Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
Celovec * četrtek * 2. avgust 2001____štev. 31 (3129) • letnik 56 • cena 10 šil. • 0,73 evra
NA DVORIŠČU FAROVŽA
Petek, 17. 8. • 20.30
Folklorna noč / Dalmatinski večer
Sobota, 18. 8. • 20.30
skupina Bališ
Nedelja, 19. 8. • 20.30
»Voice factory
Srečanje je na vrhu Obirja ob 11. uri, nato bo piknik pri Marofu. Prisrčno vabljeni!
PREBLISK
postavil. Predlog, da bi to oddajo odvzeli Slovencem in jo namenili Nemcem, ki so po letu 1945 pribežali na Koroško, je pred nedavnim v Kronen Zeitung pod psevdonimom Noricus ventiliral njegov svetovalec v vprašanjih kulture Andreas Molzer.
Predlog, ki zelo diši po zahtevi, deželni glavar utemeljuje tako, da imajo koroški Slovenci zdaj itak celodnevni slovenski radijski spored, ki ga podpira ORF in bi zatorej bilo smiselno, da bi tista ena ura na dan bila namenjena pregnancem iz domovine (Heimatvertriebene). Napovedal je, da se bo nemudoma srečal z zastopnikom Koroške v kuratoriju ORF. Potem »bomo na Dunaju skušali doseči, da bo ORF svoj kulturni in izobraževalni nalog razširil tudi na nemške manjšine«. Nadalje je Haider napovedal, da bosta zvezna vlada in dežele ustanovili 100-milijonski sklad v podporo kulturni dejavnosti folksdojčarjev.
Pojem »Volksdeutscher«, ki je do zdaj veljal za zgodovinske nemške manjšine, je Haider v ponedeljek izrecno uporabil in ga tako oživil. Doslejšnjega pojma »Altösterreicher« (Staro-avstrijci) za Kočevarje in druge bivše nemške manjšine v Sloveniji ni več uporabljal.
Simbolika take namere je porazna. Argument, cja imajo Slovenci z Radiom dva svoje zahteve pokrite, je na majavih tleh, saj ta radio velja za provizoričnega in je odvisen od dobre volje oblasti oz. ORF, če bo dal denar na razpolago. Skrb države za medijsko oskrbo manjšin pa mora biti trdno zajamčena.
Franc Wakounig
zen pripadnik narodne skupnosti na avtohtonem naselitvenem ozemlju pravico do elementarnega pouka v slovenščini in v vsaki občini mora biti vsaj ena dvojezična ljudska šola. Ce torej velja občinska struktura iz leta 1958/59, potem ima to seveda posledice za zdajšno pre-
strukturiranje dvojezičnih šol. Odgovor na ostali dve vprašanji pa sta prav tako pomembni za razumevanje dvojezičnega šolstva.
Na podlagi pravne ekspertize zveznega ministrstva bo potem jasno, katero pot bosta ubrali obe osrednji organizaciji.
Šolsko ministrstvo bo
izdelalo ekspertizo
W ponedeljek sta predsednika V ZSO in NSKS, dr. Sturm in Bernard Sadovnik, imela v zadevi prestrukturiranja dvojezič-noih šol pogovore z visokimi predstavniki šolskega ministrstva (dr. Mahringer in dr. Jisa).
Oba predsednika sta poudarila pomen ohranitve dvojezičnih ljudskih šol za slovensko narodno skupnost in sploh za ljudi, ki živijo v odmaknjenih krajih.
Predstavniki ministrstva so sprva odvalili odgovornost na deželo, ki je v pogajanjih za finančno izravnavo (Finanzausgleich) dobila upoštevane tudi specifične stroške dvojezičnega šostva. Potemtakem naj bi bil denar za ohranitev dvojezičnega šolstva v deželi, ki da nosi odgovornost za dvojezično šolstvo.
Temu sta Sturm in Sadovnik ugovarjala in poudarila, da nosi odgovornost za ustavno uveljavljene parvice narodnostnih manjšin zveza in v tem primeru zvezno ministrstvo za pouk, ki mora skrbeti, daje deželna izvedbena zakonodaja v skladu z ustavnimi pravicami.
Na podlagi te razprave so potem predstavniki zveznega ministrtsva pristali, da njihova pravna služba izdela v najkrajšem času pravno ekspertizo, v kateri bodo odgovorili med drugim na sledeča vprašanja: katera občinska struktura je izhodišče za manjšinsko šolstvo (tista iz leta 1958/59 ali pa obstoječa), ali terja manjšinsko šolstvo posebno obravnavo in katero število otrok je najnižje možno za obstoj podružnic. Odgovor na prvo vprašanje je zelo pomemben, ker je ustavno sodišče v letu 1989 v odločitvi glede ljudske šole v Celovcu ugotovilo, da ima vsak posame-
HAIDER NAPOVEDUJE
Slovenska oddaja folksdojčerjem
A b odprtju letošnjega Kultur-Vynega tedna Kočevarjev na Hrastovici pri Celovcu, to je bilo v ponedeljek, 30. julija, je deželni glavar Haider ponovil in podkrepil zamisel, da bi dosedanjo slovensko oddajo v ORF oddali folksdojčerjem ... Zahteva po ukinitvi slovenske oddaje na regionalnem sporedu ORF ni nič novega, saj jo je Haider že na zborovanju kahadeja in brambovcev v Velikovcu zelo jasno
Zahomški fantovski kvartet je s pesmijo pozdravil vse, ki so prišli na odprtje Hiše športa in gasilcev v Zahomcu. Več o tem preberite na strani 5.
redvsem za novinarje je zdaj čas >>kislih kumaric«, kot pravijo poletju, ko so časopisi in drugi mediji v pomanjkanju senzacij polni neverjetno pomemnih novic, kako so gasilci reševali mačko z newyoršega nebotičnika ali pa, kako je vlomilec oplenil akvarij na Floridi.
Vendar se tudi zdaj - na žalost - dogajajo hude stvari. V Genovi se je oblast izkazala z najbolj brutalne, krute plati. Ob takih dogodkih se je treba zamisliti in premisliti, kako pomembno je, da so in ostanejo državne institucije pod kontrolo civilnega prebivalstva. Policija - tvoj prijatelj in pomočnik, za ta slogan že dolgo nismo več slišali. Skrb, da ta institucija ne postane ne-
kakšna država v državi, mora biti ena od primarnih nalog civilne družbe. Policija mora pomeniti varnost, ne pa ogrožanja.
Mlado dekle iz Globasnice je z mnogimi drugimi zaprto
Kisle kumare
in celo staršem je zabranjen kontakt z njo, čeprav je drugim, tistim, ki so zločinci, to dovoljeno. V nebo vpijoče kršenje človekovih pravic v imenu nasilja »družbe«. In tako ostaja res kisel okus na duši, in to brez kumar. Kaj je ukrenilo zunanje ministrstvo? In se ni čuditi, če se marsikdo sprašuje: je to Evropska unija?	S. W.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN POLANŠEK«
vabi na
pohod na Obir
v nedeljo, 5. avgusta 2001
v spomin Hermana Velika in Valentina Polanška

*-.4r. /ar»
PREBERITE
Stran 2: Sakrosanktnost zakonov in pravice - dr. Vladimir Wakounig o šolski zakonodaji in zapiranju šol
Stran 3: Intervju s predsednikom ZSO dr. Marjanom Sturmom
Stran 5: O povojnem oživljanju slovenskega planinstva na Koroškem
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA UKINJANJE DVOJEZIČNIH ŠOL
Malo več kritičnosti do zakonov
T'apiranje dvojezičnih ljud-ZLskih šol oz. njihovo spreminjanje v ekspoziture vodi do zelo različnih reakcij. Ni jih malo, ki celotne zadeve ne vidijo dramatično, saj - tako njihovi argumenti - se vse dogaja v okviru regularne avstrijske šolske zakonodaje in že zaradi tega ta strukturalna in organiza-torična »reforma« ne more biti povsem negativna in napačna. Prav gotovo je stališče, ki se opira v konfliktnih in perečih vprašanjih takoj na zakonske predpise, možno, vendar je v resnici zelo pridno in pritrjeval-no, ker se izogiba morebitnim neprijetnim razpravam in iskanju drugih argumentov. Politična osveščenost in samostojnost pa je v tem, da zakonskih predpisov ne vidimo kot zadnjo in edino modrost, ki usmerja politično ravnanje. Zakonodoja tvori v prvi vrsti okvirne pogoje, vendar, kot smo sami v zadnjih letih večkrat doživeli, je razlaga zakonov lahko zelo različna in se tudi spreminja. Predvsem z dobro utemeljenimi ustavnimi pritožbami je uspelo korigirati kar nekaj zakonov v prid manjšine. Če ne bi podvomili v obstoječe ustavne zakone in če bi jih vzeli za sakrosankt-ne, torej za nedotakljive, bi novih odločitev, ki so bile vse v smislu več pravic za manjšino, ne bilo. Ravno ker so zakonski predpisi človeški produkt, torej rezultat nekega konsenza med ljudmi in nikakor ne nekaj »božjega«, »naravnega« ali »od zgoraj danega«, jih je treba vedno spet znova kritično oceniti in po potrebi njihovo usmerjenost celo osporavati. Tako ravnanje vsekakor zahteva dobro spoznavanje materije, še posebej pa samostojno civilno držo, ki se ne zadovolji s tistim znanjem, na katerega se sklicujejo vladajoči oz. tisti, ki imajo politično oblast. Kritičen pristop do zakonov je mogoč samo tedaj, če je posameznik sposoben za konflikte oz. pripravljen, da se spusti v konfliktno razpravo s političnimi oblastmi.
S temi kratkimi namigi hočem samo opozoriti, da politična drža, ki se v svoji argu-mentacijski stiski takoj zateče k pravilnosti zakonov in njihovim predpisom, ni inovativna, ampak razmeroma zelo ozka in bojazljiva. Zakon še ni pravičen zato, ker je pač zakon. Pravičnost zakona je treba preveriti ob številnih primerih družbenopolitične stvarnosti, kjer se vidijo tudi konsekvence zakonske ureditve. Ravno v zadevi ukinjanja dvojezičnih šol je treba problematiko videti široko in večplastno. Zakon, ki kaj takega predvideva, je samo del politične stvarnosti. Konsekvence pa so zelo kompleksne in po vsej verjetnosti bo ta šolsko-po-litična odločitev imela za slovensko manjšino in za razvoj dvojezičnega ozemlja hujše posledice kot pa za večino. Kajti dobre in odprte šole so bile že vedno eden izmed stebrov ohranjevanja in razvoja jezika.
Pri tem šolskem vprašanju je po mojem odveč delati razliko
med tistimi šolami, ki naj bi bile takoj ukinjene, in tistimi, ki naj bi dobile status ekspozitur. Že v svojem članku, ki je bil objavljen v Slovenskem vestniku dne 12. julija 2001, sem zapisal, da bodo iz varčevalnih in konkurenčnih vzrokov dalj-noročno izginile tudi ekspoziture. S tem se bo ponudba dvojezičnih šol kvantitativno drastično zreducirala, prišlo bo do svojevrstne koncentracije, ki je v resnici krčenje dvojezičnega šolstva. Zato v svojih nadaljnjih razmišljanjih izhajam iz dejstva ukinjanja manjših dvojezičnih ljudskih šol. V zvezi s to »re-
formo« bi rad opozoril na stvari, o katerih se skoraj sploh ne razpravlja, ki na prvi pogled niso politične, ampak so v širšem pomenu predvsem pedagoške.
