J N*jT«čji v ZdndEemh državah V4)6uvwk(o ... $6.00 Za pol leta.....$3 XX) Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delaveev v AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 43. —Stev. 43. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 20, 1937—SOBOTA, 20. FEBRUARJA 1937 Volume XL V,—Letnik XLV. NEKATERI UNIJSKI URADNIKI SO BILI PODKUPLJENI PREISKAVA JE DOGNALA, DA PODJETNIKOM NISO BILA NOBENA SREDSTVA PREUMAZANA Najnovejša "sedeča stavka" v St. Louisu, Mo. — Pogajanja med unijo avtnih delavcev v Detroitu in General Motors so naletela na velike težkoče Pinkertonova detektivska agentura je imela podkupljene skoro vse unijske uradnike v Lansingu. WASHINGTON, D. C., 19. februarja. — preobrnjen" vohun je poročal senatnemu preiskovalnemu odboru, da so bili nekoč vsi uradniki United Automobile Workers Union v Lansing, Mich., v službi Pinkertonove detektivske agenture, ki je vodila vohunsko službo za General Motors Corporation "Izdajalec" Lawrence Barker, je rekel, da so mu uradniki Pinkertonove družbe naročili, da pri zadnjih predsedniških volitvah glasuje proti predsedniku Rooseveltu in da naj pobija odbor za industrijsko organizacijo (CIO), ki je vodil stavko proti General Motors. Barker je rekel, da je bil podpredsednik unije v Lansingu in da so bili njegovi souradniki: predsednik Carroll Trotter, dopisovalni tajnik Clyde Cook, blagajniški tajnik Thomas Regan in blagajnik C. Mulligan vohuni za Pinkertona. Ta špijonaža je mnogo pripo-mogla pri zatiranju unij. Unijo v Lansingu je Pinkerton podkupil skoro 1 00 odstotkov, potem pa se je špijonaža pričela krhati, da je slednjič ostalo samo še pet uradnikov v Pi nkertonovi službi. Barker je rekel, da je organizator UAWA, Arthur Greer, dobil od Pinkertonove detektivske a-genture toliko denarja, da si je mogel kupiti hišo za $ 10,000. Pinkertonovi detektivi so poslušali telefon unij-skega glavnega stana v Detroitu in predsednika u-nije v avtomobilskih delavcev Homerja Martina. Barker je dalje izpovedal, da je pred kratkim odkril uniji svoje špijonsko delovanje in da je sedaj samo še član unije. DETROIT. Mich., 19. februarja. — Vsled stavke unijskih avtomobilskih delavcev v L. A. Young Spring & Wire Company tovarni, ki izdeluje blazine za avtomobile, je obrat popolnoma vstavljen. Ob istem času prihaja iz St. Louis, Mo., poročilo, da je 70 unijskih delavcev pri Chevrolet - Fisher Body pričelo sedečo stavko, ker so bili nekateri unijski delavci nameščeni z neunijskimi. Uradniki družbe so stavkarjem ukazali, da zopet prično delati. Nekaj časa so v resnici delali, kmalu pa so zopet zastavkali. Vsled novih stavk je so zadela pogajanja med avtomobilsko unijo in General Motors v Detroitu ob nove težkoče. Unijski uradniki trdijo, da teh stavk unija ni odobrila. V premirju, ki je bilo sklenjeno prejšnji teden, se je unija zavezala, da ne bo trpel?, novih stavk. Zastopniki na konferenci so rekli, da bodo stav-karji v St. Louisu jutri zopet šli na delo, ker se je stavka pričela vsled nesporazuma. Unijski uradnik Ed Hali je na konferenci poročal, da družbe v Flint, Mich., Anderson, Ind.; St. Louis, Mo.; Cleveland, Ohio in Janesville, Wis. «trogo in krivično postopajo z unijskimi delavci, Podpredsednik unije avtomobilskih delavcev W. Mortimer je rekel, da so neuunijski delavci v Flin-li s palicami in da so dobili povišano pla-ijejo unijske delavce. Strašna usoda beguncev na begu iz Malage ZARADI POSTAVNEGA PRAZNIKA V WASHING TONOVEGA. ROJSTNEGA DNE" no izide v ponedeljek 44Glas Naroda". Prihodnja številka izide v torek, 'Si. februarja. Uprava LETINA PŠENICE BO V NEMČIJI ZAVAROVANA Za izvedbo načrta bo po trebnih $100,000,000. To zahtevo j e stavil predsednik Roosevelt v svoji poslanici na kongres. PREGANJANJE ŽIDOV NA POLJSKEM Vseučiliščniki so v Vilni zahtevali ločitev Zidov od drugega prebivalstva. — Na vseučilišču morajo Židje sami sedeti. LEON TR0CKI JE NAPOVEDAL STALINU KONEC 'Po Trockijevem mnenju Rusija navzlic svoji močni armadi v vojni ne bo zmagala. — Tedaj bo izginil tudi "stalinizem' '. VARŠAVA, Poljska, 11». teb. — Vseučilišč n i ki v Vilni so za-I htevali od mestne oblasti, da .'loči Žide yd ostalega mestnega prebivalstva. Sedaj so se tej zahtevi pridružili tudi vozniki taksijev. Poleg tega. da naj bi živeli Žid je v posebnem okraju, zahtevajo šoferji, da naj tudi židovski šoferji vozijo samo *• židovskem delu mesta. Ravnatelj mestnih bolnišnic je tudi odločil, da so Žid je v svojih -bolnišnicah, kristjani pa v svojih. Na vseučilišču, kjer je gonja proti Židom posebno ostra, so profesorji odločili, da Židje sede v svojih klopeh in ločeni od ostalih dijakov. Tudi v laboratorijih se židovski »lijaki uče WASHINGTON, 1). C., 19. februarja. — Potrebnih bo $100,000,000 do $150,000,000, ako bo izpremenjen v dejstvo predsednikov obsežni načrt za zavarovanje letine, ki ga je Roosevelt v svoji poslanici pri-j poročil kongresu. S ta'ko vsoto | bi bil postavljen rezervni sklad, j s katerim bi bilo mogoče pokrivati pričetno izdatke in bi »druge ure, kot pa krščanski di-bil vst varjen sistem, po kate rem bi v slučaju slabe letine odpadla vsaka pomožna akcija. Odbor za zavarovanje letine, 1 i ga je imenoval predsednik Roosevelt, pravi, da je tozadevna pomoč v zadnjih desetih letih znašala $600,000,000. Predsednik v svoji poslanici priporoča, da je že letos pšenica zavarovana proti slabi leti ni, pozneje pa bo to zavarovanje razširjeno tudi na druga žita in slednjič na vse poljske pridelke. Ta poslanica je že drugi predlog v agrarni reformi tekom treh dni. V prvi poslanici je predsednik predlagal, da daje vlada liberalna posojila na-jemniškim in malim farmer-jem. Kot v svoji poslanici o vprašanju najemniških farmerjev, predsednik tudi v zadnji poslanici zatrjuje, da je tako postopanje vlade v popolnem so-glasjn z ustavo. EDISONOVI HČERI GROZE NORWALK, Conn.. 19. feb. — Policija je dovolila Mrs. Ma-ran Edison Oser, hčeri pokojnega iznajditelja Thomasa TCdi-sona, nositi orožje. Mrs. Oser je baje dobila zadnji čas več pretilnih pisem. jaki. Židovski dijaki pa so pro41 tej odredbi vložili protest ter izjavili, da ne bodo obiskovali pouka v laboratorijih. Profe-ser j i pa so jim kratko povedali, da ne bodo pripuščeni k izpitom, ako se ne udeležujejo predavanj v