St 244. V Ljubljani, četrtek dne 24. oktobra 1918. Leto II. IflPREJ Glasilo jogoMie socialno MMm ttu> Izhaja ra 7, e n nedelj in praznikoT rssk dan popoldne. OrednlitT* lis apravnlitTo * Ljubljani, Frančiiksnt.k* uiica ktev. 6, L mulati. Učiteljska tiikarna. Naročnina: po poSti i doatavljaniem na dom ta celo leto K 42’—, ta pol leta K 2!-—, ui četrt leu K 10’50, ra meneč K 3‘50. Za Nemčijo eeio teto K 46, la oatalo tujino in Ameriko & 54. 'nitrati: Rnostopna petit rrstica 30 *; podojen proitor KI'—; razplasi in poaian« »r.tica po 60 i; »ečkratne objave po dogovoru primeren popuat Reklamacije u hit .o poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Hrvatski pešpolk št. 79 zasedel Reko. Budimpešta, 23. oktobra. (Kor. urad.) Tekom današnje seje poslanske zbornice je grof Karo!yi z nekaterimi tovariši prihitel v zbornico ter izročil brzojavko, ki naznanja, da je hrvatski pešpolk štev. 79 danes ob devetih vdrl v tamošnjo vojašnico ogrskih honvedov ter vojake razorožil. Mesto je bilo zasedeno: tobačna tovarna, sodišče in druga javna poslopja. Voditelj državnega pravdništva je bil areto-van. Vojaštvo je vdrlo v jetnišnico ter izpustilo vjetnike. Državna policija se je postavila v bran, si ie bila po kratkem odporu premagana. Vojaštvo je zasedlo kolodvor ter razdrlo tir. Guverner Jekelfalussi je telefonično prosil za vojaško pomoč. V zbornici je nastal silen nemir. Razlegali so se klici: Mi ne moremo dalje razpravljati. Ob splošnem vrišču in nemiru je predsednik takoj zaključil sejo. Budimpešta, 28. oktobra. Glasom privatnih poročil z Reke je 79. pešpolk zasedel mesto. Ministerialni svetnik Torok in šest ogrskih častnikov je bilo ustreljenih. Mesto gori na raznih krajih. Govor sodruga dr. Adlerja, povodom ustanovitve provizorične narodne skupščine nemške Avstrije. V nedeljo popoldne so se zbrali na Dunaju poslanci vseh nemških strank, da se posvetujejo in sklepajo o usodi avstrijskih Nemcev in da na podlagi samoodločbe sestavijo provizorično narodno konstituanto. Zborovanju so načelovali trije predsedniki, kot zastopniki nemško-nacionalne, krščansko socialne in socialno demokratične stranke. Prvo predsedstvo je vodil sodr. Seitz. Kot govorniki so nastopili različni poslanci, ki so po načelih svojih strank precizirali stališča. Na tem mestu priob-čamo govsr sodr. dr. Adlerja, ki je izjavljal med drugim naslednje: Nemški socialni demokratje smo prišli sem, da ustanovimo, edini z Vatni, na istih tleh, novo nemško Avstrijo. Edini smo z Vami v tem, da je to potrebno, in da je ,() storiti naša dolžnost. Dovolite mi, starcu, da Vam Povem to, po Cemei smo hrepeneli že od svoje mladosti, in kar sc sedaj bliža uresničitvi. Na tem sestanku se sestajamo / Vami kot socialni demokratje s povzdignjenim praporom in nc odstopimo niti za korak od tega, kar smatramo za svojo dolžnost, za svojo težnjo, za svoj Program. Zato dovolite, da tudi tu slovesno izrečemo, kakšno je na tem shodu avstrijskih Nemcev naše stališče. Dr. Adler je prebral nato naslednjo izjavo socialnih demokratov: Leta 1899, je zahteval brnski strankini zbor socialno demokratične delavske stranke v Avstriji konstituiranje ‘Avstrijskih narodov v narodnih zbornicah, voljenih na Podlagi splošne in enake volilne pravice. Danes, pod pri-is-oni brezpr ime ritega preobrata, se udejstvuje, za kar smo se bojevali dvc desetletji. rezprnnernimi žrtvami na krvi in blagostanju je plačal naš narod poskus gospodujočih razredov, da ohranijo svojo gospodstvo nad tujimi narodi. In končno, po Popolnem razsulu te uničujoče politike, so spoznali tudi zastopniki nemškega meščanstva, jn nemškega kmetiške- razreda. za kar smo se borili zadnji desetletji; spo-Zlla|i ste tudi Vi, da nemški narod ne more ustanoviti svoje bodočnosti na gospodstvu nad drugimi narodi, da 'Pora priznati samoodločbo drugih narodov in isto pra-vic° tudi za se. ^ tej uri sporočamo svoj bratski pozdrav slovanskim rodn'mUnSkim sodrugom, čestitamo jim, da se je njih tlako - " llrusn*'-'tev tako strastno in požrtvovalno priča-v< Vana