Ukinjanje šol pomeni preziranje otroštva
Zapiranje šol, ki so trenutno še v neposredni bližini otroškega življenjskega prostora, bo hud poseg v otroški vsakdan in s tem tudi poseg v otroštvo vsakega otroka. Dolgi prevozi v oddaljeno šolo bodo otroke prisilili, da se bodo navadili na šolski vsakdan, ki se bo začel veliko prej in tudi končal bistveno pozneje kot do sedaj. Za otroka bo to dodatno otežko-čenje, ker bo izpostavljen daljšim časovnim razmakom med domom in šolo in bo za življenje v družinskem okolju tudi vedno manj časa. S tem se bo prerano začel vprašljiv proces, ki ga v pedagogiki imenujemo izginotje otroštva. Je to proces, ki negativno vpliva na razvoj otroka, ker ne ruši samo otroštva samega, ampak ruši predvsem neposredni življenjski in igralni prostor otrok. Z izginotjem otroštva se morajo otroci predčasno sprijazniti z dejstvi življenja odraslih - kot npr. rano vstajanje, čakanje na prevoz, premostitev časa na cesti oz. v neprijaznih čakalnicah ipd. Vse to so stvari, ki so tipične za življenje odraslih in ki celo od teh zahtevajo veliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Veliko bolj drastično se vse to prikaže za otroke, ki do takih zah-
tev še nimajo nobenega racionalnega pristopa in so tako rekoč prisiljeni jih brez vsake uvidevnosti »sprejeti«. Otroci so primorani, da zelo zgodaj zapuščajo svojo otroško soci-eteto in emocialnost in se morajo podrediti racionalnim argumentom in gledanjam odraslih. Do rušenja otroštva pride, ker odrasli svojimi političnimi posegi (kot npr. ukinitev šol) potreb otrok, njihovega načina doraščanja in gledanja na svet ne upoštevajo.
Likvidiranje ljudskih šol v neposredni soseščini otrokovega doraščanja pomeni, da se z
vsakdanjimi dolgimi šolskimi prevozi še v zelo občutljivem otroštvu uveljavljata rednost in normiranost vsakdana odraslih, ki je zaradi različnih obveznosti časovno strogo odmerjene in ne dopušča zamujanja in lahkote. Zamujanja in lahkota - to oboje - pa sta za zorenje in razvoj otrok bistvena in neobhodno potrebna. Ker se otroci na zahteve racionalnosti in norme sveta odraslih le težko privadijo, jim pogostokrat preostane samo nasilni in destruktivni protest proti odraslim. Vsiljevanje togosti in stroge normira-nosti sveta odraslih mora v otrocih zbuditi odpor, ker ni prostora in časa za razigranost in ukvarjanje samim s seboj.
V pedagoški in psihološki znanstveni literaturi je vedno več raziskav in razprav, ki svarijo pred takimi posegi odraslih, ki predčasno odpravljajo otroštvo in rušijo svet emocionalnega življenja otrok. Taki posegi ne dopuščajo, da bi otroci razvili lastno kulturo sožitja in reševanja konfliktov. Ukinjanje šole je ukinjanje »hiše učenja«. »Učenje« in »šola« pa sta nasprotje »poslovnosti« in »stalni prizadevnosti«, ki sta spet po svoje značilni za življenje odraslih. Z vsakodnevnim prevažanjem v oddaljene centre se že za prvošolce uveljavljajo pričakovanja in skušnje, ki niso v skladu z otroško perspektivo, ampak so del (poklicne) vsakdanjosti odraslih. V takih okoliščinah otroška fantazija, emocialnost, socialnost in otroške predstave nimajo prostora za
neokrnjen razvoj. Politične odločitve na področju elementarnega šolanja in šolstva so ravno ta aspekt otroštva skoraj vedno prezrle. In to je samo možno, ker v politični razpravi otroci kot subjekti ne igrajo nobene vloge in svojih potreb tudi ne morejo avtentično braniti. Zaradi tega tudi niso resna klientela, ki bi svoje nezadoljstvo lahko vnovčila takoj pri naslednjih volitvah.
Ukinjanje šol nasprotuje učnemu načrtu
Ukinjanje dvojezičnih ljudskih šol je tudi v hudem nasprotju s splošnim izobraževalnim ciljem, ki je zapisan v učnem načrtu za vse avstrijske ljudske šole. Gre za centralni izobraževalni in vzgojni aspekt, ki pravi, da naj bi ljudska šola kot socialna ustanova bila odsev življenjskega in izkušenjskega prostora (Sozialer Lebens- und Erfahrungsraum), iz katerega prihajajo otroci in ki tvori tudi fundament za delo in življenje v šoli sami. Posamezna šola dobi za otroka samo pomen, če pri učenju in življenju v šoli naleti tudi na posebnosti in značilnosti, ki so izven šole. Svojevr-stnost soseščine, v kateri do-raščajo otroci, mora biti tudi sestavni del učenja in življenja v šoli. Vsaka šola naj bi na eni strani bila del splošnega šolstva, naj drugi strani pa naj bi bila nezamenljiva in enkratna. To se pravi, da so ravno male dvojezične ljudske šole zaradi svojega jezikovnega, kulturnega in socialnega ozadja enkratne in nezamenljive. Njihova tesna povezanost s kulturnimi iniciativami po vaseh in njihov pomen za neposredno okolico in soseščino tvorita tiste posebnosti, ki naredijo učenje in življenje v šoli zanimivo in pomembno. V tem stalnem prepletanju s soseščino šola ni nekaj tujega in odmaknjenega, marveč je kulturni in socialni center, ki združuje različne interese prebivalstva. Kot šola, ki deluje v dvojezičnem prostoru, ima nalogo, da oblikuje in podpira sožitje in strpnost ter se s svojim angažmajem zavzema za enakopravnost ljudi, kultur in jezikov. Ravno kot javna ustanova ima v jezikovno mešanem območju še svoje posebno vzgojno in izobraževalno »poslanstvo«, namreč, da s svojimi dejavnostmi javnosti neomajno prikazuje enakovrednost jezikov. Čimbolj pomembna je lokacija ljudske šole za soseščino in za vas, tembolj pomembno je učenje v njej za otroke, ki pridejo iz določene
regije. Dvojezičnost nekega kraja dobiva za doraščajoče otroke svoj pomen in svojo veljavo, če se šola dvojezični realnosti približuje in jo tudi navzven samoumevno živi. Posebno tiste dvojezične šole, ki naj bi jih razvrednotili s statusom ekspozitur, so s svojim stalnim odpiranjem do dvojezične okolice zelo jasno dokazovale, da so v resnici zrcalo živetega dvojezičnega življenjskega prostora.
Z ukinitvijo dvojezičnih ljudskih šol bo za veliko otrok prenehal tudi pomen njihovega prvotnega življenjskega in izkustvenega prostora. Kajti s prevažanjem v oddaljene centre se bo spremenil tudi odnos otrok do družinskega jezika, kar pomeni, da slovenščina ne bo imela več tiste veljave, kot jo ima še v dosedanji šolski stvarnosti. Zapiranje dvojezičnih šol je degradiranje javnega pomena in družbene funkcionalnosti dvojezičnosti. Kdor tega noče uvideti, ta tudi ne pozna problematike o javni funkciji jezika.
Zapiranje dvojezičnih šol je razveljavljanje centralne izpovedi učnega načrta, ki pravi, da mora učenje v ljudski šoli črpati iz neposrednega življenjskega prostora otrok. To pa je možno samo, če je šola tudi neposredno povezana z jezikovno, socialno in kulturno življenjsko stvarnostjo otrok. S prevažanjem pa grozi odtujevanje otrok od njihovega življenjskega in izkušenjskega ozadja. Prevažanje otrok v oddaljene centre je del tihe asimilacije in s tem tiho navajanje na nove razmere, ki v zadnji konsekvenci pomenijo prodriranje in uveljavljanje večinskega jezika. Proces odtujevanja pa nikakor ne more v otroku razviti samozavesti in mu zgraditi zaupanje v lastne zmožnosti in kompetence. Odtujevanje od družinskega kulturnega in jezikovnega ozadja pa lahko privede do močnega vznemirjanja pri otrokih, posebno še takrat, če nova šolska stvarnost prezira vrednote družin in staršev, npr. ohranjanje in uporaba materinščine.
Ker je zapiranje dvojezičnih ljudskih pedagoško in stvarno v nasprotju s splošnim izobraževalnim ciljem avstrijskega učnega načrta, je treba politične odgovorne opozoriti na to, da se predvsem otrokom iz manjšine jemlje možnost do spoznavanja in dojemanja lastnega socialnega življenjskega prostora.
Poigravanje s starši
Vsak, ki količkaj pozna šolske razmere, ve, da je šola kot javna ustanova dolgo potrebovala, daje našla pot do staršev. Prav tako težaven, če ne težji, je bil obratni proces, odnos staršev do šole same. Že zaradi svoje majhnosti je predvsem ljudskim šolam po vaseh uspelo pridobiti starše, da so se zanimali za delo in življenje v šoli in tudi radi prihajali na posvete z učitelji.
(Dalje na 4. strani)
Šolstvo, dvojezični vrtci, sodelovanje obeh osrednjih političnih organizacij in pa seveda jesenski občni zbor Zveze slovenskih organizacij so bili tematike poletnega intervjuja z dr. Marjanom Sturmom, predsednikom ZSO. Z njim seje pogovarjal Franc Wako-unig.
Letos je mednarodno leto jezikov, na Koroškem pa ukinjajo dvojezične šole. Kaj pravite na to? Formalnopravno to ne drži, je pa vidna tendenca, ki je vznemirljiva, kajti če narediš iz neke šole ekspozituro, potem je lahko vprašanje časa, kdaj bo ukinjena. Zato sta osrednji organizaciji v tej zadevi podvzeli korake. V ponedeljek smo imeli razgovore z uradniki pristojnega zveznega ministrstva za šolstvo, da bi razčistili določena vprašanja. Najprej je to formalnopravno vprašanje. Leta 1989 je ustavno sodišče odločilo, da imajo pripadniki manjšine povsod na avtohtonem ozemlju pravico do elementarnega pouka v slovenščini, in najmanj ena šola v občini mora biti dvojezična. Tu je zdaj seveda ključno vprašanje, ali je mišljena občinska ureditev leta 1958 ali pa zdajšnja.
Razčistiti bo treba tudi, katere so specifičnosti manjšinskega šolstva, po katerih ga ni moč obravnavati kot ostalo šolstvo. To je ključno vprašanje.
Kot tretje pa bomo morali prediskutirati vprašanje, kakšno je najmanjše možno število, pri katerem ja zagotovljen kakovosten dvojezičen pouk. Mi ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da tudi znotraj manjšine pada rodnost.
Končno bo treba določiti pristojnosti: manjšinsko šolstvo sodi v pristojnost zvezne ravni, koroški deželni glavar pa mimo zapira šole in krivdo za ohranjevanje šol vali na občine. To je ping-pong igrica na račun dvojezičnega šolstva.
