/2/1) : (q , pl-l. t°j o LETNIK XXVII, SEPTEMBER, ŠTEVILKA 9 GoMMO5 Vinko Hafner v Cinkarni Ob svojem obisku v Celju, je tovariš Vinko Hafner, predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije,s sodelavci obiskal tudi Cinkarno. Ob njem so se zbrali najodgovornejši družbenopolitični delavci, ter vodstvo delovne organizacije. Naši sodelavci so mu prikazali polletne poslovne rezultate ter poudarili, da je bil poslovni uspeh v primerjavi z lanskim istim razdobjem sicer ugoden. Dejstvo pa je, da je bil lani rezultat zelo slab, zato letošnji dober rezultat ne pomeni trajnejšega izboljšanja. Na ustvarjenem dohodku se odražajo tudi notranja stabilizacijska prizadevanja in ugodnejši položaj surovinske industrije, z ozirom na spremenjen položaj Cinkarne na trgu. Poudarjene so bile tudi izvozno - uvozne težave in nedoseganje letnega plana izvoza kar za 30 %. Čutiti je veliko povpraševanje po surovinah na eni strani in velike potrebe po trgovinski menjavi na drugi strani. Ocenjevali so, da pomembnost oskrbe naše delovne organizacije s surovinami ne smemo pustiti na cedilu. Krivda za nedoseganje planiranih izvoznih rezultatov ni v prodaji na domačem trgu, temveč v velikem pomanjkanju najpomembnejših surovin za našo proizvodnjo, predvsem cinka. Tovariša Hafnerja so seznanili z našimi prizadevanji za reorganizacijo delovne organizacije. Želimo zgraditi učinkovit poslovni sistem, ki bi hitreje reagiral potrebam trga, zunanje-trgovinskim in razvojnim potrebam. Združiti moramo nekatere funkcije na nivoju delovne organizacije, da bi tako dosegli racionalnejši izkoristek kadrovskih potencialov in večje efekte z nižjimi stroški. Tovariš Hafner je med drugim menil, da je prav, da gremo v smer krepitve delovne organizacije. Opozarja pa nas, da mora delovna skupnost skupnih služb služiti predvsem potrebam temeljnih organizacij ter s strokovnostjo ter ažurnim delom upravičiti svoj obstoj in tako prispevati svoj delež pri povečevanju dohodka v temeljnih organizacijah. Tov. Hafner je bil prijetno presenečen nad doseženimi rezultati v prvem polletju. Dobro se še spominja zadnjega obiska in takratnih problemov in ekonomskih težav. Ocenjuje, da je narejen bistven premik na boljše in želi, da tako tudi nadaljujemo. Poudaril je današnji težak položaj Jugoslavije v gospodarstvu, še posebej delavca, ker njegov realni osebni dohodek pada, ter bo po njegovi oceni še padal do konca tega leta. Prihodnje leto bi se lahko trent padanja zaustavil in ostal na istem nivoju, do leta 1982, ko bi se zopet dvignil. Poudaril je, da je potrebno v prihodnje vztrajati v prizadevanjih izpiačil osebnih dohodkov po družbenem dogovoru, kar pomeni največji prispevek k stabilizacijskemu obnašanju slehernega člana družbene skupnosti. Ne smemo pa pozabljati stimulativno nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Pohvalil je naša prizadevanja v TOZD Titan dioksid in apeliral na razširitev takšnega nagrajevanja v celotni delovni organizaciji, 'Sf^tem, da bo povišanje osebnih^foTiodkov imelo za sabo tudi povečanje produktivnosti dela. Ob koncu obiska so tovarišu Hafnerju pokazali obrat nove valjarne. Imel je dober vtis, četudi so montirani stari stroji. Važno je, da bo valjarna omogočila ponovno povečanje vključevanja na zunanje tržišče, predvsem zahodno, saj se bo kvaliteta lahko kosala s produkti iz zahodnega sveta. nje. Bolje in več delati je potrebno predvsem tudi v administraciji. Organizirati se moramo tako, da bo nov informacijski sistem dajal kvalitetne podatke s čim manjšim angažiranjem človeškega faktorja. Na področje stabilizacijskih prizadevanj pa lahko uvrščamo že uspehe pri izbiranju proizvodnih programov. Zaradi pomanjkanja surovin trošimo tiste surovine, ki nam dajejo največje rezultate pri maksimalnem vključevanju človeškega faktorja. Izpadi v proizvodnjah metalurgije, kemije, in grafike so povzročili velike kadrovske težave, Kljub temu smo uspeli dati delavcem delo. Probleme smo reševali tudi z izbiro proizvodov, ki so dohodkovno najbolj interesantni. Ker je nerealno trajno delati tako, si prizadevamo, da je to glede na težko ekonomsko situacijo, le trenutnega značaja. Tudi v zniževanju vseh stroškov smo si prizadevali uresničiti stabilizacijski program, čeprav je upravičenost zamrznjen-ja le-teh dvorezna in dvomljiva. Če vodstveni delavec potuje v inozemstvo, lahko to pomeni razrešitev nekega velikega problema, komercialist lahko na potovanju dobi veliko naročilo, poveča izvoz Kakšno je stanje na vseh področjih v naši delovni organizaciji je težko opisati, saj se problemi z dneva v dan kopičijo in vzbujajo skrb vseh tistih delavcev, ki so odgovorni za njihovo razreševanje. Vsem je že jasno, da je od angažiranja čim večjega števila delavcev odvisno, kakšni bodo uspehi v prizadevanjih za ekonomsko stabilizacijo. Nepredvidena hitra rast cen, pomanjkanje reprodukcijskega materiala, motnje v preskrbi in drugi problemi, povzročajo zaskrbljenost nas vseh. Zato je v sedanjem trenutku še toliko potrebnejša akcija vseh, za več dela in boljše rezultate dela. Razvojna pot naše DO je usmerjena v prvi vrsti v realizacijo sprejete makro organizacije, katero moramo s hitrim dogovarjanjem in trdno voljo uveljaviti že v januarju 1981. Prizadevati si moramo, da bo vsak delavec delal polnih sedem ur, kadrovsko strukturo pa primerno opredeliti tako, da bodo v naših vrstah ostali le resnično potrebni kadri. V prizadevanja za uresničitev nove organizacije vodi tudi čim hitrejše aktiviranje vseh investicij, da nam bodo začele hitro vračati vložena sredstva. Zavedati se moramo, da več dela pomeni povečanje proizvod- in podobno. Seveda smo zainteresirani, da je ekonomsko upravičenih razlogov za potovanja čim več, da pa je manj tistih, ki nam ne dajejo rezultatov. Ne le delati, temveč tudi misliti stabilizacijsko je velik prispevek vsakega V TOZD Metalurgiji se trudijo, da bi delno nadoknadili izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin iz prvega polletja, vendar je že vnaprej jasno, da celotnega izpada ni več možno pokriti do konca leta. Rešitev za pridobitev najosnovnejše surovine, cinka smo iskali na domačih tleh, v Zorki Šabac, Trebči in Titovem Velesu. Titovemu Velesu, največjemu dobavitelju cinka, smo ponudili sodelovanje ne samo v kupoprodajnih, temveč tudi v dohodkovnih odnosih. V večji dohodkovni povezavi vidi vodstvo naše delovne organizacije obojestranski interes. Titov Veles naj bi širil proizvodne kapacitete, mi pa bi jim ponudili strokovno pomoč z ozirom na dolgoletno tradicijo. Že konec meseca septembra se predvideva razgovor s topilnico Titov Veles, v razgovoru s predstavniki celotnega kombinata pa bomo opredelili področja in oblike sodelovanja. Dejstvo je, da smo v precejšnji meri odvisni od uvoza surovin, zato se spričo težavnega gospodarskega položaja v državi, kopičijo tudi težave v delovni organizaciji. Zadnji sklep SISEOT z dne 3. septembra 1980, omejuje pravico razpo- V času od aprila do septembra 1980 je bilo na področju izvajanja programa ekonomske in ekološke sanacije narejenih nekaj premikov. Delegati bodo s poročilom, ki ga je izdelal Svet za ekonomsko in ekološko sanacijo, seznanjeni pred sejo skupščine. Čeprav Cinkarna še vedno ni uspela pridobiti pripadajočega deleža za ekološko sanacijo Titanovega dioksida v višini 3,2 milijonov dolarjev od Kombinata Lacke und Farben iz NDR, potekajo dela naprej, vendar v manjšem obsegu kot bi sicer. Ne glede na čas pridobitve sredstev od partnerja pa bo Cinkarna v celoti realizirala program ekološke sanacije, ki ga je sprejela Skupščina občine Celje v letu 1978. Pri izvajanju programa ekonomske in ekološke sanacije iz leta 1978 ter dodatnega programa, s katerim je Cinkarna razširila naloge na področju ekologije, so bili do sedaj doseženi naslednji rezultati : TOZD TITAN DIOKSID Elektrofiltri: Naloga je zaključena. Filtri poskusno obratujejo od 20. 12. 1979. 25. 6. 1980 je bil izvršen tehnični pregled. 5. 9. 