NA ROB ANALIZI REFERENDUMA Izkušnje z referenduma so dragocene V decembru so člani izvršnega odbora občinske konference SZDL, člani občinskega komiteja ZKS in predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze na skupni seji razpravljali o poteku političnih in vsebinskih priprav za uvedbo samoprispevka in rezultatih glasovanja na referendumu. Na seji so-še posebej razpravljali o nalogah Socialistične zveze in drugih družbeno-političnih organizacij, kako dosledno zagotavljati izvajanje programa gradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov ter izpolnitev dogovorov, sprejetih na zborih volivcev in zboriJi delovnih Ijudi. Razprava in stališča s te skupne seje bodo osnova za gradivo na 3. seji občinske konfercnce SZDL, ki bo v prvi polovici januarja. Na seji je prevladalo enotno mne-nje, da imamo lahko dosežene rezul-tate na referendumu (številčne re-zultate po voliščih smo objavih v 12. števiJki Nsk) za ugodne in so od-raz tako politične kakor tudi soli-dainostne zavesti občanov. Pri tem pa seveda ne moremo zanemariti po-globljene politične akcije vseh diuž-beno-političnih organizacij in skup-ščine od septembra dalje, oziroma še od prej, saj so se prve priprave začele že v letu 1970. Pri tem velja še posebej oohvaliti delovne kolek-tive v vsel: :iaših šolah in vzgojno-varstvenih zavodih, ki so bili med nosilci vsebinskih pripiav za samo-piispevek. Med vsebinskimi pripra-vamije sodelovalo na roditeljskih se-stankih, zborih delovnih ljudi, zbo-rili volivcev, raznili razpravah in se-stankih družbeno-političnih organi-zacij okrog 18.000 občanov. Večja pozornost kot doslej v pripravah na volitve pa je bila posvečena tudi teh-ničnim in organizacijskim pripra-vam. Seveda je pri tako obsežnem delu, kot ga je bilo treba opraviti v vsebinskih in tehničnih pripravah za referendum, prišlo tudi do posamez-nih napak in spodisljajev, posebno še če upoštevamo, da je v njih aktiv-no sodelovalo skoraj tisoč družbe-no-političnih delavcev, ki niso vsi z enako mero odgovomosti opravljali svojo nalogo. Vse pomanjkljivosti bo treba še podrobno raziskati, da se jim bomo lahko izognili v pripra-vah na volitve leta 1973. Prav tako je treba napraviti teme-ljito analizo objektivnih in drugih vzrokov o neudeležbi na glasovanju, oziioma o negativnih rezultatih na posameznih voliščih. V nekaterih primerih so ti razlogi znani, a kar je še slabše, znani so že več let, ničesar pa nismo storili, da bi jih odpravili. Glede neudeležbe je bilo ugotov-Ijeno, da je bilo 18,3 % občanov, ki se gJasovanja niso udeležili, od 10-12% upravičeno odsotnih. Tu ne gre samo za tiste, ki se zaradi sta-rosti, bolezni ali službene odsotnosti glasovanja niso mogli udeležiti, tem-več je v občini tudi veliko takih, ki imajo stalno bivališče še vedno pii-javljeno v naši občini. čcprav so medtem že odšli. V eni izmed prihodnjili številk bomo bralce z ugotovitvami še po-drobncje seznanili. Posebno skrbno so na seji obrav-navali tudi naloge Socialistične zve-ze in dmžbeno-političnih organi-zacij, s katerimi bomo zagotovili uresničitev programa izgradnje šol-skih in vzgojno-varstvenih objektov, programa, ki smo ga prav tako spre-jemali na zborih volivcev obenem z odločanjem za uvedbo samoprispev-ka. V razpravah na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi in na vseh šte-vilnih drugih sestankih med pripra-vami za izvedbo referenduma o samoprispevku za gradnjo šolskih jn vzgojno-varstvenih objektov so bili izraženi pomisleki in skrb, da sred-stev zbranih s samoprispevkom, ne bomo trošili namensko. Druge naj-številnejše pripombe so bile zahteve o ekonomični gradnji. Številne so bile tudi zahteve po javnosti delova-nja sklada in po aktivnejšem sodelo-vanju prmadetih, vse od spiejemanja načrtov do zaključka giadnje. Če hočemo odpiaviti te pomisle-ke, ki jih je bilo tudi čutiti v pripra- vah za reterendum pri^lasovanju za samoprispevek niso prevladali, bo-mo morali dosledno TZvajati prcr gram. Ni preveč, če rečemo, da si bomo z dosledno izpolnitvijo pro-grama pridobili večje zaupanje ob-čanov, kar nam bo omogočalo uspešno izvajanje tudi drugih akcij. Po drugi strani pa bo le dosledno upoštevanje vseh teh, iz izkušenj