O izgubah posebej v začetku julija
Prejšnji teden so se na tretjem zasedanju zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Najprej so izvolili še zadnjega člana izvršnega sveta, ki bo odgovoren za področje drobnega gospodarstva, to pa je obrtnik iz Nazarij Stane Filčič. V nadaljevanju je bilo največ govora o trenutnem gospodarskem položaju v mozirski ob-ivfti. Pri tem so delegati pozorno prisluhnili predsedniku izvršnega sveta Alfredu Božiču, ki je obširno spregovoril o položaju izgubašev, to so Gorenje-Glin, Elkroj in Kovinarstvo Ljubno. Ker posebej poglobljena razprava v tako širokem krogu ni bila mogoča, so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh pripravili sestanek s poslovodnimi možmi teh podjetij ter odborniki zbora združenega dela občinske skupščine.
Vroča razprava se je razvnela ob predlogu rebalansa občinskega proračuna. Poslanci Demosa so imeli precej pripomb na dosedanji način financiranja vseh mogočih postavk iz proračuna. Predsednik izvršnega sveta je pojasnil, da vsega res ni mogoče spremeniti preko noči, da pa lahko naslednje leto pričakujejo povsem drugačen način pridobivanja prihodkov proračuna, predvsem pa spremembe na tisti strani kjer se pišejo odhodki. Kakorkoli že, rebalans je bil sprejet, kot tudi predlog za ukinitev začasnih ukrepov družbenega varstva v Gostinskem podjetju Turist.
Zapišimo še to, da bo letošnje slavje ob občinskem prazniku izjemoma v Gornjem gradu. Izjemoma zato, ker so spremenili ustaljeni vrstni red med posameznimi krajevnimi skupnostmi, to pa zaradi dejstva, ker v Gornjem Gradu letos slavijo 850-letnico benediktinskega samostana, pohvalijo pa se lahko z izjemnimi delovnimi uspehi, kakršnih v vsem povojnem obdobju ne pomnijo. Med drugim so delegati izvolili še komisijo za statutarno-pravna vprašanja in pritožbe.
j■ P■
Rudarji so praznovali
Vrsto prireditev se je tudi letos zvrstilo v počastitev praznika rudarjev. Vsekakor pa je treba omeniti osrednjo — torkov skok čez kožo (na posnetku) in sobotno ter nedeljsko popoldansko mednarodno tekmo za rudarsko svetilko oziroma pokal M cluba. Več o tem na zadnji strani.
Bele vode, Zavodnje, Ravne
Moratorij za sečnjo v gozdovih KS Pesje p^nuje
7. julija je praznik krajevne skupnosti Pesje. Ob t
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije
Skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v Skupščini Republike Slovenije, je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji dne 2. julija 1990 sklenila in razglasila »deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije«.
1.	člen
Izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z X., XL, LXXII — in XCII. amandmajem k ustavi Republike Slovenije ter z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah razglaša Skupščina Republike Slovenije suverenost Republike Slovenije.
2.	člen
Politični gospodarski in pravni sistem Republike Slovenije temelji na ustavi in zakonih Republike Slovenije. Ustava SFRJ, zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi veljajo na območju Republike Slovenije, če niso v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije.
3.	člen
V skladu z načelom državne suverenosti in z načelom pri-marnosti ustave in zakonov Republike Slovenije morajo republiški organi in organizacije zagotavljati, da bodo tudi vsi zvezni organi in organizacije na območju Republike Slovenije poslovali v skladu z veljavnim pravnim redom v Republiki Sloveniji.
4.	člen
Skupščina Republike Slovenije z ustavnim zakonom določa, kateri zvezni predpisi se na območju Republike Slovenije ne uporabljajo, ker so v nasprotju z njeno ustavo in zakoni. Zakoni, ki jih Skupščina SFRJ sprejme po sprejetju te deklaracije, veljajo za območje Republike Slovenije, če k njim izreče soglasje Skupščina Republike Slovenije.
5.	člen
Skupščina Republike Slovenije bo izvedla predpisan postopek za sprejem nove ustave Republike Slovenije v enem letu.
6.	člen
Ta deklaracija začne veljati z dnem, ko je sprejeta in slovesno razglašena na skupni seji zborov Skupščine Republike Slovenije.
V domu na Slemenu so se v nedeljo dopoldne zbrali kmetje lastniki gozdov iz Belih vod, Zavodenj in Raven.
Tema pogovora je bila seveda več kot pereča (in je še), zato je bila tudi udeležba velike večine kmetov s tega področja povsem razumljiva. Gre namreč za vračanje tako ali drugače odvzetih gozdov in za (domnevno) pretirano sečnjo v njih.
To problematiko so sprožili zeleni Velenja, zato je kmetom vso problematiko in možne zakonske in druge rešitve razložil podpredsednik zelenih Slovenije Vane Gošnik.
Kmetom seveda ni vseeno", na kakšen način so izgubili gozdove in kako jih bodo dobili nazaj, pomembno pa je,
da so z nedeljskega posveta odšli precej pomirjeni. Prav v ponedeljek naj bi zbori republiške skupščine sprejeli mo-
službam. Sestanek na Slemenu je bil seveda bolj informativnega značaja, zagotovil pa naj bi enoten nastop vseh
Zbori republiške skupščine so na zasedanju v ponedeljek sprejeli moratorij na sečnjo v spornih gozdovih za obdobje naslednjih šestih mesecev. Zeleni Velenja pozivajo vse lastnike gozdov, da v tem obdobju nadzirajo morebitne posege v gozdu in kršitve takoj javijo gozdarskemu inšpektorju za občine Mozirje, Velenje in Žalec.
ratorij za sečnjo v spornih gozdovih, kar pomeni prepoved sečnje v teh gozdovih do sprejema zakona o denacionalizaciji, ki naj bi bil sprejet do konca letošnjega leta. Do-takrat imajo kmetje možnost, da morebitne kršitve reda v gozdovih in moratorija prijavijo ustreznim inšpekcijskim
Gorenje gospodinjski aparati
Prepolovljena prodaja
Najodgovornejši predstavniki Gorenja Gospodinjski aparati, največjega podjetja v koncernu Gorenje, so na tiskovni konferenci, ki je bila 2. julija, razgrnili podatke o gospodarjenju v prvih šestih mesecih letos. Predstavili so še naložbeno dejavnost, ki je zadnja leta v tem podjetju dokaj razgibana, in pa dosežke prizadevan j za sanacijo okolja.
Zaradi blokad, zmanjšanja kupne moči in uvoza se je prodaja Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov v Jugoslaviji v
kmetov v prizadevanjih za rešitev tega več kot perečega problema ... Kmetje so uskladili stališča pred ponedeljkovim sestankom, ki je bil sklican za ponedeljek, 2. julija, in na katerem so sodelovali predstavniki gozdnega gospodarstva, izvršnega sveta, kmečke zveze, zelenih in drugi.
(Več prihodnjič)
7. julija je praznik krajevne skupnosti Pesje. Ob tej priložnosti je v kraju več prireditev.
Včeraj so na tamkajšnji plastični skakalnici pripravili tekmovanje za pokal krajevne skupnosti, jutri (v petek) bodo otroci risali na asfalt pred domom krajanov, istega dne, ob 19. uri, pa bodo v spominski sobi krajevne skupnosti odprli razstavo Pesje skozi čas. V splet prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku bo sodil še pohod krajanov na sam praznični dan ter srečanje na Encljevem vrhu. Začeli naj bi ga ob 16. uri. V praznovanje se bodo vključili tudi tamkajšnji gasilci, ki bodo teden dni kasneje, 14. julija, organizirali tekmovanje za pokal krajevne skupnosti, (bm)
Sindikati pri vodstvu skupščine
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze SSS Velenje se je v začetku prejšnjega tedna sestalo z vodstvom velenjske občinske skupščine. Namen pogovora je bila obojestranska predstavitev in dogovor o medsebojnem sodelovanju, ko gre za zadeve, pomembne za delavca.
Med drugim so sindikalisti prenesli vodstvu skupščine zahtevo sindikata začasno nezaposlenih delavcev Gorenje EKO v stečaju, da mora skupščina uresničiti sklep, ki ga je sprejela 9. februarja o tem, da bo podano poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti ob prenehanju družbenega varstva v firmi in o tem, kako je poskrbljeno za socialno varnost delavcev.
Sindikat je tudi predlagal, na tem pogovoru, da naj bi pred odločitvijo o dvigu cen na stanovanjskem in komunalnem področju temeljito prestregli gmotni položaj delavcev, kar naj bi jim bilo vodilo pri odredbi o višini cen.
(mkp)
prvih šestih mesecih letos, v primerjavi z enakim obdobjem 1988. leta, skorajda prepolovila. Zahvaljujoč izjemnim naporom pa so uspeli, v isti primerjavi, povečati prodajo na zunanje trge za več kot 40 %. Maja, na primer, so izvozili kar 85 % vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov. Do konca junija so poslali trgovskim hišam po Jugoslaviji okrog 190.000 velikih gospodinjskih aparatov, izvozili pa so jih v istem obdobju kar 640.000.
(nadaljevanje na 3. strani)
BRA V O, FRENK! Z zadnjim skokom v drugi seriji si je veliki up našega skakalnega športa Franc »Frenk« Petek priskočil prvo mesto, premagaI lep del svetovne elite, in nagradil pridne domače organizatorje z novim rekordom velenjske »letalnice« — SO,5 metra. Tako se poleti ob rekordu. (Posnetek Stane Vovkj
Novice
¥

Emona ekspres
MLAJEVCI SE »UVELJAVLJAJO«
Mozirje — Že dolgo vemo, da prenekatere zanimive prireditve v Mozirju ne bi bilo — če ne bi bilo zares prizadevnih članov sekcije mlajevcev pri mozirskem turističnem društvu. Že ničkolikokrat so se izkazali in se še bodd, kot so povedali predsednikoma skupščine občine Mozirje Andreju Presečniku in izvršnega sveta Alfredu Božiču, ki sta jih obiskala na nekdanjem, sedanjem in bodočem sejmišču ob Savinji. Razložili so jima svoje dosedanje dosežke, predvsem pa načrte, ki jih ni malo in pri katerih bo potrebno sodelovanje vseh, ki jim je kaj do boljše ponudbe, zanimivih prireditev in razvoja sploh, ne samo Mozirja, celotne doline. Obljubila sta jim vso možno pomoč, ki si jo resnici na ljubo tudi zaslužijo.
Tečaj za predšolske in šolske otroke
Titovo Velenje (tp) — Občinska zveza društvev prijateljev mladine in tovrstno društvo v KS Edvarda Kardelja že snujeta skupne akcije, s katerimi bi rada popestrila proste popoldneve našim nadebudnežem. Mednje sodi tečaj nemščine za predšolske in šolske otroke. Prvega naj bi pripravili septembra, oktobra in novembra letos, drugega pa januarja, februarja in marca prihodnje leto. Starše in otroke obveščata o namerah tako zgodaj predvsem zato, da bi se za tečaja odločili oziroma o njiju ražmislili pravočasno. Sicer pa jih bodo o vsem obvestili pravočasno.
Uspešne mlajše čebelice
Hrastnik (tp) — Zadnji teden prejšnjega meseca je bilo v Hrastniku republiško tekmovanje najboljših ekip s področnega taborniškega prvenstva. Na njem je nastopilo 24 ekip z okrog 200 tekmovalci, med njimi tudi pet ekip iz naše občine. Odrezali so se nadvse odlično, saj sta prva in druga ekipa mlajših čebelic osvojili prvo mesto. Zbrali sta več kot 90 točk oziroma je bila prva najboljša v postavljanju šotorke, druga pa pri postavljanju ognjev. Tudi ostali naši predstavniki so dosegli tretje oziroma četrto mesto.
Zbor
prenoviteljev
(fk) Griček nad Celjem — v petek popoldne se je na Gričku nad Celjem zbralo precej članov ZKS — stranke demokratične prenove. Prave množičnosti sicer ni bilo, organizatorji pa so vseeno zadovoljni in niso spremenili stališča, da bo tako srečanje prenoviteljev na Gričku odslej vsako leto.
Na srečanju je bilo domala vso republiško vodstvo in predsednik Ciril Ribičič je v govoru med drugim tudi spregovoril o sedanji dejavnosti ter poudaril, da bo stranka svoj program jasneje opredelila na jesenskem kongresu. Seveda pa tudi na tem zboru niso mogli mimo pripomb na račun sedanje oblasti — tako so sprejeli tudi izjavo o odnosu oblasti do starih političnih strank.
Rogaška Slatina bo mesto
(fk) Rogaška Slatina — 9. septembra bo Slovenija dobila še eno mesto. Ta dan naj bi namreč ob šmarskem občinskem prazniku za mesto proglasili Rogaško Slatino. Ta kraj ima že precej časa pogoje za-vstop med slovenska mesta, zdaj naj bi s primernim aktom to tudi uredili. Ta zdraviliški kraj je bil nekoč že tudi sedež občine, zdaj pa v šmarski občini sicer ni več »glavno mesto«, je pa najbolj razvit kraj. Tu je nad 4500 ljudi, v kraju je zaposlenih nad 3500 delavcev, največ v turistični dejavnosti in steklarstvu. Rogaška Slatina je znana po nenehnem razvoju in po tem, da privablja zdravilišče iz leta v leto več tujcev. Temu primerno posodabljajo objekte in načrtujejo nove popestritve.
Praznični spomin
A
(fk) Celje — Po nekaterih ugibanjih, če bodo letos v Celju sploh proslavljali občinski praznik, je zdaj že znano, da ga bodo, vendar dokaj skromno. Praznik — 20. julij — bodo v glavnem počastili s slovesno sejo občinske skupščine, občinskih priznanj, to je Šlandrovih nagrad pa letos ne bodo podelili.
Ob prazniku pa se bodo letos bolj ozrli proti Teharjam oziroma kraju, kjer naj bi prve povojne dni umrlo veliko Slovencev. Ta kraj naj bi primerno uredili, v kratkem (ali ob občinskem prazniku) pa naj bi si ga ogledal tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle.
Simboli
Piše:
VINKO VASLE
Nekoč sem že zapisal, da smo Slovenci nesrečen narod! V to me znova prepričuje zgodba o naših simbolih, ki naj bi označevali našo suverenost, nam vlivali samozaupanje in ponos in druge prepotrebne narodnostne zadeve. Nič seveda ni narobe, če smo proti pe-tokraki na zastavi in če hočemo še kaj več kot Prešernovo Zdravljico in če si s podobicami mrtvega predsednika ne znamo več predstavljati ne sedanjosti in ne prihodnosti. Novi časi, novi simboli pač in v tem ni nič spornega! Ampak, kako priti do novih simbolov, takšnih, ki nas bodo zveličavno predstavljali in zastopali ! Je podoba črnega panterja res tako grozno nesprejemljiva, da zdaj nekateri v njej iščejo tudi nesramne oznake? Recimo tisto, da se že ve, zakaj je črn in se pri tem natolcuje na hudiča, ki da je po izročilu tudi te barve. Natolcevalci
so seveda sprti z naravoslovjem, po katerem se ve, katere barve je črni panter in če je kdo brcnil v meglo, so to bili mariborski upokojenci, ko so ustanovili stranko sivih panterjev. Če jim odpustimo simboliko barve, pa jim prekrojevanja bioloških resnic res ne moremo spregledati.
Spet drugi trdijo, da bi bilo bolje, če bi si za simbol izbrali kaj bolj domačega, češ da črni panterji pri nas res množično ne tekajo po gozdovih. So pa tudi takšni, ki so v obrambo te živali pripravljeni priseči, da te živalce živijo tudi pri nas, samo videti jih je treba. To je podobno starim boljševi-kom, ki so nas še nedavno tega prepričevali, da živimo v komunizmu, nam je pa vse skupaj izgledalo čudno in bedno. Je en sam argument za uporabo črnega panterja za slovenski državotvorni simbol: enega namreč premorejo v ljubljanskem živalskem vrtu, ker pa živi večno za rešetkami, bi bila njegova upodobitev kar primerna. Kajti, če bi hoteli ostati zvesti stvarnosti, bi panterja morali upodobiti za rešetkami. Mislim, da bi — če že mora biti ravno žival — še najbolj ustrezal kočevski medved! Ne samo, da pri nas resni-
čno živi, ampak je svojo simboličnost dokazal tudi s tem, ko je prišel v naše narodno izročilo.
Opozicija bi najraje izbrala osla, s čimer grobo natolcuje, da gre ta žival samo enkrat na led in hoče reči, da slovenski volilci ne bi nikdar več ponovili takšne napake kot na letošnjih volitvah. Pa ja, zagotovo bi volili prenovitelje, že zato, da zdaj ne bi jokali, kako težko jim je, ko so ostali brez baze. Del liberalcev se bolj nagiba k vrabcu v skladu z izrekom: bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Zato bodo zdaj pristali na vse podfunkcije, ki jim jih bo oblast pripravljena odriniti. Kmečka zveza se bo zagotovo borila za simbol bika — ne zaradi njegove moči, ampak preprosto za-
to, da bodo naši zanamci sploh vedeli, kako je ta žival nekoč izgledala. Kmetijska politika je z njo namreč odločno obračunala. Zeleni so za panterja, ampak mora biti zelen, ali pa vsaj lisast, da ne bodo nekateri nesramno govorili, da ekologi na oblasti požirajo svoje predvolilne obljube. Še najlaže je krščanskim demokratom; ti imajo prosto izbiro po bibličnem izročilu o potopu sveta. Komunisti bi si lahko izbrali krta, ker ta rije pod zemljo, ne da bi vedel zakaj in je zato škodljiv, socialisti pa si lahko izberejo kar opico, ki ima šanse, da v skladu z darvinizmom nekoč postane človek.
Kot je videti, tudi tu ne bomo lahko izbrali, ampak si bomo predtem še ostro skočili v lase. Tudi tu je rešitev na dlani: naš simbol bi lahko bil kar celoten živalski vrt. Vsaj jaz se včasih tako počutim . . .
Podjetje za inženiring in servisno dejavnost.d.o.o. Titovo Velenje, Stanetova 9 tel.: (063) 853 911
NASE DEJAVNOSTI:
- prodaja rezervnih delov za pralne stroje in štedilnike - prodaja pralnih strojev po sistemu staro za novo - prodaja pralnih strojev po sistemu staro za staro -stari pralni stroj vam ocenimo in prodamo generalno obnovljen pralni stroj z enoletno garancijo - servisiranje pralnih strojev in štedilnikov - namizno založništvo - izdelava poslovnih vizitk, folij za grafoskope, oblikovai\je in tiskarje knjig, priročnikov,katalogov, vabil, obrazcev, grafično oblikovalce, skeniranje tekstov in slik
Celjsko območje
Začetek izgradnje AC že prihodnje leto
Dovolj je že bilo premikanja in obljub — gradnja avtoceste med Arjo Vasjo in Ljubljano mora priti že v sedanji srednjeročni	plan
1991 — 1995! Tako so zahtevali poslanci na zasedanju celjske občinske skupščine. Zahteve so še bolj opredelili: z gradnjo prvega odseka med Arjo vasjo in Šentrupertom morajo pričeti že prihodnje leto. Če republiška uprava za ceste celjskih zahtev ne bi sprejela, bodo zahtevali spremembo financiranja cest v Sloveniji.
Celjani zahtevajo — to so zapisali v poseben zahtevek, ki so ga s seje skupščine poslali republiški upravi za ceste — da odsek avtoceste med Arjo Vasjo in Ljubljano (Blagovico) zgradijo do leta 1995. Po prvem odseku, ki
naj bi ga uredili prihodnje leto, naj bi se naslednje leto lotili odseka med Šentrupertom in Vranskim, do konca tega srednjeročnega obdobja pa naj bi dokončali še zadnji del. Od republiške uprave za ceste terjajo natančen termin-ski plan gradenj posameznih odsekov, o tem, kaj delajo pa Celjani terjajo redna trimesečna poročila. Terjajo tudi, da v izvajanje načrta močneje pritegnejo strokovnjake z območja Štajerske, Koroške in Prekmurja.
V Celju upajo, da bodo v republiki njihove zahteve upoštevali; če jih ne bodo in bodo hoteli ureditev te ceste ponovno zavlačevati, bodo zahtevali spremembo financiranja cest v naši republiki. Financiranje naj bi prenesli na regije ali skupine regij.
Menijo namreč, da bi z bencinskim dinarjem, ki bi se zbral na tem območju, lahko sami gradili ta cestni odsek. Na celjskem območju namreč zberejo s prodajo bencina petino vsega denarja, kolikor ga zberejo v Sloveniji. Če pa upoštevamo še denar s širšega območja Štajerske in Prekmurja je ta znesek še veliko večji. Nekateri so izračunali, da bi z bencinskim dinarjem s celjskega območja v teh letih po sprejetju zakona o izgradnji cestnega križa se-ver-jug (leta 1969) zbrali toliko denarja, da bi ta odsek avtoceste že lahko zgradili le s tem denarjem.
V razpravah o potrebnosti sodobnejše cestne povezave mnogi tudi omenjajo izredno število prometnih nesreč.
predvsem takih z najhujšim izidom. Pri tem je zgovoren podatek o prometnih nesrečah s smrtnim izidom na sodobni cesti med Arjo Vasjo in Tepanjem in slabim odsekom med Arjo Vasjo in Trojanami. Razmerje je namreč 1 proti 10. Pa ni čudno, daje iz vsega tega tudi vznikla zamisel, da bi tožili republiko, ker ni uresničila sprejetega zakona, s tem pa pustila cesto v slabem stanju in »povzročila« po letu 1969 izredno veliko število prometnih nesreč.
Še to: v Celju pristajajo le na obnovo trojanske »babe«, ne pa tudi na gradnjo tretjega cestnega pasu čez trojanski klanec.
(-Jk)
Savinjsko-šaleška naveza
Čas je za spremembe
Čas teče dalje, nekatera gesla še vedno ostajajo. In čeprav nekateri pravijo, da smo pri nas storili že pravi prelom, drugi še vedno nadaljujejo z velikokrat zapisanim geslom, da je čas za spremembe. Seveda si te spremembe različni ljudje razlagajo na zelo različne načine. Tisti, ki so prisegali, da ne bo revanšizma, bliskajo z očmi po nekaterih, ki da bi jih bilo treba spo-koriti. Nekateri si želijo pasov s hrbtov tistih, ki da so si s pretiranim nalaganjem družbenih bremen na svoja pleča odebelili kožo — pa tudi denarnice. In ko govorijo, da ne bo lova na čarovnice, mečejo naokoli polena, ki bi jih radi zložili v grmado.
Ni jih malo, ki pravijo, da bi si po več ali manj pri-čakujočem zlomu osrednjega nacionalnega športa, ki je zdrsnil skupaj s sorodno tovarno, lahko privoščili nov nacionalni šport. Rezanje glav. Pri nas imajo namreč zdaj nekatere glave zelo nizko ceno. Mnogi namreč pravijo, da imajo vsi rdečeglavci maslo na glavi. In enostavneje kot brisanje masla se jim zdi enostavno »skidanje« vsega organa, ki naj bi bil obtežen.
In tudi v tej novi nacionalni disciplini že imamo neke vrste lig. Imamo republiško ligo, to je lista republiško pomembnih glav. ki bi jih bilo treba sneti. Na tej listi je največ direktorjev
in novinarjev. Prvih zato, ker da so v rdeči zagnanosti pozabili na pravo in pravilno delo, zamešali razne stvari in nas privedli sem, kjer smo. Smo pa zelo nizko. Novinarji naj bi bili krivi, ker da na vse to niso opozarjali, pa ker so z njimi paktirali, pa ker so nekateri svojčas kritizirali tiste, ki so se zdaj znašli na oblasti. Nekateri pa so si celo drznili zapisati že tudi kaj čez to novo oblast. To pa seveda ni lepo.
No, razen te republiške lige imamo v novem slovenskem nacionalnem športu seveda še občinske lige. V tej so podobni ljudje kot na republiški, le da se tu kot predmet športne aktivnosti
pojavljajo še posamezniki, ki so zdaj prišli na različne nivoje oblasti. Saj veste — najhujša pijanost je tedaj, ko se kdo napije oblasti. Tedaj mora še hudič povesiti roge.
Ob snovanju teh lig je seveda izredno pomembno, kdo bo to tekmovanje vodil oziroma kdo bodo sodniki, ki bodo odločali o pravilnosti igre. Vsaka igra namreč mora imeti svoja pravila, sicer se tudi šport spremeni v anarhijo, kjer glave padajo vsepovprek, ne da bi kdo sploh piskal faul.
Preveč glav pa tudi ne bi smelo pasti — saj imamo že tako in tako preveč brezglavih dejanj.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Sindikalne hranilne in konzumne zadruge že kmalu!
Svobodni sindikati Slovenije se ta čas temeljito pripravljajo na ustanovitev sindikalne hranilnice, borze sindikalnega turizma, sindikalnih kozumnih zadrug, strokovne službe za svetovanje pri iskanju zaposlitve in spremljanje gibanj na trgu delovne sile. Gre za stvari, ki so jih svobodni sindikati svojemu članstvu obljubili. O njih pa ta čas razpravljajo tudi posamezna občinska sindikalna predsedstva — v Velenju prejšnji teden.
Sedež sindikalne hranilnice naj bi pó teh strokovnih podlagah bil na Zvezi SSS, na območjih pa naj bi delovale ekspoziture. Tu bi se zbirala sredstva občanov v obliki hranilnih vlog in depozitov na računih, omogočali krediti za nakup in gradnjo stanovanj.
blaga široke potrošnje, preko njih bi vodili blagajno vzajemne pomoči, vse oblike varčevanja, vodili sklade nezaposlenih . . .
Precej razprav — že pred strokovno podlago, ki jo je tokrat ponudila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, pa je bilo med ljudmi v zvezi z ustanavljanjem sindikalnih konzumnih zadrug. Mnenja so bila deljena: od podpore do popolnega odklanjanja v smislu — zakaj naj ne bi sindikat raje omogočil vsem, da bi zaslužili toliko da bi lahko kupovali v običajnih trgovinah? »Sindikati na zahodu ustanavljajo take oblike zadrug, kar utemeljujejo s tem, da človek za tisto kar zasluži želi čimveč dobiti, in če že dobi kaj ceneje, lahko preostanek porabi za kaj drugega in si tako iz-
boljšuje tudi kakovost življenja. Tako da tudi tam, kjer zaslužijo po trikrat ali petkrat več, te zadruge imajo. Zadruga naj bi začela najprej delati z artikli, ki so osnovni,« je pogled na ustanavljanje konzumnih zadrug razložila predsednica Občinskega sveta Zveze SSS Velenje Mira Vide-čnik.
V borzo sindikalnega turizma
pa so se vključili tudi velenjski svobodni sindikati, ki ugotavljajo, da je odziv precejšen.
Zaenkrat samo na področju letovanj, imajo pa še druge načrte, med drugim organiziranje kakovostnih sindikalnih izletov in prireditev. »Rekla bi lahko, da si ta borza želi postati nekakšna mala agencija,« pravi Mira Videčnik.
Strokovna služba za svetovanje
pri iskanju zaposlitve članom sindikata, ne bo konkurirala Zavodom za zaposlovanje, ampak bo še dodatno iskala možnosti zaposlitve ljudem, ki iščejo delo.
Na sindikatu pravijo, da te strokovne podlage niso nič drugega kot izpolnitev tistega, kar ljudem, ko se odločajo za članstvo v Svobodnih sindikatih (varstvo pravic iz kolektivne pogodbe, brezplačna pravna pomoč, dodatno izobraževanje, pomoč v posredovalnicah dela, sindikalne hranilnice in posojilnice, pomoč iz solidarnostnih skladov, pomoč iz stavkovnega sklada, počitnice v objektih sindikalnega turizma, organizirana nabava — ugodna — v trgovinskih organizacijah ali sindikalnih zadrugah). (mkp)
Gorenje Koncern
Obveznice za financiranje razvojnih programov družbenikov
Da bi zagotovili potrebne lastne vire sredstev za financiranje razvojnih programov družbenikov je upravni odbor Gorenje Koncern na seji 16. maja 1990 razpisal obveznice. Za razvojno financiranje družbenikov, in sicer za posodobitev tehnologij, razvoj novih izdelkov in sistemov, pridobivanje novih znanj in za zagotavljanje ekološko čistega okolja so bile izdane obveznice v skupnem znesku 50 milijonov zahodnonemških mark, vplačljive in izplačljive v dinarjih. Z obveznicami bodo, kot je predvideno, zagotovili okrog 60 % od skupno 90 milijonov zahodnonemških mark, kolikor jih bodo letos
v tem koncernu namenili za vlaganje.
Delavci Gorenja te dni že kupujejo obveznice, ki jim bodo prinašale 10% letne obresti; glavnico in obresti bodo dobili izplačano vsakega pol leta, prva anuiteta pa zapade 15. januarja 1991. Obveznice Gorenja Koncern so na voljo tudi v podružnicah Ljubljanske banke. Gorenje Koncern pa jih je ponudilo v nakup tudi poslovnim partnerjem, posebej še tistim, s katerimi želijo okrepiti medsebojno sodelovanje, poslovnim bankam, Republiki Sloveniji, Federaciji in drugim.
Zaposleni v podjetjih Gorenja v občinah Velenje in Mozirje so v velikem številu že prve dni akcije kupovali obveznice Gorenja Koncern, saj se zavedajo, da tudi na ta račun podpirajo razvoj posameznih podjetij, z nakupom obveznic pa hkrati dokazujejo pripadnost podjetju, v katerem delajo, in Gorenju.
Prva anuiteta obveznic Gorenja Koncern zapade v plačilo, kot smo že zapisali, 15. januarja 1991, zadnja pa 15. julija 1995. Nevnovčene obveznice pa bo mogoče ob preoblikovanju Gorenja Koncern v delniško družbo
Razvoj kadrov, načrtovanje karier
V koncernu Gorenje si že nekaj časa prizadevajo, da bi ustvarili potrebne pogoje za kar najširše sproščanje ustvarjalnih sposobnosti zaposlenih. S temi prizadevanji uresničujejo tudi eno od pomembnih nalog iz projekta Internacionalizacija Gorenja, ki ga v tem koncernu uresničujejo hitreje, kot so sprva računali.
Prejšnji teden so v Topolšici na posebnem seminarju, na katerega so prišli vodje kadrovskih služb oziroma sektorjev podjetij
Gorenje, podrobneje predstavili sistem razvoja kadrov v koncernu Gorenje. Uvodoma so podpredsedniki poslovodnega odbora Gorenje, odgovorni za posamezne divizije (skupina podjetij), spregovorili o kadrovski funkciji in dejavnosti v luči strateških razvojnih usmeritev koncema Gorenje. Predstavili pa so tudi bistvene kadrovske vidike strateških načrtov razvoja podjetij Gorenja, ki so bili predstavljeni vodstvu tega koncema v mese-
cu juniju.
O elementih sistema razvoja kadrov in metodologiji planiranja karier v Gorenju, kot pomembnem sestavnem delu projekta Internacionalizacija Gorenja, za sproščanje ustvarjalnih sposobnosti zaposlenih, pa je govoril dr. Emil Roje. Med novostmi, ki jih uvajajo v Gorenju, velja še posebej omeniti tudi tole: vodilni poslovodni delavci bodo morali v prihodnje načrtno skrbeti za Kadrovsko zaledje podje-
Gorenje servis
50 delavcev na najvišjih vrhovih BiH
ZSMS — liberalna stranka občine Mozirje
Novo vodstvo in _ programska izhodišča
zamenjati za delnice tega koncer-na. Tako bodo lahko tudi tisti delavci, ki ne bodo vnovčili vseh obveznic, postali solastniki Gorenja Koncern, se pravi udeleženci v upravljanju, razporejanju in delitvi dobička Gorenja Koncern.
Gorenje Koncern bo denar, zbran z obveznicami, namenil za tiste naložbe, ki bodo prinašale največji dobiček. Sredstva bodo, skladno s sprejetimi merili, usmerjali v tiste razvojne projekte, ki bodo zagotavljali najmanj 15 % interno stopnjo donosnosti.
(an)
V četrtek zvečer je bila v nazar-skem delavskem domu seja občinske konference ZSMS — liberalne stranke občine Mozirje. Najprej so sprejeli pravila o delovanju in organiziranosti, poslovnik in sklep o višini članarine. Zaposleni bodo tako mesečno plačevali 0,5 odstotka od osebnega dohodka, upokojenci 15 dinarjev, dijaki, študentje in nezaposleni 10 dinarjev, profesionalni funkcionarji liberalne stranke 1 odstotek od osebnega dohodka, v posebnih primerih pa predvidevajo tudi oprostitev plačevanja članarine.
Obenem so opravili tudi kadrovske spremembe v vodstvu občinske konference. Nova predsednica je Zdravka Hriberšek-Ladinek, podpredsednik Jože Pečovnik in sekretar Bojan Se-všek, izvolili pa so tudi novo 6-člansko predsedstvo. Dosedanji program so uspešno uresničevali, sredi prihodnjega tedna pa se bo na prvi seji sestalo predsedstvo in podrobneje opredelilo delovni program za delo v prihodnje.
Izhodišča za prizadevanja liberalne stranke občine Mozirje so kljub temu že jasna. Velik cilj predstavljajo prizadevanja za obnovo ceste med Ljubnim in Lu-čami, saj je sedanja že življenjsko nevarna, obenem najožje grlo za toliko željeni razvoj turizma v zgornjem delu doline, poleg tega pa naj bi prišla v republiške načrte šele po letu 1993; drugo področje je izobraževanje kjer naj bi končno rešili problem popolne osemletke na področju Nazarij in Rečice; okolje je prav tako v ospredju, zlasti onesnaževanje iz nazarske tovarne ivernih plošč in divja odlagališča, ki niso
v prid niti turizmu niti dolini kot-celoti; pozornost liberalcev je usmerjena tudi v turizem, ki dolini mora dati veliko več, žal pa so trenutno možnosti več ali manj neizkoriščene; v zdravstvu želijo približati zdravnika bolniku, zadovoljni so s kvaliteto storitev, ne pa povsem z vsebino; precej so govorili o spodbudah za drobno gospodarstvo in o alternativnih virih energije, kamor sodijo veter, sonce in male pretočne elektrarne, ki jih sicer pospešeno že gradijo, pa še o čem.
Seje seje udeležil tudi Mojmir Ocvirk, poslanec liberalne stranke v družbeno-političnem zboru republiške skupščine, ki je spregovoril o nekaterih najbolj perečih zadevah, kot sta naprimer zaplet »Thaler« in kraja imena liberalni stranki. Posebej je poudaril probleme celjske regije, zlasti nujno izboljšanje infrastrukture. Tu je na prvem mestu cestna povezava med Mariborom in Ljubljano, saj je Slovenija brez nje le malo večja vas za Evropo, poleg tega pa si brez te ceste ne moremo predstavljati, da bi Ljubljana postala pomembno informacijsko središče, prej bo njej namenjeno vlogo prevzel Zagreb. Zaradi teh in drugih problemov se bodo v začetku septembra na sestanku zbrali vsi poslanci celjske regije za republiške organe ter razčlenili vse najpomembnejše probleme, ki jih je treba reševati na ravni republike. Med drugim je Mojmir Ocvirk dejal, da je to »naš čas, nimamo drugega časa, zato smo tukaj in takoj prisiljeni odpirati temeljna vprašanja našega življenja in jih tudi reševati.«
j. p.
tja, prek letnih pogovorov s sodelavci pa omogočit tudi načrtovanje poklicnega razvoja zaposlenih.
Na seminarju v Topolšici so predstavili tudi metodološke pripomočke pri planiranju karier ter se dogovorili o postopku in strokovnih pripravah pri uresničevanju sistema razvoja kadrov in metodologije načrtovanja karier v Gorenju.
(an)
Pred tremi leti, med prvim organiziranim vzponom delavcev Gorenja Servis na Triglav, se je porodila zamisel, da bi ljubitelji planin iz tega Gorenjevega podjetja obiskali vse najvišje vrhove v Jugoslaviji.
Zamisel se je že čez leto dni spremenila v dejanje. 1988. leta, ko je mreža Gorenja Servis v Makedoniji slavila svojo 20-letnico, so se ljubitelji planin iz tega Gorenjevega podjetja zbrali v ■ Makedoniji. Skupaj s serviserji iz te naše najjužnejše republike so proslavili pomemben jubilej.
povzpeli pa so se tudi na najvišji vrh Makedonije in drugi najvišji vrh pri nas — na Titov vrh. Lani so bili planinci Gorenja Servis na najvišjem vrhu Hrvaške — na Velebitu.
Zadnji petek, 29. junija, zjutraj, pa je skupina 50 prijateljev gora iz Gorenja Servis odpotovala na obisk v Bosno in Hercegovino. Skupaj s tamkajšnjimi serviserji je obeležila 25-letnico servisne mreže Gorenje Servis v Bosni in Hercegovini. Prvi dan, v petek, so se spotoma oglasili v
Bihaču in si ogledali proizvodnjo hladilnozamrzovalnih aparatov v tovarni Gorenje Bira. V soboto, 30. junija, so se v spremstvu vodnikov planinskega društva Maglič iz Goražda povzpeli na 2.386 metrov visoki Maglič. V nedeljo, 1. julija, so si ogledali Mostar, pri Boračkem jezeru pa so bili na srečanju serviserjev Gorenja iz Bosne in Hercegovine. V ponedeljek so se skupaj z vodniki planinskega društva Prenj iz Mostarja povzpeli na 2.123 metrov visoki vrh Zelene glave. V torek, 3. julija, pa so se
vrnili v Titovo Velenje.
Prihodnje, 1991. leto, pa bodo ljubitelji planin iz Gorenja Servis hodili po gorah Črne gore.
Obiski najvišjih vrhov širom po Jugoslaviji so, tako poudarjajo organizatorji, enkratna priložnost tudi za medsebojno spoznavanje delavcev Gorenja Servis iz vse Jugoslavije. So pa vsi vrhovi, na katere se vzpenjajo ljubitelji gora iz Gorenja Servis, tudi kontrolne točke jugoslovanske planinske transverzale.
(VŠ)
Celovita informacija
— Podoba kraja ali dežele, ki želi biti turistična, se kaže tudi na področju informacij. Tako v obliki turističnih pisarn, za katero se v Zgornji Savinjski dolini že leta trudijo (sedaj kaže, da nekaj vendarle bo), kot tudi v obliki najrazličnejših napisov, razglednih in preglednih panojev, do smerokazov in vsega kar sodi zraven. Podoba razvitosti ponudbe in razlika sta očitni. Ko prideš v Logarsko dolino si že na začetku prepuščen samemu sebi, še tisto kar je — je pomanjkljivo; za nasprotje pa posnetek z avstrijske Koroške, kjer lahko na vsakem koraku dobiš podatke — dobesedno vse, ki jih za posamezen kraj ali področje potrebuješ. To je (tudi) turizem, (foto:
j- P-)
Gorenje Gospodinjski aparati
Prodaja doma se je skoraj prepolovila
P Ocenjujejo, da bodo letos doma prodali okrog 500.000 velikih go-i spodinjskih aparatov, na tujem pa kar 1,300.000. i Razumljivo je, da si v Gorenju Gospodinjski aparati prizadevajo, : da bi bila proizvodnja, posebej še na zunanjih trgih, kar najbolj konku-' renčna. Vendar pa ugotavljajo, kar so posebej poudarili na ponedeljkovi r tiskovni konferenci, da vsi dobavitelji sestavnih delov in reprodukcijske-; ga materiala še niso doumeli, da morajo, podobno kot je to Gorenje že i, storilo pred časom, tudi sami spustili cene na svetovno raven. Da bi pre-j prečili monopolno obnašanje nekaterih domačih dobaviteljev, bodo za ! nekatere najpomembnejše sestavne dele poiskali dodatne dobavitelje. ' Za premagovanje težav, ki zadnje čase pestijo vse naše gospodarstvo, tudi likvidnostnih, so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali poseben program. Gre za to, da se tudi za prihodnje zadrži optimalen obseg poslovanja. Seveda pa bo morala svoje narediti (udi »država«, kot so povedali predstavniki Gorenja Gospodinjski aparati, da bi lahko kvalitetno in konkurenčno proizvajali.
Zadnja leta namenjajo \ Gorenju Gospodinjski aparati znatna sredstva za posodabljanje tehnologij in osvajanje proizvodnje novih izdelkov. V obdobju 1990—1993, na primer, bodo za naložbe potrebovali letno po okrog 6(1 milijonov zahodnonemških mark. Del tega denarja pa bodo, podobno kot tudi doslej, namenili za proizvodnjo in izdelke, ki so okolju kar najbolj prijazni.	—ml —
icxKacxiorioooooonoooocxxxxxxionooncxxxaoc
Na tuje za 151 milijonov dolarjev izdelkov
Podjetja v okviru koncema Gorenje so v prvih šestih mesecih letos prodala na tuje za skoraj 151 milijonov dolarjev izdelkov. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so povečali izvoz za dobrih 20 %. Pomembno pa je, da odpade kar 95,5 % vsega polletnega izvoza na trge s konvertibilnimi valutami.
Največje podjetje Gorenje Koncern, Gorenje Gospodinjski aparati, pa je do konca meseca junija prodalo na zunanje trge za 106 milijonov dolarjev izdelkov.	(an)
ffllilpf	ä-'v"- - v's	WßiW^ • '	" p \ " 1 . | ~ ' '
Kabelsko razdelilni sistem v občini Velenje
llBllilÄtiilllll^^
»Tudi z njim v Evropo 92«