1980 smo od Inštituta B. Kidrič prejeli rezultate tehnoloških analiz, ki potrjujejo garantirani čistilni učinek za S03, in prašne delce. S tem je zadoščeno pogojem za izdajo sanitarnega soglasja k delavca k izboljšanju rezultatov gospodarjenja. Nič se ne razrešuje samo po sebi, le tako bo, kot se bomo odločili v svoji delovni organizaciji in skupaj z drugimi delavci in občani v celotni družbi. laganja z deviznimi sredstvi na 55 %. Za Cinkarno pomeni to velik udarec, ker predstavlja velik devizni primanjkljaj. Ena rešitev je v maksimalnem izvozu vseh tistih izdelkov, ki so interesantni za zunanji trg. Druga rešitev pa bi bila v spremembi statusa Cinkarne glede na omenjeni sklep. Na SISEOT smo poslali ustrezen zahtevek, da se oceni situacija naše delovne organizacije glede na to, da smo uvažali več kot smo trošili in da se status korigira tako, da se razpolagalna pravica z deviznimi sredstvi spremeni na 95 %. Omeniti je potrebno, da je povečanje izvoza preko normalnih mej silno težko, ker so cene, ki jih dosegajo naši proizvodi na svetovnem tržišču, nižje kot na domačem trgu. To pa zopet pomeni negativni efekt na ustvarjeni dohodek do konca leta. Težave so tudi z nakazili v inozemstvo, ker možnost plačila z nakupom deviz ali kratkoročnih bančnim kreditiranjem, ogroža likvidnostno situacijo delovne organizacije. Neodvisno od ukrepov SISEOT-a pa moramo na področju izvoza prispevati več in si prizadevati za popestritev oskrbe repromaterialov iz domačih izvorov. uporabnemu dovoljenju. V teku je tudi pridobitev požarno varnostnega soglasja Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Schnakenberg: Na osnovi izvedbenega projekta RC 007/80 za dodatni zbiralnik smo že pridobili potrebna soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja. Naprava bo lahko pričela obratovati po izgradnji dodatnega zbiralnika in obnovi obeh obstoječih. Ker potrdila SDK o zagotovljenih finančnih sredstvih še nismo prejeli, je rok izvedbe ogrožen. Amonsulfat: Izdelana je študija predelave in študija raziskave tržišča, iz katere je razvidno, da investicija nima ustrezne ekonomske osnove. Glede na to, da je ekonomičnost projekta zagotovljena le pod pogojem, da amonsulfat proizvajamo v nečisti obliki in na osnovi uvoženega amonijaka, bo Cinkarna pred dokončno opredelitvijo proučila še druge možnosti uporabe odpadne žveplove kisline. Rezultat bo podala v obliki razvojne usmeritve do konca leta 1980. Čiščenje iztoka Iz deponije Bukovžlak: Zgrajen je drugi posedalnik, položen cevovod in grobo montirana oprema. Izvedba del poteka po predvidenem planu. Čiščenje filtrata: Investicija je ozko vezana na prejšnjo postavko. Plinifikacija: Vgrajena je vsa oprema v kalcinirne peči. Ena linija je v poskus- nem obratovanju. Dela bodo zaključena v roku. S tem se bo TOZD Ti02 vključil med večje odjemalce zemeljskega plina, kar bo omogočilo pomembno zmanjšanje količine S02. Nevtralizacija odplak: Zgrajen je posedalnik. Investicija miruje zaradi ne-zagotovljenih finančnih sredstev iz NDR. Skladišče ferosulfata: Izvajanje del miruje, ker ni zagotovljenih finančnih sredstev iz NDR. Obnova zbiralnikov: Sprejeta je ponudba za izvedbena dela. Zaradi neza-gotovljenih finančnih sredstev s strani poslovnega partnerja se na izvedbi naloge ni delalo. Realizacija del se navezuje na izvršitev nalog pod 2 in 7. Varovalne kapacitete nevtralizacije:Te-hnična dokumentacija je pripravljena, sanirane so črpalke, vgrajena je dodatna črpalka. Dela stojijo zaradi nezagotovlje-nih finančnih sredstev iz NDR. Dograditev pregrade v Bukovžlaku Pregrada je zgrajena do višine 285 m, zaprt iztok vode izza pregrade. Izdelan je izvedbeni projekt za nadvišanje pregrade do kote 295 m. 23. 6. 1980 je bil izvršen tehnični pregled pregrade na višini 285 m za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja do kote 295 m. Pridobivamo izjave pristojnih zavodov o možnosti nadvišanja pregrade. Notranja kanalizacija: Rešitev naloge bo zaključena v predvidenem roku, to je decembra 1980. Izgradnja odvodnih kanalov za meteorne vode: Izdelan je projekt, vezni kanali in drče v gradnji. Izdelava se veže na realizacijo projekta nadvišanja pregrade. TOZD METALURGIJA Ustavitev PIK in KKČ: Rok ustavitve še ni potekel, naprave se ustavijo po izgradnji »S« kisline. V skladu z letnim planom je bil v obratu PIK in KKČ - piritna linija -opravljen redni letni remont v maju 1980. Rezultati kontrolnih meritev so za PIK zelo ugodni, medtem ko KKČ piritna linija izkazuje nekoliko višje koncentracije. Fe-rosulfatna linija v obratu KKČ je od 1-septembra v rednem letnem remontu, ki bo trajal predvidoma do 1. oktobra 1980. Okvare in ustavitve so na proizvodnih linijah manjše kot v enakem obdobju lani. Postavitev visokega dimnika za odvod emisij Iz nove »S« kisline, KKČ, ferosul-fatne linije in sušilnice ferosulfata: Hidrometeorološki zavod SR Slovenije je 15. 8. 1980 posredoval dokončno stališče glede izgradnje višine dimnika. Z izgradnjo »S« kisline v okviru Cinkarne bo odpadla emisija S02 iz naslednjih obratov: -kotlovnica z maksimalno emisijo 120 kg/ H -PIK z maksimalno emisijo 90 kg/H -KKČ-piritna linija z maksimalno emisijo 184 kg/h 394 kg/h Vsi ti obrati imajo nizke dimnike. Ne glede na emisijske višine se bo emisija S02 po izgradnji »S« kisline in opustitvi starih obratov in kotlovnice zmanjšala do 340 kg/h. Cinkarna je že navezala stike s projektantsko organizacijo. Predvideva se podpis pogodbe za projetiranje dim' nika v mesecu septembru. Izgradnja dim- Cinka še vedno manjka Izvajanje programa sanacije nika je vzporedna z izgradnjo »S« kisline. Pri obratovanju nove »S« kisline in fero-sulfatne linije je zavod predvidel 100 m visok dimnik. Ta višina zagotavlja, da pri normalnem obratovanju v okolici ne bo prekomernega onesnaževanja zraka. Akumulacijski bazen: Za izgradnjo vmesnih bazenov za egalizacijo in odplinje-vanje pralne kisline iz obrata KKČ (akumulacijski bazen) so izdelani kompletni projekti, zagotovljena finančna sredstva, pridobljeno lokacijsko dovoljenje za pripravljalna dela. Za pridobitev gradbenega dovoljenja je vložena zahtevana dokumentacija. Verjetno bo prišlo do zakasnitve izgradnje vmesnih rezervoarjev zaradi predolgega čakanja potrebnih dovoljenj. Za hitrejšo izvedbo projektov, pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja je Cinkarna sklenila pogodbo z Razvojnim centrom Celje. TOZD KEMIJA Čistilne naprave za modri baker: Gradbeno dovoljenje smo dobili 29. 8. 1980. Gradbena dela so končana, začela so se že montažna dela. Predvideni rok zaključka del je do konca leta 1980. Za zakasnitev del je bil poleg pozno pridobljenega gradbenega dovoljenja še vzrok v nemoči koriščenja kreditov Jugobanke. Luženje baritnega blata: Izdelan je načrt ločevanja trdne od tekoče faze. Zaradi restrikcij pri uvozu opreme v letu 1980, nismo uspeli dobiti potrebne centrifuge. Zato smo menjali tehnološki del ločevanja faz. Ob priliki remonta v obratu litopon v oktobru bodo s preureditvijo obrata zadovoljivo rešili ta problem. TOZD GRAFIKA Sanacija odpadnih voda: Delo je v celoti zaključeno. Rezultati meritev, ki jih je opravil inštitut B. Kidrič, so zelo dobri. Absorpcija hlapov: Delo je v celoti zaključeno. Meritve je izvršil Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Na rezultate še čakamo. Podana je pismena zahteva upravnemu organu SO Celje za tehnični prevzem celotne Grafike III. TOZD VZDRŽEVANJE Plinifikacija: Omrežje cevovodov za razvod zemeljskega plina v starem in novem delu Cinkarne je končano, pregledano s strani inšpekcijskih služb in pridobljeno uporabno dovoljenje. Kurjenje zemeljskega plina se je začelo v septembru 1979 na prvem pečnem agregatu, ter sukcesivno priklapljajo usposobljene peči. V kratkem se prične poskusno obratovanje z zemeljskim plinom na kalci-nirkah Ti02, v pripravi pa je montaža oprem za kurjenje zemeljskega plina na peči cinkovega belila. tozd transport Deponija trdnih odpadkov: Zgrajena so zemeljska pregrada in humozirana, zgrajen je izcejalni kanal, izvršena zemeljska dela na kanalih za odvod meteorne vode. Dela na deponiji so končana razen tistih, ki so vezana na izgradnjo nadvišanja pregrade deponije sadre. To so dokončanje del na kanalih za meteorološke vode. Na osnovi analiz izcedne vode se bo pristopilo k tretiranju teh voda. DSSS Nabava merilnih aparatur za meritve ozračja in vode: Nabava merilnih aparatur je delno realizirana, delno naročena. Pojavljajo se problemi v zvezi z uvozom aparatur. Merilne aparature se bodo uporabljale za skrbnejšo kontrolo izstopnih plinov in odpadnih voda ter za merjenje kvalitete mikroklime. Cinkarna se s stro kovnim delom in sofinansiranjem udeležuje raziskovalne naloge »Model sana- a./ TOZD Titan dioksid cije ozračja v urbanizirani kotlini« v vrednosti din 1.502.370,00. Finansiranje programa ekološke sanacije poteka v okviru odobrenih sredstev s strani Jugobanke, Ljubljana, medtem ko predvidena sredstva inozemskega partnerja VEB Lacke und Farben, Berlin v višini 56,329 milijonov din še niso sproščena Po pregledu koriščenja sredstev per 31. 