PROSVETA CtASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE zšrz ttŠLŠfSijntt III., četrtek, 16. januarja (January 15), 1M1 SuUoripU.n HOO STEV.—NUMBER 11 stradajoči* Se Policija navalila New York. — (FP) — De-monstracij« več tUtrf bresposel-nlh, ki so ae vršila v rasnih delih mesta, so prinesle mobilizacijo policije, napada *a demonstrante, v katerih ja bilo več ljudi, med njimi par policajev, ranjenih ln aretacije. V Brooklynu as je vršil ahod breapoaahdh. katerega ae je ude ležilookrok pet tiaoč oacb in odposlana ja bila delegacija pred mestne uradnik* * zahtevajoča pomoč za brcapoaelne. Delegacija je dobll| odgpfor. da meatna uprava atari vse, kar je v njenih močeh, da aa Bornega Žrtvam brezposelnosti. Demonstracije v Brooklynu so potekle Ae precej mimo. Aretirana! sU bila samo dva komunista, kar ata rsspefla-vala letaka. ; V Harlsmu, zšmorskem delu mesta, ja prUHa <9 spopada med brezposelnimi in policijo, ko je slsdnja navalila n* zborovanje in ga razbila. Večina demonstrantov so bili zamorci. I t Komunisti namnjajo nadalj ns demonstracijo sa 10. januar ja la ss bodo vrAits v rasnih mestnih okrajih. . f Sedanja vlada hoče pomeati s < pravicami, ki jih Je dels vat ve pridobilo sa čaaa Calleaa Mexico City, 14. jan. — Pred-sednik Rubio je U teden sklica) mehiiki kongres k izrednemu za-sedanju s namenom, da revidira delavske sskone, ki so bili sprejeti ss časa revolucionarnih režimov pod Obregonom in Calle-som. Nameravana revisijs delsv-Skega lakoflika je v ško(jsklh pridelkov. ItttrliM kapital v iao- Investicije v evropskih driavah! v prošlem letu so bile $666,- 212,000 _ Washington, D. C. — (FP) -Ameriške inveaticije v inozemstvu so bile ss 6,74% višje 1 1060 kot 1. 1929 vslic industrijski depraeiji v Ameriki in evropskih državah, kot poroča dr. Max Winlder, ki je vodil preliminarno študijo ss Foreign Policy Assn. Od «soU $606,212,000, ki so Jo amerilki kapitalisti investira U v Evropi I 1900, predsUvlJa $383,964,000 Investicije v evrop-skih korporacljah. Ostala vsota je IIa ss posojila raznim vladam. 'Winkler argumentlli^''da in* veatlclja tako velikih vsot denarja v inoaemstvu mora vplivati ugodno na ekonomski polotaj v Združenih državah, ksr so in-vsstlcijs produktivnega značaj* hi morajo pr^j ali slej MeuHira* ti v proporčnem povečanju sme-rižke trgovine v inozemstvu. Winkler js popolnoms ignoriral argumente nekaterih delav-skih vodlUlJev, ki trdijo, da in vsstidje v inozemstvu zmanj šujejo nakupovalno moč smeriš-kegs delavstva. Ako bi dsnar o-stal v Združenih državah, bi ae lahko dvignil mesdni , standard In stimulirala produkcija dobrin doma. Winlder ss nedvomno strinja s kapitalistično teorijo, ki je, da Investicijs v Inozemstvu u-etvarjaJo vsžjo nakupovalno moč v dottčnlh driavah in a tem odpirajo nove trge sa ameriško bla- Dunaj, 14. Jan. — V Istu 1060 ja 8016 oseb na Dunaju poskusilo s samomorom ln 10U0 poskusov se Js obneslo. Med samomorilci Ja bilo 006 moških in 414 žensk. Največ ponssrsšsnih sai momorov ja bilo mšd ženskami, ki se — kakor poroča policijski šef — "navadno lotijo tega posla na histerUsn način in posledica Ja, da aa aamo ranijo, dočim ao molki bolj hladnokrvni ln isvršc popolno delo." Poročilo se nadaljuje, da največ samomorov Je bilo v bivših višjih slojih, ki so po vojni padli v veliko bsdo. Dcwey priporoča konstrukcijo sanitarnih stanevsaj Washiagton, D. C. — Dr. John Dewey, predsednik Ljudske Icbl je, priporoča kongresu, naj določi milijardo dolarjev za konstrukcijo saalUrnit) stanovanj v slumskih okrajih v vsllklh indu strijakih mestih Vladna kon strukcija sest js potrsbna, a Is bolj so pottdbna sanitarna stano vanja. Sadi se. ds 20,000,000 prs blvalsev v Združenih drŽavah prebiva v stanovanjih, ki ograža Jo ajihovn sdrsvje. če bi ss kos grss izrekel za U akcijo, b! bile i>rr-i|KM<«lnost kmslu odpravljena, «pravi Dswey Zadeva depart sni js komsslsts pred gvagnlm sodiščem New York. — Ouido fterio, U UHJsnski komunist in sovrsž-nlk fsšlsms, proti ksUrsmu je bilo odrejeno postopanja ss de-portaeljo v Italijo, kjer ga bo najbrž čakaU eksskuclja, Je bil Izpuščen Is zapora, ko ja Unija sa ameriške elvllns svobodlči nr polotila zanj ksvHjo v vsoti 16/KK). Zsdsvs dsportacijs Js bila sedaj predložene zveznemu spelat-nemu sodišču. Dsnvlile, Vs. — Zamorski da-Is vel so ustanovili svoje ualjo in jo pridružili United Textfle Wor-kers federaciji, kot poreŠs Ru fus Mosslsy, ki je pomagal pri orgsnislrsaju. Dossdaj je pristo-pilo v unijo nekaj veš kot sto Usnev. Indijski siaslimaal dslaje aava ovire London, 14. Jan. — Musliman-Ski delsgstje ns indijski konferenci mords zsvlečejo zaključek konferenc*, k! Je nsmsnjee ss prihodnji teden. Včeraj se mudi-man»k i voditelji Informirali Mas Donalda, da niso zadovoljni s načrtom vlade glede nove indijske usUve. Muslimani zahtevajo separatne volilne d 1st rlkU Sa svoje volikse, ki bodo stimm nanslinl v ustavi Vprašanj«, ali bodo volit-ve ss centrslno indijska sborni-co direktne slAJlndirektne, Is al • To teorije je zagovarjal tudi senator Borsh. ko js prsdlaga) posojilo sovjstski vladi, ki bi jI omogočilo kupovanje emerUkih produktov In take pripomoglo, da bi ss milijoei bresposslnlh v A meriki spet vrnili v tovarne In r.HinHte Borah je mneeje. da bi bfll prijateljski trgovinski In dl-plometični odnošaji med Sovjetsko unijo la Združenimi državami v korist flbems, ksr nudi o-grom na Rasljs najboljAi trg za amerUke produkt«. Boston. Mass. — Reger Bab-son, xt rokovnjsk V flnsnčnlh sadevah, napoveduje zlato dobo v tekočem Ista zs tiste, ki imajo denar ss nakup delnic In ban-dev, katerih eena je zelo padla v prošlem letu na newyortki borzi Brezposelni dsUvci zs bodo od tega imeli aobeaih ko-ristl in ssaie nima Babeon no- ÜM toMHfcte bsUM' Washington, D. C. — Kongres nik John J. Cochrane Je V nižji zbornici kongresa Izjavil, da po djetnlkl, kl imajo pogodbe za gradnjo cest v Arksneasu. pU čujsjo bslopsltalm dslavcsm 61 >60 ns dan. zamorcem pa 60 csatov. PROSVETA 15. JANUARJA " PROSVETA THE ENLIGHTEHMBHT mM Cimé UM pm mm. Chiman amé Chm UM am tmt. aaá ha roi a In« »• (D«. ll-SS). 