Običaji slovanski. Spisuje Fr. Hubad. Spomlad in odnašanje smrti. Stari Slovani so leto delili na dvoje: na poletje in na zimo. Leto se je počenjalo z zimo, a zima ob času, ko se začno krajšati dnevi. Po nekaterih krajih počenjalo se je pa leto še le koncem zime, početkom meseca mar ta, kakor nekdaj pri Rim- ljanih. Razlika med zimo in poletjem je velika, tolikaskoro, ka- kor med smrtjo in živenjem. Priroda se veseli, a na jedenkrat na- stane mrtvaška tišina, bel prt ogrne zemljo, priroda zaspi, pred snegom in ledom beži veselje in živenje, smrt vlada po zemlji. Tako so že mislili tudi drugi stari narodi. Že Grki so praz- novali smrt Dionyzovo (boga veselja in živenja prirode), po noči; ob svitu bakelj praznovali so žalostni odhod njegov. Po Parnasu, po Taygetu, po Idi in po gorah Kretiških iskale so žene in device umrlega I)ionyza, kateri je zbežal k Muzam, kakor so pravile. Možki niso se smeli kazati pri ponočnih praznicih, le ženske so žalovale po njem. Ali v žalosti ni manjkalo veselega upanja. Solnce, katero je izgubilo svojo moč po zimi, prerodi se skoro, zadobi si novih moči, da začne boj z mrazom. Poletni bog spaval je po zimi, odišel je k Hyperborejcem, k Muzam ali je ležal zvezan, a skoro potrga vezi, vrne se iz tujega, priroda oživi, bog poletni oslepi boga zimskega in pride nazaj s svojim spremstvom, z nimfami, sileni, veselje prihaja ž njim. Z veselo godbo, petjem in plesom slavili so Grki prihod spomladi. Tedaj so vozili po ne- katerih krajih friziško ,mater bogov' okolo, darovali so jej, s cvetjem so jej posipali pot. Tudi pri drugih narodih, pri Germanih in Slovanih, na- hajamo jednake običaje. Germani so vozili ,Nerthus' po deželi, veselim krikom, obilnimi darovi častili so jo ljudje. Ko je priha- jala nazaj v svoj tempelj, čistili so jo v jezeru. Kdor je pa videl boginjo, ni smel živeti več. Valovje, katero je opiralo prej boginjo, pogoltnilo je vse one, kateri so jo pomagali opirati. Na otok Ran Letopis 1878. I. 1 (Riigen) stavili so mnogi učenjaki ta obred, tamo našli so jezero, v katerem so jo opirali nekdaj, ali vednost dokazala je, da na tem otoku ni sledu germanskega. Odbor, izvoljen ravno za taka pre- iskavanja, preiskaval je leta i 868. ves otok, premotraval razvaline, a našel je, da tamošnji ostanki nimajo značaja nemškega, ampak popolnoma slovanski. ') Častili so Grki tudi oznanovalce spomladi. Kdor je zagledal prvi kanjo, padel je na tla; -) kdor je poročal prvi, da je priletela štorklja, dobival je plačilo.3) Na Rodu so nosili otroci lastavico od hiše do hiše in so pevali veselo pesem, pesem spomladansko, da je prišla lastavica, prinašajoča veselih dni! Pred vsako hišo so peli in prosili malega daru, smokev, vina, sira in kruha.4) Pri Bolgarih pa nosijo dečki še dandanes na Martinke (t. j. sproti marta meseca) leseno lastavico po hišah in pojo: ,Lastavica ideše, c^rno more plivaše . . 5) Po Atenah so nosili dečki oljkino ali lovorikovo vejico, olepšano s trakovi, sadjem in pecivom v raznih podobah, imeno- vali so jo ,ejresione' (tigeenavTj). Pred tempeljnom Apolovim so jo postavljali ali jo pa obešali pred kako hišo in so pevali pesem, v kateri so slavili sadje in žito, katero dOnaša leto. 7) Životopis Homer o v, kateri pripisujejo krivično Herodotu in Suida (s. v. "OfirjQog) pripovedujeta, da so vodili dečki slepega Homerja po Samu od hiše do hiše, da je prosil darov in je peval p_esein, katero so imenovali ,ejresione'. Tako so slavili Grki prihod spomladi; pri njih je obnebje jasno in milo, ali vendar jim je bila zima podoba smrti. Proti se- veru, kjer so stanovali nekdanji Slovani, je nasprotje med zimo in letom še veče, mislili so si zatorej dedi naši zimo mnogokrat v podobi smrti, Nemci pa orjaka. Do današnjega dne so se ohranile med narodom slovanskim pravljice, katere pripovedujejo o lepi kraljičini, katera spi trdo spanje, uklenjena med skalami ali kje drugod, katero varuje strašen orjak, tako dolgo, da pride junak (solnce), ki jo osvobodi. Po Šleskem, Češkem, Moravskem, Saksonskem, Turinškem pri lužičkili in polabskih Slovanih, pri Poljacih i. dr. so praznovali in praznujejo še do današnjega dne ') Gl. ,,Die Insel Riigen sonst und jetzt". Von V. B. von Cotta, Ausland 1875, N. 40. str. 785, kateri pravi: ,Der Burgwall auf Stuben- kammer (Herthaburg) ist ein slavischer Burg- und Tempelvrall' i. t. d. 2) Aristophanes, Aves, 501. 713. 3) Griram, dic Mith. 723. 4) Athenaeus VILI, 300. Bergk, Poetae lyrici, III3, 13U. 5) Miladinovci, bolg. nar. pesni str. 522. 6) Suida s s. v. in K. Fr. Hermann, giiech. Altertiimer, §. 56, 9 7) Plut. Theseus, c. 22, in Suidas. v nedeljo ,laetare', (na Češkem v nedeljo „judica", katero imenu- jejo „smrtna nedele", na Slovenskem „tiha nedelja") prihod spomladi z običajem odnošenja smrti. Na to nedeljo se zbirajo po mestih in vaseh odrastli in otroci. Iz cunj in slame napravijo si podobo stare, grde babe, privežejo jo na drog in jo nosijo peva- joči veseli po ulicah in po vrtih. Končno jo neso pred mesto ali pred vas, jo vržejo v vodo ali nalože grmado in jo sežgo. A mno- gokrat neso babo le do meje bližnje vasi in jo vržejo čez mejo, potem beže hitro domu, da bi jih ne vjela baba. A sosedom navadno ni po volji, da bi ležala baba na njih svetu, branijo se tako, da nastane mnogokrat tepež. Slamnato podobo nazivajo smrt' in ves obred ,pojanje' ali ,odnašanje smrti', (,vynašeni Mo- rany' ali ,smrti'). Na Češkem pevajo, kedar mečejo smrt v vodo: „Smrt plove po vode novd Idto k nam jede." (Celakovsky, n. p. str. 209). Kedar prihajajo v vas nazaj, pojo: ,,Smrt sme vynesli ze vsi nov^ Idto nesem do vsi; v itej leto libezue obilčko zelene.1' (Grimm. deutsehe Mythol. 4. izd. 642.) Ali: „Smrtisko sme zanesly, Praporee sme pfinesly. Hody do, kvety do." (Sušil, n. p. str. 772.) Na Moravskem pojo: ,,nesem, nesem Mafenu," a drugod:. ,,vyneseme, vyneseme Mamuriendu; vynesli sme Murienu ze vsi, prinesly eme maj novy do vsi." (J. Kollar zpiev. I. 4. 