_... . Deutsch - slovemsches Taschen-Wörterbuch für Von ^ntou 7aützÄe, Professor an der k. k. Oberrealschule zu Klagenfurt. Zweite, umgcarbeitete und vermehrte Auflage. Klagenfurt 1867. Im Verlage von E. Liegel's Buchhandlung. Druck voll Zos. Blasnik in Laibach. Vorwort. Vielseitige Aufforderung und stete Nachfrage nach einem Handsamen, den Wortreichtum unserer Sprache in gedrängter Uebersicht umfassenden Wörterbuches sind vor allem die Veranlassung, warum ich mein deutsch-slovenisches Taschen-Wörterbuch vollständig umgearbeitet und allseitig bereichert, in zweiter Auflage der Oeffentlichkeil übergebe. Ich hoffe, dasselbe wird in seiner neuen Form sowohl der studierenden Jugend, wie auch dem Priester- und Be¬ amtenstande in ihrem Wirkungskreise als Nachschlagebuch vollkommen ausreichende Dienste leisten. Vorliegender Bearbeitung legte ich 8umavsky's reich¬ haltiges deutsch-böhmisches Taschenwörterbuch von I. Rank zu Grunde; unter den benützten Hilfsmitteln muß ich aber vor allem unser umfangreiches, von M. Cigale bearbeite¬ tes deutsch-slovenisches Wörterbuch anführen, das ich we¬ gen seiner reichen Phraseologie hiemit jedermann empfehle. Damit jedoch bei dem reichen innern Gehalte der äußere Umfang des Werkes nicht zu sehr anwachsc, mußten meh- rere Abkürzungen in Anwendung gebracht werden; die Erklärung derselben findet sich dem Werke am Schluffe bei- gegeben. Schließlich spreche ich meinen herzlichsten Dank allen jenen k. 1. Herren aus, die das Erscheinen vorliegenden Wörterbuches durch gefällige Mittheilung minder bekannter Wörter und Redensarten freundschaftlichst gefördert haben. Klagenfurt im Juli 1866. A. A, s, von - bis z, od konca do kraja; a, po; -s. a! d»-te! te¬ te! de-te!; weder s noch b, »e bev ne mev. Aal, »«.jegulj», ogor, ugor; «trrn. jeguljio»; - -a. jegulji; -artig jeguljast, ogorast; -bastard, M. piskür, piškur, Kačur; -bere, /l rudevo grördjlve, kresno grö/djibe, ribon; -sang, in. jisLnlja lov -fänger, »«. jeguljar; -kirsche, eemb, nimb, cremsa, sromsa, bremen; -ranpe, /! menek, menik, menic, Aar, »i. orel, postopno; dr,n. orlic, orlieek; --a. orlov; -weihe, /l kanj», kanjuk. Alls, n. merka, «nerkovin», Mer¬ cin», merlin», mortvasbina, nckeli- lin»; (Geschwulst) tur, tvor, bir, ule(-esa); -stiege, /l merkvjodll» muk», merkojednioa; -fressend, ». merkojeden, morkonerten; -freffer, m. merkojed, merkojedeo, merk»r; -gierig, a. merkobeljen, merkoven; -haft, -ig, a. mersji, gnjusen, tu- ruv, virov; -kafer, m. govnjab, mersnik. Ab , ad. boli, dol; auf und -, sem p» tje, sem ter tje; (in Zftnsetz.) 06-, 8-, U-; Hut -, oäkrij se! Abastcr, M. Prelog;-n, v«. odorati (orjem), odarjati; dooratist-dodrjati. Abaltern, v. », Stareti, Stareti se, sturibiti: ostareti, postarati se, osturibiti; abgealtert, ostarel, sturiben, starikav. Deutsch-siov. Taschenwörterbuch. Abänder-Iich, a. premenljiv, spre¬ menljiv, prenaredljiv; (gram.) pre¬ giben , pregibljiv, uklonljiv; ^keit, /! premenljivost; pregibnost w.; -n, v. a. premenlti, spremeniti, pre- narediti. preongäviti, presukuti (sunem) st- preminjuti, spreminjati, prenarejuti. preongavljati; (gram.) sklstnjuti, pregibati(bljem); -UNg, /°. menjav», preminjuv», spremi¬ njav», spremlnjatev, prenaredb», sprememb»; (gram.) sklanjatev, sklanjanje, ^Isart, /°. sklanja, sklanjava, sklombu; ^smnster, n. sklanjalo. Abarbeiten, v. «. posiuniti. vd- sldniti st- posluževati «c.; stch -, prevrediti se, pretegniti se, pre¬ gnati se (benem), izdelati se x>/'. Abart, odrodek, ivrodek, iene- rodek; (Spielart) rverrek, ievor- bek, spreverbek. «pacek; -en, rr. n. odroditi se, ieneroditi se, sprevre¬ či se (verbem)p/'.; -ig, a. odroden, iüneroden. Abbalgen, v. a. odreti (derem), ie Kobe djuti (dem) st- odirati, irr Kobe devuti; stch-, r>. r. ukvariti se ch ukvdrjati se, utepati se (»m N. pljem). fobriti. Abbarbieren, v. «. briti (brijem): Abbau, »«. kop /l; eusip; -en, v. «. (im Bergbau), easuti (sujem) st- nasipati (pijem). Abbeißen, v. «. odgrizniti, ugriz¬ niti, odgriuti, x/l; stch -, klati se (koljem) st- sklati se. Abberuf-en, v. a. naeaj poklieati 1 Adbestellen (Klicem), vpoklicati, oponvsti (^ro¬ vom) -I- oponivati; (Geld) prekli¬ cati, ranveljdviti j preklicovati, razveljavljati; -ung, /l vpoklic, oponiv, opvnov Abbestell-en, v. a. «poreci (re¬ čeni), preklicati (klicem), odpo- vedsti (vem) -h- oporekati, pre- klioovati; -ung, /l oporeka, od- poved /l preklic. Abbetteln, v. a. inmoleduvati, izprositi, priprositi Abbild, n. obran, povbranek, slika, posnetek; -en, «.«.obraniti: po- vbraniti, posneti (snamem) -j- po- vbranati, posnemati; -ung, (. po¬ doba ( kip. Abbinden, v. a. prevezati (ve¬ nem). podvenati -j- prevezovati, xodvenovati. sodxrinljej. Abbiss, »i. uxrinljej , uxrinek, Abbitt-e, /l prošnja na vdpusca- njo od. na namero; -en, «. a. prositi na odpuščanje, prositi na namero. Abblättern , v. a. smukati, muliti, Mliniti: osmukati, omuliti, omüniti; sich - «- «- ««uti se (spem), obleteti osipati se spijem), obletavati. Abbliihcn, v. a. ocvesti (cvetom), ocveteti -s-ocvitati, vcvetati, ovve- tevati. Abbrand, »i. UPÜI, uxorelsöin»; -ler, pvxorelec; HINZ' poxorel- ka; ^igabe, (. poxorelscina. Abbrcchcn, v«, lomiti, kerbati, krušiti: odlomiti, ukerbniti, od- kerbniti, ukrekniti, odbrusiti; 2 Abbüß (pflücken) terxati : uterxati; (Zweig) odcesniti, uöekniti x/l; (rundher- UNt) odlomiti f oblämljati; (Rede) umolkniti, premolkniti, preterxati, : (am Lohne) uterZati, prider- nati (im) x/l; (Flachs) vtreti (ta¬ rčni, terem) Z- otirati. Nbbrennen, «. «. opaliti, osmv- diti, onxsti (nxem) Z- »smojati, onixsti; - v. ». poxoreti, nxvroti poxärjati, po^orevsti. Abbreviatur, /l kratica, skraj- sek. vkrajsek. Abbringen, v. a. odverniti-s-od- vracsti; (einen Feiertag) väpräviti, odstraniti -j- odpravljati. Abbröckeln, «. «. oddrobiti, od- merviti^/l; - « ».drobiti so, mer- viti so. Abbruch, m. ulom, ulomek, od¬ lom, odlomek; (am Essen) priter- nek, straden, straj»;-leiden, uter- peti Z- uterpevsti; stradati stra- dovati; sich - thun, priterxati si -s- priterxovati si; postiti se. Abbrüchig, a- kerkek, lomen, lomljiv, drobljiv; -leit, /l Kerb- Küst, Kerbkots, drobljivost. Abbrühen, v.a. pariti: opariti -s- vparjati. AbbLgelU, «. «- likati, xlilditi, tiblsti: polikati, poxlüditi. Abbürsten, « «. seetsti, svetiti, kortäciti: osöetati, okertüöiti. Abbuß-e,/'. pokora; (Schad.) in- xuba; - leisten, pokoriti se: spo¬ koriti se; -mittel, ». pokorilo. Abbüß-en, «.».pokoro storiti Z- Abc 3 Abcnd pokoro delati; pokoriti se: spo¬ koriti se Krekov); -ung, /l po¬ koro, pokoritev. Abc, n. abeeed»; arbuka; (eiril.) cirilica, (glagol.) glagolica; --a. abecedni; -buch, n. abecednik; -schüler, nr. »beeedev; -täfel, /l abecödniea. Abdach-en, v. n. viseti, nagibati so (bljem), nagnjen biti (sem); -ig, a. nagnjen, sklonjen, polo¬ žen ; -ung, /l sklonjenost, nagnje- nost, polornost. Abbämmen, u. n. jeziti, graditi: rajeriti, ragradit!. pregraditi -j- rajerovati, ragrajati. Abdamps-en, v. n. irklapeti, ir- xukteti-j- irklapljati, irpnktevati; -keffel, m. klapivni Kotei. klaxivnik. AbbllNk-en, u. «. odstaviti, poslo¬ viti, ob slurbo djati (dem) ) vd- stävljati, ob slurbo dövati; - u. n. slurbo pustiti, odreci se (reöem) slurbe, odpovedati se (vem) slurbi -p slorbo pusvati, odrekovati se, odpovedovati se; -UNg, /l od- stava, poslovitev, slovo (-veso); —sschein, m. poslovilo. AbdeÜ-en, v. n. odkriti (krijem), vdgerniti s odkrivati, odgrinjati; den Tisch-, r mire spraviti -j- sprav¬ ljati; -er, in. konjedör. konjedo- reo, merktir. Abdicnen, v.«. odslüriti, poslü- riti-j-odslurevati rc.; (seine Zeit) dosluriti p/l Abdorren, v. n. sabniti, selrniti, susiti se, sukleti, veneti : usekniti, posušiti se, preveoiti -j- usikati; abgedorrt, osukel; -er Baum, su- KLI /., süklioa. fposusiti. Abdörren, v. a. susiti: osusiti, Abdreschcn, v. a, »mlatiti, domlä- titi, mlat končati p/i Abdringcn, o. a. po sili vreti (vra- mem, vremem) -j-jemati (jemljem). Abdruck, m.tisek, natisek; (Exem¬ plar) irtis, irtisek; -en, v. a. na¬ tisniti -j-natiskovati; (ein Gewehr) spröriti p/l Abdrücken, u. a. odtisniti, odtis- kovati; (Gewehr) xrvriti: spröriti. Abeggen, v. a. vlaviti, branati: ravläeiti, rabränati, povlaciti. Abend, »n. veöer; (West) rakod, rapäd; am-, rveeer; gegen-, xod veeer, drevi; gestern-, sinoöi, sno- öi; heute-, nieüj, noeöj; -werden, v.n.mraeiti se, veeeriti se, temneti; zu-essen, vovdrjati; - a. veeerni; rakodni, rapadni; -brot, n. mali¬ ca, mala jurina; -dämmerung, /. mrak, somrdk, pomrak; -essen, n. večerja; povoeerek; -falter, IN. vesa; -gebet, n. večerna molitev; -gelallte, n. ängoljsko vesvenje; -land, n. rakod, rapad; rakodne dorele pt.; -länder, «i. prebivsvso rakodnik derel; -ländisch, a. ra- kodni, rapadni. Abend-lich, a. večeren, rveveren; -lüft, /lveeerna od. rasolnöna sapa; veeerni klad; -mahl, n. veeerj»; (Kommunion) obkajilo, sveto vb- kajilo; -Pfauenauge, m. veeerni pav- lineek; -rotb, n veeerni rar, ve- Abenteurer öerno rumenilo; -S, a^. rveöör; heute-(künst.) drovi, (gegenw.) ni- ooj, nocöj; gestern-, sinoči, snoei; vorgestern-, prodsinocoim; -sich ver¬ späten, ranvöiti 80 />/.; -fegen, »r.vo- öörniblaxoslov;-sonne,/.rakajajoee solneo, solnoo V ratonu; -standcheu, «. podoknica; -Völker, xrebivavci rakodnik derel; -wärts, a-t. proti rakodu, proti rapadu; -wind, M. rakodnik, krivec; -zirkel, M. ve- čorna pomonija. Abenteuer, rt. čudnadoZodba, öu- den doxodek; -er, M. sroövlovec, skitäö, skitaveo, klativiter; -lich, aek. čudovit, čudovite», prečuden, čudapoln; strskoben, strakoten; —keit, /. čudovitost; strakoba. Aber, e.ali, al, pole, ampak, p», toda, vendar; ad. ropot, svpet, spot; -glaube, »n. prarna vorn, babja vorn, dabjovorstvo, vrar»; -gläubig, «. praznoveren, babjovoren, vra¬ ten; ^:er Mensch, prarnovereo, babjeverec; -mal, -Mals, «ck. ro- xet, sopot, spot, v novo, vnovič, druZoč, V druxo; -malig, a. ropo- ten, druxoöen, ponovljen; -Witz, »t. übota, nespamet /. -witzig, a. übo- ten, oosxämeten, avsast. Wessen, v. a. (d. Essen vollenden) odjosti (jsm), odkösiti, snesti (snom) p/) (Kerufr.) robati (bijem): »robati; (morgens) odkvsilčati, vd- rajterkvvati />/; (mittags) odjüri- nati, odkositi p/; (nachmittags) od- maliöati, vdmälrinati x/l; (abends) vdveöörjati x/l 4 Abfaulen Abfahr-en, v. ». odpeljati so (po¬ ljem), oditi (idem), odpraviti so -st odpoljovati so, odkajati, odpravljati so; (sterben) umreti (mrom, mor¬ jem)/,/,; (entwischen) pocediti jo. pobrati so (borom), »pikati jo (v.Schisse) odriniti, odplavati, ocl- jäörati, odmakniti so -j- odrivati, odmikati so; -t, /, «dvornja, od¬ kod, odkodoja. Abfall, »r. vdpäd, odpadek, od- padljej, rameöek; (vom Glauben) odstop, odstopek; (Abdachung) pro- väl; (d. Blätter) osip, listopäd; (V, Früchten) xädaneo, padanek; (b. Schneidern) odrorek, odstrirek; (b. Schmieden) opilek, piljovina; (v. Wachs) vöseovina; (v. Mehl) radnjamoka. rädnjovina; in - brin^ gen, irbrisati (brisom) -f- irbriso— vati; -en, v. n, odpasti (padom) -f- odpadati; (v. Laube) osuti so (sp- em) , obloteti-I-osipati so(xljom), vblotevati; (v. Früchten) oöpniti, pasti (padem) -st copati, padati; (v. Glauben) odstopiti, irnoveriti so-stodstopati, irnoverjovati so. Abfällig, a. odpsdljiv, osipljiv; (geneigt) »axnjon; -er, m. odpad¬ nik, odmetllik; -e, /. odpildnica, odmotnic». Abfangen, v. er. poloviti, povjoti (vjamom)-st palavljati, povjemati. Absass-en, v. «. sostsiviti, rioriti, spisati (spisom)-stsestavljati, rla- xati, spisovati; -ung, / sestav», «pisav». s^- odxnjivati. Absaulen, v. ». odznjiti (znjijem) Wegen 5 Abfegen, v. a. omesti (metom)-f- «metati. Abfeit-en, v.a. piliti: opiliti; (weg-)! -odpiliti; -icht, n. pilsevina, pilsaU /l Abfrrtig-en, I>. a. vUprLviti, po- slati (slsem) -f- oUpravlssti, posi- t,»ti; (zurückweiseni r»verniti-s-r»- vräoati; -UNg, (°, aäprava, paöilsa- tev; (milit.) rloversitev; (gerichtl) oUpravek. sstrelsati. Abfeucrn, v.a. strekiti, sproiiti-s- Abfiltrieren. r>. a. preoeUiti, pre¬ čistiti f preoejati, piweiseersti. Abfind-en sich, v. r. pogoäiti so, «logororiti se-s-pogäjati se, clogo- värjati se; -ung,/lpogaaba, dogovor. Abfließcn, V. n. vtoei se (teeem), p«tooi-f-otök»ti so, otäkati so, po- ltekaii. stok, pretök. Abfluss, »».odtok; -kanal, m.vodo- Abfordern, V. a. tirsati, iskati (is- «om): irtirsati. Abfragen, p. a. prdsati, barati: vpräsali, poprasati -f- poprasevati. Abfrcssen, v. a. muliti, robati (blsem), glodati (am u. glojom), sesti (jein): obsesti, oglodati, porobati. Abfricren, v. n. porebsti, pre- robsti -f- porebati, prerobati, pre- rebovati; abgefroren, orobel, pre- rebel. premeri, premert. Abfuhr, /°. odvornja, odprav»; (Uebergabe) odrajtovilo, irrooilo. Absühr-en, v.)a. orlpelsati (Isem) odvesti (vedem) -f- vdpelsevati, vdvar»ti;(Geld)»drajtati, irrveiti-s- vdrsstovati, irroeevati; (larieren> gnati (renem), meeiti; -end, a. Abgchcn meeiven, eistiren; -ungsmittel, o. mevilo, eistilo. f-s- napasorati. Abfükteru, v.a. nakermiti, napasti Abgllb-e, /l preUasa, värlajs, irro- öitev, vroeitev; (Steuern) äavek, öavsina, vrlrastovilo, veea, Karen /!; (v. Wein) lokno ; -Sort, m. «ä6a- salisee, preässalisee; -Spost, ock- clasn» post». Abgang, »!. «öbäck, orllioNnja, oilill; (d. Ware) xroilasa, rarpvoa- va; (Mangel) rmanssk, pomäns- kanse. neckvstatek; (Ealo) llparlek, ugorek; in - bringen, «Ubiti (bisem) -f- orlbisati; bei-, keUarni... Abgängig, a. pomansklsiv, mansk- Isiv, nepopvlen; -keit, /l pomansk- ljivost. föevalo. Abgangszeugnis, er väkoUno spri- Abgärben, v. o. st, ositi: ustrašiti. Abgaunern, v. a. opebLriti, voi- gäniti veiganorati, Abgeb-en, v. a. preäati, oUUati, irroeiti preöUsati, irroöerati; Zeugnis-, pridati, prieevati; sich- v.peöati so, obirati se, vävärsatl se, otepati se (Isem); -er, m. oU- Uasnik. preUasavee. Abgebrannt, a. pogorLI; (v. d. Sonne) ogvrel, ragorel; -er, m. pogorele«. Abgebrochen, a. brerrvereo. Abgedreht, a. rvit, rvitoröp, pre- snkan. Abgchen, v. a. ablwcliti. oblariti, omesti, prokaUiti -f- obkäjati, ome¬ tati; - v n. oUiti (iUem), oäriniti, spraviti se -f- väkäsati , spravlsati Abgelebt se; vom rechte» Wege-, zabloditi, savoriti, saiti (idem) p/l; mit dem Tode-, umreti p/l; (fehlen) Milnj- kati: rmanjkati, primanjkati -j- primanjkovati; (v. Waren) i^pod rok iti (Zrem), rarpočavati se. Abgelebt, a.sbujsan.rdelan.motor. Abgelegen, «. odročen, odločen, vdloZsl, stranski, oddaljen, samoten, vtisen; «c.; (Staub) omesti (motem) -j- omotati ; sich- , u. »°, stran «berniti so -j- obračati so; -icht, n. prak, smet /l. smetjo. Ab!laub-en, v. a. vbosti (berem) -s- »bivati; -sel, rt. otrcbek, pobi¬ rala, pobirsk. Abklopfen, u. a. oiepsti/l pote¬ pati; (weg-) odbiti (bijo>u), »d- trdpiti p odbijati. Abkochen, v. a. klikati, variti: ska¬ kati, pokukati, rvariti; (vollenden) dakükati, »klikati p/l AbkvMM-en, v. ri. oditi (idem), od¬ riniti p odkajati; (außer Gebrauch-) oekati, opustiti se, v nemar pustiti 8e p »okovati. apusoati se, poro¬ mati; ich kann nicht-, ne utexnem; -en, ri. dogovor, pvxodba, sprav»; -ling, r». potomek, pntemek, ra- rodnik. Abkratzen, v. a. sterxati. der- rati, parxati : osterxati, oderrati. AblÜhlcN, v. a. Kiaditi: okladiti, 8kladiti; sich-, v.r. kladitise: okla- diti so, sllladiti sep oblajati se. NbkUIlst, /l rod, pleme (x. pleme¬ na). kolono, odröd. Ablürz-en, v. a. kras sati, kratiti, kerviti: okrajšati,prikrajšati,skraj- «ati. »kratiti, skerviti p »krajse- vati. okraöevati, skervevati; -ung, /. krajšava, okrajšava, prikrajšava, okrajsba; (d. Abgekürzte) skrajsek, 8 Ablauf vkrajsek; -ungszeicheu, n krativa, kratovios, krajsilo. Ablad-en, v. n, skladati, rsrkld- dati; rarbasati (basom), rdeti p rarbasovati, rdevati; (v. Saumthie- reus raztovoriti -j- rar.tovärjati ; (v. Rücken) rarpertiti, rdeti -j- rar- pertati, rdevati; -UNgsort, » skla- disvo. Ablagrr-N, v. a. nanositi, napla¬ viti P nanašati, naplavljati; -ung, /l naplavina, naplavek. nanosiva. Ablaß, »i. odpust, vdpusvanje. odpusvenje. prir.anasba; (kirchl.) od¬ pustek; ohne-, venomer, nopre- nokoma, neproterxom» ; --a. od¬ pustni; -en, v. a. odpustiti, prira- nesti p odpusvati, priranasati; (um Preise) odjenjati. prijenjati p nd- jenjovati rc.; (Wasser) spustiti p spüsvati; (v. Bösen) pustiti, opu¬ stiti p pusvati ic.; von der Klage-, odstopiti od torbo p/l; -gelt», n. od¬ pustoma; -jaht, n. sveto leto; -ungsbeschluss,popustili sklop. AblaliV, m. ablativ, jomavnik, se¬ sti sklon (v latinsvini). Abluucrn, v.«. prerati (iml, streči (strerem). ralerovati; (einem et¬ was) ir,par.iti,ovedeti (vem) -j- irpa- rovati. Ablauf, m. stok, odtok, stoöäj ; (d. Zeitschrift) pretek, rversetek, koneo; nach - eines Jahres, k» leto doteve : -en, v. n. otevi. (tevem). odtevi, steei se -j- otekati, »tliksti so; tv. d. Zeit) potevi. doteoi, pretoöi, miniti, rversiti se -j-potekati, r.versovati se Ablüngiicn 9 Ablös rc.;(v. d.Uhr) uteei se -j-otekati so; -v.«. t. Vorrang- prestreei (stre¬ lom). prel-iteti, v prestroge priti (pridem) -j- prestregati. Ablangncn I. Ablcngncn. Ableben, u.». umreti (em u. Mör¬ dern). ramreti. doäiveti Z- umirati; - ». smert /l. umretje. ramretje. Ablcüen, v «. lirati (lirem): ob- Ii/.»iti, vbol/.niti -j- oblirovati. Ableeicn, u o. pl aniti, skisati : irprärniti, sprärniti irprarnovati. Ablegat, rn. poslane«, sei. Ablcg-en, o. a. odloriti. /.loriti-j- odlägati; (Kleiber) sleei (slveem) -h slačiti; (Schuhe) svrut! (--.ujem) -j- sezuvati ; Len Eid-, priseei (se- rem), r-.apriseöi -(- prisegati; die Beichte-, spovedati se (vom), izpo¬ vedati so spovedati se (am) , ir- pove-iati se. spovedovati so; ein Zeugnis-, priöati, privevati, irpri- oevati: irpriöati; eine Rechnnng-, obraoüniti, obräjtati -j- vbraeuno- vari, obrajtovati; (eine Gewohnheit) pustiti, »pustiti Z- opüseati; (absen- ken) grubati, grebenieiti: pogrübati, pogrebeniöiti; (verwerfen) ravreei (> eurem, vergel), --.ometati (me- oem) -j- nametati, rametovsti; -er, -n. rameeek; (im Weinb.) grebenje», grvbeniea. Ablchn-en, v. a. /avrevi (verrem), «vreöi, iapodbiti (bijem) -h aame- tati, aametovati, overgavati. i--.p»d- biiati; -NNg, /) savorrba. overrba. Ableit-en, v.vd-verniti, odvesti (vedem), odvoditi, odkloniti, od- vrätiti -j- odvräeati. odvracevati, odväjati, odklanjati; (Wasser) kam druxam napeljati (peljem), rarpe- Ijsti -j- napeljevati >c.: (in L. Gram.) irpoljati irpeljevati : -er, »n. vod, vodnik, vodilo ; -NNg, /.. vdvöd. od- vndba; odvraeilo, rarpeljava; (ind. Gram.) i/.peljava. Ablenkcu s. Ablcitcn. Ablernen, v. ». jemandem etwas-, priuviti so öemu od kaxa x/j Ablescil, I> a. obrati (derem), ob- terAati-f-vbirati.nbterxvvati; (Stei¬ ne, Raupen) trebiti: »trebiti, pretre- biti. AbleugN-eil, v. n. tajiti : utajiti, ra- tajiti j utajevati; -NNg, /i utaja, utajitev. Abliescr-N, IV», irroöiti, preraöiti, oddali, predati )- jrrüeati, irroee- vati, oddajati w; -NNg, irrvöitev, ie.rvoka, irrueilo, oddaja, predaj». Ablicgen, VN (v. Obst) medit! s-. meöiti se, meböati se, Goditi so: --.mediti se, omebeati se, ulerati se (lm); -d, (.abgelegen. AblistcN, v-a. opehariti, preväriti. ukdniti x/l (irmamiti x/l Abloekcil, V. a. irvakiti, rvdbili, Ablöschen, v. a. poxasiti, UGLsiti. popibniti -h poxasati, poGssovati, popibovati; (abwischen > brisati (bri¬ šem): --.brisati, obrisati - v.», ugas¬ niti, pvgasniti -j- ugašati, ugasovati, ugasnovati. Ablvs-bar, a. vdkupljiv,odkupen. vdver-Ijiv; -en, v. a osvoboditi, o- prostiti, odkupiti -j- sproščevati, Abmachcn 10 Abnchm odkupovati ; (d. Wache) namenili, premeniti -s- premenjati. premenje- vati; (einer den andern) erediti se. verstiti se; sich-. lööiti se, krotiti se, krüsiti se -j-odloöiti se, vdkrüsiti se; -ung, /) osvoboditev, oprosti¬ tev, rešitev, odküp; (milit.) menja, zamenja, namenjava, premenjava; -Ungs-, ». odkupni; -ungsprels. m. odkupnina, vdkupseins. Abmachen, v. a. pogoditi se, dogo¬ voriti se. zmeniti se -j- pogosti 80 rc.; (mit Feit) deliti: obeliti, zabeliti. Abmagcrn, v. 7i. pešati. küjsati, wedleti, kudeti, mersaveti, kumer- »eti: opešati, skujsati, omedleti, skudeti. omersaveti. skumerneti. Abmähen, V. «. kositi, kosevsti, seöi (seeem): pokositi, pvseei; abqcmähte Wiese, košenina. Abmahncn, u. a odsvetovati, od- verniti odsvetovati, odvräoati. Abmarsch, r». odkod, odkodnja, vdid ; -ieren, u ». oditi (idem), od¬ riniti. vzdigniti se, odpraviti se -s- odlivati, vzdigovati se, odprav¬ ljati se. Abmartcrn, v. «. wüeiti, moriti, terpineiti: zmueiti, zamoriti. Abmaitcn, v. a. truditi: utruditi; sich-, v.pokati, pešati, slabeti, gnati so (zenom) : »pokati se, ope¬ šati, oslabeti, ugnati se, izdelati se. Abmerkcn, v. a. spazili, zapasti (pasem) ^,/i; an deli Augcu -, na veek ubrali (berem). Abmcsscn, v. a. moriti: zmeriti, premeriti -s- premerjati. Abmildern, v. «. zlajsati, olajšati, pvlajsati ch- zlajsevati ic. AblNÜHcN, v. «. pokati: upekati, utruditi; sich-, v.r. utepati se (am u. pijem), vpirati se, vbadati se, pertiti se, truditi se: utruditi se. Abnagen, v. a. glodati (amu.glo- jolu), grüditi, guliti, grizti: oglo¬ dati, »guliti, ogrizli; (v. Mäusen, skerbljati: oskei bljati; (Abgenagtes) ogrizek, ogrizljej. Abnähcn, v.«, presiti (sijem), pre- sivati, obsivati Abnahme, /i snetje, odvzetje; (d. Kräfte) pesanje. pojema, pojemanje; (d. Mondes) staranje; (kleiner wer¬ den) manjšava, manjsatsv, manj¬ šanje. AbnehlN-en, v.«, sneti (snamem) snemati; vzeti (vzamem) s besa -j-jemati (jemljem) ; den Hut-, od¬ kriti so (krijem) -j- odkrivati se; den Eid-, v prisego vzeti -j-jemati ;(ein- schen) sprevidili, spoznati -s- spo¬ znavati; - v.n. manjšati se, giniti, keröiti se, kopneli, kopnevati: llmanjsati se. skereiti se; (v. Tage) kräjsati se. kvreiti se ic.; (».Kräften) pešati, slabeti, pojemati: opešati, oslabeti; (an Brauchbarkeit) zbo- gati se; (».Wasser) uteöi se(teeom), pasti (padem) -s- utekati se, padati; (v. Schmerze) odleoi (lezem) odje- njati -s- odlegati, vdlogovati; -e n d, a. pojemajo«, pesajöe, ; der -e Mond, stari meseo; -er, »t. pre- Abneigung 11 Abreiben jomnik. prejemave«. kupec ; nin, /l prejemnika, kupčinja. Abneigung, C- neprijaren C-, ro- pernost, sperre, nastor. Abnorm, «ei. nepravilen; -ität, /°. nepravilnost. Abnölhigen, v. «. po kili vreti (veamem), Lverpati Abniitzen, v. a «guliti, rii/.ati (li- čem) nxuljevati. rlirevuti; (Schu¬ he) sbudili x/i; (Kleiberl obnositi, rnusiti. rliruli (-ilirem); (abgenützt) obnosen, r.liaan, raguljen; shojen. AboilN-ement, rt. narnčba. nato¬ čilo. predplačilo, podpis; (Gelu) naročnina; -ent, r«. naročnik, pred- platnik; podpisnik; -ieren, r>. «. naročiti.naročiti se.podpisati se (pi- som)-j-naročevati se.podpisovati:c. Abori, »t. Stranišče, rakvtek, ra- kvtje. Abort-leren, v. o. ranositi. nedo- nesiti, spoviti (vijem), rnebiti se-j- spovijati; (v. Thicren) rvreči (rver- čem) -j- rvergovati; -US, »n. spo- vitje, splav; spovitek, spovilče. Abtzeitschen, v.«otepsti. nasvjgsti -(-otepati; (Früchte) klatiti, prek- Ijati: »klatiti, oprekljati. Abpfiiilkcn, ».«. tergati. brati (be¬ rem) : »tergati. vbtergati, obrati -j- obtergvvati, obirati. Abpitlen, v. a. opiti (pijem), «ro¬ bati (bljvm), oklevati (kljujem) -j- vpivati. Abprall, rn. odboj, odskok, odlet, ütlersk; -en, v. n. odskočiti, odle- teti, /.dersniti Abpriigeln, v.a. »tepsti, oseskati. »celitati, obrebati, opakati. nabun- kati -j- otepati, opab<»vLti. Abputzen, v. «. ččtliti. čistiti, snü- riti, trobiti: očečiti, očistiti, «snü- riti, «trebiti očiščevati, vtrebl)e- vati; (d. Kerze) «treniti, uterniti, usekniti -p- utrinjati, utrinjevati, vtriojati. usekovati. (rareveliti. Abgnalen, v. a. «voliti, mučitir Abgiiilticren, v.a. pobotati Abrasicren, v. -I. obriti (brijem) -j- odrivati. Abrathen, v. tt. odsvetovati -j- odsvetavati. vdxovaijati. Abräumen, v.», spraviti, pospra¬ viti -j- spravljati re. Abrcch-en, v. a. oxrübiti, rxra- biti -j- oxrabljevati; -ling, r». o- xrabek. Abrechu-en, u. a vbračuniti. pre- računiti. prestoviliti, prerajtati, ob— rajtari -j- obračunavati, prerajtovati rc.; -ung, /i obračun, obrajt, prera¬ čun, prerajt. prešteva. Abrcd-e, /i uxovor. irxovvr: lir - stellen, tajiti; irpodbiti (bijem), »govoriti, odreči (rečem) -j- irpod— bijati, ugovarjali, odrekovati: -en, v. a. odsvetovati, odgovoriti-j- vd- svetavati, odgovarjati, rargovar- jati; abgeredeter Mußen, po dogo¬ voru. Abreibcn, v.«, dergati, dergniti, derrati, stergati, guliti, meti (ma- nem): odergsti. ostergati, oguliti, rmeti -i- odergovati >e. Abrcüru 12 Abschaum AbrcifcN, v. »i. donoreti, doauriti -s- dn/.orevati, dvrarjati. Abrcis e, f. odköd, odkodnja, odid; -en, <7. ». oditi (idem). naplavit! 8«. odriniti, kreniti -s- odbajati, od- pralljati 86. Abrcißcu, v.a. ntergati, «dtergati, prelergati. vdčesniti, odčekniti -s- uterguvati :c.; (ein Hans) podreti (derem) -s- podirati; - v.n. tergati «e; abgerissen, pretergan. Adrciicu, v.a. objerditi, objäliat! (am n. jasem) / smetem ;'/. Abrcuuku, v.a. predirjati, «mesti Abrichf-en, v.a. uriti, vaditi. učiti: iriiriti, privaditi, izučiti, priučiti -( priučevati, privdjati; -u n g. /1 vaj». vadba. vadilo, uk; privsda. pri- vadda; ^7SregIemkNt,n.vadiIni pra¬ vilnik. Abrilinen s. Abflicßcn. Abriss, »t. načert,očert, čorteč, o- čertek : osnutek, osnov (. Abrollen, v," valiti.kotali: odva¬ liti, skotati; (Wäsche) mdnjgati, li- kati: I>omäujgati, polikati. Abrösten, v. a. prdr.iti: oprariti; (Kassel-) vaditi: pnvaditi Abruf, m. poriv, opoaiv, opoaov; —en, v o. porvsti (rovom), opoavati, risrchj poavati. Abruufcn, v. a skübsti. puliti, pi- pati (pisem) : oskubsti, «puliti, o- xipati. Abrutsche», v », derčati (im): derk- aiili, /.derkniti, posuti so (sujom) -s- Lderkovati, posipati so (pijem). Absllg-e, /s odpoved , odreka; (Widerrils) oporeka; -c-, u. odpo¬ vedni; -en, v. a. odpovedati (vem) -( odpovedovati; (widerrufen) opo- rovi, preklicati (kličem) -s- opore¬ kati, preklicovati. Absatz, r». (Paragraf) odstavek, oddelek; (Panse) prestanek, od- dililjej. pronekljej; (Strafe) kitica; (anSchuhen) peta, opetnj», vpčtui- c»; (b. Pslanz.) kvlenee, Kolence; (Verkauf) prodaj» : - finden, rarpe- čavatiso, irpnd rok iti (xrem). Id- komo biti (sem), vlak bili ra kaj; -weise, »ek. pomalu. poiaxoms. Absaubern, v.a. cediti, snariti: o- čoditi, vsnariti. Abschab-en, v.a. sterxati. skräbati, xuiiti: osterxati, «skrabati. «xuliti; -sei, ». sterrino x/. Abschass-en, v.a. odpraviti, odsta¬ viti, odstraniti, obaiiti -s- odprav¬ ljati. odstdvijsti.odstranjevati; (Ge¬ setze) rarveijdviti. preklicati (kličem) ovreči (verrem, verxel) -s- rarve- Ijavtzati, preklicovsti, ovorxavati; (ausd.Laude) prexnati (renem), pro¬ dnati -s- preganjati, progdnjati; -UNg, /l odprava, odstava; rarve- Ijäva, preklic; pregnanstvo, pre¬ gnanstvo. Abschälcn, v-o. lupiti. luščiti, ma¬ šiti. beliti: olupiti, oluščiti, «majiti. obeliti; (Russe, Maisrc.) luščiti, rü- riti: oluščiti, «ruriti. Abschätz-kU, o.», ceniti: preceniti; -UNg, (. cenitev, Abschaum, m, pena, posnetek; /rF. irvorček, irmet. Abscheidcn 13 Abschluss Abschciden, v. a. ločiti: ocklüeiti, razločiti -j- razločevati. Abschcren, v.«.stric, (strižem): oslriei; (etw.) pristriči x/l; (Bart) brili (brijem): obriti. Abscheu, »t. ssnjus, xnjusoba, Stock : - baden, xnjusiti se, stuckiti se, za- bitise; - erregen, ocküritise, pristu- ckitise, «mraziti, prinaskutiti; - er¬ reg nd, a. xnjusen, stucken, prina- skuten, omerzljiv; -lich, a. Kerck, xerckoben, Znjusen, nLAnjusen.Knju- soben, skrun, naxucken, prinaskuten. xaben; -lichkeit,/l xerckoba, xercko- bija, xnjusoba; xnjusnost rc. Abschickcn, v. a. poslati (sijem), vckposlati, vckpraviti -j- posipati, ock- pravljati. Abschieden, v.«, ockmakniti, vckri- niti, vckpabniti, ockvaliti -j- ockmikati, ockrivati, ockpakovati, ockvaljati; (je¬ manden) xnati (ženem), tirati. Abschied, rn. slovo (x. slovesa), sloves, razkock; ločitev, razstanek; - gebe», posloviti, ocksloviti -s- po¬ slavljati; - nehmen, poslovit! se -j- poslavljati se, ckoslckžiti x/l; (d. Sol¬ daten) ckoslužno pismo, poslovilo; -Sbricf, r». slovesni list; -Srede, /l besecka o slovesu (razbocku); -strnnk, m. razlrocknj», zckravica v razlrocku. Abschieß-en, v. a. strelki -j- stre¬ ljati; (v-d. Farbe) blecket, ; -ig, a. sterm. stermen, stermea. Abschinden, v. a. ockreti (ckerem) )- ockirati. Abschirreu, v«, razpreei (prežem), razpraviti j- razpredati, razprav¬ ljati. Abschlachicn, v.a. klati, (koljem): /.»klati, poklati, pobiti (bijem). Abschlag, m. ockbitje, ockbitek: in - bringen, ockbiti (bijem), ocksteti (šte¬ jem), ockraeckniti -j- ockbijati, ockste- vati; nach -, vckbivsi, ockstevži; (v. Baume) verliovina; -en, v. a. ockbiti (bijem), ocktrüpiti, ockkrusiti, ock— kresati (kresom) -j- ockbijati, ock- krusovati; (einem etwas) ockreöi (re- eem), ockpoveckati (vem) -j- ockreko- vati, ockpoveckovati; (m. d. Hacke) vck- sekati ocksekovati; (d. Feind) vck- biti, ockxnati (Lenem), zackorviti -s- ockbijati, ockxanjsti ; (v. Baume) klck- titi: sklatiti, zbiti (bijem); Wasser-, seati (seim) : poseati se; (ein Gesuch) zavreči (verzom), ovreei, zaverniti -j- zaverxovati, zavraeati. Abschlijg-ig, ack. ockpovecken, «ckre- ee», vckrekovaven; -ige Antwort, oporeka; -lich, «Ä. na raeun;na ock- bitek. Abschlcifcu, n.«, brusiti: zbrusiti, nabrusiti; /l>A. likati, mikati: oiikatis omikati. Abschleißen, v. a. zlizati (ližem), obnositi -j- zlizovati. Abschließen, v«, pripreti, zapreti -j- pripirati >c.; (eineArbeit) ckokon— eati, skleniti -j- ckokonöevati, skle¬ pati; einen Vertrag-, poxockiti se, ckoxovoriti se -j- podajati so, ckozo- varjati se; abgeschlossener Ort, za- pertija; zapustija. Abschluss, »t. sklep, konec, ckover- Abschmeckend 14 sek; (Vertrag) dogovor, pogodba; (Abgeschlossenes) raklep, rapertij». Adschmeckcnd, «. pust, plekek, neslasten, neslan. (sladkati p(. Abschmcichcln, v«. prisliniti, pri- Abschmelzen, «.«.stopiti, rartopiti -j- stapljati ie.; - «.?!. topiti so, taliti so : rartopiti so; (v.Schnee) kopneti: «kopneti, prokopneti -j- prekopne- vati. Abschmutzen, «. a. ramarsti (ma- rem). obdelati, ogerditi x/'. Abschnallen, «a. odpeti (pnsw), odköpeati -j- odpenjati. odkopöevati. Abschnciden, «.«. odromati (rerem), prerekati, odkrojiti -j- odrerovati, odkrojevsti; die Ehre-, opravljati, obrekovati, obirati; (unterhalb) ir- podrerati -j- irpodrerovati. Abschnitt, m. oddelek, odloeek; (Abschnitzel) odrezek, «drerljej; (Cäsur) odmor. Abschnitzel, m. rerine pl., rerje, odstrirek; (v. Reben) rorje. Abschötzfen, «. «. posneti (sna¬ mem) -s- posnemati; weg-,odörepati (pijem) Abschrecken, v.a. osträsiti -( ostra- sevati; -d, «.«tragen, strabovaven. Abschreib-en,«.«. prepisati (pisem) -j- prepisovati; (imBuche) izbrisati (brišem) -j- irbrisovati; -er, »n. pre- pisovavee; ^lin, (. prepisovavka; -gebühr,/) prepisnina; -ung, (. pre¬ pisovanje, prepisatev. Abschrift, (.prepis, prepisek; (aus L. Buche) irpis, irpisek; -tich, «d. v prepisu. Abscit Abschüssig, a. «term, stermeo, stermen, stsrmovit, stermoglaven; (etw. geneigt) polaren; -e Gegend, stermina, stermol (. Abschiitteln, «. «. otresti -s- otre¬ sati; irnebiti se -s- irnebavljati se. Abschwächen, v.a. slabiti, Slabšati, kvariti -s- oslabiti rc.; - «.«.slabeti, pešati: oslabeti, opešati -j- osla- bevsti. Abschwatzen, v.a. einem etwas-, pregovoriti koga ra kaj ^>(. Ab!chwcif-en, v.»!, rakerniti. ra- kreniti. odstopiti, rakolovratiti -ung, (. ovinek. Abschwemmen, «. «. plakati, pla- kavati, plakniti: oplakniti, oplali- niti,spläbniti-j-oplakovati;c.; (Holz) plaviti: spldviti; (d. User) irpodriti (rijem), irpodmleti (meljem) -j- irpodrivati, irpodmiljati. Abschwören,«.«.(Widerrufen) s pri¬ seg« odpovedati se (vem) -j- odpo¬ vedovati se. Absegeln, «.«.odpeljatise (Ijem), odjadrati, «dveslati, odriniti -j- od- peljavati se. Absehen, «.«. pregledati, r oemi premeriti (einem etwas) spariti, priuöiti se />(.; (am Gesichte) pornati, viditi.brati (berem); abgesehen, na¬ menjen; abgesehen daven, no glede na to. Abseihen, v«, «eediti, odoediti -s- oeojati; (vnrch-) precediti -j- pre¬ cejati. Abseit-e, (. samina, samija, samo- tija,rakotek: illder-, od rok. naša- Absend 15 Abspanstig wem: -ig, a. odroöe», odlegel, stranski, nasamen; -s, a^. na sa- mem, od rok. Absend-en, v. a. poslati (sijem), odpraviti -s- pošiljati, odpravljati; -er.m.posiljaveo;—in,/lposiljavka. Absengen, v. a. osmoditi, opäliti, orgati (rgom), prioverkniti -j- o- smojati, «rigati. Absenk-en, r>.«. prisoöi (serom), pri- pogniti -j- prisegati, pripogibati (bijem), v.rr.odssbevati; -er, m.gre- benioa, grobenioa; -ung, (. pre¬ val; rob. Absctz-bar, «. odstavljiv ; -en, v. «. (v. Dienste) odstaviti -j- odstäv- ljati; (Waren) spovati, rarpoeati -tz rarpeöavati; (unterbrechen) prone- Irati, prejenjati -j- prenebovati re.; (ind. Rede) oddebniti se, premolkniti -j- vt., oplaka. AbstllMM-eN, v.», irkchjati, pokä- jati, rodti biti (sem), vod «teti (šte¬ jem); (gram.) izpeljevati so; -ung, /i rod. pleme (x. -na), rodovina; (gram.) irpeljava, irvir; (Abstämm¬ linge) rarod, potomstvo; rarodioi, potomki, mlajši xk. Abstand, »r. daljaost, oddaljenost, 16 Abstcll delja. deljava, odle^lost; (Unter- schick) rarlienost, rarlovok. rsrlik»; (v. Rechte) odstop. Abstiind-er, /». (Banm) soli-il /l; -ig, a osekel, osukel. ostarieen. Abstalt-en, v.a. verniki, poveroiti, vratiti-s- vravati, vravevati, po^ra- eevati; (Gebühren) plačati, popla¬ čati -j- plavevati; Besuch -, obiskati (iseem) -j- obiskovati; Bericht-, po- roöiti -j- porüöati; -UNg, /i vravilo, povrsvilo, povernilo.povravba; pla¬ vilo. AbstNUb-en, v.a. omesti (metom) -j- omstati; -er, M. omelo, omotalo. Abstech-en, v. a. (v. Thier) klati (koljem): raklati, radosti (bodem); (weg-) pabniti, odpadnici, suniti (imKartensp.)ubiti-s-nbijati: - v. w. odlikovati se, no prilegati se; -er, »i. ovinek. Abstehen, v», (abiassen) odstopiti, »stopiti -j- odstvpovati; (entfernt sein) saksebi biti (sem), oddaljen biti; (v.Wein)ravreti x/l; (v.Baum) usek¬ niti, usakniti -j- nsidati; (v. Thieren) xiniti, eepati, vsrkati: poginiti, oep- »iti.poeepati.oerkniti; sich-, v.r. na¬ stati so (stojim) p/'. Absteig-en, v.n. rarsesti (sedem), doli rlesti -j- rarsedati; (einkehren) ostati (stanem), nastaniti se, preno¬ viti -j- prenovevati, -eguartier, ir. stan, ostajalisve. ostaja, novisve, xrenoöisöe. Abstkll-en, v. a. (weg-) odstdviti, odmakniti -j- odstavljati, odmikati; (beseitig.) odpraviti, ovrevi (verrem), Abstcrbcn l? Ablhcil odstrdniti -st odpravljati, »metati; (znm Milit.) v vojaštvo dati -j- «la¬ jati; -UNg, /i odstava, odprava; od- daja. Absterben, v. ». mroti (meljem): umreti, namreti, pomreti; (v. Glie¬ dern) vterpniti, pre«nreti, odreve- neti -s- vterpovati, premirati; (v. Pstanz.) susiti so, sekniti, sakniti: usakniti, posušiti se, ususiti se; (der Welt) odmreti -j- o«Imirati; abgestorben, nameri. mortev; pre¬ meri, premert. otvrpnjen, oterp- nei; susen, osukei; (abgest. Baum) suiidi, susie», subiiea, subota; smert /:. odmretje. Abstimm-en, v.», glasovati, gia- siti; -„.a. vbrati (berem), ubrati s- ubirati; -UNg, glasovanje, gla¬ si te v. Abstüß-cn, v.«, odpalrniti, odbolg- niti,odtisniti, odbiti (bijem), odriniti, odkreiviti -j- pabati, ydpabovati, od- tiskovsti, vllbivati; (d. Herz) tergati: pretergati, presuniti; -end, a. oso¬ ren, oduren, omernijiv. Abstraf- en, v a. kannovati, strako- vati: kamniti, v strak prijeti (pri¬ mem); -Mig, /l kanen/i, kannova- njo, strabovanje. Abstrahicrcn, v. «. posneti (sna¬ mem), povneti (vnamem) -s- posne¬ mati.povremati ; (absehen) ne gledati na kaj. bron onira na kaj. Absirak-t, a. posnet, umski, ab¬ strakten ; -zion, f posnema, posnot- je. abstrakcija. Abstreifcn, v. a. müliti, smukati, Dcutsch-slov. Taschenwörterbuch. müniti, dernati: »muliti, osenukati, omüniti, omünniti; (d. Haut) odreti (derem) -s- odirati. Abstreitcn, „.«.(streitig machen) po¬ bijati, izpodbijati, odrokovati, ugo¬ varjati. Abstumpfen, v. a, kerkati, topiti: skerkati, nakorkati, stopiti, natopiti p/t; (d. Geist) presiliti, pretegniti, oslabiti, naguiiti Absturz, M. preprld (/lu.m), pro- vdi; stormol /l Abstürzen, „ n. nverniti se, vdreti se(vderem), telebniti, butniti (nach u. nach) nagibati so (bijem), od- Ab stil st e», „. «. prirenati (renom), prisekati, prikrdtiti, prikrajšati prirenvvati, prisekovati, prikraj- sevati; (m.d. Sichel) prineti (nsnjem) -j- prinevati; (d. Schweif) stuliti: prisiuliti; abgestutzt, kebast. Absllb, m. vbarek,rvsrek, prevre- tek, rvar», ravrelica. Absurd, a. dboten , nespameten, bedast; -ität, /l abota, nespamet f.. bedacij»,bed»stvo. Abszeß, M. tur, tvor, bula, gno- javiea, gumpa. Abt, m. opat; -ei, /i opatija;-lich, a. opatijski; -«Pfründe, /l opato- vina. Abtheil, m. delen; -en, „ «.deliti, ldciti: oddeliti, rardeliti, odloöiti -s- rardeljovati, rarlocevati; (mit einer Wand) pregraditi -j- progrdjati; -Ullg, /, rardel, randelek, oddelek, kamp; (l>. Handlung) delitev, rarde- 2 Abthun litev; xrcxraja; (Fach) predel, prs- dal, predalee; (der Haare) preöa, prane; -ungszeichen, n. delilo, lo¬ vita. AbthUN, v- a- kvneati, dvkonvati, doversiti, doxnati (renem) -j- do- koneevati, dvversovati. Aebt-iffin,/'. opatie», oxtariea; -lich, «. opatski, opatovski. Abtöt-en, v.a. krotiti, strakovati: ukrotiti, «moriti, ramoriti, ratreti (tarem) -s- rotirati; -UNg, /l kro- titev, ukrotitev, strabovanje, ra- moritev. Abtrag, m. plavilo, poplavilo, po- ravnilo; namestilo; -cn, v. a. plü- vati, poplačati, poravnati pla- öevati, poravnavati; (d. Mauer) po- droti (derem) -( poctirati; (Klei¬ der) obnositi x/i; (Schuhe) sbo- äiti p/i; abgetragen, obnosen, ali- ran; skojon. Abträufeln, v. er. kapati, kaplje- väti, vdkepljevati rc. Abtreib-en, v. a. odxnati (renom), pregnati, od poditi, odtirati, spü- Kati -j- vdxanjati, vr»t!,skrevl)ati; (Hirse) meti (manem): ometi; - v. rr. oclstäpiti, o-sorüvati; (and.Zahlung) odšteti (štejem), pri- tergati.utergati -j- odštevati, priter- gvvati; (Wein) pretoöiti -j- preta¬ kati ; die Haut-, odreti (derem) -j- o- dirati; -stein, »r. osla. Abziklen, «n. meriti, namerjati, namenjen biti (sem). Abzirkclll, «. «. sestiliti. s šesti¬ lom moriti: irmeriti, obsestiliti. 20 Acht Abzug, »». (Abmarsch) odköd, od- kodnja; (im Rechnungswes.) odbitek, odstovek, uterrsk, odvretsk: in - bringen, odšteti (štejem), odbiti (bijem) -j- odštevati rc.; -skanal, m. vodotok, jarek, vodovod, pretok; -sgraben, m. jarek, sdraLoioa. Abzwalken, v.«, odsvipniti, usvip- niti, odpdvliniti -j- odsvipati. Ac, Acc rc. s. Az, M. Ach, ob! joj! boj! jomnasta! joj meni; -at, M, agat, ogdt; -el,/l rosa, rosiva, os /l,osina; oott. resje, osinjo; (v. Flachse) pesdir, pe^der; cott. perdirjo, po^derje. Achse, /i os/i, podos/i, podvoz/l; (am Haspel) vreteno, vrstilo; per na kolib. Achstl, /)pleve,rama; 6j (vnmi)! sreöno! Adjektiv, er, priäevnik, prilox; - isch, a, prirleven, priloren. Adju-dizieren, v. a. prisöäiti, pri- pornnti, prireöi (revem) prisosnti, prisojevnti, pripoünrivnti, prire- kovati; -ngieren, a.v. prirlrüriti -s- priärnlevnti; -ult, m. pristav, pri- roönik, »rlsünkt; -stieren,v.a. urav¬ nati-s-uravnavati ; (milit.) vboro- riti -s- vboroLevati ; -stierUNg,/'. vo¬ jaška oprava; -tant, in. priboönik, aäjutänt. Adlatus, »r. poboönik, pomoönik. Adler, r». orel, Postojna; -tim. or- liö, orliöek; -- «. orlov; -geier, m. berkssti ser; -sanmfarn, (kleris »- guilina) orlova praprot /l Administr-ativ, a. upraven, osker- bovLven; -ator, »».upravnik; (Pfarr -) namestnik, oskerbnik;-azion,/l uprava, administracija, -ieren, v. a. upravljati, oskerbovsti, namesto- vati. Admiral, m. barkador. namorni poveljnik, »dmiriil. smovaoje. Adnotazion, /l rarnamba. rarna- Adop-tieren, v. a. vsinoviti, posi¬ noviti, aa sina vreti (vramem u. vre- Advent mom)x/.;(einMädch.)pokceriti, ra kcer vreti-j-jemati (mljem); -tiv- sohn, M. posinovljene«, skupnik, -tivtochter, /". xollöerjeniea, skup- nica; -zien, /". posinovljenje. Advent, »t. advent, adventni öas, Kospodov prikod; -- a. adventni. Adverb, »».prislov, prireejv; -ial, a. prislove», prirecen. AdVvkllt, »». pravdnik, pravdo- srednik, advokat. Avrll-meter, »n. rrakvmer, -naut, »n. rrakoplaveo; -statik, /k nauk o ravnovaxi soparjev, aerostatik». Affaire s. Streit, Geschäft. Afft, in. opioa, mep^oviea; eirm. vpicica. Affekt, »r.oxenj, strast/.; in - gera- then, rarxroti so (xrojem), vneti se (vnamem u. vnemem); -azion, /k xresiljava, presiljenost, klimba, pa- cenje; -irren, a.n. paöitise, leliniti so, delati so, repenčiti se, siliti se; -irrt, «. presiljen, lilinjiv. Aeffen, v.a. oponašati,bebca delati ir koxa. sljuberen. Affen-, a. opičji; -liebe, /. slepa Afs-inität, /. svasöina, svastvo, svojLst; -irmazion (Bejahung; -izie- ren, v.a. prijeti I primem) so kvxa -j- xrijemati; kuriti -j- okuriti. Aster, r». radek, radnjica, rit /.; xura.xurioa; -arzt, »n.dobtarskar», marac; -bestand, »i. poönajöm; -ze¬ ber, »». podnajemnik; christ,»e.sve- toiilinee. tereijaleo; -darm, ne. rit¬ nik, končnica; -glaube, /. xoljufna vera; -könig,M.larnji vi kralj ; -kern, 23 Ahn n. rädnjina; -profet, m.larnjivi pro- rok; -Weisheit, /. pnltlo modrijan- stvo, moärija. Agc, /. perdir, perdor; cokk. per- ckirje; (am Geir.) rosa, resina. Agent, M. opravnik, opravilnik, axent; -schäft, opravilstvo, a- xenoija. Agg-lomcrat, ». naplav, naplavina, nanos ; raxreb; -regat, ». nabor, na¬ birek ; vxreb, natep, soelerxa; -restiv, a. napaelen, sovraren. Aeglde, /.varstvo,krilo,okrilje. Agieren, v. a. kriliti, kretati. Agiv, ». nackavek, arij». Agitator s. Aufwiegler. Agnat, »n. soroänik, sorosovineo. Agrikultur,/".kmetijstvo.kmestvo, poljedelstvo, pvljstvo. Ah! rnk. a! o! cke-te! Ahl-e, /".silo, bodilo; -enförmig, a. silast; -enmacher, »n. silar. Ahm, /- äveveNernik; -en, v. a. meriti: rmeriti. Ahn, »e. . »i. slutiti, čutiti, rdeti se, dordevati se, pordevati se: Aehnlich 24 Ak predviditi, xredöütiti; -fron, -Herr, s. Abn, Aehnlich, «.podoben. priliöe»; et¬ was -, pripodvden. napodoben ; -keil, /v podobnost, priliönost. AhllUNg, /ipredčntje, predöüt, do- ndeva, slutnja. AHNIN, "r- .!!lvoi'; d»n jävoriö; -- a. javorov, jdvorjev;-Holz, n.jä- vvrovles,javorovina; -wald,»».ja- vorje, jilvorovje. Aehr-e, /. klas;.«. pvxoäiti 80, Noxovoriti so -( pozrisoti so, öoxo- varjati so; - v. n. vsömati so. Akkreditieren s. Beglaubigen. Akkurat, «. točen, natančen, pičen; aek. natanko, äo piko, öoroboa, -esse, /l točnost rc. Akkusativ, »r. torivnik, ksravnik, akusativ, ooterti sklon. Akrostichon, n. akrostik. Akt, m. chanse, čin ; (feierlich.) vk- Iiajilo; -e, /l pismo; sklop ; -en,xl. spisi, nrackni spisi, slürbina pisma; -enauszug, m. posnetek i^ uračnik spisov; -enstitck,n.ura. vneti (vnamem u.vnemem),sprejeti(sprej- mem)-sjemati(mljem), sprejema- Mz 25 Aller ti;-zestit, n. drugo darilo;-zidcnzien, stranski dohodki, prislurki xt. Akz-ie, /l delnica, akcija; -ion, /l gib, ponaša, obnaša; -ionär, »I. del- »ik, akvivnar; -isamt, n.colnija. Ala-baster, ,n »labaster; -nt, vman; -niwurzel, /l veliki koren. Alarm, »n. hrup, sunder, raabuka; -teren,jv.a, buriti, podpihovati, pod vrosje klicati (klicem). AlaUN, m. golun ; -- a. goluuov. Alba, /l »ib», bel» obleka. Albern, a. aboten, bedast, norčav, klamast, glulnpast; -heit, dbota, be- dastvo. norčavost >c. AlbllM, »spominske bukve,album Alchym-ie, /l elatodejstvo, alki¬ mija; -ist, -n. alatodej, öarmaa, alkimist. Alexandriner, m. aleksandrin. Alfabet, ». abeoeda, oerkopis, öerkopisje; lateinisches-, latinic»; cirillisches-, cirilica, anbuka; glago¬ litisches -, glagolica, a/,buk». Alfangerei st Albernheit. Alg-e, /l »Iz»; -ebra, /l algebra; -ebraisch, a. »Igebrdicen. Aliquot, a. nekoliki. Alkal-i, n.liigasta sol /l; -isch, a. Iiigast, alkaličen. Alkoven, rn. pristenec, alkov. All, »- vesvljnvst. vesoljni svet; -,e,es, pr. vos, vsa, vse; -da, ala, morebiti, nnabiti; -enthalbell, aet. povsocl, vsikocl, vsakoel. Aller, alle, alles, xrv ves, vsa, vse, slekern, vsak; (in Zusammensetz.) pre-, spre-, naj-; vor allem, prell vsem drugim, najpreä ; aus - Krast, na vso moö; in - Frühe, na vse rgo- daj (prigodnje); - Anfang, vsak sa- eetek; alle Tage, vsakdan; alle ge¬ jammt, vsi od kraja; -dings, a-t. po vsakem, na vsak način, po vsakor- snem; (bejahend) kaj pa, kaj pada, to je d», tjsda, da, dro; - erst, alt. naj- pervo, najpred ; -gnädigst, a. premi- lostljiv, premilostiv; -Hand s. Aller¬ lei ; - heiligen, pt. (god) vseli svetil,; zu -, o vseli svetili; -heiligst, a. pre¬ svet, najsvetejsi; -heiligste, n. sv. resnjkipelo (g telesa); (Platz) Sve¬ tišče, presvetisee; -höchst, a. naj- visi; ^dieselben, njegovo veličan¬ stvo; der Allerhöchste, veliki Log. Aller 26 Almosen Aller-lei, a. marsikäkosen. mar- sikteri, rarnoteri; - ach marsikaj, Kar bvlli, Kar sibolll; -liebst, a. preljub, premil ; am —en, najrajši; -nächst, a.najbliöi; -orts, achpovsock, vsiköll, vsaköll; -seits, ach vsikoll, vck vseli strani. Alle-sammt, ach vsi vkup, vsi oll krasa; -zeit, achvselechvsixüarirme- ras. ves öas. All-fällig, a.kolll Kak; -gkgenwart, f. vse^axriöujoeost; -gegenwärtig, a. vsoxapriöujüö, vsexsprieujoeen, povsoten; -gemach, achpomalu.po- läxvma, rläxoma; -gemein, a. sploseo, občen, vesoljen ; ari. sploll, V oböe; povsoll,vseskoai; —heit,/l splosnost, vbenost; -gewaltig, a. vseoblasten. vsemoien; -güte, /°. neskvnena ckobrot»; -gütig, a.pre- llobrvtljiv, neskoneno usmiljen; -hier, ach tu, tu le, tukaj; -hiesig,«, tukajsen. Alli-an;, /l avea», lloxovor; -gu¬ ter, »t alixator; -ieren, v.»-. llrüöitj so, ellluiti so : üvöaat! (averem) so, rllrüriti so, üellinlti so -j- avesovati se, rllruöevati se; -ierter, M. LveL- nik; -terazion, /l aliteraoija. All-jährlich, «. vsakoleten; aek. vsako loto ; -macht, /l vsexamoxov- »ost, vsemoxoenost; -mächtig, a. V8ex»moxocen,vsemoxoeen; -mäh- lig s. Allgemach; -monatlich, a. vsa¬ komesečen ; achvsak messe, vsaoexa mesea; -mutter, /l vesoljna mati, Splošna mati. Allvd, n. samolast, alüll; -ial, a. prostolasten. samosvoje», ueoävi- sen; -ium s. Allod. All0path-ie, /l aloxatija; -isch, «. alopätlöen. All-schend, a. vsevillen, vsexavi- elj.^mur; -tisazion,/l umertvenje, amortizacij»; -tisteren, t>. a. umertviti, razveljaviti AlNst-el, /".lampa, oljenic». lučirna; -ser, m. (kumex) kislica, kiselina; -lsibium s. Amfibium. Amsel, / kos; (Weibch.) Kosovka; košek, Kosič; a. kosov. Amt, n- urad, ured, slurba; čast, čest/.; von -swcgen, uradno, služ¬ beno ; -irren, v.a. uradovati, uredo- vati;-lich, o. uraden, uradoven,uve¬ den. uredoven, slučben; -los, a.brer slučbe; -malin, m. čupan, oskerb- nik; -s-, slučbni, slurbeni.uredovni; -sbezirk, m. področje; -sblatt, n. n- radni list;-sdiener, m. berič,-sfsth- rung, /. uradovanje, uredovanje; -shandlung, /. slučbno opravilo, -s- kanzlej, /. pisarnic», sodnica; -skor- Amu 29 Anbinden respondenz, /l uradno dopisovanje; -ssache, /l slunbna red; -Sstube s. Amtskanzlei; -szeitung, /l uradni dasnik. ss. unterhaltend. Amu-let, rr.täsdiea, amulet; -saut All, pr. na. po, v; (bei) pri; (nahe bei) ob, pvlex; ad. (beiläuf.) blin», okoli. Ann-babtist, in. prekersdeneo.no- vokersdenee; -choret.m.samotareo; -chronismus, m. anakroninem. po¬ mot« V dasoslovji; -gramm, ». »na- xram; -lekten, pl. nbirka, inpiski; -log, a. podoben, priliden, pravilen ; -logie, /lpodobnost,analogija ;-lyse, /l ranklad, ranlaxa; (chem.) kroji- tev. ludba; -lysieren, u.a. rankladati, ranläZati; (chem.) krojiti, Ideiti; -nas, C- »nanos; -past, rn.anapest; -phora, /l anakora. ponavljanje na- detnik besed ; -rchie,brennakonje, brenvladje, bronpostavnost. nered; -rchisch, a.brenpostaven. brennako- nen, brenvladen, brenroden;- thema, »I. eerkveno inobdenje, anatom»; -terinwafser, rr. snateriooveo, ana- terinsk» voda ; -tomie, /l anatomija, rantelesovanje; -tomiker, rn. ana¬ tom, rsntelesovaveo; -tomisch, a. anatomijski, anatomiden. Anbahncn, V. a. pot delati; (den Schnee) xäniti: xrexaniti; (L. Dik- kicht) kerditi: prekorditi. ÄllbNU, in. (d.Feldes) obdelovanje, obdelav»; (d. Allgebante) pridelek, poljsdina; (Ansaat) setev/l, setva; (Anpflanz.) nasäd. nasadba; (des Waldes) naredba; (am Gebäude) pri- nidek; -en, v. a. obsojati (sejem), nasejati -j-obsevati; nasaditi, na¬ saditi-s-nasajati ; narediti-s-nare- jati; prinidati -j- prinidävati; sich v.r. vseliti se, naseliti se -j- vselje¬ vati se. slen, Beginn. Anbesehlen, Anbeginn s- Empfeh- Anbehaltcn, v. a. na sebi obdernati (im), ne slevi (sledem) Anbei, «A. obregniti se, nadreti so nad kom. Anlicraumen, v.a. ustanoviti, po¬ staviti. odločiti -j- ustanavljati, po¬ stavljati, odlodevati. Anbet-en, v.a. moliti, dastiti, do- stiti; falsche Götter -, malikovati, malikovati; -ung, C- molitev, mo- litva.eesdenje; (falsch.)molikovavje. Akbetr-acht, ad. in -, xlede, vnir; -effen s. Anbelangen. Anbiegcn, v. a. nxaniti : nxenitl, preceniti, naxeniti, upogniti, navi- bati (višem) -s- nagibati (bijem), navikovati. Anbict-e». n. ponudba, ponudek; -en, v. a. ponuditi -j- ponujati; -ung s. Anbieter!. Anbindcn, v.a.privenati (venem), pritvonti -j- privenovati, pritvenati; /H. navenniti Anbiss Anbiss, m vZrizek. uxriz.uzrizek; (Kö^r) vabilo. Anblasen, v.a. pikati (pisem): pik¬ niti (na koxa); (voll wachen) napik- niti -j- napikovati. Anblick, m.poxled, zsxled, vid, vi- dez, ozir; -en, v.a. xledati: poxle- dati. odreti se -j- pogledovati. ogle- dovati, ozirati se; verwundert einan¬ der spogledati se-s-spogledovati Le. l(öeem) -s- načenjati. Anbohrcn, v.a. sein Faß) naeeti Anbot, IN. xonudsk, ponudba. Anbrechen, v.a. nalomiti, naöek- niti -j- nalämljati, naöekovati; - v. ». (v. Tage) svitati, daniti se, moriti se, dan se dela (nakaja): razdaniti se, zasvitati, rszviditi se, zazöriti, napočiti, dan se stori; (v. d. Däm¬ mer.) mraeiti se,temniti se, mrak se dele: zmračiti se, »temneti, mrak se stori (nsstopi); (v. d. Nacht) noeiti so, noo nakana: znoeiti se, noö na¬ stopi (pritisne). Anbrcnnen, v.a. zadati (žgem), uzgati, zaterniti, prižgati, zasmo¬ diti, zapilliti -j- zažigati, prižigati, zasmejali, zapacati; (eine Speise) prismoditi -s- prismöjati; - V. m. vneti se (vnamem, vnemem). uzgsti se -j- vnemati se, urigati se; sich v. prismoditi so )- prismöjati se; ein angebranntes Holz, ogorek. Änbringen, v «.danosti, prinesti; (irgendwo-) napraviti, umestiti, po¬ staviti -j- naprävljati, nameseevati, postavljati; (verwenden) oberniti, spraviti -s- obračati, spravljati, Aender (schlecht) zapraviti, potrosit! -s- za¬ pravljati, potrosevati; (ein Gesuch) vložiti, podati, izroöiti -j- vlagati, podajati, izrvöevati; (Waren) r»z- peöati, speeati, razprodati -j- razpe- edvati, razprodajati. Anbruch, rn.nalomsk, ulomek; NL- eetek. naeetje; (v. Tage) svit, pervi svit, zor, dozorek; (v.d.Nacht) so- mrak;mit-deS Tages, spervimsvi- tom, z dnevom vred, kose razdani; mit - der Nacht, z noejo vred. Anbrüchig, a. nakaze», skazen; nagnjil, nagnjit. Anbrummen, v«, zarenöati (im), zarevkati (nad kom) p(. Anbug, m. prilog», doklada. Andacht, /l pobožnost, naboznost, nabožno premišljevanje; (Gottes¬ dienst) dukovno opravilo; mit -, zvesto. Andacht-elei, (. svetoklinstvo, ter- »ijalstvo; l er,M. svetoklinee, ter- vijalev; min, /i toroijalka; -ig, a. pobožen, nabožen, z zbranim dukom. Andachtsbuch, m. dnkovne bukve pt.; bukve za dukovno premišlje¬ vanje. Andante, aii.Iakno, Isgano. Andenken, n. spomin, spominje, pomnez; (Denkzeich.) spominek; se¬ ligen -s, ranjki. Ander, a.druxi,ini,uni; die -e Welt, uni svet; zn-erZeit,drüxokrat; auf -em Wege, druxüd. druxüt; auf-e Art, druxaee, inaee; -lei, a. inak, druxak. Aender-n, v«, meniti, m elljati'g'na- 3V Ander 3k Anerkenn viti, druzsieiti: premeniti, spreme¬ niti, preinüviti, prodruxaviti, prede- lati.prevnKÜviti s preminjati, spre- minjevati, predelovati, preonxäv- ljati rc.; ich kann es nicht-, ni dru- xaöe; sich-, v.v. premeniti so rc.; (v. Wetter) sprovreöi so (verrem) x/t Auder-nfalls, ad. druxaöe, inaöe, sioor; -ntheils, ad. » druxo strani (pinti); -s, ad. druxaöo, drnxavi, inaöe, inavi, inako; -seitig, a. un- stranski, r nasprotno strani; -S- gtrubig.a.druxoverski, inoveren; ^:er, rn.inovereo; -Zwo, ad. dru- xej.druxje.kje druxej; druxöd,inod; ^:her, ad.od druxüd, od inüd; ^ihin, ad. druxam, inam, kam druxam; -thalb, ad. pol druxi; pol druxexa. Aenderung, /k menjava, spromi- njava.menja; sprememba, premena, prememb», predelava. Alldcr-Wärtig, a.druxnten; -wärts, ad. drnxöj, inde: druxam, inam; -weitig, a. inäk, druxilk, druxaöen. Andeut-en, v.a. narnüöiti, nannil- miti, vedet! dati, v misel vneti (vna¬ mem). omeniti -s- nannnvevati. ve¬ deti dajati, omenjati, v misel jemati (mljem); (skizzieren) oboertati, na- eertati;-UNg,/knannan!Io,omemb»; naeert, obeert. stikati. Andichten, v-a. podtakniti -s^ pvd- AndorreN,v.n.prisusiti se, prisali- viti p/°. stisek; pritok. Andrang, M. naval, pririv, pri- Andrängen, v. a. pritisniti, nava¬ liti, pririniti -s- pritiskati, pririvati. Andrcchseln, v.a. pristrii-iti; na- struriti -s- pristrunevati. Andrvh-en, v.a. pretiti, rüxati ; po- pretiti, zapretiti, nsprotiti, naxro- niti se, nandxati; -UNg, /j protnja, xronnja, suxanje. Andruck, m. pritisk, pritisek; pri- lepek; -en, Andrücken, v. a. pritis¬ niti, prilepiti -s- pritiskati, pritisko- vati. Aneifer-N, v. a. podbnditi, spodbu¬ diti, inpodbuditi, spodbosti (bodem), podnetiti, podkuriti -s- spodbujati, spodbridati, podkurjati :c.; -UNg, /k spodbada, spodbadek, inpodbudek. Ancignen, sich, «.osvojiti si, lastiti si: prisvojiti si, usvojiti si, prilastiti si-s-prisvojevatisirc.; (angewöhnen) navdditi se, privaditi se, priuoiti ss -j- privdjati se rc. Aneinander, ad. skup, k sebi, eno k drugemu, druxo k drdxemu; -fü¬ gen, v,a.üloriti, speliniti j- r.iaxati, spekrovati; -gränzen, v.», stikati se, derrati se (im); -reihen, v.a. verstiti r r!verstiti. Aneckeln, v.«, xäbiti se, krotiti so, Anjdsiti se, merriti se (kaj komu). Anekdote, /.. smesniva, «mesu» pravljioa. jvoternioa. Anemv-meter, m. sapomer; -ne, Anempfehlen s. Empfehlen. Anerben, v.a. podedovati, pride- dovati. s- s. Anbieten. Anerbieten, ». ponudba, ponudek; Anerlenn-en, v. a, prirnati, pripo- rnati, ^a dobro spoznati -s- prirnd- vati, prixoünavati; -UNg, (. prirna- Anessen tsv, priponnatev, priponnatva, pri- nnanje. sch- najedati so. Anessen, sich,«.»'. najesti so (jem) Ansachcn, v.a. podkuriti. podnetiti, podpikati (pisem). podrasiti ch- podkürjati, pvdneöevati, podpiko- vati ic. AnfäÜelN, v. a. »inati: naninati. Anfahr-en, v. a. u. n. pripeljati se sijem), priderdrati, priskripati spijem) -j-pripeljävati se; (irgendwo -) radetisdenom) -s- nadevati ; (Übel -) staknitijo, naleteti, sküpitijop/l (jemanden -)narenati (im), narev- kati, vtresniti so, obregniti se p/l; (anführen) navoniti -s- navilnati; (iniBergb.) delo priöeti (önem) ch- prieenjati; -geld, n. primseina;-t, /l prikod, dovön, privonnja, pripe- ljanje; (im Bergv.) priöetek dela. Anfall, »t. napad. naskok. navül; (d.Krankh.) napadek, popadek; (d. Wassers) navod; -en, v. a. napasti (padem), spopasti se, lotiti so, na- skoöiti, prijeti (primem), udariti, planiti (nakaj))- napadati.lotev¬ ati se. naskakovati, udarjati; (v. Krankh.) napasti (padem), lotiti se, obiti (idem) -s- napildati, obbajati rc. Anfang, m. navetek. prieetek, po- öetek,naöetje; (Ursprung) vir, ko¬ renina; zn-, in perva. s pervoxa, od kraja ; -en, v.a. naveti (onem), pri¬ četi, rapoöeti, jeti (jamem u.jemem) -j- napenjati, naeinjati, prioenjati, jemati; (unternehmen) lotiti se, po¬ lotiti so, podstopiti se. prijeti se (pri¬ mem)-j- lotevati se, vodstopati se Anfcucht rc.; was soli ich-, kaj mije storiti, kaj mi je poboti; a n san g e n zn - wird meist durch die Gegen wart d. Frequen- tativa oder durch die Vergangenheitd. Perfektiva ausgedrückt. Anfang- e r, m. naöetnik, pervenso, novineo; ^in, /. naöetniea. perven- ka; -lich, a. naöetsn. priöcten; ack. in perva, s perva, od konea, od Kraja, oboam, in pervine. Anfnngs-buchstabe, M. naöetno pi¬ smo. perva verka; -gründe, pri- vetkipö., priöetna vodiiaxl., xervin- ska ravnila pö. Aufassen, n.a. prijeti (primem), po¬ pasti (padem), nagrabiti -s- prije¬ mati, popadati, naxrabijevati; (ta¬ sten) tipati (pijem), siatati; s. An- reihen. s(xnjijom) p/l Anfaulen, v. n. napojiti, oxnjiti Anfccht-en, v.a. napadati, napasto- vati; (bestreiten) inpodbijati, ome¬ tati, nasprotovati; (im theol. Sinne) mikati, mamiti, skusati. motiti; -er, rn.napastnik, skusnjaveo; -ung,/- napad, omet; napast /l. skušnjava. Anskinb-en, v. a. vraniti, mraniti, obrekovati, eerniti; -er,-n. vrannik, sovrannik ; -UNg, /l vranba, mrani- tev, obrekovanje. Anfertlgcn, v. a. narediti, napra¬ viti -j- narejati, napravljati. AnskssclN, v-a. vkleniti, prikleniti -s- »klepati. Anfeucht-en, v. a. moeiti, visniti: namveiti, omočiti, ovlaniti -s- nama¬ kati. ovlanevati; -ung, f. mooiiev, oinaka; pijaöa. 32 Anfeuern 33 Angcb Anskneril,v.«. podkuriti, podnetiti, podrxati (rxem)-s-podkürjati, pod- neeevsti.podri-;Lti; /"/A. irpodbuditi, spodbosti (Kodein), oserciti, -j- ir- podbujati, spodbüdati, osereevati. Allstcchtcn, r>.a. naplesti (pletem) ; priplesti-j-napletati rc. Anftcheu, v.a. povirno prositi, xo- blevno prositi. s(sijem) x/i Anstllken, v. «. prikerpati, prišiti Anflirgrn, V.rr. prileteti -s-prile tvvati; (anstoßen) raletetise-I-rale- tavsti se. sijati. Anstößen, v.rr. napldviti-s-napläv- Anstug, m.prilet, dolet; (d.Holzes) rasov, rasevek, rarodok, räred /!, mladje; (v. Röthe) rumenilo. Anfluss, m. pritök; (Erdreich) na¬ plavino. plavže, nanosina. Allsoröcrnilg, /'. terjatev, tirjatev, tirjatva, tirjava. Allfrag-e, /! poprasanje, vpraša¬ nje: -en, v.«. poprasati, vprašati, popitati, pobarati-s-poprasevati, po- pitavati re. Allfrcsscil, v.«. xrirti: vArirti.na- xrirniti, oskerbljati; stch-, v.r. na¬ rret! se, nabrekati so (bresem). Anfriercn, v. rr. primerrniti-s-xri- merrovati. Anfrischen, v. a. oeürstviti, vsve- riti-s-ucerstvovati; />A. povrbuditi -s-povrbujati. Allsligcil, v. a. pritakniti, pripek- niti. pristaviti, dostilviti; rdeti, spek- niti -s-pritikati, pristavljati; rdv- vati re. sslatati Ansühlen, v.a. potipati (pljem), po- Dcutsch-slov. Taschenwörterbuch. Anfiihr-en, v.a. navoriti, napeljati, pripeljati (ljom) -j- navarati, nape¬ ljevati; (leiten) voditi, načelu biti (sem), napeljevati, ravnati; (zitie¬ ren) imenovati: v misel vreti (vra¬ tnem u. vremem), omeniti; (hiuter- gehen) ukaniti, rvoNiti, rblocliti (sagen) poveilati (vem), pristaviti, omeniti p/.; -er, m.vo(lnik,vo(litelj, vo^ja; (ittl Kriege) vüjvotla, vojvod, vojskovod, poveljnik; -UNg, vod¬ ka, voditev, voditva, vodstvo,povelj- nistvo; (Zitat) »menek; -nngszei- chen, » narekovaj, resica, usesoa^/. AllfiillcN, v.«, polniti: napolniti -s- napolnovati; (m. Flüssigkeit) naliti (lijem), raliti, natoeiti -j-nalivati, natakati; (m.Getraide)nasuti (spvm) -j- nasipati (pijem). sstav. Anflirt, C. pristan.pristaniseo, pri- Anfiittern, v.». uakermiti, nasititi, napasti-s-nakermljevati,nasicvvati, napasnvsti. AntlUsl^/ipoved/rmapoved/l,pove¬ dek; (Anzeige) narnanilo; laut-, ka¬ kor se je povedalo. Angafscn, tl. a. rijati (v koxa). Angcblinde, ». priridok, priridje. Angell-kII,v.a.narnaniti, naruanjo dati, povedati (vem), vxlasiti-s-na- rnanjati, na rnanje dajati, oxlasati; (b.d.Obrigk.) ovaditi, ratoriti-s-ova- jati; delt Ton -, rvonec nosili, pervi biti (sem); -er, m. ovadnik, tornik, ratornik. Angkb-inde, ». verilo; -lich, «. na¬ mišljen, dornnel; a<(. kakor pravijo, neki, boje, pro; -oren, «. prirojen 3 Angcdcihcn 34 Angränz vrojen; -ot, rr. ponuda. ponudba, pv- »udek. (liti, podeliti. Angcdcihcn lassen, „.« deliti: dode- Angcdenkcn s. Andenken. Angchänst, n. raxreb, namet. kup. Angehen, v.a.(einen UNI etwas) pro¬ siti (koZa ra kaj): poprositi, rapro- siti; (fordern) terjati, tirjati: prijeti (primem); (nnternehmcn)lotiti se, polotit, se p(.; (angreif ) lotiti se, sprijeti se(sprimem) s kom; (anfan- gen) rsveti (onem)-s-raeonjati; - v.«, (betreffen) tikati se (tieem), ra- devati: dotikati so, radeti (dencm); (beginnen) nalmjati, nastopati: na ¬ stopiti, prioeti se (onem); es geht an, se velja; (ssch kümmern) mstrati, mar biti (sem), roditi. Angehor, n. imetje, posest/t; -en, v. n. pripadati, öexav kiti (sem); es gehertmir,dir,demOnkel,majo,tvoje, striöevoje ;-ig, a.domäö ; (wird mit¬ telst d. befitzanzeig. Beiwörter ausge¬ drückt); -ige, »r. mojee, svojeo, nje- xoveo, nasineo rc.; (d. Landes) rojak. Angeklagte, »t. ratorenee; (. raid- renka. Angel, Z" üdioa, üdioa, ternek, ter- nik; (Thür-) storer, steraj, natik, «braerlj.stekelj; -weit, ack. na steraj. Angeld, ». radavek, ara. Angcl-egen, sich sein lassen, röditira kaj, Anati (renem) seraöim, prira- «lovati si; -egenheit, (radeva, reö/l, «pravilo ; -kgentlich, a.priseröen, si¬ len ; -förmig,», üdicast; -hacken, m. lkljuka.macek; -n, „.». na ternek lo¬ viti, ribiti. Angelt>b-en,„.a. obljubiti, Zaoblju¬ biti -I- obetati, obeoati; -nis, n. ob¬ ljuba, zaobljuba. Angel-Punkt s. Pol; -ruthe, (. pro- tioa; -schnur,/7üdiöna verviv», udiö- nioa; -weit offen, a. na steraj od- pert. Angemessen, a. primeren, primer¬ jan, prixodsn, pristojen, prislusen; -heit, (. primernost, pristojnost ic. Angenehm,«. prijeten, uxoden,mil; (lieb) vsoö, vseöen, povvljen. Angcnommcil, a-i. postavimo, daj¬ mo, denimo. Anger, m.trata, ledina ; (Rain) xri- va, rara, rare vk. meja. Angcschuldigtc, M, nbdulrenee;/. obdolrenka. Angesehen, a. imenit, imeniten, ve¬ ljaven, velikovarsn, spvsteo, Spo¬ štovan, öislan. Angesicht, n. vbliöje, obrar, lioe; ins - sagen, ir oöl v vöi, na ravnost , povedati ; -S, »ck. vpriöo, pred oömi. Allge-stainmt, a. prirojen, rodovin- ski; -steckt, a.okuren; -than, «.odet; ubran, ureran; -wandt, a. obernjon, upotrebovan. Angcwöhn-en, v a. vüditi, uöiti: navaditi, privaditi, priuöili -j- priva¬ jati :c.; -UNg, /. navad», privada. pri- vadba. svati ; s. Begießen. Anziehen, ri.a. obliti (lijem))ssobli- Angina s. Bräune- Anglimmen, „. » natleti, rarxati se (rxem) -j- rarixati se. Angrän.j-en, v. n. mejiti, verati so (verew), derrati se (im); end, a. po- Angrcif 35 Anhaufen mejen, soseckenj, vkvien, okolsen; -er,»e. mejckö, mejaš, soseck. Angrrif-en, v. «.pršeti (primem), poprijeti, popasti (packom), ragrü- biti -P prijemati, popackati; (über¬ fallen) napasti (packem), rgräbiti. lotiti se-s- napäckati; (fremdes Gilt) lotiti se, seei (serom) po oem, pola¬ stiti se f- lotevati se, segati, pola- seevati se; (v, Krankheit) oslabiti, opekati, rckelati. prevreli (vramem) -j^oslsbljevati, prevrömati; (bestrei¬ ten) irpvckbijati, ometati; (rühren) ganiti: goniti, k serou iti (grem) ; - end, a.napackljiv; -er, »r. napacknik, naskakovaveo, -lich, a. prijemljiv. Angriff, rn.prijemek; (ftindl. -) na- pack, napackek, naskok, naval: - thun, napasti (packom), naskoeiti, prijeti ^primem)-s-napackati, naskakovati; in - nehmen, lotiti se. polotiti se, ra- veti (onem) -s-raoenjati rc.; -spunkt, m. primnik, rastavnik; -sweise, ack. v naskoku. Angst, /l sila, tesnoba,terava,brick- kost, brickkoba, strali,rona; mir ist -, sila mi precke, strabmeje, prigreva mi; -geschrei, rr. vek, opoj. AeNgst-igen, v. s. plašiti, trapiti, xrigrevati, müöiti, strakovati; -iich, a. plašen, tesnoben, bojoe, rberen. Allgst-schweiß, rn.merrel pot;-voli, « tesnoben, fst-pripasovati. AngLrteN, v. a. pripasati (pasem) Anhaben, v.«, n» sebi imeti (am), nositi; er kann mir nichts-, nie mi ne more kaj. svati. Anhacken, v. a. nasekati-f-nssoko- Anhalt, I». ckorrevek, ckerraj, cker- rcklo, poprimek. poprijcmek; -en, v, a. prickerrati (im) -j- prickerrevati; (aufhalten) rackerrati, ustaviti, ob- ustckviti -s- rackerrsvati, ustavljati; (anspornen) priganjati, spockbackati; um cine Braut -, snubiti,prositi: ra- snubiti; -n.ii.post»ti(stojim),preje- njati-j- postckjati, prejenjevati; halt an, staj.postöj ; (währen)terpeti,trck- jati; -end, «.stanoviten, terporsn, neprenellljiv, venomeren; ack. V eno mer, neprenelioma; -sam (.Anhal¬ tend ; -samkeit/.terper.stanovitnost; -spnnkt,m.oporisöe; (Regel)pravilo; -UNg, /l prickvrratev, ustava, usta¬ vitev. Anhang, »n.prickavek. privesek; (im Buche) ckostavek, priloga, ckvklacka; (Partei) njegoveo. priverreneo; im -e, v prilogi, v ckoklacki; -en,v.n.je¬ mandem-, ckerrati (im) sirom. Allhailg-en, v.a. privesiti, pripeti (pnom), prilepiti, pripojiti. prickati-I- prives»ti.pripenjati,prickäjatirc.;mit- telsd. Kette-, oportiti,otverti-s-vper- öevati,otverati; -e r,rn.priverreneo, privorrenik.prickrurnik;^lin,/l pri- vörrenka.priverrenio»; -ig, a.ckrur- ljiv, prijemljiv; (v. Prozess) teküö; -lich, a.ockün, priverren;privacken ; —keil,/) ucka»ost,priverrenost;-sel, »«. privesek, pristavek, pritiklina, pritlkljej. (koga, Anhauchcn, v.«.ckiliniti-j-ckil>ati (na Anhancn, v.a. nasekati, rasekati-h- nasekovati tc. AnhÜUfeil,v.«.koxiöiti,vorIiovatiti, 3' Anhcbcn 36 Anklang küpöati: nakopičiti, naverliovatiti, naküpcati, nanesti. naxromüditi -f- nakopieevati, nanašati :c.; (mit d. Pfluge) vsipati(pljem); sich-,v.^.ra- rediti so.rarpasti se(pasem),raplo- dit! se-j-rarejati se.rarpasovati se:c. Anhlbril,u.n.jeti (jsmemu.jemem) Laceti se(cuem), priöetise-s-jemati, načenjati ic. Anheslcn,v.«. pripeti (pnem), xri- pellniti.privesiti.prisiti(sijem),vper- titi-s-priponjati, pripekovati. prive- sati lc.; (fest machen) xriterditi-s-pri- 1erjevati;(an'sKreuz) pribiti(bijem), rarpeti(pnem)-s-pribijati,rarpenj»ti. Anheim, ««l. domü, domöv; doma; -stellen, v.». nairvoljo pustiti -s- pu¬ ščati ;-fallen,v.rr.piipasti (xaäem)-h- pi ipädati. Anheischig, a-i. sich-machen, ravö- r.ati so (verem) -s- ravorovati se (k čemu). skaj, les. A!lhcr,«l/.sem,Io-sem,sem-ie,8em- Anhctz-en, e.«. scuvsti (söujem), süntati, Ilüskati. di ariti: poscuvati, nasuntati.podsüntati ic.; -er, »i.söu- vsii, äunlär, dl-arivee. Anhöhe, /. berdo, reber/., brerina, višina, paka. Anhören, V. a. slüsati, poslušati, pnslnsevati. na ulen vleci. Animalisch s. Thierisch. Anis, rn.janer, vner, koper ;-öhl, ,r. janerevo olje, jänerevev. Anjachcn, v.a. jarinili. versti sve- rem) : vjarmiti. sso (roper kaj). Ankllmpfcn, mn. boriti so, upirati Anlauf, M. küp, naküp, rak sip ; (d. Angekauste) kupilo, nakupilo; -en, v. «. kupiti, nakupiti, pokupiti-j-ku- povati, kupavatl, nakupovati. Anleilen, v. a. s klinom priterditi, raxvöruliti si-priterj orati :c. Anlenncn, v.rr.rmati, viäiti skomu kaj). Anker, »>. sidro, maček,kotva; sich vor - legen, sidro spustiti-j-spüseati; die - lichten, sidro vrdi§niti-j-vrdi§o- vati; -förmig,«.sidrast; - los,a.brer- sidor»,dro2 sidra; -n,v. a. sidro od. mačka spustiti od. rasaditi -j-sxüs- cati, rasdjati; -plah, M.sidrisco; - schmied, en. sidrar. Ankeilcn, v.a. prikleniti, opörtiti, prikovati (kujem)-s-priklepati, «- percevati. spati (pijem). Ankcnchen, u.n. prisopikati. pril» Ankllten, v.« .priklejiti, prilepiti-s- priklejevati; (ni. Feuer) xrivariti-s- privärjati. Anklag-e,/.torba, üatorba; -e-, «. torbni.ratorkni; -en, v.«, ratüriti-s- ratorevati; sich-, «.r°.vbtorltise-s- vbtorovati se;-er,rn. tvrnik, rator- nik, tvritelj; Ulil, /. turnios, rator- nica;-estalld,M. ratorbni stsn,rato- renost; >n-vcrsetzell,xod ratorbo djat» (denem) x/. Anklammcrn, sich,v.^. okleniti so, oprijeti se (primem) -s-oklepati se, oprijemati se. Anklang, m. oxläs, narviik; (Ge¬ fallen) dvpadenje, vsee/. vseenost; - sinden, dopasti (padem) prikupiti se-s-dopadati, po vsecibiti(sem),pri- kupavati se. Anklcb 37 Anklclt-en, v.«, prilepiti, prilipniti. prikeijiti-s-priiepljevati,prilexovati ^c.; -sel, ». prilepek. Anklcidcn, v», obleci, naprLviti-j- vbläöiti, napravljati. Anllvsif-eil, v. «. terkati. kovljati: poterkati, pokovljati, raklepäti ; - er, s», klepalo, terkalo. Ankttiitzscil, priversti (verem) -f-priverovati; einGespräch-, beseüo povzeti (vramem u.vremem). Aukommcn, n. ckobvä, priboil; - v. «I. priti (prulom), «kajti («lojNem) ch- pril«äjati, ckol«ajati; fahrend pripe¬ ljati8e (Ijem); reitend-, priseliti; fliegend-, prileteti; schwimmend-, pri- plrivati; singend-, pripeti (pojem); pfeifend-, p rirvirxati; tanzend-, pri¬ plezati (plesom); schluchzend -, pri- joliotati (imcem) n. s. w. dnrchZusam- mensctzung mit dem Vorworte pri-; übel-, staknitijo, oküpiti so, skupiti jop/i; es kommt mich die Lnst an, relja me vbl«aja, mikamo ; es kommt mich der Schlaf an, spanec me Aruöi; es ikommt mir schwer an, terko mi zecher- ko me stane; anfdich kommt es an, na tebije, v tvoji rocijo; es kommt viel nn, ilnsti ralere. Ankömmling, m. prišlec, xribaja- vec, prisnik. Ankritzcln, n.a. načečkati, naverö- kati. racorekati, ramäcsti p/i Aukiindig-en,v.«.napoveck»ti(vvm), «xlasiti. vrnäniti, na rnanjo «Isti-s- napoveclati, napovedovati, oxläsati, «rnänjati; -er, r». oxlasnik, »apove- Anlauf «lovavscz-NNg/.ornaailoiNarnanilo, oxläs, napoveÜ /k Ankllllst, /l prilioN. Nolioä, «lose- stek, prisestje; seit seiner -, Kar je prisel. An>ächcln,r>». nasmejati se (sme¬ jem), namürniti se, nasmobijati se -s-nasmolrljävati se, muritise (ko¬ mu). Anlage, /l obris, nscvrt. osnutek, rarsnvva; (Beilage) äoklaöa, pri- loxa; (Fähigkeit) sposobnost, rmor- nost. ctar, cuck /l; (Anpflanzung) na- saNba, rasaäba; (Werk) naprava; (Kapital) xlävnica, von guten -N, bi¬ stre xlave. Anlangcn, r> N.äospeti, Nojti (/l Annllhcn, v.«, prisivati,prisili (si¬ jem), pripebnili Annähcr-n, sich, v.!-, blinati se: pri¬ bližati se-j- priblirevati se, prileajati; -nd, «.približen;-nng,/l približeva¬ nje, (lobod, priboil; -ungSWeise, a »biti.popasti (pa¬ dem), prijeti (primem), lotiti so p/i. Anstasscn, v.«, pristrojiti. prikrojiti -j-pristrojevati, prikrojevati; - v. ti- prileči so (lenem), podati se -f- pri¬ legati se,podajati so; -d,a.primeren, pristojen, zboden. Anstflanz-e», v.a. nasaditi, nasaditi -j-nasajatiic.; (bepfl.) «bssditi -j-«b- säjati; sich-, v.»'.vseliti,naseliti se-j- Anpochen 4Ü Anriihmcn vseljevati, vselovati so; (v. Pflanz.) narediti se, rarrasti se-j^rarejatiso, rarräseati 8«; -nng, /lnasad, nasad- lba. nasad, rasadba. raredb», /areja; vselitev, naselitev, naselbina, se- lisce rc. Anpvchcn, u.a. terkati.klepati: po- terkati, pokovljati -j- poklekati. Allprnü, «». nagon, ragön; pritisk, Pririv, pritok, naskok ; -eil, u.n. vdä- riti, tresöiti, ragnatise (renem) -s- vdärjati. treskati, raganjati se. Anprcis-eil,„.u.lrvaliti. slavili, ve- Aeatiilrvalisati.» prebvälitkposlaviti, Poveličati -s- prelrvaljevati. poslav- ljati, poveličevati ; -ilnq, /°.poveli- eevanjc. Ilvalitev, slavitev. Anprobicrcn, pomerit! -j- po- rnsrjati. s-j- ovijati se. Anrnnlcu, sich, „.«».oviti se (ovij em) Anrathcn s. Raihcn. Anrnuchcrn, „.«.kaditi: pokaditi; s. Räuchern. Anrcchll-en, „.«. prišteti (štejem), Nripisati (pisem) -j-priste vati, pripi¬ sovati; (kllirechncn) všteti, vräjtati, vraedaiti -s- vštevati, vrajtovati: -UNg, /l prišteva ; všteva, vstetev. Anrcd-e, /l ogovor, nagovor; -en, «.«. nagovoriti. ogovoriti, »amarno- vati-s-ogovarjati rc. Alirkfl-eii, v«, obuditi, vrbuditi,po- vrbudili, spröriti, irprüriti obu- zati, sprorevati; (^u ktw.) spodbosti (bodem), iüpodbosti spodbääati; —end,«. budiven, buden, spodbadljiv; -Ulig,/i obuda,spodbuda,spodbudele, spodbadelt. AnreiscN,v.«l.dororeti-(-dorär;ati, dorre)ati. Anrcihtn, v. «. verstiti.» irverstiti. vrediti -fl rverstovati, vredevati; (am Faden) nirati, nirgati: nanirati; sich „ «». verstiti se. druriti se, Anreiz, r«i. mik. vabilo,mamilo.ka¬ dilo; -cil,„.a. inileati (mieem), vdbiti mamiti; (z.Zorn)drariti,seuvati(seu- ;em). podpilwvati; -er,««i. drarivec; -UNg, /l podpilrovan;e; vabitev. Anrennen, „.It.naleteti, naleteti se, ^atclebaniti se , telebniti (ob kaj) -j- /aletdvati se; er wird naletel bode, opekel se bode, nasadil se bode. AlirichteN,„.a.napraviti,pripraviti, storiti, naredili, uciniti. prigotöviti, osnovati (snujem) -j-napravljati, ns- rojati, prigotavljati; (Schaden) sto¬ riti, prizadeti, napresti (predem)-j- delati, prizadevati; (o. Tisch) poger- niti-s-pogrinjati. AnrihcN,„.a.oprasnili.omurnitip/'. Anrollcn, „. r«. privaliti se; privd- ljati se, prikotaliti se, pritalokati se Anritchifl, a. sumsn. sumljiv. Anriickrn, v.u. primakniti, primak¬ niti, pritegniti-j-primikati, pritego¬ vati ; - u.rr. blirati se, približevati se, priluijati, dolrajati: približati se, pri¬ tisniti. Anrus,»».KIio, klicanje, nov.iraruv, nariv; -en, v.a.klicati (klicem), rvati (rovein): poklicati, pozvati; (stehen) moliti,prositi; -NNg, /l prošnja,Zari¬ vanj e. Anrühmcn s. RUHmcn. Ansaat 41 Anschlag Ansaat, /'.sev/'.,setev, i>ssetev,xosev setvina. Ansng-e, /l napvveä sporočilo, nannanilo, navestilo, vxlas; -ell,v. «. napoveNati (vom), sporočiti, na- nnaniti, navestili, nannanfo /t snasterxati. Anschabcn, v.n.sterxati (stotrem): Allschilss-en, v.a. «skerbeti. omisliti, napraviti -s- oskerblievsti, vmislse- vati, napravljati si; (befehlen) veleti, naročiti, reöi (reöem), ukünati (ka- Lom)-s-velevati, naročati, rekati.n- ksr.ovati; -UNg, /l naprava; veleva, naroeila. snaxerniti />/l AulcharrcN,va.naxrel>sti.naxrabiti, AllschNII-en,v.«.xIeäati, vxlcclovati, paKledavati, vnlrati se: poxleäati, vnreti se; -kN,n. viäen. onir.poxle(l; -lich, a. nanoren, ocit, vicklsiv.oeivi- clsn; fasen; "keit, nanornost rc.; -UN g,/lvicken,viä,onii',xo§leck; ^S-, «. nanorni. AllschciN,»«- viilen, clonelevek, ncke- tev. ilonileva. poilöba; - haben, viiliti se ; kanati se (kanem) ; poüobaje, . Gewehr) nameriti, na muko (ljati t Nem) -s- namerjati. na mulio eievati; (irgendwo etwas-) na- biti-s-nabijati; Feuer-, kresati (kre- Anschlemmen 42 Aschweißc» sem) : «kresati ; den Wert ceniti ; zil hoch-, preceniti uriti se. paj- «lilsiti se: priči uriti se, pristopiti, pritegniti. Anschluss, m. priklop; (Beilage) PP-en,v.a.n»g»titi,n»gnjes- ti -s- nagričati, nagnjetati;-ung./. ragst». rapertje. (niti p/l AnschrlINl>ciI,v.».privitIiti,prisker- Anschrcibcn, v «. napisati (pisen), rapisati -s- napisovati, rapisovati; (voll) popisati p/l AltschrcicN, v.a.railreti se (čerem), obregniti se, revsniti (nail kom) p/i Auschnhcn s. Beschuhen. Anschuldig-en, v.a. tlvlriti, kriviti: obriolriti, okriviti -s- obilulrevati; -nng, /i obdolrenje, vbelulritev. Anschiircn, tt. a. rasiti: pvtlrüsiti, porinetiti. Anschuss , »r. nastrel; pervi strel. Anschilttcn, tt.tt. naliti (lijein)-s-na- livati; (mitTrockenem) nasuti (spem) -s-nasipati (pijem); (begieß.) obliti)- oblivati. Anschwärjen, v.a. černiti, mrariti, obirati, opbavljati, ogovarjati: očer- niti, račerniti, vmrariti. skaj)- Anschwachcn, v.», natverti (koma Auschwcis, r». osnutek, nasnutek, snov /l; -en, v.a. snovati (snujem)r osnovati, nasnovati; -crahmen, m- snovačo -spule, /l snvvävniea, snovalnic». svärjati- Anschwcißen, v.a. privariti -j- pri- Anschwcll 43 Ansprech Anschwcll-en, v.a. napeti (pnem), napillniti -j- »speniti, napihovati; - v.rr. oteci, nateoi, bribniti, nabiili- viti -j- otekati, natekati; (v. Wasser) r»sti,narltsöati.kipeti;-ung, /! otok, oteklino, nabulrlina. Anschwcmm-e, /! plavje, naplavina, povodje; -eil, «.«. naplaviti,novosti, nanositi -j-nanüsati rc. Ausch-eu.n.onir, pogled, viden; (An¬ schein) viden ; dem - nach, po videnu. na viden, kakorse kane; (Wert)vc- ljava, imo, sloven: in-slehen, sloveti, v eislillbiti, v imenu biti (sem) ; (Ge¬ stalt) podob», postava , -en, v, a. pv- glvdati, onreti so (na kas) -j-pogle- dovati, onirati so; (ankennen) nnati, videti, ponnati; (für etwas) imeti (imam), eislati. stoti (stešem); er ist überall angesehen, vsi ga čislajo ; -n- lich, «. veljaven, imeniten, slovite», vislän; -ung /! in-, glede,nastran,od- stran, karsetiöe. Allseilgeil, r>«. «smoditi, opaliti /! (d.Speise) prismoditi x/l; (v.d.Son- Ne) rapoöi-^rapokati. Allseytlt,«.«. nastaviti -f-nastav- ljati; (hlll(U-) pristaviti, prisloniti -j- pristavljati, prislanjati ; (d. Flin¬ te) nameriti -j- namerjsti; tb. Tag) odločiti, določiti, vstanoviti od¬ ločevati, vstanavljati ; (Bäume) na¬ saditi, nasaditi -j- nasajati ir. (Kei¬ me) narediti, naroditi, naleei (le¬ nem) -s- narejati, nadelavati; (d. Krallen) nasaditi-j-nasajati; (fest- setzen) vstanvviti. določiti)-vstanav- ljsti ir.; (überportheilen) nasaditi, v- pellariti stch-, v.»-, naselit! se, vseliti se-j-naseljevati so; (v. Staub) prijeti se (primem)-j- prijemati so. Ansich^C.poglochnsgled^Meinnng). misel /!, mnenje, menitev; -ig wer¬ den, nagledati, ugledati, napleniti Ansttd-elei, /! selo, naselbina, na¬ selitev /!; (Orl) selisce; -eln,v.a.na¬ seliti,ranposeliti-j-naseljevati ; -ler, rn. selnik, solak, nasolnik. Anspaniicn, v.a. vproöi (vprenem), nspreöi, pripreei-j-vpregati, napro¬ šati; (anstrengen) napeti (pnem), »a- tegniti-j-napenjati, nategovati. Anspcien, v.a.napljevati (pljujem), opljevati />/! Anspltl-en, «.«. naigrati, igro na¬ deti (onem) -j- naigrüvati. igro naoe- njati; (ant Jnstr.) naigrati x/°; (aus etwas-) naoikovati, cikati; -nng, naoikovanjo. Anspicßcn, v.«, nabosti (bodom)^ nl>tekniti)-nabadati, natikati. AllspillNcN, «.«.napresti (predem); pripresti -j- pripredati; (anzetteln) naplesti (pletem), nasnovati (snu¬ jem), natrositi-j-napletati. Allspl>rn-en,v.a.spodbosti (bodem), inpodbosti, povnbuditi, podkuriti-f- spodbadati, pogilnjati, povnbujati, podkürjati ; -nng, spodbada, po— vnbuja, poganjek. Ansprache, /. nagovor, ogovor. Ansprcch-c», «.a. nagovoriti, ogo¬ voriti, namlrrnovati nagovarjati, namarnjevati; (bitten) prositi: po¬ prositi. naprositi; (in Anspruch uch- mcnjsvojiti si, lastiti si - prisvojili si. Anspritzen 44 Anstoss Prilastit! si-stprisvojevsti si,prilasto- vati si; (gefallen) dopasti(dom)-stdo- xadati; -end, a. prijeten, mil. ljub. Anspritzcn st Besprengen. Anspruch, >». tirjatev, tirjava. ter- )atev,praviea; -machen s.Ansprcchen; —slos, a. ponirsn, dovoljen, malora- titeven; -svoli, a.ralckeven,prevre- tnvaven. AnsPÜleN, I?.«. naplaviti, nanositi -st naplavljati, nanašati. Anstachelu st Ansporncn. Anstalt, st. priprava; (Institut) ra- 'rod, ustanova; (Maßregel) naredba. All-stand, m. (Zögerung) odlasba. «prerovanje, pomuda, (Hindernis) «vira, vpvvira, rsderrek, napotek, napotljej; (Würde) dostojnost, spo- -dobnost; (Ort) stan.stajalisöe; ohne —, brer pomislika; mit-reden, spo- dobno govoriti ; -stä n dig,«. dosto- ,j en,pristojen, spodoben, vseöen ; art. z>o volji. po vseöi; ^ikeistst.dostnjnosi. r-podobnvst. vseenost; -standsloö, sck. brer raderrka, brer skerbi, brer Pomislik». Anstarren, V. o-. stermeti, bäsiti, stermo gledati (v koga). Anstalt, /"/?. namesto, namesti, na- inest, mesto; - o. ne da- ampak, ne vta - se le. fsiti /-st. Austaubcn, u. «. nprasiti, rapra- Anstanncn, u. a. euditi se : raönditi «e (öeinu) -st občudovati (Naj) ; gle- dati in cüditi so. debelo gledati, r ra- «udenjom gledati. Anstkck-en, v. a. natokniti. nasaditi -stvatikati, nasajati; (v. Krankheit) Nüriti; «Nüriti. ^aleuriti, natrositi; angesteckt werden, nalerti -st naleno- vati; -end, a. vtraven. Kuren, vkor- ijiv, nalerljiv; -ende Krankheit, ta- kajea; -u N g , /l okurba; —sstosthrn. kurilo. Anstch-en,v. n. stati (stojim) na eem; (wohl-) prilesti se (ierem).go- dati se-st ;>rilexati se , podajati so; (anstehen lassen) odlašati, odleixati, odkladati, oprorovati-stodloriti, N"' ertkati; es wird nicht lange -, ne Kode tomu dolxo. Ansteigen, V.». dvixat! se, dvigo¬ vati se. višati se. Anstcll-en, v.a. postäviti-stpostäv- ljati; (anstifteu) napeljati (ljom) -st napeljevati; (thun) storiti . uöiniti, narediti-stdelati. narejati; Betracht tnngen -, premišljevati, prevdarjati; sich -, v.rd delati se,vesti se (vedem); -lg, a. sprotsn,roeen; - n N g, /) slur- ba. urad; ^Isgesuch, ». prošnja ra slorbo; ^Islos, a. brer slurbe. Anstjst-en, «.«. napraviti, nasno- vati (snujem), naplesti (pletem) -st napravljati, naplölati; (einen zu et¬ was) suntati.seuvati (söojom), pod- pikovsti: nasuntati, podsüntati reg -er, nr. suntär. podpiliovaveo. Anstimmen, v a. ubr.itijv (berem), rakroriti ^/r; ein Lied -, rapeti(po- ... .v Austopscn, v.a. natlačiti, napllat, /-st Anstoß, r». udar, vdar. spotikljrj! (Versehen) rgresek, pogrešek; (Är¬ gernis) poliujsanje, pobujsevanjo) - geben, poküjsati -st pokujsevsti) Anstößig 45 Anthun - nehmen, Nudovati so, spotikati so; -en, v.a. toröiti, terkniti-j-terkati; (unrennen) radoti (donem), telob- niti-s-radovati; initderZunge-, jec- ljati, jorik so ra plota oderravaljuje. Anstößig, «. poliujsljiv. poliujso- vaven. spvtikljiv, nespodoben ; -seit, /i polrujsljivost rc. Anstrebcn, v.«, gnati so (ronem). poganjati se (ra öim),vporati so; (wi¬ der etwas) upirati so. Anstrcich-en, v. «. namarati (Ma¬ rone), pomarati j- namarovati; -er, »I. maräö. Anstrcifcn, v.«. vpla/.iti, oplarniti p/i; (Laub) namu/.iti, nasmukati,na- evtljati; - v. ». Natikati so, dorrati so (in:). Anstecug-en, v.«. nategniti, napoti (pno>n)-j-natognvsti, napenjati ; (zur Arbeit) pridor/.ovati, priganjati ; (zn sehr) pretoxnili, presiliti-j-prosilje- vati; (d.Korf) beliti si, lomiti ; einen Prozess -, pravdo raeoti (enom) -s- raronjati; sich v.r. truditi so. vpo- rati so. gnati so (renom), vbadati se ; -eitd, «. torek, torkoten, trudapoln; -nilg, /i trud, priradeva, priradotje, priradotov.vpor. Anstrcucn, n«, nasuti (spom). na- trusiti-s-nasipati (pijem). natrosati. Anstrich, m.nama/.ek; lik; (Schmiu- le) lopotieje. loputil»; (Anschein) vi¬ der, podoba; sich einen-geben, kvrsiti so. šopiriti se. spripletati. Anstliclen, v.a.priplesti (pletem)-j- Anstiilkctn, v. a. dostavitido¬ stavljati. Anstiirmcn, v.», priverseti, pri¬ valiti so p/i; pridirjati p/i All-st»rz,,».pritisk.naval; -sturzelt, v n. ravnati so (ronem) -s-ra^anjatd se. Ansuchen, ». prošnja, paprosnja; - n. <1. poprositi, naprositi, prošnjo vloriti p/l spriberneti. NnsUMMcU, v.n. pribroncati (im), AntagVN-lSMUs, »n. nasprotovanje, protivnost; -ist, rn. protivnik, na¬ sprotnik. Antasten, v.a. potipati (pijem), po- sldtati p/i; (d. Ehre) dotekniti se-l- dotikali so. Aent-e, /i rsoa. xaz»; rdöie»;. (Junges) raöe (-ta); -en-, o. raöji; -cnkoth, m. raejek; -erich, 1». rac¬ man; -enif, in.xaxanje.xagot; -estulk^ 1». račjak. Nntcdilnvianisch, a. predpotopen. Autheit, m.dol,delor.dolerek; -ha-^ ben, doloren biti (som), vdclerevati so: vdoloriti se; -müßig,«. po doloru^ -n e h m er,m. dclernik; ^lin,/'. de- lornioa. Anthera, /i prdsnioa. Anthologie, /i cvetnik, cvetober, antologija. Nllthro-bologie, /- elovekornan- stvo, antropologija; -pedhug, M. Ijudvrer, ljudurcrec ; posjan, peso- glavee. Anthun, ll.a. (Kleid) vbleöi-j-vblä- öiti; (Schnhk)vbuti jbujem)-(-vbü- vati; (thun) storiti, skarati (ka¬ rom), učiniti -j- skarovati:c; (Ge- Anti 46 Walt) prisiliti, primorati x/l; Übel-, imkuditi />(. Antl-christ, m. antikrist; -cipando, «ei. popred.naprod, naprej ; -k, a. sta¬ rinski. 8tarovillski,stsrovit,8taro>>it; -ke, f. starovina; -kenkabinet, n. sta- rinsnioa; -konstitnzion-ll, «.protiu¬ staven; -lope, /l antilopa; -mvn s. Spiesiglanz; -pathie,/l soparnost, stud, neprijetnost;-phone,(. odpev; -pode,»».protinoreo; -guar,m.sts- rovinar; starinornaneo; -quität, (. starina, starovina; -thcse, /l proti- stavek. Antlitz, m. vbliöje,Iioe,obrär; (Vor¬ derseite) delo, lioe. Antrag, »n. predlog, nasvet; den - stellen, nasvetovati, navreöi (vordem), xredloriti p/l;(Anboth)ponudba; -en, v. a. nanesti, nanositi-j-nanašati ; (vorschlagen) svetovati, nasvetovati, predložiti, navrevi (verrem)-j-na¬ svetovati, predlägati ; sich-, n.»°, po¬ nuditi so-j-ponujati se; -steller,»t-na- tzvotovaveo. Antresten, v.a. najti (najdem), »a- rdjmati. nameriti (na koga)-j-najdo- vati, navajati, narajmovati. Antrcib-en, v.a. pognati (ionom), prignati, pritirati -j- poganjati; (an- spornen) spodbosti (bodem)->-spod- VLdati, priganjati; (schwingen) ra- Knati-j-aaganjati; -er, m. xoganjiö, poganjaveo, priganjaveo. Antrctcn, v. a. nastopiti-j-nasto¬ pati; (herbei-) pristopiti-j-pristo¬ pati; (ein Geschäft) priöoti (onem), lotiti se ji/l Anwalt Antrieb, m. pogon, podnet, spod- badek, priganjok, poganjek; (Be¬ weggrund) nagib, »agibek,nagiblj oj; aus eigenem -, sam od sebe. Antrinkcu, ssich, v.,', napiti se (pi- jem)-j-napivati se. Antritt, »r. nastop, pristop; (An¬ fang) privetek. Zadetek; (am Schä¬ met) podnöinica; -s-, «.nastopni, Antwort, (. odgovor, odpoved x/., vdvet; (anfd.Rnf) oglds; -cn,v.a. odgovoriti, odverniti, «dvisoati, od- vesvati, odpovedati (vem) -s- odgo¬ varjati, odpovedovati; (weinend) ra- vekati (vevem), ^acmoritip/.; (kurz) odrerati se (roiom); - schreiben, odpis. Anvertrauen, v.a.raüpati, izroditi, poveriti-j-aaupovati, isroöati, iaro- oovati rc.; sich-, v.n. razodeti so (do- nem)-j-razodevati se. Unverwandt, «. soroden, sorodo- vinski, v ilakti,v rodu; -e,m. sorod¬ nik. sorodovinee, sorodno, rojeo; rlaktnik; -e, /l svrodnio», sorodov- nioa, rldktnioa; -schast, /l sorodo- vina, rlakta, svojast/l, svojita,svd- söina. Anwachs, m. naräst /i, priräst /, prirastek, prirasedj, prirastjo, za¬ rodka; -en,v.», prirasti -j-prirasöati; (sich mehren) rasti, mnöriti so: na¬ rasti, rarmnoriti so, narediti se, raz¬ pasti so (pasem)-( narasbati, rar- mnorevati so, Larejatise, rarpaso- vsti se ic. ! Anwalt, m. ragovarjaveo, rago- Anwand 47 vvrnik, rastvpuik, ravetnik; (Sack- Walter) opravnik,oskerdnik; -schaff /) rastopnistvo, ravetnistvo; oprav- nistvo, oskerdnistvo. Anwand-eln, v.a. oditi (idem)), opa¬ sti (padam), spreleteti -s- oblivati, vpadati, spreletati >c.: (reizen) mi¬ kati; -lung, /) relja, mik. Anwlirmcil, va.poxreti (xrejem), vxreti-f-oxreveti rc. Anwartschaft, /l pričakovan;«. AllWeh-e./lramet; -en,v.m.veti (ve¬ zem), vedati, pidljati (nakoxa). Anweichcn, v. a. meviti, medvati: Anwcis-en, v. a. odkarati (karom) -j-»dkarovati; (austragen) naroviti -f-naräeati; narovevati; (Geld) na- vkarati -f- oavkarovsti; -UNg, /) na- vkarilo; (Justrukzioil)napotek; (Auf¬ trag) narovilo. Anweißcll, v.a. deliti: podeliti. Allwend-bar, a. raden, radlziv. po¬ padljiv, vpotredljiv; -en, v. a. räditi : odvrniti, porabiti, upotrediti, vpo- trodovati -j- odrdöati, poradljevati; Mühe-, priradeti si -j- priradevati si; -UNg, /l rada, parada; (Lehre) nauk. Anwerd-en, v. a. nadrati (derem), najeti (najinem) -j- nabirati, naje¬ mati; sich - lassen, med vojake iti (xrem), vojaško suknjo odlovi; -er s. Werber; -ung s. Werbung. Anwerfcn, r>.a. ometati (meeem)-j- ometavati. Anwcrt s. Wert. Atlwcscn-d, a. privujov, privujocen, Anzettel vprieen, pritomen. narav, naraven; od. vprivo, naravi; -hcit, /°. xriöujo- vost, pritomnast re. Anwidcrn, ir.n. merreti, Aaditi SS, xnjusiti se. upirati se. Anwohner, M. sosed, dlirnjik,dlir- njev; Drau-,podraveo; Save-,po- ssvee; Bach-, potovnik, potokar rc. Anwuchs s. Anwachs. Anwnrf,m omet,namet; (Vorwurf) ovitek, spovitek. Anzahl, (. število, droj; (große) truma,sila, mnoriva; (kleine)pesvioa, nekvlivlna. (naštevati. Anzahlen, na. našteti (štejem) -s- AlizahscN,v.a.navepiti, naöep djati (denem), na vop postdviti-f-navexo- vati, na vep devati rc. Anzäumen, v.a. napreei (prerem), aderrdati. raürditi, odnrdati-f- na¬ prezati, oderrdovati rc. AnzccheN,u.a.vpijäniti-s-vp!janje- vati; sich-, v.p. opiti se (pijem), pre- opiti se, vpijäniti se-j-opiv»ti serc. Anzeichen, K. rnamenje, rnamnje, predrnamnje. Anzcig-e,/lnarnanilo, porovila, po¬ ved/), axlasilo; -en, v.a, narnäniti, vrnamiti, paraviti, povedati (vem), oglasiti, na vest dati-s-narndnjati, parovsti, dopovedovati, vxlasati; (zeigen) karati(karem); pokarati; -end, «. karaven; (gram.) doloeni: -ende Art, doloeni naklon, doloönik; -er, m.ka-ravev. Auzettel-N.v.a.nasnvvati (snujem), ratro-iti />(.; (v. Weber) snovati (dni Anzieh 48 Approb u. snujem) : osnovati ; -ung, /j osnov /Z. osnutek, nasnutek. Anzich-eu, v.«, nategniti, priteg- niti, napeti (pnem)-j-nategovati, na- terati, napenjati; (Kleiter) obleöi-j- oblilciti; (Schnhe) obut! (kujem) -j- nbuvat,; (zitieren) omeniti. pokarati (rem) omenjevati, pokarovati; (regen) mikati, ravnomati, ranimati, na-so vleci, vabiti; - v.n. priblirati se-f-približevati so; sich-, (».Wasser) rakerkniti, obvülgniti se; -end, «. mičen, mikaven, ranimiv, ranimljiv, vabiven; -ung,/l natcrava, nats- ranje. Anzug, »r. (Kleider) oprava, oble¬ ka, obteö /.; (Ankunft) prilrod, do- Imd. Anzüglich, a.raljiv.r»jedljiv,rbod- Ijiv, rbadljiv; -keit, (. raljivost. Anziind-en, v. «. (Licht) prirgati (rgem). urgati-j-pririgati; (Feuer) raterniti, rargati, rapaliti, rakuriti x/r;-er, m.raiigavee; -ung,/'. rarig, pririg. saorist, Aorist, m. doversno- pretekli cas, Aorte, /i privödniea. Apüth-ie,(. brvrcutje.bre/.cutnvst, nemarnost; -isch, «. brercuten, ne- rnaren. Apfel, »!, jäbelko, jablo, jdbuko; (wild) lesnik ; -a, jabelcni; -banm, mjablan /l,jablana ; (wilder)Iesnik»; -förmig, «. jabelcast. jabelkast; -- mest, m. jabolčnik, jabelkoveo; -- Mette, (. jabolčni molj ; -schnitz, m. kerlielj. kerbliö, klojeo; -zider s. Apfelmost. Aphoris-mus, m.rek, irrek, afori- rem; -tisch, a. kratkorecen, asvri- stieen. Ap0-diktisch,.«.delati, poslovati; (knechtisch) robotati, tlako delati; (langweil.) rüljiti ; (ohne Kost) v r.raxestnica,narokvi- ca,rspestje;-b rüst, /°.samostra,sa- mojslra. samostrel /l, samosterna; ^schütze, r», samostrelov, Armee, /i armada, vojska, vojna xromada; -a.vojskni, vojni,armad¬ ni; -korps, ».vojno kerdelo. Aermcl, »». rokav; dem. rokavov, rokavček; -Hemd, ». rokavoi xt. Armen- «, uboini, siromaski; -an- stalt,/,uboiniva,sirvM!lsnivL; -buch¬ se, /l sklädniva sa uboxe; -fond, rn. ralox ra ubvxe; -gelt», ». uböseina; -lasse, denarnica ra uboKv; -Vater, m, osksrbnik uboxilt. Arm-sörmig, a, rovast,ramast;-gc- schmeide,,r,narovje,i!apest;o; -höhle, /- podpäiiduka; -ig s. Armförinig; -korb, rn. cajna, košara,pletenica, lo- vanja; -lehne, /l rova, roväj, dvriäj; -leuchter, »i, lestenec. Aerm-lich, a. siromsski, siromašen, sirote»,beden, uboren, boren;-eHütte, berniea, kocura; -ling s. Aermel. Arm-los, a.brcrrok,8tulast; -selig, a roven, siromašen, sirote», uboren, kukav; -seligkeit, /l revščina, siro- masnost, sirotinja, sirosvina; -span- ge,/l Zapestnica, narokvica; -ut,/, uboštvo, siroscina, siromaštvo, rev¬ ščina, siromaeija, jedinscina, po¬ manjkanje; -szeugnis, n. uborni list, uborno spričevalo; -voll, n. naročaj, naročje. stona roia. Arnika, /-červivec, arnika, SV.L.N- ArlM (Arum), sterkovev. kačnik, Aernt-e,f.ictev-ietva,retvina;(HeU -)sec»,košnja; (Frnchtertragspride- Iek,obrodok; -e-,a.iotvia; -ebrot,m. porotnik,poretnjak; -esest,rr. dorvt- niva,doretvina,dorotki />t.. porinka; -en,n.».reti (ranjem): poroti, nareti, sprLviti-l-sxrävljati; (Hen) seči, ko¬ siti ; -ezeit, /°. rötvina, retva. Aroma, A. vonj, dub, vonjava, di¬ šava; -tisch, a. vonjav, bla^odiseč. Arrang-emeut, n. priprava, uprava, prirodba;-ieren,v.a pripraviti,prire¬ dit i,vrediti-j-priprdvljati,vredovati. Arrcst, »n. rapor, rapertjo, rapo- Arrogant 51 Aspir risöe,uaklep; (Lokale) jeva,temniva; -a N t, irr. jetnik ; in, /ljetniea; -ie- ren,v.«. uapreti, pripreti, poü uaklep eljati (clem), vjeeiti -s- uapirati ic.; -strafe, /l kauen uapora. Arrogant s. Anmaflcnd. Arrond-ieren, v.« ulvülti-f ulaxsti; -ierung, /luloüba; -iffcment, rr.okraj, Kotar. Arsch, «t. rit /., seckalo; uäänjioa, (gemein) perlviA- Ijej. Art,/in»vin; (GattUNg)pleme(-na), rod, ülalita; (Spezies) baüa, Kira, xlelr.plolia, ökvart, sorta ; (Anstand) vljuänvst; (Beschaffenheit) k-tkos- nvst, kakovost; aufdiese-, tako,ta¬ kisto; nach slovenischer-, xo sloven¬ ski; nach - der Thiere, po Livinsko; -en, v.rr. vreöi se(verüem) po kom x/l; -ig» 6- vljnäen, priljuelen, pri- jauen; -igkeit, /l vljuänost, xrijau- vost rc. ' Artik-el, irr. sxolnik, vleniv»; (Ab¬ satz) oästavvk; (Glied) ölen, nä; (Ware) roba,blaxo; (Aufsatz) sesta¬ vek, spisek; -uliert, a. rauloöen, ölenkovit. Artillrr-ie, /l topništvo, artilerija, tnpniva;-ift,»rr. topnivrlr, topnik,ar- tilerist. Artl-schocke, /l artiöoka; -stikch, «. ümeten,nmetnijski. jvoära.Ilmba. Al0e, /. sibirski eecksr, sibirska Arzenei,/, tr«lravilo,lek, levilo, vra- eilo; - «. uäravilski, lekar'ski; -en,v. w. uckräviti so, leviti se, vraöitise; -künde, /. uäravilstvo, vrastvo, le- karstvo; -mittel s. Arzenei. Arzt, >». uckravnik, uclravitelj,vraö, leönik, lekür. Aerztlich, a. uclravniski, lekarski; -e Behandlung,/', uilravitev, levitev; -es Gutachten, uärävnikovo mnenje. Asbrst, m. »übest, osinek. Asch, M. lipan. Asch-e, /k pepel; (glimmend) per- I>avka,perl>aviva,perliäl /s; (glühend) üarjaviva,Lerjavica,üarjavka;-en-, «. pepelni, popolna ; -brenuer, m. po- pelar; -brödel, rr. uapcenik; uspoö- niva; -brot,». poüpepelnik; -färbig, ». »akaranee; -gnazion, /inakarilo, asignaeija; -milazion, f. vpodobi- tev; -milieren, v.a. vpodobiti-s-vpo- dobljevsti,vpodobovati; -sen, p/ po¬ rot»; -senhef, »i. porotna sodnija, uročna pravda; -steni,»!.pomočnik, asistent; -stenz, /l pomvö f. Assll-nanz./lvjema samoglasnikov; -ziazion, /. rdrurevanje, druritev; rdrurba; -zieren, sich, v.a. drüriti se, sdrurevati se. Ast, »t. veja, panoga, grana; ckr»r. vejica. grancioa; cokk.veje, vejevje ; (m.Zacken)rogovila; (Lürr)ätremelj; (Neberbleibs. im Holz) sverr, gerea; (nackt) slula. Aesthet-ik, /llepornanstvo, kraso¬ slovje ; -isch, a. lexornanski,kraso- sloven. AstljM-a, n. neduk», näduka,siplji- vost; -isch, a.nedusen, naduson, sip¬ lji v. Acstisi, a-vejen.vej na t; rogovilast; svertav, sveräen, sverrat, gercav; (Licht-) kosat, goscät, kosest. Ast-los, a. brervejen; -Messer,», vejnik, xretosek. Astlll-gnosie, /l rverdornanstvo; -labium, ». rverdomer; -log, rn. rvvrelar, astrolog; ^ie, /. rverilar- stvo; -n o m,m, rver>re!!8ape(du8kL); -zug, »i.dusek, ckili, dililjej; einen - ihn» vddekniti se. Acther, rn. Klip, olilipje, vlilixin»; -isch, a. «Küpen, podnekesen. Athlet, »>. krust, rokokoreo, atlet. Athmen,» n.dikati. sopsti : dikniti, dekniti, dakniti, sopniti: oddilrovati se; (schwer) soxikati, sigati; (stark) Atlas 53 Aufblähen dibteti; - v.n (v.Blumen) vonjati, di- sati (im), dubtoti. Atlas, »r, atlas. nemljokilr; (Zeug) atlas; -en, «.atlasov; -bere, /lbro- kulja; -satter, »» velikanski prejeo. AtNlvsfär-e, f. vrdub, vblipina, ouraöje; -isch, «. v^dusen, vblipen, podnebosen. Atom, m. droben,porvineo, pervek. Attag-uc, /°. napila, naväl; -liieren, v.«. napadati. Att-enlat, n. Zavratni napad, vrarji napäd; -est, n. spridilo, spriöevalo, dokazilo; -ich, bvbrlt, babät. Attribut, ». pridevek, prilastek; -iv, «. prideven, prilasten. Aktz-, rarijedav, razjeden; -bar, a. ra^jedljiv; -eu,r'.«. porati, inoviti r rarjedno vodo; s.Füttern; -end s.Aetz-; -stoff, perilo ; -Wasser, n. rarjedna voäs. All! rnk. vj! -Weh! joj! o joj! soj meni! xorjö! - /l s. Aue, Auch,c.tudi,i;wcnn-, ve tudi,da-si, da-si ravno, ako tndi, ako ravno; sowohl-als auch, i-i; nicht nur-son¬ dern auch, ne samo - ampak tudi, Audt-eiiz, /lposluk.riaslisba; -tor, m. vojaški sodnik, »vditor;-torium, n. poslusavstvo, poslusave! ^,t. Ave, /e loka, draxa; (Flur) trata, ledina, livada, Auer, m. tur; a,turov, turji; -hahn, »», divji petelin; -Henne, /l divja kura; -ochs s. Aller. Auf,xr^.na,po,v(mitd.Akk u.Lok.); -int.po kvneu,nanoZo,vstani - vsta¬ nita ic.; Glück-, sreöno, Ilox daj sro- do; (vorwärts) bajdi-Inljdimolbali - baiimo rc. Aufächzcn, r>. n, jekniti, najedati (im), zastokati (stodem) x/l Aufackern, r:.«.rarorati (orjem)-j- rarilrjsti, (delovati. Allsarbciten, v, a, podelati-s-po- Aufathmen, v, a, «debniti se Aufbahrcn, I-. a. djati (dem) na mertvaski oder-j-devati rc. Aufbauen, v.«, seridati, poridati, pnstaviti-j-postavljati. Aufbchalten, v. a. s. Aufbewahren ; denHut-, pokrit ostati (stanem)-j- ostdjati. Aufbcißcn, v.a.preZrirniti; (m. d. Schnabel) rarkljuvati (kljujem)^/'. Aufbesfcr-N, v. «, rböljsati, pri- buljsati-j-rbnljsevati; -UNg, /l pri¬ boljšek, rboljsek. (postiljati. Aufbetten, v «.postlati (stsljem)-j- Aufbewar-M, v.a. braniti: sbra- niti, spraviti-j-sbranjsvati; sprav¬ ljat! : - ungsort,/'. kraniseo,sbr»mb». Ansbicgcn, re.K. ravibati (višem), ravibniti, ralerkniti, priberkniti Aufbietcn, v,«. (Truppen) rbrati (berem), sklieati (kliöem) -j- rbi- rati, skboovati; (Verlobte) okbeati -j-oklioovati; die Kraste -, priradeti si (dem)-j-priradevati si. Anfbindcn, v«, rarverati (verem); rarvvrlati-j-rsrverovati; jemanden etwas -, obesiti-j- obešati komu kaj. Aufblähen, v.«, napibniti, napeti (pnem) napibovati, napenjati; sich-, šopiriti se,kersiti so,napi¬ bovati se. Ausblasen 54 Ausduuscn Aufblascn, r>. a. (Feuer) uxilrniti, podpikniti-s-upiliovati ic. Ausbleiben, r.n. bdeti, budeti. öuti (öujem), no spati (spim); (d. Nacht) prebdeti, preöuti. Ausblick, m.pogled ; -en.v.a.kvisko pogledati, oci povzdigniti -f- pogle- dovali, oei povzdigovati. Ausblitzcu,r>.n.zablisniti, zasvetiti, zaigrati p/. Ausbliih-en,r!.».razevesti(evetem) razoveteti, razviti so (vifem) )- raz- ovitati, razvvetati, razvijati so; -eil, ».razevot, razovetok, razvitek, raz- vöj. flfvvati. Aufbrailcheu,v.».porabiti-f-porab- Ausbrauscu, v.n. kipeti, vreti, ver- seti,šumeti : skipeti, zavreti. priver- seti, zasumeti; (imZorne) raztogo- titi so, razkaditi so, berz po konou biti (sem) ; -L, a. naglojozen, togot- Isiv. Aujbrcchcn, v,a, razlomiti-f-raz- lämljati; (Thüre) vlomiti, razbiti (bijem)-(-razbijati; (Brief) razpo- vatiti -s- razpeeatovati; - r.ri. (von Blumen) razevesti se (ovetem). od preti se -j-razovotati se, odpirati so; (v. Wunden) prepustiti se, prodreti sc-f-propuseati so.predirati so; (zer¬ bersten) razpokati se, regniri -f- ro¬ gati; (sich fortbegeben) vzdigniti se, odriniti, odpraviti se -j- vzdigovati se. odpravljati se. Ausbrcitcn,r> a prostreti (štorom), prestreti. razprostreti, razgerniti. progerniti-f-prostirati.prrgiinjatiic. Anfbrlngcn, u.a. spravili, pripra¬ viti, priskerbeti -s- spravljati, pri- skerdljovati; (ausfincig machen) stakniti, »tekniti, najti (najdem)-f- Stikati; (erzürnen) razdražiti, na¬ baviti, razserditi. razkačiti-f-rar- drazevati. razkacevati; (aufziehen) odrediti, odgojiti -s-odrejati. odgo- fovati; (einsühreu) vpeljati (Ifom) Z- vpelfevati. Ausbrockcln, v», morviti. drobiti, kerliljat! : razmerviti, razdrobiti, skerlllfati. sdor. Ausbruch, ,».odl>od, odl>odnfa;prc- Ausbriillcn, v a. zatuliti, zarfuti, zarjoveti p/. Ausbiirdcn, v.«.zadeti (denem).na¬ ložiti.napertiti, navaliti -f- zadevati, nakladati. Aus dass s. Taniit. Ausdcckcn, v.«, odkriti (krijem), razkriti, odgerniti, vdveznili -s- od¬ krivati, odgrinjati, odvezovati; (d. Tisch) pregerniti. xrekriti-f-progri- njali. prekrivati. (najemati. Allsdingen,v.a. najeti (najmen.) -s- Ausdrililgcn, v.«, vsiliti, vnuditi -f- vsilovati, vnujati: stch-, u.r. vriniti se -j-vrivati se. Ansdrehcn, v.«, zasukati (suöem), zasevkniti(losdreden) odsuksti, odpeti (pnem)-f-odpenjati. Ausdringcn, v. a. vsilili, vnuditi, vriniti-j-vsilovati, vnujati, vrivati. Anjdriickru, v.a. pritisniti-j-pi itis- knvati; (aus-)izlisniti-s-iztiskovati; (Schloss-) odpreli-s-vdpirati. Ausdllllscil, r,. n. zabuliniti, na- bulrniti, nabrekniti, vbrokniti p/.) Auseinander 55 Aiifsresscn aufgedunsen, uabudsl, uabrekel, vb- rekel. Aufeinander, ««k. eden ra dru- Zim, uapored, raporedama; -folge, /) red; -folgend, «. uapöreden, sle- deö. Anfenihalt, IN. ostanek, ostaja, bi- valisöe, stauovalisöe, stanovalo; (verweilen) pomudek, vbotavek,vbo- tava, oprerovsnje, uaderüek. Aufcrbaulich s. Erbaulich. Auserlegcn, ».«.naloüiti, naxertiti -j-naläxati; (befehlen) veleti, oka¬ rati (Kareni) -f- velevati, ukazo¬ vati . Aufcr-stehen, v.a. vstati (vstanem) od smerti -j- vstajati; -stehling, /l vstajenje, od smerli vsteljenje; -Wa¬ chen, v», ubuditise, prebuditi se-j- ubujati so;-wecken, v.«, ubuditi, o- buditi -j- rbujati od smerti (od mert- vib. Auferzieh-en, ».«. urediti, iurediti. odrediti, odxojiti, iuxöjiti -f-urejati. odrejati,odxojovati; -UNg,/l odreja, iurejs, vdxoja. Auscsscn, u.a. pojesti (jem), snesti (snem) -j-pojodati, snedati; (Kern¬ obst) pvuobati (bijem)-j-pouvblje- vati. Aufsädeln, v. «. niusti, niuxati -f- naniuati; (los-) rauniuati-j-rauni- u ovali. Aussahr-en, I.'.n. navouiti, napeljati (ijem) -j-naväüati, napeljevati; - v. ».peljati se (ijem), vouiti se; (auf- bruuscu) uarvllneti, obregniti se, ua- reüat! (im); (in L. Himmel) vudizniti. se, iti (Zrem); (aufspringcu) posko¬ čiti, leniti (em); -end, «. roliniv.je- uav.naxlojeuen ; -t, /l navoünja ; (bei Tennen) most; Christi -, vneboimd Kristusov. Aussall-en, v.n. pasti (dem), teleb¬ niti, butniti -j- padati, butati na kaj ; /i'F. v oöibiti(bijem); pnuornost obu¬ jati : obuditi; -end, auffällig, «. oöivi- den, eudsn;poseben. Allffangcu, ».«. prestreei (stro- üem), pristroöi, vjeti (vjamem)-f- prestrexovati ic. Auffllss-en,r,.a.s.Auffangcn;(versteh- en)umeti,uapopasti(padem),usstopiti -f-umevati,uap»padati; -n n g,/.rau- umev», rauumsk, uapopadek, ua- stopek; ^Isvermögen, »- rarumnvst, uinevnost. Ansfind-eu, ».a. najti (najdem), o- Areniti, naräjmati-j-naliäjati; -UNg, /l najdba. Aufflatkern s. Anslodern. Aufflammen, ».». uaxoreti, bulr- niti, vsplameneti, pläsniti Aufslechten,r'.«.rauplesti (pletem) -f-raupletati. Auffl-iegen,».». vuleteti. uletoti-j- vuletati, vrletevati; (v. d. Thstre) odpreti se-j-odpirati se; -ug, IN. vulet, riet. Ausfordcr-N, t'.a. povabiti, pv/.vati (rovom) -j- pvvabljevati, porivati; tirjati: pvtirjati; -NNg, /- povabilo, poriv; tirjatev /l Aufsrcsseu, ».«. porreti, pouobati (bljem)-f-porirsti; (v Scheidewasf.) raujesti (jem) -f-rarjodali. Ausfrischen 56 Aufgeh cn Ausfnschcn, v.». vbnoviti-j-obnav- ljati; (frischer machen) obdorstviti, osvoditi, vbladiti -f- vbderstvovati, oblajati ;/iA.oserditi, spodbosti (bo- donO-j-oserdevati, spodbadatj. Auffiihr-en, v.a.navoriti, napeljati (Ijem) -j- navadati, napeljevati; (Maner) postaviti, seridati-j-postav- Ijati,ridati; (Schauspiel)predstüviti, na oder spraviti-j-igrati, predstav- ljati,na oder spravljati; (jemanden-) prodstdviti, priporoditi-s-predstäv- ljati, priporočati; (im Rechn.) všteti (štejem), vradüniti, v radün djati (dem)-(.v8tovati,v radun devati; sich -, n.»-, vesti se (vodom), obnašati so. raderdati se (im), nositi se ; -ung, /! naprava; predstava,igra; (Verhal¬ ten > obnaša, vedenje, radordanje. Aufgab-e, /c nalog». uloga; (Auf- traq) narodilo, povelje; (Zugabe) primodek, priverdek. pridavek, do- davek; (v.Briefes) oddaja, prodaja; -Sposlamt, ». prejemna posta; -s- rerepisse, n. prejemno spridilo. Aufgang, »i. vrbod, irtük.vrbodna stran /g(Weg)mvst; (Aufwand)po- trosek, potratek. Aufgcb-en, r>.a. naloditi, naroditi-j- naldgati, naročati ; (überg.) oddati, predati, irroditi-j-oddajati, irrodo- vsti rc.; (zugeb.) privredi (vor¬ dem), pridati, xo verbu dst! -j- primetati, primedevati, pridajati rc.; (fahren lassen) pustiti, popu¬ stiti,opustiti,prepredi (predem), od- kridati se -s- pusdati, prepredati ic.; den Geist-, irdibniti, dušo pustiti, smert storit! x/!;jemanden-,obupati, ob up iti (grem)nad kom; -er,r».pre- dajavse. predsjnilc. Aufge-blaseit, a. napilinjen, ošaben, prevraten; ner,»i.napibnjonec,pro- vretovavec,prevretned,vsabood;He, napibnjonka, provretnica, osab- nies, provrotovavka; —heit, /l na- pillnjeoost, osabnostrc.; -bot, n. o- klic, orov; (Heer) Lerna vojska; -bracht, «. nasajen, raprisden, na¬ taknjen, nakaden; -dunsen, a. ra- bubel, rabubnjen, ralit. Aufgehen, u.ri. (v. d. Sonne) vriti (idom) iriti. prisijati.napočiti, vrdix- niti se-j-vrlrajati.irbajati, prisevati, pokati, vrdixovati se; (v. Pstanz ) xnati (Lenem), kliti (klijem), kaliti, poganjati: pognati, kal poxnat>,pri- kliti; (v. Knosp.) poditi, rarviti se (vijem), rarovesti se (eveteml, rar- j cveteti -( rarvijat! se, rsrcvetati se, rarcvotdvati; (v.Teig) kipeti,kvasiti se: nakipniti; (v. Schnee) kopneti, tdjati se,taliti se: skopneti, prekop- neti, st.i.j»ti so -f- skopnevati, pre- kopnevati rc.; (v.d.Thür) odpreti se, »tvoriti se-j- odpirati se; (v. Ge¬ schwür) prepustiti se-j-prepusdati se; (V.Allgen) spregledati, spameto¬ vati se-j-sprexledovati; (aufgewen¬ det werden) potrositi so, potrositi se. porabiti se-j-potrosovati sorc.; -lai- fen, potrositi, rapräviti, potratiti-f- potrosevati.rapravljati rc.; (v Knot.) rarvorlati so, rarverati se (vedem) -j-rarvorovatise; (v.d.Naht) parati se,xorjati se: rarparati se, rarpor- Aufge jati se; (im Rechn.) poiti (ickem), vzelixniti se-f-pobrijati. Aufgc-klärt, «. razsvitljen, omikan; bi »tor,bistroumen ; t^heitz (. osveta, omika ; -ld,».nackavek; (Darangeld) zakupek; -legt, a. äobrovoljen, zi- /l Ausjauchzcn,«.a,/.aükati. zavriskati Aufkauf, ,». pokup, razküp;-eu,«. a. pokupiti, ponaküpiti, skupiti />/i Aufkchrctt,v.a.zmesti(metem),po- mesli-j-zmetati ic. Aufklär-en.v.a.zjasniti, prevedriti, raz8vetIiti-f-z.jasnovsti;(o.Verfland) mödriti. bistriti : zbistriti, izobraziti, omikati -s- izobraževati; (erklär.) razjasniti. pojasniti, razložili-s-raz- jasnvvati, razkladati ; sich-, «.«.(«. Wett.) jasniti se, vedriti se, čistiti se.razprdvljatisorc; -UNg, /komika, «sveta: izobraženost; pojasnjenje, razlaga. AufklaUÜ-en,v.a.pobrsti (berem)-s- pvbirati; -sel, n. pobirek, poberek. pobirajo. Aufklcbcn, v.«, prilepiti, pritisniti Aufklohscu, «a. raztleci (tolöem), r.aztoloi. raztrupiti (niti x/k Aufknackcil, «a. razgrizti.razgriz- Auflnieu, «.rr.poklekniti-s-pokle- kovati. Auslnöpfcu, v. a. odpeti (pnem), Auflage razpeti. r»zpunkati-s-odpenjati,raz- ponkovati. Aufkltüslfen, v.«, razvozlati, raz- dresiti -s- razdressvati; (Dieb) vbs- siti-s-obvsati. Auskochcn, v.a. prokubati. preva- riti; skiibati. zvariti z?/k Aufkommen, «n. vstati(vstanem), vzdigniti se, skolokati vstajati, vzdigovati se; (genesen) ozdraveti, ozdrdviti se. preboleti, okrevati; (o. Pflanz.) prijeti se (primem)-s-prijö- mati se; (kund werden) razodeti so (denem), zvedeti se (zvvm)-s-raz¬ odevati se; («.Umständen) oponke! siz>/l; mitder Arbeit-, dotegniti;sals Gebrauch) vpeljati so (ljeiu), zaöeti sc(önem)-s-vpljev»ti se,začenjati se; -».ozdravljenje, okrova. Aufkonncn, v. ». er kann nicht ans, no more vstali (vstanem), NK more na noge. Aufkratzen, v.a. razpraskati, raz- greksti. razeoliati-s-r»zgrebati. Aus!iind-kN, v.a. odpovedati (vem) -s- odpovedovati; -igUNg, /k odpo¬ ved /k Auflachcn, v.n. zasmejati so (sme¬ jem), zskokotati (Iroeem), zacmi- bati. Allflad-en, «.«.naložiti, natovoriti, zadeti (denem), napertiti . vpertiti, obložiti (kogas cem)-s-nal»gati. na¬ kladati, natovarjati. zadevati; (sich etwas) nakopati si (pljem)-s-nako- pavati si; -er, m. nakladavee, na¬ klada«. Auflage, /l naklad /k; (Steuer) da- 58 Auslassen 59 Aufmachen vek.dada.karen /., veda ; (d.Buches) natis. irdava; (Auslegung) rarpolo- ritev. Auslassen, u.a.opustiti-j-opüsdati; (offen-) odperto pustiti-j-püsdati. Auslauer-er, »n. ralervvavoo, ra- sodnik; -II, v.«. ralerovati, stredi (strerem). prorati(im), v rssedi biti (sem). Auslauf,»n.natek,nabor; (Aufruhr) rarbuka, vreva, stek; (Speise) kix- njenee. kipnik ; -en, v.«. narasti,na- tedi se-j-naraščati, natekati; (von Speisen) kipeti: kipniti, nakipniti; (v. Kosten) natedi se, nabrati se (de- rom)-j-natokati se,nabirati so; (auf- schwellen) otedi, nabülrniti -j-vte- kati ic. Auflchcn,r>.».oriveti-j-orivlfati se. Auflegen, v.a. poloriti, djati (do- nem) -s- pokladati, devati (na kas); (zur Einsicht) rarpoloriti-j-rarpo- lazati; (Last) radeti (denem)-j-ra- devati; (Steuer)nalvriti-j-nakladati; (Buch)irdati.natisniti-s-irdiljati,na- tiskovati; aufgelegt, vesel, ridane volfe, dobrovolfen. Auflel)N-eN, v.«. nasloniti, prislo¬ niti-s-nnslilnfati ; sich -, v.r.nasloniti se, podpreti se-s-naslanjati se. pod¬ pirati se; (gegen etwas-) upreti se. ustaviti se, vproditi se-f- upirati se, ustavljati se; -ung, /lvpor, upur.ro- perstava. Auslesen, v. a. pobrati (berem) -s- pobirsti. ssijem Aufleuchten, v.n.rasvetiti. rasijati Aufliegen, u.n. na vider biti (sem), rarpolorcn biti; lerati(im) na dem sich-, u.r. prolerati se. Auflvckern, v. K. raliljati. rilsiti: rrsbljati, porabljati. podrasiti. Aufladeru, r>.«. vzplameneti. bui>- niti.plilsniti, Zaplapolati, svizniti/i/l Allslsis-bar, «. rarverljiv, rardres- ljiv; (d. Schmelzen) rartopljiv. rar- pustljiv; (trennbar) lodljiv.krojljiv; -en, v.a. odrešiti, rarvvrati (verem), rardrositi, rarresiti. odrešiti, rar- vvrlati rarverovati, rardresevati :c.; (schmelzen) topiti; rartvpiti,rar- pustiti, pretopiti^-rartaplfsti. rar- püseati rc.; (chem.) lüöiti, rsrloeiti, rarkröfiti -s- rarloeevati, rarkrvje- vati; (Vertrag) rarverati (veren,), r»rdreti(derem)-I-rarverovati,rar- dirati; (tic Ehe) rarporoeiti rar,- poi oöati ; (Versamml.) rsrpustiti -s- rarpusvati; (Räthsel) uxanitl, uxo- niti, vxaniti -s- uxanfevati, »zibati (blsem), (ärztl ) meöiti ; sich -, v.r-. prestsivati, minsevati, rarprrdati; - cnb, ra- njevati;-bleiben, vmoöi ostati (sta- »em)-f-os«ajati. Ausrecken, v.a. stexniti. kvisko po- moliti-f-stexovati, pomirjati. Ausreg-en, v. a. rardrariti, rdor- mati, rardrerti-j-rardr»rovati, rar- drerovati; -end, a. drariven, drer- I^lv ^nngi/lrUcaibairarllrarba^rar- äritronost, Ausleihen, v. a. rarmeti (manem), streti (tsrom) -f-rarmevati; (Haut) oiüliti, pretisniti, oderxniti -j- pre- tiskovati, vderxovati; (zu Gründe richten) ugonobiti, končati, ratreti (tarem). potrobiti -f- uxvnavljati, koneavati, rotirati. NufrcißkN, v.a. rarterxati, preter- xati, rarparati, rsrpürjati (jem); (Wunde) prodreti (derem), rarvra- riti-f-predirati; (Thür) rarpalmiti, odverrniti x/i; deuMund-, riniti, ra- rijati-f-revati, rarijavati. Aufreg en,v.a,süntati.scu vati (scu- joni),dräriti: podsuntati, rardrüriti, podpilrniti, rarpüliti-f-rardrarevati, podpilrovatirc.; -d,a. podpilrovaven, puntarski. Aufrichl-en, v.a. postaviti, po kon¬ cu postaviti, vrdixniti-f-postavljati, vrdixovati; (errichten) naprüviti. ustanoviti -f- napravljati, ustanav¬ ljati ; sich vrdixniti se, speti se (spnem) -j- vrdixovsti se; (schwer) skolekati.skobacati, skomatati.sko- marati x/l; -ig, a. pristen, Prisen, isker«, iskren, odkritosercen, pro¬ stodušen ; ukeit, /l pristnost, isker- nost, vdkritosercnost. Aufricgeln, v a. rapäl> odriniti, od- palrniti-j-odrivati. Aufriss, r». oöert.ocortek, osnutek. Aufritzen, v.a. oderxniti, ožuliti, vrariti-j-oderxovati. Ausrollen, v.a. naviti -j- navijati; (auseinander) rarviti, rarniötati-j- rarvijati. Aufriicken, v.», pomakniti se,po- mekniti se-f-xomikati se. Aufruf, m. rarxlas, oklio, rsrpis, poriv; -en, v.u. poklicati (klicem), porvati (rovem) -j- poklicovati, po¬ rivati ; o.n. raklicati, klikniti. Aufruhr, r». punt, vpor, kramvla, vstaja.buna; in - sein, puntati se,ro¬ titi so, kramoliti, buriti se; in - gera- then, spüotati se,spreti se, rarotiti se pf. AuslÜhr-eil.v.a.mesati. mesiti: pre¬ mešati. rarmesati.premesiti ; -e r, m. puntär, vpürnik, vstajnik; —isch, a- puntarski, vporen. Ausrültclu, v a. rdermati, pretre¬ sti, rmajati Aussagen, v«, odpovedati (vem)-(- odpovedovati; (vorsagell) praviti,na¬ povedovati. Aufsanillicln, n.«.pobrati, (berem), skupili, rxerniti-1-pobirati, skuplje- vati, rxriojati. Aufsässig, «. rasedljiv,piker, nona— visten; -seilt, rajedati kvxa, ko^a nemoči (morem); -keit, /lrsjedlji- vost, pikrost, nenavist. fiati Aussatteln, v. a. osedlati, rased- Aussatz Aufsatz, IN. nastavek, natik, nasa- ^ek.nada; (schriftl.) sestavek, 8pis, spisek, ölanck; (Aufschlag) oprimek, nassv, ralek; -heft, n.spisovnik. Aufsaugen, v. a posesati, posre- liati, popiti (pisem) p/l Aussaumcu s. Aussattclu. Ausscharren, v.a.rarxrel>sti)-rar- Arübati. Ausschauen, v.n. pogledati, kvisko pogledati. kvisko so orreti-s-poxle- «lovati. kvisko so orirati; aufgesch aut, parite! poror! spoti! Ausscheuchcn, v.a. irplasiti, Spla¬ šiti p/'. Ausschichten, v.a. skladati, v plasti ravnati, plastiti, plastovati: rloriti, rravnati. Ausschieb-bar,a.odlorlsiv; -en,v.a. vdloriti,pvd dolxv Klop dsati(dem)-s- vdlaxati, vdlaseati, vdklüdati, rate- rovati, vprerovati. Aufschirren, u.a. vbürdati, olierr- dati, rasedlati-s-oburdavati ic. Aufschlag, »n. udar, udareo; (am Kleide) ralek,osleo, vllvrütniea, ra¬ sier; (d.Preis) podrarba, poskok V veni; (musik.) povrdix; (d. Hutes) Laterklsej, raviklses; -en, v.a. uda- riti )-udärsati; (entzwei) isrtolei, rartrupiti, rarbiti (bisem))-rartrüp- Isati,rarl>is»ti; (d.Kleid) navrdixniti. xrir.diZniti-s-navrdixovati; (Aermel) ralekniti, raferkniti P rakerkvvati. (Buch) odpreti -s-odpirati; (im Bil¬ che) poiskati (isoem) p/l; (Karten) navreei (verrem); Wohanng na¬ soliti so; Augen-,sprexledati,oei vd- Ausschreib preti -s-sproxlodovati; (Reife) nabiti (bisem)-s-nadisati; sich raniti so; -gebühr, /l priplatek. Äufschließ-en, v.a.odpreti, otvüriti, odkloniti -s-odpirati, odklepati; -e r, m KIsuöar; ^ein,/! KIsuvarioa. Allsschlitzcn, n.K.rarparati, prere- rati (rerem)-f-prererovati. Aufschluss, ni. odpertse, vdpertisa; (Erktärung) posasnilo; -geben, po- säsniti, rarloriti-s-posasnovati, rar- ILxati. Ausschnallen, v.a. raxeti (pnom), raköpöati -s- rapensati; (auseinan¬ der) odpeti, vdkopöati-s-odpensati. Ausschnappen, u a. lllastniti, Slivö- niti, kapniti; (einWort) uloviti, -u. ir. poginiti, opresti (predem). Ausschneid-en, v.a.narerati, prere¬ kati (rerem),rarparati-s-narerovati; (Brot) kros iti : nakröj iti; - r>. m. ba- liati so,l>valisati sechlastati, siroko- üstiti,öelsustäriti; -er, M.lralraveo, dalnlö, sirokoustner, klastaveo, lrvale (-ta); "ei, /lbaliarisachlasta- vost; —isch, a. dakav, Iliastav, siro- knnsten. Ausschncllen, v.u. koreniti, bersniii -s-beroati, berskati. Ausschniiren, u.«. odpeti (pnem), odpenkisati-s-odpönsati; (auf einen Halm) nirsti-s-naairati. Ausschraubcn, v. a. xriskerniti; (los ) vdskerniti p/l Ausschrecken, v. a. Splašiti, pre¬ plašiti p/l; - v. ». ustrašiti se, rxaniti so. Ausschreib-en, v.s.rapisati (xisew) 62 Aufschreien -j-rapisovati; -ung, rapis,rapiso- vanje. Auischrcicn, v. «. rakrivati (im), vsklikniti,rakiivati (klivem),rav piri (vpijem), rarevsati.xlas raxnati (io¬ nom) Ausschrift, /) nadpis, napis, naslov. Ausschub, m. odloz ,odlasba, odla- sek, ockkladek, obetava. Aufschiircn, v. a. podrasiti, pod- kiiriti, pvduetiti-s-podrasevati, pod- kiirjati. Ausschürzen, V. a. podpasati (pa- som), podverati (verem), podvilrati (visom).ravikati, ralekniti-f-podpa- sovati, podverovati. Aufschütten, v.a. nasuti (spem) -s- nasipati (pljom); (Flüssiges) naliti (lijom)-s-nalivati. Ausschwellen, v.n. otevi (toöem). ratovi, rabükniti-s-otvkati; (v. Was¬ ser) Cipoti, vssti; anfgeschwollen, ote¬ kel, ratekel, rabukel. AufschweMM-en, r>.a. plaviti : na¬ plaviti, nanositi z -ung, /)naxliivina, naplav /l, nanos. Ausschwingen, sich, v. rr. vrdixniti so, vrlotvti, puhniti, ravikteti so p/l Aufschwung, »t. vrlot; /!A. rar- vnj, rarvitek, rarvvvt; -nehmen, vr- kobotatix/*. Aufsch-k», v», kvisko xledati : po- xledati; -en, rt. vrxled, porornost; ohne -,brer Krupa, natikem;-e r, r». vxleda, oglednik, nadrornik; ni», /l vxlednio», nadrorniva. Aussein, v- ri. käoti, keäoti, po 63 Ausspicßcn konou Kiti (som); die Nacht-, naviti: prenoviti. Aufsctz-en, v. a- postLviti, podjati (donem), nasaditi-s-postavljati, po- Uovati, nasajati; den Hut-, pokriti so (krisem) -s-pokrivati so;(schriftl.) spisati (pisem), sestaviti-s-opiso¬ vati,sestavljati ; (v. Decket) poverniti iravorniti -)- povezovati; -er, »t. po¬ staviš avev, posta vljaö. Ausscnfzcu, v». vr/) Aussitz, rrr.Lasvil; -en,v.n. seäoti; die Nacht -, preseäeti -s- presegati; (betrogenwerden) staknitijo, skupiti jo, naleteti Ausspannen, v.a. ra/.terniti, ster- niti, rarpeti (pnem) -s- razpenjati; (über etwas) prepeti (pnem) -s-prs- penjati. Ausspeisen, tl. a. povriti (vrijem), pojesti (jem) -s- povrivati, pojeilati. Aussperren, v. a. odpreti, »tvo¬ riti, odkleniti-s-odpirati, odklepati. Aufspiclcn, v.a. xosti(xodem). igra¬ ti, brenkati, rerati jo (rerem), ra¬ dosti, raixrati, ubrati (berem), ure- rati (rervm),rabrvnkati; (aufd. Leier) lajnati, xvlidrati: ralajnati. Anfspießen, v.«, nabosti (bodem), nasaditi, natakniti -s- nabadati, na¬ sajati, natikati. Aufspreitcn 64 Aufstutzcn Anfsprciteu, prepeti (pnem), ^r-6§6fniti, prepevati, raLZrinMti. Aufspringcn, v.w. poskoviti, xrik- niti -s-poskakovati; (entzwei) xööiti, regniti p/l. prežati so. Aussprltzen, u.n. xljünkati, pljus- kati, derlünkati: pljunkniti, xljüs- niti, berlünkniti. Aufsprossen s. Sprossen. Aufsprudeln, v.n. vreti, vorvrati, drubati: brübniti. Aufspiircn, u.a. zaslediti, oslediti, vvöbati, stakniti x/l Ansstücheln, u.«.spodbosti(bodem), podsüntati, podpibniti-s-spvdb4dati, podpibovati. Ausstand, m. vstaja. punt, kramo- la,vpor; -isch, a. puntarski, vporon. Ansstoppeln, u.u.rloziti, naverbo- vatiti.nakopiöiti-j-zlagati, verkrova- titi, kopiiiti. Ausstichen, u.«. predreti (Norem), prepusti ti-s-predirsti, prepusöati. Ansstecken, u.«.natakniti,natekniti, nasaditi -j- natikati, nasajati; (die Fahne) razprostreti, razviti (vijem) -j-razprostirati, razvijati. Ansstehcn, u.n. vstati (vstanem), vzdigniti se, skolobati -s- vstchjati, vzdigovati so; (v. Krankenlager) o- zdraveti. ozdraviti so, preboleti (aufragen) moleti, stermeti, serseti; (wtderjcmand.) upreti se, Zopersta¬ viti se -s- upirati se, zoperstavljati se; -d, «. pokončen, stojeö. Allssteigen, v.n. kvisko iti (grem), popenjati se, kvisko lesti: popeti se (pnem), zlesti; (a. Wagen) navor sesti (seäom), prisesti; (d. Pferd) za¬ sesti-s-raseNati ; (v.Ruuch) valiti se, kaditi se, vzdigovati se; (in d. höhere Klasse) pomakniti se. pomokniti se, prestopit!-j-pomikati se; (v.Haaren) serseti, jeziti se; (v. Speisen) rigati so; -d, a. navzgorenj. postopeo- Ausstcll-en, v.«, postaviti, porar- strrviti-s-postrivljati, (eine Falke) na¬ staviti -s- nastavljati; (Truppen, Waren) razpostaviti, razverstiti -s- razpostavljati; tjemanden als etwas) postaviti, ustanoviti -s- po¬ stavljati, vstanavljsti; (eine Frage) zastäviti-j-zsstävljati ; -ung, /lrar- stava,razpost»v», razverstitsv. Aufstöberu, v.a. iztakniti, stakniti, izplasiti. zaslediti />/l Ausstößen, n. a. odpakniti,odriniti, razbiti (bijem). ulowiti-j-oäpaliovati, odrivati rc.; - v.», rigati se; (unter¬ kommen) pod roko priti (pridem), na- rajmati so, naleteti se x/l Ausstreichen, v. a. pomazati (ma¬ žem), namazati-s-pomazovati; (dtk Haare) pvgladiti-s-poginjati. Ausstreisen, v.a. zalekniti, rater- liti, zavihati (višem), privibati p>/- (d. Haut) oguliti, oprasniti, oderg- niti p/l Ansstreukn, u.a. perbniti, natrositi, posuti (spom)perliati, natroso- vati. posipati (pljom). Aufstlllpen, v.«, zaperkniti. zafer- Iiti,zaviliniti,zastülit>,z»perköeitix/- Aufstutzen, u.a. s.Aufstülpen; sichet v.r. nastüliti so, nakersiti so Ausstiitzen Ausstützen, v. a. podxreti-s-xodxi- rati; nasloniti -s- naslanjati. Aufsuchen, v.a.iskati (iseem), sle- diti: poiskati. Allssud, m. rürvar, odvarek. Anstalt, m. dvix, dvixljej. Auftanchen, v.a. na verli prit, (pri- dem) -j- xrikajati; irbresti (bre- dem) ; das Gerücht tauchte aus, §1^^ je xoeil. Austhauen, VN. täjati 80, taliti se, juriti se : vtdjati se, rartaliti se, od- mekniti se; (v.Schnee)koxnoti.kop- nevati: prekopneti, skopneti-j-pre- kopndvati; ausgethaut, tal, odmekel, kopen; - n. odjuga, kopnenje. AusttzllN, v.n. djati (dem u, denem) -j-devati; (öffnen) odpreti-ch «dpi- rati; d. Mund riniti, öerliniti x/l; d. Augen sprsKledatix/'. Aufthllkmen, v. a. naverbvvatiti, nakopi eiti,naxerwaditi,naxerniti I- nakopieevati, naxrinjati. Auftischen, v«. na mire postaviti, pogostiti-,- na miro postavljati. po- xostvvati. Auftrag, M. nanos; (Befehl) naro- eilo,xorveilo. povelje, nk»rilo;tbeim Anstählen) nada; nach-, xo naroöilu; ohne-, beer oblasti; -geben (.Aufträ¬ gen ; -en, v.a. nanesti,nanositi -s-na- nüsati; (Speisen)namiro nositi, do- nasati; (Eid) naloritinaläZati; (befehlen) naroöiti, xoroöiti, veleti, vkärati(rem))-n»r»öLti, naročevati, velevati, ukarovati. Austreiben, v.o. vrxnati (renem), sporliti, sxlasiti -f-vrxünjati w.; Dentsch-siov. Taschenwörterbuch. / Auswarten (Geld) vkup spraviti, radobäviti si -j-vkup spravljati, radobdvljati si; (aufblähen) napikniti,napeti (pnem) ^-napibovati, napenjati. Auftrennen, v. a. parati, porjati (porjem)-f-rsrxärati, rarporjati. Auftreten, v.n.nastopiti, prikärati se (karein), preit ljudi stopiti-s-na- stöpati, prikarovati se rc.; alsKläger -, ratöriti koza, torbo podati roper koxax/l; alsRedner-,besedo povreti (vramern) Auftritt, m. nastop,vstop; (Stufe) stopnjiea, stopiva; einen - haben, spreti se s kom. (siti Austrockuen, v.a. posušiti, sesu- Aufwachen, vri. rbuditi se, prebu¬ diti se, rdrämiti se, predrdiniti ss-j- rbüjati se, prebujati se. Auswachsen, u.n. rrasti, vrrasti, verba dorasti-s-rrd-seati. Auswall-en, v n. vreti, kipeti: rs- vreti,skixeti;-ung,^.kipenje, vrenje; (Zorn) sord, ndxlie». Aufwand, M.potrosek,«trosek, ir- davek; (groß.) potrata, pvtratek, prevretija; - machen, trositi, tra¬ titi: potrositi; (in d. Kleid.) na ob¬ leki ranositi Aufwärmen, v. a.poxreti (xrejem), rxreti -j- poxrevati ; /rf/. obnoviti, Aufgewärmtes, pv^retina, podreta jed/l Anfwarten, v», streči (strerem), dvoriti, sluriti: postreči, pvsldriti; (Speise) ponuditi-s- ponujati; (je¬ mandem) poklonit, se, prikleniti se -f-pvkldnjat! se. 5 65 Auswärter i>6 Aufzieh Aufwärter, m. strernik, streraj, strereo, postrernik, strors (-ta); -M, /) strornioa, strerajka. Aufwärts, ack. zvni, kvisko, na vis; (bergauf) narrgor, navkrekor, vkreg,NLV2ort; (flussauf) proti vodi (sapi). Allswart-sam,«.postroren,postroL- ljiv, poslurljiv, dvorljiv; -ung, /. strorba, postrežba, poslurba, slur- ka; (Kompliment) poklon, priklon, priklanjanje. Auswaschen, v.a. oniiti (mijom), uwiti-f-omivati; (Wäsche) oprati(po¬ rom), irprati-s-irpirati. Aufweü-en, v.a. buditi, drümiti: obuditi, prebuditi, Zdramiti -( ^bü- jati; (v.d. Tobten) obuditi, oriviti-j- obüjati, orrvljati; aufgeweckt, Kister, kistronmen; vesel; -er, m.budiveo, buditelj, budnik; (in d.Nhr) budilo. Ausweichen, v.a. moöiti, moöiti: Lmeöiti, raamoöiti-j-ra^mäkati. Aufweineu, v.» rajökati(joöem), raplakati p/l Auswenden, v.a.potrositi-j-potro- sevati; (Mühe) prizadeti si(demu. dononij-f-priLadevati si. Aufwerfeu, v.a. navroöi (veröem), nametati (meöem), nagerniti-s-na- vergovati, namotürati, nagrinjati; (Mist) nakldati (b.Frage) nastä- viti^-nastärlfati; sich zum Könige kralja so razglasiti -s-ra^glüsati; aufgeworfene Lippen, debele üstnioo. Auswickeln, v. a. namotati, naviti (vijem)-j-navijati, namätati; (los-) ra^viti-s- razvijati. Auswieg-elei,/lsöllvan)e,sülltan)o, potlpiüovanfo, vpornost, bnrirost; -elu, v.a. söuvati (söufem), Kuriti, süntati: poäsöuvati,pok.; -wink,»n.migljej, namigljej,okomig; -zahn, »». očllik, poSočnik; -zeuge, m. samoviäec. Aeugig,a.okät ; (inZsmstz.) ok z.B. schwarz-, černoek »c. ÄUg-ment, n. pomnoLek,prirastek, pockaljsek; -ur, »n. avgiir, vesčec. August, »n. avgust, veliki serpan; (kroat.)kolevoL; (čech.)srpen; (poln.) sierxen ; -inermčnch, in.avgustinec, avgustinar. (savnica. Aulll, /.tlvor; poslusalnica, poslu- Aurikel, ». (primula auriclll») iglec. 5' Aurora Aurora, /°. narj», nora. Aus, xvx. in, «d; (aus d. Mitte) in- med,nmod: Jahr-Jahr ein, odleta do leta ; -sein, konec biti (sem), mi¬ niti ; eS ist-mitihm,xo njemje; - und -, ven in ven, v eno mer; (inZusmstz.) in -. Ausantworten, v. a. inpvroöiti, inroöiti-j-inpvroeati, inrvöevati. Ausarbeit-en, v.a. indklati-j-inde- lovati; s. Abfasien; sich-, pretegniti se, indolat! so x/l ^-pretegovati se; -UNg, /. indelava; (schriftl ) indelek, sestavek. Ausarten,v.».nvreei so(nvernem), sprevreči se, inneroditi se, pobudü- biti so-j-nvergovati se; (v. Getraide) nbogati se, ndivjatl x/°. Ausathmen, v.a. indikniti, duso pustiti p/l Ausbau, »t. donidek, donidav»; -en, v.a. donidati, dostüviti-j-doni- davati. Ausbcdingen, v. a. ingovoriti si, xridernati si. (im)-j-ingovärjati si, pridernevati si. Ausbesser-N, v.a. popraviti, nbolj- sati-j-popravljati,nboljsevsti;-ung, f. poprava, nboljsava, popravek, nboljsek. Ausbeut-e, /i dobitek,dobič/k, do- nesek, prid, korist f.z reiche - geben, bogato roditi (nesti) ; -eln,v.a. iztre¬ sti, inpranniti-j-intresavati, inpran- nov»ti;-en,v.a. vprid vberniti -(-ob¬ račati, dobiček vleči in ees». Ausbieten s. Verkaufen. Ausbild-en, v.a. likati, mikati, ob- Ausbreitea raniti, uöiti: olikati, omikati, inobrä- niti,inueiti-j-olikovati,inobranev»ti; (Körper)üriti: inuriti; -ung/.omika, olika, inobranonost, inodranevanje. Ausbitten, v.a. inxrvsitl y/°.; das bitte ich mir aus, prosim tega ni¬ kar. Ausblasen, v. a. popikniti, po¬ gasiti, vgüsniti -j-popibovati, po¬ grešati. Ausbleiben, v.n.inostati (stanem), n doma ostati, vne ostati inostd- jati;(v.Athem)nastati(stLnem)-s-na¬ stajati ; (nicht kommen) »e priti (pri¬ dom). ne dojti-j-ne prikajati Ausblühen, v.n. ranovesti se (evo- tom),raneveteti-j-ranevetatise,ran- evetevati; (zu Ende -) ooveteti, do- oveteti-j-oovetati. Ausborgcn, v. a. inposoditi si, na posodo vneti (vnamem)-j-inposvjati si,naposodojemati(mljem); (jeman¬ dem etwas) posoditi, na posodo dati -j-posojati. Ausbrechen, v. 8e, rasxri- njati 8o, rasmnosevati 8e,narii,8ö»ti; Über etwas-, xovoritiovem; ausge- breitet, rasvert,oböiren; -nng,/iras- sir, rasäirjava, rasvertij». Ausbrennen, v. n. isxoreti, äoxo- reti-s-6oAorevati. Ausbringen, v-a.einenToasi-.sckra- vieo n»piti(pijem),n»sal)8evati; (ausgedehnt) ranžiren, rarsexel, rsrlexel; -ung,8ter!t), raster»; rassir, ras8irn«8t, raslex- lost, rasssxlost. Ausdcnkcn, Ansdichten, v.a. ismi- 8liti. irtiibtati. islevi (lerem) -s- is- mislsevati ic. (-j-ä«8lusevati. Allsdiencn, v.a. clo8lüriti, is8lüsiti Ausdorren, v. er. «8eliaiti, iS8ll8iti 8s, u8aiiniti-)-u8jkati, «8klrnevati. Ausdrchen, v.a. isviniti, irviti (vi¬ jem) p/l; (Wäsche) «seti (smem)-(- osemati. Ausdruck, M.isras,isrek,rek, dem -e nach, po be8eüi,«il beseäe äo be8e- >Ie: -en, s. Ausdrücken. Ausdriick-en, v. a isti8lliti, istlaeiti -)-isti8k»ti, istlaeevati; (Flüfsigk.) isseti (smem)-(-issemati; (mit Wor- ten)isreLi,isräs!ti,. ». Ickapeti, pa¬ riti ne, 8«pilriti 8e,xubteti: islilapeti, ispnbteti. Ausdlinst-en, v.a. pulltiti, vonjati; islrläpljati; -ung,/. para,l>Iap, plllr, (übi) nmrack, Auseinander, ack.narasen,8sksebi, V8»lvsebi; (inZsmstz ) ras-; -blasen, v.a. raspili aiti-)-raspiIiovati; -brin- Auser 7Ü Ausfuhr gen, v.a. ürüsiti: rarlirüsiti,rarpret> -j-raLpirati;-fahren.v.n.rarperliniti «e, porarpubniti-j-raaperltovsti se; -stiehen, v.n.raabexniti.porsrbexniti ^poraabexati; -fließen, V». rsateei se-s-rarteleati se,rsütaksti se; -keh¬ ren, v.a. rarmesti (metemj-s-rarme- tati; -legen, v. a. raalvLiti, rarpvlo- iiti^-raapolaxati; - rücken, v.a.rs/.- makniti-s-rarmiksti; -schlagen, v. a. rsnbiti (bijem), rartrüpiti -s- raabi- sati; -setzen, v.a. raaposaditi-j-raü- pvsäjati; s. Erklären; -stieben s. AuS- einanderfahrcn; -ziehen, v.a. raa- töxniti-j-raatexovati. Auscr-kiesen, -lesen, t>. a. iüvvliti, inbrati (berem) irbirati; auserle¬ sen, a. iabran, irboren, inversten; samoeist. AuseiUlilhl-en, r', a. iavoliti, iü- brati (beremj-j-irbirati; -te, rn. in- völjeneo; involjenk». Auscssen, v.a. posesti (sem), pvlo- kati-s-xojedati. Ausfahr-en, v». peljati se (Isem) n» sprebvd. e 60m» peljati se; saus d. Haut) irpalmiti se. osuti se (spem) -j-irpabovati se, «sipati se (pisem); -t, invornja, vvünj» na sprekod, iajead. Ausfall, m. iirpäd, iapadek; (Ab¬ gang) xomanjek. --.msnjele. pv- manjkljej, upadek; (mit Worten) vxovvr; (m.Waffen) napäd. rasüvü; -machen, planiti, püliniti x/.; -en, v n. inpasti (padem)-j-irpadati; (v.d. Aernte) vbrviiiti, obnesti sex/°. Ausfechten, v.a. irbosevati. r me- öem r»alööiti-s-raaloeev»ti. Ausscrtlst-en, v. a. iexvtürit,', na¬ praviti. nareeliti, napisati (pisem) -s- i/,xotävlsati. napravljati, naresati, napisovati; -Ung, /l ir.xotvvlsenje, n»pr»va;'(äintl.)ie(. Ausheilen, v. a. raoeliti, irleoiti, orckräviti ; - v.», vrckraveti, raooleti. Aushcitern, v.a. «veseliti, rarve- seliti -j- oveseljevati, rarveckrovati, sich-, v.i-.veckriti se,jasniti se,brisati so (brišem) -j- rarveckriti so, «jasniti se, obrisati se, rarpraviti so -j- rar- veckrovati si, razpravljati so rc. Aushelfen, v.a. pomäxati, pomoöi (moromj.opomooi/rC.-s-pomaKovati, packpirati. Allshilf-e, /l pomoö, pripomöö/ö, pnmaxilo, pomaxaja, xockpora; -ck-, pvmoöni, napomoöni. Aushöhl-en, v. a. vötliti, xlobiti, ckolbsti: irvötliti, irxlübiti.irckolbsti, Aushöhn 73 Auskunft -ung, /. votlin», Klöb f, llompelj /i, «luplja, slambora. Aushöhn-k», v. a. sasmeliovati, posmekovati so oder röxati se komu. Ausholen, v.a. posvetiati, posvo- ävvati.popitilvati; (m.d.Arm) »»mo¬ riti, stöxniti, makniti p/); (im Reden) ometati. Anshören s. Ausfragen. AllshiilseN, v.a. lüsoiti, cküsöiti, lu¬ piti,»uriti,smukati : olusoiti, osuriti, osmukati. filati, släöniti Aushängern, v.a. sasträllati, strä- Aushusten, v.a.inkasI^ati^-iLkas- Ijovati. Anslältcn, v.a. promrüsiti, smra- siti, smersliti -(- preinrasovati re. AllskäMMen, v.a. öosati (öesom): povešati. rasöesati. Auskaufen s. Loskaufen. A»skehr-en, v.a. pomesti (metom) -chpvmotati; -icht,-!.smet/t, smetjo, smoti pk. /. Auskeltcrn, v.a. stisniti, istisniti, presoti (smem) -j-istiskovati, pre- Auskennen, sich, v.r.umoti kaj,vesö l>iii (sem) eomu, veäeti xlas Kaki reöi. Ausklären, v.a. prsöistiti. otrebiti -l-provisvati, proöisöovati,otroklje- vati; sich - s. Ausheitern. Ansk!anb-en, v.a. isbrati (Kerem), prekr,,ti-j-iskirati; -erisch, a. iskir- een. iskerljiv, iskiren, skiröen, kvö- ljiv. Auskleiden, v.a. slsöi (sloöcm) -j- släöiti; (mit etwas) okleöi, prevloöi, preobloei-j-okläöiti ic. Ausklopfen, v.a. päliati: opäkati, otopsti-f-opakovati, otepati. Auskliigeln, v. a. istliktati, isleöl (losem) p/*. Auskochen, v.a. svariti, skükati-s- svärjati; - v.,t.ckovreti-(äjati, odprtivljati se. Ausmaß, »mera,izmera,premera. Allsinaiieril,v.a. dooidati.prioidati x/. sse: omisiti se. AllsMtIuscilsich,n.r.misitise,misiti AllsmerzcN,v.a.iztröbiti-s-iotreb- Ijevati. Ausmesskn, v.a. meriti: izmeriti, premeriti, odmeriti -j- iomerjati ic.; (festsetzen) doloviti, ustanoviti-s-do- locevati. ustanavljati. Ausmittelu,n.a.zaslediti,stakniti, «vedeti -j- ovedati, stikati. Allsmiindcn, v.». iztekati,iottikati se. vlivati se. AusMUstcr-N,v.a.prebr»ti(berem) preiskati (iseem), vdbrati, pregle- dati-j-prcbirati,preiskovati, pregle¬ dovati; -nng, (. iabira, preiskava. Ansnahm-e,/. izjem». izjemek. io- imek,iovoetek; mit -,r»zun, mimo; -s-, «.izjemni; -Swkise, »«(.izjemno. Ausputzcn izredno, mimvredno; -szustand, »r- izjemni stan. Allsnchm-en, v. a. izvzeti (vza¬ mem), iojeti (jsmem) -s- izvzemati, iojemati; (ausschließen) ioloöiti.iz- kleniti-s-irloöevati.ioklepati; (sich-) prideroati si(im), ogovoriti si-j-pri- deroevati si; sich gut-, podajati se, prilegati so, pristvvati se; ausge¬ nommen, razu», mimo; -end, a. iz¬ bran. izboren, poseben. Austzlllkcil, v.a. zložiti, odlooiti-s- zl^gati, odkladati, odldgati. Allsparicrcn, v.a. odbiti (bijem), prestrovi(strezem)-s-odbij»ti. pre¬ strezati. Auspeitschcn,v « izpokati,«pokati, z bieem izgnati (ženem) Auspsandcn, n a rubiti: zarubiti. Auspseifcil s. Auszischen. Ausp:zicn,xt./'. predznamenjs xi.; okrilje. soati, pokramljati. Austzlaildcril.v.a.izblekniti.poeen- Auspliiudern, v.a. pvpleniti, ob- ropsti-j-oplenjevati rc. Auspvlslern, v.a. blaziniti: obla¬ ziniti, poblaoiniti. AustzosllUUkll, n. a. raztrobiti, raz¬ vpiti (vpijem)-j-raovpivati rc. Ausprsigcil,n.a.izkvvati (kujem), vtisniti; izobrtioiti; ausgeprägt, io- vbraöen. vtisnjen. Ansprcsscil, v. a. iotlaeiti. iztis¬ niti, iooeti (omem)-s-iotiskati, iore- mati. skati p(. Auspriigcln, n. a. iotepsti. iopo- Aussmhcn, n.a. eediti. trebiti, ei- stiti,snäöiti : očediti,vtrebiti,očistiti. 75 Ausquartiereu osnaiiti; (schmücken) olepšati, oralj- «ati, okineati, vkrasiti-s-olepsevati. «raljsevati ic.;(Llcht) uterniti. oter- viti,utreniti->-utrinj»ti; (jemanden) «stoti («tojem), »brati (borom). po- krexsti />(. Ausquarticren, v«. presoliti, v elruzo stanovanje prosjati (ckenom) Z-proäövati. Ausradicreil, v.a. irsterzati, ir- «terxlj »ti, irpraskati x/i Ausrasten, v.n. poviti (vijem), po- öitise, poviniti. vpoöiti so, oäalrniti «o-j-povivati rc. Ausräuchcril, v.a. prokailiti; po- vockiti, posusiti-s-prekäjati. Auslaufen, v.a. püliti, pükati: io- puliti, irpükniti, irpükati. ioterxati. Ausräumcn, v. a. irprtr/.niti. pro« «praviti, pospraviti s irprarnovati pospravljati ,c.; s. 'Äusreinigen. Ausräiispcrn sich s. Räuspern sich. Ausrclhncn, v.».prestoli (stejom), presteviiili, preracüniti, preräjtati Z-preštevati. prorajtovati. Ausreüen, v.a. rartvxniti.stvxniti, natoxoiti: raolexati, stexovati, rar- ter»ti,natexovali; sich-,v.7'.leeati so, rviratise: rieknitise. Ausred-e, /. irxnvor. uxovor. ovi¬ nek ; -en, v.a. irxovoriti. ioreöi; üo- xovoriti-s-ioxovärjati. irrokovali,c. Ausrcilicn, v a. irmeli (manom), iomenoati pf; (Zimmer) poplakniti, «miti (mijom)-s- poplokovnti. Ansreichcn, v ». «losti biti (sem), ^»äostovnti. oNati. skeeoti; (mit 76 Ausrodeu etwas) sküjnti, ckosti imoti (nm); -b, a. oasosten, elovolje». skeonv. Ausreinigcn, v.a. «trobiti, «tre¬ biti, proeistitiZ-otrebljevsti, pre- visöovnti. Ansrciß-en, v.«. püliti.pükuti, pi- p»ti (pijem), ruti (rujem): iopüliti. iopükniti, ioruti. ioclreti (Norem) -s- ioNirati; (Zahn) ioNreti, uterxati-s- ioNirnti:e.; - v.».(entfliehen) uporli- niti. popibnitijo, uskoöiti, ubexniti, uiti (iNem)^/'.; (v.Vieh)beosti: obe- onti; -er, »i.u«kok,ol>»juveo,llbe§»; irisch, a. ubexljiv, uboren ; (v.Vieh) berljiv, borikuv. Ausreiten, v ». irjerNiti, nn spre- I>o. irjoull, prijeutl. Ausladen, v.u.irrovati. irtmti (ru¬ jem), iokoropiti />(. Ausrollen Ausrollen, u.a.irtrvbiti, ugonobiti, pvkvnbati,vnibiti-j-iatrebljevati,po- konbevati, ratirati. Ausrücken, v.a.odriniti,oditi(!dem), vadixniti se-j-odlnijati ic. Ausruf, m. Klio, krik,vsklik,okli«, oxlLs ; -en, v.ir. raklieati (klibem), vsklikniti, klikniti, zavpiti (vpijem) (bekannt geben) «klienti, oxlasiti, rarxlasiti -j- vklioovati, rarxläsati ic,; -er, m. glasnik. okiieovaveo; -ung s. Ausruf; -ungszcichen.rr.kli- 0iij. Ausruhen, v.n. poviti (bij em), po¬ biti so, pnbwiti, oddaknitise-j-pobi- vati. Ausrupfen s. Nupfen. Ausrüsl-en.v.a.oröbiti.vboröbiti-j- vrobevati; (versehen) previditi, v- skerbeti -j- previdovati, oskerbo- vati,oskerbljevati; -ung, /. oprav», orobjo. Ausrntschen s. Ausgleitcn. Aussaat, setev, sotvina, sev/i, posevek. Aussäcil,r>. ».sejati (sejem): nso- jati.posejati. razsojati-j-posevstiic. Allssag-e, /i poved/i, povedba, iz¬ poved/°.,irrek».xovor; (gram.) do- povodek; widersprechende - en.xovori so sinav8krib(senovjvmaj»);nach seiner-e, po njexovili besedak;-e- Wrm, /i naklon, nabin; -en,«.«, po¬ vedati (vem), dopovedati, irrebi (bom) -f- dopovedovati, pripovedo¬ vati, praviti, zovoriti; (v. Zeugen) pribati, pribevati-j-spribati, irpri- bati. 77 Ausschiffen Aus-satz, m. stava; (Krankh.) srak, xarje. xvbe-sätzig, a.Zarjvv.xo- bav; ^:e, /i gobave«. Aussilubern, v.a. vbediti, pocediti, potrobiti, osnabitip/'. Aussaufen, v.».popiti (pijem), po- Inkati.poblvmpati />/i Aussaugen, v. a. sesati, srebati (bijem), serkati: posesati, izse¬ sati, scsisati, irsrebati, poserkati, irmolrti. Ausschaffen s. Hinausschaffen. Ausschälcn, r.«.lüpiti,Iüsbiti : olu¬ piti, olusbiti, irkobati. Ausschank, »». tobivnioa, kerbma. Ausscharren, v.a. irxrebsti, ran- xrebsti, ranberskati, razkopati (pljem)-j-i^Arebati, raakvpovati. Ausschaucn s. Aussehen. Ausscheid-en, v.a. odlübiti, irlöbiti, odbrali (berem). iLtröbiti-j-odlobe- vati, odbirati, istrebljevsti; -v.rr.is- stüpiti, odstopiti-s-i^stopovati; -en, ». odlobitev, irbira; iastop, vdstüp. AnsschellcN,v.a.psovati(psnjem), kröxati, koriti, karati , revkati nad kom.budovati senadkomiirpsvvati, okregati,ošteti, pokärati, »brenkati. Ausschenken, «.». i-liti (lijem) -j- inlivati; (Getränke) tobiti. Ausschicken, u.s.rarposlatifiljem), i^poslati-s-rarpobiljati. Ausschichen, u.« izstreliti, streliti -j-stroljati; (.Ausscheiden; - v. »- poznati(benem), nikniti-j-poZanjati. Ausschiffcn, v. «. ir ladije spra¬ viti-j-spravljati. Ausschirren 78 Ausschirren, v.a.ispreei (presem), spreei-s-ispregati. f)«/l Ausschlafen, v.n.naspati se (spim) Ausschlag, r». xremüb. omäll, pre- texljvs; veu-geben, raslöeiti-s-raslo- öevati; (Krankh.jspuseaj, prisö.pri- seaj,opakki, spaliki p<., srab.operl«; den - belommen.spuliaiti se, spalrniti se,opriseiti se po kom, osuti(spvm) -s-spakovati se,osipati(pljem); -ge¬ bend, innloöeo; -en, „. a. u. ». isbiti (bijem) isriaiti-s-isbijati, isrivati; (d.Anbot) odbiti, savreei (vordem) -j-odbijati, sametovati; (v.Pferde») ritati, beroati, bineati, eebati: ritniti bereoiti, binoniti, vebniti; (v.d.Wa- ge)omal>niti, premakniti, nagniti so -s-om»kovati, nagibati so (bijem), (v. Pflanzen) gnati (senem), kliti (klijem),kaliti: pognati, Kal pognati; (Getraide-) plevsati.päliati: oplev- »ati; (mit etwas) vblositi -s- obla¬ gati ; (Umschlägen) prevrevi 8e (ver- sem) p/'. Ausschließ-en, v.a. isklemti, islö- öiti-j-isklvpati, islovevati; -lich, a. isklep»vea,iskleniven,isloöen;-uug, /l isklenitev, isloöitev. Ausschlummcrn, v.n. naspati se (spim), »»dremati se (mljem) Ausschlüssen, v.n. ialeati, smuk¬ niti is (aus d. Ei) isleei se (le¬ seni) x>(. Ausschlürfen, v.a. serkati, srebati : serkniti, issrebati, posrebati, polö- kati (loöem) x/l Ausschluss,m.isklep,isimek; mit-, rasno. Ausschütten AusschlNäheN, v.a.osteti (štejem), okregati, obrati (berem)-s-oštevati, obirati. Ausschmelzen, „.«. raspustiti,ras- topiti-f-raspnseati, rastapljati. AusschMÜckeN, v.a.lepotiti, lepšati, kr»sotiti,kinöati : olepšati, okinöati, osaljsati. skovati. AllsschNliuzeN,„.a.useklliti-I-ll8ö- Ausschnciden, v.«isresati(resem) -s-isresovati. skrojek. Ausschnitt, m.isresek,isresljej,is- Ansschnitzeln, v.a. resljati, skero- Ijati: isresljati, isskereljati. Ausschnüren, v.a.odpeti (poem)-s- «dpenjati. Ausschöpfen,v.a.ircrexati(pljem). poerepati, isplati (poljem), posajeti (sajmom)-s- isörepljevati ic. Ausschößling, »«.mladica,mladik», odraslek. Ansschreib-en, v.a. raspisati (pi- sem)-s-raspisovati; (heraus-) ispi- sati-s-ispisovati; (zu Ende) spisati, dopisati x/l; -ung, /l raspis, ispis. Ausschreien, v«.rasvpiti(vpijem), raskrieati (im), rastrobiti x/. Ausschuss, m-strel,isstreI;(d.Vok- zügliche) isbor. vvet,jedro; (d.Aus- geschoffene)vdbirek, odberek;isver- sek.ismet, ismeeek; (d.Versamml.) odbor; (Mitglied) odbornik; - a. od- borni; -maNN, »n. odbornik; -Ware, /. odbirki x/., odbiraj». Ausschütten, v.«.irliti(lijem)-j-is- lijati; (Körner) issuti (spem) ras- suti-(rassipati; (Herz)odkriti(kri- jem)-s-odkrivati. Ausschwatzen 79 Aeußerung Ausschwatzen,«;.«, blekniti, irblek- niti, posčebotati (bečom) irblebetati (blebečem), poöenöati x/l Ausschweif s. Umschweif; -e», v«. irokröxliti, rokrüriti, rasločiti x/k; (Glas) irpläliniti, irplakniti-j-ir- xlskovati; ausgeschweift, slok, iro- kroren; -end, a.r»rpasen,prostopa- sen, samopasen, spanen, ritvpasen, rarurckan, «lacken; -ende, in. samo- pasnik, ritopasnik, rarurckner, rar- ürckanoc; samopäsnie», rarürck- uioa;c.; -ung,/°. samopasnost, rar- pasnost, rarurckanost; (in d. Rede) omet. Ausschwemmen,«.«. irplälrnitisir- plakniti, irplaviti, pliniti-j-irplako- vati, irpirati. Ausschwingen, v.«. veti (vejem), vejati: irvöti, preveti; (Wäsche) trepati, trepkati: otrepati. AusschwltzeN, u.a. potiti: irpotiti. Ausseh-en, n. viä, vicker, xockoba, poxleck; sein - verräth, rnasemuna lion; -en, v.«. äorreti, xreKleckati-j- ckorirati, prexlockovati; - v.n. vickiti so, karati so (karem); wie sieht es aus, kako j e; wie siehst du aus, käko- sen si; es sieht darnach auS,xockoba je od.kare se; du siehst gesund aus,rckrav si vickiti. Aus sein, v.n. vne biti (sem), r ckomabiti; (zu Ende sein) konec biti koxa, po kom biti. Außen, ack. vne, runaj, orunaj; '«. vnanj, vnenj, vunanj. Aussenden, v.a. poslati (sijem), rarposlati, ockpraviti-j-rarposiljati, ockprävljati. AusteN-dittg./ivnanjarechvaanjost, vnanjsina, vunanjsčina; -feite, f. vnanja stran /k, vnajssk; -Welt, /k vnanji svet; -werke, xt.vnanji okopi, precknje Krackboxt. Anher, xrx. rarun, mimo, memo; (ohne)bror; -achtlaffen, v.a. v no- mar pustiti -j- puščati, »e marati se, no rockiti ra kaj; -dem, verli toK»,mi¬ mo texa;-amtlich, a. nevracken, »e- slurbon. Aeuher-e, n. vnanjsina, vnenjsina, rvunjava, v nanjost; -e, a. vnanj, vnenj, vunanj, runanj, runajsen. Außer-ehelich, a.norakonski; -ge¬ wöhnlich, a. nonavacken, mimorocksn, irrecksn; -Halb, a(. Ausstaffieren s. Ausstatten. Aus-stand, 1». rastanok, raosta- nek, äolg; -ständig, a. rastäl, rao- stiU. Ausstatt-en, v.«. oskorbeti, preri¬ niti ) v sk erbij evati, xreviäovati; (schmücken) oraljsati, olepšati -s- vraljsevati rc.; -ung, /ibal»; oprava. Ausstechen, v.a. irtakniti, irüreti (äerem)-s-irtikati, irelirati; (m.d. Schnabel) irkljuvati (kljnjem) />). irpoäriniti, irpvälorti -s- izpod¬ rivati. Aussteckcn, v.a. (Lager)rsrtakniti, I>orartskniti-s-rartikati; (Gränze) rarnümiti, rarnämnjati z>(. Ausstctzen, v. a. prostat! (stojim), krediti (koäem), xreterpeti -s- pre¬ dajati, xreterpevati; (aus d.Amte) stopiti ir - />(.; er kann ihn nicht-, ne More g»; - v.rr. -haben, na dolgu imeti (Lm); -des Geld, rarxosojen denar. Ansstell-en, v.a.rarstüviti, razpo¬ staviti, na ogled postaviti, irloriti, Deutsch-siov. Taschenwörterbuch. 81 Ansstrecken rarpoloriti -s- rsrstävljsti, rarpol^- gati ,c.; (eine Urkunde) spisati (pi¬ sem), napraviti -s-spis« vati. naprav¬ ljati; (Wechsel) irdati-s- irdchjati; (rügen) grüjati, veitati, opoöitati, obirati ; -er, rn. r»rstüvniIi,iLloLniIi, irilajnik; -UNg, (. ranstava, irloLba; izdava, naprava; (Rüge) oeitek, opoöitek.xraja; —ssaal,»r.r»rstüv- niea, ra^stavisöe. Aussterben, v. ». inumreti (uiner- jem). pomreti p/l Aussteuer, /. Nota, bala, prirenilo. Ausstöbern, v.a. pretakniti, iztak¬ niti, i rs otati st- preš tikati; (weidm.) vsleäiti, rasleUiti x/i Ausstochcrn, v.a. berati, boeati: inbe^ati, iübeoati; (Zähne) trebiti: iztrebiti. Ausstopfen, v.a. napbati (pösm), naüvkati, naxatiti, poäinasiti-s-va- xbüvati, poämssevati:e. Ausstößen, v.a.anniti,iLxabniti,iü- riniti, oNriniti, irbiti (bijem) -s-irri- vati, irpabovati, izbijati rc.; (ans- schließen) irkleniti. irobeiti. xakniti ir--s-irklepati,isoböevati; Seufzer-, vrckilmiti, ^«libniti -s- vrckikovati; Laut -, riniti, rüxniti, kerkniti ps.; Schrei-, vsklikniti, ravpiti (vpi¬ jem) Ausstrecken, v.a. irtexniti, stegniti -s-irtegati,irtegovati; (auseinander) rartegniti.rarpreti-s-rarterati, rar- pirati;(d.Zunge)powoIiti,powaljati; sich-, v.r.rlekniti se,rleeati se,steg¬ niti se-s-rleeovati se, stegovati se. k Ausströmen 82 Auswachsen AusstrvMen, v.a. izliti (lijem); izlilapiti-j-izlivati, izl>l»pljati. Allsstudieren, v. a. iztübtati, izwi- sliti x/l; - v.n. irsölati so. izučiti so, nauke Uvversiti Ausftiirzen, v. a. zverniti-j-zvrä- öati; (GlaS)nackuäek irpiti(pijem), lükniti Aussuchen, v.a. izbrati (berem), vUbrati )- izbirati. Austanzen, v.n. ckoplesati (ple¬ šem), obrcati Austausch, m. zamenjava, zamena, izmena, premsnjava, menjatev, po- razmena;-en, v.a. zameniti, premö- niti, zamenjati, porazmönjati-j-za- menjevsti, prominjati >c.; Gedanken -, meniti se, pomenkovati se. Auster, (. «striza, ostra, ostrika, skorepnica; -bank, (. ostririsee; -sänget, nr. ostrizar; -Muschel, (. vstriznic», skorepnica. Austhnl-en, v. a. Ueliti: razdeliti, porazdeliti, razdati -j- razdeljevati, razdavati; -ung, (. delitev, razde- litev. Austilgen, v.a. iztrebiti, izkoreniti, -j- iztrobtjevati !k. Ausladen, v.n. zdivjati, izdivjati, nadivjati so; />A. poleči so (teüem), utitiniti, utisiti so. Austrag, m. konec, razsodek,r»z- sojek, razsodba, poravnava, dvzo- vor; -en, v.a. poravnati, v reit spra¬ viti-)- spravljati; (Streit) doznati (zenom) ; pravdo razsoditi, odlü- öiti (Briefe) poraznosti, poraš¬ čati rasnäsati, porarnäsali, po- raadävati ; - v.n.iznesti,znesti-)-iz¬ našati. Austreiben, v.a. izxnati (zenom): izpoiliti, iztirati, izpökati -s- izza- njati; - v ». znati (ženem): poznati -t-pozansati. Austcet-en.v.a. razl>oäiti,irtoptrti x/.; (krum-) svoUrati: posvodrati; (Hirse) meti(manom),versiti 7 ome¬ ti, oversiti; (Trauben) mestiti, ma¬ stiti, mozzati,meökati, tlačiti: ume¬ stiti, zmozzati, irtlaöiti; -v.n. sto¬ pati, korakati, rezati so (režem); (ans d. Amte) stopiti iz-,izstopiti (v. Wasser) razliti so (lijem), ceu brezovo Vliariti; (ras - bes Hirses) metev, versitev, mev (. Austrinken, v. a. izpiti (pijem), lukniti, pokukati Austritt, m. izstop, oästop ; (der Ware) izvoznja. Austroiknen, v. a. susitir osusiti, posnsiti; - v.n. oseknili, zasušiti se, zasulrotiti se-j-osiliati ic. Ausstb-en, v.a.versiti, izversevati, peeali so s eim, ukvarjati ss s eim, »zanj ati;(einAm t) opravljati, osker- bovati; Rache-,maseev»ti se.mestiti se: zmaseevati se, znositi se; Ge¬ walt-, silo ckelati;d.Landbau-, kme¬ tovati ; die Heilkunde -, zäräviti. o- zärLvljati u.s.w.; sein Recht-, rabiti svoj o pravico; -ung /.raba, versi tev, oskerbovanje, opravljanje. Ausverkauf, m. razprodaja; -en, v.a. razpr»ääti-j-razprolläjati. Auswachsen, v.n. izrasti-j- izra- sčati; (d. Wachstum vollend.) c.; -ung,/iir- wensa, izmenjava, ramonsa, ramo- »sava. Ausweg, m.irbock,oäpertisa; (AuS- §ucht) ovinek, irxovor; /»A.pomüö /l, pomsgilo. Ausweichen, v.a. (weich machen) moöiti, meseati, mesöiti: omoöiti, irmoöiti, omosöati -s- omoeovati, vmäkati; - v.n. (weich werden) me- äiti se, meöiti so, mesöoti: rmestiti oe, omeeiti so, omeööoti; (aus dem Wege gehen) oxniti se, »kloniti so, umekniti so -s- oxikati so (dijom), llklänsati se, nmikati so. Answeihen, v.», posvetiti -s-xo- sveöevati; der Ausgcweihte, po- sveöeneo. Ausweinen, i-jükati so (jo- öom), napläkati so (plaöem) xf. Ausweis, rn. rarkarek, iakasek; (Zeugnis)spriöovalo.spriöilo; (Ver¬ zeichnis) karalo; -en, r>.». rarkärati (karom), irkärati, «karati)- rarka- rovati; (a. d. Lande) proxnsti (re- nem), pregnati -( progänjati; sich -, sprioati so, irkärati so -s-spriöevati so, irkarovati so; Ausgewicsener, m. prognaneo; -los, a.brer spriöeval»; -UNg, /. rarkarovanje; prognanje, prognanstvo. Auswendig, ack.r»ll»j,oranas,voo; -kennen, na pamet rnati, ir glavo rnati; - a. vnänj, vnens, vunitnj. Auswerfen, r.a.irmetiiti(meöem), irvreöi (vorrom), irbrnliniti, irbru- kati-s-irmetati, irmeöovati; (Blut) pij u vati, bis uvati (bis us em))-irbls u- vati:c.; (bestimmen) ostmeriti, olplatek;-ement, " Povišanje, poviševanje, napreöo- Vanje;-ieren,v.».pomakniti-(pomi- ktati se na viso stopnjo; povišan biti v sllirbi. Avantgorde, /". naxreöa, xreänja vojska, napreönja straäa. Ave Moria! öesöena si Alarija! Av-ers,,n. lična plat /"., lice; -i s, n. poročilo, naananilo; vieren, v. a. vrnitmiti, poročiti, narnäniti-s-porö- /l; (Eisenbahn)üelerna cesta, ielesnic»; -en, v.a.oesto llölati.pot varejati.pot 81 kerciti-j-pot nareckiti,pvt si iskvr- citi; (im Schnee) xasiti: prexasiti; -Hof, m. kolvrlvor, kolnica. Bahl-e, (. mcrtvask! oäer, rakev, skolkiyk.; (Trag-) nosila xk.; -tuch, in. merltlk, rakniö. Bai, /l tatük, öraxa. Baj-azzo, rn.pavliba.xlumäv,b»jäe; -VNNet, n. bvililk, bajonet. Ball Balanc-e, /". ravnovaxa.ravnovisje, ravnaterje; -ieren, v.a. balansirati, loviti se. Bald, a«t.kmalo,km»li.k»>alu, sko¬ raj, vkratkew; bald bald, beri, koj, koj koj, rdajci, preci; (fast) skor, skvro.skvrej.malo . menjave«, menjst«, bankir ;-Haus,».mofavniea,mei^stl- nica. Bans-e, f. parna, paraj», preüel; -en, m. prebiravnik. Baptist, in. kerstnik, kerstitelj; -erium, n. kerstivnica, kerstilniva, korstisve. Bar, a-(nackt) xol, nax. bro» m. d. Gen.; (leer) pra»en ; (frei) prost; (v.Gelde)xotüv; -esGeld, xotovin»; -bezahlen, v xotovib üenarjib plaöati -f-placevati. Bar, m. me, Pak. Bärtig, a. bradat, kosmat, berkast. Bart-läppchen, er. podbradek, bra- äelj, strera; -los, a.xolobräd; -sche- rers. Barbier; -wachs, n. vosvilora brado; -Weizen, »n. resulja, rešiva; -wisch, m. omelo, ometalo, ometili. Bar-Yt, rn.barit,terevee;-zahlung, /- plavilo v xotovik denarjili. Bas-alt, rn.barält; -e, (.teta,strina; etrm.tetiv», tetka ; (Muttcrschwester) »jna; -ilie, (. bosilje, barilika, pro- ^ilika; -ilika, (. barilika, stolna ver¬ gär; -ilisk, »n. barilisk, rmsj. Bas-is, /l osnova, pvdloxa, pod- alomba, podklada; (d. Säule) stalo, atajalo; (chcm.) osnova; -relief, "r rerlj>aa,irrerljina, irrerljani ir- öelok. Baß, nr. bas, xlobok xlas; -geige, (. bas, bunka; -geiger,rn. basar, bün- iiovee; -ist, m. basist. stomün. Bassin, »n. jerin, lokva, oemün, Bast, m. Iiko,Iika,Iub,Iubad (.; cott. liose; (Flachs-) vlakno, lakno; -ard, ">> Mulvek, pankert, nerdkonsvek; (Mischling) polotok, irrodek, irne- sasok, rverrek; -ei, (. bostanja, ba- atij»; -en, a.livnat; -faden, rn.liöina; -geflechte, «.pletenina ir liöja; -kafer, Baude m.xrirliva; -onade,(.tepeojepv pod- platib. Bataill-e, (. bitva, bitka, batälija; -on, «. prapor, batalijön, bataljon; —skonimandant, m. praporoik. Bat-Hengel, r». vranka, SV. Ilrsnle rora; -i st, »».tanöio», teneioa,batist; ^en, a. taneivon. Batterie, (. baterisa, topniva. Basten, »n. repar; (Brot) Lulika, krapov ; (Körper) xruva; - v.a. kor- püvati, kerpäriti. Bau, "i. stavba, stavitev. riliav», ri.». bingati, bing¬ ljati, böngati, guocati se. Bäumen, stch, u r. speti se (pnem), zdersniti se-j-spenjati so. BailM-frucht, /l sad; eoll. sadje; -garten, ««- sadovnjak, Sadovnik, sadonosnik; -gipfel, »t. verlr; vLI iti,rok vo¬ lit! sekamu-j-rakvälj»ti so, rokvo- Ijovoti so. Bedarf, »!. potrebo, potröbsina; Nach po potrobi, keti; -niz, , sila, stiska, nnja, »ad- lo§a, tesnoba, terkoba. Bedr0h-en,v,a.ruxati,xroriti,pro¬ sti, pretiti; -lich, a, protiven, ruga- ven, grorivsn,xretöö; -ung,/lgror- »ja, rdganje, xretnj», Bedriilk-en, v.a. stiskati, treti (ta- rom), trapiti, dreti (derem), pestiti, 93 Beend ratirati; -er, »i.ratiravee.stiskaveo, trapiö; -ung, /l stiska, stiskava, odertij». Bediinken s. Dünken. Bediirf-en, v. n. potrebovati, tro- bovati, trebati, treba biti (sem) česa, potreba biti, grdsati; -nis, n. potreba.pvtrebsoina, potreba ost, pv- treboc», nuja; -ti g, «.potreben, ra- potreben, uboren; —feit, (. ubo¬ štvo, potreba. Beehren, v. a. počastiti, pvöe- stiti, east komu «karati (ksrem) -j- poöeäeevati, ödst skarvvati. Beeid-cn, v. a. priseoi (serem) na kaj, 8 prisego poterditi -j- pri¬ segati, 8 prisego xoterjevati; je¬ manden -, rapriseöi, v priseg» vreti (vramein) -s- raprisegati, v pri¬ sego jemati (mljem); -igt, aek. rapriserea, v prisego vret; ^ie. m. rapriserenev, prisernik; /l ra- prisernica; -igung, /l saprisega, rapriserba. Beeisern, sich, v. r. priradeti si: priradevati si, potegovati se. Beeilen, sich, v. a. podvirati se, poxasöiti se, poruriti se: podviro- vati se, p as c iti se, ruriti se, spoti, s p okati se. Beeinträchtig-en, v. a. vskriijsati, llkrdtiti, prikrdtiti -s- vskrajse- vati, prikraoovati, kvar delati, v pravico segati, v «kodo biti (som), ujemati; -ung, /*- kvar, kvara, ujem. Becnd-en, -igen, v. a. končati, dokončati, dokonati, doversiti, do- Beeng ANLti (ionom), dozotoviti, dode- lati, inbäviti )- koneevati. dover- «evati, doxotavhati, Sodelovati; meist durch Zusammensetzung mit i- ea, xrediea; (a. Acker) «ton, vzan, ranklad; (Fluß-) pretoka, vodotöe. Befähig-kN, v. a. nmänneza sto¬ riti -s- delati; sposübnexa storiti, prikladnega storiti -j- delati; -t, a. sposoben , nmonen, prikladen, pripraven, vosö; -UNg, f. nmon- nost, prikladnost rc. Befahren, v. a. voniti so, pehati «e (hem) po-; -e Straße, xovo- nena oder uglajena oosta. Befallen, v. o. «pasti (padem), napasti, prevneti (vnamem), obiti (idem) spreleteti, lotiti se,-s- «pa¬ dati, prevzemati, oblivati, spre- 94 Befestig letati, lotevati se; von Ohn¬ macht- Werden, omedleti, innove- stiti se -j- omedlevati. Befangen, a. napleten; (verle¬ gen) odsteklen, osupnjen. Befassen, sich, v. r. peoati se. nositi so, ukvarjati so, udvarjsti so, v eakor lroditi. Befehden, v. a. vojsko kom« na¬ povedati (vem), nardtiti so s kom, poviti so s kom -s- vojsko kom» napovedovati. Befehl, m. ukan, povelje, napo¬ ved, /l (Gewalt) oblast. /.; (Kom¬ mando) poveljstvo, vodstvo; zu-, naslunbo; was steht zu-, kaj ve¬ levate, kaj bi radi? laut-, po uka¬ nil; -en, v. a. veleti, ukanati (ka¬ nem), napovedati (vem) -j- ve¬ levati, ukanovati, napovedovati; (herrschen) napovedovati, vladati; (anempfehlen) priporoeiti -s- pri¬ poročati, priporoöevati; bitte zu-, prosim, ukanite; Gott befohlen, n Logom!; -lgen, v. a. napove¬ dovati, velevati, voditi, napelje¬ vati; -sort, /l velevni naklon, ve- levnik; -s h aber, m. poveljnik, na¬ povednik, vüjvod», vojvod; a. poveljniški, vojvodski. Bcfestig-en, v. a. uterditi, uta¬ boriti, ukrepiti; pvterdit! -j- uter- jevati, uterjdvati, ukrephevati; poterjevati; (an etwas) xriterdiN -s- priterjevati; befestigter Ort, terdnjava, ostrox; -UNg,uterdb», uterditev, poterditev; (mil.) od¬ kop, vbnidje, taborisöe. Befeuchten 95 Befriedig Befeuchten, v. a. moeiti, vlariti: omoeiti, »»moeiti, ovlariti, okra¬ siti -j- namakati. Bcfieder-N, sich, v. r. xeriti se. xodnjsti so: operiti 8V, rxodnjoti so, perje dobiti; -t, «. pernat, Befind-en, ri. rdravje, poeutje; -en, sich, v, r. imeti so (am) po- eütiti so; (vom Orte) bivati, na- l'^jati ne, rderrevati so; wie be- itnbesi du dich, koko se imaš, Koko ti je? ich befinde mich besser, od- lexlo mi je, boljše mi jo; -iich, «. bivsjöö. Bestecken, v. a. oznjusiti, obro¬ biti, oskruniti, oskverniti, opoxä- »tti, obdelati, omaderevoti, -j- o- ^krnnjevati, obdelovati. Befleiß-en, -igeu, sich, v. r. xri- rodoti si, prirodjati si (denem), si- priradevati si, skerb biti (sem) eesa, mor biti komu öes», ?"oti (ionom) so üo öim, priden biti. Beflissen, a. priradeven, morljiv, worsn, skerbeo, skerbljiv; -e, m. »öooeo; (. ueenka; -heit, /l pri- todevo, mornost, skerbljivost ic. Befliigel-N, v. a. operütiti, krito ustvariti; s. Beschleunigen; -t, a. brilot; -te, m. kriloteo. Bkfolg-en, v. a. ubözati, slusoti, poslušen biti (sem), ravnati se po eem; (oaS Beispiel) posneti (snamem) -j- posnemati; -ung, /s postuk; posnema. Bksöcder-er, »t. podpornik, pri- komovnik, posposovaveo, ravetnik; -lich, a. pripomoöen, pomore», pospesevaven; -n, v. o spasiti: pospešiti -j-pospeševati; (Wissen¬ schaft) podpirati; (mehren) povek^ sati, pomnoriti -j^ poveksevati; (Waren) odpraviti, postati (sijem) -s- odpravljati, pošiljati ; (im Amte) povišati -j- poviševati; -N n g, /d opek, pospešek, odprav», pošilja¬ va; povišanje; —smittel, n. spe- silo. pospešilo; (Fahrgelegenheit) varilo. Brfracht-en, v. a. obloriti, nalo- riti. vbtovvriti -j- nakladati; -UNg, (. nakladanje; (Waare) naklad, tovor. Befragen, r>. a. poprasovati, upra- sevoti. vpraševati, popitävati. Befrei-en, v. a. osvoboditi, opro¬ stiti, oteti (otmem), rešiti -s- o- proseovati, reševati, otevati; sich-, v. r, irnebiti se, nnvbiti se, oteti se -s- irnebavljoti se, otevati se; -er, >». rešitelj, rosnik, odresnik; -ter, m. resenee, oprösöeneo ; -ung, (. rešitev, odrešitev, otetje, oprä- seenje. Befremden, v. n. enden rdeti se; - n. rovrotje, roeudenje; -d, . a. načeti (enem), priöoti, lotiti so, prijeti (primem) n» kaj -j- naöenjati ic.; - v. n. naöeti so, priöoti se, jeti (somom) -s- raöenjati se -c. Beglauhig-en, v. a poveriti, inpri- ooti, poterditi -s- poverjevati, ir- priöevoti rc.; pooblastiti -s- po- oblastovati; -et, a. poverjen, po- ierfon; povblasöev; -ter, m. xv- Deutsch-slov. Taschenwörterbuch. Begrasen oblasvenso, poverjene«, poverje¬ nik; -UNg, /°. poveritev, poterdi- tev, poverjenje; povbldsöenje. Begleit-cn, v. a. spremiti, sprem¬ ljati, spromljevsti, sprovchjati: po¬ spremiti, sprevvditi; -er, in.sprem- Ijevaveo,sprevodnik; min,/.sprem- Ijevavka, sprevodnio»; -UNg, /l spremljanje, spremitev, sprevod, sprovodb»; (Personen) spremstvo, sprovodstvo, drurba, drurin»; in¬ des Lehrers, n uöiteljem vred. Beglücken, v. a. osrečiti, srdc- nexa storiti, vblariti -j- osreče¬ vati, sreönexa delati, oblarevati. Begnadig-en, v. K. milostiti: po¬ milostiti, milost skrivati (karom), priranesti -j- pomilosöovati, mi¬ lost skarvvati, prirandsati; -t, ack. pvmiloseon; -ter, m. pomilosee- neo; -N N g, (. xomilüsöenjo, pomi¬ lostitev, milost, priranasb»; ns- recht, ». pravic» milosti. Begniig-cn, sich, v. r. radovöliti se -j- radovvljevati se, radovo- Ijen biti (sem), kaj komu dovolj biti; -sam, a. dovoljen. Begr-aben, v. a. pokopati (pijem), poxrebsti -j- pokopavati, poxre- bati; -äbnis, n. pokop, poxreb; (Ort) raka, grobnica; ^kosten, xt. poxrebsein»; ^imahl, rr. sed¬ mina, ksrmine Begränz-en, v. «. omejiti, ome- jäöiti, vxraniciti -j-omejevati, me- jiisiti; -UNg, /- mej»; vmejstev. Begrasen, v. a. otr-iviti, stravo 7 Begreif oäeti (äenem) -f- otravovati, s tra vo oclevati; sich-, v, otr-iviti so, 8 travo so oäeti, otraveti rc.; /rA. poxostiti so, vabreliati so. Begreif-cn, v. a. oslätati, otipati (pijem) />(; (in stch lassen) od¬ sevi (serem), rapopasti (packem) -j- obsexati, rapopäckati; (verste¬ hen) umeti, rarumeti, Laxopasti, (paäem), rsLbrati(berem), sprijeti (oprimem), Lastopiti -j- umevati, Lapoxriilaki, rarbirati, »prijemati; -lich, avriniti -j- obäerrovuti, obrunje- vuti; (bei sich) rumvleut! (im) -h rumolvevati; im Gedächtnis-, r»- pumetiti si, rnpomniti si, v spo¬ minu si obrüuiti -f- pametiti, ra- pumetovuti si, v spominu si o- brunjevuti; die Oberhand-, rwa- xuti, rmovi (morem) />(.; Recht-, obveljati, prav imeti (rim); -saw, «. obrunljiv; ramolkljiv. Behältnis, n. stirumbu, Iiramba. brom, konobu. Behandel-n, v. a. vbruvnuti, vräe- lati -f- obravnavati, vrckelovati, ravnati s öim ; jemanden s kow äelati, koza imeti (äm), obnäsab se proti komu; (ärztlich) rckravitn arrlrssvljati,leviti; mündlich-, schrisb lich-, govoriti, pisati (pisem) " vem; nach dem Gesetze-, po postat' ravnati; -ung, /'. obravnava, vrrle- lava; obnaša; särävljenjs, r/.; - UNg, prilaganje, prikINNanje; po¬ ravnav», sprava. Bei-leid, n, omilovanss, omiliva: ^bezeigen, milovati, omilovati; —sschreibeu, n. omilovavni list; - liegen, v. n. priloron biti (som) ; —k>, a. priloren; -m, s. Bei dem; 'Meffen, v. a. pripisovati, Nolriti ^oxa vesa; Glauben-, verseti (sa- wem) Bein, n. kost /l; ck»n. Kostka, ^osöiva; (Fuß) noga; - - a. kos- oon, kosten; -ahe, ack. skoro,skor, sleoras, No malega, No mal», brer Mala, malo Na ne; -ähnlich, a. liosvenast, kostkast; -ame, Ni. priimek, primek, rNevek, priNovek; 'bruch, m. kostiläm; rlömlsena no- 5a; -chen, n. Kostka, koseioa; - »eben, ack. rraven poleg; -ern, a. liosöen, kosten; -fraß, n. bramor- ; -geripve, n. kostjak, kostlsi- foo; -Haus, n. kostnioa; -ig, a. 'b Zstzg., z. B. zwei-, Nvonög; - llrid, n. blaes ^>e., bregese xt.; - l°S, a. brerkosten; -mehl, ». koä- °on» moka, kosooniea; -Ware, /l noseenina; -Wurz, /l gaber, ru- g, n Bissig. Beistand, Ni. pomne, pripomoö /l; (Person) pripomoönik; (als Zeuge) priöa: - leisten, pvmvöi (morem), pripomoči, pomazati Z- pripomazo- vati ic. Bei stehen, u.n. pomazati, pvmoöi (morem), pripomoöi, napomoöbiti (sein), prispeti-j-prispevati,braniti; -stellen, v. a. priskerbeti, omisliti, nabaviti -j- xriskerbvvati, omisije- vati; -steuer, /l prispevek, ckoaesek, sklaä, poclarek; ^:n, v.a. prispeti, v sklaä clati, priloniti -j- prispevati, v sklaä äajati.priklaästi; -stimmen, v«. pritezaiti, priteräiti, privoliti -j- pritozovati, pritoževati, priklääati; -stinnnung, /l privolitev, priterja- tev; -strich, in. vejica, ren /l Beitrag, m. äoaosek, prinesek, pri¬ spevek, priverrek. pripomoček ; -en, v.a. äonesti, prispeti, privreöi (ver¬ nem), pripomoöi (morem) -j-äonä- sati, prispevati, priverzovati,pripo- mazovati. Bei-treten, v.a. pristopiti-j-pristö- pati. pristopovati; -tritt, m. pri¬ stop; —S-, a. pristopni. Bei-Wagen, m.xriäani vor; -woh¬ nen, v.n. priönjüö biti (sem), nraven biti. Bei-wort, n. priäevnik, priäevno ime,prlloz; -wörtlich,a.priäeven.pri- lonea; -zählen, v.a. prišteti (ste- jem)Z-priätövati, steti meä . Beiz-e, /l stroj, penanje; (Jagd) lov s sokoli ; -eiten, art. na öasa, pri- zoäi, öasno, na rana ; -en, v.a.pe- nati, strojiti; -mittel, n. strojilo, Innilo, penilo. Bejah-en, v. a. teräiti: poteräiti, priteräiti -j- poterjevati, xriterjati; -end, a.teräivea, priterjevaven; -rt, a. prileten, postaren, ostarel, matür; - ung, /. xriteräba, priterjatev. poter- jatev. jlovati, oplakvvati. Bejammern, v.a. objokovati, vbna- Bekämhfen, n.a. bojevati se, boriti se, vojskovati se s kom oder noper koza; (Begierdcn-)krotiti,bernäati, premazvvati; (dagegen sprechen) in- poäbijati, ometati; (besiegen) pre¬ moči (morem), nmäzati -j-nma- zovsti. Bekannt, a. nnan, ponnän, voäeö: -machen, na veäen äati, ranzlasiti, ranonnäniti. na nnanje äati, onnämiti -j-ranzläsati, ranvnnänjati, »a naa- nje äajati; -werden, ranzlasiti se, rsnveäeti se, ranonnilniti se-j-ran- zlasevati se rc.; -e, m. nnaneo;/- nnanka; -lich, aas-, prirnati se-j-prirnavati so, derbati so (im);-er,»n.spornovavsv, verulk; tuin, spornovavka,ver- niea; -tnis, n.spornanje, spvrno- vanjo, xrirnanjo, irpovod (. Beklagen, e.a. obbalovatichalovsti, omilovati, milovati, Lui biti komu koga; sich-, v.r. pritobiti 80, potübiti se -I- xritobevati ss; -swürlig, a. obbalovavja vreden, omiljiv. Beklatschen, e. a. tleskati komu, ploskati komu. Bekl-aubcii, v.a. obrati (berem) -j- obirati; -eben, v.a. olepiti, oblepiti -i- olopljevati; -elksen, v.a. maoati. brardati: omaoati, ramaoati, ra- brardati, ramärati (mabem). Bekleid-en, v. a. oblebi (lobom), "deti (denem)-j-oblüöiti, odevati; (ein Amt) opravljati; (d. Zimmer) prevlobi, vpeti (pnem)-j-oponjati; (Fenster) oblobiti; -ung, /i obleka, "blaeilv, odlob /l ; odeja, vdöv /l; (Fuß-) obuvalo, obute! /.; prevleka; obloga. Bcklemm-en, v.a. stiskati, tesnö- ^ti; -ung, /..stiska.tesnoba; beklom- Ulen, tesnoben. Bekommen, e.a. dobiti, radobiti, prejeti (prejmem) -s- dobivati, do¬ življati, prejemati; Krankheit-, vbo- Riffe-, regnitip/i; Lust-, ra- ^sleti so komu besa; wohl bekomm eS, Log pomagaj, Kog pomori, ua rdravje. Beköstig-en, v. a. preriviti, Livor dati-j-prorivljati, river dajati, l>ra¬ ni ti ; -UUg, /..preživljava; prerivek, brana. Bekraftig-en, v.«, poterditi, okre¬ piti, pokrepbati-j-poterjevati, xv- krepbevati; -ung, C-poterdda, po- terditev; pokrepeava. Bekränzen, v.a. veneati: ovenčati. Bekreuzigen, v. a. krirati: pro- krirati, pokrirati, s krirem rarnam- njati; sich-, v.r. krirati so: pokrirati so rc. Bekriegen, v», ravöjsöiti, r voj¬ sk» vrdigniti se proti komu: voj¬ skovati se s kom, bojevati se s kom. Bekri-tteln, v. a. grajati, oeitati, na rešeto devati: na rešeto djati (dom), pretresti; -tzeln, v.a. oöore- kati. oeeekati, ramarati (marem). Bekiimmer-N, v.a.skerbeti, trapiti, müeiti ;sich-, v.r.marbiti (som)besa, skerb biti besa, mdrati ra kaj. na skorbi imeti (am), meniti so; -nis,n. skorb/l.ralost; -t, a.skerben.skorb- Ijiv, prizadeven; (betrübt) otoren, balasten. Be-kundeu, v.a. orndniti,nar»aniti: ornanjati, rarodevati, karati (ka¬ rom); -lächeln, v. a. smejati se (im) bemu, mürati so bemu; -lachen, v.a. posmebovati so bemu, rasmo- kovati kaj, smejati so (smejem u. im) bemu ober nad bim. Bcladen, v.a. vbloiiti, obtovoriti, Belager 104 Beleidig nalostiti, opertiti-j-obkladati, nala- xati, basati (baäem). Belager-er, rn.oblexovavee, obsed- nik, obsedovrveo; -n, v. o. oblesti (lestem), obsesti (sedem), najeti (najamem), vblexniti -s- obležati, obsedati:c.; -te,»n.oblestenee; -u n g, (. oblexa, obsodba, obseda; l^s-, a. oblestni, obsedni; ^iSstanb, m. ob- sedni stan, vblestnost. Belang, »». tektnost, vastnost, po¬ menljivost; Sachevon-, tebtna rest; s. Betrag ; -en,v.a.poklieati(klistem), ponvati(novem)-j^poklioovati; (er- laugen)dosesti (šestem); (betreffen) nadevati,tikati se(tistem),dotikati so. Belassen, v.a. postiti, poneliati-s- pusstati, ponekovati. Bst-lasten, v.a.oblostiti.preobloniti, obtestati, obtektati-j-oblazati. obte- novati :c; -lästigen, v.», nadlexati, nadlegovati, nadlego delati, sitnost delati, pustvvati; -lästiger, m.nadle- govavee, nadlestnik, sitnest,pustoba; -lästigung, (. nadlega, sitnoba, pu¬ stovanje; -lastung,/. naklad, tovor, butar», breme (g. -ena). Belanb-kN, sich, v.a. a listjem odeti se (denem), vperjiti se, oblopeneti, nanoloneti-j-n listjem odevati se, na- relonevati; -t, a. listnat, pernat, le- penat, kosat. Belans, »». nnesek, innesek; bis zum - von, do-; -en, v.o. obtesti-j-ob- tekati; sich -, nnesti -s- innasati. Belauschen, v.a. poslušati, stresti (strenem) na kaj, na iilio vlesti (vle¬ čem), prislusevati. Beleb-en, v. a. ostiviti, postiviti, obuditi -j- ostivljati, obujati; (er¬ quicken) postiviti, okrepčati, osvc- stiti-s-postivljati, okrepstevati; sich -, v. r-. oniveti />(; -end, a. stivo- daren, stivotvoren, ostivljajost; krep staven, okrepöaven ; -t, a. siv, ostiv- Ijen; vkrepstan; l^heit, (. stivost; -UNg, (. orivljenjs, porivljenje. pokrepeanje; r^sversuch, m. uriv- ljanje. Belecken, v.er.oblisniti-s-obliaovati. Beleg, m. dokär, dokanilo. iakär, spriöilo, spriöevalo, sprioek; (Bei¬ lage) priloxa; -en, v.a. obloriti, ob- djatj (dem) -j- obkladati, oblazati, obdevati; mit Beschlag pod pre¬ poved djati-j- devati; mit Verbot-, ustaviti, obustäviti -s- ustavljati; mitUrknndell-, pisma priloriti-s-pri- läxsti; (v.Thieren) spustiti, pripu¬ stiti -s-pripuäöati. Belehn-en, v», kevd komu podeliti -s-podeljovati; -UNg, /. podelitev, fevda. Belehr-cn, v.a. poduviti-j-poduee vati; s. Beleuchten; -endj a.poduöen. poduciven; -UNg, /l poduk, pod ostenje. Beleidt, «.debel, stivoten, tersstat. stokat, tolst; -heit, (.debelost !t. Belkidig-eN, v. a. staliti: rasstaiiti. uvrvditi -s-rarstalovati; -end, a. sta- liv,stalivell,rarstaliv; -e r, m. stalivee, rarstaliveo, ra/.stainik; I^in, (. sta- livka, rarstalniea; -te, »n. rarstalje- neo; (. rarstdijenka; -UNg, (-stali- Belesen tev, rannslitev, rannala, uvreäa, na¬ mer». Belesen, a. nveven, uöen. ki so wnoxo bukev prebral ; -heit,/lnve- vonost. Belencht-en, v.a. ransvötiti, ran- svetliti.osvetiti-s-ransvoeevati, ran- svotlovati,osveöevatisierläutern)ran- säsniti, pojasniti, ranloniti-s-ransas- »ovati, ranläxati; -ung, (. svečava, svetiva ; (Jlluminazion) ransveöava; (Trläuter.) pojasnilo, ransasnilo, ranlaxa. ssati. Belfern, v.a. revkati, bevkati, rev- Belieb-en, v.a. räöiti, blagovoliti; eS beliebt mir, boöe 8o mi, ljubi so n>i, basta semi, natelosemijo; wenn es Vej o vas volja,»Kajo vam prav,öe sevamvseö; was-Sie, Kajbi raili? ^en,n.volja, vsev/l; -ig, «.poljuben, dovoljen; -t, a. prisoten, vsoö, po- Loäen, ugoden, priljubljen; nheit, vseenost, priljubljenost. Belisten, v.a. kaniti, ukreniti, oka¬ diti, prevariti />(. Bclladona s- Tollkirsche. Bellen, v.a. Irijati, öevkati; -en, ». inj. Bclletrist-ik, /. leposlovje, lepo- rmanstvo; -isch, a. leposloven, lepo- enirlnski. Bcloh-en, v.a. bväliti: pobväliti; (Ung, polival»; — s-, a. po- nvalni. Bclehii-en, v.a.plaöevati, darovati, ovräeati; -er,rn. plaöovaveo, plaö- Bemerk nik.pvvrsvevLvev. povr»cnik; -ung, /i pl»öilo, povračilo, pvplaöilo,pl»öa, ckarilo. Belügen, v.a. lexati or. laxati 8S (lanom) komu: nlexrlti »o komu, naloxati kox»,ol>Iexati kox». BclUstig-en, v.a. veseliti, kratko- easiti, kratek eas 6el»ti: ovoselitl, ranvesoliti-s- ranvesolsevati; -end, a. kratkočasen ; -ung, (. kratek öas, ranveselovanso; i^sorl, »n. kratko¬ časni kras. Belvedere, n. lepoviä, belvcäer. Bemächtigen, sich,v.v. polastiti so, prilastiti si, prisvvsiti si -s- polasöo- vati so.prisvojevatisi: (eincrPerson) nxräbiti, uloviti, nasrlöiti koxa x/l; (v, Schrecken) opasti (pavom), osuti (spem), lotiti so, prevneti(vnamem) -( opävati, osipati (pijem), pre- vnömati. Bemalen, v. a. pomälati, opisati (pisem), pobarvati Bcmängcl-n, v.a. veitati pomote, poxreske xrasati; -nng, (. oöitek. opovitek, oöitanse pomot. Bemäntel-N, v.a. prikriti(krisem), nakriti-s-xrikrivati: -nng, /l prikri¬ vanje. Bemcistern, v.a.promoöi(morem), nwaxati, pvrtjrlti (ckem) sich- s. Bemächtigen sich. Bemerl-bar, a.vivmniti-s-v misel .jemati (mljem), »menjevati, opominjati; -enswert, a.»namenit, »namenite»; -ung, /i opomba, oparka, oparka, parka. Bemessen, v. a. irmeriti, rarmeriti -s-irmerjati:c.; -heit,/l irmerjeoost. Bemitleiden,«, a. milovati, omilo- vati, omiljati, ralovati, vbralovati. Bemittelt, a. imeten, »»vimen, ra- vemen, petiöen, denaren. BeiN0s-en, sich,«.«, r makom eepo¬ kriti (krijem) -s- pokrivati; -t, a. makovit, r makom obrasven. BeMÜH-en,sich,v.a. truditi se, pri- »adevati si, vbddati se, vpirati se, tvegati so, nüjati se: potruditi se, priradeti si (dem); -UNg, /l prira- dev», priradevek, trud, vper. Bemiißigen, v a. morati, siliti,nu¬ diti: primorati, prisiliti, prinuditi. Bcnnch-bart, a. soseden, sosedenj, «kolen, blirenj; -richtigen, v. a. na »nanje dati, sporočiti, na vest dati, osvestiti, narnaniti -j-na »nanje da¬ jati, spo ruvati, naveseati, aarnän- jati; -richtlgnng, /l narnanilo, «po¬ rodilo, navestilo; theiligen, v. o. «kodo komu priradeti, škodovati komu, »krstiti, okravevati. Benag-en, v, a. glodati (glnjem). skerdljati. gruditi: oglodati,oskerb- Ijati, ««krakati, ogrirti. Bcnnhcn, v. a. obšiti (sijem), ob- sivati Beliessen, s. Benetzen. Bencliel-N,v. «. omogliti, omraeiti, »temniti x/l; /-A.sich-, opiti se, (pi¬ jem), upijaniti so -s- opivati se; -t, a. meglen; / Beniitz-en, v a. oberniti, v prid o- Beobacht berniti, porabiti, «potrobiti, povriti (rijem) )- v prid obračati, porabljo- vati.povLivatix-ungi/'.poraba^orab- ljenjo; povLitek. Bcobacht-en, v.« pariti na kaj,glo- dati na kaj, oparovati, pororovati; (Psiichten) dopolniti, spolniti, irver- siti-s-dopolnovsti, irversevati; -er, m. oparovavee, ogledovavev; spol- aovavee, irversevavso; -ung.C.par- »j», xarnja, opazovanje; spolnova- »je, irversevanjo. Beordern, v. a. odrediti, odpraviti -I- vdredovati, odprslvljati. Befnnken, v. a. obloriti, natovoriti; »pertiti -j- obkladati. Bepflanzen, V.«. vbsaäiti,rasaditi, porasaditi-j-obsajati rc. Bepflastern, v. a. tlak napraviti -j- oaprävljati. Bepuarticren,v. a. »astaniti-l-na- ^tanovati. Bepuein, a. prileren, ugoden, pri- soeen; (gemächlich) rloren, Isgoten, lagoden; aek. prilerno, xri roei, peinäredi; -en, sich, v. r. ravnati so; vdajati se,- -lich, s. Bequem, —keit, /i prilernost, priroönost; rlornost, ^S»t Berath-en, v. a. svetovati, od. na¬ svetovati komu kaj; sich-, v.r. po¬ svetovati se, meniti se, valjati se; "knd, a, posvetovaveo; -er, m. sve- lovavee. svetnik; -schlagen, v. a. gibati (bijem),uganjevati, pomen¬ kovati se, monitise, sklepati;-schla- NlNg,/k posvetovanje, pomenkova¬ le ; -ung, /k posvetovanje, pomen- Bcrcd kovanje, presvjevanje; pomenek^ presadek; r^s-,a.posvotov»vlli; szimmer, »t. posvetovavnio». Berauben, v. a. ropati, pleniti, gu¬ liti: obropati, oropati, opleniti, o- guliti, okrasti (kradem), opletifpio- vem). Beriiuchern, v. a. prekaditi, oka¬ diti -j- prekašati. Beraufch-en, v. «.npijäniti, vviniti, »pojiti -j- llpivati; sich-, v. e-, opiti se (pijem), upijaniti so -f- upivati se^ (»A. omamiti; -end, a. pijan, upija— ven; -t, a. pijan, vinjen, pripit, na¬ pit; /lA. omamljen, prevret. Berberitze, -enstranch, »n. Les- min, «osmina,vesminoveo; oott. «es- minje. Berechn-en, v. a. prešteti (štejem)^ pre8teviliti,preraeuniti,prerajtati-f- prestevati, preraeunovati, prerajto- vati; -ung, /. preraöun, prestetev, prestevek, preräjt. Berechtig-en, r>. «. opraviöiti, pra- vioo dati, pooblastiti -si opraviee- vati, pravico dajati, pooblastovati, pooblaseevati; -te, »t. opraviöoneo, pooblasöene«; -ung, /l pravica, o- blast/., pravo. Bered-en, v. a. pregovoriti, pogo¬ voriti, prepričati, preveriti-f- pre¬ govarjati, prepričevati; sich-, v. r. meniti so, pomenkovati se,dogovar¬ jati se, marnje delati, nnlrnovati; - s a M, a. zgovoren, rgovvrljiv, bese¬ den, besedljiv; —keit, /irgovornost -t, s. Beredsam. 107 Bereich Bereich, m.obssx, obserjs, okoliš; področje, obor. Bereichern, v. a. boxatiti; mnäriti: oboZatiti; rarmnüriti; sich-,v.r.bo- Aateti. boxatiti se : obogateti. Bereis-en, e.a. potovati po vom: ob¬ koliti, obiti (idem), prokockiti -j- vb- bckjati, prelikati; -ung, ( obböck, vot po čem. Bereit, a. pripravljen, prixotöv- Ijen, priockrecken,Kotöv; (willig) vo¬ ljen, rack; sich- machen, pripraviti so -j- pripravljati so; -en, v.a. pripra¬ viti, prixotöviti, pristrüjiti, storiti -j- pripravljati, prixotävljati, delati; (zu Pferde) objerditi, objäbati; -s, a^. re, vre, ure; -schast, (. priprav¬ nost, Kotovost, prinarocknost, nareck : in-haben, pri rovi imoti (ckm), pri nckrecki imoti; -UNg, (. priprava, pripravljanje ; -willt g, a. radovo- Ijen, ckraxovoljen, voljen, pripraven; ^ikeit, (rado voljnost, pripravnost :c. Bereuen, v. a. kosati se vesa, ba¬ jati se vesa,ral biti komu vesa, vb- Lalovati; du wirst es-, ral ti bocke, n- tepalo so ti backo. Berg, m. Kora; »»; -zacken, m. zač»; -zehent, m. rudna desetin». Berichs, m. poročilo, zlas, vest/.., uavestilo; -en, v. a. poročiti, vzla- »sü, navestiti, »s vnanjo dati -j- po¬ ročati, ozldsati.navesčevatstaa rna- »l» dajati; -erstatter.m.poročovavec; "Erstattung, /l poročilo; -igen, v. a. popraviti -j- popravljati; (bezahlen) k^čati, poravnati, vprdviti-j-plače- ! Beruh vati,poravnavati,opravljati; -igung, /lpopravek.popraviio,poprava pla¬ čilo; -lich, «-t. po poročilu; -schrei¬ ben,?!. nasnanilno pismo. Beritten, v. a.jeadni; -e Mann¬ schaft, konjiča, konjiki xt. Bernhardiner, M. dernardin, ber¬ nardinec. Bernstein, rn.jantar, Moravec; -eir, a. jantarjev. Berst-en, v. ». pččiti, pčkniti, rč- zniti, vreskniti,r»rnesti se-stpčkati, rezati; geborsten, rarpokel;-ung, /l ra^poklina, poklioa, reka. BerLchtig-en, v.a.r»!?vpiti(vxijem), rar.zldsiti x/l; -t, a.rlozlasea, raz¬ vpit, preklican, slaboza zlasu. Berücken, v. a. loviti: vjeti (vja- mem), vloviti; /»A. ukaniti, «kreniti, preveriti, preveriti, oslepiti. BerLckstchtig-en, v. a. osreti se. n- sir vreti (vramem) na kaj -j- orirati so, orirjemati (mljem) n» kaj,roditi ra kaj, zledati na kaj; -UNg, /l orir, ozledna kaj. Beruf, »r.pokl!c,rv»njo; (Neigung) nsznjenjo, nszon, veselje; (Amt) slurba, urad, urod; -en,».a.p«klic»ti (kličem), porvati (rovem)-j-pvklioo- vati,porivati;(d.Versamml.)sklicsti -st sklicevati; sich auf etwas-, nandsati so, porivati se, sklicovati se; -en, a. poklican, porvrio, oblasten, poo¬ blaščen ; -smäßig, ack. po poklicu; -UNg, /lpoklic, sklic, poriv; ^:SWeg, ?/». presovni pot. Berilh-en,v.».počivati, opirati se, sloneti; (-lassen) pustiti -st xus- 109 Berühmt 110 list. Bescheid, »»odvet,odgovor; (schkist' lich) odpis, «dpisok, odlök, vdloöel> -geben, odgovoriti, odpisati (pisem -s-odgovdrjati, odpisovati; -wisset Bescheiden N rnati, vese biti (sem), rnan biti v vem; -en, v- a, povdbiti, poklioati (klioem), porvati (rovom)st- vabiti, poklivovati. porivati; (Mheilen)od- loeiti, odmeriti -s- vdloöevati, od- merjati; sich-, v,«°, vdati se, privoliti st-vddjati so. Bescheiden, «. til>, poniren, polrle- veo, krotek, »skromen, blax; «pa¬ meten, «previden, prevdaren; -heit, /. tiliota, ponirnast, oskromnost; «previdnost :c. Beschein-eil,v. a. sijati (sijem)öe- wu,svetiti: obsijali-j- obsevati, rar- svotiovati; -igen, v.a. sprioati, pis¬ meno poterditi -j- spriöevati, poter- jevati;-igung,/l sprieilo, , Karoli varovnik; -UNN, (. varstvo, bramba. Beschlag, m. okov; (gerichtl.)pre- ! Beschneid poved /l; in-nehmen, v prepoved djati (denem) -j- devati; ustdviti, obustäviti, rapoöätiti -j- ustavljati; Beschläge, rr. kov/l. okov, opiat/l; -en, v. a. obiti (bijem) -st- obijati; (Pferde) podkovati (kujem) -j- pod¬ kovati ; (Wagen)okovati -j- okavati; /?A. -sein, veso biti (sem)öemu; - nähme,/', rapeöatonje, priderrba,o- bllstav». Beschleichen, v. a. ralerti -j-rale- rovati; (v. Gedanken) obiti (idom)st- obbdjati. Bcschleunig-en, v. a. spesiti: po¬ spešiti, ponäxliti, pobitriti -(-pospe¬ ševati, pospeiiovati, ponaxlovati; - ung, /l pospesba, pospešek, pospe¬ ševanje: mit möglichster-, najpred ko je mvxoöe. Beschließ-en, v. a. rapreti, pora- proti,rakleniti-st-rapirati,raklepati; (endigen)koneati, dokončati,dover- siti, doxnati (renem), skleniti, do¬ delati -j- konoevsti, doversevati, sklepati; (festsetzen)skleniti,dolööiti, ustanoviti, ukreniti-j- sklepati, do- Ideati, ustanavljati, ukrepati; -er, m. kljuöär; —in,/', kljucarioa. Beschluss, m.sklep.dolovek; -fähig, a. rmoren sklepe delati; -faffung, /) sklepanje, ukrepanje. Beschmutzen, v.a.umdrati(marem), obroditi, obrardati, poxerditi, osvi- niti, oklobustrati, povaljati Beschueid-en,v. a. obrerati (rerem) -s- obrerovati; (m.d. Schere)ostriöi (strirem)-s-ostrixovati ; (v. unten) irpodrerati -j- irpodrerovati; (den Beschneien 112 Baum) oklestiti, odsekati -s- vdse- kovatiic.; -ung, (. odrenovanje, o- brena; (die Reben) ren (., rennja; (d. Baumes) vdsekovanje. Beschneien, v. a. podeliti, vpasti (padem), nasneniti -s- podeljevati, vpadati. skrivati. Beschönigen, v.a. nagovarjati, pri- Beschränk-eu, v.a. vgraditi, omejiti, skeröiti-s-ogräjati, omejevati, sker- vevati; -t, a.tesen.majden; (,A. pre¬ prost,keson, topoxlav; —heit, (.pre¬ prostost, proprosöina; -ung, (. o- graja, vtesnjava, stssnjava. Beschrcib-en, v.», popisati spišem), vpisati -j- popisovati; -end, a. opi- sovaven; -ung, popis, opis; (Hand¬ lung) popisovanje. Bcschrei-en,v.a.ureöi,nrvöiti,rdeti. narediti -j- nrekovati.narejati, ode¬ vati;-ung,urok, uroki p/., rdelo. Beschllh-en, v. a. oduti (odujem)-s- odüvati; sd. Schuhe) podelati, pod- siti (sijem)-s-poddelovati; -ung, (. vduvalo, vbutalo, odutel/.. oduv(, vduja. Beschuldig-en, v. a. dolniti, kriviti: vddoiniti, okriviti -I-natoleovati, na sumu imeti (am), pritiskati komu kaj ; -te, m. oddolnenee,okrivljene«; -ung,(. oddoinevje, »krivljenje. Beschütten,». a. odliti (lijem), po¬ liti -s- odlivati; (bestreue») posuti (spem) -s- posipati (pijem). Beschötz-en, v. a. varovati, dräniti, čuvati, öuti (öujem) nad kom: odvä- rovati, odräniti, nasloniti, obraniti -s- naslanjati; -e r, rn. varli, varuk, Beseh navetnik, e o var; "in, (. vardioja, navetnioa; -ung,/.varstvo, dramda, dranitev, vdraoa. Beschwatzen, s. Bereden. Beschwcr-de, (. tenava, tonko- ta, tegota, nadlog», breme (A.-na), grenjava: -führen, pritoniti sep(; - deführer, «n. tonnik, pritonnik; -de- schrift, (. pritonno pismo;-en,v-a-te- niti; odteriti, obloniti -s- obtenevati; (jemanden mit etwas) nadlegovati; (beunruhigen) vnnemiriti-s-vnnemir- jati, peei,grinti; d.Briefist beschwert, v pismuje, -vlöneno je; -sich, v.r.pri- tonitiso-s- pritonevati se; -l i ch, a. tenek, tegoten, tenaven, nadloneo; »»dienen, neugoden; —keit, (terko- ta, tenavnost; nadiennost ic. Beschwichtig-en, v. a. tešiti, täliti, tüniti : utesiti, utoiäniti, lltöiiti; s. be¬ ruhigen; -end, a. tolaniven, utisijir. Beschwör-en, v. a. priseöi (senew) na kaj, n»priseöi-j-prisexati ic.; (be¬ kräftigen) sprisexo xoterditi -j- P0' terjevati;(Geister) rotiti, narotoval;, naklinjati: narotiti; (gehen) na donjo voljo prositi; -er,m.narvtovaveo,na- rotnik.nakiinjavev; -ung, (xrisex», naprisenda; rotitev, naroto vanje, na" kiinjanje. Beseel-en, v. a. navdušiti, vneti (vnamem) navdedniti, oavdidnitb osereiti, oniviti-j-navdusati, navda" sevati, vnemati, navdidovati, oni'- Ijati ic.;-t, a. navdušen, vnet. Beseh-en, »- a- «xiedati, preNleila^ -s-ogledovati; -er, m. ogleda, ogle- dovaveo, oglednik. Beseitigen 113 Beseitigen, v. «. odstrdniti, st?»» spariti, odpraviti, pospraviti -s-od- Ltiavjevati, odprri-vljati,c. Besclig-en, v. a. blaniti, sreönega delati: oblaiiti.osreöiti-i-oblaievati. osreeevati; -end, a.blaion, blaiiven, osreöevaven; nvelivaven; -er, »i. osroeevaveo; -ung,/l blannost;nve- üöanje. Besen, m. metla ; -tim. metliva, me- tlieioa; -binder, m.metldr; -reis,», metliejo.metlinje;-stiel,m.motlisöe, roenik. Bcseh-e, n.opremek.obsiv.vbkivek; "kN, n. a.obsaditi, nasaditi -j- obsd- jatirc.; (eine Stadt) obleöi (lenem), rsjeti (najmem) -s- oblegati >c.; (mit Bändern) obšiti (sijem), opremili ?(.; ein Amt-, slunbo komü podeliti )-Podeljsvati;(Rollen)randeIiti,ran- dati -j- randeljevsti re.; (d. Tisch) essesti (sedem) />/l; -Ung, /i na- ^adba; (d. Stadt) obsedba najetje; (d.Amtes)poäelitev slnrbe. Beffchtig-en, v. a. ogledati, rangle- dati, pregledati -s- ogledovati, ran- Lledovati, pregledovati rc.;-UNg, /l agled.ranglod. Besieg-bar, «premagljiv, nmsgljiv; 'kln.v. a.napeöätiti, poterditi-j- po- lerjevati; -en, v.a. xremoöi(morem), sremägati, nmaxati, unugati, obla- ästi, preoblädati, predobiti -j- pre- aiagovati, nmagovati, obladovati:c.; 'N, m.nmagaveo,obladaveo; -ung,/'. premaga, nmaga, oblacka,predobitsv. Besingen, v. a. peti (pojem), oxs- ^sti, v xesmik slaviti, prepevati. Deutsch-stov. Taschenwörterbuch. Besonder BeslNN-en, sich, v. »v spomniti se, «pomeniti se, opomniti se, ciomisiiti se, spametiti so: spominjati se, (>- pvminjati se, Nomisljevati se, setiti se, xawetovati; anders-, premisliti se, skesati se -j- premišljevati se; -en, ». premislili, premislek; -n n g, /l svest/l, aave; (m. Blut) vkervo- viti p/. sopiokovoti. Bespsthlen, v- a- odlivati, opiroti, Besser, a. boljši, doi)i; ack. bolj, bolje; -n, v. a. boljšati: Zboljšati, poboljšati, popraviti-s- sboljsevoti, poboljsevati; -U n g, f boljsanje,xo- boljsanje; boljsin», poboljsek; mittel, n. doljsilo, poboljsek. Bestand, m. terpen, odst»), obstoj¬ nost, stalnost, obstanek: -habend, terpene», obstojen, äerdeö; (der Pacht) nakup, nojem, »tont; (Zu¬ stand) ston; -- a. nakupni. Beständig, a. stanoviten, stanovit, stanoten, stanove», stal en.terpene», äerneö; (andauernd) veäen, nepre¬ stan ; ack. veäno, v eno mer, nmeram, neprenekvmo; -keit, (. stanovitnost, stalnost rc. Bestand-mann, 'N. nojemseek, za¬ kupnik, naletnik; -theil, -n. obstojni äel, bistven ckel, kos, sestavina, por- vina; -zinS, m. najemsoino. Bestärken, v. a. poterckiti -j- poter- jevati. Bestätig-en, v. a. poteräiti, oäübrik -j-poterjoti, poterjevati, oäobrävoti; sich-, v.r. poteräiti se, vrssniöiti so; -ung, /l poteräbo, poterjilo, spridilo. Bestatt-en, v. a. pokopati (pijem), pogrsbsti -s- pokopavati, pogrobati; -ung, f. pokop, pogreb. Best-auben, v.», oprasiti se, ropra- Best «iti se p/°.; -Lubcn, v. a. saprasiti, »kaditi p/l Best, n.stava; -e, a. najboljši. nar- boljsi, najbolji; am -en, najbolje, »ajbolj; das allgemeine -e,odeni bla- xor, občno dobro; zum-cn gereichen, nalivalo priti (pridem), polivali biti (sem); zum -en geben, kakoäältovo rasdreti (derem) -j- razdirati; zum -en haben, norce moliti komu, beben delati is k«xa. Bcslcch-en, v. a. podkupiti, podmi- titi. premititi-f- podkupovati; -er,m. podknpovavec, pvdmitoik; -lich,a. podkupljiv, podmitljiv, podkupea; —keit, /l podkupljivost rc.; -ung, /° podkup, mito, mit». Besteck, s. Essbesteck; -en,v.a.obtak- »iti. nntnkuiti -j- natikatiic. Bestehen, v. n obstati (stojim), biti (sem), terpeti; («US etwas) vb- ntati, vsebiimeti (dm), skladati so; obsoxati, sapopddati; (auf etwas) terditi; (d. Prüfung) opraviti, pre¬ stati (stojim); -d, a. obstojev, slo¬ ne», sestavljen; (jetzig) sdanj, ne¬ hanj, sedaj veljaven. Besteigen, v», iti (xrom) na kaj, «lesti na kaj, stopiti »L kaj x/".; (das Pferd) sasesti (sedem) , savsesti, «ajdbati (jasem) x/°. Befielen, v. a. okrasti (kradem) -j- okradovati. Bcstell-en, v.a. ustanoviti, določiti, postaviti -f- ustanavljati, določati, postilvljnti; (etwas bei jemand.) na¬ loviti, omisliti si -j-naročati, naro¬ čevati, omisljevati; (d. Feld) obde- Bestraf lati -s- obdelovati, kmetovati; (den Brief) isroöiti, vroöiti , oddati isrocevati, oddajati >c.; (d. Haus)o- skerbeti -f- oskerbovati; -e ihn zu mir, reci mu k meni; (bereiten) pri¬ praviti, prixotoviti-f- pripravljati ,c.; -ung./inaroeb», naročilo; (d. Brie- fes)isrocba, isrovitev; (d.Ackers)ob- delava, obdelovanje; ^Isgebühr, /j naročnina. B cstcuer-n, v. a. davek nalositiko- mu, obdaöiti -j- davek naklildati, ob- daeevati;-te,-n.obdaöenec; -ung,/'. davek, dava: direkte-, neposrednji davki. Bestialisch, s-Thierisch. Bestimm-bar, a. določljiv ; -en,v.a. dolüeiti, ustanoviti, odrediti -j-dolü- öati, določevati, ustanavljati; (die Strafe) prisoditi, umeriti, odmeriti -j-prisöjati, umerjati; (jemand, zu et¬ was) naxniti, nakloniti naxibati (bijem), naklilvjati; (v. Gesetze)ve- leti,ukäsati(sem)-s- velevati :c.; stch-, v. skleniti, kaniti, nameniti se; -t, a. določen, rasloven, stanovit; u- merjen, uzdnjen; namenjen; aok. sa gotovo, sa res, natanko; —heit, /) določnost ic.; -U n g,/".odločba; (Ziel) konec, namen, cilj; (Los) usoda; (d. Gesetzes) veleva, sapoved /l; —s- grund, »n. naxib, naxibljej; swort, n. dolocevavno ime. Bestmöglich, ack. karje najbolj wo- xove,kar šele da,kar koli je moxoöe. Bestraf-en, v. a. kasniti, kasnovati, strakovati, strdfati , pokoriti; (m. Worten) svariti, krexati: xo- 8' 115 Bestreb svariti, xokregati; bestraft werden, vtexati se , lltepati se; -enswert, a. kanni vreden; -er,m.kannovaveo; - -Ung, /l tragen /., stradovanje, po¬ koritev. Bcstrcb-en sich, v. r. prinadeti si (dem u. denem), potruditi so pri¬ zadevati si, pogdnjati se, truditi se, tersitiso, nastopati, upirati se, pds- eitise; -en, n. pripadeva, prinade- tev, prinadetje, trud; -s a m, a.prina- deven, prinadevljiv, marljiv; —keit, /l prizadevnost, marljivost; -ung, s. Bestreben. Bestreichen, v a.pvmdnati(manom), osmdnati (manem) -s- pomanovati; (d-Ort) s strelom doseei (senem) -s- dosegati. Bestreiten, v.a. protivitisekomu, upirati so komu, bojevati so naper kvga;(d.Antrag)pobijati,inpodb!jati. ometati; (Kosten) plavati-)-plačevati nalagati. Bestreuen, v. a. potresti, potrositi, posuti (spem) -j- potresati, potro- sati, posipat! (pijem); (m. Stroh) nastlati (steljom) -j- nastiljati. Bestrichen, v. a. namotati, naplesti (pletem), omrvniti -j- namdtati, na¬ pletati, omrenevati. Bcstürm-en, v. a. naskakovati, na¬ skakovati, napadati, naganjati se v kaj -s- naskočiti, napasti (padem), nagnati se(nonem), navaliti; jeman¬ den-, nadlegovati, nagdnjati komu, robdliti koga na kaj, moledovati na ksj,derajengsti;-er, »r.naskakova-1 Betheil veo, naskakovavee; -ung, /.naskük, naskük, naval, navala. Besliirz-cn, v. a. prestrašiti, osup¬ niti, pretresti, pobiti (bijem) x/°.; -t, a. prepaden, osupnjen, pobit: - wer¬ den, osupniti, vstermeti^/l; - ung,/'- osdpnjevje, vsup, osdpnjenost. Besuch, m. obiskovanje, obiskanje; - bekommen, pomenijo dobiti-j- do¬ bivati; -en, v.a. obiskati (isvem),v vas priti (pridem)-j-obiskvvati, ob- iskdvati, v vas prikajati, vasovati; d. Schule-, v solo kaditi, solati so; einander-, «bajati se; -er,-n.vbisko- vaveo. Besudeln, v.a.oskrüniti.obranddti, onevediti, opogdniti, ognjdsiti, na¬ čakati, nakvaeati -j- oskrunjevati, brandati. Belugi, a. prileten, postaren, sta- riöen, motor, meter. Betasten, v.a. tipati(pljem),sldtati: potipali, posldtati. Beiaub-en, v. a. glusiti: oglasiti, onemiti; /-A. otdmiti, »motiti, oma¬ miti -j- omatati; -end, «. glusen, glusiven; mamljiv; -t, a. oglasen; /iA. omamljen, munjen; -ung,/k o- mdmio», omota, omotioa, nesvest /. Bct-bruder, m. teroijda, teroijal, svetoklinev; -en, v», moliti,nebrak; -end, a. gern-,bogomolen; -e r,m.bo- gomoleo, mole«, moliveo; ^rin, molivka;-haus,n. molivniea,mvlit- veniea, bogomolja. Bethuu-en, v.a.rositi: obrositi,xo- rositi, orositi. Betheil-en, v. a. obdariti, komu kaj 116 Betheuer 117 Betrüb podeliti -j-podeljevati ;-igen sich,«. « udeleüiti8e,vdeleüitise-j- udels- revati se, deleücn biti (sem); -igte, m. udeleäencc, deleünik; -igung, /. deleänost, udeleüba. Betbeuer-N, V. n. terditi. ratiti se. pridušati 8k, uaklinjati se: uarotiti öS, pridüsiti se;-ung,/. rotitev, pri- düsanje, xridusevanje. Bcthür-en, v.«. mamiti, slepiti.be- Aati: omamiti, preslepiti, preltiiiiti. pretantati, ubežati, prekaniti ; -UNg, /. omama. Betiteln, v. a. poimenovati, ime dati komu-j-dajati. BetüN-en, v.a. povddriti, poudariti, povdarkom iuxovoriti. naxlasiti -s- povdarjati, s povdarkom iuxovär- fati, naxlasati, naxlasevati -t, a, na- Alasen; -UNg,/, povdarek, povdür, poudarek, naxlas. Betracht, m. oair. oxled; in-, xlede »a kaj.u ozirom na kaj; -en.v.a xle- oditi; (aufd.That) nateci (tecem), naleati, aasaöiti, p/.; IM - ungsfalle, ako xa na djanji aa- tekü, rasüöijo, aaleaejo. Betrieb, m. opravljanje, oprava, o- skerbovanje, obdelovanje ;jd. Eisen¬ bahn) vvänja po ieleanici; -sam, a. priradeven, marljiv, maren. sksrb- ljiv. vberten ; l^keit, /.priaadevnost, warljvast. marnost,vbsrtnost; -ska- pital, n, istina. aa vbertnij»; -Smit- tel.». vorilo. Betrinken,«, a. upijaniti, opijanit, ^r/.; -sich, «.«.opiti se (pijem), upi¬ janiti se -j- opivat! se. Betroffen,«, «oparjen, pobit,šerp, umešan, potvarjen. Betriib-en, v. a. üaliti, üslvstiti. üa- Betrag tost Koma clelati, cveliti: rarraliti, nräliti, ralost priraüeti, rareveliti, r»rtöriti;-end, a ralcn, ralostivcn; -Nls, ». ralost, Lai /l, tog» (tilg»), o- iornost, britkost; -t, a.otorcn, rülo- stcn, pobitega serca. Betrug, »».prevara, goljllSja,rvoil, poüvoü, okana. Bctriig-en, v. a. prevarati, golju- iati, ogoljufati, okäniti, prekäniti, rvoäiti, preslepiti, prevečati. rno- riti, vpebäriti, poälerti -j- ogoljuko- vati'.Iitjkati, slepiti, vürati; sich-, v. motiti se, mesniti se : rwotiti se, rmesnitise; -er, »». goljiikiSlepär, Lvoänik, varii»; mei, /l gvljutij», sleparija, sleparstvo, rvoüstvo; m in, /l goljulivk», rvoilnic»; misch, a. sleparski, goljufiv, galj oten,prevar- ljiv, lajkav, varav, rapeljiv. Betrunken, a. vinjen, pijan, opit. Bct-schwester, /. svetolilinka, terci- jalk»; -stuhl, »».klečalo; -stunde,/', molitevna ur». molitna urs. Bett,», postelj/^., postelja; ckrm.pč- steljoa, posteljic»; (Kepfthcil)rglav- je; (Fußtheil) rnorje; zu-e gehen, leöi(lorem),spat iti (grem); -machen, postlati(steIjom)-j-postilj»ti;(Fluss) pretoka, korito; --«.posteljni, na postelj;-chen,«.posteljo»,posteljica; -decke, /l ockej», plalit». Bettel, »».beračija; -- a. beraški, siromaski; -arm, a. gol in sob, gol ja bos; -eb/l beračij», berastvo, be¬ račenje; -Handwerk, n. berastvo;- herberge, /l beraška kisa; -lente,pk. berači, beračija, prosjaki; -mann, s. 118 Beug Bettler; -mčnch, m. milostinar,me- oik prosjilk; -n, v. a. beračiti, ber- njati, prositi,vbogaime prositi, ,rleči;-ler, m. berač, prosjäk, uborec, siromak, «terco,istercc, bernjavs, beračuo; min, /. beračic», sterkinja, sirot», uboiiea;--«. beraški; -statte, s. Betb gestell; -tuch, ».plakta.rjnka; -Über¬ zug,»». prevlaka; -Wäsche,/', pčsts- ljnapertenina;-zeug,». posteljnina, posteljna roba. Betwvche, /l krirev teäco. Beug-e, /i krivin», vexa, pregib; - cfall, »n. sklon; -emuskel, /. mišic»; -en, v. n. skloniti, upogniti, preg»" niti, pripogniti, prisebniti -j- «KI»" ojati, upogibati sbljem),pripogibati; Knie-, prikloniti so, poklekniti-j-pri- KIünj»ti se, poklekovati; (krümmen) ključiti, kriviti: sključiti, skriviti, ivujgniti;(gram.) pregibati sbljem), sklünjati ; sich-, v.r.skloniti se, prv" kloniti so-j- sklanjati se; nagniti «o, obesiti se -j- nagibati se, obešati se; Beule -sam, s. Biegsam ;-ung,/. (gram.) sklanjatev, sklanja»)«, prexibatev, prexibanje. Beule, /i tur, tvor,bul», moral, ule s-sa) AUMP»; (alffesten Theil.jAeraa. Beunruhigen,« a.vnnemiriti,vnne- xoküjiti : vnnemirjati, vnnepvkoje- vati, motiti, skerbeti, prigrevati, peei. Beurkundeu, v.» 8 pismi dokdn»ti (kanem),sprio»ti-j-dokanovati,spri- eevati. Beurlaub-en, v. a. oäxüst komu dati-j- dajati; sich-, «.«.posloviti se, slovo vreti (vnamem) -I- poslavljati se, slovo jemati (mljem);-te, en.od- piisveneo;-UNg, (. odpust; poslovi¬ tev (. Beurtheil-en, v. a. presoditi, pre¬ tresti, preveriti, na oedilo djati (dem) -j- presojati, pretresati, pre- vdarjati ic.; -u n g, /ipresod.presod- I»a,presoja,pretres; ^rskrast, /i ran- svdnost. Beule, /'.«lobi«/'., Araber, plen,rop: -Machen, pleniti, ropati: upleniti, u- xrdbiti. Beutel, «r.masaja, mesiö; (Mühl-) tresivnioa, mikulj»;-chen,». mos- "jioa, mesieek; -meist, (. pldniea, pldsiea; -n, «.a. tresti, meketatiske- äem) mekiniti, majati: stresti, nme- kotati, nmdjati; (m. d. Kopfe) kimati, otresati, majati: skimati, nmdjsti; - schN cid er, m. nmikdvt, nmikaveo; —in, (. nmik»vtlja;-thier, n.vreear, Umsnjariva. Bevölkcr-N, v.a.vbljüditi, naljuditi, Bewaffn naseliti, n ljudmi napolniti -j- oblju- dovati, naseljevati; -t, a. Ijudnat, obljuden, naseljen; -ung,/. naseli¬ tev ; naselniki.prebivavei prebi- vavstvo,prebivalstvo. Bevollmiichtig-cn, v. a. pooblastiti, oblast podeliti komu -s- pooblasto- vati, paoblaööevati, oblast podelje¬ vati ; -te, «r. poobldseenee, pvobld- stenee, polnomoenik; (.poobldsöen- ka; -UNg, /i pooblastitev, pooblas- öenje, pooblastilo. Bevor, aii. pred, pvpred, prej, po¬ prej ; o. preden, predno, prej ko,por- vo nexo ; -munden, «. a. vsrka komu postaviti -j- postavljati; -mundete, m. varovane«; /jvarovanka. Bevorstehen, v.a. čakati, prieako- vati; blinati se; -d, a. pribodnji, blinnji, bodoe. Bevortheilen s. Uebervortheilen. Bevorwort-en, «. a. nagovarjati, pripvrovati: xriporoöiti; -UNg, /i raxovor, priporoöilo. Bevorzugen, «.«.komu pred drii- xim! »a roko iti (xrem), prednost komu dajati. Bctvach-en, v.a. vdrovati. pod «tra¬ so imeti (dm), vlivati, pariti, xledati, streöi (stresem); -sen, a. obrasen, porasoen; -v.m. vbrasti, rarasti-j- obrdsöati, vbrasoevati, obrdstati; -UNg, /i stran», varstvo, p»rnj». Bewaffn-en, v.a. orositi, oboruriti, r oranjem oskerbeti-j-orvnevati, n orvnjem oskerbovati; -et, a. oboro- nen, v oranji; -kte, M. oboroneneo, 119 Bewahr oroünik; -Ung, (. vdorösenje; o- rorje. Bewahr-anstatt, /t varovävniva, vskerbovävnioa; -en, v.«. varovati, vävati, kreniti : obvarovati,obraniti; (aufheben) sbräniti-f-skraojevati; Gott bewahre, Log obvari, Log ob- varuj, Log prenesi, Log ne äaj; elbe¬ wahre, vikär, nikakor ne. Bewähr-en, stch, v.a. irkärati se (Karew), skäaati se, sprivati se, poteräiti se-j-iskanovati se, spriče¬ vali se, poterjevati se; -t,a. skusen, preskusen, potsrjen; istinit, resni¬ čen; (echt) prav, pristen. Bcwahr-heiteu, stch, v.r. poteräiti se)-potsrjev»ti se; -ung,/", obram¬ ba, varstvo, sbrawba. Bewald-en, v. a. gorä rareäiti -I- rarefati; -et, a. gorcknat. lesnat. Bewältigen,v.a.prewovi(worew), rmägati, u-ügati, poäjati (äem),po- tlaöiti. ukrotiti, raäusiti -j- proma- govati, pväevati ic. Bewand-ert, a. rveäen,veäeu,rnaf- äen, vosveemu, uöen; -t, «.wie -, Kak; so-, tak; -tnis, n. okoliseina, okolnost; damit hat es dieses-, s to revjo je taka. Bewässer-N, v.a. napojiti, namoviti, raliti (lijem), vväo napeljati (Ijem) -j- napajati, namakati, nalivati ; - ungsgraben, »«. äraga. Beweg-en, v. a. ganiti, omäjati, nagniti, ukreniti-j-nagibati(Ijem); (verrücken) kretati: kreniti,premak¬ niti -I- premikati ; (zu etwas) asgniti, nakloniti -j- nagibati (bijem); (v. Bewerfen Wasser) majati, plünkati; (d. Herz) giniti, omeviti x/°.; stch -, v.r. sötati, gibati se(bljem), sprekäjati se. pre¬ mikati se: ganiti se, premakniti se; -gründ, m. nagib, nagibek,n»gibljej, nagon, poärigljoj; -lich, «.premak¬ ljiv, xibljiv, xiboö, xibeen; (v. Fest) prestopeu; —feit, (. premakljivost. g!bvnost;-t,a. ganjen,ginjen ; -ung, /t Zibanje, premikanje, kretanje,ge- nutek;in-sein, po konvubiti; ^Islos, «. neganljiv, negibljiv, nepremak¬ ljiv. f-t, a. orenjen. Bcweib-en, v, a, reniti: vreniti; Beweinen, v.a. objök»ti,opläkati: objokovati, splakovati, jokati so naä eim; -swürdig, a. joka vreäen. Beweis, m.äokar.spriöilo.spriöek; -führen, äokarovati. sxrivevati; -a äokarni; -bar,a.äokarljiv,sprieljiv; -en, v.a.äokürati (karem), sprieati, irkärati, äospriöati, pvsveääeiti-j- ckokarovati, spriöevsti, sveäööiti i -führer, m.äokarovavee; -gründ, m. äokarovalo, privilo; -kraft, (. äo- kanna moö/t; -mittel,ir.äokanovalo. äokanilo. «privilo; -schrift, (. äo- karni spis; -Verfahren, ». äokanno ravnanje. Bewenden, n. s. Bewandtnis; - v- «.-lassen, pustiti-j-posesti pri vom (käkorsno je). Bewerb-en, stch, v.r. iskati (isöew) vesa, gnati so (üenem)na ksj, poga¬ njati se aa kaj; (um einAmt) prositi ; -er, m. prosee, prosivev, prosnik- Bewerfen, v. «.ometati (mecew)-f- omstävati. 12Ü Bewerkstelligen 12! Bezieh Bewerkstelligen, v.« stopiti, uci- "iti. napraviti. narediti, izpeljati (Ijem)-j-delati. einiti, napravljati, »spusti, izpeljevati. Bcwillig-en,u.a. do voliti, dopustiti, privoliti, pripustiti -j- dovoljevati, pripuseati rc.; -ung, /l dovoljenje, dovolitev, dopuseenje, pripustsk. Bewillk0MM-en, v. a. pozdraviti, blsgosprijeti(8primem)-j-pozdrav- hati, blagosprijömati; -ung, /l po- zdrav. Bewirken, v.a. delati, oilliti, nare- jsti. »»klanjati, napravljati: storiti, uviniti. narediti, »»kloniti, napeljati (siem). Bcwirt>en, v.a. gostovati, gostiti: pogostovati, pogostiti, počastiti; "ichasteu,u.a,gospodariti,upravljati, obdelovati; -ung, (. gostovanje, po- kostovanje, gostitev. Bewohn-bar, a. prebivale», pripra¬ ven za stanovanje; -en, v.a. prebi¬ vati, stanovati, bivati, živeti v vem; -e r,,n. prebivavee, stanovaveo, sta- »ovnik;(r.NiederUNg) doleneo; (ei- Ner Berggeg.) goreneo, gorjaneo, (der Stadt) mosern, mestjd,n; (oes Dorfes) vasan, vasöän, «elan u.s.w.; ^ill, /. prebivavka, stanovavka. Bewvlk-en, sich, v. r. «blaviti se, kreniti se,temaoiti se: oblevi se, o- Mreniti se, «temneti; -t, a.oblaoen, ^nien, temaeen. Bcwundcr-N, v. a. vüditise öemu, »i>vudovati, divitise: zaouditiso; vudenje, obvudovanje; -NS- ^krt, «. enden, eudovit. BcWUst, a- svest, veden, vedom; -los, a, nezaveden, brezzsvestsn, brez zavedi; -losigkeit, /l nezäved- nost; -sein, ir. zaved (/lu.m.) za¬ vednost. svest /l, zavest/l: zum - kommen, zavedeti se (vem), prebrik- tati se-j-zavedati se. Beznhl-bar, a. plaeljiv; -en,v.a. pläeati, popläeati, platiti-j-plaöe- vati, poplaeevati; /lA. theuer-, sku¬ piti; -er, »r. plaeevaveo, plaönik; -ung, /l plava, plavilo. Bcziihmrn, v«, krotiti: ukrotiti; sich-, premagati so-j-premagovati se. Bcznuher-n, v.a. ovLrati, zaearati, ürviti; uredi, narediti komu -j- ova- rovaci, zamikati,nardjati; -nd, «.mi¬ kaven, varave», varoven ; -l, a. oöa- ran, zamaknjen ; -ung, /l zamik, za- niaknjenje. zamikanje. Bezechen sich s. Betrinken sich- Bezeichn-en, v.«, zaznamnjati, za znamnjevsti, zaznamiti, zaznamo¬ vati, oznaeiti-j-zaznamljati, zna- menoväti; -end, a. zazname», za- znamnjevaven, znameniv; -ung, /l z»z»amnjevanje,zaznamba, zname- vovanje, zndmenje. Bezeigen, u.a. pokazati (kažem), skdzati-j-pokazovati. skazovati. Bezeugen, v.a. sprivati. poterditi, posvedoöiti-s-spriöevati rc. Bczieh-en, v.a. prevlevi, prepeti (pnem)-j- prepenjati; (v. Haus) na¬ staniti se, vdömiti se,vseliti se-s-na- stanjevati, vseljevati se; (Waren) dobiti, prejeti (prejmem), -j- dobi- Bezirk vati, prejemati; sich auf etwas-, na- »äsati se, orirati se, cikati; -end,», oanasavcn, oriraven, oriren : -Ung, rackeva, rackovok; (Verhältnis) rarmerje,rarmera; (Rücksicht) orir, pogleck, ogleck; in-, gleckeua, karse tive; ^Isweise, ack. oriroma, orirno, kolikor so tive. Bezirk, rn.okraj, okrox,kotür,Kan¬ ton ; -s-, ».okrajni ; -samt, ».okraj na gosposka; -shauptmann, in. okrajni glavckr;-svorsieher, in. okrajni preck- stojnik. Bezvar, m. boroär. Bezug, m. (Verhältnis) rackeva,ra- ckevek. rarmera, rarmerje; (d. Be¬ ziehen) prejemka, prejemek, ckobi- vanje; in -, glocke na-, r orirom na-. Beziiglich, ». äotiven, rackeren, oriren; -leit, (. ckotiönost, orirnost. BezUgs-akten, pk. ckotivni spisi; - recht, n. pravica kaj ckobivati. Bezwecken s. Beabsichtigen. Bezweifeln, v.». ckvomiti nack vim. Bezwing-bar, a. premagljiv, rmag- ljiv; -en, v.«. premoči (morem), rmvei, rmckxati, premagati, urügati, ugnati(renemj,obläckati-j-rmagova- ti >c.; -er, rn. rmagav«v,premagav«o; -ung, /k rmaga, premaga, oblaäa. Bianco, belo, nepopisano; eliarta bianva, praren popir. Bibel, /l sveto pismo , biblija ; --, a. svetopisemski, biblijski; -fesi, a. roajcken v svetom pismu; -stelle, /k mesto ir sv. pisma; -Übersetzung, (. prestava sv. pisma. Biber, m.bober,ckaber; --».bobrov, Bien ckabrov; -geil, ».bobrovi»», ckadro- vina; -nell, I». biberneljiva. Bibli0-graf,rn.knjigoxisev,knjigo- rnanev; -graste, /lknjigopisj e, koji- gornanstvo; -lhek, /l knjirniva, bn- kvärniv«, knjigisve, bukvisvo. bi¬ blioteka; -thekar, »r. knjirnioar. Biblisch, a. svetopisemski, bi¬ blijski. Bieder, a. veri, posten, pravecken; -kcit, /k verlost, postenost, postenje; -mann, m. poštenjak, veri mor. Bieg-en, v.a. upogniti, uganiti, na¬ kloniti, prikloniti, nagniti-j-upogi- bati, priklanjati, nagibati (bijem)i (v. Asi) pripogniti, usebniti, priseči (serom) -j- pripogibati, prisegati; (krumm-) kriviti, sloviti: ukriviti, usločiti; (gram.) sklanjati; sich-, v.r.sibiti se, kriviti se. -sam, a gib' ljiv, gibek, gibčen, šibek, svidsk, rickek, vitek; (grammatik.) skloa- ljiv, sklanjaven; i^keit, /'. gibčnost, sibkost w.; sklonljivost; -uug, pregib, pregibek; (Krümmung) ovi¬ nek,ravoj; (gram.)sklanj»tev,skla' njava, sklanjanje. BieN-chen, n. bucelic». cbelica; -b /k bllöola, boola, «bela; -e n>, a. b»' volni; —brut, /l bucelna ralegej Ghalis, n.buöelnjak, ulnjak, uljnik; Ukonigin, /lma.tioa,mavica. kraljica; ^ikorb, m. ul, kosnioa, bucelnioa; reich, a.buöolnat; ^isaug, »r. meri' va kopriva; —schwärm, m. roj! (erster) porvinev, perveo; (zweiter) ckrugeo,ckrujev; —schwärmer,m.böe' lar; —stachel, m.relo,ralec; ^cstochr" 122 Bier vi, ulj, sod, panj; —zücht, /l bueel- stvo, beelarstvo, böelarija, ebelar- stvo; —Züchter, m. buvelar, böelar, ibeiur : -sein, böeläriti ; -lein s. Bien¬ chen. Bier, er. ol, pivo; (Stein-) korit- "jak; -brau er, 7». olär, pivovar, sivär;—ei,/lolarija; -haus,er.olär- nio»,pivarnioa; -krug,7».pivni verö; ^schank, en. pivaraiea, oldrniea; to- äenjeola; -steuer,/lolnin», dtlvsein» o>I piva; -zeche, /. saxitnina. Biestmilch, C- molsa, mlesva, wle- sivo. Bieten, v.a. datich-dajati (dajem), beliti, podiljati; (anbiet.) ponuditi ^ponujati. Blg-amie, /l dvosenstvo; -nonie, (trobentnik; -o t t, a.svetoblinski; —Ismus, -n. svetoklinstvo. Bilance, Bilanz, (. pregled, pobo- lsb, bilane». Bilch, rn. polb; -falle, /. samo- sterla; -loch, ». pälsina. Bild, ».podob», obräs, podvbsin», sllbachip; (Gestalt) podoba; (Gleich¬ nis) prilika; -chen, podübio», obra- ^sk; -en, v.a.obräsiti, pvdobiti, tvo- diti.oblieiti, isobräsiti: upoöobiti, po¬ dobo dati -f-iLoi>r»rovati, upodobo- ''ati, upodabljati; (d.Geist) mikati, istrati, obräsiti, slabtniti, briktati, neiti, piliti: omikati, isobrasiti, po- kiaktniti, sbribtati -j- isobrasevati, pasiabtnovati; (machen) delati : öto- Niti, naprdviti, narediti, osnovati (snujem) -j- napravljati; -end, a. (23 Billig mikaven, obrasevaven; upodobo- vaven. Bilder-bibel, /. sveto pismo 8 po¬ dobami ; -buch, ».bukve 8 podobami; -deutung,/lp»dobosnsn8tvo; -dienst, 7». podoboöastjo ; malikovavstvo, -galierie, /l slikarnio»; -handel, 7». kupeija 8 podobami; -rahmen, 7N. okvir, svar»; -reich,«, poln podob; -sammlung, (°, nabira podob, nabira okrasov; -schrist, /. podobvpisje; -streit, 7». prepir sastran podob; — sturmer, 7». obrasoboree, rasdiraveo podob. Bild-gießer, 7». podobolijev, vbra- solijeo; -Hauer, r». podobar, kipdr, kipotvorso; —kunst,/lpodobarstvo, kiparstvo; -lich,a. obrasen,v obra- sib, pripodoben, v podobab, v pripo- dobak, v priliksli; -ner,7». podobar, podobotvorso, obrasar; /iA. likar, vbrasevavee; -nis,». obrds,podoba, podobsina, posnetek; -sam s. Bil¬ dungsfähig; -faule, /. steber, pil, slop, statua; -schnitzer, 7». resbar; -schön, «. prelep, sprelep, öudolep; -UNg, (. obrasovanje, upodabljanje, stvarjenje; (d. Vereins) naprava; (Kultur) «mika, olika,isobrdsenost, isobrasevaaje; —sanstalt,/'. isobra- sevalisöe, ueilisee;—-fähig, a. is- obrasljiv; -werk, n. pvdobje. Bill, /inasvet kake postave; -a r d, ».biljar; —spiel, n.ixra na biljdr; — zimmer, ». biljärniea; -e, (. obliea; -et, ». listek, pisemoe. Billig, a primeren, smeren, prili¬ ve», spodoben, pristojen; (v. Preis) Billion 124 Bisher sen;rmören, nirek, pravšen. v do- Lerkvp; -en,v.a. poterditi,odüdriti. xokvilliti )- poterjevati. ododrovati, «dodrilvati; -erweise, «-e, (. odera. prevera, povijava, ovijava; (Hals-) ovratnica; (Mus¬ kel) sklep; (umd.Müte)pas. pasiva, pojas; -ell,o.a.verati (verem), stri¬ njati, pojiti : rverati, priverati, ster- »iti. spojiti, skleniti-j-sverovati, ve¬ levati, sklepati; (alles) povörati-j- xoverovati; (Kränze) plesti (ple¬ tem), viti (vijem) : splesti, poviti-j- splststi, povijati; sich an etwas -, derrati so vesa (im), ravnati se po «SNI;-er,rn.verilv.veravev: -ereisig, n. roxor. ro^orina;-erin,(. vezilja; -evokal, rn. spona, veroxlasnik ; -e. wort,ri. vernik; -ezeichen, n.veräj; -faden, m. verviea. motvvr(, motor (; -riegel, rn.ver / ; -ung, (.ver, (; verd», verstev (. Bingelkraut, n. Avvsev. Binnen,xrx. v.la; -handel,, n.no¬ tranja kupčija, medderelnaknpvija; -land, n. notranja «letela; -meer, n. notranje morje, medderelno morje. BillVIN, ».«lvoelon; -ial, a.dvovle», dvavlenen. Binse, (- sit, lov (., loöek, die ; vok/, sitje, lovje. divje; -n, a. lovnst, loe- kast, dienst; -ndelke, ( «torija, ro- xorka; -ngeffecht, n pletenina ir looja. Biograf, m. rivljenjepisee,rivoto- pisee; -ic, ( rivljenjepis, rivotopis; -isch, «. tivljenjepisen, tivotopisea. Birke, (. drera; ^im.dreriea; -II-, a. krorov; -nbaum s. Birke; -nholz, л. drerovina, drerovje; -nruthk, ( drerovka;-nsaft, ,n. drerovio». dre- rov sok. Birk-häher, m.relena vrana;-hadli, м. rüsoveo, rüseveo, skärjeveo; -Henne, (. rüsevka, skarjevka. BilN, -e, ( krnska, xruska; ek»n liriiskica, xrüskiea; a. Iirnscev, krnskov, xrusov ; -baum, m.drns- k», xrusk»; — Holz, n. drüseevina, Aruskovina, druseev le«; -most, krnskoveo. krnseeveo; -motte, ja- deleni molj; -schnitz,m.kruskovker- kelj. klooa. Bis, , časi, vasik. Bilt-e, /l prošnja, prosba.prositev: -lhun, naprositi, poprositi, ramoliti komu ; -en, n. re. prositi, prosevati : poprositi, naprositi, nanroliti; zn daste-, povabiti-s-povabljevati; (ost, bringend-) moledovati, tiščati (im); "sa, n. prositev.prošnja; -er, »r.pro- sivee,prosee,prosnik,m oleäovaveo. , Bittcr, a. xrenek.xreakoben, xor- lop, xorek. iarek, lolkek, terpek; /l-.britek, Kurl ; -böse, a, rrloben,raL- kaeen ; -keit, /l Kronkota, grenkoba, fenolna, xrenkvst, rarkost, terp- ^"stic; -lich,«. grenkoben. xrenko- ibn, raxrenel ; a^. silno, rilmeno; er. xrenka sol, anxleska sol; - iitff, xrenee, xrenveo ; -wasser,er. grenčica. Bitt-fahrt, /l konji pot, borja pvt; 'stang.m. obkos, procesija ;-lich, a. leprosen; ari. s prošnjo ; -schrist, /l prošnje pismo , pismena prošnja, ^'"silni spis; -steller, »r. prosivec, Blass proseč, prosite!), prosnik; min, /l. prosivka.prosnica; -weise, ari.prose, s prošnjo. Bivonaquieren, n.a.noviti, preno¬ čevati post milim nebom: prenoviti pori milim nebom. Bizarr, a. vurlen, silnoeurlen. Blach-feld, er.plan /°., planisöe ; rav¬ nina, raven (: -frost, »r. xolornrar, xolomrarioa. Bläh-en , v. «. napilrniti, napeti (pnem) -s- napilrovati, napenjati; sich-, v.r.kervitise, kersiti se,pre- vretovati. botiti se, napilrovati se; -end, a. napenjav, napilrovaven; - hals, »r. ckebeli vrat;'-« n g,/.nap!lw- vanje, napenjanje: -en, vetri, vetrov!. Blank, a- svetel, svitel; (bloß)zoi, nax; (geldlos) sulr, praren; -elt, ». pranni list. Blas-c, (. melnir, mekrr, mvrolj^ prisv, priklica, spuklina, berbvnek, bunka; rirrn. mekuree, mekurček, moroliv, moroljček; -ebalg, rrr. meir, pikavnik; -ehorn, er. trobilo. rox; -en, v.«, pikati, (pisem): pikniti; (v.Winde)pikati,kliileti, briti (brijem) pruliti; (am Horn) trobiti; (aiisder Flöte) piskati, svirati; mförmig, a- mekurjast, mekurvkast, mozoljast; mpffaster, n.mekurnik; mwnrm.m. mekurnjak; mstrauch, m. mekurka; mtang, »r. mekürjasta kalupa, mor¬ ski mak; -lg, a.mekurnat.mornlnat; -iti struni elit,».trobilo,piskalo; -osen, m. talivnica. Blass, «. blerl, bleckoven, oblsrlen; 125 Bläsi -werden, bledeti : obledeti,prebledeti -j-obledati, vbledevati. Bläsi-e, (. bledob», bledost, bledic» (b.Pferd.)lisa, lisa;-habend, lisast, bresast. Blass-huhn,». pandirek; -Wangig, a. bledoliöen, bledolic. Blatt, rr. list, pero (x. peresa), lepen; eott. listje, perje, lepenje; (Papier) list; -ähnlich, a. listast. Blättchen, n listek, listiö, peree, peresce. Blatter, (. mosvlj, mosül, webür, banka, spublina, spüblioa; (Blat- tern)osepnice, kose xt,; Blattern ha¬ bend, kvsiöav, vsepniöav. Blätter-ig, a. listnat, listen, li- stovea, pernat, lepenjat; -los, a. Hol, breslisten; -Pilz, in, xeöenk», kakmak. Blälter-N, v.a. prebirati, prevra¬ čati liste; -schwamm, »r. xlatniöa- rica. Blatter-Narbe, a. pika, jamica; - Narbig, a. pikast, kvsiöav, vsepni- «av. Vlatt-siäche, listna plosöa; -för- Wig, a. listast; -gold, n. slata pena ; -käfer, m. bosja kravica ; -keimer, ,n dvvjnvlvpatiönica; -laus, /. mosica. listna us,tekat -los, a.breslisten; -reich, a. listnat, listovit, pernat; - scheide, (. talec, listna nosnica ; -feite, /l stran s., plat -silber, n. sre- bernapena; -stiel, rn, pecelj, recelj, petelj, petljika; -wechselnd, a. si- moxöl. Blau, a. müder, xlav, sinj; (him- Blcib melbl.) višnjev, visajel; (meerbl.) sinj; -äugig, a. modrook, pla- vvvk. Bläu-e, /l modrina, sinjina, vis- njelost; -el, m. tolkäö, tolkaöa; (Waschbl.) peraöa, trepka; -en, v a. tolöi, biti (bijem), trepkati, na¬ bijati. cebtati. Blail-en, v. ». modriti se, vis- njelo pribiljati; -Holz, n. višnjev» prvsiijk»; -kehlchen, n. višajev» täscica. Bläulich, a- visnjelkast, samo- drel, sinkljat. Blau-säure, (. pruska kislina; - specht, m.berxlos, berxles; -stein, n>- visnjeleo. Blech, n- plosöa, plosöevina, pleln pleliovina; -ern, a. ploscnat, xleb^ nat; -Ware, plosöevina, plebo- vina. Blecken, v. a. rvöati so (iw) sobe käsati (kasom). Blei, ».svinec, vlov, olovo; svinööa, svinöen; -oder, (. svinöon» sila; -austösung, (. svinöena rasto- plina, svinöena raspasöava. Bleib-en, v. a. ostati (ostanem)-h vstajati; stehen-,obstati-j-obstäjach stecken-, obtiöat! (im) liegen^ vblesati (!m) p/l; -lassen, pastiti-r pusöati; imKriege -, pasti (padcin)i bleibe gesund, sdrav ostani; blesti stehen, stoj, postöj; fitzen-, obsedeti; (bei etw.-) dvrsati (im) se öos»; übrig-, prebiti (bom) x/l; -en, ostanek, ostaja; -end, stanoviten, stanotea, stalen, terpov, terpesen' l26 Bleibergwerk 127 Blitz Bleibergwerk, ». svinčena rncka, svinčen racknik. Bleich, a. bleck, «blecken, vblecköl; -werden, blecket,: oblecketi-s-oblecke- Vati; -e, /l bleckoba. bleckost.bleckvta; (Leinwand-) belor, belilo'; (Bleich- Platz) belišče. belor, belor; -en, v. a. beliti : »beliti ; - v.n.blecketi: oble- cketi, obleckevati; (v.d. Leinw.) beliti se : »deliti so; -Platz (.Bleiche; -sucht, fbleckica, blecknica: -habend, -süch¬ tig, bleckiöen. Blci-ern,a. svinčen, svinčen; -erz, л. svinčena rncka; -farbig, a. svinče- »sst. svinčonobarven ; -frischofen, м. pretaplsävnic» svinčene racke; -gelb, «.svinčena rnmenie»; -g icßer, m. svinčckr; —ei, /. svinčckrnica; - glanz, m.svinčni lesčenee ; -glätte, f. svinčena xlackkiaa; -haltig, a. svin- e«n, svinčnat, svinčenat; -Hütte, /. topivniear» svinev; -icht, a. svillč- nast,8vinčella8t; -kugel, /".svinčnica, svinčenka, svinčena kroxlsic»; - schnür, /. svinčna vervica; -stift, en. svinčnik, pisnik, -Ware, /- svinčen» roba, svinčenina; -weiß, «.svinčena leliea, svinčna beloba; -zucker, m. svinčni slackkor. Bleild-e, /l prikrov; seoöilo; -en,v. " slepiti : oslepiti ; /-A. slepckriti, öle- ksriti, slepiti ; (v. d.Sonne) blišči se Wi, noxleck misemlse; -end,a.blisčiv, dlisiv; ^I-.slepiven; -hell, a.blisöeö; laterne, /". slepic», tatica; -ung,/l "slepl^»jx^ blisčoba; -Werk, n. sle- lwtga, slepariš», sleparstvo, mama. Blkss-ieren, v.a. raniti, vräriti; -ur, Blick, en poxleck,orir: (Schimmer) lesk, sij, blišč; -e wechseln, spoxle- ckatise-f-spoxleckovstiso; den-sen¬ ken, oči pobesiti-s- pokesati; -en, v. a. xleckati: poxleckati, orreti se-f-po- Zleckovati, orirati se; (schimmern) bliseati (im), lesketati (kočom), sisati, bliskati : rablisčati. rablisniti, posisati-s-posevati, posivati; stch- lassen, pokarati so (kaäem) -s- po- karovati se; -feuer, n. ckernioo xt. Blind, a. slep, slepote« ; (v. GlaS) temen ;-machen, slepiti: oslepiti; -werden, oslepeti, oslöpniti, ob oöi priti (prickem) p/l; -er Lärm, praren krup; - laden, brer kroxlsic nabiti (bijem)-f-nabijati; -e, m. slexeo; f. slepiva; -ekuh,/l kvtinslio», slep» mis; - spielen,katinati, kotinati, slepo mis ixrati; -geboren, a. sleporofen; -heit, /- slepot», slepost; -lingS, ack. slepo, tje v en ckan, mere; -rebe, /l KIfue; -schleiche,/, slepir, slepiö, sle¬ pec, klepovor; -schuss, m.klep strel, pr»rni strel. Blinken, v. lesketati (am NNd eöom), blisöati so (im), mizlfati, ixrsti, plamikati, prelivati se; -d, «. bliseeö, svitel. Blinz-eln,v.n.merikati,mer»rk»tl, merxetati (xeöem), meketat: (ckm N. očem), trepati (pisem) : rameri- kati.ramerürkati:c.; -elnd, a.meii- kav,merurkav, mirav; -ler, m. me- rikavee, mirec, meraveo. Blitz, »I. blisk, meins»; (Blitzstr al) Bloc 128 Blumen strela; wie der-, kakor blisk, po bliskovo; -ableiter, rn. strelovöck. strelni poterač ; -eseile, mir blis¬ koma, kakor blisk, sabernisč; -en, v.n. bliskati, bliskati se, migati (mi¬ rom), blisketati (am II. ečem).bovs- ksri: rablisniti, rabliskati; -schnell, «.nagel kakor blisk ; -stral, »».strela, gramska strola. Bloc, en bloc. (Bausch und Bogen. Block, »». panj, klack»,belvan.porun- gelj,terkelj, bruno ; (Haublock) tnalo, natan; (Eis-) skril (Säge-) Kerl), block; -ade, /l rspertija, rapertje, najetje, oblega; -Haus, n. strelnica, čarckak; -ieren, v.a. napreti, obleči (lenem)-j-nsxirati, oblegati. Blöd-e, a. slaboumen. beck»st,xlum- xast. topoglckv, kesnogläv; (furcht¬ sam) boječ. slab, plačljiv; (v.Augen) slab, slaboten; -igkeit, /l slaboum¬ nost. beckastvo. topoglavost; plaliota, plačljivost; slabota; -sichtig, «. berljav, slabvvickeo, mirav; l^e, in. berljavec, slabovickso, minec; /. berljavka; —seit, /. berljavost, sla- bovicknost, minavost; -s i u u, nr.sla- boumje, slaboumnost, topoglavost, beckačij L.beckost; —Ig, «.slaboumen, nvrvglav. topoglav, bockast, bobast. Blöken, v.