Kamniški
LETO XXXII
KAMNIK, 13. FEBRUARJA 1992
»Kar je9 beži...«
Slovenski kulturni praznik - prvi v samostojni Sloveniji, sedeminštirideseti v svojem obstajanju.
Razmišljam. Veličina dogod-' ka je pomensko privzdignjena, zato bi morala zapisati strokovne, pametne besede. Ne gredo iz srca. Znana imena slovenske kulturne zgodovine so se podpisovala pod razlage misterija njegove poezije; poet pa govori vsakomur izmed nas s toplo, razumljivo, preprosto govorico.
Razmišljam o svojem starodavnem mestu, ki je zapolnilo nešteto strani slovenske zgodovine, ki pa je hkrati posrkalo našo mladost, številne ure, preživete v radostnem ustvar-
jalnem sožitju na raznih kulturnih področjih.
Razmišljam o svojih prijateljih, ki so ure in dneve oživljali kamniški dramski oder, odhajali na številna gostovanja po domovini, ki so se s svojo nadarjenostjo zavezali igralstvu, s poštenostjo prijateljstvu. Kdaj, Joco, Milica, Zdenka, Tone, Silvo, Dušan in mnogi drugi, vam bo mesto reklo: HVALA!
Danes v mestu, razen v šolah, ni igralske skupine; po vaseh so; ni dvorane ne odra, ni ustvarjalnega navdušenja ne spoštovanja človekovega dela in njegovega prizadevanja.
Včasih je živela kultura v vsaki slovenski hiši. Pred sto štiridesetimi leti so začele mo-
horjevke svoje obiske po domovih; danes je zahteva v šolah po domačem branju skoraj nasilje. Pa vendar menim, da bi morali biti v vsaki slovenski hiši Prešeren pa ljudske pesmi in Slovnica, Pravopis in Sveto pismo.
Ponekod je obilo knjig. Za vsakdanji kruh. Ali samo za okras. Drugje je praznina - molk.
Gluha loza iz Messnerjeve, ne Trdinove pripovedi. To je kraj, kjer umolknejo besede, kjer z obzorja visi ledeno srce, kjer v družinah ni večernih pravljic in pogovorov, kjer otroke vabi in vzgaja ulica, kjer je molk med ljudmi, kjer se kote jeza in zamere, prinesene iz tovarn, služb in Šol. Kjer vsak
Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika praznuje letos 110. obletnico obstoja. (Foto: Vido Repanšek)
pestuje svojo zamero in bolečino.
Tako malokdaj pohvalimo človeka, priznamo njegovo delo in uspehe; nenehno smo na preži, kdaj bomo lahko oskrunili njegovo ime, saj vendar velja tekma, kdo bo premagal in ponižal drugega, ne kaj bomo naredili za skupno dobro.
Pa je vendar tudi v današnjih časih veliko narejeno. Med nami so dragoceni ljudje, ki delajo več, kot bi bilo potrebno, na vseh področjih, iz čuta dolžnosti, iz ljubezni do domačega mesta. Da, ljubezni! Odvečna beseda, če pa je ni v vašem besednjaku, če nas obvladuje sovraštvo.
Zato ne maram takšnega svojega mesta, pa naj bodo njegove ulice prelite z asfaltom ali tlakovane z granitnimi kockami, če je led na njih kljub prihajajoči pomladi; če s samostanskega obzidja desetletja sem ne odpadejo samo plasti ometa, ampak visijo tudi ledene sveče zamolčanja.
Naša mati nas je v povojnih letih nasitila s koruzno pogačo, dala nam je ljubezen do knjig, domače besede, topel dom, kjer sta bila kljub pomanjkanju večkrat smeh in pesem; učila nas je odpuščati in spoštovati...
Zato ne hodim rada po mestnih ulicah, kjer srečujem mrke, jezne obraze; raje grem na samotne bregove Nevljice, med prezimujoče divje race, na samotni pogovor z zimsko pokrajino - tam je že slutnja pomladi.
TINA ROMŠAK
Toliko pisanja in besed, kot jih v zadnjem Času namenjamo pojmu DEMOKRACIJA, mislim, da ne namenjamo nobeni drugi besedi ali stvari. Čeprav je prav ta demokracija za nas velikega pomena, osebno smatram, da se mora odražati predvsem v našem življenju in ne le v besedah in na papirju. Na pojem demokracija bi stavili vse in vsi izmed nas. Vsi se tudi razglašamo za demokrate. Celo tisti, ki razen to, da držijo v zrak dva prsta, vedo o tem kaj malo.
se tudi tega, da bi vsakdo tekal za svojo pametjo, če bi le te nekdo pobral in jih zopet delil. Ne govorim tudi o vseh kar povprek, le o določenih in seveda samo v svojem imenu.
Namen pa imam pisati o določenih delegatih oz. poslancih v naši skupščini, čeprav je veliko o tem prebrati v tem in tudi drugih časopisih. Prav gotovo je današnja skupščina, ki je strankarsko zastopana, bolj nepristranska, ne deluje le v imenu ene resnice. Upam lahko le, da
Želi, ne more biti stvar zaupnice IS, še posebej ne, če se v ta namen izkoristijo možnosti, ki jih daje poslovnik o delu skupščine.
