Internetu zbere podatke in jih da "prevesti" v Braillovo pisavo, s čimer olajša delo članicam z najslabšim vidom.
Danica Zavrl Žlebir
Krožek slušateljic, ki se letos ukvarja z raziskovanjem domačih krajev.


II I
Torek, 7. decembra 2004
REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Ob mojem izrazu 'deskanje na snegu' so se Pahuci zarezali. Poučili so me o mojem čudnem in nič kaj borderskem izrazoslovju. Razložili so mi, daje bistvo obrata
v zraku za 360 stopinj pristanek na deski na snegu. Se opravičujem - bordu.
Filmsko deskanje na snegu je na pohodu. V klubu Odisej v ljubljanskem BTC-ju so pred Časom predstavili nov film o de-skanju na snegu, kjer nastopa tudi Slovenec Marko Grilc - Radio Pirate. Gre za enega največjih evropskih projektov te vrste, material za film pa je bil v celoti posnet na evropskih bordališ-Čih, nekaj kadrov pa tudi na Voglu. Zadeva pa ima take razsežnosti, da je naše mesto ob dogodku obiskala ekipa Eurosporta, ki je pred dnevi Marka v eni njihovih oddaj že predstavila.
The Mungos
Podobne zadeve so se lotili tudi loški borderji, ki pa so stvar speljali z nič denarja in več en-tuziazma. Gre za amaterski film o deskanju na snegu (prosti slog), ki so ga v sezoni 2003 /2004 posneli Pahuc Team. Posneli so pravzaprav ekstremno športni film, ki so ga naslovili
THE MUNGOS. Premierno smo ga videli v loški Rdeči Ostrigi. Film je posledica ljubiteljskega navdušenja nad filmsko produkcijo ter izraz ljubezni do belih strmin, kovinskih 'štang ter odpuljenih' skokov. Prikazuje drznost pri sto kilometrih na uro, obračanje v zraku in Številne komične in 'bolečinske' prizore. Čeprav njihov 'skill in style' ni enak, jim je pa skupna potreba po adrenalinu, druženju in uživanju zimskih radosti. Njihov moto je: "Snowboard or die tryin'Snemali so na Starem vrhu. Soriški planini, na Sorškem polju in za Kamnit-nikom, kjer imajo svoj Pahuc park. Film traja dvainštirideset minut, deklet v njem še ni, upa-
jo pa, da se bo kaka bojevnica z bordom našla v prihodnosti. Glavni za kamero je bil devet-najstletni Jan Dolinar, ki sliši tudi na ime Šišo. Obljublja, da bo naslednji film boljši in narejen že 'bolj kot se zagre'.
Pahuc Team
Nejc Hudolin alias Hugo the Boss borda že pet let, ima najraje zimo in v deskarskem jeziku: fura Burtona. Včasih je treniral bejzbol. Po njegovem mnenju slovenska borderska scena iz leta v leto napreduje, pa tudi pri parkih se vidi napredek. Sam največ borda na Starem vrhu in na Sorici. Imajo pa Pahuci tudi svoj park. Doslej Hugo še ni zlomil nobenega borda, ker menda moraš biti kar mojster, da ti to uspe. Zgodi pa se tudi najboljšim.
Tilen Guzelj alias Guzo je najstarejši v teamu. 22 let. Pravkar se je vrnil iz Brazilije, kjer je bil mesec in pol: "Poleti delaš in zaslužiš, da potem pozimi uživaš.*' Njemu je celo uspelo in je en bord zlomil. Rad skače, najboljši mu je rodeo. Borda že štiri leta in mu je poletje celo bližje kot zima, ker rad kajta in surfa. "Slovenska borderska scena se razvija počasi in veliko se trudimo sami. Naš park je soliden. Reili, štange, večje in manjše jumpe," razlaga Guzo.
Tretji nastopajoči je Kristjan Cvek, ki ga kličejo kar Cvek. Za bordanje gaje navdušil sošolec pred Štirimi leti. Redno pa trenira nogomet. Oba z Tilnom furata Elanov bord. Njemu Še ni bilo treba k zdravniku zaradi bordanja, prej zaradi nogometa. Njegovo mnenje o slovenskih
borderskih parkih na naših smučiščih je podobno ostalim mnenjem. Pravi sicer, da zadeva res ni tako komplicirana, da ne bi mogli v Sloveniji narediti dobrega parka. Najraje ima rotacijo, obračanje v zraku za 360 sto-
f •
pmj.
S poletjem nima problemov tudi Janez Bernik, čeprav ima zimo vseeno raje. Pozimi bordanje, poleti windsurfing. Nekaj Časa je poskušal resneje z orientacijskim tekom, vendar je zadevo opustil. Borda že sedem, osem let. Njegova znamka je Burton. En bord je zlomil, drugega počil. Ne ve sicer, kako mu je to uspelo, mu pa je. Med triki mu je najljubši 'trisiksti'. Na vprašanje o parkih in naklonjenosti slovenskih smučišč de-skarjem na snegu odgovarja, da bi večja smučišča lahko naredila dobre parke, ker po njegovem zadeva ne stane toliko, le več dobre volje bi bilo potrebno. Pa morda kak liter snega več.
V filmu nastopa še en Bernik.Tomaž, ki pa ni v sorodstvu z Janezom. Vsaj ne da bi on vedel. Ima kup vzdevkov. Fura Forum Destroy. Zima, zadnji del jeseni in prvi del pomladi so zanj najlepši deli leta, ker je takrat sneg. Poleti bolj poskuša prihraniti denar za zimo. Letos bo že šesta sezona, kar borda. 'Back site trisiksti', najraje pa tisti z grebom - sta njegova najljubša trika.
Vid Jereb. Kličejo ga Džereb in borda že osem let. Fura Forum. Da ima zimo raje od poletja, je zanj nekaj popolnoma logičnega. Občasno poleti malce surfa. Pomembno je, da se slovenska borderska scena razvija. Kako bo letos, še ne ve, vendar
Pahuc Team iz Škofje Loke je posnel amaterski ekstremno športni film, ki govori o deskanju na snegu. Gre za osebno izkaznico Pahuc Teama, ki pa v prihodnje morda obeta več, kot bi kdo lahko pričakova
je bila za borderje lani dobra sezona, saj je bilo po smučiščih kopica eventov, tekmovanj. Začel je z eno "ladjico, ki je bila napol ladja napol bord in se je pač z njo vozil po griču navzdol". Dile zaenkrat Še ni zlomil nobene. Meni, da je precej 'lahek' in je to prednost pred ostalimi - vsaj bordov ne lomi. "Tako, da je malo postrani, a veš. Tako postrani greš v salto. Nekaj takega.", mi je razložil najljubši trik oziroma 'korkano rotacijo'.
Premiere filma se je udeležil tudi Rok Langus Zumer, ki pa je trenutno poškodovan. Po robu pa se mu ni postavil bord, temveč skate. Potrgal si je križne vezi na kolenu in odlomil dva
milimetra hrustanca pri meniskusu. Sedaj bo verjetno leto dni počival. Tudi on drugače noro uživa v bordanju in fura Forum. Na vprašanja je odgovarjal kratko in jedrnato. Glede slovenske borderske scene je bil njegov odgovor "cool, samo da se folk zabava", na vprašanje, kako je prišel do prvega borda, pa se je njegov odgovor malce razlikoval od ostalih, saj mu je bord kupila mama. Borda še ni zlomil, skate že. Najraje ima 'slaj-danje'. S poškodbami je pa že na 'ti'.
Glavni 'krivec' teama pa je Tine Mlakar alias Joško, ki borda že kakih pet let. Najraje ima zimo, poleti pa montira zimske filme. Sem in tja zaide v
fitnes in na kolo. Bord ima letos nov - Nitro. "Slovenska borderska scena se očitno razvija in tudi naš team prispeva nekaj malega k temu," pravi Joško. Z bordanjem je začel podobno kot večina ostalih začetnikov, samoukov. Najraje ima indy-ja: "Skočiš in se primes za dilo. Pa one-eighty indy mi je tudi dober," razlaga Joško. Ogledal si je tudi Grilčev film. Morda bodo nekoč Pahuc Team tako dobri, da bodo imeli veliko denarja in bodo lahko posneli podoben film. Takrat bo pa vlekel vzporednice med obema filmoma. Sedaj lahko reče le, da sta si filma podobna le v temi - govorita o bor-derjih.	Alenka Brun,
foto: Tina Doki
AKCIJA: SLOVENSKO NAJ SMUČIŠČE
U ^


*m % 'S mt ♦ %

Izbor za naj smučišče se je začel
Poslušalci oddaje "Dobro jutro, Slovenija", obiskovalci spletnega portala SiOL www. siol.net. Snežnega telefona www.snezni-telefon.si, multi-medijskega portala Planet in turistično-informativne spletne strani www.aa-mm.si letos ponovno izbirajo "Slovensko naj smučišče". Akcija poteka od decembra do aprila 2005 in tokrat v njej sodeluje tudi Gorenjski glas. V torkih boste lahko na straneh Rekreacije prebrali, kje je bila ekipa "Dobro jutro, Slovenija" pretekli teden ter nekaj besed o obiskanih smučiščih. V radijski kontaktni oddaji "Dobro jutro, Slovenija", ki bo potekala v jutranjih urah vsak četrtek in soboto na Radiu Maribor, Radiu Koper, Radiu Slovenija International, Štajerskem valu, Radiu Orion, Radiu Zeleni val, Radiu Ptuj, Radiu Priek in Radiu Kranj, pa boste lahko prisluhnili pogovorom z gosti, turističnimi delavci in strokovnjaki ter predstavniki smučišč. Predstavljena bo tudi gostinsko-tu-ristično ponudba kraja, urejenost, varnost in opremljenost smučišč ter druge dopolnilne dejavnosti. Dotaknili pa se bodo tudi vsebine zakona o varnosti na smučiščih. Vse skupaj je povabilo radijskim poslušalcem, obiskovalcem turistično-infor-mativne spletne strani, Snežnega telefona, spletnega portala SiOL, bralcem tednika Žurnal, Gorenjskega glasa in gledalcem oddaje "Dobro jutro", da obi-
ščejo smučarske centre ter oddajo svoj glas, grajo ali pohvalo. Tako bodo smučišča ocenjevana s strani poslušalcev radijskih postaj, obiskovalcev spletnega portala SiOL www, siol.net, Snežnega telefona
WWW.Snežni-telefon, si, multi-
medijskega portala Planet, spletnega iskalnika Mat' kurja www.matkurja. com, tednika Žurnal in turistično-infor-mativne spletne strani www. aa-mm^i. 1\idi bralci Gorenjskega glasa lahko oddate svoj glas preko naštetih spletnih strani ali pa nam grajo, pohvalo posredujete v elektronski obliki na info@g-glas.si oziroma pošljete v pisni obliki na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, Povsod pa pripišite: Za " Slovensko naj smučišče 2005".
Vsak teden pa bodo izžrebanim poslušalcem, nagrajenim obiskovalcem turistične spletne strani, spletnega portala SiOL, Snežnega telefona, iskalnika Mat'kurja in multimedijskega portala Planet podelili darilne pakete. Nagrajeni pa bodo tudi s smučarskimi vozovnicami in drugimi privlačnimi nagradami.
V soboto smo obiskali mariborsko Pohorje, kjer so bili
naši sogovorniki direktor pohorske vzpenjače in GTC Kope Srečo Jesenšek, vodja animacij Roman Domjan ter Boštjan Paradiž, ki se je osredotočil bolj na Kope in gostinsko ponudbo, Nes-ova komerciali s tka
Na Pohorju se je zimska sezona že začela.
Suznana Bezjak ter Srečko Vi-lar, novi direktor RTC žičnic Kranjska Gora ter Generalni se-kretar organizacijskega komiteja za Zlato lisico. Srečko Vilar je povedal, da je bil v Kranjski Gori glavni pogoj, da se obdrži Vitranc, izgradnja štirisedežni-ca na Podkoren, da se je sistem zasneževanja v Kranjski Gori okrepil, da letos računajo na sto smučarskih dni ter da priprave na letošnjo 41. Zlato lisico na Pohorju potekajo brez težav. Nekaj o Zlati lisici ter o'razlikah med slovenskimi in tujimi smučišči je spregovoril tudi Gorazd BedraČ, ki je tudi vodja tekmovanja za Zlato lisico ter med drugim podpredsednik
Smučarske zveze Slovenije. Snega na Pohorju še nimajo, razen na Arehu (1250 m), kjer je bilo okoli dve stopinji in so že začeli z izdelovanjem umetnega snega. Smučarska sezona na Pohorju se je drugače že začela in do nadaljnjega so dnevne smučarske vozovnice cenejše. Tehnični vodja pohorske vzpenjače Robertino Ribič pa je poudaril pomembnost novega jezera Kekec, ki so ga zgradili za namene umetnega zasneževanja površin. Tako lahko sedaj v precej krajšem času zasnežijo več površin. Velik poudarek na Pohorju je na nočni smuki, saj imajo za okoli deset kilometrov prog. Sekretar združenja slovenskih žičničarjev Dušan Bo-žičnik pa je med drugim poudaril pomembnost Modre smučarske kartice, kjer so smučarji zavarovani, pa še brezplačno si lahko ogledajo tekme slovenskega svetovnega pokala v Mariboru, na Pokljuki, v Kranjski Gori ter v Planici.
Alenka Brun
G?	OSP/: i «j ;« • : '
iZhePLSi
Vseslovenski portal malih oglasov
Slovenci v Riii en^sti
Krai\j - Med 78 ekipami so bili Slovenci na nedeljski štafetni avanturi Red Buli Giants Of Rio enajsti. Naši najboljši Luka l\irk, Jure Robič, Franc Peternel in Roman Kejžar so nastopili v zelo ekstremnih pogojih in za las zgrešili uvrstitev med deset. Zmagali so Avstralci, drugi so bili Brazilci, tretji pa Avstrijci.	A.B.
iS.
2.00A

GLASOV IZLET Z AGENCIJO
INDA
i c/.O.O,
Čas najlepših praznikov je pred vrati in vabimo vas, da skupaj doživimo "PREDBOŽIČNI SALZBURG" Mesto ob svoji bogati zgodovinski zakladnici krasi na tisoče drobnih lučk, v katerih se zrcalijo številni spomini ter doživetja in velja za najlepše okrašeno me^o v Avstriji. Odhod je izpred 30slovne stavbe Gorenjskega glasa. Z avtobusom se bomo iz Kranja odpeljali ob 6. uri zjutraj. Pot bomo nadaljevali po turski avtocesti do Salzburga, se okrepčali ob dobri kavici "Kaiser melange". V Salzburgu si )omo ogledali glavne znamenitosti Mozartovega in Renesančnega trga, stolnice, benediktinske opatije Sv. Petra, koncertno in rojstno hišo W. A. Mozarta. Popoldan bo čas za samostojne oglede in za uživanje v predbožičnem vzdušju. V popoldanskih urah se bomo vračali mimo Beljaka in Spittala ter se v poznih večernih urah vrnili nazaj v Slovenijo.
Cena: 6.000 SIT pri udeležbi najmanj 45 oseb
NAROČNIKI ČASOPISA GORENJSKI GLAS IMAjO 10% POPUSTA!
Cena vključuje: avtobusni prevoz, stroške cestnin, parkirnin in predornin, vodenje, osnovno nezgodno zavarovanje, DDV in organizacija izleta.
PRIjAVE zbiramo v Gorenjskem glasu, d.0.0. Zoisova 1, 4000 Kranj -tel: 04/201 4241 in v turistični agenciji Linda-Primskovo, Cesta Staneta Žagarja 32, 4000 Kranj, tel. 2358 420 in 2323 507, do zasedbe mest. V turistični agenciji tudi plačate izlet.
C
«5 ^
PTN
Ob
'N n
«J C
rz
U
d o ■d
fi -D C
n 'O
C
U) <
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite wwwJzberLsl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih še niicoli ni bilo tako udobno.
ISTNIK
primorslte ^^^ski novice

•••'.v.
GORENJSKI GUS • 24. STRAN
MULARIJA, MLADI/ info@g-glas si
Torek, 7. decembra 2004


'i u

Suzana Kovač i č
Živjo!
Dobri možje so trije in z nedelje na ponedeljek ponoči je nekatere otroke že razveselil Miklavž z darilcem. Verjetno pa bi bila večina najmlajših silno že zadovoljna s kupom snega, da bi se lahko kepali in zganjali druge norčije na snegu. Tudi veliko vrtcev in Šol se je že odelo v živopisane barve in zelo veseli bomo. Če nam boste poslali idejo za kaki^en novoletni okrasek.
Imejte se radi, Suzana
Otfol^Q p^f^^G