Ob pripravi programov pravkar končanega obdobja četrtega samoprispevka so se krajani nekaterih mestnih krajevnih skupnosti odločili za izgradnjo kabelsko razdelilnega TV sistema. Zgledi vlečejo in kmalu so se jim pridružili še v nekaterih primestnih krajevnih skupnostih. Danes se z njim ponašajo že v enajstih. O izgradnji, o nadaljnjih načrtih na tem področju je predsednik občinskega gradbenega odbora za izgradnjo kabel-sko-razdelilnega sistema Igor Simončič takole odgovarjal na naša vprašanja.
V velenjski občini smo konec leta 1986 začeli graditi kabelsko-razdelilni sistem. Kakšno je stanje danes?
»Kabelsko-razdelilni sistem je praktično že zgrajen. Nanje je priključenih okoli sedem tisoč gospodinjstev. Seveda izgradnja še ni povsem sklenjena. Želimo ga namreč v prihodnje razširiti še na obrobne krajevne skupnosti, da bi leta 1995 govorili o občinskem sistemu, ki bo zagotavljal kakovostno sliko in ton tudi v najbolj oddaljenih gospodinjstvih naše občine. Pri tem je pomembno poudariti, da bo ta občinski kabelski sistem informiral občane o dogodkih v naši občini.«
Omenili ste že razširitev kabel-sko-razdelilnega sistema v okoliške krajevne skupnosti. Vemo. da se zanj zaenkrat v vseh ne odločajo. saj je za nekatere krajane predrag, ker pač rešujejo v tem trenutku bolj življenjska vprašanja kot so vodovod, izgradnja telefonskega omrežja, . . . Ali ne bi morda izgradnjo tega združili (kar je možno).
Simončič: »Vsekakor bi bilo umneje. Mi smo precej razmišljali o načinu izgradnje, kako bi bila čimbolj enostavna, cenejša. V zadnjih dveh letih so se na trgu pojavile nove tehnologije, ki omogočajo cenejši prenos signalov po kablih (optična vlakna). Upamo, da bomo mi že v letu 1991 prvi takšen pilotski sistem lahko zgradili. Verjetno bo cena izgradnje teh bistveno cenejša od dosedanje, že zaradi dolžine polaganja kablov.«
Kaj pa tam, kjer si krajani sami kupujejo antenski sistem?
»Krajani želijo biti informirani o vsem, zato ni nič slabega, če si kupujejo svoje sprejemnike za sprejem satelitskih programov. Gotovo pa bodo želeli v prihodnje biti še bolj celovito seznanjeni o dogodkih v občini, republiki in morda tudi o deželah okoli nas.«
Kako se bodo lahko vključili v ta občinski informacijski sistem ?
»Ob razmišljanju, kako ga graditi naprej, smo prišli do spoznanja, da bomo morali sistem mi ponuditi občanom in ne več čakati nanje, kdaj bodo sami želeli imeti ta priključek. To pomeni, da bomo morali biti pri ponudbi bolj prodorni kot smo bili doslej, da bomo mi tisti, ki bomo v nadaljnjo izgradnjo sistema vlagali, občanu pa prodajali samo signal in sliko v njegovem domu.«
Omenili ste pocenitve, novosti na tem področju, cenejšo izgradnjo. Kakšen je sistem Gorenja Servis v primerjavi z drugimi sistemi. pri tem mislimo predvsem na cene?
»Mi smo se že na začetku izgradnje odločili za profesionalne sisteme, za kakovostno vzdrževanje slednjih, kajti tam, kjer niso tako zgrajeni in vzdrževani, občanu oziroma potrošniku ne dajejo dovolj velikega zadovoljstva ob gledanju programov — večkratne prekinitve, izpadi slike,.. . V primerjavi z ostalimi ponudniki smo nekje v zgornjem
cenovnem razredu. Dejstvo pa je, da so naši sistemi glede profesionalnosti, zanesljivosti obratovanja in vzdrževanja eni boljših v Jugoslaviji.«
Koliko programov lahko sedaj gledamo v naši občini in koliko jim bomo lahko v prihodnje ?
»Na velenjskem kabelskem sistemu lahko trenutno spremljamo 13 TV in šest radijskih programov. Želimo pa postajo v prihodnjih mesecih razširiti na 20 satelitskih in 7 radijskih programov. Kako bodo te zadeve stekle, je v veliki meri odvisno od plačevanja najemnine.«
V zvezi z obratovanjem so že
smo porabili za izgradnjo precej več materiala kot drugod. Zato tudi različna cena za priključek. V gosto naseljeni krajevni skupnosti Edvarda Kardelja so krajani — na primer — plačali okrog 200 DEM na priključek, v Kavčah pa okrog 1000 DEM za priključek.«
Kakšen je delež tistih, ki so sodelovali pri izgradnji tega sistema ?
»Približno 70 odstotkov denarja so združili občani, 15 odstotkov krajevne skupnosti, prav tolikšen pa je delež Gorenje Servisa.«
Kako je z naročnino ?
»Na že prej omenjenem sestanku smo sprejeli sklep, da bomo zaradi stroškov, ki so že nastali, in ki gotovo še bodo, začeli pobirati naročnino od 1. junija letos dalje. Prve položnice bodo prejeli krajani prihodnje dni. Da bi bilo pobiranje naročnine čimbolj enostavno, s tem stroški mesečne naročnine čimnižji, smo se dogovorili s službo, ki pobira
nastali določeni stroški in bodo tudi v prihodnje. Kako jih pokrivate?
»Na kabelsko razdelilni sistem smo prve krajane priključili že 3. julija leta 1987. Torej sistem obratuje že polna tri leta in vse stroške v zvezi z vzdrževanjem, plačevanjem električne energije, najemnina kabelske kanalizacije, prostorov na pošti,... je sedaj krilo Gorenje Servis. Mislim, da smo pokazali dovolj dobre volje našim občanom pri reševanju tega vprašanja. Čas je, da tudi ti sedaj prispevajo za dobrino, ki jo imajo v svojem stanovanju, ustrezno vsoto.«
Pred nedavnim ste na sestanku s predstavniki krajevnih skupnosti podali poročilo o izgradnji kabelskega sistema v občini.	^
»Na omenjenem sestanku so bili predstavniki krajevnih skupnosti natančno seznanjeni, koliko je izgradnja sistema stala. Ovrednoten je bil po treh metodologijah, vse pa so pokazale, da je vreden 21 milijonov dinarjev. Mislim, da je kakovostno zgrajen, v povprečni ceni poceni, če stane priključek približno 470 DEM. To ni niti tretjina cene najslabšega satelitskega sprejemnika. Res pa je, da so bili stroški izgradnje v oddaljenejših krajevnih skupnostih nekoliko večji kot v mestnih. Konfiguracija naseljenosti posameznih predelov mesta je naredila svoje. Ponekod
stanarino in stroške komunalnih storitev, še za pobiranje prispevka za kabelsko televizijo. S tem smo stroške znižali za desetino. Upamo, da bomo uspeli višino naročnine za katero smo se dogovorili s predstavniki krajevnih skupnosti — 40 dinarjev za priključek — obdržati tudi prihodnje leto, če le ne bo prišlo do bistveno cenovnih nesorazmerij.«
Kabelsko-razdelilni sistem je bil zgrajen s kapitalom različnih lastnikov. različnih organizacij. Kako naj bi deloval organizacijsko v prihodnje?
»Moram reči, da smo se ta štiri leta veliko ubadali z organizacijo oziroma upravljanjem tega sistema. Nova zakonodaja je dala možnost, da bomo vložke občanov, krajevnih skupnosti in Gorenja Servis natančno definirali in na osnovi tega tudi razpisali delnice. V okviru delovne organizacije želimo ustanoviti podjetje za projektiranje, inženiring, skratka za izvedbo gradnje kabelskih sistemov po različnih krajih Jugoslavije. Zamisel o organizaciji, dorečena naj bi bila do konca leta, je približno takšna: v okviru te firme naj bi zaživela enota »kabelski sistem Velenja«, kjer naj bi bili solastniki sistema tudi ostali. Mi bi občanom z oziroma na njihove vložke podelili delnice, s katerimi bi lahko prosto razpolagali na trgu, jih prodajali, kupovali, skratka radi
bi jim povrnili tisto, kar so za izgradnjo tega sistema prispevali.«
Nameravate ustanoviti delniško družbo ?
»Tako je. Ta družba naj bi v prihodnje gradila sisteme kot je v naši občini po različnih krajih Jugoslavije, pa tudi izven nje.«
Da bi dobili čimveč podatkov o krajanih, o delovanju kabelskega sistema, da bi lahko čimbolje prisluhnili njihovim željam, tudi potrebam in zahtevam, ste mednje pred nedavnim poslali anketo.
»Skupaj s položnicami bodo občani dobili anketni list, s katerim smo jih povprašali, kako so zadovoljni s sedanjimi programi, katere programe najraje gledajo, ali so sploh zadovoljni s kabelskim sistemom, kaj bi si želeli gledati v prihodnje. Dali smo jim na voljo za obkrožitev 20 TV in 7 radijskih programov na našem kabelskem sistemu.«
»Vaš nadaljnji korak bo postavitev oddajnega centra na Gori Oljki. Kaj bo ta postavitev omogočila in kako daleč ste ?
»Že od vsega začetka smo v programskem delu predvideli sprejem avstrijskega prvega in drugega programa ter program Tv Koper. Žal, dosedanja prizadevanja inženirjev in tehnikov Gorenje Servisa in TV Slovenija niso obrodila želenih sadov pri iskanju kakovostnega TV programa na bližnjih vzpetinah okoli Velenja. Možnost sprejemanja teh smo najprej našli na Gori Oljki. Postopek za pridobitev lokacijskih dovoljenj teče pri občini Žalec. Ob tem naj omenim velike težave z Zavodom za varovanje naravne in' kulturne dediščine Celje, ki nam žal ne more oziroma ne zna strokovno pomagati pri projektiranju sistema. Tudi mi se zavedamo, da ne smemo tako pomembne točke kot je ta gora skaziti z antenskimi sistemi. Pripravili smo predlog, vendar nanj še nismo dobili konkretnega odgovora. Dogovori sedaj tečejo in upamo, da bo v letošnjih jesenskih mesecih zadeva dorečena vsaj glede lokacijskih pogojev. Ko bodo ti znani, se bomo lotili projektiranja in na osnovi izvedbenih projektov tudi začeli graditi ta sprejemni center. Moja velika želja je, da bi ga naredili prihodnje leto. Pri tem pričakujemo pomoč ustreznih strokovnih služb. Ta sistem bo pokrival občine Mozirje, Žalec, Čelje — praktično celotno celjsko regijo. Z njim si bomo odprli okno v nam najbližji svet.«
Koliko priključkov naj bi povezoval?
»Po sedanjih ocenah okrog 50 tisoč priključkov.«
Ko bo še to zgrajeno, se boste morda ustavili ali sledili načelu: gremo naprej?
»Vsekakor o prihodnosti razmišljamo že danes. Radi bi ta sistem povezali na ravni republike, ta se bo povezala z Evropo,.. .Prejšnji teden smo se v Ljubljani pogovarjali s predstavniki kanadske firme Global, ki je že podpisala pogodbo s TV Beograd o izgradnji kabelskega sistema v Srbiji. Ta firma bi rada celoten svet skablirala z optičnimi vlakni in tako praktično povezala vse točke na svetu v enoten telekomunikacijski sistem. Pri tem bodo veliko vlogo odigrali tudi sateliti, ki bodo v prekomorske dežele prenašali določene signale oziroma programe. Torej, tudi z našim kabelsko-razdelilnim sistemom želimo v Evropo 92.«
tap. vos

VaiKO NAGRADNO NkiNJAi
i\
u
• •
■■Sli
^m
''' i
VAS mikajo privlačne nagrade, ki jih bomo podelili izžrebanim v naši akciji?
Še je čas, da sodelujete tudi vi, ne le novi, tudi naši zvesti stari naročniki !ž
KAKO? Če še niste naročeni na Naš čas, se na-
ročite čimprej in tudi stari naročniki! Zadnji rok za plačilo je 15. avgust!!
NAGRAD je veliko, lepe so, krog sodelujočih se širi, možnosti za nagrado je torej vse več . . . V naslednji številki spet podrobno o nagradah.
Pogovor s Francem Vedenikom, predsednikom odbora za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev IV. samoprispevka
»Nadaljnji razvoj kraja odvisen predvsem od krajanov
samih!«
Brez samoprispevka ni napredka. Je to fraza ali vse prej kot to. So vsi dosedanji referendumi upravičili zaupanje krajanov? Kako bo z razvojem posameznih krajevnih skupnosti v Šaleški dolini, sploh v tistih, kjer se niso odločili za uvedbo petega? Takšna in podobna vprašanja smo ob koncu srednjeročnega obdobja in s tem četrtega samoprispevka zastavili predsedniku odbora za nadzor, usklajevanje in razporejanje sredstev slednjega Francu Vedeniku.
•	Katere so bile glavne značilnosti četrtega samoprispevka?
»Mnenje članov odbora, ki smo bdeli nad usklajevanjem in razporejanjem sredstev s tem na nek način skrbeli za razvoj v posameznih krajevnih skupnostih velenjske občine je, da je samoprispevek oziroma takšna oblika zbiranja sredstev nujno potrebna. Kako bi se sicer marsikje ponašali z vrsto pridobitev, ki jih drugače ne bi bilo. Ob pregledovanju uresničenih nalog po posameznih krajevnih skupnostih smo med drugim ugotovili, da so programe skoraj v celoti uresničili. Tam, kjer pa vsega načrtovanega še ne, pa je prišlo do sprememb, za katere so se odločili samoupavni orgapi v krajevnih skupnostih. Bolj kot to je razveseljivo dejstvo, da referendumskega dinarja za vse potrebe še zdaleč ne bi bilo dovolj, če ne bi zlasti v vaških in primestnih KS krajani oplemenitili vsak dinar; bodisi z udarniškim delom ali lastnimi prispevki. Tudi v prihodnje si razvoja brez samoprispevka ne znamo predstavljati.«
•	Kaj bi bilo ob številnih prednostih slednjega še treba povedati?
»Opozoriti predvsem na solidarnost mestnih KS, ki so prispevale denar za uresničevanje potreb vaških in primestnih KS. Svojo prednost je imelo tudi zbiranje denarja na enem mestu, saj jih je naš odbor skladno s potrebami v posameznih KS tako lažje razdeljeval. Mimo dejstva, da so levji delež k vsemu prispevali krajani sami, cestna in komunalna skupnost naše občine ne moremo. Rezultati so na dlani in upravičeno so ponosni nanje.«
•	Na katerih področjih so bile naložbe največje?
»Krajani so največ s samoprispevkom zbranega denarja vložili v komunalno nadgradnjo. Več kot le omembe vredno je izgradnja vodovodnih omrežij za okrog 370 gospodinjstev (v Šentilju, Šmartnem ob Paki, Topolšici), izgradnja telefonskega omrežja, posodabljanje cest, tudi nekaj kanalizacijskih poti so uredili, v Pohrastniku vročevod, da številnih drugih objektov — od avtobusnih postajališč, športnih igrišč — ne omenjam posebej. Skupni program pa je zajemal sofinanciranje izgradnje VII. osnovne šole, vse krajevne skupnosti pa so združevale denar še za nakup medicinske opreme »ultrazvok«.
•	Ob pregledu opravljenih nalog so najpogosteje omenjene
vaške in primestne KS. Tudi pri načrtovanju razvoja v prihodnje.
»Ko smo lani začeli pobudo o uvedbi petega samoprispevka, smo zbrali potrebe posameznih KS. Pri tem smo ugotovili, da mesto nima posebno potrebnih potreb oziroma bi jih morale mestne KS uskladiti. Pridobitve so ob odločanju o podaljšanju četrtega samoprispevka ali o uvedbi petega bile porok za uspeh v marsika-
teri KS, neuresničene potrebe pa spodbuda za uvedbo petega. Mislim, da bi morali tudi mesto zainteresirati zanj oziroma za nadaljevanje začete solidarnosti z vaškimi KS. Kajti, prebivalci v teh bi se morali zavedati, da pridobi mesto sredstva še iz drugih virov, ki jih iz-venmestne KS ne. Prav tako pa je že z občinskim odlokom o komunalni dejavnosti mesto oskrbljeno z določenimi dobrinami, za katere morajo v drugih KS sami poskrbeti.«
•	O uvedbi petega samoprispevka so se krajani odločali na referendumu. Ponekod so se odločili zanj, drugje ne.
»Časi so težki in marsikomu 1,5 odstotka od osebnega dohodka mnogo pomeni. Drugi razlog za neuspešno izglasovan samoprispevek tiči v programih, ki niso bili dovolj zanimivi za širši krog krajanov. Mogoče je bila napaka tudi ta, da na območju občine nismo izvedli enotne akcije okrog tega, pa čeprav smo vseskozi poudarjali, da gre za krajevni samoprispevek. Če bi bila akcija enotna, programi povsod ustrezni, gotovo ne bi oklevali tudi tisti, ki so na lističu naposled obkrožili NE.«
•	V novo srednjeročno obdobje krajani gotovo niso stopili brez takšnih in drugačnih potreb ter želja. Kakšen ocenjujete bo razvoj KS v prihodnje?
»Mislim, da bo v naslednjih letih mrtvo obdobje za naložbe. Gospodarstvo ne bo sposobno prispevati toliko kot je; bodisi s prispevno stopnjo ali z drugimi finančnimi »injekcijami«. V občini se bomo morali dogovoriti, kaj je potrebno nadalje graditi, kaj ne. Tam, kje pa referendum ni uspel, pa bo nadaljni razvoj kraja odvisen le od krajanov samih. Odvisno pač od tega, kaj želijo s svojim krajem doseči in kako bodo svoje potrebe sfinancirali. Dosedanja praksa je pokazala, da brez samoprispevka ne gre.«
T. Podgoršek
KABELSKO RAZDELILNI SISTEM
Morebitne okvare KRS Velenje lahko prijavite neposredno po telefonu: 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure), ob nedeljah, praznikih in ob delavnikih izven navedenega delovnega časa pa na tele^ fonsko številko 856-273.
^Je dajte priložnosti nepridipravom, ^ I ko vas ne bo
S Hop, Cefizelj
S — ne bo šlo — alarm
Ni se pričela samo leto-| šnja turistična sezona, dopusti
I in brezskrbnost, pričela se je še	\ ^"^O
ena sezona, veliko bolj nepri-	^ ~V
I jetna za dopustnike, ki se zago-	C "V
I™ reli vračajo domov — sezona vlomov v hiše, stanovanja, vi-
Ikende. Nepridipravi imajo v	m	W/Skn*.
tem času pravi eldorado za
■ svojo dejavnost. Zafrknite jih!
Najprej naredite vse tako kot	PW^J^S^^^^S
I vam svetujejo poznavalci: naj	jj^^K^fl^SpSöfl
J bo vaše stanovanje s pomočjo I sosedov in znancev videti, kot
Ida se v njem kljub vaši odsot-	W^s^ß!^^^!!^
nosti neprestano kaj dogaja,
I naj vam redno praznijo poštne nabiralnike, naj vam kak večer I prižgejo tudi luč, lahko pa se odločite za kakšno alarmno na-J pravo. S temi zadevami se danes ukvarja že kar nekaj ljudi, Ev-I gen Treven ima recimo v ulici Vrnjačke banje 1 TE — AS (teh-
Inika elektronskih alarmnih sistemov), kjer lahko dobite kakšen nasvet in naročite takšno zavarovanje.
»Z alarmnimi napravami sem se srečal povsem naključno,«
I nam je povedal. Pred štirimi ali petimi leti je za svoje potrebe izdelal precej preprosto aparaturo. Povod za izdelavo so bili
I neprestani anonimni klici po telefonu, predvsem v določenih časovnih obdobjih, dopustniških dneh. Tudi tako namreč dol-| goprstneži tipajo primeren teren.
»Koristnost in funkcionalnost te naprave so takoj dojeli pri-' jatelji, znanci, ki so nenadoma hoteli, da tudi njim izdelam iden-| tično napravo. Takrat še nisem imel namena, da se s tem bolj
I ukvarjam. Lani pa se je na trgu pojavilo veliko povpraševanje po alarmnih sistemih in odločil sem se, da razvijem in izdelam pro-
Itivlomno alarmno centralo, ki je po namembnosti in ceni pristopna vsakomur,« nam je povedal.
Poleg te naprave pa ponuja v teh dopustniških dneh po-I sebno ponudbo — dopustniški alarmni paket. Posoja alarmne J komplete za čas dopustov ali daljšo odsotnost od doma. Če I vas zanima pokličite po telefonu 858-921.
(mkp)
Republiški komite za delo — enota Titovo Velenje
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	^K DČ	00 DEL
Sonja in Alojz Mesaric se bosta trudila, da bi zadovoljila želje vsake stranke
GORENJE SERVIS	dipl. ing. računalništva ali dipl. ing.
elektrotehnike	programer — načrtovalec	3	nč	8	7.000	1
GORENJE TOPLOTNE ČRPALKE ekonomist	vodja financ in računovodstva	4	nč	8	7.50Ö	1
GORENJE TOPLOTNE ČRPALKE ekonomist	samostojni referent ekonomike trženja	3	dč	8	6.700	1
NOVA CESTA NA ŠKRUBOV VRH - Na hribu v Ljubiji pri Mozirju je nekaj domačij in veliko več počitniških hišic, vsi stalni in občasni prebivalci pa so si seveda močno želeli posodobljene ceste, ne le želeli, tudi dobili so jo. Popri-jeli so za delo in sami uredili spodnji ustroj, z asfaltno prevleko pa so računali vsaj do letošnjega praznika občine Mozirje. Kaj kmalu so ugotovili, da bo škoda na spodnjem ustroju prevelika, zato so akcijo pospešili in s sodelovanjem krajevne skupnosti Mozirje dela sklenili takoj, (foto: j. p.)
Dnevni tabor na Slemenu
Številni nastopi
70-letnica velenjske rudarske godbe na pihala
Ob visokem jubileju so se godbeniki Rudarske godbe v juniju predstavili najprej v velenjskem kulturnem domu s samostojnim koncertom in pri tem dokazali, da mladi krepko stopajo po poti svojih očetov. Poleg tega so velenjski godbeniki pripravili towcert v rudarski Idriji, minulo nedeljo pa še v Cerknem, kjer so sodelovali v paradi rudarskih godb iz Hrastnika, Zagorja, Mežice, Senovega, Trbovelj in Idrije, z njimi pa sta bili še godbi iz Aumet-za v Franciji in Ricmanije iz Italije, (tekst in foto: L.O.)

