STEVJJRJMBKR m i4Ce be rednik za Bototoro dete siromasnih star IKT -is EV. m n \ Is fn- H PE U«nmmnM 80B7 to 1 T«Uphoi»»: UffndaU «« :if. YEARXIL h | Ministrski predsednik da Zdrulone dr tare niso s "svoj« doltmgfl .10 DELAVSTVO UVE-WnKSSKAVO ' NA dec. — Lloyd Gcor-veraj odgovarjal na vprafia 'poslancev v parlamentu, tika-tsjne konference h Cle-itjem v prošlem tednu, In i tem je dejal, da ao h« ravezni nasitili čakati rati ftkacije orne pogodbe z Nemčijo ^aahingtoun in so sklenili, da ejo mir s Turčijo v najkraj ('•tt.Mi. Dalje je rekel, da bi i turiko vprašanje lahko že reško bi ne bilo zavlačevalne Iv Združenih držaVah; je čakala in čakala, kaj Amerika, 1o<|a Združene ve niso izvršile svoje dolžno da bi prevzele inaridat Arme-ln upanja ni več, da bi jo izvršile. Nadalje je rekel (leorge, da Anglija Se ni nobenega koraktf glede na IdUco-amcrifiko francosko 1 o-ibno alijanco, ker čaka, kaj Amerika v tem oziru. On da Amerika ne bo "onečasti-svojega velikega za-<\Vilsona)*, toda ijo samo bi bila alijanca pre-d)ve«tolt. r " m - tiče Rini! je, je n dejal ,, <$Pso se zavezniki popol siH>ra/um akile tedo ve« ••iiira I i v ftuiiiji. To Ijrospekt'^. ali storit druKc-gi^rfjr Maj izide "Iz na »Mi •li«l«l. d| Japonsko ' J»JJl ▼ Sibiriji fllan Franciaeo. Cal. — Tukajšnji •4 Examincr j« priueael al««, dedi Oglas: "Išče ae dober človek, ki bi adoptiral dete, katero ae bo'j J rodilo okrog Božiča. Oče in mati v ■ Ita revna, imata že dva otroka. L^^taTE toda ta tretjega ne moreta skr-1 ^ ' Ipti. Upamo, da rednik plača tudi porodne stroške." mudi 8E Z ŽELEZNIŠKO PREDLOGO™ V sbomici govore, da ne bo bone pojde predloga prid konferenčnika velika petorica bo prodajala le meso. BMiSfjv' • ,f ' jt. : ŽELEHICE, KOLODVORI ITD. SE MORAJO PRODATI. Spremembe se imajo izvršiti v dveh let* i> Washington, D. 0. — Kongres- nI senat je obdršaval še pet večerni sej in vzlie temu dvomijo voditelji, da bo železniška predloga sprejeta pred božičnimi počit ni« cami. Vea dau je divjala govorniška [bitka o predlogu, da se odkJouf prot sit raj kovna določim v Cum-minaovi predlogi. Predlog jo bil odklonjen a % proti 4« glaso-|Vom. Med tem, ko je vihrala <1* bata v senatu, so so pa voditelji M. d« je danes nekdo teč »trelov na generala vrhovnega poveljnika ili čet na Irakom, toda ni el. tfbit je bil neki eiviliat «i in vojak, ki je sprem Ijat I Wncha po nllcl, je bil ra PESEM 0 ■S DRAGINJI. NOČEJO A V iVOJEM Washington, D. C. — Justičai veČine v senatu in cborniei snu ajnik tPa I mer je naznanil, da jo razumeli, da se ne dovolijo bo kontrola mesarjev v flhicagu nudU^ne počitnice, dokler nI predlo distribucijo rasnih živil razpn&Če- K« nprejeta in odposlana kontV na. vj > » •/• t »Velika mesarska petoriea je h na potu, da »pravi pod svoj kontrolo ves živež, ki prihaja | renčnemu odboru Pri razpravi o protištrajkovnt I določbi je stavil senator Slanley lis Kentuekyja predlog, da se črta mizo Američanov. V dveh letih «'els sekcija, senator MeCormick pa morajo izginiti izpod mesar-ske kontrolo Sledeči interesi : Vloge v živinskih stajah, ko- klonjena. je predlagal kompromis v tej za-devi. Oba predloga sta bila od- sieer ind ni mo- ča Rusijo o ne %m "Icati .naifod- nhodu. Mir z HB$/ cviki govj tedaj mof^i t skupščino na temelja širše vo-pravice, ki bo predstavljala « čemur bodo zavezniki to sklepali mir. »yd George je tudi pojasnil, •o zavezniki sklenili pomagati (Siji s premogom, živili in dru-HTpotrebŠčinami, toda Anglija [Francija sta že preveč obremeni *a takino podporo in pomoč ! «Uba, ako ne bo zraven poma-■ tiidi Amerika. ▼prafianje -nekega poslanca, ft jajna diplomacija v Parizu zamotanost jadranskega I tj feč-kot i&tAl&idel-ic'#^k5Tnoverli >A(ljM Poslati svojo AOaglfot^ da v imenu organizira |, zbor nica pa proti nji. Vaa »»**•*- lodvorih in tržnih časnikih. Vloge v javnih hladnih shrani bah. ^J Interesi drobno ionj|Mra^|(Alin razdelitev- nja govore odločno, da zbornica Hb, ovočja, zelenjave, kormerv, »e bo ujtkfSar odnehala glede vpro-pija^ev, airupov in drugih pro-1 Aanja napram senatu. duktov, ki niso v zvezi z glsvno »trijo. V senatu so vstali mnogi doVdr- ■■■■■■■■^pklfrot i tfj.