400.) V Bielsku na Poljskem napravljajo podobo iz konopnine ali iz slame. Na ,smrtno nedeljo' jo nosijo po mestu in jo mečejo v jezero. Pri obredu pojo: „Smierč vieie sig po plotu, szukaižjc klopotu." (Wiszniewski, Lit. I. str. 210.) Na to teko domu, kdor pade na potu, bode umrl še to leto. Srbi po gornjih Lužicah napravljajo smrt tudi iz cunj in slame; hiša, v kateri je ležal zadnji mrtvec, mora dati srajco, a zadnja nevesta ogrinjalo in druge cunje. Na to privežejo ,smrt' na visok drog, najmočneje dekle jo nese v teku dalje, drugi tekajo za njo in mečejo palice in kamenje na podobo. Kdor jo zadene, ne umre to leto. Pri tem pevajo: „lecž hore, lecž hore ! jatabate voko pan dele, pan dele!" (Grimm. d. M. 1. e.) V kraljevem gaju (Konigshaiu) blizu mesta Gcirlitz (luž. srb. Zgorelec) je gora imenovana ,smrtni kamen' (Todtenstein). Med pečinami se mora plaziti človek, da pride na vrli. Še poČetkom 18. stoletja so hodili stari in mladi iz vasi na goro s slamnatimi baklami. Na gori užigali so bakle in se vračali na to clomu. Na potu so pevali: „Smrt smo spodili Leto prinašamo." (Den Tod haben wir ausgetrieben, Den Sommer bringen wir wieder.) Na kamenu je stala menda v poganskih časih podoba mali- kova, še sedaj se vidijo v njem štirivoglate luknje. ') Južni Srbi praznujejo početek spomladi „prvega maja," t. j. na praznik sv. Jeremije. Že pred solncem ustajajo žene in prina- šajo vode iz sedem studencev ter čistijo vso hišo. Detca zbere kotle, zvonce in drugo bakreno ali železno posodo, tolče po njej in poje z ženami po Macedoniji, Tesaliji, dolnji Albaniji in Traciji ., in po jednem delu Bolgarske: „Pobegaj, pobegaj, begaj, Begaj, begaj poganijo! Ete ti go Jeremija!" i. t. d. 2) Pesem pripoveduje, da proganja svetnik kače: „Sve mi zmije pobegnale Toko jedna ostanala. Ni trn ni se nabodnala, A vo ognja izgorela." Po stari Srbiji napravljajo tudi punico ,ludkicu', iz protja ali slame, jo mečejo v vodo in pevajo. Imenujejo jo ,Maja'. Ta čas se ne smejo ženiti in možiti, da se mladeniči ,ne maju', 3) to j. ne polene in ne poslabe. Kedar spuščajo ,Majo' v vodo, pojo: „Jeremija u more Zmijurine za more. Jedna samo ostala, ') Anton. Versuch ii. d. Slaven, I. 73. 2) Gl. Milojevic, pesme i običaji ukupnog naroda srbskog, u Beogradu 1869, str. 171. Grimm. Krek, Eiuleitung iu die skv. Lite- raturgesch. I. 320. 3) Majiti se, pravijo ljudje po Gorenjskem o mladikah, kedar so muždne, da se olupi vsa koža lehko za piščalke. Oba oka izbola Od dva trna glogova. Na vatri se spržila Mrtva nam ostala." Jednako pevajo tudi v Starem Vlahu. Kedar plava ,Iudkica' po vodi, se umivajo, tolčejo po sodili ali po železni posodi in pevajo: „Begaj, begaj gadurio, Begaj, begaj poganio" i. t. d. A kedar je odplavala ,Maja' : „Jeremija u polje Zmijurine u more." Tudi Vuk Stefanovič Karagjič (rječ. s. v. Jeremijev dan) ve povedati o tem. V Grblju, pravi, hodi oni, kateri noče, da bi mu to leto kače silile v hišo, okolo nje, tolče na kako črepinjo in pravi: ,,Jeremija u polje, O vse zmiju n more.'1 Po Bolgarskem okolo Prilepa pevajo ta dan: „Begaj, begaj, gatu, so tvoi-te gadištica! eto ti go Jeremija, ke ti motiti čere- va-ta so železno motoelo." ') Na Srbskem, okolo Drine in drugod ob Bojani napravljajo punico iz ivanjskega in petranjskega cvetja (o Ivan-danu in Pe- trovem danu). Punici denejo venec na glavo in jo spuste v reko, da plava. Nekod jo imenujejo M u r e n o , M o r a n o ali Č o j č o 1 e. s) Kedar jo spuščajo v vodo, pevajo : „Oj ti naša Mureno Oj ti naš mili Čojčole! Plovi, plovi niz vodu Tamo dalje u more." i. t. d. (Milojevic. 1. c.) PoČetek tega običaja je gotovo prastar; poljski zgodovinar D1 u g o s z 3) in za njim drugi pripovedujejo, da je zapovedal kralj poljski Miečislav razdrobiti vse malike in pometati kosove v vodo. Hi 1 scher pripoveduje : ,Pisatelji, kateri hočejo povedati izvor te navade, opominjajo navadno zgodovine kneza poljskega Miečislava I. Miečislav se je rodil slep. V devetem letu svoje starosti zadobi nenadejano svoj vid. Vedeži prorokovali so zatorej, ') Miladinovci, bolg. n. p. str. 524. 2) Milojevic, o. c. str. 8. 3) Historia Poloniae, lib. II. ad annutn 965. Mattb. de Mechovia, chron. Polon. II. 1, 22. Mart. Cromer, 1.3. ad an. 965. Mart. Hanke, de Silesiorum nominibus, p. 122, 123. M. Paul Christian Hilscberii cu- rioese Gedanken, von dem Gebrauche am Sonntage Laetare, welchen man insgemein nennet Den Todt austreiben. Dresden und Leipzig, 1701, §. 2. da bode razsvetljena in oslavljena vsa Poljska za vladanja mladega kneza. Kasneje se oženi Miečislav zDobrovko (Dombronica), hčerjo kralja češkega Boleslava- Ž njo rodil je sina in odpovedal se je krivoverstvu. Leta 965 po rojstvu Kristovem, na četrto postno ne- deljo 17/7 marta izginili so maliki iz Poljske, pometali so jih v vodo. Tako se je zgodilo tudi na Ruskem. Vladimir, knez Kijevski, dal je privezati podobo Perunovo konju za rep; ljudje tepli so podobo malikovo s palicami in so jo vrgli v Dnepr. Tudi vNovgorodu so vrgli kristijani Peruna v Volhov. Še dolgo so pra- vili ljudje, da je začel tožiti bog v vodi o nehvaležnosti človeški. Jednako so delali oznanovalci vereKristove tudi drugod. Životopis sv. Gal-a (Pertz_, monum. Germ. II. 7) in še obširneje Wala- frid Strabo v životopisu istega svetnika (acta Benedict. sec. II. p. 233) pripovedujeta, da sta prišla sv. Kol um ban in sv. G al leta 612. k Bregenzu ob jezeru Bodensee in sta našla tamo starih malikov: „Našla sta pa v svetišču (sv. Avrelije) tri podobe, bro- naste, pozlačene, pribite na steno, katere je molilo ljudstvo, opu- stivši češčenje pravega Boga." Čudno je, kako se je mešalo kr- ščanstvo in poganstvo; celo na svetišču krščanskem bile so za- torej