Turistične razglednice
V »živo« iz Amsterdama
Z današnjo fotografijo se poslovim iz Amsterdama, kjer smo se mudili člani DVIT Titovo Velenje in od koder sem že poročal. Turistična razglednica se mi zdi posebej zanimiva, ker pove, kako drugačno življenje živijo ljudje »na cesti« od naših brezposelnih občanov. •
V Nizozemski je legalizirano uživanje droge (seveda se borijo proti temu z mnogimi sredstvi ter vsestrans'ko vzgojo in ukrepi), zato popotnik naleti na slike, ki mu omajejo vero v človekoljubje. Na stotine mladih tava po ulicah Amsterdama, opojenih z mamili, poceni alkoholom, najbrž lačnih in otopelih. Nič jih ne zanima, celo seks jim je deveta briga, da bi le staknili dnevno dozo fiksa in amen.
Na trgu Dam, od koder je posnetek, se poleg klatežev, umetnikov, turistov in še koga, zadržuje večje število nekakšnih hipijev, ki s svojim načinom življenja predstavljajo pravo atrakcijo. Hvala lepa zanjo, če le pomislimo, da bi lahko tudi na Trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju ali na Titovem trgu v našem mestu, propadli občani vlekli »pipo smrti« in s tem vzbujali pozornost turistov. j0;e Miklavc
Modni utrip? Kaj še, to je utrip smrti!
Mmiiiii.i.iiiinnnwwiiiwwwiii^iiiiiiM««.^
mu kupcu uvoženega avtomobila. Ne bo tako dolgo, ko bodo na svoj račun prišli tudi lastniki Za-stavinih, kajti Sonja in Alojz bosta zapolnila police trgovinice tudi z njimi. To narekuje pravzaprav povpraševanje po slednjih.
Posebnost Mesas commerca je prodaja avtomobilov znamk Ford, Honda in Mazda. Po dogovoru pa lahko kupci dobijo še kaj drugega. Rok dobave je komaj teden do štirinajst dni, plačilo dinarsko, za nameček pa železnega konjička stranki ne le uvozijo, ampak v Mensas com-mercu poskrbijo tudi še za registracijo, skratka postavijo ga na cesto, seveda ne s praznim ampak polnim rezervorjem. »Delamo btez posrednikov, zato so cene našega blaga v primerjavi z drugimi nižje,« poudarja Alojz Mesa-rič.
Besedice »nimamo« v trgovini ne poznajo. Stranko potolažijo, takoj bomo naročili in najkasneje v dveh dneh slednje željeno blago tudi dobijo.
Zadovoljna stranka je vodilo Sonje in Alojza Mesariča, zato
sta jim skupaj s še tremi delavci na voljo kadar hočejo. Dobrodošle so celo ob nedeljah, ko so vrata podajalne sicer zaprta.
Prilagajanje njihovim potrebam in željam so doslej vsi, ki so se oglasili v prodajalni Mesas commerca na vrhu lokoviškega klanca, dobro sprejeli. In tako je prva. »Tudi mi hočemo v Evropo 92. To zvezde na naši tabli pred prodajalno tudi povedo. Trudili bomo, da bo predvsem vsebina dejavnosti, s katero se ukvarjamo, prava za vstop skozi vrata v ta svet.«
Začetne težave so pravzaprav mimo. Nadaljna raziskava trga pa naj bi, po obljubah naših sogovornikov, do konca leta prinesla še več ugodnosti za kupce. Ob tem pa je treba poudariti, da se bosta Sonja in Alojz trudila ne samo pri nakupih avtomobilov v tujini, ampak tudi »doma«. Našla bi rada delavnico za kakovostno servisiranje in popravilo uvoženih avtomobilov znamk Ford, Honda in Mazda. S tem pa bo tudi iskanje servisnih uslug zunaj naših meja za lastnike še ena skrb manj.
vrsta dreves,... vse to je bilo v borih štirih dneh že za njimi, da posebej ne omenjamo luštnih pesmic in recitacij.
Ob obhodu terena, od enega do drugega vodokotička, pa smo ob vse prej zapisanim našli tudi odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavljali Tei in Simoni: zakaj imajo otroci, od najmlajših učencev in učenk petih razredov, tako radi svoje vodnice in vodnike, ki bi jih najraje »vzeli« s sabo še na dopust ob morju.
Živahno pa ni bilo le v okolici Andrejevega doma, ampak tudi v njegovi notranjosti. Zlasti v kuhinji, odkoder je dišalo po dobrotah. Druga mama, tako so namreč klicali kuharico Faniko otroci, je za lačne želodčke pripravila okusno enolončnico in jabolčni zavitek. Gotovo so jim pripravljene jedi dobro teknile, pa čeprav so se pred odhodom na teren »založili« z malico: s sendvičem, in skodelico čaja. Borih 70 dinarjev so odšteli za tri obroke na dan in za prevoz iz Titovega Velenja, Šoštanja na Slemen ter nazaj.
Skratka dnevni tabor na Slemenu ne uvrščajo(mo) po naključju med eno najbolj priljubljenih počitniških dejavnosti. Res škoda bi bilo, če bi zanimanje zanjo padlo iz takšnih ali drugačnih razlogov. Ne toliko med otroki kot med njihovimi starši.
(top)
Messas Commerce
Ponudba po meri kupcev
Za mravlje, leve, pande res lep počitniški teden
potrebnega — od avtoličar-stva, kleparstva do prodaje novih avtomobilov in karose-rijskih delov ter avtokozmeti-ke.
Pa lepo po vrsti. Avtoličarstvo in kleparstvo — tu so začetki družbe z omejeno odgovornostjo Mesas commerce. V začetku tega meseca so ponudbo tega dela obogatili še z mešanjem akrilne in metalne barve. S ponudbo uvoženih karoserijskih delov in avtokozmetike so v trgovini že doslej izpolnili želje marsikatere-
Tam gori za našo vasjo oziroma na stičišču Šaleške doline in Koroške krajine je Sleme. Priljubljena izletniška točka planincev, mimohodnih sprehajalcev, zadnjih nekaj let pa tudi tabornikov, naše mladeži, ki rada preživlja del počitniških dni v naravi.
Od ponedeljka do sobote prejšnji teden so to točko na 1096 metrih nadmorske višine vzeli »za svojo« udeleženci dvodnevnega tabora. Tako kot vse od leta 1978 dalje, le lani je odpadel predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer, je tudi letos za slab teden pestrih počitnic poskrbela občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje.
Okrog 50 udeležencev na dan, včasih malo več, drugič malo manj, je gostil Andrejev dom in njegova okolica. Da so se imeli vse te dni lepo, da so na najlepši način družili prijetno s. koristnim, nam ob obisku ni bilo treba posebej vprašati. Razposajeni in nasmejani obrazi so to dovolj zgovorno potrjevali. Kako tudi ne bi bili, če pa vodnice, vodniki Darja, Matej, Monika, Mojca",
Vsak v svojem koncu — najbližje Andrejevemu domu so v svojem vodinem kotičku zdele »mravlje«. »Luštno in fajn je«, so zatrjevali, »predvsem zato, ker se veliko igramo«.
vodja tabora Tea Podgoršek in njena pomočnica Simona Gor-šek vsak dan posebej trudili, da jim ni bilo dolgčas. Mimogrede — igra na lov za skritim zakladom oziroma lov na lisico je bila ob našem obisku ena od poseb-
nosti dne. Mravljam, levom, kobram, pandam,... pa je bilo še posebej prijetno v njihovi vodo-kotičkih. Priprava bivaka, taborniško vozlanje, potni znaki, užitne in neužitne gobe, strupene in zdravilne rastline, živali v gozdu,
Kot gobe po dežju rastejo zasebne trgovine v naši občini. Priložnost, ki jo je dala nova zakonodaja za prodajo najrazličnejšega blaga, sta izkoristila tudi Sonja in Alojz Mesarič iz Lokovice. Dejavnost svoje lično urejene trgovinice na vrhu lokoviškega klanca na Šaleški magistrali sta namenila kupcem, lastnikom in ljubiteljem železnih konjičkov. Pod njeno streho je združeno vse, kar je zanj
6. stran naè čas
MED UPOKOJENCI
5. julija 1990
Kaj še dodati? Morda le to, da je takšno srečanje za upokojence nepozabno, še zlasti za tiste, ki bolj poredko ali nikoli ne gredo na podobne prireditve. Mnogi so odšli domov z Rogle z nepozabnimi vtisi, še posebej tisti, ki so bili tam prvič. Ni manjkalo tistih, ki so imeli od sreče solzne
oči; niso namreč mogli verjeti, da so jih društva povabila na Ro-glo in da kljub letom in osamljenosti niso pozabljeni. Želja vseh je enaka: radi bi še prišli, če jih bodo le povabili. Svoje je k prisrčnemu razpoloženju gotovo prispevalo tudi vreme.
BOGDAN MUGERLE
SERVIS RENAULT - FIAT
Kosovelova 16, Titovo Velenje Tel.: 855-975
VAS VABI, DA IZKORISTITE UGODNO PONUDBO:
—	amortizerjev, akumulatorjev, avtokozmetike
—	brisalcev stekla, čistilcev zraka, olja in nafte
—	disk ploščic za zavore, zavornih oblog
—	nihajnih rok, svečk, vseh vrst sklopk
—	volanskih končnikov . . .
vsak dan od 7. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure!
Teden
upokojencev občine Velenje
Zveza društev upokojencev občine Velenje je tudi letos zgledno organizirala »Teden upokojencev«, ki je potekal od 25. do 30. junija. Prve štiri dni so se upokojenci med seboj pomerili v rekreativnih in športnih tekmovanjih, petek je bil v znamenju kulture s prireditvijo »petje na vasi«, teden upokojencev pa so sklenili v soboto na Rogli. Čeprav so med upokojenci športna tekmovanja zgolj simbolična in predvsem zabavna, je večina ekip vsa tekmovanja vzela zelo resno in »borbeno«. Za vsa tekmovanja lahko brez pretiravanja rečemo in ocenimo, da so bila zelo izenačena. Razveseljivo je tudi to, da se na tekmovanjih vse pogosteje pojavljajo tudi ženske ekipe, ki se enakovredno kosajo z »močnejšim« spolom.
Sicer pa je bil 5. po vrsti teden upokojencev predvsem namenjen srečanju starejših, ki jim je ob uživanju zasluženega pokoja, to edino razvedrilo. Nekateri med njimi se sicer še aktivno vključujejo v vsakodnevno dogajanje, veliko pa je tudi takih, ki jim je to edino razvedrilo in zadovoljstvo. Ob tem se sklepajo nova poznanstva, prijateljstva in končno občutek, da kljub letom niso sami. Prav zato gre priznanje Zvezi društev upokojencev občine Velenje, ki z vso pozornostjo skrbi in neguje omenjena srečanja. Pohvaliti velja tudi vsa štiri društva upokojencev — Šmartno ob Paki, Šoštanj, Pesje in Titovo Velenje, ki so veliko naredila, da so srečanja in športna ter rekreativna tekmovanja potekala uspešno, predvsem pa brez vseh zapletov in težav. Sicer pa tudi pri upokojencih — tekmovalcih velja pravilo: važno je sodelovati, ne zmagati.
Zaključek na Rogli
Že nekaj let zapovrstjo zveza društev upokojencev občine Velenje sklene teden upokojencev na rekreativno-turističnem centru Rogla. V soboto, 30. junija, so na ta lepi del Pohorja popeljali približno 300 upokojencev, ki so jih po dogovorjenih socialnih kriterijih izbrala posamezna društva upokojencev. Nekateri so na Rogli že bili, tisti, ki so prišli prvič, pa Rogle lepotice Pohorja, niso mogli prehvaliti.
Dopoldan so sc udeleženci najprej pomerili v raznih zabavnih igrah, kot so metanje pikada, krogov na steklenice, žogice v tarčo, v streljanju z zračno puško
in podobno. Nekaterim je šlo dobro od rok, drugim manj, nihče pa se ni preveč jezil, če je preveč zgrešil. Igre so bile seveda namenjene predvsem sprostitvi in zabavi, še najmanj prestižu zmagovalca, čeprav so bile tudi simbolične nagrade dovolj mikavne. Že dolgo se prenekateri upokojenec ni nasmejal tako iz srca in do solz, kot tokrat. Nekaterim ni bilo do iger, zato soob kozarčku in s harmonikarjem raje zapeli, pa kljub letom na travnatem plesišču tudi zaplesali. Razvedrilnemu delu je sledilo zasluženo kosilo, zatem pa so najuspešnejšim na posameznih igrah podelili nagrade, za prijetno razpoloženje, ki se je stopnjevalo iz ure v uro, pa je poskrbel ansambel iz Šmartnega ob Paki.
Petje na vasi
Tradicionalni kulturni dogodek, ki ga upokojenci vsako leto uvrstijo med prireditev v tednu upokojencev in si zasluži posebno pozornost je petje na vasi. Letos je bila ta prireditev pred domom upokojencev v Šmartnem ob Paki, ki jo je organiziralo tamkajšnje društvo. Nastopili so: moški pevski zbor DU Šmartno ob Paki, moški in ženski zbor DU Titovo Velenje, mešani pevski zbor DU Šoštanj in pobrateni ženski zbor »Jelka« iz Slovenj Gradca, ki so vsakoletne gostje tedna upokojencev velenjske občine. Vsak zbor je zapel tri pesmi po lastni izbiri, program pa je popestrila folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki.
Kljub temu, da ta prireditev ne sodi v tekmovalni program, seje vsak zbor trudil po svojih najboljših močeh, zapel pesmi lepo in ubrano, za kar so jim številni poslušalci iskreno zaploskali. Pevci društev upokojencev so nas že ničkolikokrat razveselili in tudi tokrat je bilo tako. Posebne pozornosti na tem srečanjuje bil deležen najstarejši Franc Klančnik, ki že vrsto let uspešno vodi moški pevski zbor društva upokojencev Šmartno ob Paki, ki je uvodoma zapel tudi himno upokojencev.
Vsi zbori so ubrano zapeli
Streljanje z zračno puško
Kegljanje
Šah
Četrti dan tedna upokojencev je šoštanjsko društvo v prenovljenih prostorih brezhibno organiziralo tudi šahovsko tekmovanje. Izenačenost med ekipami je bila tudi pri šahu velika, saj se vse do zadnje poteze ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Sodelovale so ekipe iz Titovega Velenja (2) in po ena iz Šoštanja in Pesja.
Zmagala je prva velenjska ekipa, drugi so bili Šoštanjčani, tretji pa šahisti druge ekipe DU Titovo Velenje. Prvo in drugo mesto sta osvojila Ivan Hojan in Ludvik Kovač iz Titovega Velenja, tretji pa je bil Martin Razbornik iz Šoštanja. Ekipno so pokal osvojili šahisti Velenja, sicer pa na vsakem tekmovanju podelijo tudi prehodni pokal, diplome in knjižne nagrade.
Še nekaj potez in nekdo bo »mat«
Ulov rib
Prvi dan v tednu upokojencev, v ponedeljek, so se najprej pomerili upokojenci v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo v prostorih strelske družine Mrož v Titovem Velenju, organiziralo pa gaje velenjsko društvo upokojencev. Sodelovalo je sedem petčlanskih ekip in sicer; Šoštanj in Pesje s po eno Šmartno ob Paki z dvema in Titovo Velenje s tremi ekipami.
Rezultati so bili naslednji: 1. DU Titovo Velenje 1, 2. Šmartno ob Paki I, 3. Titovo Velenje II. Med posamezniki je pri moških zmagal Stane Rek (171 krogov), drugi je bil Jože Orlačnik (166) in tretji Franc Oštir (162); med ženskami je bila najboljša Kristina Jehart (161), druga Fanika Razbornik (133); prehodni pokal zveze društev upokojencev je prejela prva ekipa društva upokojencev Titovo Velenje.
Strelci so pokazali, da imajo še mirno roko
Drugega dne v tednu upokojencev so se tekmovalci pomerili v kegljanju na kegljišču TEŠ-a v Šoštanju. Nastopile so tri moške in ena ženska ekipa. To tekmovanje je postalo zanimivo in tudi uspešno za upokojenke, saj so se enakovredno kosale z moškimi. Tekmovanje je brezhibno organiziralo društvo upokojencev iz Šoštanja.
Prvo mesto in prehodni pokal so osvojili kegljači velenjskega društva, ki so podrli 385 kegljev, drugo so z borbeno igro zasluženo osvojile kegljačice DU Titovo Velenje, ki so »položile« 334 kegljev, tretji pa so bili z 296 keglji šoštanjski upokojenci. Med posamezniki se je najbolj izkazal Slavko Hudarin iz Šoštanja (198), drugi Maks Krumpačnik iz Šoštanja (170) in tretji Darko Zdovc iz Titovega Velenja (150); med upokojenkami so bile najboljše: Vojka Dračkovič, Zora Dobeljšek in Slavica Vrhovnik, vse iz Titovega Velenja.
V kegljanju so se predvsem izkazale tekmovalke velenjskega društva upokojencev
Balinanje
Vse kaže, da se je balinanje uveljavilo tudi v naših krajih, čeprav so z njim najprej pričeli Primorci. Danes imamo v Titovem Velenju med upokojenci že nekaj dokaj izenačenih ekip in da je res tako se je pokazalo tudi na tekmovanju upokojencev-balinarjev v tretjem tekmovalnem dnevu v Pesju. Organiziralo gaje tamkajšnje društvo upokojencev, pomerile pa so se štiri štiričlanske ekipe, iz Titovega Velenja, dve in po ena iz Pesja in Šmartnega ob Paki. Do zadnjega meta je bil boj napet in negotov.
Končni rezultati so bili naslednji: 1. Titovo Velenje I, 2. Pesje, 3. Titovo Velenje II. Zapišimo, da se za ta šport zelo resno zanimajo vsa društva upokojencev v občini Velenje, to kaže tudi to, da bo Šmartno ob Paki dobilo balinišče te dni, Šoštanju pa se ta sreča obeta prihodnje leto.
Kako vreči kroglo, da bo najbližje balincu
V četrtek ob 17. uri seje na velenjskem jezeru pričelo tekmovanje v ulovu rib v ekipni in posamični konkurenci, ki ga je pripravilo velenjsko društvo upokojencev. Sodelovalo je pet ekip iz Titovega Velenja in dve iz Šmartnega ob Paki, posamično pa še tekmovalec iz Pesja. V ekipi Titovega Velenja sta bili tudi dve tekmovalki, ki sta se odlično izkazali pri namakanju trnka. Tri ure so se tekmovalci trudili, da bi ulovili kar največ rib, zmagovalec je namreč tisti, ki doseže največjo skupno težo ulovljenih rib. Ob 20. uri je republiški sodnik Ivan Zupane, ki je tekmovanje odlično vodil po vseh ribi-
ških predpisih, prekinil ulov. Začelo se je tehtanje, natančno in pošteno.
Ekipno je prvo mesto osvojila tretja ekipa DU Titovo Velenje (1475 gramov) pred velenjsko drugo ekipo (1000 gramov) in prvo ekipo Šmartnega ob Paki (450 gramov); med posamezniki je pri moških največ rib ujel Franc Oštir, drugi je bil Jože Jurko (oba Titovo Velenje), tretji pa je bil Ferdo Polak iz Pesja; med vsemi udeleženci je bila daleč najuspešnejša Jožica Švagelj (1050 gramov), druga pa je bila Angela Skela. Prehodni pokal je osvojila tretja ekipa DU Titovo Velenje.
Tehtanje je bilo zelo natančno, saj vsak gram prinaša toč ko.
SuDVUiSOHISOL
- m a
Še bomo prišli . . .
Na zaključku tedna upokojencev na Roglì so bili upokojenci vseh štirih društev iz Titovega Velenja, Šoštanja, Pesja in Šmartnega ob Paki. Zanesljivo ni bilo udeleženca ali udeleženke, ki ne bi bil vesel in srečen. Po enega iz vsakega društva smo povabili na krajši klepet.
Raziskovalni tabor Zavodnje 90

JOŽE VIDEMSEK iz Šoštanja: »Upokojil sem se leta 1966, prej pa sem delal na rudniku. S pokojnino sem zadovoljen, če bi le takšno dobival še naprej. Imam srednje veliko kmetijo in na njej je vedno veliko dela. Po-primem za vsako delo, orjem, kosim in podobno, pred leti pa sem zgradil tudi hišo. Edina težava, ki jo imam, je poškodovana noga, drugače pa se na zdravje ne morem pritoževati. Prvič sem na srečanju na Rogli. doživljam pa nepozabne trenutke. Zelo sem vesel, da so me povabili.«