8. 1980 je stanje v 000 din naslednje: V"'"*'' koriščeno predrač. vred. E-1 elektro filtri 27,730 24,325 E-2 nevtralizacija 6,515 - E-3 skladišče FeS04 3,771 - E-4 obnova zbiralnika 8,847 - E-5 varn. kapac. nevtral. 12,475 0,345 E-6 pregrada kota 290 25,160 12,104 E-7 čiščenje jalov, vode 22,962 11,156 E-8 dimnik 7,500 skupaj 114,960 47,930 b./ Ostali TOZD-i Cinkarne Predrač. Jugobanka Lastna vrednost Ljubljana sredstva TOZD Metalurgija - dimnik 7,500 -akum. bazen 3,500 50 50 2,500 TOZD Kemija - čistilna naprava OOB in modri baker 3,000 1,981 1,261 - centrif. bar. blata 2,000 TOZD Grafika - absorb. naprava 9,137 9,130 9,130 TOZD Transport - depo trdih odpadkov 11,000 7,099 7,099 Cinkarna Celje - oprema za kontro. zraka in vode 2,800 434 434 SKUPAJ 38,938 17,974 17,974 2,500 DO CINKARNA skupaj 153,898 65.904 Odobritev sredstev inozemskega partnerja VEB KLF v višini 56,329 milijonov din je v zaključni fazi. Pri iskanju ustrezne oblike prenosa investicijskih sredstev je vzhodnonemška stran pristala v mesecu maju na blagovni kredit in nam ponudila kot protivrednost 2750 t polivinil klorida v prahu,kar predstavlja vrednost 3,200.000 obračunskih dolarjev. Po razgovorih s predstavniki Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino Beograd, je bil predlog vzhodnonemške strani sprejet. Kot uvoznik in prodajalec polivinil klorida v naši državi je bila določena »ASTRA Ljubljana. Ob njeni prisotnosti je bila dne 5. septembra 1980 podpisana v Leipzigu ustrezna kupoprodajna pogodba z AFIB Chemie, Berlin. Po tej pogodbi je vzhodnonemška stran obvezana, da izdobavi blago sukcesivno, v času od konca septembra, do 19. decembra 1980. Istočasno je bila pri Zveznih organih vložena zahteva za odobritev dodatnega blagovnega kontigenta za uvoz 2750 ton polivinil klorida in odobritev blagovnega investicijskega kredita v korist izvajanja ekološke sanacije v TOZD-u Titan dioksid. Dne 28. avgusta 1980 je Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino posredoval Zveznemu komiteju za energetiko in industrijo, Beograd predlog rešitve finansiranja ekološke sanacije titan dioksid. Na podlagi tega predloga je dne 8. septembra 1980 posredoval Zvezni komite, kot nosilec posla, zahtevek Zveznemu Izvršnemu svetu, da odobri blagovno investicijski kredit v višini 3,200.000 obračunskih dolarjev. Medtem pa so potekale tudi naše aktivnosti v zaključevanju kreditne pogodbe med Cinkarno in VEB Kombinat Lacke und Farben, Berlin. Poleg razgovorov z našimi predstavniki državnih organov smo imeli kontakte tudi s predstavniki vzhodnonemških državnih organov (pomočnik ministra za finance DDR in predsednik Deutsche Au-ssenhandels Bank). V času od 10. do 13. junija 1980 je bil v Celju sestanek direktoriuma, ki pa zaradi negativnega stališča inozemskega partnerja do razrešitve določenih naših zahtevkov, med drugim tudi do vsebine kreditne pogodbe, ni prinesel nobene rešitve. Šele s podpisom kupoprodajne pogodbe za dobavo 2750 ton polivinil klorida. so bili ustvarjeni pogoji za nadaljne razgovore o vsebini kreditne pogodbe. Na sestanku dne 4. septembra 1980 v Leipzigu je bilo s predstavniki VEB KLF dogovorjeno, da se v času med 16. in 20. septembrom pripravi v Berlinu dokončni tekst te kreditne pogodbe s tem, da se jo v tem roku tudi podpiše. Dogovorjeno je bilo, da bo kot osnova služil naš osnutek pogodbe, predložen dne 10. maja 1980. Pripominjamo, da je rok podpisa naše kreditne pogodbe vezan na pričetek uvoza polivinil klorida. Zato smatramo, da je predvideni rok podpisa pogodbe tudi realen. V tem obdobju se je Cinkarna srečevala z raznimi problemi oskrbe s surovinami. tako od dobaviteljev doma kot v inozems-stvu. Poseben problem še vedno predstavlja oskrba s surovim cinkom in piritnimi koncentrati za proizvodnjo žveplove kisline. Cinkarna se v celoti zaveda, da bo problem dolgoročne oskrbe s surovinami potrebno razrešiti s širšim dogovorom, na katerem bodo poleg predstavnikov zainteresiranih DO, sodelovali tudi predstavniki širših družbeno-političnih skupnosti. Prav tako je pomembno poudariti, da je Cinkarna pričela z izgradnjo nove S-kisline, v zaključni fazi pa je izgradnja valjarne. V naslednjih letošnjih mesecih, zlasti pa še v 1981. letu, pričakuje Cinkarna zaostrene pogoje poslovanja, ki jih bo morala realizirati z dodatnimi napori pri iskanju in uresničevanju notranjih rezerv na vseh nivojih ter maksimalnemu prizadevanju po uveljavljanju stabilizacijskih ukrepov. Potek investicij Razvojni cilji V okviru srednjeročnega razvojnega programa občine Celje, imamo naštete nekatere investicije, katere predvidevamo dograditi v roku petih let. Žveplena kislina, ki je v izgradnji, obrat železooksi-dnih pigmentov, za katerega pripravljajo vsa dovoljenja in proizvodnja reprodukcijskega materiala za grafično industrijo, so prioritetne investicije. V razvojni program je vključen tudi razvoj sanacije že obstoječega proizvodnega programa Titan dioksid. Razvoj investicije je v osnutku dogovora v temeljih družbenega pla- na občine Celje za obdobje 1981 - 1985 usmerjen v skladu z razvojnimi kriteriji, osnovnega pomena pa je združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah, večjega deleža tehnološko zahtevnih proizvodenj in dolgoročna izvozna usmeritev. Delovna organizacija Cinkarna Celje pa se bo prizadevala v srednjeročni program vključiti tudi nekatere investicijske načrte kot so razširitev proizvodnje Kemije Mozirje, razširitev gumarnice in izgradnjo garaž za transportna vozila. Novi poklici Kemijski procesničar in pripravljalec kemikalij se vedno bolj uveljavljata Minilo je komaj pet let odkar so bili uradno potrjeni profili poklicev kemijski procesničar in laborant ter pripravljalec kemikalij. V delovnih organizacijah kemijske dejavnosti v SR Sloveniji so že spoznali pomen teh poklicev, zato si prizadevajo pridobiti čim več štipendistov za vpis v poklicno kemijsko šolo. Poleg tega pa v zadnjih dveh letih posvečajo posebno pozornost izobraževanju ob delu, in sicer za poklica kemijski procesničar ter pripravljalec kemikalij. V tem obdobju je uspešno zaključilo šolanje 17 kemijskih procesničarjev, ki jih je štipendirala naša delovna organizacija. Na poklicni kemijski šoli za odrasle, ki deluje kot dislocirana enota v okviru Centra za izobraževanje, je doslej opravilo zaključni izpit 29 slušateljev, zaposlenih v Cinkarni, Aeru in Etolu. V letošnjem šolskem letu bomo ponovno organizirali izobraževanje ob delu, in sicer za dva kemijska poklica: - kemijski procesničar in - pripravljalec kemikalij. Slušatelji, ki uspešno zaključijo šolanje, dobijo spričevala o doseženi izobrazbi za poklic kemijski procesničar oziroma pripravljalec kemikalij, ki imajo javno veljavo v vsej Jugoslaviji. Za poklic kemijski procesničar traja šolanje dve leti in pol, za poklic pripravljalec kemikalij pa eno leto in pol. Pogoji za vpis V oddelek za kemijske procesničarje: - dokončanih 8 razredov osnovne šole - zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica - starost do štirideset let - najmanj eno leto delovne dobe v Cinkarni. V oddelek za pripravljalce kemikalij: - dokončanih 6 razredov osnovne šole - ostali pogoji so enaki kakor za kemijske procesničarje. Kandidati, ki se želijo vpisati v enega izmed oddelkov, morajo predložiti naslednje dokumente: - spričevalo o uspešno zaključeni osemletki (za kemijske procesničarje) oziroma - spričevalo o uspešno zaključenih 6 razredov osnovne šole (za pripravljalce kemikalij) - rojstni list - prijavo za vpis (obrazec 1,20) in - lastnoročno napisano prošnjo. Izobraževanje ob delu sicer terja od slušateljev določen napor, vendar nudi pridobitev poklica možnost napredovanja ter nadaljnega izobraževanja. Vse kandidate, ki se želijo vpisati v enega izmed oddelkov, vabimo, da predložijo navedene dokumente v Center za izobraževanje delavcev do 27. 