še podobe poganske. ,Ko so praznovali cerkven god in se je zbralo mnogo ljudi od vsih strani, zgrabi G al podobe, jih zdrobi s kamenjem in jih vrže v jezero.' A Miečislavu ni bilo dovolj, da je odstranil malike. „Da bi se ohranil spomin," pripoveduje Dlugosz dalje, „zapovedal je tudi, naj potegujejo vitezi in plemenitaši sablje na pol iz nožnic, kedar se bode bral sv. evangelij, da bi kazali prvaki v kraljestvu, da so pripravljeni, bojevati se za kerščanstvo. Druga naprava ,od- pojanja smrti' naj bi opominjala mladino, da so malikovalci vredni smrti. Podoba ženska, katero so nosili pri tej priliki, naj bi kazala Poljcem stari boginji ,Marzano' in ,Zie\vonio', katerima so slavili že prej praznik spomladi in ob žetvi.' Ta navada, misli Hilscher, razširila seje s Poljskega v druge pokrajine, a značaj njen, prvotno krščansk, pravi, služil je kasneje le prazni veri. Ljudje mislijo, da varuje smrti. Mno- gokrat kazali so mladeniči slamnato babo skoz okno v hišo, kjer je stanoval kak človek, malo priljubljen, češ, da bode moral umreti, ker mu je pogledala Marzana v sobo. Taki nepriliki odkupi se pa lehko vsak, ako pokloni mladini kaj novcev ali pijače; onda, pravijo, ne škoduje pogled Marzanin. Kedar se je vračala mladina z vode, v katero so vrgli smrt, stregli so jim vaščani s prestami (nekdaj bile so kakor kolo G). Preller, gr. Mythol. II. 13; I. 73, 3. Grimm, d. Myth. 1. zid. str. 35. Krek, Eiuleitung in die slav. Lit. Gesch. 200. 4. Kuhn, Zeitschr. f. vgl. Sprchf. I. 522. 535. znamenje solnca, kasneje pa križanega spasitelja) in s kuhanim bo- bom, jedjo navadno pri pojedinah za mrtveci. D 1 u g o s z pravi, da je bila Marzana boginja žetve, F r e n c e 1 in Šafarik *) mislita, da je boginja smrti. Da je pravo, kar tr- dita zadnja dva, kaže nam etymologija, katera nas uči, da je korenika mr, mar, katero nahajamo tudi v slovenski besedi, mreti, lat. mori, mors (mortis), s skr. marajami. V sanskritščini je tudi marana = smrt. Zatorej pomenja Marzana, Morena, Muren a, dolnolužička Mura v a toliko kakor smrt. Narodna pesem češka poje: „Optam se te na Mofani, maš- li pro muc srdce včray." Navaden je rek: „Pujdeš na moran — umrl boš," in: „Prati Morene neni korene, in: „Morena na nčj sahla." V ,.Zaboju", pesmi rokopisa . kraljedvorskega, nahajamo vrstici: „1 jedinu družu (ženo) nam irnieti po puti vsčj z Vesny po Moi-anu." O Vlaslavu, smrtno ranjenem, pravi isti rokopis: „Mofana jej svpaše v noc črnu." Iste korenike je tudi srbska Morija (kuga) in slovenska ,mora', katera po Kreku ni drugega, nego posebna stran Morenina. Gotovo je zatorej Morena isto kar smrt, a rokopis kralje- dvorski jo kaže tudi v nasprotju z Vesno, boginjo spomladi in živenja. Po zimi spava priroda smrtno spanje, zato je postala Mo- ra na tudi zimska boginja, vladala je od ravnodneva jesenskega do spomladanskega. Litvani jo imenujejo zato tudi ,veliko mater božjo'. Na Češkem pevajo pri opisani svečanosti mnogokrat tudi: „Marena, Marena Kde' s kluče podela? Dala jsem jich dala Tej kvetnej nedčli, Aby odmykala Ze zemč koreni." 3) Prašajo dakle Morene, kam je dela ključe spomladi. A v tej pesmi že vidimo upliv krščanski, kateri je postavil na mesto nek- danje poganske boginje, spomladanske ,Vesne', ,cvetno nedeljo', katera ima svoje ime ravno zato, ker jo praznujemo o času, ko se odeva zemlja zopet cvetjem in zelenjem. V drugi narodni pesmi češki nahajamo sv. Jurja, sv. Jifi, ') Geach. d. slav. Spr. str. 12. 2) Gl. Krek, Einltg. str. 107, 7; V. Brandl, časopis matice moravske, VIII, 1876, str. 59. 3) V Sušilovi zbirki nar. pesmi. 771. Gl. tudi V. Brandl, ča- sopis matice moravskč, VIII, 1876. str. 67. namestnika starega solnčnega boga ,Jarovit-a', a v drugi sv. Ivana krstnika, ,sv. Jan krestitel', kateri je stopil mnogokrat tudi na mesto solnčnega boga, ker praznujemo god njegov ravno o času, o katerem so praznovali že pogani glavni poletni praznik solnčni. ,,Smrtolenko, Smrtolo, Kam' s kliče dčla? Dala jsem je dala Svatemu Janu, Aby otevtel Do nebe brinu (vrata). Dala jsem je dala Svatemu Jiti, Aby otevfel Do nebe dveri." (Sušil, n. p. str. 769). V tej pesmi nahajamo na mestu Moraninem ,Smrtolenko' — smrt, nov dokaz, daje pomenjala Morana smrtno boginjo. Daljni upliv krščanski je pa postavil na njeno mesto celo praznik, o katerem praznujejo obred odnašanja smrti. ,,Smrtna nedele Kam' s kliče dela? Dala jsem je dala Svatemu Jiri. Svat£ Jiri vstivi Zem odmykav& (= odpira) Aby trava rustla" (ibid. str. 768). Zemlja ne more pustiti rasti trave in cvetja, če ,solnce' ne odpre vrat, t. j., če ne premaga zimine močf. Narodna pesem pravi odločno: ,,Fiala, ruže Kvdsti nemuže Až jf sam Pdn Buh S nebe pomuže." (Ibid. str. 773). A druga pesem praša, zakaj je umrla Morena. Najstarejo misel, gotovo še pogansko, naznanja pesem tako-le: ,, Morena, Motena, Pro koho's umrela? Pro teho, pro teho šohaja švarndho." (Ibid. str. 771). ,Šohaj švarny' pomenja po V. Brandlu (1. c. str. 68) mla- dega ali spomladanskega solnčnega boga. Krščanstvo predrugačilo je misel tudi tu, druga nam pravi naravnost, da so kristijani uzrok smrti solnčevi: ,,Morena, Morena, Za koho's umrela? Ne ra ny, ne za ny, Než za ty krest'any." (Kollarjeva zbirka str. 3.) Narodne pesmi srbske nam kažejo iste misli. V Mil o j e- vičevi zbirki, katere omenjam, ker pravda o nji še ni dognana, je natisnena pesem ,ivan-danska' (str. 2.), katera pravi: „Ivan ga (cvece) bere te bere Daje za bratu do sebe, Svom mlagjem bratu koledu. Daj uči brata moljaše: ,Aj mio brate koledo! Evo ti cvetak moj dajem, čuvaj ga divni koledo. Čuvaj ga paga sačuvaj, Do moga čudna regjenja (=rojenja) Do tvoga strašna umrenja, Umrenja brata koleda Starijeg brata Božiča Sinova starog Svaroga.'