laboratorijih. IZDATKI ZA OBLEKO PHILADELPHIA, Pa., 18. lebruarja. — Na konvenciji National Association of Merchant Tailors of America je rekel delegatom R. G. Twveffort, da bi moral vsak povprečni rr-ož izdati na leto za svojo obleke $1000. kdor pa se hoče boljše in moderno oblačiti, pa štiri tisoč dolarjev. Leon Trocki, ki je bil izgnan iz Rusije in živi sedaj v Mehiki in je bil svoj čas poveljnik sovjetske rdeče armade, izjavlja v svojem članku, ki je izšel v "American Mercury" v New Vorku, da Rusija navzlic svoji izborili rdeči armadi v kaki voj-n • ne more zmagati, temveč, da ;bo odločilo premagana in tedaj bo izginil tudi "stalizem'' !.n prišla bo nova vlada, ki bo slonela na imperijalisticnih načelih. Trojki sicer priznava, da more rdeča armada postaviti v l oj 5000 aeroplanov in da je tudi drugače na vrhuncu in da se prav nič ne bo zmenila za prepoved uporabe strupenih plinov — toda se bo navzlic temu zrušila, kajti med ruskimi masami tli nova revolucija — proti "stalinizmu". Ta "stalinizem" označuje* Trocki kot prikazen, ki je sorodna s fašizmom. "Stalinizem in fašizem," — pravi Trocki, "sta navzlic svoji veliki razliki glede temeljnil načel vzporedna fenomena in v mnogih ozirili kaže te veliko podobnost." Trocki dalje pravi, da je v Rusiji nastala nova birokracija. ki ovira napredek dežele in dviganje delavca, ki danes živi v ravuo istem uboštvu kot prej in ki ima za določeno plačo delati določeno število ur in je poleg tega še vedno pod najstrožjim nadzorstvom tajne policije. Vsled tega vstaja v Rusiji nova revolucija proti "stalinizmu". OPICO SO OPERIRALI KOLIN, Nemčija, 18. feb. -V tukajšnjem zverinjaku so pri pet let stari opici "Loti" ugotovili vnetje slepiča. Opico je uspešno operiral znani operater in ravnatelj vseučiliške klinike, profesor Haberer. NEMŠKIH PRAŠIČEV NE RO DOVOLJENO KRMITI Z ŽITOM BERLIN, Nemčija, 19. feb. —Poljedelski minister Herbert Bac4ce je prepovedal nemškim kmetom krmiti prašiče z žitom. Nemčija potrebuje kruha, — je izjavil, — in zato naj se prašiči s krompirjem zadovolje. ONOVJEVA SESTRA ARETI-j RANA MOSKVA, Sovjetska unija, 18. februarja. — Tukajšnje časopisje poroča, da je bila aretirana ženska po imenu Zacks, sestra Gregorja ZLnovjeva, ki je bil lani s petnajstimi svojimi tovariši nsmrčen zaradi ve-leizdaje. Njegov sin je bil aretiran že pred enim mesecem. V preiskovalnem zaporu se nahaja tudi Serbej Sedov, sin Leona Trocfeega. GOEBBELS OČE ČETRTEGA OTROKA BERLIN, Nemčija, 19. feb. — Nemški propagandni mini ster dr. Paul Goebbels, ki priporoča Nemkam, naj rode Teč otrok, je y>ostal danes oče četrtega otroka. KOMISAR ORDZONKIDZE JE UMRL iMOSKVA, Rusija, 19. feb. — Sovjetska vlada naznanja, da je umrl komisar za težko industrijo in eden najvplivnejših sovjetskih voditeljev Gregorij IC. Ordžonikidze. Kot pravi sovjetska časnikarska agentura Tass, je Orli žinigidzeja ob 5.30 popoldne v njegovem stanovanju v Kre-mlju zadela kap. Star je bil 50 let. GEN. MIAJA OSEBNO POVELJUJE V BOJIH JUŽNO OD MADRIDA VALENCIJA. Španska, 19. februarja. — Dr. Norman Bethune, ki je načelnik Spanish-Americar* Blood Transfusion Institute in pride iz Montreala v Kanadi, pripoveduje, da so fašistični aeroplam bombardirali 1 50,000 mož, žena in otrok, ki so bežali iz Malage. Kot pravi dr. Bethune, so se 1 begunci drenjali in opotekali po cesti, z obrezanimi in raz-1 praskanimi nogami, ko so letal vi sipali med nje smrt. Dr. Bethune je bil 8. februarja, ko so fašisti zavzeli Mala-go, ravno na potu iz Barcelone, od koder je peljal s tovornim avtomobilom zmrznjeno kri z;: vbrizgavanje ranjencem. 4'Predstavite si," je pripovedoval dr. Bethune, "150,000 mož, žena in otrok se odpravi na pot v varnejše mesto, ki ji? oddaljeno sto milj in hoditi morajo pet dni in pet noči po edini eesti, ki jih more peljati do cilja." V majhnem morskem mestu Almeria se je nabralo veliko število beguncev, ki so mislili, da so slednjič prišli na varen kraj. Naenkrat pa so nemški iu italijanski letalci pričeli metati bombe na sredino mesta, kjer po begunci stiskajoč se eden k drugemu, spali na glavni ulici. uKo so aeroplani izginili." nadaljuje dr. Bethune, "sem pobral tri mrtve otroke, ki so čakali v vrsti na mleko in suh kruh, 'ki je bila že več dni njihova edina hrana. Ulice so bile posejane z mrtveci in razsvetljevala so jih goreča poslopja. Vpitje ranjenih otrok in obupanih mater je pretresalo ozračje." Nato pripoveduje kanadski zdravnik, kako so bili begnnei, ker ni bilo na razpolago avtomobilov in voz, prisiljeni peš oditi v varnejše kraje. Dr. Bethune pravi, da je med begunci naštel najmanj 5000 otrok.1 Najmanj tisoč jih je bilo bosih j in v sami srajci. Zdravnikov avtomobil n i mogel voziti skozi vr.-to be guncev in ker je videl, kako so potrebni zdravniške pomoči, je svoj avtomobil ustavil in se lotil dela. Nato popisuje, kako so obupane matere molele proti njemu ranjene in bobie otro ke, da jim nudi pomoč. Tam je videl tudi mlado mater, ki je dojila svojega otroka, ki ga .ie pred štirimi dnevi porodila na potu. "Stari ljudje so kar obupali." pravi dr. Bethune, "legli so poleg ceste smrt. . in fjkali na MADRID, Španska, 19. feb. — Boji ob reki Jarama, jugovzhodno od Madrida so izvan-redno 'vroči. Napad je sledil napadu, ko s.e obe stranki pri- zadevate, da se polastite nekaj mo jaruov zemlje. Položaj pa je bd le malo pre-menjen. Kepuolikanci še vedno drže fašiste od ceste, ki pelje v Valencijo v bližini Morate, toda fašisti še drže Arganda most blizu Vacia Madrid. Po dvodnevnih hudih bojih so se vojaki umaknili v svoje zakope in bodo najbrže sledili isti boji, kot okoli Madrida. Fašisti, ki so skušali prebili republikansko črto ob reki Ta-jr.na, so bili odbiti in so s tem izgubili vsako priložnost, da bi odrezali cesto proti Valeuciji. Posebno težke izgube so ime-li fašisti, ko so se hoteli polastiti Morate. Boji za pose-t Morate so bili mogoče najkr-vavejši v celi državljanski vojni. Marate fašisti niso zavzeti nazlic svoji trditvi. Navzlic temu, da je v Madridu vladalo mnenje, da general Franco mesta ne bo več bombardiral, vendar so njegovi aeroplani ponoči trikrat prileteli nad mesto iu ga bombardirali. Bombardiranje je imelo strašne posledice. 