Disleksija in obravnava mitov o njej Lea Kukovec, študentka Pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti, Univerza v Ljubljani Disleksija je nevrološko pogojena učna razlika, ki se pri vsakem posamezniku pojavlja v različnih oblikah. Osebe z disleksijo se iz dneva v dan srečujejo z raznimi ovirami, ki se lahko pojavijo na področju pisanja, branja, pomnjena ali/in učenju govora. Kljub temu imajo zelo razvita druga področja, kot so zelo razvito divergentno mišljenje, dobra intuicija, analitična nadarjenost, izjemno razvita empatija ter nadarjenost za argumentiranje in debatiranje. Znotraj družbe so še vedno razširjeni določeni miti o disleksiji. Namen tega prispevka je, da razgrnemo nekatere mite in negativno konotacijo disleksije. Uvod sleksijo: »S poudarjanjem težav in zamolčanjem Disleksija je še vedno zelo slabo razumljena, kljub talentov so otroci z učnimi težavami stigmatizirani temu da je dobro poznana in dokaj razširjena te- in ravno tako odrasli. Zato to skrivajo.« žava. V našem okolju se hitreje širijo informacije o ovirah in težavah, s katerimi se osebe z disleksijo Opredelitev disleksije spopadajo, kar posledično povzroča širjenje veliko Krajnc v svojem članku zapiše, da je bila disleksija v neresničnih informacij in daje disleksiji negativno Sloveniji poznana kot motnja branja in pisanja ozi- konotacijo. Velikokrat je disleksija razumljena kot roma kar kot legastenija. V Sloveniji uporabljamo bolezen, ki jo je mogoče pozdraviti. Širijo se tudi izraz disleksija kot sopomenko legasteniji. Beseda mnenja, da ljudje disleksijo zmorejo prerasti oz. da disleksija po Krajnc (2004, 29) »označuje predvsem le-ta s časom izzveni. S takšnimi in podobnimi zelo 'težave z besedami', bodisi da jih vidimo, pišemo, razširjenimi miti se opazi nepoznavanje, kaj disle- slišimo ali izgovorimo.« Disleksija je najbolj pozna- ksija je, in posploševanje določenih 'slabosti' disle- na specifična učna težava, zato velikokrat vanjo ksije. Problem, na katerega se bom osredotočila, je vključujejo tudi diskalkulijo in dispraksijo. Kot učna točno ta. Moj namen je osvetliti pomen disleksije, težava ali primanjkljaj na posameznih področij izničiti mite ter s tem podati vpogled v težave in učenja se je v našem okolju začela odkrivati šele v prednosti, s katerimi se srečujejo osebe z disleksijo dvajsetem stoletju (prav tam). celo življenje. Strokovnjaki pojem disleksije opredeljujejo različ- Krajnc (2004, 30) je izpostavila, da če želimo spo- no, zato njena definicija ni enotna. Krajnc (2004, znati disleksijo tako, kot je, moramo poudariti 25) piše, da je »nevrološko stanje človeka, način posebne talente in visoke sposobnosti oseb z di- delovanja živčevja, ki odstopa od povprečnega sta- 51 Didakta ŠOLSKA TEORIJA nja v pozitivnem in negativnem smislu.« To stanje Ljudje z disleksijo imajo lahko določena področja vpliva na celoten način življenja osebe z disleksi- veliko bolje razvita kot ljudje brez disleksije. Njihova jo, njeno percepcijo, vedenje in učenje. Disleksija močna področja ali prednosti disleksije so vezana na je lahko prirojena, torej genetsko pogojena, ali pa bolj aktivno divergentno mišljenje. Med močna po- pridobljena po določeni poškodbi ali operaciji mo- dročja Raduly-Zorgo (2010, 19) in drugi uvrstijo »do- žganov (prav tam). bre sposobnosti reševanja problemov, domišljijske sposobnosti, sposobnosti vzpostavljanja nepričako- Saltz disleksijo definira kot nevrološko pogojeno vanih povezav, […] divergentno razmišljanje, original- učno razliko, ta pa se pojavlja v različnih oblikah, nost in ustvarjalnost, dobre sposobnosti vizualizaci- pri vsakem posamezniku drugače. Zapiše, da ne- je, […] dobra intuicija« in veliko drugih. kateri »težje berejo besede, nimajo pa težav pri razločevanju številk, drugi imajo več težav s šte- Osebe z disleksijo so sposobne hitreje izvesti men- vilkami, tretji imajo težave s številkami in beseda- talne izračune. Veliko jih je nadarjenih, nadpovpreč- mi.