• Ob izvolitvi glavnega urednika Kamniškega občana kakor tudi pri imenovanju nekaterih ravnateljev osnovnih šol je bilo mogoče zaslediti veliko mero »demokracije«. Branje anonimnih pisem, mogoče celo njih pisanje, podtikanje lastnosti posameznikom, ki jih nimajo, prese-
To, da je skupščina najvišji organ oblasti v občini, in to, da si stranke delijo oblast po številu glasov, ki so jim jih zaupali volilci, je jasno vsakomur. Tudi to, da pač nekdo oblast dobi, drugi pa izgubi, je v vsaki demokratični družbi jasno. Osebno pa mi ni jasno, zakaj nekateri poslanci izrabljajo skupščino za svoje lastne interese, interese le njihovih strank in zavračajo pobude vseh, pa najsigre tudi za dobre namene. Upam, da se na naslednjih volitvah ne bodo
Demokracija po našem okusu?
Čeprav sem eden od ostankov tako imenovane rdeče pošasti, ki naj bi to isto demokracijo zatirala, pa si upam trditi, da vsaj vem, kaj pomeni demokracija. Dovolim tudi, da mi kdo ob tej trditvi oporeka. Tudi v šolo sem hodil in se iz ene besede zapomnil dve: DEMOKRACIJA JE VOLJA LJUDSTVA. In ker sem delček tega ljudstva, se sprašujem, kako to voljo ljudstva upoštevajo in izvajajo tisti »ta pravi« demokrati, ki v tej naši družbi nekaj veljajo ali pa vsaj tako mislijo. Vsekakor pa je res, da zastopajo interese tako imenovane baze in da ne poznajo o demokraciji le dveh besed, ampak gotovo več.
In kaj kot občan lahko ugotovim?
Nikoli nisem imel navade metati vseh v en koš, zavedam
ne v imenu druge. To pa se med poštenimi ljudmi ne more zgoditi, saj, kolikor vem, je resnica lahko le ena, če govorimo o eni in isti stvari. Res je tudi, da so delegati demokratično izvoljeni, in koliko ima kdo glasu oz. poslanskih sedežev, smo odločili volilci. Ne gre tudi dvomiti v dobronamernost in trud vseh tistih, ki v tej skupščini zastopajo naše interese. Kljub vsemu pa me kot občana določene stvari motijo. Naj naštejem le nekaj primerov v zadnjem času:
• Zaupnica IS je tema, ki je aktualna že tretjo sejo skupščine. Občutek imam, da si pri tem nekateri poslanci želijo nabirati svoje točke oz. uveljavljati svoje interese. Osebno se popolnoma strinjam, da je potrebno spremljati in ocenjevati delo tako IS kakor tudi upravnih organov. Toda odstop člana IS, ki si to
ga vsaj mero kulturnega obnašanja.
• Po enem letu in pol se najdejo delegati, ki bi radi na dolgo in široko pisali in razpravljali o oddaji orožja teritorialne obrambe. Spet je šlo za druge namene. Z malo manj naivnosti in več politične diplomacije bi lahko na drugačen način izvajali svoje namene. Mimogrede sem jim pripravljen pojasniti, kako je bilo s to zadevo z eno samo resnico.
Verjetno je še veliko primerov, ki govorijo o neprimernem obnašanju tako imenovanih velikih demokratov, ki v skupščini izgrajujejo svoj image. Za mene nič kaj primernega. Če že ne zaradi česa drugega, vsaj zaradi časa, ki ga morajo drugi prebiti z njimi za njihovo osebno promocijo. O vsakem od naštetih primerov bi lahko napisali znanost, vendar to ni moj namen! In kakšen je?
znašli le tisti, ki jim gre za oblast, drugi pa se bomo predali usodi in rekli: dost'mam.
Kot delček tega ljudstva, kot volilec si želim, da bi se skupščina ukvarjala z vprašanji, pomembnimi za nas. Ta pa mislim, da so predvsem gospodarska. Kako rešiti gospodarstvo, kako zmanjšati javno porabo iz 70% družbenega proizvoda, kako zagotoviti delavcem vsaj toliko, da bodo preživeli, malo manj pa se ukvarjati s stvarmi, kot so ta naš 55. člen Ustave itd. Res pa je, da ne bi bili Slovenci, če ne bi bili zavistni, taki, ki nikoli ne mečejo kamenja v prazno drevo. Verjetno še kdo razmišlja, kot razmišljam sam. Želim pa si, da mi to omogoči in dovoli oblast, kije zaradi mene lahko tudi koderlajsasta.
JOŽE ARKO
Str. 2		V Kamniškem občanu Predvolilni boj		
Str. 3		Opozarjamo... Grozeča nevarnost s S gradu		tarega
Str. 4		Kmečka stranka Program in smernice SLS		
S	itr. 5	»Totalno odštekan trg	«	
S	>tr. 6	Pisali so zgodovino V gosteh pri Mojci Drčar-Murko		
Str. 8		Konjeništvo Ivan Kosec na sulkiju		
S	»tr. 9	Gimnazija in ekonomska šola Dijaki uspešni na tekmovanju		
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 27. februarja. Prispevke sprejemamo do 19. 2.; oglase, obvestila, zahvale pa do 21. februarja.
