-5-.     5     •<-
Bolček — prijatelj ptičic.
Spisal Fran Črnagoj
rinČarara, to se je pa prileglo našim praznim želodČkom! Sedaj se pa le stisnite vsaka v varno zavetje pod smrekovo vejico o, ali kamor si bodi, da vam bo toplejel —Tako je govorila stara sinica svojim mladičem, ki so skakljali okrog deŠčice, na kateri -'-&»-^'1 &**¦*  je bj]o natreseno razno semenje.
>Čakaj, mamica, da še to-le peško izluščim pa pozobljem. — Zdi se mi, da je še dovolj prostara zanjo v mojem želodčku!« se oglasi mtada Sintčela.
»No, le privošči si jo, saj sama veš, koliko ti je treba, da ne boŠ več lačna<, pravi  starka-
»Mamica, marnica, jaz sem pa že tako sita( da me kar trebušček boli. Pa počila menda ne bom, kaj praviš mamica?* zakliče Siničelka.
»Ke bo menda tako hudo; kmalu ti odleže«, jo potolaži starka.
»Cicifuj — cicifuj, jaz bi pa tudi rad imel kaj pečenke«, se oglasi pre-šerni SiniČelček. »Veste kaj, sestrice, tja-le v sadovnjak poletimo, tamkaj gotovo dobimo kakega mrčesa za posladek!«
>Saj res, saj res — činčarara, cicifuj, cicifuj«, zakličejo vesele, in ne mene se za burjo in sneg, je odletelo Živahno krdelce na bližnje hruške in jabljane, črešnje in čeiiplje, kjer so preiskale sinice slednji list in listič, pre-brskale s kljuncki vsako skorjico Iubadi -— pa vlaČile na dan premrle go-senice in drugi tnrČes.  Kar  je bilo le živega,  vse je  moralo v želodČkc . . .
Tako življenje je na BolČkovem vrtu vsak dan. Zjutraj natresa Bolček pred hišo na deščice bučnih pešak, zrnja od solnčnic tn drugega semenja, katerega siničice rade luščijo, zato pa so dan na dan v bližnjem sadnem vrtu, kjer trebijo drevje raznih žkodljivcev.
Ko pa se bo v topli pomladi drevje prebudilo, in ga bo posu! Stvarnik s svežnobelim cvctjem, ne bo gosenic, ki bi ga uničcvale. Drevje pa bo rodilo obilo okusnega sadja, ki ga Bolček je tako jako radl
Otroci, ali bi vi ravnali drugače? Ravno tako, kaj ne ? Natresajte pridno koristnim pticam, saj vam poplačajo ta trud obilo!