« (Saltz 2019, 32) Želi se otresti oznake učna te- no inteligentnih, lahko tudi genialnih na določenih žava ali učna nezmožnost in razširiti oznako učna področjih. Poleg tega so ljudje z disleksijo tudi veliko razlika. Takšna oznaka zaobjema ogromno indi- bolj vzdržljivi, pogumni in odločni, saj se »nenehno vidualnih variacij, ob tem pa se sama oznaka ne borijo, da bi razumeli in bili razumljeni« (Raduly-Zor- osredotoči na težave, s katerimi se osebe z disle- go idr. 2010, 45). Za ljudi z disleksijo je zelo značilno ksijo spopadajo, ampak z izrazom 'razlika' vključu- vizualno razmišljanje, odlično znajo združiti različne je tudi prednosti oziroma močna področja ljudi z ideje, ki se jih drugi ne bi spomnili. Lahko so zelo disleksijo. Saltz izpostavi, da izraz učna težava ali analitično nadarjeni in izkažejo veliko ljubezni do ab- nezmožnost »predpostavlja kvalitativno trditev o straktnih konceptov ter nadarjeni za debatiranje in inteligentnosti posameznega učenca, izraz učna argumentiranje. V veliki večini so osebe z disleksijo razlika ne vsebuje vrednotenja ali čustvene vse- veliko bolj empatične. »Izjemna empatija in toplina bine in, kar je najpomembnejše, ne implicira sra- ter občutek za soljudi sta med glavnimi značilnostmi mu.« (prav tam) ljudi z disleksijo.« (Shaywitz v Saltz 2019, 57) Prednosti in slabosti disleksije »Disleksiki so izredno ustvarjalni pri manevriranju Šibkosti, slabosti ali ovire, s katerimi se spopadajo okoli svojih težav.« (Saltz 2019, 53) Izoblikujejo si la- osebe z disleksijo tudi na podlagi opredelitve di- stne metode in strategije, da se lahko prebijejo skozi sleksije, so povezane z besedami in uporabo jezika, vsakodnevne ovire. Nekateri pa se le osredotočijo na vendar to ni vse. svoje prednosti in s tem zasenčijo in skrijejo 'težave' oziroma se naučijo primanjkljaje spremeniti v pred- Ljudje z disleksijo se spopadajo z ovirami na različnih nosti (prav tam, 55). Kljub težavam lahko izjemno področjih. Lahko so slabše opismenjeni, imajo teža- uspejo in dosežejo vse, kar si zadajo, a ključ do tega ve pri učenju branja in pisanja, počasneje berejo, te- se ne »skriva v učenju hitrejšega branja ali boljšem žave imajo pri razumevanju besedil in pri pisnem iz- vklapljanju med bralce. Njihova naloga je poiskati ražanju. Ovire lahko nastanejo tudi zaradi slabše raz- lastno pot, lasten način, kako izraziti svojo nadarje- vitega besednega pomnjenja. Težje se osredotočijo nost.« (prav tam, 69) na podrobnosti, zato imajo bistveno širšo predstavo in se raznih problemov lotevajo na drugačne načine Miti o disleksiji kot osebe brez disleksije. Poleg težav, povezanih z Zaradi slabe ozaveščenosti in informiranja o disleksiji rabo besed, se takšne osebe srečujejo tudi z ovira- pride do velike zmede in zamenjav z drugimi učnimi mi pri učenju govora, organizaciji jezika, črkovanju težavami. Pojem disleksije je zato pogosto slabo in in pomnjenju številskih dejstev (Raduly-Zorgo idr. nejasno razumljen (Raduly-Zorgo idr. 2010, 11). Širijo 2010). Poleg omenjenih težav se osebe z disleksijo se nerelevantne informacije, določena prepričanja, ki lahko srečujejo tudi z mnogimi drugimi težavami v se vlečejo iz preteklosti, ko disleksija še ni bila pozna- drugačnih oblikah, ki so lastne le njim. na. Obilje negativnih informacij ustvarja popolnoma neresničen pogled na disleksijo in na tako imenova- Vsaka človek z disleksijo se spopada s svojimi te- ne specifične učne težave. Ljudje si z informacijami, žavami, vsak je svoj individuum. Saltz pravi, da se ki so jim dane, ustvarijo mnenje in disleksiji pripišejo osebe z disleksijo razlikujejo med seboj, saj so »ne- negativno konotacijo, ki ni upravičena. Posledično se kateri ljudje z disleksijo odlični v matematiki, drugi širijo tako imenovani miti, ki so zgrajeni na podlagi pa s težavo prebirajo matematične naloge. Neka- mnenj, prepričanj, pogledov in neznanja. terim ljudem z disleksijo branje vedno predstavlja mučno nadlogo, drugi pa naposled le vzljubijo bra- Mitov o disleksiji je veliko; nekateri se iz dneva v nje.