Izhaja vsak tsotrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamozna št. Hr 30—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za in» zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 192
TRST, ČETRTEK 20. FEBRUARJA 1958, GORICA
LET. VII.
ŠE O VIDEMSKEM PROCESU IN DVOJEZIČNOSTI NA TRŽAŠKEM
Politični nauhi zadnjih flogodhov \ mm Krajih
Slovence raznarodujejo iz ljubezni do domovine - Vztrajni molk italijanskih katoličanov
Nič ne mere bolj žarko in zgovorno osvetliti razmer, v katerih živi slovenska narodna manjšina pod Italijo, kot dva dogodka iz najnovejšega časa: najprej sodna obravnava v Vidmu o zadevi b en ešk o sl o'v e nske ga župnika Angela Kračine, kmalu zatem pa ogorčeni odpor, ki ga je v tržaški nacionalistični javnosti izzvala namera rimske vlade in tukajšnjih vojaških oblastev, da se v smislu predpisov londonske pogodbe uvede na tržaškem ozemlju dvojezičnost.
Ker odpirata oba dogodka politično mislečemu človeku globok in naravnost edinstven pogled v neizmerne težave, k:i ovirajo' in danes skoro onemogočujejo mirno in prijateljsko sožitje med sosednima narodoma na Jadranu, je naša dolžnost, da iznova o njiih spregovorimo'.
Tega ne delamo, da bi podpihovali narodno m rž njo, od katere je ozračje na meji na žalost že tako prenasičeno, temveč da pomagamo odgovornim ljudem v Italiji spoznati resnično stanje v naših krajih. Samo resni-°a je namreč tudi v politiki odrešilna.
SLOVENSKE MANJŠTNE — NI«
Najbolj nesmiselna in usodna laž, ki je ves °as polnila sodno dvorano v Vidmu, so bile neprestano ponavljajoče se trditve nekaterih odvetnikov, v katerih se na žalost izraža mišljenje vseh nacionalistov Italije, da Beneških Slovencev sploh ni!
»V dolinah 'Nadiže ni bilo nikoli narodnih manjšin«, je izjavil sin demokristjanskega vi. de.mskega župana, braneč obtoženega urednika Arene di Pola.
Pa ondotno prebivalstvo govori lasten jezik, sicer vsi priznavajo. Ravno tako, da je njihova govorica slovanska. Vsi jezikoslovci na svetu so si edini, da je to eno izmed slovenskih narečij. Toda vsemu temu nakljub Irde italijanski nacionalisti, da v Beneški Sloveniji Slovencev ni in jih nikoli ni bilo.
Zakaj ne? Najprej zato, ker se njihovo narečje razlikuje od slovenskega književnega jezika. Mi brez pridržka priznavamo, da Italija res nikoli ni dala Beneškim Slovencem prilike in pravice, da bi se v šolah izpopolnjevali v svojem jeziku in da so zastran tega kulturno najbolj zaostali del našega naroda.
Toda kaj sledi iz tega? Samo to, da jim je Italija vedno in jim še dane* dela zelo težko krivico, in nič drugega. Takega ravnanja z državljani tujega jezika bi se morali Italijani sramovati, ne pa, da se na to še z nekakim ponosom sklicujejo.
Nadvse jasno in nesporno pa tudi je, da Italija s talko politiko nikakor ni zbrisala z obličja zemlje BeneŠkib Slovencev. Navadili so sicer govoriti tudi italijanski, kot za si-
lo	govori italijanščino vsak drugi Slovenec pod Italijo. Smo pač jezikovno nadarjeno ljudstvo, ki se z lahkoto' znajde v tujih jezikih. Zaradi tega pa Beneški Slovenci niso še postali Italijani: v družinah govore kot pred tisoč leti slovenski, v slovenščini pojejo in molijo, iz njihove srede so zrasli v novejšem času slovenski pesniki in pisatelji.
SLOVENSKE PRIDIGE -VELEIZDAJA
Kot dokaz, da wv dolinah Nadiže ni slovenske manjšine«, navajajo nacionalisti še tole: poleg tega, da prebivalci razumejo italijanski, so bili vedno zvesti in dobri držav-Ijani. Vodilni ljudje v Italiji ponavljajo s ponosom, da v bojnih edinicah, sestavljenih od Beneških Slovencev, ni bilo med vojnami nikoli niti enega dezerterja.
Če torej razumejo italijanski in so zvesti državljani, lahko mirno opuste tudi svoj materin jezik. Kaj jim je treba govoriti med seboj v slovenščini! Čemu v slovenščini še
molijo', pojejo, poslušajo pridige, se uče katekizma, berejo časnike in koledarje?
Kdor jim v tem daje potuho, vpijejo nacionalisti, deluje proti koristim države, ker ohranja in oživlja v njih slovensko zavest. Dolžnost pravega italijanskega rodoljuba je, da v Beneški Sloveniji pomaga popolnoma iztrebiti slovenščino. Izginiti mora ne le iz javnega življenja, marveč tudi iz cerkva in družin. Ondotni Slovenci morajo svoj jezik pozabiti ter se enostavno pretopiti v večinskem narodu. Imeti se morajo za Italijane in ne za Slovence!
Ker se šentlenartski župnik Kračina ne drži iteh navodil, temveč predpisov prirodnega in cerkvenega prava ter pridiga v jeziku vernikov, so ga v listih II Friuli Liberale in Arena di Pola označili za sovražnika države. Še več! O njem so celo trdili, da hoče s tem odtrgati Beneško Slovenijo od Italije ter jo priključiti Titovi Jugoslaviji. Zagrešil je torej
—	veleizdajo!
Kam to vodi?
Iz tega bi torej sledilo, da je župnik Kračica zločinec že zaradi tega, ker se poslužuje v cerkvi jezika vernikov.
Med obravnavo smo slišali iz ust nekega odvetnika, da je župnikovo krivdo priznal tudi Novi list. Na kakšen način? S tem, da je označil g. Kračino za »slovenskega župnika«. Če je slovenski, je zmagoslavno vzkliknil globokoumni odvetnik, ne more torej biti italijanski. G. Kračina je potemtakem sovražnik države!
Ko smo to poslušali, smo res za trenutek mislili, da se nahajamo v blaznici in ne v videmski sodni dvorani.
Sodniki so obrekovalce g. Kračine nato' res obsodili na nekaj mesecev ječe in dali g. žup. niku zadoščenje, kar nas je le veselilo. Zelo nas je pa motilo, kako so sodniki utemeljili zelo milo obsodbo obrekovalcev. Priznali so jim, da so vendarle ravnali »iz plemenitih nagibov«.
V	čem naj bi obstajala ta plemenitost? Edino v lem, da bi po njihovem prepričanju narodna smrt Beneških Slovencev bila v veliko korist Italije. Nacionalisti niso ravnali iz osebnega sovraštva do> kogarkoli, temveč iz ljubezni do domovine.
KAKO JE NA TRŽAŠKEM?
Kam vodi laka politična logika? Nujno do tega. da bi rimske vlade morale iz ljubezni do domovine delali na to, da se vse manjšine v mejah Italije narodno st rej o in uničijo. Kdor dovoli drugorodcem najmanjšo jezikovno pravico, škodujo državi.
Mnogi porečejo, da s takim pisanjem brijemo norce, češ da resni ljudje v naši napred-
ni dobi vendar ne morejo zagovarjati tolikanj nesmiselnih nazorov.
In vendar nismo nič drugega storili, kot prikazali verno sliko duševnosti, ki obvladuje vodilne nacionalistične kroge ne le v videmski pokrajini, temveč tudi na Tržaškem in drugod.
Kdor se hoče o temi prepričati, zadostuje, da še enkrat prečita naravnost sramotno besedilo resolucij proti slovenščini, ki so jih sprejele v Trstu odvetniška in zdravniška zbornica in zloglasna Lega Nazionale, ki ji predseduje demokristjan dr. Harabaglia. Za vodilne ljudi v teh organizacijah je tudi naj-skromnejša uporaba našega jezika v javnem življenju Trsta težka žalitev Italijanov ter očiten napad na ugled in koristi države.
To je naravnost divjaško gledanje na odnose, ki naj bi vladali med sosednima katoliškima narodoma v isti državi, isti pokrajini in isti občini!
Tržaški škof je v nedeljo naslovil na vernike postno pismo, kjer pravi, da je največja hiba našega časa v tem, da so socialni od-nošaji med ljudmi in narodi danes zgrajeni na sili namesto na pravičnosti in ljubezni.
S tem je škof pravilno označil ne le razmerja, ki vlada med vzhodom in zapadom in posameznimi državami, ampak tudi razmere v naši deželi.
KDAJ SE BODO OGLASILI?
Najbolj žalostno pri tem je, da je proti javnemu zasramovanju našega materinega jezika in nekrščanskemu zapostavljanju naše-
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
TUNIZIJA IN FRANCIJA
Spor, ki je zastran letalskega napada na vas Sakiet v Tuniziji izbruhnil med Burgi-1)0 in Francijo, se hvala Bogu ublažuje.
Pariška vlada se je najprej odločila, da izplača od bombardiranja oškodovanemu prebivalstvu primerno odškodnino, in nato je Burgiba dovolil Franciji, da nemoteno oskrbuje z živili svoje vojaške posadke v Tuniziji, ki so bile dotlej odrezane in obkoljene in imele v zalogah vsak dan manj hrane.
Naposled sta obe vladi sprejeli predlog, naj bi v njunem sporu posredovali Amerika in Velika Britanija. S tem je napetost čez noč popustila.
Zdi se, da bi sporazum utegnil sloneli na dveh točkah: Francozi in Tunizijci naj bi ustanovili mešano skupino1 opazovalcev na meji Alžerije, da bi se ne ponavljali oboroženi spopadi. To je predlog Francije.
Burgiba pa hoče poleg tega. da bi Francija umaknila svoje vojaštvo' iz Tunizije, čemur se pa v Parizu upirajo1.
Na tej podlagi se bodo s posredovanjem \VasIiingtona in Londona začela pogajanja. Ali bodo uspela, ni mogoče vedeti, ker zahteva Burgiba, naj bi se pri tej priložnosti obravnaval sploh položaj v Severni Afriki, torej tudi vprašanje Alžerije.
Medtem je Varnostni svet Združenih narodov s privolitvijo' obeh sprtih vlad po kratki seji odložil razpravo o Tuniziji na nedoločen čas.
SPET NOVA DRŽAVA
Komaj dva tedna sita pretekla, odkar je svet doznal, da sta se Egipt in Sirija spojili v skupno državo’ »Združeno1 arabsko* republiko«, ko je v petek bila iznova proglašena slična združitev dveh arabskih dežel.
To pot sta se zedinili v višjo tvorbo kraljevini Jordanija in Irak ali Mezopotamija. Novi državi so dali ime Arabska zveza. Dežela je zelo obsežna, saj šteje nad pol milijona kvadratnih kilometrov, torej mnoga več kot Italija, a ima le 6 in pol milijona prebivalcev. Njeno poglavitno bogastvo so1 številni petrolejski vrelci v Iraku, sicer je povsod izvečine puščava.
Resnično bogat je le Irak, ,ki bo moral krili letne primanjkljaje Jordanije, kar so po vojni delali Angleži. Zato- bo na čelu nove države stal iraški kralj Feisal, medtem ko se je jordanski vladar Husein prostovoljno' odpovedal prestolu.
Pri tem je izrazil upanje, da je ustanovitev Arabske zveze le korak k še večjemu združevanju Arabcev v bodočnosti. In res je zgodovinski pomen dogodka v tem, da se arabski svet postopoma vlači iz dosedanje državne razcepljenosti, ki je največja zapreka njegovemu napredku.
DVOJEZIČNOST NA UNIVERZAH
Prosvetni minister Moro je 17. januarja t.l. izdal zelo zanimivo odredbo; v prid Južnim Tirolcem. Odločil je, da imajo nemški viso'-košolci iz te dežele pravico napraviti državne izpite na univerzah tudi v svojem materinem jeziku. Odredba našteva posamezne univerze, na katerih se v tej ali oni stroki lahko naredi izpit v nemščini.
Ministrovemu odloku sc je pa uprl akademski senat univerze v Padovi. Poslal je
parlamentu protest, v katerem pravi, da odredbe ne more priznali, češ da je edini uradni jezik na italijanskih univerzah itali-f janščina. Obenem je bil poslan poziv na osla. Ja vseučilišča, naj slede zgledu Padove.