4« t» • tan ii«t tudi I-mela pred očmi org. Slovenski dom pri organiziranju. Osvojili ao al ime Jugoelovanaki orkester, odsek 81ovenak< »a doma. Tudi med šport ea je zaneslo reklamno sredstvo za naš Dom. Ustanovil se Je močan kegljalski klub. z imenom 8k>venakl dom Bowling League. Klub šteje 66 članov, ki kegljajo atalno vaako sredo, doklsr bo k«Uelska ssso-na pri John Sartau. 1400 Sa Vth Street. Zadnja dva meeeca V lanskem letu ee je tudi razvila močna agitacija aa tesnejše ved Slovencev. Hrvstov In Sifeov. Treba se bo polagoma privaditi in sprijazniti z mislijo, da naš popolni u-speh be šele tedaj, ko bomo pričo-I i nastopati aa vae naše potrebne stvari «kupna to je. kot Jugoelovanaki narod. TVko ae Je na vse strani zaneslo Iskrice: In kakor hitro bo nas Poneslo življenje zopet v norma! ooet ali Ukoavane boljše čaee, za kraj. sa katere ae revdkm zaračuna pretirano visoko ceno Priseljenci drugih narodnost v tej tetki krizi dobivajo od svojih konzulatov tlvlla in obleko jugoslovanski Nemci in Madta ri ae zatekajo h konzulatom teh driav, ki v podpori ne delajo ia-jeme. Omenjeni jugoel. "konzulat" pa aamo inkaalra od tek nearečnešev .. .J Dolšnoat jugoslovanske vlada bi bila, da napravi enkrat konec tem netnoenlm razmeram naših priseljencev, pošlje sem kompe-tentno osebo, ki bi znala pošto* nlm potom upravljati to vatno aluft» na koriat d rta v i in nam priseljencem. s (Nekaj dni po prejemu zgornjega dopisa, je uredništvo prejelo naalednjl dodatek, oa popra, vek k prednešenemu poročilu): Z oairom na dopis s podplaom "Več Jagnelsvzaai**. odposlan dne 6. dec. 1960. tn nanašajoč se na tukajšnje konzularne razmere. čutimo dottnoet podati nekoliko pojasnila nanašajoč aa na dogofte nekaj dni po tistem (zgornjem) dopis*: * V omenjenem dopisu stoji, da takoavani jugoslovanski konzul ne deli podpore potrdbnim jugosl. drtavljanom, kakor to delajo komB drugih drtav Hd To je povsem odgovarjalo resnici za gag čas revolucije in do datuma omenjene "polemike" v tukajšnjem časopisu. Zadnje čase, aa imeti nekoliko dokazov, da v re-kniatai oo aamo za inkaaistti, je kupil koij/ ul nekaj rita in fišol*. da deli tudi on nekim ljudem, in to vse iz strategičnoga* njemu celo neugodnega položaja. Na rojetni dan '"kralja" je ja vil v,tukajšnje čaaopiae, da radi višje moči" ne bo sprejemal rodoljubov na konzulatu. In še to >rez podpiea. *• „ To vam pošiljamo, kar nočemo delati nobenemu krivice; sicer pa tudi nočemo, da bi bil kdo ni-i. nudo kompromitiran radi naših poročil, najmanj pa "Prosve-ta". Naša poročila niao pretira vala v nobenem oziru, in taka bodo tudi nadalje. Sicer pa nas malo brigajo konzulati, in ta vprafanja tudi ne spadajo v delavski list, zato aa v bodoče o-mejimo na najnujnejša. Vaš Jugoslovanov. Vtisi s Primorskega Cleveiand.—Med rojaki, ki so dbiskali svoj rojstni kraj, ataro domovino, sem bil tudi jaz. Obiskal sem našo zaljubljeno Itali jo, slovensko ozemlja na Primorskem. ki je pod Muaeolinijevo diktaturo. Pri prvih besedah moram povedati, da ni tako strogo pod Italijo za naša Slovence kot se govcrl. Jaz sem ae celih pet mesecev prosto in svobodno gibal v Italiji. Nikdo me ni vpra-Aal, kdo in kaj sem, in sicer ne ponoči ne podnevi, čeprav sem laail vedno okoli. Z oroiniki (karabinjeri) sem marsikje govoril in moram reči, da me niso nadlegovali in vpraša li niti besede redi mojih pravic a-U listin- Orožniki služijo v Italiji kot vojaki za tri lata, nakar zc odpuščeni. Zato se ti orožniki dajo podkupiti za kozarec vina in so zelo priljubljeni. Kakor povsod aa tudi pri njih dobi tam pa Aam kaka smet in te ujede hočejo postopati bolj atrogo. Takim siromakom ne smemo zame riti, ker ao gotovo preživeli do avoja vojaške dobe v kakih ita* lijansjcifc hribih. Ne ve, kaj je narod, ker ga prej ni nikdar vt dal. Mod veemi narodi so fcobra ženi ljudje in tako jih je tudi med Italijani veliko. Ne držim s Italijani in tudi ne z nobenim drugim narodom. Držim le z o-ntm človekom, kateri je v resnici človek. «Moram povedati našim rojakom po širni Ameriki, da nalih primorskih Slovencev Italijan al Muaaollnijev redim še nI zadušil Na Primorakem, kakor ja Trat ki ja najbolj italijansko mesto je še veliko Slovencev, ki se trd-no dršijo svojega materinskega jezika Mussollni in njegov rešim se je salo motil, ker je mislili v začetku, da bo primorske Slovence kar podrl. V Trstu se sliši slovenski jezik kjerkoli fc — prodajalnah, na ulici, v restavracijah itd. Slišal sem tudi sloven sko petje. Drugače je Trst bres industrija. Pristanišče je prašno in delavci tavajo aem pz tja brez vsake ga dela. Kaj hočemo. Veliko delavcev je hotelo In želelo Italijo Mad njimi ae dobe tudi Slovenci Zdaj t»a naj imajo Italijo in premišljujejo o dvojih grehih. Anton Rodftca. b Colorada Friderlck, Cofe. — Naa je precej Slovencev tUkaj, pz aa nobeden ne oglasi. Torej naj ml bo dovoljeno opiaati ddavpke razmere tn kje da smo. Friderick je premogarska naaeR>ina h) leši 27 milj aevernosapzdno od glavnega mesta države, Drnverja. V Dan ver ju je sedaj okrog 90 tisoč »brezposelnih. V bližini naše naael>lne je precejšnje število premogovnikov. Ker je tukaj ravnina, so vsi rovi odprti navpična to je šehti. ki poakni še precej dobro obratujejo — nekateri bolj. drugi manj. od treh do šest dni na teden ProAlo zimo so val rovi obratovali bolje kot letošnjo — menda nimajo toMkc naročil, ker ja bilo name doz daj bolj milo Zaslužek, kar ee tiče naklada čev. je bolj slab. kar nas Je po vseh rovih