£ Ker opominja pesem Sva roga, jesumna, a nekaj jednakega nahajamo vendar le tudi pri Vuku: 1) ,,lvanjsko cveče, Petrovsko, Ivan ga bere te bere: Majci ga baca u krilo, A majka s krila na zemlju —" Te vrste nahajamo pri Mil oj eviču tudi v šesti pesmi (str. 2.) Žalibože, da nimam pri roci Vukove prve knjige ,srpskih narodnih pesmi', morda bi našel tamo še kaj. A kdo ve tudi, ni li še mnogo narodnega blaga srbskega nenabranega? V popisovanji ,života in običajev' srbskih (str. 6.) nahajamo poročilo, da mislijo tudi Srbi, kakor vsi drugi rodovi, da se rodi solnce (,Božič') o bo- žiči. V svojem detinstvu slišal je Vuk pesem, v kateri prosijo ljudje, naj bodejo krave mlečne. Zato namolzejo poln ,kabao' mleka: ,,Da okupam, koledo ! Malog Boga, koledo! I Božiča, koledo!" Prislov srbski pravi: ,Pitali kurjaka (volk), kadje naj veča zima (mraz). Kad se sunce ragja (rodi).' O istem času so prazno- vali tudi Rimljani ,dies natalis solis invicti' (t. j. rojstni dan solnca nepremaganega). Zato umevamo lehko, zakaj so solnčni junaki, o katerih pripovedujejo pravljice, da rešijo zakleto princezinjo, na- vadno v mladosti slabi, ali od dne do dne jim raste moč, dokler so tako krepki, da se jim ne more ustavljati nikdo. Jednako pri- povedujejo tudi o konjih njegovih. Ruska pripovedka pravi na primer, da je dobil Ivan, najmlajši med tremi brati, kateri so va- rovali po redu očetovo njivo, da bi ujeli onega, kateri jo je po- *) Život i običaji, str, 67. teptal vsako noč, od kobile, katero je ujel za odkup malo, grbavo žrebe, katero je skoro zrastlo in mu je pomoglo kasneje v vsaki nevarnosti. Ali, ako preiskujemo dalje, nahajamo prič, katere nam kažejo, da navada izpojanja smrti ni nastala še le za časa krščanskega, kakor pripoveduje Dlugosz, ampak, da so odnašali že poganski Slovani spomladi slovesno podobo Marzanino med žalostnim petjem ter jo metali v mlako ali v reko. To nam priča n. pr. Martin Pfeiferus (rerum Lipsic. c. III. p. 312): ,Ti (prebi- valci Lipski, Lipsienses), kakor pravijo, so imeli navado, da so nosili podobi, Marzanino (Martanae) in Ziovonino (Zio- voniae), bili ste podobi malikov Cerere in Diane, natakneni na drogove iz vasi z žalostnim izprevodom, žalostnim in tožečim petjem in so ji metali v mlako ali reko.' Ta priča sama pa še ni dosta, moglo bi biti tudi, da meni Pfeifer le krščansko dobo. Oglejmo se pa še nekoliko in našli bo- demo jednak običaj pri Estih. Ti napravljajo o novem letu moško podobo iz slame, imenujejo jo ,meciko' in ji pripisujejo moč, da odvrača zveri od čred in varuje meje. Mecika spremljajo vsi va- ščani iz vasi, na meji ga pa posade na drevo. ') Po Indiji je bila navada in se je ohranila še, da so nosili Kalijo (= črno, jezno) kot D ur g o (= močno) sedmi dan po novi luni v martu slovesno okolo in so jo metali končno v Gang. 2) Našli bodemo pa še mnogo jednacega, gotovo poganskega, pri raznih narodih. Kar piše Pfeiferus, kateri prispodablja Mor a no latinski Cereri, govori skoro za Dlugosza, kateri jo imenujejo boginjo žetve. A Če pomislimo nekoliko bolje, nahajamo v službi Cere- rini mnogo, kar nas opominja smrti. Res, da je bila Cerera Rimljanom in kot Demeter tudi Grkom boginja zemljine rodo- vitnosti, ali ravno zemlja nam kaže minljivost cvetja in sadu; vse kar cvete in donaša sad, nosi v sebi že kal smrti. Zato je postala hči Cererina, Proserpina, o kateri so bajili Rimljani in Grki še le kasneje, prava podoba letnega časa. Na njenem mestu je stala prej gotovo mati sama, še le ko so začeli premišljevati o svojih bogovih, našli so Grki, Rimljani so se pečali malo s takim premišljevanjem, da je težko pripisavati Cereri oboje, rast po letu in smrt po zimi. Zato so postavili ljudje Proserpino (Perse- phone) na drugo mesto. Ugrabljena od gospodarja podzemelj- skega, živi pol leta pri svojem možu v Hadu. Ljudje žalujejo, ke- dar se odpravlja k njemu v jeseni, spomladi se pa vrača zopet na zemljo; kakor Adonis, veselim krikom in petjem slavijo njen prihod. Prihod in odhod Proserpinin praznovali so Grki in Rim- ') Grrimm, d. Mytb. Nachtrage, str. 705. (I. izdanja). 2) Hanuš, slav. Mythol., 140, 336. ljani z ozirom na menjavo letnega časa. Posebno razširjeni so bili ti prazniki po Siciliji, o kateri pravi Ciceron (Verr. IV, 48,106), da je posvečena vsa Cereri in hčerki, njeni, Proserpini (LiberaeV Tamo, po Italiji in po Pel op one z u so jej praznovali spomladi ,anthesphoria'. Trgali so cvetlice, vili so jej vence, ker so si mislili Proserpino o tem času mlado, nežno devico, veselečo se cvetja. O istem času so pa praznovali tudi spomin urnrših, ker so menili, da se vzbujajo tudi duše mrtvecev, kedar začnejo kaliti rastline po zemlji. Zato so darovali Atenci o prazniku Dionv- zovem, ,anthesteria' tretji dan1) darove v loncih (prPot«) in razno sadje umršim. Pravili so, da je to spomin umršim o potopu Deukalijono vem, kateri tolmačijo sedaj učenjaki kot znamenje premagane zime, katera nas opominja smrti. Vse to nas opominja kaj živo ,zadušnic' srbskih, katere slave pravoslavni na spomin mrtvecem. 2) Zadušnice so dvoje, dan pred ,mesnimi pokladami' (pust) in v nedeljo po Trojici (,na Petrove poklade'). Prave zadušnice so prve, zatorej spomladi (t. j. po Bo- žiču, ko zadobiva solnce vedno več moči). Ves teden se imenuje zato ,zadušna nedelja'. Tedaj prižigajo Srbi vsakemu umršemu po- voščeno svečo, molijo za pokojnike, hodijo na pokopališče in da- rujejo revežem. Ni še dolgo, po nekaterih krajih se je ohranila navada do današnjega dne, da so nosili pokojnikom celo jedila na grob. Pri nas praznujemo spomin mrtvecev sicer jeseni, dakle v času, ko se začenja gospodarstvo zime, ali vendar se je ohranila (n. pr. v okolici Ptujski) do sedaj navada, da postavljajo zvečer pred vernimi dušami kruha in vina za mrtvece na mizo. Na dragi ponedeljek po veliki noči (uskrs) ,družičalo' ali ,ružičalo', ali ,pobušeni ponedeljnik', hodijo ljudje po božji službi tudi na grobove, ,pobušavajo' (oblože