S tako narodno nestrpnostjo se pa ne strinjajo' vsi italijanski profesorji. Poslanec Bet-tiol, ki je obenem profesor kazenskega prava ravno v Padovi, kjer južno tirolske študente pogostoma sprašuje v nemščini, je odkrito izjavil, da sklepa akademskega senata nikakor ne odobrava in da so istega mnenja tudi drugi njegovi tovariši.
Minister Moro sam je v tej zadevi tudi ze-
lo	čvrst. Predstavnikom južnotiroilskili viso-košolcev je dejal, da bo svojo odredbo branil tudi proti akademskemu senatu v Padovi.
Mi ministrov ukrep pozdravljamo, toda menimo, da bi njegova odredba morala biti sestavljena tako, da bi veljala za visokošolce vseh manjšin v državi, torej tudi za Francoze v Dolini Aoste in Slovence naših krajev, »lasti pa za univerzo v Trstu.
Narodni nestrpneži nam seve porečejo, da smo »predrzni« in spet »izzivamo«. Toda mi. smo mnenja, da je pravičnost ena in da ne more biti za Nemce taka, drugačna pa za Francoze in Slovence.
NASER SE JE SPRL S SUDANOM
Afriška država Sudan, ki ni nič drugega kot južni podaljšek Egipta, je poslala šele I . januarja 1956 neodvisna republika. Dotlej so nad deželo skupno gospodovali Angleži in Egipčani.
Naser je bil do danes s Sudanom v dobrih odnošajih, ta teden se je pa z njim sporekel zaradi kosa puščave, meječe ob Rdečem morju na obe državi. On trdi, da spada ozemlje k Egiptu, Sudanci se pa zaklinjajo, da je njihovo.
Spor se je že tako zaostril, da sta obe vladi odposlali na mejo oborožene edinice, da v slučaju potrebe s silo uveljavita svoje zahteve. V Sudanu so izbruhnile demonstracije proti Naserju, češ da bi si s svojo napadalno politiko rad osvojil tuje ozemlje. Temu delu Afrike grozi vojna.
Do pred kratkim se sporna pokrajina Egiptu ni zdela važna, zanj je bila le nekak »kup peska«. Ko so pa nedavno odkrili v tej pustinji ležišča raznih rud, je Naser spre-l menil mišljenje. Danes je pripravljen se za »kup peska« odločno boriti.
Sudan se je obrnil za pomoč v London.
AVSTRIJA IN JUGOSLAVIJA
Dne 25. februarja se pričnejo na Dunaju jugoslovansko-avstrijska pogajanja o vseh političnih, gospodarskih in kulturnih zadevali, ki so med sosedoma do danes še nerešena.
Dunaj bi se rad sporazumel z Beogradom predvsem o odškodnini, ki naj bi jo dobila Avstrija za imelek. prepuščen Jugoslaviji na njenem ozemlju. Vsa slovenska javnost pa od razgovorov v prvi vrsti pričakuje, da bi se z njimi dokončno in zadovoljivo uredil položaj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
ORJAŠKE PODMORNICE
Združene države so pretekli teden sklenile zgradili tri nove podmornice na atomski pogon. Vsaka bo imela prostornino 5600 Ion, to se pravi, da bo velika kot prekooceanski potniški parnik.
Izpod vode bo lahko zalučala v daljavo vodljivo raketo, opremljeno z vodikovo bombo'. Sleherna podmornica bo oborožena s 16 takimi strahotnimi izstrelki. Gre za največje podmornice, kar so jih doslej na svetu zgradili.
POMOČ GOMULKI
Amerika je konec preteklega tedna že vdrugič sklenila vlado Vladislava Gomulke gospodarsko podpreti. Lani je Gomulika dobil iz Washinglona blaga za 95 milijonov dolarjev, sedaj bo prejel pa 98 milijonov ali 60 milijard lir, in sicer za 73 milijonov pšenice, živinske krme, mleka v prahu, olj in drugih kmetijskih pridelkov, poleg tega pa 25 milijonov dolarjev v denarju, da si z njimi lahko nabavi v tujini potrebne industrijske sl roj e in priprave.
S svojo pomočjo hoče Amerika učvrstili Poljski in zlasti Gomulki hrbet, da bo v pogajanjih z Moskvo bolj samostojen ter ne zapade v popolno odvisnost od Hruščeva in tovarišev.
NEZASLIŠAN MRAZ
Pri nas je zadnje dni začelo snežiti in je potegnila ostra burja. Toda to je pravcata malenkost v primeri s tem, kar se dogaja v Združenih državah.
Od 6. do 17. februarja je v vzhodnih pokrajinah Amerike umrlo zaradi izredno hudega mraza nič manj ko 192 oseb. V zveznih državah Ncvv York in Pennsylvania leži »n e ir en meter visoko in v mestu Filadelfiji ga je veter na cestah nagrmadil ponekod kar na štiri metre in pol.
Nevihte so v severnovzhodnih predelih ustavile domala ves pro'inct ler odrezale mnoge kraje od sveta. Guvernerji so tudi proglasili izjemno stanje, zaprli vse šole, po-klicali v službo vse policiste na dopustu ter mobilizirali na desetiisoče delavcev za čiščenje snega na ulicah. Nekatere tovarne so morale ustaviti obrat, ker nameščenci in delavci niso mogli piriti v službo. Toplomer je padel na 30 stopinj pod ničlo-.
Zanimivo, da je medtem v Južni Ameriki vroče poletje.
PODIVJANA MLADINA
Kakor drugod se je tudi med ameriško šolsko mladino zadnji čas razpasla precejšnja razbrzdanost. Zavoljo podivjanosti dijakov soi mnogi profesorji izstopili iz službe. Zdelo se jim je preneumno, da bi se dali strahovali od golobradcev.
Da bi naredila neznosnemu stanju konec, so zdaj oblastva sklenila poslati najbolj razbrzdane šolarje v poiboljševalnice, kjer se bodo morali pod nadzorstvom ne le učiti, marveč tudi delati in prenočevati. V samem New Yorku so jih že odbrali 554.
V	ČASU OHLJUB
Goriški misovci so po časopisih razglasili, da sla njih poslanca Almira nt e in De Tot o poslala vladi poseben predlog, s katerim zahtevata, naj bi se vsem državnim nameščencem na Goriškem, ki so v dobi od 1. avgusta do 31. decembra 1953 vsaj tri mesece služili, odštela dvojna trinajsta plača za nazaj.
Ze iz tega lahko spoznamo, da se bližajo volitve v parlament.
NOVICE
LETEČI MINISTER
Noben državnik na svetu ne potuje toliko kot ameriški zunanji minister Foster Dullles. Nad 70nletni mož sede, kadar je treba, v leta-
lo	in 0'dfrči zdaj v Evropo, drugič v Afriko ali Azijo in v nekaj dneh je spet v Združenih državah. Lani je na političnih poslih prepotoval okrog 100 tisoč kilometrov.
IZPLAČALI SO MU DOLG
Pred dnevi se je na sedežu fašistovske stranke v Rimu oglasil fotograf Venu ti', kjer je predložil račune za poldrugi milijon lir, češ da je pred leti izgotovil razne fotografije za Mussolinijev list 11 Popolo dMtalia, ki še danes niso plačane.
V odgovor so jih Venutiju kar na strankinem sedežu toliko naložili, da se bo moral osem dni zdraviti v bolnišnici. Zdaj ima plačan dolg po starem fašistovskem načinu in običaju.
»MUČENICI ZNANOSTI«
Ljubitelji psov v Franciji so sklenili postaviti lepi psički Lajki, ki je poginila med letom okoli zemlje na 2. ruskem sputniku, spomenik na pariškem pasjem pokopališču. Na nagrobniku bodo vklesane besede: »Mučenici znanosti«.
TRŽAŠKI ŽELODCI
Družine Tržačanov — kamor seve niso vštete vojašnice in gostilniški obrali — pospravijo v cncun letu 1 milijon 580 tisoč atolov živil. Gora, ki bi segala do Opčin. Največ porabijo zelenjave, in sicer 310 tisoč stolov, mleka 249 stotov, kruha pa 231 tisoč. Mesa pojedo malo, ker je zelo drago. Tržačani niso mesojedci. Za hrano potroši povprečen Tržačan 12. 375 lir mesečno.
NAJSTAREJŠI TOLOVAJ
V Grčiji je pred kratkim umrl v starosti 115 let Sergij Ekonomu«. Znan je bil kot »kapitan Tegos«, ki je s svojo roparsko tolpo strahovali skozi petdeset let vso Grčijo.
V ječi je presedel 25 let. Spustili so ga, ko je imel že 105 let, ter mu ponudili prostor v hiralnici, a Tegos ni 'pustil potepuškega živ-Ijenja. Na zadnjem potepanju je 'bivši ropar zmrznil.
DAVČNI MOGOTEC
Sloviti filmski igralec Charlie Chaplin je eden najbolj obdavčenih ljudi v Ameriki, a jnia tudi temu primerne dohodke. Lani so izračunali njegove prejemke na 1 milijon 100 tisoč dolarjev ali okrog 900 milijonov lir, torej več kot 2 in pol milijona lir na dan.
GOSPOD ADAM V TRGOVINI
V največjo njujorško razprodajalnico je prejšnji teden mirno primabal mlad moški, potiskajoč prod sabo otroški voziček. Ko so ga nakupovalke ugledale, so zagnale neznanski vrišč. Možak je bil namreč gol, kot ga je Bog ustvaril.
Prišla je policija in ga odpeljala v blaznico. Sledil ji je brez najmanjšega razburjenja, povsem mirno požvižgavajoč vesel napev.
CHURCHILL UMETNIK	I	Vidiku	Britanija	—	Najstarejši	časopis	v
Stari, 82-Ietni državnik je, kot smo že pisali, priredil v ameriškem mestu Kansas Cityju razstavo svojih slik. Kritik R. Adams je pri tej priložnosti napihal; »Slike so res Churchillove, a prava umetnost niso«. — Za vse na svetu pač človek ne more 'biti nadarjen, čeprav je Churchill.
Pogled na tržaško obalo
Po svetu
Francija — Francoska steklarna v Saint Gobainu, znana že iz časov kralja Ludvika XIV., je izdelala novo steklo, ki ima nekatere lastnosti lesa. Vanj bo n. pr. mogoče zabijati tudi žeblje. Steklo bodo uporabili pri graditvi francoskega paviljona na letošnji svetovni razstavi v Bruslju.
Japonska — Japonci so po zadnji vojni zelo napredovali v ladjedelništvu. L. 1956 se jim je posrečilo izriniti Angleže s prvega mesta, ki so ga dotlej zavzemali v svetovni proizvodnji parnikov. Japonska je lani še bolj napredovala in izdelala kar 2 milijona in 300 tisoč ton novih ladij.
Kitajska — Kitajski parlament je sklenil uvesti namesto dosedanje starodavne pisave latinsko abecedo. Značilnost kitajskega jezika je bila v tem, da niso poznali črk, temveč imeli za vsak predmet ali ipojem posebno pismeno znamenje, tako znak za vsako žival in rastlino, znak za žalost ali pogum itd. Zavoljo tega so Kitajci imeli na desetti-soče pismenk in ljudje so potrebovali dolga leta, preden so se naučili dobro citati in pisat ii. V deželi je še danes okrog 80 odstotkov ljudi nepismenih. Latinska abeceda bo olajšala zlasti tujcem učenje kitajščine.
Evropi je The English Mercury, ki je izšel 1. 1588 in še danes izhaja. Toda to ni najstarejši list na svetu. Še starejši se imenuje King-Ku in se tiska na Kitajskem že 2850 let. Kitajci spadajo sploh med narode z naj-starodavnejšo kulturo na zemlji.
Jugoslavija — Vranjska Banja v Srbiji ima najtoplejše vrelce v Evropi. Zdravil n a voda doseže okrog 94 stopinj C. Veliko zdravilišče Morava, sezidano ibliizu enega izmed vrelcev, ima v poslopju centralno kurjavo, ki je tako rekoč brezplačna, ker uporabljajo-zanjo ito vodo.