Te pristojnosti so načeloma jasne. Zvezna raven daje pravne in pedagoške okvire, dežela je pristojna za izvedbo, občine pa so formalni vzdrževalec šolskih poslopij.
Deželni zakoni morajo biti usklajeni z zveznimi. Zvezna raven ima nalogo, da ugotovi, ali so dejanja dežele v skladu z državnimi predpisi. Zato ne gre, da pristojno zvezno ministrstvo zatiska oči pred razvojem na Koroškem. O tem in o skladnosti koroških ukrepov smo se seveda tudi pogovarjali z ministrstvom. V Pliberku pa občina sama ne želi več vzdrževati dveh šol, to je na Komlju in v Šmarjeti, medtem ko se ostale občine, kjer grozijo ekspoziture, borijo za samostojnost ogroženih šol.
Znotraj narodne skupnosti raste nelagodje nad tem, da na eni strani Avstrija spreje-
DR. MARJAN STURM V POLETNEM INTERVJUJU
Čas prestrašene narodne skupnosti je mimo
ma manjšinska zaščitna določila, na primer ustavno določilo. V njem jasno stoji, da ne bo ukrepov brez pristanka narodnih skupnosti. Na drugi strani pa brez kon-taktiranja manjšine ukinjajo šole. Zato se stavi upravičeno vprašanje, ali tej državi sploh še lahko verjamemo in zaupamo, da tisto, kar obljubi in podpiše, tudi drži.
Prvič: Vaša interpretacija funkcije ustavnega določila ne drži. Ustavno določilo je v prvi vrsti merilo vrhovnih sodišč za ocenjevanje manjšinskih zaščitnih zakonov. Zato bo zanimivo videti, kakšne bodo naslednje odločitve npr. ustavnega sodišča.
Drugič: treba je diferencirati. Pri tem, kar smo se lani dogovorili z deželnozbor-skimi strankami, smo v dveh vprašanjih napredovali. To je zakon o ORF, v katerega je zvezni zakonodajalec jasno vnesel nalogo, da mora ORF nuditi oskrbo v jezikih tistih avtohtonih narodnih skupnosti, za katere obstaja sosvet. To oskrbo lahko delno izvede tudi v obliki kooperacije s privatnimi radii. Pozitiven pa je tudi sklad za otroške vrtce, da bodo privatni nosilci vrtcev dobili pokrite izgube tega delovanja.
Pri šolstvu pa je očitno v dveh točkah prišlo do različne interpretacije zakonskih osnov. Prvo je imenovanja ravnateljev, kjer je deželni glavar šel pot, da dvojezična kvalifikacija ni več potrebna povsod. Tu smo mi jasno urgirali razpravo na zvezni ravni v tako imenovani ekspertni komisiji. Prizadeti učitelji pa so sprožili pravni postopek.
Druga točka pa je, da spreminjanje struktur šol očitno sodi v sklop varčevalnih ukrepov zvezne vlade, kar je po mojem popolnoma napačen pristop, da varčujejo pri izobrazbi.
V	ves ta postopek ukinjanja samostojnih šol pa ni bil vključen oddelek za dvojezično šolstvo pod vodstvom nadzornika Tomaža Ogrisa. O kakšnem protestu osrednjih organizacij zaradi neupoštevanja oddelka nismo ničesar čuli.
Mislim, da ta ocena ne drži. Kajti, ko vodja oddelka ni bil vključen v strokovno komisijo na Dunaju, smo mi protestirali in dosegli, da je bil imenovan kot strokovnjak v komisijo. Mi smo takrat vztrajali, da sta bila prisotna tudi Pedagoško združenje in profesor-strokovnjak s celovške univerze.
V	odločitev o zapiranju šol pa Ogris ni bil vključen ...
Če je bilo tako, bomo ustrezno urgirali pri deželnem glavarju.
Kaj pravite o kritiki, da ste o načrtih ukinjanja šol bili povsem obveščeni, da pa niste podvzeli primernih korakov? Rad bi opozoril na to, da je ta deželni zakon šel v parlamentarno proceduro brez vključevanja sosveta. Kot predsednik sosveta običajno dobim vse zakonske osnutke, ki zadevajo narodne skupnosti, v oceno, da lahko oddam stališče. Tega pa
nisem dobil. Čim smo za zakon zvedeli, smo posegli in dvakrat razpravljali z deželnim glavarjem o tem in zavzeli jasno stališče.
Slovenija je zaradi ukinjanja šol napovedala diplomatski korak, protestno noto. O ukinjanju šol je razpravljala tudi komisija v slovenskem parlamentu, razprave ste se udeležili tudi vi. Kaj bo vsebina note?
Jedro note je, da Slovenija poziva Avsrijo, naj v dogovoru z obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev, ki ju Slovenija podpira, reši problem ekspozitume ureditve. S to noto se absolutno strinjam, kajti zvezna in deželna vlada naj se zavedata, da brez dogovora s prizadeto narodno skupnostjo ne moreta sprejemati struktur, ki se nje tičejo.
Kaj pravite o izjavi deželnega glavarja, naj Slovenija končno neha kritizirati in naj prizna pravice nemško govorečemu prebivalstvu? To je bil tako rekoč revanš-foul.
Preidiva k vrtcem. Pred nedavnim je deželni zbor sklenil sklad v podporo dvojezičnim vrtcem. Iz katerih virov se bo ta sklad napajal? Denar bo prišel iz sredstev dežele, pa tudi zvezno socialno ministrstvo je obljubilo svoj delež. Tako naj bi bili pokriti stroški privatnih vzdrževalcev
zasebnih dvojezičnih vrtcev. Dejanske finančne potrebe bo evidentiral poseben kuratorij. Sklad seveda velja za vrtce, ki bojo še nastali.
Zdaj pa k organizaciji, ki jo vodite, to je Zveza slovenskih organizacij. Jeseni naj bi bil občni zbor. Kako ocenjujete svoje delo na vrhu ZSO?
Reči moram, da sem imel srečo - ali pa smolo -, da sem bil predsednik v zelo razburkanem obdobju ZSO. Naj spomnim na to, da so bili v 90. letih minulega stoletja hudi konflikti znotraj narodne skupnosti, ki so izhajali iz političnih sprememb v Sloveniji. Takrat so nekateri na Koroškem mislili, da to lahko izkoristijo za spremembo političnih struktur med koroškimi Slovenci in so nas hoteli z brutalnim finančnim izsiljevanjem prisliti v to. Takrat je bil pač ta »obrambni boj«, če mi dovolite uporabljati to grdo besedo, v ospredju našega delovanja in smo vodili bitko za ohranjevanje naših struktur. Ta doba, čeprav je bila huda, je izostrila naše poglede na narodnostno politiko in smo se iz tega tudi veliko naučili, predvsem kar zadeva koncepcijo sodobne manjšinske politike na Koroškem.
Kakšni so zdajšnji odnosi z NSKS?
Odkar je Bernard Sadovnik predsednik, je sodelovanje konstruktivno. Nastopanje osrednjih organizacij je zdaj bolj usklajeno. Navsezadnje bi vsega tega, kar smo dosegli za otroške vrtce in podobno, ne bilo, če bi se med seboj kregali. Sodelovanje se torej splača in splača se tudi, da se sprejmemo takšne, kakršni smo, v vsej naši politični pluralnosti, a složni in enotni tam, kjer gre za jezikovno in kulturno samoniklost narodne skupnosti.
Ko sva že pri pluralizmu v narodni skupnosti: kaj je resničnega na govoricah o skupnem časopisu namesto dveh samostojnih tednikov in pa, da je naprodaj hiša na Tarvizerci, kjer je sedež ZSO in drugih slovenskih društev?
Načelno je vprašanje, kaj proces evropske integracije terja od vsakega posameznika, predvsem pa od narodne skupnosti. Ali je metode delovanja treba spremeniti ali ne? Jasno je, da se mora manjšina krepko spremeniti. Drugače kot v sedemdesetih letih danes neka politična kampanja na Koroškem ne more več preprečiti naselitve
npr. kakega podjetja, recimo iz Slovenije. Če imamo dobre predloge in projekte, če smo dobro pripravljeni, nam nihče ne bo mogel delati težav, ne Heimatdienst ne Haider ali kdorkoli drug. Odvisno bo edinole od nas, ali bomo ta prostor in čas znali izkoristiti in se uveljaviti.
Ce pogledamo medijsko oskrbo koroških Slovencev, se moramo vprašati, ali današnja struktura še ustreza potrebam časa, npr. interneta in izzivom sodobne medijske stvarnosti. Pluralnost je vsebinska zadeva, in omejevanje na status quo pomeni nazadovanje. Zato je na moj predlog prišlo do debate o medijski družbi, da bomo dobili in imeli več ter boljše kot imamo zdaj, ne pa manj. Zato so odbori NSKS in ZSO načelno že odobrili koncept.
Prvič pa slišim, da menda prodajamo hišo tu na Tarvizerci.
Ali priprave na občni zbor
že tečejo. Kako je s kandidati za predsednika? Predsedniških kandidatov je več, ključno pa je vprašanje, ali bo ZSO začrtala boljšo operacionalizacijo svoje politike. Zdaj je čas za vsebinsko ofenzivo, kako izboljšati ponudbo dvojezičnega otroškega varstva, ponudbo Radia 2. Če pa bomo še v šolskem vprašanju izborili izboljšave, potem lahko gradimo v prihodnje na tem, da s kvaliteto pokažemo perspektivo. Dejstvo pa je, da so se pogoji za manjšinsko politiko spremenili, ker evropska integracija sili oblast in manjšino v dialog. Obenem pa ta integracija odpira prav manjšincem velike možnosti izmenjave in nabiranja mednarodnih izkušenj. In to moramo izkorisiti.
Mislim, da je čas prestrašene narodne skupnosti mimo. Na vse te izzive mora občni zbor dati vsebinske in personalne odgovore.
Kako pa kot predsednik
Sosveta za Slovence ocenjujete svoje delo?
Kot predsednik sosveta sem bil 1. 1997 tudi pobudnik memoranduma vseh avstrijskih narodnih skupnosti. V njem so manjšine formulirale svoje zahteve. Če zdaj pogledamo nazaj, je treba ugotoviti, da se zvezna vlada pri vseh ukrepih sklicuje nanj, parlament pa je sprejel ustavno določilo.
Ta memorandum, ki ga je bivše vodstvo NSKS tako močno odklanjalo, ima svoj pomen in težo. Važno pa je tudi, da imamo Slovenci s KOKSom instrumentarij in organ sklepanja. Zanimivo je tudi, da konfliktne črte tečejo danes v nekaterih vprašanjih skozi osrednji organizaciji, ne pa več med njima.
Hvala za pogovor!
Dr Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij in predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja
FOLKLORA
Tamika v Beltincih
1 I Beltincih - tam, kjer pesem V in ples družita narode - pravijo, da je vsakoletni folklorni festival krona tamkajšnjega kulturnega življenja. To so spoznale tudi članice tamburaške skupine Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple, saj so ob gostovanju v Pomurju lahko doživele izredno toplo domačnost in lep sprejem.
