Vlada proti razkosavanju kmečkik posestev. 'adnja leia ,«o po. na^h Irrajih gotovi Uudje v veiiKui;i obsegu razkosavali kmetijo, in si z dobi&kom, ki je pri posamezsnih posestviL znašal po veft tfsoS kron, polnili svoje denarnioe. Razkosavanje se je na¦daljpvalo ludi v voiskinem času. Naša. vlada je stopila tem grobokopom kmeSkega stanu sedaj odločno na prste in je izdala sledečo prevaž-no cesarsko n are'dbo", ki je objavl^era v clržaVnem zakoniku dne 14. avgusta: Že v niirnih 6asih se je v raznili krajih število .samostojnili kmetij znatao manjSulo* ;Posebno sta škodila dva vzroka: razkosavanvo in zlaganje kmečkih posestev. l*rekupci s'% soknpili zemljo, jo razbili iii jjri posaimvznih kosih stra&no za^lužili. Pa tudi veleposestniki so kupili knietovo zemljo in ]o zlagali, da bi povcčali svoja Ioviš5a. Vsled vojske grozi Še večja nevarnest, da se to škodljivo gibanjfi. še bolj poostri. Državi pa \q innogo ležeče na tem, da ostane z-eml^a v rokah 6im bolj števlilnega, stalnega in krepbega prebivialstva, ki svojo zem,ljo skrbno in umno obdehje. Znto so potrebj!i. prinierni koraki proti nadaijnemu trganju kinetove izemlie. Vse Kme(i,jske organizacij-e so temu pritrdLJe. ("esarska naredba z die 9. avgiista. dolofta, da se sme ^eml-o, ki je nam-enjena poljedelstvu, med živimi, preiiesti ali^ prodati le z dovoljenjem posebne ko. raisije. Isto velja tudi za več nego 10 ietne zakupe (6e se posestvo da y Dajem). VeČkrat pa je prodaja v interesu dosedanjega posostnika priporočljiva in zato naredba niina namena prav vsake piodaje prepo\^edati, pač pa je treba gledati, da se v vsakem s!r,čaju presodi dopustnost prodajo z ozirom na to, da se obrani sktipnost poseStva. Komisija smo dovoliti prw1a.!n, 6e ta re nasprotuje splo^nim interesorn na •ohrani'tvi samostoj- ega kjropknga kmeftkftga stami. Taki Klufaji bodo podari, ako tanei^o posestvo ostane oliranjeno v svoiih bistvenih delih '.n je bode novi jiosestnik sam o'i.delo\^ff' fa se raizdei brez posredovanja osebe, k: bi iz tega vlckla dobi^ek, in se deli poral.ijo za pGvečaiije obstSOj,očih kxn:6ti.i uli z-a ustanovitev novih domov, razdeli se tudi laiiko, če razdoHtev • o vzame posostvu znaftaja kmeti'e, dovoljeno jo tudi razdeliti zemljo, ki sploh me tvori sestavi^a dela po bistvu pretiežnega poljodeiskiega al.1 gozdncga obrata. lzjemoinn ;o prodajo dovoliti, 6o se drugafte ue da preprofiiti r^^olnega propada kmetije; \m v tem slufiaju naj sc pdišče priniernega kupon. Pravni posli, kiito^im komisija ni pritrdila, so neveljfvvni; zftmrekiijjižiiih pi-ošenj brez pritrdila kooiisi;e se ne bo upoštevalj. Zgorajšnjo določbe pa na veljajo z-a zemljo, ki ' JB A-pisana v! deželno de&ko, v knjilgo žoloznic i. t. d., ali pa ležo \- ozeralju mest z la0tnim stututom ali v obfcinah pretežno m.n-stncg;fi zna6a,fa. Ravno tako no veljajo zgorajšn]i predpisi za zemljišča, ki o^ividno Prflsegajo obseg ane kmetij*. Najvišja meja za obscg ake kmft^e je povprečni ¦:o!-os v šcatkrafi višhii, :i je potrobna za oliranitev družine 7 glav. Besed ca ..o^ividi.o'" pove. da so gre v tom slu^aiu za vei^epoiCSiVa v lajožjern pomienu. Pa.fi oa veliajo zgora^šnje določbe za razne pra,-ne posle pri zemljiSSili ^ ^rovancev in cerkva In pzi )d]>i-odaji pii skleujeni?' t>movih na Tirolskem. DovoljOnje o(i straiii komisiji- ' n ni treba za prodajo zem>je za namene vojaštva, j i ne uprave ali javfib ob«^,o koristnili naprav in javnega prometa, za obrtne, i:idxistri.jske in rudarske naprave, pravni poslt nied zakouci, ženini iii nevestaini, živimi Tn v sorcclstvii ii v sra&tvii v ravni črt; do 5etrtep.i kdlena. Na sedožu vsake okjnaijne sounije se nstar.cvvi iemljiško projiiet,a kora g..]a. V nji todo predstojnik sodnije aU kak drug sodnik, zastop^iik okrajnega giavarstva, zastopnik oWlne in zastopaik glavne kmeti^ske orgaoizacije. Proti odloku-te krajevr.e komisije je 'iiogoča pritožba iva deželno komisiio. Komisije moia.1': hitro poslovati. Zelo lahko bi se preprečilo potom to ce•,arske naredbe prislne dražbe. Zato mora sodnik, .irediio :zda razsorlbo, vprašnti kom':sijo in 6o ta ne ¦lovol;, t-.e priznati proda.j-e. Vsak tisti, kdor bi iz spletkarskega uamena •roti tej cesarski naredbi poclal napafine ali nepopolne podatke, se kazmije z denarno kaznijo do 5000 K ¦ili /. zaporom do C mescev." To oesarsko narcdbo s kmeSkega in narodnega stališča toplo pozdravljamo. Ce se bodo podrobna doiocila narcdbe izvršovala tako, _. kftkor se dolpSat bo mai'sik"atera ktnetija ostala 6lira*nj'ena kmeSkemu sta. !:•!!, ki je glavni stebsr slave-skega naroda.