ANGELA FRIŠKOVEC, iz Titovega Velenja: »Pred tremi leti mi je umrl mož in po njem imam zelo skromno pokojnino, komaj nekaj čez 2000 dinarjev. Za silo je, kaj posebnega si pač ne morem privoščiti; na vso srečo sem vajena skromnega življenja. Delati veliko ne morem, kaj malega postorim le po stanovanju. Pred kratkim sem še padla in čutim bolečine po vsem telesu, upam pa, da bo vse skupaj kmalu minilo. Nimam besed, da bi z njimi izrazila veselje in zadovoljstvo, da so me povabili na Roglo. Iz vsega srca sem jim hvaležna. Sem zelo osamljena, zato sem takšnih srečanj še toliko bolj vesela. Rada bi prišla še kdaj, če bom le povabljena, vse pa je seveda odvisno od zdravja in počutja.
Nove ideje — drug od drugega«
učimo se
LUDVIK VEUTHAUS iz Pesja: »Delal sem v jami na rudniku, leta 1972 pa sem se upokojil. Pokojnina ni velika, saj sem takrat, ko sem se upokojil, zaslužil malo, odvisna pa je seveda od višine zaslužka. Sicer pa sem vajen skromnosti in kar gre. Težave imam s srcem, zato bolj mirujem in težkih ter napornih del ne opravljam. Na izlete bolj malo hodim, tudi na podobna srečanja Danes sem prvič na Rogli in še danes ne bi bil tukaj, če me ne bi povabili. Počutim se enkratno in sem jim zelo hvaležen.«
Čeprav so se že začele počitnice, se vrata podružnične šole v Zavodnjah niso zaprla. Namesto otrok te idilične vasice so se v učilnice »naselili« udeleženci raziskovalnega tabora Zavodnje 90. Tako kot lani ga je tudi tokrat, letos drugič, organiziral kulturni center Ivana Napotnika iz Titovega Velenja.
Če so bili za pripravo prvega tabora lani »krivi« rezultati gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje, so organizatorja ob teh letos spodbudili še rezultati 35 lanskih udeležencev. »Pravzaprav že na samem začetku smo načrtovali, da bo postal raziskovalni tabor tradicionalen. Kaj od njega pričakujemo? Predvsem preraščanje okvirov gibanja znanost mladini, ki je v velenjski občini nadvse uspešno. Da je takšen raziskovalni tabor nadgradnja gibanja, so tako raziskovalci kot njihovi mentorji že dokazali. Mladi, polni idej in znanja se v njem na najboljši način spoznajo z raziskovalno dejavnostjo, mentorjem pa takšno delo na terenu omogoča
mnogo bolj pristen stik z njimi in nadaljevanje dela na svojem področju. Iz lanskih in letošnjih izkušenj ugotavljamo, da ti mladi raziskovalci v naše strokovno delo vnašajo nove ideje, zamisli, skratka, da se učimo eden od drugega,« je ob našem obisku v taboru poudaril vodja in mentor ene od etnoloških skupin Jože Hudales.
40 mladih raziskovalcev lani začeto delo na področju zgodovine, geografije, etnologije, naravoslovja, ekologije Zavodenj nadaljujejo. Tako na primer je ena zgodovinska skupina iz že znanih podatkov iz literature, virov, katastrskih map in ledinskih imen izdelala arheološko topografijo, druga je proučevala novejšo zgodovino Zavodenj, zlasti vprašanje predvojnih in povojnih žetev; etnološka skupina se je glede na izjemno bogato stavbno dediščino v Zavodnjah in Kavčnikovo domačijo lotila razvoja stavbarstva in hkrati etnološko obdelala način življenja najnižjih socialnih slojev v kraju od začetka 20. stoletja do danes.
FRANC DOBN1K iz Šmartnega ob Paki: »Štiri leta sem že upokojen, prej sem delal v rudniku, 25 let na čelu jame, nato pa v jamskem skladišču. S pokojnino sem zadovoljen. Doma imam majhno kmetijo, dela nikoli ne manjka in z ženo imava kar precej dela. Sicer se kljub posledicam iz jame lotim vsakega dela, že zaradi ohranjanja telesnih moči. Na Rogli sem bil že večkrat, tudi prej, ko sem še hodil v službo. Takšno srečanje upokojencev je nepozabno in koristno. Tu se srečamo nekdanji sodelavci, mnogo je takih, ki redkokdaj gredo kam in prav za njih bi takšna srečanja morala biti pogostejša.«	(b. m.)
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je • .
5. JULIJA
LETA 1951
V	časopisu Vestnik, ki so ga izdajali v Mariboru, je bil objavljen članek z naslovom »Priredili bodo teden čistoče«:
»V tem mesecu bodo priredili v šoštanjskem okraju Teden čistoče. V tem tednu so si šoštanjčani zadali nalogo, da bodo uredili park, očistili dvorišča, trge, itd.«
S takšnimi in podobnimi tedni čistoče bi veljalo nadaljevati, saj vsi dobro vemo, kakšno je naše okolje danes.
LETA 1953
V	Savinjskem vestniku je bilo na ta dan objavljeno več krajših člankov s skupnim naslovom »Iz Šmartnega ob Paki«. Prvi članek ima naslov »Odločili so se ...«:
»Zadnjič smo poročali, da so bila mnenja glede načrtov za novo šolsko poslopje deljena. Večina je bila proti paviljon-skemu sistemu. Bilo je namreč rečeno, da forsira Ljubljana pa-viljonsko zidavo, kar bo, kakor seje naknadno dognalo, ne odgovarja dejstvu, zato smo naročili nov načrt, ki bi ustrezal našim potrebam in razmeram. Zadnjo nedeljo pa je bil nov načrt že' razveljavljen v Prosvetnem domu in ljudem na pogled. Zbralo se je precejšnje število ljudi, ki so ta načrt pod strokovnim vodstvom pregledali. Odločili smo se in ga sprejeli. Tako upamo, da se bo sedaj z delom čimprej pričelo.«
Šmartno ob Paki je svojo prvo šolo dobilo že leta 1833. Za 2000 goldinarjev sta jo s pomočjo svojih vernikov zgradila šmarški župnik in braslovški dekan. Leta 1879 so zaradi velikega števila otrok šolo razširili z nakupom Friderichove hiše, ki so jo preuredili v šolo. V eni izmed prejšnjih številk Našega časa pa sem opazil obvestilo, da podjetje, ki ima danes v tej bivši šoli skladišče, zgradbo prodaja najboljšemu ponudniku. Toda tudi v času tržnega obnašanja ne bi smeli pozabiti, da gre za zgradbo, ki so jo z lastnimi sredstvi zgradili krajani Šmartnega in okolice, in da zato ta zgradba pripada le njim in ne najboljšemu ponudniku!
Druga novica pa ima naslov »Gasilsko društvo proslavlja svojo 50-letnico«:
»12. julija bo tukajšnje gasilsko društvo slovesno proslavilo svoj 50-letni obstoj. Celotni program prireditve bo razviden na lepakih. K 50-letnemu plodnemu delovanju v korist skupnosti iskreno čestitamo.« LETA 1962
Ker v teh dneh svoj stanovski praznik praznujejo tudi velenjski premogarji, je prav, da posvetimo nekaj vrstic tudi njim. Objavili bomo koledar prireditev ob rudarskem prazniku leta 1962:
»Letošnje praznovanje rudarskega praznika in Dneva borcev bo prav pestro in živahno praznovano. Za tri dni bomo odložili vrtalne strojčke, orodje ter skrbi težkega rudarskega poklica ter se sprostili in razveselili ob našem stanovskem prazniku. Ne bi bilo prav, da opustimo tradicije naših prednikov.
Na rudarski praznik, 3. julija pa krenemo v naravo. Pripravljen je množičen izlet v gozdove, sončna rebra Paškega Kozjaka, na vrh Špika in končno k zabavnemu programu v planinskem domu. Na predvečer bo zagorel z vrha Špika zmagoslaven kres, v čast Dnevu borca in v pozdrav rudarskemu prazniku. Da bo izlet res množičen, bodo vozili avtobusi 3. julija iz Velenja do Pake. Prevozi bodo neprekinjeni dopoldne od 7.-9. ure ter s povratkom istega dne iz Pake od 19. —21. ure. Prihod izletnikov naj bi bil v dopoldanskih urah, predvsem do pričetka slavnostnega zborovanja, prihoda partizanskih patrulj, t. j. do 11. ure. Tu se zberejo med drugimi tudi pevski zbor »Svobode« Velenje in rudarska godba. Proslava in program bo izveden v čast Dneva borcev, v spomin vseh padlih za svobodo in priznanje revolucionarnemu boju naših narodov. Po proslavi in pogostitvi se prične prosta zabava. K razpoloženju bo prispevala »holcerska« godba z vižami iz petih instrumentov. Prav sigurno bo razgibala mlade in stare dobra kapljica z Bizeljskega. Za razvedrilo in merjenje sposobnosti bo organizirala strelska družina Velenje nagradno streljanje z bogatimi nagradami. Naj navedem samo koštruna, ročno uro, likalnik, itd. Planinsko društvo kot gostitelj, se je krepko pripravilo za ta dan. Na zalogi bo dovolj svežega mesa, pijač vseh vrst, enolončnic po izbiri ter tudi specialitet po naročilu. Zabavni prostor bo urejen na prostem in v samem domu. Razvedrila bo torej za vse dovolj. V kolikor bi nam za 3. julija ponaga-jalo vreme, bomo izlet preložili na naslednji dan, 4. julija.«
DAMIJAN KLJAJIČ
samotne kmetije, zbirala pesem-sko in pripovedno izročilo; geografska je ob socialno geografski podobi kraja v novejšem času posebno pozornost namenila možnostim razvoja kmečkega turizma tod; vpliv onesnaženosti zraka na rastlinstvo je bila tema naravoslovne skupine, ki je skupaj z ekološko poskušala pri delu zajeti vse oblike degradacije življenjskega prostora v Zavodnjah, zlasti onesnaženost voda. Ničmanjše pri vsem tem pa ni delo posebne skupine, ki so jo sestavljali fotografi, snemalci skupina risarjev, računalnikarjev.
Ponujene priložnosti so se torej tisti, ki so hoteli nekoliko po-bliže spoznati raziskovalno dejavnost na področju naravoslovnih in družbenih ved, oprijeli z vsemi štirimi. Zato ni nič nenavadnega to, da je bila letos med udeleženci več kot polovica starih znancev tega tabora. »Človeku lahko takšno delo samo koristi, izgubiti nima kaj,« je komentirala razlog za sodelovanje v taboru Zavodnje 90 Manica Čelo-figa. »To je izziv za nas in zakaj se ga ne bi oprijeli. Osnove raziskovalnega dela mi bodo prišle prav, pa naj bom nadaljevala šolanje kjerkoli.« Delo je pestro, zanimivo, sploh letos, ko v ekološki skupini, kjer deluje, posebno pozornost namenjajo raziskavi tal. Biti na terenu, beležiti vse, na kar pri tem naletijo, je sicer naporno, toda zadovoljstvo ob doseženem potem toliko večje.
Najmlajši udeleženec tabora Zavodnje 90 Klemen Rožič o njem, njegovem pomenu in namenu razmišlja prav tako kot Manica. Delo na terenu je veliko bolj zanimivo kot za mizo ali v šolskih klopeh, pa čeprav zahteva od vsakega mnogo več znanja, o določeni stvari, spretnosti, nenazadnje tudi fizične pripravljenosti. »Delujem v geografski skupini in pri raziskovanju možnosti za razvoj kmečkega turizma v Zavodnjah smo prišli člani skupine do zanimivih zaključkov. Večina kmetov tod okoli še namreč ni pripravljena za tovrstno dejavnost. Glavni pomislek, ki ga ob tem
Manica Čelofiga
Klemen Rožič
imajo, je prihodnost turizma v kraju ob tako onesnaženem zraku.«
Po obdelavi Zavodenj po dolgem in počez bomo mlade, ki jih raziskovalno delo zanima, ki bi radi pridobljeno znanje »vnovči-li« še na raziskovalnem področju, gotovo srečali prihodnje leto na drugi lokaciji. Morda na Paškem Kozjaku, Plešivcu ali Šentilju.
Čas za klepet z nami so udeleženci našli tik pred kosilom. Mimogrede smo namreč zvedeli, da
se ne dajo radi motiti med delom.
Mi smo se vračali v dolino z ugotovitvijo, kako prav imajo tisti, ki trdijo, da na mladih svet stoji. Mladi raziskovalci, udeleženci tabora Zavodnje 90, pa nadaljevali delo, zaradi katerega so v ta kraj pravzaprav prišli. Ob našem obisku je nastal tale pričujoč zapis, o njihovem delu in rezultatih pa bo pričala knjiga, ki bo izšla v zbirki Šaleški razgledi.
— tap —
Iskrice
S kruhom so vse žalosti manjše.
Cervantes
Tudi to se dogaja v Šoštanju
Zadnje čase lahko vsi skupaj spremljamo, kako stari Šoštanj spet pridobiva na ugledu. Obetavni začetek oživljanja z arhitekturno prenovo daje upanje, da bo v še nedavno odpisanem mestu spet mogoče prijetno živeti. Ureditveni načrt Šoštanja je pred kratkim »požegnala« tudi občinska skupščina. Vedeti je treba, da je s tem zaokrožen skoraj petletni trud, da bi dobili celovito prostorsko vizijo o razvoju tega dela mesta. Gre seveda za del starega mestnega jedra na levem bregu Pake. Za velik del mesta na drugi strani reke, pa načrtov za celovito arhitekturno prenovo žal še ni.
Ali se bodo zdaj še vedno delujoči uničevalci mestne
identitete preselili na desni breg Pake? Kako bi si sicer drugače razlagali »skrivnostno dogajanje«, pred vsem znano slaščičarno Movh? Začelo se je letos spomladi, ko smo opazili, da dreves pred slaščičarno nenadoma ni več. Kmalu je bilo jasno, da ne gre samo za vzdrževalna dela, vendar kaj bo tukaj nastalo, se je lahko samo ugibalo. Počasi so nastajali zametki neke betonske konstrukcije, torej bo nekaj novega. Čeprav je vse skupaj vzbujalo dvom, sva se odločila, da je najbolje počakati, da dobi vsa ta reč končno podobo. Vendar se tudi danes, ko to piševa, ne moreva znebiti občutka, da stvar še ni končana. Ne glede na to, se lahko ugo-
Pogled s Titovega trga
tovi, da gre za neko vrsto stebriščnih svetilk. Le-te povezujejo težke betonske preklade. Neznani avtor je torej uporabil dva izmed najstarejših arhitekturnih elementov, ki ju je precej nenavadno oblikoval. Stebri so glede na težke preklade zelo vitki, zato optično vzbujajo strah, da se bo vse skupaj podrlo. Ukrivljena preklada, pa še najbolj spominja na vdovsko vprego. Na sredini se stebrišče razpre ter s tem obiskovalčev pogled usmeri na fasado obstoječega objekta, kjer pa lahko opazimo le banalni dilatacijski stik.
Če že avtorju odpustimo nepotrebno »igračkanje« z ar.ehitekturnimi simboli (ni čudno, daje V. Kojc vse sku-aj »krstil« za »JAPONSKO UDO), pa je težje sprejeti dejstvo, daje z novo ureditvijo odvzeta nekdanja intimnost senčnega prostora, kjer so se zbirali šolarji. Ožje so tudi prej široke peš poti, ostri vogali pa silijo pešca, da hodi v »vinkel«. Celotna površina, pa je tlakovana s cenenimi Vegradovimi tlakovan-ci, ki jih je v našem prostoru občutno preveč. Avtorju se ni zdelo potrebno novo ureditev navezati na objekt v ozadju, kaj šele, da bi poskušal iskati identiteto Šoštanja.
Po taki bolj arhitekturni oceni neke ureditve, se vedno pojavi tudi vprašanje o namenu. Je bilo res potrebno zapravljati denar za nek for-moklazmičen experiment, za neko »črno gradnjo«, ki s Šoštanjem nima veliko skupne-ga?
Janez Gregore iz Ljubije
»Šolal sem se v štirih državah«
»Kmet, pesnik, velik šalji-vec, pa še iz vrst visoke inteligence sem,« pravi Janez Gregore, Rajšterjev iz Ljubije pri Mozirju. Pa še res je, bi lahko dejali. Med visoko inteligenco sodi, ker se je »šolal« v štirih državah, pri čemer seveda ne misli povsem resno. Kmetu-je na 13 hektarjev veliki kmetiji, šteje 57 let in torej sodi v generacijo, ki je prvi razred obiskovala v stari Jugoslaviji. Z okupacijo je presedlal v nemško šolo, na osvobojenem ozemlju je bil v partizanski šoli, po vojni pa je seveda nadaljeval z guljenjem šolskih klopi nove Jugoslavije. »Šolal« seje torej v kar štirih državah, seveda pa kot priznan šalji-vec tega ne govori preveč resno. Na vprašanje kakšne šole resnično ima, je ustrelil, »edina resna šola, ki sem jo kdaj obiskoval, je bila — avtošola.«
Zaradi vsega tega mu ni preveč žal, saj mu je vse kar se je v življenju naučil prišlo kar prav. Računati zna zelo dobro, zgodovina in zemljepis za kmeta ne prideta v poštev, z naravoslovjem pa je kot kmet povezan že od rojstva. Kemije bi se
moral ob nenehnem menjavanju umetnih gnojil in pesticidov vsako leto na novo učiti, slovenščine pa ne obvlada kot bi bilo treba. »Sicer pa je vprašanje kdo jo sploh obvlada, saj tudi naši najvidnejši predstavniki uporabljajo toliko tujk, da se preprostemu človeku enostavno zavrti v glavi.«
Pa to o slovenščini ne bo povsem veljalo. Janez Gregore ima zajeten besedni zaklad, posledica tega je zlaganje pesmi, pisanje proznih del, vir tega zaklada pa veliko veselje do branja. Kmet pretirano veliko časa za pisanje in zlaganje pesmi nima, vseeno pa je zbirka njegovih stvaritev zelo zajetna. Temu hobiju, kot pravi, se posveča ob nedeljskih popoldnevih. Pesmi so predvsem pripovedne. Celo vrsto jih je napisal; naprimer o posameznih poklicih, o zdravniku, kmetu, polkmetu, tovarniškemu delavcu, uradniku, sodniku, celo novinarju in tako naprej. Posebna zanimivost je, da vsako svojo pesem tudi uglasbi, sicer na osnovi kakšne stare viže, pa vendarle. »Razlog« za to je, da je včasih igral na različne
u:y§i	
	rv
»	
	
ìmh	\ \ H
	
instrumente, danes pa mu prsti stečejo le še po strunah na citrah.
Posebnost med njegovimi pesniškimi stvaritvami je pesem o zakonskem stanu. Ob prebiranju številnih pesmi o zakonu, odnosu med možem in ženo, je ugotovil, da vse prikazujejo zakon kot nekakšen jarem, zato je napisal precej kitic, ki so namenjene predvsem dobrim stvarem v zakonski zvezi, zvestobi in toplini doma. Ima pa o pesništvu posebno mnenje. »Bolj cenim epiko kot liriko. Kmetje nimamo časa na pretek, zato raje beremo pesmi, ki v nekaj besedah povedo vsebino zgodbe. Lirika je za tiste, ki pridejo popoldne iz službe in imajo čas in voljo premišljevati o tem kaj je hotel pesnik
povedati z zapletenimi besednimi zvezami.« Napisal je tudi nekaj proznih del in eno med njimi je nekako v nasprotju z gornjo izjavo o pomanjkanju časa. To je drama iz kmečkega življenja, ki naj bi trajala kar 14 ur, pa spet ni časa, da bi jo skrajšal. Sicer pa ima doma veliko knjig, naročen je na precej časopisov in revij, da bi vse v celoti prebral, bere pa veliko, znova nima dovolj časa.
Pa še njegov pesniški »avtoportret:
Sem visoko izobražen mož, skoraj vsakemu delu kos, vse kar zmore vsak prostak, zmorem tudi jaz kot tak. Sem v državah štirih se učil, veliko sem se naučil, naučil sem se brat in štet, pa tudi pesmi pet.
Izkupiček dobrodelnega koncerta za nakup EKG aparata za bolnišnico Topolšica
Solidarnost ne pozna meja
Naj so si časi še tako težki in nenaklonjeni velikim nakupom, so tu ljudje, ki znajo prisluhniti in pomagati tam, kjer je najbolj potrebno. Veselje, radost in prejšnji mesec nameščen EKG aparat v bolnišnici Topolšica najbolj zgovorno dokazujejo, da solidarnost ne pozna meja, ne plitkih žepov. Sicer pa človekoljubnost za našo občino ni nič novega.
Dobra zamisel člana ansambla Slovenski muzikan-tje, volja, akcija in 1792 prodanih vstopnic za koncert v Rdeči dvorani v Titovem Velenju v drugi polovici preteklega leta so »krivi«, da se danes bolnišnica Topolšica ponaša z najsodobnejšim EKG aparatom proizvajalca Marquette Electronics Inc.
KR(> aparat z računalniško anali/.o je v ponos bolnišnici, bolnikom s srčnimi težavami in vsem, ki so na takšen ali drugačen način prispevali denar zanj
Njegove odlike so izredno kakovosten in čist zapis motenj ritma in shemičnih sprememb srčnega ožilja. Rokovanje z aparatom je enostavnejše, zaradi kakovostnega posnetka pa je tudi odločanje o terapiji natančnejše. Z njim bodo v bolnišnici Topolšica posneli na leto okrog 8000 EKG zapisov.
Našo zdravstveno ustanovo je nakup EKG aparata z računalniško analizo veljal 8800 dolarjev. 76,3 odstotka denarja zanj so prispevali občani, ki so se udeležili koncerta ter mnogi drugi posamezniki, ostalo pa so bila lastna sredstva.
Le kje je izkupiček dobrodelnega koncerta tako pametno naložen kot prav v zdravstvu. Trkanja na zavest ljudi ni, le ponos nanje, ki je marsikje že tuj. Je ob tem zahvala ansamblu Slovenski muzikantje, občanom in delovnim organizacijam, ki so prispevali denar za nakup aparature odveč? Najbrž ne, saj bo apara-" tura v veliko pomoč tistim občanom, ki prihajajo v bolnišnico Topolšica s težavami srca.
Stanislava Borovšak
Že nekaj let zapored je ime Stanislave Borovšak povezano z gibanjem Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. In to nadvse uspešno. S 25 nalogami je sodeloval njen geografski krožek na osnovni šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju doslej in vedno najdemo njegove naloge med bodisi nagrajenimi ali celo izpostavljenimi. Tudi letos se gibanju ona in njeni mladi raziskovalci niso izneverili. Nalogo Sacialno geografska podoba Zavodenj je posebna komisija uvrstila med letošnje najboljše izdelke.
Že ob prvem stiku z njo ni težko uganiti, da je tova-rišica z dušo in telesom. Da pa je poleg dobre pedagoginje še uspešna mentorica mladim raziskovalcem oziroma članom geografskega krožka na prej omenjeni šoli pa potrjujejo priznanja in nagrade. »Najboljša zame je naloga Trgovine v krajevni skupnosti Center levi breg. Dobro so jo ocenili na republiškem srečanju mladih geografov, tudi na Eri, nenazadnje je bil odziv javnosti dober,« pravi.
Kaj jo žene v raziskovalno delo, drugačen način podajanja svojega znanja, sposobnosti mlademu človeku, Življenjski optimizem, dejstvo, da človek mora stalno nekaj početi, zanos otrok, uspehi, njihova izvirnost, pripravljenost sodelovati. »Uh, mnogo je ra-" zlogov,« komentira. V svoji dolgoletni učiteljski praksi je Stanislava spoznala veliko sposobnih otrok, ki'jim pri rednem pouku ni mogla nuditi tega, kar bi si zaslužili. Zbirala jih je in jih še okrog sebe v geografskem krožku in jih na najrazličnejše načine seznanjala s kreativnim delom, spodbujala k ustvarjalnosti in razvijanju njihovih sposobnosti. »Jaz sem na začetku samo kamenček, moji velik kamen, ob koncu raziskovalne naloge nekateri med njimi postanejo že cele skale,« je skromna. Poleg vrste drugih je tudi slednja ena njenih vrlin.
Sogovornica je redka osnovnošolska tovarišica, ki ji je vključitev v gibanje kot je Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje vse prej kot breme. Skrb narediti nekaj za nadarjene otroke je veliko večja in dragocenejša kot vrednost njenega
Stanislava Borovšak
prostega časa, drugega dela, ki ga pri raziskovanju ne manjka,... »Ce imaš veselje do dela, do predmeta, dovolj ljubezni do otrok, če jemlješ to kot konjiček in ne delovno obveznost, če ti pri tem gre za vse kaj drugega kot materialno korist, je uspeh zagotovljen.« Slab odziv svojih kolegov in kolegic Stanislava opravičuje, češ med študijem jih šola ni pripravila na takšen način dela, zaradi okolja, in končala : »Tu si izpostavljen. Tu se moraš dokazati in biti pripravljen določeno kritiko tudi sprejeti.«
Cez pet let se bo upokojila. Toda samo uradno, kajti dokler ji bo dopuščalo zdravje bomo njeno ime našli med mentorji spet kakšne kakovostne raziskovalne naloge. »Tako pravzaprav moram nadaljevati,« razmišlja. Konec koncev jo k temi skorajda sili veliko zanimanje otrok za raziskovalno delo, njihova sposob-not, izvirnost, ustvarjalnost in tudi njena žilica po nenehnem iskanju nečesa novega, zanimivega. Sedanji obliki gibanja ničesar ne zameri. Morda le to, da bi nekoliko širše odprlo vrata iz občinskega prostora tudi za osnovnošolske raziskovalce. Kar je pridobila s prakso bi Stanislava rada »spravila« v teorijo. Morda bo le spodbudila koga od svojih sodelavcev in sodelavk za tovrstno obliko dela.
Ob raziskovalnih taborih, nalogah sodelavke fakultete za geografijo, mentorja klubov OZN seznama konjičkov še ni konec. Rada potuje, sama organizira kakšen izlet, doma — Uh, vedno se najde delo.
Naši sogovornici torej ne manjka volje in idej, otrokom ne spodbud, mi pa pravimo — joj, še veliko takšnih tovarišic. Veliko uspehov pri raziskovanju vam želimo!