#0 ljubljanska banka
Z bančno kartico do gotovine
Poslovanje z bančnim avtomatom je preprosto, imetniki tekočih računov so novost z veseljem sprejeli. (Foto: V. Mejač)
24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih
Ljubljanska banka uvaja po vsej Sloveniji mrežo bančnih avtomatov. V vsej državi jih bo okoli sto. Tudi v Kamniku smo pohiteli, da bi imetnikom tekočih računov olajšali poslovanje. Bankomat že dela pri banki na Bakovniku, v kamniški enoti pa bo začel v kratkem.
Bančni avtomat je samopostrežni stroj, ki v povezavi z računalnikom, s pomočjo bančne kartice in osebne številke, omogoča opravljanje enostavnih bančnih opravil brez prisotnosti bančnega delavca. Zaenkrat lahko dvigate gotovino, kasneje pa bo omogočal vpoglede v stanje še druga enostavna opravila.
Velika prednost bankomata je, da lahko dvigate denar 24 ur na dan, na praznik in v nedeljo. Ker dvigate denar z bančno kartico in osebno številko, je izključena možnost zlorabe, saj osebno številko poznate samo vi. Osebno številko naročite v banki in jo po določenem času dobite v zapečateni kuverti. Če kartico izgubite ali vam jo ukradejo, nihče ne bo mogel dvigniti vašega denarja brez osebne številke. Bankomat bo kartico pri poskusu zlorabe vzel in vam jo bomo vrnili v banki.
Bankomat sodi med »prijazne« stroje. Skozi ves postopek vas vodi z izpisanimi navodili.
Oglasite se v naši in vaši banki in naročite osebno številko. Seznanili vas bomo s podrobnostmi pri delu z bankomatom.
LJUBLJANSKA BANKA d.d., Podružnica Kamnik
Samoupravne lokalne skupnosti in pokrajine
V Ustavi Republike Slovenije (čl. 143) je v zvezi z imenovano samoupravno lokalno skupnostjo zapisano: »Občine se samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, vključno v pokrajine, za urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena. V sporazumu z njimi prenese država nanje določene zadeve iz državne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost in določi udeležbo teh skupnosti pri predlaganju ter izvrševanju nekaterih zadev iz državne pristojnosti.
Načela in merila za prenos pristojnosti iz prejšnjega odstavka ureja zakon«
Iz tega zapisa je povsem jasno razvidno, da se bodo bodoče občine povezovale v širše samoupravne lokalne skupnosti in pokrajine svobodno - po svoji presoji, kar pa nikakor ne izključuje strokovno utemeljenih razlogov za njihovo odločitev, saj bo le-ta pogojevala, ali družbeno-eko-nomski napredek, stagnacijo ali v najslabšem primeru celo nazadovanje. Slo bo torej za zelo resno odločitev. To je realnost prihodnosti, kjer se bo bil neizprosen boj za družbeni ekonomski privilegij, tako za posameznika kot občine kot celote; računajoč iz predpostavke, da za »zavožene« investicije ne bo nikakršne republiške pomoči. Torej ne v filozofiji, tudi ne v kakršnihkoli špekulacijah, temveč le z resnim, smiselnim in poštenim delom bomo ujeli vlak z naprednimi narodi sveta.
Da bomo znali, moramo vedeti, kako? Brez poskusov, saj so nas doslej le-ti stali že mnogo
preveč! Torej ne po starem, tudi ne čisto po novem, temveč v integraciji obeh in seveda z navdihom za boljši jutri. Ali z drugo besedo: Dosedanje občine, ki temeljijo na sistemu komun, niso bile in ne morejo biti uspešne, ker so glede na vlogo, ki jo imajo, prevelike; manjše krajevne skupnosti, ki bi morale skrbeti za ureditev krajevnih komunalnih naprav, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, varstvo okolja, družbeno samozaščito itd., zaradi objektivnih razlogov tega ne zmorejo. Regije, v katere so se še do nedavnega povezovale v občine, pa so povečini umetne (politične) in ne naravne ali družbenoekonomsko pogojene tvorbe, zato je rezultat teh povezovanj v ekonomskem, pa tudi v demografskem smislu bolj ali manj neuspešen.
Postavljeni smo v prostor in čas; pomeni, da se srečujemo z naravnimi in ekonomskimi danostmi. Z naravnimi v premagovanju ovir (Ic-te delujejo lahko tudi pozitivno; npr. s planiranjem za zdravje in fizično kondicijo), z ekonomskimi ali gospodarskimi pa z valoriziranjem naravnih danosti (gozd, kmetijske površine, rudnik ...) Ali drugače povedano: Cimjasnejše pozavanje naravnih in kulturnih danosti bo najboljša garancija za uspeh naših samoupravnih lokalnih prizadevanj.
če navedena izhodišča povežemo s prizadevanji občine Kamnik, potem velja upoštevati tudi naslednja dejstva: 1. — Prirodno okolje:
— da zavzema občina severovzhodni del Ljubljanske kotline.