Rusija — Ruski znanstveniki so izumili in zdaj izpopolnjujejo električni stroj, s katerim lahko skrčijo človeku potrebno spanje, če to zahteva prezaposlenost, na dve uri dnevno. Stroj izžareva ultrakratke valove, uničujoče zelo naglo strupe, ki nastajajo zastran utrujenosti v človeškem telesu.
Združene države — Neki trgovec z obrabljenimi avtomobili je dal, da bi našel več kupcev, v časnike oglas: »Kdor kupi pri meni avto in pride v trgovino s svojimi otroki, dobi za vsakega otroka 10 dolarjev popusta«. Kmalu se je pojavil neki srečni oče s pet-najsterimi otroki. Popust je znašal ravno toliko, kot je stalo vozilo. Trgovec je hladnokrvno dovolil, da se možakar odpelje, ne da ibi kaj plačal. — To je bila največja reklama za podjetje, o katerem je vse govorilo.
3CCC oddaj Radijblmja odia
Prijetno dolžnost čutimo, da zabeležimo nenavaden jubilej v slovenskem kulturnem življenju Trsta. Radijska igralska družina je zaigrala te dni v mikrofon postaje tritisočo oddajo. Tri tisoč radijskih oddaj v izbranem jeziku in pravilni izgovarjavi je resnično velika stvar v naših razmerah, kjer mnogi Slovenci zanemarjajo svoj jezik in se ne potrudijo, da bi govorili lepo in dostojno kulturnega človeka. Rečemo lahko, da je radijska igralska družina pod skrbnim in marljivim vodstvom prof. Jožeta Peterlina opravila veliko kulturno poslanstvo med našim ljudstvom, med katerim si je tudi pridobila veliko zvestih prijateljev. Želimo ji, da bi svoje poslanstvo prav tako zvesto opravljala tudi zanaprej. Mi pa bomo spremljali njene napore in uspehe z vso pozornostjo in naklonjenostjo.
Radijski oder je obhajal jubilej v ponedeljek (17. febr.) zvečer z družabno slovesnostjo v restavraciji Dante v Carduccijevi ulici, na katero so bili povabljeni predstavniki radijske postaje in druge ugledne slovenske gledališke ustanove v našem mestu. Porabljeni so bili tudi predstavniki tukajšnjega slovenskega tiska. Večer je potekel v prav prijetnem vzdušju.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Politični nauki zadnjih dogodkov v naših krajih
katoličani z zapostavljanjem in poniževanjem slovenščine strinjajo. Kdor h krivici molči, pravi pregovor, z njo najbrž so'glaša in jo odobrava.
Vsakdo mora uvideti, da utegne talko spoznanje Slovencev naravnost usodno vplivati na medsebojne odnose obeh narodov in zlasti se na sožitje katoličanov v naših krajih. Kje naj tlačeni Slovenci iščejo v boju za svoje človeške pravice pomoči, če je ne najdejo pri vladajočih in o razmerah odločujočih katoliča nili ?
Nujno je potrebno, da odgovorni možje v italijanskem krsčanskem taboru to vprašanje v svoji vesti dobro premislijo ter nanje odgovore.
ga naroda doslej protestirala v Trstu samo Italijanska splošna delavska zveza (C.G.I.L.), v kateri imajo vodilno besedo komunisti in socialisti.
Organizacije, v katerih odločujejo katoličani, pa molče kot grob. Kaj delajo voditelji Italijanske krsč. demokracije, kaj z njo' združene delavske zveze, kot je A.C.L.I., kaj Italijanska kat. Akcija? Kako naj si slovenski katoličani ta vztrajni molk tolmačijo?
Naše ljudstvo si na žalost nadvse čudnega obnašanja ne more razlagati drugače kot takole: našim italijanskim bratom v Kristusu so naravne pravice Slovencev deveta briga. Drugi gredo še dalje in Irde, da se italijanski
DELAVCI SO ZMAGALI!
S	sporazumom, ki so ga prejšnji četrtek v Rimu sklenili predstavniki tržaških ladjedelnic in zastopniki delavcev, se je končno zaključil spor, ki je dolgih devet mesecev hu-do vznemirjali 15 tisoč tržaških in tržišk.i-h delavcev ter njihove družine. Borba kovinarjev, ki jih je podpirala domala vsa javnost, se je torej dokaj zadovoljivo končala. Čeprav niso delavci dosegli vsega, kar so’ zahtevali, vendar se bo njihovo gospodarskoi stanje precej izboljšalo. Tako bodo odslej prejemali skoraj enake mezde kot njihovi tovariši v Genovi, znatno- se bodo zvišale plače tistim, ki opravljajo zdravju škodljivo delo, vsi pa bodo deležni nekaterih novih ugodnosti.
Ti uspehi so bili doseženi, ker je delavstvo ves čas borbe ostalo enotno ter ni nasedalo različnim- hujskačem, ki so ga hoteli razdva-
NABREŽINA
Na petkovi seji občinskega sveta se je pričela razprava o proračunu za tekoče le-to. Zupan Furlan je pred tem poročal o splošnem gospodarskem položaju občine ter obenem krakto obrazložil enoletno delovanje občinske uprave. Kot je razvidno iz proračuna, se občina še vedno nahaja v velikih gospodarskih težavah. Ker ne more shajati z lastnimi sredstvi, mora leto za letom iskati-pomoči pri prefekturi, kar ima za posledico, da je -popolnoma odvisna od nadzornih oblastev. Zato imajo občinski upravitelji dolžnost, da obstoječe stanje skušajo odpraviti, se pravi, da občino postopno- finančno ©samosvoje. Kako naj se v devinsko ■ nabrežinski občini to izvede? Župan Furlan je izjavil, da obstoje v občini sredstva, ki bi jo -mogla rešiti iz današnje go-spodanske krize. Tako bi po njegovem bilo treba ponovno proučiti vprašanje kamnolomov, ki občini nosijo smešno nizke doliod-
sti-la, -da se zadeva mesece in mesece ne premakne z mrtve točke.
BORŠT
Pretekli leden je bil na županstvu v Dolini končno sprejet sklep, k:i, smo -ga Borštani tako- težko in dolgo pričakovali. Občinski možje so namreč odločili, da je treba asfaltirati in urediti tudi naše vaške poti. Za to delo, ki ga bodo izvršili uslužbenci Sela da, so določili nekaj nad 8 milijonov lir, od -ka-terih bo 6 milijonov prispeval Sela-d, ostalo pa občina.
DOLINA
Občinski svet je prejšnji- teden razmo-tri-va-1 in odobril gospodarski načrt za leto- 1958-59, ki predvideva gradnjo d-veh stanovanjskih hiš -v Dolini, zidavo- skladišča in delavnice za vodovodni konzorcij, razširitev vodovodne in električne napeljave ter ureditev nekaterih občinskih cest. Skupni stroški znašajo- 51 in pol -milijona lir, bi naj bi jih nosila država.
Svet je nato dolgo ra-zpravlja.l o novih davkih, ki so jih letos naprtili- kmetovalcem. Izvolil je posebno odposlanstvo-, ki naj pri generalnem komisarju Palamari protestira proti novim dajatvam na zemljišča- in zemljiške dohodke te-r zahteva, naj jih oblaslva ukinejo.
DEVIN
Občinski upravni odbor je prejšnji teden posvetil dobršen del seje Devinu in ostalim obalni-m vasem, občine. Sklenjeno- je -bilo, da se še ta mesec -začnejo temeljilo očistiti vse vaške poti in trgi in da se nasadi precej dreves. S prvim marcem ho občinski tovornik pričel odnašati smeti iz vseh gostiln, trgovin in hotelov v Devinu, Sesljan-u in Šti-vanu. Do junija bodo to službo opravljali dvakrat na teden, poleti pa trikrat. Odbor je obenem sklenil izpolniti greznične naprave v Devinu ter premestiti dosedanjo greznično jamo v pristanišču na primernejše mesto.
Dne 8. t. m. je množica vaščanov in okoličanov spremila k večnemu počitku 85-let-nega domačina Andreja Pecikarja. Bil je vse živ-Ijenje dober in skrben družinski oče teT narodno zaveden Slovenec. Naj mu bo lahka do-mača zemlja. Sorodnikom! izrekamo globoko1 sožalje.
ZA DAVKOPLAČEVALCE
Davkoplačevalce opozarjamo, da 31. marca poteče rok, v katerem morajo izpolniti prijavo Vanoni. Ker oblastna roka ne bodo podaljšala, je prav, da prijavo čimprej vložiš na finančni intendanci ali na županstvu.
DR. IVO KRAJNC
V	nedeljo je v Trstu iznenada izdihnil svojo dušo znani slovenski -težaški -gospodarstvenik dr. Ivo Krajnc. Bilo mu je šele 59 let. Pokojnik se je ro-di-l v Skednju, gimnazijo in visoko šolo pa je dovršil v Trstu. Bil je znan ne samo kot podjeten in sposoben trgovce, izkušen zlasti v spedlcijski stroki, temveč tudi- kot dober in narodno zaveden Slovenec. Pogreba, ki je bil v ponedeljek, so se udeležili mnogi tržaški Slovenci in tudi Italijani, med katerimi je iimel številne prijatelje.
Naj mirno počiva v domači tržaški- zemlji! Hudo prizadeti družini -izrekamo globoko občuteno sožalje.
jati.
Na zaključek pogajanj je zelo učinkovito vplivala -tudii vlada, le da je ta posegla v spor zelo pozno, česar vsekakor ne moremo odobravati.
BAZOVICA
Pred lepim številom občinstva so bazovski skavti prejšnjo nedeljo uprizorili v župnijski dvorani šalo-igro Natakar, ki jo- je zrežirali vi-soko-šole-c Aleksander Muži-na. Mlade igralce moramo- pohvaliti, ker so na-m s svojim nastopom poskrbeli zares prijeten in zabaven večer. Med od-moro-m je prepeval duet Dva slavčka.
NEKAJ URIC
V	KRALJESTVU VESELJA
Vreme v nedeljo ni bilo sicer primerno za sprehod, saj je iz sivih oblakov ves dan gosto pršilo, a vseeno sem se odločil, da grem v Milje in si ogledam toliko opevani mimohod mask in alegoričnih vozov. Pridružil sem se množici Tržačanov, ki se je že v prvih popoldanskih urah zlila v Milje in kot reka poplavila glavne ulice. Ko sem gledal, kako 30-tisočglava množica nestrpno čaka na začetek prireditve, sem moral priznati, da se je miljski karneval res že močno uveljavil.
Nekoliko po napovedani uri se je med gostim špalirjem radovednih gledalcev začel obhod alegoričnih vozov, ki so trikrat prevozili isto pot. Od vozov se je najbolj izkazala skupina »Brivido«, ki je z duhovitimi maskami in okusnimi kostumi, velikimi lutkami, vrtiljakom, zabaviščem in godbo posrečeno prikazovala Meta otroške razposajenosti«. Ta skupina je dobila prvo nagrado, ki je znašala 100 tisoč lir; med ostale skupine so razdelili še 5 nagrad za skupno vsoto 220 tisoč lir.
Čeprav so se prireditelji precej potrudili, da bi karneval dobro uspel, se mi zdi, da ni bilo pravega pustnega razpoloženja, vsaj takega ne, kot sem ga pričakoval. Kdor je prisostvoval povorkam prejšnjih let, trdi, da so bili vozovi lepši od letošnjih; tudi število skupin in mask je bilo tokrat manjše kot prejšnja leta.
Ko se je sprevod končal, so se gledaldi usuli v gostilne, od koder se je dolgo v noč oglašalo hripavo petje in vreščanje razglašenih godb.
- dt -
ke, pospešili razvoj tujskega prometa ter okrepiti kmetijstvo. Od svojih kamnolomov ima občina 2 milijona 905 tisoč letnih dohodkov, kar je vsekakor mnogo premalo, če pomislimo, da znaša letna proizvodnja kamna več ko dva tisoč kubičnih metrov. Višino najemnine sicer določajo najemniške pogodbe, ki bi se pa lahko spremenile, če bi občinska uprava našla trdno o-poro -pri nadrejenih ob-laist vili ter nekaj razumevanja -pri industrij-ci-h.