19 oseb je bilo ubitih in 95 ranjenih. Ker so sedaj jasne noči, je vsako noč mogoče pričakovati bom-hardiranja iz zraka. MADRID, Španska, 19. feb. — Že drugi dan se nadaljujejo ijuti boji ob reki Jarama. Vrhovni poveljnik na madridski fronti general Jose Mi-aja je osebno vodil protinapad ob cesti, ki pelje v Valencijo. Na fronti ob reki Jaratni je bilo izstreljenih 7 fašističnih aeroplanov in štirje republikanski. Navzlic temu, da so fašisti dobili ojačenja iz Portugalske, so bili njihovi napadi odbiti. Po vladnem poročilu je bilo včeraj ob reki Jarami ubitih 800 fašistov. JECOROV V RIGI RIGA, Latvija, 19. feb. — Maršal Jegorov, načelnik ruskega generalnega štaba, ki potuje po baltiških državah, je dospel danes sem. UNDBERGHV INDIJI G WAD AR, Indija, 19. feb.— Ameriški letalec Charles A. j Lindbergh in njegova žena sta • danes dospela sem z letalom iz Perzije. Njun prihodnji cilj ni znan. iššu ____ "0123 VTLTtVWZ" New York, Saturday, February 20, I 937 THE LARGEST S LOV EN F DAILY IN UJ33. 'Glas Naroda" (A Corporation) Owned and PwMMwd by 9LOVKNIO PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer. President Place of boatoeee of tbe corporation and ■If Waal 18lb Street, Becengh ef lu Baoadllt, Ttaaa. of above officers: Near Tatfc air. N. X. "GLAS NARODA" (Veiee ef tbe Peeple) leaned Every Day Except Sundays and Holiday* a celo leto velja aa Ameriko In Kanado..................... 98-00 t. pol leta.................................$3.00 i Četrt leta..................|LM Za New York aa celo leto ...... »7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo aa eelo leto......$7.00 2« pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $0.00 Dopisi brez podplaa In oeetiooatl ae ne prlobtojejo. Denar naj ee blagovoli poAliJati po Money Order. Pri apremerabl kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejftnje bivali Me naznani, da bltreje najdemo naslovnika. Advertisement oti Agreement "Giaa Naroda" l&naja vsaki dan lsraemil nadel) lc praanlkor "GLAS NARODA". 218 W. 18lh Street. New Yarfc. N. 9. Telephone: CHelsea 3—1242 KONEC DEMOKRACIJE NA ŠPANSKEM odi grava zadnje dejanje pretresljive Na Španskem žaloigre. v Evropsko demokracijo so pustilo Špansko na cedilu. Zdaj j" osamljena. Njeno edino upanje je junaštvo njenih delaveev ter n jihovih zaveznikov v mednarodni brigadi. r><> današnjem dnevu ne ho smel noben prostovoljec na Špansko. v marea ho zablokirana vsa španska obal. Vladnim četam ho odrezana.vsa pomoč. Španski fašisti i>^do na boljšem. Iz Portugals-ke hodo dobili marsikaj, precej j>a tudi z nemških in italijanskih ladij, ki bodo stražile obal. *4 Neintervenci ja ho enostranska, kot je bila vedno, s io razlika, da bo v tem slučaju dosti bolj usodna. Ko je izbruhnila na Španskem državljanska vojna — to je bilo 17. julija lanskega leta — si je bil fašistični general svest image in uspeha, ker sta mu Hitler in Mussolini zajamčila po-moč. Francija se dolgo ni hotela zavzeti za španske republikance, Anglija je kolebala sem in tja. Slednjič je bil dosežen med evropskimi velesilami plesniv ^poraznm: da se ne bo nobena vmešavala v notranje zadeve Španske. Anglija in Francija sta nehali podpirati republikanca, dočim je Italija 13., Nemčija pa '24. avgusta podpisala ne-intervencijsko pogodbo. Nemčija in Italija pa seveda nista držali besede. Slično pogodbo je podpisala tudi sovjetska Rusija. Navzlic pogodbi sta pa pošil jali Italija in Nemčija, španskim fašistom prostovoljce, orožje in municijo, vsled česar je ruska vlada zavrgla pogodbo, češ, da je ničeva in neveljavna, ker se Italija in Nemčija ne držita njenih določb. Amerika je s posebno postavo prepovedala pomagati španski vladi, tenia španski fašisti lahko dobivajo ameriško . ago preko Portugalsko. Živimo pač v dobi mednarodne brezpostavnosti. Fašistični režim čijih svrha je uničiti vse soeijalne reformo, dobe vedno dosti zaveznikov, ki sr, pripravljeni izdati svojo lastno deželo in braniti izkoriščevalce. Ako bi zadobili Italijani ali Nemci na Španskem premoč, bi bil angleški imperij ogrožen. Toda angleške korporacije, katere kontrolirajo španske železnice in majne. niso toliko navdušene za republiko, katera viša delavcem plače, kot so navdušeni za fašistični režim, ki uničuje delavske unije. Mandžurija, Abesinija, Španska . . . Katera bo prihodnja na vrsti? DENARNE POSILJATVE g'S'J1 - Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.70 $23.00 $45.00 1M Din. Din. 20$ Din. M Din. SM Din. 1000 Din. T ITALIJO Za $ 6.50 $ 12.25 $ 90.00 } Ur 1H Ur 200 Ur $0$ $ 57.0i___Ur $112.50________Ur 2000 $167.60 .............Ur KER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI BORI ALI DOLi » T In taplatOe vetjih kal agent) nI J h Jim« fte htljit IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH tspla«Ue t 5.— •10.— $15.— _$ 8.71 JIM« J$4LM Barberton, O. Najprej izrekam svoje čestitke pevovodji Mr. Louis Seme-tu in njegovi pomočnici Mk*e Marv Gorenc, ki sta v kratkem času dosegla tako lep uspeh. Meni je dobro znano kulturno življenje slovenskih priseljencev v Barbertonu -zadnjih dvajset 'let. Stan-ejši in mlajši priseljenci in tako tudi tukaj rojena mladina naših priseljencev, se zadnja leta prav pridno in s posebno vnemo vdejstvuje v kulturnem in družabnem življenju. Prirejenih je bilo nešteto iger. ki so posnete iz slovenskega življenja. Dalje koncertov in varietnih programov, ki so vsebovali petje, ples in druge zanimive prizore. Ena in druga oseba se je že tudi zavzela, da jo naučila našo tu rojeno mladino, ki jo pri raznih prireditvah nastopala, v igrah, petju in plesu. Nikdar ni pa prišlo do tega, da>bi se zgradilo trdno podlago in slovensko mladino v večjem številu zbralo siku pa j, dobilo izkušenega učitel ja in da bi ta potem to mladino slovenskih priseljencev redno poučeval v onem in drugem oziru. Zlasti pa. da bi tu rojeni mladini razodel pomen slovenske pesmi. Toda tu rojeno mladino slovenskih priseljencev, ki je pod vplivom tipičnega' ameriškega življenja in pomešana med o-troci različnih narodnosti, je v tem oziru kakor sem že omenil, zelo težko vzgajati, še težje je pa dobiti pravega učitelja in takega, ki ga potrpežljivost ne mine. Na omenjenem mladinskem koncertu sem se prepričal, da sta Mr. Šemo in Miss Gorenc kot. rojena zato, in noben drugi ne bi bil dosegel toliko uspeha v tako kratkem času. Na