preveč in radi tega as iK*Mm<> uosvi \ oik sov, Lme\ • na plača je 66,72, od toae za stro-jem paflc. "Ptek nrotfca" je m^ lo in plačajo «B to varto delo 86c od tona premoga Od "mrtvega dela na plsifcajo ničaaar. Pri nas na Rnseell Mine imamo kompa nij akt '%oard", ki stane |45 mesečno bran pranji» Ta rov obratuje vsak dan in nekaj so,nas poklicali na delo tudi zadnjih par nedelj ter na novega leta. Kako dolgo bo to tra-jala na veza ln ker nas je ona četrtina preveč nakladačev, v ro-vu pa ni novih prostorov, bo mogoča družba v kratkem pričela Z odpuščevanjem rudarjev. Vsaj tako izgleda. Ko* slišim, se nikjer v bližini ne taore dela dobiti, kar naj alu-ži kot informacije vsem tistim, ki bi mogoče sem mislili priti aa d^lom. Obratuje se vse neunij-ako, le par rovov je unionizira-nifc, kjer tudi pečajo nekoliko več, kolikor jo nftni znano. Tukaj ao tudi lepe farme, kr med katerih je nekaj tudi zloven-skih. Kako gre farmarjem, na vam, bolje pa gotovo kot nam premogarjem, ker oni ao vaaj na varnem pri njihovem delu. Glavni pridelki farmarjev ao koruza, pšenica in sladkorna peaa U-k v ar ja j o se tudi z živinorejo, in mleko mislim tudi lahko prodajo, ker je v bližini več malih mezt. Ne daleč od tukaj v hribih so tudi gozdovi, kjer pa se dela tudi ne dflbi, posebno ne zdaj v zimskem času, ker je obilo snega Na teb gorah se sneg vidi že meseca avgusta. Kakor po vseh rovih in tudi na farmah, je najti Slovence tudi v koloradskih gozdovih, kjer se čez zimo navadno stalno drže. Tukaj imamo tudi društvo SNPJ št. 412. Kako na predtije, ne vem, ker sem komaj dobil prestopni list isti namen rabimo lahko tudi riban kruh. Potrebno je zlasti revnejšim, da ae zavedajo, da jo kruhova juha, četudi iz najtrših skorjic kruha, bolj zdrava od še tako zzbelje-nih in za&smjenih testenin, ki jih otrok ne more prebaviti. t Izborna je za otroke ¿ižolova, bobova, gra-homa ln lečna juha. To vrsto sočivja kupujemo navadno suho na trgu. Skuhamo ga v vodi in solimo. Pustimo, da se razku)ia, nato ga hladimo ln precedimo akozi sito. To godljo zzbelimo z oljem zli maslom ter vlijemo v mesno juho, da se raztopi. Priporočati je le riževo juho, zdrobovi in koruzni močnik, le da 'mora biti zabeljen z maslom. Ponekod ga boljšajo a airom, kar pa sa malega otroka ni primerno. Polento je dati otroku le, če je zelo dobro kuhzna. i V revnejših družinah hranijo otroke lahko a prav tečno hrano, tudi če ne zmorejo mesnate juhe, saj gotovo zmorejo kruhovo juho in , močnik, ki mora biti seveda zabeljen. Mleko. Mleko nima le obilice dušičnih hranil ter je valed tega izredno lahko prebavno, marveč vsebuje tudi snovi, ki pospešujejo asimilacijo prebavljene hrane. Zato pospešuje mleko izredno otrokovo rest. Najbolj^ j« vtem pogledu surovo, t. j. neprekuhano mleko, kakršno je bilo pomolženo, saj vsebuje le-to takorekoč "življenje" živali, ki ao ga dale. Najboljše je mleko, ko je še toplo, komaj pomolie-na 8 prekuhanjem pa izgubi lastnosti hitre asimilacije, ostane sicer kot i zborno hranivo, a brez dušičnih znovl. V ta namen sa ustanzvljzjo posebne mlekarne, ki prodajajo sterilizirano mleko za otroka Pri pridobivanju tega se mora upoštevati hlgijeno v najvišji meri. Molzna «ivlna mora biti snažna in v snažnih prostorih. Pred moli» sa morajo temeljito očistiti posode, v katere denomo mleko, vimen in roke molsežega Napolnjene posode je treba hermetično zapreti in s hladiti, ako trpi prevažanje mleka dalje časa. aicer pa ja najboljše piti še gorkoga. Na tak način pripravljenega mleka nI treba sterilizirati t vrenjem, ker ne vaebuje nikakih mikrobov. Njaga vrednost pa ja v tem, ds ja ohranjena vaa njevova hranljivost popolnoma ar dotaknjens. Jajca. Jajca so lahko prebavna in veebu-M9 mnogo dušičnih snovi in beljakovina Morajo pa Mti sveta, da jih lahko zaužijemo komaj dobro ogrete v vreli vodi, ali tudi na druga načine pripravljena iDaljs prihodnji) .. ^ Četrtek, i«, januarja. PÄOSVETA Vesti iz Jugoslavije (PlndTaW Uro Proevete ? Jugoslaviji) ROP8K1 ZNANI KOMPO* j« prevrnil na dva.delavca: Js-NEDBAL SE USMRTIL net» Drlinka, posestnik« iz Sra-V ZAGREBU dnji-ga brda in Janeza Debelak», m, . cestarja is Podgore. Delavci «o Ljubljana, 27. dec. 1980 prihiteli ter naglo dvignili vozite Zagreba je prišlo za bošič * ^^Si ^ Dr"n* Uo da se je tamkaj usmrtil J® ***** *unt dob*»edno zme-i znani kompaniet Oskar Ne- j«. Potegnili so ga fcpod vozič-Vrgel se je z drugega nad- ^"¡^vega, dočim je imel Debe- 'js gledališča na tlak in o-,1«* Ç?*^' mrtev rrazbRo gtavo. £ «JisftJto DrUrtka pnčadejatvo, Oskar Nedbal je rodom Ceh **jl^«™ 2ft je te dolgo vreto let znan kot ^^^je^ mponist in dirigent. Napisal b J^. £ "J* ^ mnogo kompozicij, napisal je ^ « T^NlZkrtiUHjanakih Sr LfiiT ^^t oniL v1^1- *eno in pet ne- leta kot diriKent opere v.____, ..t.»7T,t. uf^^ tislavi r «hribi, bil je znani">re,k,blj takoj ^ ^ ministrii in kraUu -iti. Progs je zelo spolzka ^ M n| r{rmik). ^ j* lalofa n** se je pripetila na ovin- ^^ lelesnkam pošls, je Slaha proga? In tamkaj vo- Rpet krotil* nekaj premoga pri »®ni 1 Trboveljski, s vendar ne v polni | pri gradbi ee- meri kot doslej. Od takrat se — Med Trebinjo in Fužinsmi ni Isprvmenllo ntf. Rudsrjl prav jeloškl okolici gradijo bs- tako delajo le po štiri dni na te-o cesto, ki bo do 2 km dol- den In pbsče so radi tegs pičle Odnesla Jo je leta 1928 po-;pHi za tivljsnje ni dovolj. Od ie J, pa jo morajo vso na no- bruarja so rudarji praznovali iti Pri zasipanju škaf- povprečno 89 delovnih dni. 86 de-novi cesti Je bilo zaposle- lovnih dni Jih je šlo v IsgUbo. Ce več delavcev, ki so vozili z računamo, da Je novprrfna d ne v. to je neksj denarja, to se pqpna, pozna delavoem v prvi vrati in posna v drugi vrsti tudi obrtnikom v rudarskih krajih. Rudar ji sselutijo prav toHko, da je ss kritje