Televizija
Ta čudna soseda, v kotu stoji, ves dan poseda, zvečer pa oživi.
Radi jo spremljamo, ko programe menjamo, ona pa gleda nas, in nam dela kratek čas.
Rok Legat, 5. b, OŠ Bistrica
Vesolje
Vesolje je črno, kot sončnično zrno. Bela stran zrna so planeti, sonce, zvezde in kometi.
Vesolje je tud' zelo tiho, kot miška, ki teČe potiho. Vesolje je tudi kot morje, ne vidiš do konca, ne vidiš do kraja.
Rok Zupan, 5. a, OŠ Bistrica mentorica Tai\ja Ahačič
Miklavževanje mojih dedkov in babic
Miklavževanje je star ljudski običaj, ki se praznuje šestega decembra. Miklavž obdaruje pridne otroke. Ko se nebo zvečer obarva rdeče, dedki in babice pravijo, da Miklavž peče piškote. Miklavža spremljajo parkeljni, lucifer in angeli. Parkeljni strašijo poredne otroke z verigami, angeli pa pridnim delijo bonbone.
Zanimiv dogodek se je pripetil dedku. Nekoč so ga na cesti ustavili parkeljni in moral jim je dati denar za pijačo. Zvečer so dedki in babice nasta-
Otroci so prepevali in ustvarjali



vili pehar, kamor jim je ponoči Miklavž dal darilo. V tistih časih so dobili v peharju le kakšna jabolka, suho sadje, orehe in tudi kakšna topla oblačila so se našla v peharju. To so bila skromna darila. Bili so jih vseeno zelo veseli.
Sedaj so darila bolj bogata in tudi več jih je. Z bratcem in sestricami bomo napisali pisma in jih zvečer dali na okno. Ponoči jih Miklavž pobere. Jaz si želim, da bi mi prinesel igrico Monopoli Disney.
Katrin Kopač, 3. c, OŠ Škofja Loka - Mesto
Mavčiče - Predšolskim otrokom in učencem Podružnične šole je prejšnji teden prepeva-
la Romana Krajnčan v dvorani Krajevne skupnosti. Po koncertu so se učenci, skupaj s
starši in učitelji, preselili v prostore Šole, kjer so potekale ustvarjalne delavnice. Izdelovali so adventne venčke, okraske iz jute, kot so na primer namizni prtički, in okraske iz pene, ki verjetno že krasijo stene domaČih otroških sob. "Te delavnice so že kar tradicionalne in tudi letos je bil zelo velik obisk. S koncertom pa smo želeli otroke predvsem razveseliti, saj sicer vedno sami nastopajo. Ob tej priložnosti bi se tudi zahvalila predstavnikom krajevne skupnosti, ki so nam finančno pomagali pri izvedbi koncerta," je bila zadovoljna z večerom učiteljica Gusti Pavlic.
Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič
f
Zlobni kralj (domišljijski spis)
Nekoč, pred davnimi časi, je živel zlobni kralj, ki je imel lepo princeso. Kralj se je zelo bal za hČer, zato jo je imel zaprto na vrhu gradu v majhni sobici. Kdor jo je hotel prositi za roko, mu je zlobni kralj dal take naloge, da so bile zanj pretežke.
Nekega dne je prišel obuti maček in je kralja prosil za roko njegove hČere. Zlobni kralj je dejal: "Dam ti hčer, Če izpolniš tri naloge. Prva je takšna, da mi v enem dnevu najdeš moj prstan, ki sem ga izgubil." Obuti maček vzame letečo preprogo in se odpravi na pot. Dolgo časa išče in se kmalu utrudi in postane žejen. Ustavi se pri reki, da popije nekaj vode in prav takrat se v vodi nekaj zasveti. Vzame to stvar v roke in ugotovi, da je to dragoceni prstan. Naslednje jutro pride h kralju in mu pokaže prstan. Zlobni kralj mu da naslednjo nalogo. Naročil mu je, naj ujame oblak, zato pa ima dva dni časa. Obuti maček odide in v gozdu sreča popotnika, ki prodaja semena. Ugotovi, da ima ravno toliko denarja, da lahko kupi zrno graha. Usede se na tla, posadi zrno graha in zaspi. Naslednje jutro začudeno
strmi v grah, ki je zrasel do neba. Razveseli se in spleza po deblu prav do vrha, tam z lahkoto ujame oblak. Ko se vrne na trdna tla, poseka grah in oblak odnese h kralju. Začudeni kralj pa mu v jezi da še težjo nalogo. V sedmih urah naj nakoplje skrinjo zlata. Ves žalosten gre maček iz gradu v gozd in se usede na -skalo in razmišlja. Kar naenkrat se ta skala odpre in pade v jamo. V njej najde ključ, obesi si ga za vrat in zleze ven. Odhiti globlje v gozd in pride do ogromne skale, ki ima ključavnico. S ključem, ki ga je našel, jo poskuša odkleniti. Skala se odpre, zagleda jamo in v njej sedem palčkov, ki v njej kopljejo zlato. Obuti maček se jim ponudi za pomoč. Palčki so zelo veseli pomoči in s skupnimi močmi nakopljejo ogromno zlata. V zahvalo mu dajo skrinjo zlata. Maček odnese to h kralju, ta pa mu da princeso za ženo. Ko princesa poljubi obutega mačka, se ta spremeni v lepega princa.
Zlobni kralj se razveseli in postane prijazen. Za princeso in princa pa priredi veličastno poroko.
A^oša Čemažar, 6. c,
OŠ Naklo
Več prakse v podjetjih
Posodabljanje poklicnega in strokovnega izobraževanja na področju turizma in gostinstva.
Bled - Posodobitev sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposab^anja, da bi ustrezal potrebam v sektorju turizma in gostinstva, je bil osnovni namen siovensko-ni-zozemskega projekta Closing the gap. Sredstva za projekt, ki sodi v okvir predpristopnega programa Matra, je zagotovilo nizozemsko ministrstvo za zunanje zadeve. V projekt sta se vk^učili tudi srednja gostinska in turistična šola iz Radov^ice in višja strokovna šola za gostinstvo in turizem na Bledu.
"Na ravni srednje šole smo želeli vzpostaviti sodelovanje s podjetji s področja turizma in gostinstva, da bi znanje dijakov bolj približali njihovim potre-
bam. Dijaki iz programa turistični tehnik so tako bistveno večje število ur praktičnega izobraževanja opravili v podjetjih," je pojasnil direktor Višje
. s . I ' wa.
Prednovoletno srečanje za starše
Predoslje - Otroci iz vrtca Predoslje so minuli teden starše razveselili s prisrčnim nastopom, ki so ga pripravili v okviru predno-voletnega srečanja. "Osnovno načelo našega vrtca je gibanje, zato smo temu dali poudarek tudi v programu, ki smo ga pripravili za starše. Sodelovale so vse tri vrtčevske skupine, torej vseh 72 otrok," je pojasnila pedagoški in organizacijski vodja vrtca Branka Perne. Srečanje je s svojim nastopom popestrila folklorna skupina, v kateri plešejo otroci nižje stopnje iz bližnje šole, posebna gosta pa sta bila Mojca in Kaličopko.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Šole za gostinstvo in turizem Bled Janez Šolar. Obenem so delali na projektu razvoja ciljnega menedžmenta. "V okviru tega projekta smo razmišljali, kako celovito tržiti neko zaokroženo celoto." Cilj je bilo oblikovati enotno ponudbo oziroma skupni program trženja nekega kraja oziroma območja. "Predstavniki turističnega gospodarstva in profesorji so se pogovarjali o tem, kako pristopiti k oblikovanju celovitega programa za neko turistično destinacijo ter komu in kako ga ponuditi." Kot pravi Janez Šolar, so pričakovali bolj konkretne rezultate oziroma da bodo celo pripravili tak program, ki bi ga potem lahko posredovali vsem zaposlenim v turizmu. "Vendar smo v sodelovanju z nizozemskimi strokovnjaki zaenkrat pripravili zgolj izhodišča, izvedba konkretnega programa pa nas še čaka."
Projekt so razen na Gorenjskem izvajali še v Štajerski regiji. Vanj se je vključilo preko sto dijakov in dvajset učiteljev ter štirideset mentorjev iz podjetij. Na področju menedžmenta turističnih destinacij pa so usposobili deset strokovnjakov. Na ta način so vzpostavili trajno sodelovanje med podjetji in šolami s področja gostinstva in turizma ter dosegli dogovor o uvedbi menedžmenta turističnih destinacij v kurikulum. Obenem naj bi večji del praktičnega dela izobraževanja prenesli v podjetja.
Dijaki naj bi večji del praktičnega izobraževanja opravili v podjetjih.
Učinkovitejše učenje tujih jezikov
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Ljubljana - Holistično izvajanje jezikovnega izobraževanja in razvoj veČjeziČnosti ljudi sta temeljni načeli mednarodnega projekta Sveta Evrope Prerezi politike jezikovnega izobraževanja v Sloveniji. Cilj je izboljšati kakovost jezikovnega izobraževanja in učinkovitejše učenje tujih jezikov.
"Nismo Evropejci, ker govorimo samo en jezik, ampak ker dajemo enako vrednost vsem jezikom in podpiramo jezikovno raznolikost," je poudaril uradni poročevalec projekta pri Svetu
Evrope Jean Claude Beacco.
Zato, meni, so potrebna pogajanja in iskanje ravnotežja pri tem, kateri jeziki se bodo poučevali v šoli, zlasti ker so nekateri jeziki, recimo španščina, francoščina ali jeziki avtohtonih manjšin v šolah manj prisotni. Zavzel seje tudi za pripravo skupnega evropskega programa izobraževanja učiteljev. Kot ugotavljajo v poročilu, si Slovenija prizadeva za udejanjanje skladne politike jezikovnega izobraževanja, sodelovanje pri omenjenem projektu pa naj bi še dodatno pri-
spevalo k izboljšanju kakovosti in inovativnosti na tem podro-. čju. Več pozornosti naj bi v prihodnje posvečali splošni ponudbi drugega tujega jezika v osnovni šoli ter zgodnejšemu učenju tujega jezika in dodi-plomskemu izobraževanju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev. Zavzeli so se tudi za oblikovanje časovno usklajenih kurikulov in večjo usklajenost med posameznimi stopnjami vzgoje in izobraževa-
nja.
Mateja Rant

i
r
gorenjski glas • 25. stran
AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
Test: Opel Vectra Caravan 1.9 CDTI
V
V
Prostornost in velikost prtljažnika sta med iskalci avtomobilov s kombijevskimi zadki pogosta dejavnika odločanja, v zadnjem času svojo vlogo
igra tudi bolj ali manj modno oblikovana zunanjost.
(Za) vsakega nekaj. Nemški Opel ima kot eden od "izumiteljev" avtomobilov s prtljažniki pod streho dolgoletne izkušnje, ki jih je v svoji zgodovini bolj ali manj posrečeno udejanjal v praksi. Pri vectri caravan se jim je kar dobro posrečilo zliti v celoto mogočno in svojsko oblikovano karoserijo, udobje srednje-razredne limuzine in atribute kombijevskega zadka. Ker je različnih okusov skoraj toliko, kot je avtomobilov, tudi za ta Oplov kombi velja, da opazovalce razdeli v dve skupini, tisto, ki je takoj "za", in drugo, ki se ne more sprijazniti z novejšimi oblikovnimi smernicami te nemške avtomobilske hiše. Ne glede na to pa gre za zelo velik avtomobil, ki se že spogleduje tudi z višjim razredom. Sprednji del z velikima žarometoma in masko, nakiteno s kromom, je v celoti povzet po limuzinski izvedbi, bočni liniji sta zaradi podaljška na zadnjem delu videti izjemno dolgi, prtljažna vrata so modno
ukrivljena in zadnje luči so speljane okoli vogala. Ker je mehanična osnova sposojena pri modelu Signum, je caravan med kolesi in v celoti daljši od limuzine, vse to pa se seveda krepko odraža v potniški in prtljažni prostornosti.
Od zadaj naprej. Pri avtomobilih, kakršen je vectra caravan, se spodobi najprej pogledati zadnji del. Prtljažnik je namreč izjemno razkošen in s 530 litri pogoltne lepo Število kosov družinske prtljage ali tovora, s podiranjem zadnje klopi pa se poveča že do mer, ki jih zmorejo nekateri lahki dostavniki. Prtljažna vrata so prirezana v odbijaču, zato je natovarjanje netežavno. Notranjost prtljažnika z ravnim dnom je temeljito obdelana in obložena s kakovostnimi materiali, zraven je tudi mreža za zaščito potniške kabine ali če se v prtljažniku prevaža kosmati šti-rinožec. Pri zasnovi voznikovega delovnega prostora je bilo glavno vodilo ergonomija; ar-
maturna plošča je pregledna, večina stikal na logičnih in dostopnih mestih, le modul za nastavitev delovanja dvopodročne
OCENA
slabo - ***** odlično)
Zunanjost: ***/* Notranjost: ***** Udobje ***** Motor: ****/* Vozne lastnosti: ****/* Varnost (Euro NCAP): **** Končna ocena: ****/*
Rojstvo trojajčnih trojčkov
Zgodaj prihodnje leto Citroen C1, Peugeot 107 in Toyota Aygo.
Francoski koncem PSA Peugeot Citroen in japonska Toyota nameravajo spomladi prihodnje leto poslati na ceste tri nove avtomobile, ki so nastali na skupni osnovi in jih bodo izdelovali v skupni tovarni v Ko-linu na Češkem. Gre za že nekaj časa pričakovane in končno razkrite malčke citroen Cl, pe-ugeot 107 in toyoto aygo. Avtomobili si delijo več skupnih delov in podvozje, pa vendar imajo vsak svojo zunanjo podobo, ki izraža posebnosti posameznih znamk. Skupne so jim tudi
zunanja dolžina 3,4 metra, poganjanju pa bosta namenjena l,OTitrski bencinski in 1,4-litrs-ki dizelski motor. Trojčki sodijo v nižji razred in so namenjeni predvsem evropskim kupcem, ki naj bi se vse pogosteje odločali za najmanjše štiriko-lesnike, saj se pričakuje porast povpraševanja za takšen tip vhodnega-nivoja avtomobila. Proizvodno linijo tovarne bodo začeli zapuščati leta 2005. Razvoj avtomobilov in gradnja tovarne Toyota Peugeot Citroen Automobile (TPCA) sta se od-
vijala v načrtovanem časovnem okvirju, ki sta ga obe podjetji naznanili julija 2001. Letna proizvodna kapaciteta tovarne bo 300.000 avtomobilov -200.000 za Peugeot in Citroen in 100.000 za Toyoto.
Do sedaj je bilo v TPCA ustanovljenih 1.500 delovnih mest, skupaj jih bo še enkrat toliko. Celotna investicija, skupaj z raziskavami in razvojem ter s stroški zagona proizvodnje, je ocenjena na 1,5 milijarde evrov.
Matjaž Gregorič
AVTOHßA KAVČIČ d.o.o. Mitje 45 4212 VISOKO
04/275 93 00 www.avtohlsa-kavclcsl