|oločbl, ki prepo-intereal bod^ *r6d«tai podi veduje železničarjem utavko Ar-rstvmu zveznega sodilča. gumentirali * * dol)rimi w , fi -g • "^SLL MkkMm^ m odaja m bo vršila na ta ali kolektivno, »vine**a aemnji itd.' Takt) ^J«. hoče, 4o se- Ufrmlm J* jo v trgovskih m gih, kako bov resnU, ^a pokale bodočnost. Mesarjem bo dovoljeno tržiti z mesom in drugimi produkti, ki so v najtesnejši zvezi z meano produkcijo. Tržili bodo lahko tudi s perotnino, sirovim maslom, kokošjimi jajci in kondenziranim mlekom. Neki uradnik se je izrazil, da meearji aopet postanejo mesarji. ■TSS mesarji pristali na ta faz^ujtt, «a> se ustavijo proti njim tdfcne Va- Shermanovega proti-in drugih di kršenja trustovskega zakona k O. « . I'"«1; ' • r*., • „ r- „ , postav. *wt. ' • r f' VpJ Z' ■-r >60,000,000 ŽIVEŽA ssoin-JE vsako LltO. ' U M I K II • 1,1 Wew Vork, *. T. - Poljedelski department Kolumbijske unl-verze je prire»aš» r m rzn joSŠIflR^v Ji, f A1*IE V POLOŽAJU »iVoHc. W. T. - Vf* ^Lerland," W » .ilj ed obrežja, je pe^l kile za pomoč. Na pomoč jo odplaU ver itrvoa obretoal^lja "Oarfppee. mm/Hm ■avanjej^h »M .J predloga poj4a prod kon/i eni Odbor ba.aborJiUca jalk iM-i svojem saključku, moral semrt,tod«ok*ti bližnjih jim sluzi iti izgovorov 0. - Kilo je e ceno, kdo, t<) in špekulante. faktorj«'. ki jih našte-iHttresi ua kritično to do slodeMh za- aUdkorjr^nf peve- aa ja suižsl, ker IJud-T Amooiki zdaj kupi« ».aaj lorja valad treVnosne visokih Jadransko vprašanje in ameriški kapital Projekt ameriških kapitalistov, ki jim prinese 240 milionov dolarjev, je v zvezi s aneksi jo Primorsko in Dalmacije. Italijanski socialisti Zahtevajo razpust parlamenta. ^ i Sl.OVENOI IZOUBIU PEI KJ BISOITU HA KOROŠKEM? . i . ....... - Dunaj, 19. dw«. -- Poročilo »zidu plebiaelta (glasovanja) ua Koroškem ho glase, da se je veČl ni Volilrev izrekla za republiko Avatrijo In to oelo v mestih, ki so že pod češko ^kontrolo (najbrž pomota v brzojavki, kor glasiti b se ^moralo "pod slovensko kon t rolo")., MMh ' KONEC- RUSKO-AN- gleskih pogajanj. mir i Dani kot «»ie kupil«;ao fiudlla inir,cn^l, jo ^govoril - J.Hvinoir, «Lai vpf^lau^ miru mn- štet mest konjumfrirtrt otakl. fniadi «ffIMof razutuciiio )Jbyds (l«oria,w je rekel Lltvlntiv— ča on, da se moramo najprej peča ti a Kolčakom lit Deniklnom, Čo hočeaio imeti mir. To se Že godi. Naša rdeča armada so uspešno pefa s />bema." Ivondon, IU. doc. — liritakl voj ni stan poroča, da ae sovjetska ofenziva T fcanl Ituslji nadaljuje z vao silo In Deniklnovo čete se umikajo na vsej črti t kanjo aladkorja. V Kvrqpo je šlo res precej aladkorja, • velike množine aladkorja so Me v Kvropo tudi v vojnem Času, ker je bilo treba z njim zalagati ameriške armade in ljudstva. V nekdanje eeutralno-sa-vozniško dežq}e pa ne gre i oliko sladkorja, da bi radil^ nantalo pomanjkanje »ladkorja lia trgu. Uafkoal Wo še s produkcijo sladkorja« ker je ta ajen najboljši produkt iLJSSSSSL m ******* jm**™**«** Itxx OB1O0EV IS ŠLO f ffie pa bUo aa J*>m*akem proflueiranoga toliko sladkorju, da so «a izvažali v tujezeiastvo. , Stavka pf^MMimm al mogla imeti tako velikega vpliva na pradnkei^1 aladkotji| da bi bito i# '*|l|| edgpnjUanjc VLADA NI DALA KUDABJBM mo es^« m- 4 Tjr. ■ ■ ' - | ■ > 10. deo. ~ IttšUč nI UJnik Mwr Ja danai Iajavil prod senatnim pododsekom, ki UČITELJI ZAHTEVAJO TAKO VISOKO MEZDO KOT JO »A PASJI LOVI0. Vew Tartt, M. T - V Mont-elairu oo paajemn lovcu povišali moaočno mezdo na tlffl. TŠfM zdramilo učitelje, da oo poalall peticijo meotnemu sveta, v kaU-ri zahtevajo p<»višanje plače, ki je nilja od pesjegs lovca, In v kafe-ri pravijo, da eprevljajo korlsr-nejše delo sa občino kot pasji le- HS * VODJA CJULŠŠKM OPBBB (Tkleage, III. - C Wonte Ca« g«, je v petek umrl sa plja«IW r ampenini it vodil člkaško apero reč IH In je povsdtgnll ne ooda nje višino dnik. Amerika pa ne kinuijc slod-kor j* h na Kubi, ampak ga ve-.V*O pridela tudi k sladkorne pe-ae. Kje pa je ta aladkor! Ali je le vea porabljen od letošnjega pridelka f Vzroki za podražitev aladkorja so d run je, Co se h^f« odpraviti pomanjkanje aladkorja na trgu In visoke Sladkorne eene, tf4tf mora priti prodtMKi> In dlstrlbuei ja sladkorja pod najstrožjo vladati koOralo. pioklcr j« veleingpv-eu mogoče prodati kupljenf «lad kor po izvršeni kupčiji v TIrale. m i tf ^Mrfit v •kladIšče. toliko 4»hm zaman Čakamo, da padejo sladkorne eerte, trnnrAjsT oloveskih tnr zauMUtMtn v po- PLAVI