«.beketati (am u.ecem), blejati; (v.Ziegen) meketati tam u. ecem): -d ankommen, pribeketati, primeketati x/l; -«. beket, beketa- nje; meket, meketanje. Blond,«. belolas, belkast.rllmellv- las, nlatoläs,xlavkastj -e,»i.belo- Iaseo,rume»olasee;/.belvlaska, ru- menvlaska; - harig (Blond. Bloß, «. nag.gokockkrit; (v.d.Füß ) bos, senut, bosonog; (v. Haupte) raroglav, gologlav; (v. Händen) golorok ; (v. Halsejgolovrat; (allein) sam.ngvl, samoeckin;- ack. samo,Ie, rgolj, eckino: -stellen, sramotiti -s- osramotiti; Blöße,/, nagota, nageo, golota, golost; (baumleer) goličava, goljava, gollna; (Armut) sirosöija, siromsseija; -füßig s. Bloß; -köpsig ( Bloß; -stellung,/.. sramotitev, vck- krivanje slabosti kaeega človeka. BlÜH-en, v. a. evesti (evetcm), eveteti, cvetati, cvetevati, pre- cvetati. prevvitati, preovetovati; -end, a. evetüö, eveteö, v oveto, evetel. Bliimchen, n. cvetiöiea, evstliöica, ovetka. rvriea. BluM-e, /l evetica, cvetlica, cvöt, rar»; cott. vvetje.cvetinje; -en-, evetiöni, cvetlični, cvetni; -enauS- stellung, /. rarstav» cvetlic ; -enball in. cvetličarstvo; -enbeet, n.greck», greckica,cvetisce; -enblatt, n. cvetni listek; -engarten,»». cvetnjak. cvet¬ ličnjak, cvetinjak; -engärtner, »n. cvetičsr, cvetličar; -götlin. ( 6vc- tena; -enkelch, »».cvetna časa, rap"' lica; -enknospe,/'. popek ;-enkohl,»"- cvetno relje,cvetni vilirovt; -enkorb, m. jerbasček; -enkranz, m. venec; -enkrone, /.venčič, cvetna kronat' eulese,/. cvetnik,cvetnjak,cvetober; -enliebhaber, ni. cvetoljub. Blumen-reich, a. cvetnat, rornst; Blum 129 Blut -scheide, /7 cvetna nornica; -spräche, /s xovorica po cvetlicab; -staub, rn. cvetni prall; -strans, M. Kit», kitiea.sop,8opsk; -topflm.cvetnjak, lonec ra cvetlice; -zeit, /l cvetje/ BlUM-icht, a.cveta8t,rorast; -ig,«. cveten. cvetnat, ročen, ročnat. Blümlein s. Blümchen. Blut, w.kri(x.kervi), kerv/l; (Ab¬ stamm.) roö, koleno; a. kervni; -aber./lkervnica, oävüänic»; -arm, " malokerveu; -auöwurf, M. kerväv berkelj; -bad, rr. kervoprelitje, kla- "l e; -besteckt,«. okervavlj en.kervrlv; -brechen, »..bljuvanje kervi. brüba- "je kervi: -haben, kri brubati, kri bljuvati (bljujem); -durst, rn. kervo- ločnost, kervolostvo,kervočeljno8t, trioostvo; -dürstig, a. kervoločen, kervoreljen, kervvčejen; -eiter, f. «vkrovica; -egkl, »r. pijavic», pi- Mvka.kervopija; -en,v.rr.kervaveti, blute, kri mi teče; (v.Herzen) po¬ kati. Blüt-e, /'. cvet; e/im. cvetek; eal/. cvetje, evetovj e ; Mn. cvstjiče; -en-, cvetni; -enarm, a. brercvetsn, uislocveten; -enkätzchen, n. korulja; 'kukelch s. Blumenkelch; -enreich, a. cvetnat, cveten; -enständig, a. nack- Ceten; - enstaub s. Blumenstaub; 7^kit, /; čas cvetja; čas cveto- °lb let. Blllt-fink, »n. kalin, xopkar; -steck, "s- kervilv inacleč; -stuß, »n. kerva- "lca,bervotok,tekoč» kri; -flüssig, a. kervotočsn; -fremd, a. celo nesviln; "bksäß, n. Kervn» cev /l, kervn» po- soča; -geld, n. kervnina, kervarina, kervrivi Uenär; -gericht, n.^axlavn» soUb», kervav» sočb»; -gerüst, n. smertni očer; -gierig, «.kervočeljen; -harnen, n. kervomök, kervomoča, kervavo scanje; -hcchzeit./'.kervava svatba; -husten, n. berkanje kervl, bljuvanje kervi. Blllt-ig, a. kervrlv, okervavljen, s kervjo oblit: -machen, kervaviti: o- kervaviti; -jnng,«.ml»U kakor kap¬ lja,mlaci ko cvet; -lasten,».puščanje, puščanje kervi; -los, n. brenkervsu, brerkervnat; -lostgkeit, /.brerkerv- nost; -mahl, m.pvckplutakri; -man¬ gel, M. pomrlnjkanje kervi; -rache, /k kervno maščevanje,kervnaosvet»; -reich, «. kerven, kervnat; -reini¬ gend, «. kervočistiven; -roth, a. ru- cleč kakor kri; -rünstig, «. kervaveč; -sauer, « prebritek; -sanger,M.ker- volök, kervopija; -schände, /l ker- vosramnost; -sch ä n der, /k kervo- sramnik; ^:in,/kkervosr»mnic»; isch,«.kervosr»wen; -schlag, m.kerv- ni mertuč; -schuld, /ikri/l; umor, u- boj; -schwamm, m. xlut»; -schweiß, M. kervavi pot, kervavo sraxext. Vlut-s freund, »r.rojak.soroclnik, soroäovinec; —in, /k rojakinj», so¬ rodnica; —schaft/.sororlstvo, soro- t.(x.tal)poč; (Erdb.) remija, remijisöe; (Grund U-) rem- Ijisöe, porsmnost,svot, xrunt; (des Gefäßes) čno ; (unter d. Dache) poč- stresje, peter; --a. spočnji; -art, /! versta remije; -brett, n. spočnja češka, spüälljiea; -decke, /l strop ; -erzeugnis, ». priroček, priročnina, pričelek; -stäche, /lporemlje ^jam¬ mer, (.Aornjisa, rxornjairba; -kul¬ tur, /l obäelovanje remije; -künde, / rewljornanstvo; -loch. rr. lins; - los, «. brer ona; /»A. neskončen, nerme- ren; -satz, M.xosöa, troska, grawpa, nsečlin»; počmčst (.; -schichte, ( plast/l, prokrepa; -zinS, m. povers- nina. Bogen, m. obök, oblök. svoö; (Schießb.) lok, samostra; (Fiedelb,) ločeč, looen, loeenj; (Zirkelt.) oböä; (Regent.) mävriea, barji stol ; (Pa¬ pier) pola, listan; in Bausch und-, p« verbu,poprek; -decke, /lsvoä; strop; -fenster, n. obokano okno; -förmig, a.vboöen, vbloös»,obokast; (konkav) slok, sloöen,slokast;-gang, rn.obö- kana sboänioa; -große, /l velikost pole ; -macher, m. lokär; -schütze, ( lokostrelec, strelec r lokom ; -sehne, /l tetiv /l, tetiva; -weise, ack. list r» listom; -zahl, C-število pol; -zirkek rn. sestilo. Bogig, a. obločen, obokast. Bo^le, /-platnica, pocknica, spöä- njiva. BvhN-e, /l bob, liro!; ckim.bobek;' en-, a. bobov; -enacker, M. babisee, bobovisče; -enfčrmig, a. bvbast; ' enbaum, m. bobovec; -cnhlilse, /. to' bvv strok; eott.bobovo stročjo; -e»- streh, »r. bobova slama, bobovica. Bl>hr-en, v. a. vertati: rvertati, it- vertati; d. Schiffin d. Grund-,Iaid potopiti, laclijo v morje poxrernitii -er, »n. «večer, naborsc, nabojeti (Nagelh.)rrebeljnik; (Rechenb.)?^' beljnik; ckrin. «večere, svečrec,s(b' čerček; (d. Mann) vertavee, vertaki -Mehl, n. vertanina, irvertki p>^i' schmid, m. svečrstr; -Werkzeug,^ vertalo.vertavnik; -wurm,m.dud^' Boisalz, s. Meersalz. Bojar 131 Bos Bojar, rn.bojür; -en-, abojarski. Boll-e,/'. öebülioa, öebülniea; xla- vio»; -werk, n. raj orje, kasea; (Fe- jlungs-) vstrox. vxradje, Zradisös, Arsdbe />(. Bolz-cn, m. pusie». streliva; (Keil) raxords, raxvorda, klin. Bologneserhündchen, ».bolonjcski psivek. leveek. Bllmbard-e, /"bombarda, lombard»; -ement, n. bombardovanje; -ier,m. bombardier; nen.v.a.bvmbardovati, bombardirati, lombarde metati (me- oem); —fäfer, m. bombardaree. Bombast, m. napetost. preobilnost, nadutost, 8krotovivnost;-isch,a.na- I>et, skrotovičen, nadüt. Bomb-e, /l bombo, rarpokaöa; -en- sest, s. oeprebiten. Bon-bon, rn. sladiva, vükercek; - Mot, st Witzwort; -vivant, m. lalrko- Mvee, dobrvrivev. ,Boot, n. öoln, veln, lädjie»; eiirn, «olniö, eolnivek; -smann, m. volnilr. Borax, m. boraks, boras. Bord, m. bok,Kraj,ostenek; (Ufer) »rod,brex. kroj ; an- gehen, V litdijo >ti (xrem); über- werfen, ir lädije )reei(verrem);-ekl, n. kurbisve; - skren, v. a. opremiti, obsivati ^>/l; - terung,/. opremek, obsiv. Borc-alisch,a.severn;-as,m, sever. Bvrg,m.posods,xoeak; auf- geben, hpoti, naupdati, napoeakdati -stda- t^ti; auf-nehmen, ns posodo vreti (gramem), ns >ip vreti, n» pocäk vre- ^chjewati (mljem); a»f-verkaufen, »» povrlk oder ns brsüo xroästi xroösjsti; -en, V. a. (aufKredit neh¬ men) nspoeüb oder»s üpsnje vreti, irposörliti si -st jemati, irposojevsti; (auf Kredit geben) üpsti, posöckiti, ns poösk üsti -st äajsti; -er, IN. posoji- veo, upnik, npväsjnik. Boik-c, /lskorj», lub-lubsa/l; cott. lubje; -enkäfer, m. Arirlies, kukeo, kulba. Born, m.vir,vreleo,stullenee, räe- nee; -iert, a.rabit.xlumpsst, slsbo- xlüv, slaboumen; —heit, /.slaboum¬ nost re. Borsdorferapfel, M.missnsko jil- belko, missneo, misänoixsr. Börse, /l borss, burrs; (Geldbeut.) mošnja; -n-, a.borsni. Borst, »r poe/'., pokliaa, rarxokli- na,rexa,rexljej; -e,/.seetina; ctrm. ööetiniea; (Svltze)boäek,bo6eo,ixla, spiea;(amSchusterdraOraspa; -en, sich, v.r. «eetiniti se, sersiti se, je- riti se; -enartig,-förmig,a.söetinast; -enhaar, ei. serst/l -thier, n.seetiu- ka,seetinee; -envieh,rr. kermetins, prasei pt.; -ig, a. söetinat. Borte, /l prem», spera, Ports. Bösartig, a. Iruckobsn. rloben, rlo- öesstrel, näpaeen, malopriden, lrucko- musen; (v. Krankh.) bud, nevaren; -kcit, /. tludobnvst, rlobnost, malo¬ pridnost. Böschung, /l polarnost, posevnost, sklonitost, plarina, robina. Bös-e, a. I>ud, budoben, rel, rloben, rloeest; (zornig)serdit, ljut, natak¬ njen; -es thun, liudodeliti, blldobo- vati.liudobitvljati; -e machen, poliiij- S' Bos 132 Brand sati, spriditi; rarserdit!, rarkilöiti x/'. ; -e werden, polinssati se,spriditi se, rarserditi se; (v. Beispiel) sieb; -e, m. lmdobeo, Irndir, vrag, rlomek, slede;; -ewicht,»». Iiudodner, Iiudo- delnik, irudodelee, rloein, rlooinev, lindobaodeloveka; du bist ein-, lin- doba is tebe gleda oder ovete. Blls-hast, a. neporeden, poreden, kudovol;en; nepošten, napostlsiv; migkeit, / neporednost. bodovol;- oosi, napost /; me,»«. bndovol;ee, neporedner, ndpostnik; /. nepored- niea, liudobniea, odpostnioa; -heit, /. rloba. irudobi;a, rlobnost, blldob- nost. rlost/ Böswillig, «. rlovolsen, lindovo- lsenislobe^-keit/.siovolsnostislob- vost rc. BotaN-i k, /e rastlinstvo, rastlino- rnanstvo, botanika; mer, m. rast- linornanee, rastlinosloveo, relisöar; -isch, a. rastlinski, rastlinornanski, rastlinosloven, botdnieen; -istercn, v.«, rastlinariti, relisvariti, relisoa nabirati. Bvt-e, »r. posel,sel; -en-, a. po¬ slanski, poselski; -engang,»». Iio;a poslanega öloveka; -Wesen, n. po¬ slanstvo, xüselstvo; -Mäßigkeit, /e gospostvo,m oe/, oblstst/.; -sch aft, »r. poročilo, sporoeilo, selstvo,glas, narnanilo, vest/; mer, m.poslanse, poroenik. Böitchrr,M. bednstr, beevstr; - -a. bednarski; -schlage!, M. bat, bot. Boltich, »i. kad / beden;, bedno, bevsv/, beöva, veder/. ban;a. Bouguet, ri. šopek, kitiva. Bout-eille, /. skleniea, stekleniva, bntelsa; -ique, s. Bude. Brach, »d. v praki; neobdelano; - acker, »r. pralia, ürniea; -e, /. praba, prašna vrniva; (nnbebaut.Geg.) pus- eina; -en, v. a. prašiti, prako orati (ur;em); -kafer, m. prosniea; -laltd, ». ledina; -monat, »n. rornik, Kres¬ nik, ;uni;; -se,/.gologlavka. Bramilie, »n. bramin, bramaneo. Brämse, s. Bremse. Brlllld, m. gorense, pal;en;e; (FeU- erSbr.) porär, pogor, oxen;, porig; in -gerathen.urgati se(rgem), vnet! so (vnamem)) -/ urigali se, vnemati se;in -setzen, rargsti, rapaliti -s-r»^ rigati; (am Getraide)snet; (au Re- ben)paler,orig; (angebraunt. Stück) ogorek, g!avn;a; (d. Ziegel) rxan;o; (d, Kalkes)kübanse; (Hitze)vroöina, rgalin» , pripeka ; (Branntwunde) opeklina, opeklina; (Krankh.) pri¬ sad; - - a. pvrarni; -eisen, ».vri- galo; -en, v.rr. burkati, vreti, plo¬ skati, kipeti; -er, m. rarigavna la- di;a,rarigavka; (Zünder) rarigav; -stecken, rn. spevenina, rga;a, osme- leda; -geruch, »t.pal, smod, rgavins; -Horn,»«.volek; -icht, a. xriomo;eo; -ig, a. (v. Gewächs.) snetiv,snetsav, snetl;iv; (v. Bäumen) pirav, pereč, rakov; -leger, m.rarigaveo, por>- gavev; min, /s rarigavka, porigav- k»; -NNg, / rarig, porig. Braitd-mahl, ». rg»;a, prerganiea, vrgano rnainen;e; men, -marketi,n> «. vrgati (rgem)-s-vrigati; /lA sra- Branntwein l33 Braun motit!; -mauer, (. pur, porsrni^ick; -uert, n.poAoreleo, poxoreleek, oer- ojevk»; -opfer, rr. Lx»Iina, rxäv- «öina. ixano ckarilo;-ordnung, po- rarni reck, gasilni rock; -sch ad en, m. nkockapoporaru; —Versicherungsan¬ stalt, (. aavarovavniea protipožarni skocki; -schätzen, u. a. palerino oder porixckvseino naloöiti-j- naläxati;- schatzuug, (. poöixävsein», palerina, kontribueis»; -sohle, /.notransi pock- plat; -statte, (. pvxorisöe, poxore- liseo; -stifter, »r. porixaveo, ü»rixa- ^ee; -stjstung./'poöix.porixanse^L- rix; -ung, /l bibavica, morsko sla¬ pove, kiponso morskik valov; -vcr- sichcrung, (ravarovanse proti ox- "ju; —Sanstalt, /, Lavarovckvnic» proti oxnsu; -wache, (.poia, na Stra¬ ra; -zeichen, s. Brandmahl; -zettg- Uls,n. poxorelski list, Branntwein, m. rxanse, L^ansiea. rakisa. vnckk»: - brennen,rxanjo ku¬ hati, öxati (rxöm); -br c n ner, »t. rxansar; ^ei, (. öxansarisa; (Ort) ^»njarniea; - schaut, »t. öxansarija; -trinker,»». rxansepiveo. öxansar. Brasilienholz, n. brarilik», brari- >stia, prerilika, prarilska. Braten, v. a. peöi: speöi, opeöi; v. poöi so; - r». peöenka, pevense, pečeno meso; -Wender, IN. samopöe; (Person) obraeavev. Brat-ofen, m. peö ; -Pfanne, (. peklo, povilo, pokla; -rübe, /lsmoj- ;-spieß, r»,raöenj,raöels; -wurst, / woson» klobasa. Brauch, Ni. potreba, potrebvöa; s (Sitte) obieäs, soxa, navaäa; -bar, a. roben , rablsiv, upotreblsiv, kori¬ sten, tiasnovit. pripraven ra kaj; — seit, /s rabnost, vabljivost, korist¬ nost; -en, v.a. rabiti, vrivati, upo- trobovati, obraöati v kas : porabiti, vriti (risom), »potrobiti, oborniti v kas; (uöthig haben) potrebovati, tre- bati, treba biti (sem)komu vesa, po¬ treb» biti.xresati ; (anwrnden)ober- niti -j- obraöati. Brau-en, n. a. variti, kukati: sva¬ riti, «klikati; -er, ni. olilr,pivovar; mei, (. olarisa, p,variš»; olarstvo, pivovarstvo; (Bränhaus) vklsnioa, pivarnie», pivovilroio». Braun, a. rusav, kostansev, S»K0- rol, ros, eernomansast: -machen, ru- javiti: porns »viti; -werden, rnsaveti: orusaveti; - n. rnjavilo, rnsavost; - äugig, a. rnsavook; -e, Ni. rusavev; (Pferd) kostilnsevee; ( rnsavk». Bräune, (. rusavost, sa^orelost; rusavina ; (Krankheit) ilavioa. Brauneisenstein, M. relesoveo, se- lesnsak. Bräunen, v. a. rnsaviti, rumeniti; (v. d. Sonne) päliti, orixati ; sich-, v. r. rnsaveti, rumeneti, oxorövati Ko¬ riti, soreti, sröiiti. BrailN-erz, n. rusav» ruck»; -fuchs, m.rusava lisica; (Pferd) kvstanse- veo, rusaveek; -kelchen, ri. prusnik; -kohle, (. rusavi premox. Bräunlich, a.rusavk»st,rusavklsat, ros ; vxorel. Braun-schecke, »n. ckimeo, ckimast Braus 134 Breit konj, požar; -spath,m.klokec, dolo- mev; -stein, m. maxnerija, mangan. Braus, m. brup, dir in dej, diron- . kas»; jaxliei xk. pir». Breit, a. sirok. sir; stch - machen, košatiti se,kersit! se,r»Lvirati se;- ästig, a. kosat, xoäeat; -beil, n. si¬ rovka, bradlja ;-blätterig, a.siroko- Ii8t,8irokvlisten; -brüstig, s.siroko- pors,«irokopersen; -buschig, a.ko¬ sat, xoäc»t;-e, (širjava, sirj»,siro- Brems cina,sirot» ;sirokost; -en, v.a.siriti: rarsiriti, razprostreti -s- rarsirjati, razprostirat! ; -füßig, a. sirokon »x, sirokonvüen; -mündig, a. sirokoüst, sirokousten, rasusten; -schulterig, ». sirokopleö, plečat. Brems-e,/lobä ne da, seree mi nedopusca; in Bewegung-, poxnati (renem)-j-poxanjati; zur Vernunft-, spametovati, spametiti p/l; an den Tag-, rarodeti (dem), odkriti (kri¬ jem))- ranodevati, odkrivati; Wa¬ ren an Mann-, ranpecati, ranprodati -s- razprodajati ; aus den Gedanken-, inbiti si in misli ; inErfüllung-, inpöl- niti, spolniti, dopolniti -j- inpolno- vati; unter die Leute-, rantiositi. Britsche, s, Pritsche., Brölkel-tg, a. drobljiv, sipek, osi- xoven; -n,v.a. drobiti,drobnici, drob- Brot tiniti, merviti, kerbljati; sich-, v. r. drobeti, drobiti se, merviti se, Brücken, r». kos, drum, drobet, Kerbels, stexa, naloxäj; -weise, »/., rokitvies xt., ospetel;; -höhle, /l persns ssmio», persns rlieiea; -kasteit, -korb, m. o- porsje, opersnik; -krank,a.nspor- öik Kols»; ^theit, (. persns kolesen ; -laß, rn. persnik.prustok; -lehne, /. roö/l. roe^j; -fast, m. sok ss persi; -schmerz,m.koleöins v persik; -stück, w. opers;e;-thee, rn.es; ss persi. Brüstung, (. üopersnik; oksiüek; (am Schiff) kerms. Brust-wamms, (Brustlatz;-Warze, /k sesek, sisek, brselovies; -Wasser¬ sucht, C- persns voüenios; -wehr, (- proeipersse, persvbrün (. Brut, (. sslexa, loxlo, saroü.mls- äins, mlsciiei^t.; (d.Brüteu)vslitsv; -al, a.üivinski, ssxvvecken, neelo- veski, sirov, üivsssk!; —ität, (. ss- xvvecknost, sirovost. Brüt-ei, n. xocklox; klopotec, ss- portek; -en, v.a. leci (lerem), valiti ploüiti; /?A. snovati (snufem), ko¬ vati (Kusom), plesti (pletem); -ezeih (.valitev; -Henne, (. koklss, kvoeka, KIoea;-maschiene, (. valivnioa. Brutto, ack. ns äebelo, s taro vrel, xroko ; -gewicht, ir. Kroka vaza. Bllb-e, »n, äeöek, «lecük, kant, kan- tslin, pob; ckkm. (leeiö, kantiv; svet- ächtl.)kerkollo,sterkoveo ; (Schurke) neporednos, Kerclin, Kasan, male- priüneü.rasposäseneo ; (an Kartsp,) nireo.kant; -enstreich, -stück, n.malo- priüno, kuilobno üelo. BÜb-erel,(.Korckok».KercIokis»; -UK (. noporeünies, maloprlünio»; -isch» a. neporeüen , poreüen , malopriüen- Blich, n-kukve (x.bukev)zit., knsi" Buch 139 Bud z»;(Theil)ukve; -katalog, m. imenik bukev; "lenner, rn. bukvornaneo; -lich, a. ^»kiren: -e Eintragung, vknsirba; "sammlung, s. Bibliothek; -schrank, vmüv LU bukve, knMnzak,knsi- iwee, bukvisöe; -spräche, /.. knsirni lerik, knsirevni jerik; -Verzeichnis, N- imenik bukev ; -Wesen, n.knsislvo, pismenstvo; -wurm, ,n. molj; />A. iiöor veUno vbukvuk tiöi. Bttch-stnk, »r. xinviek, pinor, scin- »ovee; -führer, -Halter, rn. knsigo- V"öja,raöunovoHa,raounar; — isch, vaönnarski, knjigovoelen ; -häl¬ ftig, (. raounvvoUstvo, knjigovoel- ^o;raöunstvo; - Hantel,rn.knsigo- °vslvo, kupeja L bukvami, knsi- ?arstvo; -Händler, ni. knsigür, ukvär, knsigvtorrec, knsigokupeo; "Handlung- laden m.,bukvarnica, ^"sixärniea. j Büchlein, Büchelchen, n. bükvios xi!, kchiriea. Vuch-mast, /l Lir/^; -sbaum, m. re- Ienika,l>uspun; -sbäumen, a.Leleni- kov;-sbaumholz, ». Lelenikovin». BÜchs-e, /l pusie», puseioa, puks»^ skatlsiea.süskiea; (Gewehr) puska; -iim. puskiou; (gez. Rohr) risaniea; -cnmacher, nr. puskün; -enschuss, »i. strel; (Weite) strelsüj; -spanucr, i». puskovnik. Buchstab-e, »n. pisme sx.-ena), pis¬ menka, oerka ; . Schiffes) pleöo. Bügel, m. Ivk, looanj, looenj; (Steigb.) strömen; -eisen, n. tiblo. likavnik; -n, ».«. tiblati, likati, xlä- «liti -j- potiblati, pvlikati. pvAlääiti. Bllg-stercil,v.a. ra seboj vloöisvle- öem); -spriet, ». «toren) ; -stück, er. precknja betont/l, preeinja Anjät. Bühel, »». Aorioa, Kolm, Iiolmeo, bomeo. Buhl-dirne, /l vlaeuxa, vasovavka, ljubovniea; -e,»». vasovaveo, vas- nik, ljubvvnik; -cn,v.». vasovati 8 kom.vläeiti se 8 ktorv;(werben)snu- bit!; -c r, /".Buhle; nin, s.Buhtbirne; ^iei,/l vasovanje,Ijubovanje;—isch, a. vasovavski, vasovaven, vlaeü- Aarski. Bühne, /". oilor, ixrüvnioa; Redner -, xovorilniea; Blut-, morisöo; (in d. Sagemuhle) most. Bukolisch, a. pastirski. Bulle, /lbula.päperevo pismo; -»i. bik;-tin, ». änovni rarxläs, cknevno narnanilo. Bund, »I. rvora, ravora;der alte-, stara ravora, stari r»kvn,d. türk. -, valm», turban; -e, (Bündel) vor /"., rverek, oräv, vrel; (Schlüffe!) xer- wuselj, xermusek; s. Bündel; -art, /". robovnioa, püntaka; -brüchig, «. rvorolomen. Bündel, m. pvverek, kosmeo; (Stroh-)otep; (Flachs ) povesmo; (Getraidk-)snox;(Rutheil-)Ietareo, butara, bromo (A. -ena);-weise, a/ dorn,». xlvrjo; -en, v ». porvoovatb porostvovati, porok biti (sem). Bürger, »>. moscän. mostjäoi Burg 141 Büß (Staats-) dernavljan; (Markt-) torrän; - - a. meščanski; dernav- lsanski; ternanski; -ausschuss,»!, meščanski odbor; -in,/'. meščanka; -krieg, rn. domača vchska, notracha vosslis, medsebchna vchska; -lich, a. meščanski; dernavlsanski; derelski: -es Gesetzbuch, deräavlsansk! nako- "lk; -meister, -n. nupan; Hin, (. rapsch»- uschaft, (. üupanstvo; - recht,»!. meščanska pravica,mesčan- ^Eo; dernavlsanska pravica, der- ravlssnstvo; -schäft, (. mesöache, meščani pt., meščanstvo ; -schule, (. meščanska učilnica; -smann,rn.me- ^eän, mestsan; -stand, nr mesčan- stvo. Burg-friede, m.obZradse; obmestse; 'graf, m. xradnik, xrchski knen; - gräflich, «. Archskokneski; -graf- schast, (. xrchska knenovin»; -Herr, m. Krchsčak, xrchski gospodar; - 'Nchter, »r. Ai-chski sodnik. Bürgschaft, (. poroštvo: -leisten, paroli biti (asm), na poroka biti; "üellku, na poi-olia postäviti-s-xo- etavlsati; -s-, «. poroštven. Burg-Verließ, »i. Arajskaječa; - p»gt, »r. xrasnik, kastelan; -warte, ( Stranišče, xrchski 8tolp. Blir-leök, a. smessn, burkast ; -nus, m. plašč. Vursch-e, m. dečak,kant, kantalin: >^ehrb.)učcncc; (milit.)strenec,stre- nch. Bürsch-e, /slov, strel; -en, v. a. ^relfati. Burschen-leben, n. kantovsche, kan¬ tovsko nivlseche; -schäft, (. kantov¬ ska drunba. BÜrst-e, (. sčet/l, kertaöa; etr»>. söotkachöetioa; -en,v.a.söotati. söe- titi.kertaoiti: osöotati, okertäöiti; - enabzug, r». seotni otisek; -enbinder, »t. söelar, kertačar ; ^Iware, /. söe- tiche, säotovina, sčetarska rob». Burzel-baum, »i. prekoberec, pre- kuclfch, kolobenec, köaelee, riv lrrast; - machen s. Bürzeln; -n, v.a- prekucniti so, xrekoböröiti se, pre- kupicniti se-s-prekucovati se, pre- kupicavatise, prekobacovati se. Busch, »t. xerm; ik; -e.ko.keckar stweil) Ker, ki; -bei, ack. rraven, poleg: - vapo ack. aä kraja, se enkrat. 144 Da / Dach, «. streb». stresiva, krov; ckrrn. stres!«», strebie», krove« ; coli, ostrešje; - - stresni; -ballen, s. Querbalken; -beden, rn. pockstresje, nackbisje. peter, poiistresin»; (im Hinterth.) rcktreb; -decker, rn.krove«, pokrivrlv; -fenster, n. lina; -förmig, a. strekast; -first, rn. sleme(g.-na), verb; -front, /, velo, proeelje ; -ge- sperre, n.stresjo, ven/; -gefimse, n. svisla />/.; -kammer, /. rgörnjioa, rgarnj» inba, poUstresniea; -nagel, rn. stresnik; -rinne, /. nlcb. riet. Dachs, rn. jaabee, janvee; - - jänbeeev; ck'rn. jänbeeek; -bau, rn. jilrbina, jäavina. Dach-schaube,/ skopa ; -schiefer, m, skerl, skerl; -schindel, w. ükockljs, skoUlja, stresni«». Dllchs-falle, /. past aa järbeoe;^ felstjardevevina ; -steisch, n. jäübeö- je meso; -Hund, rn.jäabeöar; -in, /.jaabeöevka. Dach-sparren, rn. speroveo, leme«, skarnik; -stroh, n.skopa, stresni«»! -stuhl, rn. stresin», ve«/., stropilo; -tranfe, /. Kap, okap; (Master) kap¬ ni«»; -UNg, /. ostresek, stresje, stresek, stresje. ostrešje, krov; - Vorsprung, /napus«;-ziegcl, rn.stres- nik;(Hohlz.)kore«. Da-durch, a (am) kox» ra kaj ; -gegen, arl. »»" sproti, roper; o. ali,pok, temveö; " gnerreothp,rn. svetlotisk. Daher 145 Dampf Daher, ack. ocktock, »6 tam, oätam toä; -e.natö, natvrej, torej; -brau¬ sen, v.». privorsoti/>/l;-fahren, l>. n. pripeljati se (em) -kommen, v.». priti (priöem)-j-pribäjati: (singend) pripeti (pojem); (laufend) pritovi; (stiegend) prileteti; (pfeifend); pri- ivinzati; (zitternd)prilresti so u. s. w. Dahier, «M, u. a. poäati, poäsrili x/l; -gehen, r r. tje iti (xrom): oäiti (ickem); - stegen, v.n. pojemati, neäeti; -schlen- dern,u. »r.koraoati; -sein,«. rr. proö Inti (sem).po eom biti, öemu naklon- 1ati p/i; -stehen, s. Dahinsterben; - stellen, r>. a. postaviti -j- postavljati ; -sterben, v. ». umirati, pojemati; - stürzen, v, n. telebniti, bütiti, öiöniti; len, aival»i; -adresse, /l zakvalno pismo, zaliViUnioa; -al- tar, m. zabvalni oltar; -amt, n. za- Uvalno opravilo, zalivalna masa; - b ar, a. Ilvaležen, zalivale»; —keit, /l bvaležnost, zalivalnost; -en, v. n. zalival iti se -s- zabvaljatl se; s Lo¬ ben; -gebet, n, zalivalna molitev; - gefühl, ». öut tivaležnosti; -lied,». zabvalna pesem, bvälnioa; -opfer, n, zabvalni dar, zakvalsnja, zakval- svina; -sagen, (Danken ; -sagung,/l zalivala; -schreiben, ». zalivalo» pismo, zak valiva. DaUN, a. a. ponuditi, podeliti -j- ponujati, podeljevati;-en, n. po- nndek, ponudba. Darbring-en, v.u.donosti, prinesti, pokloniti, izročiti-j-donasati, poki»" njati, izrovevati; -er, M. prineseo, donasavev; -ung, /l donos, izroeb», poklonitev. Darein, «;-er, m. sajmodaveo, upodajev. .Darm, rn.vrova, veva, erevo; drm. oroviva; --a.örevni; -bruch.m. kil»; -chen, n.vreviva; -entzündung.örev- "ovnetio»;-sell,n.vrevna mrena; - blchl, /l örevna Iiudioa, erevobol/.; 7grimmcn, s. Kolik; -saite, /l struna w erev; -schleim, m. vrevna skesa. Darnach, ad. po tem. po tej; potlej, potem; -achtung, /l ravnanje po "em .da ss ravna po vem. Tar-meder, s. Danieder; -°b, s. Darüber. Darr-e,/lsusonje, susilo; (Ort)sn- edniea, susivniea, osdioa; -eichen, « podeliti, podati, danosti-s- po¬ deljevati, podajati, dnnasati; -en, v. a. susiti, vsditi: posušiti; -Hans, ». susilniv», osdiea; -osen, ». pev- viva,peosa susilo; -sucht, /l «ušiva, sukiotiea; -süchtig, a. susiven. Darstcll-bar, «.predstavljiv, pred¬ staven ; -en, v. a. predstaviti, pred ovi postaviti, raskasati (kasom) -s- predstdvljati, raskasovati; (bildl.) poobräsiti , sobrasiti -j- poobrase- vati; (schriftl.) popisati, (pisem), o- pisati -j- popisovati; (erklär.) ras- lositi -s- raslaxati ; sich-, v. r. Kasati se: skilsati se, predstavitise-j-ska- sovati se, predstavljati se; -er, 7». predstavljaveo; raslagavev; -u n g, /l predstava, prvdstavljenje; opis; raslaga; Hsart, (. predstavljava, naein predstavljanja; Ausgabe, C- predstavljavnost. Darthun,v.a. raskdsati (kasom), isprlvati -s- raskasovati, isprioe- vati. Dar-Über, ack.nad tem; nad to; vres to; (deshalb) satö, satorej. satoxa- voljo.sarad toga; darunter und-, vse vprek, vse krisem; -UM, ack. sata, savoljo tega, sategavoljo, satega- delj,s»rad tega; (um das) po tö ; -um e. sato,satorej; -unter, ack. podtem, pod to; med tem; pri tem, v tem. Das, s- Der. Dasein, v- ». biti (sem), tu biti, privujäv biti; - er.bitje,bistvo,bitnost. Da-selbst, ad. tu, tukaj, le-tukaj; (dort) tam, tamkaj, ondaj; -smal, ad. takrat, to pot, sdaj. Dass, V. da; da bi; -nicht, da no, 10' Dat 148 Debatt da ne bi, da bi ne; ohne-, ne da bi; im Falle-, »ko bi; bis-, dokler ne. Dat-en,xk.djanjske okolnosti, pri¬ hodki, dote; -ieren, v. «. dan in leto pripisati (pisem), datirati, datovati; -tv, m. dajavnik, tretji sklon, dativ; -owechsel, m. oddnevna menjica. Dattel, /l datel, daktil, palöok; -baum, m. datlovo drevo (-vesa), d-ltlovec; -öhl, rr.datlvvo olje, dä- tloveo. DatUM,» danin Ieto,datum;dano; his-, do ndaj, do današnjega dneva. DaUÜ-e, /l doga, donina; dim. do- sica; -enhobel, m.strug, strugavnik. Tauchten, s. Dünken- Dauer, (. terpen, terpennost, ob¬ stanek, obstoj ; -h a st, a. terpene», terpeö, derneö, terden, terdoben; obstojen, stanoviten; ^igkeit,(.ter- pennost, terpecost, terdnoba, der- neövst, obstojnost, stanovitnost; - -los, «. Kren terpena; nestanovi¬ ten; -n, v. m terpeti, trajati; eS -t mich, ral mi je; er -t mich, smili se wi;-nd, a. s. Dauerhaft. , föiö. Däumchen, ri. palček,paveek, pav- Daumen, m. paleo, paveo; (and. Welle) motoroga; (ander Stampfe) roeica.paicnik; -breit, a.n» palev ši¬ rok; -stock, m. pdlönica, palecniea, Däumling, m. palvvik; (Mensch) palöek. Davon, ad. od teh», od te ; in tega, od te reci; weit-, daleč proč; -bleiben, v. n. ne priti (pridem) -j-ne pridir¬ jati ; -eilen, v.». potegniti jo, odne¬ sti jop/) -stiegen, v. -r. odleteti, od- kerknitip/l; -stiehen, v. ». pobegniti, perkniti: perkati;-gehen,v.n. unesti jo, »pikniti jo, pobrati se (berem), uiti (idem),llbenati (im) x/l; -jagen, v. ».spoditi, odgnati (Lenem)-j-od- gänjati; -kommen, v. n. odnesti jo, rešiti se, »teti se (otmem); er wird nicht-, ne vndravi veö, ne preboli; - können, v. n. oditi moči (morem); - laufen, v. ir. perkniti, uperkniti, u- pikniti jo, pobrisati jo, pocediti jo, nmunniti se, pobrati se (berem) ; - machen sich, s.Davongchen; -rennen, v. »r. oddirjati, nbenati-f-benati; - schleichen, v. er. pomunnitijo, pooo- diti jo, kopita odnesti p/) -tragen, v. a. odnesti, unesti-j-odndsati. u- ndsati ;/«A. doseči (sesem)-j- dose¬ gati ; (Krankh.) nalenti p/l Davor, a. prod tem, pred to rečjo! xredto;da seiGottvor,8ogprenesi; s. Dafür; -erschrecken, ustrdsiti se öesa. Dawider, a. proti temu, noperto, nopertoreö; (entgeg.)nasxroli;-seiN, ustdvljati se, protiviti so. Dazu, a. k temu, k tej reci; (desh) nato ; -thun, xodvinati se, prinadjad si (dem) -j- prinadevati si; -sollet nicht kommen, do toga naj ne pride! -helfen, v. a. pripomoči (moreni); -legen, -thun,v. a. priloniti, xridjav (dem) -(prilagati, pridevati; -wab s. Damals. Dazwischen, ». vmes, med tonn sredi, sred tega; -kunft, /l posre' dovanjo, xritegljej,xripomöö (- Debatt-e, /l ranprava, rangovor- Deb 149 Dehn obravnava, beseäovanje; -irren,I'.n. ranprrlvljati, obravnavati, rangovär- fati so, preväärjati; prelikati se, beseäovati; pretresati. Tcb-et, ckolg; (er ist schuldig) äolnonje; -it, proäaj, proäaj»; —or,-».äolnnik; -üt, »r.pervi nastop; —irren, v.n. pervokrat igrati, pör- Vokrat nastopiti. Dcccm,-i. ässet; -ber, (Dezember; »vier, in. äoseternik, äeoemvir. Dechällt, -n.äekän,naänüpnik, naä- käjmoster; -ei,(.äekanija;-swürde, / äekanstvo. Dcchnrge, (. »strel. Deck-e, /. oäeja, ockev (., krilo, pre- Krinjalo; (Ptaf) strop, stropje; (Binsen-) štorija; -el, -».pokrov; roka; pokrovso, pokrovka, rena; m. pokrovöek, renioa; (Buch-) plätnioa; (Trag-)koritnioa; -en, v. " krili (krijem): pokriti, navenniti st» pokrivati, navenovati; ogerniti, "^oti(äenem) -( ogrinjati, «ckevati; (d, Tisch) pogorniti -j- pogrinjati; (schuß.) -.asloniti-j-na8länjati;(Aus- ) naloniti -j- naklääati; -ennia- stropna malba; -er, -n. kro- slrekar; pogrmjaveo; -mantel, "l. nagrinjalo, oäev (., pretvena ; - Platte, (plosöa; -nn g,(. kritje, po¬ krivanje ; (Sicherung) varnost, vär- ^eilla; (Schuß) zaslomba, bramba; »-^urkunde,/) navarovavno pismo. .Dcdi-kazion, /l posveöenje, posve- ^Va. pripis; -zieren, v. a. posvetiti, psipisati (pisem)-j-posveeevati, pri- pisovati. Dedll-kzion, /l inpeljava, irvoä; - zieren,», a. irpeljati (peljem), invo- äiti-j-inpeljevati. Defekt, -n. primanjkljej,pomanjk- ljej, noäostatek; -a. nianjkljiv, ma- njkav,nepopolen; -bogcn, rn.manj- kajoea pola; -Ive Zeitwörter, ne¬ popolni glagoli. Dcfcn-dieren, s. Vertheidlgen; -siv, a. braniren, oäbijaven, oäbojon ; - sor, s. Verthcidigcr. Dcsi-lieren, n. n. vreäuwimo Kog» iti (grem) ; -nieren, v.«. opreäeliti, äolöeiti-j-opreäeljevati, ävloöevati ; -lliliv, a. äokoneen, konöen, teräen, äoloöen; -nizion, /l äoloöilo, opre- äelek; -zient,rn. bolni äukovnik, äe- fieient; -zit, -i. primanjkava, prima- njek, amanjek. Deform, «. nespoäoben, pošasten ; -ität, ( nespoäoba. Degen, r«.meö,spaä»; - - a. meöev; -fläche,/l plosca; -gehens -kup¬ pel, (.jermen r.a mee;-griff, r». äer- ralo, roöa; -klinge, (. plosea; -knöpf, m. meöev gumb; -spitze, ( ost(. v- strina; -stoß, »». vboär meöem. Degrad-azion, (. rniranje, poni¬ kanje; -ieren, ». a. aniäati, ponirati -j- anirevatilc. Dchn-b a r, a. rartegljiv, raateren, rarte^ljiv, vlevljiv, ra^tenljiv. vla- öen. projljiv;—keil,( raztegljivost, rarteanost ic.; -en, ».a. rartegniti, nategniti, potegnili, raaprojiti: raa- tegovsti, rarteaati, piojiti.vleöisvle- öem); (Silbe) rategniti-f- natego¬ vati; sich-, v. r. stegniti se-j-stegati, Deich 15V Dem se,vleöi se; (recken) «lekuiti se.rle- oati se-s-rleeovati se; gedehnteSilbe, «»texten »log; -n II g, /)ra?.terava, rarteganje; (d. Silbe)ratera, rate- rvvanje; —szeichen, n. rategljej,ra- teraj. Deich, »t.jer, rasip, gat/l, graja, grad (. -- a.jerov; -bruch,-». pre- dorjera; -en, v. a. jeaiti. graditi: rajeriti. nagraditi, rasuti (spem) -s- rajerovati, ragrajati, Lasipati (pfiem). Deichsel, (. «je (ojesa). voje; (Hin¬ tere) svor», rärvora; (Art) tesla. teslo; -arm, r». trabje; -gabel, ( ojniooxt., oglobli xt. (, škarje skarnioe pt.;-nagel, »n. igla. Deinen, tvoj; (vn-) svoj ; -ethal- beu, -elwegen.act.aavoijo tebe, sarad tebe ; -ig s. Dein. De-ismus, m.deirem; -i st.m.deist, boroik; —isch, act. deističen. Dekan, m. cleliiln, teliant; -at, ».dekanija, tekantija; —s-, a. de- kanijski. Dcklam-ator, M. govornik, Dekla¬ mator ; —isch, a. govorniški ; -azion, /. govorništvo, deklamacija; -leren, v.a, govoriti, deklamovati, prednii- sati. deklamirati. Deklin-abkl, a. sklanljiv, sklonljiv, sklanjal«»; -azion, (. odklon, aa- stranek; (gram.) sklanjava, skla- njaiev, sklanja. sklanjanje; -ieren, v.« skldnjsti, pregibati (bijem); - r>,», oöklanjali se. Dek-okt, ». odvarek, prevretek; -orateur, (. oklneevavee, olexseva- veo; -orazion, /l olepšav», okinöars, okrasje; -orieren, v.a.Iepotiti, kia- öati, lepšati, näljsati: olepotiti. vkin- oati. «krasiti, «lepšati, ourlljsati. Dekorum s. Anstand. Dekret, n. «cllök. »clloöok, äekret; -ieren, v. a. «Älööili, ukreniti, skle¬ niti -s- odloeevati, ukrepati, skle¬ pati. Deleg-azion, /l prenasba, pre- roeb», preroöil» ; -ieren s. Aborbnell. Delfin, m. pliskaviea, pliskavk«, «lelkin. Delikat, a. tekovit, slasten, iubra", prvsken; (zart) mil. neren; (häckelig) kočljiv;-effe, (. slaseica, sla besed», manjs»vk»;-fsion,(.ou°i Dcm-nach, aci. po tem, xv tem t»' Demo Kem, torej. ratorej, äakle; -nächst, mk. kmalo, koj, v kratkem, Kar naj- I>rej, berü berü; -ohngeachtet, as>nirnioa; ne», v. a. panirati, po- winega storili, osramotiti -j-poni- revltti. ponirneg» äelati, pokoriti, premotiti ; mung. /^ponirevanje. po- oiranjo, vsramvtitev; -utsvoll s. De- wüthig, Htndrit, rn. lirevnik. äenilrit. Dcngel-Hammer, m. klepee, klo- ^'Nlk. lilopöö. KIltävo; -n, v.a. kio- >>sti spinom) : sklepati, poklepati; 'stock,bäbie»; -zeug, n. Klepi pk. Den! /l, klepalo; -er, in. klepäö, kle- paveo. DkNk-art, /l miäljava, naöin miš¬ ljenja; -bar, a. misljiv, miseln; keit, s misljivost, miselnost ; -buch, л. spomenik, spvminjäk, pämetnik; spominska knjiga; -en, v. a. u. n. misliti: pomisliti, proVtlariti -j- po- misljevati, premišljevati, previlar- jati;(meinen)meniti, sötliti, mleti se komu; (gesonnen sein) naklepati, v mislili imeti (am), käniti, namenjali; (sich erinnern)xämetiti, pomniti, mi¬ sliti na kaj : spomniti se, domisliti se -j- spominjati se, äomisljevati se; hin UNd her-, prevtlarjati, premišlje¬ vati, nxanjevati, ugibati (bijem); ich dächte, aäi se mi, sit-en-, «. Iironilni; -eiiamt, n. poiornijo, branilni uraN; -engebühr, /. >>ronilsöino, pvlornino; -engelder, pt. IiroailniNenarji; -enkasse,/l bro- nilno Nenarnieo; -envermögen, m. tiranilo, kronilao promorenje, po¬ larno blsxo;-enverwalkiliig./losker- bovanje branil od. bronilnib Nenor- jev; -o r, rn. bramvee; nium, ». sklöNnioa, bronilaieo; -um,».bro- nilo, pologa. polox. Dep-ot, ». skloNisöe, branisee.ro- lorisöe; (milit.) rolorna vojsko; -regieren,v.a. ra vNpusesnje prašiti; -Utat, ».priboljšek, NoNajek, priNa- tek; -utazion, /.poslanstvo, posiavei pt.;-utierte, »w. posloneo, xoslonik; /. poslonko. Der, die, das, bleibt als Artikel nn- übersetzt; pr. (dieser, e, es) to, to, to oder ti, to, to; (jener) oni, o, o; uni, o, o; (welcher) kteri, », » oder ki. Derb, a. xrob, robot, jeNernot, kre¬ pek; everst. silen, močen; -heit, (. xrobost; krepkvto, överstostic. Der-einst, «N. koNaj,enkrat; "ig, a. nekckonj, enkraten; -enthalben, a-t. rotö, rotečo voljo, roroNtoK». rovoljo toxo; -gestalt, aijikov; -ohalbcn, a«i- rotoroj, rotečo voljo, rovvlj texo> ro texo ilelj; -selbe, pr.to isti, to ista- to isto; tisti, o, o; ravno tisti; -selbig s. Derselbe ; -weil, ack.toöos, meel tew i -wisch, m. Nervis; -zeitig,«, toöosem seNonj. Deser-teur, »l. ubernik, nlioj oveo. be^ün, preberev, uskäk, poböx- leo; -tieren, i>.n. ubexniti, uberot! (im), pobegniti, uiti (ickem), uskoöid -j-ubexoti, uliöjoti; -zion, (. ube?. prebex, pobex; -vit, ». rosluLök provNosreänikov. Des-falls, «.a. poslati (sljem), od- ?raviti-j-posiljati,odprävljati;-a i l, nadrobnost, podrobnost, posä- Uosnost; in^s-, na drobno, na tan- im-verkaufen, po drobnem, na ä"obno prodajati ; vieren, v a. n» ^obno rarloriti, na tanko rarkdrati lfarom) -j-na drobno rarlazati, na t»>ko rarkarovati; -ailiert, a. na- mvben, podroben, natančen; ael. na "^bno, na tanko. Detto, »ei. ravno tako, enaltv. Deut,»n borjd-k, nerioa, -cln, v, «. modrovali; -en, v.a. rarldzati, raz¬ kladati, tolkovati, tolmačiti ; (weisen) karati (karom) : pokarati ; (winken) mižati: mizniti, pomizniti; (m. d. Kopf) kimati (mljem): kimniti; (m. d. Ang.) merikati: pomorkniti, pomerikati-j-pomerkovati; (m. b. Hand) mä.liati: makniti; (vorbedent.) kdrati, rnamenovati, ornanjati, po- mönjati; -er, -n. rarlazaveo, tolko- vavee, tolmaö; -li ch, a. rarloeen, rarviden, rarloren, jasen, rarzove- ten;oöiten: -machen, pojdsniti, rar- jasniti, rarloriti-j-pojasnovsti,rar- kladati; ^keit./lrarloenost, jasnost, rarvidnvst, oeitnost ic. Deutsch, «. nemški; -e Sprache, nemški jorik, nemsöina, nemška beseda; -machen, nemeiti: ponem- eiti; -e, »n. !>'emee; /. k^emka, biem- kinja; -meister, »».. veliki nemški krirar, zlavelr nemskeza reda; - tum, n. nemštvo; -tümelei, /. nem- skvvanje, nemskutarija; -lümler, m. nemškutar, »emskovaveo; ^tin, /. nemskuta. nemskutariea. Deutung, (. rarlaza, po;Lsnjenje, rarklada; -Svost, «. pomenljiv, rnamenit, rnamenitea. Devise, C- seslo. Dezem-bcr, r». zruden, december; (kroat.) prosinao; (oech.) prosineo: (poln.) zrudrien; -vir, M, deseter- nik, deeemvir. Dez-enium, re, desetletje; -ent, v, rmikaven; -Sbande,/., -Sgesin- bkl, IN. tatinska ckerkal /.; -Shand- »>krk,n. tatinstvo; -Shelfer, 1». tatin- ^kipvmoöoik; -Slaterne, /.slepio»; 'öschlüffel, in. vetrili, vitrik; -stal, tatvin», tatb». Kräcker, kras». Tie,-jeuige, s. Der, Derjenige. Diel-e, /. ckeska, blanja, rüxanica, platnic» ; (Boden) tlak, cklarba; 'kN, v.a. cklariti. tlak ckcklati: tlak na- rockiti, pocklariti. DleN-en. n. n.slüriti, poslovati ; (zu ^vas) slüriti, rabiti; (als Knecht, "agd, Sklavejklapeevati. ckeklovati, darnjevati, rabotati; (nützlich sein) streči (strerem), xockiti, biti (sem), raka; ; wozu dient bas, čemu je to?; -er, in. slurabnik, slurobnik, slug», slurnik; strerüj, strernik, strere (x. eta); posel; ^din. /l slurabnie», slürkinfa; strerniea.strerajka. ker- söenie»; —schafl, /l slurabnistvo, slurebnistvo, slurabni ljuäse xt.;. ckrurina. Dienst, IN. slurba; (Amt) «rack, slnrba, mesto; (Frohn-) tlak»,rabo¬ ta ; (Bedienung) strerb»,postrerba^ (Hof-) ckvorb»; (Pflicht) ckolrnost, opr»vek; was steht zu-en,kas bi racki? -e nehmen, v slurbo stopiti; - - a. slurni, slurbni, slurebni; -abschied, in. «ckpüst; ckoslurek; -ag, in. torek; -alter, n. slnrbn» leta pl.; -antritt, Ni. nastop slurbo; -bar,«, sluren, sluraben. slureben,p«ckloren; ^ikcit, /l slurebnost, pocklornost; (Servit.) slurnost; -befehl, in. slurbno pove¬ lje; -beflissen, marljiv, prirackeven, poslurljiv;-b ote,i».p«sel,ckrurinso, ckrurinee (-eta); e. ckrurina,ckerrin»; Anordnung, /.postav» ra posle, slu- rabni reck; -eib, in. slurbo» prisexa; -eifrig, «. marljiv, xoreö v slurbi, prirackevljiv; -e »tritt, IN. vstop V slurbo;-entlassung, /.«ckpüstirslur- be; -eutsetzung, /.ockstava; -erfahren, rvecken v slurbi. rnajcken; -fähig, a. pripraven ra slurbo; -fertig, postre- ren. postrerljiv, pvsluren, pvslur- ljiv, racknstvren; ^:keit, /. pvstrcr- nost.poslurljivostic.; -fleiß, in.msr- ljivost v slurbi; -frau, /. AOkpockinja; -freundlich, a. postreren. prijaren; Dienst 156 Dinkel -führuug, /l slu-itev, slaibovanje, uradovanje. Dienst-gang, »r. xot po opravilili; - geher, »r. sluidodavec, xospodar; - gehalt,»!. slaidnina, sluideaa plaöa; -genoß, rn.tovars, tovariš; -gesuch, ». prošnja -a«Iaido; -Herr, »r. A0- spodar; -iustrukzion, (. slaidni na¬ potek ; -jahr, ». Iota «Iaido; -klasse, /, slaidni raxrod; -kleid,n.slaidaa odloka; -knecht, »t.Irlapee. posel; - kundig, «. -voden V slllidi; -leistung, /. slaiba, posluida, storitev; po- streika; -lente, pt. sllliedai ljadjk xk., deriina, draiina; -lich, a. slai- ben, araclea; -lohn, »t.me-da,-asla- -ek; -los,«. dre-slu-den, dre-»Iai¬ do; -Magd, (. dekla, kersöenioa; - mann, »». dvornik, dvorän; -ord- nung, /I sluiböai rod; -Person, /. sluiednavseda; -p sli ch t, (. sluid- iiadolinüst; nig,a. podlviea; -Po¬ sten »!., -stelle, (. slaida; -reise, /. pot V sluidonid vpravkik; -streitig- keit,/lpropir-astran slaidö; -thätig, marljiv, xridenvsluidi; -thuend,«. slu-iven; -tauglich, a. sposodsn -a «Iaido; -treue, (.-vestodav slaibi; -untauglich, «. nesposoden «Iai¬ do; -Verleihung, /. podelitev «Iaido; -Verlust, in. i-Zada «Iaido; -vertrag, rn. sluikna pvKodda; -willig, a. po- streien, posluien,po«treiljiv, rado- storea ; -zeit, /.. öas «Iaido, sluikina letapt.; -zwang, m. siljenje k sluidi; rädota, tlaka. Dies-e, /l pikalo, pidavnik; -er, e, «s, ta (te, ti, taj) ta, to ; toti, a, v; - da, le-tä, le-td, lo-to; ta-Ie, ta-Io, to-Io; -fällig, «.-adeven, dotioen;- -falls, a. v temo-ira, vtej reöi, v tej -adevi, v tem;-astran toxa;-jährig, «. letasnji, lötosnsi; -m a l,«. takrat, ta pot, Sodas, xdaf ; —ig, «.takraten, sodanf, xdans ; -fettig, a. takrafea, tastranski; -seits, «. takraj, na tes strani,!-to strani; dieß, s. Dieses. Dietrich, »r. vetrili, vitrik, divsi klfaö. Difser-ent, a. ra-Iiöen, ra-Ioösa, raxdelen ; -enz, /lra-Iika, ra-liönost, ra-liöfe.raxioöok; -ieren, v. ».loöiti so, oändsati so, v krii diti (sein). Dil-emma,er. dilema, dvoseinn! rar- sodek; -ettant, »».radovolseo, milo- radnik,dodrovolseo,dilotant;-igence, /I derxovö-, postni vor. Dill, »r. koper, smordils; -e, /l tn- Ieo,tulek, talfava; -öhl, ». küprovo olfe. Diluv-ianisch,«. potopsa,obönoxo- topen;-ium,». potöp. DiM-enston, (. ra-mörraxmers, raxmorfe; dalsa; -eter, »t. dvomer; -iniltiv,manssavka, pomanssevavn» deseda;-issiou,/l propast, prvxasöo- nfe, odpoved slaide. Diner, ». odöd /I, odpd, xostifa. Ding, er. roö /l.stvar . tvImAe.tolkovnveo.rarkIsdaveo; en, v.a.tolmLöiti, tolkovati, rsrkls- doti; hierin, tolmaeio». Dolomit, m. dolomit, doloineo. Dom, m. stölnio», stolna oerkev (Kuppel) kuplja, svonik; -äne, ( kronski imetek. derravno posestvo; -dechant, m. stolni dekan ; -estik, m. posel, drurineo; eott.posli, derrina; mal-, a. domestikalni; -Herr, »>' korar, kanonik; umstelle, (. korar- stvo; -inikal-, a. dominikalni; -inu kaner, m. dominikdn, dominikaneol (-Orden) red sv. Dominik»; -inik^ ren, v. n. zospodovati, oblsstovati; -inium, n. zospostvo, zospösvin», zrchsein»;-ino,rn.domino, maškara; -izil, n. dom, domovanje, stanov»- nje ; mieren, v. n. domovati, stano¬ vati; -kapitel, n. stolno kvrarstvo; korsrski rbor; -kirche,/) stolna cer¬ kev, skokovska cerkev; -pfasf i' Blutfink ; -Pfarrer, i». stolni Lupnik, stolni fajmostor;-p r o b st,rn.stol"l prost; mei, /l stoln» prostija; -st<^ s. Domkapitel. Donner, »n. zrom, tresk, zermljo- vica; (Kanonen-) zermeche, !>"' Doppel Kittys, tutnsav»; -er, rn. xromornik; -gekrach, n.trsskotchreskanse; -golt, m. ?er»n; -keil, I». strel» ; -knall, m. tresk, xrom; -n,v.n. xermeti, tres¬ kati; bokaneti, bobnerati, pokati; 'Ud, a. xromoxoöen, prometen, tres- kav; -schlag, ,n. tresk, vckar; väärilo l°; -schwanger,a.zromonosen; -stag, m, öetertek, öetvertek; der grüne -, 'sliki öetertek; -stein s- Meteorstein; 'likal, m. strel»; -sturm, m. ^romo- »ie»;-Letter, n. treskaviea; -wort, xromorita beseck». Doppel-, «. ävojen, «lvosnat, «Iro- ^ersten, «Ivo-; -adler, m. ävoxlavi «rsl; -artig, a. «lvosnat. üvoverst, ^feverstea; -bier, ». lebük, kvrit- "l»k; -xhx, ävosni rakon, ävonü- ^oastvo; -faden,rn.ävosnik; -färbig, "övabarven; -stillte, /i «Ivoeevk», ^osk»; -förmig, o. ävoverst, Mg, rn. «Ivopev; -gespann, n. öveter r, öreterie»; -gestirn, n.ävorver«lse; .haltig, a. «Ivoroöen, ckvoüll; -Harfe, ("elikakarpa, triba; -heirat, (v/.a- l°Mn» benitev; -läustg, a. ävoeeven; '^aut,»«.ävoxl»snik; ^:end, a.ckvo- ?lassn; -lcinwand, (. ävossert; -n, örösiti: poilvösiti; (Schuhe) pon. ilvoxiöse;-reihe, ( ''"redjx^ ävojna versta; -reihiz, a. /"Torsten, «lvoreöen; -schattig.», '"Sensen; -seitig, a. «Ivosträn, ssstranski; —seit, /. ävostrannst; ^Un,»,.st na skerpeeb; -eisen, rr. strng. ^troxavnik; -en, v.«, verteti, toeiti. ""rrteati,Kreta ti: eaverteti, vberniti, ^^toöiti, kreniti; (Zwirn) sukati Deutsch, gor. Taschenwörterbuch. (sneem); sich-, v.r. verteti se, su¬ kati so, obrüeati se; sich wohin-, kreniti, eariti (vijem), oberniti sv p/l; -er, m. sukavee, sukäö, obraöa- vee; -hals.m.vertoglavka; -krank, «. vortoglav, metiljav; -krankheit,/l vertoglavost, vertoglavioa, vert- Ijaji ps. metljaji pl., metiljavica; - maschine, /.vertulja; -orgel, /i lajno pl.; -punkt, m. vertisöe, obraöäj ; - rad, n. kolo (-lesa), kolovrstek; (d. Kinder) vortavka, volk. Drči, n»?«.trije, tri, tri; trose; je-, po trije, po tri; - rr. trojk»; - a. (in Zusammensetzung) tri-, tro-; -a ch- tel, rr. triosmin»; ^itakt, m. trios- minski takt; -e ck, r. trikotje, trivu- gelnik; mig, a. trikoten, trivoglat; -eini g, «. troedin, trijedin; nkcit, /ltroedinost; (allerheil.) sv/l'rvjie»; -er, m. trojka, trojklja; -erlei, a. trojen, trojnat, trigüb; -faltig, a. trojnat; s. Dreieinigkeit, /l sv. 1'roji- oa; -farbig, a. tribojen, tribarven, tribarrnat; -förmig, «.trojnat, tro- lieen; -fuß, »».trinog, trinoLnik, ko¬ siva; -füßig, «- trinog, trinogat; -gespann, n. trvjdd/., trojina, vpre¬ ga s tremi; -gestirn,-r. trisverdje; -gliedcrig, a. trivlen, triölenen; - händig, a.trirök; -häuptig, a.t, igläv, triglaven; -häutig, a. trikoren; - hornig, a.trirög. Dreihundert, nur», tri sto; - n.tri- stotina; -m a l, a. tristokrat ; —ig, «. tristokraten ; -ste, rr. tristoti, tri- stotni. Drei-jahr, n. triletje; -jährig, a. 11 Dreißig 162 Driefel trileten; -jährlich, «it. vsako tretje leto; -jähriing,»». tretjäk; -kantig, a. trirüb, trirobät; -klang, rn. tro- xlasjo; -königsfest, n. prarnik sv. trek kraljev, pöroakti; -köpstg, a. tri- Kläv, troglav, trixlave»; -kreuzer- stück, n. xros, trikräjceroik, trojäk; -lappig, «. trikerpen; -ling s. Dril¬ ling; -lölhig, a.trilotsn, trilotov; -mal, «/.; rupfen fer,m. xajllas, änüae. Duell, "t.ckvoboj, ävvbor; -ant,in- ävoboree, ävobojnik; -ieren, n- biti (bijem) so s kom. Duett, ävopov, ckvospev, Dllst, »i. , vonj, ckis, ilibt, <>i- sav», vonjava, miriš; (Dunst) kis?, para, slap, pnb; -en, düsten, r. stisati (>w), «lubteti, vonjati ; pubted, blapeti, irbläpljati; -end, a. äiseo. blaZodisee, vonjiv, vonjav, rlisav; -ig, s. Duftend. Dlltllten, »». rlat, rlatnik, cekill! (lukstt, rumenjak. Duld-en, v. «. terpeti; (ertragen) prebiti (boäem), prostati (stojim), prenesti, preterpeti -j- prenašati, terpeti; (geschehen lassen) pripustiti, äapustiti -s- pripüseati; -e r, »n. tor" p!n, terpineo, terpee, rever; ^iu,/' terpinka; -sam, a. terporljiv, potok" perljiv, sterpljiv, priranasljiv, pri" ranesljiv; -ung, /.poterpljenje, ter" ponje, sterpljivost. DUMM, a- neumen, brerumea,nr" spameten, oerarboren, raxamash Dumpf 165 Diinn iwröav; (blöde) keckst, budalast, xlompast, prismuknjen, trapast, arsust, kosno^lüv, butast, munjen: -erKerl, kedük, tepen, buten, neum- »or, nerodner; -dreist, a.neumno predersen; —igkeit, (. neumna pro- dorrnost; -Helt,/. neumnost, brer- nimiost, brerum, bodastvo, beda- rlja.noreija, brespamet/l, nespamet (; -köpf, m. noumner, bedak , pri- smüknjeneo, trap, tumpeo. tepen, bu¬ ten. Dumpf, a.molkel, namolkel, xlub, v°tel; (b.Gerüche nach) aaxaten,r:a- i"bel, »adubel, nadeknel, tubnel; - geruch, ,n. radublin»; -ig, s. Dumpf; tönend, hen, silen ; -er, in.xnoj,xnojivo, hlat; -Haufen, m. xnojisve, xnojni- ^i-ungsstosf, rn. xnojilo, xnoji- -Wasser, n. xnvjnioa, möönina, .Dunkel, a. temen, temoten, temo- ^».mranen- etwas-, otemen, omra- (v. Farben) ramokel; (trübe) ^fn, moten; (v. Wetter) oblaeen, ">erav, miLav; -machen, temniti, ganiti -potemniti.omračiti; strübe-) Usti, motiti: skaliti; -werden, tem- temüöit! se, mreniti se, oblaoiti ^»temneti, merkniti, obleei so l.»l>Inäom))-otsmllövati; es wird -, inraei se, temni se, veneri se, mrak nakaja; es wird mir-vorden Augen, tema sv mi ' pikovati. Durchblättern, v. a. prebrati (d°' pem), prexleäati-j-pi'ebii'ati, Aleciovati. Durchbläuen, v.a. eektati, librstn tepsti -f- ocektati, nalibrati, nabnN' Kati. Durchblick, m. raevist, preplest en, v.a. preZIestati -s- prexlestovoth (erkennen) sporoati, Lapstriti, u"' Durchbohren diti; - v.n. gledati, lükati, karati se (karom). Durchbohren, v. a. prevertati p(.; (Schiff) predreti (derem) x/l; (m.d. Degen) prebosti (bodem), presuniti, predreti-s-prebadati ; (m. d. Blick) presuniti, prestreliti />(. Turchbraten, v.a. prepeči (pečem) -hprepekati. Durchbrausen, v.n.pneverseti,pre- snmeti, preversati(im), xretüliti-j- prevorsevati. Durchbrechen, V. a. predreti (de- rem), pretorxsti -s- predirati, xro- lerxovati; (zerbrech.) prelomiti, pre¬ lepiti -j- prelamljati ; durchbrochen, predert. predren. Tnrchbrcnnen,v./. Durchdring-en, v. er. predreti (de¬ rem), prodreti, pretiäöati so (im)-( predirati; (v. Affekten) presuniti, prestroöi (strerem), prešiniti, spre¬ leteti, prevaeti (vramem, vaomem), preseöi (serem) -s-presinvati. spre- letati, prevromati, presexati; (v. Schwerte) prebosti (bodem) -s-pre- suniti-s-prebadati; (v. Wasser) pre- moöiti)-xremakati; er ist mit seinem Anträge durchgedrnngen, nsexovage obvelgala; -end, er. preleteö, predi- rasüö; /rF.bister; -li ch, er. preder- ljiv, predirljiv, prebodljiv, presun¬ ljiv j ^ikelt, /. prederljivost, pre¬ sunljivost, Durchdriilken, ver. pretisniti, pre¬ tlačiti -j-pretiskati; (Saft) prece¬ diti, preieti (imom^)-precejati, pre- romati. Durchdrungen, a. preveet, navröt, presinjen, navdibnjen, navdušen. Durcheilen, v. n. probexniti, pre¬ teči (tečem), preliiteti -s-prebexati, pretakati. Durcheinander, ack. krirem, vso kričem, vse vprek, splar, vse splas, rarverto; (in Zsmstz.) rae-, pre-; -laufen, v.n. vse vprek bogati, sem ter tje tekati; -mischen, v.a. preme¬ šati, rarmosati p/.; -werfen, v.a.rar- metati (mečem)-(rLrmčtLti. Durchfahr-en, v. n. peljati se (pe¬ ljem), skoai..: prepeljati se; a vo- 167 Durchfall 168 Durchgängig som iti (grem) skos v n.rasvositi x/°; (v.d.Kälte) prevseti (vsamem), prešiniti -( provsemati, preletati; -t,/lvosnfa skosikak krsf, prevos- nja, prekods vosom; -fahriszoll, in. provosnina. Durchfall, 'N. propadek, prepäd; (Krankt).) drista, dripa, dripalie», kerva; -en, v.n. pasti (padem). pro¬ pasti, prepasti -Ppüdati, propadati ; bei der Prüfung -, spodleteti komu. DlirchfüUl-kN, v.n. pcognjitifgnfi- )em). strokneli, protroknoti; -t, a. pregnjit, tcoknöl, protroknel. Durchfcchtcn, sich, v. v. prebiti so (bijem) -f- prebijati so. Durchfcilcu, v. a. prepiliti; izpi¬ liti p/'. Dnrchfcuchtcn, v. a. «vlasiti, pre- vlasiti, omoöiti, premoüiti, namoeiti -j-ovlasovati, namakati ic. Durchscneru, v. a. razbeliti, cas- püliti, casküriti, rasnetiti; (schie- sie») streliti skos, prestreliti -j-stce- ljati. f-f-prepletati. Durchflcchtcil.v.a.preplostifpletem) Durchfliegen, v.rr. preleteti, preker- vati (io,)f-preletati; /-A. prebegniti -j- prebogati. Durchfließen, v. n. teöi (teöom) skos.., pretekati, protekati: pre¬ teci; (v. Papier) moöiti, prepüs- eati. Durch-siug, 'n. prelet, xrolvt; -sillfs, m. pretek, protok. Durchflüstcrn, v. a. presexetati fLm II. peeom), presöeblfati p/l Durchfluten, v.n. valiti se skor .., valove gnati (reoem) skori... Durchforsch-en, v.a. preiskati (is- öem), oprrlsati-f-preiskovati, opra¬ ševati; -Ullg, /l preiskovance, pre¬ iskava. Durchfrcsscn, v.a. profesti 0°")' pregristi, preglodati -j- prefedati, progrisovati. Durchfricren, v. «. premersniti, presebsti,rassebsti,premroti-f-pre- morsovati, presedati, piewiraU; (durchfroren) presebel, premeri,pre¬ meri, promersel, premersi>con. Durchfuhr, /l prevos, prevosch»! a. prevosni. Durchfiihr-bar, a. ispelfiv, irved- lfiv, doverälfiv; -en, v.a. prepolfab (Ijem). prevesiti -f- prepelfevab, preväsati; (ausführen) ispelfati, do¬ gnati (senom), provosti (vedem), doversiti-f-ispelf svati, doversevatn versiti; -ung,/lispel;ava,doversiter, ispelfanje, isvedba. Durchfuhr-Verbot, n. prepoved pro- vosnfe; -Ware, ( prevosno blagö;- zoll, rn. prevosnina. Durchfiittern, r>.a. precediti, pre- siviti; -f- precejati, presivlfati. Durchgähnen, v. a. presevati. Durchgähren, v.n. prevreti, I>rs- kisniti se -si prevcevati. Durchgang,r».preliod,boc»skosbö (v. Waren) pcevos; (Ort) preko- disöe, prelas; -bar,a.xcokoden,pro- kodlfiv; prevosen. Durchgängig, a. prokoden; (asig^ Durchgangs mein) oböen, splvssn; a-i. sploli, «die. Durchgangs-, a. preboäni, pre- vooni; -gut, n. prevoono blaxo; - Zoll, nr. prevoznina. Durchgärben, v. ». »strditi -s- ustrvjevati. Durchgehen, v.ir. iti (xrom) 8kor-, Inxiiti sko^..: preiti (iäem)-s-pre- inijati; (durch d. Wasser) bresti (bre- (. Durchhallen, n. n. raslexati so, ckoaeti skoni... Durchhämmern, rr. a. prekovati (kujem)-s- prekovati. Durchhau, M. preseka, prösika; -en, v. a. presekati )- preroko¬ vati. Durchhaus, m. xrelivtlna Insa. DurchhechclN,v.a.preäerLati,ockor- oati, pre^rebeaiti p/l; /»-. presöcliti, pretresti, prerešetati -s- presojati, pretresati ic. Durchheizen, v.a. rarküriti, raooö- titi, raopiliiti, rartxreti (xrejem) -j- rauxrevati, ra^neöevati. Durchhelfcn,v.n. skori.-.xomoöi (morem), pom^xati^/l; (jemandem) pripomoči ; fich-, opowoöi si, pomä- xati si p/. Durchheulen, v.a, pretllliti, prebü- eati (im), prerjuti (rjovem) x/. Durchhieb, m. presek, preseka. Durchhitzeu, v «. ranbeliti, raüpil- liti p/l Durchhöhlen, v. a. prevätliti, iz¬ votliti, xrovertati, preöolbsti /'/l Durchhüpfen Durchhüpfen, v. a. preskakati (skačem). preskakljati p/i Durchhusten, v. prekäsljati-j- prekasljevati. Durchirren, v. a. prebloäiti, pre- tüvati Durchjagen, u. u. xnati (ženem) skot... zoniti skot..: prexooiti-j- preganjati; (verprassen) zapraviti, potratiti, pognati(ženem)-j-taprav- ljati, pogünjati. Durchjäten, v.», prepleti (plevem), vpleti-s-oplevati. Turchkälten ssch, v.a.xremratiti se, preblaüiti se, xretebsti -l- premrä- žati se, prerekati. Durchkämpfen, v. a. L-t- ängnati (ženem). itversiti, itpeljati-j-itpe- Ijevati. Durchkauen, u.a. prežvekati (ve- öem), prežvečiti-j-prežvekovati. Durchklauben, I>. a. prebrati (be¬ rem)-!-prebirati. Durchklopfen, v.a. pretvlöi (tol- öem), pretleci (tolčem), prebiti (bi¬ jem), pretrüpiti -j-prebijati rc.; (d. Rock) opükati, prepübati, pretepsti -s-opabov»ti, pretepati. Durchkneten, v.a. pregnesti (gne- tew), premesiti. tamesiti-s-pregne- tati, tamesovati. Durchkocheu, v.a. prekübati, pre¬ veriti, ra/,variti ; - v. n. prekübati se; prevariti se p/l Durchkommcn, v.», iti (grem) skot ..: priti (priüem) skot.., xreüreti Durchlichten se (äerew) p/); (im Leben) preživi» se -j- preživljati se. jilem p/k Durchkönnen, v.n.sko-ii priti (pri- Durchkreiscl^v.n.prekroeiti-t-pre- kroževati. Durchkreuzen, v. a. križem pre- Iioäiti, prekrižati -s- križem prebi¬ jati; sich-, v.r. križati se. Durchkriechen, v.n. preletti, pre- la/iti )- preletavati. Durchliihlen, v. a. xreblaüiti ch preblajati. Durchlass, m. prepust, preboi, prelat; preliv, splav; -en, v.a. ek«A pustiti -j- puseati; (Erzeic.) prepu¬ stiti -j-prepüseati; (Flüffigk.) pre- oeüiti-j-preeejati. Durchlaucht, C- svitlost, svetlosi- -ig,a. svitli,svetli; -igst, a.presvitb, presvetli. Durchlauf, m. pretek, preboö ; u.u.preteci (teeem), preüirjati. pr°-. bexoiti -j- pretakati; (befallen) (illem), spreleteti-j-vbbajati, ptk' büjsti, spreletavati; -end, »- bode». scisoait Durchläutern, v.a.preöistiti-j-pre- Durchlcben, u.a. preživeti, preb!" (boüem) />/. . Durchlesen, v.«, prebrati (berem-! precitati -j- prebirati, citati. Durchleuchten, v. n. presijati Md glajem),pre8kerbljati.pregrirti 'i'preglüjati, pregrirovati. Turchnähen, v. a. preoivati, pre- ^bi(oijem). prepcknitip(. „ Durch-,lassen,-netzen, v.a. premo¬ gli rarmociti, promokriti, ovlariti ss,premakati, rarmakati. Turchnchmcn, v. a. pregledati, prekrsti (deren,) -s- pregledovati. Turchpaß.m. prekod, prelar; -ie- Durchreis re», v. n. prekašati, okori iti (grem)^ kaditi okor... Durchpeitschen, v.a. pretepoti,pre¬ bivati. precektati-f-pretepati. Durchpfeifen, v. a. prervirgati-s- preävirxavati. Durchpflügen, v. a. preorati, (or- jem).rarorati-s-prearj»ti. Durchpilgern,v.a. preromati,pre¬ kaditi, obkoditi, oblaritip/. Durchprassen s. Verprassen. Durchpresscn, v.a. prereti (imem), pre8ti8niti, precediti -s-prejemati, preotiskovati, precejati. Durchpriifen, v. a. po redu irprL- öati-f- irpraoevati; pretektati. pre- vddriti -s- pretektovati. prevddrjati. Dnrchprügeln, v. « pretepati, na- öeökati, naklestiti, premlatili, omld- titi, nabunkati, nalidrati, narasti (rxem)-s- pretepati, naiixati.librati. Durchrasen, v. a. predivjati, pre- dirjati p /'. Durchrällchern, v. «.prekaditi, po- ouaiti-s-prekajati, presüöati. ürdili. Durchrechnen, v. a. prešteti (öte- jem), preöteviliti, preracüniti.pre- rdjtati -f-pre8tevati, prerajtvvati. Durchregncn, v.» premakati. pre- kapljevati, skvr derevati. okor per- oeti. f(manem)p(. Durchreiben, v.a. pretreti. premeti Durchrcis-e, (.prekod, pot okori.., potovanje okori..; bei meiner-, ko kem tod potoval; -en, v.», tod poto¬ vati, ondad kaditi, okar iti (ßrem), potovati «kor..; - r a. prekaditi, 171 Durchreißen 172 Durchschlag «blioäiti, obiti (iNem) p/j; -ende, »».popotnik, potnik, prekodoik. Durchrcißen, V. a. ten^oti: preter- xati, rarterpati, rareesniti -j- xre- terpov»ti>c.; -v. 7t. terxati so : pre- terpati so, rarterpati so. Durchreiten, v.». jörNiti skor jäkati «kor; V. a. prejeräiti, prejä- jlati p/l Durchrcnnen, v.skorilirjati; v.a. xreäirjati, projabati, preleteti Durchrieseln, v. ». «nmijati po... sumotljati «kor... prerebsti pf. Durchritt, »n. projenä, jeLaskori. Dnrchrollcn, v.a. potoeiti, potalö- kati -j- potakati; (Wäsche)preliksti, polikati; v. rr. verteil se, sükati se (suöem); (v.Donner)bvbneti, ropo¬ tati (paecm), treskati, Durchrndern, v.a. prevoslati p/l Durchriitteln, v. a. pretresti, pro- meketati (kovom), umäjati-j-protre- sati, meketati. Durchsacn, v.a. presejati (sojem) -j- presevati. Durchsägen, V. a. proräpati, pre- I-erati (rerem), s pilo prerekati. Durchsäuern, v.a. kvasiti: xrekva- «iti, prekisati. Durchsauscn, V. n. provorseti, pre- büvati (im), presumeti -j-preverse- vati. Durchschallen, V. n. rarlepati se, doneti skori. . Dnrchschaudcrn, V. a. prorebsti. ZroLaobicke, rona sproleti-j- prora «>bl>aj»,?:ona spreleta. Durchschauen, v.a. prepIoNati.pro- viNiti, spreviNiti, spornati-j-prexle- ckovati, spornävsti; v.n skori xle- dati, Illkati. Durchschaufeln,v.a. prekiäati,xr°- prebsti -s- prepredati. Durchscheincn, V. n. skori sis»d (8ijem). ppo8ivati, ppobloskovati; d, a. p?080^en. Durchscherzen, V. a. presäliti, V sad preriveti -s- preživljati. Durchschieben, v. a. preriniti, pre¬ tisniti, skor potisniti -s- preriratr sko^ potiskovati. Durchschießen, v.a. prestreliti-1 prestreljevati;(einBuch)s popirjew prelomiti, prekläckati; (bik Zeile») razmakniti -s- razmikati. Durchschiffen, v. a. preplllti (pl° vem), prevozit! vri-Lkl-ti, jaöi'Lt! po ... Durchschimmern, v. n. mipffati, le¬ sketati (skeöem), svetiti so, prese¬ vati. fprespävai'. Durchschlafen, v.a. pre8pat!(spi"v Durchschlag, 7N. preboj, prelom, (in d. Küche) oeöilo, ceäilnik; «uf' rešeto, mrera; -en, v. a. prebiti (bi¬ jem), pretolči (toliiem) , proilre > (Neroni), prerariti -j-prebijati. pre- ckirati; (Flüffigk.)preoecliti-j-preee^ jati; (Trock.) presejati (sojem)-r presevati; (vurch ein Tuch) prep". stiti-j-prepüsöati; sich-, v. v. pol e presekati, prostor si nareckiti, pse biti se (bijom)-j- prostor si nareje ic.; - v. 7>. skor uNiirjati, prema»^ s prebijati, morit!: skor nääriti, pre močiti, prebiti (bijem). Durchschlangcln 173 Durchstnkeii Durchschliiiigcln sich, r>. r. viti so svijom), vijuxoli so, rvijati so. Durchschleichen, v.» preplaniti se, premüaniti 88, prekrasti se (kra- ckem) p(. Tuichschlingen, v. a. vplesti (ple¬ tem^, eaplesti)- vpletati. Dlirchschllimmcrn, v.a. preckrvmati (mljem) Durchschlupscn,v.n. premürnitise, rwürniti 868K02... prelesti -s- pre- wüsati 8«. prelesovati. Durchschneiden, V-«. prereeati (re- 1 a2?esati, prekrü)iti, pre8t> iei (8t>i2em),pl'666piti,pl'686kati-s-pl'6- l'esovati, prekro^evati, pre8ek.ovati -t.; sich-, p. Ki^irati 80. Durchschnitt, nr. PI-6I-02, preresek, k^sek, preeep, ps-ekro^; (Kreis-) prvmei'ipi'emervlkjpopl'eönik; (Gra¬ ben) prekop; im-, vprek, navprek, pveer, 8plol», premerno.v premeru; -llch.popreeen-premeren; «.poprek, poveš, premerov, premeroma; -sbe- ^echnung, Z'. popreöni preätev; -sge- ^icht,-r.8reän)ate2a, popreena tesa; ^Preis, rr^t. 8reän^a oena, popreöua oens. poöerna eena; -spunkt.m pre¬ dena pika; -gsehne, Z- pre8eönioa; ^INmme^.popreeni sue8ek; -szahl, / 8r6,!n^6 äteviio, popreeno ätevilo. Turch-schoffen, a. preloren, presit; ^Znlkn)ri»7.makesen,r»rmeki>jen. . ^»rchschreien, v. ». pi-evpiti (vpi- prekrivati (imt. prevvkati x/i. durchschreiten, 1>.N. koraviti skor: k^livraeiti. Durchschuss, m.xrestrel;prekla«lek. Durchschiittcln,«>.a. pretresti, pre- ralilsati -s- pretresati. Durchschwclgen, v.a. prexostvvati, vele eovi prebüriti. Durchschwimmen, v. «.preplavati^ prepluli (ploveiu) x/i Durchscsicln, V. «. prebrati, pre- veslati x/i Durchseh-bar, a. prexleilen, pre- xle,. jasen, svitel.ranloveo; ükcit, (pre- Aleilnost, prerernost. Durchsieben, v.a.prssejatissejem), prerešetati -s- presevati. Durchsickern, v.ri. prekopati, pre- kapljevsti, moreti, curljati skoe. Durchsingcil,t>. «.prepeti (pojem) -j- prepevati. Durchsinkcn, v.n. vilreti se(.Damm)prekopat>(xljeo>s -j-prokopovati, prekopavati. Durchstecken, v. a. pretakniti, na¬ takniti -( pretikati. Durchslcppen, v. a. presivati, prs- räliti, prestopati x/°. Durchstcuern, v. a. projäärati, xre- kormiti-s- prejaärovsti. Durchstich, preböä, preboälsej, prepäli, prepabljej; (d. Dammei) proküp. Turch-stöbern, -stochern, v. a. pr°- vreči(vorLem),presetati,prestakllib, premetati (močem), preberbati 's premetati, premetavati, preslikate Durchstöhnen, v.a. prestok»ti(st°- čom), proječati (im) Durchstören s. Durchstöbern. Durchstoßen, v. a. prepabniti, pr«' ärexniti, presnniti,prebosti(boäow/ preärot! (ckerom) -s- prepabovsK probääati, preäirati. Durchstralen, v.,r. svetiti skor>" sijat!(sijem)skoa.., posivati kkor. Durchstreichen, v.a. prečert»ti,pr^ čerkati, preskertsti, prekričati st prečortovati, kričati, prekričovatb (als Landstreicher) klatiti se po potepati se, «kitati so; - v.». prok^ im vati, vleči (vlečem) sko/.i. - - Durchstreifen 175 Durchwehen Durchstreifen,!'. Durchstreichen. Durchstrich, m. preöert, prekri- rek ; (d. Vögel) prelet, mimolöt. f Durchströmen, v. a. pretekati, teöi (teöem) skori.., valiti se skor..; (v.d.Freude) spreletati, «bkäjati. Durchstudieren, v. a. pretuktati, prevdrirltl, premisliti, preuöitip/l Durchstürmen, v. rr. vikrati, kruti (lu'ustm), rarsdjati, rarZrajati: I>revll>r»ti, xrekruti. Durchsuch-en,v.a.xreiskati), skoz ^Olliti, skon tirati; pre- prepoditi -st pregrinjati. ^krchtretcn, v. «. škoditi, steptati, steptati, preoeptati p/°.; - v. ri. Pat'^ kopiti, prestopiti -st prostv- Durchtrietl, m. prexüu, prexouka; t°Ort) ^on^a; -en, a. nvit, nvitorep, Ometen, presukan, prelovit, pre- ^"leu mukast; i^helt, /. rvitost, ktekrtajonost. Durchtritt, m. prestop, prekoii. Durchtrocknen,v.a.xro8llsiti)-prs- süsati. Durchüben, v. «. irüriti, rüriti p/d Durchwachen, v. a. prebäeti, pre- buäeti, preeuti (eusem) )- prekcks- vati. Durchwachsen, v.a. xrerasti-s-pre- räseati; «.prerasel, prerasöeu. Durchwagen, v. «. tektati: preten¬ tati ;/ÜA. presoditi )- presojati. Durchwallen, r>. ». prekodit, pr o- romati j prokäjati. Durchwandcln,v.a. prekoditi, pre¬ iti (iltem), prekoditi se, presetati-f- preküjati, sprekäjati se. Durchwandern, v.a. potovati po.., kaditi: prepotovati, prekoditi, obko- diti, omesti (me>lem) -j- prekašati. Durchwärmen, r>. a. rasxretisxre- jem), sexreti, prexreti )- ra/.xrs- vati. Durchwaschen, v. a. proprati (pe- rem), premiti (mijem) -st prepirati, premivati; s. Unterwaschen. Durchwässern, v.«. rarmoeiti, pre- moöiti, namoöiti, rmoeiti -st ranmrt- kati, namakati. Durchwaten, v. a. prebresti (bre¬ dem), prebroditi; prexäritip/l Durchweben, v. a- xretkati (tkem und töem); preplesti (pletem) -st pretkävati; prepletati. Durchweg, m. prekod; -S, a. skoL in skor,xovse, vsikako;-sam,«.pre¬ boden, prekodljiv. Durchwehen, v.«, pikati (pisem) Durchweichen skvn.., xrepikovsti, veti (vejem) skoL.prevevat!. Durchweichen, v. a.r->nmoLiti,xre- moeiti, prevlaniti-j-ranmakati rc.; - v. ir. ockmekniti, premekniti, premo- citi se Durchweinen, v. a. prejokati (jo- iem), preplilkati(plaöem), proveksti -j- prejokvvati, preplakovati. Durchwcrfen, v. a. skor metati (meeem), skon liioati, skon kitati: skon vrevi (vernem). skon kititi; (durcheinander) premetati, provreei ^-premetavati; (v.Getraide) preveti (vejem), presejati (sejem) -j- pre¬ vevati, presevati. Durchwehen, v. «. nlinati (linem), preilärgniti -h- nlinovati. prc«lerga- vati. Durchwinden, v. a. preplesti (ple¬ tem) naplesti, previti (vijem) -j- preplötati, napletati, previjati; sich v. r. inmütati se, invitl jo Durchwilltcrn, v. s. prenimiti -j- prenimovati. Durchwirken, v. a. pretkati (tkam und tkem), vtkati, navociti )- pre- tkävati. Durchwischens. Eniwischen. Durchwittern, v. -r. ranpasti (pa- äew) -j- ranpääati. Durchwühlen, v. a. preriti (rijem), ranriti.pregrebsti(grebem),provreei (vernem), premetati (meeem), ran- kvpati (pijem) , prekerbati)-preri¬ vati, prepredati, premetavati, pre¬ kopavati. Dürf Durchwurf, »r. premet, met skon ...; -gatter, n. mrena. Durchwiirzcn,v.«. preslaUiti, osla- «liti, poslajsati, naöiniti -j- preslajo- vati, poslajsevati. Dnrchwüthen, v. a. proUivjatip/. Durchzählen, v. a. prešteti (šte¬ jem), presteviiiti, prekrojiti, preöis- liti-j- preštevati ic. Dnrchzauscn, v. a.raneokati, ran- räkati fn»pitip( Durchzechcn, r. a. prepiti lpije/n); Durchziehen, v.a. pretegniti, «kor potegniti, prevleci (vleeem)-l-prc- tegati, pretegovati; (Nadel) vlek (vilenom) -j- väövati; - v. n. (das Land) prekoditi, obkockiti, prepoto- vati-f preltajati; (verächtl.) vläöid se, skitati se, potepati so; (v.d.Lllft) skoni pikati (pisem), prepikovati. Dnrchzittern, v a. pretresti, pre- trosniti Durchzoll, m. prevonnina. Durchzug, m. prek»«!; (d.W«aatk) prevon, prevonnja (d. Luft) prepidi -sgllt, rr. prevonno blago. Durchzwängen, v. a. skon posilit) skon potisniti; ilch-, v.r. preriti (ri' jem))-prorivati. Durchzwilschern,«. a.xrexostoleti« prenvergoleti-j-pregostolövati. DÜrf-cn, v.n. smeti, moei(morcw) oblilst imeti (Lm), utegniti; (noW Habe») treba biti (sem) komu öes^ potrebovati; -tig, a. potreben, bone»,reven, siromašen, siroseo)^ krit, (. potrebnost, uboštvo, sir"' 176 Diirr 177 Eben mastvo, sirosöija; —keitszeugnis,». «pričevalo uboštva,uborni list. Diirr, a. suk, susen, osukel, P08U- »sn. vel, vedel, ovenel ; s. Mager; - er Baum, sukül/., süklic»; -esReis- holz.sukljüd/., sukovin»; -e, /.SUS», «nbot»; -icht, n. susina, sukljad /, «nbljüdina, susmäd /. sukovin»; - leibigs. Mager; -sucht,/.susiv», je¬ tika; -süchtig, a. susičen,jetičen. Durst, »t. reja ; ich habe-, Lejs ine; -mache», Löjati: uLöjati; />A. Leija, poblöp, krepenenje, t;-en, Dür- iitN, v. n. Leja me, pitioe mi koče, ^ejen biti (sem); />A. klepeti, dik- teti, koperneti; -ig, a. tesen; /«A. weisen, diktiv; -werden, uLejatisep/. Dusel, m. omotic», omam», bre»- «vestnvst; -ig,a. omotičen, omam- Hen,brersvesten. Diister, a. teme», temvten, mračen, ">rakoten, miLav, meLav, meLeven, werkel : -werden, temäöiti se,temniti (murrisch)čmeren, čemeren,»lo- t'aljen ; -ling, m. mračnjak; -n.v.n. ">eačiti se. temniti se, obldčiti so: Zmračiti so, obleči se; -nheit,/. te- ^tinost, mrakota,meLevnost. Diite, /. «Kerni oelj, Zavitek;(MilN- is)il>tika, notica. ^Utz-bruder, m. pobratim, bratec; 'sikv. ».tikati. Dlliskuj), n.gvanasstiii», dvanajst, ^anasstero, tucet; -weise, ach po ^-»najst. ?hlIUM-ik,/. silo8lovje,dindmika; siloslovsc; -isch, a. »iloslo- dinamičen. » Deutsch-stov. Taschenwörterbuch. Dynast, m. vladar, vladavec; -ie, /. vladarska rodovina, dinastij». Dysenterie, /. korva, xriLa,kerva- vica. Dyskrasie, /.nemoč/, nevök, di- skrasija. Dyspnöe, /nedllka, nddllka, sixa- vica. E. Ebb-e, osek, odtok, odstop, oseka; -und Flut, odtökin pritok, bibavic»; -en, v.». odtekati, otekati se, pstdati. Eben, a. raven, plan; (chach) ploš¬ čat; (glatt) xladek : zu-erErde, pri tlek; -machen s. Ebnen ;-ach ravno, ravno kar, ravno sedaj, prav sedaj; -so, ravno tako, isto tako; -e Stelle, ravnica; -bäum, m. eben, černi dob; -bild, ». podoba, podobsins. prilika, obräa;-bü rti g.a.enakoroden,isto¬ roden, istexa rodu, enakega rodu; ^ikcit, /. enakorodnost; -daselbst, o. ravno tu, ravno tam ; -derselbe, pr. ta isti, ravno tisti; -e, /. ravnina,raven /, ravdn /., ravnota, ravnica, pla¬ njava, pldn /,planota; -en, Ebnen, v. a. ravnati, ravniti: »ravnati, po¬ ravnati; -erdig, a. pritličen, pritle- ssn ; -falls, a. tudi, enako, tako tudi, itak; -Holz, ir. ebenovina; -maß,», ravnomerje, somerje, somernost; -mäßig, a. ravnvmeren, someren, skladomoren; usteit, / ravnomer- nost, somčrnvst, skladomernost; - so,a. ravno tako; -weit, ».enako da¬ leč; -zeitig s. Gleichzeitig. 12 Eber Eber,»r.merjaseo;-e sch e, /.jere- bika, brek, oskorusa, navadni «Kurs; Einbeere,/) erebika,brekulja; osko- rusniva; -raute,/', abarät; -Wurz, /l (Larlinaaeanlis) bodeöane»a, püm- pava, kömpava, konfska potviva. Echo,», fek,)eka, odmev, odmik, malek,mlak, oxlrts. Echt, a. pristen, prisen, pravi; (v. d. Farbe) stanoviten, dobrobarven; (v.Mctall.)öist, suboprün, samoöist; heil, /'. pristnost, pravota. Eck-, a. üxelni; -breit, ». kronik, krasnica; -e, /l oxel, voxel; (Kante) rob, roxsl), roxlfa; -Hans, ».bisana oxlu; -jg, a. oxlat, voxlat; robat, rožnat; /iA. robat, neolikan; -Pfei¬ ler, m. steber; -sparren, m. öxelni leme»; - stein, rn.öxelaik, vöxelllik, voxelni kamen; -zahn, M. kotnik, skranjek;(Havzahn)öokan, spiöük. Edel, «. »labten, »laben, blaK, ple¬ menit, plemeniten; (v. Metallen,) drax; (v.Obst.)pitom;-dame,-fcau /°. »läktnioa, plemenitniva; -denkend, a.blax,»laktnomiseln; -fink,m.soin- koveo; -fräulein, ».»labtna Zospioa; -geboren, a. »labtnorofen;-gestein, ». draxo krlmen)e; -gut, ».»laktni- kovo posestvo; -Herr, m. »labtnik, plemenitnik,xlomiö;-herzig,«.»labt- voseröen, blaxoseröen, blaKodusen, »labtnodusen;-hof, »».plemiški dvor; -knabe, m. plemiö, blaxiö, pano»; - korale, /l »labtna korala; -leute, />t. plemenitaši, »läbtniki, »labtna go¬ spoda; -mann, »».»labtnik, plemiö, x lemenitas, plemenitnik; -männisch, Egg a.»labtniski, plemenit; -Marder,«!. knna»Iatica; -münze, /lmeta; -MUth, m. blaxvdnsfe, blaxodasnost, blaxo- serönost, »labtno soroe; -müthig, e blaxodussn, blaKoseröen, »labtno- dnssn, velikodušen ; -st e iN, in. draß! kamen, »laktni kamen; ^schmust r». draxo kämenfe; -Pilz, »labtna Ko¬ ka; -weiß,», (klnapbalillwl/oonto- podium) üöino »elfisee, oöineo; ' wild,». »labtna divfäöina. Edikt,». ra»§Iäs,i»rek; -astadUIlg, /l povabilo. Cd-ieren, v. a. i»dati, na svitlo daN -( i»da;ati; -izion, s. Ausgabe. Edle s. Edelmann, Edeldame. Edukt, m, i»Ievek, i»vleöek. Effekt, »r. uöinek, vspeb, i»id, na- sledek; (Eindruck) neinek, vtisk; ' en, xk. stvari, reei/lpt.; (Wechsel) menfioe; (StaatSpap.)der»avni po¬ pili ; der»av»a dol»»a pisma; (Wa¬ re) blaZo, prate»; -iv, l vlaöiveo, branaö. 178 Eglanterrose 179 Ehe Eglanterrose, /. roita ror». Egüi-smus, »n. sebiönvst, samo- priö, samvraäost, samoljubje, vri- tovnost; -st, nr. sebiöllik, samo- pri(iner,samolj ubeo,samoraäeo, sa- wvvriveo; -stisch,«. sebieen, samo- kriöen, samoljüb, samoljuben, sa- worää, vritoven. Ehe, eher, aj,prej ko.popreä ko; -stens, a.naj- prej, najpreä ko je moxoöe, beri ko deri, Lim prej ; s. früher. Ehe, /l rakon; Stand der-, räkon- sdistrn; räkonski; -aufgebot, n.oklie; -band, m, rükonska rvera; ^bewilligung, /j «iovoljenje renitve, ienitevska privolitev ; -brechen, V-«, presestovati, presestovati; -b r e- cher, m. presestnik, xresestovaveo; -^ui, /. presestniea, presestovavka; -^üch. a.presesten, presestovaven, heesestijiv;-beuch,m.presestvo, pre¬ nosi LÜKonu; -Hälfte,/lärux, ärura; on, ona; -Hindernis, re, räkonski ra- äerrek; -kind, rr. räkonöiö, räkon- ski otrok ; -kontrakt s. Ghcvertrag; - krüppel, m. babjek. Ehe-leiblich, a. räkonski, pravi; - lente, xl. räkonski pk., räkonoi xk., mor in rena; -lich, a. räkonski; - lichen, v. a. v rakon stopiti, rakon skleniti, v rakon vreti (rvamom, vremem) -j- v rakon jemati (mljem);-los,a. brerräkonski, neo- renjen;sameo; (v. Weibe) novclana, neomorena; samiea; -e Stand, sam¬ ski stan, brerräkonstvo; -malig, a. nekilänj, nekckasenj,prejsen, r. rakonska oblju- °s;-gemahl,-genoss s.Ehegatte; -ze¬ ucht,», räkonskasocknija; -gesetz,»!. ^bonska postava; -gestern,«o!. preä- l'feraj.preävLeranjim, 12* Ehmalig 180 Ehren -trennung, (. Ioöitev,Ioöitev rakona, rarvoö; -ungiltigkeit, /. neveljav- nost r^kona; -Verlöbnis, ». raroka. raroklxk., raroökixk., ravoilljexk.; -Vermächtnis, ». rakonsko volilo ; - vertrag, -». räkonska pnxoäba; -vor, a.poprej.popreel; -vorgestern,a.proä- vöeranjim, preävöerajsnim; -Weib s, Ehefrau. Ehmalig s. Ehemalig. Ehrabschneid-en, s.v.opravljati, ob¬ rekovati , mrariti, oxovärjati; -er, m. opravljivev, «brekovavev, oxa- varjaveo;l^in,/'. opravljivka, obre- kovavka; -UNg, /l obrekovanje, o- prilvljanje, oAOVilrjanjo. Ehrbar, a. posten, öastit, öestit. vasten, vastitljiv, spostovstn, veil; (geziem.) sxoäoben, pristojen; - keit,C. poštenost, öastitost; spoelob- nost, pristojnost. Ehrbcgicr-de, ( öastireljnost, Le¬ ija po öasti; -ig, a.öastireljen, reljen vasti. Ehr-e, (. vast/l, öest/l. slava, bva- la; postenje, äokroime (x.-na); ich habe die-, v öast mi je, v öest si šte¬ jem; jemandem zu -en, komu na öast; die -abschneiden s. Ehrabschneidcn; in -en halten, spoštovati, öislati,öastiti, stimati, obrtijtati; -en-, «. öastni, vestni; -e n, v. «. vastiti, öestiti, sla¬ viti: poöastiti, poöestiti; (schätzen) 8p08t0VLti,p08tovati,öisläti',8timati; geehrt, öesven, öestit; namt.n.öast- va slurba, vestni ura,I; I^ailgelegen- heit, /k ree, ki se tiöo postenja; bahn,/?, pot öast!/.; —beleidiguug, (. rarralitev na vasti, raljeaje po¬ stenja; ^benennung, /. öastno iino (x.-na),öastni naslov ; ubezengung, /. poöastilev, Spoštovanje , skaro- vanje vasti;-bürg e r,-».öastni me- söan; brecht,-I.öastno mesöanstvo; -end, a. öastiven. öestiven, besten;- endame, /. ävörniva; -endieb (Ehr¬ abschneider; -endienst, rn. poöastoa slurbs. Ehren-fall, m. ree, ki se tiee öasti; -garde, /. öastna strara; -geleit, «- xocastao spremstvo; -haft, «. po¬ sten.easti t,ee8lit,öastivreäen ; —ig¬ lest, (. postenost; -klage, /l torba ra- volj rä,ljene easti; -kleid, m. prarnje oblavilo, prarniena obleka; -kräll- kung, (. ralitev naeasti, »vreen,bast!moren,vostiklepen; -gier, siöastiäeijnost; -gierig, a, bastire- >j«n. Ehrlich, «.posten, «posten, pravš¬ en, veri; -ilchkeit, (. postenje, po- ^lenost. verlost, provednost; -liebe, oostiljllbje; -liebend, a. bostilju- °°n; -koz, «. nepošten, brerbosten, drer postenj»; —igkeit /lneposteoje, nepoštenost; -sam,a.eastit,bestit, basten. vesten; —feit, /l esstitost; - sucht, /k vostilokomnost, lilepenje po vasti; -süchtig,«, bostilokom,easti- lokomen, bastilaben; -trieb, /lnaxon po bosti; -ung, /lprimsbin», prijem- seino; -vergessen, a. nesramen, ne¬ pošten ; -widrig, a. nevesten, noper bost; -würden, (Tit.)prebastn! xo- spod, Vosa prevastnost, prebestiti xospod ; -würdig, a. V»stivre6en,eo- stitljiv, eestitljiv. Ei, «. i! «l ej! lej! do-te! te¬ te; -was, vemu tol Kaj mi dotexo! El, ». jajee, beliva; «tern. jojviee; (ohne Schale) meeiis; (verdorben) klopotev, eapertek; (uuausgebrütet) mulvek, muljak, klopotev; (gefärbt) pisan ivo,p!reli;(eingeschiagen)emok; (Hoden-) moäes-üeta). Elh-e, /l ('I's»us)ti8o, tis; -en-, a. tisov; -enholz,»r.tisovino; -enwald, ». tisovje, tišje; -i sch,r». s^Itboe») sler, slie; —a. slerov; ^ikraut, ». slerovino; I^thee, »t. slerov voj, sleoovev. Elch-e, /l rlob, Iirost; -irr», äobec, brostie; (Stein-)xro( ^säsvnost, vnetost, m»rljivost,oxe"l> -ig, a. xoree, vnet, prirnüeven. mar¬ ljiv, m»ren, oxnjen, iskren, skorbee, r»clostoren; -n, v.». skerbeti, §eab se (Lenem) n» k»j, prir»«iev»ti sia» k»j, pvtexovsti se r» k»j; trniliti se, poxänjntise, «»stöjati; priü»ileüe> (rlenem), potexniti se rc.; (gegen et¬ was) vpirati so öemu, protiviti ee, nst»vlj»ti se. Eifer-sucht, /l ljubosumnost, SUM' ljivost; -süchtelei, /l pikanje, rb»' «lunj e; -süchtig, a. ljubosumen, sum- Ei 183 hiv.Ijubomoren; -süchtler, m.ljubo- eomnik, ljubosumner. Ei-form, /l jajöj» podoba; -för¬ mig, a. jajöast, jajökast, strucast. Eigen, a. laste», svoj; (besonders, seltsam) poseben, čuden; (angebo¬ ren) svoj, prirojen ; zu - haben, pre- moöi (morem), v lasti imeti (äm); tsistmein, dein-ic., moje je, tvvjo l"l sich - machen, svojiti si, lastiti si : tzeisväsiti si, prilastiti si, posvojiti m-s-prisvojevati si; auf -e Krast, tsmod sebe, ob svojem; -berechtigt, "Mm svoj, samosvoje»; -dünkel,»«. "omisljivost, prevretovsaje; -Han« ^ig, «. lastnoročen, a lastno roko; 'hkit./lsvvjstvostastnijS,posebnost, Ustnost; -Hilfe, /l samolastna po- m»e/s; -stehe, /. samoljubje, svofe- bubje, lastna ljubezen, ijubere» samexa sebe, samoradost; -liebig, " samoljuben, svojeljuben, samo- rsäen ; -l o h, er. lastna bvala, samo- levalje, samobvalstvo; ^:er, »n. sa- Mobvalec; -m ä chtig, a.samovdse- svojevoljen, samomocen; «el. ^-lastne moči, sam od sebe; nkeit,/'. uumoodsebnost, samolastnost, sa- "rovoljstvo; -name, /i lastno ime (g. """);-» utz. m. samoprid,samvprid- U""t, samopasnost, vritovnost, se- Menost, samogoltnost; -N Ü tzi g, «. saniopriöen, samvpasen, vritoven, kubičen, samogolten; ^de.rn. samo- b"snik, samopridner, sebicnik, sa- ^Loltnik; /. samopüänica, samo-> kriilnie^, sebiönica; —leit s. Eigen¬ nutz. ' Eil Eigcn-s, «el. nalüsö, nsvlssö, naliö; -sch a ft, /i lastnost, vlastuvst, svo- jvst; kakost, kakovost, kükosnvst; —Swort,rr.pridevno ime, pridevnik; -sinn, M. svojeglavost, termogla- vost, terma, svoja glava; —ig, a. svojeglav, svojeglave», terwogläv, ternioxlaven, terwast; -tlich, a. la¬ sten, lastvvit; prav, resnioen, isti- nit; «ck. prav ra prav, raprav, po praviei, rares; -tum, er. lastina, lastovina, vlastovina, svojina, imet¬ je ; (Recht)Iast /i, vlast/s, lastinstvo; -t Ü m er, m. lastnik, vlastnik, lasti- nar, posestnik; ^lin, /i lastnic», vlastnioa, posestnica; -tümlich, a. lasten, vlasten, lastoviten: istihm -, Njegovo je; -e Schwere, posebna tera; ^ikeit,/. lastnost, posebnost, svojvst; -tumsklage, /.torba rastra» lasti, lastinskatorba; -tumsrecht, n. pravica lasti,lastinskv pravo; -Wille, m. lastna volja, svosa volja; -würde, /l lastna veljava. Eignen sich,« r.svojiti si, lastiti si: prisvojiti si, prilastiti si-s-prisvo- jevati sire.; (zn etwas) biti (sem) ra kaj, sposoben biti ra kaj; eignet sich znm Verbrechen, kare se kot liudo- delstvo; geeignet, sposoben, pripra¬ ven. Eiland s. Insel. Cil-bote, m. Ilitri sel,jädernik; -e, /. bitrost, bitrina, urnost, naglica, teginja, speb; in Eile, nagloma, v naglici; -en, v.m. biteti, pasciti se, spesiti, udriti, podvirati se, ruriti se; (v. d.Zeit) potekati, biteti; (san- Eilf menjmuäiti ss, sila komu biti(sem); -end, a. Ilitsr, naxel, jaäern, uren; Hs, aik. berr, berro. urno, na spell. Eils, >»n. sänkst, enajst; - /j, -er, »r. enajstiea; -erlei, »rn. eä- najsteri. Eilfertig, a. Spesen, uren, ja- äern; -keit, spesnost, urnost. Eilf-fach,a.eänajsteren,eänajster- nat; -jährig, a.eänajstleten; -mal, a. vdiliovati. Einblätterig, a. onolist, enolisten, ^"»listnat. . Eikblnucn, v.a. vtepsti, rabiti (bi- iem)-j-vtepsti, rabijati. Einbohren, r>. a. ravertati, vvbr- Einbrechen, 11 a. podreti (derem), vdreti, rarriisiti, rarsuti (spom) vpodirati,rušiti, rarsipati (pijem); Einbiirgern (d.Thür) rarbiti (bijem), polomastiti, vlomiti-j-rarbij ati; - v. 11. vdreti so, vlomiti se, predreti se -s- vdirati se, predirati se rc.; (v.d.Zeit) pritiskati, nastopati, nastajati, blirati se; (in d. Feind) rakaditi se, ravnat! se (ranem), bütiti-s-raxanjati se, bu¬ tati, naskakovati. Cinbrenn-ell, u.a. vrxati (vrxom) -j-vrixati; (b. Suppe) xorxati. pre¬ rasti, rasmariti x/l; -suppe, /l po- rxanajuba.prerxan»jub»,porxank» Einbring-en, v.«, spraviti, pospra¬ viti, rnositi -s-spravljati, roäsati; (eineKlage) irroöiti, vloriti-s-irro- vovati, vläxati; (Schulden) irtirjati, potirjati )- irtirjevati ic.; Versäum¬ tes-, pribiteti, privjeti, ratoöi -(- rateksti; (Verbrecher) poloviti . pri- xnati (ranem), pripeljati (ijem)x/'.; Nutzen-, nesti, priditi. pridovati; -lich, a. irtirljiv, dobiten; -UNg, /l spravljenje; (d. Klage) irroöitev, vlorb»; (d. Schuld) irtirjava, ir- terjatev; (v. Verbrecher) polovitev. Einbrvlkcn, v.a. drobiti : nadrobiti, vdrobiti. Einbruch, »r.vdretje, vlom, lomäst /l, (b. Feind) pritisk, napad, naväl; (d. Nacht) pomrak; beim - der Nacht, ko se rmraöi; vor - der Nacht, r» dne. EinbUg, m. raxib, upoxljej. Einbürgcrn, v.a. vdomäeiti, po- domäeiti, koxa med meseane vreti (vramsm), mosösnstvo komu po- deliti-j-podeljevati; stch -, v, r. vse¬ liti se, nastaniti se)-vseljevsti so. 185 Ei« Ein-buße, (. irxub», rxab», rxubi- tek, vtrat», skoda;-büßen, v. a.xu- biti, n» «kadi biti (sem): irxubiti, rxnbiti, ob kaj priti (pridem); bas Leben-, umreti. Elndachung, (. krov, streb». EiNdiilNM-en, v.a. rajeriti, r»xr»- diti-j-rajerovati,raxraj»ti; -ung./l raxrsj». skriti. Eindeckcn, v.a. kriti (krijem) : po- Eindorre», v.n. susitise: ususiti se, usol>aiti-j-usibati. Ellldrängen sich,v.r.vsiliti se,vstü- liti se, vriniti se, vtlaciti se -( vri¬ vati se. Elndrchtn, v.a.rssükniti, r»lerk- oiti x/l; (d. Borsten) raspati: raräs- xati. EindllNg-en, v.n. vdreti (vderem), preterxsti v-; rariniti se -j- vdirati se, vdarjati, rsrivati se, radirati se; (v. Feinde) planiti, vdreti x/l; -end, a. predirav; -lich, a. Liv, predirljiv ; - ling, in. vrinjene«, vsiljenee. Eindruck, m. vtis, vtisk, utisk, xsnitev, uöinok; -machen, xaniti, xeniti x/l; (am Kopfe) vdertina, jä- mie»; -en s. Eindrücken. Eindrücken, v. a. vtisniti -s-vtis- kovsti; potläeiti, potrüpiti p/. Eineggen, v.a. ravleci (vleoem), ravläeiti, rabränati x/. EiN-en, v.a. ediniti,drüriti, pojiti: rediniti, rdruriti, späjiti -j- rdrure- vatiic.; -e r, »n. enklj», edink», enoj- ka;pr. nekdo, kdo; n!ei, a. enak, enäj; mir ist alles-, menije vse eno ; - Meinung sein, ene io tiste misli biti 186 Ein (sem); —seits, ack. po eni' «trsni, i ene strani; -esiheils, ack. delom», neksj ;-sa ch, a. enojen, envversten, enoverst, eooxuben; (ungekünstelt) prost, priprost; -e Kleidung, xri- prvsts obleka; (v. Blumen) lesen; —heit, /lenojnost; preprostost, pri- prostost.priprosnost. Einfiidcln, v. a. vdeti (vdenem) -s-vdevati; /?)/. sproriti, oapeljaN (Ijem) Einsahr-en, v. a. variti v-: rvvr:l> v-; (in d. Schlacht)spustiti se-j-spu- svati se; -t, (l vbod, vbodisöe Einfall, »i. (Gedanke) misel rmisel/°. domislek; (Einsturz) PN' dertje; (d. Lichtes) dobod; (d.Festn bes) navii.1, napad; aufden - kommen, komu kaj na misel priti (pridem) -en, v. a. u.n. (hineinfallen) p»rb (padem) v kaj, vdreti se(vderem), puxrerniti se-s- padati, vdirati se, poxrerovati se; (v. Feinde) ropib kam, butiti; in die Rede-, v beselle seei (serom); (v. Gedanken) n» misel priti (pridem),domisliti so, spomnit) se-j-na misel pribsjati, domisljevab se, spominjati se; (v. Gebäuden) podreti «e (derem), rarrrisiti se, rarvaliti se-j-p»dir»ti se ic.; (v-^t) stchte) vpasti (padem) -j- vpadatn bujsati; (v. Wetter) pritisniti, ns- stäpiti, storiti so -j- pritiskati, n»' stopati, delati se; eingefallen, E' del, vpade», vdori, vsedel; -spunlt, m. vpadna pik». EtU-falt, C- prostat», priproscin^ proprasöina, priprosaost;(Redli^ Einfangen 187 Einfügen leit) praveNnost, poštenost; -fal¬ tig, a. prost, priprost, preprost, pri- prosen; (redl.) posten, praveäeu; (v. Verstande)slaboumen, xlompast, bempast, kesen, kesnoxläv, äboten, prismojen; l^keit, /i priprosoost; slaboumnost,abotnost; -faltspinsel, Ni.prismocka.prismojeneo,tepeo, be- beo,be«lli,k. 8infangen, v. a. vjeti (vjamem, rjemem),vloviti.prijeti(primem)-j- vjemati, vlävljati, prijemati; (alles) povjeti, poloviti x/l senobojen. Einfärbig, a.enobärv, enobarven, Eiususs-en, v, a. lafeti (rajmem), «leti -(rajem»ti,«levati; (mitd. Sau- Nle) robiti : obrobiti, rakrajiti, obšiti siijem)-jxakrajevati; (m.d.ZauNik) Krasiti, raxraNiti -f- oxriljati rc.; fm.d.Rahmen) v okvir «ijati sodisöe; (Einleit) vvod; (d. Waare) vvornja; (JntroituS)pri- stüp, r.aoetek; amEingange, ir kon- oa, oil Kone», ir ravetk»; -finden, obveljati, raröiriti sej-rarsirjati se;- s, art. v raöetkn.ir raeetka.ir Kone», od Kraj»; -zoll, i». wornina. Eingeben,v.a.(mediz.)dati -j-da- jati; ^einreichen) podati, vloriti -j- podstjati, vlagati ; (inspirieren) na- vdibniti. navdakniti navdibovati; Gift-, ravdati -j- ravdäjati. Eingc-bildet, a. prevaeten, domis- ljiv, ošaben, napiknjen; -binde, /l venilo; -bogen, «.upognjen; slok; -b o ren, a.edinorojen; —e, rn.edi- »eo, edinorojeneo; -bung,(oavdik- njenje, navdabnjonjo, navdik; (die Sinne) porelenje, stelja; -denk, pomljiv,pomnj!v,8vest: -sein, pamö- titi, namisli imeti (am), pomniti, pa- metovati; -fallen, a. vpaden, vpadel, vdort, skujsan; -fleischt, a. vteleso». Eingehen, v. n. iti (Zrem) v -, bo¬ dili v -, vlnij ati, pribajati; auf etwas -, v kaj privöliti-s-privoljev»ti ; (ei¬ nen Vertrag), skleniti -j- sklepate; ein Geschäft-, lotiti se vesa, prijeti se (primem) podstopiti se -f- lotevati se; (v. Geld) priti (pridem) -s- pri- blejati. dotekati; (v.d.Zeitltng) pro- nökati,prejenj»t> x/i; (v.Tnche)sker- viti se, nskoeiti p/.; beimSchneiden-, »rerati se (restem); beim Rechen-, ugrstbiti so u. s. w.; eingegangeni Briefe, prejeti listi; eingegangene Verbindung, sklenjena rvera. KlNge-machteS, ». obar»; -nom¬ inell, a. vnet, vrxan: von sich-, sode prepoln; -schlossen, a. rapert, ravt- te», vpabnjen; -schnitten, a.presöep njoa,pre8eenjon.presokojen; vdort; -sottene, ?t.rävar/l, vkuka; -schränkt a. »mejen, ozrajen, stisnjen ; (voM Kopfe) kosen, kesnoxläv, slab; ' ständllis, n. prirnanje, irpoved stehen, v.n. prirnati, prirnati se- öemu, obstati (stojim)-f-prirnaeabi (einwillig.) pripustiti, dovoliti, p" texniti -j- pripnsösti, pritegovati ; - wandert, a. priseljen. Eingeweide, n. drob, drobovina drobje, drobovje, öreva pl.; -WUtM, m. glista. Eillge-Weiht, s. posveöen; (in eiM Eingießen 189 Einholen Sache) veso vemo, nnan s «im; -zo¬ gen, a. pobleven, tik, skromen; heit, /. poblevnost, skromnost. Eingicßcn, v.a. vliti (lig em)-)- vli¬ vati, vii^Lti ; (cinschenken)natvöiti-j- aatdkati. Eingra-beil,v. ».nakopati (pijem), raxrebsti -j- nakopavati, naxrebati; (eine Schrift)vdolbsti, vsekati, vde- kti -s- vsekvvati; -vieren s. Eingra- ben. 8ill-greifen,v. a. seöi(senem), pri¬ leti (primem) na k»j)-sexati, pri- iewati; (injemandesRechtejnaletati naletavati se, nalivati, sexati; (dd. Zähnend. Rades) priromati se, grabiti; -griff, »». prijemanje, se- ?aoge; (in fremde Sache) nalet, u- iirajsava, vtik. ^ingnldenstulk, rr.nlatnik, korint- eik. xoldinar. Einguss,»». vlivanje, vlitje; vlitek, rslitek; -thierchen s. Jnsnsionsthier- weu. 8inhjjchxln,v. a. napeti(pnem),na- aopöati -s- napenjati ic. trinhalt, »». ustava, ustavitev, na- "ernka, nadernek, nastanovitev, na- virek i -thun s. Einhalten; -en, v. a. staviti, nastanoviti, ustanoviti, na- "ernati(im), ubraniti -j- ustavljati, ^estanitvljati, nadernevati, braniti, "virati; halt ein. stoj, nikdr; (d.Ber¬ yll) spolnltl-j-spolnjevati, mon be- biti (sem). ^ttthtlndelN, v. ». nameniti, naba- ^tati, üaküpiti-j-namenjevati. ^-tNhiindjg, o. enorok; -en, v.a. vroö!ti,inroöit!-j-vroöev»ti,inroe»ti^ inrovevati; -er,»r.inroöevavse, inro- vive«; ung, /°. inroöitev, vroöitev. Einhängcn, v.a. natakniti, obesiti v kaj-j-natikati, obešati. Einhauchen,v.a. vdiliniti, vdeboiti, navdebniti -j-vdibati, navdikati, na- vilikovati. Einhalten, v. «. vsekati -j- vseko- vati; vtesati (tesem)-j-vtesovati. Cinhebcn, v», natakniti,»»tekniti, obesiti -j-nstikati, obešati; (einsam-- mein) brati (berem); pobirati: po¬ brati, skupiti. Einheimisch, a. /:; -ziehen, v. n. prikdjati^ EiNholeN, v. a. doiti(idem), dvtevi (teeem), pristrevi (skrenem), v pri- strexe priti(pridem)komu, dolliteti. Einhorn dostixniti-j- dobdjati, dotekati, pri- strerati; (m. d. Arbeit) dotexniti, pristoriti-j-dotexati; Rath-, posve¬ tovati se, öoxovoriti so -j-doxovilr- jati so; das Gutachten-, prositi -ra mnenje. Einhorn, n. samoröx, samorox-lč, enororee; - fisch,m.samorvx.narval; -ig, a. samoröx, samoroxät, enerox, enoročen. Einhuf-er, m. kopitovec; -ig,a.ko- piten, kopitast. Einhiillcn, v. a. raxerniti, raviti (vijem), rakriti(krijem), odeti (de- nem) -( raxrinjati, ravijati, rakri- vati, odevati. Einig, a. a. rarerati (rere-n), rarovasiti -j- rrrerovati. Einkerkern, v.a. rapreti, pock ra; klepdjati (dčm), vječiti, vječo -Ijab -j- rapirati, vječo devati. Einklagen, v. a. irtoriti, 8 torbe irlirjati-j-irtirjovati. Einklammern, v. a. vkleniti. m°b oklepaje djati (dem)-j-oklepati rt. Einklang, »n. soxlasje, skladnost rlornost: im -stehen, vjematise, rati se(verem); in - bringen, rlor>it poenačiti)-skladati. Einlleid-en, v. a. obleči (oblečo-ob oprdviti, preobleči -j- oblačiti, " prdvljati; -UUg, (. oblek», obleč ( preoblek». Einklemmen, v. a. vskerniti, vs°o- niti, vkleniti, stisniti, uvernit> r vklepati, vsčipati (pijem), stiskau', 190 Einklinleu 191 Eiulös Einklinken, v.a.rakidpniti x/l Einkneten, v. a. Zamesiti, vxnjesti (xnjetem) ^ramesovati, vgnjetati. Eillknötig, a. enokolenčast. Einkochcn,». a. podmesti (metom), podvariti-st podmetati; -v.». uku- bati so, uvaritisex/l Einkommen, v. ». (um etwas) pro¬ sitisaka), prosnjovločitirakaj ; (in d.Ort) priti (pridom) v - -st prilid- jati; - n. dokodek, dobodki^k.; (b. Berichte) spisana prošnja; -steuer, (dobodnina, dokodovina. Einkünfte, xt. poriv; —sschreiben, ».vabitno pismo. Einlag-e,/. vlaga, vklad vkta- °^> vločitev, vtočba ; (im Spiel)sta- stavka; (Beilage) doklada, pri- wxa; -ern, v.a. raločiti, vtočitix/i; -Sbogen, m. vtočnitist. Einlnugcn, v. rr. priti (pridem), ^"lti (dojdem), dospeti -st priklati, "bajati, dospevsti. Eilllnss, r». vbod; (als Erlaub».) k^püst, dopüst; bitte UM-, prosim "oprite, prosim pustite mo noter; 'tli, v.a. vpustiti, pustiti v -, spustiti ' ch Vpusčati, Spuščati; (b-Schnei- tNi) napustiti-f- napüsöati; sich in was-, vtikati se, mešati se z -geld, ».vstopnina; -karte,/, vstopni list, vstopnica. Einlauf, IN. pribod, dokod; -en, v. n. priti (pridem), prispeti, priteči (tečem) -st priklati, dokazati, pri¬ spevati, pritekati; (». Schiffe) pri¬ plavati, pripluli (plovem); s. Einge¬ hen. fnjati: odrvoniti. Einläuten, v. a. r von iti, porvä- Einleg-e-, «. nakladni; -e», v. a. vlačiti. djati (dem) v -, potočiti v-, vmestiti -h- vläxati, devati, poläxati, pokladati; (Urkund. zumProtok.)pri- ločiti prilaxati; (Waaren)sbra- niti )-slirachevati; cin gutes Wort -, spregovoriti ra koga, besedo reči (rečem) ra koga x/l Einlehren, v. «. navaditi-)-navL- jati koga česa. Einleit-en,v. a. vpeljati (l)em) vpeljevati; pripraviti,naravnati,na¬ peljati -st pripravljati, napeljevati; -UNg, vvod, uvod, vpeljava; (Vor- bereitung)prixrava, naprava, narav¬ nava. Einlenken, v.a.kreniti, oberniti ss -st obr-lčati se; zum besseren-, bolj¬ šati se: pobčljsatise. (učiti so. Einlernen,», n. učiti se česa: na- Einleuchtcn, v. n. v oči bosti (bo¬ dem), «čitovati so, jasno biti(som); es will mir nicht-, noče mi v glavo. Einliefer-n, v.a. irročiti, pripeljati (Ijem), dognati (čenem)-st irroče- vatirc.; -UNg, /. irročitev. poslatev. Einlogieren, » a. nastaniti, nasta¬ ne vati Einlös-en, v.a.ramčniti, ramenjati Einmachen 192 Einnehm -j-ramenjevati; (Wechsel) plaösti, irplüvati st- plaeevati; (Pfand) re- sill-f-eesevati; -ung,f. zamenjava, ramenjatev; rešitev, odküp; -UNgs-, «.odkupni. Einmachen, v. a. deti, djati (dem) V-, vložiti st-dövati, vlüxati; (ein- wickeln) oviti (vifem) st- ovijati; (Früchte) podkükati p/l; (Teig)me- siti: zamesiti, xodmesiti. EiNMahn-en, v. a. opomniti es kaj st- opominjati; -Ung, /l opomin, o- pominj. EiNMlll, ari.enkrat.en pot, enbart; auf-, na enkrat, kkrati, sküp; alle aus-, vsi skup ; -so -so, zdaj to - zdaj uno; endlich-, vendarle, vendaren- krat; (einst) nekdaj, nekoö, svoje dni, njez» dni; hören Sie-, poslü- äajte no l; -eins, rt poštevanka, po- stevniea; -ig, a. enkraten ; (einstig) nekdänj. f-j- omejevati. Einmarlen, v. a. omejiti, rsxajiti Einmarsch, m. priiiod, dolrod; -ir¬ ren, v. a. priti(pridem), dojti (doj- dem)st- prilldjati, dodajati. EiNNiast-kr,rn.enojamI>ürnio»,eno- stežn» lildija, enostežnioa; -ig, a. enojamboren, enosteren. Einmaueril, v. a. vzidati, vmiriti, raridatist-vzidovati,zaridavati;(um- mauern) obzidati, obmiriti obzi- dovati. svdoibsti. vsekati. Einmcißeln,v. a. dolbsti (dolbem): Einmeng-eu, v. a. mešat, med-: vmešati, zamešati, podmesati; sich-, vr. vtikati se, mešati se, vpidtati se, zapletati se; -sel, n. primes /l pri- mesek. Einmessen, v. a. meriti: nameriti; vsuli (vspem), vliti (lijem) -s- na- mdrjati; vsipati (pijem), vlijati. Einmischen s. Einmcngen. Einmonatlich, a. enomdseöen. EiNMlilld-cn,v. 71. teöi (teöem) V-, zlivati se, vtekati se, ststkati se, iz- teksti; -ung, /l vtok, ustje. Einmiinzen, v. a. prekovati (ku¬ jem) p/-. ElNMiithlg, a. enoduseo, enomi- seln, zložen; -keit, /l enodusoost složnost. Einnähen, v. a. vsili (vsijem),vsi' vati, zasiti, rasivatix/l; (kürzer WUi chen)n»vLeti (vzamem, vremeni),»u v/.dixniti -j- navrdixovsti. Ellinahm-e, /l (d. Platzes) vretje, predobitev, osvojitev; (aniGelde)pre- jem, prejemek; (Einkünste)doliod^ pk-; eine gute haben-, veliko skiipid - ; -squelle, /l vir dokodkov. Einnehm-e», v. a. jemati (mljcw) -s- vreti (vramem, vremem); (Aljt^ nei) ravriti (vrijem), povriti -( ra- vrivati; (Gelder) prejeti(prejmew) sprejeti -j- prejemati; (einen Plaf) ravreti, raleoi (lerem), rasestisu^ dem) ravrömati, raiexati, /ase'. dati; (eines andern Stelle) namestit' vati,n»meööevati; (für sich) raveelf prikupiti si. priljubiti si -j- ranim»^ (eine Festuug)prewoöi(morem)l>tf' dobiti, osvojiti si,promdxati-j-do^' vati, osvojevati ic.; (d. Kopf, d. >c.) prevreli, obiti (idem), lotiti sei Einniste» prevremati, obdajati; das Mittags¬ mahl-, das Abendessen-, jürinati, ve- bcrjati; -end, «.Zanimiv, raoimljiv, mikaven, prijeten, prikupljiv.ravro- ten; - e r,m. prejemaveo, prejemnik; (d. Steuern) davkar; in, /. pre- jemvica; davkarioa. Einnistcn, stch, «.«. vxnjörditise, raliütiti se si- vxnjerdovatise. Einöde, /. pustinja, pustota, pu¬ ščoba, pust», samota, samotij», sa- motina. Einpnckcn, v. a. rloriti, vkup sprd- ^tisi-sklädatisirldxati, vkup sprrrv- ^ati, f^ati se. Einpassen,«, rr. vjemati se, prile- Einpfarren, «.«. vkilriti. k kari pri- ! ^teti (štejem) -s- prištevati; Einge- ssarrte, m. karman, karan; eingepfarr- ieDörfer, vasi eno karo, poetovim tvonom. Einpserchen, «.«.vtawäriti, vxvati ! ('reveml vtamarsi-vxävj»tirc.;/rA. ^up stldviti. Einpstanzcn, «.«. vsaditi, rasaditi VLitjati, nasajati; eingepflanzt, ^jen, vrojen, vkoreninjon. Einpflügen, v.a. podorati (orjem) ch podarjati. Einpfropfen,«.«, eöpiti: vcepiti. Einpfjjndig, a. eookuvten, encxa ^"ta, onolibern. Einpöstcln, v.«. vsoliti, nasoliti si- ^soljovsti. Einprägen, «. a. vtisniti, rapamv- "ij, Vpa,netiti, saditi (bijem) si vtep¬ el v xlavo, si- vtiskati, vtepatisi (nachdrucktichst)raterditi,raker- Deutsch-flov. Taschenwörterbuch. 193 Einred titi, rapertiti/,/); (inMetall)vdolbsti, vriti (rijem) vsekati Einpressen, v.s.pock tiskavnieo rljati (rtom), pretisniti -s- poä tiskävnioo llevati. pretiskovati. Einpuppen, sich, «. «. rapresti so (predem), vmesioiti se -s- rapreda- tise. Eingliartier-en,«.a.n»sid.niti,vsta- noviti, vstav vlomiti, vkvartirati si- vastavovati; wo bist du einguartiert? kje stanuje», kje imaš svoj stan?; -UNg,/r nastanitev, vstanovitsv. Einräderig, a. samokolen, evoko- Iessn,naenokvlo. Einrahmcn, v. a..v okvir djati (dom) -j- devati. Einrammeln, «.«. rabiti (bijem), ^atleöi (tolčem), raptiati -s-rabijati. Einratl)-en,v. n. svetovati k öemu, svetvatikvemu, kaj nasvetovati; - en, n. nasvet, svet. Einräuchern,«. «.kaditi: pokaditi; (Kleider) prekaditi -j- predajati; (Fleisch) presusiti, navaditi si p re¬ so sati. Elliriiumen,«.«. spraviti-si-sprav¬ ljati v-; (Recht) dati, irrooiti, pre¬ pustiti si- dajati (dajem), irroöevati; (abtreten) odstopiti, prepustiti si- prepüscati; (erlauben) dovoliti, do¬ pustiti si- dovoljevati, dvpüsöati. Einrcchn-en, «. «. všteti (štejem) vraöllviti, vrajtati, v račun vreti (vramem,vremem)si-vstovati, vraj- tovati, vraciinjomati (mljem);-UNg, /l vstetev, všteva. Eilircd-e,/'. uzovor, vxovor; (auf 13 Einregistrieren 194 Einsam d.Klage)odxovor; -thun, uzovdrjati, prigovarjati öemu; -en, l>. a. (bere¬ den) nagovoriti, pritovoriti k öemu ob. na kaj-j-nagovarjati, prigovar- jati; (Widerreden) ugovarjati, proti- viti so, nasprotovati; (dazwischen¬ reden) vgovärjati, v besedo segati, v besedo se oalötati. Eiuregistrieren,v.a.vpisati(pisom) vkaralo, v bukve napisati -s-vpiso¬ vati. Einreibcn, v. a. vtreti (vtarom), vineti (vmanom,vmenom)-j-vtirati; (d. Hani) marati (morem): namä- roti; (Farben) rormeti Einrcich-en, v. a. vloriti, podati,ir- roöiti -j-vlagati, podajati; -UN g, (. vlorka, vloritev, iarooitev ; ^Ispro- tokoll,». viorni oapisnik. Einreih-en , u. a. vverstiti, vrediti med-, vmes djati (dem): vversto- vati, vmesdovati; -ig,a.enoverston, enoroden; -nng, /l vverstitev. Einreißen, v. a. natorgati, preter- Aati -s- pretergovati; (Gebäude) xo- dreti(derem), ranvaliti -j- podirati; - v.», radirati se, tergati so; (von Krankheit.) rarpasti se.rarplvditi se, rarmnoriti 86, vkoreniniri 86. rar- lerti se, rarpreei se (prerem)-chrar- piodovati se,rarmuorevati se, rarle- rovatise. snovati. Einrenken, v. a. vravnati Z- vrav- Einrenncn, v. o. preverniti, po- dreti(derem),poloma8titi-j-prevra- vati, podirati. Einricht-en, v. «.vrediti, v red d) ati (dem), vravnati -s- vredovati, v red devati,vr»vnovati; (einGlied)vrav- oati -s- vravnovati; ein Zimmki- s pokisjom «skerbeti-s-oskerbovabi (machen) narediti, napraviti, vre¬ diti ; -ung,/i vredba, vravnav», uravnava; (Jnstituzion) naprave, ustanovitev. naredba; (Zimmer-) polrisje, lrisna oprava; ^esstüch"- poliisek. Einritt, m. jera v -; beim - in tl! Stabt, ko je jerdil v mesto. Einritzen, v. a. natorgati, navrarid -s- natorgovati. senoeovk» Cinröhrig, «-enooeven;-e Büchit Cinrosken, u. ».rarujavetix/i Einriick-cn, v. n. priti Z- pribajstb (in d. Zeitung) vverstiti, v easelt djati (denem) Z- vverstovati, v čas¬ nik dvvati; (v- Truppen) s. EinW(- schieren; -ung, /i pribod; vversil' tev; ^isgcbühr, vverstnina. Einrühren, v.«, vmesiti)- vmes^ (in d. Suppe) pudmesti (metew)-r podmetati. Eins, um. eno; vnklja, edi°^ rpirist alles -, menije vso ono;-hi»« ene misli biti (sem); -werden, diti so, rmeniti se, rediniti se Einsacn, u.a. vsejati (sejem" vsevati. Einsllgcil, v.«, narekovati, vodovati; priseptavati. . ! Einsalz-en, v. «. soliti: US°I>) nasoliti; -ung, /i rarsola. , , Einsam, s.sam,samoten, samo^ osamel, edin ; od. samsi, na sawes" -sein, samovati; -e, rn. 8aa>ot»> samotareo; /i samotniea, saw>r Einsamm -enlappig, «. enokalieen; -kert, /) samota, samotija, Samotina. SLmija, samösöina, edinsčina. EinsaMIU-eln, «. a. brati (derem) : pobrati, nabrati, sküpiti-s-podirati, nabirati, skupljevati; (Bereu) obrati pobirati; (Obst) terzati; -lung, /) nabira, nabora, bratov. Einsatz, rn. vklada, vkladanje, vlazanje; (Spiel) stava, stavka; Zastava; (b. Teich.) näsad; (in d. Kasse) vklad. Einsattelung, /l presod, sedlo. Einsäuern, v.a. vkisati; zakva- Liti Einsaugcn, v. a. serkati, srebati (dljem), piti (pijem), sesati: po- aerkati, posrebati, popiti, posesati, navaeti se (vzamem) -s- popivati, »avzomati se. Einsäumen, D. a. robiti : zarobiti, «drobiti, zakrajiti. Einschaffen, «.«.nakupiti, prisker- deti, pripraviti-s-nakupovati, pri¬ pravljati. Einfchalt-en, v. a. vverstiti, uver- «s>ti, vriniti, vmes djati («lem), vio- meä kaj -s- vrerstovati, vmes sevati, vlazati me-r»rtäpl)ati, rarpüsöati. Einschmicrcn, v.a.masati (marem) -s- namarati. Einschniuggclll, «. a. skriva) ks) prinesti -)- prinašati. Einschnarchen, v. ri. rasmeröati (im) Einschncid-en, «. a. r.arerati (re- rem), narerati, nakräsiti -)-r»rero- vati re.; (hinein) vrerati (rerem) -( vrerovati; - rr. n. rerati, xüliti; (v. Wogen) xreriti; -end, a. rcren, oster; -ig,«.na eno stran oster, eno- reren. Einschüchtern Einschneien, v. a. rasneriti, ra- mesti (meäem) x/l Einschnitt, "».rer/liHarera^arerek, naseka; (Erdbildung) rieb, vse>I- lina; (in d. Dichtkunst) Oililili. vililib- I)e), oämor; habend, presöenjes, presöipnsen, velert. Einschnüren, v.a. raäerxniti Einschöpfen, v.a. ra)eti (r»)mom), poerepati (pl)em)-s-rssemati. Einschrank-en, v.a. xraäiti: raxrs- iliti, ome)iti-)-nax,a)ati, vmesevati; (beschränk.) vtesniti, utesniti, »me¬ siti vtesnovati, ome)evati; (dai Recht) kratiti: prikrätiti, ukratili, prikrässati-s-prikrassovati; -ung,/" vme)en)e, vmesitev, prikrajsevaoje, ukrassava, vtesn)sv». Einschrcib-e-, a. vpisni; -ebuch, napisnik;-gebühr,/', vpisnina; -NI, v.a. vpisati (pisem), rapisati-s-vpi' sovati, rapisovati; der Eingeschnn bene, rapisaneo; -er, m. rapisov»- vse, vpisovavev; ^nin,/". rapisovav- ka; -NNg, /) rapisovan)e, rap^ vpis ; ^is-, a. vpisni. Einschreiten, «. «. (sür einen) stopati, rastopovati; (um etwaö) prositi ra k») ; prosns o vloriti-s-vla" xati; dienstgemäß, po äolrnosli sto¬ riti p/. Einschrnmpfcn,«.«. tuliti se, k°r- eiti se, xerbiti se, xerbäneiti se> stüliti so, skereiti se, rZerbiti se, vskäiiti. ElNschllb, m. poätik, vtik; -th>^' vriniti, vstuliti x/l Einschiichtern,«.«. ostr-lsiti, »k^' Etnschiitten 197 «iti. v stral, pripraviti-j-ostrasevati, v strall pripravljati. Einschütten, v.a. vsuti(vspem)->- ^ipati (pijem); (Flüssiges) vliti (iijem)-j-vlivati, vlijati. Einschwärzen, v. a. oerniti: po- rerniti; (Waren) podmakniti, pod- oosti-j-podmikati. Einsegn-en, v. a. blagosloviti: po- blagosloviti, ponegnati, pokropiti; (d- Wöchnerin) vpeljati (Ijem) -j- vpeljevati; (Verlobte) porveiti-j-po- rüösti; -ung, blagoslovljenje; speljevanje. vpeljanje; poroko. Einsehen, v.a. pogledati v- -(po- Kledovati v-; lbegreif.) spreviditi, rarviditi, napopasti (padem), spon- n^ti, razumeti, ranbrati (berem)-s- ^apopddati.ranumevati, sponndvati, ranbirati; (b. Protokoll) prebrati (berem) -s- prebirati; -d, a. s. Ein¬ sichtsvoll. Einseitig, a.enostrdn, enostranski, sexast; (partheiisch) xristran; (v. ^ölsseu) poloviöen, nepopolen; -keit, ( enostranost; pristranost; polo- t'iönost, nepopolnost. Einsend-en, v. a. poslati (sijem) Pposihati; -er, m. posiljavee, po- ^ljatelj; -ung, (. poslatev, posi- ljatev. Einsenk-en, «.».spustiti, ponikniti, l">xrenniti-j-spüse»ti, pogrenovati; sReben)grebenieiti; (eintauch.) vto- küi-s-vtäpljati; -ung, (- spuseanje, b^niknjenje; vtapljanje; (Ort) pre- 8^.' ^oä, Vtlertin». Einser, ,n. enklj», eckinka, eduie». Einsilbig Eillsetz-en, v. «. vstaviti, postaviti P vstavljati, postavljati; (Bäume :c.) vsaditi, nasaditi-j-vsajati, na¬ sajati ; (alsPfand) staviti: nastaviti -j-nastavljati; (einfuhren) vstano- viti, ustanoviti, osnovati(snlljem) -s- vstandvljati re ; (o. Klauen) nasaditi -s-nasajati; einen Erben-, ustanoviti na dediea, postaviti na dediöa -j- ustanavljati, postavljati; (ins Amt) postaviti na kaj. ustanoviti na koga -s-postrivljati; sich-, v.?', sesti (so- 6em) v-; veesti se-j-vseclati se; -er, m.vstanovitelj, vstanvvnik; -NNg, /l vstanovitev, vstanova; osnova. Einsicht, (. poxleä v-, sprexleä, ranxleä;/»A.sprexIock,sprevi. a. gatiti, mašiti v- : ^atiti, mmasiti. Einstvßcn, v. a. matlevi (toleem), ^tolei, mabiti lbijem);vsaditi st- ma- ^sati, vsajati ; (d. Zähne) iübiti, pv- ^iti st- imbijati. Einftreichcn, «. a. mamamati (ma- rsm) st- aamamovati. Einstreuen, «. «. natrositi, potvo¬ ri, potresati st- potresovati; (dem stiehjnastlati (steljem)st-nastiljati; lm d.Rede) vplesti (pletem), pritak- "di st- vpletati, pritikati. Einströmcn, v. n. teöi (teöem),do- iekati, valiti se v-. Einstndieren, v.a.uöitise: nauöiti ^°"e8A;üniti8e: imüriti seveem. Einstürmen, «. n. plitniti, blltitina pritisniti )- pritiskati. Einsturz, m. rnrpg.6, rnrsip, po- "ert)e: dem - nahe, poäirnti 8e, r»ü- k^sti. Einstürzen,« a. rušiti se: rar- p^sti (pu Büch.) vpisati (sem) )- vpisovati; Einweih -UN g./l prickrnrba, privretje; (in d. Büch.)vpis, vknjirba; i^sfähig, a. vpisljiv, vknjirljiv; —Sgesuch, n. prošnja ra vknjirbo. Einvernehm-en,v.«. raslisati (im), irprasati -j-raslisevati, irprasevati; -en, n. dogovor, sprava, rlornost; -UNg, /l raslisevanje, irprasevanje. Einverstanden sein s.Einverstehev Einverständ-lich, a. rmenjsn, po- rarumljen,po dogovoru; -nis, »r. do¬ govor, rloga, soglasje; poboganjo; sich ins - setzen, dogovoriti se, spogo- voriti se, pobögati se, rmeniti se p/ Einverstehen, sich, v. r. ckoxovoriti se, rweniti so, porarumiti se, pobo- gati se -s- dogovarjati se; (einver- flanden sein) eno misli biti (sem) r eem, privckliti v kaj />/) Eikwand, «govor, prigovor, vgovor, irgovor, odpor. Einwander-er, M. priselnik, vsel- nik; -n, v. a. priseliti se, vseliti so l -ung,/l priselitev, vselitev. Einwärts, a. noter, na vnoter, vrnoter. smäkav Einwässern, v. a. namoöiti-i-n»' Eikwcben, v.a. vtkati (tvem), r»' tkati p/l (menjal Einwechseln, v. a. menjati: -0' Einweichen, v. a. rarmoöiti -s-r»r' mäkati. Einweih-en, v. a. posvetiti, blago' sloviti -j- posvevevati, blagoslov' ljati; in ein Geheimnis-, skrivno^ kom« rarocketi (ckenem) x/l; eingt Weiht in etwas, rvecken; -ung, /- k"' 20Ü Einwend 2V1 Einzich sveöevanjo, blagoslövljenje, po¬ svet». Eillwcnd-en,v.a. »govoriti, prito¬ voriti, »»sproti revi (reöem) -j- ugo- vjrjati, prigovarjati, »»sproti tovo¬ riti, pobij »ti, vpirati se; -ung, /. u- gvvor,prigvvor,odpor; (Beschwerde) pritorba. EiNWlckelN, v. a. raviti(vijem), ra- mvtsti -j- »ovijati; (ein Kind) poviti (vijem) -j- povijati. Einwiegen, v. a. raribati (bijem), ) raribavati. Einwillig-en, v. a. privoliti, do¬ voliti; pristati (stanem) n» kaj -j- privoljevati; -ung,/'. privolitev, do¬ volitev, dovoljenje. ElNWirk-en, v. a. vtkati (vtöem, ftkem), vdelati x/.; (aufetwas)moe imeti (am) do ves», vpliv imeti n» ^aj, delati; (wohlthätig) spesiti, "anorlti: pospešiti, pripomovi (mo- rom); -ung,/. vtivdj, vtok, vvi». Einwllhner, m.stanovaveo,stanov¬ ali, prebivsveo: -der Stadt, me¬ hčan; -des Marktes, terra»; -von drag, krardn u.s.w.; -in, /. stano- vavka.prebivavka; -schäft,/, prebi- vavstvo.prebivavvi pk.stanovaveipk. Einwiihlen, sich, v.r. raritise (ri- lom) rarivati se. Entwurf, s. Einwendung. Einwurzeln, v. n. vkoreniniti se. Koreniti se, vkoreniöiti se.rakore- nni se -j- vkorenjevati se, rakore- nf^vati se. Einzahl, /. ednina, edino število, enojno število, enojnik; -cn, v. a. plavati -s- plavevati v -. Einzähl-en, v. a. prišteti (štejem) -I- prištevati; (in etwas j našteti -j- nastevati; -ig, a. samoter, samote- ren. s ft-natakati; pretakati. Einzapfen, v. a. naloviti; pretoviti Einzäum-en, v. a. ograditi, ragra- diti-j-ograjati, razvajati; -UNg, /, graj», ograja, plot; gradivo. Einzeichn-en, v. a. »spisati (pisem), vpisati, rarnamnj ati. rarnamavati-j- »apisovati, rarnamnjevati; -ung,/. »spis, vpis. Einzel-ding s. Einzelwesen; -glied, n. pvsämerni ud; -Mensch, m. posd,- mernik, posameznik, posLmerni elovok ; -n, v. a. posdmeren, posa- mese», samesen, posamen ; a^ beerbaum,»r.brellkovov. Elster, /. sraka; llim.sräöioa, sr»- kioa;-- a. sraeji. Eltern s. Aeltern. Elysi-um, «.raj, elirij. Em-ail,». posteklina; -ailieren, v. a. postekliti; -anazion, /l iekoll, ir- tok; -anzipazion, /. osvobollitev, o- prostitev; -anzipieren, v. a.vsvobo- lliti, oprostiti p/.; -ballage, /l ovop ^»voj.ovijaöa; -borzo, ». prepove" /l; -blem,». anamenje, Lnak; -bch"> m. ploll,spo«otek,rarollek; -eritien, a. llosluron, ollnlurel; -eute, s. stand. Emi-grant, m. i^selnik; -graziB, /l izselitev; -grieren, s. Ausivaneerib -nent, a. irversten, irboren; (v' Majorität) Znamenit, vöiten ; -ne»!' /l prev^visenost,emineneija (Fortg/ pervi rell; -nieren, s. Hervorr"' Emmerling 205 Empor gen; -ffär,m. poslanec; -ssion,/'. xo- 8l»tev;(d.Banlnot.)izNatev, izrlajb»; -liieren,«. a.izrlati-j- izdajati. Emmerling, m. sternüä; (Weib¬ chen) sternailka; ckm. sternsrlek. Emolument, n.prilroilek.ckolrorlek, priclobitek, prirlobiöek, prirlobek. Empfang,M.projotje, xnefem, pre¬ jemek, prejetev, ilobitev, clobitje; in - nehmen, prejeli (prejmem),pri¬ jeti (primem),Nabiti, prevzeti,(vza- wem, vremem)-j-prejemati, Nabi¬ rati, prevzemati; -en, v, a, prejeti (prejmem), Nabiti, prevzeti (vza¬ mem, vzemem) -j- prejemati, Nabi¬ rati ; (jemanden)sxrijeti(8primem), »prejeti (sprejmem) -s- «prijemati, Sprejemati; v. n. spočeti -s- «počen¬ jati. Empsäng-er, m. prejemnik, proje- mavec, prejevee, Nobivee; ^lin, (. prejemnica, prejemavka; -lich, a. sprejete», «preten, prejcmljiv, na- sremljiv; spoeeten; —keit, (. spre¬ jemljivost. spretnost. Empfangnahme, (. prevzetje, pre- rzetev. prejetje, prejema. Empfängnis, (. spocetev, spoeetje; Unbefleckte-, brezmNNezno spoeetje. Empfangs-bestätigung, -rezepiffe, /i pnejemna poterjiio, prejemni list, krejemniea; -rubrik, (. preNelek za ktejemke. ,Empfehl-en,v. «.priporočiti, poro- M:pel^oroeati. priporocevati; nchjcniandeni-, priporoöiti se; pri- ^^pitiso; izrabiti se priporočati priporoeevati se, izrocevati sd;! (Abschied nehmen) sloviti se, slovo jemati (mljem) -j-posloviti se, slovo vzeti(vzamem,vzemem);ich empfehle mich, z Loxom; sreöno!; -end, a. prijeten, prikupljiv; -e r, M. pripo- rocevavec, priporoenik; —in,(.pri- porvöevavka ; -n n g, /'. priporvvi- tev, priporovba, priporočil», pripo- roöevanje ;richte meine - aus, pripo- roöi me;— Sschreibcn, n.prixoroee- vavni list, priporoöilni list. Empfinil-elei, (. prenapet» vbcut- Ijivvst, preobcutnost; -en, v. a. čutiti: občutiti, zaöütiti ; (probieren) skusiti, okusiti -s- sküsati ; Freude-, veselili se, veselje me obiraj»; Durst zej» mo; -en, »r. oborit, občutek; -ter, »n. občutljivec; -lich, a. obču¬ ten, vböutljiv, öutljiv; (schnell zornig) zamerljiv, vrelce»; (groß.) velik, znamenit; IruN; —feil, /l občutlji¬ vost, obeutoo8t;z»merljivost; -sam, a. občutljiv, öutljiv; melrek, meku- zen; —seit, (. občutljivost; meirko- ba. melrkota; -u n g,/i občutek, po- outek, obeutljej, cul. öuvstvo, öutje; —skraft./lobeutnost;—sloS,a brez¬ čuten, novböutljiv, neöutljiv; —slo- flgkeit, /. brezčutnost; —Sncrv, r». öütnica, zivee; —svermögen,». čut¬ nost,obcutnost; —swort,n. meNmet. Empha-fls, /i krepkota,krexkost; -tisch, «. krepek. El»Pir-ik, (. skusenost; skusnj»; -isch,a. skusen, empiričen. Emp0r,ack.kvisko,nakvi8ko,kvis- koma. navzgor, na vi», a» višek, po koncu. Empör 206 End ElNpör-en, v.a. vrdixniti,povrdix- miti-j-vrdixovati; (unwillig machen) rarserditi, rarkaciti, rarljütiti; sich —,v.r. puntati sc, puntäritise, buriti «e: spüntati se; -end, a.strasen, straliovit, xroroviten; -er, rn. pun- tär, burio, vstajnik; -Ung, /l punt, vstaja. ElNpvr-fahreN, v. ». kvisko planiti, pübniti; -heben, v. a. vrdiZniti, po- vrdizniti -j- povrdixovati; -helfen, V.a. na noxe pomagati, kvisko po- mäxati-j-pomsxovati; s. Aufhelfen; -kirche, /l kor, poreebne pk.; -kom¬ men, v. n. opomoči si (morem), po- vrnesti so, poveličati so, povrdixniti se-j-opom»xovati si, povrnäsati so, veliöati seit.; -kömmling,, ».poviša¬ ne«, povrdixnjenev, povelicancv; - lodern, v. ». vsplameneti, pläsniti, büilniti p/l; -ragen, v. ». Sterleti, sterweti, stercati (im t; -ranken sich, v.r. ovijati se, spenjati se; -schleu¬ dern, v.a. raxnati (renem), ralueati, rsäexati; l> rudni ti, vreči Iverrern) -j-brub»ti, metati (meöem) ; -schwe¬ ben, v.», vrdixoiti se, vsplavati-j- vrdixovati se; -schwingen sich, v.», vrdixniti se, vrleteti,pukniti-f-vrdi- Avvati se; -stehen, v.n.stermeti,mo¬ leti, stercati (im); (v. Federn) ker- siti se. scetiniti se; -steigen, u.». vrdi^niti se-st vrdixovati se; -sträu¬ ben sich, v.«, jeriti se, soetiniti se, kersiti sc; -wachsen, v,», vrrasti rrasti-f-vrrascati ic.; -wuchern, v.», bobotno rasti: vrbobotati. Emsig, a. waren, marljiv, prira- deven, priradevljiv; -leit, /l mar nost, marljivost, prizadevnost. L» eliek, Befehlshaber -, najesti poveljnik. Cnchklopad-ie, /l enciklopedija, jedro kacex» rnsnstva;-isch,a.p"' veren, enciklopedičen. End-, a. končni, dokončni, radnji; -absicht, /lxlavni namen, končni oisi cilj in konec; -bejcheid, i». kono"> «dlovek; -e, ».konec, kraj: am-dli Dorfes, konce vasi; von einem-zum andern, «d konca do konca, od kraja do kraja; (Ausgang) irid, nasledel-i zn - bringen , dokončati, dvversid, doxnati (Lenem) x/l; zu - gehen, padl (idem), poteči (tečem). nestati(st» nem) öesa-j-pokäjati, potekati; na , - nehmen, poxiniti, konec biti (som) vesa, koneo vreti (vramem, wem); bis zu-, dokonča, docela; (Zacke) rarrastek, paro§, rorle; j" - führen, dodelati; mit dem Baue» j" - kommen, doridati u.s.w.; -eln, v'"' öer perstsivati; -en, v.».k«ncat! s( koneo vreti (vr»mcm,vremem), iad" l se (idem), miniti -j- konöüvati sN končevati se, koneojcmati (mljewr minevati; v. a. končati, dokoncaNu dokončevati; (aufhören) neliati,l>tn nolwti-f-prcncliovati; -entscheidE /l končna rarsvdba; -ergebltid, d' končni nasledek. End-eSgefertigte, »r. rdolej po^s sani, nirepodpisani; -giltig,a.bea no veljaven; -igen s. Enden ; -isidds' /k dokončanje, doversitev; 'iv>( ( endivija, rerva; -laut, m.kviww"' Energ 207 Entbehr -lich, a. končen,dokončen. r»dnji,po- slednji; (vergänglich) llinei'hiv,«men¬ ten, minljiv ; ack. končno, konči,kčn- čimar, sledkar, slednjič, naposled; -los, a. brerkončen , neskončen, brerkonečen, brerkrajen; nigkeit, /ibrerkončnvst re.;-punkt, m.končn» pik»; -reim, m. končni stik; -resul- tat s. Endergebnis; -schäft, (°. kvneo; -stlbe,/; končnic», konevvka; -ung, /i končnica, končilj ; (Kasus) «klon, Pador; -Ursache, f. Konen, vrrok; - urtheil, rr. Konen, rarsodek, Konen» rarsodb»; -Zeile, /.poslednja versta; -Zweck, »«.konec, cilj, namen, namo- nek, cilj in konee. Energ ie, krepkost, kropkoba, serenvst; -isch, «.krepek,kreposten, seröen. Engag-ement, ri. vretje V slurbo; slnrb»; -irren, v. a. V slurbo vreti (vr»mem,vremem)-j-jew»tismljom); Nch-, slurbo prevreti, v slurbo sto¬ piti p/s , Eng-brükig, a. orkoporsen, nadu- sen, sipljiv; —keit, /.nadusuost, sip- hivost; -e, a. tesen, tesnoben, tesno- ten.raxaten.tiskaven.orek; -erWeg, Nianse, raport klanec, tesnoe; - schreiben, drobno pisati (pisem); -er Kamm, xost xlavnik; es wird mir - »Ms Herz, prede mi, kodo mize, tišči w>; -k, /. tosnot», tesnoe». o/.in», ^ianee, soteska, tesneč; (Beschaf- sbnh.) tesnot», tesnob», tesnost, or- »ost. Engel, r». »nZelj, »nxel; --«. an- keljski; -brot, n. anzolski krni»; - chen, ». änxeljee, angelček; -gleich, a. kakor »nxelj ;-r e l n, a. čist kakor »nxelj; I^heit,/. dnLeljska čistost; -schar, /k trum» anxeljev; -sgeduld: er hat eine-, pvterperljivje kakorän- Kelj; -sgruß, »r. änxeksko česčenjo; -sstimme, /l änxeljski glas. Eng-en, v.a. «tesniti, stisniti, roriti -f-stlsk»ti; -erling,»r. podjed; (un¬ ter d. Haut) oxrev ; -flügler, rn.orko- krilee; -h e r zig, «malosorven, ms- lodusen;^:keit,/imLlosereno8t,ma¬ lodušnost. Englisch, «- anxeijski. angolski, »nxeljevi; d. -e Gruß , änxeljsko öesöenje, änxeljevo pordravljonjoj' (v. England) anxleski. Ellgßllss, m. soteska,klanec, tesneo. Enkel, »».vnuk, unuk; ckem.vnueek, vnueie; - in, /lvnuk», vnukinja, vnuö- ka. s velik. EllllrM, a. neumoren, srep, velik En-rolliere», v. a. rapisati (pisem) -j-rapisovati, -semble, rr. skupnost, celota, eelotina. Eilt-, inZusmsetz. rar-, s-, u-. od-; -adeln, v.a. rlaktnistvo vreti (vra- mem)-l-jem»ti (mljem). Elltart-cu, v.», odroditi se, irnero- diti se, sprevreči so (verrem), rbo- Kati so /»(.; -ung, /. sprovorrsk. Entäußcr-n sich, v. v. irndbiti se česa, odreči se (rečem) čemu, tvč- xati so čosa,oddati-l-vddajati; -UNg, /. irnebitev, odd»j». Entbehr-en, v. rr. biti (sem) brer česa, no imeti (nimam) česa: uter- peti, vterpoti, prebiti (bom) brer Entbiet 208 Enterb öess, prestati (stojim) dres česa-j- uterpevati; d. Nahrung-, stradati -j- stradovati; (vermissen) xozresati- zresati; -lich, a. nepotreben, odve- öeo, uterpljiv, pozresljiv: das ist mir - , tv labko nterpiin, to mi je odveč ; ^ikeit, /l nepotrebnost re.; -UNg, /i potreba, pomanjkanje, nuja; straja. Entbiet-en, v.a. poročiti, sporočiti, na rnavje dati-j-por6čati, sporočati, na rnanje dajati; (zu sich) poslati (sijem) xo koza, koza k sebi xokli- vsti (kličem), komu k sebi ukärati (karem) p/l; einen Gruß-, pordräviti -j- pordrdvljati; -UNg, /l poročilo, sporočilo. Entbilld-en, t>. a. odverati, rarve- rati. rarresiti. oprostiti, osvoboditi -j-vdvervvati, rarresevati, vprosee- vati; (v.Frauen) roditi, poroditi, po¬ viti (vijem), vbabiti se x/l; d. Ent¬ bundene, porodnica,»tračnica; -nng, /l vdver», rarvera, oprostitev; (v. Frauen) porod, povitev; —sanstalt, /l porodnišnica, porodisče; ^s- wissenschast, /lpvrodoslovje, porodo- rnanstvo. Entbliilter-N, v.». listje obrati (be¬ rem), osmukati, ozoliti-j-listje obi¬ rati ; sich-, v.r. osuti se (spem), ob¬ leteti-)-vsipati se (pijem), obleteti; -t, a. brerlisten, zol, bi er perja od. listja. jderrniti se p/l Entblödcn sich, v.r.derrniti se.pre- ElltblÜß-en, v. a- zdrlti. zaliti, ob- nüriti, rarzüliti -j- rarzäljati ; sich-, zariti se, rvčrati se; das Haupt-, vd- kriti se (krijem)-(odkrivati se; t, a. zol, naz; (entblößten Hauptes) i-arozlav. zolozlav. Entbrennen, v.n. vrzati se(vLzom), vneti se (vnamem, vnemom), raz¬ vneti se, rarpaliti se,razoreti-j-vri- zati se, vnemati se; entbrannt für et¬ was, vnet ra kaj. Entbiirden, v. a. rarpertiti, breme sneti (snamem), razbremeniti, od- Ioriti-j-brewe snemati, odklddati. Entdeck-en, v. a. odkriti (krijem), najti (najdem)-j-odkrivati,nabajati, (erfinden) iroajti (najdem) -j-irnaj; dovati; (mittheilen)ovaditi,rarodsti (dem), rarornaniti -j- rarodevatl, rarornänjati; (bemerken) rapäriti, spariti x/i; sich-, v. r. rarvdotise (dem), odkriti se (krijem) -j- rar- odevati se, odkrivati se; -er, M.naj' dec, »ajdnik, irnajdnik; -UNg, /- najdba, irnajdba, odkritje,rarodetje, ovsda. Entehr-en, v. a. sramotiti, nečast komu delati, zerditi: osramotiti, onečastiti, ob čast pripraviti, p»' stenje vreti (vrsmem, vremem)ch vnečastovati, ob čast pripravljati; (schänden) skruniti: oskruniti, one¬ častiti-j-oskrunjevati rc.; -end, i> sramoten, sramotiven, skrunive»; -er, r». sramotivee, oskrunjevavee; -ung, /i «sramotenje, oskrumba, oskrunjatev. Enteilen, v. a. uberati (im), (uidem)-j-ubiijati, berati(im), b'" teti. Enterb-en, v «. irmed dedičev irlii' čiti, ob dedovino djati (dem),^ Enter vreöi (verrem), irdediniti; -UNg, /. irdedinjenje. Enter-Hacken, m. maöek, kljuka; -II, v. a. r maekom pritezniti-f-pri- toxovati. Enterich s. Aentcrich. Entfahren, v». uiti(idem), uberati (im), irmakniti se, umakniti so, ir- AÜrniti so ubäjati, irmikati so, umikati so. Entfallen, v. tt. iüpasti (padem), upasti, ir I'ok pasti-f-irrok pädati; laus dem Gedächtnis),rarakiti, pora¬ sli, ir pameti uiti (uidem)-j-rarab- hevati, ir pameti ubäjati; (V.Mllth) upasti (padem)-s-upadati; (aushö- bll) miniti, prestati (stanem), ne- imti (v. d. Tränen) uterniti se, pocediti se-j-utrinjati se. pocejati ue; -d,«, die-e Summe, rnosek,ki "a-nj pride. Entfalt-cn, r>. a. larviti (vijem), ^rvikati (višem), rarprostreti, rar- ilersiti -j- rarvijati, rarprostirati; (p- Blüten) rarovesti se (ovetem), lareveteti, rarviti se -j- rarovdtati rarovotovati, rarvijati se; (die «tune) rarvedriti, rarjasniti, rjils- p/.; -UNg, ( rar voj, r»rvitjo,rar- litek, rarovet, rarovetek. Entfärben sich, v.»-, barvo spreme¬ ni fl- spreminjati; (v. Schrecken) bscpasti (padem), prebledeti -l-pre- padati, prebledevati; (v. Scham) ^rudeti, rudeeie» xa oblije. ^»tfllscrn, v.a. vekrati: rareekrati. Etttfern-en, „. a. odddljiti, odddlj- ^uti, odstraniti, odmakniti-f-od- Deutsch-slov. Taschenwörterbuch. Entfccmdcn daljevati, odstranjevati, odmikati; (aus einer Gesellschaft) odpraviti, odsträniti-j-odprävljati; sich-, v. r. oditi (idem), oddilljiti se, rmakniti se-j-odbdjati; (v. d. Wahrheit) od¬ stopiti-j- odstopati; -t, a. daljen, odleren, odlegel, odioron, rakrajen; ack. daloö xreö: weit - mirzn helfen..., ne da bi mi pomagal, se...; -UNg, (. odstranjenje. oddilljenje, odprava; (Weite) daljava, daljnost. daljina, delja, odlexlost; nararnost. Entfesseln, v. a. rarkleniti, opro¬ stiti -j-rarklepati ; (Leidenschaften) rarberrdati /-(. Entflammen, v. a. rarplameniti, rarvnoti (vnamem, vnemem), ura- riti-j-rarvnemati, urarjati; v. ». vrtati se (r^em), vneti se-f-vriZati so, vnemati se. Entfliegen, v. a. odleteti, odkork- niti-j-odlotati, odletavati. Entfliehen, v.n. uiti (idem), uteci (teeem) , ubexniti , uberati (im), rbexniti, uliiteti, unesti jo, rmakniti se, uperbniti -f- »bajati, »tekati, perbati >c.: (von derZeit) kiteti, po¬ tekati. Entfließen, vn.priteei (teöem) ir-, uliti se ir-, iriti (idem) ir- -j-prite- kati ir-, ulijati se ir-, irbäjati ir-; (v.d.TrLnen)pooediti se,rarositi (v. d. Zeit) s. Entfliehen. Entfremden, v. a. tüjöiti: «tüjiti; (entziehen) vreti (vramem). rmak- niti -j-jemati (mljem), rmikati; sich jemanden-, vsträsiti koxa, odgnati (renem) 14 209 Entführ Entführ-en, v. a. »peljati lijem), unesti, ugrabiti -f-upeljevati, una- sati; -er, M. upeljavec,unesec; -te, /lupeljanka; -UNg, /lupeljanje,unes, oilnes, ugrübljenje. ENtgNNg, »i. »ima, eguba, inguba. Entgegen, proti, naproti, L0- per; «iti(sem).vpirati se čemu; -setzen, v. a. nasproti postaviti-j-po- stLvljati, sich - s. Widersetzen sich ; - stehen, v. n. biti (sem) proti čemu, vpirati se, na oilpor biti, ustavljati se, brüniti; -stellen, v. a. po robu po¬ staviti, nasproti postüviti-j-postüv- Ijati; -ziehen, u. n. iti (grem) «oper koga. Entgegn-en, v. a. ockgovoriti, oä- verniti j ocloovarjati; -UNg, /l ock- govor, ockpoveä /k Entgehen, v.ir. uiti(illem), umak¬ niti se, uteči (tečem), ubečati (im), ogniti se, unesti jo -j-uliLjati, umi¬ kati so, «gibati so (bijem) : denAel- tern vor der Strafe, osskiititi so; es soll dir nicht-, ob to ne priäes, tega no Enthüll Lgubis; entgangenerGewinn, ušli cko- biček, Lgubljeni čobiček. Entgelt, n. vračilo, povračilo, xo- vernilo; ohne -, breL povračila, za¬ stonj; -en, v. a. verniti, poverniti, plačati-j-vračati, povritčati, plače¬ vati; (einem etwas-lassen) mašče¬ vati sv nackkom,LN0siti se naäkom; das wird er-, vtepalo se mubocke; et¬ was - müssen, terpeti La kaj; -lich, a. plačilen. Entgleiten, v.», izmakniti se, iL- počersniti, spčlLniti se, Läerkniti iL -f-iLmikati se, iLpockorsovati se. Entglimmen, u.rr. Lačareti, «čariti se, raLnetiti se p/l Enthalt-en, v. a. obseči (sečem), Lapvpasti (paelem) -j- obsegati, LN- popüüati ; clerčati (im); sich -, v. Lčerčati se-j-LČerčevati se, ogibati so (bijem);-sam,«. LČorčen,vLČor- čen, Liierčljiv, Lmeren; ^rkeit, /- LČerčnost, Lckerčljivost, Lmernost. EnthNUPt-en, v. a. ob glavo (ckom,«Ionom), obglaviti, glavo kom» oäsekati-j-ob glavo ilevati; -UNg, obglavljenje, glavosek. Enlhtb-en,«.«.oprostiti koga česa- komu kaj sneti (snamem) de^ Dienstes-, propustiti, ob slučbo (äem), ia slučbo «Ijati-j-čevati; -UNg, m. oprostitev, prepust. Entheilig-cn, v.«. oskruniti, one¬ častiti, onesvotiti-j-oskriilljati, 0' skrunjevati,onesvečevati; -UNg,/ oskrunjevanje, oskrunjatsv, one' svečonje. Enthiill-en, v.«. oäkriti (krijem)- 210 Cnthiipsen 211 Entleib iskriti, rargerniti -j- rsrkrivati, rargrinjati; (d. Leib) rargaliti x/.; (offenbar.) rarodoti(dvm,denem)-j- rarodevati; -ung, /.odkrivanje; rar- »dov», raro'detje. Enthüpfcn, v.n. odskakljati )»/. Enthusias-miereu s. Begeistern; - Ms s. Begeisterung; -tisch, a.navdik- "jen. navdušen, jniti-j- oskrunjati. Entjungfern, v. a. speöati,oskru- Entkleiben, v. a. sleei (sleöom), rarpräviti-f-släöiti, rarprävljati. Entkommen, v.», uiti (idem), uteöi (toöem), uporbniti -j- ubäjati, utö- bati;-». ubex. pobeg, utek. Entkriift-en, v. a. osladiti, od moö pripraviti, odikniti -f- oslabljevati, obmoö pripravljati ; (d.Beweis) po¬ biti (bijem)-j- pobijati ; (einen Acker) wmolrti,irpiti (pijem) x/.; sich-, v.r. "baemoöi(morem).obnem!lgati,omä- ?oti, opešati -s- omagovati, pösati; 'et,a. obnemogel, onemogel, slabo- iea, neveöen: -igen s. Entkräften; "tgung, / onemoglost, nemöö /., oladöst. Entlad-en, v.a.rloriti,vdloriti,rar- writi,rarbdsati (basem),rartovoriti 'f-eklädati, rarklildati,rarb»8vv»ti; stch-,v.r.rarportiti se,rdeti si butaro st-rdevati si butaro; (v. Gewehr) oproriti so x/; (v.Wolkeu)irprarniti be-s-irprarnovati se; -ung,/.rarkla- "^uje, rartovoritev,rarbasov»nje. Entlang, ack. poleg, ob, kraj, ur. Entlaff-eu,v.a.rarpusti ti,odpustiti, opustiti -s-rLrplläöati,odpusö»ti; (a. Dienste) ir slurbe djati (dem, de- nsm),ir slurbe pustiti,slovo dati ko- mu-j-ir slurbe devati od. püsöati; - ene, m. irpusöeneo ; -n n g, /. odpust, rarpust, rarpuseanje; ^rsgesuch, n. prošnja ra odpust. Entlllst-en.v.a.rarpertiti, rdeti ko¬ mu brome-s-rdovati komu breme; (d. Boden) oprostiti, vdverati (vorem) st-oprosöovati,odverovati; einesVer- dachtes-, opraviöiti-s-opraviöevati; -ung, rarpertitev; (d. Grundes) odvera; opravieevanje; ^:s-, a. od- verni; opravieevavni; —szenge, m. opravieevavna priea, opravieevavni svedok. Entlauben, v.a.smukati: osmukati; fich-,v.r. osutise (spem),obleteti-j- osipati so (pijem), obletavati. Entlaufen, u.n. uteöi, nskoeiti, u- begniti, pobegniti,uiti (idem)-f-ulia- jati, otekati. Entledigen sich,v.r.irnöbiti so,rne- biti so, osvojiti se, odkrirati se-s-ir- nebavljati se.osvojevati se; des Auf¬ trages-, narovilo opritviti -f- oprav¬ ljati; der Schulden-, oddolriti se, rdolriti se Entleeren, n.a.prarniti: irprärviti. Entlegen, a. vdleren, odlegel, od- roven, daljen, oddaljen, rakrajen, saksoben, stranski; ack. daleö, v stran, saksebi; -heit, /..daljina, dalj- nost, odlornost, odročnost. Entlehnen, v. a. na posodo vreti, irposöditi si, v rajem vreti(vramem, vremem) -j- vrajem jomati(mljom), irposdjati si, irposojevati si. Entleib-en, v. a. usmertiti. rivlje- 14' Entleihen 212 nje vreti (vnamem), ubiti (bijom)-j- ubijati ,c.; -mig, /1 uboj, ubojstvo, usmertitev. Entleihen s. Entlehnen. Entlocken, v. a. iavabiti; inmilmiti Entlohn-en, v.a. plačilo dati.merdo plačati -j- plačevati; -ung, /". plači¬ lo. povračilo; morda. Entmannen, v.a. kopiti, rerati(re- rem): skopiti, moštvo vneti (vna- mam). EntMUthig-en, t>.a. pobiti (bijem), popariti, od serce pripraviti -f- po¬ bijati, ob serce pripravljati; -t, a. pobit, poparjen, mslvsercsn. Entnazionalisicren, v. a. tüjöiti : potujčiti. Entnehmen, v. a. vneti (vnamem, vnomem), odvreti, sneti (snamem, snemem) -j- jemati (mljem), sne¬ mati; (ersehen) rarviditi, spreviditi, sponnati, spovnveti -f- spoznavati, ranumvvati. Entnerv-eii, v.«. oslabiti, ransla- biti, polirlbitip/'.; -t, «.slab,oslabel. Entanellen, v.», inviratiin-, pri¬ tekati in-, curljati in-. Entrathsel-n, v.a. uganiti, UAoniti -j- uganjati, uxibati (bijem), uxL- dati; -UNg,/'. uxanjk». Entree, n. vstop, vbod; (Geld) vstopnina. Entreißen, v. a. utorxati. internati, inöreti (derem), inpüliti -j- utorxa- vati,ind!rati; (etwas) ugrabiti, po¬ brati (berem) x/.; d. Gefahr-, «teti (otmem), rositi -j- vtevati, otimati, reševati. Entschädig Entricht-en, v. s. opraviti-(oxrav- ljati; (eine Gebühr) plilcati, popla¬ čati, poverniti -j-plačevati, povra- vati, povraöevati; (etwas) inroöiti )- inroeati, inrovevati; Dank-, na- livaliti sex/'.; -ung, /l oprava; pla¬ čilo, poplačilo, plača; inroöilo; ge¬ gen- einer Gebühr, na plačilo. Entringen s. Entreißen. Entrinnen, t>. a. uteci (tečem), II- skoeiti,ubeAniti,popiknitijo,uperb- niti -s-«tekati, ubexati; (v. d. Zeit) teci, liitoti. Entrollen s. Aufrollen. Entrücken, v. a. odmakniti, umak¬ niti -j- umikati. Entriist-en, v. a. ranserditi, ranka- citi, rantoxotiti.randrüniti.ranljüNtl ^/l;-et, a. toxvten. rankacen, jade», jar; -ung,/". serd.jera.jad. Entsag-en, v. N. odreci (rečem) »° česa, odpovedati se (vem) ceni«, vndati se česa -j- odrekati se, tve¬ gati so; (abtreten) odstopiti -f- od- stüpati; -ung,/".odpoved /l, «drek; odstop. Entfach, rn. rešitev, ototb». Cntschädig-en, v. a. poverniti, od- skoditi, odškodovati, «kodo porav¬ nati -j-povraeati, poravnavati;-Ib m. odskodovaveo, povracavso; -ib m. odškodovane«; -ung, /todskod- ba, povracba, povračilo, poravnava škodo; "s-, a. odskodni; spruch,»r. tirjav» odškodovanja;-- sbetrag, m. odškodnina; ^skapiia) ». odskodni kapitill; ItrSklage, /"- i^' baaa odskodbo. Entscheid 213 Entsinken Entscheid en, v. «. razsoditi. pro- soditi, oäloöiti -s-razsojati, preso- jerati; (einen Zweifel) lazloeiti, razpoznati -j- razloeevati; sich-, ». r. skleniti, välüeiti -s- sklepati; - Md, a. razsoden, razloeen, razlove- vaven; -er, »t. razsojevaveo, raz- sodnik; -UNg, razsodek, razloöek, "dloöek, sklep : -NllgS-, a. razsodni, odločni. Entschieden, a. doloeen, odloöen, lorden, krepek, gotüv; -heil, (. do- loenost, krepköst. Entschlafen,» «.zaspati sspim)-)- raspavati; />>/. umreti (morjem Nlld mrem) preminiti, -j- umirati. Entschlagen, v.a. izbiti (bijem)od- inti, vdtrüpiti -s- izbijati, odbijati; sich-, v. ». otresti se, vdkrizati se, Znebiti se, oprostiti se, okilniti se, iebaviti se öesa. Entschleiern, v,a, razkriti (krijem), rargerniti, odgerniti -s- razkrivati, razgrinjati. Entschljeß-en, sich, ».». skloniti.na itieniti. nameniti se, umdniti se -j- ^iilepati, namenjati se; -ung, /°. oklep. Entschlossen, a. soröen, pogumen, stanoviten; -heit, /l serönost, po- Entschlummern, v. rr. zadremati smljem), naspati (im) /'/. Entschljjpseu, v. n- zmuzniti se, kfrlmiti, uperbniti, umakniti se -s- d?fdati, umikati se. Entschluss,»!, sklep,odloka,name- namen, umenek; einen-fassen, skleniti, namisliti so; den - ändern, premisliti se -s- premišljevati se. Entschuldig-en, v. a, izgovoriti -j- Izgovarjati. zagovarjati; - Sie, ne zamerite, brez namere; sich -, v. ». izgovoriti se -j- izgovarjati so, na¬ govarjati so, izprieevati se; -n n g, /. izgovor; ^is-, «.izgovarjavni, iz¬ govorili, oddolzni;-sgrUNd, m.iz- govarjavni vzrok, zagovarjalo. Entschweben, v. n. splavati, vzäig- niti se. vzleteti -s- vzäigovati se. Entschwinden,».", siniti,ziblliti, miniti-s-zginjati,zil>ovati; (v.d.Zeit) liiteti,teei (teeem). Entseelt, a. mertev. umeri; -er Leichnam, mortveo, merlie. Entsegeln, ». n. »NjaNrati, ockriniti -j- vckrivati. Entsesi-bar.a.ockstavljiv; oNseelljiv; -en, v- a. ockstaviti, iz službe iljati («lem, Neuem), iz službe paliniti -s- oästilvljati. iz službe «levati; (einen Ort) oteti (otmvm),oprostiti -s- ote- vati,otimati; sich-,».», osupniti,pre¬ senetiti se,z. 1t. prilevi SS (lo- zem), prilivno biti (sem), vdati se -s- prilegati se, vdriz'ati se, vzomati se, zldgatiso; (d. Wunsche) ustrevi (strežem), ugoditi, zadostiti, po godi storiti, po volji storiti-j- ustre¬ zati, nstrerati, ugajali, zadostovati; er hat entsprochen, dobroje opravil ; - end, «.primeren, zadosten, prilive», pristojen. Entsprießen, v. ri. izraöti, izcimiti se, pognati (zenom), iznikniti, pri- kliti (klijem) ) izrasvati, xogd- »zati; iziti (idem), povstati (sta- nem)-l-izkdjati, povstdjati, izvirati. Entspringen, v.». izvirati, prite- kati; (entweichen) uskoviti, uperk- niti.uiti (idem), pobegniti p/l; (her¬ vorkommen) izkajati, pokazati, pri¬ kazati; (entstehen) zaveti se (vnem), izleei se (lozom)-j-zavenjati so. Entsteh-en, v.n. povstati (stanom), vavstati, zaveti se (enem), zarodi ti se, vznikniti, zskötiti so, priti (pri- dem))-povstajati, zavvnjatise, iz- kdjati, pokdjati. prikazati; (v. Wol¬ ken) delati so, vstajati, zbirati se; (eintreten) nastopiti, storiti se, Entwaffn pritisniti-s- nastopati, delati se, pri¬ tiskati ; es entsteht die Frage, vpraša se, nastaja vprašanje; was wird dar¬ aus-,kaz bode iz toga?; -en, ir.iavi- rek, zaeetek; -Ung, /. povstauek, izvir, zaeetek, zavetje. Entstell-en, v. a. xoriiiti, xaöiti, ka¬ ziti: oxorckiti, popaeiti, pokaziti;(d- Thatsach«) prevrsöi (verzem), spre- vreöi, popaöiti-j-sprevrä.eati; -t, a- xeriloben, spaöen, nespodoben. Entströmen, v. n. iztekati, tevi(ts- öem) iz-. Entstiirzen, v. «. (v.Thränen) °- dreti se(derem), poeeäiti se «tirati se, povezati se. Entsumpfen, r>. a. na öllko (izati (dem), izmoviriti x/l Entsiindigen, v «. odxresiti, Kre¬ kov očistiti -s-ovisöevati. Entteusch-en,v«. komu ovi odpreb, rosnivo pokdzati (kažem) )-oci od¬ pirati; entteuschtwerden,sproKledaN, zmoto spoznati -I- spregledovali >t- -UNg, /l sprsgled, spoznanze. Enttragen, v. «. odnesti -s- odM' sati. Enttr0N-en, v.a. s prestola palmüb ob prestol priprd,viti, komu kroa" vzeti (vzamem) x/l; -UNg, (l od vrepe prestola. Entvölker-n, v.a. opustositi, op"' stötiti, Izudi pomandrati -j- oxusto" sevati; -t, a. brezljuden, brezlz»"" nat, pustoten. Entwachsen, v. n. odrasti-s- odra- svati ; - a. odrasel, odrasvon. EntwafsN-en, v. a. razorožiti, 214 Entwässer 215 rorje komu pobrati (berem), ororjo bomo odvroti (vramem) -f-raroro- iovati, ororjo komu pobirati; -ung, (rarororba. Elltwässer-N, v. a. na sobo djati (dem) -( devati; -ungskanal, m. odtök, vodotok. Entweder, o. ali, »I, ili. Entweich-cn, v. n. uskoöiti, ubeg- uiti, pobegniti, uiti (idem), umakniti so -j- umikati se, «dajati; -ung, /i pobdg, ubog. Enlweih-en, v. a. skruniti: oskru- »iti, onooastiti-j-oskrunjati, oskru- »jovati; -ung, (. skrunjenje, o- skrumba, oskrunitev. Ektwend-en, v.a. rmakniti, irmak- »iti, unesti, ukrasti (kradem) -j- rmikati, unasati,krasti; -cr, m. rmi- kaveo, rmikavt; -ung, /. Kräder, lira) a. Entwerfen, v.«, obrisati, naöer- iati, veertati. narisati, naeert na- prLviti -s- naeert napravljati. Entwerten, v. a. rniratieemu oeno )-rnirevati; (ganz) rarveijelviti -( razveljavljati. (begun. Entwichene, »t. ubegleo, ubernik, Entwick-eln, v. a. rarviti (vijem), rarmütati, rargerniti-j-rarvijat! rc.; sich-, v.r. rarviti se(vijem), rarsnuti (snujem), rarsnovati se(snujom), rarpasti so, rarpiesti so (plotom), Zdelati se, rarevesti so (evetem)-j- earvijati so, rarpasovati se, rarpie- iati se, rarovetati se; -lung, (. rar- ^>ifo, rarvitek, rarvoj, rarsnova, rarsnutek, rarevet. rarpietek. Entzück Entwinde», v.a. irviti (vijem), iz¬ makniti, iütorxati-j-invijati, izmikati. Entwischen s. Entweichen. Entwöhn-en, v. a. odvaditi »d- vrijati; (Kinder) odstaviti-)- odstav- Ijati; -ung, (. oilvalla; o«!stava. Entwöhnt sein, a. oävajen biti (som). Entwürdigen, v. a. onovastiti, pa¬ nirati, v nio iljati (6om), oskruniti-j- ponirovati, v nio Novati, oskrunjati. Entwurf, m. obris, oöortek, naeert, naöertek, öertor, osnutek; s. Plan. Entwurzeln, v.a. irkoreniti,irko- ropiti, s korenom iröroti (ckerem)ir- puliti -j- irkorenjevati, s korenom irilirsti. flati-j-a6carov»ti. Entzaubern, v. a. oöearati, ockde- Entzäumen,v. a. rarborrdati, rar- urdati j rarborräovati. Entzieh-en, v. a. (jem. etwas) oä- vroti (vramem, vromem), odtoxniti, umakniti, «kratiti, okratiti-( odje- mati (mljom), odtegovati, umikati, ukraeevati; (heimlich) rmakniti, ir- makniti -f- irmlkati; sich-, v. r. u- makniti se,ognitiso,odtegniti se-s- umikati se. ogibati se (bijem); - Ung,/'. odvrotje, umik, odtora. Entziffern, n.«. rarloriti, rarjitS- niti, uganiti -j- razlagati, ugibati (bijem), uganjevati. Entziick-en, v. a. ramakniti, rarve- seiiti, prevret! (vramom, vremem) -j-ramikati, prevremati; -en,n- aa- m!k, ramaknjonost, normorno ve¬ selje ; -t, a. ramaknjen, vnet; -ung, s. Entzücken. Entzünd 216 Entzünd-bar, a. vnomljiv, vnetljiv, upaljiv; -en, v. a. usxati(sxom),se- sxati, sapaliti, vesnetiti st- usixeti, sepeljovati; sich-, u.r-. vneti sesvne- mom, vnemem), vstati se, usxati se, vespeliti se st- vnemati so, vsixatiso, raspaljevati se; (v. Wunden) vnet, se, prisaäiti se st-vnemati se; -sich, a. vnetljiv; -n n g,/l vnetje, vnotica, xrisail; st. Entzünden)vsiKanje.vno- manje; —sgeschwulst, /l pvisailna otekline. Entzwei, act. ne ilvojo, neveren, vsaksebi, saksebi; -beißen,v.a.pvo- Avisniti st- pvexvisovati; -bersten, v.u. vaspööiti se, vaspökniti, vas- tveskoteti se x/l; -en, v. a. vasmiviti, rasilvöjiti, vassvaäiti, raspvoti, ras- ävusiti, savaäiti st- rasmivjati, vas- xivati; sich-, v. r>. spreti se, skvöKsti se st- spirati so; -gehen, v. rr. nere¬ sen it! (xvom); pökati: raspastispa- üem), pokniti.vasletoti so, vaslomiti se, vastevxati se st-raspäckati; -rei¬ ßen, v.a.rastovxati, pretevxati, vas- öolwiti p/l; -schlagen, v. a. vasbiti (bijem), prebiti, lastloöi (tolöem), rastvüpiti st- vasbijati, prebijati; - schneiden, v. a. prevešati (rosem) st- preresovati; -spalten, v.«. rasklati (koljem), precepiti, rascepitist-ras- oepijevati; -ung,/. raspor, rasper- tij», sveja. Enumerazion s. Aufzählung. EliziNN, »«. (Kontiana) svisö, sa- spanöek; sveüerc, svoärec. Enziklopädie s. Enciklopädie. Estarchie, C- exevkije. Erachten Ehdulctte, C- naramnice, vbvam- nioe. Ephemer, a- enoöneven; />A. lli- eev, nestenoviten, minljiv. Eph-eu s. Efeu; -erat, rr. ckukovno neilxleästvo. Eptdem-ie, /i Kux», poäoselne be¬ lesen, kevoje, pomevtije; -isch, kuseo, kuslj iv, nelosljiv. Epi-derinis./lvnenjekos», povevö- nekose; -gramm, »r.neilpis, napis, pnsioa, epixvirm; -k, /. opika, xvi- püveäno pesništvo; -ker, m. epik pvipüveckni pesnik; -kuräer.m.Iabk«- siveo,vitopaseo,epiknvejeo;-lepsie/ bosjast/l, bosje, paäeviea, Prelis, bolesen sv. Valentina; -leptisch, bosjesten; -log, in. konöai xovor. sklep; -phora, (. epikora, povsem» seänjs besecke; -isch,«.epieen,episkn pvipöveilen. Epi-skopal-, a. skokovski, skokjii -skopat, n. «kokijstvo, skokovstvo, vlaäistvo; -sode, vmesna pvip0' veö /l, vstavke; -stel,/l list, pismo; -taph, n. nsAvobni napis; -thetoN, n. pviäevek. EpV-che, 6ob», snamonita äobai -pöe,/l epopeja,junaška pesem. EstUi-Page, (. kočija, vos, ekvip»- sa; -Pieren, v.a. oblevi st-oblilöiti. Er, sie, es, pn. on, one, ono; bleiot vor dem Zeitwort« unübersetzt, wen» keinNachdruck daraufsiegt; vickil som xa, ich habeihn gesehen; der Er, sa¬ mec. Erachten, v.a. sviliti, meniti, mi¬ sliti ; - «.mnenje, menjenje, miss! / > Erarbeiten 217 Erb Nach meinem-, po molili mislili, ka- korsemincki, kakorjan sockim. Erarbeiten, v. a. prickelst!, pricko- inti-pprickelovsti. Erb-, er. ckeckni; -adel, rn. äeckno pismenstvo, ckeckno plemstvo ; -amt, л. ckeänaeast ckeäui urack;-anfall, м. pripackckeckine. Erbarm-en, sich, v.»-, smiliti se, mi¬ liti se, nal biti (sem) komu öesa: usmiliti se si- usmilovati se;v.r. ral i>>ti (sem); -en, ir. usmiljenje, milo- vunje, omilovanje, milostivnvst, mi- l°ut /l; -cnswürdig, a. usmiljenju rrscken, milovanj» vrecken; -er, »r. miloserenik, pomilvvavee, milost- »ik. Erbärmlich, a. prencklosten, kukav, ^ustaven, reven, siromaski. usmi- ijenju vrecken; -keit, /irevseina, siro- vasnost. ErbarmUNg, /.milost, pomilovanje; "smiljenje; -sloS, a. bren milosti, uensmiljen, nemil; -svoll, a. usmi- aen, milostsv, milostljiv. Erbau-en, v. a. s tir vi ti, nickati, «trä¬ nt,, ckelati: postaviti, senickati, nare- uiti-j- postavljati, narejati; (gewin- UkN)prickelati-j-prickeIovati;/-A.I>oIj- uuti, blaniti -j- poboljšati, spockbn- uai, le^, ^^ibck komu ckati -j- spock- Uujati; -er, m, nickaveo, stavitelj; - ^ch, a. boljsiv, boljsaven, spockbu- uu, pockbucken, pockuöen; —keit, /k kuckuenost, spockbucknost; -ung, /. stavba, rickatev, senickanje; /rA.spock- uckno premišljevanje, spockbuja, pockbucka; —sbuch, n, pockuene buk¬ ve, spockbuckne bukve /rt. Erb-begräbnis, er. rockovinsko xro- bisöe ; -besitz, m. ckeckn» posest /k; -e, »r. ckeckiö, ckecknik, ockvetek, blaxo- nee; znm-en einsetzen, nackeckiöa po¬ staviti;-e, n. ckeckina, ckeckovin», ckel- sina; d. väterliche -, oeinstvo; d. mütterliche -, materinstvo. Erbeben, v.». stresti «e, potresti se, nmirjati «e, «gibati «e (bijem), nxaniti se/r/l Erb-eigcn,«. ckecknolasten. prosto- lasten, ckeckioen; —tuin,rr. cksckna la- stina, ckeckinska lastovina; -en, v. a. ckeckiti, ckeckovati kaj «a kom: pocke- ckovati, ckobiti, pockelsati po kom;- erklären sich, v. r-. oglasiti se na cke- ckiea. Erbetteln, v. a. pribercköiti, nabe- raeiti,inprositi,primoleckovati-j-pri- beraeevati. Erbeuten, v. a. upleniti, napleniti, uxräbiti, vckobie ckobiti -j-ckobivati. Elb-fähig, er. nmonen ckeckvvati; - fehler, »n. prirojen poxresek ; -feind, e», star sovrannik; -folge, /l cksckno nasleckstvo; -folger, »n. ckeckni na- slecknik; -für st,»r. ckeckni knen;— in, /. ckeckn» knexinja; —entUM, «. ckeckn» knenij»;-g en o ss, »n. socke- ckiö; —in, /l sockecknio»; -genuss, m. vnitek ckeckovine; -gerichtsbarkeit, /l ckeckn» socknjaoblckst; -graf, »r. ckeckni xrok; -gräsin, /l ckeckn»xrofiv», ckeck- na^rokinja; -gründ, m. ckeckno nem- ljisöe, ckeckin»; -gilt, rr. ckeckina, ckecko¬ vin», ckeckn» lastnin»; -Herr, m.ckeckni Erbiet 218 Erbschaft lastnik. . 6eäni krni); -kranlheit, /) priro¬ jen» doloren, pmieäovsnaboloren/'.; -land,»!, äeäna äerela; -ländisch,«, «ieäiwäerelen. Erblassen, v. a. biecketi: obledeti, probiertet! -h- vbledevati; /»A. um¬ reti, Konvati. (pustniva. Erblasser, m. rapustnik; -in, /. ra- Erblehen, n. dedni kevd; -sherr, I». dedni fevdni xosxod; -smaun, m. dedni fevdnik. Erbleichen s. Erblaffen. Erblich,«, deden, dediöen, dodin- sk!; -leit, (. dednost. Erbl-icken,v.a. raxlödati, uxlödati, rarreti, ubrati (berem) p/i; -inden, ». »t. oslepeti, osiepniti, viiu> okapraviea; Vilich,«.äeänoprat^"' -reich, n. ckeckna äerrava. Erbschaft,/l äeäina, ski, poremski; (unter d. Erde) sodremeisski, podremni; -abrnt- ^UNg, /lptar; -achse,/l remtsin» os/l ^rdapsxl, »t. poäremtsio», bram¬ or, bvrün, repioa, öompa, podre- ^°il8ka brusba;-acker, m.krompiri- ööe, korunisös; -blätter, krom- pirjevie»; -branntwein, m. krowxir- jeveo. Eld-art, /. rewljioa, perst /l; - bahn, /l remlsio» pot /°.; -ball, m. remel^sk» Kroxlsa.poreml^k; -beben, n. potres, potres remlse. Erdber-apfkl, »I. saxüdiöar; -e, /. jäxoda.saxüdio», swükavioa, smolt- vio»; -köcher, »>.IrorüIs.Itrerülj,8ko- reo;-kraut,». jaxoäioev^ez jaxodo- vo per^o. Erdbeschreib-end, a. remlsopisen -ung, /l remlsopis, remlsopis^e, po¬ pis remho. Ekd-bewohner, m. prebivsveo rem- ise,remlsün;-Hoden, m-remlM; svet, tl»(x.tal)^r,; -brand, r». podremels- ski vxens; -bürger, »i. remlsün; - durchmeffer,»». remelsski xremernik, Erd-e, /. remis»; ckim. remisio»; (Damm-) perst /l, dernja, «ero» remis»; (Oberstäche) ti» (x.t»I)p(., poversse; d. lockere -, rabiioa; die unfruchtbare -, pükiiea, wertvie»; zähe -, sliavvb»; (Festland) sub» remis», sukotin»; (Erdart) remisi- n»; zur-bestatten, pokopati (pisem) )- pokopovati; zur -fallen, na ti» pasti (padem) -s-pääati; zu ebener-, pri tleb; zu - werden, spersteneti, stroimetix/l; -efeu, m. budra, pope- neo;-eleben,». poremeissko rivise- nse, rivisense n» svetu; -en-, a. re- melsski, romski, poremeisski. Erdenk-bar, a. irmisijiv, moxöö; - en, v. a. irmisiiti, umisliti, irtüiitati -s-irmisisevati; -lich s. Erdenkbar. Erden 220 Erd Erden-kloß, m. xruäa, AVUS»; /«A. irrust; -leben, rr.remeljsko rivljenje, «emskv rivljenje; -leiden, rr. terp- Ijenje na svetu ; -sehn, »«.remije sin. remijän; -tand, m. posvetna reö/l; -wärts, sei. k tlem, n» tl», poäse; -Wonne, (. posvetno veseij e. Erd-ethöhung, (. xriva; -erschütte- rung, /l remljotres, potres remije ; -fahl, a.perstenast; -fall, »r. poä- seä, vüertin», väertija, väor; -far¬ big, a. perstene barve, perstenast; -feuer, er. poäremeijski oxenj ; -fin- sternis, (. merk solnöni; -fläche, / poversje , poversina; -gebo¬ ren, a. poremeljski, naremlji rojen; -geschoss, n.priremlje, pritliöje, pri- tlesje; -grille, (. muren, marša, ma- rus»; -grübe, (. jama; -gürtcl, m. «pasje, pojäs; -haltig, a. remont, remljen. remeijnat; -harz, er. rem- na smol»; -haue, (. motik»; (d. schmale) rovnie», kopaea; -Haufen, r». kllp, xomil»; -höhle, (. rup», lok- v», kotanj»; -Hütte,/.bernie»; -igt, a. remljast, perstenast. Erdicht-en, v. a. irmisliti, rmisliti -f- irmisijevati; -UNg,(. irmisljava, irmisijötina ; das ist eine-, ta je bosa. Erdienen, v «. prislüriti -j-prisiu- revati; (als Knecht) priblapöevati; (alsHirt) pripastiritiic. Erd-ig, a. remnat, remeijnat. per- sten ; -karte, (. remljoviü; -klust, /. prsüor,r»rseölina, tokava, rarpok», prepüä, roklj»; -klumpen, m. xruöa, ikrep», kepa; -kreis, en. remljokrvx, vesoljni svet; remeljsk,' krox; -ku¬ gel, (. remija, remeljsk» kroxlj»; - künde, (. remljornanstvo; -kundig, a. remljoroaoski; ^:e, »r. remljo- rnanee; -läge, (. plast/l, verst». Io- xa persti; -loch s. Erdkluft; -Männ¬ chen,n.skrat, skratelj; -maus, / polj¬ ska mis (.;-meffer, m. remljomer, remljomeree; -messkunst, /l remljo- merstvo, remljomerje; -Mittelpunkt, en. osrerlek remije; -nähe, /l biiro- remije; -oberfläche,(.poversin». po- versje remije; -öhl, n. Kamno olje, kämnovee. Er-dolchen, v. a- raklati (koljem), prebost, (boäem) -s- prebäliati; - donnern, v. n. raxermeli -f- raxer- mevati. Erd-Pech, remeljsk», smola, klej; -pol, m. remeljsk, teöäj ; -punkt,«», mesto; -reich, er. remija, rem(ü,^ hartes-, vxoka. Er-dreisten sich, v. r. äerrniti ee, preäerrniti se, räerrniti se, poästo- piti se, osmöiiti se -f- preckerrovat, se; -drinde, (. skorja remije; -bro¬ nen, v. rr. rackoneti, rakrumeti, ra- boboneti, rabobneti -s- raSonevat,, rabobnevatirc.; -drosseln, v.a. raön-; viti, raöusiti, rackörkniti , raäerznü^ -j- rackävijati, raäusevati, raöerL"' vati; -drücken, v. a. rmeökati, uti»' öiti, rärusöiti, rmüvkatix/.; dasK>»° -, raüusitix/. Erd-rücken, in. ert, beräo, l, erbet- -salz, n. rvmoljnasol, poäremeljsk» soi; -schildkröte, (. vrepak», relv»> -schlund, »>. preckor, prepaü, rsrpor- ka; -scholc, (. xruäa, xruckovio^ Erduld ?ruca; -senke, /lvsed ; -spalt, m.rar- poka, rarpokiina; -stoß, m. potres; -strich, »r. «pasje, pojäs, podnebje; -theil,M. remijina, del remije. Erduld-en, v. a. preterpeti. prebiti (bodem), prestati (stanem), pre¬ nesti)-prestajati. prenašati, terpeti. Ekd-umsegter, s.Weltumsegter;-Ur¬ sprung, m. ravetek remije, posta- sek remije; -wall, m. nasip, osip; - -Wärme, /l topiot»; -wärts, »), rarvneti se, uxreti se (Zre- jem) -( vnemati se, ogrevati se. Ercign-en sich, v. n. xoditi se: pri¬ rediti se, rxoditi se, doxoditi se, pomeriti se, nakretiti so, prirajmati pripetili se, spetiti se ch- primer- ietr se, pripeto vati sv; -nis,»!. doxo- prihodek, primerek,primorijej, elnedj, pripetijej, nakijuöba. Ereilen, v. a. doiriteti, prebiteti, ""iti (doidem), dote^niti, dvstixniti st- dointevati, dobd-jatj; (bctresfen) bedeti (denem) -j- radevali. Eremit, M. puseavnik, samotareo; 'M, s. Einsiedelei. sdovati x/. Ererben, tl. a. podedovati, pride- . Ersabr-en, v. u. rvedeti (rvem). gredelj, ovedeti, rarnati. sernati )- predati, rarnävati, siisati (im); t-brvb.) skusiti, poskusit! -j- skri- Crfolg sati; -en, a. voden, vese, rvedeo, skusen, preskusen, rnajden, vajen p -enheit,/i skusenost, vajenost, rve- denost;-ung, skusnja, preskus- nja, skusenost; in - bringen, ovedeti (vem)-f-ovedati; msbcweis, rn. do- kar ir Skušnje; msreich.a.jakoskll- sen, doskusen. Erfassen, D. a. prijeti (primem), popasti (padem), rxrdbiti -j- prije¬ mati, popadati; (begreifen) raru- meti, rapopasti (padem), preseöi (serom), rarbrati (berem), doso¬ diti, rvedeti (rvem) se v kaj -j-ra- rumevati, rapopadati, presedati. Erfechten, v.a. priboriti si, pribvje- vati, r mevvm dvbiti-j- dobivati;/!^, priprositi, pi iberaeiti Elfilld-bar,a, irnajdijiv, rnajdijiv; -en, v. a. irnajti (najdem), irümiti, irmisiiti -j-irnajdovati. irmisijevati; (erkennen) spvrnati -j- spornavati; -er, rn. irnajdeo, najde«.irnajdnik; min, (. irnajdniea; misch, -sam, a. irnajdijiv, rnajdijiv, irmisijiv, bi¬ stroumen, domiseln; -samkeit, /l ir- najdnost, bistroumnost; -UN g, /l irnajdba, najdba; (Unwahrheit) no¬ riva, bos»; mskrast,/. irmisijivost, rnajdijivost, rnajdovitost. Erflehen, v. a. irprositi, primoie- dovati, priprositi(irbajati, Erflicßen, v. n. iriti (idem) -f- Erfvlg, rn. nasledek, posiedek, do- siedek, nastopek ; (Ausgang) irid, iridek, uöinek; (guter) vspeli, sped, uspeli,pospeb; mit gutem-, s pridom; guten - haben, spesiti se, rdviti se; - 221 Erforder «N, v- n. nastopiti, nastati (stanem) -s- nastopati, nastajati, slediti, na- sleäovati; s. Ausfolgen; -lassung,/l inroeitev, inplaöilo ; -los, a. nevspe- «en, brenkoristen, besa priäa, bren vspeba; -reich, a. Spesen, vspesen, prieloven, spriäom, n vspebom. Ecsorder-lich, a. potreben: -sein, treba biti (sem); —enfalls, ako je treba, keäar bi treba bilo;-n, v. a. treba biti (sem), trebati, potrebo¬ vati, nabievati, boteti (boöem), äol- nnost biti (sem), velevati; wie es die Umstände kakor okolsine nanesö; -nis, re. potreba, potreboö», potreb- «ina, potröbsvina. Erforsch-en, v.a. opraševati, izpra¬ ševati, nveäovati, nasleäovati, iskati (isöem); (prüfen) preiskovati, po- nveäati.ponveäovati, preskušati; - er, »i. preiskovaveo, nveäovavee, iskaveo; -nng, /lpreiskava,preisko¬ vanje, ponveävvanje, oprasevanje. Erfragen, r.«. inprääati -j- izpra¬ ševati. Erfrechen stch, v.r. xreäernniti se, äernniti se, nlotiti se, pockstüpiti se -f-preäernovati se, nlotevati se,poä- stöpati se. Ersreu-en, v. a. veseliti, raäovati: ranveseliti, vveseliti, vbraäovati -f- ranveseljevati, ranveselovati; stch v.r. veseliti se, raäovati se : razve¬ seliti se -f- razveseljevati se re.; - -lich, a. vesel, prijeten, rääosten. Ersrier-en, v.n. nmernniti-f-nmer- novati; fPflanzen) ponebsti pone- bati; -en, m. nmernnjenje; poneba. Ergeb Erfrisch-en, v. a. krepeati, krepiti : okrspvati, okrepiti, «överstiti, oni- viti, poživiti -f- okrepöevati, oživ¬ ljati; (mit Süßigk.) slaäiti: presla- äiti; (kühl machen) klackiti: oblaäiti, ranblaäiti -f- oblajati ; -end, a. krep- eaven,krepiven; klaäiven;-ung,/o- krepvava,okrepa,ponivljava;oblaja. Erfroren, a. nmernnjen, nmernel; (v. Pflanz.) orebel, xonebel; -e, m, nmernnjeneo. ErfÜll-en, v. a. spolniti, inpolniti. äopolniti, storiti -j-spolnovati, äo- polnjevati; (mit etwas) napolniti, naväati -j- napolnovati, naväajati; -v.r. äopolniti se, inpölniti se, nvcr- siti se-f-äopolaovsti se, nversevaü se; -ung, /. spolnitev, äopvlnitsv. äopolnovanje; in - gehen, nZoäiti se, äoxoäiti se, vresniöiti se, initi se (iäem) x/j; -ungseid, in. äopolnitoe prisexa. Erganz-en, v. a. äopolniti; äosta- viti -f-äopoloovati; äostävljati; ' N II g, (. äopvlnitev; äostava; fgranl! äoxolnek,preämet; -s-,K.äopolvitM' naäomestni. Ergeb-en, v. a. poäati, preäati -f poäajrti; stch v. r. poäati se, uösd se, väati se, preäati se, poävrew se (veržem) -j- poäiijatise, väajati sei ergib dich, uäaj se; ergib dich nicht,»° äaj se; (sich zutragen) primeriti se, prixoäiti se, pripetiti se -f- priwet' jati se; (hervorgehen) irbäjati, sleäovati; raroäevati se, käratise (kanem) in vesa; -en, a. väan, ään, xoäitll j privaäen; -er Dielltb 222 Ergeh poninni slunabnik; ich danke -st, lo¬ pa Iival» ; —heit, (.vdanost.udanost; -nis,n. nnajdek, inid,inidek, poslo- dek, nasledek, nastopek; (Ereignis; -ung, /k vdanost, udaja, podaj», in- möitev; mit - vdan. Ergch-en, v. n. initi (idem), priti (pridem) na dan -s- iabäjati; einUr- stuil - lasten, inreei (rečem) sodbo ; einen Befehl - lasten, napovedati (vom), naukanati (kanom), po voljo erdati -j-napovedovati, naukanovati; " ».». goditi so; es wird dir übel -, lu>d» bodo 8 teboj, truda tibo prodi»; Üch -, u. r. sprobajatise, sküjati so, prelrafati so, sötati (am und sečem), Letati so; -ungsplatz, m. spreliaja- "čee, setalisčo. Ergiebig, a. plen, plonjav, ndaten, "eson, obilen ; das Getreide ist -, nito pleaja; -keit,/l plenjavost, obilnost, "biliea, obilje. Ergießen s.Ansgießen; sich -, v. r. sekati so, vtekati so, inlivati so, teči (koem) v -; (v. Flusse) ranliti so (li- ss- ranlivati so. ^rgliinzcn, u. »t. nablisčati (im), ^^vetiti se, nalesketati (kečom). ^tglühcil, v.a. nanareti, nagoreti, obeliti se. vneti so (vnamem, vae- "». prikupöevati, pri- Erhängen sich,v.r. obesiti se-( obe¬ šati se. suiti ; vbleseoeti Erhärten, v. rr. okreniti, rakerk- Erhärtcn, v. a. poterditi, dokarati (ksrom)-s- poterjovati. dokarovati. Erhaschen, v.a. uloviti, usaöiti, u- bvatiti p/'. Erheb-ell, n.». vrdiglliti, povrdig- niti, privrdigniti, dvigniti, vrvisati, povrnesti-(vrdigovLti, vrdigd-vati, dvigati. vrvisevati,povrnäsati; (rüh¬ men) slaviti, bvriliti, veliöati: pove- Iiö»ti,povrdigniti-l-povelieev»ti,po- vrdigovati; (Steuern) pobrati (be- rem)-(pobirati; (ermitteln) pvrve- deti (rvem) -s-xorvedati, porvedo- vati, vpraševati, preiskovati ; (eine Abschrift) vreti (vramem) -(jemati (mljem); eine Klage-, potoriti se ro- per-, ratöriti koga, torbo podati ro- per kox» p/.; die Stimme-, sprego¬ voriti, oglasiti se-(oglasati se; Gr- schrei-, brup ragnati(renem),rskri- ö»ti(iw)p/.; Gelächter-, rakrobotati se, smeb ragaati(renem); slch-,n. r. vrdiguiti se.vstati (vstanem) -( vrdigovati se.vstäsati; (über anderes veliöati se, povzdigovati se,prevre¬ la vati; (anfangen)raceti se(önew), navstati (vstanem); vneti se (vna- mem)-(r»eenfati se.navstajatiivne- mati se; -lich, a. rnamenit, rnamem- ten, pomenljiv; precejšen; -nng, ( povrdiga, povzdigovanje, poviševa¬ nje; (d. Umstände) porvedba, porve- dovanje. preiskava, preiskovanje. Erheischen s. Erfordern. Erhciter-N, v.«, vedriti, veselitich rarvedriti, rarjdsniti, rarveselist oveseliti-(ra!!jasllovati, rarvesolo' vati, oveselvvati; -NNg, (. rarjasno- vanje,rarveselov»nje, rarveselite^ Erhellen, v.n.(aus etwas) viditise, karati se (Kareni), raroddvati so. Erhenkcn sich, v.r. obesiti se-chobe' sati so. s binäväiti pp Erheucheln, v. «. pribliniti, pti' Erhitz-en, v. K. rsrpaliti, rsrgroN (grejem) -j-rargrevati; (Eisen)bb' liti: rsrbdliti; sich -, v. »v ngreti se (grejem), pregreti se -( pregreva^ se; -t, n. rarvnet, «gret, pregret, gor«'k; rarbeljen; -ung,(.rarg>^str> rarpill. Erhöh 225 Erklär Erhöh-en, v.a.povisati, rvisati, po- viksati st-poviševati, xoviksevsti; (vermehren) mnöriti: pomnöriti st- Pomnorevati; -ung, C- povisba,xovi- äevsnjo, povišek, pomnorek. Erhol-en sich,n.r.«poöiti so (öijem), "lipuöiti so.ukrepiti se, oporäviti so, "pomoöi si (morem) st- okrevati : Rathes-, ra svet popräsati st-popra- sevati; -u N g, /.opoöitek,o>lpoöitek, poöitek; ^Isstunde, /) poöitna nra. Erhören, v. a. uslisati (im)st-usli- sevati. Erinner-Üch, a.es ist mir-, pomnim, pametim,spominjam so;-n,na.öpvm- "iti,opomnitist-spominjsti,opom!nja- ih (erwähnen) omeniti, v misel vreti (vramem,vremom)st-omönjati,vmi- ""Ijemati(mljom);stch-,v.r.pümniti, pametiti, pametovati: spomniti se, "pomniti se, v misel priti (prillom), ^"misliti se, upametiti se st- spomi- "lati se,na misel pril>äjati,rer "p"mina; ^svermögen, rr. spomnji- vva- Iernost,ralrvalnost; -tn l s , /k spor- nanse, spornatev, spornava, rarpo- rnava: zur - kommen, spämotiti so, spametovati so: (gerichtl.Erkenntn.) rarsockek, rarsvllba, ockloeek, ocklök; ^gerichhrr.rarsoäna socknija; ^ver¬ mögen, rr. spornavnost. Erker, »r. lina xk., pomöli. Erkiesen, n. a. irvöliti, irbrati (be¬ rem), o.». zboleti, razboleti, oboleti -j-obvlevati;c.; -te, »i. bolnik, betežnik ; /lbolnioa,bet«ižniea; ^nng, /. obolenje : seit seiner -, karje «bolel. Erkühnensich, v.r. «lerzniti se, pre- «lerzniti so, po«lstopiti se-s-xreüer- zovsti se, poilstöpati se. Erkunü-igen sich, v.pozvöllati, pozveckovati, vpraševati, poprase- vati; (bei jemandem) popräsati, vprašati koxapoöemchpoxrasevati; -i g UN g, /ipozve«lba,pvzve«Iovanje, poprasevanje; ^rswcise, ««i.pozve- «lovsjo, poprasevaje; -schäften, v.a. izvlicketi(vem),üozve6eti x/l Erkiinstel-N, v. a. kliniti, «leist! se; -t, «. narejen, nep« Illen, goljufiv. Erlüg, »t.polox, vlox», vlvžbs.vlo- zitev;nach-, vloživsi; -sgebühr,/. vložnina, poloznina; -sgesuch, n- prošnja zastran vložbe; -sschein, M, vlorni list. Erlahmen, V. «r. vlirometi-j-vbro- mevati; /«A. oneinoei (mvrem), ob- nemoöi, obnemäxati, omertveti -h obnemaxovati. Erlang-cn, n.v. öoseöi (serom), railosevi, «Ivbiti, raäobiti, obäerrsN (im), steei (steeem)-j-«loseAst!,«!"' bivati; (durch Bitten) irxrositi p/h -UNg, /l 6oseKS, äobitev, «lvsorb». Erlass, m. rarpis, ukär; ^.Nach¬ lassung) vllxiist, ockpustek, popüst, spredle«! ; -en, v.«. (Nachlassen) pustiti, sprexleäati.prirsnesti-s-ol' püseati, sprexleäovati. priranässtsi (Befehl, Schreiben) irilati. rarxla- siti,r»rpissti(pisen>)-s-ir,Iäjsti,rsi!' xlilsati, rai-.pisovati: in Gemässe des -en Befehls, po «lanom povelji!' fahr, v. sveto leto, vüpustno leto; ' sich, Erläßiich, «. ockxustljiv, sp(°" Kle«lljiv; -recht, ». praviva oilpusea' nja; -UNg, oöpüst, oelpusösnje. pr>' zanaöba; (d. Gesetzes) irckava, si' «laja. Erlaub-en, v. «. «lovöliti, ravulits dopustiti, pripustiti -s- «lovoljevasi «lopüsöati ic.; es ist erlaubt, äopüsoe- noje, sme se; -ni s,/i äovolitev, /l; er, m. vložnik. ^rleichter-n,v.a. lajšati, leliöati-j- poliijsoti. olajšati. alajsati, pvlek- ssti, islabkotiti. olalikotiti-j-polaj- ?°^ati, polebeevati; -UNg, /l polaj- olajšav», polajsek. ülajsek, ^Slina. ^rlcidcn, v. «. prestati (stojim), kreterpeti, prenesti-j- prenašati; (schaden-) uterpeti. Erlcn-^ o. olsev, olsov, jelsev; - "'tuni. m.jelša, olsa. olsoveo; -Holz, olsevin». jelsevina; -Wald, m. "^so.jelsevje, olsina. Erlös Erlcrncn, v. n. naueiti se, priučiti se p/". Erlesen, v. a.iübrati (berem), od- brati. ir.voliti -j- iabirati, odbirati. Erleucht-en, v. a. ransvetiti, raz¬ svetliti. osvet!ti,rai?s!jati (sijem) -(- raasveöevati , raasevati; -UNg, /". ransveöav»; rarsvitljenje. Erliegen, v. ». lerati (im), biti (sem); unter der Last-, onemoöi(mo- rem), irnemoei, obnewäxati x/l; der Krankheit -, ne preboleti p/.; die bei Gericht -denGelder, denarji prisod- niji sbranjeni. sulaxan. Erlagen, a. iamisljen. larnjiv, Erlös, »i. skupilo, sliupicok. Erlösch-en, v. n. xüsniti: ugasniti. poxasniti -j- uxasati; (aufhöreu)ne- Irsti, prestali (stanem), miniti -j-ne- kavati. xasniti, prestavati, minje- vati z(anssterbeu)pomreti (merjem). odmreti-j-pomirati; (v.Termin)steei (teöem), poteöi -j-potekati ; - v. a. xasiti: pogasiti, UA»sili-j-poxasati; erloschen, »Zašel, minul; umeri, mertev ; -en,n. uxasvjenje ; presta- nek; umretje, pomertija; dotek, po¬ tek; -UNg s. Erlöschen, n. Erlos-en, v. «. rositi, odrešiti, oteti (otmem). osvoboditi, odkupiti -(-re¬ ševati, otevati, odkupovati; -er, »t. odrešitelj, odresnik, odrešenik; od- kupnik; -te, »i. odresenso,resenco; odkupljene«; /lresenka; odkvpljon- ka; -u n g, /l rešitev, odrešitev, od¬ rešenje, rešilo, otetba; odkdpljenje; ^Isstnnde, /°. ur»rešitve. 15' Erliigen 228 Ernähr Erlügen, v. a. irmisliti, rlegati se (rlarem) />/l; erlogen, irmisljon, larnjiv. Ermächlig-eil, v. a. pooblastiti, o- blastkomu dati -j- pooblastovati, o- blast komu dajati; -te, m.povblaste- nec, pooblaščence; -ung, /l poobla¬ stitev, pooblastilo. Ermahll-en, v. a. opomniti, «pome¬ niti; posvariti -j- opominjati, opo- minjevati, svariti; -er, »n. opomin- javee; svarivec; -ung, /. opomena, opomin,opomemba; svaritev. posva- ritev, posvarilo. Ermangcl-n, r. ». manjkati: po- mänjkati, umanjkati, primanjkati-j- rmanjkovati; dasGericht wird nicht-, sodnija bodo gotovo storila; ich wer¬ de nicht - zn kommen, gotovo pridom; -ung, /) pomanjkanje, rmanjck; in -, Kerni-. Ermannen sich, v. r. okrabriti SS, serce si vreti (vramem), rmoriti se -j- serce si jemati (mljem). EdNliisiig-en,v.a.ra>rati,rmd.nj8ati, odjönjatikaj -j-rnirovati, Zmanjše¬ vati; -ung,/i rnirava, Zmanjšava. Ermatt-en, u. a. »pokati, utruditi, oslabiti ^/l; - u. ». oslabeti, «ne¬ moči (morem), upskati se, opešati z»/.; -ung,/'. opesanje,atruäba, one¬ moglost. Ermcss-en, v. a. premeriti, irmd- riti -s- premerjati, irmörjati;(schäz- zen) ceniti, preceniti, presoditi, pre- bodo sodnik ra dobro sporna!; -lich, a. izmerljiv, irmorcn. Ermittel-N, v. a. irvedoti (vem), dorvödoti, irslediti, irpasti (pasem), irnajti(najdom) -j- irvedati; -ung, /i irvodba, irnajdek. (storiti. Ermöglichen, v. a. mogoče delati: Ermord-en, u.«. umoriti, ubiti (bi¬ jem), usmertiti -j- ubijatirc;-ete, m. umorjenec; -UNg, /l umor, »moritev, uboj, ubijava. Ermiid-en, u.a. peliati, trückiti, sla¬ biti: upekati,i^pel>ati, utruditi,stru¬ žiti, rdolati; - v. n. utruditi se, ope¬ kati se ^>/.; (v. Gehen) skočiti se; (durch Zlrbeit) rdolati se, prevredii: Se p/l; -end, a. utrudljiv, trodapolui -et, a. utrujen; rdela», spekan; sko- jen; -UNg, /l trud, upek, opessnjo. Ermunter-n, v. a. buditi, drsimiti: obuditi, irbuditi, rdramiti -j- obujati; /rA. spodbuditi, podbuditi. irpodbu- diti, spodbosti (bodem) -j- irpodbu- jati, spodbadati; -UNg, /l spodbuda, irpodbllda, spodbudek, irpodbudeb, spodbadsk, spodbodljej. ErMNthig-en, v.«, oserčiti, okrab- riti, podbuditi. serce storiti -j- oser- čevati, podbüjati, serce delati; -E /l podbuda, oserčevanje. Ernähr-cn, v. u. rediti, čiviti, niti, kčjiti: preroditi, prečiviti, kojiti j- prerejati, preživljati, čiver komu dajati; sich u. r. rediti sk¬ riviti sere.; -er, »n. rednik, re)^' vddriti -j- presojati, prevdärjati; - rejnik; nin, /) rodnica, rejnica; .' en, rr.sprevidek, rarsodck, prevda- ! ung, /. reja, proreja, preredka; rek; nach dem - des Richters, kakor j ver, krana. Ernenn Ernenn-eu, v. «. involiti n» kaj, vstdviti se kaj , ustanoviti , »aime- novati; -ung, (.imenovanje, vsta- »ovljenje; -ungsdekret, rr. slunbo- dajno pismo, vstanovn» listin». Erneuer-N, v.a. ponoviti, obnoviti, prenoviti s pondvljati, pronävljati; -ung, (. ponovitev, prenovitev, ob¬ nov», obndvljanje. Erniedrig-en, v. a. poninati, Nlli- rati, poniniti -j- poninevati, nnino- vati,v nivdovati; sich-, v. r. xoni- ratise-s-poninevatise; -end, a. xo- »irevaven; -ung, (poninevanje, po- nirba. Ernst,h-en,v.a. skusiti, preskusiti, poskusiti-( preskušati; -t, a. sku- sen, doskusen, preskusen; -theit, /. skusonost, proskusenost. EkstUick-eN, v. a. okrepeati, okre¬ piti, oboerstviti, pvriviti, k veku pri¬ praviti, ovlariti -s- «krepoevati, xo- rivljLti; -end, a. krepoaven, kropi- ven, porivljaven; -ung, (. okrep- eava, okrepa, poiivek. Errathen, v. a. uxrlniti, vxdniti, n»deti(denem)-l-ux»lljev»ti,uxib»ti (bijem), nadevati. 229 Erreg 230 Erreg-bar, a. rbudljiv, drarljiv, /.cki^rljiv;—feit^^i'ürl^ivost.näi'Lr- ^nvst; -eN,v.a.rduditi,xauiti,rdrL- riti, rardräriti -j- rbüjati, rardräre- vati; (anstificn) napraviti, vnetisvna- mem)-j-n»pritvljati, vnemati; -ung, (. rdrarba. rardrarba. Errelch-bar, a. loseren, dosexljiv; (zugängl.) dolwden, dobodljiv, pri- stopen; ^keit,/. dosegljivost; pri- stopnost ic.; -en, r>. a. doseöi (so- rem) -j- dosegati, dosegovati; (im Gehe») doteöi,doiti(idem), dobiteti -s-dotekati, doliäjati; (ein Aller) v leta priti (pridem); doriveti, uea- katix/l; (L. Ziel) dognati (renem), doseöi (seremj-j- dosegati ; -ung, (. dosega, radosega. Errett-e», v. a. oteti (otmeml, re¬ šiti, V8v»k»diti, irbäviti -j- otevati, reševati; -er, nr. resnik, rešitelj ; - ung,/'. »tetba.vtetje, rositev, osvobo¬ ditev. Erricht-en, v.a. postaviti-j-postäv- ljati; (eine Anstalt) vstanoviti, usta¬ noviti, vtemeljiti, osnovati(saujem), napraviti, vpeljati (Ijem) -j- vsta- »avljati, napravljati, vpeljevati ;(ein Bündnis) skleniti, rvoro storiti -j- sklepati; -UNg, /l pvstavljonjo; vstaaovitev, naprav», osnova; surkunde, /i vstanovitno pisino. Erringen, v.a. Ladobiti, pridobiti si radobüviti si -s- radobivati si. Erröisten, v. n. rudeti: rarudeti. ragoreti -s- narudevati, /axorovati, rudoöioa xa proliaja; erröthe vor dir selbst, sram te bodi. Erschein Errufen, v. «. priklioati (kliöem), doklioati, dorvati (novem) x/i Errungenschaft,/', pridobitev, pri- dobitek, pridobek. Ersiitt-igen, v.a. nasititi, nakermiti, nadovvliti -s- nasitovati; -lich, a> nasitljiv, »adovoljiv; —feit, /l na- sitljivost, nadovoljivost. Ersatz, IN. vraöilo, povraöilo; na¬ mestilo, nadomestilo; (Surrogat) na,nestelt, nadomestek : -leisten, pa- verniti, nadomestiti, odskodovati-s- povraöati,nadomestovati;-anspruch, »i.pravieado povraöila; -leistung, /l povraeba, povraöilo. povernitev; nadomestitev ; -mann, M.nadomeöt- nik, oadomestovaveo,namsllik. Ersaufen, v. »r. utoniti, vtoniti, u- topiti se -s- utapljati se. Ersäufen, v. a. utopiti, vtoxiti potopiti -s- utiipljati. Erschaff-en, I>. a. stväriti, vstväriti, stvoriti-s-stvarjati; -er, rn. stvar¬ nik, stvaritelj, stvariveo; -ung, /l stvarjenj e, stvaritev; (d.Ers chaffene) stvarstvo, stvrirnioa. Erschallen, v. n. nadoneti, nxls- siti se, ranlexniti se doneti, ran- lexatise. Erschaudern, v. a. nxroniti so, ser- liniti. xrona koxa opade, strall ko- x» spreleti. (oparitn Erschauen, nagledati, uxledstn Erschein-en, v. ». prikanati se (ka¬ nem), pokarati se, objaviti se-s- pri' karovati se, pokara vati se; (irgend¬ wo) priti (pridom) kam, rnajti «a (najdem)kjex/l; (v. einem Buche) Erschießen 231 Erschwing ieiti(idem). »a svitlo priti, beli dan eaglödati -j- iuliäjati, na svitlo pri- bajati; (erleuchten) uasijati (sijem), easvetiti se,ualesketati(edem); (vor¬ kommen) räoti so, doudevatise, po- rllövatise, kauatisv (kaüem); -en, n.prikäu; (irgendwo) pribod; (von Mem Gesetze) iudava; -ung, (. pri- liäu. prikauanje,prikauilo, prikauek; (Gesicht) prikauen /); (v.Herrn)pri- liianje, rauglasenje. Erschießen, v.«. ustreliti ; (nach u. rach) postreliti, postreliti /l/l Elschlafs-en,v.».onemodi (morem), «bnewodi, oslabeti, omldbniti, owil- Ksti-(omagovati, osladevsti; -ung, ( obnewoünost, »slabenje, mlaka- rast. sbiti-j-nbijati rc. Erschlagen, v. a. ubiti (bijem) po- Erschleichcn, v.a. prillinllvditi, po ^ijdonosti dobiti, prisladkati, iu- lodleuti-j-iupodlouovati. Erschließen s. Aufschließen; sich-, odpreti 86, razmakniti 86, re§- viti-^-odpirati 86; prerrati 86. Erschmeicheln s. Erschleichen. Erschnappen, v. a. ublllstniti, po¬ lasti (padem). usdpniti p/l Erschöps-en, v.a. iudrepati (am u. l°Nl), podrepati, pouajeti (uajmem) fs'ke.vrepovati, pouajemati; (ermü- "H) oslabiti, upebati, udelati, mod ^lra;-t,a.spekan,truden, onemoxel, neveden; -theit,/^. one¬ moglost, trud, nevednost. Erschreck-en, v.n. ustrstsiti so, pre¬ strašiti se, ngrositi se, sdersniti se, stresniti so, uganiti so, prepasti(ps- dem).strsl> koga obide-s-prestrase- vati se, strab koga vbl>a)a. prepre¬ dati; v.«. ostrjsiti, prestrrlsiti,spla- siti, oplašiti, v «trak pripraviti, po¬ biti (bstom)-s-strašiti,plašiti, v strali pripravljati; -en, n.strab, proprlst/l; -end,-lich,a.strasen,8trakovit,str»- boviten. Strašanski, strasiven, pla- siven; aei.strasno; -nis (.Erschrecken. Crschrcicn, n.a.priklieati (klidem), doklieati Erschrocken, a. prestrašen, «Stra¬ šen, prepaden; -heit, (. prostrrlso- nost. Crschsttter-N, v.a.stresti, pretresti, udermati -s- pretresati; (l>. Herz) «mediti, ganiti, giniti-j-omedevati; (b. Kredit) omdjati, iupodkopati (pljem)-j-iupodkopovati; -UNg,/l pretres, trepet. Erschwer-en, v.a. teüiti: obteüiti, oteüiti-j-obteüovati ; -end,a.teüiven: -er Umstand, «bteünja; -nis, ob¬ tožba. uaderüek, priderüek. ErschwlNg-cn, rr.a. (Kosten) !-modi (morem), premodi, dotögnit! p(.;stch -, v r. vudigniti so, vuleteti-j-vudi- Ersehen xovati se; -lich, a. premagljiv, oniti-t-pril>ranje- vati;-»is, n. priliranitev; naloga), nalonek. Ersprieß-cn, v.», prikliti (klijem), kal pognati (nenem)j>/.; -l i ch, a.te- Itovit,I>asnovit, koristen, prospesen, Erste Spesen, dobrodejen; —seit, /l ko¬ ristnost, spesnost. Erspüren,v.a. naslediti, navöbatix/l Erst, ath'"' prevntlen; a; (v.Teig!e.)raduk- "Ni, stubniti;- v.a. dušiti : radusiti, radaviti; (v. Unkraut) ratopiti x/l; 'tild, a. radusen, zadušljiv ; -UNg. /l ^dušenje. sviti)-ustavljati. Erstillen, v.a. utoliti; (Blut) usta- Erst-lich, ack. pervie, V pervo, naj- k°rvo, najpred, pred vsem drugim ; g, m. perveo, perveneo,pervo- ^leneiv; (Erstlinge) pervina, xer- ^eoöina, pervensöina,pervotins, no- ">na; —a. pervoten; ^rsversuch, Ertheil m. perva poskusnja; -Mals, a^. pervikrat, pbrvokrat. Erstreben, v.a.doseci (serem), ra- dosevi-s-dosegati. Erstrcck-en,«.a. s. Ansstrecken; (ver- längern)podaljsati.raatexniti,/.dalj- sati-j-podaljsevati. rarteaati; (eine Tagsatzung) xreloriti. odlomiti, pre- djati (dem) stch-, raatexsti se, rarterati se, seöi (serem), sexati. siriti se, razprostirati se; seine Ge- walterstrecktstch.njexovaoblLstsexa, xre, se raster»ic.; -NN g, /.rartesa, rarsir. rarsirjatev; prelvritev, od- lüZ; ^sbescheid, rn. odlorni odlocek; ^Sgesilch, n. prošnja ra odlüx. Erstrciten,«.». pribojevati,r vror- jem si pridobiti-j-pridobivati si. Erstrichtcrlich, a.pervosodnji, rar- sodek perve sodnije. Erstiirm-en, v. a. r naskokom vreti (vramem), v naskoku dobiti-(je¬ mati (mljem), dobivati; -UNg, vretje r naskokom; osvojitev. Ersllch-en, v.a. prositi: poprositi, naprositi, raprositi, nagovoriti -( prosevati. nagovarjati; -en. ».proš¬ nja, prosd»; -schreiben, n. prosivn» pismo, prošnje pismo. Ertappen, v.a.otipati (pijem),osla- tati x/.; (ans frischer That) prestreči (strerem),ratevi, ralerti p>/l; (sest- nehmen) rasaöiti, ra grabiti, rgrä- biti Ertheil-en,v.a.podeliti,udeliti,do- deliti-s-podeljevati :c.; Befehl-, ve¬ leti, povelje dati ; Rath-, svetovati; 233 Ertönen 234 Erwart Unterricht-, učiti, poduöevati; -nng, /: podelitev, dodelitev. Ertönen, VN. »adoneti, »a»veneti, »»»voniti-j-»ad»novati,ra»Iegati se, doneti. Ertrag, M. donesek, prirodek, do- i»»dek, pridobek, pridelek, obrodek: auf die Hälfte des-s, naspolovino; - «n, v.a. prenesti, preterpeti.sterpeti, prestati(stojim), prebiti(bodem)-j- prenäsati, preterpevati, prestajati. Erträg-lich, a. »nosljiv, prenosljiv, preterpljiv; -lichkeit./lprenesljivost rc.;-nis, n. dobodek,pridobek,pride- lek, prirodek, obrodek. Ertrag-sam, «. ploden, roden, plo¬ dovit, plenov; -sanschlag, m. pre- vdarek doliodka; -sfähigkeit./lxlod- »ost, rodnost futäpljati. Ertränken, v.a. utopiti, potopiti-j- Ertrinkcn, V N. topiti se: utopiti se, utoniti, potoniti, v vodi gu»niti -j-utäpljati so »c.; n.utop, utonitev. Ertrotzen, v. a. prikljubovati Ertrunkene, »».utopljenec, lltoplje- nik, utonjensc; /l utopljenk», utäp- ljenica. Erübrigen,».« prikrdnitiiprivdro- vnti -j- priliranjevati x/l; es erübrigt noch, treba je so. Erwach-en, v.», obuditi se,»»buditi se,»drümiti so,prebuditi se, predra- miti se-j-»buj»ti se, dramiti se »c.; - «N, m. prebuja, prebujek. Erwachs-en, v.», »rasti, v»rasti, verka dor»sti-j-»rasčati, dord-sčati, dorasčevati;(hervergehen) islidjati, s»v»'rati; in Rechtskraft-, pravno moč »»dobiti-j- »»dobivati; /?A. ra»mno- »iti se, r»»rastise, rs»moči se (mo- rem)-j-ra»rdsčati,ra»mno»evatise; -en,«. dorasel.dorastel, odrasel.od- rastel, odrasčen, do verka dorasel; d. jemandem -e Schade, komu storje¬ na od. pri»adeta škod»; -ene, rn. od¬ rasli človek, vdrdsčenec. Erwag-en, v.a. prevdariti, preteb- tati, p» emisliti, ra»misliti, presodit» -j- prevdärjati, premišljevati, pre¬ sojati ; -ung,/lprevdarek,premislili, premislek, presadek, premišljava. ra»mislj»va, presoja; nach-der Uin- stände, premislivsi vse vkolsčino; in-defsen, dass-,xledč nato,» oairoo» n» to. Erwätzl-en, v.a. voliti: »'»voliti, brati (berom)-j-i»voljevati,i»bir n»; -er, m. volivec, volitelj,i»birave>:.ir- bornik; -te, r». i»voljenec, voljenee, i»branec; -ung, /l i»volitev, i»dor. Erwähll-en,v.a.omeniti, »meniti se o čem, »pomeniti se česa, v misel v»eti (v»»mom), spomniti o čem-tz meniti se o čem, »menjevati, spomi¬ njati se, v misoljemati(mljem); b a. omenjen, v misel v»et, imenova". -NNg,/lomemba,»menek,spomenek, spominek. Erwärmen, v.«, segret! (grejem), pogreti, ra»greti-j-svgrevati; stch', v. r. «greti se, ra»groti se-j-ogre- vati se. ErWNrt-en.v.o.öäkati na Kog», pt»' čakovati koga: počakati, pi ičakatb dočakati; (envas) pričakovati, o»' djati se česa, si česa v »vesti bm Erweck (sem), upati; einander-, seakovati «e;-ung,/l prieakovanje, n»da,up, upanje, nadeja; —svoll, a. roljno pričakovanje. Erweck-en, v. a. buditi. drämiti: kaditi, vrbuditi, irbuditi, adrämiti, pr-buditi -j- rbujati. vabüjsti rc.; (verursachen) obuditi-j- obüjati; -er, ">. budivee, buditelj ; -UNg, /l rbuja, «Imditev; obuja, obuditev. Erwehren sich, ».». braniti 80: ll- ^anitise vesa oder öemu; wer¬ den) odkrirati se, irnebiti 8e, otre¬ si se. Erweich-bar, a. omeeljiv; -en,v. a. vreciti, mebeati: omeeiti, omellöati; hm Wasser) rasmoeiti-j-rarmdkati; (führen) ganiti, omeniti x/l; v.n.me- ieatijim) : omebeati se, omeöiti es, sMeäöati, odmeknitise; -end, «.me¬ hren, mesöaven; -u n g,/. omeei- omesöatev. omelröava; -smiltel, " Mceilo, mcsealo. Erweis, »«. irkäs, dokalr, dokarilo, ^priöilo; -en, v. a.irkä^ati(karem). pudrati, iapriöati -j-iLk»rovati,do- »rovati, skarovati, irpriöevati; ^utes) skarsti, 8toriti -j- «karo¬ vi ; Ehre-, povastiti koga, esst ko- ""kkärsti -j- skaaovati; sich-, v. r. ^r.ati se, pokanati so -j- skarovati ' > iich, a, dokaaljiv, irpriöijiv. Erweiter-N, v. a. siriti : ransiriti, ^prostraniti, razprostreti, rdalj- > "'(rassirjati, razprostirati, sdalj- (ansdebnen) rartegniti -f- ^iexati, raatvaati; -UNZ, /. raa- Erwicder sirjatev, rarsirjav», ^^aljssva; rao- texa, raateieatev. Erwerb,»«, slurba, oaslurba, pri- 6oba; (d.Erworbene) oaslurek. pri- slurek, prickobek, priäobitek. pride¬ lek ; (Gewinn) dobiöek; (Gewerbe) obortstvo, obertnija; -en, v. a. pri¬ dobiti, radobiti. pridelati, steei (ste- eem), pridobaviti, pripriditi, prion- xaviti -j- pridobivati, pridobljevati, pridobovati, pridelovati, pridobdv- ljati: als Landwirt-, prikmetovati; als Hauswirt-, prigospodariti; als Schenkwirt-, prikeremariti; als Schriftsteller -, pripisdriti; als Fuhr¬ mann-, privorariti u. s. w.; durchs Heirathen-, priieniti; (erreichen)dv- soöi(sesem), sadoseöi -j- dosegati; -er,««, pridobe«, pridobiveo, prislu- revavse; -sfähig, a. prisluren, umoren kaj piüdobiti -f- pridobivati; I^keit, (. prislu5nost;-Sfleiß,rn. pri¬ zadevnost, pridnost; -slos, a. brer ^aslurka; -sam, er. delaven, mar¬ ljiv, pridobljiv, pristoren, prislui- ljiv; ^ikeit, /k delavnost, pridoblji- vost rc.; -smiltel, ». pridobilo, oa- slurilo; -sguelle, (. vir oaslurka; -ssteil er, /. pridobnina, pridobovi- na; —klaffe, /l raared pridobnino; - stitel, »«.pridobitnoime (g.-mena); -szweig, m. pridobstvo; -u n g, /-pri¬ dobitev, oadobitev, prislurba; do¬ sega; —Sart,/. pridobitni navin. Erwieder-n, v. a. opetovati, pono¬ viti -j-ponavljati; (vergelten) ver- niti, povorniti -f- vraöati, vraoevati, povräöati ; den Gruß-, odadräviti )- 235 Erwirken 236 Erz odadravijati; (antworten) odxovo- riti, odverniti. odvesčati -s- vdxo- värjsti, vdvosöevati; (schriftlich)od- xisati (pisem) -j- odpisovati; -UNg, /l »potovanje, ponavljanje, ponovi¬ tev ; povraob», vernitev, povernitev; odsdrav; odlovov, odvet; odpis. Erwirken, v. . a. priskoxovati, priskopariti x/i ErWUNsch-en, v. a. pvseloti, sano- leti -s- raselevati; -t, a. ssselen; vseöen, povsoöen, všeč, prijeten, po kvali. Erwürgen, v. a. daviti, dušiti : sa- ddviti, sadusiti, raxusiti -s- saddv- ljatirc.; (durch Zuschnüren) saderli- niti, naderxniti, saxeröiti -j- sader- liovsti. Erz, >!. ruda; (Gold-)nlatica; (Sil¬ ber-) srebernio»; (Glockenspeise-) bron, avonovins, medenina, medo- vin»;- -a.rudni; pre-, visi, viksi, »ad-; -aber, /l rudna sil». Crzähl-en, v. a. praviti, pripovedo¬ vati, dopovedovati, povedovsti: po¬ vedati (vem); -er, »n. pripovedova- veo, pripovednik; -UNg, /r povest, pripvvest, pripovedpripovedka. Crz-art, /l ruda, rudovin». rudni¬ na; -aufbereitung, /l priprdvljanje rude; -betrüger, rn. xoljüfxoljufov; -bischof, m. nadškof, viksi «kok, ve¬ liki škof, nadvladika; - bischöflich, a nadškofijski, nadskofji, viksi skm fijski;-bistUM, ».nadškofij», vik «»škofij», vdlikaskofij»;-b ose,a prelrudoben; "wicht, 1». Iludobs, lrudobin; -dieb, m. amikdvt;t»t, äs mu x» ni.endceZ»; -dumm, a. pre¬ neumen, bedast; -eigen s. Eiweisen; -e», a. ruden, rudnal; bronast,me¬ den; -engel, m. srlranxolj, velik! anxelj. Erzeug-en, v.a. roditi, ploditi: po¬ roditi, »»roditi, zaploditi -s-»»rdj»d; (eine Waare) delati, tvoriti': iaäe- lati, narediti -j- izdelovati, narejab; (». Boden) roditi, dajati (dajem) obroditi, donesti-s-dondsati; (Kralch heilen) aarediti, saploditi -j- nade¬ jati; selbst -te Wolle, domsčavolas- Selbsterzeugtes, domdö isdelek; -e»h a. rodiven, plodiven; -er, m. roä: telj,rodnik, rojeo; (v. etwasjiräe- lovsvee; (v. Naturprodukt) prideš' vaveo; Bier-, oldr; Kerzen-, «vee^ u. s. w mittelst der Bildungsfilbe-ak! nin, /. roditelj io», rodnic», rojnies - -nis,». (Natur-) pridelek, obroäek, prirodek, ssrodek, plod; (Kuilst'l isdelek, »apravek, n»rejek, narel' sein», rokotvörin»; -te, m. roje"^ sarojenee; narodnik, n»rod; /liadel»va, naprav», »»rej»; pr!" kovanje, pridelav», obroda; ) ste», xä. stroski izdelovanj»; «trea pridelovsnj»; "SpreiS, rn. iadel" eens. Erz-saul, a. prelen, vos len, sa!" lenoba; lenzer, m. lenülr v«ob Erzherzog nnkov; -feind, r». Zakleti sovraönik; -gauner, »». slepar, pravi slepar. sle- parski slepar; -Araber, r». rudär; - grob,«, rarobljen, «agoveden, neo- tosän; nian,m. aaröbljenee, «ago- redneö; -grübe, (. rudnik, rudna ja- ma; -haltig, «. ruden, rudnat, ra¬ zrit; ukeit, (. rudnost, rudovi- tost; -Haus, ». vladajvöa Nisa; (Schmelze) plaveö, plavL. Erzherzog,»», nadvojvoda; -in, /. nndvöjvodinja, nadvojvodi«»; -lich, «nadvojvodov; -tnm,».nadvojvod- etvo; nadvojvodina. Erzieh-cn,v. ».rediti, gojiti, Kofiti: Cediti, odrediti, irrediti, odgöjiti, »xofiti -j-odrejati; (o. Wagen) po- texniti -( potegovati ; -er, »».rednik, rejnik, reditelj, odgojitelj,odgojnik; ^ni, (. rednioa, rediteljioa, odgoji- ^jioa; -Ung, /l reja, odreja, od- ?«ja, gojitev; -n n g s-,«. rejni, od- Sejni; —anstatt, odgojilniea, go- lriisee, odgojilna naprava, rejalisee; ^art, (.odreja, naöin odreje; Inhalts ^Erziehungsanstalt; erkunde,(.od- ?°l>telj8tvo, rejstvo, odgojn» ved- nost;—zlehxe^ ( odgojiteljstvo, va- nko vdgoji;^:Smittel, »r. rejilo, go- ldo,odgojilni pripomneek; ^iwifsen- ^"st.s. Erziehungskunde. , Erzielen, v. a. doseei (seöem), do¬ dati se (pijem) eesax/l Erzittern,», »I.stresnitise, 8tre8ti 8°, «trepetati (peöem), Zatrepetati, Merktet!, leniti -j- stresati sew. Erz-kanzler, »n. veliki Kanoeldr; - ^steit, »».rüdnioa; -flauber,»». ru- Esel debereo; -künde, (. rudornanstvo, rndoelovje; -kundige, »». rudorna- neo, rudoeloveo; -lager, ». radisöe, rudno naliajaliäve; -lügner, »».veliki larnjiveo, laLnik; -lump, »». kudo- beo; -marschal, m. veliki maršal ; - Mühle, /l rudna etopa; -Priester, m. veliki dulioven, naddulroven; -Pro¬ be, /l ogled oder preekus rude ; -sätt- fer, »». veliki pijaneo, pijanöina; - schäum,»». Llindra; -schelm, »». ro- komavrar. rokom»v8ar, rvijaönik; -schlag, r»i. okujinexk.;-schlacken, xk. LIindra; -stufe, /. kos rudo; -teufe, rudna glob -truchseß,»». nad- stolnik. Erzürn-en, v. «.jeziti, sv»diti,ser- diti, dramiti: ra^jeriti, rjeriti, rar- serditi, raskuditi, rardrdriti, rar- Ijütiti.rarLlubiti, nabüriti -j- rarje- rovati ic.; stch ». ». jeriti se, sor- diti 80, lilldovatise: rarjeriti seit.; -t, «. ra^jeren, ra^kaöen, rardra- ren,Ijut, togoten, serdit. Erz-Vater, m. oedk, preded; -wage, /lrudna vaga, rudna tebtnioa; -werk, ». rudovina, rudnina; rudniea. Erzwingen, v. a. prisiliti, poniliti, primürati j prisilovati,c. Es, xr. s- Ec; - ,r. (mus.) es; (iar Kartensp.) svinja. Esch-e, /. jesen, jasan, jesenove« ; -en-, a. jesenov, jdsanov; -enholz, ».jesenovles,josellin»;-enwald,»». jesenov go^d, jesdnovje, jeseno- vina. Esel,»»- osel; (junger) osliö, osli- öek, osle ; -chen, ». osle, osliö, osli- 237 Eskadron 238 Etabli cek; -ei, (. »slovstvo, neumnost, be- dacija; -füllen,», osle; -hast, a. o- slovski, neumen ; -in, (. »slioa; -s-, a. oslov, oslovski; -sdistel, (Ono- pordon rkvantbium) konjska xoto- vioa; -ssteisch, ». oslovina; -Sge- schrei, ». rix. rixanjo; -shant, /. v- sloviaa; -Skopf, rn. oslova xlava; (izr. bedak, träp, tepeo,- -smitch, (, oslovo mleko; -sohe, n. oslovo ukv (x. vsesa); fin Bück.) rxibljej.ravib- Ijej; -sstall, »r. »sink; -lreiber, »n. oslär. fdrvns. Eskadron, (oddelek, truma, ska- Eskarpe, (. okop, prikop. Eskvmpt-e, »». odbitek, «Konto; - teren, v. «. kupovati in prodajati r odbitkom, eskontirati. Esk0lt-e,( «trara, vofusko sprem¬ stvo ;-ieren,v.a.sprevol.; ckim. viliöioo pl > -gelage, ». pojedina, xostarijs, ?»- stina; -geschirr, ». mirno posodje; -gier, (porresnost, jesen ost, jedic- nost, xladovnost; —ig, a. porres«"> jeäcen.jedieen, xiadoven, samozol ten. Essig, »r. ocet. kis. vrisk, jesib; - a.oeetni, kisov.jesibov; -artig,« sast, jesibast;-braner, m. oo»n kisovar, kisar; ^:ei -fabrik, ( tarnies, kisovarniea; -geist, rn.oct"' ovet, jesikov ovet; -gurke, (kuma¬ ra ; -handel, m. kupöij» r ootom »dü jesiliom; -Händler, m.ootär. jesib»^> -sauer,«, kisel kakor ooet; -zlllktb m. kisli sladkor. Ess-töstel, rn. /lica' ckim. rlioica; - l u st, (. jesönost, jediönvst, sl»! ig, «. jeseen.jediöen; -sat, m. obel' nio»; -Ware, (. jestvin», jesuro> jelo;-zeit,(.ö»s k jedi; zur-,objedb med jedjo. Estrich, n. tlak, dlarba; (ZiMN>^ decke) strop, ostropje. . Etadsi-eren, V. a. raöeti (önöw)l Etage 239 Ex osnovati, vreäiti -j- raeenjati; sich -, v.r. naseliti se, ostati (stanem) (v. Kaust.) kupöijo raccti (enem) oder oelpreti x/l; -ffement, er. rapo- eetba, rapoeetje; proelajavniea; ravoä. srenj, peter. Etage, nailstropje, garen, go- Etak, ». stau; preväarek, prera¬ čun ; -Smäßig, aek. po prevckarku. Eth-ik, /l urarstvo, nravoslovje. nravoverla; -nografie, /l naroäopis, oaroäopisje. etnografija; ^nogra- stich, a. naroäopisen, etnograficen. Et-iqnette, /l slusnost, «Ivorska oex», etiketa ; »apisni listek ; -liche, ?r. nekteri, eni. nekolik ; uekaj, ne¬ koliko; -mal, nekülikokrst; -uie, n. lok; -wa, aek. kilkikrat. kaäkaö, toasi; (beiläufig,) «koli, blero, pri; lvajg, kakikraten; rnabiten; - was, ^r. kaj, nekaj, kej; vor Bei¬ wörtern durch dieEndung -ast,-kljat: 'lchwarz, eernkast,eernkljat; -blond, Rumenkast, rnmenkljat u. s. w.; - welche s. Einige. Elhmolllg,nr. etimolog, beseäaso- ^oo; -je, /l etimologija, beseiloslov- l°, beseelje; -isch, a. etimvlogieen, "tserlosloven, beseüornanski; -isic- v.». etimologirirati, beseele ir- toljevati. „Euer, ^r. vas, Vasa, vase ; (zurück- 'whr.)svoj,svoja,svoje ; euretwillen, tarnlj vas, raraä vas; -ig s. Euer. Ettl-e, sova, vjer/., skovir; rtem. ^oriea;-en-, a.sovin, sovji; -ensvie- pavlilia, pavliseo. sreraneo. ^llliuch, m. skopljeneo, kopljeneo. Euph-emismus, m. evfemirem; — onie, /. blagoglasje, lepoglasje, sklarlnoglasje; -onisch, a. blagogla¬ sen, lepoglassn, sklaäen. Ellrythmi-e, /l sklaiinost, somerje; -isch, a. sklarlen, someren. Euter, vime sg. vimena), vimeiö; «krr». vimöek, vimoe; -n, v. ». xri- Leti (onem), pripustiti -j- pričenjati, pripüsesti. Evangel-isch, ».evangeljski, blago- vesten: der -e, evangelee; -ist, m. evangelist, blagovestnik; -ium, ». evangelje, evaogälj, blagvvest/l Evcilt-Ualität, /lmogoei primerljej, morni pripetek; -uell, a.mogäe, mo¬ ren. Elntl-enl, a. rarviäen, ocit, oöiten^ -e n z, /lrarvirlnost, oöitnost; ^Hal¬ tung, /l, rarviUnnst. spregleclnost: IN-halten, skerbeti, öa ostane kaj rarviilno. Evoluzioil, /l rsrvoj.rarvitje. Ewig, veecn. vekvvit, vekovi- ten. vekoveeen, brerkoneen; «rf. veöno, vekoma, vekomaj, na veke, na vse veko; cs ist doch - Schade, pas äkoila; -keit, /l veönost. vekovitost, brerknuenost;von -,o<1 vekoma; i» -, na veke, vekoma; von - zu-, vck vekomaj äo vekomaj, na veke ve¬ kov; -tich st Ewig. Ex-,». bivsi,nekäänj; -minister, m. bivši minister; -akt s. Genau, Pünkt¬ lich; -altaziou s.Begeisterung; -amen, ri.skuänja, preskusnja, irprsseva- nje,irpit; -aminand,m. irpraseva- neo ; - amiuator, m. irprasevaveo. Exc Excs. Ex;, Ext. Ex-egese,/lraulaxa; -eget, m. rau- taxaveo, raukladaveo; -ekuliv, iuver- sevavsn, iupoljaven: -eFeilbietung, ckraüba; -ekutor,m. iuversevavee,iu- peljovavee; — e k u z i o n, /l irvers- ba, iuversevanjo;eksekueija;potira; s. Hinrichtung; —s-, oksekuoijen. «ksokueen; ^Isgesuch, re. prošnja ua eksekucijo oder iuversevanje. Exemp-el, n. iuxled, uxled, primor; zum -, na primor, postavim; ein - nehmen, uxledovati so nad kom; -lar, ». iulis, iutisek; —isch, «. L^leden, iuZIeden, vuoren; (strenge) vstsr. Exepui-en,xk. bile.bilije, xt., opra¬ vilo po mortvib; -eren, v. a. polirati, iutirati-j-iutirjevati; (vollstrecken) ir versitistupeljatisljemj-j-iuversevati. Exerzier-cn, v. ». vüditi so, liriti so vvroüji; -en,», vaja, vadba vojsöa- kov; -Platz, »». vadisöe. Exerzizium,». vadba, vada. Exhib-ieren, n. «. iuroöiti, vloüiti, podati -(- iurüöati, vläxati, podajati ; -itenprotokoll, ». vloüni raxisnik; - itum, ». vloxa, vloüek. Ex-Hortazions. Predigt; -il s. Ver¬ bannung ; -istenz s. Dasein, Unterhalt; -istieren s. Bestehen, Sein. Ex-kludieren s.Ausschließen;-klusion s. Ausschließung; -klusi«, a. iulo- eeo, iuklepaven, iukleniven; —e, ack. rauun, ne vštevajo; -kommunikazion, /l iuoböenje, iuoböitev; -kommuni¬ zieren, v. a. iuvbeiti, iudrüüiti -j- iu- oböevati; -kremente s. Stuhlgang. 24V Extabul Exk-urS, »i. iulet, irxreä; -usazion s. Entschuldigung. sdolünosti. Ex vtsioio, ack. uradno, iu uradske Ex-otisch, a. stranski, inostranski; -pansion rc. s. Ausdehnung; -pansiv- krast, /l raupenijivost, raupenjavn» moö; -bedient, rn. oäpravnik; -se¬ dieren, v.a. odpraviti, poslati(sljow) -s- odpravljati, pošiljati; -pedit, n «dpravnija; -pedizion, /l odprav», pošiljava, rorposiljava, poslater; (milit.) s. Feldzug; -Pensen, xk.po- troski, stroski Experiment,». poskus, poskusi poskusnja; -iercn, v. a. poskusiti -s posküsati; -ator,»r. pvskusovavee. Expert, a. uveden, unsjden. Expli-kazion, (. rarlaxa, pojasoo- vanje, raukladanjo; -zieren, v. » rauloüiti, pojasniti, rausvetliti-j-r»» lilxati, raukladati, pojasnjevati. Explv-dieren, v ». raupökniti, rar; poeiti se, raunesti se -j-raupokovab so; -ston,/l raupoknja, raulet. Expon-eut, rn. kauavee; -ieren,» iupostaviti -j- izpostavljati. Export s. Ausfuhr; -ierens. führen. Expvs-e,». rauklad, rankladek;' izion, (. raulaxa, rauklada. , Expr-ess s. Eigens; -opriazio», l raulastitev, iusvojitev; -opriiek^ v. a. raulastiti, iusvojiti -j-iusvol^ vati. . Exrotulier-en, v.a. rarviti (vijoe" spise ; -ung, /l rauvoj spisov. Extllbul-azion, (. iuknjiüba, iut»°" laeija; ^istare/.iuknjiüninaj-le^ Extase 241 Facade v.a. irkvjiriti, ir gruntnili bukev ir- drlsati (brisem)-stirbrisovati. Extase s. Entziickung. (govoriti. Extemporieren, »-«. brer priprave Extcns-ion, /'. rarseglost, rartex- lost,rartegnjenost, rarsirnost; -iv, «. rarsegöl, rartegel, rartegnjen. Extermintereil, v.a. prognati (re- iem)-stproganj»ti. Exterritorial, «. irderelen, tu). Extra, «.poseben, nalaöven, mimo- reden. irreden: at. ^dnji udje, Končine, okrsjci xk. Exul, -ant, »i. prognanec, xro- ?"anik, irgnanee. Exzedent, rn. prestopnik, rogovi- ritopasnik. Exzell-ent, a. iüversten, preirver- ^en,lzt,oi-en, -exz./lvr-, visenost,pre- 'rvisenost, ekscelencij». Exzellieren, v. ». pervovati, rvo- nositi. Exzentr-isch, a.odsreden; /?A. pre- "»pet; -izität, /l odsrednost. Exzep-tiv, «.izjemen, stimen; -zion, trjema, irimek. Exzcrp-leren, v.a. izpisati (pisem), posneti (snainem)-j-ispisovati, po¬ snemati; -te, pt. ispiski Exzess, m. prestopek; -iv, a. rito- pas,ritopasen, oesmeren. Exzit-ativ, a. poäbncken, spoI- Ijiv, budiven; -ieren, v. er. poelbuditi, spodbuditi, ivpodbuditi -st podblija- ti rc. F- Fabel, basen/l, basu», pravde/., frtbula; etre», basniea; --bdsenski; -dichter, m. basnik, basnopisec; - dichtung, /l basnistvo; -ei, /. bosa, norica; -haft, a.irmisljen. basenski, xüdöevski ; -land, ». irwisljena de- rela, deveta derela; -lehre, /.basno- slovje, mitologija; -n, v. a. basniti. basnovati,basni praviti; (irre reden) blesti (bledem),blaroiti,bl»rnovati; -sammlung, /. brtsenska rbirk»; - -Welt, /. bäsenski svet. Fabrik, /. tvorniea, trlbrika, stroj- nlea; -ant,rn.tabrikant.obertlllk,ve- likokupee; -at,», irdelek, rokotvö- rina,roba,n»pravek,narejek;-azion s.Erzeugling;-s-,tvorniski,sabriski; -sarbeiter,»«. delavec v tvornioi; -s- mäßig, a. täbriski ; -sware, /l roba ir tvornieo; -Swesen,».tvornistvo, t'a- bristvu. Fabrizieren,v.a.iüdvlati, napraviti, narediti, irgotoviti-stirdelovati, na- prilvlfati, narojati, irgvtavljati. Facade,/. lice,colo, pročelje, od- spredje. Dcutsch-stov. Taschenwörterbuch. l6 Fach 242 Fach, n. predel, prodal; pro- ! dalso,predalist,predalstek; (Geschäft) delo, opravila, opravek; das ist nicht mein-, to ni mosoga opravila, to ne sere v mo)« opravilo; (Lehrfach) predmet, nauk, ustni predmet; -- predmetni. Fächeln, v.a. n. m. paklfati,pibl;ati, vaklsati, saplsati, veti (vesam). FacheN,u.».päbati,mdI>ati:opäkati; (einreihen) rediti: rarrediti-srar-re- dovati. Fächer, »I. pdkelio»,pstbalio», pa- balo, pablsasta, mäbalioa; ckim. pa- balsstiea, pstbalee; -förmig,», maba- la8t,pakal)stast; bot.predal)öen,prs- dalstast;-ig,a.pregr»;on,predal)sten; -n s. Fächeln. Fach-gebühr, /l xredalnina; -ge¬ lehrte, »n.vesstäk, rveckeneo;-gemäß, a.resti primeren; -lehrer,m iabvrnik, ustitelj kaeega predmeta ; -mann,»». vesstäk,iabornik; -studium, »uk po¬ sebnega predmet». Fächs-en, -ung s. Aernten, Aernte. Facit, rr. Znesek, eestovek. Fackel, /l baklsa, plameniva, pustäl /l; -distel, /lplamniosat; -mann, M. baklsar;-Musik, /l munika r bilklsa- mi;-n.v.».terpoloti, svoleti,maleti; (zögern) obotävlsati se, oprezovati ; -träger, m. bakljar, baklsonoseo; - zug, m. baklsada, sprevod r bstk- lsami. Facon, /l lik, podoba, oblika. Facsillttl-e, n. snomek, posnetek (rokopisa) ;-ieren,v.a.posneti(soa- mem) -s- posnemati. Fahn Fade, »- pust, plebek, neslasten, oslasten, omleden, ropern, prisku¬ ten, prinaskuten; ein-r Mensch, sit¬ nost, slinest, pustoba. Fädeln,v.a. vdeti (denem), vdoniti -(-vdevati; sich-, eekratise, likati SS (listom). Faden, »n.nit /., koneo; ckim. nitka, llitkio»,konstek; (gedreht.) sükanse; (ungesponn.) lakno, vlakno; (eines Seiles) pramen, plemen, stremeni (Maß) sosten;: leitender-, nit vodni¬ ca; (Bindf.)motör, motvoz /.; -- nit- ni ; -artig, ».nitkast ; fädenig, a.niten, v niti : z.B. zwei-, dveniten, v dvo niä U.s.w; -Nackt, a. golondg, gol in nagi -scheinig, a. nliran, redek, luknssst; -silber, ».predeno srebro ;-weise, «e- kast; -roth,«. bledorndest. Fahllden,v.».iskati (isstom),stee^ (strestem), Zasledovati. FahN-e, /-bandera, bandero, nastn Föhn 243 Falt v», prapor, praporov ; ckim. bancköri- ea, rastckvioa; die - aufpsianzen, rar- riti (vifem) banckero; -en-,banckerni, eastavni; -eneid,»». prisexanaban- üero; -cnsiüchtig,». -werden,banckero e»pll8titix/;-enförmig,a.banckerast; -erschwingen, ». mckksnfe r banckero; -mstauge,/. banckerisöo, praporisöe; -weihe, / posveöevaofsbanckero od. eastave. Uhlt-iein, ». banckeriva, banckeree, rsstckvioa.praporeo; -rich, m.bancko- rüs, rastavnik. Fahr-, a.vornfi; -bar, s.voren, vo- tea, vorenf; -barkeit, /varnost ; -e, (raror, braräa. Fähre,/Ickckija;(Ort)brock,provör. fahren, v.a. peljati (ljeu>), voriti; (Überetw.)prepeljati-s-prepelfevati, ksevckrati; - v.». peljati se.voriti se; (über etw.)prepelj»ti se-j-prepeljo- ^ti se,prevarati se; fahrend ankom., knpvljati se,privoriti se-j-pripelje- tati se w.; sich satt -, navoriti se, na¬ livati se vornje; ich werde fahren, popeljem 8S; spazieren öprovoriti ^4-sprovckratise, sprevckrevatise; (epockerbn,ti, spesniti se-s-irmlbati ; (m.d. Hand hin U. her) wäkati, »nlitj . (jn d. Tasche) sevi(serem), ^^evi, posexviti-j-sexati, posexo- li; (in d, Haare) spopasti se (pa- °0>)-s-8pvpckckati sex/.; etwas - las¬ sen, v nemar pustiti, opustiti-j-pü- söati; (eurch d. Kopf :c.) prešiniti, spreleteti-s-sproletati; fahre Wohl! r öoxom! srevno; fahre ab, poberi se; -».vornja; durch-verdienen,verlieren, privorckriti, ravorckriti; -d, a.voren; popoten. svornina. Fährgeld,rr.brocknina,vornina,pre- Fahr-gelegenheit,/.vorilo; -geleise, ri.kolovür, vvrnik,lrolovürniv», bo- lotoea, Iroloteöina; -gut, er. vornje blaxo,vorivo; -lä ssig, a. ranikare», ranikern, nemaren, malomaren, ne- rocken, neskerben; "e, »r. ranilear- nik, ranikerner, nemsrner, nerock- ner, nerocknik; /. ranikernie», ne- märniea,neröcknioa; ^ukeit, /.nemar¬ nost, ranikernost, nerocknost re.; -leise s. Fahrgeleise; -los (Gefahrlos; -nis s.Fahrgut; -p o st,/. vornja po¬ sta; "sendung, /! xosiljatsvpo vor- »si posti. Fährstange, /. ckrox. Fahrt, /. vornsa; (Wagen) vor; (Reise) pot. Fährte, /. steck »l. u. /. Fahr-Weg, IN. kolovör, vornik,ko- lovornik, oesta; -zeug, n. vorilo; Ick- ckija. Fajence, /. kajenöina. polporootckll. Faksimile s. Faksimile. Fakt-isch, a. cksanski, resniösn; a, (. pirka, xlavka; -en,v.».blecketi, Leiteti, ru- meoeti: obleckoti, oLelteti, orumeneti -s-obleckevati. Falber, Ni. (8alix alba) bei» verba, rakita; -Wald, ».verbje, verbinje, rakitjo, rakitovje. Falk-e, m. sokol ; (Weibch.) soko- lioa;ck'm.sokoliö; -en-, sokolov,so¬ kolji, sokolski ; -enauge, ». sokolje oko, bistro okö ; -enbeize, (lov s so¬ kolom, sokolovanje; -enbllck, m. bi¬ stri od. sokolov pvZIeck; -enhof, m. sokolinjak;-onier, m. sokolar. Fall, »i.pack, packee, packeL. prekuo; (d. Fallen) pack, packanje; (d. Wassers) slap, sopotnica, skakavec; (Ver¬ trockn. )l>all»njo,usikanje; (Umstand) okolsčina, »kolek, rackevek, reö (.; (Ereignis) xriZockek, priZockljej, cko- Zockek,primerek, primerljej,naklju- ček; (in d. Gram.) sklon, packeL; im -dass, falls, ako bi, ko bi; aufjeden-, po vsaki veni.po vsakem; in keinem-, po nikakorsnem, po nobeni een!, v noben kup, ra nobeno reč, ra no vem kaj »e, kratko in malo no; setzen wir den -, postavimo, ckajmo si. mislimo si; nöthigen -s,ako bo treba,čo bo po¬ treba; von-zu-, ra vsaki primerljej posebej; im entgegengesetzten -, na¬ sproti, sicer, ckruZače, inačo. Fällbar, a. sečen, posekljiv. Fall-briicke, (. vrckiZIjivi most; Fall past, päckaliea, samv!ovka;(Mäll- sef.) misnioa, misilovka; (mit Bog. versehen) samüjstrina; /?A. mrora, ranjka, oastava; -eisen, n. skopeo; -en, v. n. pasti (packem), packniti st- xstckati; (ungeschickt) telebiti, teleb¬ niti,tresniti, butniti (ins Wasser) sterbünkniti , cwokniti, pljüsaiti; (v.Wasser) uteči se, usaltlliti, uplalr- niti, upasti (packom) -j- utekati se, uslbati, upackati; (sich ergießen) tcöi, stekati se,izlivati se; (umstehen)!»» Ziniti, eerkniti, cexniti st- poZinjati, eerkati, cepati, pckckati; (nieders) rZruckiti so, «ceniti se p/.; (ind.All- gen) biti (bijem), uckärjati; inS Wort -,v besecko seči(seLom).besecko prk' sekati ; -lassen, pustitUpusčati;)!^ zu Tode-, pasti in ubiti so (packeln ubijem se)p(; der Schnee, Regen») fällt, sneZ, ckeL naleluje; snoZ, rler Zro. Fällen, v.o. sekati r posekali, p"' ckreti(ckerem)st-posekovati,pockirrw> einUrtheil-,rarsöckiti,sackbo storltich rarsojovati; - ». seč /. Fall-endung, /l sklon, packeL; -ljost n.suliljack /l, Iirasča, prasčje, low»; öa; -ibel,«. rmesen, rmotljiv, rw«n pockverLen; -ibilität, (. rmesnost lr. Fällig, a. plačljiv, rspackel; (a^) laufen) potekel, pretekel; der Wes') selist-,monjieaje ckotcklaod.irtekloi -leit, (.plačljivost; poteklost. Faü-iment,».kant,bankrot; -icre» v. «. na kant od. na boben prili (s>^ ckem) ; -kraft, /.packnost; -maschig (packävnica; -s,«ck.ako.čo ;-lchto! 244 Falsch 245 Familie n ssmopsHo^samopLäiiÄ kIsllöäv- mo»; -strick, m. ransk», rank», na- st»va,Iooen; -sucht,/l borg äst/l,pa- >i»vio», bolere» sv. Valentin»; -süch¬ tig, a.bors »sten, pad»vieen; -thür, /l les», vek», loputa, rlemperk». Falsch,«,I»ren,Iarn)iv,IarI)iv,xoI)ll- ken; lokav; kriv.näpeven; -erFreund, kinävski o.nervesti pri)ateI);-eLehre, krivn»uk;-es Spiel, colsllknaicra; -es Glück, nestanovitna od. larnsiva treö»; -er Schlüssel,ponaresen klsuö; -es Geld, ponareseo äenär;-erWeg, kriv, nepravi pot;-erName, irmis- heoo ime (c- imen»);/rA. pockverron, »everen, nervest, nestsnoviten. Falsch-cn, v.a. paöiti, koriti : popa- siti, pvk»riti; ponarediti -s-pon»re- gefälschterWein,poblä)eno vino; -rr,kariveo; ponaresavee. Falsch-gesinnt, «kinävski, rvit,bu- ^kljünski; -gläubig, a. krivoveren, krivoverski; -gläubige, «r. krivo- veree, krivovernik; /l krivover- k». krivoverni«»; -gläubigkeih/lkri- ^»verstvo; -heit, /) larnsivost, lar- "ost,^olsukiiost; »ervostobn.kinnv- sivo, binävsöin», rvijaönost, loka- Vost; -herzig,a.r»vidl)iv, neodkrito- ^eröen. neresniven. Fälschlich, «. (Falsch; - «»tji, barautov, faranov ; -enhenne, (baranka, taranka; -euzucht,/'. ka- ranoreja; -erei, /. baranjak, tära- »jäk. Faschine, /.bütar», venatek, sarina; -Nwerr, rr. krasöa, xraseje, vejevje, vejs. Fasching, »r.püst, wesopust; -s-a. postni, mesopustni; -Snarr,»».pust- oäi; pustov» vec, sema; -szeit s. Fa¬ ding. Fasel, »n. u./k pleme (x. plemena), Pleil, piva; zum-, na pleme; zum-ge- ?kN,po plemen» iti(xrem) ;-ei,/leen- oorija, bodalija, traparija; -haft,«, ^dast, bedalast, trapast, äbote»; - ^ns, »I. abota, äbotnili, bedak ; -n, o>a.bedL8to govoriti, govoričiti, öen- ooti.kveriti; -schwein,».plemna pra- eioa, plemnica; -Vieh, ». plemna ri- sloa- snackt, «. golonäg. Fllsen,»r. vlakno, lakno, nitka, nit,/k; Faseol-e, /jtlröl, sarol, tariin;-en- "roh,n,tlrolovina. Faser, /l vlakno, lakno, liko, liöina; ""n, vldkence, ldknice; -gebilde,». "»knovina: -gewächs,». vlaknata Kotlina; -lcht, a. vlaknast, nitkast; sjö, a. vlaknast, vlaknovit, rilo vit; ^^ov; -stoss, »r. vlakneo, lakneo. Aasion, /k napoved/: Fllst,».sod,bučel od.pueel/'.,bedno, eve^. sodec, sodek; putrib, taiit einem Boden) Kad /k, bren- Fast ta; - von 10 Eimern, «torti»; - von 1 Eimer, orna; -von S Eimern, pvlov- njäk; -binder, m. sodar, bednar, beövär. Fassen, v.a.pri)eti(primem), raxrä- biti, popasti (padem) -s- prizemati, popadati; (begreifen)nmeti,umevati: rarumeti, napopasti (padem), raü- umeti,preseöi(seLem)-(- razumeva¬ ti, ^»popadati,presedati; (enthalten) derrati (im); vbseei (serom), rapo- pasti(padem) -s- obsedati, rapopd- dati; einenBeschluss-, skleniti, sklep stvriti-s-sklepati; den Vorsatz-, na¬ meriti, nakäniti-^namvrzati; Mnth -, usereiti se, serce si storiti, obrd- briti se-)-userčevati se, serce si de¬ lati; bei der Hand-, ra roko prijeti (primem) -( prijemati; in die Arme -, koxa objeti (jamem)-j-objemati; -stch,v.r. brilltati se: rbribtati se; umiriti se, upokojiti se. Fass-holz, ». sodarski les; -lich, a. umeven,rarumeven, umljiv, rarum- Ijiv, rarloöen, rapopadljiv; -lichkeit, /mmevnost, umljivostrc.; -spund,»», veka; ck'»».vekica; -nng,/l (d. Ge- müthes) ravest, räved mirnost, pokoj; (d. Steines) okov; aus der¬ bringen, onesvestiti, rbexati, rme- sati, presenetiti; aus der - kommen, onesvestiti se, raved irxubiti, pre¬ senetiti se, ob raved priti (pridem) x/k;-ungsgabe, /k rapopadnost, iar- «mnost. Fast, a»k. «kor, skoraj, skoro,bliro, brer mala, malo d» ne. Fast-en, /. post: -brechen, mer- 247 Fast siti so: omersiti so, post prelomiti; -en-, a. postni ; -en, v. a. postiti so; -enabend,»i,mesopüst, pustni veeör; -enkost,(.postn»jell(.;-enzkit,(xost- ni öns, postno ckobs. Fast-er,m.postnik,xostiveo;-nacht, (. pust; -nachts-, a. pustni; -nachts- narr, m, soma ; -tag, m. postni ünn. Fllt-al, «. osoöen; (zuwider) nnä- leren, pust; (Unglück bringend) ne- sroven; -alismus, m. ver» v osocko, kntnlisem; -alität, (. nerxoü», ne- sreön; neprijetnost; -um, ». rok, vsoüs. Fatsch-e, ( povoj ; -eu, v. a. poviti (vijem) -j-povijnti. Faul, a. xojil, Anjilnv, Knjilobsn; (morsch) trolinel, trolckjen, trotiljiv, preperel, perliel, operbel, xirnv; (träge) len,lenoben, toüljiv.onoemn- ren, ^nniknren; -er Geruch, snäulili- os, tulrlin»; -es Wasser, smerilljivs voän;-werden, pvlonitiso, uleniti se (verfaul.) xnjiti (xnjijom).troll- neti: oAnjiti, strolrneti-j-strol>nö- vnti; -es Hotz, xnjilnvn, ^njilnck (., trolrljnä . perbljnck (; -bäum, m. kerlilika,korklikovee;-brut, (.Anji- In Lnloxn, smrnil; -brütig, a. Anjilo- ploüen. Faule s. Fäulnis. Faulen, v.n.xnjiti (xnjijem), S oši¬ liti ; fmodern)trol>neti,troli>eti,pvrb- noti, poroti; -zen,v.».Ivniti, lonüsiti, lenobo od.vmnnjulie pnsti, lonöbiti, bre^ ckeln polnljnti; -z e r, m. lenüli, lene, Ionöe(K-etn), lenobneü, vmn- njüb, Lnvnljüli, rnnibnrne/; —ei, ( 2f8 Fccht lenobn, rnnvmnrnost; —in, (. leniv- kn, lonübnion, rnvnljulln. Faul-sseber, n. mnöülr, xnjiln vroöi- on; -fleckig, a.n»Knjil,vxnjil,n»xnHt; -fleisch,«.clivje meso; -Helt, (leno¬ bo, lenost, unniknrnost, ünnomnr- nost, vmnnjost; -licht, a. xnjilnsi. xnjilnv, Znjilobsn, trolckjiv. Fäulnis, »r.xojiIobn,AnjiIin»,Aoji- Invn, tralinobn. trodljinn, trollljnv». troliuotn, Anjilost. Faulthier, «. loniveo, Ienol>oäeo. FaUM, »». penn, Fäumen s. Abfänmen, Schänaim. Fauna, (. üivnistvo. Faust, /.post/.,postnion; ckr'm.pos- öion; eine-voll, posöion,pesönj,snkoi perisöe, perZisöe; auf eigene-, svojo roko;--«.postni ; -birn,(peel' nion, lüntnion; -dick, a. pest Nobeli -en,v.a. postiti; -hobel, »r. postnik; -kampf, »n. rokobor, boj s pestmi;' -kämpfer,-». rokoborec ; -kolben,'" bürclovnn, xorjnön; -recht, «. pesto» prnvion, volöjn prnvion; -rohr, " krntkn puskn; -schlag, m. uänreo s pestjo. Favorit s. Günstling. Faxen, xl. noroijk, bsclneije machen, ooroe briti sbrijem), salorbr jnti, noröovnti so; -machet, m-p""' libn. Februar, »r.kobrunr, sveönn, sveč¬ nik ; (kroat.) veljnön; (öech.) unor; (volu.) lut)-. Fecht-boden, «r. borisöe; -eu, n. boriti so,moöovnti se,r inoöeni sod> (bijem); (kämvfen)bojovnti so, b>" Feder 249 Fehl se(bijem), boriti se, tolei se; (mit Worten) prilvckati so, prikärjati so, besedovati; (betteln) boraviti; was ^chtdich an,»Ii to luna torka? »liso te eukäerri? -er, IN. Korso, borivee; s^-a.borivski; ^streich,in borivska ixrae»;-Handschuh, n«. borivskaro- bavioa; -kunst, /.borstvo, borivstvo, brivska umetnost; -meister, in. bo- rstski uöitelj. Feder, C- pero (x. peres»), poröt /.; ^im.peresoe, peroe; eokk.perjo, pör- hee; (am Schlosse) rmet /l, poro; lam Hut) perjanio», kopa; (am ^pinnrade) perotnioa, perotnio»,ro- petnioa: -n bekommen,xoiliti se,xoä- "lati so, periti se: rxoälljati se.ope- sit>se, okrasti se-j-obrilsöatise; -n schleißen, perje mužiti od. prebirati; m die - diktieren, narekovati ; -- a.pe- sesni, peroi; -artig, «.pornast, per- last; -besen, »n. pernat» metlie»; - °'tt, n. pernio», perin»; -buchse, /l keresniea; -busch, m. kopa, sop; ^>m.köpiea. sopek; (am Hut) por- laiiio»; -chen s. Feder; rkim.; -hälld- 'kr.m.perosar; -hart.a.terck ko porü; slseld, »».junak s peresom ; -Hut, >n. ^»knK s perjanioo; -ig, a. pernat; 'lampf, m. pismen prepir; -kiel, »n. -kiffen, »i. pernio», pernato Klavse ; -krast, /' prožnost, prn/.lji- s"at: -habend, prožen, prožijiv,xi- ^xiköen. .Ndcr-laus, /l tokut/l; -leicht, n. ''lisk kakor pero; -lesen, prebiranje -los,a.bre2peren, 8»!; -mes- n. peroreLso, peresnik, peresni nožioek; -motte /l perjasti molj; -n sich, v. misiti so, misiti so, müaiti se, trebiti so; -strich, m. pater od. pote»»(s peresom);-vieh,n. perut¬ nina, perjad /l, kuretina, perina; -Viehhändler, »r. kokosar; -wild, n. divja od. xorsk» perutnina, divjd.- eina (pernata); -zeichnung, /°. pisani naöert; -zug, s. Federstrich. Fed, /l rosonioa, bela žen», vila; -enhast, a. «»roben, vilinski. Feg-e, /itrekež;sita,rešeto; -efeuer, ». vioe x^.; vistilo, öistisöo; im -lei¬ den, vivati se; -en,v.a.tröbiti, eeäiti , soažiti. eistiti, «lerxati, ckorxniti, öerrati : pretrökiti. preölstiti, »sne¬ žiti, oöeckiti, poäerxati-s-prsöisöe- vatiic.; (Getraide) presojati (sejem) -j-preserati; (Zimmer)pomesti(me- tem) -j-pometati ; (Bienen) irpock- rerati (režem) -j- irpoärerovati. Fehde, /lrarpertija, rarpor, prepir, rarpra; -brief, m. porov n» boj; -Handschuh, m. den -hinwerfen, po- rvati (rovem) koxa n» boj; -los,a>o- 250 Feier 251 Fein riksati, posloviti; -stunde, /. slo- vesno nra. Feicr-tag,rn.prarnik,svotek.nedei; gebotener- napovedan prarnik; ein nicht mehr gebotener-, nedelee, so- prarnik, svetek; -täglich, a. praženj, praeniöen, semönj; -tagskleid, n. pražnje oblačilo , semünjico; -ton, klovesni glas. Feige, a. stralioperljlv, stralio- I>erdijiv, stralivpet, malodusen, bo¬ jev, boječen, strašljiv: -Memme, "evža, baba, strabopeeljivec. Feig-e, (. smokva, tlxo; -en-, smokvin, Lzov; —baum,m.smokva, smokvovec, tlxovo drevo; —distel, /,bukt, —drossel,/, xei muss; —för- nng, a. smokvost, smokvi podoben ; ^garten,»«. smokovnik. smvkvv- "jak, -laub, n. smokvino od. llxovo Ust;o; —Wald, rr«. smokvin od.tlxov les. Feig-Heit, (. stralioperljivost, ma- ledosnost w.; -herzig s. Feige; -ling, '"straliopetec, strasljivec, xlaslji- ^ee. strslioperdljivec. Feil,«. naprodaj,prodajen, rapro- eejen; -haben, na prodaj imeti (dm), peeditti, xrodchjati; (bestechlich)pod- ^"pljiv, podkupsn; -bar, a. piljiv; Bieter, m. prodajovec; -bietung, (. bfodaja, prodajno, ponudbo; (össent- "4e) dražba, licitacijo; -bietungs-, "-. olika, omiko, brus ; -en, v. a. ^"ti; -enhauer, m. pilsr; ein solcher sein,xilariti;-heil, (. podkupljivost; -icht, n. piljevino, piljovo, xiljöd /l, opilki />e.;-schäft,/. bloxä rono pro- doj, -scheu, v. a. teriiti, kupcevoti, borontdti; -scher, »e. kupec, terreo, borsntoveo; -späue, s. Feilicht. Fein,«- droben, tonek. tenek, dro¬ beče»; (zmt, nett) netten, njeren, licen; (v. Sitten) priljuden, vljuden, omikan, Lloliten; (v. Tuch) tanek, pratenj , lep; (geläutert) cist, prosijo»; (verschmitzt) prenukan, pretkan, prekanjen, avit. premede»; -erSieb, Zosto sito; -erWind, pre- sljiln veter; wie-, kokü promedeno; -aderig, «. Aostoleten. Feind, »«. sovražnik, neprijatelj, neprijatel; (Gegner)na8prot»ik, eo- pernik, protivnik; der böse-, vrox, Iiudobo, peklensek, budi duli; er ist sein eigener-, onjo sam sobi budoba; er ist ein - des Weines, vino ne moro; - a. sovror, sovroren, nasproten, natoren;-in, /l sovražnica, nopri- jäteljico, noeprütniea, ropernico; -lich, -selig, a. sovraren, so- vrorljiv, noprijotelski, aopern, no- sprotiven, nasproten; ^ikeit, —leit, (.sovražnost >c.; -schäft, (sovraštvo, neprijateljstvo, nenavist (. Fcin-e, /. tenkoba, tenkot», tenci- na, drobnvta;-fühlend,a.ralilovuten, nernocute»; -gehalt, »i. cista vred¬ nost; -gold, n. cisto cd. suko rlato; -haarig, a. tenkolüs;-häutig, a.ten- kokoüen;-heit, (. tenkoto, tonkot», tancina, drobnüst, drobnot»; než¬ nost, ličnost; čistost; prekanjenost; Feist 252 -körnig, a. drobnosörn, droben; -schmecket, m. slodkosnedes, smajt- Ijivec, spiravec. Feist, a. tolst, tolsöen, debel, mo¬ sten, maščoben, mastit, nbrejen, pi¬ ton, raspitan; -im Gesichte, debelo- ličen; -machen, debeliti, pitoti, re- diti: odebeliti, opitoti, raspitati, «broditi ; -e, /l tolsöa, tolsöoda, ma- söoba, debelost. Feld,», polje; ckrm. päljice; (Acker) «ranica; auf freiem-, poä milim üo- A»m, no planem; zu - e ziehen, no vojsko cd. no boj iti (xrem); aus dem -e schlagen, s bojišča spükati; das - räumen, umakniti se, ^f- umikati so; (ein eingefried. Stück) omojäk, üxra- da; - a. poljski; (mil.) vojaški, bojni, vojskni; -ahorn,»». Kien, me- klen; -apctheke, vojaška lekürnica; -arbeit, poljsko delo; Pferde für die-, konji so polje; -arzt, »r. vojaški sdravnik; -bauner, m. bojna sastava; -bau.»», poljstvo, kmetijstvo, polje¬ delstvo, kmetovanje, poljsko l. vujskno sprava; -rüstunz,/i^"' jaška oprava; -schaden, M. uiw»i -scherer, M. vojaški ranocelnik -schnepfe,/l Kosiča; -schule, vojosk» solo; -salat, motovilec;-svath, "' sivec; -spital, n. vojaška bolmeo -stein, m. mejnik; -stück, n. kos p"' lja,(mil.)top; -thyinian, m. materno dušica; -ung, /l poljina; -waV- /. tdborsk» »trasa; -wärts, «ck. v I>0' Ije; -Webel, m. noddesetnik, keldre' bolj (x. -na); -weg,»», rasxon; med poljem; -weide, /l verba; -uukt schaft, /l kmetijstvo, poljedelste«, poljstvo; -Wundarzt, »».vojaški ra¬ nocelnik; -Zeichen, n. bojno sname' nje; -zilg, »r. vojsk». , , Ftlg-e, /l platišče, kolot»^' Fell 253 Fern -kN, v. a. prašiti; (ein Rad) xlatiti: oplatiti. Fkü, »r. kor», «avba stA. Konica, eävbic»;(im Körperjmren»; -eisen, ». kernir, valin, ronec; -Händler,»», korär,kernnär; - Werk, rr. konübo- rina. Fels, »rr. skala, skalina,skalovina, pečina, čer/.; ckrm.skälica;ook/.ska- ievje, Pečovje, pečevje; -ab, ack. s «Kale; -art, /l skaliva, skalovina; -bank,/l skalovina, klebet;-bewoh- Ner, m. počnik, pečvvnik. Felsen-, «.skalni; -fest, a. terden ko Skala; -feste, /. terdnjava na «Kali; -gegend, /. skalovina, skslota, peöevina; -geklüft,»r. pečina, skalna kansedlina; -gründ, »n. skalovina, peöevina; -gruppe,/l skaljo, ska- ievfo; -Hang, rrr. podven/.; -hart, a. ierck kakor skala; -höhle, /l skal- "wa, pečina ; -kette, /l oskalje, ska- ^''je; -klippe,/'. nert, öer, ( greben; -kiuft, skalna ranpoka; -maste, /*. «kalovje. pečevje, čerovje; -rist, s, Felsenklippe; -ritze,/l skvannja.ran- k°rek, ranporka;-rücken, »r«. skalni "sedet; -schacht, »rr. skalni predub; -schllecke,/. boäio; -spalt, »n. skvar¬ il"; -spitze, /', ort. «ort, ost/l; -stück, peč /, peöina, skalina; -Vor- ^»ng, »», podven /l ; nert /l kuk; '!»and, /l skalna od. kamenitastena. Fels-ern, «.skalen, skaloven, skal¬ il- -gegend, s. Felsengegend, -icht, «Kaiast, skalovit; -ig, «.skalnat, valovit, skaloviten, kamnat, kame- nit, pečeven , peöevnat, -maste, /l skalina, skalovina. Fcnch, Fenich, irr. der, bar; -brej, m. borovec; -chel, rr. kopree, koper, komarček, komoräö; -el-, a. kvpri- öev, komoraöev. Fenster, rr. okno, pronor; ckrm. oknice, okence; (im Turme, Dache) lina; blindes-, slepo okno; (Ort Un¬ ter d. Fenster) podoknaxk.; -bank,/l podoknica; -beschlag, »n. okov n» okna; -brüstung, (. okenjäk; -eiu- faffuug, /°. oboj; -flügel, »». üknica; -zitter, rr. omrenje. rešetka, krin; -laden, m. oknica, oboknica; -los, a. brea oken; -rahme, (. okvir; -scheibe, sipa. Fer-ialtag, »rr. prairnik; -ien, xk. po¬ čitnice pk. solskj prilr.niki pk. Ferlcl, »'», prase, prasse, presiö, koöef; (§. -ets), -fleisch, »r. prase- tina; -n, v. »r. prašiti se, mlade imeti (am) : oprstsiti se. Fern, «..dalfen, deljen, dalek, aa- krafen; ack. daleč, deleč; von-, «ck daleč, in daleč; -e, (. dalja, daljava, daljna, dalečina, določava, deljava, odalje; aus der-, n daleč, in dalje;/»A. pribodnjost. bodočnost ; -er, a. da¬ lji, daljši, deljsi,nadalje» ; ack. dalje, dalj, delj, na dalje; -erhin, ack. na dalje, n» naprej, v pribodnje, v na¬ predek; -glas, rr. daljnovid, lukal»; -halten , v. «. odverniti, oddaljiti -j- odvračati, oddaljevati; -her, ack. in dalje sem ; -hin, ack. daleč tje; -län¬ disch, a. daljnodenelen; -rohr, rr. daljnogled, dalekngled, daljnovid, Fers luksi»; -sicht, /l rasxlod; -sichtig, a. dalokoviden, daljnoviden. Fers-e,/i peta; cki>». petic»;-en-,a. petni; -engeld, -r. bosistesa; das-, -geben, pete poküsati (kasom), po- voditijo, uliti jo, umakniti so; -en- leder, ». opetniva. Fertig, a. xotöv, pripravljen; (be¬ reitet) narejen, nared, xotöv, isdo- lan; (hurtig) roöen. uren, bers, Spesen; -sein, v kraji biti (sem); -machen, pripraviti, isxotoviti, na- rediti, dodelati, doversiti, dognati (senem), dokonöati -s- pripravljati, prixotovljovati, narejati, dodelo- vati, doversevati, veröiti, dokonče¬ vati ; sich - halten, pripravljen biti (sem); -en, v. a. narediti, naprdviti, isdelati, nardjati, napravljati, izde¬ lovati; -krit, /l ravnost, urnost, spesnost, speb, snüjdenost, zvede¬ nost; -ung, /l podpis. Fcsscl, spona, spetnioa, selesje, oklepnik, okovi vesi /l -n, anlegen, v selesje djati(dem,denem), ukloniti -j- devati, uklepati; -n, tra¬ gen, blapvevati, sramotnijarem no¬ siti; (ein Theil d. Pferdefusies)bieelj, bineelj (x.-voljna); -frei, a. svobo¬ den ; -n, v. a. ukloniti, »kovati (ku¬ jem),sakvvati, v selesje djati(dem), -j-uklepati, sakrlvati, v selesje de- vati; (an etwas) prikloniti-(-prikle¬ pati ic.; (m. Stricken) vdsati (vesem): svesati-Psvesovati; /rA.mikati (mi- vem). samikati, vesati (vosom), ba¬ jati; gefesselt, v selesji, v okoviti. Fest, a. terdsn, krepek, stanovit; Fest (kräftig) moven, krepek, övorst, brüst; (dauerhaft) stanoviten, sta- noten, torposen; -nehmen, prijeti (primem) -j- prijemati; -es Land, suba semlja, subota, subo; -machen, priterditi-j-priterjevsti; -er Preis, stanovitna vena; n. god, prašnik; (HochzeitSf.) pir, xostba, xostija; (Freudenf.) veseliva, veselje; prasniöni, prasnji; -abend, rn. delo¬ pust, osvotek; -e, terdnjava; (Himmelsg.) terdina, nebeški strop; (Burg) xrad. Fest-einzug, m. slovesni vbod ; -es¬ sen, n. xostija, xostarija, obod -gesetzt, a. ustanovljen, uxanjon; -igkeit, /l terdnost, terdnota, sta¬ novitnost ic.; -kleid,«, prasnjo obla- vilo, svätovsko oblavilo; -land » subota, subasemlja, kopnina ;-lich, a. prasniven, sveöan, slovesen, sve- teven, slavnosten ;-lied, ri. slavioa, xodovniva, veseliva. Fest-mahl,». xostija, xostarija, o- bed/., pojedina, xostl pk.; -nahnlb /i ujetje, sapertjo;-opfer, »r. darite) /laldov; -setzen, v.a. ustanoviti,usta' viti, dolüviti, odrediti, skloniti -s- stLnüvIjati,ustüvIjati, dolüö»ti,skle' pati; sich -stanoviti so: ustanoviti ae; nastaniti se, useliti se -j- ustaode- Ijati se, vseljevati se; -stehen, v-"' terdno stati (stojim); soviel sieht toliko je xotovo ; -tag , m. prasn^ svetek, blaxdan ; -täglich s. FestilP -INI g, terdnjava; xradisöe, tos borisee, ostrox; -S, a. terdnjarski! —skommandant, m. terdnjavski p"' 254 Fetisch 255 Feuer veijnik; "swerk, n. terdnjavsk» eidovje; -zug, in. slovesni sprevod. Fetisch,IN. malik; -anbeter, M. ML- likovavev, molikovavev. Fett, n. tolsöa, tolsöoba, tolst /i, tolseina, tolstina, masöa, masvoba; msst /., salo; (zum Abschmalzen) rabelj/.. räbelja; das - gerinnt, o- iieeniti se; -a. tolst, tolsvoben, masvoben, mastit; (dick) debel, ri¬ eten, rejen; -machen (Kleider), "mastiti, ^aspebati />(., (Speisen) beliti: obeliti, pobeliti, eaviniti-s- ""oiojati (Thiere ic.) debeliti, pitati, "editi: odebeliti, «pitati, irpodre- lch) smetana, poverbnja; -Henne, l "mikelj, ožmikelj, ž vani kelj, (g. """);-icht, a. mastnast; -i g, a. ma¬ slen, omasten, tolst; —feit,/! ma- ""obnost, debelost, rejenost;-krank- tolsviea; -kraut, n. (8edum ^?s") liomiiliva; -mässe, /l salo. ,oty-en, rn. vonja, eapa, vandra, ernja-, (Stück) kos; -en, v. a. bajati,tergati, tergati: raroiinjati, rarvapati, rartergati, -ig, a. vonjav, eunjast, vapav, eapast, raavapan, razdrapan, rartergan. Feucht, «.vlažen, volllek, volgek, velkek, möven , ^amokel, rategel, natego!, mokroten; (v. Schweiß) poten; (vom Ange) sol-en, solrav, rosen; -machen, vlažiti, moviti, ro¬ siti : o vldžiti, namooiti, orositi-s-na- mäkati, eamäkati ; -werden, nate¬ gniti se, namekniti se, volgoiti -igkeit, vlaga, mooa, movava, mokrot», mokriaa, vollikota, velli- K6st, movirnost; (von eindringend. Wasser) aamök; (im Boden rc.) pod- mök; -igkcitsmeffer, rn. vlagomer, mokromer; -kalt,«, moker in mer- rel, merrloten; -lich, a. natogel, ra- tegel, ramokel, podmokel. Fcud-al,a.kevden;-alrecht,». kevd- no pravo ; -um, er. kevdstvo. Feuer, ». ogenj, vatra; ckim. ögenjeek, oxnjieek; /».Iok, lo- eee, loeen; -er, -n. skripaö, rlinxa- ^o, emixavee; -n, v. a. škripati Wem), xüliti, rllnxati, omixati. Fieder-N, v.