PEUGEOT

avto
I Alpska 43. Lesce, Tel.: 04/53 S3 Si ' www.avto.net/mony
I, 53 53 803
PootM&ćen» pfDdatatec in servts«r vozB PMipeot
> odkup in prodaja rabljenih vozil
-	trgovina za avto deli in dodatno opremo
-	servis za vse znamke vozil
-	kleparska in ličarska dela • pranje avtomobilov
klimatske naprave je preveč zapleten in zahteva odvrnitev voznikove pozornosti s ceste. S prostorom za noge in glave ni prav nobenih težav ne spredaj ne zadaj; voznikov in sopotnikov sedež sta dobro oprijemljiva in primerno odmerjena, tudi na zadnji klopi lahko sedijo trije odrasli, Čeprav je lepše, če se v avtomobilu vozi samo četverica.
Poti globalizacye. Pogled pod motqrni pokrov ne razkriva skrivnosti, da 1,9-litrski turbodi-zelski Štirivaljnik pravzaprav ni motor, ki bi zrasel na zelnikih Oplovih oziroma General Mo-torsovih strokovnjakov, paČ pa je njegov izvor italijanski. Do potankosti enak se namreč vrti tudi v avtomobilih italijanskega Fiata in njegove hčerinske Alfe Romeo. Pogonski stroj, podkovan s sodobno elektroniko, se z vectro
caravan odlično ujame, z visokim navorom in elastičnostjo vozniku prepušča užitek v udobju, z močjo pa skrbi, daje avtomobil dovolj potovalno uren. Motor teče mirno in kultivirano, vrtenje mu ni odveč in tudi pri porabi goriva zna biti zmeren, s približno 7,6 litra plinskega olja je mogoče prevoziti 100 kilometrov poti. Podvozje je prvenstveno uglašeno na udobje. Čeprav s primerno čvrstostjo zagotavlja tudi suvereno lego na cesti in lahkotno vodljivost. In zdi se, da so temu oplu pisana na kožo predvsem daljša potovanja, vsekakor bolj kot vožnja v prenatrpanih mestnih središčih, kjer je iskanje parkirnega prostora za tako velik avtomobil včasih pravi podvig.
Matjaž Gregorič
TEHNIČNI PODATKI
Mere:
d. 4,820, š. 1,795, v. 1500 m. medosje 2,830 m
Prostornina prtljažnika: Teža (prazno v./ dovoljena): Vrsta motorja: Gibna prostornina: Največja moč pri v/min: Največji navor pri v/min: Najvišja hitrost: Pospešek 0-100 km/h: Poraba goriva po EU norm.: Maloprodajna cena: Uvoznik:
30/1850 1530/2160 kg štirivaljni, turbodizelski, 16\/
1896 ccm 110 kW/150 KM pri 4000
320 pri 2000 212 km/h 10,5 s
7,8/5,1/6,1 1/100 km
6.314.309
$
Opel marketing, Ljubljana
NA KRATKO
Toyota Prius je Rumeni taxi
Konec novembra je po Ljubljani in okolici začel voziti Rumeni Taxi - Toyota Prius. Gre za prvo od petih vozil Toyota Prius, ki jih bo omenjeno podjetje kupilo pri podjetju Toyota Adria, generalnemu uvozniku vozil Toyota. Toyota Adria bo tudi poskrbela, da bodo lahko vsi lastniki Priusov v času rednega servisa na prodajno servisnem centru Toyota Center v Ljubljani brezplačno koristili Rumeni Taxi od servisnega centra do svojega delovnega mesta oziroma doma. Vozilo je prepeljalo že kar nekaj strank, ki so vožnjo spremljale z zanimanjem in pozitivnimi komentarji.
Kia z velikim izvozom
Kia Motors Corporation je prejela nagrado Export Tower, ki jo za izvozne dosežke v obdobju od julija 2003 do julija 2004 podeljuje južnokorejska vlada. V omenjenem obdobju so izvozili za veČ kot 7 milijard ameriških dolarjev. Že lansko leto je KIA prejela priznanje za izvoz v vrednosti petih milijard v letu 2003. Pri Kii upajo, da
bodo v naslednjem letu izvozili za 10 milijard dolaijev. Kia, ki je do konca oktobra letos zabeležila rekordno prodajo izven Koreje, je šele tretji južnokorejski proizvajalec, poleg Samsunga in Hyundaija, ki je prejel to nagrado. M.G.
(J KI s \u I /; i'i > >1,
/ \ n/ila
ODPRTO: - 19'
Na zalogi vedno več kot 100 vozil
Vsa vozila imajo do 24 mes. garancije
Tel.: (04) 201 52 40 SOBOTA: 0" - IS**
»4 Alp^tour Rffflftftt (i rt, Kfiift),
www.alpetour-rerriontsj Uublianskj c. 22,4000 Kranj
Osvežitev pred bitko
Audi ima s pomlajenim A4'povsem svežo paleto modelov.
s	^	v \ ^
rijsko so na voljo 5- oz. stopenjski ročni menjalniki, v okviru ponudbe dodatne opreme pa 6-stopenjski tiptronic s športnim programom ter le za izvedbe s pogonom na sprednji kolesi brezstopenjski avtomatski menjalnik multitronic.
Spisek sprememb je precej dolg, veliko jih je očem skritih, dotikajo pa se tako tehnike (prvič so med drugim na voljo luči z obračalnim kotom snopa) kot opreme, ki je na visokem nivoju že pri serijskih izvedbah. Pri uvozniku Porsche Slovenija načrtujejo, da bodo letos dobili do 50 avtomobilov, prihodnje leto jih želijo prodati od 700 do 800. Cene se pričenjajo pri 5,63 milijona tolarjev. Matjaž Gregorič
6-
Po nekaj letih uspešne prodaje modela A4 je Audi letošnjo jesen postavil na cesto temeljito osveženi avtomobil, ki sicer ni nov v celoti, vendar toliko, da ga imajo v Ingolstadtu za novinca. Menjava generacij je opazna že na prvi pogled, saj imata štiri-vratna limuzina in kombijevski avant, ki tokrat prihajata hkrati, novo podobo, ki jo zaznamuje predvsem za znamko značilna mreža hladilnika z enodelnim okvirom. Preoblikovan je tudi zadek in osveženo zunanjost, ki namiguje, da je Audi vse bolj prestižna znamka, spremlja posodobljena tehnika. Zdaj je za štirico na voljo kar deset močnih motorjev, med katerimi so štirje popolnoma novi, njihova zmogljivost pa sega do nič manj kot 255 konjskih moči, medtem ko je v športnem S4 vgrajen zverinski osemvaljnik s 344 konjskimi močmi. Ob tem seveda pomembno vlogo igrajo tudi turbo-dizelski motorji, ki jih odlikuje
dinamično delovanje ob skromni porabi goriva. Moč bencinskih motorjev in motorjev TDI se na cesto prenaša preko pogona na sprednji kolesi ali s stalnim Štirikolesnim pogonom quattro. Se-
Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj
Delavska cesta 4 4000 Kranj
tel.: 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222 www.avtohisavrtac.si
Audi
Naslednji bo Hyundai!
izjemni prihranki d:, mo 000 Si I
funky 1.1 GL že za 1.605.920 SIT funky 1.3 s klimo že za 1.935 680 SIT.
Accent prihranek do 34- COO Sil Elantra prihranek do 35Ö.000 S!T Matrix prihranek do 400 000 SiT	^
Enkratna priložnost:
• VW Transporter ugodneje za 360.000,00 SIT
Ponudbo veljo do 25.12. 2004 oziroma do prodaje zalog!
Porobo gorivo J od 7,5 60 8,3 1/100 km. Emisije Co,: od 203 do 224 g/km. Porobo in emisije to odvisne od vf$te motorja in opreme vožflo.
Poobloičeni prodojalec in serviser
Avtohiša Vrtač, d. o. o. Kranj
Delavska cesta 4, 4000 KRANJ
teL: 04 270 02 00, faks: 04 270 02 22
www. o vto hisovrtac.si
Gospodarsko vozila


GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
NAJVEČJA EROTIČNA
TRGOVINA V SLOVENIJI
«
KRANJ, JENKOVA UUCA 6
Ime In priimek:
Naslov:
Telefon:
e-mail*:
Kupon pošljite na naslov: VENERA SHOP, d.o.o., p.p. 45, 4001 Kranj in poslali vam bomo najnovejši katalog, pakiran v diskretni embalaži. * (če želite prejemati naša obvestila o novostih!)'
e
<3)
S
05 N
<0 O
CM ^
OJ
CD O
e 0)
s
N
o
4
0
-D
a
1
B>
S 8
NASE TRGOVINE:
LJUBLJANA
Tb'ubarjeva ul. 43, 01/432 41 83 Vošnjakova ul. 5, 01/231 00 43 Topniška ul. 35d, 01/437 73 13 Tržaška c. 63, 01/256 39 61
MEDVODE
Seškova c. 9, 01/361 17 73
KRANJ
Jenkova ul. 6, 04/201 13 70
CELJE
Krekov trg 3, 03/544 35 70
NOVO MESTO
Uubljanska c. 26, 07/332 50 35
MARIBOR
Strossmayerjeva ul. 1, 02/252 53 67 Vetrinjska ul. 11, 02/252 64 20
KOPER
Ul. pri Velikih vratih 18, 05/627 25 88 VELENJE
Šaleška c. 19a, 03/586 81 00
"iRIlUBNKČKNJA
v«IIUp«k#t
prejel
srednji pmM pr«MnečeiiJa
3. nagrada:
tnali palcet
presenacenja
7
^'IH nagrade podarja t Gorenjski glas.
SHOP
križanke, (nagradno s"§^ljeno IZ črk z ošte-.p^ ti vpisano v kiipon fe.lÄie. ter VAŠO DAMČHO
pošljite na dopisni-® do ^ede. 22. decemota 2004, na dorepiski glas.Zoiso-va 1. 4001 Kranj, p.p. 124» Df> pisnice laJiko odctefi tudi v na-
postevno.stavbo na Zoissvr 1
SESTAVIL: IVO KOVAČ
KDOR IGRA ŠAH
EDIN OTROK, HČI
ODTAJANA VRHNJA PLAST SNEGA
KATRAN
IZOLA PO FTALUAN. SKO
TIBETAN-
SKO PLEME, NAGA
AMERIŠKI SKLADA-
TEU (HAROLD)
GORENJSKI GLAS
POKUCNI VOZNIK
EVROTAS
LEV DETELA
karanje
na godalo
GLAVNI ŠTEVNIK
GORENJSKI GUS
postava
ANTON NANin"
SEVERO-ZAHODNIK
ŽELETINA. STA SNOV.
KI NE KRITAU-ZIRA
PREBIVALKA ASIRUE
1
11
21
ŠESTI DEL
PO ABECEDI UREJEN SEZNAM IMEN
EGIPČAN SKA PISAVA
8 40
5
REKA v NEMCUl, DESNI PRTTOK DONAVE
KARTOTEČNI USTEK
PRfTR. DILNICA
MESTO V BELGUl
39
KOVČEK ZA ŽGANJE
24
4
AMERIŠKI IGRALEC ALDA
SAMSKA ŽENSKA
7
VRBA IVA
NAVPIČNA OS V KOORDINATNEM SISTEMU
27
9
KDOR JE POTRJEN ZAKAJ
SLOVESNA PRIREDITEV
KRISTUSOV NAUK
ELA
(UUBK.)
2
12
21
3
4
3
22
31
23
14
24
32
33
34
uživalec droge
3
NAŠ KOŠARKAR (SLAVKO)
puu
10
36
VULKAN NA FlUPINIH
PRISEDNIK
15
38
35
RAZKOŠJE, SUAJ
VTIKANJE
1
19
5
15
25
35
6
ŽIVALSKA NOGA


^-sr'
» £
12
v
S
I

GORENJSKlI GLAS
NATALUA VERBOTEN
NAPRAVA ZA MERJENJE NASIČENOSTI KISUN
PREKAJEN SVINJSKI VRAT
MESTO V BELGUl, TUDIATH
zaznavanje S PRSTI
FR.SKLA-DATEU (ERIK)
IVAN TAVČAR
14
uuca
EUTNA VOJAŠKA ENOTA
33
11
PESNICA MUSER
DAMON HILL
ČISTOČA
ZUNANJA PODOBA
msm
urad
BRIT. PEVKA (ADU)
34
STARA CELINA
RUDOLF HESS
26
TURSKI MARŠAL OMER PAŠA
MESTO PRI ZADRU
25
16
OTOŽEN TONOVSKI NAČIN
PEVKA SRŠEN
REKA NA ŠVEDSKEM
23
ORGAN VIDA
lAM. K^RALEC (NICOLAS)
AZIJSKA DRŽAVA
HRVAŠKI PEVEC SLAVICA
20
31
STARA JAP. IPRESTOLNICAI
7
16
26
36
17
27
37
8
18
28
38
9
19
29
10
NEKDANJA SOVJETSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA
20
KIKIRIKI
30
NOSILNO OGRODJE PRI AVTU
39
40
ALAIN DELON
MESTO V ČRNI GORI
JOSIP BROZ
37
MATEMATIČNI IZRAZ ZA ENAKOST
2
BORIS STREL
ZEMUEVID
28
PESNICA ŠKERL
JUNIOR
22
SPtELBER
GOV VESOijČEK
MUSUM. MOŠKO IME
29
JED IZ OLUkENEGA PROSA
AMERICU
SKAND. DROBIŽ
PRIVRŽENEC RASIZMA
30
18
PRENAVUA-NJE STANO. VANJA
6
KALCU
ŠIRJAVA
13
RAČUNALNIŠKI SPOMIN
32
JUŽNOAMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL
m TELUR
17
PFW MOŠKI
i
Torek, 7. decembra 2004
GORENJSKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
Smreka simbol miru