Oa. — V MUUolppiju Alebaati In Oeorgiji oo reke pre In IUfliHh liro Atlrinajat ooali je utonilo, pri plove je po napravilo ngromn* PRODIRANJE SOVJETSKE RUSIJO . | Kodapj, 19. dec - Pogajanja med Jamo« Q,Oradyjeai( zastopnl-koia Velike Britanije, in Maksi-motn Litviuavom, zastopnikom sovjetske Rušile, zaradi . JPai iz, m, doe. — (Ktroča Hon-r,v J. Suilth v ' čikaŠki "Oally News,,)< ~ Iz NeapU javdjajv. da je vsled nerede nego jadranski-ga vprašanja zadrlMIv; velikanski projekt za javim dola, ki ja vellr ke Vsžuoati sa razvoj aoverne Italije Na podlagi zanealjivaga p* ročila ae lahko rečo, da se je Medna rodna trgtfvaka korporaoi-ja v Ameriki ponudila itallj^mkl vladi, da j« pripravljena V drnlhl z raznimi ItalljaiiNklml bankirji In privatnimi kapitalisti razširiti luko w tleuovl, da bo ravno tako velik« In dobra, kot Ji luka v Hamburgu i dalje hoče rasvitl siliui vodno silo v anektlraui Tirolski. kjtr je blvia avstrijska vlada nalašč zanemarjala raavaj Industrije; omenjena vodna alla se vporahl za proiavajanje električne sile aa vaa sistem severnih italijanskih Železnic, ki morilo okrog tisoč' kilometrov (atfc milj). l>t# ae Ima Izvršiti v dooetlh lH(h in Italija plača dmimjetil ameriški korporaeiji H6 mlljonov dolirjev. Poročilo se ' " da je am^riAkti trojno anranelja aU za l>Oll J)QgOjf goje IHIm ameriškimi W«ff* .i/ rasdda\ | glošifeiNdade. bo no^etska praiaknje aadnjo premogartlco stavko, da vMa «1 dala pran«, garjem .-ibsolutno nobenih obljub in da »ploh ni bilo nobene oprava, sladkorja na trgu,, kajti par par pai p* Jo aahtavala, da ae ruto-»likov naloži 1611 ko sladkorja, da Ji iTBej« sa dalo It oni ao «t po« je pomanjkanje končano v par le- korili Dalja ji mM Palmer, da ja sodni "Injunotkm" it vodno v (Kgga je Palmer potegnili ra-darje aH senatorjot Vse kaže, da je rudarje). W t; POLICIJSKI PSI EASTRUP-77 .!: UBVI. f Vew Terk, V, T. ~ V'lleook. Iyuu je bUo aaol rupljetiih dvanajst 'najboljših polldjaklh poov Pet poov je poginilo na mestu, aa oatalih sedem pa tudi nI rešitve. Vaa koga psa so eenlll na dva t|. ipl Miii« VLOMILCI SO OBISKALI Vtiv Tortt, W, 7. - Medlem ke oa ropotali tiskarski stroji in »i skali dnovnlk Ne«r Vork Ameri-tlft, ao vlomilci oblaka!! upravi, tel jat v o ptoame In vlomili v bla aaji.o < 'd orali Areet t|aoč dolarjev, arednlk se jr pa lahko pobabol. da je priobčil prvi vent > tem vlomu. ■UkL^ n r,.4Psko nit* lOaj Hlv*?.' Projekt ameriških kapitalistov v Italiji zavisi t urejal anoksljc ozemlja'V ' f' Pritoafjti in Dalmaciji, v koUd > " mtrt vpliva omonjflff projtkt U ofioijolno Ameriko aa dim hitrej šo in aa Italijo ugodnejšo raUttv jadranskega vpralanja. ta Jt' •tvar ugibanja I Hlm, 1». doe. - "Tribuna" po-roča, da so aoidaliati v parlamentu sklenili v mi Iti silno obštrukei. Jo napram vladi toliko Čaaa, da vlada raspustl parlament in raa-pile novo volHv#» ' Socialist 14nl poalaneo Ciooottl je včeraj dejal v Intervjuvu, da > iumm gospodarska neodvisnost Italiji* v bodočnosti nemogoča. Po njago* ^ vem mnenju so «daj vrši v Nemčiji. Avstriji I« balStUjmNfc iT nafiredno soclalhdranje, ki kmalu pripravi te drŽavo v tesnejšo svežo s sovjetsko Kusljo, s obatiem pridejo v ostrejši konflikt z kapitalistično ' aknpino Anglijo, ......... Prsmijc In Amerike. Neodvisnost Italije med loma dvema skupina*, ma Je nemotfoča, kajti Italljagoko huržoazija je preveč uavtrana na Anglijo. In tako prida potreba, da italljaaahl proletarljal vzame vlado v svojo roke In ae pndrafi skuplal aoeiallotlčnlk držav v srednji In severni Tvropl. - i r 6LAHOV L W. W. 0M0JENIH V, ZAPOR Kenata (%it, Kana. — /vezni sodnik Pollo* jo I«, dec, obsodil 27 članov organizacije t, W, W v zapor v Uavenirorthu od treh In |miI do devet In pol let r..dl kršitve protIšpljotiažnega zakona te-kom vojne .............4 n.leago kt okolica. V nedeljo | jasno in naraščanje temperature, UMil Julnoaapa^ vetrovi. Najvišja temperatura v zadnjik 14 urah lM o.jnfžja 1« Šolnini Iz hnd ob 7:1«, zahod ob 4 <91. Za-šetek sime Najkrajši dan in najdaljša noč. hm PROSVETA TK08VETA" jMMjBlrjfM . THE ENLIGHTENMENT" mi 9UwmmU Hstl~*l MrnmmHt irasaTsanssr da ga ni ubila kozaiSka sulica, da tako oatane umttnik ob»- n )en BVfttU. ^ «" * ■ Loj^ misli, da je bila legijonarska organizacija za to ufUnorljena, da raebija