jih z rušnjami), dajejo ubo- gajme za duše in popovi molijo molitve. A tudi živih ne zabijo. Po nekaterih krajih se zbirajo popoludne mladeniči in devojke, plešejo in ,družicaju se'. Pleto namreč vence iz vrbovih mladik, se poljubujejo skoz nje in menjujejo rudeča jajca. Na to menjajo vence, devajo si jih drug drugemu na glavo in si obljubujejo, da bodejo možki ,pobratimi', ženske pa ,druge' za jedno leto. Pri Grkih postala je zatorej Persephone (Proserpina) jednaka Hekati, boginji smrti, akoravno pomenja leprirodo, ka- tera spava nekaj časa, a zopet oživi. Razno so praznovali njen prihod in odhod. Po Rimu so vodili dan pred idi martovimi (14. marta, o polni luni pomladanski, leto počenjalo seje Rimljanom pr- vega marta), človeka oblečenega v kože in tepli so ga z belimi šibami. Imenovali so ga ,Mamurius veturius' t. j., starega Marta. ') Trinajsti dan meseca ,anthesteriona', kateri spada našemu febru- ariju. Saj je dobil mesec februar svoje latinsko ime tudi od praznika čiščenja ,februa'. 2) Vuk, život i običaji, str, 23. A Mart v prvih časih ni bil le bog boja in vojske, ampak tudi bog leta. J) Na dan idov martovih (15. marta so praznovali praznik Ane Perene, Anna Perenna). Zbiralo se je ljudstvo na bregu Tibere, po travi, po šatorih in po kojicah zelenih so ležali, peli so, plesali in pili na zdravje ter se veselili. „Plebs venit, ac virides passim disiecta per herbas Potat, et accumbit cura pare quisque sua. Sub Jove pars durat. Pauei tentoria ponunt: Sunt quibus e ramis frondea facta časa est: Pars ubi pro rigidis calamos statuere columnis, Desuper estentas imposuere togas. Sole tamen vinoque calent, annosque precantur, Quot sumant cyathos, ad numerumque bibunt, Invenies illic, qui Nestoris ebibat annos, Quae sit per calices facta Sibylla suos." (Ovid, fasti III. 525-534.) Že Rimljani sami niso vedeli pravega uzroka tega prazno- vanja. Menili so nekateri, da je spomin na Ano, sestro Karta- ginske kraljice Didone, o kateri so pravili, da je morala bežati z doma, da je prišla k Eneju (Aeneas) in da je skočila v vodo, ker se je bala ljubosumnosti žene Enejeve Lavinije. Drugi so pripovedovali druge stvari, posebno radi smešne erotične pripo- vedke o neki stari babi, katera je prekanila Marta. (Ovid, fasti III. 675 sed.) Veselje v tej svečanosti je bilo razuzdano, pili so tako, da ni mogel iti ni mož ni ženska na ravnost domu. Že Corssen je dokazal, dapomenjaAnna Perenna staro leto, da so slavili zatorej tu novo leto. Pri vsih takih praznicih vidimo, da se veseli ljudstvo kakor in kolikor se hoče. Pustne ve- selice srednjega veka niso bile menda mnogo bolje od teh. A Usener je našel, da so metali tudi podobo Anino v vodo. Petnajstega dne maja so metale vestalke (svečenice boginje Veste), z lesenega mosta (pons sublicius) štiriindvajset človeških podob, narejenih iz bica, v vodo; imenovali so jih ,argei'. a) Po Boeotiji (na Grškem) pojali so lakoto iz mesta. P1 u t a r h 3) pripoveduje: ,Od starih časov navaden je dar, kateri daruje archon (vladar) na mestnem oltarji, vsak gospodar pa doma v svojej hiši, imenujejo ga ,izpojanje lakote' (povlifiov igilaais). O tej priliki tepejo koga izmed družine z vrbovimi šibami in ga pojajo iz hiše, ') P r e 11 e r , rom. My th. str. 317; Usener, italische My tben, Rhein. Museum, XXX (1875) str. 209. Joannes Lydus, de mcn3. 4. 36. p. 71. Bonn. ®) Preller. Rom. Myth. str. 124; 514; 694. 3) Plutarcb, quaestiones symp. VI. 8, govoreči: „Ven z lakoto, prihaja naj bogastvo in zdravje." Taka navada se je ohranila tudi pri nas, in sicer: tepežkanje v dan nedolžnih otročičev. Sedaj pravijo sploh, da spominja betlehemske moritve, a to velja le za sedanji praznik, tepežkanja nam ne razjasnuje. Tepežkarji dobivajo kak dar, zato voščijo odhajaje vsega dobrega. V okolici Ptujskiv pravijo pri odhodu: „Bog nam daj tolik lan, kakor naše šibe." Če pa ne dobe daru, ali hočejo dražiti koga, kateremu voščijo, reko: „Bog ti daj tolik lan, da ga bodeš s kleščami pipal (ruval)." Ta navada je zelo razširjena. Okolo Danskega (Danzig) in po Šleziji tepo o veliki noči s šibami, katere imenujejo ,Schmack- ostern', ,Schmeckostern'. ,Schmagoster', pravi učeni Weinhold,') je bič, spleten iz devetih vrbovih šib, s katerim pojajo mladenči na drug velikonočni dan dekle iz postelje, govoreči: „Ystani, vstani, velika noč je prišla." Isti učenjak meni, da je ta navada slo- vanska, izpeljuje besedo od poljske besede smagač = tepsti z bičem. Da so praznovali tudi drugi narodi smrt prirode in njeno vzbujenje, omenjali smo že. Plutarh2) poroča, da so praznovali Delfijani ,smrt in zginenje' (cp&ogcig tivag ml dcpevia/iovi), a tudi ,smrt in rojenje' (dno^icotrsig xal nahyysvaaia?) Dionyzovo, katero opominja tudi le živenja prirodnega po letu in smrti prirode po zimi. Še lepše se pa strinja z odnašanjem smrti obred, kateri so praznovali po istem pisatelju3) s pokopovanjem H a rile (Hagila): ,Po zapovedi orakelja praznovali so Delfijani Ha ril i na čast dar z verskimi obredi, kateri praznujejo še dandanes, vsako deveto leto. Kralj sedi na častnem mestu in razdeluje tujcem in domačinom debelo zmletega ječmena in sočivja. Nato prinašajo podobo mlade Harile. Ko razdeli ječmen, udari kralj podobo svojim črevljem, najviša izmed ,thyjad' vzame podobo in jo nese k propadu. Tamo ovijo podobi vrv okolo vratu in jo pokopljejo na istem mestu, kjer so jo bili pokopali, ko se je bila obesila'. Grki in Rimljani so metali zatorej podobo v vodo ali so jo pokopavali; isto nahajamo tudi pri Slovanih, po nekaterih krajih na Češkem jo sežigajo, kakor tudi po avstrijanski Šleziji. V Spachendorfu skopljejo jamo, v Warmbrunnu jo neso v neko pečino na gori Kynast, kjer josežgo. V okolici Kolinski jo stolčejo ob hrastu, a po nekaterih krajih šleskih jo vlačijo mla- deniči iz vasi, drugi jo tepo s palicami in jermeni, ter zunaj vasi jo raztrgajo in raztrosijo kosove; pri Taborju jo mečejo v vodo, a po drugih krajih jo pokopavajo.4) ') Zeitschrift fiir vgl. Sprchf. I. 255; Grimm, d. Myth. 557. *) De ei' apud Dclpli. e. IX. 3) Quaest. graec. 