« (Saltz 2019, 41) Saltz posveča veliko pozornosti dan še vedno širijo, kljub obilici znanstvenih doka- temu, da je disleksija prepoznana kot zmožnost in zov. Širijo se med otroki, starši, učitelji, strokovnimi ne nezmožnost (prav tam, 36). delavci, delodajalci in širšo množico. 52 Didakta Med pogostejšimi miti je ta, da je disleksija bole- strategije, kako živeti z raznimi ovirami v vsak- zen, ki se jo lahko 'ozdravi', ter to, da so posame- danjem življenju. Veliko se jih lahko usmeri le v zniki z disleksijo manj inteligentni, kar se ne sklada določeno področje, ki jim leži, in so v tem tudi z znanstvenimi raziskavami. Med inteligenčnim izjemni. Nekateri pa kljub težavam vztrajajo, koeficientom in disleksijo ni zaznane nikakršne četudi to pomeni počasnejšo pot v primerjavi z povezave (Vir 2). ostalimi. Razširjen je tudi mit, ki pravi, da je disleksija po- Vsaka človek z disleksijo je svoj posameznik, gostejša pri moških kot pri ženskah, kar tudi ni sam se srečuje s svojimi ovirami in sam se odlo- resnično (Vir 2). Razlog za nastanek tega mita je ča, kako bo ovire sprejel, če jih bo sprejel. Dolo- lahko le ta, da imajo fantje v šoli načeloma več čene osebe z disleksijo se s težavami iz otroštva vedenjskih težav oziroma so lahko boj razigrani, lahko v odraslosti ne bodo več tako intenzivno zato jih hitreje označijo kot 'težavne' in napotijo srečevale, nekaterim se lahko določene teža- na diagnosticiranje. Ob tem pa se težave pri žen- ve poslabšajo, nekaterim pa lahko na primer skah lahko hitreje označi kot zgolj 'nesposobnost', 'nezmožnost' branja tudi izgine. Tudi če odra- na primer branja. sla oseba bere brez težav, to še ne pomeni, da je disleksija kar izginila. Še vedno se namreč Dva najpogostejša mita, ki jih želim izpostaviti, sta: lahko srečuje z ovirami na drugih področjih in še vedno ima lahko izjemne prednosti, tako v • Mit 1: Disleksija s časom izzveni oziroma di- otroštvu kot v odraslosti. Osredotočenost na sleksijo se lahko preraste. prednosti disleksije lahko posamezniku poma- Disleksija je stanje, ki je nevrološko pogojeno, ga najti inovativne strategije soočenja z ovira- kot pravi Krajnc (2004, 9), »ostane vse življenje, z mi. Veliko dokazov imamo o tem, da se otroci njo se ljudje naučijo živeti in premagovati težave, z disleksijo srečujejo s težavami branja tudi v nekatere celo bolje od drugih.« Christodoulou in adolescenci in v odrasli dobi (Vir 2). drugi pravijo, da je disleksija »kronična težava, ki prizadene bralce v šoli in izven šole, od otroštva • Mit 2: Učenci z disleksijo so leni, nimajo volje, vse do odraslosti.« (Vir 1) O disleksiji se zato ne niso delovni, motivirani in vztrajni. more govoriti, da jo je mogoče prerasti, oziro- Disleksija je opredeljena kot nevrobiološko za- ma, da s časom in odraščanjem izzveni, saj se snovana motnja/težava, kljub povprečnim ali z njo še vedno srečujejo tudi odrasli in starejši višjim inteligenčnim količnikom. Lenoba, ne- ljudje. Posamezniki si ustvarijo svoje metode in jevoljnost ali/in nemotiviranost so seveda lah- 53 Didakta ŠOLSKA TEORIJA ko prisotne pri vsakem posamezniku, a to niso disleksijo, zato njihovi neuspehi niso povezani z značilnosti, ki nastanejo zaradi disleksije (Vir 1). lenobo, voljo, motiviranostjo ali vztrajnostjo. Veli- Kadar so te značilnosti prisotne pri osebah z ko otrok še