— da se površje občine zajeda z ravninskega dela globoko v gorovje in predgorje Kamniško-- Savinjskih Alp,
— da ima relativno dokaj ugodne podnebne pogoje,
— da ima dokaj ugodno razpredeno hidrografsko omrežje,
— da ima relativno veliko gozdov, travnikov in pašnikov, zlasti v hribovju in visokogorju,
— da ima na jugu proti Drno-vem in na prehodu v Kranjsko ravnino proti zahodu izvrstne naravne pogoje za izrabo tal z njivskimi površinami.
S temi in drugimi prirodnimi značilnostmi se območje občine Kamnik, po klasifikaciji akademika dr. Ivana Gamsa, razprostira kar v štirih prirodnih geografskih enotah — regijah. Te so: Kamniško—Savinjske Alpe in Posavsko hribovje v hribovitem delu ter Bistriška ravan in Kranj-sko-Sorško polje v ravninskem delu občine.
2.- Demografske in družbenoekonomske razmere:
— da je občina Kamnik najgo-steje naseljena na območju občinskega gravitacijskega jedra: Kamnik in Duplica, kjer leži tudi poglavitna industrija občine;
— da je dokaj slabo naseljeno območje Tuhinjske doline in doline Črne, kjer so kraji z nad 100 prebivalci le na dnu dolin, medtem ko ležijo na strmejših pobočjih predvsem le naselja, ki jih tvorijo zaselki in samotne kmetije;
— da se po velikosti (289 km2) občina Kamnik uvršča med 62 občinami v Slovenij na 31. mesto, glede na število prebivalstva
(28.927) pa deset mest višje, na 21. mesto;
- da je po številu zaposlenih delavcev (10.526) občina Kamnik na 22. mestu v Sloveniji, po družbenem proizvodu in bruto družbenem proizvodu na prebivalca pa na 19. oziroma na 17. mestu (nekaj drugih primerov: obč. Kočevje na 39. in 34.; Logatec na 59. in 46.; Litija na 48. in 51.; Domžale na 18. in 36. in Kranj na 8. in 16. mestu). Opomba: Podatki temeljijo na »SLOVENSKEM ALMANAHU«, 1992. Izdalo in založilo: Delo Novice, 199!;
da se prometna, telekomunikacijska in druga infrastruktura usmerja predvsem v smeri proti Ljubljani, manj pa proti Kranju in še manj proti Celju, da o notranjskih in dolenjskih občinah (Vrhniki, Logatcu, Grosupljem, Ribnici in Kočevju) sploh ne govorimo, ker se le-te povezujejo s Kamnikom samo preko Ljubljane in drugih vmesnih krajev.
Ta in še nekatera druga izhodišča, tudi kulturna in zgodovinska, kijih nismo posebej poudarili, so nam lahko v pomoč pri razmišljanju in nadaljnjem opredeljevanju za dokončno strukturalno obliko pokrajine oziroma regije, v katero bomo pristopili.
In še nekaj besed o predvidenih občinah: Komendi, Kamniški Bistrici in Tuhinju. Te se bodo verjetno upravno osamosvojile, ostale pa bodo povezane s sedanjo občino s šolstvom, zdravstvom, bančništvom, gravitacijsko navezanostjo na industrijo, trgovino itd., česar se občani dobro zavedamo.
Dr. MARKO ŽEROVNIK
Predvolilni boj
Kljub temu da bo do volitev na občinski ravni preteklo še precej vode, so stranke na Kamniškem, pa tudi širše, že pričele oglaševati svoje programe in volivce preko javnih občin seznanjati s svojo dejavnostjo; skratka, pričel se je predvolilni boj.
Da bi se Kamniški občan čimbolj enakopravno vključil v to dogajanje, ostal nestrankarsko glasilo in se na ta način izognil krčenju prispevkov z drugo vsebino, se je uredniški odbor odločil sprejeti sklep, ki vam ga posredujem v treh točkah:
- V posamezni številki časopisa bomo vsaki stranki namenili po 45 tipkanih vrstic prostora ali po tiskarsko 75 cicero. Besedilo mora biti tipkano z normalnim razmakom.
- Prispevkov, ki ne bodo
prilagojeni normativom, ne bomo krajšali mi, ampak avtor sam. Daljša besedila ali več prispevkov pa bomo objavili le v skladu s tržno logiko, ki velja tudi za oglasni prostor v časopisu.
- Stranka, ki prostora v eni številki ne bo izrabila, ga ne bo mogla prenesti v naslednjo izdajo.
S tem sklepom ne želimo kakorkoli omejevati strankarske dejavnosti, ampak zagotoviti kontinuiteto kvalitetnega obveščanja tudi na drugih področjih in zagotoviti strankam čimbolj enakovredne pogoje v našem časopisu. Vsi skupaj ne smemo pozabiti, da Kamniškega občana pri življenju ne ohranjajo zgolj proračunska sredstva, ampak tudi tržno obnašanje! S spoštovanjem!