odru je bilo raz v rs ten i h .35 mladih pevcev, ki so predstavljali lepo živo sliko. Mr. Šemo so je postavil prednje in oči mladih pevcev so se uprle vanj kot eno oko. Mladi pevci zapeli pesem za pesmijo in niti za trenutek se ni noljeden ozrl v drugo smer, tako vestno so z očmi sledili giboni povovodje-vih rok. Če bi hotel natančno opisati točko za točko, mi ne bi ena strana lista zadostovala. Zato hočem bolj površno omeniti in tudi izpustiti imena pevcev, da bi jih rad omenil. Jvartco velikega pomena za mlade pevce je že to, ki so se toliko pesmi naučili v kratkem času. Že zato si je bilo treba napenjati možgane, nato pa še vaditi grlo in si zapomniti na-pev vsake posamezne pesmi. Razume se torej, da se je morda mladina, ki težko pravilno izgovarja slovensko besede, trdo oprijeti učenja. Istotako je moral pa tudi povovodja, ponovno in ponovno dopovedovati ter pritiskati na tipke na klavirju, predno so bidi mladi pevci dovolj iovežbani za nastop na koncertu. Med posetuiki koncerta sta bila tudi častna govornika iz Clevelanda, naš slovenski pes-nrk in glasbenik Mr. Ivan Zor-man in slovenski župnik Rev. J. Sla psa k. Prvi je govoril Mr. Zorman ter v govoru razodel mnogo pomenljivega o slovenskem kulturnem življenju in r. |H>menu slovenske pe-smi. Ko se je končno Mr. Zorman obrnil proti pevcem "Slavčkom" in jim govoril v slovenskem jezika, se mi je to zdel tako po-menjiiv prizor, da sem se nehote zamislil v svoja mlada šolska leta in si predstavljal, kako neizrečno počaščeni bi bili. ko !bi se bil pred nami pojavil! kak slovenski pesnik. Po končanem govoru je Mr. Zorman predstavil gospodaj župnika Rev. Slapška, ki je Lsto| tako z vso ljubeznijo do svoje-1 ga naroda, do slovenskega jezika in slovenske pesmi, povedal mnogo pomenljivega. Žup-M*k Slapšak jo navedel tudi par komičnih in s tem pOsetnike pripravil k smehu. Torej oba govora, pesnika Zorman a in /upnika Šlapšaka, sta napravila na občinstvo globok vtis. Oba govornika sta žela navdušeno odobravanje in ploskanje. Med koncertom je bil kratek odmor. Ta čas si je pa vzel Mr. Anton Grdina in občinstvu pfl-! kazal nekaj premičnih slik. MrJ Grdina seje izrazil, da ima na' razpolago več zanimivih slik,! toda bi vzelo več kot tri ure, prodno bi vse razvil, za kaj takega pa ni bilo časa. Mr. Grdina je svoječasno posnel nekaj slik mladinskih zborov v Olevelandu. Naj torej omeni mmimogrede le o teh slikah, ki so predstavljale številen naraščaj slovenske mladine v Ameriki. In ker se ta številna mladina vzgaja tudi v slovenskem duhu, ni še bojazni, da bomo Slovenci tako kmalu izginili s površja zemlje. Sam pri sebi sem si mislil, Mussolini zatira naš narod v zasedenem o-zemlju, slovenski priseljenci pa hočejo v deželi proistosti, v A-meriki nadomestiti, kar jim je odvzeto v tistih nesrečnih krajih. Na slikah mladinskih zborov pa nisem opazil mladih pevcev, pač pa tudi Mr. Seme-ta, ki se je kretal med otroci, kot dober pastir med svojimi ovčicami. "Ker je Mr. Seme pripeljal tudi onkaj pevcev iz Clevelanda, ki so že par let učijo in vežbajo v petju, so ti pevci v nastopih pokazali, kako se mlada grla štreni rajo z večkratnimi in trajnimi vajami. Barbertonski 44S4avčki" so torej od cleve-landskih "Slavckov" ki so dodeljeni raznim zborom, dobili mnogo vzpodbude. Olevehuid-ske mlade pevce je spremilo v Barberton veliko število roja- IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1937 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. kov in rojakinj in ti so pripo-niogli, da je bila udeležba na koncertu tem večja. V resnici pa lahko trdim, da tako udeležbo v slovenski dvorani v Barberton nisem še videl, in dvorana je bila dosti premajhna. Koncert jo bil otvorjen s pes-• nuijo "Amerika" in jo je za-! pel zbor "Barbertonski Slave-j ki". Koncert je pa zaključil| zbor 44 Javornik " ter zapel par j zbranih slovenskih pesmi. Potem ,o besedo in nobe-, nega ni prezrl. Zopet sem si! mislil sam pni sebi: Tak člo-j vek, ki je tako priljubljen mo-; ra imeti uspeh. Istotako je bi-j lo tudi z Miss Gorenc. Otroci so jo vzljubili, ona so jim zna dobrikati in s tem si jih je prisvojila, da so postali dobri prijatelji. Cul som že, da* je želja pevo-vodje Mr. Šemeta, tu rojeno slovensko mladino, s pomočjo pesmi vzgajati in jo obdržati v okvirju slovenskega kulturnega življenja. To sem sedaj tudi sam opazil in zato ga no morem prištevati med tisto, ki gledajo sami zase, kajti njegova požrtvovalnost je prevelika. Istotako .sem opazil tudi veliko požrtvovalnost pri njegovi pomočnici Miss Gorenc, ki ima posebno veselje Iviti v dražbi otrok in jim proizvajati melodične glasove na klavirju. Torej začetek je storjen in podlaga je zgrajena. Prvi koncert 4 Barbertonski h SI a vekov' jo imel lep uspeh, in mladi pevci so želi priznanje. Kako se bo v tem oziru nadaljevalo, bo pa pokazala bodočnost, upam da bo šlo po začrtani poti naprej in da bo uspeh še sijaj nej-ši. Zapomnil setn si besede Mr. Zormana ki je govoril stari sem otrok zbora 4 4 Sla vekov", naj se držijo poti, ki so jo začrtali, in otroci bodo dosegli svoj cilj. Pevovodji Mr. Šenietu in njegovi pomočnici naj gredo pa na roko, in uspeh bo tem lepši in tudi prej dosežen. Naša mladina ki so uči slovenske pesmi in vežfba v glazbi, se s tem uči tudi slovenskega jezika. Kdor vzljubi slovensko pesem, bo ljubil tudi slovenski narod. Kdor poje, širi'veselo razpoloženje in pevca ima vsak rad. Nešteto nasprotstva je bilo že med nami priseljenci in tudi ga še bo. Toda tega na-sprotstva, ki si ga na kopljemo in se k a vsa m o za prazen nič, naša mladina ne pozna. Neštetokrat sem že opazil, ki so se postavili v skupino že odrasli fantje in dekleta. Dobro mi je bilo znano, da so bili nizi i enega mišljenja, toda to jo vsak zase obdržal. Eden je začel s slovensko ]x>pevko, in nato še o-stali za njim. Malo prod so med seboj govorili angleško in kdor j«ih ni poznal, ne bi bil mislil, da so sinovi in hčere slovenskih priseljencev. Ko se je I »a začela razlegati iz njih grla slovenska ]>esem. so nehote pokazali. kaj so in kakšna je njii; narodnost. Pevovodja. ki zbere okrog sebe število otrok in jih v kratkem času izvežba v petju, so mi zdi kot tisti, ki je odkril ta jno zaklade, mimo katerih so ljudje hodili pa se ni. - 4 KAM SEDAJ? doM w starem kraje taplaWIe ▼ dolarju*. NUJNA NAKAZILA IZVR&UJKMO PO CARLS LRTTKB ZA PRI- 3LOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla* Natoda" ^ MBW ion, N. T. 1 ! • SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO /< * i »v^ ) • t- . ** \ \ r DARILO DENARNE POSILJATVE v DUiviOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "filasa Naroda" 216 W. 18lh Sffefet Tsi^W T\ v , j K m i> ■ ■ ir.'l.1!.