Beltinski folklorni festival se je v 31 letih, odkar ga nepretrgoma prirejajo, sicer razvil po obsegu in po značaju (tudi v mednarodnega), obenem pa vedno ostal, kar je bil - namreč odraz ljubezni prekmurskih ljudi do plesa, pesmi, glasbe, šeg, navad in vsega ljudskega izročila. To pa je v tem delu Slovenije posebno bogato in ga znajo primemo ohranjati.
Tudi letošnji 31. festival je v štirih dneh družil v beltinskem grajskem parku številne kulturne skupine in na stotine obiskovalcev. Prišli so na praznik slovenske folklore, na sejem stare obrti, h »godčevski delavnici«, na
predstavitev starih običajev in kulinarike, na slovaški večer ali na večer tamburaške glasbe. Na slednjem so se v četrtek zvečer odlično odrezale tudi tamburaši-ce iz Železne Kaple, ki so z izborom prispevkov, s svojim stilom igranja in občuteno interpretacijo požele velik aplavz ter priznanje sodelujočih in občinstva. Odlično odrezale predvsem tudi zato, ker morajo biti v Pomurju doma pravi »tamburaški strokovnjaki«. Ponekod igrajo ta instrument celo po družinah, domala vsaka vas pa ima svoj tamburaški ansambel - spoznavanje »drugačnega« igranja (tehnike in literature) nastopajočih ansamblov (tri skupine KUD Beltinci), TS iz Razkrižja, Lotmerški tamburaši in TS Frankopani iz Do-nje Dubrave na Hrvaškem). Za slednjo so se članice TAMIKE menda najbolj ogrele. Kar z nekaj novimi načrti so pripotovale v jutranjih petkovih urah domov.
Lepo je bilo in rade so se odzvale takšnemu prijetnemu povabilu: »prijte fsi, šteri ste od kolena vekši, pa od podplata mekši, z glasnimi gutami, fri-škimi petami ino trdimi mošnjami.«	M. T.
Tamika ob Muri
Malo
drugačen pogled...
(Nadaljevanje z 2. strani) Atraktivnost nekaterih šol je nenazadnje tudi rezultat dobrega odnosa med starši in učitelji in ta odnos je tudi pozitivno vplival na vzdušje in učenje v šoli. Čim boljše je sodelovanje s starši, tem večji je tudi učni uspeh otrok, ali drugače povedano, otroci radi hodijo v šolo, če vidijo, da se njihovi starši z delom in življenjem v šoli identificirajo. Delo s starši zahteva od učiteljev veliko občutka, odprtosti, potrpežljivosti in vztrajnosti. Za zaupanjem, ki ga imajo starši do šole, je veliko obojestranskega angažmaja - tako učiteljev kot staršev. Zaupanje v šolsko delo pomeni zaupanje v posamezne učitelje in tudi zaupanje v konkretno ustanovo samo.
Z zapiranjem dvojezičnih šol se bo končal tudi odnos staršev do konkretne šole in učiteljev. Tudi za starše je usmeritev otrok na novo šolo povsem nov začetek ustvarjanja in pridobivljanja zaupanja v nove šolske okoliščine. Za nekatere bo zelo težko navaditi na se pogoje in navade nove šole, kar bo povzročalo stres in pritisk. Učitelji in starši bodo primorani, da ustvarijo medsebojno zaupanje, ki naj bo
v korist otrok. Ta proces ustvarjanja in oblikovanja medsebojnega zaupanja je posebno v ljudski šoli zelo rahločuten, ker gre za prestop otroka iz družinskega okolja v javno inštitucijo s svojimi zahtevami, rituali, posebnostmi in ocenami. Trdim, da bo ukinitev manjših dvojezičnih šol imela veliko konsekvence na odnos med starši in šolo. Starši, ki so bili navajeni manjših in preglednih struktur in so šolo doživeli kot del domačnosti, bodo najprej morali dobiti zaupanje v nepreglednejše in manj osebne odnose. Vse to lahko oteži kontakte s šolo in z učitelji. Nastalo nezaupanje lahko vodi do neprijetnih nesporazumov med starši in učitelji. Ukinitev šol bo pa prav gotovo spremenila dosedanji odnos.
Pričakovati je, da bo vznemirjenje med starši raslo ravno na tistih šolah, ki bodo postale ekspoziture. Kajti ekspozitura bo tako rekoč vedno na prepihu - ali obstane ali pa se ukine. Ta negotovost pa nikakor ni pogoj za to, da bi starši dobili zaupanje v dotično šolo in v delo učiteljev. Kjer ni daljnoročne perspektive za razvoj posamezne šole, tudi ni računati z brezpogojnim in zaupanja vrednim sodelovanjem staršev. Ukinjanje šol je zaradi tega tudi poigravanje z zaupanjem staršev.
NA URANKOVEM DVORIŠČU NA VESELAH
Domača pesem v poletni noči
»Poljančevi« pevci pod taktirko Franca Starca
Poletna turistična sezona je že od nekdaj tudi čas »koroških večerov«. S to vrstjo pevskih prireditev, ki dopustnikom nudi razvedrilo, hkrati pa tudi vpogled v kulturno delovanje koroških Slovencev, so že pred desetletji začela slovenska prosvetna društva okoli Klopinjskega in Zablaškega jezera popestrovati turistično ponudbo kraja. Prejšnji teden, v četrtek, 26. julija 2001 je pri Uranku na Ve-selah bil večerni koncert pod geslom »Zadoni naj pesem domača«. Nastopila sta Moški zbor »Vinko Poljanec« in skupina »Nomos«, oba iz Škocijana, za ples pa je godel ansambel »Korenika«. Prijetnega vzdušja niti vmesni dež ni motil.
MEPZ PODJUNA PLIBERK
Po Prežihovih sledeh
Za zaključek pevske sezone smo se pevke in pevci z družinami na pobudo predsednika in dirigenta podali k našim sosedom v Kotlje in obiskali »Prežihovo bajto« - spominski muzej ter Prežihov spomenik na Preškem vrhu.
Njegovo življenje in delovanje nam je zanimivo predstavila gospa Liljana, sodelavka Koroškega muzeja Ravne na Koroškem. Lep sončen popoldan nas je izvabil še na bližnje Ivarčko jezero pod mogočno Uršljo.
Za telesni blagor pa je na večer poskrbela prijazna družina Potočnik, p. d. pri Zingu, ki nam je nudila same domače specialitete, in seveda naš dirigent Tone, ki nas je že pričakal s polno košaro sladkih češenj.
V sklopu s sodelovanjem s starši je treba opozoriti na to, da bo usmerjanje in prevažanje otrok v večje in oddaljene ljudske šole šlo predvsem na račun žensk. V primerih, kjer bodo otroci zaradi časovne neusklajenosti transporta morali čakati in se zadržavati na cesti ali drugod, bodo starši sami prišli po otroke. Ta skrb pa bo zagotovo v prvi vrst skrb žensk, kar pomeni, da bodo tudi njihove poklicne perspektive zožene. Njihovo delovanje bo s tem enkrat več usmerjeno na družinske in vzgojne zadeve.
Politika vznemirjenja in nejasnosti
Koroška politika z deželnim glavarjem na čelu je s svojimi načrti ukinjanja šol povrzočila veliko vznemirjenja v javnosti. Taka politična praksa je samo dokaz, da ji je” zelo malo do ljudi, torej do tistih, ki jih taki načrti prizadenejo. Šola, ki je v zadnjih letih veliko naredila za dobre odnose s starši in je s svojo odprtostjo tudi pridobila zaupanje odraslih, bo po nepotrebnem zašla v krizo in javno razpravo. Dokler se krivda za nastalo situacijo potiska od deželne vlade na občine in nazaj, tudi ne bo možno dobiti večjega zaupanja v agiranje odgovornih politikov.
Vladimir Wakounig
Mlada Podjuna
Tudi Mlada Podjuna je uspešno zaključila sezono. Pevke in pevci so se zbrali pri pevovodkinji Katji Mandl v Libučah, kjer so preživeli lep popoldan ob petju, risanju, kopanju in igri. Za na-
slednjo sezono pripravlja otroški zbor večji projekt - ja ni čuda -Mlada Podjuna prepeva ja že 20. leto. Za obletnico smo jim na zaključku pripravili nove obleke. Če vas zanima kakšne - drugo leto ob jubileju se vidimo.
Del pevcev/pevk Mlade Podjune
SLIKARSKA TEDNA NA REBRCI
Od poslikanih »pike-jev« do barve zvoka
r^va tedna je zdaj Mladinski U center na Rebrci atelje mladih umetnikov. V organizaciji Krščanske kulturne zveze je nad 140 deklet in fantov s celotnega dvojezičnega področja ob strokovni pomoči znanih likovnikov, kot so to Valentin Oman, Kristijan Sadnikar, Izidor Stern, Barbara Mseneder, Breda in Tine Varl ter glasbenikov kot Edi Oraže in drugih odkrivalo in odkriva čar likovnega ustvarjanja. Od akvarela do poslikave »pike-jev« (lončkov), od stenskih fresk do barvnega oblikovanja objektov je segal žanrski lok,
in vse to je nastajalo za mizami, polnimi barvnih loncev in papirja, čopičev in folij. Poskrbljeno pa je seveda bilo in je za zabavo ter smiselno izrabljanje prostega časa. Edi Oraže na primer je skupaj z mladinci skušal dognati, kakšne barve so razni zvoki.
Teden mladih umetnikov je zaradi precejšnjega zanimanja razdeljen na dve enoti. V prvi enoti je prejšnji teden sodelovalo 70 otrok, v drugi enoti, ta teden, pa se slikarskega tedna udeležuje 78 otrok. Slikarski teden se bo končal v soboto dopoldne z mašo in razstavo slik mladih umetnikov. Za njihovo dobro počutje pa je poskrbela Anica Fugger s celim štabom sodelavk in sodelavcev.
Izidor Stern je tajnosti avgartenske manufakture pošepetal na ušesa mladih slikark
PLANINSTVO
50 let vzpona na Veliki Klek
Qred kratkim objavljen Čer-I nutov Članek v SV o alpinističnem podvigu na Veliki Klek/ Großglockner pred 50 leti je tudi mene spomnil na tista dogajanja, da sem sklenil nekaj napisati o njih. Tako sem pred mnogimi leti v Planinskem vestniku, glasilu Planinske zveze Slovenije, bral poročilo o vzponu mladincev iz Slovenije na Veliki Klek. Pobrskal sem po Planinskih vestniki in našel poročilo v letniku 1951, ki ga kar v celoti objavljam:
»Letos spomladi so tudi v naše kraje prišle novice o div-
Člani prve brigade v Heligenblutu
janju plazov okrog Großglock-nerja, ki so povzročili precej škode tudi v svetovno znani vasici Heiligenblut (Sveta kri). Na poziv koroške deželne vlade je odšlo pomagat tej vasici pri odstranjevanju ruševin tudi nekaj slovenskih mladincev. Prva skupina iz Ljubljane, ki je štela 7 ljudi, je odšla konec junija. Sestavljali so jo smučarji in planinci. 7. in 8. julija so se brigadirji v spremstvu vrlega koroškega mladinca Ljuba po-
POMEMBEN DOSEŽEK ZA ZAHOMC
Dom športa in gasilcev končno odprt
Minuli petek, 27. julija 2001, je bil kar precej pomemben dan za Zahomc, saj je Dom športa in gasilcev, večnamensko poslopje, končno tudi uradno odprl svoja vrta. S tem je Zahomc dobil svoje družabno središče, športniki in gasilci pa svoj dom.