UREDNIK
S seje izvršnega sveta
S stališči okrogle mize v skupščino
Opozarjamo
Grozeča nevarnost s Starega gradu
Lansko julijsko neurje je izruvalo precej drevja tudi na severozahodnem strmem pobočju Starega gradu. Podrtih debel se doslej še ni nihče dotaknil. Tudi gozdarji kamniške gozdne uprave jih, kot kaže, gledajo bolj od daleč. Zadeva pa niti malo ni nedolžna, saj so s koreninami podrtih dreves prišle na dan tudi skale in kamenje.
Sedaj so še primrznjene k ruši, toda kaj lahko pričakujemo, ko se bo začela odjuga! Nobena skrivnost ni, da se na tem pobočju pasejo tudi gamsi, kar še povečuje možnost proženja skal na najbolj prometno kamniško obvoznico.
Čeprav gre za republiško cesto, kamniški izvršni svet ne drži križem rok, vendar doslej konkretnih posegov za odstranitev posledic naravne ujme s strani Republiške uprave za ceste, Podjetja za urejanje hudournikov in Gozdnega gospodarstva še ni bilo.
Občinski sekretariat za pro-
storsko urejanje in varstvo okolja je pred dnevi sklical razgovor vseh pristojnih organov (mimogrede: sestanka se nista udeležila povabljena predstavnika republiške uprave za ceste in Cestnega podjetja Ljubljana). V kasnejšem telefonskem pogovoru je sekretar ing. Marko Magister dobil od republiške uprave za ceste odgovor, da je potrebno izdelati sanacijski načrt.
Zato je Sekretariat predlagal Izvršnemu svetu, naj spričo bližajoče se ogroženosti zaradi odjuge in možne erozije takoj ukrepa, da bi izdelali projektno nalogo in da začasno za čimprejšnjo izvedbo sanacije denar založi občina.
Zaradi ogroženosti prometa ob nevarnosti padanja kamenja je treba pisno obvestiti republiškega cestnega inšpektorja. Cestno podjetje Ljubljana in Gozdno gospodarstvo pa morata takoj opraviti najnujnejše varnostne ukrepe.
Upajmo samo, da dogovarja-
nje, kdo mora kaj storiti, ne bo predolgo trajalo. Cestni inšpektorji pa bi vsekakor morali v okviru svojih pooblastil takoj ukrepati, v skrajnem primeru preusmeriti tudi promet z nevarnega območja, če drugače ni mogoče takoj zagotoviti varnosti udeležencev v prometu. F. S.
Nekatere teme so prišle že kar v železni repertoar kamniškega izvršnega sveta. Ena takih je prav gotovo črno-graditeljstvo. Tokrat so njegovi člani obravnavali predloge sklepov in priporočil z okrogle mize o čmograditelj-stvu z dne 12. decembra lani in jim pritrdili. Med predlogi sklepov, ki jih bodo posredovali občinski skupščini, je treba predvsem omeniti zahtevo, naj bi skupščina imenovala posebno komisijo za nezakonite posege v prostor, ki bi»do konca aprila v sodclovai nju z urbanistično inšpekcijo in Razvojnim zavodom iz Domžal pripravila seznam vseh črnih gradenj v naši občini in jih razvrstila na tiste, ki bi jih lahko legalizirali pod določenimi pogoji, in na tiste, ki jih je treba odstraniti.
Vsi nezakoniti graditelji bodo morati v roku enega meseca zaprositi za izdajo lokacijske dokumentacije in potrebnih dovoljenj.
Posebej zanimiv za prebivalce starega Kamnika je tudi predlog, naj bi v prihodnje del sredstev za obnovo mestnega jedra uporabili tudi za obnovo zasebnih hiš, če le-te obnavljajo z dovoljenji in v skladu z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta zavod naj bi v kratkem pripravil osnutek sprememb sedanjega odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika in osnutek odloka o zelenju v mestu Kamniku.
Med priporočili, ki naj jih sprejme skupščina, je poudarek zlasti na tehle: da bi zagotovili ustrezen prostor za obrtno cono, da bi na občini organizirali svetovalno službo, ki bo svetovala občanom v postopku za pridobitev gradbene dokumentacije, da bi Izvršni svet ponovno preveril polnomočja, ki jih ima SKG, ki z družbenim denarjem opravlja nezakonite posege v mestno jedro.
Izvršni svet se je seznanil s poročilom komisije, ki si je ogledala območje Starega gradu. Ugotovili so, da jc potrebno ostanke grajskega zidovja nujno obnoviti. V času ogleda (sredi januarja) je bilo gostišče mesec dni zaprto, sedaj pa ga jc najemnik spet odprl. Obnovljena je bila fasada in pritlični del objekta, medtem ko zadnji restavracijski del. kuhinja in sobe niso prenovljeni.
Obnoviti bo potrebno tudi cesto in peš pot na Stari grad, ki naj bi spet postala obiskana izletniška točka, ne samo Kamničanov. pač pa tudi obiskovalcev iz širše okolice Ljubljane.
V kratkem bodo začeli obnavljati tudi kamniški Frančiškanski samostan, ki bo letos praznoval 500-lctni-co. Izvršni svet je soglašal s predlogom gradbenega odbora, da se kot najugodnejšega ponudnika, izmed treh poslanih ponudb, izbere ljubljanski Energoengineering. p g
Kamniška obvoznica: Bomo pravočasno preprečili grozečo novo nesrečo?