godbene koncert« Priporočamo mu, da pazno prečit* pravila legijonarjev in tam bo čiUl, da m vaak legijonar uvele, da bo nastopal proti vladi cestne drhali. AJi je mogoče Lojze za vlado cestne drhali, ker s* navdušuje za razbijanje umetniških kon-certdVt Od Lojzeta ne moremo pričakovati, da pozna umetniško godbo, kajti umetniki niao prirejali koncertov v Zvo-narjevih ulicah, in Lbjfte se tudi ne zaveda, da je... Adverttfting rtle» on velik bed*k. m i - uiti »ti rt gl pmMMMHHMBBaMM ur* ia i m vm 00 rnSSSi^Kmj: ___. RAZSIPNOST IN SMOKOVA FILOZOFIJA. ,Te dni je prišel v trgovino v Chkragu fino oblečen mladenič, kateremu se je poznalo, da ne spada med duševne in ročne delavce. Vprašal je po najboljšem par fumu. Prodajalka mu je ponudila drag parfum in dosta vila, da stane unča deset dolarjev. "Cena je prenizka lahko noč," je rekel mladenič in odšel. ftmokavzar v velebizniškem listu pa dostavlja pod tem dogodkom: "Končno se približamo točki. Visoke mezde, visoki troški in drago življenje se zopet srečajo." S tem je hotel šmokavzar povedati, da so delavci zapravljive! in ražsipniki, ki zapravljajo in proč mečejo denar in da imamo radi te delavske razsipnosti m aa*>ra vi ji vosti draginjo. Tako je modrovanje šmokavzarja, da prikrije prave vzroke ea draginjo. Veliko pameti seveda ni treba za take argumente, kajti najložje je dokazati, kdo je zakrivil draginjo, če se izreče, da so jo zakrivili delavci s svojo razsipnostjo in zapravljivostjo in šmokavzarju se ni treba bati, če tako argumentira, da pride v nevarnost, da v njem spoznajo nevarnega boljševika, ki ga je treba deportirati Ta nevarnost ne postoji za šmokavzarja. Skoda je, da r že lani ni svoji sop nami koži M nika m: Da,Vtesipnost Ki «apWWji danes, najm#d delavci, ampak med bogpttmi alojL;, ffVrkzsiJ bogatih slpjey se da edino primerjati z razsipnostjo loh W t danji kakor svoj Gi Zvelath, Nina. — (Nadaljeva ni«.) V Ohieagu Mn se mudil sa-mo par dni in Mm obiskal rasne moj? prijatelje in znance, uredništvo "Glaa Hvobode'', uredništvo in upravništvo "Proavate" In gl. urad 8NPJ. Vsepovsod Krn bil prijavno »prejet. Posebno važne pogovore ara imela % nar, GajŽlo; večina najinega pogovora ae je sukala okrog počUt-lje in aolnčnih rož. PotoSil ml je tudi bridko u sodo" "pe^arakega kluba", ki vedno bolj hira. V zadnjem času sta ae izneverila kar dya stara in dolgo let zvesta Člana toga kluba. Oblaka! a^flNl 'IProletarea", glavni urad JRZ glavni urad SBPZ. Obiskal sem tudi moje stare znance in orijate je kot g. in ga. Košiček, g) in «a tako. Prijazni in jroMtoljubni ro-jak mi je preakrbel vse potrebno, prfnočišče ali "kvartir" za vea ča* mojega bivanja v ti naaelbi ni. Opremil me jšAb prijazne dnu žine Heliškarjeve. Vsled tega um izrekam najlepšo zahvalo. Rečem pa to, kdor ni dober jedec, 1 a naj nikar ne $re k družini Heliškar-jevi hrano. 'Kajti ga. Heliška me ja vedno kregala, ker nisem mogel dovolj hitro jesti in ker nisem vsega pojedel. 8e celo z metlo m je graaila. Ja za boljo voljo ven* dar, kako bom jaz toliko pojedel ker aem tako auh in droben, ker j« vedno skuhala prev& Vedno je vstrajala pri avojem, da moram 1*4 da n4 morem in ncmgrem. Cudn inlljudje, kaj ne. Drugje vedno gle ■nt [dajo da malo pojemo, tafcaj pa dA veliko. Toda. nikar ne mialite, da tkf« deia, ga imamo tukaj do- aem bil jaz radi tega jezen. O ne. Udovič, g. in ga. Aleš in g. ga. 1>rav ni« nlaem bil jeten. V dohu C. t ifl' jli___i-lil. j___L -uam )al*l ulrelidi mamini tiai. Stonieh. Xi pri zadnjih dveh sem se počutil prav domačega in aem bil izvrstno postrežen. Pravzaprav še preveč, 4cer jaz kdt pri->rost popotnik nisem navajen na caj takega. Hoja najiskrenejfta zahvala g. in g«. Stonich za njihovo izvrstno postrežbo, tiploh vsem čMcaškim rojakom, ki aem jih obiakal in eo mc vsi jako gost olj dbno' sprejeli. —■ ■ . v .. * 0\ h Chicage sem se napotil v mr- orth We*te?n poftgje.' v JDn luth, ^u^Ml^^ ** P^1-je v Htfu&v ob poliesti aem letel skrbni mamici vsa naj. boljše na «tem svetu in še po smrti. HlbvensJu n&sHbina na Bly velika in ako ae ne motim, je na aeljanih tukaj nad sto alrfrMi| družin. V tukajšnji okolici je W nekako pred enim meaecem fttrajk rudarjev, katerega je odredila or gankacija L W. W. Ker je bil pa ve* Štrajk nekako, nepremišljeno odrejen in