Resnici na ljubo je treba povedati, da brez dejavnosti in uspehov Športnega društva Zahomc tega poslopja ne bi bilo. Od svoje ustanovitve naprej je društvo krepko posegalo v zimskošportno dogajanje na Koroškem in kaj kmalu je Zahomc za nekaj let postal središče avstrijskega skakalnega športa. Člani društva so postali svetovni in olimpijski prvaki, v deželnem merilu pa si smučarskega športa brez Zahomčanov sploh ne moremo več predstavljati.
ŠD Zahomc je s svojim delovanjem vseskozi tudi pre-
vzpeli na Großglockner (3798 m), najvišjo goro v Avstriji. Njihov vzpon je pomemben zato, ker so dosegli vrh vsi brez vodnika. Večino avstrijskih turistov so spremljali vodniki. Pri zbiranju opreme je pomagal šolski sluga v vasi, ki je star vodnik in planinec. Druga skupina je prišla julija. Tudi nekateri brigadirji te skupine so se povzpeli na Veliki Klek. Pripominjamo, da je bila akcija organizirana na pobudo slovenske mladine na Koroškem, ki se je tudi pri delu lepo izkazala. Nekateri koroški Slovenci se za-
vzemajo za ustanovitev Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Menimo, da bi bilo prav podpreti njihova prizadevanja.«
In res smo o planinstvu in naših načrtih za obnovo planinske organizacije na Koroškem po večerih mnogo diskutirali. To je bila tudi prva velika priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo mnenj. Nama z Jankom Wiegeletom (oba pozneje ustanovna člana
segal ozke državne meje in krepil sodelovanje športnikov v alp-sko-jadranskem prostoru. Pri tem so prav stiki, ki jih je prvi predsednik društva dr. Janko Wiegele navezal s skakalnimi korifejami v Sloveniji, bili dragocenega pomena in važni za ves razvoj skakalnega športa na Zilji. To je nazorno prikazal tudi film, ki so ga zavrteli med otvoritveno slovesnostjo.
Za to slovesnost je Zahom-čanom sploh treba izreči veliko pohvale. Izhajajoč iz zavesti, da odpirajo dom, ki naj služi njihovim potrebam, so tudi odprtje zasnovali kot dogodek, pri
SPD v Celovcu), navdušenima planincema, so te diskusije dale toliko novega zagona, da smo kmalu nato leta 1953 obnovili v prvi svetovni vojni uničeno slovensko organizirano planinstvo na Koroškem, v Zahom-cu pa ustanovili športno društvo, ki mu je do prerane smrti predsedoval Janko Wiegele. Z žalostjo v srcu se spominjam, da je tudi udeleženec prve brigade Jožko Kežar že med rajnimi, prav tako vodja našega tabora, Slovencem naklonjeni dr. Maderna. Ohranili jih bomo v nepozabnem spominu.
Razumljivo je, daje bila srčna želja brigadirjev iz Slovenije, ko so že tako blizu Kleka, da se povzpnejo nanj. Posredoval sem ju vodji tabora dr. Mader-ni. Nekaj časa je pomišljal in menil, da sta potrebna najmanj dva vodnika, ko pa sem mu povedal, da poznam pot, da sem bil že večkrat na vrhu in da so fantje izkušeni alpinisti, je dal zeleno luč.
V nasprotju s Černutovim vzponom s tovarišema na goro ob slabem vremenu smo imeli mi čudovit, lep sončen dan in velik naval turistov v globokem snegu na vrh, ki smo ga v škrbini med Velikim in Malim Klekom zaradi gneče rešili na zgoraj opisani način.
Tako sem slučajno, saj se mi še sanjalo ni, da bom šel na Veliki Klek, prilezel četrtič na njegovo teme. To srečo sem delil z vsemi sedmimi brigadirji prve brigade, med katerimi je bil tudi Janez Gorišek, poznejši projektant letalnice v Planici. Z njim je Janko Wiegele v Heili-genblutu navezal tesne stike in postala sta velika prijatelja. Tako sta bili obe delovni akciji v Helihenblutu vsestransko uspešni in vedno se ju bomo radi spominjali.	L. U.
katerem je udeležena cela vas, ne pa le neka izbrana elita. In ker je to vas z močnim slovenskim deležem, je seveda tudi odprtje potekalo v slovenskem in nemškem jeziku. Oba jezika sta se tam, kjer so spored oblikovali vaščani, samoumevno in enakovredno prepletala. Na žalost pa to raven kulturne normalnosti še niso dosegli zastopniki dežele, občine in gasilcev. Za začetek je fantovski kvartet zapel pesem »Tam čier teče bistra Zilja«, na koncu pa nemško in italijansko narodno.
Skozi spored je suvereno vodil Niko Zwitter, med častnimi
KAKO ŽIVI SLOVENSKA PRESTOLNICA?
Dva obraza poletja v Ljubljani
0red dnevi sem bila v pri-I spevku o tem, kaj si mislijo tujci o življenju v Sloveniji, pozorna na stavek, da si tukaj želijo živeti vsi, razen Slovencev. Ob tem stavku sem pomislila na Dunaj in mojo potrebo, da vedno, kadar se vrnem od tam, nekaj dni hodim po ljubljanskih ulicah in gledam ljudi. V Ljubljani se ljudje še gledamo, na dunajski podzemni pa je to način, kako ločiš tujce od domačinov.
V	Celovcu ni dosti drugače. Na kavo in sladoled hodim v italijanski lokal, kjer je glasno govorjenje nekaj običajnega. Zvečer in ponoči na cesti skoraj ni ljudi, v pizzeriji, v kateri smo si s prijatelji prejšnji teden zaželeli precej pozne večerje, pa smo bili edini gostje. Ko sem se morala odpovedati jutranjemu plavanju v Vrbskem jezeru - imam premalo poguma za plezanje čez ograjo - sem zapisani stavek še bolje razumela.
Kar nekaj ljudi s Koroške poznam, ki sem in tja zavijejo v Ljubljano samo zato, da začutijo drugačen življenjski utrip in v starem delu mesta spijejo kavo. Kajti Ljubljana te dni prav zares spominja na obmorska letovišča. K temu pripomorejo tudi zvoki čolnov z Ljubljanice. Človek bi pomislil, da se na desni breg reke vsak večer zgrne vsa Ljubljana. Množica ljudi poseda v lokalih, ki se zlivajo eden z drugim, povsod se dogaja kaj zanimivega. Če vam ni do obiska številnih poletnih prireditev ali Koloseuma z desetimi kinodvoranami, lahko vso noč posedate po lokalih in plešete v klubih.
V	Knafljevem prehodu, kjer razen praznih steklenic, smeti in grmovja dolga leta ni bilo ničesar, se zdaj bohoti
gosti je med drugim pozdravil deželnega svetnika Wurmitzer-ja, ki je obljubil podporo ter predal ček, ter predsednika slovenskega sosveta Marjana Sturma. Taje dejal, daje gradnjo doma podprl tudi urad zveznega kanclerstva s sredstvi za podporo narodnim skupnostim. Med gosti so bili tudi predstavniki avstrijske smučarske zveze in nekdanji slakalci kot Schnabl in Wiegele.
Ta dan pa je bil tudi dan zahvale, in to predvsem družini Wiegele, po domače Petr. Franc Wiegele starejši je živeča legenda skakalskega športa v Zahom-cu, nedvomno se je on najbolj oddahnil, da je dom končno zgrajen. Doslej je namreč vso smučarsko opremo hranil pri sebi doma, zdaj pa je tam, kamor sodi. Zahomčani so se njemu in njegovi ženi, ki je dolga leta skrbela, da je oprema bila vselej urejena, zahvalili s šopkom rož.
Foto: SV
As, najdražji lokal v Ljubljani - skupinica štirih je prejšnji teden za večerjo odštela okroglih petdeset tisoč tolarjev -in kar nekaj pubov s pivi z vsega sveta. Tisti, ki si Knafljev prehod izbere zaradi skrajšanja poti od »Titove« do Woolfove, se ušteje, kajti prerivanje med gručicami ljudi v cvetu mladosti terja kar precej časa.
Kljub temu, da Ljubljana v teh poletnih dneh vsakega obiskovalca očara s prav neverjetno brezskrbnostjo, pa ima še en, manj prijeten obraz. Osmega junija so v lokalu Galerija v Mestni galeriji z besedami »naj se že navadijo, da ta lokal ni za take«, preprečili vstop Branetu Mozetiču, pesniku in publicistu, najvidnejšemu gejevskemu aktivistu v Sloveniji, in kanadskemu pesniku Jean Paulu Daostu, ki mu je gostovanje v Ljubljani omogočila kanadska ambasada. Odziv ljudi, ki se borijo proti vsem oblikam nestrpnosti, je bil hiter. Že čez teden dni so v Galeriji svoj protest proti homofobiji izrazili tako, da so ves večer »počasi pili en deciliter mineralne vode«.
Obritoglavci, ki se zbirajo v lokalu Sodček na Trubarjevi ulici, so pred štirinajstimi dnevi pretepli mimoidočega temnopoltega Inacia Bint-chendo, ki stanuje v bližini. Ne le, da so mimoidoči dogajanje le opazovali, dogodek je bil odmeven tudi zato, ker je policija na isti način obravnavala napadalce in žrtev ter pri tem povsem zanemarila njegovo rasistično ozadje.
V anketi, objavljeni v nedeljskem Delu, je skoraj 43 odstotkov vprašanih odgovorilo, da za soseda ne bi imelo Roma, 30 odstotkov homoseksualca in nekaj več kot 10 odstotkov temnopoltega človeka.
Obe podobi Ljubljane - ena malce presvetla, druga malce pretemna - sta resnični. Vmes pa je še cela paleta odtenkov. Da bi le vsi znali in zmogli videti vse.	Irena Destovnik
Skakalni naraščaj pa je pod vodstvom Francija Wiegeleja mlajšega pokazal nekaj veščin in trenerskih enot.
Veseli pa so tudi gasilci, saj imajo v novem poslopju svoj gasilski dom, komandno centralo in moštvene prostore. Dvorano pa bojo koristili vsi, gasilci, športniki in kulturniki. Dvorana je primerna za koncerte in razstave, šolanja in telovadbo. Torej pravi večnamenski prostor.