Priporočila skupščini in izvršnemu svetu
Smo glede črnili gradenj res nemočni?
Pri poseganju v prostor je v zadnjih letih v Kamniku opaziti vse večjo anarhijo. Številne črne gradnje povzročajo tako občini kot celoti, samemu prostoru oziroma njegovemu videzu čedalje večjo škodo, so moteče za soljudi - in ogrožajo naravno okolje. Kažejo tudi na nemoč tistih, ki se z urejanjem prostora profesionalno ukvarjajo. Zato zahtevamo, da se začne ta problematika v Kamniku brezkompromisno in strokovno reševati.
Če se to ne bo začelo takoj, bomo izgubili zadnje kmetijske površine v mestu in v njegovi bližnji okolici, onesnaženost okolja bo dosegla neobvladljivo stopnjo, za zmeraj bodo uničeni najbolj kvalitetni elementi stare arhitekture mestnega jedra, občani bodo izgubili zaupanje v demokratično izvoljeno oblast, ki dovoljuje in podpira, da nekateri posamezniki uveljavljajo svojo samovoljo, bogatijo na račun drugih, saj jim ni treba poravnati običajnih obveznost.,
Zato predlagamo Skupščini, da sprejme naslednje sklepe:
1. Izvršni svet naj takoj imenuje neodvisno strokovno komisijo, ki naj do 31. marca 1992 pripravi seznam vseh črnih gradenj na področju občine, gradnje brez lokacijskega, gradbenega dovoljenja, preveri njihovo lego v prostoru, nevarnost za okolje, nesprejemljivost za sosede itd. in določi, kateri objekti se lahko legalizirajo, kateri se lahko pogojno legalizirajo, katerih ni mogoče legalizirati in jih je treba odstraniti.
2. Ta komisija naj do 31. marca obvesti vse črnograditelje, naj v roku enega meseca zaprosijo za ustrezna dovoljenja in dokumentacijo.
3. Lastnikom legaliziranih objektov naj se določi rok za plačilo vseh prispevkov in dajatev. Pri lastnikih, ki teh obveznosti ne bodo poravnali, naj ustrezne občinske službe izrabijo vse zakonite možnosti za izterjavo dolga, predlagamo tudi vknjižbo dolga na imetje.
4. Urbanistična inšpekcija naj nenehno spremlja uresničevanje zahtevanih postopkov. Pri stavbah, za katere se ugotovi, da investitor ne upošteva možnosti za legalizacijo oziroma-se jih
ne da legalizirati, naj se ob podpori Izvršnega sveta, sodišča in milice začne postopek za odstranitev.
5. Komisija naj o reševanju problematike črnih gradenj stalno poroča skupščini, prvič na aprilskem zasedanju.
6. Izvršni svet naj realizira sklepe, sprejete ob interpelaciji.
7. Pripravi naj se osnutek spremenjenega odloka o zaščiti starega mestnega jedra. V njem naj bodo določene tudi sankcije za neupoštevanje določil. Osnutek naj se pripravi za aprilsko zasedanje skupščine.
8. Družbena sredstva, namenjena za obnovo starega mestnega jedra, naj se uporabljajo tudi za obnovo privatnih hiš, če ta poteka skladno z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja in skladno z določili Odloka o zaščiti starega mestnega jedra.
9. Izdela naj se odlok o zelenju v mestu Kamnik. Rok izdelave: aprilsko zasedanje skupščine.
10. Izvršni svet naj s svojimi službami zagotovi, da se bodo v bodoče problemi črnih gradenj sproti reševali. Črne gradnje je treba ustaviti na začetku.
Priporočila
1. Izvršni svet naj zagotovi ustrezen prostor za obrtno cono, ki bo tudi glede cene dosegljiva vsem, ki si žele pridobiti prostor za obrt.
2. Postopki za pridobitev lokacijske gradbene dokumentacije naj tečejo hitro in profesionalno. Organizira naj se svetovalna služba.
3. Izvršni svet naj sprejme ponudbo republiškega inšpekto-riata, da v spornih primerih prosi za pomoč to institucijo.
4. Izvršni svet naj podpira in daje pobude za spremembo državne zakonodaje o problematiki urejanja prostora in varstva okolja.
5. Izvršni svet naj ponovno preveri polnomočja, ki jih ima Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, ki z družbenim denarjem opravlja nezakonite posege v staro mestno jedro. O tem naj poroča skupščini.
6. Izdelajo naj se ureditveni načrti za breg Bistrice, viden z mestne obvoznice in za zeleno cono med Bistrico in Cankarjevo cesto. Črne gradnje naj se odstranijo.
7. Postavi naj se vprašanje odgovornosti občinskih uslužbencev in funkcionarjev, ki so sami črnograditelji ali tak način poseganja v prostor podpirajo in omogočajo.
8. O poteku postopkov za legalizacijo in odstranjevanje črnih gradenj naj se javnost sproti obvešča v Kamniškem občanu pa tudi na CATV.