^ im ■ j \ fčr ; T^fr T^iTw fSfLr/aafajsJ ni Starec "Will van Hagen člta povelje, da se morajo vsi izseliti iz mestnega prenočevališča, češ, da se mesto New York ne more več brigati zanje. Istočasno pa poroča časopisje, da znaša zlata rezerva Združenih držav enajst tisoč milijonov dolarjev. Pevci slovenskega pevskega društva 44Slovan" v New Yor-ku bodo zopet peli na radio po-Maji WKAF in sicer v pone-oeljek S. marca od šestih do četrt na sedem zvečer. WEAF je ena največjih a meriških radio postaj. Zadnjič so slišali rojaki slovenske pevce prav do države Colorado in visoko gori v Kanado. Peli bo do našo največjo lepoto — slovensko narodno pesem. Mr. Hude jo izbral za to priliko par najlepših in najbolj značilnih, ki bodo vsakemu našemu človeku razveselile srce. R«>jak m i poroča: — Prireditev mladih slovenskih tain-burašev je zadnjo nedeljo v Brooklvnu sijajno uspela. Le nekaj mi ni ugajalo. Nagrade je treba po pravici deliti, to se pravi, da jo je treba dati tistemu. ki je upravičen do nje. li; ee je ena oseba upravičena do dveh nagrad, naj pač dve do-:>i. Izgovor, da listki niso bili dobro "zmešani**, v takem slučaju ne drži. * V" življenju mladoporočencev ni večjega in pomembnejšega li-eiiutka kot je rojstvo prvega ot roka. — Sina sem dobil! Sina sem dobil! — je pridivjal mladi o skušal enkrat sin slovenske matere na prestol postaviti. * Rojak jo pravkar pokopal svojo ženo. Dvajset let sta živela v zakonu in ubogi siromak je moral v tej dobi marsikaj prestati, kajti njegova žena je bila ena tistih žensk. Zmerom so je moral držati doma. Ce je šel po cesti in pogledal kakšno drugo žensko, je bil že ogenj v strehi. Zdaj, ko je stopal od pogreba. se je iznenada začutil tako mladega, tako svobodnega. Zdaj mu ni mogel nihče več j braniti, da bi časih pogledal o-rcoli- sebe, zdaj bo lahko hodil v gostilno. — sploh vse bo lahko delal, kar se mu bo ljubilo. Da, vdovec je bil v sedmih nebesih. V sladke sanje zatopljen je stopal | hi cest i mimo hiše, ki so jo pravkar zidali. In u-oih V* * Pa naj jih bo še par o ženskah, čet orli je post* Dve ženi — škandal. Tri žene — bankrot. Ena žena — največkrat škandal in bankrot. * Ženska se mora vedno po modi oblači tii Moški se pa mora vedno oblačiti po svoji tedenski plači. * Prva misel ženske je vedno 44 ja". Prva njena beseda je pa vodno 4 4 ne". Grde ženske niso vedno nespametne. Lepe ženske so pa vselej pametne. * 1 * Ženska napada s smehom— s solzami se pa brani. 7 ___— ^__ _ __ "oras HARD New York, Saturday, February 20, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY JN VJBJL P. DROBTINA: PRIGODE GOSPODA ANDREJA BUCE To se je godilo takrat, ko nas še ni bilo na svetu. Nekaj Jet prej. Železnica še ni prevrtala (»oljan in travnikov naše lepe doline. Neba nad nami še ni onečejal smrad I ji vi dim iz tovarniških dimnikov. Takrat je živel ira hribčku blizu trga upokojeni financ« r, goepod Andrej Buča. Jlišieo i4I,e tega se tajim, da me ne-nieico. Toda hišica je bila njegova, brez dolgov, k ]H»kojni-nici je znal prislužiti kakšen goldinar po strani, drobna ženica pa je bila ne samo skrbna in varčna gospodinja, temveč je znala biti tudi jako huda in natančna. Ne, gosjiodu Buči pa hudost in natančnost ni bila prirojena. IVrvtipen in hudomušen je bil, da ga še daues pomnijo vsi, ki iina,jo radi šale I in nagajivomti. Obilno rejen je bil gospod j Drejec Buča, da so se vsi čudili, j kako sploh more prebivati vi svoji kajžici na griču. In sam, gospod Buča je časih govoril:j 44tega se bojim, da racne-koč ponoči zrni ene nesreča. V spanju smrčim, kakor Matijeva žil ga in v sanjah m" v postelji; obračam. Kaj bo če se neko1 noč s hišo vred zakotalim ]>o liribu." Je bilo res čudno, odkod se: je gospodu Andreju Buči jema-j lo in zakaj se je tako redil, ko! vendar nikoli ni jedel čez me-J ro. Takole zjutraj skledo aj-1 dovih žgancev in latvico mleka dopoldne kos kruha in slanini*. Opoldne, 110, opoldne mora človek že kaj več založiti, da ne opeša. Popoldne je spet treba majčkeno malice, zvečer pa nekaj cmokov s piskrom kkslega zelja. — oh, to kar ni vredno besede. L*e kadar je gos|Kxl Andrej Buča stopil v gostilno. — takrat si je pa privoščil. Svinjsko ali telečjo glavo je obral do kOsti, popil pa je k večjemu deset vrčkov piva. Vse svoje nevšečnosti zaradi prehrane in rejenosti je gospod Buča nekoč razložil slovečemu trškemu zdravniku dr. Kozode-ru. TTčeni doktor ga je poslu Š«1 in mu naposl«>d svetoval: "\\Jste. kaj vam manjka, jros-l>od Buča? Samo še eno sedalo!" Najlepše denarce je gospod Buča zaslužil s ptiči. Gojil jih je vsake vrste, da je žvrgolelo v njegovi hišici na griču i kakor v paradižu. Nekoč je tudi gos-, jjodu župniku Škrjancu nesel prekrasnega ptička iu je gospod župnik odštel na roke pet: goldinarjev, kar je bil tiste čase velik denar. Gospod župnik je potem potrpežlji vo čakal, j kakšne mu lw> drobil neznani pisani drobi janec. ' Oje j, pa je naposled izgubil ljubeznivi ptiček vse svoje |>estre barve in i ko je začel čivkati, kakor pač čivkajo vsi vrabci po strehah. je gospod župnik Skrjanec izprevidel, da mu je Andrej Buča. preklicani hudomušne/ in 'slepar nemarni, prodal jw>-slikanega vrabca za težkih pet goldinarjev. Da bi ne bilo sramot«- iu spogledovanja, je iros-ikkI župnik izpuslil sivčka na beli dan in je brez odveze odpustil greli gospodu Andreju Buči, ki si je medtem itak že privoščil svinjsko glavo hrenom iu deset vrčkov piva. Tako j<- invel navado ob vsaki »l<> bri kupeiji, drobiž je pa m'sel ženici. Nekoč na pustni dan je bile v našem trgu jako veselo. Tr-žani so odbudnemu zgledu ostali mojstri. Sovražniki so se pobotali in v trgu je spet zavladala najlepša sloga. Se samemu Andreju Buči so odpustili podrzno nagajivost. brez katere ni mogel živeti. Saj «e je siromak dovolj potil tisto noč, ko je prenašal lestvo in table. Primeri j*t se .je tudi gospodu