najnujnejših stroškov. Torej se lahko reče, ds so obrtniki v revirjih oškodovani sa nad 16 milijonov! Radi tega je verjetno, ds je pol gostiln in pol trgovin v teh krajih na tem, da propade. Zakaj poleg te izgube so šs davki tako visoki, ds je ne- i materijal as zasipsvanje. na plača 86 Din. i »jovprW je vesk i rudar ,7 pred dnevi trije delavci ho.'gubi! od fsbrasrjs že 2776 Din. svrniti poln voziček kamen-, Pri Trboveljski Js zsposlsnih bli drugega materijala za šksr- so 9000 rudarjev. Tbrej ao vsi je nosilno tramov je «lomi- skupaj od fdbrusrjs izgubili 14 ves msterijal • huntom se 1 milijonov 876,000 dinarjev! la hišo zažgal—oproščen kasni. — Matija Mrak iz Gorenje Dobrave pri Trati (škofjeloška okolic*) je stal te dni prsd sodniki v Ljubljani, ker je »aš* gal lastno htfo. Mrak j« že od Ista 1912 delno preklican radi pijančevanja. S svojo ženo je imel ld otrok, od katerih jih je deset umrlo! Ko je bil mlad, je Ari v A-meriko ter je bil tamkaj 7 let. U-dajal se je pijači in n| poslal do-mov nobenega beliča. So sa vožnjo domov «mu je morala pošlati žena denar. Pil je tudi doma dalje, bi) večkrat ves divji tor razgrajal tako, da je ogražal življenja avojih domačih. Tako je nekoč b sekiro skoro ubil svojo ženo ter storil vsč drugih prestopkov, radi katerfh js bil še#mnogokrat kaznovan. V pijanosti je vedno govoril, sda bo hišo ssšgsl. In 1. julija 1930 jo ras zažgal. Zgorelo je vse: stanovanjsko poslopje, gospodarsko poslopje in kozolec. Obtoženec dala vtis zmede-nega človeka. Zagovarja as a »tem, da so ga doma aovražili in da jih js hotel s tem kssnovsti. Prizna, da je zažgal, toda pravi, da je treba vprašati, zakaj je ga-žgal. Radi težkega življenja in ker ga doma niso marali. Vneto ae zagovarja ter ae mu» kar ave-tijo oči pri tom. On je zase prepričan, da jo delal po zakoniku, ki ga je pisal sam in Jci edini ver lja sanj. Sodišče Je sklepalo pred» vsem o tem, ali je bilo a požarom ogroženo tuje posestvo — in ker ni bilo, gs js sodiščs — oprostili. S svojo imovino počne lshko človek kar hoče In ne more sodišče kaznovati. Javna varnost ps ni bils v nevernosti. Univ. profesor inž. Ignscij Msjdel je dne 28. doc. umrl v Ljubljani, Bil js profssor ns tehnični fakulteti. Majdel je ruški emigrant, pa je našel pri nas službo kot asistent, kesnsje Je postal profesor. Napissl je več del, ki so postsls znana tudi v i-nozemstvu. Deloval Je zlasti ns rudarskem oddelku tehnike Ur se je bavil celo s hldrscijo ln ko-kissnjem trboveljskega premoga. Smrtna assrsčs. — Iz Novega mesta poročajo o smrtni nesreči sedemnsjst letnega delavca Grabnarja iz Malega Kala. Pri kopanju jame za poldadanje vodovodnih cevi pri katiksm vodovodu je v soboto proti večeru ns-1 tri mine, da jih rasstreli. sts se vneli, tretja pa ss al hotela zažgati. Ko pa ss js delavec Grabnar približal mini, da Jo pregleda, ae je vnela ln na-streljano sksšovjs Js mladega delavca na licu ubilo. Huda assrsčs v Mengšu. — V nedeljo 21. t. m. ss js pripstils v Mengšu težja nesreča. 224et-ni Frsnc Burgsr, delavec v Ofce kami se js peljal z motor, skozi Mengeš. Pred meng župniščem pa Je izgubil oblast nad volanom ter Je zadaj v stop niče/ njegs pa Je vrglo z glafo v zid. Obležal Je nezavesten. Poklicali so is Ljubljane reševalni svto, kl gs je prepeljsl v bolni so, kjer mslo upajo, da bo pre nesel poškodbe. Pretresel al je možgane ln mu js celo kri tskla |g ušes. Zato Je njegovo stanje nevarno. Smrtna nesreč*. — V soboto zvečer seje pripetile težka nesreča v bližini Kranja. Sdbota je plačilni dan, pa ai U"!Je privoščijo vina In prids potem do pre topov sli nesreč. Tudi v tem primeru je povzročil nesrečo alkohol. Okoli 20. zvečer je vozil šofer Kušsr svto kranjskega veletngovca Andrsšičs proti Kra nju. Ko Je že pustil za sSboJ Naklo, je ns ovinku opssll, ds mu prihsjajo nssproti trije ljudje Dvs s kolesi, eden peš. Dvs sta se umaknila ns levo, eden na desno stran caste. Šofer je vozil po sredi, ds bi ss ognil tsm trem, ps js vendsr eden od ts trojice stopil mslo bolj proti svtu Ur gs je tovorni svto zadel g robo« i glavo ter vrgel Ob UA. Šofer Je •util treaUsj ter usUvIl avto Psr korakov vstrss js ležal ns Lorjem reškim 6LAS0VI IZ NASELBIN • SAJ PRAVIM i Piše Tone Podgoričaa Clevelaad, O. — "Žena mora biti podložna mošu," pravi med drugim najnovejša papešks en-ciklika. Izjeme so dovoljena le v slučaju, če mož zahteva kaj nemogočega ali pa se «poreče a pametjo. Ideja ja sUra in slaba. Žena 20. atolstja ne bo podložna mošu in ss tega tudi ne more zahtevati od oje. Doba, ko je bil mož abeoluten goapodar v avojl hiši in šena njegova pod-ložnica, je daleč za nami in kar zahteva mož naša dobe, ni pokorščina, 9*mveč uvidevnoat in iakreno tovarištvo. In aUvim, da je tudi med katoličsni mnogo zakonskih mož, ki bi bili prav zsdovoljni, če bi njihove ženioe bile toliko uvidevne, da bi Jim pritrdile, da dvakrat dve js štiri in ds ne bi silile s glavo skozi zid. ' . v 'i - Žfena ne sme biti podložna možu. Tudi mož ne sme biti podlošen ženi. Oba naj izpolnjujete svoje dolžnosti in oba naj ae avojih pra- vic Kar al dovoli mož. si lahko dovoli tudi žena. pvojn* morala mora tudi v kot med aUro šaro. Prav tja spadata tudi pod» ložnost In pokorščina. In to ns asmo zakonska. Ljudje, ki iz-polnjujsjo svoje dolžnoati in ae zavedajo svojih pravic, prav lahko shajajo bres hlapčevstva v kakršnikoli obliki. e Papeževa enclklika obsoja tudi porodno kontrolo. Ce bi bil papež ubog delavse in oče deae-tih otrok, ki bi atrmeli vanj s lačnimi očmi in proaili: "Oče, kruha, lačni amo . '. ." in ki bi vsled podhranjevanja in vsestranskega pomanjksnjs zaostajali telesno in duševno, tedaj bi gotovo drttgsče govoril. A papež in večina tistih, ki grme proti omejevsnju porodov Um, kjar je vsak novorojenček novo pro-kleUtvo in Um, kjer