9. 1980. Inovacije Ugotavljamo, da je dobila inovacijska dejavnost široko družbeno podporo. Jasno je opredeljeno mesto inovacije v TOZD in v delovni organizaciji: - inovacijski predlogi nastajajo kot družbena sredstva oziroma materialne pravice, - v proizvodnjo prenešene inovacije predstavljajo produkcijska sredstva oziroma delovna sredstva /227. člen zakona o združenem delu/ -v proizvodnji uporabljene inovacije kot materialne pravice se prenašajo v osnovna sredstva TOZD, če je njihovo trajanje daljše kot leto dni (228. člen zakona o združenem delu), - vrednosti teh materialnih pravic se nadomešča iz amortizacije na podlagi 106. člena zakona o združenem delu in 6. členu zakona o amortizaciji. Vsekakor kaže analizirati prakso v naši delovni organizaciji, uskladiti samouprav ne akte in inovacije v uporabi pravilno ovrednotiti ter črpati amortizacijo po zakonskih določilih. Na ta način bomo zagotovili enega izmed stalnih virov za financiranje inovacijskega dela. Sendelbach Franc, dipl. ing. Obvestilo Občinski upravni organi občine Celje obveščajo, da imajo uradne ure vsak: - PONEDELJEK IN PETEK od 7. do 11. ure in od 12. do 14. ure, - SREDO od 7. do 12. ure in od 13. do 16.ure Sprejemna pisarna občinskih upravnih organov, sprejemna pisarna občinskega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, sprejemna pisarna službe za prijavljanje in odjavljanje prebivališča ter za osebne izkaznice, matična služba in služba za izdajo potnih listin za prehod čez državno mejo, služba za varnost cestnega prometa občinskega sekretariata za notranje zadeve, sprejemna pisarna občinskega sekretariata za ljudsko obrambo in sprejemna pisarna občinske uprave za družbene prihodke, imajo uradne ure vsak -PONEDELJEK IN SREDO od 7. do 16.30 ure, - torek, Četrtek in petek od 7. do 14.30 ure. Izpitna komisija za voznike motornih vozil v občinskem sekretariatu za notranje zadeve ima uradne ure - V PONEDELJEK od 12. do 20. ure - V SREDO od 7. do 17. ure in - torek, Četrtek in petek od 6. do 14. ure. Delo inovatorjev in komisij Inovatorji ustvarjajo ne glede na pogoje dela, razumevanje in reševanje njihovih predlogov. Po samoupravnih določilih imajo pravico na odgovor za dan predlog v 30 dneh. Praksa pa je žal velikokrat drugačna. Za primer pozitivne angažiranosti bomo za spodbudo drugim navedli delo komisije v TOZD Metalurgija. Vrsto let rešuje ta temeljna organizacija ažurno predloge svojih inovatorjev. Rezultati tako niso izostali. V svojih vrstah imajo dva nagrajenca s I. nagrado INOVATOR, katero podeljuje vsako leto socialistična zveza delovnega ljudstva občine Celje in vrsto inovatorjev iz vseh vrst profilov izobrazbe. Prvi so tudi letos prekinili dopustniško razdobje in na seji 6. 9. 1980 obravnavali predloga: -čiščenje plinov v pražarni in kislini, DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Na delavskem svetu delovne organizacije, ki je zasedal 9. septembra,so sprejeli predlog razdelitve sklada skupne porabe za leto 1980 in potrdili makroorganiza-cijsko shemo, katero so predhodno potrdili že delavski sveti po temeljnih organizacijah. Obravnavali so osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o enotnih načelih delitve osebnih dohodkov in osnutek sprememb pravilnika o delitvi sredstev za OD in druge osebne prejemke, katere je potrebno čim prej dati v javno razpravo zaradi priprave na referendum. Pri osnutku sprememb kategorizacije pa so se stvari zataknile, ker je predsednik komisije za OD delovne organizacije izjavil, da omenjena komisija ni bila v stanju izdelati predloga ocenitve delovnih mest. V razpravi je bila poudarjena prisotnost oziroma vmešavanje direktorjev temeljnih organizacij v delo komisije. Pri samem delu je prišlo do velikih razhajanj po temeljnih organizacijah, ki nočejo odstopati od svojih načel. Najbrž pa bi bilo vse jasno, so menili delegati, če bi se člani komisij odločali po tistih enakih kriterijih, ki so jih sprejeli v začetku. Kdo ima in kdo nima prav. bi naj razrešila Različne oblike spremenljivega delovnega časa nujno zahtevajo točno zajemanje in evidentiranje posameznih kategorij delovnega časa. Torej potrebujemo nek dokaz, ki omogoča delavcu in delovni organizaciji izračunati stvarno opravljeni delovni čas. Dokaz potrebujemo za primerjavo med zahtevanim delovnim časom in stvarno opravljenim delovnim časom. Najboljša rešitev je, če nam evidenca omogoča tekoče pre- avtorjev Naraks Jožeta, Farčnik Jožeta in Uršič Petra. Ta predlog bo prispeval k na-daljni ekološki sanaciji ozračja. - dodatni bakreni ovoj v cinkovem obroču Gautschi peči avtorja Lamper Draga. Predlog rešuje tehnični problem in bo prispeval k racionalnejši proizvodnji. Komisija je zahtevala za oba predloga dopolnitve. Predloga sta bila obravnavana 14 dni po objavi. Takšno obravnavanje inovacijskih predlogov bo moralo postati stalna praksa, ki bo prispevala k hitremu reševanju in še večji angažiranosti naših inovatorjev. Sendelbach Franc dipl. ing. Uredništvo Cinkarnarja pa prosi avtorje, katerim so predlogi obležali v predalih komisij, da svoje primere opišejo, da jih bomo obdelali v eni od naslednjih številk. javna razprava, vendar so delegati sprejeli drugo varianto, da komisija končno zaključi svoje delo najkasneje v desetih dneh in vsklajeni predlog kategorizacije odda v javno razpravo. Spričo težko primerljivih delovnih mest v delovni organizaciji, zaradi specifičnih področij dela, smo v težkem položaju. A ta primer ocenjevanja delovnih mest pomeni, da lahko naredimo zrelostni izpit. Tovariš Bastl je poudaril, da kategorizacija ni trajna rešitev, ampak le izhod iz zagate, v kateri smo se znašli. Bolje, da enkrat končno prekinemo z neažurnostjo v preteklosti, z novo organizacijo in novimi opredelitvami delovnih mest pa gradimo novo stavbo. Na predlog komisije za razpis in imenovanje vodilnih in drugih prostih delovnih mest, so delegati sprejeli sklep, da se zaradi nezadostnih pogojev na razpis, kandidata Daniela Perčiča imenuje za vršilca dolžnosti direktorja kadrovskega sektorja in da se v mesecu dni razpis ponovi. Delegati DS DO so sprejeli sklep o nakupu 17 družbenih stanovanj iz VII natečaja, ki bodo predvidoma vseljiva naslednje leto in finančno pomenijo milijardo tristo din sredstev. verjanje stanja salda opravljenih delovnih ur, ne pa šele na koncu določenega obračunskega obdobja. Možnosti za sprejemanje in obračunavanje delovnega časa so številne. Od ročnega zapisovanja do računalniške obdelave se nudi precej različnih oblik in s tem povezanih registrirnih naprav. Težko bi bilo napisati recept katera oblika evidentiranega delovnega časa je najboljša. Šele na osnovi proučitev vseh kriterijev, ki vplivajo na izbiro se lahko odločimo kateri sistem evidentiranja delovnega časa je najustreznejši. Torej je potrebno poiskati optimalno rešitev med potrebami in možnostmi v posameznih delovnih organizacijah. Celo v isti DO lahko izberemo različne oblike registriranja delovnega časa. Poglejmo si samo nekaj kriterijev, ki vplivajo