Andreju Buči dogodek, da se je lahko posmehoval ves t nr. Redil je gospod Andrej Buča Ijubsko kravico, ki je dajala dovolj mleka zanj in za njegovo gos|k) soprogo. In to kravi eo Lisko je gospod Andrej Buča kakšen popoldan sani na-pasel na travniku pod hišo. Posebno, kadar je .gospa imela delo. Pred liišieo je bila braj-da, ta brajda je -sleherno jesen rodila toliko grozdja, da je gospod Andrej Buča vedno imel v kleti sodček vinčka. In kadar se je ]k»tem gospa potrudila v trg, si je gospod Buča pripravil vedrico. Skrivaj je natočil vina in si ga shranil za brajdo, da tega ni opazila gospoa soprogu. Nekoč pa j«' hiška prišla do vedriee in je žejna po-srebala pijačo. O, potem se je za eel direndaj, z vrišeem in jokom. Ko se je namreč gospa Buča vračala iz trga, je krava zhezljala }>o griču in se j«> tako premetavala in je pijana tako rogovi lila, da je gospa Buča v1 gn-zi in žalosti zaihtela: <4Več-ni Bog. krava je znorela, krep-nila bo!" 44Figo bo krepnila," je jezen zarobantil gospod Andrej Buča. ko je odnesel prazno vedri-co izza brajde v klet. 11 Krava se lw> že iztreznila, mene pa l>o togota raznesla." Resnično srdit, kakor še nikoli. je gospod Anodrej Buča škrtnil z zobmi, potem je odkorakal po hribu lovit pijano Lisko. Saj bi je ne bil ulovil, pa se je krava neumna z rogovi zataknila v kup gnoja, čez ka- (Nadaljevanje na 4. strani.} EKSPLOZIJA V CINCINNATI LETNIK • K E R 2 ETOVEGA "ČASA'' dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJITE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih — zauimivosti in koristnih nasvetov. -VAJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" ANGLEŠKO VOJNO LETALSTVO. Na seji spodnje zbornice se je govorilo o vojnem letalstvu v Angliji. Konservativni poslanec Simondf je zahteval, da se naj vojno letalstvo v Angliji spravi na isto višino kot ga imajo v drugih državah. V L. Ganghofer Grad Hubertus R o m a n 103 _ "Gundi •"Pusti, Werner! Zdaj morava misliti na važnejše stvari ko name. Povej mi—V -»osedin sobi so se odprla vrata, in Gundi Klee^berg je prestrašena utihnila. Potem je nagnila svoj razgreti obraz proti Wemerju in zacepetala: 'Ali ga ljubi'" A kaj se sprašujem! Mora ga ! juhi ti. Saj je tebi podoben! In če bi še dremalo "jej—" S]>et je utihnila. Vrata so se odprla in na pragu se je prik i-/ala Kiti. Gundi Kleesberg se je skušala s težavo »brati. Werner je osuplo gledal Kiti, k": se ji na obrazu ni poznala več nobena sled razburjenja, v kakršnem jo je bil zapustil pri ''r nekaj trenutki. Lica so ji rahlo rdela, oči tiho sijale, okoli ust se ji je utrinjal zasanjan smeh-1 i a j. "Vi, gospod profesor'** • 'udeč -e je dvigni a obrvi. "Menila sem, da s»* vozite že pro4.; ] ostaji. Sicer bi se bila pa res lahko domislila, da bo Gundi Kleesberg hotela porabiti lep > priliko in se seznaniti z vami. Ali vam j«' priznala, kako je navdušena za vaše slike/ Ali vam je pravila, da je pred vašo Pozno jesenjo pretakala solze-** "Kiti!" je zajeeljala Gundi Kleesberg. 44Resnične >olzc! Debele ko grah." "Tega mi ni povedala, je dejal Werner. "A pripovedovala mi je marsikaj, kar me je raz » veselilo. I'metiiik le redko doživi, da bi mu prt tem snnsln je predlagal resolu-1 . ... .. ,. . .. ' . 1 pn^tri^ n i,- x i - poznali iz slik njegove najbolj skrite misli. In, ' »«•-«» J< cijo. Kekel je, da ima |m» nje-: .. , ? , , '. , . »-v; » crovih Wlatkil. YomrV,i« 1 ° veselje sem zdaj doživel. Moje delo je dosti- » ira za sliko ni neznana: Pokrajinski motiv iz vaše domovine s Frankovskega. V svoji mla-losti sem preživel tatu lepe dni, ki se nanje še daries hvaležno spominjam, četudi s«» sj. končali z viharjem in dežjem. Dostikrat sem slikal In pokrajino, vedno mi rada oživi pod roko. In ta Pozna jesen ni slika y.a -vet. ustvaril -em jo -.ase in za oko })oznavalca. Tako dobro ko vi. iiiilostljiva gospodična, ni razumel bržkone še •nihče najglobljega smisla teh sanja vili barv Ali vam smem sličico poklonili.'" Gundi Kleesberg ni zmogla nobene be je knežje darilo!" "Tem bolje!" je odločno rekla Kiti. <4Ce poganjajo kralji, ne -meš ugovarjati. Vzeti 1110-vaš in iajpreponižuejšo zahvaliti! Gospod profesor, -lika bo dobila najlepši prostor. Tn t«-ti (vimdi boju m prvi najmanj prikladni pri-::ki podarila kle«'-alnik. ker -i ne /morem misli i i drugačr, kakor da bo klečala pred Pozno jesenjo in jo oboževala." Ni čakala, da bi Werner izpustil drhtečo roko. ki mu jo je bila dala lilllldi Kleesberg. temveč mu je segla pod pa-< I n ho in ga vlekla proti vratom. "Zdaj je pa - krajni ča-! In go-pod.i I\n becka pozdravljam, i*.»vejte mu. da popolnoma sprejemam njegovo »pravičilo. Zdaj vem. zakaj mora odpotovati." pogledal njen razžarjeni obraz. govih ]>odatkih Nemčija 15,000i letal. Od tega .3000 letal naj-!krat ^pi^mljala grenkost. A v uri. kakor sedaj modernejše izdelave. ; *ad y>oz;ibi rlovek na vse temne seneo in se Minister za ol>oroževanje sir' minja -amo svojih svetlih življenjskih trenu*-Inskipp je rekel, da obžaluje, kov." da se je v številkah govorilo o -|>a» Teta Gundi g(»ri zn umetnost! Toda p i neki držav. Znane so popol-; užitkin a niso všteta mornariška le-i ^'la pokrov in pomolila kazalo Werner ju pred tala in druga letala. Vsa le-J «>ei. "Dvajset minut Čez devet! < >b enajstih o I-tala, ki so predvidena v vlad-jhaja vlak Moj brat Tas se je včeraj odpelja! nem načrtu, bodo gotova me- z ;>tiuj vlakom. z"-lo ga ceniš in -po^t n je-. DALJE PRIDE ŽELEZNICA PLAČUJE AI.nVTF.NTE. Pred časom se je smrtno po-; nesrečrl na »dezniški vožnji na madžarski železnici mladenič, ki je imel z neko Frančiško Kesslerjevo r.eza'konskega otro- J ka. Nezakouska mati, ki je ob' mladeničevi smrti izgubila lirani tel ja svojega otroka, je vložila tožibo proti železnici in te dni «e je vršila obravnava. Sodišče je temeljito proučilo vlogo tožiljice, ki je izjavila, da ni izgubila samo liranitelja o-troka, marveč tudi priliko za možitev, ki ji je bila zatrdno : obljubljena. Sodišče je priznalo i nezakonski materi rento 50 | pen go na mesec, zahtevo po en-i kratni od-skodnini zaradi zmauj i šane možitvene prilike y»a je od-l>i4o. J I mjlFAIV : Gliiu UVI Grozot® po vodami •v n.estn Cm ciUnati, Ohio, je še povečala eksplozija tankov Standard Oil Company. Na milijone gukrn olja se je razlilo po vodu •'GLAS NARODA" poiiljamo v staro do-m^riim. Kdor gA hoče naročiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to Jahko stori. <— Naročnina za stari K^sUm »7. — V k> i Krta ne \« fti- SLOV ENSKO-AMER1K ANSKI KOLEDAR f- 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Sloyenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street f t ••' -"»V' I oslovilno pismo New York, Saturday, February 20, I 937 TBE LZRGE8T "SLOVENE VAILT IN VJ93. ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 49' Xato pa Mr. Stanhope pravi Ludviku: 44Prav nič 110 bi bil hud, ako bi ostali v San Franciscu dalje časa', ker bi mogel evojo izlxirrio tajnico tlalje imeti, ne maram biti sebičen; z*li w mi, da je Miss Strassman tudi ineni ]>ustila nekaj svojega znanja. Privoščim ji, da bo srečna ob vaši strani. V teh tednih je izvršila velikansko delo in le težko še more izhajati brez tajnice. Toda bom moral kajti po vsem tem, kar je pokazala Miss Strassman, bom od vsake tajnice zahteval mnogo več in jo bom le težko našel. V-e zavisti ste vredni, gospod baron Hennersberg, da morete tako odlično ženo ]>c!jati na svoj dom." Mr prigode gospoda andreja buce Nadaljevanj?, s 3. štrr+i. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SPORoCE SLOVENSKE NOVI terega je menda hotela preo- J CE iz NASELBINE. brauati kozolce. Ves trg je bil ~ ~--------- pokonci. ! Najlepšo izmed vseh je ]>a An', ,>m' 4- ™»niHrja je bila po-j drejev Buča zagodel samemu ko»Kina v Colo., 28-let-j gusxxKlu grofu. Graščak je bil ,ia roJakinja Pavlina Šuštar,! trd in ohol, kakor se je za tiste kater? so 31 • -iaJ1- llaSli mrtvo času spodobilo. O njegovem v aleji s prebito lobanjo in premoženju so otroci vedeli po- z,w»U«*no čelustjo. lirez dvo-vedati :4(Josikk1 grof ima počen ma /a mnor- 1'okojnicn je knot ..." No, dosti več pa v resnici ni bilo. Ali gospod "To vem, gleda Tx>no. delala v neki restavraciji v A-lamusi, Tolo. Po sodbi zdravnikov je morala ležati v aleji j blizu svojega stanovanja okrog1 grof tega ni bil kriv. Zaprav Stanhope," pravi Ludvik in iskreno pf>.Iljali so njegovi predniki, on . . . sani je v mladosti še tako po- ** ' ar' kor 11,101 a | skušaj, a na stara leta je pač: J""™.!«". Odpeljali so jo v| moral spet prijeti za delo, če wMm«iH«>. kjer je 12 ur kas-j je hotel jesti vsakdanji kinih in um£n ,10.a rajši sam ubral take strune, da se je zači4 zmrdovati nad vteakomur, kdor mu je le prinesel v mlin. Orje nekoč na pomlad gos-I>od grof na grajski niivi blizu potoka. Pride mimo gospod Andrej Buča. Komaj ga gospod grof ugleda, začne svjojima voliče-ma: 4 4 Hi, voiiča. vidva sta pa- v Pueblu. . . 4-11-11* ♦ i i j - • metnejša kakor ta zavaljeni Major je pustil sluabo kot zastopnik zavarovalne družbe m avtomobilsko podjetje. S šoferji se je popolnoma uži-1 ^ , ^ me . d in je bil svojemu zetu hvaležen, da mu je preskrbel tako!^luhne Qtozsi takeea' Pa Dvoljivo in dobičkanosno delo. Njegovi dohodki so se ■ _______-- '' , zadovolji vedno večali in vedno je mogel zopet kupiti kak nov avtomobil. Kar si je nekdaj Ludvik želel in nameraval, se je izpolnilo pri majorju. j. -V stanovanju nad garažo je stanoval sedaj prvi šofer, ka- '' terega je tedaj Ludvik najel. V garaži pa sta bila dva lepa avtomobila za mladi zakonski par. Zbirka barona Hennerja Henncrsberga je bila nameščena ne premišlja dolgo. Ne bele ne črhne, ne črne. K jxrtoku sto- Prisotnost duha v kritičnem trenutku je rešila Ano Markel, znano gostilničarko v Milwau j kee. Wis., v nedeljo zvečer gotove smrti. Ko se je vračala v j svojem avtu iz West Allisa, je' pml železniškim križiščem stopila na zavoro, da se ustavi, pri tem ji je pa na poledeneli cesti zasukalo avto, da je obtičal med tračnicami. Motor je u-gasnil. Tn na progi je drvel proti nji vlak. Motor se ni hotel pokoriti voznici ter se ponovno vžgati. Ko je žena sprevidela, da ne pomaga nič, je pi in se zagleda v vodo: — ne-1 zadnji hip skočila iz avta, v ka- i v dveh sobah v pritličju Friesenove vile. itolična in zanimiva, da so jo v velikem številu obiskovali znanstveniki, katerim je Ludvik rad dovill, da so jih proučevali Ko sta se Ludvik in Lona vrnila 7. ženitvovanjskega potovanja, je rekel Ludvik: *'Tako, Lomi. Sedaj imaš dovolj dela, da opraviš vsa • •^podinjska dela, jaz pa bom tudi pogledal za kakim podje-t :<'in, da bom tiiotok moram, gospod terega je trenutek pozneje treščil vlak ter vlekel s seboj njegove Ostanke kakih £0 čevljev daleč, preden je strojevodja mogel ustaviti lokomotivo. Da ni Markel jeva zadnji hip skočila iz avta, bi jo bilo razmrc-varilo na kose. Tako se je pa pri skoku i/, avta samo malce obtolkla in preživela nekaj strašnih trenutkov strahu. Manj srečen je bil pri d meri avtni nesreči John Mesaric, ki NAZNANILO Sorodnikom. >.!i;iik*»-im in prijateljem naznanjamo žalostno vol, ■ l:i j«- | h i kratki iH.li-xiii preuiiuulji na%i dobra in ite|Ni%abiia mali in si Cecilija Krancz Njeno dekliško lun* j«- I »i *«• £a. k«Vri l«-r >ina. Na* «1 v:i hral« iti v »;:irfvrt«ini iu ilve v staii morinl. ZAHVALA Naj s<- iin tem in«*s1tt zahviilinio Mi/.njim som>o in |m.ui«m" v najlu2l>«*j^ih lirah te/ piel'ili ras 7. umni «»l» krsti |Miki>jni*- Xa«lalj«» najsr«hi«*jša livaln vm-iii ki ^to darovali <-v«-tli«f jm kojjii v zadnji sjn»rnin in |xr/ilmr, iinmrii": .Mr. in .Mrs. iir<«iii: Mr. in Mrs. Anthony Ailamit-h Jr.: Mr. i-i Mrs. .loscph Adami<-!i Sr.: Mr. in Mrs. Mat «Vnla: Mr. in Mrs. 1'anl (*iiita. \si iz Shf»rmaii. «>. Nadaljr: Mr. in Mrs. .Ios4-|iIi Adamirli Jr.: Mrs. Akiiii' lN^^-k in družina: Mr. in Mrs. Joseph ileim : I hi n no-mil h-r «;r. i'«..: Mrs. Marv Nasy. Mr. in Mrs. .lorry Snider: Mr. in Mrs. Han Ilarkay: SI. Satnostoj. l»rnštv.» iMMiiovina: Slovouski Lovski Klnh in Shiv. Žonska /veta |mh|. št. t;. — vsi v llarlterton, o. Mr. in Mrs. Tonmž l*avli«-h. Kiti man. n.: in Mr. in Mrs. Ludvik < i list iiioi«"-. <*levoland, »I. Nadaljo iskroua liv.iln vsom. ki sto darovali za sv. iiiiih- za i»< k<»ju«i in siior: Frane« 1'arlioh. Mary Pavlioh. -Mr. in Mrs. Touiaž I'avii<*li. vsi '•■/. ICitttuati. O.: družina llioom. Mr. in Mrs. J«>s4-pli Adamn-h in Frani lUpovee iz Sherman. <>.: Anton Krati/. I »ovlostovvn. t>.: Mike Snyder družina, iloveland. *».: družina Statmar, l*i»yl«*s|nwn Itoad. Iz i'ar iw»rrona pa darovali: družina l^>ksau: Mr. in Mrs. < 'oka d a ; ilružina I.in t on: Kjit her i ne tJerln^-: Mr. in Mrs. Louis Arko: družina Juc 11 if ■ in Mr. in Mrs. Andrew I'la/.io. livahi iM'Vskoniu društvu Javornik za |M-tjo -minljivih žalost ink oh krsti iN»kojne. Hx'ala tudi našoinu marljivemu žii|>niku Hov. ur. F. Mekojno. kljut> njihovemu ta ousuemii zelo slahonin zdravju. Hvala ludi vsem. ki st«> spremili |>o kojuo na mlrodvt»r. Vsonj skupaj š<» on k rat najsi-Tnojša hvala in Bos naj Vnm |h» vrne. Aku stuo in motooui kliku ime I7.i»uslili. naj nam prizadeti Ma Cohntno oprt»sto. Ti, miše «lzal>na mati in soprojja. pa nam ostmioš v trajnem v]M»millll, dok'or M- z< »]m*i no združimo z Ti^M.j v v«V-nos»i. Zaluj<«'i ostali : FRANK KRANCZ. soprog; KAROLINA nm ozena ŽNI DAKS if in (KCIIJJA. hreri; ANDKKW. Nin. V Ibirlterton. . «.». fohniarja MCn. SHIPPING NEWS Na »rnttih. ki m Meto I vrte v ImmtIM iitoti H bkoiraep epremljeral«*. preti njim stoječ avtomobil pri čemer je sunek Mesarica tako vrjrel naprej, da je dobil resne poškodbe. j4:rof. mudi se mi, pa ni bm."| je dobil poškodbe na glavi in "O, pa prebrodite vodo, saj, jx> mladni vndi. Z zlatom bi plačal, če bi našel človeka, ki me ponese na oni bresr. Tako se mi mudi na srnin i jo . . . na, jaz pa tukaj." "To bi se dalo narediti," premislil pohlepni jrrof in pogleda naokoli: nikogar ni, ki bi ju videl. "Z zlatom ni plačali, gospod Buča, ste rekli?" "Bi, gospod grof." "Tedaj pa le hitro čez potok." Bočno stopi grof v vodo in gospod Andrej Buča se mu z vso svojo strašansko težo splazi na ramena. Gospod grof zastoee, toda kaj bi, zlata je po. treben. Nese gospoda Bučo čez potok in ga ves upehan posadi na oni breg. "Zdaj pa zlato sem, gospod Buča." "Saj bi ga rad dal, ee bi ga imel." "Ali ste nori, ali kaj?" — se ratehudi grof. "Potem pa najin dogovor ne velja." "Pa ne!** odreže Buča. "Pa me nosite nazaj na ono stran." Grof pac kakor grof — trmast in prismojen — še enkrat nadene težki tovor in jece prenese gospoda Andreja Bučo na-1 zaj na oni bre?r. Ko ga odloži, si gospod Andrej Buča se-znje škornje in lepo brebrede pomladno vodico. Ko si škornje spet ofouje in nadaljnje pot. klikne za slovo oraču: k "Gospod grof, vi imate pameti za počen knof! Povejte zdaj voličema, kako ste prenašali Andreja Bučo čez potok!" iiiov in voznik, ki je prezrl prometni signal, se je zaletel v naročnike v West Virginiji in Pennsvl-vaniji opozarjamo, naj ne čakajo potovalnega zastopnika, ker ga ne bo k njim. Oni. ki iS m je naročnina potekla, naj je * »osi jt-jo naravnost na upravo "Glasa Naroda". — Uprava naroČila za MOIIOR.JKVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRI*. Z I? K za let o 1938 sprejemamo, f 'ni, ki nam po>lje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, Ijo dobil knjige iz do-novine naravnost na svoj na žlov. Knjigarna Glasa Naroda. Advertise in "Glas Naroda" ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGuAOA V STAMBCL 4 knjige, • »Ukani. 627 Hrani Vsebina: Smrt 11 oba med Emina; Kartraot Na begu v Goroi«; Dražba En Nacr Naročite se na *'Glao NamJa'* največji slovenski dnevnik * Združenih država*. _ i rti; -----------139 KRIŽEM rO JIITEOVEM 4 knjige, SM rtraai. s allkaal Vaeblna: Jeaero smrti ; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarlb; Med Jealdl Cena-----------1JC PO DIVJEM SITRDIST ANU 4 knjige, 894 atrani, s »likaal Vsebina: Amsdijs- Beg ts jete; Krona sreta; drema ognjema Izdajalec; Na lorn; S|iet n* divjem upada; Refien! milijoni; l»edi^l Črna................S.M V »ORAII BALKANA 4 knjige, a slikami. 576 Mranl Vsebina: Kovač dlmeo; Zaroaa s zaprekami: V go!^b-njskn; Mobamedanskl aretnla _____________1M Med PO DEŽELI SKITETARJEV 4 knjige, a alikamL 677 Vsebina: Brata Aladilja; Kofia ▼ Ob Vardarjn WINET0V IZ knjig, a alikami, 1783 strani Vsebina. Prvikrat na divjem za padu; Za fivljenje; . NbO, lepa Indljanka; Pr okle« t to sls ta; Za detektiva: Med KomanCi in A[«Či; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri KoniaoClh; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka JM soteski; Mlrldlt; .LN SATAN IN 1SKARIOT 12 knjig, a aMkaaai. 1764 Vaeblna: Izseljenci; Turna ietar; Na aleda; Nevarnosti nssproti; Almaden; V treh delih sveta ; Naročite jih lahko pri: s olikami. 697 Ž U T I 4 knjige. Vsebina: Boj z me^rpfiom; Jama draguljev; Končno —: Rib. in njegova poslednja pot lAf KNJIGARNI^ "Glas Naroda" 216 Wert 18th. Street New York, N. Y. 24. februarja: ainnliattaii v Havre Qu<*en Mary v ChertHinrg 26. frhruarja : Kuri>i«:i v Hremeo 27. ft»brun rja: 1'urls v 1 lav rt Hex v ijenos m;ir<-:i : Xoniaii«lie \ Havre l^Tfii^nri:! v t'lMTlKiurg € m:ir»-a: »"nut«« die Snvidu v <;<-noa !) mart-a: lirvtiu-ii v ISri-tnt-D li*. m:in-j : Qui*t»n .Mary v <.*lierlH»nr^ Washington v Havre man-a: lli* d«- Fraii«-e v Havre iT. umri-n : Nainuaiidie v Havre IN. marca: Kurnpa v Bremen l(er<*iisaria v Cherbourg 1!». uiart-a : IC«-x v <>«'□■ ta -4. mars: Manhattan v Havre yuwn Mar/ ? Cherbourg 27. map.-a : Saturnia v Trst i'arls r Havre 31. marca ; A<|iiitania v Cherbourg 1. aprila: lie de France v Havre Bremen v Bremen 3. aprila : C\m te d i Savoia v lienoa T. aprila : Washington v Havre I-afayette v Havre Queen Mary v Cehrbourg 10. aprila : Kur«»pa v Bremen Ilex v <>«'iioa 11. aprila: Normami ie v Ilavre 15. aprila: B^niiRHria v Clierl»onrg 11. aprila : Vnlrania v Trst 17. aprila; ISri-mi*ii v E.*cmen ivi. aprila : ' Roma v Ccnoa 21. aprila : Manhattan v Havre s/uren Mary v Cherbourg 24. aprilu : lie de Franee v Havre Conte d i Savoia v Cienna 27. aprila : Kn ropu v Rremrn 28. aprila: Normandie v Ha vre Aipiitania 7 Cherbourg 1. maja : Saturnia v Trst 4. maja: Paris v Havre Bercngaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre .*>. maja: Queen Mary v Cherbourg 5. maja: Rex v CSenoa 12. maja: Aqultania v Cherbourg 14. maja: Champlain v Havre Europa v Bremen 15. maja: Conte dl Savoia v Genoa 19. maja: Normandie v Havre Manhattan v Havre 20. maja: Berengaria v Cherbourg 21. maja: Bremen v Bremen 22. maja: Roma v Genoa 25. maja: Lafayette v Havre 28. maja: Queen Mary v Cherbourg 28. maja: Paris v Havre 29. maja: / Rex v Genoa WI0000000008PPQI kMMtft nam sa eses voaqfft 11-itov. rsservadjo kabla in pojasnila m potovanja. • SLOVENIC MRUBmie COMPANY