Dežurni gasilec Maksimilijan Pačnik
Zgode in nezgode nočnega dela
Dežurstva so za nekatere prave nadloga, za druge pa običajno delovno opravilo. Kaj hočemo, tudi dežurstva so in jih je treba opraviti vsaj tako vestno, kot redno delo, saj zlasti pri nočnih dežurstvih o trenutnih zadevah pogostokrat odloča človek sam. Seveda po svoji najbolj možni presoji in določitvi, ki mora biti najbolj ustrezna. Dežurni na različnih delovnih opravilih se srečujejo s še bolj različnimi težavami. Če so na primer na takšni dolžnosti, da jih potrebujejo ljudje, oziroma jih po telefonu pokličejo, je odnos med dežur-
nim in občanom lahko raz-nolik^ prijeten in neprijeten. Še vedno so nekateri prepričani, da se lahko z dežurnim tudi poigrajo, da mu postavljajo neprijetna in neprimerna vprašanja, ki sploh ne sodijo v področje dežurnega, ga enostavno po telefonu ozmerjajo rekoč, da je tam zato, da pač odgovarja na vprašanja, tudi nemogoča.
Tokrat smo se ustavili v gasilskem domu v Titovem Velenju in poklepetali z dežurnim gasilcem Maksimi-ljanom Pačnikom. V velenjskem gasilskem domu je za-
Maksimiljan Pačnik med sprejemom telefonskega poziva v dežurni sobi
poslenih šest poklicnih gasilcev, od tega jih pet opravlja varnostno dežurstvo, eden pa je stalno zaposlen v gasilski servisni delavnici kjer polnijo gasilne aparate. Kadar niso dežurni, tudi ostali v dopoldanskem času delajo v tej delavnici.
Maksimiljan Pačnik je poklicni gasilec sedem let. Obiskali smo ga, ko je v petek zjutraj ravno končal de-
žurstvo. Povedal je, da sta bila v času njegovega dežurstva od 19. ure v četrtek do 7. ure v petek le dva klica kar je glede na povprečno število klicev zelo malo. Še ta dva sta bila anonimna, saj se klicatelj na predstavitev dežurnega gasilca ni več oglasil.
Sicer je Maksimiljan zaupal, da so v času dežurstva najrazličnejši klici, nekaj je
tudi lažnih prijav požarov, drugi se pri klicu »zmotijo«, največkrat pa kličejo otroci. Le kdo bi si mislil! Enostavno ne vedo kaj bi v svoji igravosti počeli in pokličejo dežurnega gasilca. Kaj vse povedo in kaj jih zanima, raje ne bi napisali. Teh (ne)resnih klicev je ponavadi največ v času počitnic.
»Vse pogovore snemamo na trak. Včasih smo dežurni gasilci v zelo neprijetnem položaju, kajti občani, ki kličejo našo številko, mnogokrat ne povedo osnovnih stvari, ki so za gasilce zelo pomembni in potrebni. Najprej je namreč treba povedati kdo in od kod kliče, predstaviti se mora in po možnosti povedati tudi telefonsko številko s katere kliče, nadalje za kakšen požar ali drugo nesrečo gre in v katerem kraju. To je le nekaj osnovnih podatkov, ki so za nadaljnjo intervencijo gasilcev nujno potrebni. Sicer pa o »resnosti« požara ali druge nezgode gasilce prepriča tudi to, da za prvim klicem sledi še drugi ali
tretji. Bilo bi dobro, da bi občani, ki kličejo dežurnega gasilca, prisluhnili njegovim vprašanjem, ne pa da vztrajajo pri svojem pripovedovanju na dolgo in široko, na koncu pa bistvenih podatkov ne povedo.«
»Enkrat se mi je že zgodilo, da je občan prijavil požar, ni pa se hotel predstaviti, misleč, da je to dovolj. Bil je zelo aroganten in jeziv, češ — zato ste tam, da naprej ukrepate. Celo pri naših nadrejenih je posredoval, vendar so mu lepo povedali, da ni imel prav. Takih in podobnih dejanj je pri našem delu veliko. Naslednji primer. Poklical meje varnostnik nekega podjetja in prijavil, da z jeklenkami nekaj ni v redu. Ko sem ga vprašal za kakšne jeklenke gre, ni vedel. Niti za barvo, ki je specifična za vsebino jeklenk. Ob takih nepopolnih podatkih ne vemo kako ukrepati. Prav zato vztrajamo, ne zaradi pikolovstva, da so vsi podatki kar najbolj verodostojni,« je poudaril Maksimiljan Pačnik.
Zapišimo, da dežurni gasilec vsa opažanja, pomembne dogodke in drugo zapiše v dežurno knjigo, prav tako o njih obvesti naslednjega dežurnega.
B. Mugerle
Nekaj nasvetov dr. Margarete Seher-Zupančič
Za brezskrbne počitnice
v domačih gozdovih
Mnogi ta čas že zajemate počitnice in poletje z veliko žlico. Veselite se dopusta, uživajte kje ob vodi ali v gozdu in nikar ne dovolite, da bi čas počitnic, dopustovanje pokvarile stvari, ki bi se jim lahko z vsaj malo spretnosti, znanja in previdnosti, izognili.
Poleg vsega lepega, kar poletje prinaša s seboj, nosi tudi mnoge nevšečnosti. Na nekatere od njih, na katere lahko naletite v domačih gozdovih, bi vas radi opozorili skupaj z dr. MARGARETO SE-HER-ZUPANClC, ki nam je pri tem pomagala.
• • • V gozdovih so klopi
Zaradi mile zime je tudi letos klopov precej. Mnogi se jih zelo bojijo. Pa niso nevarni vsi, nevarni so samo okuženi klopi. Prenašajo dve bolezni — klopni meningitis in >lajmsko bolezen<, ki je bila prvič opisana v ZDA leta 1977.
Največ okuženih klopov je prav na našem območju — od Savinjske doline do zahodnih obronkov Pohorja in preko Celja do Brežic, nekaj jih je tudi v okolici Kamniške Bistrice na Gorenjskem, drugi kraji v Sloveniji pa sc manj okuženi s klopi.
Bolezen je bolje preprečiti kot zdraviti! Za sprehode in delo v gozdu se je treba primerno obleči — Ige hlače, visoko obutev, rokav, pokrivalo... Odkrite dele telesa zaščitimo s kakšnim >repelentom< — Avtanom, Bibanom recimo.
Ko pridete iz gozda, se temeljito preglejte. Včasih traja kar nekaj ur, da se klop prisesa v kožo. Če se že prisesa, uporabimo kakšen preizkušen način, da ga odstranimo. Nanj recimo kanemo kapljo olja ali alkohola, lahko tudi benzina, da se zaduši in potem ga počasi odstranimo iz kože. Ne prehitro, da ne odtrgamo glavice.
Vedite pa: čim dlje je okužen klop v koži, več virusov
Zaradi odstranjevanja kiopa ne hodite k zdravniku! Tudi če se glavica odtrga in ostane v koži, jo lahko odstranite sami. Nad ognjem razžarite iglo in počasi izpraskajte glavico, potem pa mesto razkužite.
oziroma spirohet, ki povzročajo bolezen je prišlo v telo.
Proti klopnemu meningitisu je učunkovito cepljenje. Učinkoviteje pa je, da se cepimo že v hladnejših mesecih, ker tako prej, predno se klopi pojavijo, dosežemo zadostno zaščito.
Pri klopnem meningitisu se 10 do 14 dni po ugrizu okuženega klopa pojavijo znaki, ki so še najbolj podobni gripi — slabo počutje, utrujenost, glavobol, lahko bolečine v trebuhu, driska, povišana temperatura, kašelj, bolečine v sklepih — kar običajno traja približno tri dni. Potem se počutje popravi in pri nekaterih lahko tudi ustavi. Če pa bolezen napreduje, potem po intervalu, ki traja približno teden dni, pride do 2. faze bolezni, v kateri pa bolnik takoj poišče zdravniško pomoč, saj ima hude težave — močan glavobol, bruha, zelo slabo se počuti, ima visoko temperaturo, pokažejo pa se že prvi meningealni znaki — utrplost tilnika.
Lajmska bolezen se kaže bolj zahrbtno. Nekaj dni po ugrizu klopa je opaziti na mestu vboda rdečino, ki se širi, po nekaj dneh pa začne na sredini bledeti. Z ustreznimi zdravili se lahko dobro pozdravi, vendar je zelo pomembna pravočasna terapija, ki prepreči napredovanje bolezni v 2. in 3. stadij. V 2. stadiju bolezni se pojavi prizadetost živčevja, tudi okvare srca. Tu se lahko bolezen ustavi, lahko pa spet napreduje v tretji, pozni stadij, ki se kaže s kroničnimi prizadetostmi sklepov. Ti se lahko začno šele nekaj mesecev do nekaj let po piku klopa, ko marsikdo že pozabi, da je klopa sploh imel. V preteklih letih, ko se še ni vedelo, za povzročitelja te bolezni, so
bili prepričani, da gre za eno od oblik revme.
• • • Lezejo že tudi kače — uh!
Pri nas sta strupena gad in modras, za oba je za razliko od nestrupenih kač značilno, da imata zožen vrat ob prehodu v glavo. Prepričanje, da kača pred človekom zbeži, ne drži povsem, ker je včasih lahko tudi razdražljiva in napadalna.
Po ugrizu kače strupenjače vidimo na koži dve vbodni rani, ki sta med seboj oddaljeni 6 mm, hitro pride do otekline, ki napreduje, na koži pa se pojavijo značilne mo-dro-rdeče lise. Ni veliko primerov, da bi po piku naše kače kdo umrl. Margareta Seher-Zupančič,.ki nam je pripovedovala tudi o tem, takšnega primera ne pozna. Vseeno pa je pomembna pravočasna pomoč.
strupitve z gobami nimajo več sezonskega značaja, odkar imamo zamrzovalne omare, se pojavljajo skozi vse leto. Mislite tudi na to!
Pri gobah velikokrat pozabimo, da so zelo težko prebavljive, uporabljali naj bi jih vedno samo kot začimbo in nikoli kot samostojno jed. Gobe so hitro pokvarljive, zato uporabimo samo sveže nabrane, mlade gobe, ki jih nikar ne hranite v polivinila-stih vrečkah v hladilniku. In nikar jih ne dajajte otrokom! Po uživanju gob ni priporočljivo pitje alkohola, ker lahko pride do zapletov. Najbolj znana goba, ki je v povezavi z alkoholom lahko zelo neprijetna je prava tintnica.
Takoj strogo mirovanje! Piki so običajno na področju roke ali noge. Med vbodno rano in srcem ud povežemo tako močno, da prekinemo venozni pretok krvi, ne pa tudi arterijskega! Ud mora pomodreti, še vedno pa mora biti tipen utrip in prevez ne sme trajati več kot dve uri. Rano je treba sterilno obvezati, ud mobilizirati in bolnika čim prej spraviti zdravniku. Prepovedno je pitje alkohola, ker širi žile in s tem pospešuje potovanje strupa po telesu.
Pik strupene kače ne pomeni vedno tudi zastrupitve s kačjim strupom in stvari se običajno dobro končajo. Da vas ne bi prestrašili — pikov strupenjač ni veliko. Tu in tam pa se lahko zgodi zato je prav, da veste, kako ravnati v tem primeru.
• • • Rastejo gobe — užitne in strupene
Nabiraj samo gobe, ki jih dobro poznaš je staro pravilo, pa vendar je med nami še precej hazarderjev v stilu poskusi — pa bo kar bo? Za-
Znaki zastrupitev z gobami so zelo različni. Cim več časa po zaužitju gobe mine do prvih znakov zastrupitve, tem hujša in bolj nevarna je zastrupitev! ^^^HSPÌWcmHÌKW^^M^
Najbolj znana in najbolj nevarna je zastrupitev z zeleno mušnico. Prvi znaki se pokažejo 6—24 ur z bruhanjem in drisko. Po nekaj dneh lahko pride do izboljšanja in človek pomisli, da se je pozdravil. Potem nastopi 2. faza, z močno okvaro jeter in tu je smrtnost celo do 50 odstotna. Ne igrajte se z gobami!
Nekatere gobe vsebujejo veliko radioaktivnih snovi. Tega dejstva se zavedamo šele od Černobila. Zlasti radioaktivnega cezija, kar posebno velja za lisičke in cigančke. Dodatni razlog, da gob ne uporabljamo v velikih količinah!
Nevšečnosti je še več, kot smo jih predstavili, priporočamo pa vam, da ste na te tri še posebno pozorni. Dovolj je, da ste previdni, da upoštevate nasvete in razloge, da ne bodo tudi te počitnice prijetne, ne bo. Nismo vas hoteli prestrašiti, kar pogumno v gozdove, dobro pa je, da veste kako ravnati.
Milena Krstič-Planinc
Konec samouprave v javni upravi
Dokaj hitro smo v naši republiki prišli do spoznanja, da je iz trte izvita prejšnja ugotovitev Zakona o sistemu državne uprave, češ da so delavci v delovni skupnosti upravnega organa tisti, ki pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz sredstev za delo upravnega organa ob upoštevanju načela svobodne menjave in v skladu z zakonom.
Vse to namreč sploh ni v skladu z novimi spoznanji, kaj je javna uprava in kakšne pravice sploh lahko imajo delavci v državnih organih. Zato tudi ni mogoče govoriti o tem, da pridobivajo delavci v okviru dohodka delovne skupnosti sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter na podlagi osnovnih meril iz samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora. Zato ni čudno, da je kar hitro bilo odpravljeno vse, kar je na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter na področju uresničevanja samoupravnih pravic delavcev v javni upravi bilo zapisano v prejšnjem zakonu. Z zakonom o delavcih v državnih organih tako zakonodajalec v naši republiki v bistvu sploh odpravlja samoupravljanje in vse pravice delavcev, ki jim iz tega gredo. Ta zakon je namreč razveljavil oz. ugotovil, da prenehajo veljati vsa bistvena določila iz zakona o sistemu državne uprave iz leta 1979, zlasti pa je odpravljena
pravica odločanja oz. soodločanja delavcev na področju delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo. Še bol j natančno pa je mogoče naznačiti, da na področju uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja delavci nimajo več kaj dosti odločati in je vse v pristojnosti predstojnika oz. funkcionarja, ki vodi upravni organ. Ostal je še »rahel ventil«, ki dopušča, da se delavci v državnih organih lahko na ustrezen način organizirajo, vendarle za dajanje mnenj, pripomb in predlogov predstojniku, kadar gre za uresničevanje pravic iz delovnega razmerja. Res na hitro smo postavljeni na realna tla, a nedvomno lahko ugotovimo, da zakon o delavcih v državnih organih vendarle predpostavlja, da bomo v državni upravi imeli funkcionarje oz. predstojnike, ki bodo kos vsemu tistemu, kar je v zakonu predpisano. Gre tedaj za predstojnike, ki bodo visoko strokovno usposobljeni, ki bodo predvsem dobri in izkušeni managerji v javni upravi. Čas bo pokazal, če take funkcionarje sploh imamo, ko vendar takega šolanja do sedaj nismo poznali.
Že prej navedeni zakon o delavcih v državnih organih pa je, poleg zveznega zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in zakona o delovnih raz-
merjih, uredil dodatne zadeve s področja delovnih razmerij in osebnih dohodkov delavcev v državnih organih. Zato nekateri trdijo, da na tem področju ne bo prišlo do sklepanja kolektivne pogodbe in z uveljavitvijo tega zakona so odpravljeni vsi samoupravni sporazumi in drugi samoupravni splošni akti. Tako se prej navedeni zakoni neposredno uporabljajo. Prav pa bi bilo, da bi čimprej dobili novi zakon o sistemu državne uprave pa tudi predpis, ki_ bi povedal kakšno občinsko upravo bomo imeli v naši republiki, pri čemer bi morali vedeti, da bo potrebno razmisliti najmanj o treh različnih tipih občinskih uprav, a gotovo se bo kot politično vprašanje v bodočem razvoju tudi pokazalo ali sploh potrebujemo v naši republiki več kot 60 občin, pri čemer so mnoge, po številu prebivalcev, celo manjše kot so v nekaterih občinah krajevne skupnosti.
Če je že konec samouprave v javni upravi potem se tu še bolj pokaže potreba po čimprejšnjem formiranju organa, ki bo vendarle skrbel za varstvo pravic iz dela delavcev v državni upravi, res je, da je zakon o delavcih v državnih organih dopustil, da ima tudi v državnih organih sindikat položaj, kot ga za vse ostale delavce določa zakon o delovnih razmerjih, a le strokovno usposo-
bljen sindikalni zaupnik ali prava vešči sindikalist bo zmogel marsikaj postoriti za delavca v javni upravi, če se bomo že odločili ukiniti sedanjo funkcijo in pristojnost družbenih pravobranilcev samoupravljanja in ne bomo razmišljali o ustanavljanju ombudmanov, kar so v mnogih državah Evrope že storili, a pri nas samo pravimo: »Evropa zdaj!«.
-cen-
Anekdota z zeljem
Z veseljem sem prečilaI članek r 24. številki Našega časa, o »mojstru« vrtnarstva in hortikulture, ki ga je napisal novinar Bogdan Mugerle. Pogovor s Stanetom Vanov-škom, ki je bil že večkrat gost tudi na valovih radia Velenje.
Oh tem si nisem mogel kaj, da se ne hi nasmejal anekdoti, ki se je pripetila njemu in (žal) tudi avtorju tega zapisa. Stane mi je pripovedoval. . . »doma sem posadi! BROKOL1. neke vrste cvetačo, ki smo jo pričeli gojiti v našem vrtnarstvu. A zraslo je . . . čisto navadno zelje . . .«
Stvar me je zares zanimala, saj sem hrokoli iz Veko-sove vrtnarije posadil tudi sam. Ko sem prišel domov, pohitel v vrt in . . . zagledal bujno, obetajoče zelje.
Zgledi vlečejo?
Intervju z enim izmed »srečnih« nagrajencev akcije »Plačajte Naš čas — pridemo k vam v vas« ter kosilo za izžrebanca, ponuja zvesti bralec Našega časa za nagrado. S kom, kje in kdaj, naj ostane skrivnost. Uredništvo NČ pa je že prejelo ponudbo za nenavadno nagrado. Kaj ji pa manjka? Mogoče le še več. . . vaših nagrad.
Šoferji med seboj
Medtem ko se nekateri člani ZŠAM Titovo Velenje vneto pripravljajo na praznovanje »13. julija« stanovskega praznika, medtem ko se še vedno niso sporazumeli o načinu dela in pogledih na bodoče »poslovanje« organizacije, so »izpustili« enkratno priložnost, da bi svojim članom omogočili udeležbo na prvo slovensko srečanje šoferjev in avtomehanikov, ki je bilo minulo soboto na Rogli.
Bili pa so na Rogli vozniki DO APS, sami člani ZSAM, ki so tja prišli službeno. Z avtobusi so pripeljali tristo upokojencev. Kljub lepemu vremenu, čudovitemu programu ... so kritizirali dejavnost svoje organizacije. Tudi po mnenju avtorja tega zapisa — opravičeno!
Se ena bolečina več
Zdravstveni dom v Titovem Velenju dobiva spoštljive razsežnosti. Vsaj po dimenzijah prostorov je tako videti. Se dolgo pa bo potrebno čakati na vsebinsko preobrazbo, ali pa se morda (na veselje avtorja ter pacientov) motimo ?
Le kako bi bilo drugače razumeti dejstvo, da čakajo pacienti zobne ambulante kar na hodniku, točneje, v stopnišču. O udobju bi ne razpravljali, je pa neprijetno čakajočim, recimo z bolečinami, katere ogleduje na desetine (na stotine) mimo hitečih ostalih pacientov in osebja. Počutiš se kot na cesti!
A, Mladinska knjiga?!
Saj gredo stvari kar hitro naprej. Ne ravno pri Mladinski knjigi v Titovem Velenju Kar nismo spremenili kupci, bodo v nekaj mesecih prodajalci sami. Konkurenca namreč. Ze v kratkem bo odprta zasebna papirnica v Ša-leku, najbrž še kakšna podobna, specializirana prodajalna za program, ki ga M K ponuja kot da je edina na svetu. V glavnem prodajajo gospodinje gospodinjske potrebščine šef pa . . .
Ta jesen bo že odločilna. »Na j uriš. . .«!
ZADOVOLJNI OTROCI, STARŠI IN TOVARI-ŠICA - Šolski sistem gor ali dol, nihče me ne bo prepričal, da večina najpomembnejših stvari, na tem življensko pomembnem področju, ni v rokah in srcih učiteljic in učiteljev. Je — in še kako! Zlasti prijetno je pisati o dobrih zgledih, kar učenci 5. b razreda iz Nazarij z učiteljico Zinko Hadžičevo gotovo so. Ob zaključku šolskega leta so za starše (in zase seveda) pripravili zares prijetno srečanje, ga obogatili z najrazličnejšimi športnimi in predvsem razvedrilnimi igrami, pridno so pekli dobrote na žaru, staršem postregli z napitki, škoda je le, da so atiji in očki v Nazarjah tako sramežljivi, saj so prišle samo mamice, pa en ati zares in eden malo manj zares, vsaj kar se sodelovanja pri igrah tiče. Pa nič zato, učenci z učiteljico so se izkazali, (foto: j. p.)
Meritve kanala Trebušnice
V juniju so jamomerci Rudnika lignita Velenje opravili meritve pokritega kanala v katerem teče potok Trebušnica. Ugotovili so, da bo treba nekatere betonske plošče, s katerimi je kanal pokrit, zamenjati ali ojačati, ker se nekatere že usedajo.
(L. O.)
Vaška olimpiada v Skalah
Vsako leto nekaj novega
Na vaško olimpiado, to srečanje krajanov in krajevnih skupnosti ljudje radi prihajajo, po zaslugi prirediteljev — TVD Partizan Skale, ki vsako leto pripravi nekaj novega. To pa je tudi značilnost te vsakoletne, letos že osme, prireditve.
Že starim tekmovalcem Voličine, Galicije, Mislinje, Lokovice, Konovega in Škal so se letos prvič pridružili še krajani Radovcev pri Murski Soboti. Tekmovalni program je bil za gledalce zelo zanimiv, od tekmovalcev je seveda zahteval veliko moči, spretnosti, pa tudi sreče.
Tudi letos je bilo srečanje na prostoru kot leta poprej — tam, kjer je še lani stal star gasilski dom. Sedaj ga ni več. kot ni več v Ška-lah mnogo kmetij, domačij. Prav zato so se pred leti odločili, da bodo vsaki dve leti na olimpiado vabili tudi tiste krajane, ki so nekoč živeli v tem lepem, za nekatere najlepšem predelu naše občine, pa so si morali zaradi ugrezanja poiskati svoje ognjišče drugje. Na nedeljski olimpiadi je bilo to že tretje srečanje nekdanjih Škalčanov.
(vos)
Namesto >olimpiade< — še boljša prireditev
Rečica ob
Savinji
Turistično društvo z Rečice ob Savinji, ki je kraju v lanskem letu v sodelovanju in s pomočjo sveh dejavnikov, zagotovilo naslov najbolj urejenega malega turističnega kraja v Sloveniji, je zadnje dni prejšnjega tedna uspešno spravilo pod streho svojo že 12. po vrsti turistično prireditev, ki iz leta v leto dobiva na veljavi. Do letos je bila to »vaška olimpiada«, odslej naprej pa je in bo imenovana »od lipe do pranger-ja«, ki ponazarjata dva pomembnejših simbolov tega kraja. Pravzaprav je niso »spravili pod streho«, saj jim je bilo vreme na vso srečo zelo naklonjeno; še vedno je namreč boljša vročina z malo sopare, kot pa dež s hladom.
Naj seveda to ne bo nikakršno »opravičilo« za uspešnost letošnje prireditve, saj so se na Rečici res izkazali. Najprej v petek. V prostorih osnovne šole so odprli razstavo slikarskih in kiparskih del priznanih umetnikov bratov Dolenc, sicer rečičkih rojakov, obenem pa tudi gobarsko razstavo, ki jo je pripravilo celjsko društvo »Bisernica«. To seveda za petek še ni vse. Zvečer se je namreč pričel »večer pod trško
lipo«, ki je bil gotovo najboljši od vseh doslej, želja vseh pa je, da bi vsaj takšen ostal še veliko let. Zares veliko ljudi od blizu in malo dlje se je zbralo sredi trga in ni jim bilo žal. Večerje namenjen predvsem domači besedi, pesmi in glasbi in domači godci in pevci so se znova izkazali, vse skupaj pa so s svojim nastopom obogatili člani slovitega Ribniškega okteta, zelo lep poletni večer in še več naj bi jih bilo.
V soboto so se malo bolj posvetili športu, obenem pa prvič doslej v Zgornji Savinjski dolini poskrbeli za zanimiv natečaj, tekmovanje, ali kakor že hočete. Savinjčani se namreč zelo radi hvalijo s »savinjskim želodcem«, upravičeno vsekakor, če je tisti »ta pravi«. Prva izvedba je bila kar spodbudna. Želodce je k oceni prineslo 14 korajžnežev, ostali so bili verjetno malo nezaupljivi, na Rečici pa s tem morajo nadaljevati; čisto zares in v širšem obsegu, v dobro in resnično slavo savinjskemu žalodcu.
Nedelja je običajno višek te prireditve in tudi tokrat je bilo tako. To so seveda vesele in raz-
V deset minutah dobrih 31 metrov volne
vedrilne igre z močnim poudarkom na narodopisnem izročilu kraja in okolice, na katerih so letos sodelovale ekipe šestih zaselkov te krajevne skupnosti. Vlečenje vrvi, sestavljanje grba Rečice, nogomet v posebnih pogojih in štafeta z vodo so nekako stalnice v programu, vendar vselej zanimive. Letos so jim posrečeno dodali še predenje volne in luščenje koruze (brez vsakršnih pripomočkov) in zadeli v polno. Bilo je to zanimivo nedeljsko popold-
ne in nemara ni bilo nikomur žal, da ga je preživel na Rečici. Povejmo še to, da so v dvanajsti izvedbi že desetič zmagali Pobre-žani in »ljubitelj« tudi primerno proslavili. Zmaga je bila letos precej tesna, saj sta druga in tretja ekipa Rečice in Spodnje Rečice zaostali le za malenkost. Ni najpomembnejše, pa vendarle: 1. Pobrežje 31, 2. Rečica 30, 3. Spodnja Rečica 30, 4. Varpolje 24, 5. Poljane 21 in 6. Homce 17.
j. p.
S kolesi po jadranski magistrali
Znano je, da koletiv Rudnika lignita Velenje precej pozornosti namenja rekreaciji svojih delavcev, manj znano pa je, da v tem kolektivu že več kot tri leta deluje kolesarska sekcija, v katero je vključenih 64 članov, od tega jih dvajset ni opremljenih, vsi drugi so. Čeprav jih njihov >generalni sponzor< kot pravijo temu. Rudnik lignita Velenje, pa člani za svoje podvige veliko prispevajo kar sami — 300 dinarjev članarine na mesec pobirajo. Ko je zbranega dovolj denarja, pa se odločijo za pot.
Pred kratkim so jo mahnili s kolesi po jadranskih mestih in otokih. Pot je bila lepa in zanimi-
Zdravko Podkoritnik je informator kolesarske sekcije rudnika.
va, kolesarili pa so: Zdravko Podkoritnik, s katerim smo po vrnitvi tudi poklepetali, Drago Jamnikar, Karel Laznik, Bojan Jeseničnik in Dušan Drolc, z avtomobilom pa sta jih spremljala Stanko Videmšek in Jani Zaje.
»Na poti smo bili devet dni. Za vožnjo smo jih porabili sedem, dva pa namenili kopanju in sončenju. Prevozili smo pot dolgo 1030 kilometrov. Na poti ni manjkalo težav, kolesa so nam skoraj odpovedala, mi pa smo zdržali,« je na kratko opisal dogajanje Zdravko Podkoritnik.
Letos so se kolesarji kolesarske sekcije rudnika udeležili še dveh maratonov, v načrtu pa
Enajsta rudarska likovna kolonija
V soboto, 1. julija, so z otvoritvijo 11 likovne rudarske kolonije sklenili svoja prizadevanja likovniki, ki so tokrat ustvarjali samo dva izrazito delovna dneva pod mentorstvom akademskega slikarja Alojza Zavolovška ter kulturno anima-torko Tatjano Hudomalj, ki je Rudnika lignita Velenje zadolžena za kulturni utrip življenja, saj lahko rečemo, da je Rudnik že kar eno celotno stoletje lep vzor v Šaleški dolini, da se tudi po delu počutimo prijetno. Letos so likovniki ustvarjali v oljni in akvarelni tehniki ter perorisbi, svoja dela pa so razstavljali v soboto, 1. julija, ob 19. uri v avli direkcije Rudnika lignita Velenje, kjer so v kulturnem programu ob otvoritvi sodelovali z nadvse prisrčnim nastopom učenci iz osnovne šole Gustava Šiliha iz Titovega Velenja.
Ob' tem so desetim likovnikom dela nagradili, vsak udeleženec letošnje likovne kolonije pa je organizatorju odstopil po eno delo, ki je bilo sprejeto na razstavo
L. Ojsteršek
Kotalkanje
Za rudarsko svetilko in pokal prijateljstva
Na tekmovanju za pokal prijateljstva in za rudarsko svetilko v umetnostnem kotalkanju je v petek in soboto nastopilo 112 tekmovalcev iz Avstrije, Domžal, Ljubljane, Nove Gorice, Pulja, Celja in Velenja.
V posameznih kategorijah so zmagali Matej Drašček in Aleksandra Mohar iz Domžal, Andrej Gorkič (iz Ljubljane) in Anja Šetina iz Domžal, Uroš Stibilj iz Nove Gorice, pri pionirkah A pa Katja Stritih (S. Bloudek), v tej konkurenci je bila med domačinkami najboljša Nuša Ravljen na 10. mestu. Pri mlajših mladincih je bil najboljši Čejvan iz ljubljanske Olimpije, pri mlajših mladinkah pa Damjana Slaviček (S. Bloudek), od tretjega do desetega mesta pa so se uvrstile domače tekmovalke Šleh-ta, Praznik, Cater, Podrzavnik, Vizovišek in Vidovič; pri mladincih je zmagal Matej Šumnik, pri mladinkah Mojca Novak, pri članicah pa je Alenka Oven (vsi Rudar) dosegla drugo mesto. Ekipno so zmagale Domžale, ekipa velenjskega Rudarja pa je bila četrta.
imajo transverzalo rudarskih mest, dolgo 520 kilometrov. Pred njimi so in čakajo na njih tudi letošnji najtežji kolesarski maratoni — Franja, Pohorje, Kapelski kresovi.. . Trenirajo toliko kolikor jim dopušča čas, veliko so v jami, veliko s svojimi družinami, če pa je le prosta kakšna urica, potem se ravnajo po tistem — vsi na kolo za zdravo telo.
Želijo pa si eno, in to zelo — da bi jim kdaj kolektiv rudnika za sodelovanje na maratonu omogočil kakšen kombi ali tovornjak, s katerim bi peljali kolesa, potem bi bilo lažje.
(mkp)
Novo vodstvo velenjskega karate kluba
Po štiriletnem obdobju so v velenjskem karate klubu izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednikaPetra Dovšaka, ki je bil predsednik kar 16 let, je zamenjal Dušan Donko, včasih tudi sam odličen tekmovalec, podpredsednik je Todor Dmitrovič, sekretar Dušan Bo-rovnik, izvolili so tudi člane novega predsedstva, nadzornega odbora, disciplinske komisije in strokovnega odbora.
Velenjski karateisti so organizirali tudi strokovni seminar, ki ga je vodil član zveznega strokovnega sveta prof. dr. Vladimir Jorga. Po seminarju so opravili še izpite za mojstrske pasove (črni pas), ki so jih za prvi dan opravili Štruc, Čehaič in Kopič iz Velenja in Stojakovič iz Šoštanja. Za drugi dan je izpit opravil Rodič iz Šoštanja, za tretji pa Prejkunovič iz Velenja, kar je zanj in za velenski klub izredno priznanje, saj nosi mojstrski naziv tretji dan le pet karateistov v Sloveniji, s pisno nalogo, ki jo mora oddati do septembra, pa si bo pridobil tudi naziv inštruktorja.
Šoštanj odslej »ŠRK Velenje«
Konec prejšnjega meseca so se ne letni skupščini zbrali uprava, rokometaši in ljubitelji tega športa v Šoštanju. Spomnimo se, članska
ekipa tega rokometnega kluba je bila nadvse uspešna v minuli sezoni v drugi zvezni rokometni ligi, saj je osvojila nepričakovano peto mesto. Zanimivo — tako vidno uvrstitev so igralci dosegli kljub temu, da niso imeli urejenih finančnih in organizacijskih zadev kot bi morale biti, kar je na začetku skupščine posebej poudaril tudi dosedanji predsednik kluba Franc Plaskan. Ob tem uspehu rokometašev se je seveda spomnil tudi razvoja moškega rokometa v Šoštanju in vseh tistih, ki so k temu največ prispevali.
Na skupščini so izvolili tudi novo 15-člansko vodstvo z željo, da bi bilo srečnejše pri razreševanju zlasti finančnih zadev, kajti — kot so poudarili — klub si zaradi svojih uspehov ob odličnih nastopih članske vrste in enako dobrih nastopih ostalih sekcij, zasluži veliko večjo podporo kot jo je imel doslej.
Med drugim so na omenjeni skupščini sprejeli tudi novo ime kluba. Odslej bodo igralci na svojih dresih nosili ime Šaleški rokometni klub Velenje, saj je klub s svojo dejavnostjo presegel obliko sekcijske-ga dela v TVD Partizan Šoštanj. Poleg tega so v glavnem vsi igralci iz Titovega Velenja, kjer trenirajo in tudi igrajo. Povezanost z dolino in s tem tudi s Šoštanjem pa naj bi simbolizirala ime Šaleški...
Rudar :Maribor 0:5
V počastitev praznika Rudarjev so se domači nogometaši v nedeljo dopoldne sestali z ekipo Maribora. Velenjčani so v glavnem igrali z mladimi igralci, ki že trkajo na vrata prve ekipe in seveda zato medrepubliškemu ligašu niso bili dorasli. Kljub vsemu pa je rezultat le previsok, saj so si domači kljub mladosti priigrali nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Žal so žogo proti gostujočim vratom poslali vselej netočno; nekajkrat pa je zanesljivi zadetek z odličnimi obrambami preprečil mariborski vratar, (vos)
Koper je bil boljši
Nogometaši Rudarja niso ponovili uspeha izpred 10 let, ko so tedaj z zmago z ljubljanskim Slovanom prvič postali prvaki jugoslovanskega pokala na območju Slovenije. Letos so se v finalni tekmi na domačem igrišču sestali z medrepubliškim ligašem Koprom. Tekma je bila zelo zanimiva, saj je zmagovalca odločilo šele streljanje 11-me-trovk. Gostje so povedli v 56. minuti, Velenjčani pa so izenačili v zadnjih sekundah srečanja z zadetkom Pranjiča. Takšnega zadetka na igrišču ob velenjskem jezeru še nismo videli. Gostje so nekaj sekund pred koncem izvedli menjavo, da bi pridobili na času. Ob tej menjavi je njihova zbranost popustila, ne pa zbranost domačega vratarja Hrasta in Rudarjevega strelca. Domači vratarje podal hitro žogo Pranji-ču, ta je opazil, da je gostujoči vratar daleč izven svojih vrat, še na svoji polovici se je odločil za strel in na presenečenje ter veselje domačih se je žoga znašla v mreži. Rezultat 1:1. Ekipi jta takoj nato streljali ll-metrovke. Pri njih seje Koprov vratar odkupil za prijet nenavaden zadetek, saj je ubranil strel Macure z bele točke in gostje so slavili s 6:4. (vos)
prodajalna
tv * audio • video * micro staro za novo
šlandrov trg 12 - arčan dani žalec - telefon; (063) 712-104
BOGATA PONUDBA ELEKTRO AKUSTIKE IN ZABAVNE ELEKTRONIKE!
Morda še ne veste, da v N° 1 lahko prinesete star aparat, doplačate razliko in dobite novejšega ali novega!
VSAK RABLJEN APARAT IMA GARANCIJO!
Radio in TV servis MILAN ZUPANC dopolnjuje ponudbo s hitrim in kvalitetnim popravilom na istem naslovu.
RADIO IN TV SERVIS
ZUPANC MILAN
SLANDROV TRG 12
63310 zalec
Bravo, Rajko Pirnat! Vrni se, od koder si prišel!
Če stopiš mački na rep, zami-javka. Potem ko sem objavil članek z zgornjim naslovom, sta se javila kar dva pisca, ki sta se začutila prizadeta. Polemizirati z njima seveda nima nobenega smisla. Prav nič me ne mika zaplesti se v neskončna dokazovanja, kdo ima formalno prav, kdo gaje kje polomil in tako naprej. Verjetno to tudi za bralce ni posebej prijetno. Zato bom kot vedno ostajal pri bistvu.
Bistvo pa je povsem jasno. Moje stališče je, da je nastop tujerodnega in srbsko govorečega oficirja v slovenskem parlamentu za nas žaljivo. Zlasti seveda še, če ta oficir pljuva po naši demokratično izvoljeni vladi in če je opljuvani Janez Janša, ki so ga prav ti oficirji sredi Ljubljane in v srbskem jeziku obsodili na zaporno kazen.
U. Hrast (ki je očitno prestra-hopeten, da bi se podpisoval s pravim imenom) in Martin Budna (za katerega pa bi bilo tudi bolje, če bi svoje simpatije za srbske oficirje skril za kak psevdonim) imata seveda vso pravico, da mislita povsem nasprotno kot jaz. Prosil bi pa, da naj pri tem ne kvasita neumnosti, saj je to, če ne drugega, v nasprotju z dobrim okusom.
Recimo tisto, da sem jaz re-vanšist. Ta beseda se vam je prenoviteljem, liberalcem in socialistom pa res globoko vtisnila v besednjak (kje si sedaj revanšist Pučnik? Ali niso govorili, da boš jemal borcem pokojnine, zapiral komuniste in podobne neumnosti?)
Ali pa tisto, da se upam pisati šele sedaj, ko vlada Demos in ko se nikomur nič ne more zgoditi. Mimogrede: hvala za nehoteno priznanje, da se pod Demosovo vlado nikomur nič ne more zgoditi. Pisal pa sem prej v predvolilni kampanji, ko še ni bil na oblasti Demos, precej več kot sedaj.
Martina Budno pa bi rad vprašal. kaj ga je tako zelo motilo na tongresu Slovenske demokratične zveze. Ali morebiti to, da smo na njem soglasno in z navdušenjem sprejeli Deklaracijo o polni slovenski suverenosti, deklaracijo, o kateri bi slovenski parlament moral razpravljati 2. julija?
Ali je tovariš Budna padel že tako nizko, da ga moti slovenska suverenost?
Naša slovenska razklanost in naše odpadništvo, ki postane očitno vedno v najbolj kritičnih in odločilnih trenutkih naše zgodovine je postalo s problemom Aksentijevič spet očitno. Sedaj, ko se zdi, da nas na naši poti v suverenost nič več ne more ustaviti, so nekateri med nami začeli braniti oficirje, ki pljuvajo po slovenskem narodu.
Problem odpadništva je seveda problem vseh malih narodov, pri našem slovenskem pa je usoden. Zaradi njega je del naroda vedno delal za tuje koristi in to prav takrat, ko se je drugemu delu tega istega naroda zdelo samo
po sebi razumljivo, da je treba biti složen.
»Slovenec že ubija Slovenca brata«, je v svojem Krstu pri Savici zapisal Prešeren. Očitno je tedaj delu Slovencev bilo krščanstvo tako pomembno, da so zaradi njega sodelovali z Bavarci in pobijali svoje brate Slovence.
Dobrih tisoč let pozneje se je tragedija ponovila. Tokrat so se Slovenci pobijali zaradi dveh ideologij: zaradi krščanstva in zaradi boljševizma. Pobijali so se med seboj, namesto, da bi se skupaj borili proti okupatorju. In okupator se je po mojem zadovoljno režal, tako, kot se sedaj lahko reži Aksentijevič, ki ima med samimi Slovenci tako vnete zagovornike. In to prav tiste ljudi, ki so seveda vedno pripravljeni pljuvati po lastnem narodu in ki jih očitno motijo njegova prizadevanja, da bi se osamosvojil, (saj se razumeva tov. Budna ali ne?)
No, medtem se je zgodilo še marsikaj izdajalskega in prav tako usodnega. Matjaž Kmecl, član predsedstva in človek, ki se v svoji prenoviteljski družbi gotovo nelagodno počuti, je v knjigi »Slovenska postna premišljevanja« opisal kako so trije slovenski poslanci zaigrali slovensko usodo. V staroavstrijskem parlamentu so namreč glasovali proti federativni ureditvi. Enostavno so se pustili podkupiti. Denar jim je bil pomembnejši kot usoda svojega naroda. Mislim, da ni potrebno veliko domišljije, da si predstavimo, kako boljše bi tekla naša usoda, če bi tisti trije Slovenci takrat ne razmišljali in delovali kot odpadniki.
Težko se je identificirati z nekim malim narodom. Kamorkoli pogledaš vidiš nekaj večjega, bolj sijajnega, bolj obstojnega. Tudi če se tega ne zavedaš, te jezi, da pripadaš prav temu malemu narodu. In vedno ko pride za to prilika si daš duška. In pljuvaš po tej svoji nič kaj sijajni usodi.
Vse to se seveda da razumeti. Razumeti pa ne pomeni, da ob vsem tem ne čutiš moralnega ogorčenja, da se ti ne obrača želodec, ko poslušaš vso to slinasto govoričenje o tem, kako je nekemu oficirju bilo preprečeno govoriti v svoji materinščini. Vsi novinarji so uporabljali besedo »materinščina«, kar je seveda preračunljivost posebne vrste. Ta beseda ima namreč prav poseben čustven prizvok in prav na oči-nek tega sopomena so novinarji tudi računali. To besedo uporabljamo kadar hočemo poudarjati pravico neke zatirane manjšine, kadar govorimo o Slovencih na Koroškem na primer. Toda uporabljati to besedo v primeru oficirja neke armade, ki vlada tej državi, za pripadnika naroda, ki si je izmislil rek »govori srpski, da te razume ceo svet« je lakaj-stvo, da ga mu ni para. Je pa tudi bedasto, saj je njegova na glavo postavljena logika več kot očitna.
Glavo stavim, da vsi tisti, ki tako zagovarjajo Aksentijeviča nimajo pojma o številnih zatiranih
narodih, ki v tem trenutku izginjajo na vsem svetu, da jim je figo mar, če gvatemalska vojska pobija pripadnike indijanskega ljudstva Kiče, ali če bodo zlato-kopi uničili pleme Janomamov v Braziliji, na primer.
Toda vrnimo se k Slovencem.
»Najbolj gnusni, res — gnusni pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga. kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel k nam ponujat svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače!«
To je napisal Ivan Cankar. Toda ali se vam ne zdijo ti stavki neverjetno aktualni?
Primerjajmo usodo koroških Slovencev in Južnih Tirolcev! Eni ko drugi so postali manjšina po prvi svetovni vojni. Toda medtem, ko je Slovencev na Koroškem le še skromna peščica, se na Južnem Tirolskem povsod šopirijo nemški napisi in vsepovsod čuješ le nemško govorico. In v čem je bistvo te razlike? Zakaj eni izginjajo, drugi pa ne? O tem bi bilo potrebno pisati kdaj drugič, toda verjemite zaenkrat vsaj to, da nobenemu Tirolcu ne bi padlo v glavo, da bi kdajkoli zagovarjal nekega italijanskega okupacijskega vojaka. V tem je bistvo te razlike!
Seveda pa ne smemo biti krivični do Korošcev. Resnica je tudi ta, da smo jih mi komaj kaj podpirali. Komunistični režim je bil namreč izrazito protinacionalen. (Slovencem v Italiji je naša slovenska oblast izrecno zabičala, da morajo glasovati za italijanske politične grupacije).
In sedaj, smo končno prišli do politične plati problema Aksentijevič. Naša boljševiška oblast je bila izrazito protinacionalna, bila je, kot se je temu reklo »inter-nacionalistična«. Za mali narod, kot smo Slovenci, ki smo venomer omahovali med biti Slovenec ali biti odpadnik je bila taka usmeritev še posebej katastrofalna. Slovenska demokratična zveza je navsezadnje nastala tudi zaradi nestrinjanja s tako politiko.
In zato je treba videti danes razliko med Demosom in »starimi« strankami predvsem v razliki gledanja na naše nacionalno vprašanje. Demos je tu neprimerno bolj nacionalno usmerjen. Najbolj protinacionalna pa je žal ZSMS. Kdorkoli bere Mladino mu je to jasno.
ZSMS, ki je nekaj časa igrala vlogo »razbijalca boljševizma« je po zmagi Demosa zavrnila ponujeno roko in si poiskala svoje mesto ob komunistih in socialistih. Poslanci vseh treh pa so potem kmalu družno točili solze zaradi »ubogega« Aksentijeviča.
Borut Korun IO Sloyenske demokratične zveze, Velenje
VOLITVE PREDSEDNIKA SO
MAJ 1990 (1. krog)
delegati SO Velenje
MENIH	NATEK	SEMEČNIK nevellavno
I Zbof KS H Zbor ZD O DP zbor
VOLITVE (2.krog)
RAZMERJE V SO VELENJE
Zvestoba do groba
Ko zmanjka argumentov in ko prevladajo čustva pač pride do zmerjanja. Pa nama ne gre za tako nizek nivo, kajne tovariš Bojan Kontič! Gre pa za vašo rahlo izgubo spomina. V Rdečih spominih pravite, da ste v članku >Na svidenje na naslednjih volitvah< izrazili zgolj nestrinjanje z izvolitvijo predsednika skupščine občine, v resnici pa ste dvomili v legitimnost volitev, saj ste napisali, da so (smo) bili volilci izigrani. Jaz sem se ob vaš članek obregnil samo zato, ker ste na tak način izrazili nezadovoljstvo ravno vi, ki bi vam morala biti znana pravila igre, če ne drugače, vsaj kot kandidatu.
Za mojo trditev pa, da je večina velenjskega parlamenta le še iz vrst, ki so nekdaj bile same na oblasti, pa sem zaradi boljšega razumevanja mojega videnja dogajanja, pripravil grafični prikaz prvega in drugega kroga glasovanja župana na prvem zasedanju SO Velenje, po pravilih iger, ki smo jih skupno sprejeli. Ce si boste dobro ogledali oba grafikona, vam bo postalo jasno, kdo je (po moje) pravzaprav veliki poraženec!
P. S. Kar se pa tiče mojega vstopa in izstopa iz Zveze komunistov Jugoslavije ter tako tudi Zveze komunistov Slovenije pa le to: nikar ne hecaj-te ljudi, da sem vstopal in izstopal v in iz najmočnejše stranke. Takrat so bile stranke še prepovedane! In kolikor je menit.znano, jih ni prepovedala Gasilska zveza. Pa naj mi gasilci ne zameri-
I Zbor KS Bää Zbor ZD □ DP zbor
JO!
Peter Rezman
Pogosto sem premišljeval, da se oglasim javnosti, pa doslej nisem zbral tega poguma. Sedaj pa me je negotovost prisilila na pisanje. Ne negotovost katera me spravlja v nevarnost, ampak to, da nekateri to negotovost stopnjujejo do te mere, da postaja izrazita in s tem tudi nevarna.
V zadnjem letu je zato vse več dokazov. Več kot prej v celem desetletju. Kar nekaj številk »Našega časa« nazaj sem prebral članek, v katerem je pisalo, da se je potrebno na vsak način boriti za čisto, etično republiko.
Mislil sem si, ljudje imajo pravico, da svobodno mislijo in presojajo. Na to pisanje me je spodbudil dogodek v naši zdravstveni ustanovi, ko me je zdravstvena delavka pospremila z besedami »naj se lepo vrnemo tam, od koder smo prišli«. Kaj čas, hvala lepa, na svidenje gospa, globoko v sebi pa sem premišljeval, zakaj to, ali res misli, da bom zavil drugam, kot pa domov. Nato se mi zastavi vprašanje ali me mogoče pošilja tja, od koder smo vsi prišli. Ne takšne vulgarnosti pa spet ne, saj nisem nič naredil za takšno slovo iz ustanove. Premišljeval sem tudi o tem ali me mogoče pošilja v rojstni kraj, saj smo vsi nekje rojeni, a odgovora nisem dobil, kljub temu, da sem
ga zastavil vodilni osebi v zdravstveni ustanovi v Titovem Velenju. Kaj sem si drugega lahko mislil kot pa to, da imajo ljudje pač veliko drugega in bolj pametnega dela kot pa, da se ukvarjajo z mano. Tako sem skoraj že pozabil na ta dogodek. V kratkem pa se je zgodilo nekaj podobnega, kar me sili, da analiziram in povezujem dogodke v celoto. Nekega dne po naključju štopam. Ustavi avtomobil, šofer me sprejme in med potjo, kramljava o različnih zadevah in že sva na vhodu v Šalek. Tu steče beseda o tem, da se mesto lepo širi, da se gradijo novi bloki, kljub temu da je gradbeništvo v krizi itd. Voznik kar na hitro sklene pogovor in ugotovi, da se ne bo več gradilo tako kot prej, ker ne bo potrebe po novih stanovanjih, »saj bomo Bosance nagnali nazaj«. Zahvalil sem se mu za uslugo in mu zaželel srečno vožnjo. Dobro, sem si mislil sam pri sebi. V tovarnah imamo dobre odnose. Delamo skupaj, se pogovarjamo in enakopravno tudi odločamo. Tu je pravo tovarištvo kljub umazanemu delu, a glej, 20. 6. 1990 čitam na hodniku ene velenjske firme »Etično čisto Slovenijo hočemo«. Res da je bilo sramežljivo napisano, zato sem premišljeval, saj to so
vendar otroci napisali. Nakar ugotovim, da v to firmo ne zahajajo toroci in me to še bolj jezi. Jasen odgovor pa mi daje dogodek v parlamentu republiške skupščine in se sprašujem, kaj se dogaja s to staro dobro Slovenijo. Le nekaj dni po zamenjavi oblasti pa takšen preobrat. Kar naenkrat hočejo vsi vse čisto, sterilno, a se pozablja, da je takšna čistoča mogoča samo v steliriza-torju, v laboratoriju, a nikakor ne v praksi in vsakdanjem življenju. V Jugoslaviji živi več kot petinsedemdeset etičnih skupin in te skupine, tudi če bi hotele zapustiti Jugoslavijo, jo ne morejo. Ne zato, ker ne želijo tega, ampak iz preprostega razloga, ker nimajo kam oditi.
Komunisti smo se distancirali od ideje etične čistosti nekega prostora pa naj si bo to delovno, kulturno etično ali pa teritorial-. no in se bomo še vnaprej zavzemali za upoštevanje in spoštovanje vseh ki mislijo, da sta le kvalitetno dobro in pošteno delo v življenju tista faktorja, ki lahko delita ljudi in jim določata mesto in ne od kod si prišel. Kar sebi ne želiš, ne želi tega drugim. Verjamem, da je pri nas prisotnih dovolj zdravih sil, vendar pa me navedeni pojavi vedno bolj skrbijo.	Ilija Vasiljevič
Medsebojno polemiziranje in obmetavanje po časopisih je neokusno
Cestokrat zasledim v dnevnem in tedenskem časopisju, tudi v tedniku »Naš čas«, kritično, živčno polemiziranje dveh nasprotujočih si oseb ali strank, ki se na javni način prav grobo, žaljivo obmetavajo z neprimernimi, nevljudnimi izrazi, s čimer takšne osebe dokazujejo svojo kulturno in humano — pietetno nedozore-lost.
Citanje takšnih zasebnih polemičnih člankov v časopisju mi vselej daje misliti, da so takšne polemične osebnosti enostavno egoistične (sebične), megaloman-ske (veledomišljave) ter ambiciozne, samoljubne in nesolidne (nesložne), ki niso zmožne ali sposobne človeških uradnih zmot, slabosti in napak razumeti in odpuščati na miren in sporazumen način, da si ne lepijo ali nalašč nočejo pietetno (obzirno)
stopiti do nasprotnika in se z njim med štirimi očmi na samem pogovoriti ter razčistiti vso polemično situacijo in si tako oprostiti eden drugemu in brž pozabiti, kar je bilo nevšečnega med njima.
Zares ni lepo in humano, da se kulturno prosvetni ljudje po časopisih in revijah med seboj obmetavajo s polemičnimi žolčnimi kritikami, kar precej porazno su-gerira (vpliva) na druge občane ali državljane, zlasti pa na doraš-čajočo srednje in visoko šolsko mladino ali sploh na vso okoliško javnost.
Čeprav sem človek z minimalno izobrazbo, sem le vseeno zdravega, treznega mišljenja in prepričanja, da sredstva javnih občil, kot npr. časopisi in revije, ne bi smeli služiti kot posredno sredstvo za razpihovanje sovra-
štva, mržnje in nesložnosti med ljudmi, marveč bi naj služilo za pozitivni kulturno-prosvetni in humani razvoj ter za dobre solidne odnose med ljudmi.
Kdor se količkaj zaveda resničnega reka: »Česar sam nimaš rad, tega ne želi drugemu človeku«, za kar bi prav zaradi tega ne bi smel noben človek, ki se ima za kulturnega in prosvetno razgledanega — sočloveka žalit in poniževati po časopisih ali sredstvih javnega obveščanja.
Če se Slovenci že toliko hvalimo s svojo prosveto in kulturo, potem se tudi trezno zavedajmo, da bo naša prosveta in kultura v javnem življenju tudi zares idealna in humana, kajti narod, ki ni humano-etično vzgojen, se pač ne more polnoveljavno in ugledno hvaliti, da je prosveten in kul-turen-	J. S.-K. C.-T. V.
Za čistejšo Pako !
Ni težko ugotoviti, kako je z reko Pako. Le bežen pogled s katerega koli mostu kaže kaj klavrno sliko. Posebej v času brez dežja se je pokazala podoba, pred katero si lahko marsikdo zatisne pogled.
Da bi spoznali dejansko stanje, je Občinska raziskovalna skupnost Velenje v letu 1989 razpisala raziskovalno nalogo z naslovom »Vpliv industrijskih odpadnih voda Gorenja Gospodinjski aparati na reko Pako«. Za nalogo skrbi posebna delovna skupina, ki jo vodi Bojan Jus iz Gorenja Gospodinjski aparati, v njej pa sodelujejo iz Gorenja še Nevenka Požun, Vilma Fece in Irena Brložnik. Zunanji strokovni sodelavec je dr. Miran Medved iz Zavoda za zdravstveno varstvo v Mariboru.
Naloga je bila že ob začetku razširjena na ugotavljanje vpliva vseh industrijskih objektov, ki stojijo ob Paki, od Hude luknje do njenega izliva v Savinjo. Hkrati pa ugotavljajo tudi vpliv komunalnih odplak. Naloga je
dokaj obsežna in z raziskovanjem so pričeli oktobra 1989. Skupno bo trajalo to raziskovalno delo 365 dni, opravljajo pa ga v treh laboratorijih Gorenja Gospodinjski aparati (ekološki, kemijski in laboratorij Galvane), laboratoriju Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Vzorce vode odvzemajo na 10 različnih mestih po posebnem terminskem planu, tako da bodo zajeli v letu dni popoln pregled obremenitve reke Pake. Torej po vseh dnevih, po vseh urah in letnih časih.
Analizo opravljajo kar za skupno 37 parametrov in ugotavljajo vsebnost pomembnejših kemijskih snovi, posebej težkih kovin, ocenjujejo fizikalne lastnosti, kot je temperatura, barva, vonj in podobno.
Večino analiz opravljajo v laboratorijih Gorenja, biološko porabo kisika merijo v laboratoriju RLV, sedimente pa 4 krat letno ugotavljajo v TES Šoštanj. Sodelovanje vseh zaposlenih v laboratorijih je vzorno in tako