Za županom je odbornik za finance Drago Legiša podrobno razčlenil prvi del proračuna, to je občinske dohodke. Iz njegovega poročila izhaja, da izkazuje proračun nekaj nad 46 milijonov dohodkov in okrog 83 mi-liljo-no-v izdatkov. Primanjkljaj -znaša torej 37 milijonov. Ta je letos za 14 milijonov manjši od lanskega, kar pomeni, da je uprava znatno skrčila izdatke ter se omejila le na najnujnejše. Razprava o proračunu se nadaljuje jutri.
ZGONIK
Na zadnji seji občinskega sveta so svetovalci med drugim razpravljali o gospodarskem načrtu za leto 1958-59. Sestavili so načrt javnih del, ki predvideva 56 milijonov in 500 -tisoč lir stroškov. Od tega pojde za preureditev in asfaltiranje cest kar 42 milijonov, medtem ko nameravajo ostali denar potroši-
li	za gradnjo- novega zdravniškega ambula-torija v Repniču ali v Briščikih.
Župan je še poročal, da se je pred kratkim r-azgovarja-1 z generalnim komisarjem Palam-aro o ljudski šoli v Briščikih. Ta bi se morala odp-reti, kot znano, že pred več ko dvema letoma, a šolska oblastva niso še doslej izdala dovoljenja, čeprav je občina že davno poskrbela primerne prostore ter jih tudi opremila. Dr. Palamara je županu obljubil. da bodo o tem vprašanju spet razpravljali ob koncu letošnjega šolskega leta.
MAČKOVLJE
Prejšnji teden je dolinški občinski sve-t soglasno sprejel resolucijo, v kateri odločno zahteva, naj šolska ©hlastva končno odpro otroški, vrtec v Mačkovljah. Občinski možje so obenem izrazili svoje začudenje nad ravnanjem oblastev, ki so najprej naročila, naj občinska uprava dobi za vrtec primerne prostore, učila in ostalo opremo, a nato dopu-
VOŠČILA GORIŠKIH IN TRŽAŠKIH SLOVENCEV
Te dni je slavil v Gorici 83-letnico rojstva glasbenik Emil Komel, v Solkanu pa je obhajal SOJetnico bivši politični voditelj dr. Karel Podgornik.
V nedeljo je prenašal glasbena dela našega Komela ljubljanski radio, zvečer pa niu je izročil v imenu delavskih kulturnih ustanov 'Svoboid spominsko zlato svetinjo in diplomo pevovodja profesor Matičič. Dr. Karel Podgornik pa je praznoval svoj 80. rojstni dan na tihem, v krogu svojih najdražjih. Taka je pač usoda vseh političnih dela cev, ki »o se borili v preteklosti za obstanek in dostojanstvo svojega naroda. Mi gorički- in tržaški Slovenci, 'ki dobro poiznamo zasluge obeh slavljencev, jima kličemo iz vsega srca: Bog vaju živi še na mnoga leita in naj vaju nagradi z odrešujočo zavestjo, da sta storila za svoj narod vse, kar je biilo v vajinih močeh.
JAVNA DELA NA GORIŠKEM
Na predlog ministra Tognija je vlada 14. t. m. določila 22 milijard za razna javna de-'a v držav.i. Od tega zneska prejme naša pokrajina kar 1 milijardo in 188 milijonov. Kolikšen prispevek je določen slovenskim nase' iean, poročamo v dopisih iz posameznih občin in vasii.
Goriški prerekt je obvestil našo pokrajinsko upravo, da je zakladno ministrstvo zagotovilo 318 milijonov posojila za kritje p-ri-•ttanjk.ljajev za leti 1955 in 1956. S posebno brzojavko pa j c poslanec Baresi omenjeni "Pravi sporočil, da je ministrstvo za javna dela določilo 250 milijonov lir za popravilo P c k ra j inskih cest in še večjo- vsoto za občim ske poti.
Oh tej priliki opozarjamo pokrajinsko Uirravo na nujno potrebo, da se asfaltirata do-berdohska cesta, kar je bilo že davno ob-ljubljeno, in pot z Oslavja v Števerjan. Ugotoviti moramo tudi, da pokrajinska morava silno zanemarja javne potrebe obmejnega slovenskega prebivalstva, še mnogo bolj kot mestna uprava, ki se je, hvala Bogu, vsaj v zadnjem času nekoliko spametovala.
IZ DOBERDOBA
Predpreteklo nedeljo je 'bil v občinski sejni dvorani redni občni zbor naše Vzajemne kmečke bolniške blagajne. O njenem delovanju je poročal predsednik g. Jožef Jarc. Udeleženci, ki jih je bilo nad 20, so v prvi vrsti izrazili nezadovoljnost nad dosedanjo zdravniško oskrbo, češ da jim povzroča občutno izgubo časa. Zato so vsi izrazili željo, da bi bilo potrebno- to službo tako urediti, da bi, si vsak zavarovanec lahko svobodno izbral svojega zdravnika, česar danes ni mogoče. Finančno stanje blagajne je še nekam zadovoljivo. Njen letni dohodek znaša 220 tisoč lir. V 1. in 2. letu poslovanja je v bla-ffaini ostalo še nekaj prebitka, lani pa so za "dravljenje elanov uporabili ves -letni dohodek ter presežek iz prejšnjih let. Volitve novega upravnega odbora bodo prihodnji mesec.
V nedeljo so listi priobčili važno vest, da ie vlada 14. t. m. odobrila 1 milijardo in 188 milijoicv lir za razna jnvna dela v goriški
pokrajini. V tej vsoti je vštetih tudi 135 milijonov za Vzhodno-furlanski vodovodni konzorcij (CAFO). Upamo, da je v temi znesku vključen tudi prispevek za zgradnjo novega vodovodnega omrežja v dobendobski in sovo-denjski občini.
IZ ŠTEVERJANA
Števerjance je v nedeljo silno razveselila vest, da je vlada v Rimu med ostalimi javnimi deli v goriški pokrajini odobrila tudi gradnjo vodovoda v Števerjanu ter zanj določila 20 -milijonov.
Dolgo smo morali čakati na ta prispevek, a smo ga končno le dočakali. Vemo sicer, da bo preši o' precej mesecev, preden se bodo dela pričela, toda sedaj smo vsaj gotovi, da se bo na-a prastara želja v doglednem času uresničila.
Ob tej priliki smatramo za svojo dolžnost, da se zahvalimo’ tudi Novemu listu, ki se je izmed vseh slovenskih -listov najvztrajneje zavzemal za to našo življenjsko potrebo-, jo s stvarnimi razlogi podpiral ter trajno nanjo opozarjal oblastva. Odslej pa bomo odgovorne kroge pozivali na potrebo-, da se asfaltirajo ceste, ki iz Gorice vodijo v Števerj-an.
V soboto sta si obljubila večno’ zvestobo- g. Slavko Št ek ar iz Jazbin in gdč. Emilija Humar z Valerišča. Novo-poročenca sta iz zavednih slovenskih družin. Naši fantje so pred nevestinim do-m-om postavili lep slavolok.
Mladoporočencema želimo vsi vaščani obi-
lo	božjega blagoslova ni zadovoljstva v njunem skupnem življenju.
IZ ŠTMAVRA
V nedeljo smo Š-tmavrci slovesno- proslavi-
li	praznik svojega zaščitnika sv. Valentina.
V	farni cerkvi je bila slovesna sv. maša, pri kateri je pridigal pevmski žu-pnik g. Rutar. Cerkveno petje pa je vodil naš domačin pianist Jelko’ Devetak.
Upali smo, da bo -ta dan lepo vreme, a smo imeli veliko meglo. Zato ni bilo k nam ne naših okoličanov ne goriš-kih meščanov ne bratov iz Jugoslavije, zlasti Solkancev, ki so nekoč tako radi prihajali na našo šaerro.
Zgornji del naše vasi se je zelo razveselil ob novici, da je minister za javna dela Togni že odobril sedem milijonov lir za zgradnjo vodovoda v zgornjem delu naše vasi. Ob tej priliki se vaščani zahvaljujemo tudi Novemu listu, ki se vztrajno -bori za potrebe slovenskega obmejnega prebivalstva. Obenem upamo, da bo župan -dr. Bernardis kmalu uvidel nujno potrebo, da se pri pevmskem mostu zgradi javna tehtnica, ki bo služila vsem Bricem v Italiji in tudi Podgorcem ter vsem kmetovalcem na Solkanskem polju.
IZ PODGORE
Na »debelo nedeljo« smo se Podgorci v velikem številu udeležili pustne prireditve našega dekliškega in fantovskega krožka v novi kino dvorani. Spored je bil zelo- pester; poleg šaljivih prizorov smo poslušali ubrano petje mladinskega pevskega zbora, ki ga je vodil učitelj Ivan Bolčina. Marsikdo pa ,je najbolj užival pri bogatem srečolovu. Posebno zaželeni dobitki so bili petelini, salame, klobase in kokoši. Na pustno prireditev je kljub nelepemu vremenu prišlo tudi precej meščanov, -tako da je bila naša precej velika nova dvorana zares nabito polna.
I NAGRAJENI SLOVENSKI DIJAKI
Na predlog šolskega skrbništva so bili zaradi odličnih uspehov v šoli nagrajeni -tile slovenski dijaki, oziroma dijakinje: Marija Češčut i-z Sovodenj, dijakinja slovenskega liceja, dobi 60 tisoč lir; Lucijan Makuc, dijak nižje srednje šole, in Briško Jožica, dijakinja slovenske strokovne šole, pa dobita po 30 tisoč lir nagrade.
ZBOR GORIŠKIH ŠOLNIKOV
Prejšnji torek so goriški slovenski učitelji in profesorji, včlanjeni v svojem sindikatu, razpravljali na občnem zboru o- svojih strckovni-h zadevah. Dosedanji predsednik prof. Bednarik je v poročilu podal pregled o enoletnem delu organizacije. Prizadevanja za -slovenske -šole v goriški pokrajini in za položaj šolnikov so bila m n ogost ranska in polna -truda.
Marsikje med nami ni še pravega razumevanja za potrebo skupne apolitične strokovne organizacije. V tem pogledu čaka zato organizacijo v prihodnjem- poslovnem letu- še obilo dela. Izvoljeni so bili novi odbori, ki se bodo na prihodnjih sejah konstituirali.
Nasini profesorjem, in učiteljem želimo, da bi v svoj krog zajeli vse stanovske tovariše ter da bi njih -trud za korist šole in šolnikov dosegel trajne uspehe!
—	o —
ZLATA POROKA
Bivši zadružni in prosvetni delavec Anton Vuk j-e 17. t. m. praznoval s soprogo Rozalijo 50. obletnico poroke.
Čeprav sta imela 8 otrok in skrbi čez glavo-, je njuna hiša bila daleč znana po svoji nesebični gostoljubnosti in postala kmalu eno izmed žarišč -prosvetnega in narodnega gibanja na Goriškem. Mladi Tonca je bil pevovodja in režiser v številnih društvih okoli Mirna obenem.
Ko so ob prvi svetovni vojni morali Mi-re-niči v begunstvo, je hiša Vukovih v Mozirju ni Štajerskem, kamor se je preselila tudi mirenska Čevljarska zadruga, postala spet nekako središče, kjer se je organizirala vsa socialna pomoč za 1.200 goriških -beguncev.
Pod fašizmom je bila Vukova družina seve stalno preganjana. Toda hišne preiskave in pripori niso mogli Vukovih preprečiti, da ne bi nudili zavetišča zlasti zavednim dijakom za njihove sestan ke. Od teh so za zadnje vojne mnogi žrtvovali življenje za osvoboditev izpod fašizma, drugi zavzemajo vidna mesta v slovenskem javnem življenju.
Vuka so seveda internirali in sina Stanka kot »voditelja kršč. social cev« obsodili na 15 let ječe. Septembra 1943 je že priletni Tonca zbežal iz internacije v apeninske hribe, kjer se je priključil partizanskemu bataljonu pod poveljstvom Svetozarja Lakoviča.
V	teh težkih vojnih časih je vsa 9k-rb za družino' ležala na ramenih gospe Rozalije. Ljudje so se res čudili, s koliko močjo je vse to nosila in s kolikim, junaštvom je zlasti prenesla najhujši udarec usode, nasilno smrt sina Stanka in njegove mlade žene Danice. Zares žena izredne moralne sile.