V prvem nadstropju pa je bila foto-razstava na temo »Zahomc v zrcalu časa«. Ti dragoceni posnetki že so kazali, da Zahomčani nikdar niso sedeli za zapečkom, ampak da jih je vleklo v svet. Takrat so po svetu šli kot furmani in kot ukaželjni vajenci, danes pa se domov vračajo s športnimi uspehi in kolajnami. Slej ko prej pa je ŠD Zahomc ognjišče, ki jih združuje, okoli katerega se zbirajo. In od tu bojo skakalci spet poleteli.	Franc Wakounig
PRIREDITVE
ČETRTEK, 2. 8.________________
CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve 20.30 Klasika pri Mohorjevi. Nastopa Bojan Gorišek (klavir in multi-media)
SOBOTA, 4. 8._________________
PLIBERK, v kulturnem domu -Društvo slov. pisateljev in prevajalcev
8.30 Literarno-glasbena matineja v spomin Mirka Kumra-Črčeja, memoarskega pisatelja, ob 20-letnici njegove smrti
SELE, pod Košuto
11.00	Praznik umetnikov pod Košuto. 14 umetnikov iz devetih držav predstavlja soja dela
ROŽEK, galerija Šikoronja
19.00	»Utrinki« - odprtje razstave del Bernika, Borčiča, Hokeja, Januša, Krawagne, Omana, Orsini-Rosenberga, Stadacherja, Vavre in Wulza (do 2. 9.)
NEDELJA, 5. 8.________________
OBIR - SPD »Valentin Polanšek«
11.00	Srečanje na vrhu Obirja -pohod na Obir v spomin Hermana Velika in Valentina Polanška. Nato piknik pri Marofu!
SOBOTA, 11. 8_________________
KOPALIŠČE OB HODIŠKEM JEZERU - SPD Zvezda
20.00	Live koncert: STERZ in vokalna skupina NOMOS
SREDA, 15. 8._________________
MARIJA NA OTOKU (Maria Wörth), v cerkvi
10.00	Romarska maša v slovenskem jeziku
PETEK, 17. 8._________________
ŽITARA VAS, na dvorišču farov-ža - SPD Trta
20.30 Folklorna noč. Dalmatinski večer
SOBOTA, 18. 8.________________
ŽITARA VAS, na dvorišču farov-ža - SPD Trta
20.30 Open-Air. Nastopa skupina Bališ
NEDELJA, 19. 8._______________
ŽITARA VAS, na dvorišču farov-ža - SPD Trta
20.30 Open-Air. Nastopa skupina »Voice factory«
LOČE; v gostilni Wrolich (pri Pušniku)
Ovčji dan s prodajno razstavo sira, kož, odej, mesa in klobas
Slovenski vestnik - usmerjenost Usta
seštevek mnenj Izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig............................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..............Milka Kokot (-40)
Prireditve...............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RAZSTAVE
KI KI KOGELNIK
Kotmara vas, grad Humperk - do 16.
9.	2001
KARL VOUK
»M31«, Dobrla vas, samostan - do 17. 8. 2001
LENC KRAUT
»Žafran cveti na Plaznici«, Bistrica pri Šmihelu, galerija mlin - vsako nedeljo v juliju od 10.00 do 12.00
BRIGITTE BACHMANN IN FRITZ RUSS
»Najdbine«, Šentjanž, k & k - center -do 12. 8. 2001
HERMANN FALKE »Slike na kositru un aluminiju«,
Libuče, galerija Falke - do 12.
10.	2001
»TRADICIONALNO KMEČKO ORODJE IN UPORABA TEGA V TEKU LETNIH ČASOV Poden, gostilna Lausegger - do 28.
10. 2001
O
POSOJILNICA -BA NK
BILČO VS-HODIŠE-ŠKOFIČE
Iščemo
sodelavko ali sodelavca
Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov, angažiranost, komunikativnost, pripravljenost za nadaljnjo izobrazbo, zaključena vojaška služba Prednost imajo absolventi/ke srednjih gospodarskih šol.
Pisno prošnjo življenjepis in kopijo zaključnega spričevala pošljite najkasneje do 25. 8. 2001 na
POSOJILNICA-BANK
Bilčovs-Hodiše-Škofiče, reg. zadruga z o. j. v r. g. Francu Krištofu,
9072 Bilčovs/Ludmannsdorf 33a
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
v Mikschallee 4 v Celovcu
bo zaradi dopustov zaprta
od 7. avgusta do 12. septembra
Od 28. avgusta do 11. septembra si lahko izposojate knjige od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. ure
PRAZNUJEJO: Alex Schuster z Rožeka - 50. rojstni dan; Ana Hribar s Kort -god; Marta Dvojak s Srednjega Kota - god; Karl Buch - 85. rojstni dan; Margareta Wutte - osebni praznik; Dominik Krušič Z Vel-inje vasi - 5. rojstni dan; Jennifer-Na-dine Lesjak iz Goselne vasi - 6. rojstni dan; Ana in Petra Korpitsch, Marjeta Wutte, Inge Borotschnig, Marica Petek - osebni prazniki; Rudi Kont-schitsch st. in mla. z Vogrč - osebna praznika; Tonči Koren, Franci Keuschnig, Hajnžek Miki - osebni prazniki; Anni Jug z Železne Kaple -30. rojstni dan; Anška Apovnik iz Senčnega kraja - dvojni praznik; Ludmilla Sienčnik, Marija Lipnik, Marija Luschnik; Ana Stern - osebni prazni-
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 3.8. I 18.00 Zrcalo kulture: Marjan Bevk: Pisma s fronte 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Glasba 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: Pearl Harbour 1.00 Zrcalo kulture (pon.) 2.00-6.00 Glasba - jazz/world 5.45-5.50 Na današnji dan_______________
SO 4.8. I 18.00 Campus Radio 18.45 Poročila 19.00 Special: Pustolovščina vzgoje: Vertrauen 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Izven zakona 1.00-6.00 Glasba - jazz/world 5.45-5.50 Na da-našnji dan______________________________
NE 5.8. I 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba- jazz/world 1.00 Nedelja drugače 2.00-6.00 Glasba - jazz/world 5.45-5.50 Na današnji dan_________________________
PO 6.8. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Wutti 18.45 Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Glasba 21.00 Take the Jazz Train 23.00 Context XXI
24.00	Glasba 1.00-6.00 Glasba -jazz/world 5.45-5.50 Na današnji dan
TO 7.8.1 18.00 V pogovoru: Dunajski poletni kino 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi
20.00	BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon) 22.00 Special (pon.): Pustolovščina vzgoje: Vertrauen 23.00 Vešča 00.30 Glasba 1.00 V pogovoru (pon.): Dunajski poletni kino 1.45-6.00 Glasba -jazz/world 5.45-5.50 Na današnji dan
SR 8.8.1 18.00 Literarna kavarna: Literatura v mreži 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00
6.00	Glasba - jazz/world 5.45-5.50 Na
današnji dan____________________________
ČE 9.8. I 18.00 Po Koroškem: Otroci iz Černobila na Koroškem 18.45 Poročila
19.00	Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona
22.00	Ta mera (pon.) 23.00 Literarna ka-
varna (pon.): Literatura v mreži 24.00 Glasba - jazz/world 1.00 Po Koroškem (pon.) 1.45-6.00 Glasba - jazz/world 5.45-5.50 Na današnji dan_______________
ČESTITKA
Minulo soboto je praznovala v Šentjanžu v Rožu svoj rojstni dan Marija Hornböck, tajnica ravnateljstva Mohorjeve družbe v Celovcu.
Vse najboljše, mnogo osebne sreče in zadovoljstva ji želijo kolegice in kolegi, ki jo prosijo, da ostane tudi v bodoče tako vedra, kakor je bila doslej.
ki; Hanzi Wasner z Obirske - 65. rojstni dan; Nani Mak z Borovnice - osebni praznik; Marta Dumeplnik, dr. Joško Rutar, Janez Hudi, Lovren Müller, Herma Trampusch - osebni prazniki; Ančka Pristotnik s Komlja - 75. rojstni dan; Marta Schaffer s Suške gore - god; Ani Strauss iz Zaloga pri Ljubljani - god.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Oddam apartma pri Novigradu
(ob morju) za 2 do 4 osebe med 6. in 21. avgustom, cena 500 šil. na dan. Tel. 0664 / 15 38 661.
VESTNIK
gesti*0
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 3. 8. | 18.10 Rož - Podjuna -Zilja____________________
PE 4. 8. | 18.10 Utrip kulture__
SO 5. 8.118.10 Od pesmi do pesmi
NE 6. 8.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten!
18.00 Glasbena_____________________
PO 7. 8. | 18.10 Kratki stik_______
TO 8. 8. | 18.00 Otroški spored
SR 9. 8.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_______________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
06.00-	09.00 Dobro jutro
09.00-	12.00 Sol in poper 12.07-13.00 Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00-	15.00 Klub Radio dva
15.00-	17.17 Lepa ura 17.17-17.30 Žurnal
17.30-	18.00 Naša pesem_____________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini____
SO 6.00-7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna)
07.00-	08.30 Domača budilka
08.30-	09.00 Otroški vrtiljak
09.00-	12.00 Sobotno dopoldne
12.00-	13.00 glasbena 3 krat 3
13.00-	13.23 Evropa v enem tednu 13.23-14.00 glasba
14.00-	15.00 Slovenske popevke
15.00-	18.00 Farant_________________
NE 6.00-7.00 Glasba ( zborovska, narodnozabavna )
07.00-	08.30 Domača budilka
08.30-	10.00 Zajtrk s profilom
10.00-	10.30 Zimzelene melodije
10.30-	11.00 Svetopisemske zgodbe
11.00-	12.00 Iz zlate dvorane
12.00-	13.00 glasbena 3 krat 3
13.00-	15.30 Radio dva v zrcalu
15.30-	16.00 narodnozabavna in zborov
ska glasba
16.00-	18.00 Vikend
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 5. 8. | 13.30 ORF 2 • Kmetijstvo na prelomnici - izziv za stanovske zastopnike: volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Koroške 18. novembra letos naj bi pomagale izostriti pogled. • Klasika pri Mohorjevi: kultura v izmenjavi - kulture v dialogu • Boljše možnosti za športno in kulturno delo v Zahomcu: boljša bodočnost na trnih temeljih športnega udejstvovanja • Pričetek nogometnega prvenstva v koroški ligi: SAK šteje v ožji krog favoritov za naslov prva-ka.__________________________________
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lahko preberete tudi na 0RF-teletekstu, stran 299._______________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
PO 6. 8. I 3.05 0RF2 16.00 TV SL01 (Pon.)_______________________________
|K I a pravi »potep« smo se prve IM dni počitnic podali koroški dvojezični učitelji. Pod vodstvom Kristijana in v organizaciji pedagoškega inštituta je kar 30 udeležencev spoznavalo (in tudi spoznalo!) Pohorje. Družbo so sestavljali v glavnem »stari zajci« doslejšnih letnih projektnih dni (Logarska, Triglav, Trenta), nekaj pa je bilo tudi »novih«. Eni kot drugi brez posebnega treninga, vsi pa z obilico dobre volje in pripravljenosti - pa še z kakšnimi 40 palicami (teleskop-nimi seveda) ...
Prvi dan:
Avtobus nas »potegne« do Maribora, Pohorska vzpenjača (najstarejša tovrstna turistična
PO POHORJU
Projektni dnevi učiteljev
Sv. Areha poleg se ne more meriti. Zgodovina te božjepot-ne postojanke se pričenja že v 16. stoletju in še danes ima cerkev čudovito streho iz blestnika (Glimmerschiefer). Večinoma smo ugibali tudi o redkem svetniku in nihče ni znal razložiti, da Areh pomeni Henrik (Heinrich).