samoodločba vendar enkrat približala. Priznamo 0 samoodločbo bicz pridržka in brez omejitve. Zahte-vamo io Pravtako brez pridržka in brez omejitve tudi za naš nemški narod. Nemški narod v Avstriji naj ustanovi lastno demo-'latično državo, svojo ljudsko državo, ki naj popolno- ma svobodno odloča, kako naj ureja svoje odnošaje na-prani sosednim narodom, kako naj jih uredi napram Nemčiji. S sosednjimi narodi naj se zedini v svobodno narodno zvezo, ako narodi to hočejo. Ako pa odklonijo drugj narodi tako skupnost, oziroma ji hočejo pritrditi le pod pogoji, ki ne odgovarjajo gospodarskim in narodnim potrebam nemškega naroda, potem bo nemško avstrijska država, ki ne bi bila zmožna gospodarskega razvoja, prisiljena, da se priključi kot posebna zvezna država Nemčiji. Za nemško avstrijsko državo zahtevamo popolno svobodo, da voli med obema možnima zvezama. V vsakem slučaju pa naj bo nemško avstrijska država prava ljudska država. Demokracija zmaguje na vsem svetu, doba gosposkih zborničarjev, privilegij-skih volilnih pravic, birokratično vojaške gospodovalne organizacije in fevdalno političnih predpravic je za vedno minila. Zato zahtevamo, da utrdi nemški narod v Avstriji, po načelih ljudske suvercnitete ustavo svoie države potom ustavne narodne skupščine, ki naj bo voljena na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice vseh moških in žensk. Pri volitvi ustavodajne skuščinc in v tej skupščini se bomo borili za to, da postani nemško avstrijska država demokratična republika, temelječa na enakopravnosti vseh svojih državljanov brez razlike razreda, stanu, vere in spola. 2e danes pa zahtevamo, da se postavi temelj demokratični organizaciji ustave naše bodoče države. Zahtevamo takojšnjo uvedbo splošne in enake volilne pravice za moške in ženske v občinah in demokratično samoupravo v okrajih, okrožjih in deželah. Pozdravljamo Sfiflanjo skupščino kot,4>rvi parlament ncinško avstrijske države. Želimo, da ne vidi svoje naloge lo v pripravljalnem delu, temveč sestavi nemško avstrijsko vlado, ne da bi se dala motiti od ovir dosedanje, popolnoma razpadle ustave. Ta vlada naj vodi v imenu nemškega naroda v Avstriji popolnoma samostojno mirovna pogajanja. Drugi narodi bodo na mirovnem kongresu zastopani; tudi nemški narod ne more prepustiti zastopstvo svojih interesov narodu nasprotni diplomaciji. f.e pred sestavo te vlade mora stopiti naš izvrševal-ui odsek v neposredne odnošaje k inozemskim vladam in k eksekutivam slovanskih avstrijskih narodov, posebno pa še začeli s predsedniku! VVilsonom neposredna pogajanja glede premirja in miru. Naša neniško-avstrijska vlada naj dalie pripravi razgovore z drugimi narodi, razgovore glede naših mej, glede naših bodočih odnošajev, glede prometa, državnega plusa in državnega dolga. Ta vlada naj čim preje prevzame vso notranjo upravo nemške Avstrije; le tako doseže nemška Avstrija moč, ki je predpogoj resnične samoodločbe. Naša nemško avstrijska vlada naj prevzame posebno javno prehranjevalno službo. Cehi imajo prehranjevalno službo v sudetskih deželah faktično že v rokah. Avstrijski vladi so zaprli dovoz živil, da s tem dosežejo upostavitev lastne narodne vlade in da dobe upravo češkega ozemlja v svoje roke. Našemu narodu pa grozi zaradi take politike s strani Cehov lakota. Ako prevzame nemška Avstrija upravo svojega ozemlja v svoje roke in prizna isto tudi Cehom, potem se bomo mogli pogajati s Cehi o preskrbi z živili od naroda do naroda, hi obenem se nam bo nudila prilika, da se pogajamo tozadevno kot Nemci z Nemci tudi z Nemčijo. Upostava prehranjevalne skupnosti z Nemčijo, skupna uprava in enakomerna razdelitev zalog bi bilo najučinkovitejše, morda edino sredstvo, da obvarujemo naš narod pred lakoto. Ko opravi prve naloge, naj napravi sedanja skupščina čimprej prostor nanovo izvoljeni ustavodajni narodni skupščini. Nemški soc. demokratje bomo sodelovali pri delu te skupščine, ker je v sedanjem trenutku edini možni parlament nemške Avstrije. Z Vami, svojimi razrednimi nasprotniki, nočemo tvoriti nobene strankino skupnosti, nočemo imeti nobene zveze, skleniti nobenega »burg-friedna«, temveč ostanemo Vaši nasprotniki, kakor smo bili vedno. Sem prihajamo, da vodimo tudi v tein parlamentu svoj boj za proletariat, za demokracijo, za socializem. Na obnovitvi nemško avstrijske države hočemo sodelovati s pošteno voljo in pridno r.