nobenega pravega vod stva, so bili delavci poraženi. Ne« kateri rudarji ao vatrajaM do zadnjega. — (Dalje.) v> nedeljo Aiulr tolarjev delavec vesel, če more s svojo mezdo kupiti toliko hrane in obleke, da ni treba njegovi družini stradati in prezebaj. Ne, delavci nimajo desetakov za parfum in tudi sedem in osemdeset tisoč dolarjev za kožuh, kajti delavci prav lahko žive brez takih nepotrebnih redi. Kdor izdaja tako velike vsote denarja za potrato, ta ne dela za svojo prehranitev, ampak ga preživljajo pridne roke drugih delavcev. Smokavzarjeva trditev, da delavci kupujejo parfum, ki stane deset ali več dolarjev unča, je žalitev »delavstva, ki zaaluži, da se obesi nižje, da jo čitajo ljudje. ; pol d« vet i wi Vožnja stane h Oltfeif fjMt^ mU^ift pa oknm »34. Ko^m^wpe?n?posta]o v Daln thn, M Um. t aem bii raao^aisAk. Chinagu toplo in bol^ deževno, leg in bra a^^ra! Jaz «Vn v lahko obleko in vbitega aem bil malo jesen na to preane-to roinnesoteko zimo. Toda drug dan je. bilo že slabše. Prihrume je Mieienl vihar, da si nihfe ni u-pal na proato. Valed te/a aem pre mišljeval* kaj bi naredi) s Ali to šel naaaj ali bi osUl tukaj/Prijel nem šteti gumbe na mojem površniku. "nazaj, tukaj", Zadnj gumlb mi Je velel da oatati tuka, in ostal sem. fft 'i^T: "iJBEL UJaa m m aaveda, da je... — Klevelandska tetka, ki Jo urejuje Lojze, je prineala v 146. izdaji tole "modrost": "Nekaj Ms■l•^lkanl«aclJ•,, v nslih slovenskih listih. "Prosvrts" s dnt 4ee. pile: Dejstvo, da Je voslarju Prieu Krelslerju povsed «ahranj«n je raiamljlve: Godbe je namret velika neumnoet: bolj je umetna, tem bolj je neumna. In te«a se dobro ssvedsjo legijonsrji." Mofo^r rojaki tega ne bodejo rasumeli, toda omljivo Jim bo, «e Jhn povemo, ds "Proeveta" e temi vnticami udriha po emerUkih fsntih, ki so se berili v svetovni vojni, e indirektno in Issa plota sacovarjs nemftkers iroeterju KreialrrJ*. Pri« Kreialer je Nemec ki je v Ameriki, dokler «a vlada ni sapela. •citirsl s aoelami In ustmi sa ksjserja. Sedej ko Je «oJns minule, ee sope« Culi avohodnecn In nastope s nemikimi peamlmi okoli, ta* blv*i emeriAki vojaki se mu v mnofftti meetih prepovedali nastop. je pa uvidi le potrebo, udrihati po ameriAUb fentih, a potegni ee gialarjal c>.iiu»»,rk nepolne amerikeniiacij^ V t«m je doeledaa: "Napasti vse, kar Je amerilko, hvaliti voe. kar Je nemMi^; Tako Lojtej Lojze bi rad delil umetnost po narod-nosti in se mu niti ne sanja, da umetnost ne more biti nemška, slovanaka, francoska, angleška, ameriška itd. v umislu ozkih šovinističnih možganov, ampak da je mednarodni zaklad, iz katerega črpajo vsi narodi. Lojietu je Kreisaler Nemec, ki je agitiral v Ameriki za kajterja, dokler ga vlada ni zaprla. Urednik dnevnika "Chicago Tribune", ki je temu umetniku posvetil eelo članek, pripoveduje, da Je Kreiasler Dunajčan, torej Nemec, rojen na Dunaju. Bil Je avstrijski oficir, katerega Je na bojišču ranila sulica ruskega kozaka, da )e prišel v vojno ujetništvo, it katerega Je prišel ali ušel v Ameriko. In urednik dnevnika Chicago Tribune pravi odločno v svojem članku, da Je treba napraviti enkrat konec tej naamiaelni gonji proti umetniku in da bodimo hvaleini, splošna zadovoljnoat vseh zbp< wuiik»gansk»' poli '»StoV. nar 8KEMTJ MOGOTCU lovnleev brez ?ije, ki je Htmšila dam'' v najhujšem mrazu, ni odnesla mrzla severna uurj*. MB __ Utave sd morji biti jezni samega gneva, da je ponesrečil liih naklep, šknaH z zobmi ter tiskali pesti Mi smo se pa sme-, ali ter brili burke. Tukajšnji slavkarji stojimo trdno za nate pravilno stvar. Naj imenujejo, kakor ktfejo, to nas ne briga. Ifi se borimo a po-tenkni sredstvi *a boljšo Ijo^lofi-. nost nato in našifc otrok. Imamo udi kakih deset kloven«kfli stav tokazov, na katere se, nit v na j-nj ne ociramo. Za svoje sta?-kokafiko delo prejemajo prezira nje vaeb zavednih delaiev. Omenim naj tudi, da se vr&i glavna letna seja( nam ost podpornega društva « nede dne 38. decembra poppldan v prot Ktorih 'Slov. nar. doma'4. Seja prične ob eni uri popoldan. Opozarjam vae člane, da se udeležijb te seje. Izvzeti so samo boltfiki in oni. ki imajo kako izredno vaino opravilo. Na dnevnem redu ima mo poleg volitev novega ddboi tudi Ae ve$ drtl«ilt ze4o vain točk.V' V . v ' • Da bo sli od v dvorano dovoljen flanom, za 4>o preakrbel društveni odbor. — Anton Calarec, taj nik. \f Ooraofolia.Pa. V kolikor rt/i vse njih poffii^apl?