12, p. 293. Gl. Preller, giiech. Myth. I. 229. *j Gl. Usener, 1. c. Te navade ne nahajamo pri Nemcih le po krajih, kjer so bivali nekdaj Slovani, tudi drugod se je ohranila. V Ziirichu sežigajo mladeniči v ponedeljek po ravnodnevu spomladanskem zve- čer ob šestih slamnatega moža na visokem drogu; imenujejo ga ,Boeke'. Pri tej svečanosti hodijo našemljeni po mestu in zvone z velikimi zvonci, zato imenujejo obred ,das SechseliUiten'. Ako- ravno se ni ohranilo nikako poročilo, kaj pomenja obred, vendar moramo misliti, da je praznik spomladanski. Pri slovanskih Kašubili, ob baltiškem morju, nazapaduod Danskega, ohranilo se je tudi izpojanje smrti.1) Mladina Kašubska pričakuje že težko zadnjega dneva v letu. Kedar pride, poiščejo zvoncev, kraguljic in klopotcev. Komaj se zmrači na Silvestrov dan, prihrume pastirji in drugi mladi ljudje iz hiš, ropotaje in kriče tekajo po vasi. Vsak deček nosi zvonec, klopotec ali kaj druzega, čim strašneje ropoče, tem bolje. Čim bolje vpijejo in ro- potajočem bogateje bode, mislijo, novo leto. Deček vpije: „Lepa naj bodo jabelka, lepe hruške, rodovitne češplje, rodovitno žito v novem letu!" Pastirica vpije: „Mnogo gosek, mnogo rac, mnogo piščet, mnogo žita naj donaša novo leto!" Pastir kriči na vse grlo: „Mnogo žrebet, mnogo telet, mnogo jagnjet, mnogo žita naj donaša novo leto!" Tako si vošči vsak na vse grlo dobrih in mnogih pridelkov. Po dva otroka tekata okolo vsakega drevesa po vrtu in vpijeta: „Mnogo sliv, mnogo jabelk, mnogo žita naj donaša novo leto." Mladeniči hodijo po dvoru, po hlevih in skednjih in voščijo za vse stvari srečnega, plodnega novega leta! Ko pre- hodijo vsa poslopja, zbere se mladina na določenem mestu. Vsi skupaj teko, kolikor hitreje morejo, na polje, da bi odgnali staro (nerodovitno) leto tudi s polja. Ko se zmrači popolnem, izpode gospodarji tudi odrastle od hiše na trg sredi vasi. Hlapci prineso najboljili bičev in izpokajo 2) staro leto iz vasi; kdor ima kako staro puško, strelja za starim letom, dokler ima smodnika. Strašnim ropotom voščijo na Slovenskem tudi sreče za god. Na Gorenjskem imenujejo to ,ofreht!, zakaj, mi ni znano. Ni-li morda tudi pri tem običaju jednaka misel, kakor pri izpojanju sta- rega leta? Ravno tako pokajo fantje po Slovenskem tudi pred ,žegnanjem', bi se li dalo razlagati tudi to na tak način? — Mazuri pravijo, da odhaja zima na dan sv. Gregorija (12. marta) za morje.3) Na razne dneve praznujejo zatorej odhod zime, zato, ker so se ohranili le po nekaterih krajih običaji na isti čas, o katerem *) Das Todaustreiben bei den Kasclmben, Jahrbiicher f. slav. Lite- ratur, Kunst und Wissensehaft von Jordan, II. (1844) str. 25. a) Pokanje z bičem preganja zle duhove , zato streljajo še danda- nes o novem letu. 3) M. Toeppen, Aberglauben der Masuren, str. 68. Frisch- bier, Preuss. Sprichw. str. 301. so jih praznovali nekdaj. Zato spadajo k običajem spomladanskim vsi obredi od božiča naprej, ko se je rodilo solnce po misli na- rodovi. Starim Slovanom začenjalo se je leto z martom, ') ker so delili leto le po prirodnem živenju. Saj še sedaj v navadnem go- voru ne štejemo zime po pratiki, ampak po vremenu. Po nekaterih krajih žagajo Moreno. Že Linhardt2) pri- poveduje: „Tudi na Kranjskem nahajamo še spomin tega običaja; med narodom, posebno med otroci pripovedujejo spomladi v sredi posta smešno pravljico, da vodijo staro babo iz vasi in je sežagajo na dvoje. Ker je razširjena pravljica po vsi deželi, moramo mi- sliti, da so izvrševali ta obred nekdaj res." Isti običaj nahajamo tudi pri Hrvatih 3) in pri štajerskih Slovencih. Na Španskem 4) in po Italiji se je ohranila ta navada prav do našega veka. Po Barceloni tekajo ta čas paglavci v trumah po ulici. Nekateri nosijo žage, drugi polena, tretji pobirajo darove v robce. Pevajo v tem pesem, da iščejo najstareje žene v mestu, da bi jo prežagali. Po mestih italijanskih se zbira mladina, ropoče s kravjimi zvonci, pobija stare lonce, vpije in kriči, kolikor more. To imenujejo ,scompanata'. Nato napravljajo žensko podobo iz slame in iz cunj, imenujejo jo ,najstarejo babo' iz mesta ali iz vasi. Konečno jo neso pred mesto ali vas in jo sežagajo. Običaj imenujejo ,segare la vecchia' (= staro babo žagati), a po Toskani ,segare la monaca' (= nuno žagati). Po Napoli strižejo dečki žage iz sukna, jih pobelijo s kredo in tepejo ljudi ž njo po hrbtu, da se jim pozna žaga na obleki. Ta navada je gotovo ista, kakor metanje smrti v vodo. Na Mi- šenskem (Meissen) v Saksoniji imenujejo podobo, katero no- sijo okolo, tudi ,staro babo'. Jednake navade nahajamo drugod. V Vaibingenu ob reki Enz pokopujejo prvega maja maj ,den Maien vergraben'. Dečki se oblačijo za ta obred v žensko, a dekleta v možko obleko. 5) Drugod pokopujejo pust ali celo ,žegnanje' ali sejem (,Kirmessl). Po raznih krajih nahajamo zatorej običaj, da pokopujejo staro leto v podobi stare žene ali smrti. Da je ta navada prastara, je gotovo. Usener meni celo (1. c. str. 204), da moramo misliti tudi pri obredih rimljanskili, katere imenujejo „lustrum condere" in „saeculum condere", na tako simbolično pokopovanje živine, katero so darovali. Ta stvar sicer še ni gotova, vendar bode se dokazala, kedar se konča preiskavanje raznih bajeslovnih pripovedek. ') Gl. ,Hanuš, b:ijeslovny kalendar slovansky', v Praze, 1860 str. 90. 2) Versucb einer Gesch. von Krain, Niirnberg 1796, 2. 274. •'') Anton , Versuch iiber die Slaven. 2. 66. 4) Alex. Laborde, itineraire de 1'Espagne, I. 57, 58. Usener, 1. c. str. 193. 