Šenčur - V središču vasi od petka dalje ponosno stoji 16,5 metra visoka tradicionalna novoletna smreka. Letos mineva že šesto leto, odkar so občani začeli s tradicionalno postavitvijo praznične smreke v začetku meseca decembra. Za letošnjo velikanko so zaslužni vaŠčani Visokega in Milj.
Smreko je tudi že skoraj po tradiciji pripeljal Janez Pipan s konjsko vprego. Nato pa so jo brez zapletov postavili na svoje mesto, kjer bo vidno opominjala na praznične dni. Smreka je okrašena z okoli 40 pentljami, krasijo pa jo tudi obvezne lučke.
Ob tej priložnosti nas je v praznično vzdušje popeljal cerkveni mešani pevski zbor sv. Mihael iz Olševka. Župan občine Šenčur Miro Koželj je pove-
dal: "Drevo naj nas spominja na to, da ti praznični dnevi niso namenjeni le nakupovanju in obdarovanju, ampak predvsem je to obdobje miru, druženja v družinskem krogu in s prijatelji." Obenem pa je vsem zaželel vse najlepše in najboljše v tem prazničnem obdobju in tudi v novem letu 2005. Nato pa je župnik Ciril Istenič smreko še blagoslovil ter poudaril, da je prednovoletni čas predvsem čas veselja, radosti in miru.
Za konec pa smo poslušali Še vesele melodije harmonikarjev Andreja Ažmana ter mladega Mitja DolinŠka. Ob pozibavanju v ritmu harmonike pa smo se tudi lepo posladkali z dobrotami, ki so jih napekle visoške gospodinje.
Polona Pegan
Več sanitarij in izhodov
Prestavitev stopnic in sanitarij v športni dvorani Poden je nujna. Požarna varnost zaradi tega ne bo zmanjšana.
Škofja Loka - Eden izmed razlogov za takšen poseg je, da načrtovana večnamenska raba velike dvorane zahteva povečanje števila sanitarij, kar na sedanji lokaciji ne bi bilo možno. Današnja zakonodaja predvideva v javnih objektih tudi ureditev sanitary za invalide. 'Tudi požarna varnost ne bo zmanjšana, saj bo po novem dvorana imela kar pet požarnih izhodov," je na očitke občinskih svetnikov odgovoril arhitekt Andrej Mravlja.
Med občinskimi svetniki se je na zadnji seji pojavil dvom o načrtu prenove Podna. Podprli so predlog, da mora občinska uprava zadržati prestavitev stopnic in sanitarij v sedanji avli dvorane, dokler občinskemu svetu ne bodo predstavljeni tehtni argumenti za takšen poseg. Svetovalec za družbene dejavnosti na občini Škofja Loka Alojzij Bogataj in arhitekt Andrej Mravlja sta zato pripravila pojasnila za določene posege, ki jih bodo svetnikom predstavili na naslednji seji. Po mnenju arhitekta Mravlje je prostorska zamenjava stopnišča in sanitarij nujna tudi, ker skupna površina sanitarij (skupaj s sanitarijami za invalide) potrebnih v posamezni etaži krepko presega površino, ki je sedaj namenjena sanitarijam. "Poleg tega položaj sanitarij pred rekonstrukcijo v objektu ni bil pravilno lociran, uporaba pi-soarjev v neposredni bližini fasadnih oblog povzroča pospešeno korozijo elementov fasade. Glavni dovoz do dvorane nas
"privede" pred sanitarije, ki so vse prej ugledne in tudi po rekonstrukciji to ne bi bila pametna rešitev," pojasnjuje Mravlja. Poleg tega bi glavna avla postala bolj prostorna in dobila primerno naravno osvetlitev.
Dvorana bo po novem imela pet požarnih izhodov. "Za večjo požarno varnost je predvidena tudi izvedba dvojnih dvokrilnih vrat širine 1,6 metra, v začetku projektiranja pa so bila vgrajena dvojna vrata širine 90 centimetrov. Vse rešitve so v skladu z izdelano študijo požarne varnosti, ki jo je potrdil požarni inšpektor," je še dodal Mravlja.
Za projekt so že pridobili gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi soglasji. "Vsakršne spremembe bi zahtevale nov upravni postopek, obnova pa bi se zagotovo za daljši čas odložila. Projektne rešitve so v celoti potijene na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki je tudi glavni investitor. Nobenih razlogov za odstopanje ne vidimo," pravi Bogataj.	Ana Hartman
PREJELI SMO
Ponarejevalec iz visoke družbe
Odgovor na članek.
V petek, 3. decembra 2004, ste v vašem časniku objavili članek z naslovom "Ponarejevalec iz visoke družbe", v katerem novinarka Marjeta Smolnikar v delu besedila navaja, "da je torej diploma na ime Igor Šimenc ponarejena. Kriminalistična policija pa nič." V interesu objektivnega informiranja javnosti je potrebno podati tudi pojasnilo Policijske uprave Lju-
bljana. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana v omenjeni zadevi vodijo predkazenski postopek, ki ga usmerja Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, o čemer smo javnost že obveščali. V interesu nadaljnje preiskave podrobnosti glede vsebine in obsega preiskave, v tem trenutku ne moremo posredovati.
Peter KRALJ, univ. dipl. ekon., tiskovni predstavnik Policgske uprave Ljubljana
Poslovni coni so že bliže
Zemljišča na levem bregu Kokre v Preddvoru so po prostorskih načrtih namenjene za gradnjo poslovne cone.
Preddvor - Z odločitvijo občinskega sveta Preddvor, da se ustanovi družba PCP in da občina Preddvor sklene z investitorji objektov menjalno pogodbo, je uresničitev tega načrta znova korak bližje.
Lokacija poslovne cone je torej določena, investitorji pripravljeni graditi in tudi zgraditi potrebne infrastrukturne objekte ter komunalno urediti zemljišče. Slednje bi sicer morala zagotoviti lokalna skupnost sama, vendar pa v Preddvoru zaradi trenutnega stanja proračunskih virov to ni mogoče. Investitorji so zato predlagali, da bodo vse zgradili sami, po zaključku
gradnje pa prepustili v last občini Preddvor v zameno za poznejšo oprostitev plačila komunalnega prispevka do višine stroškov gradnje. Predlog je občinskemu svetu predstavil svetnik Ciril Zupin, ki vodi pripravljalni odbor za gradnjo poslovne cone in je tudi sam investitor, utemeljil pa ga je tudi drugi investitor Marjan Ciper-le, ki je dejal, da prizadevanja za
izgradnjo poslovne cone trajajo že devet let in da tudi občina ves ta čas izraža interes zanjo. Dolgoročno bi se lahko poslovna cona širila, Ciperle pa je dodal, da bi južno od cone zgradili tudi povezovalno cesto in most čez Kokro, novogradnja in naselje zgornje Tupaliče pa naj bi imela tudi skupno kanalizacijo.
Več svetnikov je ob predlogu izrazilo pomisleke glede oprostitve komunalnega prispevka, češ da je to neenakovreden odnos do drugih občanov, ki gradijo. Vendar jih je naposled prepričalo dejstvo, da je poslovna
cona v interesu občine, da bo pripomogla pospeševanju gospodarstva in ustvarila nekaj novih delovnih mest. Svetniki so terjali vsaj to, da občinski svet pred podpisom menjalne pogodbe, v kateri v zameno za prenos lastništva investitorjem oprosti (ali zmanjša) plačilo komunalnega prispevka in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pogodbo najprej vidi. Opekli so se že pri biomasi, zato hočejo vse natanko pretresti; občina bo namreč v družbi PCP 2-odstotna lastnica.
Danica Zavrl Zlebir
Idrijski rudarji v Zirovskem vrhu
Muzejsko društvo Škofja Loka načrtuje tesnejše sodelovanje z idrijskim muzejskim društvom.
Todraž - Pri raziskovanju rudarske tradicije na območju Žirovskega vrha se namerava Muzejsko društvo Škofja Loka v prihodnje tesneje povezati z idrijskim muzejskim društvom. Prispevke posameznih raziskovalcev na to temo bodo objavili tako v Loških kot Idr^skih razgledih, v prihodnjih petih letih pa imajo v načrtu tudi izdajo skupnega zbornika. Na seji izvršnega odbora društva ta teden, ki so jo pripravili v prostorih Rudnika Žirovski vrh (RŽV), pa so se z vodstvom rudnika dogovorili še za postavitev posebne informacijske točke o nekdanji dejavnosti RŽV.
"Sestanek smo simbolično načrtovali ob tem času, saj je tako sovpadel z dvajsetletnico prvega industrijsko pridobljenega uranovega koncentrata v Zirovskem vrhu," je uvodoma poudaril Tedsednik Muzejskega društva kofja Loka Alojzu Pavel Flor-jančič. Prva rudarska dela v Zirovskem vrhu so opravljali idrij-
ski rudarji, pravi Florjančič, kar je tudi razlog, da so se odločili za sodelovanje z Muzejskim društvom Idrija. Svoj del pri ohranjanju zgodovine rudarjenja na tem območju bo prispeval še RŽV, ki načrtuje postavitev informacijske točke v bližini rudnika, opremil'pa naj bi tudi posebno sobo v dvorcu Visoko.
Poleg nove številke Loških razgledov v društvu skupaj s Slovensko akademijo znanosti in uinetnosti v prihodnjem letu pripravljajo tudi izdajo Blaznikove-ga zbornika, v katerem bodo zbrani referati mednarodnega simpozija ob 200-letnici sekularizacije škofjeloškega gospostva. V sodelovanju s Čebelarskim društvom Škofja Loka pa pripravljajo zbornik Sto let organiziranega čebelarjenja v Škofji Loki. "Poskušali bomo kaj storiti še za zavarovanje dragocenih gotskih plastik iz stranskega oltarja sv. Agate v romarski cerkvi v Crngrobu, tako da bi originale nadomestili s kopijo," je pojasnil Florjančič. V načrtu imajo tudi izdajo razglednice znamenite
crngrobske freske Sveta nedelja, ob stoletnici smrti slikarja Antona Ažbeta pa bodo pripravili predlog občini za postavitev njegovega spomenika v aleji znamenitih Ločanov. Glede predloga krajevne skupnosti GodešiČ za postavitev spominskega obeležja Antonu Hafnerju v aleji pa so se dogovorili, da bodo počakali na strokovno utemeljitev dr. Petre Svoljšak. Pripravili so še popotnico Loškemu pevskemu zboru, ki se je te dni odpravil na turnejo po Avstraliji. "Tamkajšnjim slovenskim izseljencem smo podarili zadnjih pet letnikov Loških razgledov, da jih bodo lahko uvrstili v svojo knjižnično zbirko," je končal Florjančič.	Mateja Rant
Miklavž obdaroval otroke
Miklavž je tudi letos obiskal in obdaroval otroke. Upajmo, da ni na nikogar pozabil. Če pa že je, bosta nenamerno
napako popravila Božiček ali dedek Mraz, odvisno od navade.
se ne da preslepiti, saj ima pri sebi knjigo, v kateri ima z zlatimi črkami zapisano, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali nepridipravi.
Tradicija sv. Miklavža je priljubljen del slovenskega ljudskega izročila inje bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1839. Povsod, kjer se pojavlja, je zaradi darov zelo priljubljen. Najra-

vrednosti, orehe je že v veliki meri zamenjala Čokolada, suho sadje, bonboni, k sladkarijam pa mora Miklavž obvezno primakniti tudi igračo ali dve.
Miklavž si izbere različne načine obdarovanja otrok. Nekatere obišče na domu, druge obdaruje v zavetju cerkva, moderni Miklavži se (na žalost) ustavijo tudi že v nakupovalnih centrih.
im^'ni'nniiiil ' ♦ ^ ♦»• ♦ ♦» ♦ ........
Miklavž v cerkvi na Zlatem polju.
Kranj - Sv. Miklavž, prvi izmed treh decembrskih mož, ki v našem kotičku sveta obdarujejo ljudi, je svoje delo za letos že opravil. Nestrpno so ga seveda pričakovali predvsem otroci, saj
Miklavž oziroma Nikolaj na predvečer svojega goda (6. december) darove prinaša prav njim. Kdor je bil v zadnjem letu priden, je bil obdarovan bogato, poredni seveda manj. Miklavža
Parkeljni v Ratečah
Parkeljni z Miklavžem v Stari Loki,
je ga imajo seveda otroci, ki Miklavžu napišejo ali narišejo svoje želje. Pismo navadno položijo na okensko polico, nekateri pa tudi v poštni nabiralnik, in neopisljivo je naslednje jutro njihovo veselje, ko ugotovijo, daje dobrotnik pismo vzel. Miklav-ževina, kot nekje poimenujejo Miklavževe darove, je bila nekdaj preprosta: obvezni so bili orehi in suho sadje. V času potrošniške družbe so darila večje
Najbolj zanimiva so miklavže-vanja po vaseh, ko Miklavž v obveznem spremstvu angelčkov in porednih parkeljnov obišče vse hiše, kjer žive majhni otroci. Parkeljnov, ki predstavljajo hudiča, se otroci zelo boje, da pa se jim nič ne zgodi, poskrbi Miklavž. Nevarno postane, ko se mladi fantje preveč napijejo, zato se na predvečer sv. Miklavža ni priporočljivo potikati pa vasi ...	Simon Šubic
f.
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
PISMA, KAŽIPOT, HALO-HALO / info@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
PREJELI SMO
Leto spet je naokoli,
staro je, izteka se, novo naj naprej izvoli, izpolnijo naj se vse želje v pomembnem 2005 letu.
Pa še lep zimski pozdrav iz alpske dežele.
Tine-Martin Dolenc, Švica
Kranj - mesto mrtvih duš
Katerikoli časopis ali revijo primem v roke v zadnjih mesecih, v vseh se kot refren večno zelenih melodij vleče ista tematika - Kranj umira.
K pisanju me je spodbudil na-stopaški članek g. Jelka Kacina v Gorenjskem glasu z dne 26. novembra 2004. Ob branju dobiš občutek, da sta v Kranju samo dve vrsti ljudi: tisti, ki si pripenjajo medalje, in drugi, ki kritizirajo stanje v mestu - nikjer pa ni opaziti ljudi, ki bi za mesto res kaj storili. Kranjčani žal nimamo enakih možnosti vplivanja na dogodke, sploh pa se ne znamo poslušati. Veliko dobrega je bilo že predlagano, a se je vse izgubilo v veter. Ob tem pa so se porabili težki milijoni za megalomanske projekte: garaža pod mestom, terasasta avtobusna postaja pod Bež-kovo vilo, premične stopnice do železniške postaje, balon nad Prešernovim gajem in most Čez Kokro, spet podzemne garaže in trgovine ob Kokri in še in še. S spreminjanjem teh projektov so si nekateri le dobro napolnili žepe. Kranjčani pa od tega nimamo nič - tresla se je gora - rodila se je miŠ.
V mestu je veliko uradov z dobro plačanimi uslužbenci, katerih dolžnost je skrbeti za dobro meščanov. Ce bi ti odgovorni ljudje, ki imajo ime in priimek, pametno investirali namenjeni denar, bi se naše mesto danes lahko primerjalo s Škofjo Loko, TržiČem, z Naklim, Cerkljami in Šenčurjem ali Celjem in Ptujem. S svojo lastnino zna gospodariti le domačin. Nam pa je g. Kacin pripeljal župana iz Žirovnice in ga ustoličil z veliko pompa in denarja. Kranjčani smo imeli dobrega kandidata, nismo pa imeli ne denarja ne politične moči. Vsaka pesem pa je enkrat izpeta - nekdo paČ lahko zavaja nekaj ljudi nekaj Časa, ne more pa zavajati vseh ljudi ves čas.
Danes je - kot je, lahko pa gredo stvari na bolje, če bomo na odgovorna uradna mesta imenovali prave in poštene ljudi, ki bodo znali prisluhniti meščanom. Ne rabimo objektov, ki presekajo Šmarjetno goro in olimpijskih bazenov, želimo urejeno in prijazno mesto, kot smo ga imeli nekoč, ki bo imelo svoje kopališče, drsališče in park. Stari drevored je presekala obvoznica, park zvezda so zacementirali v socialistično ploščad, Majdičev otok - kakšna sramota - so skazili s trgovinskim centrom. Pljuča Kranja so danes samo še vrtovi severno od avtobusne postaje do porodnišnice in zdravstvenega doma ob Blei-weisovi cesti. Slišim, da nam bodo vzeli še to za podzemne garaže in avtobusno postajo. Kje ste, okoljevarstveniki? Veter vleče z gora v doline in namesto dobrega zraka bomo meščani dihali še več izpušnih plinov, kot jih sedaj. V tujini parke cenijo in jih vključujejo v turistično ponudbo. Iz Kranja pa bi odgovorni najraje naredili asfaltno džunglo in jim ni mar, da starši nimajo parka, kamor bi peljali svoje otroke. Kaj mislijo načrtovalci, ko planirajo avtobusno postajo pod okni
porodnišnice? Avtobusna postaja sodi k železniški postaji, kamor je že prostorsko umeščena in še dovolj prostora je, tudi za parkiranje osebnih avtomobilov. Pa še ceneje bi bilo.
Upam, da to pot načrtovalci ne bodo gluhi in da bomo Kranjčani dovolj glasni. Pa Še to! Vsak meščan pa naj nekaj tudi zares naredi za svoje mesto. Da ne boste rekli, da sem spet nekdo, ki samo soli pamet, naj povem, da je Crobathova hiša na Prešernovi 2, katere lastniki smo dediči, polno zasedena. Za to pa se je bilo treba potruditi, jo obnoviti in če drugače ne, tudi znižati najemnino. Danes Kranj ne bi bil mesto strahov. Če bi odgovorni ukrepali tako, kot to delajo v tujini: kdor hoče v trgovinski center, mora v starem mestnem jedru obdržati lokal, tudi če mu ne nosi dobička. Pomislite, morda bi se to dalo urediti retroaktivno. Gorje praznim hišam, vse propadejo.
In, oprostite, g. Kacin. Ne samo vaše izjave, tudi vaša dejanja so pesek v oči ljudem, ki so vas volili.
Duša Vehovec Prah, Krai\j
Dober kandidat le Božič
Odgovor na Članek, objavljen v Gorenjskem glasu 30. 11. 2004, stran 2.
Tudi vodstvo Slovenske ljudske stranke je Jože Zupančič, sicer predsednik SLS Kranjska Gora, o svojih pripombah pisno obvestil. Osebno mnenje Jožeta Zupančiča kot člana SLS in predsednika občinskega odbora in njegova doživljanja SLS so seveda legitimna, nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da je svoje razmišljanje o razmerah znotraj stranke istočasno poslal tudi medijem, saj ima SLS ustaljene in s statutom določene procedure za obravnavo pripomb Članov stranke. Nenazadnje je bil tudi sam nekaj časa glavni tajnik združene stranke, tako da kot politični profesionalec vse te postopke nedvomno dobro pozna.
Vodstvo SLS se je sicer seznanilo z vsebino njegovega pisma. Izredni kongres SLS po statutu lahko zahteva ali najmanj ena tretjina občinskih odborov ali ena tretjina regionalnih odborov ali če tako sklene glavni odbor SLS. Svet SLS lahko predlaga, da je izredni kongres tudi volilni, a o tem odloča glavni odbor.
Rok Ravnikar
Spoštovani župan!
Sem krajan vasi Goriče, v prejšnjih dveh mandatih sem bil tudi predsednik sveta KS Goriče.
Popolnoma mi je jasno, da v veliki množici problemov, s katerimi se ukvarja občinska politika v Mestni občini Kranj, problemi v manjših naseljih niso v prvem planu. Posebej ne, ker le-ta predstavljajo majhno volilno bazo, pa še ta je običajno drugače usmerjena kot vodilna občinska garnitura. Poleg tega pa podgorske krajevne skupnosti (Golnik, Goriče, Trstenik, Tenetiše) nimajo v občinskem svetu zastopnika, ki bi argumentirano zastopal celotno območje (no, za svojo KS že zna dobro poskrbeti, njegov glas Vam je pa tudi dobrodošel).
V zvezi z aktualno problematiko ceste Goriče - Trstenik -Preddvor Vam posredujem sledečo pobudo: Ker je popolnoma jasno, da medobčinske cest-
ne povezave na periferiji še dolgo ne bodo predmet investiranja, posebej ob tako zainvesti-rani občini, kot je Preddvor, bi bilo smiselno pripraviti ustrezen - celovit projekt te povezave in z njim konkurirati za pridobitev sredstev za regionalni razvoj v EU. Projekt bi naj bi zajemal celotno povezavo od križišča z regionalno cesto Kranj - Golnik -Tržič v GoriČah do Preddvora. Sicer je velik del te povezave že gotov, vendar pa kot običajno investicijsko najzahtevnejši odseki (v Goričah od gostilne Lovec - do podružnične šole in od Babnega vrta do Bašlja) čakajo na ugodnejši trenutek, ki pa se stalno odmika. Temu projektu bi dodali tudi povezavo Zabije - Spodnja Bela, ki sodi v občino Preddvor in v tem trenutku ne zasluži imena makadamska cesta, kvečjemu kolovoz.
Z ureditvijo te povezave bi dobili izjemno panoramsko cesto - t.i. podgorsko magistralo od Jesenic do Preddvora - (Jezerskega), ki bi izjemno pripomogla k razvoju turistične in gospodarske dejavnosti na celotnem območju.
S samim projektom in prijavo bi bilo smiselno zelo pohiteti, ker bo z načrtovanim sprejemom revnih novih članic v prihodnosti ta podpora Slovenijo zagotovo zaobšla.
Poleg te pobude pa Vam v lastnem imenu in imenu prizadetih krajanov zastavljam tudi sledeče vprašanje:
Ob izgradnji odseka ceste Trstenik Goriče-vzhod smo vsi mejaši podpisali izjave, s katerimi smo omogočili začetek del brez predhodne odmere zemljišča. Ob odprtju te ceste ste poudarili, da bodo lastniška razmerja urejena v doglednem času. No, po šestih letih ta dogledni čas očitno še ni prišel.
Vsekakor pričakujem od Vas ustrezen odgovor, v nasprotnem se bomo morali poslužiti ustrezne pravne poti in zavarovati naše interese. Saj sami veste, kako to gre - položnice, ki pridejo tudi z mestne občine Kran, moramo redno plačevati, brez kakršnegakoli sprenevedanja.
V pričakovanju Vašega
odgovora Lep pozdrav Janko KokaU
Z odpadki na lastno deponijo -zakaj sem glasoval "proti"?
v poročilu o seji občinskega sveta v Radovljici je vaš novinar korektno predstavil argumente župana Janka S. Stuška za lastno občinsko deponijo, pa tudi moje nestrinjanje. Kljub temu'pa bi rad natančneje pojasnil, zakaj nasprotujem gradnji občinske deponije - projekta DIRO in zakaj menim, da je ta projekt predrag in ekološko vprašljiv.
1.	Projekt DIRO je prevelik finančni zalogaj za davkoplačevalce radovljiške občine. 1 milijarda 300 milijonov tolarjev, kolikor znaša okvirni predračun, je za občino z 18.000 prebivalci prevelik denar, ki bo občinski proračun obremenjeval še lepo število let. Preprost izračun pove, da če 1 milijardo 300 milijonov, kot naj bi znašal okvirni proračun, delimo z 18.000 prebivalci občine, prid ena vsakega občana od dojenčka do starčka 70.(X)0 tolarjev. To pa je tudi denar, ki zadošča za 8 let brezplačnega odlaganja odpadkov za vse občane, če računamo današnje cene.
2.	V Evropi gradijo odlagališče odpadkov za najmanj 100.000 prebivalcev, ker manj-
ša ekonomsko niso upravičena. Zato tudi iz evropskih skladov, pa tudi od države, ki sledi evropski politiki, ne bomo dobili sredstev za izgradnjo tega projekta.
3.	Po evropski zakonodaji, ki jo sprejemamo, decembra 2(X)8 ne bo več mogoče odlagati bio-razgradljivih odpadkov na teh odlagališčih. Ti odpadki se bodo morali voziti v kompo-starne, ki pa v projektu DIRO ni predvidena, kar pomeni, da bomo del odpadkov morali voziti drugam, to pa bo dodaten strošek za prebivalce radovljiške občine.
v
4.	Zupan predvideva pri tem projektu tudi sodelovanje občin Bled in Bohinj in možnost najetja ugodnih kreditov, vendar menim, da bi moral s tem projektom počakati, dokler nima za to trdnih garancij - zaenkrat je v igri samo občina Radovljica.
5.	Tudi iz ekološkega stališča so vprašljiva majhna občinska odlagališča odpadkov, posebej na ekološko tako občutljivem področju kot je Zgornja Gorenjska, ki je med drugim tudi vodni rezervoar za pol Slovenije.
6.	V Savinjski regiji 23 občin gradi skupno odlagališče odpadkov za 200.000 prebivalcev. Predvidevajo, da bodo za gradnjo porabili 3 milijarde tolarjev, iz evropskih skladov pa dobili polovico tega denarja v obliki nepovratnih sredstev. če tu naredimo podoben izračun, kot pri prvi točki, ugotovimo, da bo prebivalec Savinjske regije za izgradnjo odlagališča plačal le 7.500 tolarjev - skoraj 10-krat manj kot občan radovljiške občine. Prednosti gradnje regijskega odlagališča in centra za ravnanje z odpadki - CERO so več kot očitne:
1. Stroški gradnje se porazdelijo na več občin.
2.	Ker tak(j odlagališče odgovarja evropskim normativom občine, lahko kandidirajo za nepovratna sredstva iz evropskih in državnih skladov.
3.	V projektu bo delovala kompostarna, pa tudi sicer bo tehnološko bolj izpopolnjen.
Županu in radovljiškim občinskim svetnikom zato predlagam, da še enkrat razmislijo o tem projektu ter se odločijo za regijski center za odlagališče in ravnanje z odpadki - CERO, o katerem se gorenjski župani pogovarjajo že 8 let in za katerega so do sedaj porabili že 70 milj. tolarjev. Pozivam pa tudi ostale gorenjske župane, da pozabijo na morebitne zamere, se ponovno sestanejo in obudijo projekt regijskega odlagališča
CERO.
Avgust Mencinger, občinski svetnik N.Si
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Trst 9. 12. in 15. 12; Lenti 9. 12.; Madžarske toplice 16. 12. do 19. 12. Tel.: 04/53-15-249
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni trg 6, Kranj
B.Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA. Režija: Vito Täufer, JUTRI ob 19.30, za MODRI. IZVEN in KONTO , 9.12. ob 19.30. PREMIERA , M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA
31.12. ob 19.00, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN , Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com
AVTOBUSNI PREVOZI Pavle Drinovec s.p., Podbrezje 17, Naklo
Trst 16 in 29. 12
Tel.: 533 10 50 ali 041 744 160
GLASOV KAŽIPOT
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate!
Prireditve
Novoletno srečanje starejših krajanov
Podmežakla - Krajevna skupnost Podmežakla organizira tradicionalno Novoletno srečanje vseh krajanov, ki so stari 70 let in več. Srečanje bo jutri, v sredo, 8. decembra, z začetkom ob 17. uri v novi dvorani v upravni stavbi Za-voda za šport Jesenice, Ledar-ska 4 (bivša ledarna).
Veseli december
Gorenja vas - V okviru prireditev Veseli december v Gorenji vasi bo jutri, v sredo, in v četrtek, 9. decembra, od 17. do 18.30 v prostorih OŠ Ivana Tavčarja potekala delavnica izdelovanja voščilnic. Delavnica je brezplačna. Planinski pohod na Javorč z ogledom Rupnikovih utrdb pa bo v soboto, 11. decembra, z zbirališčem ob 9. uri pri OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi.
Stražiškl kulturni teden
Stražišče - V okviru prireditev Stražiškega kulturnega tedna se bo danes ob 17. uri v Šmartin-skem domu začel kulturni program, ki ga bodo oblikovali učenci in učitelji Osnovne šole Stražišče, ob 19. uri pa se bo začelo predavanje Človek, bitje praznovanja s predavateljem dr. Petrom Vencljem. Jutri, v sredo, se bo ob 19. uri začel zborovski koncert, v petek, 10. decembra, pa prav tako ob 19. uri okrogla miza na temo Kulturna dediščina in urejanje prostora v Stražišču. V soboto, 11. decembra, se bo ob 17. uri začela lutkovna predstava Vojna na zelenjavnem vrtu, ob 19. uri pa Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi. V nedeljo, 12. decembra, se bo ob 17. uri začel sklepni zborovski koncert 17.
Stražiškega kulturnega tedna. Vse naštete prireditve bodo v Šmartinskem domu.
Ure pravljic
Kranj - Na pionirskem oddelku kranjske knjižnice lahko otroci, stari vsaj štiri leta, jutri, v sredo, ob 17. uri prisluhnejo pravljici Božične potičke za vse. Tržič - V četrtek, 9. decembra, bo ob 17. uri v otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic.
Bohinjska Bistrica - V Knjižnici A. T. Linharta v Bohinjski Bistrici lahko otroci, stari vsaj tri leta, jutri, v sredo, ob 17. uri prisluhnejo pravljici z naslovom Zima, zima bela.
Večer z Ervlnom Frltzem
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v petek ob 16. uri v dvoranico v prvem nadstropju na sedežu društva na večer z Ervi-nom Fritzem. Z avtoriem številnih pesniških zbirk, nekaj dram in proznih del, dramaturgom na TV in v gledališču, bo vodil dr. Zdrav-ko Kaltnekar.
cionalni smučarski sejem. VB trtek bodo od 16. do 19. ure sprejemali opremo, v petek bosta sprejem in prodaja od 15. do 20. ure, v soboto od 9. do 19. ure, v nedeljo pa prodaja in vračilo opreme od 9. do 12. ure.
Hura, prosti čas
Gorenja vas - V projektu Hura prosti čas sodeluje tudi ŠD Ble-goš iz Gorenje vasi, ki s programom Odprimo telovadnice med vikendi ob sofinanciranju Zveze za šport otrok in mladine Slovenije organizira in vodi naslednje dejavnosti, ki potekajo od oktobra 2004 do aprila 2005 v telovadnici OŠ Ivana Tavčarja: petek: 14.30 do 16.00 badminton za osnovnošolce, 17.30 do 18.30 športna urica 2-A letnikov s starši, 18.30 do 20. ure namizni tenis za osnovnošolce; sobota: 9. do 10.30 badminton za srednješolce, 10.30 do 12, ure hokej v dvorani za srednješolce; nedelja: 11. do 12.30 odbojka za srednješolce, 18.30 do 20.00 namizni tenis, badminton za srednješolce.
Predavanja
Obvestila
Turizem v Tržiču
Tržič - Danes, v torek, se bo ob 18. uri v okviru prireditev ob občinskem prazniku v veliki sejni sobi Občine Tržič začela okrogla miza Razvoj turizma v občini Tr-zic.
Peka kruha in potic
Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vas vabi v torek, 21., in v sredo, 22. decembra, na 10-urni tečaj peke kruha in potic. Tečaj bo potekal v živilski delavnici na Šolskem posestvu v Strahinju od 16. ure dalje. Prijavite se po tel. 04/280-57-20 ali 041/499-934 do srede, 15. decembra.
Smučarski sejem
Radovljica - Smučarski klub Radovljica Elan organizira od 9. do 12. decembra v telovadnici ŠD Radovljica na Gorenjski 26 tradi-
Skrite moči
Žirovnica - V petek, 10. decembra, se bo ob 17. uri v Čopovi hiši v Žirovnici začelo predavanje z naslovom Skrite moči za premagovanje vsakdanjih težav. Predavanje je brezplačno, predavala bosta Talia in Val Bird.
Družinska razmerja
Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino Kranj vabi na predavanje msgr. dr. Rudi Koncilija z naslovom Družinska razmera: 1. Oče - sin. Predavanje bo v petek, 10. decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Kranju (Tavčarjeva 43).
Transcendentalna meditacija
Kranj - Uvodno predavanje o tehniki TM se bo začelo jutri, v sredo, ob 17. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (Tomšičeva 7). Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Jerama, ki ima pridobljeno mednarodno licenco za