rojstvo novega otroks pomeni rojstvo no-vegs bebca, niso družinski očetje, čeprav bi v največ slučajih lažje skrbeli za deset otrok kot ubog delavec zs dvs sli tri. To ln pa dejstvo, ds delsvec s kopico otrok mora že zsrsdi Uh prenesti mirno vsako krivico, nam pojasni, zaksj as bor« proti porodni kontroli ljudje, ki niao prizadeti direktno in kl U kontrole ne potrebujejo. • Kdor ni preživel določene dobe v kakšnem semenišču, ali kdor ni od vsraklh svtoriUt priznan kot "učenjak", n i sme kritizirati vere in cerkvenih organizacij, govoriti o bogu ln bogovih ("sa" že ame, "proti" ne ame) ker U js zanj "tuje polje". In ns "tu-ja polja" uh%[s(l Js dovoljeno asmo raznim "nebsšklm vitezom" kot js ns pr. g, Jurij Trunk, "vsegsvsdn!" avtor "duhovitih'.' in "učenih" člankov v A. S., ki mu revež Einstein ssže komaj do kolsna. G. Trunk Uh. ko zaide ns vaško polj« io je povsod "dornst". Kakopak. Ssj — v glsvi nekaterih ljudi Js zmeraj ksj "tujegs" ln nsrobs. • Člani SNPJ odhsjsjo v prostovoljno smrt samo ln edinole zsto, ker čiUJo Prosveto, ki jih epravl ob vero v boga, pekel, nebesa etc.' in so obenem ničvredni ljudje, nepoštsnjskl, pravi pogubljend, katerih ss Je trsbs isogibstl; nasprotno pa eo "pravoverni", kl Jim je A. S. glasilo in duševno korito, poštenjaki bres primere, krepostni do skrajnosti in niti v ssnjsh ne mislijo ns pregrehe ln — samomore. Tsko nekako se blede o-menjenemu uredniku Amerik. Stoverns; kl toliko ds nI sskri-čsl; "Ljudje božji, ki vss po- Cesti France Bajželj, doma z Ns kUga. Šofer la ob* poneerrfenče-vs tovariša so naložili ponesr«-čenča ns svto ter hitro oddlrjs-11 f Kranj. Poklicani adravnik je ugotovil, ds ss nahaja Bajželj v zadnjih zdi hI Js Jih. Avto gs je bik» zadelo močno v sence Ko ao ponesrečence prepeljali domov, Js izdihnil. Oba tovsrišs njsgovs sU Izpovedal* da js bfl Baj želj nekoliko vfnj« n U da sU gs šf opozarjala, nsj pasi na avto, vendar ss je BsjželJ v omotici o potekel proti svtu. ki gs Je tr gef nb tis. Zapušča družino sed mih otrok. manjkanje, boieaen ali drugs nesreča žene . v obup, «očiU m na Aslovenca in ni boeUl" Os bi bil jaz kristjan, bi dejal; "Bog, odpusti mu nj«-govo zlobo, saj revež je eden is-med ubogih na duhu in torej res ne ve, ksj dels in blebeUl" • Lažnik je, kdor pravi, da Pro-svsta uči svoj« čiUUlje slabo, da jih navgja k slabemu in jlb moralno zastruplja. Lažnik in zloben obrekovalec je vaakdo, ki pravi, ds so ČiUUljl ProaveU nič prids ljudje, nepoštenjaki, moralne propalice in obupaaci, kot zlobno namiguje urednik A. S. v svojem listu s dne 6. t. m. I In U list (A. S.), ki tako slobno piše o čiUUljih največjega alo-usmlrega delavskega čssopias v Ameriki in o članih nsše naj vaš» js podporne organizacije, ae upa imenovati — poštenim i Lepo In Čedno poštsnjs, bogme ! »od ttčaiibn Itfoviam V Antarktidl že milijone let dre- vao življenje. — Važni ' kl ss dada rsšltl aa-mo aa asaMliskih tečalih Slavni francoski polarni rsai-akovslso dr. 4san Charoot, ki se že nekoliko desetletij bsvi s rasnimi problemi življenja na usši iflnUi Js nedavno izrazil missl, da bi ae dal najti ključ k «kriv opati naaUnka *y«U ln ŽivU«n-Ja na zemlji le ns obeh dsvno zaledenelih tečajih našega pis-nsU. Človeštvo ss že is pamtl-veka zanima za rssrešitev teh skrivnosti in nsjblstrejšl misleci so vedno posvsčsli vso svojo um-atveno silo postsnju sveU In Ši-vljenju ns njsm. Dr. Chsroot poudarja vsliki pomen, jt^ gs iMs raziskovanje tečajnih pdkrajev In tsmošnjlh prilik U Js vsllks vsšnoatl zs ras-rešitev uganke plimo in osske Ur aa celo vrsto problemov, ki ao v zvezi s fizikalno strukturo nsšs zemlje. Zelo vsšno vpraša-nje fizike Js tudi vprašanje fis!-kalnega zakona, ki določa intenziteto težnosti. V tečajnih krajih bi se dsll odkriti, tudi drggoce ni atmosfsndti in mstsorološkl podatki Ur v zvezi s Umi tudi vprašanje atmosferske elektrike Pnoučsvanjs šivih organtasnov, vzetih U polsmJh Ul, bi dokazalo, da so ti organizmi ostali ml-lijons let, v kaUleptiČnem dre-motnem aUnju ali pa da «o to «tvari, ki ss razvijajo v okolno-atih, v katerih Je po nišam dosedanjem mišljenju vaako IJenJe nemogoče. Tudi primerjanje šivsll obeh tsčsjsv bi dslo nsdvomno ssnimlve In važne ts-ključke. Dslo srktičnih in sntarktlčnih raz igsk ovales v ps as ns omejuje asmo ns rsslakovsnjs polarnih prilik in Umošnjegs življenja msrvsč js sns najvsšneJšHt stra-nI tsgs prizsdevanja ugotovitev dsjstsv, ki nsj vodejo k odknt ju izvora svsts. te davno so tr dill, ds sU bili polkrogi! nsše ae mlje nekdaj oddeljeni In ds so ae bitjs, živsčs ns obeh delih raz vijsls v naravnost nasprotnih smereh. Ts Uorijs J« dovsdla do zsls zanimivih debat o unlpolar-nosti sli bipolsrnoetl rasnih vrat Isvsatns odkritjs In ugotovitve učenjakov ao dovsdls do mlali, da vaebujs ozemlje jušagpg tečaja nekstere oblike žlvljsajs, ki ao nam popolnoma neznane in ki so umrle, ksr niao imele aposob-noetl, ds v življenju dossAsjo ta ko stopnjo rasvojs, ki bi Jim o-mogečsis odpreti si pot v i>ok r a Jine ob ravniku, ko Js ns Učaju zavladalo ledovje. Fosilni odtiski tropskih rsstlln, najdeni na S9a| mljo južnsgs tečaja, pričaj«, da Js bilo v davnih tisočletjih. p»vr šje AnUrktike pokrito s bujnim rastlinstvom in ds so Um živele čudna orjaške živali. Dene» po krlvs led ostanke tegs ugaslega življenja, ki ga Js uničil ksk gro zen zemeljski prevrat sli ps Je postopoma nato izginilo v assis jajočem mrazu. Dr. Chareot si Js zs svojs rs ziskovsnjs zgrsdil p^sbair lad Jo, ki nosi Ime "Pourquoi pss? (Zakaj ne?