«. periti: opüriti; -för¬ mig«. dlanast, pernast; -lappig,«. Pernas to-kerp. Figur, /l podoba , prilika , obrär; ^p, slika; (Gestalt) postava, rast (i (Muster) obraree; (Ansehen) -algesang, m. tl^uralno petje; 'eNjchueider,m. podoboreree; -ieren, obraniti. podobiti: irobrsrati, »podobiti, predstaviti -j- irobraro- ^eti, upodobovati.upodübljati. pred- ^avljati; v. er. kürati se (Karew), ^)°I>ov»ti, namestovati. MgÜdlich,a.pripodoben, prenosen, °^en;v podobi. alla-nder, n. odvijävniea; -torimu, ^predivnioa. snioa. ollial-, «. podrurni; -e, (. podrür- Mtl-azion, /l preceja, precejanje; '^kapparat, rr. cedilo, oedilnioa, pre¬ klalo; -ieren, v. a. eediti: provediti Deutsch-siov. Taschenwörterbuch. l- prečesati ; -ierstein, m. precejav- oik, eedivnik. Filz, »r. klobüöina, klvbüöevin», klobot», klopöina, /»A. stiskavt, skernjaveo, skopük, skerbee, sker- ljivee, --, a. klobuöni, -en, v. a. klo- duciniti, klobüöino delati; sich-, mesti so (metem), krotoviöiti so, kustrati so; -Hut, m. klobuk ; -icht, a. kloboöinast; -ig, «.kuštrav, rmo- den, skustran; (geizig) skerlsiv, sköp; -kappe, /. vepiea ir klodüve- vino; -laus, /l klosö, kerrot /l; -schuh, m. örevol) ir klobüöevine, -Werk, n. klobüöina, klobüeevina. Fimmel, m. beliva, samorasna ko¬ noplja; (Keil) klin, raxvorda. Final-, «. konöni; -e, n. koneo. Finanz-, «. donarni, dnarstvölli, tluanöni; -angelegenheit, /l dnarst- vona reö od. nadeva ; -en, xk. llnanoe p/.: denarstvo, «lnarstvene reei, derravni dolrodki; -minister, M. ü- naueni minister, minister denarstva od.ra denarstvo;-operazioch/lünane- n» rapoöetba;-wache,/,.llnaoena stra- ra; -wesen, n. denarstvo, dnarst-- vene reö! pk. /! Find-elhaus, ». najdenisnio», Irisa ra najdenöke; -kind, n. najdene«, najdenöek; -en, v. a. najti (najdem - našel) obresti (bretem) -( nalrü- jati, najdovati, vbretati; (zufällig) narüjinati p/l (ein Wild) naslediti x/.; (etwas fürgut w. finden) ra dobro spornati-s- spornavati; spreviditi, daje dobra x/i; ra dobro imeti; (ent¬ decken) irnajti (najdem), odkriti 17 Und 258 (Krijem) -j- irmajdovati, odkrivati; (erlangen) doseči (serom),»adosoči, najti -j- dosegati ic.; sich-, najti SS, sniti so(snidem), sestati se (sta¬ nem) -j- oaluijati se, sesipati se; sich in etwas-, privaditi se čemn, »vedeti (»vem) se vdaj -j- privajati se, »vedovati se; (offenbar werden) rarodeti se, na dan priti (pridem), pokarati se (karom) x(.; es sand sich, našli so, predeli so. Find-eort, r». nabajalisče, -er, in. oajdnik, najdsc, nabajavec; —IN, (. näjdnica; -erlohn, rn. najdenina, vajdsčina ; -i g , (. iznajdljiv, »naj- den, »najdljiv; —keit, (.iznajdljivost, »najdnost; -lich, a. najdljiv; -ling s. Findelkind; -UNg, (. najdba. Finger, Nl. perst; veib, n. ribariva, ribčevka; -zoll, m. rrbnin»; -zug, m. vlak, ulovek. tkisk-al, m. tiskal; -- a. tiskalni; "üs, m. Lskus. Fisole, /l tiral, kerol, karal. Fishern, v. a. Zomuliti, šepetati 'äm u. pečem). Fist,m. perdev; -el,/.vev/i, vevka; (Med.) pijavk»; -kraut, n. usivsv; Flach -en, v.rr. perüeti ; -ulös, a. vevkast; pijavkast. Fittig, m. perotniva, psrutnioa, perota, pervt/l, baba, krilo, kre- ljut /. Fist-e, /. motvor /., motor /i; pre- vera; -en,v.a. verati (verem): pre- verati -j-preverovati. Fix, a. stalen, stanoviten, uZaujen; nepoilaljsljiv, nepreloren; - und fer¬ tig, ves pripravljen; -teren s. Fest- setzen; einen -, meriti koga r očmi; - steril, nepremična rveräa, nepremič- niv», stalnica; -um, ».stanovitni ik; - breche, /lterliea; (Ort) terisve; -bre¬ chen, n. terilo, trenje; -brecher, rn. terivev, terüö; —in, /.teriva, torilja; bündel, n. kosem od.povesmo preäi- va; -dörre,/. süsniva, susilniva. Flachsen, a. lanen, konopnen. Flachs-Haar, rn. vlakno; -handel, m. kupvija s preäivom; -hechel,in. mikrlvnioa, mikävnik, Zrebe»; - raufe,/läerranje, rikljanje; (Werkz.) riiila, äerrej, 6errüvniva; -reiste,/^, -pesväj od. roöüj proöiva; -riffel s. Flachsraufe; -röste, /. Zockenje, rose- vje,movenje lanü; (Ort)Zoctisöe, ro- sisve; -same,in.Iaoeno seme; -schwin¬ ge, /ltreslioa ; -seide, /.xrkäoneo,pre- ckeniva; -Werg, n. preckivo,tuljo, tu¬ ljava, koöelj /l Flach'teller, m. plitvi pladenj ; -zie- gel, rn-plosönata stresniva, xlosvata opeka. Flack-ern (Flackern; vn. terpnleti, merliliati, xleketati (ilm u. keöem), plaliitati, planjösati, svixlati. Fladen,rnmlinee,Zibaniva,krapev, koläö; (Holligst.) sat,satovje ; (Kuh- Flatter stad.) kravjek; -brot, n. wlinvi pt-, mlinönik. Flagge, (. banäera, rastav»; die - aufstecken, banckero rarviti (vijem)-f rarvijati; -en- a. banöeronosen. Flam-ingo, rn. klaminZo, xlame- njäk, rnlleea Zos /l Flamm-e, /l plamen, plamen, plaw, rubelj ; ckrrn. plümeneo, plümenesk, plameek; /iA. rar, oxenj; -en-a oA- njen, plamene» ; -en, v.n. plameneti, plamikati, plamteti, Zoreti, s plame¬ nom Zoreti, bakljati; die Sonne stammt, solnee pripeka; -endurst, pekova reja; -enofen, »n. plamenica; -ensäule, ( oxnjen steber; -tod, smert v oZnji. Flanell, rn. klanel, tlanela; -en, a. üanelast, tlanelen. Flank-e./lbok, stran /l, strana; (bel Thieren) lakotniea; -enbrett, n. boo- nioa; -ieren, v. a. klatiti so, potepati se. ometati, vlüciti so. Flasch-e, /. stekleniva, skleniva, sklenka, laZev, läxviva čutara, tiasa; «trm. skleniöioa, IaZviea;-eN' a. sklenieni; -enzng, »n. skerpev, skripeo. fsvalka. Maschinell,»!, xisval. /. pisvel.pl' Flaser, /l ril»; -ig, «. rilav, rilat. Flatter-geist, »n. labkorivev, 'l' bravt, vetrenjilk; -haft,«, vetrvn, lalrkoriven, lalikomiseln, nestano¬ viten; —igkeit, /l lalrkomiseloost, nestanovitnost rc.; -n, v.n. fertoletl, kerleti, dertrati, plepotati (»w >h evem), prepeleti, letovati, svoletb krepeliti, opletati.plaliitüti; (v.Fn^ 260 Flatterthier neiljvikrati, vet! (vejem); -sinn. m. vetrenost. Flatterthier, ». kertetaven. Flau, «.mlaka v, »Svens», slab, me- . a. škripati (am und pisem); sobe kilsati (kasom). Flibustier, »». morski rasbojnik. Flilk-arbeit, /". kerparija; -en, v. a. korpati, kerpiioati: sakerpati, sa- pekniti. sasiti (sijem); poprdviti -j- poprrivljati; -en, m. s. Fleck; -er, m. kerpilr, kerpucar, korpaö; —ei,/l kerparifa; —ju, /". kerpario»; -lap- Meß pen, m. saplata, kerpa, kerpuoa, iu- panee; -werk, n. korparija. Flieder, -baum, m. bes, besex, bosxovev; -- desxöv. (en-a.musji. Flieg-e, /". muka; ckrm. mušic»; - Fliegen, v. r>. leteti, letati, Leroati (im), lkerkati: sleteti, kerkniti; Ul Stücke-, rasleteti se, rasnestise; -d, a. lotöö ; mit fliegenden Haaren, prostolas, s raspletenimi lasmi. Fliegen-dreck, m.musjek; -fällgek, m. mukar, mukeo; -gift, ». müsnioa, mukomür; -klatsche, /". pvksvnik; - netz, «.sitnica; -schwamm, in.müsui- oa (xoba); -Wedel, m.mükelics, mu- kavnik, mukälniea, muknjak, mu¬ kalo: damit die Fliegen abwehren, mu¬ kati. Fliehen, v- n. besati (!m), bexati; besati, besikati, besxati: ubexuiU, pobegniti, uteci, ubesati -j- otekali; s. entfliehen;(v.d.Zeit)kitet>, besati (im), dreti (derem); jemanden-, oxniti se-j-vxibati se (blsom),isoxl- bati sekoxa; etwas-, varovati so oo- sa; zu jemandem-, pribesati(im),pr>- teei k komu. Fließ,n.kosemzsVließ) runo, raus- Fließ-en, v.n.toöi; (tröpfelnd) Kap; lsati. oureti. curljati, solseti, codik se ; (v.d.Zeit) kiteti, potekati : chen, topiti,taliti : rastvpiti-j-rast»?; Ijati; (v. Tränen) liti (lijem), cedi" se; Tränen stoffen über seine Wange"' solse so K» oblilo, solse so so wu p"' vodilo; das Licht stießt,svova so ooojai -end, «.tekov; (fließend gemacht)ra"' topljen, raspusöen; (v. d.Rede) 262 Flimm 263 Fluch et; -enkugel/.svinvaiva; -enschloss, n.oelin;-enschusS, m. strel ;-enstein, M kresavnik. Flitter, r».kles«iva,migljenka, mi- ?ljotioa; -gelehrsamkeil, /. pukla od. plitva uöeaöst; -glanz, m. klisöoka; -gold, a. los, rlata pen»; -golden, a. losast; -jahr, ». steräeno od. mede- »o leto; -filber, ». srekerna pena; 'Äaat, -werk, n. klisvin», klisevka; loöenina; -Woche, sterdeai o. medeni leden. FllNk-e, /. -en, m. kosem, plasem, pekel;, Koder; dir». kosmih, kosmi- °°k. plaswiv, paklsieek; (Schneest.) Varnica, sneLiaka, omrarnie». ko- ovula, kunadra; -en, v». kosmati: okosinati; ».».kosmato sneLiti,koe- "loti; —blume./lsOentaurea vvanus) plavleg; gewölk, ». mrenasti obla- ^sanvki; — stäubling, »r.(k,^voper- , on üovista) ndvadna kervaiva; - k?t, a, kodrast, kliaadrast; -seide, /. komata svila. m. kolka; dri», kolsiva; -- a. -en,rr. a. kolke loviti; -ig, a. Floh, "vlsji; dolkav; -kraut , ». drese», kolsnik; -nest, n. bvlsinjak; -stich, m. belsji pik. Flor, »r. »ret, «vetje, rasvvet; /-A. srees, blagor, blagostanje, blagovi- tost; (gewebt. Zeug) pajvnik,pajöe- lil», tenviönik ; -a, /lvvetana; -band, ». pajöelanasta preveea; -stiege,/', tenöiearioa ; -teren, v.n.eveteti, pre- ovetati; sloveti; -seide, /. sukan» svila; -tuch, ». teneioa. Floskel, /l praano lepotiöje. Floß, »plaviva, plav /„ plitva, plit¬ ka, plet». splavitev /l; s. Floß. Flöß-bar, a. plaven; -e, /l plavk», Flosse, /.plavut», plavut /l, plav /°. Flöß-en, v. a. plaviti, goniti derva povodi; (Wäsche) plakati: irpldk- oiti, iaplakniti-s-irplakovati; - er,m. plavi edr. Floft-seder, /l plavata, plavut/.; -gebühr, /. plavaiua; -gerechtigkeit, /. plavna praviva; -Holz, ».plaval los, plavina, plavsioa; -ig, a. Pia¬ vo te n. Flöt-e, / stransiva, postraniv». po- stranka, Lvegla, tlavta; -en, v. a. na postranieo piskati; -enspieler, m. Lveglavev; -enwerk, n. piščali pd. /. Flott, a. ritopase», rasurdaa, lak- koäiven : -leben, ritopasao od. rae- undano siveti; ein -er Mensch, lad- koLivee; -e, /. krodovje, ladjevje, barkada; -iste, /. Lotila, malo dro- dovje. Flötz,».tla pt.,ploka; sklad /.^er¬ st»; -gebirge,». verstn« gorovje. Fluch, »».kletev /.; kletka,kletviva, Flucht 264 Fluss kletvin», prokletje, prekletba, pre- kletstvo; (Schwur) saklotva, rot, rarotba; -beladen, a. preklet; -en, v.a. Kloti (kolnem), budisovati, sen- tovati, rlodejevsti, preklinjati ; -e r, m. Kleves, proklinjaveo, proklinjo- vaves, liudiöevavev; —in, /lklevisa, xreklinjevavka. Flucht,/., dog, pobög, utek, uskök : die - ergreifen, pobegniti, uteei,u8ko- viti, poeeditijo, obrisati jv(brisom), V beg spustiti SS x/l; in die - schlagen, napoditi, rarkroxiti, v bogsapoditi; auf der-, bere, bosös,begoö; -bau, m. ubesisse. Fliicht-en, v. n. sich pobegniti, ubegniti, umakniti se, udörati (im), pete odnesti, utesi, »«kositi x/l; sich zu jemanden-, priberati (im) l> komu; -ig, a. bereu, ubersn, bogljiv, beno¬ ten, berljiv, bogov : -werden s, Flucht ergreifen; (eitel) minljiv, nestano¬ viten ; (schnell) uren, nagel; (chem.) rxinljiv, irblapljiv; (leichtsinnig) vnemareu, ranom»ren,Iakkomiseln, nestanoviten; (oberflächl.) pover- sen; aet. nügloma, poverlinma, mi¬ mogrede; -Igkeit, /l bernost, minlji¬ vost rc.; -ling, »«. begun, beguneo, nbornik, prebeg, uskok; (flüchtiger M.) begljivev. Fluchwort, ". kletvioa. (jera. Fluder, n. splav, rieb; rake xt.; ra- FlUg, »». lot, letäj, polet, vrlot; (Bienen) roj; (v. Vögel») vlak, Kit», verselo; (derZeit) dir; -brett, n. le- tenio», letüvoisa. Flügel,"«. krilo, porotniea,porutni- oa, perot/l, repetnisa, llatota, krilöt /., Iiaba; (d. Windmühle)veterni ca, (d.Thür)dürnioa, (b.d.Armee)kriln; (Seite)dok; (musik.Jnstr.)glasovir; -- ».krilni ; -frucht, /l xerutka; -fuß, in. krilvnoreo; -ig, a. krilat, liabat, s perotmi; -los, a.brerkril, brerkri- len.dror perotnio; -mann,m.krilail!; -n, v.«. oporutiti; geflügelt, krilat, s xerotnioami; -Pferd,". krilati konj, pegar; -schlag, »r. loküt, klakot; - schnecke, /l porutar; -thor,». dvokril- na vrata -vieh.n.perjild /.^perut¬ nina, letenina. kuretins. Flügge, agodea : -werden,xodnjati so-chrgodnjati se. FlUg-loch, r«. rrolo, merevnisa, le- tenisa ; vratiča pt.; -mehl,n.poliskm -s,«ei.ko bi trenil, ko bi mignil, rdaj- oi; -sand, m.svir,8viree,8visö,kliso, sipa. Fluor,». kluor; -id, "«. lluorid. Flur, /.. trata, loka, livada, njiva- polje;(Weide-)Iedina,spa8nik; (Vorr Haus) vora.priverje; (Hofraum)livo- riüöe, prederjo, predurjo ; -stein, mejnik. Fluss, m. reka, voda; "tr, in. «eptavse, sopetäö. ülut,/lpovodenj /l,potop; (o.Wach- 's»d.Waff.)pIem, plim», pritok, pri- narast; (Woge) val, slap, plov; Mr u _ pritok in odtök, biba; (v. Schriften) kup.Krvmaüa; eine-von ^ä»en, potok solna ; -bewegt, a.bu- ^a, nburkan; -en,», n. vreti, kipo- »»räsesti, plivkati, nastopati; plem, plima, «loba pritoka. Födei-alist, »».Föderalist. nvennik; -ativ, a. federativen, nvenen; -ierte, r». navennik. Fogasch, m. smuč. Föhr-e,/'. bor, borovec ; -e n-, ».bo¬ rov ; mblattwespe, /l borova osa ; — cule,/'.borova sovka; l^holz,».bs- rvvina; mtvald, -n. borovje. Folge, /. »asleüek, posleüek, na- stopek, uöinsk; (Reihens.) reä/'., napore,lok, versta, rajä»; (die -m der Herrschaft, )nasle oüseüati so, oü rok iti (zrem). Forder-N, v. a. tlrjati, terjati, es- litovati, Koteti, iskati (isöem); (h^ ausf.) porvati -j-porivati ; -UNg,r tirjava, terjava, tirjatev, terjatev? rakteva, raktevek; (Herausf.) k"" r!v, poröv. Förderung, /. spesitev, pvsposek pospeševalo ; -smittel,m.spesilo,I>"' spesevalo, mnorilo. Forell-e, /lposterv /., xosterv», p"' struza, bistranka; «trm. postervioer -en- a. xostorvji; -enteich,»i.postet' "lalr. ..,rd ForM,/lpoäokL,okIika,oblioaj.u ' obrar; (Modell) kalup, tvoril", (gram.) odlika; (Muster) obrate", -al s. Formell; -at, rr. oblik", poüoba; (Oktavformat) osiuerk», (Duodezf.) üvanajsterka; -aziiüb i' tvarina; -el, /l besecke pk.; vbrarec, Form -ell, a. obličeo, pravil«», formale», vläersn, navideren; ad. »a vider. FlWM-en, v. a. pndokiti, obrabiti, l>blieiti,obličevat!,tvvriti: upodobiti, uobräriti, irdelati, stvoriti -j- upo- iobovati, irobrarevati, irdelovati, itr^rjati; (d. Guss) uliti (lijem) -j- "livati;-entehre,/. oblikoslovje, ob- dkovje; -enschneider,m.k»Iupar, ka- l"poreree; - fehler,m.xogresek v vb- lilii. Urm-ig, in Zsmstz. mittelst der End¬ silbe ast od. durch podoben zu übertra- W, z. B. eiförmig, jajčast od. jajcu siedobe» ,-l i ch, a.obličsn, pravilen ; sitaveden, pravdanski, sagen; ad. dariloma,redoma, redno, pravilno; -^eit, /l odličnost ic. Ärm-los, a.brerpodoben, drse po- "obe; -lofigkelt, /. brerpodobnost; 'kihmen,m.vklep; -ular,m.obraree, "beaeek, irgledek, formular;-Nla- kunbuch, ». irglednik. Wlsch-begier, /l vedoreljnost, ir- tedljivost, porvedov»vnost;-begie- ^g,a. vedoreljsn, izvedljiv, pveve- ""raven ; -en, v. a. porvedovati, ra- 7°k.naprkj,napred, dalje, dalj; (v. Orte weg) proč, s poti, v kraj; (in Zsmstz.) mit od, od. dalje, naprej und «kor in skor. v eno mer, ven i» ve»; so-,rdajei, likrati; -mitdir, po¬ beri se, proč 8 teboj ; -an, a^. odsik- mal,od sik dob,odslej; (künft)posik- Fort 268 Fort mal, na naprej, v pridodnj e; -arbeiten, v.n. dalje od. naprej delati, napredo¬ vati ;-bannen,v,a.xrsxiisti(Leiiem), prognati-j-preganjati; -bauen,--.«. dalje staviti ob. nidati; (graben)dalje kopati (pijem); -begeben sich, --. r. odriniti, odpraviti se, oditi (idem», pobrati se (borem)-j-odpravljati se, oddajati, pobirati se; -bestand, -».ob¬ stanek, obstoj; -bringen, --.«. naprdj spraviti, odpraviti -j- odpravljati: sich-, preniviti se -j- preživljati se; - dauer, »».terpen, obstanek; -dauern, v.n. terpeti, obstati (stojim) -j- ob¬ stajati; -dauernd,«, terpeö, vepre- oekljiv, stanoviten, venomeren, pre- ven. Fori-eilen,--.». odbiteti; -epiano, /l glasovir, klavir; -erben sich,i-.r-.pre- iti (preidem)-j-predajati; -fahren, r-.n. nadaljevati, napredovati; (m. d. Wagen) odpeljati se (Ijem)-j- odpe- ljevati so; -stiegen, n.m. nleteti, odle¬ teti -j- odletati, odletavati; -stiehen, v. ». ubegniti, ntevi-j-utekati; - füh¬ ren, v.«.odpeljati (peljem)-j-odpe- Ijevati; (v.Winde,Waffer)odnesti-j- vdnasati; die Wirtjchast -, dalje go¬ spodariti -c.; -gang, -n. napredek, vsped,prosped; einen guten-nehnien, spesiti se, odsedeti se, sreöno inpod rok iti (grem); -gangsklaffe, C- red; -gangszeugnis, ». spričevalo (na¬ predka); -gehen, v.», oditi (idom), «driniti-f-oddajati; -hin, «lt--rennen,v.». oddirjati nati, benljati,benikati: nbenati, ab»' nati; -rollen, v.a.talokati, kotati-f?) Ijati: -atalokati,potalokati,navalitb -schaffen, -- u. odpraviti, sprdviti-r odpravljati; -schaffung, (. odpra-»! -schleichen, v.», nmnnati se, nmdam. se; -schleppen, --.«.navleci, navl»»d>- odvlüöiti ; -s chr eite n, nap»? dovati; dalje kordviti od. stopah —d,a. postopen; -schritt, rn nap»^ dek,vsped,prosped Fortschritte chen, napredovati; —smann, - l ! l r l r k r s i Forum 269 Frapp prednjak; -setzen, v. a. nadaljevati, P!laljssvati;-setzung, /lnadaljeva- »jo,sledilo, podaljšek; -folgt, dalje pibednjiö ; -während, a.veden.veno- üwren, nepreneliljiv, neminljiv, ne- ^ooven;a od. xoren Kraj; auf-en Fuß setze»,"' pustiti koga ir seve ; der Baum steW drevö na samem stosi; eristnichtm' on oi KLM svos; -e Stunde, in« ura; von -en Stücken, sam od se°e, samovolsno; es steht ihm -, rbiro; -e Wohnung, xrebirsue brer xlaöila; -er Gegenstand, povedan od. svobodni predmet! ' bin so-, derrnem se; -e Wärme, voran» toplota; (moralisch) -lasten, irpustiti -j- irpüsvati; st? machen, osvüsiti se öesa -j- os'"i Frei 2?1 Frei rati so; -- ».svobodni ; fehlerfrei, brez pexreskov u.s. w.; -bataillon,»r.ba- klijön od. kerdelo dobrovoljoev; -bauer, »». svübodnik; -beuter, m. Morski tolovrlj od. ropar; -beuterei,/'. Morski razboj;-bürger,»n. svobodni ierzavljün; -denkend, a. svübodomi- eoin; -e, / planja, pinn /., planota; god milim nebom > -eigen, a.prosto- I-S-o». Frei-en, v. «. snubiti : zasnubiti: -gehen, v snuboke od. v äxledi iti (xrem); -en, ». snubitev/., -er, -ers- Mann,»». snnbeo, snubüö; -fran,/. Ironie», baronka, svöbodnioa; 'geben, v. a. osvobüditi, izpustiti; spustiti -s-izpüseati:c.;denHandel-, spustiti svobodno kuxöijo; -ge¬ big, «. radodaren, radodaven, ajati; -handel, ^svobodna kupöij». Mti-Heit, /. svoboda, slöbod», svü- "'olnost, prostost, prostata, svojost, ^ojseina, samosvojnost; (Kühll- Mt) derznost, prederznost: in - Mn,izpnstitikoKaizjoöe, svobodo ^"inu dati-/izpuseati,dajati;ich neh- ^kWir die -, naj mi bo dopüsöenv; derznem so, poästopim so; -heitslie- bend,«. svobodoljuben; -Heilsdrang, in. svöboäoLeljnost; -heraus, ack- na ravnost, adkritosereno.pod sobe, n oöi v ovi; -Herr, m. baron, svo¬ boda; —lich, ».baronov, baronski; -hold, m. dajnsok; -Hufe, /. prosto seinljisöo; -knecht, M. rabelj; -korps, n. kerdelo dobrovoljvev; -lassens, freigeben; -lehen,». svobodni kevd; -lich, » fresko, malarija na mokro. Fress-begicrde./lpos resnost, samo- goltnost, snödenost, sertnost; gierig, «. posreseu, samogolts», snedeu, serten, gladoven, lakote»; -e, /. srelo; xobec, riveo; -en, r>. sreti, jesti (jem), goltati -s- posret» pojesti, snesti, pogoltniti -j- por"" rati,pvjedati;(Körner); sobati (sob' Ijem): posobati, pobrati (borow)ch pobirati; (Hirse, Hans rc.) piti (ks' jem): opiti; (Gras) muliti, p»^' powüliti, popasti -j- popasovati? (gierig-) brelrati (am u. bresew), lrlastati, lokati: pobrelrati, pobi»' stati, pvlokati; (um stch -) r»»;"' dati; raspasovati se; -en,». seryt srenje; (Speise) piöa,korma.jed/i -end, «. sirav, goltav; rasjedlj^i - e r, m. serec, serüli, poserud, br»' liaö, snedes, lakote«, lakota, volk, posresnik; ^in, /l lakota, sne»"; posresniea; -gier, -gierig s. rM' begier, -ig; -; -ig in Zstz. j°-> sorten; -lust; /. lakot /., poroih 272 Fielt 273 Fried v°st; -sucht, s. Fressbegierde; -trog, m korito; -Werkzeug, rr. siralo. Frett-chen,-Wiesel,rr.bolapodldsie». Freud-e,/". veselje, radost: -haben, veseliti se, radovati se; einTag der veseli dan; mit -N, s vesoljem, prav red; -en a. veseli, rddostni; -en- iecher, m. časa veselja; -cnbotschaft, (radosti polno oznanilo,veseli §Irls; 'Mfest, sr. veselica, xodovnioa, ve¬ seli xod; -enftuer, ri. kres; -enge- schrei, n, vrisk, veseli krik, veseli lirup: ein - erheben , vesel I>rup sa- ?»ati (Lenem), savriskati, sankati ?(.; -enhauS, sr. domvosolja; -en- llkid, ». prasnja obleka, semanje «dlacilv; - enleben, sr. veselo od. pri¬ letno sivljenje; -enlos, a. nevesel, kres radosti, xriirjav; -eumahl, ». Veselic», veselo Zodovsnje; -eureich, radosti poln, prevesel, prerddo- eten; -enruf, in. klik, vrisk, veseli klic; -entag, m. dan vesela, dan veselja poln; -entaumel, rn. im -, veselja pijan; -enträne, /r solu» rä- «lesti od. vesolja; -envokl, a. radosti l>eln, poln veselja; -etrunken, a. ve¬ selja pijan; -ig, a. vesel, radosten, vedosti poln; —seit, /".veselje, ra¬ dost. «?reu-en, v. «. veseliti, radovati: ^veseliti; sich -, v. r. veseliti se, kedovati se, vesel biti (sem): raz¬ veseliti se-j-rasvoseljevati se. , meund, m. prijatelj, prijatel; er dl ein - vom Spielen ic., radixrLtc.; "Mn, n. ljubi prijatelj; -in, /. Krljdteljiea, prijdtlica; -lich, a- Dcutsch-siov. Taschenwörterbuch. prijasen, prijasnjiv, prijasljiv, mil: -thun, prilizovati se, dobrikati se, sladkati se komu; (hiibsch)Isp, uxo- den; —keit, (. prijaznost, prijasen /". -los, a. dres prijateljev: -schaft,/". prijateljstvo; pobratimstvo: -schlie¬ ßen, sprijdsnili so, poprijdtliti so, pobratiti so-j-pobratovati so; —lich, a.prijateljski, prijasen;ark. prijatelj¬ sko; —s-, a. prijateljski; —Sblllld, m. prijateljska svesa. Fredel, r». prexresek. lrudobija; (Verbrechen) prezreds, Illldodelstvo, slocinstvo, slodojstvo; (Beschädig.) «koda, kvar; (Entheil.) oskrumba, oskrunitev;-hast a. sleden,Iiudobeo, pretresen, dudodelen; predersen, dersovit; -muth, n», slobnost; pre- dorsnost;-n, v. »r. dudo delati, ku- dodeliti, xrvsiti; -that,/i dudobija, liudodelstvo, sloeinstvo; bresbvsno djanjo. Frev-entlich, a. predersen; -ler, m.liudobnik, dudobnes, bresbosnik, prexresnik; lindodeleo, sloöm; pre- dersnes, prodorsnik; —in, /". ltll- dobnioa, brosbosniva; liudodelka, predersnic». Fried-e, m. mir; (Ruhe) pokoj: -schließen, pomiriti so, mir skleniti x(.; der - sei mit ench, mir vam bodi, mir s vami!: -stiften, miriti: pomi¬ riti; in - leben, mirovati, v mira siveti; den-zerstören, rasmiriti z>(.; -seinerAsche, lioxmu daj voöni mir in pokoj ; - eliebend, a. miro¬ ven, miroljuben ;-elos, a. nemiren, nopokojen; -enS- mirni; -ensab- 18 Fried 274 Frist schluss, m. pomije, naprava miru ; -ensbedingung, /. poxoj mirü; -cns- botschaft, /. oLnanilo mirü; -ensbruch, rn.miroläw, mirolomstvo; -ensbund, M. Laveramirü;-nsengel, m. anAölj mirü; -ensgage, /. xlaöa ob mira; - ensgericht.n. mirna od. mirivna soä- nija; -ensgöttin, /. bäxinja mirü; -enskongress, m. rbor na mir; -eus- richter.m.mirnisaänik, miraik;-ms- schluss, m. pomirje, sprava, sklep mirü; -ensstifter, m. mirivev; -ens- slörer, »<. raomirnik, ranmirovaveo; säraLba; -ensunterhandler, »r.pn^a- javso rastra» mirü; -ensvermittler, m.sreänik mirü;-euszeit,/. eas mirü; zur -, ob miru, v miru. Frikd-sertig, «. miroljuben, miren, mirljiv, miroven, mirovitea, poko¬ jen. krotek ; -fertigkeit/. miroljubje, miroljubnost; -Hof, M. pokopalisöe, xrobisöe, mertvisöe; -lich, a. mirea, miroven;pokojen; mt. slepo, mirno; -liebend, a. miroljuben ; -los, a. ne¬ mire», breümiren, nexokvjen; -sam, a. miren, tik, krotek; —leit, /".mir¬ nost; krotküst. Frier-beule, /. oLeba, oreblina; -en, v.ir. Lebsti, oLebati, prezebati, i-imo »Žrebati od.terxeti; ich friere, Lebe me, mraL mije, LimameZruäi; (zu Eis werden) LmeiLniti, oamerLniti, leä se stori -f- Lmerrovati, ramer- Lovati, leä se äela; -en, rr. wras, LwerLÜI /., LinerLÜna. Fries, rn. lrm. ssxusöüj , Prise. Fricskl, m. vpsllki, sxsliki, Frisch, a. sirov, presen, everst, svoL, Prisen; (kühl) klaäen; stuäoo; (neu)nov, wlack; (munter) Liv, Ll- valisa, briliten, everst, vil; isker, sterpen; -es Holz, sirov les; -ei Blatt,rolen list; -e Ware, nova äo- bra roba; -er Baum, ümlaäno od. mlackikavo ärevv; -e Farbe, Livs barva; -es Pferd, isker, spoöit od. sterpen konj: -gewagt, serönost velja; auf-erThat, na samem ckjanß; -zurArbeit, Iiajäina äolo! urno k äelu l; etwas -es, novina;-e Wäscht, belo perilo ; auf die - Luft, poä milo nebo; -e, /. överstost, Lverstot», sveLest/.; merrlota, stuckenostchlaä, blaänost; Lirost, Livalinost, öilost; -en, v. a. (erfrischen; (Eisen) pre¬ topiti, preeistiti, prepustiti -s- xre- tüxljati, preöisvevati, prcpüsöotU -esse, /. pretapljavnioa; -Herd, oZnjisöo; -ling, »n. xresiö; -ose», »t. pretapljavnioa, topivnioa; -Ullg, s. Erfrischung. Fkls-eur, m. vlasär, lasoplot, lasor öür; -ieren, v. a. oplesti (pletow) raLvesati (öesom) -s- opletati, rae- öesüvati; käckrati, sveckriti; ->t^ kämm, m. öesslj, reäki xlavnik- Frist,/, rok, obrok, äoba; (?E schul') oäläz, oälasek: binnen M»' nats-, örer messe äni; zu jeder-, vsaki vas; große prostran rok; letzte-, kanoni rok; -en, v.«, oäl"? äati -j- äajati; sich kümmerlich d>n Leben -, ubijati se, pokati se, misiti; -tag, »r. äolöeeni äan; längerung, /. poääljsanjo obroli», -weise, ack. po vbrokik , vbräkow^ Frisur Frisur, (. oplet, opletilo. Frivol, s. ausgelassen. Froh, a. vesel, radosten, rad, ra- dovoljen; zadovoljen, dovoljen; ich bin-, veselim so, po vseöi mi je. Fröhlich, a. vesel, radosten, do- brovoljen, zidane volso; -sein, vese¬ liti so. radovati so, dobre od. zidane "olje biti (sem); -leit, /l rackost, ve¬ selost; sals Handl.) veselje, dobra rolj a. radovanje, veselica. Frohlocken, v. »!. radovati se, ve¬ selja posIeLkovati,vliskLtiod.üIeati; -». vrisk, ükanje, radovanje. Frohn-,«. rribotni; -arbeit, (.rabota, tlaka; -arbeitet, m. räbotnik, tlačdn; -dienst, /. räbota, tlaka ; -e verrich¬ ten, rabotati, suznjevati, tlaöäniti. Frohnen, «.».rabotati, 8 urejevati, tlaöaniti, tlako opravljati; (d.Lüsten) streči (strežem), sl uriti. Frohn-fasten, xt. kvatro pl.; -führe, (tlaka a vozom, vožnja tlaka; -geld, n. rabotnina.tlasvina; -Herr,»». go- epockür rübote; -leichnamsfest, ». telovv, praznik od. dan sv. resnjega Melosa; -pstichtig,». raboti podver- ten, suženj, rilboten. Frohsinn, »n. äobra misel, dobro- t'oljnost, dobra od. zidana volja, ve¬ selo seroe, radost; -ig, a. veselo- seresa,dobrovolj en,vesel, rddosten. Fromm, a. pobožen, domoljuben, "»gabojec, bogaboječen, bogoslu¬ žen, bogomil, brumen; (sanft) Kro¬ tek, tik; (gütig) dobrotljiv, milost- hiv, usmiljen, miloserčen; eine -e Stiftung, zadüsbina, zadnsoica; -e, Frost m. poboznik, bogoljüb; (. poböznic», bogomila. FrÜMMel-ei, (. svetoklinstvo, sve- toblimba; -n, v. ». svetokliniti, svetega se delati. Fromm-en, v. m. streči (strežem), koristiti, kasniti, v prid od. na korist biti (sem); -en, ». kasen, korist/l, prid; -herzig, a. miloserčen, pobož¬ nega seroa. Fr0MM-igkeit,(. pobožnost, boga- boječost, bogoljubnost; kratkost; dobrotljivost rc.; -ler, m. sveto- klinec. Frvllt-e, (. čelo, očelje. lice, pred¬ nja stran, ospredek. Frosch, raba; «trm. zabiča; (Laubfr.) rega, räkovec, vega; (der essbare) urek, rujkt, rujktač; ein ab¬ scheulicher -, zabura; -, a. žabji; - ader, (. podjezična žila, podjezič- nica; -fang, m- žabja lov (. -fuß, m. skrek; -geguacke,». ragljanje, reg¬ ljanje; -lache, (. mlaka, mlakura; -laich »r. zabnik, zabnjak. Frost,»», mraz, zmerzal,/., zmerz- lina, omerzlina, prezeba, ozebek (. sren, srenec; -beule, (. ozeblina, ozeba. Frösteln,«.», mich fröstelt, mrazi me, mraz me grudi, mraz me trese, mraza dergečem, mraza se tresem. Frostig, a- merzsl, zmerzel, mra- zsn, studen, leden, zimen; ozebel, prezebel. Fröstler, »n. zmerzläk, zmerzli človek. Frost-salbe, /. mazilo za ozebo; 18' 275 Frucht -Wetter, ri. ostra od. buda rima, merrlo vreme. Flucht, /.sad, ploä;obrodek, pri rodek, pridelek, Lito ; ck"m. sadek. plodek; coll. sadje, sadovje; die Früchte, plodovi, pridelki; /r"L. na- sledek, nastopek;-ansetzen, raro- diti, rarod rastaviti -j- rastüvljati, rarejati; - a. sadni ; rarodni; -äuge, /".popek, borst; -bar,«. rodoviten, rodovit, roden, ploden, plodovit, plodoviten, xlodoven, plodljiv, xlo- njav, nosen. plodonose», naroden; (v-Bäumen) sadvnosen, sadovit: -sein, roditi, nesti, pleniti, pleniti; ^:keit,/. rodovitnost, plodnost w.; -barmachung, /lporodovitev; -baum, m. sadno od. sadonosno drevo, sadonosnioa; -baumzucht, /". sad- joreja; -boden, m. ritnioa, kasca, bambar; -bringend, «. sadonosen, plodonosen, sadove», plodove»; koristen; -en, koristiti, brlsniti, roditi; raloei (lorem -s- ralegati; pomagati x/l; -ertrag , m. pridelek, obrodek, letin», xridelsöina; -feld, л. ritno polje; -folge, /". poljsko kolobarjenje; -garten, m. sadov¬ njak, sadonosnik; -gehäuse, rr. xeöek; oplodje; -gennss, m. vritek, prevritek; -göttin, /. 8iva; -handel, м. ritna knpöija, ritarija: den -han¬ del betreiben, ritäriti, r ritom kup¬ čevati ; -Händler, m. ritär, ritni ku¬ pe«; -haut, /". mrena; lupina; lu- «cina;-horn,n. rog obilnosti; -hülle, /. oplodje; -Hülse, /k strok. Frucht-keim, m. kal, klie», rarod, Früh rarodek; -knospe, /". borst, popek; -l o s, a. brerploden, neploden, ja¬ lov, brer sadu; (vergeblich) prane», nekoristen, brer prida; «d. raslonj; Öligkeit, /". brerplodnost w.; prav¬ nost, nekorist/". -mangel, m. slab» letina,pomanjkanje,strader; -markt, m. sadni terg;-nießung, /". vrivanje; -pflanze, /".sadika, rastlina; semnica, semnjava; -Preis,»», ritna «ena; sad¬ na eens; -schaden, m. uiina, «koda a» polji;-speicher s. Fruchiboden; -fliel, reoelj, povelj; -trieb, m. rarodek, rarodna mladica; -wasser, N. otročja voda; -wechselwirtschast, /".poljsko kolobarjenje, kolobaritev; -wein, m. jabolčnik, kirüskvvee; -zweig, rn. mladica; klica. Frugal, «.tečen, tekovit. Frith, «. ran, rgodenj, prigodenj, jutrünj, «d. rgodaj, ra ran», rano, pri godi; sehr-, prav rgodaj, navso rgodaj od. prihodnje; heute -, davi; a. d »visenj; morgen -, rajtro, r» jutra; a. rajütrisenj; -morgens, r» belega dno, r vidom vred, na vse prigodnje; zu -, prorgodaj, prerano, xrevred,proditro;von -enMorgen -, od vida do-; -arbeit, /j »jutranjo delo; -birn, /r prigvdnj» od. raa» bruska; -e, /rjutro, rano; in der-, rjutraj, rgodaj, pri godi, ra rav»;W aller -, o» vse rgodaj, na vse prigo"' nje; -er, «el. prej, poprej, prod, p"' prod, pervlje; -estens, aei. najpre", najpoproj; -gebet, n. rjutranja mo¬ litev -geburt, /". negodni plod; rod pred časom, nevgodni porod, 276 Friihling -getraide, n.jaro od. rxodnjo rito, jčrina; -gcttesdienst, »r. rxodnja masa, rxodujica; -Henne, jdrica, lirkica; -jahr, s. Frühling; -kirsche, ( prihodnja od. rana orosiš»; -kost, (.kosilo, kosilica, rajtork, rajutrek. Frühling, m. p omlad, /.spomldd /., rixrock (., mlado loto, mladletjo, wladlotek, valičk», vileroj; im -, pomladi, spomladi, na spomlad; -S-, «. pomladdnj, pomladnji, spo- mladünski, viKredni, mladoletni; (v. Früchten)jar; -senzian, rn. svo- n. Iisiöevin», lisivin»; -roth,«. er)»vkolisio»; -schrott,m. lisiöchek; -schwänz, en. lisiöji rep; -schwänzen, v. n. lirati so (liüem), prilizovati se, dobrikati so;-schwän- zer, m. prilirovaveo. Fuchtdl,/l plosönat moö; -n, v. a. s plosönatim mooom biti (bisew); r>. er. r xolo sablso makati. Fuder, n. vor, naklad /l, pelji!), vlak, tovor. Fug, »r. pravica, oblast/l; mit - u. Recht, xo vsoz pravici; -e,/, sklop, speli, spil», spak, stik, sposka;(mus.) sklad, kuxa. Füg-ebank, striirnik, spiliavnik; -bock, en. kobila; -en, v. a. speliniti, spaliniti, skloniti, stakniti, storniti, spojiti -s-spilivvati, sklepati, sti¬ kati, strinjati, spojevati; (lenken) oberniti, nakloniti, uravnati-j-obra¬ čati, naklänjati, uravnovati; stch-, vjomati se, stikati se, strinjati so; sich in etwas -, udati so v kaj -j- «da¬ jati so; sich dem Gesetze -, podvreči so (vorrom) -j- podvorzovati se, pokoriti so; (geschehen) primeriti se, nakljličiti se, spotiti so, pripe¬ titi so, prirchjmati so -j- primerjati so, pripotovati so ec.; -eivort, rr. vernica; -lich,a.priineren, pristojen, priloren; ack.dobro, rločno,rlaxoma; pristojno; tikoma; (mit Recht) po pravici, po potrebi; -ung, /l rvera, spitlljej; (Lenk.) naravnava, ster- nilo, obračilo; (Gottes) barja volja, naredba, usoda; borjl oarojek. Fllhl-bar,a. občuten, občutljiv, ču- 277 Fuhre ten, öuthiv; —leit, /. občutljivost, odeutnost; -en, v.a.öütiti,obvütiti-j- obvutovati;(d.Berühr.)tipati(pljem), slätati: otipati , vslätati, xoslatati; ich fühleLust.livve se mi,nehame ob¬ lica ; sich -en, eutiti se , imeti (am) se; wie fühlst du dich, Kuka ti je, kako se öutis?;-end, a. euthiv, vu- ten; -faden, »r. vutilo; tixüvniea; -horn,ii.tipavnik, öutilnik; -los,«, brencuten, neoböuten;terdoserven, terd; ^ikeit, st bronvutnost rc. Fuhre, /. vonnja ; -n machen , pe¬ hati (hem); (Wagen) vor. FÜHr-en, v. s. vesti(vedem), voditi, pehati; (zn Wagen) pehati, veniti, venti; (verwalten) voditi , ravnati, oskerbovati; bei sich -, s seboj nositi: die Feder-, pisati (pisem); Reden-, Zavariti; Krieg-, vojskovati, voj- skovati se) Klagen toniti se; Prozesse -, prdvdati so; das Wort-, govoriti, v imenu druaili govoriti, govornik biti (sem); hinterdas Licht -, prekaniti, preveriti, prenoriti pst; führe uns nicht in Versuchung, ne vpehi oder ns vvedi nas v skuš¬ njavo; einen Titel -, naslov imeti (dm); der Weg führt nach Krain, ta pöt äerni oder peho na Kranjsko; die Regierung -, vILäati; zu Ende-, dokonati,dokoneatipsteinenNamen-, imenovati se.klivati so(KIivem) -er, rn. vodnik, voclja, vodeo; ^:in,st vodniea, vodilja. Fuhr-lohn, m. vonnina, vonnina; (Fährgeld) brodnina, broclovina; -mann, m, vonnik, vonär, vonatüj: Fund -sein, vonäriti; -manns-, o.vonarski; —gewerbe, rr. vonarija; -strafe, st vonna vesta. Führung, st. vodba, voja, vodstvo, vociilo; oskerbovavje, oprava; f Fügung. Fuhr-Weg, rn. vonna oesta, kolo- vön, kolovonnik,kolovönnioa; -werk, n. vonilo,von; -Wesen, n.voaarstvo, vonatajstvo. Füll-bar, «.polnjiv, napolnjiv; ple- njiv; - e, st. polnota, polnost; (lieber- stuss)obihe, obilioa, obilnost, prebi¬ tek, bobrlt st; in Hülle u. Fülle lebe», ranpasno niveti; (Füllsel) oadevei nadevst.;bula; nalijaviea; -en, n.»' polniti,pleniti: napolniti-j-napolnje- vati; (mit Flüffigk.) naliti (lijem), natoöiti -j-nalivati , natakati; (m<) Körnern) basati (basem): nabasati, nasuti(spem)-j-nas!pati;(Würste!k) bülati, budljati: nabülati, nailetich nadevati; (d.Taschen) natlaöiti, IN>' gatiti pst; -v. ir. nrebiti: onrebiti se, storiti; -en, n. nrebe, nrebee, oirek; nrebiea, vina; vsilite, st nrobetaioa Fstll-er, »r. polnivee; -faß, n lijak, Isskaniea; -Horn, n. roK obil¬ nosti; -kanne, st Zoliäa, Iilo;-sEeb rr. lakanioa; -sel s. Fülle; -uilst st. polnitev; - wein, in. nalijavice» nalivka. Fund, m. najäba, n ajd ek; st»-- nsjäba, innajäek; -ament.n-sss melj, podstava, stajalo, podstavam, podloZa;— al-, «.temeljni,podstavM, Zlavni, poglavitni; —algeseh, glavna postava; —alsatz, rn- 278 Fünf stavek; poxlavitni rek; -azion, /l utemeljitev/'., ustanova, ustanovi- tev;a»Iorba, osnovatev/l; -gelb , ». najdeni»»; -grübe, /, rudnik; boxet» raloxa; -teren s. Stiften; -ort, m. »sbajalisee, najdisee; -usmstrue- tus, m. xotrebseine xk. Fünf, »«,». pot; petero ;--,«. pe¬ tero, pet; -/t petka;-armig,a. peto- rorok; -blätterig, «. peterolisten; kck, n. peterokotje, poterovoxelnik; -eckig,«. peterokoten, xeterovoxeln; -er, ni. petka, peterka; (Geldst.) petek; -erlet, «. peteri, peterover- »ten; -fach, -faltig, a. petere», ps- ternat; -fähig, a. peteronox;-glie- terig, a. peterouden; -hundert, nnni. pet sto; -hundertmal, «d.xetstokrat; "hundertste, «.petstoti; -jährig,«, petervleten, petleten ; -mal, ad. pet¬ krat, pet potov, pot barti; -malig, a- petkraten, peterokraten; -monatig, petmeseöen ; -perzentig, a. pet¬ odstoten; -pfundig, «. potfunten, petlibern. Fünf-seitig, a. peterostran; -stlbig, "peteroaloäen; -stimmig, a. pete- ^Llasen: -stockig, a. s petimi nad- stropji; -tägig, a. peterockneven, petdneven, petddnski; -te, a. peti; 'jsl,». petin, petin»; -teils, «d. pe- b°,v peto; -thalb, a. polpet; -zackig, "p,Peterorobat. Fünfzehn, n«m. petnajst; -er, m. keluajstk»; (Geldst.) poti«»; -erlei, petnsjateri; -fällig, a- petnajste- petnajsternat; -hundert, nuni. Enajst sto; -mal, «d. petnajstkrat, Furch petnajst potov; -tel,», petnajstina, -tens, «d. petnajstim Fünfzig, a. petdeset, potred; -er, ni. petckesetckk; petckesetnik; -erlei, a. petckeseteri; -faltig, a. petdesete- ren, petckeseternat; -mal, «d. petde¬ setkrat ; -stel, n. petdesetin»; -stenS, «d. petdeseti«. Fungieren, v», oprrlvljati, versiti. Fünkchen, ». iskric»; /iA. trak», trobio», betviva. FllNk-e, -en, m. iskra; -eln, v- n. blisketati se (am n. oeem), leske¬ tati se (»m u. eoem),pl»mikati, svet- liti se, svetlineati, leseati (im), iskreti, mixljati, iskriti se, rareti; -elnagelneu, a. eisto nov; -en, v. ». iskriti so, iskre metati (meeem). FnnkziUIft/idolo^prLvilo, opravek. Für, aa; (anstatt) namesto, namesti; was - ein, kakav, krlkosen, Mann - Mann,moäa»moäem; -stch, samo o sebi; Tag-Tag, dan na dan, vsaki dan; (wider, gegen) aoper; proti; (zn) do. Fllrbltt-e, /l prošnja, priprošnja; eine - einlegen, prositi aa koxa; - er, m. priprosnik, prašnik; besednik, lraxovarjaveo, aavetnik; nin, /. priprošnje», prosnica; besedni«». Furch-e, /l braad». raaor; dim. braadiea. raavrek; (Runzel) xub». xübanie», xerba, vrapa; (zumAbleit. d.Waffers) älob, drax»; (Platz zwi¬ schen 2 Furchen) r»axon; -en, v.a. braaditi, brdadati, braado od. r»avro delati, raaarjati; (runzeln) xerbiti, xerbilneiti, xubanöiti, a»birati. 27S Furcht 280 Fuß Furcht, (. bojaren /l. bojenen /l; strab;-Gottes, strab borji, boZa- bojoönost; -haben, bati 80 (bojim) «trak biti (sem)koxa; in - gerathell, preplašiti so; in - halten, strako- vati; in - setzen, prestrašiti, ustra ¬ šiti, V strab pripraviti, preplašiti, -bar, a. strasen. straboben, stra- koten, strabovit, strakoviten, stra- sanski, froren, gronenski; —keit, /l strabovitnost, xrona, Zronnost ic. FÜrcht-en,v.».U.u.».stch-, bati se (bojim), strakovati se, strcksiti so, plašiti se, xroniti se, v «traku biti (sem); ich fürchte mich, strak mo jo, dojim so; fürchte dich vor Sünde, boj so od. varuj so xreba; er fürchtet ihn nicht, »o boji so xa, pock paloem xa imü; -erlich,«. Strašen, strakovit, strailoviten, strašanski, fronen, xronoviten, xronenski. Furcht-los, a. uebojeö, neustrabo- väa, neprostrason, seree», Öligkeit, f.nepresträsenost ic.; -s aNI, a. plak, pissen, bojeö, bojanljiv, plasljiv, strabljir; ein-Hase,pIasljivee;—leit, /. plasnost, bojeöost. Fur-ie, f. Ijutioa, rabn», nläbnioa; -iös, a.ckivji, stekel, Zloben. FUr-källfer, m. prekupovaveo, pro- kupnik, prokupeo; -sorge,/l skerb preskerbovanjo s. Vorsorge; -spräche, (. naxovor, priprošnja: -einlegen, na koxa prositi, koxa na- xovürjati; -sp recher, »». pripros- nik, nazovornik, besecknik, navet- nik; —in, /i priprosnioa, naxovor- »io», besocknioa. Fürst, m. Koen; (Herrscher) vlackär; zum-en machen, pokneiiti-s-pokne- nevati; -bischof, m. knen in skok, knenoskok; -en-,a. kneški, knerji; —Mäßig,«. knenji,po knoLjo,—sohN, m. knensviö, knenoviö; —stand, m, knostvo; —tUM,». knenija. kne- sovina, knonovina; -in, /. knexinj», kneninja; -lich, a.knenji, knonovski, knenovski. Furt,/l proxän /l, brock. FUrtrag s. Uebertrag. Fürwahr, -r-t. res, rares, resniöno, po pravioi, istinito; -halten, raros- nioo imeti, verjeti (verjamem). FUrwitz s. Vorwitz. sn»>, Fürwort,», naimek, raimo(A.i">e' Furz, »i- perckeo. Fusel, f. potoka; -ieren, V, ustreliti x/. Fuß,»«. noxa; -tim. nonioa, noxicp (des Berges) nnonje, pocknonjo, k»' ren; (alsLängenmaß) örevelj.öoveh! (ind.Dichtkunst) stopioa; zu - pesioe, peski . k nöxam; zu - dienen, sa pesoa slüniti; mit bloßen Füßen, bos, bosonüx; gut zu - sein, äober xoseo od. bocke« biti (sem); zu Füßen, pri nnonji; mit Füßen treten, toptsb- msnckrati; nonni; -bad, » üo- pol na noxe, omlajioa. umiväliooi -bank,(. pocknonje, pocknönnioa, po"' noxalo, pruka; -bekleidnng, /l valo, vbutalo, obute! obutev/, -blatt,», pockplat; -boden, m. tl»^ pock;tlak; -eisen,», okovi xt., p"'» pt. nelenje, uklepniki,xt. (zum gen) ckerene, narene xt., krämbirnrl^ Fuß 281 Gabel ! -en, v. m. opreti se -j- opirati °e;(stchverlaffen)r»aostiso-I- ranä- ssti se;-fall, »n. priklon, pokloni: einen-thnn, prikloniti se, pokloniti k°. n» Kolon» pasti (padem) -j- pri- ^anlati se :c.; -fällig,«. Kleve, klo- n» Kolenik; -fetzen, »». skerpel, fäniön, onorek; -gang, »». stör»; (im Schnee) xar/, tir; -ganzer, m. k°oev, bodoo, pesak; r^in,/ pesio»; hegend, / rnorje; -gestell, er. pod- stajalo, stalo, podstavek; 'biss, ,n. poljubek »a noxo. Mß-maß, n. öreveljsk» mera; - kfad.m.»ter»; -reise, /lpespot; koj»; schämel, m. podnorje, podooxalo. ^ilks,prnöio»,podnoraioa;-schmerz, boleöina v noxi, -socke, /rok, ko- pitev;-syhte, /podplat/, (vordere . ^il) stopa, stopäl /., stopäliea; - liapfe, / stopinja : in jemandes -n tre- ie», posnemati koxa, ravnati se po > -steig, m. ster», sterda; >k, m.radorZ», raderxur»; -stück, nnLso; -tritt, »».stopnja: stopinja; schritt) korak . stopaj ; (Spur) ^/;-volk, » pobota, pestvo,pesei " > -weg, / stör». sterda, pešpot; jEiie, / parst na noxi. stlitter, «. piea, kerm», KIsja, po- kl-ext/, obrok ; (grün) klaja, , chav»; (Astwerk) veje, krodelj; iNil Mehl) obtoja, oblod»; (für Men- ^>>) Kran», river; (Futteral) pöd- >podvleka, podlax», poästav», '«ilsiv; (Hölz, Bekleid.) oböü, obo- ckek; oböj; (übrig gebliebenes) rjecki /lxk.; (bas den Kühen vor dem Melken gereicht wird) prilast/l; --a. pieni, klajni; -al, er. tok, oboüek, storek; -bank, /: reravni stol, slamorernl stol, slamorernioa; -boden, rrr. se- njäk, seninjak, svislixk. /l; -brei, n. snipor; -brett, n. parniea, plätnio» ; -gemenge, rr. mesanioa; -gewächs, m. travulja, rel /l; -mangel, m. po¬ manjkanje kerme; -mehl,n.obloj», obloäa. Futter-N, v ». kermiti, Kiasti (kla- üem): poklasti,poloriti-j-pok>»llati, polä§ati; (mästen) pitati, reäiti; (von innen bekleiden) pnävleei, po ck- Ivriti, podstaviti, podsiti (sijem)-j- podvlüöiti, podlagati, podstavljati; (von außen) obloriti, obiti (bijem), obleöi, opariti -j-obläxati, obijati; -noch, /l sil» ra xiöo; -raufe, /ljasli /l, -schneider, m. slamoreree, rs- räö; -schwinge,/', resetes, kerplje x/.;-stroh,n. slama ra klajo; -trog, »».korito; -zeug, ». podvlek», poä¬ stav». snjik. Futurum, »prilrodnji öas, prikoä- G. Gabe,/ld»r. äi»t.daeek; (Geschenk) darilo; (Abgabe) davek, dävöiaa, daöa; (Porzion) obrok. Gabel, /l vile p/.; (Essgabel) vilive xk.; -ast, m. rärsolra, rogovila, ro- xulja; -deichsel/, ojnioexk.;-förmig, a. vilieast,roxovilast; -frühstück,», predkosilnioa, predpoldnie»; -ig, a. Gackern 282 Gäms roxljat, roxvvilat, roxnljat; -wa¬ cher, »i.vilar; viliöar; -n, u.a.natak- niti, nabosti (bo. prärnje oblaöilo. Galaktometer, M. mlekvmer. Galant, s. (artig) vljucken; (schön) lep, naliöpan, xiräav; -erie, /.vljuck- nost, xiräavost; (Putz) kinö. lisp; -eriehändler, rn. proäajaveo lepöt- nexa blaxa, lepotinar; -erieware, /l Iexotij»,Iepotina. Galere, /l xaleja, xalija; -nsklave, m. xalijäs, xalijöt. Galerie, /kmostüvr, Mv5ovs,sll0- ciisöe, Zalerija; (im Theater) xri- stropje; posleänje mesto. Galgen,rn.vislios, šoke, vesala, obe- sitnice pt.; -frist, /l kratek oäloz; -strick, -dieb, m. maloxriänor, wate- vreäner. sstlUi' Galimathias,rn.Koln'dooija;s.A- Gallatzsel, »n. «iska, äoblioa. Galle, (. rvlö, rolo , relö (ZE) serö.jera, rloka; -n-, rolcni, rele;»' Gallen, rr. a. rolöiti, relöiti; (ve^ bittcrn) xreniti: oxreniti; v.». rvv- niti,korneti, siöati;-d, a.rvoneö.ber- nöö, siöav. Gallen-artig, a. rvlöast, releael; -bitter, a. xorjup, xrenek kakor ps' lin (relö); -blase, /k rülönie», role- nik,rolvni melmr; -sucht s. Gallsucht Gallerte, /, rollea, (Stoff) liwe«' Gall-icht, a.rolöast, rolöast;-ig^ rolöen, reiben, rolönat; /»A. öome- ron;-osche, (l krevsa, slekoär»;) Ueberschaf; -sucht, /l rolönioa, rele- nioa; -süchtig, ack, rolöav; /?-. öewe- ren; -Wespe, /. 8iskarioL,jöricanee- Galmei, m. Kalamin, Kalami"»- Galopp, rrr. skok,ckir, äirek; ilts? skokoma, v /.; -schwarzkel- chen, r». poZorolöek; -senf, »». del» xoreioa, xorusioa; -wesen,».-tvikl- schast,/.vortnarstvo; -zaun, »».vertni plot. Gärtner, »tvcrtnär.vertnik; zrn>l- nik, vinoAraäoik ; -- a. vertnarsln; -in, /. vortnarioa; -ei, /. vertnaris», vertnarstvo: -betreiben, vertnüritil -kunst s. Gartenkunst; -n, v.a. vert- nüriti. Gartrose, /. vertnioa, sipek, söavka. Gas, ». pli», Zar; -anstalt, /. I>i>' nürnio»; -beleuchtung, plinov» sve¬ čava, sveöava s plinom. Gäscht,»». pena ; (dicht.) skralfns, -en, v. n. peniti se, kipeti. Gas-el,r».xarel»;-förmig,a.plio^' -ometer,»«. plinomer, Barometer. Gass-e, /.uliva; (Dors-) steAnap( stexnex/.; (enge)raxntn; ck»»» üiv öioa; -c n- a.uliöni,pvuliöni; »i. tepeü, Klater, potepin, potepülr ^ihauer, »». kosmata pesem />> Is?" smativa.pleperioa; i^kehrer,»» ni pometavee; ^laufen, ». (Strsü sibanfe; ^imädchen, n. vlaöuxa, tepulf», lasna; i^pöbel, »». —heit, /. Kostljivost, xostresisi- ^ost, postresnost; -freund, »i. kost, Kostolsckb; —sich, a. Kostolsckb, kostolsuben, Kostoxrimen; —lich- Ekit, /xostois nbnost, postreslsivost; —schäft, /. Kostolsnbse, xostreslsi- voot; -geber,m.xostlvnik, xostilnik; fgkschenk, n. Kostin», Kostni»»; - ? fU S, n. xvstivnies, Kostilnios, Kv- iboeo; —Inhaber, rn. Kostivnicckr; ''Herr,Kostivee, Kostitels;-hof s. Zollhaus;-höflich,a.Kostivniöarski. Astin, /. Kosts», Kostacio». dast-leute,xt. Kosti ;-lich, n.Kosto- Pimen, Kostolsuben: -aufnehmen, kvarno spreseti (spresmem) -f- ^resckinati; -m a h l, n. xostis», Ko- ehti», poseckin», obeck /, obecko, Kvstix-.; —en, v. a. Kostiti se, kostovati se, v Kostel, biti (sem); "fecht, n. xostn» pravie»; -risch, a. k»strieen;selocköen; -rolle,/.-spiel, " Kostinsk» ixr»; -stnbe, /. isb» Koste; Kerem»; -wirt, IN, K0- fbrink, Kostir, Kostine»r, Kostivni- ^'. keremckr; —in, /.Kosliabario», °rem»rioa; —schalt, /Kostivoiöar- leerömarstvo. «at-en, v.a.pleti (plevem), xleviti: l»ar^ oplevati; (im Weingart.) »liti, trebiti : pomckliti;-en, n.xle- plsr /; -e r, rn. pleveo; —in, /. -gras, n. plevel, mulfava; Gauner -haue, /. pr»Iic», plevae», trebesni- o», serpie», kckvöio». Gatien,xt. spocknfe lilaeexr,. kpock- »fiee xl., K»ee xt. Gatt-e, »n. mos, saroenik, soxröK, sckkooski ckr»K;-cn sich, v.r.ckrusit, so, tovckrsiti so; seoiti se, mositi se; -enmord,m. umvrsvvfex» mos» od. svofe sene; -er, ir. rešetk», pleter; -in, / sen», s»roöllio», soproK», ckrusic». Gattung, / pleme (K. plemeo»), rock; verst», bas», ploka; (Art und Weise) kckkvsnost, kckkovost, -sna¬ me, m. oben» ime, splosno ime. Gau, n- U. in. okras, Kotar, Lup», okrasi»». Gauch, m. Kolvbrackeo, smerkvli»; -bart, rn. m»I>, pocklasoi pk., kosf» brock»; -heil, n- (rtn»K»I>is) knro- slckp, Kosse sckr»vse, Kurs» öesosica. Gaugraf, IN. okrasni socknik. Gallf-elbild, n. mamilo, slepilo; - elei, /. mama, slepariš», slepotis»; Klam», Kluma; -elhaft, a. sleparski, slepiven, slepvtiven, mamlsiv; -eln, v.a. mamiti, slepiti, slepotiti, slepa¬ riti; -l e r, m. slexckr, Klnwckö, Kln- meo, msmiö; —in,/, slepari«»; — isch s. Gaukclhaft. Gaul, m. Kons; (verächtl.) KIsose (-eta), klsus», Kura. Gaumen, rn. nebo ; -- a. »eblli;- laut, »>. äumeveo, snmie. Gauuer, rn. slepckr, pebareo, xlu- mcke, xolsckf, ciK»»; -in, /. slepa- rie»,Kvlsüllnsa,tatio»; -isch, «.sle¬ parski, Kolsulen. tatinski; -n, v. a. 285 Gazelle 286 Gebiet slepariti, podariti,krast! (kradem), viZäniti: «slepariti, opekäriti, oei- Zäniti. Gazelle, /. Zavela, Žarela. Gc-ächtete, m. xroZnaneo; -ächze, rr.stok, stokanje ; -äder, m. rilje, ril- stvo; -artet, a.tako v,täkosen; -äste, rr. veze, vejevje, prasöje; -ätz, n. pasa. piöa. Ge-bäck, rr. pevivo, pekarija; - bälk, n. tramovje. brunovina. Gebahr-en, v. a. ravnati, obräöati, Zospodäriti, v oaker koditi; sich-, v. r. vesti ss (vedem), obnäsatise; -en, n. -ung, /l ravnanje, ravnava, Zospodärjenje. Gcbär-en, v.a. roäiti.- poroditi, po¬ viti (vijem) z (v. Vieh) storiti, vresi (verrem) : (v. d. Kuh) teliti: oteliti se; (v. d. Stutte) rrebiti: orrebiti so; -erin, /l porodnioa, rodniva, ro- dilja. rodiva; -Haus, n. rodilniea, rvdilisöe; -mutter, /'. matorniea; - organ, n. rodilo, rojilo; -zeit, (. vas poroda. Gebäu, -de, rr. poslopje, ridovje, ridanje, stavba, polristvo; -desteuer, /l liiöni davek, kisnina. slirodjo. Gebein, n. kosti pt. /l, okostje, Ge-bklfer,»r. revk, bevk,revkanje; -beli, rr. laj, lajanje. Geb-en, v. a. dati, poäati -j- dajati (dajem), podajati (am); zum Ge¬ schenke -, podariti, podeliti, pokloniti -j-podarjovati, podeljevati, pokla¬ njati ; Unterricht-, uöiti. pvduvevati; er gibt nichts auf meine Worte, nie se ne meni od. viö ne rodi ra moje bese¬ de; Aergernis-, poliüjsati-j-xobnj- sevati; die Erlaubnis-, dovoliti); dovoljevati; sich Mühe-, priradeti si (dem, denem)-j-priradevati si; Acht-, päriti; sich-, v.r. vdati se, po¬ dati sesi- vdajati se; -v.n. was gibt- Neues? kaj je novexa; es gibt viele, volikojilije, mnoZo sejili najde; ei gibt keinen Menschen, ni Zaölovolin, -en, n. dajanje, dajatev; darovanje, -er, m. dsveo, dajaveo; darovavee; deliveo, delitolj; —in, /l dajavbs; darovavka. Gebcrd-e, (. obnaša, ponaša, lis¬ tanje; -en sich, vr. obnäsati so, no¬ siti se, ponašati se,kretati,delati oe, vesti se (vedem); (ungebührlich) rveratise; (wild) rdelovati, robo- niti, divjati; (anmaßend) prevrelo- vati, kersiti so, šopiriti se; -enaU^ druck, m.irrär na obliöji ; -enspul,"' obnaša, obnašanje. Gebet, n. molitev, mvlitva: Herrn, Kospodova molitev, obe n»o, -- a. molitevni, molitveni; -buch, molitevno bukve xt., molitne bnl>s0 pt.; -läuten, rr. rvonjenje k moM- ich höre das-, moliti rvoni; -zeid/ vas molitve. Gebeugt, a. rZerbljen, skljuöon Gebiet, ». oblast (., okraj, od°r- okolija, okolica; derela, reml?- prodel; (Fluss-) xoreöje; (d- Sio;. obmostje, mestna okdlio»; (d-^u^ senschaft) predel, obor, v. a. okarati (Kareni), rapovoas (vem), veleti -j-ukarovati, rapo^ dati, rapovedovati, velevati; lsck Gebilde 287 Gebrauch jati: -ende Art, /l velsvni naklon, sweg, in. gorski pot; velevnik; -er, m. oblastnik, rapo-' gorje. gorstvo. dem) raktevati, Kototi (koöem), tir- -Svolk, ». gorjanei, kribovoi xi.; - .. . ., -szilg, m. p»- Gebiss,».orobje,robjext.,griralo; (d. Zaumes) berrda, rvala, rvalexd. Gebläse, ». wokovi xd. pikala xd. Geblöck, ». mnk, mukanje, dretje; (d. Schafe) beket,beketanje, bleja- nje; (d. Ziegen) meket, meketanje. Geblümt, a- vveten, evetnat, pi¬ san, rorat. Geblüt, a. kri(g. kervi); (Abstam¬ mung) rod, rodovina. Gebv-gen, a. slok, obokal; kriv; -ren,a.rojen: -werden, roditi so; - rgcn,a. varen, rüveten; —heit, var¬ nost , rävetnost. Gebot, ».raxoved/lzukür, povelje; die 10 Gebote Gottes, deset borjik rapövedi; zu-stehen, biti (som) kom» n» slurbo; zu -e, na ponudbo; -en, a. rapovedan. Gebräme, n. vsiv, osov, obs», okraj se, okraj e vina. Gebrauch, m. raba, poraba, upo- treba, upotrebovanjo, vrivanje; von etwas-machen, rabiti kaj, upotrebo- vati, obräeati : porabiti, upotrebiti, oberniti; zum täglichen-, ra vsakda¬ njo rabo od. potrebo; (Sitte) sega, obiöüj, navada; (schädl.) rarvada; im -e sein, v navadi biti (sem); davon kann ich keinen-machen,to mi ni ra no¬ beno rabo, to mi no rabi, to mi ni ra niö; -en, v. a. rabiti kaj, koma kaj rabiti, upotrebovati: porabiti, «po¬ trobiti; (bedürfen) potrebovati, ko- vednik, rapovedovavee, poveljnik, relitolj; gospodär; nin, oblastnioa, rapovodnioa, rapovedovavka, go- spodinja, gospodovavka; ^lisch,«. oblasten, ukarljiv, valoven, rapo- ^edljiv, rapovedovaven: -e Noth, tdna potreba, neogibljiva potreba; -Stheil, r». dol derrave. Gebilde, ». tvarina, stvarina, xo- ^"ba; -t s. Bilden. viebinde, ». ver /l, verba; (Hanf >t) pasmo, (Zimmermann-)vernik. webirg-e,».pogorje, gorovje,gora; E gorexd; kahles-, goliöava, go- liöi pk.;-jg,a.gornLt, gorat. bregovit, »rexoviten; -s- «.gorski, pogorski; "Sart, (. gornina. vorsta kamenja ; 'ibach,m.bistrioa,xorjäk; -Sbeschrei- «ung./l^gropisje; -sbevölkernng, /l korjsni, xorjanei, xorsko ljudstvo; -sbewohner, »r. xorjan, xorjaneo, briboveo, xoralee, goren; -sdorf, ». ?"rska vas /l,gorska vesnioa; -sge- gend, (. xorat Kraj, berdo; -sgrat,rn. ?eebon; -sgruhpe, /j gorovje, ob- koejo, okribje; -shöhe, /l višava, 'isina, visovina; -skenner, rn.goro- ^alog; -skejsel, in. kotlina, konta; Klette, (. pogorje; -skunde, (. garo- ^alstvo; -land, n. gorata derela; - "lasse,/; gorstva;-past, , ».soteska, onoo; -sregion, /l gorski svet; - ne, »I. gorsko jororo; -sspitze, /l ork, verliunen, epik, ert; -sstadt, /l °"osko mesto ; -Ssystem, ».gorstvo ; Gebräuchlich 288 Gcburts MU öesa treba biti (sem) ; (anwen- deu) porabiti, oberniti v kas, vüiti (üisem) -j- porabljevati, obrüösti, vrivati. Gebräuchlich, a. navaden, obiven, obieajen, v nüvadi; rabe»; -leit, (. navadnost; rabnost. Gebrauchs-anweisung, /l napeljava ra porabo, navvd uaupotrebovanse; navad, kako kas rabiti; -berechtigt, a.opraviöen da rabe;-vrdnung,/lvb- rednik; -recht, «. pravica do vuitk». Gc-bräu, «.Kuba; -braus,«, buv, «um, verso»;«, šumenje. Gebrech s. Mürbe; -e, «.treni«, tre- tev; (d. Schweine)rivee, rile«; -en, «. pogrešek, Iiiba, pomankljivost; -en, v. «. nulnjkati, primanjkovati, xvmsnjkovati, umanjkovati, pvlul- jati: umanjkati, poiti (idem); woran gebricht es, vesa pomanjkuje, öesa i« potreba ?; -l i ch, a. kvrltek, lom- ljiv,udrobljiv; (am Leibe) onemogel, slaboten. bantav, mlabav, navbog- ljen; —leit, /. Kerbkost, korkkota, lomljivost; onemoglost, mlabavost. navbogljenost. Gebrüder, xt.bratjext.; brata du«/. Gebrüll, «. rjovenje, riuti«, rik; (d. Viehes) muk. mukanje, dretje. Gebückt, a.xribül, prikuljen,ugerb- ljeo. Gebühr, /lspodobnost,pristojnost; (Schuldigkeit) dvlünost; (Abgabe) drlvsvina, plavilo, vdrajtovilo; Schreib-, pisniaa; Ginschreib-, vpisnina ; Post-, poštnina u.s.W. mit¬ telst der Endsilbe -nina; -en,v.«. iti (grem), spodobiti se, spodobno biti (sem); eS gebührt sich, spodobi so, pristoji se; -enausweis, m.raukausk dävscin; -e n d, a. spodoben, pristo- ;en, dolüen: -e Strafe, uaslüüco» kauen/.; vermaßen, kakor se spo¬ dobi ;-cnfrei,«.davsöine prost, bror- plavile«, breuplaten; -enfreiheit, /. prostost düvsvine; -ennachlass, odpust düvsvine, spregled na dav- ööini;-enp flich t, /. dolünost. däv- svino plilvati; —ig,«. dolüen d-lvsce no plilvati;-lich s. Gebührend. Gebund,«.«veuek.poveuvk ^Gar¬ be) snop; (Stroh) otep; (Watt) sod, beeek; -en, a. uveuan: -e Wau me, uveuana od. spev» gvrkota, Geburt, /l porod, roditev, por«' ditev; (d. Geborenwerden) roistv«, rof; (d. Frucht selbst) uarodek,sp«' öetek; Edelmann von-, rosen ülabt- nik; unehelicher-, neudkonskes» ro¬ du, neuakonske mätero. Gebürtig, a. rosen, domä iu-; her-, od kod si, kse sirose» ? Geburts-, «porodni,rodni; rosste (abstammend) po rodu, xo kervi;' adil, "».pismenstvo porodu; -ast,^. porod ; -arzt s. Geburtshelfer; -br«b m. rosni list, kerstni list; -buch, bukve rosenili; -fehler, m. priroso"' liiba od. pomanjklsivost; -feier, b -fest, «. rojstni god, rojstni da» fk' dneva); -grad, m. rod, koleno; ' Helfer,«, porodničar, porodni p" moönik; —in s. Hebamme ;-jahr^' rojstno leto, leto rojstva; -land, rojstna deüela, dom»öisa,ovotnso^ Gebüsch domovina; -liste, (. spisek rojenik; -ort, m. rojstni Kraj, dom, domaeij», rodisve; -schein,rn. rojnilist, rojeni list, Kerstin list; -schmerzen, xt. po¬ rodne boleöine, popadki, pobadklxt.; -ta g, m.rodni dan (x. dneva), rojst- oi dan; ^geschenk, ». verilo, daril» »» rojstni dan; -theile, xt. rodila; - Wehen s, Geburisschmerzen; -zeit,/', porod, eas porod». Gebüsch, n. xermovjö, xermje. su- w», xosöav», kost»; -reich, a.xerm- oot, Aermovit. Gest, m. xisdelin, xisdavee, napib- oieneo, stulavee; -enhaft, a. xirdav, "opibnjen; Öligkeit, /l xiadavost, oapibnjenost. Gedacht, «.premišljen ; (erwähnt) owenjen, v misel vret. Gedächtnis, n. spomin, spomin;, pomner, p»met /.; (Denkmahl) spo¬ minek, spomenik; dem - einprägen, spomniti si, »apametiti, »apamtiti. Uprnietiti x/l; im - haben, pomniti, poinetiti, piimetvati, spominjati se; AS dem - kennen, n» pamet »nati, ir ^ave »nati; -- «.spominski, n» spo- Mw;-buch, ri. spominjäk, spomin¬ ske bukve xt.;-münze, /k spominski denär; -tag, »n. spominski d»n, ob- 'Otnieu. Gedank-e, m. miss!/'.; s. Meinung : Af andere -en kommen, premisliti se, krepreei (prerem)-j- premišljevati prepredati ; -en- a. miselni; -en- wlge,(.^ver» misli; -engang, m.ver- misli; -e nIe er, a.pra/.nomlseln. I^drnomisljiv, brezmiseln; —e, /l Deutsch-siov. Taschenwörterbuch. Gedrang prarnomiselnost rc.; -enloS, a. brer- misel. brenmiseln, oespremisljen; -enreich, a. dvmisljiv, domiseln ; - enstrich, m. pomišljaj; -envoll, a.sa- misljen, ves v mislili. Gedärm, n. «reva xt., ovrevje; -entjündung, /. vnetio» vrev. Gedeck, ». kritje; krov; (Tisch-) namirje. Gcdeih-en, v. n. speniti se, »pona¬ šati se, mnvriti se, po sreoi vesti se (vedem), pürmati ; (v. Speisen) tök- niti, k teku iti (xrew), dobriti, «IÜ- riti; (v.Getraide) obroditi, »dati, od¬ nesti se -s- »dajati, obnüsati se; -en, n. tek, vspek, pospek, napredek; Gott gebe sein -, 8ox blaxoslovi;- lich, a. teöen, uxoden, kasnjiv, Spe¬ sen; ^ikeit, /l teenost, ugodnost, spesnost. Gedenken, v. n. pomniti, pametiti, n» misli imeti (»m), misliti na kaj, spominjati se öes»,setiti se: spom¬ niti se. spomeoiti se; (erwähnen) omeniti-j-omdoj»ti; (vorhaben) na¬ menjen biti (sem), mislim; seit Men¬ schen-, od kar ljudje pomnijo od. pa- mdtijo. Gedicht, pesem /i, pesm», pesen /i, pesnija, pesmenij», poerija; sEr- dichtung) basen /l Gediegen, a. irversten, i/.boren, doversen, jvdernat, predober; (v. Metallen) eist, samoeist, sub, suko- öist.samoroden ; -heit,/li»verstoost, doversenost; eistost. Gedinge, n. xoxodba, »mena; plava. Gedrang, a. tesen, stisnjen. 19 289 Bedräng Gcdtäng-e, n. gnjeö»,preriv,priti- sek; (Verlegenheit) radrega; -t, a. stisnjen, tesen; kratek: in-er Kürze, ol> kratkem. Geduld, (xoterpljenje, poterper- Ijivost; mit - ertragen, poterperljivo prebiti (boäem) od. prestati (sto¬ jim) ; -en sich,v.r.poterpeti,sterpkti. poterpljenje imeti (dm). prebiti (bo- äsm); -ig,a.poterperljiv, sterpljiv, poterpen; (v. Schaf) krotek; -los, a. neuöakan, nesterpljiv. Ge-ehrt, a. öastit, öestit; -eignet, postrenljiv, postrers"» ugodljiv; ist es Ihnen ali je vsw vseö? es ist mir so-, tako se mi koöe. tako se mi ljubi; womit kann ich wich Ihnen - erweisen, s öem se vam listig sim; was ist -, kaj bi radi, kaj netite . sich - machen, prikupiti se, priljubi se; er hat ein-es Aeußere, «njo derb- ke postave; -keit, /-prijetnost, ugod¬ nost, vseenost; (DienstfertizkeiO postrenljivost, ustrežljivost, ugod' Ijivost; aus-, in dobrote, in IjubavN eine - erweisen, ustreöi (strenow) komu kaj n»ljubo storiti/»/'. Gcfälls-, dovodni, dnkodkw, -amt, m. dokodnija; -amtlich, a. liodnijski; -behorde, (. dovodna last /l; -gesetz, rr. postava rastra" dernavniv dobodkov; -strafgels^ buch, n. dovodni kdnenski rdkon:» Gefall sucht, «. dopadljivost, sp"' gledljivost; -süchtig, a. dopsäh^' spogledljiv. All Gcfälls 291 Gesälls-Übertretung, / äoboäkni prestopek; -Verkürzung, (.xrikraj- ö»"» öervavnili -tnliaäkov; -Ver¬ weser, m. oskerbuik äervavnili 60- Iwäkov. Gefangen, a.vjet, vajet; -nehmen, 'jeti (rjamem), uloviti,roleti (vaj- wem); -halten, jecsti, jeöiti; -auf- seher, m.jetnicär; -e, m. jetnik, vjet- (. jetnic», vjetnica; -Hüter, m. euvLf jetnikov;-nehmung, f. vjetje, peijetje, Lafete; -schast, /k vnetje, ^^setje, jetuistvo; (Sklaverei) suv- »vst, suvnjost, rvbstvo; -setzung,/. r»pretjs,v»por;-Wärter, m.jetnicar, etrevnlk jetoiski. Gefäng-lich, a. -einziehen, vapreti, posaeliti, pvvapreti x/l; -nis, n. jev», vova, temnic»; vapor, vape- e>e», vapertija; (Gebäude) jetniä- ^ica, vapärnica.jetnisöe; ^strafe, (. »aren jeee,jeöenje; -wesen, n. jet- »istvo. Gefäß, ri. posoö»; oo/k. posode, LoHo; (bot.) cSv cevk», ril»; - keich, a.eevnat, vilnat, vilav; -sistem, 't cevstvo, vilje, vilstvo. Gefaßt, a. pripravljen. Gefecht, n.boj, ditev.bitv», prask»; " kommt zu einem Gefechte, sprimejo mäkncjo se, vbijejo «e; -Übung, (mečevanje, vojaška vaelba. Gcscls, n. skalovje, pečevje, ska- ^^in», skalovisöe. Gefertigte, m. poelpis»ni, xoüpi- «»nec; ( pvüpisan», pockpisanic». Ge-feffelt, a. vklenjen, spet; -fie- n. škripanje, ilioxanje. Gcfüg Gefieder, n. perje; -tim. perjice, perjiöe; (Geflügel) perutnina, per- jää (.; -t, a.pernat; (au Füßen) ko¬ cast, kocinast. flivaöa. Gefilde, n. polje, poljana; trata. Gefingert, a. perstast, perstnat. Geflecht, n. pletenina, pleter /l, pletovins. fpriran. Gefleckt, a. lisast, pikast, pisan, Gesl-immer, ,r. lesket, sij; -iffent- lich, a. naläsösn, namišljen, naka- njen; ack nalüsö, navlüsö, Note, naliv; -ister, r>. scebet, «čebljanje, šepet, šepetanje ; -Uder, »l. rake Geflügel, ».pcrutnicept., krilaxt., krlljuti x/.(.;(Federvieh) perutnina, perjaä /l, tetevina. kuretin», per¬ nat» vivack /.; -t,a. krilat, perutnat. Gefolge, n. -irusöina, äruvina, spremstvo ,spremljev»vci xk., spre- vock. Gefräß, n. piv», kerm» , pasa; (Maul) xobec, rivec; -i g, a. povre- sen, poverten, samoxolten, sne-len, jesö; l^kcit, /. povresnost, samo- xoltnost ik. Gefreite, »I. poäA. nemil, nemiloserüen, bresäusen; —igkeit, /. brezčutnost, neobčutljivost; /»A. oemiloserünost, bresäusnost; -Sor¬ ga», n.Lutilo; -svermögen, ». Lut- nost, Lutivnost; -voll, a. Livoöuten, Lntljiv, mil. Gesüll-scl, n. naüev, bula; -tblüh- end, a. polnovveten. GkfUklel, ». lesk, lesket, blesk, blesket, sij, mixljsnje. Ge-furcht, a. braräat, brasilovit; /lA.rxerbljen. naxerbljen, nsxuban- Len; -fürfiet, a.poknersn. Gegen, p».k (k);proti; (erga)clo; Liebe - Golt, ljubezen Lv 8oxa; - den Wind, proti vetru; (im feindl. Sinne) zoper: - deinen Willen, zoper tvojo voljo; (gegen Austausch) z»: Ware - Ware, blaxo za blaxo; - Entgelt, za povračilo; in Zusammensetzung: nasproten, nasprotiven; -abficht,/l nasprotna misel /l, -äußerung./ina- sprätnikovodxovor; -befehl,»«, na¬ sprotno povelje: -geben, povelje preklicati (kličem), ovreči (ver- zom)-j-xreklievv»ti; -bekenntnis, n. nasprotnikova spvznatev; -bemer- kung, /l nasprotna opomb»; -be- Gegen such, m. vernitev obiskanja; -bund, m. nasprotna zveza. Gegend, (. kraj, krajina, stran (., okolica; (am Meer) pomorje; (aN d. Drau) pobravje; (an d. Save) pvsavje; (umsHerz)oserč;e; sum die Augen) obočje u. s. W-; (fi>n nige) tvkava, tnkava, krasiva; in dieser -,to«l, le-töd ; in einer andern -, «lruxöck, bruxej; in irgend einer-, nekock; -beschreibung, f. Krajopis, krajopisje. GegkN-dienst, m. oäsluzba, povör- njena slusba, vzajemna slubda: erweisen, velsluziti se, službo povor- niti-j-ocksluzevati se, službo povra- Lati; -druck, m.oäboj,oelpor; -ein¬ ander, a«i. proti sebi, - nosec; -geschenk,». vseiarje, bar na äar, vssjemni bar; -gewicht, «- sprotna tesa; -gift, ». lek noper strup,protistrup ; -gruß,m.ockrl>r»r, ocksliravilo; -kaiser, rn. prvticooar, nasprotni cesür; -kraft, /i nasprow moč /l, nasprotna sila ; -leifinng« vsajemna slusba; -liebe,/lvrajow» ljnbesen; -Papst, in. krivi xaper; Part, »». sopernik, nasprotnik, pr" tivnik; -rede,/l uxovor, oüxovor; satz,«n.protistavek, nasprotivni st vek; (Kontrast) nasprotje, naok>° 292 Gegenseit tek, vprsvnost; -schein, m. odlesk, odsij, odsvit; s. Revers; -schrift, «vvrrni spis,nasprotno pismo ; (Ant¬ wort) odpis. Ecgcnseit-e, f. nasprotna stran /l, iirnga stran /; -i g, a. vnajomen, medsebvjen, mockseben, sproten ; leit, vnajemnost :c.; -s, ack. ecken drugemu. Gcgen-sperre, f. spolikljüv, drugi jilsuv; mit der - betrauen, drugi kljuö irroöiti; -spruch s. Widerspruch; - stand, m. preckmet, roö /), stvar /!; - Ländlich, a predmeten , reöeu, stvaren, bisten; —seit, /! prockmet- »ost, revnost, bistaost; -standslvs, a brer podlage, bronpreckmete»; Wellung s. Konsrontazion; -stoß, m. "dboj; -strömnng, /l nasprotni tok ; "stüek, m. nasprotek, nasprotna po- ckoba; -jhxjs, m. nasprotnik, rüxer- n. nasprotje, nasprotljoj, na- sprotek; im — e, nasproti, xak, na robe; —ig, a, nasproten. Ekgen-Über, ack. nasproti, naproti, sporeck; —liegend, a. nasproten, uu- stranski, sporecken; — stellens-Kon- strutieren; -wart, /l privujovost, 'privnost, naravnost, pritomnost; (Zeit) sedanjost, rckanjost; (gram.) sedanji vas, sedanjik; -Wärtig, a. privujov, vpriven, naroöen, prito- ^on; (jetzig) seckcknj, rdcknj,ndsjsen: '°s Jahr, to leto, letos, Iotas, tokove wto;-xZeit, sedanji vas, sedanjik; "wehr, /l bramb», obramba, odboj, ""por, upor: -wind, m. nasprotni ^ter; -winkel, m. nasprotni kot; - 293 Gehässig Wirkung, /! nasprotni uöinek, na¬ sprotno ckjanje i-zeichnen, v.a.r dru¬ gim vred podpisati (pisew)-j-podpi- sovati; -zeichnnng,/. podpisanje r drugim vred. Gc-gitter, n. mrorovje; -gliedert, a. ölonkovi't, vlenast; /iF. ubrckn, v reck djan, Gegner, m. nasprotnik, ropernik, protivnik, nasprotovavev, odpornik; -in, /l nasprotnioa, roporniea, pro- tivniva; -ilch, a. nasproten, naspro- tovaven, »asprotiven; nasprotnikov. Gehaben sich, v. r. imeti se (ckm), biti (sem); gehabe dich Wohl, rdrav bodi, dobro se imej, a Kogom! Gchack, n. sev /l Gehäge, n. ograda, ograja, rckreck /l, redisve, gajisve: ins - gehen, v praviva kockiti, naletavati so v tujo praviva. Gehalt, rn. (Inhalt) obsckg, obse- nek, napopadek, nackerrek; (Besol¬ dung) slnnnina, slunilo, letna plava; (d. Erze) nerna, jedro, vrednost; - en,a. ckvlnen. navonan, «bvenan; -ig, a. obsenen, /eA. jedernat, jeckrovit; -leer, -los,a. pranen.pukel, votel, ja¬ lov; -losigkeit, /l prarnota, puklost, pnbloba; -Messer, r». jodromer; - reich, a. jedernat, jedrovit, nernat, bogat; -sabzug, m. odbitek na plavi'; -Sklaffe,/'. slunni ranred; -Sstufe, /l slunaa stopnja; -szulage,/l pribolj¬ šek, priplatek; -voll, s. Gehaltreich. Gehänge, " pokornost, lan, NL- vndolje. Gehässig, a. sovrareo, sovrarljiv, Geh »enavisten; -keit, (.sovražnost, so- vra/.ljivost, nenavist. Geh-an, n. mladje; -äuse, «. vkisje, aaperics, okrov : (d.Schneck.) Kiss, polreva kisa; (d.SamenS)lu- sčina. sn. lexlo, xnjerdo. Geh-bar, a. koden, prekoden;-eck, Geheim,-r.skrivea,skrivseo, skrit, tajen ; ad. skrivaj, skrivni, na skriv¬ nem, no tikom ; -- a. skrivni; -bund, m. skrivno averca; -halten, v. a. skrivati, v potaji imeti, tajiti; -nis, n. skrivnost, skrivnjava, tajnost; ^ikrämer, m. skrivnostno^, prikri- vavec; Wiehre, (nauk o skrivnosti!,; uvoll, a. skrivnosten; -rath, m. skrivni svetovoveo; - schreib» s. Se¬ kretär; -thuerei, /k skrivanje, prikri¬ vanje, potojo, skrivarijo; -zeichen, «. skrivno endmenjo. Geheiß,r!.xoveljo,rapoved(,ukae. Geh-en, v», iti (Zrem n. idem); (rem ersten Faste mittelst der besitzanzei¬ genden Bei-und Fürwörter; (zusam¬ mengehören) vjemati se, prilegati «e, skladati se; zu einer Gesellschaft-, kitiirmock-, bitiir-, bitioä-; (erfor¬ dert werden) treba biti , potre¬ bovati se, raktevati so; sich -, v. r. spodobiti se, pristovati se, spodobno »d. pristojno biti; -ganz, m. slulio- töck, -j g, a. mir-, moj; dir-, tvoj; dkm Johann-, dünerov; dem Lehrer učiteljev; der Tante -, tetin u. s-w. mittelst besitzanzeigender Bei- u. Fürwörter; (angemessen) primeren, pristojen, prilepe»; (dazugehörig) rsäeven, dotiöen, k temu spadajo«; -^keit, /l pristojnost, spodobnost; ^lehre,/. slukoslovje; -lo s,«, glul>; -^e, m. glase«, glubeo; (. glusioa; ^gieit, /l glukota. Gehörn, ».rogovi pl., rogovje, xa- ; (d. Hirsche) rogovila pl., rogo- "ile ps. Gehör-Nerv, »t.slusn» eütnie», slll- novoiriveo; -nt,a. rogat; -organ,«, slišalo. Gehorsam, a. pokoren, poslusen, poslušljiv, ubogljivr-erDiencr, po- nirni slunabnik; - m. pokorseina, pokornost, posluänost, ubogljivost : -leisten, pokoren biti (sem), poslu¬ šen biti; unter seinen - bringen, pod svojo oblast spraviti -j- spravljati; -en s. Gehorchen; -st, aku- kovit, äusen; (v. geistigerFlnssig/"" moeen, pijan; —keit, (. ckusevnosb 296 Geiz öosilost; - lIch, a. ckulioven, ckukov- ski;(geistl. Wohl) ckuseo: -er Herr, dnbove», duliovni gospod; —e, /) dnkoven,dukovnik. masnik, mesnik, —keil,/) duliövsöin», dukovstvo, du- davni pk.; (Eigenschaft) dllkovaost; ^ios, a. brez duba, brezumen; /iA. Pudel, prazen ; nigkeit, /l bre/um- »astz puliloba, publost, praznota; -reich, a.duliovit, bistroumen, ostro¬ umen, ckuliapüln, umen, ckomisljiv; -tödtend,«. duiiomore». Geiz, rn. skopost, skoparijo, sker- uobn; (Habsucht) lakomnost, lä- domstvo, s»mogoltnost; -en, r>. a. skoporsti, skopariti, stiskäviti, skernobiti; (nachEhre) lilepetftläko- wen biti(ssm)aa k»j,volk biti na kaj; 'hals,»,. skopüll, skopeo, skopin, utisk»veo,skornobeo,8kertljiveo;lä- uownik, samogoitnež; -lg,a. skop, "kopovit, skertljiv, skernoben; gla- "oven, läkom, lakomen; ^:e, m. skopeo; /. skopulj». dt-jät, n.plevel; -jauchze,». vrisk, vriskanje, likanje; -kerbt, a. naro¬ du; -klagte, »i. zatožeoeo; (. zatö- reniea; -klatsche, ».tlesk, tleskat, ""«kanje; -klaubte, ». poberseina, pubieaja, pobirki pk.; -klimper, er. /uukvt, brenkanje; -klingel, n. ^venkljanje, oingljanje; -klippe, ». ^ualovje,sk»lovina, pevevje;-klirre, " senket, žvenketanje, praskat, ^(anje; -knister ». praskat, pra- ^etsnjk, pokljanje; -kose, n. po- "vanje; -krach, n. poknja, lo- (. Krek, Kruse; -krächze, n. Gel krokanje, krokat; -krähe, ».petje, kikirikanje; -kraust, a. koärast, koilrav; -kritzel, n. öirevare xk., öee- kanje; -kröse ». mrsniea, vreeiv», peöioa; (in d. Küche) ürobovina. Ge-lächter,». smeli, smejanje, kro- liot, Ilobot, baliljanje: ein - erheben, ralrrokotati (üm u. kovem). /.»sme¬ jati se (smejem), smeli /»Znati (Le¬ nem); cr ist zum-, smejo se mu, sa- smeliovLti koxa; -ladene, »i. po- vabljenee; (. povabljenka; -läge, ». lex», «klack, plast (.; (Schmaus) Zostija, xostarlja, obeck ( u.»«.. po¬ jedina; -lande, ». semljisöe; -län¬ dern, ckersckj, operniea, opiralo; prk- loLiö, ob/ickek, prirne (.,r»eäj ;(im Garten) brajda. Gelangen, v. a. priti (pridem), ckoiti (ckoickem), dospeti cko- x/l (zu etw.) ckoseöi(seLem)kaj, ckostixniti, /»dobaviti si ksj -j- ckosexati; zur Reift, -, cko/.oreti; zur Erkenntnis spo/nsti -ft spo/näv»ti; zum Amte -, službo dobiti -ft dobivati. Ge-lappt, a. kerp»st; -lassen, a. polileven, tik, krotek, miren, poter- peLIjiv, sterpljen; a/l,skla- danje;-sorte, /. dnarna versta; -steli, m.xrevretijaravoljo boxastvapst^! a. napibnje» od.prevretsn ir box«' stva; - stück, «. denar, pener, noreči -summe, /l rnesek; -tag, m. plac^i dan(g. dneva); -tasche, (.rep;-E lauf, m. obtek, tek denarjev Vie ljudmi; -wechsel, m. menjio»; (kas Wechseln) menja denarjev, raine' njava; -wert, m. dnarna vrednosti -Wesen, rr. denarstvo, dnarstvo. stvo; -Zahlung, /k plavilo v denarji", -Zulage, /l priboljšek v denarjib. Geleg-en,«. (irgendwo liegend) reö, stojen ; (bequem) priročen, »jenje, rvonilo; (mit Schellen) ivenkljanje, rvonekanje. Gklb,a. rumen, rolt, reit; -werden, rumeneti, rolteti: orumeneti, poru¬ meneti, pvrolteti -j- vramenevati, poroltevati; -machen, rumeniti, rol- titiic.;-er Färbestosf, rumenilo, rol- tilo; -e Rüben, korenje; -e/l, rume- nina, roltina; rumenilo, roltilo; -blättrig, a.roltolist, rumenopere»; -braun, a. roltorujav; -brüstig, a. ruwenoxersnat; -en s.Gelb machen u. Werden; -erde, /k rumeniva, roltioa; -gestreift, a. rumenoproxast;-gie¬ ße r, m. medär, wednik; uei, /. medärnie»; -grau, a. roltosiv; -grün, o.rumenkastorelen; -haarig, a. ru- menik käs, rvltoläs; -köpstg,«. rol- toxläv; -lich, «.rumenkast, rumen- kljat, roltkast; -Nase, m. rumeno- kkjunöv, mlecnoxvbee; -schnäbelig, a. rumenokljun, roltokljün; mleöno- xüb; -stoss, m. rumenilo, roltilo; -sucht, /k rlatenioa, rolteniea, rolto- viva;-süchtig, a. rlatenieen, rolte- »iöe», roltenivav. Geld, n. denär, denarji xk., dnarji xt.nvveiji/., peneri j>^.; (ein Stück) denilr, novee,xener;skleines-)drvbir, drobni denar; falsches -, ponarejeni denar; bares-, xotovina,^otäv de¬ nar; für sein - zehren, ob svojem ri- veti; - -, «. denarni, dnarni, novvni; -abgabe, /k davek v denarjik;-ange- legcnheit./.dnarska radev»; -arm,«, brerpeticen, brerdenaren; -austage, /ksklad v denarjib;-bedarf, m. po- . treba denarjev; -bedürftig, a- denar- j loreo, xrileren, poxoden , uK""^ ' Gelehr 299 Gelt teistmir -, pri näredimije, naroke "»le; zur -enZeit, o pravem času, ob godu; du kommst mir ravno prav si prišel; -en h eit, /. pri- ioinost, prilika; (bequeme Lage) priročnost, nared /k, pogodnost; (Lage) pologa, polarnost, lega; ili-, o priliki; durch eine - schicken, pokom poslati (sijem) -s- posipati; —lich, «. priloren, priličen; ack. o priliki, o priložnosti; -s-, a. priioč- «ostoi, Ir kaki prilččnosti; -entlich ! Gelegenheitlich. Mlehr-ig, a.učen, naučljiv, pod- uvlsiv; drillten, l^keit, (. učnost, na- oolsivost, brikitnost; - sam s. Geleh- — keit./l učenost, rnsnost, ved- »ost; s. Gelehrigkeit; -t, a. učen; -te, ueenjdk, učeni mor, učeni; -ten, ^učenik;-theit./lučeuosft-tenstand, "a stan učenik. Geleise, n. kolovor, kolovornik, aoloteea, kolomaja. Gtleit, «. sprevod, spremstvo, "rurba; (sicher. Geleite) strara, ^rstvo; das - geben, spremiti, po¬ spremiti, sprevoäiti-i-spremlsevati; v. a. spremiti, spremljali, ^remljevati, «prevrati, ärürbiti; geleite dich, r Kogom kodi, Log ""i s teboj; -er, m. spremljave«, kpremljevaveo, spremnik, sprevod- , > eüinstva, sosesöinost; -gültig, "" obönoveijaven, spivk velsaven; 'Ssund.m.vböinsko remlsisöe,srons- ^isvet;-gut, n. oböno blaxo, skup- ""«iobro; -heit, /. pripräsöina, pro¬ štu, niskosts. Allgemeinheit; -hi», "p-sploli, nüvackuo; Hirt, en. öreei- ?^,srensski pastir; -iglich,ao, nackrobno, cko nataneega, cko pike, äo noben; (sorgfältig) xasljivo, nvesto, popolnoma; -igkcit, f. na- tancnost, popolnost, toenost. Genealog, IN. rockssloveo, rocko- piseo; -ie, /l roeloslovje, rvckopis, rockosleckje; -isch, a. rockosloven, rockopissn. Genehm, a.vseö, vseöen, xovse- öen, xovoljen, prijeten ; -Haltung, /l äovolitev, poterckitev; -igen,v-« poteräiti, oäöbriti, «iovöliti-( po- terjati, poterjevati, Nllokrävati, äo- voljevati; -iger, rn. poterjavee; -igung, /l poterckitev, xotoräbs. ockobrenje, ckvvolitev. Geneigt, a. naxnjen, naklonjo», viseö, poloren ; /»A. naxnjen, ucki», naklonjen, ckobroiioten; zu etwas - sein, vemu pvckvernen biti; -Hut /l nckxnjenost, polonnost;oäx- njenje, uckaaost, naklonjenost, cko- brokotnost. General, m. vojaški xoveljoid, general; --a. generalski , xener» lov; -feldmarschall, m. maršal, ob¬ visi maršal ; -Feldzeugmeiiler, <»' generckl topništva; -in, /. goners- lovka; -inšpektor, »n. glavni na^- glocknik; -issimuS, m. najvisi voj' skovock; -karte, /l vbeni remljoviö, -kommando, n. glavno poveljstvo, general-komancka; -major, ">. ?0' neralmajor; -marsch, m. general' marš, -Probe, /l glavna poskusM -prokurator,»».ckerLavni nackpravo' nik; -quartiermeister, m. gonor-l' kvartirmojster;-stab,m.glavnist!> , naeelnistvo; -superintendent, m. ve' liki suxeriotenckeat; -swürde, neralstvo; -Versammlung , /. «kock od. rbor. Gcner-azion, /. rarock, narasc-I' -ös, a. velikockusen, blagoseroe"' blagomiseln, nlabtnocknsea; (. velikocknsje, velikocknsnost, °lo goserönost. Genes-en, v. n. orckraveti, ot ckri' Genetisch 3Ü3 Gep viti se, okrevati, preboleti, oporü- viti se, rdravje radobiti, «kolebati -s-ordrdvljati se, okrevati, prebo- levsti; -js, poöetek, postanek; ro- «iopis, rodoslovje ; -ung, /. ordra- vitev, vrdrava, rdravje. prebolenje. Genetisch, a. xenetiöen, rodoslo- vee; poeeteeen. Genial,«. bistroumen, domiseln; 'ttät, /l bistroumnost. Genick, ». ratilnik, ratilek, rati- i«c. ratovee, tilnik, tilj, sija, sinjdk; 'lchmerz, m. bolečina v ratilniku. Genie, /l biötroüm, veliki um, VI- eoki dud; -n, xi. dobri duliovi^l.; -korps, n. inženirski oddelek. Genieß-bar, a. vriten, uriten, po- vriten, jedljiv; -en, v. a. vriti (ri- I°m), uriti , povriti, ravriti -s- vri- ^ti, ravrivati, vrivljati; nüchtern Etwas otesöati se; (Speise) pvku- ^üi. okusiti -j- pokušati; -er, »i. "rivaveo. Geuic-streich,»». prebrisano djanje; 'ttesen, n. vojaško inrenirstvo, va- l^lro staviteljstvo; -ren, v. a. mü- üti, Nadlegovati. nadleren bitifsem); "ch -, sram biti (sem) koga.änati se. Genitiv rn. rodivnik. drugi pader, Genitiv. Genius, m. genij; dub. Genoss, -n. drug, drurnik, drure, "Vars, tovariš, delernik; -enschaft, l ornrba, druseina, ürurin»; -in, /i s^iea. tovarsie», ileleinioa. Genre, n. naeia (im Schreiben) pi- (im Bauen- riüava; -bild, n. " ir rivl^en)». Gcnsdarm, m. ranNLr; -erie, ranilarmerisa, ranüarsi snitäs. Gentlemann, m. Llaktnik, pleme- GeNNg,ack. ilovnls, ilovelj, dosti, radosti, dosta, do sita, do volje; -thun, radostiti, radovöljiti -j-ra- dostovati. GeNÜg-e^-dovoljnost, radostnost, obilnost: zur-, dosti, do sit», do sitosti; zur - schlafen, naspati »e (im); zur - essen, najesti se (jena) u. s. w.; -eleistung, /. radostitev, ra¬ dostilo, radovoljitev; -en, v. n. dosti biti (sem), radostvvati : radostiti; -end, a. radosten, dovoljen ; -sam , a. dovoljen, radovoljen, rmeren; ^ikeit, dovoljnost, rmernost. Genugthuung,/'. radostitev, rado- stek, radostilo: -leisten s. Genüge. Genuss,»». vritek, uritek, povri- tek, ravritek; urivek, ravrivek; -sucht, /. vritovnost, poreljivost, polileps po veselji; -süchtig, a. vri- toven, poreljiv, rareljiv. Gcnziane, /l spLnjsioa. Geo-gneste,/.. remljornanstvo, xe- oxnorij»; -gnostisch, a.remljornan- ski; -graf, m. remljopiseo; l^ie, /l roinljopis, remljopisje, xeoxra- üja;—isch, a. remis opisen, xeoxri- köen ; - lo g, (l remljosloveo, xeo- löx; —ie,/. remljvslovje,xeoloxija; ^:isch, a. remljosloven, xeolöxiöen; -meter,»n. remljomer, remljomereo; -metrie/. remljomerstvo; -metrisch, a. remljomerski, geometriöen. Ge-Päcke, n. prater /., pertljaza, radiva; -pflogenheit, /. navada; - Gerade 304 Gerecht plapper, -plauder, n. Klebet, blebe¬ tanje, xobessaoje; -Polter, ». ropot; -präge,».kor; (Zeichen) snämenjo, vtisek, posoba; -prange, n. bliseod», xissava, velikolepje; -praffel,». po- kljanje, prasketanje, praskat; - quetscht, a. stlsnjeo, pritisnjen , po- kveöen, Gerade, a. raven, ravnosten; (im Spiele) soser, soA. mäsati (masem), bsnkati: pro mäsati.nabunkati; -en,».stroj, str"' jitev;-er, r». strojär, kersnär;-ek-, a. strojarski; "ei, (. strojarst'»' strojarija; milobe,/, ereslo; -stkso rn. ereslvvina. strojilo, ragoltoekr —hältig, «. saxolten; ereslovit. Gerecht, a. praviöen. praresso, spravesljiv; (v. Maße nach) (angemeffen) primeren, primorje»- Gerede 3Ü5 Gericht (gewachsen) kos biti (sem) čemu; -igkeit, praviva; (Eigenschaft) pravičnost, pravednost; —sliebe,/l Zubers» do pravice ; den Händen der -Überliefern, pravici koxa irroöiti; -same, /. oblast /) pravica, pravo, chercde, /l xovoriva, marenj, Allc, pravov: es geht das-, zovore, pra- rho, beseda je. dcreichen, v.rr. biti (sem) ra kaj, buriti; es gereicht ihm zur Ehre, cast "ui dela, na öast mn je, velica xa, klari xa; zur Schande sramotiti, samoto od. noöast koma delati. chcreiß, n.terjanj e: UM diese Sache süoiel-, rat« ree se terxajo od. pu- Hs", vlak je ra to ree. dereu-cn, r.». kosati se; es gereut "nch, kesam se, ral mije, xreva me, ?Kre me, boli me; -t, n.Iar. treber, Enber, novina. Eerhab s. Vormund- Bericht, rr. sodb», sod; (Behörde) ^»(; -slehen, n. sodnji kevd; -sordnung,/. sodnji red; -sorganisterung, /l sod- nijska nredba; -sperson, /l oseba sodnijska; -splaH, m.sodisce; -ssal, r». sodnica, sodilnica; -srath, m. sodnji svetovavec od. svetnik; -sste- gel,-n. sodnji peöitt; -ssprengel s. Ge¬ riest tsbezirk; -sstelle, /. sodnija, sod¬ nja oblsstnija; -sstuhl, in. sodnji stol ; -sstunde, /l sodnja ura; -stag, »r. sodnji dan (x. dneva), pravdni dan, dan sodnjo obravnave; -sver- fahreu, m. sodnja ravnava; -sverfas- sung, /l sodnijska uredba od. urav¬ nava; -svcrhandlung, /. obravnava, sodnja rarprava; -Sverwaltung, /l pravosodnja uprava; -svogt, m. sodnik; -Vollzieher, m. sodnji iz- versevavec; -svorstand, rn. sodnji predstojnik; -swesen, ri. sodstvo, sodnijstvo; -swundarzt, m. sodnji ranocelnik; -z u st ä II d i g, a. pristo¬ jen, podsoden; —krit, /l podsodnost, pristojnost. 20 Gericsel 306 Gcriicht Geneset, n. sumot, sumvtljanje, «umljanje, glivkanje. Gering a «trobe», mal, majken, lakek; (d. Hinern Werte nach) ničev, nisčeten, malovreden. slab ;-cs Ein¬ kommen, pičli dvkodki; -er Preis,do- ber k»p, oirk» von», po oe»i; der -ste Preis, radnja con», radnji kup; - achten, v. a. ra malo »teti (stekom), mal» čislati, malo ceniti; -achtnng s, Geringschätzung; -fügig, a. maj- ken, majkenoten, maloveren, malo- vredsn, majčki», lakkoten: n:keit, /j inajknota.majčkinost, malovarnost; -haltig,«. slab,malovreden,lakek; ^kcit. malovrednost; -schätzen, v, a.ra malo stoti (štejem),malo čislati, mala ceniti; -sch ätzt g,a.malov»ren, malocen, male vrednosti, malo či- slajoč, raničljiv: - reden, raničljivo o kom govoriti; —seit, /. malovar- nost, malooeoost; -schätzung, f. no- postovanjo, raničovanje. Gerinn-e, ». vodotok , struga, rakc xt.; -en, v. n. terditi so, gostiti so: störditi sv, zgostiti se-j- sterjevati se, rgosčevati so; (vom Fette) «kreniti, okerkniti, rakerk- niti,steti se (stmem (v.d.Milch) Kisati se, siriti se : skisati so, »siriti so, sesesti se (sedem) rgrirti so; geronnene Milch, kislo, sesedeno od. »širjeno mleko. GeriPP-e,».okostje, kostjiik, kost- nik, lirodje, kostra, «kostnica; /»L. sama kora, kost in kora. Gerieren sich, v. r. nositi se, ob- ndsati se, vesti se (vedem), gore¬ nj ati. Germ s. Hcfc. German-e,-n. Nemec; -isieren,»." nemčiti, nemčovati, nemskovati. tujiti: ponemčiti, ponemskiti-j-g» nemčevsti;-ismus, m.germaniroin. Gern, «d. rad, rada, rado; lieber, rajši, raji; herzlich-, ir serca rail: -haben, ljubiti, rad imeti (am). Ge-röchel, ». gergranje, krogel« kropenje; -roll, ». derdranj«; (d Donners) germenje, gromovin»! -röste, ».prod, svisč.svisec. gramoe. Gerst-e,/^jočmon, jočem; -c n-,jes menov, ječmenji; darker, M.ječme- nisčo, ječmsnova njiv»; —brot, " ječmenove«, jočmonjak;^:zraUVe,/. kasa; mkorn, ».ječmen,ječmenov« rerno; ^mehl, n.ječmenovamok»! —stroh, n. ječmenica, ječmenovi«» ječmeoovka; i^zulker, »«.ječmen«' sladkor. Gerte, (. šiba, prot, vitra; dim. e' bic», protec, vitrina; eot/. šibje protje. Geruch,»», vok, vonj, čuk,diik;(a^ genehmer) vonj, vonjava, dišav» (übler) smrad; -haben, dišati (iw) vonjati; (Ausdünstung) dok, kks -l o s, a.nodisdč,bror duka; ^ijstl" nedisočost, pomanjkanje dok»! Snerve,»». «ličnici», čiitnica; -Sorg«" n. dišalo, dukalo, vokalo; -ssi"" »». vonj, vok; -swerkzeug s. Ger»^^ sinn. Gerücht, «.govorica, glas. m»re"i pravüb/'j es geht daS-, govorč,?"' Geruh 307 von«» je, govori se tt.; (gutes)slo- dobro ime; es verbreitete sich das xlas so ragnali, glas Ho poöil; sweise, »ror glasü, bre? petja, nospeven, rerpeven; -reich, »speven, rado- ^^» > -sstück, n. popevka ; -sllllter- 'cht, m.poilük v'pctsi; - sweise, /! »o- viLa. Geschäft Ge-säß,». -roäek, Läänsioa, soäalo; -saus, n. suinonso, vorsonso, Irrusö; -säusel, rr. sumlssnse, suwotlsonso, piblsanse. Gkschäft,». o pravilo, opravek , omikanost. Geschlinge, ». pletenina. , Geschmack, m. vküs; vkus, Geschmeide °iad, slast/'.: -haben nach etwas, kaditi od. cikati pu «em; er findet - daran, to muje vseö, to mu /e po Mdi; nach - gekleidet, po novem kro¬ ja obleöe»; bittern, süßen - haben, p'em'ti, sladiti; feiner-, tanek vkus, . srux. srurnik, srure (-eta), tovars,tovariš; -erin, /lsru- L»,sruLiea, lovarsica; -lich.a.srur- I>in. srustven, vragemen, (gesellig) sruren, srurlgiv; -S - a. srustven, srurbin; -sfräulein, ». xospioa, to- vsrsiea; -sglied, «. srurnik, srur- ban, srustvenik; -Skreis, m. tovar- sij». pomeniga. Gesenk, » xrerilo, potaplgavks; (d. Weinstockes) xrebenioa, vlave- Gcsicht nies, xrvbenica, rivic»; -c, n. rar- vosje; reber /) lar. Gesetz, «.postava, Lakon; bürger¬ liches -, äerravlganska postsv», äerravlfanslei /akvn; (RichtschlNir) voäilo, pravilo, ravnilo ; im Sume des-es, po postavi; - -a. postavne, Lakonit; -auslegung, /. raalaxapn- stav; -blatt,-buch, «.räkonile; -es- kraft, /. postavna moö; -gebend, n. postavockasen, aakvnoäafen, posta- vollaven,xostavolilo; -zpnnkt, m. gleilisöe. stano- risce, viüen;-sschwäche, /l slabo- fiönost, slabo oei xt.; -szug, m. ccrta v obliösi. Gesims, n. »apustek, okrasek; poliva. Gestnd-e,«. llernin», ürunina, posli pl, öelsack /k; -e- a. «leröinski, rd» ra posle; -everband, M. llru tivska LV6NA. Gesinnt, a. gut -, llobro misleö, äobromiseln: - sein, misliti, kake ^ioli biti (som); freundschaftlich - ikln, prisatels biti (sem); -mig, /. ^lslsonje, mislsava, misli pt. Gesitt-et, a. nraven, lepega ve- ^ensa. vlsuüen, olikan, vmikan;-UNg, /i nravnost; omika. Ge-sonnen, a.namislsen,namense», ^^kansen; -spaltet, a. ranoeplsen, prekrasen. Gespann, n. vprega, napreg», na- (Ochsen -)sven; -m. (Lomes) ^nn; -schast, /k Lupanisa, stolica. Gesparr, n. lemeni pk., skürnice Gespenst, ». posäst /. Strašil«, pla¬ šilo, strab; -erscheinung, /. prika- nen/°.;-erglanbe, m.vera v strabovv. Gcsperr-e,n. napor,naklep, napir»; napona, raponk»; sam Wagen) ra- vora, rävor /l, aavornios; -t, a. aa- pert; rsLperr. Gcspicl-e.m.verstnik, «iriiZ, ärure. (x.-eta) tovars. tovariš; -in, /l verstniea, äruäioa. sniahl. Gesp-innst, »!- prosa; -ons s. Ge- Gespött, n. rasmokovanso, a»- sramb», posmobovanse, posmeli, sramotitev, oponaša; -treibe», ra- smekovati, zasramovati koxa, po- smekovati se komu, röxati (rüxati) se komu, smesati (smesem) se komu. Gespräch, rr. poxovor, rarZvvor, xuvoriva, xovor, Marens , Kremeis. pomenek, pomenkovanse, xolö; ein -führen, iminiti so. poxovürsati so. pomenkovati so; im-, xovorv; das - spannt sich nach allen Seite», govor se plete na vse kite; das - beenden, dogovoriti, ingovoriti -ig, o- govoren,rargovoren, zgovoren, go- vorljiv, beseelen , beseilisiv; ^keit. /l rargovornvst, besecllsivost :c.; -Sweise.aoi.v pe govoru, v pogovorili. Gesprenkelt, a. pikast, popikan, pester. sres-) primorse, obal, /. Gestade, ». obreise, »bal /i;(Mee- Gestalt, /l poäoba, lik, oblika; (v. Körper) postava; welcher - ? ka¬ ko? anderer-, inaöe, ärugaöe, ürn- gako, inako; nach - der Sachen, po okälsoinab, kakor reo nanese,kakor boäs reö nanesla; -en, v. a. tvüriti, poäobiti, obraniti: utvüriti, upvöo- Gestampfe 312 Getäfel biti, öemu podobo d»ti, robräriti; gestaltet sein, Kake podobe biti (sem); sich-, v .». priltäjati, podobo n»-so jemati (mljom), upodobovati so, pdrmati; -ig, a. takoäen, tak; upo- dvbljen; -los, a. broapodoben; -Ung, (. upodobitev, upodoba; uredba, uravnav». Gestampfe, n. topot, oopet. Geständ ig, a. uvet: -sein, prignati, spornati -j- priznavati ic.; -ins, er. prirnanje, spornanjo, inpoveäba: ein - ablegen s. Gestehen. Gestank, m. smrad, smrajda. Gestatt-en, v. «. dopustiti, pripu¬ stiti, dovoliti, privoliti, na voljo pustiti-s- dopusvati, privoljovati w.; -NNg,(. dopust, dopusöenjo, dovo¬ litev, dovoljenje. Gestehen, v. «. obstati (stojim), prirnati, prirnati so k vemu-j-ir- povedati (vem), priznavati :c. Gestein, >r. kdmenje, Kamnje; -bil- dnng, (kamenina; -reich, ».rudstvo. Gestell, er. stalo, stojalo, podsta¬ vek , podstav», podloga; poliva; (Fuß-) podnorek, podnnLje; -ig machen, v. a. postaviti -j- postav¬ ljati. (sinovi, snovi. Gestern, aIin; -preis, en. ritn» cena, ritni kup; -reich, a. riten, ritorodon; 'dorrath, -n. ritn» zalog»; -wurm, rurek, ritni molj; -zehent, -n. ^tn» desetin»; -zinS, -n. Karen/i sünin», versnik. Getrampel, rr. «opetanfe, topota- ote. peketanjo. Getränk, n. pij»«», pij», pitje, pit t-! (b. Vieh) n»poj; hitzige -e, moč- "o Pijačo; berauschendes -, pijana "°, upijanljiva pijača. Gktraucn sich, v. r. upati se, derz - "nr se. seroe imeti (am). Getreu, a. zvest, veren; (gewijsen- ^st) vesten; -heit, /l zvestost, ^-«nost; -lich, a. rvest. veren. Getriebe, ». koles» xk., gibalo, gonilo; s. Triebwerk. Getrost, a. r»upsn, brerskerben; sei -, nie ne maraš, ne boj se. Getrosten sich, v. r. nadjati se česa, si öesavsvesti biti (sem),obetati si kaj, upati kaj, zanašati se n» kaj: ranesti se. Getümmel, ». krap, Krum, ker- menje, rarbot», vrenje, vrsva. Geübt, a. vajen, irurjen; -heit, /l vdjonost, izurjenost. Gevatter,»«. Kum. boter, kmoter: -sein, r» botra biti (sem), kumovati; -in/lkumL.botra, kmotra; -schmaus, »t. botrinje. kmotrinje; -schaft, kumstvo, botrinstvo; -slente, pt. botri, kumovi xk.;-stehen, n. kumo- vanje. Gcvicr-e,». ovetsrek; -t, a. vvs- ternat, eveteren; stirjaski; -te, n. «veterooglina, öetvorje. (tiče Gevögel, n. leteöin», kuretina, Gewächs, -i. rastlina, rastik», bil /l, rol /l. zelišče; cokk. rastlinje, rastje, bilje, rvlje; tlim, rastlinica; (v. Wuchs) rast /i; (Auswuchs) iz¬ rastek, korga; Gewachsen, rr»s«I, rasčon, rrasčen. /iA. kos, junak; -Hans, n. rastlinjak, toplic», rastli- narnio»; -kunde, s. Botanik; -reich, n. rastlinstvo, rastlinje; a.rasto- vit. plodovit; -sammlung, /l nabira rastlin. fterje, tektilo. Ge-waffen, n. ororje; -wäge, n. Gewahr s. Gewar. Gewähr, /l zavarovanje, zagoto¬ vilo. zapis --leisten, dober biti(sem) Gewahrsam 314 Gcwcrb ra kaj, porok biti ;-en, V.a.pvtereliti, äopustiti, Uovoliti -j- poterjevati. öopüsstati, dovoljevati ; (angeloben) vbsjübiti -j- obetati. vbestati; (Ge¬ währ leisten) porok biti (sem), ra- verili se; (bringen, tragen) dajati (dajem), deliti, donäsati; (Bitte) uslisati-j-uslisevati; Freude-, ve¬ seliti, rarveseljevati; -leistung, /l raxotovjlo, dvdrostvjnost; -smann, »i. porok. Gewahrsam, M. varstvo, ravaro- vanje, varnost; (Jnnehabung)imetje. Gewährung, /°. dopusstenje, usli- sanje. Gewalt,/, sila, nosile; (Macht) oblast/'.; dem Gesetze - anthun, po¬ stavo na pek rarlaxaU; einem - an¬ thun, silo komu priradeti-j-priradö- vsti; posiliti kvxa; -Haber,»». ob¬ lastnik, moxoteo; (Bevollmächtigte) pvoblasstenee, poodliistenee; ^in, /. oblästniea, pooblässtenka; -Herr¬ schaft s. Despotismus; -ig,». moxo- ste», moxoten, velmoren; (stark) si¬ len, mosten, buch ramen; «et. mostno, jako, relü; -ige.m.mvxoteo. oblast¬ nik; -igen, Gewaltigen s. Bewälti¬ gen; -sam, a. silen, posilen, silovit, nasilen ; «et. šiloma, po sili,silovito; -schritt, m. sila; -th ä tig, a.posilen, silovit, nasilen; ^keit, /l posilnost, nasilje; -träger, r». poobliissteneo, pooblästenee. soblest/l Gcwani>,rr.vblastilo,oprava,obleka Grwandl, a. uren, xibsten, okre¬ ten, rosten ; -heit, /. urnost, xibstnost. Gewar,ach -werden, ubrati sberem), s napasti, rapäriti, nalesti-j-ubirati, raparovati; (erkennen) 8p«roati-s- spornrevati. Gewärtig,», -sein, pristakavati kaj, v svesti si stesa biti (sem), nadjati se Lesa; -en s. Gewärtig sein; -ung, /i pristskovanje, svest /. Ge-Wäsch, ». Klevetanje, blebe¬ tanje, kvantext.;-Wässer, n vodepst vodovje, povoäje. Gewebe, ». tkanje, tkanina; ple¬ tivo, pletenina; (d. Spinne) pas' Levina; (d.Bienen)setovje, satovje, satje. Gewehr, n. paska, PU8L;(gezogkti-) risanio»; sWasfen) oi orje; -fabrik, /l puskarniea; mant, m. puškar; -feuer, n.streljavksnjv, prasketale; -kolben, m. kopito; -riemen, m- eo- men ra puško; -schmied, m. puškar- Geweih, n.roxovixt., roxovilapk» rogovile p>t., paroxi p>t. Gewende, n. obrdstanje; obrastile Gewcrb-e, n. «bertnija, obstrt/ - obertstvo; (Handwerk) rokodelstvo! -e-, a. vbertnijski; -steiß, m- oberi- nost; -s-, a. obertnijski; -sallgele> genheit./lvbertnijska radeva; -sa»l- a.oberteu, priraeleve», marljiv; aussteklung, /. obertnijska rarstavs; -sbefugnis, n. obertnijska pravica» -sgeschäst, n. obertnija, obertstvo- -sgesetz, n. obertnijska postava; " skammer, /l obertnijska rbstrnie»»' sleute, xt. obertniki; -smann, obertuik; -smäßig, a. obertuijsai, -Sordnung /lobertnijski reck; ^^ - m. obertnijstvo, «dertuistvo, oder Gewerk 315 Gewiss oikipk.;-steuer, /°. obertllina; -sun- itrilehmungi/lobertnijskorapoLetje; -sverein, in. vbertnijsko ärnstvo; - ^Verleihung, poäolitev obertnije; -^Verlust,r». irKnba obertnije; -thä- ilgkeit, /. obertnost; -treibende, e». vbertnik; vbertniea: -wesen, n. «bertnijstvo, obertstvo. Gewerk, IN. ruäarski posestnik, ruäarski imetnik; - It. äelo; eolr; - sherr >. Fabrikant. Gcwicht,it.tera.teI>tiIo,pera;vaKL: schweres-, torka vaxa; (zum Wägen) terso, terilo, uter (.; (Wichtigkeit) rarnost, toktnost. veljava; -i g, a. iebton, tebkvten, torek; /iF. varen, tuaineniten,imeniten,teiiten; ^ikeit, (tebkota; varnost, rnamenitost; - Verhältnis, er. rarmerje toro ; -sver- wn, m. ravLKa, irKnba pri vaxi; - raäobiti, priäelati, priubresti (brotom), prisltiriti-j-äobivati, pri¬ dobivati, priäelovati; (erreichen) äo- soöi (serem)-j-äoseKati; Oberhand -, uruKati.preoblääati.premoei (mo¬ rem) p/l, (im Spiele) priigrati z,/.; (alsLandmann) prikmetovati; (durch Handel) prikupöevati />(.; (als Arbei¬ ter) priäelati, prislüriti x/l: sein Brot , slüriti si svoj kruk ; -er, in. äobi- veo; -reich, s. prokoristen; -st, äobieek, ävbitek, äobiö /l; -stlotterie, (. loterija na äobieek; -sucht, (.äo- biökoreljnost, äobivkarija, podlež po ckobivkn; -süchtig,«, äobiekore- Ijen, poblopen po äobieku, lako¬ men; -theil, in. äeler; -Ung, /l äo- bitsv, priäobitev. Gewinsel, n. vvil, eviljenje, vitje. Gc-wirk, n. tkanje, tkanina; -wir¬ re, n. rmesnjav», rmeäa, liomatija, meter. Gewiss, a. xotöv, resm'öen,ranes- Ijiv;(fest)teräen; (eingewisser) ne- käo, nekov, neki, onexov; (festge¬ setzt) oäloöe», stanoviten; einer Sache - sein, v svesti si biti (sem) kake reci; art. Kotovo, ra Kotovo, ra teräno, rares, res; -en, n. vest/i; gutes -, Lista vest; zum - reden; na änso Kovoriti; sich ein - daraus ma¬ chen, vostiti Sv ra kaj; das nagende-, verv vesti ;-enh ast, a. vesten; ack. vestno, po vesti; —igkeit, /l vest¬ nost ;-e nlos, a. brervesten,neräu- sen; i^e, in. brervestnik, neräus- ner; I^igkeit, /l brervestnost, ne- rckusnost;-ensangst, (. I>uäa vest, vestna britkob»; -enSerforschung, Gewiss izpraševanje vestl; -ensfreiheit, (. svoboda vesti,vestna svoboda; -ens- pstlcht, (. vestna dolünost; -ensprü- fung s. -enserforschung; -ensruhe,(. mir vesti, mirna vest/'.; -enssache, (. vestna ree (; -ensskrupel, »».nemirna vest(; -ensunruhe, /. nepokojn» od. nennen» vest ( Gewiff-ermaßen, a. rt. navaditi se, pri¬ vaditi so, privikniti se -j- navajati se >c.; -h e i t, ( navada, navaja, obi- eaj: üble-, razvada; -s-, «. ponä- vaden; " ssünde, (. grok ir ndvade. Gewöhnlich, a. navaden, obiöen, Gez obieajen; ari. »dvadn», po navadi, vsoidel, rado. Gewölh-e, rr. oblak, obok, svod; (Raum) kram, skramba; (Kallf- manns-j staoun», prodajalnie»,pro- dajävniva; -förmig, «.oblakast,svo- dast; -(«.obokan,v obok aida»; (ooa- vex) obokel, abooen; feonoav.) slok, sivkast. f«. oblaoea. Gewölk,rr.oblilöiea, oblakipt.;-ig, Gewühl, n. gnjeöa, vreva, stiska, preriv, pritisek. Gewürm, rt. öervad (., öervadm», gomrld (., gomasen (., golazen /i, laanina, leeeeina. Gewürz, rr.disava, raöimba, disaV- sina, diseeina; (Wurzeln) koronieje, koreninjo; Gewurzel s. Gewürze; - hast, a.diseö, lepodiseö; -handel,>rr- kupöija n dišavami; -Händler, disavar, kupöevavee 2 disrlvami; - Nelke, (.Klinse, Lebineo,ibie»; -reich, «. blagodiseö, korenat. Gezahnt,«, naroböan. Ge-zänk, rr. prepir, krog, ravs, rarpor; -zelten, xd. oseka in pliw"i -zelt, n.sotor,sator, satra.satorisoe, stan: - aufschlagen, sotor raapeü (pnom), vsotoriti so Gezeiten, biba, plemovanjo. Geziemen sich, v. spodobiti pristovati, iti(grom), pristojatl se, -d, a. spodoben, pristojen, kab"t komu gre. Ge-z>rpe,rr.skrip.overö, evoroa")^ erie; -zisch, rr. sikat, sik, psik"' sieanjo; -zogen,«, (v.Rohr)riff"' -zücht,rr,ralega;gom»ren,loreron>b, 316 Gicht 317 Gir -zwitscher,»!. »verxolonse, everkü- tanso, Aostolevanse. Gicht, /l protin, skernin» (skrov- ">"»), »kernfavio», kosein», po- kostnie»; -beuch, «r. mertudnost; bruchig, a. mertuden, mertvouden; ->sch, «. protinast, skerninast; -iähmung, /. mertudnost, mert- rondnost; -rose, /l potonik», kers- ;-schmerz,m. skerusstk; -stoss,m. fernab». Giebel,M.verb, sleme sx. slemen»); (Verschattung) obos; -selte, /. öelv, proöolso, n»velse. Aebigkeit s. Abgabe. Gier, (. bot, pobot poblep. po- ^elonse, lelkot», xl»d; -ig, «. kobvten, kotlsiv, pvblepen, Inkom, iltkomeo, xladvven, dort; ^le, »r. lakomnik; ^ukeit, /l pobotnost, po- "WPN08t, xl»dovnost, lakomnost. Gieß-bach, m. budonrnik, bistrie», "i»veo, lisak, susee, busio»; -becken, nnmivillnie», medenina; -eimer,m. ^echo, vederve; -en, v.a. liti )isem). ^oiti: naliti, nstooiti-f- nalivati, na- ^»ti; (hinein-) vliti-svlisati, vli- sti; (eine Form) »Iiti-f-»Iiv»ti; (be- öwßen) «kropiti: politi, poskropiti)- ^livatj, »alivati, poskr^plsati; so. ^"gen) liti, vlivati; gegossen, vlit; "sr,m live... —kj,bvarniea, vliviie- ^^i-kannc./lskropilo, škropilnic», . ^pilnic»; -kelle, /e vlivnrok» rlios, wioo; -ofen,M.toxiInien,topirnios; s"U"e, /) Lieb; -schaff, ». lisitk, l-t- -Ware, /.vlit» roba, vlitin», 'bting. s Gist, n. 8trnp, otrov; /-A. toxnts, öomor, »Io8t: - beibringen, »»vdati, vtrovati-s-»»vdäsati; --a. otrupni, otrupea; -abtreibend, ». protistru¬ pe» ; -en s. Acrgern; -ig,a. otrupön; 8trupovit; /!A. »loben, »losten, to- xoten; -krallt, «.strupeno »elisee; -künde, C- 8truxo»n»nstvo; -lattich, »i. smordlsiv»8ol»t»',-misch er,»r. »»vdssaveo, strupar; —ei, /' »avda- s»v8tv«;—in,/i»»vdasavk»; -mit¬ tel, «. strupilo, kurilo ; -reich, a. strupovit, poln strup»; -schwamm, »t. strupen» xob»; -stoss, »l. stru- penina,kn»nin»; -tropfen, m. k»plj» strup»; -wütherich, »n. (6iout» vi- ros») velik» trobelik»; -Wurz, /. k»öz» korenin». GigllNt, m. velikan, ors-rk; -isch, a. velik»nski, orssski, presrep. Gil-be, (. roltio», rumenic»; -de, /l eeb, dru»b», bratovščin». Gimstcl,»».k»lin,popk»r, berstnik; s. Einfaltspinsel. Ginster, in.bodiöevjo, Illkotnik. Gipfel, »t verb, verkül, versd.0, verbnneo, Kuns; etrm.versiö, versi- öek; cokk. verbovse, verbvvin»; - Holz, n. verbovin»; -punkt, »r. ver- sisöe; -reich, a. verbovät, verbove». Gips, m. m»veo, sadr», ökasol», Zips; -abdrnck, »n. odtisek V m»vou; -arbeit, /l i»delek i» mave»; -en;v.a. sadr»ti: xipsati: posildrati, xoxip- sati, » msvoem potrositi. Gir-affe, /l rus», »irak»; -ant, m. prevodnik, »irant; -teren, v.a. me- nsico prevesti (vedem), prenesti-s- Girren 3l8 Glätte preväsati na koxa drüxexa ; -o, ». prevod mengioe. prepis. prenos, iirv. Girren, e. ». xrnliti, xerkati, tno- kati. xuoiti, xermüliti. xerxotati. Gischen, v. »t. övöröati (im). Gitter,»r.omreesk, rešetka, okrirse, pletsr(; -fenster,». okno 2 omreü- jein;-n, v«. mreriti: oinreriti,pre- mreäiti; -werk, ». mrerovina, v- IN resse. Glac-ehandschuhs.Glanzhandschuh; -ieeen,v. a. lösali. lösiti, likati, svet- liti: oläsati, rlikati, osvetliti; -is, ». obmestse, obmestna plan /*. Gladiator, »t. Korso, boriveo, doritel). Glanz, »t. svitloba, svetloba; (Schein) si;, sisanse; (Schimmer) blisö,blisevba, lesk, lesket, leskota, blesk, bleskota; (Pracht) blisöoba, bliskota, dika, veliöse; -bürste, (. liküvnioa. Glänzen, r.». svetiti ss, svetliti se, blisöati (im), sisati (sisem), leske¬ tati se (skeöem), leäöati se (im), migljati, ixrati; -d, a. svitel, svetel, bliseöö, leskee; bliskotsn, sisasea; /»A slaven, velikolep, sloveö. GlllNZ-farbe, (. svetla barva ; -fir¬ niß, »n. svetli ürneü; -geber, rn. lo- siveo, likaveo; -Handschuh, »i. le- skeea rokavica ; -leinwand, (lüseno platno, svetlo platno; -los, a, brer svitlobe; -punkt, »»./»A.najlepsi del; -sucht,/»Ieskoüel)nost,üelsa po po¬ svetni blisöobi; -süchtig, ». lesko- Leljen; -tastet, »r. losani tatet; -voll, a.leskovit, presvetel, prosvitel. Glas, ».steklo ; (Trinkbecher) skls- niea, küpiva, xlarek: zu - werden, ostekleti, «stekleneti p(; -- steklen, steklarski ; -arbeit,/, stek¬ lenina, steklarska roba; -artig, N' steklenast; -blase, /. steklen mebur: -blaser,»».piliaveo stekla; Gläschen, n. cäsioa, koraröek, xlarek; -er, »».steklar, xlaüar; ».steklarski ; ^arbeit, /.steklarsko «lelo; ^Hand¬ werk, n. steklari;», steklarstvo: das -betreiben, steklüriti; Gläsern, steklen ; -fabrik, /. steklarnioa, xl»' Lata ;-fiasche,(.skIeaio», steklenic»! -geschirr, n. steklena posoda; -han¬ del,»r.kupvija s steklenino; -Händler, »«. knpöevaveo s steklenino ; -Hand¬ lung, (. steklarnioa; -Hans s. Treib¬ haus ; -Hütte, (. xlaruta; -teren, stekliti: ostekliti; läsiti, lösciu: olösiti; -körper, »r. skleneo;-lampr, (.steklena svetilnioa; -macher, steklar; -Maler, »r. walar »» steklo ; —ei,(mal na steklo ; -wand ( steklena rmes/l; -perle,/. Awie», stekleni biser; -scheibe,/» sipa, ste¬ klena plosea; -schleifer,»». brnsir'st stekla, steklobrusev; -schneidrt »i. steklorereo; -spinner, »m »te- klopreöeo; -thür, /. steklene a»,' ri, öknaste änri xk. (.; -ur, ( lose; -uren s. Glafieren; (. steklenina, steklena roba- Glatt, a. xladek; (v. Eis) P»^ opolael, sklirek; a-lehrer, m. učitelj vere; -neue- ^e,m.novovereo, »ovovernik; -neu- ( novoverstvo, nova vera; - "'cht, /. dol«nost vero; -regel, /t versko pravil»; -schwester, /. eno- verka, severnica; -stück, ». člen vero; -stärmer, -». veroborse; -wert s. Glaubwürdig ; -Wissenschaft, /t vo- ro«naostvo; -zwang, /° siljenje k veri. Glaub-crsalz, n. hldvberjova sol/l, -haft, «. verjeten, veri podoben; —igkeit,/k verjetnost. Gläubig, «. veren; (recht-) pra¬ voveren ; -e, -».vernik, pravo vernik; /. vernica, pravovernima; -er, -». upnik, upavee, upodavec; —in, /t upnica, upodavka. Glaub-lich s. Glaubhaft; -willig, «. radoveren, lakkoveron; -würdig,«, verjeten, vorljiv, dostoveren, ki mn Zre vera; —keit, /. verjetnost, ver- ljivost, dostovernost. Glaukolith, m. Alavkolit, sivec. Gleich, a. enak, ednäk; (nicht krumm) raven; -groß enolik; a^. -wie, kakor; liki (ebenso) enako, ravnotako; -machen, endčiti: eena- eiti; (m. d. Rechen) ravnati, «kriliti: «ravnati, poskriliti; -an der Wand, tik stene; eori/. ob-, da-si, da-si tudi.ee tudi.da-si ravno; -artig a. enovorstsn, enakossn, enoroden; —keit,/t enoverstnost, enakosnost; -bedeutend, a. istopomenljiv, end- ee§a pomena; -berechtigt, «. enako¬ praven, enačili pravic; -bere chtigung, enakopravnost; -beschossen, «. ondk; -e,/travnost;-en,v.n.endk biti(sem), podoben biti,biti kak»r-;v.a.ravnati; «kriliti: «ravnati, poravnati, «rav- niti, poskriliti; (übereinstimmend Gleich 32st Gletscher mach.) enaöiti: renaöiti, poenaöiti, enak» storiti; -er, r». ravnaöfAequa- tor) ravnik; -falls, ach tudi , tako tudi, enak«, ravno tako; -för¬ mig, a. enakvsen, onolik, enoličen, podoben; -gesinnt, a. ensko- wiseln, enakvmisleö, enaoik misli, envmiseln; —e, »t. enowlselnik; - gewicht, rr.enakoterfo,ravnvvsg», ravnovaäse; raiemernost: das - ver¬ lieren, prekucniti so -f-preküeovati so; —ig, a. enakoteäen, eoako- vaüen. Gleich-gültig, a. maloroden, malo¬ maren, vnomaren, Illacken, neonaten; ^ikeit,/'. mslorodnost, malomarnost, voemsrnost; neanatnvst; - heit, C- enakost; podobnost; ravnost; ^Is- zeichen, n. ensöas, rmlmonjo ena¬ kosti; -klang, in. soglasje, srok; -laut, m. soglasje, enakoglasjv. enoglasje; ^end, K. soglasen, ena- koglasen, enoglasen ; ubran; -maß, n. enaka mera, enakomernost, raa- mernost; -mäßig, a. enakomeren ; rarmoren, porarmeren; (ähnlich) eoäk, podoben, Kiiollk; enako¬ merno, rarmernv, ravno tako, eno- liko; -muih, Ni. enakodusje, mirno soroe; -müthig, a. enakodusen. mirnodusen, mirnoseröen, ^keit,/. enakvdusnost, mirnoserönost; -n a- mig, a. enaoega imena; —e, m. iwonjäk. Glklch-nis, n. prilika, pripodob», xripodobje; -nisrede, /. govor v pri- xodobali; -niSwort, n. pripodobna beseda; -sam, ach kakor, kakor ki, kakor dabi;-schenkelig, a.enakora- men; -seitig, a. enakostran, enako- stranski; /iA, vbojostran; -MII, r». enakomiselnost; —ig, a. ona- eeg» pomena, -stimmig,«, skla¬ den, enakvglasen, soglasen, okra»; —keit, /l skladnost, soglasnost, soglasje; -theilig, a. enakodelea; -ung, /. enaöenjo, enaöba; rav- nitev; -viel, ach ravno toliko, one- liko; -weit, ach enako daleö, ravno tako daleö; -wichtig,«, enakovare»; -Wie, c. kakor, kakor bi, kot bi; -winkelig, a. enakokoten; -wohl, e. vendar, pa vendar, vendar le, pri vsem tem; -zeitig, a- isto¬ doben , istoease»; ravnoeasen; <«i. ob enem, Ir krati, ravno tisti css; ^ikeit,/l istodobnost, ravnoössaost. Gleiß-en, v. n. bliseati (im), blis- eati so, lesketati (ilm u.eeem); (hkk' chcln) liliniti se, kinävöiti, na rr dea delati; -n er, Ni. Iiinaveo, lilinee, svetolllineo, potubn;en(0, poniglave«; "ei, (. llindvsein», ii>' navsina, blimba, liinavstvo; —lit- r liinavka, poniglavka, svotol>li"l>^ ^isch, a. kinavski, poniglav, p"' tubnsen, potuknsen, svetolllinsk^- Glcit-bnhn, /l dersa, dersdvnica, derea, dorkaliea, polr.el /l, -cll,k.^ ckersati se, derkati se, dričati so> derklfati, smukati se; fausglitsch^i spolaniti se, iapodpolaniti se. derkniti, spockersniti -f- spolro" so, irpvderkovati, deröati (u^l- polaneti; -Holz, n- polaa. l".^ Gletscher, »i.Iednik, ledovee,s»^^ Glied 321 Glück Glied, n. od, ölen, sklep ; ckr'm. ndec. ölenek, ölenev; (Ketten-) Klep, ?Iiva; (an Pflanzen) kolonoe, kole- n«o; (Milit) red. versta; (Mitglied) n», «dobolja; -erlahm,«, mertvo- »»jion; -erreißen, n. terxanse po udib; «schmerz,m.udoböl.boleöina v udib; , -erthier,». ölenoveo, ölenar; -Ung. f. uodrarba, naliöfe; rarredb», rar- 'erstitev,- ölonovze, udovse; -er- I duise, a,s. Tlock-chen, evonöek. rvonöiö; v. a. Lvenklsati, avonkljati, ^nelsati. oinxlsati. Mock-e, /s rvon; die - en, rvonovi, senile; (Vieh-) rvoneo; -enblume, 1 ^onöie»; -ensörmig, a. rvonast; ^lseläute, n rvonjenso. buö; - en- ^sier, »t r«onar; ^ei, /. rvo- ^^"ien; rvonarij»; l^in, rvo- Deutsch-stov. Taschenwörterbuch. nario»; -engut, ri. rvonovina; -en- haus, n. rvonik;-enrein, a. eist ka¬ kor rvon; -enschlag, »». udrir o» rvvo: mit ko rvon odsri, ko nr» odbise; -enschwengel, m. eamels, kembel), oonxelj (x. -tsn»), klaö; -enspeise s. Glockengut; -enspiel, er. trisanöense; -Aube, /l rvonioa, tir; -entaufe, (. posveöevanse rvooov; -eniurm, m. rvonik; -enwefle, /i vitio, vitel; -enzug, i». verv f. Glöckner, m. rvooikrrr, rvooLr. Glvr-ie,/'. slava, veliöastvo. veli- ödst -iet s. LllsthauS; -reich, a. slo- vee. slovite», slaven, preslaven, veliöasten. Glvss-ar, in. slovar, tolmaönik; -akor,-n. tolmaö, tolkovaveo; rar- laxaveo; -k, /l rarlaxa, pripisek, xlosa. Glvtz-auge, n. veliko oko ; (Person) okdö;-ätlgig, a. okat, velikoük, de- beloük; -en, v. n. ri)ati, debelo xledatl; irbülsitioölx/'. Gluck, kvok, kok, kokodHeo. Glück,». sreea; aufgut-, na dober van; - aus, sreöno, Lox das sreeo; -wünschen, eestitati, sreeo voöiti; zum -, k sreöi; -en, v. n. sreeiti se, irpod rök iti (xrem), roöiti se, po sreöi iti: usrööiti so, po sreöi iriti so (idem), posreöiti se. Gluck-cn, v. n. kvükati (»m u. kvo- öem) kvooati, kvökati. klökati, kerliti: rakvökati,r»kerl>ti; -Henne, /lkoklsa, kvoklsa. kvokaea; (Ge- siirn) xostosevei xt. xostoöirei xk. 21 Glück 322 Gold Glück-lich,a. srečen. blaZen; (sehr) presrečen, preblaZen: -machen, srečnega delati, blaZiti: osrečiti, vblaZiti -j- osrečevati; -e Anlage, bistra glava; -preisen, blagrovati, blagritl, blagoslavljati ; -licherweise, sei. le sreči. po sreči; -sbote, m. srečonoseo; -sbotschast, /l veselo oananilo, vesela novica; -selig, a. blaZen, srečen; (selig) zveličan; ^ikeit, (. Kläger, bläZenost, blaien- stvo; Zveličanje ;-Sfall, m. prigo- dek, sreče» primerljej, pripetek; -skind, ».srečen človek, srečneZ; -srad, n. kolo sreče; -dritter, »n. srečolovec; -stopf, m. srečnjak; -sumstande, srečne okčlsinepik; -Wunsch, m. vosilo, voščilo; vo- sitev, vosčitev, čestitanje; ^schrei¬ ben ». vosilni list. GlÜh-e/. tar, Zarjavica, Žerjavica, Zerjavka; -en, v. m. Žareti, Zareč biti (som), Zarjaveti; v. a. beliti, Zariti: razbeliti, niariti; />A. goreti, vnet biti (som), volk biti n» kaj; (por Zorn) kipeti, vreti: vskipeti, ravreti; (v. Augen) bliskati se, iskriti se; (v. d. Sonne) pripekati prepekati, prigrevati; -end, a. go¬ reč, pekčč. pripekajoč; (v. Eisenl razbeljen; (v. Osen) vibrav, Zarjav, -Hitze, /.peklina; -osen, m. razbe¬ ljena peč, vikrava peč /l; -wurm, m. kresnica; etrm. kresničica. Glut, /. Zar. Zarečin». peklina, pe- kočiaa, prigrevic»; (Feuer) ogenj; (glüh. Kohl.) Žerjavic», Larjavica, Zarjavka; -Pfanne, /! Zerjavnica, oglonka; -sprühend, a. iskreč; -llral, m. ognjen Zarek. fgliosrin. Gly-Ptik, s. Bildhauerei; -zcrln, Gnad-e,/. milost, gnad», blagodat /! Euer -en, milostljivi gospod; von Gottes -en, po boZji milosti, rbolj» milostjo; Gnade! odpuščanje! mi¬ lost! priranesü; von - en leben, miloščine Živeti; halten Sie mü i zu -en, ne vremito mi sa rlo, ne M- merite; -enbild, n. čudodelna po¬ doba, sveta podoba; -enbrot n. m>- lostinja, miloščin»; -engehalt, on plača is milosti; -engesuch, n pn"' snja ra milost; -enjahr, »i. milost"» leto; -enmittel s. Sakrament; -e"' reich, a. premilostljiv, premilostev', - cnstoß m. smortni udarec; - rn. boZji stol; -entron, m. boZji ae- deZ, prestol; -envokl, a. milosti milostljiv, milostev; -eilwirkNN)- /lmoč boZjo milosti; -enzeiche», Lnamsnjo milosti; -enzeit, /- milosti. Gnädig, a. milostiv, milostih'' milostev, milosten, usmiljen, um" serčen; -erHerr, milostljivi gosp""' -lich, a<(. milostivo. Gn-eiß,m. rula; -om, s. BerggtdK -ome, s. Denkspruch; -omonu, r solnčno urarstvo;-ostiker,m. S"" stik; po^navec;-n, n. gnu. Göckelhahll, -n. domači pete'" petek. Gvld,»- rlato; gemünztes e no rlato; - waschen, rlato irp't» od. irplakovati; - - a. rlat; -f. ! /! rlata Žila; -aster, m. rlat""' Gold 323 Gott -ammcr, m. sternäü; sternaüka; -amsel, /. vox», vuga, kobilar; -arbeit-r, m. «latär; -auflösung, (. rlata rastopnin»; -bergwerk, ».slat rnilnik; -beschwingt, a. «latokril, siatokrilat; -blatt, n. slatolist; eiata pen»; -blech, ri. «lata plose», e-iata plebovina; -blume, /l slatio»; -bette, (. slati obrobek; -drahtm. rlati (trat; -en, «.«Ist, «laten; -erz. n «lat» ruäa, «latiea; -faden, IN. rlata nit/l; -farbig, «.rumen, «lato- rumon; -finger, m. perstaneo, per- ^tebjäk; -fisch, m. «lata riba, ki¬ oski karx; -fliege, /l svetla mub»; -ßügler, m. «latokrileo; -führend, ". slatvvosen; -gang, m. «lata Lil»; -gefiedert; a. «latoper; -geflügelt, a slatokril, «latokrilat; -gelb, a. ^atorumen, «latoLolt;-gewicht, n. katarska vaxa; -glänzend, a. «lat, ^etel, svitel; -glanz, m. blesk, lesk; -gräber, m. slatoküp ;-grübe, 5 rlatiruänik; -gulden, r» slat; -^aar, m. rumeni lasje z (Person) rumenolaseo; —ig, a. slatoläs, ru- meoeiitz; -Hähnchen, n-sterrek, kra- ^flö, kraljiöek, palöio, palöek; -Hal- dg,a. «laten; -Hausen, m. kup «lata, löold-ig, a. slaten, slatnat; -käscr, riatokrileo, «latoxlavek; -köpfig, rlatoxläv; -körnchen, ». rlato ^orno; -lack, «latorumeni vosek; -land, n. slatoroclna od. slatonosna "orela; -macher,«». slatoäej, sla- i°äelev, riatotvoree; -mähnig,«, ttatoxriv; -marder, m. Kuna sla- "°»i -münze, /l slati ck-uär, rume- ojäk; -regen, m. naznof; -reich, a. s rlatom dozat; -ring, rn.slati persta»; -sand,?», slatonosni gesek; —igs a.slatogesk; - schläger, m. slato- klep; ^Papier, n. slatoklepni papir, -schmied, m. slatär; (Käfer) sla- ti kresiö;—Handwerk, n. slatarija; slatarstvo; -schneider, m. slatores, slatoreseo; -schnitt, m. slata obre- sa, poslaeen obresek; -schwänz, m. slatorexka;«. slatoräp; -sp inner, m. slatoproäeo; —in,/.slatopreäka; -sticker, m. slatoveseo; -stoss, m. sla- tovina; slata tkanina ; -stück, n. slat, ! slatnik, rumenjak ; -tragend a. sla- tonosen; -Ware, /. slatnina, slato- vin»; -wage, /l «tatarska vaxa, tebtniea sa «lato; -Wäscher, m. is- piravse slat»; -Werk; m. slatenin»; -wurz, (. slati koren. Golf, m. satok, naliv. Gondel, /l xönckola, volniö; -fahrer, r». xonäoler. GöllN-en,v «- vösiti, vöseiti, seiet,': privösiti, priväsöiti -f- privosevati; nicht -, saviäiti, savickati; -er, m. äobrotnik, «svetnik, ckobrobotnik, pockpornik; —in, /. öobrütnioa, na- vötnie», poäpornio»; —schäft, /. pri- vosijivost, äobrobotnost; «lobro- bötniki xt. Göpel, m. vitel, vital, vlak. Gosse, (. lijak, Lieb; (in d. Mühle) xrot. Gott, m. 8ox, Kospöck; die Götter, boxovi,boxi, maliki ^>t.; Helf-! üo§ pomaxaj! na sckravje! pomosi üox!; -befohlen! s üogom! sreeno! «ärav Götter 324 Gottl ostani!; -behüte, 8og prenesi! 8og ne öaj! 8og vbvari!; um -es Willen! raborjo voljo ! ra 8oxa! -fei Dank! kval» 8ogn! 8og bocki rakvaljen!; -ähnlich, a. 8ogn pväoben. Götter-baum, r». bvrje ärevä (g. ckrevesa); -bild, n. poädba bogov, malik; -funken, in. borja iskra; -lehre s, Mythologie; -tust, /. rajsko vese- lje; -mahl, n. bogovska pojeäina; -tum,ei. bogovstvo; -trank s Nektar. Gottes-«. borji; -acker, rn. poko- palisöe, grobisöe, grobje, torisee mirü, ralje xk.; -anbeterin (Mantis religiosa), liinavka; -bild, n. borja poäoba; -bote, rn. borji pvslanee; -dienst, rn. borjk slurba, sveto opravilo; (KultuS)bogoöastje;l^lich, a. bogosluren, bogoeästeo; -freund, r». bogoljüb, bogoljubso; -furcht, /. borji «trab, dogabojnost, bägabo- jeeost; -fürchtig, a. bogabojäö, bogabojen, poborea; tue, rn.boga- dojee; n^keit, /. bogabojeöost, boga- bojaost; -gäbe, /.borj! rck, n. borja besecka. Gott-gefällig, a. bognprijetsn. ba^ guugolien, 8ogu äopaäljivod. vse«- -gegeben , n. bogoöäo, vättoxa c!»»! -geweiht, a. 8ogu posveöen; -g!""' bige, in. bogovereo;-heit, / bogetro, bostvo, borestvo. , , Gött-in, /. bäginja, boriva; -l>^' a. borji ; —keit, /. borjöst. Gott-liebettd, a.bogvljüb, bogohv ben; —e, »e. bogoljubeo, bogalja ' -los, a. brerboren, neverevi'^^ n», brerbornik, brerboreo;/M , börnioa; -lostgkeit, /. brerbvr""^ brerboLje; -mensch,rn. 8ox i" Götz 325 Graf vek, Vox človek ; - s e l i g, a. poko¬ re". »»koron, svet, Koxaröclen: (verstarb.) ranjki, pokojen ; —e, m. pakornik; f. pokörnio»; —keit, /l pokornost; -vergessen, a. brer- koren, koxaporaken; -heit, /. brer- boruost; -Vermenschlichung, /. velo- , veeenje. l8ötz-k,r».m»lik,molik,larajivi box; , -en- a. malikov; -enblock, m. kal- vaa; -e n d i e n er, »n. malikovavev, molikovavse; um, /l malikovavka; 'Mdienst, «,. malikovanje, msliko- ravstvo. molikovavstvo; -enhauS, ", Malikovavska Visa, malikoväv- "ioa; -enpriester, m. rereo, malikov rroöenik; -entempel, IN. malikov» V- ">oa, malikov» molaioa. !8ouvern-ante,/'.0ilxojiteljka, xoj- ni'oL; -ement, 7t. vlaäa, vlLöarstvo, rlaiij»; -eur, rn. elerelni pvxlavar, Ärab, n. xrok; pati (pijem), xrebsti; (in Holz, ^lein) (lolksti, riti, (rijem) rö- ^^li (rorem): Vilolbsti, vriti, vrö- -en, n. kop /l, kopanje; -en- "tung, jarek, prekop. Araber, >n. kopüö, kopavee; (To- kii-s^robirr; -in, /l kvpaöie». ^rabrs-ftst n.poxrekeein»; -Hügel, ?omil»; -nacht, /l xrokna tmin»; -ruhe, /. pokoj v xrobu; -stille, /. xrobna tišina od. tikot». Grab-eule, /. mertvaska tiea, mertrasio»; -gedicht, ». naüxrokna pesem ; pvxrebn» pesem ge- rüst, n. nasxrokje, vxrokje; -ge- sang, m. poxredno petje; -höhle, /°. xrokniea; -Hügel, rn. xomila; - kreuz, ». nackxrokni krir; -legung, /. poxrek, pokop, pokopavanje; -lieb, » poxrobna pesem /°., po¬ srednica; -mahl, n. naäxrokni spo¬ minek, »»öxrokek, na«ixrokje;-rede, naxrobni xovor, xovvr o poxreku; -scheit,«, kopulja, ravnica, motika; -schrist, /l naxrokni napis, »asxräb- nioa; -stätte, /l xrokisöe; -stein, in. naxrokni kamen; -tuch, ». merlak, mertvaski pert; -zeug, n. kopalo. Gräcismus, ««. xreeirem. Grad,»».stopnj», stopinja,stopenj; (Verwaudschafts-) koleno ; in hohem -e, močno, jako; in demselben -e, enako, v tej isti meri; (Würde) cast /i, ckostojnost; -atim.a. stüpnjama; -azion, /l stopnovanje, stoxnjatev; -ieren, v. a. prečistiti -j- previsvati, preöiscevati, xraöirati; -netz, n. stopinjska mrera; -liieren, v. a. po¬ višati, povrsixniti -j-poviševati, xo- vrüixavati. xraünirati; -liiert, n. po¬ višan na akaüemijsko cast, xrackni- ran; -weise, ack. stopnjama, po stop¬ nji, postopno. Graf, m. xroft xraf; -en-, a. xro- kov;xrätövski. Krofji; -enstand,rn. xrotävstvo; -it, en. xrakit; öertnik, svinvnik. Gräf 326 Gras Gräf -in, /. xrolinja, xrokiea, xra- kinja;-in-, a. Arokenj,xrokinj; -lich, a. xrotji, xrükuvski. Grafschaft, /l xrokovin», xrvtija; xrokstvo. Gram, a. »eprijaaen, xorak; -sein, meraiti koxa, xorak komu diti(sem). Gram, en. tuAoba,tuA», xrenkost, salost, ral /l , «emer, jael. Gläm-en sich, v.r. ujeäati se.Arinti se, trapiti Le; das grämt mich, Zrise we, peee me; -ig, -lich, a. ee- naeren, Liners», Kissi, kuäovoljen, slovoljen; —feit, /. emernost, buäo- vvljnost. Grammat-ik, /l slovniea, pisme¬ nost, xramätika; -iker, en. slovni- Lär,Aramatik, xramätikar; -italisch, -isch, a. slovniLen, slovniski, xra- mätieen. Gramvoll, a.tnxoben, preLalosten. Gran, rn.Lerno, xran; -a t, m. xra- nät, vernikove«; kapsel, r». mo- xranj, marxarän, xranatno jabelko, — e, /i xranata, raLpokav». Grand, en. veli käs, xranck; -ezza, /l mozoenost; -los, a. velikoten; ber- 1>ek. fkvveo; -- a. xranitni, Granit, en. Aranit, Lerne«, serni- Grann-e, /. res», osin»; -klen. re¬ si«»; sott, resse, osinje. Gränz-,a.mejni.pomejni, Araniöni; -bestchtigung, /i «xle mejn» ovlnij». Grapsen, v. a. Arabiti. Arabsti. Gras, n. trav», MU rav»; n- /., bilka; -icht, a.tr»vsst;-ig.wf^ ven, travnat; -korb, e», travni bas; Grästein, ». travi«», travioa»' -monat, m, traven; -mücke, /. «a; (schwarzköpf.) kovaLek. xlavk» ; -platz, rn.trata, trävin». tr visee; -reich, a. traven, travo Grässlich 327 Era; travorit; -stoppel, /".kosovi»», kose- ains. Grässlich, a. xroren. xrorovit, strasen, strsdovit, strasanski, ne- rnanski, sporen j -keit, /". xrorovi- tost, stradoba. Graswuchs, »n. rast trave /". Grat, IN. xreden, špik , vstr», ostri rod; s. Rückgrat. Grat-e, /". kvscica, ribja koscioa; 'tg, a. kosöicav, kosvieast. Gratis, a.n. shirati, rarkroce- '»ti so: rarkreciti so; -er,r».sajtra- too; -jg, sajtrav. Gralul-aiit, m. vvsiveo, vosviveo, ' erovaveo; -azion, /". vositev. vvsci- sov, verovanje; vosilo, vosvilv; - ttren, v. a. vöäiti, vösviti. Grau, a. siv, soü, ser: (röthlich-) oerast;-werden, siveti, seroti: osi¬ roti, osoreti; -e Vorzeit, stsroüav- »ost; -Lugig, a. sivook; -bart, »r. oivodraäeo; -bärtig, a. sivobrilä; - ^raun, a. sivorujav; -chen, n. siv¬ eli, sivce. Gräuel, n. xnjusvda, xrornvba, 8erNi a. serbit, toxoten, Lloben,jar, rn^s kaben. Ijut: (v. d. Kälte) kub, oster, —keit, (. ljutost; ostrost. , Grind, m. krasta, krasta; (Krast- xarje pl.; -ig, a. krastav; Marje«; kovf, rn krbstaveo;-wurz.(. b«E- Grills-en, v. »i. rbäati se (im)! "t - m. rebalo. Grippe, (. kripa; vpernje pb 328 Grob 329 Groß Grob, a. grob, ckobel, tolst; oko- re». nespreten, nespravten; (un- höflich) sirov, Zarobljen, neotesün, eavlban, novljucken, robat; (v. Wa¬ ren) grob, kosmat ; (».Stimme) «lo¬ bet. globok, ninek; -heil, /. grobost, ckebelost; sirovost, »arübljenast, ne- «tesanostre.; -ian, >n. rarübljenec, neotesanec, raviüanec, robavt; - iörnig,«. ckebeloserii, ckebelonernat; gröblich, «ch močno, Irucko, solo; - schrötig, a. »a ckobelo miet; -stahl, rn. srokäljeno jeklo; -wollig,«. grobo- r'olnat, groborün. Groll, »i. čort, pik», sovraštvo, s"°rrnj». nastor; -en,v.n. oovra- ntvo kukati, mersiti, mrasiti koga, ^end, a. Kujav, serckit, nastoren, 8"rek. sen-, na ckobelo. Gros, n. d. Armee, glavna vojska ; Groschen, IN. gros, grosič; -stück, ". «Ivojaöa. Groß, a. velik; (sehr-) srep, veli¬ kanski. ogromen, orjaški :sich -ma- ^>rn, veliöati so: -werden, ockrasti-s- ^örascati; (v. Wüster) rasti, llara- noari;-x Kälte, kuil mr»s;wie-,sto-, Knsik-, tolik; -er Mensch, ckolgia, 'estkün; so - ich bin, kolikor moje, kolikor meje pvck klobukom ; -- a ^oliki; (in d, Bedeiitnng s e h r) pre-, ^°lo, močno ; -altern, »tari /»l., n«l ia babica, stari oče in stara mati; krijg, a. velikoten, velikolep, s.^p grob; —seit, /.velikotnost, vo- rliolepje; -angk, n. veliko oko (g. o°ssa); (Person) okLč, vkckn; -äu- ^!l> a. okat, velikili oči; -bark, m brackckč; -bärtig, a. brackat; -bauch, m. trebuk, vamp; (Person) brontač, brentnik, trebusnik; -blätterig, a. velikolist.velikolisten; -botschaster, »i. veliki poročnik od. poslanec;-e, rn. velika». Größe, /. velikost, velikota. veli¬ čina, veiičava, veličestvo; Stern erster -, svesäa pervoga re«la. Grvß-enkel, m. xrevnnk; —in, /. prevnuka; -entheils, «ck. večidel, veči äel, s veksino, vočema; -eute- rig, a. vimnat; -fürst, m. veliki knes; centum, n. velik» knesija od. knosovia»; l^in, / velika knexinjs od. knesinja; —lich,a.velikokneski, velikoknesji;-fuß, m. noxüü; -fü- ßlg, a. noxat, beiirat; -gewachsen, a. värasel.oürastel.oärasüon; -grund- besitzer, m. veliki semljak; -handel, in. velik» kupčij»; -Händler.»», ve¬ liki kupčevaveo od.ter^ovec.veliko- kupeo; -Handlung,/, velika kupčija; -Herr, »r. paüisak, sultan, turski ce- sür; -herzig,«, volikoüasen, veli- koserčen ; ^:keit, /. velikoäusaost, velikossrčnost ; -h e r z o g, r». veliki vüjvoü»; nin,/. velik» vöjvoüinja; Irlich, a.velikovöjvoüski; ntum, n. veliko vojvoästvo; -hornig, ». ro¬ gat; -jährig,«, polnoleten, äole- tsn: -werden, v leta od. k letam priti (prickem); -sein, v lotili biti (sem); —leit, /- polnoletnost , ckolejnost; —keitserklärung, /. rasglasltsv pol¬ noletnosti. Groß-kanzler, ni. naj visi kancelür, najvisi pečatnik: —komthur, in. ve- Größtcntheils liki komendnik; -konzept, ». veliki kooeeptni papir ; -köpf, 7». xlaväb, xlavan, debeloxlaveo; (weibl.) xla- vana, Klavio», xkavaea; -köpfig, a. xlavat, debeloxlav, buöoxlav; - kreuz, ».veliki kiiä; -».(Person) velikvkriänik; dritter, »». veliko- krisnik, veliki krisär; -macht, / velika moe /l; (Staat) velika der- äava; -mächtig, a. velikomooen,ve- likomoren, oblasten ; (s. groß) ve¬ likanski, srep ; -Marschall, m. veliki maršal; -maul, ». sirokvustnes, blastdb,lspän;-mä»lig,er.veIikoüst, velioib ust, rasusten; /-A. sirvko- usten. baklav, blastav; -meister,-», predstojnik, veliki mojster; -muth, /.vel ikvdusj v. velikodušnost, slakt- nodusnvst, dlaxodusje, visoka mi¬ sel/l, visvkomiselnost; -mülhig, a. velikodušen, blaxodusen, visoko- miseln; -mutter, /l bübiea, dediea, stara mati (x. matere) ; -mütterlich, a. babiein; -nase, a. nosüe, nosän; (l nossöa; -nastg, a. nosat; -nesfe, r». predrataneo; -pichte, /lprebratiöin»; -oheim, -n. predujeo, stari strio; - ohr, «n. ulia»; /. ukana; ». veliko ulio (x. usess); —ig, a. uliat, dol- §oük; -oktav, ».velika osmerka od. osminks; -quart,». velika eveterka od. öetvertins; -sprechet, -». babäe, bakavee, «iroknustnik, blastaveo, lilastile. lrvale (x. Iivaleta); —ei, babarij», babavost, prevsetovanje;. ^in, /l bakulja, sirokoüstnioa; — isch, a. sirokousten. blastav, babav. prevsetovaven;-städtcr, »«. veliko- Griibler mesean: -städtisch, er. velikomeste», p« navadi veeik mest; -sultan, m. veliki sultan; -tante,/l star» tets. Größtcntheils, ari, večidel, veei del, viksi del, -lveksiav, rvekss, sveöa, najvcö. Groß-thuer, —isch s. Großsprecher >c.; -thun, v». balrati se, šopiriti se, kereiti se, ustiti se, provsetoratu košatiti se; -Vater, -n. ded, dede;, stari oöe; -väterlich, a. dedov, de- dinski; -vezier, -». veliki vosir; - Würdenträger, »,. veliki dostojnih -zähnig, a. sobat, velikosob. Grotesk, a. euden, diven, divote"! spakvden. Grotte, /. jam», Parma, spil?' pesöer», rijavka, vertep; (unter- ird.) podmol. Grübchen, ». jdmiea, jamks, li» tdnjiea; doleek, doleo. Grube, C- jama, nora; (runde) ropa, kotanja; (Berg -) rudari rudna jama; (Grab) jama. Arod' (Senk ) Ponikva, poriravnik. Grubel-ei./ltdlitanje, modrovsrslr' modrijanstvo; -n, v. a, vert»ti,ber bati; /-A. tiilitati, xlavo si beliti, u>« drovati. Gruben-, a. jamski; -arbeitet, )" rudoköp, rudär;-bau, r». delo rru niku; -erz, ».jamska ruda; -fahr^ n. boja vjamo od. ir jame; -gnd' ) jamski plin; -kleid, ».jamsko ob» eilo; -licht, ».jamska Iuö/l;-sttt^ »r. rudniški nadsornik. GkUb-ig, er. jamast. ., Grübler, -n. tükitaveo, pretn 330 Gruft 331 Grundentlastung tovavec, modrovavec, glavobelec; M, ( pretubtovavka, modrovavk». Gluft, /. raka, zerf. Grummet, n. otava; (3. GraS) '"uka; -ärntc,/,. košnja otave. Grün, a. zelen; (unreif) nezrel, "evgoden, golan: -machen, zeleniti: «zeleniti; - werden, zeleneti: «ze- ieneti.zazeleneti-f-«zelen svati, oze- lenjavati; - n zelen/l, zelenina, ze¬ lenje; (Stoff) zelenilo. Grund, m. Uno; (Fundament) te¬ melj, stalo, stališče. podstav», podklada, selo; (Ursache) vzrok, rarlox, povod; (Beweggrund) nagib, "exibek, nagibljej; (Beweisgrund) dokaz,dvkazslo,spričevalo; (Grund ».Bodcn)zem!jisčo,svet,pozemavst, porewek; zu -e gehen, konec vzeti (vzamem, vzornem), pod nie priti (pridem), opresti (predem), poginiti, enuixati -j-pod zlo iti (zrem),za kvar poginjati; (im Wasser) utoniti, otopiti se, pogrezniti se ; zn -e Achten, ugonobiti, pogonobiti, pogu- "di, «končati. strdtiti, potrdtiti, '"iöiti, zatreti (tarem, terem); auf een-kommen, čemu do konca od. do priki(pridem); aus dem-verstchen, dobra od.dobrega razumeti; auf - e" ka;s. Verordnung, xo cesarskem "dazu; das hat seinen - darin, tose 0" tod. to izvir» od.izliajaiz tega; er - sich zu freuen, ima se za čim ''fseUti; du hast keinen - zu zürnen, ("was-!» kaj se jeziti; er hat seinen -, r°vo rakaj; mit-besorgen, po pra- '^>ae česa bati (bojim); den - legen zu etwas, osnovati (snujem) kaj» ustanoviti kaj, temelj postaviti -fassen, zakvreniti se, ukoreniti» koreniniti se/>/l; im-e, prav za prav, po pravem, za prav; die erstem Gründe s. Ansangsgründe ; -- o. (An¬ fangs-) začetni, početni; (vorzügl.) poglavoi, poglavitni, glavni; -bal¬ len, m. podsek, podvdl; -ban, m. podzidba, zakladna stavba; pvdzi— dok; -bedingung, /l glavni pogoj; -besitz, rn- posčst, zemljišč» po- zemnost; "er, r». posestnik, zem- Ijdk, gruntni posestnik; "erin,/l posestnic», zemljakinjs; -bestaud- theil, en. glavni del; -birn, /l pod- zemljica, krompir; -böse, a. prebu- doben, zel; -bruch,m.pred«r; -bUch, ».zemljiške bukve xk.; "Samt, n. zemljisko-knjizni ur»d; "sdirektor, m.vodjazemljiskiti bukev, ^Isfüh- rer, m. knjigovodja; "sführung,/l pisanje zemljiskik bukev; -bücher¬ lich, a. zemljiško-knjižen; -eigen- tum,». last/l. zemljiška last/k; -ki- gentümer, en. lastnik zemljišča, po¬ sestnik, zemljilk; -el,/. smcrkez» činkla, k»pljič. GrÜUdtN, v. a. ustanoviti, osnova¬ ti (snujem), vtemeljiti, napraviti, vpeljdti (ljem) -j- ustanavljati, na¬ pravljati, vpeljevati; stch-, v. opirati se, nasidnjatise; gegründet, uterjen, resničen. Grundcntlastung, /. zemljiška od¬ vez» od. osvoboditev; -Sfond, en. za¬ klad zemljiške odveze, zemljisko- odvezni zaklad. Gründer 332 Grund Gründer, IN. ustanovnik, raeetnik, vtsmeljitelj, vtemeljiveo; -in,/l u- stanovnioa, raöotniva. GruitÜ-crträgnis,».>.; -en, v. ». roleneti, Ukloniti so, D^osäti, berstiti, rarovitati so, Doovitati; -fink, m. stornäi!; -füßig, »rolönonüg; -gestreift, a.relonopi- 8kn; -kohl, m. reloni vokrovt; 'kraut, n. rolensavs, rolonsüd /, re- ie»;e; -lich,«. rolenkast, relenklsat, relonsael; -ling, r». releneo, reloni »lesk; -span, ». l> okrona riss, ro- ibai volk, kotlovinska relonioa; - ^tcht,»». rolena rolna; -zeug, ». ^kosava , rolensäei, snöivso. Grunzcn, v. ». kruliti, krokati, r^oeti, vviliti. Grupst-e, / skupek, skupina, sku- pwa; -en, -jxrx„, sküxiti, sku- I"eüi, porarstäviti -s- skupljovati, DrarstLvIsati; -eiiweise,ack.v skup- ^"^kupomu; -ierung, /. skupitev, Glus, m. gruseo, xerga. Lullst, m. porckrav^ porckravek, po- ^rarilo, porilrüvlsonso: englischer-, "?elsko öosöenso, rärava Nuris». Gküß-en, v. a. porckräviti, «lobro rrjtti -s- porilrüvlsati, «lobro vr-io- .^ki; poöusriti -s- poöesoevati: -las- porckrLviti roöi (roeom); sei mir ^rüßt,^Ur»vo! öesöonmiboäi; -er, "K Porilravlsaveo. ^kUßsoruicl, /. poräruvilo, po- Grütz-e, xstzno, xir»i plianso; Kus»;-stampfe, /l kasnik, stop» r» plionjo; -wurst, /l kilsnio». GuiNll, tiöjek, tiesi Znos, xvan». Guardian,»». kvarUis»». Guberni-al, - «. poxlsvsrstvön, äerelnega poglavarstva; -alrath, m. svotovavee äerelneg» poglavar¬ stva; -UM,». äerolno poglavarstvo. Gnck-en, v. a. kükati, lükati, viriti; pokukati, polükati; -er, rn. küka- vev; s. Guckfenster; -feilster, »i.llni- o»; -uck s- Kukuk; -kasten , m. ku- krrvnik, kukellniea;-loch, »r. sprä- »jioa, lüknsivai f-no). Guggelgupf, M.sartels, sartols (g. Gnillotlll-e,/l gilsotina, gilotina; -ieren, v. a. glavo vilsekati -s- oelso- kovati. Guirlande, /i brajila, veneo, pro- visaöa^ provera. Guitare, /i kitara, gitara. Gulden,»». rlät, rlatnik, golüinar, rajnis, ckorint; -fuß,»», riatovamera, gol^inarska mora ; -stück,». rlatnik, rlatük. Gült-e, eiavsöina, elilvsia», oä- rastovilo ; -ig, a. volsaven, v vo- Isavi; ^rkeit, velsava, velsavnost; I^niachuNg,/. poäolitev volsüvaosti. GUMMI, »- Klos, kleseo, koomeo; -cht, a. Kidsast; -ereil, v. a. klesiti: oklesiti, naklesiti; -haltig, a. kle- sevnat. fseo. Gundelrebe, /l šmarni slak, blll- Glinsel, »». skrecnik, buönik. Gunst, / prisaren milost, oüg- »sonse.naklünsooost, blago volsnost, äobrolivtnost; jemanden zu -en, ko- Gunst MU »L ljubav, komu na korist; -be- zeigung, /. skarovanje milosti. GilUst-ig, a. prijaren, dober, nax- njen, naklaajen, dobrokoten, uxo- den: jemanden - sein, komu dober kiti (sem); -Zeit, dober od. nzoden «»s; -c Gelegenheit, lepa prilik», uxodn» prilornost; -sein, xoditi, nxchjati, uriti se; (vortheilhaft) koristen; -lin g, m. ljubljene«, ljubljeneek, ljubej, ljuboek. milje¬ ne«, milostnik; ^in,/l ljubljenk», mitjenica, milostni«». Gupf, m. verk, versd«; kop». Gurgel, /lxerlo, xertane«, xült»- »ee, pvriravnik; -n, v. a. xerxr»ti, xerxotati (äm u. xoeem). Gurke, Kumar», murks, oxuree; -nbeetn. xred» r» kümsre; -nför- mig, a. kümarsst, murki podoben; -nsalat, m. murke od. kumare pk. Glldt,m. pas, prepüs, opasivnioa, xasilo; (Pferde-) podpraxa, pod- xrox, podpasnjik; (zumTragen) ob- ramnik, obrümviea, operta,oper- tovnioa, rsmenie». Giirtel, m. pss, poj»8, opasnjik, opasiea, pinta; -los, a. rarpasan; -N, v. a. pstsati (pasem) : opasati, prepüsati -j- prepasovati. Gürtler, rn. pasär; -in, /l pasarni- ea. -Handwerk, n. pLSilrstvo. Gurtriemen, m. poüprüx, xod- prorni remen. Guss, m. Iir,Iij, litje; (Regen-) Pijave«, naliv, pivk» ; (-röhre) lijäk; (Tränen-) potok ; -eisen, n. lito re- llero; -form, /lkalup.tvorilo; -regen, 334 Gut m ploka, naliv, lijave«; -stahl, litojeklo; -stein,»», lijak; -ware,/l lita roba, litina, vlitina. Gut, a- kmetija, remija, xrunt; -achten,mis« /l. mnenje, menjenje, presoüek: sei»' abgeben, svojo misel raroäeti et- povedati (vem) ; -ächtlich, a. begleiten, r svojim mnenjein >a°e» preäloriti predlaZati; -artig," dober ; nenavaren, lakek, lakkote"! -befinden,», sprevi«!, sprevidek; pre¬ sadek, -dünken ri. dordevek, sprerr dek: nach deinem -, kakor so ti boae rdelo, kakor se ti «lordova od. a«n Güt-e, /. dobrot», blazost; in- lepo, r lepim, r dobrim; durch , k" dobroti; er ist die - selbst, sam» dobe»' taxajo; (Wert) vrednost, volj»" -erabtretung, /l prepüstek svoje? posestva; -eranweisung, /l nak»»r na blaxo; -erbeschauer, m. ozlonn vave« blaxa; -ergemeinschasl, < vkupnost imetk», spoloviostvo Gllt-erz, n. dobra ruda, kovm > Güt 335 Haar gelaunt, a. ckobrovoljen , ckobro od. eiäano volje, pri volji; -gesammt, a. «iobrvmiseln. öobromislöe, äobro- misljiv;-haben, n. tirjatev, tirjava: mein - beträgt, imam äobiti; -heißen, v a, ockobriti, potorüiti, privoliti k eemojockobrävati. pnterjovati, pri- roljevati; -heißung, (. oüäbrenje, puteräitev, privolitev; -herzig, " «lobroseröen, wilosoreen, «lobro- «iiisen; —keit, /. «lobroserenost, milosorenost. 8iit-ig, a. üobrotljiv, üobroten, milostljiv, milostev, blax; —keit, /k dobrotljivost, milost, milostljivost; '^ch, a. prijateljski , prijasen: sich ' vergleichen, a lopo so poxoöiti od. ^prärir;. sich -thun, privüsiti si, po- ^svsöi si lstrorem) -s- privosevati streči si. Gllt-machen, v.a.ööbriti, öobrikati: pobriti, uckobrikati; -meinend,«, vobrokoten; -müthig, a. äobro- ^oroen, 6obrollnsen, blaxosoreen, b>»xoc.; -rechnung, (. pristevek "o äobiöok; -schreiben, v. a. vpisati spisom) -j- vpisovati na dobiček. ÄUts-besitzer, rn.xrajööibk, xrajsibk, ^astolin, posestnik; -Herr s. GutS- slcher; —schast, (. xrajöein»; rem- lmka xosposka; -Sverwalter, m. ^jsoinski oskerbnik. ^^t-steher, m. porok; —gebühr, (. ^Ut-that,/'. dobro delo, blaxo ckelo, "brota; -thäter,!». elobrotnik. ilobrodelnik; —in, ckobrotniea, äobrockeinioa; -th ä ti g, a. «iobrot- ljiv, «lobroten, «lobroäelen; —keit, «lobrotljivost, «lobroäolnost; - thun, v. a. «lobro üelati, «xLjati; sich-, xlestati se; -willig, a. raüo- voljen, prostovoljen, «iobrovolje»; —keit, raäovoljoost, prostovolj¬ nost. GyMNas-ial - a. ximna^ijski, ximnasijalai; —lehret, »i. ximna- rijski uöitelj; -schüler, m. ximnasi- jalev, ckijük; -ialnnterricht, m. xim- narijski llk; -ist, 7». zimnasijaleo, ximnarijski llöonso; -ium, n. xim- narij, ximnürija. GhINIiast, telovackeo, ximnast; -ik, telovaäba, ximnästika; -isch, a. telovaäski, Zimnastiöea. Gyps s.Gips. H. Hg! int. a! abä! oj! Haar, n. las, vlas; «tim. lasse, lasek; sott, lasje, «tim. lasei; (am Leibe d. Menschen u. Thiere) «llaka; (an Pflanzen) kocina, kooiniea, ko- smatiniea; (am Pelz) Kosmina; (zarte Faser) lakno, vlakno, lik»; sott, preckivo; -band, ». prepletek, opletek, oplotitl C.vpIetLea; -beutel, m. Kita; -boden, m. lasisee; -breit, «r. ra las sirok;-bürste,/. seetk» sa lase; -büschel, n. kupm», «opek ILs, eop; -en,D. n. misiti so, misiti so, xäliti so, läse irxübljati; -flechte, (. kita, pletenica, opletal kos»; Hab 33« Hack -förmig, a.lasset. kocinast, ülakast; -ig, a. lasat, kosmat, «ilakav, n. svitek las; -zopf, i». kit», pletenica. Hüb-e, /limetek, imenje, iinovina. premonenje, premonaija; -en, V. a. imeti (ilm), imövati, glestati; (als Hilfszeitwort) biti (sem) ; habt Acht, ponori da hast, na! vnemi! Unglück nesrečen biti (sem); er hat ein gutes Herz, on je üobrega serea; -Sie die Güte, boiiite tako üobri; hier ist zu -, tu je na prvckaj, «iodiva SS tu, proUsja se tu; seil-, naprodaj imeti ; es hat keine Eile, ne mudise, ni taka naglic» ; nicht-, ne imeli (in- mam. nemam); -enichts, »«. nims- nii. reven; -gler, /.lakomnost, lük«- most;-ig, a. lilkomen, lakom, ßlddo- ven; -haftwerden(jcmandes) nasaditi, prijeti (primem), nalotiti, nateü (tnem), ubvatiti koga p/.. (einer Sache)polastitise,n»dobaviti sep/! Habicht, M. jastreb, jastra», j«' strob; (/Vstur palumbarius)kregülj; -s - a. jastrebji ; -senle, /! skovik; -sfang, ««.jastrebji lov; -skraut,» regrat, rexrstnik;-snase, /. kljuka nüs, kljukast nos, orlov nos. Habil, a. s. Tauglich ; -itieren sich svojo pripravnost skünati (ka nem) na kaj. pripravnega se sksaad na kaj; -itierung, /i skananje svoje pripravnosti. Habit, obleka, obleč/!. oüev/!> -uell, a. »ilvacken, navajen; -us, >r>, navack», navaja; (Haltung) penast ponašanje, obnaša. Hab-setig, a. imetsn, nsčime"' premonen, nsmonen; "keit, /- »ost, načimnost, promonnost -sucht, /! lakomnost, lakomost, K (lovnost; -süchtig , a. lakomen - kom, gladoven, samogolte», voloii> —e, m. lükomnik ; /. läkomnicu- Hack, e», sek, seč /!; -beil, »- Kalo , sekača, protosek; -block, Ut' tnalo, klaüa, panj, penj; -breit eh sekavnica, riilja na sekanje; (ul» ' Jnstrum.) terklja. pentek, oim^ pt.; -e, /! kopača, motika, rovos^' kramp, cepin, pikön, (Art) seknb' sčira, tepača; schlechte -, krems«^. Häckerling 337 Hagebuch -eil, v.a. sekati: raasekati, sesekati; (in kleine Stücke) sekljati, cepljati; (d.Weinberg)kopati (xljem): okopati ch okopavati, okopovati; (mit dem Schnabel) kljuvati, kavsati: krevs¬ ati; -enstiel, rn. topov, toporisöe, sekirisöe: -er, in. seküö, sekaveo, Häckerling, nr. res (., reaanic». eeranje, reranka; -sbank, (. slamo- eernica, reralni stol, resaioik , sla- wnrexni 8to1. Hackmesser, n. sekalo, sekulj». Häcksel,». rer/l,i esavje; -Messer, n. kos». Hader, rn.eapa, cunja, cota; (Zank) prepir, krex. ravs, spei tij», pernio, ev»a». prikvr; -er, rn. prepirljivec, fraäljivec;-hast, «.prepirljiv, svari - tjiv. perojav; -lump, m. capin, ra- ridernes. capar, cunjär; —en, in. ^pa, cnnja; —ensammler.rn. capar, raojrir; -n.v.n. prepirati se, Krežeti ^e.v krcxu siveti. pernjati se,svürliti ^'pričkali se. prikarjati se; -samm- «n. capar, cunjar; -sucht, (. pre¬ pirljivost, svaöljivost; -süchtig, a. prepirljiv, svarlljiv. Hasen, nr pristan, pristav, prista- "l^oe, larkjostaja, preluks; (Topf) °"oc, pisker, xernec; xristan- -binder,m. piskrover., piskro - ^Erec, koneevereo; -dämm, «n. pri¬ seski jes; -deckel, «n. pokrov, po¬ rovem, rixla; -Platz, m. broöisöe; ^adt, (, mesto s pristanom. Wer, m. oves, sok>/l; -- a. ovsen; fEer.m.vvsisöe ; -brot, n.ovsenjilk; s. Haferacker ; -mehl, n. ovsena Deutsch-siov. Taschenwörterbuch. moka; -rispe, /l vvsön lat od. vlat; čopk, ovseno latje, latovje od. vlstje; -stoppel, rn. ovsisce; -stroh, n. ov senioa, ovsena slama. Hafner, rn. lonöar, piskrär; -in, /. lončarica, piskrariea. Haff, «!. lokva. Haft, n«, petlja, sapenee, rapvnks, saponee, samec, kljuk»; - (. aapor, sapertje, os»,jeca, saklex: in - neh¬ men, sapreti, Port saklep üjati (Ne¬ uem, a r,» terpeüen, terpoe, krepek, ckerüse, stanoviten, obstojen, obstoječ ; keit, /. torpoünost, terpeöost, ckorre- evst, stanovitnost, obstojnost; -eil. v.a. ckerüati (im); (umfaffen) odseee (seüom), uapopssti (packom) sexati, uaxopackati; ein wenig-.?"' ckerüati (im), prickerüati-j-poiter- üevati; Gericht -, sückili; Rede xovoriti; Schute-, ueiti; Vieh üivino reckiti; Rath-, posvetorsN se, meniti se; Haus-, liisevati. spockariti; Wache-, sträüiti,nastrari biti (sem) ; für etwas-, imeti (»w)> čislati; (meinen) meniti, misstch Wort-, moü besecka biti (sem), besecki ostati (ostanem) -j- ostajkü! nicht Wort -, Lxa moü biti; in Zh^ -, straliovati, v «traku imeti ; eUN Parthei-, s kom vleci (vlečem) "" ckerüati; Stand-, ckerüati (iw) ne ckati se; ein Gesetz-, ckerüati postave, po postavi ravnati; tapfer-, junaško so nositi; stsh'! ckerüati so; (sich aufführen) obna^ se, uackörüati SS, vesti se (veckew k (dauern) terpeti, trckjati; cs Halunke 341 Hand m. dorre«, derratelj; (Werkzeug) ^erräj, derralo, dorreöek; -fest, m. ekopun, skopüli; -ig, «. derrö«; ebseron; -los,a.niöov,nieen; -punkt, M. opora, oporisöe; -ung, (. obnas», ponosa, raderranje, vedenje; (Halt) ierpsr, »bstöj, terpernost. Halunke, M. malopridner, malo- ''eedoer, potepüli, potepin. Hamen, M. sak, mrora; -v.a. 8 sa- lom loviti. Hämisch, «. posmeliljiv, rasmeli- hlr,r»smeliovaven, kvvaren.potma- jen. .Hammel, M. skope«, kostrün; - i">, n. skopöevina, kostrünovina: heisch, n. skopöevina, kostrünovo wesö. Hammer, m.kladvv, kladivo ; dem. »iodvioe, KIddevee; (hölzern.) bat, «okiö; (an der Thür) kis¬ alo, tolkae, eokie; (Mühl-) kla- skerl, vskerv; -art,/, kladiv- balta. Hämmer-bar, a.koven, kovalen ; - vka,n. kladrieo, betie,eekiö;-er,rn. »ovaö. Hamiuer-sisch, »!. kladvoniea; - forinar; -knecht, rn.kurinski , "ve«; -meister, m. kurinski moj- iter. ,Hammer-n, ».«.kovati (kujem); 8 lsdrom tleči (tolöem); -ordNUllg, (. ^»Vaski red. Hammcr-schlag, »t. udare« 8 klad- "»>; (Schlacken)okujino xk., skaja, ^skva, rlindra; -schmid, rn. kovrl«; -stiel,nr.kladvisvo, toporisöe; -Werk, m. turine xk., plaver, plavr. Hämorrhoid-al,«. rlatorilen; -en, ^k.rlst» rila, sulji xk. Hamster,m.kereek, skrieek, 8ker- rek, skereek; --«. Iierekov, skriö- kov; -fest, n. kerökovina; -höhle, /. lierökova od. skriökova luknja. Hand, (.roka ; , terxovso, kupöovaveo, veliki Ko¬ pse ; -kam mer,/'. kupöijska »böroica; -kompagnie,/i kupöijska svera; - korrespondenz, (. kupöijska dopisi' va; -lehrling, m. kupöijski nee; -leute,xZ.torxovei,kupöov»vor; kupci,tersoixZ.;-mann,r».terzov^^> kuxöovavee, kupeo, terseo; -niarh ne,kupöijsko wornarstvo; nisterium,«.kupöijsko ministorst'", -Platz,««, kupöijsko mesto, tersistk' -recht,«.kupöijsko pravo ; -schule,/> kupöijska sola ;-staat,rn. kupöijsk^ od. terxovavska äersava; -statt, /, kupöijsko od. terxovavsko niesto, -stand, >n. terstvo, terxovstvo, trr" Aovavstvo; teixovei,kupöov»vc>r' Händel-sucht, /.prepirljivost, kV» Handels 343 Handlungs hivost; -süchtig, a. prepirljiv, »radljiv, rabavljiv; e, m. prepir- ljiveo. Handels-unternehmung, /l Kup- «hsko poöetje od. eapoöetje, ter- xovsk» »apoöetba; -verkehr, m. ^"pöija, kupöijsk» ramenjav»; - »ertrag, kupöijsk» pvxvdba; '»olk, n. kupöijski nürod, teröno sodstvo; -weise, /k ravnanje , rsv- "atov, obnašanje, vbuas», poöetje; 'wesen, n. kupöijstvo, terstvo, ter- Avvinstvo. Handeltreibend, a. Kupöevaven. tupöevavski, terZovaven, terxo- ravski. Handeringcn, n. vitje od. lomlje¬ ne r rokami. Hand-fest, a. överst,jak, kre- pfd;— e, pismo, spravni list; - Mche/. dlan /.; -gebrauch, m. vsak- ^"ja rab» ; -gelb, n. »adavek, na- °ev, nsils, ara; -gemein, «. -werden, spopasti 80 (padem), sprijeti se (^primem), nxrstbiti se, »biti se (Njem) stepsti se ; -gemenge, premet, tepen, spopadek, meta¬ le», boj; -geschmeide, n. napestje, tipestvio», narokvio»; -gewehk, n. ^coa puška; -gicht, /l protin oder bero v rovi; -greistich, a. oslatljiv, petipijiv, otipljiv; />F. oöiten, oöi- fiäen, - grist, »». ročaj, roöka, der- ^elo; (Eigenschaft) urnost, roenost; 'babe, roöäj, deröäj, deröalo, roö ('.(am dkorbe) loeenj, loeeu; (an Hopfen w.) Kambs, Kamp»; (am ^stug) roöiva; (an d. Weberlade) ru- eelj,primaö; -haben, v. a. rokovati, rokovoditi, n roko voditistverwalten) oskerbovati, verüevati s öim, in- versevsti; -habung, /. oskerbova- nje, verüeva, veräevsnje;-hacke s. Handbeil. Händig, a. roven. rocnat. Hand-kuöchel, »«- nspestni eien; -korb, en. canja, eejn», looanj a, cä- njiea, pletenie», pleterka; -kusS, m. xoljubek, poljubljej, kusljej; - langen, v.a. poüajati, streei (stre- nem); -langer, m. poüajäb, po- ilajaveo, stronnik: - sein, n rokami streei (strenem); —in,/', podajavka. Händler, m. kupeo, kupeevsvee: Buch-, knjixar; Leinwand-, platnilr; Getraide-, nitür; Milch-, mlekar n. s. w.; -in, C- küpeinj», kupeevavk»; knjixärie», platnariea, nitsrie», mlekaric» u. s. w. Hand-leuchter, rn. rocni sveenik; -lerikon, n. roeni slovilr od. slovnik; -los, a. brenrök; -lung, /l ckjanje, äelo, ein, ravnanje, ravnava ; (Ver- kaufslokal) prodajilvnio», prockajill- nie». staounai Buch-, linjixarniea; Leinwand-, platnärnie»; Tuch-, suknarniea U. s. W. Handlungs- a. kupöijski; -art s. Handlungsweise; -diener, m. kup- eijski pomaxaveo, kupöijski streis (x.-et»);-fond, m. kupöijski ralox; -geschäft, n. kupöija, kupöevanje; -Herr, m. kupöevaveo, kupeo, sta- eunar, terxoveo;-kommiS, m. kup¬ öijski pomaxavev oder pomvöuik, kupöijski streönik; -lehrliug, m. Hand 341 Hänfling kuponski llčensv; -weift, /. ravna- sje, ravnava, ravnatev, delava, po- öetev, početje; -wesen, «. terxov- stvo, terZovinstvo, kupvijstvo,knp- sevavstvo. HllNd-mühle, /, čerolk, černov, Zerven, Lernev: darauf mahlen, Larnati; -Pfand, «. ročna Zastava; -Pferd, n. področni konj; -presse,/l ročna stiskavnica; ročna tiskalniva; -reichung,/'. postrežba, pomaxanje; -sam, a. ročen , priročen , spreten, sprävitsn ; -schlag, M. padanje roke, mon beseda: den - geben, v roko od. v roke sevi(serem); -schlitten, rn. samoterke xk., samoternive xk.; - schreiben, «. lastnoročno pisma; - -schrift, /llastno pisanje; (Unter¬ schrift) lastnoročni podpis; (Manu¬ skript) rokopis; ^lich,a. rokopisen, r lastno roko pisan; -schuh, »n. rokavic», rakovica; ^im.rokaviöica, rokavička; nieder, n, irbovina; nmacher,»», rokavičar; nmacherin, /. rokavičarica; -siegel, m, lastno- rsčni pečat; -spritze, /l ravna brir- xla, drirAalica, briLxävniea, sika- liva: -tuch, ». brisavka, brisalo, bri- sača, obrisava, brisa, tirava, otira¬ va; -voll, ».peščica, pesčaj, roko- vöt, /..pest (.; perglsče, perisče, saka; (cin wenig) traka, trobiva; -tvasie, /l roöno oročje; -wagen, rn. samotečni vo^, samoternik, kolca pk., xarexk., vlak; -Wahrsager, »». vedečavavev. Handwerk,«, rokodelstvo, roko- äelo, reweslo: Fleischer-, mesar¬ stvo; Weber-, tkavstvo; Wühler-, mlinarstvo; Tischler-, minarstvo; Schuster-, črevljarstvou. s. w.; (ral Werk d. Hand) rokotvär, rokotvori- na, ivllelek; das Fleischer-, Tischler-, Schuster- rc. betreiben, mesäriti, miräriti, «rovljariti re.; -er, >n. ro- kockolev, rokockel; -er, -a. rokoösl- ski; -erin, rokockelka; -s, -ro- koäelski; -sbursche, m, potnsoci rokockelev; -sjunge, »r. rokockslski nöenev; -slade, /i, rokoäelska sklää- niva; -sleute, pk, rokodelci />k.; -s- mäßig, a, rokodelski, rokoven; -s- meister, m. rokodelski mofster; -s- ordnung, /l rokodelski red; -s;eug, «. rokodelsko orodje; -szunst,/- rokodelski cek. Hand-winde, /l vitel; -Wörterbuch, ri. ročni slovdr, slovnik od. bosod- nfdk; -Wurzel,/'. Zapestje: -zeiche", n. ročno irnamenfe; -zeichnung, risanfer roko; ročni načertek;-zug, -n. poteA r roko. Hnilf, m konoplja, konop (der Weibl.) semnica, semenica, černie»! (d. männl.) plaskovniva, ploskov- nica, poskovnica, beliva; --a. l-d' napni, konopnji; -acker, rn. konop- Ijisče; -breche, (. terlica. Hänfen, a. konopsn, konopao», kanopenj. Hanf-garn, «. konopna preja, ka- nopllina; -gewächs, konöpnic»; - -kern, re. konopna ^erno; -leinwand, /. konopna platno, konopnina. Hänfling, m. konoxllsiva, konop' Ijenka. Hanf 345 Harn Hails-meise,/. monissk, säpljioa; -öhi, n. konopno olso; -same, m. ko- »apoa seins (g. -na); -stängel, »». ieonopno stebla; konoplja. Hang, m. stran /., broLina, unoLso, eeben/l, Ian; (Neigung) aügosenso, "^nsonost, naklonsonost; -ekelte,/, tavala, üävornina; -eleuchter, »». eiseöi svoönik; -ematte, Hättge- k>atte,/. visoöa rogornioa, visoöo prsstralo; -en, Hängen, v. ». viseti, ivsneti: -bleiben, obviseti, napeti so (pnem) p/; (an einer Person) dör- ^ti so (im) koga. Hailg-en, v. K. vösiti, tvonti: obs¬ uli, otvorti-s- obešati, otverati; (d.Kopfre.) pobesiti, nagniti -s- po- "esati, nagibati (bljom); (an etwas) "itventi, navösiti -s- natverati, na- Vesati; -cbett, ». udrige^i.-end, a. nodognän, »odovorsen; 'sblatz, vosa, vosisöo; -er, m. ""esaveo;-esäule, /. visoöi stoben; '(lchlosz, ». visoöa KIsuöavnina od. ^lnöönioa. obesnioa; -eseil,». tvo- konopen; -estock,»». klsuka; ka- (g. -na); -ewerk, -sel, n. vose- obosonina;-nhr,/. visoöa ura. Hans-e, / kan-a, kupöisska nver»; "katisch^ « kanraski. Hanseln, v. a.bobna delati ir koga; Ukrivljati komu. Hanstnurst, »«. glumäö, glnmen, ^'blia, e^nLo klobasa. ^anthier-en, u. a. obräöati s öim, "lrävlsati ka; , peöati se s öim, v- ^tjatl so od. vdvärsati se s öim; ^"8,/. opravilo, opravek. Hantig, a. reltav, öaltav, xorjüp. Haranguieren, v-«. «öuvati (sön- som). nagovarjati. srlläöioa. Härchen, ». lasen, lasek, vlasek; Harem, M. karom, babmsnioa. Hären, a. rimnat; cklaöen; -esKleid, ras, räsovnik; -erZeug, räsevina; sich -, s. Haaren sich. Häretiker s. Ketzer. Harf-e,/, küsoleo, kosoloo; stox; (mus. Jnstr.) xlunka, liarpa, karba; -enist, m. plnnkar, plunkaveo, karkooist; nin, /. plnnkarioa, kar- konistka; -entlang,»». plunk,bronk. Häring, M. slo-I, soö; (eingesalz.) slanik; -s- a. sloNji, sloäov; slani¬ kov; -sfang, »». slocksa lov /.; -sfi- scher, m. slodolovso. Hark-e, /. grablso xt.; brana; -en, v. «. grabiti. Harlekin, »n. glumäö, xavlilia, pav- lisek; (Schmettert.) kosmnlsni pe- äio; -ade, /. glum». sösi.1 /. Harm, m. tugoba, jaä, tarns», pe- Härmen sich, n. -°, tllgovati, tarnati, tärnssti, tarnävati, sääit! so, xoöri.- liti so, usöäati so. HarlN-los.a.noskorbea, brorsker- beninoäolrent-losigkeitz/.breaskerb- nost, noskorbnost;no(!olönost;-onie, /. soglasso, skladnost, sloönost, n- branost: in-leben,slorno r!veti;-om- ka,/.l>»rmöniks;-onieren,v.n.v;ematk so, sklädati se, udirati so, vorati so, (voöom); üloöno Livoti; -onisch, a. skladen, rloöen, ubrän, soglasen, vstroLen. Harn, »n. mona, moödl /., mokrica, Harnisch 346 Harz soänioa, seslina, sodvniea; -blase, meliür; -blasenstcin, r». käme« v meburji. moliurnik; -brennen, ». rxeöa bvleöina pri soansi; -en,v.«. soati (söim, söim), vodo püsöati: posesti se; -stuss, »». vsöivanse; -gang, rn. soaini rieb. Harnisch, m. vklop, oklep, »Klopse, vpersnik, vporsse;-macher, nr. o- klopar. HaiN-mittel, n.rdravilo.ki na vodo reue; -röhre, (. soalo, pososlo, soav- aik; -rühr, (. usodliea, moöotök, -säure, /l svslns kislina; -strenge, /l pripira volle; -stoss, »«. soalina, movevina; -treibend, a. moöoxna- ven; -Verhaltung, /l raderrevanse volle; -Verstopfung, (. -zwang, r». pripira voäe, pripiranse vode. Harpune, (. liarpuna, ostve xd. Harren, v.rr. eakati, priöakovati, doöakovatl, xriöakävati; ans einan¬ der -, söakovati so. Harsch, a. okorel, oskorel, okre- nel; -decke, (. «krapa; sren; sror; -en, v. n. oskvrsati se, okreniti se, oskorsiti se x/l Hart, a. terd, tverd, terdoben: - werden, vterdeti, oterdniti; (d. Aus¬ drucks) rod, okoren ; (schlimm, arg) kud, oster: /«A. nemiloseröen, ne- usmilsen, svorep. Härt-e,/l terdoba, terdota, terdina, terdost; (d. Ausdrucks) okornost, rodost; /iA. newiloserönost, neu- smilsenost, sverepost; -en, v. a. tör- diti: uterditi. poterditi -s- utersati, xotersevati; (Eisen) kaliti. Hart-frucht, (tverdka; -gläubig, o. terkoveren; -häutig, a. terdokore»; -herzig, a. terdosoröen, nousmi- isco, nemil, opokel, terdex» serca; I^keit, /l terdoserönost, neusmihe- nost, opoklvst ic.; -Heu, n. korceo reise,sv.ckaneaa rora; -hörig, nsxlüii, naZIuIten, oxinlisn, oxl"- sen; —keit,/lnaxluiiost,naxinki>ost, -hörnig, a. terdorox ; -köpf, in. ter- doxlaveo, terdoxiäv; svosexiavec, termoxiaveo;-köpfig, a. terdoxläv, terdoziaven; svosexiäv, svosezla- ven, terinoxläv; ^ikeit, /l terdoxla- vost, terdoxiavnost; svojexiavnoet, termoxiavost; -lehrig, a. kesa»" xiäv, topoglav ; -l e iblg, a. rsperb rapeöen ; ^ikeit, (. rapertost, rape- eenost; -mänlig, a. terdouste»;^ näckig, a. terdovrät, terdovr»te"> terdoziäv, term, termast.svosexlat. ssmoxiäv, uporen, "leit, (. terdo- vratnost, terdoxiavost, svoseßla- vost, upornost ic.; -riegel, (l-ixustrum vuix.) Kalina,kalino'je, kostenlose, kostansiöevse; (Loraos mas.) dren, drenoviaa;(6orn.sanß/ psikvveo, psikovina; (Frucht)^' nuija;^holz,». svibovina; drea"' vina; psikovina; -rindig, a. tordo- skoren, skorsast, lirapav; -schalig, a. terdoilip, terde lupine; (eine solche Nuss) kosöäk, kostsäk. skalit«'. Hartung, (. terditev; kalje"l°' Harz, n.smol»; »«.les; -banm,"'; smöloveo; -en, v. a. smolo drs (berem) oder nabirati, smolar^' smviovati; -v. n. smoliti; "stdl ' Hasard 347 Haub m. sinviotok; -Holz, ». smolovje, emolovina; -icht, a. smolast, smo- iikast; -ig, a. smolnat, smole», Molikast, smolikav; -meste, /s ko- roh, korvljeo, korulj,koruljeo, Ko¬ rcev, kokor: -pstanze, /l smolnat» rostlill», smolika;-schaber, »i. smo- Irr; -Wald, »t. eerni los, öerniZord. Hasard s. Hazard. Hasch-en, v. a. Illastati, kapati, sa- Mi, lilapati, savsati, loviti: lilast- >uti, klapniti, s^vsniti; sich v. r. >oriti se. Zoniti so; (streben) klopoti, lioperneti, lirepeneti, Znati so (re- "ew), poZänjati so; -en, ». kla- eiovso, savsanje; lov /l, lovitev, lovljenje. Haste, m.rajee, ravee, reo; (Weib- Mst) rajk», rajklja; ck'n». rajeek, eeeek, raveek. Hasel,/', loska, lesea, losöina, - leskov, lesöev; -Kusch, »>. leskov kei'w. leskoveo; leskovje, lesöevje; Gebüsch, ». leskovje, lesöevje, le- erovink, lesöevina; -Holz,», lesko- rsoa. lesöevina; -Henne, /. jerebioa, le«eeeka;-huhn, ».jereb, lesöerk», jahchen, obranek ; -nusS,/. les- leäönik, leenjek, lesnjak; -ru- ?e, (. leskova siba, löskovka, los- ,. ^>ou, leseevka; -Arauch, m. leska, eskvvee; -Wurz,/'.kopitnik, leskov oren, vevli, viril. Hasen- a. rajeji, reeji; -balg, m. s^ojimek; -braten, m. rasösa pe¬ vska, peeena rajöevina; -steisch, Losose meso, rajöevina, reöevina, -. m. ?.asesa nvZa z /iA. stralio- penljivee, straliopeailizivee, strako- petee; -klee,rn. kisla cketelsa, ^ajöz» äetolsa; -lager, ». ^ajöji IoL, rasese leäisöe; -panier, ». das - ergreifen, pooeäiti jo, ubrisati jo (brišem), losioi na rep sesti (seöem); -scharte, /. rajeja ustniea; rajöja skerbina; -schrot, m. rsjonik; -sprung, m. rajöji «kok. Häsin, C ^ajka, rajklja. Haspe, /- steraj; stekelj. Haspel,»«. motovilo, Zarnik; (He¬ bezeug) vitel, vreteno ; -arm, m. mo- toroZa; -bäum, »t. vratilo, vreteno; -er, rn. motaveo, mvtae; -n, v. a. motati, motoviliti: rmotati, namo- tati; -Welle, /.vitel, vitlo, vreteno: -winde, /. motoroZa. Hass, »«. öert, nenavist, Zavist, sovraštvo, pika, merrnja: -en, l>. a. öertiti, sovräriti, sovražen biti (sem) komu, mrariti; -er, »». öertiveo, nenaviilnik, nenavistnik, sovrarnik; Hin, /°. öertivka, nena- viiiaiea, sovrarniea. Hässlich, a. Lord, skrun, ruren, sporen, oduren, Znjusen; -leit, /. Zordost, skrunost, odurnost ic. Hast, /. nüZIie», spell, urnost, der- rost; -tg, a. naZel, Spesen, berr, uren; aii. naZIo, ndZIom», berr: -thun, speötti so, podvirati se, Znati se (renem); "leit, /i naZIost. berrost, urnost. sriti, borati. Hätscheln, v. a. pestovati, mekkü- HllU, m.sek, see /l; kop /., kopnja; -bar, n. seeen. dorasel, posekljiv. Hallb-e, /°. eepiea, Kap»; (d. Haubitze 348 Haupt (d. Vogels) sep, kopa, čop; unter die - bringen, «moriti; -endroffel, /. pegam . čopasti pegam ; -enfatk, m. čopasti sokol ; -enhenne, /l čopa, öoplja, čopasta Kur»; -enkrämer, m. čepičar; -enlerche, /l čukka. čokka, čopasti skerjanec; -enstock, »i. če- pičnik, čepičnjak. Haubitze, (. bavbica, granatnica. Hauch, m.dib, dull, dikljej, SUP»; pik. puli, Klip; -en, v. ". diliati: diboiti, deliniti, ollilellniti so)- »d- dikovati se; (in d. Hände) bükati, pikati (pisem); -laut, m. pridibnik. Haudegen,»». bojnik,star vojsčilk, bojevavec. Haubern, v.gävdrati, k-ivdrsti, Hau-e, (. motika, kopolja, kopača, rovnic»;-en, v. «. sekati : usekati ; (behauen) tesati (tešem) : «tesati, obdelati -(- obdelovati; (m. d. Ruthe) tepsti, seskati, sverkati: «tepsti, našeškati, «sverkati; (in d, Stein) vsekati, v mnogokrat; -lein, n. kupec, kupček, (Volkes) trumica, kerllelee. Hail-geld, ri. plačilo rudokopor;' hechel, /l (Onoais spinoss) xlader, -land, rr.uovina,trebisče,trebeč,Ker¬ čevi«»; -meffer, rr.sekalo, sek»v»ik> sčetarski nor. Haupt, ", xlava; ckim. Kiävieo- xlavičic»; (Oberhaupt) xlavär, po¬ glavar, načelnik; (Wafserb.) rajoni (Hauptgegend des Bett.) rgiafl^ vrglavje; zu Häupten, pri rgiavjg' a. glavni, poglavni, poglavitni; pet vi, sprednji; -abschnitt, m. glos"" oddelek; -abslcht, /. glavni perva misel/l; -oltar, m. veliki ' od. altar. prednji oltar: -artikel, '" glavni od. poglavitni člen;-bon Häuptel 349 Haupts grecka, poven; -begebenheit, /..nss- imenitnis» ckogockba; -binde, /I sa- I>el,sapels.parta, ovisaö»; -buch, n. ?Iavn» knsig», velike bukve x/.;-ei- genschaft, perva lastnost, nchime- »itnisa lastnost; -eingang, m. po¬ glavitni vliock. Häuptel, n. glavic», glaviöica; -n sich, V, r. glave ckelati, V glave iti (geein), glaviöiti se; -salat, m. Ii- leovsnie». HlIIIP!-erbe, m. pervi od. glavni öeckic; -erkenntnis, n. poglavitna earsockba; -färbe, /.. poglavitna bar- ^a;-fehler,,».pervi od.nasimenitnisi kagresek, poglavna kiba; -feind, m. paglavni vd. raglavni sovraöllik, "ajveci sovraönik; -festung, /lglav- "a od. nssimenitnisa tercknsava; - äkcken, m. veliki terg; -gasse, /. po¬ glavitna ulica; -gebiet, n. poglavitni °l>°r od. xreckel; -gefalle, n. glavni ^lwökixt.; -gegenstand, m.pervi od. glavni xreckmet, glavna reö/..; -ge- lchäft, n, glavno opravilo , pervo ^anfe; -gestell, n.oglavno remense; 'gläubiger, »>. glavni upnik ; -glied, " glavni uck; -gründ, m. glavni od. pervi vnrok; -haar, ».las, vlas; col/, l^le. vlassv; -Handlung, /k glavno lanfe; velika staeuna; -Heer, n. Navna vosska; -Hindernis,», nasveöi raeleriek; -inhalt, m. poglavitni ^s- k"packek; -kirche, /l velika cerkev ; "Ülsen, n.vnglavje, pockrglavje, xock- avnioa, vasküsnica, pvckrglavvik; ''lasse, /s glavni rarreck; -krankheit, l bnler^^ na glavi; Imela bolere»; - lager, n. veliki tabor od. tabor, glavni ostrog; -lehre, /l poglavitni od. pockstavni nauk; -leute s. Haupt¬ man». snavelnik. Häuptling, m. glavar, poglavoik, Haupt-los, a. brenglaven; brea glavarsa; -mann, -».stotnik, ka¬ pitan ; (Oberhaupt) glavckr ; ^ischast, /°. stotnistvo; glavarstvo; -mauer, /°. glavni nick ; -mittel, n. najbolfse od. pervo nckravilo; -moment, m. glavna (loba; poglavitna reö /l; -ort, »t. glavno od. poglavitno mesto; -Per¬ son, /i glavna od. perv» oseba; gla¬ var, vocksa; -pfarre, /°. poglavitna kar»; -post, /°. velika post»; -posten, rn. glavni xostavek; -Punkt, ur. glavna reö ; -quartier, » glavni stan, glavno stanisee; -regel, /k perv» pravilo, poglavitno vockilo; -rolle, Z', perv» uloga. Hailpt-sache, /. glavna reö, perva reö, poglavitna reö, nasvannisa reö /.; -sächlich, a. pogl»ven, nasvckn- nisi, glaven, pvckstave»; aet. «ose¬ bno, posebno, nlasti, nvlssti, na- vlasti, preck vsem ckrugim; -sah, m. glavni od. samostssni stavek, samvstosnik; ^itheil, »n. glavni stavkov ölen; -schacht, »«. glav¬ ni preckuli; - schlacht, /°. velika bitvs, ransockni bos, ckoloön» bitva; -schule, /..glavna sol», poglavn» uöil- niea; glavno uöilisöe; -schullehrer, »n. uöitels naglavni soli; -schwierig- keit, /k nasveöi nackerrsk, glavna ovira; -seite, /l live, liena stran /.., öelo; -sih, m. pervi seckei; stolica; Haus 356 Hauss -sorge, />. perv» od. najvee» skerb -stadt, /l Klavno od. poKlavitno me¬ sto, veliko mesto; -stävter,rn.veliko- meseä.n; -stamm, »n. Klavni roü; - siollen, «r. Klovni rvv;-straße, /i ve¬ liko oeste, Klavno oesto; -stück,«, pnxlovje, xlovo; poKlavitni elen;- stnrm, 7». Klavni naskok ; -summe, /l skopni rnesek; -sündk, nsKlavni Krell; -thor, «.veliko vratark.; -thür, f. velike cluri pk. -tresfer, in. pervi clobitek od. uclevek z -Ursache, /..Klov¬ ni vrrok; -Verhandlung, /l Klovn» obravnavo; -Versammlung, /. völiki aber; -wache, /l veliko od. Klovn» straro; -werk,». Kl»vno üelo; -wind, in. poKl»vni veter; -wort, «. samo- «tavno ime (x. -n»), ssmostavnik; -Wörtlich,». s»mvst»ven; -zahl, /s Klovn» število; —wort,«, temeljni stevnik, stevee; -zollamt, n. ve¬ lik» eolnija; -zweck, »n. poKlovni namen, Klovni eilj, racinji koneo. Haus, «.Kis», bira; pobistvo; ckrin. Icisioo; sVatcrhans) clom, üomoeijo; zu -e, clomo; nach -e, clomü, clvmov; vom -, r clomo, vcl äom»; (Familie) roü. roüovina; großes - machen, K0- spnsko od.rarsipno Livoti; aus fürst¬ lichem -e, knerjeK» roclü; das kaiser¬ liche -, eesarski rocl; (- d. Volksver¬ treter) rbürnioa; -- a. Iiisni; üomaei; -audacht, clomavja pokornost od. molitev ; -apotheke,C.üomsöolekür- nieo; -arbeit,/..clvmoee clelo od. opra¬ vilo; -arme, /k skrivni siromak ;- arrest, mckiisni roxor; -arzenei,/l üo- m»öe räravilo; -arzt,rn.I>isni rcl rav¬ nik; -bedarf, in. clomae» potrebo - besitz er, in. bisni posestnik; /s bisna posestnioo; -brauch, »n äo- maöonovaclo: nach-, po ciomaoe; Häuschen, n. Iiisiva; -d ieb, m. cio- moei t»t; —in, /e clomseo tatioo;- durch suchung,/.. kisno preiskovanje; -ehre, bisna Last /l; -einrichtung,/. pobisje, kisa» oprav». Hausen, u «. kisevati, Kospvüoritb Kospoclinjiti; (wohnen) äomovoti, stanovati, bivati; (lärmen) rarxr»- jati, ropotoöiti, rarsöfati. Hausen, m. vir», beluK», moren»; -- a. virji; -blase, /k virji meliür;' steisch, n. virovin». Haus-stur,/lver», priklet/..;xoö»e- nje, preäerje. preclurfe; -frau,/.?"' spoclinsachisno matisK.moterej: ob¬ walten,Kospockinjiti;-freuud»!.<>ow"i vi prijatelj o.prijatel;-friede,n> l>i»^ mir; -gebacken, a. clom-i. peeen;^ brauch, Kien» od. «lomaöa rabo, bi»"' potreb» ; -gestügel,«. Uomaö» pern( nina, küretin»; -geist, m. k., öeljoü /) öoh» clia», üomovinstvo; -geräth, tt bisje,pobistvo,bisno oprava. klorlf- -gefinde, «. clerrin», clrurin», öeh^ /i, posli xk.; -gewand, n. vsocloj" oblek»; -grille, /. striöek, skripf"' -halten, v- a. bisevati, Kospocl»r>)- Kospvclinjiti; -h älter, «i.Kospo""- IiisevLveo, bisnik; —in, njo; bisevLvk»; —isch, a- Kosl>""' ren,Kospoäarski,KospostinjsKi.''" Hausier 351 Häut «en; -Haltung, /. kisovanso, Kospo- önrstvo, xospockinsstvo; -Herr, m. ssospoäckr, kisni oöo, K»«äa; - sein, xospoäckriti; als - erwerben, priKv- opoääriti ^/.; als-verthnn, -!aKo- opoääriti x/l; -hoch, a. diso visok, risok kakor kisa ; -Hofmeister,m.äo- n>nci nöitols. Hliusier-en, v. a. pokisevati, po di¬ ent, prockckjati, po kisad na prockas nositi ; -e r, »r. pokisevavev, ranno- eosk, pokisni kramar; ^lin, /l po- bisovavka, pokisna krämariea; - Elidel, m. pokisna knpöis», poki- oovanso, rarnosna knpöis»; -Pass, "n pvdisevavski list, rarnosni list. Hllus-kalender,»». äomaöi koleckckr; (8auern-)äomaöapr!<,tika;-klaffen- VsUer, /.ranrockovina; -kleid, n.vseä- "lo od. disno odlaöilo; -knecht, m. ntnpeo; -kost,/l ckomaöa od. nävaäna ^rsna; -krieg, m.ckomaö» raeportisa; Mehrer, m. äomaöi nöitols; -lente, /l """laöi (ljnäse) pk., ckrnöina. Hausl-er, m, koöar, öolar, dajtar, Ustnik ; (Mietsmann) Kost, xostaö; —IN,/.koöarioa, öoIarioL,d»starioa; gostja;-, ch, «. ckomckö, disen: sich - Aderlässen, usöliti se, naseliti so; M'arsam) Kospoäaren, varöen,steck- —keit,/l ävmaönost, disnost; kospoäarnost, varönost.steälsivost. Hllus-magd, /l äekl», kisina, dis- kersöoniva; -meier, m. pristav¬ ke i -meister, m. disnik; vratar; - ^the, /; nasemstanovcknsa; xosto- (Zins) nasemsin», Kostck- -mittel, n. ckomaöe rckravilo, äomaöi lek; -mutter,/', disn» mati (x. mätoro), xospackinsa, xaräarira; -ordnung, /. äomaöi reä, disni reck ; -recht,«, ckomaöa praviva, disn» pra¬ viva ;-regel,/.pravilo ra Kospockarse; -fasse, m. Kospoäckr, disni lastnik ; - säffig,«.äomckö, uckomisenz-schlange, /. xoö /i; -schwelle, /l prax, disni prax; -stand, »e. xospockarstvo; äo- maöinstvo, ckomaöe öivlsense; -steu¬ er, /l disni ckavsk, disnina; -suchung, /.disno preiskovanse; -thier, n. ckomaöa öival, öivinöe (K. -ota), öi- valcka; ^:e,-,k.öivina. ckomaöe öivali xk. /l; -thor, n. vrata pk., veöna vrata xk.; -Vater, m. Kospockckr, disni oöo sK. -eta); -verkauf, M. proäaja kise, disa na proäaj; -Vieh, m. öivina; - wesen, er. Kospoäarstvo, Kospoäinj- stvo, disevanfe; -wir t, r». Kospo- ckckr; —in,/-Kospoäinsa; —schäft,/'. Kospoäarstvo,Kospoäinsstvo;-wnrz. /'. s8emporvivnm teotornm) natresk, traska, naterst /l, vnknsak; -z ins, najemnina, nasemsöina, Kostä- söinaZusteller,/inajmovina; -zücht, /l ckomaöe stradovanso. Haut, /. koöa; (beS Menschen auch) polt /l; (an d.Wunde) krast»; zarte-, merckra; (auf d- Milch) smetana; (am Auge) mrena o.koöni; -ans- schlag, rn. spusöckf, prisö; opadki p/, spakki Hautboi-s, ». Kolms, xobos; -st, m. kodosist. HäUt-chen, «. kööiea, wröniea; -eln, -en sich, v.r. leviti se, Uliti se, xöliti so: oleviti se, oliliti so. Haut 352 Heda Haut-farbe, /l polt /l; -flügler, ,n. korokrilee. Häutig,«korn«t,mrenat; -e Bräu¬ ne, /. davica; (bei Thieren) küsear- ji p/. HüNt-krankheit, /. Korn« bolersn: -Muskel /l Korn« wisie«; -nerv, rn Korn« cütnica; -relief, n. visoko rboknjeno delo, visoko rvisan ir- delek; -Wassersucht,/l rakorn« va- deniea; -wurm, en. rskvrni cerv. Hauzahn,»n. jekel, kel, oklo, rivaö, eekan. (xuba. Havarie, /l nsmvrsk« Skoda od. ir- Hazard,»». prepovedan« ixra, Ira- räid. He! »ne. oj ! ej! kos! Hebamm-e, /l babic«, baba: - sein, babiti, babieevati; -endienfl,»». po- mvc pri porodu; -enkunst, /. b»- bistvo; -enlehre, rn. porodoslovje. Heb-arzt, ,n. porodničar; -e, f. vrdixalo, vod; -e- a. dvixavni, vrdi- xvv«vn>; -ebalkcn, rn. podjem; - baum,»>.vrdix«vk«, manjxa; -el,rn. voti so, pvviksati so, poveliöati se-s- povrdixovati se, po viksevati so, po¬ veličevati se; -epunkt, m. vodov srednik. Heb-er,m.vrn. senk«; -- a. söukov, sca- kin; -enffeisch, n. söiikovina. Hcch-e, /l xnfercko, lexlo; (d. Fort¬ pflanzung) valitev, leronse; (leö. Zaun) riviea, riva xr»)«, ooö /) mef« z -e n, v.n. Anferüiti, valiti, leer (lerem), nafafeilr seileti, plodiür irvaliti, irloei, irplörliti; pariti sei — kirsche, /l eeslika, kanereri"^ mertvina; —land, rr. xolin«. xoh"' v«; Hirose, /l divja ror«, kopin»i schere, /l vertnarske škarje pk.; — strauch, M. tsrnjev xerm, xloAi Weißling, rn. xloxov belin ; ^wüü^ /l slak; —Zaun, rn. rivi plot, meja, see /l; -Herberge, /. bcrniea od. prenoöevävoica; -sss' a. ternast; -ig, a. ternjev,s teroje"' vbrasen; -mutter, /l rodovitniess, ' Vogel, m. Starre; stark« ; -zeit, /" ebS valitve od. lerenja, valilo- Heda! »ne. I>ej! liolal sliöi« sllsite! Hederich 353 Heidelber Hederich, m. oponee, xrintova eet /., xrintoveo, krirnioa. Heer, n. trum», tropa, trop, kor- keio, moor /l, mnörioa, maostvo; (Kriegs-) vojska, voj, vojna, ar- »ä»; -bann (.Aufgebot; -esmacht, svojskna moö /l, vojna moe(.. moö- vojska; -flucht,/', ubex, pobez; - (ührer, m. vojvoda, vojvoit, vojsko- ^chvvjskovodeo; -geräth,».vojskne potrebe xt.; -Haufen, m. kerdeto, ^op,truma; -schar, /larmada, vojna, 'oj, wnöriea vojsöakov; -schätz, m. 'ojskni raklad, vojaška denärniea; )ichau, (. rarxled od. prexled vvj- ^akov od. vojsko; -üraße,/. velika oesta; -wagen, m. vojaški vor; 'Wz, m. koä od. pot vojsko. Hes-e, (. drorje xk-, dror! /l pt., "ordjdxt., kvdsnivo xk., medenice krvvajeo, kravajoo; (d. Volkes) ^rlial soderxa, smot /l; -en- a. )'oron, Kvasniöni; -enhändlcr, m. Ororjr; -jg, a, droren, drornat. stkft,n.roö,roedj, derraj; (Span- Mpetlja, raponee, raponeo, pen- rapovka; (d. Buches) sesitek, ^oopiö, verek; -chen, n. snopivek, !^öok; -e l, m.petlja, rapense, xen- N,v.a.petljati, xenkljati: ra- P^(pnom), raxetljati, rapenkljati r-rapenjati; -en,v. a. (mit Nägeln) p'u>iti(dijem)-j-pribij»ti; (m. Steck- Od.) pripeti (pnem), rapeti, pri- Mati -j- pripenjati ec.; (mittelst d. sltkes) tvorti, pertiti: otvorti, kortiti-^otvörati, oporöevati; (ein ^^)sositi (sijoin), sxekniti, rvö- Deatsch-siov. Taschenwörterbuch. rati (verein)-j- spobovati, /vero¬ vati ; (Reben) privörati (vorem)-s- privorovati; (b. Augen) upreti -j- upirati; (d. Gedanken) oberniti -j- obräöati. Heftig, a. silen, naxsl, uren, dorr ; (aufbrausend) rloben, naxlo- jeren; (stark) silen, kuä, moeeu; (heiß) vroö, xoreö; -leit, (. sila, moö /., sitnost, »axtost; rlobüst, naxla jera: mit-, silno, inoöno, liuäa. Hehl, m. skrivnost, tajnost: ohne -, vstkrito, oäkritosereno, «öitno; kein - machen, ne skrivati, ne prikri¬ vati, ne tajiti; -en, v. a. prikrivati, skrivati, potikati, potajevati; -er, m. skrivaveo, skriväö, potikavev, xotajevaveo; ^in, /.skrivavka, pu- tajevavka; -sucht, (. tsjivost, potak- ljivost. Hehr, a. visok, vrvisan, vrnesen. Heide, m. ajä, poxän,paxLn, mali- kovavee, nevernik. Heide, (. pusta, pustins, xoljava, slepa; (Pflanze) vres, vresje, vre- sovina; (Getraide)ajäa,äjckin»,Iiejcks, jejäa; -- a. ajckov; -acker, m.äjckisöe, Iiejäisöe; -brei, rn. äjäov moönik) -brot, ». äjckoveo, liejilvvee; -feld s. Heideacker;-grütze, /l ajdova kasa; -körn, ».ajda, äjdina, iidjdinachejd», jejda; -kraut,n.(b!rica vulgaris) vres; -land,n. vresvvina, vresje; xoljava, xolina, ledina. Heidclber-e, (. (Vaeeinium mzirtil- Ius)bor6vnioa,öernica,öernajäxvda; -stände, (. dorovnicje, eerniöjo, ver- nilovje. L3 Heidelu 354 Heil eideln, xl. vresnioe s>/. eiden-, «.ajdovski, poganski, ne- jeverski, malikovavski; -brot, ». ajdovec, »jdovnjäk; -gelb, n. paöe- vina, pasnina; -glaube, m. ajdovska ob. poganska vera; -lind, n. Lov¬ sko dete (g. -eta); -leben,». ^jdvv- sko Livljenjo, rivinsko iivljenje; - mäßig, a. chjdovski, poganski. neje- verski; -tum, ». äjdovstvo, pogan¬ stvo, nejeverstvo; (d.Hciden) ajdje, pogani, nejevero,, neverniki pk.; - zeit, /. öas nejoverstv». Heide-Pflanze, /. vresioa, vresu- lja; -strich,vresisöe, vresovisöe; -stroh, n, ajdovioa, köjdovioa; -torf, »n.sota. Heid-i! int. kajdi! »Io! -icht, a. vresast;-!», / ajdinja, »jdnja, ne- jeverka, malikovavka; -nisch, a. ajdovski, poganski, paganski, neje- verski.nialikvvaven, malikovavski: -es Leben, broaborno mvljenje; -uk, ajdük. Heikelig, a. kočljiv, inbiren, ir- biröen, inbirljiv; s. Häkelig. Heil, ». blagor, Klager, blagost, -blačoastvo, blagovitost, blsöenost, sreča : - dir, blagor ti ! česčen bodi !; (Seligkeit) isveličanje, Zveličanje ; - «.ool.edrav: - werden,eaoeleti, /,»- oeliti so,ordraveti;-and, rn.rvoličar, irvelivar, odrešitelj, odrešenik : - anstalt, /. rdravnisnio», -idravilnioa, edraviööe; -art, / rdravljava, način sdrävljenja; -bad, n. toplice p/.; Zdravilna kopel/.; -b ar,a.ozdrav¬ ljiv, ieoeljiv, xajljiv, leeljiv; —keit, /. »rdravljivost, leölji vost >c.; -brin¬ gend, a. klaöiven, blagonosen, osrs- čovaven ; iaveliöavev; -bringer, m osreöev»veo,obl»nevavee;irvelioar; -cn.v.a.rdraviti, oeliti, Iee!ti,gäjiti> vraolki: ordr^viti, i»oeliti, irloeiti, irgäjiti-j-vrdravljati; -v. n. oeleti, oeliti se: esoeleti, raoeliti so,ordra- veti,oedrLvjti se, ieleöiti se;-end,^ adravilen, oadravljaven, oeliveo,ie' eiven; -er s. Arzt. Heilig,«, svet; (geheiligt) poše¬ ven ; (fromm) poboeen; der -e Ehrift- tag, boriv; - machen (Heiligen;-t m. svetnik, sveteo; /. svetnio»;-kN, v. a. svetiti, posveöevati: posvebb geheiliget werde, posvečeno bodr; —bild,», sveta podoba; svetnikov podoba; —geschichte, /. Livljeajo od djanje svetnikov; -er, »I. posvece- vaveo, svetitelj; -keit, /. svotokt -machend, a. posveöujöo, posvoce- vaven; -machcr s. Heiliger; -spreche« v. a. posvetiti, Lasvetnikassvotrne^ rasglasiti -j- posveöevati, 5» svet¬ nika (svetnico) raagläsati;-ste, " sveta rosnje telo (g. telesaj; -tut« ». svetinja, svetinjo; (Ort) sve tisöo, svetiajisöe; — schändek, oskrunjevavso svetišča; —Sraltoi m. svetokradeč; -UNg,/! vanjo, svetitev, prav.novanjo. Heil-krast, /. Zdravilna woe ( -kraut, ». (kleraol. spood.) -knnde, /Zdravilstvo, edravilor»» stvo, edraviloslovje, vrastvo; -l" dig, a, edravilornsneki, rdrav'»^ > Heillos 355 Heim -künstlet, m. rdravnik, rdravitel;, "»Č; (gem.) vračdk. Heillos, a. brerboren, bndoben, napečen, rločest, nepoboljšljiv; sun- neordravljiv, terdovraten; er Lärm, strason brup; -igkeit, a. krorbornost, ndpečnost, nepoboljs- hivost;neordravljivost, terdovrat- »0St. Heil-mittel, n. rdravilo, lok, levil«, k^ilo, celilo; "verkauf, r». rdra- tilarstvo, prodaja rdravil od.Iekov; '^klle,/°.rdravilni stüdenec, slatina, ^sls voda; -s a M, a. lokovit, rdrav; telivsn, rdraviven; />A. blag, Kari¬ nen, prospesen; —leit /s Ivkovi¬ či, eelivnost; blagost, koristnost, pospesnost;-smittel, n. pomoček irveličanje, irvoličalo; -stoss, m. räravivo, velivo, lečivo; -IMg, /l rträvlsense. rdravitev, ločitev, ce- "iev; ordrüvljenjo, ordrav», ordra- ^i^v, irlečitev, racolitev; -voll, a. "^Lonosen, oblarovavsn, blaren; '^"sfer, n. rdraviln» od. lekovita -Wissenschaft s, Heilkunde. Hkim, ad. (nach Hause) domü, do- o»ckom; (zu Hause) domü; -a t i uon>, domačija, domovalisče, do- ^^je, očetnjava; "lich, a. domdč, "Movinski; ^:los, a. brerdomen, domneve; -ats - a. domovin- 'fk domači, bliebe,/l domoljubje, oberen do domovj»; "recht, rr. "kovinska pravic»; "schein, m. /Unovčiva, domovinski list; -bege- 'ülich, v. domü se podati, vpötiti ° üomü)- podüjati; -bringen,«, a. s domü prinesti od. spraviti -s- domü prinüsati od. sprüvljati; -chen, n. muren, striček, čriček, verček; -eln, v. n. po domu koxerneti; -fahrt, /. v« L n; a proti domu; -fall, m. naraju prepüd; -fällig, a. pripaden, pripa¬ del; -fallsrecht, ». pravica osudj- nex» pripada; -fallen, v. n nsraj pripasti (padem), nanaj priti (pri¬ dem))- nar»; pripadati; -gang,m. domukod, bo;» proti domu; beim-, domü xrede; -isch, a- domdč: -sein, domovati; -werden , podomdčiti se. udomdčiti sex/ö; -kehr, /.povra¬ tek, vernitev; i^en, v- n- verniti se, poverniti se. domü nara; priti (pri¬ dem) -s- vračati se, povračati se. nar»; prillüjati; -kommen s. Heim- kchren; -krank, a. domotoren; -kunst, /l prikod domu. HeiM-lich, a. skriven, skrit, skrivsen. t»;en; od. skrivni, skri¬ va;, skrive, na skrivnem, natiliom». n» tibem, potajno: -thun, delati ka¬ kor bi imel skrivnosti; -halten, skrivati, skrivno imeti (am), ta;iti: —keit,/lskrivnost, tajnost, skrivs- nost; -reise, /^. domubčd, boj» domu, -reisen, v. ». domü potovati od. iti (xrem); -schicken, v. a. domü poslati (sijem) -j- pošiljati; -suchen, v. «. obiskati (iščem), v vas priti (pri¬ dem), glodat priti k komo -j- obi¬ skovati, v vas boditi, gledat priba- jati b komu ; -suchUNg /l obiskova¬ nje, obisk; /!A. Karen /., nadloga ; -tücke, /l kovarstvo, lokdvsčin». lokavstvo, potok», potübnjenost, 23' Heirat 356 Heiz pvtükojenost;-tückisch, a. kova- ren, lokav, potolrojen, pvtokojen, potmajen; ne, rn, potüknjeveo, tu- keo, kovarnik; /l potäliojenka; -wärt«, ast. proti stomo, stomvv; - -weg, m. potstomü: am-, stomü gro¬ ll« od. xreüöö; -weh, n. stvmotor- nost, stoworeljnost, kopernenje pv stomovji. Heirat, /lreoitev,renitva; (vollend.) vrenitev; (». weibl. Pers.) ostaja, moritev, vmoritev; -eil, v. a. (v. männl. Pers.) reniti 80: vreniti 80; (v. weibl. Pers.) moriti 8e, ustäjati 80: »moriti 8«. ustati se;-s - a. re- nitni, renitvanjski; nbewilligung, /. reoitn» stovoljenje; nbrief, en. renitno od. renitvanjsko pismo; nfähig,a.stor»sel,stobelj rarenitev: -sein, kiti (sem)ra renitev, moritev; —gut, ». stot», prirenilo; (Wäsche, Kleidungtt.) b»I»; —lust, /. renilo, morilo; —lustig, a. ist-, bi 80 rsst orenil. -r»st» omorila od. vst»I»; —umstände, pt. er ist in - », reni 8o mori 80, vstaj» 8o. Heisa !»nt. bejs»! Koje! kejsas»! Heisch-en, v. a. roleti, r»litevati, boteti (lioöem); -esatz, m. relevoi stsvek. Heiser, a. bripav, rmolkel, mvlkel, ramolkel. braskijsv, pivkav, krix- ljav; -werden, vliripeti. rmölkniti, pivko stobiti; -seit, /. bripavost. rmolklv8t, brsskljavost, pivk», kriglja. Heiß, «. vroö, gorek, gorkoten; (brennend) gorcö, peköö, rgoö, rgeö; (sietendheiß) vroö, vrel, sol¬ ches Wasser, krop ; -e Quelle, toplice pst.; -e Träne», britke oolre pk.; -er Durst, Kolla od. rgeöa rej»; -blutig, a. vrvöe kervi; -en, v. a. (neune») imenovati, klicati (klicem), rvsti (rovom), praviti komo; (befehle») veleti, ukilrati (karem), stati ch velevati, ukarovati,stajati; (Willkom¬ men-) sprisoti (oprimem), bogoopri- )eti-(-8pr>)em»li, bogoeprijemati;- v.n. imenovati oe, rvati 8b, klicati oe; (v. Taufnamen) ime biti kom«; (v.Schreibnamen) plesti oe (pisem): ich heiße, ime mi je; pisem se od. pi¬ še)« me ra...; (betčuten) xoi»e- njati, pomeniti; es heißt, praviš«, govore, pripvvesto)e se, pripovest«' jeso, govorioe :c.; das heißt, tose, to so pravi; -geliebt, a. sprelfübssco, xresträg ; -huN g er, m. glast, ja läkota, presterta lakota, strastc«! nig, a.glastoven, glasten, rgl»stov>i»> strsstan. Heiter, a. jasen, vester; (fröhlich) vesel, boster; (v. d. Stimme)j«rchi -e Stelle, jstenica: -werden, jstsoi" se, vestriti se, brisati se (brisem)- rarjasniti se, rarvestriti se; -keit,( jasnost, jasnota, vestrost, vest»»«' (Fröhlichkeit) veselje, rastost, st«' bra volja, stobrovvljnost; -N, jasniti, vestriti: rarjäsniti, rarve- striti, pojstoniti, ojstsniti; sich-, jasniti se, vststriti se, brisati se («"' sem): ojstsnitiso, rarjäsniti «e,»«»' vestriti se. Heiz-apparat, m. korivnaprip»«": Hekat 357 Hemd lurilo, netilo; -bar, -r. kurljiv, kar «e moro kuriti od. netiti; -en, v. «. siriti, netiti: nakuriti, poäkuriti, '»lotiti, nnetiti; -er, »n. kurivec, ^lriö, netivec; —in,c. kurivk», »e- ^^«i-holz. n. öerva xk.; -material, k kurivo, kurjava, kurjivsčin», no- -UNg,(.kurjatev, kuritev, neba. Htkllt-e, (. Itllorena; -ombe,/. keka- i»u>ba. Htkl-ik. f. jetika, susica.cker»; -isch, "jetičen, susičen. Held, m. junak, viter, korenjak, "rast; (L. Stückes) glavna oseb»; ».junaški, viteški; —arm, m. iraška rok», mišic»; —dichter, m. epikar, —gedicht, n. junaška le«em /f, epopeja; —gcschichtc, (. ic>porest ock junakov; —Heer, ». klaska trama od. vojsk»; —Herz, "Mnaskn serce.pogum;—jungfrau, !M»sk» čevica, junikinja. juna- Mäßig, a. junaški, viteški; "" pojunasko, kakorjunik, povi- >cko; —muth,»» junaštvo, vitestv», Obrest, pogum; — müthig, a. ju- ^ti, viteški, braber, pogumen, ko- ^»iaski; — reich, a. junakoročen ; ^»»chn., —that, (.junaško čjanje, ,°lki ein. junaštvo; —tum,».ju- "»tvo, vikestvo; -in, (. junakinj», ""»oiea, vileninja. ,^"!-en, ». ». pomäxati, pomoči °rsm), »a pomoč priti (pričem), ^j"knčiti -j- pomagovati, n» pomoč stein), na roko iti (grem), pock- e^(icox»; Helf Gott, llog pomagaj t"»>jj) c (nützen) koristiti, bisniti, pomigati; (aUSgeben) nalsči (le¬ nem), näati (tragen -) očnisati; was Hilst dir das Geld? čemu so ti üenarji; - e r,»». pomočnik, poma- gavec, pomagič; —in, (pomočnica, pomaga vka: —shelfer, IN. pomagač. Hrli-anthus, n. solnönioa; -ometer, »n. solnvemer; -oskop, n. solncegleä, belioäküp; -otrop,»». solneevrät. Hell, a. svitel, svetel, jasen ; bei- em Tage, na äne, na belega önov»; (klar) bist, bister; (v. d. Stimme) jaren, čist, nvoöo», nvonöö; (vom Verstand) bister, bistroumen; -e Wahrheit, gola od. oöivisn» resnici»; -äugig, a. bistroük; -blick, »n. bi- stroumje; -dunkel, n. somrak, pa- mräk; prisvit; -e,/. svitloba, svit- lost, svetlob», svetal /l; jasnost; öistüst ; (d. Verstand) bistroumnost; bistroumje. Hellebarde, (. I>eleb»rüa, part»; Hell-en s. Heitern; -er, m. belič, bonjak, neniea, «Kuke», bogatin, -färben , a. niv, jasen ; nivo barve, -haarig, a. rumenolas, svitloli», -klingend, a. eistvglasen, nvonöö; tenkoglasen, nvoöen; -seh er, »n. bistroviileo; večen, večenevavec, vesčeo;—in, (. bistrovičk»; veile- nevavk»; -sichtigkeit, /lbistrovičnvst. Helm,»». öel»üa,»lem, kaciga, ne- lenn» kap», sisäk; (Stiel) topor, toporisče; (Blaseuhut) klobuk, po¬ krov, kap»; -busch, »n- sop; -förmig, a. čelačast, »lemast; -schmid, »n. čelačar. Hemd, ». srajca, kosulj», robača, Hemisfiire 358 Herab srstkic»; «!,m. srajčic»; (bis unter d. Brust reichend) rokavci pk; -str¬ mel,»«. srajčnik; -machcr,»«. sraj- čar, kosuljar; -schlitz, m. srajčni r»»porek. Hcmissare C- x°l°t». Hcmm-en, v. a. ustaviti, »austst- viti, ustanoviti, »astanoviti »aster- »ati (im), »vreti -s- ustavljati, »asterievati, ovirati; (den Wagen) »»vreti -s- »avirati; (Wasser) Me¬ riti: »ajeriti; -end, a. ovire», oviraveo, »asterčen, ustavljaven, »»sterievaven; -kette, /l »stvor», »st- vira, »avornica, »stvirnica. »ape- njač»; -nis, n- vvirek, »ackerrek, o- povirek; -schuh, m. coklja, črevelj »L kolo, »avirstk;f -ung, f. ustava, ovir», opovira, »avor/l, »apreka. HtUgst, »«. »robec, celstk, pastuli; (strar.) rstjaisar; -füllen, »i. »robec, ci»ek. Hcnlcl, n>. kljuka, ubo (x. usesa), sterrstj. sterr»Io, sterreček, ročaj; (am Korbe) locen, loceoj; -korb, »>. canja, cejn», Ioc»nj». Hcn!-en, v. a. obesiti -s- obešati; s. Hängen; -er, ,n. rabelj (§.-»»), kervnik: gehc zum -, pvjsti se solit, pojili rakom »vi»z»t; dass dich der -, «I» le soočaj, 6» bi to plont, st» te jo- »oro mostrasov! ^ibeil.n.rstboljnova sekir»; —geld, n. rabeljnina, kerv- nina; ^iisch,a. rabeljski, kervniski; —sknecht, m. rstbeljnvv KI»xec. HeiIN-e,/l kokos/l, kur», pisk», pota; ek,IN. kokoška, kurir», putka. putira; -falle, (Pflanze) bodovmk, »mikelj ; -en, - a. kokošji, kurji. Her, a^. sem, le-sem, sem-Ie, les, semkaj,šemo: hin und -, sem tortje, sem p» tje; ven dort-, ost oostost; »ca da-, osttost, ost le-tost ; von oben-, rxvrej ic. Herab, nek. stoli, stol; »i», nar, US' vsstol; vom Himmel -, » neb»l vo» Berge-,» xore od. ra» xor« ; -beuge», v.a.nakloniti,priklonili, priseči (se- »ein) -j- priklstojati, prisegati; - blicke», v.a. poxlostati-j-poxlostovsti; -dürfen, v. n. smeti»- od. ra»-; len, v. n. spasti (pastem), osati se (spem), obleteti-j-spststati, osipsb se (pijem), obletavati, obletocati;- -fliegen, v. n. »leteti »- od.ra»-?f! -fließen, v. n. teč! s- od. ra»-; ooekeb so-f-ocojsti so; -gleiten, v. n-irp""' sterkniti-f-i»poststorko vati; -Hauges r.n.visetizbinxljati ; -hängend, a. seč; -hauen, v.a. sosekalixC-;-^^ meu,v.n. iti (xrem)»-: priti (pri^ ßen, v.n, er muß uom Pferde-, ° konja; -nehmen, v.a.sneti (sn»m°"' snomem), stokniti, vsoti (voa«"^ v»emom) «... -f-snemati, stikat«; mati (mljem)s...;-purzeln, o n- kstenitise, prekoberciti so-^p>^, , covati se; -reichen, v.a.stoli Hcrald 359 Hera« prisumeti, pribücati (im), pri- ! prikotati; pridcrviti p/l; -ziehen, v. verseti -j- priversevati; -brecht«, v. «.nastüpiti. nastati(staoem), prilis- niti-j-nastopati, nastajati ; -dringen v. n, pritisniti-j- pritiskati ; -fahren, ».«. pripeljati se (ljem)-(pripelje- vati se;-stießen, v.n. priteöi-j-prite- kati, dotekati; -gewachsen, ».dorasel, dorasöen; -kommen, v. n. priti (pri- dem).prispeti,prisetati(seöom), pri¬ bližati se-j-pr!bdjati. blirati se,pri- bliüevsti se: (pfeifend) prisvirxati; (singend) pripeti (pojem); (tanzend) priplesali (plesom); (zitternd) pri- tresti se n.f w; -kunft,/lprikod, do- kod, dosestek; -locken, v, a. vübiti, mamiti : privabiti, primämiti; -nah¬ en sich, v. r. blirati so: pribliüati se, dojti (dojdem) -j- približevati so, dolnijati; -reifen, ». n. donoreti, do- säriti: dondrjati, dosorevati, do- ^rejati; -reiten, v.n. prijdrditi, pri- jitbati ljasom u.Iiam)^,;-rennen,», «.pridirjati, pripoditi sep/l; -rufen, »,a. priklieati (klieem) -f- priklioo- vati; -schleichen,», n. prikrasti so (kradem), prileriti^/.; -schwimmen, v.n. priplavati, pripluti; -segeln,».«, priveslati, prijüdratix/^; -sprengen, v. re. pridirjati -springen, v. n. priskočiti, priskükati (skaeem)-j- priskakvvati; -strömen,» .«.privreti, privaliti so, priderviti ft/l; -wachsen, ».«.odrasti, dorasti, verka dorasti, verli svoj dorasti -f- odrüsöati, do- rüseati; -wackeln, v. n. prisibati so (bijem), privaxütati, prixüxati so (xljem) -wälzen, ».«. privaliti, podäjati; -reißen, v. a. terxati s.„: iterxati, poterxati s.„; -rieseln, v ». dejati so, oirrljati s,„; -rollen, v.a. skotali, sk6tniti,skotdIiti.r!vaIiti/>/l; schlagen, ».a.klsttitj: sklatiti, sbiti (bijem); -schütteln, ». a. stresti -j- ürösati; -schwemmen, v. a. splüviti -senken, v. a. spustiti ; (Augen) pobesiti -)- pobesati; -setzen, v. a. wirati, pouisati-j-snissvati; (d. gut, Ms) obirati, osirati, oxovrlrjati;- Ofling, (, poniževanje t -steigen, v,a. boäiti s-, lest! -: rleriti; -stimmen, sniüati-j-sniüevsti; /?A, odje- "loti, prijenjati-j- odjenjevati rc,;- ^ßen, v.a. poriniti, potisniti-j-pori- ^ti; -strömen,»,«, enreti, nlijati so; 'Mrzen, v,»,telöbniti, trosniti, pasti (padem) L-, spasti -j- püdati; v, a. poriniti, rverniti x/l; -thnn, v. a. ?"«ti (snamem) -f- snemati; -träu- v, ir. kapüti (pljem), kapljati, krhati, oeejati se ; -wärts, ack. doli; Oavrdol, navdol, V nir, pod so; -wer- lw,v.a.vrevi (vorrem) s-, radexati rwetati (meöem); -würdigen,», a. kooirati, v nie deti (dem) -j- ponise- ^lsi vniö devsti, sramotiti, naniöe- -Würdigung, (. ponisevanjo, ^auiotitev, osramotitev, saniöe- »snje. ,^lktlld-ik, n. Aorboslovje, lieräl- -isch, «. gerboslovea, Irerril- Hkran, ack. sem; in Znsammeusetz. , ^ Zeitwörtern, pri-; -bilden, v. a- ^""rdriti-z- irobrasevati; -brausen, Herauf 360 Herb «privleči ; />F. irpockreckiti.rreckitiff- rrejati. Herauf, aei. zor,sem Kori, navrxor; -beschwören, v.a. vsklieati (kličem) -f-vsklicovati;/>A.nakopatisi(pljem) -j-nakopävati^si; -kriechen v.n. rlsrti p/l-kunft,/l vrbock ; -rufen, v.a. gori poklicati (kličem)-j- poklieovati. Heraus,ack. ven, venkaj, sem ven, tn ven: -damit, pokori,n» (lan r »sim; -mil der Sprache, reci, pove); inZn- sammensetzungeu m. Zeitwörtern, ir-; -ackern, v.a. irorati (orjem)ff-irar- jati; -arbeiten sich, v. r. irkolebati, irkvbacati, irkopati se (pijem) -begeben sich, v.v. iriti (ickem) -j- >r- kajati,iti(xrem) irčes»;-bekommen, v.a.irvlečix/„ naraj ckobiti -j- ckobi- vati; -bringen, v.a.irnesti, irnositi. irpräviti -j- irnäsati; -fahre», v. n. bckkniti, plasniti, svizniti; niti (ni¬ čem). uteči (tečem) p/:; -finden, v.a. irnajti (najckem)-j-irnajckovati; /iA. sprexleck»ti,spornati, glas čemu ve- cketi (vem); -fordern, v. a. porvati (novem), poklicati (kličem), pova¬ biti -j- porivati, klicati (na boj); - fordecung, /l poklic, poriv, porov; - führen, v.a. irpeljati (Ijem), irvoriti j-irvarati, irpeljevati; -gäbe, ff. ir- <>»va,irff.; -recken, v.a.pomoliti, irtexniti -reißen, a. irckreti (ckerem), irruti (rujem), irpuliti, populiti, poterxati -f- irü>- rati rc.:-sagen, v.a. poveckati (vem)< naravnost poveckati x/.; -schauen, » ». xleckati ir-, kukati ir-; eS schauldn nichts-, slabo Kare, ne Kare xricka i - stellen, v.a. irpostäviti-f-!rpostaf- ljati; -strecken, v.a.pomolitiff-pom»- ljati; -streichen,v.a.irbrisati-f-irbm- sovati; bvalisati, bvaiiti io b">- liti, prebvaljevati, povrckixovaü prekvaliti, povrckixniti; -stürzen," n. planiti, pukniti, raxnati sefreneM -e/l; -tragen, v.a. irnositi-f-iroas» f -winden, v.a. irmütati. irvitif'ijn"' -f-irvijati;irpräsati: -zlib"' v. a. irvleči, xotexniti ir- -f- b" Aovati. Herb, a. rarek, rerek. terpek. nek, xrenkoben, xorjüp, Herbei 361 Herbst «?»vsn; oskrapsi, praskav, rore», rerek; («A. bridek, britek, bridev; 'ük,m. rastlinjak; relisnjak, kerbiir; 'k, st. rsrkvba, rarvia», xrenkoba, ?re»ob», terpkvba; rarkota, §ren- lot», xrenkost, terpkost, oxav- "oot, oskrapl«st;rernost; dridkoba, driäkota. Herbei, art. Sem, le-sem, semkaj, >om-Ie; in Zusammensetz. pri; -brin- 8^,v. a. prinesti -j- prinäsati; (Zen¬ iti) pripeljati (Ijem)-j-pripeljevati; 'drängen sich, «. «. siliti se: prisiliti pritisniti; -eilen, «. n. prikiteti, privreti, prispesiti -j- prikitevati, privrdvati; -fahren, v. n. pripeljati ^(ljem)-j-pripeljevatise; -stiegen, prileteti, prikorleti. prikofotati Mn. foeem) -j- priletevati, dolo- . di; -führen, «.«.pripeljati (ljem). privesti (vcdcm lp/l;stiA. irvirati ob. ^slodovati ir vesa j -holen, v.a pri- p°6»ti, iti(xrem) po koga, skoviti p"1ox» pst.; (tragen) prioesti-j-pri- "(üoti; -kommen, priti (pridem) -j- prüi»j»ti; -lasten sich,«, r. privoliti V ^l- dopustiti kaj )- dopuščati ;c.; Lasten, «.«.pripraviti, prodobäviti, prNitro;iti-s-priprLvIj»ti;-schleichen, E n. primorati se, prilerti pst.; - Mauken, v. n. privaxutati, pri- ^"eati. pri krevsati pst; -springen, l? pridirjati, priskoviti ,Herbekommen, « a. öobiti, pri-io- iraäobäviti si-s-äobivati :c. "drbxrg-e, /. prenovisöe, noöiäöe, ri>oeev»Iisöe, ostajalisöe, ostaja, fObdach)streli».pristresse: -geben, poä streko vrsti (vr»mem, vremem), prenoöiti -j- PVt. jeseni»», jesenski pridelki pt.; porno sadje; -lich, a. jesenski, jesonji, predrim- ski; -ling, m.jesenvek, predrimvek, porniö; -nachtgleiche, /l jesensko enakonočje od. ravnada»je;-obft,»i. porno sadje; -saat, /l orimna setev, jesenska sev/l od. setvina; -tag, »i. jesenski dan; -z e i t,/ljesell8ki vas, jesenska doba: zur-, jeseni, »jeseni; Herd —lose, /l (llolekicum autumn.) pvd- lesek, xodlesk, usivec, oscanica. Herd,m.Allm»o; (Feuer-) oxnjisce, pvsad, Komen; /7/.; -gehören,«. n. »padati V-, sem iti (xrem), šteti (štejem) se v-; -halten, v.a. moliti, ilerrati (im): pomoliti ; /lA. terpeti, Hermcneut prebiti (bodem); -hinken, v- n-pri- kantati, prisepati pr/.; -Helen, « a prinesti; privesti (vedem), pripe¬ ljati (Ijem)-f-prinasLti:c.; /r-. daleo seöi (sežem), daleö zadajati; -kom¬ men, v.n. priti (pritlcm), dojti (doj- dem) si- pridajati, dodtljati: ian- zent-, priplesali (plešem); pfeisind -, prižvižxati; singend -, pripeti (po¬ jem); jauchzend-, pritikati; weinend -, prijokati, PI ivekati; schluchzende prijokotati (Lm n. kocem) N. s. w! (resultieren) izdajati, podajati, iz¬ virati,nasletlovati. nastäpati ; -kom¬ men, n. odic-lj, stara navada, sexe; -kömmlich, a. daven, starodaven, nekddnj, navaden, običajen. Herlul-es,m. krkul. Uerkul; /e-- drust, stempikar; -isch, er. velik»"- ski, orjaški, neznano močen. Her-kunft, /l pridod. dvbod, prise- stek, dosestek; (Geschlecht) rod, pleme (x.-n»), rodovina, koleno, -leihen,«.», posöditi-j-posöjati. p"' sojevati; -lenken, «. a. kreniti, kreniti,vbcrniti p,/l;-ling,"»kis liof> sv. Alartina xrosd ; -locke», v- vdbiti, primdmiti-j- privabljevate;' machen sich v. r-, über etwas -, kojü" polotiti od. zlotiti so eesa, poprg" se (primem) eesa p-/l Hermaphrodit s. Zwitter- . Hcrmarsch, -». pridod, dobo, v-- . N-I» Hermelin, ".velika podlasica o podlasica, xornostäj, bermel>", ,». xornostajev, liermelinov. i Hcrmeneut.ik/.l>ermcoevtik»,r" 362 Heim inxavstvo; -isch, a. kermenovticen, bermenevtiski. Httm-ktisch, a. »eprerraeen, ne¬ preverljiv; -it, m. bela, mravlja. Htt-nach, aek. po tem, potem, potle, potlej, na to; -nehmen, v. a. od kod Vreti (vsamem)-j-jomati (mljem); nieder, aek. doli, -ld,M. zlasoik, kliear, snanik, ornanovaveo; -nsbrunnen,»«. vero- "ov klades. s^( Hkrpeitschen,r.a. priznati (sonem) Hm, ,n. zospod; (HauS-) zospo- ^ar, lastnik ; cott. zospöda ; - Gott, Gospod voz, voz oce; das Haus des "N, kospodova kisa, kis» barja, ^orji Kram, vera borja; - sein, zo- ipvdovati; zospvdäriti ; der junge gospodič; -chcn, n. zospodic, zo- npodieek. .Htt-rauschen, v. n. priverseti, pri- n>unetix(; -reichen, v.er.pvdati, sez- "V -s- podajati ; v. n. seöi (serom), božati, dvsezovati; -rei se , (. pot — n, v. re. potovati v -. Htrrcn-, a. zosposki, zospodenj, ?os;>odov; -dienst, rn. zvsposka ^arba, rabota, tlaka ;-Haus,». zo- sposka bis», (d. Volksvertretung) kosposka rbörniea; -Hof, m. zospo- nti dvor od. dvoreo; - los, a. bres koopndg^g. , nikvzarsen; - -schwamm, rn. jedljivi zoban, ^ielj, Karree;-schenke,(zosxoska Her Kerem»; -stand, m. zospöda, visok» zosposka; zospostvo. Herr-gott, m. Loz oee (z. oeeta), kospod üoz; -echten, v.a. pripraviti, prirediti, pristrüjiti -s- pripravljati; -ichtung, (. priprav», priredb»; -in, (. zosp», zospoja, zospodinja, last¬ nica; -isch,a.zosxoski, zospodovav- ski, napovedljiv; -l i ch, a. krasen, krasote», sprolep, velikolep, slaven, berkek,isboren, isversten; "leit, (.krasota,lepota, berlikota, iaverst- nostec.; (Titel) xospostvo;-sch aft, (. zospostvo; oblast, moe/l; seine-) zrajseina, zosposeina; (Gericht) zosposka; ^ten.pk. zvspüd»;i^lich, a.zosposki, zrajseinski; I^sbesttzer, rn. xrajseak, vlastelin; -schbkgierig, a. vladoreljen, sapovodljiv. Hersch-en, v. a. zospodovati, vla¬ dati; (als Kaiser) esrovati, eesaro- vati; (als König) kraljevati; (als Fürst) knerevati; (sein) biti (sem), kraljevati, evesti (evetem); ^:d, a. zospodujoe, kraljujoč ; (v.d. Krank¬ heit) raszrajaven ; -er, vladar, vladavee, oblastnik, zospodovavee; H- a. vladarski ; ^lin, (- vladaric», oblilstniea, zospvdovavk»; mstab, »i. reslo;-gier,-sucht, (. rapovedlji- vost: vlsdoreljnost, vladoljubje; -gierig, -süchtig, a. r.apovedljiv, vladoüeljen, vlsdvljubeo, zospod- ljiv. Her-rücken, v. a. primakniti, pri- mekniti, pomakniti K-: primiksti, pomikati K-; -rufen, v. a. poklicati (KIicem).poavati(rovem)p/.;-rühreit, 363 Herüber v. n. iskajati, dohajati, prihajati. is- virati; -sage», v.a, na pamet praviti, va pamet snati, naspooitati; -schaf¬ fen, v. a. pripraviti, priskerbeti, pri- baviti-f-pripravljati, priskerbovati; -schießen, v, a, streliti p/i; v. n, pri¬ leteti; (Geld) v sklad «lati; -schlei¬ chen, v,n, primusati se, pripldsiti se, prikrasti se (kradem) p(.; -schlep¬ pen, v.a, privleöi, privlaeiti, prioe- jd-iti; -schwimmen, v. n. priplavati, pripluli (plovem); -sein, v.n, od kod biti (sem); pohajati, ishajati, rodu biti(sem); -setzen, v. a.postaviti sem k- -s- poslavljati sem K-; -stammen, v.n.rodü biti (sem), is rodovine biti, iskajati; -stellen, v, a. sem postaviti, sem djati od, deti (dem,danem); (in den vorigen Stand-) popraviti-s-po- prävljati; (b. Kranken) osdräviti, islööiti p/.; den Beweis-, dokäsati fkasem). ispriöati, sprieati p(,; - stellung, /) poprav», popravek; o- sdravljenje. «sdravitev; - tragen, V. « prinesti, donesti -s- prinääati; - treiben, v. a. prignati (senem), pri- poditi, priderviti; -treten, v.n. pri- «töpiti p/. Hrrubrr, »ei. sem n» to stran, n» ti» Kraj;-führe», v.a. prepeljati (Ijem) -j-prepeljevati; -ziehen, v.a. n» to «trän potegniti -j- potegovati ; v. n. preseliti se n» ta kraj p/°. Herum, ack. okoli, «kol, «koko, »krog, krog; (inZusammensetz, mit Zeitwörtern) o-, ob-; -agieren, v,a. krdtati.kriljati,mikati; -balgen stch, v, v. puliti se, korariti se, pipati se Herum (ljem); -blättern, v.a. prebirati,list« prebräöati ; -blicken, v.n. osiroti se, gledati, ogledovati se: orreti »e, ogledati se; -drehen, v.a.sükati (so- öem) verteti, toöiti se: sasükati, saverteti, «berniti-j-obraöati ; sich-, v. e-, sukati se, motoviliti so ; -erzäh¬ len, v.a. rasnasati, rartresati; -fah¬ ren, v. n. peljati se (Ijem) okoli-: (hin und her) vvsiti se po omotati ; (m. d, Hand) mikati, krilj»ti,kröt»ti: -flattern, - fliegen, v.n. «bletati. od- Iktovati, plahutati okoli -; preletati. preletevati;-forschen, v.n.porvedati. posredovati, opraševati ; -fragen, v n. opraševati, poprasevati, rarprs' sevati; -führen, v. a. sprevijati. okoli voditi,voditipo-;raspeljevat>; bei der Nase -, sa nos voditi; -geht», v.n, obhoditi, obiti fidom): obkoje- vati, hoditi okoli-; (hin und her)lio- diti, pohajati, sprehajati se. krosi»; -irren, v.n. klatiti se, krasiti, tavate golidrati, homodrati, klaoati; -)^ gen, v. a. päjati, poditi, pogi"jst>> goniti; v.n. pojati se, kosariti sa letati; -kommen, v. n. obiti (ide"i), -kriechen, v.n. komirati, plašiti se; -laufen, v.n. letati, goniti so, pet° brusiti, bigati, tekati, skitati s«' potepati se; -läufer, »n. potep potepin, skitavec, vlacugar; ^tll,/E potepulja, vlaöug», tekut»; -legett- V. a. vblositi -j- oblagati, obkladati- -liegen, v.n.kesati (im) kje, satres" od. porastaknjen biti (sem); gen fich, v. v. ubijati se, pobijati s > polstiti se; -plätschern, v.n.cm»ka , 364 Herum 365 Hervor capläriti, -poltern, v. ». rarbisati, earxrasati, vdelovati, ropotaöiti; - reichen,«.», po versti dasati od. po- äajati; -reisen,v.n.xo «vetu potovati, l«> svetu koditi, dvditikrirem sveta: «ret obkoditi od. omesti (metem); -rennen s. Herumlaufen; -schießen, v.n. säriti, maleti, pükati. »trelsati; Schiffen, «.». voriti se po morji; - Qiagen, v. a. (um etwas) oxerniti, omütati -j- oxriasati, vmatati; (mit Händen) kriliti, mukati, Kretati; sich wr.pretäpsti se : prebiti se(bisem), lretolii se; -schleichen, v. n. mürati sokoli-, plariti se; -schlendern,«.», käinbati, xolidrati, kräriti, komo¬ di; -schmieren, v. a. marati (ma- !^)> emokati; v. n. smoliti so; - v.a.nsüslti, vokali, slikati, ^lati, klastüriti; -schwärmen, «.». '"Mi, maleti; -fitzen, v. n. !käeti «Koli -, posedati okoli-; - ^KNgen, v. a. skakati (skaeem), ("spakovati, preletavati se, kora- -spritzen,v.a. sterkati, cmokati ; ^gen,v.».Iäriti, krüäiti, kvmärati, .^sti; -stöbern, v. «.stikati, bärbati, ^'"i, pretikati, klastüriti; -streifen, . " potepati se,klatiti se, motoviliti, krilsati, kriliti, «kitati se; .. '"cher,m.potep, potepin, pvtepiik, ^er, mvtvvilar, skitaveo, skitäö, ."repenee; —in,/. xotepuls», vla- , "laeüxariea; -streuen, v. a. sipati (pisem), rarsipüvati, trä- .^sartresati; -tasten, v. a. slütati, , (pisem) : preslütati; -tragen, raravsiti -s- rarnäsati; -träger, m. rarnosöek; -treiben sich, v. r. te— periti se, klatiti se, klatüriti se, ko— raritiss, kroriti, xarieiti se; -tum¬ meln, v. a. siikati (suöem); sich-, v. v.serdikati se, iaekati se; -vagiererr s. Herumtreiben fick; -wallen,-wan¬ deln , «. n. koeliti, spreküsati se; -wälzen, v.a. valiti, kvtati, talükati; fich- v. r. valjati se, valsucati se, Vie¬ ls uckati se; (in d.Lache) kalürati se; -waten, v. n. Züriti, bresti (bredem), -Wersen, v. a. premetati (mečem), rarmetati -s- premetavati, premeta¬ vati, rarinstavati: -wühlen, v ». riti (risem).xrebsti(xredem), birskati; (in Flüffigk.) ßrärati; -zanken fich, «.«.ravsati se, »vaditi se, prepirati se. klati se (kolsem); -ziehen, v. a. vläeiti, vleöi, oesäriti; v.n.klätiti se, vläciti se, krüiiti. Herunter, ad. doli, sem doli, doli tse; r-, rar ; de« Hügel -, r xriö»; den Hut-, odkris se; -handeln,«, a. rbiti(rbisem)na ocni; -kommen,«.», uborati, obubärati, na nie priti (pri¬ dem); -lassen, v.a. spustiti -s-spü- seati; -leiern, v. a. xolidrati, läsnati; -machen,«, a.osteti (stejem)-s-oste- vati; -nehmen, v.a. soeti (snamem, snemem), »tekniti -s- snemati, sti¬ kati ; den Hut-, odkriti se (krijem) -j-odkrivati se; -wälzen, v.a. »kot- niti, skätati p/l; -wärtS, ad. navrdol, navdal, v nir; r verk» doli. Hervor, ad. ven, nadan; (aus einer Menge) irmed; (in Zusammensetz, mit Zeitwörtern) ir-, ra-; -brechen, v. n. predreti (derem) -j-xrediratix Herv (v. d. Sonne) prisvetiti, napoviti-j- pri«vetov»ti; (v.d. Flamme) bukniti, pl-isviti; -bringen, v. a- prinesti -s- printisati; (schasieli)stvnriti.stv»riti -s-stvLrjati; (v. d. Erde) ropiti, rä- jati, ponLsati; ein Wort-, kerkniti, riniti, blekniti; -dämmern, v. n. svi¬ tati, prirarjati; -dringen, v. n. pri¬ preti (perem), privreti -j- pripirati, privrevati; -gehen, v.n. iriti (jpem) -s- irkajati; daran- geht hervor, ir tega se vicki, kare od. raropeva; na pan priti (pripem) -s- prikazati; - gucken, v. a. lukati; -heben, v.a.ir- takniti, n» sviti» postaviti x(.; /iA. staviti, sloviti; velioati: rarslaviti, povviiöati, povrpigniti, poviksati-j- rarslavljati, poveliöevati,pavrpigo- vati, poviksevat!; -holen,v.a.irvleoi (vlevem). potegniti ir-, potegovati ir-; -keimen, v.n. kliti (klijem): pri- kliti, pognati (renem)-s-pogänj»ti ; —kommen, v. n. iriti (ipom), priti, pokitrati se (karem)ir- -s-irbpj»ti, pokarovati se ir-, naslopovati; - taugen, v.a. pasovi (serom) od. pa- »egniti po k»;, »grabiti -s- posegati, posegovati; -quellen, v. n. oureti, «nrljati, salreti; -ragen, v. n. mo¬ leti, Sterleti, sterveti, porveti, ster- meti; (durch Kenninifferc) »piikovati ne; l^d, a. vpliven, visok ; -rufen, v. a. poklicati (klivom) ir- p/;; />A. sprpriti, prilornost pati, na¬ klepati (ljem); raboti (vnem) -s- »aöenj»ti ; -sprießen s. Hervorkeimen ; -sprudeln, v. n. brubati. Nabijati, kabljati, briibniti; -stehen, v. n. Herz moleti, stermeti, stereeti, perosti; -strecken, v.a. pomoliti -s- pomäsisti; -strömen, v.n.briikati, vreti: brükaiti, -suchen, v. a. poiskati (isoom) p(: -thnn sich, v. r. skarati se (karom), posloviti se, rarsloveti -s- skarovaN se, oplikovati se, poslavljati so; - treten, v. ». «topiti ir- p/l; v ovi biti (bijem) od. bosti(bobom): -ziehen,«, a.potegniti-j-xvtoxov»ti, poterati. Her-Wackeln,«.n.priribatise(bljem), prikinkati, privagutati, priblaoad p/l; -wagen stch, v.r.iipati se. perrmd so sem; -wärt-, ack. tu sem, le som, - weg, m. pot: aufdem-, som grebe;- weisen, v. a. sem pokbrati (karem) vpotiti-s- pokarovati; -wollen,« " sem bvteti (boöem). Herz, n.serov; ck'rn.seröioo ; (Spu/' karte) sere»; (Muth) seroe, sere- nost.mostvo;(Kern)osorvjo,jepro -fassen, oserviti se, »moriti se: -en, ir seroa, op seroa; mein -! majal das - bricht mir, sorvose^ terg», seree mi poka; sich zuw nehmen, k seron si gnati(ronem);^° -pocht, seroe utriplje, tripsi e "s terk»; das - schlagt, seroe bije, ksi"Is od. tolöe; zum -en gehen, k serca (grem), seroa se prijoti(priwew)7 prijemati; -- a.serom'; -ader, (eor n»rila, seröniva ; -ählen, « a- vati, naspocitati; -allerliebst,« ljub, preljub; -bcklemmUNg,/-^'" pri sereu, serova tesnob»:-l' e - >n. servni mekur, oSerojek; sersucht, /l serov» vopenic»:'" 366 Herz 367 Herzu Md, a.xinljiv; -blatt, n. ssrckestjs, Lerstik»;/,'A.Ijubstek,miIstek,serLek; 'chen, n. servise; /iF. ckus», ckusie»; -kleid,«, seren» bolesti»», «erst»» se¬ iest, seren» bei /l;-en, v.a.vbjemati, ijdbiti, »» soroe pritiskati, milovati; Lerliti, laskati ; -ens-, a. serös»; —angst, /l serön» skerb /l, serön» dritkost; — bangigkeit, /l seren» tesnoba, tesno pri seren; —bruder, w. priseröni brat, «preljubi brat; — kmfalt/lprostocku8no8t,prixrosstnost —steude,/lsereno veselje, prisereno veselje;— froh, a.is sere» vesel; — Mnd, m. ckno sere», xlobina sere»; —gut.a.ir sere» ckober,ssrstvo ckober, pveckober; —güte,/.«erst»» ckobrot»; -junge, m. ljubi ckostek; —killd, m. uerstek, milöek, miljenstek, materina ^nto, spreljllbo ckete (x. -et»); — Ülmmer, m. serön» salost; —kundig, sereeveä, sereoveck, servevick; — kundige, m. sereeveckeo, sereevickeo; ^-tust, f'. sereno vesolje, seren» ra¬ unst: nach -, po sereu, kamor seree keije; — gual^.serstnLMukeod.mo- uu;—schn>ester,/'. «preljub» od. xri- unrena sestra; —tröst, m. uteli» ser- uu;(Pstanze)xosänamet»; —Wunsch, priseren» öelja, öiv» stelja. Hcrz-entzündung, /l vnetje od. vve- Sero»; -erfreuend, a. sereeras- vnsoljujoö: das ist-, to razveseljuje "".okrepöav» seree; -ergreifend, a. preckirajäe, presunljiv; -er- , a. soroe povrckiAujöst, ksr uneeepovrelixuje; -fehler, m.lüban» Uktvu; -förmig, a. seröast, sereu po- ckobsn; -geliebt, a. prisersten; -ge¬ winnend, a. Ijnbennjiv, mikaven; - grübe, /l rlieie», serön» jckmio»; - haft,». seree», moski, Iir»ber,>ko- reujsski; —igkeit, /l serenost, mo¬ štvo, lirsbrost; -höhle, /l serön» votlin» ; -ig,a.mil,ljubesnjiv; -innig, a. «ersten, isvsex»sero»;-kammer, /l «eröni preck»Istek; -kirsche, /l ser- eiea; -klappe, /l serovi saklopeo; - kohl, m. xl»v»to eelje; -klopfen,», serstno trip»nje od. tolöenje: -li ch, a. prisersten, «ersten, i'skern; -gern, pr»vr»cI,iLsoro»ra6; —keit,/l pri- «erenost, iskornost; -lieb, a. «pre¬ ljub, preörstx;-los, a.breesersten, breeäusen, neusmiljen, toreloseröen; /»F. plali, pl»sljiv; —igkeit,/'.bres- «erönost, bresäusnost; neusmilje¬ nost, teräoserstnost;/eA. plasljivost. Herzog,"«, vüjvoit»; -in,/l vojvo- äioa, vüjvoimb». licemerstvo. licemernost; -eln,v.».n.a. hinavčiti. hliniti, hi- niti, hin»včevati ; delati «e, kanati se (Kačem), pretvarjati se; -ler, »>. kinavec, Klinec, svetohlinec, lice- mčr, licemerec; —in, /. hinavk», «vetoklink», licemerka; —isch, a- hinavski, svetohlinski, licemerski, licemeren. Hcu-arnte, /°. košnja, seč», seč /, oenokosnja; -en, v. a. «eno dčlsti, seno spravljati; -e r, a «k. letos,leta»; —Ig, «.letošnji, letssnji; —liug,», letošnjih; -ernte s. Heuärnte; -fittled л. senena klaja; -gabel, /. vile pt, senene vilepk., rässokexk.;-Hausen, м. kopica, kopanec, n»velj, navčl, vlaka; (au-gebreit.) äxrabek, xradek; -icht, n. seneni drobir; ' leine, /lpodvennica,porepoik.porčp- nic». Heul-en, v. n. tuliti, viti (vijem), rjuti (rjovem), rjoveti, rikati, r>' vivati; (v. Menschen) tuliti, včksb, vrisčati (im), dreti se (derem); (s' Wind) kruliti,bučati (im); sv. Schwi¬ ttens cviliti;-en, »tuljenje, rjovenje! vek. vri«č, buč, ovil; -er, m. tulivee, dertnik, vekdč. HkU-macher, m.kosec, senosek;' uiahd, /l seča, košnja, senokosnj»- senoseča; -mäher, m. kosec, «ene- sek, senokosec; -markt, m. seo«"^ terx ; -rechen, m. xrablje pk.; -scheibe- (. kopica, kopanec, plast/.;-sche^ s.Heuboden;-scheune,/.parna,pnrmf, -schober, m. kopic», kopanec, naveb - -schoppen s. Heuboden; -schrecke,/' kobilica, konjič, konjiček. Heuk-e, (.danes,dne«, deaes,donee, dansi;-früh,a>enasnji, elnesni: -e Tag, elanasnji ^»I>; - Nacht, nveojsna nov /°. ^eil-wagen,m.eenen vor. vor senu; Mese, senorol/v. senokos /!, ko¬ pnina; (im Berge) koeeniea, rovt; jeit, /! Kesnja, sova. kvsitev. Hkxa-eder, m. sestereo; -gen, ». >«stervvoGel, sesteroköt. Hkxa-meler, r». sestomer. deksä- ^eter; - metrisch, ,r. «estomeren, ^«tervetopen; -Podle, /! sestero- "»pje; -podisch, a. seeteroslüp, se- ^erostopen. ^t(-e,(.esravniea,earovnica.vesva, 'eeöiea, vrararioa. eöperniea, earo- ^stnea, earoelelniea, beedorie», ko- ^inioa; -en, v. n. obrati, earovati, ^östi > bajati, badüriti, vilovati, "dejati, «oprati : racärati, nareäiti, ^«oprati ;-e n-, a.earvlielni, vrarji, Modelski; —huch, n. «orne od. ea- !"^>ske bukve pt.; —fahrt,/! jeia travni«; —kreis, »n. ris, kiek; — Geister, m. öaravoik, öarobnik, ea- ^«ielnik,öaro6e!ec. earoilej.veseeo, '^rar, badvrnik, korelnik, vöper- —milch,/! perje mleko; —mit- «ar, dajilo, eoper; —Prozess, öaroöelska pravda, vraöarska ieaväa; —stich, ,n. lüknjiöasti siv; ?7^Nz, öaravniöji ples, ples na . —wesen, n. varavstvo, vra- v», vrararija, earoäelstvo, öaro- °i»tvo; -er s. Hexenmeister; -erei, Deutsch-slvv, Taschenn>örterl>licb. /iöar,ö»rollLl8tvo, vrarb», varobija, eopernija, vrararij». bsliorijs. Hl! ent. Ni! tri di! -ane, /! riss, kiena; -atus, m. rev /!. ollpertina; -azinte,/!ki»oint, diaeintk», kiaeiot- nio». Hie, aet. - und da, tu p» tam; sein ter tje. Hieb, »». mad, makijoj. Uliar, uöa- reo, uiiarek; (m. d. Ruthe) kereo, kereijej; kinen-geben, Utltvriti, mäk- niti; (m. d. Ruthe) sieniti.kereviti; (im Gesichte) brarxotina, sram», sram. Hie-bki, «ti. pri tem, pri tej reöi; -durch, aik; -Heer, n. pomoön» vojska , po¬ morila vojska; -macht, /. pomore« moöf.; -mittel, n.pvmoö/l, pomoöek pripomoček, pomaxilo, pomoxljeti -personale,» pomoöno o«ebje;-q»elte, /l ralvxa, raklack, vir, pomocek;- lruppe, pomora» bete», pomoöa» vojska; -zeitwort,». pomorni zlaxoi pomornik. Himber- a. Maleno v, -apfel, m, m» linear;-e, /. malin.mälinazcoii.ms linje; -saft, m. malinovce, malino' sok;-strauch, m. malinjek, mali""' xerm; coii. mülinje, mülinovjo; - waster, n. mälinoviea. Himmel, m.nebo,obnebje, noboök» tersina, nebeški obok; (Aufenthalts¬ ort) nebesa Pii., nebeški raj; (Zollt) posnebje, »pasje, pojas;dem- tl' Dank, bvala voxu, Lox bosi rabva ljen, bvlii xavoxrakvaljen; uilldks -willen, ra borjo voljo, ra borjilte - der - sei mein Zeuge , Vox w> bom priea; unter freiem -, poapa; -kerze, /.Himmelbrand; -könig, s", nebeški kralj; -kčlligin, /l nobos- nakraljio»; -körper, m. nebno telo; fireiz, nebeški krog, obnebni brox; -kugel,/, nebna Kraglja, ne¬ nn oblo; -künde,/', noboananstvo, NVerüornanstvv , svesckoslovjo; - Nht,». »obeska luč/., nebeška svit- "ba; -Pforte, /i vrata nebeška xk.; 'knum, m. nebeški prostor, nebesa pk., nebesje; -fegen, m. nebeški bla¬ goslov; -speise, /l nebeška Kran», nebeskajeck/l; -strich, r». pocknebje, opasje; -stürmer, m. neboboreo; - wagen, m. nebeški vosi, nebeška kola xk.; (d. große Bär) vos, veliki voanik; -weg, m. nebeška pot; pot protine- besom, stena v nebesa; -Wonne, /l nebeško veselje, rajsko veselje; -Zeichen, n. nebeško snämenje; -zir¬ kel s. Himmelskreis. Hiinmel-thau,m.srakona;-tragmd, a. nedonosen; -wärts, «ek. kvisko, nakvisko, proti nebu; -weit, ack.cka- loč ckaleč, neismerno ckaleč; a. sila velik. fborji;-er, m. nebesčan. Himmlisch, «. nebeški, nebeški, Hill, «l° «kori ; (hierdurch) toit, lo-tüd; dMV d. Feld prek polj», ce» pesio; Nacht, den Tag -, vso nnö, celi o»»' -brechen, v. a. predreti (deren,) r predirati; sich - arbeiten, prebit, ' (bijem) x/. ..... Hineilcn, v. n. tje kiteti, pLseik« ' podvirati so kam. . Hinein, ack. noter, tje noter, r' Hinein 373 Hink (niZllsammensetz.) v-; -arbeiten sich, r. r. rakopati so (pijem). rackelati «ep/l; -begeben sich, v.v. iti (xrem): «ckiti v-; - beißen, v. a. vgrirniti x/l -bringen, v. a. vnesti, prinesti v—f- rocköati.prinäsati v-; -denkensich«.». ' ällbn si mislit, v-,v mislil, prestä- riti so;-dürfen, v.n.notorsmeti, smeti -fahren, ». n. peljati so (Ijem), (m. d. Hand) posoei (serom), posozniti-, -finden sich, ». v. rvecketi ^e(rvem) v-, rnajti so (rnajckem) ^-;-gehen, v.n. iti txrem)v-; grei- ini,v.«, soöi (screm), sexniti, po- »eoi st- sexati; -jagen, v. a. vxuati (eenem), vtirati, spockiti v-,st-vAa- "l»ti;-kommen, ».».kam priti (pri- ^emj-j-peil>ajati; -können v.n. moöi (moren,) V- ; -langen, v. n. seöi (se¬ tom) -p- sezati; -lassen, v. a. pustiti si-pusöati V -; -locke», v. a. kam eonlmiti od. privckbiti p/l; -reden, v. 'N trabarxati V koxa; -rinnen, v.n. fereti, vurljati, oeejati se V-;-schass v. a, spraviti s spravljati v-; schicken, v. «. poslati (sijem) -s- po- ^jati; -schlagen,», a. rabiti (bijem) nabijati; -stecken, v. a. vtakniti, Nokniti ->- vtikati; -stele» sich, v. v- keckkrasti se (krackem), rmürati se ' p/l; -stoßen, v. a. poriniti, süniti, l>!»boiti st. porivat! :c.; -stürzen, v. n. ^lebniti, Inpiti. tresniti, pasti (pa- stermoxlaviti se v-p/l; -trei- v. a. vxnati (vrenem) -j- vxä- Hati; -Mögen sich, v. v. ckerrniti so, ^errniti se Kamp/. ;-wärtS, noter, ""Motor. Hin-fahren, v. n. voriti so, peljati se(ljem)st-pripeIjatise;/tA.rLmreti. umreti, lööiti sosveta p/,; -fallen, v.n. pasti (paäem),tolebuiti, tresuiti, omokniti; —de Krankheit s. Fallsucht; -fällig, a. rarpaäljiv, minljiv, perkljiv, rxioljiv; i^kcit, /l rarpaä- ljivost, minljivost, perliljivost;-fort, ack. naprej, ranap, ej. v prikocknje. na ckalje; -führen, v.a. peljati (ljom): oäpeljatikam;-gang, m. oöliost, Kock tjo; /,A. umertje, «ckmortje, ockliock v voönost; -geben,», a. ckati, packati, irroöiti st- ckajati, poclajati, irrüöati. irroeevati; sich-, ». r. irroöiti se, v- ckati so st-irrovevati se, vckäjati se, ckarovati so; -gcbung, /l vckanost; irrooitev; -gegen, ack. ali , pak, na¬ proti, narobe; -gehen, v. n. tje iti (xrem); ockiti (ickem) -st- ockkäjati; umreti st- umirati ; (verstießen) potekati, prelräjati; etwas - lassen, öesa ne braniti, ra kaj ne rockiti; es mag -, naj bocke, naj velja; -ge¬ hören, v.n. spackati, stoti se(stsjem); -gelangen, v.n. ckospeti,ckoiti (ckoi- ckem)-ss ckospevati, ckobajati; -gera- then, v. ». kam rajti (rajckem), kam narajmati se, kam priti (pricksm)x/l; -halten,». a. ckerrati (im);(d. Hand) moliti, proriti: pomoliti; (aufhalt.) rackorrevati, ratexovati. mckckiti, bu¬ riti; -hefte», ». a. pripeti (pnom) st- priponjati; (d. Blick); vpreti st- vpi- rati; -helfen, v. a. kam pomäxsti. pomoöi (morein)pfl; -huschen, v. n. smukniti, sinitii pukniti,p/^. Hillk-en, v. «. šepati, »vepati, san- Hin tati, dromätati, dramati, sveckrati, plan tati, kolekati, komockrati, öütati; -en, n. dromota, söpanje, sepavost; -end, a. sepav, sepast, santav, plantav, krulov, öotast: -er Gang, polomljen od. polniva» dock; —er, m. sepaveo, sopeo, santaveo, krüloveo. Hill-kommen, v. n. kam priti (pri- ckem), prispeti, ckojti, (ckojckem) -j- xrik-ljati, ckokiljati; -kunft, /l pri¬ dali, ckokock: in v pridocknje, pri- docknjiö; -langen, v. a. pomoliti, po- seöi (serom) -j- pomišljati, posvZati, posexovati; v. n. ckovolj biti (sem), rackostovati, skesati ; -länglich, a. rackosten, ckost,ckovoljen, rackost- Ijiv, rackostvvaven; ack. äosti, racko- sti, cko sita, ckovolj, rackovolj; —keil, /lrackostnost,ckovoljllost re.;-lehnen, v. a. nasloniti, prisloniti naslä- njati;-leiten, lenken, v. a. napokati (l.jom), vberniti-j-naxeljevati, obra¬ čati; -machen sich, v. r. napräviti so tje, packati so kam -j- napravljati se tje, pockäjatise kam;-marsch, in. dock tje; -metzeln,v. «.pomoriti -neh¬ men,v.a.presotispresmem),vreti(vra- wew, vromem) -j- prejemati ; nimm hin, nä! vremi! primi l;-neigen sich, v.r.naZibati se(bljem) naklanjatiso; priklanjati se; -Neigung, /l naZnje- njo, naklonjenost; -neu, ack. von -, acktock; -Pflanzen, v. a. xosackiti, ra- sackiti -j- pošiljati ic.; -raffen, v. a. pobrati (berem), pockrobiti, poZrL- biti-j- pobirati, pockrckbljati;-reichen, V-». rackostovati, rackosti biti (sem), »kerati, ckotexniti; -reichend, «. ra- Hin ckosten, ckovoljen; -reise, /. pottje; -reisen, v. n. tje potovati: tjo ockiti (ickem), ockriniti, vpötiti se; -rei¬ ße n , v. a. rZräbiti, popasti (packom), premoei (morem) obvlackati, pre¬ vreli (vramem), ramekniti-j-xre- vremati, ramikati; —d,a. vnewa- ven, premaZaven, ramikaven; -rich; teil, v. a. kam oberniti od. narsvnsti -s- obraöati; (zu recht machen) pri¬ praviti -j- pripravljati; (einen MW- thäter) ob rivljenjo ckjati (ckvm), a- smertiti -j- ob rivljenjo ckevati; (ent¬ haupten) obxläviti. ob xlavo ckjatu xlavo koaiu vreti (vramem) -j- "i' xlavockövati; mit dem Strange-, bositi-j-obesati; mit Pulver u. Blei', ustreliti x/i; (zu Grunde richten)?"" xubiti, ugonobiti, pokončati, vaioiU, vnivckjati(ckem)-j-poAubovati,nz0' nabijati, vniöevati, v aiö ckevati >c.i -richtung, usmertitev, obAlävlje- ajo, obešanje; pvAnba; -schaffen, v. a. tje spraviti, poslati (sijem) -ff spravljati, pošiljati; -scheiden, v.'h umreti (mrem u.merjom), ramreh- preminiti, ckuso pustiti od. irckikniU -j- umirati; - hingeschieden, umeri«, ranjki; -scheiden,», smert, umertje, -schicken, v. a. tje poslati (sijem) ch pošiljati; -schleppen, v. a. tje cej»" riti, vläeiti : daö Leben -, revo pr"" ckckjati; -schreiben, v. a. rapis"" (pisem) -j- rapisovati; -schirindrn, v. n. Ziniti, sedniti, veneti, Zubid se- (v. d. Zeit)diteti, potekati, mioiU, minjevati; -sehen, v. n. Zleckatl, ckiti, vicketi kam; -sehnen sich, 374 Hintan 375 Hinter dropeneti od. roleti kam; -sicht, /. "eir, poxled; Irlich, «ck. r orirom na > orir, xledena; -sinken, v. n. rxru- liitise.rxrürnitisex/'.;-stellen, v. a. postaviti -s- postavljati; -sterben, v. ".umreti (morjem od. mrem) -s- u- »irati; -steuern, v.». kam kermiti, ^ormaniti od. veslati; -streben v. rr. priradovati si kam, kam naterati; 'strecken, v. «. pomoliti -s- pomaljati; (sU Boden-) trösöiti, tresniti, rver- "iti, vreöi (verrem), butiti, butniti; 'streuen, v. a. perbati, potresati; sorkniti, potresti; -stürzen, v. n. "eroiti se, rxrüditi so x/°. Hintnil, ack. naraj, rad; odrad,od- «Ldsa; -geben, v. a. oddati, irne- "Üi so vesa -s- oddajati, irnobovati ^evosa; -halten, v. a. odvorniti, u- >^viti, ukloniti, vpreöiti, ubraniti ^odvrilvati, ustavljati, uklanjati; 'iktzen,v.a.ranemäriti, rad postaviti: ^uemärjati, rad postavljati; -setz- ^Ng,/i ranemara, ranomarjanje, ra- "omilrjenjo: mit -, no maraje ra -, "° podaje na-. Hinten, Uli. radi, radoj, o radoj; vM-, odrad, odradej, odradja; nach na rad; -drein, ack. radoj, na Erstem. Hinter, xnp.ra: -einander,raxored, sporedoma; drux radruxim, öden ^drnxim; (inZusammensetz.) ra-; radnji; - der, die, das, a. rad- "l'-der- ste, vajradnji, poslednji; "?chle, raduja podos/'.;-backe,/'. rit- ritnik ; -bein, n. radnj» noxa; "ieiben, v. n. raostati (stanom), rasisti, ra öim ostati -s- raostäjati; -bliebene, »». raostsli, rapusveneo; -breit, ri. korolev; -bringen, v. a. danosti, skrivaj orndniti, ovdditi -s- dnnüsati, skrivaj «rnrtnjati; -brin- g er, i». donasaveo, narnanjevavsv, ovadnik; ^lin, /i donasavka, narns- njevavka; -bringung, /l donasba; -bug, rn. proxib; -drein, ock. potlej, potem ; radej ; -e, m. rit rädnjiv», radek; -einander (.Hinter; -fleck,M. opetek; -fuß, m. radnja noxa; -ge- bäudc, ». radnje poslopje; -gedankt, m. skrita misel /l, tajna misel /i; -gehen, v. a. prevariti, preveriti, okaniti,ukilniti,prenoviti, irpodlerti, ravoditi-s-prevarj»ti, irpodlerovati; -gehung, /. irpodlerba, «kana; - glied, n. radnja versta; (arithm.) radnji ölen. Hintcr-grund, rn. rativje, oradjo, oradek,poradje; -Halb,ack.radira-; -hals s. Hinterhaupt; -Hall, rn. raloma, opora; /»A. raseda, ralorv», prera; ^:cn, v. a. raderrati (im), priderrati -s- raderrevati, prider- rovati; (verhelen) prikrivati, pota- jevati; ^lend, a. skrivljiv, prikri- vaven; -Hand, /r rapostje, rapeseo, rarovjo: in der-sein, ra roko biti (sem);-h a up t, n. til, tilnik, ra- tilev, ratilek, ratilnik,sij», raxlavje; "sbein, n. ratilna kost /l; -Hans, n. rallisjo, rakisni priridek; -her, ack. pornejo, pornej, pordejse, po tem; -Hof, rn. radnje dvorisöe; -lassen, v. a. rapustiti, poranebati -s- rapu- svati; (vermachen) voliti, sporoviti Hwlerl 376 Hinw -j-sporäöati, sporoöevati; —e, m. rapüseeneo, svojeo, vjegoveo; f. rapüseenk»; ^schäft, /l »apuscin», rapuslnina; -lasser, rn. sapustnik; ^:in, (. rapüstnioa; -lauf, m. nab¬ oji skok, skrak; -leder, r». »pötnio», opetioa; -leib, m. naüek. Hillier- list, f. lest/"., kovarstvo, lokavstvo, lokavsein», prevara, go- ljukja, prekanjenost; "cu, v. a. prevariti, preveriti. okäniti.ogo- ljukati, opekäriti -s- prevarati, go- ljnfovati; —lg, a. lokav, koraren, lisji, svit, presukan, potmajen, pre¬ kanjen; Öligkeit, /l lukavost, kovar- noet, svitost. prekanjenost ; -mann, rn. nasleüoveo, sasebojee, sameno- jee, satebojeo, sanameo u. s. w.; - naht,/. sa relernniti se, nüpati se. Hinunter, ack. liol, Noti, tjs eioli. a»' vnüol ; -fahren,». ». peljati se(Ije">I navnNol, indieGrube -. nlenti vjam«! -lassen, v. a. spustiti -j- spuseati, -schlucken, v. a. pogoltniti, pogolaifb ponreti -j- pvgoltvvati, porirahi -springen, » n. skopiti «loli pr/l; -tttll' fen,v. a. ispiti (pijem), popit! -s- k" pirati; -wärts, ack. navsüol, tje «lw HiN-wärtS,ack tje. tjekaj,tj»; -t»tg> m. pot tje. HlN-wcg, -rck. prov, preb, strani,"' stran, s poti: -von hier, pobere spravi se(inZusammensetz);N-,o -begeben sich, v.r. oäiti (iüem) niti, sprüviti so -j- oüliäjati, "h"'' Ijati se; -beißen, v.a. ugrismti' o" grisniti oelpLIiniti p>/.; -nahl»-- ( oelvsetje, ockvsetek, ockjemek, nehmen, v. a. oävreti (vr». »r. pritisöati (im), ^üisniti, privreti, pridreti tderom) s'pririsksti, privrevati; -fügen, v. "dodati, pridati. prideti. priloriti, ."ieriti. pripojiti-j-pridi!v»ti, dodö- lUi, predevati, prilazati, prikladali. "iclddari; -gäbe, (. pridavek, pri- ,?)ek. dodatek ; -gießen, v. a. pri- Oijem),doliti-j-prilivati: -lassen. Pripustiti-j- pripuščati; -laufen, prileteti -j-priletati, priletävati; Him -legen,«, a. doloriti, priloriti, pri- vreöi fveriom)) -j- prikladati, do- klüdati; -schleichen, v. ». xrimiirati se, prikraeti se (kradem) x/l; - schütten, v. a. priliti (lijem) doliti-j- prilivati, prilijati; (trockenes) pri- suti (epem) -j- priaipati (pijem); - thun, v. a. pridjati (dem) -j- pride- vati; -treiben, v. a. priznati (Lenem) -j- prixänjati; -treten, v. a. pristopiti -j- pri8topati, pristoxovati; -tritt, rn. pristop; dotik»; -werfen, v. «r. privreei (verLem) - j priverzovati; -zahlen, v. «. priplüöati, dopläöati -j-priplaeevati; -zählen, v. a. pri- 8totii(8tejem), dosteti ->- prištevati, dostevati; -ziehen, v. a. privlevi /lA. privreti (rramem, vremem) -j- privremati. snavestil». Hiühtzpvst, /i Lalostno vrnanilo od. Hlpp-e, oblat, mIinse(kl.Sense)ko8L, resnica; (krummes Messer) kosir; vinjek. vinorer, rernik; /'(/. smert- na kosa; -enbäcker,»«. öblatar. HitN, ». morzani yk. »r. II. /l; (Mark) morez. morek; - - a. mo- Lxanni, mvrzanski; -enizündung, /l vnetje morzanov; -gespinnst,». pri- rrak, domišljala, iemisijötina; - -h a u t, /lmoLzannaopnio»;^:bruch, ur. predor morzanne öpniee; -höhle (. morxann» votlina; -krank s. Ver¬ rückt; -lehre, (. nauk o moLzanilr, morzanoslovje; -loS,a. brer mo- Lzanov; brermorxanen; ne¬ spameten , drerpämeten; migkeit, ( brermorxannost; -mark,» morez, morek; -schädel, m. črepinja, ere- 377 Hirsch 378 Hitz pina, lobanja, lubanj»; /ÜA. bllöa, butio». betica. Hirsch, m.jelen; - - a. jelenov.je- lenski, jelenji; -bock, »n. jelen sameo, jelensoek; -brunst, (.jelenji xon), je¬ lenovo rüksoje;-fänger, »i, lovski »ob, jataxan; -färben, v. a. jelenast; fleisch, ».jelenovo meso, jelen,»»; -garten, rn.joloajak; -geweih, re, ro- Aovila,pk., jelenovi roZovipk.;-hanr, (jelenova koia,jelenovina; -h o rn, ».jelenov rox; — geifl, »i.jeleno- vee;-jagd, (. lov najelene; -käfer, m.roxäö, klesöar;-kalb, n. jelenee (x. -et»), jelenček; -knh, (. košuta, jelenovka; -leb er,»i. jeleninaprmi, «.jelenov; -ruthe, (. ziemer, »».jele¬ nov» rila; -zunge, (jelenov jesik. Hirs-e, m. proso ; (gemahl.) pseno, pkanje; (gekocht.) jsxliei pk-, kos»; -«.prosen; -acker, I». prosisöe; -brei, »». prosena k»s»,jaxliei pt., -brot, n.prosenjsk; -körn,», proso, proseno serno; -mehl, n. prosen» moka; -stampfe, (. kasnik; -slroh, n. prosenloa, prosena slama , pros- nio», prosenivaioa. Hirt,»», pastir, pastük; ckirn. pa- stireo, pastirček; (Gemein-) ereü- »ik, vernik; (Kuh-) kravar;(Schas-) ovöar; (Ziegen-) korar u. s. w. - sein, pastiroevati, pastirovati, pa- sliriti, pasti ; -e n - a. pastirski ; — amt, ».pastirska slusb»; pastirstvo; —bries, »e. pastirski list; —flöte, (. pastirska piščal (., ivexla, üibla, brunda; ck»»n. piščalka, rvöxliea: auf der - blasen, piskati, bvexlati, eliblati; —gebucht, ». pastirska pe¬ sem (., selanka; — knabe, »n.pastir- ček, pvAanjäö,; —leben, n. pastir¬ sko bivljenje, pastireevanje: ei» - führen, pastiroevati. pastirovati. pa- stiriviti; ^Mädchen s. Hirtin; —Mä¬ ßig,«. pastirski; ack. pastirski, Pf pastirsko; —pfeife, (. —rohr, n. !