Januš Golec: Korajža na smrtni postelji. Stari Sukovi Jeri v Drenovcah. je že silila duša na jezik, ko je poklicala svojega edinca Andreja k sebi in mu velela: »Dreča, stopi k Bobekovemu stricu, da se odpravita po sosečki v oglede in bom videla pred svojo smrtjo novo gospodinjo.« Sin je še vsikdar posluhnil mater. Odiklepetal je k Bobeku, da bi poskuBila sreCo z ženitvo in pripeljala smrtno bolri materi snaho, da jo vidi in blagosl-ovi novi par pred odhodom na yečni obračun. Bobekov stric je premeril nečaka od pet do glave in menil: »Malo pozno te poriva mati v zakon. Imaš čist grunt, krepek in zdrav si, za fanta si že preveč v letih, vendar poskusiva, da bo stara škrtlja Jera lažje umrla.« Po pregledu ženitvene bojne poljane sta skušala snubca prebiti fronto sosednih nevest, a sta bila odbita. Bi bilo šlo tam in tam, pa kaj, ko se otresajo dckleta starikavega fanta radi obrekljivosti nevošljivk veliko bolj nego postaranega vdovca s celo ikopico otrok. Sukovi Jeri v Drenovcah je pobegnila duša iz telesa, predno je pripeljal na dom Andrej gospodinjo. Našla sta jo s stricem daleč preko mej domače župnije. Kot najstarejša hči številne rodbine jc bila takoj pri volji, da bode fan.j Andreju Suku žena ter gospodinja, dokler ju ne loči smrt. Ko j.e bil Suk na oklicih z nevesto iz tuje župnije, se je kesala marsikatera Drenovčanka, da ni bolj silil v njo, ker grunt brez pare dolga in sodedičev je vaba, iki pretehta priletnost ženina. Takega mnenja je bila Škorčeva Cila iz daljnih Gornjih Laz in se je oklerrila Suka, kakor hitro je razodel stric Bobek, da želi gruntarski ženin nevesto iz revnejše rodbine. Cila je priklepala na nezadolženo Sukovino brez prave bale, imanja v blagu in suhem denarju. Škorčev Valent je obljubil najstarejši neke stotake enkrat po predaji posesti. Niso napravili nobenega pisma. Andrej je bil vesel, da je dobil ženo in se niti prav zavedal ni, da je prinesla pravzaprav k hiši samo zdravje in prldne roke. Kmalu po bolj skromni frostiji je _ cpoznala 'krepka in ne baš mlada Cila položaj na Sukovini. Znala je, da ji bo treba prijeti za vse štiri vogle pri hiši, sicer bo Dreča v svoji dobroti ter šlevavosti izpustil enega in bajta bo na tleh. Dreča je tudi uvidel, da materj.na smrt in njegova -^enitev domačih razmer nista zboljšali, zanj celo — poslabšali! Andrej Suk je bil fcot edini sin hlapec pri hiši in se ni dokopal df> samostojnosti niti v zakonskem stanu. Pri Sukovih je ubveljalo od pamtiveka to, kar so sklenile ženske in radi tega tudi dobri Andrej niti tožil ni, da bi ne bilo prav, če vrši Cila posle gospodarja in gospodinje. Kdor je imel kak opravek na Sukovini, ni povprašal po gospodarju, pač pa po Cili. Pridno delala in garala sta oba Suka. Odločeval je pri dnevnih opravkih, pri prodaji in nakupu samo eden. Oba sta šla na sejem. Dreča je sicer vlekel 'kravji ali telečji rep za konopec spredaj; CiJa je poganjala zadaj, pač pa barantala in vtaknila izkupiček v nedrije. Kako zgleda papirnat ter kovan denar, Suk najbrž ni znal. Pri popolni Cilini gospodarstvenosti se ni smel pritoževati, da bi trpel pomanjikanje, ali bi hodil razklopotan pri nogah in glede obleike. Bil je celo oče štirim ikrepkim ter dobro vzgojenim sinovom. Kaj in kaJko bo z njimi za bodočnost, je znala Cila — on ne! Gospodinje, ki so