na izbiro načina zajemanja in obračunavanja delovnega časa: - število zaposlenih v delovpPorganizaciji - vrsta dejavnosti - prostorska razporeditev organizacijskih enot v delovni organizaciji -oblika delovnega časa, ki ga želimo registrirati - že obstoječe registrirne naprave - možnost uporabe registrirnih naprav za zajemanje drugih podatkov v zvezi z delovnim časom - možnost arhiviranja podatkov in kasnejše preverjanje - razpoložljivost elektronskega računalnika - stroški uvedbe določenega sistema evidentiranja Odločiti se bomo morali ali za: ročno vodenje delovnega časa ali uporabo mehanskih registrirnih ur. Ročno zapisovanje je najbolj enostavno. Uvedba je dokaj enostavna in ne zahteva posebno velike investicije. Ta način vodenja delovnega časa pa je močno podvržen subjektivnim vplivom. Hote ali nehote prihaja do napačnih vplivov in zlorab. Registriranje z različnimi mehanskimi napravami je bolj točno in zanesljivo. Mehanska naprava je najbolj »nepodkupljiva«. Ne pozna službenih rangov, za vse delavce uporablja enak »kriterij«, le v izjemnih primerih se »zmoti«. Mehanično registriranje delovnega časa je torej bolj pravično, možnosti zlorabe so mnogo manjše in jih je lažje odkriti. Seveda je potrebno uvesti registracijo delovnega časa za vse delavce, ne glede na njihov službeni položaj. Možne so le redke izjeme (trgovski potniki, delavci v oddaljenih predstavništvih itd). Izbira mehanskih naprav je zelo pestra. To pa ne velja za jugoslovansko tržišče, kjer je ponudba teh naprav bolj skromna in je dobava v glavnem vezana na uvoz in seveda dragocena devizna sredstva. Naštejmo samo nekaj osnovnih možnosti mehanskega registriranja delovnega časa : ročne registrirne ure, avtomatizirane registrirne ure elektronske ure, časovni števci, posredno ali neposredno registriranje preko elektronskega računalnika. Od naštetih oblik si poglejmo registrirne ure. Najbolj razširjena oblika mehanskega registriranja in tudi najcenejša, je registriranje z različnimi vrstami registrirnih ur. Način registracije je dokaj enostaven. Ura daje viden dokumentiran odtis časa, ki ga ni mogoče ponarediti in ki delavcu omogoča stalen pregled nad stanjem in trajanjem njegovega delovnega časa. Vse odtise, ki so registrirani na registrirni kartici, je potrebno na koncu obračunskega obdobja ovrednotiti in izračunati časovne salde. Torej še vedno obstaja ročna obdelava, to je obračun DELO SAMOUPRAVNIH 00GAN0V Mira Gorenšek Zajemanje in evidentiranje delovnega časa evidentiranih vrednosti na registrirni kartici. Mehanska je samo registracija. Kolikor je različnih vrst registrirnih ur, toliko je tudi različnih načinov registriranja in obračunavanja. V bistvu pa je osnovni način registriranja vedno enak: delavec pred začetkom in na koncu dela vtakne posebno kartico s svojim imenom v registrirno uro, sproži mehanizem ure in ta v določeno rubriko na kartici odtisne tekoči čas. Registrirne kartice so spravljene v posebnih tablah - predalčnikih, kjer ima vsak delavec svoj prostor. Delavec pri prihodu vzame kartico s prve table (bli- žje vhodu), jo žigosa in odloži na drugo tablo. Pri odhodu se postopek ponovi v obratni smeri. Tako so na eni tabli samo kartice prisotnih in na drugi tabli kartice odsotnih, kar omogoča zelo pregledno kontrolo stanja. Delavskim svetom v TOZD in DSSS je bil predlog o nabavi registrirnih ur že predložen in so ga v glavnem že vsi potrdili. Pripravlja se tudi pravilnik, ki bo urejal problematiko premakljivega delovnega časa. Osnutek oziroma predlog bo dan v javno razpravo. Andrej Ivančič NAS POGOVOR Naši praktikanti Kot vsako leto, tudi letos v naši delovni organizaciji ne manjka mladega rodu, ki pride iz šol na delovna mesta. Svoje znanje želijo uporabiti v praksi. Temu pravimo obvezna počitniška praksa. Štipendisti Cinkarne imajo obvezno prakso en mesec, ostali 15 dni. Odločili smo se, da se z njimi pogovorimo. Vsem smo postavili ista vprašanja: ime, priimek, katero šolo obiskuješ, ali si štipendist Cinkarne, kje in koliko časa opravljaš prakso, opiši delo, ki ga opravljaš, kakšni so tvoji mentorji, kakšne načrte imaš za preostali del počitnic, in ali boš šolanje nadaljeval? Pogovore sta pripravili Frida Jalšovec in Aleksandra Živec. Polona KOLENIK “Končala sem tretji letnik Tehniškega šolskega centra, smer kemija. Nisem štipendist Cinkarne. Prakso opravljam v razvoju TOZD-a Grafike. Moj mentor je ing. Zupančičeva, ki mi veliko pomaga pri delu in daje napotke in pripomočke za pisanje dnevnika. Bili smo tudi na ekskurziji v ČGP - DELO od koder sem odnesla lepe vtise. Po končani srednji šoli verjetno ne bom nadaljevala šolanja. Po opravljeni praksi bom odšla na morje in uživala v brezdelju.« Danijela KOLMAN Končala sem tretji letnik Tehniškega šolskega centra,smer kemija. Sem štipendist Cinkarne, zato imam 1-mesečno obvezno prakso. Opravljam jo v glavnem laboratoriju. Moj mentor je ing Planinšek,ki mi pomaga pri pisanju dnevnika, sproti pa me tudi opominja na pomembne stvari, ki jih je potrebno vedeti. Moje delo med drugim obsega določevanje procenta kadmija in svinca v vzorcih iz metalurgije, določujem procent cinka v modrem bakru ter procent svinca in kadmija v anodah iz valjarne in ostala dela. Šolanje bom verjetno nadaljevala. Po opravljeni praksi grem na morje in v planine«. Nuša ZALOKAR »Tudi jaz sem končala tretji letnik Tehniškega šolskega centra smer kemija. Sem štipendist Cinkarne. Prakso opravljam v razvoju TOZD-a Grafike, kjer anodiziram tiskarske plošče. Moj mentor je ing. Drev, ki mi veliko pomaga. Imam možnost, da lahko samostojno opravljam delo in mislim, da se bom pri tem veliko naučila. Tov. Drev se zelo ukvarja s praktikanti;razkazal nam jeves TOZD,tako smo dobili splošen pregled nad delom in pomenom TOZD Grafike. Šolanje bom nadaljevala, če bom imela za to še naprej materialne možnosti. Po opravljeni praksi grem na morje.« Jasna MIRNIK “Končala sem prvi letnik Tehniškega šolskega centra, smer kemija. Nisem štipendist Cinkarne. Prakso opravljam v pigmentnem laboratoriju. Opravljam različna laboratorijska dela, predvsem pomagam pri delu določevanja belilne moči pigmenta in ostalo. Mentor je tov. Milena Raznožnik, ki mi veliko pomaga pri zbiranju materiala za dnevnik, pri delu v laboratoriju pa mi pomagajo ostali delavci. Z vsemi se dobro razumem, saj smo postali dobri prijatelji. Ing. Prodanovič nam je razkazal obrat Titan dioksida in v bogati razlagi prikazal delo TOZD. Šolanje bom nadaljevala. Po opravljeni praksi bom šla na morje in po Jugoslaviji.« Vesna RUČIGAJ »Končala sem prvi letnik Tehniškega šolskega centra smer kemija. Nisem štipendist Cinkarne. Obvezno prakso opravljam v glavnem laboratoriju. Moje delo obsega določevanje procenta totalnega žvepla v piritnih ogorkih, procent sejalnega ostanka v cinkovem belilu, analizo vode in ostala laboratorijska dela. Moj mentor je ing. Čretnikova. Neposredno pri delu pa mi pomaga tov. Marjana Polenšek, ki mi tudi svetuje in pomaga pri iskanju gradiva za sestavljanje dnevnika. Za nadaljnje šolanje se še nisem odločila. Preostali del počitnic bom preživela na morju in v planinah.« Tomi TURNŠEK »Končal sem tretji letnik Tehniškega šolskega centra kemija. Sem štipendist Cinkarne. Prakso opravljam v obratu TOZD-a Titan dioksid. Moj mentor je tov. Imenšek. Delo obsega predvsem študijo o spremembah o cevovodih na MOOR I -pranju. Sem mnenja, da je to področje primerno bolj za strojnega tehnika, kot pa kemika. Dnevnik pišem sproti, gradivo pa dobim od mentorja, ki me je seznanil tudi z delovnimi dolžnostmi in nalogami ter me nekoliko družbeno politično usposobil. Po opravljeni praksi bom odšel na morje. Po končani srednji šoli bom nadaljeval šolanje.