Medvode Dom 373 Trideset let.. s 373.3(497 4Meduode)(091)(082) m OŠ MEDVODE SOLA kjer stn'i Oga ustanova domača, SbfS?ek,oplmojegao-^ speljale ne bilečsladlf ^ '2 tV°jega sveta' eb'le, sladkosti svetle McDonaldsa nXalPHnC0inmehk0roko’ w i! .l b 2unai sveta, dobil bi jo v jedilnici pri malici. Bi mirno vozil svoj bicikel. M'ha Mihovi 'ec, 7. b ;NAŠOLAMHWODE ičericev se \ '^^"lakoVetosedeVov^P6 ' ^-sar- Da Wie naprej sU«^ ^aB, da^ebodovVeS.;teporlovno , nVnUŠ,7.b ŠOLA UČENCEM , Marija Kržišnik Mali učenjaki ste se danes tukaj zbrali, da bi skupaj moj rojstni dan praznovali. Dolgih trideset let je minilo. In v teh ietih je mnogo prijateljstev vzklilo. Iz leta v leto so šli rodovi, iz leta v leto so se gradili zidovi. Bilo je veliko smeha in solz, tridesetkrat me je že obiskala jesen in s sabo prinesla darov in bremen. Vendar, prijatelji moji, naj vam nekaj povem: te stene so se z vami učile brati, in mize so se z vami učile pisati, na hodnikih so prve simpatije vzklile, v teh učilnicah so se prve sanje rodile. Vaši možgančki ne smejo nikoli zaspati, zato je treba domače naloge pisati. S tem se boste veliko naučili in pri kontrolkah boljše ocene dobili. Učitelje spoštujte in jih s pridnostjo nagrajujte, meni in njim bo v veselje, ko boste uresničili svoje sanje in želje. Jaz si želim še nadaljnje rodove, za vas pa, da bi učenje obrodilo sadove. Naj bo učenja, pridnosti in uspeha, v srcih pa sreče, veselja in smeha. Zdaj vsi skupaj nazdravimo meni - šoli - tridesetletnici in na vse, kar nas skupnega čaka: veliko učenja, malo trpljenja ter mnogo veselja! Vaša šola 11204512 Impresum Založnik: OŠ Medvode Zbrala in uredila: Robert Žavbi in Irena Sonc Šlenc Fotografije: Arhiv OŠ Medvode Oblikovanje in računalniški prelom: Nečemarsonc Tisk:T.K.B.M., d.o.o. Naklada: 500 izvodov Medvode, oktober 2011 VSEBINA 4 Beležimo dogodkejretje desetletje, Nekaj utrinkov iz šolske kronike, Intervju z mami, Spomini na gradnjo prizidka, Ob 30-letnici, Šola 8 Zdravo živimo_Projekt Zdrava šola, Spodbujanje nekajenja Spomin na osnovnošolske dni, Prazen Žakelj ne stoji pokonci 11 Veliko ustvarjamoJJkovne delavnice v prvi triadi, Intervju s teto, Uspešni ustvarjalci, Moj najljubši predmet, Mojih devet let, Filmski krožek Medvode 16 Dovršeno izdelujemo_Praktično delo v učilnici tehnike in tehnologije, Moj najljubši predmet, Tehniški dan v šestih razredih, Učenje 19 Raziskujemo naravo_Naravoslovno-raziskovalni tabor, Naravoslovni tabori v tretjem oziroma četrtem razredu, Medvedje brdo, Poročilo z naravoslovnega tabora, Pohodna šola 24 Sodelujemo in potujemo_Pouk nekoliko drugače, Sodelovanje s starši, O ljudskih glasbilih nas je učila moja mami, Mednarodni projekt Comenius 28 Radi beremo in pišemo „Angleška in nemška bralna značka. Mednarodna raziskava bralne pismenosti, Tekmovanje za bralno značko, I Have a Magic Wand, In a Waiting Room with Barbie..., Moj najljubši predmet, I've Got a Magic Wand, Song About Food 32 Razpravljamo in predstavljamo_Otroški parlament, Spomini bodoče učiteljice, Sejem Turizem in prosti čas 34 Kulturno nastopamoJJčenci razredne stopnje in kultura, Gledališki krožek, Intervju z mojo mami, Naša šola, Delovanje pevskih zborov 38 Dobro bivamo_Podaljšano bivanje, Moj razred 40 Športno uživamo_Najboljši športni rezultati v zadnjem desetletju, Moj najljubši predmet, Zimska šola v naravi, Dnevniški zapis 44 Pomagamo in se veselimo_ Zrcalo, Miklavžev sejem, Vesela šola, O šoli, Zbiranje starega papirja, Težka osnovnošolska pot 47 Uspevamo_ Verižni eksperiment, OŠ Medvode, Najvidnejši rezultati na državnih tekmovanjih 54 Šola, to smo mi _ Seznam zaposlenih, Fotografije generacij, Utrinki z dvajestletnice rXlltidL» ki’V ’’Ustvarjalni gib” osnovnošolcev Uspešni učenci in dobri Uudje O “,2rU;Pn ‘raral «pacajo M ^,0„km,™*- TRETJE \rA V|* H«Sa4 ^ IL " •, '& “! ra 11.fcX’CÄ^ ' «avi previl v ha rud. i donu nav.«*™™ Oti«™ V.JÜT b f’i. iü - Srt ' ^ .*> - iiiTtr '.'*3 •! * DESETLETJE Marija Kržišnik r Pa poglejmo zadnje desetletje našega vzgojno-izobraževalnega procesa. Vpeljali smo veliko projektov, kjer je lahko vsak učenec izrazil svojo nadarjenost in interese. Pri tem smo tudi učitelji gradili likdobrega učitelja, saj smo v različnih projektih iskali nove in boljše poti za izboljšanje V Medvodah KLUB STARŠEV vzgojno-izobraževalnega procesa. V projektu Poslušanje so učenci spoznavali in ugotovili, kako pomembno je poslušanje. Med našimi učenci je veliko nadarjenih, zato smo iskali poti in načine, da so izrazili to svojo nadarjenost. S pomočjo učencev smo učitelji oblikovali dobre razredne skupnosti, v katerih naj bi se sleherni učenec počutil sproščeno in domače. Ko je bila šola stara 25 let (2007), smo dobili nove šolske prostore za potrebe devetletke, kar smo obeležili s praznovanjem. Vzgojno-učni proces je vsako leto tekel po učnem načrtu, tako smo izvedli bogate kulturne, zanimive naravoslovne in razgibane športne dneve. Ekskurzije so popeljale naše učence po vsej Sloveniji. Tako so postopoma spoznavali lepote naše domovine. V okviru naravoslovja so naši učitelji in mentorji uspešno vzgojili mlade fizike, matematike, biologe in kemike. Na različnih, tekmovanjih (šolskih, področnih in državnih) so učenci dosegli številna bronasta, srebrna in zlata priznanja. Prav tako gredo vse pohvale nacionalnim preizkusom znanja, na katerih so učenci dosegali nadpovprečne rezultate. V okviru mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2007 smo preverili naravoslovno znanje učencev 8. razredov tudi na naši šoli. V raziskavi je sodelovalo 50 držav in 150 šol. Naši učenci so se s svoli jim znanjem uvrstili v zgornjo tretjino, i In še bi lahko naštevali. I Vsak, prav vsak je prispeval svoj del, da S je iz majhnega raslo veliko, da je iz semena pognala sadika in obrodila svoj sad, da so : sanje postale resnica, da smo iz prvošolčkov i oblikovali odrasle ljudi, ki bodo preteklost popeljali v prihodnost. bC-X' Diskriminacija tudi v šoli Nekateri učenci so deležni posmeha zaradi oblačil in otafr iz katerega izhajajo, so med drugim ' mladi parlamentarci na občinskem otroškem parlamentu. prt»», ki jc it*mU >rC Ux J»* un. kar je nape» doslej -U *'** ■ m pooitai 0pnaa drug dragega Ugotovili in», da je mak evi na. v leto m » mm od.no. dni, od dnigega. MeJiel„oe oc^or. junic in nape»-Mi je irrha nSe»»n po mimi poči. Ur »cli» lako /a bolid km la t»mi. - 1. I..m..t:.i .... s rtunfB' ^ — j» im-'' ' 2. Dobrodelni Miklavžev sejem It - SOTOČJE INTERVJU Z MAMI Moja mamica Marjana je bila v tako imenovani drugi generaciji, saj je junija 1983 končala osnovno šolo v Medvodah. Bila je odlična učenka vseh osem let, zato je, kot mi je povedala, tudi vpisana v zlato knjigo. Te knjige sicer še nikoli ni videla, a verjame, da še vedno obstaja. Na medvoško osnovno šolo, ki jo je obiskovala le dve leti, nato pa je odšla na srednjo družboslovno-jezikovno šolo v Škofjo Loko, ima zelo lepe spomine. Prav tako pa tudi na prvo ravnateljico Ano Novak in učitelje. Kateri je tvoj najlepši spomin na šolo? Verjetno je to spomin na odprtje šole. Prav jaz sem bila tis ta učenka, ki jo je doletela čast, daje ob odprtju prerezala trak. Po navadi pomembne objekte odpirajo politiki, župani... Ne vem točno zakaj, a takrat sem imela to čast jaz. Spomnim se, da na začetku septembra šola, katero je zgradilo podjetje Primorje iz Ajdovščine, še ni bila čisto dokončana. Drugače pasmo bili otroci navdušeni, saj smo morali prej pešačiti ali pa se s kolesi voziti v staro in utesnjeno šolo v Presko. la nas je tudi sedanja lo prijetna. Prav tako se sorju biologije Franciju Brejcu ------travoslovnih dni, ko »moral skrbeti zadel suvalo kroglo. Ker smo tudi sobne rože. Spomnim se, —obtožila, kako učitelj Brejc tolažil, da ni me jčiteljicaAndaGvajc, ki je bila zelo prijet spominjam zabavnih ur pri ProfesoJU b“ ,n tako imenovanih športnih oziroma na, smo urejali okolico šole. Nas razred je .. žive meje in opleti mesto, kjer se je s_. _ apio hitro končali, smo presajali t-- _ da nas je ravnateljica Ana Novak vsa zgrozen mučimo fikuse, medtem pa nas je l_ hndeea, če rastlina izgubi kakšno korenino. Česa se spominjaš od odprtja šole? Tega dne se pravzaprav bolj slabo spominjam. Vem, da sem pela v pevskem zboru, recitirala sem in tudi prerezala trak. Sola seje najprej imenovala po partizanskem pesniku Otu Vrhuncu - Blažu Ostrovrharju, ki so jo čez nekaj let preimenovali v Osnovno šolo Medvode. Ob odprtju sem bila učenka 7. a razreda. Spomnim se še, da smo se sošolci, ki smo bili skupaj le dve leti, bolj slabo poznali, ker smo prihajali iz različnih razredov. Veronika Hanc, 7.a Katerih dogodivščin se najbolj spominjaš? Moja prva razredničarka je bila profesorica slovenščine Ivanka Demšar. Bila je zelo prijazna, pa tudi huda, če nismo sodelovali pri pouku. Za največjega »frajerja« I je veljal učitelj tehničnega pouka Roman Vaupotič. Bil l je nekoliko nekonvencionalen, saj je hotel s takšnim 1 pristopom v nas spodbuditi zanimanje za tehniko. V \ spominu sta mi ostala valeta in seveda štiridnevni Svetlobno onesnaženje v Medvodah jde so na držav nem srečanju mladih raziskovalcev za nalogo Svetlobno ooesnažcnjc v Medvodah prejele bronasto priznanje. , alfj ioob . t*. t Ut/vdtr- BELEŽIMO DOGODKE „raznovanie na mednoški š. MaOSMed»011' sä»- ». ***^?SF— «*"2 %J*■""•“ upravne ho. »te*’P* Lončno » «* P®« ««vi«)«"' '««V, ,vknUce tok PtoP«" *»'«> **°zzrJ**** k» ojp«jo i* » *sf Odpoje Godb. w, drtav- ,pu a o-o. ^^rssßs 2ÄSÄÄSS-.; a občino M~~~\ 1PU A o 'Jübnh £ In*)»* >*» * ^Sc,mUU 186 a*»**™?- «U) več w p. jc *** «"TÄ 5—' Junija 2006 smo začeli priprave za nadgradnjo ter prizidek in adaptacijo kuhinje osnovne šole. Za to, da le ne bi šlo vse po načrtih, je poskrbelo vreme, saj so se kmalu po odkrivanju strehe začele nevihte, ki so dodobra namočile spodnje prostore. Sprva je gradnja potekala izredno počasi, tudi zaradi časa počitnic in dopustov. Koje bila gradnja strehe vendarle končana, pa seje izkazalo, da ta ni takšna, kot bi morala biti. Zato je sledila ponovna izbira krovca za novo streho, ki pa je potem končno ustrezala temu nazivu. Dočakali smo tudi začetek gradnje notranjih prostorov, kjer se je že pokazala osnovna oblika njihove razporeditve. A že takrat seje vedelo tudi, da dokončanje del in odprtje še ne bosta M rWl Vi! d ms m 1 m 1 m i^L *• ■ Nekaj zapletov smo imeli med grajenjem strehe. Težave so se pokazale zaradi neodgovornosti krovcev. Ti so denimo neki petek, ob 14. uri, kljub napol odkriti strehi in napovedi o hudih nalivih, odšli domov v Mursko Soboto, češ naj kar gasilci zaščitijo gradbišče pred nalivi... septembra. Pravi podvig je bilo zavarovanje gradbišča tako, da je bila zagotovljena varnost tako za učence kot tudi za delavce šole, a smo uspešno prestali tudi to. Ko seje začela izbirati in naročati oprema, smo se zavedali, da bomo slavnostno odprtje dočakali, vendar šele po novem letu. Padaaa zadnja stena stare telovadnice nove. Trak je slavnostno prerezal medvoški župan Stanislav Žagar. Tako smo končno dočakali ta težko pričakovani trenutek, ko smo se veselili selitve v nove prostore skupaj z učenci in delavci šole. Gradnja prizidka Poplavljena učilnica OB30-LETN1CI V«el sem,ke. sem nalotob obletnici. V šoli mi je všeč, ketsm0 J »rjfess šola zdaj bol) modern •v na§a SSÄ,k^-r zabavaš in pokažeš slovensko kultura Nova telovadnica mi je tudi vsec, sa) ) veliko večja in bolj moderna od pre)sn| . V zadnjem desetletju so tud nared. novoknjižnicovšolcTamsaabko izposodimo knjige vseh vrst. Na šoli imamo tudi tekmovania, kot so bralna značka, Cankarjevo pnznanie, Sovanjeizl^-V^1 si lahko pred začetkom šolskega leta izberemo, ali bomo kn)ige (učbenike) kupili ali si jih bomo izposodili iz knjižnice.To se prav,, daje šola skoraj popolna. Meni jevšeč in upam, da bo všeč tudi naslednjim učencem. Nisem se še rodila ko sola se je zgradila. , e®a le mnogo let P^eJr0iivP02abil|Štet. le telol3dn?comVk° JJ *** kot tedal Tekomletsevšnl !ve,C?azdaJ- a kar Hekaj je takih Ti jih *UC'te,Jev >e Ustilo, n-«Pustilo, se oT;feT0'e0d^ka ^amotud,vr!et,,r i0 ki:skrbijo za načP, ^ Jein kuha”ce, patudivde^T LCneŽe,odčke, da se v njih ne nakopicW ° ** ^ učilnice, ss:?;*' P» i. ta Pun,|P. učencem. Sira zboru učiteljev jn Luka Banič, 7. b An'ta Kalan, 8.a ZDRAVO ŽIVIMO Pravijo, da nam po določenem času v spominu ostanejo večinoma lepe stvari, ki smo jih doživeli in te modre besede moram tudi sama potrditi. Sestra meje pred nekaj dnevi prosila, da naj še enkrat pomislim na svoje dni v osnovni šoli, in tako sem začela razmišljati o tem, kaj vse sem doživela v osmih letih osnovnošolskega življenja in tudi v letih po tem. Spominjam se, kako sem se pred svojim prvim dnem v OŠ Medvode je v projektu od leta 2008. Delujemo v okviru-Brigita Svoijšak Inštituta za Varovanje zdravja Republike Slovenije. Da smo v projekt prišli, je bilo potrebno na Inštitut poslati obsežno dokumentacijo z vsemi potrebnimi podatki o življenju in delu šole. Tudi sprotna načrtovanja in evalvacije pošiljamo na njihov naslov. K projektu smo pristopili v prepričanju, daje naša šola že zdrava šola. Trudimo se spodbujati zdrav način življenja, upoštevati strpnost, drugačnost, ponujati preventivne programe, pomagati pri razvijanju pozitivnega mišljenja, samospoštovanja itd. Zavedamo se, da se učenci v okolju, ki skrbi za telesno, duševno, socialno in okoljsko zdravje, tudi raje učijo in delajo. Posledice tega procesa pa se kažejo v boljših učnih rezultatih. V prihodnjem šolskem letu bomo še večjo pozornost posvetili prehrani in načinu prehranjevanja ter prehranjevalnim navadam, večji športni aktivnosti, ločevanju odpadkov in splošni okoljski ozaveščenosti. Utrinek s papirne akcije lovih zgodb; ■o popeljejo Od leta 2003 naprej na naši šoli izvajamo projekt SPODBUJANJE NEKAJENJA. Sprva smo v 3. razredu osemletne, kasneje pa v 4. razredu devetletne osnovne šole, začeli učence postopoma seznanjati s škodljivimi vplivi in posledicami kajenja. Člani tima projekta Zdrava šola Vsako leto ugotavljamo, da so kadilci pogosteje bolni kot nekadilci, da je kajenje škodljiva navada in da tobak onesnažuje okolje. Otroci izjavljajo, da jih moti, če je prostor, v katerem se nahajajo, zakajen. Zavedajo se, da lahko tudi nekadilci, ki vdihujejo zrak v zakajenem prostoru, zbolijo za enakimi boleznimi kot kadilci. Učenci so večinoma do kajenja zelo kritični in skušajo vplivati tudi na svoje starše, da bi prenehali s kajenjem ali ga vsaj omejili. biti velika in odrasla. Seveda sem kmalu po prihodu v šolo izgubila nekaj navdušenja nad učenjem, kot večina otrok, pa vendar mi v osmih letih ni bilo v stavbi Osnovne šole Medvode prav nič hudega. Je pa od prvega šolskega dneva res minilo že kar nekaj let. Šolski prag sem namreč prestopila že leta 1997. Imela sem super sošolce in sošolke, z nekaterimi smo žal skoraj izgubili stike, pa vendar mi je v spominu ostala poštenost mojih »sotrpinov«. Med nami ni bilo hinavščine in koje bilo treba, smo vedno držali skupaj. Kolegialnost in pripravljenost pomagati drugim sta po mojem mnenju dve najpomembnejši lastnosti, ki smo ju osvojili prek več preživetih let skupaj v razredu. Seveda je pomembno znanje, vendar je za mlade in za otroke še bolj pomembno, da se v svoji koži in v družbi vrstnikov dobro počutijo. Jaz sem se v družbi sošolcev in sošolk zelo dobro počutila. Ker imam še tri mlajše sestrice, vsak dan znova na neki način podoživljam osnovnošolske Opisujeta učitelje in ■ učiteljice in dostikrat ugotavljam, da se v več kot desetih letih večinoma niso prav nič spremenili. Prav vsak ima še vedno lastnosti, ki so edinstvene za vsakega posebej. Čeprav smo se dostikrat pritoževali nad učitelji, pa sem se po toliko letih resnično spomnila le dobrih stvari in seveda marsikaterih smešnih prigod. Zdi se mi brezpredmetno, da opisujem vsakega učitelja, ki me je imel v osemletki, in pripovedujem zgodbice, ki so v šoli še vedno žive. Raje bom poudarila to, da mi je osnovna šola dala tisto nekaj, da sem na nadaljnji življenjski poti znala razmišljati s svojo glavo in se dobro počutiti v družbi vrstnikov. Po končani osnovni šoli sem PRAZEN ŽAKELJ NE STOJI POKONCI Zdrava šola in urejena šolska prehrana Andrej Flajnik pridobila še »ec pillateli« z«jP»™in odno se z javoostmi V fakulteti za družbene vede. Stud zanimjvlh stvari, ki živlipnju si želim mnogo stvari» se ve ] , moram o sebi odkriti. ?.h mola, i raziskati, še vedno je veliko tega kar moram os^ ^ ^ .. ac.n pri 18 letihm.sMa da »itak ve ^ ^ ^ ^ »jvahen jn .-tih, sem ugotovila, da se z ;n ìHpì Vsak dan se mi utrne zelo klepetav otrok ter vedno polna «H ro sledjca tudi tega, da kaka nova ideja in predvidevam, da \e ^ ^ ravno na bruhanje, sem se v osnovni šoli dobro pocu ' nQvjm šolskim dnem nap- ko sem morala zjutraj vstati in se prestopile prag Osnovne roti. Vsem naslednjim generacijam. k, bodo prestop ^ šole Medvode, vsem tistim, ki ze J nodarila misel ki je sicer ,„d, tistim, ki so osnovno šolo še »si, žicom štitibisMoiaoćon, nevidno.