Anton Vuk živi danes v pokoju in je predsednik Društva upokojencev v Mirnu.
Dobri Stvarnik naj slavljenca za vse žrtve bogato- poplača ter jima da še doživeti mno-'ro mirnih in srečnih let.
Čestitkam in željam se iz srca pridružujejo tudi uredniki in u-pTava Novega lista!
ehlid
KARNIJA IN BENEŠKA SLOVENIJA
Beneška Slovenija in Karnija sta v trpljenju zares dvojčka. Iz že tako redko naseljene Karnije se je v enem letu izselilo okoli 10 tisoč ljudi, kar je zares porazno. Še hitreje' se pa v zadnjih letih praznita Rezlja in vsa Beneška Sl oven ii a. Saj je bile n. pr. km lu po vojni v Reziji 81 rojstev, leta 1955 62, na-'s'ednje leto pa še samo 58. V letu 1957 pa so zabeležili naravnost porazen padec: rojstev so našteli le 45.
V	Kanuji, Reziji in vsej Beneški Sloveniji postajajo ceste vedno bolj prazne. Prazne so tudi trgovine in celo gostilne. Le naše trgovine oib meji so nekoliko živahnejše kot v Karniji, ker jih oživljajo naši bratje z Bovškega, s Kobariškega in Tolminskega. Na drugi strani pa naši davčni uradi nikdar ne počivajo, saj znajo vsako »fliko« izpipati iz naših žepov.
h Karnije in Beneške Slovenije se vedno bolj oglaša pretresljivi Idi« odgovornim oblastnikom: »Rešite našo' deželo pred neznosno bedo, pred usodnim padanjem rojstev in izseljevanjem!«
IZ PODBONESCA
Naša občina je še pred 10 leti bila, kar zadeva mleko in mlečnih izdelkov, ena najbogatejših y Nad iški dolini. Največia in najbolj znan.a je bila mlekarna v Tarčetu, ki je v najugodnejših mesecih — aprilu, maju in juniju — dnevno predelala 25 do 30 stotov mleka. Tedaj je bilo v naših krajih še veliko živine in mllečni izdelki so na splošno imeli boljšo ceno kot sedaj. Živinoreja pa je danes močno nazadovala, sai tarčet-ka ml e-karna na primer sedaj dnevno predeluje le
6	do 7 stotov mleka, se pravi tri četrtine manj kot nekdaj. Še Leta 1930 je bilo pri nas 2.400 glav živine, lani pa samo 1140, torej več kot polovico manj. Samo ena vas (Črni vrh) je pred leti imela skoro toliko glav kot danes vsa naša obširna občina.
Ker je živinoreja glavni steber našega gospodarstva, bi morala oblastva čimprej nekaj učinkovitega ukreniti, da bi zaustavila njeno nadaljnje propadanje. Zaradi bede se
morajo danes stotine in stotine naših ljudi izseliti y tujino, da si tam poiščejo vsakdanjega kruha.
Kot država podpira razvoj industrije in gradbene dejavnosti s tem, da so nove stavbe več let proste davka, tako hi morala vsaj za nekaj let kmeta v pasivnih krajih osvoboditi davkov ter mu nuditi brezobrestna posojila za nakup izbrane živine in orodja, ki ga zahteva sodobno umno kmečko gospodarstvo. Pri nas ni danes niti enega kmetovalca, ki bi na svojem posestvu uporabljal traktor, imel doma slamoreznico ali kak drugi kmetijski stroj. Vse je tako, kot je bilo pred stoletji. Naši ljudje ljubijo svojo zemljo in jo želijo tudi pridno' obdelovati, toda zaradi izredno slabih gospodarskih razmer jo morajo na žalost zapuščati. Odgovorni možje naj se zato resno za nas pobrigajo vsaj sedaj, ko bije že dvanajsta ura!
IZ BRDA
Električno luč bo končno dobil! tudi Mu-■/ac, doslej najbolj zapuščena vas naše občine. V kratkem začno, kot čujerno, z napeljavo električnega voda. Stroške za to prepotrebno javno delo bo deloma nosila država, deloma občina, nekaj pa bodo prispevali vaščani sami.
Doslej so se mnogi posmehovali Barje-lijam, ker ta zanemarjena vas ni imela niti zvonika. Po doilgib letih in po velikih žrtvah SO' pa prebivalci končno le prišli do zaželenega zvonika,	ki	se	po	lepoti celo odlikuje
pred drugimi.	Slovesno	so ga blagoslovili v
začetku tega meseca.
Nujno potrebno pa je, da odgovorni možje sedaj čimprej popravijo še vaško cesto.
Še mnogo bolj žalostno stanje je v vasi Flipanu, ki vedno boillj propada. Pred sedmimi leti so v Flipanu našteli 590 duš, 31. decembra lani pa jih je bilo samo še 320. Ta vasica je v manj	ko	10	letih izgubila nič manj
ko 270 ljudi!	Ti	so	šli	s trebuhom za kru-
hom v tuji svet. Če hi se to dogajalo samo v Flipanu, bi ne 'bilo še tako grozno. Toda ker na enak način propadajo več ali manj skoro vse vasi v naši ljubljeni domačiji, po-staia človeku kar hladno v duši.
IZ DREKE
Dne 19. januarja so zvonovi v Trusnjem žalostno oznanili, da je po daljši bolezni zatisnil Lrudne oči 57-letni domačin Avgust Trušnjak. Trnjeva ie bila njegova življenjska pot, saj je 30 let živel pod zemljo in kopal rado v belgijskih rudnikih. Po 30 letih se je vrnil domov, da bi užival tako krvavo zasluženi pokoj. Pri težkem delu v tujini pa si je nakopal neozdravljivo bolezen, ki ga je tudi položila v prezgodnji grob. Pogreb je pokazal, kako hudo pretresejo vso dolino smrtne žrtve naše bede in našega izseljevanja. Našemu rodu zvestemu pokojniku naj sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
IZ SREDNJEGA
Pred kratkim so tudi pri nas otvorili kino dvorano, kar vaščani topilo pozdravljamo. Tudi mi namreč tu pa tam potrebujemo razvedrila, ki ga doslej sploh nismo imeli. Kino predstave nam bodo1 obenem nudile marsikaj zanimivega in poučnega. Škoda je le, da je dvorana: premajhna. Zato upamo', da bodo odgovorni možje s pomočjo oblastev v kratkem poskrbeli za »gradnjo' nove, večje dvorane, ki naj bi ne služila le kinu, marveč za Vse kulturne prireditve, zlasti za pevske koncerte.
IZ TAJPANE
Med najbolj zanemarjene vasi naše občine spadajo Platišče, Brezje in Prosmid. Vse tri so tako rekoč odrezane od sveta, daleč od vsakega večjega središča. Zaradi snega sedaj nimajo niti avtobusa. Žalostno' je, da se nihče ne pobriga, da bi očistili cesto' in jo posuli gruščem, da bi mogel voziti po njej avtobus. Tako bi tudi precejšnje število brezposelnih zaslužilo vsaj tenko skorjico vsakdanjega kruha.
1 latišce je na pr. že več ko mesec dni odrezano od sveta. Zato je popolnoma naravno, da je prebivalstvo s svojim bednim stanjem skrajno nezadovoljno. Naši ljudje točno in vestno plačujejo davke državi, pokrajini in občini, a nihče se ne zmeni za njihove najnujnejše življenjske potrebe. To nika-I kor ni prav!
			
l22l		
v	Sonic« iiim s	e m c i
	(Usoda Habsburžanov)	It. K.
Z možem se je Elizabeta preselila z dvora v Laxenburg. Tu je živela v popolni odmaknjenosti od zunanjega sveta. Raznesle so se divje govorice, da je prva gospa v državi Tesno bolina, da živi kot ujetnik. Angleški poslanik je svoiji cesarici sporočil. da je res Elizabeta po cele dneve sama, zlasti ker mora cesar po vladarskih poslih odhajati na Du.n a j.
Ker je po dolgih mukah tudi telesno spet oslabela, se je cesar odločil, da ji dovoli snet oditi na jug. Junija meseca jo je pripeljal v Miramar. Od tod jo je nadvojvoda Max spremil zopet na otok Krf, kjer si je tako želela iskali samote in klasične romantike.
Na otoku je Elizabeta, ki je je bila že sa-
ma romantika in svetovljanska otožnost, na-šla svojemu značaju primerno zatočišče. Sredi oljčnih gajev blizu današnje vasi Gasturri se je skrivala na pol razpadla vila v klasičnem slogu. Slo«viti nemški arhitekti so jo obnovili in jo imenovali Achi’leion. Na'ziv je dobila po krasnem kipu umirajočega Ahila, delo berlinskega umetnika Herferja. Poleg homerskega junaka je sredi sredo^emnih cve. toiv stal .še bel marmornat kin grške pesnice Sapfo in kot tretji v družbi kip cesarice Elizabete.
Samotarka je s Krfa pisala svaku, da večino noči prebije sedeč na velikih skalah ob morju; zvesti p«i ji ležejo k nosram, ona pa I se zazre v mesečino in sanja, sanja...	j
Sredi najtišje (idile jo je vznemiril obisk giofa Griinnoja, ki je bid poslan z dvora pogledat, kako se godi vladarici. Vsako drugo nadzorstvo bi jij bilo bolj všeč kot njegovo. Sprejela ga je mrzlo, ker je čutila, da je Zofijin zaupnik. Grof jli je pa vračal milo za drago v zaupnih poročilih o njej na Dunaj.
To skoraj policijsko nadzorstvo je Elizabeto spet tako vznemirilo, da jc shujšala in ni skoro nič jedla. V takem stanju jo je našla sestra Nene. Nič več ji ni zavidala cesarske krone, ki je bila Sprva njej namenjena, ko ji je Elizabeta potožila svoje tiho ,gorje. Brez miru, brez doma, brez otrok se potika po svetu; lahko bi zadovoljno in srečno' živela v soncu in bleščii cesarskega d/vora, pa so ji tako zagrenili življenje, da se raje skriva v sencah južnih gajev in se raztovarja sama s svoiim srcem ali kvečjemu z bučanjem morskih valov.
Sestra Helena se je pomudila, da bo cesar-ju pojasnila njene težave.
(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
('l'i'/le [/‘ti ,'ililift‘tjii	\f[/tifttlit
Zadnji čas je doživel slikar .Lojze Spacal nova priznanja. Povabili so ga na beneško Biennalo, januarja je v miinchenskem muzeju za moderno umetnost imel veliko razstavo, ki je obsegala okrog 120 njegovih del, in istočasno je razstavljal skupno s Celom Pertotom tudi v Goteborgu na Švedskem. Te dni pa je odprl osebno razstavo v Stuttgartu. Videl sem nekaj nemških in švedskih ocen. Za nekatere je premoderen, za nekatere premalo razumljiv, nekateri ga hvalijo, vsi pa priznavajo njegovo mojstrstvo zlasti v grafiki.
Obiskal sem ga v njegovem ateljeju, da bi mi kaj povedal o svojem delu in svojih načrtih. Prijazno kot vedno mi je pokazal svoje zadnje stvaritve, ki jih pripravlja za bližnji razstavi v galeriji Mon'e-napoleone v Milanu in v rimski galeriji Segno, ki daje zavetje grafikom. V obeh galerijah bo razstavljal nova dela, ki jih ni pokazal še na nobeni razstavi. Tudi na Biennalo pojde z novimi grafikami. Drugo za drugo je na slikarsko stojalo polagal oljnate slike in grafike zadnjega časa: »Ribiško zatišje«, ki ga je pravkar končal, »Mesto ponoči«, ki ga ima še v delu in s katerim je hotel izraziti vtis neonske civilizacije na človeka, »Predmestje«, »Kraški motiv« itd. Takoj mi je padlo v oči, da so zdaj v njegovih slikah in grafikah neki novi barvni toni, ki jih prej ,ni bilo: so toplejši in nežnejši. To človek takoj opazi skoro pri vseh delih iz zadnjega ča-
semTafor
Kot je slišati, piše Josip Tavčar, znan po igri Prihodnjo nedeljo, novo dramsko delo, zajeto iz tržaškega življenja, ki bo morda drugo leto vključeno v repertoar SNG v Trstu. SNG je sprejelo zadnji čas na vpogled še prvenca nekega drugega tržaškega pisatelja. Slovenski dramatiki se obetajo zla-h časi!