« Renato BABIČ Končal sem tretji letnik Tehniškega šolskega centra kemija. Sem štipendist Cinkarne. Prakso opravljam v obratnem laboratoriju TOZD-a Titan dioksid. Določujem količino Titana, TiOz v hidrolizi, količino blata v razklopu. Moj mentor je tov Bedekova. Pri delu pa mi pomagata tov. Stanič in tov. Jupič. Dnevnik pišem sam. Gradivo dobim iz receptov. Delo samo je v redu, prav tako pa tudi odnosi z ostalimi sodelavci. Šolanje bom nadaljeval, če bom imel možnosti. Ker treniram plavanje, mi ostane malo časa za počitniško lenarjenje. Kljub temu bom odšel na morje.« Mojca PUSTOSLEMŠEK »Obiskujem fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. - smer kemija, tretji letnik. Sem štipendist Cinkarne. Delam v glavnem laboratoriju na atomski absorbciji. Določujem elemente in opravljam ostale analize. Moj mentor je tov Bricman Vanda. Poleg gradiva ki ga imam na razpolago, mi tudi strokovno pomaga, zlasti pri pisanju dnevnika. Čeprav teorija v šoli ne da dosti za samostojno delo pa je povezava med teorijo in prakso zelo potrebna, izkušnje na delovnem mestu mi veliko pomenijo za naprej. Po končanem študiju se nameravam zaposliti v Cinkarni. Po praksi pa grem na morje. Kmalu pa se bo treba pripraviti za preostali del študija in na zadnji letnik.« Janja PAJK »Obiskujem tretji letnik gimnazije. Nisem štipendist Cinkarne. Na prakso sem prišla za en mesec v kreditni oddelek v DSSS. Izpopolnjujem pole za potrošniške kredite, ter opravljam ostala administrativna dela. Tov. Pajkova mi daje napotke za delo in vedno vse pregleda. Šolanje bom nadaljevala na visoki šoli. Šla bom na morje, potovanje v tujino in po Jugoslaviji. Pripis: Vse praktikante smo slikali, vendar nam je zagodla majhna napaka pri razvijanju filma. Prosimo, da nam napako oprostite. Uredništvo Tek v vreči je bila ženska naloga Suhi slalom, ena od nalog TRIM štafete Serviranje badminton žogice v cilj je delalo marsikomu preglavice Utrujeni po vlečenju vrvi opazujejo druge tekmovalce. REKREACIJSKI DAN V LOGARSKI DOLINI Kakor vsako leto, so tudi letos 13. 9. 1980 v Logarski dolini organizatorji pripravili tekmovanje med temeljnimi orga-nacijami v TRIM štafeti, streljanju, vlečenju vrvi in skrivalnici. TRIM štafeta Ekipo posameznih TOZD-ov in DSSS so sestavljale tri tekmovalke in pet tekmovalcev, ki so nastopali v naslednjih zanimivih disciplinah: premagovanju ovir, metanju pikada, vodenju žoge med vratci, vožnji samokolnice s poleni, zadetku lutke z žogo, pitju ore, prekladanju težkih polen, metu žoge v koš, iz obarvanih letev izpisati simbol TITO, teku v vreči, metu kopja v cilj, zadetkih balončkov z zračno puško, suhem slalomu. udarcu žoge s peto v gol, serviranju badmington žogice v cilj, ter zadetkom obroča na kol. Vrstni red ekip je naslednji: DSSS, Metalurgija, Grafika, Vzdrževanje, Transport, Titan dioksid. Zmagovalna ekipa je prejela pokal v trajno last. Kemija Celje in Mozirje se tekmovanj nista udeležili. Vlečenje vrvi Za vlečenje vrvi so se prijavile štiri ekipe iz TOZD-ov in dve ženski ekipi, sestavljeni iz tekmovalk različnih TOZD-ov. Pri moških ekipah so bili prvi že po tradiciji tekmovalci iz Transporta, druga je bila Grafika, nato DSSS in Vzdrževanje. Zmagovalci so prejeli praktično nagrado. Zmagovalna ženska ekipa v sestavi: Kolar, Žerjav, Plahuta, Vinko in Perčič si je prislužila nagrado v obliki brezplačnega potovanja v Beograd 10. 10. 1980. Streljanje z zračno puško Z dobro organizacijo strelske sekcije Cinkarne, se je tekmovanja med TOZD-i udeležilo pet ekip. Del ekipe Transporta v vlečenju vrvi brez kapetana Markoviča. Daniela je uspešno opravila svoji dve nalogi za ekipo Metalurgije Vrstni red: Grafika 709 krogov, DSSS 663 krogov, Transport 660 krogov. Metalurgija 515 krogov in Titan dioksid 400 krogov. Tekmovanja so se lahko udeležili vsi udeleženci TRIM dneva, s tem, da je ekipo sestavljalo pet najboljših rezultatov posameznikov. Organizatorji so imeli srečo z vremenom, čeprav nekatere temeljne organizacije niso zagotovile udeležbe. Ob koncu tekmovanja smo se zbrali v našem počitniškem domu na tovariškem srečanju. Marjan Mirnik in Marjan Leban Iskrena Pipuša ni več Ozimnica 1980 Doseglo nas je najprej kot nepreverjena vest, hip nato pa kot najbolj dokončno dejstvo. Inženirja Iskrena Pipuša, doajena cinkarniških metalurgov ni več. Zapustil nas je človek, ki je aktivno soustvarjal zgodovino našega podjetja od leta 1929 do leta 1970, nato pa še nadaljnih 10 let nudil svoje usluge, bazirane na odličnem poznavanju stroke in znanju tujih jezikov. V svoji dolgi delovni dobi je previharil marsikateri vihar, sodoživljal najbolj dramatične trenutke naše družbene preobrazbe in s tem tudi Cinkarne. V ugotovitvi, da ji je pokojni inženir Pipuš Zmanjšujejo se svetovne rezerve nafte Rezerve nafte v svetu so v začetku tega leta znašale nad 87 milijard ton, kar je za 0,2 procenta manj kot v začetku leta 1979. To pomeni, da novo otkrite rezerve v tem letu niso pokrile niti količino proizvedene nafte v letu 1979. Tudi na vseh drugih področjih rezerv nafte so zaloge zmanjšane - na srednjem vzhodu celo za eno milijardo ton - medtem ko je povečanje rezerv zabeleženo v Meniki za dve milijardi ton in v Kanadi za 100 milijonov ton, v ZDA pa so rezerve zmanjšane za 270 milijonov ton. (INA) V teku so intenzivne priprave za drugi kongres o hrani, ki bo v začetku novembra v Novem Sadu. Kakor je predvideno, bodo razpravljali o vključevanju Jugo- Skupna delovna doba 10 let ČERENJAVIČ Ernest, delavec na ato-mizerju v Ti02, BOŠNJAK Janez, I. tehnolog v pripravi dela v vzdrževanju skupne službe, CVIKL Franc, opravnik filtrov za mehansko obdelavo v cinkovern belilu, DEČMAN Marjan, I. skupinovodja v ko-pirnici v Ti02, GORENŠEK Milan, specialist - zidar v gradbenem oddelku, JELENC Jože, voznik viličarjev in dvigalnih naprav v tiskarkih ploščah, LIHTENEGER Drago, III. analitik v Ti02, RAMŠAK Marta, II. kontrolor v grafiki skupne službe, REBERNIK Edvard, II. ključavničar v strojnem oddelku, RIBIČ Franc, specialist - zidar v gradbenem oddelku. Skupna delovna doba 20 let BRULC Jože, drugi tehnolog v pripravi dela, GOVEDIČ Alojz, skupinovodja kislin v novi žvepleni, KOČNIK Bernard, obra-tovodja v preparatih, KOŽELJNIK Ivan, vodja strojne vzdrževalne skupine v strojnem oddelku, PUSTOSLEMŠEK Marija, skupinovodja v pralnici in šivalnici v splošnem sektorju, VARJAČIČ Stjepan, iz-menovodja v cinkovern prahu. posvetil vse svoje delo, ni nobenega pretiravanja, niti deplasiranega patosa. Zato je več kot razumljivo, da je ob svojem delu postal tudi njen kronist. Težko se je danes odločiti, katero obdobje njegovega dela bi po pomembnosti posebej izpostavili. Verjetno je to čas, ko je opravljal funkcijo glavnega inženirja metalurških proizvodnih obratov, čas vzpo na proizvodnje cinka, ki ji je udaril neizbrisni pečat, ob tem pa pomagal vzgajati najmanj dva rodova metalurških delavcev - cinkarnarjev. Ohranili ga bomo v trajnem spominu ! slavije v mednarodno delitev dela in o možnosti izvoza hrane, Tema je tem aktualnejša, ker se v vsej državi veliko razpravlja o izvajanju stabilizacijskih ukrepov. In, kmetijstvo, ne samo po oceni strokovnjakov, daje možnosti preskrbe in večji prispevek k zmanjšanju plačilnega deficita s tujino. Veliko že izvažamo in vse večje je število interesentov za naše kmetijske proizvode, (doslej že dvajset držav v glavnem dežel v razvoju) preko izvoza opreme, tehnike in tehnologije. Izvoz končnih kmetijskih prehrambenih izdelkov prav tako ni majhen - okrog 700 milijonov dolarjev. Vendar je to še daleč od naših naravnih industrijskih, znanstvenih in kadrovskih možnosti, s katerimi razpolaga naše agrarno področje. Skupna delovna doba 30 let VETRIH Stanislav, delavec v proizvodnji v Grafiki skupne službe. Vsem jubilantom iskreno čestitamo! ČESTITAMO K DIPLOMI V letošnjem letu so opravili diplomski izpit in si s tem pridobili naziv inženirja metalurgije naslednji sodelavci: Jurij AMON, obratovodja v TOZD Metalurgija, Jože NARAKS, vodja proizvodnje v TOZD Metalurgija in Ciril POČIVALŠEK, vodja oddelka v proizvodnji TOZD Metalurgija. Končali so prvo stopnjo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Na visoki tehnični šoli v Mariboru je že lani diplomirala Marjana TOROV, TOZD