Torek, 7. decmbra 2004
KAŽIPOT, MALI OGLASI / tnfo@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
iZDePi.8i
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas 0 >> o Zoisova 1. Kranj
poučevanje tovrstne metode sprostitve. Uvodnemu predavanju bo sledil petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije.
Ozdravimo bolečine hrbta
Trata - V GD Trata se bo jutri, v sredo, ob 18. uri začela predstavitev knjige z naslovom Ozdravimo bolečine hrbta. Knjigo s tem naslovom bo predstavil prevaja-ec Miran Šubelj, ki se je po metodi, ki jo knjiga opisuje, pozdravil tudi sam.
Koncerti
Pesmi Davorina Jenka
Cerklje - Kulturno društvo Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem vabi v soboto, 11. decembra, ob 19. uri v župnijsko dvorano v Cerkljah na koncert skladb Davorina Jenka. Sodelujejo: komorni moški pevski zbor, cerkveni ženski pevski zbor in solisti. Koncert sodi v vrsto prireditev ob 850-let-nici cerkljanske skupnosti.
Razstave
Lutke, risbe in objekti
Radovljica - V Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici (Linhartov trg 22) v torek ob 19. uri odpirajo pregledno razstavo risb, karikatur, ilustracij, grafičnega oblikovanja, lutk, didaktičnih igrač, manjših objektov in potegavščin oblikovalca Fojža A. Zormana. Večino del bo tudi na prodaj. V spremljevalnem glasbenem programu bodo nastopili Radovljiški mački.
Kropa v 1. polovici 20. stoletja
Kropa - V Kovaškem muzeju v Kropi se bo v petek ob 18. uri začela prireditev in razstava na
BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE
Elektro Gorenjska, d.d., Kranj obvešča, da bo zaradi del na elektroenergetskih napravah danes, v torek, 7. decembra, od 8. do predvidoma 12. ure, prekinjena dobava električne energije na območju transformatorske postaje Pševo.
O O
of/rfHifa xe prtmtt i ftepremUninamf
Tavčarjeva ulica 22, Kranj tel.: 04 2380, 04 2365 630. fax: 04 2365 365
Nepremičninska agencija AGENT KRANJ, d.o.o., Tavčarjeva 22, obvešča vse cenjene stranke, da smo se preselili v NOVE POSLOVNE PROSTORE na Strttaijevi 4, v I. nadstropje, nasproti kina Center.
www..agentkranj.si
Bralov Prapimnik 10.4202 Naklo
Tel/Fax: 04/257-6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^
BLAŽILCEV ^MOHROE?
Uvedli smo novo rubriko
"ČISTO V ZADNJEM HIPU".
s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati. Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nena-fočnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh.
temo Krope v prvi polovici 20. stoletja. Predstavljena bo četrta številka Vigenjca, glasila Kovaškega muzeja v Kropi, posvečenega kroparski zadrugi. Ob tej priložnosti bodo na ogled postavili tudi razstavo.
Razstava jaslic
Sotočje - Kulturno društvo Sotočje vabi na razstavo jaslic v ga-eriji Kašča v Župnijskem domu v Radovljici. Razstav bo odprta do 6. januarja. Ogledate si jo lahko vsak torek, četrtek in soboto od 17. do 18. ure, ter vsako nedeljo od 9.30 do 12. ure.
Razstavlja Lovro Inkret
Domžale - V Galeriji Domžale bodo v četrtek ob 19. uri odprli razstavo del akademskega kipar-ja Lovra Inkreta.
Slike Bonija Čeha
Kranj - V preddverju Zavarovalni-ce Triglav bodo jutri ob 18. ur odprli razstavo del akademskega slikarja Bonija Čeha.
Predstave
Mavrični tobogan
Škofja Loka - Na Loškem odru si jutri, v sredo, ob 18. uri lahko ogledate predstavo - igrico za otroke Mavrični tobogan, ki sta jo režirali Juše Berce in Meta Petrač.
Monodrama
Radovljica - Monodramo z naslovom Navdušenje Lovra Toma-na, ko je prvič razvil slovensko zastavo, ki jo bo odigral Anato Štern, si v knjižnici A. T. Linharta lahko ogledate danes ob 19.30.
V
KRANJCANKA
www.gorenjskigias.si
ITD + d.o.o. Kranj NEPREMIČNINE
SLOVENSKI TRG 8 4000 KRANJ
TEL: 04/23-81-120,04/23-66-670 041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
Pri nas se maksimalno potrudimo za vas delamo zanesljivo, hitro
In ugodno
STANOVANJA PRODAMO
Kfanj - Planina I: enosobno + kabinet, 50 kv. metrov, VIII./VIII, vsi priključki, ZK, vse-ijivo po dogovoru, cena 14,5 mio SIT.
Td9č-mestno jedro: dvosobno + kabinet, P, 54 kv. metrov, vsi priključki, popolnoma obnovljeno leta 2004, takoj vseljivo, lastno parkirno mesto, cena 12 mio SIT.
TrSč - mestno Jedro: V večstanovanjski hiši prodamo enosobno, 29 kv. metrov, l./lll, vsi priključki, kompletno obnovljeno leta 2004, takoj vseljivo, cena 8,5 mio SIT.
Begunje: trisobno, IV. nad., 78 kv. metrov, lepo vzdrževano, sončna mima lokacija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena
19 mio srr.
Bled - Alpski blok: garsonjera, 28 kv. metrov, IV. nad., popolnoma opremljena -nova oprema, takoj vseljiva, cena 14 mio SIT.
Bled-Alpski blok; dvosobno + kabinet, nad, 72 kv. metrov, vsi priključki, odprt pogled, garaža, nadstrešek, takoj vseljivo, cena 25,3 mio SIT.
Lesce - Vodnikova: trisobno. III. nad., 68 kv. metrov popolnoma novo, vsi priključki, zelo lepo, vseljivo v roku enega leta, cena 24 mio SIT.
Jesenice - Javomik: enosobno + kabinet, 48 kv. metrov, II. nad, vsi priključki, zelo lepo, cena 8,8 mio SFT.
HIŠE -PRODAMO
Naklo- hiša lahko dvodružinska, stara 30 let, 2x dvosobno stanovanje, 160 kv. metrov stan. površine vsi priključki, urejena ravna parcela 600 kv. metrov, vseljiva po dogovoru, cena 40 mio SfT.
Mlaka pri Kranju - hiša lahko dvodnjžin-ska 450 kv. metrov stan. površine, parcela ravna urejena 1033 kv. metrov, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 60 mio SfT.
Mlaka pri Kranju - hiša s poslovnim prostorom, 160 kv. metrov, parcela 515 kv. metrov, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 36 mio SIT.
Kranj - StraSšče: pol hiše zgornja etaža, dvosobno + kabinet, 60 kv. metrov zemljišča, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 18 mio SIT.
Kranj - Žabnica: pol hiše zgornja etaža, dvosobno + kabinet, vsi priključki ločeni, parcela cca 450 kv. metrov, takoj vseljivo, cena 17 mio SfT.
POČriTJIŠKI OBJEKT - PRODAMO
Bohinjska Bistrica - počitniški apartmaji, novogradnja v velikosti 31 kv. metrov, 53 kv. metrov in 57 kv. metrov, cena za kv. meter/360.000,00 SIT, parkirno mesto cena 1.080.000,00 SIT, vseljivo 06/2005.
Šenturška Gora: vikend hiša 60 kv. metrov, parcela 400 kv. metrov, urejen dostop, mirna sončna lokacija, prevzem možen takoj, cena 24 mio SIT.
Rakitna - manjše posestvo s hišo, hlev, kozolcem, v dobrem stanju, hiša že delno obnovljena, parcela 3300 kv. metrov, mirna sončna lokacija, urejen dostop, prevzem možen takoj, cena 21 mio SfT možen dogovor ali menjava za 3SS v Kranju ali okolici.
www.ltd'plus.si
KERN
NEPREMIČNINE
Meistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/202 13 53. 202 25 66 GSM 051/320 700, Email: info(o)k3-kern.si
LOKAU:
Prodamo poslovne prostore:
ŠKOFJA LOKA: poslovni prostor v pritličju objekta 30,93 kv. metrov, staro 100 let, popolnoma obnovljeno, cena - 8.6 mio SIT.
Oddamo poslovne prostore:
V ŠENČURJU: 150 kv. metrov skladiščnega prostora z elektriko in vodo, kot samostojnim objekt, ki je star 20 let, cena najema je 600,00 SIT/kv. meter.
HIŠE
Prodamo:
PREDDVOR, center: nadstropje hiše v izmeri 100 kv. metrov + podstreha + klet, obnova pred 10 leti, samostojen vhod, zunaj parkirišče, cena " 15,5 mio SIT.
Sp. BRNIK: stan. hiša stara 100 let, obnovljena pred U leti, 60 kv. metrov na etažo (pritličje in mansarda) + gosp. poslopje 102 kv. metra, parce-a 502 kv. metra, cena - 25,2 mlo SIT.
BOHINJSKA BISTRICA: pol stan. hiše stare 75 let, deljena po'navpičnici, (pritličje, nadstropje in podstrešje), cena - 13,2 mio SIT.
KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 kv. metrov površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 kv. metrov, cena - 60,0 mlo SIT.
PREDDVOR (bližina): pol stan. hiše 60 kv. metrov v 1. nad., souporaba podstrehe in dvorišča, letnik 1988, obnovljeno leta 2004, cena " 15,0 mio SIT.
ZEMUlŠČA:
Prodamo:
PRIMSKOVO, ind. cona - 1.574 kv. metrov za poslovno dejavnost, cena -60.000,00 srr/kv. meter.
BfTNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 kv. metrov po 16.700,00 SIT/kv. meter.
ŠENČUR, center: stavbno zemljišče 657 kv. metrov za stan. hišo po 24.000,00 SIT/kv. meter.
PREBAČEVO - stavbno zemljišče 758 kv. metrov za stan. hišo, cena = 28.800,00 ŠIT/kv. meter.
STANOVANJA:
Prodamo:
KRAMJ: novogradnja - 3 stanovanjske enote, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj; 2 enoti trisobno z atrijem vel. 86,75 kv. metra za 31,62 mio SIT, 1 enoto dvosobno s teraso v 1. nad. in garder. prostorv mansardi vel. 72,12 kv. metra za 26,29 mio SIT. V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je april 2005.
KRANJ, Vodovodni stolp: dvosobno 58,5 kv. metra v 6. nads., letnik 76, cena = 16,8 mio SIT.
TT^IČ, Deteljica: trisobno z garderobo 79,40 kv. metra v 3. nad., letnik 71, cena « 18,7 mio SIT.
TF^IČ, mestno Jedro: enosobno 33 kv. metrov s podstreho, v 1. nad., obnovljeno 2001, cena = 7,3 mio SIT, in 34,84 kv. metra v 1. nad., ni obnovljeno, starost 70 let, cena = 5,7 mio
www.k3-kern.si
Fmsj
PE Šuceva 27, Kranj 04/23 44 080, 041/734 198
.frast.si