« (Mali princ) Če pogledamo, koliko časa preživijo naši učenci na šoli, je skoraj samoumevno, da v tem času zaužijejo vsaj en dnevni obrok. Ker smo vključeni v projekt Zdrave šole in ker želimo, da so naši učenci zdravi, zadovoljni in posledično tudi uspešni, si vsi, ki smo odgovorni za prehranjevanje vseh na šoli, prizadevamo za to, da sledimo načelom zdrave prehrane. Maša Pirnat S prenovo in dozidavo naše šole se je posodobila tudi šolska kuhinja. V njej so vsi nujno potrebni pripomočki in naprave za sodobno pripravo hrane. Vse te naprave pa ne skuhajo hrane samodejno, ampak za to poskrbijo kuharice in kuharji. Na tem mestu moram omeniti dolgoletno vodjo kuhinje Ko govorimo o zdravi prehrani, s tem mislimo uravnoteženo prehrano. Definicija uravnotežene prehrane po Michellu (1962, povz. po Pokoren, 1998) je tista prehrana, ki vsebuje vse esencialne hranljive snovi v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za delovanje vseh funkcij organizma v največji možni meri. Esencialne snovi so torej tiste snovi, ki jih naš organizem nujno potrebuje za svoje delovanje in jih ne more pridobiti na noben drug način kot samo s hrano. To pa lahko dosežemo z določenimi socialnimi pogoji. Ti pogoji so: • možnost za zdravo pridelavo hrane, • pravilna porazdelitev živil, • možnost za uvoz in pravilno shranjevanje živil, • znanje o pravilni prehrani ... Kdo je torej odgovoren za sledenje načelom zdrave prehrane? Pri nas za to neposredno skrbijo vsi zaposleni v kuhinji, vodja šolske prehrane in učiteljica za gospodinjstvo, ki v okviru ur gospodinjskega pouka in izbirnih vsebin poučuje učence o pomenu zdravega prehranjevanja in zdrave ter sodobne priprave hrane. O pomenu zdrave prehrane in vplivu posameznih hraniv na delovanje organizma se učenci seznanijo tudi pri urah biologije. Posredno pa za zdrav način prehranjevanja skrbijo vsi zaposleni na šoli, zlasti s svojim zgledom. Ljubico Vovk, ki je v njej delovala od samega začetka šole pa do svoje upokojitve lanskega leta. Gospa Ljubica je vzpostavila režim dela v kuhinji, zlasti se je trudila slediti sodobnim trendom v prehranjevanju in pripravi hrane, kar je uspešno prenašala na vse zaposlene v kuhinji. Mislim, da je posebna kvaliteta naše šolske kuhinje ta, da v njej pripravljamo hrano iz svežih surovin in se pri tem trudimo uporabljati čim manj industrijsko pripravljenih izdelkov in dodatkov. Da je hrana iz naše kuhinje okusna, kvalitetna in pestra, potrjujejo ZDRAVO ŽIVIMO tudi gostje, ki se prehranjujejo pri nas in imajo izkušnje iz drugih šolskih kuhinj. Po upokojitvi gospe Ljubice je njene zadolžitve Če želimo, da nam zaužita hrana nudi vse užitke, je pomembno tudi, kako hrano zaužijemo. Zaposleni v kuhinji in vsi delavci šole se trudimo učencem omogočiti uživanje hrane v primernem in mirnem okolju. To želimo prenesti na vse učence in jih stalno opozarjamo, naj si vzamejo čas in hrano zaužijejo v miru ter omogočijo tudi drugim uživanje v prehranjevanju. Trudimo se tudi povečati ozaveščenost učencev o pomenu zadostnega števila dnevnih obrokov. Pri tem posebej izpostavljamo zajtrk, ki ga prijavljenim učencem tudi ponudimo v šoli. Zajtrk je pomemben obrok, ker je prvi dnevni obrok, s katerim organizmu priskrbimo potrebno energijo za uspešno delovanje v prvi polovici dneva. Zajtrkovanje je v veliki meri odvisno tudi od družinskih navad, zato poskušamo ozavestiti tudi starše, naj s svojim zgledom omogočijo svojim otrokom zdravo prehranjevanje. Tako bomo vsi skupaj poskrbeli, da bodo naši učenci zdravi in posledično tudi uspešni v življenju. Prvošolci pri kosilu Bernarda Belec, Matjaž Kržišnik, Milena Gaber uspešno prevzela gospa Bernarda Belec. Intervju s teto Moja teta je pred 35 leti začela obiskovati osnovno šo/o v Preski. Ko pa je bila zgrajena nova osnovna šola v Medvodah, seje teta prešolala na novo šolo, saj ji je bila veliko bližje. Od takrat je minilo že 30 let, koje prvič stopila v novo Osnovno šo/o Medvode. Bilo je 1. septembra 1981, ko je prišla v peti razred. Nekaj sošolcev iz Medvod se je tudi odločilo za enak prehod iz Osnovne šole Preska v novo šolo v Medvodah. Tudi nekaj učiteljev se je prvič na novo zaposlilo v novi šoli in zapustilo osnovno šolo v Preski. Teto pa sem o njenih spominih na šolo še bolj podrobno povprašal. Zelo me je zanimalo, kaj mi bo povedala in kako je bilo na Osnovni šoli Medvode pred 30 leti. česa se najbolj spominjaš iz Osnovne šole Medvode in zakaj? Zelo dobro se še spominjam prvega dne, ko sem bila vsa v pričakovanju, kako bo v^ ^ novi šoli. Bilo mi je zelo vsec, da sem šla v novo šolo, novo lepo stavbo, ki je bila takrat moderna, pa še bližje ]e bila : mojemu domu. Bila pa sem l tudi vesela, ker je prišlo^ 1 iz Osnovne šole Preska se š nekaj mojih sošolcev in % učiteljev, tako da mi m bil I vse čisto novo. Najbolj 9 - —'“"jar NaJ'b°lj sem si zeleh h k relik° dolsko lgrJt;n,'lme,a^u eolski avtobus h J * bl Vozil živeta skupaj s svolimi ^ kjer sem Moniko. J s tar si in sestro S°H Medvode? V °Snovni >e še«dispóni^8°divščin*> ki se zdajšnji ravnateljaml’ Je.b'la' koie !fno vzgojo Pp B nt ucil Sočloveka, mene pa sJ'V6 U^',l r'sanja Morala sem sedeti n w ^ '23 model■ narisati. Še danes P me morali občutkov. anesse pomnim teh Alenka Kuder - Gaber Učenci prve triade zelo uspešno ustvarjajo na likovnih delavnicah. Svoje spretnosti razvijajo na različnih likovnih področjih. Ideje, ki jih prenesejo na svoje izdelke, popestrijo učilnice in hodnike šole. Učenci uspešno sodelujejo na različnih natečajih. Tretješolke - bodoče umetnice, polne idej in ustvarjalnosti ■m imela samo v razredu, obiskovala šolo in na solski ci Drugače pa stikov nimam |i učiteljev se spominjaš in ajbolj ostali v spominu. Lj sem si zapomnila učitelje: Bizanta, Olgo Kočar, Andò , Tatjano Dermota, Marijo ' MoicoBočko, Brejca m Največkrat nagrajeni tretješolci v šolskem letu 2010/11 Erik Okoliš, 7.b ki jim mnogokrat prinašajo nagrade. Kot posamezniki pa imajo pogosto svoje stvaritve objavljene v njim priljubljenih revijah Zmajček in Ciciban. VELIKO USTVARJAMO ,NA5L]UBŠlPRroWET wmatMummmmmmmm V šolskem letu 2003/2004 so bili naši učenci in učenke izredno uspešni na likovnem področju. Sodelovali so na številnih likovnih razstavah, likovnih kolonijah, ex tempo-rih in likovnih natečajih, na katerih so prejeli lepo število nagrad in priznanj. Na svojstven likovni način so izražali svoja razmišljanja o svetu, v katerem bivajo. Še vedno se spomnim svojega prvega šolskega dne. Bolj slabo, a kljub temu. V šolo sta me pospremila starša, na hrbtu sem imela velikansko torbo, v njej pa kup zvezkov. S sestrico sva se držali za roke in se nestrpno gugali na petah. Razred je bil majhen, a svetel, na mizah so nas čakale tortice. Nekaj otrok sem že poznala, a večinoma smo se le nezaupljivo spogledovali. V razredu sta nas že čakali učiteljici, Irena Humek Kok in Simona Omerzu. Prijazno sta nas pozdravili, se predstavili in nam zaželeli lepo šolsko leto. In res je bilo. Učiteljica Irena me je velikokrat pohvalila, otroci smo se spoznali in postali dobri prijatelji, se družili na rojstnodnevn.h zabavah... Gospa Irena me je učila dobra tri leta in še zdaj mi je neznansko všeč. Včasih jo srečam na hodniku in jo pozdravim. Nedavno je pohvalila mojo jakno. Le kje je tretji razred, ko smo dekleta skupaj z našo učiteljico Ireno opazovala učence na dvorišču pred šolo in ocenjevala njihovo obleko ter čevlje? ^ V četrtem razredu sem dobila novo učiteljico Damjano Šubic, ki nam je vsake toliko časa razdelila teste - take, ki jih je potem ocenila s številkami od ena do pet. Učenci so vsakokrat potožili, kako nepraktični so, a moja največja mora so bili nareki. Pravilo, ki se ga moram držati še zdaj, pa je naslednje-, pred ki, ko, da, če vejica skače! Moje spričevalo je bilo zgledno, z veliko peticami, zato sem napredovala v peti razred. Učenci smo se nekoliko bali; že spet smo dobili novo učiteljico. - Učenci, ki so prejeli priznanja in nagrade na likovnih natečajih in ex tem poru, so: - Marko Pejič, ki je prejel nagrado na likovnem natečaju za najbolj domiselno razglednico mesta Ljubljane. - Daniel Obrenovič, ki je na likovnem natečaju z naslovom Svet brez nasilja nad ženskami prejel priznanje za svoj likovni izdelek. - Učenci in učenke 7. a in 7. b razreda so skupaj z Danielom Obrenovičem na likovnem natečaju z naslovom Svet brez nasilja nad ženskami prejeli kolektivno nagrado za celotno kolekcijo z naslovom Ustavimo nasilje. V času od 14. do 30. junija 2004 so v knjižnici na Sotočju v Medvodah ta likovna dela tudi postavili na ogled. - Učenci in učenke 5. a in 5. b razreda ter učenci Andreja Devič, Uršula Jenko in Bor Bizant so na likovnem natečaju, ki so ga razpisale Slovenske železnice, prejeli kolektivno nagrado za svoje likovne izdelke. - Luka Tehovnik je eden izmed dvajsetih nagrajencev Petrolovega likovnega natečaja z naslovom Čisto okolje -kakovost življenja - varstvo naravnih virov, ki je prejel nagrado za svoj likovni izdelek. Damir Huskič je bil na 5. Ex temporu - Smlednik 2004 nagrajen za svoj likovni izdelek. Illjpl Anže Bilbao, ì 1 let, Slovenija MEDNARODNI LIKOVNI N TEČAJ IN UVRSTITEV UČENCA NAŠE ŠOLE NA 2. MESTO Revija Likovni svet in Galerija likovnih del mladih Celje sta razpisali 15. mednarodni likovni natečaj za dela avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega naroda. Na razpis je prispelo več kot 10.000 del iz 46 držav. Mednarodna žirija je določila po 5 najboljših likovnih del, ki si delijo 1. mesto, ter še od 100 do 130 likovnih del za priznanja, ki si delijo 2. mesto v vsaki starostni skupini. Na likovnem natečaju so sodelovali tudi učenci 6., 7. in 8. razredov naše šole pod mentorstvom likovne pedagoginje Mojce Pintar. V kategorijo likovnih del, ki si delijo 2. mesto, seje uvrstil likovni izdelek učenca Anžeta Bilbana iz 6. a razreda. Vabimo vas, da obiščete spletno stran www.celje.si/theworld-ofart/, kjer si izbrana likovna dela lahko tudi ogledate. Toda razredničarka Tatjana Kernič nas je pomirila, češ da ne grize, in pri urah slovenščine, matematike, glasbe in športne vzgoje sem uživala kot še nikoli. Včasih nas je res malo okarala in nekatere poklicala z: »Oh, mrha ti!« Vsekakor nisem blestela pri glasbi: petju pred razredom sem se zaradi treme izognila in še zdaj sem hvaležna, da sošolcem ni bilo treba poslušati mojih arij. Sledil je šesti razred in z njim predmetna stopnja. Vsako uro smo se selili iz razreda v razred in spoznali celo vrsto novih učiteljev. Moja razredničarka je postala gospa Brigita Svoljšak, ki me je učila tudi slovenščino. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo odigrali kakšen prizor iz učbenika. Povem vam: moja vloga v igri Cesarjeva nova oblačila je bila enkratna. Nadvse sem se vživela v vlogo očeta tistega otroka, ki je cesarju razložil, daje nag. Ta ogorčeni oče mora otroku z roko pokriti usta, tako da se otrok skorajda zaduši. No, in to nalogo sem nadvse prepričljivo odigrala ter zato dobila velik aplavz. Zdaj, ko sem končala sedmi razred, razmišljam, kako to šolsko leto, v katerem je bila moja razredničarka profesorica matematike Meta Lavrih, sploh ni bilo preprosto. Pravzaprav menim, da smo vsi po vrsti prav garali. Preverjanja so se kar vrstila, težko sem usklajevala šport in šolo ter dodatne ure angleščine, a na koncu se je ves trud izplačal. V posebno veselje mi je bilo ustvarjanje pri likovni vzgoji, kjer sem med drugim kreirala ognjeno obleko, izdelala pava iz papirja in naslikala Kleopatrin portret. Vsega tega ne bi bilo, če me pri tem ne bi spodbujala zares odlična učiteljica Mojca Pintar. Sola zagotovo ni bila vedno tako lepa in preprosta, kot ste morda razumeli iz zgornjih vrstic. Prišlo je tudi do nesoglasij med učenci in učitelji. Sošolke smo se veliko prepirale in druga drugi povzročale preglavice. Večkrat kot ne sem se zjutraj premetavala po postelji in si mislila, le zakaj šola sploh obstaja. A zdaj, ko se moje življenje na OS Medvode izteka, počasi spoznavam, daje osnovna šola le še ena stopnica več v našem življenju. To stopnico moramo prestopiti vsi. V šolo ne hodim zato, ker bi morala; v šolo hodim zato, da se česa naučim za svoje življenje. Včasih me kdo vpraša: »Živa, le kako se ti da učiti?« Le zakaj? Tudi sama se kdaj to vprašam. Toda zakaj se drugi ne učijo? Tudi to se kdaj vprašam. Si mar ne želijo priti na želeno srednjo šolo in imeti dobrega poklica? Jaz želim početi v življenju nekaj pametnega oziroma koristnega * in prepričana sem, da enako želijo tudi moji sošolci, prijatelji in drugi, ki obiskujejo Osnovno šolo Medvode. Že res, da imajo učitelji včasih tudi težke dneve in so muhasti ter so do nas, vsaj tako občutimo, preveč strogi, a njihova naloga je prav to: pomagati učencem, da uspejo v življenju in se nečesa naučijo. Po drugi strani pa učitelje zelo dobro razumem, ko želijo red in disciplino ter poskušajo tudi že ob najmanjšem pretepu vpletene s kaznimi odvrniti od nasilja. S Živa Hanc, 7. a SLIKARSKA KOLONIJA ŠMARNA GORA V mesecu maju se na Šmarni gori odvija tradicionalna likovna kolonija, ki jo organizirata OŠ Šmartno pod Šmarno goro in gostišče Ledinek. Na dvodnevno kolonijo so povabljene vse okoliške osnovne šole s svojimi štirimi predstavniki in likovnimi mentorji. Na naši šoli izberemo učence, ki želijo sodelovati. Ti pripravijo skice, nato pa izberemo 4 najboljše, ki se z mentorjem odpravijo na Šmarno goro. Učenci ustvarjajo v različnih slikarskih tehnikah, kot na primer slikanje na plastično folijo z barvami za steklo, slikanje z akrili, slikanje s peskom, izdelava kolaža, kaširanje... Tudi tematika se vsako leto menja (Obrazi Šmarne gore, Lepote Šmarne gore...). Vsa slikarska dela so razstavljena v galeriji Pod Velbom, ogledate pa si jih lahko vsako leto v času poletnih počitnic. VELIKO USTVARJAMO MOJIH 9 LET Začeto se je leta 2003, končalo pa leta 2011. Sedela sem v sobi in gledala v strop. Premišljevala sem, kaj naj počnem. Ali naj pokličem prijateljico ali naj grem brat knjigo... Nato pa sem se nenadoma znašla v šoli. Natančneje na nekakšni prireditvi. Bilo je mnogo učencev in staršev. Toda ti učenci so bili nekam majhni. Odločita sem se, da bom povprašala, kaj se dogaja. Pristopila sem do gospe in vprašala: »Kaj se tu dogaja?« A brez odgovora. Vprašala sem še enkrat in še enkrat, toda še vedno nič. Pomahala sem ji, toda nobenega odziva. Gospa me sploh ni videla. Nato pa sem na bližnjem stolu zagledala SEBE. Saj to ni mogoče, sem si mislila. Jaz sem tu, zakaj bi bila tudi tam in to kot prvošolček? Posvetilo se mi je šele. koje učiteljica povedala moje ime. To je bil moj prvi šolski dan. Misli so me popeljale v preteklost, v prvi razred. Ta dan je bil nekaj posebnega, saj sem ga že dolgo čakala in zdaj sem bila ponosna nase, saj sem postala šolarček. Ta dan mi bo zavedno ostal v spominu. Nato seje začelo pred mano vrteti. Najprej počasi, nato pa vedno hitreje. Pred mano so se odvijali dogodki prvega in drugega razreda. Kaj vse smo počeli (bili smo pravi mali razgrajači), kako smo navezali stike (bilo je že kar nekaj simpatij med nami) in se zabavali. Tukaj smo se naučili osnovne stvari (abecedo, brati, pisati, računati), ki pa smo jih kasneje samo še nadgrajevali. Nenadoma se je vrtenje ustavilo. Tokrat sem pristala v učilnici in pred tablo spet zagledala sebe. EXTEMPORE SMLEDNIK Naša šola se vsako leto udeleži slikarskega Ex tempora, ki ga že dvanajst lèi organizira Turistično društvo Smlednik, ki je tudi sponzor likovne kolonije,,v sodelovanju z OŠ Simona Jenka iz Smlednika/. Na Ex tempore so povabljene vse šole iz občin Medvode in Vodice. Učenci v različnih slikarskih tehnika!], rišejo in slikajo ter odkrivajo skrite motive Smlednika, terrtu pa sledita pogostitev na smledniškem gradu ter razstava vseh likovnih izdelkov. * Le kaj sem počela pred tablo? Prisluhnila sem. »Ime mi je Melanija. Rodila sem se 17. septembra 1996 v Kranju. Ob rojstvu sem bila velika 51 cm...