^?^ razbile jeklarsko stavko, ter na« s te volj in delamfe vaak dan, kdor hoče delati. Torej deia ae ne pri manjkuje, primanjkuje pa amfef nih kebrov. da bi zadoatUi živ. Ijenskim potrebam. Zadnjo nedeljo, 14. deeembra ae je vršila glavna letna seja h-kajšnjega društva, na kateri bil ponovno izvoljen stari dm veni odbor za prihodnje leto, iz vzemŠi zapisnikarja, ker jf odločno vstrajal pri svoji reaigna-ciji. Izvoljen je bil brat Joe Markovi*. V tukajšnji naaelbibi imai^o dVa Mveleučena" rojaka, ki ; $L> iiaijbrše študiral a ^orfovrfto fa iozof-ijo1 ker sta tako salam^n ako učena, da se kar kadi it nii^ hovik glav. Ne vem ali sta kaMa — (MI»or ganiziranje jeklarskih in ^^^ «kUi delavcev ja vz«l K vcaeiL« na »nanje portičilo k lM^M^ na. da ne ja vse stroko\no r,pgfc. nkirano delavstvo izrtk|o, tU iw podpiralo jeklarske in |elmr»k« Itavkarje, dokler ne priznajo & kUrski mogotvi zgjitev rat|i k,, terilrao sa«tgvka'U. »e'ji bodo tudi predloženi načrti, po katerih bo strokovno oujm^ zijrano delavstvo podpiralo Jilarske in žclezargke stavkar> do zmagovitega koiua stuvkf. Zdaj so so vse strokpvije organi-zavije v vrsti iu bodo pomagalt Ovojevati zmago. Na seji so bila tudi prečittai poročila iz vseh krajev, v kate. rfli so jeklarski in žeJezarrtki lavci na stavki. Poročila govore o produkciji jekla, ki šo Bsanralji. va^ ker prihajajo od organizira nih železničarjev, in so bila p«, čitana na tej *eji, katerr le j« u deležilo petnajst prcdscdnikor strokovnih organi, so bil »zid ia v*. listov finančnik prisilili, da Vt^a čas tuk ,svo [mpl terega IT omu vedno udeležila velf- ka množica ljudstva in akoraiftfo je v 'Slov. nar. domu" največja1 dvoranam. JVaukeganu »ploh, je na «6 wmtm obkkliffir^^o jake. 1'rva postaja ^ bila pr družini Movern. Ko senati* »red stavil, ao me vsi jako prijateljsko h prejeli, da! Movern je j»ko Ulju dna in prijazna In mi jezita pri pravila sajutrk in kmafto po zajn trku pa kosila O. Movern je ko izobrašen mol in razsoden in vsled tega ava ae pogovarjata marsičem. Vposlen je pri tukajš nji okrajni aodtiiji in aedaj podu-Čuje v večerni šoli rojake angleščino. Je tudi pri JmU glavni od-bor nik. Oruiini Movern isrekatn inijla1inna|> aahvHlu za #so go-stoljubnoat in izvrstne postrelbo. — Iz te naselbine sem se napotil v New Dulutk, kjbr je naaeljonih veliko število Hloveneev inJugo-slovanov aploh. Obiakal jom do-malega vae rojake In raznim*, do dohrosnano tVhelakovo družino, kjer aem bil sprejet jako prijaano In gostoljubno. — Ia New Ihilu-tha srm jo pa vreza! kar narav, nost n# Kly. Slišal sem le veliko o veliki slovenski naselbini na Kiju. A predstavljal sem si jo v^wgmanjšmr| drugače, kot je v l»re<«fl•veMat fic.f!*e«ftjh»tfffl( tih sejah lh ahodft je Ml tudi vedno častno satfopfen generalni fttoft) tukaj* nje mestne polieije in vsakokrat ao najemniki jeklarskega trusta slišali bridko resnico iz ust na* šib govornikov, Štfctera jih je pa bodla tako v oči, da ao sklenili preprečiti naše aeje za vsako et< no, odroma popolnoma ustaviti Ni bilo dovolj da so aretirali popolnoma ^edolšne atavkarje, ako je la kakemu atavkarjn voščil dobro jotro Pod pret vezo, da obdržavarno 'boljševiške" aeje ih shode, ter da smo menda v zvezi a samim rtraftri* ao-. aadnjo nedeljo, 14. decembra t. 1. popolnoma zaatra-šiii 'Slov. nar. dom'. Na atraši j« t>iia vsa mestna fotteija Ur kakih tristo deputijev. Ta armada kajterja Garlja Je bila oboroiena ifdtftai novimi krepelei ter svit-lini i samokresi ter atralila vhod V 'Utov. nar. dom" in ni pnatila nikogar k vhodn. Vntop ao zabra nlH celo društvenim članom 'Čitalnice*. ki so hoteli obdriavatl svojo ftdno mesečno aejo. Niso se hoteli ozirati na državno po-slovnico (eliarter), ' katero Ima v*«fco društvo #iadotm od država Illinois, v kateri dršavl ea na haja mesto Wauke«an. Ni jim bi la sveta lastninska pravica, ker nobeden delničar ni imel vstopu v prostore, kator* st je sam postavil. v <)dBtranili amo sa popolnoma mimo In nHsao kotali dati niti da M možic svoje na- stavljal sem si jb nekako Mar«ve- ve kolike na naših gUvak Mave ško, kar pa nI rmnUm. Rojaki v M so komaj Šakali, da hi aanotM aavedna.no- kak prepir, toda njih xk>bna nakana jim ni pasrašila. Imeli m po fli veš jo . smoto. Ht a v kar ji smo odkorakali popat noraa mirno pav nlic v atran v mesto NarHi CMeago Ifi amo dh dršavali v atovaški .lv«!