Ivan  N. Resmau : Očitanje.
101
po cestah prižganih nekaj lučij, a to prevratno novotarstvo se je odpravilo, ko je minil najhujši strah.
Leta 1829. so dobro osnovane razbojniške tolpe menda zadnjikrat strašile po Dolenjskem. Vsaj listine ne pripovedujejo pozneje nič več o njih. Toda spomin na te neprijetne čase živi še mej ljudstvom. Vrh gorjanskega klanca kažejo še staro podrtino, »Rauberkommando« imenovano, kjer je prežala straža na razbojnike, pa tudi na tihotapce, ki so s Hrvaškega tihotapili tobak tod skozi. Nad vrati kostanjeviškega samostana in na vratih gospodarskega poslopja v Gracarjevem turnu pri Šentjerneju je zabeležen ta spomin celo s podobama. V Kostanjevici spominja podoba na dogodek iz leta 1726., ko so, kakor pravi nadpis, samostan napadli Vlahi, to je Uskoki; kedaj pa se je vršil napad na Gracarjev turen, mi ni znano.
Zanimiv odlomek iz razbojniškega življenja tega časa je tudi neki zapisnik o zaslišanju razbojnika, ki so ga vjeli v Gorjancih leta 1828.
(Konec prihodnjič )
d^SP^.
Očitanje.
%
o grem  to jutro skozi  vas, Kakor sem hodil prejšnji  čas, Ponudi šopek mi cvetic Mladenka zardelih lic.
Na slamnik moj  nmeri ga, Iztakne iglo z nedrija, Za trak na slamnik  ga pripne, Oči  pa črne vame  vpre:
»Da zdaj ne greš več skozi  vas Po gladki cesti mimo nas, Zakaj pri mlinu ti je hod  — Ej,  to vedo že marsikod!«

Ivan N. Resman.
Zvonovi!
Zi^vonovi,  ste se spremenili? Lepo ste peli  svoje dni, Srce k molitvi ste budili  — Zdaj  žal spomin  vaš glas budi!
Zvonjenje ni se spremenilo, Zvonovi  še lepo pojo  — Srce je vero v svet zgubilo: Sveta- izkusilo je zlo !
Ivan N. Resman.