« Utrnilo se mi je. Bila sem v tretjem razredu, kjer smo morali narediti knjižico o sebi in jo nato tudi predstaviti sošolcem. To je bil moj prvi govorni nastop. V tretjem razredu se je veliko stvari spremenilo. Dobili smo ocene, učiteljico smo morali vikati in bila je tudi bolj stroga kot naša prejšnja. Izgubili pa smo tudi dva sošolca in smo postali majhen razred. Pred mano so se spet odvijali dogodki, tokrat iz tretjega razreda. In ko seje končno ustavilo, sem pristala... v krogu. Okoli mene je bilo mnogo učencev, ki so se nekaj igrali. Pogledala sem okrog sebe in se spet znašla v množici. r j «I MEDNARODNI LIKOVNI EX TEMPORE, POKLJUKA 2011 V četrtek, 5. maja 2011, je na Pokljuki potekal mednarodni likovnifetempor^ ki sta ga organizirali OŠ Jurija Vege iz Moravč ter Smučarska zvezi SJovenije. Sodelovalo je 30 osnovnih šol, tema ustvarjanja je bila naša kulturna dediščina. Iz naše šole so sodelovali Tilen Mlinarič, Janez Lenardič in Gašper Trojàr Kular. Po dva učenca iz vsake šole sta v podzemnem hodniku pod Šport hotelom na Rudnem polju slikala slike, velike 1 x 1,5 metra. Kmalu seje ozek siv hodnik spremenil v pisano galerijo slik, ki so prikazovale lepote Slovenije. En učenec iz 1 vsake šole pa si je izbral motiv iz okolice Šport hotela na Pokljuki. Vsa dela in fo- B tografije, ki so bile narejene na hodnikih, so bili razstavljeni na gradu Tuštanj, na« dan tradicionalnega zaključka koncertov pevskih zborov OŠ Jurija Vege Moravčejf in sicer 7. junija 2011. Razstava je bila postavljena tudi v City parku v Ljubljani, in sicer 31. maja 2011. Vsak učenec je prejel tudi priznanje za sodelovanje ter praktične nagrade. Premišljevala sem, kaj bi se lahko dogajalo okoli mene in se nato spomnila. Igrali so se pohojanko. V četrtem razredu je bila to zelo priljubljena igra. Čisto vsak odmor smo jo igrali. Zelo smo se zabavali in zdaj smo se med sabo že bolje poznali in sklenili mnogo prijateljstev. V tem razredu sem imela težave z deljenjem in nikoli ne bom pozabila, kako sem se trudila, da bi mi šlo. Seveda sem na koncu to odlično znala. Spet se je pred mano začelo vrteti. Vrtelo seje hitro, ase nato upočasnilo pri enem dogodku. Pozorno sem pogledala in pred sabo zagledala sebe na kolesarskem izpitu. Zapomnila si bom to, da sem bila precej potrta, ker ga v prvem poizkusu nisem opravila. Vrtenje se je spet pospešilo. Padla sem v učilnico. In to ne katero koli učilnico. V učilnico za biologijo. Spraševala sem se, zakaj ravno v to učilnico. Nato pa sem se spomnila dogodka. Bila je prva ura biologije oziroma naravoslovja in jaz sem doma pozabila učbenik. Bila sem čisto prestrašena, saj smo imeli prvo uro pri novem učitelju in nisem vedela, kakšen bo njegov odziv. Toda strah je bil odveč, saj sem se le opravičila in je bilo vse v redu. Ja, to je bil peti razred, zame najtežji. Z razredne stopnje smo prešli na predmetno, tako da smo imeli za vsak predmet drugega učitelja. Kar težko se je bilo navaditi in to je bilo tudi obdobje, ko smo začeli prihajati v puberteto. No, vsaj stalnega razrednika smo dobili. Natanko sem vedela, kaj bo sledilo: vrtenje. Vrtelo seje hitro in spet upočasnilo pri enem dogodku. Prepoznala sem sebe, zraven sebe pa prijateljice, ki so me tolažile. Le kaj se mi je pripetilo. A se kmalu spomnim. Dobila sem prvi in edini »cvek«. Čisto sem bila na tleh. Nato se je vrtenje nadaljevalo. Slo je vedno hitreje, nato je postalo temno, se spet začelo vrteti in nato sem pristala - pristala sredi gozda. Kje za vraga sem pa zdaj, sem pomislila. Vse okoli mene tiho, tiho, tiho... Nato pa zaslišim glasove. Glasove, ki so vedno glasnejši. Zagledam svoj razred. Pomislila sem že, da se je vse skupaj končalo. Seveda se sprašujem, kaj smo počeli sredi nekakšnega gozda. Slišim samo tarnanje, kot je: »Kako dolgo še?« in »Dobila sem žulj!« pa »Kam nas vlečete?« Nato pa le ugotovim, da sem pristala v sedmem razredu, in sicer na našem športnem dnevu, ko smo šli na pohod na Kriško goro. Takrat smo res ogromno prehodili in se ni nikomur nič več dalo. Komaj smo čakali, da smo prišli domov. Tukaj nismo bili siti samo pohoda. Vsi smo komaj čakali, da napočijo počitnice, še bolj pa smo bili nestrpni in smo vsi komaj čakali, kdaj bomo prišli v deveti razred. Ugotovila sem tudi, zakaj je prej bila tista tema. Preskočili smo šesti razred. Seveda nisem mogla uiti vrtenju dogodkov mimo mene in sem se spomnila, da nismo odšli v šolo v naravi in smo bili kar precej razočarani. Toda ker nismo šli v šolo v naravi, smo se zato odpravili na enodnevni izlet v Piran, kjer sem seveda padla in se kar dobro opraskala po roki in kolenu. Vrtenje se je ustavilo. Spet sem se znašla v učilnici. Bili smo v osmem razredu. Bila je ura etike in igrali smo se igro v krogu. Gre takole: nekdo je na sredini kroga in reče: »Naj se presedejo tisti, ki imajo na sebi modro majico (to je le primer).« In vsi z modro majico se morajo presesti. Nekdo spet ostane v sredini in se to ponovi. Pri tej igri pa se je meni nekaj pripetilo. Preveč dobro se spominjam tega dogodka. Ko sem se presedla in se hotela usesti na drug stol, sem seveda padla dol. Ta trenutek mi je bilo zelo nerodno, a hkrati je bil šoli filmski krožek pod mentorstvom učiteljice Mojce Pintar. K sodelovanju smo povabili tudi dva zunanja sodelavca, g. Andreja Petka in g. Borisa Primožiča, ki sta učencem predstavila osnove izdelave filma ter računalniški program montiranja filmov. Odšli smo tudi v Ljubljano, kjer smo si na RTV Slovenija ogledali prostore, kjer snemajo Dnevnik in različne otroške ter mladinske oddaje. Ogledali smo si tudi prostore za montažo in prostore s kostumi. Idejo za naš film smo poiskali pri učitelju g. Stanetu Arhu, ki je pri krožku astronomije obravnaval tematiko svetlobnega onesnaževanja. Z učenci smo se podali na sprehod po Medvodah, kjer smo si ogledali cestne svetilke ter pregledali, katere so ustrezne in katere ne. Neustrezne oddajajo preveč svetlobe v nebo, usmerjene so navzgor ali pa so počene. Vplivajo na živali, ki se jim zato življenjski ritem spremeni in jih zmede. Tudi zvezdnatega neba se ne opazi, saj je svetlobe preveč. Tako smo dobili dobro vsebino za film in se lotili izdelave scenarija, scene in kostumov. Pri montiranju kadrov je vsak učenec lahko izdelal svoj film in uporabil različne efekte (npr. starinski efekt črno-belega filma). Na koncu smo se prijavili na 1. srečanje filmskih in video ustvarjalcev iz okolice Ljubljane, ki je potekalo v Jedru v Medvodah. Filmski režiser in scenarist Amir Muratovič nas je uvrstil v izbor 16 žanrsko zelo raznolikih kratkih filmov, ki so nastali kot plod ustvarjalnosti zelo različnih avtorjev. Predvajali so igrani film Cesarjeva nova oblačila ter igrano-dokumentarni film Luna in zvezde proti cestnim svetilkam. 15 dogodek smešen in se vsakič nasmejem, ko se ga spomnim. V osmem razredu smo bili tudi prvič razporejeni po nivojih za matematiko, slovenščino in angleščino. Pouk je bil kar malo lažji, saj nas je bilo v razredu manj in se je učitelj lahko posvečal tudi vsakemu posamezniku. Vrtenje - ponovno. Vrtelo seje in mi pokazalo spomine, ko sem zaradi vročine zapustila šolo v naravi, kako smo uživali v družbi drug drugega, seveda pa smo včasih imeli tudi kašen prepir. Toda še vedno smo bili razred, v katerem smo si med sabo zaupali, si pomagali. In vrtenje se je končno ustavilo. Pristala sem na prireditvi, natančneje na svoji valeti. Prišla sem ravno na začetek. Odplesali smo in moram priznati, da smo se prav dobro naučili. Čeprav sem bila vsa na trnih in sem komaj čakala, da odplešemo. Na koncu pa sta nas razrednika presenetila in nam namesto govora kar zapela. Valeta je bila nepozabna, čeprav smo imeli nekaj težav, na primer, ko smo zapeli in je vsak pel po svoje. Zaključili smo naših devet let in če po pravici povem, mi je bilo kar malo težko. Prejšnja leta smo govorili, kako komaj čakamo deveti razred, da bo konec osnovne šole, da bomo odšli naprej. Ko pa prideš v deveti razred, se ti zazdi, da je vseh 8 let tako hitro minilo. Kot da smo pravkar zakorakali v prvi razred, pa smo že kar na lepem na koncu. In ugotoviš, kako težko se je ločiti od prijateljev, celo od učiteljev. Ko pomisliš, da nekaterih sošolcev morda sploh nikoli več ne boš videl, te kar malo stisne v želodcu. Na vse skupaj se navežeš in ti je ob slovesu kar malo težko. Toda tako je in tako mora biti. Vedno pride čas, da gremo naprej, da spoznamo nove stvari, nove ljudi. Če že drugega ne, stare prijatelje vedno nosiš v srcu. In še zadnjič se mi je zavrtelo pred očmi. Dogodki devetega razreda so počasi odbrzeli mimo mene. Kako smo se skoraj sprli zaradi valete, ker nismo bili enotnega mnenja. Kako smo uživali na končnem izletu, pa čeprav smo odšli samo v Prekmurje. Kako smo preživeli zabavo po valeti. Kako smo s skupnimi močmi prišli do konca... Vrtenje seje ustavilo in pristala sem v svoji sobi. Vrnila sem se nazaj. Lepo seje bilo spomniti vseh preteklih let, ki smo jih preživeli skupaj. Toda zdaj je čas, da gre vsak svojo pot. Čas je, da naredimo korak naprej kot srednješolci. V življenju moramo doživeti še mnogo stvari in osnovna šola je bila ena od njih. Prišel je čas, da se ločimo in gremo vsak svojo pot, življenju naproti. Melanija Križaj DOVRŠENO IZDELUJEMO Praktično delo v učilnici tehnike in tehnologije Tomaž Jenko V vseh teh letih obstoja naše šole je v šolski delavnici nastalo veliko izdelkov, narejenih iz različnih gradiv. Učenci so svoje ideje izražali z obdelavo papirja, umetnih mas, kovin, še najbolj topel pa jim je bil les. Pri urah tehnične vzgoje, kasneje pa pri tehniki in tehnologiji, so nastali unikatni svečniki, stojala za svinčnike, obeski za ključe ter razni dekorativni predmeti. Še posebej so bili navdušeni pri izdelavi lesenih pručk in košaric za sadje, katere verjamem še danes z veseljem uporabljajo doma in jih mnoge izmed njih spominjajo na praktično delo v tehnični učilnici naše šole. Z didaktičnimi kompleti Fischer Tehnics, katere smo kupili v preteklih letih iz sredstev, zbranih v šolskem skladu, učenci konstruirajo različne modele tehničnih naprav in strojev. S pomočjo njih tudi sestavljajo različna električna vezja in odkrivajo zakonitosti elektrike. V okviru tehniških dnevov so učenci obiskali različne srednje tehnične šole, na katerih so jim prav tako prijazni mentorji pomagali pri izdelavi igrač, pručk in zložljivih stolov. Največkrat smo obiskali Srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki, v zadnjih letih pa smo redni gostje Srednje šole na Jesenicah. Na teh šolah se učenci seznanjajo s poklici ter pod taktirko njihovih mentorjev preizkusijo svoje tehnične sposobnosti. Lahko rečem, da so prav takšni obiski srednjih šol za nekatere učence tudi odločilni za njihov nadaljnji študij oz. za kasnejši poklic. Bili smo tudi na obisku pri čebelarjih v čebelarskem domu v Brodeh v Poljanski dolini, kjer smo vlivali čebelji vosek in se posladkali z medenimi izdelki, v Fructalu v Ajdovščini pa si ogledali linijo polnjenja sokov in na koncu uživali v njihovi sladki degustaciji. Vsako leto obiščemo tudi rudarje v muzeju premogovnika Velenje. Učenci se s starim rudniškim dvigalom spustijo 157 m pod zemljo, se preko multivizijskih predstav seznanijo s težkim rudarskim življenjem v preteklosti, dobijo pravo rudarsko malico, spoznajo stroje in naprave za sodobni način izkopavanja črnega zlata in se proti koncu popeljejo tudi s podzemnim vlakom, ki še danes prevaža rudarje na njihova delovna mesta. Tamkajšnji vodič popelje učence tudi skozi razstavo razvoja premogovništva od prvih najdb premoga do svetovno znane velenjske odkopne metode. Po obisku podzemlja sledi zanimiva učna ura s posnetki vpliva izkopa premoga na okolico ter sprehod ob Velenjskih jezerih, ki številnim obiskovalcem nudijo različne oblike rekreacije tako v zimskem kot v poletnem času. Vvseh zgoraj naštetih vsebinah učenci zelo uživajo, se navajajo na skupinsko delo, se seznanjajo z različnimi poklici, spoznavajo različne tehnologije obdelave gradiv in resnično je škoda, da strokovnjaki, ki sestavljajo predmetnik, vanj ne vključijo večje število ur tehnike in tehnologije, saj se ravno na tak način razvija in krepi otrokov interes po spoznavanju nečesa novega. Izdelujemo iz umetnih mas MOJNAJLJUBSI PREDMET Moj najljubši predmet je tehnika in tehnologija. Pri tem predmetu se vsi zelo zabavamo, saj je zabaven tudi učitelj Tomaž Jenko. Tako kot lansko leto pri tehniki, smo bili učenci 7. b tudi letos razdeljeni v dve skupini. Tehnika se mi zdi zanimiva zato, ker obravnavamo zelo veliko zanimivih reči in jih nato poskušamo tudi mi tako predstaviti. Gledali smo tudi nekaj zelo zanimivih filmov, ki so povezani z elektriko, električnim tokom in nevarnostmi pri elektriki. Učitelj nam z učnimi listi poskuša čim bolj razložiti, da bi vsi čim bolje razumeli snov, ki jo jemljemo na več načinov (z gledanjem filmov, z uprizoritvijo z različnimi predmeti in z razlago učitelja). Če smo dve uri trdo delali in smo se nekaj novega tudi naučili, pa nam učitelj dovoli zadnjih nekaj minut naše ure, da gremo tudi malo po svoje pobrskat, kaj je novega na spletu. Ko je ure konec, se vsi pozdravimo in odidemo na malico. V celem šolskem letu mora imeti vsaka skupina 35 šolskih ur. Nam je letos to uspelo. Vsaka skupina je celo leto pridno hodila k pouku tehnike na dva tedna za dve šolski uri (90 minut). Tehnika se nikomur ni zdela dolgočasna, saj smo pri njej delali zelo veliko novih nenavadnih in nekaj že poznanih, ampak zanimivih reči. Drugo leto bo še bolj zabavno, saj bo še veliko nove snovi in bomo izvedeli še veliko novih reči, ki smo jih že kje verjetno slišali, ampak bomo veseli še boljše razlage. Fischer-Technics, 2003 Maruša Novak, 7. b Tehniški dan v premogovniku Velenje ^^Osmošolci in pručke \ Ptičje hiške m $98 fm wmm ■ N®** DOVRŠENO IZDELUJEMO UČENJE Ko učitelj nas pokliče, nas ni, nakar s klopi prileti: »Šprica. Ga ni.« Tehniški dan z. razrede PUSTNI OBIČAJI NA SLOVENSKEM IN IZDELAVA MASK IZ PAPIRJA Razrednik na hodniku teži, zahteva opravičilo, j a on ga izgubi. M Naslednjič pri pouku vprašan si, znaš za 2 in potem se zbudiš. Mojca Pintar Ju, hu, hu, bliža se nam pustni čas, ko bomo z maskami simbolično odganjali zimo in prišla bo pomlad. Učenci 6.a in 6.b razreda imajo vsako šolsko leto tehniški dan, na katerem izdelujejo plakate na temo pustni običaji na jfc slovenskem, kjer jim učiteljici i Brigita Svoljšak in Anda Gvajc pobliže predstavita škoromate, B -jjj laufarje, kurente, tradicionalne slovenske maškare... Pri učiteljici Mojci Pintar pa spoznajo različne svetovne maske, njihove oblike in materiale. Sami se preizkusijo v oblikovanju mask iz kartona. Do izraza pride njihova spretnost in ustvarjalnost ter iznajdljivost pri okraševanju le teh. Le oglejte si, kako jim je uspelo ustvarjati v letih 2009, 2010 in 2011! Anže Jenko, 8.b RAZISKUJEMO NARAVO Naravoslovno tabor 'l - Andrej Flajnik V okviru projekta Raziskovalni tabori, v katerega je vključena tudi naša šola, vsako leto organiziramo naravoslovno-raziskovalni tabor v slovenskem Primorju. Na ta način poskušamo pridobiti znanje o morju z neposrednimi, prijetnimi izkušnjami, terenskim delom, medsebojnim druženjem in osebnostnim bogatenjem. Učencem sedmih razredov je tako dana možnost, da v naravnem okolju izvedejo večji del programa iz predvidenega učnega načrta - ekosistem MORJE. Dolga leta smo prebivali v penzionu Maksimiljan, zadnja leta pa tabor izvedemo v sodelovanju s CŠOD Breženka v Fiesi ali CŠOD Burja v Seči. Na taboru se učenci seznanijo z oljkarstvom in solinarstvom. Raziskujejo morsko obrežje in začudeno ugotovijo, koliko različnih živalskih in rastlinskih organizmov lahko najdejo v obrežnem pasu slovenskega morja. S pomočjo učiteljev te organizme razporedijo v sistem in spoznajo posebnosti organizmov. Spoznajo tudi mediteransko rastlinstvo in prilagoditve rastlinstva na posebne podnebne razmere ob morju. Ogledajo si tudi naše najlepše istrsko mesto Piran ter se seznanijo z njegovo zgodovino in predvsem kulturnimi znamenitostmi. Učenci si ogledajo našo obalo tudi z morja tako, da se popeljejo z ladjico, med plovbo pa spoznajo geografske posebnosti našega Primorja. Vzamemo si tudi čas za razne družabne socialne igre, spoznavanje taborniških veščin ter osnov orientacije in navigacije v naravi s pomočjo navigacijskih pripomočkov. Na taboru imamo vsi udeleženci možnost bolje spoznati drug drugega, saj skupaj preživimo celih pet dni. Pogosto se zgodi, da razredna skupnost po taboru zaživi popolnoma drugače. Učiteljem pa tabori omogočijo tudi drugačen vpogled v učence in s tem tudi omogočijo drugačen in boljši pristop k učencem. za družabne igre RAZISKUJEMO NARAVO Dom Jurček. Kočevje2002 Naravoslovn tabori v 3. oziroma 4. razredu *■- vìf Veslanje na reki Rinži. Kočevje • Damjana Šubic, Marjeta Jamnik Učiteljice Alenka Kuder Gaber, Marjeta Jamnik in Damjana Šubic smo že pred uvedbo devetletne osnovne šole v Sloveniji razmišljale, da bi bilo dobro, če bi se del pouka izvajal tudi v naravi, saj bi na ta način učenci pridobili ne le teoretično znanje, pač pa tudi praktične izkušnje. Idejo smo realizirale v šolskem letu 1997/1998. Prvi naravoslovni tabor za učence 3. razreda osemletne osnovne šole smo izpeljali v času od 15. do 18. maja 1998 v Marindolu pri Adlešičih s pomočjo tabornikov Rodu dveh rek iz Medvod. Pri tem nam je organizacijsko priskočil na pomoč Rado Malnar, tabornik in velik ljubitelj narave. Tabor smo poimenovali Poučne vragolije. Od tistega leta naprej sva učiteljici Marjeta in Damjana vsako leto organizirali naravoslovni tabor, seveda s privolitvijo staršev. Vedno sva poskrbeli (motivacijsko in finančno ugodno), da so se ga udeležili vsi učenci. V vseh štirinajstih letih, odkar imamo naravoslovne tabore, so zaradi zdravstvenih razlogov ostali doma le štirje učenci. Do leta 2001 smo hodili na naravoslovne tabore s taborniki v Marindol pri Adlešičih. Bivali