| In ki je najmoder nejšl pripomoček ss odprave v tečajno ozemlje. Ladja Ima 446 ton; dolga je 14*čevljev, široka ps m Ur Je napravila še psr po-t4»vsnj ns sever In ns jug. pri ks- Z zanimivim vprašanjem o sta* roeti človeške kulture ae je pred kratkim bavil snamenlti angleški starlnoelovec prof. A. H. Say-o« v nekem «vojem predavanju, kjer je opogorll na dejstvo, da so novejša rsslakovsnjs ns tem polju popolnoma ovrgla vse prsjš nje nazore. Nekdaj so aprarljali v svežo saČeUk Človeške kulture t iznajdbo piaavs; novs nsjdbc in nova odkritja pa dokasuj«Jo, ds as js zsčels kultura Šs v«č ti-aoč prej, kakor ps so ljudje sa čsli piaati. Iskoplne v dolini Rift v afriški koloniji Kanja kažejo še snake precejšnjega kulturnega rasvojs, ksr ao ljudje še takrat posna U ogenj in pa lončar etvo. ,M Ko ao pred 80 leti angleški U-hniki začeli prvs dels pri gradnji niskih nasipov, so najprej preiskovali, Čs «s ne nahajajo v tistih krajih kakšni ostanki Stars kulture. N«kaj kilometrov severno od kraja Gabel «o res nalet«!! pa ložaja. Ravnovesje Je odvisno od raabrs« menitvs s strani ministrstev gle-de prispevkov aa tri srednje šo» ls in od opustitve vsoU 160,000 Ur za vojsškoletališče. Ni pa trohice upanja, da bi ministrstva ts-mu ugodila. Dr. Bačič je omenjal. kako so po dsšsli slabe tu nevarne ceste ter da je zadnji čas, da bi se temeljito popravile. Toda v U namen je določenih samo 160,000 lir namesto 400,-000, pa še ta poeUvka nI algurna, čs bo treba novih uteenitev v proračunu. IVornice testenin v Zadru so se v zadnjih lotih dobro raivils, ker dobivajo prvine bres csrinc in ker smejo svojs izdelke svobodno dovsšsti v IVst. V zadnjem čaau as je dovos, ki krči tr-žsškim tvornlcam odjemalce, Še povečal, ksr «o začeli isrsbljatl ugodno konjunkturo v Zader do-šli Italijanski špekulantje. Ker oblasti to trpijo, s« Je obrnil tr-žsški dsšslnl gospodarski svet do mittistretva, da praprečl Špekulantom Iskorlščanje ugodnosti, dovoljsnih le Zsdru «bog njegovega težkega gospodarskega po neko izsušeno rečno strugo, kjer js voda Ukla še Ukrat, ko so današnjo puščavo Sahsro pokrival še gosti gosdovl, V sredi struge pa so naleteli ns kamen, ki se Js odlomil od bližnjega hriba in zdrknil v vodo tako, d« j« «na tretjina kamna molela še Is vode. Vrhnl del kamna j« bil pa poln slik. Naslikane pa ao bile Um šivali, ki Jih dsnea v Afriki nI vsč In ki jih tudi še Ukrat nI bUo več, ko ao ifnašll eUro egiptovsko hisrogllfsko pisavo. SUke so bils začrUne v-skalo i oatrim kamenjem, kakoršnega so Š« presoj našli blisu akaffe. Ciato sgoraj nad risbami ps so odkrili hlero-gUfaks napise iz dobe 4 do 6 tisoč Ist pred Kristusom. iPisava J« bila tsko sveša, kslkor ds je od vče raj, sllks «o ps šs precej oaUra-Is. Msd plssvo In msd sliksml Js moralo torej pršiti silno dosti čs tudi krajevno narečje. Pridigo ln fo4 oako Alrsmldo v fftk*k*ni druge funkcije v alovsnščlni ima- ps so odkrili več poalopij, kakor-šnih nI nikjsr drugod v nilski dolini. Tu ao našli knjižnico, skis-dišfu, grobove is svetišče, vss pk Js obdsjsl IT metrov d«bsl zid, Zidsrsks dela so Izvrstno isdels-.na in sgsdsjo med nsjlepša v K glptu, stebri so sslo podobni grškim stebrom a zarezami. Velike pečine ps aoše takrat vrtali a po-ssbnlmi svedri. Na ie bo)J atara alsdov« človeške kultura ps «o nslsUlI v Babilonu. Svetišča, ki so jih v najnovejšem časil, tsmlfšj odkrlli, "tojs ns visoki stopinji umetno-etl, tsko da bi človek skoro dajal, da isvirsjo k nsšs dob«. TVgovi-ns v Uh krsjih Js bila silno ris» vita, skstUkIndijo, kar so tudi v Indiji ni^li mnogo predmetov, ki so bili b9«s dvomi Isdilini v I^H'liiliinu, Vmi ft^IdlNi pu ^^ mnogo tisoč Ist sUreJŠ«, kskov je stara človsšks pisava In moramo rsčl, da ss js člov kultura iičsls razvijati šs naj prej, kakor ao domasvsli u čenjski doslej. H ILS t BW »«fenvs » salo vaška idij. Goriški fišlstičnl tajnik Av«-nsntl hoče s vao aUo poapsšiti prodiranje fašizma med "drugo-rodes" in poiUlijsnčevsnJs, pri katerem računa na aopomoč cor-kv«. Ko je prišel ln pregledil pokrajino, h ni mogel mčuditl, da je fišlsem po dašel! tako šibek ln di J« po cerkvah š« vae po «U-ram. Tskoj je zagrozil onim krajem, kjer j« dutU malo protlfi-šiatičnsgs duha, s ostrim nastopom in ob prvi priliki Je očIUl nadškofu, di pridlgujeju duhovniki š« vedno slovensko. Avensn-ti sahtsvs takojšnjo uvedbo 1U1I-juuščine v cerkev med Slovenci kot pričetek k Izvajanju dispozicij kortkordata, po kstorlh mrf-rajo «upniki govoriti Italijanski Jezik in Um, kjer js potrebno in prikladno, dobijo aporasumno a civilno oblastjo pomačniks, kateri obvladajo poleg Italijanščine jo biti le poenetek prsd njim! v italijanščini izrečenih pridig ln funkcij. proMtbvaksis ztkoss Vodl jo M*dwie 96,000 In s zaporom od deset do dvajset let. Ns Umelju Ugs sskons Js bilo v prošilh psr Istih obsojenih veš kemunistov. Zsdnjl žrtvi sU blls dvs komu« rila ta, ki sts bils obeojens ns psi Ist zapora vssk, ker sU razpečevala radikalne tiskovin« o priliki protlvojnlh demonstracij 1. svgusts prejšnjega leU. polk i Jo Nesark. N. J. -1 Pri demon stracljah im*iposelnih delavcev, kaUre so organisirsli komunisti, Js prišlo spopada med demonstranti In policijo. Hltka J« trs» jala pol ur* In šele ko so bile po» klican« policijske reserve, ae jim Je posrečil» ra t gnati demonstrante. V spopsdu je bilo ranjenih vi» kol d v a jest njimi trtj» poUcaji. Ih terih j* \«dno prodrla preko po j vrčph žrtev dsv koplsčevskem Is i njimi «r.;«-lar nega povriUUu. (Jutro.) t ,ki ajnim krčenje® lz4aUvv. ¡mwlrsfl^ i« «"Until, četrtek, i«, jamxjajua Ttone Ciifir' LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN DELAVKE Prvo njeno pirrno Noč je že, prav poana in temna. Iztrgala sem se delu in «Htlenila v avojo sobico. C«1 dan tem vroča koprnela po tam trenutku. prav dane« je prispelo Tvoje pismo in me v ne bolj in bolj razvnemalo. Pravkar sem ua «pet prebrala, do zadnje «beaede promisllU. pa ga bom brala te in le. Tako iz srca eem Ti hvaležna zanj! Iz njega diha vea tieti Janko, ki je nekoč vzbudi! v meni plamteča občutja, me razveselil