«ni m|a s^jo-Reja Se Je vrtita pnpotna. in \ najiep&em redu ter Itranl, ki goVbre, da produkcija jekla ni prekoračila peirimet od-stotkov. Če vzamemo iiiduatrija kot -celoto, tedaj vidimo, da ji 85% klavcev zdaj rgaiij vpoal«. nih kot pr«d stavko. Od 65 odstotkov, ki stavkokazijo. je ena četrtinka ljudi, ki nišo videli fie nikdar jeklarne od znotraj, dokler niso pričeli delati kot »tavkokaai. Taki dftlavei ne štejejo nič v nor. tnalnih časih, toliko manj P« . . t; ij . u m . i..*;- • Odbor za orgaj*Mrenje (tjeklsr-»ktih idolaw«enr mu* < faojf pred u Pittsbu^a po njeratj^ipa In - take r naši J°W if o» pravi, kar proti aredi. Iie to je žal, da nefteta ni kjer pokazati avoje modrosti in ttčenoatkl* kadar atapri kuplal. takrat pa pričneta razlagati avo-jo učenost — prašnim stenam ker pride vaakoiltur takoj fdabo, kdor jih le poaluša. j Jai ai sploh ne upam s njima ust meno pogovarjati, ker ata tako učena. Joaip Aojoe. ' t v o lili.'hi 1M/ ■ itafcka je-zdagi t#i»sjstqo ^ dmrf, *od« nodk^uia/iš ff^jn. kolegi l»<*iMO«anzhrn«lfcudplo» jt KHhnlt odbdrr da priMa s fOduf-kampanjo med stavkokari. U-4e ašnmaca^ " a taho5, toda-pridejo p« o, kajti če se v stavke-kaeu vabudi veat, da »kodi ■ »ta jim stavkokgštvom sebi, svoji družini iu svojim iovarlem, tedaj ta veat bo toliko čaaa glodali r rtjem, da ae tudi on pridruži »ur-ki in očitno prizna «vojo zmoti. Detajli te podučne kampanje m zaupni, kajti če pridejo v javw*t. bodo koristili aovrainlku. ^fc Glavna letna aaja droštva "DhaW št. HNPJ aa vrli 21. decembra 1.1. v navadni ziborovalni dvorani. Reja prične točno ob eni uri pp poldne. Kdor izmed članov se ne udeleži te seje, bo kaznovan po pravilih. — M. D. Likffbti, Vaj. nik. >' Wa > f\ S o . I (Opomba^ u red. — To naznanilo smo prejeli !& t. m. Hi na ki* vertl jo poMift pečat z datumom 17. t. m. Zakaj na pošljete prejef) • K. Laoarna Minoa, 9%. — O- brnite ae nO '.Stote ¥ HarrMburg, Pa. in tmdete dobili potrebna informacija. Nam ni ničesar znanega o tej aadevl HO VA IVAJDIA fmn, do zni»f»-praviče. Odobreni da stavka Ishko na-juje akttrijtfrf leti H do Izvedli, če ne hM jeklarski mogotci odnehali in priznali u-litev, j-adi Teater lh so 1 Vsi predlogi ae bili ** zavestjo, da Gary ne bo «»d-dokler ne bo Vi^ t cel kompanijO pošteno tepess »dbor se zaveda, dš ko lada-strijalni avtakrat braidl d« njega. aH nepremagljivlpa n., dom i* I ji lomiš I ja Vat strokovno organizirauo lavatvo ima »t organiziranje j*klor»ktt «" kar dokazuj'111' zaključki e H-na mlf zaupanje ker ««jf starko dalje- n>lP . r t MTREBVJENO STO SLOVANOV K mm* ta delo pa Scujfo' I ds, le pot milj od frttSr burghu, tu jfradnjo poslopja *« lokomotive Pennaylvania BaiU road. Pred delavec dobi 7iW na uro, delavci po 40 na uro a« •I« m i urno delo. Mi platamo vaie^a kuharja- Damo tendo in postelje, ter tudi prosto vol-njo po PennsyLvqpij4» telesni-ci. Ni komisarijata. l^oodon. — je poitvUo t Uo gibs«^ r ,a..jf P"® uiiMiije l>ritsk< »tsni Bpl»ft»o< vladn* F>oslop IT AN i aa«m» so. uwndau av*„ chicaoo, ill1noia GLAVNI ODBOR ZA POBO 1919-1»» lavrievalni odbor. 1 ' r v V + UHUVN1 OUUUL .>' 1 llombsj, I rberrVjiu gli ^ Itulunije nji (II m vec rtPif iiiCVSON EDNOSDSON COUPANV JNk KtvUm* m*n ntubun/h. Pa. Bell Pfeonc: Court 803. m flmNi* " II ; ...... ^ J * BOLNllKI ODSML fl® IMnnloodfcll^ B6BT*B9 B« ljwi4%lf A v « Nadsorni odbor. issiv vmmm ha, naiiiu* • ' • »i. »v**, Rite. k, ClLulMi, ou* Tiskovni odbor. * C • Potrgamo Oglasite se pri: DELAVCE POTREBUJEMO IA ''I DfiLO. . Oglasite a» pri: , \VESTERN FELT WORKS y 4115 0«d« n Ave., v ; • chicaoo, m, t FQTBBBW»M1I DfttAVOB !h " *MaakUdanJ»lssa. OgMte sa pri:;' !"v' 3315 Blston Ava., Chloago, 1)1. 10 deklet nad 17 lat starih sa delo pri str&jfo In v Mati tovarni. Iskuftn)e aa a#-hteva. Morajo imeti iskat staro stL Oglasita s#: I ' t 'i- 1'' *mrrn,„m • ' ''.