se ubijale z zaprav« ljivimi moži, so gledale z zavistjo v Sukovo Cilo, saj je bila kraljica na svojem imanju. V nekaj letih so si opomogli pri Su-kovili toliko, da so jih prištevali med najkrepkejše posestnike v fari, ici so obetali tudi za prihodnost le najboljše. Že res, da je veljal Dreča v župniji kot svarilen vzgled mevžavosti pvi samozavestnih možeh; a kaj ta o.itek, da je le bilo vsega dovolj pri hiši! Suk se ni nikdar pritoževal, da bi mu bilo hudo pod ženino peto. Za govorice drugih se ni zmenil in je mirno hlapčeval v blagor svojemu imetku, dokler, se ni pri odraslih sinovih postaral iri so mu onemogle telesne moči. Še \cdno krepka Cila je videla, kakd pripogibajo leta Andreja vedno bolj k tlom in :kar preko zime ga bo napodil kak prehlad v krtovo domačijo. V očigled kopnenju moža se je postavila premetena ženska pred vprašanje: Kaj in kako bo z njo po moževi smrti? Priženila se je k Sukovim brez premoženja in brez pisma sr-oposesti. Če objame danes ali jutri Andreja majka smrt, bosta ria na Sukovini promoženje ter posest na dvoje. Naj se kateri od sinov oženi? M'ade bi, ne strpela na domu, rajši pobcgne. Take in enake misli so silile Cili v osprodje z vso silo pri celotnem njenem delovanju, ko je dobrega Andreja nekega jutra stresla zima, da ni več mogpl s postelje in ic bilo videti, da ne bo več čul kukavice. Tudi za slučaj moževe smrti je hotela imeti Cila črno na belem, da jc njeno vse in ona bo odiočila, kateri sin bo gospodar in koliko bo izplačs! iz posssti ostalim trem. Brez nadaljnih posvetovanj ter govoričenja je oznanila opasno krehajočemu možu, da je naročiJa za ta in ta dan go-> spoda od fare in notarja iz trga. Vesten človek mora imeti čiste račune z Bo-« gom in nasledniikom! Bolni Andrej je bil brez vsakega ugovora zadovoljen z ukrepi žene. V nav-t zočnosti cele družine in sosedov je pre-> j-ol zakramente za umirajoče. Po odhodu duhovnika je že bil pri roki g. notar s pričama, da zaupa papirju zadnjo gospodarjevo voljo. Cila je narekovala notarju, da bo scstavil tako pismo, da bo odslej ona s pristankom moža in sinov tudi v zemljiški knjigi, kar je bila žc itak desetletja v istini in pred vsemi, kateri so poznali Sukove. Andrej še naj s svojo besedo sporoči vsakermi sinu neikaj, kar mu bo svet spomin na očeta sikozi življenje. Saj poseda srebrno uro x verižico in s tcžkimi tolarji, praznično obleko, nov iklobuk in: dobre škornje. Kar sama se je lotila spominske tci_ postran&ke oporcke s pozivom: »Andrej, sedaj pa le povej v prico g< notarja ter sosedov Pšeničnika in Lu-* žarja, feaj naj spominja sinove na tebe, predno prejme eden po zasluženju od mene posest, ostali pa izplačilo v goto-* vini!« Že prvo moževo sporočilo poslednje volje, naj bo ura Drej.ekova, ki je na]-* starejši, in verižica s tolarji Anzekova, rr. i je presekala z odločno pripombo: »Boljše je, da prejmeta uro ter verižico mlajša, obleko in škornje starejša, ker sta že odrasli. in bo jima pristojala zapuščina kot nova.