in razigral. Četudi je vae že nekje v daljavi, ae mi vendar zdi, da je bilo ko- maj včeraj, komaj pred nekaj dnevi. Moj epe- min živo objema veo tieto dotiveto lepoto, moja čuetva, tolikokrat zatrta in zadušena, ae zopet prebujajo, ah, vaa ae prerajam, vaa kipim in kar praznično ae počutim. Zadnjič, takrat ob zrečanju, eem z veliko nejevoljo odila na kolodvor. Naše gospa ae je nekam odpeljala, pa zem morala nositi kovčega. A doma je bilo še tako mnogo dela. Ko Je njen vlak ie odvozil, sem aa hotela naglo vrniti, toda zmotila me je hipna prostoet, vrvež ljudi mi je ugajal, med nje sem se pomešala in pozabila na to, da služim, da kak dan «il niti minute moje. . Ko pa grem po peronu, Te zagledam in sama sdbe sprslujem, če ni le privid. Takoj sem Te spoznala, povsem prepričana pa le nisem mogts biti. Usodi predan, brezbrižen in zagrenjen ai aa mi zdel. Dolgo me nizi opazil, jas pa tudi nisem fmelp poguma za otfover. Odstranila sem se, ps se spet približala, no, naposled Te je nekaj predramilo in uzrl ai me. Komaj eem ee obvladala, kajti ni ml bilo vee-eno, kakoNne pogledal. V polni meri sem se zavedala uaodnoeti trenutka, z bojaznijo aam čakala Tvojega ravnanja. Pa ei pregnal bojazen ter me eprejel z odprtimi rokami. O, TV ne ve«, kaj vae bi dala sa tiste prierčne tre-nutke. i Potem, ko Te ni več bilo, aam pa vnovič morala okuaitl grenčico osamljenosti. V srcu me je zabolelo, ko sem pomislila, ds si morebiti vzel naslov Is radi lepšega. Ne zameri tej nezaupljivosti. Ssm vsi, da aa slabo prej zgodi kot dobro, zato aem tudi e tem računala, da kljub obljubi vendarle ne bol plaal. Premislil bi se Ishko, a ss nisi. Ls pisma ni bilo prav UkoJrkar mi js dalo skrbi in bolečine. Ako bi Te ne videia in ne govoVila s Tabo, ns bi za-trpela radi čakanja. Sploh bi ničssar ns pričakovala in te na kak način živela dalje. Tako si ps posegel v moje Življenje nenapovedan ln ga s tem še prav posebno razgibal. Kako/ ao blU ti dnevi polni ugibanj ter bojazni, tako Je današnji dan same vea soln-čen In pn-kipevajoč. Vao morečo negotovoet si razpršil, pa vili ver« v nove, svetlejše dni. Kako bi sploh prestajala, če bi molčal T V po-£ravk*Z n^večjim mo- -¡sa aS* - te»¡g-Sai ial ravnatelj "Menim, da ce- je. Modrijani pred menoj, ai zstst« bo »s; km- KL? vatJ7#. Stradali, ker ao bili prav za prav Zdravnik Je vzdignil kazdec. bedaki, jaz p* as» .it in topo "Vprav cedrine iglice morate rojen. Briga me, če drugi huj-kuplti™ ^ kio! Saj nisem jaz zaradi njih Ravnatelj Je tiho zaihtal. na svetu, temveč oni zaradi me-*X) Gospod, čemu mi bo sto U«. petdeset tisoč teh prekletih i- V ostalem pa aem poštenjak; glic? Ce M bile vsaj gramofon- še nikdar nisem nikogar odri ali ske, pa so cedrine." ogoljufal nepostsvno. Zakaj pa V salonu Je papagaj v krst- leO zakoni? Zato, da mene ščiti-kih presledkih kričal: ' jo in mi pomagajo goljufati be- Kupiti morate cedrine igli- d»ke. Sem tudi kristjan, stoer Se!" 'm^k I ne iz prepričanja, temveč zato, Ravnstelj ie slabo spal ia še ker je tako bolje zame; hodim ¿»i-* &&«km: __rim o ljubezni (h», ha, kako Je Naaiedaja jrtro j. »nMI fc^^f^Zitof M-z upadlim in umuienim licem T" kaj mu je veeelo sne) suknjo. ,druID' ieveaa 16 " 1 klsr imam od njih kaj koriati. No, aodrug «tvnateU. ali «*\ZrmU^ nimAm> kar mi je U ro- ba silno zoprna in aem prepričan, da se la|je izhaja brez nje. TVje moja modrost,najvišja modCrost in^ vsaj trohico | že kupili cedrine iglice r Ravnatelj je planil v kabinet linzahropel; . "Dobro! Vrag naj vaa vza-Imet Pokličite onega, kako ae mu JI60SLŠVIJ0 i HAMftUtGA PREKO hitrimi DfUTSCHLAND alscrt Pripra ŠaU Jagsslaviis. «T kuhinj. HAMBURG AMIMCAN LINE Znamenje (Dee. «1, 1930; p* »1, da vam je naroinina h. tekla ta dan. POnaotte jo Ako Usta m prejmeU, la sstarijea, ker al M Ako |s val Vat plačsi ln ga na pejaaat* ja moteli ▼stavljen nM napačnega n «eva, pÄte n—n üjiialn u navedite stari «pa novi naalov.H . Naši aaatopnlki ae vsi dr* štveni tajnttd indragi zastopal, ki, pri katerih lahko plačate na. Naročnina sa aala lala je $6 J| in za pel HU pa U.M. Clad |SNPJ doplačajo UJM za leta za pol lato MpPR -i T'sfifei n« $644 ■ H - J Za tvrtpa atane an pol l* $t*80, ga vjia laša pa $«.oo. šk stane za Bvtopo $1.70. dapla ia je sama SOc a irugam, kjer pO nlamo dolgo oetali. Prav to je lahko vzrok, da ni bilo nlkakih svidenj več, da eo se zgrešila najina pote. Vroče Te proelm, da ne jemlje« teh vrstic prehudo. Ker sem Te ljubila in Te še ljubim, aem le komaj premagovala boleet» Veš, tudi o tem Je rojilo po moji glavi, da al morda umrl, se kje poneerečll ali kaj drugega atrašnega doživel. In toliko sem prejokala radi Tebe. Porazno brazupje ae Je mešalo a prav majhnimi nadami, ki pa eo kar zginjale v vedno večjih breznih samote. Ia noči v noč jo bilo več bridkosti, dokler ss nisem vdala v neizbežno tugo. Bros utehe eem bila, brea kakih drugih eaavedril. Dekleta mojih let so šla po plesih, nafta povsod veakojaklh zabav, meni pa svet ni nudil ničesar več. Nate aem se provsč nave-zala, ob Tebi doživela tlato tiho srečo, ki je nič ne Odkupi, nič ne zamenja, zato sem pa s Teboj tudi vae zgubila. Vaa, Janko, čiato vae ,,, Morda mi bo« kaj oporekal, mi skušal kaj drugvga dopovedati. ZaatonJ bo Tvoj trud, kakor Je bil ničev vea napor tietih, kl ao T« le- že pravi v.. Kup« Jih topm. 'Semte tukaj,"Je nežno da* Jf1Vmhko jal Sonjkin in lezetia pr^ W ~ ^ . nf^H«sn platina mize. "Tu je aeignaci- M«®- 0 eem prepričan j a na pet tisoč zlatih rubljev. ^ tam skuš^ori^o^J ¡UugcherjeTe T*«te finih r^r^r « »i«« Ukl^J^aevl.