Po magnetofonskem zapisu pripravila Marjeta Humar
Razvoj Tuhinjske doline
Storitvene dejavnosti in domača obrt
V prvi januarski številki Kamniškega občana so pripravljale! razvojnega programa za Tuhinjsko dolino (NOVNA z Raven na Koroškem), predstavili razvojne možnosti v kmetijstvu na tem območju. Konec januarja so bili v vseh krajevnih skupnostih Tuhinjske doline pogovori z občani o predstavljenem programu. Posebno zanimiv je bil pogovor na Lazah, ki se ga je udeležilo okrog 30 krajanov. Najvažnejše poudarke iz tega pogovora bomo povzeli v nadaljevanju.
Najprej pa še nekaj besed o tistem delu programa, ki obravnava možnosti za razvoj storitvenih dejavnosti.
Ta bo odvisen od potreb krajanov po teh dejavnostih in od pobud posameznikov, da bi te dejavnosti opravljali.
Tako bi v Motniku potrebovali delavnico za popravilo kmetij-
skih strojev, šiviljstvo, frizerstvo, vodoinstalaterstvo pa morda tudi avtokleparstvo.
V Tuhinju pogrešajo mlinarja, kovača, čevljarja, krojača, sedlarja, avtomehanika in poprav-ljalnico kmetijskih strojev. V Šmartnem manjka mizarstvo, frizerstvo, elektroinstalaterstvo, vodnoinstalaterstvo,    pa tudi
otroško varstvo bi prišlo v po-štev. V Srednji vasi pa so opozorili na potrebo po servisu za električne aparate, instalacije, vod-noinstalaterstvu, avtomehanič-nih storitvah in čevljarstvu. Na Vranji peči, ki je tudi zajeta v ta program, pa potrebujejo trgovino, bife in servis za stroje.
Nekateri posamezniki so v dosedanjih pogovorih že izrazili pripravljenost, da bi se, seveda, pod določenimi pogoji lotili tehle dejavnosti:
Vodnoinstalaterstvo, elektroinstalaterstvo, servis plinskih naprav, kovaštvo, vaška klavnica, strojenje kož, krznarstvo, frizerstvo, trgovina.
Mnenje občanov: začetni kapital, trg, davčne olajšave
Na že omenjenem pogovoru na Lazah so zlasti izstopala vprašanja, od kod in kako bo možno zagotoviti denar za začetek določene dejavnosti, kako dobiti kupce za izdelke in kako bo obdavčen dobiček, če ga bo kaj.
Menili so tudi, da bi bilo treba posamezne vasi in zaselke celoviteje zajeti z ukrepi za pospeševanje razvoja, ne pa samo dela naselij. Čimprej je treba sprejeti zakon o lastninjenju in zakon o zadrugah, s katerima bi omogočili večjo zasebno pobudo in ustanavljanje pravih kmečkih zadrug, ki bi delovale v kmetovem interesu.
S predpisi bi bilo treba urediti možnosti za ustanavljanje vaških klavnic, ki bi omogočale preskrbo z mesom in mesnimi izdelki po cenah,
sprejemljivih tudi za potrošnika, hkrati pa bi rejec živine iztržil več kot sedaj, ko je med njim in kupcem toliko posrednikov.
Zakonodaja se ne sme več stalno spreminjati, če hočemo, da bodo ljudje dobili zaupanje in se lotevali naložb v nove programe.
Če s sistemskimi predpisi resnim interesentom ne bomo omogočili najetja posojil s sprejemljivimi obrestmi in na druge načine podprli uresničevanja programov, je težko pričakovati, da se bodo sicer dobre zamisli tudi uresničile.
Kot je povedala Nevia Požar, ki jo je izvršni svet določil za koordinatorja pri izvajanju razvojnega programa za Tuhinjsko dolino, bo svetovalna služba na občini vsem, ki se bodo obrnili nanjo s svojimi idejami in zamislimi, pomagala pri pripravi poslovno organizacijskih načrtov in pri pridobivanju potrebne gradbene in druge dokumentacije.
Prvi pogovori so pokazali, da pri ljudeh še vedno vlada nezaupanje, negotovost in pomanjkanje poslovnega znanja in informacij, na koga naj se obrnejo, da bi jim pomagal. Skratka, lahko rečemo, da pogrešajo organizirano strokovno svetovalno pomoč pri preverjanju, kako so uresničljive njihove pobude.
Glede na surovinsko osnovo v okolici ima prav gotovo prihodnost tudi proizvodna obrt, zlasti predelava lesa. Tuhinjci se že sedaj z lesom kar precej ukvarjajo, vendar se predelava omejuje v glavnem na žaganje. Z izdelavo lesenih predmetov, opreme, spominkov in podobnega bi se lahko poklicno ukvarjalo bistveno več ljudi.
S programi in zlasti s strokovnimi ljudmi bi tu lahko precej prispevalo tržno že uveljavljeno podjetje Stol.
Znova bi kazalo oživiti domačo obrt, ki je bila nekoč zelo povezana s kmetijskim delom. Kmečki pridelki in izdelki bi v privlačnejši domači embalaži zelo popestrili turistično ponudbo.