smo v domu s skupnimi ležišči, se hranili pod šotorom in v lepem in slabem vremenu uživali v naravi. Učiteljici in taborniki smo med seboj dobro sodelovali, si pomagali, sproti pregledovali zastavljeni plan dela za posamezne dni ter analizirali, kako nam je kaj uspelo. Učenci pa so vedno uživali ob taborniških vragolijah. Od šolskega leta 2001/2002 naprej smo hodili na tabore prek CŠOD, saj se nam je zdelo to finančno veliko ugodneje. Dvakrat smo bili v domu Jurček v Kočevju (v šolskem letu 2001/2002 in 2006/2007), sedemkrat pa smo imeli naravoslovni tabor v domu Medved na Medvedjem Brdu. Dom Medved smo doživeli v različnih letnih časih in različnih vremenskih razmerah (imeli smo sonce, dež, pa tudi sneg) in vedno nam je bilo lepo, ne glede na vreme. Vsa ta leta so bili otroci na taborih zelo dobro razpoloženi, sicer polni energije, vendar poslušni in vodljivi. Spoznavali so rastlinski in živalski svet, se orientirali v novem, neznanem okolju, primerjali način življenja na podeželju z življenjem v mestu, veliko so peli, risali, se igrali, se učili pospravljati postelje, sobe in oblačila. Učili so se tudi medsebojnega sodelovanja in strpnosti. Vsi so na koncu izjavljali, da so se imeli imenitno in da je škoda, ker se je naravoslovni tabor tako hitro končal. Večina učencev pa si bo naravoslovne tabore najbrž zapomnila tudi po okusni hrani. Po vrnitvi v šolo smo vsako leto v obeh tretjih in četrtih razredih urejali svoje vtise, napisali doživljajske spise ter dokončali dnevnike. Na šolskem hodniku smo naredili razstavo pisnih in likovnih izdelkov ter fotografskih utrinkov z našega tabora, bodisi v Marindolu, Kočevju ali na Medvedjem Brdu. Izpostavili bi poseben, »snežni tabor«, ki smo ga doživeli v domu CŠOD Medved v času od 27. februarja do 3. marca 2006. Idilično zimsko vreme in dobra snežna oprema, ki jo imajo v domu Medved, sta nam omogočila, da smo imeli poleg običajnih naravoslovnih vsebin tudi precej zimskih dejavnosti: tek na smučeh, sankanje, pripravo zavetišč v snežnih razmerah, iskanje in prepoznavanje živalskih sledi v snegu... V tistem času je bil tudi pustni torek. Dan pred pustnim torkom je bila večerna animacija zanimiva, pestra, kljub temu pa z nočnim počitkom ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Noč s ponedeljka na torek je bila naporna, saj so učenci zaradi vznemirjenosti težko zaspali, ob treh zjutraj pa so nas zbudile še štiri pustne maske, ki so želele rajati navsezgodaj. Pustno torkovo jutro seje tako začelo s podočnjaki, kljub nočni slabi volji pa smo se od srca nasmejali in dan uspešno zaokrožili s pustnim plesom. MEDVEDJE BRDO Iščemo gozdne živali Zavetišče v gozdu Na Medvedjem Brdu smo bili, se pet dni učili in zabavali. Medvedov nismo videli, misleč, da so se nas ustrašili. Na pohode smo hodili in se o Medvedjem Brdu veliko naučili. Klemen nas je plezanja učil, Andraž pa s kompasom po gozdu podil. Najboljši disko smo imeli, in celo noč noreli. Zadnji dan sami smo po gozdu šli, različne naloge opravljali in svoje znanje preverjali. Ta teden prehitro je minil, in nam prijetne spomine je pustil. Tiana Kokalj in Živa Hanc, 4.a Ucenci 4. a in 4. b smo bili z razredničarkama Damjano Šubic in Jamnik od 31. marca do 4. aprila 2( naravoslovnem taboru na Medvedj Od jutra do večera smo imeli najrazličnejše dejavnosti, tako da nam ni bilo dolgčas. V tem času smo se veliko naučili o orientaciji, preživetju v naravi in prvi pomoči na terenu. Spoznavali smo živali, ki živijo v gozdu, živali, ki živijo na kmetiji, pa tudi živali, ki jih imajo v naravoslovni učilnici v domu Medved. Izdelali smo vaze iz starih plastenk in prtičkov in naredili sliko iz pobarvanih lesenih delčkov. V prostem času smo se lahko igrali na igrišču ali počivali v svoji sobi. Fantje so najraje igrali nogomet in med dvema ognjema, deklice pa smo igrale badminton, se žogale in klepetale. Nekoliko nas je bilo strah, kako bomo plezali po plezalni steni v domu, ko pa smo bili enkrat na vrhu, smo si želeli to ponoviti. Ves teden smo imeli zelo okusno hrano. Komaj smo čakali, kdaj bo zajtrk, malica, kosilo ali večerja. Najbolj so nam šle v slast palačinke - kuharica jih je spekla kar 300, a ni nobena ostala. Tudi domača pica je bila izvrstna. Na taboru smo se imeli super! Veronika Hanc, Katarina Bizjak RAZISKUJEMO NARAVO Pohodna Olga Kočar Pohodna šola tradicionalno poteka že vrsto let v dolini Vrat pod severno steno Triglava. Tabor je namenjen učencem osmih razredov in ne sodi v obvezen program šole, a se ga vsako leto udeleži večina učencev osmih razredov in traja pet dni. Idejni ustanovitelj in že vrsto let vodja tabora je g. Vojko Bizant. Učenci bivajo v Šlajmerjevem domu, kjer potekajo tudi o stale dejavnosti: - predavanje z diapozitivi o gorništvu, - plezanje na umetni steni, - izvedba naravoslovnih dnevov: prehrana planinca, pomen tekočine v gorah, bonton v gorah, spoznavanje alpskega rastlinstva in živalstva, oblačila in obutev za bivanje v gorah, - praktične vaje prve pomoči, - družabna srečanja. Tabor nam pomagajo izvesti gorski vodniki, ki so tudi gorski reševalci iz Mojstrane. Naši pohodi potekajo tako: - ko se iz Medvod pripeljemo v Mojstrano, si ogledamo planinsko zbirko v Triglavskem muzeju; šola - pridružijo se nam vodniki in skupaj odidemo po gozdni učni poti mimo slapa Peričnika do Šlajmerjevega doma; - pohod na Luknjo; - pohod na planino Rožca in od tam na Dovško babo (1860 metrov); - pohod na Bivak IV (1980 metrov ). V popoldanskem času potekajo aktivnosti na travniku ob domu: - praktične vaje iz spoznavanja osnov reševanja v steni, ki jih izvedejo člani Gorske reševalne službe iz Mojstrane; športno plezanje na steni mali Triglav, ki ga izvedejo člani plezalnega društva iz Mojstrane; iskanje fosilov po dolini Vrat. Čas v taboru nam hitro mine ob vseh teh različnih aktivnostih, saj vsak učenec najde zase aktivnost, ki jo bodisi na novo spozna ali pa mu je blizu in jo še nadgradi. Pomembna je ugotovitev, da se v gore nikoli ne odpravljaš sam, da si dolžan poskrbeti za svojo varnost v smislu telesne pripravljenosti, pravilne obleke in obutve, da si dolžan obiskovalcu gora pomagati, če zaide v težave. Ob koncu tabora imajo učenci že toliko izkušenj z opremo, obleko, obutvijo, vremenom, telesno pripravljenostjo, da se strinjajo z mislijo modreca, ki pravi: Pohodna šola v naravi - Vrata Dne 13.09.2010 je Osnovna šola Medvode organizirala za učence 8. razredov pohodno šolo v naravi v Vratih. Nastanili smo se v Slajmerjevem domu v Vratih. Šlajmerjev dom v Vratih (1015 m) je planinska postojanka, ki stoji v zgornjem delu doline Vrat ob Triglavski Bistrici. Novi Šlajmerjev dom stoji na mestu, kjer je nekoč stala Šlajmerjeva vila. Zaradi popolne dotrajanosti jo je bilo PD Dovje Mojstrana prisiljeno podreti in zgraditi nov sodoben dom, ki ima v 9 sobah 91 ležišč in predavalnico s 45 sedeži. Dom je izhodišče planinskih poti vTriglavskem pogorju in v skupini Škrlatice, poleg tega pa tudi alpinistično izhodišče za plezalne vzpone nad dolino Vrat, od katerih je najbolj znana severna Triglavska stena. Dom je zelo prijeten, saj smo se zelo dobro imeli. V torek in sredo smo naredili zelo dolg pohod v planine. Obiskali smo vrhove LUKNJA in BIVAK IV. V četrtek nam je malo zagodlo vreme, saj smo imeli cel dan dež. Zato smo imeli dolg sprehod v okolici doma. Prijetnega druženja je bilo zelo hitro konec, vendar nam bodo prijetni dogodki ostali v spominu. Bivak IV Rok Mohorič 8.a. SODELUJEMO IN POTUJEMO Pouk nekoliko drugače Majda Setina Čarman in Tatjana Kernič Učiteljici petega razreda se že veliko let poslužujeva drugačnih oblik usvajanja novih učnih vsebin. Sodelujeva s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, njihovi sodelavci pa nas popeljejo v svet zgodovinskih dogodkov in novih znanj. Več kot dvajset let spremljava otroke v letno šolo v naravi, kjer izvajava tudi pouk v naravi. Nove vsebine spoznavajo na nekoliko drugačen način kot v šolskih prostorih. Otroke spodbujava, da sodelujejo v dobrodelnih akcijah. Vsako leto z njimi pripraviva in izdelava veliko novoletnih daril, mamicam pa izdelamo darilo za njihov praznik. Na Miklavževem sejmu se že vrsto let trudimo, da bi s svojim deležem pomagali socialno ogroženim otrokom. Varovance v Domu starostnikov Medvode sva že nekajkrat razveselili s kulturno prireditvijo učencev naše šole, ki so jim z vso ljubeznijo izdelali in poklonili svoj izdelek. BILI SMO NA POLETIH V PLANICI Zavarovalnica Triglav nas je v svoji akciji Zvesti Planici znova peljala v Planico, na smučarske polete. Na tisoče mladih je preplavilo dolino pod Poncami, ki letos na ta čarobni dan žal ni bila obsijana s soncem, a je zato sonce sijalo v srčkih otrok. Sodelovanje s starši 'SSfci*»Damjana Subic Moje prvo, zares intenzivno sodelovanje s starši, v okviru pouka, je bilo v šolskem letu 1990/1991. Takrat sem poučevala Anžeta, sina Tike Jamnik. Gospa Tilka, ki je bila takrat knjižničarka v Pionirski knjižnici v Ljubljani, je skupaj z gospo Mileno Blažič v 3. a razredu izvedla pet literarnih delavnic, v okviru katerih so učenci spoznavali značilnosti zgodb, pravljic, basni, ugank in pesmic. V vsaki delavnici smo animirali, recitirali, peli, improvizirali, se igrali, smejali ter tudi sami ustvarjali literarna besedila, ki smo jih na koncu zbrali in objavili v knjigi. Literarna besedila učencev so prostovoljno natipkale in fotokopirale mame učencev, brezplačno pa so jih vezali v tiskarni Ofset v Medvodah. Vsak učenec je dobil svojo knjigo. Svoj izvod knjige še danes skrbno hranim in obujam spomine na tiste čudovite dni. Poslušamo drug drugega in se igramo Mami se je učila! U LJUDSKIH GLASBILIH NAS JE UČILA MOJA MAMI Bilo je šolsko leto 2007/2008 in obiskoval sem 4. a. Učiteljica Damjana Šubic je že na začetku šolskega leta pozvala naše starše, da bi čim bolj sodelovali s šob. Na vprašalnikih, ki so jih prejeli vsi starši, se je znašlo vse mogoče, kot na primer pomoč pri papirni akciji, sodelovanje na čistilni akciji in podobno. Listič, na katerem je bila podpisana moja mami, pa je vseboval še približno takle zapis: »Pomoč pri saj niso vedeli kaj jih čaka. Tudi učencem je bila delavnica všeč, pravzaprav se sploh niso za- DELAVNICA UČIMO SE UČITI 29.3.2006 smo imeli z učenci 3. a razreda in njihovimi starši delavnico UČIMO SE UČITI. Udeležila se jo je večina staršev in učencev. Delavnico sem pripravila, saj sem opazila, da imajo učenci velike težave, kako se učiti iz učbenikov, kako pripraviti govorne nastope in kako poslušati, da bi znali kasneje o slišanem besedilu tudi kaj povedati. Pogosto posvečamo precej pozornosti učenju branja in pisanja, premalo pa poudarjamo, da se učimo tudi govoriti in poslušati. Najprej smo spregovorili o pomenu pridobivanja znanja, o tem kdaj se učiti, kje in kako se učiti. Sledile so posamezne praktične vaje v skupinah za razvijanje branja, pisanja, govorjenja in poslušanja. Pri izbiri vaj sem izhajala iz učnega načrta in ciljev za tretji razred (takrat še osemletne osnovne šole). Pri vajah so sodelovali tako starši kot učenci. Po končani delavnici so starši izpolnili anketo, v kateri so povedali, da je bila delavnica dobro pripravljena, izpeljana in zelo razgibana. Veselilo jih je, da so spoznali nekaj novih pristopov, načinov, kako pomagati otrokom pri učenju. Všeč so jim bile praktične vaje, sproščeno vzdušje, čeprav so se pred začetkom počutili malce nelagodno, Gašper Trojar Kular, 7. a vedali, da se učijo učiti. Vse o ljudski glasbi, kaj so ljudska glasbila in kako se izdelajo. Neprestano je prepevala, pa ploskala v taktu, brskala po starih škatlah za čudnimi ropotuljami, igrala nanje, pa še in še. Noro. Tipkala je neke priprave, risala plakate, tekala od soseda do soseda, kdo ji bo navrtal orehove lupine ter na glas brala tekste in merila čas, ko je snov glasno ponavljala. učnih urah v razredu«. Groza. Moja mami učiteljica? Le kaj ji je padlo na misel? Kaj bodo pa sošolci rekli? Vse to in še mnogo drugega je bilo v moji glavi. Kako so kasneje potekali dogovori med učiteljico in njo, niti ne vem. A med prvomajskimi počitnicami In prišel je 13. maj 2008. Učiteljica nas je pripravila, da bomo izdelovali ljudska glasbila ter da bo njeno mesto v razredu prevzela moja mami. Tisto jutro smo vsi učenci tiho stali pred vrati in čakali, da bo zazvonilo. Sem ter tja pa je kdo pokukal skozi vrata, da bi slišal vsaj kakšno besedo med učiteljico in njo. Nič nismo razumeli in bili smo radovedni. Začelo se je. V trenutku pred mano v razredu ni bila moja mami, ampak neka druga gospa, druga učiteljica. Nobeden se mi ni posmehoval. Nič ni bilo čudnega. Nihče od sošolcev ni razgrajal. Malo smo peli, nato pa izdelali vsak po dve ljudski glasbili. Na svojo ropotuljo sem bil zares ponosen. Mami je pomagala vsem sošolcem in z učiteljico Damjano sta nam pripravili res krasno uro glasbene vzgoje. Morda se kakšen drug od staršev nekoč spet odloči in postane učitelj za eno ali dve šolski uri. SODELUJEMO IN POTUJEMO delali učenci izI vBagherii : v Anglijo na letališču Jožeta Pučnika Obmorsko mestece Husum v Nemčiji, kjer so učenci in učitelji pripravili Festival hrane Krpljanjepo zamrznjenem močvirju v estonskem narodnem parku Od leta 2009 do 2011 je bila naša šola vključena v projekt Comenius, program Vseživljensko učenje, ki je osrednji program EU na področju izobraževanja in usposabljanja. Naš projekt je bil eden od 52. izbranih med 128 kandidati v Sloveniji. Izvedli smo 49 mobilnosti. Potovalo je 23 učencev in 14 učiteljev. Projekt, v katerem so poleg Slovenije sodelovale še Italija (Bagheria), Estonija (Viljandi), Poljska (Varšava), Velika Britanija (Ickford) in Nemčija (Mildstedt), smo poimenovali »The Bridge«- »Most«. Cilji projekta so bili: • predstavitev in promocija kraja in države, • vzpostavljanje stikov med učenci in učitelji, • spodbujanje k učenju tujih jezikov, • razbijanje stereotipov, • razvijanje sposobnosti za sprejemanje drugačnih kultur in navad. Kot uvod v začetek projekta so učenci izvedli anketo na šoli in med prebivalci Medvod, ki se je nanašala na poznavanje držav vključenih v projekt. Anketa je pokazala, da celo odrasli slabo poznajo osnovne podatke o sodelujočih državah. Ker smo bili prvič udeleženci mednarodnega projekta, smo ravno mi prebili led, saj je bil prvi obisk predstavnikov sodelujočih držav v Sloveniji, v mesecu novembru, leta 2009. Poleg dela v šoli in prisostvovanja pouku, smo gostom razkazali lepote Slovenije, od Bleda do Primorske, ter jih pogostili s tradicionalnimi slovenskimi jedmi. Iz tega obiska je sledila naloga-kratki film z naslovom »Moja soseska skozi oči otrok«. Z ustvarjalci filmov smo se dobili na naslednjem srečanju v Veliki Britaniji, v vasici Ickford, v mesecu marcu 2010. Učenci in učitelji smo bivali pri družinah, kar nam je omogočilo, da smo še bolje spoznali kulturo, navade in običaje prebivalcev te vasice. Ogledali smo si univerzitetno mesto Oxford, zadnji dan pa še London. Do naslednjega obiska je bila naloga učencev izdelati jezikovni tečaj za tujce. M+ek. Maja 2011 je sledil obisk šole v Nemčiji. Tu smo se učenci in učitelji preizkusili v pripravi tradicionalnih jedi na festivalu hrane, v spomin pa se nam je najbolj vtisnil izlet z ladjico po Severnem morju, kjer smo občudovali lene morske leve. Življenje na Siciliji poteka počasi, umirjeno, česar smo se nalezli tudi sami. Bogata je z arheološkimi najdbami, ki se žal kopajo v Obisk na Poljskem, v mesecu oktobru 2010, je bil športno obarvan, saj imajo v okviru šole bazen, prostor za lokostrelstvo in pravo atletsko stezo. Učenci so spoznali, da je šport v vsakdanjem življenju zelo pomemben za dobro počutje. Hkrati smo Miha Mihovec, The \0 \ov*.