Grafika in si pridobila naziv inženirja kemije. Sodelavcem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno delo v poklicu. Uredništvo SOZD Dobrina Celje je kot že nekaj let doslej, tudi letos dobro pripravljena na preskrbovanje delavcev in občanov z ozimnico. Pri večini ozimničnih artiklov je ohranjena cena na ravni lanskega leta, kar vsekakor pomeni prispevek k ublažitvi življenskih stroškov. Prodajne cene so za kg krompirja 4,90, paprike 14,00, čebule 13,70 ter sveže zelje 5,50 din. Za jabolka cene še niso dogovorjene. Omogočena je tudi prodaja ozimnice na potrošniški kredit. Trgovina izda kupcu predračun. Kreditni pogoji so: 6 % obrestna mera, doba vračanja 12 mesecev, zgornja meja pa 1/3 OD. Dogovorjeno je, naj Sindikat ne bo neposredni organizator dobave ozimnice, ker bodo to nalogo uspešno opravile trgovinske delovne organizacije. Občinski svet ZSS Celje Za rast piščanca je galofaks, za rast intelegence nam služi »faks« za rast solate je gnojilo za rast standarda posojilo za rast CEN naših pa recepta ni vsak dan rastejo pa jih nihče ne gnoji. o - Veš kaj Janez, v naši »fabriki« pa nič več ne razumem. Tisti, ki so bili v šoli najslabše ocenjeni, so pri nas na najbolje ocenjenih delovnih mestih. - Kaj se sekiraš Jože, saj bomo kmalu imeli novo oceno delovnih mest. Takrat bodo pa »profesorji« bolj strogi! o - Maks, ti imaš zelo dober spomin. Prosim povej mi, kdaj so nazadnje sestankovali člani ZK in sindikata? - Hvala Franc, res imam dober spomin, vendar tako daleč mi pa ne seže! o Tovariši, preden sploh začnemo planirati za naslednje leto, bi bilo dobro upoštevati dejstvo: Več planiraš, manj imaš, če investiraš, se kesaš. Zato planirajmo vsi skupaj složno izgubo in vse kar bo več od čiste nule, bomo delili kot dobiček! o - Pepe, povej prosim, kaj pomeni makro struktura. - Ne vem, Polde, a po neki logiki, bo to nekaj boljšega. Če so že naše plače mikro, bomo imeli vsaj nekaj kar bo makro. - No, saj imaš prav, vendar še vedno ne razumem pomena te besede. - Nič ti ne bom razlagal, saj sploh ni važen pomen, ampak namen. o dopisujte v svoj časopis Od tu in tam Informacija (Saveza inženjera i tehničara Yu) Delovni jubileji Kadrovske spremembe Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu avgustu 1980 VSTOPI V MESECU AVGUSTU 1980 V COAOP: programer, v finančni sektor: knjigovodja kupcev in dobaviteljev, pripravnik VIS, v samski dom: snažilka v samskem domu, v splošni sektor: dve snažilki, v sušilnico ferosulfata: popravljalec vode, v žvepleno kislino s piritno pražarno: pripravljalec vode, v pražarno ferosulfata: pripravljalec vode, v cinkov prah: trije pakovalci v cinkovem prahu, sejalec v cinkovem prahu, v valjarno: četrti valjač, v kemijo skupne službe: dva pripravnika S, v vzdrževanje skupne službe: pripravnik S, skladiščni manipulant, v strojni oddelek: dva druga ključavničarja, štirje tretji ključavničarji, tretji strugar, v elektro oddelek: pripravnik S, drugi elektromehanik, tretji obratni električar, v transport,: dva šoferja kamionov in poltovornih avtomobilov, v glavni laboratorij: pripravnik S, v Ti02 osnovni proizvod: pripravnik S, dva četrta poliva-lentna delavca, delavec na filtraciji. IZSTOPI V MESECU AVGUSTU 1980 ŠTANCER Franc, prvi valjač v valjarni-, AČKAR Mico, pripravljalec vode v novi žvepleni, PETROVIČ Miroslav, četrti valjač v valjarni, JAZBINŠEK Jože, poslu-ževalec disolverja v tiskarskih barvah, SMILJAN Mihajl, pripravljalec vode v sušilnici ferosulfata, DELČNJAK Marjan, voznik viličarjev in dvigalnih naprav v transportu, TIRNANIČ Milanče, knjigovodja materialov in proizvodov v finančnem sektorju, POLŠAK Marjan, prvi obratni električar v elektro oddelku, NUNčlC Bogdan, tretji strugar v strojnem oddelku, OBRADOVIČ Dana, izdelovalec čašic v čašicah, STOJKOSKA Zdenka, pakovalec modrega bakra v modrem bakru, JEVTIČ Branko, četrti polivalentni delavec v Ti02 površinska obdelava, STOJKOVSKI Dimitrije, drugi ključavničar v strojnem oddelku, VASIČ Milan, prvi ključavničar v strojnem oddelku, CRNČIČ Vinko, drugi ključavničar v vzdrževanju ARM, NOVAK Jože, vzdrževalec v samskem domu, KAČIČNIK Marjan, šofer kamionov in poltovornih avtomobilov v transportu, VUKOVIČ Rajko, četrti valjač v valjarni, NOVAK Josip, drugi zidar v gradbenem oddelku, NAKIČ Nedo, pripravljalec vode v sušilnici ferosulfata, LONČINA Velimir, opravnik filtrov in mešalnih naprav v gradbenih lepilih, SANKOVIČ Gina, stre-žaj pralnih strojev v tiskarskih ploščah, BIŠI Nazmi, pripravljalec vode v žvepleni kislini s piritno pražarno. V JLA sta odšla: ALIČ Omer, delavec na filtraciji v Ti02, MOHORKO Dragutin, drugi ključavničar v strojnem oddelku. Umrla: LJUBIČ Marija, tretji analitik v glavnem laboratoriju. Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Stroškovno mesto 100 Splošna uprava 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 102 Center za org. in AOP 103 Fin. računov, sektor 104 Kadrovski sektor 105 Samski dom 106 Splošni sektor 107 Družbena prehrana 108 Pralnica in šivalnica 109 Zunanja trgovina 110 Počitniške kapacitete 111 Osebni avtomobili TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 215 Skupne službe metalurgije 216 Keramika 217 Sušilnica ferosulfata 218 Žveplena kislina PIK 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 220 Pražarna ferosulfata 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 222 Cinkov prah 223 Sekundarna proizv. cinka 224 Baterijske čašice 225 Žičarna 226 Žlebarna 227 Valjarna TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 331 Barvila Celje 332 Soli in pigmenti 333 Litopon 334 Cinkovo belilo 335 Zaščitna sred. - modri baker 336 Rastni substrati 338 Gradbena lepila 339 Betonski elementi 340 Zašč. sred. - modra galica TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 442 Barve in premazi TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 546 Tiskarna 547 Tiskarske plošče 548 Preparati za grafiko 549 Tiskarske barve 550 Razvoj grafike TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 657 Strojno vzdrževanje 658 Elektro vzdrževanje 659 Vzdrževanje ARM 660 Gradbeno vzdrževanje 662 Energetika skupne službe 663 Kotlarna št. 1 664 Predelava PTFE 666 Plinarna 668 Transformatorske postaje 670 Gaivana 672 Embalaža 673 Predelava gume 674 Predelava umetnih mat. TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 776 Železniški promet 777 Interni ostali promet 778 Avtocisterne za kislino 779 Nakladanje in razkladanje TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 991 Skupne službe tit. dioksida 992 Investicijska služba 993 Priprava vode tit. diok. 994 Kotlarna tit. dioksida 995 Transformat. postaje tit. dioksid 996 Nevtralizacija 998 Površinska obd. tit. diok. 999 Osnovna proizv. tit. dioksida \h £ 5 S Slo o. 2 c š«Sf O. 2 3 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.95 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 1.98 2.03 0.07 2.10 2.03 0.07 2.10 1.46 0.89 2.35 1.86 0.07 1.93 1.86 0,07 1.93 1.86 0.08 1.94 1.91 0.06 1.97 1.86 0.09 1.95 1.85 0.03 1.88 1.82 0.08 1.90 1.97 0.09 2.06 1.78 0.04 1.82 2.06 0.05 2.11 1.98 0.06 2.04 2.00 0.04 2.04 1.94 1.94 1.90 1.90 1.84 0.06 1.90 1.47 0.74 2.21 1.75 1.75 2.04 2.04 2.05 0.32 2.37 2.05 0.29 2.34 1.90 1.90 1.75 0.10 1.85 1.55 0.42 1.97 1.91 1.91 1.93 1.93 1.95 1.95 1.92 1.85 1.85 1.91 1.91 1.85 0.02 0.07 1.94 1.85 0.26 0.06 2.17 1.85 0.12 0.07 2.04 1.85 0.07 0.07 1.99 1.85 0.14 0.09 2.08 1.85 0.07 1.92 1.85 0.07 1.92 1.85 0.40 2.25 1.85 0.08 1.93 1.85 0.09 1.94 1.85 1.85 1.85 0.57 2.42 1.85 1.85 1.95 0.05 2.00 1.45 0.61 0.01 2.07 1.35 0.81 2.16 1.20 1.04 2.24 1.40 0.80 0.01 2.21 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 2.05 Cinkarnarji zopet na Triglavu Cinkarniški planinci so že od nekdaj radi hodili na Triglav. Vedno znova jih je privabljal ta najmogočnejši in najvišji vrh naših Julijcev. Od neštetih izletov naj omenim le pohod »sto Cinkarnarjev na Triglav ob 100-letnici Cinkarne, ki je vsem udeležencem