>ko; toda gledati hočemo na to, da bo ta država demokratična, ljudska, v kateri udejstvi nemški narod svojo samoodločbo, ter smatra tudi samoodločbo drugih narodov za sveto. Kajti državni prevrat, ki je razdrl staro Avstrijo, ni nič drugega kot delni prikaz splošne zmage demokracije na vsem kulturnem svetu, demokracije, ki privede delavski razred v vseh deželah do zmage in moči in mu omogoči, da postavi na razvalinah kapitalističnega svetovnega reda socializem. Povedali smo Vam sedaj lojalno, kaj hočemo. Socialni demokratje Vam izjavljamo, da hočemo z Vami delati; od Vas je odvisno, če bomo mogli z Vami delati. S temi besedami stopi socialna demokracija na tla prvega nemško avstrijskega parlamenta. SHS. Pod tem naslovom priobčuje v predvčerajšnjem »Arbeiter\ville« znani socialistični publicist Hermann \Vendel, ki je spisal že več razprav o jugoslovanskem vprašanju ter jih priobčil v najuglednejših nemških listih in revijah, zanimiv članek, ki ga priobčujemo v posnetku. Problem Jugoslovanov ie prav posebne važnosti in so tiče obeh polovic habsburške države. Kadar ie blebetal preprosti nemški meščan o »našem zavezniku ob Dunavu«, je mislil na avstrijske Nemce in Madžare, Slovence, Hrvate in Srbe pa je zaničljivo imenovat z enim samim pojmom »Mausefallenhandlerna-tionen« »ljudstva, ki branjarijo z mišnicami«, to pa prav zaraditega, ker ni imel niti temne slutnje o vrednosti in bistvu teh vstajajočih in kvišku stremečih ljudstev. Na politično malopravnost Jugoslovanov ie pritiskal dualizem. Od leta 1879. dalje so živeli Jugoslovani v nič manj nego osmih različnih upravnih enotah. Pa tudi kjer so imeli Jugoslovani v območju takega upravnega ozemlja večino ali močno manjšino, njih število v političnem vplivu ni prišlo primerno do veljave zaradi srednjeveškega volilnega reda. Na Koroškem n. pr. je imela slovenska tretjina prebivalcev le dva zastopnika v deželnem zboru in na Kranjskem, kjer je 94 odstotkov slovenskega prebivalstva, je volilo celih 53 nemških veleposestnikov četrtino poslancev in so imeli tako veto-glas v važnih vprašanjih. Ko pa' je začel razvoj kapitalizma močno pospeševati probujenje »narodov brez zgodovine« avstrijske države in so se začeli Jugoslovani v širših plasteh dvigati do narodne samozavesti, so izrabili dunajski in budim-peštanski mogočniki se enkrat na rafiniran način staro devizo: Divide et impera! (Deli in vladaj!) Velika stranka, ki jo je vodil izprva Ante Starčevič in potem spretnejši Josip Frank, je gojila vroče uade na strogo katoliško Veliko Mrvatsko kot prvo silo vsega slovanstva in je do skrajnosti pobijala pravoslavne Srbe; obratno pa so bili pod Khuen Hedervaryjevim absolutizmom na Hrvatskem božanj ljubljenci vlade in niso ostali Hrvatom ničesar dolžni. Pa tudi s tem vrčem se je zajemala voda le tako dolgo, dokler se ni ubil. V prvem desetletju sedanjega stoletja so si podali sovražni bratie roke, pod vplivom mlade generacije z radikalnim in nacionalnim mišljenjem je prišlo 1905 v zagrebškem saboru do srbsko-hrvatske koalicije, in ko ie bila razvila jugoslovanska socialna demokracija prvič leta 1909. na ljubljanskem shodu prapor, na katerem je stala zapisana nacionalna združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev kot dejstvo, njih nacionalno ujedinjenje kot zahteva, so sledile počasneje ali hitreje meščanske stranke na pot jugoslovanske enotne misli. Predvsem sta čudovito učinkovali svetovna vojna in ruska revolucija, in dočim se je majska deklaracija Jugoslovanskega kluba v drž. zboru leta 1917, ki je zahtevala ujedinjenje vseh Jugoslovanov monarhije v samostojno državo pod habsburškim žezlom, med drugim sklicevala tudi še na hrvatsko državno pravo, ko je bilo še