V	ulici S. Nicolo v Trstu je imel majhno knjigarno tržaški rojak in pesnik Umberto Saba. Kritika ga ima za enega najboljših predstavnikov novejše italijanske lirike. V spomin na pesnika bo knjigarna Še dalje poslovala. V njej bodo v kratkem odkrili spominsko ploščo in doprsni kip pred kratkim umrlega pesnika.
Iz uredništva ljubljanskih Naših razgledov je bil Izključen pisatelj Bojan Štih, baje zaradi neke svoje javne izjave, ki je bila močno žaljiva za odličnega predstavnika jugoslovanske države. Namesto njega je prišel v uredništvo Janez Vipotnik.
Madžarska vlada je lani kaznovala pisatelja Ti-borja Derya na devet let ječe. Obsodba je izzvala val ogorčenja v vsem književnem svetu. Vlada se pa na to ni nič ozirala. Na protest književnikov iz vseh delov sveta ni niti odgovorila.
sa, zlasti pa še na sliki »Luna park«, z njenimi nežnimi, liričnimi, rožnatimi barvami, in na sliki »Iz Makedonije«, na kateri vzbujajo vijoličaste barve, ki izražajo notranjost starodavne krščanske bazilike, skoro mističen vtis. Zelo zanimiva je tudi slika »Zbrmca«, na kateri je izrazil z motivom kraškega koša za seno, ki ga imenujejo žbrinca, čisto novo razgibanost in ritem. Njegove nove podobe so polne neke posebne poezije.
»Abstrakten jaz ne bom nikdar, v mojih slikah je preveč lirike,« mi je rekel Spacal, ko sem omenil svoj vtis.
»Cvetje« — Monotipija, leto 1948
»V vaših slikah čutim tudi neko novo ljubezen do slikanja, do barv...,« sem skušal izraziti svoj občutek.
»Morda imate prav,« je priznal. Res, njegova dela iz zadnjih mesecev so v grafični izvedbi mehkejša in s tempero na razmazano jajčno podlago se mu je posrečilo neverjetno lepo in pristno podati reflekse svetlobe na starodavnem zidovju kraških hiš, katerih barva je obledela od sonca, dežja, vetra in snega. »Tudi v takem zidovju je skrita človeška drama in zadovoljen sem, če se mi je posrečilo, da jo človek pred sliko lahko začuti,« je rekel Spacal in z ljubeznijo pogladil sliko, kot da boža hrapavi zid kraške domačije.	‘	m.	z.
Lukežičeva razstava
V Občinski galeriji v Trstu je razstavljal, kot smo javili že v predzadnji številki, slikar Avrelij Lu-kežič. Težišče razstave je na temperah, ki kažejo v glavnem kraške in obmorske motive. V tej tehniki je Lukežič mojster. S skopimi, odločnimi potezami, ki pa so vendar tudi polne mehkobe in občutja, prikazuje značilne, a vendar v ničemer iskane pokrajinske scene s Krasa in iz žaveljskega kota. Iz njegovih slik diha občutek samotnosti in tihe, nekam mračne, melanholične, čisto severnjaške liričnosti, zlasti še pod oblačnim, mrkim nebom, ki je značilno za Lukežičeve pokrajine.
V nekaterih temperah prevladuje nekam grozotno, surrealistično vzdušje, n. pr. v slikah, ki prikazujejo »Krokarje na Krasu«; a ta surrealizem je porojen iz tesnobnega, baladno dramatičnega in mračnega razpoloženja, ki ga vzbuja v umetniku krašlca pokrajina s svojimi kamnitimi skladi in črnimi, pritličnimi bori, ne pa iz kakega posnemanja modnih slikarskih vzorov. Vendar je Lukežič moderen v'najboljšem pomenu besede, moderen v svoji skoposti izraza, v tem, da zna izraziti občutje in dojemanje sodobnega človeka, in da je v svojem slikanju iskren in neposreden. Liričnost in melanholija njegovih pokrajin v temperi očarata gledalca, da se le težko loči od njih, in prav nič ni čudno, da je že prve dni razstave na tolikih slikah visel listek z obvestilom »prodano«. Poznavalci umetnosti so takoj spoznali pravo vrednost Lukežičevih del.
V primeri s temperami vplivajo oljnate slike nekoliko hladno, četudi tehnično niso nič manj skrbno izdelane, raje bi dejali nasprotno. Vendar so med njimi dve, tri, ki navdušijo.	m.	z.
KULTURNE VESTI
Starodavni Dubrovnik v Dalmaciji je slovel v 15. stoletju kot žarišče renesančne kulture. Tu so de lovali znameniti književniki in umetniki kot Sirgo-rič, Marulič, Subotič in drugi. Eden največjih pa je Marin Držič, čigar 450-letnico rojstva bodo prihodnje poletje proslavili na dubrovniških poletnih igrah. Držičeve igre so izvajali ne le doma, ampak tudi po evropskih odrih. Najbolj znana njegova dela so Dundo Maroje, Skup in Tirena. Jugoslovanska akademija znanosti bo izdala njegova dela.
Mladina v ciganski vasi Zenkovci v Prekmurju je pod vodstvom šolskega upravitelja Jožeta Kamen-ška iz Bodonc naštudirala opereto Vaška komedija in jo uprizorila za Prešernov dan. Igrala je na odru domače prosvetne dvorane, gostovala pa bo z opereto tudi v nekaterih drugih prekmurskih vaseh. Razveseljivi dogodek je vzbudil daleč .naokrog upravičeno pozornost.
V	Cosenzi, v južni Italiji, se je ustanovil poseben književni odbor, ki deluje že šesto leto in daje pobude in nagrade katoliškim pisateljem. Letos je razpisal nagrado pol milijona lir za »Antologijo katoliških pesnikov devetnajstega stoletja«.
V DACHAUSKIH BLOKIH
K. X. |
4	»Če ne bo hujšega...«, sem pomislil. Po vsem, kar sem bil slišal, sem si predstavljal podzemlje policijske palače mnogo hujše.
Agent, ki me je pripeljal v podzemlje, me je izročil pazniku, Še mlademu, visokemu človeku v povaljani, slabo prikrojeni civilni obleki s škornji na nogah in s surovim obrazom. Napravljal je vtis, kakor da se je šele pred kratkim preselil v inesto od nekod z Dolenjskega. Sedel je sredi podzemlja v majhnem prostoru, ki mu je služil za stražnico. V njem je bilo zelo vro-če.
Grobo, vendar pa ne surovo me je vprašal za ime in ga počasi in z nevajeno roko vpisal v nekak debel, umazan register. Nato je hotel videti, kaj imam v žepih. Pobral mi je vse razen glavnika in še nekaj drugih malenkosti, drugo pa zavij v list papirja in vtaknil v miznieo. Nato me je še površno pretipal, če nimam kje skritega
o	rož j a.
»Ali dobim kakšno potrdilo za to-, kar ste mi vzeli?« sem vprašal.
»Ne dajemo potrdil«, je kratko odgovoril.
Medtem ko mi je praznil žepe, sem slišal polglasno prepevanje dekleta za hrbtom, šum metle in pljuskanje vode iz vedra, drugače pa je bilo vse tiho. Imel sem občutek, da se dekle nalašč vrti z me-
tlo pred odprtimi vrati stražnice, da bi videla, kaj se dogaja. Toda paznik je ni nagnal.
Ko je spravil papirnati zavitek, v katerem so' bili moji dokumenti, denar in druge stvari, v miznieo, je počasi snel snop ključev, ki so viseli na žeblju v steni, in dejal: »Naprej!«
Dekle se je odmaknilo od vrat in začelo spet med polglasnim petjem poplesavati z metlo po mokrem cementu, medtem ko me je oni vodil do težkih okovanih vrat na koncu hodnika in jih ropota-je s ključi odklenil. Brez posebne surovosti me je sunil noter in vrata spet zaklenil za menoj.
Znašel sem se v dolgem, ozkem prostoru, ki ga je le slabo razsvetljevala šibka svetloba poznega februarskega popoldneva, ki je prihajala skozi umazana mlečna stekla majhnega okna pod stropom. Prvi hip sem komaj kaj razločil, nato pa so se pokazali iz polmraka obrisi dolgih pogradov oh stenah razen na sredi, kjer jih je prekinjal na eni strani nekak prezidek, na drugi pa vrata. V prostoru je močno smrdelo po zatohlem in po- urinu. Obstal sem sredi prostora in se oziral naokrog. Počasi se je vzdignilo na pogradih nekaj postav, vsaka v svojem kotu. Nekateri so tudi leno vsta-
li	in prišli bliže. Radovedno so me gledali in jaz njih. V polmraku so se zdeli bledi in upadli.
»Dober večer«, je nekdo pozdravil. »iNov?«
»Pred eno uro- so me prijeli.«
»Imaš kakšno cigareto?« se je oglasil eden na koncu pograda ob notranji steni.	(Dalje)
GOSPODARSTVO
STROJI ZA GLOBOKO RIGOLANJU
Za nasade sadnih dreves, posebno za vinograde, mora biti zemlja globoko' prekopana, zrigolana. Rigolanje mora segati ludi meter globoko. Danes si skoraj ne moremo več mi-sliti, da bi zemljo za večji nasad pripravili
—	zrigoiali rečno, ker je delovna moč predraga in jo za taka dela tudi težko dobiš. V zameno pa imamo danes primerne stroje.
V	Števerjanu pri Gorici uporabljajo traktor, ki najprej izruje vsa drevesa, nato zemljišče zravna in ga preorje več kot meter globoko. Delo je prvovrstno. In koliko stane? Na uro 5.000 lir! Na videz je to mnogo, v resnici pa zelo poceni, če pomislimo, da je traktor v 6 mali zrigolal 1.200 m2. Delo je torej sil»1 o 30.000 lir. To pomeni, da je stalo zrigolanje vsakega nr’ 25 lir. Koliko pa bi stalo, če bi zrigoiali po starem,
lo	je s krampcim in z lopato? Navaden kmečki delavec bo v 10 urah zrigolal največ 10 m"; zelo' redki so delavci, ki v 10 urah zrigolajo
12	ali celo 15 m2. In koliko to stane? Če računate dnino 1.200 lir in poleg tega se hrano (5 dnevnih obro'kov) ter vino, se strošek za delavca dvigne na 2.500 lir dnevno. Iz tega izhaja, da znašajo stroški za vsak m2 170 do 250 lir ali skoraj 10-krat toliko kot s strojem. Vrh tega je s strojem delo mnogo hitreje opravljeno.
Zato je nespameten, kdor hoče danes z ročnim delom zrigolati zemljišče za sadovnjake in posebno za vinograde.
Ne hi škodovalo pa, če bi tu pa tam zrigoiali tudi njive, na katerih pridelujemo krompir, kotruzo, žitarice, deteljo itd. Njivo, ki jo redno orjemo 25 do 30 cm globoko, ne bomo kar naenkrat zrigoiali meter globoko in spravljali na vrh mrtvico, ki ni še nikdar redila. Na ta način bi njivo vsaj za nekaj let pokvarili. Lahko pa bi letos, orali 5 cm globlje — recimo ne več 30, temveč 35 c.m — za kakšna 3 leta pa hi oranje poglobili še za nadaljnjih 5 eni in tako naprej. Na ta način bi postajala rodna plast zemlje vedno debelejša. V dovolj zrahljani zemlji poženejo korenine koruze, žitaric in detelje — lucerne tudi meter globoko.
Tako glohoko oranje je seveda mogoče samo tam, kjer so primerna tla. Nihče ne brv spravljal na vrh ne gramoza ne kamenja in ne težke iloviice, če je zgornja plast zemlje rahla.
Danes imamo na razpolago pluge, ki orjejo tudi tudi meter globoko, a zemlje ne prevračajo. ampak jo' le zrahljajo. Takih plugov sicer trenutno še malo uporabljajo, toda ker so kmetje spoznali, da se glohoko oranje izplača, se njih število čedalje bolj veča.
KMETIJSKI KLUBI 3 P
Kot imajo v Ameriki kmetijske kluhe 4 H, tako so se ludi v Italiji začeli šiliti klubi 3 ,P. Vsak P je začetnica naslednjih glagolov: provare (poskusiti), produrre (proizvajati) in progredire (napredovati). Klubi so namenjeni kmečki mladini, ki bo' čez leta vodila domače posesitvo. Mladina naj že sedaj pokaže, da je sposobna napredovati, dvigniti kmečko proizvodnjo in blaginjo.