STANOVANJA PRODAMO:
PLANINA 1: poslovni prostor, 45 kv. metrov, z možnostjo preureditve v stanovanje, I. 1978, cena 9 mio SIT.
TRŽIČ: trisobno, 77 kv. metrov, I. 1960, cena 14,5 mio SIT.
KRANJ: enosobno, 44 kv. metrov, I. 1978, zelo lepo, cena 13,5 mio SIT.
RADOMLJE: trisobno, meščansko, 88 kv. metrov, adapt. 1996, 20 mio SIT.
DETEUICA PRI TRŽIČU: trisobno s kabinetom, 79 kv. metrov, I. 1978, 18,5 mlo SIT.
HIŠE - PRODAMO
CERKLJE: dvostanovanjska, parcela 1120 kv. metrov, I. 1999, lep razgled, cena 49 mio SIT.
KRANJ: vila, 360 kv. metrov, adapt. 1997, parcela 1670 kv. metrov, cena 125 mio SIT.
KRANJ: vila, I. 1947, potrebna adaptacije, sončna parcela 653 kv. metrov, 55 mlo SIT
VISOKO: atrijska, 17x14 m, I. 1987, pare. 517 kv. metrov, cena 60 mio SIT.
CERKUE: hiša 15x12 m, za turistično dejavnost. I. 1980, parcela 1200 kv. metrov, cena 58 mio SIT
RADOVUlCA: dvojček, 180 kv. metrov, I. 1970, parcela 600 kv. metrov, cena 42 mio SIT.
TROJANE: bivalni vikend, 80 kv. metrov, 1.1982, pare. 566 kv. metrov, 20 mio SIT.
STANOVANJE KUPIMO:
ŠKOFJA LOKA, ŠENČUR, KRANJ - nujno takoj kupimo enosobno in dvosobno.
RADOVUlCA: kupimo trisobno stanovanje za stranko z gotovino. ,
BLED z okolico: takoj kupimo enosobno stanovanje.
STANOVANJE ODDAMO:
TRŽIČ: garsonjera 25 kv. metrov, popolnoma adapt. 2003,41.000 sit.
PLANINA 2: garsonjera, 36 kv. metrov, I. 1983, atrij, 55.000 sit.
ZEMUtŠČE PRODAMO:
PODUUBEU: prodamo parcelo 1750 kv. metrov, cena 9.600 SfT/kv. meter.
PODBREZJE: prodamo starejšo hišo, I. 1935, pare. 1000 kv. metrov, možna gradnja dveh dvojčkov, cena 31 mio SIT.
ZG. BFTNJE: ob glavni cesti prodamo parcelo 1526 kv. metrov, za posl. dejavnost, cena 42,5 mio SfT.
www.frast.sl

doA
nepremičnine
Ul. Juleta Gabrovška 34,4000 Kranj PE Kranj, Planina 03, Kranj tel.: 04/2351 000, GSM 041/331886
fax: 04/2351 001 i nfo@i d a-ne prem i eni ne. si
STANOVANJA PRODAMO:
TRŽIČ - BALOS, garsonjera 13,50 kv. metra + 5,50 kv. metra kleti, v stanovanjskem bloku, I. 1959, 2. nad., obnovljena kopalnica, cena 4.450.000,- SIT (lastno stanovanje, brez provizije).
KRANJ - Šorlljevo naselje, garsonjera 30 kv. metrov, popolnoma obnovljena, v stanovanjskem bloku, I. 1965, pritličje, primerna tudi za poslovni prostor, cena 12,5 mlo SfT.
KRANJ - Planina I, 39,73 kv. metra, opremljeno, VII. nadstropje, leto izgradnje 1970, cena 13,5 mlo SFT.
KRANJ - Zlato polje, bližina 2D, prodamo dvosobno stanovanje, v izmeri 41,10 kv. metra, v pritličju, leto izgradnje 1963, cena 13,5 mlo SfT.
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVUlCA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj.
KMETUSKA ZEMUlŠČA KUPIMO:
ČIRČE, HRASTJE, PREBAČEVO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča.
KUPIMO ZAZIDUlVO PARCELO AU VIKEND
Za znanega kupca na lokaciji Šenturška gora, Apno ali Ambrož pod Krvavcem.
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ - Brttof, dvosobno 65 kv. metrov, v hiši, pritličje, opremljeno, z lastnim vhodom in parkirnim mestom, najemnina 450,00 evrov (110.000,00 SIT), vsi stroški vključeni v najemnino.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO ODDAMO
ŠKOFJA LOKA - Virmaše, opremljena hiša zgrajena 1.1991, na parceli 527 kv. metrov (štirisobno stanovanje, dve garaži, možnost dolgoročnega najema), cena 650,00 evrov (156.000,00 SfT) + stroški.
POSLOVNI PROSTOR ODDAMO
KRANJ - Stražišče, pisarniški prostori v izmeri 65 kv. metrov, z lastnim vhodom, cena 120.000,00 SIT/mesečno + stroški.
www.ida-nepremlcnlne.si
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
SVET RE d.o.o.
Enota Kranj Nazorjcva uUca 12 4000 Kranj
Tel.: 04/28n-000 Fax.: 04/2026-499
Email; kranj@svet-nepremjčnine.si http://www.svet-nepremičnine.si
POSLOVNI PROSTOR ODDAMO
KRANJ - center; oddamo 58 kv. metrov velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše, staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA: 91.405 SIT/mesec.
ŠKOFJA LOKA-Trata; v 1. nadstropju oddamo pisarno v industrijski coni, staro 25 let, 32 + 25 kv. metrov, z močno elektriko, priključki za internet, telefon, kuhinja s sanitarijami, parkirno mesto. CENA: 61.000 SiT/mesec + DDV.
HIŠE PRODAMO
KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostanovanjska hiša, I. 1980, 180 kv. metrov, parcela meri 285 kv. metrov, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT
KRANJ - Stražišče; 132 kv. metrov, polovica hiše v pritličju na parceli 431 kv. metrov, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 kv. metrov. CENA: 28 mlo SIT
NAKLO; 294 kv. metrov, tloris 12 x 9 m, I. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 kv. metrov lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT
SPODNJI BRNIK; 150 kv. metrov, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 kv. metrov, notranjost je neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT.
KOVOR; 200 kv. metrov, I. 1974, 501 kv. meter parcele, prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček, z dvema stanovanjema in neizdelano mansar-do na lepi in mirni lokaciji v naselju hiš. Stara je 30 let. CENA: 37 mio SIT
POSESTI
BRITOF-Voge; 483 kv. metrov, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT.
STANOVANJA PRODAMO
DORFARJE; 72,38 kv. metra, I. 2004, novo, opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v nadstropju hiše z zastekljeno teraso, neizdelano mansar-do in parkirnim prostorom, CK na plin, vselitev takoj. CENA: 27,1 mio SIT
KRANJ - Drulovka;. prodamo nova stanovanja v Drulovki v velikosti od 68,65 kv. metra do 104,51 kv. metra. CENA: od 24,5 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije.
ŠENČUR; 98,74 kv. metra, novo štirisobno stanovanje v mansardi novega bloka, I. 2003, vsi priključki, vseljivo takoj, miren okoliš. CENA: 29 mio SIT
KRANJ; 112,7 kv. metra, I. 1875, obnovljeno 1998. Trisobno stanovanje v širšem centru Kranja s pripadajočim vrtom in teraso. CENA: 29,8 mio SIT
TRŽIČ - Deteljica; stanovanje, 79,4 kv. metra, I. 1978. Soba, spalnica, kabinet, ločena kopalnica in wc, dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, balkon, klet. CENA; 18,5 mio SIT.
PREDDVOR; 59,64 kv. metra, I. 1988, dvosobno stanovanje v mansardi hiše, lasten vhod, ogrevanje je peč na olje, uporaba dvorišča in parkirni prostor, na robu vasi. CENA: 15 mio SIT
TRŽIČ; garsonjera, 19,20 kv. metra, obnovljena 2001. V večstanovanjski hiši na obrobju Tržiča. Opremljeno s kuhinjskimi elementi, jedilnim kotom, omaro in posteljo. CENA: 4,5 mio SIT
GOLNIK - Goriče; dvosobno stanovanje, I. 1967, 55 kv. metrov + klet, poseben vhod, kopalnica, kuhinja, 2 x soba, shramba In klet 2 x 15 kv. metrov. Možnost dokupa zemljišča. CENA: 12 mio SIT.
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VEUKOS-TIIII
www.svet*nepremičnine.si
(V C <9
«
će*
C
a
O
6 ^
li
cc ?
> »
GRADNJA ZA TRG, UPRAVUANJE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA, VPIS V ZEMUlŠKO KNJIGO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN
ALPDOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1,4240 Radovljica Tel. 04 537 45 00, Fax. 04 531 42 11 e-pošta: alpdom@alpdom.si
STANOVANJA PRODAMO
LESCE: 77,79 kv. metra, trisobno v 3. nadstropju, I. 2002, kabinet, spalnica, bivalni prostor, kuhinja, kopalnica + WC, predsoba, vetrolov, loža, veranda, klet, garaža, vsi priključki. Cena: 26.700.000,00 sit.
BEGUNJE na Gorenjskem: 78,97 kv. metra, trisobno v 4. nadstropju, I. 1987, predsoba, kopalnica, WC, dve spalnici, kuhinja, dnevna soba, balkon, klet, vsi priključki. Cena:
18.500.000,00 srr.
RADOVUlCA - Cankarjeva ulica: 22,96 kv. metra, garsonjera v 4. nadstropju, I. 1982, predsoba, kopalnica + WC, soba s kuhinjo, kletni prostor, vsi priključki. Cena: 8.300.000,00 sit.
RADOVUlCA - Prešernova: 78,28 kv. metra, večje dvoinpolsobno, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, virtualni ogled na vi/vi/vi/.alp-dom.si. Cena: 378.360 SIT/kv. meter.
HIŠO PRODAMO
BEGUNJE: 77 kv. metrov, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 kv. metrov, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 kv. metrov). Cena: 18.500.000,00 SIT
HIŠO KUPIMO
KUPIMO: Manjšo hišo z vrtom med Radovljico in Ljubljano. Cena: Do
25.000.000,00 srr.
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO
LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 kv. metrov, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SIT/kv. meter.
PARCELO PRODAMO
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 kv. metrov, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na wwwialpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/kv. meter.
STANOVANJA ODDAMO
RADOVUlCA - Prešemova: 111,19 kv. metra, štirisobno v prvem nadstropju, novogradnja, predprostor, dnevna soba z jedilnico, kuhinja, kopalnica, WC, tri sobe, dva balkona, klet, vsi priključki, dvigalo, talno ogrevanje, klima, delno opremljeno. Cena: 144.000,00 sit + stroški/mesec.
RADOVUlCA - Prešemova: Oddamo garažni boks, 18,35 kv. metra v prvi etaži večstanovanjskega objekta. Cena 10.000,00 sit.
STANOVANJA KUPIMO iN NAJAMEMO
Na območju Bleda, Lesc in Radovljice z okolico iščemo garsonjere in manjša stanovanja za nakup in najem za znane stranke.
www.alpdom.si
gekko
n r
I
Pvtl

neoremicnme ^
Britof 79A, 4000 Kranj | info-nepcagekkoprojekt.si i www,gekkoprojekt.si
04 2341 999 1 031 67 40 33 I
PRODAMO HIŠE
KRIŽE: 140 kv. metrov, 4. g. faza, parcela 400 kv. metrov, sončna, ravna, 1.2004,28,5 mio sit.
PRODAMO GARAŽE
KRAI^ - Šoriijevo naselje: I. 1973, 2 mio sit,
PRODAMO STANOVANJA
KRANJ - Zlato polje: 37,1 kv. metra, visoko pritljičje, Z lega, balkon, vseljivo, I. 1982, cena 13,3 mio sit,
NAKLO, DUPUE: 140 kv. metrov, nizko pritličje, atrij, Z sončna lega, I. 2002, novo, vseljivo, cena 27 mio sit.
KUPIMO STANOVANJA
KRANJ: Planina, okolica kupimo eno-ali dvosobno stanovanje, sončna lega; takojšne plačilo.
KRANJ: okolica, kupimo 3- ali večsobno stanovanje.
NAJAMEMO STANOVANJA
KRANJ, okolica; najamemo dvosobno stanovanje.

GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Torek, 7. decembra 2004
Ceramiflex je dekorativna PVC talna obloga, rezultat patentirane proizvodnje italijanskega podjetja Mondo. Na voljo je v ploščah različnih mer debeline 3 milimetre. Odliku e se predvsem po prožnosti in dobrem videzu,
namenjena pa je za tiiše in stanovanja, tudi za pos ovne prostore in javne objekte. Najpomembnejše značilnost talne obloge Ceramiflex so:
PROŽNOST
• zaradi posebne strukture se lahko uporablja tudi za prekrivanje ukrivljenih površin, vogalov in stopnic
IZOLATIVNOST
<
O
o
J
o
•	dober zvočni m topotni izootor
UPORABNOST
•	omogoča kombiniranje različnih plošč in bordur, skupaj z lepimi intarzijami
PRAKTIČNOST
•	njena površina je povsem gladka, kar zagotovijo
visoko higieničnost
•	odporna proti udarcem, odrgninam in obrabi
•	preprosta montaža, polaga se lahko

stopnica (nar.)
primorsko vino
Zarodi izrazitih in e egontnih barv ter učinka naravnih materialov, kot so marmor, granit, terakota in les, e njen videz edinstven.
tudi na obstoieca to
TRPEŽNOST
• proizvajalec ponuja 10-letno garancijo
ZA PRAVILNO RCiEMO KRIŽANKO SMO VAM PRfl»RAViLI NAGRADE
1.	nagrada:
10% popusta pri nakupu + darito presenečenja
2.	nagrada:
7% popusta pri nakupu + darilo presenečenja
3.	nagrada:
5% popusta pri nakupu + darilo presenečenja Nagradni popust časovno ni omejen.
Tri nagrade podari Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 22. decembra 2004, na Gorenjski glas. Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
TALNE OBLOGE

EKO SIIL, d.o.o., Šmartinska 152 iTC, dvorana E, 1533 Ljubljana, SLO tel.: 01 524 79 60 fax: Ol 585 27 39, 585 1 7 66
e-pošta: ekostil@ekostil.si www.ekostil.si
vinos štajerskega
geslo
judovsko moško ime
pamela anderson
grško rimski stari vek
gorenjski glas
musum. mošeja
romunski džip
pevec pleste. njak
edvard kocbek
glasbena zvrst
geslo
nacionalni park v kenul
igor torkar
tenskl
vozilo za iprenašanje tovora
glavni števnik
ilovanska boginja plodnosti
6
prtseue-nec, tujec
mirko ilešič
2
humoristka putrih
ameriška
pevka (jackson)
okrasek v arabskem slogu
gorenjski glas
škotska rodovna skupnost
letovišče
pri savudrui
18
rimski cesar
umetna tkanina
15
kranj
hlapljiv anestetik
ruski vladar
gorenjski glas
novozelandska papiga
< PRILAGO-i DfTVENI ČLEN
norv. glasbena skup
tolstojev roman
egipt pisateu
anton aškerc
zakovica
zaslon
GEao
tekmovalnost
utrdbav teksasu
4
najbou razširjena rastuna
udeleženec alke
črn hrast
pripadnik stranke
nord. gospoda-
rk:amorij
p0kr.v vietnamu
am. sukar (john)
posoda za čaj
12
sovražnica železa
gledaušče
draga tkanina
11
ikar
tekočina . za peresnik
1
11
2
3
9
10
nemški tenisač (boris)
neroden, omejen človek
izbrana družba
luka na filipinih
mesto v belgiji
nemški skud. (franzi
16
GRŠKA ČRKA
KARTE ZA PREROKOVANJE-

bangla-deška denarna enota
družba za avtoceste
grška črka
rudarsko mesto v bosni
otok na filipinih
trst
ZMAGA PRI ŠAHU
jezero v s. (tauji
anton nanut
krajna hrvaškem
iridu
okrasek na kapi
skand. moško ime
NAT^A briški
kilogram
7
strok. za elektrotehniko
švedska glasbena skupina
14
igralec sotlar
morski rak
mesto v nebraski, zda
gregor strniša
del el. stroja
zaprt prostor
[angl pesnik thomas stearns
VULKAN NA SICILUl
raca
NASlUE
tončka marolt
19
bibujski očak
kultura starih rimuanov
trr turnšek
del celote
ukana
pisateu welles
17
bolg. pesnik milev
predmestje belg. mesta uege
3
12
13
4
14
5
15
slovenski pedagog (miha)
nino robič
risto savin
13
PAS PRI KIMONU
PRIVLAČI ŽELEZO
slovensko srbski k>ralec žigon
enaka vokau
prevara. ukana
8
TELEGRAF
cink
IRSKA PESNIŠKO
PISATEU FLEMING
1
etiopski gospod
6
7
8
16
17
18
9
19
10
DEKORATIVNI
NTERIERI
ZASTOPSTVA IZVAJANJE
CO
J
Torek, 7. decembra 2004
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
iZhGPLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas, d o o . Zoisova 1 Kraiij
MALI OGLASI
FORD FIESTA 1.41, I. 02. klima, ABS, kot nov, 8 04/23-43-100 I040038i
^ 201 42 47	honda HR-V 1.61, I. 99, redno servisi-
................................................. ran, prva lastnica, » 04/23-43-100
^ 201 42 49	10400382
FAy 201 42 13	■ nissan PRIMERA 1.6 GX, vsa oprema
............. ^a^en klime, prvi lastnik, 8 04/23-43-
Mali oglasi se prejemajo za objavo	_W0037?
v peteksredo do 13.30. in za	opel astra 1.8,1. 01, 16 v, beie bar-
objavo V.torek,» pSMt do UM	ve, kupljen v Sloveniji, « 031/521-777
1	0400336
DELOVNI CAS|	opel astra I.S, i. 94, 142.000 km,
m S(cer: od poneael|ka 00 petka	16V, bei, ABS, klima, elek. stekla, cen-
nepreklnjeno ni 7. -15. iro.	- tralno, servo, radio, strešne sani, servisi-
ran, nova kljuka in werige, cena: 550.000 SIT, 8 041/455-462 10400242
NEPREMIČNINE
STANOVANJA
PRODAM
GARSONJERA, pri Vodovodnem stolpu, vredno ogleda, 8 041 /824-826 i0400076
GARSONJERO PLANINA !ll, 34,00 m2, II. nad., balkon, + klet, cena 12,5 mio SIT, 8 041/620-875	i0400365
DVOSOBNO, podpritlično stanovanje v alpskih blokih v Lescah prodam opremljeno, 8 041/36-55-93 i0400358
ODDAM
ŠTIRISOBNO STANOVANJE v Kranju, ugodna lega, opremljeno, vsi priključki. 8 04/201-21-55, 040/716-432 .
10400341
NAJAMEM
OZ. KUPIM, stanovanje v Bistrici pri Tržiču ali okolici, 8 041/347-235
10400370
HIŠE
PRODAM
Hišo, v podaljšani III. gr. fazi, odlična lokacija, moderna zasnova, celodnevna sončna ravna lega ob zelenem pasu, bližina šole, vrtca in trgovine, dobre prometne povezave, ugodno, 8 041/616-
888	10400300
NAJAMEM
STAREJŠO HIŠO, v smeri Škofja Loka -Kranj ali Škofja Loka - Medvode, 8 041/591-329	10400285
VIKENDI, APARTMAJI
PRODAM
APARTMA KARIGADOR, 75,00 m2, dve spalnici, terasa, I. 02. Agma, d.o.o.. Drevored 1. maja 3, Izola, cena: 20.900.000 SIT, 8 041/614-374
10400383
BRUNARICO, popolnoma obnovljeno, s klimo, TV, toplo vodo in ogrevanjem v termah Čatež, cena 4,o mio SIT, 8 041/504-414, www.ccv-eu.com 10400197
VIKEND - BRUNARICA APNO POD KRVAVCEM, 50,00 m2, I. 78, delno pod-kleten, garaža, terasa, vzdrževan, lep razgled, parcela 728 m2. Agma .d.o.o.. Drevored 1. maja 3, Izola, cena: 15.500.000 SIT, 8 031/335-444
. 10400376
POSESTI_
PRODAM
ZA21DUIV0 PARCELO Zg. Dobrava pri Kropi, 800,00 m2, sončna lega, pogled na Jelovico in Karavanke, cena po dogovoru, 8 041 /446-086	10400356
KUPIM
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, ali kmetijo kupim., 8 031/54-88-41	io4ooo46
POSLOVNI PROSTORI
PRODAM
PENZION, nov, vpeljan, s 75 ležišči, restavracijo z 90 sedeži v bližini term 3000 v Moravskih Toplicah, 8 031/554-628
10400231
A ALBIS, d.0.0.
Savska cesta 34, Kranj
Poslovanje in upravljanje z nepremičninami
PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INDUSTRIJSKO OBRTNI CONI MOŽNA GRADNJA NOVIH
POSLOVNIH PROSTOROV
t
Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898

MOTORNA VOZILA
AVTOMOBILI
PRODAM
AUDI A4 TDI, I. I 01, 40.000 km, model 2002. 130 KM, 1. lastnik, 8 04/596-
10-51	10400215
OPEL ASTRA KARAVAN 1.6, I. 96. redno servisiran, lepo ohranjen, 8 04/23-
43-100	10400380
PEUGEOT 406 1.8, I. 00, avtomatska klima, ABS, komplet oprema, 8 04/23-
43-100	10400378
RENAULT MEGANE 1,6 ALIZE, I. 97, klima, DCZ, zelo ugodno, 8 041/398-
574	10400351
RENAULT R 5 CAMPUS, I. 93, cena po dogovoru. 8 041/745-161 10400360
RENAULT R 5.1. 90. neregistriran v voznem stanju, 8 041/368-981 i0400369
SEAT LEON 1.9 TDI, I. 01, REG. 2002, KLIMA, abs, KOMPLET OPREMA, 8 04/23-43-100	10400379
VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 1,9,1. 00. 130.000 km. veliko dodatne opreme, cena po dogovoru, 8 041/350-353	10400345
VOLKSWAGEN PASSAT, I. 90, 8 031 /365-045	10400373
ODKUP KARAMBOLiRANIH VOZIL,
tudi totalk, 8 031 /770-833 i0400382
OSTALO_
PRODAM
ODKUP, karam bo I i ran i h vozil, tudi total-ko, 8 031/770-883	I040004i
ODKUP, prodaja, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj d.o.o.. Savska c. 34, Kranj. 8 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358	i0400042
ODKUP - PRODAJA, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax d.o.o., 8 04/23-23-298, 041/773-
772	10400047
Prodaja RABLJENIH VOZIL, prepis lastništva, urejanje financiranjea vozila (tudi če ni kupljeno pri nas) v Kranju, Mirka Vadnova 7, Primskovo (včasih Lesni-na). Caroline 66, d.o.o., Trnovlje 9. Cerklje, 8 070/666-990	10400095
KUPIM
POŠKODOVANO VOZILO, lahko tudi to-talko, prepis in odvoz na moje stroške, 8 031 /629-504	10400056
POSLOVNI STIKI
Nedlrno ugodne gotovinske ter avtomobllslce kredite do 6 tet za vse zaposirae la upoko|eBca (01,09). Mi^st obremenitve osebnega dohodka do piriovice. Star kredit nI
Pridemo tndl na dom.
Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560,
041/331-991.
NUMERO UNO
Trgovina z motoniM vozil
KiAmc Rotwrt s«. «ttftskt ul. 22. ?000 M«4n(
TEHNIKA
PRODAM
INTEL P III, 900 Mhz plošča Abit (nova) 133 Mhz DDR ram 512 MB ramra + 128 MBram DDR CD/RW DVD CD rom, 2x zvočna kartica Abit audio theater 1010A5,1 dolby digital, graf. kartica A Ti Radeon 9500 PRO 128MB DDR mrežna kartica, 60GB disk maxtor 7200-obratov napajalnik z P4 ...itd, S 051/248-482, davidhrvatin@siol.net	10400354
STROJI IN ORODJA
PRODAM
TEHTNICO, leseno,
041 /347-507
prodam,
10400386
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
DRVA, suha, bukova z dostavo, 041/705-177	10400346
Lesne BRIKETE, za kurjavo, ugodno, 8 04/53-31-648.040/88-74-25 10400132
KUPIM
I
SALONITNE PLOŠČE, 10 kosov, rabljene, globoki profil, 9 031/672-090
10400334
STANOVANJSKA
OPREMA
PRODAM
PISALNO MIZO, in oblazinjen vrtljiv stol, ugodno, ® 041/442-148 10400372
SEDEŽNO GARNITURO, 5-delno, rab-
jeno, » 041/627-314	10400349
PRALNI STROJ IN HLADILNIK, 200 I,
Gorenje, « 041/878-494 i0400368
ŽIVALI
IN RASTLINE
PODARIM
MLADE MUCKE, za bivanje v hiši ali stanovanju. V popoldanskem času, » 04/595-88-96	i04o03so
4
MUCKA, belo - tigrastega, starega 2 meseca, «04/59-55-061	10400353
MUCKE, zdrave, mlade, navajene čistoče in sožitja s psom. Pripeljemo jih tudi na dom, « 04/23-32-062 10400359
HRČKE, ruske, stare 3 tedne. 040/952-948	10400375
KMETIJSTVO
PRODAM
NAKLADALEC, čelni, znamke RIKO, za traktor Zetor z vpetjem, 9 041 /516-692
10400342
FIŽOL, v zrnju, sušen v kozolcu, 9 041 /347-507	10400387
JABOLKA, več sort, sladki kmošt, suho sadje in jabolčni kis vam nudimo na kmetiji Markuta, Čadovllje 3 pri Trsteniku. 8 04/256-00-48	i0400054
JABOLKA, neškropljena, ontarija. zlata pramena in druga po 100 SIT ter žganje,
9 04/204-23-97	10400385
KROMPIR, bel in rdeč. kakovosten, cena 25 SIT/kg, 9 040/616-387
10400339
SENO, kraško, kvalitetno, cca 4 t, ugodno, možna dostava, s 041/614-862
10400124
ULEŽAN GNOJ, star dve leti", brez žaganja. Klemec, Zg. Duplje 31, 9 041/265-
682	10400333
VINO, kraški teran in domač kraški pršut, odlične kvalitete, dostavimo tudi manjše količine, 8 041/614-862 10400125
4
VINO, kakovostno, primorsko, belo in rdeče, dostava po Gorenjski, 8
031/270-149	10400337
___ _ r_ _
BIKCA, simentalca, starega 14 dni, 8 04/53-33-409	10400374
ČB BIKCA, starega 10 dni. Olševek 40, 8 04/25-31-561	i0400364
ČB BIKCA, Gorice 19, 8 031/230-413
10400366
JAGNETA za zakol ali nadaljnjo rejo,
04/583-21-31	10400348
ZREBETA, lisca, rjavo 031/309-851
bel,
10400332
KUPIM
BAZEN, prevozni, hladilni za mleko od 200 do 250 I -z vso opremo. 8 04/250-
12-81	10400077
BIKCA, simentalca, starega do 14 dni, 8 031/245-415	10400198
PODARIM
KDOR RABI ODPADNO LISTJE, naj pride, pograbi, odpelje - center Kranja, 8 04/20-22-657	i0400344
ZAPOSLITVE
NUDIM
NATAKARJA ali NATAKARICO, zaposlimo za redno delo. Pogoji: delovne izkušnje. ustrezna izobrazba, lasten prevoz. Preša d.o.o., Cerklje, Pension Zaplata, Tupaliče 32, 4205 Preddvor, 8 04/255-62-50	io4ooo32,
PICOPEKA, in dekle za strežbo, zaposlim. Pavlin Dare s.p.. Sp. Bitnje 2. Žab-nica, 8 031/325-442	10400338
DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave. 8 041/718-019 io4ooo3o
GLAS
vNAftAA/.gorenjsklglas.sl
v MLEČNI RESTAVRACIJI, v Kranju zaposlimo slaščičarja-ko, zaželeno je vsaj dve leti delovnih izkušenj. Pisne ponudbe na naslov: Mlečna restavracija, Maistrov trg 13, Kranj	10400355
ZAPOSLIM peka in picopeka, zazelje-ne delovne izkušnje. Bernik Sašo s.p., Racovnik 35, Železniki. 8 041/799-
249	10400193
VOZNIKU C In E, kategorije v mednarodnem transportu. Rafael Čebulj s.p., Smledniška 126, Kranj, 8 041/744-178
10400188
ZAPOSLIMO ŠOFERJA, ter strojnika. IMG Kranj, d.o.o., Gorenjesavska c. 15, Kranj, 8 041/776-792	i0400298
VOZNIKU - VOZNICI, C in E kategorije v mednarodnem transportu, z ustrezno izobrazbo. Ažman, d.o.o.. Tržaška ul. 1, Lesce, 8 041/444-440	io4oo384
IMATE V SLUŽBI PREMAJHNO PLAČO?, Namenite nekaj časa za dodatni zaslužek in nas pokličite! MKZ, d.d.. Slovenska 29, Ljubljana, 8 070/610-118
10400347
KONIK d.o.o. PE DILE, vodilno slovensko podjetje na področju vodnih filtrov, zaradi širjenja svojega delovanja išče nove sodelavce-ke na področju TERENSKE PRODAJE. Zaželene so delovne izkušnje na področju prodaje. Možnost zaposlitve po uspešno opravljenem poiz-kusnem delu. Prijave pošlljite najkasneje do 10.01.05 na naslov: Konik d.o.o. PE DILE, Troblje 1. 2380 Slovenj Gradec, s pripisom "prijava na razpis 2" 10400059
VARILCA IN OBDELOVALCA KOVIN, z
izkušnjami. Pisne prijave na naslov: Lav-tar s.p., C. na Klanec 48, 4000 Kranj
10400357
ZA NEDOLOČEN ČAS, zaposlimo delavca kovinarske smeri (orodjar oblikovalec kovin) ali strojnega tehnika. Prednost imajo kandidati delovnimi z izkušnjami. MG METAL d.o.o., Grahovše 11, Tržič
10400033
MOŽNOST, mesečnega dodatnega zaslužka. Tomaž Jerančič s.p., Reševa 14, Kranj. 8 041/784-151, 041/43-43-83
10400367
IŠČEM
DELO IŠČE, uspešna inštruktorica matematike in fizike za OŠ in SS, 8 041 /874-
671	10400335
Inštruktor MATEMATIKE, išče delo: pomoč pri učenju in priprava na prevenanje znanja, 8 041/381-295
10400096
ZASTOPNIKOM, redna zaposlitev, za terensko prodajo artiklov za osebno nego. zagotavljamo uvajanje v delo ter najboljše pogoje za zastopnike in stranke. Sin ko pa. d.o.o. Žirovnica 78. Žirovnica. 8 040/666-345. 041 /793-367 10400123
ORODJARJA, z izkušnjami na orodjih za tlačni liv Al. Zn in plasike, 2 delavca v proizvodnji. delo na avtomatskih livarskih strojih In obdelava odlitkov, 1 delavec za sestavljanje drobnih kovinskih predmetov. Pisne ponudbe: VKP, d.o.o., Škofja Loka, Virmaše 104, 4220 Škofja Loka
10400305
INŠTRUKTOR matematike in fizike,
išče delo; pomoč pri učenju in priprava na preverjanje znanja, 8 041 /256-221
10400312
POMOČ V GOSPODINJSTVU, lahko mlajša upokojenka (okolica Bleda) za čiščenje in vzdrževanje večje stanovanjske hiše na Bledu. Lasten prevoz zaželen, šifra: BLED	10400371
AVTOKLEPARJA, redno zaposlim. Vrba. d.o.o., Struževo 4, Kranj. 8 041/614-7 2 2	10400081
IŠČEM delo kot šivilja, za manjša šiviljska popravila, 8 04/250-32-31, 040/88-41-55	i0400i86
GRADITE HIŠO, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico... Nudimo vse vrste elektroinstalacijskih del. Storitve nudimo hitro in ugodno. Valter Janez s.p., Nova vas 15a, Preddvor, 8 041/760-616	10400043
PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE, za
okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. GELD d.o.o.. Janeza Šmida 15, Jesenice, 8 04/580-60-26	10400250
RAČUNOVODSKE STORITVE, za podjetja, samostojne podjetnike in društva, dolgoletne izkušnje. Caroline 66, d.o.o., Trnovlje 9. Cerklje, PE Kranj Primskovo 8 070/666-990, 070/40-30-20
10400094
VAS MOTI HRUP S HODNIKOV?, Si želite mir v stanovanju ali kateri izmed sob? Protihrupno tapiciramo vaša vrata. NAGI k.d.. Golo brdo 113, Medvode, 8 040/563-715
10400340
IZOBRAŽEVANJE
i
IZOBRAŽKVAIIJI NUDIMO
NEMŠČINA, {z native speakerjem) ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA: inštrukcije, tečaji za vse stopnje, posebni tečaji za podjetja itd. - največ 6 udeležencev, konverzacija. DOBRA IDEJA - DARILNI BON ZA LETO 2005! Švicarska šola. Pot v Bitnje 16. Kranj. 8 04/23-12-520
10400057
MATEMATIKA, POSLOVNA MATEMATIKA, in FIZIKA pomoč za vse šole in študijske smeri. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p.. Milje 67. Visoko, 8 04/2^-31-145, 041/564-991
10400082
STORITVE
RAZNO
NUDIM
GRADIMO, od temeljev do strehe, adaptiramo - referenca Slovenci. D.M.D.. Ljubljanska 45. Kamnik. 8 031/327-119. milos.cvim@volja.net
10400343
PRODAM
TRGOVINA KOROTAN. Struževo 20 pri Kranju prodaja STEKLENICE vseh velikosti in vrst. vljudno vabljeni
10400352
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
FERDINAND GORTNAR
Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo osebju Kliničnega centra in Domu upokojencev Podbrdo za vso skrb in pomoč pri zdravljenju. Iskrena hvala pogrebni službi Navček, pevcem, trobentaču ter Zvezi borcev Češnjica in ge. Anči Bogataj za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Ančka^ otroci Lojze, Darko, Jožica in Boris z družinami
Železniki, 30. novembra 2004
^ ^ . ... v SPOMIN Ko t\'Oje zazelimo si blizine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoČe, saj verjeti noče, da te dragi, Janez, veČ med nami ni. i	
9. decembra 2004 minevata žalostni dve leti, odkar je prenehalo biti srce	našemu ljubljenemu
JANEZU JAVORNIKU, dr. spec, otorinolaringologu %	med.
Vsem, ki ohranjate spomin nanj, iskrena hvala.	
t VSI NJEGOVI 4	
Iščem te v travah, iščem te v vodah,
najdem te v zvezdah,
ki sijejo name.
(M. KAČIČ)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami
MAJDE KURENT
Z Labor pri Kraixju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala sodelavcem Adrie Airways, Iskraemeca in Surovine, pevcem, Komunali Kranj ter g. župniku Bojanu Likarju za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se dr. Jerajevi in osebju ZD Stražišče za dolgoletno skrb. Draga mami - srečen je tisti, ki se ga je dotaknila tvoja dobrota, nesebična pomoč, iskrena ljubezen in poštenost. Hvala ti Še enkrat za vse, kar si storila za nas. Počivaj v miru.
v
Žalujoči: sinova Stane in Metod z družinama, hčerka Mya z družino, vnukiiye Mateja,
Nina, Gaja, Kaja in Lara ter ostalo sorodstvo