na-stalih pripomb zagotovilo uresniči-tev programa. Zato so naloge Socialistične zveze v krajevnih organizacijah, občini in mestu izredno pomembne in mo-ramo skrbno preučiti vsa vprašanja, ki so jih občani navajali na vseh zbo-rih in sestankih. Socialistična zveza kot družbe-no-politična organizacija mora zato prizadeto spremljati dosledno izvaja-nje postavljenega programa in ener-gično intervenbati takrat, ko bi ob-stajala bojazen, da je uresničitev programa v nevarnosti. Naloge bodo predvsem naslednje: - Krajevne, občinske in mestna organizacija morajo usmeiiti vse sile v to, da bomo program izgradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objek-tov izvajali časovno, lokacijsko in finančno tako kot to predvideva program. - Odborniki občinskih in mest-ne skupščine naj pri razporejanju letnih proračunskih sredstev skupaj z ustreznimi organi temeljne izobra-ževalne skupnosti zagotovijo vsa manjkajoča sredstva, ki bodo po-tiebna za izvrševanje predvidenega programa na posameznem območju. - Občinska organizacija SZDL in krajevne organizacije SZDL naj sodelujejo s krajevnimi skupnostmi pri izvolitvi svojih predstavnikov v odboru za družbeni nadzoi in upiav-ni odbor sklada. - Socialistična zveza se zavezuje dosledno zahtevati od pristojnih oiganov, da enkrat do dvakrat (po potrebi tudi večkiat) predložijo po-ročila o zbiranju sredstev in realiza-ciji programa. Socialistična zveza bo o teh poročilih pripravila in izvedla javne razprave. Take javne razpiave naj bodo tudi ob sprejemanju in po-trjevanju projektov za posamezne objekte. - Upoštevati je treba pripombe o ekonomičnosti gradnje ter o tipi-zaciji objektov in opreme. To bomo dosegli tako, da bodo osnutki pro-jektov in proračunov za posamezne objekte dani v predhodne javne taz-prave. - Ponovno moramo pregledati, oziroma poiskati najustreznejšo re-šitev pripomb in piedlogov z zborov volivcev in zborov delovnih Ijudi, ki so se nanašali na probleme šolstva in otroškega vaistva (lot npr. ureditev nekaterih prevozov otrok v šole, manjše izboljšave na obstoječih ob-jektih ipd.). Isto velja tudi za probleme z drugih področij in so volivci nanje opozarjali na sestankih. - Krajevne oiganizacije Sociali-stične zveze naj zagotovijo, da bodo na sestankih občanov izvoljeni v krajevnih skupnostih, v katerih so predvidene novogradnje, gradbeni odbori, oziroma potrdijo za to dose-danje akcijske odbore. Ti gradbeni odbori naj bodo samoupravni druž-beni organi, ki bodo sodelovali pri pripravah in realizaciji giadnje v svo-jih krajevnih skupnostih in obča-nom tekoče poročali o svojem delu. - Na številnih zborih volivcev in zborih delovnih ljudi so bile postav-ljene zahteve diferenciranega plače-vanja oskibnin v vzgojno-vaistvenih zavodih. Te zahteve so povsem isto-vetne tudi s stališči članov občinske konference SZDL. Zato piedlaga-mo, da temeljna izobraževalna skup-nost takoj začne s pripravami pred-logov za diferencirane oskibnine. - Pripombe so bile tudi na spre-jemanje novih otrok v varstvo. Pri tem v nekaterih primerih niso imeli prednosti tisti otioci, ki so varstva najbolj potiebnL Menimo, naj rešuje prošnje za sprejem v varstvo druž-beni organ varstvenega zavoda na podlagi poročil ustreznega organa in o svojih odločitvah tem organoni tudi poroča. To so osnovne naloge, ki jih bodo morale izpolnjevati diužbeno-poli-tične oiganizacije, predvsem pa So-cialistična zveza v letih uresničeva-nja programa. Potrebna bo brez-pogojna doslednost in javnost. O teh nalogah, oziroma stališčih bodo razpravljali na 3. seji člani ob-činske konference in jih dopolnjene sprejeli. Hvaležni bomo za vse morebitne pripombe in dopolnila teh nalog tet prosimo bralce, da jih pismeno ali usmeno sporočijo občinski konfe-renci SZDL Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42. Ob koncu samo še diobna misel: Za dosledno izvajanje progiama smo dolžni zastaviti vse sile - tudi zato, ker smo od vsega začetka po-udarjali tudi politični pomen akeije. Z uspešno izvedbo ieierenduma je Ljubjjana dokazala svojo enotnost in obenem potrdila upravičcnost se-danje organizacijske stiukture, ki lahko enotnost z demokratičnimi in enakopravnimi dogovori samo še utrdi.