óv"'fr' ° (jem. VYWsVc^ SktfYc COMENIUS si ogledali kulturne znamenitosti Varšave in naravne lepote dežele. Učitelji so se na delovnem sestanku dogovorili, da bo naslednja naloga učencev ilustrirati pravljice in legende sodelujočih držav. Le te smo s seboj odnesli v Viljandi, marca 2011, kjer so gostitelji pripravili razstavo izdelkov. Estonci so se izkazali kot dobri pevci, glasbeniki in plesalci, kar so nam prikazali na prireditvi v šoli. V času bivanja v Estoniji je bilo zelo mrzlo, veliko snega, kar je deželi dodalo še poseben čar. Očaralo nas je tudi glavno mesto Talin in zamrznjeno Baltsko morje. smeteh. Tu smo se predstavili s kratkim filmom, ki je nastal na podlagi jezikovnega tečaja za tujce. Ko smo projekt zaključili, smo ugotovili, da znajo naši učenci zelo dobro govoriti angleško in nemško, se brez težav vklopijo v drugačno okolje in v njem uživajo. Učenci so pridobili na samozavesti, samostojnosti in iznajdljivosti, videli dobršen del Evrope in stkali pristne prijateljske stike. Učitelji pa smo bogatejši za nove, sveže ideje in pobude, kar bo nedvomno povečalo kakovost našega dela. RADI BEREMO IN PIŠEMO ANGLEŠKA IN NEMŠKA BRALNA ZNAČKA ^ ■ Marjana Toporš, Suzana Oroz, Irena Sonc Šlenc Tekmovanja za angleško bralno značko na naši šoli potekajo že deset let, nekaj let manj pa tudi za nemško bralno značko. Z zanimanjem učencev za branje smo zelo zadovoljni, saj se vsako leto na tekmovanje prijavi kakšnih 140 učencev. Ti morajo prebrati pet knjig, o njih napisati kratke obnove, narisati zgodbo v stripu ali narisati ilustracije. Spomladi rešujejo tekmovalne teste, kakšna tretjina učencev pa dobi tudi zlato priznanje. Najbolj všeč nam je to, da večina učencev branje vzame zelo zares - rešujejo naloge, ki so v knjigi, predvsem pa prinesejo resnično zanimive obnove. Učenci se pogosto namesto klasične obnove odločajo za ilustracije, pri čemer morajo pod ilustracijami tudi kaj napisati. Vsako leto se nekaj učencev odloči za obnovo v obliki stripa, saj je tu pisanja manj. Obe obliki obnavljanja prebranih knjig sta nam zelo všeč, saj pride do izraza tudi ustvarjalnost učencev, seveda pa ne gre zapostaviti obnov, ki se jih nekateri lotijo z vso zavzetostjo. Najpomembnejše pri branju je, da učenci bogatijo svoj besedni zaklad v tujem jeziku in da vsaj včasih preživijo prosti čas s knjigo v roki, saj jo v današnjem času prepogosto zamenjuje računalnik. Upamo, da bodo knjige za naše učence še naprej zanimive in da število bralcev ne bo upadalo. Rok Trunkelj Y Et ik* cSiifo Ita tevnmk» , JLU , «2? e» poor «Ucv oft'Akt Stav Ift w aÌ -V5 -ckrvcA - -VČt V» " noi. "1 rfevv't . "3 ..... ^ £»(“1 Gaber c.a Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti. {Oton Župančič) Tekmovanje za Bralno značko Andreja Magdalene Jevnikar Tekmvanje poteka na šoli že celih 30 let. V zadnjem desetletju so zlati značkarji, to so učenci, ki so bili zvesti bralci skozi vso osnovno šolo, dobili spominsko priznanje za zvestobo lepi knjigi in Bralni znački. To so si prislužili naslednji učenci: MEDNARODNA RAZISKAVA BRALNE PISMENOSTI Marjeta Jamnik V mednarodni raziskavi bralne pismenosti PIRLS 2006, ki je v Sloveniji trajala tri leta, je sodelovalo 159 šol. V raziskavo je bilo zajetih 5777 učencev. Med njimi so bili tudi učenci naše šole - takratni 3. a in 3. b razred osemletne osnovne šole, pod mentorstvom Marjete Jamnik in Damjane Šubic. Med 159 sodelujočimi šolami se je naša šola uvrstila na odlično 7. mesto, oziroma v prvo petino med sodelujočimi šolami. Na doseženi rezultat raziskave o bralni pismenosti smo lahko učiteljice prvega triletja upravičeno ponosne. 2001/2002 _ Tinkara Anders, Monika Babnik, Domen Baškovec, Manca Dolinar, Mateja Jenko, Andreja Kalan, Maja Kociper, Andreja Kunstelj, Suzana Porenta in Katja Svoljšak. 2002/2003 _ Urška Bernard, Klavdija Frahm, Monika Jekler, Nataša Jenko, Irena Luštrek, Kaja Nemanič, Tadeja Tomšič, Marko Verče, Irena Muren, Maja Mišič, Anže Rupnik,Tanja Trobec, Nataša Borojevič, Ana Fidler, Barbara Rus, Rebeka Štajer in Nataša Jenko. 2003/2004 _ Rok Hožič, Kristina Nuždič, Janž Omerzu, Jernej Svoljšak, Luka Tehovnik, Urša Hrovat in Vika Krajnc. 2004/2005 _ Peter Jesihar, Ana Kalan, Rok Kogovšek, Tiva Nemanič, Sonja Bernard, Klemen Bizjak, Uršula Jenko, Maša Pirnat in Tina Poljanec. 2005/2006 _Tanja Zdjelar, Nina Zdjelar, Peter Horvat, Ana Ercegovič Rot, Eva Miklič, Matej Vujasinovič, Matej Morn, Jan Tehovnik, Staša Dular, Tara Knok Ratkovič, Gašper Bohinc, Tina Kajzer, Štefan Berbard in Tina Klemenčič. 2006/2007 _ Katja Čarman, Eva Tehovnik, Polona Tomšič, Katarina Ana Petek, Lara Dular, Vesna Nuždič, Ana Gaber, Anja Plešec, Patricija Kerč in Luka Peklaj. 2007/2008 _ Aja Janežič, Lara Jerše, Rok Močnik, Lea Rebernik, Tea Tehovnik, David Bernard, Timotej Brecelj in Vesna Kajzer. 2008/2009 _ Anja Kos, Veronika Jenko, Leja Erzin, Nika Rupel, Anja Erzin, Špela Zorman, Lara Rus, Kristina Cof, Ana Anžlovar, Gala Lukman, Maja Kogovšek, Daša Jordanovski, Barbara Tomšič, Katja Dejanovič, Andreja Bobnar, Gašper Krašnja in Luka Peklaj. 2009/2010_ Klavdija Repnik Šernek, Eva Močnik, Julija Šnofl, Tinkara Bizjak, MaticTurinek, Špela Jesihar, Nika Janežič,Tamara Vučko, Lea Peklaj, Eva Erzin, Sara Rihtaršič, Ines Košenina, Urška Gaber, Urban Svoljšak, Žiga Mlinar in Tjaša Stare. 2010/2011 _ Lucija Brecelj, Jure Jenko, Nika Kalan, Pia Lucija Kos, Melanija Križaj, Tina Križaj €reyou find when mom ent you have empty You*resohaPP /ft i„ ^ oad is your tooth GOT A MA( by Tia Ilievski Ai Moj najljubši predmet je angleščina. To pa zato, ker imamo za ta predmet učiteljico Ireno Sonc Šlenc, ki nas veliko nauči. Učilnica angleščine je v zgornjem nadstropju nase šole, ki so ga dogradili k šoli šele pred kratkim Učilnica ima veliko oken, zato mi je zelo všeč. Na zadnji strani učilnice so nalepljeni plakati, ki smo jih učenci izdelali za razne predstavih/« Tam visijo tako dolgo, dokler jih ne zamenjajo unhappy. I thoi NušaŠlebinger, 7. b ‘ RAZPRAVLJAMO IN PREDSTAVLJAMO OTROŠKI PARLAMENT Marjeta Jamnik Dvajset let je zelo dolga doba za mentorstvo otroškega parlamenta v šoli. Vendar nam je skupaj uspelo. Otroški parlamenti so odlična oblika kultiviranja temeljnih demokratičnih vrlin, kot denimo strpnost, kritično razmišljanje, spoštovanje različnosti, spoštovanje drugih in dostojanstva do vsakega. V OŠ so učenci organizirani v oddelčne skupnosti. Vsaka voli dva predstavnika v skupnost učencev šole. Skupnost učencev šole sprejme program dela. Šolski parlament pa je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Otroški parlamenti so postali del pedagoške prakse že leta 1990. Od takrat se je zvrstilo že 21 otroških parlamentov z različnimi temami: ................ z vso ze Obveznost nas odraslih je, da mladim prisluhnemo, jih povprašamo in upoštevamo njihovo mnenje, poglede in predloge pa obravnavamo resnostjo. Otroci ne potrebujejo vnaprej določenega spiska vprašanj. Oni so spontani. Otroški parlamenti so priložnost, da otroci izrazijo svoje poglede, sprejmejo predloge za poznejše odločitve in oblikujejo lastna mnenja. Pri vsem tem pa učenci potrebujejo podporo staršev, učiteljev in seveda mentorjev. Cilj otroških parlamentov je, da otroci postanejo vidni, prepoznavni in upoštevani. Pomembna in ugledna mednarodna organizacija Svet Evrope je dokazala, da je treba Otrokom prisluhniti, da otroci ustvarjalno sodelujejo v svojem okolju in pri tem spoštujejo različnost. Prav tega pa se učijo tudi z otroškimi parlamenti. Naša šola že 20 let sodeluje pri organizaciji otroških parlamentov na vseh nivojih: šolski, občinski, območni,regijski in državni otroški parlament. ■ 1990 - Otrokom zdravo in varno okolje, ■ 1991- Prosti čas, ■ 1992 - Otrokom prijazno šolo, ■ 1993 - Brez nasilja za prijateljstvo, ■ 1994 - Moč prijazne besede, • 1995 - Da bi zmogel reči: Ne hvala - alkoholu, cigaretam, drogam in vsem oblikam nestrpnosti, ■ 1996 - Imam pravico - imaš pravico, ■ 1997- Danes sem ti in ti si jaz, ■ 1998 - Otroci in mediji, ■ 1999 - Imava se rada, ■ 2000- Hočem, torej zmorem (otroci in mladi imamo težave - kako jih rešujemo?), • 2001 - Moj prosti čas, ■ 2002 - Otroštvo brez nasilja in zlorab, ■ 2003 - Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost, ■ 2004- Mladi in Evropa, ■ 2005 - Tabuji - prepovedane stvari, ■ 2006 - Naše mnenje o devetletki, ■ 2007 - Zabava in prosti čas mladih, ■ 2008 - Ljubezen in spolnost, ■ 2009 - Stereotipi, rasizem in diskriminacija, ■ 2010 - Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. SPOMINI BODOČE UČITELJICE V osnovno šolo sem kot prvošolka stopila septembra 1997. Moje osnovnošolsko šolanje je potekalo med letoma 1997 in 2005. V tem času sem si zadala kar nekaj pomembnih ciljev. Spoznala sem in se naučila veliko stvari ter dobila mnogo dobrih nasvetov za življenje. Prav tako pa je veliko pripomoglo tudi k moji odločitvi za poklicno pot. V času šolanja smo jaz in moji sošolci doživeli veliko zanimivih prigod. Ze v drugem razredu smo pokazali svojo iznajdljivost, in sicer pri kupovanju darila za učiteljico ob koncu šolskega leta. Takrat nam je na misel padlo, da bi ji kupili prstan, ampak kako bomo vedeli, da ji bo prav. Pod pretvezo, da delamo neko raziskavo o obsegu prstov vseh učiteljic na razredni stopnji, nam je uspelo izmeriti obseg in kupiti prstan ter s tem prijetno presenetiti učiteljico. Takšne in drugačne prigode so se dogajale skoraj vsako leto ob koncu šolskega leta, ko smo se spomnili, da bi učiteljici kupili darilo. Verjetno smo bili posebni tudi na ta način, da je po eno samcato darilo vedno šel skoraj cel razred, saj nihče ni želel ničesar zamuditi. Šolanje so zaznamovale tudi vse šole v naravi, ki smo jih izvajali. Prvo smo doživeli v tretjem razredu z gospo Metko Jamnik v Beli krajini, natančneje v Marindolu. Ta šola v naravi je bila sicer najkrajša, ampak kljub temu polna dogodivščin. V Marindolu smo streljali z lokom, ponoči opazovali zvezde, se učili delati vozle, zadnji dan pa smo imeli lov na lisico. Seveda so nam učitelji pripravili tudi disko večer, katerega smo se vsi najbolj veselili. Druga šola v naravi je potekala v Poreču. S sošolci na morju, neprecenljivo! Tam nas Vsa leta sem vodila šolski parlament in bila koordinatorica občinskega parlamenta. Februarja 2004 smo gostili regijski parlament (19 šol, 69 učencev), prav tako marca 2009 (54 učencev, 17 mentorjev). Štirikrat pa smo ime naše šole ponesli v državni zbor na državni otroški parlament. Leta 2002 nas je v državnem zboru zastopal učenec Matija Krajnc in še enkrat leta 2004. Leta 2007 je bila v državnem zboru Eva Miklič in leta 2009 nas je zastopala Anja Kos. Učenci so nas odlično zastopali, bili smo opaženi in slišani. Ob dvajsetletnici smo dobili tudi priznanje za naše uspešno delo na področju otroških parlamentov. je vsako jutro čakala jutranja rekreacija, nato pa celodnevno plavanje. Vsak dan se je končat s sprehodom v stari del mesta. V petem razredu smo se na Kopah učili smučanja. Eni so to resnično obvladali, drugi ne, pa vendar je bilo nam najpomembnejše to, da smo tam, kjer smo bivali, lahko igrali biljard. Naslednje leto nas je čakal Piran - biološki tabor, raziskovanje obale in obalnega pasu morja. Našli smo marsikaj, ogledali smo si soline in akvarij. Zadnja šola v naravi je bila pod severno steno Triglava. Na žalost sem jo morala zaradi I bolezni predčasno zaključiti, vendar je bila po besedah sošolcev zanimiva, saj so se učili prve pomoči, iskali lišaje itd. Za poklic učiteljice razrednega pouka sem se odločila predvsem zaradi ljubezni do otrok in želje po tem, da bi na otroke prenašala znanje, ki sem ga prejela tekom leta. Veliko pa je k vsemu pripomogel tudi način učenja vseh treh učiteljic, ki so me učite v prvih štirih razredih. Vzeta sem jih za vzor in upam, da bom vsaj pol taka učiteljica, kot so one. Ana Kalan, študentka pedagoške fakultete SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS Marjeta Jamnik in Damjana Šubic Turistična zveza Medvode seje 29. marca 2007 predstavila na sejmu Turizem in prosti čas, kije potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, tudi s pomočjo učencev naše šole. Osem učencev je pripovedovalo o zgodovini Medvod, o legi in izletniških točkah, o sakralnih spomenikih, o znanih osebnostih, ki so zaznamovale Medvode, o kolesarskih in pešpoteh, o kulturnih in športnih prireditvah ter njihovih društvih, o turističnih kmetijah in njihovih dobrotah ter še o marsičem. Pripravili so osem plakatov, povezanih s prej omenjenimi temami, ter pri pouku likovne vzgoje izdelali tudi grafike o turističnih zanimivostih iz Medvod. Izdelki učencev so bili predstavljeni na stojnicah o medvoškem turizmu v Ljubljani in pozneje tudi na razstavi v knjižnici Medvode. Učenci so predstavitev turistično razvijajočih se Medvod popestrili tudi s pomočjo devetletnega harmonikaša Matica, oblečenega v narodno nošo. Celotno dogajanje je spremljal znani medvoški fotograf, gospod Boris Primožič, ki je po končani prireditvi ravnatelju OŠ Medvode poslal elektronsko sporočilo z naslednjo vsebino: »Pošiljam nekaj fotografij učencev in učiteljic, ki so PRIŠLI, POVEDALI IN ODŠLI, vmes pa so predstavili Medvode na profesionalen, prijeten in nevsiljiv način. Kot taki bi lahko organizirali tečaje za marsikaterega turističnega delavca, novinarja in njim podobne profile. Seveda se barka ne vozi sama in imata zasluge za dobro vožnjo kar »dve kapitanki«: Marjeta Jamnik in Damjana Šubic. Ker pa poznam obe, se nič ne čudim odličnemu nastopu.« Posebno zahvalo smo prejeli tudi s strani župana Zorana Jankoviča, ki je vsakemu učencu posebej stisnil roko. stavitvijo zanimivosti Medvod in ga predstavili na izviren način. KULTURNO NASTOPAMO UČENCI RAZREDNE STOPNJE IN KU LTU RA Damjana Šubic Izdelali smo inštrumente Obiskal nas je Adi Srn Učiteljice na razredni stopnji se trudimo, da bi učencem naše šole pripravile čim bolj zanimive kulturne dneve s pestrim kulturno-umetniškim programom. Organiziramo obiske gledaliških, lutkovnih, opernih, baletnih in drugih predstav. Poleg tega želimo, da bi učenci spoznali čim več slovenskih pesnikov, pisateljev, glasbenikov, skratka različnih kulturnih ustvarjalcev ter njihovih umetniških del. Tako smo na šolo povabili in v živo doživeli nastope pesnika in pisatelja Andreja Rozmana - Roze, pravljičarke Anje Štefan, klovnese Eve Škofič - Maurer, pripovedovalke pravljic in knjižničarke Tilke Jamnik ter glasbenih ustvarjalcev: Romane Kranjčan, Adija Smolarja in Marte Zore. Gostje so nas s predstavitvami svojih literarnih del, zabavnimi pesmimi, s sproščenostjo, izvirnimi domislicami in lepimi mislimi o življenju vedno navdušili. Najbolj pa nam bo seveda ostal v spominu koncert znanega slovenskega kantavtorja Adija Smolarja, ki nam je na duhovit način predstavil nekatere, za nas včasih nepremagljive probleme, denimo problem zaradi zunanjega videza, z dekleti, s fanti, s šolo ipd. Ob kulturnih dnevih se običajno učenci tudi sami, pod okriljem razredničark, lotijo različnih ustvarjalnih dejavnosti, odvisno od tega, katero vrsto predstave si ogledajo oziroma katerega kulturnega umetnika pobliže spoznajo. ZA N AMI JE 4. RAZRED GLEDALIŠKI KROŽEK IN NJEGOVIH 30 LET Marjeta Jamnik Leto, ki smo ga preživeli v četrtem razredu, je hitro minilo.Vesela sem, da imamo učiteljico Metko Jamnik.' Vsi sošolci jo imamo zelo radi. Dobro se počutim, ker sedim v prvi klopi in ker sedim z Dali. Učiteljica Metka mi vedno pomaga, če kaj ne razumem. Nisem prijateljica z matematiko. Najbolj všeč pa sta mi likovna vzgoja in naravoslovje. Na začetku 4. razreda mi je šlo težko, zdaj mi gre lažje. Veliko sem se učila in veliko sem se tudi naučila. Svojo mami pa sem utrudila. Zelo sem bila vesela tabora na Medvedjem Brdu. Všeč mi je bilo plezanje na steni. Všeč mi je bilo tudi, ko smo delali medalje. Na koncu tabora smo kar težko šli domov. Na koncu komaj čakam 20. junij, ko bomo imeli piknik za naš zaključek šolskega leta.Zelo bom pogrešala Metko. Eden, 6. junija 2011 Na OŠ Medvode deluje gledališki krožek že od samega začetka, torej je star toliko kot šola - 30 let. Vsako leto se je v krožek vključilo veliko število učencev 3., 4. in 5. razreda, vedno od 20 do 30 učencev, v lanskem šolskem letu pa celo 38 učencev. Tako veliko število mi je vedno naložilo težko nalogo. Kako narediti, da bodo pri nastopih vključeni vsi učenci. Izbirala sem krajše tekste in prizore prav z namenom, da bi sodelovali vsi. Tako smo vsako šolsko leto za različne prireditve pripravili vsaj 5 prizorov in iger: za novo leto, za 8. februar, za praznovanje pomladi. Tudi izredni nastopi so nas večkrat doleteli, saj smo sodelovali s KS Senica, občino in knjižnico. Vsaj petkrat na leto smo nastopali z več ponovitvami. Tako smo na primer prireditev Praznovanje pomladi pripravili v šoli in v krajevni skupnosti, kjer je bil obisk vedno zelo velik. Tudi v veselem decembru smo nastopali večkrat za šolo, za KS in za sindikat delavcev. V 30 letih smo tako pripravili vsaj 150 nastopov s 750 učenci. Vsi so radi nastopali v gledaliških in lutkovnih predstavah ali pa so bili preprosto recitatorji na različnih prireditvah. Tudi letošnje leto bom nadaljevala krožek in vanj vključila tudi 7. razred. Skupaj z učenci se veselim novih izzivov. KULTURNO NASTOPAMO INTERVJU Z MOJO MAMI veseli. Kateri predmet in kateri učiteljica sta ti bila najbolj spo™n,am gospe Ane Manje**», « SÄS3Ä«- “ kasnejših letih šolanja matematika m Pelala teza». Se spomniš kakšnega dogodka v šoli in katerega? Iz osnovnošolskih časov se najraje spe»mm arn dr b nih smešnih prigod, ko smo ueenci nagajali uete i -, iriteli ki ie že upokojen, je imel lase počesane pre oleše Ce je bilo v učilnici odprto okno m smo Pot ki še danes uči, je vedno močno zardela, I rekel, da ima zadaj strgane nogavice. Kakšno mnenje imaš o učiteljih takrat? So bili bolj Sssässä SSSS&ä obiskovala. Luka Anžlovar, 8. a NASA SOLA Naša šoja se nahaja na zelenem griču, ki ga imenujemo Svetje. Sola ni velika, a je lepa in ima vse, kar potrebuje učenec od prvega do devetega razreda. V naši šoli imamo veliko jedilnico, dobre kuharje in odlično hrano. Včasih pojemo vse, včasih pa precej pustimo. Pojemo, če je