Takih klubov je v Italiji že nekaj stotin in pred tedni so imeli prvi. kongres. Vlada jih podpira. V naših krajih jih je malo. Eden
najboljših se nahaja v Premariaccu blizu Čedada.
Klub 3 P v Premariaccu je lani priredil več poskusov, tako s sajenjem krompirja, s koruzo in z rejo telet. Tekmovalo je več članov. Poskusom so lahko prisostvovali tudi nečlani kluba in izsledke so potem preučeva-
li	na skupnih sestankih. Klub je priredil tudi neikaj nedeljskih poučnih izletov in je v vsakem pegledu gonilna sila za napredek kmetijstva v Premariaccu.
Bo tudi naša kmečka mladina skušala tako smotrno izrabiti svoja mlada leta ali bo ob nedeljah raje samo plesala?
NAJ SADIMO CEL ALI REZAN KROMPIR?
Naši kmetje sadijo rezan krompir, pazijo pa, da je na vsakem, zrezku vsaj eno zdravo oko'. Ta naš način sajenja je izjema, ker drugod po svetu sadijo cele krompirjeve gomolje. Kdo je v zmoti? Mi ali drugi?
Na taka vprašanja je mogoče odgovoriti sanic s poskusi in ti govore proti našemu načinu sajenja. Pokazali so namreč, da se s celimi gomolji doseže tudi za 1/4 višji pridelek kot z rezanimi. Pridelek je tem večji, čim debelejši so gomolji. Prihranek. na semenu ne odtehta izgube na pridelku. Ali je to res? Vsak pridelovalec krompirja lahko napravi poskus v malem, potem pa naj se ravna po lastnem izkustvu.
STARIH SENOŽETI NE ZANEMARJAJ!
Živinoreja postaja za našega kmetovalca vedno važnejša gospodarska panoga. Zato bi bilo nespametno, če bi pravilno ne izrabili tudi starih senožeti ih pašnikov. Ta potrebujejo predvsem — gnoja!
Za stalne senožeti in pašnike pridejo v poštev skoraj samo umetna gnojila, in sicer takšna, ki vsebujejo vse tri glavne sestavine rasfiinsfke hrane:
Dušik: za senožeti in pašnike je najprimernejše dušičnato gnojilo apneni cianamid (calcionamide) — črni prah. Na 100 m2 ga raztrosimo po 1 do 1.5 kg.
Fosfor: Fosforovo kislino dobimo v super-fosfatu in Thomasovi žlindri. Ta je bolj pri-
merna za senožeti in pašnike. Poleg fosforo-ve kisline vsebuje tudi apno, katerega niti kraške zemlje nimajo preveč. V telku stoletij je namreč dež izpral skeraj vse lahko razit op -Ijivo apno in ga zato kraške zemlje nujno potrebujejo. Thomasove žlindre raztrosimo na 100 nr senožeti ali pašnika po 6 do 8 kg.
Kalij: vse zemlje, razen ilovnate, potrebujejo. kalija, s •katerim gnojimo v obliki kalijeve soli (sale polassico). Na vsakih 100 m2 ga raztrosimo po 1 do 1.5 kg.
S	temi sredstvi moramo gnojiti v zimskem času, najpozneje v februarju. Preden pognojimo senožeti in pašnike, j:h moramo prevleči s težko obteženo brano, ki bo izrul a mah, lišaje in marsikateri plevel ter napravila v rušo' zareze. Vanje bodo padla gnojila ter kmalu učinlk.ovala na korenine krmnih rastlin.
GLADEŽ
Kateri pastir ga ne po’zna! Žival ga okoli in okoli obgrize, a se ga ne dotakne. Gladež pozna tudi vsak kosec -in girabič, posebno tisti, Iki na senikih teptajo seno, ker jim večkrat pride med prste ali pod noge.
Gladež je plevel na senožetih. Če je suh, je prava nesreča. Če pa je še mlad in sočen, k» so trni še nežni, je izborna krma, skoraj enakovredna detelji; saj spada v isto družino. Pokositi ga moramo, ko je še mlad. Do (košnje pa bo še enkrat zraste!.
Najbolje stori tisti, ki vzame sedaj kramp na rame in gre na senožet ali pašnik in gladež s kotreninami vred izkoplje. Naj se zaveda. da korenine segajo' precej globoko.
NEKAJ VPRAŠANJ?
Si prečistil siulno drevje?
Si ga poškropil?
Si m n pognojil?
Si skopni jame za nove sadike?
kakšno sorto krompirja boš sadil?
Katero sorto koruze?
Imaš že gnojila za krompir in koruzo?
Si prečistil senožeti?
Jili boš podsejal?
Imaš za lo potrebno seme?
r
športni pregled
CHARLES IN JUVENTUS JUNAKA
ITALIJANSKEGA NOGOMETA
V	nedeljo so italijanske nogometne enajstorice
odigrale 21. kolo prve lige državnega prvenstva. Do
zaključka prvenstva manjka torej še 13 tekem. Stro-
kovnjaki sodijo, da bo častni naslov prvaka Italije
letos osvojil Juventus. Torinsko moštvo ima močao
obrambo, učinkovit napad in se je že krepko usidra-
lo na prvo mesto lestvice. Od igralcev se odlikuje zlasti srednji napadalec Anglež Charles, ki je v dosedanjih tekmah zabil kar 18 golov.
športnike letos najbolj preseneča Padova, ki se dobro drži na 2. mestu lestvice, medtem ko se je vsa prejšnja leta borila za obstanek v A ligi. Ravno tako preseneča dobra uvrstitev L. R. Vicenze, ki de-
li	5. mesto z Romo. Ne smemo pozabiti tudi Napo-lija i.n Fiorentine, ki se zadnje čase prebujata. Na-polijev napad je zelo razigran, saj je zabil že 44 go-
lov, toda navijači z moštvom niso zadovoljni. Tudi Lazio je precej razočaral svoje pristaše, ki niso še pozabili, da je lani rimska ekipa zasedla tretje mesto.
Sredi lestvice je precejšnja gneča. Tu srečamo novinca Alessandrio in Verono, milansko ekipo In-ter, Bologno in državnega prvaka Milana. Schiaffi-no in tovariši so se že poslovili od častnega naslova, saj so nabrali le 20 točk. Dobio krmarita Torino in Spal. Enajstorici iz Genove sta pa v veliki zagati, kar velja tudi za Atalanto in Udinese; Sampdoria je nabrala le 16 točk, čeprav ima odlične igralce (Firmam in Ocvvirk), Genoa pa vztrajno čuva zadnje mesto lestvice.
ŠPORT PO SVETU
Košarka — Prejšnji teden so se v Santiagu, prestolnici Cila, končale tekme za južnoameriško prvenstvo. Na prvo mesto se je uvrstila Brazilija, ki ji sledita Urugvaj in Paragvaj.
Drsanje — Naslov svetovne prvakinje v hitrostnem drsanju je osvojila ruska drsalka Artamanova. Med moškimi je zmagal Rus Gončarenko.
šah — Mladi ruski velemojster Tal j je ponov.no osvojil naslov državnega prvaka Sovjetske zveze.
000,SAT TO 3E MOT NATBOLTŠI PRITATELT!! DOBRODOŠEL, ZVITO= REPEC,DOLGO TE NIŠEM VIDEL!!
LAKOTNIK!!
ZVITOREPEC TE POGRABIL VRV IN PRIČEL G30PAN0 SIGNALIZIRATI TRDO" NTI, MAT GA DVIGNE^_^_^_^_^
AUAžETCZA'.! NE BO NIC,BRATEC, NE BOM TE IZVLEKEL;KAR POIDI NA DNO, RO BI ŠE TARO ŠOPIRIL, Ul-HI !	±	^
AUA,ZNAK TE DAL... UH, KARO L	TE	TEŽKO!	,v^/
NE VERTAMEŠ M L ZATO Gl ZAPOMNI: DOULER NE DOSEžEŠ DNA,TE NE DVIGNEM, CE BOŠ ŠE TAUO TRESEL VRV!!
■ NE BOT SE, KAR SPUŠČAT
KDO PA RA1GRATA
-	TO GORI ?!	-	.
[ZVITOREPEC TE PRIČEL RTOVETI
Ul TRDONTA,DVIGNI KSiffhi ME!! SLIŠIŠ?! ffigj&tSM. DVIGNI ME! 4
DOULER NE DOSEŽEŠ DNA DVIGNEM, ČE BOŠ ŠE TAUO TRESEL VRV!!
■ NE BOT SE, KAR SPUŠČAT
[ZVITOREPEC TE PRIČEL RTOVETI;
Ul TRDONTA,DVIGNI KSiffhi ME!! SLIŠIŠ?!
DVIGNI ME! 4
OTE3, KAKO TEMNO TE TU DOLI! NI ČUDNO, DA TE TRDONTI i. UPADEL POGUM, -r
PA PREIDIMO K STVARI,ČE ŽE MOr RAM ZAPUSTITI TA PAT POD ZEMLTO, BI RAD SPRAVIL VEN TUDI SVOTE STVARI. VEŠ, HRANIL TIH BOM ZA SPO*
Ivanka je negibno stala na mestu. V trenutku: sssk, tih strel in pretresljiv krik. Nekdo je tuleč topotal po stezi. Za srečo se je tisti hip Clifford zopet pojavil blizu nje.
»Zadel sem ga,« je šepetal in si dal opravka s tisto svetlo stvarjo’ na pištoli. »Zadovoljen sem, da ga nisem do smrti. Pa bi spet pisali časopisi. Mislim, da je bil sam. Zdaj ni nevarnosti, pridite, Ivanka!«
Dekle ni odprlo ust; pustila je, da jo je prijel za roko in jo odvedel k vili. Okna so bila zaprta; niti pramen luči ni prodrl skozi temnice. Gost je bržkone šel že spat. Clifford je malo prisluškoval, preden je vtaknil ključ v vrata.
»Hvala Bogu«, je vzkliknil. » Malo je manjkalo, da ni koga od naju pogodil. Tipam, da se niste preveč ustrašili?«
»Pa še kako!« je jecljala Ivanka.
»Tudi jaz sem se, toda zaradi Vas,« je priznal mladenič. »Ne morem si odpustiti, da sem Vas spravil v tako nevarnost.« Odprl je luč v veži in jo povabil: »Pridite, kar brez strahu!« Vstopila sta v razkošno opremljeno sprejemnico. V kaminu je gorel velik panj, poleg je pa sedel v udobnem naslanjaču zajeten možak šestdesetih let. Pod svileno’ hišno haljo je nosil skrbno zlikane črne hlače in naškrobljeno srajco. Ko so se vrata odprla, je gost obrnil svoj rumenkasti obraz in si vzel pipo iz ust.
»Predstavim ti gospodično’ Ivano Bray,« je dejal Clifford.
PREPROSTO! UTEL ŠEM ŠE NA NOGE. NEVER.T ETN O, KAT ?,. NO, IN KER. NIŠEM MOGEL VEN, SEM šl TU UREDIL ŽJVLTENTE KAR ŠE DA UDOBNO. PRIDI, POKAŽEM Tl
»Nič ni bil o>,« je liho dejal. »Zdelo se mi je, da nama nekdo &lcdi... Sicer pa bom jutri ukazal vsa ta drevesa posekali. Nudijo preveč dobro skrivališče.«
V	tistem hipu je nekaj siknilo mimo glave in se z zamolklim zvenom ustavilo. Cliffordu je ušla kletvica. Stopil	je k	prvemu	dre-
vesu in potegnil iz debla zapičen nož.
»YurNanovi zlodeji! Tudi ponoči vidijo kol podnevi. Vi, ki 8le že več časa v tem kraju, veste, kdaj kroži tod policijska patrulja.« »Ob enajstih in pol,« ie šklepetala Ivanka v strahu. »Toda *do je vrgel listi nož?«
»Aha, torej imam še eno uro časa,« je vzkliknil.	Potegnil	je	iz
^epa neki svetel valj in ga ie pritrdil na pištolo.
»Da se ne bodo sosedje preplašili,« je šepetal in spet zginil Med drevesi.