|pwričanje. ma. DOtoine -- ^ denjel Pišem se Sonjkin, ne pozabite." Sonjkin je jadrno izginil, ma-haje i aalgnaci jo po «raku. Ravnatelj Je zamolklo plakal.j Nadaljevanje v sodnem oddel-1 ku poljubnega čaanika. Ia rulčine prevel B. Z. ■ |i ^ I Ivan Jontezt | UgaJgKl^ ^kiii' ■ je nevaren Uetavtto ga TAKOJ! iiiai fsaLkTl n SSM • §4 «Sala«, oujia UJ» scveda i «m sT^i Valentin Kalajov: ' Cidrlii igHot Sr)H>:nbnemu tpominu Aeer-i trnkovtgo Caekina Sonjkin Je prihrumel v kabinet ravnatelja trueta. Ravnatelj je med tem čaaom govoril v dva telefona, plaal porodilo, pil čaj in sešteval račune. Obraz je imel izmučen. Začudeno Je pogledal neznanega Sonj kina. "Ja« sem Sonjkin. Zdrav-stvujte! Ce hočete, lahko zaslu-tite." "A?" je vprašal ravnatelj, kl je prav malo razumel, kaj mu pripovedujejo. , "Nakažite predujem v vsoti |M*t tisoč v ilstu in č«a par dni jih bo«ts imeli v skladišču." •Kajr "Cedrine iglice. Sto petdeset tis-ič pudrn .** "t'vedrine i-iglice? Kaj sU «noreli?" Sonjkin ae js pomilovslno nasmehnil. * "Vprav cedrine, vprav cedri m« ln \i>rav vi sta znoroll." ' Prijstelji, toda čemu nam inhio cedrine iglice, ko se pa naš trust bevi izključno le z ribami? In vtihče, ne mirajts iMpri^ lu. Nimam časa. Da, šam. JI slo! Kdo vor.c t> S k posebnega nat/ rubljl. In postrvi. iKv»'»r H| malone popolnim človekom, da sem nnpradnjtfc, da rhalo takih (amotil aam «e; mnogo jiV JpT), kar pa me ne ovira, da bi Ae imel avojega boga, ki mi Je plač potreben; dalje, da aem Slovtnec po rodu in da živim v Ameriki, kjer je življe- _ nje prijetnejše kot v stari domo-1 ¡u«« iskoum,'» mmii vmZfm». I vtoC « človek zna prav rabiti 1 lali Izruvati iz mojega arca in al ga priavojiti. I pamet, ki mtH jo jd dal bog; in1 V tistih dneh akrite žaloati bi najraje u- kar je gfa^no — da eem dosegel najvišjo stopnje modroeti ter tako zaaeriUl vae modrece, Id ao kdaj tlačili travo na tem božjem avetu. Zdaj pa napnite oči in paznol^J ¡¡¡¡™ berite in araven premišljujte, če1 nI prijela tudi vaa «e trohica najvišje žlvljcnakc modroeti. I Ali «le «t Vee Je mogoče in Jas ai ne laetim ali Mlašta^l Hat monopola na modroet I jažaUn «II naredaiks v Začnimo a zemljo, katero tla-laof : U jš edini 4arLtr^ člmo. Zakaj akaiatira? mrla. Mogoče tudi bi, a imela aem «e mamo ln ji morala pomagati. Njej «ivljenje tudi ni prizanašalo. Najhuje Jo Je vojna udarila, pa tudi drugo jo Je trlo. Tako ekromno, tako be-ralko sva šivali. Ti aam veš, da se nisva v ni kakem razkošju kopali, temveč akrbeli u vaak dan eproti. Kolikokrat tudi za en sam.dan ni bilo. Bala ssm se takih dni. Lačna sem bila, vendar me to nI najhuje morilo. Mama je tedaj zgubila ravnoveaje. Njen Jad ml je grizel mleli. njena ototnoet me Je bolela. Pa še nekaj m« je peklo. Namreč zaveet, da eem njena ne-zakonsks hči. (Patts aeftsšajll) Ravnatelj Je končal telefonaki pogovor In nadaljeval poročilo. Sonjkin ae Je nasmehnil s krajem levega očesa ln prijazno na-svetoval: J ; > "Toda cedrine iglice morate vendarle kupiti." "Kaj ato še tukaj r je vzkliknil ravnatelj. "Sodrug, vi me ovirate pri delu. Ali ste videli na vratih napia: "Najavljenim vstop prepovedan." Proeim, o-didite." Sonjkinu je postalo aa malo: "Kje je pri vaa napisano, da je nejsvljenlm vstop prepovedan?" '"8luga, odpeljite ga! Gre ml na živce." "'Sluga, ni troba. Sam bom šel. Sodrug ravnatelj« na svidenje! te grem. Torej, ne poaa-bito: kupiti morate cedrine Igli. ce." Ravnatelj Je zaškrtal a zobmi. Sonjkin Je alugi pomenljivo namignil In se izmusnll la kabineta. • s s V kabinet Je stopil tajnik. Spoštljivo ss Je priklonil. "SsmJon Nikolsjsč. Izreden slučaj! Sto petdeset tisoč podov eedrinih Iglic bajselovno ni! Trideset procentov je gih . . . Pet tisoč rabljev d ujma la r> Ravnatelj Je tzbotneči: ' "Kaj? Spet esdrlns iglice? V. tudi? Prijatelj, šema bodo agoraj oessnjeae iglice, ko pe smo trast "Rsk-rlbs' ? Tajnik je ricomignil z,rameni. "Kakor hočete.".' "RgfJaanlte mi, Čemur , "Kar tako." Ravnatelj, aa je prijel «a gla- vo* . ' -v-i "Pustite me samega! No rabim cedrlnlh iglic. Ste raaume-11? OdidiU." Tajnik ee je žaloetno nasmeh-nll. "Služam. Toda cedrine iglice morate vendarle kupiti." Ravnatelj se je aarll a glavo v papirje. Po pretih Je vstopil sluga, pro- in edinole zato, da /as tivim na nji in jopomalem iatamam. Dru. gaga namena nima in ga tudi ne moro imeti. t Zakaj je solnee? Samo zato, da greje mena. Čemu zvezde ln luna? Da ob njihovem siju uganjam |jube-| senske pustolovščine aH pa kujem verze, kl ml nastadnjega dne pomagajo prekaniti obUno hrano, ki ml razganja «elodec. Hladne ssplce pihljajo poleti samo zato, da hladijo mene, kadar ml je vroče. In ljudje? TI ao aato na avetu, da delajo aa mene, trpe namesto men*, me kratkočasijo in tako dalje. Senske «o igračke, ki Jih je ustvari! bog samo žara- 11.75 Naročila ia denar pošljite aa: 00x888, International Falk, Minn. ' 'i V S - < 4J -' f~y.0 K f.t.' (Zadovoljstvo jsmieno) Pilite ssss, sko sta sstsvoljnl sU as. leto $1J* pcfijcts na naamvt (Jpravnittvo "PRO*VEW\ Ml S. Lawndale Ave^ Chieagi NAZNANILO. ISCEM SVOJEGA MOŽA Tone ¿logarja, podomače Mucov Iz vaai Grahovec št. 28, pošt« Metlica na Dolenjskem. Zadnjič sem slišala od nJOga iz Minnesota prod 6 leti. Rodtke trudno (prosim, da ga opozore na ta o-glaa. Ako je še med živknl, naj ee priglasi svoji ženi Mariji 2lo-•gar ali ga njegovi materi, obe pod istim naslovom. (Adv.) Sloan's WSmmMmS^ Linim»n| "iumsin rrusvur i ArMrnH* va ¡SzSiif. sprejema vsa vidno postavil na papirje četo|di ^ da se a njtmi igram, za čaja in bolestno zemrmral: bavam ln na njih tešim avojo •"Sodrug ravnatelj, kupiti mo-l^rMt. rate cedrine klice! "Venr je vik ni I ravnatelj. Telefon Je zazvonil. Ravnatelj Je agrabil slušalko la slušalke ee Je začul t enak glaa: "Kupiti morate cedrine I Ravnatelj je raabil a stolom telefon In odvihra! domov. Bedaki ao aato na avetu, da j Jez, kl aem pameten, lažje Živim; če bi ne bilo bedakov, bi mi alaba predla. , Boga imam aato, da a nJim strašim nszadovoljnsŠs, kl jim ni prav. ker aem >