razglašeno načelo samoodločevanja narodov, je nastat velik demokratičen pok ret, prava meščanska revolucija, ki valovi skozi vse jugoslovanske pokrajine Av-strije-Ogrske. Svetna in dtthovska inteligenca ima ognjevite in odločne voditelje, in povsod se prikazuje znamenje »troimenega« naroda: SHS Srbi, Hrvati, Slovenci. Državo SHS v okvirju monarhije danes lahko pograbijo Jugoslovani z rokami, toda kar se je včeraj zdelo narodom še dragocena glavnica, se jim zdi danes zanič- liiva miloščina. Tako so se izjavili Jugoslovani, da se ne morejo ustaviti s svojimi cilji za ujedinjeuje ob črnorme-nih mejnikih in ničesar več ne pričakujejo od dogovorov v okvirju monarhije, vse pa od določb mirovne konference. V najtežji usodni uri zanikujejo državo, ki jih je tako dolgo zanikala, ravno tako kot da že ni nobene Avstrije-Ogrske več. Problemi o zvezi narodov. d. Tako se ie iz sile današnjega časa začul klic po zvezi narodov, najprej v Franciji, na Angleškem, pri nevtralcih, potem tudi v Nemčiji in v Avstriji. S posebnim poudarkom sta izrekla predsednik Združenih držav v Ameriki in papež to misel. Ideja, ki je bila poprej nekako prepuščena zasmehovanim pacifistom in teoretikom, jo danes prodrla v kroge diplomatov in politikov, pa se bo tamkaj obnesla in ne bo več mirovala. Pač treba pri- ; pomniti, da je s pojmom mirovne zveze in zveze narodov spojenih več različnihpredstav. Simpatije za te misli brezdvomno niso povsod iste. Vendar je led prebit. Visok ideal, ki prešinja človeštvo, je prešel v praktično politiko. Ali bo prošinila človeštvo tako globoko, tako splošno, da odpadejo vsi odpori ki se zoperstavljajo njegovemu uresničenju? To je vprašanje, kajti le potem more postati velika misel rešilno dejanje, ako pridobi mogočnih tal, ako daleko In globoko prepriča o potrebi nove orientacije v mednarodni politiki, spoznavši potrebe in pravice narodov. Prišel bo prejalislej čas, ko se bo moral napraviti odločilen korak, ki naj prepriča, je-li izpopolnitev in s tem socialen napredek mogoč in ne bo-li Evropa v doglednem času zopet izpostavljena razdirajočim potresom. , Splošno povedano: Trajno ne more neomejena lastna moč in popolna internacionalna nevezanost prinesti nobenemu narodu resničnih koristi. Tak političen sistem mora. kakor vse nevezane moči, uničujočo končno delovati na države in ljudi. Za majhno državo, kakor je Švica, je pravni red življenski element, nasilna politika pa nepoznana stalna nevarnost. Seveda bodo s stališča nezaupanja in dvoumja kazali na nevarnost, da se morejo zlorabiti internacionalne v.ezi, ki so neizogibne. No- j vega internacionalnega pravnega reda se ne more izog- ! niti nobena država, male države se ne bodo mogle vec ogrožati v njihovi svobodi in razvoju. Vpraša se: Ali ni mnogo večja, mnogo bližja nevarnost, da bi mogočne države izkoriščale internacionalno anarhijo in brezpravnost, da bi izpodrivale slabejše, kjer bi jim to kazalo? Jasno je, da je vse, kar se more zgoditi v preprečenje vojnih konfliktov, ki imajo čim dlje, tem bplj značaj uničujočih svetovnih katastrof, predvsem v interesu malih držav. Predstojcča nepopolnost nove internacionalne institucije ne more in ne sme biti nikak zadosten vzrok, da bi se resno ne pospeševala njena uvedba. Za Švico je pri internacionalnih konfliktih zelo usodepolno in v ozračju trajnih vojnih nevarnosti je razvoj države tako omejen, da treba pozdraviti vse, kar je v zmislu spora-zutnljenja narodov in kar očvrščuje mirovno misel. Predvsem je važno, da se določijo, načela, ki naj bi bila kot podlaga taki internacionalni preureditvi. Praktično dragocena bi bila osnova inštitucij za inirno ureditev internacionalnih kolizij. One diference med raznimi državami, ki imajo pravni značaj in jih radi tega moramo presojati in odločevati s strogo pravnih vidikov, so, podrejene internacionalnemu razsodišču. Gledati treba, da države, če mogoče, pripoznajo neomejeno dolžnost, da se podvržejo glede takih natančno neomejenih pravnih prepirov izreku kakega razsodišča. Oni internacionalni prepiri