Kako je čista reka Paka — o tefti bo povedala tudi raziskovalna naloga.
pričakujejo tudi uspešno rešitev te pomembne naloge.
Pravzaprav je zanimivo, da so nalogo zaupali Gorenju. O tem smo se pogovarjali z Bojanom Jusem, vodjo kemijske tehnologije Gorenje Gospodinjski aparati. Povedal je, da morajo pač ugotoviti stanje in na osnovi tega bodo lahko ukrepali. Toda že dosedanji rezultati kažejo, da reka Paka iz Gorenja ni obremenjena v taki meri, kot lahko kdo pričakuje. Prav nasprotno. V Gorenju namreč vse nevarne odplake nevtralizirajo v centralni čistilni napravi. Po strokovnem mnenju pa sodijo med največje obremenjevalce mesti Titovo Velenje in Šoštanj z vsemi komunalnimi odplakami, seveda pa tudi nekateri večji industrijski objekti in tovarne.
V Gorenju Gospodinjski aparati so šli še naprej, saj si prizadevajo, da bi kar najmanj obremenjevali centralno čistilno napravo. V ta namen izdelujejo projekte, kako tehnološke postopke urejati z zaprtimi krogotoki vode. Tako bodo še bolj razbremenili centralno čistilno napravo, kjer se useda mulj kot posebni odpadek. Nova tehnologija bi pomenila tudi večje materialne prihranke, novi pa bi bili postopki regeneracije z uporabo filtrov, ionskimi izmenjevalci in elektrolizo.
Tako v Gorenju Gospodinjski aparati. Težko pa je napovedati, kdo se bo znašel na spisku največjih obremenjevalcev reke Pake, toda znano je, da je Gorenje to vprašanje rešilo s postavitvijo zelo zanesljive centralne čistilne naprave, ki sojo pred nedavnim opremili in posodobili še s cia-nidnim analizatorjem.
H. Jerčič
delegati SO Velenie
10 0
SEMEtNIK	MENIH
odeotnl
Logarska dolina
Otvoritev planinske sezone »90«
Pa naj tokrat enkrat (in za spremembo) napišemo nekaj spodbudnega o naši (preljubi) Logarski dolini. (Pre)ljubi zato, ker jo že desetletja objokujemo in jo dušimo z najrazličnejšimi dokumenti, revica pa ostaja več ali manj prepuščena sama sebi in *voji (neizpodbitni) lepoti. Povejmo raje, da se tam vendarle nekaj dogaja — in se še bo. Konec prejšnjega tedna so namreč RTC Golte, Pivovarna Union in družba Vandrovček iz Solčave s tridnevnimi prireditvami obeležili začetek letošnje planinske sezone, vse pa se je dogajalo pred domom planincev v osrčju Logarske doline.
Z zabavnim večerom so pričeli v petek, zelo živahno je bilo v soboto, ko so za zabavo poskrbeli člani ansambla Štajerskih 7 s hu-moristično skupino Alkotest, v nedeljo je bila za razpoloženje zadolžena skupina Krt s humoristom Terezika, vmes pa so poskrbeli še za vrsto privlačnih iger. Je potrebna ocena? Je. Vreme je bilo lepo, za program in razvedrilo prav tako poskrbljeno, največ zanimanja in gurmanskih užitkov
so »zagotovile« izvirne domače jedi, nad katerimi so bili navdušeni zlasti obiskovalci od drugod in jih je (žal) celo zmanjkalo, proti koncu nedeljskega popoldneva seveda. Casi so pač takšni, kakršni so in obiskovalcev je bilo nekaj manj, kot so prireditelji pričakovali, za začetek »prebujenja« pa vsekakor dovolj; za dobro voljo in še lepšo spodbudo
vsem, ki so se trudili in naj se še naprej. S skupnimi močmi seveda, kakor so pričeli. Sicer pa bo v domu planincev in okrog njega veselo skoraj vsak dan in še posebej v nedeljah popoldne, vse do zadnjega septembra, ko bodo planinsko sezono »uradno« sklenili, in takrat naj bo vsaj tako lepo in prijetno, kot je bilo prejšnje dni. j. p.
Srnjakov golaž iz ta pravega kotla je pač poslastica
NOVA CESTA NA ŠKRU-BOV VRH - Na hribu v Ljubiji pri Mozirju je nekaj domačij in veliko več počitniških hišic, vsi stalni in občasni prebivalci pa so si seveda močno želeli posodobljene ceste, ne le želeli, tudi dobili so jo. Poprijeli so za delo in sami uredili spodnji ustroj, z asfaltno prevleko pa so računali vsaj do letošnjega praznika občine Mozirje. Kaj kmalu so ugotovili, da bo škoda na spodnjem ustroju prevelika, zato so akcijo pospešili in s sodelovanjem krajevne skupnosti Mozirje dela sklenili takoj, (foto: j. p.)
Spet s tabornikom v Cambridge
ZTOB Velenje letos v juliju organizira povratni obisk tabornikom »26th Cambridge Scout Group« iz Cambridge-a.
Prijateljski stiki med taborniki dveh mest trajajo že dvanajst let. V tem času so nas gostje obiskali štirikrat; mi pa se zaradi visoke cene potovanja odpravljamo k njim šele tretjič.
Sodelovanje med mladimi dveh dežel omogoča objektivno spoznavanje različnih kultur, širi obzorje dozorevajoče osebnosti in seznani naše vodnike z deželo, kjer se je taborništvo začelo v začetku tega stoletja. Poleg zgodovinskih znanj taborniki izmenjujejo tudi čisto strokovne izkušnje. Posebej se veselijo bivanja v univerzitetnem mestu svetovnega slovesa — Cambridges.
Bravo general Aksetijevic!?
Mladina, Delo, Nedeljski, NAŠ CAS. . .
Robert Botteri, Miha Kovač, Bernard Nežmah,. Stevan Schi-tyarov . . .
U. Hrast, Martin Budna . . .
Koliko enakih misli!
Koliko vneme za kos pravnega akta — poslovnika skupščine Slovenije? Koliko sočutja prenoviteljev, socialistov, liberalov do ubogih srbskih generalov, ki po desetih letih in več bivanja v Sloveniji v službi SLOVENSKE LJUDSKE VOJSKE (V OKVIRU JLA — DA ne bo pomote) ne znako v nekaj stavkih povedati - lagati v LJUDSKEM -SLOVENSKEM jeziku, da minister Janša LAŽE.
Z dušo in srcem sem za pravno državo, kajti v pravni državi, če kdo koga ubije, sodnik vpraša tudi za MOTIV, šele potem izreče sodbo. Zanemarjanje motivov nas spominja na realsocialistično pravo, na člene o verbalnem de-liktu in nas ne bo pripeljalo v Evropo.
Za nekatere motiv ni pomemben, pomagajo si z latinskim izrekom: »Ljubezen zmore vse!« Jaz bi ob zadevi Aksetijevic zamenjal latinski izrek z domačim: »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!« Nadalje trkajo na zgodovinski spomin.
Eno in drugo pa ne more nadomestiti nepriznavanje motiva, celo dvorezno je. Poglejmo, kaj vse je rodila ljubezen do bratskih narodov! »Dajte nam orožje!« so na mitingih vsklikale množice
v Srbiji in Črni gori in preklinjale Slovenijo.
Tudi nasilno apliciranje na zgodovinski spomin je tvegano. Primer - KAVČIČEV DNEVNIK:
— objava dnevnika . . . Janša .. . naključje?
— proces proti četverici ... Janša — naključje?
Odmevi
— vojaško sodišče . . . srbski jezik — naključje?
—	Janša LAŽE . . . ostali govorijo resnico z ekavskim naglasom — naključje?
—	Kavčičev dnevnik .. . cestna afera pred 20. leti
—	Petrle kriv za slabo cestno povezavo z Ljubljano — OH, PARDON!
—	Kavčič DEMOSA ne omenja pri cestni aferi?
Svarilo socialistov: »Navsezadnje bodo čez leto dni zopet volitve! In dodam: bomo ocenjevali tudi dejanje ministra Pirna-ta?« je dobro zastavljeno.
Odgovorjam, zakaj pa ne, v večpartijskem sistemu je to prak-
sa, kajti »mračnih sil« ne poznamo več, zamenjali so jih »RE-VANŠISTI», le-te pa ostanki bivše politične policije ne preganjajo več?!
No, če bo general Aksentijevič po enem letu (nekateri 6-letni otroci iz drugih republik rabijo 6 mesecev) znal povedati v slovenščini, da minister Janša ne laže in to v civilni obleki (uniforma sodi v kasarno-kasarniški socializem smo odpravili, zdravniki so belo oblečeni le v zdravstvenih ustanovah — ne strašijo v civilu) in tako omilil arogantni nastop pred civili, bo »minister Pirnat še naprej čakal« — ne bo odsto-pil.
Če bo DEMOS padel, doživel usodo Jakobincev, bo padel v prvi vrsti zaradi gospodarskega razsula, ki gaje bivša vlada naprtila na njegova ramena. Tisoči in tisoči brezposelnih delavcev na ulicah ne bodo vprašali, kdo je kriv — zahtevali bodo kruh — sedanja opozocija pa bo rekla: Demos je kriv in se povspnela na oblast, toda tokrat bo morala menjati poleg dlake tudi naravo.
Pesmi ALELUJA opoziciji verjetno ne bo treba peti v skup-
ščini, zelo pa bomo veseli, če bo sedanja opozicija ob prihodu na oblast brez sramu zapela Prešernovo Zdravljico (prenehala s »kulturnim« molkom, ki ga je začela na prvem zasedanju nove slovenske skupščine) in jo ne bo zamenjala na primer z »gorskim vencem«, ki je sicer čudovita umetnina, ni pa slovenska himna in odtehta pregovor: »Ljubezen zmore vse!«
Pustatičnik Martin.
Župančičeva lf> T. Velenje
Šalek 89, Titovo Velenje Telefon: 063/853-430
VAM NUDI: — vse vrste zasteklitev (okna, vrata, balkoni, vetrolovi)
—	uokvirjanje slik
—	izdelavo akvarijev, vitrin in ogledal
Sporočamo, da je v prostorih STEKLARSTVA ŠALEK odprta tudi nova prodajalna z izdelki iz uvoza!
V soboto, 7. julija, ob 10. uri ste vabljeni na otvoritev nove prodajalne z bogato izbiro kristala, šolskih potrebščin, bižuterije in prelepih izdelkov iz daljne Indije!!
Pridite že na otvoritev, spoznajte pestro ponudbo nove prodajalne tudi vi!
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure.
Vabljeni!


KARLOVČEC SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Za popravilo rotacijskih kosilnic ter motokultiva-torjev z vsemi priključki. Priporoča se. KARLOVČEC, TOPOLŠICA 115, tel.: 063/882-356.
f 't..
RUBIKON
NOVO V VELENJU!!! NOVO V VELENJU!!! NOVO V VELENJU!!! TO NI IGRA NA SREČO ! ! !
AGENCIJA ZA MARKETING Igra, v kateri vedno znova sodelujete!
NAJHITREJŠA IN NAJZANESLJIVEJŠA POT DO DOBITKA.
Ob sorazmerno minimalnem vplačilu vsega 999 din vam agencija RUBIKON omogoča maksimalni zaslužek 546.000 din (78.000 DEM) že po samo enem krogu. Postanite člani distributivne verige. Poleg tega vam ni potrebno prodajati kartic (iskati nove igralce), ker agencija to opravi namesto vas!!! RUBIKON je najboljša, najsigurnejša progresivna finančna veriga doslej! ZAKAJ SMO NAJBOLJŠI?
—	Iter vam RUBIKON omogoča daleč največji zaslužek v igrah te vrste
—	ker RUBIKON odpira svoja predstavništva širom Jugoslavije
—	to je igra v kateri ste vedno znova v igri, ker vas RUBIKON po vključitvi 80 novih igralcev na vašo verigo, ponovno vključi vanjo
—	RUBIKON VRŠI IZPLAČILA VSAKIH 7 DNI
—	RUBIKON VAM OMOGOČA KONTROLIRANJE SVOJE VERIGE
.«VSE JE ŠELE ZAČELA
DnniTF DDVT	VSE INFORMACIJE IN VPLAČILA
DULIllU/ llVVi - V SPREJEMAMO V T. VELENJU: VSAK
RUBIKON je legalno registrirana agen- TOREK od 17. do 19. ure
cija za marketing s sedežem v Zagre- ČETRTEK od 17. do 19. ure pri recepciji
bu, Trakoščanska 26, tel. 041 571-291 hotela Paka.
MI VAS NE BOMO RAZOČARALI! PRIDITE IN SE OSEBNO PREPRIČAJTE!
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
I I I I I I I I I I I I I I I I I I
im
HRANLNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA iN GOZDARSTVA ŽALEC a sub. a
Hmeljarska 3 Žalec
Telefon: 063/714-251
Največja hranilno kreditna služba v Sloveniji vam nudi:
—	najugodnejše obresti za vaše hranilne vloge
—	jamstvo republike Slovenije za hranilne vloge
—	možnost dviga in pologa pri poslovnih enotah Ljubljanske banke po Jugoslaviji in od 1. julija dalje na vseh poštah celjske regije
—	kredite za vse namene
PRIPRAVLJAMO:
—	opravljanje plačilnega prometa in vodenje žiro računov za občane in civilno pravne osebe (obrtnike)
—	otvoritev poslovne enote v Titovem Velenju
OBRTNIKI IN PODJETNIKI!!
Izkoristite možnosti in ugodnosti poslovanja preko HKS KG Žalec Pokličite 714-251 za podrobnejše informacije.
ČETRTEK 5. JULIJ
PETEK 6. JULIJ
SOBOTA 7. JULIJ
NEDELJA 8. JULIJ
PONEDELJEK 9. JULIJ
TOREK 10. JULIJ
TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Mozaik
9.00. Spored za mlade in otroke Grizli Adams, ameriška nanizanka, 12. del
Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 5. del Video strani Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevank, Mati in sin, avstralska nanizanka, Porotniki v senci, Leteči cirkus M. Pythona Tv dnevnik 1
Mozaik: te presenetljive živali, angleška dokumentarna serija 2/665
Spored za otroke in mlade, Čudežna leta, ameriška nanizanka Risanka Tv okno Tv dnevnik Vreme
E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka
Slovenski madrigalisti — slovenske narodne in domoljubne pesmi
Tv dnevnik 3
Poletna noč: Mati in sin, avstralska nanizanka, Porotniki v senci, frane, nadaljevanka, Leteči cirkus M. Py-tona.
Video strani
9.30
10.20 15.45 15.55
18.00 18.10
18.40
19.10 19.20 19.30 19.55 20.05
21.00
21.55 22.15
0.15
SAT 1
13.00 Tv borza. 14.05 Perrine. 14.30 Tv kuhanje. 14.40 Ladja ljubezni. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Kadeči se kolti. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tv nasvet avto. 17.50 Duke pride redko sam. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 T.J. Hooker. 21.00 Ferrisov plavi ponedeljek, ameriška komedija (Matthew Broderick, Alan Ruck, Mia Sara, Jeffrey Jones itd.). 22.55 Petek 13., krim. serija. 23.45 T.J. Hoocker, pon.
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 6.05 Ze spet ti. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Transformers. 10.35 Tv butik. 11.00 Risanka. 11.10 Olimpijski dan. 11.45 Nevidni. 12.30 Klasika. 13,05 Bogat in lep. 13.30 Kalifornijski klan. 14.15 Springfieldova zgodba, pon. 15.00 Wimbledon '90. 18.45 Poročila. 19.10 Mož za 6 milijonov dolarjev. 20.00 Domovinska melodija specialno. 21.35 Poročila. 21.45 Wimbledon '90 (povzetek). 22.30 Link, amer. grozljivka (Elisabeth Sue, Terence Stamp). 0.15 Smrtno sovraštvo, grozljivka.
rr