-) ' FELT 4 TARRANT HFG. CO. 1656 N. Paulina it., Ohicago, m. POTREBUJEMO DELAVCE Si.fi i«yii ' • > ^ '^mul^1^___i||TU ■nh.i^ii^r U «u «MMk«. »tam Nt ........Ml Mi......Irff i Uli iin I > lil. N mm*......................... »Ml t^^^fflB^ff ( do ls fa Sife poaUti MM v starl •U \ v r s kri^ -kdor Mori tftkift' qS * ^ flnov. ^diV^o^ ^»sis»7hltrai Ar^jim dttrta, pdBK tikoj' , nfObll ohltki, obuvalo in jad, I se ne pokvari. #fti totk« do 11000 funtov, oena 14e od funta,! * pošljite vse takoj na v * ! mwm» š BOBAK Buropaa« Tndkflf A Bi|Htrt ' II Vlath Ava., Oornar >fth «t. Vaw Torte Otty. IHIHUIMIIHIIIIIIUMIMIIUmiW4HMIMUI« 1 f nft^jHr™ lftAŽC^iB^^^A ti SORODNIKI V STAAEM KIUUU SODO SliKO - DASILO PSAVOCA8- * ■''•i ' NO V ROKE. prišlo bo ra tudi pravočasno in pod popolnim jamstvom, te g* .»111» • pMMdovM>J«n Mi« »Ur*. i»nwl|hr» In r obte —i mati | wEMIL KIM, ■ i ,Z»)mK ^ IM Sacond Ar*., NEW YORK, N. V. PRODAJA PAROSRODN1H LISTKOV. 1 MENJAVA DENARJA V*teaeriJ«M ldft MESKSKSKSSHISKMMSHCSMI W1M»W»W a«l*v« w pri ' tovornlikih TOiOTlh. DENAR JE PO CENI HITRA fOMOe. v« ftmto «• lajejo 4r«f*v«l|», krsta O««. Poti.. IJ0. "»■Uingfora, (iMHvata 1 mtuAM klmv afiPS*! pa nuo dopuscaie arznoei, ponos m zaupanje v tirnega eebe, da bi se pozabilo, da je ta ckarchmr de noieet (iakalec prepira) človek, ki je takoj pri-pravljen postaviti ae * robato besedo, pa tudi r orožjem vsakomur po robo. t %■'* ŽfAgB* V Nem i ji, Nizozemski in Franciji so pripovedovali čuda o njegovih bojnih činih in dvobojih. V Nizozemski ae je boril a najboljšimi polki šparu skih pešcev ter jemal * laatuimi rokami prapore in topove. Načelujoš polkom kneza Oranakega, je je-m al baterije, katere so smatrali stari vojskovodje nepremagljivim. Načelu joč nad Benom fratico skim mušketirjem je razbil hemške .polke, utrj. ne v tridesetletni vojni. Ranil je v dvoboju, v Franciji najslavnejšega rokoborca francoskega kneza de-toemola; baron von Ooetz ga je prosil kleče, naj mu pusti življenjaJUnil j« pa tudjfifc;, rona Orota, radi česar ga je o&tel knez Januš, če«, da ae spušča v dvoboj s ljudmi, ki niso ž njim enakega stanu; priložil je krepko caušmoo mejnemu grofu de Rieux za to, ker mu je rekel v lice drzno besedo. -. V,- • «f t Dvobojev, katere je imel nepoznan po drugih mestih, prenočiščih in krčmah, pa tukaj niti ne omenjamo. Bila je to nekaka mešanica |enskega značaja in surovega poguma. Ob čaau kratkega obiska domačega kraja ae je zabavat a tam, da te . Je prepiral a Sapiehatni ter hodil na lov. Tu so um morali logarji poiskati medvedke s mladiči, nad katere je šel oborožen samo * bodalom. Sicer p«' mu je postalo v domovini kmalu dolgočasno in,, kakor smo dejali, ni rad hodil domov, kvečjemu le takrat, kadar je bila vojna. Nji vojni ae je pro-'j slavil pri Berestečkft in Sinolenskem. Vojna je bi,. 4a njegovo življenje, d asi mu ni manjkalo uma i* sposobnosti za intrige in diplomatične opravke. tC V poslednjih je znal biti strpljiv in vztraj. n, da, dokaj bolj tttrajen, nego v ljubavnih spletkah, katerih je ideMumila dolga vrsta zgodo- stojanstva eden. izmed najodiičnejših ženinesrT Evropi. Vabili so ga v svate franeoski kralji Mn rija Ljudovika, poljska kraljica, knez Oranski ter njegov ujec, mejni grof brandenburški; toda hotel je ostati samec. "Dote ne potrebujem," je dejal cinično, 44drugih vedri 1 si p* tudi ne želim, ker mi jih itak na manjka.*'- i ' ' 4-r ■ - Na ta način je doživel svoje petintrideseto leto. Krnitic je atal pri pragu in radovedno ogledovat njegovo lfce, katero je videl v trcahi. Knez pa ^plemič!zMtašljal, ke* J6 hotel obrhiti'* tem um rijegrtvo pozornost. Knez vpraša, ne da bi obrnil pogled od ' ■ '0 ,11 ^^ourt« viifcli ,MT "Kdd^tttttfrAtf ite seT kri«z* '! m pttč pa- posliiheo ' odvrne »Krtiltie: '' 1 Smi fcltvttfkrte* glavo, zagleda pred seboj čtdrifel* thladfeniea iu spožna, d A nima opraviti x mviakm mmmm. mf •1 "O^ite, goapod vitez," reče sladko, "ker vidim,'da Hem ^ zinMil v dtotojamrtvu. Toda sdi-te so rti! r.nani,M dasi/se rte morem ipmiinitl«'imena K j Vi Hte, čfe se ne motim, dvornik kneza het- ♦jtote.** fjt"" jMP vf mgt&fc .^»'"IihetittjeHi >'»i- sorti pa dSfrfnik, marveč stfnto polkovnik vd onet* ko'sem pripeljal Si&mertU svoji*>lk.*;< 'I "Kmitic!" zakliče knez; "oni Kmitic, ki m je bil proslavil v zadnji vojni ter pobil Hovan skegat . . . Dokaj sem že slišal o vaa! ... Bedite, gospod plemič!" nadaljuje čez nekaj časa. "Veseli me, da ae bliže spoznava . . . Nu, kaj je novega v KejdaneKt" ; ■ % ' "Tu imate pismo kneza hetmana," odvrne Kmitic. ' VELIKA "'""I1' i ii i