pa, ki se ne prilagpdc v pravno presojo in pravno odločitev, naj bi bili predmet poravnalnega posredovanja posebne inštitucije. Tudi tu naj bi, ne bilo odvisno od poljubnosti držav, ali se vsakikrat ob poostritvi diferenc sploh spuščajo na to posredovanje ali ne, temveč doseglo naj bi se vsaj toliko, da vse države počakajo na predlog te posredovalne inštance. Je-li mogoče, prisiliti države, da smatrajo posredovalni predlog že vnaprej za obvezen, je vprašanje, in treba je za to temeljitega raziskavama. Velikega pomena je, da bodo te instance, najsi bodo že razsodišča, ali inštitucije za mirovno posredovanje, trajne in samostojne inštitucije; ako ne bi bile trajne in ne imele gotove samostojnosti, bodo komaj izpolnile svojo nalogo. Storiti bo treba vse, da se stalno opozarja, na visoki pomen teh naprav v vseh deželah. Ako je mirovno varstvo, to se pravi onemogočenje kakega izvora internacionalnih nasprotstev, da postane povod nevarnim konfliktom, glavna naloga, tedaj se glede tega vendar ne sme izpopolnitev raeddcžavucga pravnega reda v splošnem zanemariti. Delo, kj se je pričelo v Haagu, se mora po načrtu izpopolniti. Pri tem bi se opozorilo, da nič ne pomaga, da celo škoditi utegne, ako se sklepajo dozdevne splošno obvezno pogodbe, ki se nc ozirajo na možnost in na dane naravne razmere. Izkušnja uči, da vendar ne morejo držati. Narodi so v svojem razvoju in v svojih potrebah tako različni, da se jim ne more vsiliti prisilna potreba na vnanjo enotnost. Ne vnanja enotnost, temveč varstvo mirnega, na delu in ne na izrabljeniu politične moči slonečega razvoja vsakega naroda mora biti geslo. V tem oziru more biti primerno, da sc ovažujejo gotove temeljne pravice držav, n. pr. zagotovitev dohoda k morju. Uspeli gibanja za zvezo narodov bo predvsem zuvi-sel od tega, v kakšnem duhu se porajajo ti problemi. V resnici zadovoljiv rezultat se more pričakovati le potem, ako se pokaže trdna, poštena volja, da se prerinemo iz sedanjega žalostnega internacionalnega pravnega . položaja in postavimo na mesto silovitega principa gospod-stvo pravne ideje. Ob uresničenju tega zahtevka bo moral državnik vsekakor računati z razmerami, kakršne so: iskal bo idealen cilj, da ga udejstvuje z realnimi sredstvi. Vendar ne sme obstati v tern realizmu; ne sme zaiti v dvoumje. Še manj se sme iz pesimizma, ki je pač ob sedanjem svetovnem položaju zelo blizu, že vnaprej odreči na to, da bi s trdno voljo korakal od dejanja k tem problemom. Brez trdne samozavesti na možnost kake boljše prihodnjosti se še ni nikdar doseglo kako politično bogastvo, še nikoli kak velik napredek. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. D uti a, j, 23. oktobra. Uradno se razglaša: Ob zapadni Moravi se boji zadnjih čet nadaljujejo. Sovražni poskus, prekoračiti reko pri Kra-ijev.u, se je ponesrečil. Naše albanske bojne črte se bližajo črnogorski meji. Na italijanski fronti artiljerijski boji in živahno delovanje letalcev. Bitka na zapadu. Berlin, 23. oktobra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Boji v nižini Lyse trajajo dalje. Silni napadi nasprotnika ob Deyrtze. Severno mesta so bili zavrnjeni, južno mesta pa po začetnem pridobivanju tal v pro-tisunku ustavljeni zapadno ceste Deynze=01-sene. Vzhodno Kortryka smo bili potisnjeni z zapadnega roba od Vichte nazaj na vzhodni rob. Na obeh straneh Ortesa so se izjalovili močni sovražni napadi. Delni boji v dolini Skal-de ob obeh straneh Tounaya in. Valenciennesa. -*t-. Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Južno Marie smo izpraznili mostišče ob Serre in Souche in smo umaknili svoje črte za odsek ob potoku. Ob Aisni smo odvrnili silne, napade. Na vzhodnem bregu Aisne pri Vouziersu in vzhodno 01izya večji boji. Z najmočnejšo artilje-rijo je napadel sovražnik zarana med Terronom in Falaise ter med 01izy in Beaurepaire. Na višinah zapadno Ballaya je pridobil napad nekaj tal, na ostali fronti pa se je ponesrečil pred našimi črtami. Tudi popoldne je napadel sovražnik po obnovljeni najmočnejši topniški pripravi. — Armadna skupina von GalKvitza: Med Ar-goni in Mozo ostro ponočno streljanje. Delni napadi zapadno Moze in Mozele so ostali brez uspeha. Politični pregled. • Jugoslovanski klub odklanja cesarski maniiest. Na prevčerajšnji seji Jugoslovanskega kluba je dr. Korošec poročal o položaju in o svoji konferenci z ministrskim predsednikom. Predlog parlamentarne komisije na odklonitev' cesarjevega manifesta se je vzel na znanje ter se je odobrilo odklanjajoče stališče kluba. Iz armadnega odseka avstrijske delegacije. Na j predvčerajšnji seji armadnega odseka avstrijske dclega-: cije je delegat Glockel zahteval pojasnila v uničenju nekega francoskega podvodnika v puljskem pristanišču ter o potopitvi obrežne ladje »Wien«; razpravljal je obširno o uporu mornarjev v Kotoru ter se pritoževal o počasnosti avstrijske vlade glede preskrbe vojnih ujetnikov in pivilnih internirancev. Glede vojaške inenaže je zahteval, naj bo preskrba enaka za častnike in za moštvo in naj sc častniške inenaže sploh odpravijo. Delegat Zahradnik je zahteval pojasnila o vzrokih omejitve vojaških dopustov, na kar je vojni minister Stoger-Steincr izjavil, da je vzrok za omejitev vojaških dopustov iskati edino v sedanji veliki obremenitvi, železniškega prometa. Vojno blago po vojni. Avstrijski glavni zavod za stvarno demobilizacijo se te dni ustanovi na Dunaju. Ta zavod ima nalogo, da prevzame od vojaškega erarja vse blago, ki ga ne bo rabil po vojni, da ga po potrebi popravi ter prilagodi za civilno porabo. Nadalje bo ta zavod vse te predmete porazdelil na posamezne dežele. V deželah pa se bodo ustanovile organizacije, najbržo v obliki družb z omejeno zavezo, ki bodo razdelile to blago posameznim občinam. — Rekviriranje na Štajerskem. Poslanec dn. Verstovšek je kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko odposlal namestniku grofu Clary-iu brzojavko: Kot predsednik Narodnega sveta za slovenski Štajer najodločneje protestiram proti vsaki rekviziciji poljskih pridelkov in živine na Spodnjem Štajerskem, tembolj ker Slovenci verno, da bo slovensko kmetsko prebivalstvo že vsled vtihotapljanja živil po vladnih organih popolnoma izčrpano, in smo prepričani, da ne more pričakovati slo- vensko ljudstvo kot del Jugoslavije od Gradca nobene oskrbe več. Štajerski »volksrati« proti Jugoslaviji. Nemški listi, posebno mariborski, pozivljejo . občine »iužno od Drave«, naj sklenejo proteste proti temu, da bi se,jih priklopilo jugoslovanski državi. Te, proteste naj pošljejo cesarju. Za 26. in 27.. oktober sklicujejo celo vrsto »volks-tagov«, na katerih hočejo ugovarjati proti samoodločbi Jugoslovanov. Ti papirnati protesti pač ne bodo dosti zalegli. Avstrijski Nemci in državna kriza. Kakor smo poročali. se je dne 21. oktobra vršila na Dunaju plenarna seja narodne skupščine avstrijskih Nemcev. Plenarni seji je sledila seja izvršilnega odbora. Izvršilni odbor je sklenil. da voli iz svoje srede tri Skupine: za vnanje in vojaško zadeve, za notranjo upravo in ustavo ter za gospodarstvo in prehrano. Prvi skupini se je tudi naročilo, naj čim prej predloži poročilo v Wilsonovi noti. Konstituiranje nemškega Narodnega zbora se notificira avstrijski vladi, avstro-ogrski vladi, avstrijskim narodom in inozemstvu. Poziv židovske socialistične delavske stranke jugoslovanski socialno demokratični stranki. Sodrugi! V židovski socialističnei delavski stranki organizirano delavstvo Poale Zion Vam sporoča- v tei uri, ki Vas osvobodi narodnega zatiranja, svoj proletarski pozdrav. Zidovski proletariat, ki Vam je stal v Vašem boju vedno ob strani, ker pozna trpljenje narodnega .zatiranju, strastno pričakuje prihod nove dobe, v kateri naj ne-odloča o usodi narodov sila, temveč pravica. Zahtevamo pa, da se uporabljajo načela pravičnosti in samoodločbe tudi za židovski narod. V trpljenju in pcrsekucijah tekom svetovne vojne je dokazal židovski narod dovelj jasno svojo življenjsko voljo. Proletarci vseh narodov so priznali nezlomljivo življenjsko voljo tega zatiranega naroda. Židovskemu narodu, ki