- Hirtenflöte; —stab, m. pastirska pa- Iioa;kravola; (unten krumm)p«r»' kaniva; —staub, »i. pastirski sta", pastirstvo; —tasche,( torba. tasb», lavsek; ckrm. lorbio»; (Gewächs) ko- bulio». pleseo;—volk,». pastirjih Hirtin, /. pastiric», pastariosö (Kuh-) kravsrioa; (Schaf-) ovc»- rioa; (Ziegen-) kor»riea; (Gänse-) xosariv» u. s. w.: -sein, psstiricim pastiričevati. Hiss-e, /l skerpeo, škripec, vite>! -en, v. a. ja. üovinar, nxodopiseo; -isch, a. ckovinski, sxoüopisen. Hitz-blase,-blätter, /. oxoreo, »- bero, puliorev, mosolj, spublm'' peliss; priäv; cke/n. üxeröek, wor" Ijee, mosvljöek, öberöek; damit » haftet, üxeröav, üxeröast, oberere pelisav; -blutig, a. vroöekervem vroöe kervi; — keit, /l vroöa Kr> kervi). Hitz 379 Hoch Hitz-e, /. vroöina, velika gorkota; (Glüh-) Lgalina, peklina, poko- » vroöina, (Sonnen-) pripeka, (Schwüle) sopäriea, späriea; (i^. "?e»j, goreeost, vnetost; (Zorn) "erd, jera, rlost, gnjev; (Heftigkeit) »»xliea, sila; -en,v.a. greti(grejew), 'roöino delati ; v. n. pripekati, pre¬ sekati, prigrevati, pari ti se; -ig, a. Urek, gorkoten; goreö, vroö; -e Krankheit, vroöa bolere» , vroöiea, 'wöoiea;-es Getränk, moena pijaöa; )S Elsen, rarbeljeno relero; nicht " , nikar tako naglo ! saj nisi vod»! ^epf, m. vroöeglavee; rogovile«; "e?oviler, Nagler, -köpfig, a. vroee- Mv, vroöeglaven, rogovile», nagel; Keffer, »r gorkomer. M! int. km! Aobel, N!. skobel, struree, strngal- ^k; (großer-) tosinaa ; rvgljüö; - ^k,(. strurniea, strugälniea, skö- elolk; -n, v. «, skobljati, strugati, buriti: osköbljati, ostruriti, vstru- likati, mikati, tesati (te- - spann, in. ostrurek, strurek; °"lk. ostrürina, ostrurk! »/., sküb- ^ioa. Hoboes. Hautbois. Hoch,«. visok; hohes Wasser, velika hyhx Messe, velika masa oder hohe Ofen s. Hochofen; hohe Nester, veliki dukoven; höchsteZeit, s/ajni od. radnji öas; hohe See, ^"ko nrvrje; pgstina; im hohen -^e, relö, mvöno, jako, silno; slava!; hohes Fest, veliki ^rnik; -und theuerschwören, rotiti se, pridušati se; (inZusammensetz.> pre-, prav, jako, -achtbar, a. pre- spostovän, visoko oenjen; -achten, v. a. postavati; spoštovati, visoko öislati, öastiti, Pestiti; -ach tun g; postavanje, «postavanje, öesöenje; ^svoll, aii. r velieim Spoštovanjem;, -altar, m. veliki oltar; -amt, rr. ve¬ lika masa, peta masa, deseta masa ; -ansehnlich, a. veljaven, preeastit, prevestit, prespostovän; -ästig, a,vi- sokovejen, visokovejnat; -begabt,», boxato obdarovan od. obdarjen; -be¬ jahrt, a.m»tär,jako star; -beinig,». »oAat.visokonöx; -berühmt, a. pre¬ slaven, preimeniten,slo vöö;-betagt sv Hochbejahrt; -dero, xr. Vas,rljikov; -deutsch, a. xornje-nemski; visoko- nemski; -ebene, /l planota, visoein», visoeava; -edel, a. prerlakten; — -geboren, a. preblaxorodeo, visvko- roden; Ew.-, preblaxorvdni xospod, Vasa blaxorodnost; -ehrwürdig, a. preeastit, preeastitljiv,preeestltljiv, preöasten; -erfreut, «. ves vesel, jako vesel; -erhaben,«, vrvisan. Hoch-fahrend, a. prevrete», pre- vsetovaven, napiknjen; -stäche, /l planota, gorska ravan /!; -fliegend, a. visokoletee; -flut, (. plem, pritok; -fürstlich,», visvkoknerji: -e Gnaden, svetli kner! -geachtet, a. visoko po- stovän, prespostovan, visoko ee- njen;-gebirge, n. visoka gora; -ge¬ boren,». visokoroden: Ew.-, visvko- rodni gospod, Vasa visokorodnost; -geehrt, a. preeastit. preöestit, vi¬ soko eesöen, prespostovän; -gelobt. Hoch 38V Hochzeit «. xrelivaljen; -gepriesen, a. visok» tivaljsn; proslave»; -gericht,«. mo- .risöe; -gelang, »». visok» pesom /l, slavospev; -gesinnt, a.visokomisela. visocili misli; -gestellt, a. »»visoki stopnji; -gewaltig, a. preol>I»dten; -halten, v-a- spoštovati, visoko vi- slati or. ceniti; -heilig, a. presvet, svetosvet; -herzig, n. blagoser- ««», blagodnson, velikodušen , ve- likosereen; ^ikeit, /. bl»godusje, velikodušnost, blagosercnost :c.; -Holz, n. verbovina, versno drevje, verbovje; -land, ». višavi»», vi¬ šavje, visoki Kraj; -länder, m. go- renec, gorjanec ; Höchlich, ack. jako, rolo, moöuo; - löblich, a. preslaven, visokoslaven. Hoch-MUth, napak, prevretija, prevzetnost, ošabnost, »bolost;- MÜthig, a. napuknjen, napibnjen, prevraten, prevretovaven, «saben, okol: -sein, prevretavati; ^le, in. prevratnik. prevretner, napibnje- nec, osabnik; /l prevretnica. osüb- niea; -osen, plavr. plaver;-Pla¬ teau, n. visok» ravnata od. planot»; —preisen, v. «. slaviti, slaviti, veli- cati. rarslavljati, poveličevati; - Priester, »i. veliki duboven, veliki masnik; "amt,n veliko dubovstvo, -roth.« riv» rudoö; -schätzen, v. a. postavati, »postavati, visoko čislati, visoko ceniti, močno obrajtati; - -schätzllllg, /l Spoštovanje. visoko čislanje; -schenkelig, a. stegnst, be- -drat; visoeik stegen od. beder. Hvch-schule,/'. visoko učilišče, vse- uöiliäce, visoke solep/.; -schnlterig, a. visokoplec, visokoplecat; - schwanger, a. bliroporodna, blieo poroda; -selig , a. slavnega spo¬ mina; -sinit, m. visokodusje. bla- godusje. visokomiselnost, visoko misel /l; —ig, a. visokodusen, bla- godusen, visokomisel»; -sitz, m. pre¬ stal. Höchst, aa pirovati, v svatik biti (sem); l" Hochzuverehrend jeheu, v svate iti (grem); -- a. svä- lorski, Leaitai, Lenitovanjski, pirai; »Ilführer, »«. starasin», staresin». Narosvät; -bitter, m. sovčin, vabec, ^»divec, svavöin; -feier, /l svätov- >iii>a, pirovanje; -geist, m. svat, tienite, svatovavee; -geschenk, n. iirilo, pirai dar; -gewand, n. svä- »estio oblačilo; svatovska obleka ; 'Ilimz, m. nevestni venec; -küchelt, ienitni kotilo; bosman; -leute, pkivatje; -lich, a. svatovski, svat- Leniten, Lenitovanjski, pirni; ^laht, ». Lenitnina, Lenitovanje, godovanje, gostovanje; -mäßig, " po svatovsko; -mutter, /l teta; t'aar,n, renin in nevest», novici pk.; 'tater, m. oče starasin», -slied, n. ^"itoa pesem /l ^echzuverehrend, a, prespostovan. .Wtk-e, stavek; kopica: in - en stLvkati; ans die - nehmen, ^poliramo, opertivod. opertavr» -h sadevati; -en, v, a, stavkati, "rstävljati, postavljati; v. ». (kau- čepeti, cepati (im), bičati: po- 'jnti, čičniti, čdčaiti-j-počepati. Völker, m. gerba, gerbina;-ig, a, keedav, gerbast. ?ttd-r, /. modo, mode (g. -eta). t'ioo; -enbrnch, m. kita: am - lei- kilav;-ensaek, m, mošnja, ivos- moetnik, modetnjak. Ids, m. dvor, dvorišče, borjdč, ^iočg, dvvrjač»; (um den Mond) ^°t/l, Kolobdr; > verb, verein»; absolute-, brosorir- na od. nadmorska visokost; lative «sirna visokost; in die- springen, poskočiti -s- poskakovahi in die kvisko, na kvisko, n» ri». na visok; sich in die - richten, »chs- nati se. po konou se postävwi (mit Anstrengung) skolebati p/) " die - steigen, svetiniti se, sersit«^ po Konen vstäjati. Hoheit, C- visokost, visokota, 'U kost; -GotteS, borje veliöastti' kaiserliche -, oesarska visokost, ek' sarüst; -Srecht, ».vladarska pravic»' Hohelied, ». visoka pesem / 8älomonova pesem. Höhcn-maß, n. mera visokosti -Messer, rn. visokomör, visowc( -unterschied, rn. rasloeek visoko»'' Hohepriester, rn. veliki dokov«»' -amt, n. veliko dubovstvo. Höhe-Punkt, n», verb; -r,ach vi»°' višje; -nrauch, ,n. visavski öiw. Hohl, a. votel, Sllpelj; (v. pisbel, votel; (eingebogen) kok»»' vboknjen, vdort. jamiöast, äl»m rast; (v. Rüben re.) pubel. (v. d. Stimme) votel, sainolkei; a. votli; -aber, /; velika aüvooi» ^^ -auge, n. vderto oko (§. vpadlo oko; -äugig, a. » Höhle «iwi; -backe, vxacklo lioe; -beil, n. iesl»; teslo. Höhle, /.votlin», votLI /. äopelj /l, iiplo, äolblina, äuplin»; (Erdhöhle) Mi», spilj», nora, poäeor», kotlja; (Wild-) luknjo, berlox; (Abgrnnd) ?lak /l, globel /l, broano, broackno. Hehleisen, n. Pieta, ilebato illeto. ,Höhlen, v. a. votl!ti,6olbsti.xlöbati: irvötliti, prevotliti, iräolbsti; -be- l>"hner, m. jamar, jamnik; -förmig, jamast, spiljast. Wl-gang, »n. xlobnjäk, pväaemelj- >lii lioänik; -glas, ».jämiöasto. bü- lssto od. vboknjono steklo ; -Hand, ( Olea (, xerst /l; -Helt, ( puklost, stlilob», praanota, praaaost; -kehle f rlsbiö; -köpf, »n. pukloxlaveo, »eääk; -meißel, in. ilebnto äloto; 'fimm, m. votlin»; -spiegel, m. ja- ">>e»sto od. vböknjeno »eroalo od. Äeckalo. .Höhlung,/'. votäl /irlambor»,»!»!»- (; tuk»v», tuljava. Höhl-Wangig, a. väertib lie; -Weg, klsneo, sotesk», tesneč; xlob- xloböl -Wurz, (lOumari» o^os») petelinček ; -ziegel, m. ko- -zirkel, m. osti xk,, sestilo »» votlin. Hohn, m. xorox» (poruxa), poröx, ^owebovanje, posmölr, posmebo- k"le, »asramba: -sprechen, röxati ^poswebovati od. pilciti so komu, Zmotiti, »»sramovati od. »asmo- ?(sti koxa ; -necken, v. a. r.abäv- Od. naxäjati komu. HOhN-en, v. a. sramotiti, »asramo- Holen vati, »asmeliovsti od. oponašati ko- A», pvsmeliovati, röxati so od. pi>- oiti se komu;-er, m. »abavljiveo, »asmelrovaveo, sramotiveo, roza- veo; —in,/l »abavlsivk», »asmeko vavka; HohngelLchter,». »asmeko- vanso, posmök, rozansv; -isch, a. posmeliovaven, »asmeklsiv, sramo- tiven. »asramovaven, »»bavljiv, na^asiv. Hohn-lachen, v. n. posmelrovati se komu, »asmeliovati kox», roxatl se komu; -lachen, n. posmekovaose, »asmelrovanse; -l a cher, en. pvsme- kovLveo, »asmekovaveo; ^lin, /. posmeliovavka, »asmeliovavk»; - rede,/l sramotivne besoäe/»/.;-spre¬ chet, —in, s. Hohnlacher, —in; - -wort,», sramotiva»beseck». Hvhl)! Hrt. olio! Höker, »». branseveo; -n, v. n. bran; ari ti; -ei, (. branjarija, bra¬ nj e vstvo; -in, /. branjevka. Holli, a. uöan, vöan. naklonjen, aaxnjon ; (liebreich) mil, blax, lju- bo»njiv, ljubek; -e, rn. poäloänik; -selig,«. blaxomil,bl»»en, ljuben- njiv, mil; —keit, (. blaxomilost, ljubeanjivost. Holc», v. a. iti (xrom) po kaj, prinesti kaj, skoeiti po kaj -s- ko¬ piti po kaj, prinašati kaj; hole den Arzt, ilii od. pojcki po »ckrävnika; Athem-, äiliat,', sopsti, odbiliavati se; sich Schläge-, stakniti jo, skupiti jo x/l; sich eine Krankheit -, nalerti od. nakopati si (pijem) kako bole¬ hen x/l 383 Holftcr 384 Holz Holster, (. wk. skooou! Holla! int. »Io! »I»! »» oox»! po Höll-e,/! pekel, peklo; -en, - a. peklenski; pekelnl; -enangst, /. pe¬ klenski «trak, sniertni «trak; -be¬ wohne!, m. peklenee, peklensek; - -enbrut, /! peklenski roel, vrarja va- lex», kaosa nalex», vrsbse pleme (z. -en»); -endrache, m peklenski riuss, rmis od.elrakon; -enfahrt,/.lioerex,l>enovoe;(span.) spanski berex, llpvvka. - - a. ber- Aov, beräv;-blüte, /! Kernov« vret¬ je; -Holz, n. berexov les. berxovin», derovins; -strauch, ,n. berex, berxo- veo, bervvev;oott.berlZovse,berovse; -thee, m. berZov öas. HolZ, «.les; osti. lesovina; (Brenn-) derva pt.; grünes-, sirovi»»; ki» Stück-, oklesöek, poleno; -fällen, sskati, derväriti, xer.däriti; ver¬ krüppeltes -,rarxurk»; zu-werde«, leseneti, derveneti: obleseneti, >Ie- seneti, odervoneti; (in Zusammen- setz, mittelst -ovin» oder -in»), alst Eichen -, dobovin», brastovio»; Buchen-, bukovina ; Birken-, bee¬ il o vina u. s. w.; von - , lesen; - - lesni; (aus Holz bestehend) lese»; -abfälls.xt.iveri, tersöioe xt.; dervo- tonssk; cott. iverse, ivirjez-apset, in. lesnik, lesnio»; Albaum, snika; -arbeit, /! lesen» rod», ir pomänjksnje Nerv; -markt, IN. kosn, terg. lesni terg; -niaß, n. ilervna mera ; mast, (. Lir/i; -mehl, 'n eervojvN öervojeNin»; -nagel, klin, mornik; -platz, in.Nervo tön, "orvisöv; -preis, rn. Nervna eena, reaa Nerv; -recheu, rn. xrablje jrk.; 'reich, «. lesovit, Nervnat; -riese, /r 'keröa, riäa ; -fache, /l lesena rod», keseoina, lesovina; -säge, /k raxa, pila; -sägcr, IN. äaxar; -schelt, n. poleno. Holz-schlag, in. seö/l, krsta; -schlä- ürl.ni. kij, die, bot; -schläger, -n.Ner- rar,xorNar,Norvosek; -schneidekunst, k-rerda; -schnitt, rn.Iesorer; —s- ";lesore?.ni -schnitzer, «n. lesoreaeo; k chUh ,,». cvklja, eokl»; —machet, onklfar, ooklar; -schwamm, »n. ^»t/'.;-schwemmet, r». plaveo, pla- "'veo; -servitut, n. Nerväscina, Ner- Deutsch-slov. Taschenwörterbuch. voseöna sluänost; -spaltet, »n. Ner- voeep,Norvooepev; -spann, r». ter¬ ska, treska, sklosek; (Abfälle) iver, ivir; cott. iverje; -stamm,»,. Nobio, kmon, penj; -stoß, »,. xermaNa, xromaNa; (aufgcschichtet) sklaNa, skläNnica, sklaNavnio», kreNa; -stich, rn. iesorea; -stift, »I. Klinse, klinöek; -stoss, rn. lesovina; -stock, rn. stör, pans, pens. porobek, porun- Sols (x -na); -taube, /- Niv;i xoläb, Nuplar; -täubling,-». Kliva; -theer, r». lesni katran; -trage, /l nosilnioa aa Nerv», Nervonösnie»; -träger, rn. Nervvnoseo; -UNg, /. Nervclr- sonse; (Gegend) suma, Kosta, xoaN; —Srecht, pravica, kje les sekati in spravljati; -verbrauch, »I. porab» Nerv;-verkauf,-verschleiß, »,. pro- Naja Nerv od. les»; -vvrrath, r». aa- lox» v Nervik; -Weg, »n. pot v les; -wurm, rn. kukee, mertvasko ure xk. -zeit,/l sečnja; -zücht, (°, leso- rej», Nrevoreja. Homil-et, rn. raülaxavce, rarkla- Navee; -ik, (. komiletika; pri- Nixarstvo; -etisch, a. liomiletiöen, komllvtiäki, pridigarski; -ie, /l ko- milija. Nulcovni ranxovor. priNiga. Homogen, -ität s. Gleichartig, -keit. Hoillöostalh-ie/.komejopatijaj-isch, a. komojopätiöen. Honig, rn.meN,sterN; /l,-» >neNea. sterNen; -apfel, m. meNeneo, meNe- nikoveo; -bär, rn. meNveN, meNjeN buöelar; -bau, /.buöelstvo, bucelar- stvo, öbelarstvo, bcelarija; -baller, »,. buöelar, böelar, öbelar; -behält- 25 Honn ms, ». -decken, n. Mecken piskere. wecknik; -birn,/! wvcknica, meckenka, meckivniea; -ester, m. meckojckck, meckojeckec; -staden, rn. set, sat, so- tina; čoki, setovje, satovje, setjo, satje; -stießend, a. meckotooen, we- ckonosen; -geschmack, »n. slaj po we¬ ck», weckovin»; -gras, n. wecken» trav», meäenica, volnata päkovka; -handel, I». meäarstvo; -Händler, »n. weckar;-suchen, rn. wecken» potiva, meckovev, stercken kolckv;-reich, ». wecken, meckovit, stvrcken; -scheibe, /l set, sat; -seim, rn. sterck /! öisti weck; -süß, ».wecken, slackek kakor weck; -Wabe s. Honigscheibe; -zelle, /! piskere, piskrec, celiva. HllNU-et, «. posten, spvsten ; -eur, s. Ehrerbietung: die -s machen, xoste sprejemati, strevi (stresem) komn, vast skarovati. Hoilllr-ant, m. pov»stnik;(d. Wech¬ sels) konoraat menjiee, -ar, n. ock- men», plavilo, ckarilo; -är, - a. po- vLstni, v»stni;-at, rn. pocastvosv; Iionorät; -azioren, xk, Kosxocka, vis» xosxocka; -teren, v. a. plavati -j- plaeevati. Hop! Hopsa! rnk. Iiop! Irvpsasa! Hopsen, »t. Irmelj, Iimel, co/i. Irmelovina; (wilder) srebvt /l, sre- botina,coii. srebotje; - - a.llwvljni, kweljev;- v. a. kweliti, kmeljiti: olimeliti, nabmeliti; -acker, rn.kme- ljisve, kmeljaik; -bau, m. kmeljar- stvo, kwcljstvo, Iimcloreja: den - betreiben, kmelj pri ckelovati; -bauer, "> bweljar; -bäum, r». liwvljeveo; Horizont -dörre, /lkweljna susilniva; -handel, w. kupvija s kmeljew, kmeljarstvo; -klce, rn. merwcklika; -pstanze, /! kwcljik», kweljna s»ckika; -reich, a. bmeljevit, kwelovit; -stange, /. kweljni Kol. Hops! »nt. kox!; -a, rnt. Kops»! Iröpsasa! Hörbor, «. slisljiv, slison; ack. aä §Ias; -seit, /. slisljivost. Horch-en, v. n. xrislüäati, prislase- vari, na ubo vlevi (vleöein), rvesto poslušati, prisluškovati; -er, s"' prislusavev, prislusevavvv; /! prislusevavka. Hoid-e, /. trop, tropa. Korckel», Kerckkl, /., trum», korusel; (Hürde) les», tawar; -cnweise, ack. tröpoma- trumama, kerckeloma. st''" Horen, f>i. molltevne ure, molitre Höl-en, v. a. slisati (lm),vuti (ö»' jem); (anhören) poslušati; stch ' lasten, äati se slisati, vxlasiti so, v oxlasati se; er läßt nichts von ßch.s! ne cka xlasu ock sebe; man hört, so.sluk je, xovori se; -en,n.slubp"' sluk, slisanje: dass einem das - M Sehen vergeht, cka preslišati ni w»' xoöe; -ensagcn, rr. slul>; nach dein' po sinku, xoveckali so wi; -ensweck a. posluba vrccken;-er, m- po^ln" savev, poslusatelj, slusaveo; /! poslusavka, poslusckteljiva; pockioöen, pockveräeu; ukelt, Iorao8t,pockveröenost;-keitsverbai^ ,n. nveaa pocklostva. Horizont, m. vbaor, obrorje, rtO' »ik, koriront; -al, a. porareo, 386 Horu 387 Huf öoravsn, borioontalen; —linie, /! porarn» öerta. Horn, rr. rog; eiim. rosiö, roriöek; (Blasinstrument) rog, (-) roiaiea, trobilo: das-blasen, na rog trobiti; M'S - stoßen, Zatrobiti; mit Hörnern stoßen, bosti (boäem): xobosti -s-po- belöati; mit gewundenen Hörnern, vi- toröz; - - a. roren; (d. Horn gehörig) roiea (mitHörnern versehen) rogat; -arbeiter, rn. rogar; -artig, er. roro- n»st, rogast; -bläser, »». trobeo; 'blende, /! rorönast» slepoti«», rogö- reo;-bock,m. rogati korel; Hörnchen, roriö, roge«, roriöek; -drechsler, »>- rosni strugar. Hörner-los,er.mul»st,mnrast,bre^- >"öx; -n, er. roren; -träger, r». rogäö. HoiN-eule, /°. rogata sova; -haut, (rorniea, rosa» korioa; -icht, a. genast; -ig, a. rogat. Hornist,/! sersen; --er. Seršenov. Horil-ist, m. trobso, lrobentLö; - uuft, /. rosna poö poeeni rog; - ios s. Hörnerlos; -stoss,»». rose«, rvs- ^"a; -nng, s. Februar; -strauch, «n. "sen ; -v i c h, n. govesa sivina, gove- öioa, rogata sivina, rogstina; — "sswse, /! oböö. skorosküp. Horo-logium, n. öäsoslov; -skop,». Hvrsal, r». uöilniea, ucna isbana, koelusälniea. .Horst, m. Kosta, gosöava, xosöa, koeua; (Nest) gnsesöo; -en, v. er. ?"ser«li»i, gnjeselo elelati. ..Hort, r». savetse, savet/l, pribesa- . er. kerpati, kerpü- eati, susmrlriti. Hilf,»», kopito, rog; -bei», rr. ko¬ pitna kost-beschlag, m. poäko- vanse; xoökavanse; -e s. Hube; -ei- 25» Hilft sen, »t. poüksv /!, pääkova, kov/!: die - verlieren, rbositi so; die - auf¬ schlagen, poilkovati (kujem)-f-pock- küvati; (aus d. Schuhe) krmupeü, krämpirar, «lerer»; Martig, a. po«I- kovast; —nase, /l mračnik, -förmig, a. kopitast; -ig, a. kopiten ; -laltich, 1». (^llssilaxo lürfara) Iapük,Iope- »eo, lexis, poilbol; -nagel »».konjak; poükovnik; -säugethier, »r. kopito- veo, kopitnik; -schlag,»n.uilrlrsko- pitom;-schmied,»». poäkovac, konj- ski kovač. Hüft-ader, böllern» rila; -bein, -blall, »!. kolek, kolčot, kvok, bk- üorn» kost -chen, », böüerco, boürs (x. -eta); -e, /! boäro, kolek, kolčot, kvok; -enlahm, krom v doärik; -gelenk,»!, böllerni od. kol¬ kov sklep, Hufthicrr, p/. Kopltovel, kopltolki, Hijft-ninskel,/! böllern» od. kolkov» mišica; - nerve, /lbeckorna od.kolkov» čritnic»; -Weh, », bolečin» v beilru, terjanje v be«l«ü>. Hiigel,»tt krlb.xrlö, Kolm, komec, der,Io, brex. xorie»; ckr»r. kribeo, hribček, kolmec, berüee, brerek, brerič, 8<>r>mca; -ab «ck. navräol, vni/; -ans, ack. vkreber, navkreber; -bewohner, >», Iiriboveo, kriblj»nec, borrlčan ; ,-icht, a, Iiribast, liribcast, berrlast, xoriöast; -ig, a. kribat, hribovit, hribovite». >«ribovn»t, bor- «lovit, bor«Ioviton, grienst, xričn»t; -land, n. hribovje, ber«l» pt. berilje; -reihe, /. verst» gričev od, hribov; Huld -rücken, sleme (x.-en»), xrobö», korbet. Huh! r»t. Ku! HnhU,»r, (Henne) Kur», Kokos pisk», put»; (junges ) pisöe (x, -et»), piščanec, pisöec, pilec, xiijiei (ein Jahr altes -)jariea,(Rcbh.)je' reble»; Hüuchen s.Huhn, Hühner- a. kurji, kokošji; -augb »«. kurje okü (oees»), turjak; -darin, (8teII»rirr meüia) rverünie», kurje örevext,, kurj» crevieapt,; -dicl>,>", kuiji tat; -ei, ri. jajce, kurjo od, k"' kosje jajoe; -fleisch, »i. kurje mes», Kurotin»; -geier,»»r, skopee, sokviie, srakolič, kanja, kanjull, piljud, -geschrei, »!, kokoilak, kokotlajed! kokoöajsk; -Hahn s. Hahn; -Hain del, »n. kurj» kupčij», kokosarha, kvkosarstvo, kupčij» s kokošmi »d s kurami; -Händler,»», kokosar, pisčotar; —in, c> kokvsarica, klirj«- c»; -Hans, »». Kurnik, kurnj»i>, kokosinjak; ^ihirse, /l kostroki -hof, »r. kurji ävor; -Hund, »»> jerebiear od, prepeličar;-koth, kurjek, kokosjek; -laus, /. tokut/i -markt, »n. kurji od. kokošji terK! ' -ruf, »n.jerebji klic; -siall, »n. lret' nj»k. Kurnik, kokosinjak; -steige, r Kurnik, xreti, vgerniti, pregerniti, pokriti (itiijem) -j- sagrinjsti, ogrinjati, pokrivati; (m. einem Mantel) saviti (sijem), ogerniti -j- savijati, ogri- "lati; (bedecken) väcti (členom) -j- oelevati; -kelch, »n. ovojek. Huls-e, /. luska, lusein», lupina; Hülsenfrüchte) strok, kosula; stročjo; (v. d. Hirse) Mekina; (d. Kastanien) jesic» (d. Nüsse) ro- °wa, robeina; (d. Getreidefr.) plev»; ^,e. a. luseiti, rušiti, lupiti; röbkati, tipkati; -enartig, a.luskast. luski- "ost, lupinast, mekinast. stroksst; ^»frucht, (. soeivo; eott. sooivje, ^°°je;- engewächs, n. -pstanze, /. ^itneniea; kosulnio»; -ig,a. strokat, «lroven. ^UMllN, a. vljuäen, priljuäen.Ijuä- človeški, človečen; -ital, (. ^juünost, priljuänost, cloveenost; "-^lchüler, m. lrumanist. ÄllNINcl, /. emerl, ömelj, emeläk, seemer; (gestreift) päsaneek; (gelb) rumencek. Hilmer, »n. morski rak, jastog. Humcrale, n. «pleeje. HllMvr, r». äobra volja, s. Laune; -ist,»«.sabavljiveo, šaljivec; —isch, a. sabavljiv, «aljiv, segav, liumori- stieen. Hump-eln,v. n. Iiomoärati, opote¬ kati se, «opati ; -en,»«. kup». HllNlUs, m. perst /i, bernj», verna perst/i HtlNd,»«. pes. kueel; junger pse (g.-eta), kurej. kuäek, psioek, «ee¬ ne (x.eta);der große- (astr.) kualak; (d. Böttcher) klesoep/., natenivnik; (Göpel-) ruüarski vosek, trüsiea; Hündchen s. Hund; -c - a. pesji, pasji; -egebell, n.Isj, lajanje; -ehans, »«. pesnjük; -eloch, »«. pesnjak, psi- njak;/«I. luknja,desnica. Hundert, niem.sto, stotin»; -arniig, ». stvrok, «tvroeen; -blätterig, » stotine, stotinam»; -züngig, a. stojenieen. Hunde-stall, m. pesnik, psinjäk; -steuer, /l pesji davek, psovina. HÜnd-in, /. psiea, pesioa, Kuala; -isch, a. pesji, pasji. Hunds- a. pesji, pasji; -bere, s. Hartriegel; -biss, »n. pesji popadek ob. uxriaek; -sott, in. malopridneä; -gras, n. pesja trav»; xlistnik; - -kamille, /. smerdel, pesji rm»n; - kette,/. pesjaverix»; pesji lanee; -köpf, in. pesja od. pasja xlava; />§. pesoxlaveo, xsoxlaveo; -köpfig, a. xsoxläv, pesjoxläv; -koth, rn. xss- jek; -krankheit, /°. posja boleaen /.; -lager, ». xosji kotee, pesnjäk; -laus, /. Klop, kerpel /I, posja us /s; -leben, n. pesjeod. revno äivljenje; -loch, n. posja luknja; -Petersilie, /I mala trvbelika, posji peteršilj; - rose, /t sipek; -stall, m. xesnjäk; -stern, m. knalak, pesja aveada; tage, xk. pesji äni ob. dnevi xk.; -tod, m. pesj» smort /l, omej; -WUth, /. steklina, pesja steklina, besnio»;- zahn, rn. pesji aob; -zunge, /. xesji jorik. s-Ngrab, n. moxil». Hiine, m. velikan, ober, vrijäk; Hunger, m.I.lkot»,Iakot,/ ; (Heiß ) Alaä, volojaläkota; (großer, anhal¬ tender-) strad, stradeä, straja: -s sterben, läkote od. xladü umreti -j- llwirati; großen-leiden, strädati, xla- dov»ti;-bltimchen, n. kurje adravje; -ig, Hungrig, a.Iseeo,Iäkoten;xladen, gladoven ; sestradan, aastradan:- werden, ulävniti so, rläenitise, sxl»- elovati se />/i;-macheN,uIäeniti,i!zlS' elovati, sesträdati x/t; -leider,« strädaveo, xladovavee; ^lei, /Istra- dea, straj»; -n, v.». laöen biti (som), lakoto imeti (am) od. öutiti, lakot» me grudi, glad terpeti, laönsti; (sehr-) gladovati, stradati, strado- vati; -snoth, /l lakota, lakot,/Istrad, stradeä; -strafe, /I post ; -türm, «> gladomörnie»; -tod , m. smert r» Id- Koto od. xlaelom; -tuch, n. am - Us- gen, xtadovati. stradati, xlad pasti; -igkeit, Hungrigkeit, /l laenost, xla- dovnost, ßlaelnost. Hunzen, r>. a. kvariti -j- pokvariti; /iA. psovati (psujem), umerjati. Hststf-en, v. n. skakati (skseom), poskakovati, skakljati: skoeiti,po- skoöiti; (schlagen) tripati (Ijew), utripati; -er, rn. skakaveo^lmg,"'' skok, poskok. Hiild-e,/'. losa, pleteni«»; (Schaf ) tamar, osek, oxraj»; -en, > xraditi, tamar traxracliti -j- o tamar naxräjati. Hur-e, /. kurba, kurra, blodnic»! neoistniea, «osa; -en, v. n. kurbatr kurbati se, kilrvsti, nečisto divod! -enhaus, n. kurbärnie», kurbisoe; -enkind, n. kurbio, muleek, panker; -cnlied, ». nesramna od. umazan» pesem /l; -ennest, n. kurbisee;-^ pack,»«- kurbirska ralexa, Kurbirsk äerbill/i; -er, m. kurbir, kurber^ Kurven, kurbar, neöistnik; kurbarija, Kurbanje, neeisto divhe ». a. o Ariljati, Hnrrah »je; —jsch,». karbirski, Kurbarski, »eilst. Hurrah! «»k. burä! Hurtig, o. uren, nazel, berr, bor- »ea, okreten, oborten, Spesen, zibek; !bajdi! »Io! bitro!; (beim Gehen) »iiacen, skočen, labkolioden; -leit, / urnost, nazlost, berrost, okret- »est; skočnost. Husar, en. burür, Iiuseir; -en, - a. Urarski, liusarski. Husch, int. vs! lenk!; -en, v. n. »mukniti, pübniti, perliniti. lobniti, »ioiti x/l Hiisteln, v. n. pokaäljovati. Hust-en, v. n. kašljati : rskäsljati, "dkasljati so: Blllt kri pljuvati (phujom) od.berkati; ganze Nächte »»rch, oele noči prokääljati -s- prekasljevati; -en,m. kašelj : den " haben, käsljati; -er, m. käsljavec; koleasljovaveo. Hut, m. klobuk; ckim. klobuček; (3ucker-) klobüc. kerbet; ohne »»rozlav, brorozläv; -ab ! vdkrij so, edkrhte se! w. den - anfsetzcn, po¬ briti se (krijem)-s-pokrivati se. Hut, /. varstvo, strara, obram- (Weide) pasa, pašnik, spas- "^1 pasvvnik, pastvina (das HÜ- 'en) pasa, pasnja: auf der - sein, Varovati se, xäsiti, zledati. Hiit-en, v. a. varovati, čuvati, var¬ ovati; (weiden) pasti; sich-, n. r. varovati se, čuvati se, vzidati se fi>ljem), päriti, zledati: das Bett-, "oien lerati (im); -er, »n. varil. Hiitt varuli, čuvaj, čuvar, varvvein; — in, /l varbinja, čuvajka, čuvario». Hut-fabrik, /.klobučarnica; -fabri- kant, m. klobučar; -fcder, /! pero ra klobukom; -silz, »r. klobüoina , klo- bučcvina; -förmig, /. klobučast. klobukast; -futteral, »!. skatlja ra klobuk, KIobučnic»;-geld, n. pase- vina, pasnin»; -gerechtigkeit,/'. pra¬ vica ; ^:er,»n. plavrar, topivnicar; -enbewohner, m. bajtar, bajtnik, ko- cdr; -engcbande, n. plavr, plaver; -enkunde, /. plavrarstvo. tapivnicar- stvo; -enmann, »n. topivnicar, plav- rsr, ütnik ; -enmattnisch, a. plavrar- ski, topivnicarski; -cnwerk,n. plavr, 391 Hut 392 Idem xl»ve5, topivniea, talivnie»; -enwe- scn, ». plsvrarstvo, topivaiöar- stvo. Hilt-Weide, /t pašnik, spasnik, pa¬ sovni!»; -zeug, ». klubüöina, klobü- öevin». Huzel, f. Korbes. kerttljiö. Hyaciiites. Hiazinthe. Hyltlic /. timens, risa. Hydr-a./l liidra; -aulik, ,< Itidrav- lik», vvdarstvo; -anlisch, a. Ilidrav- licen, vvdarski; -odynamik./'.Itidro- dinamik»; -ografie, /t vodopis, vodo- pisje;-ografisch, a.vodopisea; -olo- gie, /t vodostovjo; -ometer, ,n. vo- domer; -opalh, rn. vodvleönik, kidroprit; —isch, a. vodolevsa, I>i- dropatieen; -ostatik, /. Iiidrostatik», nauk 0 enakoterst tekočin; -ostatisch, a. bidrostatioen, -technik, f. Ilidro- telinik», vodostavstvo; -otechuisch, a. bidrotebnieen, vodostavben. Hygro-meter, »>. vlnxomer; -stop, »> vlaxvkar, vla^ovid. HyNIU-e,/t-us,»l. Iivalnio», Irvsln» pesem /!, slavie», bimn». Hyper- (in Zusammensetz.) pre-; -bel, /t biperbola; prepetnio», pre- bitnie»; -bolisch, a. Iiiperboliöen, tliperboliski. prepet;-kritik, pre- vstni pretres. Htzpo-chonder, >». mornik. Iiipo- tionlter; -choiidrie./tmornost, tsrko- n>iseinost,t>ipol>«n Uipatoksrai ot>. xrüntorLStsvni up¬ nik; ^Verschreibung, /. Iripoteksrm od. xruntor.sstsvni rnpis; ^enbauk, /. /.»loLnien, nastLvniou. H>)pl>th-ese, /t pockmenn, porlkinciii -etitch, a. porlmenen, po,IKIo>ten H>lstkd-ie, /t maternien» bolere», innteraio»; -isch, a. MLteroioor. Hysteronprotcrvu,». nnrobn» (be- seiln), narobe reö /t Ä I! ent. i! i nu! no! i no! Ibis, m. xnveo, ibis. Ich, xn. ;nr, ^er, ;'est, ;es; (vor d.Zeitworte gemeinigltch unübersetzt)! das-, mo;n oseba, jnn. JchthyU-grafie, /lribopis, ribopisj». -lith,-n.okitn>n;ena riba, rib;»nkaw- netina; -phag, »». ribo;öU, ribchecieo. Ideal, n.v/.ui,vnxle -isch.a.vnoren; umski, iUealen; -ii>r' reil,v.a.vröriti, iisl;evsvee. Idee, /smisel/'., predstav», idej»! /°. Begriff;-cnaffoziaziou /! udrurb» misli od. predstav, predstavrdrur- nost; -engang, »«. versta misli od predstdv; -enloS, »it. brer mw"' brermisljiv, -enreich, a. domislp^' umisljiv. Jdem, to isto, ravno to. Ident 393 Immer Ncnt-isizieren, v. a. enäeiti: poena- °di, renäöiti; -isch.a. isti, ta isti, r»vno tisti, enak; -ität, istost, kistost: die- einer Pers, sicherstellen, tvkarati, da He ta oseb» ta ali un». Ist est, to He, to se pravi. 3dil>-m, ». nareöHo, podnareeHe; Osebnost kakexaHerik»;- synkrasie, 5 indiosinkrasiHa, vsecutnost; -t, "HUsvedner; -likon, n. nareöni slo- t^r, nareenik. A°I s. Götze. odhll-e, /l pastirska pesem /., se- »»>ka, idila; -isch,a. pastirski, se- idilski. ^gel, >».Her; dim. Herek; - - a. lerer; -artig, a. Herast, Herevit; - m. Herariea; -haut, /l Herer» evra, Herevina; -stopf, en. (8parxa- ""m)Horeva Heriea. oMUr-ant, m.nevedneL, maloved- nevedeo, malovedeo; -anz, /l "bednost, malovednost, nernan- ek»; „e vedeti (vem), "e Meniti se rakaH, ne roditi r.a kaH; "evedneZa se delati; er ignoriert ihn, kakor bi ne vedel ra-nj. Hr, pr. pt. vi. vö ; -ig, a. (ihr ge- f^g)nHen, nealn; (ihnen 2 gehörig) sihnen gehörig) nHikov, nHilien, ^"-Höflichkeitssprache vas;sie mögen - lhnn, naH store svoHn dolrnost; ' ?r. Vas; - Gnaden, Vaša milost; Majestät, dlHexovo veliöanstvo; v. a. vikati. »». podobopisee; — ' / Podobopis; -logie, /l podobo- "^"stvo, kiposlovHo. Illegal, a. nepostaven, nerakomt, nerakonen, nepraven; -ität,/'. oe- postavnost, nezakonitost. Jll-egitim, a. nezakonski; -ignid, a. nexotov; neprav. JllNMill-azion./lrsrsveeav», osvo- eava, osvotlava;-ieren.v.a.rarrsvet- liti, rarsvotiti -tz rarsvetlovati, rar- sveöevati. Jlllls-ion, /l slepija, slopotiHa, o- mama; -orisch, a. slepiven, slepoti- ven, praren videren. Jllltstr-azion,/'. Erläuterung, Zeich¬ nung ; -ieren, v. a. s. Erläutern ; illn- strirteZeitllng, obrazkov oasnik. Iltis, »t. dilmr, dilror, tlror; --a. dilrurHev, tborHev; -falle, /. past ra dillurHe; -fest, n. diliurHeva kora, dilrurHevina. JmaglN-ar, a. umišljen, dordeven, prividen; -azicn s. Einbildung. Imbiß, »r. indlioa, prikusek, pri- xrirek. (telen, brertelesen. Immateriell, a. brersnoven, brer- Jmmatrikul-azion, /l vpis, aapis (v mätieo, iinenik rc ); —schein, »i. vpisni list; -icrcn, r>. a. vpisati -s- vpisovati (v matieo). Immer, ad. vseleH, vsikdar, vsiz- dar; (ununterbrochen)) vedno, v eno mer. rmer. rmeraj, ves öas; - mehr, öedalHo bolH, eendsIHe; -dar, od.skor in skvr, drevi in davi, veno mer; -sort, ad. vedno, neprenekoma, neprenvkama, rmeraH, rmiraj, ume- ram, rmiram, neprestano; -grün, ». riniorelen; a. vednorelen; -hin, ad. naj le, vse eno naH; -mehr, ad. Immobil čedalje, čerdalje, čedalje bolj, bolj in bolj,vse bolj in bolj; -satt,a.vedno s!t; -während,--. veilen, preven, ne- prenebljiv, neprestan, vedno ter- PČČ; ach vedno,venomer, neprene- boma, neprestano. Immobil, a. nepremakljiv, nepre- mikljiv, lereč, neprexibljiv; (milit.) nepripraven, neororen; -ien, xk. ne- premekljiva posestva/>k.,neprem»k- nina. (leit. Jmmoral-isch, -ität s. Unsittlich, - Jmmortelc, /. neven, imvrtelka. JmmUNilät, C- nedotikljivost. Jmpcr-atlv, m. velevni naklon, velevnik; -ator, s. Herrscher: -sekt, n. polpretekli čas; -ial, ».cesarski, imperialen; -sonale, r«. neosebni xlsxvl; -tineiit, ».nesramen, pre- derren; -tinenz,/. nesramnost, pro- derrnost. Jmpf-ansialt, (. cepivnic» osepnie; -cn,r. a. cepiti; (Pocken) cepiti, osepnice od. Koro staviti; -er,»«, cepivee; -ling,-n. cepljene«; -UN g, (. cepljenje . stavljenje osepnie od. kor; -Sstoff, »«. cepivo; —zeugnis, n. spričevalo o stavljenik osvpnicab od. korali. snelornina. Jmpondcrabilicn, novaxi;ina, JmPoniercil, v. a. mvrevati, var- nosti si dajati; -d, a. moški, rapo- veclljiv. Import, »i. vvor, dovornja; -en, vpeljano bla§o, vvorno bluzo, vvvrnin»; -enr, »«. vvornik; -ge- schäft, n. vvorna kupčij»; -teren, v. 394 Jndepend a. vvoriti, vpeljati -j- vvdrati, vpe¬ ljevati. (Iokr»«e°, Imposant, a. jako ranimljiv; ve- Jmpost, m. naklada, namet. Jmpot-ent, a. nermoren; -eNj,/> nermornost. Jmpr-lmatur, n. naj se natisne, dovüljenjo v natis; -omptu,-«. brer priprave, na ravnost; -ovisator, m, pesnik, ki sklad» brer priprave, imprvvirator; -ovisieren, «r. brer priprave skladati od. peti (pojem), improvirovati. Impuls, »«. nazib, nazibljej, ne- xibek , podrixljej, poxon, naß"", podnet. spristevd», Jmputazi'on, /. pripis ; prišteva, Iti, xrx. v, na; (zur Bezeichnt der Bewegung) po: in ter Thal,"" res; im Anfänge, od račetka, ir""' četk», ir perva, ir pervine, obnaMi -Gegenwart, vpričo,naroči; tm ter, Sommer, po rimi, p« letu ; - der Messe, pri masi; bis -, do; -begrni- m. rapopadek. obsex, obseie», (Auszug) posnetek, irbor; mit - 8 tein vred; -brunst, /. Aoreč^st, vnetost,vr§»nost.xorljivost;-brU" sitg, a. xoreč, vnet, vrxan. pl»"" noč, iskren; Pikett s. Jndrunsii ' choattv, ». račinjavni xlaxol; tumaciam , v noposlub; tuni,». nedoločni xlaxol: -deklin"""' a. neproxiben , neprexibljiv, "" sklonljiv. nesklanjaven. JltdcM, kedar, ko, med tein "" dokler; (ursächl.) ker, ki. Jiidcpend-ent (Unabhängig, Jndess 3S5 Infusio» Jndess, Indessen, c. v tem ko, mod tem ko, ta čas ko, temčasi. Äd-er, m. karalo, obsox; -lan s. Truthahn; -ifferent, a. »omare», "eroden; nerarločen, »obenosträn, «obenplaten ; —isMllS, m. nomar- «ost, nerodnost; nobenostranost, mdiferentirem rc.; -ifferenz, no- marnost; norarloenost. Indigo, -pflanze, /j modril, indixo; 'ö!au, a. mo drei. Ändikativ, m. določni »»Klo», do- >°euik, narnanivnik. 3ndl-rekt, a. posreden;, nenarav- "osten; are^' oblastje, breroblastnost, neprt- stojnost. fnenz, /l nedoslednost Jnkonscg-nent, nedosleden; ' Jn-konoenicnz, neprilistnost. ne- Inkorrekt 39,7 Jnschlttt ffibka; -korporazio», /l pridrurba, rtrurba, privtelitev, pripojitev; 'farporieren, v. a. pridruriti, pri¬ biti, pripojiti -j- pridrurevati, pri¬ seljevati. inkorrekt, a. nepravilen, xo§re- , biben; -heitj, /l nepravilnost, Dxresnost. Äkr-ement, »r. prirastek, narastek; 'Weren,v. n. oskorjiti se, oskorjati oskvrjevati se. Äklllp-at, m. obdolreneo, rators- "ee; -ieren, v. a. doläiti, kriviti: ^äolriti, okriviti. Äku-nabeln, xt. pervotiski /-t.; - ^öel, ». neozdravljiv, neraoeljiv, "«ireeljiv. (doklada. ÄNlllge,/i vloZa, vlorda, priloxa, ollkllNd, n. domaöa derola, doma- domavi Kraj. oNlllNd- c r, »r. rojak, domavin, ""waeinee; —in,/- rojakinja; -isch, ^domdö, domaeederelea, tükajsen. vlllllUt, m. srednik. ^liegen, V. ». priloren biti(sem); 'E«. vieren, priloren. vlllie, a^. notri, notre, rnotraj; galten, v. a. pri sobi od. v svoji "i"ei obderrati (im)-(- obderrevati; Mben,v. a. imeti (am), v oblasti ">etj. -t)altkii, v.n. ustaviti, prene- -j- ustavljati, pronebovati: mit stimme premolkniti -j- pre- ^Ikovati, xlas se terxa; -n, art. ^ri, notre: von - rnotraj; nach -, "^r, vnoter, navrnoter; -nwelt, (. i svet. ,«.notranj,rnotranj,nvtranj- dinicc sen, notranjski, notrisen, enotrej- sen; - e,», notranjsöina, notranjost, rnotritnj8oina,anotrava,notorsao8t; (v. Menschen) seroe, äusa, xlobina; -halb, me6; -lich, a. s. Inner; art. rnotraj, oärnotraj; -ste, n. sre¬ din», sred/.., zlobina, osoröje. Jnnewerden, v. ». opariti, spariti, rapdriti, dovodeti se (vem) vesa, rarnati, dornati -j- oparovsti, do- vödati se, rarnavati. Innig, a- prisereen,seröeo, iskren, istinit; vroö, xorev: -st gerührt, V dusoxai>joa,od.xinjea; -keit, /. pri- serönost, serönost, iskrenost; go- roeost, vnetost; -lich s. JllNlg. Jnnung,/'. veil, rdrurnioa, drurba rvkvdelvev; -sgeld, n.eebovina; - Vorstand, m. velru starasina oder predstojnik. Inokulieren, s. Impfen. JllgUir-ent,»». preiskovavso, ir- prasevavee; -teren, n. a. preisko¬ vati, irprasevati. Jl1gllis-it, »n. preiskovanec, irpra- sevaneo; —IN,/', preiskovanka, ir- prasevanka; ^or,»!. preiskovavee; verosodnik, verosodov; -ijion, /l preiskava, preiskovanje, izpraše¬ vanje; verosodba, inkvisivija; -ito- risch, a. preiskovaven, irprasevaven. Jncotul-azion, /l ravoj pravdnili spisov; -ieren , v. a. spise v ravvj djati (dem, denem) devati. Jnsaß, m. Selak, naselnik, Stanov¬ nik, nasednik. (sobno, soseb. JilSbcsondcre, ari. «osebno, py- Jnschliil s. Uuschliit. Inschrift Inschrift, /napis, naöpis;-ensamm- lung, /. nabira napisov. Insekt, n. rarelka, mergolinee, ru- rek, sirek, riree, rurelio», meröe- lineo; -ensreffer, m. rarelkojeeleej -entehre, /t nauk o rarelkak; -en- pulver, n. prall roper meröes; -en- stendel, »n. maöje ukö (g. usesa). Insel, f.otok, ostrov; (Fluss-) osreckek; -bewohner, m. otoeän, otokar; - - a. otoški; HIN, /.. oto- canka; -chen, n. otoöiö, -gruppe, (. vtoöje; -kette, -reihe, /. pootoöje, otoeja versta; -meer, n. otäönato morje; -reich, l' gorstvo. Jnshi-razion, (l navNili, navüld- njenje; -rieren, v. a. nsväikniti j; navUiliati, oaväiliovsti; -zieren 1 Besichtigen. Jnstall-azion,/. vstanovitev, vst»- navijanje, vstsnovljevanje, vmeste vanje, vpeljevanje; -ieke», v. a.'' stanoviti, vmestiti, vpeljati shell>i v urack -s- vstanavljati, vstanovijs- vati, vmestovati, vpeljevati v orati Jnstandhalt-en, v. a. v üobrew sti>' NU ohräniti -j- okranjevati od. lier- rati(iin); -ung, (. obranitev v brem stanu. Inständig, «. silen, neprestan preven; aei. na vso moö, sii"^ sereno. speljatsv, irpeljafi Instandsetzung, (. isversilev,>r' Instanz, /l stopnja, stopinja, nja stopnja, SLiiaja stolie» t Behere erster, zweiter .. uraä perve, ür°^ .. stopnje;-enzug, m. tek pra' po vseli soänjili stopnja!, od. ei«' jioali. Jnstehend, a. nastopen. . Instinkt, m. pogon, nagon, nagib; -mäßig, ae/. po naravne nagibu. Jnstit-uieren, v.-e. v-tanoviti. a('. uoviti, napraviti, vstaviti, . -s- vstanavljati, napravljati, ust"' 398 Jnstradier 3S9 hrti; -ut, m. ustav, ravod, naprava; -uzion, /l vstanovitev, ustanovitev, uuprava. 3nstradicr-en, v.a. vpotiti, upčtiti, k« pravom poti poslati (oljem) ch 'patovati, po pravom poti posipati; 'Ung,(. vpotovanje, vpotitev, posi- hrva po pravem poti. Jllstrit-ieren, v. a. (Jnstrukzion ge- °kn) Komu kaj poročiti od. naločiti h- poročati od. nakladati; (nnterrich- bu) učiti, podučevati; eine Klage - , ^übi dokarna pisma xriloriti;-ktiv, podučen, podučevaven, napotova- -kzion, /l poročilo, napotilo; Unterricht) poduk, podučevanje; (d- Klage) uredba; -ktor, m. domači učitelj, podučevavec, podučnik. 3nstrnmcnt, n. orodje, orčd,sker, ^uoj; musikalisches -, piskavno oro- "lu, trobilo;-a l, rn. dručivnik, o- ^"llnik, instrumontal, sedmi sklon; —Musik, f. instrumentalna godba od. "^uika; -enmacher, m. orodar. >iNsul-aner s. Inselbewohner, -te, k onoeastitev, psuja, «sramotitev; vieren, v. a. psovati (psujem), Zamotiti, gerditi: onečastiti, osra- ^"t>ti, napasti (padem)-j-onečasto- napadati; "d, a. sramotiven, kerdiven. /ollsnrg-ent, m. spornik, vstajnik, e^tar, burič; -ieren, v. n- spreti so. puntati se, vrdigniti se od. vstati -sntanem) soper-: spirati se, vr- s-ut'uti so od. vstdjati roper-. ^bsnrrekzion, (. vstaja, spor, punt, Jnteress Jlltabul- a zio n, vpis v grunta« bukve od. knjige, vknjirba; — sbe- willigung, /l dovolitev vknjirbe; sfähig, a. vknjičljiv, vpisljiv;—Sge- such, n. prošnja ra vpis v gruntns bukve od. ravknjičbo; —sklausel,/- pristavek rastran vknjičde; l^stare, /i vknjičnina; -ieren, v. a. vpisati v gruntne bukve od.knjige,vknjiriti-j- vpisovati v gruntne bukve ali knjige, vknjičevati. Jntcgr-alrechnung, / dooelna od. oelkov» stevilda; -ieren, v.«. dopSI- lliti-j-dopolaovati; I^d, a celosku- pen, celovit, celoten; -ität, /l celota, celotnost, celost, celovitost, celo- skupnost. Jntcll-ektuell, «. umen, rarumen, raaboren, miseln; - i g en z /. rar- umnost, sprevidnost, raabornost; ublatt,». oglasnik. Jntcn-dant, IN. nadrornik, nad- glednik; -sität, C- silnost, močnost; -siv, močen, natočen; — ität, /l močnost, natečnost; -zion,/'. naklep, namerek, namera, namisel (. Interdikt, n. prepoved /l Jntcress-ant, a ranimiv, ranimljiv, ravnomljiv, ravnimljiv, mikaven, mičen; -e, n. ranimivost, ranimlji- vost, mik; (Theilnahme) vdolernost, vdelečba; (Nutzen) dobiček, korist/'., prid; -en, (».Kapital)obrest/., odstotek; ^7 - a. obrestni; Haus¬ stände, obrestni rastsnki />/. —t, rn. delečnik, vdelečenec; —tafcl,/i obrestni rarkarek; -ieren, v. a- ra- aimati,ravvemLti,ravoimati,mikati; Interferenz 400 Invalid das interessiert mich, to me mite», tega miss mar, pri serenmije to; sich v.r. gnati (renom) sv oL. poganjati se ra kaj, potegovati se ra kaj; (thettnehmen) vöeleriti se -j- v«Ie- lerevaii se; -iert, a. vritoven, sa- moprisen, sebičen, lakomen: -er Mensch, ssmoprisner, sebiöoik. lä- komee. lakomnik; (bethcttigt) «leie¬ ren, ra«let. Interferenz, /si -des Lichtes, Krira- nje svetlobe. Interim, a«l. r» ess, ra rilaj, ra nekaj easa, raeasno; n. raeasnvst; -istisch, a. racssen,rar«I»llj, meäea- sen,-S -a. raeasni, me«löasni; -s- rechnnng, /si raeasni raeün; -sschein, »>. raeasn! list. Jnterjckzion, /si me«ln>st, klieavka. Jnter-kaiarrechllllNg,/. interkalarni rseiin; -linearnbersetzung, /si me«I- verstna prestava; -lndinm, rr. me«I- igra, -niezzo, ». v,nesna ixe»; -Mis¬ sion, /si prelegljej, oälegljej, preneli- Ijej; - m i tti e r e n , v. »r. prestajati; presibati; —v, a. obessen; presiliL- jüö; -nazional, a. meänärosen; - liieren, r.a. v prepoveš poslatifsljem) -j- pošiljati; -nunjius,»». mimnrcsni poslane«; -peltazion, /sipvprasanje, vprašanje; -pcllieren, v. a. popra- »ati, vprašati -s- poprasevati; v be- seäo scei (servm) -j- segati; -polie¬ ren, v. a. pmltikati. Jnlcr-dret, >n. tolkovsvee, tolmae, rarlax» vse; norion. /si rarlax», r»r- klas; -pretteren, v. «. tolkovati. tol¬ mačiti, rsrlagati, rarkläsati : rar- I Ioriti,rartolmaeiti; -p n nkz iou,/> rsrloeitevpo prepona!,; —szeicht«, л. Ioeilo, prepona; -regium,». me«l- vlatlje; -rogativ, a. vprasaven; -vali м. prestanek. prestavka; mesglaejel -venieren s. Vermitteln; -venzioxs Vermittelnng. Jntestat - erbe, m. postavni aeöoid; -erbschaft, /si postavna ' niti, n» rnanje od. na vest «Isti, vestiti -j- narnsiojsti, na rnanje od na vest ckajati, navestovsti. Jntoler-ant, a. nepoterpen; »e- sterpljiv; -aiiz,/'. nepotvrpnost. »e- sterpljivost. Jlltan-azio», /. povretje od. ra'- r«lixa glasu; -teren, v. n. xl»s p«' vreti (vramemss od. ravrtlig'nti v povremati od. ravrsigovsti. Jlltr-ale,/i vvo«I, uvos; -tranM', л. nvprelisjavni od. nepreboltai xl»' gol, neprekajavnik, nepreliojiv»^ Jntrig-aitt, a. kovaren, lestiv. lo¬ kav, rvit, preslikan, prekanjen kovsrnik, lokavee, prekanjcnoo, lisjak, spletkar; -ne,/'. Iest,kovl>t^ stvo, spletka, lokavseim«, rvijac»« -liieren, v. ». rvijaee plesti spletew- spletke «lelati. Jntro-dukzioll, /si vpeljava, vpel/0' tev. vpeljevanje; -dnzieren, V ' peljati (Ifom) -j- vpeljevati; a"" м. vvo«l, vlivll. Jnvalid-e, -e, »I. onemogli «lo^ renee. od. irslurenee, invalilii/^ oslabljene«; a, onemogel, ncn>eoo Invasion 401 Irr »eveöen, oslabel; -enfond, m. nalox r» onemvxle dosliinenoe od. na inva- Höo; -enhaus, n. Visa na onemoZIe ^slnnenoe od. na invalide, invalid- »iea. Invasion s. Einfall. 3nvent-ar, «. premakljivo blaxo, iaveatär; (Verzeichnis) popis pre- »akljivoxa blsxa; -avisieren, v. a. ^axo popisati (pisem))-popisovati, "iventirovsti; -tur, popis pre- vanenja; — kosten, pk. popisni od. mveoturni stroskixk. 3nVest-icrcn, v.a.v slnnbo postaviti, Gostiti)- v slanbo postavljati, vme- ii»vati;-itur,/.postdvljenjo v slanbo, vpeljava, vmestitev. Jnvokazion s. Anrufung. LN-wärts, aek. notri; - we n dig, a. >"trilnj, oötreoj, nnotränj, nnotera, ""traajski; Znotraj, notri; —e, ";»otriinjsLina, nnoternost, nnotra- -wiefern, -e-t. kolikor; -woh- v. n. stanovati, bivati;/>A. na- ^eeifmorem), odsevi (senom), napo- ^eti (padem) -j- obsedati, napopa- "^ii; -wo h n er, m. xost , xostaö ; ^elak, «svbeoeo; —in, /. gostja, "Zdenka. ollzicht, /. obdolnitev, «krivljenje, "»tvlaovaoje; obdolnek, osuinljej, -krivljaj. 'Viizidenz, /i nastop. pripotek, na- kelo6oj»; - weg, m. naliockek, stranpot, kriv pot; -wisch s. Irrlicht. Isabellfarben, a. rujavornwe», rujavonolt; ein-Pserd, sireč. Jsegrimm, m. volk; /-A. naječeo, bersljiveo, xoäernjalo. JslaM,m. inlam. Jslandmos,". ihanski mali. Jsal-ator, in. samilo, samotilo; - -ieren, v. a. samotiti: osamiti, osa- motiti; -ie kt, a. sam, osamel; sa¬ moten, nasamen; —heit, /l samol- nosi, nasamnost. Jso-metrisch, a. ravisomeren; -p- m. inop; -thermen, xk. onakotopiw' nioe Isthmus s. Landenge. Jt-em, aet. enako, ravno tako, takisto; -erativ, n. opetovavni or. pospetovavni xlaxol. Jtzig, itzt (.Jetzig, jetzt. Ä Ja, ack. äa, kaj p» 6a, 6ro; basti i -Wohl, -freilich, se ve 6a, kaj I>a to je 6a, tja6a, pač 6a; -nicht," kär ne, nikakor ne; er ist 7 st^v^ sajje pri6en; er kann - arbeiten, 6el»ti nna; Weder-, noch nein, " bev ne mov. Jacht, /l kitra Ii»6ija, jakt». Jacke 403 Jahr Jacke, jop»; (v. Mannes) jopiL. Jagd, /llov, lovlj»; (d. Handlung d.Berfolgens)lovitev, gonja, gomba, ?»ojba, gonitev; von der- leben, ob lsv« siveti ; - - a. lovski; -anzug, «lovska »bloka; -bar, a. loven, lovite»; —keit,/. kovnost, lovitnost; (Jagdrecht) lovska praviva;- bezirk, «. lovski okraj, lovoio», lovisve; Killte, /. lovska puška; -frevel, m. prestop lovskik postav; -gehäge, n. lovskabranjevina; -geld,». lovnina; zeräth, ».lovsko orodje;-g er echt, oa lov isuven, v lova snajden; ^>gkeit, /. lovska praviva; -gesetz,». lovska postava, lovski sako»; -ge- Mrs.Jagdflinte; -Haus.». lovvev» disa; -Horn, ». lovski rog, lovsko bodilo; -Hund, m. lovski pes; -kun- a. v lov» sveden, »a lov »ve»; 'lunst,/. lovstvo; -leute, lovei (Treiber) gonjam xk.; -liebhaber, prijatelj lova; -lied, n. lovska pesem -meffer,». lovski nos; - !^nnng, lovski rock, postava sa "v- -parthie, (. lov, lovski islet; - ^bcht, ». lovska praviva, lovsko pravo; —lich, a. lovskopraven, po ."vekom pravu; ^tsausübung, /. b"^rsovanje od. vsivanje lovske l^vloe; -regal,». pravo lovitnosti; lchaden, m. «koda po lovu storjena; ^bck, ». lovska podoba; -tasche, /l "vska torba; -verbot, n. prepoved prepoved, kje loviti od. kje 'oriog streljati; -Wesen, ». lovstvo; lovna doba, vas sa lov; -zeug, °'ska priprav», lovska roba. JllgeN, v- a- loviti, streljati, goniti; (treiben) goniti, ckerviti, poditi, tirati; (oavontreiben) sapockiti, sakropiti, saderviti, ispökati, pognati (senein) x/i; ein Messer in den Leib -, prebosti (bodem) , presuniti, prepabniti x/.; durch die Gurgel -, saprckviti, skosi gerlo pognati (senem)-f-saxrävljati; -v. ». ckerviti se, preganjati so, po¬ diti se, loviti se, pvjati se; -». gonja, gomba, gonitev; lov /l, lovitev. Jäger, r». lovev, streleo; --- - a. lovski; -bursche, m. lovski ckeeckk; -ei, /l -Handwerk, ». lovstvo, lov; - Haus, ». lovska kisa; -in, /l loviva; -isch, a. lovski; -kunst, (. lovstvo; -mäßig,«. lovski, po lovskem; - recht, ». lovska praviva, lovsko pravo. (tiger. Jaguar, m. jaguar, amerikanski Jäh, a. nagel, bers, bersen; (steil) sterm, stormen,kersek, stermoglav; -e, /l stormina, stermeo; (Eile) nägliea, kitriva, naglost; -lings od. nanckgloma, nagloma, nenckckama, is nenadi, na kip. Jahti, m. red, jan; postckt. Jahr, n. leto: das heurig e -, lebos, letaš, letasnje leto, tekoče leto; voriges -, lani, lansko leto; vor zwei -, pred lanskim; künftiges auf' s k letu, prikocknje leto; ein gemeines-, nilvackno leto; in den besten -en, v najlepsik letik, v najlepsi dobi; ein trockenes -, nasses-, susno leto, mvöno leto; fruchtbares -, unfrucht¬ bares-, dobra letina, slaba letina; iu einem -, ob letu, v enem letu; L6. Jähr 404 Jasmin ein Mann von -en, prileten od. po¬ stave» mos; nach zurückgelegtem dreißigsten spoloivsi trigoseto leto; über - u. Tag, Leer Iota äai. k letu; - aus - ein, «^ veselja poskakovati ; -en, "> ckkanjo, vriskanje, »jokanje ; -er, »kavev, vriskaveo, üjokaveo; (d. Laut) vrisk, sank. (Heulen. Auen, Jaulen, v. n. mijavkati; s. Juus-e, /! mckliva, prockkosilaioa, Purina, mavrina; -en, v. n. ulivati, maliöevati, mävbinati. Jawort,«. privolitev, privoljenje; laz - geben, reöi cka; privoliti , pri- lumati -j-privoljevati. 3t, ack. (jemals) kockaj, kckaj; von - 'le, ock nokckaj; - zwei, - drei, po ck va, k" trije; je - desto, eim - tim, vem - e>», veö k» - veö, bolj ko - veö, ko- ^"r bolj - toliko bolj ; -länger - 7"Mnier, öeckalje kujse, öimckalj kojse; -nachdem, kakor, po tem »kor; -eher, desto besser; prock ko doljse I>o, Ik, en«. jej! i jej l joj to! Allenfalls, «ck, po vsaki ceni, vsa- 7^", na vsak naöin, po vsakem, /tder, pr. vsak, vsakcko, vsaktori, , l"»ji,sle>>er»i;-nianil, xr. vsakcko, "e si Kocki; -zeit, ack. vsakckaj, vsak öas, vsikckar, vsixckar, vsäki- krat, vselej. Jedes-M a l, ack. vsakrat, vsaki- krat, vsckkokrat, vsakpot, vsako- bart; —lg, a. vsakokraten. Jedoch, e.venckar, ali, al, pa, tocka. pa venckar. Jedweder, Jeglicher, vsaktori, slocknji, slekerni. (ckavna. Jeher, ack. von -, ock nekckaj, ock Jehova, m. stekava, kospock, 8o§. Jemals, ack. kockaj, kckaj; nekckaj, svoje ckni. Jemand,xr. kcko,nokcko, neki ölo- vek; -eS, nekov. (jomnasta! Jemine, o Irmine «nt. jemnasta! Jener, xr. oni, uni;-dort, nni-Io. oni-Ie,Io-llni, lo-oni; (bezieh! ) tisti taisti. Jenseit s. Jenseits ; -ig, a. unstran- ski, nnostran, nnkrajen, onckoten; -s, ack. unstran, »okraj, oa »ni strani, onstran, onckot; -s, »r. boljšo Življenje, posmertno Livljenje. Jer-emiade, /. Lalostna pesem f., jersmijacka; -ichorose, /. jerikonska ror»; -um, rnt. jekta! Jesll-it,»r.joLuit,jei-U8«veo,je2ui- tar; -en, - a. jeruiski, jeauitovski, jeruitarski, morden, m.ste^usov rock, jsruitovski rock; -ilismus, m. jeLu- itlrem. Jesus, storus, steLir ; -lind, m. ste- Lnsöek. Jetz-ig,a. seckilvj, eckanj, sockajsen, sackasenj; -t, ack. seckaj, eckaj, sacka: -gleich, pri tej pribi, koj, prev; -erst, se le rckaj , ackaj so le; V0N - «N, ock Jeweilig 4V6 Jucht rckaj, ocksikmal, ocksibckob, vck te ckobe; bis cko acksj, e; -t,n. seckanjost, sckanjost, seckänjsina. Jeweilig,«. tavssen. Joch, n. jarem, ixo (§. ines»), to- le§a, ixev /.; (Feldmaß) oral; (Joch¬ balken) blaaina,xockval; (Gebirgs-) secklo; fizr. suLnost.jarem; -en,v. a. jariniti, verati (venem), vklepati, vprexati: vpreei(xreLem), vkleniti; -Holz, s. Joch; -ochs, in. vpresni vol; -ochsen, pt. «ven; -Polster, m. pockiä; -riemen, rn. jermen, remen; -seil, n. järmovka; -träger, m. Kla¬ rina, xockval; -Wiede, (. xoii, /.,xo- r», zöLvioa, xrockelnic». Jod,n.jock; -- a.jockov. Johannis- a. sveteZ» Caners; kresni; -apfel, m. kresnikoveo; - -Here, /., ruckece xrärckjies, kresno Zrüsckjive, riker; -bersträucher, xk. xrosckjicnice x/. -brot, n. roriö; -fest, n. kres, kresni ckan, ivcknjevo : das - begehen, kresovati; Pfeiler, m. kresovavse; -feuer, n. kres, kresni oxenj; -käfer, »i. kresnioa, janre- vioa, svetliva; ckrm. kresnivie», svetlicica; -kraut durchbohrtes, n. keröno relje, svet, ckaneea rora;- nacht, /l kresni večer, ivanja voö; -fegen, m. sentjänrevec, öentjänre- vioa; -tag, in. sv. Zanera äan (x. ckneva); -Würmchen (Johanniskäfer. Johanniter, rn.joliaoit,jäneroveo; -orden, m. reck sv. ckänera. Jope, (. jopa, jöxiea; (männl.Per- sonen)jopiö. Journal, n. cknevnik; (Zeitschrift) Lasnik,časopis, novioexk.,novinepl., -artikel, m.spisek od. vlanek v časni¬ ku; členek v kupöijskem cknevnik»; -isteren, v. a. v cknevnik vpisati (pi¬ sem)-j-vpisovati; -ist, »i. Lasai- kckr, novinar,Lasopisec; -ik,(. cssm- karstvo, novinarstvo, časopisje; —isch, a. časnikarski, novinarski. Jovial, a. vesel, ckokrovoljen, cke- bre od. Lickano volje ;-ität,/.ckohr»- voljnost, ckobra volja. Jllbel, m. vrisk, uk; /iA. raöesf vesolje; -feier, -fest, ». veselih gockovnic»; -gesang, m. veselo peste; -geschrci, n. rackostni krik, vrisk- ukanjo, -Hochzeit, /l»lat» od. ckroA" poroka; -fahr, n. sveto leto, wcke- stno leto; -laut, m. vrisk, uk; -f- v. n. uksti, ujčkati, vriskati: r""- kati,Laujokati,Zavriskati,ravris»^ rackovati se, veseliti se;-per, ckrugo poročeni; -Priester, rn. ckr»?e niasnik; -predigt,/', prickixa o svete" letu; -schmaus, m. pojeckin», Aosto ' semenj. , Jubil-aiit,in.ckrnxomasnik;'^ ; ».sveto loto, milostno lotoslstv;",. stoletni praanik, stoletnio»; f' . jähr.) petstoletnica; (lOOOjähr )^ soLIetniea; -ieren, v-». ukati, v Kati, veselo prepevati; V- «-" postaviti x/l . Juch, Jncheil f»t.ju i jujü . ,u> Juck-en, v. n- serbeti, leti, skleti; -en, n. -erei, /- serbeoica. .,, Jucht-en, m. j ulit (. j akta, l Jud 407 Jung n»a,jüftovina; -en, a. juktön, j us¬ ten; —wäre, /.jülitenioa, judtovina. Jud-aisteren, v. n. riddriti, po jn- ^ovsko od. Lipovsko govoriti; - a s m. />A. isdajavec ; -kuss, m. irdajav- ^ipoljubek; -e, m. rid,jnd; -en- ridovski, judovski; —gemeinde, (iidovska od. judovska občina; — Ataube, m. ridovska od. judovska f°ra;—schgst, /. tuni,». ridovstvo, jidovstvo, ridi, judje pi. Aiid-in,/l ridovka, jüdinja; -isch, "vdovski, judovski. 3udiziell, a. pravosodenj, xravo- ieäeo, sodbev. Austen s. Juchten. Äugend,/, mladost, mladinstvo, "etinstvo, mlada Iota pt.; (Person) ">taöiuu, mlader /l, mladi ljudje xs. den - auf, is mleldega, od mladik ir mladik Kolon; - a. mladostni; ^lter,n. mladost, mlada Iota pt.; - "kannte, m. rnanec ir mladik lot; /. panira ir mladik lot; -bild, n. po- «ada mladosti ; -blüte, /. mladostni °"et, evet mladosti ; -buch, n. bukve mladost od. ra mlade ljudi; - Umnd,m. prijatelj mladosti od. mla- Ms, prijatelj ir mladik let;-gefahr- tovars ir mladosti, verstuik ^ mladosti; -jahre, mlada leta mladostna Ieta;-krast, /l mla¬ dina moč /.; -leben,», mladost; s;tch, a. mladosten, mladonski, mladičev, omladen; (zart) teren, veren, murav; —seit, /l mdost, omladnost, junota; -reife, ' "oraslost; -reiz; rn. milota, mili¬ na, mik; -streich, »n. nepremišljeno delo,kantovsko o. mladenske djanje; -sünde /. mladostni grek; -Welt, /. mladina, mlader /., -zeih/lmladostni čas, mladaletapt., čas mladosti. Juli,m.maliserpan; kroat. srpanj; čech.červenec; poln, lipieo. Jung, a. mlad: -werden, mladeti, mladiti se: omladeti, omladiti se, premladiti se, spremladitise-j-spre- mlsjevatise; -er Mensch, mladenoč, mlade«; -e, m. mladeneč, mladeo, deček, deeäk, fant, fantalin; (Lehr-) učenec; -e, n. mladič, mlade (g,- sta), mlado; eott. mladje, mladina: die ersten -n, pervi skoti; - werfen, storiti (v. Schwein) »prašiti se; (v. d. Kuh) oteliti so; (v. Schaf) njäg- njiti so u. s. w. JstNgkk, m. učenec; vernik. Jungfer, /l devic», mladenka, de¬ klo (g. eta) deklina, deklusina; - - a. deviški, dekliški; -braten, m. ribica, polodvica; -Häutchen, n. de¬ viška körica;-Honig, /. cista sterd /.; -lich, a. deviški, dekliški; -n- kranz, m. deviški venec; -raub, m. odnos,otmic»; -nrauber, in. odnese«; -schaft,/. devistvo, deklištvo; -n- schwarm, m. paroj, pervec, devičnik; -stand, rn. devistvo, deviški stav, deklištvo, dekliški stan; -wein, m. samotok. Jung-fran,/'. devica,deva, dovojka, mladenka; -- «.deviški; -fraulich, a. deviški, dekliški; —keit, /. de¬ vistvo, deklištvo; -srauschaft, /. do- vistvo, deklištvo; -gesell, m. sa- Jüngling 4Ü8 meo, deveo, devienik, neonenjvneo; —enschaftf., —stand, »n. samski od. samiski stan, samistvv. Jüngling,»», mladeneö, mladeniö, mladec ; -S - a. mladenski, mladen- öev; -Salier,». -Szeit,(. mladeostvo, mlada doba. Jüngst, ad. unkrat, onkrat, ne- davno; otodi; -e, a. oajmlajsi, najmlaji, aarmlajsi; (letzte) r.sdnji. poslednji : ter - Tag,sodnji od. sodni dan (x. dneva); Ihr -eS Schreiben, Vase nadnje od. poslednje pismo. Jungvieh,». mladina, jalovina. Juni, m. ročnik, Kresnik, ročni ovet,juni; kroat. lipanj; öech.öerven; poln, cnerviec; -käfer, m. prosnie»; -or, a. mlajši; -uSkäfer s. Johannis¬ käfer. Junker, »n. junok, plemič, mladi člaktnik; -leten, »I. čivljenje mlä- dexaäläktnika; -mäßig, a. junaški, plemiški. fdupiter. 2en. Ju-no, /. dunona, dovina; -piter,»». Jur-a, pt. pravonnanstvo, prav- stvo; -at, m.jurat; -idisch,«. pravo¬ slaven, pravonnanski, pravniški; -isdi kzion, (. sodaj» obläst. sod- njost; (Kreis) sodnji okraj ; —Sge- bühr, (. plaöa /a sodnje oskorbstvo; —snorm, (. pravilnik sodnje oblasti; —sobrigkeit, (. oblastna od. pristojna xosposk»;-isprudenz,(.pravonnan- stvo, pravoslavje, pravnistvo; -i st, m. pravnik, pravosloveo; pravdo- nnanec, pravdosloveo, pravdnik; —isch, a. praven,pravoslaven; prav- donnaoski; -h, (.porota. Juwel Jus, n. pravo, pravstvo, pravo Znanstvo. j Just, ad. ravno, ravno kar, koj, otodi; -ifizieren, v. a. opravičiti-h opravičevati; s. Berichtigen, Hinrich- ten; -ieren, v. a. uravnati, vroditi -s- uravnovati, vredovati. Justi), /. pravica; (RechtSpffeg«) pravosodje, pravosodstvo, sodstvo, sodnistvo; - -a. pravosodnji, sodah; -beamte, m. pravosodnji uradoik; -dienst, »n. pravosodoja slučba; -etat, ». preračun stroškovna pravosodje; -fach, n. pravosodje; pravosodoh oddelek; -geschäst, n. pravosodaje opravilo; -gesetzgebung, (. pravo- sodnje postavodavstvo od. nakoao- davstvo; -gesetzsammlung, (. rbirk» pravosodnji!, postav od. nakonov; -hof, »n. Sodišče: oberster-, najviše sodnija; -iär, r». pravdnik, pravo- nnanec, pravdonnanee; -malin, pravosloveo, pravosodec, pravosod; vik; -minister, m. pravosodap minister, minister pravosodja; — ium, n. pravosodnjo mioistorstvo, ministerstvo pravosodja; -norm,/ pravosodaje pravilo; -pflege, vosodje, pravosodstvo, sodstvo, -senat, m. pravosodnji odbor;-st"», (. pravosodoja oblastnija od. xospo ska; -wesen, ». pravosodje, prav" sodstvo, sodstvo, pravnistvo. Juwel, »n. draxvtina, draxotiol", draxooonje; draxi kamen, ^ab>" kamen; -enhandel, rn. kupöijo ' draxim kamenjem od. ndraxotina" ' -enhändler, m. draxotinar; -«»^ Jux 409 Kahl chen, n. skrinjioa od skätljiea ra dra- t» kamenje od. na draxotine; -en- schmuck, m. draxotinje, drsxooenje, iwxo kilmenje; -ier, in. draZotinar, jebslir. 3ax, IN. sala, xluma, burka; -ta, ed. sraven, pole§. Kabal-e, /. kovarstvo, svijaöa, i^otk»; -ist, m. kavarnik, rvijaönik. Kaballe, /l tajnoslovjo. Kabel, kavelj (x. -na); verv />, (?»S) sreeka, Kostka, sdreb /l; -jau, f". terska, polenovka; -länge,/', sto ^dvajset sernjev. Kabinet, n. kömnata, eumnata, ka- met; /?A. vlada, kabinet; zoolog. -, ^>eka Livali; (Arbcitslok.) delavni- -Sordre, /^. kabinetno od. vladno ^elje, oesärsko povelje; -sschrcl- n. kabinetno pismo; eesarsko l»smo, oesarski list. Kabvt-age, /. vbresn» plavba od. ^roj», obrerno brvdärjenje; —li- !')i, f. dovoljenje k obresni plavbi; »ren, v.n.ob brexu od.bliro obrem» '° voriti. Kabriol-e, /.kolobenee, vetroskok; 'f^n. dvokolesni vorie, dvokoles- kabrioletka. Kachel, IN. Kaki», peenie»; -osen, poö s kilklami; (d. obere Theil^ Kadaver, rn.mertveo, merliö. mert- " (Aas) mertvinL, mertvLsöina, °"INL, worb», morliovin». Kadenz, f. xlLsopLd, glasosklüo, kadencL. Kadet, m. kadöt; -enkorps, n. kL- dotski rbor od. oddelek. Kad-i, »n. kadi, türski sodeo;->lk,a. padel; spadel; -uzität, /l spadlost. Käfer, IN. Iirosö, rurev. Lireo, Ke¬ ber;--«. Iirosöev; -chen,n. l>ro- söek, Lnevek. kebriö, keberöek;- muschel, /l bsZdark». Kaffee, I». Kava, Kote (x. -et»), koke;; - - a. Kavin, kavov; -bau, in kavore;a, pridelovanje kave; -bäum, in. kavovee, kävovnik; -braun» a. eadav, öadast, sajast; -buchse,/', kävnie», koketnies; -geschirr, n. posodje sa kavo ; -Haus, n. kavär- niea, kavarna, koketarija; -maschine, /l kavovär; -Mühle, /^. mlioiö SL kavo; -satz, IN. Kavin» xoäöa oder xrampa; -schale, kavnioa, easiea na kavo, skudelioa-ra kavo; -schwester, ksvopivka, koketariea; -steder, in. kavarnik; -sud, in. kavni ravrelek ; -zimmer,«, kavärnioa; -tier,in.ka- vär. kavarnik. Käfich, Käsig, IN. kletka, tiöni'oa, eäjbie»; -machet, in. kletkar. Kaftan, «I. Kaftan. Kahl, a.xol; (amKovf) ples,ple«a8t, plesi V, plessv,xoloverk,öelav; - wer¬ den, xoliti se: vxoliti se, uxoleti; ple- siveti: oplesiveti; (v. Tuch) slieao, oxnljen, oderxnjen; -erPlatz, xolina, xoljava, xolieava; (am Kopf) ples», plesina, plesuta; -er Berg, xoleo, xöloveo, xoliea; -bart, in. xnlobra- dee; -bärtig, a. xolobräd; -stügelig, Kahm 4lv Kalb a. Zolokril; -beit, (. Zolost, Zolota; (am Kopfe) xlesivost, plešavost, Lelavost; (kahle Stelle) Zolins, Zo¬ lle», Zalivava, Zoljav»; -köpf, m. plesee, plesivev, plesoZIavee, Zolo- xlavee, Lelavee;-köpfig, a, ples, pleäast, pleäiv, plesav, velav; ukelt, /kplesota, plesivost, Lelavost; -rü¬ cken, Zololedniv», Zololedie»; - schwänz, -n. Zolorepka. KahM,rn. xlesenj, xlesnoba, ples- nina, birsa, Kan; -en, v. n. plesneti, plesniveti, birsati se; -ig, a. ples- »jev, plesniv. Kahll, m. öoln, Lein, lädjiva; drm. LolniL, LolniLek, LelniL; -förmig, a. Lvlnast, LvlniLast; -macher, r». Lol- när. Kahr, /. odorka. Kai,»», obres) e, nabresje, obresi- na; -makam,m. kajmakam, namest¬ nik; -man,»». kajwan, aliZator. Kaiser,»». eesar, ear: - sein, va¬ rovati, oesarovati, vladati ; - - a. eesarski, oarski; vesarjev; -adler, »». eesarski vrel; -birn, /i ve- sarska krnska, oesarka; -bürg, /k eesarski ob. earski Zraä, eesarski dvor, vesarsko poslopje; -Haus,», eesarska kisa; cesarska rväovina, eesarski rod;-in, /.eesarioa, variva; -krone, /k eesarska krona; -lich, a. eesarski, earski: -er Prinz, Lesar¬ jevi«, eäroviL; -e Prinzessin, eesari- eina, vesarjeviLin»; -e Majestät, presvteli eesar, eesarLst, vesarsko veličanstvo; -mantel, -n. (Schmet¬ terling) Zosxioa; -reich s. Kaisertum; -schnitt, m. eesarski preres;-sohll, m. eesarjeviö , oesarovie, varovie; -staat, m. eesarska derrava; -tuw, л. Lesarstvo, vesarovina, varovin»; -tochter, (. eesarieina, eesarjeviLino? -Wahl,/", volitev cesarja; -würde, f eesarska Last, eesarska dostojnost Klljiit-e,/'. kajuta, isbiva; kotev. Kakadu, m. Kakadu, Lopata xäxizo. Kak-ao, m. Kakao, kukor; -baim, м. kakaovse, kakaovnik; -mässe, /i Kakao vina. Kak-crlak, m. beli», belinee; -vdä- mon, m. bes. sli dllk; -ophonie,/" rasZIasje, nesoglasje. Kaktus, m. kakt; -gewächse, kaktiee p k. Kala-mität, (. beda, nesreča, nim»; -nderlerche, /. laski skerjaneo, Ko¬ landra. Kalb, n. tele (Z. -eta); ckrm. telee, teletee; (manul.) telieek, teleeK juneek; (weibl.) teliva, jünioa, wir viea; /«A. telekse, teleban : ein - fen, teliti, braviti se: oteliti se, riti, obrdviti se; --a. teleöji; -e,r teliva, jüniva, jälovioa,jalovk»; -e», v. n. teliti, braviti se: oteliti se, o- bräviti se, storiti; (ungliickl.) rrrelä)»ti. Kalt-Herzig, a. merrloserven, klaä- noeerven, lerlenexa eoroa; I^keit, (. mernloeerönost, Iilsänoeerönont, leckeno »eroe; -lich, a. mernloten, mranoten, dlaäen; -s i n n,»». mer- nloba, Iilacknoot, mernlooervnoet; —ig.a. mernloben, klasen, mernlo- sereen; Öligkeit s. Kaltsein; -Wasser, n. mernl» od. etüsena rosa. Kalvi-llapfel, ,n. kalvilar; -ner, »I. k»Iviaso; -nisch, a. kalvineki; -niS- mus, en. kalvininem, kalvinetvo. Kamaschen, xk. sokolenvive, soko- lenke xt. Kamecl, »n. velblös, velblgös, vel- klüs. kamela, xomela; -- a.velblosji, k»mel)i; -ha a r,»i.veldlos)aälaka; Ölzeug,»i. tkanin» in velblosge slake; -stute, (. velblosio». Kamel»; -trei- ber, m velblosar; -ziege, /.. anxorek» Kana, lams. Kamcl-ie, /. kameli)»; -ot, m. tka¬ nina in velbtoäze slake. Kamerad, »r.tovärs. tovariš, srux, pasli»«: -schäft, /. torarsi)», pasli a- sija. p»)s»8tvo,pomeni)a.8panovi)a. Kamcral- a. kameralni; -behörde, /. kameraln» oblaetni)», -Herrschaft, /l kameralna xoepvsk»; -ist, ,n. ka- meraliot; -wesen, n.sernavnv so- kosarstvo; -zahlamt, » kameralna plavilniva od. plaeivniva. Kamill-e, (. krmiliva, Kamelie»; -en-a. kainilieni, komeliöni;^ithee, Kammer m. k»miliöni Las, kamilicnik, Kami¬ la reo. Kamin, m. äimnik; (Leucht! im Zimmer) Ieva, Komin, kamen ; -fe¬ ge r, m. sterxar, äimaikär; "lohk »». eterxarin»; -röhre, /l Leierei äimnik. - (-öne, (. moärios. KaM-isol,n.k»minaI», poäeükosie»! Kamm, m. xreben, kerbet, sleme (x. -ena); (in d.Mühle) nab. palec; (b. Meb.) beräo xreben; (Haar-) xiavnik, öeöels, eekelf, öesarnik (Woll-) xrebenioa, mikavnio», äör- navniea; - - a. xrebenat; -artig, a> grebenast, -bank, (l -brett, n. polic»; -bauni, ranvor, (.. ranvvr»; -bürstd /l stcetka; -einsatz, m. nabog. KÜMM-cn, v. a.ve8»ti(öe8em),cc' Kati, vekovati, öeklsati: počesati, povedati ; (v. Wolle) xrebenati. mi¬ kati, xreäämti, «lernati: oxrebeoow omikati. oäern»ti >c.; -er, rn. ce»»' vso, öeliovavev; — in, /l eesark^ Kammer, /. öümvat», kamr», käm^ rie», konobs; Reichs-, nböroic»; Handels-, kupvisekanbörnic»:--^ kamerni; -amt, n. krlmcrni uro«; Kämmerchen, n.vümnatio», kamric» inbioa; -diener, »tt. diönik, štre¬ na) ; nin, /. liiein», 8tren»)k» Kämmerer, m KIfuöär, kämer»r; -Swnrde,(.kl)llöar8tvo,kämer»rst>" Kammer-frau, (. Iiiäioa; -gefällt, n. kamerni äotiväkixt.-Herrs-Kf^ merer; -jungfer, (. epletivina. Ium"'- -prokurator,»». kamerni nsx«'°rot od. navetnik, kamerni prokurator- -prokuratur,/.kilmcrn»xrokur»t°r°- 412 Kamm -wesen, s. Kameralwesen; -zofe s. Kammerjungfer. Kamm-förmig, a. grebenast; -ge- iirge,». grebenasta gora; -gras, n. kesbenica; -haar, ». griva; -kraut, " marjötiea; -litze, /k niöüvnio», ni- üenioa; -wacher, m. glavoiöür; -Handwerk,», glavnicarstvo; -rad, " palöno Kolo (g. -es») ; -wolle, /l wikana od. greüäsan» volna. Kampagne, vojska, vojaško saävietje. fvaveo. Kampe, m. bvreo, bvrivee, boje- ,Kampf, m. boj, bor, borba; (Ge¬ lacht) boj, bitva, bitka; (Krieg) '«jska; (Ringen) premet, rovanje; (f. Elemente) vertun»;-- a. bojni, »iti>i;-b xgjxr, /l bojaeeljnost,na- ^jnost; —ig, ». bojareljen, nabo- li", bojevaven. Käinps-en, v. n. bojevati se, bü- ^ti se, biti se (bijem), vojskovati kotati, boj biti (bijem); (m. Elend) ^jati se, revo prodajati; -er, »». ^ev, doriveo, dojevaveo, bojnik. Dovnik. Kampfer, NI. Katra; - - a. kaferni; 8eist,m.ka.frovee; -öhl, m. kakerno "le> kakerni olej. Kampf-fähig, a. «Ivber »a boj; - 'leld, ». bojišče, borišče; -fertig, «. ?»tov od. pripravljen na boj; -ge- ^hrte.m.sobojnik, soborec; -gesang, "obojna pesem; vojaška pesem /l; 'schrei, ». bojni od. vojskni krik ; Getümmel, ». bojna vreva, vojskni ^p; -gewohnt, a. boja vajen; - ^Ühl, n. Vojni brum, vojskno lier- Känguruh wenje; -hahn, »n. bojni petelin; />A. togotnik, prepirljive«;-tust, /. bo- jevavnost, nabojnost, borljivost; nig, a. bojevaven, nabojen, doja- eeljen, borljiv; -müde, a. boja tru¬ gen; -platz,»», bojisöe, borisöe, bo- jevalisee; -ross, ». bojni konj; - -schule, /l bvrivoioa, bojna sol»; - spiel,», bojna igra; -süchtig s. Streit¬ süchtig; -Übung, vaja od. vaäba v boju. Kampher s. Kampfer. Kampieren, r>. «. tabüriti, taboro- vati, v šotorili bivati, šotoriti. Kanaille, /. llerdstliarubLI/ksIota, glota. Kanal,»». vockotök, pretök, voäo- töö, preplav, vockovöst, Kanal; (in d. Orgel) sapnik ; (Meerenge) morska orin», preliv; (Abzugs -) jarek ;- -isteren, v. a. voelotoke naprüviti, s pretoki «skerbeti -j- voüotoke na¬ pravljati. Kanapee,», poöivslo. poöivalnios. Kanarienvogel, »I. kanarec, ka¬ narček. Kan-aster,»». knaster, grobi tobak; -Nvas, »n. kanatas; -delaber, m. sve- tilnjak, svetilnik, lesteneo;-delbere, /lclodroletovina, üobrovitvvina, me- «luljevina; (Frucht) moüüljic»; -del- zucker,»». kansis, kanckisovslaükor, leüeneo. Kandid-at, -n. vakaveo, pouuänik, kanelielüt; -ieren, ».». sluibe iskati (isöein); kanäiöirati. fveükrati. Kandieren, e.a. kanllnvati.oükrati: Känguruh,» Kenguru, klokan. 413 Kaninchen 414 Kanzler Kaninchen, n. kunec, kuniliv, mor¬ ski rajee; -fell,n. koneevina. Kanne, /.Majolika, majolka, rovko, konva; >' räterig)) gare p/, dvokolniva, dvo- kvlesniv», kinkes; -führer, »n. gar, taekar; -gaul, m. talsi?^' KIsuse hg. -eta); -schieber,»». taekar- talsigar,-wagen,m. kol» Karr-iere, /. dir. direk; (LaufbaW sivetse, sivlsonse; -ušel, n. vitesk» jesa. Karst, »». kramp, krampes, kopac^ (steinig. Ort) kras;-en,v. a. e kram¬ pom kopati (pisem.) , Kart-ätsche, /. kertava; (Kanoni top,karteva; -aune, /- kartavna. Kart-e, /-. list; ck-m. listiv, (Spiel-) kvarta, karta: -en lü"' ' kvartali, kartati; (geograf--) Isvvid, semlsoküs, mapa; -en- a stovui; kvartni, kartni ; ^blaN, kvarta, karta; —geld, » kvarte, kvartovina; erspiel, Kalthäuser 417 Kastanie >Mjs, igra s kvartami; —spieler, »I. l'ärtarec. kvsrtelö, kvartopirec; -spiklkrin,/'.kvsI^t«vK«,kv^»I^top^r- ^; —jiämpel, m. kvartni kolek, l«lek ra kvarte. Kalthäuser, m. kartuzijanec, kar- l»rs?; -kloster, n. karturijanski sa- Wstan. Kartoffel, /. xodremljioa, korüo, hwmpir, comp»; -- podremljicni, Brunov, krompirjev; -acker, in. - M, n. korünisee, krompirisce, nji- s"ra podremljice; -bau, m. pride- "f'aoje podremljic, saditev krom- fKfa ob. Koruna; -branntwein, m. ^eiinovo od. krompirjevo iganje, ioninvveo, krompirjeve«; -faule,/, '»llinova od. krompirjeva gnjilina; 'Kaut, n. /., krompirjevk», korü- ^eica; -salat, »I. Korunova od. t^Mpirjeva solata. Karton s. Pappendeckel, Zeichnung. Käse, m. sir; (v.süßemTopf.) skuta; " werten, siriti se: sesiriti se, sklmi so; --a. sirni, sirn»t;-ar- sirast; -bereitung, /. sirarija, Urarstvo; -form, /. tvorilo, sirisce; 'Mtel, m.Kupčija s sirom, sirarija; 'Händler, rn. sirar; —in, /. sira- -kammer, /. sirnic»;-lab, n. """> sirsnik; -laib,m. kleb sira; ?^e, /. sirni cerv od. molj. Kllseinate,/l kasemats. ^Klsk-milch, /°. -molken, xt. sirotka, '""äka, siratk»; -n. v. a. siriti: '>!ti; -napf, m. tvoril». ,iskrne,/. vvjdscnica, vojašnica, ^»rna, kasarna. ^eutsch-siov. Taschenwörterbuch. Käsc-säure, /. sirna kislina; -stoff, m. sirovina; -wasser, n. sirniea. Klts-icht, a. sirast; -ig, a. siren, sirnat, sirovit. Kasino,». Karina, bralnica; (slav.) citävnic», čitalnica. Kaskade, /. slap, skakavee, vodo¬ met. vodoskük. Kassa,/, dnarnic», denarnic», bla- gäjnica, penernioa;-—, deoLraieni, blagdjnicni; -anweisuug, /. doar- nicno nakarilo; -barschaft, /. goto¬ vina v dodrniei; -beamte, m. denLr- nieni uradnik; -buch, n. dnilrniöne bukve xt ;-gebahrung, /. ravnanje r dn^rnico; -defekt, m. rmanjek v dndrnici; -journal, n. dnärniöni dnevnik; -liquidazion , /. dnarniöna vgotovitsv;-schlus,m.rapertjednar- nioe; -skontrieruug,/ pregledovanje dndrnice; -Wesen, n. dnarstvo; - z ion, overrb», unieba; —Sgericht, n. overrna sodnija. Kass-e s. Kassa ; -erolle, /. okrogla ponvica,-kastrol»; -ia, /. kasij», sladka skorja. Kassier, m. dnarniöar, denarniödr, blagajnik;-en, v. a. ovreoi(verrem), unieiti -s- «vergovati, unioevati; (einen Beamten) odstaviti, ob slur- bo djati(dem, denem) -s- odstav¬ ljati , ob slurbo dovati; s. Einkaffie- ren; -ung, /. overiba, nnioba; odstava. steč. Kastagnette, / kreguljec. «kerge- Kastanie, /. kostanj; catt. kostanje; -ien- a. kostanjev; -nbaum, m. ko¬ stanj, kostanjevo drevo (g. -esa); 27 Kästchen 418 Katzbalg -nbraun, «. kostanjev, kostanjast.! öernoinsnjast;-nholz, n. kostanjev les, kostanjevin»; -nwald, m. kv- stanjovje. somario, omarioa. Kästchen,». skrinji«», skrinjiöiea; Kast-e, /. vorsta, kost»: -eien, v. a. trapiti, terpineiti. Kastell, »- ostrox, teränjdvi«»; xrad; -an, -n. xradnik, kastelän. Kasten, I". oniär. omara ; (Truhe) skrinja; (Bretterverschl.) oboj; - geist, m -wesen, rr. poverstna ras sobnost od. odlövenost. Kastor, m. daber, Kober, breber; -Hut, m. dabrov klobuk; -in, ». dabrovin», bobrovina. Kastr-at,»i. skopljene«, kopljene«, resaneo; -ieren,«.«. kopiti : skopi¬ ti, reeati (rerem) -j-rokovati. Kasu-al, a. nakljüeen; -ität, (. na- kljuönost; -ar, m. Kasuar, kasvelr; -istik, /. uk o posameenib prikljue- kilr od. primerljejik; -la, (. masni plasö; -s IN. s. Zufall; (gram.) sklon, pacies. Kllta-falk, »i. mertvaski oder; - komben, ^>t. Katakombe, podzemsko xrvbniee pt.; -lettisch, a. nepopoln; -lepsie, /. mertviönost; -lcplisch, «. mertviöen; -log, »r. imenik , sasna- mek, sapisnik. katalox; -Plerie, /l obmerlost; -rakt,M. slap, vodoxrtd; skakavee; s. Staar. Katarrh, m. nabod, katilr; -alisch, a. naboden, katareo; -alfieber, n. nd- bodna od. kstarna vroeiea. Katast-er, r». Kataster; -ral- a. katastralni;-rieren, v. «.v Kataster vpisati (vpisom)-j- vpisovati; -rose, (. naxli prevrat; raesodni prime rek, razsodna prememba; (inDich¬ tungen) raepletek. Katcch-ese, (. ieprasovavno oöeaje, uoba v prassnjib in odxovorib, K»- tekeea; -et, m. kateköt, ksteket, verski uöitelj. uöitelj verornanstrej ^:ik, (. kateketika, kateketika, »0«' »i« v vprasanjik in odxovorib; - isch , a. irprassvaven, katekötiie», -isicrcn, v. a. kerseanski »auk nod> v vprasanjib in odxovorik poduo«' vati; -Ismus, m. katekieem, Kot' «vanski nauk; -umen, m. katsko- men, inprasevanee. Kategor-ie, /l obor, versta, raerod, rarredek; -isch,«. dolore^ breepoxojen; «it. naravnost. Kater, »i. maeek, mueek. Kathcd-er, m. ueiteijska stol^ katedra; -rale, -ralkirche, (. oerkev, stolnioa. Kathet-e, (. odvisnio», odvesnioo -er, rn. maoovod, kateter; -oaik e w. oxlvmer. Kllthol-ik, m. katolik, katobco katoliški kristjan ; ^:in, z «aoka, katoliška kristjana; katoliški, katolski; -izidMU^- katuliska vor», katoliöanstvo. tolieieem. . Kattun,m. katun; -en-«. -fabrik, kstunärniea; katunar; -wolle,(. bnmbar r» b» Katzbalg-cn sich, v. rvati se (rvem), puliti so, . ° i se, rnkilviti sv , metati so (mcce Kätz 419 Kauf premetavati se, tepsti se; -er, rn. roravee, metavec, rovavt; ^:ei, /l revanje, tepesnj», premet. Ntz-chen.n. mave (x.- eta), mucika, "wmoa; (bot.) mücie»; -bäume, xk. Senico, maöiönioe x/. Mh-e, (. mačka, muc», muns, ^bka; (Geldgürt.) maček, opasnjik, "sesek; (Werkzeug) maček; -en- 'joacji; —auge, n. rnaöje oko (x. «ces»); vidi kakor mačka; "sgig, a. maejilr oöi; —geschkei, n. itijavk, mijavkanje, mačje dretje; ^jammer, »n. er hat einen -, vse x» ^i, slabo mu je po sinočnjem pi- i'"eev»nji; ^iklee, nr. sajcja nvxa; ^fraut, n. divja met»; —muflk, (. "iteja musik», mijavka: -machen, Omarje saxosti (xodem); Eisprung, "i' Mabji skok: bis dahin ist ein -, tri stopinjo jo do tje; dva-, tri- 'tet prestopiš, pa si tam; ^tisch, "t beim - effen, sa peojojesti (jem) 'betu obedovati. Ellpder-ei, /v «dertija, cixanstvo; 'tt, m. odertnik, oixän ; -n, u. n. 'evdrati, xa vdreti: s. Wuchern; heisch,». Kolobocija, cixanskije- t-teden, otrobi vesati, kvasiti. ."bU-en, v. a. svekati (svooem), ^eti(rvem), sveeiti, sdveciti. xle- , tuliti: posvokati, posveöiti; ^ber-, presevati. prežvekovati; 't> m. svekaveo. sveküö. , ,?»trn, v. n. cepeti, cepati (im), ^teti (im), niöati (im); stch-, po¬ titi, öücniti, eicniti -j- počepati. ^Us, m. kup, kupilo, kupicek, kllpnja, kupovilo; (Ankauf) nakup, kupčija; (Geld) küpsöina, kup: schlechte» - machen, vküpiti se; zu - e haben, oa prodaj imeti (am); wohl¬ feilen -es, dober kup, v dober kup. cono, po ceni; mit in den-nehmen, s unim vred kupiti; der-ist zurück- gegangen, kupčija se je rarderla; vom - leben, na kupilu od.kupiöku siveti; -- a. kupni; -bar, a. kupen, kupljiv, raskupljiv; -brief, m. kupno pismo; -en, v. a. kupiti -j- kupovati, kupavati; schlecht -, »ku¬ piti so; alles -, pokupiti, ponaku- piti-j- pokupovati. Käufer, m. kupec, kupovavec; -in, /l kupeic». kupilj», kupovavka. KllUf-fahrer, r». poveljnik kupeij- ske od. terxovske ladije; -fahrtei- schiff, n. kupcijska od. terxovska ladij»; -gegenständ, rn. kupljena reö („kupovina; -geld, n. küpsöina, kupnin»; -geschast, (. kupčija, terst- vo; kupovanje; -handel, m. kupčija; -Herr, in. terxovec, kupec, kupceva- vec; -laden, in. prodajüvnica, pro- dajülnica, prodajnica. stacuna; - -lente, x/. terxovci, terrci. terxo- vavci, kupoevavci Källf-lich, a. kupljiv: podkupen, podkupljiv: - an stch bringen, kupiti, pokupiti z>/l; -lichkeit, (. kupljivost: podkupljivost; -ling, rn. kupljene«, kiipljencek. Kauf-lust,(.kupcljivost,teriljivost; - iq , a. kupvljiv, kupoevaven, ters- ljiv. terxovavon; —c, rn. kupec. Kllllf-mann, terzovec. tersec, 27' Kaul terxovavso, kupe«, kopöevaveo; -männisch, a. torxovski, terxovav- ski, kuponski; -Mannschaft, tor- xovci, kupöevavci >c. pt.; (Handel) kupöisstvo, torxovina, torstvo, ter- xovstvo; -mannssrau, /l torxovka, kuxöevavka ; -mannsgeschäft, n. knpöija; -mannSgut, n. knpöissko blaxo, terxvvska rod»; -manns- lehrling, in, kupeisski od. terxovski uconee; -mannsstand s. Handels- Hand; -platz, rn. tertisöe, terx, ses- misve; -Preis, m. kup, von», kupna een»; -recht,«, kupna pravi«»; -schil- ling.m.-summe./lkupscina, kupnina; -stück, n. kupljen» re«, kopovina; -vertrag, rn. kupna poxodba; ^:slö- sung, (. rarküp; -wert, m. kupna vrednost. sxlavä«. Kllul-barsch, rn. kapel; , kaplji«, Kaum, a^, kom»; , komes, toliko 6», Komas da, sedv». Kausal, a. vrroöen; -gerjcht, n. predmetna sodnija; -ität, /. vrroö- nvst; -satz, rn, vrroöni stavek. Kaustisch, a- rarjeden, rarjcdljiv. Kautel, (. raobvarek, ravarovalni xridertek. Kautschuk, rn. kavöuk, keomec. Kauz, r». «uk. skovir, skovik; (Geizhals) skvpuli. skopin,stiskävt; närrischer-, bedäk. budalo, bebe«; reicher -, boxateo, bvxatin, boxati- neo; wunderlicher-, öuden «lovek. Kauzion,/', polox, rastava, ravär- söin», kaveisa; -s- a. poloini; -scr- lag,m, irroeitsv poloxa od.rast»v- »>k denarjev; -svcrfall,»n, rapäd po- 420 Kehr loxa od. r »stave ; -överlust, m.irxad» poloxa. Kavalier, rn. tlaktnik, plemiö. ple- menitnik, plemenita«, viter; -parelk, /lrlaktniska beseda, viteška beseÄ. Kavaller-ie, /. konsioa, konjistrs. konsanistvo, konjiki x^.;-ie-^ konsiski; -ieregimcnt, n. polk >>« njikov, konsiski polk; -ist, m. d"' nsik, serdee. KaV-atine, (. popevk», kovati»»! -iar, m. kavisär, ksviär, ribse idr» v rarsoli. Kcbs-ehe, /l nerakonsko rivljeas«. -sind, n. muloek, pankert; -inaM rn. prilernik. nerakvnsöek; -Ma n. priletni«», kotni«», nerakon»^ ton». Keck, a. prederren. dorren, derr»' vit, derroviten; -heit./^prederr""^ Kegel, rn. «uns, kexels, «exels. lik; -schieben, kexlsati , öexlsat>> ' bahn,/, kexlisee;-förmig,a-öll"s^ öunsovit, koxlsast; -n, v.a.kexlj»"' öexlsati; -schnitt, »n. kexljo»"' —slinie,/l koxlsosoöna «ort». Kehl- a. xoltni; tlebni;-bo?" r». nabore«; -buchstabe, rn.Aoil"^ ' -deckel, rn.joriöek; -e,/. xerlo. L" xoltane«, xertane«; (Vertief.) -en, v. a. tlebiti: vtlöbiti; '7"^ tlebnik, polieoik; -ko PI, Kerbels, jabolko; —entzündung, i vnetso kerblsa; -laut, rn. xoltni xlasnik; -rinne, (. tlob; -l s. Bräune; (b. Pferden) vnetw» sgpnkku. kevLek. Kehr-aus, m. pomet; -besell/ Keif 421 Selter "etla, metlj»; -en, v. a. mesti (me- te»): pomesti -s- pomet»ti; (uni- Men)oborniti, preküeniti-f-obrä- "E, preküoovati; den Rücken cd. kerbet pokarati (karom), l°°esiti jo sich -,v. r. an etwas '> rositi ra kaj , marati ra kaj, Orbiti (sem) komu ra kaj od. Lesa; !iu etwas -) spreoberniti se. spre- 'eeei se (verrem) -j- sproobraLati ieuit sich gekehrt, ramisljen, v misli topljen; -icht, m. smetjo, smeti —Haufen, m.smotisLe; -schau- V. smetiioioa, smetnica; -feite,/, "erdet, narobe stran (. opak: auf na robe, na opak; -um,». - ^chen, peto pokarati (karem) x/l; Etiket, ,n. smetnjak, smetisLe; - r», omelo, ometalo, ometik. ^tif-en,i>.n. kregati se. göbLevati, klepetati (am u.eLem), ., »t. klepetav, lajave«; (. klepetulja; -isch, a. klepetav. Ekil, m. klin, Klinse; (Spalt ) ^?"orsa. raxorsa. klin; (Brotes) 'M, kos; ckrm. klinLek; ragvo- -artig, a. klinast; -en, v. a. ^kiti od. klati (koljem) s klinom; Aein- Klin rabiti (bijem), rago- st- rabijati; -förmig s. Keilartig; . pik, pikon, kramp; -schrift, i^linasto pismo. Kal (., «im», raoimek, joa, mlasika; -trrn. kale«, kalLek, . "rwa, mlasiLi«a;/«A. rarosek,ra- poLetek, irvirek; -blatt n. 'bca; -en, v. n. kliti (klijem), ka¬ ;^ar;stise. Mi; _er liti, «krnit! se, gnati (renem): kal poznati, prikliti -j- poganjati; (A. rarositi se, iroimiti se, raLeti se (enem) -j- raLenjati se; -fähig, a. kaljiv, rarosen; -kern, m.jesro; - knospe, (. popek, popiva; -voki, a. kalovit; -Würzelchen, n. koreniLiea. Kein, p», nobesen od. noben, no¬ bena, nobeno; nijesen, oikak, nikä- kosen; nikcko; -erlei, a. nikäkorsen, nikäk: auf - Art, po nikakem, po nikakorsnem, po nobeni veni, nika¬ kor no; -erfeits, ack. os nobene stra¬ ni, »s nikos, os nikosor; -eswegs, ack. nikakor ne, nikako, nikar no, kratko in malo ne, po nikakorsnem, p» nobeni «eni, v noben kup; -Mal, a-k. niksar ne, nikoli ne, nobonkrat ne. Kelch, m. kolik; Las», kupa; (bot) Lasa; ch'rn. Lasiča; - artig, -förmig ; , svecLriti; -enschcin, in. lac (. Kessel, -n. Kotei, (Vertiefung) Ker¬ les, kotlina, kotanj», kotlja, Konto, (pridni.) berlox, lor; -erz, ». kotlo- -stickcr, in. kotlarscek; -för- ^g,a. kvtlast, kotlovinast, kota- >jsst; -hacken, in. kljuka. kavelj (x. ^lna);-herd,rn.kvtlisce; -schmted, "t kotlar; —Handwerk, «. kotlarijs, '«tlarstvo: das - betreiben, kotla- ^,-thal, n. kernica, kotlina; po- ratisje. 8ktt-e, (. lanec, veriza, Kotina; toeitkl) osnutek, snntek; (weidm.) drselo, trop, tropa; (Berg-) rajöa, -el, n. veriric»; -en, v. a. r 'kri^n pripeti (pnem), r lancempri- ^enili, prikovati (kujem) -j-c ve- pripenjati, klancem priklepati; Hefteln; —glied, ». Klop, 8klop; ^Und, »».priklenjen o. otve/an pes; ^-linie, /; lanöaata öert»; —rech- ^>g, (. laoöna od. verirna stevilba; ^^gel,/. —satz,»». laneno pravilo ; Klep, sklop m>; —schmied, "1' lancar, verirar; —strafe, /. ka- v relesji od. v okovik; —wurm, ?eyer, in. krivoverec, krivover- ^'rarkolnik; --a. krivoverski; -in, (. krivvverka; -isch, a. krivo¬ veren, krivoverski. Keuch-eu, v. n. sopikati, Iriiptati. kropoti, kripati, sixati. sipati, kiniti; -end, a. siplsiv, kliptav, Irripav; —e, in. sipljiveo; -er, in. siplsiveo, liliptavev, Irripav; -husten, in. liri- paviva, Illeptavioa, rarlnsni Kasels, oslovski Kasels. Krul-e,/. Kis, bat, bot, botioa, po- rät; sestopernioa. büerlovan; (Un¬ terschenkelbein) kraöa; (d. Frosches) skok ; (d. Vögel) stexno; -en, v. a. biti (bisom), s kijem biti, r batom tolöi; -ensörmig, a. kijast, betast, betiöast; -cnträger, IN. kisonosec. Keusch, a- eist, neoskrunsen, ne- omaöorevria, äeviski; sv. Blick) sra- morlsiv. sramerlsiv; -e, in. sramvi- Isivee; (. sramorlsivka; -hcit, (. ci- stota, öistost, »ooskrünsenost; sra- morlsivost. ftar, bastnik, koöar. Kcuschle^/ikasrar, kasrnik, bas- Kibitz, IN. priba, ribiö, caska. Klcher-erbsc, /l öiöerka, viöerika, eicara; - er, IN. kelrötaveo, beketalo, öekovavee; -n, v. ». beketati (äm u. eöem), beketati so, eekovati so. Kiefer, /. öeljüst. skransa, skrans (Baum) bor, borovec, bojka. kosa; (Kicme)skerK»; - -a. borov; -bein,n.eelsüstnica; -gehölz, ».bo¬ rovje, boroviöse, kovje; -gras, n. borövseica; -harz,», borova smola; -Holz,». borovina; -n,a. borov, bo¬ rovcev, košev; -nblattweSpe,/°. bo¬ rova »sa; -nrüfselkäfcr, in. borovi rilckar; -nspinner, in. kosmati pre- Kiel 424 Kind je«; -Wald, m. borovje; -zapfen,»», borov öes»rek. Kikl,rn. oev, peresni tul, tuljava; (d. Schiffes) possek, poslasije; (Zwiebel) «obula; -en, v. n. peniti se : operiti se, odrasti se -s- odra¬ sel» ti se. KieM-e, (. -en, rn skerg», pil ribje uko (g. vsesa); -endeckel,»»- skerini pokrove«; -enhaut, /. kora ribjega vsesa, skerroa kora; -en- spalte, (. skersna pokliva. Kien, »i. smolnioa, sovoj; (-spann) treska, terska; -baum, rn. bor, bo¬ rove«; -bäumen, a. borov; -Holz, ». smoljeviva, borovina, sovojiaa; -ig, a. smolnat, smolev, smolovit;-russ, m», saje x/. rurel /l; -spann, rn. tresk», smolnata treska od. terska; -schwarz, a. cern kakor rvrel. Kiepr, (. krasna, krošnja, naramni ko«. (mor. Kies,»». proii,grvseo, grase, gro- Kiesel, m. kremen, kremenove«; cott. kremonje; --a. kremenov; -ar¬ tig, a. kremenast; -erde, (. kreme- nioa; -hart, a. terck kakor kamen; -klumpen, rn. kremenov» gruda; - sand s. Kies; -ffein, m. kremen, kremenove«. Kiesen s. Wählen. Kics-icht, a. proclast; -ig , a. pro- sen, prodnat, prodovit, peseen. Kieze, (. kresülj, korvlj, kokar. Kilo-gram, n. kilogram; -meter, n. kilometer. KilllM-e, (. «are«»; otor; -en, v. a. «aresati (rerem) -j- «aresovati; šotoriti x/.; -ung, /l vsdusn» od. «rada» prikasen. /l Kind, ». otrok, äste (g. «letet». Kindsmagd; -mahl, n. kerstitke.p' botrinj»; -markt, »». otroški seines bosiöni semenj; -mord, »n. detomor setemorstvo: einen - begehen, »ir» k» umoriti; -m ö rd er, »>. detcmo- reo, umoriveeoträka;— in,/eiete marka, vmorivk» otrok»; -n; " otrovevLti, otroöäriti , soosriti; h Gebären; -schuh, »». otroöji «reve;, otroeja obutel/l; /»A. die-ausziehss' «ibi osrasti; -sinn, rn. nesolsno«« sto seree; -spiel, n. otročja -spräche, (. otroeji jesik; -sitet Kindes 425 Kirchen otrvöija, vtroö»rija,norvija, äe- iarija; -tag, r».tepevnio», säpelica, Operili Pan (x. ">° (x. -ena), -mord s. Kindermord, '»oth, /l poroä, poroäne boleöine -psticht, /l otroöj» äolvnost; - ttait,/. posinövljenje : an - anneh- ^N, posinüviti, vsinüviti; xoliöe- 'tti -f-Posinovl^ovat, rc.; -theil, rn. «elev. Kind-Heit, /l otroštvo, otroöinstvo, "atinsrvo, öetestvo, otroka Iota x/.; tich,a. otroöji, otroški: -sein, otro- °"ati, otroöariti, ^eöLriti; -lich, a. "tvo8ki, otraöen, sinovski, äetinski, aetinji-, ^keit./lotroönost, «ietinjost, aatinstvo; -schäft,/', otroštvo, sinov- ^tvo, «ietestvo; -Smagd, /. pestuna, ^Sterna, postavna; -swärterin, /l 'aruska, vLruIlinja; -taufe,/, korst, ^seavanje otroka; -taufmahl, ». °^titke, pk. kerstinjo botrinja. ^ilin n.vkraöek, bracka; -d a ck e II, oolfust/looljnAa^kransa, skranj 0' ekranjisöe; n - a. veljustni; ^tNpf, öeljustni kerö; -kette, /l ""abrackuik; -lade, /l öolsüst/. Kipf-e, /. rovio»; -el, n. rexl», roxliöek. Kipp-e, /l Kraj, pik; -en, v. re. na¬ gniti so, vroakniti -s- naxibati so (bijem), omakovati. Kirch-bau,m. niiianje verkve;-e, /l oorkev /. oerkva; /iA. borja vera. Ins» borja; -en- a. oorkvoni, oor- kovni; ^:amt, n. oorkven» slurba; —angelegenheit, /l oerkvena reo od. raäeva; ^ibahn, rn. prekletstvo, prekletje, proklestvo, eerkveno ia- oböenje; ^behörde,/'. oerkvena od- lastnij»; ^ibuße,/^ oerkvena pokora; —dieb, rn. svetokraelec, oerkveni tat; —diebstahl, »r. svetokrackek, svotokraja; ^diener,rn. oorkvvnik, oerkovoi slurabnik; dienst, rn. oerkvena od. verkovna slurba. Kirchen-fest, n. oerkveni pravnik, vapoveöan pravnik; oerkvena «blia- jilo, oerkvena posvoöevanje; -fond, rn. oerkveni valox od.vaklaii; -gebot, n. oerkvena vapovoä /.; -gemeinde, /l bara, vupa, oerkvena öboina od. srenj»; -gem-inschaft, /. oerkvena oböestvo; -gesang, 1». oerkvena petje; -geschichte,/. oerkvena vza- »lovinaod. povestnioa;-gesetz, ». oerkvena postava, oerkveni vakon; -buch, n. oerkveni väkonik; -gewalt, /l cerkven» oblast /l; -gut, n. oer- kveno premovenje, oerkvenävin». oerkvena posestvo ;-Haupt,rn. eer- kveni xlavär od. poxlavär; -kapital, n. oerkvena istina; -kämmercr, rn. oerkveni klj ucar; -lehre, f. oerkveni nauk ; cerkveno uöeoje; -lehrer, m. Kirchen 426 Kissen cerkven! učenik; -lied, n. cerkven» od. cerkovn» pesem /l;-luster, m. klok», cerkveni svetilnik od. leste¬ nec; -mnsik, (. cerkven» xorlba od. mueik»; -Paramente, cerkvena vblačilazr/.; -Patron, m.cerkveni rnvetnik, patron; ^rat,r«. cerkveno eavetnistvo, patronstvo; -platz, m. cerkvisče. sejmišče. Kirchen-rath, m. cerkveni svet, cerkveno svetovavstvo; (ein Mit¬ glied) cerkveni svetovavec od. svetnik ; -raub, »«. svetokračeč, rop cerkveni; -räuber,««, sveto- kr»«lec, ropar cerkveni; ^lisch, a. cerkvenoropen; -recht, ».cerkve¬ no pravo, cerkveno pravico z>/.; cerkveno pravstvo; —lich, a. cer¬ kvenopraven; -sänger, m. cerkveni pevec; -satzung, f. cerkveno usta- nor ilo, cerkvena ustanova od. ve¬ leva; -slavisch, a. cerkvenosloven- ski. staroslovenski; -spräche, cerkveni jesik; -staat, rn. papečev» čerrava; -stiftung, /. sačusdina. cerkven» račiisbin» od. ustanov»; -strafe, /. cerkvena Karen /l; -pater, »«.cerkveni očak; cerkven oče (x. očeta); -vermögen, n. cerkveno premočenje od. imenje, cerkven- sčina; -Versammlung, /l cerkveni »bor; -Vorsteher, »«. cerkveni sta¬ rani»», cerkveni ključar; -wesen,», cerkvenstvo, cerkvene ssčeve z>/. -zücht, /l cerkveni reč. Kllch-sahrt, /l borzi pot, borza pot; -fest s. Klrchenfest; -gang, »«. kozav cerkev; (d. Wöchnerin) vvoč. vpe¬ ljevanje; -hof, r». cerkvisče, sej¬ mišče; (Gottesacker) grobišče, po¬ kopališče; -lind, n. vernik, tara», tarinan; -lich, a. cerkven, cerkovea; -messe, C» seinen), sejem, smanji a- čiti zr/l; -e,/, kratkost, pitomost. privsčnost;-en, v. a. krotiti, krod- čiti: ukrotiti, ukrotičiti. upitomil» privačiti; (locken) klicati (kliče»), vabiti, mamili. Kirsch-, a.čresnjev,česnjev;-l> all in, rn. čresnja, češnja; ^iholz, »r. oees- njev les, čresnjevina; -branntwei», »«.Črešnjevec, češnjevec; slivove»; -e, čresnja, češnja; (veredeln) ečpljenica; (unveredelte) «lrobnie», (Pflaume) sliva: -en effen, čresoz» robati (bijem); -fink s. KernbeissU ' -geist,»«. Črešnjevec, čresnjevoroi- -harz.r» čresnjeva sinol»; -tern, koščica; čresnjeva koščica od.pob- k»; -suchen, »«- čresnjeva xibaaie» -Wasser, rn. čresnjeva. voersn;-n, IIS. sexet»ti(äm n.ooom); ».». sorbeti; /iA. mikati, «tirati. Kltz-fckk, n. korliöina, korlieevin»; 'ier, in. sexetavee. Elachcl, IN. KI»e. eamelj, vunxolj, /ijl baban, storkler. KlatkZ, rnt. plosk! vok! Klafscil, v. n. rersti (im), röxati. levsti: rexniti. revniti; (mit Schall ^Üpringen)pökniti, poviti, popokati k/iz die Wunde klafft, ran» reva; s. wandern. Klasf-en, v. n. svovkati, öevkati, Iskati, skevtati, breönti (im) lä- M , », Lvevkavev, cevkave«; l^Uud) »eene (x. -et»). Klaster,/. serenj, seren ; -Holz, n. v sernjili;-lang, a. po sernji serenj äolx;-maß, n. serenj- mor», mer»nasernje; -n, v. a. seien; meriti; (in Klafter legen) sernje sklaelati; -scheit, n. poleno. Klag-bcir,a.irtorljiv,torilen: -auf- toriti: ratoriti kox»; -e, /. "rbg; (Anklage) torb», r»torb», Zoritev, rstorilo, /iI'. torb», tar¬ nanje, ralovanjo : eine - anbringen, torbo poelati od. vloriti ^/!; -brief, torivno od. torilno pismo; -efall s. Akkusativ; -efrau, /. rellniv», ralo- v»vk»; -eführung,(.torilo, tvritev -elikd, ». ralostn» pesem /.; ralost- nio», ralostink», olorniv»; -elos, a. brer torbe;-en, v. n. toriti, torevntir rntöriti. obtüriti, n» torilo pvxn»Ir (renem), ch. Noth) türiti: pvtoriti; v. n. (wehklagen) toriti, tuxovati, r»Iov»ti, pltkntati, tnrnati, t»roj»— vati; Gott sei es geklagt, Loxu boeli potärenv! Ijoxn bosi milo! auf Schadenersatz -, toriti r» povraöilo skose od. n» oäskoäbo; (sich bekla¬ gen) pritoriti so -j- pritorevnti se; -end, a. otoren, mil: der -e Theil, tornik,törni«»; -epunkt, IN. türbin» rov /! Klager, IN. tornik, ratornik. to- rivee, toritelj; (Trauernder) r»Io- v»vev;Klagerechtn.pr»viv» so torbe; -ei, /! pravsanje, pr»v. klopotec; -dürr, a. medel kakor ključ; sama kost in koča; -er, rn. klopotač, klopotalo;-mami, M. kle¬ petave«: ,KIepotač;/r'F.kostjak, kost- ljivec; -maul, n. klepetee ; blebe¬ te»; !weib. Pecs.) klepetulja, klopota¬ ča,blebotulja ; -n,v.n. klepetati (äin u. ečem), klopotati (dm n. očem), klokotati (Lm u, očem), «krebetati (am u. očem); -rose s. Klatschrose, -schlänge, /l klopotača, kačaropota- č»; -lperk, n. klopotulja, ropotulja, klopotalo, ropotalo. Klar, a. čist, čister; (v. Himmel) veder, jasen, svite!. svetel; -eS Klatsch Wasser, čist» od. bistra voda; (deut¬ lich) rauločen, jasen; očiten, očivi¬ dca ; -augig, a. bistrook. Klac-c,/.. čistota,j»snot», vedrina; ! -en, v. «. čistiti; bistriti, jasniti. ! vedriti: prečistiti, očistiti; razjas¬ niti, »jasniti, rauvedriti preči¬ ščevati; raujasnovati: fich -, v. r. jasniti se, vedriti se, brisati se (brišem) bistriti se: ujasniti «o, razvedriti se, obrisati se. Klartet, n. medovina; -hell, (. či¬ stost, čistota; jasnost, jasnot», ve¬ drina, rauločnost; -inette,/'. klarinet. Klass-e, / rau red , versta; (Ord¬ nung) red; (Geschlecht) raspel, rar rod, rod, plolia; -en- a. rauredm; nbuch, n. rauredne bukve xl.; lehrer,i».rauredni učitelj, raurodnili; umäßig, a. raureden, poraereden. usteuer, /l rauredovina; -iflk"' zion, /l rsuverstitev, vorstitev; rauredba; —s -a. rauverstai. rar rodblli; ^:sliste, rauredllica. rar verstnica; -istzicren, v. a. vorstik- rauverstiti, uverstiti, porauversktn rauroditi -j- rauverstovati, rarvcr- sčevati, rauredovati, porauvorsto- vati; -iker, m. klasik, isverstni iugledni pisatelj; -isch, a. kldsioen- kldsiski, iuboren, iubrdn, irversten Klatsch, »r. tlesk, plosk, pl->^.' lusk; -büchse, /. pokavnica; loputa, lopdtnic»; (Fliegen-) wun? lica, mulialnik, mukalo; (Prrs^l klopotce, blebetcc, čdvčavco, k ° vetavcc, čončar, ülobudralo;(wr> r klepetulja, blevetulja, čavč»,ald 428 Klaub 429 Kleid vstavka, venös, raxlanja; -kN, v. n tleskati. pleskati, ploskati, Inskati; pokati: tleskniti, pokniti; (plau¬ schen) klepetati (ümu. eöei»), kle¬ vetati, xvbendati, česnati , eävnati, eaxlati, venöati; Klatschers. Klatsche; -erei,/l klepetanje, kieket, xobonda- I>je. öenöarija; Klatscherin s. Klatsche; -haft, a. klepetav, blebetav, xobe- rdav. vavnav. nlobudrav, öesnav, eaxlav: Öligkeit,/', klepetavost, ble- dstavost, vsvnavost, raxlavvst; - Wg s. Klatschhaft,-maul s. Klatsche; -rose, /l, -mohn, i». pürpoliv», pür- (ola, pürpeliö, divji mak; -sucht, - süchtig s. Klatschhaft, -igkeit;-wcrk- ikUg, n.pokalo, pokalnioa. 8lllIlh-eii, v. a. trebiti, öistiti: pre- srati (Kerem), inbrati, pretrebiti -j- preklrati, inbirati; (aufklauben) po¬ dati -j- pakirati; (v. etwas herab -) obrati-j-obirati; -er, m. prebira- vee, prebirüö; pobiravee, pobirae; oblraveo, obirüv; —ei, /l trebljenje, lwebiranje. prebiratev; obiranje, "biratev; nin, /l prekiravka, pobi- ^ovka, obiravka; glicht, n.trebeni- "o.otrebina; pobiraj», poberij»; - Mh n. prasvje. lirast/^, vejevje. alllU-e, /j parkelj, parnobet, pan- ""ket; (Kralle) krempelj; (Huf) ^"pito; -enkrankheit, /l Kolenc» v Sekljih, pürnobtnica; -enseuche, /l ""leie cd. sajeveo na psrkljik; -ig, "tparkljat; krempljat. «lnus-e, (. ülltvornica, napernica, »vr»; (Engpass) soteska, klaneo; ltielle)eelie», mniskainbica; -el, /l poxojek, pridernsk, omejek; pri¬ stavek; -ner, r». samotaree. pusöav- nik, mnik; -ulieren, v. a. priäeriati (im), omöjiti, inxovoriti si-j-pri- dernevati, omejevati ; -ur, /. napor, napira, napertje; ^arbeit, /l chelo poit naporom. KlaV-es, /l prebiravk», klapka; -iatur, /l klaviatura; -i er, n. xlaso- vir, klavir; —stück, rr. sklaäba na xlasovir. Klcb-ekraut, n. smoleo, slipovka; -en, v. a. lepiti, klejiti: prilüpiti, priklejiti; v.». lepeti. lepiti se, pri¬ jemati se, öernati se (im): -bleiben, prilepniti se, prijebi se (primem); -er, m. lepeo, lepiö; (Steff)vleeee, lep; —ig, a. lepljiv, lepek, vleöeö; —igfeit, /l lepljivost, vleeljivost. Klcckcn, v.", skenati, ckosti biti (som). Klecks, m.vejak, svinj»;sterkotina; -en, v. a. vvkati. oejäkati, oevkati, svinjati, marati (manem): navokati, naoevkati. namanati; v. n. (spritzen) sterkati, kapsti -j- sterkniti; -er, m. öeökavee, manae. Klee, m.iletelja.ilktolj^.iöeteljina; ckrm. ileteljiva; -acker, m. lieteljisve; njiva iletelje; -blatt, n. lleteljlli list, deteljica; /7§. trojiva, trojka; —förmig, a. trolist, trolistaat; -selb, s. Kleeacker; -futter, /l detelja na kermo. Klei, m.il, ilovica;-ben s. Kleben. Kleid, n. oblačilo; (Kleidung) o- bleka, ableo /l. oprava, odev /l; (langes -) kalja, baljin»; abgelegtes Kleidung sleka; - zum Ueberziehen, prekle¬ li»; (Bekleidung) ockelo, pokrivalo: die - anziehen, obleöi es, napraviti se-s-odläöiti se, napravljati se; -erwechseln, preobleöi se -j- proob- läöiti se; die -er ausziehen, sleoi se -s-släöiti se; -cheu, rt. oblaviloo; - en, v. a. obleoi, ocketi (Lenem), oxer- nitiobläeiti, «Levati, oxrinjati; (bekleid.) poxerniti, pokriti (krijem) )- pogrinjati, pokrivati; anders-, preobleei -s- preobläLiti; - er - a. L» obleko, oblaoilni; —bürste,/l säet ra obleko; —handel, rn. kllpöija ü obleko; —kammer, /. sbramba na vblaLil», oblaellniea; —kasten, m. omär na oblaöila; —laus, /l us v obleki; ^markt, ,». terg na obla¬ čil»; —motte, /l suknarski molj; —Narr, i». lispavee, xinUaveo.xin- Lelin, sopirnik; —Närrin,/, lispavka, xinöavka, sopirnioa. —Pracht, /l Lraga obleka; ginäa, Zinclavost, lisp; —rechen, m. kljuka na oblaeila; obesilnik; —schabe s. Kleidermotte; —schnitt, m. kroj; (Must.) ukro- jek; —tracht, /l nosa, nošnja; — wechsel, m. preobleka. Kleidung, /l obleka, obleö/l, opra¬ va, opravek; -sstück, n. oblaeilo. Klei-e, /l otrobi pk.; met /l (v.Hirse) Mekine xk.; -enboden, -kasten, M. otrobnik; -enhändler, »e. otrobar; -ig, a. ilnat, ilovnat, iloven. Klein, a. majken, majken, mal, malen; (fein, dünn) droben, tenek, tanek; sehr-, majeken. m»join, Druck, ürobne Lerke xk.; -machen, manjšati, drobiti: nmanjsati, rar- drobiti, ranclrodljati; -werden, wach' sati se, maleti; -es Geld, drobni Le¬ nar, drobi- ; -e Augen machen, deo- bno gledati; -e Schritte machen, drobneti; -er Mensch, elovioek. mo nieek; von - auf,n mlada. i- mlädsxa, od mladik nog; im-en handel», drobno kupöevati od. prodajati; etil -wenig, nekaj; -e Stunde,, piek od. slaba ura ; -e Seele, ni-k» Lusel - - a. mali; -achtel, n. mal» osmerk»; -äugig, m. tlrobnoLK; -blätterig," ckrobnolist, ürobnolisten; -blutig," ckrobnooveten; -denkend, a. nirk0' misleo; -en s. Klein machen, a. manjši, menjsi; -erz, ». Lt«' bna ruäa; -fügig s. Geringfügig!' füßig, a. (Irobnonüx, kratkonoAl ' geist, m. maloüusnik; —ig, lorlusen, maloumen; -geld,n. Lrobtr Lrobni ckentlr; -gewehrfeucr,«. ^ire ljavkanje; -gläubig, a. malo'"' ren, maloLusen, premalovoren; M. malovernik, premalovereo, MN' lotlusnik^.malovernicLiMalovörK« maloöüsniea; —keit, /l malovoraoit premalo vernost, maloüusnost; -W ». ürobno blaxo, ilroboj»va;-ha»il M. kupeija na tlrobnv.nackrobna Laja: -betreibe», na lirobno od «lrobnem proütljati, kram»r>!>! Händler, »i. kupöevavso na Lro°"l ' kramar; -heit, (l majlienot», w^l nost, malost; «lrobnost, ^oobno > -h erz ig,a.maIoserLea,maIotioo Klein 431 Klimper plaiwdusen; —seit, /l maloserenost, malodušnost, plalrodusnost; -ig- keit, (. malieioa, troka, trvsie», Merva, mervieu, betro, eines, (kl. Kkgenständc) drobnsuvu, drobes, drobir, drobnin», drobna Sara; —s- hascher, m. maliekar;-kanzleipapier, n. muli pisalni popir od. papir ; -kin- derbewaranstalt, /' dotisniea, osker- dorälniva malili otrok, -köpflg, a. ärvbnozläv; -kreuz, ». mali Kris; m. walokrisnik; - kant,«. malobesede»; /Uplali, malodusen: -werden, serve Se komu podre; -lich, a. mulenkast, walovasen, nesnaten; —seit, /k Malenkost, malovasnost. Klein-MUth,»n, maloserenost, ma- l»dus;e. malodušnost; -müthig, «- »lalosoreen. malodusen: -werden, ^rce komu upade; -od. ». drazo- iwa, drazoeenso, blazotin», drazi- "l°, drazooenost; —ienhändlcr, m. ^azotinar; -öhrig,«. waloüb; -staat, ^-dersävios; -städter, »t. malome- -städtisch, a. malomeski; -ver¬ sus, -verschleiß, nr. prodasa na drob- nadrobna kupcis»; -Vieh, er. Lobnica, drobniska sirädina; -wa- lt,(.drobno bluzo, drobnssvu;-weise, "^-po malu, po malem ; podrobnem, "^drobno; -winzig, er. mäsökev, ^ken. äroboosn. meister, »!. lepilo, lep. Kies, pop; 's8, «. lepkust, klesust; -n, v. a. Ie- klesiti: prilepiti, slepiti. .meiNM-c,/'. klsups, klupu; precep; Korbmacher) masivnik; (enger soteska; /«A. stisku, saeirez»: in der-sein,v sadrez! od. v klesvab biti (sem),prede mu, kudu mu prede, prizrevs mu; -en, v. a. vskeroiti. priskerniti, vseeniti, v klsupo dsuti (dom) -s- devati; stch -, prisöeuiti se, usöeuiti se. Klcmp-ern s. Klimpern ; -n er, m. klamkur, plobär; i^ei, /k klumturis». pl oboriš a: —Werkstatt, (. Klein tur- nieu, plekdruiva. Klepper, »t. klsuse (z.-etu), Kle¬ pe«, sklepso, Kleku. Kler-i k, m. klerik, dukove», dll- liovnik; —al, a. duboven, dukovski; —at, n. duliorstro, dubüvsciuu; - isei, /. -us, »n. dulrovstvo. du le a v nistvo, duliövsöina. Klctt-e,/l torie», toriku, repinec, lepir; -endistel, /l lopub; -erer, rn. plesuvee. lesee; -ern,v. n. plesati, lesti, pläsiti so: splesati, siesti, spläsiti se, vspeti se (vspnem)-s- vspdnsati so, vstikuti se, kobuvuti; -stange, /k plosuvic»; -vogel, m. plesovoo, plesurk»; -Wurz s. Klette. Klieb-en, v. a. vkpiti, käliti. klati (kolsom), krasiti: precepiti, rasoe- piti, rasklati rc.; -er, r». eopivee, kalavee; -hacke, /l eepnieu. Klima,», podnebse, sračje ; -tisch, a. podneben, klimätiöeo ; -r s. Stei¬ gerung. siesti. KlimiN-en, v. ri. plesati, kvisko Klimprr-ei, (. brenkanje, brenk- Isanse, dernkause; orenkanso; -N,u. a. brenkati, brenklsati, dernksti, - -er,»r. brenkavee, brenklsäö. Klinge Klinge, ostriua, rer, /l, ploöa; /«A sablja, meö. Klingel, /. svonöek, kraxuljeo. krexuljeo, kraxüljioa; -beutel, rn. skrebeljiea, skrinjic» n svonökvm; -n, v. a. u. n, övonkljati, svonöljati, oinxljsti, svonekati: poövenkljati, poavonöljati, pooinxljati. porvoniti. KliNg-en, v. ». nvoniti. r.veneti, xlasiti se; (schallen) svenöati (im), Lvenkljati, Žvenketati (am u. eöem) (».Saiten) brenkljati, peti (pojem); (v. Blechinstrument.) bučati (im), peti (pojem); (v. d. Sterbeglocke) klenkati; (v. Gelbe) cvenkati: das Geld klingt, üenär ima ovenk; (in d. Ohren) berneti, bobooeti. rvoniti; zu - anfangen, napeti, naklönkati, rabüöati w.; -gedicht s. Sonnet; - klang, m. övenkljanje, rvenketanje, rvenket;brenkljanje, breaket. Klingkling, rnt./) eia, ein! cenk, oenk! söen. Klin-ik,/! Klinika; -isch,a. klini- Klink-e, /l kljuka, kvaka, kiek; - enhaken, m. saklepnik. Klipp, »nb. - und klapp, pikapvk, pika poka. KliPp-e, /. peeina, «Kalina, xreben, /lA.ovira, rarlerrek. napreka; -küste, /l skalovito vbrerje; -enreich, a. skalovit, skaloviten, skalnat, «kü- lovnat, peeevnat, pevevit; -enbank, C- kleö, klebet /l; -fisch, m. terska, polenovka; -ig s. Klippenreich. Klirr, int. ein ! oenk! ovenk!; -kN, v.n. övenketati (am u. eöem), sven- öati (im),övenkati, roöljati: narven- Klopf ketati, nanvenöati, narorljati; (» Fenstern) sklekotati (üm u. eöem), «klepetati, «klopetati, overkatk overkütati, ropotati (am u. oeew), rovstati. Klistirr, (. 6ristva,tzt, /. brinxlja, ckristlja. Klitsch, m. omok, plosk, tlesk. Kloake, /l «tök», smraöotök. Kloben, m. skerpeo. skripee; 0' Böttchers) natenavnik, lesiea; (d> Voglers) preoep; (b. d. Egge) brs; novlek (in d. Thürpfoste) baba; I- Bündel; -deichsel, /. ojnioo, ojes» pk.; (ein Arm) ojnioa; -säge /. r»r- parnioa, robiänioa. Klopf, M. terk, lop. bonk; -e, / klepalo; -eisen, n. nabijüö. asbijäli Klöpfel, m. beteo, Klopse; (>" ^. Glocke) nvenkelj (x. -na), caweh (x.-n»), klaö. Kl0Pf-cn, v. a. terkati. klepati, lp' pati, kljllkati, kvvljati: terkoiti. poterkati, poklepati, pokovljatt Inpniti; (sanft m. d. Hand)terkljab' trepljati: pvterkljati, potrexlsao- (zerklopfen) tolöi, trüpiti: rantoirb rantrüpiti; (auf d. Finger) Kerem k, keoniti -s- keoati:c.; sm. d. Schüttet l kljevati (kljujem); (Staub aus t' was) intepsti, inpüliati -s- !' inpabovati; einen -.klepati, bünka : librati, biti (bijem), drepati. tcps naklepati, nabünkati, nalibraü ua biti (bijem), büskniti :c. -s- koxa; v. n. (v. Herzen) biti(l>^s"( tolöi, klepati (Ijem), utrepati, u 432 Klöppel 433 Knab srti, pvtrepati; -er, rn. terkaveo, llepavee, lupaveo; (Werkzeug), kle- srio, klepilö, terkslo, tolkdö; -fech- ier, m rovan, rovslr, rovavt; pre- sirljivec; —ei, (. rovarij», rvvav- tlro; prepirljivost; -garn, n. utre- s»ns prej»; -Hammer, m. klepalo, ^ep»v, klepavnik; -Hengst, rn. Kie¬ se«; -Holz, ri. bet, bat, tvlkile, tol- llvsics. Klöppel, m. Kot, bat. batie, beteo; (Tpitzen-) Klinec ; st Glockenschwen- sst; -II, v. a. klinöati. Kloß, m. covek, xruca, xrud», »romblja; (Mehl-) cmok, svalek; '. n. modrovati, niodrijiloiti, tiiktati, protubtovati. Klugheit, /. rarumnost, sprevid- nost, prevdsrnost, rvednost; mo¬ drost; (Vorsicht) previdnost, opaz¬ nost, pazljivost: mit - und Vorsicht, modro in previdno ; -slehre,/. nauk «previdne «bimse. Klstgl-er,»». modrovavso, modrec, modrij»neo;-lich, ad. modro, «pre¬ vidno, razumno. Klumpen, m.xruda, Kruöa, xromb- Ij», kepa, xleba, balvan, oovek, kos. KlUmPer-ig, «. xrucast , xrudast, kepat ; -n sich, «.». drobiti so, drob- ljaniti se, v xruce se lomiti. KlllMP-suß, »>. kruljcva nox»; (Person)s»nt»veo. krdljeveo, «ve¬ drilo; -füßig, a- kruljev, santav, santov, svedrast, šepav. Kluppe s. Kloben, Klemme. Klystier s. Klistier. Knab-e, M. decek, decak, deösreo, fant, kantin, fsntslin,mladenec; drm. 28 Knab 434 Kneip doöiö, kantie, kantiöek, otrok; -en- a. kantovski, otroški, otroesi; kal¬ ter,», eäntovsks lot» xk, dotinstvo. mlsdenstvo; —hast, a. otroöji; — kraut, n. oepeteo, ooptoo; kukaveo; —schule,/, uöilnie» od.sola sa doöko, kdntovsk» sola; —streich, »«. doea- risa. fösk, devek, otrok. Knilb-lein, -chen, ». kantiö, kanti- Kuack-änte, /. k rollt eo, virka; -en, v.a. Iirnpati (pisem), lirnstati, mta- skati, xrtliti; mit den Fingern dte- skati, pokati ; v. ». pokati, reskati; prasktsati, prasketati (dm u. eöem), Idskati;-Messer, n. sktepeo, mikeo, noLiöovk». Knacks,»». Insk, resk, dlesk, pok. Knall, M.pak.poknsa, tresk, resk: auf-und Fall, n» vrat na nos, »a mall; - - a. pokavni, pokalni; -büchse, /. pokavnioa; -effekt, r». brnp, tle8k; -en,v.n. pokati, treskati, dünkati: poviti, xökniti, treskniti, ,trink, liti, »Kreniti; -gas, ».pokavni plin; -lüft, /l pokavni urak; -Pulver,».pokavni prall, pökavso. KuaPP,a.tessn, napet; (karg) piöel, torlt; aik.tik, tikoma, stikom»;(karg) xiölo: -leben, na toanenl Livoti, r» vso koxa 8eiplso;mit-erNoth,kom»j, toliko da; -e, m. oproda, oprodnik, svitonoseo; (Berg -) rudoköp, ru- ddr; -ern, v. a. llrüpati (pisem), lirnstati; -heit, (. tosnot», tesnoba, piölost; /»A. aila, stiska; -schäft, /lrudarsi, rudokopi; —skaffe, -slade, /. dndrniea rndokopov. Knarr-e,/. škripalo, derdralo, sker- talo, overkalo; -en, v. ». škripati (pisem), overkati, overkütati, över- kati, skertati, skerxati, skorxätsti, derdrati, beröati (im); -end, a. škri¬ pav, äkripasov, skorxav, ovorka», ovorkntav. Knaster, rn. kn»8ter; -n s.KnistekL Knäuel, Knäuel, »l.klol>öie,klobk», klanoiö, kloveik, podvitsk; -förmigl a. kloböast, klvlikaat. sxlarat Knauf,»«, konioa; Klavioa;-ig,"' Knauser, M. 8kopeo, skopük stiskaveo, akerlsiveo, akerbeo;-», skopariš», skopiš», skoparstv«! -isch, a. skop , skertsiv, skoparsitH -n, v.». skopov»ti, skopariti, sksr- nöbiti. Knebel, »i. klin. Klinse, Klep ; spo¬ na ;-bart,»«. borkexk.,I>erkovi pt- reso/lk,, voso pik.; -n, v. a. raderd- niti, ^»tkKniti, xvorlati (veLem) ( raderkovati, ^atoxovati, rlvoL»r»u Knecht, »r. lilapso; (Diener) si"s Labnik, slnx»; (Sklave) s«e"t' »uLilik, rnb, tlaöän; großer -, biss' öön;Ochsen-, voldr; Pferde-, ko"t^ U. s. w.; -en, v.a. s»süLnsiti, xochal- miti, v suLnost pnliniti x/l; v.« bsop öevati, suLnjevati; -isch, a. klapper- ski, suLsns; -schäft, /. jlläpöevktrol Iilapöij»; suLnso8t,8uLnost, robstro, -nng,/l; tlaöenso, ^»tiraoso- Kneif,»». (gekrümt.Meffer)kr<(^ kosir; -en, v.a. söipnti (Iseio)-^" liti, tisö»ti (im). » Kueip-e, /lsöipalo,Zeipee! (Stht ke) koroma; -zange, /. klesoo/ seipdlnivo xk. Knet 435 Knet-en, v. a. xnjesti (xnjetom), »xojot»ti,mesiti: oxnjosti, zamesiti, »mesiti; -er, m. xnjeteo; -scheit, m. ?niet»Io,AnjetiIo,xnjetaIaik,mesiIo; -trog, m. niške, neöke xt. Knick, m.resk, nalomek; -en,v. a. l"n>iti, lomästiti, manärati, menoati, körkati, teptati: nlomiti,poman(.; -er, -ei, s. Knauser, —ei; —in,/l sko- Mlj»; —isch, a. skop, ökoparen, »kerljiv, skernodsn. Knicks, m. poklon. Knie, n. kolono ; -beugen, poklek¬ ati, klokniti, prikloniti se-f- pokle- ^"vati, priklanjati se; -band, rr. peSver». po,I >ö/. (; -bank,/, kleLalo; beuge,/', porlkolonik; -beUgUNg, /l kriklön, preklön, priklamba; -fall, "> poklekljej: einen - machen, po¬ klekniti x/l; -Holz, ». pritlikovje, ''"eje; -kehle s. Kniebeuge; -n, v.n. kiööati (im); (einige Zeit hindurch )l>rekleL»ti; (sich satt-) nakleLati (sich auf die - niederlaffen) po¬ klekniti, klekniti, prekloniti se -s- feklekati. poklekovati; -nd, a. kle- eee, kleöe. na Kolenik; -riemen, m. keärera; (d. Schusters) nakolenek, kvektra; -scheibe, /l sipa, jabolko na kolenu; -schemel, »n. klecalo, kle- ^"ioL; -tief, a. ckokolLn. Kniff, m. vsLip. vsLipljej, uLLip, "^°lpok; (List)LvijaLa, lost/l Knipps, m. kore, keroljej. Knirps, m. LloveLek, pritlikovee. Knochen Knirschen, v. n. škripati (pijem), skerpentiti: easkripati, aaskvrpen- titi; -n.skrip, škripat, skerpent. Knistern, v. n. prasketati (am n. eLem), praskljati, ckersketati, 6er- skljati, resketati (am u.ovem), ster- ketati (am U. eLem). Knittern, v. a. krvtovlLiti, zerbiti. xerbLnLiti: skrotoviöiti , rxerbiti, üxerbanoiti. Knoblauch, m. Lesen, Lesenj, Les- nek, Lesnik; - - a. Lesnov, Lesnjev, Lesnokov; -blatt, n. Lesnovo perö (x. peresa); -kraut, n. kremno. Knöchel, rn.LIen, Llonek, sklep, uck; (Fuß-) xleLen, ZleLenj. Knochen, m. kost /l; Alljät /.; blu¬ tiger-,Lunta; --a. kostni; (v.Bein) kosLen; -asche, /l koäLeni pepLI; - answuchs, »n. kostni irrastek; -he- schreibung, f. Kostopis, -brand, m. -kostna Knjiloba;-bruch, m. kosto- lüm, elümljonakost.prelomek kosti; -entzündung, /lvnetioa v kosti ; -fett, n.morex, morek; -gerüst, n.kostnik, okostje, kostra, krollje; -hart, a. terck kakor kost; -Haus,». -kamnier, /l kostnioa, kostnjäk; -los, a. bre^- kosten, bror kosti; -manu, m. kost- Ijiveo; -mark, n. mor^ex, morek; -mehl, n. KosLen» moka, kosLenioa; -schmerz, rn. boleLina v kostek; - substanz des Zahnes, riobovina; -sy- stem, ». okostje; -Verbindung, /l evoea kosti; -wäre, /l kosLenina, kostenin», kosLeno blazü; -Werk, ». kosti, kosLevje. 28' Knöch Knoch-ern,a.kosčen, kosten; -lein, ». koščica, Kostka. Knödel, m. cmok, kneälik;-suppe (. juks s cmoki. Knvll-en, m.kepa, gruča, grombchs; (am Körper) gomps, gumxa, bunka, bul»; (anKräutern) gomolj, gomo- Ijec, -engewächs, ». gomoljnica; -ig, a. gruäast, gručast, kepast; gomo- Ijsst. Knopf, m. gumb, bntek; (d.Nadel) glavica. glavčica; (amFadeu) vossl; (zum Knöpfen) sapenec, saponec, kvpča, saäerguss; leinwandener bučics; (am Degen) bruska, gls- vica; -binse, /l bič; cott. bičjo. Knöpf-eln, -en,v.a.-mpeti(pnem), saöergniti, sakčpčati -( sspenjati, ssüergovati, sakopčevati. Knvps-fabrik,/'. gumbarnics; -loch, л. gumbnica; -wacher, m. gumbar. Knopper, (. jesic», skipek; -eiche, /. sisarka;-gallwespe, (. siskarica.' Knorpel, rn. lirustaneo, krusteo, krupec; -artig, a.krustančast; -fisch, м. lirüstnic»; -ig, a. Iirustsv, I>ru stančen; -thier, n.brustavec. KlI0rr-en,M. svers, gerča, umber, kerga; (Knöchel; -icht, a. sversast, gerösst, umbrast; -ig, a. »verrat, sversav, sverserit.gerčav,gorčovit, umbrast; "leit, (. sverssvost, ger- čavost. KlI0sP-e,/l popek, pvxiea, püpika, borst. okv (oöesa); cott. popjo, bersche, mische; ckim. popele, berstič; -en,n.n. berstoti, v bersch e iti sgrem), popke sackelovsti od. vüganjati, po- Koa güchati; -envoch a.berstnst, berste- vlt, popiv»st; -icht, a. popk»st,ber- st»st; -ig, a. bersten, berstnst, pöplösst. Kll0t-en,m. vorel, sailerbel, ro- r-ll: den-schürzen, voslati: ravor- I»t,'. rsilerbaiti; den - lösen, rarvo- rlsti; rasveruti (verem) -s- rarre- rovati; (amBaume) srers, göre«; (am Halm) Kolence, koleveo; (Ben Wickelung) sapletsk, ssvorlsas, Schürzung, Lösung Les dramatisch'» -enS, napletek, rsrpletek; -en, v voslati; Martig, a.voslasl; ^löslich, /lrarplotek, rssvorchch; ^tschürzling, (. rapletek, rsrorchch; bestock, >"- robstio», gerfaö», gorfaöa, geröav- ks; Knöterich, m. elresen, -Irerei. trüsksreo; -ig, a. geröav, kolencer, kolenčast. Knuff, m. ciroxches, sunchch; -elit, v. a. üregati: llregniti, suniti. Kllilpf-en, v. a. verati (verew). tvesti, pojiti: svesati, sterein, spchiti; (durch d. Knoten verbinde") voslati: svosluti. Knnrr-cn, v. n. renčati (im), čuti (im), verčati (im); rösati fe (im), robneti, chergati, rentčeib! v. n. kruliti, berlünkati; -ig-§ renčav, njergav, rokniv,goöorn;"' Klllltc, /. Knuts, korobač. Kniittel, «n. ooxso, ooepek, prn^ ' «ierkelj, elerkol, krepel , Krepelj -Holz, n. oklestki verkovi"", Vers, m. klobasa, skrotovičeni e"» ali stik. Koa-djutor, m. pomočnik, 436 Kobalt 437 Kohl Monik; -ks,xt. koks, koaks, oxlina, äizion, /. »vera, »drurba. Kobali, r». kobalt, kobro»; - - a. kobaltov; -blume, /l kobaltov vvdt; 'glanz, m. kobaltovev; -grün, ». bbbaltovo »elenilo; -metali, m. ko- ü»ski kobalt; -oryd,rn. kobaltov «blsanev; -Vitriol, n. kobaltov vi- injol. Kob-en, m. besniva, kovura; svi- »iak, svinjski klev; kotev; -er, »n. los. , Kobold, m.skrat, skratee, skratelj «kratek; si Burzelbaum. Koch, m. kukar; (Speise) movnik; Auflauf) kipnik, kipnjenee, nakip- "jeoik: - sein , k upariti; -apparat, »t. kobalo; -buch, «. kükarske bukve Köchel si Auflaus; -en, v. a- ku- "^i, (sieden) variti: skakati, »va- ^si' etwas-, pokukati; (v. Magen) prebaviti, prekükati -si prebavljati, prekukovati; v. n. vreti, kipeti; - 'k, n. kuka, kukaja; -end, a. vroö, 'Ä' -es Wasier, krop. Köcher,,», tobaieo, tul. strelotok. Koch-erei,/°.kukarija, kukaja, kuka; fgefchier,». kukinjska posoda; oott. ^binjsk« posodje. sriviti. Köchin, /l kükariv» :- sein, kuka- Koch-kxsiesim.kukavni kotel; -kunst, K kukarstvo, kukarija; -löffel, m. kalulvnioA kukava, kuklj»; -ma- Ichiene,/. samovrlr; -Pfanne, /l pou¬ ka' "laiz, ». kukinjska sol - gvanini, ,n. Aliva; -topf, m. pisker, ""^o;-zncker,m. kukinjski sladkor. Koder,m. podbradek; stre»». Köder, m. vada, vaba, vabilo, ma¬ ma, mamilo, otrov, uastava; (betau - bend)trovilo; -n, v. a. mamiti, va¬ biti : vado nastaviti, vabo nataklliti -si vado nastavljati, vabo natikati. Kod-er, m. star rokopis; (Gesetz¬ buch) rdkonik; -izill, n. oporočni pristavek. Koc-fsizient, m. somuoüivev;-ffüre, s.Kopfputz;-rzitivmaßregels.Zwangs- maßregel; -senziell, a. sobitsn, eno- bistven; -ristenz, /. sobitnost, so- bitje; -ristieren, v. rr. » druxim vred biti (sem). Kof-ent, m. kali», patoke xt.; -fer, m. skrinj», popotna skrinj», kernir. Kog, »i. kij, nabijilö; -el, M. kolm. komev, verk; -nak, m.konjak; -nat, rn. svrodev, sorodnik, sorodovinev. Kohäsion, /i -rvesnost, »äerünost, svderinost; -strast, /i »vesna oder soderüna moö /l Kohl, m. kapus, kapusta, »vije, bersota; -acker, m. kapusisve. Kohl-c,/. oxel, vxelj, voxäl; rott, oxlje; (Steinkohle) premöx; glüh¬ ende -en, üerjaviv», »arjaviva, »ar- javka, perina: -en brennen, oxlje kukati od. üxsti (ixem), vxlariti ; schwarz wie-, vero Kakor »urel; - decken, rr. üerjavniva, üarjavnica; -en-a. oxlje; -en, v. a. oxlje Lxati (üxem) od. kukati, ogljariti; -en- behältnis, 1t. oxljevniea, vxlenjäk ; -enbrenner, rn. oxlar; —ei,/l oxlarija, oxlsrstvo; oxlürniea; - betreiben, vxlariti; ^lin,/l vxlariva; -endampf, »>. oxljeni sopür; -enseuer, Köhler 438 Koller ». üerjavica, üerjavka, üarjüvica; -fuchs, m.rujavee; -engrube, /. og- ljövnica, ogleoica; -enhaus s.Koh¬ lenschoppen; -enlager,». lerisöe vg- lja; -cnmeiler, m. Kops, ögelnica; (d. Platz) kopisöe; -cnmeffer, m. vgloweree; -enorid, »i. ogli»ec,ogle- nec; -enplatz, m.koxisöe; -ensaucr, a. ogelnokisel; -ensäure,/'. oxelno- kislina, ögelna kislina; -enschwarz, «. öern ko üurel, öern kakor saje; -enschoppen,m. ogelnjak, oglenjLK; -enstätte, /l kopisöe; -enstaub, m. ügljeni xrak, praska, braöka; -e li¬ sto ff, m. oglec, oglik; —gas,m. ogelöni plin ; -enwafferstoff, m. ägel- ni vodenec; -enwerk, ir. rudnik na oglje (kamneno oglje). Köhler, «I. oglar; -rei,/'. oglarija, -Hütte,/, oglarniea, vglarskakoöa; -in, /. oglariva; -lohn, in. oglarina; -meister, m. oglarski mojster. Kohl-fuchs s. Kohlenfuchs; -garte», m.uelnik,kuliiajski vert,nelisönjak; -Holz,», dervarskiles, derva na og- lje; -köpf, »». nelnata od. küpusna xlara; -kraut, ». glavato udje, ka¬ pus; -markt, m. uclisöni terg, uelj- ni terg; -meise, /. seniva, siniva; -rabe, in. krokar, gavran; -rübe, /l koleraba; (unter der Erde) bro- kva, broskva; -statte, /. kopisöe; -stängel, m. steblo, koven; -taube, /.xrivar; -Wanze, /l ueljnastenie»; -Weißling, m. ueljni belin. Kohorte,/'. öeta,kerdelo, oddelek. Kokarde,/', kokarda. söek. Kokon, m. napredek, mesiv, mesi- Kokos-baum m. kokosnik; -n Usi, /. kokosov oreli; —öhl, n. kökoso- vv olje; -Palme,/. kokosova palm». Kolben, nr.bet, bat, betica; (Streit) büudovan,kij, porat; (am Gewehr) kopito, oglavje; (bot.) betiö; (am Mais) storn; (an d. Hirse) lat, vlai; oott. latje, latovje, vlatovje; -biüi- ler, xt. betiönice xt.; -stasche,/-tik^i -förmig, a. betast, batast; kijast;- hirse, /l ber, bar;-Hirsen, a- bcror; -hülle, /. tulec; -streich, m. uäör betom; -Weizen,»», xolica; -wurz, beli pljuönik. Kolbig, a. betast, xlavat, xlsvxat Kol-era, /l kolera ; -ibri, in- Kolibri, kolibrik, kölibriö; -ik, /. trod, vseli, kolika, dna: mit-behaftet, trodovi- tea. Kolkrabe, »». krokar, pravi vrae- Koll-atur s. Vergleichung; -az>s? s. Verleihung; —ieren, a. primeri«, priravnati, prispodobiti -s- primer¬ jati, priravnovati, prispcdübljatli —ierung, /. primerjava, primerja- tev.priravn»va,prexled; i^lierunf-' gebühr, /. primerjüvsöina; -aud»- ren, v. a. oxledati in poterditi ogledovati in poterjevati. Kolleg-a,in. drug, tovärä, tovari», -ial-a. nborni;^lgericht, sodnija; —isch, a. uboren; -iengri", n. nönina;-ium,n. ubiralisöe,ubor, s. Vorlesung. Kollekt-e, /. bira, bera ; -lv, r ren, skupen ; udruneo; -uc, / lektura. j Koller, m. tisöavka, norost, om Kolli 439 Komm /.; (Leibchen) kanajka, Slovanka: s. Halskragen; -ig, a. norosten, ki iwä tisöavko; -isch werden, v o- wvt iti (xrem); -n, v. a. kotaliti, iMjati, kotleti; v. n. (von der Kugel) kbtati so, kotbliti se, talü- batlso, takljati so; (».Truthahn»».) kavbrati; (im Leibe) kruliti. Kolli-dieren, v. n. navskriä biti l^ow), nasprotovati si, nasproti biti, »e vnemati so; -sion, (. oöpor, "rvskrisje, nasprotje, nasprotnost: o<- gerathen, spreti se s kom. Kollo, n. naklaiini kos, nsklallek; 'iiuiuni n. poxvvor, rarxovor; -m- Mtscher Fliege, /l kolombaska muka. Kolon s. Dovpelpunkt; -ial- a. prekmorski, kolonialni; —Ware, /°. prokmorskv bkaxü ; - ie, /l nasel- ^aa, naselitev; selisče, uselisče.ns- 'elisve, —fieren, v. «.naseliti, vsöliti »aselovati; -ist, m. »»solnik, u- ielnik, naseleo, Seljak, naseljenec. Kollonn-ade, /l slopovje,stebrovje; 'k/, slop,steber; (d.Heeres)ockbelek. Kolophonium, ». pexla, kolofoni). Kolor-atur, /l Koloratur»; -ieren, a. barvati, bojrlriti: pobarvati, ?pwsti (pisem); /«A okinčati, orblj- ^ti, «lepotiti 5>/.: -it, n. barva, "Zvitost, sarovitost. Koloss, »«. velikan, orjak. Kolik; ^likanstvo; -al, a. velikanski, ^l>. kolosalen. skombr. Kolnmbatscherfliege^.lioiumbaski Kolumne, /l slopee, reäek, plat /l Kombin-azion, (. Silručba, sestava; primera; s. Vermuthung; -ieren, v. a. /.bratili, sestaviti -s- sbručevati, sestavljati; primerjati, šobiti, skle¬ pati ; -iert, a. rbruten. Kom-et,»n. repatasveaba,repatic», komet; -fort, m. laxot /.; -iker, m. xlumec, xlumaö, šaljivec, komikar; -isch, a. smesen, smesljiv, komičen; -itat, n. rupanij», stolica;—S-a. čupanijski, stolični; —Srath,»». ču- panijski svetovavec; -ite, n. oäbor; (Versammlung) rbor. Kommand-ant, »n. poveljnik, --»- pvvebnik, leapovebovavee, velitelj, poxlavnik ; -cur, m. kvmaneler, ko- menlinik; — kreuz, ». komanberski krič;-ieren, v. ». rapvvebovati, velevati, ukaaovati: rspoveelatl (vem), veleti, ukarati (Kačem); —de (Kommandant; -iert, a. poslan, s poveljem poslan,-o, v. n. povelj¬ stvo, vobstvo; -owort, n. povelek. Kommafs-azion, /. aločba, cbručbs; -ieren, v. a- rloriti, rbručiti-j-nla- xati, rbručevati. KoMM-en, 1'. n. priti (pribem), bojti (bojbem) -j- prilibjati, boliit- jati; (nachfolgen) pritisniti, nastati (stanem) -s- pritiskati; eilends priliiteti, prispesiti x(.; geritten-, prijerbiti, prijilkiati; geflogen-, pri¬ leteti -s- priletbvati. boletvvati; gefahren-, pripeljati se (Ijem); ge¬ schwommen -, priplavati, pripluti; hinkend -, prisäntati, prikrevljati; weinend-, prijokati,privekati u. s.w. mittelst pri-; nahe -, blirati se: pri- blirsti se, primakniti se -j- priblire- vati se. primikati se; hinter etwas-, Kommen 44ll Komod «piriti oder sapäsiti kaj, rssnati od. ove-ieti (vem) kaj; um etwas -, isnebiti so ves»,ob kaj priti(priäem); zu Kräften -, opomovi si (morem), opomäxati si x/l; von Kräften -, vdnemoöi (morem), obnemäxati, oslabeti -j- oslabevati; davon-, pete ocknesti. unesti jo, uteöi; /lA. okrevali, oporäviti se, o/.(iraveti; zu stch -, briktati SS, eäjmati se: rbriktati so, iscäjmati se, söämiti so, savecketi se (vem), osvestiti so, vspametovati se; in Hitze-, rasxreti se, uxreti se; wie gerufen o pra¬ vem oasu priti, kakor nalase priti; aufdieWelt-.roäiti se, xorockitise; nicht von der Stelle oe xaniti se, »e premakniti se s mesta; daher kommt es, ir texa irvirs; zu statten-, prav priti (prickem), nalivalo priti ; dahin ist es gekommen, t. Kompar-ativ,rn.primerfavnastop- "sa, primerfavnik, aocknfa stopnfa; «zion, /s primerfatev, stopnfatev, etapnfevanse; -teren, v. a. primeriti 's- primerfati. Kompaß, m. severniea, kompas; 'Nadet, izla severnica. Kompend-iös, a. kratkopisen; po- eaet, v posnetku, okrrljsan; -ium, Posnetek, okrajsek. Kompens-azion, /. pobota, pobotek, t«l>otan;e; -teren, v. a. pobotati -f- pvbotovati. Kompit-ent, a.pristofen, prislusen, Lasten; nackevea, äotiöen; -ent, '"-prasse, prosiveo; - e N z , /lobl^st, pnskafnost, prislusnost;^iqesuch,n. peosnfa ra kako slurbo; ^streit, »i. ^arpor rastran pristöfnostl; -ieren, a prositi od. pOAilnfati se ra ka- "" službo. Kompila-tor, rn. nabiraveo, skup- levave«; -zjon,/l nabira, rbira. .Kompl-ement,n. öopolnilo, ckover- ?^--et, «, popülen, popoln, ^vor- ?">k. Konst-abler, m. puškar; policijski Ko ustit 444 Kontrol slurabnik; -ant, a. stanoviten; vo¬ ljen; -alleren, v.a. dokarati jkarem). irpričati -s- dokarovati, irprioevsti; -ellazion, (. stan rverd; orverdje; -erniert, a, osupnjen, prebvapljen: -werden, ostermeti. Konstit-uante,/'. ustavodajni ukor, ustavodelno rbiralisče; -uieren, v.a. ustanoviti, vstanoviti, sestaviti, -j- ustanävljati, sestavljati; Ud, a. ustavodajen, ustavodelen; -uicrung, /-ustanovitev. sestav»; -ut, m. ir- prasevaneo, raslisevaneo; -uzio n, /l ustava, vstava, konstitucija; (d, Leibes) sestava, kakovost: von star¬ ker močnega rivota;—eli, a. usta¬ ven, vstaven. Konstru-ieren, v. a. ustrojiti, se¬ staviti. seridati, rloriti: ustrojevati, «estävlj»ti,rlägati; -kzion /i sestav», sestavka, sten. Konsubstanzicll, a. istokiten, sobi- Konsul, »!. poslanev, poročnik, Konsul ; -at, »i. poslanstvo, Konsu¬ lat; -eut, »n. svetnik;-tieren, v. a. ra svet poprasati -s- poprasevati; posvetovati se s kom. KonsllM-iereu, v. a. povriti (vri¬ jem)-^ povrivati; -zion,/°. povri- tek, pvvritje. Kontag-lös, u. nalerljiv, Kuren, okurljiv; -ium, n. kurnina, kurilo. Kon-takt,m.dotik»,dotikljej; -tem- chlativ, a. rarmisljav, premisljiv, premisljovaven; -teilt, a. radovoljen; -terfei, —en s. Abbild, „en; -tert, »I. rvora besedi, verstilo govorje¬ nja, beseda; -t in e n t, m. suka rem¬ ija, suliot», celina; —al, a. celinski, kontinentslen.poremski;—almacht, /i kontinentalna moč, derrava na sukem; -lingeut, rn. prispevek; po¬ trebno število mor (ra dopolnitev vojske);-tinuierlich, a, nepreoeb- Ijiv, preven; venomeren, nepreter- gan; -tinuitat, /i neprenebljivost, venomeruost. Kont-d, »t. račun, irpisekt a-, os obračlin; -oorrente, tekoči račlioj -our, »n. obris, načert, očerteli, čertvr; -raband.rn, tlbotapskaroba. rabranjena roba; prepovedano bla¬ go; (Schleichhandel) tibotapstvo. tibotapje, potulina kupčij». Kontra-hcnt,»». pogodnik; -hiettlb v. n. pogoditi so, dogovoriti se -s pogajati, obravnavati, dogovarjati se; -mandieren, v. a. preklicati (kb- čem), oporvati (rovem) -s- prekli oovati; -ordre, /- oporeka ' l »porov; -signieren, v. n. s podpisati se, svoj podpis dodati! Konträr, a, nasproten; «rt. nasproti- -signiernng, /. sprotni podpis. Kontrast,"», nasprotje,nasproten rarličje; odpor; -ieren, r>.». naspro¬ tovati, v nasprotji si biti (sem), io- čiti se, odnašati se, rarliknvati sk Kontrc-admiral, m. podadonral, -mine (. nasprotni podküp. Koiltribu-cnt,obdačeneo: ->k" s. Beisteuern ; -z i o n, /- d»ca.davo»i skladi p>k.; —ssond, m. skladnioa. K0lltr0l-e, /i nadrorstvo, nadgloi stvo, parnja, kontrol» :-iercli,r- nadgledovati, pariti nakaj, kon>r , prva-- komvr-it Kontroverse lovsti; -or, m. »aärornik, naägleä- "ik, kotrolör. Kontroverse, /°. prepir. Kontumaz, /! rapertija, kontuma- ch»; (imProzesse) neprikori, Nepo¬ muk; -anstatt,/irapiralnic»; -ieren, vneposlüli, raoen» od. ravoljo »eprilioNaobsoiliti-ff obsäjati; -irr¬ test, ». sovba V neposluk, raocna ^" rejenee; -okazion, /! skiio, po- porov; -ulflon, /°. terganje, pavica; , -ulsivisch s. Krämpsig. ^mvzentricr-en, v. a. Hilruriti, ^ti (berem), skupiti -j- rUrure- Köpf vati , rdirati; sich v. r. rkrati se^ skupiti se, skupieiti se-j- rbirati se; -ungSPUlikt, m. sreUiseo. Konzept, n. spisek, pervoxis, kon¬ cept; osnutek, nacert;-sbeamte,m. koneeptn! od. sestavljavni uraänik; -sfach, n. koneeptni vdor, sestiiv- Ijaaje. Konzert, ». koneert, AoNdena ve¬ selica, beseil»;-geber, m. knncer- tovavec. Konzession, /i; (Bäumchen) prisekati -j-pri- sekovati. Kopf-süßer, m. glavonoüeo -gelb s. Kopfsteuer;-gegenL, /.rglavje; -gril¬ len, moke xk.; -grinb, m. kraste na glavi; -haar, 7k. Iss, vlas; eolk. las)«, vlasje; -Hänger, r». tukeo, potuknjvnee,poviglavev,klineo;i^ei, (. klimba. potüknjenost, kinavstvo, poniglavost; ^:in, (. potüknjenka, kinavk», poniglavka. Köpfig, ». glavat; in Zusammens. -gläv, -glaven. Kvpf-kiffen, rn.vrglavje, podrglav- je, rglavnik, väjsnioa; -laus, (. 08 (.;-leer, a. prarnogläv. pukloglav; -l o s, a. krer glave, brergläv, brer- glaven; /rz, nespämeten, glumpast, äboten, neumen; ^:e, m. krerglaveo; »kotnik, neumner, nespämetner; (. krerglavka. äkotnio», neümniea; -leidend, a. glavokolen; -nicken, n. kimanje r glavo, prikinkovanje; - nicker, m. kimaveo, kinkalo, prikin- kovavee; -Polster, rn. vrglavje, pod- rglavje, podrglavnik; -putz, IN. pre- pletek v lass, verilo, opletalo; -rech¬ nen, n številk» ob. räjtsnje ir glave; -rechner, m. er ist ein guter-, dokro ir glave od. na pamet raeuni; -ring, m. svitek ; -salat, rn. glavat» solata; -schimniel, m. nävadna plesenj ; -schmerz, rn. glavokol (., gl»vobolja, xlava me doli: an-leidend, kolno- §Iäv; -schüttelnd, a. tresogläv; - steuer,(.glavn in»,poglavsein»; -ßüli, л. glavin», poglavek; -tuch, n. poi». ruta ra na glavo ; -über, ack. vrato¬ lomno, vertoglavo, 8termogl»vo. u» vrat nanos; -unter, ack. naglarol -Verletzung, (. poskviika na glavi? -Weh s. Kopsschmerz; -wunde, /.r»°» na glavi; -zeug, n. naglavse. Kopie, (. posnetek, posneiveli (Abschrift) prepis, prepisek; -rs"- v. a. posneti (snamem) -s- posne¬ mati; sabschreiben) prepisati (piše") -s- prepisovati. Kop-ist, m. prepisovaveo. Kopp-e, /. verk, verkol, verkoaer kop», kok; -el, /. svora. spetnie»? (Feld) ograja, ograjeno polje; d. Orgel) velika flavta, s. Degengs' henk; -eln, v. a. speti (spnem); t"' rati (verem) -j- spenjati, rverova (Feld) ograditi -h- ngräjati ; -kü"' men, m. jermen, remen. Koppen, v. a. klestiti: oklesws prisekati, odsekati -j- oklesoovs > obsekovati. Kopnl-a, /l vorilo, spojilo; -a" a. veraven, veriven; ^ltor,m. oevaveo; -azion,/'. porok»; v.a. poroviti-j-poroo»ti,porooov» Kopuett, a. miloraelen; -e, /i"" radnioa, milkovnio»; 'wren,v; milkovati, r oömi loviti, streei (strerem.) Koraü-e,/. koral», koralda, kor d»;--a koralni, koraldni; (. koravdisoe, koralisve; м. -enfischerei/.lav od. -eninsel, (. koraldni otok;-eni?? Kora» 447 Koro ( verviva korald od. koral;-enstock, m. koralnik; -enthier, n. korjlnioa. Kdrllll, m. koron, alkoran. Korb, M. kos, kosareo, kosnioa, pletareo, pletnioa; (aus Weiden) serbas. jerbasev; vonj», vozna; (Rücken -), športni kos: Hahn im -etein,pervovati,nvoaee nositi;einen bekommen, odpoved dobiti -h «lobi¬ sti; -geben, odrevi; Körbchen n. bosek, pletarvek; jerbasöek, väj- vezniva;-flechter (.Korbmacher; 'Händler, Kosar; kdor košari; -Macher, n». kosär, zorbasar; -ma- seh m. probkovramasekod. ra- ^ähej cep ir plute; -zicher, rn. öe- lM'Iek. Korn,ri. nerno, semensko nerno; ,s">.rernve; cott. serife; (Getreide) siljo, nernze; (Roggen) ren /l; Ensches -, türsvioa, Koruna, debe- (am Gewehr) muk»; (d.Mün- i'N) nerno, zedro: auf's - nehmen, "a Moko vneti (vnamem), pomeriti k kv^a nornati; ritni; ^eni; turseivni; -acker, m. ritno p"he, eerisöe; -ähre, C-klas, ritni klas; -blume,/l (Oentaurea ezeanus) plaviva; -boden, m. ritnio», kašo», silnioa, kambar, sipnioa; (Erdreich) svet rarer; -brand, m. snet, snot- Izäz ; -brot, n. reneni kruli, rerenzak; Körnchen, n. rernee; (lA. trobiva, mervioa; -dieb, »n. ritokradeo. Kornel-baum, m. (Oornus mas.) ären, drenove«; wilder-, piska, psi- kovina; -birn, /) drenovk»; -Holz, ». drenovi»», drenov les;-kirsche, (. 6renul)a. K0kll-en,v.»- rerniti se, rernateti, rernje delati, rernje nadelavati; - -erfreffer,m.rerno)edeo;rernojedka, nobalka; -erfrucht, /. rern)e; -erfut- ter, n. nvbal f., robaa)e, nob(; -er¬ lös, a.brerrern, brer noro)a; -erreich, a. rernat, rernovit, nernoviten. Korll-feld s. Kornackcr; -führe, /l var rita; -garbe, /l snop rita; -handel, ritna kupvifa, kupöifa od.terxo- vina n ritom, ritarstv«: den - betrei¬ ben, ritäriti; -Händler, m. ritär, kupvevavev n ritom; -Haus, ». rit- niva; -Hülse,/.rerena plev». Körn-icht, a.rernast; -ig,a.reraat, rernovit, nernoviten; /iA. svdernat, fedrvvit. Korll-jahr, rr. ritno od. ritorodno leto; -käfer, m. ritni krosö;-kam- mer, /. ritnio», silnioa, sipnio»; -ka¬ lken, in. ritnfak. käse». bambar;- lanb, n. ritorodoa deneta; -mangel, M. pomänskanje rita, sila na rito; -markt, »«.ritni terx; -mehl, ».re- rena moka; -motte, C- ^^ni mol); -Preis, i». ritna vena; -raden, rn. ko- Körper 448 Kost kaij, kokvlj; -reich, a. ritoroden. ritso, ritovnat; -rüsielkäfer, »>. verni rirek; -schabe, (. ritni molj ; -schau¬ fel,/'.'evoion;-sieb, n. rešeto, reta; -sveicher s, Kornboden; -trcSpe, (. stüklas», stokl»s(; -winde, (. polj¬ ski sink; -Wucher, M. ritna vder- tija;—er,m. ritni odertnik, drago- letnik; -wurm, m. ritni öerv, rirek, rurek, rirev; -zehent, rn. ritna de¬ setina -zinö, »n. ritna Karen (., ritna davščin». Körper, »I. telo (g. telesa); truplo; (Oberleib) rivot; siüffiger-, tekv- viaa; harter-, terdina; (Ding) stvar (., rec(. tvarin<>;(Gesellschasi) rbor; - - a. telesni; -bau,»«. rivot. rast(, postava, -beschaffenheit, (. postava, rivot; -chen, n. telesoe; -färbe, (. polt -haare, xi. «Ilaka; -lich, a. telesen; snoven: -es Wesen, stvar (: -e Hebung, (. vaja telesa, telo- v»dba; -e Verletzung, poškodba na telesu; —seit, (telesnost; snovnost; -los, a. brertelesen, brertole»; —igkeit, (. brertelesnost; -maß, n. telesna mera; -schast, (. skupseina, rbor; -strafe, (. Karen/, na telesu; -Welt, /. vidni svet, poremski svet. Korpor-al, m. llesetnik, Korpo¬ ral; -ale, n. telesnik, -azions.Kör- perschast. Korp-s, ». oddelek, kvrdelo, veta; -Ulent, a. rivoten, tersvat. debel, rastaven, trusnat; -ulenz, (. rivot- nost, tersvatost, rastavnost; -us, m. telo (g. telesa), truplo, rivot: - delicti, rev, ki setive liudodelstva. Korrelt, a. pravilen, pravoten; - -heit, (. pravilnost, pravota; -or, »». popravljavec, popravljiv;-ur, (. poprava, popravek; —bogen, m, poprava» pola. Korrelzion, /'. poprava, poboljša- nje, poboljšava; -ell, a. boljsave», poboljsevaven; pokvriven, strako- vaven; -sanstalt, (. pokorivaiea, karnivniva. Korrespond-ent, m. dopisaik.ilo- pisovaveo, dopisovatelj; -enz,f dopisovanje, dopisava; —nachiichb /. noviva po pismib; -iercn, n." dopisovati; (entsprechen) sklidab se, strinjati se, versti se (verem) KllNi-dor, rn. mostövr, murovsi -gieren, v.a. popriviti -j- poprivljatr Kl>rs-ar, m. korrar, gusar, pomor, ski tolovij; -et, n. korset;-0, "" jera. Kor-tine,(. pregrinjalo, prestirawi -vette, (. korvet»; -yphänS, pervak. Kl>s-ak, rn. korak; -en, v.", 's" . se, milovati, dragovati se, dobrika s se, laskati se; -mus, »».pristavka, -inetisch, a. lepsaven; -isch, tvven; -mogonie, (. nauk o racet sveta; -m o graf, »n. svetopiser, ^:ie, (. svetopis, svetopisje; «. svetopisen; -mologic, ( " slovje; -p o lit, m. svevin, polit; —ismus, »>. svevanstvo, k» mopolitirem; -morama, n. sveto" kosmorama. . , Kost, (brana,jed/.,jedilo, je"> Kosten bei wem bist du in der pri kom fes, pri kom imas brano, kam bodis na "leledo? er hat freie-, ima rastvnf drsno; ohne - arbeiten, vderode- Isli; -bar, a. drag. dragoten, dra- xooon; —kett, /l dragoeenost, dra- ?"ta; (kostb. Ding,) dragotina, dra- ?"ti)n, dragoeenfe; -en, v. a. (mit¬ telst d. Geschmackes versuchen) pokü- "üg okusiti, raküsiti, vardf ati (dem) st; pokušati, okušati, vardevati; nüchtern eine Speise -, vteseati so, "Trositi so; eine Fleischspeise »mersiti so. Obsten, v. n. velfati, stati (stanem), k" dem kiti (sem), drago biti (sem), ^«ke eene biti (sem); nicht viel dober kup biti (sem); was kostet ein Siück, po eem fe? es wird den Kopf Tre MU ra glavo ; viel Mühe sich - lflstn, veliko si prizadeti -s- prira- "drati ; es kostet einen Mühe, terko "taae eloveka; -pk.8troski,xoiroski, "troski, troski xk.: ans meine -, na "s^e strosko od. ra mof denür; in "te - vcrurtheilen, obsoditi, da mora "troske plüöati ; -anschlag, r». pre- "d»rek stroskov; -aufwand, in. po- roski^/„ potrata; -ersatz, rn. po- "raeilo stroskov; -srei,a.brer stros- rsstünf, mukte; -Überschlag,m. prergz^^ stroskov; -Verzeichnis, n. ^""^vvnik, rarkarek stroskov. «ltst-frau, /l brano davka ; -ganger, ."obedovavee.fedeo, xrifedev, pri- tedni^. -geb er, rn. branodaveo; k^ttt s. Kostfrau; -gcld, ». plaöilo ra ""o, branina; -Hans, n. obedniea, Dcutsch-flov. Taschenwörterbuch. Kou gostivnioa; -Herr s. Kostgeber; - knabe, /l branfeneo, refeneo. Köstlich, a. slasten, preskasten, predober, irversten; (kostbar) pre- dräg, dragoeen; (herrlich) prelep, prekrasen; -keit, /l preslastnost, irverstnost;dragoeenost; prekras- nost. Kost-mädchen, rr. bränfenka, refen- ka; -spielig, a. drag, predrag; potraten , potrošen; i:keit,/. dra- gina, dragot»; potratnost, potros- nost. (ka, oprava. KostÜM, n. odev/l, vblöö /l, oble- Kostvcrächter, en. iabireni olovek, kovlsiveo. Kot-angente, /k sotieniea ; -elete, /l reberoe; -erie s. Sippschaft; -illon, rn. kotilfon. Kvth, "t- blato, govno, lafno , klat, gnof; (besonders aufStraßen)bl»to, Kal, Iura, kalura, morga, pvrlepioa, brorga, gror /.; Hunds-, pesfek; Vogel-, tiefek; Schafs-, ovvsek; Ziegen-, korfek; Kuh-, kravfek; Menschen-, vlovevsek,lfuse)eku.s.w. mittelst d. Bildungsfilbe -fek; -stiege, /l gnusna muli»; -ig, a. blaten, blat- nat, blätovnat, kalurnat, lurnat: -machen, blatiti, brardati: oblatiti, rablatiti, obrardati, rabrardati; -l a ch e , /l kalur», mlakura, plodra, mvrga; ^inwaster, rr.kalürniea, mla- kurnica. Kotz-e, /l plabt», eoba, gunf; -en s. Speien; -enmacher, m.pladtar, xu- nfdr. Kou-liffe,/l stranska stena, postra- 29 449 Krabd 4LV niea, kulis»; -p,//i. udar, udarec, muli. maliljej; s. Streich; -pe, pre- gradka; -pon, m. kupon, odrerek; -r/. -machen, militi so, prilizovati so, sladkati so, dobrikati se; -rage s. Muth; -ier, m. jadornik, tekun; -r s, m. cona, Kurs s. Umlauf; — - a. kursni; —teren, v. ». toči, v obtoku biti (som); iti (grem); —zettel,»!, kursni Iist;-rtine s. Vorhang; -vert, n. ravitek, ovojek, ovoj. Krabb-e, /l morski rak; -eln, v. ». kobacati, gomariti, komdrati, «kro- batati. Krach, m. pok, tresk, prask, resk, trusk, praskat, ropot, kroll, tlesk; - ent. resk! pok! -en, v. ». pokati, treskati, reskati, treskati, kreirati, tleskati, prasketati (ečem), dlositi, dünkati, lomiti se, ropotaeiti: pok- niti, počiti, tresniti, trusniti, kreb- niti, dlesaiti; v. a. brustati; -en, ». pokoja, pokopava; -end, a. pokajoč, pokaven; gromopoče». Krächzen, v. ». krokati, krdkati; (».Menschen) krecati. kreirati, bri- pati (pijem); -d, a. Irrlpsv, krebav. Kraft,/, moč/l, vek; (Stärke) moö, krepost, sila; (Geltung) veljava:, in - treten, veljavo radobiti; ans allen Kräften , na vso moč, n» pro- terge; aus eigener -, samoter; - sel. po. vsiod; -abnahme, (. pesanje. slabenje, oslabovanje; -anstrengung, /l napor, priradotje na vso moč; - ausdrurk, »t. krepka beseda, krepki rek, jedcrnati irrek; -fülle, /. pvlno- močje, čvcrstota, krepkost. Krall Krästig, ». močen, krepek, j»li, korenit, silen; (nährend) rodive». krepeavoo, krepiven; -es Wert krepka, jedernata od.telrtna besed»; (ausgerastet) čil, spočit; -en,r. krepiti, krepčati, jdčiti: pokropiti, pokrepčati, okrepčati, ofdciti, uter diti, poterditi, k veku pripravku pokrepöevati, pvterjati, potčrjovsN; -end, a. krepiven, krepčaven; -kett močnost, krepküst, silnost. Kraft-los, a. slab, slaboten, malo- večen, nevoeen, wslomoden, »e- rmoren, wlaliav, onemogel, (d.Eeh träges) neveljaven : -machen, slabih oslabiti; -werden, slabeti, oslabel -s- oslabevati;-loslgkcit, (. slabost, slabota. malovečnost, mlabavoet. onemoglost; (d. Vertrages) neve¬ ljavnost; -mehl, ». čila moka, perv» moka; -messer, »». silomer;-spruch. »r. krepka beseda, jederoati irrek; -suppe, /l modna suka; -wnrz, r (l'llssilago karkara) Ispub. Kragen, m. ovratnik, vratnik, ko¬ lar; (Hals) vrat: beim - nehmet, ra vratoagräbili od.popastispademl. -Korte,/l opromek, vvratek. Kläh-e,/i vrana ; -en, v. ». kikiri¬ kati, peti (pojem): rakikirikaM rapeti; -e n - a. vranji; —fttf.ft' vranja noga; — geschrei,».kräkaol0. Krahn, m. škripec, samoter»". j-eels.Stscil' Ktllk-e, Z'. Ilobotnie», osmonor^ pra8k. -e, /. kpompeh. (irr/r. kremp^'^' kroniplsidek, krempljec; -en, n Kram 451 Kranksein praskati: prasniti, oprasniti; -Ig, i krempljat; praskav. Äram, kN. Kram, kramarija, Klip¬ ps» na drobno; (Ware) drobna wl>a. Kram», drobnj»va; (Sache) reö (; -bude, staenna. kramärnic»; -eil, v. ». kramüriti, drobnjava pro- ^jati; (herum-,) stikati, «etati; premetavati. Krämer, m. kramar, staeunar; - rt (. kramarja, kupčija na drobno : betreiben, kramariti; -gewicht,». kramarska vaxa; -gut, n. drobna reda, drobnjava; -wage,/.kramar- tčktnica. Kramladen, s. Krambude. Krammctsvogel, »t. brinovka, "ruiovec, smolnie». smer) skoba. Kramp-e, /l pikön, kranP (Klam- Kmmp-c, /l okrajev,stola, strelia, "presek-el, Areben, Arebenica, ">>liav»ik, Aredase ^k.; -elu, t>. a. ?rel>enati,Aredasiti, mikati, česrati. Krampf, »I.kerč: er hat-, kerČA» "mi. Kerč A» xrudi od. nadleAuje; a kercevit; Krämpstg, ker- rre, kereiv; -mittel,». adravilo ao- b"r kerč; -stillend, a. protikerčsn. Kranich, m. Lerjav, rerjal. xruk; ^erj»vov;-sarbig, a. čerjalast. Krank, a. bolen, bolän. betečen : Kni, bolovati, bolekati; -werden, ^"leti, oboleti x/.; wieder - werden, Oboleti; -e,rn. bolnik. beternik: /. "mica, beternic». Kriinkel-ei, (. bolekanje, boleba- bolebnost. nevbäAljenost; -n, n. kolebati, boleliovati, bolelien biti (sem), krecati; -nd, a. bolelien, kolekav, beteten, nevkozljen, kre- eav. Kranken, v.a. taliti, talostiti, xro- niti: raataliti; (Nachtheil zufügen) kratiti, krivico komu delati: pri- kratiti, »kratiti, prikrajšati -s- o- kračovati. prikrajsevati; das kränkt mich, to me boli, bode od. Areni. Kranken, v», bolovati, bolen biti (som), kolebati; -anstalt s. Kran¬ kenhaus; -bericht, »,. adrürnikovo goraeilo; -besuch, »>. obiskovanje bolnik» ; -bett, n. bolnikova postelj /.;-hauS, n. bolnišnica, biilaica; -kost, /.. bran» a» bolnike; -lager s. Krankenbett: nach kurzem-, po kratki boleani; -dstege,/. stretkabolnikom; -verpflegskosten, stroski -:» pre- skerbovanje bolnikov; -Wärter, I». bolniskiFstretnik; ^lin,/'. bol¬ niška strethses; -zahl, /k število bolnikov; -zimmer, ». iab» bolnik. KraNk-heit, (. boleaen /., betex; ansteckende -, kutna od. nale/.Ijiva kolesen, takajca: in kine - fallen, aboleti, oboleti von einer - gene¬ sen, oadravsti, oadräviti se; -Skosten, stroski aa bole/en; bolniški stroski ^/.;-sstoff, ««. bolnina. Kränk ler, >». bolekavec. nevbox- ljenec. botetnik; in, (. bolokavka, detdtnic», nevbvAljvnka; -lich, t. brüsvnice xk.; -reih, n. brö- svova rudeöioa; -stampfe, /. stopa aabroöö; -Wurzel, ( bräsveva ko¬ renino. Krass, s. Dick, Grob: -e Unwissen¬ heit, xrorna nevednost, strasanska nevednost. fvalnik, risalo. Krater, IN. rrelo, bljuvavnik, blju- Kratz-bere s. Brombere; -distel, (. skerbineo;-e,(. sterzaca, sterznlja. Krätze, ( zarje xt., srab, svrab, Iiraste xk.; (im Bergb ) drobir, me¬ tina, ostrurina, osterrkixk. Kratz-eisen, n. stcrzalo, stergnlja, derxulja; -eu, v. u.präskati, eöliati, dvrzati, derzastiti, drapati, öeliljati, derzljati: prasniti,oprasniti, oderx- niti; (v. d. Feder) präskati, eoder- kati; (m. d. Eisen) sterzsti; Wolle¬ st Krämpeln, e. n. (jucken) serbeti, «vemeti; -er, »i. präskaveo, sterxär, sterxaveo; (schlechter Wein) vviöek, präskavev; (Werkzeug) sterzalo, sterxavnik; -fuß, in. poklon. Kräut Krätz-ig, a. xarjsv, zarjav, kra¬ stav, srablsiv; ^:e, m. zärjevso, srablsiveo; (. zärjsvka, srabljivk»; — keit,(. srablsivost; -milbe, (. sor- beo; -salbe, (. maäa ra zarje. Kraus,», kodrast, kodrav; (zer¬ zaust) kustrast, kuštrav, rarrakan, rarmersen; (gefältelt) nabran, za¬ bav; -bart, in. kodrobradev; -e, (- kroiels, krerelseo; (Eigenschaft) kodravost. Kräusel st Kreisel; -eisen, n. kodn- >o, kodereilo; -n, v. a. kodrati, bo¬ driti, svädriti, obrenkovati, Koder- viti. Kraus-emünze,/l konjska met»; - en s. Kräuseln; -haar, n. kodrasti lasje; —ig, a. kodrast, kodrolas, kodrolasat; -kopf, rn. kodrast» zlava; (Person) kodrolase«; -locke, (.koder, kodereo; -lockig, ».kodrav, kodrast. Kraut, n. selisöe, ^el (-, relio»- retjsvina, bil, bilina,rastlin», trava (Grünzeug) rolenje, relenjav», ze¬ lenina; (Kohl) kapus, reljo; Rüben) meteniea, repniv», öö»vjei (Heilkr.) korenje, ndravilno rolisee. (V. Kartoss.) meteniea, krompirze- vio»; (Blätter d. Gewächse) nat/o repniea; -acker, in. kapnsisoe, re -- nik, nelnjäk; -beet, n.zred», lek», -blatt, n. relnato od. kapusno per (§. peresa); cokk. Sklnato od kopa¬ no perje. Krällt-cheu, n. reljivo, travic»;-^' - a. nelisvni, rastlinski; -erabsltd, aelisöni odvarek; -erarzenei, / 452 Kraul 453 Kreid Imöoo rckraviio; -erauszug, »i. rast- bnski iaieeek; -erblich, ri. rastlin¬ ske bukve ; -erhandel, m. kupeija r »eiisei, -erhändier,»«. kupöevavee r »elisei; reiisvar; -erich, er. nut lneteniv», repniva; -erkennet, »i. rastiinoananee, travoananee; -er- uiarkt,»!.: »elisvni terg; zeleni trg; '«reich, a. »eiisenat, »eiovit, travat, travnat: -erreich, n. rastlinstvo, rastlinje; -crsaft,»!. »eiiseni oder räravilni sok, »eiisvavee; -sup- br, /. »eiisenie», juba ia »elise; erweib, m. reiisöario», travarioa. Kraut-feld, ri. kapusiöee, »einik; 'garten, ,n. »eiivjak; kukinjski vart, Zelnik; -Haupt, n. kapusna ad. eelaata glav»; -hobel, »I. noLi junker, m. kmeeki Liabtnik; - "Pf s. Krauthaupt. Kräutlein s. Kräutchen. Krant-uiarkl s. Kräutermarkt; - Wanze,/. Kapus; aeiina, biiina, bil -strunk,»». koven , koven, stör»; 'krasser, ». neioiea, kapüsnivs. Krad-all, m. kranial», suncker; V- ataja, punt; -ate, /. aavratuiea, »a- vratnik. Krax-e, /. krosna, krošnja; -en¬ trann, m. krosnar. Kreatur, /.stvar/l; (veracht!.) po¬ maka; die ganze -, vse stvari, vsa stvarnie». Krebs, m. rak; (Stein-) koseckk; (Bach-)melikui; (mieternder-) ii- ak;- - a. rakov, ravji; -ange, >t. aaejeod. rakovo vkv; -chen,n. raviv, r»öe(g.-eta); -en,v. a. rakeloviti; -fang, m. ravja lov /., rakvlüv; - fänger, m. rakvlovee; -gang, m.ravji bock, rakov bock: den -gang gehen, rakovo pvt iti (grein), po ravje ob. ritinsko iti, navnrit bvckiti; -ge- schwür, n. rak; -reich, a. rakovit rakoviten; -reiße, /. rakova versa, raöilo; -schaden s. Krebsgeschwür; -schale, /. rakova iusöina od. sko- repniea; -schere, /. söipalniee, xk. Kieses pk.; seine) söipillnioa, Kiese»; -spinne,/, rckkasti pajek; -Weibchen, n. r»kvvle»,rakvvk». Kredcuz-en, v. a. napiti (pijem) -j- napivali; priküsiti -j- priküsati; -tisch, m. nspvjna miaa. Kredit, »t. ver». rsup, povckk. kre- ckit; auf-, na vero, na up, n» »veste roke; viel auf - geben, veliko Za¬ upati ; keinen - haben, ne imeti (ckm) vere; -anstalt, -bank,/, upockckjniv», kreckitna naprav», kreckitnie»;-ic- rcn, v. a. na up od. na vero ckati -j- ckajoti; »aüpati -j-»aupvvati;-iv,n. vervcksjno od. poveravavno pismo; -or, rn. upocksvev, upockajee; -s-, a. upni, kreckitoi; -Skasse, /. upu» od. kreckitna ckonckrniea; -soperazion, /. upna od. kreckitna »apocetba, kre- ckitno »apoeetje; -Papier, n. upni od. kreckitni papir. Kredo, n. ver». Kreid-e, /. krecka, krajcka, kricka; -esormazion, /. kreckn» tvoriva; -en, v. a. kreckati, krickati: okreckati, na- kreckati; -enartig. a. kreckast; -en- erde, /. kreckvica, kreckoviea; -eustist, »n. kreckoik, kreckiö; -enweiß, bel Kreieren 454 Krepp kakor kreda; -enzeichnung, /.naris od. načertekskredo; -icht, a. kre¬ isst: -ig, -ereich, a. krednat, kro- dovit. Kreieren, p. a. ustanoviti , posta¬ viti, narediti, irvöliti-j-ustanäv- ijati, postavljati. Kreis, >». kolobar, krog, krogljej, oborten, Korn, Kolo (g. kolosa); (Bezirk) okrog, okročje, Kotar, kresij» (Umkreis) okoliš, okolica, »kolišče; (Lebenskr.) Krug, versta; (Bereich) obor, področje; (Gesell- lchaft) dračba, društvo, druščina, sreda; -a. kresijski, okročni; (rund) okrogli; -abschnitt, »n. kro- gov odsek; -amt, rr. krosijska gosposka, kresij»; us - a. kresij¬ ski ; -arzt, kresijski udravnik; -be- weguug./.vortonjo vkorn od. v krog; -bogen, m. okrogli obok. Krcisch-en, v. n. vrisčati, (im), cvr¬ čati (im), kričati (im); v. a. cvreti, creti: ocvreti, -end, a. vrisčav, vri- sčoč; -er, m. vrisčavec, vrisčalo. Kreisel, m. volk, vortolec, vortav- k», borklica, bornklie»; -förmig,«, vertavkast; -N, v. »!. vorteti se, srikati se(sučem), vkorniti (grem); -schuecke,/l sračica; -spiel, ». igra n volkom od. r bernklico; -wind, m. vertun». Kreisen, v.». sukati so (kučem), vorteti so, v korn it! (grem), kro- čiti; (nront.) llrobiti, odrobiti; (v. Becher) okoli od. o». jeea- vec, jekavec.stokavec; tulu , / se- čavka; (Gebärerin) porodnica. Kreis-stadt,/. kresijsko mesto; Vertretung, /l okrvčno irastopslvo; okročno namestovavstvo; -Vorsteh¬ er, okročni predstojnik. Krempe s. Krampe. Kren, m. bron; -acker, »I. -sauce,/) brenovica; -teig, novo testo, brenovec. Kre-osot,». Kreosot; -Pieren, r u cerkati: corkniti, stegniti se. pogs' niti, gagniti, omabniti. pocerkatr. pogdgati. Krepp, m. Krop. , ,n. brc- Kresse 455 Kriech Kre-sse, /l kros», kresa; -tin, IN. doteo, butelj (§. -na), bobeo. Kreuz, n. kriz : dein. krizeo, kriz- «ek; in's -, über's -, krirom, kri- zsma; - und quer, navkrii,, kriäom ; das - machen, križati se, kriz delati : pokrižati se, kriz storiti; viel - ha¬ ben, veliko terpeti; (Elend) kriz, "ailloxa, rev»; (Ordenszeichen) kri- ree; -abnahme, /l jemanje oder tretjo 8 kriza; -band, n. krizna voz /! (bei Postsend.) krizni zavitek ; - dein, er. krizna kost/l; -bild, It. SV. m»rte», podoba sv. kriza; -blunie, (mloösk, križnic»; -bogen, en. v- okrizni vbök; -brav, a.prav od. vorlo priden; -dorn, in.posik», posikvveo, psikvveo; -en, v. n. po morji kro¬ jiti, križati, brodilriti; sich-, II. r. t irati se, V kriz iti (xrem): pre¬ birati se: wo sich die Wege n» rarpotzi, krizpotji; (Füße re.) pro¬ dirati, križem djati (dem, denen») si- prvkrizovati, krizom devati; -er, krajoar; s. Korsar; -erfindung, najdba SV. kriz» ; -crhöhung, /l po- "läovanjesv.kriza; -erstück,». kras¬ se; -estod.in. smvrtnakrizu; -fah- ,n. krizdr, krizaneo, bozjepvt- "ik;-fahrt s. Kreuzzug; -förmig,«, prirast, krizovnast; -gang,»«, xre- ^eirano kodisöe; s. Kreuzweg, -Heer, !( križarska vojska; -Herr, »». kri- ^ak, krirär; -igelt, v. a. križati, na Nlir pribiti (bijem) od.razpeti(pnom) 'boa kriz pribijati od. razpenjati; sich 'i r. r. križati so: prekrižati se -j- ^ekrirovati se; - iger, in. krizavee; -lgung,(. križanje, razpotje nakrir; -kraut, n. masleni xrint; -lahm, a. lirom vkrizu; -nerve, /i krirna öüt- nies; -otier, (l A»/l; -end, a. Ie- zöö, laree; /-A. pribuljon, prilir- ljiv, ^leThiere, laznina, lezoöin», lezoröina, §ol»zen/.; -er, IN. prili- zyvaveo, pribuljoneo, lizün; nei, (. prilizljivost, prilizovanje; —ill, Krieg 456 /. prikirovavka; —isch, er. xrilirova- ven, prilirljiv. Krieg, »». vojsk«, vojn« ; (Kampf) boj, bitva: -führen, vojskovati so; in den - ziehen, navojsko od. na boj iti (xrem); es entstand der vojsk« se je vnel» ; -en,v. a.öoseei (serem), raeloseöi, äobiti, raelobiti, rseloba- viti se öes» -j- elosexati elobivati; (erhaschen) uloviti, vjeti (vjamem); - v. n. (Krieg führen) vojskovati se, bojevati se, boriti se, klati se (ko¬ ljem); -er, m. vojsoak, vojak, Voj¬ nik; (Kämpfer) bojnik, bojevaveo, boreo, boriveo ; -er - a- vojaški, vvj- niski; —isch, a. bojevaven, nabojen, bojareljen; vojaški; —mäßig, a. vojaški, vvjniski; — stand, »».vo¬ jaški stan, vojaštvo; - führend, a.voj- skovaven, vojskujäö. Kkiegs-a.vojskni,bojni;(Krieger-) vojaški, vojniski, borivski; -ange- lcgenheit,/. vojsko» railev» od. reo /.;-anstalteu,p^. priprave ra n» voj¬ sko od. k boju, vojskno priprave ->k.; -art,/. »sein vojskovanja; -ar¬ tikel, »n. vojskni elen, bojno pra¬ vilo; -aufgebot, n. poriv od. poklic n» vojsk«; -bedarf, »«. vojskna po¬ treba, potrebščin» ra vojsko; -be- rcitschaft, (. vojsko» pripravljenost; -dienst, »». vojaška slurb»; -entschä- digung, /.. oelskoelb» r» vojsko ; -er- klärung, /l napoveü vojske, vojskno narnanilo; -erösfnung, (. raöetek vojske; -fach, ». vojaštvo, vojaške raeleve pk; -fall, I». pripack vojske: im -, ko bi se vnel« od. ko bi navsta- Kriegs la vojska; -flotte, /: bojno od. voj¬ skno brväovje; vojaške laäije pk.; -fuß,»», priprava ra vojsko; vojskni stan; auf den - setzen , r» n» vojsko pripraviti; -gebrauch, ,». obvojska» öexa; -gebühr, /i obvojskna plaoa; -geführte,»»«, svbojnik, sovojnik.so- boreo, vojskni tovilrs; -gefangene, »n.rajetnik,vjetaik; -gcfangenschast, /l rsjetje, vjetje v vojski; -genast d. Kriegsgefährte; -gcpack,«. voja¬ ška pertljax»; -geräth, n. vojaška sprav» od. rob»; -gericht, /l vojaška soelba; vojaška soelnija; -gesang, »«. bojna od. vojaška pesem/i; -ge- schrci, »n. vojskni od. bojni krik od. kriv; -gesetz, ». vojaška postav»; -getümmel, ».vojskni od. bojni brup; -glück, »i. bojna od. vojska» sroo»! -gott,»«. vojskni box; (b. d.Slaven) ?erüa, 8vetovi, »»bo¬ je»; -macht, /l vojask» mov /l; voj- oka; -mann,»», vojäk, vojscLK, vojink, bvjnik; —schäft, /l vojsk», vojna, vojščaki x/.; -marine,/l vo- joöko mornarstvo; -minister, »r. '»jaški minister, minister vojaskib raöov; —ium, n. vojaško minister- »tvo, ministerstvo voj»skil> saäev; -operazion, /l vojaško pockvsetje, početje od. čelo v vojski ; -ordnung, Obojni reel; -pflicht,/', üolsnost vojaske slurbe; —ig, a. vojaščini poövörsen, poäversen elolrnosti vo- loske slusbe; -rath, IN. vojaški sbor, ^»joo svetovavstvo; (Person) vo- l»oki svetovavec; -recht,», vo- losko pravo; — lich, a. vojsskvpra- 'ea. pe vojaskib postavab; -satt, »vojske sit;-schaden, m. skoäaxo sojski;-schar, /l vojaška truma od. oeta;-schanplatz, m. bojišče, borišče, "ojoo torišče; -schiff, n. bojo» od. Vojaška laelij»; -staat, »r. vojask» večava; -stand, NI. vojaški Stan, 'gjastvo, vojilsčin»; -steuer, /l boj- »ws.vojsknin», bojni davek; -Übung, b vojaška vaja, vojskna vackba;-un¬ eben, xj., vojska! nemir ; -volk, ». '»jok», vojščaki />/.;-Waffe, /l bojno "svrje; -wesen, n. vojaštvo, voj- »istvo; -zeit, /l čas vojske: zur -, svojski; -zücht, vojaški red; -zug ^Feldzug; -zutage, /. obvojskni pri- ' -zustand, »i. vojsk», stan. ^kim-en, n. bndodelstvo, bndodej- ^^Vo, sločinstvo , sločin ; -in al, a. Krit kasenski, kriminalni, bndodelski, kudodejski; —gericht, n. krimi¬ nalna oder kazenska sodnija; — Haus, n. kasnivnica; —ist, in. po- rnavec küronskexa prav» ; (Verbre¬ cher) buckockelee. kudodelnik, budo- üejeo, aloein, nlovineo; —recht, ». karensko od. kriminalno pravo; — lichter, «i. kürenski od. kriminalni sostnik. Krinoline, /l krinolina. KriPP-e, /ljssli /l, ii»m. jaslice xt. (Trog) korito, rlob;(Flechtwerk) jor, prexraja, raxraja; -en, v. a. xr». presofevavee, rsn- «tavavev, presorlnik, pretresova- -vec, kritik, Kritiker; -isch, a, rar- soäen, rarsojevaven, prestvvaven, pretresvvaven; (entscheid.) rsaso- «len, oälocen; (gefährlich) nevaren; -isieren, v. a, presüäiti, rarsöäiti, pretresti, na rešeto «lzati («lem, k. IsLnfive od. Avlfntive svlre pk. Kcoll-en,v.a. vivkati. KrvII- «. kronski, kroni»; -e, (. krvna; (d. Baumes) verd, obersa: der Baum mit schöner-, košato stics, krevlfiea; -kN, v. n.o berxla" Iroäiti. Krug, m.vere, rovka, Lurv,kerrol, «kirn, veröek, vereiö, röökio»; der - zu voll, geht er über, ko«I»r Lskelf prepüla, se rarveLe; - förE vervast. KrilM-e,/l sreäiv» , seräivs. meo», (zerbröckelte) ärobtina, mervs. KcÜM-cheu, ri. ärobtinivs, mvr'^^ «lrvbstt, «Irvblfsnsv; -elig, Krumm 459 Kiich ljiv.mervljiv; -ein, v.a. ärobiti. ürob- h^ti, ürobniti, ürobtiniti, merviti, mervieiti. Krumm, a. kriv, slok; (lahm) kru- hev.santav, plantav, krom; -biegen, kliriviti, Zakriviti -gehen, 8ÜN- ^li, santüvati, plüntati, krümsti; - - a. kriv; -beinlg, a. sveürast, k^ntav, krivonog. slokonüg. Kriimm-e,/'. krivina, krivota, slo- ss"»; -en, v.a. kriviti, gvrbiti, kljü- e>ti: skriviti, skljüeiti, rgerbiti, rviti (vijem)-s-skljueevati, rgerb- hevati, ovijati; sich-,«, r. viti so (l'ijenO, vijügati sv, previjati se, sijati se. KruniM-fuß, »1. krivonoree, sve- ^e, sveüraveo, krevljäö; -füßig, a. ^sivonog, sveürast, plantav; -ge¬ ment, a. vitorög, rvitorög, krivo- -geschnäbelt, a. krivokljün; - ^"ls, »1. krivo vratee; — ig, a. »eivovrlit;-h 0 l z, n.rusje, ruso- pritlikavce, vretje. gorsko ."korieje; —bäum, r». -tiefer,/', ru- ^-«Üsoveo, rusje, gorski bor; m "^,n. rüsov« od. borovo olje; -hör- l. Krnmmgehörnt; -köpfig,». vi- "?lav; krivaglav; -linig, a. kriv; 'Messer, m. krivec;-nase,»«. kljuko- kl ivonos; -schnabel, »i. kri- ^Üün, krivokljunee, kromper; 7-^8, ». krivokljün;-stab, in. klju¬ ka palica, kravala; pastirska kstea, (Bischofsstab) škofova pali¬ ci -stroh,». slama, rmetaniea ^kliMUNg, /'. krivina, krivvtiaa. krivnjava;(d.FluffeS) rovoj.ravinek, vanjek. sdig, a. krivoten. Krumm-Weg, »n. krivi pot; -wen- Kriippcl,»». pokveka, poliübljeneo; krüljevee, Iiromak;-H ast,»». kra¬ ljev. Iiromast, pokveven, polomljen, pobabljen; Öligkeit, /t lirvmots, bromost, pobabljonost; -n, v. «. oliromiti, pokveöiti, poliabiri Kruspel s- Knorpel. Krust-e, skorja, kora, skora, skerlüp. skralüp; (einer Wunde) krasta, krasta: mit einer-sich über¬ ziehen, oskörjiti se. oskörjati se; -enthicr, ».Kosar; -ig,a. skorjat, skorjav. Kruzifix, n. rarpelo, rarpetje, sveta marlra, burja wartra. Klppto-,«. tajni, skrivni; -gam, ». tajnoevetka, rastlina skritega evctja; -gamisch, a. tajnooveten; skrivovploüen; -grafisch, a. tajao- pisen. (lunja, kibla. Kübel, »1. beelen, beüenj , üer», Kubik-, a. kübiöen, kostkov; -fuß, ,n. kostkov ot. kübiöni eovelj, se- sternati erevelj; -klafter,/?, kvst- kvv od. kübieni serenj ob. seren; - -maß, n. kostkova od. kubiöna mera; -Wurzel,/', kübiöni koren, Karenina tretjega reäa; -zahl,/', kostkovo od. kubiöno število; -zoll, »«.kostkov od. kubični paleo. Kllb-ieren, v. a. kostkovati, kodi¬ rati; -isch, a. kostkov, kubieen ; -US, »«. Kostka. KÜch-e./'.kükinja.josxiv; (Speise) Kulm, jeüilo, jestvina. Kuchcn 460 Kuh Kuchen, m. kolač, Kosma» ; (gekne¬ tet.) potio», povitica, xübanic», pri- xanica, poxač»; (Hochzeit-) pres- neo, Kosma»; (Butter-) mlinec; podpepolnik. Küchen-, a. kukinjski, fespičvi. Kuchenbäcker, m. kolačnik, poxa- 0»», mlinčar. Kllcheu-fttzen, m. pečdknjic»; - feuer, n. oxenf na poaadu ob. na ognjišču; -garten, m. kulnnjski vei l, reliojak; -gerät!), n. kuliinjska priprava; -geschirr, n. kubinjsks posod»; cokk. kulrinjsko posodje; -gewächs, n. aolenjava, relenina, rclenjad /!; sočivje; -Herd, rn. vx- njisče, posad; -kraut,», aelisöe ku- Ninjsko; -latein, n. slak» latinščina; -magd, /! kuliinjska; -mäßig, a. ku- lrnjiski; -meister, m. veliki kulnir; -meffcr, n. kulnnjski noč, kulrinjak; -rechnung,/lkuliinjski račun; -salz, ». kuliinjskasvl /!; -schabe,/!surek, svak; -schelle, /! (Anemone pulsa- tills) velikvnččllica , kimovnio»; (.Inem. pratensis) kosmatinec; - schrank, »n. kukinjski omär, kulrinj- sk» vniara; -Wesen, ri. kllknnjstvo; -zeug, n. kulrinjska pertenin», ku- krinjsko perilo. Küchlein, n. pisce (x. -eta), piäek, piščanec, čikej ; wcibl. čibic», pisk». Kuckuck s. Kukuk. Kllf-e, /! bečev. kučel /!, čeker, krönt»; (am Schlitten) smuk», sanic». Küfer, m. bečvar, sodar; -Hand¬ werk, ». dečvarij», kečvarstvo, so- darij», sodsrstvo. Kugel,/! k roglja, krogla, koglja, oklic», oblo; itrrn, krogljioa, küg- Ijic»; (Flinten -) svinčnic», svio- čenka; (ZusammengerolteS) svalek; Kügelchen s. Kugel -tim.; -fisch,-"- küglaric» ; -form, /! okroglin», od- lin»; -förmig, a. »Kel, okrogel, kroglast, vkroglast, čbličast; -gir-' ßer, »i. kroglolivec; -ig, s. okrogel, okroxlast, krčgljičast, obličast; -u, v.a. točiti, talökati. kotaliti, valrio- kati: potočiti, ratočiti. ratalökath »avulückati; v. n, tdkati se, talökati se, takljati se, tekljati se, točiti sej sich -, v. r. vrlljati so, vakucati se, valückati se, prekucovati se; -ei¬ gen , rn, toč» samik kroxelj; -rund, a. okroxel, kroxel, okel; />A. »pote«, «potočen; -schnitt, »«, presek tre?' Ije; -stein, »>. oblak; -ziehet,« maček, vlek. Kllh, /. krava; r/irn. krdvio»; »0»' de krelvisče, x»vr»; junge-, nie»; milchende-, molrn» od. smol- an» krava, dojna krava; ichwarze-- mavra,plima; Weiße-, kelöa, belka, beluša; schivarzrothe dima, dimna, dimka; weißgestreifte-, kresa,!""- rothe -, pirba ; rothe -, rudečks; - mit einer Bläffe , lisk»; gern davon-' gehende -, beralka; die zuerst ge!"!^ pervesnica; trächtige -, breja kr»'a> gelte-, jdlovka, jalovio»; bftg^ abortiert, sverxl»; blinde-spithka tioelics, slepa miä; blinde-sl'"" ' katinati,kvtin»Ii; --«.kravji; -b""" Kiihl 46 k Kummer >n. mlečno drevo (g. dreves»); -blät¬ ter» s. Kuhpocken; -fladen, m. krav- l^k; -fleisch, »kravje meso; -glocke, ( kravji Lvonev; -haar, n. krav)» aroviv»; -haut, /l krdvin», tir»')» kor»; -h irt, m. kr»v)i pa¬ stir, kravstr; —itt, (. krav)» pasti¬ ric», kravario»; -horn,rr.kravji rog; 'tatb, n. teliva, teličk»; -käse, m. kravji sir. Kühl, a. bladen, kladek: -werden, "kaditi se, ohladniti-j- ohlajati se; bladivni; -decken, ».hladivni- -e, /l hl»d,KIaj», nal>I»d)e, Kitilo; (Eigenschaft) hladnost. Ktthleder, ». krav)« asn)e, krd- Vwa. Khhl-en,v.a.hladiti: ohladiti,slila- fui-rarhladiti-j-oklajati, raaklajati; teillMüthchen-, Znositi se nad kom, Maščevati se nad kom; - v. rt. hla- itdi se: ohladiti se, ohladniti; -end, bladiven; -faß, rr. hladivnik; - ^tiel, ,i. hladilo; -Pfanne, /l ponva "tadivniva; -Pflaster, rt. kladivni odlit; -nng, /. HI»)», ohlaja; hladna s»piv»; -wanne, /l hladivn» kad/l -nllh-niagd,/'. kravariv», kravarka; 'tlraul, rr. kravji gobec; -milch, rt. fkv)e mleko; -molken, vk. sirotka, °>r»tk». Kühn, a. dorren , prederren, der- ^^it, neustrašen, serös», smel; -e, ' prederrner; /. prederrnie»; - ? N,(. prederrnost, serčnost, sme- ^^'MUth,rn. derrnost, preder- ^tth-pocken, pk. osepnicepk. osipi- vexk. kore pk.; —impfnng,/'. ceplje¬ nje od. stavljenje osepnio od. kor; -schwänz, m. kravji rvpp> -stall, m. kravji klev, kravjak, kravnjak. Kuluk, »t. Kukovič», kukavic»; -s- a. kukavičji. Kukuruz, m. tiirsčiv», tursiv», ko- rura, dodelava, sirek; -seld,rt. ko- rurisve, sirkisve; -stroh, rr. kordr- niva, sirkovi»», tiirsvičevin». Kul-iffe,/. stranska sten», postra- niva, kulis»; -min az i o n, /^. naj- visa stop»)», verkov»»je; mspunkt, rrr. vorsaik, višek; -minieren, v. rr. verdovati, n» višku biti. Kult-ivieren, v. a. vrdelovati, obde¬ lovati; xojiti; (bilden) likati, mikati, obrarlti: «likati, omikati, irobra- riti-j-irobrarovati; -iviert, «. ir- obraron, omikan, olikan; (v. Boden) obdelan; -nr, /. omika, olik», ir- obrarev»nje, irobrdrenost; (Anbau) obdelovanje; ^aufwand, m. Stroški ra obdelovanje; -fähig s. Bildungs¬ fähig; ^Igeschichte,/l rxodovin» o- mike, pvvvstniea irobraronj»; — träger, »n. vmikonosev; -n s, rn. bo¬ gočastje, bogoslutje, bočja slučb»; - a. bogočastni,, bogoslužni; minister, m. minister 2» bogočastje; l^gegenstand, »n: bogoslužna rev/l KiilNMek, r». Kumina, kimona, ku- min; -branntwein, »n. kuminove«, kimonovev; -öhl,n. kuminovo od. kimenovo olje; -wafler,rr. kuminov» od. kimenov» vod», kuminoviv». Kumnier, »». toga, tug». tugob»; tečav»; (große Noth) revsčin», si- Kümmerlich rosöija, sirosöina, nadloza, jedin- söin». nuja, pomanjkanje; (Sorge) skcrb/l; machen Sie sich deshalb keinen-, naj vas to ns skorb!. ne bojte 80 ravoljo teza; -frei s. Kum- nierlos; -haft,«, otoren, turen, rü- iosten. Kümmerlich, a. reven, nadloren, Siromašen, sirosen. beden, kukaven: -leben, revno rivoti, stradati, revo prodajali, lakoto pasti; (kaum) tor¬ ka. komaj. Kummcrlos, a. brerskerben, ne- skerben, brorbriren. Kümmern sich, v. n. u. r. (um et¬ was) marati, mar biti (sem), rüditi, brixatise, skerboti; was kiimnicrt mich das, kaj mi je ra to, kaj mi jo ta brixa? (Gramm empfinden) ra- lostiti se. ujodati se;-is s. Kummer. KuMINdlUoll, a. rdlosten, nadlo- ren, sirosen, reven. KllMINct, »n. bomat, komat, komat. KUNIPNN, m. drux, pajdaš. KllM-pcn, m. xlobina, tomiin.jerin; -ulativ, a. skupen; -ulieren, v. a. kopičiti, verkovatlti. KllNd,a. rnan, vedeö, rarxlasen, varnanjov: -machen, n» rnanjo dati, narnaniti, orndniti, na vest dati, vedoče storiti, oglasiti. rarZlasiti, rarjasniti-j- na rnanjo dajati, na- rndnjati. ornanjati, vrnanjevati, rarxldsati , rarxlasevati ; -werden, rvodeti se (vem), rasloveti, rar- slvviti se. rarornaniti so, rarxlasiti se -j- rarornanjati se, rarxlasati Kunst l sa; -bar s. Knnd; -e, /l rnanje, xlas, vest /l. nvvioa. poročilo, na- rnanilv; inZnsanimensetz. rnausteoj -e, »i. kupeo. jomaveo, kupovaveo; kupovavka, jcmavka; (bei Gastwirt) piveo, pivka; dec Schuster hat viele -N, orevljar dela ra mnoxo ljudi, Künden s. Aufkiindigcn. Klltld-gebliiig, /. ornanilo, narna- niio, rarxlds, navestilo: -ig, a. ve¬ doč, voden, vese: - sein, kaj rasti, ra kaj vedeti (vem)-' er ist vieler Sprachen uns veliko ^erikov; Kündigen s. Auskündigcn;-niachuag s. Kundgebung, -schäft,/', rnanje. xlas, poročilo, vest /l; (Ausweis) spričeval», spridilo ; s. Kunde:-eiu- ziehen, pnrvodovati. opraševati ; en, V. o. rar§ledovati, porvedovali; veer, »».porvedovaveo. rarxledov»- luo; oxlodnik; nerin,/l porvedo- vavka. oxledovavka. Künftig, a. prikodenj . bodöc, pri" sesten. nastopen; -hin, erck. vpri- kodnje, vprikodnjiö, posikmsl, od- sikmal. Kunkel, /l preslica, korolj; (dei gewickelte Flachs) Kodelja. Kodelj/) in die - gehen, n» prejo iti, prejat iü (xro m). Kllllst, /l umetnost, umotalaost. umetnija, umetnost ; (Kenntnis) re¬ da, rnanstvo; - - a. umetni, unie- talni. umotnijki, krasoumni; beit, /. umetno delo, umetalni irde- lek, umotvorina; -ausdruck, metna beseda, rnanstveni irrar,) ausstellung,/'. umetnijsk» rarslav»,- 462 Künstel 4H3 Kupfer 'dllune, ponarefcn» cvetiva; -be- Utf,»n. prikladnost od. pokliv ra ka- umetnost; -cifer, »n. gorečnost vnetost ra kako umetnost. stünslcl-ei, /l umetovanfo, umeto- vavnest; preumetno delo, ümetna ^rsez; -u,umetovati, modro- ^ü;zu gekünstelt, presilfcn,prexnän. stuilst-erfastren, a. irurjen od. rnaf- ^onvkaki umetnisi; ^le, »,. rvede- "ee, rvedeni mor; —Helt, /l rvode- "ost; erzeugnis. ». umetni i/.delrk, umotvor , umotvärina; -f e rtig, a. "metaven, umetalen; ukeit,/'. ume- iuvoost; -feiler, n. umetni vxcnf, "ßofostrof;-steiß, m. obertnvst; - peund, m. prifatelf umetnosti; - Auriner, »«.umetni vcrtnär; -gcbäll- "k.n. umetno poslopfe; -gebilde s. Küustwerk; -gemäß, a. po pravilik ^etnosti; -genoss,»», umetnifski iurärs; -gerätst, n. umetnifska pri- peovu; -gerecht, a. umel. umeven, keilen; -geschichte,/l rxodovina "Motnosti; -geschmack, »n. umetni krasoöüt; -griff, r». umotni umelnost; rvifavs; -handel, kupvifa r umetnifskim! reömi; Mlidler, r». kupvevavee r umet- Mtoliimi revmi, prodafavee umetnik polkov; -standlnng, /°. prodafül- Umetnik irdelkov; -kenner, m umelee, umetälev, umetavev, po- ^Vöe umetnik revi ; l^lin, /. umel- , "l», pornavka umetnik revi; - ^"inis, /l umelnost, umctalnost, "'"iavnost; -lehre /l umoslovje, o umetnosti. Künst ler, m. umetnik, umetulnikx I^in./.umetniv», umetrllnic»; ^:isch, a. umetnifski, umetniški ; -lich, a. umeten, umstven, rnunstven; nnu- csn.^lkeit.f. umetnost, rnunstvenost. Kllllst-los, a. priprüst, xviproseen, brerümeten, nnruvski; -mäßig, a. umeten, umen, umski; -mittel, n. umetni pomocek; -neid, r». novici mecl umetnikii-prodtlkt, ». inclelek, umetni inäelek, umotvorin», ume¬ tnini narefek; -reich, a. preümeten ; -reise,/', umetniški pot; -reiter, »!. umetni forcteo; -richtet, m. presofe- vnvec umetnik iü>Ielkov;-sammlung, /r nnbirn umetnilt reci; -stnll, »». umetnifski vut; -spräche, /l umst- nifski ferik, rnnnstveno imenstvo; -strupe, /l umetno nnprnvlfena vesta; .-stück, n. umetni irclelek, umetno delo ; -verein, »n. umetnifsko d, usta¬ vo; -verständige, »». rveclenev. uve¬ deni od. vesvi mor, vesöäk ; -Welt, /°. umetnifski svet; -Werk, »i. umetno od. krasno delo, umetnifski irdelek, umotvor, umotvorin»; -widrig , a. pravilom umetnosti nasproten. Kimtcrlmnt, ack. vse krircm, vse vprek, rarvcrto. Küpes. Knfc. Kllpfer,»!. med /. baker, kotlovin», kuker; - -a. medni, meden, bakren, kotlovinnst; -anflösung, /. meden» rartoplin»; -bergwerk, »i. medni rud¬ nik; medene rudo -druck, »n. medorerni tisk; -erz, n. medena ruda, medovina, bakren» rud»; - färben, a. mednobarven; -gcfäß, ». Kupfer 464 Kurschmid mecksniv», meden» od. bakrena po- 1 sock»; -gelb, rl. medni od. bakreni denar; -geschirr,». medena od. ba¬ kren» posvUa; sott, medeno od. ba¬ kreno posodje, meckovina; -gesicht, n.öxerLaviobrar; -gelbe, /. wecken» rumeniva; -haltig, a. wecken, meck- nat, meckovit, bakren ; -handel, »n. kupLlfa r meckovino od. kotlovino; -icht, a. meckast, meckenast, kakre- vast, kukrast, kotlovinast;-ig s. Kupferhaltig; -metall, n. meck /, meckovina, kotlovina; -münze s. Kupfergeld;-n, a. wecken, bakren, kotlovinski, kukrast; -Platte, (. me- dena od. bakren» plosLa; -rost, »er. wecken» rif»; -roth, a. ruckkö. Kupfer-schmied, m.kotlür; n Handwerk, n. kotlarstvo; -stech er, rn. meckoreree, bakroreree; —kunst, /. meckorerba, dakrorerfe; -stich, w.meckorer, bakrorer; ^sammlung, /. rbirka meckorernili pocköb; -täfel, /l wecken» plosLa; -Ware, /. medeni¬ na, meckovina, bakrovina, kotlovina; -Zeichner, rn. meckorisse. Kupon, w. Kupon, ockrerek. Kupp-e, /l kop», kok, verli, verlrol; -el,/. kuplf». küpol» s. Koppel. Kttpp-elei, /. «vodstvo, «vodništvo, «vodništvo, kavklfanfe; -eln, v. a. kavklfati: skavklfati, rvockiti; (kop¬ peln) «verati (verem), skäpLatip/.; -elpelz, en, rückeva suknja ; -l e r, »n. «vodnik, svocknik, kavkliavev,—in /l «vockniva, svockniva, kavkljal». Kur, (. «ckravitev, «ckrävljenje, vraLitev, vraLba: die - machen, militi se, sladkati se, dobrikati so; -adel s- Heilbar; -and n. oskerbovaaec; -anstalt s. Heilanstalt. KUraß, 7». oklep, vklop, »klopfe, napersnik; -icr, m. oklepnik, oklop- nik. Kurutcl,/l varstvo, skerb/.skerb- stvo ; - z- a. varstven , skcrbstvea; -sverhangung,/l ckfanfe pock skerb- stvo. Kurator, >». skerbnik , oskerboili, varil, Kurator; -spsticht,/l skorboi- kova ckolrnost. frocaf. Kurbc-l,/l klfuk», kvaka; roöico. Kürltiß, en. buöa, tikva, tiksv/l; -a.buvin, tikvin; -blätter, p/. l>U' Levina; -gewächse, bucnioe pLi -kern,»». bckvino rerno. Kur-fürst s. Chursürst; -geld, 'I. -kr¬ sten, rckravilskiStroškipL.potro- ski sa sckrävlfenfo ; -ialstil, m. urackin fesik, slusbvna pisav»; -ier,»>.h( ckernik; -ieren, v.«. rckraviti, vraeiii, leviti, eeliti, orckrävifati: orckravür, irleviti; -ios, a, Lucken, Llickeren, «li¬ ven; -iosität,/. reckkaod. ckivnarev/h -macher, rn. dobrikave«. Lvstivec; -Methode, /l eckravlfav», način »' ackravlfanfa; -ort, m. rckravilinrfi toplive xk., -Pfuscher, in. sckravlf»"- marckL. Kurr-ende, /l okroLni list, okror- niva; -ent, a. tekLL, greckLL; rsnlr- ckänf : -e Arbeiten, vsakckanfi oprnrln. —schrift, /l tekoL, pis, tekoLe pisw"^ Kurs, r». teLstj; (Wort) vena i lauf) tek, «btek. Kurschmid, m. konfski -ickravnik Kürschner 465 Küssen Kürschner, IN. kernnar, kornbar; -a.kernnarski; -Handwerk, n.kern- narstvo, kornnarija: das - betreiben, kornna, iti; -in, /. kernnariea; -ta¬ dln, m. kernndrnioa; -leder,n. kern- »o; -Ware, /- kernnovina, konübo- vina. Kllks-ieren , v. n iti (xrem) , teei; 'lvschrift./lleneöoöorko od. pismena pt. leneve od. ndxnjono pismo , -US s. Kurs. Kurz, a. kratek; ack. kratko, ob kratkem, -um, n eno besedo, s krat¬ ka; seit- em, od nedavna; in - cm, v kratkem, kmalo, kmalu, ns mal» ca- skoraj ; vor -cm, pred nedavnim, aeUavno, otodi; -vorher, malo poprej "d. poprod ;-hernach, kmalo po tom; ik-kontmen, na nxubi biti (sem); kMen-hatten.koxa na ui'.lli imotisamj; ^rzer machen, krajšati : okrajšati, »krajšati; -es Gedächtnis habe», kratkexa spomina bitt (svm); -und 8dt, kratko in malo , bron ovinkov ; kratko ; -armig, a. kratkorok; 'i. kratkosuknjen; -schwänzig, a. kratkorep; -sichtig, ». kratko¬ viden. minav, borlav, krätkexa vida; —e, m. kratkovideo, kratkovid. mi- neo; ^rkeit,/l kratkovidnost, mina- vost, kurji pogled, berlavvst; -sil- big, a. kratkonlonen, maloslovven; -tönig, «, kratkoxlssen ; -nm,ack. r, ono besedo, s kratka. KÜrZUNg, krajšava, krajsatev, okrajšava, skrajšava, okrajsba, o- krajsek, skrajssk; -Szeichen, n. krativa, kratovio». krajsilo. Knrz-ware, drobno blaxö, drobna roda, drobnjava, drobnjav /l; -wa- rellhändier, m. knpeo a drobno robo od. a drobnim blaxom ; - weg s. Kurz¬ um; -weile, /l kratek css , veseli¬ va. nabava: - treiben, kratek vas si delati, kratkooasovati so, ran- voseljevati se, nabavljati so; - Weilen sich , n. kratkovasovati so, kratvk vas si delati, dobre voljo biti (sem), vas si kratiti, ranvo- soljevati so; -tveilig, a, kratkoča¬ sen , nabaven. Ktlss, m. poljubov, poljubek, po¬ ljubljaj, kusljej, volov: einen - ge¬ ben, poljubiti, kusniti. Küssen, v, a. ljubiti, kusevati, ve- 30 Kiissen 466 Lach lovati -j- poljubili, küsniti -s- polju- bovati; die Hand -, komu roko po¬ gubiti. KÜst-e, /! obrerjs, morski brex, morsko brerin», abmorje; -en- a. pobrorni, obmorski, pomorski; — bewohner, m. primoreo, pomorov; —fahrt, (. abrerno brorlarstvo; — —stuss, »n. brernio»; —handel, m. obrer»» kupöij»; —land, n. primor¬ je, Pomorje; —länder, m. primoreo, pomorev; —ländisch, a. priknorski, pomorski. Küster, »«.cerkovnik, rvonikar, mornar; -ei, /. cerkovnikov» bis». Kustos,»». v»rb, öuväj. Klltsch-beschläge, n. koöijno kova¬ nje; -bock, »n. koöijarevo serlalo, kovijalo; -e, ( kvöij», ein», koci- jica;-en-a. kocijin; kocijski; -er, m. koöijär; -ersitz, >». kocijalo; - ieren, v. o. kocijariti, voriti, kodi¬ rati; -tritt,,». stop»Io. Kutt-e, (. kut», k»miiavk», mnisk» oblek»; -el s. Eingeweide; -en, n. o. po mnisko obleci -s- oblačiti; -en- mönch, »n. kutar; -er, »n. Katra, na^la laäija, berric». Kiltzchen, n. Karle (g. -et»), kor- licek. Klix, »». kuks». kos od. äeler ruänika. Kyrie eleyso» ! Oospock usmili se! U Lah, n. sirilo; (Form) sirisoe. Labbe, (. sob»; -rn, r. a. sesati; s. Schwätzen. Lab-en, n. «. Krepiti, kreposti: o- krepiti, «krepčati, poriviti-s- krepoevati, porivljati; («.Ohnmäch¬ tigen) mäcati; (gerinnen machen) siriti: posiviti, usiriti; sich veseliti se »»el cim. porivljati se: slaäiti si ust» naä cim: oslarliti si ust»; -end, a. krepiven, krepcavea, porivljaven; -erdan, »n. usoljena treska od. polenovka; -ek, «^. -wer¬ den, pasti (paeiem) v igri, rxubrtr; opresti (preelem); -eirunk,»» krep¬ čalo, krepilo, krepeavai napoj, p"' rivek; -ial, «. ustni; —buchstabb »». ustnik; -frank, »!. (Llalium ve¬ rum) rumen» lakot», sterrlenks, -Magen, »n. sirisonik, sirsöok, m- riscjek. Labor-ant,»» kemijski strernik od. pomaxavec; -atorium, »«. kemijska ilelavnioa, laboratorij; -ieren,v. » (krank sein) kolebati, bolovati. Lab-sal, »i. krepčalo, krepilo, pok¬ vek, uteka; -UNg, (. porivljava, p»' krepčava, pokrepcanje; -yrikilh, raboänjak, labirint. Lach-e, mlaka, mlakura. lura. kl>' lura, k»I,k»lir, murav»; (am Elan- me) rarer». , ... Lachcln, n.»!. smebljati se. I»u^ se, murati se: nasmelrljati se. smcbniti so, namrirniti so, onrur-nr se -j- posmevati se; - n- smeli M. nasmebljej. namurljej; smeblj""^' -d, a. smebljajoö, smeliljajc- Lach-en, v. »i. smejati se n. im), posinekovati se; (laut l kljati se, krobotati se (»>» n. ooen Lächerlich Klokotati se, krokotno so smejati; (in die Faust -) omikati se, čebljati ee, sčckovati se; zu - allfangen, nasmejati se, rasmejati se; rakro- botati, rakakljati; über jeniaiidcn rasmekovati kox»; -en, ». smeli, smejanje; kroket, krokot; -end, a. smejoč; ack. «meze, smekoma, v emeku; /,A. vesel, prijeten; -er, »I. smejaveo; kakljavec; cmikavec; nebljavec; —j», /. smejavka; kak- stsvka; cmikavka. lächerlich, a. smesen, smesljlv: eine -e Miene machen, müriti se, smek koxa lomi od. xrurli; -keit,/'. smesnost, smesljivvst. lach-hans, »I. kakljalo, omikalo; -Ig, a. lurnat, kalnrnat. murevnat; -lrainpf,,». koroni smok; -lust, Z', smejavost; —ig, a. smsjav; kakljav; nmilmv; -mčve,/l tonüvsica, xaleb. luchs, »n. losos, kočux»; - - a. Iö - sosov; -fang, m. lososova lov /l; - Kstelle,/'. rlatovčica, postruxa; - Ne>Ich, losvsovina. luch-taube, /*. Aerlioa; -ter, /l se- seren; -weihe, /l postovk». .lack, m. lsk s. Firniß; Siegel-, pe¬ čatni vosek; -ieren, v. a. r lakom prevleči, lakirati, luščiti; -MUS,»», mkmus. llld-e, /l preckal, preelel; </.; (Bett) postelj / , postelja! (bot.) stoljka; (Bodensatz) xosö», podmast/l, kalir, troska, xrampa; (Vorrath) sklad, raloxa ; -bäum, m. loxaar; -bier, n. lordk; -faß, er. sod; -holz.er. kladjo, kladovina, krasea; -krankheit, (. loxar; -n, v. ». lerati (Im) ; V. a. povaliti, poloriti; (d. Mi¬ litär) rartaboriti, utabäriti p/.; sich -, v. r. leöi (torom), polovi , uleöi se-j-Ioxati, ulexati so; (v. Heer) sotoro rarpoti (pnom), usotüriti so, kamp storiti, »taboriti se ; (v. Getr.) poleöi (torom) -j- polvxati; (über etwas-) rarprostroti so, rarpoti so (pom)-j- rarprostirati so, rarpenjati Sv; -obst, ».rimsko sadjo; -pflanze, /?. steljnica, steljkarioa; -Platz, »t. taboriseo, sotorisöe, satorisvo,8ta- niseo (f. Waren)skladisöv; -stamm, m. (bot.)ötotjka; -statte, /l lerisve, spavalisöo; postelj /l ; -stock, IN. panj ;-uug,/l poläxanjo, poloronjo; -wache, /. taborska strara; - zins, 1». skladnina, skladovina, ratornina. Lagune, C-Iokva, laxuna. Lahni,», krom, kraljev, krulov; (hinkend) santav, svepav, sopast, krevtjav: -gehen, krdioati, kroma- 68 Lall tati; äantati, 8antÜ8ati; äepati, «ve- pati: -werden, krometi: olirometig 8krometi; (gelähmt) mei'tutlen, mert- vouäen , tirom; -e,-rr. liromeo, krü- l^eveo, santaveo, ävöpavoo, krev- krül^eva rengka, äantavka, krevsa. LllhlN-e, /. tiromota, Irromogt; mortüä, M6i^tullno8t, moi tvoultnost; -en, v. «f. lrromiti, kromotiti, 8labi- t«, ovirati, opovirati, LaliorLevati; (lahm machen) ollromiti, omertvi'ti. mortuä^'o koxa^aäel; polomiti; ge¬ lähmt werden,omertveti; Lahmheit/. liro/no8t, liromota, 8Lt,ntavost, kru- ljovost; -nng, /. omortvios. mertüil; (Lethargie) mertvioa, mertvionost. LlllÜ, m.kilob; c/r'm. lilebso, lilodoek. Llllch, -?r. n. n. ilrra, krak, okrak; -en, v. -r. tlor8titi 86, ilrostiti se, ikriti 80; -en, ?r. -zeit, / äerstitev, l!ro8titov. Lül-e,r-r. noliultoven, noäukovnik, nopo8veöoneo; (in einerSache) neuk, novinoo, tugeo; -endrttder,-». (mnis- ki)brat, nopo8voooneo:-enschwester, / (nun8ka) 808tra, nep08V666niea. Lllk-e, / rarr8ol/ 8lanomura; -el, m. 8tro2o (§.-ota), 8tro5^6. lok-O i -en, r^uka, ruko; plakta; -ottilW/ a. lakonioen, lakoniäki, kratek p" goäornat, maloyo8on. jancjak, stkll, n, jancek, jaxnjiee. . LlIMM-fell,n.jaxnjktina; -stelsch,». l)?njeeje meso, jaAnjeöia», jaxnje- serioz- -fromm, a. krotek kakor l^nje. ^llmtz-e, /l lamp», svet!lnie»,Iueir- "k, lüeniea; lescerba; -enlicht, n. Mo V svetilnici; -eilwärter, IN. lam¬ ini prinixovec. Lamprete,/^, okotiea, piskür. Land, n. nemljo, suka nemlj», su- ,s"la. kvpnvt», kopno nemlj»; (Ge- ont) derels, denel /., krof, Krajina, polirofino; (Gegensatz zur Stadt) "ola, selo , kmetijo, loilonje: ans bai-c, no kmetik, na aereli, no selu lasanji; (Boden) svet, nemlj», ^^mljizöe, polje, tla (x. t»l)z>/ ; ebc- ^-, raven /7, ravan, rovnoto, pla- plan /l, planjavo; niederes ">rava, ninina; nasses-, moeevin»; lMes -, mastno nemljo; das gelobte -, obljubljen» denel»; hier zu-e, tu, tukaj, tu pri nos, v tej deneli; außer -, no tujem - tuje , na mejo; an's - treten, no sulio stopiti ; zu Wasser und zu -, po sulrem in po mokrem ; -- a. clenelni, denelski; (Bauern-) kmee- ki, selski; -adel, »n. selsko plem¬ stvo; -amann, IN. presstojnik, selski prednik; -arbeit./. kmeeko od.polj- sko solo; -bär, in. rujovi medved ; - ball, in. kmetijstvo, kmetovanje, kmvtovavstvo, poljedelstvo, oro- torstvo; —er, in. kmet, kmetovo- veo, poljedelec, orotör, selirn, selokz (im Gegensätze zu Bergbaner) poljo- nee; ^meister, in. selski r.idarski mojster; -beschreibung s. Länderbe- schreibung;-bevölkcrung, /l kmetjo z>/., kmetovovoixk, seljani ^,k.. de- reloni ; -bewohner, m. derelän, seldn. seljdn, seläk. Lälld-chen, n. derelioo; -e, /. pri¬ stan, pristanišče, pristojalisce. Laild-edeluiann, m. selski plemiö; -einwärts, a-t. V derelo, novnoter, V svree derele; -en, v. n.u.a. pristati (stanem), ra kraj r.okermiti, k bre- xu pvtexniti, l> kroju pritisniti -j- pristojoti. k brexu potexovoti, k kroju pritiskati; -enge, /. medmor- je, nemška vnino. Laildkl-beschreibuug, /l nemljopis, nemljopisje; krajopis, krajopisje; -ci, /j nemlja, nemljisoe, polje; do¬ nela, stran /l, kraj; -kenntnis, -knn- de, f. nemljunnanslvo, denelonnon- sto; -tausch, >«. nomenj» denel; — umfang, »n. obsenje denel; -verder- Landes 470 Landes bend, a. deüelokvaren, pokonceva- ven, pogubonosen; -Verwüster, in. remljobvrec, pvkoncev»vev deiel; -weise, a^. po derelalr, derel» r» deüelo. Landes-, a. derelni, derelski; -an- gelegenheit, /. derelsk» radev»; do- maö» reö/.; -ansgaben, xk. derelski «troski x/.; -aus schuss, in. de- rvlni odbor; "Mitglied,», deüelni odbornik ; -baudirekzion, /. derelno stavbno vodstvo ; -befugnis s. Privi¬ legium ; -befugt, a. pooblaščen ; -be- hörde,/ dereln» obla etnij» ;-bewoh- ncr, -dürger, ,n. derelan:-ches, >». deüelni glavar ob. poglavar, deäeln! predstojnik; -deplltazion,/. derelno poslanstvo ; derelni poslanci x/.; - deputierte, in. derelni poslanec; -ein¬ geborene, IN. rojak, domaöin, doma- cinev; -einkünfte, xk. dei.elni ob. de- relski dobodki ^>k.; -entnähme,/, de- relni prejemek; -erzeugniS, n. do- maci pridelek, domači pridobek; (Knust-) domači irdelek, -flagge, /. deroln»rast»va;derelnv bandero; -f ürst, m. vladar, vladavec; Irlich, a. vladarski (cesarski , krdljovski, vojvodski u. s. w); -geri cht, n. derelna sodnija ; "lich, n. derelno- sodnijski, derelosodnji; "srath, ,n. derelno-sodnijsk! svetovavev, sve- tovavec derolne sodnije; ^isspren- gel, en. okraj deüelne sodnije; -ge- sctz, n. deäelna postav», domači rakon ; mblatt, n. deüelni rakonik; -gewalt, / derelska «bldst/.; -grän- ze, /. derelna mej», derelsk» grä- nica; -hauptkaffe, /l dereln» xlavn» denärnic» od. blaxäjnic»; -Haupt¬ mann,»!. develni poxlavdr od. po- xlavnik, deüelnik; ^ischaft, (. derel- no poglavarstvo; -Hauptstadt, glavno ob. poglavitna derelsko me¬ sto; -Herr, m. derelski oblastnik, derelni gospod, vladar: "lich s- LandeSfürstlich; -Hoheit/, vladarstv»; -i n te r c sse, ». deüelski prid ; xk. deäelske aadevexk.; -kanzlcr, m. derelni kanceldr; -kaffe,derelsk» denarnic» od. blagajnica; -kind,». domaöi», domačine«, rojak; -koil- gregazion, /l derelski sbod; -kultur, /l /.emljodelstvo, obdelovanje rem¬ ije ; -marschal, m. derelni ob. deiel- ski maršal; -Militärkommando, derelno vojaško poveljstvo; -mittel, /ik. derelnn premorenje; -obrigkelt, (. derelska gosposka ; -ordnung, derelski red; derelsk» uredba ov. uprava; -pflicht,/, priseg» rvestabet -Produkt s. Landeserzeugnis;-volijrb /. derelska policij». Laildes-regent, in. vladar, derclni vladär; -regierung, / dereln» vlada, derelno vladarstvo; "sblatl, ». dorelno - vladni list, derelna vla¬ dni räkonik, oglasnik derelnega vladarstva; -schütz, >n. derelska bramb»; -sichcrheitsbebörde, /-lle' rein» redarska oblastni)»; -De,/' deüeln» navad» od. sega; -spräche, /. derelni jerik; -statut, n. derelna postava; -stelle, / derelska via/'' dereln» oblastnij»; - tracht,/-^" na NOS»; -üblich, ari. kskorje V de- Land 471 Land reli navada od. navadno ; der,el! nä- raden; -vater s. LandcSfürst; -Ver¬ fassung, /. Verein» ustava; -Verord¬ nung, /. derelni od. deöelski »kirn; -verrath,ir.daj» domovine ; -ver- räther, m.iedajaveo domovine ; -Ver¬ sammlung, /. deielni z.bor;-vertci- dlguug,/l derelna bran /.; derelski brambovci ^>f.; -Vertretung, /l de- aelno namestovavstvo, deželno »»- stopstvo; worein, namestovavei od. zastopniki xf.; -verwatmug, /l de- ielnu uprava, deželno oskerbova- !>ie; -Verweisung, /l proxnanstvo, wxnanstvv lü dežele ; -v c rw i e s e n, ^proxnän, ia dežele iz.xni»n; ^:e, >u. proxnanee, irxnsneo; /. pro- eaank»; -Verweser, »,. vladarjev na- westnik; - Währung, /l deželni de- "^,-zeitnng, /l deželni časnik; zweck, deželni namen, deželska potreb». Luitd-festung,/. terdnjav» n» su- lem; -flüchtig,«. pvbexli, ubežni: -werden, pobegniti, ubexniti, >2 de- kels uteci ; —c, 1». pokexlee. ukež- -frau, /l kmetic», kmetinj». bmetvvavk»; -friede, »r. deželna varnost; mir in pokoj v deželi; - llssngig, 0. V deželi näv»den od. VL- haven;-geistlich?, m. selski dukov- "ili. dukoven n» kmetik ; -gemeinde, /- bmeek» srenja od. vböin»; -geeicht ^andesgericht; -g r a f,m- cioreini -gräfin, /. äereln» xvolien od. Seolinj». —schuft l sssUt, n. posestvo na kmetik, kmeti- "> selslii imetek; -handel, m. kup- eija n« sukiem; -Haus, ». öerelno poslopje, äereln» od.stanovska kisa; -Heer, n. vojsk» n» sukein; -jugend, / kmeök» mlaclet/ ,selska mlaetina; -junker, m. selski plemiö, Llaktnik i/. kmetov; -karte, /l nemljovici, ^em- ljokar, aemljopisna map»;-krabbe, /. poremeljn» i-akulja; -kundig, a. po vsej «tereli »n»n, ^nan v iteveto väs; -futscher, r». prevoanik, f.; -Pfarre, /. kar» oder eupnij» na kmetik; —r, rn.käj moster od.rupnik n» kmetik; -vfieger, >». deeelski oblastnik ; -Plage, /l deöelska nad- loxa; -rath,rn. deeelni svetovaveo, derelni od.sodnijski svetnik; -recht, ». derelno pravo od. pravstvo; lich, a. derelno-praven; "sbeisitzer. Land 472 Land IN. priselinik lisičine solioije; - regen, »n. poäeielni . se¬ lo; -Skilid s. Landeskiud; -smann, IN. rojak. üomacineo: unser-, na- siaec; -Smännin, (. rojakinja; -S- männisch,«. rojaski; po liomiee. Land-spitze, /'. nos, ert «emije;- stadt, m. selsko mesto, mestice; - -jiand, »«.lieielni stsn; pt. üeieini stonori; -ständisch, a. stanovski; -straße, (. lieieln» od. velik» cesta; -strelcher, in. viacuxar, klatei, skitavee, pvtepük, potepin, pvtepe- neo; —ei, (. vlacüxarstvo, potepa- nje, skitanje; —in, (. vlacuZ». p<>- tepulja, potepink»; —lsch, a. vlaeü- xarski, potepinski, pvtepen; -strei- fer s. Landstreicher; -strich,»,. pokra¬ jin», okraju», stran /l , okolij»; - sturm, rn.pis, nevikta, vikta, vii>r». polomäj; (Aufgebot) cerna vojsk», brambovcipk, lieielna bramba; - ta s el , (. «leielne bukve pt., lieielna knjix»,(Amt)>ieielno-knjiini »roch -tag, »«. «ieielni Lbor: den - ailS- schrelben, r»rpis»ti od. sklicati (kli¬ cem) -s- ra/.pisovati od. sklieovatl üeielni Lbor; den - anflösen, razpu¬ stiti -j- rarpüsösti öeislni rbor; — en, v. a. üeielni «bor imeti (»»>), «borovati; —Sabgeordnete, »«.po¬ slanec «ieielnex» «bora, steiclni po¬ slanec; — öwahlordnung , /. volita, reli «a «ieielni «bor; -thier, n. po- «emska od. po«emeijsk» «iväl (i -truppen, vojsk» n» sukeml ' ung, /l pristanje, primikaaje k brex»; —splatz, »I. pristajalisve, premiso«; —Slruppen, pristava» vojsk», n» suko lijan» vojsk»; -ver¬ kehr, rn.kupčij» po sukom; -vogl, r». lieieiski oblastnik; ^:ei, ( ^o- «cisko vbisstnistvo; -wäris , o» proti sukemu,proti snki «emlji, prot, brezu, n» suko; -w e hr, «iercla» bramb». brambovci ceru» voj¬ ska; —mami, n«, brambovec; -wr- seu s. Landwirtschaft; -wirt, §ospoliar. kineöki xospollar. poljo- liolev. kmet, kluelnvaveo: —lil, l' xospoliiuj», kmetic», kinetova'k»; —schaft./l^ospvllsrstvo,Kmetijstvo, kmetovavstvo, poljelielstvo: raz>o- nelle - betreiben, umno kmetovati of. xospoliariti ; —schaftlich, kmctn- ski, kmetovavski, xosp0ll»rsk,. p" ijelielski; —schaftsbetrieb, »>> k"^" tavanje; —Sgesellschaft,/'. kmetijska liruib»; -wolle, (. stomaca vola»! -zoll, »«. «leielni col; -zulige,( ate? no, «emski jeaik. Lang 473 Lang Lang, a.ävlx; über-oder kurz, prej alinej, poprej ali poonoje; inZusam- wenseh, clolxo -ährig, «. clolxo- clolxoklasat; -armig, a. äolxo- röd, clolxik rok; -bart, »I. äolKodra- ^eo; -b e in, i«. clolxin, noxäö, änl- ?enoieo; —ig, a. clolxonvx, noxat; -e, »i»vn», äolxo öasa: wie -, Nokloj, iieliliv öasa, kako äolzo? so -, clo- von-her, i« clavna, ob Navn». "angr,/'. äulxota, äolrin», ilolzost, ^»ii.ava, äolja, «loljava: der - nach, !>".änlxoporstast,,lnixil, perstov; "Ügler, ,n. äolxokrileo; -snß, in, elolxonareo; -fnßig. a. nox»t, " xonox z -gestreckt, a. prostrün; (v. ^dertheil.) stoxnjon, stronast', - ^'tiar, Nolz! lasje; " Lolitsev; ^:ig,a. äolxoläs, ilulxo- lasat;-halS, rn. NolxoveLt, 6olxo- vratev; nig, a. riiianosljivnst.xri- ranosnost, ;,oterpljivost, poterp- nast; -müthig, a. prirsnesljiv, ^riiianeson, aanesljir, poternljiv, potergea; —seit s. Langmuth; -Nase /. llolxi nos; (Person) nosäo, öolxo- näs; -Nasig, o. nosat, äolxonns; — ohr, n. äolxo ulio (x. usosa); (Per- son)äolxoüli, klapuüli.uliäo, uliljäo; s. Esel; -öhrig.a.ubat, uliljat, äolxo- üli. klapoüb; -rock, in. äolxa snlcnja; (Person) äolxosulcnjor, «Ivlxosuk- njik. Langs, xn-i polox, polok, Kraj, ob. Lallg-sam, a. počasen, kosen, niu- äen, ruljav, rnutav; ack. pocasi, oläxoma, polagoma, po mal», po malen,:-arbeiten, kosnovati, meö- kati, i.nütati; ^e,»n. kesnovavev, mvökavee. rnütaveo, iüljaveo; (. kesnovavk». moökulja, rnütavka; nkeit.(. pnöasnnst. kosnost.kosno- la,i.üntavost; -schlä se r, »n. aaspa- neo, naspano (x. -ota). p»loäüli; ^lin,/. /.»Španka; -schnäbelig, a. «lolxokljün.ciulxnklj unski; -schwänz, rn. äolxoröp, Nolxoropeo; -schwän¬ zig , a. clolxoröp, äolxorvpat; - schwingung.f.poäolini tros; -sichtig, a. äalokoviäen, äaljnoviclen; -silbig, Längst a. dolxoslox, dolxoslosen, dolxo- sloveen. Längst, a utielovaveo; min,/'. popotuli». xi-iljavka, Utielovavka; -glocke Sturmglocke; -voll, a. In nmon, bro- moten, tn'upen. LarV--e, 86ma, krinka, iiöinll, lapva;(d.Insekt.) pur»; -enblütler. 7-l)aIko /)/. -engeflcbt, rr. sew») KöNlio oblico. Lasch-e,übel, klin , KIspks. Lass, a. N6V666N, mlabav. wlo- bav. 8lab, slaboten ; -eisen, p" 86a>0,8ULV. ... Lassen, v. a. pustiti -i- püsosti, 474 Last 475 Läster (Massen) pripustiti, dopustiti, do¬ voliti -s- pripüsöati, dovoljevati; (befehlen, heißen) dati, reöi, ukärsti (karem), veleti, -j- dajati, rvkati. uksrovati; (verlassen) popustiti -j- popüsösti; er ließ ihn rufen, dal od. uksrai xaje poklicati; er hat mich Mßen-, porrdrdviti me je ukasal; hinunter-, spustiti -j- spüsöati; lass ihn nnr kommen, naj le pride; lasset uns gehen, pojmo, podimo; lass hö- ren, povej, xovsri; lass sehen, po- sich ans die Kniee-, na kole- "^ 86 spustiti /)/° (anflassen) ne- "^i. opustiti -j- nebovati, opüsöati; U>n lässt niir der Hut, kako so mi poäajg, »d. 8to,ji klobuk? ich habe sagen -, stisni sem, öul sem, javijo; holen po koxa poslati (öhem) -j- pošiljati; das Leben -, "nrreti, poginiti/)/"; sagen-, ponoviti, ^poeoöiti, sporočiti, naroöiti-s-po- ^Lti, nai oeati, naroeevsti rc.; 'u (sem); - n. püsöanje ; opuseenje, opustitev: das Thun untz djanje in NeliLnjg, ilelo in nedelo. ^Uss-ig,a. vnemaren, nemaren, ne- ^Olien, len, lenoben, mlaoen, merrel; f-^it, /°. vnemarnost, nerodnost, onvbrr; -lich, a. odpustljiv, mal, spnexledljiv, vsednji. Z', tora, togota, breme (x. - (für einen Menschen) butara, ^ome; (für em Sanmthier) tovor; Udung) vklad/'-.naklad^Beschwer- zabava, tekava ; - Holz, vlako . ^'-bürgerliche -en, derravljsnske o rnosti od.bremena/-/.; zur -fallen; nadlexo komu delati, nadlvxovatk ko§a; na skerb priti (pridem) /?/'.; zur - legen, dolLiti, kriviti: obdolLiti^ okriviti, okrivioiti -k- obdoILevati? die - auflegen, abnehmen; opertiti; rdeti -s- opertovati, rdevati; -en, v. -r. teriti, obterevati, stiskati, tläöiti) treti (tarem, terem); f. Belasten ; — enfrei, a. brer dolxa; davkov prost^ -enzug, m. tovorni vlak. Laster, n. prepreka, prexrestvo, rlo, lrudobija; napak» : das - meiden, vLrovati se od. oxibati sv (bijem) büdexa od. rlexa; -haft, or. pre¬ tresen, kudoben, kudobinski, ^el, ndpaöen, spriden, malopriden; 117 igkeit, /. prexresnost, kudobnost, spridenost, malopridnost. Laster-er, r/i. psovaveo. vbrekova- veo, oxovarjaveo; -in,/°. psovavka, obrekovavka, klepetulja. Lasterleben, n. pregrešno od. Iiu- dnbno Življenje. Läster-lich , a. obrekovaven, ob¬ rekljiv, sramotiven, ^asramovaven: -e Reden, nesramne od. umazane be¬ sede; -maul, /r. opravljivi jesik z (Person) psovavee, opravljiveo, ob- rekovavee; /. opravljivka, obre¬ kovavka; -n, v. a. psovati(psujem), obrekovati, opravljati, osirati, sra¬ motiti. robati se komu: (fluchen) preklinjati, kleti (kolnem), liudiöe- vati, sentovati; -rede,/, sramotivnv besede/,/.; -schrift, /. sramotivno pismo; -sucht, /°. opravljivost, ob¬ rekljivost. obrekovavnost; -süchtige «.opravljiv, obrekljiv, vbrekovavenz Lästig 476 Laub Lasterthat, (. Iiudodejstvv, ltudodcl- stvo, Iludu djanje; -u»g, psov, psovanje, sramotitev, rasramba; -wort, n. psovka; -zunge, (. «- pravljivi od. strupeni jerik; (Per¬ son) opravljiv««, vbrekovavec; (. opravljivka. Lästig, a. nadleren, nepovoljen. neugoden, siten , pust, oduren ;-e, in sitner, nepovoljner, pustoba. »ctek; -kett, /. nadlernost, nepo- voljoost, sitnost !0. Last-pferd, ». tovorni konj ; -schiff, It. tovorna lädija. kupvijska ladij», ladij» r blaxow; -thier, ». tvvorivka. tovorno rivinve (x. -eta); cot/. lovornarivin»;-! r ä g er, in. terak, tovornik, »vse«; ^ui, (. terakinj», »»sivk»; -vieh, ».tovorna rivina; -traja, -zag, IN. tovorni vlak ; -wa¬ gen, in. vor. tovorni vor. Lasur s. Lasurslcin; -blau, n. mo- ^' ti vo od. pletenina ir listja ; -gewölbt, n. vblok ir relenik vej; -bost " listnato drevje, bilovje, listavci p'i (Gehölz) listni«», listnik; ^batNtt I». listove«, listnik; -hültensesl, " prarnik sotorjev, obletnica poö tori; -icht, n. listnast; -ig.listno' -tuospe, /°. bcrst, berstni popek Lauch 477 Lami k"p>oa; -los, ».brerlist, brerlistnat, dre« perja, xol; -reich, n. listnat, i^torit. pernat ; -streu, /., listna sto- ^',-wath, IN. listnik, Ikstniea; - iruf, n. listje, listovjo, lepenke, perje. öMch, m, (/KIlium porum) Ink; s. ^"oblanch; -zwiebel, IN. äivji ,lrob- »j»li. ^lllldcm-ial-,». lavckomijale», pro- psoainski; -ium, n. primsöina, pri- lemsöina, propisninn. "lllltN, v. n. jüriti so. oeljuxa je. Apneti: ojüriti so, oilmokniti so. ^Mcr, IN. ömixa, patoko tro- pwsnioa; oviöek, kislioa. tlUicr, /l proöa, pro«», pauba, straö ' > ^er, ,n. prööaveo, prorar; -n, ti. " prörati (im) na knj, stroöi (stro- (em), pasti, päi.iti na kaj ; san der i»ii) prislüsati. ^»llf, ,n. tok, be§; (d. Gewehrs) oovka; (Schnell-) . Muhle) to- ^l; (in d. Jägersprache) skok ; (rer ^'ilitnej premik; -bahn, C tekalisöo, pfprisöo, tokälnioa; /iL. pvtrivlje- "(0; -brett, n. snovävnioa. snoväl- -k», v. ». toöi (lovom), tokati, "°>k letati ; (rennen) ilirjati; sflieh- berat! (lm); das läuft ans eines ^NltS, toje vso eno; im schnellen -, skokoma; Tränen-ihni über Zwange, solro so xa polile; -lassen, ^nstM, oprostiti; in die Höhe -, veljati, kipeti ; Gefahr -, V nevär- "oti biti (sam); Gassen s sibam! k°n biti (scm); (sich anSbreiten) razprostirati so, rartorati so; (sich dreh n) sükati so ssuöem), verteil Sv. obräcati so; -end, a. teköö -er, Läufer, IN. tokaveo, tokiin; (obere Mühlsteinjvorlinjäk.rAvrnji kamen; -feuer, n. tokoei strol, pomikarni oxenj: -graben, i». prekop, rov. Läufig sein s. Brnnften. Lailf-käfer, in. krosiv; -karren, m. taöka, kolura; -Pass, in. oeipustni list; potopeno pismo ;-Platz, in. to- kalisco. äirjalisöe; -Vogel, in. toka- veo; -werk, n. tocäj; -zettel, s. Lauf- Pass. Lung-e,/Uox; -eu- a.Iurni; -en, n.lüriti. v loxu namakati, rebtati; "artig, «. Inxast; "asche, /l Inrni popöl, popeluvka; —faß, in. lurnjak, rolitnjak; —salz, n, Inrna od. lüxa- sta sol /!; uwaffer, n. Inrnioa, Inin» voü». Lällgll-en, v. n. tajiti, nikati: uta¬ jiti, ranikali: ntajovati, pritajovati, ranikvvati, prikrivati; (anfechten) iitpoSbijali, pobijati, poNirati;-en, n, tajitev, tajba; -er, in. tajiveo, tajeo; —in, /i tajica, tajivka ; -ung s. Längnen :e. Lail-Heit, /l mlaönost, ömlaönost, mornost;-i g, a. mlaörn; —feit, f. mlaönost. mornost; /iA. morulvta; -lich, n. omlacen.mlaöon,mlalioton; —feit,/, ömlaönost, mlaönost; -ling, in. mlaönoö. Lann-e, C- öuil /i, volja: guter -, ilobro volje, riäano voljo, öobrovo- Ijen; übler -, Iiudo voljo, budovo- Ijen, öcmeron, ömeren; (Kaprice) Laus 478 Laut terma; -euhaft, a. termast, mokast, josnarit, saletavast, spremenljiv; —igkeit, /) termvst, jesnaritost, spremenljivost; - ig, a, dobrovoljon, vesel, sidane volje; -isch, «. slovo- ljon, termast, nasajen, emeron. Laus, /- us /), ves /), usaneo, bu- sa; cki»r. usoa, uska. Lausch-cn, v. a. slüsati, naslüsati, prislusati, poslüsati, na »lio vleei z -er, »i. sluseo, poslusaveo. Läusk-krankheit, /) usivost, vsivost; -kraut,». usiveo. Laus-en, v. a. osi od. vöi iskati (isöom), usevati; -ig, a. usiv, vöiv; -kerl, »>. usiveo, vsiveo. Laut, a. Zinsen; svoöen. svuöen (hörbar) slisen.slisljiv; «ck, Zlasno, na Zlaswerden, rassloveti, ras- Zlasiti so. rasvedoti se (vem); -rn. Zins, svok, svuk, svenk. vZIa- sek; (Buchstabe) Zlasnik. Zläsnioa; (Muckser) öerkljoj, kerkljej: keinen - von sich geben, ne cerkniti, ne kerkniti, ne süZniti ^>/); po, vslod: - der Aussagen, po besedak; -bar, a. snan, rasZIason : - werden, rarZlasiti se. rasornäniti so, ras- sloveti, rasvedoti se (vem) ^>/) Laut-e,/) lutnja, plunksidie- schla¬ gen, brenkati ; -en , r>. », Zlasiti se, Zlas imeti (am); (v. d. Glocke) peti (pojem), rvoniti. Läuten, v-a. svoniti: posvoniti -j- posvänjati; mit der Sterbeglocke) klenkati; (m, d. Glöckchen) svonö- knti, svonöljati, oenZIjati, vesinati; die Sturmglocke plat -vona biti (bijem), na pomaZajo zvoniti; dl! Glocken-, svonovi pojo; zu-aufa^ gen, sasvoniti, napeti (pojem) p/i zu -aushörcn, ods voniti, odpeti (p«' jem.) LautcN-macher,r».lutnjar. planksr; -sxieler, »«. plünlksveo, brenkavee na lutnjo. Lauter, a. eist, snmoeist; (hkü) bister, jasen, veder; (unvcrfälschl) pristen, prav, pravoten, nopopnee»! aus -em Gold, is eistoZn od. sube?> elata; aus - Haß, is ZoleZa sovrasi- va; es sind - Lügen, vse je Zola -er, »«. ZInsnik. Länter-er , öistivco, preeisee- vaveo. öistitelj. Lauterkeit,/) öistost, öietota; i» strost, jasnost; pristnost, prava» Läutern, v. -r. öistiti, cediti:)»' öistiti. očistiti, isöistiti, orediU ( preciseati, preöisöovati, isciscev»»^ (unreine Flüffigk.) precediti vejati ;(Honig) pretopiti -( prelat' ljati; (Getreide) veti (vejem). bati; (v. Waid) rediti, trebiti: » rediti, istrebiti; sich -, u. r.čistiti ee. jasniti se, brisati se (brisom). " jasniti so, ubrisati se. Laut-ieren, v.«. sloZovati, ßlasli« vati; -ierniethode, /) sloxo'l>E Zlaskovanje; -lehre,/) Zlasje; -lich, a. Zlasovon, Zlasos ven ; -los, a. brosZIasen. brek 5 su;/rA. nem. mutast ;-igkeit,/)"( Zlasnost; -schwächuug, /) oslabe' nje ZIssov; -stärknng,-steigt^iU^, ojaöävanjexlasov; -sistem, « k Lauwarm 479 Lebens >»; -veränderiing, /. spreminjava x!»«ov; -Verschiebung / prestav- bonje Klasov; -wechsel, »«. menjava k^sov, Klasuvna menjava. lauwarm, a. mlaöen, ämlaeen, moro». "db-a,/°. lava; -endet, »». sivki»; —ohl, n. sivkino od. speknardn» «Ise;-jne, Z'. plar, plarovina, sne- rn>»; -ieren, v. «. kroriti, vetra «e "K'bati (bijem), lavirsti; />A. pre- ^nino ravnati , po okölsoinsl» se obrdeati. 8ax, a. vollen; (locker) olilapen; - Gewissen, Kosmatavost/!; -ieren, " » drisko imeti (um), lili (lijem) ^^ori koxa, ulijsti so. "llzar-elh, ». bolnišnica, bölnio», ^raret; -oni, xk. lararoni /»k. "ebe-hoch, n, üuA Livi! slovo! na räesvse! jemandem ein - ansbringen, s"mu nardraviti, „rivi" ravpiti (pi- lom)-j-nardrävljati; -Mensch, »I. sbkoriveo, dobroriveo. ritopasnik. >ebcn, t>.». riveti, riti (rijem), riv dstsem); sftch wo aufhalten) bivati, prebivati, stanovati; (sich betragen) 'osti se (vedem), obndsati se; lebe ""hl, rdrav bodi, rdrav ostani, r "0?om, IioK te obvaruj! von etwas ' »b vem eiveti. )kbtll,». rivljenje,rivenj e, rivetje, ?!'se, ritek, rivot; ani-seiu; riv ssem;; bei meinem-, pri moji veri! Meines -s, vse rivo dni; ums - "dimen, smert storiti, poginiti?/.; strafen, k smerti obsäditi, s 0">ertjo karnovati; das - aushauchen, dušo irdibniti ob. pustiti j/.; in's- treten, veljavo od. moo radobiti; v djanjo stopiti ^/.; für mein-gern, silno rad, neirrooeno rad; -v, a. ri- veo, riväv ; -dig, a. riv, rivoo, ri- voe; (frisch) riv, rivalien, kremenit: - sein, riveti;- werben, oriveti; - machen, oriviti -j- orivljati; ^ikeit, (. rivost, rivakuost: mein - lang, dokler bom riv, vse rive dni. Lebcils-alter, m. doba, doba riv- Ijenja, starost; -ari, »v, jerkav; (iastlos) pust, pteksk; -Ware, /. "^jiaa, usnjevin» usnjena roba; iierrnovina ; irkvvin». ükdig,». p raren,prost, irprarnjen; (»dverheirathet) samski, samice», ^mosvojen. neorenjen, samee; ^eib)neomürena,n6Vilana, samica; in -e Stand, samski Stan , samo¬ tni stan: -machen, oprostiti, o- 'wl>vgiti, /,/..; -kcit, ( prarnota, twstat»; samiönost;-Iich, a^. rxoti, '?"lj. sama. -K, n. ravetje, rsvetrije. ^ktk, a. praren, prašite» , pore»; ^-Kopf) pnket, pust; (gelt) jalov; 'iitaz -, navrrn; -e, /l prarnota, Barnab», prarnina, pornost; -en, ' prasniti, porniti: irprärniti, ^pörniti; (ein Glas) irprarniti 'veniti, irpiti (pijem) -j- rvracati, spirati; -heit, /l prarnost; putltvst, '-tk-seite,/'. ravetna stran /.; -wärts, ' - ^etru nasproti. /.soba, coba, öuba; (Lippe) linica, ustna, ustno. dtglll, a. postaven, rakonit; -ität, ^"slavnost, zakonitost; -isteren, " poveriti, poterckiti -j- povero- Deutsch-stov. Taschenwörterbuch. Legitim vati, poterjevati; -isierung, /l pove- ritev; poverilo;-iter, a,e. postavno. Legat, n. volit», sporočilopo¬ slanec, poročnik; -or, m. volivec, volilec. Legen, v. a. poloriti. Neti od. iljati (Nem, ckenem), postaviti -f- pokla- itati, pvlirxati, ckevati, postirvljati; (in etwas) vloriti -j- vlLxati; (über¬ geben) irroöiti, vroöiti )- irrovati; Grund -, «Ino postaviti-j-postüvljati; sich -, v. r. vleci so (lerem), polovi, upokojiti se -j- poležati; - ». polil- xanje, pokläilanje. Legende, (. lexonila; rivtjenjo ka¬ kega svetnika all svetnice. Lcg-ei, n. povoli; -ezeit, /- cas ne¬ senj»; -gelb, n. vtornin»; -heulte, (. nesna kokos/'., nesnakur»., nesica. Leg-ieren,v.a. primdsiti, primešati, -j-primesevati, texovati, lexirati; (testieren) voliti, sporočiti -j- sporü- öati, sporoöev»ti;-ierung, /.primes /l; -ion, /l lexija; (Menge) tma, keräel»; -islativ, a, postavoitaveo, aakonoäaven ; -islator, m, postavo- itavec, sakonoitavec; -islatur, /l postavoilavstvo, sakvnoilavstvo. Legitim, «. postaven, rakonit, sa- konen, po postavi, po sakonu, (un¬ ehelich) neaakonski; -az io n , /lpo¬ verilo, iskaril»; spricito, irpricilo; (unehel. Kinder) vsakonitev, pora- konitev; ^Tskarte, /l iskaaniea, le¬ karni list; -ieren, v. a- poveriti -j- poverovati; opravičiti -f- opraviče¬ vati; (ein unehel. Kind) poraküniti, vraköaiti 3l 481 Lehde 482 Lehr Lehde, /lprelox,. ledino. Lehen,"«. fevd, le»; s. Anlehen; -S-a. feritni; -sbkief,»«. fevdno pis- ii»«, fevdni list;-seid, m. fevdna prisexa; -sgesetz,». fevdno postava; -sherr, »». fevdni xospöd; -smann, »».fevdnik; -srecht». fevdno pravo; -stafel,/'. fevdno knjiA»; -stäflich,«. fevdnoknjisen ; -wesen, ». kevdstvo. Lehm, »». il, ilovioa; xlina, Klinja; --a. ilovnat, iloviöni, xlinjon; -Ho¬ den, i». -erde, ilovnati svet, ilovaöa; KÜnjevioa; -ern, a. xlinjen, xlinjast; -grübe,/l ilovniea; -icht.a. ilast, ilnat, xlinjost; -ig, a. ilnat, ilovnat, xlinovit; -werk, ». ilovioa, xlinovino, Klinjevina. Lehll-e,/°. slonilo. naslonilo, der- soj, priroö/l,roöo; (Grderhcb.)reber Ins ; -en, v. «. sloneti: nasloniti se-j- naslanjati so, naslonjen biti (sein), opirati se; v. a. nasloniti, prisloniti, «preti -j- naslanjati, pri¬ sloniti, vpiroti; sich - v. r. nosloniti se, prisloniti se, opreti se -j- noslö- njati se, opiroti se ; upferd, ». na- jeti konj. Lehr- - a. uöni, uöbni; -amt, n. uöiteljski urod, uöiteljstvo, ueitel;- ska slnsbo; uskandidat, r». uöltelj- ski pripravnik, uöiteljski öakaveo; —sprüfung, /l uöiteljsko preskus- nj»;-anstatt,/'. llöiliäöe, uöni savod; -art,/', uöilo, uöba, uöitevj; -befähi- gung, /l sposobnost od. pripravnost so uöiteljstvo; -begierde, /l ukaselj- nost; -begierig, a. ukaseljen; -be¬ griff, »i.sapopodek od.pojemek ko¬ ke§» nonko; -brief, M. douöni list, isuöno pismo; -buch,», uöna knjig», uöne od. solsks bukve xk.: -bursch, «n. uöenee. Lehr-e, /l uk, nauk; (d. Lehren) uöenje, uöba, uöitev;in Zusammen¬ setzungen -slovi od. snonstvo, als: Naturlehre, naravoslovje u. s. w.; -en, v. a. ueiti: nouöiti, poduöiti poduöevoti; -en, ». ueen;e, ubitev, uk; -er, »I. ueitel), uöenik, uöoik; —in,/'. ueitel)ieo, ubitelsk», uooaiea; —seminar,», uöiteljskisovod; -fach, ». vodo, ueni predel/l; -fähig, pripraven od. sposoben sa uoiteh- stvo; i^keit, /. pripravnost od. »k"' sobnost so uöitel)stvo; -form, / ubilo; -freihcit,/'. svobod» ubeos»', -ganz, »». uLb»; -gebällde, ". uen^ sostavo; -gedicht,». uaueno pesem /., didäktiöno pesem/l; -gegenständ, »». ueni predmet; -gehilfe,m-bowkt od. ueitel;s>ti pvmoenik; -gelt, uenino, šolnino; -hast, a. ueen, poa- uöen, podueiven ; -Herr,»», rokoao - ski mofster; -jahr.n.Ieto uieni; die -e zurückiegen , isuöiti se, > se x/i; -junge, rn. rokodelski ueonec, -kanzel, /i uöiteljsko stöliea) -'rr- per,»». ueiteljstvo, ueitoljski sbor, -kurs, in. ueni teöäj; -ling stf junge; -meister, »». mojster, mestor, ^lin, /°. mojstrinja, mojstrov I -Methode, /l nöbo, naein -mittel, ». uöilo, uöilni powooek, -plan,»». uöilni naöert, uönoosno^ od.uredbo; -reich, m. poduesn, p" uöljiv, uöen; -sal,««. uöilnie»;'l - Leib 483 m. učni stavek ; (Dogma) verska resnic»; -spruch, m. rek, moäri steck, pregovor; -stand, m. učiteljski st»», učiteljstvo; -stelle, /. učitelj - ili» slusba; -stoff, m. učilo, učiva; Hück,», učni členek; -stuhl, m. uči- tchska stöliv»; -stunde, /°. ura sa uk; m. uöivna pisava ; -vortrag, in. "el>s; -wesen, n. učne saclevexk.; - Mt,/. eas učenj»; -zimmer, n. učil- "ren; Strang, m. müranje v učenji, «ih, m. telo (g. telesa), sivot, lreplo; (Unter-) trebllb, črevo (?. črevesa) ; bei -e nicht, po nobeni Log prenesi! Log «bvari; ei- XkM zu-gehen, pestiti Kog»;-- a. leiesai, sivotni; -arzt, M. sasebni "d. telesni sclrsvnik; -binde, /! pas, Ms; -chen, n. telesce; -eigen, " saLen, robski, rabski; ^:e, m. ^rens, rob, rab; —schast, /. susnost, ^ajost, robstvo, rabstvo; -el, n. k^snik, kasaika, prustok; -en, v. »-iveti. ^tibes-beschaffenheit, /! kükosnost sestava telesa, telesnost, sivot; '«Nvegung , /. spreboä; -bürde, /. ^osni saü; -erbe, »i. äeüie; -sarbe, ^I>"It/!; -frucht,/, spoeetek, telesni -gestalt, /! postava, r»st/!; ^"nstituzion j. Leibesbeschaffenheit; '""st, /! telesna moč /!: aus -, na s" woe, na preterge, n» preterg»- >oo , na vse kriplje; -pflege,/. Iira- ", rlves; -sorge,/! skerb sa telü; !"?st, /! kasen na telesu , telesna rivetna kasen; -Übung,/! telo¬ ha, vackba telesa. Leichen Leib-farbe,/!polt/!; -garde,/, te¬ lesna od. sivotna Strass; -gardist, »n. telesni od. sivotni strasnik;-ge- dinge, n. osebejek!, osebujek, äo- smertni prickersek; -gurt, m. pas, pasiva, opašiva; -haft, -hastig, a. sivotni, lastni; xravüanski, prav pravcat, prav sam;-jägcr, m. te¬ lesni od. sivotni lovec; -lich, a. te¬ lesen, teloven, sivoten; (wahrhaft.) pristen, prisen, roüen, prav, lasten; (fleischlich) mesen, polten, telesen; -pacht, m. closmertni našem; -rente, /! «losmertni «lobockek; -rock, rn. jo¬ pič; jopica, rokavci xk.; -schaden, rn. kila: -habend, kilav; -stuhl, »n. ponovni stolek, oclsebnica; -wache, /! telesna od. sivotna »trasa; -Wä¬ sche, /! pertenina; -weh,rr. bolečin», grisenje, ščipanje v trebubu: ich Habe -, trebuh od. črevo me boli; - zwang, m. sapeka, sapertje. Leich s. Laich; -e,/l merlič, mert- vola, mertvo truplo, inertvev; -en s. Laichen ; -enacker, r». xrobisče, po¬ kopališče; -enartig,«. mertvaski; -enbegängniS , n. poxreb, pokop; - enbegleiter, /! poxrebeo, poxrebnik; -enbegleitung, /. poxrebni sprevoü; -enbeschau,/! oxleä merliča; -enbe- stattung,/! poxreb, xoküp. Leichen-blass,a. bleä kakormerlič; -feier, /. bilje, bilije xk.; -feld, ». mertvisče; -geläute, ». poxrebno svonilo; -gepränge, /. slovesni po¬ greb; -geruch, m. mertvaski cluli; -gerüst, n. mertvaski oen, boteren; —s''") terpin, torpinec, torpee; /i terpw a, — e Form.torpevna oblik»,terpM"^' Leidenschaft,/', strast/'..nsKudos , (Begierde) pobot/'.,polilop,btep" ' mit strastno; -tich, ». stras e > naxudostljiv; —feit, /i strastno-^ naxudostljivost; -los, «- brerstra sten, nestrasten. Leidcns-gefährte, /-. 5oterpn>e°i ( geschichte,/. terpljenje 'btuso -kelch, -n. kolib terpljenj»; . /. torpljenjska ura, ura terpljehk ' tag, m. dan (x. dneva) terpstcnp> -Woche,/', veliki teden. Leid-entlich, a. preterplji'''- !^iv, prenoshiv; -er, rnt. 8>- Leier ist tako ns! bost ! -e r, m. torpinec, topili, terpse, sterpise; nin, ter- puilis; -ig, a, nälosten ; /IA. nesre- ^ii; -lich, a, terplsiv, preterpljir, sterpisiv, prenesisiv; -tragen, n. ealovanse; -wesen, n- naiost, čal/l, Slovans e. ^eier, /l lira; (Drehorgel) lasna, orxliee/>/.;-er, en. lasnar, Miidravec; -förmig, «. lirast; - ^"aöe, ienisee; -bau, 1». obsteiova- ° od, setev lanst; -d 0 ttcr, m. ri- 85 Leist ček, strenulsexk.; ^:-a. riökov; -e, /l konopeo, verv vone (^. -eta); -en,a. lanen, lenen; (a. Leiuw.splat- nen, perlen; -garn, n. lanena prosa; -kraut, er. modronsiea, maskalan; - kuchen, M. lanena prosa, laneni kro- vasei ^k.; -öhl, n. laneno oise; -same, /k laneno seme (x. -ena); -tuch,«. rsnii», ponsava, pansava, prestralo; -w a n d,/k platno, pert; grobe-, Iiod- nik, liodnina; feine -, prarnse platno; sehr feine -, tsnvioa, teneiea; men, ec. vladnik; kermar;-sam, a. vodljiv, poslušen, ubogljiv; -schämet,'" pola»; -zaum, rn. bersda, usda: delt - anlegen, saüsditi, vbčrsdati p/. Lenz, m. pomlad /., spomlad /, mladletjo, mladletek, vigred/.; ' monat s. März. Leopard, r». leopard. Lerch-e, /. Škerjanec. goliber, oker lica; ^rm. skerjanček; (Herbliff levica; -en- a. skerjanski, Šo¬ brov; —falk, rn. ostrič; -strich,"" let Škerjancev; lov /. na skorja"" Lern-bcgiec, -de, /. ukarelj"^ naukasehnost; —ig, a. uk» /"ste"' naukačeljen. uksčehen; -eifer,, vnetost v učenji; -en, v. «. se: naučiti se; -en, n. učenje, o ' -freiheit, /. svoboda v učenji. Les-bar, a. bralen; -e, /- ber /- -- - .— . Lese 487 Leucht bsuckim»; (d. Gelesene) nabirek, n»- bieaja, nabira, »brav, sbratev. Lkst-anstalt, (. öitckvnio», eitcklnio», brÄnie»; -art,/'.»»ein brach», öit»- -buch, n. berilo, vitank»; -Halle, steitavnioa, öitcklnioa;-lust,/l ve- kehe «io brach»; -n, v. a. brati (be¬ rem), citati : prebrati, preöitati; (lemmeln) brati (berem): nabrati, eiuipiti-)-nabirati, »birati, skckpljati; (Wein-) terx»ti, brsti: obterxati, "beati-j-obtergovati, obirati; (reini¬ ge») čistiti, trebiti; Aehren -, po- »erkovati, Ickvkati, klasje pobirati; 'N, n. brache, vitache; -nswert, a. "^chavrecken; -probe /k branje »a peeituöcho; -Publikum, n. bravei, "eelei, eitckteljipk., eitateljstvo; -er, "b bravee, braleo, eitaveo, oitatelj; (Sammler) beree, nabiraveo, pobi- eereo, beraö; nin, ( bravk», öita- ieijie»; (Sammlerin) berio», nabi- rerk», bersöiea; —lich, a. bralen, praven, öitslen, öitaven; -sal, m. esiuic»; -Übung, /l vackb» v branji; herein, m. eitckvnio», eitälniea, eÄuie», bravno ckrustvo; -Welt, ( rslei, bravei, oitatelj i pk., oitatolj- bralstvo ; -zeit, /. bratov, brä¬ tle, terjatev, ess L» brache; -zim¬ mer, (. brcklnio», bravniea, bralna «rba, ^ihargie,/.mertvioa,mertviöoost, Mertvila; mit-behaftet, mertvieen. ^k!t-en, m. il, ilovio», ilovaö»; - eerkepk., pismen» pk., pis- ^eukep^;-jcht^, jiast; -ig, a. ilnat, Letz-e,/l okrep», poäivek; (Abschied) ockkocknj», raskoilcha; -en, v. a. ve¬ seliti, krepiti : razveseliti , okrepiti, okrepeati, pori viti-j-razveseljevati, poiivlj»ti; sich -, v. r. omersiti so; sloviti se: posloviti se. Letzt, a. posleckchi, sacknji: zum-en Male, pvslckckchikrat, käckchikrst, naposleck, k Konen, koneeno; zu gu¬ ter-, na sscknje, raüchiö, n» posleä- che, naposleck; in den -en Zügen lie¬ gen, umirati; das-c Gericht, n. sock- chi ckan (x. ckneva); die -e Oehlung, sveto olje; -ens, ack. posleckchie, Lsckchiö, küneeno; (jüngsil nni ckan, neckavno, unkrat; -hin, a. neckavno, unckan, unkrst, une ckni; -nachgebo- rene,m. mesimso, rackchorchenee;- verstossen, «. ravno pretekel, minul; -willig , a.; -e Verfügung, posleckch» volja; po poslockchi volji. Leu s. Löwe. Leucht-c, /l svetilo, svetilnioa; lev»; -en, v- n. svetiti: posvetiti; (v. Augen) sijati (sijem), plsm!k»ti; (v. d. Sonne, Mond) sijati (sijem), svetiti, (v. d. Sternen) svetiti se, svetliti, sareti, mizljati, ixrati, lesketati se (ckm u. eeem), plami- ksti; (schwach -)berleti, merliliati; das Weiter leuchtet, blisk» se, pla- mik», ckernioe ixrcho;-end, a. sve¬ tel, svitel; sveteö, mixljchäö, ixra- jüö ic.; -er, m. sveönik; (Person) svotiveo; —in,/.svetivk»; -gas,rr. svooavni xar.; -kafer, rn. kresnie», svetlic»; -spann, M. tresk», terska; -turm, m. svetilnik, preluk». Leugnen 488 Lieb Leugnen s. Läugnen. Leumund,«». xl»s, slave«. ime pri Ijuäeb:gute-, äobro ime (x.