Em M/ a//aoe ■ Bm Bm
/{lilllGIlCI IttiCft -vltitlti't hi'vit«
KAT TE TO ?! 1UOT DA NEKDO SMRČI!.. NATBR.Ž TE SPET LAKOTNIKOV DUW!..N-NE BI . r GA RAD SREČAL’ . lV -J
KAT PA TAKO ZITAŠ VAME?!! MAR NISI PRIČAKOVAL,DA BOŽ
L. ^ naletel name?
iE ODVEŽI SE F K-KAKO IN BODI MOT
I	Sl OSTAL ž.lV-- W ^ GOST.
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. februarja, nedelja: Peter
24. februarja, ponedeljek: Matija
25. februarja, torek: Valburga, Viktorin
26. februarja, sreda: Andrej, Porfirij
27. februarja, četrtek: Gabrijel
28. februarja, petek: Roman
1.	marca, sobota: Albin
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 19. februarja 1958
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 fra.icaskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
si dobil oz. dal za:
623-627 lir
23.50—24,25 lir 80—85 lir
172—132 lir 1620—1690 lir 146—148 lir 13—15 lir
145.50—147 lir 707—710 lir
4775—4900 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, '3. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Pi .nos maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in r.ij čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 17.00 L. N. Tolstoj: »Kreutzer-jeva sonata«, dramatiziral: V. Skrbinšek.
Ponedeljek, 24. februarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — »Nekaj o stenografskem pisalnem stroju«-; 19.15 Radijska univerza: Zemlja kot planet: 3. »Starost sestavmn delov vesoljstva«,
2.	del.; 20.30 Puccini: »Deklica iz štetega Zapada«, opera v 3 dej. V prvem odmoru (21.30): Sodobna književnost in umetnost: »Dve lici modernega slikarstva«, predava ing. M. Pavlin. V drugem odmoru (22.25): Raztreseno cvetje lirike: 7. »Pesmi hrepenenja«, ureja prof. V. Beličič.
Torek, 25. februarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bemonija; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.15 Zdravniški ve-dež; 21.00 Obletnica tedna: »Deset let od komunističnega udara na Češkoslovaškem«; 22.00 Novela: F. Hebbel: »Noč, ki se je je Pavel zapomnil«.
Sreda, 26. februarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Zena in dom, obzornik za ženski svet; 19.15 Sola in vzgoja: F. Vodopivec: »Veliki vzgojitelj Pestalozzi o vlogi matere«; 21.00 F. Raimund: »Zapravljivec«, fantastična komedija v 5 dej. Igrajo člani RO.
četrtek, 27. februarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Predavanje: »Nerešene živalske uganke«; 18.30 Širimo obzorja: »Moj dom je Evropa«; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih
samoupravah: Občina in pokrajina: 4. »Občinsko ozemlje in vas«; 21.00 Postna predavanja: 2. Dr. I. Prešeren: »Pravičnost — varuhinja dobrin in človečanskih pravic«; 22.00 Ilustrirano predavanje: Zgodbe o pomorskih nesrečah: 3. »Brodolomci San Tome j a«.
Petek, 28. februarja, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — življenja in usode: »Maria Schell«; 19.15 Znanost in tehnika: »Napredek v ogrevanju stanovanj«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija — Pekel. 6. oddaja. 4. Spev. (dr. A. Gradnik - dr. J. Jež).
Sobota, 1. marca, ob: 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in — Predavanje: »Največji gozd v Zahodni Evropi«; 16.00 Radijska univerza: Kako so živeli stari Grki: 4. »Popoldansko življenje v grškem mestu«; 18.00 Oddaja za .najmlajše: A. Curk: »Grofica beračica«, 1. del. Igrajo člani RO; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 Dramatizirana zgodba: J. Veme-D. Pertot: Matija Sandorf, tržaški upornik: 5. in zadnji del: »Roka pravice«. Igrajo člani RO.
UPRSS/ltl],I/\ li ODGOVORI
Vprašanje št. 431: Sem gostilničar. Pomotoma sem napolnil pletenico (flaškon) za črno vino z belim in sedaj ima vino neko rožnato barvo. Kaj naj naredim, da vino zopet postane belo? Pletenica drži 55 litrov.
Odgovor: Kako ste mogli napolniti pletenico, ne da bi jo prej oprali? Pletenice moramo taikoj oprati, brž ko jih izpraznimo, ker drugače borno razmnožili cik ali kisovo bakterijo in vina se bodo začela kisati. Vino z rožnato barvo lahko spremenite v črno, če mu dodate primerno količino vinske barve — enocianine (v vašem primeru % litra) ali' pa ga zopet spremenite v belo s primernim razbarvi-lom, kot je navadno aktiven pepel žganih kosti. V vašem primeru potrebujete približno 100-150 gramov razbarvila, katerega najprej premešate z nekaj litri vina, zlijete v pletenico in .nato dobro premešate. Ce to napravite zvečer, lahko drugo jutro vino precedite skozi platneno vrečo. Lahko pa tudi počakate okoli 5 dni, da se prah poleže na dno in tedaj izvlečete vino iz pletenice s serpentinsko natego (iz plastike ali stekla). Pazile, da natega nc pride do dna pletenice, ker bi v tem primeru vino zopet zblodili.
Vprašanje št. 432: Na trtah ob hiši so .neke stenice, ki se ne premikajo. Kaj je to in kako bi jih odpravil? Sežgal sem žveplo, žveplal in škropil z modro galico, a ni nič pomagalo.
Odgovor: To so kaparji, proti katerim učinkujeta paramag in tudi raztopina tiobara. V 1 litru vode raztopimo po 3 dkg paramaga ali 8 dkg tiobara. Drevesa poškropimo ali odrgnemo s cunjo, katero smo prej namočili v škropivu. Zmočiti pa moramo vso trto, da tako uničimo vso zalego, ki bi se drugače zopet razmnožila in trto tako ošibila, da bi usahnila.
ZENSKI KOTIČEK
KAKŠNO BARVO BOMO IZBRALE?
Barva obleke .ne sme biti nikoli slučajno izbrana. Pri nakupu je treba upoštevati, da so dnevne barve močne in goste in zato poživljajo osebo. Za svečane večere pa so priporočljive tiste barve, ki dobe šele v luči svoj pravi odsev. Tista, ki ima malo oblek, naj izbira blago s solidnimi barvami. Kričeče niso primerne za starejše ženske, ker preveč podčrtujejo leta. Žive obleke si lahko privoščijo le tiste, ki imajo na razpolago mnogo oblek.
Rdeča je najkrepkejša med vsemi; vpliva blagodejno na lastno razpoloženje in na okolico. Ta barva je zelo primerna za večerne obleke in za koktejle, ker dobi šele takrat svoj pravi izraz. Kombiniramo pa jo lahko samo z isto barvo različnega blaga. Šifon gre skupaj z duchesse, svileni jersey pa z žametom. Visokim postavam ne pristoja živordeča barva; bolje se jim poda barva vina. Rjava je zelo elegantna, a treba je paziti, da ne postane dolgočasna. Najnovejša kombinacija je s črno barvo; še vedno moderen pa je kroj iz beige barve. Zelena je barva mladosti, upanja in miru. Smaragdna je zelo lepa in primerna za mlada dekleta, ki gredo na ples. Najbolj umestno zeleno blago za mladino sta organdi in šifon, za starejši rod pa krep in čipkasta tkanina. Zelena barva je zelo priporočljiva rdečelaskam. Olivnozelena pristoji le izredno lepim ženskam. Temnozelena (kot smreka) je barva za športne komplete ali za preproste volnene obleke, ki gredo skupaj z vsemi odtenki zelene barve. Svetlo-zeleno je pa možno kombinirati samo z nežnimi barvami. Rumena barva je zelo živahna ter vesela in zato priljubljena zlasti otrokom in mladini. Rumena kot narcisa je primerna za rjavo- in rdečelaske. Pri koktejlih jo kombiniramo z rjavo barvo. Modra je tudi lepa in mladostna. Cesto jo kombiniramo s črno barvo. Časih pa je le preveč otožna, posebno še, ako je zelo temna. Dobro je, da jo poživimo z našitki bele, svetlorožnate ali rumenkaste barve. Zenska z bledo poltjo naj se izogiblje živomodre barve, ker jih še bolj obledi. Sinjemodra pa se prav lepo poda plavolaskam. Siva je primerna r.a »zelo mlade« ali »večno mladostne« pri flanelastih oblekah. Sivo kombiniramo z naslednjimi barvami: s črno, temnosivo in belo. Pregled zaključujemo s črno barvo, ki je še zelo priljubljena, saj je elegantna in naredi postavo dostojanstveno. Pristoji skoraj vsakemu. Edino za previtke in zelo visoke ženske je manj primerna. Močno bledim obrazom podeljuje mrtvaški izraz. Vsaka ženska bi morala imeti v garderobi vsaj eno črno obleko.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477
Starec se je trudno dvignil	in	je kol	nebogljen šolarček	za-
maknjeno gledal deklici v obraz.
»Sedaj pa, Ivanka,« se je spel oglasil Lynne, »ini dovolile, da Vam predstavim Vašega strica, pokojnega Jožeta Braya, ki je umrl na Kitajskem in je sipet oživel v Angliji.«
XVIII.
Ivanka je z razprtimi očmi in zaprtimi ustnicami strmela v dobrohotni obraz debelušnika.
»Toda, Clifford, saj si popolnoma brez srca,« je vzkliknil starec in otresal podbradek. »Raje brez srca kol brez glave, kakor ti, ljubi moj pantalonovič!«
Stari je pomežiknil dekletu:	»Vidite...	slišite... kakšen je...«
»Dovoilj, usedi se in molči,«	je	ukazal	Lynne. »Šestkrat si	mi
že .povedal! Torej, draga Ivanka, la je res prisilni Joe Bray, lastnik ogromnih podjetij Vun-Nan. Če sle naročili žalno obleko za svojim stricem, kar prekličite naročilo...«
»Morale vedeti, gospodična Ivana,« se je spel vlakni! vmes stari.
»Nič! Tiho bodi. Si že dovolj klepetal! Torej, da veste, gospodična Ivana, ta ima malo zasukane možgane. Od jutra do večera ne počne nič in zida gradove v oblake. Ena njegovih trmastih idej je, da se morati] poročiti s kakšno njegovo’ sorodnieo. Zato- se je tudi proglasil za mrtvega. Zdravnik je izdal celo uradno potrdilo
o pokopu. Povej po' pravici, Joe, koliko viskijev s'i plačal tistemu tvojemu šušmarskemu zdravniku v Kantoinu?«
»Ni res,« je vreščal Joe. »Bilo je tako...« »)Ko mi je iztrgal obljubo,« je nemoteno nadaljeval Lynne, »se je ta nesramni možak s tistim mazačem vred vkrcal na prvi parnik v Kantonu in dal nalog, naj, brž ko bo stopil na angleška tla, brzojavno sporočijo njegovo1 smrt komur treba.«
Stari Joe je vmes nekajkrat pritrdilno prikimal.
»Ej, dragi moj, če bi ne bil storil tako', bi se li ne bil odločil za ženitev... tem manj s kako mojo sorodnico. Ti niinaš srca, Cliff, kolikokrat ti bom moral še povedati. Moja želja je zate toliko, kakor če kihne kdo za oglom... te že poznan*. Če bi ne mislil, da, seini umrl, bi ne naredil nič zame! Da ti po pravici	povem, računal sem,
da	pridem pravočasne k tvoji poroki	in da	vas bom	vse skupaj
]) rešene til.«
»Prava smola si, Joe,« se je navidezno' jezil Clifford. Obrnil se je k Ivanki, ki se je smejala temu besednemu dvoboju, in je pristavil: »Sicer sem si pa mislil, ko nisem v kitajskih listih ničesar bral o njegovi smrti. Tu v Angliji je or; sim n o Joe Bray, toda v Kini, lam je ta starina vse nekaj drugega. Ko' sem še povrhu bral v Cliina fleraldu. da je najel kabino na parniku Kara Maru...«
»Pod imenom Miller, seveda!« je sipet pripomnil	Bray.
»Kaj nas briga tvoje ime... sicer	pa je	bilo na	vseli tvojih
kovčkih očitno napisano.«
( Dal je)