hoče. živeti, odrekati Življenje je le v interesu Zidovske veleburžoazlje; naša.največja socialistična naloga je, da pobijamo njih protina-rodno in izkoriščevalno stališče. V tem boju, v katerem se čutimo solidarne s celokupnim mednarodnim proletariatom, zahtevamo, sodrugi, tudi Vaše podpore! Pomagajte nam s tem, da priznate narodne življenjske pogoje židovskih ljudskih množic da odstranimo vse ovire, ki nam zapirajo pot do mednarodnega tazrednega boja in do narode osvobodilnega socializma! Naj živi samoodločba narodov! Naj živi zveza svobodnih narodov! Naj živi mednarodni . socializem! Praški nadškof odstopit. Oficiozni »Freindenblatt« prinaša iz informiranih krogov vest, da se praški knezo-nadškof grof Huyn ne vrne več na svoje mesto. Grof Huyn se preseli v Rim. Razpoloženje tla Ogrskem. Wilsonov odgovor je madžarske kroge konsterniral. Sedaj se šele pojavlja spoznanje pravega položaja in v treznejših krogih se slišijo glasovi, ki zahtevajo takojšnjo likvidacijo dosedanje politike, odstop VVckerlejcvega kabineta, nastop nove vlade, ki bi se naj predvsem pogajala z Jugoslovani in Cehi. Za posebno nujen so smatra dogovor z Narodnim vječem zaradi dohoda na morje. • Iz ogrskega parlamenta. V ogrskem parlamentu je predvčerajšnjim ministrski predsednik dr. vvekeGe izjavil, da ogrska vlada nima nič proti združitvi Jugoslovanov, bvajočih v deželah ogrske krone. Med to dežele spada tu li Dalmacija. Ko se je pogajal pred kratkim s Hrvati, je zahteval, naj mn sporoče svoje želje glede gospodarske in finančne samostojnosti. Glavna stvar v ju-gosiovnskem vprašanju, kakor tudi v naših narodnostnih vprašanjih sploh je ta, da ne sme dopustiti, da bi oslabelo naše narodno stališče. Vzrok za to je ta, da se moramo postaviti proti terorizmu, ki se pojavlja proti nam, kajti gospodje uganjajo tu dan na dan lazredni boj in terorizem. (Poslanec Fcnyes: Tudi sedaj laže. Vsaka njegova beseda je laž.) Večina sklene, da se izroči Fen-yesa imunitetnemu odseku. Zbornica odkloni z veliko večino, da bi se postavil zakonski načrt grofa Karolvija v meritorično razpravljanje na dnevni red. Ob 4. popoldne se seja zopet otvori. Poslanec Karl Huszar (ljudska stranka) izjavlja: Nočemo biti nezvesti Nemcem, ki s<» se bojevali skupno z nami na Sedmograškem, ali nočemo postati samomorilci, ker so naši zavezniki napačno presojali položaj. Edino naše upanje je naš kralj, kajti pri nas vladarski prestol ni omajan, kakor v drugih državah. — Glede Nemčije je rekel \Vekerle: Oni slabo dela za mir, kdor zahteva, da se moramo brezpogojno ločiti od Nemčije in skleniti separaten mir. Ne sklicujem sc na zavezniško zvestobo, marveč na dejstva. Mj smf) tudi še sedaj navezani na varstvo nemških aimad. Nahajajo sena ogroženih točkah, na srbski fronti in na rumunski, kjer hočemo varovati integriteto dežele. No smemo torej kar tako lahkomišljeuo govoriti o teh rečeh. Glede odgovora Avstro-Ogrsko na Wilsona je rekel ministrski predsednik: V svojem odgovoru bomo na vsak način poudarjali, da ne poznamo češko-slovaškega nasprotnika. Mi sploh ne poznamo nikakega češko-slovaš cg.. združenja, mi poznamo samo češko združenje. Cetaši v Črni gori. Iz Cetinja sc poroua »Slo- | vencu«, da ic po celi Crni gori izbruhnila četaška vojna. Cetaši so zasedli Nikšič, Beranc, Andrcjevico. Avstrijci in Ogri z največjo naglico izpraznjujejo Crno goro. Generalni guverner grof Clam-Martinic je zapustil Ceti- nje; 'njemu so sledila razna poveljstva. Nastal je velik nered. Obstoja nevarnost, da utegnejo četaši zajeti vse v Crni gori zaostalo vojaštvo. Skader iu Lješ v Albaniji sta že v rokah četažev. Albanski orožniki, ki so vršili službo v Crni gori, so prestopili k četašeni. V Andreje-vici so četaši zajeli ccl ogrski bataljon. Republikanski pokret. »Vorwarts« poroča: Med berlinskim delavstvom širijo neodgovorni ljudje letake, ki pozivajo na stavke in na poulične demonstracije.' List svari delavce, naj ne slede hujskačem. Na izgrede hujskajo neodvisni socialisti, ki delajo na to, da se Nemčija izpremeni v