Prijetna hišica postreže z dobro planinsko hrano, večina pa se kljub temu odloči za lastno iz nahrbtnikov. Po nadaljnih dveh urah hoje bi sicer kalorije kosila še ne smele biti porablje-
Kristijan, Franc, Tonej, Bernard in Lojze občudujejo Lovrenška jezera
naprava Slovenije) pa na tisoč metrov.
Vodiči Andrej, Mitja in Mihec nas sprejmejo in koj je treba zmetati težke nahrbtnike (z osnovno hrano, pijačo in seveda vso drugo garderobo in ropotijo) na pleča. Vreme je tudi obetalo in se potem dejansko kaže tri dni z optimalne strani za naš pohod (sonce se skriva za oblake, le-ti pa ne zbujajo nobenih skrbi zaradi kakšnega dežja).
Nekdo še pripomni, kako važne da so na Pohorju markacije in že počivamo pri Mariborski koči. Dan prezgodaj, kot oznanjuje tablica nad vrati »Danes točimo za denar, jutri pa zastonj«. Po pičli urici hoje menda žeja dejansko ni mogla biti vzrok, da bi isto Mariborsko kočo skoraj obiskali še drugič...
Pot do Ruške koče pa se zaradi »sprehoda« (logično) podaljša za dobre pol ure. Ruška koča (nekateri ji pravijo tudi Tinetov dom) je sicer ena najstarejših na Pohorju in danes že kar pravi hotelček. A s cerkvijo
ne, a na Lobnici (seveda ob prijetni klopci) nekaterim le zmanjka moči za poskok/sprehod do Šumnika - slapu, ki preko prakamninskega skalovja bolj drsi kot pada in zaradi osojne lege in temačnosti okolja daje nek zamolkel videz. No - počivati in sedeti na klopci v edinem koščku zavarovanega Pohorskega pragozda tudi ni dano vsakdan - za nadaljno pot pa kar precej potrebno.
V naslednjih dveh urah do Črnega jezera nam počitka ne privoščijo. Zato pa je priložnosti in časa za pomenkovanje na pretek. Eni se pogovarajo o preteklem, drugi načrtujejo že za prihodnje šolsko leto, eni obračajo na vse strani LDG, drugi še ne vedo točno, kaj bi kazalo djati v »piskre« A, B, C,... so pa tudi taki, ki samo sopihajo.
Pavza pri jezeru je za nas vse pravi užitek, za ribiče ob njem pa najbrž prekinitev njihovega uživanja. Kmalu smo pri domu na Osankarici. Oskrbnica poišče še par dodatnih žimnic, mi pa izbiramo ležišča.
Štirje naši nočijo celo v neki »ekspozituri«. Divjačinski golaž, polenta, jota in žganci so že pripravljeni, pomfri, zrezke in plačinke pa je treba šele naročiti. Gospodična suvereno obvladuje lokal, naročila, goste in tudi administracijo. Kmalu so vsi siti in zadovoljni. Nekateri dvignejo prve pesmi, nekateri pa bolj tiho in s pripomočki proti žuljem »evaluirajo« vtise prvega pohorskega dne.
Drugi dan:
Noge so po zajtrku ravno prav utečene, ko se že znajdemo pri spominskem prostoru prvemu partizanskemu pohorskemu bataljonu. Sredi temnih gozdov je leta 1943 preživljal zimo in se tudi obkoljen ni vdal skoraj 300 kratni premoči nemške vojske. 79 kamnov in prav toliko imen vsa desetletja mimoidoče poziva k premišljevanju ter jih spominja na veličastnost narodnoosvobodilnega boja. Do Treh žebljev in Peska se naša pot kar pošteno vleče.
Pohorje se tudi čuti in doživi takšno, kakršno v resnici je. Zeleni klobuk Štajerske se v raz-sežnih hrbtih izteza nepregledno kam, povsod dovolj vodnat, obel in kljub temu prijazno zaveten. Razsežnost tega največjega strnjenega gozdnega površja daleč naokoli prav povedo šele številke. Pohorje je nad 50 km dolg in ponekod tudi 25 km širok gozdni hrbet, tu je res prostora, zraka in življenja. Pohorje je surovinski (lesni) vir, je vodni in zračni zbiralnik ter čistilec, je središče oddiha za vso deželo okoli in njene prebivalce.
Po izdatnem počitku in kosilu na Pesku pridemo z novimi močmi na Roglo. Ogled z 30 meterskega razglednega stolpa potrdi vse o Pohorju. Pa še to, da Pohorje živi tudi sodobno turistično življenje s cestami, žičnicami in hoteli.
Torej naprej po kopah, planotah in hladnih iglastih gozdovih. Lovrenška jezera (vseh 15 resda nismo obiskali) so resnično »zvezdniki« popoldneva. Kar na samem slemenu ležijo ta svo-jesvestna mokrišča, ki jih vzdržuje samo deževnica. Ta krasna šotna barja (kot tudi druga jezera na Pohorju) so tako skrita med gostim rušjem, da jih niti z lesenega stolpa oko ne more odkriti. Toliko lepše je potem presenečenje po prehodu nekajstometerske nadelane steze iz hlodovine (zaradi mokrote) -in sredi teh temnozelenih očes še beli lokvanj - kot nagrada za prišleke. Botanik Franc je ves v svojem elementu, še posebej, ker mu ravno tukaj zmanjka filma ... sicer je podoba tudi pri Ribniškem jezeru očarljiva, a po osemurnem maratonu drugega dne imajo vsi le oči in željo po Ribniški koči, ki nas vabi že od spomenika na Ribniškem vrhu.
Končno iz gojzarjev ..., Lojze ugotovi, zakaj da je ravno
njegov nahrbtnik tako težak ..., »pofrišamo« se, počitek pri klopeh zunaj je dolg, večer v koči udoben in prijeten.
Tretji dan:
Vsi hvalijo spanje in obilen zajtrk, predvsem pa kavico, ki jo Tonej zaradi dobrote »vika«, pa tudi vse tisto, kar so pojedli že za večerjo. Upravnik in kuharica imata kar dosti dela z nami. Računov je veliko in dolgi so, problemov pa ni, saj smo tako rekoč edini prespali.
Ko smo končno na sedlu, seveda upamo, da so kolena in mišičevje opravila najhujše. Upanje pa rado vara - tudi na Pohorju. Zadnji vzpon proti Kremžarjevemu vrhu zahteva zadnje moči — če ne že rezervo. Zato se naša kolona precej raztegne. Seveda so temu (vsaj delno) krive tudi plantaže črnic ob poti. Vsepovsod jih Slovenke nabirajo v vedra, mi pa le v žejna usta. Kremžarjevo kočo dosežemo eni prej, drugi pozneje. Za zadnje je potem tudi počitek krajši, prednji pa izrabijo ugodnost še za to, da počasnješim pojejo vse porcije »filane paprike«. Kljub temu v treh urah našega odmora uprav-
Nabiranje novih moči v Pohorskem pragozdu
Vodiči nas tolažijo, da nas čaka zadnji dan le še prijetno sprehajanje. Najprej tudi tako kaže, saj z lahkoto prispemo na najvišjo goro/točko Pohorja -na Črni vrh (1543 m) in po pičli urici počivamo že pri Grmovškovem domu. Poleg pa se za dober apetit na žaru peče odojek. A preden bodo porcije, bo še trajalo, glažek piva v naslanjaču ali na sončni terasi in markacije nam kažejo pot spet navzgor čez Veliko in Malo Kopo. Hoja je vendarle prijetna, predvsem zaradi obilice rož
niča proda domala vso zalogo (papriko, zelenjavno juho, joto, obložene kruhe, črničevo pito in ničkaj pijače,...)
Kaj bi pisal še o spustu do Slovenj Gradca. Ena sama muka in trpljenje. Živijo kolena in palice. Posedli bi, pa nas je sram enega pred drugim, pa seveda pred kmečkimi ljudi, ki v isti strmini ročno obračajo seno.
Za konec prekolnemo (kot pravi planinci) še dober kilometer asfalta do avtobusne postaje, potem pa je potep po
Polovica »Pohorske odprave«
(arnika, šentjanževka,...), celo razgledi se odpirajo, pa ljudje (in živina) nas srečavajo na terasah žičnic. Sestop po hudi strmini na Kaštivsko sedlo je vse drugo kot sprehod. Dobesedno nam gre za nohte. Pa je venomer lažji kot vzpon z bikom v nasprotno smer. Niste narobe brali... fantje in dekleta nas srečujejo v »diretissimi« z mountain-»bike« na ramenih. Onih pravih bikov res nihče ne goni, čeprav je kar precej krav tu na paši.
Pohorju končno za nami. Bilanca treh dni: skoraj 20 ur hoje in skoraj 80 opravljenih kilometrov. Spoštovanja vreden dosežek. Z avtobusom se vračamo proti domu.
Zahvala gre odlični organizaciji, udeležencem za vztrajnost, Rožanom za pameten predlog, gostoljubnim pliber-škim udeležencem pa za sprejetje predloga oz. »povabilo« v Kulturni dom.
Do prihodnjega leta!
Miho Traunik
NOGOMET-KOROŠKA LIGA
V soboto prva težka preizkušnja za SAK
Kljub odličnemu refleksu vratarja Eriha Oražeta se je žoga znašla v mreži e. stukeij
W onec tedna se bo spet priče-l\lo nogometno prvenstvo v koroški ligi. Varovance trenerja Jagodiča čaka na tujem trd oreh, namreč designirani favorit za naslov prvaka- moštvo Šentandraž, ki se je močno okrepilo. SAK se je prav tako okrepil z dobro zvenečimi in rutiniranimi igralci kot so: Th. Weis-senberger, J. Pate. M. Zimmerling, Ch. Kraiger in drugimi.
Trenerju Jagodiču in odboru SAK je gotovo uspelo formirati kompaktno moštvo, ki sodi v ožji krog favoritov za naslov prvaka.
Moštvo je v preteklih tednih ogromno treniralo in odigralo tudi nekaj pripravljalnih tekem; Sakovci so gladko premagali Treibach s 4 : 1, proti Launs-dorfu so remizirali 2 : 2, preteklo soboto pa so proti izredno borbenemu podligašu ASV podlegli s 3 : 5. Trener Lojze
Qetkratni zaporedni slovenski l prvaki, nogometaši Maribora Pivovarne Laško, so doživeli v prejšnjem tednu dva boleča poraza. Če je bil poraz v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov s slovitim Glasgow Rangers (0 : 3) minulo sredo še pričakovan, pa je bil tisti sobotni, v drugem krogu nogometne lige Si.mobil z ekipo Era Šmartno (1:2) enak senzaciji. Šmarčani še nekaj tednov nazaj niso vedeli, ali bodo uspeli zbrati dovolj denarja za sodelovanje v elitni slovenski nogometni ligi, sedaj pa so že slavili na gostovanju pri prvakih. Mariborčani kljub vsemu ostajajo prvi favoriti za šesti zaporedni
2. RAZRED E
Konec tedna start v novo nogometno sezono
Tudi za Sele, Dobrlo vas in I Žvabek se konec tedna prične nogometno prvenstvo 2001/ 2002. Čakajo nas napeti derbiji!