« Mož ni rekel ne da, ne ne! Obrnil se je na postelji in bolestno vzdihnil. Cila je bila uverjena, da je zmagala njena tudi glede ure, verižice, obleke in obutvi. Pošepnila je notarju, naj sestavi pismo za predajo in prepis posesti, ona bo pa pripravila med tem južino, kakor se spodobi po sestavi ter podpisu oporoke. Hušnila je iz izbe v ikuhinjo. Moški so ostali sami. Po ikuhinji so zarožljale burklje. Gospodar Andrej se je obrnil brez stokanja proti zbranim, sedel na posteljo in govoril razločn-o: »G.notar, soseda in sinovi! Grunt na Sukovini je bil moje rajne matere in je moj. Zapuščam ga sinu Andreju. Žena in mati Cila dobi njivo nad hlevom, hrano ter dosmrtno streho in 1000 kron od prihrankov. Prišla je k hiši praznih rok, dovolj ji zapuščam za plačilo inkot s_.omin, da je bila toliko let čisto samostojna gospodarica. Anzeku, Jožeku in Tinčeku naj izplača najstarejši vsakemu i-O 2000 kron, ko se bodo žonili ter odhajali od hiše!« Sedeči in stoječi moški so strmeli nad oporoko. Andrej je kimal samozavestno kakor nikoli v življenju in prosil notarja, naj le zabeleži njegove besede, ker le te so njegova med pričami in pri papolni zavesti izrečena zadnja volja. Nobeden ni oporekal. Notar je pisal, saj ni bilo veliko, prečital in dal gospodarju ter radi varnosti morebitnega oporeka še pričama v podpis. Oporoka je bila gotova, ko je stala na. mizi južina v zahvalo za pisanje ter za. pričnino. Možje so jedli povojeno svinjino. Gospodar je še vedno sedel na postelji, hropel v presledkih in sledil z motnim pogledom korakom zadovoljno krog gostov se smukajoče žene. Na kmečko meso diši kapljica in prvi kozarec je namenil g. notar pametni očetovi oporoki, ki je edino pravična in omogoča vsem zadovoljno bivanje pod skupno streho, pozneje pa tudi vsakemu samostojno življenje. Prva kupica je zdrknila po grliJa na očetovo od Boga sicer še vedno mogoče zdravje; druga na bodočo razumnost in blagoslov mlademu gospodarju Andrečeku. Pri drugi napitnici je padel kozarec Cili iz rok. Rdečica ji je bušila v obraz, solze razočaranja so podrle očesne jezove, obe pesti je stisnila, dvignila je že desno nogo, da bi udarila z njo ob tla, pa jo je prehitel prvič in zadnjič tirairajoči mož s poslednjo močjo. Udaril je s tresočo roko po stranici postelje in potrdil z zadnjimi besedami zabeleženi ter podpisani testament: »Drejček bo od sedaj gospodar, ker bom zdajle umrl jaz in ne ti, Cila!« Stari je omahnil na zglavje, začel zaobračati oči, parkrat je še zahropel in po njem je bilo. Cila je kriknila na vos glas. Nikdo ni znal, ali radi preseneč.nja z oporoko, ali radi smrti moža. Notar se je z.muzal z oporoko skozl duri. Sledili sta mu priči. V izbi pri baš ¦kar izdihnulern očetu soostali: novi gospodar, trije sinovi dediči in vdova prcvžitkarica Cila . . . O prvi ter zadnji korajži pokojnega Sukovega Andreja, katero je pokazal na smrtni postelji, še govorijo dandanes po Drenovcah ter še mnogo dalje. Ženske so ostale odločno n?. strani bridiko prevarane prevžitkarice Cile; možje so z malimi izjemami za starega Suka, ki je imel til: pred poslednjim izdihljajem prvo ter zadnjo odlo.ilno besedo pri hiši. Če katera Drcnovčamka cekcče v moža, ga grize ter biča z besednim korobačem, je edina obramba miroljubnih moških Drenovčanov resna opazka: »Pomni, bable, kaj je učinil na smrtni poctelji Sukov Andrej!« Pri vseh številnih govoricah, kater. se pletejo ikrog Sukovih, treba povdariti, da živita huda Cila in pokorni Andrej v Drenovcah pri vseh v najboljšem spominu. Cila je ostala vzor vsem gospodaricam; Andrej zadnji in najhujši strah za jezične in preveč gospodujoce žene!