6.00 Poslovno poročilo. 6.30 Evrop posi, kanal. 7.00 D.J. Kat Shaw. 9.jo Tour de France. 10.30 Trax: Svetovni pokal specialno. 11.00 Tenis (ženski polfinale in finale French Open). 15.00 Boks. 16.00 Trans World Sport. 17.00 Italija '90. 19.00 Moto šport. 19.30 Trax. 20.00 Tour de France 21.00 Tenis. 22.00 Ženska rokoborba — svet. prvenstvo. 23.00 Italija '90.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E. 6.30 Evr. posi, kanal. 7.00 Day break. 8.30 Mix. à.00 Poročila. 9.15 Mix. 17.30 Poletje v zraku. 19.30 Poročila. 19.45 Time warp.
20.00 Onstran Bermudskega trikotnika, film. 22.00 Poročila. 22.15 Krvavi denar. 23.15 Sladko in kislo. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. 0.30 Time warp in mix.
10.30 Info-Show. 11.00 Vrzi mamo iz vlaka!, film. 14 00 Angel smrti, film
i Duke in Tom Conti). 15.30 Te-
lemix. 16.00 BIG, komedija. 18.00 Dance Academy, plesni film. 19.50 Trailer. 20.00 Umri počasi, grozljivka. 22.15 Tracy Lords Show, seks šov. 23.30 Zadnje povelje, komedija (Jack Nicholson in Handy Quaid).
11.30 15.45 15.55
17.55 18.10
18.40
19.10 19.20 19.30 19.55 19.59 20.20
21.15
22.00 22.20 23.15
TV SLOVENIJA 2
14.55 Wimbledon — tenis (polfinale ženske). 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boj za obstanek angleška poljudnoznanstvena serija. 20.25 Hormoni — poslanci življenj poljudnoznanstvena oddaja. 21.10 Večerni gost: Saša Miklavc. 21.50 Regionalni programi TV Ljubljan studio Ljubljana
TV ZAGREB 1
9.50 Tv koledar. 10.00 Angleščina. 10.30 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni program iz ekologije. 19.15 Risanka. 19.30 T v dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 20.50 »Va-rošarije«, zabavni spored. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Poročila za tuje turiste. 22.15 Barva noči. nočni spored.
Il i I I I I I ■
14.40 Poročila. 14.45 Tv koledar. 14.55 Wimbledon, polfinale, teniškega turnirja za ženske. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Rezerviran čas. 20.45 Poročila. 20.50 Italija 90. posebna oddaja. 22.50 Kronika filmskega festivala v Pulju.
SATELITSKA TV
8.50 Video strani 9.00 Mozaik
9.30 Boj za obstanek, angl. poljudnoznanstvena serija 6/12 9.55 Hormoni — poslanci življenja 10.40 E. Waugh: Vnovič v brideshea-du, angleška nadaljevanka 7/13
Video strani Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevank, Mati in sin, avstralska nanizanka, 6/14, Porotniki v senci, frane, nadaljevanka 3/7, Leteči cirkus, M. Pythona. Tv dnevnik 1
Mozaik Safari v mestu: Lovec na ponirke, angleška poljudnoznanstvena nanizanka Pet prijateljev, angleška nanizanka Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 Vreme Zrcalo tedna
Rumena reka, japonska do-kum. serija (6/10) Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka
Tv dnevnik 3 Pogledi
Poletna noč: Mati in sin, avstralska nanizanka, Porotniki v senci, francoska nadaljevanka, Leteči cirkus M. Pythona 1.15 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
14.55 Wimbledon — tenis (polfinali moški). 16.00 Satelitski programi (poskusni prenosi). 19.00 Alpski večer 90, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Koncert simfonikov RTV LJ (Brahms), posnetek iz CD. 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 Izbor iz JRT 2 ali satelitski programi, poskusni prenosi
TV ZAGREB I
9.50 Tv koledar. 10.00 Angleščina. 10.30 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 1.20 Znanstveni spored. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 »93«, oddaja o zaščiti pred požarom. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V City-ju, filmska nanizanka. 21.00 Vprašajte ZIS. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Kulturni magazin. 23.20 Poročila za tuje turiste. 23.25 Barva noči, nočni spored. 01.25 Poročila.
TV ZAGREB 2
14.40 Poročila. 14.40 Tv koledar. 14.55 Wimbledon, teniški turnir, polfinale za moške. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Rezerviran čas. 20.45 Poročila. 20.50 Italija 90, posebna oddaja. 22.50 Kronika filmskega festivala v Pulju.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.35 Sosedje. 9.00 Poročila. 9.05 Ladja ljubezni 9.50 Tv nasvet za kuhanje. 10.05 Tv shop. 10.30 Duke pride redko sam. 11.20 Kadeči se kolti. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusterrji. 14.30 Tv nasvet za potovanje. 14.40 Ladja ljubezni. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Tv shop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tev nasvet — test. 17.50 Addamsovi. 18.15 Mini-Max. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Tri angeli za Charlieja. 21.00 Parker, grozljivka. 22.55 Pridi na Dunaj, komedija.
6.00 Halo Evropa. 6.05 Dragi stric Bili. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Transtormers. 10.35 Tv butik. 11.00 Lopovi zoper lopove (Heia Safari). 11.45 Dve z zasukom. 12.35 Klasika. 13.00 Neto: vaše gospodarjenje danes. 13.05 Bogat in lep. 13.30 Ze spet ti. 14.00 Wimbledon '90.18.45 Poročila. 19.10 A skupina (pojoča gol žoga). 20.00 Sijoči astalt (poj al' umri). 21.35 Poročila. 21.45 Wimble don '90: vrhunci dneva. 22.30 Manhattan ob dveh ponoči, akc. film. 0.05 Krvavi petek. 1.40 Aerobika.
8.50 Video strani
9.00 Izbor tedenske programske tvornosti, Radovedni taček— Luna, Zlata Ptica: sedemletni-ca. Zbis: B. Jurca Miško poleno
9.35 Moja družina in ostale živali, angleška serija 10.05 Čudežna leta, ameriška nanizanka
10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Večerni gost: Saša Miklavc 11.45 I. mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja
12.20 Video strani 15.45 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank, Mati in sin, Porotniki v senci, leteči cirkus M. Pythona 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Iz tujih kuhinj, ponovitev, izobraževalna serija 18.40 Spored za otroke in mlade Cvetlične zgodbe, 6/13, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Otroka hočem obdržati,
ameriški film 22.30 Poletna noč: Mati in sin, avstralska nanizanka, Porotniki v senci, Leteči cirkus M. Pythona 0.30 Video sstrani
9.25 9.35 10.25
10.55
11.30 12.00 13.00 16.00 16.10
17.00 17.10
18.50 19.00 19.15 19.30 19.47 19.55
22.05 23.25 23.45
Video strani
Otroška matineja, živ-žav Otroška matineja, pet prijateljev, angleška nanizanka Zgodbe iz starih mest? Čaplji-na, zabavnoglasbena oddaja Videomeh v Ameriki Kmetijska oddaja Tv beograd Video strani Video strani
Formula 1. francoska nadaljevanka
Tv dnevnik 1
Preplah v Fire Creeku, ameriški film ali Trenutki odločitve, jugoslovanski film
Risanka Pot do finala Tv okno Tv dnevnik 2 Vreme
Italija '90, prenos, finale (za
1. mesto)
Zdravo
Tv dnevnik 23 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.30 Wimbledon — tenis (finale moški). 10.00 Oddaja za J LA in igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Te presenetljive živali, angleška serija. 20.30 Kot potovanja, mesta mostovi Most na Soči, oddaja TV NS. 21.00 Satelitski programi, poskusni prenosi.
TV SLOVENIJA 2 ■ TW ta»» t
14.55 Wimbledon — tenis. 17.00 Šport ali satelitski programi, poskusni prenosi. 19.10 Kako biti skupaj, oddaja Tv Bg 19.40 Italija 90 — SP v nogometu, prenos, finale. 22.00-23.00 Program JRT 2 in satelitski programi, poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.30 Tv koledar. 9.40 Oebelica Maja, risana nanizanka. 10.05 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 12.05 Saga o Forsythyh, filmska nanizanka. 14.30 Dogodivščine Toma Sawyera, film za mlade. 16.10 Tv dnevnik. 16.25 M. Krleža: V taborišču, tv film. 18.00 Sedmi čut. 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 20.30 Seme Tamaninda, ameriški film. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Po brezkončjih sveta, potopisno dokumentarna reportaža. 22.55 Poročila za tuje turiste. 23.00 Barva noči, nočni spored. 01.00 Poročila.
TV ZAGREB 2
13.15 Tv koledar. 13.25 Kako biti skupaj. 13.55 Predstava za otroke. 14.55 Wimbledon, teniški turnir, finale za ženske. 17.30 Športni spored. 19.30 Italija 90. 19.48 Torino: tekma za tretje mesto. 22.00 Poročila. 22.05 Kronika Jugoslovanskega festivala otroka v Ši-beniku. 22.50 Kronika filmskega festivala v Pulju, zaključni večer. 23.20 Celovečerni film.
SATELITSKA TV
9.30 Poročila. 9.35 Tarzan, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Brazde, kmetijska oddaja. 12.00 Prizori iz Danielo-vega sna, oddaja resne glasbe. 13.00 Zaliv nevarnosti, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Nedeljsko popoldne. 15.50 J. J. Cousteau: Ponovno odkrivanje sveta. 16.45 Bobby Dierfeld, ameriški film. 18.45 Tarzan, risana nanizanka. 19.10 Tv Fortuna 19.30 Tv Dnevnik. 20.00 Vrnitev Arse-na Lupina, filmska nanizanka. 21.05 Dobrodošli v B.P. Club. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poročila za tuje turiste. 22.00 Barva noči, nočni spored. 0.01 Poročila.
TV ZAGREB 2
7.45 Tv koledar. 7.55 Poročila. 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 10.00 Danes za jutri: V isti vrsti. 12.55 Športno popoldne: Sezam. 13.00 Kikinda: Rokometni pokal Jugoslavije. 14.55 Wimbledon, teniški turnir, finale moški. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Italija 90, Rim: finalna tekma. 22.00 Poročila. 22.05 To je ljubezen, humoristična nanizanka. 22.30 Argumenti II.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.05 Družina Feuerstein. 8.30 Batman. 9.20 Kuhajte z nami. 9.30 Filmske vesti. 10.00 Poročila. 10.30 Pokonci in proč. 11.00 Daisy Kenyon, film. 12.45 Sredi Evrope. 13.15 Domišljijski otok. 14.05 Tv nasvet —
film.
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angeli za Charlieja. 9.25 Horoskop. 9.30 Gospodarski magacin. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusterji. 11.00 Par-
ker, grozljivka. 12.50 Družina Feuerstein. 13.20 Naša majhna kmetija. 14.10 Mr. Ed. 14.35 Tv kuhanje. 14.45 Daisy Kenyon, film, potem risanka. 16.30 Znanje. 16.40 Filmske vesti. 17.05 Potovalni magacin. 17.35 Poročila. 17.50 Domišljijski otok, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Batman, serija.
in nn o«;______ i__:___: _:__i. _ , .
20.00 Stingray (»prinesi mi roko, ki meje tepla«). 20.55 Poročila in šport. 21.20 Simfonični koncert iz Berlina, v
živo. 23.00 Poročila. 23.10 Big Boy, film (Francis Ford Coppola).
RTL PLUS

žoga). 20.00 Sijoči asfalt (poj ali 8.00 Konfeti. 9.35 Klack. 10.15 Pravlji-umri). 21.35 Poročila. 21.45 Wimble- ce tega sveta — nova serija na pro-
EEZHZn
6.00 Poslovno poročilo. 6.30 Evrop.
?osl. kanal. 7.00 D J. Kat Show. 9.30 our de France. 10.30 Skakanje (iz Knokkeja). 11.30 Ženska rokoborba — svet. prvenstvo. 12.30 Moto šport. 13.00 Trax. 13.30 Moto šport. 14.30 Tenis (moški polfinale in finale French Open). 19.00 Moto šport. 20.00 Tour de France. 21.00 Rokoborba. 22.30 Formula 1. 23.00 Italija '90: pregled. 23.30 Miss Fitness America .. . 0.30 Šport po svetu.
ce tega sveta — nova serija na programu. 10.45 Ste vedeli. 11.00 Malaya, film (Spencer Tracy, James Stewart). 12.30 Klasika. 13.00 Dva z obratom. 14.30 Kladivo: nacisti na univerzi. 15.00 Wimbledon '90. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Človek za 6 milijonov dolarjev. 19.45 Poročila. 20.15 opova, film (Karl Maiden, Oliver Re-ed). 22.00 Vse nič ali?! 23.00 Mlade zapevljivke, film (Ingrid Stee^er, Eve
7.00 Urä moči. 8.00 Tovarna šal. 10.00 Judo. 30 Formula 1. 11.00 Tour de France. 12.00 Italija '90. 13.00 Formula 1. 14.00 Eurosport live (Formula 1, Tour de France). 18.00 Nogometna dokumentacija: Maradona. f9.00 Italija '90: Dobrodošli na finalu in ob 20.00 tekma. 22.30 Equestriansm.

lurospo ance), ci ja: Ma ibrodošl la. 22.;
mm-i-iiM.'m«
7.00 Super B.O.O.S. 10.00 Mešanica. 11.00 Coca Cola Eurochart. 11.30
l,„	.10.3» Sel« Hipi
V	T		•		
rama
7.00 Za otroke: Barrier Reef, Leteči Kiwi, Tovarna šal. 10.00 Judo. 10.30 Formula 1 iz Francije. 11.00 Tour de France. 12.00 Tax. 12.30 Italija '90: prvo polfinale. 14.30 Eurosport v živo: motorne dirke iz Belgije. 16.00 Italija '90: drugi polfinale. 18.00 Tour de France. 19.00 Italija '90. 22.30 Formula 1. 23.00 Konjeništvo.
?
6.00 Channel E. 6.30 Evrop. posi, kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 17.30 Poletje v zraku.
EÜ
19.00 Studio uspešnic mednarodnih. 20.00 Poročilo in mix. 21.00 Posebni koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Posebni koncert. 23.15 Max Headroom. 23.45 Mix.
7.00 Super B.O.O.S. 10.00 Mešanica. 16.00 Big Valley. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Euro Chart. 18.05 Ultra šport. 20.00 Evrop. posi, kanal. 21.00 Samo midva, film (Louise Lasser, Charles Grodin, Paul Fix in Julie Bovasso). 22.15 Temno območje. 23.15 Načrtovani človek, film in po-' tem mešanica.
13.30 Halo Avstrija, halo Dunaj. 14 00 Mešnica. 15.00 George Vanderman 15.30 Mešanica. 16.00 Turistični ma-lacin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mešanica. J7.30 Jutrišnji svet. 18.00 Poslovni teden. 18.30 Mešanica. 19.30 Video moda. 20.00 Dundee in Culhane. 21.00 Priporočilno pismo (zgodba o samo-odločitvi in uveljavitvi). 22.55 Burkes Las. 23.55 Mešanica.
10.30 Infošov. 11.00 Prinčeva nevesta, fant. film. 13.30 Infošov. 14.00 Pot k moči, grozljivka (Richard Gere in Julie Christie). 15.50 Telemix. 16.00 Policijska akademija. 17.30 Infošov. 18.00 Nenadoma v Ameriki, komedija (Gary Marshall in Julie Hagerty). 19.30 Trailer/Telemix. 20.00 Nuts, probi, film (Barbara Straisand in Richard Dreyfuss). 22.00 Kupljena ljubezen (erot. film). 23.3.0 Nenavadno.srečanje, grozljivka (Peter Weller in Jennifer Dale).
8.50 Video strani 9.00 Mozaik 9.30 Da ne bi bolelo 9.50 Utrip 10.05 Zrcalo tedna 10.20 Mladinski pevski festival Celje
81 tokrat le moški 10.55 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Zdravo ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank Mati in sin, avstralska nanizanka. Porotniki v senci. Leteči Cirkus M. Pytona 17.55 Epp 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Mozaik, ponovitev 18.25 Zrcalo tedna 18.40 Spored za otroke in mlade 18.40 Radovedni taček: Sirkus 18.55 Cvetlične zgodbe 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Mladen Vuksanovič-Vuk Ja-nič: Koncert, drama tv Sarajevo.
21.35 Minila je uže strašna nuč, zborovska glasba ob jubileju Hrastovelj
21.55 Tv dnevnik
22.15 Poletna noč: Mati in sin, avstralska nanizanka, Porotniki v senci, frane, nadaljevanka, Zločin stoletja, ame-rik. dokumentarna serija.
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Stare obrti — Baščarši-ja, izobraževalna oddaja Tv SA. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Kavarna, ponovitev. 20.50 Po sledeh napredkak. 21.20 Izbor iz JRT 2 ali satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.50 Tv koledar. 10.00 Poletni spored (do 14.00). 15.00 Nanizanka za otroke 15.15 Goranove zgodbe, nanizanka za otroke. 15.35 Poročila. 15.50 Sedmi čut. 16.00 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 18.00 Poročila. 18.10 Tv koledar. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Lepa riaša, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Striček Vanja, dramski spored. 21.30 Meridiani, zunajepolitična oddaja. 22.00 TV Dnevnik. 22.20 Poročila za tuje turiste. 22.25 Barva noči, nični spored. 0.25 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.45 Tv koledar. 16.55 Modri spored: Morje. 17.55 Tenis: Monika Seleš—Zina Garrison, prenos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Klub 10, zabavno-glasbena oddaja. 20.45 Poročila. 20.55 Dokumentarni večer: Porota — Kdo je kriv za Goli otok? 22.55 Yankie v Oxfordu. ameriški film.
SATELITSKA TV
8.50 9.00
9.30
10.15 15.45 15.55
18.00 18.10 19.10 19.20 19.30 19.55 20.05
20.55
21.55 22.15
0.15
Video strani
Mozaik, spored za otroke in mlade, Zgodbe iz školjke, 28 oddaja
Mozaik, ponovitev Rock kompas
Video strani Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevanke, Mati in sin, Porotniki v senci. Zločin stoletja Tv dnevnik 1
Spored za otroke in mlade
Risanka
Tv okno
Tv dnevnik 2
Vreme
F. Nicolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka Operne zgodbe, Ernani, 10. zadnji del
Tv dnevnik 3
Poletna noč: Mati in sin, avstralska nanizanka, Porotniki v senci, frane, nadaljevanka, Zločin stoletja Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.50 Slovenska ljudska glasbila in godci, akordične citre. 19.40 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Povečava (o puljskem festivalu). 21.00 Dubrovnik poletne prireditve, otvoritev.
TV ZAGREB 1
9.50 TV koledar. 10.00 Poletni spored (do 14.00). 14.30 Izobraževalna oddaja. 15.00 Mali svet 15.35 Poročila. 16.00 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 18.00 Poročila. 18.10 TV Koledar. 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka. 18.45 Kako nastajajo stvari, znanstveni spored. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Sanjal vas bom s poslednjim snom, filmska nanizanka. 21.10 Dubrovniške poletne prireditve, prenos otvoritve. 21.55 Kontaktni spored. 22.55 TV Dnevnik. 23.15 Poročila za tuje turiste 23.20 Barva noči, nočni spored. 01.20 Poročila.
TV ZAGREB 2
19.30 TV Dnevnik. 19.55 Prenos atletskega mitinga iz Niče. 22.30 Poročila. 22.35 Oddaja Alpe-Jadran. 23.10 Ekran brez okvirja, nočni spored kulture.
SATELITSKA TV
Sredi Evrope.
Tv
Rrosti čas. 14.15 Glavica glavic. 14.40 aša majhna kmetija. 15.30 Denar ne osrečuje, film. 17.05 Canadian Pacific, film. 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Spodvedna skrivnost, film. 21.40 Poročila. 22.00 N.N. 23.15 Na begu: Dr. Kimble, aretirani ste. 0.05 Lepotica in zver.
RTL PLUS
8.00 Li-La-L'aunebär (za otroke). 9.30 Prigode lepe Pauline, film (pat Bo-one, Terry Thomas, Pamela Austin). 11.00 Zadnji viking, film. 12.40 Čudovita ieta. 13.00 Zunajzemeljski. 13.20 Dr. Kdo. 13.45 Dva moška za Court-neya, film. 15.00 Wimbledon '90. 18.45 Poročila. 19.05 Kladivo: vojne igre. 19.30 Al Mundy. 20.15 Spidvej, amer. glas. film (Elvis Presley, Nancy Sinatra). 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.30 Tutti Frutti. 23.30 Kri-minacka. 0.20 Serie Rose. 0.45 Alfred Hitchcok prikazuje.
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.00 Poročila. 9.05 Ladja ljubezni. 9.50 Tv nasvet za potovanje. 10.00 Poročila in tv shop. 10.30 Spo-vedna skrivnost, film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Casimir & Co. 14.30 Tv nasvet za gospodinjstvo in horoskop. 14.40 Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Poročila in tv snop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila, potem sosedje. 17.35 Tv nasvet za okolje. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Trapper John, M.D. 21.00 Pastor z jazz trompeto, komedija. 22.40 Poročila. 22.50 Vesti in zgodbe.
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 9.50 Tv test in horoskop. 10.05 Tv shop. 10.30 Pasto s trompeto, komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala medvedki. 14.30 Tv nasvet denar 14.40 Ladja ljubezni, zaljubljen v čarovnico. 15.55 Poročila in tv shop 16.05 Bonanza. 17.10 Sosedje. 17 35 Tv nasvet avto. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mississippi, Joey. 21.00 Imenoval se je Parrish, amer. film. 23.10 Poročila in Spi"""*1 t» "" C" zunajzemelj
ročila in Spiegel TV. 23.50 Prihajajo eijski obiskovalci.
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 6.05 Tammy. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Queenie. 11.50 Sterntaler. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 6.05 Moj oče je zu-najzemljan. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Prigode lepe Pauline. 12.30 Klasika. 13.00 Bo-
?at in lep. 13.25 Kalifornijski klan.
4.55 Quenny, 1. del. 16.00 Tammy, sence preteklosti. 16.30 Izdaja predsednika Lincolna. 18.00 Delvecchio (»jaz vržem prvi kamen«), 18.45 Poročila. 19.10 Letalonosilka Georgetown, akc. serija. 20.00 Airwolf (dvojna ugrabitev). 21. Tarzan, gospodar džungle, film (Bo Derek, Richar Harris)
T"
lueenle
16.00 Ze spet ti. 16.30 Buck Rogers (Black Jack v vesolju). 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz & Co. 18.45 Poročila. 19.10 <night Rider. 20.00 Modro cvete encijan, nem. veseloigra. 21.35 Poročila in Eksplozivno. 2230 Ragtime, amer. film (James Cagney, Norman Mailer, rež. Miloš Forman). 1.00 Knight Rider. 1.45 Aerobika.
Ennm

9.30 Aerobika 10.00 Miss Fitness America. 11.00 Konjeništvo (Zürich). 12.00 Tenis (Swiss Open iz Gstaada). 17.Konjeništvo, nad. 18.00 Eurosport — kakšen teden! (izbor najboljšega). 19.00 Tour de France. 20.00 Snooker (biljard), iz Cafe Royala v Londonu. 21.00 Dokumentarec o atletiki: Su-permilers, zgodba o štiriminutni milji. 22.00 Boks. 23.00 Motorne dirke/Na-
frada Belgije. 0.00 Eurosport: Kaken teden!
								
								
6.00 Mednar. posi, poročilo. 6.30 fcv-rop. posi, kanal. 7.00 D.J. Kat Show (za otroke). 9.30 Aerobika. 10.00 Tour de France. 11.00 Equestrianism (konjeništvo iz Züricha). 12.00 Tenis. 17.00 Konjeništvo. 19.00 Tour de France. 20.00 Atletika (iz Niče). 22.00 Superzvezdniki rokoborbe. 23.00 Formula 1. 0.00 Atletika.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E. 6.30 Evrop. posi kanal. 7.00 Zora (daybreak). 8.30 Mešanica, vmes ob vsaki polni uri poročila. 17.30 Poletje v zraku. 19.30 Poročila. 19.45 Veriga časa. 20.00 Ultra šport (najboljši trenutki iz športnih dogodkov), vmes ob 22.00 poročila.
6.00 Channel E. 6.30 Evrop. posi kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Mešanica, vmes i,u 9. uri poročila. 17.30 Poletje v zrrk i 19.30 Poročila in Veriga časa (Tim > Warp). 20.00 Mešanica. 21 00 Hollywood. 22.00 Poročila. 22.15 Turistični magacin. 22.45 Svet fotografije-
CESIE
10.30 Infošov. 11.00 Ljubezenske sanje. 13.30 Infošov. 14.00 BIG (Tom Hanks in Elisabeth Perkins). 15.40 Telemix. 16.00 Plesna akademija, zgodba glasbene šole. 17.50 Pregled. 18Ì00 Lesketajoče se smrt. 19.35 Trailer Telemix. 20.00 Beg v negotovost, psiho-grozljivka, o družini, osumljeni terorizma. 22.00 Vizija teme, grozljivka (Yennifer Rubin in Bruce Abbot). 23.30 Takstist, komedija (Claude Brasseur).
jak, fant. film. 15.40 Telemix. 16.00 Luč ha'koncu predora, poročilo o žr-tvj ajdsa. 17.35 Pr.egled. 18.00 Policijsko okrožje Los Angeles — Vzhod, grozljivka (Stacv Keach)
14. stran naš čas
PROGRAM, PRIREDITVE
5. julija 1990
SREDA 11. JULIJ
TV SLOVENIJA 1
».» viaeo strani 9.00 Mozaik, spored za otroke 9.15 Pamet je boljša kot žamet: gasilni aparat 9.20 Mladen Vuksanovič-Vujk Ja-
njič-Koncert. ' 10.50 Oče bom F. Nicolini: italijanska nadaljevanka 11.40 Video strani 15.45 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank. Mati in sin, Porotniki v senci, Zločin stoletja Tv dnevnik 1 Mozaik
Spored za otroke in mlade E. Perocci: Ivo in Nina, Nina se predstavi
Moja družina in ostale živali, angleška serija Risanka Tv okno Tv dnevnik 2
Film tedna: Izdelovalci Švi-
18.00 18.10 18.40 18.40
18.55
19.10 19.20 19.30 20.00 21.55 Tv dnevnik 3 22.15 Poletna noè: Mati in sin, Mortimerjev okoliš, novozelandska nadaljevanka 1/6, Zločin stoletja, amer. dokument, serija. 0.15 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.00 Iz tujih kuhinj, ponovitev izobraževalne serije. 19.30
Tv dnevnik. 20.00 Izbor iz JRT 2. 20.50 Svet poroča. 21.50 Satelitski programi, poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.50 TV Koledar. 10.00 Poletni spored (do 14.00). 15.35 Poročila. 16.00 Ponovitev nočnega sporeda, Barva noči. 18.00 Poročila. 18.10 TV Koledar 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Poletni filmski večer. 23.30 TV Dnevnik. 23.50 Poročila za tuje turiste 23.55 Barva noči. nočni spored. 01.55 Poročila.
TV ZAGREB 2
19.30 TV Dnevnik. 20.00 Znanstveni forum. 21.30 Poročila. 21.35 Dubrovni-ške poletne prireditve: Koncert zagrebške filharmonije.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 9.50 Tv nasvet gospodinjstvo in horoskop. 10.05 Tv shop. 10.30 Imenoval se je Parrish, film. 12.15 Kolo sreče. 13.00
Tv borza. 14.05 Alf, spomini na Mel-mac. 14.30 Tv nasvet zdravje in horo-
skop. 14.40 Ladja ljubezni. 15.30 Za-" bljen v čarov ' Ivla
ročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tv na-
Ijublien v čarovnico. 15.55 Tv shop. 16.05 Nori divjak, vestem. 17.00 Po-
svet, živali. 17.50 Ves. ladja Enterprise. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer (dve vdovi). 21.00 Doc Sava-ge, amer. film. 23.00 Agent 505: smrtna past Bejrut. 0.35 Mike Hammer.
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Queeny. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Kalifornijski klan. 14.10 Springfieldova zgodba.
14.55 Queeny. 16.00 Knight in Daye (nova serija). 16.30 Hulk, kralj rodea. 17.00 Cena ie vroča. 18.00 Quincy. 18.45 Poročila. 19.10 Chips, pobeg voznika. 20.00 Hotel na obali, komedija. 21.45 Stern TV. 22.25 Sladoled na palici. 23.50 Sijajen vohun. 0.50 Chios. aerobika.
EUROSPORT
6.00 Mednar. posi, poročilo. 6.30 Ev-rop. posi, kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Aerobika. 10.00 Tourde France. 11.00 Konjenišvo iz Züricha. 12.00 Tenis (Rado Swiss Open) in golf (The Beli's Scottish Open). 18.00 Šport po svetu. 19.00 Tour de France. 20.00 Tenis (Swiss Open). 21.00 Goli (The Torras Monte Carlo Open). 22.00 Boks. 23.30 Golf — vrhunski dosežki iz Škotske. 0.30 Golf (Bmw Ladie Classic).
EnmimEJ
6.00 Channel E. 6.30 Evrop. posi, kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Halo Avstrija, halo Dunaj. 9.15 Mešanica. 17.30 Poletje v zraku. 19.30 Poročila in Time Warp. 20.00 Mešanica. 22.15 Poslovni teden. 22.45 Spiegel TV. 23.15 Mešanica. 1.30 Time warp.
Brown in Joan Chen)
10.30 Infošov. 11.00 Taipan (Bryan Brown in Joan Chen). 13.30 Infosov. 14.00 Pot k moči (Richard Gere in Julie Cristie). 15.50 Telemix. 16.0p Angel smrti. 17.30 Infošov. 18.00 Škrlatni dež (Prince in Apollonia Kotero). 20.00 Frekvenca umor,
Jerneja Grebenšek in Tina Radovanovič
Tudi v novi preizkušnji uspešni
Uspeh mladih virtuozov glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega iz Titovega Velenja na zveznem tekmovanju učencev in študentov glasbe v Beogradu še vedno odmeva. Kako tudi ne, saj so se na njem odrezali več kot odlično.
Klavirski duo Jerneja Grebenšek in Tina Radovanovič je bero priznanj s slednjega povečal z drugim mestom. Po šestletnem igranju klavirja, po urah in urah napornih vaj, bodisi pod mentorstvom Manje Gošnik-Vovk na urah v glasbeni šoli bodisi v domačem okolju, prvi uspehi trkajo na vrata. Gotovo niso zadnji, saj — kot pravi mentorica — je mladost njuna velika prednost. Volja, vztrajnost in talent pa porok za družbo najboljših ali zelo dobrih mladih virtuozov v prihodnje.
Ustvarjalnost, veselje, pobuda mentorice, uspehi z njunega nastopa na lanskem republiškem tovrstnem tekmovanju so bili več kot dovolj, da se Jerneja in Tina novi preizkušnji nista mogli upreti. Sedli sta za isti klavir ter poskusili svoje sposobnosti ter spretnosti združiti v štiriročnem igranju. »Ratalo« jima je prvič, pa drugič, nato na republiškem, za nameček še na zveznem tekmovanju. Skupaj z mentorico jima zadovoljstvo ob vnovičnem »obdelovanju« teme še vedno sije z obraza. Takšnih rezukltatov se nadejata tudi v prihodnje, pa naj si bo pri igranju novo naštu-diranih skladb za klavirski duo ali ob nastopih s starim programom na koncertnih odrih ob raznih priložnostih. Z doseženim drugim mestom na zvezni ravni
sta si namreč zagotovili mesto med obetavnimi mladimi pianisti za sodelovanje na njih.
Na stopnici, na katero sta stopili, je odgovor, kam sodita in kaj pomenita v svetu klasične glasbe, znan. Ko se danes ozreta na prehojeno pot, na kateri ne manjka takšnih in drugačnih ovir, kriznih trenutkov, na kateri je le malo prostega časa za kaj drugega kot klavir, so nepoza-bljena. Pred njima so novi izzivi, preizkušnje. Pa saj se jima nanje ne bo težko odzvati. Spodbudo že imata, voljo in veselje tudi, vzornike pa prav tako. Mimogrede v njuni družini se eden od staršev ukvarja s tovrstno glasbo.
Svojo glasbeno pot bosta nadaljevali kot solistki, ob klavirju
ali na kakšnem drugem instrumentu. Jerneja je namreč poleg klavirja prijela v roke še čelo in je članica godalnega orkestra, Tina pa flavto. Zelo radi pa se bosta udeležili tudi povabila za nastop klavirskega dua.
Postali sta pravi prijateljici tudi takrat, ko zapustita glasbeno šolo. »Drugače res ne gre.« poudarjata. »Ne samo, da se ob igranju na črnobele tipke učiva, tudi zabava se na svojstven način. Ni kaj, klavir za naju ni obveza, čeprav zahteva svoje. To je za naju prosti čas. Če tega človek izkoristi, zanj, pač ne more biti kaj drugega kot konjiček: lep, prijeten in zahteven,« sta sklenili pogovor mladi virtuozinji Jerneja in Tina.
(lap)
»Spretni in uigrani sta, da je kaj« pravi mentorica Manja Gor-nik-Vok. In res sta.
(Catherine Deneuve). 21.40 Zadnje ..................Rand
e (Jack Nicholson in Randy Quaid). 23.25 V osrčju noči, erot. grozljivka.
KONCERTI NA VELENJSKEM GRADU
V sklopu tedna kitare bodo na Velenjskem gradu kar trije zani-
mivi koncerti. In sicer:
Drevi ob 20.30 bo koncert tria TOMAŽ LORENZ, violina JERKO NOVAK, kitara FRANC ŽIBERT, harmonika
V soboto, 7. julija, ob 20.30 pa se bo velenjskemu občinstvu predstavil vsakoletni gost kitarist večerov na velenjskem gradu in eden najuspešnejših kitaristov pri nas
IŠTVAN RÖMER
Zadnji koncert pa bo v ponedeljek, 9. julija, ob 20.30, ko bo pri nas nastopil tržaški harmonikar.
Hasnoni koUcoM
DEEJAY RORHY HRVI'ltìA
hHHBhHHHHHHHI Zdravo!!!
Uh, kakšna vročina, vsaj danes je tako, ko pišem tale kotiček, ne vem pa, če bo tako tudi takrat, ko ga boste prebirali. Pa bodite brez skrbi, ne bom vas preveč moril s temi in onimi novosti, saj so vendar počitnice in hkrati čas, ko naj bi se sprostili in spočili. Več o teh in onih novostih lahko izveste vsak ponedeljek od 18.—19. ure na Radio Velenje seveda.
Danes sem vam pripravil nekaj lestvic držav, v katere boste morda odšli na zaslužene počitnice. Seveda pa nikakor ne smete oditi brez majice kluba D. M. C. Te majice kakor pa tudi vso glasbo, dobite v našem DEE J/\Y SERVISU (bližina doma učencev — prostori videot. TO-MY) vsak dan od 17.-19. ure. Če pa želite majico zastonj pa