naprej vztraja, tudi ko naletijo na ovi- disleksijo, so največkrat posledica tega, da jih re pri branju, in ustvarijo metodo, ki jim pomaga okolica ne sprejema, zavrača, ne razume in jih pri izboljšavi branja. Z raznimi strategijami se označuje kot nesposobne. Zato ti posamezniki lahko otrok z disleksijo iz oznake 'nesposobne- takšnim besedam verjamejo, se z njimi poisto- ga' povleče do povprečnega, nadpovprečnega vetijo in sprejmejo kot del sebe. Znanstveno in tudi nadarjenega ter inteligentnega. dokazano je, da osebe z disleksijo niso nič manj sposobne, ampak se tako lahko le zdi zaradi Saltz (2019, 36) ob opisovanju deklice z disleksi- nerazumevanja okolice in pričakovanj, ki niso jo zapiše, da je »v sebi neverjetno zagnana, kar prilagojena njihovim možganom. ji bo izjemno pomagalo pri premagovanju iz- zivov, ki so še pred njo. Kakšna škoda, da šolski Tudi Krajnc (2004, 26) omeni, da »če ljudje niso sistem toliko zanimivih umov strpa v kalupe dovolj ozaveščeni in razgledani ter ne poznajo idej o tem, kaj je dober učenec in česa naj bi pojavov disleksije, ocenjujejo človeka z disleksi- bil zmožen«. Učitelji zaradi vnaprej postavlje- jo kot čudaka, lenuha, lažnivca in mu prilepijo nih idej, kdo je dober učenec, vse, ki odstopajo še druge moralne etikete.« od določenih pričakovanj, označijo kot lene in nesposobne, otroci z disleksijo pa se s tem po- Značilne lastnosti ljudi z disleksijo so te, da »so istovetijo. nenavadno vztrajni, cilj jim je svet, ne popustijo za nobeno ceno«, »imajo široke interese, odpira- Saltz (2019, 59–60) citira besede Johna Irvin- jo se jim vedno novi«, »hitro se navdušujejo, za- ga, osebe z disleksijo, ki o svoji diagnozi pravi: nje je značilen vzpon motivacije«, »skokovito se »Bolj vztrajen sem. Vztrajen in trmast. Dvakrat učijo« in mnogo drugih (Krajnc 2006, 16). Mit se bolj se moram potruditi in ne smem si privo- ne sklada z najpogostejšimi značilnostmi oseb z ščiti lenobe. Reševanje problemov, ja. […] To je 54 Didakta postala moja prednost. […] Dovolj sem vztra- zivno, kar mesece prej, na mizi sem imela kupe jen, da lahko grem vedno znova in znova čez in kupe papirjev, ki so bili polni nalog in priprav. isto stvar, pa naj bo še tako težka, tudi če to Kljub ogromni količini dela sem se komaj prebila storim četrtič, petič ali osmič. To je nekaj, kar skozi ta predmet. Podobno je bilo pri slovenščini, pripisujem težavam, ki sem jih moral prema- kjer nisem uspela prebrati niti ene knjige za do- gati v zgodnjem otroštvu.« mače branje. Ko smo pisali spise, so se moje črke kar mešale med seboj, velikokrat sem zamenjala Zaključek črke kot so a-o, b-d …, zamenjala sem vrstni red Z miti, negativnimi pogledi in oznakami se osebe črk (stop=spot, knjiga=knijga) in vrstni red besed. z disleksijo srečujejo vsakodnevno vse od otroštva v osnovni šoli do odraslosti na delovnem mestu. A kljub mnogim oviram zdaj zelo rada berem, Menim, da moramo ovreči negativni pogled na rada pišem in tudi matematika se mi je prikupila. disleksijo. Le tako bomo lahko osvobodili otroke Še vedno se velikokrat motim pri zapisu in branju in odrasle, ki se skrivajo pred svojimi 'ovirami', raz- besed, številk in napake so pogostejše, ko delam ličnimi oznakami in percepcijo ostalih. pod pritiskom, ter še vedno imam težave z misel- nimi izračuni in počasnejšim branjem. Vem, da Ljudje z disleksijo lahko zaživijo, se izkažejo, v če- moram delati dvakrat več kot ostali, a nič za to, mer so odlični, nadarjeni in tudi genialni. Za tako še vedno sem zelo vztrajna pri vsem, kar delam. imenovano 'motnjo, težavo, oviro, nezmožnostjo' Disleksija je zelo vplivala na mojo samopodobo se skrivajo izjemni ljudje, ki potrebujejo le spreje- in samozavest, kar je pri osebah z disleksijo zelo tje drugih, nekaj spodbude in to, da jih