dobro, pustimo pa, če ni po našem okusu. Igrišči sta kar dve in nikoli ne samevata. Športne aktivnosti se dogajajo tudi med kratkim odmorom, ki bi trajale še dlje, toda učitelji nam to veselje krajšajo. Poleg šole imamo veliko športno dvorano in zraven dvorane veliko parkirnih prostorov. V dvorani treniramo različne športne dejavnosti. Včasih zmagujemo, včasih pa nas obišče tudi poraz. Učilnice so velike in svetle, oprema je zadovoljiva in imamo vse, kar potrebujemo. Nad inventarjem se ne pritožujemo, če bi pa zamenjali klopi, bi bilo še toliko bolje. Učitelje vse poznamo. Včasih so boljše, včasih slabše volje, toda učenci jih vedno spravimo v dobro počutje. V šolo hodimo radi, še raje pa iz šole - domov. Tjaša Arhanič, 7. a DELOVANJE PEVSKIH ZBOROV NA OŠ MEDVODE Dominik Jurca Petje je ena od osnovnih oblik človekovega glasbenega izražanja. Pevski zbor je torej odlična oblika in priložnost za učence, da skupinsko muzicirajo in se na ta način glasbeno udejstvujejo. Na Osnovni šoli Medvode delujejo trije pevski zbori: starejši in mlajši otroški ter mladinski. Takšna delitev je primerna zaradi obsega otrokovega glasu in posluha za harmonijo. Vsega skupaj na šoli prepeva tudi do sto otrok. Šolski pevski zbor je, kot že rečeno, odlična priložnost za učenje skupinskega dela in dinamike, kar je v današnjem individualiziranem svetu še kako pomembno. Poleg tega je pri petju v zboru, za razliko od solističnega petja, nujno poslušanje in prilagajanje ostalim pevcem. Glavni namen šolskega zbora je nastopanje na šolskih prireditvah in proslavah, kjer je zbor lahko učinkovit sooblikovalec sporočila proslave ali pa samo glasbena popestritev. Poleg šolskih prireditev zbori nastopajo na revijah šolskih zborov, ki so letno organizirane na občinski ravni. Tu se zbori predstavijo širši javnosti, pevci navežejo stike s pevci iz drugih zborov in slišijo njihovo petje. Zbor občasno nastopa kot gost na koncertih drugih zborov, odzove pa se tudi vabilu raznih kulturnih društev na njihove prireditve. Vaje potekajo dvakrat na teden, pred poukom ali po njem. Največjo težavo predstavljata usklajevanje urnikov in iskanje ustreznega termina vaj. Program obsega predvsem slovenske umetne in ljudske pesmi, večinoma ob spremljavi klavirja, občasno in v veliko veselje pevcev pa se na sporedu znajdejo tudi pesmi iz sveta zabavne glasbe in muzikalov. Zadnja leta zbor ob zaključku šolskega leta odide na enodnevno ekskurzijo. Tako smo leta 2010 obiskali avstrijsko Koroško, leta 2011 pa avstrijsko Štajersko in Gradec, kjer smo si ogledali tudi operno hišo, kar je bila tako za učence kot za učitelje zelo zanimiva izkušnja. DOBRO BIVAMO Podaljšano bivanje je na šoli organizirano že od samega začetka delovanja šole. V zadnjih letih je na šoli organiziranih pet oddelkov podaljšanega bivanja. Vanj so vključeni učenci od prvega do petega razreda, število teh učencev pa se giblje od 120 do 135. Dolga leta je trajalo podaljšano bivanje od konca pouka, to je od 12.05 oziroma od 13. ure do 16.30, s šolskim letom 2011/2012 pa učenci lahko počakajo svoje starše do 17. ure. Cilji učiteljic in učiteljev, ki poučujejo v oddelkih podaljšanega bivanja, so predvsem skrb za higieno, vzgojno-izobraževani cilji ter cilji socialne in sprostitveno-rekreacijske narave. Dejavnosti, ki se izvajajo, pa so samostojno učenje, ustvarjalno preživljanje časa, sprostitvene dejavnosti in prehrana (kosilo, popoldanska malica). Čas po kosilu je največkrat namenjen samostojnemu učenju. Učenci znanje, ki ga pridobijo pri pouku, dodatno utrdijo in poglobijo ob reševanju domačih nalog. Prosti čas je namenjen us- na zaključni prireditvi za storse merjenim in neusmerjenim dejavnostim. Učenci zelo radi ustvarjajo iz papirja, rišejo, barvajo, rešujejo uganke zavozlanke. V prednovoletnem času smo zadnja leta MO] RAZRED četrti razred je kot slika, av njem se človek premika Tajda je vsak dan nasmeiana, Maia pa med poukom zaspana-Nika mola, Matevž se preteguj ss;:-«"-“- s» Luka za vrati kuka, Dalfse ob nedeljah kopa v ban ji^ jakob med odmori klepeta, Sara je jezna kot cigara, Nejc bo sigurno DrejCi in Tilen bo gledal film. c.,, -.p Dred testom velika reva, Starši veliko se smejte in letlnaprelra» «W» Eva Kukovec, 4. b izdelovali voščilnice in druge božično-novoletne izdelke za Miklavžev sejem. Navada je tudi postala, da se na zadnji dan pred novoletnimi počitnicami obdarujemo s simboličnimi darilci in imamo rajanje. Ob raznih praznikih, kot so dan žena, materinski dan, velika noč ali pust, izdelujemo različne izdelke, ki jih učenci lahko odnesejo domov. Veliko časa namenimo tudi gledanju in branju knjig. Med igrami so zelo priljubljene lesene, miselne didaktične igre, s katerimi učenci trenirajo možgane, urijo potrpežljivost in vztrajnost ter ročne spretnosti. V letu 2006 je šola pridobila računalniško učilnico, s tem pa tudi možnost koriščenja le-te v času podaljšanega bivanja. Učiteljice in učitelji od leta 2007 v podaljšanem bivanju izvajamo tudi interesne dejavnosti, in sicer likovne delavnice, računalništvo, osnove motorike, občasno gimnastiko, origami in spoznavanje sveta. Za popestritev uric imamo v podaljšanem bivanju zadnja leta jesenski kostanjev piknik. Jeseni ali spomladi izvedemo pohod na Šmarno goro, zadnje dni junija pa imamo dan palačink na zelenici za šolo. Del prostega časa je vsak dan namenjen tudi rekreaciji. Ta ob lepem vremenu največkrat poteka na zelenici za šolo ali na nogometnem igrišču, ob slabem vremenu pa v telo- PODALJŠANO BIVANJE NA OŠ MEDVODE Azra Kajan vadnici. Kadar je pozimi narava radodarna s snegom, se učenci zelo radi sankajo z lopatami na hribčku za šolo, se kepajo ali pa izdelujejo igluje in snežake. Voddelkih podaljšanega bivanja veliko časa namenimo medsebojnim odnosom, pravicam in dolžnostim učencev, redu in disciplini. Vodilo vseh učiteljic in učiteljev pri delu z učenci v podaljšanem bivanju pa je, da jim ustvarimo ugodno čustveno ozračje, v katerem bodo sproščeni, kjer bodo začutili toplino, sprejetost, varnost in zaupanje. Temu bomo sledili tudi v bodoče. ŠPORTNO UŽIVAMO Moj najljubši predmet je športna vzgoja. Zakaj? Ke, s» « «lo «»da, «om« K« no jomet ni bil lai poda, sem aaiel trenirati košarko in )o treniram še danes. Ker imam rad spor "mo se samo igrali. V šestem razredu smo dobili učitelja telovadbe, gospod, Roka M*. * ITobLli i5ÌS=2Esr «goi' m, n, vsec to da«■ ”"a™ da ima skora, spada tudi k sportu in ocena " STÄSS^ spremenil svoje mnenje kljub veselju do sporta. Martin Štirn, 7 b PREGLED NAJVIDNEJŠIH IN NAJVEČ IH ŠPORTNIH REZULTATOV UČENCEV OŠ MEDVODE NA DRŽAVNI RAVNI V ZADNJEM DESETLETJU (2000-2011) Rok Križaj ŠOLSKO LETO 2000/2001 Državno prvenstvo v badmintonu v dvojicah do 11 let: 2. mesto - Eva Miklič in Ana Pia Kumelj (na sliki). ŠOLSKO LETO 2001/2002 Državno prvenstvo v veleslalomu: 2. mesto - Jan Debeljak (na sliki). I Državno šolsko prvenstvo v smučarskem teku, biatlonu in lokostrelskem biatlonu: 3. mesto v biatlonu - Matej Fišer. ' Državno prvenstvo v atletiki: i Katja Škorič (na sliki) - državna prvakinja v ! metu žogice. ! ŠOLSKO LETO 2002/2003 Državno prvenstvo v gorskih tekih v Smledniku: ,3. mesto-ekipna uvrstitev deklic (Tanja Zdjelar, Nina Zdjelar, Tanja Keber, J f "*j Maja Bukovec). Tanja Keber, Nina Zdjelar, Tanja Zdjelar Državno prvenstvo v badmintonu za posameznike: 3. - 4. mesto - Janž Omerzu. Državno osnovnošolsko ekipno prvenstvo v badmintonu: 2. mesto - ekipa OS Medvode. Državno šolsko prvenstvo v smučarskem teku, biatlonu in lokostrelskem biatlonu: 1. mesto v biatlonu - Matej Fišer; 2. mesto v biatlonu - Maja Bukovec. ŠOLSKO LETO 2003/200 Državno prvenstvo v badmintonu za posameznike: 1. mesto - Janž Omerzu. Eva Miklič in Janž Omerzu Državno ekipno osnovnošolsko prvenstvo v badmintonu: 3. mesto - ekipa OŠ Medvode: Jurij Kumelj, Ana Pia Kumelj, Janž Omerzu, Vika Kranjc, Sara Gregorčič, Rok Hožič. zgoraj od leve proti desni: Jurij Kumelj, Janž Omerzu. Rok Hožič: na sredini: Ana Pia Kumelj; spodaj: Vika Krajnc, Sara Gregorčič in Vika Krajnc 1 Državno šolsko prvenstvo v 1 smučarskem teku, biatlonu in ■ lokostrelskem biatlonu: 3. mesto v lokostrelskem biat- ■ Ionu - Bor Bizant (na sliki). ŠOLSKO LETO 2005/2006 Državno prvenstvo osnovnih šol v badmintonu za posameznike: Državno prvenstvo osnovnih šol v deskanju na snegu in v veleslalomu: 2. mesto - Vesna Kajzer. Državno prvenstvo v atletiki: 4. mesto v teku na 300 m - Luka Peklaj (na sliki); 2. mesto v teku na 600 m - Jure Gaber. ŠOLSKO LETO 2007/2008 Državno prvenstvo osnovnih šol v deskanju na snegu in v veleslalomu: 2. mesto v deskanju na snegu -Vesna Kajzer (na sliki); 3. mesto v deskanju na snegu: Blaž Papež (na sliki). ŠOLSKO LETO 2008/2009 Državno prvenstvo osnovnih šol v gorskih tekih: 3. mesto - Jure Gaber (na sliki). Državno prvenstvo osnovnih šol v atletiki posamezno: - veliki atletski pokal: 3. mesto v teku na 1000 m-Jure Gaber. 5. - 8. mesto v badmintonu - Eva Miklič 13. - 15. mesto v badmintonu - Tina Omerzu (na sliki). Državno prvenstvo v atletiki: 2. mesto in naslov poddržavnega prvaka v teku na 300 m - Luka Peklaj; 7. mesto v teku na 600 m - Jure Gaber. ŠOLSKO LETO 2006/2007 Državno prvenstvo v gorskih tekih: 2. mesto - Luka Peklaj; 3. mesto - Jure Gaber. MOJ NAJLJUBŠI PREDMET Moj najljubši predmet v šoli je športna vzgoja. Najljubši zato, ker se pri uri skoraj vedno nasmejemo ter se ukvarjamo z zanimivimi športi.Naša športna vzgoja poteka tako: Najprej se zberemo pred vrati v telovadnico, kjer čakamo tudi med odmorom. Nato nas učitelj spusti v telovadnico, kjer vsi sprintamo do garderob. V njih se preoblečemo v športno opremo (kratke hlače, majica s kratkimi rokavi...). Po tem začnemo uro. Velikokrat je za začetek na sporedu tek za ogrevanje, nato pa sledijo raztezne vaje. Ce jih opravimo pravilno, nam ni treba skrbeti, da bi se nam poškodovala kakšna mišica. Nato preidemo h glavni temi današnje ure. V tem letu smo vadili košarko, nogomet, odbojko, skok v višino, skok v daljino in še mnoge druge športe in športne discipline. Kar se iz učiteljeve razlage naučimo med uro, učitelj preveri in nas tudi oceni. To je bil kratek opis mojega najljubšega šolskega predmeta. Oskar Sekač, 7. b o 2 < > ►HI >N D O Z h ec O Q. >W» ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Darja Zaplotnik Zimska šola v naravi ima na OŠ Medvode že večletno tradicijo. Njene vsebine: šola smučanja, varnost na smučišču in seznanjanje s FIS pravili, šola teka na smučeh, smučarska tekmovanja, igre na snegu, kulturno-zabavne prireditve in malček pouka se med seboj tesno prepletajo in tako ustvarjajo kopico novih doživetij, izkušenj in lepih trenutkov. In kot vsaka šola v naravi, tudi zimska, pripomore k razvijanju odnosa do sebe, drugih in narave. Pomembno pa prispeva tudi k socializaciji posameznika ter razvoju njegovih temeljnih gibalnih sposobnosti. V zadnjem desetletju seje Zimske šole v naravi, običajno izvedene na smučišču Kope, udeležilo okoli 450 učencev 6. razredov devetletke oz. 5. razredov osemletke. V spremstvu učiteljev in pod budnim očesom izkušenih učiteljev smučanja so osvajali različne športne in smučarske veščine, se pomerili v različnih tekmovanjih, razvijali timsko delo, spoznavali naravo skozi različne zorne kote, pa tudi zabavali, se družili ter uživali v prijetnem in prijaznem okolju slovenjegraškega Pohorja. Koncept naše Zimske šole v naravi smo v šolskem letu 2010/2011 predstavili tudi v projektu Mreže 2, ki ga izvaja Šola za ravnatelje in je bil pohvaljen kot primer dobre prakse. To, in pa predvsem zadovoljstvo učencev ter njihovih staršev, nas navdaja z veseljem in motivira za nadaljnja prizadevanja povezana s tovrstno obliko dela v šoli. n / liftT Wm\ m Mi Wwk / j||pl| hSj niv ja' L 9i lw ìmFHjy II is V celotni osnovni šoli mi je bila najljubša od vseh predmetov športna vzgoja. Verjetno je tako zato, ker imam rad šport in ker v prostem času veliko časa preživim pred televizijo ob spremljanju različnih športov. Poleg tega pa tudi treniram košarko. Od prvega do tretjega razreda je bila naša učiteljica športne vzgoje gospa Irena Humek Kok. Pri njej smo se zelo zabavali. Večino časa smo se, kakor se spomnim, igrali igro med dvema ognjema. Ta igraje bila po mojem zelo všeč celemu razredu, ker smo jo zelo radi igrali. Vsako uro športne vzgoje bi se radi igrali med dvema ognjema. V četrtem razredu je bila naša učiteljica gospa Damjana Šubic. Tudi pri njej smo igrali med dvema ognjema, vendar pri njej ne toliko časa. V tem šolskem letu sem se prvič soočil z odbojko, ki mi na začetku ni nikakor šla od rok. Kakorkoli sem odbil žogo, je bito narobe. Pri gospe Čarman v petem razredu smo se kar dosti časa ukvarjali z različnimi igrami z žogo, kot so košarka, nogomet in odbojka. Košarko sem treniral že od prvega razreda, zato mi ni delala težav. Od šestega razreda naprej pa smo bili razdeljeni na skupine; učitelj za fante je postat gospod Rok Križaj, dekliška učiteljica pa je postala gospa Darja Zaplotnik. V šestem razredu sem prvič igral hokej. Na začetku nisem niti vedet, kako naj primem palico, čez nekaj časa pa mi ni bilo več težko igrati te igre. Ker sem velik ljubitelj športa, sem po televiziji spremljal tudi hokej in pravila sem že prej poznal. Igrali smo tudi rokomet in namizni tenis. Pravila rokometa mi na začetku niso šla v račun. Najbolj se mi je zatikalo pri metu žoge na gol; skoraj vedno sem naredil prestop. Po nekaj urah pri športni vzgoji so mi tudi ta pravila postala jasna. Pri gospodu Križaju smo veliko časa igrali nogomet in tako je ta igra nadomestila igro med dvema ognjema iz prejšnjih let. Filip Jenko, 7.a POMAGAMO IN SE VESELIMO ZRCALO Marjeta Pustoslemšek Moje izkušnje pri delu z ljudmi so obsežne, bogate, pestre, čutim jih kot goro spoznanj in podatkov: bleščečih, morečih, trdih, grenkih, veselih, optimističnih ... Vse to bi bilo potrebno urediti, včasih se mi zdi, da bi moralo biti urejeno na policah in v predalčkih in jih uporabiti kadar je potrebno. Včasih mislim, da to ni najboljše, da je potrebno biti vselej odprt za nove rešitve. Dobro je izbrati pravi čas za ukrepanje, ne smeš delovati, kadar tega zaradi lastnega počutja ne zmoreš. Moraš si pustiti čas, da se lotiš težkega dela, ko veš, da boš zmogel opravilo po najboljših močeh. Moja dolžnost in možnost je dati od sebe tisto, kar imam kot človek - znanje, sposobnost empatije in osebne reakcije. Mislim, da sem primerno občutljiva, da dovolim dogodkom, da se odvijajo, da znam opazovati, da imam pravo mero empatije. Ustrezno znanje za ravnanje mi omogoča, da zmorem filigransko pristopiti k marsikateri zapleteni situaciji. Vsi otroci ne rastejo na enak način, ne poslušajo na enak način, ne zorijo na enak način. Nekaj kapljic znanja že prinesejo v šolo, toda naučiti se morajo še morje novih stvari. Ena ključnih je - učiti se živeti skupaj. Šola je včasih neposlušna za razvojne potrebe otroka, je pa šola sinonim za mladost, možnost, da še lahko vplivaš na nekoga, da bi postal boljši človek, ki bo pripomogel k boljšemu svetu. Vse bolj se zavedam, da sem le občasni sopotnik, za eno ali več postaj - otroku, staršem, kolegom, vsak od nas mora naprej sam. Na skupni poti skozi življenje smo si dali marsikaj, izmenjali svoje bolečine, upe, dvome, nekaj, kar bo za večno ostalo naše skupno. Prepričana sem, da je vselej vredno izreči besede upanja, zaupanja, dobrega pričakovanja, da le te ostajajo kot trdni kamni v močvirju življenja, nanje stopiš in v miru preudariš kako naprej ... V začetku decembra poteka na naši šoli dobrodelna prireditev Miklavžev sejem, na kateri vsi učenci in učitelji sodelujejo kot ena celota. To je dan, ko je v zraku vse v pričakovanju praznikov. Učenci in učiteljice na razredni stopnji izdelujejo različne izdelke pri pouku ali popoldanskih delavnicah, kjer sodelujejo tudi starši. Učenci na predmetni stopnji pa v dopoldanskem času ustvarjajo v različnih delavnicah. Tako nastajajo raznoliki izdelki, kot so venčki iz naravnih materialov, okrašene papirne darilne vrečke, obeski za jelko, nakit, lesene ptičje hišice in pručke, sveče, dišeča mila, različna peciva in papirnate košarice s slastnimi dobrotami, okraski iz odpadnih plastičnih vrečk, čestitke, okrasni magneti,... | Učenci in učitelji kar presenečajo s svojo izvirnostjo in ustvarjalnostjo. Izdelki so polni zanimivih zamisli. Osrednja prireditev poteka v popoldanskem času v športni dvorani, kjer nas v prijetnem decembrskem vzdušju, polnem prijetnih dišav in v pričakovanju praznikov, obišče tudi dobri mož, Miklavž s svojim spremstvom angelčkov in seveda s strašnimi parkeljni. Mize se šibijo pod celo vrsto raznolikih in kvalitetnih izdelkov, kjer vsakdo lahko poišče darilce za svoje svojce in prijatelje. MIKLAVŽEV SEJEM 'Sa=s»^Mojca Pintar POMAGAMO IN SE VESELIMO Viri: Veselošolska zakladnica znanja II., Papir za vsak dan, str. 17, Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, 2003. ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA . Marija Kržišnik Učenci, učitelji in drugi delavci OŠ Medvode pod vodstvom mentorice Mojce Kržišnik že 16 let organizirano, dvakrat na leto, zbiramo star papir. S temi akcijami želimo ozavestiti učence o pomembnosti varovanja okolja in narave, hkrati pa spodbujati in razvijati njihov čut za skupno dobro. Akcije združujejo humanitarnost in okoljevarstvo pri otrocih. Del zbranih sredstev so otroci namenili za različne humanitarne namene. Oblikovali so šolsko skupnost, ki zbira sredstva za pomoč učencem iz socialno ogroženih družin. Na ta način se lahko vsi učenci naše šole udeležijo prav vseh dejavnosti, taborov in ekskurzij, kijih organizira šola. Zakaj reciklirati papir? Z recikliranjem papirja ohranjamo gozdove, varčujemo energijo in zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Pri recikliranju se porabi manj surovin, energije in kemikalij, hkrati pa se bistveno zmanjšajo izpusti ogljikovega dioksida v ozračje. Papir predstavlja kar eno petino gospodinjskih odpadkov. Iz starega papirja se lahko z reciklažo proizvaja nov papir, s tem pa se ohranjajo gozdovi, energija in voda, hkrati pa se zmanjša emisija C02, v primerjavi s proizvodnjo papirja iz svežih vlaken. Za proizvodnjo 1 tone recikliranega papirja porabimo 64% manj energije, 50 % manj vode in za 74 % znižamo emisije nevarnih snovi v zrak v primerjavi s proizvodnjo tone papirja iz lesa. Za proizvodnjo 1 tone papirja potrebujemo 3 tone lesa. Gozdovi pokrivajo 3,9 milijarde hektarjev ali 26 % kopnega na planetu. Krčenje gozdov se je dramatično povečalo. Negativne posledice se kažejo pri izgubi biotske raznovrstnosti in vpliva na podnebne spremembe (krčenje gozdov in posledično »uhajanje« ogljika naj bi bila odgovorna za 20-25 % vseh emisij toplogrednih plinov). Ozaveščanje o pomenu recikliranja se je v Sloveniji začelo prav pri papirju in ločevanju le-tega za predelavo. Prav po zaslugi akcij zbiranja papirja je postalo samoumevno, da papir, papirno embalažo in karton zbiramo ločeno. Recikliranje papirja ima veliko prednost pred njegovim odstranjevanjem. Odpadke moramo razumeti kot surovine in jih moramo zato ustrezno ločeno zbirati. Do zdaj so učenci OŠ Medvode zbrali okoli 700 ton starega papirja in s tem pripomogli k čistejšemu okolju in boljšemu svetu. Da so vse te zbiralne akcije uspele, so veliko pripomogli učitelji, starši in drugi delavci naše šole. Prispevali so veliko ur prostovoljnega dela v svojem prostem času. USPEVAMO TEŽKA OSNOVNOŠOLSKA POT OSOLI DOSEŽKI ZNANJA DEJAVNOSTI vesele Sole Ko smo prvič šolski prag prestopili, smo veliko stvari pridobili: prijatelje in novo prihodnost ter veliko priložnost, da dobimo znanje, za reči vsakdanje. Čez leta smo si znanje nabrali ter veliko »čvekali«. Ko pa so počitnice prišle, smo od sreče sijali, a kmalu so odšle, tako kot zmeraj. Peto leto se končuje m v šesti razred vstopamo, od znanja pokamo po šivih, da bi ga le lahko uporabili. Jerneja Pirnat, 5. b .Majda Setina Čarman Več kot dvajset let sem na OŠ Medvode izvajala dejavnost, ki je tudi zaznamovala šolski utrip izven rednih šolskih predmetov, Veselo šolo. Mentorica sem bila številnim učencem, s katerimi sem se udeleževala tekmovanj na različnih zahtevnostnih stopnjah v znanju iz Vesele šole. Od šolskega, regijskega, do državnega tekmovanja sem popeljala kar precej učencev, ki so postali tudi državni prvaki v znanju iz Vesele šole. Državni prvaki v znanju iz Vesele šole v zadnjih desetih letih: Klemen Bizjak, Bor Mlekuž Bogunič, Luka Peklaj, Kaja Okršlar, Tinkara Bizjak, Ana Anžlovar. BCSEO/ L / Xj VX- 53=: S= 1 « VsBS- S s St %» J Vir: Veselošolska zakladnica znanja III., V znanju je moč, str. 15, Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, 2004 MASKOTI Bor, Luka in Klemen so naslov državnega prvaka osvojili po dvakrat. Na naši šoli sem tudi trikrat organizirala tekmovanje na državni ravni med učenci zavodov in na tem tekmovanju tudi aktivno sodelovala. Za svoje dvajsetletno delo sem Vir: Veselošolska zakladnica znanja prejela tudi zahvalo s strani organizatorja projekta. //., Papir za vsakdan, ars, Mladinska ” 1 r 1 knjiga Založba, d.d, Ljubljana, 2003. Ko sem prvič kot majhen otrok s šestimi leti stopil skozi osnovnošolska vrata v 1. razred, se nisam zavedal, kaj me čaka. Zame je vse bilo le otroška igra, ampak sčasoma so se stvari spremenile. Moja šolska leta niso potekala ravno gladko. Do 5. razreda se nisem kaj preveč učil in trudil za šolo, vendar mi je nekako uspelo narediti. Moje nedelo me je kasneje pošteno teplo. Morda zato, ker sem bil edinec, so me moji starši preveč razvadili ali pa sem bil preprosto prelen. Šola mi ni dišala, raje sem se igral in zabaval. Ko sem stopil v 6. razred čisto brez osnovnega znanja, se mi je zgodilo, da sem ponavljal razred. Nisem se zavedal, kaj to pomeni, saj nisem mislil, daje to kaj resnega. Moje starše je to popolnoma prizadelo. Kasneje sem se šele začel zavedati, kako resna je situacija. Še enkrat sem moral v 6. razred, izgubil sem svoje sošolce in prijatelje iz razreda. Sošolci so me jemali za nesposobnega in neumnega. Na koncu sem izgubil veliko prijateljev zaradi šolskega neuspeha. Bilo me je strah šole, nisem si želel iti sploh več v šolo, vendar so me straši in učitelji nekako prepričali, da se ne predam, da moram iti v šolo, kajti šola in izobrazba je vse, kar imam. Tako je prišel 1. september in sem moral spet iti v šolo. Staršem in učiteljem sem obljubil, da se bom izboljšal. Vse ni bilo tako slabo, spoznal sem nove obraze, nove sošolce, s katerimi smo postali dobri prijatelji. Ostal sem zaznamovan, kajti niso me vsi sprejeli. Ugotovil sem, da zamujam z znanjem, da nimam delovnih navad in da se zelo težko učim, zato sem moral hoditi na individualne ure. Več sem moral delati kot ostali, ker si stvari težko zapomnim in se zelo težko učim. Nekako so mislil, da nikamor ne bom prišel, da ničesar ne znam in da mi ne bi uspelo. Vsako leto imam težave z ocenami in šolo. To je moj največji problem. Nekako se trudim, da bi prišel na zeleno vejo, vendar ni lahko, ker sem nekaj let prespal. Zdaj imam na koncu 7. razreda spet probleme z ocenami in nekako se to ponavlja vsako leto. Trudil sem se, da bi bil boljši, samo nekako mi ne uspeva. Želim si, da bi bil že od začetka priden in da ne bi bil malomaren. Mogoče šola ni moje področje, ampak vem, da se moram učiti in delati, da bom nekaj postal. Še bolj me bo strah, ko bom prišel v srednjo šolo, če je zame že osnovna šola težka. Lahko le dokončam to, kar sem začel. Vem, da ne bo lahko, ampak moram. Želim si pridobiti poklic, ker bo to pomembno za mojo prihodnost. Zato želim sporočiti, da se je treba začeti učiti že prvi dan, takoj ko stopiš v šolo. Da je šola pomembna in da je ne smemo jemati kot nekaj slabega. Šolska leta so najlepša leta, saj se veliko naučimo in nas vzgojijo v prave ljudi. Kasneje, ko ne bomo hodili več v šolo, bomo imeli več življenjskih odgovornosti, ki so težje kot šola. Danes je težko že tistim, ki so šolani, kaj šele tistim, ki so brez šole. Vem, da nikoli ne bom zdravnik ali direktor, vendar si želim kakšen v redu poklic. Zato se učite! Božidar Savanovič, 7. b USPEVAMO Ostati v šoli prav vsi si želi mo, Sole za nič na svetu ne izpustimo. VERIŽNI EKSPERIMENT "'^»Stane Arh Med odmori prav pestreje, Eden za vse, Delimo si tudi misli težke nadvse, Veliko prijateljstev med nami se stke. Odkrivamo skupaj sveta moči. Deležni čudovitih smo stvari. Energija kar iz nas kipi. Lucija Brecelj, 9. a Verižni eksperiment smo v Sloveniji prvič organizirali leta 2005 v počastitev svetovnega leta fizike. Od takrat je postal vsakoletni tradicionalni dogodek, ki promovira fiziko in tehnično izobraževanje. Naša šola je sodelovala uspešno v Verižnem eksperimentu že od samega začetka. Večkrat smo prejeli nagrade in priznanja in bili med najuspešnejšimi šolami: 2005 - sodelovali s členom »Mavrica«. Izdelali učenci: Boštjan Rupel, 7a/9, Kristina Sarka, 7a/9, Katarina Ana Petek, 7a/9, Jaka Vute, 7a/9, Doris Jakara, 7a/9. 2006 - sodelovali z dvema členoma »Jenga« in »Mavrica«. Izdelali učenci: Boštjan Rupel, 8a/9, Bor Mlekuž Bogunič, 8a/9, Kristina Sarka, 8a/9, Kristina Spec, 5b/9. 2007 - nagrada strokovne komisije za člen »Zanza«. Izdelala učenca: Boštjan Rupel, 9a/9, Klemen Mlinarič, 8a/9. 2008 - nagrada strokovne komisije za člen »Piramida«. Izdelali učenci: Klemen Mlinarič, 9a/9, Miha Jenko, 9b/9, Peter Knific, 9b/9, Anže Bestijanič, 9a/9. 2009 - sodelovali s členom »Jakec«. Izdelali učenci: Tilen Mlinarič, 7a/9, Adam Hrastnik, 7a/9, Anže Jenko, 6b/9, Gašper Bokan, 6b/9. 2010 - nagrada občinstva za člen »Nordijski center«. Izdelali učenci: Tilen Mlinarič, 8a/9, Adam Hrastnik, 8a/9, Anže Jenko, 7b/9, Gašper Bokan, 7b/9. Pohvala strokovne komisije za člen »Domine«. Izdelali učenci: Blaž Bernard, 7a/9, Miha Mihovec, 6b/9, Erik Okoliš, 6b/9 in Primož Miklič, 6a/9. Člene za verižni eksperiment smo izdelovali pri krožku Poskusim in znam. Sestajali smo se vsak teden ob petkih popoldan. Učenci so sprostili svojo ustvarjalnost. Kar nekajkrat seje zgodilo, daje izdelovanje in preizkušanje delovanja posameznega dela naprave postala njihova igra. Še sam sem užival v njihovem igranju. Načrtovana ura druženja se je raztegnila do poznih popoldanskih ur. Vsako leto so me bistre glavice presenetile s svojo ustvarjalnostjo, s svojim navdušenjem in spretnostjo za ročno delo. Izražali so željo po oblikovanju, delu s stroji in orodji. Učenci premalokrat dobijo priložnost, da bi se izkazali s svojo ustvarjalnostjo doma ali v šoli. Na koncu šolskega leta so učenci krožka Poskusim in znam pripravili demonstracijo Verižnega eksperimenta iz vseh izdelanih členov (dolžine okoli 7 m) za vse razrede in celo za otroke v sosednjem vrtcu. Kar osemnajstkrat v enem dnevu so pripravili in sprožili verigo členov OŠ Medvode. Šolsko leto 2001/2002 Vrsta tekmovanja/mentor Fizika (Stefanovo priznanje) Stane Arh Logika Stane Arh Matematika (Vegovo priznanje) Meta Lavrih, Stane Arh Srebrna priznanja Domen Baškovec, 8a/8 Katja Svoljšak, 8a/8 Domen Baškovec, 8a/8 Sonja Bernard, 5b/8 Janž Omerzu, 6a/8 Stefan Drobnjaković, 6b/8 Kaja Nemanič, 7a/8 Zlata priznanja Šolsko leto 2002/2003 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina Srebrna priznanja Zlata priznanja Suzana Oroz - < Maja Mišič, 8b/8 Katarina Potisek, 8c/8 Nataša Jenko, 8a/8 Barbara Rus, 8c/8 Anže Rupnik, 8b/8 Ana Fidler, 8c/8 Fizika (Stefanovo priznanje) Stane Arh Logika Marko Verče, 8a/8 Tadeja Tomšič, 8a/8 Urša Horvat, 7b/8 Stefan Drobnjaković, 7b/8 Marko Verče, 8a/8 Tadeja Tomšič, 8a/8 Stane Arh Monika Jekler, 8a/8 Leonard Bajt, 7a/8 Anže Žitnik, 6b/8 Gašper Bohinc, 5d/9 Matematika (Vegovo priznanje) Meta Lavrih, Stane Arh X Zgodovina Klemen Bizjak, 6b/8 Petra Jenko, 6a/8 Sonja Bernard, 6b/8 Janž Omerzu 7a/8 Anda Gvajc Tadeja Tomšič, 8a/8 Slovenščina (Cankarjevo priznanje) Ivanka Demšar Tadeja Tomšič 8a/8 Vesela šola Majda Setina Čarman Bor Mlekuž Bogunič - državni prvak Šolsko leto 2002/2003 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina Suzana Oroz Srebrna priznanja Zlata priznanja Maja Mišič, 8b/8 Katarina Potisek, 8c/8 Nataša Jenko, 8a/8 Barbara Rus, 8c/8 Anže Rupnik, 8b/8 Ana Fidler, 8c/8 Fizika (Stefanovo priznanje) Stane Arh Marko Verče, 8a/8 Tadeja Tomšič, 8a/8 Urša Horvat, 7b/8 Stefan Drobnjakovič, 7b/8 Marko Verče, 8a/8 Tadeja Tomšič, 8a/8 Logika Stane Arh Monika Jekler, 8a/8 Leonard Bajt, 7a/8 Anže Žitnik, 6b/8 Gašper Bohinc, 5d/9 Matematika (Vegovo priznanje) Meta Lavrih, Stane Arh Klemen Bizjak, 6b/8 Petra Jenko, 6a/8 Sonja Bernard, 6b/8 Janž Omerzu 7a/8 Zgodovina Anda Gvajc Tadeja Tomšič, 8a/8 Šolsko leto 2003/2004 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina Srebrna priznanja Suzana Oroz Leonard Bajt 8a/8 Sabina Škrgič 8b/8 Fizika (Stefanovo priznanje) Stane Arh Janž Omerzu, 8a/8 Urša Horvat, 8b/8 Tiva Nemanič, 7a/8 Klemen Bizjak, 7b/8 Logika Stane Arh Matematike (Vegovo priznanje) Anže Žitnik, 7b/8 Meta Lavrih, Stane Arh Ana Ercegovič Rot, 7c/9 Jernej Plaveč, 7c/9 Gašper Bohinc, 7d/9 Tina Kajzer, 7d/9 Eva Miklič, 7c/9 Anže Žitnik, 7b/8 Klemen Bizjak, 7b/8 Uršula Jenko, 7b/8 Stefan Drobnjakovič, 8b/8 Janž Omerzu, 8a/8 Slovenščina (Cankarjevo priznanje) Ivanka Demšar Tadeja Tomšič, 8a/8 Vesela šola Majda Šetina Čarman Bor Mlekuž Bogunič državni prvak Šolsko leto 2004/2005 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina Suzana Oroz Fizika (Stefanovo priznanje) Stane Arh Šolsko leto 2005/2006 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina Srebrna priznanja Zlata priznanja Suzana Oroz Fizika (Stefanovo priznanje) Peter Horvat, 9c/9 Staša Dular, 9d/9 Stane Arh Logika Ana Ercegovič - Rot, 9c/9 Peter Horvat, 9c/9 Ana Katarina Petek, 8a/9 Polona Tomšič, 8a/9 Stane Arh Tina Kajzer, 9d/9 Tina Kajzer, 9d/9 Matematika (Vegovo priznanje) Ana Ercegovič Rot, 9c/9 Katarina Ana Petek, 8a/9 Lara Dular, 8b/9 Ana Ercegovič Rot, 9c/9 Rok Jamnik, Stane Arh Alenka Bernard, 9b/9, Kemija (Preglovo priznanje) Olga Kočar Logika Stane Arh Matematika (Vegovo priznanje] Meta Lavrih, Stane Arh Ana Ercegovič Rot, 9c/9 Jernej Plaveč, 9b/9 Ana Katarina Petek, 8a/9 Polona Tomšič, 8a/9 Matej Bukovec, 7b/9 Zlata priznanja Anže Žitnik, 7b/8 Šolsko leto 2006/2007 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina Srebrna priznanja Zlata priznanja Suzana Oroz Lara Dular, 9b/9 Ana Katarina Petek, 9a/9 Fizika (Stefanovo priznanje) Stane Arh Polona Tomšič, 9a/9 Vesna Kajzer, 8b/9 Timotej Brecelj, 8b/9 Timotej Brecelj, 8b/9 Vesna Kajzer, 8b/9 Logika Stane Arh Lara Jerše, 8a/9 Katja Lotrič, 8a/9 Matematika (Vegovo priznanje) Meta Lavrih, Stane Arh Ana Anžlovar, 7a/9 Andreja Bobnar, 7b/9 Timotej Brecelj, 8b/9 j Slovenščina (Cankarjevo priznanje) Ivanka Demšar Ana Katarina Petek, 9a/9 Vesela šola Majda Šetina Čarman Ji mm Tjaša Jerše, Kaja Okršlar - državni prvakinji ■■■■MM Srebrna priznanja Zlata priznanja Petra Jenko, 8a/8 Klemen Bizjak, 8b/8 Anže Žitnik, 8b/8 Tiva Nemanič, 8a/8 Rok Kogovšek, 8a/8 Uršula Jenko, 8b/8 Uršula Jenko, 8b/8 Klemen Bizjak, 8b/8 Anže Žitnik, 8b/8 Jernej Plaveč, 8c/9 Tina Kajzer, 8d/9 Ana Katarina Petek, 7a/9 Bor Mlekuž Bogunič, 7a/9 Timotej Brecelj, 5b/8 Jana Pirc, 5b/8 Ana Katarina Petek, 7a/9 Ana Katarina Petek, 7a/9 Ana Katarina Petek, 7a/9 Uršula Jenko, 8b/8 Tina Kajzer, 8d/9 Klemen Bizjak, 8b/8 Ana Ercegovič Rot, 8c/9 Jernej Plaveč, 8c/9 Gašper Bohinc, 8d/9 Sonja Bernard, 8b/8 Klemen Bizjak, 8b/8 Uršula Jenko, 8b/8 Tina Kajzer, 8d/9 Šolsko leto 2007/2008 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina Srebrna priznanja Zlata priznanja Suzana Oroz Jana Pirc 9b/9 Fizika (Stefanovo priznanje) Stane Arh Timotej Brecelj, 9b/9 Vesna Kajzer, 9b/9 Andreja Bobnar, 8b/9 Katja Dejanovič, 8b/9 Timotej Brecelj, 9b/9 Timotej Brecelj, 9b/9 Matematika (Vegovo priznanje) Meta Lavrih, Stane Arh Lara Jerše, 9a/9 Timotej Brecelj, 9b/9 Aja Janežič, 9a/9 Ana Anžlovar, 8a/9 T Andreja Bobnar, 8b/9 Jan Perme, 7a/9 Simon Kus, 7b/9 Tinkara Bizjak, 7a/9 Vesela šola Majda Šetina Čarman Vid Petek - državni prvak Šolsko leto 2008/2009 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina Srebrna priznanja Zlata priznanja Suzana Oroz Žan Gregorčič, 9a/9 Fizika (Stefanovo priznanje)/ Stane Arh Jure Gaber,9b/9 Tinkara Bizjak, 8a/9 Anja Erzin, 9a/9 Logika Stane Arh Domen Kodrič, 7b/9 Tinkara Bizjak, 8a/9 Matematika (Vegovo priznanje) Rok Jamnik, Stane Arh Biologija (Proteusovo priznanje) Andreja Bobnar, 9b/9 Domen Kodrič, 7b/9 Lučka Šnofl, 7a/9 Jan Perme, 8a/9 Andrej Flajnik Aja Janežič V tabeli so prikazana samo preverjena osvojena srebrna in zlata priznanja na državnih tekmovanjih v znanju. Nepreverjene podatke smo izpustili, zato nekatera osvojena priznanja manjkajo. Podatke zbral: Stane Arh Šolsko leto 2009/2010 Vrsta tekmovanja/mentor Srebrna priznanja Astronomija (Dominkovo priznanje) Šolsko leto 2009/20010 Vrsta tekmovanja/mentor Angleščina - tekmovanje IATEFL Srebrna priznanja Zlata priznanja Stane Arh Fizika (Stefanovo priznanje) Lucija Brecelj, 9a/9 -Domen Kodrič, 9b/9 -Tilen Mlinarič, 9a/9 -Urša Tanko, 9b/9 Suzana Oroz Domen Kodrič, 8b/9 Meta Lavrih Tim Simičak Hafner, 8b/9 Lučka Šnofl, 8a/9 Lučka Šnofl, 9a/9 Domen Kodrič, 9b/9 Astronomija (Dominkovo priznanje) Logika Stane Arh Logika Domen Kodrič, 8b/9 Rok Jamnik Domen Kodrič9b/9 Klara Brecelj, 7b/9 Lučka Šnofl, 9a/9 Stane Arh Tjaša Jerše, 8b/9 Matematike (Vegovo priznanje) Matematika (Vegovo priznanje) Meta Lavrih, Rok Jamnik Domen Kodrič, 9b/9 Rok Jamnik, Stane Arh Nemščina Domen Kodrič8b/9 Lučka Šmofl, 8a/9 Klara Brecelj, 7b/9 Filip Jenko, 7a/9 Lučka Šnofl, 9a/9 Marjana Toporš Pia Hožič, 9a/9 Angleščina - tekmovanje IATEFL za učence osmih razredom Irena Sonc Šlenc ' Zlata priznanja Domen Kodrič, 9b/9 Tilen Mlinarič, 9a/9 Domen Kodrič, 9b/9 Filip Jenko, 7a/9 Tia llievski Andrič, 8.a Mojca Erzin, 8.a 400 300 200 100 0 301 250 332 351 343 313 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2010/11 2011/12 Nacionalno preverjanje znanja 70 60 50 40 30 20 10 O cd VO 59.03 vO 0 Ö m u-> tr> ud cn od 'fr 0$ Medvode Slovensko povprečje slovenščina matematika biologija Nacionalno preverjanje znanja 70 60 50 40 30 ... 