nam odgovorite, v kateri številki Našega časa je izšel prvi glasbeni kotiček. Pričakujem vaše odgovore na uredništvo Našega časa.
Un I il next time, have a niče tirnem
HONGKONG TOP 15 DANCE CHART
1	Depeche Mode	Enjoy The Silence
2	Technotronic	This Beat/Get UpAough
3	Beats Intl.	Dub Be Good To Me
4	Revenge	Sweet Oreams
5	Don Pabto's Animate Venus
6	Key III	Am t No Mountain 7Mantronix	Got To Have Your Love
8	Snap	The Power
9	David Bowie Fame 90 Remixes
10	J.T.	Moments In Soul & The Big Family(Remixes)
11	Black Box IDon'tKnow
Anybody Else 12DSK	Work My Body Over
(Sweat)
13 Silver Bullet 20SečondsTo
14	Flame	OnTheS
15	Gino Latino Radio Yo Compiled by D MC Hong Kong
Comply (DMC Remix) On The Strength
SPANISH TOP 15	
DANCE CHART	
1 Snap	The Power
2 Technotronic	Get Up
3 Ice MC	Easy
4 Leila K	Got To Get
5 MC B/Daisy Oee This Beat Is	
	Technotronic
6 Guru Josh	Intinity
7 Depeche Mode	Enjoy The Silence
8 Leila K	Rok The Nation
9 B.52s	Love Shack (12" mix)
10 Quincy Jones	Back On The Block LP
11 Beats Intl.	Dub Be Good To Me
12 Black Box	1 Don't Know
	Anybody Else
13 Madonna	Keep It Together
14 Mantronix	Got To Have Your Love
15 Queen Latifah	Mama Gave Birth To
	The Soul Children
Compiled by DMC Spain
CORRADO ROJAC
Mladi virtuoz na harmoniki se bo našemu občinstvu prestavil prvič, zato bo njegov nastop gotovo še toliko bolj zanimiv. Na »XXXV. Trophee Mondial de l'Accordeon« leta 1985 je dobil drugo nagrado, prvo pa na italijanskem državnem tekmovanju Premio Luciano Fancelli v Peru-gii leta 1987.
Program: Pozzoli, Nagajev, Francelli, Brehme in Gelmetti.
Vstopnice za vse koncerte bodo po 60,00 din, mladina ima 50 % popusta.
V	primeru dežja bodo koncerti v dvorani Glasbene šole Velenje.
KONCERT PEVSKEGA ZBORA IZ ZDA
V	torek, 10. julija, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Martina Velenje koncert Mešanega pevskega zbora USPEH iz Milwaukeeja v ZDA. Zbor so ustanovili leta 1979 prizadevni potomci naših izseljencev in tako danes v njem pojejo tako naši rojaki kot Američani.
Zborovodja: Dolores Ivanchich.
Vstopnine ne bo.
GREEK TOP 15 DANCE CHART
1	Jamie J Morgan Walk On The Wild Sic
2	Jamtronik ' Anolher Day In
Paradise
3	FPI Project Feat Rieh In Paradise/
Going Back To My Roots
4	49ers	Don t You Love Me
5	Lisa Stansfield Live Together
6	Tears For Fears Johnny Panie And
Bible 01 Dreams
7	Quincy Jones I II Be Good To Me
8	Adamski	N R G
9	Mantroni*
(Feat Wondress) Got To Have
10	Digital
Underground Humpty Dance
11	Soul II Soul Get A Lile
12	Madonna	Keep It Together
13	Sinead 0'Connor Nothing Compares 2
14	Black Box IDon'tKnow
Anybody Else
15	Technotronic Get Up Compiled by DMC Greece
I
fü C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški-rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprive: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89. telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenie.
Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din in trimesečna naročnina za tujino 132 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov iri fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slo.ve^ije,.štfvilka 421-1/7,2 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek o.l prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
Program
PETEK, 6. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 8. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 9. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 11. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in do-mevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje.
j j k 111 n i o t i T T 1
VELENJE Četrtek, 5. 7. ob REDNI KINO Četrtek, 5. 7. ob 18. uri
VRNITEV NAVAHO GROMA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Mark Gregory Petek, 6. 7. ob 10. uri
SMRTONOSNI TRESK -ameriški, akcijski. V gl. vi.: Don Johnson
Petek, 6. 7. ob 18. in 20. uri
NEVARNA RAZMERJA — ameriški. V gl. vi.: Glenn Close Sobota in nedelja, 7., 8. 7. ob 18. in 20. uri
SMRTONOSNI TRESK -ameriški, akcijski. V gl. vi.: Don Johnson
Efektna in razburljiva kriminalka o pojavu, ki danes pretresa Ameriko — neofašističnih organizacijah, ki hočejo zavladati svetu. Ponedeljek, 9. 7. ob 10. uri in 18. uri
KANTONŠKI KUNG FU -hongkonški, karate.
Torek in sreda, 10., 11. 7. ob
8. in 20. uri
Sreda, 11. 7. ob 10. uri
POLICAJ POD KONTROLO — kriminalka. V gl. vi.: Richard Gere
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 5. 7. ob 20. uri
Petek, in nedeljo, 6., 7. 7. ob 22.
uri
PRAVE STRASTI - ameriški, erotski. Sobota, 7. 7. ob 2. uri Ponedeljek, 9. 7. ob 20. uri
TRACY, LJUBIM TE - ameriški, trda erotika.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 5. 7. ob 20. uri
NEVARNA RAZMERJA -ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Glenn Close
Nemoralni svet pariške aristokracije na predvečer francoske revolucije! Drama ljubezni, hrepenenja in maščevanja! TRI NAGRADE OSCAR '90! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 7. 7. ob 20. uri
NOČNI KINO - PRAVE STRASTI — ameriški. Nedelja, 8. 7. ob 19. uri
VRNITEV NAVAHO GROMA — italijanski, avanturistični. KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 9. 7. ob 19. uri SMRTONOSNI TRESK -ameriški.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 6. 7. ob 20. uri
SMRTONOSNI TRESK -ameriški, kriminalka.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJETE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINO »DOM« MOZIRJE
5. 7. — LJUBEZNI NE MOREŠ KUPITI, ameriška melodrama
7. in 8. 7. - WILLOW, ameriški pustolovski
12. 7. - BOGASTVO CARJA SALAMONA II, ameriški pustolovski
KINO »JELKA« NAZARJE
7. in 8. 7. - MOJA AFRIŠKA AVANTURA, ameriška grozljivka
11.7, — NEVARNA MAMA, ameriški akcijski KINO LJUBNO
7. in 8. 7. - ROKSANA, ameriška komedija
10. 7. - PREVARA NA LOTU, ameriška kriminalka
Vso skrb izobraževanju mlajšega strokovnega kadra
Novo, osemčlansko predsedstvo, je pod vodstvom novega predsednika Srečka Meha, razpravljalo o nalogah v prihodnje.
V 34 društvih ZKO Velenje in v sedmih odborih deluje nad tri tisoč petsto članov.
Kvaliteta ustvarjenega je povsod porasla. Predvsem na področju glasbe, gledališča in plesa. Ò tem govorijo mnoga priznanja, tako doma kot na tujem.
Zato bo novo izvoljeno predsedstvo skrbelo predvsem za izobraževanje mlajšega strokovnega kadra. Nujno pa bo potrebno animirati v občini vsa tista kulturna jedra, ki so nekoč že delovala.
Pomemben je predlog, da bodo na sejah predsedstva obravnavali predvsem delo vseh sedmih odborov, in bodo zato vanje vnašali več novega. Zaradi tega bo mogoče tudi bol jše povezovanje zvrsti kultur-noumetniškega dela.
Na področju gledališča so menili, da bo potrebno večje vzgojno vplivanje na gledalce. Tako nalogo je že doslej uspešno opravljal odbor za glasb#no dejavnost.
-Viš
studu oqhui
Tel. št.: 853 451 _855 450_

TV
ISKRA ugodno V. Vlahoviča
BEÓGRAD z
BARVNI
prodam. Hanžič. 44. T. Velenje.
ČOLN ŠPORT
motorjem Tomos-4 prodam. Od dam prostor za skladišče. © 854-250.
TOVORNI AVTO mercedes benz I 1-13, prekucnik nosilnost 7.800 kg, dobro ohranjen prodam. Drinovec, Strahin 38, (64202) Naklo. © 064/48-048. DVOSOBNO STANOVANJE z garažo v centru Titovega Velenja zamenjam za dve garsonjeri. ŠIFRA: »ZELO UGODNO«. BRAKO PRIKOLICO prodam. © 858-715, zvečer. SKUPINA BAY iz Titovega Velenja išče rutiniranega klaviaturi-sta in harmonikaša (klavirska harmonika), zelo ugodno prodam bas kitaro ARIJA PRO II. s kovčkom. © 858-011. DVOSOBNO STANOVANJE — z garažo in vrtom zelo ugodno prodam. Opravil, Ljubljanska 73, ŠMARJE-SAP. SIVO BREJO TELICO, 8 mesecev prodam. © 882-197. FIAT 125, registriran celo leto, ugodno prodam. Arnače 19, Titovo Velenje, Cestnik Maks. NUJNO KUPIM TELEFONSKO ŠTEVILKO v okolici Šoštanja. ŠIFRA: »TELEFON«.
NOV NERABLJEN ŠTEDILNIK Gorenje, 4 plin in 2 elektrika prodam tudi na kredit. © 854-393 ali 855-507.
IZDELUJEM MLINE ZA GROZDJE IN SADJE. Plačilo je možno v dveh obrokih. Novak, Florjan 255, Šoštanj. 882-364.
MOTORNO KOLO ATX 50
prodam. © 855-373. AVTO WARTBURG karavan prodam. © 855-820. PRODAM ATX 50 letnik
dee./1989, prevoženih 2.300 km. Cena po dogovoru. ® 855-058. PRODAM kombiniran mizarski stroj schepah hoby ter tračno žago mio standard. © 881-373, dopoldne — Rosee. IŠČEMO ZANESLJIVO GOSPO za varstvo 16-mesečne deklice in pomoč v gospodinjstvu. © 854-218.
AVTO 126 P, kromatično harmoniko 120 B, harmoni, prodam. © 854-372, Kajuhova 13, Titovo Velenje.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, 150 kg
prodam. © 721-177. POSTELJO malo rabljeno ugodno prodam. © 858-740, zvečer.
RABLJENO SPALNICO sede žno garnituro in predsobo kupim. © 850-320. TAM 130 T 10, letnik 81 in prikolico 80 letnik prodam. © 855-532.
NOV ŠOTOR za 4 osebe prodam. © 850-035.
NOVO PRIKOLICO ZA TRAKTOR Tomo Vinkovič prodam. © 831-527.
KLEMENTINA I lcKa Uci^S
Kaj je to?
Nova trafika, bogato založena, na Kardeljevem trgu 1, trafika KLEMENTINA -odprta že od 5.30 ure
jutri dalje.	Ü3S Q3S

Podjetje za inženiring in servisno dejavnost,d.o.o. Titovo Velerie, Stanetova 9 tel.: (063) 853 9U
NASE DEJAVNOSTI:
- prodaja rezervnih delov za pralne stroje in štedilnike
- prodaja pralnih strojev po sistemu staro za novo - prodaja pralnih strojev po sistemu staro za staro -stari pralni stroj vam ocenimo in prodamo generalno obnovljen pralni stroj z enolelno garancijo
- servisiranje pralnih strojev in štedilnikov - namizno založništvo - izdelava poslovnih vizitk, foiy za grafoskope, oblikovanje in tiskanje knjig, priročnikov,katalogov, vabil, obrazcev, grafično oblikovanje, skeniranje tekstov in slik
titovo velenje
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ERA p.o., Prešernova 10, Titovo Velenje
DELAVSKI SVET PODJETJA RAZPISUJE delovno mesto
DIREKTOR PODJETJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo
—	da imajo pet let delovnih izkušenj na odgovornejših delih
—	da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti
—	znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika.
Mandat za razpisano delovno mesto traja 4 leta.
Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Trgovsko in proizvodno podjetje ERA, Prešernova 10, z oznako - ZA RAZPISNO KOMISIJO.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključnem roku za prijavo na razpis.
DEŽURSTVA
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 5. julija — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Mijin nočni dr. Župančič in dr. Menih Petek, 6. julija — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Mijin in dr. Stupar
ZAHVALA Ob prerani smrti naše dobre
Amalije Goršek
iz Raven pri Šoštanju, roj. 26. 6. 1922
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo obiskovali ob bolezni, ob smrti pa ji podarili cvetje ter jo pospremili do groba. Prav tako se zahvaljujemo osebju bolnišnice Slovenj Gradec in Topolšica, pevcem MPZ Ravne in Gorenja ter šoštanjskemu duhovniku za poslovilni obred. Vsem prisrčna hvala.
Lokovica, Ravne/Šoštanj, 28. 6. 1990 Žalujoči: hčerka Karla z možem Slavkom in Hudomalovi.
Soboto, 7. julija in nedeljo, 8. julija — dnevni dr. Renko, nočni dr. V. Renko in dr. Lazar
Ponedeljek, julija — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Rus in dr. Pirto-všek.
Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 8. julija je dežurna zobozdravnica dr. Zora Koharo-vič-Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 6. julija do 13. julija je dežurni dipl. veterinar Milan Mat-ko, Topolšica 15, telefon: 891-166.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 8. julija je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112.
Od 9. julija do 15. julija je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, tel.: 840-179.
ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta
Evstahija Trdina
26. 9. 1928-28. 6. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Heleni Srnovršnik za nesebično pomoč.
Žalujoči: sinova Mirko in Evsti ter ostalo sorodstvo
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja tedi, rosi. ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
inama
Namin kotiček
Kaj vam v teh dneh ponujajo v veleblagovnici Nama po ugodnih cenah?
ODDELEK OBUTVE
—	posezonsko znižanje obutve od 30 do 40 % od 9. julija dalje
—	lepa izbira šolskih torb že od 176 din dalje
ODDELEK METRAŽE
—	20% popust pri nakupu brisač SVILANIT od 9. do 21. julija
ODDELEK ŽENSKE KONFEKCIJE
—	bombažne majice že od 49,40 din dalje
—	kopalke že od 148 din dalje
OTROŠKA KONFEKCIJA
—	bombažne majice že od 57,10 din dalje
—	otroško perilo (majice, hlačke) le 17,20 din
V	PRITLIČJU lahko izberete audio kasete SAMSUNG že po 24,20 din, na oddelku posode pa jedilni pribor iz uvoza 45 % ceneje!
ODDELEK PAPIRJA
—	kompleti peresnic iz uvoza	144 din
—	peresnice iz uvoza	36 din
V	PRESKRBI NA KOROŠKI CESTI
—	pivo v 5-litrskih sodčkih	149,60 din
—	vino Jastreb	13,50 din
—	sirup Apis limona	26,90 din
—	sirup Apis malina	24,70 din
—	sirup Fructal jabolčni	29,70 din
—	rdeča pesa Eta	16,70 din
NA NAMIN IZLET BO POTOVAL TUDI: Ivan Škoflek, Aškerčeva 54, Mozirje
NOVO iz trgovine
R
-interier
V Žalcu na Šlandrovem trgu 9 lahko po zelo ugodnih, tudi do 60% nižjih cenah dobite vse biago tudi na
12-MESEČNI KREDIT
Naj vas spomnimo, da lahko i/ trgovini R-interier dobite kuhinje, dnevne in otroške sobe, spalnice, jedilnice, vzmetnice.
Poleg pohištva pa še oddeje, rjuhe, posteljne garniture, brisače, posodo, radiatorje in sploh vse, kar potrebujete za svoj dom.
Pričakujemo vas vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure.
Pridite in prepričajte se!
Hranilno-kreditna služba
Hmeljarska 3 Žalec
Telefon: 063/714-251
Največja hranilno-kreditna služba v Sloveniji vam nudi:
—	najugodnejše obresti za vaše hranilne vloge
—	jamstvo republike Slovenije za hranilne vloge
—	možnost dviga in pologa pri poslovnih enotah Ljubljanske banke po Jugoslaviji in od 1. julija dalje na vseh poštah celjske regije
—	kredite za vse namene
PRIPRAVLJAMO:
—	opravljanje plačilnega prometa in vodenje žiro računov za občane in civilno pravne osebe (obrtnike)
—	otvoritev poslovne enote v Titovem Velenju
OBRTNIKI IN PODJETNIKI!!
Izkoristite možnosti in ugodnosti poslovanja preko HKS KG Žalec.
Pokličite 714-251 za podrobnejše informacije.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta
Ernesta Šere
iz Šempetra
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, šopke in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivom AERA, osnovne šole Biba Rock Šoštanj in VVZ Janko Herman Žalec, rudarski gozdbi na pihala, častni straži
in govornikom.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Brigita in Sabina.
»Nič nas ne bo spravilo na kolena«
konkurenčnega proizvajalca energije, je bilo rečeno.
»Spomini na odpuščanje delavcev, pozneje pa intenzivno zaposlovanje, pa delovne sobote in nedelje so prebridki in jih ne želimo več obnavljati,« je rekel Franc Avberšek in vse skupaj podkrepil s podatkom, da bodo kljub manjšanju staleža zaposlovali nove, sveže, šolane kadre. »Znanje je kapital, in če ga ne obnavljamo, propada in to traino,« je rekel.
Šolanje na rudarskih usmeritvah Centra srednjih šol je letos končalo 96 mladih, ki so s skokom čez kožo v torek skočili tudi v rudarski stan. Ceremonial ob tej osrednji prireditvi dneva rudarjev, je letos že drugič vodil Milan Medved.
Popoldan pa so se člani kolektiva Rudnika lignita Velenje, upokojeni rudarji in njihovi družinski člani zbrali na srečanju ob velenjskem jezeru.
M. Krstič-Planinc (Foto: L. Ojsteršek)
Devetindvajseti skok čez kožo so velenjski rudarji spravili ,pod streho' še predno so grozeči oblaki kanili uresničiti nameravano. Bilo je slovesno, tako kot je to vsakič, in tudi letos se je na kotalkališču zbralo veliko ljudi. Na slavnostni tribuni je bil tudi slovenski energetski mini-j ster dr. Miha Tomšič in namestnik Mirko Mlakar, slavnostni nagovor vsem pa je imel predsednik KPO Rudnika Lignita Velenje Franc Avberšek.
reševanja težav lotili pravočasno in dolgoročno in jih zdaj uspešno premagujejo.
To je utemeljili s povsem konkretnimi razlogi: Slovenija več kot 30 odstotkov energije pridobiva iz Šaleške doline, tako bo tudi v bodoče; zaloge jim zagotavljajo še vsaj 50 let odkopavanja premoga; rudnik je moderno opremljen; ekološka sanacija je v izvajanju ; velenjski rudarji niso najdražji proizvajalci premoga, kar jim ob dobrem delu daje realne možnosti, da se spoprimejo s konkurenco na trgu. Rudnik ima jasno perspektivo, Slovenija pa z njim zanesljivega in
»Na vprašanje: kaj bo z RLV, ki ga veliko naših krajanov, predvsem naših sedanjih in bivših delavcev večkrat s strahom postavlja, nekateri pa ga postavljajo celo z zadovoljstvom in nasmehom na ustih, moramo na njihovo veselje odgovoriti: nič!
Nič takšnega, kar bi naš kolektiv spravilo na kolena. Trdno smo namreč odločeni premagati vse težave, ki jih imamo, in ki so še pred nami. Prepričan sem, da bomo v tem boju zmagali in tudi naprej ostali v družbi najboljših,« s tako določnimi in jasnimi besedami je Franc Avberšek nakazal, da so se na rudniku
Tako, pa sem med njimi, preizkušenimi, klenimi velenjskimi knapi.
Miss Slovenije Vesna Musič
V Velenju rastejo najlepše Slovenke
Dvajsetletna Velenjčanka Vesna Musič je postala miss Slovenije. In če o njej toliko pišejo drugi, če jo prikazujejo po TV, in če jo poslušamo po radiu — zakaj je ne bi kot naš ponos predstavili tudi v domačem časopisu? Verjeli ali ne, naše prvo vprašanje njej, po tistem, ko so fantje iz redakcije vzdihovali in opazovali in postavljali vprašanja — je bilo pozna Naš čas? »Seveda, saj ga tudi berem,« je rekla lepotica. En plus ima še za to pri nas.
Vse v zvezi z njeno udeležbo in dogajanu na lepotnem tekmovanju gotovo že poznate. Prijavila jo je fantova mama, fantje trenutno v vojski, poslali so mu telegram in zdaj Vesna pričakuje, da bo prišel domov za kakšen dan. »To je moj prvi in zadnji fant,« je rekla. »Skupaj sva že tri leta«. Tako da je tudi slava, ki jo je dobila z naslovom najlepše Slovenke, ni spremenila. »Ostala bi rada takšna, kot sem,« je rekla.
In nagrado — avto Opel Kadet ima že doma. Nima pa izpita, kot je rekla. Zvedeli smo, da ji bodo v AMD Šaleška dolina omogočili, da ga naredi pri njih, zastonj. Sicer pa to ni bila edina nagrada, ki jo je prejela, že prej v predtekmova-njih je dobila tega precej — nakit, konfekcija, potovanje v San Marino . . .
Seveda smo jo povprašali tudi kako se vidi v prihodnosti, kaj bi rada počela.
opoldne in si še sploh ni dobro spočila od napornih predhodnih dni. »Bilo je naporno, a tudi lepo,« je rekla. »Nepozabno«.
V Šaleški dolini rastejo brhka dekleta. Naljepše Slovenke. Najlepša Vesna Musič, takoj za njo pa Lili Banfič, tudi Velenjčanka.
(mkp. vos)
»Ukvarjala se z maneken-stvom,« je rekla.
Na tekmovanje je ni nihče spremljal. Sama je šla, najprej z avtobusom, potem pa z vlakom. Sprevodnik je takoj, ko jo je videl, vedel kdo je in kam gre. »Držal bom pesti,« ji je rekel.
Vesna se je v našem uredništvu oglasila v ponedeljek

	
Skakalci	
navdušili	■
Predstavnik pokrovitelja M cluba direktor Marjan Gaberšek čestita najboljšim
MILIČNIKI SO ZAPISALI
ODTUJIL REZERVNO KOLO
V noči iz 24. na 25. junij je na parkirnem prostoru v ulici Ive Lola Ribarja v Šoštanju bil na delu tat. Doslej neznani storilec je iz prikolice parkiranega tovornega avtomobila, last Viatorja Ljubljane, odtujil rezervno kolo.
To je bil že drugi primer kraie tega dela avtomobila v kratkem času. Hkrati s tem dogodkom pa miličniki povezujejo še krajo dveh akomulatorjev z vodne črpalke na deponiji pepela v Druž-mirju. Tu pa je bil neznani storilec na delo v noči iz petka na soboto prejšnji teden.
OSTAL BREZ DENARNICE IN DENARJA
Da skrivanje denarnice, seveda ne prazne, ni varno pred dol-goprstneži tudi v omarah prostorov hiše, dokazuje kraja tega predmeta prejšnji mesec. Šele v teh dneh je namreč Jože Klan-čnik, 55 let, iz Lokovice ugotovil, da mu je neznanec iz omare v
Petek boljši od Jeza, Dluhosa, Ploca...
Čeprav ni bilo odličnih vzhod-no-nemških skakalcev z Jensom Weisflogom na čelu, je dvodnevna smučarsko skakalna prireditev v republiškem mladinskem centru za velenjskim gradom zelo uspela. Skakalci s češko-slova-ško svetovno elito v ospredju in seveda z našim Frenkom Petkom so zelo, zelo navdušili. Pohvalno o tej prireditvi in o njeni izvedbi so se izrekli tako tekmovalci kot
številni gostje. Vsekakor je bila najbolj laskava pohvala o imenitni izvedbi prireditve delavcev in funkcionarjev velenjskega smu-čarsko-skakalnega kluba, ki jo je izrekel Frenk Petek, — nadvse zadovoljen, saj ni ugnai le vse skakalce Češke in Slovaške federacije, s tem tudi drugega v svetovnem pokalu v lanski sezoni Františka Ježa, ampak je tudi novi rekorder največje velenjske
spalnici odtujil denarnico s 400 DEM in 1800 dinarji ter karto za premog. Denarnico je lastnik skril med perilo.
JE NA DELU ZBIRATELJ?
Že v prejšnji številki Našega časa smo v tej rubriki pisali o kraji nabožnega lesenega kipca iz kapelice v Arnačah. V noči na 26. junij je bil »ljubitelj« tovrstnih predmetov streljaj stran znova na delu. Tokrat se je lotil kapelice v neposredni bližini pokopališča v Arnačah in odnesel križ z Jezusom.
IZSILJEVAL PREDNOST
Sredi prejšnjega tedna je bila Partizanska cesta v Titovem Velenju znova prizorišče prometne nesreče. Do slednje je prišlo pri tovarni Gorenje, povzročil pa jo je voznik osebnega avtomobila Janez Pogorevc iz Mislinje, ki je izsilil prednost voznici osebnega avtomobila Stani Matek iz Primoža, pošta Ljubno ob Savinji.
Pri tem je nastala materialna škoda.
MOTIL NOČNI POČITEK
Prejšnji petek, okoli 22. ure, so stanovalci Kardeljevega trga v Titovem Velenju poklicali dežurnega na postajo milice ter mu opisali, zakaj gre. Patrola, ki je odšla na kraj, je ugotovila, da moti nočni počitek stanovalcev Goran Sobota, 21 let, iz Kardeljevega trga 3, in sicer z navijanjem plina na motornem kolesu. Kršilca miru so prijavili sodniku za prekrške.
NEPRIMERNA HITROST
Prometni nezgodi, ki se je pripetila v soboto, 30. junija okoli 12. ure v Gaberkah, je botrovala neprimerna hitrost voznika avtobusa, last Izletnika Celje, upravljal pa ga je Anton Balant, 56 let, iz Spodnjega Razborja. Ta je trčil v nasproti vozeči tovorni avtomobil, ki ga je vozil Peter Ska-za, 30 let, iz Gaberk. Prometna nesreča na srečo ni zahtevala hujše telesne poškodbe, nastala-pa je velika materialna škoda.
DELOVNA NEZGODA
Istega dne, v soboto, okrog 11. ure, se opravljanje nalog pri podiranju zidarskega odra v Gaberkah za Dušana Joviča, 28 let, iz Efenkove 2 v Žalcu ni srečno končalo. Padel je namreč z višine treh metrov ter pri padcu zadobil pretres možganov in druge poškodbe na glavi. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
V BOLNIŠNICO V SPREMSTVU MILIČNIKOV
Prejšnjo nedeljo popoldne so za pomoč poprosili tudi iz velenjskega zdravstvenega doma.
Na velike težàve so namreč tamkajšnji dežurni v ambulanti naleteli pri napotitvi Janeza Špeha iz Gorenja na zdravljenje v bolnišnico Vojnik. Ta se ni samo upiral, ampak razgrajal, poškodoval notranjost reševalnega avtomobila in vrata. Pri tem je povzročil za okrog šest tisoč dinarjev škode na rešilnem avtomobilu. V bolnišnico Vojnik je kljub vsemu prispel, vendar v spremstvu miličnikov.
skakalnice z 80,5 metra. Prejšnji rekord je imel Matjaž Zupan z 78 metri.
Nadvse laskavo so izvenele tudi pohvale Andreja Marinca, predsednika Planiškega komiteja, pa znanega konstruktorja Vlada Goriška in direktorja nordijskih reprezentanc Jugoslavije Lojzeta Gorjanca, pa tudi predsednika velenjskega izvršnega sveta Todorja Dmitroviča. »Iz leta v leto večja konkurenca na tej prireditvi je največje priznanje pridnim domačim športnim de-iavcem,« je med drugim povedal Andrej Marine, vsi pa so izrekli željo da bi zgradili še vlečnico za tekmovalce. Podporo smučarskim delavcem pri njeni izgradnji sta javno obljubila predsednik velenjskega izvršnega sveta in direktor velenjskega rudnika Franc Avberšek.
Obe tekmi sta bili po svoje privlačni. Prva za rudarsko svetilko na 55-metrski skakalnici, ki je bila nočna, in druga — v nedeljo popoldne — za pokal M cluba, kjer so nastopili svetovno znani skakalci, poleg že omenjenih še iz Italije, Avstrije in Španije.
Na manjši je bil najboljši Go-stiša (Elektrotehna Ilirija Ljubljana), na večji pa — kot smo že zapisali — Franci Petek.
Tekma za pokal M cluba na večji skakalnici (k —80 m) ni tekla tako kot so si želeli prireditelji, saj je pred začetkom tekme začel pihati močan veter, ki pa se je v drugi seriji v glavnem umiril tako, da gledalci niso bili prikrajšani za dolge skoke. Po prvi seriji je na tej večji skakalnici vodil odlični češko-slovaški skakalec Dluhoš pred našim Petkom in Plocem. Dluhoš je v prvi seriji skočil 79,5 metra, Petek pa je bil pol metra krajši. Naš mladi in
nadarjeni skakalec se je zavedal, da mu lahko le izreden skok zagotovi naslov zmagovalca. Verjetno je podobno modroval tudi Pavel Ploc, ki je v prvi seriji skočil 78,5 metra. Ploc je bil v drugem skoku zelo dolg — 80,5 metra, žal pa je kmalu po doskoku podrsal in zadovoljiti se je moral z 18. mestom. Kot predzadnji se je po novem keramičnem zaletiš-ču spustil Petek. Pristal je natanko pri isti razdalji kot Ploc, vendar je bil doskok brezhiben. Kaj bo naredil Dluhoš? Njegov drugi skok je bil »dolg« samo 76,5 metra in zamenjal je mesto z našim odličnim mladim skakalcem.
Dluhoš je zelo želel zmagati, to sklepamo po tem, da je na oder za zmagovalce stopil s solznimi očmi.
Rezultati: 55-metrska: 1. Go-
stiša (ETI Ljubljana) 208,0 (53.5, 52.0); 2. Komovec (IDT Kranj) 206,0 (52.5, 52.5); 3. Štirn (IDT Kranj) 203 (52.0, 51.0); uvrstitve Velenjčanov: 6. Pogorelčnik 193,5 (50.5, 50.5), 11. Pušnik 189,0 (49.5, 49.5); 14. Mihelič (187,5 (49.0, 49.5), 20. Tamše 184,0 (49.5, 49.0), 27. Triplat 176,5 (49.0, 47.0), itd. Rekorder te skakalnice je s 54,5 metra še vedno Matjaž Zupan (IDT Kranj), ki je bil tokrat samo 14. K 80 metrov: 1. Petek 227,9 (79.0, 80.5), 2. Dluhoš 221,2 (79.5, 76.5), 3. Švagarko (220,8 (77.5, 79.0) (oba Češka in Slovaška federacija), 4. Štirn 217,2 (75.5, 78,0), 5. Jež 214,9 (76.0, 78.5), 6. T. Razska 213,8 (78.6, 76.0), 7. Zupan (prejšnji rekorder skakalnice z 78 metri), 212,6 (76.5, 76.5), 8. Fras, 12. Podzimek, 14. Ulaga, 17.Pogorelčnik (SKK Velenje) 197,1 (73.0, 72.5), 22. Mihelič, 30. Golob, (vos)