-en»); böse-, slabo ime. Leut-e, xk. Ijuelje; co/k. lju/l; stch v. «. jasniti se, brisati se (brišem), svetliti se, vedriti se: ujasniti se, ubrisati se, razvedriti sew.; -erloh, a»k. s plamenom. Licht-frei, a. bres luöi, -freund,'", prijatelj svitlobe; -fuchs, »i. rita»; -fnnken, n«, iskra; svetlin; -gelb, ". svitlorumen; -gießer, «i. svevar. - glanz, »». lesk, blesk, svit, sij; -Holz, ».les a» treske, luvevin»; -lehre,/ nauk o svitlobi; -mässe, /l svitlobs. svevav»; -meer, n. neamern» svet¬ lob»; -messe, /l svovnivL; -messkerze, /l svevniena vosveniv», sveenionie»; -Messer, »». svitlomer; -meteor, svetlin; -putze, /: uternj»Iee, ntri- njalev, usekalnik; -Putzer,»', "tri- njavev. usekava vso; -quell, m vir svitlobe; -reich, n. kraljestvo svit- lobe; -schein, »n. sij, svit, 5»r; -schest s. Lichtputze; -scheu, ». svitlobe boječ: -schirm, m. senvilo. senonik, I"«"' bran; -schnuppe, /. utrinjek, uter- nek: eS fiel eine -, svesä» se jo p«' tovila; -seite,/'. sviti» str»n/l. liro" str»n/l; -spann, »i. tersk», tresk»; -stoss, »».svetlina, svetlavin». svet¬ liva ;-stral, »i. rarek, rar; -träger, svetlonasev; -vost, a. presvitel. presvetel; /iA. jasen; -tvurm, kresniva; -zieher,»». svoeär. Lieb, ». ljub, mil, . a ijübiti, rad imeti (dm), milovsti, peijateh biti (sem) -e n sWÜr d i g , "hubeznjiv; mkeit,/".hubeznjivost; 'kr, ad. rajši, raji. Liebes-apfel, zn. volčje jabelko; - kand,», vez ljubezni; -beweis, zn. aakdz ljubezni; -blick, M. zaljiib- nani pogled; -brikf, zn. zaljubljeno "d. Ijubovno pismo; -dienst, zn. hll- kav, delo ljubezni; -erklarnng, /. naznanilo ljubezni; -gedicht, n. za- Mdljena pesem /g -geständnis, iz- d"ved ljubezni;-gott,zn.I-elj, I-e- l"; (b. d. Römcrn)!tupidon; -göttin, ( I,ada; (b. d. Römern) Venera; - anbei, zn. vasovanje, vesovanje, "Valovanje; -mahl, n. bratovska "»za; -narr.zn. zatelebaneo; -paar, '! ^ahdbhenca; -Pfand,», zastava lndezni; -trank, zn. napitek ljubezni; INerk, n. dobro delo, hudomilo delo; ""poljubno delo: -zeicben, n. zndme- "bežni. >>rb-evokl, a. h ubeznjiv, ljubezniv. ", hubezni po'tn ;-h aber, z», pri¬ jatelj, prijate!; miloradnik, rado- voheo; (Geliebte) dragi, hubi, ljubček, Hudej; mei,/l posebno ve¬ selje, nagnjenje do vesa; min,/", prijateljica, prijdtlica; rsdovoljka, milorddnica; -kosen, v. n. božati, dragovati: pobožati; (schmeicheln) dobrikati se, sladkati se, laskati se, militi se, lizati se (ližem), prilizo¬ vati se; -koser, zn. prilizovavee, la¬ skave«, sladkaveo; -kosmig,/".boža¬ nje, dragovanje; prilizovanje; -li ch, a. mil, prijeten, ugoden. ljubek, sladek, sprežehen; mkeit,/". milina, prijetnost, ugodnost, sprežehnost; -ling, zn. ljubek. ljubček, hubej, ljubljene« . ljubljenček, mihenee, ljubimec; ms- a. najhubsi; mseffen, Zi. najhubsa jod /".; mswunsch, zn. največ» želj»; -Io s, a. nemil, ne- inilosthiv, nomiloserčen. terdoser- čen; migkeit, /". nemilosthivost. ne- miloserčnost; -reich, a. milostljiv, milostev, Ijudomil, blag; -reiz, zn. milina, milota, mikavnost; -schaft, /". znanje; ljubezen/".; -ste, zn. hubi, preljubi, ljubek. Ijubeo;/". ljubic», huba; -stčckkl, n. luštrek. Lied, ». pesem /"., pesma, pesen /l, popevka, drzn. pesmica; (Gesang) petje; spev: cin - ailstimmen, zapeti (pojem); -chen s. Liedlein; -erbuch, n. pesmarica, spevnik; -erdichtet, zn. pesmar, pevec. Liederlich, a. len. lenoben, zani- kern. zanikaren. nemaren; (unor¬ dentlich) malopriden, razuzdan, raz¬ posajen : - werden, poleniti se; spri- Lieder 490 Linder eliti se p>/l;-e, m. lenük, lene (x. -et»), nem»rneL,aanikernei;m»Iopri. loviönik; /l ieviönioa; -isch, a. okoren, neukre- len, storklast; -s, «it. na levo, v iovo; na levi, na levici; -seitig, a. iev, lavostranski; -sum,an Kind) pestovati; —haar, 71. kodra¬ sti lasje; —haarig, a.lkodroläs, ko- drolasat, vitolils; —reich, «- ico- drast, kodrat. Locker, a rakel, voljen; (v Eilen) pleniv; (nicht straff) vanek.ncza- tegnjen, »blapen; (schütter) redek- -es Erdreich, rabi» perst/l, rablic»' - machen, rabljati: arabljati,preran- Ij»ti;(!A. labkomiseln, raauadan, Lock 493 Lorber - m. vabiö. vabeo, vabiveo, vabitelj, ^baik; -in, /. vabivka, Vlrbnioa; (Magd)xestenn»; -Helt, raklost, rablota; plenivost; sl>lapnost;re(l- Ilost; lallkvmiselnost, rarnüllanost; ! v. a. rslbliti. rabljati: rrailliti, »eakljati, porabljati; v. ». vlljönjati 4 oiljonjevati; rallliti so: rrübliti -mittel,«, vabilo, mamilo;-speise, vaba, vabilo, väänio». "l>ck-ung, /l vaba, vabitev, vrlb- b«°je. l!l>der-asche,/;pcrb»vka,porkavioa, perbal/l, rarjitvica, öarjavka;-n, v. svitati, plapoleti, torpoleti, L uhljem poroti. Äffel,»!. rlioa; -gar, a. s öroslom strozon; -gärber, m. stro)4r, korar; —ei), stro)ari)a, strosarnlca; -mühle^ stopa r» öreslo. Lohn,»», plaöllo, pvvraöllo, clarllo^ (Dienst-) morcka, plaöa.mito; (Tag-) linlna; (Fuhr-) rornina u. s. w.; mit -ina; -arbeiter, m. n»)emnlk, torelk, 6ninsr; nin,/. nasömnloa; -en, 11. a. plaöatl, pvplaöati, povor- nltl -s-plačevati , poplaöevati. po- vrLöati;es lohnt sich nicht der Mühe, ni truela vročino; -kntscher, rn.nazem- ni vornik, najomsöok; -streitigkcit, /. prepir rastra» meröe. Löhnung, /i plavilo , plaöas-stag, »i. plaöilniNan (x. Unova). Lohnvcrlrag, »«. pvxoelb» rastra» plaöe od. meiste, Lohrinde, C- öreslo, strojilo. Lokal,«. mosten, Krajen, krajoven; - m. mostni sklon, mestnik; -ar- menfond, m, mostni ^»lox^a nboxe; -e, ». prostor, mesto; -endnng s. Lokal »«.; -ie,/. lokslija, poilkar»; -ismuch m. krajioa, okoliönioa , lo- kalirem; -ist, M. lokalist; -ität s. Lokale; -kommiffion, /l mestna ko¬ misija; -Preis, »». mestna vena; -umstand, rn. mestna okolnost, 0- kolsoina. Lola-tiv s. Lokal m.; -zion, /j rai!- verstitev, sverstitov. Lokomotiv, e, /l klaxön, parovär, samovür, lokomotiv. Lolch,»». (I-olinm) ljülika. Loos s. Los; Lootse s. Lolhse. Lorber, »I. lavorika, lovorika, la- vor, lorber; -- a. lavorikov, lavrov, Lord 494 Los kdrberjev; -artig, a. lavorikast; - blatt, n. lavorikov list, lavrovo pero (x. peresa); -e, (. lavorikvva )ä- xoda, ILvernic»; -Holz, »«. lavori- kovina, lavrovina; -kranz, m. lavo- rikov od. lävrov veoee; -öhl, n. la- vorikovo od. lavrovo olje. Lor-d, r». lord; -gnete, (. kukalo, kukalnik. Los, rt.sreöka,koek», vdrib,vdred; (Schicksal) osoda, usoda; vom - deschieden, usojen, umerjen, nams- njen;-e ziehen, sreöke vvdixovati, sreekati; a. rakel, voljen; dro- bdö; (losgelassen) ivpusöen, opro- «oen; inZusammensetz. brer-,sorg-, brevskerben; gewissen-, brevvesten N. s. w; -esMaul,umävana ustaxk.; />A. opravi) ivka, obrekovavka. Los-binden, v. a. odvevati (vevem), odrešiti -j- odvevovati; -brechen, v. a. odlomiti, odkerkniti-j-odlilmljati; -brennen, v. a. vavxati (vxöm), va- paliti -j- vavixati; ein Gewehr -, u- streliti, spraviti pt.; -bringen, v. a. odpraviti odpravljati ; -bruch, r». odlom, odlomek, ulomek. Lösch-,a.xasilni; -anstalt,(. xasil- ua naprava; -brand, m. oxorek; -e, /. praska, braöka; -en, v. a. xasiti, xassvati: poxasiti, uxasiti Z- po- xäsati, poxasovati; den Durst-, od- vejati se, vesa utolaviti p/l; (aus¬ löschen) ivbrisati (brišem) -j- ivbri- sovati; -er, m. xasiveo, xasitelj; (Werkzeug) xasilo, xasilnik; -gerä- thc, (. xasilno orodje, priprava va Allsenje; -Mannschaft,/xasiveixt.; -ordnung, xasilni red; -Papier, n. pivni papir; -trog, m. korito, kalnik; -ung, ( xasitev, xasenje, ivbrisanse. Los-drehen, v.a. odsük»ti(saöem), odvlkati (vi8em)p/l; -drücken, v spraviti -s- sprovevati; -e, a. lakko- miseln, prešeren, naxasiv, vapeöe»; - Worte, umävane besede; -es Ge¬ schwätz, kvantoxt.; ein -s Maul ha¬ ben, seviko vati, zeviklsati; (lieder¬ lich) ravuvdan, malopriden. Löse-, «.odkupni, rešilni; -geld,W odküpsöina, odkupnin», rešilo ( a, u. a. vdvevati (vevem), odresih, ravdresiti, ravvovlati -s- odvevovatb odreševati w.; (loskaufeu) odkupiti, rešiti: odkupovati, reševati; (Aut- gabe) ivdelati, napraviti-s- iudolo- vati; Geld-, skupiti, ivkupiti eine Karte -, kupiti vstopni list p/i (ein Räthsel) nxaniti -s- uZaoso^d, uxibati (bijem); die Zunge -, joulk ivpodrevati (revem) -s- ivpodrero' vati. Losen, v. a. sreLkati, kockati,vdre' biti, vdred metati (meöem):üdre vreöi (vervem). Löserdiirre, (. devetoxubna bole- ven, devotoxübnie». .. . Los-seuern, v. a. ustreliti. sxror> o podreti (derem) -j- podirati; -gehe , v. ».(v. Gewehr) spraviti oe. jemanden-, prirobdniti od. skvluki se nad koza; (beginnen) vaöetl k (onem), prieeti se; vneti se mem, vnemein); -haSpeln, . motati; -kauf, m. odkup , >uku?! —en, v.«, odkupiti, ivküpiti, ro« Los 495 Löwe si-odkupovati, odkupljevati, roso- voti; sich -, «. «.odkupiti 8«, irkupiti —Preis,««, odkupseina, od- kupnina, rosilo; —s- «. odkupni; kommen,«.», uiti (idem), uteei-si- «Iidjati; s. Losmachen sich; -lassen, v. a iepustiti, spustiti, oprostiti, spro¬ stiti, si-irpusoati «c.; -lösen, sich,«. r. koriti so, kerliati so;-machen, «.a. oprostiti, osvoboditi, oteti (otmom), tešiti si- vprosöovati, otevati, rose- tot«; sich-, «.«. irnebiti so, odkrirati sprostiti so, osvojiti sesi-irne- »evati so, odkrirevati so, osvoje- toti se; (d. Rinde) -, lupiti, wajiti: "mpiti, omdjiti. Äs-reißen, v. a. terxati, krüsiti, »erbuti: odterxati, uterxati, odkrü- 'lb, odkorliniti; -reißung,/l odtör- kUev, odkrusitev; -sagen sich, v. r. ^roöi so, odpovedati se (vom) od- A°rat^so; -schlagen, v. a. odbiti Ä«m), odtriipiti si- odbijati; (eine ^are) prodati si- prodajati ; darauf >tolöi, nabijati, oektati, librati; - v.». prost biti (sem); -sprechen, " o. odveaati (verem), oprostiti si- "erorvvati,oprosöevati;(in d. Beich- "?rol>ov odverati, odxresiti, rar- Nesitj gg^orovati, odxresovati; ssprechung, /l odvera, «dvorilo; "Steuern, v. ». auf etwas -, kermiti ^"tivemu; -stürzen,«.».raxuati so stoiioin), skviskiti so p/l; -trennen, odlööiti si-odloöevati; (Nach) parati, odporjati (porjem); -ung, t ^eöKanje,rdrebanjo,vrdiL0vanie; Carole) xoslo. Lösung,/lodvor», rarvera, rarre- sitev; (Loskauf) odküp, irküp, re¬ šitev; (d. Räthsels) vganjk», uxanj- ka, uxanitev; (chem.) rartök. Losungs-geld, ». stava, stavka; -wort, ». xeslo. Los-Werden, v. n. irnöbiti so, od- krirati se, sprostiti se, osvojiti so si- irnebovati so . osvojovati so ic.; (b. Schulden) oddolriti so x/l; dec Ware -, blaxo rarpoöati, rarprodati xt.; -winden sich, «.«. irmakniti se, irviti so (vijem) x/l; -zählen s. Los¬ sprechen; -ziehen, v. ». über jeman¬ den, oxovdrjati od. obrekovati kox». Loth, ». lot; (Bleiloth) olovaie»; s. Senkblei; -- a. lotov; -en, «.a. r olovnieo meriti. Löth-en, «. a. variti : rvariti, spo¬ jiti ; -ig, a. lotov, lot terek. Lofh-cecht, a. navpiöen, prostopa- deo, ravnotoreo; -se, rn. kermar, kormanur. Lotter-bubc, »i. malopridnor, xa- bdu, potdp, potopük; -ie, /l loterija, lotrija; -ie- a. loterijski, loterijni; —los, «.loterijski list, idreb, sreö- ka; —spiel,». loterijska izra. Lotto s. Lotterie; -amt,». loterij¬ ski urad; -anlehen, ». loterijski ra¬ jem; -gefalle,». loterijski doliodki xt.; -spiel,». loterija.Ioterijskaixra. Lotus,»», skrovad», lotus, ledve¬ ne«. Lou-isdor, nr. luidör; -pe,/l kukalo. Löw-e, »«. lev, oroslao; «trm. lev- eek, loviö, levieek; -en- a. levov; levji, oroslanski; —beherzt, a. ser- Loyal 496 Luft een linker lev; —fuß, rn. Iiribja ress, elevice matere plasöek; t^haut,/'. levova kora, levio»; —Hündchen, »t. levöek; —jagd, /l lov nn levo od. orosiane; rimani, n. (Pflanze) oelo- lin, rabic»; —zahn,m. (kieoatoüon l'araxaoum) rezrat, mliö; -IN,/', levic», levinja. Loyal,«. rakonen, rakonit;loyalen; -ität,/. rakvnitost, lojalnost. Luchs, M. ris, bistraviä, ostroviü; -- n. risov; risji; -äuge, /l risje «ko fx. oöesa);//A. bistri via od. po- xleä : ein - habend, bistrovlü, bistro- ök; -balg, »i. -fell, rr. risja Korn, risinn. Liick-e,/. luknja, špranja, preilvr, rarseölina, rarporek; (Zahn) »kerba^, skerbioa; (leere Stelle) presleilok, prarnin» , prarnot»; (Zaun-) verrel/l; -enbüßer, rn. v- stavka, vstavek, irpoivek; -e n h a ft, a. pomanjkljiv, nepopoln; Öligkeit, /l pomanjkljivost, nepopolnost; -ig, a. luknjast; skerbast, skerbinast. Ludkr, ». merila, merliovina, Mer¬ cin», mertvasöina; /eA. merka; - leben, ir. rarurünno ob. nesramno rivljenje; -n, v. rr. rarurüanoriveti. Lllst, /l rrak, vräub, sapa, Klip, povetrijo, (bewegteLuft) sap», ve¬ ter; ckim. Slepica, vetrce, vetrič; (Athmosphare) rrak, orracje, rra- kovje, oklipin»; in der sreieu -, pock milim nebom od. Iloxom, n» planem; die Vögel in der -, tice poel nebom; - schöpfen, elibati, ockelibovatise; nach -schnappen, sapo pojemati; in die - reden, bob v steno metati fmecem); -ballon, m. oblön, balon; -bild,», privillek; rraöna prikaren /.; -btate, /. mebür, mebir, spuklina, berbn- nek; cke'»». meliurcek ; Lüftchen,", sapica ; -dicht, a. neprerraöen, oe- prerraöljiv. Lüften, v. «. vetrili : prevetriti, presnpiti -j- prevetrvvati. Luft-erscheinnng, /- rraöna prika- ren. rraöni prikarek. rrakovichvr- liukovill ; -fahrt, /. vornja po rraku. rrakoplavba; -gebilde, rr. privillek! -ig, a. rracen, rrakovsn, oblipe». sapen, vrüusen; /iA. Isbek, labk»- miseln; -kreis, m. orraöje, obliplb, vblipina, vräusje; -leer, a.brorrr»- cen, brersapen; -loch, n- UusniK oUllusek, oäuskn, sapnik, oke- njak; -Messer, in. rrakomer; messkunst, /. rrakomerstv»; -t"l' spektive, /l rracn» perspektiv»! pumpe, /l rraöna sisalka, trowb»! -quelle, /l caöobljuvnik; -ralim, rrakovje, rrakovina; -region, f poUnebje, opasje; -röhre,/ nik, äusnik, lliliovnik; ^ncntzud' düng,/, vneticaod. vnetje v sapnfk"> Lust-scheu, a. sape bojeö; -schty^ »«. rrakoplaveo; -schisfsahrt, /i ''"s" nja po rraku, rrakoplavba;-sch^l m. rlati xraö: Luftschlösser bauen, Usti si »vitle xraöove v oblakc, -spiegelung, /. rraöna prikare»> I>^ viäek; -sprung,/'. skok; -trocken, ' na solncu susen; -Veränderung,/' rraöna prememba; -Wandler, vetrolloelec; -Zeichen, n. nebno ro» Lug "Wnje; -zug, in. prepik, spili, pre- pab. Lug, m. lai /., lei (., klama: - und Trug, lai in xoljutija. Lüg-e, (. Iai/l, lei /l, lia: grobe-, üebela od. kosmata lai; jemanden 'NI strafen, na lai postd-viti; der - überwiesen werden, na laieli vstati (sknem) /,(; -c N , v. n. Isxati (la- eem), legati, laxati se, laxevati: se, alexatiso; Freundschaft-, bimiti se; -en, ». lai /. lexanje; — ^st, a. Isinjiv, lailjiv, liiv;—haf- Üüieit, /. lainjivost, lailjivost; — ^üul, ». lainjivi xobec; /(/. lai- "lweo, lainik;/r lainjivka, laioica; —Ürofet, M. lainjivi od. krivi pro- —reich, n. kraljestvo laii in kfhukje; -n er, m. lainjivec, lai- leinik, lexün; —in, /°. lainjiv- ^>i»iaica, leiuica, —isch s. Lüqen- »-st- špranja. vUke, (. lina, verrel /l, predor, Ästen, v. a. vspavati; sesati dati. "llNIMel,m. teleban, cepec, terban, "üornei, nevtesaneo;-hast, a. tele- ^"^ki, neotesan, storklast; -n, v. sloneti. m. capin , klatei, potepük, b"^pin, Kajon; -e U, m. capa, cunja, eaiulra; —gestndel, n. derbäl/r; — ^Mniler, cunjar, oapar; -erei, (. "salovreckno djanje;/rF. majlienota, "^iva, malovredna reo /) -icht, a. °""last, capast; -ig, «. euojav, ca- g nicev, malovreden. ^Ilia f Mond; -rium, >i. lunostrvj. ^ünge,/. pinca -II- a. xlucni; Deutsch-slov. Taschenwörterbuch. Lüstern -nblutader,privocknie»; -nbraten, m. pečena pinc» x/., bubreki - nentzündung, pluön» vnetioa, plllö- ni prisad;-nfauI^/lplucnaKnjiloba; -nkrankheit, /. plucna boleaen. plnc- nie»;-nkraut, rr. pluenik, pluenjak; -nlapven, m. plnöno kril« ; -nschlag- ader, /i plucna odvodnica; -nseuche, /i plucna Kux»; -nsucht, /i plüenie», susics, dera, jetika; -nsüchtig, a. svsiöen,jetiöen, kasljiv. Lunger-er, m. lenuk; -n, v. n. le- nüsiti, lenobo pasti, poliajkovati. Lünse,/. osnik, lunek. LllNte, /^- lunta, raiixÄai'oa. Lurch, m. iabnjak, Aoloküiniea. Lust, /. radost, veselje ; (Neigung) sl», mik, poliot/i, ielj», xoielenje: mit -, rad, a veseljem ; ich habe -, mika me , volja meje, lioöe se mi; ich habe keine-, noče se mi, ne mika me, toii so mi, ne ljubi se mi;- ha¬ ben, ieloti, Iioteti (Novem); raieleti, poieleti; (fleischliche -) mesena po- ieljivost,sladnost,spolivtaost;-bar- kcit,/; veselica. rakava, kratkocas- nost,veselje; -begier, (.poieljivost; - dirne, /l neeistnica, kurba, kurv». Lüsten, v. n. es iüstct mich , koce se mi, mika me. ljubi se mi, rad bi, raci se mi,ralitelo se mi je. §Ustcr,»n.Isstenev, svetilnik, kloka. Lüstern, v. n. Nrepeneti, dibteti, ierceti, dert biti (sem), volk biti, sline cediti; a. poieljiv, polioten, spolioten, lakom, xladov, gladoven, dert, volk;-heit, /l pvieljivvst, spo- livtnost, lakomnost, xladovnost. 32 497 Lust 498 Macht Lllst-sahrt, /l vornja ra kratek čas ; -g an g er,m.sprel>ajavec, setavec; —in, (. spreliajavka; -garten, ,n. pe- rivoj, cvelujäk; -gehölz, n. log, gaj; -geschrei, ». ukanje, krik vesela; -Hans, ». lop» , vertna kisica; -ig, a. vesel, radosten, kratkočasen; —keit, /k veselost, radost, veselje; —Macher, »». glumec, salivec, bur- ker, veseljak ;-ort, »n. prijetni Kraj, raaveselisče ; -reise, /. pot ra kratek čas; -reiz, m. mik; -rum,». petolet- je; -schloss, n. letogräd, lepi grad ; -seuchc, /l sramna kuga, francori xk., kerselji xk.; -spiel. ». vesela igra, veseloigra, komedija; —Lich¬ ter, m. pisatelj veselili iger; -Wald, »n. gaj, log;-wandeln,v.».spre- liajati se, «etati se (am u. sečem); Lustwandler, in. sprelrajaveo, üeta- veo. Luther-aner, r». luteräu, luteraneo; -isch, a. luteranski, lüterski. Lux-uriös.a. bliskoten, sijajen, ve- lelep, giedav, rarkosen; -US, »t. glada, girdavost, potrat», rarkos /., rsrkosje; —artikel, »».potratni ir- delek: —steuer,/, potratoina, davek ra girdavost; —wäre, /l potratna rod». Lliz-erne,/'.-ernerklee, »i. metelka, večnadetelja,lucerna; -ifer, »n. svet- lonos, daniva, večernica; (Teufel) lüciler, kudoba. LyMph-atisch, a. limkatičen, serka- ven,piven; -e, (. mera, limfa; -ge- säß, ». serkävnica. merniea. Lstr-a, (. lira, varita; -ik, (. lirika, pevnapoerija; —er, m. lirik; -isch, a. liričen, Ilriski. peven. Lyze-al, a. lieejen, lioejslen, lice- alen; -um, n. licej, licejk». M. Mach-e, (. delo; (Gemachtes) irde- lek, narejek, narejsčina; -en, r. a. delati, činiti, tvoriti: storiti, llčioiti, napraviti narediti -s- napravljati, nsrejati; (d. Weg)ravoati; taS wacht -, to priltaja od tod. vrrok tenm je to; zweimal drei macht sechs, dvakrat trije sest; (betragen) rnesti, roa- sati, irnasati, biti (sem); ein Ende-, končati, dokončati, dokonati, do- versiti x(.; mach dir nichts daraus, nič ne maraj; was machen Sie, ka; delate, kaj počnete? fertig -.dode¬ lati; (verfertigen) narediti-j- nare- jati; große Augen -, debelo gledati : viel Rühmens -, ustiti se, šopiriti se; sich krank-, bolnega se delati: storiti; -e r, »n. delavec, narejavee: als Grundwort mittelst -ar. als Hut-, klobučar; Schuh-, črevljar U. s- —ei,/k narejsčina; —lohn, čilo UL delo; -inazion,/. spletka, avijača, ^vijačina. skrivni naklepi -inieren, v. a. »vito ravnati, nakle¬ pati, zvijače od. spletke delati. Macht, (. moč/, mogot», rmornost.. (Gewalt) vbldst/.; sLand -) armada, vojska na suliem; (Majestät) veli¬ častvo, veličanstvo; die europäische" Mächte, evropejske derčave pk. " h abe r, »e. oblastoik, mogotec, we- Mächtig 499 Mag kočnik, vladLr; (Bevollmächtigte) pooblaščenec, pooblilstenec; ^ein, ( oblastnica, vladaric»; poobiri- seeok». Mächtig, a. mogočen, mogoten, oblasten ; (stark) močen, silen; (knn- tig)vesč, voden, vedok : der Sprache 'sein, jerik v oblasti imeti (sm); (fähig) rmorsn; -feit,/) mogočnost; rednost; rmornost!c.;-lich, a. silo¬ sa, močno. Macht-toS, a. brer moči , brormo- ten, nemogoče», «lab. neveöen; " >g!eit, /. brermornost, slabost; - fpnich, »t. samovoljni irrkik; -voll- iommeuheit, /l neomejena oblast, popolna oblast od. moč /i; -wort s. Machtspruch. Machwerk, rr.kerparij», susmarij», "erejseina. Mädchen, er. deklica. dekle(g.-et»), "eola, deklina, punica, kersčonic», mladenka; dim. dekličica, dekletce, ^ekliniea, punčica; --a. dekliški; 'Eer, n. deklinstro, deklištvo; -an- ^ll, dekliški ravod; -hast, «. "ekliski; -iehrer, m. dekliški učitelj; "taub, m. »ves, »grabljenje dekleta; 'tauber,»,. »noseč; -schule, / de¬ kliška sola od. učilnic»; sola ra vensko mladost; -volk, rt. deklet»-ck. Made,/, červ. rapljivek, kersclj. Mädel s. Mädchen. Mademoiselle s. Fräulein. Mad-enfreffer, »n. červojedk»; -en- an*"' kllst»; -ig, a. čerriv. Madonna, /z mati borja, borja porodnic». Madrigal, n. madrigal, pastirska pesmica. Magazin, rr. Skladišče, sllranisče, raloga, magarin. Magd, /°. dekla, slurabnioa, slur- kinj», kersčonic»: - sein .dekliniti; Mägdlein s. Mädchen. skorelnik. Mage,/, mag; čarodej,čarodejev, Magen, m. relodec : den - Überfül¬ len, preobjesti se (jem) -j- proodje- dati se; - - a. rolodčni, ra relodec; -brennen, rr. rgaga, gorečica, čera- vica, riravica; -drücken,», tisčanjo v relodcu : ich Habe -, v relodcu mo tišči; -eutzündung, /i relodčna vne- tica; -steber, ». relodčn» vročic»; -krampf , »t.-kerč v relodcu; -krank- heit, /i bolere» v relodcu; -krätzer, rn.z:viček, kislic», kislovino.-krebs, rn. relodčni rak, r»k v relodcu; -psiaster.rr.oblir n» relodec; -schmerz, rn. bolečin» v relodcu; -stärkend, a. krepčaven ra relodec; -Weh s. Ma¬ genschmerz. Mager, a. model, kumern, sduj- s»n, suli, seioron, Iib»v, slok»st; (v. Acker) lose», neroden, irmolren ; (v. d. Saat) redek; -e Zeiten, sla¬ bi oder pusti časi; (vom Gestchte) upadel, vdert; -keit, medlob», medlost, sukostrc.; -n, v. n. medleti, kujsati, kunierneti. einrati so: ome¬ dleti, omedleti, sluijsati, skumer- neti -s- omedlevati. Mag-ie, /. magij», «»rodejstvo, korelnistvo; -ier, -n. čarodej, oaro- dojeo, koreloik; -iker, m. čarovnik 3L' Magist 50S Mähzeit öarmsn; -isch, a. čarodejen , «»ra¬ ven, mägiöen. Mllgist-er, m. mojster, mester; u- «itelj; -rat, »n. mestna gosposka, magistrat. MngN-at,m.velikäs, veljak, boljär, magnat; -efia,/l magneeija; -kt, rn. kalamit, kalamito, magnet; —isch, a. kalamiten, magnetieen; visieren, v. a. magnetisovati, msgnetieirati; ^lismus, m. msgnetirem, kalamit- nost; gnadet,/', magnetni«», kala- mitnie», severni«»; Ulstein,»», ka- lamitove«, magnetov««; -istk, a. ir- versten, xreirversten, prekrasen; -ifizenz, /. velmosje, velmoraost; - «lic, Z*, magnolija. Mahagoniholz, n. m»lragonovin». Mahd, / seoa, sev /. košnja, ko- sitev, senokosnja; (Reihe abgemW. GraS)rod/:, redovnic»; -ers. Mäher; -zeit,/', seö», košnja: zur -, ob seei od. košnji. Mäh-en,». a. seei, kositi, kosevati; (m. d. Sichel) reti (ranjem, renjem); -er, in. kose«, senosek; ->n, /. re- njiea, äanjio»; -feld, n. košenina, kosen!«». Mllhl,n. gostij», gostovina, go¬ stilo, gosti p/, /l. gostarija, obed; (b. Speisen) jed, kosil»; (Leichen-) pvgrebscina. sedmin», Karmin»; (Kennzeichen) prog», lis», vbrunek. peg»; (Mackcl) mader. maroga; (Nachmittags-) metlic», malajuriu»; -baum, m. sarnamovano drevo (g. dreves»); -en, v. a. mleti (meljem), vmiljati, pomiljati: smleti, pvmleti; (mit Farben) s. Malen ; -e», n. mle- nje, mletev, mlev /; -gaji, m. mle- vec, meljav««; -gelb, n. mlevsciim; mletvin»; -gerinne,/: rake pt.;-ge- treide, /. melj», melj /., meljaja, me- Ijivo; -mehe, /l merica; ujem; - MÜHle, /. mlin, malen ; -schätz, »n.do¬ ta; -statt, /. sbajalisce, rotiscs; - stein, mejnik; -strem, m. morski vertiere« , morska vertun»; -wasser, n. meleöio»; -Zeichen, n. snamenje, lis»; -zeit,/, gostija, gostil»,go¬ starija, pojedin»; (Mittagsmahl) jüäin», kosilo, »bed m. n. /; (Vok- mittagsefsen) predpoldnica, pred- jurnica; (Nachmittagseffen) malic», mslajurin», popvldansica: -halten, jusinati, obedovati, kositi. Mahn-brief, m. opomni«», opomin- ski lisk. Mähne, /. griva. Mahll-cn, v. a. opomniti, spomnil' -j- opominjati, opominjevati; (Fcrr dern) tirjati, terjati; es mahnt mich, dosdeva se mi, posdeva se mi; -e», ». opvminjevanje. opomnilo; -ek, e», vpominjavee; tirjavee; ^in,/- opominjavk». tirjavka; Mähnig, ", grivat, grivast; -UNg, /. upomi", opominj, opomnil», apominjangc, opomnitev. Mahomcdan-er, ,». m»bomet»nec, makomedaneo; -isch, a. m»b»mc- tanski. Mähr-chen, ». pravljic» . marngn» puca, basen /.; -e, /. kljuse (g. -etach Kleka, kljus», gur» ; s. Mährche», Mähzeit, /l «as sece od. kosngc. Mai 501 Mal Mai, m. mejnik, maj, veliki traven; (lroat.) svibanj); (Lech.) kveten; (poln.) maj; -bäum, ni. mlaj; -blüm- chen, -glöckchen, n. (Vonvalaria me- jalis) smürnio», solrise, sterek, jaxlioio; -käser, m. rujevi kross, nü- vadni Kebse. Maire, en.rupan; mer. Mais,m. türseic», türkis», korura, Lebeies», sirek; - - a. turssisni, lcorurni, sirkov; -acker, IN. -selb,«, torsöisve, koruriäse, sirkisöe; -kol- ^en,»i. störe; -veilche»,». pesi» "i- jolio». Rai-wurm, »n. navadna trüvnic» ; 'i"t, /. pomied, mladletjo; />A. odade lote pt. Majestät,/.voIiL»nstvo,veIieastvo; 'elioje: kaiserliche-, seserost; ee- osrsko velioanstv», cesarska mi¬ lost. presvitli seser; königliche -, lcrsliost. kraljevo velivanstvo, kra- bev» milost, presvitli Krelj ;-lsch, ». selisastea. velicenski, velisastven; ' Erhaben; -sbeleidignilg, /. rarre- lnsv njexovex» volieanstv»; -Sge- n. prošnje do njexovexa veli- oanstva ob. üo presvitlex» veserje (lcrelje) ; -Srecht, n. vleürcrsko pra- -^verbrechen, n. prexrek» roper "iexovo velioenstvo; kudndelstvo Sadarjeve rerrelitvo; -Sverbrecher, ^.rarrelivesnjexovexe volieanstv». Major, »i. mejor. tisoLnik.jerer- -an, »I. msjerün, Majoran; -at, starešinstvo v rodovini, ncejorüt; ' a > o polnoleten, iloleten. dorasel, ^""l>so; - werde», Ist» irpülniti, v lot» priti (pridom) p/; —ität, /. polnoletnost, doletnost, rdobnost; -ität, /. veein». Majuskel, /l pismo r» napise. MakarvNk,/lm»karoo.makaronek. Makel, m. mecler. skvorn», mero- x», umsr»; (Bläffe) lisa; (Narbe) breexotina, obronek; Mäkelei, mešetarjenje, barantanje; -ig, a. umeren. marvxest, müüeren, «Kran; -loS,a. brermeckeren, brer müder», neomederevün, eist. Mäk-eln, v. ». mesetovati, mešeta¬ riti; -le r, »». moseter, mesetova- ves;—geschäht, ». mesetarija; lohn, »n. mesetarin». Mllkr-ele,/. mekrel», loksrd»; - obiolik,/. nauk » dolxem rivljenji, makrobiotika. Makulatur,/", meknlatur». Mal, »>k. in Zusammeiisetz. -kret, -pot, -bart: ein-, enkrat, zwei-, dvakrat >c.; -achit, m. malaliit; -aga, m. malasko vino, malaxoves; -e- deicn, v. n. sentoveti. Iiudiöovati. lo¬ kati, rentasiti; -efikant s. Uebelthäter. Mal-en, v. a. maleti, vbrarovati, rivopiseti (pisem); -er, m. malar, rivopises; — a. malerski; —atklier, n. mülernio»; —ei, /. malarije, ma- larstvo; (Gemälde) slike, melk», mülen» podob»; —in, /. mülario»; —isch, a. malerski,/>-. prekrasen, prelep; —knnst, / mülerstvo. malar- sk« umetnost; —schule,/, mülarsk» ucilnisa oder Lola. Mal-Heur s. Unfall, Unglück; -ice, /. rluba, rlost/.: -kontent, m. ne- Mallcpost 502 Mang ravovoljnik, neravovoljner; ^IS¬ MUS, r». neravovoljstvo. Mallestvst,/. prisevna posta. Malmen, v. a. vrobiti, meti (ma- nem. menem): rvrobiti, rarvrobiti, rmeti. Malter, »n. mavts, malt», omet; (Maß) msltr». 192 vaxsnov. Maltheser, -ritter, »n. malterar. malteški viter; -erden, r». malteški rev. Maltraitieren s. Mißhandeln. Malvasier,»», mal Varij a. malvasko vino. s-en, pl. slernice. Malv-e, /l selrenovec, slerenovoe; Malz, a. slav. slavje; - - a. slavni, ra slav;-boitich, r». kav ra slav; -dorre,/. susllnioa ra slavje, slav- niea; -en, v. a. slaviti, slavje volati; -er,,», slavar; -kammer, /. slavnica; -kasten,,». slavnjak ; -mühle, /. mli» ra slavje: -Müller, »». slavomel; - steuer, /l slavnina. MllM-a,/l mam», mamka, mamiva; -cink, m. mameluk; /l>A. ovpavnik; -on, mamo», malik bozastva; /iA. posvetno premorenje; -ut, ». mamut;-sell s. Fräulein. Man, pr. clovek-Ijuvje, kvo; mi oder mittelst se, alS: -sagt, xovori se, xovore, pravijo; -hört, slisi se,, slisati jo »c.; -cher, pr. marsikvo, marsikteri. mnogoteri, nekteri. mnvxi: an -chen Orten, marsikje, marsikov; ^ilei, pr. marsikaj, kar bovi; mnozotvri, mooxoversten, vsäkorsen, vsakojäk; -ches, pr. ,M>ih>arsjkaj;-chmal, a-t. veasi, vasi, ! voasik, vasik; marsikrat, öestokrst, . večkrat, po xostem. Maild-anl, »«. pooblastivse; -at, n. povelje, rapovev oblast/.poob- lastioa; -ator, »I. pvoblästeneo, pooblasvenev; -arin, ,». manvarin, manvarinev. Mandel, C- manvelj (x. -Ijna), mänveljnovo jevro; (Drüse) ber- xavka, xöbiva, mixval ; (Maß) pet- najstero; - - a. manveljnov;-baUM, »I. mänveljnovo vrevo (x. -es»); -drüse s. Mandel; -bolz, ». manvelj- novina. manveljnov les; -kern, »t. mänveljnovo jevro; -krähe, /. rele- n» vrana; -milch, (. mänveljnovo mleko; -öhl, n. mänveljnovo olje. ! Man-doline, /l manvulina;-en,xl. vuse rajnkili od. umerili: , mani pl.; -dril, »i. xorvai Iiuvir, manvril;- g a n, ». nmnxan; ^isäure, (. man^ xanova kislina. Maitg-e, /l monA». valja, likäv- niea;-e l,r». rmänjek, pomanjel». pomanjkljej. pomanjkanje, nevo- statek ; (an Nahrung) strav. strn- ver; (Fehler) poxresek; -leidkli, stravati, stravovati, v potrebi düst -haben, premalo imeti (am), koa>» ves» manjkati, pomanjkovati ottt rmanjkovati; aus - an Beweisen, kov ni vokarov, ravoljo pomanjkanj vokarov; nhaft, «. pomanjkljiv, wanjkav, manjkljiv, oepopolen.ne- Vostatevon; ^Hastigkeit,/", pomanjk¬ ljivost, nepopolnost rc.; — n, n manjkati, ne biti (sem), xrösati SN, ne imeti (am) : pomänjkati, rw»"l- Man 5Ü3 Man kati-f-pomanjkovati, rmanjkovsti: es mangelt mir an Zeit, ns utegnem ; -en, v. a. mongati, vdljati, likati: pomongati, povaljati, xolikati;-er, m. mongavee. liksveo. Mnn-gold, »». blitva, kolsiea; pe¬ sa; -ichäer,, »r. manikejee; -ie, f. strast /;, nermerna Kot /.; -i e r, /l obiraj, navada, ravnava, obnaša; (leine) vljudnost: aufandere-, dru- Laös. inaee; —lich , a. vljuden. pri¬ ljuden, lepe obnase; Itliichkeit, /l vljudnost, priljudnost. Manifest, n. manifest, vesarjev rarglas; -azion, (. rarodev»; -ieren, v.«, rarodeti (dem, denem), poka¬ rati (Karew) -j- razodevati, poka- rovati. Manipul-azion, /. manipulavija, ravnava 8 öim ; -ieren, v. n. ravnati, v čaker kaditi. Mann, rn. mor, morak; (Mensch) olovek; (Ehemann) mor, soprog; rükonski: ein starker -, korenjak, krost, morak, invrakar, morina; enicn - nehmen, morit! se, vdajati so -j- omoriti se, vdati so; an - brin¬ gen, prodati, rarpeeati x/l; ein armer "> uboreo, siromak; ein alter -, Sta¬ ren, stareek. starina; cin - ein Wort, Mor beseda ; für einen - stehen , vsi ^a enega biti (som); - - a. moski; "0, ( mana ; nebeška krana; -bar, u. dorasel, dorastel, doraseev, go- elen ra renilo od. morilo , pripraven ra moritev od. ra vdajo; ^ikeit, /l doraslost. Miinn-chen, n. elvveeek, moricek, morrj, morina, morioelj (g. -Ijna), (v. Thieren) samso; stareo; -erge- schlecht, ».junaški rod; -crmuth, m. junaška serenost. Mann-es-, a. moški; -esalter, ». moška let» x/.; -haft, «. morat, moški, junaški, korenjaski; —ig- keit, /l mvrstost, moštvo, junaštvo, knrenjsstvo; -heit,/l moštvo. Manig-fach, -faltig, ». mnogoteri, mnogoversten, mnvgoternat, rar- nolieen, rarlieen, vsakvedik, vsek rlakt. vserlakten. -fal!igkeit,/l mno¬ goterost, mnogoverstnost, rarlio- nost; -gestaltet, a. mnvgolieen. Mnnn-iglich, a. vsakdo, slekern, slednji; -in, /l rena; ölovekinja, morakinja; -lich, «. moški; (tapfer) morat, moški, kraber, sereen; keit, (. moštvo; moratost, kradrost. Mnnns-, a. moški; -alter,»», mo¬ ška leta xk., moška doda; -bild, s. Mannsperson; Mannschaft,/, morje, moštvo, ljudstvo; (milit.) vojsöaki, vojaki; -hoch, a. ra mora visok; - perlon, /. moški, marina, morak, mvrakar; -schneider, m. krojaö od. sivar ra moške; -schuster, m. erev- Ijär ra moške; -stamm,»», moški rod od. rarod; -süchtig, «. mora reljna; -treu, /l stoglaver; -volk, ». moštvo, Marjetk.,moški xk.;-zücht, /l vojaški red in «trak: -halten, vojseake v straku od. redu imeti (dm). Mllll-ometer,». gostomer; -Sver, ». vojaška vaja; -övrieren, v. a. va- Mantel 504 Markt ckit! se vororji;-schette, /. nsrökvioa, rapestoioa, manšet». Mantel, m. plasö. plajs, Meten, 8»ban. xabsnie»; (schlechrer) eol>»; ckim plaseek. plsjsiö. plajsek; Män¬ telchen, n. plaseek, plsjsiö; plsj- 8ek;-fläche,/l(vsIovs)obIins;(Bauk.) klobuk, pisse ; -krähe, /l sivs vrana; Mänteln s. Bemänteln; -sack s. Fell¬ eisen. Man-tille, /k msntila; -uale, n. pri- roöns jenjixs; (b. d. Orgel) roöni rexistri pk. Manufaktur, /.rokotvörins, roko- ckelv; rokoäelstvo, rokotvorstvo; - - a. rokockelni, rakotvorni; -arbeiter, -ist, m.rokoüeleo, rokoäelnik; -Wa¬ re, /k rokoäelsksroba, rokotvörins. Manuskript, r«. rokopis. Mapp-e, / map», krsjovicl, r.em- ljoviö; -eur, m. maporiseo; -ieren, v. a. msporissti, mspirsti. Alureliantkv eikAIotle./kmoiinios Märchen s. Mahrchcn. Marder,»». Kuns, kunies; - - a. kunji; -falle, /l psst SS kune ; -seli, rr. kunins. künjevins, kunjlns. Mariginalien, xt. pristranske o- pumbe ^>t., obkrssni pripiski ^>t. Mar-ia,/) Rsrija; Ave -,öesöens si dksrijs; -i en- a. Rarijin. smsrnl; mapfel, en. šmarno jsbelko ; ^iblu- me, /k msrjetios; Ölbild , n. mstere borje poöob»; Epistel, /^. oslsk. öevioe Narije osilt; ^fcst, ». šmarni prsrnik, öeviee Narije prannik. xo- 8pojni prašnik; ^käfer, m. polöni- es, mariel»; ^rose s. Marieublume. MariN-e,/'. pomorstvo, nsmorstvo, nsmorsko brocknistvo, marin»; -e- esfizier, en. nsmorski össtnik; -ieren, o. a. soliti, solowüriti: vsoliti, vso- lomüriti. Marionette,/'. ckonä», öee»,liliks. Mark, n. mose^, mosek; (Gehirn-) morxsni (inl Holze) sterien; (in d. Früchten) üus»; /-I. )°är», evet;-/l mess, xrsnio»;(Land)o- krsfns. pokrsfins,ileröl,/), strsn/i (Gewicht) marks, seslnsjst lotov; -e, /. mark», rnsmk»; (Spiel-) llütik», tütiks; -en, v. a. snilmnssti, rnsmkovsti: ornsmnfsti; -elen¬ der, »n. vofaski brsnseree, msike- teuelsr. markitsn; l^i», /. vosssks brsnsevka, marketencksrivs, marki- tsuk»; -graf,»». mejni xrof; -grästn, /. mejna xrolios; -grästich, o. mejno- xrolijski; -grafschaft, /. mejn» xro- kovina;-ig, a. sterrenast; />-. fe- elernat. överst; -ieren, v.a. osnüm- njati -j- onnsmnjevsti; (mit einer Marke versehen) r marko previeliti, markirati - los, a. pust, plevek, plekek;-rain, »t. omejek;-sch eite, /. mej»; —knnst, /. ruäarsko semljo- merstvo, jsmomerstvo; ^ir.jaaw' mereo. ruckarski nemljomeree; -stein, M. mejnik, mejak. Markt, r». semenj, somenj, sejem ; (Wochen-) ternni äan (x. önovs); (Marktstecken) terx; - - « terrms semenji. smanji; -anfseher.m.terrni oxleäs; -bcsucher, »t. terree, 80M- njevaveo, sejmovavee; -en, n r>- territi, terxovsti, semnjevati, se)- Marmor 5ü"> Maser morati; -be wohn er, m. teni»»; -in,/, terrank»; -flecken, m. terg; tersina; -gast s. Marktbesucher, - geld, n. torsnin», sejmnin»; -Hütte, / satra; -lente, p/. semnjevavei, eejmoravoi, tersoi, terrni Ijuclje xk.; -«rdniing, /. tersnires; -platz, e», terrisee.semnjisoe, sejmisöe, -preis, "t lerin» pravio»; -rufer, m. tersni «d. sejmski rasklioovaveoz -schrei¬ be, m,torrni pisar; -schreiers. Ehar- litan; -stadt, /; terrno mesto; -stand, m sejmski stan; -tag, rn.tersni san sneva). terx, semenj; -zoll, e». Bernina, sejmnina. Marmor, m. Mramor, Markelj (x. ^a), marmor; - - a. mrsmoren, "leilniornat, marbeljoat; -artig, a. lEainorast, msrbeljnast; -ieren, v. ''Marmvrirati; -n, a. mrsmoren, ^smornat, Markel j nat. Marod-e, a. opekan, spekan, tru- to. ketesen ; - werden, upokati se, "ieoäiti se),/'.; -eur, m. opekane«, ^tanee; ketesnik. Margu-eur, m. Marker; -es, m. ^rlier. markis; -ise, /! markesa, toarkjaa. Mars, m. Mart, Iklars; (b. d. alten Svenen) peron. Marsch,»,, kos, pot, marš; - lent. ">li - Kosite! stopaj - stopajte!-/! "iura,», mevava, moöevin» ; -all, "Maršal; —zwürde, marsalstvo; .sättig, «, Avtov s» n» pot. priprav¬ en ra oskos; -ieren, v.», iti (xre»>), e^ti, potovati, marsirati; mar- "'tre! poberi se! spravi se! -linic; -rnthe, /°. potno karalo: mit gebun¬ dener -, ravnexa teka, na ravnost. Marstall, m. konjsk, konjusnios. Marler, /! muka (moka), pesa, trapilo; -crer, m. mueitelj, muöi vec, satiravso, terpineevaveo; -kauimer, /lmuoilnioa; -n,v. a.müöiti.terpin- eiti, trspiti, pešati, satirati, vieati; /rp. pestiti, sukati (suoom);-tods». mueeniska smert; -tum, er. muven- stvo, mueenistvo; -volt, a. muesn. tesaven; -Werkzeug, n. muoilo, tra¬ pilo ; -Woche,/, veliki tesen. -Martins-tag.nr.smareioa. sv.Iklsr- tina san (z. dneva): den - feiern, martinovati. Märlyr-er, »I. muöenik, muöenee. msrternik. -er- a. mueoniski. mu- oenski;-in,/! mueeniea, mueenka, marternioa. Marž, m. maree, susee. Kresnik, kresen ; (kroat.) osujak; (eech.)bre- sen; (poln.) marsee; - - a. suseev, susoev, kresnov, mareov ; -bier, n. lersk; -schnee, »». susoev snex. - Veilchen, ». äiseoa vijolio» . Ijükioa. Masch,/' met/l; -e, /! petlja, pen- klja, kampioa, sanjka. saclorza. Maschicn-e,/! stroj, niasina; - enfabrik, /! slröjnioa; -eulehre. /! strojništvo : -enmäßig, a. tlaoanski. rükoten; -enmeister, i». mssinski mojster; -eric,/! strnjivo, strojstvo, mssinstvo; -ist, », masinist, stro- joselee. Maser, m. rilioa, pika; -n, pk. o sepnioe xk. osipki xk, öspice xk., Mantel 504 Markt Liti se voroLsi;-schelte, /. nurokvio», rapestnioa, manšet». Mantel, m. pl»sö. pl»ss, Meten, xubun. xabuniea; (schlechter) Lob»; ckim plaseok. plujsiL, plussek; Män¬ telchen, n. plusLek, plassiL; pl»s- sek;-fläche,/l(val«va)oblin»; (Bank.) klobuk, pluse ; -krähe,/'. siv» vrana; Mänteln s. Bemänteln; -sack s. Fell¬ eisen. Man-tille, /l mantil»; -ualc, n. pri- roLna sensixu; (b. d. Orgel) roöni rexistri pk Manufaktur, /. rokotvörina, roko- ckolo; rokvckolstvo, rokotrorstvo; - - a. rvkoäelni. rakotvorni; -arbeitcr, -ist, m.rokockeleo, rokoäelnik; -wä¬ re, /'. rokvckelskurobs, rokotvörina. Manuskript, n. rokopis. Mapp-e,/. map», krasovi,!, »em- Isovilt; -eur, m. maporiseo; -iercn, v a. maporisuti, mapirati. AI»rrIinn«Ie «Ik^Ivcle./lmLcknio» Märchen s- Mahrchcn. Marder, m. Kuno, kunioa; - - a. Kunst'; -falle, /.. pust aa Kuno ; -fest, n, kunin». kunsevin». kunjinu. Mariginalien, xt. pristransko o- pombext., obkrasni pripiski Mar-ia,/l Nuris»; Ave -,LeLLenu siNuris»;-i e n- a. Nsrisin. sm»rni; —apsel, m. šmarno jabolko ; —bln- ine, /l m»rsetioa; —bild , rr. mstoro boije poöobu; —bistel, /^. oslak. «levice Narije vsöt; — sest, n. smaroi praunik, öevioe N»rise pru/.nik. xv- sposni prarnik; —käfer, m. polöni- eu. m»rielu; —rose s. Marieublume. Marin-e,/l pomorstvo, numorstvo, numorsko brocknistvo, murin»; -e- offizier, rn. »»morski Lastnik ; -irren, ». a. sLIiti, solomüriti: vsoliti, vso- lomüriti. Marionette,/'. iro, ovst;-/'. mej», xrunio»; (Land) o- krasna, pokrajin», äerel, /l, stran (l (Gewicht) mark», sestnajst lotov; -e, /. m»rk», rn»mk»; (Spiel-) lllltika, tütik»; -en, v. a. rnilmnsati, rnumkovati: vrnümnjati; -elen¬ der, m. vosaäki bränseveo, murke- tenelar. markitan; —in, /. vnsask» branjevka, marketenäsrivu, marki- t»nk»; -graf, e», mesni xrol; -gräfln, /. mejn» xroüea; -gräflich, a. mejno- xrollsski; -grafschaft,/. mesna xro- kovina;-ig, a. sterronast; />F. ln- äernat. Lverst; -teren , v. a. oanum- nsati -f- ornamnsevati; (mit elnet Marke «ersehen) r marko previelite, markirati; -los, a. pust, plovek. plekek;-rain,»» omesek;-sch elde, /. mesa; —knnst, /. ruäarsk» «omhN' merstvo, sumomerstvo; ^r.jamfl- moreo. ruckarski remlsomereo; -stein, -n. mejnik, mejäk. Markt, r» semenj, somenj, sesew, (Wochen-) teräni Maser movsti; -bewohner, m. tersan;1-ruthe,/l potno Kasal»: mit gebun^ dener ravnoza tok», n» ravnost. Maistall, m. konjak, konjusoiva. Marter, /i muka (moka), pesa, trapilo; -erer, m. mueitelj, muöivec, satiraveo, terpineevavev; -kammer, /lmuvilniva; -n,v. a.nmviti, terpin- oiti, trapiti, pešati, satirati, vioatj; /iA. postiti, sukati (suvom);-tod m. mueeniäka smort; -Ium,n. muven- stvo, muöonistvo; -volt, a. muven. tesaven; -Werkzeug, n. mueilo, tra¬ pilo; -Woche,/, veliki testen. -Mariins-tag.en.smarviea. sv.stlar- tina elan (g. stoeva): den - feiern, martinovati. Marthr-er, »t. muöenik, muvenee. marternik, -er-a. muveniski. mu- eenski;-in,/^. muöonioa, luuvenka, märterniva. März, m. maree, susee. Kresnik, bresen; (kroat.) orujak; (öech.l kre¬ sen ; (poln.) maršev ; - - a. susöev, suseev, bresnvv, marvov; -bier, n. lerak; -schnee, susöev soex. - Veilchen, n. stiseoa vijolie». ljubiva. Masch,( met/:-, -e, (. petlja, pen- klja, kampie». sanjka. sasterza. Maschicil-e, (. stroj, masins; - enfabrik, /l strüjniva; -enlehre, /l Strojništvo: -enniaßig, a. tlačanski, rabote»; -enmeister, 1». NiLsinski' mojster; -erie,/'. strnjivo, strojstvo, masinstvo; -ist, IN. masioist, slro- jostelev. Maser, 7». siliva, pik» ; -n, pi. v —in,/, terrank»; -flecken, m. terx; tersina; -gast s. Marktbcsucher, - geld, n. tersnin», sojmnina; -Hütte, /. satra; -lente, yt. semnjovavci, eejmovavvi, tersvi. tersni ljustje xt.; -erdnung, /. tersni rest; -platz, m. tersiöve.semnjisöe, sejmisöe, -preis, »>. lersn» praviva; -rufer, IN. tersni ed. sejmski rasklivovaveo; -schrei- itt,m.tersni pisar; -schreicrs. Char- iltLN; -statt, /j terrno mesto; -stand, "rsejmski stan; -tag, m. tersni (lan (? ilneva). terx, semenj; -zoll, m. terrnina, sejmnina. Marmor, m. mramor, Markelj (x. ^"»), inarmor; - - a. mriimoren, ">r»nmrnat, märbeljnat; -arlig, a. »räinorast, mstrbeljnast; -ieren, v. " Marmorirati; -n, a. mrämoren, ^^mornat, marbelj nat. Marod-e, a. upekan, spelian, tru- belesen ; - werden, opekati se, "lrüstitl se ^>/l; -eur, 7N. llpekanev, ^tanev; detesnik. Margn-eur, rn. marker; -es, 1». "^'bes. markis; -ise, /l markesa, ""»''Kisi». Mars, m. Mart, Mars; (b. d. alten ^°»e»en) Perun. -Allksch, «t. Ko6, pot, marš; -! r-rk. - twliite ! ktopaj - stopajte ! mevava, moövvina-all, ; mSwürdt, mal-salstvo; ./brtig, a. ^otov rra ns pot. priprav¬ en oäkoö ;-ieren, v. iti' (xrem), ' 1'otovati. marsirati; mar- ' r"- '^'ere! poberi se! spravi se! -linie; , sepvioe . osipki ospioe Mas 506 Material rubadi xt.; -ig, a. «ilav, «ilovit; osepnicav. Mas-Holder, rn. klen. meklen; -ka¬ rate. / maškarada; -ke, krink», larva, oblicnic»; (Person) maäkar». pststnie», »em»; -kenball, »I. m»8- karni ples; -kieren , v. a. semiti: o- semiti; -liebe, /k marjetic». Maß, /k mer»; (Bier,Wein) bokell, pinta. pint: t8-, bsj. Massa i. Masse; -frieren, v. a. da- viti. mandrati: podaviti. pomandrati. Mass-e, /. snov tvarin», snov» ; (Menge) mno«, /., mno«ina,mno«a- va, Aromada, sila; (Klumpen) ks- p», Krnc», xrud»; Maße, /. mer»: aber die -n, ce« nmro. ce« nemoö; einiger-n, nekaj, nekako, nekoliko; gebührender -n,s podobno.spoštljivo; gewiffer-n, nekako.po nekakosnem; -anhäusung, /. «sxrvb . xromsd»; - -enhaft, «. xrudnat, številen ;-cn- wciie, ast. n» knpe. Maß-gabe, /. pravilo; razmerje: nach - der Umstände, po okvliscinak, kakor okoliščine nanoso; -gebend, a. merodajen, vpliven; -geblich s. Maßgebend. Mäßig, a. «moren, moren, « mero, troreu, v«der«en; (mittelmäßig) «redens; -es Feuer, pvblevni o^enj; -leben, «merno od. tro«no «iveti; -en, v. a. manjšati , nirati. krotiti, berrdati: «manjšati. «nirati (-«manj - äevsti, «nirovati; -keit,/. «mer- nost, trernvst, v«dor«nost; ^isver- ein, ni. društvo trernosti; -ung, / «mernvst: mit-, «mcrno. Massiv, a. eel, celoten, xost; neotesan, «»robljen, xrob : aus -em Gold, i«oistex»«lata, brc« primesi. Maß-liebe, /. marjetica; -los, a. bro«meren. nermeren, cornamere»; nigkcit,/. bre«mernost; -regel/, pravilo, vodila ; (Versügnng) nareil- ba; UN, v. er. mojstrovati; -stab,m. merilo, mera; -voll, er. «meren. Mast, /. «ir, pic»; pitanje, kerw- Ijenje; - kermni, pitovai; pit»»l - m.; -bäum, rn. sterenj. jambors, jadernik; -d a r m , NI. ritnik, kore¬ nik. mastnic»; i^auslrilt,»». irsl«? ritnik» od. končnik». Mast-eu,n. a. pitati, rediti, kormiu, debeliti: spitati, obroditi, odsbeliist -er, ni. kermeo, korpiivee. Mast-futter, n. picaskerma; /.pitana xos; -gcld, n. rirnina,«o«' vina; -ir, rn. mirtvik, mistikov smola; —baum, Ni. mirtriko" drevo (. drevesa), mirtvikmee, mastik, mistikovo drevo; -ochs,M' pitani od. pitavni vol; -schlveu/^ pita na prašiča,kermlj on ka. ' -stali, rn. pitovnjak; -steuer s. geld; -vich, n. pitavna «ivio»,km' na «ivina;-werk, n. 8ter.nji j>t.,l^" borovje; -wurm, rn. xlista. Masurtanz, -n. ma«urk». Matador, rn. porvak. Material, »- rob», p^. ' (Spinu-)predivo; (Ban-) ' staviva; (Schreib-) pisalne potrebščine ni; (Brki netivo, kurjava, kurivo; (Bds^ «alvxa; -ismus, rn. materijal^ Materie 507 Maul telesnost; -ist, m. materialist, ma- terisalec; -Ware, /. disavscina, di- savepk., materisalno blago. Mlilcric, /. snov/l, snava, tvarina, materij»; -ll, a. snoven, telesen, materisalen. Mathemat-ik,/'. matematik». r»eu- üoslovse; -iker, m. matematik»r, raeunoslovec; -isch, a. matematičen, raeunosloven. Malr-atze, /k rimnica, ärovnic»; -ik, -ikel, /k msttic», rapisnik, imenik: Teuf-, kerstne bukve xk.; -ikenaus- jug.»». irpisek ir maticnili (korst-) "ib) bukev ; -izr , /. matica, babica ; -eile, /f ^ospa, postara» renska, matron». Mutrus-e, »Ni mornar, xomorscek, srodär; -en- a. mornarski. Malsch, «A. rmiksvt; -ern, s. Mausen sich; e- todt, a.eisto mertev, do oela mertev; -ig, a. sich - machen, kersiti se. ker- öiti se, košatiti se: -Öhrlein,». miss» usoscapt.. kosmativa. l Mausoleum, n. mavrolej. slnvoo zrobnie». Mauth, (. mnta, härmiva (Zoll ) mutnin»; (Brücken-) mostnin», mo- stovina; (Straßen -) cestnin» motni; -einnehmer, »n. mntar; ms- stovinar, vestninar; -frei,(.Inoslo- vine (cestnine) prost; -gebühr s Mauth; -Hans, »i. mutniea; -uer, rn. mutar; mostovinar, eostaioorl I^in, (. mütarica; moslovinorics. oestninariva. Maxim-e, (. vodilo , pravilo , ra¬ nilo; -um,», nasveoe število, »o;- veöa mnvrin», nasveeina. May i. Mai. Mecän, m. savetnik, podpornik Mechan-ik, (. molianika. strojois- tvo;-iker, »». mekanik. melianikori -isch, a. melianiöen. strosen; /'k suünsi. tlačanski ; -ismus,»»- n>°^' nirem, strašilo; sestav», uredbo. Meckern, v. »I. meketati (dm ecem), meeeti; -, ». meket, meke¬ tanje. Mcdaill-e, /i svetinj», svotioo- spomineic», medalisa, -elw, s"' svetinsorereo; -on, »n. mcdalue"^ taseio», taskio». Mcd-ian-, «. (mittelgroß) sredop, ^loktav, n. srednja osmerk»; b Mittelbar; -iateur, »n. srednjiki' iatisieren, v. a. medi»tirir»ti, memo tirovati; -ikament, n. lek, rdra'i o, -inafadenwurm, »». riva stro"^ medinsk» strdnik»; -itazion,/- ps's misljevanjk. ra».misljev»oje; l reu, v. n. premišljevati, rarmmo Medizin 509 Mehl "tu-MM, n. posreäek, sreäek; (-ramm.) sreänja äoba cd. oblika. Medizin, /i lek, räravilo. vračilo; (Heilkunde)/.«!ravilstvo. r «travo veäa, «lravnistvo, leksrstvo; -al- a. «teavilski, Ickarski, räravstven; -Auslagen, xi. räravilski potroski sl.Z—rath, n«. /.äravilski svetova- 'ee. moäicinalni svetovavev;-ieren, > n. /«Iräviti so, leciti so, räravila Mati (mljem); -iscb, a. rilravilski, travniški, /«Iraviteljski. lekarski. Meduse, /k (Ohrenqualle) morski llebok. Meer, n. morse; - - a. morski; kWorski, nsmorski; -adler, rn. "»raki orel; -an wohn er, rn. sriawreo; —in, /! primork»; -arm ,Meerbusen; -beherrscher, rn. vls- >»e oder zospoäovsveo n» morji; '^4t,/!, -buseil,»«. raliv, ratök. Uaorjv, raton; -butte,/, morska Mdola, oblis; -eiland, n. «tok, "jdski vstrov; -enge, /! morska "Ma, morski rokav, preliv. Meeres-, ». morski; -boben, m. """rsko «ino. «Ino morja; -stäche, /! ^"dsko poversje, morska pover- -fini,/', morski tok, lokava, .- -gebiet, ». obmorje; -kliste,/! smerjo, morsko obrežje; -spiegel, ^Morska xlailioa; -stille, /i morska ^wa,brervetrijo; -strom, »«.morski "k;-woge,/i val, slap;—N, mor- -p slapovje. »eer-gras, n. baluxa, morski mal«; /.elenkast; -Hirse, /v sirk; -Hose, /! morska trom¬ ba; -jungser, /. morska «I oklica; - kalb s. Seehund; -karte, /! morska mapa;-katze,/. opica, morska mu- n». merkovica; -käste s. Meeresküste; -lilie, /v morska lilija; -Mädchen s. Meerjungfrau ; -rcltig a. Kren; -salz, n. morska sol /i; -schäum, m. morska pena; —kopf, rn. peaovka; -schoß, »«.morska xlobovina;-schwal¬ be, Z', makavk», morska lastovka; -schweill, n- pliskavica; —chcn, ». morski presicek, morski konej; -spinne,/, morski pajek, liobotuica; -steni, »«. morska rverila; -straße s. Meerenge; -strudcl, »«. morski ver- tineo, kernic»; -Umfassung, /! ob- morje; -ungeheuer, n. morska po¬ šast; -wasser, ». morska vaba; - wunder, n. morsko öuäo, morski cuäer; -zwiebel, višnjevi vebulcek. Mehl, n. moka, melj», melj/l;^«»«. mociea, mokiea; --a, močni; -ab- satz, m. proilaja moke; -bahn, /! xrot; -baum, »«. mokovee; -bere, /. xlvAuIja; -behältnis, n. sbramba ra moko; -beutel, rn.sitnic», miketolja, troslvnica; -brci, rn. močnik, pocl- met, sok; -dorn, »«. Zlog, mok; — strauch,»«. xläxovec. xloxov xerm, xlorje; -en, v. a. močiti: pomočiti; -frucht,/! möcni sa«I; -Händler, »I. mokar, branjevec; —ei, /! mo- karija: die - betreibe», mokäriti; — in, /! mokarica, branjevka; -Hund, r». potiska, Aobice in moblirei x/.; -icht, a. mokast; -ig, o. močen, moč¬ nat. moknat, meljnat; (v. Erdäpfeln) vsixcen; -käser, rn. mokar, močni Mehr 5IÜ Mein krosd; -kästen, m. mädniea. predal ra moko; -floss, m.emok; -Meise,/', plariea. pläsiea; -mühle, /! mlin, malen; -reich, a. modnat, moko- vit; -sack, Nl. rakelj, mell ra moko . -speise,/! močnata od. mokasta sed /.; -staub, m. poljska; -suppe,/! pod- metanica, modna suka; -tkan, m. medna rosa, derovn» ruja,mvdovka; -tränke,/', vbloda. oblaja; -Verkäufer, rn mokar; -wurm, m. modni oder mdknati derv. Mehr, ack. (plus) ved; (magis) bolj; - a. vedi; -1!. vedina; -ausga- be,/! veda irdava; -betrag, m. pre- serek, prebitek; -heutig, a. mnogo- pomenljiv, s ved pomeni; -en, v. a. mnoriti. veksati, večati: pomnoriti, rarmndriti, pvveksati, povedati-s- pvmnorvvati, poveksevati; (hvhe- reu Grad d. Eigenschaft) povišati, rvisati, Zboljšati -s- poviševati, rboljäevati; -entheils, ack. vedidel, vedi del; -er, m. mnoriveo, mno- ritelj, rarmnorevaveo, pvvekseva- veo: —in, /! mnorivks, povekse- vavka;-fach, a. mnogotere», mno- goternat; -heit, /k mnorina; mno¬ štvo; veeina, vedi dol; (gramm.) mnorno število, mnorina, mnornik; -jährig, a. vedleten; -malig , a. več¬ kraten, mnogokraten; -mals, ack. vedkrat, ddstokrat, gostokrat, po gostem; -seitig, a. mnogostran, mnogvstranski.vedstranski; -stlbig, a. vedrloren, vedslovden; -theilig, a. veddelen; -ung,/! mnoritev, vek- dstev, pomnvritev; -wert, m. voda vrednost; -zahl, /! vede število, ve- dina; (gramm.) mnorno število, mnorina, mnornik; -zahlung, /. dev. prepladilo; -zahnig, a. veerob. Melden, v. n. vLrovati se, ogibati se (bijem), uklanjati se: ogniti se. ukloniti se. Meier, rn. pristav, pristavnik. go- spodarnik; -ei, (. -gute , n. pristav»! -in, /. pristävnioa, gospodarni«! -hof, m pristav»; dvoreo. Mcil-e, /! milja; -en- a. miljni; —lang, a. miljo dolg; — stein, >" miljnik; —weit. ack. miljo narare»! —zeiger, m. miljnik, miljokar. Meiler, m. kopa, ogelnica; -Mb, /! kopisde. Mein, a. moj; (zurückführ.) sr»l' die -en, moji, mojei; svojsdina, srols ei ;-Herr, gospod! ljubi moj gosp»« -eid, m. kriva priseg», kriv» rob' krivorotstvo: einen - begehen, pri¬ sego prelomiti />/!; —ig, a- Kru'»' priseren.krivorotsn; —ige.mdtrlrs prisednik. krivorotnik; /. krivopn seinioa, krivordtnioa; —SeriMd ung,/! opominj pred krivo prisego^ —sklage,/. torbaravoljo krive pri šege. Mcin-en, v. n. meniti, misliti, s" diti, šteti (štejem), dordeva se wi> rdi se mi; (Willens sein) koteti (kadem), naklepati! eiiu gut -, ra koga dobro misliti < do komu releti; das will ich te da, kaj pa da; -cthalben, -etwegen, ack. kar so ">ene tioe^ moje strani, rastra» od.ravohe Meisch 511 Melk mene; »rk. naj bo, tekma ; -u N g, mnenje, menjenjs, menitev, misel, r^ietev, dordeva, dordevek; (Ab- sicht) namen, namemba, namer», na- liäo»; enier - sein, tiske misli bili misel koxa vbkaja, misliti, killiti, steli (stetem); anderer - wer- ^11, premisliti se, spremisliti se, ffepreei (prerem) p/ ; meiner-nach, l"moji misli, po mojik mislilr, ka- s"'jar menim od. sodim; msver- ^ikdenheit, /lrarnostmisli, rarno- "»selnvst: bei-, »ko SS primeri, da lisa vsi ene misli. 'Äkisch,/s ronta, drorxa, morxa; v. a. drürxati, rontati: rdror- Nti. ^ikis-e, /. senioa, kinkali«»; ckrrn. ^»'°iea; -en- a. seniöji ;-enkloben, preeep L» lovitov senio. «cihel, m. dleto. dolbilo; ckrm. »stee; -n, v. a. dolbsti, dletviti, L etom rerati (rorem): 2 dletom ^rergti od. obdelati, odsekati -j- 2 "leiom vdrerovati od. obdelovati, "Rokovati. ^kjst, a. nsjveö; ack. najve«, nar- najbolj. narbolj; -anbot, m. ^lvisi ponudek; -bleter, »>. kdor ^)e° ponuja; -ens, -entheils, ack. ,^del, veei del, najveökrat, rvek- ^kister, m. mojster, mesten; --a. pleterski, mojstrovski; -el, /l »lstrij», mestri;»; -hast, a. möj- i °^ki, mojstrovski;/!A. irversten, "''en; doverseu;-hand,/.mojster- ^evk»; -jn, (. Mojstrovka, moj¬ strova, möjstninja; -lade, /l sklad- niea; -n, v. «. mojstriti. mojstrovati; />A. strakovati, vstrabu imeti(an>), berrdati, krotiti; -recht, n. mojster- ska pnsvie» - -sang , 1». mostrovsko petje; -schaft, (. möjsterstvo, möj- strovstvo; mojstri /i/: /?A. irverst- oost, izbornost; -stück, -werk, n. möj- stersko delo, preirverstnA del», umetni irdelek. Mclanchol-ie, /s okornost, terko- miselnost. turobnost, merönost, klLvernost; -iker,»», turobner, kla- vernik. mertvir; -isch, a. «toren, turoben, klavern, terkomiseln. Meld-e,/'. lebeda; -en, r>. a. ornä- niti, narnaniti, oZIasiti, jLviti, na¬ javiti. objaviti, sporoeiti, na vest od. na rnanje dati, navestiti, vedeee storiti -j- vrnanjati, vxlüsati, objav¬ ljati, sporočati, na vest dajati, na- vestovati; stch -, v. r. oglasiti se, rxlasiti se, napovedati se (vem)-j- oxlasati so, napovedovati se; -ens- wert, a. spomina vreden; -er, m. 0- rnanjaveo, oglasnik; -ung,/. orna- nilo, narnanilo, oxlasilo, oxissitev, navestilo, sporočilo: -thun, ome¬ niti, v misel vreti «vnamem, vre¬ meni) -zettel, Nt. napovedni list, rxld.snie», »Klasilnioa. Melisse /i melisa. Melk, s.molren, rmolren, dojen: - werden, pripustiti, priöeti (onem) -j- pripüsöati, pričenjati; -eimer, »». golida, relltar, kilblioa; -en, v. a. molrti, mlerti (mvlrem): pomolrtk, pomlerti; -en, n molra; -er, »r. Mekod 5 melrec, molsič; ^in, /l molsic»; - faß,». -gelte, /i rektar, kablica, xo- lid»; -kuh,/i rmolrn» krav», krav» smtekom; -schas, ». smotrn» ovo», smolrnica. molsnica; -zeit, /l molra. Mdlnd-ie,/'. napev. vit», melodij»; -isch,a. svxtasen. ubrän, blaxoxla- sen, Iepoxl»sen, skladen.melodičen. Mel-odrama, n. melodram», čin- i^ra s ßodbo; -one, /. dinj». melon». Mcmmc, /. straliopesdljivev. stra- Iwpetec. mevra, njevs», «Ieva, iverx». jelj»r. Memoiren, pk. spominki x/l, spo¬ minski rapiski pf. Memor-antum, n. rssloibs, po¬ jasnilo; -ieren, v. n. ir xlave se u- čiti, n» pamet se učiti : ir gl»ve se naučiti. Menage s. Wirtschaft, Essen; -rie, /l rverinjak, rverinec. Meng-e, /l mnürica, mnosin», mnoštvo, mnor/l, mnvsje. eil». vbi- lic», obilje, obilnost; ungeheuere -, sil» borja, čudo. premnostvo, pre¬ obilic»; (Schar) trum», kerdeto; von etwas die obilno, dvk»j, dosti, radosti,mnozo, veliko ;einesolche-, toliko; -en, v. a. mešati: smesati. pomešati; (Treck, mit Nassem) me¬ siti: umesili, smesiti; sich -, v. »°, vtikati se. vpletati se, plesti se (ple¬ tem); -er, m. mesavec; -futter, n. mešanic»; (für die Kühe,Schweine) obloela. obloj»; -körn, n. sürsioa, sörsiea.smes /l; -sel, n. mešanic», sme« f. smesic»; -theil, m. primes /l. primcsek. !2 Menschen Mennig, m. svinčen» rudecica, svincenic», surik. Mensch, m. človek ; die -en, Hache p/ . ljudstvo. ljud; eiim. človeček; armer-, uboieo, siromak, revei; reicher -, boxatin. bnxatinec; wilder -, raxovedner; starker-, krust, ko¬ renjak ; zerlumpter-, capin; grober-, neotesanec, sarobljcnec; ehrlicher-, poštenjak ; - n. ölovecinja; kersce- nic». slusabnic»; -e II- a. človeški, cloveeji; ljuclski; kalter, n. Ijuilsk» starost; —antlitz, «.človeški obrer; —beschreibung./iljudopis, hudopie- je; Ölfänger,»«. Ijuckolöv, Ijuüolovee. Menschcn-feind, r«. Ijllüomerre-, mersoljüü, vllljuilnik. sovraroiir Ijuüi; ^:in, /i orlljüänie», sovrär- nie» Ijuüi; Vilich, a. ljuüomerre». mersoljullen, olom!l, človeko¬ ljuben ; —lichkcit, /k priljudnost, vljuünost, človekoljubje; -furcht,/» strakpreri Ijuümi; -gedenken,'N -, kar pomnijo ljudje, od kar s)ut pameti; -gcfühl, «. ljudska öut, ljudsko oulje; -geschlecht, «» veski rod, človeštvo; -gestalt, /i uw' vcsk» podob»; -hai, morski volk» porerün; -Hand, človeška roka; -Händler,»». Ijudokupeo, kupčev»" vec s ljudmi, martolos; -hasd, Mensch 513 Mess öertäo ljuüi, oüljnänost; -kenner, m.pornaveo Ijnili, ölovekornaveo; -lind, n. öloveski «in; -klasse, /i versta ljudi; -koth, rn. öloveöjek, Ijasöjek; -leben, n. človeško riv- lssose;-leer, a. brerljuden, brer- hintnat; -menge, /l mnoštvo oder waorioa ljuäi; -möglich, a. öloveku moxöö; -Mörder, m. morivee, hudomör, ljuüomoreo; —in, /l mo- eirliaz-ranb, m. Ijuäoropstvo, lju- ^olov, posilno oüpeljevanjs ljudi; 'liuber, m. ropar Ijnüi, ljudolvveo; 'scheu,«, odljuden, bojeö, plalr; - schinder.m. odertnik; —ei,/l o- ^rtija; —in,/. odertniea; -sohll, ^> sin ölovek», sin elovekov; -ver¬ end, m. človeški rarum, rarsod- »«8t, pamet /.; -werk, n. Nelo ljud- »llib räk. Mensch-Heit, /. elovestvo: die - an- »chmen, völoveeitise, uöloveöiti 8e, stelösiti 80 x/.; -lich, a. öloveski, ciove^i, ljudski : (-fühlend) elove- vljuden, ljudomil, milosereen; --ikit, /. öloveenost, vljudnost, mi- ^Serönost; -Werbung, /. völoveöe- «je. ^eslhitisch, a. radusen, razaten. bergel, m. lapor, soldan; -boden, 'erde,/, lapörast» remija, meli- °»!-N,v. a. s. Entkräften. ^erii>i-an,m.pol(i»evoik,pol(ianik, "»erickijan, —kreis, »». poldnevnikov —linie, /. poldnevna öerta, k«>dnevniea; -onal, a. poldneven, k«manski, weriäionalea. Dcutsch-Plov. Taschenwörterbuch. Merino, m. Merino; -schaf, n. 8PSN- 8ka od. merinova ovoa. Meritorisch, a- -e Entscheidung, /°. raaooäba v poxlavitni od. kiatveni reöi. Merk,», rnamk», rnämenfe, 8NLM- nje;-antil, a. kupöifski, terxov8ki, terxovavaki; obertnifgki; —buch- führung, /l voästvo kupeilakik bu¬ kev,— geeicht,/. kupöifaka eoiinisja; —stil, m. kupöifaki 8>ox; -bar, a. oparlfiv, cutljiv; —en, v. a. eiititi: raöütiti, rapäaiti, opariti, rarnati, rapaeti; (aufjemanden) pariti, xlö- /.; -e, /l rnasa, mesa ; (Marit) semenj, semenj, sejem; -eil, v. a. meriti: izmeriti, primeriti, rmöriti-s-irmer- jnti, premerjevati w.; sich -,v. r. meriti se, sküäati se; gemessener Befehl, odločno od. ostro povelje; -er, »l. mereč, meriveo, merčin; (Geometer) rvmljomer, remljome- rec. Messer, ».nor; ckr'm. oočič, nvči- ček,ooček, nočej; (Schnappmcffer- chen) sklepov, miliee, britvica, no- čičevka; -besteck,», noč in vilicex/.; -stäche, /. nočeva plošča; -heft, ». rox, derčdj; -klinge, /l ostrina, Klinja; -rücken, »i. taleb, nočev ber- bet;-scheide,/tnočnicexk.;-sch mied, m.ovčar; — a. ovčarski; ^Hand¬ werk, n. ovčarstvo, nvčarija. Mtss-freiheit,/t sejmska praviva; -geräth, n. masna priprava; -ge- schenk,n.semenj, svmnjins; -gewand, ». masna obleka; -glöckcheu, ». rvonček, večin; -Hemd, ». masna srajca. (odrešitelj. Messias, rn. mesija; vdresnik, Messing, ». töv, med /. mesinx; — a. točen, meden, mesinxast; - -blech,», medna plosčevina; -en, a. meden, točen, mesinxast; -handel, »».kupčijastočem od. medjo;-ware, /t medenina, meckovina, točnioa. Mcss-ketle, /. merska veriga, la¬ nov ra meritev; -knnde,/l merstvo, remljomerstvo; -lente, p/, sejmo- vavvi, seioojevavvi, sejmarjixf; - -markt, »l. sejmišče, semnjisče;- -ner, m. cerkovnik, Cerkvenik, verkvar, mečnar; -opfer, n. sveta masa, . ». mijavkati, mev- kati. (»ik, telovnik. Mieder, n. nedree, modreo, rivot- MieN-e,/. pogled, obrar, lies; (lä¬ chelnde-) namurljej, namurek: cine lächelnde - machen, mürati se, müriti so: namürniti se; (unwillige -) morda, merdeo, namerdek, kisel obrar: eine unwillige - machen, mer- dati so: namerdati se, merdo napeti (pnem); eine weinerliche - machen, najok SS derrati(im), omeriti se; eine finstere-machen, moreti, mu- reti, temno xledati; in eines-lesen, r obrara od. na obraru brati (be¬ rem); eine - machen, derrati so (im); -enspiel, re. pvmerkovanje, merikanjs. (niea. Mießmuschcl, /. jedljiva raxörd- Mictcr, m. mekür, meeür; -n, v. л. liliti se, leviti se. Mikth-, «- najemni; -e,/, najem» najem; (in einem Hause) gostova¬ nje : zur- wohnen, gostovati; (Be¬ zahlung) najemseina, najemnina-; -en, v. a. v najem vreti (vram'em, vremem), najeti (najmem); vdi- njati, v slurbo vreti -j- v najem je¬ mati (mljem), najemati ; -er, m. na- jemee, najemavee; -geld, n. najem- söina, najemnina; gostäsöina;-ling, м. najemnik; -smann, rn. najemso, 33' Migräne 516 Mild najcmaveo; -vertrag, rn. najemna xozoöba; -weise, a; (freundlich) prijaaen, milostljiv, blax, äober, ui- loäaro» ustanova, aaäüsbina; -e Hand, äobrotljiva roka; -es Klim», milo, uxoäno od. toplo poänedjo; -e, /l voljnost, uxoclnost, prijetnosh milina; kratkost, tiliost, prijaznost, dobrotljivost; -erer, rn. polajseva- veo; -ern, v. a. Ichjsati, blariti, leb- eati: polajsati, slajsati, olajšati, ublasiti, polekoat! -j- polajsevaU, ublarevati :c.; (d. Strafe) rvirah, smänjsati-j-rniäevati, smanjscvab; sein Schmerz hat sich gemildert, lezlo mu je; -erung, polajsava, olajšava, polajsba, slajsek; sairav», rmavjsava; —sgrund, rn. -smiüs>- n. lajäilo, pvlajsilo,polajsek;-gemö' a. miloäaren; -h erzi g , a- milosef' een, blazoseröen, usmiljen; —"i, /l miloserönost, blazoserenost, u Militär 517 Mineral smiljenje; -reich, a. mil, milostih milostiven, preusmiljen; -thätig, «dobrotljiv, dobroten, dobrodelen, dobrostoren; —leit, /i dobrotljivost, dobrodelnost. Militär, ». varstvo, vojäseioa, eoldastvo, rolnirstvv; - - a. vojaški, eoldaski, Lolnirski; -appcklazions- Aericht, vojaška presodnij»; -ä- kar, n. vojski raklad; -arzt, »r. romski Zdravnik; -dienst, »n. vo- Mkaslurba; -erekuzion, /. iatirjs- r« od. eksekucija r vojaško pri- komocjo; -stüchiling, rn. vojaški be- ?do, ubernik od. ubajaveo; -gcricht, vojask» sodnija; -gränze,/'. vo¬ jska xranica od. Krajina; -indivi- ^UIm,n. vojaška oseb», vojäk;-isch, "vojaški, vojniski, soldaski; -jahr, " j'ojasko leto; -kommaiidant, 'N. '"jsski poveljnik; -kommando, n. ^jasko poveljstvo ;-körper s. Korps; 'Macht, /. vojaška od. vojskna moö Mannschaft, /prosti vojaki, vo- l^lii ljudje xk.;-p fli ch t,/l vojaška ""lrnost, dolroost vojaško slurbe; —lg, a. vojaški slurbi podverren; ^etizeiivache, f. vojaška policijska ^^a;-stjstung/.voj»ska ustanova. Mili),/', vojska; brambovci xk. Millj-arde, /k milijarda; -on, />. ^"iston; ^är, rn. niilijonär; ^ren- «a milijone. Milz, /l slereno, sleanies, selben vieren /., vrdnioa, «mar; - -«. b'°roniöni, vranični; -beschwerung, / lisk na sleaenu; -brand, in. vrä- "^"i prisad, Lerm; -entzündung, /°- vnetje sleae»» od. vränioe, vneto slereoo; -ig, a. slerenat, vraničen ; -krank, a. sleroojiv oder »» vra- nioi bolen ; ^rkrankheit, /i bolersn na slörenu od. na vvanioi; -kraut, n. slerenovev, sleaeniönik, sleaenovo relje; -sucht, /i slerena, sleaonio», vräniöniea, mimora. Mim-e, m. mimik, mimikar; -ik, /°. mimik»; -isch,a. mimiöen; -ose, /. nedotika. Minder, a. manjši, manji. piölisi, (nied.) niri;aik. manj, menj; nicht nie manj, no manj, prav toliko; -hcit,/'. manjšina; -jährig, nodn- leten, malolete», nedorasel; l^keit, /l nedoletnost, nedoraslost; -n, v. a. Milnjsati: inulnjsati, pomanjšati -j- zmanjševati; rnirsti-j-rnirevati; stch -, v. r. manjšati se: rmänjssti so, odjenjati, odlovi rmanjsovsti so, odjonjovatl, vdlö- xati; -zahl, /. manjšina, Manjina. Mindest,«, najmanjši, »sjmanji, najnisi: der -e Preis, najnira oder radnja oona; nicht im -en, colo ne, oolo niö, kratko in malo ne, prav nie, Listo niö; zum -en, vsaj ; -ens, a<1. vsaj, najmanj. Min-e, /k podküp, prekop, rov; (im Bergw.) rudorov; -en, v. a. podko- pati (pijem), rove napraviti -j- pod- kopovati, rove delati od. napravljati. Mineral, n. kopanina, rudnin», ruda, mineral; -- «.rudni, rudninski, mineralni; -bad.m. rudninska kopel /i; -enkabinet, n. nbirka rudnin od. kopani»; -ienkunde,/. rudornanstvo; Min 518 Ms -isch, a. rudninski, miner»!«»; -o g / m. rudornaneo, mineralom; "ir, /l rudvrnanstvo, rudninstvo, minera- loxij»; -quelle, /l slatin», rüdnic»; -reich, n. rudstvo, rudninstvo; - Wasser,». rüdnic», minerala» voda. Min-iatur, /jdrobnomalb», drobno- mal, miniatur»; -imum,». najmanj- sin», najmanjši del; -iercn, v. a. podkope delati, podkopvvati, pod- kopävati; -ierkunde, /l podkopstvo. Minister, M. minister, popeoitelj: - des Innern, minister notranjilr ra- düv; -des Aeußern, minister vnanji!, nadev; - für Kultus und Unterricht, minister n» bogočastje in uk, mi¬ nister verskik in solskilr nadev; - ial- a, ministerski, ministerijalni; -reli, a. ministerski; -ium, n, mini- sterstvo, ministerij, popeciteljstvo. Ministrant, Ni, masni štrene (x. - et»), masni strennik, ministrant. MiNll-e, /l ljubav /l, Ijnbenen; -e- dichter, »i.milopevee. pevee ljubeani; -elied, ri. pesem o Ifubenni, ljubovn» pesem /i; -en s. Lieben; -esättger s. Miuuedichter. Minor, mlajši, manjši; -at, n. predstvo najmlajseg», minorat; - enn s. Minderjährig; -es, xö. manjši blagoslovi^.;-it, -».minorit; —at, /. manjšina, Manjin». Minotaur, »i. Ijudvbik, pvlobik. MiNU-eildus, r». münjsaneo; -s, manj, menj; -szeichen, n. manjšaj; -te, /l minnt»; -ten- a. minutni; —zeiger,»». minutni kanavev. Mir-abelle, /l mirabel»; -akel s. Wunder. Mir-rhe,/l mir»; -te, /l mirta; - ten- a. mirtov; —franz, m. mirt»» venso; —zweig, rn. niirtov» vejic» Misanthrop, rn. najedee, drena vec, Ijudomerneo, vdljudnik;-ie,( drenavost, odljudnost; -isch, a. drenav, ljudomern, odljuden. Miscellcn, -ei', nmes /i Misch-bar,«. mesljiv, rmesljiv;- en, v. a. mešati: nmesati; (Brot) mesiti: namesiti -j- namesovati; sich -, v. r. mešati se. plesti se (pk; tem), vtikati se, »tuliti se: vtakniti se, vpletati se; -er, i». mesareč, mcsiver; —in, /j mesavk». mesivk», -futter, ». nmes, mešanica: -foni,", sorsioa, sortios; -niasch, /. rmes- njav», kolobocij», kalit, čobodra, »brod»; -UNg, /l mesatev; ames mešanic»; mesitev. Miser-abel s. Erbärmlich; -ere. usmili se; (Krankh.) bljuvanje laot- neg» blat». Mispel, /.-, baum,,». nešplja, °ti' bic»; -birn,/l nospljaric». Miß, /l gospodična. Miss-, ne-, rar-; näpecni, kri»; -achten, v. a. ne spoötvvnti, preit' rati; -achlung,/'. presiranje; -al,>n masne bukve pt.; -ärnte, /. kla^ letin» ; -billigen, n. a. xrajati, koritt, ne IiviUiti; -billigung, xraja; ' brauch, »n. kriv» rab», nLpee"^ porab»; (tadelhafter Brauch) v»d»; —en, v. a. krivo rabiti, za¬ peli rabiti; napek od. na rlo olra- Miss 519 Miss csti, po krivem vrivati: naxek oder aa rlo oderniti; -bräuchlich, ». rar- raden; -deuten, v. a. napek od. krivo rarläxati, narobe tolmaeiti vd.umeti, v budo prevračati, ravijati: napek «d. krivo rarlvriti, V budo oberniti, ravili (vijem); -deutllng, (. krivo »1, näpeöna rarlaga, napena rar- "meva; -en, v. n. gresati, pogrešati, i>rer ees» biti (sem); -erfolg, »I. slodi irid; -kthat, (. kudodelstvo, rloiinstvo, pregreb», budo delo; "kthäter, m. budodeleo, budodol- "ik, rloöineo; "in, ( budodolka. Itudodelniea, rlocinka; -fall, m. »ergoda; nerxodek; "en, v.n. ne toposti (padem), odkupiti se, ne prikupiti se, rameriti se, ne ugoditi, "Merrniti, ramerroti: ne dopildati, »s ljubiti se, NK ugajati, ne biti (sem) po godu od. po vseöi. odku- povoti se; ^en, rr. nedopstdenje, "edopadljivost; ramera, neradu- voljstvo; -fällig, a. neprijeten, »e- "goden, ropern, neljub, novssesn: "Machen, omrariti, omerriti/r(; sich Machen, rameriti se, v ramero priti (pridem); -gebären, n. prergo- poviti (vifem) od. poroditi s. Ab¬ ortieren ; -gebtlde, /. potvsro; -ge- "^et, (. splav, spovitjo, spovitek, ^povilee (g.-eta); -geschick, n. ne- ^-oda, sovrarn» sreč», nosreea; "Jeschöpf, spak», potvsra, potvo¬ ri "gestalt, /j nespodob». po¬ kveko; -glücken, v. n. irpodloteti, spodleteti ponesrečiti se -f- irpvd- -etovati ,c.; -gönnen, v. a. ravi- diti, ne priväsiti, ne privosoiti-j- ravidati, no privoseevati; -griff, »I. rmvtek, pomotek; -gunst,/. r»vid, ravist, ravidnost, neprivosljivost; -günstig, a. raviden, rsvidljiv, ra- visten, noprivvslfiv, noprivosolfiv. Miss-handelti, v. n. budo s kom rovnoti od. deloti, mondroti. xnfo- viti, süksti (suöem); -Handlung, /. xordo rovnonje s kom, budo rov- nanfe s eim; -heirat, (. nepristofn» benitev od. moritev; -hellig, a. neslvren, norloren, nesoglasen, neskladen, rsrglosen; ^ikeit, /l »v- slogo, nesloinost, rarglosjo. Mission, (. misifo, misifön; -är, m. misijonar. Miss-jahr, n. nerodovitno leto, slaba letino; -kauf, m. vküp; -ken¬ nen, v. «. slabo od. malo pornati; - klang, r». rarglasfe. nesoglasje, ror- noglosjo, neubranost; -klingen, v. >!. no vjemsti so, ne ubirati so; -kre¬ dit, m. neradp, nedovera; -launig, «. ömeren, kisel, torljlv;-er,kisavt, torljiveo; -laut, m. nesoglasje; />A. rarpor; -lauten s. Missklingen;, -lich,«.neprijeten, nemil; rli; -lin- gen, v- n. irpodleteti, spodleteti, ne iriti (idem) se po godu, pokoriti se, ne posreöiti se-j- irpodletovati, ne posreeevati se; -Nl tlth, m. nevolj¬ nost, kudovoljnost, nejevoljnost, vnorljivost; "ig, a. nevoljen, ne¬ jevoljen, budovoljen, vnorljiv, ki¬ sov; -rathen s. Misslingen; -stand, m. neprilika, napaka; -stimmig,», rarglasen, nesoglasen, neubran;- Mist 520 Mit -stimmung, /l omrasa. omerra, o- rnerrljivost; -ton, rn. rarglasje, ne- soxlasje, neskladni glas; -tönen, v. л. ne skladat! se, ne versti se (ve- rew), ne strinjati ne, ne vjemati se; -trauen, v. n. ne aaüpati, ne ü- pati, ne dati vere komü, ne sanesti se n» koga; -trauen, ». neaaüpanje, nesaüp, neaaüpnost; -trauisch, a. vesaupen, neraupljiv, maloupen; -vergnügen, ,i. nesadovoijstvo, ne- sadovoljnost,- -vergnügt, a neaa- äovvljen; -Verhältnis, ». neprimör- nvst, neraamcrnost, nersamerje, neprimerne; -Verständnis, »l. nerar- ü»!ljenje, pomota; />A. rarpertija. raapor, rarpra; -verstehen, v. a. na¬ peli, krivo od. naroke rarumeti, ne prav rammet!, napeli rastüpiti -j- napeli, krivo od. ns robo razumevati; -wachs, m. Iiuda letina ; »eobroda; -wollend, a. neblagvvoljen. Mist, rn.gaoj, gnojivo; --a. xnoj- ni;-beet, n. gred» ; -el, /l omela, vlimelje; -en, v. a. gnojiti, siliti, gnoj trositi : pognojiti, usiliti; -fink, м. pinvö, pinoäek, nikovec; -stiege, /l gnojna muba; -grübe, /. gnojna gama; -Haufen, rn. gnojišče, gnoj- nisöe, kup gnoja; -jauche, /l gnoj¬ nica; -kafer s. Aaskäfer; -korb, rn. gnojni kos; -lache, /. gnojnic», gnojna kalura; -schaufel, /l gnojna lopata; -wagen, r». gnojni vos, gnojna kola pt. Mit, prp. s, s, L, se: -Fleiß, nalašč; -furcht, strakoma: in Zusammensetz. Lurch s,se, so - oder durch Leu Beisatz s kom vreö ; -angeklagte, m. sorato- renec; /° soratötenk»; -arbeiten, v. л. sodelovati, s kom vred delati, komu pri delu pomagati; -arbei¬ te r, m. sodelavec, pomagaveo, po¬ močnik; min,/', sodelavka, pomoč¬ nic»; -begreifen, v. a. sapopasti (pa¬ dem) -j- sapopädati; -beschuldigte, м. soobdüläeneo ; soobdolrenka; -besitz, r». soposdst/l; min./lso- posestnica; -beten, v. n. moliti s kom vred; -bevollmächtigte,»», so- pooblasčensc; -bewerben sich, v-r. prositi 8 kom vred ra kaj; -bringen, v. a. s seboj prinesti-j- prinasaN; (auf d. Wagen führen) pripeljati (ljem) -j- pripeljevati; s seboj vreti (vsLmem,vaemem-j-jemati(mIjew1; -bruder,m. sobrat, pobratim, po- brdtenec; -b Ü r g e r, rn. someščan; (d. Staates) soderäavljän ; min,/- somesčank»; svderäavljank»; tttt schäft, a. somesčanstvo; sodcräav- ljanstvo; -christ, r». sokristjan, «»Kristijan, Korsoanski brat; —>N, /l sokristjsna, sokristijana; -eigeN- tum, n. spoloviaa, solastiaa; etgen- tümer, »n. solastnik; spolovinar; min, /. solastnica; -einander, skup, skupej, drug a drugim; -erbe, >». sodedič, sodednik; -erbin,/l^"j dediča, sodednica; -effeN,v.n-i^^ (jem) s kom ;aajeti (aajmem) s kom p/l; essen Sie - uns, saj mite r namo Mit-fahren, v. n. peljati se tjjo"O s kom; -gäbe,/', dota; bal»; -gefan¬ gene, »». sojetnik, /. sojetnic»;' gesuhl, n. sočutje; -gehen, Mittags 52l Mittel Kom iti (xrem) ; -genoss, m. drux, sodrüx; spolovär; -gift,/'. , ju¬ ter»», rarenilo, prinos; (in Warrn) dal»; -glieb, «. ud, drurnik, dru- iabnik; -haften, v. n. s kom vred dober stati (stojim); -halten, v. n. s kom vioöi; -h elfrr, r». pomoö- sik, pomaxaveo; —in,/pomoenie», pomaxavka; -Herrscher, m sovladar; -hin, con). tedaj, torej , taj, po tem takem; -jünger, r». souöeneo; -klä- gtr, ,n. sotornik; -laut, -lauter, »n. ioxlasnik. soxlasniea, tibnik; - leid, -leiden, n. usmiljenje, usmiljenost, pomilovanje : -empfinden mit jeman- lnn, uraliti se komu nad kam, inako ee komu stori ; -leidig, a. usmiljen, emileöen, milosereen, milostev; - ieidsvoli, a. usmiljen, poln usmilje¬ na ; -lernen, v. n. ubiti se s kom; - Nachen, v. n. s kom vkup kaj po- °eti (onem) od. delati; -mrnsch, m. «lirnji (g. blibnjexa ic ), blibnjik; -Nehmen, v. u. s seboj vseti (vsa- wom, vremem) -j-jemati (mljem); 'dichten, a. srednji xlas;-los, «. ne- premosen, ner.aworen, neimeten; —igkeit, /. nepremornost. nesamvr- nost;-mäßig, a. srednji , sredo- meren, srednje mene; —leit, /. sred- njost, sredomernost; -meer, n. sre- dosemno od. sredosemeljsko morse; -preis, »i. srednja een»; -Punkt, m. sre. po, s, s pvmocjä; -sah, m. sred- nji stsvek, srednjik, medstavek; -schlag, ,n. srednje pleme (x. -ena); srednja verst«; -schule, /. srednja «ol»; -sperson, m. srednik, posred- nik. mesetar; -st, ^r/>. po. s, s po¬ močjo; -stand, »i, srednji stan;- lreffen, n. sred» od. sredin« vojsko: im-, sredi vojske; -weg, »t. srednji pot; -Wort,», dolesni naklon, delež¬ nik, priloräj; -z e i t, a. srednji «as; — ig, a. srednjeessen. Mitten, aen,r. n. moei (morem), ma- K»ti, moo imeti (am) : du magst zu- sehen, ßlecki, le xlej; (v. ungewissen Sachen mit neki) : wie mag das sein, kako je neki to? was mag er thnn ? kaj neki ilela; wasmagdas bedeuten? kaj neki to pomenj»;(befehlend, zu- laffend ic. mit naj oder mit dem Im¬ perativ): er mag kommen, naj priele ! cs mag dabei bleiben, naj pri tem ostane; du magst arbeiten oder nicht, llelaj all ns öelaj; (wünschend mit bi, rail bi) ich möchte gerne kommen, jar bi raü prisel; (wollen, - nicht wollen) boteti (koeem) - ne livteti (nosem, neöem): das Kleid mag ich Nicht, texa oblavila nosem; ich kamr 523 Mogul 524 Mond und mag eS nicht, ne morem iv no¬ vem; -li ch, moxöö, moren, mogotcu: soviel wie-, kolikor je moxoöe; es ist - daß ich komme, morüa priüem, utegnem priti; —keit,/. mogoeost, mornost, mogota; mst, a,: - bald, berr ko jo mogoče , Koko? lritro je moö, berr ko mores. Mogul, »i. mogul. Mohamcdan-er, m. mvbsmetan, mobametaneo, moliameäanec; -isch, a. mokametanski. Mohn, m. mak; - - a. makov; - seid, er. makovisce; -staden, m. ma¬ kova potica, perga; -Haupt, ». ma¬ kova glavica; -suchen s. Mohnfladen; -pflanze,/. mäkovee; -stofl, »n. ma- kavina; -stängel, n. makovo steblo. Mohr, m. ramvrec, ramurcc, ver- vee. skočen; cott. korenje. Möhrc, / merkev; (gelbe Rübe) Mohrcu- a. ramorski, verni; - Hirse, / sivo proso, sivka; -kopf, vernoglavec, cernoglavka; -land, »i. ramorska remija, ramorski kraji p/.; -ländisch, a. ramorski. MohriN ,f. ramorka. ramörkinja. Molch, m. moceraü, mocerrjv, mo- «arela; -artig, a. moveradast, mo- öarelast. Mvlk-e, /j, -en, />t. sirodka, sirot¬ ka, sirovoüka, siratka, sirovatka, srebulja; -enknr,/. rdravltev s si- roüko; -ig, a. siroükav, siratkav. Moll, -ton. r». mekki glas; -usken, melikurci />k. Mol-o, r». rasip; -ofluS, m. molos. Moment, m. kip, trenotek, tren- Ijej; (Zeitraum) äoba; (Sache) reo /.. stvar/.; -ali, a. kipe». Monarch, r» samockerrcc, samo- vlaclcc, samovladar, monark; -ie,/ samoiierrava, samovlaüna öerrava, monarliij»; (Herrschaft) samoücrsl- vo, samovlaiR, samovIaSarstvo; - in, /. samockerrica, ssmovlaünica; -isch, a. ssmoüerraven, ssmoäer- rsn, samovlaüen, samovlaüarski. Monat, m. mesec, mesec, meseno; - - a. mesečni; -lich, a. mesece»; na mesec, vsak mesec: die-Reini¬ gung, bersnost, mesečina, cisca: dre - Reinigung haben , bersna biti (sem); -S- «. mesečni; -Sfrig, / orllog ra mesec clni: in -, v enem mescu, r» mesec üni; -sgeld,« me¬ sečna plava. mesenie»; -sschrist,/ mesečnik, mesečni časnik; -weist, na mesec, vsak mesec. Mönch, »n. mnili, menili, reäovnill, samotarec: -werden, pomnisiti sep/g -isch, -s-a. moiski, meniški, samo¬ tarski; -sgelehrsamkeit, /. mniek» od. samostanska učenost; -skappe, /. mniska kapica, kapuca;-Sklosltt, n. mniski samostün; -kulte,/, kalialja od. kuta; -sieben, n. mnisko od. samostansko rivljenje; -sfih m. samostan; -tum, n. mnistvo, reilok- nistvo, samotarstvo. Mond, »t. mesec, mesce, a. mescev, mescev, lunin; ner, m. meseöän; -beschreibung,/- mescopis, lunopls, popis mesca, -enjahr, n. mesečno leto; -esfinstkk- nis.rn. merk, pomrük, merknjenjo. luna; -bewoh- Mono 525 Mord lS Ist eine -, luna merci; es tritt eine - ein, luna merkne; -eShof, «n lunin ed. mescev kolobar, obstret /l;-eS- diertcl, n. lunin od. mescev krajec; -stecken, m. maroxa n» luni od. n» wesen; -glanz, ,n. svitloba lune; - hell, a. lunojasen; -licht, n. meseein», svitloba lune od. meso»; -nacht,/'. Mn» noc /. -Phasen, pk. lunini spre- mini;-bahn, n. lunin pot od. tir; - scheibe, /l messe; -schein, m. me¬ sečina, svitloba lune; -sucht, /l me- secnost, weseeavost; -süchtig,», wesoöen, mesecav, ^:e, rn. meseo- wli, mesečnica; -uhr, /l meseca» «ra; -zirkel, m. lunin oder mescev lerox. Mono-gamie,/. enorenstvo; -gra¬ ste, /l samopis, monoxralija; -gram, ". poSpisna znamka; -kothledonen, ?i-enokalienice pk.; -log, »n. samo- ?»vor; -meter, m. enomer; -p ol, n. ssmoprotlaja, samoterzje, samo- lerstvo; ^ist, rn. samolerzec; —S- "kdnung, /°. postava zastran samo- sroöaje; -theist, rn. enobosnik, leänoboznik; -ton, a- enakoxla- ^en, enoxlasen, enosvocen; ^:ie, /l enakoxlasje. .Moilstr-anz, /l monstranics, mon- stranca, kaztllnio»; -öS, a. pošasten, ^sanski; -um s. Ungeheuer. M0N-tag,rn. poneckeljek, ponckelek, p°". morivec. umoriveo, u- bojnik, ubijavec, pokojnik; -ei, /. morija; -grübe, /. worivska od. to¬ lovajska jama; -IN, /l morivka. u- bijavka, ubojnioa; -lsch, a. morivski, mvrivon. smortonosen, ubijavski; (blutig) korväv; -gcschoss, rr. smer- tonosno vrorje; -gierig, a. moriven, umora od. uboja reljen; -kerl,»n. tie, cka jv malo taeili. rvitorepeo; -lNst, (. morivnost, Irervireljnost; ^ig,a. moriven, umora reljen, kor- vireljen; -schlacht, /. kervava bitva, mesarsko klanje; -schlag, »n. ,-that, /.umor, umoritev, uboj ; -streich, >n. smertni uäareo; / oprav; -en, v. n. trokneti, trol>"°' vati, poroti; -icht, n. troltljali /o trolrljava. xnjilaä/'., porio». Mörser, m. mornar. movrsr,okov- nik; -feule, /. tolcak, pcsöäj. Mortalität s. Sterblichkeit- Mörtel, m. malta; -bewurf, m. met; -kelle, /l rirtarska rlioa, ou>^ tillnica. fscina- Mortuar, n. mertvascina, umor- Mos, n. mali, m ob ; (Moor) man. mabovjo; - - a. maliov, moliov; -der re,/l malrovnica; -icht, a. mabaab meliast; -ig, a. msliovit, mako^sh M, 'n. ust» pk.; ffrm. üstica: den - öffnen, riniti, sevniti -s- sevati; (Mauk) xodeo; (Ocffnung) nshe, Lrelo,oäpertinr; --a. ustni; -art, /k nareöfe; —l ich, a. narečni; -kä- cker, m. ävorni pek; -bedarf, rn. äi- veL, zestivo; -biffen, in. xriähe;, kosoek^rrloxrf. MÜnd-el, rn. varovrneo, otrok poä varstvom; /k varovanka; -en sich,"' r-. iatekati se, islivati se. Mund-en, v. n. elisati (im), vsec biti (sem); -faul, a. xnsilili nst; />-. mslobeserlsn; -faule, (. ustna gost' lob», xnsila ustr Mündig, a- äorasel, äorastel, riln- ben, polnoleten; -keit,/°. äoraslost, polnoletnost, sckobnost. Mund-ieren, v. a. nr čisto prepi¬ sati (pisem) -j- prepisovati; -kpA rn. ävorni kubar. Mündlich, a. ustmen, usten; a»' ustmeno; -keit, /l ustmenost. Muild-mehl,n.svetna od-čilamok»; -öffnung, ustazik.; sev/i, rasoves; -schenk, rn. ävorni točsts; -schwa¬ chen, n. ustni operk, xobioo v ostm xk.; -stück, n. pisek, ustnik, äulec. Mündung 529 Murr Mündung, /. ustje, irtok. irliv; (eines Gefäßes) xerlo; (d. Kanone) ree!o; (d. Ofens) mostejexk.; (Oess- Mng) ockpertina; (im Zanne) ver- rel /. Mund-voll, «. ralozäj, xriLIjej; - öorrath, »r Livor, krana, uxriraca, jestivo, jestvina; -Wasser, «. rckra- »Inavockara usta; -wein, m. Llakt- "akckxljiea; -Werk,«, usta; (nled- ug) xobee; -winkel, m. ustni Kot. Muuiz-ion, /l strelivo, strelna ro- —Swagen, »i. vor ca strelivo; - 'Pal, a. mestni , meski; ^lität,/. vestno svetovavstvo, mestna Zo- «posks. Munkeln, v.«. tma se Nein, mraci ^iflelse sprechen) čebljati, seobljati, Lomiiliti. Münster, er. stolna cerkev /., stäl- vion, velika cerkev/l .Munter,«, bucken, eil, Koster, Liv, vvaben, kromonit; (kräftig) överst, »repek; (nicht schlafen) cbujen, eu- l°e; (fröhlich) vesel, ckvbrovoljen; Pferden) isker, skoöen, sterpen: )stm, ducket!, bckoti; - machen, ebu- "tti, cckrckmili-j-ebüjati, ckrckmiti; 7". ». gosti (godem), müsiko delati, musieirati; (aufBlas- instrumenten) piskati , igrati. Musknt,m Muskat,moskat;-baum, m. muskütovo drevo (g. drevesa); -elier, m. muskätovee; —birn,/. muskatelica; -nuss, /l muškatov vreli; -traube, /l muskatovioa, mu- skatina; -wein s. Muskateller. Muskel, m. mišica, miska; - - a. mišični; -faser, /. mišična nitka; - ig, a. misičav, misičnat, kropkid misio. sm. mušketir. Musket-e, Z*, puška, musketa;-ier, Muskulös s. Muskelig. Muß, n. močnik; sok, počmot; (Obst-) česana; -e,/°. lasno, prasni čas, oüloxlje; . brosčelnost, poči¬ tek. prasnovan;e: -haben, utezoiti. Musselin, m. muselin. Müssen, v. ». morati (moral Mld auch mözel); (gezwungen sein) pri¬ siljen od. primoran biti (sem); mat mnß, trebajo, potrebaje, Uolsnoet je; ich muß gehen, iti (xrem) n>i j°. Mußestunde, /i čas počitka od» bresččlnosti. Müßig, a- bresčele», bresposlo», bresčelaven, bres čela: -sein, dres čela od. posla biti (sem), prašno- vati, usevati, čas prvčajati; -gehe», pobajkovati, postopati;-en, v. n siliti: primorati, prisiliti; -gang,>N' Ienoba,Ienobija, podaj kovanje,bres- čelnost; -ganger, in. lenub. po¬ stopač, podajavso, podajkovavsoi —in, /l podajavka. Muster, n. vsor, vsoreo, vbrasso; (Erempel) sxleč, is§leč, rasxleo, primer: sich ein-nehmen, rasAlečo- vati od. isglečovati se nač kom; (Mo¬ dell) kalup, tvorilo; - - a. vsorai, sxločni, is§Iečni; -blatt, »- rxlon' ni list; -brief, m. vsorni od- ' ni list; -buch, m. sxlečno bnkvok'l , isxlečnik; -haft, a. vsüren, sziečen, isxlečsn, isverste»; -lehret, »h xlečni učitelj ; -n, v. a. prexlena b rasAlečati -s- pre^lečovati, rsr§o Alutstis 531 Mutter dovati;-schrift,/. vuorno od. ugledno pismo; -schule, /".vuorna od. irgled- uasola; -stück, n. iugledek, vr.orek; -ung, /". pregled, rauglod; (Revüe) vojnorür; -wirtschaft,/", vuorno od. irgledno gospodarstvo; -zeichner, m. vuororiseo. Dlutatis »nutniickis, s primer¬ nimi premembami, uuadevno spre- menjavo. Mitih, »r. pogum, serčnost, mo- stvo, seree, brabrost, odvaüoost; gutes - Muthes sei», veselega serca od. dobre volje kiti (sem); wie ist dir i» -e, Kairo ti so pri serou; -fasse», obrübriti se, oseröiti so. seroe 81 ''reti (vuamem); - machen, oseröiti, ebrabriti -j- oseröevati; den - finken lassen, seroe iugubiti, okaditi so; - >g, a. seröen, moški , pogumen , vi- ieski, smel, Irraber, odvaüen, (frisch) riv, isker, Koder; -los, a. malo- rercoo, boječ, plašen, Strašljiv :- d>erden, seroe komu upade, seroe 'rgubitip/i-, Öligkeit,/.maloserönost, strašljivost; -maßen, v. a. n^n. su¬ miti, Meniti, söditi; doudövati oder kordevati se komu kaj;-maßlich, a. aordeven; (wahrscheinlich) verjeten; najkerüe, kakor se podoba oder prilika; -maßung , /l doudeva, po- rdeva, doudevek, mnense, misel /".; '^ll, a. seröen, proseröen. , Muthwill-e, rn. samovolsnost, pre- rernost, nagasivvst, klsubovavnost, Zinkest /"., obsest, napost, svoje- ^lavnost, neporednost; -ig, a. »a- ^nvvljen, prešeren, xresiren, naga¬ jiv, uklsuben, objesten, näposten, svojeglav, neporeden; Iskrit,/". sa¬ movoljnost, presernost, ukljubnost. Mutter, /l mati (g. matere), ma¬ ma, maska, porodnica; ckrnr. mamk», mamica; - < a. materin, materni, materinski, materins; -biene,/". Mit- tioa, mačica, kraljica; -brtl d er, m. usee; —sfrau, /. usna; -brust, /". materine persi /'/. /is/, materino krilo ; Mütterchen, rr. mckmica, mam¬ ka ; (altes) starka, babica; -stttß, m. kelotok; -gottesbild, rt. podoba ma¬ tere boüjo; -Hase, m. uaska, uajklja; -Herz , n. materino od. materinse seroe; -kalb, n. teliva; suniva; -kind, rr. materin ljubček; -korn,rn roüiö, üitni roüiö, plen; -krallt, rr. materna dušiva, matsriönsak ; -lamm, rr. bi- vio», sanjioa; -land, rr. materina deüela, domovina, oöetnsav»; -leib, rrr. materino telo (g. telesa), utroba; Mütterlich, a. materin, materins, materinski; -liebe,/, materina lju- beuen;-los, a breu matere, breuma- tern; -mahi, n. vrojeno unämenje; -nackend, -nackt, a. gol in nag, golo- ndg; -pfcrd,» kobila; -schaf, n. ov- oa, biva; -schaft, /. materinstvo, mater-tvo; -scheide, /". maternio»; maternična nüünioa; -schoß, m. ma¬ terino krilo od. lono; -schraube /". vreteno; -schwein, rr. svinja, pra¬ šiva; -schwester, /". teta, tetka; - seclenallein, a. visto sam, prav sam; -söhnchen, n. materin sereek oder ljubček; -spräche , /". mdtorni seuik, materinščina; -stadt,/°. rojstno me- 34' Mütze sto ; -stelle, /. Milterino mesto : - ver¬ treten, moten nomestovnti, na mesti motene biti (sem); -Witz, m. sinovo pomet/!, prirojeni om. Mütze, /l camar, kapo, lenem», bepko; cki»,. kapico, Mhl-adh, milostljivo xospa! -ord! milostljivi xospod ! Mtzr-iade,/. mirijada, temo, tms; -rhe, /. mino; -the s. Mirte. Mhster-ien, pl. skrivnosti p/, /l, tojine p/., tsjnosti p/. /!; (Lehre) skrivnostni nk; -iös, a. skrivno¬ sten, tajnost«», tsjen; -ium, n. taj- nost, skrivnost; svetotojstvo. Myst-ik,/. skrivnostni uk,tsjnvuk, mistiko; ijch, a. mistioen, tajno- ucen, tsjnosten, skriven. Mtzlh-e,/^. bosna, bssnoslovn» pri- poved /!; -o log, m. bssnosloveo, bsjesloveo; ^:ie, /l basnoslovje, bajeslovje, mitvloxij»; "isch, a. bs- snosloven, bajesloven, mitolvxiöen, witolögiski; -us, s. Mythe. N. Na, ruk. no! de-te! ts-te! Nah-e, /. pesto, xlavina. Rahel, m. popek, pop; - - a. pop¬ kov , püpov ; -binde , /l popkov po¬ voj ; -bruch.nr. popkov» kila; -för¬ mig, a. xopkast; -schnür, /l, -straug, m. popkov od. popecni trak, popkov¬ nica. Nahen, v. a. vpestiti, pesto »are- diti ->- nsrejati; -bohrer, m pestnik. Nach,xrp. (Richtung wohin) v, na: Nach - Laibach, v Qjubljsno ; - Wien, no Dunaj; (gemäß ic.) po, pvlex: -dem Gesetze, po postavi; dem Körper-, po telesu; -Wunsch, po volji; (-hin¬ ter ic.) mir ra menoj ; einer -dem andern, druz vsdruxim, eden v» druxim ; (zu, »ach zu w.) proti, ki dem Walde zn, proti xovdu; - Hanse, domu; - jemanden schicken , x« koxs poslati (sijem); ack. vor wie-, prej kakor potlej; - und xolilxawa.po malo, po malem, s basom; i» Zsmstz po -; -achten, v. n. ravnati se po ceni, dervati se (im) besa; -achtung,/- ravnanje po öem;-äffen, v. a. n. n. pačiti sepo kom, opondsati;-ahni!N, v. n. posnemati, nasledovati, rav¬ nati se po kom, delati po kom; -ah¬ nt er, m. posnemsvevs nasledova- veo; ^lin, /l posnemavko; -ah- mung, /l posnema, posnemanje, po- snemek, nssledb», nosledovanjo; —sgabe, /! posnemavnost; —ssnchh /l posnemljivvst; -arten, v.», vrooi so (vervem) od. vvreei sepo kom- Nachbar, M.sosed: -sein,sosedo- vati; (Angränzer) mejil«, mejdo; - - a. sosedov, sosednji; - in, /- sosed», sosedinjs; -land, n. sosedno devels; -lich, a. soseden, sosedonj, sosed¬ ski, blivnji, vblirnji; -schäft,/-»"" seseina, sosedstvo, oblivje;-slcnte, p/, sosedje p/; -staat, m. soseda;» od. blivnja dervsvs. Nach-benannt, a. sledeö, nssledop; -beten, v. ri. wäliti va kom; /»-- koza posnemati; -hier, pivo,potoke/»/.; -Hild, r>. obrar, k"" 532 Nachdem obranek, posnetek; -bilden, v. a. posneti (snamem, snemem), poo- dräriti, upodobiti -j- posnemati, po- obränati, poobranovati, upodobo- vati, upodabljati ; -bilbner, »». po- snemavec, poobranevavec, upodo- bovavec; -bildung, /l posnema, po- obranovanje, poobranitev, upodo- bovanje;-bringen, v.n. na kam kaj prinesti x/i; -bürge, >». podporok, podrunni porok; -dämmernng, /. pomrak. Nachdem, ad. potem, na tem, na io, potlej, potler, ponaeje -kakor; ko, potem ko, kedarje; (weil) leer, kl. Nach-denken, v. n. premišljevati, premišljati, ranmisljovati, prevdär- l^ti, pi-etolitovati.ranbiratii-machen, "pamotovati; —d, a. premisljiv, prsvckaren, prevdarljiv, premislje- ^oven; -denken,» premišljevanje, ^ormisljava, ranmislok, premislek, prevckarek; -denklich, a. premisljiv, premisljav, «premišljen; namišljen. Nachdruck, »». pritisek, potisek, potisk, nategljej, pritogljej, povda- rek, pogon: mit -, n veeo moöjö, krepko; s povdarkom; -en,v-a- ponatisniti , xonatiskati -j- ponatis- kovati; -er, r». ponatiskaveo, po- "otiskovavso. Nachdriick-en, v. a. potisniti, pri- nsniti-j-prlriskati;-lich, Nachdrucka- ^il, a. Krepek, silen; ad. močno, krepko. Nach-eifern, v. n. poganjati se na ^on>, sküsati koga prekiteti, po- Nach snemati koga ; -eilen, v.». kiteti na kom; vdreti na kom x/l; -einander, ad. napored, naporedoma, nredom»; na seboj ; drug na drugim, eden ra drugim ; eäersema, sverstama. Nachen, »>. eoln, plav /l, plavlea, plavöiea. Nachfolg-e, /l nasleclovanje; na- sleänost, nasledba, nasledstvo ; -en, v. n. slediti, nasledovati, nastopati, naslednik biti (sem) : nastopiti; (nachahmen) posnemati, nasledo- vati; ravnati so po kom; -end, a. sledöö, nastopen; -er, r». nasled¬ nik, nastopnik; s. Nachahmer; —in, /i naslednica, nastopnic». Nach-forschen, v. n. opraševati, ponvödati, ponvedovati; irpitavati, preiskovati, nasledovati; -forscher, m.ponvodovaveo, oprasevavsc, pre- iskovavec; -forschnng, /. ponvodo- vanje, ponvedba, preiskovanje; - srage,/l vprašanje po čem; -fragen, v. ». poprasevati od. opraševati po kom;-frageschreiben,». oprasevavno pismo; -frost, rn. pomran, pomra- aiea; -füllen, v. a. doliti (lijem); priliti-j-dolivati; prilivati; -geben, v. «. dodali, pridati -j- pridstvati; v. ». prijenjati, odjenjati-j-prijonje- vatl; odloči (lenem); -geben, n. pri- jenljej; odloga, odlogljej;-g eburt, /.posteljic»; treben, intrebine pk., strebine^k.; —Swehen,xk. pobolečki xk.; -gehen, v. n. iti (grom) od. ka¬ diti na kom, slediti koma, na petami komu biti (sem): seinen Geschäften-, po svojik opravkik iti; der Spur -, 533 - Nach« - 534 Nach! po sledu iti, sledü se dersati (im); dem Müssiggänge lenobo pasti; dem Hange-, svoji volji streöi (stresem); -gehend-, ack. potlej, potem; -gera- then s. Nacharten; -geschmack, m. «lack; -giebig, a. prijenljiv, odjen- ljiv, prisanesen, prizanesljiv,voljen; udajaven; ukeit, / prijonljivost, priranesljivost; -gießen, v. a. priliti (lijem) dolili -s- prilivati, prilijati; dolivati; -grumet, rr. vnuk», ouka; -gucken, t>. n. lükati SL kam; -hall, m. odmev, odsiv, oglas s. Echo; — en, v.rr. odmevati, odsivatise. o- glasati se; -haltig, a. terpeö, tcrxe- sen, stanoten, dorsee; -Hand, /. sadnj» rok»; in der-sein, sadnji biti (sem); -Hang, rn c.; (v. d. Geschwulst) isplaliniti se-j-isplati- novati se; -lässig, a. nemaren, neroden, sanemaren, sanikaren, sanikern, neskorben, lenoben;-- kcit,/. nemarnost, nerodnost, nsni- karnost, lenoba: durch -, po nemar¬ nem, po nemil-rnosti ic ;-lassung - ( odpust, odpusöanje; (d. Schmerzes) odlega, odlegljej; -laufen, v. n. teni (teöem), tekati od. pritiskati sa kom. Nach! 535 Nachs Nachlks-e, /. paberkovanje, paper- kovanje, poletkovanje, lävkanje; (d. Aufgelescne) pobirek, pobersina, pobiraj», pnberija: -halten s. Nach¬ lesen ; -en, v. n. paberkovati, paper- leorati, poletkovati, lävkati; (durch¬ lesen) prebrati (berem), preöitati-j- prebirati; -er, m. pvberkovaveo, iävkaveo, polctkovaveo; "in, /s poberkovavka, lavkasioa, poletko- vavka. Nnch-machen, v. a. ponarediti -j- ponarejati; -Macher, m. ponareja- )bo;-inalig, ». potlejsen, potle- l^n, pornejsi; -Mals, aet. potlej, kotle, potler, poslej; -mann, rn. oastopnik, naslednik ; -mehl, w. pa¬ berki p-., Zadnja moka, rridnjevina; 'Mittag, m. popoldan (g. dneva), popoldne (g. dneva); -mittägig, a. popoldänj, popoldanski, popoldne- ; -m i t t a g s , a^. popoldne , po poldne; -popoldänj, popoldanski; --Mahl, ». mäliva. malajurin», po- pöldoiea; -mitternächtlich, a. xopol- oocsn; -nähme, /l privretje; pov- ^otje; -Nehmen, v. a. povreti (vra- Mem, vremem) -j- povremati; - Prüfung, /l popravljavn» preskus- "ln;-rechnen, v.a. prešteti (štejem), pnerscüniti, prerdjtati -j- presteva- ' ^e.; -rede, /. ogovor . pogovor , o- pogovor, aponasek. opoeitek; -re- "N, e. ,t. ogovarjali , «pogovarjati, oponäsati. obirali, «potikati, pomo¬ li, oprchvljati, nmrnje delati po -redig, a. ogovarjaven, oprav- vponasav; -reisen, v. n. poto¬ vati ra kom; -reiten, v. n. jdrditi od. jäliati (jasem) ra kom; -rennen, v. л. dreti (derem): vdreti ra kom; -richt, /l porabilo, sporobilo, narna- nilo, navestilo, glas, marenj; (War¬ nung) svarilo: die - bringen, na rnanje od. na vest (vedeti) dati, poročiti, narndniti -j- narndnjati ic.; -ruf, m. klio ra kom; -ruhm, m. slava po smerti, posmertna slava; -rühmen, v.». sloviti Kog», slov gre ra kom, o kom dobro govoriti; -satz, м. naslednji stavek, naslednjik; -schassen, v. a. v novo oskerbeti od. omisliti si; -schauen, v. n. gledat! rakom; -schießen,«, a. streliti-j- streljati ra kom; -schiffen , v. ». jil- drati od. veslati ra kom; -schlag, m. poudarek, povdarek; Leblich, ». iskavnik; I^en, v. a. iskati (iseem): poiskati; (Fälscher) ponarediti-j-po- n»rejati;^:sprvtokoll, m. iskavnik, iskavni rapisnik; -schleichen, v. ». Isrti od. plariti se ra kom; -schmerz, »«. poboleeek; -schreiben, v. m. pi¬ sati (pisem) ra kom : einen Brief -, pismo poslati (sijem) ra kom; - schrift,/'. pripis, pripisek; dostavek, dodatek; -schuss, M. strel rakom; (m. Geld) prjplatek, doplatek; - schwimmen, v. ». plavati ra kom; -segeln, v. rr.jädrati ra kom; -sehen, v. ti. gledati ra kom ; (eineStrafe ic.) priranesti, spregledati-s- priranä- sati, spregledovati; (durchsetzen) pregledati, ogledati-j-pregledovati; siehe nach, poglej, pojdi pogledat, pojdi poglej; -senden, v. a. poslati Nächst (shem)posiliti rakom; -setzen, v. a. postaviti ra -, naraj postaviti, djati (dem, denem) ra - -j- postav¬ ljati, dovati ra (geringer schätzen) manj öislati, raneinärjati; st. Flücht¬ ling) derviti rskom; dirjati ra kom; -sicht, /l. sprezled, prirsnesek, priranasda; sprezledljlvost, prira- nasnost, priranesnost, poterpnost, potorpljivost: ohne, brer milosti, brer priranasbe; —ig, a. sprezled- Ijiv, priranesen, priranaöljiv, pri- ranesljiv, milosten, milostljiv; — igkeit s. Nachsicht; —lich, a. prira- nesljiv, odpustljiv; —svoll s. Nach¬ sichtig,-silbe,/l könönioa, koneovka, pritiklina, vbrarilo; -sinnen, v. n. rsrmiäljevati, premišljevati, pre- vdärjati, vzanjevati; -sommer, ,n. babje leto, raletje; -spähen s. Nach- spüren;-spiel, n.poizra, konöna izra; -spotten, v. n. päöiti se komu , opo- näsati koza, späkovati se komu; -sprechen, v. ». zovoriti ra kam, besede ponüvljati; -spüren, v. n. slediti ra kom, po sledu ra kom iti (zrem), rslerovati od. rasledovati koza; -spürcr, m. rasledovaveo, ralerovaveo. Nächst, prp. ii. »§Ia, medenka; (am Baume) silo, izla, bodek, bocek. svixla; -artig, n. iglast; silast; -bäum, in. jelovo elrevo (x. drevesa) «viKlast« drevo, jelovec, ixlavec; -buchse, /.ixelnica, lAelnik.püksicara šivanke; -fabrik, /l ixlarnica ; -förmig, a. ixlast; si¬ last; -geld, n. priboljšek; -bolz, n. bvoje. bvojevje. silvvje, jelovina. borvvina, borovje , i^Ienalo (irevje; Nagel -kraut, n. čeblika, česlik»; -N, v.a. r ixlo pripeti (pnem) -j- pripenjati; r buciko priterditi -j- priterjevati; -öhr, n. ixleno ulro (x. uses») ob» pri «ivanki; -spitze, /. bodica; -stich, rn. rabodek, rabodec; -streu,/.steh», silovje; -Wald, en. öcrni les, jelov les. Nad-ir, m. podnornik, podpetoili, nadir ; -l e r, m. izlar, sivankar; — in, /; ixlarica; —Handwerk, ». ixl»' rij»; —Ware, ( ixlarsko blaxo. Nafta, /l nafta, kamneno olje, ka- menovec. Nagel, rn. (v.Gisen) rrebelj,rebeh, öavelj; (hölzern) klin, Klinec, cvek; (am Finger, Zehe) noliet, aoxei; ckken. nolitič ; Joch-, vprexljej. preK- Ijej, prexelj ; AchS-, «snik; (b.Thik- reu) pärnoliet, parnobet; auf teil- hängen, na klin cd. na kljuko obe¬ siti ; - - a. rrekeljski; nülietni, nob- töv;-blute, /; ranolitni cvet; -boh- rer, m. rrebeijnik, rrobovnik, nabo- jer; -fest, a. r rrebljem pribit; -gk° schwür, ». ranobtnica, raxnjida! - hanimer, 7». rrebljärnica, öavljar- nica, furina ra rreblje; -handel, rrebljarija, kupčija r rreblji j -h»' vier, rn. rrebljär, rebljär: -sthb rrebljäriti; -u, v. a. rrebhat!: pti- rrebljati. pribiti (bijem) -s- pribijal' (d. Stiefel) podkovati (kujem) 's podkavati; -neu, a. ves nov, ois o nov; -schere, /. škarje ra noble f'ö -sch mid, in. rrebljar, čavljrlr; /lrrebljilrnic», cavljärnica, vigenee, -Wurzel, /l ranobtnica. 538 Nag 539 Nam Nag-emaul, n. xriralo; -en, v. a. ^oelati (rim u. xlojem),xrüdili, brö- Uti.zrirti, krüstati. skertati, skerb- h^ti; das-de Gewißen, xriieöa vest; -er, m. xlodaveo, glodäö, ßrudeL, deobec, brustaveo; -ethier, ri, xlo- öavli», xlodaveo. Näh-, a. šivalni ;-e, /l bli'L», bli¬ tva, bliLnjava, bliLina, bliLnost, ^trojic»; (Umgegend) oblice: in ^r blieo. Nah-e, a. bliLenj, bliLen, vbliLe», ioseden, okvlen; a d, Zeit) bliLati se, nastajati, na- ^iopati, nabäjati. Näh-en, v. a. šivati, siti (sijem); fesrti, sesivati, eapebniti; -en, ». itvanje;-rrn, v, a. bliLati: pribli- rati, primakniti -j- približevati, pi i- ">ikati; sich-, v, r. bliLati se: pri- "Nrati se -f- približevati se; -e- ^Ug, /. bliLanje, približevanje; — pribliLni; - kiffe», n. - Polster,rn. kalsiree;-körb, ».jerbaseek «» si- Vanje;-maschine,/. sivalnioa, si- ^Ini stroj;-nadel, /k šivanka, si- raniea. Nähr-, a. Livni, redivni; -en, v. «. ^. /l, je¬ dilo, jestivo; (Unterhalt) LiveL, Livek; nasluLek;-smangel, m.stra- v, (im Schrffb,) sklad. Näh-terci, šivanje, sivarija; -ter- III, /; šivilja, mojskra; - tisch, »n. ši¬ valna mi/.a; -zeug. ». sivivo, sivilo; -zimmer, n. šivalna od. äivna iaba; -zwirn, »i. sukanec. NaiV,a. prostoserven, prostodu¬ šen, priprost, naiven; -itität, /l pro- stosercnost, pripröseina. NllM-e, m. ime (?. imena); (Tauf-) kerstno imö; (Zu-) priimek, pri¬ devek; deil-en ändern, preimsniti se, prekerstiti se; wie ist sein -, Kak» mu je ime?; einen -en haben, sloveti; in Gottes -en, v boLjem imenu; na boLji van; ein Mann mit -en, moL po imenu; -cnbüchlein, n. abecednik; -engesährte s. Namensbruder;-enliste, /l imenik; -enloS, a. brerimeo, bre^imenen, brerimenski, brvL Namens ime»», neimenovan; (unaussprech¬ lich) neiurekljiv, nedopovedljiv, ne»nän; —igkeit, breuimnost. Namcns-brnder, r». soimenec; - -tag, fertigung, /. podpis; -fest, n. m. god, imendän (g. dnev»), sla- vina; —geschenk, er. slavin», ve- »ilo, godovno; -unterfertlger, IN. podpisnik, podpisovavec, podpisec; -verwandte, /°. gnan». Nam-entlich, a. po imena, n» ime, »imenom; -enveränderung, /°. pre- imenitev, preimenovanje; -haft, a. »namenit, nemajbsn; (berühmt) sln- več, slovit : -machen, imenovati, po¬ imenovati, po imenu povedati (vem); -haftmachung, /. poimenovanje, ra- »odetev imen». Nämlich, a. isti, ravno tisti, ta isti; ack. namreč, to je, kakor; -keit, /i istost. Napf, m. lonček, piskrec. Naphta s. Nafta. Narb-e, /. proga, braugotin», ob¬ ronek, «ram; (bot.) braud»; (au d. Thür) narb», linga; (am Leder) brap»;-en, v. m. »ardsčati se, ce- liti se; v. a. gürati; -ig, a. progast, obrunkast, brazgotinast; krapav. Nard-e,/l-enwnrz, /v nard», «pik- narda. (mamljiv, »mamljiv. Narkllt-ikum, »I. mamilo; -isch, a. Narr, m. blauen; bebeo, trap, no- reo, glumpse, bedäk, budalo; einen zum -en haben, bebe» delati i» koga, norčevati se 8 kom , »a norca imeti (äm); (Possenreißer) glumec, glu- i müü, šaljivec, burke», pavliba; üim. Nas norček ; -e n , v. a. norce briti (bri¬ jem » koga, noriti, norčevati se, oder polovicati se s kom, salo ubi¬ jati s kom; p. n. blauniti, blanco- vati; —Haus, n. blauinec, norišnic», biča »L blaune, -kappe, /. glumsli» kapa; -spossc, /l norčij», bedačij», burka: -n treiben, burke od. ugilnjati, üilltove raudirati, s»i« ubijati, uijake delati i» koga; usest, n. am-führen, »a nos voäiti, noriti, trapiti; -heit,/: norčija, traparij» neumnost, nespamet/., burka, Al"' ma, sala. Närr-in, /.. blaunic», trapic», a»' rics, neumnica, «leva; -isch, a.blar- »iv, nor, burlalast, glumpast, nen- men, nesprlmeten, norčav; (spaßhasO «mesen, šaljiv. Nar-wal, rn. samorčg, narval;- zisse, C- narcisa, klačenica; z>k. narcisnice />k. Nasal, rn. nosnik; --a. skouinN' «en; -laut, e/i. nosnik. Naschrn, v. a. sladkati, poliuovati, sladkosned biti (sem), kočljevatn Näscher, M. sladkosnede», oblir- nel, kočljivec; -ei, s. Naschwerk; "b Z', sladkosneda, oblinnela, kočljivk» Nasch-haft, Naschig, a. sladkosvea, kočljiv, poslasten, vbliuljiv; krit, /i sladkosnedost, kočljivost;' kape, /.. vbliunela; -werk, n- slačb»' rij», slasčic», sladic». Nas-e,/. nos; «kem. nosek; eingt' drückte plosčnat nos; durch die f reden,nosljati,ponosljevati, büat» b Näseln, v. n. nosljati, ponosijo'»"' 540 Nass 5 dontati, Iiviinjati; -en- a. nosni; - mbein, n. nosna kost/.;-enbluteu, n. kervavenje in nosa, kni teöo ir »ss»; -enffügel, m. nosnioa; -en- !»orpel, ni. nosni lrrustaneo od. Kra¬ ke»; -cnlaut, m. nosnik ; -enloch, n. »"»nie»; nösderva; -enscheide, /.. kripelj;-enschleim, m. smerkelj; - kllstüber, m. snobreo; -rümpfer, m. merdavee, werdün; -weise, a. sni- dero; -Horn, m. nosoröx, »osoroöeo; —käfer, m. nosün ; -ig, nosat. Nass, o. moker; (feucht) mokro¬ ten, vlaöen, moöiren; mööen; -es 3»hr, mööno od. mokrotno leto; -e stelle, mlaöina; - machen, moöiti: emoviti; -e, mokrina, mokrotina, Won», mvöavs; (im Boden) podmök, eomök. ^?ss'k,/i mokrina, mokrota, moö», Donava; (frnchtb.) vlaxa; -ein, -en, n>n. mooiti. mokriti; Nasskalt, a. Karoten, sikrav; -lich, a. mokro¬ ten, moöaren, vlaöen. (soda. Natr-ium, er. solik; -on, ir. Natron, Natter, /. betonska, V0L, oö; (Vi- zack; - - a. kaöji, Aadji, xadov; "Hs, m. Kaöji od. xadji pik; -brüt, '/Nzüchte, kaöja od. Aadj» raleza; tehf, m. (klobium vulxare) Aado- ; -milch, /°. kaöja smert/.; -wurz, kaöji koren; -zunge, /. kaöji od. ?»aovsorik. Natur, /l narava, stvarnica, pri- natora, natnra; (Naturell) /., öud /l, natora; (Eigen- tt?ast) svojstvo, lastoija, last¬ il Natürlich nost, kakovost, kilkosnost; (Wesen) bistvonaravni, naravski, na- torni, prirodni; -a l-a. Avtov, v bla- xu; —ien, pk. prirodnina, pridelki pk.,pöljsöina; —ienkabinct, n. nabira prirodm'n od. priroänik reci; ^Is¬ mus, »n. natnrslirem; —ist, m. na¬ turalist; —leistung, /. äasatev v re- öek od. V blaAU; —Wohnung, /l sta¬ novanje; -anlage, /l prirüjen» nrav /l od. »mvrnost, prirojeni äar, pri- rojenost; -beschreibung, /l prirodo¬ pis, priroäopisje , naravopisje;- dichter, m. rojeni pesnik, pesnik sa¬ mouk,-ell, n.nrav/l.narav/., öuck /., lastjo, natora, prirüjenost; -ereig- nis,n.n»ravski od. »atorni Ut-ik,/.brodosIovje,brodarstvo; -isch, a. brodarski, pomorski. Nazivu, /l narod, rod; -al- a. nä- rodni, närodski, ndrodov; —e,»n. narodnjäk. domorodec, domoljub, narodoljüb; Albank, /k närodna bank»; —garde, /l närodna strasa; —gardist, »i. narodni strarnik; — institut, ». närodna naprava, närodni savod; —isteren, v. a. podomačiti, ponarodili x/k; —ität, /l narodnost; —ökonomie, /l narodno gospodar - stvo, narvdarstvo; —ökonomisch, a. Neben ' gospodarski , narodarski; —stolj, »».narodni ponos; —tracht, /l "a- j rodna nosa, domač»nosa; -versamui- ! lung,/l närodna skupščina, ndrodai rbor. Nebel, m. megla; «kim. meglica; - - a. meglen; -bild , n. meglenasta podob»; -dunst, m. tenka megla; -steck, m. meglovin», meglenina;- ig, a. meglen, megleven, meglovei, moglovlt; -krähe, /l siva vrana;- meer, ». megleno morse; -u, n megliti se, megleneti: -regen, >». perkavioa. Neben, nraven , sravno, po¬ leg, Kraj, pokraj, poreä; (nahe) bliro, (knapp an) tik; (in Zust^ mensetz.) pristranski, stranski,pri- drurni; pri-; -abstcht, /. postransiis namen; -akzidenziell, xk. stranski dobodki ; -altar,in. stranski altar, mali oltar; -amt, n. pristranska slnsba; -an, aik. sraven, bliao; - ausgaben,xk. postranski stroskipk; -begriff, m. postranski raaumek od. aapopadek; - bei, ack. verb teg», era- von; -beschäfiigung, /l postransko opravilo; -blatt, n. prilistek; -brn^ der, rn. brat, sobrat; -buhler, s"' soljnbeo, soljubnik, tokmeo; ^ni, /l soljübnioa; tekmica; -christ, ^ sokristjän; -dach, ». pristres;^ prikrov; -ding s. Nebensache;-eu>' ander, ack. eden poleg drugega, drug poleg drugega, drug pri drugem, vspored, poleg sebe; -einkünste, p ' stranski dobodki xk.; -erbe , . dedič; -fach, n. postranski prode , 542 Neben 543 Nehm /h. stranski preilmet; -fluss, »r. äotok, pritük; -frage, /l postransko vprašanje; -gebäude, n. priniüek, priniche; -gebirge, ». stransko po- ockxorje; -gebühr,/', pristran¬ ska äavseina; -gefalle, ». pristran¬ ski ilvboelki p/; -gemach, ». stran¬ ska irka; -geschäst, ». pristranski opravek', -geschmack, m. slaü, slaj; -grimd,,», manjtelitni vnrok; -han¬ del, in. stranska kupöija; -Haus, n. klirnja kisa; priniöje; -her, -hin, ack inimvxreöe, pri priliki, pri tem; rraven; -Hof, rn. prielvoreo. Nkben-institut, /. pockrunna napra- va;-kind, n. pristranski otrok, no- sakonsöek; -kirche,/'. poürünnioa; -knecht, rn. solilapeo; -lehrer, »n. pri¬ stranski »eitel; , mimoreülli »eitel;; "teistung, /°. postransko ckelo; po¬ stranska üolnnüst; - linie,/'. postran¬ ska eerta; /?A. stranski ro», stranski pot; -wohner, vstriönik; -wort, ».prislov, prireöje; -zimmer, n. stranska inba; - zweck, »r. posebni od. pristranski namen. Nt'bst, xrp. s, n, s kom vreck, skop s-; -mir, r meno; vreü. Ndtk-en, v. a. naxüsati od. aabäv- I;ati kom»; ürakiti koxa; -er, »I. naZajiveo; ^ei,/l na^chjanfe, ra- bavlfivost, ilraäba; -isch, a naxa;iv, rabavlfiv, ckraklsiv. Ncffc, m. vn»k,,strivnik; (Brnder- sohn) drataneo, bratranse; t^Schwe- stersohn) sestranee, sestrie. Neg-ativ, a. nikaven, ranikaveo, oörekovaven; -azion, /l Zanikava, oürokba; (Wörtchen) nikävnie», iranikävnio», aanikavna besecka. Ncger, m. ramoree, eernee; -in,/l namorka, ramorkinja, eernk». Neg-ieren, v.». oclreöi, aanikati-s- «itrekovati, aanikovati; -ligee, ». üomaea vse. pri¬ kloniti so, nagniti so, obesiti se -j- priklünjati, nagibati od. obešati se, kriviti so; (v. d. Sonne) nagibati so (bijem), rakajati; (v. d. Fläche) prevaliti se, nagniti so -j- nagibati se;-ung,/. nagnjenje, nagnjenost, naklonjenost, relja; (d. Bodens) polarnost, sklonitost; rvog; —s- a. nagibni. Nein, a, N, ime (g. imena); samostavnik. Nevlvg,««. novinar, novotar;""' voversc; -ismus, rn. nova beseaa, novoskovana deseila. Nerv, »t. Nerve , /l čutnica, ri)eo> (Sehne) rila, kita; (bot.) Nessel 545 Neu -Ns; -en- a. čntni; -enfieber, n. vroenica, lexar, vročinska bolenen; -enkrankheit, /l bolenen v čninicab od. v rivcik. bolne čutnice p/. ; -en- schlag, in. mertud; -enschwäche, /l klabostöutnic, slabe öütnice xk.; - Ntstärkend, a. krepiven, krepčaven ; ">g, -r. nilav, nilnat, misičav ; /iA. stk,överst, jedernat; -öS, a. čut- ilski, nerven. Nessel, /lkropiv», kopriv», kropila, pavica; taube-, xlub» cd. mertva kropiva; - - a. kropivni, kropilni, koprivni; -ausschlag, ni.inpakki xü., ^uäöiij, pupenöine xl.; -falter, m. ^liki koprivsr, rujsveo;-garn, n. Koprivna preja; -gcwächS, n. krv- kivniea, koprivnica; -strauch, in ksopilovje, koprivina; -tuch, n. kro- kivnik, Koprivnik. Nest, n. xnjendo, xnendo; ckrm. Herdes, xnjendioe; />A. lexlo, le- ^ee, lon; -ei, n. polox; povob ; - Achter, in. mabnnee; -Höker, in. xo- "°>-ling, in. xnjendovsc, xnjendnik. Nktt,a. ličen, berbek, čeden, nal; '^leit, ličnost, berbkota; -o, ack. Aer stroškov, po odbitib stroskib; e^te vsAe; -obctrag, nr. čisti nne- eek; -cgewicht, n. čista tena; -oge- ""A, ne, čisti dobiček. u. mren»; ckrin. mrenica; bullch-) versa, vers/l; - -a. mrenni; Mrenasti; -artig, «. mrenast; -en, a. močiti, mokriti, rositi, vlačiti: "počiti, naliti (lijem), orositi, ovla- -s- nalivati; -förmig, a. mrenast; Deiitsch-flov. Taschenwörterbuch. -flügler, m. mrenokrilec; -garn, n. sak; -haut, /l mrena, mrenica; mrenica; -werk, n. vmrsnje, mre- novina. Neu, a. nov; von -em, aufs -e, v novo, nanovo, vnovič, vnovič, in nov»; - machen, ponoviti, prenqviti, obnoviti -s- ponavljati rc.; (in Zusam- mensetz ) novo -backen, a. novope¬ čen, po peki; -bau, rn. nova stavba; -bekehrte, ni. novokersčeneo, spre- obernjenee, novovereo; -bruch, »i. vovina, ksrčovina, kerče xk., treb- llik, trebeč; -deutsch, a. novonem- ski; -e, n. novina, novota, novica; s. Neuling ; -erdings, ack. v novo, v novič, na novo, in nova, spet, nopet; -erer, rn. novotar, prenavljavec; - eruN g, »ovarija, novači»», no- votina; (Handl.) ponovitev, preno¬ vitev, poprava; -sucht, /l nvvotar- stvo, nelja po novoti. Neu-es s. Neue ; -geboren, a. novo¬ rojen ;-gebuct, C- novo rojstvo; prerod, preroditev, obnov»; -ge¬ taufte, m. novokersčeneo; /l novo- kersöenka; -gier, -gierde, /l vedeč- oost, vedčnost, radovednost, nve- davost; -gierig, a. vedečen, vedičen, vedčen, nvedav, radoveden, rado- inveden; -gl ä ubi g, a. novoverski, novoveren ; ^ie, m. novovereo, no- vovernik;/l novoverka; -groschcn, Ni. novi xros; -heit,/l novost, no- vot»;-igkeit, /l novota; novica, novost; — skrämer, m. novičar; - -j a h r, n. novo leto; us- a. novo¬ letni ; ^sbttch, m. novol etnik, ko- 35 Neun 546 Nicht leda; —Sfest, n. novoletniea; —sge- schenk, n. novoletno darilo. koleda; —lied, n.novoletniea, novoletno pe¬ sem/l; -land s. Neubrnch; -lich, ack. nedavno, pred nedavnim , uni «la», une dni; a. undanj; -ling, m. novdk, novinee; -modisch, a. novvsexen, po novi sexi od. po novem kroju; -mond, m. mlaj, mlado luno: beim Eintritte des - es, ko se luna premladi, ko me¬ sec presveti. Neun, »um. devet; devetero; -äu¬ ge, n. svelčies, Kodelo; - /l; -er, m. dovetko, devetieo; -erlki, a. deve¬ teri; -fach , ack. devetkrat; -fach, - faltig, a. devoteren, deveternat; - hundert, nur», devet sto. devot- stotero; —sle, a. devetstoti, devet- stotni; -jährig, a. devetleten; -mal, ack. devetkrat, devet potov, devet brat; —ig, a. devetkroten; -pfundig, a. devetkunten, devetlibern, devetik kuntov; -filbig, a. devetorloren; - tägig, a. devetdneven, devetčlanski; -tausend, nur», devet tisoč; -te, nur», deveti; -tehalb, a. poideveti; -tel, n. devetin, devetina; -tens, ari. deve¬ tič, v deveto; -tödter , m. moli srd- koper; -zackig, a. devetoröb, -z e h n, nur», devetnajst; devetnojstero; — er, m.devetnajstih», devetnajsterko; —te, nur», devetnajsti; —tel, n. devetnajstinka;-z i g , a. devetde¬ set ;dovetdesetero; —erlei.a. do- vetdoseteri; —faltig, a. devetdese- tervn, devetdesotojvn; — mal, ack. devetdosetkrat; —ste, a. devetde¬ seti ; —stel, n. devetdeseti», devot- desetka; —tausend, «um. devetde¬ set tisoč. Neu-schein, s. Neumond; -städtisch, a. novomeški; -testamentarisch, a. novorakonski, nove ravere. Neutral, a. nepristranski, nepri- strdn, nobenostran, neutralen; -isti' ren, v. a. pristop Ii kaki stranki n- braniti ^>/.; -ität, /. nepristranost, »eutralnost; -salz, n. »kroteno sols. Neutrum, n. srednji spol. Neu-vergnügt, a. premlajen, po¬ mlajen, prerojen: -verlobt, a. novo- raročen; -vermählte, »n. novopnro- čenee. novoorenjeneo; novo ndana od. omösen»; -zeit, novi čas, se¬ danji čas. Nexus, rn. rvera, rverek, /. Nicht, ack. ne; durchaus -, oibäf, nikarte, po nobeni veni ne, v noben kup, kratko in malo ne, kratko ni¬ kar ne; -wahr ? ali-älite ?jeli-jelitfi neli-nelite; -einmal, so ne, najno; (in Zusammensetz.) ne-; -achtung,/^ nečislanjo, ranemdrjenje;-a»erkel>- nung, /l neprirnonje; -christ, rn> »e- kristijan;-e,/. sestrana, sestrična, bratana, bratronka; -einbringung,/' nepodavjo, nvvlorüev ;-erscheinUllg, /i nopribod. nedolrod; -gebrauch,'"' neroda, neparabo; -lg, > —keit, /l ničnost, ničevost, »wo muraost; prarnvta, publoba; — beschwerde, pritorba ravoljo Nichts 547 Nieder »osti; -kenner, m. nernavec; no- »vedenso; -leiter, m. neprevodiö. Nichts, pr. nič, niksj, nister; - n. »Wo»; -nutz,-nutzig,«. malopriden, walovvede», niöemen; -thner, in. po- »topLö, pobaj kovaveo; -wert, -wür¬ dig, a. nie vreden, ničemur», malo- rroden, niöemen , nevreden, rli; — int, /. malovrednost, niöemernost. Nil!-en,r). n.kimati (amu.ml)em), wajati: kimniti, prikimati, omajati ; (ichlum.) kinkati, dremati (mljem); (m.d. Augen) migniti, megniti, po- ""xniti, namegniti; -er, rn. kimavec, Linker. Nie, M. nikoli, nikdar, nikdaj. Nieder,ack. nioek, nirkoten, tuka- ^e»; (d. Würde nach) mali, nioek, »>ri: -e Adel, mala gospoda; ack. ^tol, doli; poklekni! -beugen, - dlegcn, v. a. pripogniti, upogniti, priseči (sečem), prisegniti -j- pri¬ pogibati (bijem), npogovati. priso- gaü; -brennen, v. a. počgati, (čgom), popaliti -j- počigati; v. n. pogoreti, ^o tal pogoreti-j- poxorevati; -bü- "(U sich, v. r. pripogniti se, priklo- o>ti se -j- priklanjati se w.; -drücken, o. potlačiti -s- pvtlaöevati; /»A. ratroti (tarom), udusiti, pvtantati; "lehren, v. n. «pustili se, stopiti -j- opuščati se, iti (grem); -fallen, v. n. p»sti (padem), telebiti -j- padati; (llNt. d. Last) egrüdiii so, ogrdrniti sčeniti sep/!; aufdie Knie -, xo- ^wkniti, n» kolena se spustiti -j- poklekvvati; -fälle», v. a. posekati, podreti (derem) -j- posekovati, po¬ dirati ; -ganz, m. rakod, raton, ra- top; -gebeugt s. Niedergeschlagen; -gehen s. Untergehen; -g efchla g en, a. potvorjen, pobit, «točen, čelaren, Klavoro; —heit, /! potvdrjenost, o- točnost, öelarnost rc.; -hauen, v. a. posekati, podreti (derem) -f- podi¬ rati; (Menschen) pomandrati, po¬ moriti, posekati />/!; -hocken, v. n. počeniti, rguoiti se -j- počepati; (wie die Henne) raočeniti se, sčeniti se; -kämmen, v. a. počesati (češem) -j-počesovati; -knien, v. er. poklek¬ niti -j- poklekovati; -kommen , v. n. poroditi, poviti (vijem) p/l; -knnft, /! porod; -läge,/! sklad, Skladišče, raloga; (d. Heeres) poditev, poboj: eine - bcibringen, pobiti (bijem) po¬ tolči; -la g s- a. skladni; —gebühr, /k skladnina. Nicddl-laffen, v. a. spustiti -j- Spu¬ ščati; sich -, v. r. vseliti se. naselili se, nastaniti so , udčmiti se -j- vse¬ ljevati se, oastaojevati se; -lafsung, /. naselbina, naselitev; -legen, v. a. poločiti -j- pokladati, polrigati; (eine Last) rdeti -j- odevati; ein Amt-, od¬ povedati se od. odreči se slučbi; (Waffen) odločiti, na stran potočiti; die Vormundschaft -, varstvu so od¬ povedati; sich-, v. leči (lečom), vleči se)- legati; -liegend, a. pri- tlesen, pritličen; tukaven; -machen, v. a. pomandrati, posekati x/l; -mä¬ hen, v. a. poseči (sečem), pokositi x/l; -metzeln, v. a. pomoriti, poman¬ drati x/l; -neigen, v. a. pripogniti, priseči (sečem) )- prisegati; -rei« 35' Nieder 548 Niedlich ßen, v. a. poleti (derem), ramdreti, ramvaliti, ramrüsiti, ramdjati (dem) -s-podirati, ramdevati;-rennen, v. a. podirjastitip/l;-säbeln, v. a. po- seksti, pomakati )>(.; -schießen, v. a. ustreliti, postreliti -s- poetre- Ijati; ramstreliti x/k; -schlag, »i. usedlina, kalim, gosea, goseoba; (Regen) padavina; ^:en, v. a. pobiti (bijem),potolci, polomastiti, poder- mastiti -s- pobijati; (d. Augen) po- besiti -s-pokesati ; (vermindern) u- miriti, potilmiti,llmanjsati -s- umsvj- sevati; /«A. pobiti, oralostiti, urik- liti, potvariti; (d. Obst) blätiti: o- klatiti, oblatiti; (einen Prozeß) u- stävit!, koneo storiti ; (den Beweis) ovreči (vermem) x/l; - schmettern, v.a. ob tla tresiti od. te¬ lebniti ;-senken, v. a. opustiti, na- vmdol spustiti -j- spüsöati: (ins Wasser) pogremniti, potopiti -s- po- gremovati, potapljati; -setzen, v. a. posaditi, na tla postaviti od. djati (dem, denem); eine Kommission sestaviti od. odločiti komisijo; ssch -, v.oest! (sedem), vsesti oe, u- sesti se -s- sedati ; (v. mehreren) ramposesti oe -s- rampvsedati oe; - sinken, v. n. pvgremniti se, utoniti, utopiti se -s- pogrerati oe, pogremo- vati se. ntäpljat, oe; (ans Schwäche) mgrüditi oe. mgrümiti so, vmedletip/l; (einsinken) vdreti so (derem) -s- v- diratise; (v. d. Sonne)maiti(idem). nagniti oe, V maton od. ma goro po¬ mikati se; -sitzen, u. ri. sesti (sedem) vsesti se, posaditi oe, cicniti -j- se¬ dati, vsedati se: -heißen, sesti Koma reci; -stämmig, a. nimkexa debla, pritlikav, nimek; -stampsen, v. a, poteptati , pokaditi x/.; -ständig,«, nimek;-stechen, v. a. prebosti (bo- dem), presuniti, predreti (derem) -s-prebadati, prodirati; -stellen, r, a. postaviti, podjati (dem), polotiti -s- postavljati, pvkladati; -stoßen, v. a. pobiti (bijem), polomastiti, po¬ dreti (derem) />(.; s. Niedersteche»; -strecken, v. a. mverniti, podreti (de¬ rem), pobiti (bijem), povaliti - stürzen, v. a. prekucniti, mverniti, povaliti x/°.; v. rr. prekucniti so, pasti (padem), utergati so p/.j -tauchen, v. a. potopiti -s- potapljati; -thauen,v,n. rositi, nosljati; -träch¬ tig,«. naverLen, nesramen. malo¬ priden, saniöljiv, oaveröljiv; —k, m. oaveröeneo, malopridnem, ue- oramnik; (. maveröenie», maloprid- niča; ^ikelt, /. mavermenost, malo¬ pridnost, nesramnost; -treten, V. «- pokaditi, poteptati -n n g, ( "s' mav», nirin», dolina; mssee, >». "1' minsko jerero; -wärts, ack. navdol, navmdol, na voim, k tlom; -werfell.n. s. na tla vreöi (vermem), telemti, poriniti od. mverniti -s- na tla mctaN (moöem) ; sich -, v. n. na tla vresi se od. pasti (padem); -ziehen, PO' texniti, na tla potezniti -j-poter»tb potegovati, l» tlom vleci od. vlilei». Niedlich, a. mul, berkek, cede», ličen, droben, drobeče»; -keck, k' berlibvts, malost, ličnost; drobnos, drobnota. Niedrig 549 Nord Niedrig,«, nirek; pritliöen, pritle- öen; /?A. nirek, nirkoten; -leit,/, nirkota, nirkost; pritliönost;-en, v a. panirati -j- ponirovati. Nie-mals,aie. nikdar,nikdaj,nikoli, vobenkrat; -mand,pr. niköe, nikdo, "vboden: —em gehörige, vikoZar, "ilidxarsen. Nier-e,/l ledvio», obist; cott. led¬ je; isd^a -e n- a. ledviöni, »bist¬ vi; -braten, m. lodviön» ob. obistna peöenka, peöone ledvioo x/.; —ent- jundung,/'. vnetje od. vnetio» ledvio vb. obisti; —förmig, a. Isdviöast; —sucht,/', lodviön» od. obistna bo- ieren; —stein, in. ledvoveo. Nies-eln,v.n. persoti, persati (im) 7">ittel, n. kikalo; -en, v. n. kiliati, Vikati: kikniti, öikniti; -er, m. ki- kaveo, kik-tvt; (Niesen) kik, vikljej; -erlich,», kikav; -esllcht,/l kik, ki- kaviea, kikavost; -ewnrz, (llollo- korns) telok, kikavka; (weiße) öe- Merika. Nieß-bar, a. vriten, uriten , vriv- »iv; -br a uch, m. urivek, vrivljav»; -^en, v. ». urivati, vrivati. Niet, n. nit; -e, /l nick», niökio»; -en, v. a. nitati, pektati: ranitati; 'lest,», prikovan, pribit; -nagel, rn. »Kek .. Klinse, klinček. Nil-krokodil, n. nilski krokodil; -Kserd, ». nilski oder povodnji konj. Nimmer, a. sovero- vrliock;-östlich, a. severnovskocken, severovrliocken; -pol, m. severni tecäj; -feite, /l sever»» str»» /j; - -volk, n. severno ljuckstvo; -wärts, ack. proti sever;», proti polnoči; -West, m. severoraliock; —lich, a. sevcrorakockeo, severnoraliocken, severorapücken; -wind, m. sever, krivec, garbin, garbus. Norm, pravilo, vvckilo, ravnilo; -a l,a. pravilen, recken , normale», pravice»; ^:e, n. pravilo, vockilo, ravnilo : pravilnik; —jahr, n. pra¬ vilno let»; -schule, f. iagleckna oder normal»» sola, nvrmalka; nschul- fond, rn. aalog» ra normalne sole; -atag, >». prepovecksni ckan (g. ckne- va), veliki praanik; -ieren, v. a. u- rsvnati, vrockiti -s- uravnavati, vre- ckovsti; -widrig, a. nepravilen. Norne, /l norna, sojenic». Not-a s. Note;-abene, n. opomb», pristavek;-abeln, xck. veljski, bo- Ijarji, velikssipk.; -ar, in, bileänik, biljeänik, notar; -ar- a. bileLniski, notarski; -ariat, n. bileinistvo, no- tarstvo; - a. bileäniski, notar- «tven, notarski; — sgebühr, /l bi- leänina. notarski prislurek; mskam- mer, /l notarska abörnic»; i^Sord- nung, /. postav» od. reck ra bileäni- ke, notsrstveni reck;-aten, pk. ra- piski, sasnsmki, sasnami, pk.;-e,/l opomba, oparka, park», pristavek; (Banknote) bankovec; (Zuschrift) ckopis; (in d. Musik) sekirica, not»; -enemmiffion,/'. iackava bankovoev; -enpapier, n. notni papir; -enschrist, /l natopiš; -enumlauf, m. tek od. ob¬ tok bankovcev; -enwcchsel, m. vra- jemno ckopisovsvje. Roth, /s potreb», noja, nuja, eckio- scia»; /ip. sil», nackloga, stracker; (Armut) rev», sirosöi; a; (Verlegen¬ heit) aackrega, stisk» : zur -, r» silo; Jammer und -, rev» in reva, so;, prozo; ; mit gknauer-, koma;, toliko ck» ne, malo ck» ne; cs hat keine-, m ock sile, ni sile; -und Plage, pregla¬ vica, nuj» ; - ack. es thnt -, treba je, potreba jo;- - a. ra silo, aasilew racassn; -brücke, /l most ranil"', -dämm, in. raöasni ;er; -durst, potreb», potrebščin», potrebnost; seine - verrichte», svojo potrebo o- präviti; -dürftig, a. potreben, osko- cken, nujen; ack. komaj , toliko cka;- fall, r». potreb», sila: im -, kockar bocke potreba, v sili, v cas potrebe; -gedrungen, a. prisiljen, primora", v sili;-geschrei, n. vpitje na pom»' gaje; -h elfer, rn. pomočnik vsil» —in, /l pomočnica v sili; -Hilst,/ pomoč v sili. Nlithlg, a. potreben; -haben, k"' trebovati, trebati od. treba biti s"""' komu česa; es ist -, treb» je. polre^ baje, potrebno je; -en, v. a. morati: prisiliti, primorati; ^sall-> Noth 551 Nun » 'ichuß, m. strel v sili; -staud, m. »tiska, nadloga, nuja, sila; -taufe,/', kerst v sili; -taufen, v. a. v sili kersliti -j- kerseevati; -wehr, /. dran v sili /!, prisiljena obramba; - -wendig, a. potreben: schlechter¬ dings neogibno potreben; —keit, potrebnost, potreba, nuja; -zücht, (posilnost, nasilstvo, posilna ne- oktost; -züchtigen, v. a. posiliti, po »tli onečastiti od. oskruniti -j- posi- hevati, po sili oskrünjati;-züchtiger, posilnik, posiljevaveo, ss!vt-ifizicren,v. a, nsnnaniti, nave- stiti-j-nannrlnjati, nannaojevati; - "rbuch s. Notizenbuch; -iereu, v. a, »opisati, nannämiti, nannamnjati -j- »apisovati, nannamovati, nannam- t>levati; -jz, (. Zapisek, napisek.na- »"»tnek; (Kenntnis) nannanilo: - -Ukhmen, na nnsnje vneti (vnamem, seinem) -j- jemati (mljem); -tzen- "Uch, n, napisno bükvive xt., napiski -arisch, a, splok nnan, v vsem »nan. ^ovtll-e, /l novel», pripovedka; - tch >». novelist, pisavee pripovedek. Nsbxinhcr, »t. november, listopad; bwat.) studaaj ; (cech. und poln.) dstopdd. ^l>Viz,,n, novinec, noväk, novic. Nozion, /! s. Begriff; (gefällsamt¬ liche) rsnsockb». Nu, rnt. no! en! - n. IM -, kakor bi trenil, kakor bi piknil, v kipu, n» mak, nabernisc. Nuanc-e, /. odličnost, odsenvnost; -ieren.v. a. odliöiti, odsönviti -j- od- senöovati. Nüchtern, a. tesö; a/., mnnlji xt., nudlji xt.; (Germ -) kipnjonki, kip- »jeni krapi xt.; -teig, m. testo na renanve. Null, aiwle- nioa,oara. Ob, xrx. naä, verk; (wegen) savoljo, aboA, saraä ; - eoN' ako, »k, ve, - li; -acht, /. po^o^ p»sn;a: -geben, prišiti, Alkäati; ^be¬ nannt, SAori imenoviin od. omooseo; -dach, n. streda, pristrosfo, pi"> stresek, krov: -geben, koz» stroko v^oti (vsamem, vsemei»)n jemati (mljein); —los, a- streli«, brea stanu; -dltkzioN-r proxleä od. rasäova mörtvoA» lra l Oben 5 pla, obdakoij»; —sbefund, n>. poro- oilo 0 prezledu mertvex» truxl»; -edirnz, /i pokärseina; -elisk, m. obelisk , slop. Lbkk, ad. xori, rxori, nzorej, po rorku; -an, ad. n» psrvem mestu; dis do verb», pod verb; - auf ad. ?ori, verb -; poverk, poverbu; - drauf,-drein, ad. po verbu, poverb, reell teza, po vsem tem ; -hin, ad. poverbom», po verbu, poversno. !^ber,a. gornji, ngornji, gorenj, gorenj , goranj; (d. Würde nach) 'iai, predahi; (in Zusammensetz.) "ad visi, viksi; (d. Orte nach) Saenfi, Aorenfi, ngornji;-abtheiluilg, / visi rarred; -älteste,«», starasina, otarost»; -amt, ».visi urad ; -a r m, ">> nadlaket, nadlaket, nadkomoleo, —Hein, ». nadlaktn» od. nad- ^ornolena kost /l, nadläbtnie»; - "ruiel, m. nverbnji rokov ; -arzt, »«. "»drdravnik,visindravnik;-aufseher, r^visi ogleda,visi oglednik, nadnor- "^j -anfficht, /l nadnor, visi nad- nadgledstvo : -bau, m. gornja ^davba, delo verl> nemlje; -bauch, f" nadtrebub, nad drevesom ; -be- ^hi, m. najviše poveljstvo; —s- ?aber,,n. najvisi poveljnik od. na- povednik; -behörde, /d vis» oblast- "sts od. gosposka; -dein, ». mor- kost -baden , r». podstrešje, Peter-, (Decke) strop; -e, n. verb ; predstojnik, naöelnik; -eigen- hnrer,«», verbnji lastnik; nadlast- ?^!-einnehmer, m. visi davkar; - '""Herr, m. veliki vojskoväd od. >3 Oker vojvoda; -finanzrath, m. visi dnarst- veni svetavaveo;-stäche,/°. poversje, poversin», poverlinja; -flächt ich, a. poversen, poverben, poverlrnat. poversnat;/?A. poversen, plitek; ack. po verbu. poverliom», ne natan¬ ko; ^keit,/. poversnost; -förster, r». veliki xordnar od. loZar, nad- xondnär, visi loxär; -fuß, m. nart -gebiss, n. rxornji od. nverbnji robjsx/.;-g er i ch t, ».vis» sodnija, nadsodnij»; —lich, a. nsdsodnijski; -geschoss, n. sxornj» bis». nZornja irba, rKornjie»; s. Stockwerk; -ge- sbaun.m. veliki äupan, nadrupan; -gewatt,/^. vis» od. n»jvis» obläst/.; -gewand, n. rverbnj» od. rxornj» obleka. Ober-Halb, ad. sxorej,sxor, o- rxorej; verb-, nad-;-Hand,/l »»- pestje; /iF. prednost, predstvo, pervo mesto : die - haben, pervavati, xospodar biti (sem) vemu,üvoneo nositi; die-gewiuuen, preseei, (ee¬ nem), smäxati, preodlädati, nmoöi (nmorem); -Haupt,». §I»va, xlavar, poxlavnik, predstojnik, naöelnik; (Staats-) vl»där; -Haus, n. nxor- nja kisa, nzornjio»; (im Parlamen¬ te) xornja nborniea, xosposka nbornics; -haut, /l polt/l; -h err, m. oblastnik, poxlavnik; /«A. vladär; "lich, a. vladarski ; ^ischaft, /. nsj- visa okläst/l; vlada, vladarstvo.vla- dij»; -Hirt, m. visi pastir ; -Hofmar¬ schall, i». veliki dvorski maršal; - -Hofmeister, m. veliki dvornik; -Ho¬ heit, /l prevnvisenost; visokost; - Oberholz 551 Objekt holz, n. Vereins, verkovins; visoki les;-in,/, prednic», predstojnic»; -irdisch,«, nadzemeljski, nadrom- ski, nadseme», podnebesen;-jäger, »i. visi lovec , nadloveo; -kammcr- herr, in. oadkamornik; -kiefer, /l r-zornj» öeljust; -klasse, /. sxvrnji rarred; -kleid, n. preoblek», pre- blek», poverkinje oblačilo; -knecht, IN. pervi od. veliki Iilapeo; -körper, m. xornjs truplo; -lade, /. xornji pak; -land, n. xvrensko, Korenska derela; -län d er, IN. Lorenec. xor- jsneo; —in,/'. §orenk»; -landcs- gericht /°. vis» derelna sodnij», derelna nadsodnij»; Clörath, in. svetovaveo oder svetnik deöelno nadsodnije, nadsodnijski svetova- vec;-ländisch,a.xorenski, gorjanski; -lauf, m. ügornji tok; -leder, n. oglav, »splet /l, urbas; -lehrcr, »I. nadučitelj; -lieutenant, in. nadlajt- oant; -lippe, /l irgornj» ustnica; - ossizier, IN. nadöastnik, nadoticir; -Postamt, ». velika postnija; -Prie¬ ster , IN. veliki dulioven; - rang s. Vor¬ rang; -lichter, in. visi sodnik; veliki rupan; -rock, »I. verknja od. rverki- nj» suknja; rverbnjica; -s, n. sme¬ tana. poverlinj», verlinje; -sah, IN. sprodnjik; -schatzmeistcr, in. veliki rakladnik; -schenkel, in. stegno; - schlachtig, «. nadkolosen, 2 vodo xnan; -schreiber, in. veliki pisär; -schulrath, r». visi solski svetova- veo; -schwelle,/', preklad/., prekla¬ da, näderje; -feite, /. rgoroja stran /l;-stK, in- perviseder. pervo mest». Oberst, a. najvisi, najveöi; zu-, rgorej, orgoraj; - IN. polkovnik. Obcr-staatSauwalt, m.visi derrav- ni pravdnik; derravni nadpravil- nik; -stallmeister, visi ko- njilr; -ständig, a. nadoveten; -es,», verk; glav», sleme (g. slemen»), Obersthof-kämmerer, in. dvorni nadkömornik; najvisi dvorski kd- mornik; -mar sch al, in. najvüi dvorski maršal, dvorni nadmarsali —amt, m. najviše dvorsko maršal- stvo; -meister, m. najvisi dvorski mojster;-richter, in. najvisi dvor¬ ski sodnik. Obcrst-küchenmeister, »n. najvisi kuliär;-lieutenant, rn. podpolkov¬ nik; -stallmeister, in. najvisi kon- jarnik; -Wachtmeister, »1. tisocnik. Obcr-theil, n. gornji del; -vol¬ ni u n d, IN. najvisi vark, nadvsriib; —schäft, /l nadvarstvo; —schaftlich, a. nadvarstven; -wärts, ad. zali, ^xori; rxnrej, orxorej; -Welt,/ svet, rverlinji svet; -Wundarzt,'», visi ranoeelnik. Ob-genannt, a. xori imenovan od. omenjen ; -gleich,«, da-si, da-sitnd>. da-si ravno, öe tudi, ako tudi. 00 ravno, ako ravno, öe prav; /l varstvo, brsmb», skerb /l; -'sl- lexvrnji; poprejsen, prej omon;eo. ans -, iie xori rarloreneKa. Objekt, n. predmet, stvar/l. reo/' (gramm.) predmet, dopolnek;-u'- «. predmeten, stvaren, objektive», —glas, n. predmetni««; —ilat,/- predmetnvst, objektivnost; -saß/"' Oblat 555 Ochs preömetnistsvek, äopolnkovoävis- mk. Oblllt-e, /. oblot, oblstek, oblizo, ">linee; -enbäcker, rn. oblotsr. Obliegen, v. n. streei (stierem), seeati ses öim.prins>iev»ti si no ksj, "pirati se s eim; es liegt mir ob, "plnen Sem, mozo äoinnostze, moze »prariloze; -Helt,/, äolnnost. nsloxs. Oblig-at, a. novenon, äolnsn: -er degenstand.napovelion nouk; -azion, («loirno pismo, äolnni list, obven- °WL, oblixseiso; s. Schuldigkeit; - >tten s. Verbinden; -o , n. ohne mein "> l>renmoze novenonosti ob. nsvene. Obmann, rn. pervomestnik, preck- »ik, starosto. Obrigkeit,/', xosposko, vblastniza, "^st/.; -lich, a. xosposkin, oblsst- "sieki. sirr. podpolkovnik. Obrist, IN. polkovnik; -lieutencmt, Ob-ichon s. Obgleich; -schweben, v. ieci; /rA. nastszati, bllnoti so; 'i^uien, zit. diiize, bilze />t.; - )"va n z, /i stör» navo,I», vbicsj; 'lervatorium, n. nvenäornieo, nve- ^liarnn, pvnvrovslnies;-servazions- "^ue,/°. oponovovns Vojska; -ser¬ vieren s. Befolgen; -siegen,». rr. pre- ^"ei (morem), nmoxati, prevblö- ^li-s-p,.emnxovnti;-sistcnz s. Wi¬ derstand; -sk u r, er. temoten, tems- /iA. malo nnan; —ant, rn. ^raönfak; -solet, a. nsstoroi; -sor- ^/ ^kerb /., vso /k ^-bsi, n. soäze, sollovze; - - a. ^ui;-art, /. versto soiizs; -b a um, saäonosnv od. solino ilrevo (x. lirevoso), sockonösnieo —schule, /l sollisöe, soaivnio», ärevesno solo; —zücht, /! soiijoreso, soaorez»; - dörre,/, susilnic» ns s» nesrsmen, „msnsn, nespolioben; -ltät, /. nesramnost, nespoliobnost. Obwalten, ». n. noliojati se, biti (sem); (herrschen) violisti. L»spv- liovati; es waltet kein Zweifel, ni livnnlbe. ni je ävombe. Obwohl, Obzwar s. Obgleich. Occident s. Okzident. Ocher, rn. obro. okrs; -gelb, a. rumen kakor okra. Ochs, I». voi: esmer. sek; rtrrn. voiie, volek; (m. langen Hörnern) Ode k «ekän; (rothbrauner-) pireb,jelen; (dunkelrother -) simeo u. s. w.; -en, v. n. prijati se, xoniti se; (wieder-) prepöjati se; -en- a. volovski, vo¬ lov;,; —auge, n. volovsko oko (x. obes»); —sieisch, n. volovjo meso, volvvin»; uhast,a, volovski, bikast; /iA. telebast, storast. raxoveäen; -Händler , in, kupöevaveo r voli ; — haut, ( volovska kor», volovin»; —Hirt, m, volovski pastir, xoverlär; —kalb, ». teleo, teliöek. jnncek; —knecht, »n, volar; —köpf, m. vo¬ lovska xlava; — mist, m, volovjek; —stali, »n. volovjsk, volovji blev; —treiber, m, poxanjäö; — ziemer,m. volovska ril», bikovio»; —zunge volovskijvrik; -ner, r». volar. Ode,(. oila, visoka pesem /. Okd-e, a. pust, pusöoben. pustoten, pustoben, xol . naxoten; - liegen lasten, ne obilelovati; -n, ( pusood», pustota, pust», xoljava, xolina, xo- liöava; (Einsamkeit) samija, samo¬ ti;». Odem s. Athem. Od-er, con), ali, al. borli; sei es der,-jener, bväi ta, boäi uni;-ios s. Gehässig. Ofen, n». peö (Hoch-) plavr, plaver; (Ziegel-) opeönios; (der obere Theil des Ofens) skrel - - a. poeni; -bank, /. klop okoli peei; -bauer,»», pecär; -gabel,/, burkljo, burkle x/.; -gcländer, n. öelesnik; -gestms, ». äere xk; -gestübc, n. prerlpeöek; -Herd, »I. oxnjisöe; - kachel, m. peövioa, kabla; -kehrwisch, 56 Offen m. pomet; -krücke,/. xreblj», krev- lja; ckim. xrebljica; -loch, n. me- steje, isteje p>k., eelestno, repno, rvokno; (d. obere Theil) orlerjs;- -platte, /. pecna ploööa; -röhre,/ peöna oev(.;-schaufel, (.vesla, vss- lioa; (f. d. Brot) lopär; -sitz,»».re- pecek; —er, m. rapeevjäk,xecnben -thür, (. ostivniea, veka; -wisch,»» omelo. Offen, a. orlpert; Poren ; (össelltl.) »eiten, oölt; (nicht verschlossen) »st raklenjen; (nichtzugedeckt) rarkrit, oäkrit, rarorlet; (freimüthig) orlkri- toseröen, iskern; -e Wunde, nereec- Ijena od. kervaveoa ran»; -e Fast, xotove od. rotns noxexk.; -es Thal, porna rlolina; -ec Bries, orlpert oder nerapcöaten list; -e Stadl neuterjeno mesto; -e See, visoko od. siro morje, poeina; auf -erStrrn ße, oöitno od. na ulioi; - reden, oä- krito, orikritoservno, naravaosl od. brer ovinkov xovoriti; -e FraAk, nerlolööeno od. orlperto vprgs»»l°> -stehen, orlpert biti (sem); der Par- thei steht die Appelazion-, väoloree- ou;e rlopüsöeno od. vrlelereneo e"»^ prosit! ra presojo; -bar, a. oe»l»"' oöit, javen: - werden, rarorleti -j- raroäevati so; —eit,v.a.rarorlet» srlem, rionem), orlkriti (krijem), xlasiti, na rnanje «lati, povörla > (vöm) -j- rarorlevati, o^kri»at»E rasxläsati, na ananjo äajati (na¬ jem): geoffenbart, rarorlet; (. raroöetje, rarorleva, rarorle»!»; raroäevsöina, rarxlasilo; -heb ^ Oeffentlich 557 Oehl «äpertost, pornost; s. Offenherzig¬ st; -herzig, a. vdkritosereen, pwstoseröen, ravnodušen , ravno- eeeieo, isker», iskren, odkrit; n Itit,vdkritoserönost, ravnodns- »vst, prostoservnost, iskernost, iskrenost; -kundig, a. splok snan, 'eem rnnn z -si v, napaden, nabojen; -e, /! die - ergreifen, boj od. vojsko eeeeti (cnem) p/. -kffenllich, a. javen, oeiten, seit: 'k Blätter,, časniki pk.; -e Bücher, ikrno bukve pk.; -cs Gebäude, der- >«vno, mestno, občinsko poslop¬ ij; -e Anstalt, oöitna oder javna "kprava; očitno , ocito, vpričo 'ieexid; -keit, /l javnost, očitnost: ' dcz Verfahrens, očitna ravnava. ^ffer-ieren, -te, s. Anbieten, Anbot, -vffiz-ial, m. okicijäl; -lest, a. ura- "j". ureden, služben; sei. uradno, ^äsoma, službeno; -i er,»n. vkicir, Astnik; —z- a. oficirski ; -in, /! de- t"'"ioa; (des Barbiers) brivnic»; (npolheke) lekärnica; -iös s. Offi- -ium, n. opravilo. Kksfu-en, v. a. odpreti -s- odpirati ; l^ülchließen) odkleniti-s-odklepali; lstwas Verstopftes) odmasiti, vdtek- Z- odmasevati. vdtikati; (den ^>ff) vdpecätiti -s- odpecatovati; ' Basten) razvezati (vezem) -s- ^Verovati; den Mund -, miniti -s- ^«ti; sich», (x. d. Wunde) prepu- ° -ung, C- od- ^ÜNL. odpertij», vert/!; zijavka. peeäor; (in d. Mauer) luknja, lina; haben, zapečen od. raxert biti (sem); (ces Zaunes) verzel /!; (Handlung) odpiranje; odpretje. Ost, ack. velikrat, čestokrat, mno¬ gokrat, pogosto, po gostem, cesto, na cesto, večkrat, dostikrat, dökaj- krat, wärsikrat: wie -, Kolikrat, kolikokrat; so -, tolikrat, toliko¬ krat. Ocster, a. cest, večkraten, üosti- kraten; ack. oesce, večkrat, pogoje; -malig, a. cest, pogosten, mnogo¬ kraten, llostikraten; -mals, ao l oj! Ohr, n. ulio (g. usesa) ; ltam. u- sesce; (weidm.) slisalo; mit herab- hüngendcn-en, klapouli; bei den -en ziehen, ukati; Oehr, n. uko, use (x. useta); -, -en- a. usosni; -drüse, /". usesna slinavka; —beichte, /l spoved (.; —bläser, rn. xodpikova- veo, opravljivec; —brausen, n. šu¬ menje pv usesili; —schmalz, n. «liti, usesnv maslo, usesna smola; — schmerz, m. bolečina v usesik; — zeuge, /". samoslisec, priba na ul>o; -eilte,/". ukarica,bubuj, velik» sova, -feige,/", bcrluaga, raüsnica, aaulia, klapoüsnic», pluska, klofuta; - fei¬ gen, v. a, klofati, klofutati , klapo- üskati, berlüagati: klvfiti, r» ubo udariti, klapoüsniti, aauliniti, aa uko dati, bcrlüagniti; -stnger, rn. meeinee; -gehänge, n. naüsnica, ukän; -kauz, m. uliasta sova ; -lapp- chen, n. usesce, podukec, ukvic», -los, a. brerüli, breriiäesen; -Mu¬ schel , uliel; -ring, m. naüsnica, naüliniva, nausnik; -wurm, m. stri¬ galica, strigavica, usetnjak. OkkUp-azion, /. obsodb»; prisvo¬ jitev, usvojitev, prilastitev; —l- armee, /". obsedna vojska; -irren, v a. obsesti (sedem), cajeti (raj- mem) -j- obsedati; prisvojiti Si, usvojiti si, prilastiti si -j- prisvaja- vati si, prilastovati si. Orkanom, m. gospodar, gospa- darnik;-ie,/". gospodarstvo; -W a. gospodarski; gospodarcen, var¬ čen ; -isieren, n. a. varčno oder go¬ spodaren» ravnati, gospodaril:. Oktav, n- osmerk», osminka;-- a. v osmerki; -e, /". osmič», oktava; -format, n. osmerka, osmioka. osmina. Olt-ober, m. oktober, vinotok, ka- sapersk; (kroat.) listopad; (eech) rijen; (poln.) paadaiernik;-roikktll v. a. sam ob sebi od. ia lastno vo Is podeliti -j- podeljevati, oktrozova oktroirati. Okul-ar, n. ocniea; —dioptcr,»t ocni proror; —glas, n. prioöawa^ —linse,/, obesna leča, ocnioa;-- zeuge, rn. samovidec; -wrell, v. o pero cepiti, s popkom cepiti, ook vati. . Okzident, m. sapad, 2»l.o kukalnik; —nhaus, m. gle- «mce ra spevigre; — sänger, »n. opevoigrcc, spevoigravee, pove«; --»sängerin,/'. spevoigra vka,pevka, .^slskl, »r. darilo, daritev, podarek; ^ortv», »ldov, posvetilo; (Dank-) ^bvdlscina; (Brand-) rgrlvscins, ^oii»g; - - a, darilni; -altar, »I. minili, Lertvenik; -brot, n. po- k^tnik, popertnjak; -er, »n. daro- rertvvvaveo; -gäbe, /l po¬ merilo, dar, podarilo; -gefäß, n. -geld, ». darilni denar, "»vi»»; -Haus, n, darovävnica, darovLInica; -Herd s. Opferaltar; -mahl, ». rertv», darin»; -n, v.«e. rertvovati; (widmen) dariti, daro¬ vati, aldovati: podariti, posvetiti, v dar prinesti-f- posvečevati, v dar prindsati; (etwas aufgeben) izne¬ biti so bosa, odredi se oemu;-Platz, »n, rertvalisöe, rerovisöo; -Priester, rn, roroo, darovaveo; -stock, m. da- rilnioa, skladnioa, skrin)iea ra da¬ rila; -thier, n, darilna rivdl /l; - lisch, m. darilna mira, darilnik; - UNg,/) daritev, darovanje; -willig, u, radodaren, radodaven. darljlv. Op-ium, n. opij, dremek; -ponent, m. odpornik, nasprotovaveo, röper- nik, nxovarjaveo; -ponieren, v. a. ugovarjati, nasprotovati, protiviti se, upirati se; -portun, a. pravoöa- sen; koristen; -itat, /. pravočas¬ nost, koristnost; -p o sizio n, /l odpor, upor, nasprotje, nasproto¬ vanje, nasprvtiva, roperstvo^ (Gc- genparthei) odporna od. protivladna stranka; Hlell, a. odporen, naspro- tovavsn, protivladen; ^Sparthei, /l odporna od. protivladna stranka;- pugnieren s. Opponieren. Ostl-ativ, m. relevni naklon oder naein, relevnik; -ik, /*. optika, svitloveda, svotlornanstvo; —er, m. optiksr, optik; -imist, M. opti¬ mist; -isch, o. optiöen, optiski, svet- lornanski; -ometer, »n. rrakomer. Orakel, M. prorostvo, boxoevest /l; (Ort) prorokovalisoe, orakelj (x. -eljna.) Orang-e, /i xomoravöa, pomeran- Orator 560 Organ o», aaranca; -en- a. pomarančni; -enbaum, m. pomoranöeveo, pomo- ranöno drevo (x. drevesa); -en- farbcn, a. pomarančast, pomoranö- oast; -engarten, »i. pomerancnik; -erie,/'. pomoraneniea; -Utang,»i. divji mor. Or-ator s. Redner; —ik, /t xovor- nistvo; —lsch s. Rednerisch; -ium, n. oratorij, molnica, molitveni«», mvlivnioa; -chesier, n. zodcevski zbor; orkester, orkester; -dalien, oeista božje sodbe pt. Olden, r». red; -s- a. redov, red- ni, redovniški; -Sband, m. redni trsk; -bruder, r». reäovvik; -Sfrau, /t redovnica; -sgeistliche, »n. redovni dukovnik, dukoven redovnik; -S- gelübde, n. redovniška od. mniska obljuba;-skreuz, n. kriree; -smei- ster, ni. mojster viteäkexa red»; - sperson, /l redovnik, samostanec; -sregel, /. redovno pravilo, rakon; -srittek, in. krirnik, viter kakexa red»; -sschwester, /t redovnic»; nun»; -zeichen,». znamenje kaoexa red», red; -tlich, «. reden, rodoven, pravi; (regelrecht) pravilen; (ge- wöhnl.) navaden; ack. redno, po redu, redoma, kakor je treba , ka¬ kor velja, kakor xre; nkeit,/l red¬ nost, redovoost; pravilnost. OldlN-är, a. navaden, priprdst, priprosceo; zadnji; -ariat, n. ordi¬ nariat, skotijstvo; -arius, m. redni od. razredni učitelj; -ate, /t pored¬ nica; -azion, duliovno posveče¬ vanje, podelitev duliovskil» redov; (arztl.) Zapisovanje zdravil, ordi¬ nacija; -irren, v. a. podulwvoiti, ra dulrovna posvetiti -j- posveče¬ vati (ärztl.) zdravilo zapisati (pi¬ sem) -j- zapisovati. OrdN-en, v. a. verstiti: razverstiti, zverstiti, razrediti, urediti, v red djati (dem), uravnati -j- razversto- vati, rarverseevati, razredovati,« red devati, uravnavati; -er, m. Iire- dovaveo, vodja; -u n g,/'. red, po¬ vedek; (Reihe) versta, red /o (Reihenfolge) versta, zapored /) (das Ordnen) razredba, razversti- tev, uravnava,; der - nach, po redu, redoma, po versti; in - halten, ver- devati, v redu imeti (am) ; es is! al¬ les vse je prav, vse je v redu' —s-, a. redni; —stiebend, a. redo¬ ljuben, poredoven; —slos, a. brer- reden; razvert; —sfintt, m. redo- ljubje, poredovnost; " swidrlg,"' redu nasproten, protireden; zahl, /. verstivni od. redovni štev- nik, verstivec. Ord-onanz, /t služba , naredbo, ordonanoa; -re, /t povelje, ul>^i (b. Wechseln) zaukär. Organ, n- ustroj, orzan; orod> orodje; (d. bot.) cevnik. oev (d. Körpers) ud; (Mittel) Kosilo, (Person) uradnik, uradna osebo, pvstavljenec, s. Vermittler; -b>7- a. ustrojen, organski, rivec, -isazion, /. uredba, uravnav»; -st"' ren, v. a. uravnati, urediti -s- novati, uredovati; -isierung, <» s. Organisazion, —s- a. uravo»'"'' Orgel 561 Ort oreöovsvni ; -Ismen, xt. rivötniee -Ismus, rn. ustrojnost, organi- rem, ureästvo; -ist, ,n. orxanist, öexlavee. Orgel,/', orxlept.: -spielen, orxlati, «exls prebirati; - -a. örxelni; -b a N, orxlarstvo, ravnanje orxel; tt, m. orxlar, orxlsrski mojster; -er, m. vrxlavee; -kasten, in. orxle rl; -Macher s. Orgelbauer; -n, v. a. ^exlati, orxle prebirati , na orxlali igrati; -pfeife, /l pisöäl v orxlsli /l; stiel, n. orxlanje, ixr» n» orxle; 'lbicler, m. orZIavse. Orgien, xt. ritopasne xvstije; ne- ^Mno xostarije xt. , Orient, m. vrlwck, jlltrova Verein, lüiroro (§. jütrovexa); -ale, rn. ju- ^arec, prebiva vee vjiilrovik clere- -alisch, a. jutrov, vrlio^eu, ir- i»ceu;-alist, m. ponnaveojütrovili lerikov; -irren stch, v. r. raaveäeti ^(vem), anajti se (anaj^em) V kaj r varvedovati se; sennäniti se-s- ^nanjati se s eim. Original, n. pervotvor, irvirno ei», pervotnik, vrixinäl; (Urschrift) kervopls , izvirni od. pervotni spi« ; '' a. pervotvorni, pervotni; irvirni serrovirni; -ausgabe,/'. pervotna ^^sa;-ität^pervotno8t. izvirnost, "^?i»slnast; -schuldschein, rn. per- ^"pls solrnexa lista; -tert, rn. xer- r°pis. ' . ^sti.-ginell, °e pr, Deutsch-siov. Taschenwörterbuch. Or-kan, m. vibra. viker, iba, ver¬ tuns, pi«. burj»; -kus, in. poörem- Ife, poilrsmolfslri 8vet; -nament, n. »Kra8fe, lepava, lepotiefe; -nat, rn. oprava, masna oprav»; -ni- tholog, in. tiöornsveo, ptiöeana- Iso; vrni'tolüx; ^ie, /l tieoroan- stvo, ornitoloxifa; -isch, a. tiöornan- ski, ornitolüxioen; -o g raf, r». xo- ropisse; ^tie, /l xoropis, xoropisfo. Ort, in. kra) , mesto, stran /l : trockener, nasser -, suliotina, mokro¬ ti»»; nicdriggelegcner-, niLav», ni- Lina; erhabener-, visoöin». visina, visav»; einsamer samotss», sa¬ mi;»; befestigter-, ostrog; verschlos¬ sener -, üapertifa; verlassener »a- pustif»; aller - en, xovsoä; hiestgen -'S, tu, tukaf; Zeit und - augeben, povešati (vem) keäa; in lise; an einen andern -, ckruzam, inam; an einem andern -e, öruxef, äruxje, inse, «Iruxot; - - a. mestni, kra¬ jevni, Kraše -; ^ibeschreibung, /l krafopis, Krajopis)«, mestopis; Oertchen, n. mestioe, mestve. Ortho-dor, s. pravoveren , staro- veren, pravoslaven; -episch, a. pra- voreeen; -graste, /l pravopis, pra- vopisje; -grafisch, a. pravopisen. Ocrtlich, a. niesten, krajeven, Kra¬ jen, poilerelen: -e Krankheit, pocks- relna boleren; ack. po nekterik me- stik od. krajik, v kakem kraju; - kett, /l mestnost, krajevnost; (Ort) mest», kraj. Olt-olan, m. vertni sternal; -s- a. mestni, krajni, krajevni; -Saugabe, 36 Ost 562 Pacht poveöb» Kraj»; -sbehörde, (. No- ,n»ö» xosposka od. vblastnij»; -S- beschasfenheit, /. posebnost od. ka- kosnost kakex» Kraja; -sobrigkeit, /. Uomaöa xosposka; Kennon xo- sposka; -spolizei, /. öomsöa oder krajna pvlioij»; -seelsorger, 777. . vaboö, ieliock. istok; Lu¬ trovo, jutro ; - - <7. vrlwiien, irbu- Nen, iatoöen. jutrov; -en s. Ost; - enstbel, a. naviöeaen, n» viöea; -en- tazion, /l babarija. Oster-, a. velikonočni , vüecmski; -abend, 7N. velikonoöo» sobot», ve¬ lik» sobot»; -brot, n. mianjak, miö- nj»k. prermeo, velikonočni kruk; -ei, /. pireb, pirb, pisanic», pissnk»; -fest, n. velikonočni praanik; ve¬ lik» nov/l, vuaem; -lamm, » ve- likonoönojaxnjo (x. jaxnjet»); -lieb, 77. velikonočna pesem /.,vuremnira; -mahl, 77. volikvnüöniea; -Montag, r», velikonoöni od. vüremski pone- öelek; -n, xt. velik» noö/l veliko- nöö (., vuaem ' zu -, o veliki noöi; -Palme, /l maöica; -sountag, m. ve- likonoen» oeckelj», velik» neöelj»; -zeit,/l velikonoöni ö»s, velik» nvö/l Ost-gränze,/'. vako6n» meja; Oest- Iich,a. vrbo, len, vrboöenj, irtoöen, jutrov; -wärts, art. proti vrboäu, proti jutru; -wind, 7«. vrbocknik, a^oleo, juternik, mokrös, pock- solnönjek. Oszillazion, Oszillierens.Schwin¬ gung, Schwingen. Otter,/'. viUr»; (Viper) xaö, mo- 6r»s; -fleisch, 77. viNrovins; -müht, /l viärovk»; -ngezüchi, 77. x-chr od. k»öj» r»Iex». Ouverticrc, (. wo,In» od. priöet« xoäb», vvoNnie», ovcrtir». Ov-al, a. «bei, j»jö»st, poäolzass pvöölAovst; -azion s. Huldigung. Oxyd, 777. okis»nec; -azion, ( oNe s»nje, okisljenje; -ieren, v. ssti. okisliti; -ul, 7». okislaneo. Oxygen, 77. kisleo, kislek. Oz-ean, 777. morje, široko morjem -on, 77. oron. Paar, 77. a voj e, tlvojic», par; žil¬ en, po 6voje, po äv», s parom, špa¬ rom»; zu -en treiben, v korji roß vxnati (vrenem), uxnsti, ukrotm, ustrakovati, v str»b prijeti, mem)x/l; ein - Ochsen, sver, vpre- x» od. jarem volov; auf ein-Wert« n» uek»j bcseöi, n» Nve - tri boseoe, - a. paren, parnat, enoxa pae»; M' rade od. ungerade) lik ali soöev; -^ v.a. erliniti, Uriläiti, päriti: reämi >- rörüriti, spariti; -weise, s Nvoje, po clva - Uve, po öva i" "ra po paru, s parom. Pabst s. Papst. . .. Pacht, 777. rakup, najem, st" ' - - a. rakupni, najemni; -"lisch 7». provNarek od. premet urU "> -en, «e. a. v rakup od. v naje"" ' Pächter reti(vramem, vremeni) -s- jemati («oljem). Pächter, m. »akupnik, najemnik, »»letnik ; -in, /. »akckpnio», najem¬ nic», Pacht-geld,». »akupsiina, »akup- "ina, najemnina, najemseina; - gnnid.m. »skupno »emljisöe; -gut, » -Hof, m. v rakup vrsta posestvo; Kontrakt, m. »skupna poxockb»; - Schilling s, Pachtgeld; -vertrag s. Pachtkontrakt; -weise, ack. - überlas- h», v raküp ckati, v najem prepu¬ stiti -j- v rakup «lajati ic.; -zins, »». f Pachtgeld. Pack, m. butar», poverek, bala ^ta: - n. s. Gesindel; -- a. poverni, ravajni; -en, v. a. popasti (packom), raxrabiti, »xrabiti, prijeti (primem ) P popackati, prijemati; (aufpacken) »aloriti, nabckssti (basem) -s- na- lilackati, naläxati, bcksati; (en etwas) Koriti, sprelviti -f- vlaxati, sprav¬ iti; sich , „ pobrati se (berem), spraviti se. kopita pobrati -j- pobi¬ li se, spravljati se; -er, m. nskla- ivee, naklackaö, basäe s. Angreifer; 'kt,n. rverek, ecklioa, ovojek; -knecht h Packer; -leinwand, /°. ckcbelo platno, ^^ajno platno, plalitovina; -Papier, ", ckebeli od. ravojni papir; -Pferd, namar, tovorni konj; -sattel , m. "rorno secklo; -wagen, m. tovorni to», Pädagog, ,n reckitelj, rejnik, ock- kojitelj, vckxojnik; -ik, /! ockxoji- ° itvo, peckaxoxika ; -isch , a. vck- Pan xojiteljski, peckaxüzieen ; -ium, ». ockxojiteljski ravock od.pripravnisöe. Paff! r'nt. pak! pale! Pag-e, rn. pano», pa»; -in, /! stran /., plat /!; -inieren, V. a. liste s številkami »arnamovati; -ode, /. paxocka. fmev. Pah! ent. pa! kein »e bev ne Pair, r». per; -skammer, C- »bür- nioa perov; -schäft, /. perstvo. Pakt,»», poxockba; ckogovor;-irren, v. a. poxockiti se, ckoxovoriti se -f- poxäjati se, ckoxovärjati se. Paläograf-ie, /! ataropisemstvo, »nanje stsrexa pisma; -isch, a.sta- ropisen. Plll-ast,»». poslopje, pavlaöa, pa- laea, pvjatina; -atin, »». palatin; -ette,/. paleta. malarska ckesviva; - ladium, n. palackij; -lasch, »n. xalas; -liativ,». mirivni pomoöek, mirilo; -lisade,/! kol, stopi«, prekla, pali- sacka; cott. kolje; (ein verpallisad. Ort) ostrox. Palm-, a. palmov ; -busch, m. pres- me«, preseneo. evetovec, prsjtelj; -e,/l palm», palmovo ckrevo (g. ckre- vesa); (Kätzchen) mueiea; sbranek; -enwald, m. palmov xvrck;-kätzchcn, ».mueiea; -öhl, ». palmovo olje; -sonntag, m. cvetna neckelja, oljieina neckelja; -weide, /! rskit», iva; - Weihe,/, blckxoslov presmecev oder ovetoveev; -Woche,/! ovetni tecken; -zweig, m. pillmov» od. oljicina ve¬ jiva. (psovka. Pamphlet, n. sramvtivni spis, PüN, -». kan, Veles; -acee,/. »ckra- 36' 563 Pan vilo r» vsako boleren; -dekten, abirka rimskilt postav; -eghriker, m. Iivalivcc; kvalopisec; -eghrikus, л. pobvsln» bese»s s. Fehlschluß; -lysc, /i mertud, »ertvica; -lysieren, v. a. öemu kaj po r"du postaviti-j-postavljati; -me- >rr, m. primer; -pele, /i prilosiö; 'dhrase, /l »pisava; -yhrast, m. ras- ^»vee;-plue,/". desnik; -sit,-n- ?ajodavee, ritopäs; men, xi. »ea- sidarleo pf; misch, a. sajodav, ritv- -sol, ». svlnonik. par-chent, Parchel, »n. Karl»»», gekaut; -tel s. Panther; -don, m. ^^ost, pomilostitev, prisanasb»; '-srren, v. a. milostiti: pomilostiti, driranesti, milost podeliti -s- pomi- «seevati, prizanašati; -e, n. isto- i -eNthese,/°. srednji stavek, sred- (Zeichen) oklepaj, oklepek, ^p°k; .e„ s. Gutachten; -force, " b silo, šiloma, silam» ; —jagd, ' ?°»ja, gonjb»; -firmerie,/. vo¬ njava, dišava, disavina; -fümeur, m. disavar, disavinar; -fümiercn, v. a. s dišavo napolniti napol¬ njevati; al pari, n. enakooenost; - ieren, v. a. odbiti (bijem), odverniti, prestrevi (stresem) -j- odbijati, prestrezati ic.; s. Gehorchen; -ität, /l enakooonost, enakost. Part,»»- angleški vert,gaj;(Thier- gartcn) sverinjak. Parlament, «. dersavni sbor, sburnica, parlament; -är, m. poga- javev, posredovavee; -ieren, v. a. dogovarjati se, pogajati se; -smit- glied, n. sbornik; -Wahl,/i volitev sa dersavni sbor. Par-mesankase,»t.parmesavskisir, psrmesaneo; -naß, m. Parnas; -o- chie, /. tara, farni okraj, pod svo- nom kake faro; -ochial- a. farni; !-odie, /. parodija; -odieren, v. a. smesno predelati -j- predelovati; -ole, /i geslo, glasilo; -onomasie, /l enakoglssje; -onym, a. soro¬ den, «roden; -orismns, »n. po¬ past; mrasenje, nastop kako koles¬ ni; -quett, ». vloreni tlak; vlorena tla xl. Part, m. del, deler; -ei, /. strank», str»n /i: jemandes - nehmen, poteg¬ niti s Kom, pristopiti Ir komu, pri¬ tegniti od. pridružiti se komu -j- po¬ tegovati s kom, s kom biti (sem); (MietS-) gost, gosto ravee, stano- vaveo;-e i-a. pristranski; mfüh- rer, m. glavar od. veri» kaki stranki; mgänger, m. pristranee, pristrau- söek ; misch, mlich, a. pristran, pri- Part 566 Passiec stranski; enosträn ;. — lichkeit, /i pristranost, pristranstvo; enostra- nost; —los, a. nepristran, nepri¬ stranski, nobeoostran; —nähme, /. pristop k tos »ii uni stranki ; —sucht, C- pristranost, pristranstvo ; —süch¬ tig s. Parteilich; —UNg, /. raspor- tisa; —wuth, /l raadrarenost oder rarkačonvst kako stranko. Pükt-erre, re. pritličje, pritlesje, prixomlje, pri tloli; -ezettel, ». po¬ grebni list; -ie, /° del, čast />.; (von Waren) kos, nekaj ; (Rolle) naloga, nloga; (Land-) isgrod, irlet; (Hei, rath)čenitev,moritev; -ikel//ideleo, košček ; (gram.) ölenek, členica. Purtikul-är, a. posamen, posame- ren, pvsämesen; -are, n. rarkarek, irkarek; -ier, m. rasebnik, rasob- nik. Pllkt-isane,/. kal»barda,partirana; -itiv, a. deliven, delen ; -itur, /. par¬ titura;-iz i p, n. delornik, določni naklon, priločaj; —ient,»>. deleč- nik; —ieren, v. n. določiti so, dolo- čen biti (sem) : vdoločiti so, udelö- čili so -s-vdolerevati so; —inm s. Partizip; -ner, en. dolečnik, spolo¬ vinar. Parz-e, /. rojenica, sosenioa; par¬ ka; -elle, /. oddelek, kos; -ellieren, v. a. rarkosati, na malo koso rar- doliti -s- rardeljovsti; -en sich, v. r. šopiriti so, kersiti so. prustiti so; -ial, a. delen; aet. dolom», neka). Pasch-a, rn. pas», basa; -kN s. Schmuggeln; -er, tikvtapee; — ei, tikotapstvo. Pasquill, ri. sramotivno pismo, psovka, paskvil; -ant, m. pisaveo sramotivoik pisem. Pass, m. klanec, soteska, orli! prebod; (Reise-) potni list, potim pismo; (Durchgang) prokod, pot; - a. ugoäen , všečen; -age, /i pr°- kod. pot; -agier, popotnik, potnik, potovavso, prekajaveo; gut, n. popotniška roba; -amt, m urad ra potna pisma; -ant s. Passas gier; -atwind, m. čivi od. pasata! veter. Pass-e, /. preča, pačnja; -en , v. n. paritj, streči (stresem), preeati (im), pasti; (zusammen-) Stiels so , vjemati se , prilegati se, rajmak se; (angemessen sein) prilegati se, podajati se, prav biti (sem), dobro stati (stojim); (ssch (ezicmen)spodo- biti so, spodobno biti (sem); das polh nicht hieher, to ne gre sem;-end, s. priličen, primeren, pristojen, pr>" ločen, spodoben; -gang s. Pass; " ion,/, terpljenje; (Leidenschaft) wik. strast: - Habe», mikati koga volk biti (sem) na kas, dort biti/a čom; —iert, a. strasten, počelfte, —sblume,/'. mučenica;—sgeschichtd /. povest o Kristusovem terpljontsi —stvoche, /i veliki teden, ^iszkli, /°. čas Kristusovega terplsensa. Passier-en, v. «. u. «. skor> (grem), potovati skor -, prodaja prekaditi, prebresti (bredem), l^s gariti; (geschehen) pripetiti"" rdsmati se, primeriti se. n se x/l; (bewilligen) dovoliti, dop" akljueiti Passiv stiti -j- sovoljevati, sopüäcati; es Passiert, se veljs, to sesajso; (nach- lasscn) oimss. veetje -i a rch, m. Patz očak, patriark; "alisch, a. ocaski, patriarkalen; -imonial, a. sesen, patrimonijalen; -imonlUM, ». se- sin». sesovina; ocevin»; -jot, m. rosoljub, rosoljubeo, somoljsb, so- morosec, vlastense; —in, /l roso- ljubka, somoroskinj», rosoljubnic», vlastenka; —isch, a. rosoljubeo, samoljuben, somorosen; —iSmus, m. rosoljubje, samoljubje, somn- ljubnost, somorosstvo; -iziat, ». mesvsnsk» slaktnija; -izier, »I. mestni slaktnik; -vzinium, ». praš¬ nik farnega pomočnik»; -olle, -ou- ille,/. oglesovavna od. obkosn» po- nocn» »tras», patrol»; -oklieren, e. a. n» ogles kositi po-, patrolovati. Patron, m. priprosnjik, priporoo- nik, patrön; (Gönner) s»vetnik, vark, sobrotnik; -at, n. pstrvn- stvo, (cerkveno) varstvo; -e, /l Pa¬ tron», smojnica. storek ; (b. Malen) vsörnio», obr»sev; -in, /. pripros- njio», priparocnic», patron»; sa- vstnie», sobrätnio»; -tasche, /. Kon¬ tos, p»tronj»k. Patsch, rns. plusk! cok! cmok! bunk! sterbunk! - r» plosk, cmok; -e, /l plosr». poslepic», masg», bl»to; />A. stisk», sasreg»; -en, v. n. plüskati, tlesk»ti; sim Kothe) bro- siti, mosgati, berlusgati; (im Was¬ ser) ploskati; -füßig, a. ploskonsg. Patz-en, v. a. öevkati, eeckariti, masati (masem), macati; -er, m. ceökar, mssaö; -ei, /l čečkarij»,me¬ sarij», smasek; -ig,«. nopiknjen, o- saben: -thnn, kersiti se, košatit! se. 567 Pauk Z Püll!-e, (. kotli p/, bobonice pk., pavka; -en, v, a. na kotle biti(bi- jem), bobnati; -enschläger, »i. bnb- när, bobnavec. Pauschal-, a. poLerni. povpreLni; -e, -geld, rr. poLerni denar, po- vpreLoi denär, poLerek; -iter, ack. po ver, po vprek, no vprek. Pails-c, /l prestavka, prenebljej, prestanek, odmor; (im Reden) pre¬ molk; (in d- Tonkunst) oddili, pre- nekljej; -ieren , v. n. prejenjati, preneksti, prestati (stanem) -s- pre- jenjevati, prestajati; (im Reden) premolkniti -s- premolkovati; (in d. Musik) pretibniti. Pav-ian, rn. pavijan, duran; -illon, m. priridek; mostovL, murovs, paviljon. Pazi-cnt, rn. bolnik, betesnik; — iu, /l bvlniea, beternica; -sikazion, /l pomirje, sklep miril. Pcch, n. smola; - » a. smolni, smolnati; -brenner, m. smolar; —ei, /l smolarnica; -drat, »r. dre- ta, dretev, dermek; -fackel, /l smol- nioa; -handel, m. smolarija, smo- larstvo, kupLija 8 smolo: den - be¬ treiben, smoläriti; -Holz , n. smolje, smolovina; -jcht, a. smolast ; -lg, a. smolnat,smolen,smolovit: - machen, smoliti: vsinvliti; -meste, /l kolo- marnioa, Kolomär (l; -nelke, /. smol- nieica, Klex;-Lhl, m. smolno olje, smvloveo; -reich, a. smolnat, smo- lovit; -schwarz,«. Lern kakvrLurel; -sieder, m. smolar; -tanne, /l smreka. >8 Pelz Pcd-al, n. pedal, podnornioa;-ant, rn.pedänt; —isch, a. pe»- tioslu- eenvst, «loslurnost; -svcrbot, »k. ll- etava od. saäerrba üoslurnine. Pensum, n. naloga. Pcillll-gtotte , /v bukve v petilr je- rlkik p«.; -gon s. Fünfeck; -meter, "Npetomer, petomereo. Pentameter, petorostopni vera; -metrisch, «. pe- leweren ; -rch, m-pentarlr; -tcuch, m. petero Illojsesove bukve xk., pete "iojresovo bukve pk. Per-kmptorisch, a. noproloren, ne- "^loien, neprolorljiv, aaänji; -cn- ^erenb, a. veöleten, torpeden; -sekt, "/»polen; (vergangen) pretekel, minul; popolnoma; pravckobro; ^tlm, ». pretekli vas; -std s. Treu- -ganient,». pergamen, perga¬ ment; —en, a. pergamenov, perga¬ mentov, pergamenast; —macher, »n. i'^awenar ; -horreszenz, aaverL- . >'horresztercn,n. a. ravreei (ver- oärilliti ch oürivati; -igo n, n. evetno ogrinjalo, ovetni oboii; — blüte, /k obosnik; -ihelium, n. pri- solnvje; -imeter s. Umkreis. Pcri-ode, c. äoba, ess, vböasje; (gramm.) strok, porijoila, perioä»; -odlsch, a. občasen, rokoven, periö- ckiöen, o«! öasa 60 časa; -odizität, (. «bčasnost; -pherie, /. «bös, ob- vöä; krogomer; -pherisch, a. obvo- >Ien; -Phrase, C- opisava; -phrastisch, a. opisen. (samokrösnica. Perkussion, f. uäar; -sgcwehr, n. Perl-e, /. biser; -en, v. ». moaeti, solseti, oureti; -e n- a. biserni ; — —stscher, rl. biseroloveo; —sischerei, C- iskanje od. lov bisorjev; —reich, a. bisernat, 2 biserji bogat; -schnür, /l nis biserjev; -geschmeide,». bi¬ serno lepotiöje; -gras, n. meäen» trava, steräenka; -Huhn, ». pegatr (Henne) pegatka; -muschel, f. bi¬ sernica, biserna ostriga. -mutter, /.biserna mritiea; —falter, ,n. di- sernik; -schrift, /i najckrobnejse pismo. Pcrmau-ent, a. stanoviten, stano- ten. terpesen; -ellj, /v stanovitnost. Pcrmission, / ckovolitev, tlovülje- nje, svpusosnjo. Perpendtk-el, »n. majaleo, majav- nik. kovalo, nopokoj; -ular, a. na- vpiven, prostovisen. Perpetuum mobile, »r. samouk», nep08to^, veänoKlb. Pcrsifl-age, f. Lssmvkovanje, po¬ smehovanje; -ieren, v. a. Lasmeko- vati: na vmeb odepnit!. Persou, /. oseba, osoba, otoveh j Persönlich 570 Pfahl (Wuchs) postava, rast -al, a. oseben, osoben ; s. Personale; ,1er- rina; narrest, »n. osebni rapor; — befugiüs,/!. osebna pravica ; -al, n. »sobje. osebje . osebe pt. Ijuüje pt.; —gewcrbe, n. osebna vbertnija; — ieu,p>t osebne raileve vt., osebnosti x/; —stand, m. število od. stan oseb, osebstvo; —steuer, /l osebni üavek; —Union, (. osebna rver»; —Zulage, /k osebni priverrek od. priboljšek i -en-a. uooboi, o8obni; -enbeschrei- bung, (. oeebni popis , popis osebe; -enstand, in. osebstvo, osobstvo; -enverwechselung,/. pomoto v o8edi; -enzahl,/. število oseb; -jfikazion, /. poosebitev, poosobitev, pooseb¬ ljenje ; -ifizieren, v. a. poosebiti, po- »sobili -s- poosobovati >c. Persönlich, a. oseben, osoben; «am: -e Fürwörter, osebni raimki p>t; -eRückstcht, vrir na osebo; - leit,/. osebnost, osebnost, osebstvo. Perspektiv, n. äaljnovill, ilaljno- xlerl, kukalnik; -e, /l poxleclstvo. obviilnost, perspektiva; -lsch, a. vbviilen; üaljooviüen, rlaljnoxlellen. Pertinenzstiicke, xt. postranske reci, pritikline Pcriilk-e, (. vlasulja, vlasenka. inertvolasa koüelja, baroka; -en- uiacher, rn. vlasenkar, barokar. Perzent, n. o Kurl», psie». Pfail, stera, stercka. pot, tw, ca, nastavljävnica, nsstavilnica; Inhaber, in. imetnik nastavo, na- stavviniee; -kapital, ». nastavna klürnica; -lich, a. nastaven ; -lö- l»Ng,/. rešitev nastave; -Nehmer, IN. eastavojomee,nastavojemnik;-recht, nastavna pravica; -schäft. /'. na- ^lavs, nastavilo. nastavnost; -schein, 'ft. nastavni list; -stück, » nastäv- öena reö, narübljena ree /l Pfändung, /l rubilo, rubon. rüb- Hsnje, narubitev, vnetje pari na- utavo;(b. Sache) rubesöin», rubo- ^i"a,narübljena roba; -sbewillignng, /- dovolitev k rubljenju; -stare, /i unbnina; -snnkcsten, xk. rübenni "lroski xk. Pfand-verschreibung, /l nastavno pismo . nastavni napis; -vertrag, in. nastavna ^>oxodba; -weife, ack. na¬ stavno , v nastavi. PfaNN-e, /'. ponva, ponoviva, po- novka; ckri». ponvica ; -enteckel, m. pokrove«; -enkuchen, i». cvertnik, cvertnjak, povitnjak; -enschmied, m. ponvär. Pfarr-, a.farni, nuplli;(zu IN Psarr- hof gehörig) färovski; -amt, n», fara, farni urad; -benefizium, n. käjmostrovi äokodki sil.; -bezirk, »I. far», pod nvonom kake fare; -e, /.. fara, duliovnis», rup», plebaniza; -e r, »i. fasmoster, farmester, nup- nik, pleban;^:-». fafmostrov; - gemeinde, /l fara, farna srenza, fa¬ rani xf; -grundstück, n. farno po¬ sestvo; -Hans, n. -hof, in. karovn, dlllinvnisoe; -kind, n. faran, farman, ruplsan; -kirche, /l farna cerkev /l; -lente, pk. farani, farmani pk.; -sie¬ gel, n. farni pečat; -sprengel,m. fara, farni okras, pod nvonom; -Verleih¬ ung, /. podelitev fare; -wiese, /. ka- rovski travnik; rupnica; -zehent, /l farna desetina. Pfau, IN. pav; (Weibch.) pavica; -en - a. pavov, pavji; —auge, n. pavovo od. pavje oko (x. očesa); pavlincek; ufedcr,/^. pavovo oder pavjo pero (x peresa); — schwänz, IN. pavov rep; -Henne, /i pavic», pavovka. Pfcsfcr, I». poper, perper; (türki¬ scher -) poprika. turski poper; - - a. poprov; -bllchse /. -saß, N. poper- Pfeif »ica. poprovnjak; -suchen, m. pö- pernik, popernjak; -münze, (° po¬ prov» met»; -n, v. n. popriti, po¬ prati: opčpriti, s poprom potresti od. postüpati; -schwamm, e». lesi- čiva, dlaxva; -stoss, in. poprovina; -strauch, »i. poprov xerm, poprove«. Pfcis-chen, n. piščalka, pisčaliva; -e, /. pipa, lula, kajka: (Blasinstru¬ ment) piščal (, pisčel /l, piščalka, piske! svirala; (Hirten-) üvexla, krni»; -en,o. a. üvirxati,rviräati : ra- ävirxati ; (au d Fingern) berlirxati : berliexniti,eaberIiaNati; (aud.Pfci- fc) piskati, svirsti, rvexlati; von d. Vögeln)xostoleti, xostolevati, rver- xoleti; (v. Winde) briti (brijem), kruliti z -en, ». rvirx, üviüxanje; pisk, piskanje; rverZolenje; — dein, rr. pisčel/l; ubeschlag,in. ko¬ vanje; —brenner, m. pip»r,lulsr; —kopf, »i. lula, pipa; —Mundstück, ckule«, eev /l, «evka; -er, m. piska¬ ve«, piskav, sviralee; (mit d. Mun¬ det ivirxave«. Pfeil, m. puščica, pušica, psica, strelica; - - a. pusični; -artig, a. psičast, strelast; -bogen, rn. lok; -er, m. slop, steber, opora; (Thür- V feste) Storer, poüboj ; —chen, ii. slope«, stebri«, stebriček; -förmig, «. psičast; -köcher, rn. strelotok; -schnell, a. liiter kakor strela; ka¬ kor bi strelil od. trenil ; -schütze, in. strelar; -träger, rn. strelonose«. Pfennig, rn. vinar, beli«, skükica; -fnchser, r». stisküvt, mečkave«. Pferch-e, (. tamar, osek, obor, Pferd okol; -en, v. a. tamariti; s. Ein¬ pferchen. Pferd, ». konj ; ckr'r». konji«;ko¬ njiček; eokk.konjiea, konjstvo: zu-, ječ; sich zu-e setzen, konja rajeröiti od. rasesti (sellem), n» konja sestt -f- aaseelati; vom -e steigen, rarsosil od. rarjäkati (jasem) konja, s ko¬ nja stopiti -f-rarseüati ic.; elende- -, kljnse (x. eta), Kleka; Muttek- kobila; schwarzes -, vranec; weiße- belec, sive«; Eisenschimmel, sireč; braunes -, pram, pramček, rijaveo u. s. w. -e- a. konjski; -earbeit, / konjsko llelo, äelo 8 konji, -earzt, rn. konjski rüravnik ; -ebeschlag, »n. kovanje konj; -ebürste, /l kor- tača;-edecke, (. poüseäiica, xlabta, sabrak»; -edieb, »e. konjski tat; -esteisch, n. konjsko meso; -sollen, n. rrebe (§.-eta); rrebiea; -ege- schirr, n. konjska oprava, raprexa; - egurt, rrr. poüproxa, poelprox, poä- pasnja; -ehaar, n. konjska Slaka; (am Halse) xriva; (des Schweifes) rima; -ehaudel, IN. konjarstvo, kup¬ čija s konji; -ehären, a. čimnat, ri¬ me»; -ehirr, in. konjski pastir; -ff Huf, r». kopito; -ekastallie, (. üi^ kostanj; -eknecht, rn. konjar, konj¬ ski blapec, konjüll; -kraft, (- konz- ska moč / ; -krankheit, (- konjska boleren /l; -kleine, /l vajet, ( »-'N. povoäe«; -emähne, / konjska xriva; -emarkt, rn. konjski ter§ od. seweali -mist, rn. konjsček, konjski xoo;; -cmünze, /l konjska meta; -rennen, n. äirek, äirk s konji; -esattel, en- 572 Pfiff 573 Pflaume sedlo, konjsko sedlo; -schweif, rn. lionjskirep; -«schwemme, /l konj- skakopsv/l; -stall, rn. konjak, konj- eki dlev, konjušnica ; -ezucht, f. ko- "lereja, konjska rej». Pfiff, m. čvičg; (and, Pfeife) pisk; 'wling, m. lesičica; -ig, a. preme- len, sexav, prebrisan, tvitorep ; — ieit, /..premetenost, segavost; -ikus, M. premetenec, avitorexec. Pflügst- a. dinkostni, binkustni, «Inkov; -blume, /. di»kostnic»;-en, ?l. binkošti, blnkuätixf.dulrovo. teojskixf.; -fciertag, Nt. dinkostni parnik; -Montag, m. dinkostni Mnede'ek; -rose, /. binkostnics, ptonika; -sonntag, ,n. dinkostna "eäelja, nisalska nedelja; -zeit, «wliostni čas, dulrovo. Pflkflch,/. breskev, dreskva; (de- ^»Fleisch vomKernegeht) kälanica, Mtovnioa; (Härtling) kostnica, kesönica;-- ».breskov, drcskvin; 'i>anm, in. breskev, dreskva, bre- iliov» drevo (g. drevesa); -blüte, (breskov od. breskvi» cvet; -kern, "K breskova koščica. Pflanz-e, /l rastlina, tel /., telisče, Oblina, cep /l; rastlinic»; codk. Rastlinje, rastlinstvo, telinjs, bilje; Setzling) sadika,cepig», sajenic»; (Von selbst gewachsen) samosevka. ^mosevec; -en- a. rastlinski, re- ^eni; -en,v. «. saditi, sajevati: kaditi, »saditi , rasaditi -j- vsäjati, tasäjati; — »u^eemie, /l rastlinska ^stoinij»; —hex; n. ^oeda, gredica; _beschreibung,/'. rastlinopis, rast- linopisje; —buch, n. rastlinjak; rastlinske dnkve xk.; —chemie, /.. rastlinska ločba od. kemija;— ksser, m. rastlinojedec; —fressend, a. rast¬ linojede»: -e Thierc, rsstlinojodk»; —forscher, in. rastlinoslovee; —fun¬ te, /l rastlinoananstvo, rastlino- slovje; —laus, /. mečica, teina us; —lehre s. Botanik: —reich, a. » rastlinjem bogat, rastlinat; —saft, »n. rastlinski sok; —thier, n. rsst- linočivec; —Versteinerung, /. «ka- menela rastlin», rastlinska okam— nelin»l -er, »i. sadiveo, tasajavec; (Kolonist)selnik, naselnik, naselec; -erin, C- sadivka, rasajavk»; nasel- nic»; -garten , in. sadovnjak, sa- disče, sadeillik. Sadovnik; Pflänz¬ ling, m. cep, cepiga; -schule, /l sa- disče, rasadisče, sadilnic»;-stadt, /l selisče, naselitev, naselbina; — ung,saditev, sajenje: (Kolonie) naselbina; naselitev, selo. Pflaster, n. odlit, vblepsk, oblaga, finster; (Estrich) tlak, dlard»; - - «. odlični, oblepni; -er, rn. tiskar, diačič; -kafer, rn. »panska muli»; -material, n. diačivo; -n, v. a. tlak delati, dlikčiti; -stein , rn. kamen t» tlak, diačnik:-treter,rn. klateč, po¬ stopač. poiiajkovavec; -ziegel, in. diačnik. Pflaume, /l sliva;, Zwetschke) češ¬ plja. češpelj, sliva; -n- a. slivov; češpljev; -nbaum s. Pflaume; -n- garten, »n. slivnik, slivnjak; -Händ¬ ler, in. slivdr; -nholz, n. slivov les, Pfleg slivovina; -nkern, rn. slivova ko- sčica; -nkuchen, rn. slivovnik. Pflcg-e, /l skerb/j, varstvo, skorb- stvv; (Erziehung) rej». isrej», vd- goja; (Bedienung) strežba. stroga; (b. Künste, Wissenschaften) gojitev, verdeva; olik», omika, isvdraževa- nje; -eältern, />/. krušni stsrsi, rej¬ niki xk.; -befohlen, a. skerbi is- ročeo, pod skerbjo. koga na skerbi imeti (am); — e, nr. oskerbovanec, varovanec; /l oskerbovanka, varo¬ vanka; -ekind, rn. rejenec, rejen- ček . rejenčič; rejenka; -mutter,/! rodnic», rejnic»; -en, v. a. u. n. skerbeti r» kaj, koga na skerbi od. pod varstvom imeti (am); (verwal¬ ten) oskerbovsti. vprävljati. uprav¬ ljati; (bedienen) streči (stresem); postreči; (erziehen) reüiti, gojiti: ierediti, odrediti, odxojiti; (kulti¬ vieren) likati, mikati, verdövati, go¬ jiti; (gewohnt sein) navado imeti, vajen biti (sem), rad -; (wird ge¬ wöhn!. durch frequentative n. iterative Zeitwörter gegeben, als: er pflegt zu trinken, popiva; wann pflegst du in die Schule zu gehen, kedsj kodis v solo? u. s. w.); der Ruhe počivati; Unterhandlungen -, pogajati se . do¬ govarjati se; Verhandlungen obravnavati; Umgang-, pečati so, xajdasiti so; -er, rn. skerbnik, varb; strežnik, strese (g -et»), stresaj; oskerbnik, upravnik; — in, sl oskerbnic»; strežnica, stre- rajks; -esohn.rn. rejenec, rejenček, Iiränjonsc; -etochter,/! rejenka, ro- Pflug jenčie»; -evater, rednik, rejniil, krušni oče (g. -et»); -lich, ad. ka¬ kor gre; -ling (Pflegekind; -schäft, /l varstvo, skerbstvo; Vilich, m varstven . skerbstven. Pflicht, /l dolžnost; (Befehl) poved /!; (Abgabe) davščina, odraj- tovilo; - - a. dolrnostoi, po dolž¬ nosti; -beflissen, -eifrig , a. vnete» svoje dolžnosti, prisadoven, pn- sadevljiv; -brüchig, a. prisoxolo- men; -erfüllung./l spolnovanje svo- jili dolžnosti ; -eremplar, n. sapo»'»' dani istisek; -frei,«, dolžnosti prost oder vdvesan; -gebot, n. sapoved dolžnosti /!; -gefühl, n. čuvstvor» dolžnost; -ig, a. savesan, obreren! podložen ; -leistung, / oprava dolr- nosti; -mäßig, a. dolžnosten, p» dolžnosti; -schuldig, a. dolžen; ' theil.rn. dolžni delež; -treu,/', dolr; nosti svest; -vergessen, a. dolžnost! posabljiv, maloroden sa svojo doll' nosti; -Verletzung, /! prelom diste- nosti. prestopek sapovedi; -widrig, a. dolžnosti nasproten; ad. pr"^ dolžnosti. Pflock, »n. Kol. panj, čok. Pfljick-en, r. a. tergati: utergati)- utergovati; (ausrnpfen) puliti . p'f pati (pijem); ispüliti. populiti; (Blumen) tergati, brati (berem natergati, nabrati-j-nabirati; (»" pfen) skubsti: oskubsti; -er, e"' tergavec, tergač. . Pflug,»». plug, drevo sg. dreves»)' oralo; - - a. plusni; -balke», gredelj, gredelj (g. -Ijna); -dar,"' 574 Pfliig 575 Phantas oralen, ralen, oren; -deichsel, /l klürnioa; -eisen, n. eertalo. Pfliig-land,n.ral »ranica,črnica; 'M, v. o. orati (vrjom), plüniti: ran- "rati, norati: zu Ende-, doorsti -j- »ioarjati; -en , n. vratev, or (., ral fi-er, ni. ratäj, orataj, oratar. Pflug-gesteli, n. Kerstan, Kristan ; -Haupt, n. opise, plan; -kehre, /l «brsöiia; -Messer, n. öertalo; -rav, " piurno; -rüder, xk. plünniee xk., parnik! f>k.; -reute, /. otika, vork- ha. verkljica, ratk»; -schar, /k le- »en, ral»; -sterze,(. roeic», roeäj; Stürze,/', deska. diha; -sich,», sven; 'Int, /. or, /l sssl>ri-e, ( vrat» xk.; ikim Vratca 7kl>- vratni, starioa. Möllner, IN vratar; -in, /l vra- /Hk0-ste, /k podboj, vereja, verija; vdseiler; -te, /l sapa, taoa, oopats, Pfricin , I». -e, /k silo, bodilo; ^>hig zulauf. Grundst.) klin. rep. feopf, »r. namasek, čep,natič, na- ^rjaiek; (Reis) cepič, eep; -en, v. f ?»titi. pbati (am u.psem) mašiti, balisti: naZatiti, napdati, nsmasiti, "frokati, napokati; (veredeln) ee- : ueepiti, pocepiti; in den Korb -, ^rsroeo od. V rieb cepiti; in den «Palt-, v sklad cepiti; -er, »« ma- 8U'oc;eepivse; -Messer,». eepivnik, ^pi'ni non; -reis,», cepič, oepika; '^achs, eepivni vosek; -Werkzeug, eeptto, oepivno orodje; -zieher, '"-öepovldk. "sdlind-e, /l prebend», dukovnija; vdovska slurb»; -enerlrag IN. do- bodki Kake probende ; -ler, NI. pre- skerbovanee, uborec; -ner, ni. pre- bendär; s. Pfründler. Psiihl, »». vaxlavje, podexlavje, blar.in», vajsnie». Pfuhl,»». Kal, Kalin, kalisöe, Ka¬ luna, mlaka, mlakura; -ig, a. ka- luäen, mIakunen;-schnepfe,C.konio». Pfui, rnt. sej ! kej te bodi ! pej! pej te bodi. Pfund,»- kunt, libra; --a. kuntni, liberni; -birn, (. funtnie», libernica; Pfünder, rn. kuntnik. libernik; -ge¬ wicht, n. kuntna tena; Pfündig, a. kuntni, liberni; -lkder, ». podplatno usnje; -sohle, (. podplat in.; -weise, aIe- 6em), blo»;/rA. 8topns». Phll-antrop,»». Isuäomil, öloveko- Isiib, ölovekolsnbeol —ie,/l Ijuäo- mil8tvo, ölovekolsubse; —isch, a. kjnäomil, elovekolsuben; -ister, m. filioter. Phil0-!og, »n. jerikooloveo. jeni- kornLneo, kilolox; —le, /l jeriko- olovje, jenikornsnntvo, kllotoxis»; —lsch, a. serikonloven, jerikornan- 8ki, kilolöxiöen; -so pH, rn. mo- ärv8loveo, moärornnneo, moärisün, möäereo, siloräf? —ie,/l moäro- nlovje, moärornsnntvo. filorokst»; —ierril, v. »t. woärovsti, resnioo premiölsevati od. prei8k«v»ti; — isoven, xla- 8v8>ovsn; -isch, a. rvnöea , rroöea, xl«8en. l6 Pich Phönix, m. 8»molet, foni8. Phosphor; »n. ko8for, koäceiler! - - a. /o8korni, f«8korov; -eSzellj, /. ovetlinöense; -eSzieren,«.»!. svst- tineiti 8o. ovetitl 8e; -säure, /. forov« Ki8lin». Photo-graf, m. 8vetlopisso; -u, /l 8vetlopi8, 8vitloxi8, ovetloxisje; -meter, m. ovetlomer. Phrase, /l rek, rekvöin». xovoril»! /»A. prnLn« be8«ck«; -ologie, /. dir« rekov. Physik, /l nsr«vo8lov^e, prirod olovse, nsr«vornsi>8tvo. krik»; tisch, a. nsrsvosloveo. priroäoslo» ven, ti eikslen; -er, m. nnrnvosloree, finik. kiriksr. Physio-gnomie, /l okrnr. poäob»; -gnomik, /l olirknornnnstvo, 0»«' xnomik«; -ffnomisch,a.vl>r«rori>a>>' 8ki, firioxnomiöen ; -log, m. e>rl>' to8>»veo, tlrivlöx; —ie, /- rivoto- olovse. tlrioloxis«; —isch, a. rivoto- oloren, ürivlöxiöen. Physisch, «. »Storni, nstorski, roäen. priroäooloven. prirolloeo»"' 8ki, kiriven: -e Großjährigkeit, polnoletno8t; -e Kraft,leIo8N»moo/ Phyto-graf, m. rsstlinopieec, /; r»8tlinopi'8, rsotlinopisse; -Ihthlll, xt. r«8tlin8ke oknmenine0d. ok»>»' nelino xk. Pi-a n o, a> s 8molo unmärnti (wnäom); m. »moliveo. Pick 577 Pit Pick, m. pik, keo; -e, /. cepin, pi- iiüo ; -Häring, m. slanik; /rF. glu- wäö, pavlili»; -elhaube, /l sisäk , - en,v.a. klsevati sklsusem), robati (blsem), pikati; -et, n. piket; -ling, »o slanik; -nitk, n. skupna gostisa. piknik. Pie-ce, (. kos, . n. soati (scim): po- soati se -s- posoivati se. (v. Kin¬ dern) vürati; (unfreiwillig) usesti se-s-uscivati se, uscavlsati se; - -er, »n. uscaneo, vseanek; —in, /. useanka. s-baum. Pistazie, -nbaum s. Pimpernuss, Pist-il, n. plocknioa; -ole, /l samo¬ kres, pištola; -o le n- a. samo- kresni, pistoloi; ^Halfter, /l tok ra samokres; ^schliß, m. strel ir samo¬ kresa ob. pištole. skrasen. PittoreKk, a. öllöno lep, vabiven, 37 Pla 578 Plat Pla-chk, (. planjava, planot»; (gro¬ bes Tuch) plalita; -cleren,v. a. ume¬ stiti, postaviti -j- umesöevati ; sich-, v. 'V nastaniti se. Plack s. Plage; -en, v. a. plosöiti, tläöiti; (plagen) pestiti, derviti, vi- cati, bulia imeti (sm) ; sich -, v. r-. ubijati se; -er, r». viear; ^icrei, /. viosrija, nadloga, stiskava. Plafond,»«, strop; (unter demsel¬ ben) podstropjo;-diele, /. vpersnies. Plag-e, (. muk» (moka), terava, nadlega, noja, stiska; /!A. sib», Karen -egeist, 7». muöivee, stis- kaveo; -en, v. a. mučiti, vicati, tra¬ piti, teräviti, pestiti; budo imeti (am), ratirati, pritiskati, stiskati; d. Neugier plagt ihn, radovednost ga lomi od. grudi; sich -, v. r. trüditi so, ubijati se, pertiti so, vieati se; -er, in. nadlegovavso, nsdlernik; muöivee, ratirsveo, stiskavee, nei s. Plackerei. Plllg-ge, (. «lern, rusa, rusina; co^t. dernovje; -iat, rr. pismokra- dor, pisateljska tatvina; ^:or, rn. l mienio», planet; -enbahn, (. pot od. drag» promiönio; -ensysteni, ri. se¬ stava prcmiönie. Plani-glob, 71. planokrogljs, pla- niglüb; -Metrie, planvmorstvo, planimetrijs; -eren, v. a. planiti, ravnati: rravnsti; gladiti-j-ugia- diti. Planke, /- planka, tinj. Plänkel-ei, /l strcljavkanje. pus- karjenje; -N, v. n. streljavkati, puskdriti. PlaN-kenreihe, (. tinj, plankepl;- los.a. bror namen», brer namis- leka; -mäßig, a. namišljen, pre¬ mišljen, namenjen, namerjen; krit,/'. premišljenost; -voli, a. spre- mišljen; -tage, /. naselbina, naseli¬ tev. Plapper-ei, -er s. Plauscher; - haft, a. blebetav, rlobudrav, bordav, klopotov; migkeit, ( betavost, rlobudravost, goberda- vost rc.; -n, v. 7i. blebetati (äm li¬ ebem), blabostiti, rlobudrati, K"' bordati, trabargati, vvekati, con- pismokradeo, pisatelj tat. Plaid-icren, v.n. pred sodnijo ra- xovarjati, potegovati se ra-, pred sodnijo braniti; -oher, n. ragovor pred sodnijo. Plalat, 7!. rarglds, oglas. Plan, M. osnutek, osnov», öertor, naöert, naöertek; /liF. namislek, na¬ mera, naklep, nakana; (Ort) rav¬ nina, ravan, planot»; - a. plan, raven. Planet,7!« premieo» rvorda, pre- eati, kveriti. Plärr-auge , /l kermerljivo, ker- merlj avo od.berlavo oko (g. obes»); -augig, kermerljiv, kormorlj»^, borlav; -en, v. 7!. dreti se (derem), vekati (veöom) ; emeriti so; -waUb 7r. emora, vekulj». Plast-ik,/l tvorstvo, kipotvorstro, plastika; -isch, a. plästiöen; kip»' tvoren. Plat-ane, /. platan; -ean, n- nota; visvta, visvbin»; -ina, h Plätschern Mina; belo »lato; -ouisch, o. pla- tonski. Plätschern, v. n. plunkati, Klüm- psti, plivkati, plivsksti,slompotati, plati se (poljem); čofotati (um und ^öom), LIepetati (am lind ecem); öoplj»ti. Platt, n. xloscat, plosenat, plos- »at. plosk; /lA. prost, nisek; -e Stirn, ni/.ko colo; -e Wahrheit, K"la od. cista resnic»; -er Mensch, rarobljenec; -deutsch, a. doljnonom- äbi; prostonemski; aik. naravnost, brco okoliša; -e, /l ploäca, ploca, plosk», «Kerl; (bot.) glavica; (Flä¬ che) plän /!, planot», ravan /!, ra- ^en/.,r»vnot», ploscad/l; (Glatze) ples» ; -xn, v. a. ravnati : poravnati, uravnati; -erbse, (, robaeka; -er- llngs, ale- b'oce u. s. w.; - gemacht! s poti! na otran! - machen, umakniti se , xro- 579 Plebcj stör narediti -s- narejati; nehmen Sie-, sedite! vsedite se! - greifen, obveljati, veljavo sadobiti; kahler-, golin», goljava; -! int. plosk ! plesk! tresk ! - - a. mestni; -büchsc, /°. po- kälnica; Plätzchen, ». mesto«, me¬ stice, prostorček; -kommando, ». plaokomanda; -en,v. n. ploskati, pleskati, eokotati: ploskniti ; (zer¬ springen) počiti, pökniti, rarpükniti, raspoöiti se, rasleteti «e, razmak¬ niti se x/!;-er, m. plosk, plesk; -major, m. placmajür; -Pulver, ». pokavni smodnik ; -rakete, /.. I aspv- kaea; -regen, in. plok», lijavec; naliv. Plauder-ei, C-blebet , blebetanje, älobudranje. xobesdanje; -er, IN. blebetavec, blebetalo , klevetavec, ilnbudraveo; -h ast, a. blebetav, klevetav, gostobeseden, gobesdav, Llobudrav; —igkeit, /. blcbetavost, klevetavost;-in,/, blebetulja. kke- vetulja, klevctavka, Žlobudrala; - n. v. n. blebetati (rkm und eöem), klevetati (am und ecem) gobesdati, celestati, cesnjati, raglati; -lasche, /l blebetalo, klepetalo, raglalo, žlobudralo. PlaUsch-en, v. n. klepetati (am u. ecem) svergati, edvrati, goberdati, raglati, kveriti, kvasiti, cesnjati, vencati; -er, —ei s. Plauderer, Plauderei. Plausibel s. Annehmbar. Plebej-er, IN. prostak, neälalitnik, plebejec; -isch, a. prostaški, ple¬ bejski. 37 Plcjaden Plejade», x(. gostosevci go- stočirci pk. Plcn-arsitzung, (. popolni od. celo¬ kupni »bor; -arversammlung. (. po¬ polna skupščina; -ipotenz s. Voll¬ macht. spolnek. Pleonasmus, m. pleonarem, nad- Plomdicren, v. a. 8 svincem »aliti (lijem) od. »»tekniti-j-»alivati od. »»tikati. Plötzlich, a. nagel, nenadan, pre- kvapen, nepričakovan; a. innvčno število, mnvčioa, maoč- nik; -ität, (. mnočnost. Plus, a pesmcnija, pevstvo; -t, m- pesni», 580 Pointe 58 t Polter l>ssm»r, pesmenik, pevec; -terei, /t pesmarij», pesmarstvo; -tik, »n. pesmoslovje. nauk o pesništvu, Poetik»; "er, rn. pesmoslnvec; - lisch,», pesniški, pevski, poetičen. Pointe, /. ost /k. čstrica , ostrin» ; /V xlavn» misel /°. Pokol, »e. kup», kozarec, bokal. Piickel, »t. slonic», razsol /i. sla- "amurja-, - - a. osojen, slan; -fleisch, vsajeno meso, slsno meso ; -hä- Nog,,n. sl»nik; -N, v. a. soliti: v- Laliti, nasoliti, v razsol djati (dem) c ^sokjevati, v razsol devati. Pol, m. točaj, pol, steč»); -ar - a. poleroi, tečajni,; ^:bär, »i. Neli Medved; I^distanz, /. odleglost od tee»jev, odpolnost; i^fuchS, »n. po- sor»»I»sjxz. visieren, v. n. obra- ^^ti se k tečaju, polarizirati; ^krets, m. tečajnik; glicht, n. severn» ^erda.severni sij, kurjav»; cistern, severn» oder tečajna zvezda, ""rovi, liervor. Polki, »i. pol»j, bollinik, drobno - - u. polžev. vOlem-ik, /. učeni prepir, pravd», k"lomiks; -iker, in. prepiravec; - kmčkavec;-isch, a. prepire«; -istcren, t' n. prepirati se, pravdati se, Klokoti 86. Polenta, /°. polento; mest». Pol ice,/. protipis; -ier - a. likav- "s losčivni; weisen, n. likolo , xl»- —en, v. a. Iik»ti, loščiti, xl»- "E, polir»ti: oliksti, uxladiti -j- °bkov»ti, u§I»j»ti; ^:er, e». lika- vec Zpolir; Estock, >n. xladilk»; ^:t, a. oliko«, uxlajen. Polit-ik, /°. politik», derzavstvo, derz»voznanstvo, vladoznanstvu: -iker, m. politik, politikov, derzav- nik; -isch, a. političen; (listig) ovit, zvitorep, prekanjen, presuksn Ek¬ steren, v. n. politizirati, politične re¬ či pretresati, o politični!» zadevali govoriti; -Uk,/', «lik». xladčina, lesk. Polizei, /l policij», redarstvo; - - n. policijski; -anstatt, /. policijska naprav»; -aufstcht, /l policijsko nadzledstro, policijska sksrb /) -direkzio», /k policijsko vodstvo; - direktor, »>. policijski vodja od. pred¬ stojnik; -lich, a. policijski, redar¬ ski; -kommiffar, »n. policijski ko- ! misor; -kommiffariat, n. policijsko komisarstvo; -ordnung,/k policij¬ ski red; -Übertretung;/, policijski prestopek; -Wesen, n. policijstvo, policijsko reči /. pč. Polizze s. Police. Poller, m. mornar, moviar. Poll-mehl, n. srednja moka; -II- zion, /. omaderevanje, skrunotuk. Polonaise, /l pvlaika, pvlonera. Polster, m. blazin», vzxlsvje, pod- zxlavje , vzxlavnik, podzxlavnik, väjönic»; (b. Wasserbau) blazin», podstav»; -n, v. a. blaziniti: obla¬ ziniti; s perjem napliati. z zimo napolniti; -stuhl, rn. oblazinjeni stol. Poltcr-abend, r». predporočni ve¬ čer; večer pred svatbo; - er, m. ro- Poly 582 Port xotaveo, ropotalo, sdelovavee, ras- grajaveo; -gelst, rn.strasilo,posast /l; -hast, «> ropotav, rasgrajav, ras- grajaven; -kammcr, /. starinarnica, sbramba sa starino ; -n, v. n. ro¬ potati (am u. ocem), ropvtäöiti, klo¬ potati (am und ocem), klopontati, röstati, sdelovati, rasgrajati, raz¬ sajati, sundrati; -n, ». ropot, önn- 6er, rasbota; -miss, (. rvpotse, klopote«. Poly-andrie, /l mnogomostvo; - chromatisch,«, mnogobarven, mno- gvbarvnat; -edirsch, a. mnogosten; -gamic, (. mnogosenstvo; -g lott, a. mnogvjesiöen, v vve jesikili; —e, /. spis v veöjesikili, mnognjesicnik; -gon, n, mnogokotje; -opter, rn. mnogogled; -p, m. osmonosee, Iw- botniva, polip ; -petal, a. mnogolist, mnogolisten; -syllabum, ». mnogo- slosnioa, vecslürnica; -syndetou, n. mnogovesnica; -technik, /j politell- nika, politeknien» sola; -technisch, «. politebnieen, politebniski; -thels- mus, m. mnogoboštvo, malikovav- stvo; -the ist, m. mnogobosnik, malikovavee; —jsch,a.mnogobosen, malikovaven. Pom-ade, /l mašilo s» lasch poma¬ da; -eranze,/'. pomaranča, pome- ranea, naranea; —u- a. pomarančni, pomarančni; —»bäum, »«. pomc- raneno drevo (g. drevesa) , pomo- ränceveo; Ungeist, »I. pomoranee- veo ; -nhaus, n pvmoräncnica, na- r-lacnioa; —»Händler, rn. pomoran- car. Pomolvg, rn. sadjorejee, sadore- jec;-ie, /lsadjvreja,s»doreja;-isch, a. sadjorejen. Pomp, »i. velikolepje, blisöobs, gir6a; slavni sprevod; -hast,-ö-, a. velikolepen, dliskoten, girdav; slaven. Pön-ale, n. kasen ; globa; Ponde- rabilien, xt. tesjo, tesina; -itenz,/'. pokora; kasen. späpestvo. Pontifik-ale, n. pontitlkäl;-at Pop-anz, »». strasilo, bavev; -e, «i. pop; -en- a. popovski. Poplll-är, «. priprost, prostonä- roden, prostonärodski, sa prosto ljudstvo primeren, lakkoumevso, labkorasumljiv, obenorasumljiv; (leutselig) priljuden, vljuden : -wer¬ den, obnäroditi se; -ariflerkn, a. po domaee od. prostemu ljudstra umevno napraviti -s- napravljati; -arltät, /l vljudnost, priljudnost; -aziou,/^.prebivalstvo, prebivavcipl- Por, »n. porej, luk; -e, /.. snojnioa. potniea, potna luknjio»; -os,«, lak' njieast, lüknjiöav; -osttät,/. njieavost; -phhr, »!. portir. Port-al, »!. vrata veliko doti prooelje; -epee, n. remont med, portepej, olicirski pas;-rst^ ille, re. listnica; /t«. opravilstvo, področje: Minister ohne isredoi minister; -eur, r». noseč, nosives, -ier,M. vratdr; -o, rr. poštnina. stovin», listnin»; -o fr e i, a. pe¬ nine prost, bresplacilen, bres po¬ vila; — heit, (. prostost postni»?, brosplaeilnvst. Porträt 583 Post Porträt, n. vbrar, podobsčin», klika, portret; -teren, v. a. obräriti, eliksti: poobrariti, poobličiti, por¬ tretirati; -NIa l er,m. podobar, ma- Isr obrarov od. pododsčin; ^lei, /. obrarna od» portretna malarija. Porzellan, ». porcelan, pvrculan; - - a. porcelanov, porcelanast; - eu, a. porcelanast; -erde , /. pvrce- lsnlea, porcelanovica; -gut n. pvr- oelanovina; -Händler,»», porcelanar; -Niederlage, /.ralogaporcelanovine; -schnecke, /. tigrasta pvrcelank»; - tvare, /. porcelanovina, porcelansko blago. Porzion, /. obrok, jemljej, vdme- rek, vremek; (Theil) deler, kos. Posamentier, »r. pasär,. trakär, posamentnik. Posauil-e, /. tromba, trobenta, troblja; -en, r>. a. trobentati, trobiti: ^trobentati, Zatrobiti; -enbläser, trobentar, trobentilč; -enregister, piščali v orglali x/.; -enton, »r. srobent, glas trobenta»; -ist s. Po- Illiittenbläser. Posi-tiv, a. ustanovljen, uganjen, »«. mesto; stajalisče; (Wache) «trara, sirar /.; (Anit) slurba, urad; (Betrag) rnesek, skupiček ; -enlanf, »». tek oder l»oä Pot poste; -e restante, a». skstseneo, prakti¬ ke; -isch a. Manski, praktičen, prrlktiski; -izieren, ri. ». värliti so, "riti 80, pripravljati so; (als ArzO praviti, or.rlravljati. Präl-at, prelat; —instand, m. srelatstvo; -egat',». pretlvolilo. Ptal-en, v. n. kalrati so, povrrli- kfvatise, šopiriti so, velioati so. pršiti se, lrvaliti so, sirokoüstiti, ^"aiti, klastati, kirüstiti so, velu- ^jariti; -er, rn. balraveo, balrac, "irokoustnor, sirokonstnik, samo- m'alee. stvale (x.-eta) , Irlastavev; (. balrarija, bakastvo, samo- ^ralaost; —in, /. bakavk», siroko- astaie,. —jsch, -haft, a. bakav, ba- fs>ren,sopiren,samol>valen,xis- sarovanee; -mie, /l šarilo, sar, na- xraUa; (Assekuranz-) Lararneina; -inneren, v. a. obsariti, obrlarovati; -misse, /l prošnji stavek; -mon- stratenser, ,n. premonstrateneo. Prailg-en, v. n. skasvvati se. ras- kasovati se, ponašati so, bliseatl (im), lesketati (am u. eöom), ka¬ rati se (karom) ; -er,rn Isjta, sra¬ motni o-ler; ozerlin, kiarla. Prällvt-ant, rn. pressnamovatelj, prorlsnamovavev; -at, r». prorl- snamovaaeo; -a z i o n,/t prestunam- ba, preäsnamovanje, prenotaoij»; —s-a. preärnawbni, prerlsnamo- vanjski. Prännmer-ando, ar/, poprerl pla- öevajo; -ant, r». naroönik, prerk- platnik, presplaenik; -azion, (. naroeba, naroeilo, prerlpl»öilo,preä- plata; —sbetrag, »n. naroönina. na- roöiini od. preäplaeilni snosek; - ieren, ir. a. naroöiti so na kaj, naroeiti, poprerl pl^öati -s- narööati, narvöevati, popreä plaeevati. Präpar-and, rn. pripravnik; —je, /t pripravnica, pripravnisvo; -at, ».pripravek, prixotovek, preporat; -ieren, v. a. pripraviti, prixotüviti -j- pripravljati, prixotävljati; sich -, v. r. pripraviti so -j- pripravljati se. Prä-Ponderanz s. Uebcrgewicht; - p o sizion, (. prestlnx, rarmernik; —al-n. preslosni; -Potenz, /. pre¬ moč /., provlarl»; -rogativ, n. prerlpravioa; -sens, n. sesanji vas, serlanjik; -senk, rr. rlar, rlarilo, Präs 586 Preis xodsrek; venilo, slavina; —atum, »I. dan podaje od. inrneitve; —a- zion, /podaja, inrocitev. vlonb»; predlonba, predocba, (zu einer Stel¬ le) predstava; priporocitev; nasvet; —azions- a. podajni; nasvetoval»! ; —irren, v. a. podati, inroeiti; vloriti -( podajati, irroeevati, vlagati ; (d. Gewehr) prenentirati, esst skarati (kanem) skanvvati; (zu eineni Amte) navreči (vernem), nasvetovati, priporočiti -j- priporočati . (den Wechsel) predloniti -j- predlagati; sich-, v. r. pvkanati so; Präselitirt! dajte cast! -servativ, n. branilo, branilo, varovalo. Präs-es, m. pervosedoik, predsed¬ nik; -ident s. Präses;-identen-a. pervosednikov; -identin,/l pervo- sednikvv» neu»; —schäft, (. pervo- sedstv»; -idieren, v. n. pervoscdo- vati, predsedovati, predsedati;-idi- NM, n. pervosedstvo, predsednistvo. Prüss-elu, v. n. prasketati (am und ecem), pokljati, poketsti (äm und ecem), -eln, ». prasket, prasketa¬ nje, pokljaajo;-en, v. n. napravljati, ranündano od. nenmerno niveti, tre- buliu streči (strenem), ponresevati; -er, rn. napravljivec, ponresnik; —in,/l napravljivka, ponresniea. Präsum-ieren s. Vcrmuthen; -tiv, a.dondevrn, domneven. Prä-tendent, »t. oblastovavcc. pre¬ tendent; -teustv, »- vblastovaven, prilaseevaven; -teriercn, v. a. pre- skoeiti x/l; -teritum, m. pretekli cas; -ter, m. irxovor, pretv»»; -iur,/l prelura. Pratze, sapa, vaps, copata. Präven-iercn s. Zuvorkommen! - tiv, a. odvracaven, prostrezaver. Praxis, /l djanstvo, djsnje, prak¬ tik» , vadba; (Gebrauch) običaj, »s- vada. Prä-zipitat, n.vsodlina; -zi ss,« nataneen, točen , določen; ad. tanko, točno; —ion,(l natanönost, točnost;—teren , v. a. natanko do¬ ločiti -j- določevati. Predig-en, v. «. prldizatl, prldixo- vati, predihati, propovedati; -ek, »n. pridizar, predinnik, propoved- nik; — - pridigarski; -t,/- diga, predig», cerkveni govor, dnbovni ogovor, propoved /.;-iand> n. pridigarstvo; -tsammlung, /' nbirka pridig od. corkvenib govo¬ rov; -sttthl, m. le«», prinnica. Preis, r». cena, kup : zu weichet» po cem? der genaueste -, najnira ot. nadnja cena; der - steigt, cona gee na kviskv od. raste; der - fällt, odjenjuje od. Lenina; (Lob) slava, dika, vast/l; (Schul-) daril", um keinen -, v noben kup, nikakor ne. po nobeni ceni, po nikakewi (Geld-) plačilo, darilo; etwas- 8^- beu, prepustiti-j- prepuščati; -alt ^ gäbe, /l ranpisana naloga; ichrcibnng, /. ranpis darila; -bete.ee- billig, /l poganjatev na raapiaa"" darilo; -kouralit, »n. cenik, vsako¬ kratna cen»; -elbere, /. ticja ooe niča, brusnica, kamcicevje; -e». Prekär 587 Prim a. bvaliti, velicati, slaviti, öastiti, poveličevati, ranslavljati, ckiöiti; glücklich srečnega imeti (am) od. öistati; -er, »I. Irvalivee, lrvalee; -frage, /l nastavljeno vprašanje; -gebung,/'. prepustitev; -liste s.Preis- ftlirant;-richter, »n. rarsojevavec, soöailr o ranpisanilr ckarililr; -schrist, /-spis n» ranpisano ckarila; vbckür- feai spis; -tarif, NI. cenik , usta- »ovljena oena; - Verzeichnis, /c ran- üarek eene; -würdig, a. ckarila decken; bvaleviwcken; l^keit, /- vrecknost ckarila; bvalevrecknost; - juerkeniiung, /l prisockda ckarila. Prekär, a. ckvowljiv, negotov. Prell e»,«, a. prekaniti, ukaniti, prevariti, oslepariti, ociganiti, pre- lsntati, ogoljufati p/, s. Abprellen; -er, ,». ^oljük, slepar; (Abprall) "üskok, vckboj; —ei, /l prevara, ?°ljulij», sleparij»; —in,?- golju- üaa, sleparic». Pkem-ier, m. pervi minister; -sen, v. a. ovirati, privirati. Presbiter s. Priester; -ianer, -». prerditerijaneo; -inm, n. prenbi- l^rij, ckubovnisce. Press-ant, a. silen; -bar, a. stisljiv, silaeljiv; -e, /i tlacivnie», stiskav- "Wa, stiskalnica, press; (Druck-) ükkalnics, tiskävnio»; (Druck) tisk, ttsek, natis ; uutcr die - geben, v na¬ tis ckati -f- ckajati; unter der - sein, v.twtisu biti (sem); -en, v. «- tla- tttti, stiskati, mečkati, presati: stis- ttfti, oreti (nmem), nmeekati -j- °iemati; (jemanden) pestiti , siliti; -er, »i. stiskavee, tlavivec;-erzeug--, nis, n. tiskovina, tiskopis;-freiheit, /l svöbockni tisk; svobock» tiska;: -gcricht,«. socknija na tisk; -gesetz, ». postava na tisk, postava naslran tiskovin , tiskoviaska postava; - hast,a. dolelien, nebogljen, nevbog- ljen, beteren; -Hefe, /j stisnjene ckroni /,k. (.; -irren, v. ». es pressiert nicht, ni sile, ne mucki se ; -knfe, /l kerniea; -inaschienc s. Presse; - schraube,/. vreteno , vreteniea; - Übertretung, /l prestopek postave Nastran tiskovin; -zeug, n. tiskalo, tiskavna priprava. Prez-iös, a. ckragoten, ckrag; -iosen, prt. dragotine , ckragotije pk.; -el, n. presta. sklcli. Prickeln,«, a. abäckati; v. n. see- Pricstcr, m. ckubovnik, ckulrovcn, svečenik; masnik, mesnik: der hohe -, veliki ckulroven; --o. ckuliov- ski, ckubovni; -amt, r«. ckulrovstva, ckukovska slunb», mastvo; -Haus,», ckulrovno semenišče, ckuliovsönic«, boxoslüvnica; -Heiligtum, ». ckulrov- sko svstisee; -Herrschaft, /l ckulrov- ska vlacka; -in,/l ckulrovniea, sve¬ čenica;-lich, a. ckulrovski, masni- kov; -mantel, m. masni plase; -or- deu, m. ckubovni reck; -rock, »r. cku- bovska oblek» ; -schaft,/'. ckubov- svina, ckulrovstvo, ckubovni xk.; - stand, »«. ckulrovski stan, ckubovstvo. mastvo; -tum, n. ckulrovstvo, mas- tvo; -weihe,/'. mcksnikovo posveče¬ vanje, posvečevanje na masnika. Prim-a, /l perva, pervnio»; -a Prinsenkäse 588 Donna,/., perva pevkin^»; -är,a. pervolen; -arius, n>. pervi ndrav- nik; -as, rn. pervostolnik, primas; -at.n.pervstvo, pervenstvo; -«wech¬ sel, m. perva menjiva; -e, (. pervi glas; perva uns; -el , (. trobentic», ixlee; -itiv, a. pervobisten. pervo- ten, pervinski; -iz, (. premieija, nova,n»s»; -ogenilur,/. pervvro- jenstvo; pervorojenscin»;-zahl, (. pervinsko število , nakladno vislo. Prinscnlasc, 'N. brinnoveo, brinnov «in. Prinz, 'N. knen; (kaiserlicher -) cesarjevič, oesariö, earevio; (kö- nigl. -) kraljevi«, kralji«; (fürstl.) knenvvi«, knenie; (Herzog!.-) vöj- vodiö; -essin, /! kneninj», prin- vena; «esariöina, eosarevn»; kra- ljiein», kräljevn»; kapsel, »i. xrin- «esnik. Prinzip, n. navelo, glavno ot>. podstavno vodilo, pervotno pravilo; (Anfang) naöetek ; -al, r». gospod, prinoipdl, prednik; -at, ri. pred- stvo, pervenstvo, pervstvo; -jel, a. načelen, podstave»; -ist,»». dru- gosoleo. Prior, «n. prior, prednik; - - er. priorski; -in, /. prednica ; -ität,/.. predstvo. pervstvo, prednost; (die Zeit) poprejsnost; ^snrthril, n. ranredn» sodb». Pris-e, (. vnemljej, seepec, vsca- xek; (Bellte) plen, rop, najet» lrt- dija; -Ilia, n. prinnl»; —tisch, a. xrinmdticen. Pritschcln, v. 1. benlunx»ti. Probe Privat,», rsseben, r»svben. sa¬ mosvoje». ssmiten, privaten; -lill- gelegenheit, (. nasebn» od. privstaa nadev»; -diener, »n n»sebni sluxa; -dozent, »n. pnivatni doeent; -e, m nssebnik, rasobnik, pnivatni ottt essobni elovek; (. nssebnio». aa- sobnic»; -Zentum,», pnemoneaje nasebni'h ljudi; -gelehrte, »I. nssebai uöenjsk; -ier s. Private; -im, ml nstikom»; -isteren, v. n. sam rase niveti, osebovati; -ist, 'N. nasebni od. pnivatni uöeneo; -iv s. Ansschlie° pend; - kaffe, /. nasebn» od. pnivata» densnnioa; -leben, n. damaoo oder nasebno nivljenje;-mann(Private; -Person, /. nascbnik, nssvbni elovek; nasebnie»; -recht, N. privatno pravo; -fache, /l rasebna od. privatna reo /.; -schule, (. privatna sol»; -stuw de, /. domaoi podük; -vermögen, n nasebnq^od. privatno pnemononje; -wirtschaft,/..nasebno xospodarwvo; -zeuglliS, n. privatno spričevalo. Priviseg-len- a. samopravni. pri- vilexijni; -ieren, v. a. komu posebno pravieo od. oblast podeliti, poob¬ lastiti -j- podeljevati, privilegirati; -iert, a. samopraven , privilegiran; -ium, n. samopravic», privilegija, pooblastiva. Pro in contra, n» in naper kaj. Probat, a. skusen, po skusnjab potenje», dosprivan. Probe, /. Skušnja, poskusnj», pre- skusnja; (Versuch) poskus, p"' skusvk; (arith.) preskusek, doka- Probier »89 Prog rek; (Muster) vbraree, oxledek; -- a. poskusni; o» poskusnjo; - ickeit, /. delo na poskusa;»; -blatt, ". oxlcdni list, list nu ogled; -bo- gui, m. ogledna od. pokorna polo, Polono ogled; -druck, r». ogledni od. pokorni tisk , -fahrt, /l poskus- oo vornfo; -haltig, a. po skusnfi potsrfen; (v. Wechsel) terden; -jahr, » leto poskusnfe; poskusno leto; 'leljion, /. poskusu» predavan;«; predigt, /l poskusno pridiga; - ^Pkist,/. krasopis, lepopis; -stück, »> poskusek; -Vorlesung s. Probe- Ickzio»; -zeit, /. öos poskusnfe oder dkusnfe. Probirr-, a. poskusni; -en, v. a. poskusiti, skusiti, irküsiti po¬ kušati, skušati; (d. Geschmack -) pokusiti, okusiti, v»rd;ati (dem) P pokušati, okušati, vardevati; - ^kin,,,,. poskusni komo»;/e-, skus- "io. skusilo. Problem, ». rastovek, uloga, vprašanje; -atisch,». dvomlfiv, dvo- negotov, prvbleniatieen. Probst s. Propst; Pröbstling, m. ^"sokoeiea, smukavio». Produkt, n. plod, sad; irdelek, rokutvüo, rokotvörina, narefek; ibiotnr-) pridelek, obrodek, plod; hOiesultat) učinek, nasledek; (Math.) toesok; -enpreis, r». ceno pridelkov; r», a. ploden, plodovit, plodonosen, tvdovit, rodoviten; oberten; —ität, ^plodnost, plodovitost, rodovit- »ost. Produkzion,/. irdelova, irdelova- n;e; (v. Urprodukte») pridelava; (theatr. -) predstava, igra; -skapi- tal, ». denarji ra irdelovavfe - pri- delovanje;-Skosten, p/, stroski ir- delovsn;»- pridelovan;». ProdllZ-ent, »i. irdelovovee, pri¬ delav» veo; (d. Urkunde) pokaravee; -irren s. Erzeugen, Verzeigen; sich -, v. r. igrati, rorkarovati se. Profan, «. posveten, svetoven, nedulioven, neposvečen ; s. Gemein; -azion s. Entheiligung; -geschichte, /l, posvetna /.godovina. Piof-ess, /l lunlska naobljuba od. rar era; -e ssi o n , /l delo, rokodvlo, rokodelstvo; vbertni;», odertstvo; —ist, m. rokodelec, rokodel; -c s- sor, »i. profesor, uvitel;: ordent¬ licher-, redni profesor; nenkolle- gium, n. uoitelfski rbor, rbor pro- fesvrjev; -effur,/l uvitelfötvo, u- eitelfska stolica, profesur»; -et, m. s. Prophet, -il, n- stranski od. pre- rerni naeert; -i t, »«. dobiček, do¬ bitek, korist/;; lsabel s. Einträglich, vieren, v. n. pridobiti si, dobiöek storiti -s- pridobivati si; -oß, »I. profor, profos. Pro-gnose, /l napoved /l; -gnosti- kon, n. preroštvo, prerokb»; -gno- stizieren, v. a. napovedati (vsm) -f- n»povedov»ti,prorokovati;-gramm, n. proxram,certer; (Schul) letopis, letnik;-g resss. Fortschritt; —ion/, postopnost;— ist, «n. napredovavee; —iv, a. napredovaven, postopen; ack. po stopnfi, stopnfsnia; -hibie- ren, v. a. prepovedati (vdm) -P pre- Proj 590 Pros povedovati; -hibitiv, a. prepö- veden. prepovedovaven. sabrani- ven ; —sistem, n. prepovedstvo. pro- pčvedne postave sastran vvosnjo tujodeselne robo. Pr0-je!t, ».nasvet, nasvetek, pred- log; nasnutek, načere, namer», n»- kana; —ieren, v. a. »»svetovati, n»- vreči (versem) p/l; načertati. na- eert narediti-j-n»rej»ti; -j ekzion, / obris, »brisek; —sichre, /i vbri- soslovje; -klamazion, /i rasglds, oklic, oglasilo; -klamieren, v. a. rasglasiti, oklicati (kličem) -j- ras- gldsati. oklieovati; -kura, /i po¬ oblastilo; —tor, »n. pooblastenec, «pravnik; Staats-, dersavni za¬ vetnik od. pravdaik; -kurieren s. Besorgen; -letariat, n siromačija; -letarier, m. siromdk, nimanič; - log, m. vvod, predgovor, proslav; -l on g a zi o n, /l prelčg, podaljsba, poddljsanje; — sgebühr, /l prelos- nina; -longieren, o. podLIjsati, po- dčljsati, prelositi -s- podaljševati; -memoria,«, spominski spis, spo¬ menica; -menade, /°. spreliod; -me- nieren,v. n. sprelidjati so, «etati so (am n. sečem); -messe,/', promesa; -mittent, »n. obetnik; -moiitorium s. Vorgebirge; -movieren, v. a. pode¬ liti komu kako čast (dolitarstvo); povišati, povzdigniti na viso stop¬ njo -j-povisevati, promovirati; -mo- zion, /. povišanje, povsdiga na viso stopnjo; Prompt, a. Iiiter, ročen; natančen, pičen, točen; ack. ročno, rččnoina;na tanko , pičnv; -mulgie- ren, v. a. rasglasiti, osnaniti-j-rar- glasati; -nomen, ». saimsk, sai»e (g. -ona); -nominal, o. saiinenski. saimenen; -nunziazion,/ipredaas»; isreka . isrekava; -padentik,/. pro- pedevtika, pripravljavni uk; -l>>- dentisch, a. propedevtičen, pred- učen, pripravljaven; -paganda, / propaganda, društvo UL rassirjsoje katoliško vere. Prvph-et, m. prorok. prerok; (Wahrsager) prerokovavec, veseec, vedesevavec, vedovina; -en- proroski; —in,/', prorčkinja, prero¬ kinja; —isch, a. proroski, prcroko- vaven, prerokovavski; -ezeieil,v prerokovati, prorokovati; boxo- vati, vedesevati; -ezeiung,/. prero¬ kovanje, prorokvvanje, prerokba Prv-Pinazion, /l samoprodaj» jače; -poniere» , v. a. nasvetovati, predložiti, navreči (versem)-j- svetovati, predlagati, navergovati; -p vrzi on, /i rasmerje, porar- morje, rasmor/., rasmera;pomor oost, somernost, porarmernost. priličjo; —al, a. rasmeren, porar- meren, pvmeren; —iert, a. sklado- meren, someren, enakomeren, ra^' moren; -posizion,/i nasvet, prea- Propst, m. prost; -ei, /i prostha prostnija; Pröpstling s. Pröbstlwg, PrO-rektor, m. namostni vodja? - rogazion, /. prelog; -rogieren, v. preločiti. Prosa,/-prosa, nevčsana besooa, prosti govor; -iker, m. prossik, Proselyt 591 Prozess SLteh V N6V62LNl k686tt!; -lsch, a. peoraičen , proraiski. prostoxovo- een, noveran; (iA. nepesniski. Proselyt, m. spreobernjenec. no- roveree; pridobljenec; -enmacher, m spreobračavec. Pros-it! rnl. Vox pomaxaj! Vox pomor!! nardravje! -odic, (. pro rodija,časomerje,rloxomerje; -odik, ( »auk o rloxili, rloxomerstvo; - "risch, a. prorodičen , časomeren. Prosp-ekt, ,n. vid, vider ; poxled, "orxled; -erieren s. Gedeihen. Pro-stituiereus. Beschimpfen,Bloß- Mllen; -tege s. Günstling; -regieren, r a. poxanjati so ra koxa, raxo- '^rjati, ravetovati, braniti; -tek- l"r, ,n. ^^vxtnilr, branivec, raxo- rornib; —at,n. ravetnistvo, var- rtro; —in, /. ravetnica; -tekzio», bramba, raxovor. Protest, m. upor, odpor, protest; ;0»t, m. protestant, luteranec; — so,/, protestantka, lutersnka; rlch, a. protestantski, luteranski; 'V>en,(. uxovaranje, uxovarjatev, "piranjo; uxovor, upor; -ieren, t>. ^ opreti se, ustaviti se, oxlasiti "d proti čemu: upirati se, ustavljati oxILsati proti čemu; odporo- 'oti, pobijati kaj. Protokoll, n- rapisnik, vpisnik, lmotokol; -arisch, a. -e Aufnahme, fopis; irprasevanje na rapisnik; - v. a. rapisati (pisem), vpi- ^ti, (v rapisnik) -s- rapisovati, vpisovati; -ist,-sführer, »n. rapiso- protvkolist; -Sführung, (. rapisnvanje; -Snnmmer, ( število vlornex» rapisoika. Proto-inedikus, IN. pervi dereloi rdrsvnik; -notar, IN. mestni pisar; -typ s. Urbild. Protz-en, v. n. kujat! se; -ig, a. kujav; -maulen, v. n. jerikovati, xoberdati , čeluststriti. Prov-erbium s. Sprichwort; -i- ant, m. river, brana, rivek, ralo- x», provijant; a. ralorni, pro- vijantni; ^meister, m. provijant- mojster; Alvesen, n. ralorne rado- ve z>t.; -in z, / derela. okrajin». po¬ krajina; i^ial, a. derelen; —jasis- mus, m. provineialirem, besed» v kakem kraju navadna; ^lialzeitnng, /. derelni časnik. Provis-ion, /. raloxa; (Gebühr) prodajnina, provisija; -or, »n. na¬ mestnik, proviror; -orisch, a. rača- sen, namesten; -orinm, n. račasoa varedba. Prvvo-kazion, /. poriv, porov; - zieren s. Hcrausfordcrn. Proz-edur, (. ravnava; -eut, a. odstotek, odstavek, od sto; ^:ual, a. odstotni. Proztss, »n- rarpor, rarpra. rar- pertija; (Rechts-) pravd»; (Ver¬ lauf) bex, tok, -führe«, prav¬ dati se, torariti se; durch - verlie¬ fen, rapr-ivdsti; -machen, na torbo djati (denem) - - o. pravdni; -al¬ ten, pravdni spisi ; -führer, m. prstvdavee; -i o n, /l procesija, cerkveni sprevod; l^Sraupe,/. pre- lrodna xoseniea; mspinner, m. Prudcl pretiocknji prejec; -ieren, v. n. prav- ckati se, tajiti se, tosariti se, präv- ckariti; -kosten, pe. pravckni «troski pl.; -ordnnug, /! pravckni reck, svck- nji reck; -salte, /l xravckna reo oder aackeva;-süchtig, a. pravckarski. pre¬ pirljiv: ich bin nicht-, na torbo ne stresem; -verfahren, ». pravckna ravnava. Prudcl, m. par, Lack, sopar, lilap; -n, v.» Iiispeti, pariti se; (veni siedenden Wasser) vervrati, kipeti. Priif-en, I'. a. skusiti, izkusiti, poskusiti -s- skussti. poskušati; (d. Schüler) izprašati, preskusiti-s-iz- prasevati, preskušati; (untersuchen) preiskati (iseviu), prexleckati -s- preiskovati, prexleckovati ; (einen Vorschlag) prevckariti, pretelitati, pretresti, na oeckilo ckjati (ckem, cke- oom) -j- prevckarjati, pretebtovati, pretresati, naoeckilo ckevati; geprüft, a. preskusen, izprašan, pvterjen; -er, »i. izprasevaveo, preskuseva- veo; -ling, »i. izprasevanee, pre- skusevanec; -stciu s. Probierstein; -ung, /! (Eramen) skusnja, pre- skusnja, izpraševanje; (Untersuch.) skusnja, poskusoj»; preiskava, preiskovanje ; pretres, pretebtova- nje; —s- a. izprasevanjski, pre¬ skusni; —sgegenstand, m. reo pre¬ skušajo; —skommiffion,/. izprass- vavna od. preskusna komisija; — ssal, m. sobana za preskusnjo; — Sstunde, (. ura preskusnje oder iz- prasevanja; —Stare, /l preskusni- n»; —szeit, /l oas poskusnje. 592 Publ Prügel, m. Krepelj, krepelec.kre- peteo, oklesek, pravit, bujao; -n, /! pretep, poboj, tepe«; -n, o. a. tepsti, biti (bijem), tolci, libreti, seskati: vtepsti, pretepsti, nabili, nabunkati, nalibrati, oklestiti, na¬ mlatiti, nazxati (zxem). naklepali (pijem) -s- pretepati, nabijati. PrUIlk, m blisovba, leskota, blis¬ kata, berlikot»; razviranje, pro- vzetovanjs; -- a. slaven, bliseo- ben, berbek, prelep; -en, v. n. bil- soati (im) ponašati se; razvirsti se. prevzetovati; -er, IN. prevzetova- vee; -haft, a. blisöeö, bliskoten,ve- likolepen; -liebend, a. xizckav. p- zckoljuben, sopirea; -loS, a. skro¬ men; -sucht, a. xizckavost, prevzetij»! -süchtig, a. xizckav, kopiren, pre- vzotovaven. Psal-ui, m. psalm; -men, v. », psalme peti (pojem), bekati; -mili, m. psalmist, psalmopeveo; -ter, m psalter, psalmnik. Pseudo-, a. larnjivi, lažni, kri", pockverzeni; -nyni,a. pock irmisljo- nim inienom, labnoimenen ; -presch »I. Isrnjivi od. krivi prorok. Pst! «nt. pst! bst! Psych-e,/°. ckusa; isch, a. ckuserea, ckusen; -vlog, m. ckusosloree, psiliolöx; ^:ie,/l ckusoslovje. pos- bologij» ;^:isch, a. ckusosloven, psl- Iwlöxiöen. Publ-ik, a. ooitsa, javen; -ikazie", /. raaxlasilo , «klio, oananilo,"^! rnanilo; -ikum, n. občinstvo, adraai svet, rbiana mnoiiea; -izierett, Pud » rarxlasiti, oklioati (kliöem) s-rarxlsssti. oklicovati; -izist, m. časnikar, publicist; -izität, /. jav- "ost, očitnost. Pud, >n. puä; -delarbeiter, m. puck- I»n; -dein, v. a. pucklovati; -del- plamenica; -ding, m. pu- -el, m. kocker, kückrasti pes; 'kln, v. a. xercko s kam ravnati, Ko¬ ka xercko imeti (am); -elnärrisch, a. ros smesen, šaljiv, xocköevski; -er, ">>stopo ra läse; -erig, a. opuckran; 'trn,v. a. puckrati: opückrati, lose pockrom potresti -j- potresati. Puls! ,»t. puk! Lok! lop!; - m. ^uoks, uckar, uckarec; -ärmel, i». ^roki rokckv; -en, v. a. bunkati, udrsti, lopati, pükati, tolči , suvati (^ojom) : nabunkati, lopiti, opukati, °^I°i; s. Stoßen. PUls, m. trip, rilobitje, bilo: der "Acht, Lil» utriplje , bije od. tolče; '"der, /. ciplja, cipnica; -ieren, v. tripati (pijem) utripati , biti (bi- -schlag s. Puls. vUlt,,!. pisainik, pisalni pocksta- od. naslonjak. Pulder, prall, stups, prašek; (Schieß-) smocknik, strelni prak; ^ocutel, m., -büchsc, /l prašnik; - "Ulys, m. Uim ock strelnexa praku; ». strelni sock, sock ra strelni trab; -Horn, ». rox r» smocknik od. ^irelni prak; -icht, -ig, a. rmlet, Drobljen , pkan , v prak stolčen , - ^Ueren, v. a. v prak stleöi (stolöem), Grmeti (manem) p/.; -tammer, /. ^Mocknisniea, smvckisöe; -körn, n. Deutsch-siov. Taschenwörterbuch. Punsch rerno strckloexa prakck; -magazin, rr. raloza od. skramba ra strelni prak; -n s. Pulverisieren; -türm, ricksnica ra strelni prak; smocknis- nioa. Pump-e, /! sesalk», sesalska, vo- ckovlckk, pumpa, črepcklniea; -en-», sesaijčni, pumpni; -en, v. a. čre- pati (am n. pisem), plati (poljem) ir-, pümpati: irerepati, irplati; - ern, v. ». ropotati (am u. oeem), ro- potaöiti; -ernikel, »t. retenjäk; /-A. pavlika. Punkt, m. pika, pieaj ; (Stich) bo- ckek, bockljej, vbockljej; (Artikel) öle», ölenek; (Absatz) ockloeek, vck- stavek; (Gegenstand) ree/l, eacke- va; (sehr kleiner Theil) pieie»; (Endpunkt) koneo: aus dem - stehen, na tem biti (sem), usmerjati, volj» mo je, pripravljen biti (sem); - sechs Uhr, natanko ob sestik, ko ura sest ockbijo; - sur- beantworten, na vsak ölenek ockxovoriti; (d. höchste -) vor- kol, versao; -azion,/. ustanovilo; ustanova poxlavitnik olenov; -ieren, v. a. pike ckelati: pike nareckiti, o- pikati, s pikami sasnamovati. Pünktlich, a. natanven, pioen, to¬ čen ; aii. na tanko, na las. piöno ; -keit, C- natanenost, piönost. Puilkt-o, in -, kar se tiöe -, Zlecke-, osir -; -thierchen, n. riva pika, mo- nacka; -ur, /! punktur»; -weise, a-k. vlenek ra členkom, stavek ra stav¬ kom. PllNsch, >»- punö, puns; -en, v. «. punö piti (pijem), punvevati. 38 593 Puuz 594 Putz PllNj-e, /. puneo; -ieren, v. a. pun- eirati. puneovati. Pupill-ar-, a. sirotioski, sirotni, varoc-snsski; —gelber, xk. sirotinski denar)ip,k; — mäßig, u. sirotinski; —substiluzion, /! sirotinsko namo- stovanje; —vermögen, n. sirotinsko premorejo; -e, m. sirota, nedoletna sirota, vLrovaneo;-e,/lrrenioa, reni- va. rerklo, puneio»; -eu-a.Pupillar-. Puppe, /i öeöa, douda, pünöio», pur», lila; (b. Insekten) rapredek, mesie, mesieek; -n , v. n. s öeöami i§i ati; -nmacher, m. irdelovavee öee ob. dond, lilar; -nräuber, »«. mo- skatnik; -nschlupfweSpe, /. xosenvoi na)erdnik; -nspiel, n. i^ra s öeoo ob. dondo; ixraea. Pur, a. eist, samoöist, preeist, sok, sukopran; -e Wahrheit, §ola resniea; aus -er Habsucht, ir same ob. xole lakomnosti ; -g i e r - a. öi- stivni, meeivni; —en , v. eistiti: ireistiti; v. n. dristo imeti, skor koxa liti (Ii)em); —Mittel, »r. ei- stilo, meeilo; -ifikazion, /! öistitev, oeistitev, oöisöevanso; -istzieren, v. a. vöistiti, ireistiti -s^ oeiseevati; -ismus,m.eisto§ovorno8t, purirem; -ist, m. purist,)erikotrebee; -itaner, rn puritän, puritanec; -ität, /! öi- stota, previstota. Purpur, m. bazor, baxer, skor- lät ; a. baxreni, skerlatni ; -be¬ kleidet, a. V lmxrenioo ob. skerlat vbleven; -s a r b e , /i baxreo, bazer, skorlatn» barv», rumenilo ; —-,a, bagren, skerlatast, rumen ; -färber, >n. bnArivee, bazeroik; -maniel,» skerlatai plasö. bsKreoica; -n, », dazren, rumen, skerlaten; -rolh, a, baxrön, rumen : -rölhe, /. baxre- »in», rumenin», rumenilo ; -schnecke, /i skerlatoveo; -stoss, rn. bnzrsnie», skerlatovin». Pust-el, /i woröls, moaolsee, püis- vio», spuseiks; -elausschlag, m, l>ö- piee xk.; -en, v. a. bükuti. Put! »»r. put!; -e, put»;-erhahn s. Truthahn. Putsch, m. kramol», vstaja , ban», Putz, r». Kino, lepotivje, lepaea, lepotina, lepotnisa, »krasse; (im Anzuge) lisp, xiada, potrata v oble¬ ki; -docke, xiadavka, našopirjen- ka, sopirniea; -en, v- a. öediti, soa- riti, eistiti: uöediti, osnariti, oči¬ stiti; (b. Kerze) utreniti, uterniti, usekniti -s- utrinsati, usekovati; (blank machen) svitlati: olikati, xolikati, osvetliti; (schmücken) lie- pati, lepotiöiti, krasiti: vlispali, nalispati, našopiriti; jemanden rmerjati: ormersati, ošteti, obrati (berem) -s- oštevati, obirati; (Bäu¬ me) trebiti, klestiti: otrebiti, pre- trebiti, oklestiti;-er, m- öistiree, vistitels, snarivee, öedee; —iil,/- öistivka; -handel, »n. kupeija r le- potisami; -Händler, m. lepotinar, prodasavee lepotni) ; —in, /! tinarioa, prodasavkalepotni); -Hand¬ lung,/. proda)alnioa lispneza blaKa; -macherin s. Putzhändlerin, -sucht,/' lispavost, girdavost, sopirnost, eo- pirl)ivost; -süchtig, a. lispar,^' rupel - Alliance , /l eetverorverjo, rvera meä stiremi. Qllllga, (. kvaga. Quak, m- kvak; -en, v. ». rag- ljati, regljati, regetati (am in eoem), regati, kvakati; -en, ». ragljanjo, kvak, kvakanje; "d, a. ragljav, regljav, kvakav. Qlläk'en, v. n. bevskati, läjati, muliti;-er, m. bevskaveo; kvekar. Qual, / muk», per», terpljenje, bolest; (d. Gemüthes) terava, brick- kost. Qual-en, v. a. müviti, terpinöiti, vieati, trapiti, treti (tarem), sukati (suöem), stiskati, »aälegovati, po¬ stiti; s. Martern, Peinigen; -er,,», muölveo, muöitelj, stiskaveo, rati- raveo; —ei,/l muöitev, terpinöenje; —in, /l muvivka, mueiteljioa; -geist s. Quäler. Quali-fikazion, /l sposobnost, pri¬ kladnost, pripravnost; —sausweis, m. irkarek ov. spriöalo sposobnosti od. prikläcknosti; -fizicren, v. a. spo¬ sobnega, pripravnega od. priklää- nega storiti od. nareckiti, koga ra prikladnega spornati-s-spornävati; fich -, v. n. prikladnega od. priprav¬ nega ra kaj se storiti-s-äelati; pri¬ pravnost rackobiti; -fiziert, a. pri¬ praven, prikladen, sposoben, »mo¬ ren; -tät, /. käkosnost, käkovost, notranja vreänost; (Güte) äobrota; -tativ, a. vertoxlaveo; "falber, m. maräö, marilar. Quad-er, m. öetvereo, rerani ka¬ ven; stirjaski kamen; -ermauer, (- ir reranega kämen»; -r a t, n. öe- trernik, stirjäk, kvackrät, öetveroä- ?elnik; —-a. stirjaski, kvaäratui; —fuß,m.stirjaski od. kvaäratni ere- ^elj; —flaster, (. stirjaski od. kva¬ dratni serenj; —Meile, /. »tirjaska od. kvaäratn» milj»; —ur,/. Lvete- rooglinL,kvaäratura;(astr.)öotört/'.; —Wurzel, /l kvaäratni koren , kva¬ dratna pervina;—zoll,r».stirjaskiod. üvaäratni paleo (paveo); -rienium, u. ietvervletje, stiriletje; -rilin- , a. »tirijeriöni; -rilla, /. kva¬ rila, kaärila, kvaäril; -r!eretl,v. a. avaärirati, na ärugo stopnjo povi- 8ati -j- poviševati; (eine Fläche) ivvorsje irmeriti -j- irmerjevati; (Piereck machen) v stiri äele oder! Pyramid 595 Qualm räav, sopiren, sopirljiv; -Ware, /.! Kampe raräeliti -s-rarckeljevati iispno blagä, lispavna roba; lepot- > "»o - - »ija, lepotija. Pyramid-ol, -»lisch, a. piramiäen, l>iramiäast, stulast; -e, /l piramiäa, atola; -enpappel, /. laska topol /. Pyra-meter, ,n. vgnjomer; -technik, /. oxnjarstvo. Pyrrhichius, »>. piribij. Quant 596 Quell -en, v. n. blapeti, čačiti se, dimiti so, k« Qneck: -silber, »i. živo srebro; - a. öivosreberni, öivox» sredr»; —anflösung, /°. ra/toplina öivex» srebra; —borar, m. burnokislo sivo srebro; —erz, er. ruela öivcß« srebra ; —N, a. öivosrebern, is voxa srebra. Ouehle s- Handtuch. Quell, m. vir, vrelec, stlläeneo; ck»»t. isvirek, stüelenöek; - -a. stu- elenöni, vrelöni, virni; -c, (. stüäo- nec, vrelec, vir, isvirek, isvir;-t>e, /l preklsa; -leiste,/l popreena >»tvicn^ popreeniea; -cll,v. a rü- ?lsati: rartepsti, rrvxljati, preme- ^-l-rantepati, rartrepati;-linie, /. prečniea; -profyl, n. popreöni öer- ^i-sack,in.bisax», ronee; -schlag, '"prekop; -schnitt,m. popreöni rer prererek; -spalte,/l popreena rarpoka, rarplat /l; -stange, /- po- prevna r»nta;(b. Dachstuhl) skarse x/.; -straße, /l popreena eesta; - strich, m. preka, preöna potera; - -thal, n. popreena Uolins, preseka; -über, a. krivee. Qnetsch-e, /l stiska, tesnoba; -en, v. a. meökati, maökati, müökati, ürürxati, xnzesti (xnsetems; tüöksti, tlilöiti: umeekati, amüökati, rürüi!