drugi opa- pogosto. Pomembno je, da se človek z disleksijo zijo. Disleksija jih ne definira; kljub temu, da je del zaveda, da zaradi disleksije ni nič manj sposoben, njihovega vsakdana, jih oblikuje v celovito osebo, tudi če se srečuje s težavami, s katerimi se ostali ki na svet gleda skozi drugačno prizmo. Prizmo, posamezniki ne. Kljub temu, da so deležni kon- ki jim omogoča sveže ter inovativne poglede na stantnega zavračanja iz okolja, ljudje z disleksijo življenje. ostajajo polni upanja, saj jih lahko v življenju čaka veliko število uspehov na različnih področjih. Menim, da je disleksija lahko velika prednost in omogoča drugačne poglede bodisi na matema- Disleksija me je zgradila, me gradi in me vedno tični problem bodisi na umetniško sliko. Disleksija bo. Disleksije me ne opredeljuje, ampak je zelo je ena, a se izrazi v mnogih različnih kombinaci- pomemben del mene. Jaz sem dislektičarka in jah. Tako kot se vsak človek z disleksijo srečuje z zdaj to ponosno povem na glas, vendar sem dala drugačnimi težavami, mu disleksija prinaša tudi skozi veliko sramu, krivde, skrivanja in nespreje- drugačne prednosti. Vsak človek z disleksijo ima manj sebe in svojih značilnosti, ki mi jih je dala svojo disleksijo. Seveda so določena področja, ki disleksija. Naučila sem se živeti z vsemi težavami večini ljudi z disleksijo bolj ležijo, vendar zaradi in vsemi prednostmi disleksije, a vem, da se to popolnoma različnih oblik tega ne moremo kar učenje ne ustavi tukaj. Celo življenje me bo spre- posplošiti. Ljudje z disleksijo so tako lahko odlični mljala in iz dneva v dan se bom morala učiti, kako igralci, umetniki in športniki, kot tudi matema- sprejeti in izkoristiti svoj dar, ki ga imenujem di- tiki, avtorji, govorci, učitelji, psihologi, podjetniki sleksija. in vse, kar je posamezniku v veselje. Disleksija ne omejuje in ne določi področja, v katerih so lahko posamezniki uspešni. Disleksija opolnomoči in poda drugačen pogled. Vsi ljudje z disleksijo se imajo možnost izkazati na katerem koli področju. Menim, da se mora pogled na disleksijo zelo spre- Literatura meniti, tako s strani posameznikov, ki se srečujejo Krajnc, A. (2004): Razgrnimo skrivnosti disleksije. Odlike in težave z disleksijo, kot s strani njihovih vrstnikov, učite- ljudi s posebnimi sposobnostmi. Andragoška Spoznanja, let. 10 (št. 1): str. 25–36. ljev, profesorjev, staršev ter vse širše množice. Za- Krajnc, A. (2006): Disleksija med odraslimi - Razvoj osebnih četni koraki so vzpodbudni, vendar je pred nami strategij in talentov. Andragoška spoznanja, let. 12 (št. 2): str. 8–21. Raduly-Zorgo, E., Smythe, I. in Gyarmathy, E. (2010): Disleksija – še dolga pot. vodnik za tutorje. Ljubljana: Bravo – Društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. Dostopno na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1304/1/Dislekisja_vodnik_za_tutorje. Ljudje z disleksijo so zelo vztrajni, delavni, se uči- pdf (pridobljeno 17. 2. 2022). jo, delajo veliko vaj, a še vedno lahko ne dosežejo Saltz, G. (2019): Moč različnosti – vez med duševno motnjo, nadarjenostjo in genialnostjo. Ljubljana: UMco d. d. pričakovanih rezultatov. Tukaj lahko izhajam tudi Vir 1: Christodouluou, J., Perrachione, T. in Gabrieli, J. (2017): Myths iz sebe, saj mi je v osnovni šoli disleksija povzroča- vs. Scientific Evidence about Dyslexia. Dostopno na: https:// fabbs.org/wp-content/uploads/2017/07/Dyslexia-Myths.pdf la veliko preglavic. Matematika mi v osnovni šoli (pridobljeno 19. 2. 2022). ni šla od rok, ampak sem vseskozi delala ogro- Vir 2: College of education. (2019): Dyslexia: Myths and Facts. Dostopno na: https://education.ufl.edu/ufli/files/2019/09/Dyslexia- mno vaj, na teste sem se pripravljala zelo inten- Myths-and-Facts.pdf (pridobljeno 19. 2. 2022). 55 Didakta