demokratično republiko. — Liebknecht na svobodi. Bivši berlinski državni poslanec socialni demokrat Liebknecht je bil pomiloščen. V ječi ie bil nad dve leti. Liebknecht je prispel v Berlin. — Položaj v Rusiji. Iz Moskve se brzojavno poroča: Važno mesto Bugulma jo prišlo v loke sovjetskih čet. Do Ufe ni nobenega važnejšega opirališča več, ki bi se moglo upirati naši oblasti. Z Uio zgube protirevolu-cionarji zadnjo zaslombo tostran Urala. Sovražni oddelek 3000 mož je prešel pri Bugulmi na našo stran. Tudi severno Drine smo dosegli znatne uspehe. Dnevne vesti. Prehrana in narodi. Posledice vojne postajajo vedno občutneje. Zgodaj jeseni že občutimo nedostatke prehrane in nedvomno se ti nedostatki še povečajo kolikor bolj bomo prehajali v zimo. Posledica ozirma greh stare Avstro-Ogrske je, da sc je prehrana uredila neprimerno slabo. In sedaj, ko se vrši politični preobrat v državi, je kriza v prehrani še mnogo sigurnejša in meščanske stranke so že pričele z bojkotom posameznih ozemelj iu krajev. Najodličneje mesto zavzema tu Ogrska, ki hoče z bojkotom izsiliti svojo integriteto, svojo nedotakljivost, kakor bi že ne bila dovelj izsesala avstrijskega prebivalstva. Istemu zgledu slede Ceho-Slovaki iu Poljaki, f rehranjevalni urad je tukaj brez moči, zato je popolnoma prav, kar trdijo Cehi, zlasti pa češki in nemški socialisti, da se treba sporazumeti od naroda do naroda tudi glede na vprašanje prelirne. Pomisliti treba, da tak bojkot ne doseže svojega namena, če bi bil tudi utemeljen. Zakaj meščanstvo in kmetje so preskrbljeni z živili, torej ne bodo stradali, dočim bi moralo delavstvo, ki nima zalog, stradati, dasi je prav to popolnom .nedolžno na krivicah, ki so se godile narodom. Delavstvo je bilo Proti vojni, delavstvo je bilo za svobodo narodov in prav socialno demokratično delavstvo in njega časopisje je 7e desetletja opominjalo, utemeljevalo in so borilo za Pravice ter pobijalo krivice neobzirno, čeprav ga je birokracija preganjala, čeprav ga je meščanstvo psovalo in zaničevalo. Med prvimi nalogami narodnih konsti-tuant spada torej oprašante medsebojne ureditve prehrane, ker bi sicer pri tem največ trpeli sloji, ki so dali duševno in. moralno oporo vsemu pokretu za izvedbo pravične ureditve. Kdo se ie boril proti birokraciji, kdo za svobodo, kdo proti zatiranju, kdo je pospeševal med množicami izobrazbo? V prvi vrsti je bilo delavstvo ta faktor! Sad njegovega dela je to, kljub vsej reakciji, in za to svoje delo naj pogine gladu? Kdor bi to zahteval, ie hujši, kakor najkrutejši zatiralec. — Podaljšani dopusti. Vsem vojakom, izvzemši častnikov in gažistov, ki so dobili dopust od armade na bo-iišču j'„ ki se morajo vrniti do 30. oktobra, je podaljšan popust, če bivajo na Tirolskem. Koroškem, Kranjskem, Beuečausltem, v Isti i, na Goriškem iu Gradiščanskem ter na Primorskem, pet dni; deset dni pa, če bivajo na ^ o nograškem, Zgornjem iu Spodnjem Avstrijskem, Štajerskem, Češkem in na Moravskem. —• Kolkovanjo vlog za dobavo premoga. C. kr. ministrstvo za javna dela je z razpisom z dne 8. septembra štev. 56.949, K A L, sporočilo’, da veljajo v zmislu naredbe c. kr. finančnega ministrstva z dne 25. maja 918, štev. 42.827, glede kolkovanja vlog za dobavo pre-,r|OKa naslednja določila: Vloge onih podjetij, ki so po 7-akonu o vojnih dajatvah primorana, da vrše svoj obrat, 50 v zmislu § 35. zakona z dne 26. decembra 1912 drž. ■i stcv. 236 proste pristojbin, ako sc nanašajo tia do-avo uriva, potrebnega za obratovanje. Vloge drugih ‘ov.Klecte dobave kuriva so v zmislu T. , ’ * 1 Pris Hunskega zakona pristojbine proste ta- rat, če je premog za nadaljevanje obrata neobhodno Potreben. Za vloge drugih strank gledo dobave premoga ni dana nikaka kolkovna prostost, razven če uživa do-, a.stranka že prc.i po zakonu pridobljeno prostost kol- Pristojbin.. ~ Utrakvizaclja ljubljanske višje realke. C. kr. na- ,Ucno n'inistrstvo jc ukazalo, da se takoj uvede na ljubljanski realki dvojezični pouk. Realka je bila doslej iz-Miučno nemška. PozivHa0bU,OV za šo,iko °,rol