20 10 . m 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 OŠ Medvode I Republiško povprečje Vir: Letno poročilo OŠ Medvode za šolsko leto 2010/2011 SEZNAM ZAPOSLENIH OD USTANOVITVE ŠOLE DALJE (od 1.9.1981 dalje) Vir: arhiv tajništva Legenda: U - učitelj/-ica PU - predmetni/-a učitelj/-ica ZAPOSLENI NA DAN 15. 9. 2011 Zap.št. Priimek in ime Delovno mesto 1. Arčon Tatjana Poslovni sekretar 2. Babnik-Repše Darja Računovodja šole 3. Begič Emina Čistilka 4. Belec Bernarda Kuharica - vodja kuhinje 5. Bizant Vojko Ravnatelj šole 6. Čebašek Marija U razrednega pouka 7. Čehičlsmet Čistilec 8. Čeru Andreja U francoskegajezika-izbirni pr. 9. Fertin Janez Hišnik-vzdrževalec 10. Flajnik Andrej U biologije - vodja šolske prehrane 11. Gaber Milena Kuharica 12. Gvajc Anda U zgodovine - SD - etike 13. Humek - Kok Irena U raz. pouka 14. Jamnik Rok U matematike 15. Jamnik Marjeta U razrednega pouka 16. Janečko Jelka U razrednega pouka 17. Jenko Tomaž U tehnične vzgoje - koord. računalništva 18. Jurca Dominik U glasbene vzgoje 19. Kajan Azra U raz. pouka v odd. PB 20. Kernič Tatjana U razrednega pouka 21. Knez Sonja U razrednega pouka 22. Kočar Olga U kemije - gosp. pouka 23. Kopač Ana U razrednega pouka 24. Kos Dragica Čistilka 25. Križaj Rok U športne vzgoje 26. Kržišnik Marija Pomočnik ravnatelja + U geografije-etike 27. Kržišnik Matjaž Kuhar 28. Kuder-Gaber Alenka U razrednega pouka 29. Lavrih Marjeta U v odd. PB 30. Lipavšek Peter U slovenskega jezika 31. Magdalene -Jevnikar Andreja Knjižničarka 32. Mali Marija Poslovna sekretarka 33. Nastran Sonja U slovenskega jezika 34. Omerzu Simona U razrednega pouka 35. Oroz Suzana U angleškega jezika 36. Pintar Mojca U likovne vzgoje 37. Ponikvar Renata Čistilka 38. Pustoslemšek Marjeta Šolska svetovalna delavka 39. Remetič Neda U za individualno učno vzgojno pomoč učencem 40. Rusovan Obrenija U raz. pouka v odd. PB 41. Sevčnikar Vlasta U razrednega pouka 42. Sitar Nataša U za individualno učno vzgojno pomoč učencem 43. Sojar Nataša Poslovni sekretar 44. Sonc Siene Irena U angleškega jezika 45. Svoljšak Brigita U slov. j. - matematike 46. Šetina - Čarman Majda U razrednega pouka 47 Špenko Franc Laborant 48. Šubic Damjana U razrednega pouka 49. Toporš Marjanca U nemškega jezika - izbirni predmet 50. Turk Igor Defektolog 51. Zaplotnik Darja U športne vzgoje 52. Žavbi Robert U slovenskega jezika 53. Zibert Maja U zgodovine - SD - etike BIVŠI ZAPOSLENI DELAVCI (samo redno delovno razmerje) Zap.št. Priimek Ime Delovno mesto 1. Arčon Špela U razrednega pouka 2. Arh Stanko PU fizike 3. Beloglavec Danila PU angleškega jezika 4. Bergant Maja U angleškega jezika 5. Bizant Gregor PU biologije - SN 6. Bizant Marjeta Tajnik šole - sam. adm. ref. 7 Blažič Petra Kuharica 8. Bogataj Stanislava Tajnik šole - sam. adm. ref. 9. Bonča Ana Čistilka 10. Bonča Frančiška Čistilka 11. Brejc Franc PU biologije - ND - ŠV - PB 12. Brnot Mojca U raz. pouka v odd. PB 13. Canič-Gabrovšek Lidija PU angleškega jezika 14. Cedilnik Zvonka Čistilka 15. Czerny Katarina učnovzgojno pomoč učencem U za individualno 16. Čarman por. Zupan Katja PU tehnične vzgoje - koord. računalništva 17. Colie Janja PU angleškega jezika 18. Čoralič Majda Učna pomoč 19. Demšar Ivana PU slovenskegajezika 20. Demšar Irena U RP - ang. j. 21. Demšar Barbara U likovne vzgoje 22. Dermota Tatjana PU matematike - fizike 23. Dermota Katja U raz. pouka v odd. PB 24. Drnovšek Magda PU glasbene vzgoje 25. Eržen Julijana Čistilka - pomivalka posode 26. Gerl-Klančar Irena PU tehnične-likovne vzgoje 27 Grobolšek Damjana U razred, pouka v PB 28. Heine Marjeta snažilka 29. Hkavc Tatjana P razrednega pouka 30. Hočevar-Podlipnik Mojca U razr. pouka v odd. PB 31. Hunjadi Sonča U za individualno učnovzgojno pomoč učencem 32. Jaklič Nataša U za individualno učnovzgojno pomoč učencem 33. Jakopin Katarina PU likovne vzgoje 34. Jarc Mateja U za individualno učnovzgojno pomoč učencem 35. Ječnik Ljudmila U razrednega pouka 36. Jelen Marjana PU likovne vzgoje 37. Južnič Nada U v odd. PB 38. Karlovšek Metka U zgodovine - SD 39. Knez Teja U razrednega pouka 40. Korun Marija U razrednega pouka 41. Košak Simona PU glasbene vzgoje 42. Kotnik Marija Snažilka 43. Kozic Milanija U raz. pouka v PB 44. Kralj Irena U raz. pouka v odd. PB 45. Kuhar AnaMarija PU matematike 46. Latkovič Barbara P glasbene vzgoje 47. Ločniškar Marija U razrednega pouka 48. Ložar Lidija U angl. jezika-slov. j. 49. Maurič Anesa PU likovne vzgoje - PB 50. Meznarič Gordana PU telesne vzgoje 51. Mežnaršič Ana Snažilka 52. Mihaličjanja PU telesne vzgoje 53. Militarev Marija Emilija U razrednega pouka 54. Milovanovič Branko PU telesne vzgoje 55. Muraus - Klemenčič Tamara U raz. pouka v odd. PB 56. Novak Anica 1. RAVNATELJ 57. Okički Melita učnovzgojno pomoč učencem U za individualno 58. Oman Jadranka - Aleksandra PU slovenskega jezika 59. Omerzu Nevenka PU telesne vzgoje 60. Osterman Andreja Alenka U zs individualno učnovzgojno pomoč učencem 61. Ovčak Bojana PU zemljepisa 62. Ovniček Štefka Čistilka 63. Pajič Ana U v odd. PB 64. Pavlič Lidija U razrednega pouka 65. Perme Nataša PU slov. in srbohr. jezika 66. Plahutnik Silvester U v odd. PB 67. Plažanin-Kir Hajdica Čistilka 68. Plešec Irena PU kemije-gospodinjstva 69. Poklukar Branka U angl. jezika 70. Predalič Ljubomir Hišnik 71. Repič Božena P biologije 72. Rovšek Darja U razrednega pouka 73. Sever Helena Tajnica šole 74. Steiner Igor učnovzgojno pomoč učencem U za individualno 75. Setina Neža Snažilka 76. Škorič Julijana Snažilka 77. Šmerc Antonija U telesne vzgoje 78. Štempihar Sanja U razrednega pouka, PB 79. Štendler Andreja PU matematike - fizike 80. Toni Tomaž učnovzgojno pomoč učencem U za individualno 81. TurkJanez Hišnik 82. Vavpotič Katarina Tajnica šole 83. Vavpotič Roman PU tehničnega pouka 84. Veber Albina U razrednega pouka 85. VeharJanka Uvodd.PB 86. Verk Marija U vodd. PB 87. Vertot Marko PU telesne vzgoje 88. Vojvoda Helena PU teh. vzgoje-fizike 89. Volk Ljubica Kuharica - vodja kuhinje 90. Vončina.Danijel učnovzgojno pomoč učencem U za individualno 91. Vrhunec Igor PU zemljepisa 92. Vukovič Katarina PU tehnične vzgoje 93. Zagorc Marjeta U razrednega pouka v PB 94. Zgonc Tanja U glasbene vzgoje 95. Žakelj Tinkara U angleškega jezika 96. Žavbi Marjeta U v odd. PB 97. Žerovnikjana U razrednega pouka Darja Babnik-Repše, Nataša Sojar, Tatjana Arčon, Marija Mali Ismet Čehič. Renata Ponikvar, Janez Fertin, Emina Begič Zgornja vrsta: Robert Žavbi, Darja Zaplotnik, Irena Sonc Siene, Andreja Magdalene Jevnikar, Azro Kajan, Suzana Oroz, Mojca Čebašek, Majda Setina Čarman. Srednja vrsta: Damjana Subic, Peter Lipovšek, Tatjana Kernič, Andrej Flajnik, Alenka Kuder Gaber, Tomaž Jenko. Spodnja vrsta: Rok Jamnik, Mojca Kržišnik, Vojko Bizant. Marjeta Jamnik. Brigita SvoljŠak, Ana Kopač. Zgornja vrsta: Rok Križaj, Diana Komatar, Mojca Pintar, Steiner Igor. Tretja vrsta: Tomaž Jenko, Meta Lavrih, Jadranka Oman, Alenka Kuder Gaber, Vojko Bizant, Stane Arh. Druga vrsta: Suzana Oroz, Božena Repič, Brigita SvoljŠak, Jelka Janečko, Sonja Knez, Majda Setina Čarman, Tatjana Kernič. Damjana Subic. Spodnja vrsta: Obrenija Rusovan, Ivanka Demšar. Marjeta Jamnik, Olga Kočar. Marjeta Pustoslemšek, Anda Gvajc Čepita: Mojca Čebašek in Marija Kržišnik. UMRLI BIVŠI SODELAVCI 1. Herman Andrej Drugi ravnatelj 2. Kalan Marija PU slovenskega jezika 3. Velkov Ana Knjižničarka 4. Abramovič Lidija Individualna učnovzgojna pomoč učencem-javno delo Generacija 2008. Zgornja vrsta od leve proti desni: Aja Janežič, Ajda Porenta, Ana Pia Kumelj, Tea Tehovnik, Denisa Hafizovič, Haris Horozović, Lovro Klemenčič, Domen Podviz. Srednja vrsta: Žan Rant, LaraJerše, Aldina Baltic, Maja Vejnovič, Tanja Ribič, Lea Rebernik, Rok Močnik, Anda Gvajc -razredničarka. Spodnja vrsta: Katja Lotrič, Mojca Pecman, Anže Bestijanič, Jure Plaveč, Klemen Mlinarič manjkajo: Klemen Petrač, Matej Bukovec, Urška Baš. Generacija 2010 Zgornja vrsta od leve proti desni: Matic Turinek, Jan Vujasinovič, Dominik Čarman, David Stare, Pia Hožič, Lea Peklaj, Alenka Jenko, Vanja Bračko Božič, Ema Krelj. Srednja vrsta od leve proti desni: Jan Perme, Aljaž Perme, Kristjan Pekolj, Kaja Okršlar, Darja Zaplotnik, Spela Jesih, Julija Snofl, Klavdija Repnik Sernek. Spodnja vrsta od leve proti desni: Tinkara Bizjak, Eva Erzin, Simon Kus, David Gosar, Tamara Vučko, Nika Janežič, Eva Močnik. Generacija 2001 Zgornja vrsta od leve proti desni: Daniela Pejovska, Lea Petrovič, Tanja Bogičevič, Gordana Ponorac, Olivera Čukič, Katarina Urbanija, Ana Setina, Polona Šilar, Dragana Dragišič. Srednja vrsta: Anda Gvajc-razredničarka, Miran Sčavničar, Luka Trkulja, Jure Kozjek, Monika Ločniškar, Ismeta Šabič, Andreja Dremelj. Spodnja vrsta: Sinan Durmiševič, Benedikt Potisk, Damijan Kocen, Rok Pevec, Luka Perič, Luka Lojk. Generacija 2009 Zgornja vrsta od leve proti desni: Anže Bezlaj, Aljaž Šilar, Kristjan Skofijanec, Žiga Rozman, Anja Kos, Veronika Jenko, Nika Rupel, Anžlovar Ana. Srednja vrsta: Rok Križaj - razrednik, Milijan Radman, Mitja Hafner, Rus Lara, Spela Zorman, Leja Erzin, Žan Gregorčič, Domen Jamnik. Spodnja vrsta: Jan Primožič, Anja Erzin, Miloš Jovanov, Kristina Cof, Neža Ulanec In Pia Konič. Generacija 2007 Zgornja vrsta zgoraj od leve proti desni: Roberto Simijonov, Marko Pejič, Jure Papež, Ermin Avdič. Srednja vrsta: Sara Čarman, Ana Gaber, Lara Dular, Maja Jeklar, Miha Prijatelj. Spodnja vrsta: Anja Plešec, Patricija Kerč, Tina Podrenek, Blažka Svoljšak, Klara Laura Kos, Vesna Nuždič. Manjka: Peklaj Luka. Generacija 2008 Zgornja vrsta od leve proti desni: Tomaž Prinčič, Luka Pektjaj, Miha Zakotnik, Maja Kogovšek, Andreja Bobnar, Katja Dejanovič, Damir Rahimič. Srednja Vrsta: Andrej Flajnik - razrednik, Luka Dejanovič, Jure Tramte, Gašper Krašnja, Jure Gaber, Matic Centrih, Luka Zupančič Kozamernik, Marko Jenko. Spodnja Vrsta: Kristina Spec, Daša Jordanovski, Gala Lukman, Barbara Tomšič, Klara Siler, Bojana Đurić, Vlora Qorri. Generacija 2007 Zgornja vrsta od leve proti desni: Vanesa Savkovič, Maja Starman, Barbara Tomšič, Tina Omerzu, Katja Čarman, Harisa Čehič, Eva Tehovnik, Katarina Petek. Spodnja vrsta: VuteJaka, Bor Mlekuž Bogunič, Matej Pejič, Boštjan Rupel. Generacija 1999 Zgornja vrsta: Ines Tehovnik, Slađana Simič, Neva Omerzu, Mateja Dolinar, Iva Drobnjakovih, Sanja Vosavijevič, Manca Junavčič, Mateja Bergant. Srednja vrsta: Jure Osmanovič, Maruška Benedičič, Mojca Poljanec, Jadranka Oman - razredničarka, Siniša Bičanič, Gašper Žerovnik. Spodnja vrsta: Dan Prohart, Simona Jerala, Mina Hiršman, Saša Strojan (t), Aija Vute, Marko Fišer. Generacija 2010 Zgornja vrsta od leve proti desni: Ines Košenina, Uršula Novak, Sara Rihtaršič, Urška Gaber, David Ivanuša, Klemen Babnik, Matej Čarman, Tilen Kalan. Srednja vrsta: Urban Svoljšak, Jaka Cvajnar, Olga Kočar - razredničarka, Nik Paznik, Petra Pustovrh, Ana Purkart, Žiga Mlinarič. Spodnja vrsta: Nikita Huber-Kralj, Arnela Kuburič, Emina Kajtazovič, Marina Mičič, Špela Bohinc, Monika Fister, Olga Jovanov. Generacija 1999 Zgornja vrsta od leve proti desni: Nina Dolinar, Daniela Bogičevič, Ferida Avdič, Primož Svoljšak, Jure Okršlar, Miroslav Pepič, Uroš Orel. Srednja vrsta: Anja Pečnik, Barbara Bečan, Nastja Car, Ljudmila Gabrovšek, Meta Lavrih - razredničarka, Daša Sešek, Patricija Okroglic, Alma Mehič, Urban Krystofek. Spodnja vrsta: Nataša Kolomanko, Teja Kopač, Nina Vehovar, Svetlana Basrak, Aleksandra Kerč, Juš Bizant, Blaž Šušteršič. Generacija 2000 Zgornja vrsta od leve proti desni: Mateja Bernard, Matejka Poljanec, Ana Jerman, Suzana Stankovič, Petra Frece, Monika Bezlaj, Matija Krajnc. Srednja vrsta: Denis Lenarčič, Ana Primožič, Anja Tehovnik, Urška Djukič, Ines Bunič - Mohorič, Amela Kačar, Katja Savkovič, Suzana Oroz - razredničarka. Spodnja vrsta: Matevž Dolinar, Jure Kopač, Rok Urbanc, Janez Mahne, Miha Mikavžič, Sebastijan Koprivnik. Generacija 2002 Zgornja vrsta od leve proti desni: Suzana Dobrnjac, Dragana Mijatovič, Katja Škorič, Matic Fiiršman, Aljaž Urbanc, Matej Brvar, Luka Ločniškar, Andrej Kalan. Srednja vrsta: Tina Prebil, Vana Soprenič, Maša Tratnjek, Maja Porenta, Monika Babnik, Nika Švigelj, Denis Močnik, Marija Kržišnik - učiteljica geografije. Spodnja vrsta: Marina Šikman, Zorica Miienkovska, Tanja Brčina, Lea Rozman, Taja Nemec, Primož Fertin, Jure Rebernik, Manjka: Tomaž Jenko - razredničar. Manjkata Rok Plemelj in Matej Košenina. ^ ■» o«.« mcuvouc Nasa skrb in upanje že 20 let Proslava, podelitev priznanj, zbornik in Sirni,, . Proslava, podelitev priznanj, zbornik in Široko odprta Šolska vran, -Prijetnega praznovanja. iz majhncRa'^Sìoj danes Panala sadika in nh»wnil1 ledino. Med vodila lokrnraJT VZ8°Je RoIcom Križajem ' telovadnici Sc Šolski band Vrala SoKo se S"k* 1” “ '""““'i«3 Antca No- je pripravila tud °0wT St“P>j * P”0*01'' na Snoko odprla za vse liste ki so želel vuk'kl Je (,h 'ri priložnost, dejala, da je Se ved- z.i”/ i kci’ kl se na svPi. precej nabit.:..:.,, sc tiste, ki so želeli no ponosnu ,u: takr........e...,,..:___ . Mlilv. način dotakne živlieni, i„t„i... i r - , ' Pm ravnateljica Anica No- vak, ki je ob tej priložnosti dejala, da je Se ved-no ponosna na takrat opravljeno delo. Zahvalili so se ladt vsem tistim, ki vzhajajo že vseh dvajset let; učiteljic, Klasne vzgoje Obrenija Bersak. učiteljica kemije Olga Kočar, učitelji-ca zgodovine Anda Gvajc, učiteljica zeti-Ote» ut pomočiiic. ravnatelja Mojca KriUSatk učiteljica slovenskega jezika Ivanka DcmSar kt je uredila jubilejni zbornik, učiteljica razrednega pouka Mojca CebaSck Šolska svetovalna delavka Marjeia Pnsrelmìól so tiste, kl vztrajajo že 20 let). predatemi „eiKIj Franci Brejc in Marjet, Jam. mk, ki je z nekdanjim učencem in sedanjim uCiceljCm Športne vzgoje Rokom Križajem tredtla tokratno slovesnost. Skupaj s perniici je pripravila tud, skeč, k, se „a svoj, precej Šaljiv, način dotakne življenja Solarjev družbenih m družinskih vrednot, jih karikira in nam postavi za zrcalo. Tokratno priložnost so Solniki izkoristili za zahvaic.občan Medvod, ki je pred Sdrirni led z nrfztdkom uspel, „Sid prostorsko stisko in omogočila le enoizmenski pouk. Ko bodo realiter"1 že popravljeni projekti za dodatne pros-Kre In Šolsko Klovadnico. bo OŠ Medvode do ocen, ravnatelja Vojka Bizarna, radi p™ Sola v nasi občim pripravljena na izzive devetletke. UTRINKI Z DVAJSETLETNICE Včasih si želim, da bi se bolje učil. Včasih si želim, da bi bilo manj dela in učenja in več prostega časa. Včasih si želim, da bi lahko letel. Včasih si želim, da bi dobil 5. Včasih si želim, da bi živeli brez šole in v miru. Na “torticah” je izbor izjav sedmošolcev, ki so našo šolo zapustili ob njeni dvajsetletnici (zgornja vrsticaJ, ter devetošolcev, ki bodo našo šolo zapustili v njenem tridesetem letu (spodnja vrstica). V obdobju dobrih desetih let so se stališča in samopodoba osnovnošolcev dodobra spremenila... Ali pač ne? Včasih si želim, da bi imeli šolo samo 2 meseca. Včasih si želim, da bi bilo manj dela in učenja in več prostega časa. Včasih si želim, da bi se učil. Najboljša stvar pri šolskih urah je, ko se smejimo. Najboljša stvar pri šolskih urah je zvonjenje ob koncu ure. Če bi imela prost dan, bi šla v Medvode in bila tam do večera. Najboljša stvar pri šolskih urah je klepetanje. Če bi imela prost dan, bi šla s prijateljicami v Ljubljano. Najboljša stvar pri šolskih urah je poslušanje. Najboljša stvar pri šolskih urah je pogovor o prihodnosti in preteklosti. Najboljša stvar pri šolskih urah je odmor. Najboljša stvar pri šolskih urah je reševanje delovnega zvezka. Najboljša stvar pri šolskih urah je, ko je nekdo vprašan. Svet bi bil boljši, če bi bil glavni. Svet bi bil boljši, če bi bili učitelji bolj zanimivi. Če bi imela prost dan, bi se šla jokat. Če bi imela prost dan, bi spala do kosila. Svet bi bil boljši, če bi se vsi imeli radi. Svet bi bil boljši, če bi imeli vsi dovolj hrane in denar ne bi Če bi imel prost dan, bi obstajal, se vozil z avtom. { Če bi imel prost dan, bi šel na L Havaje. Svet bi bil boljši, če ne bi bilo vojne, drog, nasilja. ::. r t ! >/ L '111:( )liŠ!, če h/ /7Hi vsi eko. Če bi imel prost dan, bi igral košarko. Ce bi imel prost dan, bi spal in i igral nogomet. Ko pomislim na prihodnost, si predstavljam družino in dobro izobrazbo. Ko pomislim na prihodnost, je zemlja polna smeti. Svet bi bil boljši, če bi bil čistejši. Svet bi bil boljši, če ne Ko pomislim bi bilo ocen. na prihodnost, upam, da bo boljša. Ko pomislim na prihodnost, je svet veliko lepši. Ko pomislim na prihodnost, sem vesel. Ko pomislim na prihodnost, sem zamišljen. Ko pomislim na prihodnost, vidim temo. Ko pomislim na prihodnost, mi je dolgčas. Mladi smo že 30 let OŠMedvode