Jesenske tekme:
L krog (4./S. 8.): Galicija -Važenberk, Sele - Šentpeter, Pliberk II - Žvabek, Djekše -S inča vas, Reichenfels - Dobrla vas, Maria Rojach - Šmarje-ta/L., Frantschach - Preitenegg
2.	krog (11./12. 8.): Važenberk
-	Preitenegg, Šmarjeta/L. -Frantschach, Dobrla vas - M. Rojach, Sinča vas - Reichenfels, Žvabek - Djekše, Šentpeter - Pliberk II, Galicija - Sele
3.	krog (15. 8.): Sele - Važenberk, Pliberk II - Galicija, Djekše - Šentpeter, Reichenfels
-	Žvabek, M. Rojach - Sinča vas, Frantschach - Dobrla vas, Preitenegg - Šmarjeta/L.
Jagodič: »Vsi igralci so zaenkrat zdravi. Vpreteklem tednu smo imeli kar tri težke pripravljalne tekme in igralci so spoznali, kaj jih čaka v koroškem prvenstvu. V moji ekipi so znana imena in upam, da bodo v soboto proti Šentandražu tudi
naslov, sta pa Koper in Publikum, ki bi naj bila Mariborčanom letos najbolj resna tekmeca, že pri vrhu lestvice.
Rezultati 2. igralnega dne v ligi Si.mobil: Olimpija - Primorje 1:3, Maribor PL - Era Šmartno 1 : 2, Rudar (Velenje)
-	Domžale 2:1, Živila Triglav
-	Sportline Koper 0 : 2, HiT Gorica - CMC Publikum 1 : 3, Mura - Korotan 0 : 0; vrstni red: Koper in Primorje po 6 točk, Publikum in Korotan po 4, Maribor, Rudar, Šmartno in Olimpija po 3, Triglav in Mura po 1, Domžale in HiT Gorica po 0. Pari 3. igralnega dne, 4. avgusta: Koper - Hit Gorica (18.00); 5. avgusta: Domžale -
4.	krog (18./19. 8.): Važenberk
-	Šmarjeta/R., Dobrla vas -Preitenegg, Sinča vas - Frantschach, Žvabek - M. Rojach, Šentpeter - Reichenfels, Galicija - Djekše, Sele - Pliberk II
5.	krog (25./26. 8.): Pliberk II -Važenberk, Djekše - Sele, Reichenfels - Galicija, M. Rojach
-	Šentpeter, Frantschach - Zva-bek, Preitenegg - Sinča vas, Šmarjeta - Dobrla vas
6.	krog (1./2. 9.): Važenberk -Dobrla vas, Sinča vas - Šmarjeta, Žvabek - Preitenegg, Šentpeter - Frantschach, Galicija - M. Rojach, Sele - Reichenfels, Pliberk II - Djekše
7.	krog (8./9. 9.): Djekše - Važenberk, Reichenfels - Pliberk II, M. Rojach - Sele, Frantschach - Galicija, Preitenegg -Šentpeter, Šmarjeta - Žvabek, Dobrla vas - Sinča vas
8.	krog (15./16. 9.): Važenberk
-	Sinča vas, Žvabek - Dobrla vas, Šentpeter - Šmarjeta, Galicija - Preitenegg, Sele - Frantschach, Pliberk II - M. Rojach,
izpolnili to, kar dejansko znajo. Vsak se bo moral odločno boriti. Postava pravzaprav že stoji; pričakujem vsaj eno točko, igrali pa bomo seveda na zmago-
Tekma bo v soboto, 4. avgusta, ob 18. uri.	M. Š.
Maribor, Primorje - Rudar, Korotan - Olimpija, Publikum - Mura, Šmartno — Triglav (vse ob 17.00).
Rajmondu Debevcu srebrna kolajna v Zagrebu
Na evropskem prvenstvu v streljanju v Zagrebu je najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec, sicer olimpijski prvak iz Atlante, z malokalibrsko puško v disciplini 60 leže osvojil srebrno kolajno. Debevec je nastre-ljal 699,8 kroga, pred njim pa je bil uvrščen le Italijan Marco De-Nicola (700,5), s katerim se je naš najboljši strelec do konca boril za zlato, čeprav to ni njegova paradna disciplina. D. T.
Djekše - Reichenfels
9.	krog (22./23. 9.): Sinča vas -Žvabek, Reichenfels - Važenberk, M. Rojach - Djekše, Frantschach - Pliberk II, Preitenegg - Sele, Dobrla vas - Šentpeter, Šmarjeta - Galicija
10.	krog (29./30. 9.): Važenberk - Žvabek, Šentpeter -Sinča vas, Galicija - Dobrla vas, Sele - Šmarjeta, Pliberk II
-	Preitenegg, Djekše - Frantschach, Reichenfels - M. Rojach
11.	krog (6./7. 10.): M. Rojach
-	Važenberk, Frantschach -Reichenfels, Sinča vas - Galicija, Žvabek - Šentpeter, Dobrla vas - Sele, Preitenegg -Djekše, Šmarjeta - Pliberk II
12.	krog (13./14. 10.): Važenberk - Šentpeter, Galicija -Žvabek, Sele - Sinča vas, Pliberk II - Dobrla vas, Djekše -Šmarjeta, Reichenfels - Preitenegg, M. Rojach - Frantschach
13.	krog (20./21. 10.): Šentpeter - Galicija, Žvabek - Sele,
ŠAH
Elo-lista za prvo polletje 2001 brez večjih sprememb
A vstrijska šahovska zveza fi(ÖSB) je na osnovi rezultatov prvega polletja 2001 -mednarodni turnir v Šentvidu še ni upoštevan - objavila Elo(rating)-listo za šahiste/ke v Avstriji. Pri igralcih/igralkah v obeh slovenskih šahovskih klubih na Koroškem ni prišlo do bisvenih sprememb. Najvišji rating pri Šlovenski športni zvezi (SŠZ) kot pri SŠK »Obir« Železna Kapla imajo igralci iz Slovenije: pri SŠZ MK Aleš Drinovec -2172, MK Žiga Žvan-2142, MK Blaž Kosmač - 2132, MK Silvo Kovač - 2126 in Boris Mitrovič - 2072, pri SŠK »Obir« pa MK Dušan Jokovič z ratingom 2219! Najboljši domači igralci/igralke pri SŠZ so Arnold Hatten-berger (1978) mag. Gorazd Živkovič (Elo 1966) ter ženska mojstrska kandidatinja Dunja Lukan (1867), pri SŠK »Obir« pa Hans-Christian Wolte (Elo 1986) pred Justinom Polanškom (1972) in Haraldom Woltejem z 1916 Elo-točkami.
/. L
Rating igralcev in igralk SŠZ/Zveza Bank I, SŠZ/ Posojilnica Bank Borovlje/ Bilčovs II (v oklepaju razlika k zadnjemu ratingu):
1. MK Aleš Drinovec 2172 (-
2)	/medn. Elo 2172, 2. MK Žiga Žvan 2142 (+19)/2168, 3. MK Blaž Kosmač 2132 (-
3)	/2135, 4. MK Silvo Kovač 2126 (-3), 5. Boris Mitrovič 2070 (0), 6. WFM Maria Horvath 1996 (-35)/2053,7. Arnold Hattenber^er 1978 (-8), 8. mag. Gorazd Živkovič 1966 (-21), 9. WMK Dunja Lukan 1867 (-3), 10. dr. Joži Am-rusch 1814 (+27!), 11. Alek-
sšz
Razgovor z deželnim športnim direktorjem Reinhardom Tellianom
H redsednik Slovenske športne I zveze Marijan Velik in poslovodeči tajnik SŠZ Ivan Lukan sta se pretekli torek v
Sinča vas - Pliberk II, Dobrla vas - Djekše, Frantschach -Važenberk, Preitenegg - M. Rojach, Šmarjeta - Reichenfels 14. krog (27./2S. 20.): Važenberk - Galicija, Šentpeter -Sele, Žvabek - Pliberk II. Sinča vas - Djekše, Dobrla vas - Reichenfels, Šmarjeta - M. Rojach, Preitenegg - Frantschach Prvenstvo se nadaljuje 23.1 24. marca 2002!
SLOVENSKI ŠPORTNI PABERKI
Novinec premagal Mariborčane v Ljudskem vrtu!
sander Lukan 1770 (-38), 12. Rupert Reichmann 1712 (-20),
13.	Avgust Vukanič 1690 (0),
14.	mag. Branko Kolter 1673(0), 15. Robert Hedenik 1557 (-12), 16. Ivan Lukan 1535 (-5), 20. dr. Hanzi Gasser 1483, 21. mag. Peter Waldhauser 1479, 22. mag. Mirko Laussegger 1430, 23. Borut Živkovič 1314, 24. Johann Sablatnig 1230, 25. Antonija Einspieler 1208, 26. Thomas Hallegger 1200 Mladinci: 1. Roman Weber 1411 (+10), 2. Mitja Kolter 1234 (0), 3. Stefan Reichmann 1209 (0), 4. Simon Einspieler 1200 (0)
Rating igralcev SŠK »Obir« I + II:
1. Dušan Jokovič 2219 (-8)/medn. Elo 2182, 2. Hans Christian Wolte 1986 (+3), 3. Justin Polanšek 1972 (+24), 4. Rudolf Meier 1925 (-1), 5. HaraldWolte 1916 (+5), 6. Mirsad Besič 1872 (0), 7. Adem Metelko 1837 (+4), 8. dr. Karl-Heinz Waysocher 1761, 9. Johann Wolte 1716 (-25),	10. AndreasKarner
1709 (+3), 11. Wolfgang Moser 1703 (-9), 12. Josef Han-schou 1660 (+24), 13. Johann Stossier 1621 (+27) 14. Manfred Topar 1547 (+26), 15. Emanuel Polanšek 1528 (0),
16.	Peter Jammer 1517 (0),
17.	Mirko Pasterk 1512 (+41!), 18. Johannes Joschtl 1467 (+22), 18. Andreas Oj-ster 1420 (0), 19. Thomas Soukup 1252 (0)
Rating ostalih koroško-slo-venskih igralcev v drugih koroških moštvih:
Josef Gallob ml. (ASKÖ Bekštanj) 1985 (-6), ravn. Pepi Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1904 (-8)/medn. Elo 2054, Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1884 (+3), Boris Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1787 (-10), Alojz Gallob (ASKÖ Bekštanj) 1771 (+22)/2029, mag. Franci Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1761 (-12), Herbert Rulitz (SV Zugzwang Celovec) 1691 (0)
»hiši športa« v Celovcu uradno sestala z novim deželnim športnim direktorjem Reinhardom Tellianom. Razgovor je na eni strani služil predstavitvi krovne športne organizacije koroških Slovencev novemu šefu deželnega športnega sekretariata, na drugi strani pa krepitvi medsebojnih stikov in sodelovanja.
Pogovorni partnerji so se dogovorili tudi o tesnejšem sodelovanju oz. vključitvi SŠZ na področju prekomejnih stikov dežele Koroške s športnimi ustanovami v Sloveniji in v celotnem alpsko-jadranskem prostoru (Športne igre treh regij, itd.). Deželni športni direktor Tellian je SŠZ nadalje zagotovil, da bo tudi v bodoče podprl prizadevanja, ki so v smislu zbliževanja športnikov v deželi sami in preko njenih meja.
I.L.