- niti, stlileiti; (d. Finger ic.) prisee- niti, pretisniti x/l; -er, m. wevka- vee, tlaviveo,tl»vitolz; -Ung, -wunde, /l ötiska, vtolklje;, Qllick, a. verstev, everst, Liv, kremenit; -born, »I. öivi stliüenee; -sand, rn. sviseo, svise. Quiek, «n.evil, oviö ; -en, v. n. cvi¬ liti; eviöati (im). Quicsz-ent, IN. poeitnik, poeiva- vee, ki;e n»počitku; —engehalt, m. poeitnina; -enz, /l počitek; -ieren, v. n. v počitek chati (ckem)-^; v. n, počivati. OuiNt-a, /l peti raereä; -e,/l pe- tiea; peta stopnsa, kvint»; -essenz, /l evet, ;e6ro; -ett, n. peterospev, kvintet. Quirl s. Querl. Quitt,«, prost, bot; -werden, iü- neblti se česa; wir find -, nüa; smo poravnali od. xobütali; -e, /l Kuti¬ na, kutna; -enapfel, in. kütinar; -enbirn, /l klltinarie»; -ensaft, IN. kutinov sok, kutinove«; -ieren, i>. a. s pobotnico poterUiti, pobötni list äati, s plačilnim listom preje¬ mek poteräiti -s- poterjevati; den Quodlibet 598 Rädel Dienst slusbi so oöpoveäati (vem), slurbo pustiti, i» slusbo stopiti -j- slurbo puščati rc.; -ung, /.pobot¬ nic». pobotoi list, plačilni list, plä- čsni list; ^Isstämpel, m. kolek »a pobotoi list. Quodlibet, ». »mes /i, Kar boüi, vsaoexa nekaj, kväälibet. Quo-te, /. »nosek, ilele»;-zient, m. ra»stevec. R. Raa, /. ralino, rajna; -stange, /. rälinica. Rabatt, NI. oäbitek, rabat; -e,/l vslec, »aslec, osov, obsiv, obsivek. Rabbi-ner, rn. rabin, rabineo; - nisch. a. rabinski. Rabe, m. vran, krokar, xavran; -II- a. vranji, krokarjev; -naaS, n. merlia, inerlina, Hierein»; -nältern, pt. bro», načelnik- Rad 5S9 Nait Rad-en, m. Kokalj, Kokol) ; —fieb, ». sodivno rešeto; -er, koldr. Räder , m. rehta, rcjta, reter; -ig, »kolesni;-n, v. o. s kolesom treti (tarem, terem); (überfahren) po¬ veriti, rmeckati, nmüökati; -werk, n. kolesa pk. kolesovje, kolesje. Rad-felge, /l platišče; sin d. Mühle) lopata; -förmig, a. kolesast; -geleise, n.kolotoc», kolovoanik kvlej», ko¬ loma)»; -Hemmung, /l räoora;-ieß, »>. redkev. Rddi-kal, a. korene» , koreninski, radikalen; —e, »n. radikale«, pre- kucnen; —ismus, m. radiksliaem. Radier-, a. sterxavni; -en, v. a. r norieem sterxati : osterxati: - Messer, n. sterxavni nor. Nad-iuS, m. narek; -ir, /l koren, korenina; -ijiert, a. radieiran, vpi- oon; -macher, m. kolar; -mantel, 'n. široki plaso; -nagel, rn. rako- lok, okovnik; -schiene, /l sin»; - lchuh.m. cokla, crevelj; -speiche, /l prečka, spriklj»; -sperre, /^. navora, ravor/l, navorniea. aaver», naver- nica; -spur, /l koloteoa. kolotecina, kolomaj», kolomeja, kolovoa.ko- lovornik; -Welle, /. os /l podvde (in d. Mühl.) prešli«»; -zahn, m. Pale«, »obe«. Rafs-el s. Flachsranfe; -eln, r>. a. nikljati, smukati; -en, v. o. grabiti: pograbiti, pobrati (berem) ; -Holz, ". loma«», subljad /l, verliovin», krastpobiraj»; -inabe,/l previ- ^öevaujg ob. öisöenj e slad kora; pre¬ čiščeni sladkor od. «uker; -inement, л. prebrisanost, prekanjenost, pre- sdkanost, premddenost; -inerie, /. precisedvnic», vukrovdrnie»; -ine- rieren, v. a. sladkor od. «okerčistiti, variti: prečistiti, voistiti, preveriti -j- prociscati, precisvevati, provdr- jsti; -ineur, »i. preöisöevave«, «u- kroöiste«; -inie rt, a./?A. premeten, presukan, prekanjen, avitorep; —e, м. premetene«, nvitorepe«, preka¬ njene«; —heit,/l premetenost, pre- kdnjenostic.; -zahn, »n. prednji nob. Rügen, v-moleti, Sterleti, ster- meti, steröeti, kipeti; -Wurz, /l Kukove«, cepete«. Ragout, n. kerllljanje. Rahm, »n. smetana, poverhnja, verlinje, skerlup; -en, m. oklep; okvir, svaia, vbkrajee, rema; -en, v. a. posneti (snamem) -j- posne¬ mati; -löffel, m. posnemsvnioa, xo- snemavka; -suppe, /.juii» i» sme¬ tane. Raigras, n. vvsnic». Rain, »n. rob, mej»; (zwischen Acckern) xriva; -blümchen, n. mar¬ jetica; -en, v. n. mejiti, mejiöiti, derrsti se (im); -farren, »r. vrati«; -weide,/, kalin», aimoler, kostd- njiöevje. Raison, /l raeum , pamet /l, raz¬ umnost, -abel, a. pslmeten, pravi¬ čen; -nement, n. modrovanje, ume- tovsnje. raasojevanje; -Nieren, v. n. modrovati, limiti; raasdjati, rsn- klddati, besedovati. Rait-, ».računski; -er,m. rešeto, Raja reji», rebta; -ern, v. a. sččiti, pre- sojati, retrati: prenočiti, »retrati. Raja, pt. turski kristjanke pt. Rakrt-e, s. raketa, raketolj (g. - kjna); -en-a, raketni;-enmacher, m. raketar. Rall-e, /l mokäs , mlakos; -en, v. »I. rassajati. ra»bijati. RllMM-bock, m. oven; -elu,v. a. kole rabijati; v. n. goniti se,s.Brunf- ten,-elzeit,/l boja po plemenu;-en s. Rammeln ; -klotz s. Rammblock. Rand, »>. Kraj. rob; (des Ackers) vbmejek, omot; obronek; (eines Ge¬ säßes) rob. obrobek; (d. Huies) o- krajek, prikrajek; - - a. krajni, obkrajni, mejni; -augensalter, m okrajčnik; -bcmerkttNg,/. pripisana opomb»; Rändern, v. a. robiti: ob¬ robiti, »arobiti -j- »arobljovati; - gloffe,/: obkrajni pristavek; -schicht, krajna vorsta od. plast. Ranft, m. kraj, krajec. Rang, m. častna stopnja, čostojna čast /.; (erste -) prečnost. porven- stvo, porvo mesto; (Reihe) vorsta, reä: ein Mann von -, mor imenit¬ než» st»nii; den - ablaufen, koga prestreči. prebiteti oder prekositi; -bestimmung,/: očločbačastne stop¬ nje; -e, en. noporečne», r»»posčjs- nec; -iercn, v. a. v reč čjati (ge¬ nom), vročiti, ra»ver«titi, para»- verstiti -j- v reč čevati, vrečovati, ra»vorstova«i; stch untereinander-, verstiti se, čročiti se; -liste, »a- pisni list po častni stopnji; -ord- nung, /. reč »d. versta po častni Rapp stopnji; -streit, m. prepir »»stran pročnostivčasti od. v čostojenstvn, prepir »a prečstvo od. porvenstvo; -stufe, /l častna stopnja od. stopinja; -sucht, /l častičoljnost, častilakom- nost; -süchtig, a. častineljen, časti- Ičkomen. Rank, a. sviglast, strunast, tanek, tenek; -e, /l vitica, ročic», porsto- neo, ovijač»; Ränke, pk. spletko pt.. »vijače />/., kovarstvo, lest /l: - schmieden, kovarno ravnati, spletke čelati; -en, v. n , -c» stch, v. r. viti se (vijem), ovijati se, oprijemati so, opletati se, popenjati se. pla»itise; -engewäch«,». oprijemavka, ovi- javk». Ranke-schmied, m. kovarnik, nvi- jačnik, »vitvrepeo; -süchtig , -voli, a. kovaren, »vijaski, »vitorop, pro sukan, poln »vijčč in spletek, svč kakor gerč». Nan-unkel,/'. »latica; -zen, m. ro- neo, torb», bisag», kernir; -jkv, v. n. »»reti, »arčeti; -zig, a. »arek. »srkov, roltav. »altav. Rap-e, m. čebeli od. grobi tobčk; -id, a. nagel; čerčč. Rastp-e, »n. vranec, vrani konj, mureo; -e, /. malrovnica; -el, vertoglavic», vertoglavost; /. klo¬ potec, klopotulj», Klopotec;^:ig,"' vertvglčv, vertogiaven; ^ikops, vertoglavec; i^köpstg, a. vertoglasi (v.Pserde) uporen; -eln, v. n. sati se. vertoti so komu v glavi;- ier, n. topi meč, rapir; -ort, poročilo, sporočilo, na»nanilo, na- 600 Rapunzel «01 Rath restilo, xlas; —ieren, v. a. sporo- eiti, ieporööiti, narnäniti, vedeöe üoriti, navestiti -s- sporöeati, spo- taoevati, nasnanjati >c.; -S, «'ne. blastl bap! sav»!; -sen, v. a. tila- bapati, öavsati: klastniti, Apniti, savsniti. Rapunzel, m. (Vamp. ranuneulus) wotovileo, motavileo, leönjaöiö;-sa- lat,«n. motovilee, repuseo. Rar, a. redek; vsecen; /lA. ral. srbeli; -ität, /l redkost, redka ree vsoönost. Rasch, a. kiter. uren, dorr, berr.en. j^ern; /'.A. naxel; (feurig) isker, A. prebüd. feilen, prekomeren; -meisikr s. ^askumeister; -Platz,«n. trat», loko, 'Itkchkr, dernär, dernoreeeo; - ""ück, n, aern. rusinn; -teppich, ni. Selens preproxa. Raser, »n. rnesäjnvee, rnexra)»- besni oder 6iv)i ölovek; -ei, /. besnost, dosnoö», aivjnnjo, rLSKiÄ- ZnnZe. nori)», norost; (wild.Zorit) tozots, Zsrost. oteklost; -in,/. , s»;»vka, besnio». Ras-ig,a- ilernot, öeroorit. rüoi- n»t. trornnt, trnren; -teren, v. a. briti (briZem): obriti; /-A. razru¬ šiti , podreti (derem)-s-podirati ; -iermeffrr, n. brilva, britev /i Raspel, C. pil», pilo, strumno», strurnik, rssp»; -n, v. a. srrüxnti, rdspnti. Rassel, /°. ropoteo, klopoteo, klo- potuIZ». ropotuIZ», klepeteo. kle- petnc»; -N, v. r<. rosIZati, rostnti, rovstati; (v. Wagen) ropotati (»m n. oöem), skertnti. derdrati; (v. d. Schlüsseln) skrabotlsst!. rorljnti; (v. Massen) bronkvtnti (oöem); -n, ». rorlZense, ropot; brenket, breo- knt. Rast, C- poöitek. poeinek. odmor, odlexlZc), vddikIZe), mir, poko); keine - und Ruhe, bres mir» in po¬ koj»; -elbinder, m. lonoevee, Innee- veseo; -en, v. n. počivati : poöiti so (öijom) odpoöiti so. poöiniti, oddik- niti so -s- odpocivati; -los, a. ne¬ prestan, proven, neuxnün, bres po- öitka. bros prenekljoja; -ssazion, f. postaj»; -stnnde, /°. ura poöitka;- tag, «n. dan (x. dneva) poöitk». Jiat-e, /. rok. del. odplaeilo. brist; -enweise, ait. v rokik, v delik. Rath, m svet, sovct; posvet, po¬ svetovanje; (Kollegium) svetovav- slvo, svetovalstvo, rbor; (Person) svetnik, svetovavee, svetovalee: Räthsel 602 Raub -halten, posvetovati se. meniti se, pomenkovati se; zu -ezikhen, ra svet vpreisati -j- vpraševati; mit - und That, »besedo in r djanjem; -en, v. a. nxibati (bijem), uzanovsti, prevdarjati, pretelitovati, xadati; (Rath geben) svetovati, nasveto¬ vati, svet dati; (Rath schaffen) po- movi (morem), pomäxati, v vkom priti (pridem); -er, m. uxibaveo, u^anovavee; -fragen,«, a. ra svet poprasati -s- poprssevati; -g eber, m. svetovavee, svetovalso. posve- tovaveo, svbtnik; —in, sveto- vavka; -Hans,«. svetovslnioa, sve¬ tovi vniea; mestna kisa; Räthlich s. Rathsam; -los, a. brer sveta; brer pomoei^ kdor no ve kako in kaj ; - s- a. svetovavski, »borni; -sam, a. koristen, pameten, dober, pridoven; -Sbedürftig, a. sveta potreben; -S- beschluss, m. »borni sklep, sklep mestne xosposke; -schlag, m. svet; (Anschlag) naklep; —en, v. n. posvetovati se. pomenkovati se, v svetiti biti (sem); (bei sich) p re- vdelrjati, premišljevati; -schläger s. Rathgeber ; -diener, m. »borni sluxa. mestni slurabnik. Ralhscl, n. rastaviea, vzanjaliea, v§anjka, uzanjka. raxonetka: cin - auflösen, rastavioo ugibati oder uxanovati: uxaniti; -hast, s. enden, nesapopadljiv, skriven; -n, v. a. vxanjko rastiivljati. Raths-glied, n. svetnik, rbornik, odbornik;-h e r r, »«. svetnik, sve- tovaveo; —lich, a. svetovavski; -kollegium, n. »bor, svetovavstv»; -Person, /. svetnik; svetovavsli» oseb»; —ale, n. osebje svetovav- stva; -Protokoll,», »borni rapie- nik; —ist, m. »borni »apisovavec; -sal, »n. »börnioa, svetovalnica; - sitzung, /°. »borna sej»; -sprach,", rarsndek svetovavstva; -stube l Rathssal; -Versammlung, ( »boe. svetovavski »bor; -Wahl, /! mbor svetovavoev od. rbornikov; -zimmer, л. svetovalnica, posvetov»»»!» »bornica. Ratlf-ikazion, /. potorditev, poter- jatev; priterditev, priterjstsv, pri' terdb»; —s-a. priterdni. pvtordm', -iziercn, v. a. poterditi-j-poterjat!, poterjevati; priterditi -s- priterje- vati. Natsch-e, /°. ropotava, ropotulj», //A. s. Plauscherin; -en, v. »- rop»' laöiti ; s. Plauschen. Ratte, C- podxana, podkana; a podxanji ; -nfalle, /. past ra x»ne -nfänger, m podxanolovec; -ngist , ». mišica, mišnic»; -nlcm, м. podxanjok, podxanjscek; schwänz, »n. podxanji rep; (Pferde krallkh.) molj, tenka kita las; 2»^ s. Ratte, Billich. Raub, »e. rop. tolovajstvo, ra»' bojstvo. lupe», Araber ; (v. Sache) rop» plen; - - tolovajski, rarbol; ni, roparski; -anfakl, »n. rarbojm napiid; -begierig, a. rardojen. r»- parski. xraberljiv; -biene, (- nie», roparic», navrdtnio»; -eri, ». ropati, pleniti , po sili jc"° Räuber (mljem), kitati, luperiti: «ropati, upleniti, «xrübiti, «kitati; (alles) poräpati, poplemti, poxräbiti; (ste- len) krasti (kradem) . iamikati: u- kr»sti,irmakniti,od vreti (vramem): die Ruhe -, ob «>ir priprrdviti; -end, a roparski, tolovajski , xraberljiv. üiäubcr, m. ropär, tolovaj, rarboj- "ik, lupernik; (b. Lichte) tat; - - a. roparski, tolovajski, rarbojniski, iüperni; -bande , /l roparska derkäl (, roparsko od. tolovajsko kerde- i"i-ei,/l roparstvo, roparij», to- lovajstvo, rardojstvo, lupestvo; - Hauptmann, m. roparski od. tolo¬ vajski xlavar; -höhle, /. roparska »d. tolovajska jama; - in, /. ropa- eica. rarbojnie», tatic» ; -isch, a. ro¬ parski, tolovajski, rarbojen, xra- berijiv, luperen; -Unwesen, ». ro¬ parsko rarxrajanjo. Nullb-Nsch, »>. roparska od. meso¬ jedo» riba, roparica; -fliege, /l ropna aluba; -gier, /. xrabeäljivost, ro- pareljnost; ^lig, a. xraberljiv, ro- parelje«; -gut, n. rop, plen, uxräb- ^jeoa roba; -kafer, m. krosa xrab- ^jirec; -uiord, rn. ra/.bojni «mor; - t^si, n. tolovajsko xnjerdo; - schütz, sn tatinski lovec, rverokradec; - Ncht, /' xrabeäljivost , rarbojnost; "thier, n. rver /l, dcreöa rival /l; - dagcl, m. «jed», ropna tic». tic» ro¬ parica ; -wild , n. rverjäd /l Rauch, m. dim; voli -, dimen, "imnat; a. kosmat, dlakav, dlakov, 'iiacen; sersljiv, rcsat; -beiuia, »- aosmatonÜK, kosmatili nv§; -blät- ^ Raub terig, a. krapavolist, k ra p »voli s te n; -eu, v. a. kaditi, kuriti, pükati; v. n. kaditi se, kuriti' se. dimiti se; (v. Heu) kopiti se, kaditi se;-en, ».Kaja; -er, »i. tobakar, tobakopijee. j Rauchcr-er, m. susivec; -ig, a dimen, okajen, okajen , -kammer, /l susivnio»;-n, r. a. kaditi: pokaditi; (Fleisch) susiti, voditi; (zu viel -) prevoditi, prekaditi x/.; -Pfanne, /l kadilnic», kadilna ponvica; -wurst, /l prekajena klobas». Railch-fang, m. dimnik; -kehrer, m. sterxär, dimnikar; -färben, a. cadovit, dimast: -werden, vadetit ocadeti; (ein solcher Ochs, Kuh) öa- der, dimeč; ead», dima; -faß, n. kadilnica, kadilnik; -fleisch,». suk» od. pvvüjeno meso; -gar, -haarig, a. kosmat; -händig, a. kosmatorok; - handel, en kupčij» s koäükovino od. kerrnom ; -ig, a. dimen, dimnat, öa- dovit, «Kaje«; -kamnier,(. dimnic»; susilnio»; -leder, n. korükovina. irkovin»; -loch, n. Ieva; />A. beroi- ca: -opfer, n. kadilni dar, äxälöoina; -sänle, (- dimni curek od. steber; - schwalbe, /ldomac» lastovic»; -flube, /l diinnica; -tabak,m. tobak, dukan; -Ware, (. koäulwvina. Kosmatin»; -werk,«, ixaja, kadilo; -zimmer s. Rauchstube. Raubt,/'. Krast», Krast» . perkäj, perkljäj, srsb. Raud-e,/. svrab. srab. xarje x/., perliljäj; -ig, a. krastav, krastav, svrabljiv, perkljav; xarjev, xoric- ljiv; ^e, m xärjevec, krästavec; 603 Rauf 604 Rausch xärjevka; —feit, krastavost, svrabljivost, xarjevost. Rauf-bold, m. tepebnik. pretepen, rovLvt, rovän, terxävs; -degen, 7». do)»! Mob; s. Raufbold; -e, /l ribla, «terroj, clernavnic». rifelj; -en, v. a. puliti, pipati spijem), rovatisrujem): jnpüliti. popipati, iniireti (derem), poter§ati;(cin Hnhnfskubsti: oskub¬ sti, opipati; v. n. tepsti so, terxati se. puliti so, mikastiti se, metati so (mobem); bei den Haaren lasati so: -er s. Raufbold; -ei, te- per, pretep, tepeänj», puljavioa, boj: eine - anfangen, sprijeti so sprimem), «popasti so (padem) p>/l; -handel s. Rauferei; -süchtig, er. nabojen, te- peöljiv; -zange, /l veliko klesbexk. Rauls,« lirapav, xrapav, xrob, xrudast;(vom Geschmack) raskav, xorjüp. oster, rerek; (v.Hals) dras- kljav, kosmat; bripav, obripel; (v, Stil >c.)rod , «koren; (v. Windew.) oster; (v. Klima) neuxoden, ne¬ prijeten; (roh) sirov, surov, ne¬ otesan, ssrobljen; (v. Papier) ru- njav. resast (v. d. Zähnen) skomi- nast;/rA. sirov, okruten, neusmi¬ ljen; -blätterig, ». krspavolisten, Kosmatolist, ostrolist; -heit,I>rL- pavost,brip»vost, obriplostprodost, okornost; ostrost, neuxodnost; si- rovostic.; -färber, »r. irliar; -igkeit (.Rauhheit; -reif,»», ivje, inje;-Wa¬ re, /°. korübovina, irbovina; -weizen, s».rosiva. resulj»,osinks, kosmativa. Raule, /^. vodna kresa. Raum, »n- prostor, prostor, pro- storisbe, prostranstvo; (leerer-) prarnin». prasnota, prasnij», pu¬ stota; der innere », notranjsoioa, nnolrina; (Stelle) mesto; -einneh- men, üsleci (lenem)-)- nalezati. RäUM-en, v. a. spraviti, s poli spraviti, inpod rok spräviti-j-sprav- ljati, pospravljati; (das Zimmer) prasniti : isprasniti -f- isprasnovati; (d. Platz verlassen) pustiti, popustiti, napustiti -f- püsbati, popuščati; (d. Unreine wegschaffen) trebiti: istrobiti. potrobiti; vom Tische -, s miss spraviti -f- spravljati ; das Feld umakniti se-j-umikati so; die Woh¬ nung -, seliti sv: preseliti so-s- proseljovati so; einem etwas komo kaj pustiti -j- püsbati; ans dem We¬ ge-,ispoä nv§ spraviti, vdprarU:, odstrüniti; -er, r». trebivee, Kids- vee; (Werkzeug) bistilo, trebilo. RauNI-inhalt, m. obsex,^>bsesuost. Räum lich, a. prostoren; xlebe na prostor; ^ikeit,/. prostornost; -r, xk. prostori p>k.; -uug, /. trebljouzo, isprasnjenje; sapuseenjo. ,, RaiIN-en, v. «. «bebljati, Zomüllü, -zen, v. n. vmeriti, emerciati so. Raup-k, /. xüseniea, vösenica; " en- a. xöseniäni, xesenvji, voseniep; -e N , v. a. xosenivo obrati (berom)P obirati ; l^brut, f. Aosonioj» saleZo, finesi, ». xäsenioje Zlljesäo;->ss" Aosenibav, vösenben. Rausch, »n. pijanost, vinjenos , einen-haben, pijan od. vinjen °: (sem) ; einen - bekommen, upijani r se, opiti se (pijem) -j- opirat: se; Räuspern 605 Reben -isiereu s. Verwirklichen; -ismus, m realieem; -1151,/°. stvarnost, rec nost; (Befitztum) posestvo, kmetij»; —enbestßer, ,n. posestnik, semljäk, remljakar; —enbesißeriii, /l posest¬ nic»; -iter, aek. v resnici, vch'avji; -schule, /. realna sola, realk»; - schiller, m. reale«; -wert, »».stvarna cd, recn» vreünost. Rea-mbulazio», /° navoü; -ffumic- re»,v. o. poveeti (vnamem, vsemem) -s- povremati. Rebe, (. tert», vinsk» tert», Iona, ters; col/, tertje, tersje; (Rebeii- zweig)ronxa, Ion», mlaüika; (wilde-) vinik», srobot/'., srabota, srebet /I; (wild wachsend) tert» samosevka: -nsenken, xrobeniciti, xröbati; die - blüht (ohne Frucht) ters se nivici; (Bercn ansetzend) ters se viniöi. Rebell, m. puntür, vstajnik, bun- tovnik, upornen, spornik; -ion, /°. punt, vstaj», kr»mol»; upor, spor; ! -ieren, v.». püntLti se, puatariti se, kramoliti: spüntati se, vspreti se; -isch, a. puntarski, vstajen. Reben-,«, vinski, tersov, tertni, Ionov; -artig, a. tersast, lonast; - ange, n. oko (x. obesa), vinski po¬ pek; -beschneiduilg, /. ren /., vbre- natev, renitev; -Kinder, m. ve- nüc; —in,/! venacica; -blatt, »>. tersni list, vinsko pero (x. -osa); cokk. tersno Iist)e, vinsko perje; -geländer, n. brajü»; -Hügel, »». vinsk» xoric»; -lattb, n. ters¬ ke; -Messer, n. vinjek, rernik, vinoren, noren, Košir, krivec; - bkineii - haben, muko imeti (»m); -NI, v.», šumeti, sumotati (očem), terseti, kruscati (im), kerscati (im) büö»ti (im), krumeti, krnpeti, iobtaii, šušteti; (v. Schweinen) bü- ^»ti so (»m u. bubem) -en, n. sum, »mnenje, versenje, Kruso, krup; - nid, a. sumen, «umeö, verseo, Kru¬ mov; -g«ld, «. los, lose; -ig, a. pi¬ li", vinjen, opit. Räuspern, v. n. kerkati, krakati, ilorpati: inkerkatise, oäkasljatiso; - n. kockanje. Raul-e,/'. ruta, rutica (Rhombus) 'iwM, romb; -enfcrmig, a. kupast. Ruhlln, ,n. obmestje; torünjavski «kolis. Raziun, /i oämorek , obrok; -al, " nnieo, umski, umstven; (math.) tieionalen; ismuS, m. umover- itvo, racionalinem; -ist, r». umove- tec, racionalist. Reagieren, v. n. nasprotovati, na- iproti delati. Regk-tivieren, v. a. spet v nivlje- "l" poklicati (klicem), obnoviti -j- """avljati; -livierung, /- obnov», ^poljava; -z ion, /. nasprotno «le- iiojo; rakovstvo, starokopit- starokopitna stranka; ^lär, a. etorokopiten; m. starokopitec, sta- ^opitner, rakoveo. Regl, a. stvaren, rečen ; (wirklich) tonski, resničen, bistven; -akt, m. "°io rastran nepremekljiveg;» po- °°stv»; -krckuzion, (. eksekucija irversba xleele na nepremekljivo posestvo; -geld, n. kovani üenür; Rev 606 Recht pfähl, m. kol, koliö; -reich, a, vino- roiien , tertonosen, tersovit; -saft, rn. tortna sole»; /rF. vinska kap- Ijiea; -schoss, m. rorga, rvrgva;- schule, /. roönjvniänioa; -spitze, /l co/t. resje, rosje; -spross, rn, tortna mladika, rosg»,rosgva; -stecher,rn. tertin; -stock, rr«. ters, tort», vinska torta, -zweig, rn. rosga, resnica. Reb-Huhn, n. jereb; (Weibchen) je- rebiea; -Hühnerschnepfe, /. kurnprat; -land, n. vinorodna desela; -schoß, rr. rosga; -us , rn. redna; -zweig, rn. vinska mladika, rosga; vitioa. Rechen, rn. grablje sobaöe xt.; (in Teichen) grablje pt.; rešetka; - v. ». graditi : pograbiti -j- pograb- Ijovati; -bohrer, rn. grabeljnik;- hrett, rr. postevalniea; -buch,rr. ra- eünioa, raöunsko bukve xt.; -fehler, m. pogrešek od. poruotekvstovilbi; -kunst, (. raöunstvo, stevilstvo; - schäft, (. obraöün, obrajt; /r'A. odgo- vor; zur - ziehen, na odgovor po- klioati (kliöenl); - ablegen, odgovor dati-j-dajati , odgovarjati, nago¬ varjati so; -stift, rn. klinöek; -täfel, /. raöuniea, raöunska desöica; -un¬ terricht, rn. po raöunski ostanek; -revident,»» rao" »arijski preglednik, pregledovale« raöunov; -reviston./l pregled rac"' nov; -tare, /l raöunovina; -verstä»l digc, »i. raöunornaveo, ^vödoaee v raöunilr; -verstoß, rn. pomot» v r»' öunu; -Wesen, n. raöunstvo, äto'"' stvo, raöunske radeve xt.; -tvtße»' schäft, raöunoveda; -zweig. raöunski predelek. Recht, a. pravi; (echt) prav, prisea« pristen, rodni (gelegen, angeniess"ft prileöen, priliöen; zu -er Ze>h " pravem öasu, L» öasa; ack. pe»v Rechts 607 Rechts sea» iinas; lh»e-, delaj po pravici; ssthrjprav, »vl«: die-eHand, «lesna rok», desnic»; -er Hand, napravi prav», na desni-desno; -c Linie, ravna certa; es ist nichts -es, »io »i kaj posebnega; - n. pravic», pravo; (Inbegriff d. Rechts) prav- ilvo; (über etwas) obläst, moö />, i» etwas- haben, kaj napravici imeti stm), pravico do česa imeti; mit '«p» pravici; (Rechtswissenschaft) pravoananstvo, pravoslavje, prav- »istvo; zu - bestehend, pravno velja¬ jo; was -ens ist, karje prav, kar postava veleva; - geben, poterditi, priterditi -j- poterjevati ec.; das - btt Erstgeburt, pervorojeostvo, por- rorojoaoina; -e, desna od. prava roka, desnica, pravica; -elk, » pravokotje; —»g, a. pravokoten; - n. prekarjati se, pričkati se, prepirati se, svaditi se; -fertigen, ».a. pravieiti: opravičiti -s- opra- riösvati, nagovarjati; sich -, v. r. opravičiti se, očistiti so-j-opravi- sovati so, nagovarjati so, ingovär- lati so; (mit etwas) irpricati so -s- wpi icevati se; -fertig un g, f r»- sto^or, opraviob», opravičevanje; Ogovor; —zschrift,/-. vpravieovavni ob. ragovorni spis; -gläubig, a- pravoveren; —e, 7». pravoverec, pravovernik;/i pravoverka, pra- ^overnica; mkeit,/'. pravovernost, p^avoverstvo; -Haber,»», svojo- ? aveo; ^isch, a. svojeglav, svoje- ^aven; prepirljiv; -lich, a- postaven; (gerichtlich) sodenj; (gerecht) pravičen, posten, veri, — keit, /l pravičnost, postenost, ver¬ lost; -liebend, a. pravoljrib, pravo- ljuben,praviooljnben; -linig, a. rav- nocertea; -los, a. nepostaven, brer- praven; nepravičen; -mäßig, a. postaven, nakonit, prav, po pravici; —keit,/. postavnost, nakonitost. Rcchls, aei. na desno, o» pravo; n» desni, n» pravi; - - pravni, postavni, nakooni; -angelegenheit,/l pravna rec/'.; anspruch, »n. pravic» do ces», -behelf, r». pravni pomo- öek; -beistand, m. pravni nastvpnik od. »»govornik; -beständig, a. po¬ staven, po postavi veljaven; -buch, л. »akonik Rccht-schaffen, /.; -krast, /. pravna moč /l, pravo» veljavnost; -kräftig, a. pravo velja¬ ven, pravomočeo; -künde, /. pravo- rnavstvo; -kundig, a. rveden v po¬ stavati, pravoveden ; -lehre, /l pra- vnrnanstvo, pravoslavje; pravnist- vo; -lchrer, m. pravoslavni učitelj; -mittel, n. pravni pomoček od. po- mogljej; -objekt,». pravni predmet; -pstcge,/pravosodje, pravosodstvo, sodnja uprava; -praktikant, m. sod- nji vajenec, pravosodnji praktikant; -vriuzip, n. pravno vodilo. Rechtsprechung, /. prava irroka besed;-Slehre, /. prava govornost. Ncchts-sache, /. prsvoa reč /; - lchutz, ,n. pravno od. postavno var¬ stvo, postavna raslomba; -spräche, (. pravornanski govor; -sprnch, m. pravni irrek, rarsodek; -staat,m. pravna od. na pravo operta derrava; -stand, »n. pravnost; -ständig, a. sodniji podloren, podsoden; -streit, »n. —igkeit, /. pravda, pravni pre¬ pir od. rsrpor; -studium, n. pravo¬ slavje, pravoslavni uk; -tag, rn. pravdni dan (g. dneva); -titel, m. pravno ime (g. imena); -Urkunde, (. pravno pismo, pravna listina; - verbindlich, a. praven, pravnovera- ven; -Verdrehung, /. prevračanje pravire; -verfahren, n. pravno rav- Rcde nanje, pravosodstvo, sodstvo;-»!!- faffung, /. sodnja uravnav» oder a- redb»; -Verhältnis, n. pravno rar- merje; -Verhandlung , / sodnja »d- ravnava; -Verletzung, / ralitev M prestopek pravioe; -vermuthung, s pravni domnevek; -verständig, —k s. Rechtsgelehrt; "e; -Verwahrung, / pravni ugovor; -Vorbehalt,«», pravni prideriek; -Vorsicht, / pr»>; na previdnost; -weg, »». pravdi» pot, pravda; -widrig, a. nepostave», protipraven, nerakonit, krivloe»; -wirksam, a. pravomoee», s prav¬ no močjo; -Wirkung, / pravni aol- nek od. nasledek; -wisse lisch asi, /i pravasnanstvo; ulich, a. pravo- rnanski. pravoslaven; -zug, / pr>- torba pred viso oblastjo; -zustand, ni. pravni stan. Rccht-winkelig, a. pravokoten; - zeitig, a. pravočasen, občasen, a»; o pravem času, v pravi čas, o prav« dobi. Rdck-e, / tesa, preteravnio»; rn. junak, viter; -en, v. a. tčgaN, tesati: stexniti, istegniti, rarte?- niti-j- stegovati, iztegovati, razte¬ govati, rartegati, irterati; sich leoati se, pretegovati so :rlec»ti se, pretegniti se; (herausstretken) w°' liti: pomoliti -s- pomaljati. Rcdllk-teur, rn. vrednik, vrodova- vee, redaktor; -zion, /s vrodnistv", redakcija, (Handlung) vrodovange. RcÜ-e, /. govor, govorica, marenj, Kremelj, gole, beseda; (Sprach«) jesik: gebundene-, ungebundene-. 668 Red 609 Rcsl verana, neverana beseda; - und Antwort, odxovor, odvet; (Gerücht) xevorioa. pravöö, xlas; (gcistl.) o- ?»vor, pridixa; (Gespräch) rarxo- wr, poxovor, pomenek; - stehen, «dgovor dati -j- odgovor dajati, od- xovarjati; - - a xovorni; -fügling, (skladba, verav» besedi; -kunst, /l xovorstvo.govornistvo.rxovornost; -Imistter s. Redner; -lustig, a. rxo- roren, besedljiv, gostobeseden; -n, tn. govoriti, mürnovati, kramljati, ltrawljati, golciti, besedovati, me- "st! 80, pomenkovati se; (dummes Ä!Ug) trabargati, klobasati, kvasiti, govoričiti ; durch die Nose -, nosljati, tonosljevati, kvlrnjati; -Nd, a. go- '»rec; /-A. Ljv: -e Künste, slovesne "wetaije />/.; -nSart, /l rek, re¬ dilna, rokava; -er, «n. govornik, ^esodovavee; -scheu, a. mvlceö. ">olodeseden; -theil, rn. govorni ^epol, besedno pleme (x. -en»), koroello; -ton, nr. priglas; -Übung, ( v»s» v govorjenji; -Verbindung, t "r/.od. skladba besed; -vortrag, "° govor. prednasa; -Weise, /°. nacin dvorjenja; sgramm.) nacin, naklon; 'Werkzeug, n. govorilo , besedilo; - innrer, n. govorilnic». ilikd-igiereii, v. a. vrediti, v rod lnti (denem, dem) -j- vredovati, V ^ed deveti ; -lich, a. posten, prave- "en, pravičen, veri; ^e, m. poste- "idtr; — krit, poštenost, praved- pravičnost, ^kdnxr,m. govornik, govorec, be- ^ rekorinsvija; -ieren, v. n, popraviti -j- poprav¬ ljati; (umändern) prenarediti, pre- ravnati, preonZaviti. preslikati (suvem) -j- prenarejati. preravno- vati; (erneuern) prenoviti)- pre¬ navljati; -ierte, m. rekormovanee, rekoriniranev. Rtf-osko, r». rekosko, verno vino; -ralu, m. pripovek. dopevek; -rak- tor, m. lomie; -rakziou,/k lomitev. Regal, n. poiioa; (in d. Orgel) re- Zal; -e, re. vladarsko pravo; kro- nina praviva; -folio, rr. velika pola; -ieren, n. a. pockariti -j- podarjovati. Reg-e, a. riv, rivsken, kremenit, vil, skoven, Zibcen , Zibek; /»A. bi¬ ster; -e, /i rivost, rivabnost, kre- menitost; -el, /s pravilo, vodilo, ravnilo: in der -, po nävadi, v oboe, praviloma, navadno: - de tri, C- tri- stavka; —los, a. nepravilen, »ere¬ ile», neporeden, neredoven; —losrg- Ieit,/i nepravilnost, »vrednost; — mäßig, a. pravilen, prav, po pravilu, pravšen , reden, redoven; ad. pra¬ vilno, praviloma; —Mäßigkeit, pravilnost, rednost rc.; —N, r>. a, v- rediti, urediti, v red djati (dem, do- nem), uravnati -j- vredovati, v red devati, uravnavati, uravnavati;- recht, a. pravilen; ad. po pravilu, po redu; —UNg, uredb», vredba, uravnav», vravnavs; —widrig, a. nepravilen, prutireden, neredove», nepvreden; —Widrigkeit, /. nepra¬ vilnost >c.; -en, v. a. Zibati (bljem). meriti, mikati r Zaniti, Zeniti, ems- riti; sich -, v. r. Zibati sv, meriti se. premikati se: Zaniti se, Zeniti se; (von Gefühl.) oZIdsati se, buditi s« »buditi se, vZlasiti se. RtgtU, m. de» (Z. derja); (ullhltl tender -j darovanje. derovje;(N"^ -) persaviv». persenje; (Plah') plolra, naliv; (Strich-) pojvlica; - derevni; -buch, 7/1. lijak, derevaiK budournik; -bogen, 7«. inävetv». barji stol, duZa, vedrsniv»; — mavrični; —haut, /. mavrica, rivnakorioa; -dicht, a. neprvmoce», nepremočljiv, ne prepuščajoč. Rcgener-ator, 7N. preroditelj; I>te- navljavev; -azion, prerod, I>t°' roditev, prenovitev; -ieren, preroditi, prenoviti -s- prerajatt! prendvljati. Rcgcn-frei, a. brerdereven, vedet! -gestirn, r». derevnive xk.; -gewma 7». vblavivL, derevni oblak; »«. lijaveo, lijak, naliv; -los I Ar genfrei; -mantel, 7». plasv ropru der; -Messer, m. deromer; 77t derevnik; -rinne, /i »lot. rle > -schauer, rn. poseliva; -lchirm, dernik, derobrdn, omrela; 77». naliv, plvba, susev. Regent 611 Negul Regent, in. vladar, vladaveo; -in, (vladarica; -schast,/l vladarstvo, vlada. Rcgcn-tilch, 71. rakneo; -wasser, 7!. «ieievnioa, deänie»; kapnic»; -wei¬ ter, 71. denevno vreme (g. -en»), po¬ lij», deins», deievjo: das - unter einem Baume abwarten, pod prere¬ kam vedriti; -wind, mokreo. moküi; -Wolke, (. deievni oblak , oblitLica; ->Mrm, »e. glist»; -zeichen, 7i. nnä- weuje deij»; -zeit, /. deievanje, öeievni Las. Reg-ksteu, vk. nbirka pisem ; -heit, ( rivost, kremcnitost, skoLnost, ssidcnost; bistrost. Regie, /l uprav», oskerbstvo, o- skerbvvanje; - - a. upravni; -kosten, pl upravni stroski pk. Regier-en, v. a. vladati, gospodo- ^»ti, kraljevati , varovati : (teilten) 'wäiti, ravnati; (im Hause) gospo- liariti, luäovsti; -en, 7i. vlad», vla- Rja; -er, m. vladar, vladaveo; «bla- stvvavee, gospodovaveo; -U ug, (. ^i»p», vladija, vladarstvo; —S-a. ^»llni; vladarski; —autritt, 7». na¬ stop vlade ; —sforru, (. vladba, ns- eiu vladanj»; i^Sblatt, 71. vladni wt; ^verlass, 7». vl»dni ranpis; —-Ettlst, vladoananstvo; —Slos, 'l-breavladen: -er Zustand, bren- rladje; I^snachfolger, 7». naslednik E nastvpnik v vladarstvu; —S- ^th, IN. vladni svetnik od. sveto - ')vev; —srrcht, 71. vladarska pra- ^°l»; —szejiung, (. vladni Lasnik. Regime s. Regierung. Regiment, 7t. polk, regiment; (Regime) vlada, uprava; -s- a. polkovni, regimentni; -šarit, m. polkovni od. regimentni Zdravnik; -sillhaber, 7». imetnik polka od. re¬ giment»; -Stambour, rn. regimentni t»mbvr; -sunkosten, pr. ans-leben, 8 tujimi deu»rji iiveti. Regisseur, »>. ravnstelj, reiiser. Regist-er, 71. napisek, spisek, ime¬ nik; (Verzeichnis) rankanek, kanale; (in d.Orgel) register; (öffentl. Buch) ovitne bukve p/.; -rator, 7». vpisa - v»vec, registrator; -ratnr, /l spi- sovnio», registratura; -ricren, v. a. vpisati (pisem) napisati, narnamili -j- vpisovati, nannamovali. Reglement, 71. pravilo, red; pra¬ vilnik; -mäßig, a. pravilen, po pra- vilib. RcgN-en, v. 7i. deL gre, deniti; (anhaltend) deäevati; (tröpfeln) nakaplje vati. naskräplj ati, naskrap- Ijevati; (fein-) perseti; (gießen) vlijati, n nalivom deäevati, den lije; erisch, a. deneven; persiv. Regress, 7». odskodba; (Ersaß) povraeilo: - an jemandem nehmen, odskodbo pri kom iskati (isvem), n» odskodbo koga tirjati; -teren sich, s. Regress nehmen, -iv, a. na- najen. Regsam, a. niv, giboen, gibek, oberten; Lil, isker; /lA bisler; - keit, /) Livost, gibLnost; bistrost. Rcgul-är, a. pravilen, reden; -ativ, Ti. pravilo, ravnilo; -ator, »i. urav- nsveo, vredovaveo; -ieren, u. a. u- 29. Regung 612 Reichs ravnati, vreckiti, v reck ckjati (ckem, cksnem)-tz vreckovati, opravljati, v reck ckevati; -ierung. /. uravnav», ureckba. Regung, s. gib . gibljej , i-gibljej. gevitek, ganitek, ginljej, g»nljej; -slos, a. negiben, negibljiv, neob- cuten. Reh, n sern» ; sornjak, sernec;- - a. sornji; Rehabilitieren, v. . derravni Koen; -g esetz, n. derravna posta¬ ra, dernavni nakon; —blatt,», der- ravoi räkonik; —sammlung, /. nbir- ka derravnilr postav od. räkonov; -gktvalt,/. derravna obläst/i; -Haus¬ zelt, m. derravno gospodarstvo; - institut, »i. derravna ustanov» oder neprava; -kleinodien, pk. derravno evelinjepk.; -kredit, »l. dernavni Up "d. Kredit; -lehen, n. dernavni kevd «d. najem ;-mi n ist ek, m. dernavni ininister; — um, ri. derravno mini- eterstvy; -monopol, m. derravna kamoprodaja, derravno samoterst- '";-post,/l derravna post»; -ralh, "i.derravno svetovavstvo; derravni ebor; (Person) derravni svetovavee; derravni poslaneo; -s ch a ß, m. der- nnvni raklad; —schein, in. derravno- ^ekladni list; -stegel, n. dernavni peeat; -tag, m. derravni nbor;-täg- "ih, a. dernavno-nborsn; -tagsmit- Md, derravni poslaneo; -tags- 'lopeent, m. predsednik od. pervo- ^ednik derravneg» rbora; -tags- Wng,^, derravnega nbor»; - ^»r, m. nemški cekin od. tolar; Unmittelbar,«, neposrednje-derna- -Verfassung, (. derravna avg; —mäßig, a. po derravni -Versammlung, /°. derravni ' or; -Vertretung, /. derravni ra- "k.derravno rastopstvo od. na- ^tovavstvo; -Verwaltung, C- >lo>'- '"a uprav»; -Verweser, m. öer- Reih 614 Reise -kN, m. Kolo, rsj; -kN, v. a. ventili : rverstiti, rarverstiti, porarverstili, po versti rarstäviti -j- rverstovati. rorverstovati, po versti rarstäv- ljati; (fädeln) nirati, nirxati: na- nirati, nabrati (berem) -j- nabirati ; -ensolge,/'. red, versta;-enweise, ack. rverslama, po versti, drux radru- xim, rapored, po redu. Reih-er, rn. caplja, ranAar; - - a. eapljin, ränxarjev; -feder, (. oäp- ljino od. rünxarjevo pero (x. pero- so); -gras, n. pokovko, ovsulja. vvsnica; -ig,». (inZusamnieusetz.) verst, verstni; -weise s. Reihenweise. Reim, m. srok, «tik, soxlasje. ri¬ mo, sklad;-en, v. ri. vjemati se.sklä- dati se; /»A. versti so (verem), sklepati se; (sich geziemen) sposo¬ diti so; v. a. pesmäriti. pesmi rla- xati; gereimt, skladno ubrän;-cr, »I. pesmär, pesmarcek; —ei, (. pe- smarij»;-los, a. brer srokov, dror- skladen. Rein, a. öist; (v. Gold) öist. 80- moöist. suk; (gereinigct) oöisöe»; (sauber) öeden, snaösn, liöen; (un¬ geschmückt) prost, pripräst(r.Him- mcl)jasen, veder. öist;-e Wahrheit, xola od. provo rosnioo; jemanden - spreche», knxa ra nedolrnex» spo- rnati; -schreiben, öedno pisati (pi¬ sem); ins -e schreiben, na bist» pre¬ pisati ; - nichts, prav nie; öisto nie, oelo niö; -machen (Reinigen; -e s. Reinheit; -eke, e». lisjak, lesjäk; - ertrag,»», öisti dokodek, öisti do- aesek; ^Is-berechnung, /! preraöün öistex» doneska; -ette, /. kosmae, reaetka;-heit, /! öistota, ölstoea, öistost; (d. Him.) vedrina, jasnost; (Unschuld) nedolönost; (Reinlichkeit; -igcn, v. a. ölstiti: očistiti, prečistiti, irölstiti )- oöisöati, oöiööevati.prs- öisöevati; (v. Schmutze) cediti sna- riti: oöediti, osnoriti; (in Wassel) oprat, (perem) -j- opirati; (v. reinem Inhalte) trobiti: irtrebiti, odpraviti ( odpravljati ; (d. Getlw de) veti (vejem); verkati, sodi»! (Gläser) oplakniti, irplakniti -s- vplakovati; sich vom Verdachte-, pravieiti so: vpraviöiti se-j-opra- vioevati se. raxovärjati se; -Igel, m. öistivee, preöiscavee; trodnee :c.; -igkeit, /l čistost, öistota; - igung, /^. eistitev, oöiscevanje. eisea; snärenje, trebljenje; — mittel, »t. eistilo, meoilo; ^:ort,»^ oöisealisee; (d. Seelen) vico pl.;- lich, a. eedon, snaren, oist, cisto- ten ; ^keit, /l snax» . snarnost, c,- stuta; ^ikeitSpolizci, /l policija e»' stran snornosti; -schrift, ( prepis. Rdiš,»!. mladik», mladica, lek, odrastek; prot, protec, si"»' sibioa (zum Binden) tcrta, ritsb, co^( mladje, protje, šibje. tert;e, (v. Neben) rorje, rorje; (Birkelb reiser) brerjs. metlicje: s. Reiß, ' bündel, »i. butara (protja. šibja is) Rcise, pot »n. u. popotovaw^ potovanje, potev: auf der potjo, potovajo; glückliche-, sref"^ srečno pot! - a. popotni, xot"U Reis 615 Rcit beschreibet. m. potopisec; -Beschrei¬ bung,»,. potopis, potopisce; -bün- bcl, ». culo, culjic», ronee; - fertig, n. k odkadu xotvv, pripravljen s» n» pot; -geführte , >n. sopotnik. po¬ potni drux; -gefährtin,/'. sopotnico, potno drurica; -gefolgt, «. sprem¬ stvo; -geld, n. potni denar, popüt- "ica; -gepäck, ». pertljax» , popotno robo; -gesellschofl, /. potno «ovar- mjo, popotno pomenijo; -karte, /i cestokoc, cemljovid so popotnike; 'lleitung, /. popotno obleko; -losten, pl. potni Stroški p/.; -mantel, m. potni plosc, plosc ca no poti; 'Mute, a. vpekan, slinjcn, boje trnclen ; -n, v. a. potovati, popoto¬ vati, eestovoti, kaditi; -N,n poto¬ vanje, popotovanje;-nd, a. potujoč, popoten; -ude, m. popotnik, potnik, potovoveo, popotni; /. popotnico, potnico, pvtovovks; -Pass, »i. potni list, potno pismo; -sack, m. -tasche, /1 ronec, kernir. potno torb»; -ur- lunte, (. potno pismo; -zehrung,/'. "resno, krasno, rivec ca pa poti; "I>el,». konec popotovanja. Rkis-holz,». rocje. krast/, krasca, "orst/l, sukljad. lomoca, sukovina, ^snose; -jge, jecdec, konjik. vtkjß, m. laska pseno. roji, ris¬ ana; - - a, rajiev; -aus, m. po- berin; - nehmen, »pikniti jo. pete "tekniti. lesici na rep sesti (se- "m), od tam potvxniti jo; -blei, ?svinčnik, certnik; -drei, m. raj- ^era kasa; -brett, rt. risalna desko, "solnico;-en, v. a. terxati: utcrxati; prcterxati, rorterxati. raccesniti; (im Gliedc terxati.jlomiti;(im Unter- leibe) terxati. xricti; Posten-, «als obijati od. briti (brijem); (auSrei- sten) puliti, pukati (am n. puöem), pipati (pijem); irpüliti, icpükoti. ic- «Ircti (derem); v. n. terxatise. re- skati: preterxati se, uterxati se, reskniti st- uterxovoti se; sich -, v. ». nm etwas, puliti se, vlak biti' (sen;) ca kaj; -en, n. terxonje; xricenje; -etld, a. deröe, deree, rac- dirav, prodek; (v. Thieren) derec: -abgekeu, vlak je c» blaxo, puliti se ca kaj; racpopadli so blaxo; - er, 1». terxavec, terxoö; -feder, (. risalnik, risalno pero (e. peresa); -seid, n. rajiisce; -kohle,/', risalni axel ; -maß, n. plesoet; -stroh, ». rojcevica; -zahn, »n. deroč, kel; - zeug, n. risalno od. risarsko orodje, risalo. Reifte, /1 povešam; pest (. Reil-, a. jecdni. jecni; -bahn, (. jecdnic».jecdornioa.jecdisce; - bar, «. jccdljiv, c» ječo; -bursche, m. jecdni klapeo; -el, »t. povirek; -en, v. a jecditi, jecdoriti, jokati (am n. jasem); zu Grunde rac- jecditi; -en, n. jei», jokanj«; -er, m. jerdec. jecdur. jesee, jecdnik, jskoc, jakavee; (Soldat) konjik, konjenik; (Sieb) rešeto, redeseja; -er-a.jecdarski. konjiški; —ei,/l konjiča, kvnjistvo; ^lin, (. jccda- rica, jakavka; —N, v. ».soditi,pre¬ sevali, rešetati; ^regiment, n. ko¬ njiški polk; -sack, m. vreč; -gerte. Reiz /".die, korobač; -gurt,m. počproz», počpersnik ; -knecht, »». jeröni lila- pse, konjski blapec, koliki", -kunst, c jeröarstvo; -lings, ack. kobalj, o- kobelj, kakor bi jerilil; -Pferd, 1!, jeräni od.jerni konj , konj rajero, -Platz,»», jerčisče; -post, C-jerna post»; -sattel, »t seölo; -schule, (. jerčaiea, jeröai-niea, Hernie»; -stie¬ fel, «i. jeriini škorenj; -zeug, n. jerclna roba od. priprava. Reiz, IN. mik, bajilo, mikalo, vabilo; (Trieb) naxvn, pvcknet, spoilbadek; (Schönheit) iniiina, berlikots, lepota; -bar, a. drarljiv, rdrarljiv; čutljiv, občutljiv; ^ikeit, /l «irarljivost; čutljivost; -en, v. a. mikati, vabiti; (»veckelt) buditi. §i- bati (ljem): rbulliti, obuditi, xaniti -j-rbujati, obujati; (Nerven) dra- Ltiti. drdriti; (zum Zorne) drariti, kaöiti, serditi: rardrariti, rarkačiti, rarserditi; (Hetzen) sčevati (sčujem), düskati, drariti; -end, a. mičen, Mikaven , vabiven, ljubernjiv; (er¬ regend) drariven; -mittel, ». dra- čilo; vabilo, mikalo; -voll, a. pre¬ lep, preral, berliek. Rclastitul-azion,/. povrema, po¬ novitev; -irren, v. a. v posnetka od. ob kratkem ponoviti -j- ponavljati. stitkdl, >n. teleban, robavs, stor- kler. RckllIM-ant, »». pritorevavee. tir- javso; öesa; -azion, /. pritvrba rastra» öesa, reklamacija; uxovor; (Widerruf) oporeka, preklie; —z- a. reklamacij»»', pritorbm; —sfrist, Rckt (. «loba ra pritorbo od. ra uzovor; -e, (. pritord», »Kovor;-ieren, v. a. pi itoriti so rastra» öesa : pritois- vati se rastra» Lesa, kas la¬ sati; (widerrufen) vporeči, prekli¬ cati (kličem)-j-oporekati, opore- kovati, preklicovati. Nekogn-izion, /l prirnanso; -oözie- ren, v. a. rarxleilovati, porveelslf porveeiovati; -oSzierung,/. rarxleä- ba, rarxleövvanje, porvellda. Rckommand-aziou, (. priporoeitev, priporoeba, priporočilo, priporoce- vaafo; "sschreiben, n. priporočen» od. priporočilno pismo; -ieren,i"> priporočiti Z- priporočati, priporo- čovati, rekomančovati; -iert, a- priporočen. Rckonvalcsz-eut, /i prebolnik. o- krevavee; -enz, (. okrevanfe; oröra- vitev, orärävljeoso. Rckrcazion,/. počitek, opočitek; -sgeld, n. čenar ra rarvesehevaaze. RtklUt, »n. vosaski »ovinse »d. novak, rekrut; -ieren, r>. a. rokro- tovati, vofake nabirati, me Haltung verski rardor od. rar- -sstifter, »Stanovnik od. ra-1 Letnik vero od. bogočastja; -Sstv- rung , /i molitev od. močenje vero; -sstreit, /. verski prepir, prepir ra- volja vere; -sllbung, /°. borj» slur- ba, bogoslurje, bnxoöastje; -Sun- terricht, »>. verski nauk, verstvo, verordkonski uk; -sverfoiguiig ,/. prexdnfanfe ravolfo vere; -swahr- heit, /. verska resnica; -swiffen- schaft s.Religionsiehre; -szwang.e». versko posilstvo. Rcligi-ös, a. pokoren, nskoren, boxakojeö, boxabofen; (d. Religion betreffend) verski; svet; -offlät, pobnrnost.nabornost, bozakofečost, boxabofnost. Reliquie, /k ostanek ; -n, sve- tinfe. ostanki kakega svetnika ali svetnice. Rclui-eren, v. a. rositi, odkupiti -f-resevati;v denarfe premeniti/,/k; -zion,/k rešitev, odkup; premenitev v donarfo, promenjava. RcM-edinm, n. pvmoček, rdravilo, lok; -imszenz, /. spominek, spomi¬ nke ; -ise, /. kolnica, kolarnica; -it- tenla, pt. bukve, ki se nar») posi- lzafo; naraj poslano bukve -it- tieren, u. a. narsj poslati (slzem) -f- pošiljati; -ittierung, /. pošiljava narsj. Rcmoilt-e,/' dopolnitev konj;-e- pferd, »e. dopolnitni vojaški konj, remont;-iernngskon, Mission, /l ku- misja ra dopolnovanje vojaški!» konj. Rcmv-vieren, v. a. odpraviti; od- Rcmuncr 618 Rcpräscnt staviti -j- odpravljati; odstavljati; -zion, /. odprava; odstavi». Rcmuncr-azion,/. naxrada, remu- noracija, priboljšek; -leren s. Be¬ lohnen. Rkndczvous, n skrivni sbod. RtN-egal,»». odpadnik, odstopnik; -ctlc, /i kvsmao; -itent, «. uporen : -sein, upirati se. braniti so. ustav¬ ljati so; -itenz, /. upor; -kcn sich. v. r. stexsti so, lecati so: slexniti so, rlekniti so. RtllN-bahn,/*. tekalnica, tekalisce. drajna; -en, v. ». dirjati, ü. a. deliti med-: rar- deliti. pvrardeliti med -; -tizion, /i rsrdelitev, porardelitev; —s- rardelni, porardelni; — sschlüsiel, m. ključ ra rardelitev. Rcpcrt-oir, »i. rarverstitev, rar- verstilo, repertoar; -orium, n. l namestovaveo; (Gesandter) posl»" neo; -anz,/I rastopstvo, r»st"b nistvo, namestovavslvo; -ati», Repress 6l9 Rcspir rastopovaven, namestovaven; -a- zwn, ( rastop, rastnpovanje. na- meslovanje; -ieren, v. a. nastopati, rastopovali. namestovati; (carstel- len) karati (kanem), predstavljati. Repress-alicn, xk. namestilo. vro¬ čilo; -iv, a. odvrastaven. Rtpro-bazion, (. navrastilo; -bie- ren, v«, ovresti (vernem), ne po- terditi, naverniti -j- no poterjevati; -dttktiv, a. ponavljaven; -d nkzio n, (. ponovitev, obnovitev, pvnavlja- "se; —stkraft, (. ponavljava» most; pomajivost; -luzicren, v. o. pono¬ siti, obnoviti ->- ponavljati; n« no- vo pokarati (kareiu)-j-pvkarovati. Rtp S, rn. oljnato seme (x. scme- va);-skvhl, ,n. öxersstic» ; -til, n. remljovüdnic» , dvorivka; cot/. xo- Isren /i Republik, (. Ijudovlada,republika: -aner, m. republikaneo, republika»; 'tniisch, a. Ijudovladen, republikan- ski. Rcpuls s. Abweisung; -iv, «. ->d- ^"son. odxanjaven; "krast, (. od- "ojnost. Negui-kNt, n.stern» mas», bilja; 'tirren, v. a. koz» ra kaj poprositi; "siten, potrebo p/., potrebsstine, potrebno reci p/, (.; -si z i o n, aa- ksosnj»; "Sschreiben, «. naprosno pismo. Oicsch, a. reren. kerkek. Nt-seda, /. resed» , resedica; aatanee; -srrvat, ». priderrek; ' a. priderrni; Upunkt, >«- pri- °"rai stlenek; -serve, (. ralorn» vojska od. trum», reserv»; lösend, rn. nalorni naklad, n»Io§; lIgelder, nalorni denarji p/.; Struppen, />t. nulorna vojsk»; -srrvierkll, v. a. pribraniti. pridernati -j- pribranje- vati. pridornevirti; naloniti. okova- riti p/.; -servoir, s. Wafferbkhältcr. Rcsld-rllt, r». renident; -rnz, /i stolica, stolno od. prestolno mesto; - a. stolni, prestolni; -irren, v. n. stolovati. stan od. seden imeti (am), stanovali; -NUM, 'i. ostanek. Rcslgll-ation, /. odpoved, odreka; odstop; (S> lbstverlaugnuiig) od var¬ nost. bladnokorvnost; -teren, v. ». odreci se od. odpovedati (vdm) so slurbi. odstopiti -j- »drekovati se; -iert, a. odvanen. udan, na vso pri¬ pravljen; Resistenz,/', upor. Reskript, n. najvisi odpis, reskript. Rcst>l-Ut,a.od varen, scrcen. s ter,!- nim sklopom, odločen; -nzion,/; sklep; odlok; odvarnost, odločnost; -viere» s. Beschließeti. Nesoil-anz, (. odmev, odmerek, odriv, odrov; oboden, »I. odmev¬ nik. Respekt, m. veljava, čislanje, slo¬ ves. spoštovanje: mit -, r dopušča¬ njem. s slovesom ; -abel, a. spošt¬ ljiv, veljaven; -ieren, o. «. čislati, v cislilt imeli (am). Spoštovati, ča¬ stiti; -ivej a. a. pvvreti (vramem, vremem)-)- povremati. Rctard-azicn, (. rastajanjo;-ieren, v. n. rastajati, rskasnevati. Rctcnzivn, (. rsüerrba, rastava; -s- a. priserrni, rastavni. Ret-iradc,/l umik, «stop; s. Ab- ort; -irieren, v. n. umekniti so. u- stöpiti -j-umikati se, «stopati; - vrte,/', retvrta; -onr, ack. naraj, narael; -our-a. narajni, povraeni; —nieren, v. a. verniti, naraj poslati (sijem) -j- vrLcati, naraj pošiljati; —rezepifse, n. povraena prejemnica; -raite s. Rückzug; -rograd, a. na- raj Areelöö; /rA. rakov. Rctt-en, v. a. vtoti (otmem), re¬ šiti, oüresiti, obraniti, obvarovati; (befreien) osvvbockiti, oprostiti; (heb fen) pomoči (morem) od. pomazat! komu-j- otevati, otimati, reševati, braniti; mittelst der Flucht sich u- berati (im), uböxniti, uiti (iöew)p( -end, a. resnji. resni; -er, m. reši¬ telj, oüresitelj, resnik, oärosnik, otevee, pomočnik; iHin,(. rešite¬ ljica, vüresniea, pvmoönica. Rcttig, r». reükev reäkva, ret- kev (.; - - a. reükvin, retkov; -seid, n. reükvisce. RcltNIIg, (. rešitev otetva, o- tetje, vteva, obramba, vsvoboöiter, oprostitev; -S-a. resni, resnji; anstalt,/. resnja naprava; -slos, ^- irxublje», rxubljeu; brer pomoon brer pomaxil»; -smittel, a. pomo- oek, pomaxilo; -sversuck, m. poskus- nja rešitve. RkU-e, /°. Kes, kesanje , obralova- oje, xrevenxa: - empstnden, kesat! se öesa, ral biti komu česa, obra- lovati: skesati se; - und Leid, kes in ral; -clos, a. neskesan. terclo" vrstten; -en, v. n. kesati so: ske¬ sati se; eS reuet mich, ral mi l?, xriro od.boli me;-evoll, -ig,N' ske¬ san, spokoren; -ige, in. spokornik, skesanec;/', spokornioa,skesanka; -müthig, a. skesstn, spokoren, Reu 621 Richt «xrevan; —keit,/. skesanost, spo- kornost. üirll-uion, sliod, besed» ; -se, /. versa;-fieren s. Glücken. RkUl, n. rovt, las, kercevin», sku- l>ei; -e, (. rovnic», rujnic», kopno», klenimi», motik»; (am Pfluge) »tka, »tik»; -en, v. a. kereiti.rovsti(ru¬ jem), i-ötiti: irkeröiti, irrovati; - haue s. Reute. RtV-anche, (. mescev»nje. m»sco- »ai>js;s. Vergeltung; -anchieren sich, u r. r enako mero meriti : odmerili; kositi se, rmascevati se p/l; -eile, (budnica ;jüterao bobnanje; -erenz, / priklon, poklone - machen, pri- lilaoiti se-j- priklanjati se; -crs, »n protipis, rapis, revdrs; (l>. Münze) werket, drug» stran (. isitvid ent, m pregledovavec, pre- ?lc. pro- ?Iei!ovklV66. ÜikVol-te, -uzion, /i vstaj», punt, preknoija, kramola, revolucija; - ^rren, r. n. Kuriti se, vstajati ro- pbr-, puntati se, puntariti so; -ll- sienär, m. vstajnik, puntar, buntov- puntarski . prekucijski; -u- UMiieren s. Revoltieren. "tb-elver, m. samokres, revolver; obi-or; (Musterung) vojnorür. Rczens-ent, m.presojevavee, pre- sodnik, pretrosovavec; -ieren, v. a. presoditi, pretresti, n» rešeto djali (dem, denem) -s- presojati, preso- jevati, pretresati, pretresovati, n» rešeto devati; -ion, C- presoja, presodi,», pretres. Rczep-iffe, ». prejemal list, pre¬ jemnic»; -t, n. rdravilni i-apis, re¬ cept ; /iA. lek, Zdravilo. Rczi-div, a. - werden, na novo sl>o- leli, preboleti; -pient, m. prejemal- aik ; -prok, o. vrajemen; vsakseben; -prozität, /i vzajemnost; vsakseb- nost; -tativ, a. recitativ; -tieren, v. s. predndsati, govoriti. fliha-barber, (. rabarbar», revenj; -chitis, (. kervic»; -psodie, (. od¬ lomek, rapsodij»; -psodisch, ack. v odlomkili. Rhkil-e, -er s Rchde, -er. Nhclor, »e govorec, govornik, ro¬ tor; -jk, govorstvo, govorništvo, retorik»; -isch, «. retoričen, lepo- besedea. RhcilMa, n. naliod; -tismus, m. revmatirem, skernjak, skernin»; -tisch, a. revmatičen, skerninast. flihin-esmus, »i. nosljanje; (Laut) nosnik;-ozeros, n. nosordg. noso- rotec. (cetverak, romb. Rhomb-oid, »I. romboid; -us, m. NhhtM-isch, a- glasomeren. sklad¬ no ubran, skladnoglasen, ritmičen; -Ns, m. skladomerje, glasomerje, ritem. Ntchl-beil, n. rabeljnova sekir»; -blei, n. svinčnica; -en, v «. (berei- Richtig 622 Riem ten) pripraviti . prirediti , prixotö- viti, pristrojiti -j- pripravljati, pri- redovati, prixotävljati; (in Ordnung bringen) uravnati, vrediti-j-urav- novati. vredo vati; (auferlegen) na¬ praviti, narediti -I- napravljati, na- rejati; (gerade machen) ravnati: uravnati: (wohin lenken) nameriti, oberniti -s- namerjati, obračati (Ur- theil fällen) soditi , sojvvati: razsö- diti. sodbo izreöi; sich nach etwas ravnati se; (die Angen) vpreti-j- vpirati; sich auf die Füße -, vstati (stanem), skoleksti; gegen jeman¬ den eine Klage-, torbo podati /.oper koza; -er, r». sodnik; s. Kritiker; Fallit, n. sodnji urad, sodstvo, sod- vistvo; namtsprüfung, /. preskus- nja ra sodnji urad ; —in,/l sodnica; —lich, a.sodenj. sodniski;mschwcrt, n. sodoji meö; l^spruch, /n. sodnji izrek, razsodek, razsodba; ostude, /s sodilnica, sodnic»; "stuhl, m sodnji stol, svdisöe, sodba: vor GotteS -, prod božjo sodbo od. prod božjim stolom; -Haus, ir. sodilnica; -Holz, n. ravnilo. Richtig, a. prav, pravoten, pra¬ vičen ; (gesetzlich) postaven; (fehler¬ frei) pravilen, brez pogreškov; (fer¬ tig) xotov, doxnan , narod; -e Ab¬ schrift, natančni prepis; - ari. ros, zares, vislini; se ve da; (recht) prav, dobro; -keil, pravost, pravota, pravivnost. pravilnost: in - brin¬ gen, v red spräviti, v red djati (dem, denem) uravnati; es hat seine -,res je tako, resje temu taka. Richt-korn, n. muk»; -maß, n.me¬ rilo. ravnilo; -Platz, m. morisoo; - Punkt, e». oilj. mer/l; -scheit, n. rav¬ nilo, merilo; -schnür, /l vodilo, pra¬ vilo. ravnil»; -schweri, n. rabeljmn meö; -statte s. Rlchtplatz; -nnz.f mer/j namera, namerek: in gerat« -, na ravnost; die - nehmen, name¬ riti se, vpotri «o, vrezati jo (vre žem) ; die - geben, vpöliti, vbernits zasukati (suöem); in einer-, ver« mer; —slinie,/! certa; -wage, s' probesniea. Nicbsclbcre s. Stachelbere. Ricch-bar, a. vonljiv, obdisljiv;- en, v. n. dišati (im) vonjati, dud imeti (am): zadišati; (Übel) Smer¬ deli ; v. a. vokali, drikali: povobalh podrikati; «vokali, obvokati, /ar"' Kati; -enl>, a. diseö, vonjav, lepf- disec, disaven; (Übel-) smerdeu. smerdljiv; -essenz, /k disavina, di- savsina, diseeina; -fläschchen, disavn» skleniöica; -krast,/, dika'- nost, vbdikljivvst; -stoss, rn.disa'"- vonjava; -waffer, rl. dišeča voda. Ried-gras, n. östrio», vi«, mubic; -kamni, »r. bcrdo; -rohr, r>. roxozina. Riegel, m. zapak, predpab. zatika, zatik, zasunek; Krncu"! (Hcbebaum) vod, navor; unter - und Schloss, pod ključem od. p"" zaklepom; -fest, a. zataknjen. teknjen; -schloss, n. ključavnica. Nicm-en, rn.rcmen, jermen; o" remenje. jermenjo; -enschuh^ cižma , opanka; -enwerk, « reo>" Ries 623 Ring "je, semenje; -er, m. jermenar, romenar; —hantwerk, ».jermenar- etvo, remenarstvo; —in, /) zcrme- iiaeica. remenarka; -zeug s- Rie- menwerk. Rics-e, rn. velikan, orjäk, oder, beast; -e, /*. ilerca, üerra, rira; (Schnee-) plar;-el, /. pexa; -eln,r>. »eerljati, eurljati, summst!, suu>vt- l)»ti, ramoriti; («.Regen) perseti;(v. Schnee) Aolomrariti. sotlra ob. babje kecna x,-e; («. Gefühl) merseati ("n); premersösti; -ein, n. sum- henje, sumotljanj«. ramor; -eil-«, velikanski, orjaški, srep ; —ameise, (velika mravlja, mravljinee; — iökmig, g. velikanski ;—geschlecht, "velikanski roä; —groß, a. veli- ^iUtski, velik velik, srep, ramen, "«romen; —grüße, (. velikanstvo, lepota, oxromnost; —holzwcshe, /-velikanska lesna vsa; —niufchel, ( velikanska školjka; —schlänge, /-velikanska kaö»; — seeschildkröte, /-Velikanska morska relva; —staat, "i- nermerna «d. velikanska ilerra- —trespk, /, repulj», veliki p;Iist- "^> —werk, n. velikansko tlelo, ^ likanstvo; -in, (. velikana. veli- """ka. (ßrahovina. -liikß, m. ris, sklaö ; -ling, rolta Klet, rt. ro§or/.. terst. loö, biö; "»tt.roxorovina. torstje.loeje.bivje; n. störii». roxornics; -kamni, »preden. Kisf, n. xreken, Klee; prag, I>ev e,gerrog, üerralo. rler- ^alica, äerhlen, rilielj; -elbaum, mikalnik, tiorrälnik, serhlen; -cln , v. a. rlerrati, mikati, rlerhlati. serhliti, ril>l)sti. Rig-ib, a. tox; -o ros, a. oster, preoster; —um, n. ostra preskus¬ it)». sbrarsa. 3!lllc, /i rleliie. striiriea; (bor.) Oilincsse,/. limesa, poslana me- n)ie». Rllld, rr. i?»vecka, brav.cot/ xo- ve teči; (kleintveisc) oureti. curljati, moroti, kaplj»ti, eerliti se; d- Kerj! rinnt, sveč» so ocej»; d. Gefäß riniit, pososa neäerLi vose, posoä» teče; -machen, točiti; Tränen rinnen sraii- nen) ihm aus den Augen, soleö me teko, oči MU solas rslivaj», solrs toöi od. preliva; solae so mu oci nalilo , solro so SS MU poceöilo; - enförmig, a. Lleb»st, LIebovit. Lleb- oast; -enzirkel, en. otornik; -holz,"> LIebovina; -sal, ». struga, korit«, cemun; -sel, ». sirilo, sirisče. Rivle, /. globoka braräa; -N, v.m bräeckiti. RiPP-e, /k robro, grob /°; (au i>n> Blättern) Lilie»; -en- a. reborni; -ensell,». opersn» mren»,reber- nio»; l^entzündung, /l vnotic» °' persno mreno; -engegend, /. rebr» x/., rebrovje, ogroäjo -enstoß.'M uäaree poä rebra; -ig, a. robrat, rebernat;-srapps, aik. v kobelj. Ris-iko, ». poskus; nevarnost; ' kieren, v. n. poskusiti -j- poskus»^ NisP-e, /k lat. vlat, latina; eo"- latje, vlatje, vlatovje; - en, v. ». tavati, latiti, V lat od. latje iti (xrewh -e n-a. latni, vlatovni; ^Igras, trätnioa, lätnata trav». Riss, »r. rarporek, rairpor», p^^ terg, rasterglina; (an einem feßbN Körper) poö /k, rar.poklin», poklina' raaseälina, «pranja; roba, reg», (an d.Hand) prask»; (im Gestchn) brar-gotina; (Aufriß) öcrtor, »oer- 624 Rist 625 Roh tek, obris, obrisek; -ig, a. rasxo- kel. raspokan, rastergan. Rist, rn. nart; (an L. Hand) sa- pestje; (b. Pferde) groben, vicker- mas. Ritt, rn.jes», jesck, ckirek,jalianjo. Ritter, »I. viter; (Reiter) konjik, jorileo; - - a. viteški; -akademie, /". fitesk» akackemija; -ehre, /l viteška «t/.; -ljch, «, viteški; (tapfer) fa¬ lski. Irraber, moski; -orden, rn. viteški reck; -schäft, /. vitestvo. plemstvo; -schlag, in. vsotje mock vitore; -spiel, n. viteška igr»; -sporn, (Pflanze) ostrüsica, ostrosnik, ivaioik; -stand, ,n.; -tum, ». vi- testro, viteški stan. Ritt-geld, ». jesckoin». josniu»; - »kifler, ritmojster, konjiški stot- oik, Ritll-ale, rr. obrecknik, obreckne od, obreckniske bukve -s, ret. obreck. Rist, m. -e, /l rega, rasporek, ras¬ tra, poe/., pokotina, raspoklina; (Kratzer) prask, oprasljej; -en, v. prckskati, rasiti: prasniti, oprcks- "iti. vbrasiti, ockersniti. Rival, rn. tekmee; -istereil,»- n. tekniati se, poskušati se ra preck- -'tat,/) tekma, tekmanje. Rivalk, /. reblllja. R°bat s. Roboti Vl0bv-e, ,n. tulenj, morski pes; - t», pt. plavutvnosoi xk.; -enfang, m. "v morskiti psov. Robinie, /.. robinija. RoVvt, /l robota, rabota, tlaka; '''e, robotni; -ablösung, /l ockküp Deutsch-stov. Taschenwörterbuch. robote od. tlake; -en, v. n. robotati, rabotati, tlaeäuiti ; -er, m. robotnik, tlaeän. foverst. Robust, a. korenjaski, Iirust, Roche, "I. plosnatioa, skat; (im Schachspiel) turen. Röcheln, v. rt. liropsti, liropati (pijem), liripati, gergrati; - n. bro- pet, bropenje, gergot, gorgranje; -d, a. bripav, gergrav. Rock, m. sakoja; (langer-) dalja, suknja ckopetaea; (Weiber -) krilo, jopa, janka; (Bauern -)jopiö; Röck¬ chen, n. suknjiea; krilee, jopie». Rocken,»,, preslica; (Kunkel) ka¬ šelj ; (b. Flachs am Rocken) kockelj», kockelj /.; s. Roggen. Rock-schoß, rn. skrio, krilo ; -tasche, /l sep v suknji. Rode, /l -land, ri. las, trebes, koröevina, novina; -11, v. a. keröiti, repiti. fikerm'k, jajönik. Rogen, »t- ikra, ikre xt.; -er, rn. Roggen, rn. res /., vrs /., sito; - a. rosen, ersen, rsen; -acker, rn. rosisee.rsisee; -blume s. Kornblume; -brot, n. reseui krul», reronjak; - mehl, n. rešena moka; -stroh, n. resen» slama, reseoioa; -trespe,/". norski oves, stoklas /l, stüklasa. Roh, a. sirov, surov ; (frisch) pre¬ sen; (v. Sitten) sirov, sarobljen, grob, (wild) ckivji, neukroten, ne¬ ukročen; (unbearbeitet) neobckolan; neomikan, rock,-er Mensch, siroveo, saröbljenee; -arbeit, /. sirovo ckelo; -eisen, n. sirovo seleso, xrockelj; ckO Rohr -heit,(. sirovost; aarüblsenost; div- jost, radovednost. Rohr, n- cev (. tul, ror; (Flinte) xuska; gezogenes -, risanica; (Ge¬ wächs) tonst, terstika, roxor; cok/. terstje, terstovina, roxorovina; spanisches terstvveo; -bein, ». pi- söall/'., piscel/., Röbrcheu,». cevka, eevcica;-dach, n. storiš», rogorina; -dommel,/. plark», bukdc. Röhr-e, (. oev tul, tuljava; älabor /. troba; Donner) treskati, xermeti, bobneti, rolineti; (v. d. Tränen) dreti (de¬ rem). liti (lisem), cediti se; sich-, v. r. kodrati se, Kodriti so; -enta- bak, m. predeni tobak, tobdk v klo¬ basali; -er, m. valjavec; -holz,>t valj, valfec; -ig, a. vsipcen, sipek, siplsiv; -kammer, (. monxälnie»; - suchen, m. povitica, potic», povit- nfak; -maus, (. polk; -scheibe, ( skerpev, škripec; -schwanzaffe, » rvitoropka, oviloL; -Vorhang, oxrinsalo na välsarekil»;-Wagen, otroški voaieek. RoMllN, m. romdn; -tik, (- row»"' tika; -tisch, a. romdnticen, divoteo; -schreiber, rn. romanopisec; -ze, ( romanca. RölN-er, M. kimlsdn, kl.iwl)»s>^ kimec; -erzinszahl,/. rimsko šte¬ vilo;-isch, a. rimski. Rond-e s. Runde; -eau, ». okrorns pesem (.; -el, n. vkroxlisöe. Rorate, /. svitniea, rörnio». , Ros-a s. Roscnfarbcn;-e,/.r°ta; ^"( ni xerm , rorovee; -duft, r» 626 Ros «lnb; -färben, a. robnat, robnodo- fon; -garten, m. robni vert; -kafer, m.rlalvkrilee, clata minic»; -knospe, / popek, popiva, popeč; -kranz, m. molek, kronic», čislo, robnikranec, Paternvstep; -Mädchen, n. robarios; -monat, m. robnik, robni cvet; -öhl, л. robno olje; -reich, a. robnat; - roth, a. rudeo; -spinner, m. robni prefso; -strauch, IN. robeveo, robni Aorin; -straus, IN. venec, kitic»; «opek cvetlic; -wangig, a. rudeoo- bcen, rudeöili od. vvetevib lic; - lvajser, n. robna voda; -zeit, /i robni «vot;/'!^. (loba vveteoili let, mlad» let» p/. 8ios-ette, /k robica; -icht, a. robast; -^8, a. robnat, roben; -ine, /k xror- öinks, rosin»; cott. sulro xrordje; 'M arin, in. robniarin. rocmarin;^: 'a. robmarinov; —apfcl, IN. robma- nnec, roimarinovec; nöhl, ir. rob- marinovo olje; ^wasser, n. robma- troov» voä»; —zweig, in. robmari- »ovavdjioa; -soli o, rorolija,ro- i —Händler, in. roroljar. o!oss, n. konj; - - a. konjski; -e- b^l, in. konjska pijavioa; Rössel, «onfie; Rösselsprung, in. skakalnic», «onfiöcv skok; -en, v. n. orliti se; heisch, a, konjsko meso; -haar, n. ^>m», binja, konjska dlaka; -Han- °kl, in. kupčija s konji, konjarstvo: ten - betreiben , konjariti; -Händler, м, konjar, kupcevaveo s konji; - hören, a. bimnat, bimen; -Herde, /. ^oda konj, konjska örod»; -huf, in. vojsko kopito; -käfer, in. xovnLv, Roth xovnoborbec; -kastanie, /l divji ko¬ stanj ; -Mähne, /l xriva; -markt, IN. konjski semenj; -mist, m. konjski xnoj, konjscek; -münze, /. konjska meta; -Pappel, /l divji selrenovec; -pflaume , /j sterbonoelj (x. -ljna), konjöica; -schweif, in. konjski rep; -stall, 1». konjski klov, konjak, konj¬ ska staja; -zaum, IN. bercda, uada; -zücht, /. reja konj, konjska reja. Rüst, -n. rij», rja; (am Getreide) snet (., smod, rija; (am Herde) re¬ šetka, rost; (Gitter) rešetka, mre- b»; -braten, in. periolica, prabole sik., berbole xt.; -braun, «. rijast, erjav; -en, v. n. rijaveti, rujaveti, erjaveti. Röstcn, n. a. prabiti, perbiti, cvreti: opraiiti, ocvreti -j- »ovirati; (Flachs) xöditi, xodniti, maditi,ro¬ siti; (am Roste) peci; (trocknen) susiti. Rost-farbe», a. rijast, rjav , rjav¬ kast; -fliege, /°. podrepic»; -ig, a. rjav, rijast, sarujavel, /arijavel : -werden, rujaveti, üarjaveti, raru- javeti; -ofcn, IN. bxüvnioa. Rotazion, /l vertenje, sukanje, kolutek. Roth, rudeo, rdeč, rumen, verleu; (v. Haar) rudeö, ros: -e Rübe, pes»; -er Wein, verno od. rudeöe vino; -e Ruhr, xriia, kerva; (schamroth)aa- rudel, Lspokel; - werden, rudeti, rudeöiti, rumeneti: porudeti, oru¬ meneti orumenovati; (schamroth) carudeti, raxoreti , zaripniti, rude- oica spreleti; - n. rudeoioa, rv7- 49' Röthe äeöina; -augig, ruckeöeök; -backig, a. ruäeöeliöen.; -bart, m. ruäeöa drarl»; (Person) ruüeöebraileo; - blütig, a. ruckeeekerven, ruäeöe- kervnat; (v. d. Blüte)ru rona; gelbe -, koren; oott. koronss. Rubel, m. rubel), rubel. Rübeu-, a. repni; -acker m., -stkd »., röpisöe; -grübe, /l ropn» jawa. boünioa; -kraut, n.metenica, nat/., repno perze; -Mangold, rr.navaöna pesa; -schaler, xt. olupki xt.; -waffet n. repnica; -Weißling, m. ropn> belin. Rub-in, m. rubin; mring, m p^r' stan s rubinom; -rik, /l r»/reöea> preäel, preilelek, slopeo, rubrika» -rizieren, v. a. xroäelke naxräviti-fi napravljati. Ruch-bar, a. ra/xlason. rarvpit. - werden, ra/xlasiti so, rarveäeti so (vem), rarslvveti; - machen, ra^ xlasiti, rarsloviti; -barkeit, C- eaö- xlüsonost; -gras,/«, rosuls». pob»r ka, üiseöa trava; -los, a. bre/bo" žen, malopriöev, malovreilen, r»m- 628 Ruck Karen; -lofigkeit, (. brerbornost, malopridnost, ranikarnost. Rufi, rn. potiš, potisek, pomik, po- toxljej: einen - thun, pomokniti, po¬ tisniti; jn einem-, namak.mäkom». Riitk-anfall, m. preboloeek, po- ^raöoi pripadek; -antwort, /". odxo- vor; odpis; -blick, rn. orir, orirek; oxtect: einen-thun, orreti so, po- Klodati v -; -bürge, ,n. porokov na¬ mestnik; -empfang, m. prejem, pre¬ jemek; -en, v. a. mikati, xibati (bijem), rivati: mokniti, pomakniti, Kaniti, pvriniti-s-pomikati; (näher-) priwekniti -j- primikati; ins Feld -, »a boj oditi (odidem) ob. vrdixnit, ke)- na boj «dkäjati ob. vrdixovati ^!>n ein Land -, ropiti ob. planiti v deielo; v. n. (näher -) blinati so, "astäjati, nastopati: priblirati so, »astüpiti -s-približevati so; von ber stelle, -, premakniti so, Aaniti so 'h premikati so rc.; Rucken s. Rücken. Riickcn, rn. kerbet, korbtisöo; (b. Berges) slomo (x. ena), xrebeo; (d. Messers) rob, taleb: auf dem - Etagen, opertiv od. oportav nositi; ttuf den - nehmen, opertiti si />(; ttuf deni - liegen, vsnak ob. rnak Eerati (im); - - a. korbtni; -aber, ( üerbtna Lila; -blatt, n. lopatka; 'dörre, /". kerbtoa susiea; -ssäche, /". norbtisoe; -halt, r». saslomba; - Ethne, Z'. nzzlgn, naslonilo; -mark, 't'üerbtniivosex; -muskel,'». kerbt- "a misioa;-riemen, r». podrepnika, '>°rl>otniea; -schlag, m. ndareo po kiocib; -schmerz,rn. boleeina v kerb- 629 Rück tu; -feite, /". rob , kerbet; -stück, n. kerbtovina, sinjakovi'na; -theil, ».. aadek; -wirbel, rn. kerbtna kost/, kerbtni vretonee od. sklep. Ruck-er,-n. pomikaveo, potisko- vaveo; -erinnerung,/'. spomin, spo- minjo; -ersaß, rn. povraöilo, povrae- ba, povernilo, povernitev;-fahrt,/", vornitev; -fall, rn. povcrnitev v xrek ob. sloöinstvo; (d. Krankheit) povornitev bolerni; (im LehenSwe- sen) xovraönipripäd; -fracht,/". Kar so naraj xrode naloäi; -frage, /. po- prasanje:-halten, opraševati, po- prasovati; -gäbe, /" vraöilo, verni- tev; predaja; -gang, rn. povratek, vornitev, koja naaaj; am -, nasaj xrede; /--. rakov» pot; -gängig, a. naraj xrodüö: -er Kauf, rarküp: - machen, proklioati (klieem), oporeöi, naaaj vreti (vramem, vromem); - Werde», rardreti se (derem)/»/.; - grat, «. kerbtaneo, kerbteniea, korbtisöe; ^:s- a. kerbtaneev; - h a l t, rn. priderrek: ohne -, odkri- tasereno, na ravnost, na vsa ust»; /?A. raslomba; —los, a. odkrit, od- kritoseröen; ack. naravnost, na vsa usta, odkritosereno; -kanf, m» kup prodane reöi, narajni od. povraöni kup; -kehr, -kunft, /. povratek, vor¬ nitev: bei meiner -, ko so vernom, ko so povvrnem. ko naraj pridem; -läufig s. Rückgängig; -ling s. Pur¬ zelbaum; -lings, ack. vrnak, rnak, rnavki, navrrit. rnio; -marsch, rn. povratek; domukod; -nähme, /". na- rajvretje; proklle; -reise, /l domu- Rück död. vernitev, pot nanaj; -schlag s. Rückwirkung; -schluß, m. vernitev Kake priloge: mit - der Beilagen, priloge se vräösjo; -schreiben, ri. odpis, pismeni ogovor; -schritt,»», nanadek; rakov pot; -seite, /l nad- nja stran, narobna stran. Rück-sicht,/. onir, oxleä; (Beach¬ tung) onir, onirek, pogled: in -, glede n onirom na navoljo od. onir in gewisser po eni strani, nekako, po nekakem; - nehmen aus etwas, onreti so od. pomisliti na kaj : onirati se na kaj, roditi od. marati ra kaj; -lich, a. glcde -, glede na-, n onirom od. s pogls- . pot nanaj, vcrnitev; am -, nanaj grede; -wirken s. Zurückwirken; - wirkend, a. odbojen; nasproten; - Wirkung, /i nasprotna moc od¬ bojni učinek; -zahlen, v. a. popla- cati, poverniti -j- poplaeevati;-Zah¬ lung,/'. poplavilo; -zug,m. vernitev, povratek, umik. (lisjak. Rüde, »«. pes; (Fuchs) losM, Rudel, n. trop, tropa, roj, öota, čreda, kita. Ruder, n. veslo; (Steuer-) ker- milo; -a, p>k. ranvaline xk., sipino -bank, /l veslarska klop (; -er, »i. veslar, veslav, veslavec;-füßler, »l. plavutonnnsc; -n, m a. veslat:, vesläriti; -schiss, ». voslenica; - Wanze, (. vodna stenica; -werk, ». vesla Ruf, m. klie, naklio, poklic, po- nov, pvniv; (Schrei) krik, krm; (Urtheil) giss, slov, sloves; (Ein¬ ladung) vabilo, povabilo: in gutem - stehen, sloveti, v dobrem glas» biti (sem);-en, v. a. klicati (kli¬ cem), nvati (novem): poklicati, ponvati i klicevati; v. ». vpili, (s' pijem), kričati (im): navpiti, nakri- vati, vsklikniti; ins Gedächtnis -- opomniti; (laden) vübiti; -er, klicavec; -fall, »i. nvavnik, kli- cavnik. . NÜg-e, /. graja, očitek; (Warnung/ svarilo (Strafe) kanen, pokorj¬ en, v. a. grajati, očitati komu, o- citke komu delati, koriti; (warne») svariti, karati: posvariti, pokara», 630 Ruhe (strafen) pokoriti , kasniti, kasno- vati. Ruhe, /l pokoj , mir; (Stille) ti- beta, tisin» (Rast) postitek, postinek; -bank, /l postivalissto; -bett, n. posti- valaie»; -gehalt, r». mertva pisst», stoslustnina; -kiffen, n. postsxlavje, vrxlavje, sglavjo, blasinioa; -los, "sbros pokoja, nemiren; -n. v. rt. počivati, mirovati: postiti (stijem), postiniti , ostpostiti so; /iF. spati (spim), lestati (!m); -ort, -platz, rn. posticalisste; -punkt, rn. prestavka, oämor, (ntech.) postpora, postperioa; "stand s. Ruhe; -störer.rn. nepokoj- "est; molivec pokoja; -stunde, /l ura počitka; -zeit, /k stas postitka. Ruhig, er, pokojen, miren, t!l>: - -es Gewissen, mirna vest; -! tikio! "tolsti! - werden, upokojiti se , umi¬ sli se, utesiti se. Ruhm, rn. slav», stik», kvaka: ohne -j» Mellen, ne sta bi se Iivalil; -b e- stirr, /! slavoljubje; —ig, a. sla- ^"ljub, slavoljuben. ,Rlihm-en, v. a. slaviti, bvaliti, sti- ">li, velistati, sloviti: postaviti. ras- ^"viti, povelistati, pobvaliti -j- po- ''elistevati, poviksevati, povsstigo- >ati, rasslavljati; stch -, v. bvä- "ll se, ponašati se, vellstati se; -li ch, slaven, slavit; slovest, slavo vre- Odkrit, /l slavnost. Rlthm-los, o.neslaven, bresslaven, "eslovest; -redi g, a. samokvalen, baitav, baliaven, babaski, siroko- "sten; ganrollvalnost, sa- "tobvalstvo, ballavost, bsliarija;- Ruin -sucht, /lslavoblepje, slavoblepnost; -süchtig, a. slavoblepen; -voll, a. slaven, preslaven, stisten; -würdig, a. slavo od. Uvale vresten. Ruhr, /l st ris ta, bitriea, svigl»; (rothe-) grist», kerva, korvavioa; -krank, a. gristav, gristev. Riihl-bar, a. ganljiv, ginljiv; -en, v. a. mešati, mesiti, (d. Herz) ga¬ niti, giniti, omestiti; prevseti (vra- mem), obiti (istem) x/.; ich war ge¬ rührt, milo od. insko so mi je sto¬ rilo, v serce me je sabolelo, v ser¬ ce mi je seglo; (v. Blitze) sasteti (stonem); (v. Schlage) ustariti; But¬ ter -, mesti smetem), ometati; die Trommel -, bobnati; kein Glied -, ne geniti se, ne umesiti se, ne sko- misgatise; (in Bewegung bringen) mstjsti, gugati (Ijem);smaj»ti, oma¬ jati, »gugati; v. -e. t herrühren) is- bajati, pobajati, priliajati; stchv. r. gibati so (bijem) mesiti so: ganiti se, smositi se; -end, a. ginljiv, ga¬ nljiv, mil, milobe»; -faß, n. pinj», molilnic»; -ig, a. gibsten, rosten, okreten; prisasteven; ^ikcit,/l gibstnost, okretnost; />A. prisastev- nost; -kübel, rn. pioja, molilnica; - löffel, r». kubstlniva; -milch, /l me- tust», smetanic», smotanka, sme- steniea; -stock, »n. metile, mestelo; -ung,/. ganitev, genitev, gäojenje, glajenje, miloba, vstala. Ruin, rn. pogub», pogin, rasstova, propast/l; rasval, rassip; -e,/, ras- valioa. postertin», rassipina, poster- tija, groblja, rarpastlina; -ieren, 631 Rülps 632 Rüst -ieren,v. a. na niL pripräviti, upro- pastiti, uniLiti -j- na viL pripravljati. Rülps, m. rig, Kolo; -en, v. n. koloati, rigati se komu: kolcniti, rigniti; -en, n. kolcanje, kvloavio». RllM, 'n. rum; -mcl, rn- sunäer, ravs,rarbvta; (altes Zeug) ropo¬ tija, stara šara, starovina; -o r,»i. ramüä, randota, sunäer; neu, v. n. raadotati, sunärati; -pelkammer, (. starinarnica ; -pelkasten, m. omar ra staro ropotijo od. šaro ; -ein, v. n. ropotati (am n. oLem); äorärati, rovstati. Rumpf,»«, trup, Lok; (d. BaumeS) porod, porobek, štor, panj; (d. Hemdes) stan; (Gefäß) koniilj, koauljeo. RÜMpf-en, a. meräati, moräo elölati, paLiti se: rmersati se, »a- moräati se; d. Nase-, nos vikati od. korkvLiti; -nase, (. merila, meräel»; mersavec. Rund, a. okrogel, krogel, odel; (länglich -) jajoast, LtruLast; - herum, krog in krog, okoli in okoli; -heraussagen, na ravnost, na vsa usta od. drer ovinkov povešati (vem); - '!. okroglina, vdlina; -e, /i krog, oberten, kolobar; (Rondc) ponočna strara; in die -, v krog, vkrog;-en, v. a. krögliti, okrogliti: ^okrogliti, okroglo nareäiti; -ge- bäudc, n. kroglisLe; -heit, /l okrog- lost; -lich, a. »kroglast. kroglast: -schau , (. ogleä , orir; -schreiben , n. vkrorno pismo, okrörnica, rarpo- slanica; -um, akrm. šibiva, proteo, (Schwanz) rep; mit -n bittten, sibati, seskati, tibrati, tepsti: oosibati, «seskati, nalibrati, otepsti; '»bündel, f. butara ;-nförmig,a. si- bostz ävixlast; -ngebüsch, ei, sibje, krotje;-nschlag,m.repeska,sapelio». Rutsche, /. üerva, pol/el /l;(Bahn) "ersa, üersavniea, üriea, elerkalies; 'EU, v. n. ilereati (iw) : äerkniti,a>- polrniti, i/poliäerkniti; (ans dem "he) llerksti se, üersati se, ckrivati -lg, a. pol/ek, spol/ek, skli/ek, »pnirol. Rtittel-n, v. a. tresti, meketati u. eeem), gugati (gljom), «ier- E»oti: potresti , stresti , /meketati, fermati -j- potresati; -streh, n, ^o>etanie», /metana slama. Rhthmus s. Rhytmus. Sa! rut. kejsa! bajsa! Saal, m. ävorana, i/bana; (Vor¬ haus) veža, priklet (.; Bal-, ple- sälnica; Bücher-, knjižnica; Ge¬ richts-, svsilnieau. s. w. Saat, (. sev(. seva, sejatev; se¬ tev, setvina; (Früh-) j-lrina, jara setev; (Winter-) o/imina, o/imna setev; -bestellung, /l setev, setv». sejatev: zur -, o setvi; -enstand. m. setvina, titaxk.; -feld, n. žitno polje; -fern, ». žito /a seme , scmno žito; -krähe, /l poljska vran»; -schnell- käscr, e», pokalniea; -zeit, /l žitna setev, sejatev: zur -. ob setvi od. setvini. Saböat, nr. sobota, sabota; -s- tt. sobotni, sabotni; -tag, «t. sobotni 6 an (§. rineva). Säbel, m. sablja; -beinig, a. kri¬ vonog;-sermig , ir. sabljast; -hleb, m. Usar s sabljo; -klinge, /. silbelj- na Klinja; -n, v. a. s sabljo mübati, sabljati; -schnäbler, »i. krivoklju- neo. Iwina. Säbenbaum, -n. rajska brina, 80- Sach-, a. reeni, stvarni; -dienlich, a. sober v kaki reöi; -e, (, roö/l, stvar/l; üelo; (Angelegenheit) /»- ckeva; (Streit-) prav(ja;-t,m. reee», stvarca: das ist meine -, tojo mojega opravila, to se mene tioe, to mene /Silev». ta jo moja; zur -, k revi sa¬ mi ; nach Gestalt der -, kakor kaže, po vi-Ierri; unverrichteter -, bre/ vspeba, nie ni opravil; seine steben -, Sächlich 634 Saft öila in kopita; die - steht gut, reö ckobro Kare; das thut nichts zur Io nie ne de; -eurecht, «. pravica äo kake reci; -fällig werden, v. ,l. pravdo irxubiti; -führer, m. besed¬ nik; -gedächtnis, n. reöni spomin; -gemäß, a. reci primeren ; -genösse, m. delernik; -kcnner, rvedeneo, vedeo, rnsleo, rnasdeneo; -kenntnis, /,. rvedenost v reci . rnanse reci, rnasdenost v kaki reci; -kundige s. Sachkenner; -läge, /k stan reci. Sächlich, a.recen, stvaren; (gram.) srednji ; -keit, /. recnost, stvarnost. Sach-register, ». karalo reei;-t, a. laben, labkoten, lakoten, laben, ti- boten. tib; ack. tibo, labno, rablo; xolaxoma.pomalu;-verständig, «. v reci rveden od. rnssden, kive reci xlas; —es. Sachkenner; -Wal¬ ter, rn. raxovornik, besednik, Za¬ vetnik; (Verwalters) oskerbnik, o- pravnik;-wort, n. samostav no ime (x. -en»), ssmostavnik. Sack, ne. vreca, rakels, meb; (Klei- der^ack, rep, arret; (Schnapp-) mavk», eul»; (Beutel) mosns»; ckim. vreeic», rakeisv, raklsiö, culica: mit - und Pack, 2 vsem svojim ; Sä¬ ckel s.Seckel;-en, v.a. v vreeo devati, v rakels vsipati (pisem) ; -förmig, a. vrečast; -garn, ». sak; -gaffe, (. slepa ulica; -geige,/, xüslice pk.; -kalender.m. mali koledar, koledar¬ ček; -leinwand, /l debelo od.Arobo platno, raklsevina; -pfeife, /. mesni¬ ca, mesio, xasds pk., dude pk. s. Dudelsack; -Pfeifer, m. xasdas; - tuch, n. robec, repna rut»; -uhk,/> repna ura, repnic»; -Zwillich,"- xrobi dvojnik. Sadrbaum, m. raspanec, lesienid. Sadducacr, m. saduoej. Säe-bar , a. poševen; -korb, m. sevnica, sevnik; -maschiene,/l se¬ salni stros. sejalnica;-manil s. San; -N, v. a. sesati (sejem) : osesati;Iz¬ sesati, rasesali -s- rasevati; -II, " setov, sev /l, sesanje; -pflug, sesavnik, rarsevalo; -r, r». serec, sesaveo, sesaö; -rin, /. sejavli», serka; -tuch, n. sejaca, sejavaics; -zeit, /. cas setve: zur-, ob setvi. Saf-staN, m. sakljan, zaklan;--«- sskianov; -ran , m. rokrrln, rekrao, sakiän; —- a. rokranov, sskranov; — bäum, m. rvkranovec, sakrano- vec; —färben, a. rokranast, rekre- nast. Sllft, m. sok, soc»; (im Baiimk) merz», merdra; (Feuchtigkeit) rla- xa, tekočin»; (künstlich bereitet) sok. mirels, irleöek; der Baum stehl -e, drevo je merevno; - - a. socoi; merevni; -en, v. ». meriti se. merxi biti (som) ; -fadkn, m. seco« nit/l; -gefäß, rr. säönic»; ->kl-, socsn, soönat, sokvvit; mere- von, mureven; —seit, (. soönost, socnatost; merevnost; -leer, a. pust, xlebök, prerit, brersoceo; -lostgkeit,/l brersocnost, plebkotsl -meffer, m. sokomer, merKomer,' räuber, ,n. rajodaveo; rasedarliS, -reich, a. socnat, soöen; vlaren. Sag 635 Sal Stlg-bar, a. povedlsiv, irreklsiv; -e, si pripovedk», pripoved /l, pripove- tovavka, praväö /l: es geht die -, xovorise, praviso, xovoricase med Isinlmi. Säge,/', pil», ra§». reratica; ckim fäxiea, pilica;-block, m. blöd. Kerls, iäxovec, kercels; -bock, m. prebes- lica;-fisch, m.ia^arica; -förmig,», eobcast; -mühlt,/l raxa; -müller, m. raxar. §0gen, v. n. reöi, povedati (vem), od. deti (dem) -s- rökati. prä- 'iti, povedati; Dank-, rakvaliti se ch rabvaljevati 86, rabvdlsati 86; kein Wörtchen -, N6 riniti , ne öerb- "äi, ne kerkniti; ins Gesicht -, is "ei v oči povedati; (etwas klnange- itehmes) rasöliti, rabeliti; ich Werde ", porečem; so zn -, tako reköö; sagt, präviso, xovore, pre; - i"sien, poročiti, veleti, okarati (ka- rem) fi-povöeati. velevati, ukaro- ^"ii; lasse dir-, daj si dopovedati; hat nichts zu -, niö ne de, niö »ima v sebi, tv niö ne ralere. ,^ägkn, v. a. räxati, rerati (rerem), k'iiti. Sag-enforschung, /. pretebtovanse biaril, pripovedek; -enzeit,/- pred- ^Aedovinski čas, baseslovna doba; pripovedovavec. Sägx-v, Laxar, raxavec; -rin, /. raxariea; -spane, xk. rdZovina, Devina, piisenica; -werk, n. raxa: ^"bewert s. Zeitwort. ^llgo-banni, m. saxovo drevö (x. dreves»), sdxovec; - - a. saxov; - Palme, /l käxova palma. Sllhl-band, n. okrasek, krdsevina, krasse; (am Pfluge) xor/; §ora; -weide, /l (8alix oaprea) eviba, iva; (8al. pratenoie) rakita. Stlhtl e, /k ometana, vorbnse, po- verknsa; -kelle, /l poonemalniea, poonemaea. Saison, /l letna doba, oböaose; (Theater-) xlediööna doba. Saite, /l strona; c/i»». strünica; -tt stimmen, strune ubrati (berem) -s-ubsrati; -ninstrumeilt, rc. A08Ü /l; -nkla,ng, 1». brenk, brenkot; -nmacher, »> strunar; -nspiel, n. bronklsanse; -nsteg, »I. mostiö, ko- biliea; saitig, a. Strunat. Sakrament, rakrawent, 8V6t- stvo, svetotasstvo; -ale svetilo, posvetilo; -alisch, a. svelosten; - icren, v. n. scntovati, preklinsati; -schauder, ?n. oskrunsaveo er. ra- kramentov; -spender, r». deliveo SV. rakramentov. Sakrist-an, m. cerkovnik, rakri- stan; -ei,/', rakristij», raxrad. Säkular, a. stoleten; s. Weltlich, -feier, /. stoletnica, stoletna slo¬ vesnost; -isicren, v. a. dubovna po¬ sestva vreti (vramem, vrcmem) -s- semati (lsem); rardubovniti; -ifazio», /t vretse cerkveneza posestva; rar- dukovnilo. SäkUlUM,«. stoletse. vek. Sak, m. dvorana, soban», irbana; -amander, m. močerad, moeerav, 636 Salb l moöarela; -ami, n. salama; -ar, ri. letna plava ; -a t, rn. salata, solata, loeika; —köpf, »I. salatna xlava; - b a d er, rn. rverxa, rverxavev, kvs- säo, slobuckralo; —ei,/", rlobuckranje; — n, v. n. rlobuckrati, kvasiti. Salb-e, /". mašilo, mara, mar /"., »lastilo, ravba; -el, rn. (8alvia) Ka¬ rloma, najbolj (x. -Ijnrc), Lobej; ^7 - a. Läjbeljnov, robej; -en, v. a. maailiti, wärati (marem): po- mariliti, pomärati, a mašilom po- märsti; Gesalbte, rn. mssiljoneo, pomariljonec; /l pomasiljeniea.ma- riljenka; -enkrämer, rn. marilar; -cubüchse, /". pasica na marilo; -er, rn.masavec, maaiveo;-ling, rn. sla- toveiva; -öhl, n. mariloo olje; -ling, /. mariljenje, marilitev; -sreich s. Erbaulich. Sald-ieren, v. a. ravun skleniti -s- sklöpati; plavati -s- plačevati; -o, «. sklep računa; plavilo: per-, aa pobot; -obuch, re. plaeilne bukvepk. Sulin-e, /. solina , solila pk., »oli¬ ve pl.; -en- a. solinski; -isch, a. solinski. SalM, rn. losos , alatovka; -i a k, »». salmijäk, salmiäk; —-a. sal- mijakov; —geist, rn. salmijäkovee; -ling, m. rlatövöiva. Sal-on, rn. salon; s.Sal; -Peter, »».soliter, solitär, saliter; — - a. solitrov, salitrov; —erbe,/', svlitro- va remlja, svlitrovks; —ig, a. so- litern. solitrast; —säure,/', soliterna kislina ; —sieter, »». solitrar; —ste- berei, /. solitrarija; Salz —stoss,rn. solitrovina; -se,/: omaka, pomaka ; -to mortale, smertni skok, prenevarni kolobenev; -utieren, v. a. pvrckraviti -s- porckravljati; v. n vojaški počastiti, čast komu «lati -j-«lasati;-va venia, bres namere, ne kocki mi v ramero; -pe,/l strel, ponckravilni strel. SalZ, n. sol /.; - - a. solni, soloats (gesalzen) slan; -amt, n. solni ura«!; -bereiter, ,n. šolar; -bereitung, ( solarija; -berg, rri. solna ob. solnat» xora; -brühe, /i razsol/., solomnr». slanomurja, slanioa; -brunnen,"' solni stückeneo; -buchse, /k solnic», solnjak; -eu, v. a. soliti: osoliti; (zu viel-) presoliti; gesalzen, slani -faß , n. solnica, solnsak; -stut,( slana vocka : -gefall, n. solni ckolmäk: pl.; -grübe,/", solna rucks, solni ruä- nik; -haltig, a. solen, solnat; -h»»' del, »n. kupčij» s soljo, solarij»;- Händler, rrr. šolar, kupcevaveo » soljo; -Häring, m. slanik; -hauS, л. solarnica; -icht, a. solnast, slan; -ig, a. klan, solnat; —keil, /. slanost, slanota; -kristali, solni leckeneo od. kristal; -laben,!"' prockajävnica soli; -lager, ». solist»! -lecke, /l liralio»; -markt, rn. sol"> terx; -ineer, n. slano morje; -uttistb м. solomer, solomereo; -uionopto rr. samoprockaja soli, solno s»n>0' terstvo; -Niederlage, /l rslox» tte' sklacknica soli; -pfauue, /l pont'' sol; -Preis, rn. solni kup, vena sol«; ,—nr-c-guelle,/l slatina, slani stckckenec, ; soliträrnica; -säuer, a. solnokisel; -säure,/'. Same 637 Sand »»Kislin»;-sre, m. slanojerero; - steber, m. solinar. solovcir; ^:ei, f solin», solovarnie»; -sohle, /l !i»n» voda, slanie»; -stein , m. sol¬ ist; -steurr, /l šolnin», davek oä ^li; -stock, m. solna xruea, solnik; 'terkauf.m. -verschleiß, m. prodaš» E, solarij»; -wage, /l solna v»xs; »agen, m. vor soli; -waffer, n, dsnavod», slanioa; -Werk, n. so- ^».solisöe, soline xk,, solil» xk.; šestil,». solarstvo, solinstvo; -zoll, i^col od soli, «Me, m, seme (x. -ena); eokk. ikmense; -n-a. semni, semenski; i»semo; -nbanm, n», somenscak; 'Behälter, m. semnj»k, semvnjak; ,n. semenotäk; -ngesäß, n. -»menjdk; -ngehäuse, ». semenjae»; lksliisöo; -ngetreide, n, rito rase- semno rito; -ngewächs , n. sem- semenio»; -nhändler, m. seme¬ ni -nhstlle, /. semenska korio»; »stlch, semenska cäsio»; -Ilkern, "-jedro; -nkorn, n, rerno; cotk. lernss; -n lappen, m. kaliva; - brersemen. brer semen»; st, xch brvrkaliönioe />k.; -n- Wige,^>- kaliönioe xk.; -nstängel, " kleblo; -»tragend, «semen, se- -träger s. Fruchtboden. ^-»Nt-erei, /l semenje, semen» xk., irkast, jirkast: -es Leder, -jorkovina; mgärbek, m, 'l^.lirliar, ,^lNlNel-korn,n. ritna bira;-linse, ^"irälna leča; -n, v. a,brati (bo- rbrati, oabrati. pobrati, skst- ! piti,rnositi-j-rbirati. nnbirati, skup- Ijevati. rndsati; sich -,v. r. rbrati sv. skupiti se, sniti se (snidom) -j- rbirati se, skstjati se, (sich fassen) briktsti se, crljmati se: rbrilitati se, prebrati se, sodjmatise; -n, n. bra¬ nje, ber/i,bira, bera; -name, m. skupno od. rdorno ime (x. -ena); -plah, m. sbajalisöe , rbiralisöe;- -werk, n. nabira, »dirk» , rbrav /l, rmes; -wort s. Samelname. Sammct, Sammt, »n. ramet, bar- sdn, darrün; - - a. rametov, rd- metni; -artig , a. rametast. barsu- nast;-einband, m. ver v ramet; - en, a. rameten. rametov, barsunvv; /lA. voljen, mebek; -weich, a. vo¬ ljen kakor ramet, metiek kakor ramet. SaMMl-er, »i. nabiraveo, rbira- veo, pobiravso, rbiratelj; (gemein) bernjclö, bernjrlvs; l^ill, /. n»bi- ravks, pobiravk»; bernjavk»; -UNg, /. bera, bir». bratev, branje, bernj»; (d. Gesammelte) rdirk», nabira, na¬ birek, rbdrsin», rbrav /l; s. Kollekte; ms- a. skladni, nabirni; msort, r» rbiralisöe, sbajalisoe, skodisee. SllMMt, ack. vred; - und sonders, vsi skup; (insgesamt) vse vkup, vso splar. sves. Sämmtlich, a. sleliorn, slednji, Samst-ag, m. sobot», sabot»;-s- s. sobotni, «abotni; -ägig, a. sobo¬ tni, sabotni; -äglich , ach vsako soboto. Sand, m. pesek; (Flugsand) svisö, var, molj - - a. peščen; -ale, /l Sanft opanek, ssoüal»; -artig, a. pesöe- nast; -bank, /l sipina, kleöet/., pvo- ltovina, melina; -berg, m. pesöena xova; -bodkN, m. pesöenina, pesko- vina, peseenie». pesöeni svet;-büch- se, /l pvsipalniea, sipnie»; -el, m. sanüälovo ckvevö; —Holz, n. sanda¬ lovina; -selb, n. pesöeno polje ; - grübe, /l pesöena jama; -gründ, m. peščeni svet; -Haufen, en. kup peska; -Hügel, »». pesöeni xn'ö; -ig, a. pe- söen, peskov!t,peskoviten, pesönat, pesöevnat, peskovnat; -körn, n. pe- söeno revno , revno peska; -läufer, m. tekioa; -lawine, /l pesöeni plar; -mann, rn. peskav;-schwalbe,/lbve- xnlja; -stein, m. pesöenik, pesöe- veo, xlitee; -ufer, n. pi-oü; -Viper, /. moävas; -voll, a. pesöen, pesko- vit; -wüste, /l pesöena puščava, peskovins, peskava, pesöevina. Sanft, a. mebek, valrel. voljen, njeren, laren; (sanstmüthig) kvo- tek, polileven, tili. Sänfte, /- nosilnica, nosila xl. Sanft-Heit, (. vablost, voljnost; kratkost, pohlevnost; -herzig, a. blaxosevöen, kvotkosevöen,blagexa od, kvotkexa sevea, Sänftig-en s. Besänftigen; -ungs- mittel, n. rnivilo, tešilo, tarilo. Sanft-MUth, Z", kvotkäst, kvvtko- serönvsk, blaxosevönvst, poklev- vost, blaxo sevoe, kvotko sevoe; - -müthig, a. kvotkosevöen, blaxo- sevöen, blsx, polileven, tik. Sang, >n. petje; spev, pesem Sapp -bar, a. peven, speven; —keit,/. pevnost, nspevost, spevnost; -dreh sel, /l üvorex, üvor. Sänger, m, peveo; - - a. pevski; -in, /l pevk», pövkinja. Sang-fink,m. söinkvveo; -les,«> nem; -ständchcn, n. xoööknioa, p»- stavaska (pesem). Sanguin-lkcr, ,n. I»IikokerrK! sanx'inik; -isch, a. labkokeeeeh lalike kevvi, sanAviniöen. Sangweise,/, napev, vira. Sanikcl, m. kiiovnik. Sanität, rckvavstvo, räravoü, rüvavje; -s- a. rävavstven; -s«n richt, ». relvavstveno poročilo; -p kordon , rn. rapevtija v röravstve' nem vrivu; -srückstcht, /. orir vböno rilvavstvo; -swesen,n. rärar' stvo, rüvavstvene veöi xk./l Sankt, a. svet; (bei OrtsnaM" häufig) sent: in - Veit, v st. l in - Jakob, pvi sv. ^äkopn; ren, v. a. posvetiti -f-xosvcöeva>> -uarium, m. svetisöe. Sankzion, (. xotörjenje, pot°^' tev, potevüba: die pragmaüsi?^' xvaxmatiöna sankcija; -iereN, v' pvteväiti-j-potevjevati. Sanslülot, m. xolüö, xolicwk- Saphir, m. sakiv; -blau, a.' njev, visojel. Sapp-e, poäkäp, prekop; a. poäkope üelati; -eur,r" l" . kopnik, sapev; -erment, inl. be"° lientaj! plentaj! äe-te!; Sapp?>">' a. sakiöen; -ieren s. Sappen- 638 Sardelle 839 Satz Sardelle, /. sardela, sardelja; -n- sardelji; -nfänger, »I. sardelar; Sardine, /. sardin». Sarg, m. rakev /, mertvaäka teuxa;-tnch, er. merläk, mertvaski pert. Sark-asnins, »n. rbadijivost; ra- Mekljivost, rasmekovavnost; - 'aßisch, «, rbadljiv, sarkastiöen; easmebljiv, rasmeliovaven;-ophag, "r raka, sarkolax. Saian, rn. vrax, peklensöek, rla- ^l, lmdoba, Satan; -isch, a. vrarji, peklenski, satanski; -sarbeit, /. 'earjs delo. Sat-ellit s. Trabant; -isfakzion s. ^rnugthuung; -rat', satrap; —n, /, satrapija. Satt, a. sit, nasiöen; ack. dosti, ^e^ta, do sita, ), sich - essen, najesti se (jem); M -sehen , naxledati se U. s. w.; - werden, naveliöati se, navöljiti se. Sattel, m. sedlo; (d. Violine) ko- °^ea;(d. Berges) sedlo, jarem; - sdkcke/.pgdsedliea; -druck, m.sadmo, ^»ta, blutina, ötiska; -fest, a. ter- , ° sedeö v sedlu; -förmig, a- eoil- ^^t;-gu7t,n. podproxa, podprox/., l^pbrniea; -knöpf, m. sprednje ^edlo- -n, v. a. sedlati: osedlati, ^edlati; -Pferd, n. konj pack se- 'Zeug, n. jerna priprava, iediovje. Sattheit, f. sitost. Sättig, a. nasiten ; -en, v. a. sititi: ^^aitjti -j- nasitovati; (füttern) ker- mitir nakvrmiti, napasti; er ist nicht zn njexa ni moö nasititi, neteöeil jo, netokje; (übermäßig sich-) na¬ brekati se (bresem), napokati se; -end, a. nasiten, eiten; -er, rn. si- tiveo; -keit, f'. sitost, nasitnost; - ung, /°. sitina, sitenje, nasiöenje; sitost. Sattler, m. socklär, kömatar; - - a. sedlarski ; -ei, secklarija, sed¬ larstvo: die - betreiben, sedlariti; - meister, m. sedlarski mojster. Sattsam, a. radosten, dovoljen; ack. radosti, do sita, dovolj; -kett, radostnost, dovoljnost. Satur-ei, /l sstraj, šetraj, enber; — - a. šetrajev, satrajev; -n, m. Saturn. Satyr, m. satir; -e, /. rabavljio», satira; -isch, a. rabavljiv, satiričen. Satz, m. stava, r»stava;sgramm.) stavek, rek; (Komposizion) skladba; (Bodensatz) xosöa, troskva, kal, kalir; (Sprung) skok; (Zollsatz) po- stavek; (b. Buchdruckern) stavba, skladanje; -aussage, /. dopovedek; -sigur, /l stavkava oblika; -folge , stavkava versta; -gefügt, n. pod¬ redje ; -gläubiger, m. rastavni up¬ nik; -glied, n. stavkov eten; -Hase, m. rajk», rajklj»; -lehre, /l stavko- slovje, skladje, skladoslovje; -post, /l rastavni od. vpisani vklad; -ung, /l ustanovitev, postava; oena, od¬ ločena od. ustanävljeua oena; ns- los, a.brerpostaven; ^iSübcrtretung, /l prestopek postav; -Verbindung,/; Sau 640 Saug prireje; -weise, -r-i. PO stavkik; -Zeichen, ».prepona, loöilo. Sau, /. svinj», prssic», presica, gul»; />A. necedniea, nesnasnica; - - a. svinjski; -bär, m. merjasec. Sauber, a. öeden, bist, snasen; (nett) licen. berliek, sal; -seit, /l čistost, snasnost. ličnost, berlikota. Sauder-er, m. öistivec, öistitelj ; - -lich, o-i. cedno, Iieno;-n, v. a. cö- diti, čistiti, «miriti, trdbiti: oeöditi, očistiti, osnoriti, otrebiti-j-oceje- vati, očiščevati. Sau-bohne, /l bob; -börste, /. šče¬ tino; -braten, m. peöen» svinjino, svinjsko pečenk»; -brot, m. koko- rek, voleje jäbelko, korja repic». Sauce, (. rolea. mirelj, eorba. SllU-distel,/l skerbinee, mlec, o- sat; -en, r. a. svinjati, svinjäriti, packati, eokoti, koeoti; /iA. umii- rano govoriti. Sauer, a. Kissi; (beschwerlich) te- raven, grenek, gorek, terek, tru- dapüln; -er Wein, kislo vino, cvicek, xraskovec;-werden, kisati se: ski¬ sati se ; -machen, greniti : «greniti ; -es Gesicht machen, kisati se, dor- rati ss, merdati se; -ampfcr, m. (kumev) kislica, kiselina;-brun-- N e n , m. kisla vod», slatina , kise- lioo; ^istasche,/'. slatinska skleniva, skleniva s kislo vodo; -dorn, m. (lierberis) öesmin. eesmiga, ces- minovec; cokk.vesminje,cesminovje; — - a. cesminov; Sänerei, /l svinja¬ rij»; nesnago; -frei, a. brerkisel; -kirsche, (.kisla cresnja, višnja, ki- selio»;-klee, m.rajcja od. kislade- telj»;-k r a n t, ». kislo relje, ka¬ pus; — waffer, n. relnic», kapusoiea. Säuer-lich, a. mikisen, n»kisel,ki- selnat, brerolkel; -ling, m. kisla voda; (Apfel) kislic». Sauer-rnilch, (. kislo mleko, sese¬ deno mleko; -n, v. n. kisati se, kvaseti: skisati'se, okisniti; Säu¬ ern, v. a. kisali, kvasiti: okisali, pokisati, okvasiti; -stoss, »n. kislee, kislek; -suppe, (. pokisana juda; -teig, m. kvas, kvasilo; (Term) drorje, krovajsv, kvasnice pb; - topf, m. Kiseljak, tnrobner, bcrs- ljive«;-Wasser, n. kisi» voda, sla¬ tina. Sauf-aus, -brnder, m. pitni brat, pijance, vinski brat; -en,?"-^ n. piti (pijem), lokati, rlempati: na¬ piti se, polokati, narlempati se; (fich betrinken) opivoti se, upivati s°, pijanosvati; -er, m. pijanec. Pirce, pijancevavev, LIev»; Hlei, /l cevanje, pijanstvo; ^lin, /- piju"s^ -gelage s. Sauferei, -gesellschast, ( pijanska drurba; -lust,/l pijanstr«! -schwester, /l pitna sestra. Saug-ader, /. Lila sesavka, sre- bavk»; SLugamme, (. dojnioa, a°l^ ka, dujica; -bar, a. srebljiv, posre Ijiv; -e-a. sesni, sesavni j srebavm, -egel, in. pijavic», pijavk»;-ell, - s. n. ,r. (Milch) sesati, Loti, cücati: posesati; (irgend c» Saftj srebati (d.m u. bijem), serke serkljati: posrebati, poserkati- Saug SÜUg-eN.v.aäojiti: sekäati; Sauger, m- t.äoji°»,. ' sesalo, sesalnik; -ethler, n. "l ' sesaveo. sesavka; SaUgewarz , I sesek, sisek, oirek, persn» ' vic»; -ling, in. clojeneo , öo;en > sesavcek; gojenk», ilojöneiou- S°u-gl°ck-,(. -läuten, k'ukuti, k u- kanti, kvantuti. umusuno zovo > Sangwurzel, s.Livioa, Liriku, - > ' л. söetina; -Hirt,svinjur; g > м. svinjskijeL; Säuisch, ' -jagd, svinjski l»v,Iov n» ärv^o l>r -kerl, m. svinja, xeräobm. pr»- se;-!oben. m. svinjak, svinski , -Magd, (. svinjarku, svinjuir , , -lache, f. kalur», svinjska w u »- Siiule, /l steber, slop, «tolp , stebriv, stebrieok, storek; /n;m , svinjevinu ; /ix. merk» , svinj», »ämnik. , Aulen-, a. slopni, »tebernr; -sor- »ig, a.stebrast, slopovit; -I p- k°äslopjo. stalo. stojiio; -gE' s ^ebrisoe,sloxovje; -Haupt,n.- ' "'-'slopje, zx>uvj°,ut°rov»°d- °>»P°v»xI»v»;-kranz. klebrov veneo;-kuppeluug, /- „ slapov oder stebrov; . ^oparoäjo; -raum, m. v' ^'he, f. verst» slopov .-„o. °l°k°re6je; -stützt s. Sanlensup, Deutsch-sioo. Taschenwörterbuch. 1 Sau -weite, /l meäslopje; -Werk, n. slo- povje. stebrovje. SllUM, »>. rob, krajeo, okrnjeo, okrujek, Kraj, obsiv; -en, v. a. to¬ voriti: otovoriti. SällM-en, v.a. räbiti: oröbiti, zaro¬ biti; v. n. (zögern) obotavljati se, oprezovati, muäiti so, oälasati, mukljati, kosen biti (sem), kesno- vati, meekati, Lniitati; -en, n. obo- tava.opresovanje, oälasek; - e r, m. obotavljavso, oprenovavee, muö- Ijivec. meökaveo, mubljaveo, ke- sen elovek; ^:in, /l oprerovavka, mullljivk», kesn» Lenska. SailM-esel, »n. tovorni osel; -farn, m. velik» praprot (°.; -stosse, /l plavut». SäUM-ig, a. kosen , obetaven, opror.ovnven, muäen, muäljiv, muck- lav, mubljnv, znutav, moekav; TI keit, /. mnänost, Kosnota, obot»v- nost, muclljivost ic.; -nis, n. obo- tav», obotavek, zamuä», pomucl», zamuilek. Sa>IM-ochs,m. tovorni vol; -Pferd, n. sowilr. tovorni konj, tovornik; -selig s.Säumig;—keit s. Säumig¬ keit;-thier, «.tovorno Livineesx.- et»), tovorivka, somär; tovorna živin»; -weg, m. tovorni pot. Sail-mutter, /l prssie», pr»sns svinj»; -nest, ». Inknj», borlox, bes- »ie»; -rach s. Sauerdorn. Saure, /. kislot», kislost; (Stoff) kislob»; (sattereFlüssigkeit) kislina; -ll, v. ». kisati : okisati, pokisati. SaU-s, »i. Iirup, Iirusö, sum,I>rum; Säuseln 642 Schaden -und Braus, sunäer,eiir in äej, äi- renäaj;-schneide?, rn. svinjski re- L»rec, svinjoreree, resär; -selaut, r». sumeveo, sumiö. Säuseln, v. ?i. sumljati, «umot- ljati, sapljati, šušljati, ruboriti, ramoriti: rasumljati; - » sumot, sumotljsnje, ramo?. Sausen, v. n. šumeti, «umotati, lerusöeti, beiöati (im). verseti, ver- sevsti, tüliti; (im 2hre) svonili, uveneli; -». sum, bruse, šumenje, bruseanje, Iiermenje. Sau-stall, ,n. svinjak, svinjski berlnx. stajioa, svinjski lelev; -trei¬ be?, svinja?; -wind, rn. vileer, vibra, ve?tuna; /r§. s. Brausekopf; -wirtschaft, /l nemarno xospoäar- stv«; -ze s. Sauce. Schab-, a. sterzavni, struxavni; -e, /l molj; s. Schabeeisen; (Bäcker -) «urek. üokar; -ebaum, rn. strurnik; -eeisen, ri.skobla, struxl». sterxu- lj», slerxon; -ehobel, rn. struxla, striixelnik ; -emeffers. Schabeeisen; -en, v. a. sterxati (am u. sterüem), strugati, skobliti: osterxati, ostrü- xati; (kratzen) praskati, skräbati; -e r.rn.sterxuIja.sterKaö». struxla; (Person)sterxaveo.sterxäö; — nack, rn.burka, sala: einen - spielen, kako napresti (preäem); —nückisch, a. naxajiv; —rübchcn machen, koren¬ ček sterxati (sterüem); -ewerkreug, n. sterxalo, sterzaea. Schäbig, a. oskuben, oxuljen; (krätzig) srabljiv, xarjev,suxav; /7- niöev, xerel. Schab-lonc, /l kalup; -racke, (. sa- braka, poilseellica; -sei,», strurioa, ostruüki xk.,slerxotina,ostorrkipl.; -zieger, rn. oüemeiö. Schach, ». skäkaliea, ssl>:-spiele», öaleariti, «all ixrati; -brett, ». skäli- nio», säbovniea; -er, rn. bsraatija, barantanje, baratanje; Schächer,,», raubojnik; -erci, /! baratija, dara»- tanje; -erer, m. barantaveo, bara»- täo; -ern, v. a. barantati, baratati, kllpcäriti; -mat, a. sabmat, ureza»! /rF. upelian, oplet, irelölan; - spiti s. Schach; —er, rn. sakar; -stei», rn. skakaj. Schacht, rn. preelnb, preöo?,jasch - e l, /l skatlja, «Kall», raklepuie»! sklopnio», jaöka ; ckrnt. skätljicai /rx. babura, babul;a, babse, badisc»! —deckel, »n. pokrov, pokrovec; — Halm, rn. (klguisetum) preslica? konjski rep. kvosö; —kräwer, skatljar: - sein, skatljäriti, sksthe proeläjati; -meister, »I. rovski otei jamski mojster; -zug, r». potozhel" Schade, rn. «Kenia. kvar,k'ara> llima. rator; irxuba, irzubice»! -nm ihn skoäa sa-nj; -n Huben,»» «koeii bili (sem), na irzubi bn> (sem); -n zusügcn, skoelovati. si>°' äo storiti, skoelo komu naAnali(^ nem), vskoäo paliniti; -sein NW sb was, skoäovati se; -kauf, rn. ok»k' Schädel, rn. lebsnja, lib.anja> c>e pinj»; (dicker) buoa. butic», betw», - - er. erepinji»; -stätte, /l morwcf' Schaden, v. a. skoilovati. skoelUb skoelo «leist!, v skoelo biti (sewj Schadhaft «Kodo storiti; - s. Schate; -er¬ sah, m. odskodba, povračilo «kode : mf- klagen, töriti ra povr»öilo sko- ^°;-fener, n. porar; -freute, C- sko- doreljnost, veselje nad tujo «kod», rloradost; -froh, -lustig, a. sko- ckoreljeo, rlorad. tujo škode vesel; —e, m.rlor»deo.skodljivee;-vergü- iMgs. Schadenersatz; -verursachend, « škoden, skodovaven. poskoden. schadhaft, a. poškodovan, po¬ darjen, pokadijo», polomljen, po- lropljcn: das Dach ist-, strok» na leso; -igkeit, /l poskodavanost; sokrarjenost. Cchad-igen s. beschädigen; -lich, a- «kodljiv, »koden, kvaren; (unge- l»nd) škodljiv, nerdrav: -es Wesen, »kodljivka; —keit, /l škodljivost, varnost. Schadlos, a. brerskoden, brer- ,^den, krer »kode: -halten, komu 'dodo pvverniti, odškodovati -j- ^dodo povrLöati ; -Haltung, /l od¬ hodka, odškodovanje; —igkeit,/^ "--»kodnost. ^chllf, n. oves, bie» ; (Mutter-) ^"Iroiea; (junges) jarci»; °bec, xlnmpoc; - k., osepnioe oder öspico ! "a, m. oven, merkäö, braveo; /. ovoji odäd; Schäfchen, n. ^e>ea, diöioa; -dünger, m. ovöji Ä -egel, m. metljaji xl. «Wfkr^ ovc-lr, ovoji pastir, i - -a. vvöarski; -ei, vvöarstvo: die - betreiben, 643 Schaf ovöariti; sStall) ovöjak. ovoji klev ; -gedicht, ». pastirska pesem, selan- k»,soljsnka; -Hund, »t. ovöarski pes ; -in, /. ovöario» , ovöja pasti¬ rica; -isch, a, ovčarski, pastirski; -leben, n. pastirsko rivljenjo; -Mäd¬ chen, n. ovöarioa; -spiel, «.pastir¬ ska ixr»; -stab, »I. pastirska pa¬ lica; -tasche, (. pastirska torba; -stunde, /i presrečna ura. Schaff, n. «kak, Kodelj, vedro; (zum Schöpfen) koreo; -el, n. me- rlca;Schaffell, n.ovcja kor», ovöina, -en, v. a. storiti, stvoriti, napraviti, opraviti, uöiniti, narediti -j- delati, napravljati, narejati, tväriti ; (er¬ schaffen) ustvariti, stvariti-j-stvar- jati; (herschaffen) priskerbeti, pri¬ praviti -j- priskerdovati, priprav¬ ljati ; (befehlen) veleti, »karati, ra- povedati (vem) -j- velevati, llka- rovati, rapovedovati; (leiten) rav¬ nati : viel zu - machen , veliko truda priradoti; viel zu - haben, veliko opravkov imeti (am) ; (irgendwo¬ hin -) spraviti -s- spravljati; -end, a. tvoren, tvoriven; stvaren; Schaf- fleisch, n. ovoje meso; -ner, m. kljuöär, oskerdnik, kisnik, »prav¬ nik; nin, (. KIjuö»rioa, oskerb- nica, kisnic»;-ungskrast, /. tvorna od. stvarna moö /l Schaf-futter, n. ovoja klaj», veje, lirodelj; -garbe, /i rman, roman, arman; -haut, /l ovoja kora, ovöina; -Häutchen, n. vodena mrena; -Hirt, m. ovöär, vvöji pastir, örednik; -Hürde , /l tamar, stan, osek, les»; Schaft 644 Schalmei -kameel, n. Iams;-käse, m. ovcji sir; -koth, »n. vvcjek; -laub, n. veje, kroelelj, ürvelelj. pisst/?.; -lecke,/', ovcje liranje; -leder, n. oveje usnje; -maul,». ovoji xobeo; -mist, m. ovcji xnoj, ovcjek; -Pelz, ,n. koruk; -Pocken s. Schafblattern, -s-a. ovoji; -schere, /l ovöje škarje ^>k., striinice xk.; -schcrer, m. strireo, striünik ; -schnr,/l striüa, strirba; -skleid, ri. vvcjakora, ovcjikvruk; -skopf,rn. butec, tepec, xlumpeo, spscnjak, neuivneü; -stall, IN. ovcji klev,ove- jsk, vvcäk; -stand, in. ovco xk. Schaft, in. äeblo; steblo; (am Spieße) ratisöe. kopjisöe, äerraj; (am Stiefel) golenica, sara; (am Webstuhl) rlaje xk.;(Heft) roö, ro¬ čaj, ročnik; (zw. d. Thüren) me- liorje; (am Pfeil) strelisöv, -en, Schäften, v. a. nasaäiti-s-uasäjsti. Schaf-vieh, n. ärvbnica. ovce xk.; -weide, /l ovoji pašnik; -wolle,/', ovoja volna; -zecke, /. Klop, Kiese; -zücht, /l ovčarstvo, reja oväc; -zunge s. Wegerich. Schakal, IN. sakalj, sakal. Schlllcr, N!, šaljivec, burkeü, xlu- mäö, pavlika; -ei, (. «als, xlums, barka; -haft,«, šaljiv, burkast, na- xgjiv; -n.v.n. sälitise, ssleabijsti, burke uxilnjati, inckati se. Schal, a. pust, nesiasten, pieirek; (leer) praren. jalov, puliel; Schäl¬ bar, a. lupljiv, mereven; -brett, n. krajnik, kräjnioa; -e, /?. skleäic», skuäeia, skuäelica, repülöica; (Trinkbech,) torilo, casa; (v. Früch¬ ten) lupina, olüp, olupek; (Harle ) lusöin», leskina; (d. Schiltkröle) crepin», raklepnie». skorepius, (K Krebse) revnica; (Hülse) rod«, rvbcina; /iA. lupina , ?vunjava,iU- näjseina. Schälen, v. a. lupiti: olupiti; (Bü«- me) majiti, xöliti: vmäjiti, oxolist! (Nüsse ic.) lüsöiti, rüiiti: oluščili, orüriti; sich - v. r». lupiti se: sle¬ piti se ; ruäjiti se: omajiti se; lu¬ ščiti se, rüriti se, krüriti se: olu- seiti se; (v. Schlangen) leviti es: (v. Schnecken) polüiti se; (».Krebsens liliti se. Schal-engehänse,n.skorepinu,die» (pölreva); Schäler, rn. Ivxiveo;w»- jivee; -früchtchen, «. xvlec; -heilh neslastnost; prasnvst, jalovosti -sg «. a lupino , v lupini. Schalk, m. povixlaveo, prckäu/e- neo, lisjak, premeüenec; xolulwje- neo, tukeo, rrel liv; -haft,a.b" övmusen, prcmceien, presukau, pos¬ lovit, xonixlav, prekanjen; ^tßletb /l lrueiomusnost, prcmeäenost, ps' nixiavvst, prekanjenost; -Hots s. Schalksinn s. Schalkhaftigkeit- Snarr, in. xluwäö, xavliba, pavliso», burkeü. Schall, in.xlas, rvok,LVvk,r(u"^ äon, nämev; -en, v. ». xlasin s( avvniti, oveneti, äoneti, oäiueea- rarlexati se: oglasiti so, rarvow i aaiioneti;-gelächter, n. bobot,^" Kot;-koch, n. lina. Schalmei,/, rornioa, rve§l»,k' Schalt 645 Schanz sini./°,piskel/l;-en,v. a. Lvexlati, piskati. Schalt-, a. prestopni; vmesen, vrinjen; -en, v. n. ravnati, obra- öati, xospockovati, vläckati; Schal- chier, n. lupinarica; -fahr, n. pre¬ stopno leto; -monat, rn. prestopni wesee; -tag, m. prestopni cka» (ckne- -zeile, /l vmesna verst». Schal-uppe, /. salupa; -wage, /l lorcknavaxa od. tektnica, torilnioa; 'toaiid, /' tin , prexracka. Scham,/, sram /s, sram, srames, stick; seamvsl^ivost, sramnost: vor 'tinh werden, sarucketi, saripniti; sramni; -bel»,»«.sramna kost/l ^cham-el, rn. pocknornik, pocknos- pocknorje, pocknoxalo, praks, prveiea; -e» sich, v. r. sramovati se, srrnl biti (sem) koxa , sramiti se, stickiti se; schäme dich, sram te kocki. .Scham-erröthen, n. ruckecica; -ge- ltthl, n. sramorljivost, stickljivost; 'Ntgend, /^. ckimlepik.; mecknorje; - a. sramorljiv, sramesljiv, ^wen, stickljiv; —igkeit, /°. «ra- ">°r>jivvst, sramnost, stickljivost; - ». nesramen, brezsramen, ne- ^^^orlsiv, dres vse srami; -roth, t lioe eaxorel, s sramoto pregret, ^^eö: er wurde - , ruckecica s» jo bolita, v lioeje ea§orel od. earipnil; 'kilhe,/' ruckecica, rckeöioa, sram/l, ^ncketost. schänd-, a. sramotni, ostllckni; , m. pankert; -bube, m. smer- -e, /. sramota, sramot /l, Schand-en, v. a. sramotiti, sra¬ moto komu ckolsti; skruniti, skver- niti, Kerckiti: osramotiti, sasramo- titi, sramoto komu storiti; oskru¬ niti, oskverniti, omackesevati, one- öastiti, oxerckiti; -er,»«, sramotivso, skrunivse, omackosevaveo. SchllNd-ffeck, rn.skrumba, skverna, sramota; -gebot, n. ponuckba pock niö; -gedicht, ». sramotna pesem /°., nesramna popevk»; -geld, ». ne¬ sramni ckenär, sramotni ckenar; - hure, /lvlacux», easuta; -leben, », sramotno od. nesramno rivljenjs. Schändlich,«, sramoten, sramoti- ven. easramsn, xerckivsn, ostucken, xnjusen, skuren, o§»ven, merrek; -kett, / sr»motnost,ostucknost. gnju- soba, oxavnost. SchtINd-mahl, ». sramotno --.nck- menje; -maul, n- nesramni xobeo od.jesik; opravljiva usta ; - mähre, /. merka, isxoläjsanakljus». kiek»; -Pfahl,»«, sramotni steber; -rede, /l nesramni xovor, umasane besecke p>/.; -that, (. sramotno ckelo od. ckjsnje, nesramno ckelo; Schän¬ dung, /. sramotitev, »sramotitev, oskrumb», omackesevanje; -Weib, n. nesramnica, maloprickoio». Schnnk, >». toeivniea, pivnica, kercma; s. Ausschank; -wirt, »I. Kerčmar, toöar, tocivnik. SchiINZ-arbeit, /l «kopno ckelo, ckelo pri okopik; -e, /. oköp, oxracka, na¬ sip, raslp: etwas in die - schlagen, tvöxati se öesa; -gräber, m.okopnik, kopckö. Schar,/, kerdelo. kerdel /., truma, trop», trop, kopa, vet», sata, koru- sel; (Pstug -) lemes, ralic»; -bock, m. kurdes; -en sich , v. r. drusiti se : sbrati se (berem), skupiti se.adru- bili se -s- obirati se, skuplsevati se; -enweise, aek. trumam», kerdeloma, tropom», v trumali, v tropih. Scharf, a. oster, osster; (schnei¬ dend) oster, bridek, resen. nabru- sen; (beißend) resek. skeleb, ripeb; (v. Wind) oster, hud, merse!, (äz- zend) ssedlsiv, sedek; (v. Gehör) tenek, tanek, dober; (v. Gesicht) bister, dober; (v. d. Strafe) I>ud, tebek;-blick, »n. bistri pogled, bistro oko (obesa). Schttkf-e, /. ostrost, vsstrnst; bi¬ strost, bistrina; resnost; (v. Mes¬ sers) ostrin». ostro, res, resin»; Scharfeckig, n. ostrorobat; -en, v. o. ostriti, brusiti: podostriti, poostriti, nabrusiti; (d. Verstand) bistriti: sbistriti; (d. Mühlstein) klepati (pisem): pvklepati; -kantig, a.ostro- robat, ostrorüb;Schärflein, n.betvo, trosioa. troh». Schaif-richter, m. rabcls (g. -Isna); -schncitig, a. bridek, prebridek, ostroresen; -schütze, »n. ostrostre¬ lec; -sichtig, a. bistrvvid, bi¬ stroviden, bistrook; —e, rn. bi- strovidec; ^ikeit, /. bislrovidnost; -si»n,rn. bistri um, bistrvumje, bistroumnost, bistra glava; —jz, «.bistroumen, ostroumen, bistro- glav, bistromiseln; ^igkeit s. Scharsstnn. Schattcn Schärf-stein, m. brus, brusni ka¬ men; -lin g, /. predtes»; —Pi¬ chen, n. predtegises. Scharlach, »I. skerlat; s. Purpm; (Krankh.)rudeba vrobic», ruskept; -en, -färben, a. skerlaten, skerla- tast; -fieber s. Scharlach. Scharmützel, ». prask», pobij, mali bos. Schürfte, /. prepasica, p»siea. Scharpie, /. pükanica, cokrsnss. Scharr-c,/. stergulsa, stergaoa. struglsa, stergalo. greblsica;-e", v. a. slergati, (am n. sterrent), ogrebati, dersati; (v.Hühnertt)ber- skati, rasgrebati, bercati; -icht,"- stergotins, ostrusina, naslerrek; -Werkzeug s. Scharre. Schart-c, / skerba, skerbia», sberba, skerta; (Narbe) brasgotin». prask; /iA. bib», pogrešek, madei; -ig, a. «kerb, skerbast, skerbel, sberbisiv, oskerten ; (v. Eisen) pl«' niv, plenast: -Iitachen, oskcrbitip/ Schar-wache, /. ponobn» strni»; -weise s. Scharenweise. Schatten, m. senca, senbina; tenja, - - er. seneni, senčnati; - v. n- ses>" biti, senbiti se; -baum, m- s""°' nato od. kosalo drevo (g. drevesi; -bild, ». tens», senen» podob»; (Trugbild) privid, mamilo, slepil"; -gang, m.senbina, sasenese; -8'' gend, / osons, /. osose, osovse; -g-' stalt, /. senbn» podob», podoba l>»' korsencs; -kbnig, rn.krals n»vide^ -reich, a. senben, senbnat; -ris^- senbni obras, posenbn» podob»;" Schalt 647 Schauer seile, (. osvnj osoje, osovje; /-A. kida, pomanjkljivost, nedostatek; -seilig, a. «sönj, osojen , osoven; -spie!,?!, senen» ixr». ixr» s seneni¬ mi podobami; -strich, ni. debel» irrt». Schatt-ig, a. senöen, senen»!; od- «olveen, osojen, (v. Baum) kosat, senčen: -er, Ort s. Schattenseite; -irren, v. a. seniti: oseniti; -ierung, (. senen. Schatulle, C- skiitljioa, skrinjie», pnksica. Schatz, m. raklad; (kostbares Ding) ^eaxotin», draxot». drsxotija, dra- Nnj», svetinj»; (Brant -) dota, sütern», (Reichtum) boxastvo. Schätz-bar, a. cenljiv, eenjen,dr»- sncsn; (achtenswert) Spoštljiv, spo¬ štovan, Spoštovanj» vreden, eislan; -r Sache, drgxoven» ree; -chen, n- bnbeek Ijübie», serciee; -en, v. a. seeiti; (jemanden) eislati, veislik ^meti (am), spoštovati, pestovati, roniti- -enswert, «. spoštovanj» Steden; - er, in. eonivee, eenitelj; spostovavee, eastivev; nun, /! eo- "^», spostovavk». «chatz-geld, n. raklsd:-gröber, m. ^op!>e cd. iskavee zakladov; —ei, /' liopsnje od. iskanje üakladov; - '^wnier,rakladnie», bI»K»jniea: ^chätzmann, »i. eeniveo. eenitelj; Krister, m. „»Klndnik, blaxajnik. Schätz-Preis, ni.een»,eeniIo;Schaz- ^t>g, /. nalvreni davek, daö». n»- -ung,/-. oenitev, eenitva; dochacht.jspostovanje, eisl»nje; — sbetrag, m. eenitni ob. venjenirne- sek, cenilo; ^Iseid, »r. oenitn» pri- sex»; —spreis, »I. venilo. Schau, /! oxled. vider : zur n» oxled, na pokar; nur zur -, n» vider. Schaub, M. skop»; (ein Bund) otep; -e, /. savb», suba. Schau-brot, n. oxledni krnlr; - bilde, /. rarstlivnie», rarstav»; - bühne, f. xledisöe; i^ralnioa. Schauder,»!, xror», ron», senil, mrar : es ergreift mich ein -, Aror» me spreleti, obide ob. »vije-j-spre¬ let», obdaja rc.; Zrorni; - haft, a. xroren, xnorovinski, strasanski, strabovit; Öligkeit, /i xroenost, Zroeovinstvv, stralrovitost, -lich s. Schauderhaft; -n, v. n. u. r. xro- siti se. tresti se, trepetati (4,n u. eeom): exroeiti so; es schaudert mich, xroa» mo je, »on» me obide -j- obiraj», serk me spreide -j- sprekaj», xnori me, lasje mi sto¬ pajo po Konen , strail mo lomi; - voll, a. strašanski, strakovit, pre¬ strašen , xrnrovinski, prexrosen, xnoro ob. strakii poln. Schall-en, v. n. U. a. xledati, rreti, motriti: pogledati, orreti se -j- po¬ gledovati, orirati so; schau! xlej! xledi! poxlej! sich satt-, n»xledati se;(v. Kindern) xledkati; -er, m. xledaveo, xledaleo. Schauer, m. mrar, Steak, senk, sona, son: ein - durchbebte mich, xeo/,» mojo obšla, mraa meje spre¬ letel , premersealo mo jo po rivvtu -c.; (Hagel) tova; (Gewitter) nativ, Schaufel 648 nevikta, ploka; --er. Arorni, stra- sanski; -geschichte, /l strassnska povest /) -hast s. Schauderhaft; -ig, a. xroren , strakoben; (v. Wetter) sikrav; -lich, a. xroren, xrorinski, strason, strasanski; -n, v. n. (ha¬ geln) toea xre, toöa se usiplje, toea peliska; es schauert mir davor, xrora od. strak meje texa, xrorl so mi, derxeeem ; -nacht, /l strasnanoö/'.; -that, /. strasno od. xrorovitno delo; -voll, a. prestrašen, xrore poln, prexroren, strakoben, strasanski. Schaufel,/. lopata; ckirn. lopätiea; (Wurfschaufel) vevnioa, vojaöa; (Küchen -) lopär; -förmig, a. lo¬ patast; -ig, a. lopatnat. r lopatami; -N, v. a. r lopato kidati, derxniti vd.derrati; -rad, n. kolo »a lopate; -stiel, m. lopatisöe. Schau-fenster, rn. lina, Ilnica; rar- stavno okno; -fler, m. kidaveo, kidäe;-gebühr,/- xlednina ; -ge- pränge, ». očitna xirda, veliöavje; -gerüsl, n. oder ra xledavoe, xle- disöe; -gierig, a. radoviden , rado- ßleden; -glas, rr. kukalo, kukslnik. Schaukel, /l xüxalica, xuzalniea, ujökllvaica, jüxeliea; -n, v. a. xü- xati (am u. Ijem), üjekati, üjoati, juxsti (Ijem). kolembati; r>. ri. xü- xati se. jüxati se, üjekati se, üjoati se; -sistem, n. omakljivost, nesta¬ novitnost; Schaukler, m. xuxavee, üjekavee. Schaulust, /l radovidnost, rado- xlednost; -ig, a. radoviden, rado- xled, radoxleden, reljöen. Scheel Schaum, »I. pena; (grüner-) okrak; (d Mundes) slin». Schäumen, v. »l. peniti so, xomir- ljati: raapeniti se ; v. a. posneti (snamem, snomem) -j-posnemati; -d, a. ponov, penast, slinav. Schaum-gold, n. Llata pena; -ichh a. penast; -Ig, a. penast, pevav; -kelle, /l penjavlea, penovka, pöno- nioa, ponjaöa, posnemovalnioa; Schaumünze, /l spominski ponor ; - wein, m. ponina; -zikade,/l slinaeiea. Schau-Platz, »i. dejisöe, pororisco, torisöe; xlodisöe, xledalisöo; (d. Krieges) bojisöe, dojevalisöo^ der - der Handlung ist, ixra se xodi od. plete; vom - abtreten, odstopiti;^ toxa sveta iti (xrem); -spiel, ixi a, cinixea, xledisöna i?ea, ixroliaa; />A. obrar, podob»; dichter, »«. pisavve xledisönik iKor, dramatik ; I^dichterin, /. pisate¬ ljica xlodisönik ixer; ^ler, »i. disöni ixravee, xlumeo, merili, xledisön» ixravka od. ixraöioa; Haus, n. xledisöe, ixralisöo, kar»- lisöe; —füllst, /l dramatična od. xlodisöna umetnost; —mäßig, er, ,xlodisöen; -stellen , v. a. na oxlea postaviti, rarstüviti -s- na oxleo postavljati, rarstavljati; -steiler, rarstavnik; -stück, rr. ree na oAl°", -tragen, v. n. skarovati se s oim- bakati se od. šopiriti se sein«. Scheck-e, /- sareo, pisani konj /) -enfalter, »n. pisanvek; -ig, o, ba¬ ren, brerast; pisan, ^rakast- Scheel s. Schcl. Scheffel 649 Schein Scheffel, m. koreo, merie»; -n, v. ». plenjati, obilo roSiti. Scheibe,/', plosö», platnio»; (Fen- liki-) sij>»; (Rolle) kroreo, Kolo, kolöe, krox; (Schieß -) tarö»; (d. Mondes) lioo; Kolobor; -nartig, a. boloast; -nhonig, m. sterS /l, moil ' sotji; -„schießen, n. streljanje v larvo; -nschütz, m. streleo v taröo, taröostreleo; Scheibig, a, kroreost, kroxiast. Scheid-bar, a. loeljiv, rarloöljiv; krojen; -e, (. nornio», nornioo xt., norno xk.; (Gränze) moj», rormo- seli; -eblich, rn. posloSnji poxloSod. «sie; -ebrief, m. rarporoöno oder rarverno pismo; rarvoS, rorporo- ka; -eerz, n. irbran» ruSa; -egruß, 'n. porSrav pri slovesu; -ekttnst,/. ioöbo, Komi)»; -elinie, /. mojo» oor- la, ISvnie»; -emancr,/. mejni riS; ^tniünze, /l Srobir, Srobni Sonor; -'N, v, «. löoili, Soliti : rarloviti, rarSeliti; rorSrurili, rorSvöjiti, rar- poloviti, rorpoloviöiti -s- rarlooe- ^iti, rarSoljevati; (chemisch) bro- l'ti -j. rorkrojovati; (d. Gute v. schlechten) oSbrati (derem) pro¬ testi )- oSbirsti, prebirati; (ein Ehepaar) rarverati (verem), rar- porovitj rarvorovoti, rarporo- ^^rsti; wir sind geschiedeneLeute, smo "»rsren^ vsaksebi od. loöeni; v. ». ööiti so, loöevati so: rarlööiti so; ^rSeijsj so, rsriti so (iSem); r»r- .''chjti gg rarpoloviti so-s-rorlo- oorsti so, rorkäsoti; (Abschied neh- posloviti se, slovo vreti (vro- mom, vromom). rorstoti so (sts- nomzvond. Welt-, presoliti se v vovnost, umreti (morjem) -s- pro- seljovoti so, umiroti; -epunkt, en. loöilo, rorkojolisoo, rsrvoS; -er, »n. lovivov, loöitelj, Soliveo, Seli¬ lo Ij ; -espruch, m. rorsoSsk, r»r- soSb»; -estunde, /°. uro loeitve od. sloves»; /)F. smortn» od. posleSnj» ur»; -ewand, (. proxroj», prexroS», loöivn» Sten», prop»rb»; -eweg, m. r»rpotje, rorovstje, krirpot; -N N g, /. loöitev, oSloeitev, Selitev, r»r- Solitev;krojitev.r»rkrojitev,Ioöb»; (Ehe-) rorporok», r»rpor»öitev, rorvor»; ^ISklagc, /l torb» uoror- poroko. Schein, m. svit, blise, sij, r»r, lesk; (Vollmond) sip, seip, poln» lun»; (Anschein) SorSevek, SorSo- V», vieler, poSob»: zumn» viSer, n» irllk; dem-nach, po viSu, kskor je poSob», kskor so Koro; (Bestät- tigung) sprlöilo, sprieevolo, spri- ö»Io, irpriöevolo; - -er. vlSerni, SorSovni, Irernjiv, n» viSer, n» oko; -bar, a. viSeren, priviSen. n» vi¬ eler; SorSoven; —kett,/. viSernost, priviSnost; SorSevnost; -christ, m. In'navski Kristijan; -ding, a. ir- misijen» roö /.; -ehre, /l SorSovn», publ» od. umišljen» esst /l; -en, v. », sijati (sijem), svetiti, svStilise, lesketati (»m n. eöem); warm -, prixrevati , pripekati, prepökati; (dünken) rSeti se . SorSersti so, porSevoti so, viSiti so, viSoti so, körati so (k»rem) , poSabo imeti Schein 650 Schelm (sm); er will fromm poborncxs s« del»; mir scheint es: rdi ko mi, pvrdev» se mi; -freund, »I. binsv- ski prifstelj; -glück, dvrdevn» od. dvmislfvns srec»; -große, /. do- rdevn» od, domišljen» velikost; - Handlung, viderno djsnje, dolo n» vko. Schein-Heilig, a. svetoblinski, bi- nsvski, svetvpet. svet ns vider od. ns oko, licemeren; "e, in. svetoliü- »ev, svetopetec, licemer, Iiinsveo; /. svetoblink», kinsvka; "keil, /. svetvlilinstv«, Innsvsk» pokornost, licemerstvo; -krauk, a. ns vider bo¬ len; -leben, n. ein - führen, rivv- tsriti; -lod, m. dordevn» smert smert ns vider , domenjen» smert -todt, a. ns vider merlev, mert- vicen. kskor mertev; -vertrag, »i. poxvdba ns vider ; -Wesen, n. do- rdevnvst, umišljeno bistvo; -zornig, a. ns vider jeren, fernes» seksre oder dels. Schciß-e, (. drisk», bitrie», dri- kksvics, svi^Is; -en, v. n. srsti(ser- jem): posrsti se; -er, m. osrsneo, usrsnee; ^ihaus, n. stranisös. Scheit, n. poleno, kslsnics; «kirn, pvlence; (Halb-) plst (. Scheitel, NI. tenie (x. temena), verlisk. verli xlsve; (d. Berges) »lome, voi b, verlcol, versäo; /iA. glsv» ; -linie, /k nsvpicns eorta. na¬ vpičnic»; -n, r>. a. rsrcessti (ee- sem) -j- rarcesovsti; -Punkt, ,n. vi¬ šek, navpicns od. nsdxlsvns pik», nadxlavnik; -recht, a. navpičen, po¬ končen; nek. nsvpik; -winkel, m.nsd- xlavni Kot. Schcit-erhaufen,»!. xermad». xro- msd». lomsos; -ern, v. n. rsrbiti kö (bijem). rarkreliniti se, rarkriiöiti se. rsrkreniti se, rsrkersitiso.rar- drobiti se ^(.; /iA. irpodleteti, ir- poddorkniti irxodlotati; -Holz,», polens «t. Schcl, a. krivoxled, krivoxlods», skilsst, preksst; ait. xerdo, po strani, liudo, pisano ; -fe, /l lu¬ pin». olupek; lusöios, robina, rob- öina. Schcll-e, /. kraxulf», kraxülsic», xrilci^t-, skerxet,8kerxetec;rvone- kuls. rvonöul», rvoncek; (Maul-) raüsnics, klapnüsnioa, rsubs. klo¬ futa; -kN, v.a. rvonklfsti.rvonckslb rvonklfsti, cingljati , kraxüljitn skorxetsti (»m u. eoem) : ein wein- -, porvoncksti, porvonklfati, po- rvoniti -enband, n. morira, wo- rir»; -enkappe, /l xlumsks Kap»; - -enkranz, rn. kr»xulfo^t.,krsxnlseo; -fisch, en. valrnf»; -Hengst, in. r»s"i- ssr. pastüli, rrebeo, eelsk;-kraut, n. (6kolidonium wsfus) keivsri mleöek, rosopss, drarnios; (6bc- lid. minus) bradovicnik; -würz f Schelikraut. Schelm, »n. rreli tiö, rvitorcpeo, prekscheneo, xolfük, slepstc, kajoo, -en, v. a. slepariti: «slepariti, ow" xaniti; -erei, (. rvifsc», sloparg»! rvifscnost, prekstnjonost, ukanhi- vost; -isch, a. xol;uken, rvit, rvlto- rep, premeden, presuksn, ukanfi^' Schclsjjchtig 651 Schcrflein - lächeln, mriaiti se, mürati se; -slim s- Schelmerei; -strich, -stück,«, rvstaca, avita ob. avitorepa ree. Schelsüchtig, a. xerdoxled, xerdo- gleden, prekast; -leit, /) xerdo- glednost. Schelt-, a. srsmotivni; emcrsavni, psovavni; -e,/l psovk»; kletvica ;- (»m), kercmäriti; (einschenken) na- liti Ostem) -s-nLlivLti; (Nachsehen) prir.anesti, odpustiti -s- priranäsati, odpuščati; -er, »i. darov» vec, dari- vee, prrdariveo, delivec; -gerechtig- keit, /°. kercmarska pravic», pravic» vioo. vl >c. točili; -keller, m. klet/,; u It g , /l daritev, darovanje, poda- kN, v. a. amersati, psovati (psujem), krexati: oamerjati, opsovati, okre¬ gati, obrati (berem). ošteti, obrex- »cki se nad kom -s- obirati, oštevati; ritev; dar, prrdarek. darilo, poda¬ rilo; dim. darek; —s- a. daritni, darilni; —sbrief, m. daritno pismo; —svertrag, 1». darilna pogodb»; - n. kleti (kolnem) sentovati, ku¬ pčevati, rentilciti; -er, »r. rmer- savec, psovavec, obiravec; lrudi- eevavee, preklinjavec; —ju, /. rmersavka.psvvavka, kudicevavk», preklinjavk»; -Wort, «. kletvic», kletvin»: ein - ausstoßen, rakleti (kolnem) aasentati. Schema, n. obraeec, obris, certet; 'lisch, a. vvbrareik, v obrisu; -tis- chUs, m. sematiaem, raakaaalnik, lmenik. sten. Schem-el f. Schämcl; - en s. Schat- ^chcnk, m. kcrönrär, tocäj, tocar; l Kerem», pivnic», tocivnica; - s "l, m. stexno, bedro ; dim. stezence,! "ederce; (d. untere -) xolen; -e l - pegnsi, böderni, —bei», n. bedero» , kost, piLcel/'.. piscal/l; — bruch.m. ^lomlseno stexno, alümljen» beder- jakost; —ig, a. ste§nat, bedi'at, . "plernat; —Wurzel s- Hüfte, ^chkllk-en, v. u. darovati, dariti : i podariti, pokloniti, dati, vdar dati, podeliti -s- poklanjati, v dar dajati; (allsschenken)točiti, n» prodaš imeli wirt, r». Kerčmar, tocar, tocarnik, xostivnieär, oštir; ^lin, /l kerc— maric». Schrr-, a. strirni; -be, /l erepina, cepin», crep, erepinsa; -bengericht,. «. oslraciaem; -e, /l skarse, p/., «karste o/., skarnse^i., dim. skar- sice p/.; sim Meere) «kalin», sker- bina. pečina; (t>. Krebses) scipavniv», klešče pi.; (Kloben) «karste p/, sker- pec;-en, r. a. strici (striäem): v- strici; (v. Bart) briti (brišem): 0- briti; /(7. odir»lHuliti,dreli(derem); schere dich, poberi se ; sich mit etwas -, pečati se, ukvaistati so, ubijati se, vperati so; -e n, ». sirit», stritba; I^formig, «. skaistast; nschleifcr, m. bruseč, brusivev; -er, m. strirec, strrxsvec; (Bart ) brivec, brisač; ^iei, /l nadlex», neprilik»,rarvlaka, —in, /. stritic», strixavk».. Scherslkin, ". troka, merv», betvo, betvics; trosic», trokica. mervica: sein-beitragen, pripomoči (morem) posvoji moči; Schcrgarn,n. snutek, osnutek, osnova. Scherg 652 Schicht Scherg-e,/i berič, brič, koräel; -en- amt, n. beriska slurba; deristvo, ktvrtlelstvo. Scher-kafer, »n. klesčar, klesman; -maus,/". kertic», kertek, volukav, -Messer, n. britev, britva; -wühle,/", snovalo; -pes. Binde;-rahmen, m. snovalo xt., snovalnica /., snoval- i>ik; -ung,/". strir /i. strira, strirba; -Wenzel,»», rlolnik, klapse, nirec; —N , v. n. slaUkariti se, sliniti se. Scherz, rn. sala; KlllML, burk», norčija: - machen s. Scherzen; -bel Seite, brersalo; er versteht keinen-, L njim se ni siiliti; im v sati, smekoma; - -a. šaljivi;-en, v. ». «üliti se, šale briti (brijem) od. obi¬ jati, norce briti, norčevati se, Klli- miti se; (lustig sein) veseliti se, ra- «kovati se; das - ist ihm schon vergan¬ gen, norci so se mu re oskubli ; - -gedicht,». šaljiva pesem /". «mesni¬ ca; -haft, a. šaljiv, salen, «mesen, smesljiv, Klumljiv; Öligkeit, /". Ša¬ ljivost, smosnost; -laune, /". šalji¬ vost; -launig, a. šaljiv; -liebend, a. «aloljubsn, raclosalen; -Macher, r». šaljivec, xlumüö; -rede, /". šaljive doseäexk.;-weise,«;a, Kre-Ia; -en, v. a- äo- liti: rartieliti, oölociti; (reihen) vor- «titi: rverstiti, posprriviti; (Helsl sklaäati, V «klarlävnico alaxati, äerva ravnati : aloriti, r.ravoatl; - Schick er, m. skladavee; -Holz, 77. dorv» v skladavnieak; -weise, a smuö; - a. s. Schel, Schief; -äII g ig, a. prekast, «küsst, «kilav, raaök, krieoök, krivoxled; —e, en. krivoxledee, «kileo; -en, v. n. «kiliti, krirem xledati, popreko- vsti, s končam xlödati, po strani xledati; (v. Farben) spreminjati se; prelivati so; -er, »n. krivogled, kri- voiledeo, skileo. Schien bein, rr. xolsn (. Kolonie»; (d. Hintere Theil) pisvel/s, pisosl/l; - -a. xolenji; -geschwulst,/'. otük ns xoleni. Schien-e, (. «ins, sinja, plosinja; desoie»; -en, v. a. okovati (kujem) -j- oküvati;-ennaget, »«. sinjak, Schier, ad, skor. skoro. mslo da no, toliko da no; blero; (schon) re, ure, väe; -en,u. a. rüsiti: podrssiti; s, Schurren; -li n q, m. (Oiouta vi- ros») trobelika; (6onium maeula- tnmjsmerdljiveo.stenienjek, pikasti misjek; —s- a, trobelieni; —sbc- cher, n, Kops trobelienexa söks od. trobelikovea; —Sgift, m. trobelieni sirup, trobelikovin». Schieß-, a. strelni; -bahn,/", strel- niaa; -baumwolie,/. strelni bomdaä, strelna pavol»; -bedarf, m. strelivo ; -bogen, rn, strelni lok, samostrel, samnsterl (;-en, v. a. streliti, u- streliti-(streifst!; (losdrücken) sprö- äiti; (Gelb) rloäiti, v sklad dati -j- skladati, rlaxati; (v, Bäcker) vsaditi -s-vsüjati; einen Bock-, r m„toviloo> streliti -( strelfsti; eine Bresche-, prestreliti; r>. n. svi'xati, püliati, smukati, derviti: «vixniti, pnbniti, smukniti; (heroorschießen) dniliati, sikati, poeefati se: nrü' niti, sikniti, porediti se; (v. etwas herab) dreti (derem), liti (lifem), vlifati so; (o. d, Aehren) klssoveti, v klasje iti (xrem), (wachsen) poxnati (Lenem) -j- poxsnjsti ; (empor-) sbobotati, rvikrati ; d, Gewehr schießt gut, puška dobro nese od. strelja;-cit, n. streljanje, streljatev; -er, M- streljavee; -gelb, n. strelscina; - gewehr, /. samokres, strelno ororje, strelilo, pušk»; -Haus, rr.strelnioa, strelisöe; -Platz, s. Schleßstätte, - prügel, »e. pilisvnik; -Pulver, W smodnik, strelni prali; -scheibe, ( tsres; -üätte, /r strelisoo, strelnio»; -Waffe, (. strelno ororje; -Werkzeug, », strelilo. Schiss, n. ladij», ladja, korablja, korabelj Z'., brod; (d. Webers) sno- vdlnioa, snovdvniea, colnek, eolatc; (Kahn) eoln , öeln; (d. Kirche) °' sredje; (d. Buchdruck.) lädjies, stra- nisniea ; - - a, ladji»; -bar, a.bro¬ de», plaven, splsven, ladjonose", brodonosen, vosen; nkelt, /s brod- nost; —machung, /j poprava reko aa ladije; -bau, r», ladijodelstvo, brododelstvo, ladijarstvo; "er,rw ladijodelev, brododoleo; I^hokz,^ los as ladije; —kunst, (. umetnost Schiffs 655 Schilf ladije delati; -boben, Ni. lädjino dno, opoka; -brnch, in. brodolom, ladizolöm, rarbitje lädijo; /rA. ve¬ lik» irxuba; -brüchig, a. brodo- lvmen, ladijnlomen: - werden, lä- di)» se mu je rarbila od, potopil»; —e, m. utopljenev; -brücke, /l most "aeolniki ov. ILdijali; -chen, ». lad- M», eoln ; -en, v. ». lildjati, voriti -e. plllti (plovem); -er, r», mornär, l>rod«lr, ladjar, volnar; bl'oditik; - tr, a. brodarski, mornarski; -fuh- rer, m, brodär; -fahrt,/', brodar- -tvo, brodnistvo, brodnija; pomor- ^lvo, mornarstvo; vorn;» po morji -reksü; —s- a. brodarstven: —s- ölsellschuft, /; brodarsko društva; —-vertrag, m. poxodba rastran l'oknjo po morji, brodarstvena po- k"dba, -förmig, a. ladiji podoben, °vin»8t; -Mühle, /l mlin na lüdijsli; -lose, /. votorniva. Schiffs-, a.Iadjin; -boden, »>. lüd- lwo dno, opoka; -bot, ». priladjin °"i"; -flagge, /. ladjin prapor, läd- Mo bandero; -frucht, ( naklad /, l'iilud»; -Herr, rn. ladjin lastnik; - lobitän, m. I»djin poveljnik, barka- ^"l; -lx„w -Mannschaft, /. mor- ^ffi p^,; -solvut, m. namorski voj- ^e»k; -purmer, m. delernik koke adijo; -Patron, rn, ladjin xospodar: ^lfin svetnik; -raum, »r. notranji Kloster ladije; -rheder, »t ladjin ustnik od. gospodar; -schnubel,-» "dsin nos od. riveo; -foldat, m. na- ^"tski vojsväk; -volk,», mornarji ?k.z-wxrfte,/.ladjollio», ladjodelniva. j Schift, m. park», oparb»; -en, v. a. opariti -f-oparevati. Schild, m. seit, skit; ckim. seltek; (Wap.)xerb, rnak;fSchntz)bramb». okrilje, raslomba, varstvo, ravetjs: im - führen, naklepati, snovati (snu¬ jem). plesti (pletom), namerjali; (d. Hutes) streli», strelno»; - », ka¬ ralo, vosalo. keremarsko rndmonje, veri»; - - a. soitni;-bedeckt,a, s svi¬ tom; -bürger, m. abatner; -chen, n. svitek. Schildcr-ei, /. opis, vpisovanje, popis, popisovanje; -er, m, popiso- vaveo, opisovaveo; -Hans, ». strikr- niva; -n, v a. obrariti, slikati, «bra- revati; (beschreiben) popisati (pi¬ sem) opisati -f- popisovati, opiso¬ vati;-UNg,/. popis, opis, popisova¬ nje. Schild-förmig, «. söitast, svitu po¬ doben ; -führer, in. svilonoseo, opro¬ da; -hahn, »i rüsnveo; -knappe, m. oproda, svitnik, soitonoseo; -krote, /. rolva, oropali», skorjava, tordo- röxlDN-a. relvin; —»schule, /l öre- pina. skorepnioa. relvin»; -lauS,/. skrrlatniva, koseniljka; -träger s. Schtlbführer; -wache, /°. strar», strar /.: -flehen, na strari biti fsem), strariti, straräriti; -Wächter, m. strarnik, strarär; -Wanze, /s pisani skratolj; -zupfen, »» oep, »Lepek. Schilf, n. I tkrundo) terst, terstika, mesivek; rakk. tcrstjs, torstovin»; (8virpus) sit, sit», lov/, rnxor /) volk, sitje, bioje, looje, roxnrina; - artig, a. torstikast, rozorast; -be- Schill 6 Wachsen, a. terstnat, locnat, biönat; -decke, /. stärija, rvgozk»; -flechte, -matte,/', veblr»; -graS, n. serpica; -ig, a. terstnat, terstovit; locnat, bicnat; -Meer, n. rusece morje; - rohr, rr. terst, terstik»; terstlkovee. Schill, m. smuö, sosak; -erfatter, in. spreminjavöek; -erig,a. spre¬ minjav, spreminjast; prelijav, pre- lijsst; -ern, v. ». spreminjati so, prelivati se, igrati; -erthier, »I. bar- vomenec, spreminjavöek. Schilling, »»- penez, šiling; (mit Ruthen) seskanje: einen - geben, Kog» vtepsti od. našeškati. Schimmel,»». plesen /., plosonj plesnoba, plesvjira, plesnjevina, xlesnjevec; (am Wein) bers»: (Ge¬ ruch darnach) plesnoba. zatublina; (Pferd) beleo, siveo; (Elsen-) sereo, zelenko; -ig, a. plesnjev, plesnjiv; - werden s. Schimmeln; -kraut, re. grizevec; -n, v.n. plesniti. plesni- veti.plesnvvati; perlineti: splösniti, vperlmiti. SchiMMer,m.Iesk.Ieskot,IeskotL. blesk, blesket, blisö, blisevba, slj; (schwacher-) merlenjo, merlibanjo, priblescek; /-A. iskric»; -n, v. n. lesketati se (am n. eeem), bliske- tati se. bliskati se , bllscati (lm). migljati; (schwach) merleti. merli- bati, plabitati; -nd, a. blisööö, bli- söoben, bliskvten, leskeö, sijajen, miglsajöö. Schimpf, m. sramot», zasramba, poroga, poruga, neöast, «sramo¬ titev, pogersa: einen - anthun, o- >6 Schmb ! sramotiti, p/l;- -a. sramotivni; -eit, v. a. psovati (psujem) , zmerjati, Zasramovati , z gersimi beseäami pitati, rogati od. rugati se komo! «psovati, «zmerjati; -en, n. pso¬ vanje, umerjanje;-e r, rn. psova- veo, zwerjaveo,z»sramovaveo;grk- javee; t^iin, /. zmerjavka. rasra- movavka; grajavka; -gedicht, zabavljica; -lich, a. sramoten, ora- motiven, nečasten, zasramovaveo: auf -e Art, nesramno, gorelo; -na¬ me, rn. psovka; zsevek, vzsevek, prevzsevek, sramotivno ime (g- imena); -rede, /l; -Wort, n. psovka, sramotivna od. zmerjavoa besoils. Schind-aas, n. merba, meroin», oerklina, merlina; -auger, m. mer- bovisce, vsiralisce; -el, rn. skak¬ lja, seska, krovni«»; srni. sköä- Ijioa, sesciea; —dach, n. streba, s skosljami krita; streba ir sko- elelj; -decker, r». krovec; ^machet, m skosljar; —meffer, n. strog, strugljej ; ^uiagel, m.stresniK; stamm, M.äeblo od. blok zaskokljoi (Ueberbleibsel desselben) morljoj, muuljej; -en, v. a. elretl (äerem)> guliti, iu koüe sevati: oäreti, ogu' liti, iz koze eljati (sem, seoew) -f- osirati; />A. treti (tarem, la- rem), zatirati, pestiti; -e r,m-^' rüb; (Abdecker) konjesor, konjeso- rec, zivoser, sugar, merb^r; — ' a. konjeserski; ^Iki, /l konjekor' stvo, sertija;kvnjesernica; ßig , a. konjeserski; -währe, /- merim, Kleka. 657 Schlaf lem), vbosti (bodem), -j- pobijati; -en, »i. klanje; morij». Schlächter, m. Klavse, pobijavee; mesar; - -klavski, mesarski; -ei, (. klanje, morija; -Handwerk, ». mesarstvo: das - betreiben, mes-i- riti; -in,/', klavka; mesariva; -lohn, n. klavsčin». Schlacht-effen, n. koline pk.; -feld, л. bojišče. borišče, pobojisčo; - fertig, a, xotov na na boj; -getose, -getümmcl, n. bojni od. vojskni brup, bajni snnder; -gott, M. da- vor; -linie, /l vojskn» versta od. rajda; -Messer, n. klavni nor; -ochs, м. klavni od. pitani vol, vol ra na- kol; -opfer, n. klavsčin», naklaja, kervavo darila, nertva; -ordNUNg, /l bojni reel: sich in - stellen, ranver- stitise, ranstopiti so v boj; -Pferd, ». bojni konj; -rus, m. bojni oder vojskni klio; -vleh, ». klavna ni- vina, pitana nivin»;-zeng, n. klavna priprava. Schlack-e,/l nlindra; ogorek; sam Elfen) plen»;(flüssend) pen»; -en, v. n. nlindra dajati; peniti se; -en- forniig, a. nlindrast; penast; -tg, a. nlindrav, rbndrast,nliadrat:plenast. Schlaf, m. spanje, sen; spanee, naspanso; (d. Glieder) mertviea, oterpnost; im -e, spe, v snu speč; ein Schläfchen thun,nadröm»ti (niljem), nsspdnčkati; -dein, m. skriinjiea; -bringend, a. naspan ; Schläfe xt., seneipk.. seneo; -en, v. ri. spati (spim). Spavati: naspati; (in der Kindersprache) sxänvkati, bajati; 42 Schinken Schinken, m. xnjat (. krača; «. xnjatni; -bei», n. xnjatnica fintier, m. Kračman. Schilin, m. varstvo, bramba. o- dramba, okrilje, naslomb»; (Licht -) senčilo, senčnik; (span. Wand) na- tlonilo, naslon; -dach, ». pristro- sek. pristresje; -en, v. a. braniti, braniti, varovati, naslanjati, na¬ govarjati: obraniti, obvarovati; - n, m varb. varuk, braniveo, bra- mtelj; -Herr, m. navetnik, obra- »jevavee. pokrovitelj; -ling, m. sarovanee, kranjenee; -palme, (. kitasta palma; -Vogt, rn. navetnik; '^eik, n, branilo. (dati schirren, v. a. vbundati, naun- ^chisma, n. rankol, rannovorje, "istäp od prave vere; -tiker, »n. rorkolnik; inovereo; -tisch, ran- ^"i; inoverski. itchlabdern, v. n. nlempati, lokati: k"-lenipatj, poläkati. ' Schluchz bitva, bitka, poboj, eine - liefern, udariti se, po- se -j- bojevati so; eine - gc- "fMen, v boju od. v bitvi pre- ^ox»ti od. nmoei (nmorem); die trdi,en, vojsko vrediti; - - "l"i. bitni, vojskni; klavni; -bank, k klavniea; (Fleisch -) mesnica; Menschen) morišče, ubijalisčo; a. klaven, naklaven; -be- (- nabojnost, bojaneljnost, "levavnost; ^iig, a. nabojen, do¬ deljen . bojevaven ; -beil, klav- , Nlesarioa; -en, v. a. klati (ko- ^">):naklati, poklati, pobiti, (bi- Deutsch-siov. Taschenwörterbuch. Schlaf 658 Schlagen (schlummern) ckremati (mljem); -en, ». spanje. spavanje. Schläf-en-, a. senski; -er, »I. spavee; (Lang -) naspanee, na- spane; ^:in, /k spavk»; nsspankaj -ern, u. r. rlremlje semi, rlremljvm, naspanee me lomi od. xrucki; v. a. uspati -j- uspavati. Schlaff, a- olrsbel, oblapen, ojlme- kel, nenapet, mlakav; vel.nvonjcn: -machen, oslabiti; ockpeti (poem) -j- odpenjati; -hcit, /l obablost, «blapnvst. Schlaf-gast, »n. pronoöevaveo; - -gegcuv, (. senoixi., osenöje; -geld, » noenin». prenoenina, spavni de- nar; -gemach, ». spärniea, sprll- nioa; -genoß,»», spavni tovrlrs; - Haube, /l ponoena kapa, poeela; /»A. naspanee, nalenanee, dremalo; naspanka, nalenanka; -Hemd, «. po- noena srajea; -kamerad s. Schlaf- genoß; -krankheit, /l dremavost, dremljivost; naspane«, dremavee; -los, a. bron spanja, brensnen; buden; ad. ne spe; -losigkeit, /l nespanje, brensnenost;-lust, /j Spa¬ ne«, naspanee, dremavee; -müße s. Schlafhaube. Schläfrig, a. naspün, dremljlv, snen, ospäl; />A. lenjlv, tonljiv, Ion; -leit, /l naspanost, dremlji- vost, snenost; tonljivost. Schlllf-rock, »»». ponoena od. Iiisna suknja ; -sal, »n. spävnica, spälnioa; -seffel, n». spalni stol, -stätte, /. spsvalisee, poöivalisee, Ion; -sucht, /. dremljivost, naspanost, dremata; (d. Glied.) mortvie» mertriöoost; -trunk, »«. poveooeelr; uspavalo; -trunken, a. llromoten, moöoo na¬ span ; -zeit, /l öas spansa; -zinu mer, n. spilvnioa, spalnioa. Schlag, M. üilareo, nöar, uäarsk, m»lil)o), malt, lop; (Krach) tresk, pok, plosk; (Art) bana, plob», vorsta, pleme (x. plemena); (Schloß flltß) mortüii. kap, konja roka, (t. Münze) kov; (Holz -) trebon, krats, seö/l; (Zaunthür) losa; (Vogel-) petje; (d. Uhr) bitje: eine» - »er¬ setzen, uckribniti, lopiti, roplti,brep- niti, primarati (manom), eeboiu: alten -es, stsrexa koplta; (Schick¬ sals -) siba bonja; -aber (Puls¬ ader; -anfall, »r. naxaä mertuäa. mertllck ^aje väaril;-artig, a.wert- uüen; -bar, a. seeen; -bauw, ee>. napora ; prexraäa; -bereit s. Schluß' fertig; -eisen, r». proxla; naxaäku, Schlägel, »t. kij, kijee, kio, dck, bet, tolküö, tolkalo, tolkavnioul (Waschblänel)trepka; (Zapfen) »u- masek, öep; (b. Thier.) Anfut stexno; -milch, ». plnjeniea. Schlagen, v. a. biti (bijem), tolci (tolöem): urlariti, vääriti; (»» Thür) terkati, klepati (Ijem),kos' ljati lüpati: poterkati, poklopaü-, pokovljati; (mit Prügel rc.) oples > (pletem), udürlti, urlribniti, tro selti, prismorliti, pribrisati (br>f sem), usekati -j- uäarjati, sllVU i (sojem), uckrlbati, opletati; (U!> Ruth.) keroniti, srerkniti-j- Kati, smukati; (schwingen) w»>>u" Schläger 659 Schlank matiaiti; Fener -, kresati (krosem): ! akresati; Holz sekati: posekati, podreti (derem) -s- podirati, pose- kovati; (Geld) kovati (kusem), ans Kreuz-, na krir pribiti (bisem) od. rsr.peti (pnem) -s- pribijati ol. rorpensati; (schlachten) klati (ko- sioin); aaklati; (mit d. Faust) bün- k»ti, Aümpati: nabünkati; ins Pa- Pier-, v papir aaviti (viscm) navijati; v. n. butati, ploskati, tre- skati, r.aAansati se; (v. d. Ader, Herzen) biti (bisem), klepati (Isem), tripati (Isem), utripati, toloi: trip- "^i, (v. d. Uhr) biti (bisem), klati Oelsemt; das schlägt in mein Fach, se moseA» «pravil» od. polsa; - lutse, teponse, udrikanse; -d , a. preprieevaven, utersen, oöividen. Schläger, Nl, pretepavee, tepävs, wvävt; s, Schlägel; -ei,/, pretep, leper, pobvs. ^chlag-euhr, /l bisoea ura, ura "itsem; -falle, /l past /l, padävnioa; 'sider, /j pero (x. peresa), amot/l; 'lertig, a. Avtov ra na bos, nabojen; 'chlss, m.mertiid, kap, kaplsa, borse, ""rja roka; -gewicht, n. uteä /l, »terje; -Holz, n. sečni od. doräsöeni oo; -licht, n. vvrrena od. irrarna ^tetloba; -uhr, /l bisoöa ura, ura 2 >-itsem; -weite, /l xreskoöäs; ^erk, n. bilo, bitjo; -wort, n- na- kovedna od. rraoetna beseda; -zeit, 5 das les sekati. Schlamm, -n. blato, slon, xlib, plodna, Ital, kaluüa, mlakura, porlepioa; /-F. blato, greano, ne- eistota; -bad, 7i. lurna kopel /. SchläMM-en, v. a. oistiti, opirati, oplakovati; trebiti: «trobiti; „.n. porresevati, posedati ia popivati, älevati; -er, m. porresaik, rito- pasnik, älev». Schlamm ig, a. blaten, blalnat, kaluren, mlakuren, murnat; -Pfütze, /l kalura, mlakura, mura; -vulkan, »e. luroblsuvna Aora. Schlamp-e, /l porlempa, LIemp»; vlaouAa, oalnt»; -en, v. a. rlcmpsti, lokati (loeem), loekati, blastati: poälömpati, polükati, po- blastati; -er, m. Llempäö. Schlange, /l kava; (seltener) Aad, amisa. rmis; käeioa; Schlän¬ geln sich, v. r. viti se (višem), pre¬ risati se, visuASti se ; -n - a. kaosi, Aadsi; -nart, /l kaose pleme (A. - ena), xadsi rod: nach -, po kaose; -Itbalg, r». kaosi lov od. vlilek; -n- biß, »i. kaosi pik od. uArirek; -n- brut, /. kaosa od. xadsa aaleA», kaosi ^arod; -nförmig, a. Kaoi po¬ doben ; visuAsst; -ngang,»«. visü- Aasti pot; -nhaut, /l kaosa kor», kaosimeb, olilek; -nkrant, n. kacnik, kaose rolso;-nstich, r«. Kaoji pik; -Ntödter, -n. Aadomäreo; -iiwurz, /l kaosi koren; -nzahn, »t kaosi aob. Schlank, a. tenek, tanek, strunast, slok, slokast, šibek, sviAlast, pre- söensen; (biegsam) xibek, xiboen, vitek; -el,»». potep, potepin, xo- Iiajkovaveo, poredneä; -ein, v. n. polrajkovati, potepati so, klatiti se. 42* Schlapp potikati se; -füßig, a. tenkonox, tankonoxat, tencib od. sibkik nox; -heit, /. tankost, tenkost, tenkota, «ibkost, sibkvts. Schlapp s. Schlafs; -e, /i ber- lunxa /»A. nxuba . inxuba, škoda; s. Niederlage; -ohrig, a. klapoub, klapousen; -schuh, »i. slebedra. slebeder, cepecel. Schlaraffe, rn. leniib, lenobnen, polenub, postopa«, nemarnik, bren- skerbnen; -nland, rr. kolobocija; donela, kjer pečena pisčeta v usta lete; -nleben, rr. leno oder bren- skerbno nivljenje. SchlaiI,a.Iokav,nvit,nvitorep, pre- sukan,prekanjen,nvijačen,nvijaski. Schlauch, »I. meb, usojena vreč», lodrics; (Röhre) pretok; -en, v. a. trebiti, čistiti : »trebiti, iztrebiti; -röhre,/', pretočna cev/l; -spritze, /. brinxlja L mebom. Schlau-e,/'. robina, robčevina.rob- čina, runina, run/i; -e, m. s. Schlau- kopf; -heit, /l lokavsčioa, lokovast, nvitost, prekanjenost rc.; -kopf, »i. prekanjenec, zvitorepec, nvijačoik, xremedenec; -finnig s. Schlau. Schlicht, a. slab, nsl, Zločest, malopriden, malovreden, lagoden, sxridon; (schlicht) prost, xriprvst, preprost; -er Acker, losna vd. loska njiva; -e Straße, slaba od., xerda cesta; -e Bezahlung, mäjbna oder oinka plača; (armselig) reven, si¬ romašen, siromaski; -e Handlung, budo od. budobno djanje; -e Ge¬ wohnheit, nrlpeöna »avacla, ranvads; Schleich -erdings, ack. vsikakor, po vsakem, po vsem, do cela, po vsaki ceni; - hin, ack. na ravnost; -igkeit, /. malo- priclnost, malvvreclnost, spriclcoost, -Weg, ack. nxolj, nxoli, na ravnost. Schlcck-en, v. «. linati (lirem), oblikovati, mlaskati; v. n. koelje- vati; -er, m. sladkosnede». k°e- jivec, vblinnel, oblinnjonec; —ki, /. sladkarija; Irhast, a. sladko¬ sned, kočljiv, vblinnjen; -.malti s. Schlecker; ^n s. Schlecken. Schleh-, a. skominsst, oskomeo: -werden, skomina mi je, skomimb se; - d orn , m. tern , ternolica ternjolic», ternovec, ^7 - ». ternjev, ternvlični; -e, /l ternula, ternuha ternolica, oprirnics; -enstranch.»"- ternovec, ternjevec. Schleich-, a. pokotni; -en, v-"' ldniti, planiti se, lenti, mciniti se, miinati se: prilenti, priplanitc se, nmünati se; (spähend -) eutat>; (im Dunkel) tdpati, tavati: pci- täpati, pritavati; (aus vieren) k0' mdriti: xrikomariti; (gebückl)bu- liti se; prikrasti se (kradem) ; " end, a. lanijüö, laneč; -e Thlktt, xolanen /l; -e Krankheit , skrivna bolenen; -er, rn. plandr. pribu- Ijenec, tukec, podlenovaveö, tdknjenec; -in, /. potdknjenkn, pribüljenka ; -gut, /l potubna et. tiliotapska roba; -handel, m. po¬ tubna od. tibotapska kupčija, kov- trebdnt: -treiben, potulino blaS" prenašati; -Händler, >n. tihoto pec, kontrebantar; ^lin, /i ltko- 660 Schleie 6kl Schleuder topka, kontrebantarioa; -weg, r». ovinek, stenski pot, 8krivna8t6sa. Schleie, Z'. lin^, lin^äk. Schleier, nr. tanöiea, tonöl'oa. paj- öolän; rravo^, pr68tralo, ra^rin^alo; -eule,poA08ta 8ova; -stör, m. tenöioa. tenöiönik, pajöelän. Schleif-, a. bru8Ni; -bahn, z°- 6ör- lialiea, äerkalnioa, 8muka. 8MÜ- kalioa, äor8a, tierrälnioa, äersaliea, «lrieävnioa; -e, trak, prevora, p^overra; (Schlinge) petlja, vläöioa; M. Schlitten) vlaöo 8muke bamoteäke ^s/., 8amot62nioe (d. Schleifers) bru8ivniea; -en, v. a. l"Ü8iti, bruöovatk. O8triti: nakrü- ^>ti. poäostriti; (schleppen) vleöi, ^lrtöiti, oe^a^iti; (glätten) likati, E^öiti: olikati, uxlacliti; (eine Fe- stung) ra,2(l^jati' (äom), rarrüsiti, Zvaliti -s- rarrrlevati. rarräirati; rr. vleöi 86. pometati; (am Eise) brkati 8«, o)a. kin¬ kava Iio)a, koraeanjs; -er», v. ». xamdati, opletati, «omotati, ko- rsoati; -ria», m. stara navada, stara «exa. Schlcugel, m. n»n)k», naderx». Schlcnkcril, v. ». kinkati, xambati, opletati; binxljati. v kokelj sedeti; v.a. metati (moöem), lüöati: nalü- öati, nadexati. Schlepp, -e, /l rop. vlek, vlak, pomet; -e», v. a. virloiti, oe;aniti, derpaliti, vioei; wohin -, privleöi, privejdniti; v. ». vleei se, vlaöiti so, pometati; -eilträger, m. vleko- noseo; -kleid, ». oblek» n ropom od. vlekom; -netz, ». drax»; -sack, mavll», torb»; -schifi, ». Iadi)a n» vlaku, vleeona Iadi)a; -ta», n. vorv/l: in-nehme», naseotventi. Schleuder, /. praoa. kraea. Iu- öank»; -er, m. praear; luvaveo; -N, v. a. luöati, metati (moöem): vreei (vernem), naluöati, nadexati, nakrepeliti, bernniti. naxnati (ne- schleunig 662 Schling nem); (Waren) pod niö dajati, v lastno inxubo prodajati. Schleunig, a. Spesen, uren, bern. Iriter, jüdern, na^el; ack. naxloma, bern, proo, ndajvi, pri tej priöi; -seit, (. spesnost, urnost. Schleuse, /l (an d. Wehre) nütor- nio», nüpernio», rapirnioa, napor; (an d. Mühle) rake xsi, splav. Schlich, rn. skrivni pot, ovinek; (Versteck) skrivalisöe; (Kunstgriff) spletk», nvijaöa; s. Schleim. Schlicht,« priprost, preprost, pri- proscen, prost, prirojen; prostodu- sen,prostosoröen; -art, /) sirosk». bratil)», benjaca; -e,/l tkavski klej od. niinelj; -en, v. a. ravnati, verstiti, nlüxati: nravnati, nverstiti, nlo- niti; (Holz) tesati (tesom): vtesati; (b. Garben) sterzsti, mendrati: o- sterxati; /iA. sprüviti, poravnati, pomiriti -j- spravljati, poravnavati; -hobel, rn. iiönik; -meißel, m li- kavnik; -ung, /k sprava, pomir- jenjo, poravnava, Schlick, m. slun /l, slin /), »lu¬ nina, munelj, Alen C.; -boben, - gründ,»«. vnibixsi.xren, xrenovina. Schlief, »I. svalek; -en, v. n. lenti, müniti se, vlüöiti so, planiti se; -ig, «. svalkast, nenaporen. Schließ-bar, a. napirljiv. nakle- paven; -e, si. naponka, kopo»; (b. Waffer) natvrniea, nüpernioa; (an Büchern) napenee; (an der Thüre) natika; -en, v. a. naproti, natvoriti, (halb) pripreti -j- napirati; pripi- rati; (mitt. d. Schlöffe) nakloniti -s-naklepati ; (jemanden in KetttU) vkleniti, uklonili, vkovati (vkujem) -j- vklepati; (beendigen) končati, dokonoati, llokonati, doversiti, do- xnsti (neuem), skleniti-si koaeo- vati, dokoucavati, sklepati; (ni sich -) napopasti (pa sila mu prede; -e Zeiten, bud» ot- terda let»; -er werden, büjsati so, bujsi pribajati. Schling-baum, »i. dobrot». brvtovina, dobrikvvina; -e, si pe Ija, penklja; rina, krotovio», br' Schlitten . 863 Schluchz wvica; (zum Bogelfange) progla, stava, ravjka, raderga; -et, rn. nemarnež, üanikarnik, malopridnež, Ui; -elhaft, o. nanikarea, malo- priden; storklast; -en, v. a- žreti, ?dltali, lokati (ločem): pordeti, koltniti, pogoltniti-j-požirati; (m. einer Schlinge) radergniti, üaderk- "iti, ravönali (vežem) -I- rader- ?»vati, raverovati; sflechten, stricken) žlinčkati, riglati; sich -, v. viti "" (vijem), vijugati se, motati se: »viti se, omotati se; okleniti se, "pichet, se (primem) ch- ovijati se. "nuitati se; oklepati se, oprijemati "e; -er, m. gvltavec. pore, ük; - Men, m. vitica, ročica; -gcwächs, "lraut, ovijavk»; rajedavka. Schlitten, M. sani /l xt., šeni -,r., "muci ; (Hand-)samotežaice pl., ssmotežke od. samvteske xt.; "V. n. sanjkati, saninkati. smicati -bahn, /c ssniacc, seninec, sa- "injak; -fahrt, /l vožnja na sanek, "injkanje. Schlittschuh, m. derčavnica, der- ichnica; (im Schneezn gehen) kerp- 6"; ^efahrer, m. dersavec, derča- -weg s. Schlittenweg. Schlitz, m. rdcpora, rarporec, earporek, prerera; reža; (an der ned.) precep, rarcep, rarcepek; - e", v. «, parati, porjati (porjem); farparati, raaporjati. prerekati (re- ^h>)-j-prererovati; (spalten) ce- piti. klati (koljem), kalati: ras- "ipiti, precepiti, rackalati, razklati; -ig, a. n racporkom, razparan, rar- porjan: precepljen. Schloss, ». kjučavnica, ključenics: unter - und Riegel, pod ključem, poč naklepom; (Burg) grad, graj- sčina; (Kastell) terdnjava; - - a. zrajski, grajsčinski; -berg, »I. gradeč, krib n gradom; -bewohncr, 1». grajski človek; -e, /. toč», grad; -en, v. e. toč» gre od. pada, toč» se vsiplje; -er, »n. ključavničar; -Handwerk, ». ključavničarstvo; - -garten, m. grajski vert;-Haupt¬ manu, m. gradnik, grajski povelj¬ nik; naddvornik; -kapelle, /. graj¬ ska kapela od. molivnic»; -nagel, m. sornik, svornik; -Platz, m. prcd- gradje, prostor preč gradom, dvo- risče; -vogt, xraNnik, grajski vari, od. »skerknik; -wache, /l graj¬ ska straža; -weg, rn. pot k graNu. Schlvtt-e, /. dimnik; - e r, m. glen; Kapsel, m. klopotec; —ig, a. ma- kaclrav, klopotov, oklapen; —n, v. n. makaärati, makodrati, gam- I>ati; Klopetati (dm u. ečem) , dcr- getsti (»m u. ečem). cepetati (»m n. ečem) nwhr, n. (Thier) klapouk, klapousec. Schlucht, (- prepad. prex»dnja, debes, tokdv /; globel /l, drag», jarek. Schluchz-en, v. n. klipati. kolcati, skomukati, klipa od. kolcd se mi; (weinen) jokotati (dm u. kočem), ikteti, cmeriti se: er kann vor - nicht rede», beseda se mu terg»; - en, n. kolcanje, klipavica; iktenje, Schluck 6 joliot, jobotanje; -er, IN. kolcavec; jvbotavec. Schluck, »t. poüir, porirsk, poxölt. poxoltljej; serkljej. posrebljej: in einem -, n» en dusek; -en, v. a. üreti, xoltati: poüreti, pogoltniti, povüiti jrijem)-j-porirati',(schlürfeu) serkati, srebali (am u. ljem):serk- niti, posrebati; -er, in. armer termin, lerpinec, reveü. Schlust s. Schlucht. Schlummer,»». dremotec, dremeü, Urem, dremavec. dremata: -er, /». dremavec, dremljivec; -ig, a. dre- moten, dremav, dremljiv; -los s. Schlaflos; -n,v. ». dremali jljem), pospavati; -sucht, /l dremavica; dremljivost. Schlund, m. golt, goltanec, ger- taneo, gertan. gerlo, poäirak; (Ra¬ chen) rrelo; (bot.) gerlo; (d. Ge¬ flügels) golrun; (Abgrund) posed, prepad, breadno,breren; (imWaffcr) tomün, oemün, kernica, pvüiravka; -- a. goltni; -röhre,/.gerlo. jesönik, porirak. Schlupf, m. smük; s. Schlupfwin¬ kel ; -en. Schlüpfen, v. n. smukati, pükati: smukniti, siniti, pübniti; (aus d. Hand) rderkniti, irpolrniti Sk!-s- rderkovati; Schlüpferig, a. polnek, spolaek, spolrel, opoleel, spolriv, sklisek; /iA. kosmat, uma¬ zan, poliujsljiv; -weSpe, (. najesd- nik; -Winkel, m. nakotek, eakotje, skrnvis, skrivališče; (im Walde) tokava, roklja. Schlurf, m.serkljej, serk,srebljej. . Schluss Schlürf-en, v, a. serkati (»IN IN sercem), serkljati, srebati (bijem), lokali (ločem), lockst!: serknitl. poserkati, posrebati, polokati;-rr, m serkavec, srebavec. Schluss, »t. konec, sklep, dovsr- sek. Lversek, aversetek, sverlia; (d. Schließen) rapira, raperlfe. ea- klep; konec; (Ukcheils-) sklep, posledek, irvod; (Beschlufs)sklep, odloöek, doloöek; (Uriheil) rar- sodek, rassofek; am-, konse, konci; - - a. končni, dokončni; -akt, m. končno dganse, poslednje delo;-brin, n. kolek, dederna kost ; -bericht, e», končno poročilo, Schlüssel, m. ključ; ključek; -bei», er. ključnica, sklepna kost; - blu m e, /l (primula) trobentica, lexötica, xucek, ovčica; (Aurikel) ixlec; — ngewächse, trobentnlce xl.; -bund, rn. xermusek od- ?er- muselj ključev; -loch, >r. luknja v ključavnici: durch das -,skori ključavnico; -ring s. Schlüsselbein; -Verwahrer, -n. ključar, kdor k»l pod raklepom ima. Schluss-erkenntnis, m. končni w' najdsk;-faffung, /l sklep, določba, ustanovitev; -folge, /l posledek, sklep, dovremek; -gebet, n. radn;a molitev; -gedanke, -n. poslednja misel (.; Schlüssig, a. končni, sklop' ni; -kraft, /k raasodnost; -prüfuug- /. velika preskusnja; -punkt, pika; -rechnnng, (. končni ra«"" ob. obračun; -rede,/', doxovor, ra- xovor; -reif, a. toliko doKnan, da Schmach 665 Schmatz se more rarsodek storili; -satz, >«. naslednji stavek, r.adnji od. kanoni stavek; -stein, en. oklepni kamen, sklepaj; -vermögen, ». razsodnost; -vertheidigung, (. Konen, saxovor, esxovor pri poslednji obravnavi; -Zeichen, ». končaj. Schmach, (. sramot», psovanje, easramba, porox»;-bedeckt, a. osrs- moeen, »sramoten, zasramovan, psovan; -ten, v.» selcneti, medleti, medlevati, siniti, aevati, stradati; (sich sehnen) koperneti, Icrepeneti, reroeti, mreti. Schmächtig, a. droben, strnnast. šibek, svixlast, tenek, preret; 'leit, ( drobnost, sibkost, sibkot». schmachvoll, a. sramoten, srs- "lotiven, nesramen, «chMllck-haft, a. slasten, «slasten, vicusen, nkusen, tekovit, sladoven; --igkeit, /, slastnost, vkusnost, te- iiovitost; -los, a. neslasten. no- ^"sen, pleliek, pust; —igkcit, (- "hlastnost, nevkusnost. schmäh-, a. sramotivni; -brief, sramotlvno pismo, sramotni ^pis; -en, v. a. sramotiti, rasra- "!""ati, rasramotovati, xerditi ; »- )^ti, psovati (psujem), oxovar- pometati ra kom. grajali, "ectati komu kaj, oštevati; -er, H, aasramovaveo, psovaveo, oxo- ^ejavee, obiraveo, xrsjaveo, —in, ( ^asramovavka, obiravks, §ra- l^ka; -gxtzjcht, n. rasramovavna pesen, _,jch sramoten; a^. aanieljivo; -rede, ( movanje, psovka, sramotivne be¬ sedo ; -;ucht, /l sramotivnost, obrekovavnost, obiravnost; -süch¬ tig, a. sramotiven, obrekovaven, obirav, psovsven; -Iing, /l sra¬ motitev, aasramba, Zasramovanje, xr»j», psovanje, obiranje; -wort, ». sra,votivna od. «brekovavna be¬ seda, psovk». Schmal, a. orek, tesen; (fein, dünn) droben; -blätterig, a. orkolist, -brüstig, a. oekopers. Schmäl-e, /l oakost, o/.kota, tes- nota; -en, v. ». xodernjati, jeai- kovati, xoboedati , -ern, v. a. okiti: aokiti, utesniti; (geringer machen) maliti, manjšati; kratiti, krajšati: umaliti, «manjšati; prikratiti-j- «manjsevati; prikrajsevati. Schllial-hons, »,. slrädavee, tor- pin; -te, (. smalt», rmolka : -vieh, ». drödniea. Schmalz, n. maslo; (Thierfett) salo, aabol eabel»; -birn, /k maslenka; --o. maslen; -en, v. s. beliti: rabeliti, obeliti, aaeiniti -s-rsboljevati, aacinjsti; -kübel, -topf, deta, maslovujak. Schmarotz-en, v. n. -mpleLevati, objedati, aastonj jesti in pili, po¬ sedati, voxläriti; -er, »I. aaple- oevaveo, eapleonik, padklobnik, posiliriv, voxlar; —in, /i eaple- öevavka, voxlariea; —pstanze, /l aajedavka. ssram. Schmarre, /l braexotin», pro?» Schmatz, m. emok, mlask; /i> poljubek; -e, (. panj, penj poro- Schmauch 666 Schmer bek. stör; -en, v. n. cmokati, mla- skati: cmokniti, mlaskniti; -er, »n. omokavee, mlaskaveo; s. Schmatz. Schmauch, m. dim, cad. smod; - en, v. n. kaditi se, caditi se, ku¬ riti se; (Tabak) püliati od. kaditi; Schmäuchen (Fleisch), susiti. dditi, prekajati; Bienen-, buöelam ka¬ diti; -er, m. kadiveo; -stube, (. dimoica. Schmaus, »>. pojedina, obed /k. gostija, gostarija, obedovanje, pir, godovanje; -bruder, m., obedova- vec, gostovavsc, gostnik; -en, v. n. pojedati, obedovati, gostiti se, gostovati se, pirovati, gvdovati; -er, m. labkviiveo, dobrojedec, ritopas; mri, (. gostarija; min, (. labkoiivka. Schmcck-en, v. n. dišati (im), tek¬ niti. prileci se (leiem), prilegati se; (nach etwas -) sladiti, slast imeti (am), dol, imeti (am), ci¬ kati ; v. a. pokusiti, okusiti, var- djati (dem) -j- pokušati, vardevati; -er, r». pvkosavec; s. Lekermanl. Schmcichrl-ei,/'. prilizovanje, pri- kisnost, priliznjenost, laskavost, dobrikanje; -haft, o. prilisnjen, prilialjiv, laskav, prikupljiv, do¬ brikav, omiljav; migkeit, /°. pri- liaojenost, prilialjivost, laskavost, -n, v. n. prilizovati se, sladiti se, sladkati so, dobrikati so, laskati se, vmiljati so, muaati se, priku- povati se: prikupiti se. omiliti se; prilirniti se;-rede, priliznjena go¬ voric»;- wort, n. prilirnjena beseda. Schmcichler, m. prilisovavec, pei- lianjenec, lieun, dodrikavec; -i». (. priliaovavka, prilianjenka ; -isch, a. pritisnjen, priliaovavski, laskav. Schmcidig, a. droben, tenek, strunast. Schmciß-en s. Werfen; -fliege, ( mesna muli», aapljunkarica. Schmelz, »I. los, lose, lesk; talni; -bar, a. talon, taljiv, to¬ pljiv, raatopljiv; mkeit, (. talnost, rartopljivost; -butter, topljeno od. rarpüsceno maslo; -e, s. Schmelz Hütte; -en, v. a. topiti, taliti, pla¬ viti, tajati: raatopiti, raataliti, rar- pustiti. rarlajati-f-raatäpljati, raz¬ puščati; (emaillieren) lositi, >o- siti: polositi; v. n. topiti se: raz¬ topiti se, razpustiti se -j- razta¬ pljali se, raapuscati se ; (v. Eisu.) taliti se, tajati so: rartaliti se, rar- tajati se; (v. liegend. Schnee) kop¬ neti: skopneti, raakopneti, pee- kopneti-j-prekopnevati, prekopniv- Ijati; - er, in. plaveč, topiveo, raa- tapljavee, plaviar; mei s. Schinelz- Hütte; -färbe, /l kovinska barv»! -glas, n. stekleno loščilo; -lMtf, n. -Hütte, /l plavei, plavi, topivni- ca, rartapljavnioa; -Herd, m- lisce; -ktliist,/'. plavstvo, topivstvo, - sen, »i. plavei, plavi, topirno pee/l; -ticgel, m. topiloik. topilm lonec; -werk, n. topilnic» pee- tapljavniea. Schmcr, n. mast/l, salo, tolsoa; (Wagen-) kolomaa /l; -bauch, trebusnik. trebusnjak; -gel, NI. xlo- Schmerz 667 Schmitz 6lni ob. likavni kamen; -Händler, m. salar; -le, /. smerker. Tchmcrz, 1». bolečina, bolest /l, bol /. n. m. ; ral, ralost; (des Te- mülhks) britköst, britkoba, lvza, i"xa. ralost; -en, v. a. boleti, leäpiti, peci (peöcm), ral biti (sem), eveliti; -engcld, er. plačilo re pre- ikns bolečine; -cnstillend, a. bolo- tsreo; -haft, a. bolen, bolesten; (betrübt) rälosten, britek :-eKrank- heit, liurla boloren ; -lich s. Schmerz- ^lt;-los, a. bror bolečin, brorbo- lekten; -voll, a. poln bolečin; pro- rälosten. Schmetterling,»» motüij. metil), vtvtovileo; /dr^. nestanovitner, mo- leih; -s- a. metuljev ; -sartia, a nre- !°ljast. schmettern, v. rr. liruscati (im). Inmneti, sklefetati (am U. ecem), treskati: ralirüseati, raskleketati; (»>d. Trompete) bücati (im), äonoti: ^bučati, raöonoti; (v. Bogel) rver- ^leti, rverzolevati, zostoleti, zo- etvlevati, rzoleti; -d, a. Krumen, brumec. schmied, -». koväv; - - s- kovaški; "bür, a koven , kovalen . kovaven; 't, /. koväcnica; -amboß, "t- na¬ kovalo, Naklo, nakov; -arbeit, /. ^"fasko . kovaški moj- °ier; -en, p. «. kovati (kujem); arse -, posmäriti; plesti (ple- '"^), snovati (snujem), naklepati ; ''knter, m. oküjine xk; -ezange, /l kovaške klesöo x/.; -III, /.Kovačiča; -junge, m. kovaški uceneo. Schmieg-e./l kljuka, «zelnica; -en, v. «. ukloniti, llpoxniti -j- uklanjati, upoxibati (bijem); sich -, v. v. .viti se (vijem), ovijati se, oklepati se, oprijemati se; />F. ravnati po Ko¬ zar volji; -sam, a. vitek, zibek, uzibcen, zibcen, voljen; s. Nach¬ giebig. . Schmiele, /l pakovka, ostrica. Schmicr-alien,p/.öeckarija,öoreka- rija; podkupnina; -arzt, rrr. maräö, marär; -bauch s. Schmerbauch; - büchse, /l pvsorla ra Kolomär, kolo- marnic»; -e, /. mara, marrlo, ma- rivo ; (Wagen-) kvlomär /.; -k», v. a. märati (marom), mariliti, marä- riti: namärati, pomärali ; (schlecht schreibenj čečkati, packati, kacati, čokati ; -er, I». maravec, maräc; nei,/lmararija, čečkarij»; -Händ¬ ler, »r. kolomarar; - Ig, a. masten, marljiv, umaran; -käse s. Sluark;- mittel, n. marivo; -salbe, /l mara, marilo. Schmillk-büchse, /°. lepoticnica; -e, /l rumenilo, lepotilo, lepoticje. lep¬ šava; -en, v. «. lepotiti, Icpoliciti; -crei, /l lepoticje, lepotija. Schmirgel s. Schmergcl; -II, v. n. raroli, rorooti, raltuveti. Schmiß, rrr.sverk.sverkljej, mali- Ijej; lučaj. Schmitz, m. svork, slenek. kero: einen - geben, sverkniti. sloniti.kerc- niti; -e, /l pokavnik; -en, r. «. Schmoll 668 Schnapp sverketi, sverkniti, sleniti, kere- niti. Schmoll-e, /: sreUiee; -e», v. n. küseti se, xnsevati so: sküseti so, rxnfevetise;-er, »«. kuzeveo, xnfe- v»re« kup- eevsti, kontrebent nositi, patukno kupčevati; -ler s. Schleichhändler. Schmunzeln, v. n. müeati se, mu¬ diti se, «ierrati so: nemürniti se; -d, a. murev, smolilja/e se, namur- niväi se. Schmutz, m. nesnaxa, skverna, necistote, klabustra: voll vs« umersn; -ärmel, r». rokeveo; -en, v.a.brerileti.skverniti: umeratifina- rem), remereti, vbrar. n. u. a. «opikati, kidati (amu. pisem); ieröeti, äikteti, doperneti, sapati. schnaufen, v. n. kerkati; s. schnauben. Schnee Schnanz-barl, m. berki xk., borke pk., mustaco pk.. vose p5.; -e, st xo- dee, smervek; (Rüffel) rilsv, rivee, kerlev; ckim. xobvek; rileek. Schnäuz-en, v. a. nsekoiti' -st uso - kovati; (d. Licht) llterniti. otreniti, nsekniti -st utrinjati, »«okovati; ffch-, v. r. usekniti so-st usokovati se; -er, »n. usekovaveo, (Lichtputze) uterojalee; -tuch, n.usokovavni ro¬ bov, usekovavnik. Schnecke, st. poli; (Weibchen) pol- ievka; st-, slinovov, slinar, biba; ckim. poliek; - n- a. poli)i; poliev; -N, e. n. lorti kakor poli; -nartig, -nförmig, a. poliast, po polievo r.avit; -ngang, m. poliov kvd; -n- haus, ». poliniva, pöliovs kisa, ko¬ panja; -Ilhorn, m- naviti rox; -n- klee, r». pöliarioa; (gemein.-) Me¬ telka, nemška detelja; -nlinie, st. navita verta, navoj; -npost, st. PÜI- ievakoja; -nschale s. Schneckenhaus; -nstiege, -ntreppe, st. ravite od. okro- xle stopnioo xk.; -nwcg, »r. poliev pot. Schnee, m. snox; ckrm. sneiek, sneiio; st-, dolin ; (gefror. Schnee- oberffäche) sren; srei; - - a. sovini; -animer, «n. sternad;-ball, m. korja poxüviva; -bahn, st. tir; (für Fu߬ geher) xaast; -ball, m. sneina kepa, sneiena kopa: -en werfen, kepati se; (Baum) korja poxäöioa; -bedeckt, a. s snobom pokrit, ^asneien; - berg, m. sneinik, sneina xora; -blume, stsnoinio»; -deckest, sneina odeja, sren, sroi; -fall, m. «ne§, Schneid 67i) Schnell ramet; -seid, ». snerisče; -fink s. Bergfink; -fiocke, /i snernio», sne- rinka, snorni kosmič, snorenaplali- tie»; omrürnic»; -frei, a. kopen: -e Stelle, kopnio», prekopnja; -ganS, /. snoinaxos /.; -gefilde, n. snerina, snerisče; -gestöber, rt. Meter, Me¬ teore, medenje, metavica, metelio», vertun»; -gtöckchen, n. rvonček, dremavk». träteric», sobojk»; - gränze s. Schneelinie; -Hase, r». beli rajec; -haarig, a. belolas, belolasa!; -Haufen, »n. kup snex», ramet; (d. «. Dache herabgefall.) oxrebovnik; -Huhn, n. bei» jerebic»; -icht, a. snexast; -ig, «. sncren, snernat; -käfer, m. sneric»; -kruste, /. sren, sren;, srenee, skrapa; -lavine,/. plar; -linie, /. osnerje, snerna öert», ločnic» večnex» snex»; -los, a. bo¬ xen, tsl: -e Stelle, kvpnic», prekox- nf»; -lüft, /. snernasaps; -mann, in. snerak, snereni moricelj (x. eljna);-meise, /, plärioa, sneric»; -milch, /. snex; -pfiug, rn. or»Io r» nnex; -reich, a. snernat; -rinde s. Schneekruste; -schichte, /°. pisst oder lex» snex»; -schuh, rn. kerplj», k»rp»; -schmelz, /. kopnenje; -was¬ ser, n. snernic»; -weiß, a. bei k»kor snex, snernvbkl; -Welter, n. snerno vreme (x. -en»); -Wolke,/", snerni «blak, siver. Schneid-bar, a. rerljiv, reraven; -e,/l ror, ostrina, ostric», ostro!» ; osten; -ebank, /". rcrilni stol, reriv- nik, rerilnik, kobil» ; -eeisen, n. re- rilo, reralo; -ein, v. a. klestiti : o- klestiti, obsökati -j-vbsekov»ti;-e- Messer,». rerni nnr, reräk, orernik: -emühle, /. rax»; -en, v. a. rerati (rerem): urerati, vdrer»ti, utet: (tnom); (m. d. Sichel) reti (rachem, rechem): poreti; (m. d. Sense) seei (sečem), kositi : poseči, pokosit:; (m. d. Schere) striči (strirem): od¬ striči ; (m. d. Art) sekati: odsekati, usekati; (m. d. Rasiermesser) briti (brišem): obriti; (Brot) ror»ti(ro- rom), kraj »ti: urerati; (Feder) urerati-j-urerovati; (Thicre) ko¬ piti, skopiti; (m. schlechtem Messer) skertati; Gesichter-, pačiti se;it.tt. rčrati (rerem). xrirti ; -end , a. re- roč, rereč; xrireö: -er Wind, xre- schan vetsr, veter brije. Schneider, »n. sivär, krojdč, kra- jLč, rnidar; (überhaupt) roraveo, roreo; - - a. sivarski, krojaški; -ei, s i varstvo , krojastvo, sivarno, -geselle, m. sivarski od. krojaški pomaxavso; -in, /. Kivario», kro- jačic» rnidarica; (überhaupt) ravk»; s. Nähterin; -n, v. n. kivariu, krojačiti, rnidariti; -Werkstätte, sivärnic», krojačnic». Schncid-ewerkzeug, n. rosilo, ro- ralo; -ezahn, rn. prednji rob;-lg,^ rersn, oster, britek, brusen, na- brusen. Schneien, v. r. snex xre, snex pad» od. naletuje; (ailhalte» l sneruje. Schnell, a. n»8«l, Iiiter, uren, bor ren, berr, ročen, jadern; ad. N»L : Ilitro, urno, dorr, xrodöö; -r, r Schnepfe naxliea, naglost, bitrost, urnost, roenostic.; -en,v. a. bereniti, börk- mti, bersniti; sterkniti. bititich-ber- cati, bvrskati; störkati. bitsti; v.». srigniti, pükniti, odakoeiti, odleteti ch švigati, pnbati, odskakovati; (m. d Finger) lüsknitiZ-lüsksti, pokati; 'kr, ,n. dvrsk, berkljej, bereljej; (am Gewehr) jerieek; -fahret, »t. derrovür; -sticßend, a. berrotök, bister; -füßlg, a. berranüg, bitrik »ox, isker; -gläubig, a. labkove- een; -igkeit, /l naglost, bitrost, ur- "ost, berrost; -läufer, »t. tekavee, berrotök, tekün; -Post, /. bitra kost», berrovor; -ritt, IN. nagla tarn; -schiff, n. berriea; -schrcibe- stmst, /. berropis, bitropis, naglopis; -schreiber,in. berropisee. bitropisee, "axlopiseo; -schrift s. Schnellschrci- bekunst; -schritt, m. nagli korak; -steder, i». berrovär; -wage, /. vaga ua steiler, prcrmenica; -zug, m. berrvvlak. Echuepfe, /l sinka, kurnprat, klju "äö; -u- a. slaeji, kürnpratvv ob. bijunaeev; -ndreck, in. sluöjek, bijunäeevo blata ; -njagd, /l lov na ^iitke ob. kürnprate. ^chllkppe,/'. öop, eip, kljun; (an "E Kanne) nos, gerlo. Schnickschnack, IN. klepetanje, ble¬ betanje, burke />t. Tchllipp-chen, n. bero, bereljej; dlesk; -isch, a. jeriöen, jeri- bav, beseäljiv. Schnitt, m. rer, prerör, prerora, Schnitz reLnj»; (Einschnitt) res, /. reu», vreu; (in d. Weinbergen) reuitev, reuatev, obreuovanse; (aufd. Felde) üetev, üetva. üetvin»; (Gewinn) öobiöek; (Zuschnitt) Kraj; (am Buche) obrer», rob; (Brot rc.) ure- rek, ukrojek; ureranie»; (Muster) kolomer; -e, /l oäreran kos , »re- ranse, ureranie»; (Obst) Kerbel), kerblfie; -er, in. üenjeo, üeveo, ünfeo; —fest, n. iloüetvia», äoüetni- e». äoüetki xk; (d. Brot) poüe tnjak, ilnüetajak, porotnik; —in, /. re- njie», ranjie», revka; —lohn, -n. retniaa; —Mahl, n.äoretllle», po¬ rini k»; -stäche,/- oilrern» plose»; -handel, »n. kupvij» 8 krofnim kla- xom; kupöii» n» drobno od. na va¬ tel; -Handlung,/, prodafiblnio» kroj¬ nega blaga; -hobel, m. obrer ivnik; -Holz, n. rerje, rorje; -lanch, rn. drobnjak; -ling, m. rernioa; oep, vepika, oeplö; -Messer, n. rsri vnik, rerilnik;-öjfnung, /i prerer, prs- rerek, rarrerek; -Ware,/, krojno blago; laketno blago; -wunde ,/j urera, nrerek; -zeit, /l retev, ret- va; -zwiebel s. Schnittlauch. Schnitz, m. kosöek, Kosse; (Ap sel-) kerbelj, kerkljiv; -arbeit, /. rerba; rerbarsko delo; -bank, /^.rerivnie», rerivni stol; -el, w. odrsrek, od- rerljej; -eln, v. a. rerljati, skert- Ijati, skereljati, skertati: irrerljati. irskertljati; -er, in. rerbar, podo- boreree; (Fehlg.) pomota, pomotek, pogrešek, biba, blod; —ei,/l rerba- rija, rerbarstvo; —in,/', rerbariva; 671 Schnöd 672 Scholl -kunst, resdarstvo; -ler, m. rer- Ifaveo, skertlfaveo; -merk,». ren- barsko delo, rerbarski irdelek, ir- reeljina. Schnöd-e, a. merrek, oxaven, vdu- ren; ranielfiv; (eitel) niöev, niee- muren, necimern; -igkeit, /. oxav- nost, odurnost; necimernost ic. Schnörkel, m. ravof, ravofek, pro- pletek, ravitina, Keslins; -n, v. a. rerelfati, ravofko delati. Schnüff eln, v. a. vöksti. nfüsiti; (durch d. Nase reden) kobnfati, nos- lfati; -ler, m. vokün; kobnj. a. Ladorxniti, nategniti , ^a- derbniti,raderxürnitix/.; (anreihen) niristi, nirxati: nanizati; /rf/. pleb- türiti, xüliti, skubsti: oplektariti, vpebariti, oxüliti, oskubsti; Schnur¬ gerade, «. raven, poversten; -hacken, r». kljuka, kopen; -leib s. Schnür¬ brust; -lein, n, vorve», vervioa; - Mieders,Schnürbrust; -nadel,», 020- beo, Schnurr-bart, »I, berki xt, berke xt., mustnee pt., mustrreo pt,. vose -e, (. volk, bernklica, derklic»; (Anekdote) swesnicn, kratkvöas- nien; -en, r>. », brenöati (in>). ber- öeti, berönti (lu>), veröati (im), berndsii; (v. Thieren) reneati (im), xosti (xvdem), xoderninti; -end, a, brenönv; xodernfsv; Schnürriemen, M.fermen,^ermeneo. remen; -ig, «. snlfiv, smesen; ^ikeit, /l smes- nvst, salfivost. Schnür-schuh, m. opanka, moštvo; -stiefel, »», öirma; Schnurstracks, »0, na ravnost, ravno, premo, Schober, M, kopa; (Garbe) sta¬ vek, kopaoeo; vorsoäf, versaf; (Heuhaufe) kup, Kopie», stox, >°- nie»; -n, v, a, stavkati, v Kopien devati, v kupo ravnati; -stock, em osterv/l, vsterva, stornioa. Schock, m. kopa; kup; verselo, kerclol», trop; -getraide, ». rito V stavkik; -Holz, ». vefk, vefovjo, verbovina. sbora, Schoder s. Schotter; -ftls , Schofel,»», oäbirek, iLverrek;-!^ ». beden, kukaven, reven, slab;- ware, (. slaba roba. söokolata. Schokolade, /l sokolada, cokoladm Schol-astcr, «r. skolast, solnikär; -astlsch, a. skolästieen; -iast, ra^laxavee starik bukev; -ien, pristavki , dostavki xk., opom¬ be xt. Scholl-e, /l xruda, ^ruea, Kopa, xleba: heimische-, domaöa remlj»- (Eis-) ledena plosva; (am Ackert kepa, odorek; -ig, a. Zrudat, Kopat Lchollkraiit 673 Schöpf Schöllkraut, n.(6keliUonium majus) derrsvi mleöek. schon, «r. lepot», krasot»; /. krasotiea, iepotie», kr»s»viv». Schoil-cn, v. «. varovati, xleäati "^kaj ; (nachseben) prisilnosti, Eil¬ test! -j- prizanašati, zanašati (ko- ">"); — d, a. prizanesen, priz»- "esljiv, priranasljiv; -er, m. va- Mvavev; prizanasavee. schön-färber, m. lepobarvar, bsr- ^r na lepn od. svetlo; —ei,/. bar- ^»js n» lepo od. svetlo ; -gefühl, out z» lepoto, krasovut, lepo- fvtfo; -geist, »r. lepockusee; — ». lepoNusen; -heit, /'.lepot», ^asot», berkkot», žalost, lienost; s^imittel, »r. lepotilo. lepšalo ; — Enns. Schöngesühl; —swasser, ». epotivn» vo«I»; -schreibebuch, ». ^popisne brikviee xk.; -schreibe- chlist, /. lepopis)«, krasopisje; - lchreiber, rn. lepopise«, krasopiseo; "lkite, /. liee, liön» stran /i;-stenS, prav lepo; -thuer, m. pri- bzovavev, «lobrikavee; —kl, /. xri- bZovanje, laskanje, Schonung, /lvarovanje; prizanaš¬ al Zanasb», prizanesljivost; ohne nemilo; -fläche, /i zareji pri- "ranjen kr»j;-slos, aet. brez nsmi- , Deutsch-flov. Taschenwörterbuch. Ijenja od. prizanasbe; nemilo, ne¬ usmiljeno. Schöll-wangig, a. lepoliesn; -wis¬ senschaftlich, «. krasosloven, lepo¬ sloven, lepoznanski. Schllvfl, m. krilo, lono, naroeje, narocilj narnö /., kolena : im - d. Familie, meck svojimi; in Abra¬ hams -, v Kertovo Uezelo; im — der Erde, v zemlji, v krilu od. v neäru zemlje; -Hund, m. nakolen- öiö, kužek; -kind, n. Ij ubeek, lj ub- Ijenso, Ijubljenoek, mileek, sercek, Skutnik. Schllpf, »r- kopa, eop, kupm», kukma, sop; «krm. Kopie», öopek ; (d. Baum.) verli, verllül; -artig, a. kopast, eopast. Schöpf-brunnen s. Brunnen; -ei- mer, r». voUro; koreo, kalalo; -en, v. «. eerpati, erepati (pijem), ka- lati, plitviti: paörexati, i'zeorpati, zajeti (zajmem); zajemati, poz»- jemati; Athem -, «likati, sopsti; Mnth -, seree si storiti, osereiti so; frische Luft -, visti zrak vzivati; Urtheil-, skleniti, razsäckiti, sklep storiti)-sklvp»ti, razsojati, razso- jevati; (schaffen) tvoriti, storiti; stvariti )-stvarjati; -er, m. za- jemavee, eropavee, kalar; (Er¬ schaffer) stvarnik, stvaritelj; (Ur¬ heber) zavetnik, ustanovnik; (Werk¬ zeug) zajeinavösk, Korso; kalalo, plavnioa; l^hand, /t stvarnikov» rok»; ^lin, /. zgjemavka, örepav- k»; zaeetnioa, ustanovniea; —isch, a. tvoren,stvaren, stv»rjLvea,stv»r- 43 Schöppe 674 Schraub ljiv; okrast, /l stvarnost, tvori- vost, stvarljivost; -gesäß, -gcschirr, n. rrepalo, öerpalo, kalalo; -gelte, /l Korse, käblira, golicka; Schopf- Henne, /l öopa.öopka, rvpasta Ko¬ kos/l; -löffel, rn. najemalniea, na- jemavna nlies; -rad.rr.kolo skorri, samvtenno Kolo (g. kolesa); - schaufel, /l xlävniea; -ung, /l stvaritev; stvarstvo, stvari x/./.: Vor d.-des llrtheils, preüno so ir¬ rere soäba; (poet.) umotvor; sgeschichte, /l ngoäoviua o. skuta, sir; sirotka, siratka; -er, rn. proä, xroäes, gruseo, nlota, brebir; —ig, a. proä- uat, prockovit, rloten ; ^:n,v. r xruseem posuti (spem) -j- posi¬ pati; rloto ua oosto oavoriti -f- na- varati. Schrasfier-en, v. a. krirem «kar¬ tati od. risati, sratirati; -NItg, ( risanje s peresom. Schräg, a. popreöeu, poševen, kriv; ack. prek, poprok, na ser, po sevi, naposev, s sujro; -e,' hcit, /l popreonost, posevuose. Schramm-e, /.praska, proxa, brar- Zotina; -en, v. a. prasniti, opra¬ sniti-j-praskati; -ig, a. prozar, brazgotinast. Schrank, m. omar, omara, omaric, skrinja, -e, /l pregraja, pregraila, ^agraja; (Gränze) meja; (Zvll-) navora, «ranga; Schränken, v- semutati, svepati s. EinschränkeN, -enlos, a. neomejen, brenmejen, neograjen; Öligkeit, drenmejnost, neomejenost; -schlüssel, m. omarm kij ur. Schranb-e, /. vertelo, vretcnien, vit/., vijak, sravb; -en, v.«-', (vijem), sravbati: priviti, p"" Schreck 675 Schreib eravbati-j-privijsti; -en, — sivimi; —bohrcr, in. sveder ra vinske, «ravbnik; —förmig, a. vortelast, vretonieast; —gang, m ravoj; ^5 Miter, /l baba, vroteniönamatioa; —ziehcr, r». dleto; -stock, m. pri- wai, preoöp 7 vitjo. Schreck, »t. poö, razpoka, rarpo- kek; s. Schrecken; -bar, a. Strašen; 'bild, »r. Strašilo, stralr, plašilo; 'kN, m. stralr, stralrota, bojaren; Srora, ron», propast: in - gerathell, prestrašiti so, ustrašiti so, stralr Mjo spreletel, opadolod. xrevuel; N>-setzen, prestrašiti, osträsiti, v Mali pripraviti , stralr komu oa- ?"ati (Lenem) x/l; -en, v. a. itrLsiti, plašiti, strali komu delati, etralrlfati: prestrašiti, Splašiti, pre- piasiti, stralr Iromu vaxnati (Le¬ nem), sich -, v. r. stralr biti (sein), pissiti so; —sbild s. Schreckenbild; -iieherrschast, /l xroaavlada; —s- Nlann, m. ^rorovitneL, trlnax; i^i ^Nacht, strasn», xrorna od. xro- nepolna noe; —sort, m. strasno ^esto, strasni Irras; —stag, m. etrasni k.; -buch, n. pisno bukve pk., pismarioa;-e-s. Schreib- ; -c- gebühr, C- pianina, pisarina; -ekunst, (. pisanje, lepopisje, umetno pi¬ sanje; -emeister, m. ueitelj v pi¬ sanji; -en, v. «. pisati (pisem), pi- sevati, pisevati: aapisati -j- Zapi¬ sovati: Antwort -, odpisati -j- od¬ pisovati; (schlecht) paekati, voökati, slabo pisati; er schreibt sich, piše se, pišejo xa ra-; (ein Werk) spisati -j-spisovati; -en, rr. pisanje, pis, pisatev; (Schrift) pismo; (Zu¬ schrift) dopis; -epnlt, »r. pisalnik, pisalni podstavee od. naslonjak; - er, r». pisaveo, pisatelj, pisee; (seiner Beschäftigung nach) pisar; —ei, pisarij», pisanje; —in, /. pisrrteljioa, pisavka; pisariea; — lohn, m. pisarina; -esucht, /k pi- savost; -fedcr,/. pisno od. pisatno pero (z. peresa); -fehler, »r. pisna pomota, poxresek v pisanji; -ge¬ bühr, pisnina, pisarina; prepis- nina; -geschäft, n. pisarsko delo; -geräthe, ». pisalna priprava, pi- sivo; -griffe!, m. pisalo, pisilo; - kllllde, -kunst, /k pisarska umetnost, pisavstvo, lepopisnost, lepopisje; 43' Schrei -maschiene, /. samopisni stroj, sa- moxisnica; -Materialien, xt. pisar¬ sko potrebščino p/, ; -Messer s. Fe¬ dermesser! -Papier, re. pisni od. pi¬ salni papir; -pult, n. pisalnik, pod- staveo; -schule, (. uöilnioa ra pi¬ sanje; -schüler , m. uöenee, ki se pisati uči; -selig, a. radopisen; - stube, pisalni«»; pisarni«»; -tafel, /. pisna desoio», pisnioa; - tisch, m. pisna oder pisalna mira; -Übung, /*. vaja v pisanji; -ung,(. pisanje, pisatev; pisava; -unterricht, m. poduk v pisanji; -weise, /. pisava; -widrig, a. nepravilen; -zeug, ir. pi¬ šiva, pisalo; -zimmer, n. pisalnica. Schrri-en, n. «.vpiti (pijem), kri¬ čati (im), krikati: ravpiti, rakri- öati, rakrikniti, vsklikniti, §Ias ra¬ vnati srenom); saus vollem Halse), dreti so (derem); vekati; (vom Kukuk) klikati, kokucati; (v. der Eule) skovikati, skovikati; (von Raben) krokati, krakati; (von d. Elster) rešetati (xeöem); (von d. Henne) kokodakati, rdlitati, jaj- skati; (wie ein Kind) vreščati (im), dreti se (derem), vekati; -en, n. vpitje, kriö; -end, a. vpijoč, kri¬ vdo; ack. krive; (v. Farben) preriv; -er, -hals, -maul, »i. kricüj, kri- öaveo, vpijat. Schrein, »n. skrinja, skrinja; etrnr. skrinjica; -er, m. skrinjdr, mirär; — -a. skrinjarski, mirarski. Schreiten, v. n. stdpati, korakati, koračiti; (verächtl.) koraoati, krev¬ sati; zum Werke-, dela sv lotiti od. Schritt so poprijeti (primem), delo pričeti (onem) )- pričenjati, dela so po- prijemati. Schrift, (- pismo, spis, spisek, pi¬ sanje; (Aussatz) sestavek, spis, spisek; (d. Schreiben) pis, pisanje; (Lettern) pismenapk., pismenko cd. öerke a. pisovni, spisovm, pismen; -entum, n. pisemstvo, pis¬ menstvo; -führer, rn. rapisovavee, peresnik, perovodja; -gelehrte, m- pismar, pismouk, pismornaneo; - gießer, m. öerkolijeo, öerkolivec; ^ei, /l öerkolivnioa; -Halter, m. pismodorreo; -kasten, m. pismov- njak; -lich, a. pismen, pisoven, pisan; -mäßig, a «sanica ra grobni svinec, bro- kovnica; -eisen, er. nastavec; kri¬ lno; -eu, v. a. drobiti: rardrobiti; Schröter, »e.roxüö; (Person) sekaö; 'l'obel, m. kosmaö, skobelj; -käser, "s roxaö; -mehl, ". debelo mleta "wka, debela «noka; -mühle, /l "liin ra debelo moko; -säge, /. kos- 677 Schuh nica; robidnica; -wage, /. Ivelj, no- velj; -zahtt, m. sprednji rob. Schrumpf, rn. skercba. skeröitev; (durch Eintrockn.) ususek; (Runzel) xerba, xübaniea. xuba; -en, v. ». keröiti, mersciti so: skorviti so. rmersciti se, (v. d. Haut) xorbiti so, xubati so, xubänciti se: rxer- biti, naxerbiti, rxubänciti so; -ig, a. skerövn; rxerbljon, oaxorbljsn, rKubancen, v xube rbran. Schrillld-c, /l rarpok», rarpoklina. rarseglina, rarporka, rera; -en, 11. ». rarpociti, rarpokati se. rarsesti se (sedem) -j- rarpokovati so; - ig, a. rarpokel, opokel , rarpokan. rexnjen. Schub, rn. potisek, poriv; (der Kugel) toö, vorKljej, raxon; (des Brotes) vsaj», vsäjenje; (Fort¬ schaffung) xnanje; -er, »t. ratik; - fach s. Schublade; -feilster, n. rati- kavno okno ; -karren, »r. samokül- nioa, tack», vlak; (mit 2 Rädernt gvokolnica. xare -lade, /l pre- gelnioa.xrogaljeo, predel; (imTische) mirnica; -weise, ack. poganjajo. Schüchtern, a. plal>. plascn, plas- Ijiv, plaleoten, bvjoc, bojarljiv, Strašljiv; -heit, /l plakota, plasnost. bojeöost, bojarljivost. Schuft,"«, xerdvbio, malovrednor. malopridnem, capin ; -ig, a. beraški, capinski. Schuh, m. crovelj, čevelj, bvta, postol, solenj; opanek, skerpet; (hölzern) coklja, cokla; , a. nekriv, neckolren; -gefängnis s- Schuldenarrest. Schlll-diener, rn. solski sluza od. slurabnik; -dienst, rn. solska oder ucitelsska slurba. Schuld-ig, a. äolren: - sein, öol- ren biti (sem), ilolzovati; (oerlum- den) raveran, obveran; du bist MU schuldig zu gehorchen, tl mi imas ub°- zati, ti imüs üolrnost re.; (eines Vergehens) kriv: sich - machen, zresiti so , okriviti se, kriveza so storiti; des Todes - sein, smerti ra- pasti (packem); ^e, ,n. äolrm'k., (d.Beschuldigte) obäölrenev; kriveo; ^ikeit,/. üolrnost; -klage, (. torb» ra ilolz; -los, er. neäolren, kriv; ack. po neelolrnem; —iglnb (. neäolrnost; -mäßig, er. po eloir- nosti; kar komu zre; - IIer, ckolrnik; min, /. üvlrniva; -soi" rn. üolz; -schein, rn. elolrno xisw», Schul 67S Schupp dolini list; -Verschreibung, /l dolini raxis. Schul-e, /°. solo, uoilnica, skala; (Anstalt) uöilisce : hohe vseuvi- lisöe, visoko solo p/.; -en , v. a. obiti, vaditi, uriti, solati. Tchüler, in. ucenec, solar, salso; (Študent) dijak; dim. učenček,so- lsröek; -hast, a. salarski, dijaški; 'Ul, /l nöenks, Kolariča. Schul-fach, »!. solstvo; solski pre¬ del ; -fond, m. solski raloZ; -freund, m. solski prijatelj od. podpornik; (Mitschüler) soucenev; nin, /l sol- okaprijateljica od. podpornica; so- oeenka; -fuchs, M. solnik, solnikar; 'gedaude, ».solsko poslopje, uči¬ lišče; -geführte, m. souvenec; -ge- hilfe, m. solski pomočnik; -geld, n. šolnina, uvnina; -gerecht, a. po oolskil, pravilik; pravilen; -gesetz, ll- eolska postav»; -Haus, ». eol- sbo poslopje, sola; -inšpektor, m. oelski nadzornik od. oxloda ; -jahr, svlsko leto; -lehr er, m. uee- >>k, uönik, učitelj, solnik, solni¬ ce; mamt, ». učiteljstvo, uöo- llistvo, učiteljska sluiba; -mann, l». solnik, učitelj; -meister s. Schul- lehrer; ^lin,/. uveniva; učenikova rena ; —n, v. w. obnašati so kakor slbenik, mojstrovati; -ordnung, /l solski red; -Prüfung, (. solska pre- ^lrnsnja; -rath, m. solski svetova- ''llo od. svetnik; (Kolleg.) solsko ^^etovastvo; -rede,/s solski Zovor; 'segel, /! solsko pravilo od. vodilo; 'sache, /j Kolška rev (.; -staub, m. solski prali; -strafe, C- eolska Karen (.; -stunde, solska ura. Schulter, (. rama, ramo (§. ra¬ mena); pleče, plevami.; --a. ploeni; -bein, n. pleena kost /.; - blatt, ». lopata, lopritica, pleve; - blech, ». narsmek; -bucht, /! med- plevje; -gegend, m. vpleeje; -ig, a. plevnat, plečat, ramat; -n, v. a. na ramo deti-s-devati; schultert d. Gewehr! puško n» ramo; -tuch, ». oZIavnica; mesni naramek. Schul-Übung, /. eolska, vadba; - unterricht, »n. solski podük; -Ver¬ fassung, (. solska uredba od. urav¬ nava ; -wesen, ». šolstvo, eolsko sadove od. reci (. pl.; -Wissenschaft, /l solsko snanstvo; -zeit, /. solski od. učni vas. Schlllz-e, rn. iupan; -in, /k iupanja. Schulzucht, (. eolski red in stralt. Schummeln, v. n. vilirati. Schund, m. odertsk; irveriek. SchllPf, drexljej, sunljej, po- tisek, potisljej. SchvPP-e, /.luska, luskina, lup- niea, ikra; -en, v. a. luščiti, lu¬ piti, Žuliti: oluščiti, olupiti, oZoliti; sich -, v. r. luščiti se, lupiti se; Za¬ liti se, leviti se: oluseiti se, vZo- liti se, «loviti se, cleviti se; -en, - a. lusknat; -enförmig, a. luskina«t, luskast; -enlos, a. brer lusk; -en- panzer, m. luskinasti oder lusknati oklep; -enreich, a- lusknat, luski- nat; -enthier, ». luskovec, luski- novec; -enwurz, /l lusnee; -ig, a. lusknat, luskinat, r luskami pokrit. Schur Schur, (. strira, strirba, strir (.; stririvo. Schür-en, v. a. kliriti, rasiti, ne¬ titi : podkuriti, podrasiti, rarpre- tati; /?A. podpibovati, drariti;-er, "t. kurivec; podpibovavee; Schürf, rn. rudosledna jama; Schurfbau, «I. iskanje rude ; -fen, v. o. rudo iskati (iščem) , rudo rasledovati; -fer, rn. rudoslede«, iskavec rudo; -fgeld, n. najdnina; -haken, in, Kreblja, rasilo, rerelj. Schurk-e, M. malopridner, inalo- vredner. potepin, potepülr, slepar; -enstreich, rn. malopridno od. sle- parsko djavje; -isch, a. malopriden, Petelinški, sleparski. Schürlvch, n. isteje , mestece ->t.; repno, rekno. Schurren, v. n. prosti (prodom), Kvsti (zodem). Schur-Welle, /l strirna volna, -z, m. krilo; okrilje. Schürz-e, /k krilo, prednik, pred¬ pasnik, opertnik, predpert, pred- pas; -en, v. a. podvörati (verem), pvdpasati (pasem), spodrecati -j- pvdverovati; (einen Knoten -) vor¬ laut ravorlati, vorel narediti, na vorel raverati, raderbniti; -er, »n. podpasovavec. Schlirz-fell, n. usnjato krilo, opro- 8»ČL ; -gürtel, rn. pas, podpasnjik; pvdpasiea. Schuss, m. strel, Iiitec; sprorljej: etilen - thun, strditi; blinder-, strel na praru«; (Ladung) naboj; (Les Wassers) skok, curek; (Lauf) dir, Schütt let; (Schößling) vdraslek, mladi¬ ka, poganjek, sporasek; (Mensch) villiaveo, raletel; - - a. strelni. Schüssel, (. skleda, skudela; lat- vica. vatlica, majolks; 'vv- Ijarstvo: das - betreiben, črevljarin; -in, (. črevljariea; -junge, m- črev- Ijarsček; -kneif, rn. krivec; -lei¬ sten, »n. kopito; -n, v. n. črev- Ijariti, «revije delati; -werkltätte, /. črevljaroiea, -zeug, »l. črovljar- sko orodje. Schutt, »t- sip sipina, rarsip, xroblja. xromblja. rarmet, rarval; (Trümmer) podertine, rarvalinepb Schiitt-boden, »!. ritnica, kašča; -e, (. rasip, razred, zromada; (Stroh) otep; -elkopf,»». tresozlav; -eln, u. a. tresti, majati, jüzaü (zljem), zlizati, (Ijem), mikati stresti, potresti, rmajati, rjüzaü; 680 Schutt 681 Schutz (stark) mikastiti; (m. d. Kopfe) ki¬ mati (Ml)em),IiiniLvsti,otIkimovsti, lnimajevati; -cn,v. ».sipati(pijem), ruti, (spem od. sujem): usuti (v- rpcm od. vsujem); (ffüffiges) liti (lijem): uliti, irliti; (in etwas) V- rati; vliti-j-vsipati , vlijati; v. »t. tlenjati; sich n. »'. vsesti so (vse- k., cepljene kose pt.; -breit, »i. rastavnica, rri- herniea, ratörnica; -brief, er. var¬ nostni od. obranjevalni list; -bünd- lUs, n. rvera, odbojna rvera. .Schütz-^ strelec; (d. Webers) n°!nie, snovalnica; (Sternbild) grelec; -en, ». a. varovati, čuvati, daniti, braniti, rasianjati, rakiä- njati, nastopati, okovärjsti: obva¬ rovati, obraniti.rasloniti, okoväriti; -en- a. strelski; ^ibruderschaft,/l drurba strelcev, strelska drurba; ^fesi, ». strelski prarnik ; Schntz- en g el, »r. anxelvürb . anxelj varit; Issest, ». prarnik ar.xeljev varbov; -engeselischaft, (. strelska elrurbs, strelci ^>k.; -ciihaus, rr. strelnica. Strelišče; -enmcister, »rt. strelski mojster; -er, »». varlr, varult. ču¬ var, čuvaj; üavetnik, Zastopnik; - enwesen, rt. strelstvo. Schutz-geist, >rt. sirarni c. Schwäch-iich, «. slaboten, nebog¬ ljen, nevbogljen; bolelien, bolebav, neveöen, mlaliav, wlokav; ukeit, /l slabotnost, nevdvgljenost, mloka- vost; -ling, rn. slabeo, slabotnik, merletin. Schwach-sichtig,», slaboviden ; —e, in. slaboviden, miöee; -sinn, rn. slaboumnost, slabi um, slaboumje; —ig, a. slaboumen, kesnoglav. Schwaden, rn. pull, öad, sopar, par; (d. gemäht. Grases) red /l. plast />.; -grütze, /. jagliöi xk-, jegliči xk. Schwadron s. Eskadron; -ieren,v. n. blebetati (am u.eöem), klepetati (äm n. eöem). (dever. Schwager, rn. svak; sur, surjäk; Schwäger-in, /k svakinja, svest/., svast /., nava, raviöna; -lich, ». svaski; -n, v. n. sväöiti se: posva- eiti se; -schäft,/'.svastvo,svasciaa, prirod. Schwalbe,/', lastovka, lastovic», -N- a. lastovičji, lastoviöni, lastov, -nbeerstrauch, rn. kalinje, terslika; -nkoth, in. lastovicjek, lastovjek; -nnest, n. lastoviöje od. lastov» gnjeado; -nschwanz, m. lastovičji rep; (Schmetterling) lastoviöar; » -nstecher, r». skrio. SchWlllg, m. šviga. Schwall, Ni. pub; slap; sd. Wastels) naval; (d. Menschen) pritisek, pri' riv, gnjeöa; Schwalm s. Schwall. Schwamm, -n. Avba, gliva; t- Fenerschwamm; ^rnr. gobica. gb' vica; -artig, a. gobast, glivast; Schwämchen, n. gobica; -icht,». bast, glivast; -ig, a. gobat; -samnn ler, rn, gobar; -stein, rn. gobavec;- snppe, /l juka r gobami. Schwan, »n. lablid, labod, Isbed; -- «. labudji, labodji, labudov; -k»- gesang, n». labodova pesem/l, l»' budjepetje:/r'A.poslednjapesem/ i -enhals,rn. labudji od. labudovvrat, /r'A. prebeli vrat; -enweiß, «- be kakor sneg, predel. Schwang, r». s. Schwung; brauch) navada. Schwangel, rn. Klepec, oamelp kembelj, oungelj (g. -na); ("kW Brnnnen) vag», ročnik. Schwanger, «. noseča, samodrll' ga, nosna, sama na sebi; st'" Luft) teäek, soparen; (chein) Schwank 683 polnjen, napojen, narret; -werden, rsoositi, spobeti (boem) -j- spobe- "jsti; - gehen, noseba biti (sem), no¬ sit!, v nošnji biti (sem); Schwän¬ gern, v. a. nosebo storiti; spebati; (chem.) napolniti, napojiti, navdati P vapolnvvati, navdajati :c.; (bei Thieren) brejiti: ubrejiti s. Befruch- len;-schäft,/. nosobost, nosebi stan. Schwank, a. šibek, tanek, tenek, srixlast, strunast;- m. borka, sala, xluma; smbsnio»; -en, v.n. majati so, züzsti se (ljem), kolembati, ri¬ bati so (ljem);vokljati, vezati ;(im Netzen) loviti so, vszutati, omalro- Voti; (v. d. Knien) utripati (Ijem), oklekovsti se, vsibovati so; (nn- kntschlossen sein) obotavljati se, o- waliovati: - machen, razüzati, ra- sibati, ramlkjati; -end, a. majav, zu- ?av, kolembav, velrljav; (unent- ichloffen) omabljiv; nezotüv, dvo- wen, dvomljiv; -macher, »i. salji- ree, zluwäb, burker. schwang, »r. rep; dem. repib, re- s^k; - repat. Schwänz-cln, v. a. r repibemmalr- Wti, müriti se, lirati so(libem); prilizovati se, dobrikati so; -en, repom mabati; (müssig gehen) potepati so,, klatiti se; v. a. rep pockverati (vcbem), podrepiti -j- podveaovati. Schwanz-fioffe, /l repna plavut»; 'los,brerrep, kurtast; -meise, /! Oilinareek, dolzorepk»; -riemen, r». podrepnica; -stern, M. repatica; - ouck, n, rep; repina. Schwärz Schwapp! »er. eop l plosk! plosk! Schwär, r». vreli, tur, ule (z. ule- sa); -en, v.», znojiti se: oznojiti se, pribrati se (berem)-j-pribirati se. Schwarm, m. roj, mladiä; (Schar) tropa, trop, truma, verselo. Schwärm-en, v. n. rojiti, rüjiti se; (herum-) klatiti so, «kitati se, ko¬ lovratiti so; (m. Geräusch) brupeti, verseti; (b. Nacht) ponočevati, ve- sovati; (fantasieren) blesti (bledem), blärniti; senjati, sanjariti; -er, m. sanjavee, senjab, sanjar, prena- petneb; (im Feuerwerk) svizavev; (Herumstreicher) skitaveo, potepi¬ ne«; —e!, (. sanjarija, sanjarstvo, prenapetost; s. Fanatismus; —lsch, a. sanjav, sanjarski, prenapetik misli; -ezeit, (. rojni bas, rojilo. Schwarke, /.tolsta koü», skvar»; krajnik. Schwarz, a. cern; (v. Pferd) öern, vran; -es Pferd, vraneo; -e Kuh, mavra, plima, öad» ; -machen , obr¬ niti: pocerniti; - werden, eernoti, obrniti so: pocerniti se; - »!. borno, eorn /., bernin», bernilo; - - er. borno-; -äuglg, a. bernobk, bornil, obi; -bart, m. bornobradek; -bärtig, a. bernobrad; -b eer e, /! borovnio», bernio»; menstrauch, »«. borovni- bevje, bernibje; -blau, «. bernomo- dsr; -braun, «. bernorujav; -brot, rn. berni kruli; -doru,»i.bornitern, tornblio»; -drossel, /l kos. Schwärz-e, /. bernot», bernob»; (Körper) bernin»; (zum Schwärzen) bernilo;-en,v. a. bbrniti: poberniti, Schwarz k «aöerniti; (trübe machen) temniti, mrastiti: «temniti, omrastiti; /?A. mrariti: omrariti;-er, ?n. sterai- vee; (Schmuggler) tibotaxoo. SchWaiZ-erle, f. sterna jeläa; - färber,»!. darvar na sterno; -flüge- kig, er. sternokril; -flügler, ??I. sterno- krileo; -füßig, a. sternonox, sternib nox; -gelb, a. sternorumen, sterno- rült; -gestreift, a. pasast, sterno- proxast; -grau, a. temnosiv; -haa- rig, «. sternolas, temnolas, sternib las; -Holz s. Nadelholz; -kchlcheu, »t. poAoreIeok,pvxorele«,sternjevks; -topf, ?». sterna slava ; (Person) sternoxlavec; -köpfig, a. sternoxläv; -tummel, ?/«. ramorska kumina^ - -künstler, ?». Zauberer. Schwärzlich, «. sternkast. stern- kljat, sternikast, rasternol; (im Ge- ftchte) raxorel, raxorelkast, sterno- luanjast; -kclt, /. rasternclost, ra- ^orelost. Schwarz-Plättchen, ?I. kvvastek, sternvxlavka; -rock, rn. cerna suk¬ nja; (Person) sternosuknjor; -roih, «. climast, kostanjast; -scheckig,«, ^rakast; -schnabelig,«. stcrnokljün; -schwänzig, a. sternvrep; -scher,?«, stornovide«; -specht, ?». sterna stolna; -sucht, a. sternivost; -Wald, »c. sterni ^orcl; - Wurz, /l xaber, sterni koren; -zahnig, a. sternorüb. Schwatzen, v. ?i. xovoristiti, ^ober- - poi, sera; - - «. rvepleni. replenil -artig, a.rveplonast; -auflösuug,/> stveplena rartoplina; -bad,n. stvexle- na kopel/l; rveplene topline xk,; -erz »r. stveplena ruda, rveplenica; -fa¬ den ,m. rvepleoka, repleni Klinček; -gelb,«, rveplenorumen, rveplonast- -gerlich,»i.rveplenidul>,duli porve- plu; -grübe, /l rveplenioa; -hallig, -ig, a. rveplen, replön, suwpornat. rveplenat; -Hölzchen,»r.stvcpleai Kim- stek;-lieS, »r. rveplenoveo; -wciall.rt rveplena kovina; -reich, a. stvople- nat; -sauer, «. stveplenokisel; re, /*. rveplena kislina; -wasser, u. rvcplena voda. Schweif,?», rep; cki?». repek, re- pist, repistek; (am Kleide) vlek, vlak; Schweig 685 Schwell (d. Komet.) rep. metla; -en, v. m. mätati se, motoviliti se, kröniti, po¬ dati. vläöiti so; v. a. (im Wasser) slakati: oplakniti, oplakniti, splak¬ niti-s- oxlakovoti; s. Ausschweifen; -ig, a. in Znsammensetz. - rop; -rah¬ men, r». napenjalo; -stern, »e. re- Mt» nvenöa, repatiea; -stück, ». repina. §chwcig-en, r>. ,i. moleati (im); ibtrstummeu) unmlkniti, obmolkniti, »tikniti p/l, (auf kurze Zeit -) pre¬ molkniti, pomuleati; -e! molči! lilioljerik na nobe! -en, n. molk, molöanje; umolknjenje. premolk- "jenje: zum - bringen, utaniti,jenik nnrenati (venem)/e/; -end, a. mvl- tei; «ck. molče; -sam, «. moleeö, mololjiv, namvlöljiv malobeseiien; —ieit, (. molceöost, namolöljivost. «chwcin, ». svinja. prašiča, pre- mea, eolna; (männl.) prasse, pre¬ mi, prase -ets); s. Klecks; - - a. vinjski; -bär, m. merjasec, mere¬ če; -braten, m. svinjska peeenka, pneen» svinjina; -en, a. svinjski; i^ei,/! svinjarij», svinjarstvo; - bb, n. salo; mast /.; -steisch, n- ^'injskomesö,svinjin»,presiöevi»a, Händler, rri. svinjar: den-betreiben, ^wjäriti; -haut, /l svinjska Kon»; 'iirt, zvinjar, svinjski pastir; !Di, pi-esioji od. riveasti jen; - 'bb, ».svinjski, svinjarski; -koben Schweinstall ; -koth, m. svinjseek, ^wjek;-mutter, f. prašiča, presica; sibraten s. Schweinbraten; -sborste, b aeotina; -schueider, m. ronaveo, renar; -skopf, r». svinjska xlava^ -smagen, -n. svinjski neloiieo;-stali, m. svinjak, svinjski KIsv. iileveo; -trog, r». korito; -zücht, /! svinjo- reja, reja svinj; -Züchter, rn. svinjo- rejeo, svinjoreelnik; -zunge, /. svinjski jenik. Schweiß, »t. pot, nnoj: im -e sem, potiti se; in - kommen, spotiti se, pot me polije;--», potni; nnojni; -bad, ». potivnic», potivna kopel /!; -dicht, «. neprepoten; -drüse, /j potna nlena, potnioa; -en, v. a. va¬ riti: n variti; v.», potiti se; (Waid M.) kervavcti; -er, »>. variveo; -Ig, a. poten, nnojeo; -loch, ». potnioa, potna lüknjioa; -mittel, m. potilo, nsravilo n» pot; -treibend, «. kar pot neue; -tropfen, m. potna sra§a od. kaplja; -tuch, n. potni robeo. Schwcizcrktlse, m. svajearski sir. Schwclg-en, v. n. ponresevati, na¬ pravljati. nlevati, öen nemoe jesti in piti, nreti, ransipati (pijem) na- äexavati; -er, »r. ritopasnik, rito- paseo, ponresnik, napravljivee, ran- nnilaneo, spoliotnik; ^lei,/. po- nresnost, naslaiino od. ranunllano nivljenje, ritopasoost, spssnnst; —IN, /v ritopilsnioa, ponresnioa, spoliotnica, napravljivka;-isch, a. porresen, spolroten, ritopassn, spa- sen, slaiien, naslaiien, ransipeo, ranuniian. Schwcll-e, (. prax; (d. Brücke) blsnina; -en, v.ri. nabukniti, obrek- niti, nabrekniti, vteöi (teeem). biili- niti-j-otekati; geschwollen, nakuk- Schwemm 686 Schwieger kel, odrekel , radrekel, otekel ; (v. Wasser) rasti, kipeti, naräsöati; v. a. napeti (pnem), vapiliniti-s-va- pensati, napidovati; (imWasicr) rar- moöiti, namočiti rarmakati; (das Wasser) rascriti, voäi ra§raäiti-s- raxräsati. Schwemm-, a. xlavni; -e, /.kopa- lisöe, köpanse; -en, v. a. plaviti, xvoiti, nesti: naplaviti, nanesti; (ab-) plakati: splakniti, oplakniti, vplaliniti-s-vplakovati; -erde, /l na¬ plavina, vanosina; -ort, m. kopa- lisöe. Schweill-en, v. a. vidtoti, sukati (suöem), mädati, kriliti; sich v. i'. rasukati se, raverteti se, kreniti, oderniti so -s- odracati so; -ung , /l odrat, rasuklsef. Schwer, a. torek, terkolen, kre¬ menit, bremenite»; (beschwerlich) teraven; (gewichtig) teilten, varen: -e Zeiten, duäi od. xiöli öasi; -e Strafe , ostra od. Irucka Karen /l; -e Zunge, okoren ferik; -e Sünde, ve¬ lik od. terek xrelr ; - werden zu Mu- the, na ino so storiti, uräliti se;«^ Mannes in Bezug ans die FrM sveker in svokerva, morevi stars xt.;sAeltern d. Frau rc.) tast in tas°^ renioi starsi xt.; -mutter, /l Schwirl 687 Schwitz lerva; tašča; -sohn, r». ^et; -toch- ltt, (. sneka, snaka, sinovlja (čena); -Vater, r». sveker; tast. Schwiel-e, /l ratz, oruljek; (Hitz- dläsch.) morol, morolj, morvljec; sam Fuße) ötiska: -en bekommen, «tiščati (im);-ig,«. čuljav, Luljnat. schwielig, a. teraven, tečkotea, texoten, nujen ; -kett, (. terava, te- ?iuja, nuja ; (Hindernis) ovira, o- virek, napotek. Cchwimm-anstalt,(. kopališče; pla- vulisöe; -en, v. n. xlävati, pluti (plo- tem) preplavati, preplnti; (stießen) l««i, liti (lijem), oeckiti so; -er, »». plaveč, plavar; -feder, /iplavnta,pla¬ vut,/k plntva;-haut,/. plavna koča "d. kočica ; -Hosen, xk. plavne klačo ^->-süßler, ,n. plavutonočec^ -käfer, "n piavar; -kunst, (. plävarstvo; - Reister, »i. plavarski mojster; -platz, R. plavalisče, kopališče; -schule,/l ^«!a aa plavanje, xlavarnioa;-Vo¬ gel, m. plavarioa. Schwind-e, (. lisaj; -el, »n- omü- lsea, omot /l, omotičnost, vertoxla- viea, vertoxlavost; -elei, /l slepar- ^o .«. Apniti, Au- .! bo: r^initi, miniti, minuti, sib- "^i, preiti (idem), preteöi, potoöi pofemati, rxinfati, minfevati, xrediljati, potekati; (abnehmen) su- öiti 80, Iiussati, kirati, slabeti; -ler, m. vertvxlaveo , viliraveo; slepdr, slepivee; -sucht, /. susioa, fetik», äera; -süchtig, «. susiösn, jetiöeo. Schwing-e, /l krilo, porot, /. po¬ rotnica, baba, klafota; (Flitter-) pletenica; (beim Wagen) polica; (Schanke!) uMLvnica, süxelica, xuxälllica, Auxävnica; sind. Mühle) trosivnica; -clkraut, ie. bilnica, ko- streba; -en, v. a. viliteti, sükati (sucem); pakat! s čim , kriliti, tre- pati (d. Getreide) plati (xolsem), veti (vosom), prevevati ; (d. Flachs) trepati, otrepati, otresati; stch -, v. splavati, xopeti so (pnem), po- V2nesti so, V2äi§niti so, bübniti, svixniti; perlmiti -s- popensati so, vueliZovati so; (anfs Pserd) viktet! so: ravillteti so, üaxnati so s-euem); (schaukeln) kolöbati so, kokembat! se, ujčkati so, xüncati so, xüxati se (xljem), mönxati so, binxatiso; -ling,/l vlktense, utrepanje, mä- baoso, tros, tresenje. Schwipps! rnt. plosk ! trosk! Schwirren, n. ». korneti , brenčati (im) , skerxutati, čerčeti, čvčrčati (im), cverkati, ovorkütati; -d, a. brenčeč, bornoč, overkav. Schwitz s. Schweiß ; -bad, potna kopel -en, V. n- potiti se, Zno¬ jiti se, nuoj biti (sem) komu, pot me poliva; v. «.-machen, potiti: rairpotiti, urnojiti; -en, m. potenje, potitev;-ig, a. poten, rnojen,ra- Schwören 688 Sechs poten, moker od pota; -mittel,», potilo Schwören,v.spiiseöi (serem), ra- prisoči; rarotiti so, rakleti so (kolnem) -j- prisegati, raprisexo- vati raklinjati so: - lasten, ra- priseči (serem), v prisego vreti (v- ramem, vremem) -s- raprisegati, raprisegovati; (b. d. Seele) pridu- siti so -s- pridusevati so; -er, »r- prisegavec, prisegovavec, rakli- vjavec. Schwul, a, soparen, soparičen, sparen, paren, ragatcn : - sein, pa¬ riti se. prigrevati; -e, /i sopärica, sparic», spar. Schwulst, /. spnlilina, dnlior, rbublina; (Geschwulst) otok, otek¬ lin»; (Bombast) sopirnost, kosati)». Schwülstig, a. nabuliel, napulinjen, napilinjen, spulmjen, kosat; -leit, /. nabnlilost, naxilinjeoost. Schwllllg, m. vrlet, riet, polet; ragon. pogon, omalr, (Säbel-) Mali; i»-bringen, povrdigniti; in - kom¬ men, rarviti so (vifem), rarcvesti (ovctem); in einem -, makom, ma- liow», na mak; (d. Seele) pvvrdiga; -feder, (. letavno pero (g, peres»), letävniea; -hast, a. riv; -kraft,/l prvrnost; -rad, ». m»I>»Io, malial- nica; -reich, a. navdilinjen. navdu- sen. Schwur, m. prisega, rot»; einen - thnn, r»priseči (serom), rarotiti so, rakleti se (kolnem); -brüchig, a. pri- segolomen. krivopriseren, krivo- roten, -gebühr,/. rotnin»;-g eri ch t, ». porota, porotna sodni;», porot¬ nica, uročna pravda; —s-a. porot¬ ni; —shof,»i.porotna sodba;-man», rn. porotnik; rvtman; -Platz, m.ro- tisče. Sechs, »i. sest; sestero; nm-Ilhr, obsestik; - /k sestiea; sestka; -- «. sesto -, sestero-; -armig, ». se- sterorok; -e ». sesterokotje; ig, a. sesterokoten; -ender, »i. so- sterilk; -er, r». sestilk, sestiea; —lei, ». sester, sosterni; -fach, - faltig, a. sesternst, sestoje», sesto- xüb; -sederig, a. sosteroperen; - stügelig, «. sesterokril; -süßig, n- sesteronüg. sesteronogat; -füßlkt, m. sestomer; -hundert, »> öest sto; uste, n. seststotni; -jährig, a. šestleten; -köpstg, a. sesteroxlär; -krenzerstück, n. üostäk, sestiea;- löthig, «. soslloten; -m a l, šest¬ krat, sest potov; —ig, a. šestkra¬ ten; -monatlich, a. šestmesečen; - Pfänder, »i. seslluntnik; -pfundig, a. sestkunten.sestlibern; -seitig, sosterostran; -silbig,«. sosterorlo- ron, sosteroslovčsn; -tausend, n»i», sest tisoč, sest tisuč, seet tavrent; -ste, n. sesttisočni. Scchst-e, ». sesti; -el, ». sestin), sestin, sestinka; -ens, sest>o; -Halb, a. polsosti. Scchs-undzwanzig, n. sestin drap set, dvadeset sest; -Wochen, otročja postelj (., babino " Wöchnerin, /l porodnic», otrččotc», -zahnig, a. sesterorob;-zčliig- sest palcev. Sechtcl Skchlcl-N, v. a. perilo kuieati, roll- l^ti; -schass, ». reletnjak. rektnik. Sechzehn, n. Šestnajst; (d. Zahl) Šestnajstina, sestnajsrka; -cnker, m, sestnajsteräk; -er, r». sestnaj- ^ak; sestnajstio»; -erlei, a. sest- "rjsteri, sestnajsteren; -fach, -fäl- ^8, ", sestnajsteren, sestnajster- "üt; -tel, rr. sestnajstio», sestnaj- —formal, ». sestnajstcrka; - tNlg, «>a; —lei, n. «estdeseteri; -fach, 'faltig, a, sestdeseteren, sestds- ieteroat; -jährig, a. Šestdesetleten; 'Mal, sestdesetkrat; -ste, n. šestdeseti; -stel, ri. sostdosetin», e^tdeseti»ka. fmosnjär. ^kckel, m. mošnja; -meister, m. ^kh-ez, n. sestnajsterk», sestnaj- -iment, rr. usedlina, xosea, k°äwäst Kal. Ske, IN. jerero; dr'm. jereroe; /. ^«rjo; offene-, široko morje, po- °Ma;--a. jererski, jererni; (Mee- ^') morski. pomorski, namorski; anwohner, i». primoreo, primor- lanev; -arsenal, n. pomorska orör- -bach, rn. jerernioa; -bär, r». Barski medved, tulenj; -behörde, /. kemvrska gosposka . morski urad ; 'bliiinx lokvanj, pluvnik; -dienst, M'Mornarska slurba, moroarstvo; lahrer, r,r namornik, namorski >"oeiär; -fahrt, /. morska vvrnja, Deutsch-sioo. Taschenwörterbucli. Seele broäarstvo, broänija; - fisch, »». jo- rerska rili», ribajerörnioa; -gefecht, n. doj na morji ;-fracht, /. morski naklack; -fräulein, ». morska . tulenj, morski pes; -igel, »r. morski jerok; -jnngfer, /l morska elekliea; -karte, /l morska mapa, morjeviä; -krankheit, /f morska do¬ loren; -krieg, m. vojska na morji, namorska vojska; -küste, /l pri¬ morje, pomorjo, morski brex, mor¬ sko odrerjo, morska vdal /) -land, n. primorska ckerela; -länder, m. primvreo; -ländisch, a. primorski. Seele,/l äusa; «kem. llusio»; -n- a. elusni, äusovni; raäusni; -Nadel, rn. blaxoelllsje, äusna blaxost; -namt, öeraa masa, dilija, raelusna masa (äsmica, lötnioa); -»angst, /l äusna stiska, ilusn» dritkost; -narzt,m. äosni relravnik; -nfriede, m. elusni mir; -große,/l volikoäusje, veliko- llusnost; -ngnt, a. predober; -n- haitdel, m. kupčija r ljudmi; -»heil, ». irvellösnje, rveliöanje dus; - nhirt, rn. dušni pastir; -nkrau k, a. n» duši bolen ; —hcit, /l dušna bo¬ lere»; -nkummer, m. dusna skerb /) -nkunde,/ldu8oslovjo,diisarna»stvo; d4 68!) See 690 Segel -»leiden, n. äusno terpljenje; -nlos, a. breaäusen; -nmesse,/. öerna ma- 8», raäusna masa; -nnahrung, /. äusna ltrana; -npein, -Plage, / äus- na muka ob. «tisk» ; -nrnhc,/. äusni pokoj , mir vesti , mirna vest /; - »schwäche, /. maloäusje; -»speise, /. äusna Kran» ob. pasa; -»spiegel, m. äusno rerealo ob. rarxleäalo; -»stärke, /. äusna moö /k. moö äuse; -tag, »n. vsek vernik äu« n. äusna tolaöb»; -»vergnügt, a. ir äuse vesel; -Ver¬ käufer, ljuäokupee; -»vermögen, ». äusn» amoänost ob. moö /; -n- wanberung, /. preseljevanje äus; - »wohl, n. äusni blaxsr. äusn» bla- xost; -nzustaub, »». äusni stan, stau äuse. Sec-leutc, pl. mornarji, oamürsöe- ki; -löwe, m. morski lev. Scclsllrg-e, / äusno pastirstvo, äukovna skerb /; -er, »». äusni pastir, äukovai oskerdnik, See-luft, /k morska sapa; -macht, /. namorska ob. morska moö /.; morska äerrava; -mächtig, u. na morji moxueen; -manil, »n. mor¬ nar, pomorsöek, namorsöek; - -»launisch, a. mornarski; -Mann¬ schaft, /. niornarsko Ijuä-tvo, mor¬ narji p/., mornsrstvo;-mannSkunst, /k pomorska umetnost; -Meile, /. morska milja; -offlzier, »I. »»mor¬ ski öastnik ; -Pferd, ». mror; -pflan¬ ze, /i morska (jezerska) rastlina; -polip,in. kukotnica, osmonorse; - raul), »i. namorski rop, pomorsko roparstvo, xusarstvo; -räuber m. namorski ropar, morski razboj¬ nik, xusrr, Korrar; —isch, a. ro¬ parski, gusarski; -recht, n. po¬ morsko pravo; -reich, a. jesornat; -reitende, »n, morski popotnik; - rose, /. lokvanj, beli pluönik; -salz, n, morska sol /k; msäure, /s morska kislina; -schiff, n. morska liiäij»; ^ifahrt,/. vornj» po morji, pomor¬ sko kroäarstv«; -schlacht, /. po¬ morska ob. namorsk» kitva, bitva n» morji; -schilbkröte, /. morska öelva; -schlänge, /. morska kaöa; -schwalbe, /. Iluäournie», maliavka; -soldat, »i. polnvrski vojsöak; po- morsöek ; -spiegel, »n. morsko (j°" rersko) poveräje, morska xlaäina; -staat, m. morska äeröava; -stabt,/, primorsko mesto; -steril, »n. mor¬ ska aveeäa; -strand, m. morsko obreöje;-sturm, m. morska nevibt», burja, vertun», burka; -taube,/ xaled, tonövsiea; -thier, »l. morska bivak/.; - treffen, n. bitva ob. boj oa morji ; -truppen, pomorska vojska ;-ufcr, n. primorje, pomorje, morski brex, morska obal /;-U>p fall, m. nesreöa oder nor^oä» na morji; -ungeheuer, ». morska po- sast; morski velikän; -volk, »- mornarji, pomorsöeki pk.; -wärts, l/,s proti morju, k morju :-walstk, n. morska voäa; jerersk» voäa; - -Wesen,», mornarstv«, pomorstvo, nainorstvo; -wind, »n. ramor-kl od. morski veter. Sbgcl, »». jaäro, jaärilo, vetril" - ^egen 691 Seiden mit vollen -n, rr rarpetimi ^adri; die - streichen, Hadra spustiti; - - a.^a- öerni; -er, -n. Hadraveo. ^adraö. plrlveo;-falter,7?r.^adravöek; -fertig, a. xotov od. pripravljen na odllod po morji , 2 raripökimi jadri; -garn, " preja /,a jadra; -macher, r/r. ja- llrLr; -n, v. 7». jadrati. 8trüjati, pe- ijali 8e(Ijem); -schiff, 7t. jadreniea, j^iavka; -ftange, /. jadrenioa; - illch, 7t. platno ra jadra, jadrovina; 'lverk, 7r. jadrovje. jadrovina. Segen, 77t. lrtäxoslov, L6§en; (Wirkung des Segens) blaxer, bla- §o>', l)!a§odd,r. biaxodat -brin¬ gend, a. blaxonosen, blaxodaren. ^vb^oten; -reich,«. l)Ia§ovit, blauen; "ffrechen, 7r.bIa§08läv!janje; -spruch, bläxoslov; -sverkünder, 7N. bla- kovtztzt. ^egn-en, v. a. dla§O8loviti, rexnati l'dlaxoslä.vkjati, blaMvovati.blaAri- ti. rexnovati, lrlaxodarovati; (befkii" gkN) KIkLiti: oblariti, osreöiti -j- osreeevati; -en, 7t. blagoslavljanje', , /. biagota, bkagotija, blazina; ^th-, m a. vidni; -bar, a. viden. -en, v. 7t videti, vid iti-,! ((Hauen) gledati, sreti; - lasten, iirati. (ka^em): poklati, na 0- ?>ed postaviti -f-polla^ovati; sich - ^stkn. prikazati «e-j-prikazovati -°' si'he! Alej ! lej! poxlej l poxleüt!; " satt -, naAlosati se; -en, vis. visenje: Las - verlieren, ob¬ viseti; -end, a. visijoo, visev; ^e .»», viseo; -enSWÜrdlg, « vrese» , oxlesa vrese» , mi¬ kaven; —feit, /l mikavnost; -er, m, viseo, visltelj; (Profet) veseL, veserevaveo, vollivee; "in, /. vi- sitel^ioa; veserevavka, volkvica. Schn-e, /i Kita, misi'o», «ulia Lila: (ani Bogen) tetiv /) tetiva ; -en sich, л. r, krepeoeti, koperneti, klepeti, töLiti se komu po eem , Leleti eeaa, mreti, sikteti; -en, », >>repe»en)e, koperne»ie, klepenje, porelen^o; -icht, a. kitast, Lilast; -ig, a.kitnat, Lilav; -lich, a, Leihen, sprereljen, Leheen, »»Leo, krepenöö, silitiv; -sucht, /! krepenenje, koperncnjx, porelense, xoreea Lelsa, Iilepenje; -süchtig,«,Iirepenee, koperaee, po- Lelsiv. Sehr, «-rohr, n. lukalo; -weite, /! so- Seicht, a. plitev, plitek; /-F. pll- >>el, salov;-e Stelle, plitvin», -e,/l plitvin»; -heit, /! plitvost, plit¬ kost; /tF, pulilost, jalovost. Scid-e, /l svil». Lisa; (gedrehte-) sukana svil», sukanka; -el, n m»8- leo; -elbast, »n. (vapkne) volci»; - eln, pl., voleini pl. SeiLen, a svilnat, svilen, Lisa» ; -ähnlich, a. svilnast, Lisast; -ban, м. svilstvo, svilarstvo, sviloreja; -ei, n. svilni mesic; -fabrik, /. svilsrniea; —ant, r». svilar; -fär¬ bet, m. svilobarveo; -gewand, n. svilnata od. svilena oblek»; -gewe- be, n. svilnata tkanina; -handel, m. 44' Seif 692 Seiten Kupons s svilo, terzovin» 8 svilnato robo; -Händler, »I. kupcevaveo 8 svilo; -Handlung, /l prvdsjiilnica svilnato robo; -Hut, in. svilnat! klobuk ; -manufaktur, /l iadelovanje svilnato robe; -raupe, /l svilnie». sviloprejka, svilod, svilni ecrv; - reich, a. svilovit, svilnat; -schwänz, >n. pezan,; -spin n er, »I, svilo- prejee, svilopredeo; —ei, /l svilo- prdjnie»; —in,/. sviloprejka; -stoff, 1». svilenina, svilena od. ridana ro¬ ba;-tuch.rn. svileni od. Lidani ro¬ be«; -Weber, m. svilotkaveo; -zeug, s. Seidenstoff; -zücht s Seitenbau; -Züchter, m. svilar, sviloredeo, pri- delovavev svilnate robo. Scis-e,/l mjilo, milo. Lajfa; -en- n. mjilni, Lsjlji; -en, v. a. mjiliti, Lajšati: omjiliti, oL»jfati;-enartig,a. mjilast; -enblase, /l mjilni mebu- reo, mjilina pen»; -engelst, m.mji- lovee; -enhändler, rn. kupcevsvee a mjllom;-c N si ed er, m. mjilar, mji- lovär; —ei, /. mjilärniea, mjilovdr- niea;—in, /.mjilariea; -euwaffer, n. mjilniea, Lajtnica. Seiger s. Seiher; a navpiesn; aek. navpik; -n, v. a. navpik kopat! (pljem); -schacht, m. -teufe, /l na- vpienajama, navpični rov. Scih-e, /l cedivo; iroejek; -en, v. ». «e- vervokodec, vervoplesec, vervole- aeo; —in,/', vervobodka, plesavka naverv!; —kuust, /l umetnost u» verv! plesati. Seim, »n-aterö /-, čisti mecl; sa- motok; -en, v. n. cediti se; -Honig, m. samotäk, tekoči med. Sein, v. ». biti (sem); für sich al» lein -, samovati. Sein, pr. svoj ; (desselben) »jezov; -er Zeit, svoje dni; -enthalben,-et» wegen, ark. ravoljo njeza, rarad njeza, aa njeza delj; -ig, a. »''"l, (cesselben) njexov; die -en,pk. svo¬ jina, svojsina. Seit, a ek. o Kar, Kar; prp. od- - wattn, odkej?; -ab, aet. na straou n» samoti, od rok; -e, /. stran /- stran», plat/l :von jener -. odonod! von allen -en, od vseli strani, «n vsikod; bei -, stran, n» stran, k poti (d. rechte - eines Zeuges) Iw°> Scherz bei -, brea šale! volt - ss Gerichtes, od sodnije, kar se tio» sodnije; (d. Leibes, SchiffeS) bo , an der rechten - anfassen , Lilo prijeti (primem) ; (Pat" strank»(Theil) del, stran /.; 'b , n. masleo. .. Seiten-, a- stranski, postranske Seit pobočni; -angriff, napad «. prikotek; - 'jaht, /k število strani; -zimmer, n. stranska inba. Scit-her, ack. od tega časa, od ko dobe, odndaj; —ig, a. dondänj, Usedanj; -lings, -wärts , ack. v braj, stran, na stran, v stran, s poti. sseönios. Sek-ante,/. presečna öerta. pro- Sekret,n. skrivni pečat; s. Abort; 'ör, m. tajnik; (Schrank) pisalni stole«, pisalnik;-ariat, n. tajništvo; kajnikova slurba. Stkt-e, (. ločina, rankol, odeepek; sorska druida; -ierer, m. rankol- "ik, vdcepljenec, krivoverec. Sckular, a. stoleten; (weltlich) Selbst posveten, svetski; -feier, /l stoldt- llica, stoletni prašnik; -isazion,/. sproobornitev dubovskega premo¬ ženja v posvetno; -isiercn,».«. spre- obernit! -j- spreobračati duliovskn premonenje v posvetno. Sekuitd-a, (. drugi ranred; -aner, e», drugošolec; -ant, M. dvobojni drug; -är, a. drugoten; podrunen, pristranski; -owechsel, m. druga menjica; -e, (. sekund»; ilip; -ieren, v.«, pripevati, prikladati, prilagati; v dvoboju pomagati; -ogenitur, (. drugorodstvo. Selb-andcr, enem, samodrug, sam drugi; -dritte, »um. samotretji, sam tretji; -e s. Derselbe; -fünfte, rrerm. samopeti, sam peti; -ig, a. isti, tisti. Selbst, pr. sam: von -, sam od sede; (ohne fremde Hilfe) samoten; sich - angehören, sam svoj diti (sem); zu sich - kommen, k sebi priti , na¬ vedel! se (vem)-j-navedati so; - ack. oolo . i; - - a. samo-; sebe samega; -abtodtung, (. krotitev lastnega me¬ sa; -achtung,/,. spoštovanje samega sebe; -ändig s. Selbstständig; -un¬ kluge, (. natoäka sämega sebe; - -aufopferuug , (. darovanje samega sebe; -ckesteckung,/. oskrumba sa¬ mega sebe; -bcherrschnng, /l go¬ spodovanje samega sebe, vblastnad seboj; -berechtigt, o. sam svoj; -be- stimmung, (. samvvladnost; -be- trachtuug. /i premišljevanje samega sebe; -bewusstem, n. navod (. na¬ vest (.. samo8vest(.: zum - kommen, 693 Selbst 694 Selig zavedeti se(vem); -eigen, a. samo- lasten, svoj lasten, sam svoj; -ent- leibung s. Selbstmord; -entzündnng, /i ssmovnetje; -erfahrung. /. lastna skusnja;-er h a llu n g, /. vkrani- tev samega sede; ^strieb, m. na- gvn sebe samega obraniti; -erkennt- llis, /i spoznanje samega sebe; -gefällig, a. samoljuben , samo- räd, ssmoraden; I^keit, /i ssmo- Ijubnost; -gelehrte, m. samouk; - geschoss,». samostrel /.; -gespräch, л. samogovor; -gewachsen, a. sa- morüsö, samoseven: -e Pstanze,sa- mvsevka; -Herrschaft, /. samovlada, ssmovladstvo, samovladarstvv; - Herrscher, »r. samovladar, sa- movladeo, samovladaveo, samoder- zeo; I^in,/) ssmovladsriea. samo- vladica; -Hilfe, /l samolastna po- möe/„ pomoe sebi sümemu; -isch, a. sebičen; -laut, M. samoglils; (Buchstabe) samoglasnik, samo- gläsnioa, glasnik, glasnica; —ig, a. samoglasen;-liebe,/) samoljubje, lastna ljubezen, ljubezen do samega sebe; -liebig, a. samoljuben ; -lob, re, samolastna livala, bvala samega sebe ; ^er, »>. samokvalso. Selbst-lliord, r». samomor, samo- worstvo; -Mörder, m. samomor, samomore«, morivee samega sebe; —in, /l samvmorka; —isch, a, sa¬ momore», samomorski; -regierung, /l samouprava, samovlada; -rtlhm, м, lastna Irvala; -schaffend, a. sa- mvtvoren; -schändting , s. Selbstbe- ffcckung; -schau, /°. samozor; -schuld, /) lastna krivnja; lastni dolg; - schuß,»!, samostrel; -ständig, m samostojen, samostalen, sam svoj, samosvoje«; —leit,/, samostojnost, samostslnost; -sucht, /.sebičnost, samoraelnvst. samogoltnost, samo- pasnost; -süchtig, a. sebičen, sa- mvpriden, samorasten, samogolten, samopssen; —e, M. sebienik. sa- mvrsllee, samopasnik; /'. sebicnies, samvpasviea; -thätig, a. samoele- laven, samotvoren, samostoren;" -Überwindung, /l premaga samega sebe; -Verachtung, /. raniöevaojo samega sebe; -verläugnung , /. tajevsnje samega sede; -verständlich, «ch kakor se samo po sedi rarume; -vertrauen, n. raupanje v samega sebe; -Verwaltung, /l samouprav», lastna uprava; -willig, a. samovo¬ ljen ; -zünder, r». samonet, samorig- Sklch-en, v. a. suniti, voiliti: po¬ sušiti. povväiti, prekaditi-j- pre¬ slišati, prekajati, prekajevati; er, m. prekajevaveo;-steisch, vajeno, snbo od. prekajeno meso; -kamnier, /i vvdilniea, prekajeval' niča; -wurst, /l posušena klobasa; povlecek. Selig, «. blaten, rveliean; (gluckb) blaren, blagvvit, presrečen Mann, blagor mvru; -preisen, bla¬ grovati, blagoslüvljati; - wache», zveličati -j- zvelieevati; -e, »«. "°' bescan, zveličani; (d. BerstorbeltO rajni, rajnki, rajnik ; /l rajna,r»l» ka, rdjnica; -igkeit, /i blareostvo, blagost, blaženost, blsgovitost, bl» Teller 695 Senk xer, sreea; (ewige -) rveliöanje, irveliöanje; (Entzücken) radost, ve- selje: die acht -en osem blaxrov; -machen, rveliösti -j- rvelieevati; -machend, a. rvelicaven, rvcliee- raven, irveliöaven; dlariven, obla- ievaven; - wacher, 7». rvelivar, rveliöaveo; oblarevavev; -machnng, (. Zveličanje, irveliöanje; s. Bese- ÜgllNg ; -preisen, v. a. poveličevati ; "ssprechung, /. pristetev meä rveli- ösne; -Werbung, /l rveliöanje. Teller, -ie, m. relena, opili. Tellen, a. rodelt, poredeli, vrel- °en; (nngewöhnl.) nenavaden ; ack. teüliv, redlroma, Miilokdsj, mülo- iirat; -heit, /i redkost, redkota, rrelcnost. .Seltsam, a. enden, nenavaden, Klaren, nevbicen, diven; -leit, /. cndnvst, nenavadnost. SkMcst-er, n. polletje, xololetje, kcmester; -ral, - a. polletni, po- laletni; —Prüfung, /- polletna Mnenja. Semikolon s. Strichpunkt. Seminar, n. semenisöe; (Theotog. ") 6uNovno semenisoe, äukiovsnie», ^oxoslovoiea; -ist, rn. (Theo!.) bo- .Semmel, /. remija, remljieka, rullis; -mehl, n. prednja wok». ^enat, n. atareöinstvo, starssio- ^r°, Senat; (b. Gerichtshöfettt od- "o?; -or, -n. stai'eäi'nk», strrrasina, Bristol-; -s r a. Ztai-esinski; -s-^ ^ästdent, m. odborni xcrvosednik °°- predsednik. ! SkNÜ-bote, m. sel, posel, posla¬ ne«; -brief, m. postaniva, list, po¬ slano pismo; -en, v. a. poslati (sijem), odprüviti, vpütiti -j- po¬ šiljati, odpravljati; -er, »». posi- ljaveo, poslavso, pošiljatelj; -ling, m. poslanec, posiljanoo; -schreiben s. Sentbrief; -ung, /l posiljatev, posiatev; (d. Senden) poslanje, po¬ šiljanje, odprav», vpvtitev. Senes-baum, m, senes; -blätter, p/, senesovo perje. Senf, m. xorüsioa, xorviva, Zor- sioa; --a. xorusiöni, xoreiöni ;- brühe, /l xorusivna omak»; -körn, n. xorasicno oder xoröiono rerno; -mehl, ». xorusiöna od. xvröivna mok»; -Pflaster, n. xorusioni obliü; -teig, »>. xorusieno testo. Seng-e,/". iix, porix, pater, smod; -en, k. a. piiliti, smoditi: porxati (rxem), posmoditi, popäliti-j- po¬ risati, posmojati; (v. d.er Sonne) prtpeliati, prixrövati, pririxati; v. n. rxati (rxem) se, priliti se, smo¬ diti se; -statte, /i porixalisee, Smo¬ dišev. Senior, m. starsi, senior; Stare¬ šina; -at, n. starešinstvo. Seilk-blei, n. vlovnica, vodomer, xrerilo; -e, /l nirina, nirava, ni- rüv /i; (Ortznm Versenken) xrerina, xrer/.; -stift, m. vrobev; -en, v. a. poxrerniti, v xlobino spustiti, ponoriti )- poxrerovati, v xlvbino Spuščati; (ins Wasser) potopiti, u- tvpiti -s- potripljati; (kine Reberc.) Aröbati, xrebeniviti, žrebati: po- Scnn 696 Scr zrobati, poxrebeniciti; (v. Blick) pobesiti-j-pobesati; (neigen) nax- nili -j- naAlbati (bijem); sich -, v. naxlbati se (bljem), spüseati so, rnirevati so, useclati so; -er, in. xrobenioa. xrobenioa; (Person) po- xrerovaveo; potapljaveo; xrebeni- «ar; -grübe, (. xrernie», stok», brerno; -linie, /) navpiena eert»; -recht, a. navpiöen, prostoprclen. ravnoteren; ack. navpik; -UNg, (. riseä, useölina, näxnjenost; rni- ratev. StNN-e, en. planšar, «pravnik, pla- »inar, wolree; -en -«. planinski ; - encalpe, /. planina; -er, »». planšar, «pravnik, plavinar: - sein, plan- «ariti, planovati; —ei,/. planšar¬ stvo; plansärniea;—Hütte, /l staja, bajta; —in, /. plansarie», planin- sarioa, molrier; -ig, a. rilav, rilat. Sens-al, m. mesetar, sensal; - arie, (. mesetarin» ; -azion, /) Iirup. vsüp: - machen, Krux napraviti, osupniti. StNse, /. kosa; cirrn. Kosina; -N -a. kosni; -förmig, a. kosast; -n- hammer, rn. kosärnier»;-nmann, «n. Kosak; -nring, nc. kosir. xrivn»; -nschmied, rn.kosrrr; -nsticl, nc.kv- sisöe, rüntisöe; -nstcin, n«. osla. SkNflb-el, a. cutljlv, ralcloöuten; -ilität, (. vntljivost, rabloöutnost. Sent-enz, (. rok, irrek, prexovor; (Urtheil) rarsoclek, oölocek; - i- m e n ta l, s. mebkoöaten, oernocu- ten, ralrloeuten, preöutljlv, senti¬ mentalen; ilität, /) mekkoöutnost, preöutljivost:c. Separ-abel, a. ockloöljlv; -at, a, vckloöon, oci^eljen. raräelon; pose¬ ben. sanieren, posamen; a^. posa- meri, posamiö, posebej ; Alfriede, rn. posamni mir; I^ismus, m. oö- loöenost, rarilelnost, rarclrurnost, separatirem rc.; —ist, »n. rarclrnr- nik, ocllöeenee; —istisch, a. rarclru- ren, rarörurljiv, samosvoje» ;-ir¬ ren, v. a. o^Iöoiti, rarclrnriti, oä- cleliti -j- ocllobevati, rarörurevati, oclcieljevati, Scp-ia, (. sepija, plotiea; -tcw- ber, in. kimovee, september; (kroat) rujan; (böhm.) rari; (poln.) vvrresion; -tcmviraltafel, (. seö- merieni ob. septemviralni stol; " lemvirat, n. seclmerovlacljs; -teN- trional s. Nördlich; -tine,/) soöwioa, seclmi Alas; -tuagesinia, /. tretja preclpostna noclelja; -tuaglnta, seäomcleseterioa. Seijll-ens, m. slecieei, nasleclnjik; -ester, in. sekvester; -estration, ( sekvestracija; -estrieren, v. a. kvestrirati. Scr-aph,-aphin, IN. serak, seralio; -aphisch, a, seratinski; -enade, /. seronacla, poclokniea, petje oder xoclba poä oknom; -enisstlnus, presvetli; -geant, en. serrant Feldwebel; -ie, (. verst», rocl (, rajcla, serija; -iös s. Ernsthaft'. ' ös, a. vocleneast, voclenieast; -pe^ tin, kaenik, serpentin, Aaöoveo; ' Scrv 697 Sex um, rr. vod»; sirovatin»; -vcllat- loiirsi, /. klobas» iz mozxänov. 8erh-ice, «. namizje, namizna priprava; -iette, /. pertič, obrisača; ;ü, a. hlapčevski, suženj; -iereu s Bedienen; -itut, (. služnost, elnzabnost, servitüt; ^iS-a. sluz- "ostni, sluzebni, servitutni; -Srecht, o. pravic» doslurnosti, pravo slu- rebnosti. f(x. -en»). StsllNI, m. serum, morsko seme 8ess-el, »n. stol; (Sitz) sedež; - ck-a. stolov; -haft, a. naseljen, Welfen, «sedel; Öligkeit, /l vse¬ bnost, vsedlost; -ion, /l sef». Sth-e, /k sadisče, zasadisče, za- ^ad, nasadisče; -en, I>. a. staviti; (sitzen machen) posaditi, razposaditi chposäjati, razposäjati; (stehen ma¬ chen) postaviti -j- postavljati, (lie- 8en machen) položiti, djati (denem, ^em), deti-j-polaxati, devati; (eine lteist) ustanoviti, «lati, določiti -j- "(tanavljati, dajati (dajem), do- ^"oevati; (zum Pfände -) staviti: vstaviti-j- zastavljati; (in d. Lot- ^eeie) staviti; Ziel, -, koneo storiti, ^ustanoviti; in Freiheit-, izpustiti ^izpuščati; außer Stand -, ne- woxoce storiti; anßer Krast -,pre- uiieaii (kličem), ob veljavo djati Oem). razveljaviti; in Schrecken-, preplašiti, prestrašiti, v «trak pri- lnaviti in Verwunderung o- ^lipniti; eine Henne nasaditi -f- "usäfati; (Bäume :c.) saditi: za- ^uditi, vsaditi -f- zasdjati, vsajati; Unkosten v škodo pripraviti; ins Werk-, izpeljati (ljem) -j-iz¬ peljevati ; in Noten -, skladati; ge¬ setzt den Fall recimo, denimo, po¬ stavimo, da in Flammen -, za- rxati (rxem), zapäliti Sch,^L- r. sesti (sedem), vsesti se -j- se¬ dati, vsedatise: in die letzten Bänke zadnje klopi zasesti; herum razposesti-s- razposödati ; (in den Kopf-) vtepsti si. zabiti' si (bijem) -j- vtepsti si; (v. Flüssigkeiten) use¬ sti «e, ubrisati se (brišem) -j- u- sedsti se; in Marsch odriniti, na pot kreniti x/l; in Gunst priku¬ piti se, priljubiti se x/l; in Gefahr -, v nevarnost se podati -j- poda jati; zur Wehr -, v bran se posta¬ viti -j- postavljati; zu Pferde -, ko¬ nja zasesti oder zajahati; über den Fluss -, reko preplavati oder pre- pluti; -en, n. saditev, saja; -er, m. stavec, postavljavec; (m d. Druck.) čerkostavec, stavec; (Kompofiteur) skladavec, skladatelj; -Hase, »r. zajka, zajklja; -ting, r». -pstauze, (. sojenica, sadika, cepixa; xro- benica, reznica; -rebe, /l reznica, ključ, ssjenica; -teich, m. nasadni ribnik. SdUch-e, /. Kux», pomertij», mor, pomor, kužna bolezen; -en - a. kužni; -enstoff, »>. kužnina, kuzilo. Seufz-en, v. ». zdibati, zdiliovati, vzdiliovati, zdilcavati, zdibevati: zdibniti, vzdikniti; -er, m. vzdilt- Ijej, zdikljoj, vdilläj, vzdik; (Person) vzdibovavec. Srx-ta, /l sesti razred, sest» sol»; Sez 698 Sieben -tarier, m. sestosolee; -talit, m. se- stcrnik; -ual, -Iiell, <1, «polni. SkZ-ernieren, v. a. odločiti, oddeliti -s-nero -; -armig, «. sedmeroroli, -blätterig, a. sedmerolist; -e r,"^ sedmič», Sedmak; -lei, n, sedmrtb -fach, -faltig, a. sedmeren, sedmer- nat, sedmerogijb; -far'''-' " mervbarven; -fingerig roperst; -gcstirn, ». go gostozirci pd., gostozevke p'- i hauplig, a, sedmervglav; -huud< num, sedem st«; -jährig, sedme- stosevoi pl-' Sieb «99 Sieg demletni, svdmenoletni, sedem let «t»r; -schläfer, ,n. pol«; xaspanec, rsspane (g. -eta); -seitig,«. sedme- rosträn;-stlbig, a. sedmeroxtoxen; -tägig, a. sedmerodneven, sedem- daaski ; -tausend, n. sedem tisoö; 'til, n. sedmina, sedmin; -tens, ad. sedmiv; -thalb, a. polsedmi; 'UNdzwanzig, n. sedem in dvajset; 'johl, /l sedmio», sedminka; -zig s Siebzig. 