ZADNJA STRAN / info@g-glas.sj
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
4n
1V4
'.»HS
neyitm
' ~ K
1^)2004.	ne BOfeD|ft.%«a MM* pfldften»
VFTEA

TOREK
SREDA
od 2 "C do 4
ČETRTEK
od 2°C do 4
od 2 do 4
Danes, v torek, jutri, v sredo, in četrtek bo v Zgornjesavski dolini in v višjih legah pretežno jasno in razmeroma toplo, drugod se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost.
Turške jedi so privabile številne obiskovalce v Restavracijo Ljubelj. Večer so začinili z nastopom trebušne plesalke.
Ljubelj - Kdor bi mislil, da vonjave vzhodnjaških jedi in orientalski zvoki ne sodyo v alpsko oko^e, bi se zmotil. Kolektiv podružnice Kompas na Ljubelju je prvič pripravil večer turške ku-hii\je in navdušil gorei\jske goste.
Ob prihodu v Restavracijo Ljubelj so gostom zaželeli dobrodošlico s šilcem turškega žganja in dimom iz nargile. To je bil le uvod v večerno spoznavanje čarov Orienta. A vse skupaj se je začelo že zjutraj, ko sta se Uroš Gorjanc iz Kranja in Anže Gombač iz Ljubljane lotila priprave hrane. Na pomoč so jima priskočili vodja kuhinje Majda ter kuharici Timka in Polona. Dosti dela je bilo za vse, saj je Uroš kot kuhar turškega veleposlanika v Sloveniji izbral prvovrsten meni. Kot je zaupal, je priprava turške hrane zelo zahtevna. Samo če je vse narejeno prav in z dušo, pridejo do izraza pravi okusi.
In kaj so obiskovalci okusili? Najprej je bila na krožniku piš-čančja solata z orehi. Nato je zadišala juha iz rdeče leče. Tudi cigara burek s solatnim šopkom
je Štel k predjedi. Za glavno jed so prinesli goveje svaljke v paradižnikovi omaki z marinirano
Trebušna plesalka Iryna je očara-a tudi žensko občinstvo.
zelenjavo in pečenim krompirjem v olupku. To je dopolnila trojna sladica z baklavo, kuhano sladko kutino in riževim pudingom s sladoledom. Kdor je želel, si je lahko naročil piŠčančji kebab in špinačno pito, strežba pa seje končala s turško kavo ali jabolčnim čajem. Vzdušje je s trebušnim plesom začinila Iryna Stankovich iz Kijeva, ki je poročena s Slovencem.
"Tak večer smo pripravili prvič. Vseh 22 zaposlenih, od katerih jih devet dela v gostinstvu, si prizadeva za večji obisk trgovine in restavracije. Spomladi smo slednjo polepšali z razstavo o razvoju smučanja, motornih dirk in gorništva. Radi bi uresničili zamisel o civilnih porokah na razgledni terasi in cerkvenih obredih v cerkvi sv. Ane. Zaenkrat prihajajo k nam v glavnem domači gostje, za katere organiziramo razna praznovanja. Imamo tudi animacije ob rojstnih dnevih otrok in ustvarjalne delavnice s Piko Nogavičko. Znani smo po sa-
Uroš Gorjanc (levo) in Anže Gombač pripravljata piščančji kebab.
mopostrežnih kosilih ob vikendih. Danes smo se odločili za eksotično ponudbo, ki so jo gostje dobro sprejeli," je povedala Helena Šparovec, vodja ljubeljske podružnice Kompas.
Želja, da bi goste spomnili na doživetja z dopusta v Turčiji, se je mnogim najbrž uresničila. Kdor še ni videl te dežele, pa ga bo gotovo zamikala.
Stoj an Saje
Novorojenčki
Minuli teden je, kar se rojstev tiče, na Gorenjskem minil v znamenju velikih številk. V Kranju se je rodilo namreč kar 27 novorojenčkov, na Jesenicah pa se je rodila korenjakinja, ki je tehtala kar 5.110 gramov.
V Kranju se je torej rodilo kar 27 novorojenčkov, med njimi 11 deklic in 16 predstavnikov "močnejšega" spola. Najlažji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.260 gramov, najtežjemu pa je tehtnica pokazala 3.790 gramov.
Na Jesenicah je svoje majcene otročičke v naročje prvič stisnilo 13 mamic, med njimi 6 deklice, 7 pa dečke. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.860 gramov, najtežja pa je bila, kot smo že uvodoma omenili, "mala" korenjakinja, ki je tehtala 5.110 gramov.
Kroparsko kovaštvo na Dunaju
Razstava Umetnost v železu je do sredine januarja na ogled tudi na Dunaju
v galeriji Slovenskega kulturnega centra Korotan.
GLASOV JEZ
Dunaj - Veseli dan kulture so 3. decembra kroparski kovači s svojimi izdelki ponesli tudi na Dunaj. "Letos prikazujemo ustvarjalnost v najbolj primarnem gradivu železu. Kroparski
kovači, ki po velikih krizah zad-
k
njih let ubirajo nove poti, se tu predstavljajo ne le z dediščino, ampak sodobno ustvarjalnostjo," je razstavi na pot v uvodnem nagovoru ob odprtju med drugim povedal etnolog dr. Janez Bogataj. Zasluge, da so se izdelki na ogled premaknili bližje k Evropi, gre pripisati odprtosti Slovenskega kulturnega centra Korotan, Tržiškemu muzeju in Uku Kropa.
"Občudujem Kroparje, predvsem njihovo skrb za nadaljeva-
nje kovaške tradicije. Želim si, da bi tudi pri nas v Tržiču našli posluh za ohranjanje tistega, kar nam je še ostalo. Kot pomembna etnološka prireditev nam je kovaški šmaren lahko za zgled pri naši, prav tako etnološki prireditvi, šuštarski nedelji," je dejala ravnateljica Tržiškega muzeja Melanija Primožič. EHinaj je za razstavljavce dobra priložnost, možnost ima le visoka kakovost.
Direktor Uko Kropa Tomaž Peternel šteje predstavitev v evropski metropoli kot zahvalo štiriletnemu oživljanju kovaške tradicije. "Delamo enako kot naši predniki, ki so v Kropi kovali svoje izdelke in jih ponesli v svet." Ve, da ima predstavitev
izdelkov poleg umetnostnega vidika in ohranjanja zgodovinskega izročila tudi poslovni pomen. "Evropski prostor nam z vstopom v Evropsko unijo daje nove možnosti, širino in nove priložnosti. Slovenski trg je premajhen, treba seje odpreti. Zato razstava na Dunaju veliko po-
meni.

"Pravijo, da je slovenska umetnost vedno zelo kakovostna in zanimivo predstavljena. Ne predstavljamo samo enega seg-' menta, ampak promoviramo vse veje slovenske umetnosti - tudi glasbo, arhitekturo, slikarstvo, kiparstvo, fotografyo," še dodaja direktor Korotana mag. Anton Levstek.
Mend i Kokot
Kjer se prašič valja ...
Kranj - Znani rek "kjer se osel valja, dlako pusti", bi v tem primeru upravičeno spremenili v "kjer se prašič valja, svinjarijo pusti". Gre za plato med stavbama Telekoma in nekdanjega Vina piva, ki se je po defiacionalizaciji vrnil v zasebno posest. Očitno pa lastnik nima prave ideje, kaj bi z vrnjenim premoženjem. Na eni strani stavbe ze nekaj let zeva izkop, na drugi je omenjeni plato (na sliki), kjer se ob desetih, enajstih zvečer dobivajo mladi, ki očitno nimajo početi kaj bolj pametnega, kot popivati. Dokazi so tu. Svinjarija je natanko nasproti Prešernovega gaja, ki zvečer nezazelenim obiskovalcem zapre vrata. Sramota za Prešernovo mesto!
LOTO
Rezultati žrebanja 49. kroga
igre na srečo 5. decennbra 2004
Izžrebane številke: 8, 12, 18, 24, 25, 38, 39 in dodatna 7
zžrebana Lotko številka pa je: 761738
V 50. krogu za sedmico predvidoma 510.000.000 SIT
dobitek LOTKO predvidoma 35.000.000 SIT
RADIO KRANJ d.o.o.
Stritarjeva ul. 6, KRANJ
^
TELEFON: (0<4) 2812-
<04) 2812-
(04) 2022-(051> 303-
FAX;
(04) 2B12-(04) 2812-
RirDAKt;! iA
TRŽENJE
PROGRAM PHfXjRAM <35 M
lir:OW<CUA
"!RŽ£Nje

F-pošto:
raciiokranJ<|$radio«*kranJ«si
spfetna stran:
WWw« ra d ra nj • ft i
Miklavž še obdaruje
Tokrat smo preverjali, kako živa je tradicija obdarovai^ja za svetega Miklavža. Izkazalo se je, da Miklavž še vedno dobro konkurira Božičku in dedku Mrazu in da ste bili v minulem letu zelo pridni.
Marya BuliČ, Kranj: "Zaenkrat nisem Še ničesar dobila. Ponavadi dobim kakšne malenkosti, sladkarije in mandarine. Kot otroka me je Miklavž vedno obdaroval. Spominjam se, da kako nestrpno smo ga pričakovali. Mama je bila tista, kije ohranjala tradicijo."
Simon Tratnik, Kranj:
"Meni je Miklavž tako kot že nekaj let doslej prinesel denar. Verjetno si bom kupil čevlje in še kaj drugega. Ko sem bil majhen, sem dobil kakšne sladkarije in igrače. Do sedaj ni Miklavž oziroma moja babica še nobeno leto pozabil name."
Ana Rakova, Kranj: "Sem že prestara, da bi mi Miklavž kaj prinesel, pa tudi majhnih otrok, ki bi jih lahko obdarovali, nimamo. Ko sem bila še majhna deklica, nas pa je obdaroval. Bila sem rudarski otrok in dobivala sem skromna darila: suhe hruške, pero, zvezek in svinčnik, za sveža jabolka pa ni bilo več denarja. Danes so povsem drugi Časi, otroci se mi zdijo veliko preveč razvajeni."
Anže Majcen, Kranj:
"Doma mi je Miklavž pustil uteži za "kvih-tanje", drugam pa nisem šel še nič pogledat. Tudi kot otrok sem dobival darila, ponavadi igrače, zadnja leta pa večkrat tudi denar, za katerega si potem sam izberem darilo."
Hana Fur-Ian, Nova Gorica: "Zaenkrat
•

nisem se nic dobila, ker študiram v Kranju. Verjetno mi je pri babici pustil kakšno malenkost. Drugače pa imamo bolj navado, da se obdarujemo za dedka Mraza in Božička."
Ana Hartman, feto: Polona Mlakar Baldasin
nHJBOLJ POSLUSBiin DHOUSKR POSrRJH HB iiilK^nJSKHi)
LOČANKA
www.gorenjskiglas.si
GORENJSKI GLAS d o o . ZcHSOva ul 1, Kranj
J
J