ostal v prijetnem spominu. Zvesta tej tradiciji, je Planinska sekcija Cinkarne tudi letos organizirala pohod na Triglav. Zanimanje je bilo veliko in tako smo se 29. avgusta, v lepem sončnem popoldnevu zbrali pred Vrtnico. Preko 60 nas je bilo in med nami tudi šest planincev pionirjev, ki so naslednji dan vsi srečno dosegli 2864 m visok vrh. Pred odhodom nam je tov. Marjan zaželel srečno pot, prav tako vsi ostali, ki so nas spremili do avtobusa. V avtobusu pa nas je pozdravil predsednik planinske sekcije, tov. Adi Vrečer ter nas seznanil s potekom izleta. Se posebej je pozdravil udeležbo naših mladih planincev. In že smo se prijetno razpoloženi vozili proti Savinjski dolini, vsi s tiho željo, da se nam vreme ne bi izneverilo. Pri Aljaževem domu v Vratih, kamor smo prispeli v mraku, nas je sprejel živahen vrvež planincev, ki so imeli pred seboj isti cilj kot mi - Triglav. Ta pa se je skrival v oblakih. Zvečer smo se kmalu odpravili k počitku, kajti naslednji dan nas je čakalo 10 do 12 ur hoje. Najlepši čas za odhod na planinsko turo je zgodaj zjutraj, ko med potjo doživljaš prebujanje novega dne, pa tudi prijetno hladno je. Bila je še tema, ko smo se odpravili. Vodiči: Adi, Slave, Tomo, Stefan, Vlado in Renato so nas v treh smereh vodili proti vrhu. Prva skupina je šla čez Prag, druga po Tominškovi, tretja pa po Bambergovi poti. Severna triglavska stena nas je pričakala v vsej svoji mogočnosti, vrh Triglava je vabil, toda bil je še spoštljivo visoko nad nami. Mimo spomenika Klina so se vile vrste planincev, dolina pod Triglavom je oživela. Cinkarnarji nismo bili edini, tu je bila skupina planincev iz Velenja in še mnogo drugih. Iz teme so se svetlikale žepne svetilke, nekatere že višje v skalah, druge še v dolini, in tudi v steni smo opazili žarek, ki nam je dal vedeti, da so v njej alpinisti. Izza obronkov severne stene je celo posvetila luna. Poti so se razcepile. Naša skupina z vodičem Slavcem na čelu se je odločila za vzpon po Bambergovi poti čez Ple-menice, ki je precej zahtevna, vendar izredno lepa in zanimiva. Pot nas je vodila ob vznožju veličastne severne triglavske stene, ki je ena od najvišjih in po svoji arhitektonski zgradbi ena najlepših v Alpah. Čez nekaj časa nas je vodič vprašal, če »gre«. No, pa je res kar šlo, kajti pot pelje tu precej zložno navkreber. Malo globje pač moraš zajeti sapo, a saj si na planinskem izletu in ne na nedeljskem sprehodu. Sicer se pa planinci pri- lagodijo tistemu v skupini, ki najteže premaguje napore. Medtem se je zdanilo in po dveurni hoji smo prispeli do Luknje. Luknja je starodaven prehod med Trento in dolino Vrat. Planincu se odpre čudovit pogled na drugo stran v dolino Zadnjice. Nekdaj je tod tekla državna meja. Malica! Saj se je že prilegla. Posedli smo v zavetrje, družbo pa so nam delale ovce, ki so se prav po domače približale našim sendvičem. Čez nekaj časa, ko smo ob prijetnem klepetu počivali, smo zagledali kozoroge. Najprej samo enega, ki je ponosno stal na skali v naši neposredni bližini. Seveda smo vsi takoj segli po fotoaparatih. Klik! Klik! Klik! Še smo opazovali te lepe živali, ki se tako varno sprehajajo po strmih pobočjih in skalnatih policah. Nato smo pospravili nahrbtnike (odpadkov ne odmetavaj v naravo!) in se odpravili naprej. Prvi pogled na strmo in izpostavljeno steno me je sprva preplašil. Pot je bila sicer strma, a dobro varovana in tako smo se počasi, toda vztrajno vzpenjali v višino. Naš trud je bil poplačan, ko smo dosegli vrh Plemenic. Razgled je bil nepozaben - na eni strani v dolino Trente, na drugi v globoko dolino Vrat, pred nami pa se je v soncu kopalo mogočno triglavsko pogorje. Po krajšem počitku, smo nadaljevali pot ob zgornjem robu severne triglavske stene in uživali v razgledovanju. Spotoma smo občudovali nežne planinske cvetlice, ki tu med skalami razveseljujejo oko včasih že rahlo utrujenega planinca. Na snežišču na Zaplanji smo krenili po poti, ki vodi po Kugyjevi polici pod vrhom Triglava in čez triglavski ledenik do Kredarice. Steza je bila ozka, strmine pod nami globoke, skoraj navpične. Hodili smo skrajno previdno. Ko smo prispeli do ledenika, smo si oddahnili - samo da smo prišli čez steno. Meni bo ostala ta pot v spominu kot najlepše doživetje s tega izleta. Medtem ko smo prečkali snežišče velikega triglavskega ledenika, izpod katerega so žuboreli potočki bistre planinske vode, so nas s Kredarice in Malega Triglava planinci pozdravljali z vriskanjem, mi pa smo jim odgovarjali. Seveda smo hiteli, da pridemo čimprej do okrepčila. Žeja pa taka ! Na Kredarici so nas pričakali naši planinci, ki so prispeli že pred nami in so se tudi že odpravljali naprej na sam vrh. Skoraj neverjetno je, kakšna množica planincev je na Triglavu ob lepem vremenu! S Kredarice se povzpnemo na Mali Triglav. Srečujemo planince, ki se veselih obrazov vračajo. Nenehno izogibanje, previdnost, da kljub varovalni žici po nepotrebnem kam ne zdrsneš. Smeh, šale. Vprašanja, kot:»Koliko je še do vrha?« »Kako je na vrhu?« »Imajo še kaj piva, sladoleda?«, itd. Skratka, kljub utrujenosti vedro razpoloženje. In končno - vrh. Na vrhu rdeči Aljažev stolp v soncu. Megla se je namreč pravkar razkadila. Udarjamo žig na razglednice, da bodo tisti, ki so jim namenjene, videli, da smo bili res »gori«. Vzpon na našega očaka je za vsakega planinca doživetje, še posebno pa za planinca, ki je prvič na vrhu. Vsi napori, strah, žulji, vse je pozabljeno. Tiste, ki so prvič osvojili vrh Triglava, je čakal planinski krst. Še smo nekaj časa uživali ob razgledu, naredili spominske posnetke, nato pa smo se spustili. Pot ni bila naporna, pač pa nas je kmalu zajela megla, iz katere je začelo pršeti. To ni obetalo nič dobrega za prihodnji dan, toda bili smo veseli, da smo se povzpeli na vrh Triglava ob lepem vremenu. Zmagali smo. Utrujeni smo prišli v planinsko kočo na Doliču, kjer se je že trlo planincev. Žal nam je načrt naslednji dan pokvarilo vreme. Deževalo je vso noč in ko tudi zjutraj ni hotelo odnehati, so se vodiči odločili, da ne gremo mimo Triglavskih jezer v Bohinj, ampak v Trento, ker je ta pot mnogo krajša. Nadeli smo si pelerine in jo mahnili po »mulateri« v dolino Zadnjice. Ne samo, da je lilo kot iz škafa, nekajkrat so nas presenetili celi slapovi vode, ki so padali preko skal. Na Triglavu je v tem času zapadel sneg. Toda planinci smo pripravljeni tudi na slabo vreme. Po dveinpolurni hoji smo se znašli v Logu v Trenti, kjer smo morali počakati na avtobus. V planinskem domu Zlatorog smo se preoblekli in okrepčali. Počasi je prenehalo deževati in proti poldnevu je posijalo sonce. Prišli smo iz koče, kot martinčki. Kako lep je bil pogled na od sonca obsijano dolino in na mogočne vršace, ki jo z vseh strani obdajajo. Trenta je resnično ena najlepših alpskih dolin, njena naravna lepota je še nedotaknjena. Človeka še posebej prevzame pogled na njene kristalno čiste vode. Nekateri smo si ogledali Trentarski muzej, ki je zelo zanimiv, saj prikazuje življenje Trentarjev desetletja in stoletja nazaj. Izlet je uspel, saj smo se vsi zdravi vrnili na domove, kljub naporom, ki niso vedno majhni, smo dosegli cilj. Spomini na doživetja v našem prelepem gorskem svetu bodo ostala še dolgo v nas. Pohvaliti moramo naše najmlajše planince, ki so nam navdušeno povedali, da bi še vsi radi kdaj šli na Triglav. Ob prihodnjem vzponu nasvidenje! M.H. ••CINKARNAR« - Izdaja Cinkarna Celje, metaluriko kemična Industrija, Celja. Naklada 2500 Izvodov. Val člani delovne organizacije Cinkarna In upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Uraja uradnički odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Goreniek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Urednlitvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Colje, Kidričeva 19, telefon: 21-922 Interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za Informirani« v Izvrinem svatu skupičlne SRS Je glasilo oproičeno plačevanja davka (it. 421-1/72 z dne S. 4. 1974).