8>kb-förmig, a. sitast, situ od. re¬ beln podoben ; -Macher, »n. sitdr, resetän; -ncr. m.sedmica; (Münze) Sedmak; -raub. »n. obod, obvod. Siebzehn, sedemnajst; -er, «n. Sedemnsjstiea; petiea; —lei a. se- demnajsteri; -fach, faltig, a. sedem- "sjsteren, sedomnajsternat ; -jah¬ ali, a. sedemnajstletni ; -Niai, ad. sedemnajstkrat, sedemnajst potov; n. sedemnajsti; —l, ». ee- eeinnajstin». sedemnajstin; —Ns, sedemnajsti». Eikbzig, „. sedemdeset, sedem ^d; -er, m. sedemdesetnik. se¬ demdesetletni stareek; —in, /l se- demdeselletnioa; —lei, n. sedemde- beteri; -fach, -faltig, a. sedemde- Seteren, sedemdeseternat; -jährig, °- sedemdesetleten; -ste, n. sedem¬ deseti. Siech, «. bolekav, boleken, bo- ?^n, nevbogljen; -e, an. bolnik, elekavev; -en, u. n bolekati, bo¬ mben biti (sem); (hin -) «irati; tuhans, n. Insa XL bolekne; -heit. '' i>olebavost, bolekoost, vevbog- Ijenost; -ling s. Sieche; -tum s. Siechheit. Sied-e, /l vrenje. vnetje; -eheiß, a. vnel, vneten ; -ebitze, /. pektina, xxalina; -klei, /°. setisee; -ein, v. ei. seliti se, pneselovati se; -e- liing, / selitev; -en, v. n. vneti, vervnati, kipeti : xavreti, skipeti; v. a. vaniti: svariti; -en, n. vre- nje. vnetje; vanitev; -epnnkt, vnetin, vnetinee; -er, M. vaniveo, vsrie; —ei, /l varilnie», varnie». Sieg, r». xmag», premaga, pne- dobitev, pobeda: den - erfechten, premoei (monem). pnemdgati, xma- gati, pnevblildati -j- xmagovati, pre¬ magovati. Siegel, n. pečat: -aufbrucken, pe¬ čat pritisniti -j- priliskati; unter dem - der Verschwiegenheit, pod xa- vexo mnlctjivosti; -bewahrer, »«. peeatnik; -erde, /. peeatn» glinja; -falscher, m. ponarejavee pečatov; -lack, n. pečatni vosek; -», v. a. peeatiti: xapecatiti; -ring, >«. ps- eatni perstan; -stock, nr. peeatnik; -wachs, n. peeatni vosek. Sikg-en, v. ». premoči (morem), xmagati, premagati , preoblädati, pnedobiti, uxüxati -s- xmagovati, premagovati; (v. einem Anträge) obveljati; -end, a. xmagovaven, xmagonossn; -er, »n. premagaveo, xmagavee. premagovavev, preobta- daveo. pnedobitnik ; — - a. xma- gavski; —in, (. xmagavks, predo- bitniea; —frone, /. xmagavski ve- nee; - eS-a. xmagavski, xmsgavni, Kleist s rbernost; -gebühr, /l opevarija; -lehret, -geralhe, pevski uöitelj ; -lust,/. pevoh" Sich Lmaxalni; ^anfzug, »». rmaxalni sprevod; —bogen, rn. rmaxalni o- blok, slavolok; —»achricht, /'.po¬ rabilo o /.»dobljeni rmaxi; —trun¬ ken, n. rmaxe prevesel; -gekrönt, a. rmaxovalen; -gewohnt, «. rmaxe navajen ; -reich, a rmaxsven, rma- xalen. rmaxovalen, rmaxonosen, «lavodobiten. Sich! xlejllej! poxlej! »o! vir xa! Signal, n- /.nämenje, rnamnjs; -ement, n. rnamenje; popis ; -feuer, n. oxenj rarnämenje zakurjen ;- ifierell, v. a. /.nämenje dati -j- «la¬ gati (dajem). Sigk-ator, ,». podpisnik; -atur, /. /nämenje; /.namka; (Unterschrift) podpis; -isikazjon, /l pomen; -te¬ ren, v. a. /namenovati: /arname- novati, rarnämiti; podpisati (pi¬ sem))- podpisovati. Sil-abiereu, v. a. rioxovati, slov- kovati. slovkati;-be,/'. rlox, slovka; -enmaß, ». rloxomerje; -enräthset, л. rloxovniea. Silber, n. srebro: gediegenes -, samoeisto oder samvrodno srebro; aus -, srebern; -- a. sreberni; - agio, n. nadavek na srebro; -ar- beiter, »I. srebrär; -austösung, C- sreberna rartoplina; -bergwerk, re. sieberni rudnik, rudnik na sre¬ bro; -beschlag, n. sreberni okov; -erz, n. sreberna ruda, srcbernio»; -faden, en. sreberna nit/.; -gang, м. sreberna ril»; -gehalt, e», sre¬ bro, Kar xa je vöem; srebernvst; -geid, n. sreberni denar ; - 70k) Sing n. sreberna posodje; -glanz, m. lesk srebra; -glätte, /. sreberna xladöina; -groschen, »I. sreberni xros; -hell, a. eist kakor srebro; -klumpen, rn. kos srebra; -ling, >». srebernik, srebernjäk; -lösuiig,/. sreberna rastoplins; -münze, /. sre- berni pencr ob. denär;-», a. sre- bera, srebren; r>. a. posrebriti ch pvsrebrovati; -Papier, »!. sreber- nati papir; -Pappel, /l beli topol odcrjsKnjed; -reich,«, srebernnt, srebravit; -ring, »n. sreberni per- stan; -servis, n. sreberno nainirje; -stab, rn. sreberni prot, sreberns paliea; -stoss, m. srebrovina; - jlrich, ,n. xospiva; -irare/l, -zen-' n. srebernina. slmet». Silhouettc, /. seneni obrar, kil' Sim-bol, n. biljexa, bilexa, rnä' menje, rsrodevek; -bolik, /. sim¬ bolika; -bolisch, a. simboličen, pri- podoben, V prilikalr; -onie,/. si- nronija; -pel, a. prost, priprost. priproseen ; - s, rn. r.idso, xnkroU (Brett) pvliea; -ulieren, v. ». "" vider delati; -ultau, «. vkupen, Irkraten, nerardelen. Sing-, a. pevski; ra petje;' bar, a. peven, speven; ^keü, / pevnost, spevnost; -drossel,/- rex, dror; -en, r>. n. II. a. (pojem), popevati, prepevati : jb - aufaugeu, rapeti; wechsclweist '' odpevati si; -en, n. petje, pete^ prepevanje; -end, a. pojoö; pe>c^ Singul 701 resclje do petja; -messe, /l pet» mas»; -Pflicht, opevalo; SillN- D>I, n, «imvselen; -spiel, n, spev¬ ne», ixr» 8 petjem; - stunde, /k Ut» r» petje odločena. Iillgul-ar, m, ednina, edinjs ste¬ ni», enejnik, edinstv»; -är, a. po- !»me«en, posamen. rillg-vogel, m. (tiča) pevk», tič sevee, pevalica; -weise, /k napev, s^ia; -zikade, veliki cverček od. ieiiek, rinkkn, v. n. pasti (padem). u- stkti upadati, pojemati; (im süsser) topiti so: utopiti se, uto¬ pist-utapljati se; (in einem wei¬ chen Körper) udreti se, poxrerniti sxresniti se-j-udirati se, po- keerovari «e; ^ll Boden) «xrüdili »veniti se, čičniti, «§re«nit! so »čepati se; -d, «. upadajčč, ujemajoč; bis in die -e Nacht, do eeede novi. .milili, »i. smisel; čut, čuvstvo, 'Milo; (Bewnstsein) svest /l, ra- 'eel /i, «avest /.; (Beistand) um, ^°m, pamet /k; (Wille) volja; ^emntfl) misel /l, dusa;(Abstcht) "^sl, mer namera, namemba, "»lian»; (Bedeutung) pomen , po- ^smba, smisel; ich Habe im -, mo jo, volja ms je, n» mi- " ">i je, namenjen sem, namer- i^, naklepam, naklepujom; in den louimen, na misel, n» mar od. v s,d ° bnti (pridem); im -e deS Ge- ,?bs, pg postav!, po beseäalr andern -cs werde», premis- Sinil liti se, spremisliti se; eines -es sein, ene misli biti (sem); zn -en kommen, «»vedeti se (vem) -j- Za¬ vedati so; von -en kommen, one¬ svestiti se; prepasti (padem), ob¬ noreti, «blasniti se; sroher -, ve¬ selo serös; -bild, n. podob», pripodoba, prilik»; s. Simbol; — lich, a. pripodoben, prispodoben, v priliki; -en, v. n. misliti, razmi¬ šljati, premišljevati, prevdarjati, pretebtovati; (auf etwas) namdr- jati. naklepati, naklepovati, presti (predem): gut gesinut, dobromis- leč; -endurst, »i. meseno pors- lenje, poltenost; -engenuss, »I. te¬ lesna od. poltena sla od. slast /k; -enlust, /l telesnost, poltenost, me¬ sena oder polten» sl» ; -enrausch, m, omam» čutov; -cnreiz, »I. nw- seni oder polteni mik; -entaumel, »I. pijanost; -enverwirrung, /k Hncs- njav». «blodnjava; -enwahn , m. «mota, «motnjava, blodnja, «blod¬ njava ; privid; -enwelt, /l vidni svet, vidno stvarstvo; -eSanderung, /. premislile, premislek, «premislek; -esart,/l misljava, način mišljenj»; -esorgan, -cSwerkzeug, /l čutilo; smisel; -teuschung, omam» čutov; privid. SllIN-gedicht, n. puščica, nadpis, pušic»; -grün, n. «imorelen, «im- «elcn; -sg, a. umen, umeten, domis- Ijiv, domisljflv, «premišljen; -lich, a. telesen, polten, mesen, čuten, viden; —seit, f telesnost, poltenost, mesenost; čutnost; vidnost; -lo S , Sint 702 Sitz «. breseuten. neoböuten. neoböut- 1)iv; nezavesten, nes vesten; (ver- nunftlos) breLumsn, nespameten: -handeln, bres poinislika ravnati; IHlgkeit, Z'. bre^eutnost. neoböutlji- vost, brezumnost; -reich, a. umen, ostroumen, bistroumen, stomiäl^iv, woster; -spruch , 77r. rek., mostri 12- rek, pregovor, prišlo viea; -ver¬ wandt, a. enaeexa pomen» , isto- pomemben, enopo»uenl)iv; mschaft, a. istopomembnost. enopoinenl)i- vost; -voll, «. pomenljiv. SlNt-emal, e. Ker; -er, nr. oku;e x-/. okujina. okovina. ska)a; (Tropf¬ stein) 8>x»; -ern, v. n. kapati. kap- I)äti. eurl^ati, eestiti 86, poeHatise; -erwafler, 7t. kapniea. Sinus, 77t. pristava; loniea. Siptz-e, schäft, Z'-^lalita. svaseina, svajast. svojast, sorostovina. Sirene, Z^. sirena. morska stekliea; -ins s. Hundsstern; -up, 7». 8irop, sirup. Sistier-en, v.^.uststviti, 2austä,viti, obuLtäviti, 2asta novit! -s-ustavljati, Zaustavljati; -ung, ustava, rra- ustava, obustava. 2astanovitev. Sltt-e, Z- «exa, obieaj, navasta. na¬ vada; -en, nrav ^.. nravi : von guten lepexa vestenja od. raster- sanja, spostobne od. nravne obnase; -en-,/. nravni, nravstveni; mge- setz, 7t nravni 2akon, nravstvena od. moralna postava; niedre,^, nrav- stvo. nravovesta. nauk lepega ^e- ^onja; mlos, a. nenraven ; ra2U2- öan, ritopas, ritopasen; mlosigkeit, Z', nenravnost; ra2U2stanost; reinheit, eisto, nestol^no vestenjo; mfpruch, 77t. mostri rek od. isrek; Uverderbnis, 7t. poliüjsanje od. po¬ guba nravnosti; -lg, a. nraven, besten, nepopaöen,nestelten; -l i ch, a. nraven, nravnosten,besten, po¬ sten, sposten: -er Mensch, ölovek lepili vravov, nravni elovek; ukeit, Z', nravnost, nravstvenost, öerlnost; lepo veäen^e, nravno rivl^en^e; - sam, a. posten, öesten, nraven, srarnoL^iv; mkeit, Z- nravnost, po¬ stenost, sramoLljivost. Situazion, Z', iexa, pologa, -s- plan, 77t. lexopisni öerter od. osnu¬ tek; -szeichnen, 7t. risanje poleA lexe. Sitz, 77r. seileL, sestalo; (Aufent¬ haltsort) bivalisöe, stanovalisoe, prebivaiisee; (Ort) mesto; den er¬ sten - geben, na pervo mesto posa- stiti -j- posä)ati; den - aufschlageN, naseliti se, nastanoviti sv. nastaniti se /-Z-, -Hank, Z- i^lop Z-' Kestela) (lange -) protina; -bein, 7t. setlna k-iLt Z^; -en, v. 7t. sesteti, sestevati; (eine Weile -) posesteti pose». skalä; -Pieren, v. a. sneti (snamem) -j- snemati. §land-al, »e. pokujsanjo, spotik- h'vo ob. pokujsljivo djanjo; r^öS, pokujsljiv, spotikljiv, üapeijiv; 'IM», v. «. stopice meriti, po sto- pieak meriti, skandirati. ^lapulier,». skapulir. slar-ifikator, »n. rerar, -nitzel, r». svitek, ravojek; -pe, /l skarp». I^odridjo; -tiercn, v. a. prebran ! (Verein), odbrati-j-prebirati, «d- ! »irati. Zielet, n. kostjak, kostnjiik, kn- ^e». »kostnica, lirodjo, ogrodij.. > ; -thier, ». kostljiveo. vlepl-iker, »n. dvomljivec, skep¬ si -isch, «. dvomljiv, skeptičen; ^ilsinus, m. dvomljivost, skeptivi- ^ii^, m. skis; gornik. Dtizz-e, /I naeert. naeertok, ocor- eerter, obrisek, pervi osnutek; )"en,v.a navertati. ocertati. «b- ^ati, osnutek narediti -j- nacejati. ^nllV-e, »i. surenj, «urnik. surnji. nevoljnik; (Gefanprne)jetnik, 'letnih. klapeo. surnji; en-«, ^"ji, blapvevski. robski; ^Ibienst, ^vlspcevstvo.surnnst: -e verrich- ^Kaurnjevati, Iilapoevali. robo vati; '-handel, m. kupčija r ljudmi; bänbler, m. kupcovavec r ljudmi, ljudokupec, martolos; —joch, n. jarem «urnosti; cmarit, e», surnji terg; l^^chifs, n. Iridija s surnji; mslanb, m. surnost, surenjstvo, robstvo; -erci, /l surnost, surnjost, robstvo, I>Iapöevstvo;in der - leben, surnjovati, rokovati, l«l>poevati; - in, /l surnj». sürnioa. nevoljnioa; jetnie»; -isch, a. «ursnj, survnjski, robski, blapcevski. tlačanski. SkolikN, pi. obodno popevko Slont-o s. Eskompte; -vieren, v. a. denarnico proxlodati -j- proxledo- vati; -rlerung, /. pregledovanje, pregledba denarnice. Skor-bttt, m. kurdej; -Pio n, n», svipee, klescar, «kratek, škorpijon; ustich, in škorpijonov ujed. SlriV-eln, v. a. pisariti; -ler, r». pišite, pisun. Skrof-eln. p^. rove , rivico pk., bergavko pi., bramorjih; -ulöd, a. rovast. Ikrnp-el, m. spotik», dvom; -u- lös, «. prenatancen, pretenke vesti; -nlosiliit, /l protenka vest/'. Skriltill-ieren, v. «. prešteti (šte¬ jem) -j- preštevat! glasove; -iniUR, n. stmev ob. preštevanje glasov. SlulMr s- Bildhauerei. Slav-enfeind,»». protislnvtln; -'sch, «. t-iovan8ki, slavj inöki, s!ov '«8ki; -isteren, v.« slovenil: poslovenit!. po8lovr!,niti; -ist, r-r. porrnaveo slo- vsn8kilt näl'eöi^ Silvovih, »t. slivovee. Smaragd 704 Smaragd, 7N. sniaraxd; -kN, a. smaragdov, smaragdni. So, pr. ki. kteri; aet. tako, tak, takisto: -wie, kakor, kot, liki; -groß, onolik; eatojen; con. ako, ce, -li: -wahr Gott im Himmel, ra pravo borjo resnico; - wahr mir Golt helfe, tako mi kox pomaxaj; -halv, c. s cim, berr ko, kakor lritro, kakor liiterno. Slllk-e, /l kopiteo, kopica, obüjek, Lok; - anstricken, raperstiti; -el, rn. podnvrje, podslomba; -elraum, »i. priaemlje. Sod-a, /l soda. pepelnata sol /., solili; sodann, ack. potlej , poti«, po¬ tem, nato; -brennen, n. xorebica, rxax». deravica, reraviea, riravica; -omitisch, a. soilomski. Sll-eben, ack. ravno kar, prav rdaj, tvlli, vtodi;-fa,/l soka, xocivülnica; -fern, ack. kolikor; -ff, rn. pijanstvo; -fort, ack. neutexom» , rdsjei, prec, precej, koj; -gar, ack. eelä, clo, äe celo, kaj äe, i; - genannt, a. tako imenovan, tako rvan; -gleich, ack. xredoö, pri tej pribi, spotoma, pre¬ cej, kar precej, vaiile. Sbhle, /. podplat, stopal/. n. m,; (unterste Balken) podlox», podslom- b», podsek; (Pfütze) mlakura; (Salzwaffer) slanica, rarsvl /k sla- nvmura, slsnomvrja, slana voda; -en- a. podplatni; -en, v. a. pod- siti (sijem), podplat prisivati p/l; — gänger, m. podplatne; priemen, m. kverd; -ig „ a. slanice»; -leder, Soldat . podplati, podplatno nsnje; -schie¬ ne. /l opiat /. Sohn, »i. sin ; ckim. sinek, sinček, sinko: an -cs statt annehmen, vsi- noviti. posinoviti; - - a. sinovski. Söhll-bar, a. spraven, spravljiv; -en s. Sühnen, Sühnopfer. Sohns-kino, n. vnuk; -sohn, m. sinovec; -tochter, /. sinova Iici(x. libere); -Weib s. Schwiegertochter. Soiree, /.večerna veselica,beseda. Solratisch,a.sokraticen.sokratski. So-lange, a. dokler, dokib; -lar- jahr s. Sonnenjahr; -lawechscl, «n menjica samica. Solch-er, pr. tak, takov, takose»> taksen: auf -e Art, tako, takisto enfalls , ack. v enakem primerljejr, kedar se kaj enacexa primeri; - ergestalt, -ermaßen, ack. po takem, n» tak način, potem takem; -erleb a. takosen; -heit, /k takost, tako- vvst. Sold, rn. plača, mead», slurnin» in eines - treten, komu slniit iti ok. v slurbo stopiti. Soldat, rn. vojak, vojščak, vol' sak, vvjnik, soldat, rolnir: -werde», med vojake od. k vojakom iti sxrenh, v vojaško službo stopiti; (freinnb liger-) dobrovvljec; -ell-a. vojaški, svldaski, äolnirski ;— dienst, »n vo¬ jaška slurba, vojaštvo: —fre»""' »!. prijatelj vojakov; alians, vojašnica; —lied, rr. vojaška (kf' sem); —mantel, rn. vojaški plo°°' —rock, r». vojaskasuknj», belasok oja; ^stand, m. vojaški stan.v"' Sold 705 Sonder jastvo, vojäsein»; uvolk, n. vojski, vojse»ki pt., svlckatija; -isch, a. vo¬ jaki, vojniski, soläaski, aolnirski. Told-ling, -ner, m najemnik; na- jetnik, najeteo, pläeaneo. Tol-es.Sohle;-en,-enitäts.Feierlich, -leit; -id, a. tercken, terpeö, terpe- ien; (ehrlich) posten, aanosljiv; — erhaftung,/l skupna od. neraailolna elgovornost; Jarisch, a. noraaäe- len, skupen, vsi skup, vsi aa enega; — ität,/. teränost, terpeLnost; — M, n. in - hasten, vsi an enega, eäen ra vse; -itär, «n. eäinec. Tollen, v. n. imeti (am), treba je, trebati, äolänost je, »lolien biti (sem), morati; häufig durch den Op- kiiv mit naj, Kondizional oder durch dr» Imperativ: soll ich gehen, naj ?rem? kaj naj storim? Was soll ich ihuu; ne vem, kaj bi poöel, ich weiß ujcht, was ich anfangen soll; du sollst lucht steten, ne kraäi u. s. W-; (zum Ausdrucked. Wahrscheinlichkeit) neki, lleki äa, pro, baje, baje äa: er soll Hank gewesen sein, baje od. neki äa le bil bolen; - n. äolänost; äolg. Toller, m. pavlaö , mostävä , wll- '°^> s. Altan. Sollizitator, «olicitator. Tol-o, ack. sam; n. samospev, sa- »oxläs; -osänger, »«. samopeveo; 'azlsmus, »n. pregresek v govor- -stizium, n. solnoevrat, soln- r°l obrat; -vent, s. Zahlungsfähig ; s Zahlungsfähigkeit. -0!nit, e. te ä a s. po tem takem, Sommer, m. leto, poletje: IN, po letu; - -«.poletni, letni; -abend, m. poletni veeer; -apfel, m. agoänje od. prigoänje jäbelko; -anzug,m. poletna obleka; -aufenthalt, m. po¬ letno bivaliseo, letovišče; -birn, /k rgoänja od. prigoänja bruska; -ei¬ che, /. poletni brast od. «lob; -saden, m. pajöja nit /l; -fcld, n. jaro polje; -fleck, m. pega; —ig, a. pegav, pegast; -frucht, /l-getraidc, n. jaro Lito, jarin»; -glut, /k pripeka, pri- grovio»; -hauS, n. poletna bis», letogrää; -kleid, n. poletno obla- eilo; -koru, n. järioa, jar» reL /.; -lehne, /l vsoje, protisolnen» broäina; -lich, a. leten, poletenski; -linde, /l velikolistna lipa; -lust, /. poletni arak; -morgen, »«.poletno j utro; -n, v. »- leto nastop» od. na- kaja, poletje se bli'äa; -nacht /°. po¬ letna noö /l; -obst, n. rgoänjo od. prigoänje sache; -rock, rn. poletna suknja; -saat, /ljara setev ;järina, jaro Lito; -solstlzinm, n. kros, po¬ letni solnöni obrät; -sprosse,/', pega; -sproffig,«. pegav, pegast; -Szeit, /°. letni od. poletni eas, letna «loba: zur -, po letu; -weizen, »«. jara pse- nio»; -zeug, n. lebka tkanin». Sonamb-stle s. Nachtwandlerin; - uliSmuS, m. nameseenost, sonam- bulieem. So-nach, «, solnöni tek, tek solnea; -licht, »> svitlobo. solnöno svitloba; -los, e>. brersolnöen, oüsojen; -nähe, /-pri- soloöje, prisolnje; -niedergaug f Sonnenuntergang; -rauch, sopar, por; -regen, m. äe« s svincem; - schein, rn. solnöni sij od. svit: eS war solnee je sijalo; -schirm,M solnönik, sonenik; -fette,/-vso;e pk., vsojno od. protisolnöno stranki -festig, a. prisojen, vsojen, proti- solnöen; -fistem, rr. osolnöje, osol- n;e; -stand, rn. solneni «ton; -stu?> m. solnöni «apäl, solnöno vnetw»; -stillstand, rn. solneesto;; -stral, «arek, solneni öorek od. trak; -uhb /l solnönanra, svlnöevnica;-uisttt- gang, »,. (solneni) «aliock, «atop; -wagen, m. solnöni vor; ' wende, /. solneni obrot, solncovrot; (Sommer-) kres; -Wendfeuer, kros, kresni oxen;;-Wurz, /.solnem koren; -zirkel, m. solnöni kroß er- kvlobür. SdNN-ett, n. sonet; -everbramst, S' «»Zorel, oZorel, öernomonjsst; -G a. solnee», solnönot; prisojen; -st> tig, a. prisojen, vsojen, protisoln- öen. Sonntag 707 So Sonntag, m. nedelja, klospodov üan (x. dneva); Sonntägig, a. ne- deljni, nedeljski; -s- a. nedeljski, »sdeljni, prarnji; -Sbnchstabe, m. nedeljska öerka; -Sfeier, (. pras- oovanje neckens; -SgotteSdienst, »>. »edeljska bvüj» slurb»; -skind, n. »revni vlovek; -Skleid, n. prai- nje od. prarnivno oblaöilo; —UNg, f. prarnja od. prasnivna obleka; - truhe, (. nedeljni povitek; -Sschule, /- nedeljska od. nedeljo» sola. Sonor, a. glasen, jasen. Sonst, not. siver, soer, inaöe, drn- k»ee, ckruxaci, ak« ne, rarun tega, mimo tega, verli tega ; -ig, a. drugi, »still, siversen. Soph-as Sofa; -isma,n.goljufni »Klep; -ist, m. modrin, modrinev, vodrijaneo, sollst; nerei, (. wodri- janstvo, svijastvo; Irisch, a. wodri- l»nski, svijaski, solističen. Sorb-apfel, m.vskorusa; -et,», »tobet, lilailivna pijaea. Sorg-e, (. skerb /., «kerbnost, i>riga, mar: - tragen, skerbeti, skerb »d. man biti Koma vesa , röditi oder märatl na kaj, toga brig»; das macht dnr to we skerbi, skerb mv xevv tastran tega, to me brig»; dafür hat »t keine -, tega mu ni mar, n» to se »» mara od. ne rodi, nastran tega si "> v skerbeti; -en, v. n. skerbeti, f"ärsti od. räditi na kaj ; V skerbi »iti (sem) nastran öes», war biti »»wir vesa; sorge nicht, ne skerbi, "° boj se; (sich bemühen) prinadeti -s- prinadevati si, starati se; -en- frei, a. brenskcrbeo, neskerben: -er Zustand, brenskorbnost; ^:e, m. brerskerbnei, labkoiivec; -falt, /. skerbnost, skerbljirost, warnest, priraäevnost; -faltig, a. sker- ben, skerblfiv, prisaäeven, waren, marlfiv; —keit, (. skerbl)irost, pri- rackernost, marljivost; -los, a. neskerben, nemaren, vnewaren, sa- nemaren, malomaren, neroden, oe- rodljiv; —igkcit, /i neskerbnost, nemarnost, malomarnost, nemär- svina; -sam,a. skerbljiv, «kerben; marljiv; mkeit, «kerbljivost, marnost, marljivost. Sort-e, /l «ara, bara, ylel>, skvart, sorta ; -ieren, v. a. prebrati fberem), oäbrati -j- prebirati, odbirati; - imeni, ». raloxa, skladisee ras- nexa blax»; ^shandel, rn. kupeija r bukvami tuje saloxs; -shändler, m. knjixar. Sottise, ( nabavlj iea. Sou, w. sold; -breite s. Zoffe; -ffleur, m. napovedovavee, nareko- vaveo, sukler; -fflieren, v. a. napo¬ vedovati, narekovati, suklirati; -pe, n. veöerj»; -v e r a iN, m. samoder- ieo, vladar ; a. samoderren, samo- oblasten; ^:dor, »». snvrön, su- vrendör; ität, /i sawoderinost, samooblastnvst. ' Soviel, a. tolik; n«m. toliko ;- erlei, a. toliker; -mal, a. motor/l, sxaxa, špaget. Späh-e, (. xrera, psrnja; -e- a. rve^avi, parljivi, parni; -en, v. n. xvrveclati, pvrveckovati, pariti, o- parovati, oxleöovsti; (lauern) pre- rati (im), streči (strerem). pasti, vprerovati; süt»ti; -er, m. oparo- vavec, oxlesovavec; (Spion) oxle- süli, preräj, preravec; ^lin, o- xarovavka, oxleöovavks; preravka. Spalier, n. brajda; (v. Tapeten) opna, rastor, xrestralo. Spalt, m., -e, /i poö /"., rarxoka, rarpoknja, spvk». rarpoklin», po- kotina, xrekol, rarliol, skvarnj», spran;», rera, rcx»; (d. Feder) pre¬ cep, prerera, prererek; (Kolumne) predelek , slvpee; (Erd-) rijavk»; -art, /. cepnica, oepivnie», krojiv- niea; -el, n. kerbljiö, korkelj, klo- jeo; -en,v. a. klati (koljem), kälati, cepiti,krojiti: rarklati,preklati, rar- vepiti,procepiti,rarkrojiti;v. n. u. r. cepiti se, krojiti se , parati se : rar- copiti so, rarkröjiti se.rarpärati se, rexniti; -er, »i.krvjiveo, cepivev; -ig, a. rarpvkan, rarpokel, preklstn, rsrcexljen; -füßig, a. s preklanimi parklji ; -keil, m. klin, rsxords, ra- xvorda; -Messer, 11. cexivni nor, ce- pivaik; -schnäbler,m. xreklanoro- t>ec; -schnitt, »i. precep, rarcep, xrekol. rarkol, rsrera; -ung,/. ne- sloxa. rarpor, rarpertis», rsröor. nerlösöina, nerlvrnost ; (Schisma) rarkol. Span, m. terska, treska, tresöioa; (Holzspänne) iver, iverek, bizlica; oelletek. osecek; co/S. iverje; -bett, n. posteljnsak,posteljisce; Spänen, v. a. oilstäviti -podstavljati; -ferkel, n. oövjek, sesno xrase (x.-eta) presicek o!,,». lemo», ökärnio», sperovso. ^rokva;-rest, m. ostajsk, prebitek; ftkreu;, n. lemerni Kris; -Werk, n. iemeri ^»t., skarnioe xt. Sparsam,a.vareon, branljiv, spar- üv, ötedljiv, branilsn, tenek; -leit, t ^arenost, branljivost, spravlji- ""^t; -süchtig, ». skop, skoporit. ^Paß, m. sala, burk», xluma: - ükiben, säliti so, burke uxänjati, ?°teo briti (brijem); ohne -, bre» »» res; das war ein -, to jo bii Spatz smob! toje bilo veselje!; -eu, v. «. säliti so, noreevati se, burke uxä- njati, salo rbijati; -er, r». saljjveo, xlnmäö, smesen ölovek; i:er, /! noröij»; -hast,», šaljiv, kalen, »me¬ sen, smesljiv, burkast, xodcovski; —igkeit, /! šaljivost, smesnost -c.; -lnst, /! Šaljivost; -vogel, m. xlu- mäö, salse, pavlika. Spät, »: posen, posdsn, kesen; a-t. posno, posdi, Kosno: - werden, pösaiti so, noe nastaja, mraöi so; zu - kommen, saposnoti, saposaiti so, saaoeiti so-j-saposaevati; die Uhr geht zu -, ura sakosnova oder sastaja; im-en Alter, v sivi starosti, v posnik lotil»; -birn, /! osimka; -e, posnost, posnota, kesnost, kes- not». Spat-el, »i. veslio»; lopätio»;^: förmig, a. lopatiöast; -en, m. lo¬ pata. Spät-estenS, a»t. najposnoje; -frost, m. posni mras; -gebürt, /! posni porod. Spath, >», bramor, nakoldnlea; (min.) spat, sivse. Spät-Hcrbst, m. porna jesen - Heu, n. otava; vnuk», otavöie;-jahr, ».jesen/,, podsimsk;-ling, m. pos- niö, pösnio»; jesenseok - jesen- seioa; -obst, n. posno od. osimno sadje; -sommer, >». posno leto. Spatz, >». vrabeo, vrabelj, vrab- ljineo; (Weibchen) vrabeol», vrab- eovka; -en- a. vraböji, vrablji, vrab- ljinji; -ennest, n. vraböje od. vrab- ljinje xnjosdo. 709 Spazie 7l0 Spazie, /. prarnin», prarnota. pre- sleöek; (b. Buchdruck.) xreklaä/., pretk». Spazier-en, v. n. spredljati SS, predljatise, kdajati se, «etati se (sm u. «eöem): spredoäiti se; - gehen, ns spredockiti, «predajat se iti (xrem); -fahren, «prevesiti se-j-«prevaLati se; (müßig-) po¬ kljati, podajkovati, postopati; -en, -engehen s. Spaziergang; -fahrt,/. voLnja na sprekoä, sprevoLnj»; - gang, m. spredoä, spredaj, spre¬ daj»; -ganger, rn. «predajavso, setavee; "in, /l spredajavka, se- tavka; -ort, »>. sprekajalisöe, pre- dajalisöe, setslisöe; -reise, /. spre- dorlno popotovanje; -ritt, »n. pre- jesä, »prejesä, sprejela; -stock, m. palic». Spazium s. Spazie. Specht, m. Loina, Lein»; (Grün-) selena Loina; (Gran-) pivka; (Bunt-) cketsl, äetel; -krähe,/', öerna Loina; -Meise,/l bergles, plesär. Speck, »». spod, slanina, bod; spedov;-Hirn, /l «pedovka, spedo- vioa; -fresser, m. spedojeäeo; -Hais, rn. äebeli vrat; -Händler,«, spedar, slaninar; -icht, a. spedast, siani- vast; -ig, a. tolst, toisöen, öobel. masten, spedat; -käfer, m. spedar, «pedareek; -nians, /l netopir, pirk- xoxaöica, mracnik; -sau, /l kerm- Ijenka, pitana svinja; -schneidet, m. spekoreree, slaninvres; -schwarte, /l dodava od. «pekova kvLa; -stein, sliovec, wastneo. Spei Sped-ieren, »>. a. oclpräviti, poslati (sijem) , rasposlati -j- oSprävIjati, pošiljati, razpošiljati ; -itenr, m. oä- pravnik, rasposiljavee, «peäiter; -izion, /l rasposiljava. oriprava, olpravljav»; (Ort) rasposiljlvnica, oiipravljävniea; —S-a. rasposiljav- ni, vSpravijavni; —Sgebühr,/! ock- pravnina; "sgeschäft, n. posiljav- stvo, rasposiljavstvo; mskompton, n. ra^posiijlvnic», oüpiavijavnica; ^Isware, /. blaxo sa rasposiljavo, oripravno blaxo. Speer, m. kopje, siilioa; (Zacke») ost, osten; -schäft, m- kopjisce, ratisöe. Spei-becken,». pljnvalnica.pljeval- niča, pljuvalnik; -che, /l proöka, spioa. Speichel, m. slina; (ausgkworfe- ner) pijunee, pljunek, pljuvati»»! -drüse, /. slinivka; -stnss, »n. sii»»" tök, slinavost; -lecker, m. lirü», prilirvvavee, liodrikaveo;-stosst slinobs, slinvvina. Speich-en-, a. pestni, koielai; ' -enbein, n. kvLelnica; -er, m.iü- niea, kasca, sipnie»; ^:n, n. sprlviti -j- sprlvljati v ritnico. Speick, m. «pajek, «pajka. Spei-en, v. a. pljevali (pljujo^)- pljuniti ; (Blut) derkati, bradati brukniti; v. n. bljevati (bljuje"))' älviti se. koalati; -er, m. pijeva»! pljuvavec; bljevlö, bljuvsvec; lich, a. es ist mir-, °. dljora ' so mi duöe; -l, in. spil», klin; -le», v. a. naspiljati, vspiljati p/l Speise 711 Spezerei Speise, /ljed /l, jelo /., jej»,jest- vm», jestivo, jedilo, ugrinae»; (Nahrung) Kran», niven, Livek; term»; (in d. Kindersprache) pap»; a. jedilni; -gast, r». gost, jedeo; -geräthe, »jedilna priprav» ; -Haus, n. gostivnioa, gostilnica; -kammer, /. sbrsmb» na jedi; -kasten, rn. »war na jedila; -keller, ,n. Kram, tlet /l; -n, v. n. jesti (jem); vbedo- ^at>; zu Mittag juninati, kositi, »dedovati; zu Abend veöerjati; Künsche wohl gespeist zu haben, na rdravje od. Log negnaj; v. a. sititi: »asititi -j- nasitovati; -rest, m. njed f, njedi xk. -röhre, /l jesenik, poniravnik, golt»nee, gertaveo; -e- sal, m. obednio», jedilnica ; -schrank, w. omär na jedila ; -zettel, m. jedil- »i list; -zimmer s. Speisesal. Speisung,/. nasitovanje, nakld- tnje od. nalaganje s Kran». Spektakel, n. sunder, lirup. Spcknl-ant, »». napocetnik, Speku¬ lant; -ativ, a. prevdaren, premis- ljevaven, premlsljiv; -azion, /. pre- wisljevanje; iskanje dobička; -ie- ten, v. a. premišljevati, prevdarj»ti; »a dobiček meriti, špekulirati. Spel-t, Spelz,"», pira , pire vica ; ' - a. pirui;-nnke, /. denniea;jam»; 'se,/, pleva, mekina; resa, resina. Spcnp-age,/. dar, darilo, podarilo; 'k, /- dar, darilo, podarek, podelek; "kn, v. a. darovati, dariti, deliti: podariti, pokloniti, podeliti-j-po¬ trjevati, poklanjali, podeljevati; -en, n. delitev, podelitev, daritev, podaritev; -er, m. dariveo, delivec, darovaveo; —in,/l darivk», delivka; -sam, a. dareiljiv, radodaven, rado¬ daren. Spen-gler s. Spänglcr; -nadel s. Stecknadel; -ser,»». jopic, jopa. Sper, a. rod, pust, sulr; -ber, m. skopee, kragulj, kregülj ; —bunm, m. skors, oskors, oskurs; brek; Izbere, /. vskorusa, oskorusnie»; brekulja; ^ikraut, n. strdsnioa; - lin g, e», vrabeo, vrabelj, vrablji- nec; —s- a. vraboji, vrabljinji; -r, a. terd, rod; -rbaum, m. rtlvora, ra vor /l Spcrr-e,/l eapera, rapir», eaper- ka, eapertje, naklep, tvor, natvor; (gerichtl.) napeeatb», napeeatenje ; (Arrest) naperiva, napor; (Sistie¬ rung) nadernba, ustava, naustava; (Rad-) navor», naverniea: -anle¬ gen, rapeöätiti; -en, v. a. naprcti, natvoriti; nakleniti -j- napirati; na¬ klepati; (d. Flnß w.)n»jeniti, na¬ graditi -s- najenovati, nagrajati; (d. Handel) ovreti, ustaviti, nasta- noviti -s- ovirati, ustavljati; (aus- spreitcn) ranpreti-s-ranpirati; znm -, na tvor, n» naklep ; -Holz, n. nd- tik»; -kette, /l navor», n»vor /l, na- vernie»; -leiste, /l ranpor»; -maul, 1», nijal», nijak; -riegel, m. n»tik, n»tika;-stab, m. proj; -ung,/-na- pir», naperijo, napertija; -weit, ack. na steraj, sirom». Spesen, xk. Stroški, potrvski, in- davki Spezerei, /. disavina, diseöi»»^ Spczi diseöe reöi xk. /. kramenij»; -han¬ del, m. kupeja s disavino od. diäe- öimi reemi; -Händler, nr. disavinar, terzvveo s disavino. Spezi-al, a. poseben; podroben, nadroben, nataneen; obširen; kommiffion, /. posebna komisij»;^! ität, /. posebnost; ^Vollmacht, /l posebno pooblastilo; -ell,a. pose¬ ben; posamesen, posamesen; na- droben, podroben; ack. pozebe;; po sämesi, na drobno; -es, /. versta; posäinesna ree /l; ^ithaler, m. terdi tolar od. slat; -fikazion, /l podrobni od. »ataneni popis; -fikum, n. po¬ sebno sdravilo; -sisch, a. lasten, poseben; »siren, primeren; -sizie- ren, v. a. posebej našteti (štejem) vd. popisat! (pisem), »a drobno po¬ pisat! -j- kos sa kosom imenovati, posebej naštevati, na ärobno popi¬ sovati. Sphär-e,/'. obsesje, okrosjo, obor; (Kugel) krvzlja; (höhere -) nad- semlje, nadsemeljski svet; -isch, a. obel, Krozel; -o id, m. steroid; isch, a. steroiden; Sphiur, /l stinks. Spick-en,v.a. s slanino pretakniti, preslaniniti: s slanino pretikati, slaniniti, spikati; -nadel, /l pre- Äkävniea, spikavnioa. Spiegel, m. serealo, serkalo, o- xledalo; /iz. vzledalo, raszledalo, raszledovalo; ckim. soroalce, ozlo- dalee;(b. Wassers) zladina, vodena poversin»; - - serealni; -blank, a. öist kakor serealo; -fabrik, /l sereälniea, isdelnvalaio» seredl; - 712 Spiel fechterei, /. sleparij», sleparstvo -glatt, a. prezladek, zladek ko serealo; -Händler, m. seroalar; - hell, a. presvetel, presvitel; -Me¬ tall, ». serealovina; -n, v. n. sve¬ titi se, serealiti so, utrinjati se, bliseati se (im), lesketati se (am N. eöem) ; sich -, v. r. zlodati se. ozledovati se; (an jemandem) rar- zledovati se, szledovati se nad kom; -rein, a. preeist, vistkakor serealo. Spiel, sr. izr»; - - a. izerni; -art, /l izrava; (Abart) spreversek, ir- versek; odrodek, isaerodek; -ball, m. soza, lopta; /rA. izraö»; -bank, /l izralniea; -bkitder, m. kvarto- piree, izräö; -docke, /l donda, xu- niea, xüneika, eeöa ; -einlage, /. stava od. postavek vizri; -en, o. ». izrati, izrati se; (v. Kinder») zurati si, risati se; (v. Thieren) ärsati se; (auf Blasinsir.) piskati; auf der Geige -, zosti (xodoin); - Orgel-, örzlati, vrzlo prebirati; (am Horn) trobiti; Karten -, kvär- tati, kartati; Kegel-, kezljati;-es, m. izraveo, izree, izereo, izrao; (Karten-) kvartopireo. kvartaveo; (Flöten-) piskave»; (Geigen-)?"' deo; —ei,/, izraöa,izraöio»; /l izravka, izraöiea; -geld, n- oär sa izro;-gefährte,m. soizravne; vorstnik; -glück, rr. sreöa pri >?"! -Haus, rr. izrävnio», izrälniea; - karte, kvarta, Kart»; -leute zodvi x/; -mann,»». zodoo, pisk»' veo, trobeo ; -marke, /. dutika, tu- tika; -raum, »». prostor, prostran- Spier 713 Spitz sivo; polje; (v. Winde) omoli; - siche, /. igrača; -schuld, >n. dolg ra ixro; -sucht, /. igravost, ixrerelj- oost;-nhr,urarmüriko; -wäre, /igrača, garača; -weife, a-i. igraje; jeug, ». igrač», garač». Spier, ». 08 /l, «SIN»; /«A.troka; -gras, n. ostric»; -stände,/, osladje, medvedovo latje. Spieß, m.rsrenj; (Speer) kopje, foliea; (v. Holz) drog; -bock, m. epiöuk; -b ärger, m. rapečdr, rapečnjak. priprosti mesč»n; —lich, rapeearski; -en, v. a. natekniti, stakniti, nabosti (bodem) -j- na¬ tikati, nabadati; s. Durchbohren; - kr, m. spičdk z - g e sell, m. tovars, teraris, pajdaš, drug; —schast, /- lovarstvo, pajdastvo; -glanz, >". "Alas, n. skleneo, steklenec, an- bmoo ; — - a. steklenčev, »vtimo- °°v; -ruthe, /. Šiba: -u laufen, si- °äo biti (sem); -schast, in. stange, 5 kopjizzg, ratisče; -träger, en. ^pjenlk, suličLr. ^Picker, m. rrebelj, ovek. ^Pill-baum s. Faulbaum; -e, /. Moteno; korelj; . kurek, spicslj; -bogen, m.spi- easti oder rožljati obläk; -bube, m. Spleiß 714 Sporn malopriilnei. neporeänen, slepar, goljuf; lat, rmikävt: du-, kuäo- bij» ir tebe cvete; -büberei, /l go- IjuSja, sleparij», sleparstvo; -bü- pin, f. msloxriönica, sleparic» ; te¬ tic». smikavtlja; -bübisch, a. sle- parski, goljufen; tatinski; -e, /l ost osten, boäec; spie», rogelj; (d. Berges) verk, verliuneo, versäc, teme (g. -en»), konic», ert; (äußer¬ ster Theil) konec, Končin»; (d. Da¬ ches) kleine (x. -en») ; (d. Heeres) čelo; (des Dreieckes) verbot; sich an die - stellen, na čelo se postaviti; auf die - treiben, xresiliti, n» pik po¬ staviti pf; pt. -en, »obei pt., tvese xi.,rebeljni pt., «pico pt.; -el, m. pre- Lavec, osleäük, sleäük; -en, v. a. ostriti, «pičiti , «pičati : priostriti, ospičiti; d. Ohren -, na ubo vleči, nlio nastavljati; - e n - a. s robci od. s «picami; —Händler, m. pročajavec robcev od. rebeljnov, —kleid, n. o- dlačilo r robci od. «picami; -fin¬ dig, a. premeten, prebrisan, ume- talen, bistroumen, ckovtipen; — keit, /l premetenost, nmetalnost, bistroumnost, «lovtipnost; -Ham¬ mer, m. oskerä; -haue, /l cepin, pikon, kramp ; -Hut, m. «pičasti klobuk; -ig, a. spičast, spičat, 0- ster, ostrorob, robat, rogljat, si- ljat; («.Winkel) spert; (v.d. Wor¬ ten) abaäljiv, sboilljiv; -kopf, m. spičast» glava; «iloglavec; -maus, f. bergavk»; sismis, rovka; -Mes¬ ser, n. ostrinjek;-name, m. räevek, prerilevek, percovnik; -Nase, /. splčasti od. kljukasti nos; (Person) kljukonos; -säule s. Pyramide; - Winkel, m. spert kot, ostri ogel; —ig, a. ostrokoten, spert; -wort, л. rbaöljiva beseäa; -zahn, m. kel, ckerač. (Schleißen. Splriß-e, /. vkujine xk.; -kN s. Splendid s- Prächtig. Splint, m.belinL, belotina,belj»rs. Splitter, m. troskev, oskalek. bi- xlica; (v. Holz) iver, iverek; ca/l- iverje ;(Agc) pesäir; catt.perilirje; />A. troli», ärobec, mervica, oemper; -ig, a. lomljiv, kerliljiv, ärobeö, ärobirjast; -n, v. ». cepiti se, lomili se, klati se (koljem); -nackt, a- čisto näg, gol jo nag; -lichter, »i prenatančoi socknik. Spon-dens, r». sponckej;-salien I- Verlöbnis; -ton, a. samovoljeo, samoilseben; — ität, /l samovolj¬ nost, samocksebnost. Spoi-adisch, a. sem ter tje rsrtre- sen, porartaknjen; -en,/l tros; - ci, ». rspertek, klopotec; -en I Faulen; -er, m. ostroxar; -leg^ wicht, n. xrob» vaxa od. tera, r»L^ r ravojem vreč. Sporn, m. ostroga; /?A- nsgoo, pogon, poganjek, spočbaček, «!»>"- boček: die -en geben, spočbosti (bo- N, ZLsmekov»vka, zasramo- ^ka; zabavljivka. §Pvtt-gedicht,». zakavljiva pesem /! -geld, si. slepa cena, brezcenje: ^^kin-, nič. Spdtt-isch, a. zasmehljiv, posmek- ;hv, posmese», zasramljiv; Spott- '^uf, m. Kup pod nič; -ler, rn. xo- smehljivec, zasmehljivec, zasram- hivec; —in, /; zasmehljivk», za- kramljivka; -lich s. Spöttisch. ^Pdtt-lied, n. zakavljiva pesem; 'Name, m. zdevek, presdevek, per- eovnik, gerdivno ime (g- -ena); - ^kis, m. cena pod nič, slep» cen», zabavljic»; -sucht, Z»- Sprech 716 Spreu glede na jezik ; -los, a. vom, ma¬ tast: -werden, obmütiti, ovometi, besedo komu zapreti x/l; -meister, IN. učitelj jezika; -organ, n. govo- rilo; -regel,/', jezikovo pravilo od. "vodilo; -reinheit, (. cistota kakega jezika; -relniger, in. öistivec kake¬ ga /erika; -richtig,«, pravilen; ad. pravilno; —leit, /l pravilnost; -rohr, n. legat, govorno trobilo; - schaß, in. jezikov zaklad; zaklad od. bogastvo kakega jezika; -schniz- zer ^Sprachfehler; -studien, xl.je- zikovo preiskave xl.; -t o n , m. na¬ glas; —zeichen, n. naglasek; -ü- bung, /l govorna vaja, vadba v go- vorjensi; -unterricht, IN. poduk V kakem jeziku; -perbefferer, in. po- pravljavec kakega jezika; -Werk¬ zeug, n. govorilo; -Wissenschaft, /. ssrikornanstvo; -zwang, in. sezi- kova nuja. Sprech-art, /l naclll govorjenja, izrekava; -en, u. n. govoriti, mar- vovati, märnjevati, gölöiti, kram¬ ljati; (Rede halten) govoriti, bese¬ dovati; (aussprechcn) izgovoriti, iz- reei -s- izgovarjati, izrekovati; (er¬ zählen) praviti, pripovedovati, xo- vedvvati; kein Wort -, ne raniti, ne «srkniti ; sprich ein Wort, reci, spre¬ govori; ein Gebet -, moliti; (ein Urthcil) razsoditi, sodbo izreci -j- razsüjati; heilig -, za svetnika raz¬ glasiti -s- razglüssti; -en, n. govor, govorica, waren, gole; -er, rn. go¬ vorec, govornik, besednik; -in, (. govornica, besednica; -sal, rn. - zimmer, n. govorilnica; -süchtig, a. govvrljiv, gostobeseden, seriös»; -Werkzeug, n. govorilo. Spreiß-e, /. razporka; -en, sprei¬ ten, v. a. razpreti-j-razpirati; rsz- prostreti, prostreti -(-razprostirati; razpeti (pnem) -s-razpenjati. Spreiz-e, /l podpora, podpornja, vpiraea, soba; -en, v. a. podpreti -s- podpirati; (d. Füße) razkrečiti; s. Schreiten ; sich -, v. r-. kersiti so, košatiti se, «tuliti se; gespreizt, va- piknjen, kosat; -stange, /. razpora. Spreng-, a. kropilni; strelni;-e, (. kropljenje; kropilo; -el, in. o- kolija, okraj, okoliš, oblast /l; - d. Bischofs, skokija; -d.Pfarrers, fara, rupa: im - der Pfarre, pod zvonom - fars; -en, v. a. (im Wasser) kropiti, škropiti: pokropiti, poškropiti; (mittrock. Gegenst.) posuti (spem), potresti -j- posipati (pijem), potre- sati; (eine Festung) razstreliti, raZ- djati (dem,denem) razrušiti -s- raz- streljati, razdevati; (Felsen) stre¬ ljati, lomiti; (die Thür) razbiti (bi¬ jem) prebiti (bijem) -j- razbijati; (Saiten) potergati x/.; -er, m. bro- pivec; -kanile, /l kropilnica, škro¬ pilnica, škropilo; -kessel, IN. kotlin s kropilno vodo; -Wasser, n. bro- pilna voda; -wedel, in. kropilo, «kropilo. Sprenkel, IN. locenj, precep; ->!b a. grabast, pester; -n, v. a. kropiti, skropljati. Spreu, (. pleva; pleve xl.; -kaw- mer, /., -kasten, m. plevnjak, ple^ Sprich »ik; -ig, a. plevnat; -sack, m. plev- »ica; -staub, m. plovni prall. Spkich-Wort, n. prislovica, prcxo- vor, prixovvr; (Bild) prilika; - wörtlich, «. prexovoren, v prislovici od. v prexovoru. Spric-gel, m. locenj, lvoea; obröö; -ßel s. Sprosse; -ßrn, v. n. xnati (renem), poxänjati, kliti (klijem), berstet!, kaliti: poxnati, prikliti. Sprict, n. rarsoba. roxovils. Spring-bock, 'N. korel, skakavec; -brett, n. skakäinica, skakalo; - brunnen, m. voäomet; -en, v. n. skäkati («kaöem), poskakovati, skaküvati, skakljati: skoöiti, po- ^koeiti; (irgendwohin-) smukniti, siniti, püliniti -s-smukati , püliati; (ins Wasser) skoöiti, «torbünkniti ?l.; (in d. Höhe) blabütati: blaküt- »iti; (v. Vieh auf d. Weite) viskati; borati, berljati; (zerspringen) pö- oiti, pokniti, rarpoöiti so, reZniti ch xükati, rarpokovati so, rexati; e r, m. skakaveo, skakäc, skakävt; (im Schachspiel) konjiö; —in, / skakavka; -flut, visoki plem; - ^sngst, m. Lrebeo, eeläk, räjnisar; 'insfeld, m. skakävt, «törkovec, sterlincovt; -kraut, n. neäotika; Pesje mleko, mloöeo; -lustig, a. sbakav, «Kocen; -quelle, /. vrelee, 'in; -zeit,/l öas ra pleme oder ra spüscan^e. Spritz, m. sterkljej, sterkuta, ^visk;-buchse, (. biirxl»,brikalica; "s, (- brirxalnica, xasilna brirxla; sikalica, sverk^lnica; -en, v. a. Spruch brirxati, sikati, sviskati, beri'kati, «kropiti: brirxniti, v. «. sterkati^ sverkati, sviskati: sterkniti, sverk- niti; (d. Wasser im Schafe) klön- kati; (v. Blut w.) brükati: brütrniti; -enmeister, »i. köor imä xasilno brirxlo V skerbi; -er, «kropiveor sterkavee; -stich, m. perskavee: -steck, m. sterkut», sterkulsa, «ter- kotin»; -kaline, /l kropilnio», «kro¬ pilnica; -leder, n. koöisski rastvr; -regen, »«. persavioa, persenso; - wedel, rn. kropilo, «kropilo. SprÜd-e, a. roch suli, pust, borov, terpek; (brüchig) kerkek, kerblsiv, (troblsiv; (rauh) krapav; (unge¬ fällig) osoren, neprilsuäen; /IL!. ko¬ piren, prevretovaven:- sein(v.Brot), upirati so;-e, /.-tgkeit, /l rostost, «u- liota, terpkota; kerbkost, kerkkvt», äroblfivost; osornost, nepriljurl- nost; stimanost, sopirnost, xre- veetovavnost. Spross-,'», -e, /l mlaäik», mla- äiea, poxansek, oclrasiek, oärastlek, eaeiwek; (and. Leiter)lestv», Klio, stopnsa; -en, v. n. kliti (klijem), kaliti, Kal poxanfati, bersteti, po- xänsati. v berstje iti (xrem); /iA. irbäjati, irvirati; -er, l». veliki sla¬ vec; Sprößling, m. potvmek, pote- mek, r.aroäiö, carojeneo, mlajši; s. Sprosse. Spruch, »n. rek. ierek, pregovor; (Entscheidung) rarsoäek, sklep; - dichter, »«. sklaäaveo moärik rekov; Sprüchlich s. Spruchweise; -rede, f. xovor v moärib rekilr; -reich, «. 717 Sprudel 718 pol» lepili rekov in misli; -weise, t.; -bank, /l ich, a. gersavopraven; -slehre, -Wissenschaft,/, nauk ger- sävnoxa pravstv», gersavno pravo¬ slavje; -regel, /! gersavno pravilo od. vogilo; -religio», /. gersavni Staats 72V Stadt verosakon; -rückficht, /. deriavni vrir. Staats-schatz, m. deriavni saklad; deriavna blaxäjnica; -schein, m. deräavni dolrni list; -schuld, /l dcriavoi dolx; —entilgungsfond,/'. derravni rasdoläni salox; ^Ver¬ schreibung, /. dersavno doläno pis¬ mo; -sekretar, m. deräavni tajnik; -siegel, n. dersavni pečat; — bewahrer, m. deräavni peöatnik; -streich, m. deräavno nasilje od. na- silstvo; -Umwälzung, /l deräavni prevrat, dcrravna prekuoija; -ver¬ brechen, n. budodelstvo roper der- üavo; s. Hochverrath; -Verfassung,/', ustava, derravna vstava; -vermö¬ gen, n. deräavno imetje od. xremo- ienje; -Versammlung, /l deräavni rbor;-Verwaltung,/l deriavna u- prava; -Voranschlag, m. deräavni preudarek; -wegen, von-, od der- irve; -wirtschaft, /°. derravno xo- spodarstvo; -Wissenschaft, /. derravosnanstvo, deräavoslovje; Vilich, a. dersavvrnanski, derravo- sloven; -zweck, »i. derüavni namen. Stad, m.palica, bätina;cke»t.xäliöi- c»;boklj»c», xeröavka, robatioa; fmil.jstab; (phys.)prot; (eisern.) sl- bic».siba;den-über jemanden brechen, o» smert koxa obsoditi, palico oder xrotnad kom prelomiti; -eisen, n. üelerne sibice pt., üeleso v sibioab, kovano ieleso; -bil, a. stanovit, stanoviten, stalen; Verklärung,/. isrek stanovitnosti ;—ität,/. stano¬ vitnost,stalnost ; —los, a. bres pod- pore;-S- a.stabni, stabski;-Sarzt, m. štabni od. Stabski sdrav»ik;-sof- fizier, m. stabski častnik od. okiolr; -wurz, /l (Artemisia abrot.) abro- Stachel, »«. bodec, osten, xikee, pikelj; (o. Biene) Lelo,saleo; -bere, /l (ktibis xrossularia) kosmulja, kosmato xrüedjiöe; -dlstel, /l turek, xladeä; -dorn, »I. tern, osten:-fisch, »«. jeäevka; -floffer, rn. bockeöepla- vutar; -haar, n. soetin»; -Häuter,m- jesevee; -ig, », /' mesöanka, mestjanka. Stadt-gebiet,n. vbmestje; -getwsk, m. somescan; -gespräch,n.pon>^"" xovorie»; -graben, rn. mestni ob»? od. rov; -Hauptmann,«, westw Staff 7' xl»vär;/l ^ischaft, mestno xlavar- »tvo;-haus».mestn»lii8a; Städtisch, ».mesten, meseanski, meski, kakor v mestu ; -kaffe, /. mestna denarnica »d. blaAäjniea; -kundig, a. po vsem mestu rnan, rarvplt; -leben,», mest- «vrivljenje; -magistrat, »«.mestna xospvska; -mauer,/', oridje, mostno vmhe ; -miliz. /l mestna vojilsöina; 'phhsikus.s. Stadtsarzt; -rath, »n. mestno svetovavstvo, mestni odbor; (eine Person) mestni svetovavee, mestni odbornik; -recht, ». mestno kravo, mestna praviva; -schuld, /l mestni dolx; -schule, /. mestna sola; 'stegel,». mestni pečat; -theil, »r. leimest», mestni del; -verordnete, su. mestni odbornik; -volk,», me- eeani pk., meščanstvo; -wache, /l mestna strara; -Wappen, m. mestni kerb ; -Wesen, ». meščanstvo; -wund- erzt, m. mestni ranocelnik od. rano- eelee. Ätaff-age, /. orivljava, kine, o- iepsava; -el, /. stopnsa, stopen, etopilz; s. Sprosse, Stufe; —ei, /. podstavek, mrtlarsko stopil«; —ge- hch ». pristopna molitev; —land s. Siusenland; -ete, /l staketa; -icren, b'«. preskerbeti, opraviti, previditi P preskerbovati, opravljati; -ie- ^»g,/. oprava, olepšava. fung. Etugu-azion, -ieren s Stock-en, - ^tuhl, rn. jeklo, ocel; (Feuer-) kresilo, Kresalo; - - a. jekleni; -ar- Keit, /l jekleni irdelsk; -arbciter, "Ugeklar; -drat, ,n. jekleni «Irat; Stählen, v.a. jekliti: ojekliti, kaliti, Deutsch-slov. Taschenwörterbuch. Stamm /k'-. »Krepiti-j-ojeklovati, ukrepati; Stählern , «. jeklen, oelen; -erz, n. jeklena rud»;-ftder, /l jekleno pero (x. peresa); -Hammer, »«.jeklar- niea, jeklenica; -Hütte, /l jsklar- nica;-schneider, »«. jeklorerec: - stich, »i.jeklorör; -Ware, /l jekleno blaAO, jekleni»», jeklovina. Stllk-e,). kol, stopic; -et, ». koli¬ šče, plot ia kolov. Stllla-gmit, m. stojeöi kapnik, navrxoroik; -ktit, m. viseči kap¬ nik, navrdolnik. Stall, »«. Iilev; (d.Pferde) konj-lk, konjušnica, staja; (d. Schweine) svinjak, svinjski Iilev, Iilevec; (d. Schafe) ovöäk, ovöjak , ovoji blev; (d. Kühe, Ochsen) kravjak, volov- jak; (d. Hühner) kurnjak, Kurnik; (d. Ziegen) korjak, korji Iilev; - - a. Irlevski; -en, v. a. svati (svim); -geld, n. blevsöin»; -geräth, n. po- blevje; -knecht, »«. konjrlr, konjül«, konjski klapoo, lilövar; -meister, »». nadkonjär; -ung, /l klev, staja. StaMM, »«. deblo, panj, penj ; (Stängel) steblo; (abgehauener-) porob, porobek, eok, blöd, stromelj, klad»; (Geschlecht) rod, rodovina, pokolenje, pleme (x. -ena); (Kapi¬ tal) istina, matica (gramm.) deblo; steblo; - - s. pervolni, irvirni; - altern, pt. prcdstarsi pk., pervi star¬ ki. prcddedje xk.;-bäum, m. rodo¬ slovje, rodvslovno drevo (x. dre¬ vesa) ; -buch, n. rodopis, rodopisje, (Album) spominjük; -bnrg,/. rodo- vinski zrad; Stämmchen, n.debeloe; 46 Stämpel 722 Stand stebelce, sleblice; '-elN, v. ri.jeo- Ijsti, berboriti, blesti (bledem), kcklati, bolbotati (»m u. očem); n. jecljanje, blejanje, belbot; ^lv,a. jecljav, bolbotav; -en, «.».rojen biti (sem) is-, pobijati is-,isvirati is-, rodovino od. rodu biti-; (vom Wort) irpeljevati so, koreniko imeti v čem; -folge, /l rodosledje; -gast, »i. vsakdanji od. stanovitni xost; -geld, n. nakladni denar, saloxaj , xlavnica; -genosst, »i. rojäk, rodo- vinec; -gut, ». dedina, dedovin», dedinstvo; -Halter, in. rarodnik; - Haus,», dedina, rodna bis»; -Herr s. Stammhalter;-Holz,», doblovins, blodovje; Stämmig, a. doblat, deb- lovit; /!F. sestaven, tersčat; -kapi¬ tal, n. xlavnics, istins; -leiter, (. poxlavna lestvica; -l er, rn. jec- ljavsc, jecavec, blejaveo, keklavec; ^:in, /jjoclavks; -register, ». rodo- slovjo;-schloss, n. dedinski od. ro- dovinski xrad; -stlbe, /l korenika, korenni od. koreninski slo§; -sstz, m. dedina, dedovina; -Vater, »r.ra- rodnik, saöetnik rodü; -vermögen, ».dodinsko premore oje, rodovinska imovina; -verwandte,»«, rojük; /l rojilkinja; -wort, ». koreninska be¬ seda, korenin». Stampcl s. Stempel. Stampf-e, (. stopa; (Handlung) pbanje; -en, v. n. cepetati (dm n. očem), topotati (am u. ečem), to¬ potati, ob tla butati; peketati; ob tla udarjati; v. ». pbati (pbam nnd psem), pokati; (im Mörser) tolči, drobiti: stolči, rmleti, sdrobiti; -er, m. pbavec; (Werkzeug) pk»j,pebaj, pob. psaj, Stopič, tolkač; —in, ( pbavka; -ganz, M. stopo pk.; -ma- schiene, /l pkalo, pbavni stroj; - mühle, /l stopo xk.,-schlägel, s. Stam¬ pfer; -stück, ». ril. Stampille, (. stempilfa. Stand, 'N. stan, stali»; (geometr.) stanje, mesto; (d. Viehes) staja, stajica; (Gattung) versta, rasred; (am Markte) stan; satra, krama; die Stände , stanovi xk.: zu -e brin¬ gen, storiti, dovorsiti, iszotöviü, doxnati (senom); im -e sein, Ivoei (morem), mogoče biti (sem) komu, utoxniti, v stanu biti (som); außrk -es sein, no moči (morem), no biü mvzoče; in - setzen, komu kaj mo¬ gočo storiti; der Vergleich kam Ilichi zu -e, niso se pogodili od. poravnali; -arte,(. praporsc, sastava, bandero; -bild, n. kip; soba. Stitnd-chcn, ». podoknica; (aw Markte) stan, satra; -er, m. pod¬ stavek, podstavec, steber. Staildes-erhöhung, /l povsdixa ? visi stan; -Herr, m. slabtni gospod, gospod visexa stanü; -mäßig, O' po stanu, polox stanu, stanu pr>' moren; -Wahl, /l volitev stanu. Ställde-versammlung, /. abor ds- selskib stanov; -Wesen, «- oi»- novstvo. Stand-geld, n. mostnina; -hasi, a. stanoviten, stanovit, stalen, sta- noten; terdsn, jak; —igkeit,/i sta- 723 Stärk 8tnn to pode , at/, na mesta , Kan na mestu; -ze, /. kit», kitiva, stanca. Stapel, »«.Kol; (Haufe) xromaäa, kup, rmxreb; (Ort) skladišče,sklad, skladalisčc: vom - laufen, spustiti se na morje; -geld, n. skladnina; - ort, -plah, -n. Skladišče, skladalisčo; . -recht, n. skladna pravica; -Ware, /. skladno blaxo. (päj. Stapfe, (. stopnja, stopinja, sto- Star, »>. (Vogel) skorcc, skvo- rec, (Weibchen) skčrčcvka; (am Auge) bei, belmc , mrena na očesu; schwarzer -, černa slepota; (Maß) star; - - a. skorčji. Stark, a. močen, krepek, fak, ra¬ men, čverst, korcnjaski , silen ; (v. Leinwand rc.) močen, terdon; (v. Kälte) bud, oster; -er Mensch, krust, tersčat človek; a«i. močno, jako, silno; -brüstig, a. pcrsat, persnat. Stärk-e,/. moč /l, sila, vek, ja- kost, jačina, čverstost; (-Mehl) Istirk», škrob, mvčec; -en, v. a, krepiti, krepčati, jdčiti: okrepiti, okrepčati, pokrepčati, poriviti, o- jdčiti, k veku pripraviti, moč . načert, očertek, čertcn; -vogel, >n. stanovitni tič. Stange, /. ranta, raja, rajica, pseklja, mijav»; (Gold, Silber w.) palica, šibiva; (Hühner-) xreda, ?red /); (Schiffer-) droA , Stän- öel, m. steblo, kocenj, Kocen; "tisen, n. Leleno v pälicaii; -nför- dfig, a. rantast, preklast; -nholz, n. ^^bjb, sibovje; -nschwefel, m. nvepio v sibicab; -ustlber, re. srebro v si- "ioab od. riitkili; -nzirkel, m. veliko šestilo. Stank-em, v. a. nüntati, sčevati (sčujem), nabavljati ; -e r, m. svaä- hivcc, nabavijivec, suntar, sunta- sčuv-lj; (stinkende Person) twerdijivcc, smerdüb, smradub; ^ki,«vaja, ndrarba, suntarija; (Gestank) smrad, smraden; ^lin, /. ^Vadljivka,nabavijivka;smerduija; --N, v. a. smraditi: zasmraditi, u- bwräditi; (stöbern) stikati, «etati: stestskaiti, presetati. Starost 724 Stat Starost, m. starosta, starešina. Starr, a. tog, okorel, vterpel. o- terpen, premeri. premeri, dreveni -werden, okreniti se, okerkniti; (v. Körpertheilen) vterpniti, premreti, odreveneti, okoreti;-anschen, šerpo od. «termo gledati: pogledati; u- preti od. irbüljiti ocivkog»; viriti od. Sterleti v Kog»; (-köpfig) terdo- vrät. termsst, termoglav; -en, v. n. koecneti: «kreniti «e, okerkniti, skrepeneti; (vor Kälte) derveneti, premirLti: vderveneti, odreveneti, premreti, olerpniti, okoreti; (von Haaren) sersiti se, sersiti se, «eeti- nili se, po Konc» vstajati; -heit, (. togost, otcrpnost, oterplost, oko¬ relost, premerlost; -kopf, »i. termo- glavec, terdoglavce, svojeglavec, terdvvratnes; (. svojeglavka, ter- moglavka, terdovrätnica; -k ö p si g, a. tcrmast, termoglav, termogla- ven, svojeglav, terdoglav, terdo- koren, terdvvraten, uporen; —keit, /l tcrmoglavost, svojeglavnost, terdovratnost, upornost; -krampf, »i. odeni kcrc; -sinn, »t. term», termoglavost, upornost, terdovrat- nost; —ig, a. terinast, terdovrsten; -sucht, (. mertvicnost, omertvelost. Slartill, m. stertin , starti». Stat, a. stalen, stanovit, stanovi¬ ten, terden; neprestan, ncpresta- len, preven, veden ; -ig, «. uporen, bujav; s. Beständig ; Odkrit, /. upor¬ nost, kuja. kujavost. Stat-lk, /. vagomerjo. statika; -ist, rn. statist; —ik, /. statistik», derravvpis. derravopisje; —er, M. dcrravopiseo,statistik ar; —istisch,«. derravopisen, statističen; -iv, n. stalo, stojalo, podstave«. Släts s. Stets. Statt, /k mesto, torišče; -finden, versiti se, goditi se: dovcrsiti se, »goditi se; -finden lassen, dopustiti, dovoliti -j- dopuščati, dovoljevati; zu -en kommen, prav od. na kvalo priti (pridem), po livali biti (sem); von -en gehen, od rok od. ii-pod rok iti (grem), odsedatise, spesiti se, odpssevati se, rociti se; an Killdti -, na mestu sina od. Ircere; an uiel- ner -, na mojem mestu; gut zn -en kommen, dobro sluriti; prp. name¬ sti, namesto, mesto; oo». ne cla b> - se le, ne da - ampak so. Stätte, (. mesto, tvorisce, torisee; ostanek, ostaja, ostajalisce; inZn- sammensetz. meist, mittelst der Silbe, -isee: Brand-, pogorišče; Zustuch^ priberalisee; - los, o. breo ostsak^ od. ostaje. Statt-Haft, a. pripuseen. pripust- Ijlv, doxustljiv; —igkeit, ( pripust ljivost. dopustljivost; -h altcr,m- cesarski namestnik, dcrelni po^" var, mcstoderreo; —ei,(. cesarsk» namestništvo oder namestnijstvo, derelno poglavarstvo; —eirath, namcstnijski svetovaveo od. svet¬ nik ; -lich, a. berbek, sal, soweo; —keit, (. berlikota, velikolexje. Stat-ne, /i sob», slop, pil, steber, statva; -nieren, v. a. ustanovit» postaviti -j- ustanavljati, postal Staub 725 Stcch Ijati; -ur, /. postav», rast/'., urast, stas; -us, »i. sestava, število urad- oikov: in -guo dosedanji sta»; in stat» guo, v takem stanu, kakor doslej; tako, kakor doslej; -nt, n. itakon, ustanova, ustanovilo, nared- ba, pravilo. Staub, »>. prali; cklm. prašek, prasiv:- machen, prositi: raprasiti: sich aus dem - machen, pobrati Ho (berem), pobrisati Ho (brišem), po- eeiliti Ho, upiliniti Ho; (Stäublein Äwt) trobiva. mervic»; -bedeckt, a. prašen, uaprason; -besen, m. omelo, ometalo, metlica; -beutel, »n. pras- oiea; -brand, m. snet; -en, v. n. prašiti se, kaditi se, prall se (.; -end, a. bod- ljiv, nbadljiv, bodeö; -er, rn. klavee; reneo, vrenovaveo, rijec; dodeo, bo- dilo; -stiege, /i obäd; -mückc, /i ko¬ mar; -Palme, /. dodeca palma, o- strvlista palma, vstrolistoica; -Platz, m. bodisce -viel), n. klavna nivd- dina od. nivina; -Waffe, /l bodilo, bvdäk, oronje. Stcck-brief, m. iskavni list, nati- kavni list; —lich, a. n iskavnim li¬ stom;-en, »n. palica; gorjača, ro- bstica, geröavka; Kol; -en, v. n. tičati (im), vtaknjen bili (sem); (im Morast) veneti: -bleiben, obtičati; venniti; v. a. vtakniti , vtekniti, na- rinitivtikati ; (aufetwas) natak- niti-j-natikati; (aufspießen) nabosti (bodem) -j- nabadati; (in d. Tasche) mašiti, gatiti: namasiti, vgatiti, v- takniti; (Bohnen, Erbsen :c.) saditi: vsaditi, nasaditi -j- nasajati; sich in Schulden-, nadvlnili se, dolgove si nakopati (pijem) ; auf die Nase -, natakniti, deti-j-natikati, devati; der Schlüssel steckt, kljub tiči od. jo v ključavnici; -elipserd, n. leseni konj: Steif i jeder hat sein -, vsak jendari svojega osla; -enzaun, IN. plot in kolov; - ling, »n. natiö, natiö; -nadel, /i bu- oika, igla, kij cika; -reis, n. natio, mladika. Steg, m. berv /l, mostiö; (Weg) stena, bvdnik; (an d. Violine) kobi¬ lic», sedlo; -reif, m. stremen: all¬ dem -, dren priprave, naravnost, innenadi. Stch-ailf, »n. vstajavbek; -en, v. n. stati (stojim), stojati, stojevati; -bleiben, obstati (stojim), postati, nastati (stanem) -j- obstajati; po¬ stavati; naslajati; gut-, (vonKlei- dern) prilegati se, räjmati se, pri- stovati se;(bürgen) pvrokovati, na poroka biti (sem); unter Aufsicht", pod varstvom biti (sem); - mache», ustanoviti, nastanoviti, ustaviti-s ustdvljati; wie steht es? kako jo? kako se ima« - imate? offen-, od- perto biti (sem); das steht iw Buche, to je od. se bere v bukvsb; lin Wege -, na poti biti (sem); Antwort -, od¬ govoriti, Odgovor dati -j- dajati; Schildwache -, na strani biti, stra- niti; im Rufe-, sloveti, sluti (sin¬ jem); -eu, n. stanje; -eubleibell, n. obstajanje; -end, a stoječ: Ill¬ en Gebrauch kommen, stanoviti so: ustanoviti se, v rado priti (pridem); -len s. Stelen; -Männchen, n- rsta- javcek, monicelj; -pult, n. podsta¬ ve«, pisalnik. Stkif, a. tog, tcrd, okorel, ncgib- ce», nevkreten, okoren, derven- (v. Kälte) premeri, premeri, oterp- 726 Steig 727 Stein »ei, odrevenel: - werden, oterdeti, ekreniti se, vdorveneti x/l; -thun, keroiti se; -es. Steifheit; -en, v. a. krepiti: pokropiti; (Wäsche) «kro¬ titi , stirkati; sich auf etwas ter¬ miti, opirati «e; (wider etwas) upi¬ rati se, protiviti se. ustävljati se; -hals, -topf, m. terdoxlaveo, ter- moxlavee, terdovratnik; -heit, /l togost, terdost, okorelost, nexibo- »ost, nsvkretnost, okornost;oterp- »elost,premerlostrc. -rock, m. ski ob- ljono krilosi N N , m. terma, kuja; —ig, a. term, termast, termoxläv. Steig, m. stez», stozda, bodnik, Pešpot; (im Schnee) x»z (über d. Zaun) prelaz; -bar, a. pristopen, «lobode», koden; -bügel, m. stre¬ men; -eisen, n. deresa, zarera, krampez, krampisar; -en, v. n. lesti, Idziti, komarili, kobacati; (auf d. Baum) plesati, lesti: sple¬ tati , vspet! se (pnem) -j- plesovati, spenjati se; (gehen) boditi, stopati: 'ti (xrem) stüpiti ; (r>, Wasser) rasti, »aräscati, vzdigovati se, nastopati; (im Preise) dražiti so, na vi« biti (bijem), v ceni rasti: podražiti se; j» Pferd -, konj» zasesti (sedem), tajübati (am u. jasem); vom Pferde ", razsesti (sedem), konj» rassesti, s konja zlesti; (empor-) vzdigniti to-j-rzdi^ovati se; -end, a. rastoči, naraščajoč; -er, m. plezaveo, le- sec; -ern, v. a. viksati, mnoriti: pvviksati, povišati, povečati, po¬ množiti -j- poviksevati, pomno- tevati; (Preis) dražiti: podražiti; (gramm.) stopnjsti, stopnjevati; - eru n g, C- poviksevanje, poviksa- nje; množitev,pomnožite»; (gramm.) stopnjatev, stopnjevanje, primerja¬ te»; (Aukziou) drasd»; —sstufc,/. stopnja; -riemen,»«. stremen, re- men pri stremenu; -UNg, /l nara¬ ščanje, poviševanje. Steil, a. Storm, stermen, stermo- vit, šport: -er Abhang, stermee, stermol, «termina; -e, -heit, /l stormin», stormota, storm, /l, ster- mso; -weg, m. «termi pot. Stein, m. kamen, kamen; ckim. kämonciö, kamenček; eott. kame¬ nje, Kamnje; von -, kamonen. ka- mnen, kamnat; (im Odst) koscica; pečka; (Krankheit) kamen, pesek; (Fels) poc /l, skala; - - a. (v. Stein) kamne», kamonen, kamnat; (vom Steine) kamenit, kamnovit, kamo- niten, skalovit; (d. Stein ähnlich) kamnast, kämenast; -adler, m. pla¬ ninski orel; -alt, a. prestar, silno star; -arbeit, kamneni izdelek, delo iz kamena; -art, /. kamnina, kamenina, kamnovin»; -allster, /. Kamenica; -heißer, m. kaeela;-bier, >,. koritnjak; -birn, prosedavka, prosedar»; -bock, m. divji kozel, kozorog, kosorvzec; -beden, n. kamenit»tlap^.; griz»; -brech, m. (Saxifraga) krec, vednozeleni kree, kamonterioa; —er, m. kamnolomeo, Kamenar; -bruch, m. kamnolom, ksmonolom, kamenarnica, rov; - brücke, f. zidani most; -buche, /r ga- ber, gabroveo; —N- a. gabrov; — Stein 728 Steiß llholz, ». xakrovin», xakrvv les; - butte, /l kambal»; -drossel,/. slexür; -druck, m. k»mnotis, kamnotisek; -er. ksmnotisni; ^er, »n. k»mno- tiseo, k»mnotiskar; ncrei,/l k»m- notiskarnioa, kamnotisnie»; -ei¬ che , /. xr»ilen , vrepinjek , xnjelee; -ern,a. kamenen, kamnen, kamnat, kamnit; -stechlc,/l skalni lisaj; - frucht, /l koseiöasti ploel, kosöienati «sei; -srüchtler, »>. kosei'öoiea; -ge¬ rollt, ». proä, proelee, proäovin», xrusee, xrsmo^ /., brebirisöe; -ge- wächs, ». kamna rastlin», kamno- Livk»; -gries s. Steingerölle; -gut, n. kamenin»; Heu, er. belopersten; —geschirr, beloperstena posoel»; -hart, a, terä ko kamen; -Hauer,m. ksmenosek, kamnosek, kamenär; - Haufen, rn. xroblja, kup kämenja; -Haus, n. kameniea; -Holz,», äsr- vokamen, okamneli les; -huhu, n. skalnijereb, koturna; -icht, er kam- nast. kämenast; -ig, er. kainenit, kamnit, kameniten, kamnvvit; —eu, v. er. kamenati, kamenovati, s ka¬ menjem posuti sspem) -f- posipati (pljem); —er, kamenavse; —UNg, /l kamnovanje; -kauz, »n. skovir, cuk; -kenntnis,/l kamnornanstvo, rueloananstvo; -kern, m koseio», Peek»; -kies, rn. krcmenlk, kreme- oikovee; -klee, »i. orekovee. me- äena eletelj», ileviee Illarije koru- sek; -klippe, /. peöin». «Kalina, «er /l, öerina, xrebön; -k o h l e , /l pre- moK, kamneno oxljez^in- a. kamne- »ovAlen, la prewoxa; unbergwerk, n. oxleniea, ruänik na premox, premoxärniea; "nknappe, in. pre- moxar; -koralle,/-kamnorivka;- körper, »r. «kamenin», okamnellna; -künde, kamenoananstvo, ruöo- ananstvo. Stein-lager, n. kamenisee; -Mar¬ der, m. Kuna beliea, xorn» od. skalo» Kuna; -mässe, /l kamenovio», ka¬ menin»;-m e tz, m. kamnosek, ka- menar, klesar, kamenvtesee; Wertstätte, /l kamenarnica; -nusS,/. kaseak. kosöanee; -obst, ». Kosei- öasto saelje; peekävnato sach'e; -öhl, n. kameneno olje . nakt»; -pech,>u skalna smol» ; -pstaster, rn. kamneoi tlak, kamnata tla xk.; -platte, f. ploäöa; -rabe, »». klaväar; -reich,«' kamenat, kamnovit; /eA. preboxat; -reich,», ruilstvo, ruckninstvo, ka- menstvo; -röthel, n. slexür; -salz, л. kamnena sol /t, «xerska od. ko¬ pan» sol /l; -samme, »i. tlöje proso; -schichte, /. plast /l; -schleifer, »>' kamnobrusee; -schleuder,/', prao», kraöa; -schniatzer, r». repaljsic», I-eloritk»; -schneider, »n. kamenorer, kamnoreaee, kamenoreaeo; -schmth м. kamenoreaba; -schreiber,r».k»w" nopisee; -splitter, M.brusee, krns¬ ka ; -taube, /. elivji xolob; -wall, ru- naslp ia Kamenj» ; -Weichsel, /l ra^- blikee; -Wurf, »t. lucaj; -Wurzel,/, slaäk» korenina, oslaclie. Steiß, m. rit /. aäänjiea; KN^> meröa, meräanj»; --er. ritni; -bei», n. ritna kost /l, seänioa; -fuß,"'" panelirek, potapljavöek. Stel Stel-en, v. r». krasti (kradem), irmikati, omikati: ukrasti. inmak- uiti; -kN, n. kras», kradba, kraden, tatvin»;-er,m. kradeo, krsdsiiveo, Mikaveo, tat; —in,/. kradlsivk», tatioa; —isch, a. kradlsiv, tatvinski; -sucht, /. kradlsivost. Stcll-age, /. polier»; s, Gestell ; - dichein,». sestanek, sbod, skrivni kbod; -e, /. mesto; (Ort) kras; (Behörde) oblast/., oblastni)», xo- sposk»; (Dienst) slunda, urad; a» 6rtnnd -, n» mesto; n» mesto; auf der-, ndafoi, spotom», pri te; pribi, leer, ko;; -en, v. a. postaviti. »leti, chati (»lem. »lenem), potoniti -s- po- rtdvlgati, devati; polagati; pokla- 'iati; (hinzu) pristilviti -s- pristdv- ^uti; auf freien Fuß inpustiti, o- prostiti-s- inpusoati; vor Gericht-, preä sodnik» postaviti od. pripekati (hem): eine Frage vpr-isati, po- prrisatj, vprdsanso nastaviti; in Em¬ pfang, Ausgabe med »labodko, irdavke napisati (pisem)-s-napiso- ^uti; richtig uxotovitl; eine For- ^rung -, tirsati, nabtevati; Solda- ieii-, v vosake d»ti-f- dasati-, frei volfo od. inbiro pustiti; sicher -, ^»varovati; ich stelle den Fall, posta- '^ln, d»)mo da; (nach dem Leben) ^reei (strenem); sich -,v. r-. stopiti, postdviti so -s- postdvsiati so; sich in Ordnung -, ranstopiti so; (scheinen) ^lati se, liliniti se, vesti se kakor: boriti se, potasiti so; sich persönlich °»m priti; falls sich einer nicht selbst rkllt, »ko kdo sam no pride; -en- Stcmpel weise, a^. mostom», n» noktorib mestili, to pa t»m; -fahrt,/, von- nf» n dostävnikom; -ig, a. staven, postaven; -ling, /. postav», stan; (Lage) loxa, mesto; (milit.) vo;a- sk» nabira, vvsask, nabor, vretje med vos»ke; (vor Gericht) pribod, doliod; (Rangstufe) slunb», urad; (d. Wörter) stav», ranpostava, ran- stava; —s-a. vosakojomni, naborni; —spflichtig, a. vojasbini podvorneo; -vertretend, a. namesten, namosto- vaven; -v e rt r e t e r, rn. namestnik, namestovaveo; —in,/, namestnioa; -Vertretung,/, namostovanje, na- mestov»vstvo; -wagen, »«. dostav- nik, najemni van. Stclz-e, / borxls». bori», bodulj», ötorkols», opörnio»; -engehcr, ««. berxlsar; -envogel, »». dolxopotka; -fuß, »i. losen» nox», stola. StcMM-eisen, n. dleto; dlet- oe; -kN, v. a. vpreti, podpreti )- o- pirati, podpirati; (fällen) podreti (derem), posekati-s-podirati; (aus¬ einander) ranpreti, ranklati (kolsoms -s-rarpirati; sich -, v. r-. upreti so, opoti so (poem) )- upirati so, upv- nsati so; -leiste,/, üpor», opörnio», opiraöa. Stcmstcl, «>. pb»). pebäs, pal»; tolkstö. tolkavnik; (bot.) postiö; (am Rade) pesto ; (Papier ) kolek, stompslj;- - a. kolkov, kolkovani, stomplsani;-amt, n. kolkovni ur»d, stempolsski ur»d; -bogen, m. kol¬ kov» od. «tempi;»»» pol»; -frei, a. kolk» prost, stemplfune podvernen; 729 Stendel 730 Stern -gebühr, kvlkovina. stempljevins; -gesetz, n. postava o kolku; -marke, f. kolkov» snamka od. mark»; -n, v. a. kvlkovati, stempljati, 8 kolkom xrevieliti; -Papier, n. kol- kovani od. «tempeljski papir; - pflichtig, a. kolku od. stemplju pv(x. elneva); -zeit./leas smerti, smertai öas; -zimmer, n. mertvask» isb». Sterblich, a. umerljiv, umerjoö, smerten;-keit,C. umerljivostismert- nost; pomertij» ; Sterbsakrament,»' Sakrament sa umirajoče. Stcrco-grafie, /. tekopls, tcleso- pisje; -metrie, /l telomcrstvo, tcle- somerje; ^metrisch, a. telesomore»; -skop, n. Stereoskop, telosor; -typs «. stal, nespremenjen, stereotipe»! —endrnck, »n. sterotipni tisek, celo- tisk. Steril, -ität s. Unfruchtbar, -keil Sterling, r». Sterling. Stern, »I. sverüa; ckim. sverchc»; (im Auge) sreniea, senica, pünocc», serklo; (an d. Stirn) lisa: - ' svesüiii; -anbeter,ni. rverclowolee; -artig, a.svescksst;-bedeckt, -besön, a. svesclnat, sverclat, osvesclen; ' bild, n. svsvesclje, osvcsclje; -de»- ter, »i. sveselür, veckes, veüorer»-; vec; -enbahn, /. svesilni pot, rvcr"^ tir; -hell, a. jasen, svitlojasea;-k"' Himmel, nr. svercknsto nebo; krone, /. sveselna Kron»; -euzen-^ svesüisce, svesclato nebo; -söMH^ a. svesüsst; -gruppe, /. or>c»»lb- Stcrz 731 Slich -guck er, m. uveudoxled, uveudsr; —ti, /. u.veudoxledstvo; -hell s. Sternenhell ; -fahr, n. uveudno leto; -karte, /. rveudvkau, uveudovid; - kniner, m. uveudounaneo; -koralle, /. uveudasta koral»; -kränker, xk. rverdniee »k. -kreuz, n. rveudni Irir; —orte», ,». red rveudnexa Irti», rverdokrirni red; -künde, /l uverdounanstvo,uveudvslovse,uvou- ltarstvo; -kundige, m. uveudouna- "ec, uverdoslovec; -los,a-breu- uerden; -putze, -schnuppe, /i uve- räni uternek od. utrinek; -reich , a- »eudnat, rveudat; -sehcr, »e. uve- ^ikoxled; -warte, /. uveudarnioa, uerdarna; -Zeichen, n. uveudno rnämenje. «lerz, NI. (Speise) üxanci p-k., Mesta; -e, /l roöica, priroö, /k, rü- ^Wa; -en,r. n. potepati so, skitati se. «tcucr, f. daö», davsöina, davek, dacisa; (in Getraide) kauen /l; e-) milodür, milosns», milo- itioa; - (Steuerruder; - - a. "^kni, daöni; -abschreibuug, /- od- l>>8 davkov; -amt, n. (tavkni od. ^vkarski urad, davkarisa; -aus- ichreibung,/. raupls davkov; -dar, davku podverüen, obdaölsiv; -be- "mte,davkarski uradnik; -bezirk, davkni okras ; -buch, n. daöne davkovske bukve p>k.; -einneh- ^kr, m. davkar, daöar; -frei, «. ^ka prost, Kreu davkov; —heit, .prostost davka; -gemeinde, /l ^^"a občina; -gulden, "i. daöni k°>din»r od. rasnis; -mann, r». kor- (mild man, kormilnik, kermar, kermilarp -N, v. a. (Einhalt thun) odverniti, ovreti, v okvm priti -s-odvräöati, ovirali; (d. Schiff) kermiti, kor- manili, strümati, strumsjati: sa- kermiti; (bei-) v sklad dati -( - ste) pecelj, petelj, rocelj. peteljka; (Stengel) steblo, Kocen, kooenj; -eiche, /l krast nitnik: -en, v. n. "N' saüiti -j-nasajati; -ig, a. pecljnt, peoeljnat, recljat, steblat; -los,»- bro^ peclja od. revija. Stier, »n. bik; junec; --a. bikor! s. Starr; -en, v.n. pöjati se, xowie se; (ansehen) stermo xleäati; - fleisch, er. bikovina; -haut, /l bikova kona;-köpf, en. bllöman, bikoxlaveo. Stift, »r. Klinec, stoxla; etre», klin¬ ček; (m. einem Kopfe) i§Ia, iKiinn- (am Schnürbande) josicek, orobec; (Blei-) svinčnik, svinčnica; - e> na vvci ; (Stiftung) valoxa, ustanova; (Kloster) samostan , Kloster;/. v'N' ca; -en, v. a. ustanoviti, osnovan (snujem), utemeljiti, napraviti, v- Still 733 Stimm peljati (Ijem) -j-ustanavljati , ute- meljevati, napravljati, vpeljevati; ruloriti, 2 ralogom ustanoviti -j- raklackati; großen Nutzen - , veliko llodrega storiti od. ueiniti; ein Blind- ms -, uveeo skleniti; ein Vermächt¬ nis voliti, sporoöiti; -er,rn. usta- uovnik, ustanovaveo, ustanovitelj, ruöetnik, utemeljitelj, osuovaveo; «aloünik; nin, (. ustanovnioa, u- »tsnoravka, raöetnioa, osnovavka; «alöünioa; -isch, -lich, a. samostan- «ili, Klosterski; -s- a. ustanovni, rslorni, samostanski; -Sbrief, »«. ralorno pismo, ustanovno pismo; "sdame,/k gospa rlaktne ustanove; ^sfräulein, ». gospockiena ülalitno ustanovo ; -shütte, /. snickniva, sveti uutor; -ung, /. ustanovitev, ra- iuritev, vtemeljitev; (d. gestiftete Sache) ustanova, vstanovilo. na¬ prava, raloga; milde -, milockarna ustanova od. naprava; ^sfeier, /. obletnica kake ustanovo; linstag, 'e«, elan ustanovitve; usplatz, "°, talorno mesto. Still, a. tik, tikoten; (ruhig) mi- sen. pokojen, pobleven; (schweig- lam) molöeö, malobosocken; -! tilio! tika Kocki! molči! -halten, obstati (stojim), postati; halt -, obstoj, postof, postani ! - werden, utibniti, putiilniti, umolkniti p/"; »l, v. a. tiäiti, taliti , miriti , tariti: utisiti, upokojiti, umiriti, pomiriti, utoliti, utriiiti, potaüiti, (d. Blut) ustaviti, Zaustaviti, rastanoviti-j- ustüvljati; d. Durst üejo ogasiti, ugasiti, ocküejati; (t>. Kind) ckojiti: pockojiti; (d. Zorn) utolaüiti, ukro¬ titi, utoliti, ucköbriti; - leben, n. tilio od. skromno rivljenjo; -schwel¬ gen,». molk, molčanje: - beobach¬ ten, molčati (im); mit - übergehen, ramolöati (im), no omeniti ; -schwei¬ gend, a. moloeö; molče; -stand,»«. stanje;prostanek, pronekljej; -Ung, (. potolarba, utisitev, pomiritev;!^ Smittel,, «.mirilo, tisilo; -werden, n. premolk, premolkljej, umolklsej. Stimm-berrchltgt, a. kckor ima pra- vieo glasovati; -e, (. ^las: ohne -, brei« xlasck, brerxlasen, nem, mu¬ tast; -en, v. ». v)emati so, sklackati se; rläxati so, ubirati so, ubrano se xlasiti, strinsati so, vörati se (veüem), stikati se, vstrenati ^e; (für etwas -) xlasovsti, svoj xlas ckati -j- ckajati; v. K. ubrati (berem) -j- udirati; gilt gestimmt, ubran, sklacken; höher-, napeti (pnem)-j- napenjati. naterati, natexovati; nie¬ der-, ockjenjati, popustiti -j-ockje- njovati, popuščati; freudig -, vese¬ liti : razveseliti, uckobrovöljiti; -cn- einhestigkeit, -ciuheit, (. eckinoZIasjo, enoglasnost; -engleichhcit,/'. enako- glasje, enakoglasnost; -enmehrheit, /i veöina glasov; öerpolovienica; -cnmindcrhcit, /. manjšina glasov, -enzähluug, /istetev od. seštevanje glasov; -er, »«. ubiraveo, glaso- vavee; (Werkzeug) kljub; -fähig, Stink 734 Stock «. sposoben k glasovanju; -führe«, m. vodnik, glasovodj»; -gabel,/', ubiralo; -gebung,/l glasovanje, od- däjanje glasov; -läge, /l glas; -laut, s. Selbstlaut, -recht, n. pravic» vo¬ liti od. glasovati, pravic» glasova- «j»; -ritze, /l glasilka, glasivk»;- ung, /l (r. Geistes) raspoloinost, volj»; (frohe -) vesel» dass, ve- kelje; (Zustand) ubranost, rbranost; -zettel, ». volilni list ob. listiö. Stink-bock, m. smerdülr; -en, v. ri. smordeti, cobneti: --»smordeti; - end, a. smordeö, smerdljiv: -ma¬ chen, smraditi: »smraditi, sasmra- diti; - werden, usmraditi se; -er, »n. smordljivec, smerdülr; -faul, a. len 6» smerdi; -ig, «. smerdljiv; -käfer,»». govajü-c, zovnovül; -thier, er. smordljivec; s. Iltis; -wurz s. Nachtschatten. Stlpcnd-lst, en. Stipendist; -ium, rr. štipendij, salog». Stipul-azion, /l pogodb», dogovor; -teren, v. a. dogovoriti, pogoditi se, «kreniti. Stirn, /l celo; ckr'rn. celce; - - a. čelni; -ailswuchS, m. iarastek n» čelu; -band, ?!. sopel) , part», par- tek; naöelek, ovijaca; -blatt, rr. čelni list, nacelnjak; -gegend, /l vöeljo; -Hammer, »r. široko kladvo; -hieb, m. udarec po čelu; -ig, a. oelat, colnat; -seite, /l velo, pro- stelje, predi)» stran /. Stöber-N, v. a. borbati, «etati, stikati, beeati. dreasti: prostakniti, preberbati, presetati; v. n. prašiti, prašiti se; (v. Schnee) mesti (mete); -Wetter, n. metel, motenje. Stocher, M. trebilnik; -n, v. o. dregati, dresati, kovati, borati, is¬ kati : podrezati, pobeeati, pokesati, poiskati; (in. d. Nase) borbati; (Zähne) trobiti: irtrebiti. Stöchiometrie, /. porvkomerstvo. Stock, e», palica, bütina; ck»». plt- liöiocr; (knorrig.) gorjača, gorvsvka, robatio»; (Stockwerk) zoren, nad¬ stropje, stropjo, peter; (BaUN-) ponj, panj, «tor (abgehau.) bruno, bervno, klad», (Zaun-) kol, pra- kol (Kapital) istina, glavnica, über - und Stein, n» vrat na nos: />-. lipov bog, -alt, a. prestar; -blind, a. cisto slep; -Lumm, a. avsast, glumpast, preneumen; Stöckel, »n. (an Schuhe») »potica, podplatsk; kladiv»; -en, v. a. küliti , torto ka¬ liti, Ir tertam koko sabljati; r>. m rasisti (stanem), pripreti so-j-ra- stcrja, pripirati so; (in d. Red«) lf' sik se ustavlja od. raplot»; (gen»- nen) okreniti se; otorpniti/r/l; (dlch^ Werden) gostiti «e; sich -, v. r. od¬ rasti se, rarasti-j-obrrrscati se, ra- rascevati; -finster, a. pretows", tema kakor v peci: -e Nacht , torda noc; -fisch, «»- terska, polenovk»; /rk. teponje s palio»; Stoff 735 Stoppel palioo pk.; -raum, m. trobor, novin», keröevin»; -schlag, in. uüär 8 pü- llvo; -still, a. tik kakor inis;-taub, a, res Klak, popolnoma Zluli; -Ullg, (rastasa, rastanek. rasto); -urbar, "> irvirni od. raklackni urbar; -wa¬ che, (. joöna «trara; -Werk, n, xo- teo, vackstropje, stropjo, peter; - Phil, ,n. kotnik, koönik, kotnsak. Stoff, «n. snov (., snova, tvarina tvar (.; (Grundstoff) riveff, per- tina, pervee, porvsk; (v. Kleid.) wba, blaxo; gewebter -, tkanina, tlianga; bitterer -, xroneo; (Gele- HNlheit) prilika; -lich, a. snoven, traren; -name, in. snovno ime (z. e» a). Slöhn-en, v. n. jööati (im), sta¬ rti, (stoeem), javkati; preparati, tarnsati, tarnsrlvati; -en, n. stok, ^okanse, süvkange; -er, in. stoka¬ le, feöaveo. Štolo, (. stola, naärümnioa, naü- (ersnioa; -gebühr, /. stolnina, pla- "iio ra suliovska opravila. Atollen, »n. poäpora, noža; (im ^ergb.) proäük, rov, prerov; v. a. spreti-s- poüpirati; -arbeit, /. »elo v preilulin; ^er, m. elelaveo v kreilubu; -befahrung, (. oxloä od, "kleilüvango proclalia; -gerinne,», ^rni rleb; -klust, (. proüor, pro- kacknsa; -waffer, n. vocka ir prerlu- °d. rovov. Stolpec, m. spotikffe); -lg, a. spo- '^iiv, vpotiklsiv; (v. Weg) xru-, -«, v. n. spotaknili se, opo- ^niti se -s- spotikati so, spotikati se; Stolpna«,»n. klobustralo, rmes- nsava; s. Stolpen Stolz, a. ponosen, ponosit; (im üblen Sinne) ošaben,'prevrote», oboi, napibnson, xirilav, baliav: - thun, košatiti so, provrotovati, šo¬ piriti so, baliati so, «irokoiistiti, kersiti so, mastit« koräöiti, repen- öiti se; - sein auf etwas, ponüsati so 8 öim; - m. ponos; (im üblen Sinne) napük, osabnost, provrot- nost,prevretiga,oliolost;/!A.(Ruhm) slava, vosolse; -ieren, v. n. košatiti so, soplriti se, prevrotovali, napi- liovati so, baaiti so, baliati so, ro- penöiti so, veliöati so, kersiti so. Stöpsel s- Stöpsel. St0pf-en, v. a. mašiti, xatiti, pk ati (psom), rokati: rmaäiti, rxatiti, pomasiti; (eine Oeffnung) mašiti, Katiti, xliati: ramasiti, raxatiti. ra- äölati, rapkati, raöepiti-s-raxäö ati, rackolovati; (Pfeife) natlaöiti, na- bülati, naxatiti, naterpali; (d.Du rch- fall) nstilviti, raustaviti, raproti -s- nstüvlsati, raxirati; -end, a. (von Speisen) rapvröea; -er, »>. masi- veo, gativeo; (Sache) öep, ramasek; -nadel, (. ixl». Stoppel, (.Stern (., sternso, stor- nina, sternisöo; -acker, rn. sternis- öo; -ei, /. kerparisa, skbrpanioa; - selb, ». sternisoo; -n, v. a. lüvkati, pobirkovati, poletkovati; (ackern) sternisöo orati (orsom); /iF.kerpati, kerpnoati, plotoniöiti: skörpati, sxletealöiti; -rübe,/. parna ropa; Stopp 736 Stoß -Weide,/'. pss» po steroisču; -Werk, s. Stoppelei. Stopp-en s. Stopfen; -ter, m. lävkavec, lavkeü, pvbirkovavec; ^:in, /l lavkerk». pobirkovavko. Stöpsel, m. ramasek. reatiö. ratiček, naterjalee, raterjalse. pipek, čop; -N, v. a. mašiti: Zamašiti, ratakniti -j- zatikati; -ziehcr, »r. öepovlak. Stör, »«.jesetra, kečixa; - - a. jesetrin, jesetrov. Storax, m. stüraksova smol», žlslrtno smola. Storch, »!. štorklja, sterk, bozdal; - - a. štorkljin, sterkov; -nesl,n. štorkljino od. störkovo xnjozdo; - schnabel, in. kljun; (6eranium)kor- vomüöoica, kervavo korenje. Stök-efried, m. nepokoj, nepvkoj- než; roxovileü, roxovileo; -en,v. «. motiti, kaliti, bexati; počiti, ro¬ siti, koriti, kerlrati, razdirati: rmä- titi. zbegati, pokoriti; (herum-) borbati, stiksti, «etati, žokati, dre- roti: preberbati, prestakniti, pro- setati; (unter Büchern) riti (rijem), preslikat i, premetavati: prestakniti; -end, a. motiven, boxaven, rusiven, kazivon; -er, m. motivee, kari- vec.rusivec. bexunee, razdiravec; -fleisch, n. jesetrovina. Störrig, a. uporen, opokel, term, termast, termoxlav, terpoxlüv. ter- «lovraten; -keit, /. upornost, termo- xlavost, terdovratnost. Störung, (, bexonje, molitev, pa¬ ritev, rušitev. Stoß, »«. sunljej, drexljej, udar, pal>: einen - geben, süniti, drexniti, palrniti; (Haufe) sklad /l, skladöv- niea, sklodnic», kup, kreda, -art, (. püntaka; -bank,,/l strux, spa- kavnik ; -block, »t. oven ; -degen, >n. meč z ostrim koncem. Stößel, m. tolkač, tolkavnik, tol¬ kalo; piraj, pelroj. Stoß-en, v. a. u. n. süniti, drez- niti, palrniti, beeniti, žokniti, po¬ tisniti, poriniti-j-suvati (sujew), drsxati, pokati, becoti, zökati, po- tiskovati, porivati ; (m. d. Fuß) oolr- niti, bineniti, stökniti, urlüriti-j-oe- lrati. bincati, ritati. stokati, (voM Kteinvtch) terkati; (v. Kühen) bosti (lroüem); über Haufen rarvaliti, prevaliti, prevroči (verrew), rvor- niti, xoüroti (üerem) -j- prevračati, podirati, rarüirati; (in d. StawpfO pirati, tolči, tleči (tolčem); auf ein¬ ander -, počiti se, pokniti so, ak¬ rili se, sprijeti se (sprimem) -( rlorjati se, sprijsmati se; von stch;r rravreči (veriom), vü sobo pabarN, -j- nametati, nametovati, ins HokN;, Zatrobiti; vom Lande -, orlveslab, odjadrati, odriniti, odpeljati se (Ijom), -j- odveslavati, odpeljavaü se; ans Land -, pristati (stanem), priveslati, prijüdrati xk.; sich aN tl- Was -, spotakniti so, udariti se e kaj -j- spotikati so, udarjati so; (gränzen) verati se(večem), mejdb naslanjati se; ins Herz -, presni» i, potskniti, predreti (derem), drexniti -s- predirati; (v. Wagen? tresti se, cincati; -falle, »n sok«) Slotter -gebe^ «. kratka p» seröna molit- vioa; Stößig, a. bodljiv; terkav; terkav; -kraft^C- odrivavna od. od- dijavna moö, odrivavnost; -seufzet, m. vsdibljej, sdibljej; -weise, »et. prenebovaje, od öasa do öasa; -Widder, m. terkäö; -zahn, m. kel, eekän. " ' Stotter-er, m. j eoljavev, öakljavee, babljavec; -n,v. ».jecljati, babljati, iwrboriti, öakljati, jesik so sapleta, jesiku so spodletajo besede; -n,». jecljanje, öakljanje. Stracks, ack. naravnost, naravnüö; (sogleich) preč, precej, oevtegom». Straf-, a. käsenski; kasnovavni, »traliovavni; -androhung, /. sssu- ?aojo kasni ; -anstatt, /, kasnivnica, kasnovävnica.pvkorivnics; -antrag, »r nasvet kasni; -bar,». kasnjiv, pokorljiv, kasni sapadel, kasni 'reden; —keit, /t kasnjivost, kriv¬ ca; -dauer, /t terpes od. öas kasni; '°, /t; kasen /s; pokora, strali; (Geld-) globa, kasen v denarjib; (am Körper) tepeš, tepenje, tepes- oioa; -nachsehen, kasen prisaoesti st- prisanasati; - zuerkenncn, v ka- ^on obsoditi -j- obsojati; zur -, sa pokoro;-en, v. a. käsniti, kasno- ''ati, pokoriti, strakovati, sträkati ; fopsti, pestiti, krotieiti, udarjati; jemanden Lügen -, koga na las po- otdviti; am Leben-, s smertjo kas¬ eti; (an Geld) glöbiti; (am Leibe) tepsti, sibati; -er, m. kasnovavee, otraliovaveo: -erkenutnis, n. prisoja seasni, obsodba v käsen ; -erlaffnug, Deutsch-slov. Taschenwörterbuch. Straf (t prisanasba kasni; -erleichterung, /i polajsek od. polajsava kasni; Straff,», tog, strumen, napet, na¬ tegnjen; -fall, rn. pregresek, pre¬ stopek, käsenski primerljej; -fäl¬ lt g s. Strafbar: -werden, v.n. kasni sapasti (padem); "keil s. Straf¬ barkeit ; -geld,». globa ; -g e r i ch t, n. käsenska od. kasnovsvna sod¬ nija; usbarkeit, /t käsensko-svd- nijska, oblast).; I^shof,»t. käsensko sodiööe; -gesetz, n. käsenska po¬ stava, käsenski sakon; üblich, n. Käsenski säkonik; -gewalt, /. moö kasnovati, oblast kasnovanj»; - größe, ). velikost kasni; -Haus, n. kasnivniea, kasnovälnioa, pokoriv- nica; Sträflich, -kett s. Strafbar; - keit; Sträfling, m. käsnjenec, po- korjeneo; käsnjenka; -l o s , a. bres kasni, nekasnjen; ^igkeit,/. ne- käsnjenost, breskasnost; -maß, ». odmera od. odmerek kasni; -Mil¬ derung, C- slajsava od. poläj- sanje kasni; —sgrund, M. polaj- sevavni vsrok, polajsek kasni; - -mittel,«, pokorilo; -ordres.Straf¬ befehl; -ort, m. pokorisöe, kasno- valisöe; -predigt, /- svarilni govor; -Prozess, m. käsenska pravda; ^lordNNNg, (. red käsenske pravde, kasensko-pravdni red; -recht, ». käsensko pravo, käsenska pravica; mllch, «. kasnopraven; —spflege, /k käsensko pravosodje od. pravo- sodstvo; ^^Verhandlung, /k ka¬ sonska obravnava; -register, n. Ka¬ sale kasni; -richter, m. käsenski 17 737 Stral 738 Straub soilnik; -fachen , xZ. kär-easke ra- ckeve od. revi' pl. (.; -sankzio», (. po- teräitev ksrni; -satz.rn. postavek od. oämerek karni; -urtheil, n. ka- nensk! ransoilek, obsoübav Karen; -verfahren,», kärenska obravnava; karenska praväa; -Vollstreckung, - Vollziehung, (. irversb» ob. irversi- tev karni; -würdig, a. karnjiv, xokorljiv; —keil, (. karnjivost, po- korljivost. Stral, rn.Larek,Lar,solnvni trak; (d. Masters) ourek, vretina; (am Pferdehnfe) strela; (Blitz) streia; -blütige, pl. kolobärnive pl.; - en, v. ». Lareti, sijati (sijem); svetiti so, blisöati (im). lesketati (am u. oöem), bliskati se, blisketati, mixljati; (v. Pferden) svati (svim); -en-«.Larni, Lareöi; -enbrcchung, (. lomljenje od. «cibijanje Larkov; -end, l.; auf offener -, planem od. na plani vesti, na solnco; -e n - a. vestni ; ^arbeiter, rn. vestni ilelavev, vestvckeleo; "bau, rn. ile- lanje vest, vestockelstvo; n;belellch- tung, (. vestna sveeavs; "bereiter, -einräumer, rn. vestni ravnarvo. vostar; erbettelet, (. berücanjo po ülieab; ^rerzess, rn. nereü na olioi; ^rmauth, (. eestoina, vestovin»; ^rmautheinnehmer, -n. vestninae. oestovinar; ermord, »e. umor a» ovitai vesti ; ^rraub, rn. rarbo), ro?, tolovajstvo; ^rräuber, M. ra^bo;- llik, tolovüj, ropar; ^räuberisch, rarbojen, tolovajski, roparski; — "säuberung, /. öisöenje od. snaro- nje veste; —zoll s. StraßenmaUUb Strateg, rn. vojskovsveo, bojnih! -ie, (. vojskoveä», stratexijs ; a. stratexiven. StraUÜ-e, (. kosmativa, knswa- tinka, kosmulja; -en, n. -i. jörü> se; roil biti (sem) ; Sträuben, v. Strauch U.n. šopiriti, svetiniti, Meriti ; sich -, v. r. jeziti se, svetiniti so, po Kone» vstccjati, sersiki se.serseti; (sich widersetzen) upreti so, ustaviti se, zoperstaviti se: upirati se, ustäv- ijati so, protiviri se, nasprotovati. Zopervati, drgniti se, zoperstavljati se; -ig, a. kosmat, kuštrav, sve- tiuast. nasersen; -köpf, m. Küster, razküstranev. Strauch, »I. xorm, Kers; drm. xermiö, xormieek, xermek; vott. xermje, xermovje, kersjo; -dieb, m. zavratni tat, tatinski Klater; -ein, v. n. spotakniti se, zderzniti se, spülzniti se, izpodpolzniti se, »apek stopiti -f- spotikati se, pol- Zeti, nspek stopati; /lA. prepro¬ siti se; -en, m. nabod; kikavka, bikavioa; -förmig, a. permast; -Holz, ». draöje, krast krasva; -ig, a, pernzat, permovit, permovnat, ker- sevit; -ler, m. spotikavev; -ritter, m. Zavratnik; -Werk, n. permovjo, Kermje, xermiöje, kersje, dravje. Strauß, m. veneo, sop, «opek, pvvojek, kitiva, bräjdeleo; (am Kopfe) Lop, «op; (Vogel) noj, struv; (Streit) i^cvs, Kavs, razscij ; - - a. eopast; nosov, struvev; -seder, /l »ojevo pero (p, peresa). Strazze,/k straea, priročna knsip». prirüvniea, pervi zapiski pk. Strebe, opora, podpora, pod¬ pornica; (gegen etwas) odpor, upor; -ebalken, ,n. tram; -eband, n. ko- tvoleo, poprevna vez /; -ekrast,/. «srednja moö -en, v. n. prizade- Streich vati si, popansati so, vpirati se, vperati se, tersiti so, napenjati se: prizadeti si; pnati se (Lenem), krepeneti, klepeti, koperneti, dik- teti, iskati (isvem), zazelevati; -en, n. prizadeva, prizsdetev, prizade- vek, prizsdetje; klopense, kreps- nense; -epfahl, rn. opor», opornja, podpora; -epfeiler, m. podporni ste¬ ber, stolbek, opornik; -sam, o. prizadeven, prizadevlsiv, skerben, marljiv, oberten; ^:keit, /. priza¬ devnost, marljivost, obertnost. Strelk-bar, a. raztepljiv, raztez- Ijiv, razpenljiv, vlaoon, vlaeljiv; ^keit,/.raztegljivost,razpenljivost, vlaonost; -e,/ktezalnioa, tezavnie», tezalo; natszavnik; (Raum) daljin», dalja, delj», oddaljenost; -en, v. «. raztegniti, stLgniti, razpeti (pnem) raztegovati, rsztegati, raztezati, razpenjati, prožiti; (d. Hand) steg- niti, pomoliti -s- stezsti, pomaljati; die Waffen-, orožje položiti, vdati se p/.; zn Boden -, podreti (derem), povaliti x/.; sich -, v. rv (nach d. Er¬ wachen) pretozniti se, zleeniti so -f- pretexati se, levati se; (sich erstreck.) stexati se, stegovati se, raztezati so, vlevi se; -osen, rn. steklarska kladivnioa; -wäre, /l kovano blaxo; -werk, ». valjdvnioa. Streich, »n. udarov, mak, makljej: einen - geben , udariti, lopiti, rnpiti, oplar.niti, osmükniti;(dummer -) bu- dalasvina, neumnost, budalast»; (muthwilliger -) zvito delo, pi uka¬ njeno djanje; -baum, rn. plok, pe- 47' 739 Streif rilnik; -brctt, n. plurna ckeska, o- plar.; -e, /l smuza, Kiackilka,svetks; -ein, v. a. borati, trapljati, xläckiti: podvrsti, pvtrapljati, poxlackiti; -en, v. a. mckrati (wsrem): pomärati; (streicheln) xlackiti -s- poxlackiti; (wi¬ schen) brisati (brišem) : obrisati; (wetzen) brusiti, ostriti: nabrusiti, rostriti; (v. Wolle) öesati (öesem), tzrebcnati.xreckäsiti, ckerrati; (Strich ziehen) eörtati: pockeertati; (m, d. Ruthe) smukati , sverkati, sesksti, tepsti: osmukati, osverkati. oses- kati, otepsti; (ans d. Rechnung) brisati, (brisem): irbrisati, precer- tati -j- irbrisovati; die Segel ja- elra spustiti -s-spüsesti; v. n. (v. Winde) briti (brisem) , Klicketi, pi¬ kati. (pisem), vleei; (herumstrei- feu) «kitati se, klatiti so, xoniti so, potepati so, kolovreititi; (».Fischen) ckerstiti se; -er, m. Klackiree;ckerra- veo ic.; -fisch, rn. ikrava; -garn, n. mala lovnioa, ckraxa; -Hamen, »!. sak; -Holz, n. smuxavnik, smuxal- nik; (b. Getraidemeffeu) rar; -in- strument, rr. xockbeno orvckje; -ma- cher, m. roZoviler, burker; -riemen, »». brusivni jermen, xlackilnik, bru- sivnik; -vogel s. Zugvogel;-wunde, C-ran» ock uckaroa; -zeit, /. öas cker- stenja, ckerstilo. Streif-en,M. proxa, plar, plara, pass, rira; (Franse) tropeo, rebelj; (Stück) kos; -en, v. a. vpläriti, o- Streit Ruthe) keeniti, keroniti, slenitix/l; -v. n. ckotikati se, rackörati so, ti¬ kati se (tivew); (herum -) skitati se, kolovratiti , xoniti se; (von der Patrouille) öetovati, oxleckovati, rarxleckovsti, rasleckovsti; gestreift, xroxast, pasast, prekast; -er, m. stikaveo, preiskovavev; ^rei, (. stikanje, vxleckni od. rasleckovavni obkock; -ig, a. proxast, pasast, pro- kast, priran; -regen, m. posoliva; -schuft, m. ostrel, ostrelek; -wunde, /l praska, rckren» kora; -ung,(, -zug, in. preiskovanje, oxleckni od. rssleckvvavni obkock, öetovaoje. Streit, m.boj,bvr; (Zank) prepir, svasa,rarpor,spor, rarpertisa, Kretz, puls, tir; (gelehrt.) xravcka: in - ge- ralhen, spreti se, skrexati se; -art, /l balta, bojna sekira ; -b ar, a. bo- jevaven, bojevale», vojen, bojen, vojaški; ^ikeit, /. bojovavnost, ju¬ naštvo; -begier, /l bojareljnost, na- bojnost; -en, v. n. bojevati se, biti se (bijem),boriti so, vojskovati se) (zanken) prepirati so, pričkati so, prekarjati se, rvati se (rvem), ti¬ rati se; (vor Gericht) prckvckati so; (sich messen) sküsati se; poxanjati se r.a kaj ; (wider-) upirati se, na¬ sprotovati, nasproti biti (sem); -tild, a. bojevaven, vojsko>aven; naspro- tovaven, prepirov; -er, m. bojevs- vee, borov, bvrivev, vojskovavec; (Zänker) prepirljiveo, privkavec, ^lin,/. bojevavka, borivka; pro- piaaniti, ockorxniti, prasniti, rariti, plckrniti, vckreti (ckerem) -j- opiaso- Mti, vcker^ovati, ockirati; (mit der ! pirljivka; -frage, /l prepirno vpra¬ šanje, prepir»» rev, rarpor; -suh- 740 Streng rende Partei, (.prüväaveo;-genoss, »>. soboreo, tovariš v doji ; -gier, f. bojazoljnost, nabojnost; —ig, a. bojazeljen, naboden; -handel, »i. pravila; rszpra; -ig, a. prepire», sporen, pravile» ; (zweifelhaft) ävo- men, ävomljiv, nexvtäv: - werden, spreti se, rarpreti so p/) - machen, irpockbijati: izpoilbiti (bijem), prav¬ ilo zaveti (enem) s kam za kaj; -leit,/', prepir, razpor. spor; (Zwei¬ fel) ilvomljivost. nexotovost; -kettle, /kij, »vopek; -kolben,m. buzilovan, sestopörnio»; -kraft,-macht,/. vojaa maö/l; -Illst, (. bojazeljnost, na- bojnost. borljivost; prepirljivost; —ig, a. bojazeljen, poboje» , nabo¬ jen. borljiv, bojablepen; prepirljiv; ^Plah, in. bojisvo. borisve; -punkt, m., -fache, /. prepira» od. sporna reo/) -schrift,/. prepirni od. pra- ilni spis; -sucht, ( prepirljivost, priv- kavnost, pravilljivost; -süchtig, a. prepirljiv, prickaven, pravüljiv; - Verfahren, n. ravnava v spornik rc- eok;-waffe,/. orožje; -wagen, in. vojskni vor. Streng,«, oster,»jster, sropoten, corpore»; krut; (unfreundlich) o- sore»; (genau) natanöen, oster; -er Winter, buck» zima; ack. natanko, »a tenko, pazljivo; -c, /l ostrost, "sirota, srepot», srepinja, krutost; osornost; (Genauigk.) natanonost; süffig, a. težko raztopljiv. Streu, /l stelja. n»stelj/.,nastiio, steljivo; (Laub-) listje; -buchse,/, "liipnixz. (Streusand-) sipnica, Strick sipälniv», pöscniva , poseönioa , si- pslnik; (Zucker-) slaSkorniv»; -en, v. a. Sllti (spem), sipati (pijem), trositi, toriti: potrosili, potresati; (Streu) stlati (steljem); nastlati Z- nastiljati; (Staub tc.) perbati: perbniti, lopniti, (Pfeffer !t.) stii- pati; postüpati; -gabel, /l listne od. steljno vilo pk.; -Hütte, /l listjak; -Pulver, n. stopa; -fand, m. sipa, posipalo, sipalo, pisalni posek; — büchse, /i sipnioa, sipalniva, po- sipalniv», pesenioa. Strich, m. övrta, poteza; (mit der Hand) poteza, potoxljej, vlak; (der Vögel) prelet, preletavanje, selitev, prilet in villet; (Schar) kit», jato, verselo, trop; (Gegend) stran /., ilozel/l, proilel, krajin»; (v. Fischen) ilerstitev, ilerstenje ; (Holmaß) Ko- reo; (Beistrich) vejiva, rez; (im Ge¬ sicht) prask. prox»; -eln, v. a. evr- tati, verte üvlati: precertati Z- pre- vertovati; -punkt, m. poSpivjo, ns stranek; -zeit, /l tivj» selitev, popotovanje tičev. Strick, m. konopeo, voz, vozineo. verv/.; (am Heuwagen) paüvezniv», povreznics, povezniva; -arbeit, pletilo, pletenj«; -beutel, rn. ple¬ ten» mosnjioa; -en, v. «. tl. ». plesti (pletem), pletevati, strikati: splesti, zaplesti; -er, m. pletev. 741 Striegel 742 Strom pletilec; mei, /l pletilo, pletenje; m in, /l pletiv», pletilj», pletarica; - siechte, /i stremen; -garn, «.pletivo; -körbchen, ». pletilni«», pletarvek; -masche, /k petij», sanjk», kavkelj; -muger, ». pletilni vsorec; -nadel, /.. pletenk», pletenici«», pletilna izliva; -werk, m. vervi p/. ko- nopje; pletenin», pletovin»; -zeug, n. pletilno orodje, pletilo. Striegel, m. «obalo, vokaloik, konjsko česalo. «trizelj; -n, r>. a. «okati, vesati (vesem), strizljati: ocvbati, ovesati. Stricm-e, /k -en, »i. proza, plas, plas», pas»; (Narbe) brsszotioa; (im Brot) svalek; sim Garn) kroto- vie»; -ig, a. prozast, pasast, pla- sast; braszvtinast; svalkast;kro- tovicast. fstruvek. Striez, M-, -el, m. kers, kersiv, Strittig s. Streitig. Strvbel, »n. spleteni»», krotovic». Strof-e, odstavek, kiti e», stroka; -enweise, ack. v odstavkib. Stroh, er. slama; dim. slamica, slamk»; (v. Hafer) ovseniea; (v. Roggen) resenic»; (v. Bobneli) do¬ bavnic» u. s. w.; (Dach-) skop», skopnik: leeres - dreschen, prašno slamo mlatiti, bob v steno metati (mečem); - - a. slamni, slilmnati; -arbeit, /k slamnato ; - bett, n. struz», korito, pretoka, ro- cisee, vodvtöö, tokal /.; Strömen, v. a. teci, valiti se, pretakati sc, dreti (derem); (v. Rege» :c.) liti (d" jem) , vlijati, v curkib teci; -enge, /l revna «sin» od. soteska; -gcbect, «. porečje; -karte,/l vodopisna ma¬ pa; -scheide, /k rastök; -schnelle, /- bersiva; -thal, ». poročna dolma) Strömung, /l tok, tokav», val, slap! (reißende) äerjava; - Wasser, n- rečna Strophe 743 Stud voda, potočnica; -weise, ack. cürko- ma, v curkik; -Welte, /) sirokost reko. Strophe s. Strofe. Strotz-cn, v. >r. obilovati, bokoteti, prepoln biti (sein); -d, a. bokoten, obilen. prepoln. Struck, m. struk. Strudel, r». kernica, poriravnik, emerk, toiuün; (Wirbel) vertinec, vertlox, vertun, sveder; (Speise) Lubanic», povisača, potica; -II, v. u. vreti, kipeti , v vertinec se xnati (ronom); vorvrati. Struktur, /) sestava; Stus, rrast/l Strumpf, m. noxavica, Iioxovica; (Socke) kopitec; (Stamm) poro- bek, stur, ters; -band, n. podvera, podverek; -Hose, /, blače r noxovi- eami; -stricker, -Wirker, m, nvxo- riöur; —in, /l »oxovibarica. Strunk, r». Kocen, kocens, starr; s, Stamm. Strupfe, /. blačoi trak. «truppig, a. rmorse», rarmersen. rarkustran, kuštrav; -e Haare, xk. rmerseni od. rarkustrani lasse. Stliblhen, ». sobica, irbica, kam¬ ri ea. Stuhe, /) čumnata, soba, irba; (Be¬ hältnis) «Iirawba;-Ilarreit, m- pre¬ poved ir kise iti; -II- a. bisni; -n- bocker, m. rapečoik, rapertnik; -^in, /. rapečnica; -nmädcheil, «. Lisina, kisu»; -nzills, m. stanov- ^i»a. plavilo ra irbo. Stüber, -n. poltrak, «tiber. Stück, ». kos, ckrm. kosec, Kasbek; (v. Brot) kos, kerbet, d rabot, drob- Isanec, drobor, drobels; (Bruchstück) odlomek, drobec; (v. Holz) krepe- teo, kcrpelj; (v. Vieh) xlava, rep; (Sache) reč /"; (Schauspiel) ixra, i^rokär ; von freien-en, radovoljno, sam od sebe; in - gehen, rardrobiti so, rarkrcbniti se, rarbiti se (ki¬ som) p/l; -chen, n. konček. drobels, drvblsanec. mervioa; -eilt, v. a. sestaviti-s-sestavi)ati; (zer-) dro¬ biti, merviöiti, worviti: rardrobiti, rarmorviti; -kN, v. a. pristaviti, prisivati, pridelati -f- pristdvlsati, pridelovati ; (Zerstückelt; -gießer, m. topollveo, topolijeo; ^:ei, /l to- pvlivuiea; -gut, ». topvviaa, bro- oovioa; (Glockengut) rvonovina; - Hölzer, statve; -weise, ack. po ko¬ su, po koseib, oa drobuv, kos ra kosom; -Werk, ii. kosovina, kerpa- risa, korparina, raplätvvso. StUÜ-el, /k stop, podstavek; -ent, >n. disak, uoeneo, visokosoleo, Stu¬ dent; ^eu- «. disaski, študentov¬ ski; menstistuilgsplatz, m, raloxra disake. Studlcil,->^ ueonse, uki, nauki xt,; -- a. nauöai. učni, eolski; -abthei- lnng, /k rardolek ukov; oddelek vi- sili sol; -fach, n. učni predel; -fond, »i. učni ralox, solska raloxa; -hof- komaüffion, /k dvorska komisija ra šolstvo; -fahr,», solskv loto; -plan, rn. učni načert; -Wesen, n. solsko rado ve od. reči /. Stud-iosus,m. visokosole«; -iereii, v, n. učiti so, študirati; (nachsinnen) Stuf 744 Stund misliti, premišljevati; -ierstube, (. -zimmer, n, irba ra uöenje; -ium, n. učenje. StUf-e, /l stopnja, stopinja ; (die Treppe) stopniea; (v. Erz) cok, gruöa, kos; -ensolge, /. -gang,»r. postopnost, raporoänost; -enland, rr. greilje; -enleiter, (. lestviea; -en- weise, a^. po stopnjaN, stopnjama, « Bäumen) pnrobek, štor, ril, panj; mit-unv Stiel, s korenino, po¬ polnoma; -en, v. a. kerlrati, to¬ piti: okvrliati, skerliati, ratopiti; (d. Spitze berauben) omuliti. ostü- liti. okerniti; prisekati -j- priseko- vati; -heit, /l topost, topota; (der Zähne) skomina, vskvmina; /<- opoklost, topoglavost; -kopf, u>. to¬ poglave«; -nase, /. tumpasti od- tompasti nos; -nasig, a. s tompa- stim nosom; -schwänz, rn. kuriasU od. kebasti rep; -sinu, r». topo¬ glavost, terpoglavost; ^:ig, topogläv, terpogläv; -winkelig, topokoten. StUIld-e, /l ura; /rA/bas; ^>nxlav, r»bit;-ität, /l topoglavost, nabitost. Sturm, »!. burja, kuäa ura. ne- ribta, vikra, ika, burka, rukma; (Sturmwind) viker. ribar, lumäst polomäj, xis; (im Kriege) ra- ^icok, naskok, napää, naval, juris 'taufen, naskoöiti, napasti (paäenc) ch naskakovati, napaäati; im - cilt- "ehuien, r naskokom vreti (vra- mem, vrewem); (Tumult) krup, tumm; -läuten, plat rvona biti, (bi- lcun). (y. Seele) nemir, ncpokoj;- ""E, »-. stonolöm, «von. 2türm-en, v. er. verseti, versevati, bobneti, bobnevati, buriti, viküriti, ^llelovati; (lärmen) Icrumeti, lcru- l^ti, vikrati, rarsajati, rokneli; (neunen) vilirati, valiti so: avikrati; (wohin -) priäreti (äerem). prilo¬ mastiti, priäivjati, rvilirati /r/l; v. " rušiti, lomastiti: porušiti, polo- Mastiti, portreti (äorom)-j-po». relerni klobuk; (Gewächs) omej; Stürmisch, a. Vi¬ karen, buren, burovit, rarburkan; -e Sitzung, vikarna od. krupna sej»; -es Wetter, gorcka od. kurla ora; - leiter, /i naskoöns lestvica; -los, a. miren; -möve, /.galeb, pijäl /.; - petizion, /i silna od. silovita proš¬ nja od. rakteva; -schritt, »r. na- skocni od. nagli koräk; - schwalbe, /. -vogel,»!, kurlournik, kurloürnioa; -Wetter, n. nevilita, kuäa ura, ik», vikta, burja, burka; -wiud, »t. pis, viker, vikar, polomäj. strekorler. Sturz, »«. pari, parleo; (Umsturz) preküv, prokuoljej, proväl; (des Wassers) slap; (d. Berge«) stermi- na, stermee; (Einsturz) poäerlija, ranäor. raesip; (Deckel) pokrov, pokrove«, rona; -bach, rn. skaka- vee, slap. SlÜrZ-ebecher, »r. kupa s pokro¬ vom; -kl, in. storniööe; (am Wein¬ stock) rerje. rorje; (b. Holze) ritin»; -kN, c. a. rverniti, preverniti, pre¬ valiti. prekucniti, prekopicniti, pre- vrätiti -j- rvracati, prevrricati, pre- kucovati; (einen Tovfrc.) poveaniti -j- poverovati; (Gläser) irprarniti, rverniti -j- ieprsrnovati, rvracati; (heftig hinwerfcn) bütiti, butniti, tresnili, trösciti, telebiti; (d. Acker) 74S vtut 746 Subjekt podvrsti (orjem)-j- podarjati ; vom Trone «prestola pabniti; (einen Günstling) inpvdriniti, v nemilost spräviti; v. n. pasti (padem), nver- nitise, prekucniti se, prekopicniti se, prekvmbilliti se, nvaliti se-j- padati, prekucovati se; (wohin schnell-) pubniti, planiti, bübniti p/l; lhcslig zu Bodenj telebiti, teleb¬ niti, butniti; (in einen Abgrund) stermoxlaviti se, nxrenniti se, pre¬ veriti se ; v. Pferde, s Kons» pusti od. nverniti se; (zusammen-) nxrüditi se, nxrünniti se p/i; sich v. n. su¬ hosti se (nenem), nakaditi se, na¬ poditi se. Stut-e, (. kobila, mora; -en- a. kobilji;-erei, /.kobilisce, kobilstvo. Stnh, m. okersek, okerbek, «tula; (Gewehr) kratka risanica od. risana puška, stue; (Muff) rokavec, i>a- rocek s. Muff; -ärmcl, m. rokavec; -buchse s. Stuß. SkÜY-e, (. podpor», podpor/l, pvd- perniea; opora, opiralisee, podlox; /«A. poelpora, naslomba, obramba, varstvo, navetje; -en, v. a. pod¬ preti-s-podpirati ; (an etwas) opreti, nasloniti-s-opirati, naslanjati; sich -, v. r. opreti se -j- opirati se; na¬ nesti se -j- nanašati se. Stuh-en, v. a. prisekati, kosore- piti, prikrajsati^j-prisekovati, pri- krsjsevati; gestutzt, a. kosvrep, be¬ bast, kurtast; (Bäume) prisekati, priklestiti-j-prisekovati; (d. Haar) pristriči (strirein), prirenati (re- nem) -j- pristrigovati, prirenovati; v.n. ostermeti, osupniti, opanjeti, navneti se (vnamem, vneinom) -j- ostermevati, navnemati se; -er, m. Kindalio, xindavec, «krivar, lispa- vee;-glas, »r. ninki konarec;-ig, a. osupnjen, naöudivsi so. Stütz-lg, a. kujav, termoxläv, sketljiv; i^keit, (. küjavvst, tormo- xlavost; -köpf, m. kujave«, kujer, termoxlaveo; -lciter, Ivjtra n o- poro; -punkt, m. oporisee, opira¬ lisee. StUtzevhr, »r. koso ubo (z. nsesa), prisekano ubo ; -schwänz, m. koso- repka kosorepee. Styl, M. slox, pisava; (Ballsthi) nidava; (in bildend. Künsten) sloz, sklad; (Kalender) koledar, steter; - - a. slozov; -istcrcn, v. a. nlorib, sestaviti, napisati (pisem) -j- skla¬ dati, sestavljati, spisovati; -ist,>". sloxonnalec. sloxvnnanec, pisavev; —ik, -lehre, /. sloxoslovje, sklado- slvvje; —isch, a. pisave». sloKoslO' ven ; -US vuriae s. Kanzleisthl. Subaltern, «. »ini, manjši; amte, niri ui'aönik' -e,M. podpisati se (pisem) od. naročiti oe n» kaj -j- podpisovati se od. na¬ ročevati se; -skripzion, /. podpisa - iev, podpiska, narocba; -st a nliv, o. sainostavuik, samostalnik, sa- dostavno ime (z. -ena); - a «omostavni, iiuenni; -stanz, / U»tvo; jedro; hiteti, a. bistven, ^oten; -stituicren, v. a. namestiti, komu namestnika postaviti, postä- Vdi koza namesto koza od. na ko- kor mesto -j- namestovati, postav- bati; -st^tnt, ,n. namestnik, name- ^ovavee; -stitnzion, /i namestitev, postavljenje namestnika; (Per;.) "oinestnistvo, namestovavstvo; - iaat, n. podloza, podstava; -suuiie- s. Boraussetzcn, Folgern; -til, °'tanek. tenek, droben;-trahen- m. odstevaneo; - trahent, m. od- steveo; -trahieren, v. a. odšteti (štejem)-(odštevati; -trakzion, /. odšteva; -vcnzio», /l dnarna po- moo /. od. podpora. Such-e,/l iskanje; öul>; -en, v. «. N. n. iskali (isöeni), trariti: poi¬ skati; (nachforschen) poprasevali, porvedovati; Rath -, ra svet vpra¬ šati-( vpraševati; Hilfe-, ra po- moe prositi: poprositi: -er,»!. iska- veo; porvedovaveo; -t, /. Irleput», blepenje; poklep, strast/l; Fall-, borjast/l, padavica; (Neigung) naz- njenje, naklonjenost. Slii>, m. var, vrenje, vretje: im - sein, vreti. SÜÜ, juz, poldne (x. dneva), pvldanska stran /i; - - a. jurni, poldanski, protijurni; -deutsch, a. jurnonemski. Slldcl, »«. kal, lur», kalura, ka- lisee; -buch, n. ramarane bukvep>/.; -ei,/'. nesoaz», svinjarij», mararija; -fleck, m. ook; -haft, -ig, a. rama- ran, umaran, oeeeden, oesnaren; -koch, »«. neöedni od. »vsnarni ku- bar; -niagd, /l umaran» od. neeedna dekla; -n, v. a. čokati, packati, packati, svinj»ti; -wüsche,/, ne- snarno perilo. SÜd-cn s. Siid; -flüchte, jurni sadni pridelki ps.; -gcgend, /.jurn» od. poldansk» stran /) jurni kraj; -kreuz, ». jurni od. poldanski krir; -ländisch, a.jurcn , poldneven, pol¬ danski; Sudler, »». päckavec. m»- raö , svinjaveo, nesnarnik, neoed- nik; Sudlerin, /. nesnarnie», ne- Sud 748 «ednio»; -lich, a.juien. poldneven, poldanski; -Meer, 77. jurno morje; -ost, 77I. juxvvrliöd; -östlich, a. ju- xovrboden.juino-vrlioden;-ostwiltd, »I, juxovrbodnik; -pol, 771. juini teeaj, jurnik. Slld-salz, 7i. varjena vl>. kükana sol (.; -werk, 71. solovarnja, solo- varnioa. Süd-see s. Südmeer; -slave, m.du- xoslovän, duxosloven; -slavisch,«. jugoslovanski , jugoslovonski; - wärks, ail. proti jugu, proti pol¬ dnevu; -west, -n. jugorabod, ju- xorapäd; Vilich, a. jugoralioden, jurno-rapaden , ^Iwind, 77i. juxora- Iiodnik; -wind, 7n.jug,jnilli veter, pollinevnili, toplek. Suffix, 7i. pritiklino, priteklina, pripono, vbrarilo. SÜfsliNg, 7». pijane«, pijät. Suffrag-an, 7N. namestni skok, sukragan; -inm, 71. glas, volilni glas. SÜHlI-altar, 7N. spravni oltar; -bar, a. spravljiv; -e,(. sprav», spravilo, pomiritev: -en, v. a. spraviti, po¬ miriti-j-spravljati; s. Rächen; - opfer, 7i. spravna daritev; -nnng, /l sprava, spravilo. Sujet s. Gegenstand. Snkkurs s. Beistand. Snk-zess, rn. vspeli, uspeli; -zestion, /.nasledstvo, nasledje; -zefsiv, a. eaporeden, nasledenj; ad. rapored, Zaporedoma, po malu, po malem, poldgoma. Sultan, 7». sultan, turski var; -in, /. sultanj», sultanka. Sund Sulz-e, /. liralic». tiranje, solna; (Salzwerk) solina; (Sauze) iolioa. mirelj; (Salzbrühe) rarsol -en, v. a. soliti: nasoliti, osoliti; -ig, a röliöen. Summ:« s. Summe; -arien, pl- posnetki, spiski pl.; -arisch, »- prs¬ tek, okrajšan, povešen; aoe/l, loöek; -boten,in.moövirna tla pl.; -steber,». glonoviva; -gegcnd, / moövirje, meeava, mooarina;- grund, 7». mvövirjo, blato; -lg, "- močviren, movvaren, moövirnat, podmvkel, ramocen, blatnat, xrer- nat; -lache, /l kalura, mlak ni»; ' land s. Sumpfgegend; -pflanze, /- blatna rastlina, bared; -taks, "j- sota; -vogel,7». mlakllinatio»,mo0' vlrnio»; -wasser, 7i. blatnie», . niea; -weihe, /l plese«; -wiest, k- podmokla senoied/, moöve pl- SNMseN, v. 71. šumeti, sumljatb brenčati (im). Sund, 7». struxa, preliv. Sünd-e, /. xreli (Fehltritt) xresek : eine - begehen, xresiti, pn ' presiti se, dušo o§resiti -s- pre§s^ j sevati se; (Neberlretnng) prestop: Super 74) Süß pregroba; -e n - a. grešni; —bekennt- "is, n. spoved irpoved /°.; —er- i>ss, m. »«iver» grebov; —fall, m. prestopek, grob, ogresek; —srci, a, brer greli», brergresen; —geld, krivic», od. pregrešni denar; — kst,/l breme od. ter» grekov; —le- ^n, n. pregrešno rivljenje; —los, a. brergresen, brer grob»; —opfer, daritev ra grebe; —schuld, /l zresni dolg, grešna krivnj»;— strafe, 5 Karen od. pokor» r» grebe; — Ergebung, /l odpuščanje od. odpu- dek grekov; -er, m. grešnik: der fkme-, obsojene«, k smorti obso- l°"i budodeleo; —in, /l gresnica; Gesenk»; -stut, /l potüp, vesoljni potop ; -h a f t, a. grešen, pregrešen; --'gleit, /l gresnost; -igen, v a. Mesiti, grob delati: pregrešiti so, krvk storiti, ogresitise; -iger,m, Nosnik; -lich s. Sündhaft; -opfer, "' daritev r» grek. ^Upcr-arbitrieren, v. a. o» »ovo presoditi -f- prostati, presojevati; '»rditrieriing , /l nov» presoj»; - najlepsi, najrlübtnisi; -itt- ündent, Superintendent;-ior, r». ^srasin», visi glavar, superior; - ""8 s- Naseweis; -lativ, rn. prešerna ^"pist», presernik, tret;» stopnja; Mängel, pl. pvoöitkipt., nadoöitk! -UUmerär, a. nadstevilen; - lsändung, /, »adruber; -pränota- predrnamb» na prodrnambo. ^uplnuu,^ ». namenivnik, name¬ ni naklon, sapi». ^üpp-e, /i juka, rupa, polivka, eorba; -cnkraut, n. relisce r» vjulro; -enlöffel, m. rlio» r» juko;-enschüs- sel,/, skled» r»julio; -entopf, lonec rajulw. Supplement, n. dopolnek, doda¬ tek, dostavek; - a. dopolnilni , do- polnovavni, dopoloitni. Suppl-ent, »e, namestn! učitelj; - ik, prositev, prošnja;—ant, »». prosiveo, proseč; - ieren, v. a. nanie- stovati; (ergänzen) dopolniti, do¬ staviti-!- dopolnovati, dostavljati. SuPP-onieren, -osizion s. Voraus¬ setzen, Voraussetzung. fnadvlada. Supprcmat, «. verlrnj» vlad», Supra, aet. xori, rxorej. Surrogat, n. »»Mestek, nadome¬ stek ; -kasfee, m. kavni namestek. Suspeu-dieren, v. a. odloriti-j-od¬ lagati, odkladati; (aufheben) usta¬ viti,raustaviti, rastanoviti-j-ustav¬ ljati ic. (vom Amte) ob slurbo djati (dom)-j-devati; -ston, C-odstava; ustava, raustava; -sum, n. in sus¬ penso, neodločeno. Sijß, a. sladek; (».Speisen) sla¬ sten, oslasten; (angenehm) prijele», ljuberniv, mil: - werden, mediti se; -brot, n. parnik; -apfel, m. niedic- nik; -e, /. sladkost, sladkata; slad sladkal /i, sladkob»; -etn, v. n. sladeti; -en, v. a. sladiti, slajsati: osladiti, oslajsati; -h»lz, sladiö; -igkeit, /i slasöioa, sladkal, sladka¬ rija; sladkost, sladkot»; prijetnost; -ktee, m. meden» detelja; -lich, a. sladkoten, sladkoben, nasladen, sladkav; -ling, m. slddkaveo, slad- Sustcntazion 750 Tab K»«, prilisovaveo; -maul, ri.oblis- nel, sladkosnedes, sladkoustnes; »blisnel», sladkosneda; -stoff, m. sladkoba, sladic»; -teig.m.opresno test«; -wnrz, /s sladic, osladič, sladka korenina. sladki koren. Sustcntazion, f. preiivljav», pro- sivek; -s- a. pl'eLivhavni. Syl-be s. Silbe; -logismus, m. ^asr8o6ek. Symbol s. Simbol. Symmetr-ie s. Ebenmaß; -isch,<-. someren, skladomeren, skladen. Sym-pathetisch, a sočuten; -pathie, /; sočutje, simpatija; -phonie,/. 80- xlasje, simfonija; -ptom, n. snri.- rnenje, nasnanek, rnamek; prika- rek. primerek. Syll-agoge, (. sliödnica iidvvska, mölnica; -chronismus, in. sočasje, istočasnost, istočasje, enočasje; - chronistisch, a. istočasen, sočasen; -dikät, n. sodnistvn; -dikus, in. sod- nik, sodec; -ekdoche, (. sinekdoka, besedna prememba; -kope, (. «pu- sčaj; okrajsek; -ode, (. cerkveni rbor, sinod»; -odal- ». cerkveno- rborni, sinodalni; cerkvenega sbo- ra; -onym s. Sinnverwandt; -opsis, ( povsetek. posnetek; -taktisch, a. skladosloven, sintaktičen; -tar, (. skladnja, skladba, skladoslovje. vesava besed , sintskss; -thests, (. sostav», svesa; (Thests) stavek; -tbetisch, «. sestaven, sostsven. Syphil-is, /. sramna Kux»; -itisch, a. sramnokusen. SylUp, »n. sirop, sirnp. System, n. sostav», sostär. se¬ stavim, uravnava, sistem; -atik,(. sostavoslov^e, sistematik»; -atisch, a. sostaven, sistemätieen; -isteren, v. a. ostano viti, vred spraviti, ves¬ eliti; shstemisiert, a. nstanovhen. v red djsn. Szen-e, (. prisor. okras; (Austritt) nastop; -erie, (. xledisöna olepšava od. oprava; -tsch, a. xlediseen. Szepter, n. sesio. T. Tab-agie, /°. dimnica; -a k, m. t»' KLK, taksk, dnlian; (Schnupf-) drobni tobak, tobak sa nos, snope- veo; — - a. tobaöni, tobakov;^ beutel, rn. meb s» tobak; ^ibstchsd (. -dose, tnbdenio», tobakees; ^ifabrik, (. tobakarniea. kabeika ra tobdk; —feld, n. tobakisce; del, m. kupöi)a s tobakom; ^mo¬ nopol, n. samoprodaja tobaka, sa- moterstvo s tobakom; ^Ipfeife, /- pipa. Inla; —pstanze, /l tobakov» r^el /l; "räucher, rn. tobakar, puba- veo;"schnupfer, snvkavee; trastk, /. tobakarniea, tobakovapre' dajiilniea; "trafikant, m. prodaja- veo tobaka; "Verlag, m. tobakeve skladisöe; -atiere s. Tabakdose. Tabcll-arisch, a. tabelaren, v rar- kaskib; -e, (. raskasek, tabela. Tllb-ernakel, n. tabernakelj ' eljna), prosvetisee; -leau, n. obrat, skupin»; pregled; -le d' I>ow/' skupna misa; -ular- a. semljiue""' Tachygraf 751 Tag knjinni; v gruntnik bukvali pisan, tabelarni; "gesnch, n. prošnja na rpis v noiyljisono ob. gruntne bn- kve; prosila na inbris kakega v- pis»; ^gläubiger, m. vpisani upnik; —mäßig, a. vpisljiv; "Verhältnis, m nemljiseno - knjino» ranmsr /j; Ul e tt, n. krosna.krosnj», krasila; —krämer, r». krošnjar, krosnar. Tachygraf, »I. kritropisee. naglo- piseo; -ie, klitropisje, naglopisje. Tadel, m. graja, ovitek, apoöitek, ^rar, svarilo ; (Fehler) napaka, pre- Krosek, Iiiba. pomanjkljivost; s. Makel; -frei, -los, «.Kron pogreška, kronbiben; brenmästenvn;-haft, a. ?tajaven, oöitljiv, oponasljiv; -lust l Tadelsucht; -n, v.«. grajati. Koriti, karati, käjati, oponašati, sponstsati, "eitko delati komu, ovitati, svariti : pograjati, pokarati, posvariti; -NS- K'ert, «. graje vreden, posvareo, posvarljiv; -sucht,/ . grajavost, gra- tavnost, oponaäavnost; -süchtig,«, krajav, grajaven, oponasaven. Tadler, M. grajavev, oöitavev, o- konsäaveo; svariveo, posvsrnik; - grajavk»; svarivka. Tafel, /. tablja, talila, desk»; 'Tisch) mina ; (Glas-) sipa, (Tabelle) ^rkanekj strm. tübliva: - besten, "Uno pogerniti -f- pogrinjati; (Es- rl>)jünina, vevorj»; große-, poje- Ma,gostarija; -aufsatz, r». naminje; '"ter , n, naminno pivo ; -bester, m. fogrinjaveo; minnik. stolnik; Tä- Tafelwerk; -gelber, xk. obest- »ma, -grmach, n. vbed- nio»; -geräth, «. pominje, minna oprav», naminje; -glas, n. sipa; - land s. Stufenland ; -meister, m. nast- minnik, naststolnik; -mustk, godba mest jedjo ob. prijesti; -n,v. n. go¬ stiti se, gostovati se, pirovati, obe- stovati; Täfeln, v. a, päniti: opaniti; -obst, rr. s»stje na na mino; -öhl, rr. n»belno olje; -runde, /j «minjs; - sal, m. obostniv»; -service, rr. pomin¬ je, n»minje;-tuch, n. krüsniea. per- tiö. Tafelwerk, rr panb», oboj n stes- kami; -zeug s. Tafelgeräthe. Taffel, m. koket, tofsnt; - - a. tö- tetnv. Tag, rn. clan ob. n. dnin» ;-gestirn, n. solnoe, dnevno svetilo;-h ell, a. svite! ko dan, belodan; —e, /l dnevna svit- loba; Tägig, a. dnevni; -lebens, «d vse sive dni. sotetnins. Taglia, /. darilo s» kako rešitev, Täglich, a. vsakdan), vsakdanski; vsedenj; «d. vsak dan, dan sa dne¬ vom. Tag-lohnf TaqcSlohn; -lohner, m. terak, dninar, najemnik, de- lavee; —in, /l terrlkinja, oajein- nie»; -Pfauenauge, n. pochievnipav- lineek; -satzung,/l dan (dneva), u- rok, rok, narok; -schreib», m. na- dniöar, dnevni pisavso; - UNdNacht- gleichc, /l enakonoöjo; -wache,/ podnevna «trasa; -zeit, /l eas; dnev¬ ne uro pl. Tllillk,/l rast/l, postava, stas. Takel, »e. skerpeo, skripeo; vervi pl /l; -n, ladij« s vervmi oskerbeN, vverviti -j- oskerbovati; -werk, o. vervi p/. Takt, m. takt, mali, mera; /hl' prevdarnost, premišljenost, rarbor- nost; -fest, a. torden v taktu ; -if / taktika; —er. m. taktikar, taktik; -los, a. dres takt»; /rA. neprevda- ren, nepremišljen ; —igkeit, /. "°" prevdarnost, oepromisljenost;-mn- ßig, ad. po taktu, mak n» m»k,vdar n» vdar; -mcffcr, 1». taktomer. on- svmor; -voll,«, prevdaren, prenuS' ljen, rasboren. Tal-ar, m. talar, kal», kalj»; petaea; -ent, ». xlava, dobra ec. bistra xlav», dar, talent; —los, m terpoxlav, kesnoxläv: —voll, bistroxlstv, darovit, bistroumen, jasne od. bistre pameti. Talg, m. loj; eol/. lojevin», (Atlt) tolsea, salo, mast/.; - - lojen; -en, v. n. lojiti, loj imeti (»mo -icht, a. lojast; -ig, «. lojen, I°j"° ' sich - machen, polojit! so; emokast, sveklast; -licht, ». Talisman 7 sreö», lojenio»; -stoss, m.Iojeo; lo- j^vin». bajilo. Talisman, Nt. täsöica, talisman; Talk, Ni. lopnili, lajevsc; (lA. be- ^ilk, tepec, butec; -en, ni. perx»; - trde, (. lojeviva, maxneaija; -stein s. Talk. Tal-niud, »n. talmud ; -on, m. talän. Tam-arinde,/'. tamarinda; -ariske, (tamariska, xrebenscsk; -h o Ur, m. dobnär, bobnarsöek, tambur; —in, (. tamburin. Tand, m. ixraöa, norčija, sala; />-. niöemurnost, ničevost. Tandel-ei, /l noröija, otročarij», »oreije pf ;-,r, Tändler,««, ixra- «troski ölovek;-hast, a. vtroöji, šaljiv; -n, v. a. otroöevati, ixrati 81, aürati-werk, n.ixraca, ixracija; Tändlenn, /l ixravk». Tangente, /. doticnica. Tanne, /l jel /l, jela, jelka; (Na- "ibanm) lioja, kojka, livojka, -N, "> jelov ; -nfink s. Bergfink; -nhain, ">jel«v xoad,jelovje; -nharz, n.je- "va smola, pilpoli; -nholz, n. jelov jelovina; -nzapfen,m. jelov ve- ^ersk od. stori, skoris. Tante, /l teta; «klin. tetica. tetk»; (^äterl. Seite) strina; (mütterlicher ^>tc) ujna. (odstotkov. Tantieme, /l äelei doliodkov od. Tanz, m. ples, raj; -bär, en. med- ^«l plxssveo; -bewikligung,<>«- delitev K plesu ; -Hoden,rn. plesisce, Ostsee; -en ,v. er. plesati (plešem), ""Mi, verteil' se: aaplesati, popis¬ ati. Deutsch-floo. Taschenwörterbuch. >3 Tasche Tänzer, »r. plesaveo, plesse, ra¬ ja vee; -in, (. xlesavk», rsjavka. Tanz-fest, n. xles; -Haus,». ple- sälnioa, plesavnica; -kunst,/. ple- savstvo, ümetna plesarija; -lied, rr. poskäöniea; -tust, (. veselje 6o plesa, plešavost; —ig, a. plesav, K6or rad plese; -meister, m. plesür, plesavski ueitelj; -platz, m. plesisöe, rajisöe; -sal, in. plesävaie», plesril- niea; -schuh, m. örevelj ra ples; - sucht, /l plešavost; -süchtig, ». lirabsr, serös», junaš¬ ki, viteški, moški, karenjaski; -keit, en. Iirabrost, serönost, junaštvo, moštvo. (tapir. Tapir, en. morsko prase (x. -eta), Tappen, v.a.livät»ti,slat»ti,tüvati. Täppisch, a. Storklast, okoren, ne¬ roden. Tar-a,/l tar», odbitek pri vazi; -antcl, (. taräntul»; -if, m. cena, tarifa, venvvnik; vieren, v. a. ceno postüviti od. odmeritip/l; —mäßig, a. kakorje eena, po tarifi; —post, m. tarifni ölensk, tarifna številka; —satz, »n. tarifni postavek. Tar-ok, n. tarok; —icrcn, v. n. tarokirali; -tarus, rn. pekel; pod¬ zemlje ; -tsche, (. tarča. Tasche, /l iep, ariet, kesa; (Beu- d8 Taschen 754 tel) moöirfa; (Reise-rc.) torb», mav- ka, Kes», lavsek, tobole«; (Maul¬ tasche) berlurga, «aüsnic», klapo- risnioa, klofuta; Täschclkrant,rr. ko- büliea, plese«. Taschen-, a. repni ; -buch, n. repna kofiga; (Almanach) rabavnik, no- voletnik; -dieb, rn. rmikavt; -for¬ mat, rr. repna odlik» ; -gelb, n. repni clenär; -kalender, r». koleckareek, repni koleäär; -krebs, rn. rakulfa; -Messer, n. wideo, raklepe«, grexo- reo, britvi«», kostura, pipe«, nori- eevka; -sp ie l, n. gluma; —er, rrr. xlumeo, glumär, glumäö; —erkunst, /l glumarstvo; -luch, n. rokavci«, robe«; -uhr, /, repna ura, repiiiea; -Wörterbuch, n. repni slovar od. Slavnik. Tllss-e, /. skleckic», skuäelio», «»- sie»; -enförmig, a. öasast. Tast-atur, /l tastatura, klaviatur», prediralo; -bar, a. tiplfiv, otiplfiv, oslatlfiv; -e,/l tasta, tipalni«», pstlo- »io»; -en, v.a. tipati (pisem), slst- tati: potipati, poslatati; —brett s. Tastatur; -er, m. tipaveo, slatave«, tiprlö; (Fühlhorn) tipalnik, tipavnik; —in, (. tipavka; -organ, ir. tipalo; -strin, rn. tip, tipalo. Tale, C- ates, »ta. Taltoviercn, v. a. tetovirati, opi¬ kati , r bstrvami olepšati -s- olepse- vati. Tah-bär, rn. taoar; -e, /l sapa, lapa , taea, «opata; pilroolret, pstr- »oket. Tau, n. verv (., laneo. Tauch Taub, a. sink; (etwas-) naglüb; (leer) prarsn; - werden, glusvti: o- gluseti, oglükniti; - machen, glll- siti: oglušiti ;-e Nessel, mertv»kro¬ piva. Täubchen, ». golobe«, goloböiö, golobeek; /iA. Ijuböek , mileek. Taube, rn. glusee, glulie«;/.xlulia. Taub-e, /l golob ; (Weibchen) xo- lobira; rkrrrt. golobe«, golobeek, go- lobiöioa; -en- a. golobsi, golobiösi; —ei, /l gvlobse fafoe; —falk, rn. sokol sei««; —Händler,rn.golobar, golobarsöek; —kröpf,rn. golrüa;^ mist, rn. golobfek; —schlag, r». go- lobnfak, golobinfak; —schwänz, rn. fericar; —zücht, /. golodarstvo;- er, Täuberich, rn. golob (samec.) Taub-Hafer,rn. äivji oves, gluse«; -heit, /l glukrota, gluliost; Täubin, /. golobi«»; Täubling, rn. gobajür; -nestel, /l mertva od. wersla kro¬ piva; -stumm, a. giulronem, gl"b in mutast; —es, rn. glulroneweo, glubomutee; /. glukonema; —lehk- anstalt, /l savoäaa glukonemo. glu- Iromütnioa; —lehrer, m. uöitelf xiU' lionemilr. Tauch-en, v. a. topiti, tokati, n"' riti: potopiti, v voäo spustiti, l>"" grerniti, ponoriti, pomočiti -s- k"' tilplfati, pogrervvati, pomakati;- ente, (. potaplsavk»; -er, »r. P»t»k' lfave«, voiiotöp,poämeräe;(Nsgkl) panäirek, potapljavee; —glocke, f- potaplfavski «von , potaplsävinca; —huhn, n. liska; —schiff, l""^' vostniea. Tauen 755 Tax Tauen, v. a. strojiti: ustrojiti. Tauf-, a. Kerstin; -akt, m. liebst, kersöevanje;-buch, ». kerstne bu¬ kve xi.; -e, Korst; (Handlung) korsöevanje, kerstitev: die - em¬ pfangen, kersöon biti (sem); -en, v. a. körstiti-j-kersöevati; Täufer, in. korstnik, kerstitolj; -kefsel, m. korstilnica; Täufling, m. körsöensc, korsöenik; -mahl, ». kerstitke ^l., korstinjs -name, m. kerstna ime (x. imena); -pathe, m. kerstni koter, Kum; -pathin, /l kerstna i>otra, Kuma; -samstag, m. kerst- aica; -schein, m. Kerstin list, rojni list; -schmaus, m. Kerstins kerstitke x/.; -stein, in. Kerstin ka¬ men, kerstilnjak, kerstilnik; -tag, m. kerstni stan (Z. dneva); -waster, ». kerstna voda; -zeuge, m. kerstna pries. Tailg-en, v. ». biti (sem) na do- "er biti na prikladen, xocken od. pripraven biti , Kvditi se , prileöi ss (lenem), prilexati se, slüniti:das laugt nicht, to nie ns velja; -enichts, iii. naniö, malopridnen, nanikarnen; ^lich,«. pripraven,prikladen, spo- svbsn, Kosten, stöber, prilenen, do- "blf; —feit, pripravnost, priklad- iiast, sposobnost ic. ^Taumel, m. vertoxlavioa, verto- ^lavost, omama, omota; -ig, a. ^ertoxlstv, vertoxlaven, omamen, Zmoten, omotičen, opotikljiv; />A. kstan; -lolch s. Lolch; -n, v. ». vpo- lokati se, omabovati, klamätati, blaxsttati, klamoteriti; -er, »i. ver- toKlavee, oxotekljivec, klamota. Tausch, m. menja, mena, menjava, namenjava, menjatev; -en, v. a. menjati, meniti : ramen)ati, name¬ niti. Tauschen s. Teuschen. Tausch-Handel, r». kupöija n» me¬ nja, menjavna kupöija; -mittel, n. menjalo; -vertrag, »r. meajavska poxodba; -weise, ast. po menji od. namenjavi. Tausend, «rem. tisoö, tisuö, jener, tavnent; ei der -, te-te, ste-te!; -er, m. tisoöka; -erlei, NAM. tisoöeri, jeneroteri; -fach, -faltig, a. tisoöe- ren, tisoöernat; -fnß, m. stonoxa; -guldenkraut, ». grinne rone xr., svodreo; -jährig, a. tisočleten; - künstler, m. vsennalev, vsevesten; -mal, ast. tisovkrat, tisoö potov; —ig, a. tisoökratsn; -schön,», wi- lie»; -ste, »um. tisoöni; -stel, m. tisoöin, tisocins. Tauto-gram, ». istopis;f-logi'e, istoreöje; -logisch, a. istoreöen. Tauwcrk, ». vervje, vorvovje, vervi Tax-abschreibung, /l inbrisek taks od. reänin; -amt, ». taksni od. reck- ninski nrast; -ator, m. oonivee, ee- nitelj; -azlon,/l eenitev, preeenitev; -bar, a. taksi od. reänini pockvernen; -e, /. taksa, roilnina; -einhebung, /. pobiranje taks ; -frei, a. takse prost; -ieren, v. a. ceniti, preceniti, ceno postaviti -j- postavljati, taksirati; -nachstcht, (. odpust od. sprexlestsk 48' Taz taks; -note, (. taksni list; -us, m. tis; eakk. tišje. Taz, m. sacij», saöa. Tcchn-ik, (. tednika; umelnost;^: er, rn teknikar, umeleo; -lsch, a. teknicen; -ologie,/. telrnologija; - «logisch,«, telinologiöen , telrnolo- xijski. Iv ÜVIIUI, n. ralivalna pesem/., I'ebe koza bvLIimo. Teich , rn. ribnik, ribnjak; -binse, (. mvövirska sita; -fisch, r». riba is ribnika; ^lerei, /i ridnikarstvo; -Huhn, ir. tükaliea; -muschel, /. je¬ zerska školjka; -rose, /l lokvanj; - Wasser, rr. vosa ir ribnika; -wirt¬ schaft, /. ridnikarstvo. Teig , r». testo; -en, v. n. meeiti se, mesiti se »meeiti se; -ig, a. testnat, testen; -stück, rr. svalek; - Werk, rr. testovina. Teint, m. polt /k Tele-gram, n. saljnopisna od. sa- lekupisn» novica; -graf, IN. saljno- pis, salekopis, tolegrLk; ^:en-er. saljnopisni, telegrafski; —enamt, rr. saljnopisoi od. telegrafski uras; —enbeschadigung, /k poškodovanje daljnopis» od. telegrafa; —enlinie, /. saljnopisv» od. telegrafska očrta; —enstation, (. daljnopisna od. tele¬ grafska postaj»; —ie,/l daljnopisje, telegrafij»; —isch, a. daljnopis«», salekvpisen, telegrafski; -skop, rr. daljnogled, salekovis, teleskop; —isch, n- tsmplar, templjar; -hof, in. dvo¬ rišče; -orden, »e. tomplarski ros; - raub, rrr. svetvkraser; -schauder, rn. oskrunjevaveo tempeljn» od. vero barje. Temper-anient, ,r. kri (g. kervi), nrav (.; -atur, (. toplina, toplot»; oblipin»; -ieren s. Mäßigen. Templer s. Tempelherr. Tkmp-o, re. easomerje, mora: a -> o pravom vasu; -orär, a. časen, minljiv; -oristeren, v. n. pravega easa čakati, plaso po vetru obračate; -osprung, in. ockmerni skok; -Us,(- o»s. TeN-akel, rr. sorraj; -d en z,/i na¬ mera, mer/l, ternja; ^Iprozels, W- namerna politična xravs»; -der, r». tenser. Tenne, C- gumno, gumnisoe; (Scheune) skedenj. Tenor, rn. tenor, sresoji glas; -lst' n«, tenorist. Teppich, rn. preproga, pogrinjal"» prestralo, sarenioa; -macher, proprogar. Termin, rn. rok, urok, cas, k"' 756 Termiten stavljeni 6an (g. äneva); (Frist) «ckläg; -azion,/. konönioa; -ologie, (imenoslovje, imenstvo, israso- slovje, terminologij»; -vlogisch, a. imenosloven, israsosloven, tormi- iwlügiöen; -US, m. irräs; -weise, «na pištol»; -cit,«, trospev; ter- -iLr, a. tretjaski, tretjetvoren; 'iarier, pst bratje in sestro tretjega r°. terjak; —geist, ,n. terjckkoveo; -men, xt. toxlioe xk.; -momcter, n. toplomer, gorkomer; -mometrisch, -r. toplomeren. These, Thesis, /! stavek, rek. Thcuer, a. ckrag, ckraxooen; (wert, lieb) ckrag. ljub : wie -? po cem? ko¬ liko veljck? - machen, ckrariti: po- ckrariti; zu-kaufen, «kupiti se; -ste, m. preckragi, preljubi; /l preckrsg», preljuba; -ung,/! ckragota, ckragina, ckraginja. Thier, n- rivckl /i, rivalcka, rivo- tinja; eott. rivckck /., rivackina, živi¬ na l (Raub-) rver/.; eott. rverina, rverjack, rverackina; zahmes -, pita¬ ma od. ckomaba rival /!; wildes-, ckivja rivckl; cott. ckivjaeina. ckivjina; (SlückHansvieh) rivinbe (g.-eta), rop; zum-werden, poriviniti se, ragoveckneti; - - a. rivalski; rivin- ski;rverski, rveriuski;- ähnlich, Thon 760 Thron a. rivali podoben ;ragoveden; -arz- neüunde, /. rivinordravstro, nauk rivino rdiaviti; -arzneischule, /. ri- vinordravska od. rivinordravilska sola ; -arzt, m. rivivski rdravnik od. vrac;-chen, ». rivalca; -fleisch, n. rivalsko meso; -garten, m. rveri- njak, rverinec, obor; -geschlecht,». rarpol od. pleme rivalsko; -haar, n. dlaka; -Heilkunde s. Thicrarznei- kunde; -isch, «. rivinski, rivalski, ragovcden; -kampf, m. rverinski boj ; -kreis,»!, rverski od. rverinski krog; -lehre, /l rivaloslovje; -Mensch, M. ragovedner; -g uäler, m. mu- öivee rivali, kdor rivali terpinei; mej, /. terpinöenje rivali; -reich,», rivalstvo ; -schinder, »r. konjederec ; -seele, /l rivalska (losa; -stimme, /. rivalski glas; -stück, ». namalana rival /l; -Welt, /l rivalstvo. Thon, »r. glina, Alias a ; il, ilovica; - - a. glinjen, persten; -boben, »n. glinjevina, iloveo; -erde,/. glinja, glinjeviea, ilovica,ilovava; Thönern, a. glinjen, ilovnat, ilovee», lončen, persten;-geschirr,». lončena posoda, -grübe, /lilovniea, glinjdnica; -ig , a. ilnat, glinat; -stein, m. glinvvec. Thor, ». vrata; -trm. vratoa; M. bedilk, »botnik, klaren, neumner, »espametnik, trap, klama, prismuk- njenec, glumpec; - - a. vratni; -be- schließer, m. vratar; -flügel, m. vrat¬ nica; -geld, ». vratärsöina ; -glocks, /. rvoveo naä vrati; -heit, /l dbota, bedaöija, bedastv«, bedarija, ne¬ spamet /l Thöb-icht, a- aboten, nesxämotea, bedast, glumpast, noröav, »vsast, storast; -in, /. abotaioa, nespamet- nica, norica. Thor-schließer, -steher, -Wärter, m. vratär; ^:in, /l vratarica; -wache, /l strara pri vratik; -weit, a. na sta¬ raj odpert. fba, ribje salo. ThbUN, m. ribja mast /. od. masoo- ThrflN-e, /. solra, sraga; -l»n. solriea; (Tropfen) kaplja: mil-en in den Augen, 8 sölrnimi očmi; in - en ausbrechen, rajokati, solre ralijo komu oci, solre koga potijo; -en, - a, solrni; -en, v. tt. svlreti, solre prelivati od. točiti; —bach, »-.potok solr; benetzt, a. svlren, solriv, solrav; — drüse, /l sotrna rtera;^: fistel, /. solrivka; ^ifluss, sol- rotok; ^Igefäß, ». solrnica; -los, a. brersolren, brer solr, neobjokan; "strom, m. potok solr; — thal, svlrna elolina, ckolina solr. Thron, m. prestol, secler, tron;- -a. prestolni; -besteigung, /. nastop vlaäe: seit seiner -, kar je raöel vlääati, Kar je presto! raseckel; -be- Werber, m. käor se poganja ra pro" stol; -en, v.«. vladati, gospodovati; kraljevati, varovati; -enlsaguttg, /- odpoved prestolu; -erbe, »e. cesar¬ jev naslednik, cesarjevič, eärjevw; kraljev naslednik,kraljevič; -folgt, /. nasledstvo; -fo Iger, m, nasled¬ nik, nastopnik; "in, /l naslednica, nastöpnica; -Himmel, m. neb»; rede,/l vladarjev (vesarjev, kraljev) ogovor; -sal, m. prestolna dvorana. Thun 761 Tief Thllll, v. a. delati, viaiti: storiti, uoiniti, narediti -j-uöinjati, narejati; (beginnen) poöeti (cnem)-f-povö- osuti; (setzen, stellen) djati od. deti ( obkladek, oboj; -gerüst, n- pod- "os, odvorje; -gesims, »t. naddurna koliea; -haken s. Thürangel; -h ü t e r, n>. vratar ; —in, /l vratarica; -klin- ( kljuka; -klopfer, m. klepalo, blepalnik, klepäj; -l, er. -mperka. Thurm, m. stolp, turen; (Glocken-) ^"»ik; ckrm. stolpic, turncek. ThÜrm-chen, n. stolpiö, turncek, ^nnieek; -en, v. a. kopičiti, Kupi- öiti, verliovatiti, na kupe sklildati od. nasipati (pijem), xromaditi: na¬ kopičiti, nasuti (sporn); sich -, v. r. kipeti, kupiöiti se, kvisko moleti; -er, »n. avonikär, cuvaj na rvoniku. ThuriN-salk, en. mokosevka; -fcn- ster, ». lina; -förmig, «. stolpast, turnast; -hoch, a. visok kakor stolp; -ig, a. stolpen, turoat, mnoxostol- pen; -knöpf, m.jabolko naavoniku; -schwalbe s. Mauerschwalbe; -nhr,/. urana rvoniku, turnska ura;-Wäch¬ ter, n. öuväj na irvonik«. Thsir-öffnung, /. vrata; (imZaun) verael/) -pfoste, (. podboj, stoäänj, struräj, panxar, banxar; (beim Hosthor) vereja, verija, dverija; -riegel, m. rapali, aatik; -schlüssel, m. kljuö od duri ot>. k durim; - schwelle, (. prax; -steher, r». vratar, dvernik, durnik; -stock s. Thürpfoste; -winkel, >n. radverek, -eadvorje. Thh-mian, m. dušica, preprisö, perpis; -rsusstab, ,n. tsrsnik. Tiara, (. tiara, päpeäeva Krona. Tick, r'ul. tik! - tak, «nl. tik tak. Tief, a. xlobok; (niedrig) nirek; (v. Farben) aamokel, temen ; (von Schnee) visok, debel; -e Nacht, terda noö; (v. Auge») vdert. vpa¬ del; (v. Schlaf) terden; -gekränkt, movno od. budo raaialjen;-äugig, a. vpadlili od. vdertib oei; -beschämt, a. liudo osramočen, na sramoto po¬ stavljen; -blick, »». bistri poxlod; -e, /. xlobocina, xlobina, xlob / ; (Eigenschaft) ßlobokost; (grund¬ lose-) brerden, broadno, prepäd, Tiegel 762 Tob xlobel /.; (im Wasser) kerniea, to- miin; -ebene, (. nirava, nirina, »Irka ravno /) -gang, »i. xloboka lioja ob. xsr (.; -gebeugt, a. ves xotsrt; -gehend, a. Klobokoxaren; -gelehrt, a. xlobvko ueen;-innig, a. 5iv, preriv; -land, n. niravje, niäa- vina; -liegend, a. nirek, nirkole- rev; -sinn, m. ramisljenost, xlo- bokomiselnost, domiselnost; Zlo- boka misel /) —ig, s. ramisljen; Zlobokomiseln, domiseln ; -thal, n. xloboka dolina; draxa, lieber. Tiegel, m.Ioneo, tvpilnik, reojak. Tiger, M.tixer; --a. tixrov; -far¬ big, a. tixrast; -katze, (. tixrasta maöka; -Weibchen, rr. tixrovk», tix- riea. Tilg-en, v. a. pokončati, unieiti, uxonobiti, ratreti -s- pokonöevati; (Schuld) poravnati, popläeati, rar- dolriti x/l; -UNg, (. xokonöavje, pokoneevanje, univba; poravnava, rardolritev; —ssond, m. rardolrni ralox. Timothensgras, «. maeji rep. Tinktur, /. tinktura, omak». TiNt-e,/. tinta, öernilo; -en- a. tintni; —faß, n. tintnik, tintnioa; —fisch, m. sipa, riba öernioa; -klecks, m. vejäk,sterkljej; —stein, »t. öer- nileo. Tirade, (. tirada, krotoviönioa. Tisch, m. Mira; (Tssen) obed /l; -gäste, vmirje; - - a. mirni; -blatt, n.wirns piosös; -Lecke, /. pert, krüs- oioa, mirno prestralo; -Lecker, »!. poxrinjavee; -en s. Auftischcn; - ganger, m. jodeo; -gast, m. xost; -gebet, n. molitev pred fedso (p» sedi); -gedeck, ». naminse, pomiaso; -genoss, m. sosedeo; -geräth, «- miana oprava, pominna posoda; - gesellschast, /. omirse; -korb, »>- äliöoik, rliönsak; -lade, /l mirnioa; -ler, IN. miaär, stolar; — - a. mi- aarski, stolarski; —Handwerk,«- miaarisa, mirarstvo, stolarstvo; in, /. miaariea; —Werkstätte, /. mi- rarniea; -schrank, r». miaoi omar; -tuch, n. pert, krusnioa, mirno xrs- slralo; -Wäsche, (. pomirna perte- nina; -zeit,/, öas k jedi; -zeug, «- namlase, xomirss. Titel, m. naslov, ime (x. imen»), narivek; (Aufschrift) napis, nadpis: unter welchem -, xod kterim imeoow; imenovani, naLuvni;öeloi, na¬ slovni; -blatt, n. öeloi od. naslovi» list; -los, a. brer naslova. Titul-ar-, «. eastni, imenovani, po imenu; -atur, /l öastoo imeno¬ vanje, titulatura ; -ieren, v- slov dati , narvati (rovom) slov dajati. Toast, M- napitek, pripitek, na- rdravek; napitnina; -e ausbringeib napivati, oardravljati. Tob-en, v. n. rarxritjati, rxräjah, rarsäjati, rdelovati, divjati, besnckh buriti; (tosen) bllöati (im) vorsoll, šumeti; (v. Meere) vreti, burka«, kipeti; -en, n. krup, «undor, xoiow, rarsilj;sum, šumenje; vrenje, Ki' penje; sucht ,/. rar^rajavost, bes- Tochter nost, togota; -süchtig, a. rangra- jav, besen, togoten. Tochter, /. bei (g. böere), böor; d>m. böerka, bcerioa; --». kcerin, böerni; -sind, n. köerin otrok; - kirche, /l podrunn» cerkev; -mann, m. not; -Pfarre, fl podrünniea; - spräche, /l jonik, ki inbaja in dru Koga, z. B. slovenščini je stara slovenščina mati. Tod, m. smort /l, nmretjo: zum -e Vernrtheilen, na smeri obsoditi; mit dem -e abgchen, owroti, namreti, presoliti se v voönost; ich bin des -es, ingubljen je, po njem jo, djano so na-nj; auf-u. Leben, na uboj; den -anthnn, umoriti, usmertiti; - ähn¬ lich, a. kakor smort, smorti podo¬ ben; -bringend, a. smortonosen, enmrteo. Todes-, a. smertni; -anzeige, /l emertno oznanilo; -art, /l smort; «nein smorti; -bett, n. smertna po¬ stelj -botschast, /. sporočilo o smerti;-enget, »i. smertni angvlj, ^nxelj smorti; -erklärnng, /l ran- ?I»sitev na mörtvcga; -fall, m. od- ">retje. uwretjo, smert /l; -furcht, /- smertna grona; -gang, rn. boja v smert; -gefahr, /. smertna nevar¬ nost; -fahr, ». leto smorti; -kanipf, 'n. smertna tonava; -mnthig, a>t- pogumno smorti naproti ;-schweiß, 'n. smertni pot, smertne srage pt.; "ßrase,smertna Kanoni mit dem ' belegen, k smorti obsoditi ; -stunde, /-smertna od. poslednja ura; -tag, 'n. smertni dan (g. dneva), dan Todten smorti; -Ursache, /: vnrok smorti; -urtheil, n. obsodb» k smorti; - wunde, smertna rana. Tod-fall, in. umretje, odmertjs, namretse; —sausuahme, /. napis aa merlieew, mortvalo; -feind, en. smertni od. naglavni sovrannik; — schast,/. smertno od. naglavno so¬ vraštvo; -krank, a. na smert bolen; -sünde, /l smertni od. naglavni grob. Todt, a. mortev, umeri, nameri. - werden, umreti (mrem u. merjem); -schlagen, ubiti (bijem); -schießen, ustreliti; für - halte», n» inertvega imeti (am); -e, m. merlic, mertveo, meriee; -c, n. mereina, meriina, mortvascina, merbovina. Tödtcn, v. «. usmertiti, ubiti (bi¬ jem), umoriti; s. Abtödten. Todten-, a. mertvaski, morilski; -acker, m. mortvisee, xokopaiiseo, grobišče; -amt, n. öerna masa (ösmioa, letnica od. obletnica); - anzeige s. Todesanzeige; -bahre, mertraski oder, pare xt.; -begäng- uis, n. poxreb. öprovoj; -besch a u, m. oxied merliea; ^ler, >», oxleda morlieov; -bett, n. smertna postelj /l; -blass, «. bled kakor smort; - buch, n. bukve umorlik; -geläute, n. nvonjenjo merliöu; -geleit, ». po- xrebni sprevod od. sprevoj; -gerip- pe s. Skelet; -gernch, »r. merliöki dub, dub po mertveou; -gerüst, n. mertvaski oder; -gewölbe, n. grob¬ nica; -glocke, /. mertvaski nvvn; - gröber, m. grobar, grvbnik, po¬ grebnik, nule«; — - a. grobarski, 763 Tödtcr 764 T-n -gruft, (. raka, rerk; grobnica; - Hügel, rn. gomila, mogila, nagrokek; -käfer, m. grobär; -kammer,/l mor- lisnica. mertväsniv»; -klage, /. na¬ rekovaje od. ralovaaje ra mert- vim; -kleid, u. mertvaska obleka; -köpf, »i. mertvssk» glava; schwärmet,»«. smortoglavcek; -lied, n. pogrebna pesem /l; -liste, /l ime¬ nik mertvik; -mahl, ». sedmina, karmioa; -marsch, m. pogrebni spre- vod; -offizium, n. biljo xk., bedilje x/.; -opfer, er. radusbina, radus- oic»; -reich, ». kraljestvo mertvik; -sarg s. Todtenschrein; -schein, -n. smertni list; -schlaf, ,n. smertno spanje ; mertvic»; -schrei»,»». wert- vaska truga, rakev/l; -sonntag, m. tika nedelja ; -stille, /l tikata kakor v grobu, grobna tikata; -träger, m. pogrebec; -tuch, n. msrläk, rakno; -uhr,/l Kukec; -vogel, m. mert- vask» tiva, skovik ; -zettel, m. mert- vaski list. Tödter, »r. moriveo, llbijaveo; -in, /. morivka, udijavka. Tvdt-seind, m. rakleti sovrarnik; -geboren, a. mertvo rosen; mertev rojen; Tödtlich, a. smerten; umo- ren, smertonosen: -verwunden, na smert räniti; -schlag, »n- uboj , po¬ boj, umor, ubojstvo; - schlagen, ubiti (bijem), umoriti-s- ubijati; -sch l ä- ger, m. ubijaveo, ubojnik, pobija- vec, ubojios; in, /l ubijavka; Töd- tung, (. usmertitev, umor, uboj; (d. Urkunde) umertvenje. Toga, (. toga. Toi-lette , /l oprava, naprava, to¬ aleta ; -se, (. serenj (pariški.). Toler-ant, a. poterpljiv. sterpljiv, poterpen; -anz, /l poterpljivost, po- terpnost; -ieren, v. a. terpsti. Toll, a- rloben, besen, divji ; (voll Thieren) stekel; (närrisch) nor, oo- rogläv;-dreist, a. prederrendo bes¬ nosti ; -Hans, n. kisa norik od. blar- nov, norišnica; -Häusler, a. norec, Klaren ; -heit, /. besnost, besuoca, rlobnost; -kirsche, (stropa bella- dona) norica, voleja eresnja odet jagoda; -kopf, m. noroglavec; - köpfig, a. norogläv ; -k Ü h N, a- l»'°' dorren, rderreu; l^heit, /. prederr- nost; -sucht, togotljivast; -wUth, (. rarkdcenost,jarost; -wüthig, rarkacen, jar; stekel. Tölpel, m. tepec, tumpec, butec, butelj (g.-na), bedak, bebec, bor- jdk, klamota, berkler, storkler; -el, /. bedaeija, bedarija, traparija; - haft, a. bedast, butast, storklast, trapast, avsast, klamast. Tombllck, m. tompak, tombak. T0N, »». 8>as, rvok, rvuk, doc, brenk, rvenk; (d. Glocke) buv; (Ak¬ zent) naglas , povdarek; der gute lepa sega, dobri ton; den - angebe», pervovati; -angeber, m. pervova- vec; -arl, C- način glasovni; -dichtel- m. skladaveo, skladatelj; Töne», v. n. doneti, donevati, rveneti. r"o- niti, bobneti, bobnevsti, glas dccjato glasit! se; (v. d. Glocke) peti (pl>' jem), klicati (im); tönend , ndö, rvenec;buoeo; -kunst,/k S»db», Topas xlasovska umetnost, miisika; -leh¬ re, /l nauk o xlasovik; -leitet, /. zlasovska lestvica; -maß, n. xlaso- "erfe; -messet, r». xlasomer; -ne, / lena /l, so«!, lasta, beeev /l; «/>»». soäeo, sväiöek; -ncnbirn, /l tepk»; -reich, s, rvoeen, rvueen, blaKoxla- °en; -satz, ,n. sklaüba; -setzet, r». eklaNaveo; -spielet, »». xoäeo;-stück, ", öklaäba, sklackovin», xoübena ; -sur, /. tonsura, «Inkovska dton»; -Zeichen, n. naxlasek; s. Note. Topas, m. topne. Topf,»», xerneo, Ions«, pisker; xernöek; lonöek, xiskreo; - M, »r. skuta. Töpfer, »r. lončar, piskrär;--«. Uniatski, piskrarski; -arbeit, /- ionöarsko «lelo; -erde, (. xlina, xli- "l", xlinsevioa, lloviea, lonöatski -Handwerk, ». lončariš», lonöar- s^o; -n, a. lončen ; -scheibe, /l lon- °"rski kroZ; -thon s. Töpfererde; 'Ware, /. lončarsko blaxo, loueeui- ""l-kuchen, »r. peöensäk; -lecker, Nascher, m. oblirnel, piökroliase; "Ichrank, »n. polioa. Top-ik, /. tüpika; -isch, a. krase- mosten; -ogras, »r. krase- k>see, topogräk; —ie, /. kräjepisje, topvxvaklsa; —isch, a. krasexisen. Topp! ,'»r. «lobro! nas velsä! mos bsseüa! Torf, »n. šota, susek; - - «. sotni; 'blume, /l bukävnioa; -boden, »». Okovje, o^ibi xt.; -bruch, rn. kser ^r>to küplseso in reseso; -erde, /. sütniea, susn» remis»; -grä- Trace der,»». sotär; -ig, d-e, m. ixraveo v Ldlizrak; -ie, /. rälixra , ralostn» i§ra, trS' gedisa. Trag-pfeiler, »«. podpora, steber, podslomka; -riemen, r». naramnic», vbramnioa, operta, opertavnic», opertnioa; -ring, m. svitek; mögen, ». nosivnost; -weite, /. säs, doseras, nosds, donosnost; (Schuss-) strelsäs: die Sache hatenü große -, reö daleö se§a; -wulst, /' svitek. Trat 7 Trai-N, m. vlak , vorovläk; -Nie¬ ren s. Hinhalten; -teur, rn. kerö- wär, gostioear, traktor. Trakt,»», kos, äel poslopja, Ilisni oääelek; -ament, rr. pojeckina, go- vtarij»; -at, »r. pogoäba, öogovor; (Unterhandlung) pogovor; (Abhand¬ lung) sxis, obravnava; -teur s.Trai- tmr; -ieren, v. a. gostiti, gosto¬ vati: pogostiti, pogostovati; v. rr. pogockiti se, «logovoriti se -s- poga¬ jati so, ckogovarjati so. Tram-baum, »er. tram, bervno; (viereckig) porvraneo; -p, »»«.topot, copot; -pel, r». stramlja, avsa, Uorkla; ^lig, «. «koren, «tramljast, Uorast; "n, v. r«. topotati (am u. veow), oopotati, strämati, stram- ljati; —thier, »r. ävogerbi volblöä, l>aktri;anska kamela. Tralllh-e, /l preköp,prokox; -ie- tM, v.a. rerati(rerem): rarrerati, vsrkrojiti; -iermesser, rr. veliki nor, rezalnik. Okljuk, m. napo;, napitek, (Ge- "Alke) pihava, pij», pilo. Trijnk-e, /. napoj; (Ort) napaja- uaöo, napojisöo, korito; -en, v- spojiti)- napajati, piti ckajati (äa- lem); (p, Mxgxn) pojiti, mooiti: "apojiti, namoöiti -(-namakati; (Pa- ^er) oapnstiti-s-napüsöati ; -steuer, , upojnina, Uavek o7 Trass -s- prenašati; (Person) prestaviti, premostiti -j- prestavljati; (Ver- sammlnng) preloriti -ferierung, C, prestava, premestitev; -formie¬ ren s. Umgestalten ; -greffiv, »r. pre- koölli od. prestopni naöia, preüoä- nik; -itiv, a. prekajavsn, prekocken, xrekojiven: -es Zeitwort, prekajavni glagol, preliajavnik, proliojivnik; -ito, »n. provornja; "handel, m. provorna od. prekoäna kupöija; risch, a. prokoäen, raöasen, ratimen; ^zoll, »n. prevoenina, prekocknina; -lator, »n. prestavljaveo, provajaveo; -lazion, prestava, prevoii; -lozie- ren, v.«. promestiti)-premostovati; -montan, a. ragorski; -mutazion, prestava, pretika; -nominazion, /. preimonitev, preimenovanje; -pa- rent,». prosvetni od. prerraoni o- brar od. napis. Transport, »n. prevar, provornja; (in d. Rechn.) prenos, - - a. pre- vorni, prenosni; -abel, a. preva¬ re»; prenosen, prenasljiv; -eur,»». prenosio, prenasaveo; -ieren, v. a. prepeljati (peljem), sprilviti-j-pro- varati, spravljati; prenesti-s-pre¬ našati; -kosten,prevornina, vor- nina; -mittel, ». varilo, spravilo. Trans-postzion, (. prestava, pre¬ tika; -zendent, a. prešeren. Trap-ez, »t. rarnokotee, trapeo; - ist, m. trapist; -p, m. sleck, stopa. TrllPP-e, /l äroplja, velika amsa; -eln, v. rr.ärobnsti; cepetati (am u. eöom). Trass-ani, m. irstaveo menjioe, Tratte 768 Traum trasänt; -al, m. trasät, nakoxarje wenjioa izelana; -ieren, v. a.menjioo oa kox» izdati, trasirati. Tratte, /. izdan» meojio», trst». Traube, /l xrozd; Krozdiö, xrozdinka; cott. xrozdje; -n- a. xrvzdni; tertji; -nartig, -förmig, a. xrvzdast; -ugcländer, n. brajd», brajdisöe; -nhaut,/. xrözdniv»; - N l e se , /l terxatev, bratev, brauje, bendim»; ^ir, m. braveo, terxavoo, vinscek; —rin, /. bravka.terKavka; -nreich, a. xrozdnst; -nsast, »e. vin¬ ski sok; (Wein) vinska kaplja, vino; -nstiel, m. peoelj; -nstock,-». ters; vinski Kol; -nzucker, in. xrozdni sladkor; Traubig, a. xrozdnat, Krozdat. Trau-en, v, a, porabiti. venbati: poräösti, porobevati, venbevati; u. n. (glauben) zaupati, verovati, vero dati, zavesti se -( zaupovati, zanä- sati se; sich v. r. upati se, derz- niti se, bati se (bojim). Trauer, /l Lai. Lala /j, Laiovanje; Lalost; die - anlegen, v verno se vb- ieci; die - ablegen, vdLalovati; - - a. Laini, Laiovavni; berni;-anzug, m. öerno od. Lalno oblabilo; -bolschast, /l Lälostno naznanilo; -essen, n. sedmin», kärmin»;-gedicht, n. zä- Ivstniea; -gesang, m. Laiosxev, Lä- lostno petje; -gelänte, n. merliskv zvonilo, zvonjenje merlibu; -ge- Wand, er. Lalna od. öerna obleka; -mahl, ii. sbdmin», kärmina, po- ßrebsbina; -Mantel, /n. xoKrebeo; -marsch, m. xoxrebnioa, xoxrebni mar«; -messe, /l öerna mas» od. mos»; -mnsik, /l pogrebna xoremil, preisüb, predrag ; -n n g , /i I>oroka; — s- s. poročni, poroski; —sbuch, ». poročne bukve pk., bu¬ kve poroöonik; —sschein s. Trau¬ schein. Tdübcstie, /l travestisa, -reu, v. a. pesem na rode od. na smelr xre- oöeti (üenom), travestovati. Tiefs, m. lox, uüsreo; n. Leloü. ieef; -xu^ p, g pogoditi, raüeti säenem), udotiso (denem), ugoditi cheadevati, udvvati ja; eine Wahl -, ^voliti, ir.brati (berem) -s- irbirati; ^dstalten priprave delati: storiti; idetresfln) tikati se (tiöem), dotikati radevati; (enträthseln) pogoditi, ganiti; wen trifft die Schuld, kdo se .mv; er hat auf ein Haar getroffen, ra las ni «grešil; einen Vergleich pogoditi se , poravnati se; sich r. prigoditi so. primeriti se, pri¬ petiti so, nardsmati se;-en,», bitva, "°l: ein - liefern, udüriti so, pobiti ^- spopasti so (padem), sprisetiso lpeimem) p/l; -end, a. vgoden, pri- ^(on; «adeven; -er,»». radevek, obiveo; -lich, a. i«versten, isbo- Dcutsch-stor>. Taschenwörterbuch. Trem 770 TreM-a, /l äerxeteo, trepete«; - -ulaut, m. «lorxetaveo, trepetave«; -N l i e r e n, r>. a. xlas se komu trese; —d, n. trosav, tresöö, trosoxlasen. Trcnn-bar, a. looljiv, oäloöljiv, krojen, (loljiv, rarckeljiv, ockäelell; -en, v. a. (teliti. soditi, krö;iti : lo- oiti, oülüöiti, rarläöiti, rarkröjiti, raräeliti, oddeliti, oddrüriti. odso- biti-f-odloöevati, oddrnrevati re. (d. Naht) porjati «d. prati (porjem). parati: rarporjati, rarparati; (die Ehe) rarverati (verein), rarporo- öiti -j- rarverovati; fich v. r. lü- öiti se, odloöiti so -f- odloöovati se; rariti se (idem) -j- rarlnljati se (v. d. Nath) porjati se. pärati se: rar- Pvrjati se, rarpärati so; -Messer,», rarxorjaveek; -ung, /. loöitev, rarlvöitev, loöonjo, rarliod, rarid; (d. Ehe) rarxvrvka, rarvera rako¬ va ; s. Spaltung; Eispunkt, »r. luö- nik; —Stag, m. rarkodni dan (§. «Ineva), «Ian loöitvo; —Zeichen,», loöilo, prepona. Trense s. Schnur. Trepanieren, v. a. «repico vör- tati: prevörtati. Trepp-ab, re- rvest, xroveren; -gefinnt, «- rvs- stomiseln, rvest; -herzig, iskren, väkritoseröen.prostoseroeo, rvestoxa seroa; —keit, /l iskrenost, oäkritoserönost; -sich, a«i. rvcsto, verno, postkllo; -los, a. nervest, neveren; —e, in. nervestnik, ne- Triang 7 rvestner;/. nervestnioa; ^:keit,/. »zvestob». Triang-el s. Dreieck; -nlieren,».». v» trivogolnike meriti, trianglllirati. Trias, /. trojad /; -formazion, /. tretja tvarina. Tkib-utieren, v. a. ponadlegovati, »adlerno prositi, sukati (suoem); "UN, m. tribun, ljudski üastopnik, — al, n. sodna stolica, sodisce; -une, s. stolica, lee», wostövü; -us. m. ^arsta; -ut, m. davek; ^pflichtig, «. davku podveröon. Trichter, M. lij, vlijak, lijso, li- ^sk, lija^cek. läkomesk ; (großer) läkomnic»; (in d. Mühle) grot; - lärmig, a. lijast, livkast. Trieb, m. nagon , nagib, nagibek, »axibijej, nagnjenje; (Sprössling) mladika, mladica, borst, odrastek, poganjek, Kal, Klio»; (d. Viehes ic.) Maja; - Ochsen, öreda volov; -el, 'a. pogone«; kljuka; -feder,/, na- 8, nagibek, nagibljej, nagon; - "ast, / gonivna moö /.; -rad s. Treib- rad; -weg, m. gonja; stegna xk. - Werk, n. gibalo. Trief-auge, ». kermoLIjivo oder bormoüljavo vko (g. ocesa); -ätt- 8sg, a.kermerljiv, kermerljav, bor- Mv; -xp, v. ». käpati (pijem), Opijati, oureti. soleeti. moleti; td. Augen) kergatise, ia oci teci. Triel, m. ilnader, podvratnik. Trift,/, vred», trop; (Weideplatz) Lasnik, spasnik, pasovnik. pasa; ! Triebweg; (Brachfeld) lodina; - '1 Trink geld, u. pasnina, popasnins; -ge- rechtigkeit, /. pravio» do pase, pasna pravic»; -ig, «. dovoljen, tollten, jedrovit. koronit; ^ikeit, / dovolj- nost, jodrovitost !c.;-zeit,/. vas ra paso. Trigonametr-ie, /. trivoxlomer- stvo, trigonometrija; -isch, «. tri- voglomeren, trigonometričen. Tri-kot, ». tkanko pr.; -lema, ». trilema; -Iler,»«, tresljoj, gosto- lovek; nn, v. ». xlas drobiti; rvor- xoleti, zostoleti, Kostolevati; -llion, /. trilijon; -logie, /. trilogija, tro- igra;-meter, »>. trimer; trimerjo. TriNlt-arier, »r. trinitür; -ät, /. trojica. Trink-, a. pitni; -bar, a. piten, pi- ven; -en, v- ». piti (pijem), pijö- vati: popiti, napiti so; (scherzweise) luskati, lokati, öivkati. Luliti, (un¬ mäßig) rlöriti, popivati, rlömpati; (v. Kindern) xüpati; (mithohl.Hand) lokati; (saugru) sesati: posesati; (schlürfen) sörkati: poserkati; -en, ,«. pitje, pija, pit/.; -er,m. pivec; (Sauser) pijanec; in, /. pivka, pijanka ; -gast, rn. xiveo; -gelage,». pitje, popivanje; -geld, ». rokodär; rapitiaa, denilr na vino; -genoss, m. pivski brat; -geschirr, ». eas», torilo, lagev/; -glas, ». korarec, kupica, öasa, emnl; -Kaus, n. piv¬ nica; -lied, ». napitnica; -sprach, »«. pripitek, nacdravek; -stube, /. pivnica, Kerem»; -sucht,/. pijan¬ stvo; -wasser,», pitna voda; -zimmer s. Trinkstube. LS» Tri 772 Trompet Tri-nom, n. tricle»; -o, n. trio; -ole, triols. Trip-elaliianz, /! rvero treli vlo- clsrjev; -lik, /l tripliko. Tripp-eln, v. n. ckrobneti, mencati, «trencati, menoorititi; -kr, m. se- menotok. Tritonshorn, 1!. pisana trobiš. Tritt, m. stopnjo, stopinjo, korak; (Spur)sleä, stop; - für vstop; einen -thun, stopiti; -brett, n. pock- nornica, podnožje, noxavoico; - schcmel, m. pvönörnic», pmlnvrje. Triumf, m. slsvje, velieje, slovo; (Aufzug) siovni sprevvä, slovesni vdov; (Sieg) slavno rmsxo; -ator, rn. rmaxoveo; -bogen, m. slavolok, slovesni oblvk; -ieren,v.». vese- Ijo poskakovati od. vriskati; (siegen) xrewäxati, rmöxoti-j-xrema^vvati; -gesaug, in. Iivalospev, slavospev; -Pforte s. Triumpfbogen; -wagen, >». rma^ovski vor. Trivial, a. vsvckenj, navscken, si¬ rov; -ität, /! vseilnjost, sirovvst; -schule, / ljuüsko solo, trivialka; -schtillehrer, in. učitelj no trivialki. Trochäus, m. trvvej. Trocken, a. soll, sulivten; «seliel, vsusen; (v. Mund) rasukel; -es Zahr, sulio od. susno leto ; -es Land, sulio od. kopno remljo, sulioto; -er Mensch, ckolxvöosnik; -e Stelle, su- kotina, susina;- werden s. Trocknen; -e, /l suso, sulioto, sulio vreme (x. -eno); -e, n. suliotin», susino; (Land) kovno remljo, sulioto; -heil, /l suso, sulioto; -legung, /l susilo; -Platz, in. susilo. Trockn-en, v. a. susiti: posusiti; (abwlschen) vtreti -j- vtirati; vn- susiti so, sellniti, selineti: posusiti se. vsusiti se, osekniti, uselineti, rassliniti-f-usiliati, uselinevati; - ltis, suso, sulioto. Troddel, »e. konci räbernkipl. Tröd-el, »n. starinski terx; (Sa¬ chen) starina , sloro KIvrnj», sara; -handel,»», kupčijo s starinami;^ N, v. a. kupčevati s staro rvbo,sta- rinäriti; ^iwerk, »i. staro roba od. sors, ropotijo, star» klornjo;-ler, »n. starinar, proilajoveo stare robe, klornjsr; ^:in, /. proüajsvko stare robe. Trog, »n- korito, kopanja; ch"'. koritee; (Backtrog) niske xt., nicke x/., ksckunje xt.; (im Stalle) rieb; -bäum, »n. ckcblv ra korito; -deckel, »n. koritnico. Trokar,»». osten, trvksr. Trvll-e, /l ilontlo, cec»; -en sich u- r. valiti se, stvrkljati; trolle dich fort, spravi se ! poberi se! Trombe s- Wasserhose. Trommel, /! boben: die - rühreib bobnati ; -artig, a. bobnast; -fell.U' bvbnilo; (im Ohr) usesna mrenios, bobniva; -n, v. a. bobnati, bobnovssb naboben biti (bijem); -n, » bobnanje; -schlaget, ni. betev od. pülico bob¬ narsko; -schläger, Trommler, »n. bo' bnär, bobnoveo. Trompet-e, /! trobenta, tro"»! trobljo; ckii». trobvntioa: die - blaseil. Tropf 773 Trüb trobentati, trobiti: zatrobentati, ^a- tröbiti; -e», v. a. trobentati, trobiti : Zatrobentati, ratrvbiti; -enblnme,/. trobentniea; -cnschall,»!. trobent, trob; - er, »t. trobee, trobenta«. Tropf, m. revisöe, nnbore, siro- wak; s. Tölpel; -bar, a. kapljiv, kapsn, kapaven; ustüßig, a. kap- Ijivvtekoö; ^ikeit,/. kupljivost; - Kier, n. patoka, podööpina. Tröpf-chcn, «.kupljiva, kaneek; -ein, v. ». kspl;st, kapati (Ijem); (v. Regen) naskiäpljati, nakaplje- rnti, perseti. Tropf-en, rn. kaplja, kaose, sraga; (Spritzer) üterkotina; -en, v. n. likati (pijem), naskrapljati, na- kapljevati; —fall m. Kap; —weise, po kapljali, po kaplji; -regen, perkaviea; -stein, rn. kapnik, Kapee, siga; —bildUNg, /lkapnina, kapljevina, nakapnina; -Wasser, n. kapniva ; -wein,»n. podvöpina, pod- töpniea; -Wurz,/l rüdevi kroe. ^dophäs /lrmagoslavno^nemenje, trokej. Trvp-isch, a. prenosen, prenesen, Äraren; (geogr.) tropieen, tröpiski, podravnikvv, medravnikvv; -us, Ni pesnesina, vbrarina, podoba. ,^roß, rn. derkal /l, trum», kern¬ et ; (Gepäck) praten, pertljag»; - esktd, sLmar, tovorni konj. ^.rost, rn. tolaaba, potoIaLba. tola- tolaä. oteka/., utesilo, pota^ba, "jlrala; -brief, »i. tolarni od. odralni -bringend, a. tolaien. tviaii- -bringet, rn. tolarnik, tesitelj. Tröst-en, v. a. toläriti, taiiti, te¬ šiti, öobrikati, seroe öelati od. lak- kati, ockraljati: potolä-Liti, utolLriti, potariti, utesiti, »dobrikati, odra- liti; -er, »i. toiaänik, tolarivee, ta- iitolj, utesiteij; Hin, /l tolarniea, tariteljie». Tcost-grnnd, m.tolarek; Tröstlich, a. tolaiivsn, tolaren, »tesen ; -l o s, «. nepotolarso, obupen, neotolaren, bre^tolarbe; ^igkcit, /.. nepoto- larnost, obupnost; -reich, -voll s. Tröstlich; -spruch, m. tolaöni irrek; Tröstung, /. tolaritev, utesitev; - wort, ». tolarivna besed». Trott s. Trab;-tt s. Tölpel; -eln, -c», v. ». storkljati s. Trabben. Trottoir, »e tlak, dlarba. Trotz, »t. kljnbost, kljubest, klju- bet /l, upor, naxuda. oavsdor, ter¬ ma , nagajivost: zum-, vkljub, v kljuko ; -bieten, kljubovati, kljub od. na vrdor delati, upirati se, ustav¬ ljati se; - ack. kljub, vkljub: - seines Reichtums, pri vsek svvjik donarjik; -eu, v. »e. kljubovati, kljubetovati, navrdor od. kljub delati, nagajati; šopirili se, snmnriti;-er, m. klju- bovaveo, kljubostnik; "in, /. kljii- bostniea; -ig, a. kljubosten, kljub- lj iv, nagajiv, uporen, raten, kljll- bovavsn, kujav, navrdoren; -kopf, en. kljubostnik, nagajive«, termo- glaveo, kujaveo; -stnn, m. kljub- ijivost, navrdornvst. ratnost ec. Troubadour, »n. milopeveo, tru¬ badur. Trüb, -e, a. moten, kalen; (von Truchseß 774 Wetter) mirav, mraeeu, megleven, temaöen, oblačen : - werden s. Trü¬ ben; -e, /l kalnost, motnost; mira- vost. meglevnost; -en, v. a. motiti, kaliti: Zmotiti, skaliti, pokaliti; (v. Wetter) oblačiti, temaöiti: xoobla- citi; sich v. r. oblüeiti se, temü- öiti se, mreniti se, temneti, temniti se - povblrlöiti se, poobleeise, vtem- neti -s-vtemnevati ; -nis s. Betrüb¬ nis; -sal, ri. U. /. britküst, bridkost, nadloga, nadloseina, tesava, reva; -selig, a. nadlorsn, reven; —seit, /. nadlosnost; -sinn, «i. klaver- vost, öclarnost; —ig, a. klarer», pobit, öelaren. Truchseß, m. stolnik, trvssr, trun- sar; -amt, rr. stvlnikov urad. Trud, (. trot», mora. Triissel, /l gomoljika; -Hund, m. gomvljivsr. Trug, m. mama, omama, KIsm, klam», prevara, smvtnjava; -bild, «. mamilo, klamni obrar; -dolde, /l nepravi Lvbulj. Tlllg-en, v. a. mdmiti. motiti, be¬ gati, slepotiti. omamiti, preveriti, preveriti, ukaniti, prekaniti, pre¬ motiti, sbegati;-er, -crei s. Betrüger, -crei; -erisch, a. mamljiv, klamen, goljufiv. goljuben, sapeljiv, varljiv, prevarljiv. Trug-schlnss, »«.napačni od. klamni sklep; -werk, n. slepotija, sleparija, goljufija. Truhe,/l skrinj», trugla, kista; ck'»i. skrinjica, triiglica, kislica. Tuch TrllMM,kos. drum, drobet,drod- ljaneo ; (im Bergb.) prirastek. Tliim-chen, ir.rnervica, troba;-er, />t. rasvaline xt., rasvül , podcrtins xt., podertij», sipina mirje; -ek- gestein, ». mirje, sip. Trumpf, m. trum5, /rA. ostra beseda. Trunk, m. napitek, porirek. serk- Ijej; (d. Trinken) pitje, pit /. pij», pijača;-e n, «.pijan, prepit, vinjen, vinski; /rg. pijiln, prevset; —bold, m. pijanev; —heit, /l pijanstvo, pijanost, vinjenost: der - ergeben sein, xijanöevati; -sucht,/', pijanče¬ vanje, pijancljivost. Trupp, »». truma, tropa, kcrdeio, keruselj; -e, /: drusbs; -en, vojska, vojaki ^., armada; theilung, /l oddelek vojakov; -wem, art. kerdeloma, trumama, V kerde- lib, v trumali. TlUt-hahn, m puran.purm»n,kav- raö, piöoläd; -Henne, /. pura, kavra, pivola, smerkova Kura; -Hühner- Trutz s. Trotz; Schutz und - bnid- nis, nvosa k obrani in obrani- Tschaika, /. eajk». Tschcrtak, öardak. Tschimpanse, m. simpans. Tuberk eln, xt. tuberkule, terdinei -ulös, a. 8 tuberkulami. Tubus s. Fernrohr. , Tuch, »- sukno; s. Schnudscheh, Halstuch u. s. w.; (Gewebe) tkani"»- liederlichcs -, ranikarner, ranik»r- »ik; - - a. suknen; -abschllitz, Tüchtig 775 Turn odstrirek; Tüchel, n. rutica, robec; -kN, «. suknen; - ende, ». krajec, »krajec; coll. kräjevina, krajci pi.; tl, ». pernic»; -fabrik,/l suknarni- ca, tabrika ra sukno; -handel, rn. Opcija 8 soknom: den - betreiben, soknilriti; -Händler,»«,kupöevavev s snknom, suknar; -Handlung,/, prodajalnica suknene robe, sukiulr- ">ea; -Hosen, suknene klace laden s, Tnchhandlung; -lappen, »«, ^"kniö, kos sukna; -machen, »«, saknrli», suknotkavee; ^Handwerk, ", suknarija, sukoarstvo; -scherer, suknostrirec. Tüchtig,», pravi, veri, invski; (tauglich) dober, sposoben, pripra¬ va, rmvLen; (dauerhaft) terden, krepek, evcrst; -seit, (. verlost, "crlina;amvrnost, sxosobnost;tcrd- "ost, överstost. TNch-ware, /. sukneoo blago, suk- "enina; -Weber, »,. suknotkaveo. Tüch-e,/l klimba, avijaca, lokav- «cia», potoka , xotuknjenost; -isch, lokav, xvtuknjxn, xotmajen, rvi- laski, avitorep; -mauser, »«. avito- ^epeo, pvtuknjenev, tukeo. Tuf, m. tuk; -stein , »r. lekki ka- iükkovee. TiiftclN, v. a. komarje precejati, /dllgkud, /l čednost, krepost, da¬ nost; (Eigenschaft) lastnost; - haft, 's- cednvsten, kreposten, pobo- -mittel, n. pripomoček k ced- "osti; -reich, a. bogst s čednost- - weg, »i. pot čednosti. Tulpe, (. tulipan, tülipa; -en-a. tulipanov ; —bäum, m. tülipnik. Tumincl,m.vertoglavica, omotica; preglavica; s. Rausch; -ig, a. onm- ticen; -n, v.a. derviti, tirati, poditi, sukati (sucem) ; sich sukati se, preganjati se, poditi se; (eilen) opekati, speti (spejem) spesiti se; -platz, »l. terisce, drajna, bojišče. Tumult, m.kramola, vstaja,punt; (Lärm) brup, ramiis, Zunder, lo- nuist /l; -uant, m. vstajnik, puntar, buntovnik, iirupnik; -ltarisch, a. puntarski, burljiv; -uieren, tl. a. Kru peti, lomastiti, razgrajati, puntariti se, buriti se. TÜNch-e, /l omot, bele5; -en, v. a. beliti: obeliti, pobeliti, ometati (me¬ čem) -j- ometavati; -er, m.bcliveo. Tilnika, /. tonika. TlINk-e, /- omaka.juka, polivka; -en , v. a- pomočiti, omočiti -j- po¬ makati. (rov. Tunnel, »i. predor, prekop, pre- TÜPfel, Tupf, »i. piknja, pika; - farn, m- sladkakorenina; -ig,».pi¬ kast, grakast; -N, t'. a. pikljati: o- pikljati, nspikljsti. Turban, »!. turban, calm». Tiirk-e, »I. Turek, Turcin: -wer¬ den, poturcili se; -en- a- turski; - enbund, «I. (Pst.) -rlati klobuk; aj¬ dovska lilija; -is, m- türkis; -isch, ». turski. Tnimalin, -n. turmalin. Turn-anstalt, /. telovadna naprava, telovLdnioa; - en, v. n. vadit! se, te¬ lo uriti; -en, n. telovadba, gimna- Turteltaube 776 Ueber stik»; -er, m. telovaüec (sokoleo); -i er,rn. turnst viteška ixra; neu, v. n. turnajiti, bojevati se; —platz, rn. bojisöe, bojevalisee; -kunst,/. telovackstvo, telovaäska umetnost, telovaäba; -verein, M. telovaäsko ckrustvo (sokolsko ärustvo) ; -us, m. kolobarjenje; reck, po kterem kaj naversto pribaja. Turtcltaub-e, /l xerliea; -en- a. xerlieji. Tusch, m.rclraviea, narckravek, na slavo, tu«; -e, /l tus; -en, v. «. s tušem risati, tusevati. Tutteln 5 Saugen. Typen, pi. pismenke, öerke xk. Typh-ös, a. r lesarjem bolen, vroenieen; -ns, »!. leZar, maöüb. Typ-isch s. Bildlich; -ograf s. Buchdrucker; ^lie, /l tiskarstvo, ti¬ skarska umetnost, tipoxrakija; — isch, a. tiskarski ; -ns, m. irrür; s. Muster, Vorbild. Tyrann, M. trinox, kervolok, sa- mosilnik, strakonja, tiran , xroro- vicner; -ei,/l trinoätvo, samosilje, samo8ilstvo,kervvlostvo, tiranstvo; -in, /l samosilniva, korvoloönioa, xrorovitnioa; -isch, a. trinvski, sa- mvsilsv, kervoloeen, Arorovinski, Strašanski ; -isteren, v. a. ratirati, pestiti, Zrorovitno s kom clelati, trinoski vlüäati. ü. Uebel, a. rsl, rloben; (böse) buch (unangenehm) nepristen, nemil, ropero: - sein, tero komu cielati, tsr- ko od. slabo komu biti (sem); es ist nicht so -, lli takozorclo; etwas - neh¬ me», ramöriti,rarlo vreti (vnamem, vromem)-j-jemati (ml; em); ack. slo -, slabo, tenko; - ,i. nlo, nlex; (Un¬ glück) nesreoa, neuKoäa ; (Schade) «koci», kvar; cin - anstisten, nalm- /.; "ad kaj ridati od. postaviti -j- po- «tdvljati; -bein, n. morska oder wertva kost/,; -betten, v, a. pro- "tlati (steljew) -f- prestiljati; -beu- Zen, v. a, u. », preveliniti, presve- "iti, preceniti x/l; -bieten, v.«- (d- Preis) preceniti; (mehr bieten) voc ponuditi -j- ponujati; (übertreffen) preteci, prestreči (strerom)-j-pre- tekati, presti vgati; -binden, v. a. preverati (verem)-j- preverovati; -bleiben, v. n, »stati (stanem), pre- bitl-s-ostajati, ravstajati; -btcibsel, ostanek, raostanek, prebitek; Ucbcrcin (v. Fntter) rjedi , rbrodi /,; (Abfall) odpadek, otrebek; perga; -blick, »i. pregled ; -en, v. a. pre¬ gledati, prerreti -j- pregledovati; -bot, n, previsoka ponudba; -brin¬ gen, v. a. prinesti, donesti, vročiti -s- prinašati, vrocevati; s. Uebcrtra- gen; -bringer,»». prinesec, do- neseo, prinaöavee.danasavec; —in, /l prinasavka; -brücken, r>. a. pre¬ mostiti -j- premostovati; -bürden, v. a. preobloriti, r delom presiliti; -bürdung, /. preoblorba, prevelika butara; -dach, er. prestresek, pre- stresje; -dauern, v. a. prebiti (büm), preterpeti -f- protorpovati; -decken, pregerniti, odeti (denem)-f-odevati; -denken, v, a. premisliti, prevdariti, pretektati premišljati, premiš¬ ljevati, prevdärjsti; -dieß, ack. verlr tega, na to; po vsem tem; -drucken, v. a. prenatrsniti -j- prenatiskovali; -druß, »t, ramerra, pristudek, pri- skuta, navoljitev; -drüßig, a. sit, stobljiv, navelioan : - werden, nave- liöati se, navoljiti so, nadovüljiti se; ich bili -, storilo, pristridilo, sawer- selo od. priskutilo se mi je; -eile, /l prenagliva; -eilen, v.«. prelriteli, preteci, prestreči (stresem) -j- pre- tekati, prestregati; (eine Sache) prenagliti, prenaglo storiti; sich im Reden -, /.»reci so komu; -ciluiig, /l prenagliva, naglica, prenaglost, Ilebereill, ad, edino, enako; -ander, ack. drug nad drugim, eden nad dru¬ gim, drug n» drugem; /iA, vprek, kribem ; -kommen, v. n pogoditi so, 777 lieberem 778 lleberg dogovoriti se, pogovoriti se.s kvm narediti; n. dogovor, pogodba; - stimmen, r.n. skladati se, vne¬ mati se , stikati se, strinjati se, sni- dsti se, sadevati se , verati se (ve- rew); md, s. edin, skladen, sogla¬ sen, enoglasen, eno misli; -stim- mung, /l alornost, skladnost, so¬ glasje, eilioost; -treffen, v. n. edi- niti se. vjemat! se, stikati se, strinjati se: rediniti se, sterniti se. llkber-fahren, v. ». prepeljati se (peljem), prevoriti se-j-prepeljo- vati se, prepoljavati se, prevarati se; v. a. povoriti, prevoziti; -fahrt, /. prevornja; (am Fluss) brvd, bro- disče; sgebilhr, /. brodnina, bro- dovina, prevoznina; -fall,»!, na- psd, naskok, raskčk, navül,oaxüst /.; -en, v. a. napasti (padem) , na- skočiti, naskočiti, navaliti; planiti; ropiti od. bütiti na koga, lotiti se koga; (v. Zorn, Schlaf :c.) obiti (idem), prevreti (vramem, vremem) )- vbkäjsli, prevzemati; -sein, «. pretanek, pretenek, tanaken, pre- sijdn; -fett, a. predebel, pretolst; -stiegen, v. ». preleteti -f- proletati, preletavati; -stießen , v. ir. šiiti se, «cediti se, skipeti-j-rlivati se, oce- jsti se, kipeti; -stügeltt, v. a. pre¬ streči (strečem), preliiteti, nadkri- liti, preteči-j- prestregati, prekite- vsti, pretakati; -stuss, »i. prebitek, obilic», obilje, obilnost, obilstvo, plenj, bokotje, koketnost : von allem im-, vsega obilno, na prebitek od. »a preliov; - haben, vbilovsti; -flüs¬ sig, a. obilen, prebitečen, r verkam, obilno; (zuviel) čer nemoč; -flut, (. raliv, ratop, povodenj /.; ^len, v. Ni. ratopiti, raliti (lijem) rarlit! se po čem -j- ratilpljati, rslivati, rar- livati se po čem; -fracht,/. prena- kladek, prešerni naklad; -fuhr s. Ueberfahrt; -führen, v. a. prepeljati (Ijem), prevesti (verem) -j- prepe- Ijevsti, prevarati; (über's Wasser) prepeljati, predrvriti prevarati; (überzeugen) prepričati, previrati p/l; -führet, »r. prevornik; brodnik, brodnrlr; -fuhrgeld,». brodnina;pre- v ornina; -fülle ,/l preobilica, pre¬ obilje, kokot/l, preobilnost; -füllen, v.«. prepčlniti, prenapčlniti-j-pre- polnovati; (d.Mageii) prepakniti, preoblačiti x/l; -füttern, v. a. pre- napasti, rapasti, prekormiti, pre- pltati p/l Uebcr-gabe, predaja, prepodsja, irročitev; (d. Stadt) podaja, ndajs; -gabS- «. prodajni, prepodajni; - ganz, M. prekod, prestop; (über d. Zaun) prelar; s-«. prekodni; ^speriode, /. prekodn» doba; punkt, M. prekodisče; "szustand, »e. prekodni stan; -geben, v- ročiti, predati, oddati-j-irročati, irročevati, predajati, oddajati: (elNb Schrift) podati, vlačiti -j- podajati; -geber, »e. predajavec; podajavecs -gehen, v. ». preiti (idem) -j- pre- kajati, iti n» koga; (übertreten) pre' stopiti, prebegniti -j- prestopati; (b. Sieden) prekipeti; (v. d. AitgeN) milo od. insko se storiti, solre ra- Ueberg 7 Ho komu oci; ins Fleisch -, V meso eo spremeniti; (über etwas Weg¬ gehen) preskočiti; no omeniti, v misel ne vreti' (vramem); -gehend, «. prekajaven, predosiven, xreko- üen: -es Zeitwort, preko) ovni gla- xol, proka)avnik; -nng,/. preskok: Mit xreskoöivsi, ne omenivsi; - gelehrt, a. prouöen; -geordnet, a. ' »arlreelen; visi , vise postavljen ; - gewicht, ». provaga, veva mov; pre- ternvst, proteüa; (d. Wage) premLK, omak: - haben, movnejsi kiti(sem), vev xromoöi (morem) ; das - bekom¬ men, premäkniti, omakniti, ovekniti si- xremakovoti; —ig, a. preteüe»; 'gießen, v. «. preliti (lhem), pre- toöiti -s- prelivati . prelijati, pretä- lesti; (über etwas) politi, obliti -s- polirati, oblijati; -glasen, r. a. po¬ stekleniti /r/l; -griff, m. proseg, pre- xrekvat; (Eingriff) ralot, Poseg r-; -groß, a. prevelik, pro- oileo;-halten, v. a. preeöniti, pro- >lraxo osno postaviti -s- postavljati; 'Hand nehmen, r>.». rarmovi so (mo- eem), rarrasti so (rastern), roplo- eiiii se, rarmnoriti so, rarpastise, rarerliti so -j- rarmagati so, rarrre- ooati so, rarpasovati so. rormnore- v»ti se; -Hang, »i. prebosa; (b. Hause) napüsö; —kN, r. a. viseti narl ^em, previseli; -hängen, v. a. vbo¬ sti, prekositi, preobesiti' -h preobö- ^ati; -hänfen, v. a. obsuti (spom), prevbloeiti: obsipati (pijem), rasi- K»ti.preobklLäati;-haUPt, ark.sxlvk, 'V oboe, splar, vse vprek, L eno bo- r Ucberl seilo; -heben, v. a, prevrckigniti-j- prevrrligovati; sich -, v. r. preteg¬ niti se, prevrosiiti so, rrerliti so, prevurligoiti so x/.; (sich brüsten) prevreti (vramom) se Z- prevze¬ mati so; -holen s. Nebertreffen; -hö¬ ren, v, a. preslišati, ne slisati vesa; -hudeln, v. a, prenagliti, skerpuoati x/l; -Hüpfen, v. a. xreskoöiti-j-pre- skakovati. Heber-irdisch,a. narlromeljski.nael- remski, naüremni; -kämmen, v. . a. premalati, preobrariti -( preobrarovati:-wan¬ nen, r>. a. premoöi (morem), preueü- Kati, premäxati -j- premagovati; - maß, ». preobilic», preobilje, osd- werek, öernemernost; -mäßig,«' preobilen, nadmeren, öoanemerso, ner.meren; aut. ee^ nemoč: -eßen, xreobjosti se (jem); -trinken, xre- opiti se (pijem); -mauern,v.a. pro- /.idati, premiriti p/.; -menschlich, «> nadčloveški, nadljudski; -messen, v. a. premeriti -j-prewerjati; -mit- s tein, v. a. vročiti, po kom poslati (sljom)-j-pošiljati; -morgen, «tk. po jutrišnjem, po jutranjem, po ju¬ tri,jutromino; -morgig, a. pojutri- senj, pojutrilnj; -muth, »n. napub, prevretnost, prev^etija, ošabnost; (Muthwillen) serboritost, raapo- sajenost, objest -müthlg, «- prevzeten, ošaben; objesten, raz¬ posajen, serboriteo: - werden, >>"" osabiti se, prevreti se(vL»mem)-j- prevzemati se; —e, »i. prevretmk, prevretovavec, osabnik; (. pro- vrötnica, osäbnie»; -nachten, v. w nočiti, nočevati: prenočiti, čer noo Ncbcrn 7 ostati (stanem); v. a. pod strebo 'reti, peenoöiti -j- prenočevati; - liahme,/'. sprejem», sprejetev, spre- jotje, sprejemek; prevnetcv, pro- 'retje, prevnema; -nahmsprotokoli, n. napisnik o sprejetji; -nahmsur- kunde, f. primsko pismo; -natürlich, «. öennatoren, nadnatorsn, cenna- raven, nadnaraven; -nehmen, v. a. sprejeti (sprejmem), predeti, oprijeti ssprimem) -j- sprejemali, prejemati; prevnoti (vnamem, vne¬ mam) -s- prevnemati; sich-, v. r. prevneti se-j-prevnemati se , pre- vnetovati; -n ehmer, m. prejemnik, oprejemavec; —in,/l prejemnica; -ordnen, v. a. nad kas postaviti, nad- rediti; -ordnung, /l nadredba; -Pa¬ cht!, v, a, pretanili, predeti, preba- oati(basem)-j-prelrlg»li. predevati; 'Putzen, v. «. precediti, intikati, po- liliari; -ragen, v. ri. previsevati, risi biti (sem) od öosa; -raschen, v. ", vsupili, osupniti, prekvapiti, pre- olreci (strenem) -s- vsupovati; -ra- sibend, «. osupen, prelivapen; -ra- schung, /l osrip, prekvapljenje, pre- olrega- -rechnen, v.«, preracuniti, prešteti (štejem), prestevUiti -j- prestevsti; -reden, v, a. pregovo- , premärnovati -j-pregovarjati; 'sedung, /l pregovor, premarnova- "lo; -reich, s. prebogat; —kN, v. ", podati, predati, inrociti, vročiti, !i -s !Ui. predajati, inro- revati, vlagati ; Her, m podajavec, podavee, vlonivec; —UNg, /, podaja, predaja, inrocitev, vlonba; -reif,«. sl Ucbers prenrel; -rest, »,. ostanek, oslatek, prebitek; -rock, «». nverknja ober poverbnja suknja; -rücken, v. a. premakniti -j- premikati; -rücks, ack. nnak. vnnak; -rumpeln, v. u. pre- Irvapiti, prestreči (strenem), nenä- doma napasti (padem) ; -säen, v. a. obsejsti -j- obsivati; -schatten, v. «. seneiti: vbseneiti, nasenöiti -j- na- seneevati; -schätzen, v. a. preceniti, previsoko ceno nastaviti-s- prece- novati, previsoko ceniti; -schätzung, precenitev; -scha N, /l prexledba; Hen, v. a. prextedati, ranxledati -j- pregledovati, rangledavati; - scheinen, v. «, obsijali (sijem), ob- svotiti -j- obsevati; -schicken, v. a. posl»ti(sljon>)-s-pošiljati; -schissen, v. a. prepeljati )- prepeljevati; - schlag, m. prevdarek, preračun, xrordjt; (an Kleid.) vslec, osiv, osäv; (Umschlag) premrli,; —en, v. a. vbloniti, obsivati -j- obkladati; (im Buche) preskočiti /,/l; (d. Bei¬ ne) prekrirati p/l; (berechnen) pre- vddriti, preracuniti -j- prcvdarjati ; v. n. promdlmiti, prekositi se prebesati so; (v. irgend einem Dinge) prevroči se (vernem), sprevreči se -s- sprevergovati se; (umstürzen) prekucniti se. nverniti se -j- preku- covati se, nvräcati so; -schmiere», v. a. pomanati (manem), premanati -j- premanovati; -schnappen, v. n. prelilopniti, preklopiti se, nalckopiti se x/ ; -schneien, v. a. osneniti, na- sncniti, s snegom namesti (metem) /,/l;-schreibcu, r.u. prepisati (pisem) Ilebers -I- prepisovati; (oberhalb) nadpisati -s- nadxisovati ; -schreien, v. a, pre¬ vpili (vpišem), prekrivati sim) x/l; -schreitbar, a. prestope», prestop- Ijiv; -schreiten, v, o. prestopiti, pre- Koraditi, prekorakati; prekobaliti prestopati, prestopovati; -schrei- tung, (. prestop; -schrist, /. nadpls, napis ; -schuh , m. nverknji drevelj; -schuss, »i. prebitek, preostanek, presenek. previsok. Ueber-schülten, v. a. preliti (lijem) -s- prelivati, prelikati; (trock. Dinge) presuti(spem); nasuti -s- presipati; nasipati; -schwänglich, a. preobilen, nadmeren, prekomeren; -schemmen, v. a. natopiti, naliti (lijem), popla¬ viti, naplaviti, ranliti se po - -j- natapljati, nalivati; -schwemmung, /. povodenj /l, povoänja, natdp, po¬ top, poplava; -schwimmen, v. rr. preplavati, prepluti (plovem) p/l; -schwung, rn. mali, omak, prevesni reinen; -seeisch, a. prekmurski, na- morski; -sehen , v. a. pregledati, rangledati -j- pregledovati; (etwas) spregledati, prenreti, prinanesti-j- spregledovati, prinanäsati ; -senden, v. a. poslati (sijem) -s- pošiljati; -senber, »n. posiljaveo, pošiljatelj, poslaveo; -setzen, v. a. prestaviti, prevesti (veelem), preloniti, prs- tvlmaeiti -s- prestavljati, preverjati, prekladati: in die slov. Sprache-, sloveniti: posloveniti; in die deutsche Sprache -, nemditi -s- ponemčiti; (Bäumchen) presaditi -j- presajati; (von einem Orte auf deu andern) Ucberst prestaviti, predjati (dem), prelo- niti -s- prestavljati , prepevati ; v. ». preskočiti -j- preskakovati; (d. Fluß) preplavati, preplnti (plovem); prebresti (breclem), preganiti; pre- broeliti, predroniti, prejadrati p/.; - se tz er, m. prestavljavee. preva- javee, prevodnik, tolmad; —ge¬ bühr, /l prevoznina; —in, (. prs- stavljavka; -setzung, (. prestav», prevod, preklad; (eines Baumes) presaja, presaditev; (eines Beamten) prestava, premestitev; -sicht, Z' pregled, rangled; —lich, a. pro- glede»; -siedeln, v. ». seliti se; preseliti se -j- preseljevati se;-si e- d eln n g, /. selitev, preselitev; sgegenstande, selivo, selitv»;^ skosten, »troski na preseljevanje, selitnina; -sieden, v. a. prevreli; preknkati; -sinnlich, a. nadmiselo, nadtelese»; -sommern, v. a. letovati: den leto prerediti; -spannen, v. m prepeti (poem), prepredi (predem), prevlsöi -j- prepeojati, prepregak; (zu sehr) prenapeti, prenategniti -j- prenapenjati, prenatenati; - spannt, a. prenapet, pregnan; heit, /l prenapetost; -springen, v. a. u. n. preskočiti -j- preskakovati; škoditi od. pükniti den kaj -j- ska¬ kati (skadem); -ständig, a. prcnrel; prestdl, prestar; -stehen, v. a. pre¬ biti (bodem), prestati (stojim), preterpeti, prebaviti p/l; -steigell, v.n. prelenti, prekoraditi. prestdpik -j-prekajati, prelenovati; s. Ueber- treffen; -stempeln, v. a. prekolko- 782 Ueberst Vati, prestempljati, 2 novim kolkom previditi;-stimmen, v.a. preglasili, r vostino glasov premosti (morem), preglasovati p/l; -streichen, v. a, provlesti, poma2ati (mostom) -j- po- ma2ovati; -strömen, v. n. rorliti so (Iijem)-j-ra2livati se; -stürzen sich , v. rv prekucniti so, prekopicniti so, prekobäliti so, 2verniti se-j- rvrüstat! so; (sich übereilen) xre- bägliti so p/l üeher-täuchen, v, a. oglušiti, 2U- Klusiti -tölpeln, v. a. pretan- tati, preslepili, presömiti; -tosen, v- «. presumeti, preverseti -j- pre- versevati;-trag, m. prenos, pre- nosek, prsnesek; —bar, «. pre¬ nesen, prenosljiv, prenosen, xro- noslziv; —en, v. a. prenesti, pro- nositi-j- prenašati; irrostiti)- irrst- onti, i2rostevati; (übersetzen) pro- stüviti, prevesti (vedem), prelostit! st- prestavljati, prekladati; —UNg, (- prenos, xrenesitev; prevod, pre- Voditev; -treffen, v. a, presesti (šestem), protesti, proliitoti, xre- otreei (strestom), nadkriliti, pre¬ kositi -j- presegati, protokoli, pro- ttreAnti; im Wissen-, preumeti; - Reiben, v. a, pregnati (stenew), prenapeti (pnem), prosiliti -s- pre- bapeujati; -treibnng,/i pregnanost, prenapetost; -treten, v. re presto- küi, prekoračiti, stopiti eo2 —j- prestüpati; (b. Gesetz) prestopiti, kselomiti xt.z -treter, m. prostop- prolomnik, krivec; —in, /l krestöpnioo; -tretung, /. prestopek, Ueberz prelomek: im-sfalle, ko bi postavo prestopil, o prestopku; -trieben, a. prenapet, pregnan, posiljen, presilsen; -tritt, m. prestop ; -völ- kert, a, prelsudoot; -vortheilcn, v. a. preköniti, »pokoriti, prekiniti, oploktüriti, podlerti; -wachsen, v. a. prerasti )- prerüsststi; -wattigen, v. a, premosti (morem), emÜAoti, premüzoti, obvladati ustüxati, u- krotiti, posiliti -j- rmaxovati; - weisen, v. a. prepričati, provistati )- prepričevati ; -weißen, v. a. po¬ beliti , obeliti x/); -wiegen, v. n. prevaxovati, premagovati, pre¬ vladovati; —d, a. provladen, pre- magazost, protosten: -e Mehrzahl, Znamenita večina; -winden, v. a. odviti (vijem), oviti -j- odvijati; (besiegen) premosti (morom), pre¬ magati, obvladati, postllgati -j- pre¬ magovati; -Minder, m. premaga¬ va vec, Lmagavec, vbvladavee; - -wintern, v. n. dimiti, prezimiti, prezimovati; stea rimo precediti x/l; -wuchern, v. »i. rarpasti se, I aeploditi se, rarkoboteti; e. a. 2L- moriti;-wurf, M. averknja suknja od. kalja; -zahlen, r>, a. prepldstat! -j- proplacovati; -zählen, v. a. prešteti (štejem)-j-preštevati; -zählig, «. nadstevilsv, storstevilen; -zahlung preplačilo, preplatek; -zen g en, v. a. prepristati, preveriti, uveriti, presvodostiti -j- prepristevati, «ve¬ rovati; —d, a- prepristaven, pre- pristevaven, prepristljiv; -zeugt, a. prepriča», preverjen; svest, vsve- 783 Ilcb 784 Um sti; -zeuguug, /k prepričanje, pre- pricb», ver», svest/k; —skraft,/! preprieeravnost, prepričljivost; - ziehen, v. a. prevleci-j-prevlaciti; mit Krieg -,r voj8ko napastispadem) -j-napadati; sich v. r. preobleci so -h- preoblačiti se; (v. Himmel) oblačiti so: obleci se. pooblačiti se; -zuckern, v. a. pocükrati, pre- sladiti; -zug, m. prevlek», povlak»; -zwerch, «. prek, vprek, poprek. Ueb-lich, a. navaden, obicen, v navadi, ponssvaden; —seit, /. na- vssdnvst; (Unwohlsein) poter»; - rig, o. ost»I; prebil: -bleiben, ost»ti (stanem), preost»ti, prebiti -j-ostajati, preostajati; —ens, ack. verli texa, mimo tex», sicer, rarun tox», inace; -ung, /! vadb», vada, v»;»: aus der - kommen, odvaditi se; —s-a.vsdbni; —slager, —s- platz, »n. vsdisce. User, n. brex, obrer, ob»! /l, ob»I»; (des Meeres) primorje, pvmorje, morski breK, obrerjo , pobrerje; - -a. pobrerni; -bewohner, m. bre- rsnzprimoree; -bruch, m.podmol; -gegend-land, ». obrerje, po- brerje primorje, obmorje; -recht,», pobrerna praviva; -schwalbe, (. bre- xulja, brexovnica, podxrivka. Uh ! rnt. uj ! -lane, M. ulan, ulanec. Uhr, /. ur», ure xk.: nm ein -, ob eni; um zwei -, ob dvelr; um sechs -, «b šestili; UM wie viel -, vbkorej, vbkore? wie viel - ist cs, koliko je ur»? koliko je n» uri? --a. urni; -fabrik, C- urarnioa; - feder, /! pero v uri; -gehällse, n. urnoobisje; -kette, /. urn» veririe»; -mach er, ,». urar; —in, /. ura- rica; —kunst, /k urarija, urarstvo; -schlüssel, m. kljucecod ure; -werk, ». urni stroj, kolesovje; -zeiger, m. urni ksravec, karalo. UhlI, m. velik» uliarica, bubuj, velik» sov», vjer /. Uktls, m. ukär. Ulm-baum, M. -e, /.brest, ilmo- vec, ilem; -en-«, brestov, ilmov, —Holz, ». brestovi»». Umov les; —Wald, m. brestov od. Umov xord, brestovje. Ul-timatum, ». poslednji irrek, radnja beseda ; -timo, ack. poslocl- nje^a, radnjex» - prenapetner, prenapeti človek; marin, ». ultramarin ; —montanis- mus, »». ultramontanirem. Um, (herum) okoli, okrox, krox; (zurZeit) v. ob: - wieviel Uhr? obkorej, obkore? -6 Uhr, ob ssstili; (für) ra: Auge-Auge, oko ra oko; (nm etwas) po: - Wasser schicken, po vode poslati (sijem), - Gottes Willen ! ra-borjo voljo! ra lioxa ! ra barji vas! cs geht - sein Leben, Zre mu od riv- ljenje; Schade - ihn, skodara-oj- - con. (um zu) d», da bi: der Mensch lebt nicht um zu essen, öloveknerivi, da bi jedel; um wie viel - NM st viel, kolikor - toliko, vem bolj - tem bolj; rechts -, na desno, napravo, links -, na levo! (in Zusammensetz-) Uma 1 v-, ob-, pre-;-ackern, v. a. pod- orali (orjem) -j- podarjati; okarati -I- obarjati; -ändern, v. a. prena- rediti, predrugäditi, spremeniti, proongaviti -j- prenarejati, spremi¬ njati; -änderuug, /l sprememb», spreminjav», prensredba; -arbei¬ ten, v. a. predelati, xrenarediti st- predelovati, prenarejati; -arbei- tung, /l predelava, pronaredba; - armen, v. a. objeti (jamem), oger- üti st-objemati , obimati; (zärtl.) »bimdkati; -armung, /l objem, vb- jetjo;-bait, m. pre«idek, xre«id- da; —en, v. a. proaidati ^/l; -be¬ halten, v. a. n» sebi obderdati (im) p(.; -biegen, v. a. upogniti, «avi- bati (visem), «avikniti, «akerkniti 'j- upogibati (bijem), upogovati; 'bilden, v. a. preobräriti -j- pre- "bradevati. provbrs«ovati ^-binden, b. a. obvdrati (vedem), ove«ati st- (.; (andern Sinnes werden) spre- «berniti se, spremeniti se, xobölj- ssti se -j- spreobračati se; (alles -) preverniti, prevrätiti -j- prevračati; j kleiden, v.a. preobleöi-j-preobläöiti; (bekleid.) prevleöi, preobleci-j-pre- oblaöiti; sich-, v.«.preobleci so -s- preobläöiti se; -kleidung, /l preoble¬ ka; prevlek»; -kommen,«.»!. poxiniti, konce vreti (vramem, vremem), omert storiti, ob rivljenje priti (pridem) -j- poxinjati; -kreis,»», okrvx, obvod,obod; (Umfang) ob- obserek, vkrorje; (Umgebung) okolica; eine Meile im -, eno miljo »a okoli od. v okolišu; "en, «. ». >erteti se, sukati se (snöem); -krie¬ chen,«. »r. oblcrti, vbläriti; -laden, ». prenaloriti, prebäsati (basem) xrenaklädati; -läge,/l obloxa; (d. Steuer) rardelitev davkov ; - lauf, ,». tek, vbtek, liod, obl>öd; (b. Blutes) obtek, kroritev, Ker¬ rie in - sein, meä ljudmi biti (sem); —en, v. a. obtoöi -j- vbte- kati, teci okoli -; v. »i. teci okoli -, vrteti se, točiti se, potekati se, ^lokati se; cs läuft das Gerücht, govorica je;—schreiben, »r.okrör- aiea; -laut, rn. prexlas, prorvük; ^en,«.». prezlasovsti; -legen,«, a- Poloriti-j-poläxati; (anders -) kweloriti, presükati (suvem)-j- pre- laxati; (einen Verband) obverati (verein) -j- vbversvati; (v. Steuer) varäeliti. porardeliti, rarpartiti -s varäeljevati; -lenken, «. a.oberniti, ^asükniti, rakreniti -j- obračati;! Ums /»A. prepreöi (prerem) /,/.; -lie¬ gend, a. oblirenj, okolen, -nähen, v. a. obsivati, obšiti (sijem)/,/.; (an¬ ders) presivsti -nehmen, «. a. oZerniti-j-oxrinjati; -nennen, v. a. preimeniti, preimenovati; -Nennung, (. preimenitev, preimenovanje; - pflanzen, «. a. rasaditi -j- rasäjati; (anderswohin) presaäiti -I- presa¬ jati; -prägen, «. a. prekovati (ku¬ jem) -s- prckavati; -reißen, «. a. podreti (derem), porušiti, rarrüsiti, polomsstiti, podermastiti -j- podi¬ rati, rüsiti; (umfloßen) xrevreöi (verrem). rverniti, preküeniti -j- prevracati, prekuoovati; -reiten, v. a. objerditi; (zu Boden reiten) po- jerditi p/l; -rennen, «. ».podreti (derem), podermastiti, podirjrlstiti -j- podirati; -ringen, v. a. obstopiti, vstopiti, obsuti (spvm), obkoliti -j- obstöpati, obsipati (pijem), -riss, »n. nacert, naöertek, oöertek, eerter; -rühren, v. a. mešati: premešati, rarmesati. Um-satteln, v. »- presedlat! -j- pre- sedlavati; /?A. prepreöi (prerem), misli sprevreöi (verrem), xlasö po vetru rasükati (suöem), predruxä- Liti x/.; -faß, »». prodaja, rarpro- daja, rarpeöava, rarpeöatev; -säu¬ men, v. a. obrobiti, raröbiti />(.; - schanzen, «. a. oxraditi, nterditi, r okopi obdati -j-obdäjati, vxrajati; -schatten, /. v. a. svnöiti: obsöneiti, rasenöiti )- rasenöevati ; -schau, /l orir, oxled, rarxled; ^:cn sich, v. «. oxledati se, orreti sc-j- oxle- S0' 787 Ums 788 Umst dovati se, vrirsti se; -schissen, v. ». jddrati od. veslati okoli -: objä- drati, obveslati, - sch l a g, m. pre¬ vrat, xrememba, premena; (Auf¬ schlag) vsleo, sasleo, osiv, savra- tek, ovratek; (eines Briefes >c.) savitek, ovitek, savoj, ovoj; (mediz.) vkladek, obkladek, obesa; nen, v. ». proverviti se, sverviti se, pre¬ kucniti se, prekütiti se: prevračati se,xrekucovati se; (sich ändern) pre- oberniti se, spremeniti se, predru- xästiti se-j-preobračati se, spre¬ minjati se; (v. Winde) prevroči se (vorsem), sprevreči se x/l; (aus- arten) popačiti se, odroditi se x/,; v. a. savibati (višem), podviliati, sakeokniti. e a te eliti x/.; (Münzen) prekovati (kujem) ; (ein Blatt) oberniti -s- obračati ; nsbogen, rn. ovojna pola; -schleichen, v. a. obld- siti, «blesti p(.; -schlciern, v. a. sa- xerniti-j-saxrinjsti ; -schließen, v. a. obdati, vkleniti, opasati (pasem) -j- obddjati, oklepati; -schreiben, v. a. prepisati (pisem) -j- prepisovati; (beschreiben) vpisati, odpisati -s- o- pisovati; -schreibung,(. prepis, opis, vpisovanje; -schrift, /i vpis ^schwe¬ ben , v. n. plavati okoli -; biti (sem) bliso -; -schweif, m. o- metek, ovinek, vinek, okoliš, sa- vinek;—en,v. » ometati, ovinke delati; -schwnng, ne. prevrat, pre¬ mena, preval; -segeln, v. n. jadrati od. veslati okoli -sehen sich, v. r. vzledati se, osreti se, nassj xo- Zleckati «j- vxledovsti , vsirati se, nssaj pogledovati; sich UM etwas-, poiskati (isstem) oder preskerbeti s>; -seilt, v. n. protesti, preiti (pre¬ idem). minuti; -feite, /l nasprotna od. narobna stran/l; -setzen, v. n. prestaviti-(-prestavljati; (umpstan- zen)presaditi -j-presajati; (Maaren) raspestati, pvraspestati, rasprodati -s- rasprvdajati; -sicht, ( pr«' vidnost, sprovidnost, preumek, pre- vdarek, prevdarnost; ^:ig, « pre¬ viden, sprevideo, prevdaren, pre¬ vrne»; -sinken, v. ». sxrüditi se, sgresniti se, opresti (predem); (E Ohnmacht) omedleti, omertveti -j- vmedlevsti; -sonst, ad. sastooj.sa- pstonj, savman, ssbmsn; (gratis) ra- slonj, mulite, bros plavila, darong- spannen, n. a. prepresti (presem)-h prepredati; (umfaffcn) obsesti (««' sem).presesti; -spinnen, v.a. napresti (predem), opresti -j- sspredati, o- xredati; -springen, v. n. prevre« se (versem), sprevresti so p/d " stalten, v. a. prestvariti, predrnga- stiti, prenarediti, predelati, presu- ksti (sustem) -p prestvdrjsti, pre- narejsti rc.; -stand, m. okolsema, vkolisstivs, okolsina, okolnost, «ko¬ lek; (Sache) stvar/l, sadova, stran /l; (Ereignis) prixodek , primerek, pripetek; (Eigenschaft) lastnos, svvjstvo; (Znstand) stav, stan;«- (Bedingung) xvxoj; ovinek, vmetek, okoliš; (Sw^ f rigkeit) ovira, sadersek: Ullista» machen, ustavljati se, upirati -ständlich, a. natansten, a«"'' Umst 789 Umz j poname'nj»ti -j- namenjovati >c.; - thun, v. a. ogerniti -f- ogrinjati; sich v. 7-. prinadeti si -)- prinadevati si n» k»j; -trieb, m. täk, pretok; (geheime-) spletk», nvijav»; - und um, ack. krog in krog, okoli in okoli ; -wachsen, v. a. prerasti , okrasti, narasti -s- preräsösti, obrstsöati : a. obrasel, narasel, prerasoen, na- rasöen; -wälzen, v. a. prevaliti, prevreoi (vernem) preverniti -j- prevrdoati; -wälznng , /l premet, prekuoijs, prevrat; -wandeln, v. a. premooiti, spremeniti, preongaviti, presükati -j- spreminjati; v. n. (umgehen) hoditi okoli; -Wandlung, /l premen», promenjsv», spremi¬ njava; -wechseln , v. a. premeniti, nameniti-j-premenjevati; -weg, 1», ovinek, «kodek. okoliš, ometek; - wenden, v. a, odorniti -j- vbraeati; -Werfen,», a. nverniti, preverniti -j- nvräeati ; (zu Boden werfen) po¬ dreti (derem), tresoiti, n» tla vrovi (vernem), butiti -j- podirati; (um sich werfen) ogerniti, na so vneti (vnamem, vnomem) -s- ogrinjati, na so jemati (mljom); -wickeln, - winden, v. a. odviti (vijem), oviti, omotati, opasati (pasem); previti -j- odvijati, «mdtati; previjati, - wölken, v. a. omreniti, poodldoiti, namraeiti; sich-, v. »- omrdniti se, poobleöi so, nmraeiti se, «temneti; -zänncn, v. a. ograditi, nagraditi -j-nagrajati; -zännung , (. plot, gr»j», ograja,; -ziehen, v. a, opä- », namen;», gra;a, ogr^a, en v. a. namenjati, sati (pasem), oddati -j- oddajati den, obširen; ack. na tanko, na drob¬ no; —keit, (. natanenost, nadrob- oost; -standsatz, m. prislovni oder prireoni stavek; -standswort, n. prislov, prirovje;-stechen,v.a. pre¬ kopati (pijem), prevreoi (vernem)-j- prekoxävati, premetavati; -stecken, v ».pretakniti -j- pretikati; -stehen, v. n. odstopati, stati (stojim) okoli 'j (v. Vieh) oerkniti, stegniti so, poxiniti; (v, Baume) posušiti se, > ooeliniti; -stempeln, v. a. prestem- khati, n drugim kolkom providiti; 'stimmen , v. a. preubrati -j- pre- obirati; (jemanden) pregovoriti, na ^oge misli pripraviti, preveriti -j- poxovärjati. HlN-stosscn, v. a. nverniti, podreti (korom), prevaliti, xrekütiti, pro- ! kooniti-j- nvr^öati , podirati, pre- kooovati; (ein Testament, Beweis) frroei (vernem), podreti (derem), ^podditi (bijem) -j- podirati, in- kodbijati; -stricken, v. a. omreniti, Omreniti, naplesti (pletem) -j- «- ^kenevsti, napletati; -strömen, v- odtekati, tebi okoli -; -stülpen, " ». nakerkniti, navikniti; -sturz, '"prevrat, prekuoija; (einer Mauer) ^epad; -stürzen, v. a- prokuoniti, ^^'aliti, nvaliti, nverniti -j- preku¬ hati, nvräöati ; (p. Topj) povenniti; ' n. nverniti se, preküoniti so, ! ^ovaliti se p/^.; -sturzgedanke, m. rhratn» od. prekuoljiv» misel - stllrzportei, ». prevratna strank»; , "t>fch, rn. n»men», namenj», vonjava Ull 790 Unaus (Kleider) preobleei -j- preobläöiti; (Schuhe ) preobuti (bujem) -j- pre- obüjati; v.», preseliti se pre- seljevatise; -zingeln, v. a. zajeti (zajamem), obsuti (spem), «sto¬ piti)- Lemuti, obsipati (pijem); -zingelung, (. Laježe; -zug, m. ob- Icod; (ftierl.) sprevod; s. Ueber- siedelung. Un- (inZsmsetz.) no -, brez-,bez-. Ilnall-Luderlich, a. nespremenljiv; (gramm.) nesklanjljiv. »esklvnljiv; -hängig, a. neodvisel, nezavisel, samosvojen, samostojen, nepvdlo- men, svoboden; ^ikeit,/'. neodvislost, samostojnost, »epodloznost, svo- bodnost; -lässig, a. neprestan, ne- preoelcljiv, voden, preven, ad. v eno mer, vedno, neprenebvma; - läßlich, a. neogibno potreben; -lös¬ lich, a. neodkupljiv; -sehbar, a. ne- pregleden, nedogleden, nedoziren, neiümeren; -setzbar, a. neodstav- ljiv; -sichtlich, ach neliote, nelroto- ma, ne nalrise; -weichlich, a. ns- odstopen; -weislich, a. neogiben, neogibljiv; -wendbar, a. neod- vrate», veodvraeljiv, neuklonljiv; —keit, neockvrstnost w. Un-achtsam, a. neskerben,»eskerb- Ijiv, nepazljiv, nemaren, neraden, maloroden, malomaren; ukeit, /l neskerbnost, newär, malomarnost w.: aus -, po nemarnem; -adelig, a. neplemenit, nemlalrten; -ähn¬ lich, a. nepodoben; razliee»; keit, (. nepodobnost; rszlienost. Ullllll-gebaut, a. neobdelan; -ge¬ fochten, brezodporen, neizpoddijan, brez odpora; -gemeldet, a. neogla- äe», nenapovedan; -genehm, - nehm lieh, a. neprijeten, nevse- öen, nepriliöen; oduren; ukeit, ( neprijetnost, nevseenost, neuxod- nost, nagud»; -sehnlich, a. neznaten, neksrsn; -ständig, a. nespodo¬ ben, nepriliöen, nepristojen, neslo- sen: sich -gebärden, rverati se; keit, /. nespodobnost, nepristojnost; -wendbar, a. »eporaben, neporab- Ijiv, neraben. Unart, /. nespodobnost, nepristoj¬ nost, napaka, razvada, saröblje- nost; -ig, a- nespodoben, napa- öen, napečen, nepristojen, zarob¬ ljen ; —e, in. nespodobnem, marob- Ijeneo; (. nespodobniea, marob- Ijenka; -iknliert, a. nevlenkovan. Ullauf-gefordert, a. samodseben! nepomvan, sam od sebe; -gelegt, kisel, nevesel; -hörlich, a. neoeb' Ijiv, neprenekljlv,neprestan, veno- meren; aar pusöen;-baut, a. neobdelan; -dacht, -dachtsam, o, nepremišljen, nepremisljiv, nepreniiseln. brer premislika; -deckt, a. nepokrit; (v. Haupte) raaoglav, gologlav; - denklich, a. nesumen, nesumljiv; -deutend, «. neenaten, malovaüen; Nepomenljiv, majken, malovreden; -dingt, a. nepogojen, brerpogvjsn; drea ugovora, brea ieimka; -etdigt, ncaapriseren ; - fa N gen, «- ne- pristriln, neeavnet; —heil, /l ne- dristranost, neraveetost; -steckt,», »eomadoäevän, neoskrunjen, brea- niädeisn; -friedigend, a. neaado- nten;-frjedjgt, s. nezadovoljen; - fügt, a. breroblasten, nepooblas- onn, noopraviöen; —heil, /- brea- "dlastnost; -gränzt, a. neomejen, "niemersn; -greiflich, a. neüspo- padljiv, nerazumljiv; -hart, a. gol; "Hagen, n, neugodnost, nevseönost, Unbe rüperni poeutek; -haglich, a. ne¬ ugoden, nevseeen, neprijeten; - hilflich, -Holsen, a, okoren, nespre¬ ten; -hu tj a ni, a. nepreviden, nemaren, malomaren; —keit, /l neprevidnost; -kan lit, a. ne- anan; nevedee; ^schast, /. ne¬ znanje, neananost; -kümmert, a. breüskerben, neskerben, bree sker- bi, nemaren; -lebt, a, neriv, ne- itiveö, neäivoö; -lesen, a. kdor je malo bukev prebral, maloveden; -merkt, «. brea sledu: das ist mir geblieben, tega nisem eapaail; -mittelt, a. nepremoren; -nannt, «. neimenovay, brerimen, bree- imenen; -nommen, a, neeabra- njen, dopuščen: es bleibt dir -, niliöe ti ne brani, na voljo ti je; -g nem, a. nepriroeeir, odročen, noprilieen, nespraviten; nadleren; ^ilichkeit, /l nepriroenost, nepri- lienost; nadlernost; -rathen, a. bres sveta; -rechtiget, a. neopra¬ vičen, brsa pravieo; -richtiget, a. nepopravljen; (unbezahlt) neplaöan, nvpoplaöan; -ritten, a. neajaban; ^ie, »r. pesen; -rufen, ». nepv- klioan, nexvrvitn; -schadet, a. brea škode aa -, brea prikrajšanja -schelten, a. neoporensn, nevpore- een. dobrega glasu; neomadeüe- vän, neoskrunjen; -heit, (. neopo- reönost rc.; -schränkt, a. neomejen, neprikranev; -schreiblich, a. nepo- pisljiv; -sonnen, a. neranmisoln, nepremišljen, nespremisljen, lel>- komiseln, neprevdaren; "e,»r.^a- Unbe 7S2 Unei letel, sterlineovt; —heit, /. os- premisljenost, nespremisljenost, nepreväarnost; -sorgt, a. nesker- ben, brer skerbi; -stand, m. ne- obstäj, »eobstansk; -ständig,«, nestanoviten , nestalen, »estanoten, neobstojen, minljiv, omabljiv, o- mabel; —leit, /l nestanovitnost, minljivost, omabljivost; -stechlich, a. nepoäknpljiv, nepoämitljiv; - stimmt, a. neckoloöen, neostločen, oexotöv, nestanovit: -e Redeweise, neäoloöni naklon, neäoloönik; — heit, /. »ečoločnost, neockločnost, nexotovost; -streitbar,«, neoverx- ljiv; -tont, «. brernäZIase», ne- naxlasen; -trächtlich, a. »ernsten, maleben; -waffnet, a. neobororen, brer ororja; -wandert, «. nesku- sen, oervecken, nernajäen; -weg- lich, a. nepremakljiv, nepremak¬ ljiv, nepremičen, nexibljiv; (von Feiertagen) stanoviten, nepresta- ven: -eS Gut, nepremekljivo blaxo, nepremaknina, subo in sirovo; — keit, /l nepremakljivost ic.; -wohn¬ bar, a. nepripraven ra stanova¬ nje nenaselen, »ensseljiv; -wohnt, a. nenaseljen, nevbljuäen, brer xrebivavoev; —Wust, «. neräve- ofen, brer konea in krasa; ac. Uner-fahken, a. neskusen, ne- rveäen, neuk; -forschlich, a- nora- popadlsiv, neproseren, nopreseg- ^lv; -heblich, a. malovreden, mas- lfon; nedognan; -hört, a. neslisan, bikciar no slisan; -klärlich, a. ne- e^rlorlsiv, nerarsasnseo; -lässlich, neogibno oder neobkodno po- leeben, neogiben; -laubt, a.nedo- 3 Utlf pusöon, prepovedan; -ledigt, a. no rosen, nedogndn;-messlich,». ne- irmoren, brermoren, nepremerlsiv, noskonöen; -müdet, a. nevtruden; nevtrudlsiv, noupelian; ac.; - fahrbar, a. nevaren; -fall, n», ne- agod», neugodni primerek od. pri- petek. neprilika; -fehlbar, u. ne- rmotlsiv, nepremotlsiv, kdor se ne more rmotiti; —keit, /. nermot- Isivost; -fern, aovsk>;" künstelt, a. priprost, priprosceo! -laden, a- neobloöen; (v. Geweht) Unge 795 Unge neoabit, praren; (o. Menschen) po- vsbljen; Ungeld, ». dävsöina, davek; -legen, a. neprileren, neugoden, nepriročen, nadležen, neprilicen; —hcit, /l nadlega, neprilika, sli¬ nast; -lehrig, a. neusten, neustljiv, kesnogläv ; -lehrt, a. neusten, neuk; -lenk, - len kl g, a. okoren, neu- lereten, negibsten, neobraten, ne¬ spreten; —seit,/. okornost, neu- kretnost; -mach, ir. neroda, nadloga, nadlosstin», težav»; - mächllch, a. oadložen, neugoden, noprilisten, nadležen; -mein, a. nenavaden, irversten. posebno do¬ ber, neobisten, znamenit; ack. sli¬ no, jako, ramena; -nannt, a. brezimen, neimenovan; -nau, a. nenatansten. poversen; -nießbar, a. bevžiten; /117. past, neslan; -nir¬ gend, «. nezadosten, nedovoljen; -nügsain, «. nezadovoljen; ne¬ dovoljen; —e, »n. nezadovoljnik, nezadovoljnež; —seit,/'. nezadovolj¬ nost, nedovoljnost, nezadovoljstvo, Nezadovöljsstina. Illlgt-rad,«. neraven,lik; anstellig, o, libomosten; -recht, a. nepra- t'leen, krivisten, vepraveden, ne¬ pošten ; —igkelt, /. nepravloa. kri- ^>oa; nepravičnost, krivičnost; - keimt, a. brez soglasja od. sroka, nooglasen; /ÜA. brezmiseln, skro- lovieen, neumen, nepiilisten; — heit, /. napaka, brezmlselnost. ne¬ umnost; Ungern, a. nerad; -salzen, u. neslan, brez soll; -sattelt, a. uoosedltln; -säuert, a. vpresen, brezkvasen, nekvašen; -säumt, a. neobrobljea, nezarobljen; (ohne Säume») nemuden, nepomuden; ack. brez pomude od. pomudka, nemud- no, brez vprezovanja; spesno, pri tej xristi; -schickt, a. neukreten, nespreten, neroden; -schlacht, a. neotesan, grob; -schliffen, a. ne- nabruson, nezbrusen; /!A. neolikan, neomikan, neotesün ; -schmückt, «. pleliek, neslasten; -schmälert, s. nsprikrasten, brez prikrstbo; - schmeidig, a. nogibsten; -schminkt, a. prost; -sehen, «. neviden, ne- vidljiv; -sellig, a. nepriljuden, od¬ ljuden, nedružen, neprivaden; - setzlich, -setzmäßig, a. nepostavsn, nezakonit, zakonom nasproten; - sittet, a. nenraven, nenravit;-staltet, ». gerdoben, nespreten; -stempelt, a. nekolkvvan, nestempljan; -stört, a. nemvöen ; -strast, a. nekaznovan, nestrakovdn, brez kazni; -stüm, ». silen, silovit, vibaren, burovit, raz¬ burkan; />F. nagel; n. sila, lomäst /. s. Sturm; -sund, a. nezdrav, zdravju škodljiv; -thcilt, a. ne¬ razdeljen; nerazdelen; -thüm, re. Strašilo, pvsäst -treu, a. ne¬ rvest, neveren; -übt, 0. nevajen, neizurjen; -wiss, a. negotov, neiz- vesten; dvomljiv, dvomen; -wiffen- hast, a. brezvesten ; -wisShcit, (. negotovost, neirvestnost; dvom¬ ljivost; -Witter, «. nevibta, Iiudo vreme (g. -en»), buda ura,neura; -wohnlich, a. nenavaden, poseben; -wohnt, a, nevajen, nenavajen; - Un 796 Uni ziefer, n. merčes, gomar /l, go- maren, gomir, merkäj, červovje; -ziemend, a. nespodoben, nepri- stojen, neslusen; -zogen, a.pre¬ šeren, serborit; neotesan, rarob- Ijen; —Helt, (. presernost; neo- tesaoost; -zügelt, a. rarurdan, rar- berrdan; -zwungen, a. neposiljen, oeprimoran, neprisiljen. Un-giltig, a. neveljaven, brer ve¬ ljave: -machen, razveljaviti, obve¬ ljava četi, veljavo čemu vreti (vra- mem), preklicati (kličem), ovreči (verrcm)-j-ob veljavo devati, pre- klicovatirc.; —feit, (. neveljavnost; —keitserklärung, (. irrek», da kaj ne velja; preklic, overrba; -glaube, m. nevera, nejevera, neverstvo, nevernost; -gl ä Ublg, a. neveren, nejeveren; —e, m. nevernik; /j ne¬ vernica ; -glaublich, a. neverjeten. Ungleich, a. neenak, neenakosen, rarličen, (uneben) neraven ; ack. ne¬ enako: (viel) mnogo, jako, veliko; -artig, a. rarnoverstsn, rarnoročen, rarličen, raren; (ungleich) neenak, drugačen, odličen; -förmig, a. rsr- ličen, raren, rarne podobe ot>. obli¬ ke; -glicderig, a. rarnoelen; -heit, a. rarličnost, neenakost, rarlika; -mäßig, a. nerarmeren, rarnome- ren; -festig, a. rarnostrün; -winke¬ lig, a. rarnokoten; -zeitig, a. rar- voöasen, rarnodoben. Un-glimpf, m. nevljudnost, osor¬ nost, nepriranesnost; —lich, a. ne- vljuden, osoren, nepriranesen; - glück, n. nesreča, rla sreča, ne¬ rgača ; rev» , nadloga ; —lich, —se¬ lig, ».nesrečen,nergoden,rlosrečen; —liche, m. nesrečnik, nesrečner; (. nesrečnica; —Sbote, »r. nesrečni posel; —sfall, m. nesreča, nesrečni primerek, nergača; — sgefährte, m. tovariš v nesreči; —Sstunde, (. ne¬ srečna ara; —dvogel, m. nesrečna tiča; /kA. nesrečnik, nesrečner; - gnade, /lramera, ramerra, nemilost: in - fallen, rameriti se komu, v ra- mero priti (pričem); -gnädig, s. nemilostljiv, nemilosten; -gültig s. Ungiltig; -gunst, /°. neprijaren (., neprijarnost, nemilost, »eugočnost; -günstig, a. neprijaren, oeprijarnjiv, nemil; nečober, nengočen; -gut, s. nečober; slab; -gütig, a. nedobrot- Ijiv, nemil; -haltbar, a. neterperen, neterčen; (v. d. Festung) neubran¬ ljiv, preslab; (v. Versprechen) nedo- polnjiv; -harmonisch, a. neskladen, nesoglasen ; -h eil, n. nesreča, ne¬ rgača, načlosčina, načloga, rev»; —bar, a. neorčravljiv; sv. Wunden) neraceljiv; —barkeit,/. neordrav- Ijivost; neraceljivost; -heimisch, a. stranski, stran, tuj; -heimlich, terek, terkoten, trapljiv; čuden; -hold, «.neprijaren; nevoščljiv; m. gerčodin, gerčin, oevljučni človek. Uniform, /l vojaška obleka, vo¬ jaška oprava, uniforma; -ieren, v. a. vojaški obleči, uniformirati, nvi- formovati; -iert, a. vojaški oblečen, uniformovän; -ität s. Gleichförmig¬ keit. Uni-kum, ». ečinec; -on, /l rvera, Uliivers 7S7 Un rdrurbs, društvo; -sono, ar/. cno- xlasno. Univers-al-,-ell, a. Splošen, ob¬ oe», vsevböen, vesolje»; — erbe, m. öednik vse rspuseine, blaxar; /. dlaxsrioa; ^ilerikon, ». vseobcni slovar, ^Medizin, /. zdravilo ra vso bolezni; ^Monarchie,/: oben» sa- wovlad»; -ität,(. vseueilisöe, vi¬ soke sole />/., univerza; —s- a. vseuöiliscni , visokošolski; —sgk- bäude, n. vseuöilisöno poslopje, vse¬ učilišče; ^iskanzlei, (. vseucilsö- »a pisarnioa; ^isprofcffor, -n. vse- ueiliseni uöitelj od. profesor; —S- rektor, rn. vseuöiliscni ravnatelj od. rektor; msstiidilllli, n. vseucilisöoi «Luki />/., n»uk »L vseučilišču; - -um, ». vesoljni od. vosvoljni svet; resoljnost. Iln-ke, /l satörniea, pubiö, vor; -kennbar, -kenntlich, a. »ernaven, "spoznaven, nepoznaten; -kenntnis, /- neznanje, nernanost, »eveiloost; -keusch , a. nečist: -leben, noci- ^iovati, nečisto živeti; "e, e», ne¬ čistnik; /l necistniea; —heit, (. no- oistost, neöistota; -klar, a. nejasen, lewen, nerazločen; -klug, a. nespa- u>eten, nerazumen: -er Weise, po "esprlmetoem; -konscguent, a- ne- ^losledea; -konscguenz, (. nedosled¬ nost; -körperlich, a. netelesen, brer- kelesen, duliovit; -kosten, /»/.»trosek, etroski/»/., potrosek, potroski />/.; "kraut, ri. plevdl, xlots, xlot (. tra- rulja; />F. kokolj - volt -, plevele»; "kriegerisch, a. nevojaški; -kunde, /k neznanje, nevednost; -kündig, a. nevede», nevedöö, nevese: - sein, ne znati, no vedeti čemu xlasii; - längst, ar/. nodan, nnkrat, nedavno, ni dvlxo temu; (kurz vorher) otodi; -lauter, a. nečist, neodkritoser- cen; nkeit, (. nocistvta, neodkrito- sercnost; -leidlich, a. nopreoesljiv, nepretorpljiv, neprebiten; -lesbar, -leserlich , a. nebrslen, nebraveo, kar so ne drl brati od. citati; -lengbar, a. netajljiv, nezatajsn; -lieb, a. ne¬ ljub, neprijeten, nedräx; -löblich, nolivalovredeo ; -lust,(. neveseljo, nejevolja; merrnj», neliot/; —ig,a. nevesdl; neboten; -männlich, a. ne- moski, nemoral; -m a ß nemera, nermera,nezmernost; "geblich,»^. ne vrivajo svojil, misli; jaz mislim, pano d» bi -: nach meiner -en Mei¬ nung, po moji ponižni misli, po moji prosti pameti; -m äß ig, a. nezme¬ ren, brermeren, nevzderreo, netre- zev; crormeren; ar/, nernano, sil¬ no ; ^:e, m. nermernik, nermerner, (. nermernica; "keit, (. nezmernost, netrezvost; -men sch, m. nečlo¬ vek, divjrlk, xrorovitner, rivina ne človek; Vilich,«, nečloveški, ne¬ človečen, noljudski, divjaški, xro- rovinski, xroroviten; ^ilichkeit, (. nečlovečnost, neelovostvo, xroro- vitnost; -merklich, a. nečuten, ne- opazljrv, neznaten; -mittelbar, a. naravnosten, neposredenj; (nächste) bližnji, pervi, xlavni; -möglich, a. »emoxöö, kar ni mo^obe, nemo- xoten, nemoren; —keil, (. nemoxo- Unm 798 Unr «ost, nemoAota; -m ü n d i g , a. ne- dorasel, nedoleten, nerdoben, pro- maloleten, nerrel; ^ikeit, (. nedo- raslost, nerdobnost; -muth, »t. nevolja, nejevolja, xnjev, dreseljs; —lg, s. nevoljen, nejevoljen; -mut- tec, /l nemati (x. matere), pisana mati. Un-nachgiebig,«. neodjenljiv, ne- priranesljiv, veustopen; -nachficht- lich,a. nexriranesljiv, nepriranossn, bi er milosti od. priranasbe; -nah- bar, a. nepristopen; -natürlich, a. neprirojen, nenatvren, nenaraven, natori nasproten; «ch erer newoö. brsr mere ; nernano; -nöthig, «. ne¬ potreben, odveven ; odveö, brer po¬ trebe; -nütz, a. nekoristen, brez¬ koristen, nepotreben, nepriden.bror koristi, brer prida , neraben : -ma¬ chen, irxriditi, spriditi, skariti, po¬ dariti; eine - Arbeit thun, xrarno slamo mlatiti ; -obligat, a. nerapo- vedan; -ordentlich, a. nereden, no- reäoven, neporedsn, nüpsösn, nü- xaven; -ordnung, /". veröd, nepore- äek, rmeda, rmesnjava; rarvertij»; rarvläka: alles ist in-, vseje rar- vleöeno od. rarverto; -organisch,«, neorxanski, nerivüö, veriveö; -or¬ thografisch ,«. krivopisen, nepravi¬ len; -parteiisch, -parteilich, «. »exristrän, nestranski;breroriren, »eravreten, na nobeno stran; —feit, /. nexristranost; -paffend, a. nepri¬ meren, neprilieen; -pässlich, «. boleben, bolebav, bolerljiv, bete- ren, uavboZIen; "keit,/". bvlebnost, bolerljivost, boter; -persönlich, a. neoseben , breroseben; -proporzio- niert, a. neporarmeren. Un-rath, r». nesnaxa, smet /., laj¬ no , soderxa: -machen, smetiti : na¬ smetiti, rasmetiti; -rathsam, «. ne¬ varen; -recht, a. neprüv, näpaeen, nLpecen; (ungerecht) kriviöen, ne- > pravieen; «et. ne prav, napak; po krivem, po krivini; -recht, n. i>e- pravda; (Handlung) kriviva, kri¬ vi öno eljanj o, krivda; ^mäßig,«. nexostaven , nepravičen, kriviöen; —Mäßigkeit,/", nepostavnvst, kri- viönost re.; -redlich, «.nepošten, nepravoden, nemoski; —leit, (. ne- postenje, nepoštenost; -regelmä¬ ßig, a- nepravilen, brerxravilsn, nereden; —leit, /l nepravilnost; -reif, «. nerrel, nexoden, nedorrel, sirov; (v. Obst) nerrel, xolän; (»- d. Leibesfr.) nedonosen: -e Frucht, nerrel sad, Zolaneo; -reife, (. "0- rrelost, neZodnost; sirovina; -relN, ». oeösden, nesnaren , ninaran; (t>> Getraide) smeten, vepreöiseen; lich s. Unrein; —lichkeit, (- neved¬ nost, nesnarnost; nesnaxa; -rett¬ bar,«. nerešljiv; -richtig, ne- prav, ndpaöen, ndpeven, naxoen, nepravilen ; «st. neprav, napak, na- xek; ^ikeit,/'. nexravost,»dpeöoost, nepravilnost; -ruhe, (. nepoks), nemir; brup, sunder; bvmatita, pnnt, rmotnjava; (in d. Uhr) nexo- kvj, nemirika; ^tstister, m. bnrio, puntdr; -ruhig,«, nepokojen, ne¬ miren; -rühmlich, «. neslaven. Uns 799 Unter Uns, a: -sein, omabovati; l^keit, /. ne- vcklocnost, omabljivost; -s ch m a ck- haft,«, neslasten, nerkusen, »ast, oterbaven, plekek, okerven; —ig- stit, (. neslüst (., neslastnost, ne- fknsnost; -schuld,/', nedolönost; sistost, cistota; ^lig, «. nedolöon, eist; (eines Verbrechens -) nekriv: f^rer Kindertag, otepniea, sapelica, kapavica: -er Weise, po nockolönem, I>o krirem; an etwas - sein, »ack cim »edolöen biti , pri eem »e biti kriv; (nicht schadend) neškodljiv; "iger- Uärung, (. spoznanje ^a neckolönexa ^b. Nekrivexa; razsodba, da kcko »i ^rir; -selig, a. nesrečen. Unser, xr. nas; (dual) naju , »asi ; (posses.) nas; (reki.) svoj : Vater " vöenas; -s gleichen, nasverstnik; es sind - vier, štirje smo; -ig, «. »LZ: der -e, nasinec; -thalben, -twegen, -twillen, Zavoljo »LS, rarad »LS. Un-sicher, a. ne rare», »ovare»; (ungewiss) noxotor, noranesljiv, noraneseo; opoteö; —seit,/', nesta¬ novitnost, nexotorost, nenaneslji- vost; -sichtbar, a. neviden, ne- vicklsir; ukeit, (. nevickaost, nevick- Isivost; -sinn, m. nesmisel, brea- inisel »eumnost, abota; ^ig, a. nesmisel», brezumen, buckalast, Klumpast, nor;-si ttli ch ,a. nenra¬ ven, »e»ravit,slckbeK» Lackerranja;- keit, /l nenravnost; -stät, «.nesta¬ len, nestanorit, opoteö; bexlsir, n- beöe», minlsiv; -statthaft, «. necko- volsen, neckopusöen, neckopnstlsiv; -sterblich, a. neumerlsiv, neumersöö, nesmerten; (ewig) neminljiv, veöe»; —seit,/, neumerisivost, neumerso- öost, nesmertoost; -stern, »n. ne¬ srečna rrercka./r'F. nesreöa; -sträf¬ lich, a. noksLnsiv, nekriv, neckol- öe»; Ulkest,/., nekarnsivost, nockolö- vost; -streitig,«, neckvomen, neckvom- Isiv; Kar so ne cka iapockbiti, nepre- piren; -tadelhaft,«. brer xrase, bren- mackeöen; -tauglich, a. nesposo¬ ben, nepriprave», nepriklacken; keit, (. nesposobnost, nexriklacknost. UntkN, «ch ckoli.ckolej, rckoloj,spocki, spockes; nach -, ckol, narckol, spöck, vnir; von s ckol», ockrckoli, ockrcko- lej, ockspockes; - am, v rnorsi; von - weg, irxock, spock. Unter, pr-!. poä; (unter etwas her¬ aus) irpock, spock; (zwischen) meck, Unter 800 Unter mej ; (aus d. Mitte) irmed. rmed; (mit) s, r; (zurZeit) ra: - dem Na¬ men, xo imenu; - der Bedingung, s tem pogojem; - dem 2. dieses Mo¬ nates, drügega «tue tega mesoa; eine Person-LOIahren, oseba, lei so nima 20 Ict; -Wegs, med potjo, meil potem, medpätoma; - einem, ot> enem, k ternti; -Tages, po cine; ra dne; - KaiserJoses, rn oesarja Vo¬ rst'»; (in Zusammensetz.) xod-; ni- ri;-ad. mod tem; mit-, vmes, r drugim vred; - a. etoljni, rdoljni, dolenji, spodnji; (niedere) niri od. spodnji rarred; -amt, ». niri urad ; -arm, m. podlaket, podlahet; -ar¬ me!, »e. spodnji rokav; -art, /. niri rarpol, niraversta; -arzt, r». niri rdravnik; -augengegend, /. podoeje; -ballen, m. spodnji tram ; -band, n. podvora; -bali, -n. spodnja od. ra- kladna stavba, pvdridje, podstava, podstavek, podridsk; (im Bergb.) xodliüp; -bauch, m. vrevo (g. čre¬ vesa). podtrebuk; —gegend, /°. pod- trebusje; -bauen, v. a. podridati -j- podridilvati; (Feld) podorati-j-pod¬ arjati ; (unterhöhlen) podkopat! (pijem) -j- podkapsti, podkopovati; -beamte, niri uradnik; -begriff,-», pervi rarumek od. pojem; -behörde, nira oblastnija; -bett, n. Klarin»; -binden, v. a. podversti (venem) -j- podverovati; -bindung, /. podver»; -bleiben, v. n. raostati (stanem), ne rgoditi se, opustiti se ss- naostd- jati, vpuseaii se; - brechen, v.a. pre- jenjati, prekiniti, prenehati, pre- tergati -j- prejenjevati; (d. Lauf) ustäviti, raustdviti, nastanoviti-j- ustavljati; im Reden -, besedo pre¬ strmi (strinem), v besedo seei (se¬ rom)-j- sexati ; -brechung, /l pre- nehljej, prejenljej, prostanek; na- ustava, nastanova, nastanovitev: ohne -, neprenehoma, v eno mer, neprestano, nepreterxama; -breiten, v. a. podgerniti -j- podgrinjati; (cin Gesuch) podati, predloriti-j-poda¬ jati, predlagati; -bringen, v. a. na¬ staniti, pod streho sprdviti, nasta- novati; (Kapital) naloniti - brustgegend,/. podpersje; -burg,/- podgradje; -dach,». peter, podstre- sek, podstrdsina, nahisek;-dess, - dessen, ad. med tem, ta oas, taeas, tieas, te dobo, temoasi; -diakon, ni' poddijakon; -dialekt, »>. podnareejs; -drücken, v. a stiskati, natirati, gu¬ liti, tliloiti; (etwas) ratreti (tarem, terem), radusiti, udusiti, potlačiti, -j- naiirati; (vernichten) ugonobiti, ramoriti; (Schrift) utajiti, skriti (skrijem) -drückcr, m. ratiraveo, stiskavee; -drückung, r»tiratev,tla- eitev, stiska, stiskava, ratiranje; -einander, ack. med seboj, skup; (durchcinand.) vse vprek, rarverto; -fangen sich, v. derrniti se, pee- derrniti se, rderrniti se, osmeliti so, podstopiti se, upati se; -ferti¬ gen, v. a. podpisati (pisem) -j- po¬ pisovati; -fertigung, /l podpis; feuern, v. a. podkuriti, pndndtiti ss- podkürjati; -fläche, spodnja plut /.; -fressen, v. a. podjosti (jem), Unter L podgristi -s- podjedati; -fu tter, ». podvleka, podvlak», podloga; (b. Zivimerl.) podboj ; mn, v.«. pod- loLi'ti, podvleöi-j-podvläöiti; -gang, m. poguba, pogin, konec, rasdjava, rasdeva, ugonoba, rarpLä;(v. Son¬ ne) raliorl, sapüd, satöp, saton; - gebäude, «. podsidje; -geben, a. podloseo, podversen; ne, ,». pod- loLni'k, podversenec;-gehen, u. ». pogubiti so, poginiti, konec vsoti (vsamem, vsemem), v nič priti (pri- äom) x/l; (v- d. Sonne ic.) saiti (sa- nlom), v saton od. satopiti (grem), ponikniti, sakerniti-j-sakajati, sv Zorami samirati; (im Wasser) po¬ topiti se, utoniti-j-potapljati so; (M d. Erde) pogresniti so, ponikniti fi-pogressti se -geordnet, a. xod- rodjen, podreden; podversen, pod- tosen; -gespann, -». podsupa»; - gkstell,». podstavec, stojalo; -graben, v. a. podkopati (pijem), »spodkopati, ispoäriti (rijem), ispodnesti, ispod- robiti-j-podkopovati, podkilxati; («S- omasti, podreti -s- pobirati; - gründ, m. podslomba, podstava; tla (K. tal) jok.; -Halb, ack. sdoli, sdolej, osdolej, spodi, spodej; -halt, »n. vivos, sivek, presivek; (o. Güter) obramba, vsdersanje; nen, v- a- podpirati; rediti, presivljati, siviti, okerbeti sa -, salagati, sakladati; (d. Fortdauern eines Dinges) obra¬ niti, vbdörsati (im)-j-okranjevati, «bdersevati; jemanden -, komu kra- tok čas delati od. čas kratiti, sabdv- Mtikogs, rasveseljevati; fich -, v. Deutsch-slov. Taschenwörterbuch. Unterh r.kratkočasovati se, kratek čas si delati, dobre od. sidane volje biti (sem), veseliti so, rasveseljevati se; ^lend, a. sabaven, kratkočasen, —Skosten, stroski s» vsderse- vanje, presivnina; ^uslevers, m. obvesnica sa presivljanje; —ung, /l veselica, sabava, kratkočasova- nje, rasvoseljevanje; (Erhaltung) obramba, vsdersovanje. Unter-handeln,?). ». po-xajati so, do¬ govarjati se; (als Mäkler) mosetova- ti, wesetilriti; -Händler, m.pogaja- vec, srednik; (Mäkl.) wosetar, me- setovavee; -Handlung, ( poxaja- tev, dogovor; mosetovanje; -Haus,», sxodnjabisa, (im Parlamente) dalj¬ na sbärnica; -Hemd, ».spodnja srajca od. robača; -Holz, ». podrrlsčina, bo¬ sta; -Hosen, pl. «vitice, spodnjice, spodnje blače ; -ig, a. sdolnji, dolnji, -irdisch, a. podsemoljski,pod- semen: - Grotte, podsemnica; -jäger, rn. nisi lovec, podlovec; -jochen, v. s. podjarmiti, saj arm iti, pod svoj jarem spraviti, podvreči si(versem), usügati, podrobiti-j-pod svoj jarem spravljati, -kämmerer,m.podkljuöär; -kanzler, podkanoelar; -kehle, /l pod¬ bradek;-kicfer, /. spodnja čeljust, skranja; -kissen, ». blssina, pod- sglavje, vsglavje; -kleid, ». spod¬ nja obleka, spodnje oblačilo) -kom¬ men, v. ».(DienÜfinden) slusbo najti (najdem) o. dobitix/l; (Obdach find.) pod streko priti (pridem); (einem etwas -)pod roke priti; ». (.Unter¬ kunft; -kunft, Z", podstresek, stano- 51 Uitterneh vanje, ostaja: jemand.-geben, koxa pod strelio vreti svsamem) -j- jemati (mljem); -läge, /.podloga, podlorek, podklada, podkladek, podstavek, xodväl; -land, n. dolensko, dolenja stran /.; -ländcr, r». doleneo, dvla- nse; -länge, /l spodnja deljava, dalj¬ na dolrina; -lass, in.prenebljej,pre- jenljej, prestanek, preterrek: ohne -, nepreneboma, veno mer,rmerom, neprestano, vedno ; -lassen, v. a. o- pustiti, ne storiti, ne irpölniti-j- opusösti; -l a ssu n g , /°. opusöava, vpustek, ramuda, ramudek; ^:S- sünde, /. opustni xreli, ramnd» dob- rili del; -lauf, m. daljni tek; — en, v. n. vkrasti se (kradem), vri¬ niti se, priromati se; (m. Blut) kri pod koro rasede p(.; a. (mit Blut) podplüt, s kervjäralit; -le¬ gen, v. a. podloriti -j- podkladati, podläxati ; (einen gewiss. Sinn) xod- takniti-j-podtikati; -lehrer,rn. pod- ucitelj, podruroi uvenik; -leib, m. trebuh, vrevo (Z. örevesa); rivot; -liegen, v. n. podleei (lerem), rma- §an biti (sem), pasti (padem), ob- aemoöi (morem); (d. Gerichte) pod- verren od. podlore» biti (sem); - lieutenant, m. pvdlajtnant; -lippe,/°. spodnja üstniea; -mauern, v. a. podridati-j-podridovati; -mengen, v. a. eno r družim rmesati, preme¬ šati x/.; -minieren, v. a. podkopati (pijem), izpodkopati -s- podkopo- vati; -nähen , v. a. podsiti (sijem), podsivati Nnternehm-en, v. a. podvreti, po- Unters veti (vnem), pričeti, rapoveti. lotiti se vesa (vramem, vremem), popri¬ jeti se vesa (primem)-j-počenjati, lotevati se vesa, podvremati rc.;- ». s. Unternehmung; -end, «. pod- vreten, podvremljiv; -er, m. pod- vremnik, podvretnik, rapooetnik; -ung,/l podvretje, rapooetje, ra- povetba, lotitev; —sgeist, en. pod- vremljivost. Unter-offizier, m. podčastnik, viri oficir; -ordnen, v. a. poddrüriti, podrediti, vrediti pod- -s- poddruro- vati, podredovati; podvreči (vor- rem) p(.; -ordnung, (. podredb», poddruritev; -Pfand, n. rastav», rastavilo; -reden sich, v. r. poxo- vdrjati se, pomenkovati se, meniti se, spominjati se, kremljati; -re- dung, pogovor, pomenek, spomensk, Kremelj; -richt, in. uk, nauk, pod¬ uk, učilo: -ertheilen, uoiti, poduce- vati; nen, v. a. uöiti, poduoevati: podučiti; (in Kenntn. setz.)«porooiti, navestiti, vedeti dati-j-sporoceva- ti ic ; —s- a. uvni, naueni; ^:saN- stalt, /i uöilisöe, ucilnioa; ^isgeld, n. ueuina; ^minister, m. naueni mi¬ nister; —sministerium, n. naucno ministerstvo, ministerstvo ra nk od. ra solstvo; ^Issprnche, uvni jerik; —Swesen, n. solstvo, solsks rodo¬ ve -rock, m. spodnja sukaj»; (d. Weib.) spodnja Kiklja, podrris; -sagen, v. a. prepovedati (vem) -( prepovedovali; -sagung, /. prepo¬ ved /.; -satz, in. podstava, podsta¬ ve«, stalo; (gramm.) odvisni sta- 8V2 Unters 8i vek, odvisnik; -saum,»r. podmet; -schaßen, v. a. preureti-j-preuirati; -sch e i d e N, v. a. rauläöiti, raubrati (berem), raupounati -j- rauloöevati, raubi'rati; fich-, r>.»