5) Gl. E. Meior, deutsche Sagen aua Schwaben, str. 398. Da so bili taki običaji nekdaj zelo razširjeni, kaže nam tudi komentar Theodora Balsamona 62. kanonu šestega cerkvenega zbora, oklicanega 15. januarija 706 v Trullo '): „Navada je bila pri Rimljanih, da so praznovali ta spomin po grški šegi in so pravili manje častne reči, kar se godi še do današnjega dne pri nekaterih kmetih prve dni meseca januarija, ne po rimljanski šegi na spomin kalend in drugega, ampak zato, ker se ponovi tedaj luna in ker menijo, da je to temelj istega meseca in mislijo, da bode prošlo vse leto srečno, ako darujejo o početku.2)" Ruski stoglav v prepisu 17. veka prepoveduje razne praznike: rusalii o ioannovč dtni in navečerii rožBstva christova i bogojav- lenija schodat%sja mužie i ženti i devicBi na noštnoe pleštovanie i na bezčinntii govori i na besovskie pšsni i na pljasanie i na skakanie i na bogomerskie dčla, iegda noštt mimochoditB, toga k rčce si velikimi kričaniem aki besni, i ftmBivajott sja vodojo, i egda načnutt zautrenjojo zvoniti, togda otT,cliodjatT> VB domBi svoja, i padajofcB aki mertvi otT. velikago klopotanija. (Th. B u s 1 a- jev. Istoričeskaja christomatija 813. Miklosich, ibid.) Vidimo zatorej, da so praznovali Slovani nekdaj prihod spo- mladi ali novega leta z raznimi običaji, odnašaje smrt iz vasi, plesaje po noči i. t. d. Pri Nemcih nahajamo iste običaje posebno po krajih, kjer so stanovali nekdaj Slovani. Ravno pri tem narodu nahajamo še tudi drug običaj. Mislili so si namreč Germani zimo v podobi orjaka, kakor nahajamo v njih bajeslovji že orjake ledu (Reif- ali Frostriesen), kateri so veliki sovražniki orjakom vročine. Ti se bojujejo med seboj, kakor sevbojujeta mraz in gorkota na zemlji; zato so si mislili Nemci in Škandivanci zimo in spomlad tudi v boju3) kakor noč in dan. Praznovali so dalje prihod poletja ali maja, po naše spomladi. A začenjalo se poletje ni na gotov dan, oznanjevala so ga razna znamenja, cvetoče rožice ali priletavajoče ptice. Kdor je zagledal prvo vijolico (,den ersten viol'), oznanjeval je veselo no- vico, iz vse vasi so se zbirali ljudje, kmetje so privezali cvetico na drog in plesali okolo nje. Jednako so praznovali tudi prihod drugih oznanovalcev spomladi. Okolo reke Rena, v P al atinatu (Pfalz)medNeckarjemin Meno m, po Odenwaldu in drugod sta se bojevala zima (v nemščini Winter možkega spola) in leto. Človek, ovit z bršlinom ali zimzelenom (Vinca minor) predstavljal je leto, ovit slamo in mahom pa zimo. Ljudstvo se je zbiralo na trgu, v okrogu se je J) Gl. Miklosich, die Rusalien — Sitzber. d. k. k. akad. S W. in Wien, Bd. 46. 1864, str. 387. 2) Gl. 2\>vtayficc nov &ei'a>v xnt iegdov mvovoov vno 'H, 'PdV.rj ml M. HotIt}, 'ASrprpiv 1852, 2. 450. Miklosich, ibid. 3) Gl. Gri m m. deutsche Mj^thoiogie, 4. izd. II. str. 635 sled. postavljalo in med njimi se začneta bojevati leto in zima tako dolgo, da zmore leto. Na to začno peti gledalci slavo zmagoval- čevo, n. pr.: „Der Winter hats verloren, der Winter liegt gefangen, und wer nicbt dazu kommt, den schlagen wir mit Stangen." Ali sicer pojo: „Ja ja ja, der Sommertag ist da, er kratzt dem VVinter die Augen aus und jagd die Bauern zur Stube hinaus." i. t. d. Po nekaterih krajih prihajajo na ta boj tudi otroci z obe- ljenimi šibami v roci, bodi si, da bi pomogli letu v boju, ali so spremljevalci zime, ker so spuščali po stari navadi premagane in jetnike z belimi palicami v roci. Jeden izmed dečkov, ovit s slamo, namestuje zimo, drugi ovit z bršlinom leto. Nekaj časa se bojujeta s palicama, naposled premaga leto zimo, jo vrže na tla in jej sleče slamnato obleko. Po okončani borbi pojo: „So treiben wir den Winter aus durch unsre Stadt zum Thor hinaus." Ali: „Wir haben den Tod hinausgetrieben, den lieben Sommer bringen wir wieder, den Sommer und den Maien mit Bliimlein mancherleien." Ti pesmici se strinjate čudovito s slovansko, kažete nam za- torej, da sta mislila oba naroda isto, ko sta začela praznovati ta običaj. Drugod nosijo tudi smrt iz vasi. Okolo Nurnberga priha- jajo kmetske deklice, sedem do osemnajst let stare, praznično oblečene v mesto. Po vseh ulicah hodijo in nosijo pod levo pazduho malo mrtvaško rako, v kateri leži d on da, pokrita s prtom. Revne deklice nosijo odprto škatljico; v nji leži zelena bukova vejica, na katero nataknejo jabelko mesto glave. Tedaj pevajo: „Heute ist Mitfasten , Wir tragen den Tod iu's Wasser, wol ist das." Pesmi so razne po raznih krajih, a povsod je ista misel, da neso smrt, katera pomenja povsod zimo, iz vasi, da jo vržejo v vodo ali jo sežgo. VAltenmarku so ohranili tamošnji Slo- vani (Vendi) pri Salzwedlu in posebno pri Seebenu na- sledno navado: O binkoštih narede hlapci in dekle iz smrečja, slame in sena veliko dondo podobe človeške, venčajo jo s poljskim cvetjem, jo privežejo na pisano kravo in vtaknejo jej pipo v Letopis 1878. I. 2 usta. Na to ženo kravo v vas, a vsi vaščani zapirajo Vrata, vsak poja kravo z dvorišča, dokler ne pade donda raz nje. Vse te navade po Nemškem nas opominjajo jednakih navad slovanskih, vendar ne smemo misliti, da bi si jo bili izposodili Nemci. Ravno ta običaj kaže nam zopet jasno, da praznujejo skoro vsi narodi evropski letne čase jednako, da niso običaji last po- sebnih narodov, ampak vsega plemena indoevropskega. To nam kaže jasno, da si ti narodi niso v rodu le po govoru, ampak tudi po običajih. Končno opomnimo še nekaterih navad, katere nimajo ko- rena v poganstvu, ampak v krščanstva, in katere nas opominjajo prav za prav upeljevanja vere Kristove. Običaj se je sicer že po- gubil, ali vendar nam kaže jasno, kako je prineslo tudi krščanstvo raznih obredov seboj, katere je praznovalo ljudstvo dolgo časa, akoravno je pozabilo končno že pravega početka. Letzner (Hist. Caroli magni, Hildesheim 1603 cap. 18.) pripoveduje sledeče: „Vsako leto v soboto po nedelji „laetare" prihaja na trg pred glavno cerkev Hildesheimsko