°, deliti se, lööiti ss, odnüsati se; —i>, a. loeive», rauloöevaven, odnasaven; -schei- d N n g , /. raulocitev, rauloeba, rau- pounatev; ^Iskraft, /! rauloöevav- uost; mslehre, /! nauk o loöilili; —szeichen, n. loöivno unümonje, roamek, rauunamek,loeilo;(gram.) propona, lovilo ; -schenke!, m. piööal, kr»ö»; -schieben, v. a. podloüiti, podstaviti -j- podklädati, podstüv- hati; (etw. Unechtes) podtakniti, podvroöi (verüem)-s- podtikati, pod- wotati; ein unterschob, Kind, xod- verüeneo; -schied, in. rauloöek, rau- iika, raudel: ohne - des Standes, »oglede na stan, breu ouira n»-; —lich, a. rauliöen, rauen, raunoter, taudelen, mnogotdr; -schlagen, v. ", iupodmekniti, spodmekniti, ua se priderüati (im) Z- iupodmikati, SS priderüevati; -schleif, Nt. po- tnlia: -geben, potulio dajati ; -schrei¬ ben, v. a. podpisati (pisem) -s- xod- pisovati; (als Zeuge) podpisati so (pisem) -j- podpisovati so; -schrei¬ be!, m. podpise«, podpisnik ; -schrist, (podpis; -schule, /l »iü» sol»; - heisch, «. podmorski; -setzen, v. a- podstaviti, podloüiti-f-podstdvlsati, podkl-idati; -setzt, a. tersöat, uasta- vsn, «okat, uatrepün; -sinken, v. n- ntoniti, potopiti so, poxreuniti so ch utapljati so, topiti so; -spicken, 3 Untersuch v. a. podslaniniti p/ ; -spreizen, v. a. podproti-s-poöpirati; -st, a. nasniüi, nasspodnsi; -staatssekretär, M. äer- üavni poätasnik; -stadt, /°.llol)no od. spodnje mesto; -stand, m. stan, stanisoe, ostaja, podstresok; —ge- ber, »n. stanodaveo; i^los, a, brou stan» od. stanovalisea; -stehen, v. n. podloüen od. podvorüen biti (sem); (irgendwo) pod streko sto¬ piti; vedriti; sich-, r>. r. deruniti so. predöruniti se, ulotiti se, pod- stopiti se p/.; —d, a. pvdloüen, pnd- drnüen; -stelle,/, niüi «rad; -stellen, v. a. podstaviti -s- podstavljati; podvreči (verüem); -streichen, v. a. podeertati-j-podeertovati; -streuen, v. a. nastlati (steljem) üivini, pod- stlati)-nastiljati; -stufe,/, spod¬ nja stopnja od. stopinja; -stützen, p, a. podpirati, na pomoö biti koecku, na roko iti komu, xomäxati od. po- moei (morem) v öem. uaklddsti s Lim; (bekräftigen) terditi, poterjo- vati; -stützer, m. podpornik, pomoč¬ nik; -stützung,/- podpora, pomov /., pripomoe /l, uaslomb»; ^:s-a. pomocni. Untcrsllch-en, v. a. preiskati (i- seem), pregledati -j- preiskovati, pregledovati, preiskävsti; (erhe¬ ben) pouvedeti (vem) -s- pouvedati, pouvedovati; (prüfen) iuprasati, preskusiti -j- iuprasevati, presku¬ šati; -er, m. preiskovaveo, iupra- sevaveo;-ung, /l preiskav», pre¬ iskovanje, iuprasevanje; —s-a. preiskovavni, preiskovalni; —s- 51' Untert geeicht, n. preiskovsvoa sodnija; -skosten, x(. stroski preiskavo ; ms- richter, rrr, proiskovavni sodnik; m sverfahren, rr. preiskovanje, rav¬ nanje pri preiskavi. Ullter-tauchen, v. a. potopiti, po- grsrniti, podmeriti-s potapljati; v. n. potopiti se, ponikniti;-than, a. podloreo, podverren; »r. pod¬ ložnik, podverreneo; -thänig, a. podlore»; (m d. Höflichkcitssprache) poviren; (gehorsam) pokoren; m keit, (. podlornost; ponirnost; po¬ kornost; -thansverhältnis, rr. pod- lostvo, rarmerjo podlornosti; - theil, in. spodnji del od. pol; -wach¬ sen, v. »r. podrasti, »podrasti-s- podräsöati; -wärts , a -Nüuftig, «.nespameten, breenmen; , -richtet, a. neopravljen: -erDingt, s praanimi rokami, niö ne opra- vivsi; -schämt, a. nesramen, brezsramen; —heit,/l nesramnost, -schuldet, a. neeasluLen; veradol- 5en: -er Weise, po nedolroem; - sehens, «ek. neprevidom», neeave- doma, ianevesti;-sehrt, a. eel, ne¬ poškodovan, neranjen; -fiegbar, a. neusakljiv; -sohulich, a. nespraven, nespravljiv; ^stand, rn. nespamet /l drerumje; -stündlich, a. nerae- umljiv, neumeven; -träglich, a. ne¬ spraven, neeloüen, nesterpen; - weilt, a. nomuden; -wendbar, a. neporaben, neporabljiv; -werflich, a. neeaverxljiv , neeaverrljiv; - weslich, «. nestrobljiv; -wüstlich, a. neraurusljiv; -zagt, a. neplasen, sereen, »eprestrasen; -zeihlich, a. nepriranesljiv, neodpustljiv; -züg- lich, nomuden; «ek. neutexoma, koj, precej, pri tej priei. nemudoma, brer vdloxa, brea odlaska. IlN-vollkontmen, a. nepopoln; « k m. vran ; -bar, a. are», oralen, «rave» , obdelan , obdelovan : -er Boden, ral /l, ornio»; -bar, n. «rbär; nial - a. urbarski; -bedeu- tung, /l pervotni pomen; -beginn, m. pervi raöetek; -bestandtheil, m. psi vatni del, perveo, porvin»; - beivohner, in. pervi naselnik oder prebivaveo, pervosolev; -bild, n. pravror, pervotni obrdr; -enkel, m. pravnuk; ^in, (. pravnuka; - gebilde, n. pervotni tvor; -gebirge, pervotna od. pervvtvorna gora; -gestcin, n. pervotna kamenina; - gieren s. Betreiben ; -großältern, p/. I>re; —ensammlung, /l rbirk» oder «abiea (stsriki) pisem; —enstempel, kolek ra pisma od. listine; — uch, a-i. n» spriebo; s. Authentisch; - i a nb, -n. odpüst, raoasni odpust; popust, dopunöense; —er, »dpü- ^«eneo, raöasni odpusoeneoz -ne, 07 Urs (. roöka, masölika, rar»; (Aschenkr.) pepelnjak, pepelniea; -plötzlich, ad. ko bi trenil, v liipu, ko blink; - Produkt, n. pridelek , sirovi pride- lek od. pridobek, remski plod ; - produkzion, (. pridoba remskili plo¬ dov, priilelovache; -gucll, 7». pervi vir. irvir. Ur-sache, (. vrrok: - sei», vrrok od. kriv biti; -sächlich, a. vrraöen; -schrist, (. xervopis. pervovirni od. pervotni spis; -sitz, 7». porvi ne¬ der; -spräche, /. pervotni, irvirni od. pervovirni serik; -sprung, 7». pervi raöetek, poeetek, poeelo, po¬ stanek, Karenin»; irvir, irvvr, ir- virek;-sprünglich, a. irviren, por- vnten, pervobiten, pervoviren; - stop, m. pervina, perveo; -sulinerin, (. ursulink»; -th ei l, 7i.rarsodd», rarsasa, rarsodek, sodba; (vernr- theilend) obsodba, obscha: -fällen, sodba stäriti, obsoditi, skleniti -s- obsosovati, sklepati; (in d- Filos.) rarsodek; (Meinung) misel, mno- nse; "kN, v. a. soditi, sosevati; — sabschrist, /. prepis rarsadk»; — straft, /. rarsodnast; —sipruch, 7». rarsodek, rarsosek;—Svollstreckung, /k irversba. rarsodka; -ur-a. pro¬ pre -; -Urgroßvater, en. prepreded, droxi preded; -Urgroßmutter, /. preprebabics, drug» babio»; -Wahl, (. perv» volitev; -Wald, rn. per- vvtai les, preles; -Welt, ( pervi svet, predpotapni svet; —lich, a. pervosvetoi, predpotopni; -wesen, n. pervo bitse; -wüchsig, a. samo- Ns 808 Veilchen rasel, samvrasöav, samorastov; - zeit,/l starodavnost, starodavni ess, prevsk, xerviöasi ^>t. lks-anz, obiöäj, nsv»d»; -o, ». navad»:»-, ponavadi; -urpator, rn. samoavanee, Usurpator -urpie- ren, v. rr. polastiti se öessx/l ltt-ensilien, xt. xoliisje, posodje; potrebsöine xt.; -opien, n. devet» deiel», ismisljen» derel»; -raquist, m. utrakvist. V. Vad-emecum, n. bükvioe a» med- xotjo; -ium, rr. vdrsöin», raporoön» vlvx». Vagablind, rn.xotexülr, potop, po¬ tepine«, klateö, skitavec, skiteö, vlaöuxar; -ierell, v. a. potepati so, KILtiti so, skitsti se, vläöiti so. Vak-ant, a. prašen , iapraenjen; - anz, /. praznota; (Ferien) pvöitnice xt., solski prašniki Val-et, rr. raslrodoj»; -uta, /.ve¬ ljava, vrednot». Vampyr, «r. volkodlak, kervoses. Vari-abel, a. spremenljiv; -laute, f. raslik», spremenek; -azion, /. premena, spreminjav», spremem¬ ba; -etat s. Verschiedenheit; -ieren s. Wechseln. Vas-al, rrr. kevdni podlosnik, va- rdl; -e, (.posoda, Majolika, rara, rarioa. Vater, m. oee (x. oöeta), oca, vtee; /?§. roditelj, rodnik; (in d. Kindersprache) atej, tatej, tatek ; (Vorfahre) oödk, prednik: -unser, oöenäs; - -a. oöetov, oöin, oöetov- ski; -bruder, rrr. strie; -Haus,», dom, rojstna od. oeinska kisa; - land, rr. domovina, domovjo, očet¬ njava, oöevins, vlast (, domaöa deöel»; (Heimat) domseij»; -län¬ disch, a. domäö, domoroden, domo¬ vinski ; -landsfreund, m. domoljub, domorodeo; -landsliebe, /. domo¬ ljubje, domorodno öutje; Väterlich, a. oöetov, oöin; oöetovski: -e, Er¬ be, oöinstvo, oöastvo; -los, a. ra- pusöeo, brea oöeta;-mord, m- oöo- tomör, oöetomorstvo; -Mörder, r». oöetomorse, ubijaveo lästnox» oöeta; "in, /l oöetomorivka. u- , bijavk» Idstnex» oöeta; -schäft, /- oöetovstvo, oöestvo, oöinstvo; - schwester, /. tet», oöetova sestra; -fegen, m. oöetov od. oöin bläzo- slov; -stadt, /l rojstno od. domaös mesto; -theil, rr. oöastvo, oöinstvo, oöevinstvo;-stelle, /l oöetovo me¬ sto : -vertreten, sa oöeta biti (sem), -unser, rr. oöenas, Kospodov» mo¬ litev. Vatikan, IN. vatikiln. Vaudeville, n. vesel» popevka; ixr» s petjem. Veget-abilien, xt. rastlinje, rast¬ linstvo. rastje, Lelisö» xt., bilje; -abilisch, a. rastlinski; -azion, /- rast rasöa; rastlinstvo; -ieren, v. rr. öivllriti, öivotäriti, ödeti, K"- lomisiti. Veilchen, rr. vijöliea, vijvl», lju¬ bica; -blau, a. vijüliöen. Veitstanz Veitstanz, m. bolezen sv. Vida. Velin-Papier, ». velinov papir, velioski papir. Bcn-e, /. Lila; -erabile s. Hoch¬ würdige; -erie, /. nesramna bo¬ lere», krancozi x/., keröelji xi.; - erisch, a. nesramno bolen; -ös, a. öernokerven; -til, n. zakläpnie», zaklopka; -us, /. Venera; (b. d. Slav.) I-ada, Lira; (Morgenstern) llanie» , juternie» ; (Abendstern) večernica, Ver-, (in Znsmmsetz.) za xo -; pre-; s-, z-; iz-, od-; -ab- solgen, v. a. izročiti, vroöiti, predati -s- izročati, izročevati, predäjati; - abreden sich, v. r. dogovoriti se , po¬ govoriti se, zmeniti se, pomeniti se -( dogovarjati se ic.: verabredeter Maßen, po dogovora; -abrednng,/l dogovor, pogovor, zmenek; -ab- reichen, v. a. podati, predati-s-poda- sati; -säumen, v. a. zamuditi,zans- märiti . zaleniti-j-zamujevati, zane- wärjati ;-abscheuen, v.a.merziti, zasušiti so oder studiti se komu kaj. mersko biti (som) nad čim, merzet! komu kaj; "Stvert, a. gnjusen, Merzek, zamerzljiv, oduren; -ab- schieden, v. a. posloviti, odsloviti, slovo komu dati -j- poslavljati; (Truppen) razpustiti -s- razpuščati; -achten, v. a. zaničevati, zaničavati, prezirati, zamotati, zametovati; - achter, m. zaničovaveo, zameto- vaveo; -ächtlich, a. zaničljiv; za- vičovaven; -achtnng, /- zaoi- öovsnjo, preziranje; — swürdig, a. Ver zaničljiv; -alten, v. a. zastareti, ostareti, zamstereti; -altet, a. za¬ starel, ostarel; -Lnderlich, a. spre¬ menljiv, premenljiv; nestanoviten; -ändern, v. a. spremeniti, prome- niti, spreoborniti, preongäviti, pre- drugäoiti -j- spreminjati, spremin- jevati, spreobrdčati >c.; -änderung, /l premena, spremen», sprememba, spreminjava, spremi»; -anlaffen, v. a. sprožiti, napeljati (Ijem), vzročiti, priliko dati-j-vzrvkovati, napeljevati: das Nöthtge storiti kar jo treba; -anlaffung, /. prilika, napeljava, vzrok, povod; -anschau¬ lichen, v. a. predoeiti, prod oči od. n» videz postaviti -s- postavljati; - -anfchlagen, v. a. ceniti, preceniti; -anstalten, v. a. naprdviti, pripra¬ viti, pristrojiti, učiniti, narediti -j- napiavljati, narojati; -anstaltung, /. naprava, priprava, pristrvjitev. Veraniwl>rt-en, a. odgovoren biti oder odgovarjati za kaj; odgovor dajati; sich -, v. r. zagovarjati se, i'zgovärjati se, pravičiti se, opra¬ vičevati se; -lich, a- odgovoren; —keit, /l odgovornost; -ung, /l od¬ govor: zur - ziehe», n» odgovor po¬ klicati (kličem); (Verthcld.) za¬ govor. Ver-arbeiten, v- a- podelati, ob¬ delati, izdelati ch- podelovati -c.; - arbeitung, /. podelava, podelovanje, izdelava; -argen, v. a. zameriti, z» zlo vzeti (vzamem, vremena) -s- zsmerjati, za zlo jemati (mljem); -armen, v. n. vbčLati, obubčLati; 8Ü9 Verb 81Ü Vecbr -ausgeben, v. a. isdati, rardati, po¬ trositi, potrositi, rasdati so oesa -j-isdajati, rasdajati; -ausgabung/. rasdaja; -äußerlich, a. Kur jo s» ns prodaj, prodajen, oddajljiv; -äußern, v.a.isnobiti so, oddati; prodati, ras- xeeati-j- prodajati; -äußerung, (. oddaj»; prodaja; -backen, v. a. sa- peei; a. sapeven, sapekel. Ver-bale, ». xlaxolno ime, xlaxol- nik; -band,rn. obesa, obesilo, pre- vesnio»; -bannen, v. a. proxnati (senem), prexnati, istirati sis senile rc); -bannte, rn. proKNLneo, pre- Kaaneo; -bannung, /. proxnanstvo, prexnanstvo; -bauen, v. a. sasi- dati; sadelati ; -beißen, v. a. xosreti, pozöltoiti-j-porirati; sich v. saxrisniti so p/l; -bergen, v. a. skriti («Krisen»), prikriti, u- dajiti -s- skrivati, prikrivati; sich -, v. r-. skriti se-s- skrivati so; ucr- borgen halten, skrivati; -befferlich, a. popravljiv, sboljsljiv, pobolj- sljiv;-beffern, v. a. popraviti, sbölj- sati, poboljšati -j-poprüvljati, sbolj- «evati; -besserung, (. poprava, po¬ pravek. sboljsek, sboljäava; - beugen sich, v. r. prikloniti se, po¬ kloniti se-j-priklanjati so; -ben- gung,t/l priklon, poklon; -biegen, v. a. vesiti, kriviti: svositi, skri¬ viti; -bieten, v.a. prepovedati (vem), sabräniti)-prepovoäati, prepovedo¬ vati, sabranjevati; -binden, v. a. savesati (vesem) -j- savesovati; (eine Wunde) obešati -s- obosovati; (zusammen) vesat! (vesem), dru- siti, sklepati, strinjati, pojiti, pre- sati (prosom): svssati, sdruiiti, storniti, slositi, spojiti; sich, -, v. r. savesati se (vosom), v svoso stopiti, potexniti s kom, sdriisiti se -j- savesovati se, sdrusevati so; (ehelich) v sakon stopiti, vsoti se (vsamem) p(.; -bindend, a. vesa- ven, sklopaven, drusiven; -kind¬ lich, a. vesaven, vese», saveren; (leid.) savesan, dolseo; ^lkeit, /> dolsnost,savesa, savesnost; -bin- dung, (. sves», sdrusba, savesa: sestava, somenj; i^s-a. svosni, savosoi; Eisbahn, /l svosn» so- lernio»; —smittel, n. vesilo, spo¬ jilo; ^spunkt, m. svesnik; zeichen, vesaj; -bittern, v- xreniti, peliniti: oxreniti, uxronitb opelilliti; -bleiben, v. a. ostati (sta¬ nem) -j- ostajati; rt. ostaja; -blen¬ den, v. a. slepiti, mamiti: oslepiti, saslepiti, omamiti; -blcnduttg, /- slepotija, slepilo; omama, mamil»; -blüsft, a. osupnjen, sbexan, pre¬ plašen; -blühen, v. a. osvesti, o- oveteti -j- oovetati; -bluten , v. vsa kri komu poteöe, vso kri pre¬ liti (lijem) />(.; -borgen, a. skrit, skriven : im - em, skrivaj, skrivsi, skrivo; solcher Ort, skrivalisvo; - bot, »t. prepoved /.; sabrana, ob- ustava: ein - auf etwas legen, »b- ustaviti, sabrüniti x/l; -bots - u. prepovedni; vbustavljavni; such, rt. prošnja sa obustavo oder prepoved; —widrig, a. soper pre¬ poved; -brämcn, v. a. obšiti (al- Verbr jom), obložiti x/l; -brauch, m. porab», porabek, povžitek, upo- trobovanjo; —bar, a. porabljiv, po- raben; (v. Geld) vreten; —en, v. a, porabiti, upotrebiti, upotrobo- ^ati, potrositi, oberniti ra kaj x/l; (Elmaren) povžiti (žijem), pojesti l>om); (v. Maurer) pozidati; (v. Papier) popisati (pisem) x/l; — s-a. porabni; —sabgabe,/l porab- oina, vžitnina; -brechen, ». liudo- tlelstvo, kudodejstvo, zločinstvo, pregroba; v, ». etwas -, pre¬ prositi se, ogresiti se s čim, akrivičiti se, kako postavo pre¬ lomiti; was habe ich verbrochen, s mm som so pregrešil, zadolžil od. Zakrivil? -brech er, m. Iiudodeleo, budodolnik, zločine«, —in, (- bu- čodelka, budodelnioa; —isch, a-I>u- čodelski, liudodvlen, pregrešen: -e Thai, kudodelstvo. Ver-breiten, v. a. siriti : razširiti, Razprostraniti, razprostreti (sto- ^ch) -j-razširjati, razprostirati; (eine Nachricht) razglasiti, razslo- ffli, raznesti -)-razglüsati, razna- ^ati; sich r. (durch Fortpflanz.) Razmnožiti se, razploditi so, za- ^oditi so -j- razmnoževati so; (v. stimme) razlogniti so -j- razlegati ! (v. d. Krankheit) razpasti so, ^azlezti se -j- razpasovati so; - weiter, m. razsirjaveo; razassa- ^oe; -breitung, /. razsir, razsir- latev; -brennen, r. er. zgoreti, po¬ goreti, dogoreti -j- zgorevati; v. °- sežgati (žgem), požgati -( po- 811 Verd . žlgati; (v. Wind) osmoditi, pri- - everkniti; (v. d. Sonne) oxoroti; - flch -, v. r. speči se, ožgati so, o- . smoditi se; /fp. naleteti, opüriti . se x/l; von der Sonne verbrannt, o- gorel, zagorel; -brennlich, a.zgor- Ijiv; -briefen, v. a. s pismom potčr- dlti-j-poterjevati; -bringen, v. a. (verschwelt.) zapraviti, potratiti zapravljati ; (d. Zeit) preživeti -brüdcrn sich, v. a. brätiti se: po¬ bratiti so; -brüderung, /l pobratim¬ stvo, bratinstv»; -buchen, v. a. v baleve vpisati (pisem) -j- vpisovati; -bum, ». xlaxol; -bünden flch, v.a. eiliaiti se, «Iroriti se: se6initi se, sckrüäiti so, zavezati se (vežem); -bündete, m. savoaoik, sveanite; /: saveraiea; -bürgen, er. n. porok !biti s» kaj, porokovati; -dacht, m. sum, sumoja, somoež, slut: im - haben, na slumu oder stotu imeti (am), sum bije oder leti na koz», na koxa sümiti; -däch ti g , a. su¬ me», sumljiv, sumojiv, somnežljiv; —en s. Verdachthabcn; -dachtsgrund, sumijej; -dämmen, v- a. obsockiti -j-obsojati; (theot.) prekleti (kol¬ nem), preklicati (kliöom) )- pre¬ klinjati, preklieovati; -dammnis, ». obsoüba. obsoja; (theol.) po¬ gubljenje, poguba, prekletstvo; - dämmt, a. obsojen; preklet; —e, m. pogubljene»; /. pogubljenk»; -d am mu n g s. Verdammnis; — surtheil, n. «bsoelba; -dampfen, v. ». ispukteti, ielilapeti -j- irpubto- vati; -danken, v. a- kvalo veäeti Verd 812 Verdr (vem), nalival) ati: nabvaliti; -dauen, v. a. prebaviti, prekübati, povniti (nijem)-j-prebavljati; -baulich, rr. prebavljiv; -dauung, /l prebava, prebävljeajo; —s - a. prebavni; — smittel, rr. ndravilo na prebävljenje; — swerkzeug, n. prebavljalo. Ver-deck, n. paluba; —en, v. a. po¬ kriti' (krijem), prikriti, nagoroiti -j- pokrivati, nagrinjati; -derben, v. a. kvariti, kaniti: pokvariti, skaniti, spriditi, pobäbiti (sittlich) spriditi, spačiti, popačiti-s-spriduvati, pa- čiti; (zerstören) ugonobiti, pokončati, natreti (tarem), porušiti, randjati (dem) -(- ugonabljati, pokončevati, natirati, randsvati; (ins Verderben stürzen) pogubiti -s- pogubljevati; (d. Magen) pobabiti x/l; (d. Freude) skerbati, »greniti, skaliti x/l; v. ». kaniti 80, kvariti se: nbogati se, skaniti so, pokvariti se, popačiti se; (v. Wein) nbersati se, nbloditi se; (V. Bier) skisati se; (zn Grunde gehen) konec vneti (vnamem, vne- mem) x/l; -derben, er. poguba, kvara, kvsr, «kana;-derblich, a. poguben, pogubonosen, škodljiv, kvaren, na¬ kane»; spridljiv, skanljiv, pobab- Ijiv; -derbnis, rr. -derbtheit, /l spri- deuost, popiroenost, nskannost; - -deutlichen, v. a. pojüsniti, ranjas- oiti-j- pojasnovati; -deutschen, v. «. ponemčiti, nemški pretolmačiti, v nemški jenik prestavit!-j-prestav¬ ljati; -dichten, v. «. ngostiti-j-ngo- seovati; v. n. ngostiti SS, nagostiti se, vkerkniti-j-ngosčevati so; (v. Wolken) sprijeti se (sprimem)-j- sprijemati se; -dienen, v. a. slu- niti, sluniti si: prisloniti, prisloniti si; (d. Arbeit) pridelati, pridobiti-j- pridelovati,c.; (als Landmann) pri- kmetovati x/.; (als Hausherr) pri¬ gospodariti re.; -dienst, rrr. naslunek, prislunek, dobiček, slon (.;rr. na- sluga: cin Mann von -en, naslon»! mon; —-a. naslunni; —kreuz, n- naslunni krinec, krinec nanaslugo; —sich, a. naslone»; —los, a. bron naslunkov; —Medaille, /l naslunua svetinja; —orden, m. naslonni red. Ber-dikt, rr. ransodek (porotni¬ kov); -dingen sich, v. r». v slonbo stopiti; -dolmetschen, v. rr. tolma¬ čiti. tolkovati: pretolmačiti, pre¬ staviti; -doppeln, v. a. podvojiti; (d. Schritte) podvinati so, pospešiti; -dorben, a. spačen, popačen, po¬ kvarjen, pobabljen; —heit, /l po¬ pačenost, pokvilrjenostrc.; -dorren, v. rr. sebniti, veniti, susiti se: o- sebnili, posušiti se, poveniti, nvek- niti; -drängen, v. a. inpodrlolti, spodriniti, odriniti, odtisniti -j-od¬ rivati; (b. Essen) najedati; -drehen, v. a. nviti (vijem); preverniti j- nvijati; prevrdčati; (d. Arm) izri¬ niti, inpablliti x/l; (d. Wahrheit rc.) kerbati, sprevračati: skerkati, na- pek obračati; (d.Kops)nmosatix/d -driesien, v.r. merni mi, studisemi, vnona so mi, pod nos se mi kadi, n» malo so mi ndi: namerni mi, na- greni mi, pokadi se mi: last dich nicht-, no bodi ti nal; -drießlich. Verehr 8 a. rlovoljen, liudovoljen, vmeren, rameröen, meröljiv, torljiv, vnor- Ijiv, naslamurjen; ^:keit,/. rlovolj- nost, emernost, vnorljivost; -druß, in. ramera, ramerra, novolja, sit¬ nost, rdrarba; -dunkeln, v. «.tem¬ niti: «temniti, rntemniti, omraöiti; sich -, v. r. temneti, temniti se, mraviti se, mreniti so; oblaöiti so: »temneti, omraöiti se; -dunkelung, / mrak, pomräk; -dünnen, v. a. tdnjsati, tenciti: rartanjsati; rediti, redeiti: irrediti; -dünnung,/'. stanj- sava; -dunsten, v. a. irlilapeti, ir- puktoti />(.; -dursten, v. n. reje u- mreti (merjem)-j- umirati: rarojati «e; -dutzt, a. osupnjen, rbegan, rabljen; -edeln, v. a. blariti, rlakt- niti, plemeniti, daljšati: oblariti, porlaktniti, opismeniti, poboljšati -j- odlarevati, porlalitnovati, rbolj- sevati, poviševati; -ehelichen, v. a. seniti: oreniti; (v. Mädch.) moriti: »moriti, vdati^j-vdajati; sich-, v. r. veniti se: oreniti se, revo vreti(vra- wom)ic.; -ehlichung,(. renitev, mo¬ ritev, vdaj». Verehr-en, v. a. Spoštovati, poslo¬ vati, öastiti: poeastiti; (schenken) üariti: podariti; — swert, ^rswürdig, a. vastitljiv, eestitljiv, eastit, spost- ^iv; -er, m. öastiveo, spostovaveo; ^UNg, /- «postavanje, Last eo- seenjo. Verein, M. društvo, drurba; -bar, -barlich, a. drurljiv, redinljiv; -en, v.a. ediniti, drdriti, verati (ve- ^om), strinjati, sklepati, stikati: ro- 3 Verf diniti, rdrüriti , storniti, skleniti, rloriti, spojiti; sich-, v. r. drdriti se: rdruriti se, rediniti se ic.: mit vereinten Kräften, rrdrdrenimi mov- mi; -j g n n g, /. rdrurba, rdruritev; —sort, i». skajalisöo, scakalisöo; —spunkt, in. «likalnik; -s- a. drus- tvon; -Smitglied,!». drurnik, drnst- venik; -schaler, m. rverni tolar; -swährung,/'. rverna veljava; -zeln, v. a. maliöiti, äeliti; -zelt, a. posa- mossn, posamen, «»motoren. Ver-eiteln, u.a. ovreti, irpvdoesti, pockkopati spijem), pokopati, poka- riti-f-ovirati, irpo; in Armut-, obönati, vb- ubonati x/l; (Einfall haben) domi¬ sliti se od. spomniti se stesa. na misel kaj pride -f-prikaja; (ver¬ hießen) dotesti, potosti -j-potekati ; a. napadel; dotekel, potekel ; -falls- tag, m. xlastilni dan , zapadni dan, -fallszcit, (. napadna ob. plaöiloa dob»; -fälschen, popästiti, pokvariti; (Urkunde) ponarediti -j- ponarejati ; -falscher, m.pon»rejaveo;-fälschung, /. ponaredba; -sanglich, a. nvijasten, «vitorep, uskosten, «vit; -fassen, «. a. spisati (pisem), napisati , sesta¬ viti, izdelati, nloniti: spisovati, se¬ stavljati, izdelovati, skladati; -fas- ser, m. pisaveo, pisatelj, spisatelj, skladavso, skladatelj; "in, C- pi- sdteljioa; -fassnng, /l spisav», spisatev, spisovanje; (Konstituzion) ustav», vstava; —s- a. ustanovni; — smäßig, a. ustaven, po ustavi; —surkunde, /l ustavno pismo; —s- widrig , a. protiustaven, ustavi na¬ sproten; -faulen, v. n. gojiti (gnji- jem, trobneti, pereti: ngnjiti, strok- neti, spereti; -fechten, v. a. bräniti, potegovati se od, pvgilnjati se na kaj, nagovarjati;-fechter, r», nago¬ varja veo, nagovornik; -fehlen, v, n. «grešiti, «grešiti, ue pogoditi -j- «gresati; den Weg -, «siti (idem), «»bloditi; -feinden sich , v. r. na¬ meriti se, spreti se s kom p/l; -fei¬ ner», v. a. tanjšati: «tanjšati; /(-. mikati. likati; omikati, «likati, u- gladiti; -fertigen, v. a. narediti, iz¬ delati, napraviti, ingot«viti, storiti -s- narejati, indelovati, napravljati; -fertiger, m. narejavso, indelova- veo; -fertigung, /. indelav», izdelo¬ vanje, »»reja; -finstern, v. a. tem¬ niti, mrastiti: natemniti, pomrastiti; fich-, v. r. temneti, mrastiti se: o- temneti, pomrastiti se; (v. Gestirnen) mstrkniti pomerkniti j- morstati -f-«mernovati; verfroren, «mornol; Verf ' 815 Berg -früht, a. prenazlfen. prerzodeng, -fü g bar, a. premestljiv, priprav- Ijen; —keit, (. premestljivost; -fü¬ gen, v. a. narediti, napraviti, naro- eiti, raukarati (karem);-ss napräv- Ijati, naräeati; sich-, V. r. vpotiti so, naxrdviti se, podati so x/l; -fü- gung, /. naredba, naprava; raukär, povelj», veleva, narooilo; -führen, v. a. rarvoriti -ssrarvärati; (irre führen) rapelgati (Ifem), rvoditi -ss napeljevati; -führer, en. rapelji- "eo, rvodnik; —in, /. rapeljivka; —isch, a. rapeljiv, rvodljiv; -füh- rung,/. rapeljevange, rapeljava;- lütlern, v. a. prepasti, rakormiti (alles) poklasti (kladem) p(.; -gaf¬ fen sich v. «. ratelebati se, razledati so x(.; -gällen, v. «. zreniti, kaliti : nzreniti, ozreniti, opeliniti; -gan¬ gen, a. pretekel , proteeeu, minül, Minil, prešel, prejsni: -esJahr, lani, lansko leto; i^heit, (. preteklost, pretoöonost, minulost, preslost;- gänglich, ».minljiv. preminijiv, pretekljiv, nestalen, nestanoviten; -i^keit,/. minljivost, nestalnost :c.; "g e b e n , v. a. odpustiti, prirsnesti, sprezlödati-ssvdpüseati, prizanaša¬ li; (abtreten) prepustiti, od«topiti-ss prepüsöati; (von sich geben) oddati -f- oddügati; s. Vergiften) (ein Amt) podeliti, dati -ss podeljevati; —s- a'. «pora¬ biti se, raporabiti sex/.; —heit, /l poraba: in - kommen, porabili se; -g esslich,». porabljiv, rabljiv, ra- rabljiv,porabe»; ^:keit, ( porablji- vost: ans-,porabie,«porabie,por»b- ljiv«i,porabivsi; -geuden,v.a. rapra- viti, potratiti, strdtiti, raveririti, poznati (renem)-f-raprdvljati, tra¬ titi; -gewisser», v. a. razotäviti, ra- terditi -f- razotdvljsti, raterjevati; -gießen, v. a. preliti (lijem), )- pre¬ livati, prelijati; (Tränen) toöiti: pretakati; (verschütten) rarliti, ir- liti -)- rarlijsti; -giften , u. a. ostru- peniti, ostrüpiti. rastrupiti; (durch Gift tödten) ravdati, otrvvati -ss ra- vdajsti; /eA. vkuriti jr(.; -giftung, /l ravdaj», ravdanfe, otrovanje; -gissmeinnicht, n.potüönic», spomin- Vcrg 816 ' Verh vica, mačjo od. inckökine oöi pk.; - glasen, v- n. stekleneti: »stekleneti, ostekleti, postekliti so; -gleich, m. primora, primerjstev, prispo- ckoba, prilika; (Vertrag) pogockba; (Abkommen) poravnava: im-, proti v primerik ubar, a. pockoben; Uen, v. a. primeriti, prispockobiti, pripvckobiti-j^primerjati, prispockäb- ljati; (versöhnen) spraviti, pobogati, pomiriti-s-spravljati; sich v. r. omeniti se . ckogovoriti se, pogockiti se -s- pogajati se :c.; us- a. porav¬ nava!; usprotokoll, n. poravnavni Zapisnik; -ung,/l primerjstev, pri¬ merjava, prispockobitev; uungsrad, -stufe, /°. stopnja; -gnügen, n. ve¬ selje, rackost, kratek eas, rakava; sich -, v. r. rackovati se, veseliti se, zabavljati se; -gnügt, a. vesel, ra¬ dosten, ckobre volje, ckobrovoljen; - gnügung, /l veselica, rakav»; Ussüchtig,-r. Zabavoljuben; -golden, v. a. pozlatiti-j- pozlaöevati ; -gol- der, m. zlatckr, pozlaeevavec; -gol- dung, /l pozlatilo, pozlacilo; -gön¬ nen, v. a. privösiti, privoščiti -s- xrivosovati; -göttern, v. a. meck bogove prišteti (štejem)-j-prište¬ vati; -graben, v. a. zakopati (pijem), zagrebsti-j-zakopovati; -greifen, v. o. (d. Ware) razpoxasti (packem); stch -, v. r. sebi (sežem) od. zaleteti se v kako pravico; lotiti se česa; -größer», v. a. veksati,> velicati; poveksati, povečati, poveličati-j- poveksevati, poveličevati; (erwei¬ tern) razširiti -j- razširjati; (ver¬ mehren) množiti: pomnožiti; stch v. r. narasti, zrasti -j- oarckseati; - größer» N g,/l poveksava, povek- sevanje; us- a. veksavni, povek- sevavni; usglas, n. veksavno stek¬ lo, poveksevavnik, ckrobnogleck, ckro- bnovick; uswort, n. poveksevavno ime, veksavka; -güten, v. a- pover- niti, «kocko poravnati, nackomestiti -j- povrüöati; -gütung,/l povračilo, nackomestilo; -hast, rn. zapor, za- pertje; usbefehl, m. povelje koza zapreti; uen, v. a. zapreti, v za¬ por ckjati (ckem). ukloniti -s- zapi¬ rati, oklepati; uete, m. jetnik, n- klenjenec; /ljetnica; -hallen, zgubiti se -j- zgubljati se, poj«' mati; -halten, v. ». (zu etwas) morati, siliti: primorati, prisiliti; (verbergen) zatajiti, utajiti, za¬ molčati (im) -j- prikrivati; (deN Athem) na so ckerzati (im): pricker- zati, zatajiti -j- prickerzevati; stch v. r. vesti se (veckom), obncksati so, nositi se, zackerzevati se, poooti (enem), počenjati; (v. einer Sachs) biti (sem), imeti (am) se; es verhat stch so, taka je; eine Sache verhau sich zur andern wie-, rev proti reo>l° kakor ; -halten, n. obnaša, veckonzo, ravnanje, zackerzanjo; -hältNI , n. razmera , razmer /l, razmerzo, primera; (Beziehung) zackeva, ozu^ im -, xo primeri ; umäßig, a- meren, porazmeren, primeren;^- wort,».razmornik, preckloz; -UNg^ lehre, /. nauk kako obnašati so > ungSregel, /l pravilo od. vockilo r» Bkrh 8 "Uvja; -handeln, v. a. obravnovali, razpravljati; v. ». pogajati se, v posojilu biti (sem); -Handlung, (- obravnav», razprav»; —stag, »n, ra obravnavo odlüöeni (lan (g. dne- ra); -hängen , v, a, zavdsiti -h- ra¬ vsati; süber jemand,) nakloniti, prisodili, umeriti , -j- naklanjati. prisojati; (Strafe) odlöeiti, odme¬ riti -j- odločevati, odmerjati; - pänguis, n. usod», osoda, nsklom- i>», narcjek, kob/.; ^voll, a, uso¬ den, osodepoln, Koben; -harren, v. » stanoviten ostati (stanem), biti io vstati-j-ostdjati; -Härten, v. a. taterditi, sterditi-j-zaterjevati; (d. Hkrz) zakerkniti; v. ». oterpniti. tokerkniti; verhärtet,«, oterpnjen, "pokel, terdovraten; (v. Flnffigk.) Usesti so (sedem), zgostiti se; kreniti sep>/l; -Härtung, /l tordina, ratverdina; -hasst, «. sovražen, zo- pern, omerzljiv, merrek: - machen, braniti: »mraziti, pristüditi; -h a U, pregraj», zasek, zasek»; —en, a. pregraditi, pot zavaliti oder taloriti, -j-pregrdjati; -Heeren, v. " rubiti, pleniti, porušiti se; opu- ^vsiti, razdjati (dem), pokon- poplenili -j- razdevati, pokon¬ čati -heeruug,/l rardeva, raz- "luva, pokonöevanje , razvalina, ^rdertij»; -hehlen, v. a. priki iti prijem) utajiti -j- prikrivati, skri- potikati; (d. Wahrh.) Zamol- °"ti (im) -heilen, r. a. celiti: ^celiti; v. ». veleti: zaoeleti,Z»ee- >ti sc; -heimlichen, v. «. prikriti Dcutsch-sl°v. Taschenwörterbuch. i Verj (krijem), zatajiti, utajiti, zamolvati) (im) -p-prikrivati, Zatajevati; -hei- rakhen sich, v. r. (von, Manne) zeniti se: oženiti se; (v. Weibe) moriti se.- omožiti se, vdati se )- vd-ljati se; -heirathung, /l ženitev, ozenitev; moritev, vdaja: -heißen, v. a. ob¬ ljubiti -p obetati, obvesti. obeeevati; -heißung, /l obljub», obet; -helfen, v. a. pvmoei (morem), pripomvei, pripomaxati -herrlichen, v. a. slaviti, velivati: razsiaviti, poveii- vati -j- razslavljati, poveličevati; - Heren, v. a. ZSvarati, zacdprati -hindern,», a. ubraniti, ovreti, za- derzati sim), zapreeiti -j- branili, ovirati. z»derzevati;-h inberu n g, /l ovira, »ver», ovirek, zapreka. za- derzek, napota; ^sfall, m. im -, ve je kdo zaderzan; -höhnen, ». a. za¬ sramovati. riigati se komu, zasme- Iiovati; -höhnung, /l zssramb». z»- sr»movanje;-hor, r». zsslisba, za¬ slišanje, izpraševanje; ^eu, v. a. zaslisati(iw), izprašali -j-zasliše¬ vati, izpraševati; ^izimmer,». >z- prasovdllliv»; -hüllen, v. a. -ager- niti, pregoroiti. prekriti (krijem) -j- zagrinjati, prekrivati; -hungern, v. n. lakote umreti-j-umirati; HÜ- ten, v. a-odverniti, obvarovati, u- braniti-j- odvraöati ; -irren sich, v. ». zaiti (idem). zabloditi, zabresti (bredem), zagaziti, zatepsti se, iz¬ gubili se-j-izgubljali se; -irrung, /s blodnja, zmot», zmotnjav», po¬ mota ; -jegen, r. o. spodili, zapoditi, razpoditi, pregnati (zevem), od- 52 Berj gnati, rargnati, spokati-j-prega- njati :c.; -jähren , v. n. rastareti, rastarati se; -jährung, /l rastara, »lavoost; -jungen, v. a. mlackiti: premlaäiti , pomladiti, prenoviti -h- premlajati, prenavljati; sich -, v, »v mlačiti se: omla/l; /-A. «slaviti, proo- bräriti , spremeniti, rarslavit! -s- oslilvljati, preobrarevati; -klärimg, /l «slava, oslavitev, spremi», pre- obrarenje; -kleiden, v. a- oparit-, obloriti; prevleči-j- oparevati. ob- klääati; stch-, v. preobleči se, napačiti se-j-preoblačiti se; -klen dung, /. oparka, obklaäa; preoble¬ ka; -kleinern, v. a. manjšati, malitn rmänjsati, pomanjšati -j- pomaa;- sevati, örobiti: rärobiti; /rA. pooi- rati -j-ponirevati, na nič -levati; -kle i n e kuN g, /l manjsatsv, p"- manjsatev, pomänjsanjo; ^Iswort, rt. manj savn a od. pomanjsevavaa besecka, manjsavka; -knöchern, r »- okosteneti, okosčoneti, skvsčeaeti -knüpfen, v. a. verati (verem), sklepati, llrnriti, e-liniti: rverab, skleniti, rärüriti, ro-liniti; -koche», v. a. pokukati;«,», ukiikatiso, po^ kukati so; -kohlen, v. ». ogle»ek> rogleneti, rügliti se; -kommen,^"' na nič priti (prickem). skariti se, rbogati se; -körpern sich, v. r. ves" lčsiti se, porivotiti se, meso posta > (stanem) -j- postiljati; -kostens, mo¬ sten; -köstigung, /l river, kra»^, -kriechen sich, v. r. rarlerti so, !>»' 818 Verl 819 Verl rarleuti se, kam uleuti od. ualeuti ->(; -krümeln, v. a. örobiti, msrviti, niervieiti: uärobiti, rauckrobiti; - krümmen, v. a. kriviti, KIjüöiti: «kriviti, skljuöiti; -krüppeln; v. n. obrowoti, uakerneti, pokveeiti se -kühlen sich, v. r. preklackiti se, premrauiti sech-prekläjati se; -küh- lung, /.prelilää, preklaja; -kümmern, v- a. xrcniti, kaliti : uxroniti, ska- kktiz v. rr. küjsati se, kirati: sküj- «>ti se; (v. Durst) uaüejati se; (v. Hunger) ualüeniti se; -kündigen, v. a vunaniti, naunüniti, rauounäniti, ^rxlasiti, oklicati (klicem), naxo- rscluti (vem)-st ounänjati, rauAiä- "ati. oklioovati, napovedovati; - kundiger, rn. ounanovaveo; klicür, Lasnik; -kündigung, /. ounanilo, "kille, rauxlasilo, navostilo; -kür¬ zen, a. krütiti, kresati : prikratiti, "kratiti , prikrüjsati -st okraeevati, knkr^üevuti; sich d. Zeit -, kratek siäölati, kratkocasovati se; - kürzung,/". prikratitev, prikräjs- Prikrajsek; —szeichen, er- kra- kk"n, skrajsek, krajšaj. ^tt-lachcn, v. «. uasmokovati, po- "wokovati se, smejati (smejem) se "d. rüxati se komu; -l a g, m. ualoxa, ^loüba; —s- «. ualoüni; —sbuch- MNdlnng, /l ualoüna knjixürnioa "d. bukvärnica; —skosten, xk. ua- '"rni stroski xk.; —srecht, ». ^a- k"rnn praviva; -langen, v- u. n. ^Iitvvnti, koteti (kocem), iruüeleti kom» po eem, ksj raüeleti, rn- k"ti se komu eesn; n. paktov», ^n- ktevek; üeljo, krepeuonje; -längern, v. a. äilljsoti: poNrlljssti, rüüljsnti-st poüuljsevnti; -längernng, /l pocknlj- 8SV», uckuijsavu; -lass, »!. rapnsei- nn, Luostüvsein», rspüseeno blnAo; -lassen, v. a. unpustiti, pustiti -st LÄpüsöati, xüscati; (unter!.) opu¬ stiti -st opüsöuti; stch -, v.ruue- sti se, Zaupati )-ranüsuti so: -ec Ort, Zapustijo, ssmijs; —schäft s. Verlaß; —schastsabhandlung, /1 ob- ravoava od. rurprava ^spusöine od. ruostävsöins; —schastsglänbigcr,-». »pnik ^»puscine od. riaostävseino: —schastskurator,M. «skerknikrapu- söiasod.raostävsöine; — schastsmas- se, /. rapuseina, ^aostüvsöinn; — schastsvermöge», n. rapüseono pro- moüenjs od. klaxo, napusöina; -läss¬ lich, a.raaesljiv, uvest, veren; -laub, r». üoxusöenje: mit -, u üopuseonjem od. s slovesom; -laus, m. pretek, tek : nach - von 3 Tagen, öeu tri öni; "en, v. ». teöi, kiteti: preteci, mi¬ niti; sich -, v. r. rauteöi se, raube- Lati(im), rauporkniti se, razkro¬ piti so; (v. Vieh) raukeuati, rau- beuljati; -läugncn, v. a. tajiti: ua- trjiti, utajiti -st uatajevati; -läug- nung,/l uatrj», uatajitev; -lautba¬ ren, v. a- rauKlasiti, vunäniti, n» uvanje «lati, oklicati (kliöem)-strau- xläsati, oklieovati; -lautbarung,/1 rauZIäs, ounanilo; -lauten, v. er. es verlautet, prävij«, slisati je, vuje se; -leben, v. rr. preüiveti, prebiti (bom), p/l; -legen, v. «. ualoüiti, nekam üjati (üem) -st ualäxati, ne- 52' Berk 820 Verni kam devati; (auf cine andere Zeit, Ort >c.) preloniti; (verschieben) od- loriti -j- odlagati ; -legen, a, nmeten, nbegan. oparjen, osupnjen ; (durch Liegen) nsleniin, prelenän: -machen, nabüxati; —heit, /. nadrega, stisku: in-sctzcn, ndegati, osupnjen(metem). v radrego priprdviti; wir werden in arge - kommen, duda namdo predla, dudo nas bo podiralo ; -le g er, >n. nalonnik; —in,/, nalonniva; -lei¬ den, v, a. priskutiti, pristriditi, o- mraniti, ogreniti x/i; -leihen, v. «. podeliti,dodeliti, podati, podariti -j- podeljevsti; -I e i h n n g, /l podeli¬ tev, podaritev, podaja; ^srecht,/. podajna pravi«»; —Stag, rn. dan podelitve; -leiten, v. a, napeljati (peljem), nvoditi, s pravo poti od- verniti)-napeljevati, s prave poti odvračati; leiter, m. napeljivev; - leitnng s, Verführung; -lernen, v, n. ponuditi, in spomina ingubiti -j- po- nadljati; -lesen, v. a. prebrati (be¬ rem) )- prebirati, brati od. citati kaj pred kom; -lctzbar, a, poskod- Ijiv, ranljiv; -letzen, v. a. kvariti, vrediti: poškodovati, pvdabiti, po¬ kvariti, pvvrdditi; (verwunden) rd,- niti; (d. Recht, Ehre rc.) skruniti, kvariti, naliti: oskruniti; (Gesetz) prestopiti, prelomiti-j- preidmljati; (Ordnung) motiti, rrisiti; -lctzlich s. Verletzbar; -letzung, /. poškodo¬ vanje, poškodba,' kvsr, kvara; oskrumba, oskrunitev; nalitev, ran- nalitev; prestop, prestopek, preläm. VkrlNIMd-eu. v. a. obrekovati^ obrekati. opravljati, ogovarjali, to¬ piti, ranndsati, obirati, na ni« de- vati, gerditi, cerniti; - e r , m. ob- rekovavee, opravljive«, ogovsrja- ve«, najedave«; —in, /. okreko- vavka, opravljivka ; —isch, a. o- pravljiv, vbrekovaven, obrekljiv, vgovarjav, obirav; -ung, /. od¬ reka, obrekovanje, opravljanje, ogovor; —ssucht, /. opravljivost. Vcr-lieben sich, v. naljribiti se; -liebte, »i. neljubljene«; -liereu,r. a. gabiti, tratiti: ngllbili. ingubiti, napasti-j-ngübljati : den Verstand -, obnoreti, od pamet priti (pridem); durch Tanzen -, naplesali; durch schlechte Wirtschaft -, nsgospodariti; als Wirt, Fuhrmann, Landman» - re., nakeremarili, navonariti, na- kmetovati n. s. w.; -lizitieren, v po dranbi prodati; -loben, v.s. na¬ ročiti-j-naročati; -löbnis, n. na¬ rok», naroeitev, naroki p/.; -lobte, rn. narööenee, naročnik; /. nsro- «enka,naröenie»; -locken, n. a- nväditi, nvoditi x/i; — d, a. vabljiv, mikaven ; -lockung, /i vaba, vabilo; -ioren, a. ngudljen; ngresen: - gehen, v ngubo iti (grem); -lo¬ schen, t>. ». gas, >iti: ugasniti-j uga- sovati; -losen, v. a. ndrebati, lonsti; -losung, /. ndredairje. vndigovanje; -lust, m. nguba, inguba. ngudicok, ingubitsk, gubitek, propsdek; - -leiden, erleiden, na ngubi biti (sem)! skupiti se; bei -, pod ingubo; ig, «. - werden, ingubiti, ngubitij (im Spiel) naigrati; -mache», t'- Vcrm Verin 82 t a. radelati, rapksti -j- radelovsti; (im Tesiam.) voliti, sporueiti )- sporoöati ; (Speise) beliti: rabeliti, «beliti; -mächtnis, ri. volilo, 8po- roeilo; -mLhlen sich, v. a, vdati so, «moriti se, v rakon stopiti )- vda- sati se, moriti so; (v. Manne) ro- »iti se: oreniti so, v reko» sto¬ piti ; -Mahlung, /. poroka; reni- tev; vdaja, moritev; -maledeien, r, a, prekleti (kolnem) -j- prckll- "jati; -mauern, v. a, raridati, ra- wiriti; -mehren, v. a, mnoriti: po- mnoriti -j-pomorevati; viksati, ve- «ati: poviksati-s-poviksovati; sich u. n. rarediti se, raploditi se; (v. Gewächsen) rarrasti se-s- rar- tdseati se; -mehruug,/. mnoritev, pomaoritev; raredba, rarod, rar- räst; -meiden, v. a. ogniti se od. »ogniti se eemn-j-oZibati se(bljem); -Meldung, /l »Aid; bei -, oxnivsi ^e; bei - weiterer Kosten, da no ko rev Stroškov; -meintlich, a.dorde- ren, domneven; -melden, v. a. o- 8. a. xresati, pozrösati, po- xresevati: rxresiti, poxresiti; leicht -, laliko nterpeti -j- uterpevati; - Mitteln, v.a. posredovati, «rednik biti (sem); (Frieden) spraviti, po¬ miriti)- spravljati; -mittelst, xrp. 8, 8 pomoejö ; -Mittelung, /l posre¬ dovanje. posredništvo; -mittler, »t. srodnik, posrednik; mcsetar; ^in, /. sredniea; -modern, v. n. trokneti, perbnsti, xnjiti (Znjijcm): «trokneti, sperkneti, rxnjiti; ver¬ modert,, trokljen, trolinvl, preperel; -möge, prp. po -, rarad, pri; (m. Hilfe) s, s pomoöjo; -mögen, n. premoronje, imenje, imetje, imo- vina, imelo; (Fähigkeit) rmornost, rmorestvo; (Krast) moö v. n. premoöi (morem), rmoei, rmoren biti (sem); (besitzen) ramoei; d, a. rmoron, premore»; ^Isbc- kenntnis, /l napoved premorenja; I^serbin,/l blaxoniea; I^sstand, »n. stan premorenga, vse premorcnjo; msübertragung, /. prenos premo¬ ženja; nenmstände, pt. premoronje; premornost; -möglich, a. premo- ren, ramoren. ruvimen ; -inumnien, v. «. osemiti x/l; -muthen, v. ». meniti, misliti si, domišljati so, domisljevati si, domnevati, v sve-* sti si biti (sem); »!. dordeva, do- rdevek, misel /l: wider -, druxaöe kakor so je mislilo; -mnthlich, a. dordeven;<7d.blero, boje, prej ko ne, berr ko no. po vsej priliki; -MU- thung,/l dordeved., dordeva; do- Vern 822 Verp vrema, dovremek; -nachlässigen, v. a. ranemäriti, ranemärati, r oi- marod.v »omar pustiti, ramärovati -j- raoemärjati, ns roditi ra kaj; - nachläsflgung, /l ranemara, oemar -nageln, v. a. rabiti (bijem); vernagelt, /-A. rabit, butast; -nähen, v. a. rssiti (sijem), rasivati, raxeb- »iti; -narben, v- n. raeeleti, raee- liti se, rarasti se x/l; -nehmen, v. a. slisati (!m), raslisati, raöuti (cujem); -nehmlich, a. sliseu, slis- ljiv, rarloöen; -nehmung, (. ra- slisanjo; -neigen sich, v. r. xriklo- niti se -ch- priklanjati se; -Neigung, /. poklon, priklon; -nein en, v. «.rsnikaii, ockreöi -j- odrekati; d, er. nikaven, ranikaven, odreka- ven; -neinung, (. ranikanje, od¬ reka; —S - a. nikavni, ranikavni; I^swort, rr. nikävnioa, ranikäv- oioa; -Nichten, v. a. pükonöati, u- kvnöati, unieiti, uxonobiti, xolo- mastiti, porušiti, stratiti, rardjati (dem) -j- pokoneevati, unieevati, uZonstbljati, rardevati; -nichtung /l pvkonoava, rardeva, polvmäst/l; -nunft, /l um, rarum, pamet : zur - kommen, ravedeti se (vem), spametovati se; ^inünsteln, v. a. .modrovati; -nunstgcmäß, art. p« pa¬ meti; -nunstgesetz, n. xo umu pre¬ jeta postava; -nünstlg, umen, rarumen, pameten; -nunftlos, a. brerumoo, nesxämeten; -nunft- Mäßig, a. rarumen, umen, pameten; -öden, v. a. opustüsiti, v pusöavo spreoberniti -j-spreobračati , rar- dovati; -ödet, a. pust, pusöoben; -öffentlichen, v. a. rarzlasiti, na rnanje dati -j- rarxläsati; -ordnen, v.a.ukärati (karem),rauk»rati, ve¬ leti -j-ukarovati, velevati; (bestim¬ men) ustanoviti -j- ustanavljati; (ärztlich) rapisati (pisem) -j- rspi- sovati; -ordnete, m. poobläsöeneo; -ordnung, (l ukär, narodba;" smäßig, aek. po ukaru, ukaru pri¬ meren; usweg, m. im-, po ukaru; -pachten, v. a. v raküp od. najew dati-j- dajati; -packen, v. a. kam spraviti oder ramotati -j- spravljati, ramätati; -pallisadieren, v. a. ob¬ koliti , s koli ograditi -j- oxräjati; -paffen, v. a. ramuditi; rapörnlti so -j-ramujati; -pesten, v. a. kuriti: oküriti; rasmraditi; -petschiere», v. «. peöatiti: rapeöätiti; -pfählen, v. a. obkoliti, s koli rsxraditi-s-ra- xräjati; -pfänden, v. a. rastäviti, v rastavo dati -j- rastavljati; - Pfändung, /. rastava; -pflanzen, v- a, rasaditi; presaditi -j- rasäjati; presajati; -pflegen, v. a. ua skorbi imeti simam), xreskerbovati, osker- bovati, oskerbljevati, komu river dajati, raklädati: oskerboti, r ri- verem raloriti; - p sl e g s - a. osker- bovalni, oskei bni; ^Samt,osker- bovalni urad; ^skontrakt, m. po¬ godba rastran preskerbovanj»; smagazi», ». oskerbovälnioa; Wesen, m. oskerbovalstvo; -pst/^ gung, /. preskerbovanje, postrer- ba; river; -pflichten, v. a. dvlrnost komu naläxati, verati (verew): Vcrp 823 Vers raverati -f- ruverovati; sich -, v. »°. raverati se -s- ruverovati se; - Pflichtet, a. ruveran, ckolren; -pflich- tUNg, ravera, elolrnost; -pfuschen, v. a. potruditi, spuöükati, pokvariti, skuriti, -pichen, v. a. rusmvliti x/.; Ponnen, v. a. pock kurnijo prepove- äati-t-propovellovati: -prassen, v. a. potratiti, rapruviti, ratratiti -proviantieren, v. a. r riverem pre- skerdeti od. raloriti -s- preskerbo- rati od. ruklüüati; -puppen sich, v. n. rapresti se (preelem) -s- rapre- ckuti se; -putz, m. omür, ramu- rek; deler; -en, v. a. ramürati (marem); podeliti Ver-rammeln, v. n. razrackiti, ru- äeluti -s- raxrujati ; - rath, m. ir- öaja, iräajstvo. irüuzda; —en, v. a. lrilutl -I- lrclusatl; (d. Lbrigkeii) ovackiti -s- ovüzati; (zu erkennen ge¬ ben) raroüeti -s- raroäevuti ; der Knabe verräth -, puntu so rna od. so viili; -räther, »>. iräajsvee, irüajoik; —ei, /. irüaju, irelazstvo; ^lin, C- iröüjniea, irüazuvka; — isch, a. iräajavea, irelujuvski, ir- «lajen; -rauchen, v. a. pokuckiti, ra- kacliti x/.; -räumen, «. a. raloriti p/l; -rechnen, v. a. ruraeuniti, ru- rüjtuti, vrüjtuti, v ruöun vreti (vru- Mem, vremem) -s- rarueunovuti, rurajtovuti; sich-, «. «. prerüjtsti se, prešteti se (stojem), rmötiti se v raöunu-s-preraztovuti so; - rechnung,/.rarsjt, rarajiba, ruraj- kovunje; -recken, «. »i, eerkati, oe- psti, krepati: oerkniti, stexniti ss, eepniti, krepniti; -reden sich, v. rareei so komu, raxovoriti so; - reisen, v. ». o,Iiti (iäem), oärioiti, po svetu iti (Zrem) -( ockliüjuti; -reißen, v. a. rurterKstix/i;-renken, v. a. irviniti, irxslioiti, spetioiti x/.; -renkung, spuk, irvinek, irpuk- tfej; -rennen, v. a. ruskoöiti, pot xretoöi p/'; -richten, v. a. oprüviti, storiti, äoflöluti, rvorsiti, äoxotü- viti -p oprävljuti, äockelovuti, rvor- sevuti, äoxotüvlsuti; -richtung, opruvilo, oxruvek; 6elo, . «. napiti spijem), napisanöevati - säumen, v. a. namuäiti, nakasniti-s- namüsati;s. Vernachlässigen; -säum- nis, ». namuäa, namuäek; -schassen, r>. «. xriskorbeti, pribäviti, komu k vemu pomoöi (morem) od. pomäZati, pripvmäxati-(-priskorbovati; Gel¬ tung -, volsavo naäobiti -s- naäobi- vari; -schalen, v. a. obiti (bisem), vpaniti)-obisati; (m. Brettern) na- svislati; -schallen, u. rr. ponveneti, Zlas so ponxubi; -schämt,«, sra- monlsiv, sramonlsiv, sramen; —heit, /. sramonlsivost; -schanzen sich, u. a. naxrackiti so, n okopom se obäati, utoräiti so-( na§rrisati se, uterso- vati se; ^schanzung, /. vkop, obküp, nasip, nasip; -schärfen, v. a. no- striti, poostriti x/.; -schärfung, (. xoöstrense; -scharren, v. a. naxreb- sti, nakopati (pisem) nasuti (spem) -f- na^rebati, nasipati (pisem); - schauen sich, v. r. naxlecksti se; nate- lebati so p/l; -scheiden, v. n. umreti (morsem), smort storiti, äuso pu¬ stiti, loviti se 8 texa sveta -f- umi¬ rati; -schenken, u. a. xoäariti; poäe- Vcrsch liti; ranästi, pvranäati s- ranckilsati; -scheuchen, r>. a. preplašiti, ockpoäiti, ranpoäiti p/l; -schicken, n. a. ranpo- slaki (slsem), poslati -s- ranpo- äilsati; -schieben, v. a. premakniti premikati; (auf eine andere Zeit) oäloniti, pretaniti -s-vllkläckati, oä- läsati; -schiedlich, a. xremaklsiv;- sch jeden, a. ranliee», ransn, ran- tieit; —artig, a. rannoter, rannolik, ranaoversten; —heit, /l ranlieaost, ranlik», ranliöje; -schießen, v. «. postrelsati; -schimmeln, u. n. xles- novati splesnovati; -schlafen, u.». naspati (spim), nalenati (im), spe namuctiti a. naspan, äremlsiv; -schlag, r». preöel, prexras»; s. Kiste; —en, n. a. nabiti (disem) -s- nabisati, napaniti, prexraäiti -s- prexrilsati; (wohin) nanesti , naäorviti, naxnati (neuem) ss- naZänsati, nanäsati; a. prekansen,premeilen, nvitorep.pro- sukau, nvit; —heit,(. xrekänsenost, nvitast; -schlämmen, v. rr. nablatiti, naklestiti -schlechter», v. «- sla¬ biti, släbsati: posläbsati, spriäiti; -schleiern, v. «. naxerniti-s-naxri- nsati; -schleimen, v. a. nasliniti, na- sliniti p/l; -schleimnng, /l naslinonss; -schleiß, »t. proäasa; —en,v-a- pröckati, prockäsati: prail-iti. ranxo- öati; v. n. nlinati se, oxüliti se p/ä —er,»», prockasaveo; -schleppe»,v. a. navläöiti, rannest» -s- rannäsat»; -schleudern, v. a. napraviti, naträtit» -s-naprävlsati; -schließbar, a. ra- pirljiv, na natvor; -schließen, v. nakloniti s- naklepati ; naproti , na- 824 Verschlim 825 Verschwend tvoriti-s-rapirati; - schlimme«!, v. a. kujsati: skujsati, poküjsati; u. n. kujse pritisniti; -schlingen, v. a. na- plesti (pletem), preplesti, namotati; (.verschlucken;-schlossen,«. tik,malo- besecken; -schlucken, u. a. pogoltniti, pvgölniti, ponreti -s- goltati, pogol- tovati, ponirsti; -schluss, rn. naklep, natvor, napira: im-haben, poä kiju- eem od. naklepom imeti; -schmach¬ ten, rr. ». giniti, mreti, meäioti: o- moäleti, obnomooi (morem), obne- wägati, oslabeti-j-vwoälovati, osla- bövati; -schmähen, r>. a. navrvei (verfem): nametati, zametovati, nanioevati; -schmelzen, v. a. ranto- piti, pretopiti, ranpustiti, prepustiti -s-rantüpljati, ranpüsöati; -schmer¬ zen, v. a. preterpeti, prestati (sto¬ jim), preboleti, prenesti-s-prena¬ šati ; -schmieren, v. a. namanati (ma- rem) -s- namanovati; -sch m l tz t, «. prekanjen, prosukan, previl, an, duäomussn, nvilorep, segav; ^heit, /.prekanjenost, segavostie.; -schnei¬ den, v. a. ranrenati (renom), nro- nati -s-r»nrenovati; sich -, r>. r. u- renati se -j- uronovati se; -schneien, v. «. namesti (metom), nasuoniti, napasti (paäom) -j- nametati, na¬ padati; -schnitlene, r». Kopijenee, ^kopijonee. renaneo; -schnitzeln, v. a. nronijati x/l; -schollen, a. ranab- kjen, komur n! cinka ne sinka, o ko¬ mur se no ve; -schönern, v. a.lep¬ šati, nüljsati-s- olepšati, onaljsati; ^schönerung, /l lepšava, olepšava: jUr navoljo lepšega; -schränken, v. a. nagrailiti, pregraditi, naäelati -j- nagrüjati, naäölovsti; -schreiben, v. a. napisati (pisem)-I-napisov»ti; (durch Schreib, verbrauchen) popi¬ sati-j^ popisovali; Waren -, pisati po blago, narooiti si-s-naročati si blago; sich -, v. r. prepisati SL (pi¬ sem), v pisanji se nmötiti; -schrei- ber, m. napisovaveo; -schreibung, /l napis, pismen» navena; -schreien, v. «. rankriöati (im), rannosti x/l; s. Bcschreien; -schroben, a. öuäen, na¬ pasen; navit; -schrumpfen, v. ». gerbiti se, KIjüöiti SS, koröiti so: ngvrbiti se, skijüöiti se, skereiti se; -schulden, v. a. naäolniti, v äolgove nakopati (pijem) ;v.rr. naäolniti so; nagrositi se, pregrešiti so zc/l; n. prvgrosek; -schuldet, a. naäolnon, v äolgove nakopan, v äoigek; -schüt¬ ten , u. a. nasuti (spem) -j- nasipati (pijem); (Flüssiges) raniiti (lijem), iniiti -j- raniivati >c.; -schwägcrn sich, v. r. v svastvo stopiti x/.; -schwel¬ gen, v.»i. namälöati (im), natajiti-j- natajovati; -schwellen, v. rr. oteei, nateöi, nabükniti, nabrekniti, «blek¬ niti ; -verschwollen, otekel, nakukel, obrekel, -schwemmen, v. a. natopiti, naplaviti-s-natapljati. Verschwend-kn, r>. a. napraviti, na- tratiti, potratiti, pognati (neuem) -j- napravljati, ransipati (pijem), tratiti; (Zeit) tratiti, ingubijati;- e r, m napravijiveo, ransipnik. ran- motnik ; ^lin, /. napravljivka, ran- sipniea, ranmetniea; ^lisch, a. na- pravijiv, potraten, ransipen, stros- Vcrsch Ijiv, -ung, /k potrata, napravljivost, ransipnost. Ver-schwiegen, a. mvlöljiv, nsmolv- Ijiv, woleeö; —heit, /l molöeeost, namololjivost; -schwimmen, v. n. prelivati se; -schwinden , v. rr. sli¬ niti, sikniti, ingubiti so-ch nginjati, nginjevati, ingükljati se: -d klein, predroben; -schwistern,«. a. poso- striti -s- posestrvvati; -schwistert, a. v nlakiti; -schwören sich, v. r. Zaro¬ titi se. nagovoriti se; (empören) spüntati se p/.; -schwerer, m. zarot¬ nik, nskletnik; puntar; -schwörnng, /k narota, nsrotija, punt; -sehen, v. «. preskerbeti, vskerbeti, previditi, nalvriti-chpreskerbovati, nakliidati; (d. Dienst) opravljati; (d. Kranken) previditi -s- previäovati; (jemand. Stelle) namestovati, nastopati ; stch -, v. r. pregledati se, prenreti; (er¬ warten) «loeakovati, nadjati se, V svesti si biti (sem) öesa; -sehen, n. spregled, spregledek, pomota, xv- gresek;-sehren, v. a. raniti, pvsko- dvvsti p/l; -senden, v. a. poslati (sijem), odpraviti; razposlati -ch xosiljati, vdprdvljati; razpošiljati; -sender, posiljaveo; ranposilja- veo; -sendung, /l razpošiljava, ran- xosiljatev, odprav»; -sengen, v. u. smoditi, päliti: osmoditi, opäliti, naoverkniti; -senken, v. a. pogron- uiti, nsgrenniti, navenniti; potopiti, vtoxiti -s- pogrenovati; potapljati; (in d. Tiefe) spustiti p/.; sich in Ge¬ danken namisliti sep/l; -setzen,«, a. prestaviti , premestiti, preloniti Vers -ch prestavljati .premestovati; (der- pfänden) nastaviti -ch nastavljati; (verpsianzen) presaditi -ch presajati; (antworten) odverniti, odgovoriti -ch odgovarjati; (Gränzstein) pre¬ makniti, prestaviti -s- premikati; in Schrecken-, prestrašiti p/.; einen Schlag-, vdäriti, ropiti, lopütaiti; in d. Ruhestand -, v pokoj djati (dem) -ch devati; in d. Nothwendigkeit -, mo¬ rati, siliti: primorati, prisiliti; - sctzun g, prestava, premestitev; presadka; nastava; ^Isprlisung,/- popravljava» skusnja; -sichern, v. a. nagotoviti, uveriti, naterditi ch nagotavljati, naterjevati; (assekurie¬ ren) navdrovati x/l; -sichert, a. na- gotovljen; navarovdo;-e, m.nava- rovaaee, -s i ch eru N g, /. nagotov- Ijenjo, nagotovilo; navarovaaje; sanstalt,/l navarovdlnioa; "sbetrag, m. navarovani nnesek; "sgesill- schast, (. navarovaln» drunba; -sie¬ geln,«. n. pečatiti: nspecatiti, po¬ dat pritisniti na kaj; -siegen, v- usakniti, usekniti, posušiti so ch usikati; -sisizieren, «. a. verne odet stike delati, pesmäriti; -silbern,« posrebriti x/l; -sinke», v.pogrez¬ niti se, podronnitise, ponikniti,»- toniti-s-pogrenati so, ponioovati, utdpljati se; (in's Unglück) 1»^^' nlenti, pogronniti se, nabresti (bre¬ dem); -sinnen sich, v r- namisliti se, namarati so -ch namisljati se; -si»»' lichen, v. a. pred oei postaviti, p»' telesiti, poocititich-pred oei postav ljati, pooöitovati; -sten, (-pre»ea 826 Vcrs 827 Verst v»; /lA-xovoi-ic»; -sitzen,«. n. ns- sedet, x/l Vers-kunst, /l stikotvorstvo, pe- smoskladje; -künstler, -machcr, m. stibotvoreo, skladaveo; -maß, n. mer», stikomerstvo. Ver-söhnen, v. a. spraviti, pomiriti, sprijatliti-j-spravljat!; (v. Zorn rc.) tolaniti: potolažiti, utoliti, utoniti; -söhner, m. tvlannik, mirivee; -söhn- lich, a. spravljiv, potolanljiv, pomir¬ ljiv; -sohnopser, n. spravni dar; - söhnung , sprava; potolanba; - sorgen, v. a. oskerbeti, preskerbeti, previditi Z- oskerbovati, preskerb- Ijevati, previllovati; -sorgN n g,/, preskerbljevanje; —sanstalt,/. o- skerbovalnioa, preskerbljevalniea, abönnica; -späten, v. n. napünniti se, naponneti, namuditi se-j-napvn- »ovati se; (nachts) nanoviti se x/.; sperren, v. a. naproti-j-napirati; ragraditi -s- nsgrajati; n. napor, na¬ piva, nspertija; -spielen, v. a. na- ixrati, v igri ingubiti-I- ingübljati; -spotten, v. a. sramotiti, nasramo- vati, nasmeltovati, oponašati, päöiti se od. rogati se komu; -spottung,/. rasramba, sramotitev; -spreche n, v. a. obljubiti: obetati, obsesti; (an¬ tigen) kanati (kanem), obetati; pch v. r. naredi se komu, nago¬ voriti se; «.obljuba, obet; —d, a. Keren, obete» ; -sprechet, m- obeta¬ le; -'sprechung s. Versprechen; - IPrengen, v. a. rankropiti, rankaditi, Vanperbniti, ranplasiti p/l; -spüren, " a. čutiti: nadutiti. Bcr-stand, m. um. ranüm; (Ver¬ nunft) pamet/.; (Sinn d. Rede) po¬ men, pomenek; ein Mann von -, ranumen mon; (Einsicht) sprevid- nost, rastopnost, ransodnost, ran- nmnost; —esbegriff, m. ranumek; -ständig,«, ranumen, umen, nasto¬ pen , ransodon, prevdareo, sprevi- elen, brikteo; —en, v. a. onnüniti, n» nnanje «lati, vedeti d»ti -j- onna- njati; sich -, v. r. poranumeti se. pobvgati se, dogovoriti se, pogoditi se, nmeniti se x/l; —keit, /l ranum- nost, »previdnost, nastopnost rc.; —UNg,/. porodilo, nsnnanilo, nave- stilo; nmenek, poranumek, poboga- nje; -stündlich, a. ranumljiv, ume¬ ven, umelev, ranloeen, rangoveten; -standlos, a. neranumen, brenumen; -ständnis, ». ranumev», ranume- vek, ranumnost; (Eintracht) spra¬ va, nlonnost; -stärken, v. a. ujäditi, nmodniti )>/.; pomnoniti, ranmnoniti -j- pomnonevati; -stärknng, (. pomnonitev; —Struppen, />k. pomod- na vojska; -stauchen, v. a. nviniti, inpabniti x/.; -stechen , v. a. nspeli- niti, nasiti (sijem) x/l; -steck, n. nakvtek, nakvtje, skrivalisee: - e» spielen, kotinsti, skrivalieo igrati; —en, v.«, skriti (krijem), nakriti, poskriti -j-skrivati;— spiel, ». skri- vdlica; -stehen, v. a.ranumeti, ume- ti, nastopiti -j- umevati, ranume- vati;daS versteht sich, to se ve, so ve da, kaj pada, to se sumu po sedi ranume; sich -, v. r. poranumeti se, nmeniti se, dogovoriti se x/.; (aus Verst 828 Bert etwas) uaioti, nnati; (zu etwas) odlüöiti so, lotiti so x/l; -steigen stch, v. r. Kain nalonti x/.; -stei¬ gern, v. a. po dranbi prodati , na Koben prodati -j-prodeijati; -stei¬ ge run g, /i dranba, lieitaoijs; Us¬ er. dranboi; -steinern, v. rr. okamo- neti; versteinert, okamenol; -stei- nerung, (. okamnina, »kamenina, vkamnolinaj (Prozess) okamnele; -stellen, v. er. nalnniti, nastaviti -j- nastavljati; (überstellen) prestaviti, xreloniti -j- prestavljati; sich -, v. r. iiliniti so, kiaävöiti, delati so, Iiü- liti se: pvtübnitise, potajiti se-s- xotajevati so; -stellt, er. binavski. potubnjen, potmajen, pribuljen; -e, in. s. Heuchler; -stellung, /l lii- nävsöin», potaja, xotulia; —sknnst, /. potubnjenost rc.; -stimmen, v. er. skaniti, pokaniti p/.; -stimmt, er. no- ubräa; -stimmung, /l ömornost, tu¬ robnost, nlovoljnvst; -stocken, v. n. nakerkniti, oterpniti -s- otorpnevati; v. er. naterditi -,/l; -stockt, er. ter- elokoren, terdovrat, terdovraten, oterpnjen; —heit, (. terdovratnost, »törpnjenost; -stolen, er. skriven, tatinski : -er Weise, skrivaj, skrivni; so kommen, prikrasti so (kradem) x/.; -stopfen, v. er. mašiti, patiti: namasiti, napatiti; nadelati, napab- uiti-j-napavati; (von Speisen) na¬ proti -( napirati; verstopft (v. Kör¬ per) napert, nadöt, nabuliel; (Röh¬ re) naöexiti, natakniti-s-natikati; sich-, v. r. (v. Wasser) napostiti so, nspovsniti; -stopfnng, C- pata, na- patitev; (v. Körper) tslesni napor, napoka; -storben, er. rajni , ranjek; -stoß, in. poprosek, napresek, po¬ mota, pomotek, nsblodek, kiba; ^7 en, n. n. preprositi so, nmötiti so -j-prepresevati so; v. er. navroöi (vernem), napoditi, vdpabniti, od¬ gnati (nenom), in biso suniti p/l; -streichen, n. er. namanati (manem), nalepiti-j- namanovati; v. n. pote¬ kati, bitoti, motati se: protoni, mi¬ niti ; -strichen, er. pretekel, minul; - stricken, v. er. naplesti (pletem), na- komotati -j-napletati , nabomatati; -strömen, v. er. preliti (lijem), xre- toöiti -j- prelivati ; -stümmeln, v. er. okerniti, okernjiti, okruljevati, po- kveöiti -j- vkernjovati; -stummen, v. rt. obnemeti, onemeti, obmütiti, utibniti; obmolkniti, umolkniti, ob- mülöati (im) x/.; -such, M. poskus, pvskusek, xoskusnja; men, v. a. poskusiti, skusiti -j- poskušati; (Speisen) okusiti, pokusiti, var- djati (dom)-j-vkusati, vardevatiic.; (zum Bösen) skušati, napeljevati; -sucher, m. skusnjaveo, napoljiveoj -suchsweise, «rol. n» poskusnjo; -su- chung, /. Skušnjava, napast /i; -sün¬ digen stch, u. r. preprositi so, »pre¬ siti so s öim -j- opresevati so; -iU- ßen, v. a. sladiti, slajsati: posladitp osladiti, poslchjsati -j- osladovati; -tagen, v. er. odloniti, preloniti -s- odkladati; -taguug,/i prelop, lop; -tändeln, v. er. natratiti, nanor- vevati, nasaditi p/l; -tanzen, u. a- naplcsati (plesom), naräjati; -taU- Bert 829 Vertr schen, v. a. nameniti. namenjati ch- namenjevati; -teufelt, a. presnet, ru-axov, strelenski; -theidigen, v. a. braniti; (m. Wort.) nagovarjati. po- tegovati so od.poganjati se na kvga, nastopati -thcidiger, >n. naxo- vornik, nagovarjavoo, nastopnik; ^lin, /. nagovorniea; -theidi- gung, (. bramba, branitev; nsgo- vvr, nastop; ^s-«. branil»!; na- govorni; —srede,/. nagovor; —s- schrist, /l nagovorni spis; -thcilen, v. a. ckolitii ranckoliti, poranckeliti, ranckati, poranckati )- ranckeljevati; -theilttng, (. ckelitev. ranckelitev; - theuern, ».». ckraniti: nckraniti, po- ckräniti, pockrckjsati; -theuerung, (. pvckranba; -thieren,». ». poniviniti so, nagovecknoti p/.; -thun, V. a. naprckviti. natratiti, potratiti, pvtrü- siti-j- napravljati rc.; (aus Dumheit) nanvröevati;(aits Neberklugh.) na- wockrovsti p/l; -tiefen,».«. vglübiti, inglöbiti ^/'.; sich v. ». vglobiti so; /»A. namisliti se, v misli so vtopiti x(.; -tiefung, (. globina, globoeina, globel /l, ckraga, cknik», grot; -ti¬ kal,«. navpiesn, prostopacken, vor- tikalen; —linie, (. navpieniea; -til¬ gen, V. a. natreti, naworiti, unieiti. pogubiti, pokoneati-j-natirsti, po- koncevati, poxüblfati; -tilger, m. pokoaöovavoo, rntirnveo; -trag, rn. poxoeiba; (loxovvr: einen - kin- gehen, poxviliti so; ^oxovoriti so ^ien, v. «. ranosti, ranositi -f- rsnLsati; raünesti, rasvloöi, ran- vlilöiti; (ertragen) prevesti, prebiti (backom), pretorpeti -f- prenašati; sich-, v. r. ra Ifubo imeti so (am), v alornosti Liveti.aliixati se.poxajati so; -träglich, a. aloren, sprave», mirovit; —feit, (. ülorvost; -t k a gs- a. poxockbni; ckaxovorni; ^imäßlg, «. po poxockbi, polex pvxajov; — pflicht, /. ckolrnost po poxockbi pre- vuota. Vcr-trauen, ». a. raupati, nanesti so »a boxa. vor» ckati naupv- vati, nanašati so; (übergeb.) inro- eiti, raupsti inröösti; n. na- upanfo. vp, vera; —smann, m. na- npnik, poverjenik, povernik; HS- volum, n. xlas naüpan;»; I^swür- dig, «. nanesljiv, naupljiv. naupanja vrocken; -tranlich,«.raupen,na- upljlv; skriven, tajen : -e Sitzung, tajna oder skrivna sej»; "keil, /. nanpnost, ranpljivost; -traut,«, veren, nanesljiv; (mit etwas) nve- cken, vecken, vesö; —e, m>. naupnik, povernik; (. raupniea, poverniea; "heit, (. vernost, ranesljivvst; nvs- ckenost; -treiben, v. «. prexnati (äe- nem), naxnati, spockiti, napockiti, pretirati, prepojati, spokati -j- xre- xcknjati; (Krankheit) vnckrckviti; na- oeliti p(.; -treten, ». a. pobockiti, rankockiti, ratoptati; (jemanden) nastopati, raxovckrjati; (an Stelle) namostovati, namesöati, (d. Weg) nastopiti, naskočiti x/.; -treter, »n. naxovornik, nastopnik; (Stell-) namestnik, namestovaveo; -tretung, /l nastop, naxovor; namestovanje: in - des Boistehers, namostovsje Bert 830 Vem preästojnika;-trieb s. Absatz; — ene, m, proxosnee, pregnanec, ir- Znanee; /. proxnanka; -trinken, v. a. napiti (pijem) -j- napivati; - trocknen, v. n. usaliniti, posakniti, nasuliotiti so -s- usiliati; -trösten, v. «komu upanje äelati, komu kaj obetati; -tuschen, v. a. prikriti (kri¬ jem), utajiti, namoleati (in,) -s- pri¬ krivati; -Übeln, v. a. nameriti, ra nlo vreti (vnamem, vnemem) -f- nsmerjati, ra rio jemati (mljem); Iilläiti se od. Iniäovati se naä kom; -üben, v. a. storiti, doprinesti, na- kriviti se -s- äoprinäsati; -unehren, v. a. oneöastiti, v neeast pripra¬ viti. oskruniti: oneeastvvati, o- skrunjevati, neeast äelati; -unei¬ nigen s. Entzweien; -unglimpfen s. Verleumden ; -Unglücken, v. n. ne- sreea so komu pripeti. »esreöen postati (stanem) p/l; -unreinigen, v.«. xnjusiti, skruniti, xeräiti: o- Anjüsiti, vnesnäniti, naxeräiti; - unstalten, v. a. paeiti, kariti, skru¬ niti: spariti, skaniti, oskruniti; - untreuen, v. a. po nervestobi se po¬ lastiti; /ix.nkrasti(kracksm), nmak- oiti-s-rmikati; -untreuung, /l ne- rvestoba; -Ursachen, v. «. vnroko- vati, vrrok vesa biti (sem), pri- naäevati, naganjati, roäiti, äelati: priraäeti, nagnati (neuem), NL- äati, napeljati (ljem); -urtheilen, v. a. vbsüäiti -j- obsüjati, obsoje- vati; zum Tode - : na smert od. k smerti obsöäiti; -urthcilte, rn. ob- sojenev; /. obsojenka; -urtheilung. /l obsvckba, obsoja, vbsojilo; -viel¬ fachen, -vielfältigen, v. a. mnoniti: pomnoniti, ranmnoniti; -vollkomm- nen, v. a. äoversiti, popolno storiti, spopolniti -j- äoversevati , spopol- novati. Ver-wachsen, v. n. narasti, obrasli se -j- naräsöati, narasöevati; -wah¬ ren, v. a. varovati (varujem), bra¬ niti, öuvati : obvarovati, navärovati, okoväriti; -wahrlosen, v. a- rane- märiti, ranemärati , v nemar po¬ stiti-f- ranemärjati , v nemar pii- soati, ne skerbeti ra kaj; -Wah¬ rung,/'. varstvo, skerb /l: in-ha¬ ben , braniti; in - geben , skraniti äati : -einlegen s. Protestieren; - Waisen, v. »i. osiroteti, osameti; - waist, a. sirote», sirota; -walten, v. a. oskerbvvati, vskerbljevati. n» skerbi imeti (am), upravljati 8 rim, ravnati; (d. Reich) kraljevati; (d. Haus) xosxoääriti; (ein Amt) «- xrävljati; -Walter, rn. oskerb- nik, »pravnik, upravnik; —in, ( oskerbnioa; -ung, /. oskerbo- vanje, uprava; —s-«, upravni; sbehörde, /l upravna vblastnija; — sjahr, er. upravno Isto; —skosten, p/, upravni stroski; —sststem, upravstvo; -wandeln, v. a. spre¬ meniti, premeniti, spreobernitl, spreverniti, preonxaviti, prestva- riti -f- spreminjati, spreobräaati, sxrevräeati, prestvärjati; sich-,", r. spremeniti se, premeniti se spreminjati se :c.; -Wandlung, spreminjava, spremenitev, spre- Verw 831 Verw minj, sprememba; -wandt, a. v rocku, v rlakti, vrocken; —e, /. rockovineo, svrockovineo, srockaik, rlaktnik; /. sröcknioa, rlabtnioa; —schäft, /' rlabta, srockstvo, svo- jast; svojina, svLsöina; —schaft- lich, a. rockovinski, sorockovinski, «rocken, po rocku, po rlakti; — schastsgrad, »r. koleno (rlakte); - Warnen, ».«.svariti: posvariti; - -Warnung, /. posvarilo; -waschen, v- a. üaprati (perem)x/.; -weben, v. a. ratkati (tkem od. töem); pre¬ plesti -s- prepletati; -wechseln, v. a. meniti, menjati: rmeniti, pre- moniti, rmenjati, premenjati; (aus Irrtum) rmütiti se, rmesniti se; -Wechselung, (. premena, menja, menjava, preminjatev; -wegen, s. ckerre», prockerren, ckerrovit; — heit, /. preckerrnost; -wehren, v. «. braniti: obraniti, rabrck-niti -j- ra- branjevati; -wehung, /*. ramet; - Weichlichen, v. a. mekkckriti: omok- düriti, omoküM; -wcichlichung, (. mekkurnost ; -weigern, v. a. ock- reöi, ne ckovoliti, ne ckopnstiti, ne izpolniti -j- ockrökati, ockrekovati, »e ckopnsöati ic.; -Weigerung, /,ock- veka; -weilen, v. u. mnckiti se, daviti se, rckerrovati so; -weis, m. «varilo, posvarilo, opovitek, spo- Nassk; graja, ukor: -geben, po¬ kvariti, pokrogati />(.; -weisen, v. o. komu kam pokarati (karom), koga kam vpcktiti od. poslati(sljem) ?C-; (verbannen) irgnati (renem), proxnati i '«tirati; (zuweisen) ock- kärati -j- ockkarovati; (Berwei- gcben) kregati, karati, svariti, grajati: pokregati, pokarati, po¬ svariti; -Weisung, /: ockkära- njo, vpotitev; prognanstvo, irgna- nje; —s - a. ockkarni; —Serkennt- nis, n. ockkarni sklop; —surtheil, rr. ockkarni rarsockek; -welken, v. m. veniti, veneti, vockaiti, susiti so: «veniti, rveneti, rveckniti, rvockleti; verwelkt, vol, vockel, ove¬ nel; -weltlich, a. venljiv; -wend¬ bar, a. raben, poraben, porab- Ijiv; sposoben, prirackovea, pri¬ praven; —keit, /. sposobnost, pri¬ pravnost; -wenden, v. a. porabi¬ ti, oberaiti, «potrebovati-(- obrä- öati, upotrebljisvati; Fleiß aufetwas -, prirackevati si ra kaj, ukvarjati se s öim; sich-lassen, slckriti, rä- biti; (d. Augen) ockverniti -j- ock- vräeati; ^-Wendung, /. sposobnost, rabnost; prirackevnost, prirackeva; -Wersen, v. «. ravroöi (verrem) -j- rametati, rametovati, rameöevati; (ein Gesuch) prošnjo ockreöi, ockbiti (bijem)p/.; -wersiich, a. raverrljiv, raoieljiv; -werten,», a. na korist od., v prick «berniti -j- obrcköati; - Wesen,»- ». trobneti, gnjiti (gnji- jew):strobneti; -Weser, m vskerb- nik, upravnik; namestnik; -wes- lich, a. trobljiv, strobljiv, perk- ljiv; —seit, /- trokiljivost; -we- sung, trobnoba, trokiloba, gnji- loba; -wickeln, v. a. raplesti (ple¬ tem), ramötati. rapeti (pnem) -j- rapletati, ramatati, rapönjati; sich Verw 832 Verz -, v.r uapkesti se, uapeti se, ua- bomotati se -j- uapletati so ic.; - wickelt, a, uapleten, uspopaclen; - Wicklung, /. bomatija, uapletek, umvtnjnva; (im Garn) kertovioa, krotovioa; -wiesene, »r. prvznaneo. iuznsneo, preznanee; -wildern, v. a. uelivjsti, poäivjati, uazoreelneti, poüiviniti se; oskütiti se, oäureti x/l; -wildert, ». uazovoäen. velurel, üivji, uclivjän; —e, »t. uazoreäneü. «livjäk; -wirken, v. a. uapasti(pa- 6em), iuzubiti; uskriviti se, pre- zresiti se; d. Leben smert ua- sluriti; -wirklichen, v. a. vresni- viti, uresničiti , öoznsti (üenem). v üjanji iupeljati (ljom), eloversiti -j- vrosnieevati, stoversevati; - wirren, v. a. motiti, bezati : ube¬ žati, umesti (metem), ubloüiti, umešati, umotiti -j- umetati; (d. Haar) «kastrati , raukustrati x/l; (d. Garn) krotovieiti, kertovioiti: «krotovieiti; -wirrt, a. umoöen, umeten, umešan ;-wirrnng,/. umo- ta, umvtnjava, umesnjavs, umeäs. bomatija, metoü, kolobocija; - wirtschaften, v. a, uazospoitäriti; uazospoüinjiti ; -wischen,»?, s, uamauati (maüem); uabrisati (bri¬ šem); uazlaäiti -wittern, v. ». raupasti (paelom), rauuebsti-j- rauuebati; -Witterung, (. raupaä- kill», rauuoblina; -wiltwen, v. n. vväoveti, väova postati (stanem) x(.; -wittwet, «. vüov, ovelovel; -wogen ft Verwegen; -wohnen, v. a. rauvLäiti )- rauväsati; -Woh¬ nung, /. rauvaä», rauva^a ; -war¬ fen, a. uaverüen, malopriilen; — heit, (. uaverüenost, malopriilaost; -worren, er. ubezao, umoöen, umeten ; —heit, (l umotnjava, ume- (.; -zärteln, a, web- kriüiti, meküüiti: omebkuüiti, p"' mekküüiti, raumärati (maüom); ' zärtelt, a. pomebkuüen, vjeütjar, Verz 833 Bett rarmaran, rarpvstovän; -zaubern, n. a. raöürati, raooprati, ukleti (kolnem) x/.; -zäunen, v. a. ra- xraditi -st ragrafati; -zäUNUNg , st graza, plot; -zehren, v. a. povriti (vrijem), ravriti, poravriti -st povrivati; -zehrungssteuer,st. vritnina, potrosnin»; —äquivalent, n. namostek ra vritnino; -zeichnen, v. a. rarnamovati, rarndmnzati, napisati (pisem) -st rarnamzovati, Zapisovati; -zeichnis , n. karalo, karalnik, rarnamek; -zeihen, v. a. odpustiti; priranesti, spregledati -j- odpüsöati; prirandsati, spre- gledovati: - Sie, »e ramorite, ne bodi Vam «ponosno; -zeihlich, a. odpustljiv, priranesljiv, sprogled- Ijiv; -zeihung, st odpuščanje, od- pusöenje, priranasba, spregled; - zerren, n. a. pstöiti se,kremriti se: spaöiti so, ramordok narediti; - zetteln, v. a. rartrüsiti, rartöriti -st rartrosati; -zicht, /.odreka, odpoved st: -leisten, odreöi so, odpovedati se (vom) öemu , vr- dati se -st odrekovati so; - a. od- Povedni; —en, v. a- odreöi so, odpovedati so (vem), vrdati so -j- odrekati so, odpovedovati so; —leistung, st odpoved odreka; -ziehen, v. a. pretegniti, ratdguiti, skriviti, skremriti-st pretegovati; e. „ vlevi so, raterovati se; - zieren, v. a. lexotiöiti, lepšati, kra¬ siti, kinöati: olopotioiti, olepšati, okrasiti, okinöati; -zierung,/l lep¬ šava, olepšava, kinöarija; -zinsen, Deutsch-flov. Taschenwörterbuch, v. a. obresti dati -s- dstjati; -zins- lich, a. obresten; -zögern, v, «. ra- terati, raterovati, odlašati, odklä- dati, raderrovati, muditi; sich -, v. r. vloöi «e; -Zögerung, st. ra- teranje, ramuda,ramuja, odklada, odlasba; —szinfen, ramudno obresti z»t., st; -zollen, v, a. raoo- lati, vol plavati -j- plaöovati ; - zücken, v, n. a, ramakniti -st Zami¬ kati ; -zückt, «, ramaknjen; -zuckern, v. a. presladiti, posladkoriti, po- eukrati xst; -ZUg, m. odlog, vd- kladek, odlasek, ramudek, opre- rovanje; —s - a.ramudni; -zweifeln, v. n. obupati, rdvojiti, irupati -st obupovati, ob up iti (grem); - zweifelt, a. obupen, brorupe»; - zweifelung, st obup, obupnost, obzöt/.; —s- a. obupni; —svoll, a. obuplziv; obzoten; -zweigen stch, v. r. siriti se, proriti so: rarsiriti se, rar iti (idem) -st rarsirjati se, rarbazati; -zweigung , (, rarsir, rarsirzava, rarsirzooost. Ves-ika, st mokir; -ikatorium, n. meliirjoveo; -per, st. veöor, pred- veöor; (Gottesdienst) voöernioext.; — - a. predveöerni; —brot, ». mä- lioa, mala zurina; ravoöerof»; - ta, st. Vesta; —lin, st. vestalka; -stibulum s. Vorhof. Vctcr-an, m. stareo; dosluLoneo, doslureni vozäk ; -inär, a. Livino- rdravilski; —schule, st. rivinordra- vilsk» sola, rivinordravilnioa. Velt-el, st. vlaöuga, noöistnioa; (alt. Weib) bübuioa,bstbisve, babso; SZ Vex 834 -er, »i. strlo ; (mütterl. SeitS) ujeo; (Neffe) striönik. Bcx-atorisch, a. nagasiv; -ieren, v. a. nagäsati komu, sukati (su- öem), pestiti; -ierspiegel, in. man- no seroslo. Vezir, rn. verir. Via-dukt, rn. oestevöck; -tikum, n. bresno, popotnica. Vibr-azion, (. tros; tresavvst; - teren, v.n. tresti se. Md-e, glej, pogles; -imieren, v a. poveriti, xoleräiti prepis kakega pisma -s- poversevati; -imiert, «. uraäoo potersen od. poverjen; - imierung, /. poverilo. Vieh, rr. nivina, blago; (Thier) üiväl . rivaä sivallla; sivinöe (g. -eta); (Klein -) drobnica ; (Rind -) govedo; cott. govedina , goved goveja sivina: fünf Stück-, pet glav, pot repov; --«. sivinski; - arziieikunde, rivinosdravstvo, si- vinosdravilstvo, sivinsko sdravil- stvo; -arzt, in. Živinski sdravnik; -beschau, (. ogledovanje sivine; - bremse, /. obäd; -dieb, rn. sivinski tat; -futter, rr. sivinska klasa, ker- ma, pica; -handel, in. sivinska kupčija; -Händler, rn. Livinski ku¬ pec od. kupöevaveo; -Hirt, rn. pa¬ stir, govedar; -Hürde, (. tamar, osek; -isch, a. sivinski; -krankheit, f. sivinska bolesen; -magd, /. kra- varioa; -markt, rn. sivinski semenj; -schade, in. skoda xri sivini; - feuche, /. sivinska kuga , sivinski Viel pomor; -stall, n». Ickev, sivinski blov (volovjak, kravjak, ovejak re.); -stand, rn. süstava; (Ort) Stase pt.; -trieb, rn. gonja, stegne -trist, (. pašnik, spasnik ; -weide, (. pass; -zücht, (. rivinskaresa, rivinorej»; -züchter, rn. Livinvreseo, rivino- reünik. Viel, a. mnoxi, mnoxvteri, «lost; sck. mnvxv, veliko: wie -, koliko? (rel.) kolikor; so -, toliko; (in Zusamsetz.) mnoxo-; -aderig, ». mnvxosilat; -armig, a. mnoxorok; -artig, a. mnoxovorsten, mnogo¬ teri; -ästig, a. vesnat, gostovesen; -blätterig, a. mnvgolist, mnogoli- sten; -dentig, a. mnogopomenlsiv; -eck, n. mnoxokotso; —ig, a. moo- gokoten, mnogvogeln; -erfahren, a- preskuse», iruöen;-erlei, a. mno¬ goteri, mnogoversten, rarnvteri; -fach, -fällig, a. mnogotere», mno- goternat, mnogokraten; -farbig, «. pisan, mnogvbarven; -fraß, »»- nenasit, netek, neteenik, sernk; -füßig, a. mnogonög, mnogonoren; -geliebt, a. xrelsub, preäräg. pre- Isublsen;-gepriesen, a. mnogocensen, preslaven; -getreu, «. prerväst, - gliederig, a. mnvgoelen; -heit, (- mnoštvo; mnogost; -hufer, rn. mno- goparklser; -leicht, ack. moräa, mo¬ rebiti, bose, nemara, labkaj; - -mal, -Mals, aü. mnogokrat, ve- likrat, velikokrat, äöstikrat, več¬ krat; —ig, «.mnogokraten, več¬ kraten; -mehr, ack. marveö, tem veö, timveö, tem bols, toliko bols, Viels 835 Big toliko veö; -schreiber, m. mnogo- xiseo. pisäö; -seitig, a. mnogo- strän, mnogostranski; —leit, /i mnogostranost; -silbig, a. mnogo- uloüen, mnogosloveen;-vermögend, a. premore», premogoven; -we¬ niger, a! -mist, m. tičjek, ptičjek; -nest, tičje gnjcLäo; -perspektive, (. k?" gleck L visocega, vick ock Lgorej; -scheuche, (. tičje strašilo; -schlag, m. past (., Lapackka; -schlinge, /> Lanjka, proxlja, Laüerxuna; -schrot, rr. tičji svinec, tičji sreteljni (lj -geller, irr. ptičar; -strich, rn. tiyi prelet; ptičja selitev. Vvgt, »n. voj g, vaj <1, starešin», starosta; «pravnik, oskerbnik; ei, /. vojckstvo; oskerbnija. Vokal, m. samoglasnik, glasnic», glasnik, vokal; -ismus, rrr- sam»' glasna sestava, vokalisem; -los, a. brca samoglasnikov; -Niustk,/' Vokativ petje z godbo; -wechsel, rn. ver- stitsv samoglasnikov. Vokativ, m. zvavnik, klieavnik, Vokativ. Volk, er. ljudstvo, Ijiid, ljudje xk., »»voll; (Soldaten) vojska. Völker-kunde, (. narodopis, naro¬ dopisje; -recht, er. meänärvöna pra¬ vica; -rechtlich, a. narodopraven; -reich, «. jjudnat; -Wanderung, /l preseljevanje od. selitev narodov; Volkreich, «. Ijndnat, ljuden. Volks-, a. ljudski, narodni; - auf- klärung.-bildung, /l narodna omika; -blatt, er. list ra priprosto ljudstvo; -dichter, en. narodni oder ljudski pesnik; -dichtigkeit, /. Ijudaost; - fest, er. ljudska svečanost, narodna slovesnost; -gebrauch, eri. ljudska sexa, ndrodni običdj; -geist, err. ljud¬ mi od. narodni dok; -Herrschaft, /. hudovlada; -krieg, err. ndrodna ov. Cerna vojska; -lied, ndrodna xe- Csm /'.;-mährchen, er. narodna prav¬ ica ; -uranu, en. narodov ljublje- csc; -Mäßig, a. ljudski, naroden; -Uienge, /. ljudstvo, prebivalstvo; Množica ljudi; -sage, C- narodna pripovedka; -schule,/". ljudska od. oarvdna sola; -spräche, narodni lcrik, domači jezik; -stamm, en. v«d, narod; -tum, er. narodnost; -iümlich, «. nrlroden, ljudski, na¬ rodov, närodski; -unterricht, err. vudski pvdük; -Versammlung, /". Narodna skupščina, vdrodni slrod "d. zbor; -Vertreter, m. ndrodvv za- ^lopnik, »amestovavec kakega nä- Vollge roda; -Vertretung, /". narodov na¬ stop, narodno zastopništvo; -Wirt¬ schaft, /l narodno gospodarstvo; -Szahl, /l ljudnost, prebivalstvo; -Zählung, /.ljudsko popisovanje; -zeitung, /l časnik za priprosto ljudstvo. Bvll, a. poln, polen, polke», na¬ polnjen; (bis oben) kopat, nicht ganz -, navän; (vollständig) pv- polen; oel, ves: aus -em Munde, na vsa usta; aus -em Herzen, in vsega serca; -auf, a^. do vsrka, do sita, na prebitek; -blütig, a. xolnokerven, kervnat; "keit, /". polnokervnost; -blutstutc, /. čisto- kerva kobila; -bringen, v. a. do- versiti, zverski, doprinesti, do¬ končati, dognati (Lenem) -j- do- versevati, doprinasati; -bringung, /. doversitev, da verska; -brüstig, . oN; (vom Orte weg) raz, s, z; (bei etwas) ob : von Brot leben, ob kruku živeti ; - dannen, oN toN; - innen, oN znotraj; - NM, oN seb Nob, vä so Nobe; (-wegen) zavoljo, zaraN, zbox; -nöthen, treba : -haben, treba biti komu bosa. Vor, prx. preä; (aus, wegen) oN; «ck. pred, pröj, popred; das ist Mw - allem lieb, to mi xre naä vse; - abend, m. preNveöer; delopust; - ahne, m. spreNnik, preNnsmeo; - altern, xk. predstarsi, spreNniki xl-; -an, ack. spreNej, spredi, xoxreä; (vorwärts) naprej; ^schlag, "i- prevNarek, preudarek, premet; — zeige, f. poprejšnje oznanilo; -ar« beit, /. prieetoo Nelo, pripravno delo. Voraus, ack. spredej, spredi, na- xröd, popred: zum -, zanaprej, " napröd, prej ; -bedenken, v. pred premisliti -j- premišljevati; - bestimmen, v. a. popred ustanoviti od. odloviti-j- ustanavljati; -bezah^ len, v. a. naprej od. popred plavati; -bezahlung./lpredplata, predplaoi>"i Voraus -eilen, v. rr. popred Iriteti; -gehen, r. n. popred iti (grem) ; -laufen, v. n. popiha teči; -sagen, v. n. naprej pripovedati, prerokovati: naprej povedati (vom); -schicken,», rr. po- pred oder naprej poslati (sijem) -f- posiljati; -sehen, v.n. naprej videti; setzen, v. a. misliti si, domisljevati si. domnevati si; dieß vorausgesetzt, rese temu taka, če bo to; -setzung, (domneva, pogoj ; -sichtlich, a. pre- Vidoma, kav so da re naprej videti; -Zahlen s. Vorausbezahlen. Vor-bau, »». predzidje; nen, ». predzidati /rA. prod odver- mti -j- odvračati; -bedacht, m. xre- vislelr, premislite : mit -, s pre- wislikom; naldsč, Kote; -bedächtig, "previden, premišljen, spremis- Isao; -bedeutung, (. znümeajo, pred- rnämenje; slutnja; -bedingung, (. koxo; ; -begriff, »i. pervi razumek fd. zaumek; -behalt, m. pridsr- ^ole, izvzomek, izvzetek; ^:en, ». priderzati si, izvzeti si (vza- > (d. Schürze) predsobo) obder- ^ati (im) />(.; —lich, a. s pri- «erzkom;-bei, ack. mimo, memo; ble: es ist-, prob je, po njem jo: -dgchen, v. ». mimo iti (grem); -Ustili, v. ». preteči, preiti (idem), siniti p/l; -bereiten, v. a. priprä- ^di -j-pripravljati , strojiti; -be- reitung, /, priprava, pripravek, -dds-a. pripravljavni; —sschule,/. kaipravljuvna sola, pripravljavnica; --^Wissenschaft, (. pripravljavna ve- Vorder da, pripravljava» znanstvo ; -berg, »t. predxorjo; -bericht, »e. naprej - snjo ornanilo; prodzovor; -be- scheid, m. poklie od. poriv pred go¬ sposko; "en, v. a. pred gosposko poklicati (kličem) od. pozvati (ro¬ vom) x/°.; -beten, r>. a. naprej moliti; -beter, m. molivec, pred- molivso; -beugen, v. a. odvoraiti, u- bräniti, rabraniti, v okom priti (pridom) čemu, ogniti so čemu -j- odvrdčati, ogibati se (bljom); - bild, n. zgled, irgled, razgled, vzor;-lich, «. zgleden, vzoren; — uug, /. pripravna omika; -bitte, /i predprosaja, prošnja za -; -bitten, v. a. prositi za koga; -bote, m. na- znanjevavec, napovedovavee; - bringen, v. a. prednesti, izreči, razločiti: predadsati, izrokovati; -burg, m. prodgradje, prigradek; -dach, »i. pristresek, oapusč, na- pusček, strem, pristresje. Vorder, a. prednji, sprednji; - arm, m. prodramjs, predlakst: - brust,/l predporsje; -fuß, en. pred¬ aja od. sprednja noga; -gestell, n. pluzje, pluzniki p/., pluznap/.; - glied,». prednji člen; (milit.) perva versta; -gründ, i». opredje, od- predek; -Hand, /. zapestje; porvniea; -Haupt, ». temo (g. -ena); -Haus, sprednja kisa; prödurje; -mann, m. prednik, sprednik; -feite, /. čelo, pročelje, odpredek; -ste, a. aaj prednji; -satz,m. sprednji stavek, spredajik; -sitz, m. sprednji sedež; -theil, m. odpredek, prednji dol, 839 Vordr Spreda; (am Schiff) prednji kerm, prem»; -treffen, ». prednja vojska; -zahn, r». prodaji rod. Vllr-dringen, v, rr. naprej dreti (de- rem) od. siliti, napredovati; -eilen, v. rr. prekitoti, preteöi, prestreöi (strerom)-j- probitevsti, protekati; -eilig, s. prenagel; -empfinden, v. a. predöutiti, Le pred öütiti; -em- pfindnng, (. predöntje; -enthalten, v. a. xridorrati (im), raderrati -j- xridorrevati; -erinnerung, /. po- xrednja opomba ; -erst, art. najpred, najprej, najpervo, pred vsem dru- gim; -erwähnt, a. pred imenovün, gori omenjen ;-erzählen, v. «. pra¬ viti, pripovodati, pripovedovati; (ein langes und breites) trusati; - fahr, m. prodnik, sxrednik, prod- namee (xredvameo, prednjimeo); -fahren, v. rr. komu spred peljati (Ijem), r vvrom prekitoti ; - fall, m. xrigodek, rgodek, pri¬ merek, primerljej, pripetek, na- kljnöba, naletek; i^en, v. ». pri¬ soditi se, primeriti se, pripetiti se, vakljüöiti se -j-primerjati so, pri- petovati se; —enheit, /. prigoda, rgoda; -fasten - a- prsdpostni; - finden, v. a. najti (najdem) -j- na¬ gajati; -fordern, v. a. poklioati (kli- eem), povabiti od. porvati (rovom) pred se (pred sodnijo ic.) )- pokli- oovati rc.; -ford erung, /l vabilo, povabilo, poriv, "s-a. vabilni; - frage, /. pervotno od. pervo vpra¬ šanje; -führen, v. a. pripeljati (Ijem) pred Kog» -j- pripeljevati; -füh- Vorh run g, pripeljanje; ^isbefehl, m. povelje, da se kdo pripelje; -gang, m. ravnava, ravnanje; (Verlauf) tek, dogodba; s. Vorzug; -gänger, rn. prednik, «prednik, vodnik, prod- bodnik; -gängig, a. «predenj, prod- koden; -geben, v. a. pvloriti oder djati (dem) pred Kog», dati -j- po- kladati. devati, dajati; (angeben) torditi; delati se ; -gebirge,rr. pred¬ gorje, prigorje, berdo ; -geblich,«- irmisljon; domnel. reöen; -gefaßt, a. domišljen, »mišljen; -gefühl, n. predöntje; -gehen, v. m. naprediti (grom); preiti (idom), preteci, prekitoti -j- preiskati; (geschehen) goditi se, versiti se, pred so iti (grem): rgoditiso, doversiti so; (handeln) delati, poveti (onem), poöenjati, ravnati; m. ravnava, po- öetjo; -gehend, er. prejsen, xrod- koden; -genannt, a. gor! imenovan; -geschmack, in. »košnja, okus; - gesetzte, r/r. predstojnik, viksi, gla- vür;-gestern, erei. predvöersj. pred veerajsnim, prod vöoranjim, jotro mino; pred sinoöojim; -giebel, m- nastresek, priöelje; -greifen, v. a- popred sebi (serem), prod kom dru¬ gim po kaj sebi -j- segati, vtikati se, mešati se, vrivati so; -haben, v. n. na misli oder v mislik imeti (am), misel koga biti (sem), na¬ menjen od. nakanjen biti, misliti, meniti, naklepati; (vor sich) prod seboj imeti; ir. misel, namera, na^ men, namemb», nakana, naklep; -Halle,/l ver», prodverje; -halten. 840 Vorh 841 Vor! v. a. prod Kog» kaj deröati (im) > (ein Vergehen) oöit»ti, opvnäsati, gräjati; -Hand,/?, prednja roka; (Vorrang) prednost, predstvo, per- veostvo, perva roka, pervnio»; — en, a. priönjöö, gotov, pri rok»h; -Hang, r». pregrinjalo, prestralo, rastor, Zavesa; -hängen, v. a. o- besiti pred kaj, aavesiti, prestreli (sterem) -j-obešati , xrestirati; - -Hängschloß, rr. viseöa kljaöävnioa, obesnie»; -Haus, rr. veöa, xred- veöjs; predurje, predhisjo. Vorher, ad. pred, popred, prej, poprej, pred tem; kurz -, otodi, »tudi, ravno kar, malo prej; -be- stimmen, v. a. popred odlööiti -j- od- lööati; -empfinden, v. a. öe prej vb- öütiti; -gehend, a. prejsni, pred¬ hoden; -lg, a. projsai, poprejsni, poprejšnji; -herrschen, v. m. pre¬ varo vati , premagovati, prevago imeti (am) ; -sagen, v. a. pred po¬ vedati (vem), prerokovati; -sa- gung, / prerokba, prerokovanje; -sehen, v. a. previditi; -sehung, /. previdnost; -verkündigen, v. a- po¬ pred naananiti -j- naznanjati; - Wissen, v. a. popred vedeti (vem). Vor-hinein, ad. pred tem, prej, poprej, popred; otodi, malo poprej; -Hof, m. dvorisöe, prednrje, naton; -Hölle, /. predpokel; -Hut, /. pred¬ aja vojsk», napred», napredna stra- ra; -ig,«. prejsni, prejšnji, poprejš¬ nji: -es Jahr,Iani, lansko leto, pre¬ teklo leto; -jahr, ir. lansko od. pre¬ teklo leto; -jährig, a. lanski; -kauf, m. preküp, predknp; -käufer, m. prekupeo, preknpovaveo; -kehren, v. a. napraviti, preskerketi kar jo treba-j-n»pr»vljati; -kehrung, /. na- rodba, priprava; -kenntnis, /. osnov¬ na, pervotna od. podstavna ved¬ nost,pripravljavno ananstvo;-kirche, /k lop»; -kommen, v. a. koga pre¬ hiteti od. preteöi -j-preiskati; v. rr. prigoditi se, primeriti so, pripetiti se-s-primerjati se; (sich vorfinden) nahiijati se, dobivati so;-kommnis, / prigoda, prigodek, primerek; - laden, v. a. povabiti, poklivati (kli- eem) od. pozvati (aovem) pred ko¬ ga -j- vdbiti, porivati; -ladung, /. vabilo, povabilo, porov; ^:S- a. vabilni; -läge, /.predloga, pred- lorba; -längst, ad. nedavno, pred kratkim; -lass, m. samotok, samo- masöiaa; -laffen, v. a. pred koga pnstiti-j-püsöati; -lauf s. Vorlass; "en, v. rr. koga preteei od. prehi¬ teti p/.; -läuser, rrr. predhodnik, »prednik; -läufig, a. raöasea, po- projsea, poprejsn, predhoden; ad. popred, poprej, raoasno, ra rdaj ; -laut, a. gostobeseden, prenagel v govora; prederren; -leben, rr. do¬ sedanjo Življenje; poprejšnje riv- Ijenje; -legeblatt,». predloga; pred¬ pis; -legen, v. a. predložiti, pred Kog» polvriti-j-predldgati; (das Futter) Kiasti (kl»dem), poklrrdati; eine Frage -, vprašanje rastäviti p/.; -legeschloß, rr. viseöa KIjnödvniva; -lesen, v. a. brati (berem) vd. öitati koma kaj, prebirati: predbrati (be- Vor! rem), prodčitati; -leset, m. bralec, bravsc, predöitatolj; -lesung, /l breite, eitanje, borilo ; (Lekzion) uk, xrednask»; -letzte, a. xrednadnji, predposlodnji; -leuchten, v. ». sve¬ titi; -lieb, ack. n» ljubo; -liebe,/, posebne» ljubonen; -liegen, v. ». pred kom biti ob. lenati (im) ; ^:d, a. pričujoč; -lügen, v. a. komu le- gati (Istem); -machen, v. a. kaj prod čim napr-lvit! -(- napravljati; nagraditi, nadelati p/.; -malig, a. nokdänj, nekdajsea, poprejsenj, bivsi; -mals, ad. nekdaj; prej, po¬ pre); -mann, m. prodnik, sprodnik; -mauer, /. sprednje onidje, prod- nidje; -Merkbuch, ». napisna knji- nic»; -merken, v. a. napisati (pisem), nabileniti, nannamovati-j-napisova- ti; -m e r k u n g , /l napis; nannamek; —s- a. nannamni; -mittag, m. pred- poldne (g. dneva), dopoldne, dopul- dan, pred pol dnem; -mittägig, a. predpvldanji, dopoldsnji; -mit¬ tags, ad. pred poldnem , dopoldne; ^:brot,n. xredpöldniva, predkosil- nioa; -gottesbienst, m. dopoldan)» slunb»bonja;-mund, m. varl>, va- ruk, skerbnik; mschaft, /l varstvo; —schastlich, a. varstven ; —schaftS- a. varstveni ; —schastsangelegenheit, /. varstvena nadeva; i^schastsgel- der, pk. varstveni denar)! pk.; -näh¬ me, /l oprava, predsevnetje, napo¬ vedo ; -name, m. ime (g. ena), ker- stno ime; -n e h m, a. gosposki, vi¬ sok ; nlakten, plemenit; ^len, v. a. pred se vneti (vnemem), opraviti, Vorsch doprinesti, storiti -j- opravljati, prod so jemati (mljem); eine Unter¬ suchung -, preiskati (iščem); pre¬ gledati -j- preiskovati, pregledo¬ vati; (befragen) inpräsati-j- inpra- sevati; (Zeugen) naslisati (slisim) -j- naslisevati; Vilich,«, inversten, poseben ; ad. sosedno, posebno, na vlasti, nlasti; ^ithuerei, /l sopirnost, navada se gosposko nositi; -Platz, m. prednje mesto; -posten, rn. pred¬ nja stran»; -rang, r». prednost, pervenstvo, predstvo, pervo mesto; -rath, m. nalog», priprava; (Men¬ ge) obilica, mnonina; -räthig, a. go¬ tov, v nalogi, kar je vesa; -recht, n. prednost, predstvo, pervnica, pred¬ pravica; -rede, /l predgovor, pred¬ elov; -redner, rn. prodnik v besedi, predgovorov; -reiten, v. ». prod kom jenditi; -reiter, »r. predjendoo; -richten, v. a. priprriviti, napraviti, pristrojiti, priskerboti, narediti -s- pripravljati, priskerbovati; -rich- tung, /k priprava, naprav», »uredba, pripravek, narojek; -rücken, v. m naprej pomakniti se -j- pomikati so. napredovati; s. Verwerfen; vorge¬ rücktes Alter, visok» starost; -ru¬ fen, v. a. pred se poklicati (kličem) od. ponvati (novem) -j- poklivovati; -rufung, /l povabilo, poklic, ponov; -sagen, v. «- narekovati; -satz, sklep , terdna misel /k; (böser) na¬ kan», naklep; (gramm.) prodsta- vek, sprednji stavek, sprednjik: mit -, nalašč; -satzlich, a. naldsčen, s premislikom, premišljen; -schauen, 8)2 Vorsch v.n. Kledati irpod öesa; -schein,»!, zum - kommen, prikürati so (ka¬ rom), pokarati se, na svitlo gniti (pridem), na dan priti -s- prikaro- vati se; -schieben, v. a. pred kaj po¬ riniti-s- porivati; -schießen, v- a. raloriti koxa r denarji-s- rakläda- ti rc.; v. er. svixniti, pükniti, siniti-j- svixati ; (v. Pflanzen) poxnati (ro- nom)-f- poxünjati; -schlag, M. predlog, nasvet, svet: einen -thun, nasvetovati; (Mus.) precknotka; s. Verschlag ; —en, v. a. svetovati, na¬ svetovati, xredlox storiti; v. n. premakniti, prevaZniti -s- promako- vati, prevaZovati; -schmack, »r. duk, slsj,sladsv; -schnell,«, prenagel; -schreiben, v. «. predpisati (pisem) -s-predpisovati; rapovedati (vem) ukdrati (karom) , veleti -s- ukazo¬ vati, velevati; (im Buche) rapisa- ti, rarnamovati -s- rapisavati; - schreitend, a. postopen; napredova- ven; -sch rift, /l predpis; (Gebot) rapoved, ukdr, povelje, »aroeilo; — smäßig, a. po napovedi, povelju Primerjen; — swidrig, a. proti ra¬ povedi, llkaru nasproten; -schub,»!. spek, pomoö /l, podpora, pripomo- öek : - leisten, pomdxsti, pomaxovati, podpirati, Klarino podkladati: -lci- stung,/; pomoö; -schuhen, »-«- okd- piti, vxläviti, podelati p/ls -schuh- UNg,/l podel, oxlavje; -schule,/, pri- pravljavaa sola, pripravljavnioa; -schuß, »r. pervi strel; (Most) ^amotok, samomaseina mastiea (Vorrath) raloxa; -schuß - «. ra- Vors lorni; —gelder, pk. ralorni denar)! xl.; —kaffe, /. ralorna denarniea, ralorniea; —weise, «el. na pornejsi obrdjt, predplaeilno; -schützen, v. a. v bran derrati (im), braniti se 8 öim, /!A. irxovarjati se 8 eim, irxo- vore delati; -sehen, ». a. previditi, xreskorbeti, oskerbetix/.; sich-, v. ». varovati so, pariti; (mit etwas) preskerboti se, previditi se -s- pre- skerbovati se; -sehung,/. previd¬ nost; -setzen, v. a. prod koxa posta¬ viti, predpostaviti-j- predstavljati; sich -, v. ». skleniti, nameriti se, nameniti se; vorgesetzte, m. pred¬ stojnik, visi; -setzlich, a. nalasoea, premišljen, vederen; «d. nalasö, s premislikom, r vederem;-setzung, /. predstava. VM-sicht,/.. previdnost, «previd¬ nost, spreumek, veder, oprornost; —ig, «. previden, sprsviden, spre- umsn, opreren; —shalber, «d. ra- voljo vevo varnosti; ir previdnosti; — Smaßregel, /l naredba previdno¬ sti, varnostna naredba; -silbe, /l prednji rlox, prednioa; -singen,», a. poti (pojem): rapeti komu; - sitz,m.predsedstvo, pervosedstvo, pervo mesto: den - führen, predse¬ dovati, porvosedovsti, pervosednik biti (sem); —en, v. n. pred kom sedeti; s. Vorsitz führen; —ende, m. predsednik, pervosednik; -sommer, rn. podletek, podletjo; -sorge, /. skerb /l; -sp a N N, /l priproZa, pri¬ pre-/l; —en, v.«. pripreöi (pre- rem)-j-priprezati; s. Einspannen; 843 Bors "er, m. pripreinik; "s- a. pri- prerni; -spiegeln, v. a. koga mamiti od. slepiti, s obljubami pitati; - spiel, n. predigra ; —en, t>. a. üa- igrati; sspiskati; sagosti (godem) x/; -sprechen, v. a. narekovati; (für jemand.) ragovärjati koga ; - -sprung.nr.kermol, kermulja, umäl, rivee; (b. Hause) napuäö; /rA. pred- N08t, predstvo; -stadt, /. pred- mestje; -städtisch, a. predmestni; -st a n d, IN. predstojnik, pervostoj- vik, prednik, glavar, naöelnik; (Würde) predstojnistvo,glavarstvo, —sstellvertreter, m. predstojnikov namestnik; -stechen,«, n. veei biti (bijem), odlikovati se pred drugim; -stecken, v.a. pred kaj vtakniti st- vtiksti; -stecknadel,/. büeik», na- xersnaigla; -stecknagel, m. Innek, osnik, oxlenek; -stehhund, m. lovski pes, pes tiear; -stehen, v. n. pred¬ stojnik od. predstavljen biti (sem), voditi od. ravnati; -stcher, m. predstojnik, pervostojnik, glavär, naöelnik, poglavnik; —in, /k pred- stojniea, glavariea, naeelnie»; - stellen, v. «. predstilvitist-predstdv- Ijati; (etwas) predložiti, djati (dem) pred koga st- predlagati, pred vöi postaviti, opomniti -st pred oöi sta¬ viti, opominjati; (Einwendung ma¬ chen) ugovarjati; sich -, v. r. pred¬ staviti se, priti (pridem) pred ko¬ ga ; (d. Sinnen) karati se (kanem); (sich denken) misliti si, domišljati si; -st ellun g, (. predstava; (Gedan¬ ken) misel , ranumek, raumek. Borst sprijomsk;(Theatr.)gIsdisvnaigr», predstava; (Gkinner.)opomin;—s- kraft, (. domišljija, domisljivost, do¬ mišljava, domiselnost; -stoß, IN. na- xustek; -strecken, v. a. pomoliti, na¬ prej stegniti st- pomäljati; (leihen) ra nekaj öas» posbditi-st posojati, pogojevati; raloriti koga s bim; - studium, n. pripravljava! uk; te¬ meljno rnanstvo; -tänzer, m. pervi plesavee; -theil,rn. prid, korist basen, dobibsk, priboljšek, pro- spek; obrest -bringen, priditi, pridovati, koristiti, kresniti, ugrljati, goditi; —hast, a. koristen, pridovea, priden, basnjiv, prospesen;-thun, v. a. predprlsati (pasem) st- pred- pasovati; den Megel -, natakniti, napak nariniti st- natikati; -thür, ( vnanje od. prednje duri pk. (; -trab, in. pervi vlak , napreds, perva voj¬ ska;-t ra g, m. govor; (im Sing) petje; (im Lehren) ubb», ubilo, pred- naska: guten - haben , lepo umevno govoriti: -halten, govoriti, besedo¬ vati, prednäsati; "en, v. «. pred- ndsati, ubiti, rarlrigati, razkladati; (Musikstück) igrati, gosti (godem), piskati -c.; —skunst, /k govorništvo, govornost; -trefflich, a. invor- sten, inboren, inbrdn; "keit, verstnost, irbornost; -treten , v- prod Kog» stüpiti; irmed srede sto¬ piti p/k; -tritt, m. predstvo, pred¬ nost; -tuch, n. prednik, predpas, krilo, prestralo, sastor; -Ü b e r, a^- mimo, memo, mim : - sein, preteöi, miniti; —g e h e n, v.n. preiti (idem), 844 Vorüb minuti, preteči -j- xrekajati, mine¬ vati ; —gehend, a. račasen ; -Übung, prixravljavna vadba; -Untersu¬ chung , /l vvockoo xreiskovanse, ra- vetna preiskava; -u r t h eil,». xreck- soäek, prenagla sodba, kriva misel /.; —sfrei, /l brer predsodkov; - vorjährig, a. xreälanski; -vorletzte, a. xredpredradnji; -Wahl, (. perva volitev; -walten, v. ». prevagovati, premagovati, predstvovati, rvonee nositi, gospodariti; -wand, r». pre- tvera, irgovor: unter demirgo- varjaje se, r izgovorom; -wärts, ack. naprej , napreä, dalje ; popred; -wehen, xk. popadki, prebolečki xk.; -weinen, v. ».jükati, (jočem) pred kom; -weisen, v. a. pokürati (ka- rem)-j-pokarovati; irkarati se od. irpričati «es čim-j- irkarovati so, irpričevati so:c.; -weiser, m. poka- ravee, prlnoseo, prinosee; -Welt, (. starodavni, predpotopni od. nek¬ danji svet, starodavnost; porvi svet, pervi ljudje; —lich, a- pred¬ potopen, pervosveten,starodaven; -wenden s. Vorschüßen; -werfen, v. a. vreči (verrom)-j-metsti (mečem) prod koga; (vorrücken) očitati, spo- čitati, oponašati; -werk, ». prednje Lradbexk., vnanjo vridje; -wiegen, v. n. provagovati, premagovati, pre- vago imeti (am) : -wissen, rr. veder, veder, rnanje; -witz, r». radoved¬ nost, vedečnost, sničavost; —ig, n- radoveden, vedečsn, sničav; -Wort, n. predgovor, predelov; (gramul.) predlog, rarmernik; - Vulkan Wurf, ,n. očitek, opočitek, spoči- tek, oponasek, oponos; (Objekt) predmet, reč/l; —svokl,a. «ponosen; -zählen, v. a. stoti (štejem): pre¬ šteti)-preštevati komu kaj; -Zei¬ chen, n. rnämenje. rok; -zeigen, v. a. pokarati (karom) -j- pokarovati; -zeiger, m. pokareo; -zeit, /l sta¬ rodavni «as, starodavnost, stara doba: -en, svoje dni, njega dni, nekdaj; —ig, a. prergodenj, pre¬ ran; -ziehen, v. a. čemu prednost dati prod drugim, kaj bolj ceniti od. čislati od drugega, kaj nad kaj sta¬ viti; -zimmer, ». prednja irba od. soba; -zu g,m.prednost, predstvo, pervo mesto: mit -, r najboljšim uspebom; -haben, prekositi koga, odlikovati se pred drugim; -züglich, a. irversten, irboren; poseben, so- seben; ack. «osebno, posebno, ir- vlasti, rlasti, »avlasti; ^kcit, /.ir- verstnost; "Masse , /. odlični rar- red, rarred prednosti; ^Islveise, ack. sosedno, posebno. Vl>t-ieren, v. n. glasovati, glas da¬ jati o eem; -iv, ».obljuba, raob- ljuba; i^kirche, (. raobljubna cer¬ kev; -um, »r. glas. Vlllg-ata, (. od papera poterjena prestava sv. pisma, vulgata; - o, ack. po domače; biči pravijo. Vulkan, m. ognjena od.vgnjeblju- vavna gora, ognjebljuvavnik; -isch, a. ognjen, »gnjebljuven, ogenj blju- baven; -ifieren, v. a. rarpaliti x/. 845 Waarc W. Waare, /l blaxö, roba, tovar; kurze -, drobnjüv /l, drobno bla^o; grüne relenjad, relenjava, rele- nina; hölzerne-, lesenina, lesovina; -nabsatz, »t. rarprvdaja blaxa; -n- artikcl, m. blaxo; -nausfuhr, /l lr- vornja blaxa; -nbeschau, /. oxled od. rarxled blaxa; -neinfuhr,/lvvornja blaxa; -nhalle, f. terxvvniea; -n- kunde, /. poznanje blaxa. blaxoLnal- stvo; -nlagcr, »!. skladisöe, raloxa blaxa; -npreis, m. eena blaxa; -n- tausch, rn. ramenjava blaxa; -n- transport, IN. prevornja blaxa; -n- versendung, /l rarposiljava blaxa; -nverzeichnis, ». karalo od. rarka- rovalo blaza; -nvorrath, m. raloxa; -Nzoll, m. ovl ra blaxö. Wabe, /. sät, set; ookk. satje, sa¬ tovje, setovje. Wach, a- buden, budljiv, bdöö, bu- döö, rbnjen, rdramljen: - sein, bdeti, bodeti, öuti (öujem); - werden, bu¬ diti se, dramiti se: rbuditi se, rdrd- miti se; - - a. sirarni; -dienst, m. strsritev; -e, /j strar», strar /.: -halten, na strari biti (sem), sträriti; auf die - ziehen, na straro iti (xrem);(Wachthaus) strdrnioa; -en, v. n. bdeti, budeti, önti (öujem); (über etw.) ruvati nad eim, kaj na skerbi imeti (äm): die ganze Nacht -, vso noö xreöuti; n. bdenje, öü- vanje; -feuer, n. sirarni oxenj; - geld, n. strarnina; -habend, a. na Wachs strari, straren; -Haus, n. strärniea, slrara, strarärnio». Wachholder, »«. brinov »erm. bri¬ nove«, brina, smoloveo, smerlino- veo; eo^. brinje, swolje; --brinov, brinjev, smolov; -bere, /l brinovioa, brinov» od. smolovajaxoda; -brannt- wcin, rn. briojeveo, briooveo. Wach-korps, n.strarnirbor; -mei¬ ster s. Wachtmeister; -Parade, /l sirarna parada; -Posten, m. sirar sirara. Wachs, ».vosek: aus-, vosöea; (Abfälle) vosöina, vüseevina; - - a. vvseev; -abdruck, m. vosöev vdtisek; Wachsam, a. parljiv, paren, oparen, euvit, öujen, »ker¬ ben; ^keit,C. parijivost, euvitosiw.; -artig, o. vosku podoben, voskovit; -bleiche, /l vosöevo belilo; -blume, /l vosöeni ovet. Wachsen, v. n. rasti (rastem u. rasem): rrasii-j-dorasöati, prirä- söati; (stch mehren) mnoriti se, si¬ riti se : rarmnoriti se, rarsiriti so, rarrasti se; -j- rarsirjati, rarra- seati so; gewachsen sein, kos od. raxomee biti (sem) komu; - n- rast rastilo, rasienje; -d, a. rasten, rasöav, rasö. Wächsern, a. vosöea. Wachs-fabrik,/. vosödroioa; -fa¬ ckel, /l vosöena plamenioa od. baklja; -färbe, /l vosöev» barva ; -kerze, vosöena sveöa, vosöenie»; -lein- wand,/l povüsöeoo od.Iimano platno; -licht s. Wachskerze; -pflaume, /- rumena sliva; -stock, m. vosöenioa, 8fl6 stil», rasen. Wacht 847 Wage vosöev svitek; -tum, n. rast /l, ra-! rühm, r». boju» slava; —schmid, »!. raooa. ororar, irelelovavee ororja; —stift- stand, m. xrimirje ; —träger, o- proäa; —Übung, /l vaja V orvrji, bojna vaiiba; -nen,v. a. vroriti: ob- Wacht-stube, /l strärnio», cnväjs- vioa; -el, /l propeliea, poäperel», ximxernioa; — - a. prepeličji; — Hund, M. prepeliöar; —könig, rn. peräaveo, Kosse; —ruf, m. prepe- liöje petje, pet xeäi; —strich, m. prepeličji let od. prelet. Wächter, M. euväj, öuvär, varb; strarnik, strarär; -in, /l önvajka, strarariea. Wacht-meister, M. strärmostsr, strsrnji xlavär; -türm,r». strarisöe, strarnji stolp. Wack-elig, a majav, xnxav,lilipav, tresüö; -elkopf, m. tresvAläv; -eln, v. ». mäjati so, ribati se (bijem), Aijxati se (Ijom), blaAntati, Iilipati so; (b. Gehen) omakovati, opote¬ kati se;mene»ti, menevrititi; -er, a. veri, moški , prave«!«» , jak , po¬ sten. jmeöna kost. Wade, /.. moöa, litka; -Ilbein, er. Wafs-e, /. ororje, bran /l, branilo; -en, s. Waffe; -en- a- ororni; bojni, vojskni; —bruder, m. soboj- vik, soborse; — bündnis, er. vojna raver»; —fähig, «. vvjevit, ororen, äobsr ra ororje; —geklirr, n. ror- ljanjo rororjem; —gerätst,», oror- le; —gewalt,/l bojna od. vojskna sila; —glück, er. vojna od. bojna sro- o»; -kammer, /°. vrörnioa; —lärm, m. brnp ororj»; —los, «. brer o- forja, brerororen; —plaH, »r. bo- tisee, ororisee; —rock, in. vojna luknja; —ruhe, /°. primorje; — ororiti. Wag-amt,n. mestna vaxa; Wäg¬ bar, a. vaxljiv, tektljlv; -e, /. v»x», tektnica; -ebalken, rn. ^reclolnies, prečka; -ehalS, r». preäerrner, pre- sterrni človek; -emacher, m. tolit- »iöär. Wagen, vor; (Kutsche) koöija; (Leiterwag.) Kola />t.; cktm. vorek, vorieek; (Fuhr) peljäj, vor; als Sternbild s. Bär; - v. a. tvexati, vrixsti, tvexati se, äerrniti se, üpati se; Wägen, v. a. vexati, telitati, terati, vszävati: rväxati; -achse, os poeläs poävär /l; -bäum, r». svvra, rärvvra; -deichsel, äj- nie», oje(x. ojosa), äjnieex/.;-geld, n. vornina; -geleise, n. kvlovär, kolovornik, koloteöina, kolowaja, kvleenjak; -kipfe,/. roeiva; -leiter, /l xrotk xt.. läjternioe xi., lestvioe xt.; -lenker, rn. voratüj; -nagel, m. vsnik, raosek;-rad, n. vorno Kolo (x. kolesa), kolo ra na vor; -remise, /.-schoppen, m. kolärnioa, Uta; - schere, (. xreäaniea, skarnje xt.; - schmiere, /. kolomär m. od. /.; - sperre, /. rävora, rävorniea; -sterze, /l svvrniea, repioa; -train, m. vo- rovläk, vorovi xt. Wage-recht, a. vväoraven, ravno- varen, xorareo; -stück, n. växan» roö /. Wag 848 Währen Wüg-gon, rn. zelezocestni vor; -! ner, m. kolrir;:^ - a. kolsrski; ^Handwerk, er. kolarstvo, solarija : - betreiben, koläriti; in, /l kola- rica; -nts, n. oüvazno od. pogumno üelo, nevürsöina; -schale,/! vazniva, tebtniea. Wühl,/! volitev, izvolitev, izbira, izbor: aus freierpo last»! volji, sam ock sobo; die - lhut mir Weh, volja me boll; eine - treffen, voliti: izvoliti; - - a. volitni, izborni, vo¬ lilni; -akt, m. volitev; -ausschrei- bung, /'. razpis volitve. Wählbar, a. volilen, izvoljiv, K6or izvoljen biti more; -keit, /. volilnost. Wahl-berechtiget,n. k. za ob -: - des Krieges, ob vojski; von), ävkler; ko, meck tem ko; a. terpee, terpezen; -haft, a. prav; (wahr) resničen; I^ig, a. resničen, zaresen, prav pravcat; «. . rr. romati, rvmariti, na bosji poti biti (sem), na borjo pot iti (xrem) -j-bolliti; ^er s. Wallfahrer ; —s- kirche, /l romarska cerkev; ^:s- ort, »i. bosja pot, mesto bosje mi¬ losti; -fisch, r». kit, velika riba; "fahrer, m. kitoIovee;(Schisf) la- var, svariter, svarilo, posvarilo; —s - a. svarilni; "Szcichen , rt. svarilo. Warte, /v stračni stolp, stračnica, oZIcckovalnica, rverckarnica; (-ort) čakalisče; -geld, rr. strečnina;-n, v. n. čckkati: počakati -s- počako- vati: warte : počakaj! čaki no! stoj; v. a. (pflegen) streči (sirečem); ,r. čckkanje.počckk; WLrter, »rr. streč- nik, strečaj, sireče (Z. cta), stre- čec; —in, /v strečnio», strečajka; -sal, »r. čakalnica, čakalisče. Warum, ar/, nakckj? čemu?; (re- lat.) nakar, narack česar, na česar voljo. 54» 851 Wärwolf 852 Wasser WärUwlf, m. volkodlak. Warz-e, /.bradavica, brsdovioa; ekrm. bradavicica; (Brustw.) sesek, sisek, eirek, oi^ej, persna brada- vica; -en-a. bradavični, brado- vičoi; —förmig, a. bradavičast; — kraut, n) bradavienik, bradoviönik; -tg, a. bradavice», bradavičen, bra- davic»at. Was, xr. ksj?; (relat.)kar; (wa¬ rum) aakäj ?; - für ein, Kak, kakov, käkosen; - immer, kar koli. Wasch-, er. xeriloi, umivslni; -bär, in. jsmajski medved; -becken, n. umivalnica, medenica; -bläuet, rn. trexka, peraea, perilnik; Wäsche, /. perilo, pranje, rubje, robje; -en, v. er. (Wäsche rc.) prsti (perem): sprati; iirprati, vxr»ti-s-spi'rsti; iz¬ pirati; (Hände) miti (mijem): u- miti -j-umivati ; (Tische, Bänke re.) vmiti, pomiti -j- omivsti, pomivati; (Gläser) irpläbniti, oplelkniti: o- plakvvati; /-A. ošteti (štejem) -f- vstevati. Wäscher, IN. periveo, pericnik; - ei, /. pranje; (Gold-) rudoxrelv- uioa; s. Geschwätz; -in, /. xeriea, xerilja, praljs. Wllsch-kammer, /l perilnioa; -korb, IN. kos od.jerbas 2» perilo; -kübel, n. bedenj oder brentama perilo; - lappen, m. cunja, oapa; -lauge, (. lu^; -Platz, in. perisöe, prslisee; -mittel, er. mjilo; -schwamm, in. uwivslna Zoba; -trog, m. perilnjak; -UNg, /. umivanje, köpanje, pranje; -Wasser, n.umivillioa; vxeriua, vo¬ ila na pranje; ,-weib , n. perica; - Werk, n. rudoprdvnica; -zeug, n. perilo, rubje, robjo. Wasen, IN. der», rasa, rusill»; eotk. äernovje; -meister, in. konjo- der, konjederec, merbsr, suxar. Wasser, n. voda; «kirn. vodica; zu-werden, vvdeneti: Zvodeneti, splüsniti; zu-und zu Lande, xo (na) vodi in po (ua) subem; bei - und Brot, ob vodi in krubu; (Quellen -) studenčnica ; (Bach -) potočnica; (Schnee-) sneünica; (Regen-) de- Levnioa; (Mahl-) meleeioa; (Spru¬ del-) oiirkuic»; (zur Bewässerung) trstnica u. s. w-, mittelst -, ic»; -- er. voäoi, povodni ; (wässerig) vo¬ deni; -amsel, m. povodni kos; - arm, in. struxa; a. malovodeo, sukoteu; — ut, /l xomitnjkanjo vode; -bau, in. vodna stavba, de¬ lo na vodi; skullst, /- vvdostavstvo; -decken, n. jašek; s. Becken; -be- HLlter, IN. vodnjilk, kal; -beschrei- bung, (. vodoxis, vodopisje; -bett, n. struxa, korito, pretoka, reci- see; -blase, /. bubor, buboreo, vo¬ deni metiureo; -bruch, in. vodni predor; -brühe, /. plodra, poäle- xica, Lvixlja ; -dämm, in. jea; - dicht, a. nepremocen, nepremočljiv, vododerčen; -druck, Ni. vodni tisk; (auf Banknoten) vodno uvrlmenjo; -eimer, in. vedro, vedrioa, vodilioa, «kak; -saden, in- vodna »it /.; - ahrt, /l vornja po vodi; -fall, in- slap, vvdopäd , vodvskük; (klein.) skakavee, ourek; -fang, m. ravod' Wassers 853 Wasserst -länger, m. (am Mühlr.) skvarec; -färbe,/. vodna barva; -färbig, a. vodenast, vodno barve; -faß, er. skak, veckr»; -flasche, /. verö oder steklenica ra vodo; -fläche, /k vodno xoversjo; -flut, /l poplavica, rarliv, ratäp; (Neberschwem.) povodenj /.; potop; -fräulcin, ». povodna de¬ klica; -furche, /ljarek, draxa, rdrär- nica; -gälte, /, xodinok, ramök, močal, mokrina; -gebiet, n. ob¬ vodne, povodje, porečje; -geflügel, n. povodne ticepl.; -gelte, /. xolida, Korse, kabljica, rajemavčsk; -ge- tvächs, ». povodna rastlina ; -glas, л. korarec od. časa ra vodo; -gra¬ ben, m. jarek, draxa; rov, prekop; ! -grübe, /. rupa, Kal, loksv; -Heil¬ anstalt, /. vodordravilnica; -Heil¬ kunde, (. vodordravilstvo, umetnost r vodo ordrävljati; -höhe, /l vi¬ sokost vode.; -Hose, /t morska tro- ba, severin; -Huhn, ». lisk»; Wäs¬ serig, a, vode»; vodnat; slab, wedel; -jungfer,/k kačji pastir; - kafer, m. potapljavček; -kanal, «>. vodotok, vodotčč; -kanne, /k go¬ lida; -krast, /. vodna moč /l; -krcsse, /k vodna kresa; -kunst, /- vodo¬ met; -lache, /k tonja; kalura; lauf, rri. tek vode, vodotok; -lel- tung, /. vodovod; -linse, /l okräk, »krijek; -los, a. brervoden ; -man- . gel, ,». pomanjkanje vode ; -mann, м. povodnji moč; fin der Sternk.) Vodnar; -melone, /k vodena oder Aerska dinja, lubenica; -menge, /. Mnočina vode, rdvod; -mefskunst, /. vodomorstvo, vodomerjo; -molch, m. močordd, močordv; -Mühle, /j mlin (ob vodi); Wässern, v. a. na¬ pojiti -s- napajati; (einweichen) mo¬ čiti: namočiti-s- namakati; v. ». sline cediti. Wasscr-netz, ». vodno pomrerjo; -nirc, /. povodna vita, povodkinja; -noth s. Wassermangel, Ueberschwem- mung; -ordnung, /l postava rastra» vode; -otter, /. belouška, beloüs- nica; -pflanze, /k vodna od. povod¬ na rastlina; -probe, /k »čista r vo¬ do, Skušnja r vodo; -recht, a. vo¬ doraven; ». pravica do vode: das - haben, vodo na pravici imeti (am); -reich, a. voden, vodnat, vodeničen: -e Gegend, dobra; ».vodstvo, vo¬ dovje; -rinne, (. »leb; -sack, m. stok;-säulmaschine, /l vodni samo- tläk; -schaden, m. uima po vodi, «koda od vode; -scheide, /. rar- vodje, rartočje; -scheu, a. stekel, vstekel; /k steklina; -schierling, m. trvbelika, lajne»; -schlacht, /°. bitva na morji; -schlänge, /. belo¬ ušk», bolousnica, povodna kača; -schlauch, mokra vodo ;-schlund, ,n. poriravnik, poriravka, rijavk»; -schöpfer, m. korec; -schuss, »». vo¬ denica; -schwalbe, /k brexovnica, brexulj» ; -schwein, n. morsko prass (tz.-eta), tapir; -sperre, /: opar- nost: an-leidend, «paren; -spiegel, m. vodno rercalo, vodna gladina; -spritze s. Spritze; -stadt,/. privodno mesto; -stand, m. višina vode; - -stern, m. rabji las; - st off, »n. vo- Wassergas 854 Wechsel! denec; —gas, n. vodenčni gar, vo- denogär; -stral,ui. curek; -strudel s. Strudel; -sucht, (. vodenica, vo- denika, vodeničnost; -süchtig, a. vodeničen; -suppe, vodenajuda od. rup»; -thier, n. vodna od. po- vodoa rivül ; -tiefe, /l globina vode; -träger, en. vodonosec, vo- där; -trog, rr. korito; -tropfen,»-, kaplja rode, vodena kaplja; -truuk, m. napitek vode; Wässerung, /l mo- čenjs, polivanje, napajanje; -Vo¬ gel, m. vodna od. xovodnja tiea; - wehre, /l jer, rajerje; -weihe, (. posvečevanje vode ; -Werk, n. vodno delo; -Zeichen, er. vodno rnümenje; -zoll, e». vodnina. Wat-en, v. ». bresti (bredem); (im Schnee) gariti; (im Kothwaff. rc.) čofotati, cokljati, skorljati; -schein, v. er. kobacati, raeati; - -schelnass, a. do polti moker, mo¬ ker kakor mis; -ta,/l vata, pod- metek; —fabrikant, e», vatar; - tieren, v. a. r vato pvdvleci -s- pod- vlačiti, vatirati. Wau, »r. Katanec; -wau,»r. strali, strašilo. Wrh-e, /. peča od. trobela platna; -en, v. a. tkati (tkem, tčem oder tkam): natkati, stkati; (von der Spinne) presti spredem); ». tkanje; -er, »r tkalec, tkavec; --ikav¬ ski; —distel, /. «četica, tkavsk» «četic»; —ei, /. tkava, tkaja, tka- rija, tkalina; tkalstvo; — einschlag, »r. votek; — gehänge, m. ničavnice xt.; —geld, n. tkdvsčina; —Hand¬ werk, rr. tksrija; tkalstvo; —in,/l tkalja, tkalica, tkslčica; —karde s. Weberdistel; —knecht, »i. subajü- Lina, matija; —kunst, /l tkalstvo; —rolle, /. škripec, snovalo; — schä¬ me! , —iritte, /rt. podnočnik, sto- palnik, podnoroice /rt.; ^schiff, n. snovävnica, snovalnica, čolnsc, čolnek; —spule, /l cev/l, cevka; —strecket, m. ostna/rt., proji /rt.; — stuhl, »r. statve/rt., kresna /rt.; — zettel, »r. osnova, snutek, osnutek. Wechsel, »r. menjava,premenjava, premena, spreminjava, spremem¬ ba, spreminjatev, mena, mevitev; (Tausch) menja, namenjava; (d. Zahreszeiten) verstitev; (d. Pferde) preproga; (Wechselbrief) menjiea: gezogener -, potegnjena monjie»; ausgestellter-, izdana menjica;^ - a. menjični; vzajemni; -abschrift, /. prepis menjice; -auSsteller, >r>- irdavec menjice; -balg, m. podver- renec, podverrek, rmene (g.-eta), podverčeno dete (g. -eta); -bank, /l menjalnica, menjičnabanka; -be- ziehung, /l vzajemna dotika; -brief, »r^menjica; -fähig, a. Zmočen ra irdavo menjice; -steber,». merrlioa, prenekovavna morrlic»; -gesaug, »i. odpevanje; -geschäst, n. menjično opravilo; -gcspräch, ». pogovor, po¬ menek, dogovor; -handel, rn. kup¬ čija r menjicami; -Haus, ». me- »javska kisa; -inhabcr, m. imetnik menjice; -kleid, ». preobleka; - kunde, /l rvanje menjičnik in me- ojavskib reči; -kundig, a. rvede» Wechsel v menjioah; -II, v. n. meniti se, menjati se; verstiti se, ereäiti se, vreäovati se: premeniti se, spre¬ meniti se -j-spreminjati se; n. a. (Geld) meniti, menjati: -meniti, -menjati -j- -menjavati; (ändern) meniti: premeniti, spremeniti-( spreminjati rc.; das Kleid pre- obleei se-j- preobläöiti se; Schuhe preobuti se (bujem) -j- prebü- vati se; Briefe dopisovati si; Pferde preprevi(pre-em) -j- pre¬ predati; Wort besedovati, po¬ govarjati se, meniti se; b. der Ge¬ treidesaat -, kolobariti; -nd, a. pre- menljiv, spremenljiv; -ordnung, /l menjiöni reä; -Pflicht, /l v-ajemna äol-nost; -r c cht,/l menjiena pra- viea; menjieno pravstvo; Vilich, ». wenjiönopraven ; -schuld, /. me- »jieniäolg; -sei ti g, a. v-ajemsn, nasproten; ^ikeit, v-ajemnost; -stube, /l menjalni«», menjiirniea; -UNg, /. menjanje, menjatev; n: verkehr, m. v-ajemna kupeija; s. Wechsclhandel; -voll, premenljiv; -weise, «rt. v-ajemno, clrug drugemu, eäen ärügemu ; eäen -a ckrugim, -6aj eäen -ckaj lirngi; -Wesen, ». menjivoe -ackeve xk.; -Wirkung, /. v-ajemni uvinek; -wirtschaft, /. kolobarno gospodarstvo, kolobar¬ jenje ; -zahlung, /- menjiöno planilo; Wechsler, m, menjave«, menjar, pene-omene«. Weck-en, v. a. bnäiti, ärämiti: 2buöiti,-ärämiti, predramiti -(-ba¬ jati; -er, -n. buäiveo, buäitelj ; Weg (Werkzeug) ilramilo, buckilnik; - Uhr, (. ura - buöilnikom. Wedel, m. mahalo, makLInik, ma- kalee; (Fliegen-) mukiLInik, mü- beliea, mubälniea; (Schweif) rep; -u, v.n.makljati, xabljati, migljati. Weder, von). ne, ni, niti, neti: Weder-noch, ne-ne, ui-ni, niti- niti, neti - neti. Weg, a-k. pro«, prev; (in Zusam¬ mensetzung) ock -; - in. pot m. u. /l; (Straße) eest» ; (Fußweg) ste-a, ste-iia; (Bahn) tir, ga- /l; (Um¬ weg) okoäek; (Mittel) sreckstvo, pomogljej, pomoöek; im-e stehen, na poti biti (sem), napotje öelati, nasprotovati; einen Tag-es, äan Iioilä; zu -e bringen, storiti, opraviti, ueinitix/l; in den - treten, pot komu -»stopiti; aller -e, povsoä; -e haben, okoäke imeti (äm); unter-es, meck potem, meö potje, meöpotoma; im -c Rechtens, po praväi, s prav, Io; in kurzem -e, na kratko, naravnost; aufwclchem-e? koö? auf diesem -e, toäs; -arbeiten, v. a. äoöelati -j- äockelovati; - begeben sich, v. r. vck- iti (iäem) -j-ockk^jati; -bleiben, v. n. ne priti (priäem); -en-a. vestni; potni; -ebau, m. ravnanje od. na¬ prav» potov oder eest; -edistel, /j oslak; -cgeld, »- eestnina, eesto- vina; -elagerer, »n. -aseänik, -a- vratni ra-bojnik; -cmstde, a. skojen, spehan, upehan; -en, xrx. -avolj, -»voljo, -astran, -araä, -bog, -»- äelj; -erich, m. (plantago)terpoteo, prixote«, -ilnjek; -escheide, /. ra-- 855 Wegs potjo, rarkrirjo, krirpotje, rar- cestje; -essen, v. a. podesti (jöm) st-pojöckati; -etritt, m. trüskavec, wuijava; -ewarte, (. (Oicborium int^bus) potrošnik, regrat; -ezeh- rung, (. kresno , brasno, brescnj, popotnica. Weg-fahren, v. er. odpeljati se (ljom) st-ockpeljavati se; -fahrt s. Abfahrt; -fall, »i. ockpackek; -fal¬ len, v. n. odpasti (packom) st- ock- päckati; -fangen, v. -r. poloviti, po¬ vzeti (vjamem) st-polävljati; -stie¬ gen, v.n. ocklototi, rieteti, ockkoröati (im)st- ockletati, odleta vati; -stießen, v. ». odteči st-odtekati ; -stug, e». odlet, riet; -fressen, v. a. porroti, xobrebati (bresem) x/l; -führen, v. a. odpeljati (ljom), odvesti (vedem) st- ockpoljevati; -gang, »r. odkod); -geben, v. a. oddati st- oddajati; - gehen, v. ». oditi (idem) st- odlick- jati; rr. odlrock; -hauen, v. a. od- sökati st- odsekovati; -jagen, v. a. odgnati (renem), pregnati, odpoditi st-odganjati; -kommen, v. a. oäiti (idem)-( ocklickjati; -können, v. n. proö moči (morem), oä äoma moči; -kriechen, v. n. ocklerti, odläriti -lassen, v.a. ocksobepustiti, spustiti st- opuščati; (auslaff.) irpustiti st- irxüsöati; -legen, v. a. ockloriti, stran od. proö poloriti, ir rok ästi st- dövati; -mauth, /l cestnina, costovina; —einnehmer, mr. cesto- vinar; -messen, v. a. odmeriti st- odmerjati; -Messer, m. cestomer; -nähme, /. ockvrotje, odvrema, Wegs vretje; -nehmen, v. a. oävreti (vramem), proč vreti st- odvrö- mati; -räumen, v. a. irpock nox spraviti, s poti spraviti, odpraviti, oästräaiti st- irpock nog sprckvljati, ockprävljati; -ränmer, m. cestar, cestockelec; -känmung, (. ockxrava; -reise, (. ockliock; -reißen, v. a. ock- tergati, «cklomiti, ocköesniti, ocköslr- uiti, ockkerliniti st- ocktergovati; - rennen, v. n. ockckirjati, ocklickjati p/l; -rollen, v. a. ockvaliti, ockvaijati, ock- kotati; -rücken, v. a. ockmakoiti, ock- riniti st-ockmikati; -sam, a. prebo¬ den, ckoboäen; -schassen, v. a. ock- prckviti, oästrckniti, spraviti ir - st- ockpravljati ;c.; -schaufeln, v. a- ockkickatix/,; -scheide s. Wegescheide; -schicken, v. a. kam poslati (sijem), ockpräviti st- pošiljati rc.; -schieben, v. a. ockriniti, na stran pomakniti st- ockrivati; -schießen, v. a. ockstreiiti x/l; -schlagen, v. a. ockbiti (bijem), vcktrüpiti, ockkerlrniti st-ockbijati; - schleichen, v.». irmürniti so, pomii- rati jo, pete ocknesti/>/l; -schleppen, n. a. kam cojäriti: ockcsjäriti, ock- viaöiti; -schmeißen, v. a. ravreöi (vorrom) , kam ra,legati ; - schneiden, v. a. ockrorati (rerom) st^ ockrerovati; (m.d. Schere) ockstriöi (strirem) x/l; -schütten, v. a. ockiiti (lijem); irliti st- oälijati; iriivati; (Körner ic.) ocksuti (spem), irsuti st- irsipati (pljem); -schwemmen, a. ockpickviti, ockplalrniti, ocknosti st- ockncksati; -sein, v. n. ve biti (sem) pričujoč, ne biti kje; (zu Ende 856 Wegs gehen) potoči, poiti (idem); (ver¬ schwinden) ^ziniti ; -setzen, v. a. kam posaditi od. polotiti -j- posajati; - stellen, v. a. kam postaviti -j- po- stävljati; -stoßen, v. a. ock sobe suniti od. pakniti, odbolxniti, od- riniti-j-pakati, odrivati; -thun, v. u proč od. od sebe djati (dem, de- nem), na strun djati-j-devati; - tragen, v. a. odnesti -s-odadsati; - treiben, v. a. odxnati (tenom), od- poditi -j- odZänjati; -trinken, v. a. popiti (pijem), ispiti -j- popivati; -tvart s. Wegewarte; -weiser, m. rednik, voditelj, vojaren, katipot; —in, /. vodnica, voditeljica; -Wer¬ sen, v. a, ravreöi (vortem), stran rroei -j- rametati, zametovati. Weh, a. boleč; bolen; -thun, v. re. boleti; v. a. bolečino narejati; thnt mir boli mo, tal mi so; wt. Zorsö ! jo! joj!; -er. reva, nad- 'o§a, nadlüsöina, xorje; (Schmerz) Globina, bol, bolest: dre-en, po¬ redne bolečine od. tetavo, pvbolečki -en, v. n. veti (vejem), pikati (pisem), vleci, klidoti, vokali; (kalt) briti (brijem); -stan, /. babica; ^klage, (. tarnanje, tarnjavanje, lovk, jok; —p, n. tarnati, tar- ^jdvati, javkati, jokotati (am lind °°°m); n. s. Wehklage; -leidig, a. ^otrek, wokkuten, preobčutljiv; - ^dth, Lal/l, taleba, miloba, otot- Lalost; -müthig, a. raloben, miloben, milototen, ototen: - "^rden, milo od. ioako se mi stori, -"-thr, (. bramba, bran (., obram- Weich Iba, varstvo: sich zur - stellen, v bran se postdviti, upreti so -j- po¬ stavljati so, braniti se, upirati se: - n. jas, sajosje, saxraja; -en, v. a. brdniti, ns dopuščati, sabranjovati: sich -, v. r. braniti se; -gehänge, ». mak, obrämniea; -hast, a. oroteu, ki more orotje nasiti; -los, a.bren orotja, neoboroton; brororoten; -mann, m. brambovec; -pflicht, (. doltnost vojaške slutbe; -stand, »>. vojaški stan, vojovavstvo. Wtib, n. ton»; tensk», tonsči- na; (Eheweib) tena, sopruxa; (al¬ tes) stara tona, tenka, starka, babela; -chen, n. teniea; (b. Thie¬ ken) samica, ona; starka;-er-a. tonski; ^arbeit, (. tonsko delo; —brusthemd, n. rokavci x/.; —feind, m. «ovratnik tenstva; -hast, a. babji; — narr, m. babjek, babet, tensöäk; "regiment, ». tonsko Aospodsrstvo; —rock, »r. tonska suknja; janka; (weißer-) robunec; — thräne», pk. /. tonsko solre; — volk, n. tonstvo. Weib-isch, a. babji; -lich, a. teu- ski; -sbild, n. tenska, tensčina; (ungeschicktes-) trola, donda; -s- person, (. tonska; -volk, n. tonstvo, tonsko pk. Weich, a. mekok, meksk, meček; (zart) rakel, voljen; s. Weichlich: - machen, močiti, mokčati, mladiti: omečiti, omekčati; - werden, moči¬ ti so, mesčati (im): omočiti so, rmesčati; -bild, ». obmostje;-e, f. mekkota, mokköst, mekkoča, mek- 857 Weich 858 Weih kod»; (b. Thieren) läkotniea; -en,v. л. makniti se, umakniti se, vckje- njati, ««Istčpiti, uganiti se: umikati se, ugibati se (bijem) , oäjenjevati; (v. Preis) pääati. jenjevati; v. a. meöiti, mekčati; (im Wasser) močiti: namočiti -s- namakati; -stoffer, m. wekkoplavutsr; -haarig, a. mebko- läs; -heit, /. melikota, mebküst, wekkvba; -herzig, a. mekkoserčen; usmiljen; -land, ri. vaibi xt., mvčve x/.; -lich, a. mebek, mekkoten, mekkvben; Liček; (verzärtelt) meb- kuLen, raamaaan, preraliel; —keit, /l medkota, mebkobnost; meltkuL- oost; -ling, m. mekkuLnik, meb- kuLe«, labkoLive«. Weichsel-baum, IN. -kirsche, /. vis- nja; '--«. višnjev; -färben, a. viš¬ ajev, visnjel; -Wasser, er. visnjevica; -wein, »r. višnjeve«. Wcichthier,n. mebknLe«. Weih-, «. pasni; lovski; -e, /. pasa, pasnja, pastvina, muljav»; (Ort) pašnik, spasnik, spasovnik; (für d. Auge) pasa; (Baum) verba; -geld, n. pssevina, pasnina, pasče- vioa; -land, n. pasni svet, pašnik; -en, v. a. pasti, xasevati; (Hirt sein) črečovati, pastirovati; genug-, na¬ pasti; v. rr. pasti se, muliti. Weiden-,«, verbov; -artige Pffanze, /l verbnica; -banm, -busch, m. verbvvec; -gebüsch, ». verbovje, verbina; -Holz, n. verbovina; -torb, м. jerbas. Weid-exlatz, m. pašnik, pasisče. Muljava; -erecht, /l pasna pravica, pravica . belo- bradeo; -bärtig, bolobräd, bolo- bradat; -binder, r». bodnär, škafar, sodär; -blätterig,«.belolist; -blech, w. kositer; -buch e,/. xaber, xä- brovev; —»Holz, w. Zabrovina; — «Wald, m. xäbrovje; -dorn, m. §Io§, xloZovee, boli xloz; cokk. ZloZovje, xlorjo; —bere, (. xloZn- Ij». xloxova jäxod»; -e, m. beleo; (. belina, belota, beloba, beljava; (im Auge) beim»; (im Ei) beljLK; -en, v. a. beliti: pobeliti; -erle,/. bela ols» od.jelsa; -stich, in.belio», beljnxa, Kien; -führe, /. bor; -fluss, m. belotük; -füßig, a. belonüg; - gar, a. irlmst, na irb strojen: -eS Weit Leder, irli, irkovina; -gärber, m. irkär, jirkär; -grau, a. sivkast, sir; -haarig, a. bololäs, belolasat; -halstg, a. belovrät; -kalk, m. beler; -köpf, m. beloxlaveo, sereo; — köpstg, a. boloZIäv, ser; -leder, n. irb, irkovina, jirkovina; -lich, a. belkast, delkljat; -ling, rn. belee, belin, bolineo; -mehl, w. bela moka; -Nähterin, (. šivilj»; -schwänz, belorepk»; -spießglanz, beloteo; -tanne s. Tanne; -wollig,«, belorün; -wurz, /. smLrniea, bramurka; - wurst, /k bela klobasa; -zahnig, a. beloeäb; -zeug, ». portsnina, perilo, platniaa. Weis-tum, n. nnanje, Znanstvo, ved ved»; -ung,/. povelje, xo- velsk, ukäe, ^ankäeok. Weit, «. äaljen, äalek, oääaljen, oälozel, oäroöen; (v. Kleid.) obla- pen, olilaten, omason, preširok; (geräumig) širok, obširen, siren, prostran, prostoren; (v. Kamm) reäek, reckkosäb; - an!, äaleö, äeloö, äaleko; (viel) muozo, veliko; in so -, toliko ; bei -em nicht, kratko nikar ne, kratko in malo »e; -ästig, a. vejnat, sirokovejen; -aus, «rup; -gericht, n. po¬ slednja od. splosnja sodba, sodnji dan (x. dneva); -geschichte, (. občna rxodovina, rxodvvina vsex» sveta; -geschichtlich, a. rzodovinski; - gürtel, in. «pasje; -handel, rn. med- närvdna kupčija; -Herrschaft, /k svetovlad»; -karte, /k svetovid ; Welt 862 Werd -kittd, rr. pvsvetnjak, posvetne«; -kreis, »n. «emeljski krog, vesoljni «vet; -lauf, m. svetni tek; -lich, a. sveten, posveten; -mann, »n. posvetnjäk, posvetne«, posvetni modrijan; -meer, er. veliko morje; -Pol, »n. «omeljni tecüj; -Priester, »n. svetni dubovnik; -reich, n. svetno kraljestvo; -reise, /.potovanje okoli sveta; -schau, /. svetoavr, svetovid; -stürmer, eer. svetoborec; -ton, »er. posvetna od. gosposka sega; -theil, en. äel sveta; -Untergang, en. koneo od. ra«padsvet»; -weise, »n.müdri- jan; -Weisheit, /. posvetna modrost; posvetno modrij»nstvo; -wunder, er. čudo vsega sveta. Wend-c, e». 8Iovenec; /. obrat ; -ehals, »». vertoglavka, vijoglavka; -ekreis, »er. povratnik , obračaj ; - «Istiege, /. pül«»ste stopnice pk., pölLnive p/.; -en, V. !. bednik. Werk, », /.; -lich, a. sakojev , zaxaileo, ve- öeren; -feite,/l zaboäna stran, (.; -wärts, a. proti zaiioäu, zaxaäu od. veveru; -Welt, (. zabockoi svet; - -Wind, m. zabockni veter, zalioänik, krivec. Wett e, /. stava, vklaäa, vaälja: eine - eingehen, stäviti; es gilt eine stavim ; um die - streiten, sküsati se; -eifer, m. tekma; ^:n, v. re. tekmati, kosati so, skusati se, -en, v. a. staviti, vaäljati. Wetter, n. vreme (Z. -eoa); nra, öss, xovetrije: schönes -, lepo vre¬ me, lepa ura; mildes -, voljno vreme; schlechtes slabo od. xercko vreme; (Ueberlauf) poseliva , pojaviva; (Gewitter) buäo vreme, nevibta, nenra; (Donnerwetter) xermenje, xrom, xi-rmoveo; es wird schönes veckri se, vremeni se; -ableiter, m. bliskovöck; -bach, nr. buäournik; - dach, ». pristresek, naästresek; - -sahne, /. -Hahn, »i. veternie», pe¬ telin na strebi; -gewölk, ». liuäourni Wichse oblak; -glas, n. vremenlk; -künde, /. vremenoznanstvo; -launisch, a. nestanoviten , vetrovit; -läuten, n. zvonjenje liuäi nri; -leuchten, v. r- blisk» se, zärnive od. äernive ixra- jo; er. oblesk, zärniee od. äernive pk.; -loch, n. preänb; -n , v. r. xer- meti, treskati, viliäriti; /i- naäpövanje; -kamstf, »r. tekma, boj za skns, poskusni bor; -kämstfer, m. tekmev, borec; -laus, m. pre- tekanje, tek ra stavo; ^:en, v. ri¬ ža stavo teöi; -läufer, m tekavev od. teke« za stavo; -rennen, n. äir od. ckirek za stavo, poskusni äirek; -streit, m. tekma. Wetz-en, v. a. brusiti: nabrusiti; (reiben) ckerxati, äerxniti ; die Zunge -, jezikovati, jezikljati; -er, m. bru¬ sov, brusivee; -kiste, (. vväir, sa- pün; -stein, rn. osla; brus. Wich-se, /- vosvilo; öornilo Z» vrevljo; -sen, v. a. vüsviti, svet- liti, mäzati (mazem): povosöiti; namazati . gia- borisöe; -ler, m. ravsjäö. Widder, »r. oven; merküö; (Zie- geub.) korel, terkaö; - - a. vvoov. Wider, prp. roper, proti, »»sproti; (in Zusammensetz.) pro-, proti; - druck, m. protitisk, nasprotni tisk ; -einander, ack. eüen proti «lrügemu, . a- postdviti v poprejšnji stan; -eun setzung, (. poststvljenje v poprejsm stan; -eintreten, v. a. spet vstopiti -st vstopati; -erinnern sich, "-6' opomniti se, ropet spomniti so-st spominjati se; -erkennen, v. a. spot sporvati -st spornävati; -erlangen, v. a. spet radobiti, radobaviti se eesa-st radobivati; -ersatz, en- k"," vraöilo ; -erstatten, v. a. poverniti, spet poverniti j- povrdeati; -gosk, /. vraöilo; -gebären, v. a. prerodi» -st prerojevati; -geben,v.a. verm», naraj dati -st vräöati; -geburt, st prerod; -g e N e se N, v, n- preboleti, ordraveti; ^e, m. ordravljonso; -genesung, /. prebolenje; -h all, Wieder 867 Wild oömev, vdmelek, oxlasek, malek; —en, v. n. odmevati, odumevati, «xlasati se, odrivati se, odrävati oe, rarlöZati se; -Herstellen, v. a. obnoviti, ponoviti, popraviti -s- ob- »avljati. popravljati; (d. Kranken) ordräviti)-ordrdvljati;-Herstellung, /i obnov», poprav»; -holen, v. a, ponoviti, obnoviti -j- ponavljati, po- epetovati; -holer, m, ponavljavec; 'h o lun g, ponavljava, ponovi¬ tev, obnova; —s- a. ponavljavni; —spriifung,/. ponavljavna skusoja; -sschule,/l ponavljavna sola, ^>o- »avljavnioa; —szeichen,n. ponavljaj. Wiederkauen, v. rvati,(rvem), prerevati, prervekovati; -kauer, m. prervekovavse; /k prervekovavka; "kauf, m. odkup, preküp , rešilo; —en, v. n. odkupiti, spet kupiti, rositi -j- reševati; —vertrag, m. re¬ šilna pogodba, poxodba na rešilo; -ke hr, m. vernitev; —en, -kommen, r n. verniti se, poverniti se, naraj priti (pridem)-j-vrdčati se, naraj pribajati; ponoviti se-j-ponavljati -kunst,/l vernitev; -schallen s. Wiederhallen; -schein, m- odsvit, "slsij, preblesek; -sehen, v. a- ropet ^ldeti; ,r. uvid, rvidek; -stralen, v. rt. odrärjati, odsevati; -taufen, v-a- krekerstiti -j-prekersčevati; -täu- llr, nr. novokorstnik, prekerstnik; "Um, ad. spet, ropet; -vereinigen, rr. a. ropet rdruriti -j- rdrurevati; "vergelten, v. a. poverniti -j- po- 'rLeati; -Vergelter, m. povračnik, kovraeevaveo; -Vergeltung, /. povračilo, povračb», povernilo, po- vernitev, vračilo, veroilo; —s-a. vračilni;-wuchs,m. mladje, podra- stek, irpodrastsk. Wicg-e, /. ribel /l, kolevka, ko- lebka; -lrm. ribelka, ribelčic»; - emejser, n. sekavček, krivi nor; -en, v. a. ribati (bijem), takati, kolebati, ljuljati; v. n. växati, telitati, pote- rati; -enband, n. trak; -enlied, n. raribavk»; -enpferd, ». leseni konj. Wiehern, V N. rerxetati (xečem), rarxetati, rrati, llerrati (llerremod. am), rratati (rračem); n. rerxet, kerranje. sljava. Wicnerwährung, /l dunajska ve- Wicsbaum, m. rerv/l reril /l Wics-e,/. travnik, senoret; (Flur) trata, livaila; (Heu-) see», kose- niea, senokosnja; -el, rr. läsio», pod- Idsioa, Kranoslek; -e n-a. travniš¬ ki, senorotni;—ampfer,m. kisliea, kiselio», kiselna; —ban, in. obde¬ lovanje trdvnikov; —blume, /. polj¬ ska svetlica; —bocksbart, m. korj» brad», travniška sončiva; —stur, ( trata, livad»; —suchsschlvanz, m. lesičji rep;— furche, /.jarek, draxa; — gras, n. tr»vnisnic»; niknepf, m. kampanelica; —land, n. košenina; — schwinge!, m. kostreba, bilnioa. Wit-viel, ad. koliko; —te, a. ko¬ liki, kteri; -wohl, con), če ravno, če tudi, ako tudi, da-si, da-si tudi, da-si ravno, če pr»v. Wild, a. divji; (erzürnt)jar, rlob, rloben, sordit; (ausgelassen) rarur- dav, s»mox»sen; (grausam) divji, , 55' Will 868 Wimm grozovit, grozvviten, Ijüt; (roh) sirov, surov, sers, neotesan; (öde) pust, neobdelan;(v.Gewächs)loski, samorstse, saworasten, samose- ven; -er Spargel, bilüs; -werden, zdivjati. podivjati; -es Thier, zver, /. (voll.) zverina, zverad. zverjäd; - II. divjina, divjaöioa, divjstd /i; (Raublhiere) zverina, zverjad /k; -änte, /. serka; -bach, in. bistrica, bujioa, kudournik; -bann, in. lovski osek, lovisöe, lovnioa; -braten, m. peöena divjaöioa; -bret, n. div- jaöina, divjina; -dieb, in. zverin- ski tat, zverokradeo, divji loveo; —erei, /*. tatinski lov, zverokrad- stvo; -e, m. divjstk;/. divjakinja; -fahre, /l gaz (.; -fang, in. lov /., lovlj»; /iA. zagovednež, divjstk; -fremd, a. tu; in neznan, -frevel, in. zverinski Kradez; -gewachsen, a. samorasel, sawoseven, loski: -e Pflanze, samosevka; -Hafer, in. divji oves; -Helt, /. divjost, divja- zen, divjota, sirovost; -lager, n. derlog, lesa, lož; -ling, in. divjäk; /iA. sirovjäk, zagovednež, neote- sanee; -nis, /l puseava, pustins, xustara; -prets. Wildbret; -roman¬ tisch, a. divoten; -schaden, m. skvda xo divjadi; -schur, /. Sllba, «avba, voleji kožuk; -schütz, in. zverinski loveo od. tat, divji loveo od. streleo; -stand, in. les», berlog, staja ; -wach¬ send , a. samoseveu, samorasel ; -e Pfianze, samoseveo, samosevka, samosevniea. Wlll-e, in. volja: freie -, prosta volja; aus freiem -en, prostovoljno, iz dobro volje; letzier-, poslednja volja od. volitev; mit Wissen u. -en, veile in Kote; ohne Wissen u.-en, nevede in nekotö; -ens sein, Koteti (koeem), pri volji biti (sem), mi¬ sel od. volja me je, privaljen biti (sem); es ist Zhr guter -, ako jik je blaga volja; um Gottes -en, ra božjo voljo, za Loga! um-, zavoljo, zarsd; -enlos, a. brezvoljen, nesa- movvljen, brez lastne volje; -ens- äußerung, /l rszodenje svoje volje; -enserklärung , /l izreka posled- nje volje; -enskraft,/. volj»; -fah¬ ren, v. a. ugoditi, po vseöi storiti, ustreöi (strežem), po volji storiti -j-ugdjati, ustrezati; -fahrig,«, ustrežen, ustrežljiv; privaljen, po- voljen; —feit, / ustrežljivost, pri- voljnvst, pvvoljnost; -ig, a. voljen, railovoljea, rad; nek. dobre volje; —en, v. a. privoliti v kaj x/°.; —leit, /. voljnost; -kommbecher.rn. äobro- öösliea; -kommen, a. üobro äosel: sei mir -, Lox te (vas) sxriwi! äobro ilosel - ilosli! räravo!:-hei¬ ßen, boxosprijeti (sprimem)-j-ko- xosprijemati; n. boxosprimek; - -kommtrunk, m. aüraviva, naröra- vioa: -kür, /k samovoljnost, svo¬ jevoljnost; —Herrschaft, /i samo¬ voljna vlada; —lich, a. samovoljen, svojevoljen. WilNM-eln, v. n. merxoleti, goma¬ zeti, gomialjati, gomaaiti, gomeriti, samreti, verveti; -er, /. ogoreo, moroljeo, morälj ; -ern, v. n. jeöati Wimp (im), Ovirati, tstrnjati, tarnjävati, pojemati, skomlati. Wimp-el, »i. prapore«; bandero; -er, /.veja, vejiva, veki», osemoixk.; -ern, v. n. trepati, merikati. Wind, m. veter; (gelinder Wind) sapa, klaä; ckim. vetreo, vetriv, Silpiva; (stark.) streboöer, burja; -beutel,»«, babaö, bakavev;-buchse, /. veterna puska, vetrovka; -e, (. motovilo; (zum Heben) vitel, vitlo, vinta; (Pstanze) slak,slaöe«; -e- baum, in. storer; -eei, n. klopoteo, rapertek; -ekraut,». sink; -el,/l pleniva,poleniva; ^ikind,».xolenvek, a, polomaj; -sucht, /°. bobniva; -ung, /. ravoj, ravina, ravinek; -wärts, ack. proti vetru; -wehe,/, ravej; ramet; -zug, n«. prepib, spik. Wink, «n. mixljej, mix; namet, okomix. Winkel, m. Kot, oxel, vinek, ko¬ tilo, (d. Erde) rakotje, rakotek, ra- mek;--a. rakotni. pokotni, skrivni; -druckerei, /. skrivna od. rakotna tiskärniva; -eisen, n. oxelnioa; -gaffe, /. rakotna uliva ; -haken, m. oxelnik; verstomsr; -ig,a. Koten, oxlat; -maß, ». oxelna mera , oxlo- wer; -meffer, »r. oxlomer, kotomör; -recht, a. pravokoten, s pravim oxlom; -schreibcr, m. eakotni oder stranski pisär; -schule, (. aakotna od. stranska sola; -zirkel, m. koto- merno sestilo. WlNk-en, v.a. mixati (ljem): mix- niti, pomixniti; (nickend) kimati (am u. mljem): pokimati, kimniti; (m. d. Augen) merikati: xomeri- kati, pomerkniti; -er, m. mixaveo, kimavec. Winsel-affe, IN. vviler; -er, r». vvilaveo; -n, v. rr. vviliti, oviöati (im), «meriti se, vmerilati se ; n. cvil. Winter, »«. rima: im -, po rimi; den-zubringen, rimovati. prerimo- vati;--a. rimski, por imski; -ap- 869 Winzer 870 Wirk fel, »r. orimeo, «rimsko Zibelko ; - aufenthalt, m. rimovisöe, rimovnik, prerimovalisöe; xrerimovanje; - birn,/k orimka; -eiche, /l xraden, vrepinjek; -frucht,/l orima, rim- oina, orimina; -getreide,/l orimina, rimsko rito; -grün, ». rimorelen/l, rimrelon; -haar,», orimna dlaka; -kälte, /. rimski mrar; -kleid, ». rimska obleka; -lager, rn. rimovi- «öe; -lein, rn. turseäk; -lich, a. rimski; -monat, m. xruden; (Zän- ner) prosineo; -n , v. ». rima oa- stopa od. so dela; -nacht, /. rimska od. porimska noö /.; -obst, ». rim¬ sko Sache, orimao Sache; -quartier, ». rimovisöe, prerimovsliseo; - saat, /. orimaa setev od. setvina, orimina; -sonnenwende, /. rimski svlnöni obrat; -tag, r». rimski od. xorimski dan (x. dneva); -vorrath, -n. raloZa ra rimo; -Weizen,-», o- riwna pseniea; -zeit, /l rimski öas, rimska k., porock; —blatt, n. teänik; —kind, n. novo- rojončsk, novorojenčič; —lang, ack. po cele teckne;—lohn, m. teckenska plaöa, tecknina, neckeljni naslunek; —markt, m. tornni ckan (x. cknevs); —schrift, (. tecknik; —tag, r». vseck- »ji ckan.ckelavnik; -entlich, Wöchent¬ lich, a. teckenski, neckeljni; aik. vsak tecken, vsako neckeljo: - zweimal ckvakrat V tecknu. Wochner, »t. teckllär; -in,/. xoröck- nie», stročnica. Wü-durch, art. Kock, kjo?xr.(durch welches Mittel) s čim, po oem? (relat.) s čimur, po čemur; -fern, conss. če, ako, ak ; -für,xr. na kaj? čemu? (relat.) na Kar. Wüg-e, /l val , valina, slap ; -ig, a. valovit, valoven. Wü-Her, ait. ock Kock? (relat.) ock kockor; -hin, ack. kam, kamo? (relat.) kamor. Wohl, n. blaZsr, blaxor, blaže¬ nost, blarenstvo, blaxovitost, ckobri- na; a-i. (recht) prav, ckobro; (ja) kaj pa cka, se vo cka, tjacka, ckro : - bekom¬ me es, na nckravje ! lebe -, n 8o§ow^ sreeno! sckrav ostani l u. s. w.; weißt du -? anti ves ? ves-Ii;irrt. blaxor. ckobro! - dir, blaxor tebi!; von), pa- heute nicht, - aber morgen, äanos ne jutri p»; - achtbar, a. spoštovan, mnoAoeisIiln; -an! rnt. en! nuj- nujts! na nože! po koncu! Iiajcki- luljckite!; -anstand, m. spockobnost, spoštljivost; -anständig, a. spocko- ben, spostljlv; -bedacht, a. premiš¬ ljen; -befinden, n. eckravje; -behal- len, a. eckrav; -bekannt, a. ckobro rnan; -bekommen, v. rr. tekniti, pri¬ teči so (lenem) prilexati so: wohl bekomme es, na nckravje! boK pomaxaj; -beredt, a- nZovoreo; -edel, a. prenlsliten, plemenit; —geboren,«, blaxorocken. blaxoro- jen: Gw. -, blaxorbckni Zospock, Wohl s» blagorodnost; -fahrt, /. sreča, blagovitost, blarenstvo; -feil, a. sen, dober Kap. poceni: - werden, poceniti se; —heit, /. eenost, dober liap; -geboren, a. blagoroden : Ew, blagorodni gospod , Vase blago¬ rodje; -gefallen, v. n. všeč od. po vseei biti (sem), po godu biti, do- pasti (padem) -s- dopadati; n. do- padonje, dopädanje, vseenost, všeč /-> Zadovoljstvo: - an etwas haben, radovati se ob. veseliti so česa; - gefällig, a. dopadljiv, všeč, prijeten; -gefühl, n. dobročutnost; -gelaunt, ", dobrovoljen, vesel; dobro ob. risano voljo; -gelegen, a. rloren; "gemuth, a. dobromiseln; «n. dobra wisel /., dobromisolnost; -geneigt, a. blagovoljno vddn od. naklonjen; ^geruch, m. vonj, vonjava, prijetni vec; -sein, n. rdravje; zum Wohn na Zdravje! 8ox pomagaj! -stanb, m. blagostanje, dlagostan. blagovi- tost, ramočnost: -that,/l dobrot», dobrodolstvo, dobro delo, blagoddr; -th ä ter, m. dobrotnik, dobrodel¬ nik; —in,/. dobrotnic», dobrodel- nica; -thätig, a. dobrotljiv, do¬ broten, dobrodelen, blagodaren, da- roviten, blsgotvoren ; —feit, (. do¬ brotljivost, dobrodelnost, darovit- nost:c.; ^Ikeits- a. dobrodelski, do¬ brodelni, dobrotni;—feitsanstalt, /l dobrodslska od. dobrotna naprava: -thun, v. a. dobro delati, dodrötiti: dobro storiti, odobrötiti , ugoditi -s- ngiljati; n. opravljanje dobrik del; -verdient, a. raslučon; -verhalten, ». čedno vedenje, lepa obnaša; - verhaltungszeugnis, n. spričevalo lepega vedenj»; -verlei, M. červivec, arnika, kokovičnik; -verstehen, v. a. dobro rarumeti -s- razumevati; -wissend, a. dobro vedoč; dobro vede; -wollen, v. n. dobro boteti (kočem) od. čeleti; ». dobrokot- nost, prijaren, nagnjenost, naklo¬ njenost, blagovoljnost; ^d,a. do- brolioten,dobrobteven, blagovoljen, nagnjen, naklonjen; -ziemend, a. spodoben. Wohll-bar, a. prebivale», ra sta¬ novanjc pripraven; ^:keit, /. pre- bivalnost; -en, v. n. stanovati, pre¬ bivati, bivati, stan imeti (am), do¬ movati, biti (som); -gebäude, n. kisa, pokistvo; -haft, a. stanujoč, prebivajčč: -sein, prebivati; -Haus, n. dom, kisa; -ort, -Platz, -sitz, rn. 873 Woiwod 874 Wol stanovalisee, stanovalo, prebivali- söe. bivalisee; selo, selisve; -Par¬ tei, /) §ost, xostilö. naselnik, ua- jewnik; /l xost^s, najemnica; -ung, /l stanisve, stanovalisee, stanovalo, sta», stanovanje, bivalisee; —sver- änderung, /. preselitev; -zimmer, ». staniva, inba, soba. Woiwod, m. vojvoda; -schäft, /. vojvodin», vojvodstvo. Wöld-elt, v. a. v oblok Lidati, ob- lükati, veldati; -UNg, /l oblok, obok, velb. Wolf, m. volle; l-lust, /l spokot /^., spokotnost, nasladnost, ljubodinstvo, ra/kos- nost; (Entzücken) radost, veselje; —diener, »«. spokotnik, neoistnik; -lustig, a. spokoten, spokotljiv, na- Woll 875 Wort sladsn, rarkosen, kotljiv; -lüstling, m. spvkotnik, neöistnik, ergolan, ljubodivnik, nasladnik. Woll-Vieh, ». strirno blago, ovee pt.; -wäre, /l völnato oder volneno blago; -Wäsche, /l volneno pranje od. perilo; -zeug,», volnen» roba, voloma. Wo-mit, pr. s öiin? prelat.) o öimur; -nach, pr. po öew; (relat.) po vemur. Wonne, /. radost, veselje, sla: himmlische-, nebeška dika, nebeško veselje; -monat, »i. rorni ovet. evetnik; -voli, »>. radosten, radosti poln; -zeit, preveseli öas, rajska doba; Wonniglich, a. prevesel; diven, rajski. Wol-an, pr. na öew, pri öew, po vem ; (relat.) na öemur, pr! öemur po öemur; -auf, pr. na vem, n» kaj; (relat.) na öemur, na kar: - aus, pr. ir öesa; (relat.) ir öesar; -cin, pr. v kaj; (relat.) v kar. Worf-eln, v. a. veti (vejem), vejati: rveti, rvejati; preveti-j-prevejati; ». vejatev, vetov; -ler, m. vejavoo; -schaufel, /. vevniea, vejaöa, ve- jdvnioa; -tcnne, /l gumno, gumnisöe. Wor-in, pr. v öem; (relat.) v öemur; -nach, pr. po öem; (relat.) po öemur. Wort, ». beseda, slovo, (kroat.) reö: ein Manu von -, mor beseda; fremdes-, tuja beseda, tujk», tujioa; ins - fallen, besedo komu prevrdig- viti; kein - sagen , ne rugniti. ve öerliniti, ne riniti; zu - kommen lassen, v besedo pustiti; unustKe -e verlieren, prarne besoderardirati; - - a. besedni; -ableitung, /l ir- peljav» besedna; -abkmzung, skrajševanje besedi; krativa, skraj- sek; -arm, a.malobeseden; -blldung, /. skladje, skladvslovje; -brüchig, a. besedolomen; Wörterbuch,», slovar, slovnik, besednjak, reö- nik; nschreiber, »i. slovnikar, slovarsöek; -ecklärnng, (. rarla- ganjo besedi, besedna rarlaga; - fall, m. sklon, pader; -familie, /l besedna rodovina, besedisöe; - fest, s. kdorje mor beseda; -folge, (. besedni red. rarverstitev besedi; -forschung s. Etymologie; -fügung, /*. skladnja, skladoslovje, besedna verav»; -sichrer, m. besednik, go¬ vornik; -fülle, /l obilica od. obil¬ nost besedi; -gattung, (. besedno pleme, besedni rarpvl; -gebrauch, besedna rab», rab» besedi: - gezänk, ». kreg, prekor, prekar- janje; -grübler, »«. pretalitovaveo besedi; -karg,a. malobeseden, krat- kilr besedi; -kenntnis, /l besedo- rnanstvo, rnsnje besedi; -klauber, m. prebiravev besedi; -kram, i». prarne besede p^.; -laut, M. nach dem -, po besedak; Wörtlich, «. beseden; ustmen; ael. po besedi, od besede do besede; -los, «. brer- beseden, nem; -räthsel, ».besedna rastaviva; -register, n. karalo be¬ sedi; -reich, a. bogat v besedali, mnogvbeseden; n:tum, >n. bogastvo v besedak; -schwall, »>. prarne Wo 876 Wunder besede pF., prarno besedovanje; -selig, a. rxovorsn, radoxovoren, -sinn, m. besedni pome» ; -spiel,», ixra r besedami; -streit, rn. krex, prepir, prekor: - haben, prekrirfati, se, prepirati se, pričkati se; -ton, »n. besedni naxlas, prixlas; -wech¬ sel, m. prepir, krez; -zusammen- setzung, /l besedna sestava. Wo-rüber, pr. o Lem, vd Les», vres kaj; (relat.) «Lemur, od Le¬ sar, Les Kar; -runter, pr. pod Lim, pod kom; srelat.) pod Limur, pod komur; -von, pr. o Lem, odLesa; (relat.) o Lemur, od Lesar; - vor pr. pred Lim, pred kom; (relat.) pred Limur, pred komur; -wider, Liv proti Lemu; proti Lemur; - zn, Lemu? ra kdj? po kaj? (relat.) k Lemur, ra kar. Wrack, a. rarbit, rartrusnjsn; - »i. rarbit» ladij», ostanki rarkreb- njsne Iddije. Wucher, IN. odertija. vobcrnij», vrurstvo; (Zinsen) napeta obrest /.: -treiben, napete oder previsoke «bresti vreti (vramem), na napete «bresti posoditi -s- jemati (ljsm), posojati; -blume, /. volovsko oko; -ei, /odertija; -er, r». odertnik, vrurnik; -gesetz, n. postava rastran «dortije; -isch, a. oderteo; oruren; -in,/, odertnica, orürnica; -zins, rn. napeta oder previsoka obrest /. Wuchs, m. rast, rrast, vrrast/., stas: - haben, rasLav biti (sem). Wucht, /l ter», pretera; krep- kota; -ig, a. torek, terkoten. WÜHl-en, v. a. riti (rijem), ro- vati, berbati, berskati, inotobati; />A. suntati, «Luti od. sLevati (sču- jem), drdriti; -er, m. rovdr. ro- vdvt, suntdr, sLevdj; -erei, /l ro- varstvo, rovarija. Wuhne, /- odusek, oduska, lavra. Wulst, m. -e, /l klobasa; (zum Tragen) svitek; (Geschwulst) otok, oteklina; (am Dreschfleg.) zor», xor/l; -ig, a. nabukel, napet; - lippe, /i debel» ustnica. Wund, a< ranjen, ranjav; boleč; senast; -arzncikunde, /lranocelstvo; -arzt, m. ranocelnik, ranocelec; - -ärztlich, a. ranocelski; -e, /l rana; (v. Anstiegen) sena: fließende tekoLa od. kervaveLa rana; offene -, odperta oder ljuta ran»; -enfrei, a. brer ran, neranjen. Wunder, n. Lado (x. Lud» u. Ludesa), Luder, div: - wirken, Lu¬ dere delati; -bar, a. Luden, prs- Luden, Ludovit, Luderen, diveu, prediven; -baum.m.kIosLevioa, kle- sLevin», borja roka; -bild, ». ou- dodelna od. Ludotvorna podoba; - ding, n. preLudn» reL /l; -groß, velik velik, srep; -hold, a. Ludo- mil; -kind, n. preLudni otrok; " klein, a. majčken, miLken; -lich,u- Luden, Luderen; Lelaren; -lieblich, a. Ludomil, prelj über njiv; -maNN, »n. Lüdernik, Ludodeleo, -n stch,t'- r. Luditi se, diviti se: rsLüditi sc -s-račudovati se; -sam, a. Ludo¬ vit, Ludoviten, diven; -schön, Wund sprelep, prekrasen; -that, /l Luller, cullollelstvo; -thäter, m. Lullo- Lelnik, Lullolleleo, Lullotvoreo; — m, /l Lullollelnioa, Lullollelk»; - lhätlg, a. Lullollelen, Lullotvoreo, oullollelski; -thier, n. prečudna rivitl /l; -voll, a. Lullovit, Lullapoln, preLulleo, prolliven;-werk, ».Luller, preLullno llelo; -zeichen, n. Lullo, Lullerno rnllmonjo. Wund-steber, n. werrlioa ra rana- n>i; -fÜßig,a.dolnonoZ, bolnik noZ; -gelegen, a.senast, prolerän; -klee, raajok, uroLnik; -mahl,». rana, rnamenje rano ; -Pflaster, ». odlir ra rano. Wunsch, m. reljs; rarolek, rele- njo; volj», vseö Zoll. ; (d. Wünschen) vositev, vosLitev; nach ", PO Zoll», po vöeLi, po volji; -art, /. relevni naklon, relovnik. Wünsch-bar, a. rareljiv; vosLIjiv; -elhut, m. Lnllolleloi klobuk; -el- tNthe, (. bäjanioa, Larollolnasibioa; "kN, v. a. u. er. releti: poreleti, ra- roloti -j- porelevati; (jemandem) kositi, väsLiti: privüöiti, privosLiti; -sNSwert, a. rarelen; poreljiv; po- ^soLen; -er, m. vosivee, vosLiveo, vosltelj. Wiird-e, /l dostojnost, Last /°.; Vorzug) prednost, prellstvo; (Amt) ^all, slurba: männliche -, moštvo; "snträger, rn. Lastnik, llostojnlk, i'isi uradnik ; -evoll, a. Lastitljiv, l'elikovaren, dostojen; -ig, a. Zellen, dostojen, Zollen; —en, v' oeoiti, vrolloeZa (vrollno) Wurm stoti (stojem): er würdigte mich nicht einmal eines Blickes, so poZIe- llal me ni, so oaerl so »i na-me; —leit, /. vrollnost, llostojnost, Zollnost; —lich, ack. vrellno, llo- stvjno, sxollobno; —UNg, /l ooena, ooenitev; Spoštovanje, Lislan)e. Wulf, m. met, diteo, vorZIjej, ^aZon; (d. Thiere) pomet; (».Ka¬ nonen) irstrolek; (Rüffel) riveo: in den - kommen, naleteti na koxa, s kom vkup nameriti se , na met priti komu, ralleti (llenom) o» koZa; -angel, /l ternek, ölliea; -anker, m. mali maLek. Würfel, m. kook», kostk», koker, kodra; (geom.) kup», koöllik; - bein, n. vertolka; -förmig, a. koo- kast, kodrast, kopast; -ig, kookov, kodrov, kookoviln; -n, v. a. v kocke iZrati, kvekovati, kodrati; -spiel, n. iZra v kocko. Wurf-garn, n. motavna mrera, metavnioa; -geschoss, n. metavka; -kreisel, m. volk, deraklioa; -schau- el, /. vevnica; -spieß, m. moL, Korda, kopje; -scheibe,/. tarLa; - Weise, all. motajo, luLaje; -weite, /l luLüj, verLaj, domet. Würg-en , v. a. daviti, dušiti, mesiti, Zojllviti: rallllviti. aallusiti; ich -, v. r. daviti se; dljevati (dljujom); -engel, smertni an- Zelj; -er, m. morivso, udijavee; (Vogel) srilkoper; —isch, a. mo- riven, morivski. Wurm, m.Lorv; (imLeibe) Zlista; (am Finger) vaoolitniea; (im Holz) 877 Wurst 878 Wiith Kukec; «krm. červič, červiček; - artig, a. červast; glistast; Würm¬ chen, n. červič, červiček; -en, v. a. xrirti, peči, rxati (sxem); -farn, m. vratič, xlistnica; -fieber, n. xlistnameraliea; -förmig, a.červast, xlistast; -fraß, r». červoječina, čer- votočin», červoba; -fräßig, a, čer- viv, öervojeden, červotočen; -ig, a. červiv; -krank, a. červiv, červobolen; —heit, /. öervivost; -kraut, n. xlistnik, červivec; - mehl, n. červoječina ; -same s Rain¬ farn : -Aichig, a. červov, červoječen. Wurst, /. klobasa; -trm. kloba¬ sica; (Blutwurst) kervava klobasa, kervavica, mülic»; (Leberw.)jeter- oica; -fülle,/', nočeva, bula; -Händ¬ ler, rn. klobssar; -maul, n. lapün; -suppe, /. julia s klobasami. WülZ-büchse,/. puščica na čisavo od. kramenijo; -e, /. čisečina, . korenje, koreninje; -Wort, n. ko¬ renina , korena oder pervotn» beseča. Würz-en, v. a. Začinjati, ätüpati: načiniti, postopati; /?A. slačiti, slčj- sati; -haft, a. čiseč; vkusen; - krämer, n«, čisečinar, čisavinar; - nagel, -nelke, /i Lebinec, Klinčev» čbica. Wust, m. sa^reb, nbrav /i, nmes. Wüst, a- pust, puščoben, puste¬ ten, napusčen: -es Land, pušč», pustiu», pusto« /.; (v. Leben) rar- usčan, samoxasen; -acker, m. xrelox. lečina; -e, /. puščava, pustinja, pusta, pusčina, pustotina; -en, n. v. tratiti, trositi, rassipati (pijem); -enei, /. pustinja, puščava; -heit, /. pustota, pustost; -ling, m. sa- mopasnik, ritopasnik, ritopaseo, raaurnlanee. Wllth, /- ^Ivb», slobota, rlobost, jarost, tozota, besnost, besnic», xnjev; (Hundstv.) steklina, steklast. WÜth-en, v. rr. čivjati, rassajati, rxrajati, rarxrüjati, vibrati, besno- vati; rlobiti se, besniti se; "d, čivji, rlob, rloben. jaren; (v. Hund) stekel; Wuthentbrannt, a. rarto- xoten, jar; -crich, a. kervoločnik, trinoZ, silnik, samosilnik, xroro- Wüth vitnik; -ig s. Wüthend; Wuthschäu- mend, ack. serd pikajo, xiksje ock jere. X. ^hloglyptik,/- drovororb», rerba. Tilv-g r a p h, »r. drovororev,leso- rorev ; —je, (. drovororba, rerba; (Bild) drevvrer, lesorer; Filsch, K. drevoreren, losororen. N- Uamswurzel, (. j»m. Asvp, »l. irox, isop. Z. Znck-en,»n. rogelj, rogel, gav», rob; (amBaumaste)rogovila; (Eisz.) krll- neo, leden» svov»; (am Hirschge¬ weihe) paroriö; v. a. robvati, na roboe rerljati: irrerljati; gezackt, varobvan; -envost, -ig, a. rvgljst, roglat, rogovilast, gavast, vilast; robat, rvböat. Zag-el, m. rop; (d. Baumes) vork, Verköl; -en, v. ». bati se (bojim), »e üpati si , obupovati, obup iti (grom), plašiti so; -er, »l. stras- Ijiveo, plasljiveo; -hast,«, malo- sereen, plasljiv, strašljiv, bojev; —igkeit, /l malosereaost, bojeoost ic. Zlih, a. vlaven, vioöljiv, vlevek, lepek, «Likoven; (v. Muskeln) Lilav; s- Biegsam , Geizig ; -igkeit, (. vlav- Nost, vlevljivost; Lilavost. Zahl Zahl,/, število, öislo.broj; (Zahlz.) številk»; (Anzahl) število, mnoštvo, mnorina; einfache, zweifache, viel¬ fache -s. Einzahl, Zweizahl, Bielzahl; --«.številni; -amt, n. plaöilnioa. plaeilni nrad; -bar, a. plavljiv: - sein, plavati se ima od. se mors: Zählbar, a. presteven; -en, v. a. pldvati, popläöati, pldtiti-( pla- vevati. Zählen, v. «- «teti (štejem), vi- sliti, bräjiti: prešteti, «esteti -j- prestevati; n. stetev, stetse. ste- venje. Zahl-lehre, (. steviloslovje, «te- vilstvo; -enlolterie, /. številna lo¬ terija; -cnordnimg,/'. versta številk; -er, m. plaönik, plaeaveo, plaöe- vavee; Zähler, in. steveo; stevnik; -figur, /l številk»; -los, a. neprestet, brerstevilsn, brer števila; -meister, r». irplaeevaveo; -reich, a. mnoLsn, številen, mnogoštevilen, mnogo- brojsn, obilen; /»§. obilen, bogat; -tag, m. plačilni da» (g. dneva), dan plavila; -UUg, /l plavilo, plava, poplavilo; "s-a. plaoilni; —Saustage, (. plaeilni nalog; —s- austrrg, m. plaeilni raukarek; —S- bogen, m. plavilo» pola, plaeilni list; ^isfähig, a. rmoLen pldvati; — sflüchtige, »n. pobegle« ravoljo dolrnega plavila; "Sfrist, /i pla- eilna dob», rok ra plavilo; ^sun- fähig, a. nermoren pldvati, kdor ne moro pldoati; —szeit, /. va« ra plavilo, vas plavil»; -wert, m. vrednot» številk; -wort, n. stevnik, 879 Zahm «tevilnik, brojnik; -znchen, n. številka. Zahm, a. krotek; pitom, pitomen, privaäen: - machen, krotiti: ukro¬ titi, xrivääiti; -en, v. n. privüäiti se, poäomäöiti se-j- privajati se; Zähmen, v. a. krotiti, pitümiti; (Leidensch.) bersckati, üräati, krv- tieiti: ukrotiti , upitämiti, priäoma- eiti; Zahmer, m. krotiveo, krotitelj. Zahlt, rrr. rob ; »»- öepieek; (am Nadelholze) storr, öesarek, sterr, rakeo, Konica; (Eisz.) kruneo, leäena sveöa; v. a. toöiti; -bäum, rn. storLnjak; -bere, /l störrasta jägoäa; -bier, rr. pvckeepina; -bohrer, rn. öepnik; -förmig, a. storLast; eepast; - kraut,», vratnik, naglist; -loch,«- ckronuik; öspova luknja; -streich, m. veeerno bobnanje; -wein, rn. xoäeepioa; Zapfer, in. tovivee, tocäj. 880 Zapp 881 Zaun Zapp-eln, v. ». cepetati (am und očem), trepetati (am u. ečem). tri- pati (pijem), moncorititi; rr. cepet, trepet, trepetec; -ler, m. cepetalo, wenooritec. Zar, m. car, cesar; -ge, (. oboč, rot», okrajec. Zart, a. »eien, njeeen, rabel, öutljiv; (v. Pflanz.) tanek, sibek, mebek, mueoven, mučen; (schwach) slab, slaboten, mlakav, njeeljav; (klein) «lrvben, majčken; (v. Far¬ ben) mil; Zärtelkind, ». miljenček, ljubček, milček, rarwaaanec;-füh¬ lend, a. inebkočuten , rabločntsn, čutljiv; -gefühl, K.rakločutjo, bla- xoöüt. blaZočutje, melikočutnost; -Helt, /. neinost, radlost, mebkost; sibkost, mučevnost ; (v. Farben) milina; -herzig, a. miloserčen, mil, blaZoserčen. Zart-lich, a. blax, mil, serčen, miloserčen, blaxoserčsn s. Schwach, Zart; —keit, /l milvserčnost. bla- Zoserčnost; -ling, m. mekkučec, mekučec, mebkučnik; /. modkue- nica, melikota. Zaser, -ig s. Faser, -ig. Zauber, m. čar, milina. Mllota, čaroba, čarobnost, bajilv, ljubkost; (Zaubermittel) čar, coper; s. Be- schreiung; --a. čaravni, čarovni, čaročelni, čarobni; -bann, m. ea- kletje; -buch, ». Černe od. čaročol- ske bukve pk.; -ei, (. čarovnija, vrača, vraesrija, oopernij»; -er, M. čaravnik, čarovnik, Čarman, čara - ckej, čaročolnik, vraear, babornik, Deutsch-floo. Taschenwörterbuch. koeelnik, ooperaik; -haft s. Zaube¬ risch ; -in, (. čaravnica, čarovnic», čaročeloioa, babornica, cčpernic»; -isch, a. čaročelen, čaročojen; ča- raven, čaroven, mikaven, mičen; -krast, /. čaročelna moč /) -kunst, /l čaročelstvo, čarovništvo; -laterne, /. öaroäelna svetilnica; -mittel, n. bajilo; -n, v. a. čilrati, čarovati, cčprati: eaččrati, namočiti, uročiti, nareiliti; -spiegel, m. čaročelno eeroalo; -trank, »n. čarovna pijača; -Welt, (. čarovni svet; -werk, n. ča- rollelstvo. Zauder-er, 1». abota vij »vec, meč- kavec, čnčljaveo, opreeovavec, ea- teeovavec, mačljivec; -hast, a. o- bvtavljiv, mečkav, čueljav, opreeo- vaven, muilljiv; Öligkeit, /. obotav¬ ljivost, mučljivost rc.; -n, v. n. obo¬ tavljati so, opotävljati so. mečkati, čučljati, ililiti, oprezovati, eatero- vati, pronevellati se, okasati se. ZlIUM, m. nr krati, vse kmalo; ich habe keine -, ne utegnem, ni mi lažno; -alter, re. vek, doba, öas; -dauer, /. doba, öas; -form, /l öas; -frist, /l doba , rok; -geist,m. duk öasa; -gemäß, a. öasu od. okolisöi- nam primeren; -genösse,»«, verst- nik;-genoffin, (. verstniea; -her, «et. ta öas, do zdaj ; temöasi; —ig, a. taöasen; -ig, a. zgodenj, prigo- dsoj, ran; (reif) zrel, dozorel, do- zorjsn; ad. zgodaj, za rana, pri godi; (eine Zeit dauernd) öasen; —en, v. a. züriti: dozüriti; v. ». zü- riti, zoreti, göditi se: dozüriti. do¬ zoreti -s-dozarjati, dozorevati; - -künde,/, öasoznanstvo, öasoslovje; -lang, ad. nekaj öasa; -lauf, m. öasa tek, doba; -kaufte, xt. öasi; - -lebens, ad. svoje žive dni. do smer- 56' Zeitlich ti; -lich,a. časen; (früh) rxockenj, prixockenj; /iA. minljiv, poremeljski, posveten; -lose, /. (Oolckicum anc- tumnale) pocklesk, pocklesek; -maß, л. časomerje.mera; -messet, m. ča- somer; -ordnung, /. čas» reck oder tek; -Periode, /. ckoba, vek; -rau¬ bend, a. mucke», ramucken; -raum, м. čas. občasje; -rechming, /, letno stevilstvo, čas letnexa števila; - register, n. letnice xt.; -schrist, /l ča¬ sopis, časnik; -tafel,/. časoslovno karalo; -ung,/l časopis, časnik, novinexk., novice.xk.; —sblatt,». časopisni list; s. Zeitschrift; —ser- pedizion, /l razpošiljava kakexa časnika od. novin; (Ort) rarposi- ljavnica; —snachricht,/. časopisno naznanilo od.poročilo; —Sschreiber, »n. časnikar, novičar; — sträger, m. rarnasavec kakeza časnika; —s- weseii,». časnikarstvo, novičarslvv^ -Verhältnis, ». časovo rarmerje; -Verlust, »n. irxuba časa; irxubljeni čas: ohne brer pomucke, brer ockläsbe; -Versäumnis, n. ramuck» časa; -vertreib, »«. kratek čas; —end, a. kratkočasen, rabaven; -weitig,a. občasen, rokoven; -weise, a. «. obbajati, prar- nvvari, posvečevati; -itak,/. slove¬ ča oseba; imenitnost. Ztll-bruder, »t. samvtarec, pusčav- »ik, mnill; -e, celic», irbica, 884 Acutri prexrackka, (bot.) cevka; (d. Bie¬ nen) piskrec; (am Rad) korec; -enfčrmig, a. piskričast; -engewebe, n. piskričasto ckelo, tkanina; (d. Bienen) satje, setje, satovje, setov- je; -ellpstanze, /l brercevna rastlin»; -ig, a. piskričen. fcelčt. Zelot, m. Avrečnik, prenapetnor, Zelt, ». sator, šotor; stav; -lein, celtelec; - er, r». klase (x. -eta); -flasche, /: vojaška skleniva od. I»- 8«v /l; -geräth, n. satorsk» pripra¬ va ; -lager, ». satorisče, sotorisče, stanisče; -wagen, m. pokriti vor, vor s šotorsko pripravo. Zement, »«.cement,cementov» mal¬ ta; -iercn, v. a. cementovati, cemen¬ tirati; -stahl, m. cementov» jeklo. Zeil-it, »«. vsckAlavnik. višek; -0- bit s. Mönch ;-sor, »«. presojevavec, cenror; -sur, /. presoj», cenrura; —ieren, v. a. presockiti presojati, presojevati; -tifolie, /. vertnica, Zosčavka, stolistnica; -timeter, m- stotinomer. Zent-ner, »«. cent, stot; —weise a«t. na cente od. stote; -ral- a-"7 srecknji; — gewalt, /. osrecknja moo od. oblckst /l; —isazion, /l centrali^ racija; -isteren, v. a. centralirovati, sosreckovati; />L-. pock en klobuk spraviti -j- spravljati; —leitung, /- osrecknja vlacka od. vockstvo; — Punkt, »«. sreckisče; — Verwaltung, /l osreck- vja uprava. Zcntri-fugal, a. ocksreckiven, ock- srecken, sreckoberen; —krast, sreckivnost, sreckubernost;-petal, Zeo 8 a. dosrodivsn, sredotosen; okrast, /. dosredivnost, sredotesnost; -sch, a. sredenj, osredenj; Zentrum, ». oredina, sredisöo. Ze-olith, rn. seolit, vrelnik; -phyr, m. blad, praetor» sapa, sekir. Zepter, ». seslo, kraljeva paliea, kralj svniea: - führen, vladati; -trä¬ ger, »r. seslonosee. Zer- (inZuIammensetz.) ras-, pre- 2-, s-; -arbeiten, v. a. rasdelati, rasdjati (dem) -j- rasdelavati, ras- üersti; -beißen, v. a. rasxristi, ras- xrirniti, sZristi, pregristi -j-pre- Krirovati re.; -bersten, v.». pööiti. raspüöiti, raspokniti -j-pokati se; -brechen, v. a. lomiti, trupiti,trü- Mti (Ijem) -j- raslomiti, slomiti, prelomiti, polomiti, rasträpiti, raz¬ biti (bijem), streti -j- raslämsti, Obijati; sich den Kopf-, beliti oder lomiti si xlavo; v. ». rasbiti se, rasträpiti se, ubiti se p/.; -br ech- lich,a rarlomljiv, sterljiv, kerbek; -^keit, (. raslomljivost, sterljivost, Kerbkost, kerkkota; -bröckeln, v. n. di-obiti, drobisiti, merviti, mer- fioiti: razdrobiti, Zdrobiti, sdrobi- iiti. rasmerviti; -drücken, v. a. meö- l-oti, mdekati, stiskati, tlüöiti: stis¬ ki. sdrüsniti, sdrüsöiti, rasmec- ^oti, rmuökati ; -eatien, p/, sita pk. ^'tue rastline pi.; -eiche, /. eer. .Zcremon-ie,/', obred; (Feier) sve¬ čanost, slovesnost: ohne -, dren o- ^olisa, naravnost; -iell, » obred¬ nost; -ienmeister, m, obrednik; - a. obreden; sveöän, slovese». Zer Zer-fahren, v. s. rastrese», ne- slossn; —heit, /. rastresenost; no- slosnost; -fall,»», raspad, rassip; —en, v. a. raspasti (padem), ras- snti se(spom),rasvaiitise, podreti se (derem) -( raspadati, podirati se; (sich theilen) lööiti se, deliti se, krojiti so, rasbäjati; Neuheit, /. raspadlost; -fetzen, v. a. cunjati, eusrati: rasounjati, rasousrati; - fletschen, v. a. mesariti: razmesariti; -stießen, -gehen,».», topiti se, taliti se: raztopiti se, razpustiti se Z- dastaplsati se rc.; (o. Schnee) kop¬ neti: skopneti, raekopnoti, prekop- nsti-l-rarkopnevLti;-freffcn,v.a.rar- festi sjem), rasxri^li -s- rasjedati; - gliedern, v. a.raLuditi.rasteldsiti.raa- pdrati; (gramm.) rasbrati (berem), raslositi -s- razbirati, rarklddati; - gliederung, /l rastelesba; rarklad, rarlaZs; - hacken, -hauen, v.a.rasse- kati, sesekati -s- rarsekovati; -kau¬ en, v. a. rsssvekati (sveeom), rar- svdöiti -s- rarsvekovsti; -klüftung, (. rassedlina, razpoka: -knicken, v. «. polomiti, podermastiti p/.; - knirscht,«, skrusen, potert, pre¬ paden; —heit, (. skrüsenost; -las¬ sen, v. a- razpustiti, raztopiti -j- raspusoati; raztapljati; -legen,», a. rasloniti -s- rarkladati; (chem.) krojiti, krajati: rarkrojiti; -lumpt, a. rasterKan, rasoapan. oapast; - » malmen, v. a. smeti (rmanom), ras- mleti (moljem), rasdrobiti.rarmee- kati -j-rasmiljati; -nreren, ».a. Sa¬ jeti (sajamem), obdati-j-obdajati; Zcrpf 886 Zerst -pflücken, v. a. teilst! : razterxati. razbüpati p/.; -platzen, v. n. počiti, razpočiti se, razxokniti x/l; -que¬ tschen , v. a. mečkati, bruzxati, mlinbiti: zmečkati, zwubkati, zdrü- zoiti, zdrüsbiti; -raufen, v. a. kustrati, wersiti, kersiti: rszku- «trati, razmersiti,rLzmsrüsiti,zdrä- Iiati, razkodrati; -raust, a. razku- strau, zmersen, razkodran, razwa- rusen, zbralian; Zerrbild, n. nespo- boba; -reiben, v. «. meti (manem), mencati, mlinbiti: /-meti, zmencati; -reißen,v.«. torx»ti:r»zterxati, ster- xati, preterZsti, razbesniti, razbeli- niti; v. rr. terxati se: skerxati so, preterxati so, uterxati se; -rcn, v. a. vläbiti, tirati; -rinnen, v. n. topiti se: raztopiti se, razpustiti se st-raztapljati sew.; (v. Schnee) kop- veti: skopneti; -rissen, a. ster^an, razterxao, razounjan; -rütten, v. a. kaziti, topiti : pokaziti, razdreti (be¬ rem), zmesti (zmetem) , pokonbati, razlljati (. a. razblltiti, raztrupit! -schneiden, v. a. razrezati (režem), razkrojiti; (m. d. Schere) razstribi (strižem) st-razrezovati; (d. Herz) presuniti, prebosti (bobem) st- pro- bübati; -setzen s. Zerlegen ; -setznng, /l krojitev; razxüb; -spalten, v. a. razklati (koljem), preklali, razce¬ piti, precepiti x/.; -splittern, v. a. inerviti, brobižiti: razmorviti, zbro- bižiti; (unnütz anwenden) tratit!, xubiti: potratiti, zatratiti, pozxubiti; -sprengen, v. a. razstreliti, razstre¬ ljati; (eine Schar) razpoditi, raz¬ kropiti , razkaditi, razprasiti -springen, v. rr. počiti, pbkniti, rex- niti, razpočiti se, razpökniti, raz¬ leteti se, razmaskniti so st- pokati, rexati, razpokovati se; -stampfen, v. a. razpkati, razteptati, zateptati, zmenbrati st- razpkavati, mendrati, teptati; -stieben, v. n. razperkniti so, razprasiti so -störbar, a. razderten, razrešljiv, porusljiv; -stören, v. a. razdjati (bom), raz¬ rušiti, porušiti, razvaliti, pokon¬ čati, polomastiti, poliolomastiti, uničiti, razdreti (berem), razsuti (spem) st- razdevati, pokonbevati, uničevati, razdirati; -störcr, -n. raz- diravec, pobiravec, razdevsvec, po- kvnčevsvoc, rusivec, rušitelj; - Zerst 8 -störung, /) rasöjsv», rsrüevs, poüertij», porušitev, rasäertij». po- lomsstitev; krieg, m. r»nili- r»vn»od.poxubo» vojska; "ssucht, /. pokoneevavnost. rsnstiravnost; -stoßen, v. a. rsstolöi,r»rtleöi, (tol- eem), stleei, streti (starem), r»r- weti (m»nem) x/i; -streuen, v. a. rsstresti, rartrositi, rarnesti, rar- suti (spem))-r»rtres»ti, rarnüssti. rarsixati (pijem); (d. Feind) rss- kropiti, rarperkoiti, rsepoüiti, r»n- poksti, rsstirati, rastepsti />/); stch -, v. r. rantakniti se. rsnbexniti se; (sich zerstreuen) rssveüriti se, po- rarveseliti se, krstek ess si n»pra- viti-j-r»sveseljev»tise, kratek o»s si naprüvljsti; -streut, a. rastre- sen, ranmisljen: -e,m. r»rmisljo- »eo, rartreseoeo; -streuung, /. rsb»v», veseliva, veselje ; —s- «. ransipavni, rartrosni; -stückeln,«, a. rasüeliti, rasilrobiti, rarmerviti, rsskosati x/l; -theilen, v. a. «teliti : ranüeliti -j- ranüeljevati;(d. Wolk.) ranxnati (Lenem), raepikati (pisem) -s- rarxünjsti; (v. Arznei.) raexnati, rarplaviti -j- rsrxsnjati, rsceplav- Ijsti; (in 2 Theile) pvlovi'öiti: ran- pvloviöiti, rarpvloviti; stch-, «. r. stelitise: racreleliti se. r»riti (iüem), rsekr«>jiti se-f-rarkajati, r»ekra- jati se; (v. d. Geschwulst) splak¬ niti, irplakniti se -j- spl»knovati. Zertistk-at, n. verni list, poterjilo; -azion, paterüb», naxotovilo. Zer-trennen, v. a. läeiti, rsslüeiti -s- rarlooevati; (Kleid) piirsti, pvr- !7 Zettel jsti (xvrjem): rarparati, ra^pvrjati; -treten, v. a. teptsti, menärsti: po- tept»ti, rsrteptsti, steptsti, rmen- «Irsti, rsrmenstrsti, poko«liti; -trüm- Mern, v. a. rsrilreti («lerem), rsn- vsliti, rsn^robiti, porušiti, rsrrii- siti; streti (stsrem), rsnbiti (bijem) -j- rssäirsti; rssbijsti; -velatwurst, f. moreönic»;-werfen,«, a.rssvreöi (verLem), rsrmetsti (meeem) -j- r»nmetov»ti, rsrmetikvsti; stch-,«. «. sproti se. rsspreti se, skrvxsti «ex/.;-wühlen, v. a.rsrriti (rijem), rsskopsti (pijem), rsnxrebsti, rsn- bersksti -( rssrivati. rsrkopovsti; -würfnis, er. rsrpor, rsr.pertij». rsn- üor, nesiüsöin»; -zausen, v. a. puliti, küsmsti, «irüpsti, kustrsti: r»üpü- iiti, rssmersiti, nmersiti, rssmsrü- siti, rsskosmsti, srskstiwsrkustr»- ti, -eürsksti, r»sesp»«lrsti; -zaust, a. kustrsv, r»skustr»n, smersen, rsumsrusen, raskesmsn, nrsksn, rsnkosmsn; -zupfen,«, a. pllksti, (»m u. xueem), cekrsti: r»spük»ti, rssoskrati. Zession, /l oüstop; (Schein) nä- stopni list, oöstopnio» ; -är, rn. oö- stopnik. Zeter, rut. joj! xorje! jojmene! - geschrei, n. kvisk, skvisk, Klio n» poms^sje: ein - erheben, kvisk in vrisk r»gn»ti (Lenem); -n, v. n. n» vse preterxe vpiti (vpijem), «Ireti se (üerem), jokot»ti (»m u. oöow). Zettel, üst, listek ; (b. Webern) osnov», smitek (Banknote) bünko- Zeug 888 Ziegen veo; -bank, /. bank» ki bankovee irbaja, bbnkovniea; -ende, it. Iconei xt.. »brankipl.,r»vernkipk.; -garn, n. osnova; -n, v. a. töriti. brarbati; (v. Webern) snovati (snujem); -rad, n. snovalnik; -träger, »er. listonoseo. Zeug, n. roba, tvarina, snov /l, snov», bla§o; (Gewebe) tkanina; (leinen.) platnina, portonina; (des Bäckers) testo, testovina; (Werkz.) vrnbje, orock; liederl. -, berkal /l; altes -, starin», stara šara, skljat», ropotija; (DlUg) rob /., stvar /k; dummes norbija, kvanta, plent: dummes - reden, kvasiti, bvekati; -a»it, n. urab na bojno opravo; - baum, »e. vrstilo; -druck, in. tiskanje tkanin; tkaninotisk; -e, rn. prib», pribaveo, pribevaveo, svebok, svi- bek: falscher -, krira priba, krivo- pribnik; -efakl, rn. robivnik; -en, ir. a. robiti, plobiti: «»robiti, ra- plbbiti; v. n. (Zeugnis geben) pri- bati. pribevati, svebbbiti: irprl- vati -j- spribevati; ^laussage, /. po- vebb» od. besebe prib; ^beweis, m. boka« po pribak; ^deid, IN. prisexa na pribe; —los, a. brer prib oder svebokvv; —schaft, C- pribevanjs, spribevanje, spribevalo; ^verhör, л. rsslis»nje od. izpraševanje prib; -er, »n. robivee, robitelj, robnik; - Hans, n. orbtnio». vojaška »prav¬ nica; -kammer,/, klani«»; -meister, м. e»jxinajster;-nis,n. spribevalo, «pribilo, svebobba, spribba: - geben, pribati, pribevati; -schmied, m. robni kovab; -n n g, robi lev, porockitev, rarob;^:sglied, n. robilo; —skrafr, /. robiva» inob /l; —svermbgen, n. robivna «motnost; —stheile, pl. robila pl. AtUs, m. Sen, 2ovs; (slav.) Perun. Zib-ebe, /l vibeb», oveba. Krorbin- ka; -etkatze, /l oibetka; -orium, n. cikorij. Zi-chorie, /l potrošnik, oikorij»; -ck, n. nakisen, kisast; -ckelsteisch, n. koeletina, korlebin»; -cklein,». Karle (§. -eta), korlib, korlibek; -ckzack, a». merivec;-los, «. bron gotovega konca, bre? po¬ sebno namembe: -es Zeitwort, no- prekajavni glagol, neprokajavnik; -Punkt, m. cilj, cilj in konec; -scheibe, (. tarča; met. Ziem-en, v. ri. spodobiti so. spo¬ doben biti (sem), prištevati, iti (grem); -er, »«. bikovec, bikovica, podov; (Vogel) brinovka, smolama; -lich, ad. precej, dosti, so; a. precejšen; precej velik. Ziep-droffel, /. droaeg; -en, v. n. cverčati (im), cvcrlikati, skorleti. Zier s. Zierde; -affe, girdelin, gi/davec. sopirnik ; -rath, «n. lopo- tija. lepšava, lopotilo, kras, okra¬ sa ; -dengel s. Zieraffe ; -de, /. lepo- tija. lepava, lepšava, kras, kino, dika; -en, v. a. lopotiti, lepšati, krasiti, kinčati, aalsati: olepšati, okrasiti, okineati, orälsati ; sich -, v. r. delati se, pačiti se; -erei, /l kinčarija; pačenje ; -garten s. Lust¬ garten; -lich, a- ral. borkek, lep, mičen, čeden. dičen;^lkeit,/'. lepota, berkkota, dičnost; -pflanze, /l cvet- 889 Zieselmaus 896 Zins lies krasotica ; -puppe, /. soxirniea, xirdavka. Zieselmaus, suslik, suslek. Zifser, /l številka, stevka, cifra ; - blatt, n. cifreaiva; -mäßig, a. xo stevilkak, 8 številkami; -schrist, /l pisance s številkami; -summe, /. «estevek. (vixara. Zigarr-e, /. -o, n. smvdka, tlinka, Zigeuner, m. cixaa; /rA. plasur, rokovnjač, rokomavbar, slepar; - in, /l eixanka; -isch, a. ciganski; -kraut, ». Iesicjek;-n, v. n. oiKaniti, vlačiti se, potepati se; -spräche, /. «ižanski jeaik, cixänseii>a;-volk, л. vixani, eixanje xk ;-Weib, rr. ci¬ ganka. Zi-kade,/. skerratica, criöek, rri kvvec; -korie s. Zichorie; -linder, м. valj, valjev, oblin. cilinder; —Uhr,/, eilindrovka; -mbel,/leim- bals xk.; rvvnkulj». Ziment, ». eimevt; mera; -ier- amt, »r. merodavni urad; -ieren, v. a. cimentovati, mero dat!-j- «la¬ jati (dajem). Zimmer, rr. irba, soba, staniva, bis»; - - a. icbni, sobni ; -arrest, n. rapertje v irbi; -art, /l sirosk», te¬ sarska sekira; -ballen, »». tram; -decke, (°. strop; -einrichtung, /. ir- bna od. bis»» oprava, pobisje; -frau, /. xospodinj»; -gesell, rn. te¬ sarski blapee; -Handwerk, ». tesar¬ stvo ; -Herr, rn. xostäö, biäni na¬ jemnik; -Holz, rr. les, tesarski les; -Maler, rn. irbni od. bisni malar; -mann, m. tesär, tesäe, stevar, eimpsrman; "skunst, /l tesar¬ stvo; ^slade,/. plenkaos; -meister, »r. tesarski mojster; -n, v. a. te¬ sati (tešem), eimprati: obtesati; -nagel, m. klin, močnik; -rauch, m. kadilo; -thür, /l bisne /. Zögling, m. rejeveo, xojenee. 06- Kojenee. (moštvo. Zölibat, w. brerrenstvo, brer- Zoll, m. palsv, pavee, ool; (Abga¬ be) ool. mito, öavek; Einfuhrz. vvor- nina; Durchfuhr;, prevornina; Brü¬ ckeuz. mostnina, mostovina u. s. w-, mittelst -ina; - - a. eolni; -amt, n. eolnija, eolni uraü, mitnioa; -amt¬ lich, a. oolnijski. eolnouraclski; - ausatz, nr. eolni od. mitni postavek; -ausichluss, rn. eolni irjemek; -bar, a. eoln od. mitu pockverren; -beam¬ te, »». eolni uraänik; -einnehmer, in. eolnik. mitär. barmiear; -en, v. a. «lajati («lajem): Dank-, rabvaliti se-j-rakvüljati se; Achtung -, öi- slati. v oislill,'meti (am); -erhöhung, /.povišanje ob. rvisanje eola; -er- mäßigung, (. paniranje od. rniranje eola; -sr ei, a. eola prost, brer eo- I». broreolen, eolu od. mitu ne pock- verien; ^iheit,/. broreolnost; -ge¬ bühr, (. ool, mito; -gesetz, n. eoln» postava; -gewicht, n. eoln» va§a; -gränze, /. eolna meja od. xrünie»; -Haus, n. mitnioa, eolnija; -ig, a. palee «lolx; -linie, /. volna öerta od. potera; -maß, n. palöna mera ; Zöll¬ ner, m. oolnar, mitär; -ordnung, (. eolni re«I, postava ra eol; -Pächter, rn. raknpnik eola; -pflichtig, a. eolu poäverren; -Pfund, n. eolni funt, eoln» libra ; -satz, nr. eolni postavek od. nastavek; -schranke, (. eoln» prexraja; -stab, m. poset, set; -ta¬ rif, IN. volna tarika; -verein,»». eolno «Irustvo; -verfahre», n. volno rav¬ nanje ; -Vorschrift, /. preüpis rastra» eola, eolni preüpis ; -wesen, n. eol- stvo, eolne reöi />/. -zentner, m. eolni oent od. stot. Zone S Zv-ne, /l opasje, remeljni pas; - ografie, (. stivalopis, nivalopisje; - olith, m. iivalsstek; -o l o g, m. ni- valoslovec, Livalonnaneo, nivino- nnanee, noolstx; —le, /. rivalstvo, nivalonnanstvo,nivinoslovje, noolo- §ija; —ifch, astivalosloven, nivino- nnanski, roolöxisten; -ophyt, »«. kamnonilee. Zopf, m, kit», pletenic»; stop. sop; -ähnlich, «. kitast; -band, ». vple- tek, prepletek; -en, o. a. kito ple¬ sti (pletem); Zopfig, a, s kito, kit¬ ast; Zöpfisch s. Pedantisch. Zorn, m. jena, serck, piks; (Grimm) znjev, rlost nloba, juck, toxota, ljukost: in - kommen, ujeniti se, ran- jeniti se, ranserckiti so, rankückiti se, ranxnjevati so; in-bringen, name¬ niti, ranserckiti, rankaciti, rankllckiti; jemandes - beschwichtigen, nckobri- krati; -blick, m. jenni pozleck; -ent¬ stammt, «. jenvvit, jailljiv, jackovit, rarkaste»; -ig, a.jenen,jenav, je- narit, serckit, kuck; jackljiv, toxoten: - sein, jeniti se, toxotiti se, jon» mo Zraki, piko imeti (ckm); - werden s. Zorn; -müthig, a. jensrir, jen»v, jenovitso, toxoten, nloben, jackljiv, jsckovit; -e, m. jenavec, jenovin», toxotnen; —keit,/l toxotnost, jena- ritost, serckitost; -wuth, j»ck, toxota, jarost. Zot-e, /. umänana, klafarsk» od. kosmat» beseck», kvant», ckebel» kvanta: -en reißen, klckfati, kloba¬ sati, ckobele kvante brusiti; -enlied, N. kosmata od- umanana pesem /), >3 Zu pleperica; -cnreißer, m. klatast, kvantast, kvantalo, klobasast: -ig, a. kosmat, umanan, opolnel. Zült-e, /. Kosmina, Kosmatina, kosem, Kacker, Küster; (v. Kleid.) oapa, ennja; «,. kosmatiniea, Ko¬ smist; -elbär, rn. kosmati meckveck, meckveck Kosmatine«; -elig, a. ko¬ smat, Kockrast; -ein, v. n. koraeati; -enfüßig, a. kosmatonäg; -ig, a. kosmat, kooast, Kockrast, kockrav, kuštrav; (zerriffen) vapast, ranter- §an,rancapaa. Zu,/>r^. k. k; (in, hinein) v; (bis zu) cko; (bei) pri; (auf) na; (für) na; (zur Zeit) o, ob; sa; (je) po: - Hause, ckvmck; -Fuß, pes, - Pferd, jen; Gasthof -r Post, xostivniea na posti od. pri posti ; - Haufen, na ku¬ pe, kupoma; - Mittag, o polckno; zu Ostern, o veliki nvsti; - Hunder¬ ten, po'sto;-r»t, le: schlag-, Is uckari; nur -, le le; Glück -! 8ox ckaj srečo! srečno; - «ck. (d. Maß über¬ steigend) pre-; - groß, prevelik ; - klein, premajken; (in Zusammenseß.) (hinzu) pri-; (ver-) na-; -ackern, v.a. priorati(orjem); naorati-j-prickrjati; nackrjati -addieren, v. a. prišteti (šte¬ jem)-j-prištevati; -bau, m. pri- nickek; neu, v. a. xrinickati; nanickati; Zuber, »n. steber, destev/l; -bereiten, v. «. pripraviti, prixotäviti, pristrü- jiti -j- priprckvljati, prixotckvljati ; - -bereitung, (. priprav»; pripr»vek, priK;otovek,pristrojek; -bessern, v.«. pribäljsati, nboljsati -j- nboljsevati; -befferung, (. priboljšek, nboljsek; Zubringen -bringen, v. a. prinesti, donesti-j- prinaäali, donäsati, (d.Zeit) prebiti (boni) prerivetix/.; d. Nacht-, pre¬ nočiti, prenoeevati; d. Winter-, pre¬ dimo v»ti, Limo preriveti; (gut-, schlecht)oberniti-j-obräöati;(Wein:c.) napiti (pijem) j napivati, napisati; -b rin g e r, m. donasaveo, prinasa- veo, doneseo ; s. Kuppler ; —in, /l «lonasavka; -büße, /l priplatek, do- xlaöilo, priplavilo; priverrek, pri¬ datek; -büßen, v, a. pridati; pri¬ plavati -s- pridušati; priplaoevati. Zucht, /l pleme (x. -ena), plod ; (b. Viehes) roja; (ausgezogene Thie- re) priredek, podredek, prirejek; (Sittsamkeit) nravnost, poštenost; sam Pfluge) Zredelj, (Z- -ljna); - halten, v «traku imeti (am), strako- vati; d, -entwachsen, šibi odrasti; - - a. plomni, plemeni; Züchten, v. a. rediti, odrejati; Züchter, r». red¬ nik, reje« ; -Haus, ir. pokorivnioa, strakovdvnioa, karnivniva, karno- vavnioa; -Häusler, r». kdrnjeneo, jetnik, pokörjeneo; -Hengst, m. rre- beo, rajnisar, oelak. Züchtig, a. nraven, nravit, sra- morljiv, spodobneZa od. löpex» ob¬ našanja; -en,v. a. pokoriti, krotiti, krotieiti, strakovati; (m. Worten) svariti, krexati -j-posvariti; (mit Ruth.) seskati, tepsti: »tepsti; - er, »r. strakovaveo, strakonja; — in, /l strakovavka; -lich, a. sramor- Ijiv; -ung, /l Karen pokora, ši¬ ba; strakovanje. Aucht-kalb, n. tele ra pleme, plem- Zucker no tele (x. -eta); -kuh, /. plemna krava; Züchtling, m. kdrnjenee, pokorjene«, jetnik, -los, a. bror- sramen, nesramen, rarurdan; —ig- keit, /l drersramnost, rarurdanost; -meister , »r. strakovaveo, strako¬ nja; -mutter,/. plemnioa, plemeniea; -ochs, M. plemni vol; -ruthe, (. šiba strakovavka; -sau,/l -schwein.rr. plemna svinja, plomojaöa; -schaf, m. plemna vvoa ; -stute, /l kobila; -thier, n. plemvo rivinöe; pleme¬ njak ; -vieh, rr. plemna rivina. pasna rivina; -willig, a. ubozljiv, posluš¬ ljiv. Zuck-en, v. n. mikati se, meriti se: rmaklliti so. rjaviti se, rxeniti se, rmeriti se; svixati: švigniti, (m. d. Augen) trepati (pijem), utripati: treniti; v. «. terjati, oukati, rvi- jati; (d. Achsel) komirxati: sko- mirxati; (d. Schwert) irdreti (de¬ rem), ravikteti. potegniti; Zücken s- Zucken: mit gezücktem Schwerte, s xolim meöem. Zucker, Nt. sladkor, ouker; - - a. sladkorjev, oukrov; -bäcker, m. eukrür, sladopek, slaseiöar; —et, /l oukrärniea; -backwerk, n. slasei- oa; -birn, (. vükernioa, medenönio»; -bohne, (. oukrovka; -buchst, (. oü- krovniea;-erbse, /. sladki Zrak; - fabrik, /. sladkorni«», oukraroie»; -gehalt, m. eukrovina, sladkob»; - haltig,«, sladkornat, eukrovnat, «d- kernat; -maul, ir. oblirnel, oukro- lireo; -n, v.a. odkrati, odkriti, slad- köriti: oedkrati, pooukrati, oodkritl) 894 Zucker» 8! -n, a.vukrea, ir sladkora;-nascher, rn. sladkosnedeä, oblirnol; -Papier, ». papir ra euker; -produkzion,/. pri- delovanjo eukra; -rohr, in. eukrov torst, eükrovee; -sied er, in. ea- krär, oukrovär; —ei, /! vukrovstr- nioa; -stoss, in. oukrovina, sladko- reo; -süß, a. presladek ; -wasser, n. sladkorna voda, oükranavoda; - Werk, n. sladkarija, slasöioa; -Wur¬ zel, /".sladki koren, frvijaviea. kere. Zuckung, /". terzanjo, mikaviva, Zu-deckeu, v. a. odeti (denem), po- zerniti -j- odevati, pozrinjati; (mit d. Deckel) pokriti (Krisen,) , raveri- »iti -j- pokrivati; -drang , m. priti- sek, pririv, naväl; -drehen, v. a. ea- sükati (sueem), rasukniti x/.; - dringlich, «. silen, prisiljiv, vrinljiv, vadleaen; -Lringling, m. sitneL, vadlornik, nadlozovaveo; -drücken, v. a. Latisniti, stisniti p/l; -eignen stch, v. r. lastiti si, lastiti se öesa, svositi si: prilastiti si, polastiti so, prisvojiti si, osvojiti se-j- prilasto- vati si, prisvojevati si; (widmen) posvetiti, podariti-f-posveoevati; -eignend, «. svojiven, prilastiven; -eignung, /! prilastitev, polastitev, osvojitev; (Widm.) posvetilo, po¬ svečenje; -erkennen, v. a. prisoditi -j- prisojati, prisojevati; eine Strafe -, v kasen obsoditi; -erkenntnis, n. prisodek, prisojek; -erst, ad. oaj- pervo, najprej, najpred, pred vsem ckrnzim, na pervem mestu; -fahren, v. a. pripeljati (pijem) -j- pripelje- vati, dovstsati; v. n. fahre zn, pore- 5 Zug ni! vosi!; -fahrt, /'.dovosnja; -fall, »n. prizodsk, primerek, nakljueba, nakljueek, naletek, van /"., nazoda. xripadsk; —en, v. n. pripasti (pa¬ dem) p/l; (v. Deckel :c.) saklenit! se, raklepniti so, saklopniti se; (v. d. Augen) satisniti so, stisniti se, rapreti so -j- aapirati se; -fällig, a. nenaden, neprieakovän. nazo- den; ad. po nakljuebi, il nenada. nonstdoma, ir novosti; —leit, /l ne¬ nadnost, nazodnost; -fertigen, v. a. Kumu kaj poslati (sijem) -j- po¬ šiljati; -flucht, /". priboLsiisöe, pri- beriseo, llboäisoo, utoöiseo, ravet- je; —Sort (.Zuflucht; -flng, m. pri- löt, dolet; -stnss, IN. pritok, dotök; (an Mitteln) prikodek; -folge, xrp. po, poiox; -frieden, a. radovo- Ijen, dovoljen: -stellen, ladovüliti od. radostiti Koma p/l; —heit, /". ra- dovoljnost. radovoljstvo; -frieren, v.»n. aamerrniti -s- ramerLovati; -fügen, v. a. priaadoti, aadoti, sto¬ riti, uöinitipriaadevati, delati; (Schlimmes) naliuditi; -fuhr,/", pri- vornja. dovornja, dovarba, pri- voa; -führen, v. a. pripeljati, (pe¬ ljem), privesti (vedem) -f- pripe- ljevati; (zu Wagen) variti: dovo¬ liti, pripeljati -f- dovärati; -führer, rn. privornik, dovaüavee. Zug, IN. vlak, vlek ; (m. d. Feder) potez, potezljej; (Fcierl.) sprevod; (v. Sold.) vlak, trum», derrej, od¬ delek; (v. Vögeln) verselo, trop, tropa, kita; (Miene) eerta, potea»; (v. Zugvieh) raproza, vpreza, sver, Zugabe jarem; (Tram) vlak, vorovlak; (Hub) vrdixljej; (Charakterz.) last- nija. rnümenje; (Athemz.) dibljej, sopljej; (v. Bergen) verst», rsjda; (im Trinken, Wen) dusek, porirek. pvxvlnek: im -e sein, teöi, obravno- vati ne, v delu biti (sem); in Zügen liegen, umirati; (Werk;,) skerxeo, vlak. Zu-gabe, /l pridüv, pridavek, pri- dajek. pridajee. pridatek, priverrek, primeöek; -gang, m. dobod, pribod, pristop; vbod, vrata xk.; -gänzlich, a. pristopen, clostopen, doboden, dovoljen. Zug-ameise, /. mravlja debeloxlav- ka; - arm, M. motoroxa; -band, er, ver, skoba; -bäum, m. vreteno; - bett, ». poterovjak; -brücke, /l ra- padni od. vrdixljivi most. Zll-geben, v. a. pridati, dodati, pri- vreei (verrem) -j- pridäjati; (zuge¬ stehen) pripustiti, dovöliti -j- pripu¬ ščati; -gebräu, n. privarek; -gedacht, a. vdmenjen. odmerjen; -gegen, «. priöujoö, pritomen, vprieen; ack. vpričo, vrvci . navrovi. navroö; - gehen, v. ». prikajati, dokstjali; (ge¬ schehen) xoditi se, kiti (sein): rxo- diti so; -gehör, n. eela priprava; Haus sammt allem-, bisa r vsem, Kar k njej spada od. Kar se je der- ri; -gehören, v. ir. öexavo bitissem): das gehört mir, dir, dem Nachbar re. zu, to je moje, tvoje, sosedovo rc.; spadati od. iti (Zrem) kcemu; -ge¬ hörig, a. pristojen, lasten: das ist Zugloch uns, euch, dem Oheim :c. to je na¬ se, vase, stričevo. Zügel, m. urda, borrda; (Leitseil) vajet /l u. »»., povodec; -los,a. rarurdan, rarberrdan, samopasen, svojevoljen, samovoljen; Öligkeit, /l rarürdanvst, samopaünost :c.; - n, v.a. berrdati.ürdati-j-obercdati, raürdati; /»A. berrdati, krotieiti. Zuge-müsc, n. relenje, prikuk», sočivje; Zügenglocke, /. mertvaski Lvvn, umiraöek; -sellen, v. a. dru- riti: pridrüriti, pridati -j- pridruže¬ vati, pridajati; sich -, v. r. priteZnit! />/.;-spitzt, a. spieast, spiöat, er¬ tast, kosorep; -ständnis, n. pri¬ voljenje, dovolitev, privolitev, do¬ pust; -stehen, v. a. pripustiti, dopu¬ stiti, privoliti, dovoliti-j-dopiiscati, pripuščati, dovoljevati; zugestanden dass . ., denimo, d» .., dajmo, da..; -than, «. lldan, vdan, naklonjen; - währen, v. a. komu kaj pripisali (pisem) -j- pripisovati. Zug-stsch, m. riba selivk», prebod¬ ita rib»; -suhrer, m. rotnik; -garn, ». vlak; -graben, m. jarek, pretok, Ldrarnio», vodovod; -krast, terna moe /i; /rA. mikavnost. Zu-giesten, v. a. priliti (lijem),do- liti-j-prilivati, prilijati ic.; -gleich, ack. vwed (s cim). rared, sovred, d krati, vsi kmalo, rajedno, ob enew, vkup. Zug-loch, n. dusek, odusek; -lufh /. prepik, sapa; -netz , n. mrer»; - pchs, m. vprerni vol;- -pstaster, r>, dmusicnik;-rad, n. samoterno ko- 896 Zuhalt 8 (§. kolesa); Zugreifen, v. m. pri¬ jet, (primem),, poprijeti, poprijeti se, lotiti se, seei (serom) po kaj-j- prijvmati se, lotevati se; -schnür, /l raderza, raderxura; -seil, ». verv (., konopec:-thier, n. -vieh,». sver, vprerna rivina; -vogel, m. selivna tiča, selivka, prekajavka, ptic se- lee; -wagen, m. vor; -weise, a-t. trümama, v tropik; -wind, m, pre- pik, spil»; -winde, /l vitel. Zll-halten, v. s. raperto imeti (am); d. Augen -, morati (im); (eine Frist) mor beseda biti (sem); (die Bedin¬ gungen) dörrati se (im), irpolno- vati i izpolniti; -hauen , v. a. odse¬ kati; prisekati-j-vbsekovati; pri- sokovati; -heilen, v. n. celiti se: raoeleti, zaceliti se; - hinterst, a. najradnji, najposlednji; -hören, v. a. poslušati; -Hörer, m. poslusa- vse, slušatelj, slusavec; —in, /. posluäavka; -jauchzen, v. a. likati od. vriskati komu: radirati, zavri¬ skati; -kaufen, v. a. prikupiti-j-pri- kupovati; -kehren, v. a. oberniti -i- obrrlvati; (m. d. Besen) ramesti (me- tem)-j-nametati; v. n, zAlasiti se, ostati (stanem) x/k; -keilen, v. a. ^axorditi, s klinom rabiti (bijem) fl-Zabijati; -klatschen, v. a. komu ploskati od. tleskati (na polivalo); -knöpfen, v. a. rapeti (pnem) -j- ra- pönjati; -knüpfen, v. a. zsderAniti. Zavozlati x/k; -kommen, v. m. priti (pridem), dojti (dojdem), dospeti Z- prikäjati, dobäjati: (als Pflicht) spodobiti se, dolžnost biti (som); Deutsch-stov. Taschenwörterbuch. >7 Zuletzt (seinen Befugn. gemäß) iti (xrom), spodobiti se: -lassen, nakloniti, pri¬ voščiti, prepustiti -s- naklänjati :c.; -kommend, a. prislllöen, dolren; s. Künftig; -kost, ( prizrirek, xrljed -lullst,/. pribodnost, pribo, Injast, bodočnost: für die -, V pribvdnje, vprikodnjiö;-künftig, a. pribodenj, bodoö; -lächeln, v. ». smobljati se komu : nssmobljati se; -läge, /l pri- äavek, priklad, priverrek, pribolj¬ šek, primecek, nameček; -langen, v. n. seči (serom), poseči: sexati; (auslang.) skerati, zadostovati; (b. Tisch) rajeti (rajmem)-j- raje- mati; -Iä N g lich, a. radosten, ra- dostvvaven, «lovoljen; «^. radosti, tlosti, tlovolj; —keit, /l zadostnost; -lass, m. pripust, pripdsöenje; - lassen, v. a. pripustiti, dopustili, dovoliti -j- pripuščati, dopuščati, ne braniti ; -lässi g,a. pripustljiv,do- pustljiv, dopuščen, dovoljen ; —seit, /l pripustljivost: nach -, pomoxüöo- sti od. rmornosti; -lassung,/. dopu- sconje, dovolitev; -lauf,»», pritok, p rival, pririv, pritisek; großer - von Leuten, veliko ljudi jo privrelo; — en, v. rr. teci, leteti; (flch enben) končevati se; - legen, v. a. priložiti, pridati, privreci (verrem) -s- pri- dajati, priläxati; -lehnen, v. a. pri¬ sloniti -s- prislanjati;(d. Thür) pri¬ preti-j-pripirati; -letzt, aik. zad¬ njic, poslednjič, slednjič, naposled, na radnje; Zum s. zu dem; -ma¬ chen, v. a. rapreti -j- zapirati; (d. Brief) rloriti, rapecätiti-j- rlägati; 57 Zumal (d.Rock)rapeti(pnem)-j-r»penjati; d.Augen-, eamerati (im); -mal, ad. slasti, rvlasti, na vlasti, sosedno, posebno ; -maß, /. primerek; -mau¬ ern, v. a. raeidati, ramiriti p/; - meist, ad. najdolj, najveö; -messen, v. a. primeriti -f- primerjati, (wä¬ gen) odmeriti ch-odmvrjati; (zuschrei- bcn) pripisati (pisem)^xripisovati; -mischen , o. a. primešati -j- prime- öevati; -Mitteln, v. a. vroöiti, irro- eiti. predati-j-vroeevati, predajati ; -muthen, v. rr. misliti kaj o kom, pripisovati komu kaj; (unterschie¬ ben) podtakniti -j- podtikati; -mu- thuug, C- misel domisljevanje, domneva; -nächst, ad. najbliže, naj- pred; -nähen, v. a. sasivati, gasiti (sijem), rapellniti p/.; -nähme, /. rast /; prirastek, rarrdst/, rar-ra- stek, ra^mnvüek, ramnnoritev, po- mnoritev, rasploäek, Zarodek; -na¬ me, m. priimek, primek: mit dem -n des Aütigen, po imenu od. imenovan Dobrotljivi. Zjjlld-, a. netivni, netilni, vüixallli; -bar, vaemljiv, vnetljiv, vrixljiv, LaH^Ijiv, rapaljiv, Zapate» ; ^ikeit, /. vnemljivost, eapaljivost; -en, v. a. vneti (vnamem, vnemem),vrxati (üxem),rspäliti, rarzati-j-vnemati, vrisati, riariKati; -er, m. Lamxaveo; (Werkz.) vüixalo. ^arixalo, vLiZal- nik. Zunder, m. /.vab. rvax; />)/. pod- net. podLiß;Ijej, vriZIjej; -schwamm, M. trod, kresilna xoda. Zünd-fadeu,»!. »etilna od. kopalna Zuug nit; -Hölzchen, n. vüiKalioa. netiloi klinöek, rixiea, diKlioa; -Hütchen, w. käpioa; -kraft, /) netilnost, ra- palnost; -krauts. Zündpulver; -loch, rr. rapalna luknja , raLixälaioa; - -maschieue, / samopal, samoiiz; -Nadelgewehr, n. puska ixlenio», puska na ixlo; -Pfanne,/) prüsnioa, pönviea; -Pulver, rr. strelni prall, smodnik; -Punkt, m. netilnik. na- Lixalnik; -schwamm s. Zunder- schwamm; -stoss, m. »etilna roba, netilo, podnet; -zeug, rr. kresilo. Zu-nehmen, v.rr. rasti, mnoriti se, veksati se: narasti, rarmnoriti se -j- naraseati se; (länger werden) däljsati se , rasti: pvdäljsati se; (fetter werden) rediti se: odrediti se ; (au Kraft) okrepiti se, okrep- öati se; (v. d. Krankh.) liüjsati se, pritiskati; ^:d, a. rastüö;-Neigung, /. prijaren /., nagnjenje, naklonje¬ nost. Zunft,/, eck, brätovsöina, dru/.ba; - - a. eelivvni, druübni; -älteste, n>. oebovni starasina; -aufnahme, / sprejetje od. sprejem v oel>; -genoss, m. tovars, drurdenik; -gemäß, po voliu, -lade, /. čekovna sklad- niea; -meister, m. oekmojster, oek- mester; -recht, rr. eeliovno pravo; -Wesen, rr. eeliovstvo, oeliovske ra- deve pt ; -widrig, «. oekovnim po¬ stavam nasproten. Zuilg-c, / jonik; «krm. jerivok: Züngeln, v. rr. jezikom xibati (Ijem); (v. Schlang.) sdpati. sap- ljati, Siixati; -en- a. jerikov. jo- 898 Züngl 899 Zurück rivni; ^ibein, n. podjorienakost /.; ^iblütige, pk. jerienieo pl.; ^dre¬ sch e r,rn. -in, /ljerienik;jeriöniea; .^fertig, a. r^ovoren, besedljiv, xo- stobosoden; ^förmig, a. jerikast; ^ikrebs, m. rak najvrikn; sdjevev; Ailant, rn jerikovee; mschaber, m. /. Znstf-eu, v. a. skubsti, pukati (pu- üem). eekrati, eesrati, konsati;-er, m. skubec, pükaveo, eeiraveo; -sei- de, /l pukana svila. Zu-rathen, v. a. nasvetovati/-/.; - rechnen, v. a. prišteti (štejem), pri- raeüniti-stpristdvati; pripisati (pi¬ sem) -s- pripisovati; ramoriti-stna- merjati; -rechnung, /. pristetev, prišteva; namera; — sfähig, «. ra- merljiv; okrivljiv, vdZovoren na svoje djanje. Zurccht, «ck. prav; na pravem me¬ stu; -finden sich, r>. r°. rvedeti se (nvem) od. rnajti so v kaki rovi, vedeti kaki revi xlas, kas napopasti Upadem) od. sxreumeti; -legen, - stellen, v. «. uravnati, vred spodviti, urediti-s- uravnavati, v red spräv- ljati; -machen, u.«. pripraviti-stpri- prdvljsti; -weisen, I'. a. svariti: po¬ svariti, naverniti-st navraeati; (auf d. recht. Weg) pravi pot pokarati (kanom), prav vpotiti />/l; -Weisung, /i posvaritov, posvarilo, posvara. Zu-rede, /. prixovor; -reden, v. a. pritovoriti -st prixovarjati , k oemu nagovarjati; -r ei ch e n, v. a. podati -stxodajati; v. n. skenati, radosto- vati, radosten biti (sem); —d, a. ra¬ dosten ; -richten, v. a. pripraviti, prigotoviti, pristrvjiti -st pripräv- lsati, prigotdvljati; (beschmutz.) ob¬ delati, umdrati(marem) -st obdelo¬ vati ; -richtung,/. priprava; -riegeln, v. a.rapakniti, r rapaliom ratekoiti -st natikati. Zürnen, v. n jeriti so, serditi se, Iiudovati se, bud biti (sem), togo- titi se, gnjevati se, rlobiti se: -d, u. jeren, I>ud. Zurück, «ck. naras, nad, nsrad; - begeben sich, v. r. verniti se, pover- niti se-st vraeati se; -begehren, v. a. naras tirjati od. lioteti (koeem); -behalten, v. a. priderrati (im), rs- dernati-stpridernevati; -bekommen, v. a. naras dobiti -st dobivati; -beru¬ fen, v. a. nrrdj poklioati (kliöom)od. porvati (rovom); »Horvati -be¬ zahlen, v. a. verniti, naras pläöati -st vraeati;-bleiben, v. rr. ravstati (stanem), nastati se-st raostasati; -blicken, v. n. onroti se, vAledati se -st orirati sv; -bringen, v. a. naras prinesti, spet prinesti -st naras pri¬ našati; -denken, v. n. opomniti so, spomniti se n» kas -st spominjati se; -empfangen, v. a. naraj od. spet do¬ biti od. sprejeti (sprejmem) -st do bivati. sprejemati; - en, r. o. pri Zurückerlag makniti -j-primikati; -erlag, m,ra- vraöilo torbe; -erobern, v. a. spet od, v novo predobiti -j- predobivati; -fahren, v. n. naraj peljati so (ljew), naraj voriti so; (v, Schrecken) rxa- oiti so x/l; -fallen, v,». varaj pasti, (padem) /»/l; -fordern, v. a. varaj tirjati; -führen, v. a. varaj peljati (Ijem); (verändern) spreoberniti -j- spreobraöati; -führend, a. povraöa- ven, povraten: -es Zcitw. povra- eavvi xlaxol, povraöavnik; -gäbe, /l vraöilo, vorvilo; -gang, m ver- nitev; -geben, v. «, naraj dati, ver- niti-j-narüj dajati (dajem), vrä- öati; -gehen, n. n, naraj iti (xrem), navrrit iti z verniti so -j- vräcati so; (v. Kaufe) rarclreti so (derem) -j- rardirati so; (abnehmenrc.) rdkovo pot iti, pešati, pocl rlo iti; -gezogen, a. sam ra-se, samoten ; -grüßen, v. a. vdrdräviti-j-odrdrävijati; -h al- t e n, v. a. raderrati tim) ; nstüviti, ovreti -j- raderrevati; ustüvljati, ovirati; (m. d, Gedank.) tajiti, pri- tajovati; Hd, a. rderren, trjiv;- -haltung, /.rarlbrrevanj e, raderrb»; molöanje, tajitev; -keh r, /l verni- tsv, navrat; ^len, v. n, verniti so, poverviti se-j-vraöati so, vraöovati so; ^lend, a, povraöaven, povraten; -kommen, r>, n, naraj priti (pridom), verniti se-j-naraj pribrljati, vrci- öati se; -kunft s.Znrückkehr;-lassen, v. a. rapustiti -j- rapvsvati; -legen, v. a. odloriti, na stran cijati (dem, denom) -j- odklädati, na stran de- vati; (d.Weg)prellockiti, preiti (idem); ZurUckziehen xrovoriti x/l; (d. Lebensjahr) pro- riveti, dopolniti, x/.; (ein Befugnis> odreöi se x/i; -nähme,/l narajvrot- je; xreklie, oporeka; -nehmen, a. varaj vreti (vramem, vremena) -j- jemati (mljem); (widerrufen) preklioati (kliöem), oporeöi-j-pre- klioovati; -prallen, v, n. odskoviti, odleteti, oclbiti se (bijem)-j-odska- kovati, odbijati se; -reisen, v.», va¬ raj potovati; -rufen, v. n. naraj po- klieati (kliöem) od. porvati (ro- vem)-j-poklieovati; -schaudern, v. n. rxrorili se x/l; -schauen, v. rr. orreti se, oxleüati se -j- orirati se, vKleäovati se; -schicken, v. a, naraj poslati (sijem) -j- pošiljati; -schrei¬ ben, v. a, vüpisati (pisem) -j- odpi¬ sovati, oöpisüvati; -sehen s. Zurück- schauen; -sein, v. n. naraj biti, ne elotkKniti, raostati (stanom)-j-ra- ostüjati; -senden s, Zurückschicken; -setzen, v. a. naraj postaviti, ra ko- «Irüxexa postaviti-j- postavljati, /?A, prerirati, v nemar pnsösti ; - sctzung, /, naraj postavljanje; /«A. preriranjo, ranemara; -stellen s. Zurückgeben ; -treten, v. ir, västüpiti, komu kaj vstopiti-j-odstopati; - weichen, v. n. umakniti so-j-umi¬ kati se; -weifen, v. a, raverniti. od¬ praviti-j- ravräöati, odpravljati; - werfen, v. -r, rapoditi, odbiti (bijem), odpoditi x/l; -wirken, v n. na kaj vdelovati, nasprotno riniti od. doti (dem); -Wirkung, /l nasprotni uči¬ nek; -zahlen,», a. plüöati, pover- niti -j- plaeevati; - ziehen , v, a. na- soo Zuruf raj potegniti od. vneti (vnamem) -f- potegovati. Zu-rnf, -n. poklic od. naklic; ^en, v. a. naklicati (kličem) kom«, na- vpiti (vpijem) n» koxa: ruft »ur zu, le kliči; -rüsten, v. a. priprrlviti, pristopiti, prixotstviti -s- priprstv- Ijati; -sag e, (. obljuba, obet; l^n, v. a. obljubiti-j-obetati, obestati; v. ». xostiti, uxüjati, stobro «leti, ljubiti, tekniti, po xostu od. po volji biti (som); -ud, a. prižete«, ljub, mil, poxosten. Zusammen, aei. vkup, skup, vku- pej. skupej; vstrustbi, v strusčini; (in Zusammensetz.) s-, n-; -basten, v. a. nxrustati, nverstovatiti/>/l; - beben , v. n. nxaniti se, nxroniti so, nsternniti se. lenitix/'.; -berufen, v. a. sklicati (klicem), vkup poklicati -j- sklieovati; -bettel», v. a. nabe- rastiti, priberačiti x/.; -btegen, v- a. nviti (vijem), nx»niti-j-nvijati; -bin¬ den, v. a. nvenati (venem) -f- nve- novati; -bleiben , v. n. vkop ostati (stanem) -j- ostajati; -brechen, v. »- postreti se, (čerem), nxrünniti se-j- postirati se; v. o. postreti-j-postirati; -bringen, v. a. nxerniti, v kupsprrl- viti.nbrati (berem),skupiti-j-sprstv- Ijati, nbirati; -drücken, v. a. stisniti, nmleti (meljem), nstrstsniti-j- stis¬ kati; -fahren, v. n.nxaniti se, nsterx- «iti «e, nsternniti se, «ceniti se, lo¬ viti (čech. leknouti); -fasten, v. n. Poclreti se (čerem), na kup pasti (pastem), sesuti so (spem) , nrusiti se-j-postirati se, n» kup lenti; se- s 901 Zusammenp sesti se (šestem), prokveniti se -j- sesestati so; -fassen, v. a. obseči (senom), posneti (snamem), vkup vneti (vnamem) x(.; -finden fich, v. r. gniti (snistom) se -s- sluljati se; -fließen, v. ». steči se -s- stokati so; -flnss, m. stok, stok; (v. Menschen) «kock; -fügen, v. a. stakniti, spest- niti, spstjiti: stikati, «pestovati; (d. Hände) poročiti-j-poročati; -gehö- rigkcit, /l skupnost; «ročnost; -hal¬ ten, v. n. skup storstati (im), enik misli biti (som); v. a. primstriti -j- xrimerjsti; -Hang, »n. nven», sklsst, stik.nstrustba: -haben, venati se (venem), stikati se, vjemati se, nläxati se; ^:en, v. n. v nveni biti (som); «kup stornati se (im) od. vi¬ seti; -hängend, a. venan, «lernest so; a«i. nsterstem»;-hauen, v. a. po¬ sekati, pobiti (bijem)-j-pobijati; -helfen, v. a. «««iti (sijem), speti (pnem) x/.; -kaufen, v. a. skupiti -f-«kupovati; -kommen,«. ». «niti se (snistom), sestati so (stanom) -j- «bajati se, sstojevati se; -kIIn ft, (. «bost, sestanek; ^isort,m. ssta- jalisste, nbiralissto, «stakovalisste; -tauf, m. steka; vrev»; ^:en, v. n. «toči se; privreti, pritisniti -j- stekati se; privrevati, pritiskati; -leben , n. strastno od. strustinsk» stivljenjo; -legen, «. a. nlostiti-j- nlägati, sklästati; (ein Tuch) nxa- niti, nlostiti^/.; -nehmen, v. a. po- vneti (vnamem, vnomem), posneti (snamem) -j- povnemati; -packen, v. a. nlostiti-j-sklastati v-; -paffen, v. Zusammen! n. vjemati so. prilexati se, sklesti so; -raffen, v. «. pobrati (berem), obrati x/.; -rechnen, v. a. «esteti (stešem), oraeüniti -s- «oštevati; - rollen, v. a. oviti (vifem), omätati-s- ovijati; -rotten sich, v. ». puntati se, rarste sklati, puntäriti so; -rufen, v. a. sklicati (kliöem)-l-skIioovLti; -scharren, v. a. oxerniti, serxniti: oxrebati; das Znsammengescharrte, serAnovina; -schießen,», «. raostre- liti, raorüsiti, raosjati (sem), rao- valiti -s- raostreljati, raosevati; (Geld) v sklaä Usti, oloöiti, ovroöi (overöom)-s-skläsati, v sktaä «la¬ jati (sajem); -schlagen, ». «. obiti (bijem) -s- obijati; (zerschlag.) rao- biti, rsotrüpiti, streti (starem) -j- raobijati; (d. Arme) skleniti, pre¬ krivati -( sklepati; -schleppe», v. a. ovleei: navläöiti, ovläöiti,n»vorko- vatiti; -schmelze», v. a. stopiti, rao- topiti -s- raotapljati; v. rr. stopiti se, raotopiti se,rsotaliti se : raztapljati so; (v. Schnee) kopneti : skopneti ; -schnüren,».«, oaserxniti, osörk- niti -s- oserknovsti; -schrumpfen, v. N. skeröiti se, oxorbiti se, «tuliti so x/l; -schuss, rn. sklas, sklaseö; - setzen, v. a. sestaviti, oloöiti -s- se¬ stavljati, sklasati, olaZati: zusam¬ mengesetztes Wort, oloöena od. se¬ stavljena böses», oloöenka, sestav¬ ljenka; -setzung, /l sestav»; sklas; -speisen, ». a. skup obesovati; - stecken, ». s. stakniti, stekniti -f- stikati, stikovati;-stellen, ». a. se¬ staviti -s- sestavljati ; -steuern s. Zu- Zusammenz sammenschießen; -stimmen, v. K. skläsati so, vjemati so, olÜAati so, veoati se, (veöoml, ubirati se; — stoß, m. ullär Kake reei ob ckruxo, oasöv; (d. Armee), «prijem, spo- paäek; —en, ». a. stolöi, stleöi, ometi (rmanom) x/>, (m. Gläsern) teröiti; (eins in's andere) spakniti; v. n. mejiti, mejieiti, veoati so (vo- öem), «lotikati «e, oasevati na kaj; (v. Person) sreöati se j- sreöevati se; -strömen, v. rr. stoöi se-s-ste- kati se; oxerniti «e: oxrinjati so, sovrevati; -stürzen, ». er. posreti so (äorem), ovorniti se, raosuti se (spem), raovaliti se-s-posirati se, na kup leoti;-suchen, ». a. poiskati (iseem) x/.; -tragen, v. «. snesti, onositi -s- onäsati; -treffen, v. n. sniti se(soisein), vkup nameriti so -j- «bajati so; (v. Umstand.) sterniti se -s- strinjati se, vjemati se, veoati se (veöem); er. namera, nakljuöba, «tornilo; -treten, v. er. obrati se (oberem), sniti se (soisem) />/.; ». ». pokositi, pomensrati, poteptati x/l; -treiben, ». a. oxnati (öenem), vkup osorviti -s- oxanjati; -tritt, rn. «kos, obor, sestanek; -wachsen, v. er. orasti se: orssöati se; -Wersen, v. a. na kup ometati (mečem), na¬ metati p/l; -wickeln, v. a. oviti, (vi¬ jem))-ovijati; -zählen, v- «- sestoti (stojem)-s-sestevati; -ziehen, ». «. vkup potegniti; (Truppen) obrati (berem), osruöiti, sküpiti-f- obirati, osruöovati; (b. Schlinge) oasörx- iiiti, oatexniti -s- oatexovati; sich 902 Zusatz 9V3 Zuständig v. r». görbiti so, gubänöiti so: ngör- biti so. ngubanöiti so; (krampfhaft) keröiti so; skeröiti so: -ziehend, a. nagolte», oskrapel. Ztt-satz, »r. äostavek, äoelavek, ilo- äatek, solonek, prilog, privornek, prielavek; (an Metall.) primös, pri- wesek;--a. ckoelatoi; -schauen,«. ». gleckati; -schauer, »r. glosavev, gloüaleo; —in,/! gleäavka; mraum, r». prostor na gloilavoo; -schicken,«, a. poslati (sijem) -j- pošiljati; - schieben, v. a. nariniti; (b. Riegel) napabniti; -schießen, v. a. priloniti, priäati, privroöi (vernem) -s- pri- kläöati, prisüvati; -schlag, m. (an Erz) primes, primeša, primesek; (zur Steuer) xriklack. xriklarlek, na- üavek, äostovek; —en, v. «. tolöi, nabijati, uckribali, pretepati, bün- ksti, mlütiti; (eine Summe) äosteti (štejem), prišteti, privroöi (vernem) -j- (iostovati; (d. Thür) nalopiti, na- lopniti, nalopütniti, naöorlösniti; (d. Buch) naproti -j- napivati ; (beim Verkauf) xoüraniti, 8 oeno posko- öiti x/!; -schließen, «. a. Zakleniti -j- naklopati; -schnappen, v. w. nablop- niti so, naklexniti so; -schneiden, v. a. krojiti, uronovati: urenati; -schnitt, rn. kroj, pri kroj ek; (Form) oblik»; -schrauben, v. «. navrtati, nasravbati />/!; -schreiben, v. a- pri¬ pisati (pisem); pritakniti -j- pripi¬ sovati; pritikati ; (eiue Schrift) >; -licht, n. pomrak, mrak; -sel, m. razsoli»,rogovila, gaöa, Kokalja; —ig, a. rogovilast, kobaljast; - spalt, m.rairpor, rardor, raepertij», rarpertje, spertijo, svoda, rarpr»; -tracht, /. svoda, nerlornost, prepir, neslogo, rarpertje; -trächtig,», pre¬ pirljiv, »vodljiv. Zwillich, a. dvojsert, ovilili; -en, a. dvojserten, evililiov. Zwilling-Sbruder, m. dvojeiö, dvoj- vek, dvojöe (g. et»), blernjak; -e, -sbrüder, />(. dvojvka, dvöjöiöo; - sgestirn, rr. o^vendje dvojekov; - skind, n. dvojeo (g. -eta), dvojöek; -sschwester,/. dvojko. Zwiug-e, spona, svora; -en, v. a. siliti, morati, nuditi : prisiliti, po¬ siliti, primorati; -er, »r. ograda; grodisöe, oridje; pesnjiea. pesnjirk; (Person) silnik, samosilnik; -Herr, m. silnik, samosilnik. Zwist Zwikl, m. vertelj, verteljeo; vre¬ teno; -bohrer, m. vreteneni sveder. Zwirn, »>. siikaneo, sukovek, nit, /., koneo;eott. nitixt.; -en, a. niten, končen; v. a. sukati (suöem); -sa¬ den, m. vit/.; -Händler, m. nitor; - rad, n. sukavnik; -seide, /.sukana svila; -strumpf, m. nitenanogavioa; -wickel, m. navitek. Zwischen, prp. med, mej; (in Zlle saminmsetz.), med-, vmesni; -akt, m. prestanek; -bau, m. medaidek, vmesna stavba; -behörde, /l vmesna oblastnija; -frage, /l vmesno vpra¬ šanje; -handel, m. posredvja kup- öija; -knochen, m. vmesna kost /l; -mauer, /l medaidje, vmesni rid, tin, prestenek; -ort, m. osredje, sredisöe; -punkt, rn. vmesnik, vmesni ölvnek; -raum, m. prostor med-, praznota, presledek; -reich, ». medvladje; -satz, »r. srednji od. vmesni stavek, srednjik, medsta- vek;-spiel, n. medigra, vmesna igr»; -stunde, /. medurjo, vmesna ura; - verkehr, m. medderelna kupöija; - Wand, /l medstenje, tin, protin; - zeile, /. vmesna versta; -zeit, /. medöasje: in der medtem, tem- oasi, ta bas; -zollinie,/. medderelna oolna poter» od. eerta. Zwist, m. svada, rarpor, rsrper- tij», rarpertje, spertija, rarpra, -rdrarb»; -en, v. rr. «vaditi se, v rarpertiji biti (sem); -ig, a. s vod¬ ljiv, udraLljiv, prepirljiv; —seit,/, «vodljivost, prepirljivost s. Zwie¬ spalt. Zwitschern Zwitschern, v.». rvergoleti, go- stolsti, gostolevati, seegljati, sveb- tjati, drobeliti, gostoriliti; (v. Gril¬ len >c.) overvati (im), škripati (pijem). Zwitter, m. xolutäll, mssanee, obojäk. dvojäk; -ding, n. dvojöe (g. sta); -esel, m. mereg, merek; -haft, a. podvoje», xolutanski, dvnjaöe». Zwölf,»um dvanajst,dvanajstero; /. dvanajstina, dvanajstka; -eck, n. dvanajsterokoteo, dvanajsterokot- je: ^iig, a. dvanajsterokoten;-er, »n. dvanajstäk, dvanajstnik; —lei, n. dvanajsteri; -fach, faltig, a. dva¬ najstere», dvsnajsternat, dvanaj- " Zythosj steroxnb; -fingerdarm, in. dvanaj- steroperstnik, pedavnik; -jährig, a. dvanajstleten ; -kreuzerstück, n. dva- najstäk; -mal, ack. dvanajstkrat; ^:ig, a. dvanajstkrat«»; -pfundig, a. dvaaajsterokllnte»; -seitig,«. dva- najsterosträ»; -tägig, a. dvanaj- sterodneve»; -te, »um. dvänajsti; -tel, n. dvanajsti», dvanajstin»; - tenS, ack. dvanajsti«; -theilig, a. dvanajstdele». Zh-klopt, m. Kiklop , enook , gro¬ movnik; -kius, m. okrög, oborten; versta; -linder s. Zilinder; -mbel s. Zimbel; -nosur, /l pravilo; -preffe s. Zipreffe; -thos, m. pivo , ol, jee- me»eo. 908 909 Verzeichnis einiger Personennamen, a) Tausnamcn. Abraham, »r. ^brslism, ^bram. Adalbert, m. ^Nulbert, VoZteli. Adelheid, ^öeI»ZlIs: Agate, /l ^§»t». Aegydius, m. Ilen, 'rilen. Agnes, /: dier». söer. Alexander, m. 4ieKs»nNer, 8ken- Alex, »t. ^les, Leks. Alois, m. v4losrit. slik». Amalie, /i ^m»ii^», Millies, E- Ambrosins, »I. ^mbrorst, ^kmbror. Andreas, M ^Nilre^', ^nckr», I>le- öek. Anna, /. ^4a»; ». linunoo. Cacilia, /l Veollst». oll». Charlotte, /°. lkanolina, vraxo^il» Chrisostomos, ro. lirirostom, LI»- tvnst. Christoph, ltristok. Christus, »». Kristus, Krist. Clemens, m. Klemen, Klement. CosMlls, m. korms. Cyrillus, m. viril. Demetrius, m. Demeter. Dionysius, M. Dionirii. Dorothea, /l Dorotas, kotii». Elias, rn. kli». Elisabeth, /. klirnbet», l,irs. Emilie, /. kmilis», a-iiiios. Erasmus, m. krnrem. Felix, m. peliks, 8revko. Franziskus, m. prsneisek, k'runo. Friedrich, m. kriNerik, IllirosiLv. Georg, .turij; Iuröeli. Gertrud, /i öer», lockert; -ttm. Vöries. 91V Gottfried, IN. Voxamin. Gottlieb, rn. köxomil. Guido, m. kvickon. Hedwig, /. keävix». Heinrich, rn. Henrik, rVreb. Hermagoras, Mokor. Hieronimus, rn. Jeronim. Hugo, rn. knxon. Jguaz, »n. Izaacij, Xace. Jsack, rn. liiak. Jakob, rn. äakop, ^aka. Jeremias, -n. äeremija. Jesus, rn. äecus, ^eris. Jobst, Jodokus, rn. ^ost. Johann, rn. äanen, Ivan, ^ovan. Joseph, rn. älorek, äonip. Judas, rn. ^aäer, älläar. Karl, rn. Karol, Vräxotin. Kasimir, IN. ka-imir. Kaspar, »n. kasper, Kaspar. Katharina, /. Katarina, Katra. Lazarus, rn. Uarar. Leo, rn. Koon. Leonhard, »I. Uensrt. Lorenz, rn. Uavreneij, Uovre. Lukas, rn. Uuka, Uuksr. Lucia, /. Uucija. Magdalena,/'. Maxäalen»,Madlena. Margaretha, /l Marxareta, Mar¬ jeta, Meta. Maria, /i Marija, Mina. Markus, »n. Marka, Marker. Mathias, »n. Matija. Matthäus, -n. Mstevr. Maurus, rn. Maner. Methodus, »n. Metod, Metodi. Moses, rn. Mores. Mojres. Nikodemus, r». biikoäem. Nikolaus, rn. Miklavr, iVikolaj. Otto, rn. Oton. Paul, IN. Pavel; oka. Bleiburg, Pliberk. storska. üoeellv «li llattaro, Loka lio- Bvdenbach, podmokii xk. 913 Bogliuno^ Loljun. BöhM-e, 6el>; -en, Desko, Oesko, Deska remija; -isch, Leski, Leski; -erwald , 8ümava. Bologna, Leien;». Bordeaux, LorLö. s-lsch, bosenski. Bosll-ien, Lose»; -ier, Losnjak; Bohell, Lolran Brandenburg, LrLnibor. Braunau, Leonov. Braunschweig, Lrunsvik. Bregenz, Lrexniea. Breisgau, Lrirxov. Bremen, Leom». Brescia, Lresij». Breslau, Vrätislav, Vratislava. Bretagne, Lretanjsko. Britanicn, Lritanija, Leitansko. Brünn, Lerne. Brüssel, Lruselj. Buccari, Laker. Budweis, Luckejevioe xt. Bukarest, Lllkres, Luksrost. Bulgar-ien, Lolxarska; -e, Lol- xär; -isch, bolgarski. Bunzlau, Loloslav. Cairo, ltaira, kakira. Canale, Kanal. Capodistria, kivper. Carlopago, »»§. Carthago, Kartagina. Castelnuobo, kiovigrscl. Častna, ksstvs. Cattaro, Kotor. Cettinje, Otinje. Cherso, Dres. Chin-a, Kitaj, Kitajsko; -ese, Kitajec; -esisch, kitajski. Dcutsch-flov. Taschenwörterbuch. Chrudim, »rnilim. jsski. Cilli, Delje;-er, Deljän; a. celj- Cividale, Devckat, 8tsro mesto. Constanlinopel, D-lrigraU. CorfU, Kerk. Curzola, liorLnl». Cyperu, llipsr. Czaslau, Daslav». smstioso. Dalmat-ien, vslmsoijs; -ter, 0»I- Damaskus, Damask. Däne, Danec; -mark, Dansko, Dänija Danzig, t-sansko. Deutsch-e, diemec, diemk»; -land, dlemLija, diemei diemsko; a. nomski. Diakovor, Djäkovo. Dnicper, Daoper. Dniestcr, Dnoster. Donau, Donava, Dunaj. Dorpat, Dorpet. Drachenburg, Korjo. Drau, Drava. Dresden, DeaLsano xk. Durazzo, DeaL. Eberndorf, Doborla vos. Ebro, klber. Eger, »vl>. Ehrcnhausen, tlrnos. Eibiswald, Ivnioa. Eismeer, Doseno morje. Elbe, k>ab». Elbogen, Doket. Elsaß, älraoij», Engl-and, ^nZIija, Lnxlosko; - ander, zKnxlcL; 0! »nxloski. Ens, tenisa. Ephesus, klkor. L8 914 Erlau, ckaxer. Erzgebirge, kndne xore. Esscg, Osek. Etsch, ^disa, klöava. Eurou-a, Lvropa, -äer, lüvrope- jee. Lvrvpeo; a. evropejski, evropski. Feistritz, vistriea. Feldkirchen, I'erz. Ferlach, vorovije xt. Fianona, ktomi». Fiume, kek». Flitsch, »ovee. Florenz, klorenoija. Franken, Vrankonija. Frankfurt, lssrankobrod, issrankknrt, Frankreich, Vraneoskv; Franzose, kranoos, a. franooski. Franz, Vransko. Franzdorf, Lorovnie». Freiburg, k*rajbnrA, kribor. Friaul, Vurlansko. Friesach, vrese pt. Fiinfkirchcn, keeüll. Gail, Aila. Galizien, Oalioija. Gallien, Oälija. Ganges, o->nx. Gemona, Olimona. Genf, Oeneva. Genua, Oenova. Glatz, liladsko. Glogau, Olöxova. Gloguitz, OiüAnio». Gmünd, Sovodenj. Gnesen, Onesno. Gonobitz, lionjioe xk. sxoriski. Görz, korioa; -er, OoriLiln; a. ! Gotschcc, lioöovje. Gradiška, Oradiska, Oradisöe. Gran, OstroAvn. Graz, Oradev; -er, Orsdöan; a. xraski. Gricch-e, Oerk, Orek; -enland, Kersko, Oreško, Oreeija, s. Aerski, xreski. Grönland, Oreolanäijs. Grohbritanien, Velika vritänija Großglockner, Veliki Lvon. Großwaideiu, Veliki VaraUin. GÜns, liisek. Gurk, Kork»; -feld, Ikerskv. Heidcnschaft, ^jckovsvina. Halle, Uala. Hamburg, Hamburk. Haselbach, l,eskoveo. Hebräer, Hebrejeo. Hebrus, dlarioa. Hellas, Uölaäa. Hermannstadt, Sibinj. Hcrrenhut, Okrsnov. Holland, Holandija, Holandsko. Holstein, Holstin, Holstiusko. Jdria, Idrija. Jglan, Ixlava. Illyrien, Ilirija, Ilirsko. Ilmensee, Ilinensko jerero. Jndlls, Ind. Jnsbruck, Insprnk. Irland, Irija, Irsko. Island, Islandija, Islandsko. Jsonzo, Soöa. Istrien, Istra, Istrija. Italien, kiaäko, Itdlija; -er, l-ab x a. laski, italski. Jägcrndorf, Lernov. 915 Japan, -kopönisa, laponsko; -ese, cksponeo; a. ssponslii. Jassy, ckos. Jerusalem, -kerüsolem. Jitschin, Živili. Joachimsthal, ^äkimov. Joscfstadt, Marekov. Jud-äa, Iluclej»; -e, Liö,^nck; a. Livovski, sückovski. Kamtschadale, Itomö»/. Kroa-te, Uervot, Itrovot; -tisch, . Lausanne, kvüon». Lausih, liUries, kurioe xt. Lech, Kiko. Lcibnitz, ki'pnie». Leipzig, tipsko. Leitha, bttovo. Leitmcritz, kitomerioe z»/. Lcitomischel, l>itomisels. Lemberg, bvov. Leoben, ksubno. 58' 916 Lesina, Hvar. Leutschau, k>evo°s. Lkyden, l-uxgsn. Libanon, l,ibs», Libanon. Licca, i-iks. Lichtcnwald, 8ev»ie». Linz, b,ineo. Lissa, Vi«. Lissabon, l^iüboos. Litorale, priworse. Litthauen, l-itv», l,itvsn«ko. Livland, Livönis». Livorno, I,ivoren. smiriss. Lodomerien, VIsckimirsko, Vlseii- Loibl, Jubels. Loitsch, I,oxsteo. sbsrsko. Lombardei, I,ombsräiss, I,om- London, I,o»iion. Lothringen, l,otsri»A>'ss. Lübeck, kükoveo, I,subek. Lurnfeld, l'urse. Luscharieberg, vissrje. Lussin grande, l,osi»j. Lnttenbcrg, i,otmerk. Lützen, Kuri». Maas, Mors. Madeire, NsUejrs. Magdeburg, vevi». Magyar, Nseirsr, Nsxjsr. Mahren, Norsvsko. Mailand, Niis». Main, Nssns, Ne», Noxsn. Mainz, Nobuo, Noxunoiss. Mantua, Nsntovs. Mlkrbnrg, Nsribor, Nsrbnrx. Maria Saal, Kospesveto xt. Marmora-Meer, Itelo mor^o. Marscile, Nsrriis. Mecca, Nek». Meißen, Nisnss. Nise». Melcta, Niet. Merseburg, Neriboi-. Mexiko, Nebiks, Nesik» Mincio, Ninvis. Mitrovitz, Nitrovie». smorse. Mittclländ. Meer, sredoremno Mohacz, Nobsö. stsvsko. Moldau, Veltsvs; (Laut) Rul- Monfalcone, Verriö. Montblank, vels A0VS. Monte Maggiore, VLks. Montencgr-o, öei-llSKoi-s; -ner, öei-noAvree; a. öernoxorski. Moosburg, visto§i-»°ovi Zork. sremsko. Niederlande, Airkoremtze, Kiro- Nikolsburg, Nikulov. Niffa, M. 917 Nordamerika, severu» Amerika. Nordsee, severno oder nemško mori«. Norwegen, diorvesko, diorvexija. Nowgorod, diov^orock. Nürnberg, diorimberk. Oberlaibach, Verdnik». Oedcnburg, 8oprooj. Oder, Ockra. Ofen, Luckim, Luck». Olmiitz, Olomuo. Oppa, Opava. Oppeln, Opolje. Orleans, Orle»». Orsowa, Orsov», ksava. Ossegg, Osek. Ossiach, Osoje xr. Oesterreich, Lvstrij», ^vstrijan- sko : -er, ^vstrijaneo; «. avstri- janski. avstrijski. Ostindien, vrdockn» Inckija. Ostsee, Leit, baltiško morje. Padua, käckov». Palästina, Palestina. Palermo, katerem. Pantschcwo, kckoöov». Pardubitz, karckubioe xt. Parenzo, koreö. Paris, karir. karir: -er, kari- rän, a. pariški. Passarowitz, korärevee. Passau, pasov. Pavia, kavija. Pcdcna, kiöan. Pcrgamus, kerxam. Persien, ker/ij». Peru, keruvija; Pest, Pest». ' St. Petersburg, ketroxrack, ke trov xrack. Peterwardein, ketrovarackill. Pettau, ktnj. Pfalz, kalatinckt. Philippopel, kloväin. klovckivo. Phöuiz-len, keoioija; -ier, I^eoi- ean; a. teniski. Piacenza, kiavene». Piave, ktava. Piemont, Piemont, kiemvntesko. Pilsen, kelrenj. Pindlls, kinck. Pinguente, Lvlret, Luret. Pirana, Piran. Pisek, kisek, kesek. Plattensee, klatensko jerero. Po, kack. Pola, kutj. sa. poljski. Polen, poljsko; Pole, Poljak; Pöltschach, kolieane pr. Pommern, Pomorje, komoransko. Portugal, kortuxcklija, portugalsko. Pvschega, korexa. Posen, pornanj. Potsdam, kockstupim, kotsckam. Prag, Prags; -er, kraran; «. praski. Prasberg, Alorirje. Presburg, korun, korooj. Prcnß-e, Prus; -kN, prusko, Pru¬ sija; «. pruski. Prvßnitz, krostejev. Przemysl, kremisel. Pnsterthal, kustriska ckoliva. Pyrenäen, Pireneje, pirenejske xore pt. Ouarnero, kvarnerski raliv. Raab, kaba. Radkersburg, kaäZona. Radmansdorf, kavoliea. Rllgllsa, vobrovnik. Rakonih, kakonik; kakoniee xt. Rann, kreLoo xr. Raudnitz, kovänioa. Regensburg, Kern», katisbona. Reichenberg, lübereo. Reifnitz, kibniea. Rcsia, Kemisa. Rhein, keu, kasna. Rhodus, koä. Rhone, koäan. Ricsengebirge, kerkonosi xr. Risano, kiLana. Roh lisch, koxatee. Rom, Kim; Römer, kimeo, kim- Isan; a. rimski. Rosek, korek. Rovercdo, koverev. Rovigno, kovins. Rügen, knsana. sa. ruski. Rußland, Kasko, kusisa; -e, Kus; Saale, 2»la. Saatz, 2ateo. Sachsen, 8aksonsko, 8aksänisa. Saidschitz, 2aseeiee Salerno, 8->loru. Salona, 8olia. Salzburg, 8aIeburZ, 86Inoxrack. Sann, 8avina. Saracene, 8araeen. Sardinien, 8arsko. Schwarzes Meer, öerno mori«. Schwarzwald, 6or»i les. Schweiz, 8r»soa, ävil^joarsko. Skutari, 8ka,ler. Sebenico, 8lbenik. Seine, 8en».„ Teisenberg, ^urembork. Scmlin, 2omuu. Scmciing, 8emornik, 8överaik. Selb, 8orb; -icn, 8orbsko, 8er- bija; a. serbski. Sevilla, 8evilsa. Sibirien, 8il>irisa, 8ibirsko, 8ibir. Sizilien, 8ieilisa. Siebenbürgen, Krckoij, KräolssKo. Silistria, 8ilistra. Sisek, 8isek. Skalitz, 8kalioa. Skandinavien, 8kanäiuavij». Slavonien, 8Iavönisa, Slavousko. Slave, 8Ioviln, 8Ioven, 8Iavjän; «. slovanski , slavjanski. Slovak, 8loväk; -ei, 8Iovensko. Slovene, 8Ioveaee; a. slovenski. SlUlN, 8Iuns. Smyrna, 8mirna. Sophia, 8reäeo. Spalatro, 8xlet. Spanien, 8xLniz», 8pansk». 919 Stargard, 8t»roxr»ä. Steiermark, 8t»jersko, 8tirsko, 8tsjor; -Märker, 8t»jeree; a. stsjerski. sbotios. Stein, Usmnik; -amanger, 80- Steillbüchel, Usmn» Kvrio». Straßburg, 8tr»sbllrA; Lroäole». Stuhlweißenburg, 8toioi Lelixr». Tschitsche, Vie. Tüffer, i^sko. TÜrk-e, lurek; -ei, luröij», lurs- ka; a. turski. Tyrnau, lernev». Tyrol, lirol, lirolsko. TylUs, lir. Udine, Viäem. Ukraine, vkrsjn». Ungar, Oxer; -n, Oxorsko; «. ozorski. Unterwalden, kocklesje. Upsala, Ups»l». Veglia, lisrk. St. Veit, 8t. Viä. Veldcu, Verb», Veldes, vieä. Bestach, vel». Venedig, vooetko xk. Bereinigte Staaten, 2e ed. 8Io- !)>0 Windischlandsberg, kockeetertek. Wippach, Vipovo. Wittingau, 'rredons. Wochcin, vokioj. Wolssberg, Volsbevk. Wolga, Volx». Wolhynien, Volillj. Wörther-See, vorbsko od. vo¬ lovsko jerero. Wiirtcmberg, VirtemberZko. Würzburg, Viroborx. Zara, 2oäov. Aarskoe Selo, Osrsko solo. Zator, Lstor. Zbirow, 2>>irvx. Aeier, 8oro. Zellllitz, 8eloi'os. Zemplin, 2omoo. Zeng, 8oi>j. Zigeuner, vixs«; «. viZ»nsK>. Zips, 8pis. ZirkNitz, Oorkoioo. Zittau, Litovo. Zloczow, Ulovov. Znaim, Lnusem. ^nosmo. Zollfeld, gosposvetsko polse. Zombor, Rombov. Zürich, 6urik, l'igov. Zweinitz, 8vioie». i Zwittau, 8vitsvs. S21 Verbesserungen und Zusätze. Abgränzen, v. a. mouiöjti: ock- meniöiti. Ablegen, v. ». (die Prüfung) opraviti, prestati (stojim) -( vprüvlfati. Abortus, m. rnobitelr, irnebitek. Ackerbautreibend, a. poijeüoie», kmetovavsn. Alleluja, n. lies: alolllja (für alefufa). Alpenforelle, /. rlatüveica. Aneiscrn, v. «. büriti, poxvo cka- sati (ckasem). Anfangs, ack. 8 porviee, irr porvice. Angebinde, ». slavio». Angeld, n. naäavek (für raöaveli), rakupek. Ansaat, /l posevek. Anstricken, v. a. (d. Ferse) rapo- titi; (d. Socken) saperstiti />(. Antiphone, /. preüpevek. Armadil, n. armaüil. Ath-emloch, rr. üusnica; -mungs- werkzeug, re. «likalo, sopilo. Aufbrausend, a. burovit. skipeven. Aushalten sich, v. r. b-ivi«i so. All sässig, «. - sein, naxreLon na koxa biti (som). Auf-wallell, v. ». je'riti se: Me¬ riti so; -wühlen, v. a. motobati: rmvtobati. Brautführer, svatnik. Bucht, ?- Zatrep. Charpie, /t Konsina. Dachziegel, m. krovna opeka. Darangeld, ». --akupek. Diplom, n. üixloma. Dodekaeder, n. «lvanafstereo. Drängen sich, v. vrstiti so. Dudelsack, M. mosnioa. Ebbe u. Flut, /l osoka in plima, biba, bibavica. Eigentum, n. lastnovina. Eintracht, /. sloseina. Einberständnis, ». ^monek. Elision, /. oümoöeli. Erblinden, v. n. «bnovicketi Erdtheil, m. remlfiscina. Erwerb, m. priüoba. (strost. Farbenzeichnung, /l pestrina. po- Auseinandcrgehend,«. rarliajaveo.! Fensterstock, m. (oben) preklaila, Ausschuß, m. ocktrobek. ! (unten) plan»; (and.Seite)po!. lies einmal: leseni terx. Innere, m. notrina. Katakombe, /. xod^emniva. Kranzeljungsrau, /. svätniea. Kuphyt, »!. Idxovsv. Ladstvlk, »i. nabijalnik. Lavine, ( vaiina. Los, ri. vadljej. Lustbarkeit, /. radovija. Lüstling, m. spollotnik. Markt-Preis, m. terLna osna; - recht, ir. terrna praviva. Mnhlenspiel, »r. sxaneliea (statt: spänlioa). Nachholen, v. a. postoriti x/. Niihc, /- dlisota. Obgleich, e. xremda, äkoprem, akopram. Oktaeder, m. osmereo. Opalin, M. opalovee. Panzerschiff, n. oklepniva, okläp- nioa. Petroleum, N. kamenovee. Phosphoreszenz, /°. svetlikanje. Puddelofen, xndlovnioa. Reichsschatzschein, »!. dsrLävnioa. Reps, M. xoreioa. Schillernd, a. spreminjav. Sklerit, »». terdee. Spath, m. kalavee. Splitter, m. troskov, troskva: - ig, a. troskvast. Stealith, r». tolstnik. Treffend, a. Zadeven. Trug, m. vark». Unheil, m. 2I0; -bringend, «.Mo¬ nosen. Wohlthucnd, a. dobrodejen. 923 Abkürzungen. ort. a n, Bindewort, mmelname. leinerungs- ^Schlagwortes, — des vorausgehenden durch- Mortes sammt dem Schlagworte. nmungswort in Zusanimensetzuiigen. de» Endsilben bezeichnet den bei der Biegung — militärisch. 22 mineralogisch. 22 musikalisch. : Neutrum, sächl. Geschlecht» — Numerale, Zahlwort. — Pflanze. — Perfektiv, Vollend. Zeitw. 2 Pronomen, Fürwort. 22 Präposizion, Vorwort. n und. w. 22 und so weiter. 22 aktives Zeitwort.' 22 Impersonales Zeitw. 22 intransitiv. Zeitw. I eto. . - ist der Vertreter den schossen gedruckten „ --bezeichnet Las Bcstin! Das kursive e ausfallenden Halbvokal a. 22 Adjectiv, BeiwoI ack. 22 Adverb, Nebels arith. 22 arithmetisch, astr. 2: astronomisch. b. 22 bei. bot. 22 botanisch, chem. 22 chemisch. c. con. — Conjuktion cokk. 22 Kollektiv- od. S -ttm. — Diminutiv, Ve Wort. /l 22 feminium, weibl Geschlecht. /1^. 22 figürlich. gem. 22 gemein. geom. 22 geometrisch. int. — Jnterjekt. Empfindungswort, m. 22 Mascuünum, ntznnl. Geschl. Math. 22 mathematisch, mil. "" min. mus. N. 2 num. Pfl. : xn. : k-nx. u. — u. s. v. v. v. ic. Zsammsetz. 22 Zusammensetzung, weist auf nachfolgerse, Z- (wie x/°.) auf vorausgehende Perfektive. Die Druckfehler, >ie sich an einzelnen Stellen eingeschlichen, möge einestheils die Schwier gkeit des Satzes und der Korrektur, anderntheilS die Entfernung des Verfassers vom Druckorte gütigst entschuldigen.