kmet, kateri je odbran zato že od davnih časov. Seboj prinaša dva bruna, po seženj dolga, in dva manja ošpičena kot keglja. Veča postavi na tla in dene manja po vrhu. Hitro se zbero otroci in skušajo zbiti manja raz veča s palicami in s kamenjem. Če padeta doli, po- stavljajo ja zopet gori in delajo tako dalje časa. Bruna nazna- njata stare malike, katere so razrušili Saksonci, ko so se pokri- stijanili." Imen malikov ne pove pisatelj, a drugi imenujejo jednega Jupitra. Otroci so ga odevali mnogokrat s plaščem in so na- tikali na-nj krono. Ta navada je nastala gotovo le za časa krščanskega, opo- minjala naj bi ljudi onega dneva, ko so razrušili podobe svojih nekdanjih malikov, dneva, ko jim je zasijala luč prave vere. Da je ta misel prava, priča nam tudi to, da so morali pla- čevati nekdaj kmetje v okolici Hildesheimski davek, imenovan ,Jupitersgeld', t. j. Jupitrov denar, a kmet iz vasi Grosse- nalgermissen moral je donašati bruna za ta običaj. Ta davek kaže nam menda, da so se držali tedaj kmetje okolo Hildes- heim a trdno svoje stare vere in da so jim naložili zato davek. Ravno tako so morali plačevati Izraelci po razdejanju mesta in tempeljna Jeruzalemskega 1. 70 po Kr. davek, katerega so plače- vali prej tempeljnu Jehove v Rim za svetišče Jupitra Kapitoliu- skega (Jovis Capitolini). ') ') Dio Cassius, 6G. §. 7; Flavius Josephus, niQi rnv~ 'Iov3aixov noU^ov, VII. c. b, 6. Ista navada je bila nekdaj tudi v Halberstadtu, kar nam poroča Ges. Torquatus v svojem netiskanem letopisu ,annales magdeburgenses et halberstadtenses. ') Obranila se je ta navada do mejnega grofa Janeza Albrechta. Najstareja priča za-njo je pa pirniški (Pirna) menih Janez Lindner (Tilianus, f okolo 1. 1530) v svoji knjigi ,onomasticon': ,Na mesto malikojega tem- peljna v Halberstadtu, sezidali so Bogu in sv. Štefanu na čast stolno cerkev. V spomin tega morajo postavljati korarji, mladi in stari, vsako leto o nedelji ,laetare' v ponedeljek lesen kegelj na mesto malikovo in metati po njem, a prošt mora pustiti voditi v slovesni procesiji medveda, če mu nečejo plačati, kar mu gre. V procesiji nosi deček pod pazduho meč v nožnicah za njim.' 2) A ta navada ni v zvezi s prihodom spomladi, akoravno bi bili mogli primerjati kristijani prihod prave vere prihodu spomla- dinemu. Običaj, jednak nemškemu bojevanju leta z zimo, ohranil se je še v mestu Parga v Epiru. Tamo praznuje ljudstvo od prvega do osmega maja vsakega leta ,rusalije' (PoZaliarrj 'Pov- adha). Razveseljuje se s raznimi gledališčnimi igrami pod vod- stvom kakega odličnega mestjana. Končno predstavljajo boj krščan- ske z otomanslco (turško) vojsko.3) Javelne je ta boj samo spomin nekdanjih bojev s Turčini, skoraj gotovo je stara navada, s katero so praznovali nekdaj boj zime z letom; a v teku časa pogubil se je stari pomen in podtaknili so novega. Mnogo običajev, katere slavijo narodi o pustu, veselo živenje tega časa, moremo tolmačiti tudi le s tem, da so praznovali že pogani ta čas prihod spomladi. Na Slovenskem ,žgo' še sedaj pust, t. j., na pustni večer v mraku tekajo otroci s gorečimi bak- ljami, starimi metlami, namazanimi s smolo, okrog in praznujejo s tem konec pusta. Na Bolgarskem igra detca zvečer na po- klade' okolo cerkev z ,lap^rdi'.4) Lapardi so drogovi ne predolgi, razcepljeni na koncu. V cep utaknejo slame ali sena, utaknejo goreče oglje va-nj in mahajo sem ter tija, da se užge. Veseli ska- čejo otroci okolo tako dolgo, da ugasue seno; lap^rde pa puščajo v cerkvi. 5) Že baklje nas opominjajo, da je bil obred nekdaj na čast solnčnemu bogu. «) Pars 3, libr. I. c. 9. 4) Grimm, d. Myth. 4. izd. 653. 3) Gl. 'Aoapnvztjvog v knjigi •/oovv/nacpia rtfi 'Enetgov, v Atenah 1857, vez. II. str. 191; Tomaschek, Brumalia und Rosalia, Sitzber. d. k. k. Akad. d. W. in Wien, Bd. 60, 1868, str. 371. 4) Izgovarjaj žj = o. Nosnik pišejo, le ne izgovarjajo ga. 5) Miladinovci, bolg. n. p. str. 523. Šeme in maškare, katere hodijo okolo, nas opominjajo vese- lega praznovanja novega leta. Po Dubrovniku so hodile nek- daj ,čoroje, vila i turica', drugod, po Risnu n. pr. hodi ,djed' in ,djedova baba' ali ,baba korizma' (= ital. quaresima, post) okolo in straši otroke. Taki so ostanki nekdanjega češčenja mladega solnčnega boga, kateri postaja po svojem rojstvu o božiči vedno močneji, dokler ne premaga zime popolnem in ne odene zemlje z zeleno odejo. — Zivlj^Jt človeški in njih upliv na organizem človeški. Prirodopisno-fiziologične ertiee, spisal dr. Jan. Bleiweis. Homines neque adrairantur, neaue requiiunt rationes earura rerum, quas semper vident. Človeško telo nikdar popolnem ne miruje, še celo v spanji ne. Kedar človek diline, — kedar mu srce tripne, se premeni marsikaj v pljučah, v srcu. — Premakne naj se kateri koli drob, spremeni naj se kaj še tako malega v mazincu na roci ali v palcu na nogi, gotovo ne ostane ne ta, ne oni brez nekake spre- membe;— po vsaki misli, katera prešine naše možgane, naslednje tudi nekaka sprememba v možganih. Kar se je ljudem nekdaj le dozdevalo, na primer, da se člo- veško telo v nekolikšnem času po vse prestvari, to so dognale preiskave učenih mož dandanes do dobrega. Ne moremo sicer na- ravnost reči, da se predrugači človeški život v sedmih letih popolnem, kakor se to navadno misli, — ali da se prestvari še v mnogo krajšem času (morda že v BO dneh), kar si učeni možje prizadevajo dokazati; — to pa vemo za gotovo, da vsaka stvar, ki jo vžije človek, samo le skozi život njegov potuje. Mnogovrstne snovi, iz katerih so naša jedila in naše pijače sestavljene, se premene v dele našega života samega. Kar se iz njega odstrani, so tako rekoč, smeti ali žlindra onega, kar v životu ni več pripravno za oprave življenja. Preobširno bi bilo, tukaj na drobno razkladati prebavljanje ali prekuhovanje živeža v želodcu in čevih. Dovolj je, ako le v obče