Za storitvene dejavnosti bi bilo treba po krajevnih skupnostih temeljito preučiti dejanske potrebe. Na področju predelave bi bilo smotrno ustanoviti lesno predelovalne zadruge, ker bi tako posamezniki laže premagovali težave in laže našli pot do trga.
V spomin
Marica Žavbi
O izteku leta smo se poslovili od Marice Žavbi (1927-1991), kulturne delavke, dolgoletne učiteljice in upraviteljice šole v Zg. Tuhinju.
Tuhinju je posvetila vse svoje ustvarjalno življenje, zato je njen prezgodnji odhod pustil globoko praznino v kraju in v zavesti njene družine, prijateljev in sodelavcev. Prekmalu nas je zapustila, saj je imela še veliko delovnih načrtov in neizpolnjenih osebnih želja. Pogrešali bomo njen iskren nasmeh, vedrino in toplino, ki jo je izžarevala v stiku z ljudmi.
Tovarišica Marica, tako smo jo vedno klicali, se je rodila na Cetinju v Črni gori, kjer je njen oče služboval kot orožnik. Kasneje se je družina preselila nazaj v Slovenijo, na Dolenjsko, kjer je preživela težka vojna leta. Po osvoboditvi se je vpisala v pedagoški tečaj in že leta 1946 prišla v Zg. Tuhinj na svoje prvo delovno mesto. Bilo ji je komaj devetnajst let, zato jo je spremljala njena skrbna mama, saj še nikoli prej ni bila v tem kraju. Vso pot od avtobusne postaje sta si zaskrbljeno ogledovali požgano vas. Tudi šola je bila porušena in požgana, zato je pouk potekal v kmečki hiši. Pred mlado, neizkušeno učiteljico so bile
težke naloge. V zasilni učilnici jo je čakalo preko štirideset učencev, različnih starosti, saj večina med vojno ni obiskovala pouka. Poleg osemletnih otrok so sedeti že pravi fantje in dekleta 13 in 14 let, vsi pa so obiskovali isti razred.
Poučevanje ni bila edina dolžnost takratnih učiteljev. Tako je tudi tovarišica Marica aktivno sodelovala pri vseh kulturnih in delovnih akcijah, zraven pa še dopolnjevala svojo pedagoško izobrazbo na tečajih med počitnicami.
V začetku si gotovo ni mislila, da bo Tuhinj ostal njeno prvo in edino delovno mesto. Vendar je usoda hotela prav to. Poročila se je z domačinom in tako k težkemu poklicu dodala še naporno kmečko delo. Vaščani so se čudili, kako se je mestno dekle vživelo v vaško življenje in v vsa kmečka opravila. Ob vsem pa je ves čas sodelovala v kulturni nadgradnji kraja; do konca pa je prizadevno vodila krajevno organizacijo Rdečega križa.
Dolga leta je poučevala v dveh izmenah, dopoldne 4. razred, popoldne 2. razred, saj je učiteljev na podeželju vedno primanjkovalo. Ko pa smo prvi mladi učitelji le prtili tudi v Tuhinj, nas je sprejemala zelo prijazno. Ob njeni vedrini in optimizmu smo se lahko osebnostno in poklicno razvijali in napredovali. »V delih svojih sam boš živel večno, « je učila številne generacije tuhinjskih otrok. Njeno veliko delo je danes vgrajeno v gospodarski in kulturni napredek Zg. Tuhinja. Prezgodnja smrt naše tovarišice Marice nas opominja, da se pre-malokrat ustavimo ob upokojenih sodelavcih, da jim povemo , da jih imamo radi, da cenimo in spoštujemo njihov delovni doprinos.
Sodelavci iz šole Toma Brejca in prijatelji se je bomo vedno s toplino in hvaležnostjo spominjali.
TANJA DROVENIK-ČALIČ
JEANS CLUB PALMAS
na Steletovi 25 (nasproti SGK)
Po zelo ugodnih cenah
- pestra izbira kavbojk
- pajkice, klinaste hlače
- trenirke
- ženske jakne PARKA
NOVO
BOGATA IZBIRA OBLAČIL
ZA PUSTNE ŠEME!
Odprto od 13. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30.
PALMAS   PALMAS PALMAS
kočna
30 LET
Cenjeni kupci!
Ste se prepričali o ugodnem nakupu v našem DISKONTU, kjer veljajo res prave diskontne cene? Še naprej bomo mislili na vas, dragi kupci, zato vas vabimo v
DISKONT Kočne, na Fužine 5 v Kamniku, tel. 831-436.
kočna
Preko njih bi tudi zagotavljali pomoč pri financiranju te dejavnosti. Pri domači obrti bo potrebno zagotoviti strokovno svetovanje
za etnološko ustrezno oblikovanje izdelkov in seveda zagotoviti tudi pomoč pri prodaji teh izdelkov.
Laze v Tuhinju postajajo središče Tuhinjske doline
Tone Burja, kmet iz Snovika: Za uspešno kmetovanje bi kmet moral imeti vsaj petnajst ha obdelovalne zemlje. Zanima me, ali bi se gojitev polžev izplačala.
Priložnost za turizem
Razvojni program daje pomemben poudarek tudi razvoju turizma, pri čemer predvideva postopne korake od možnosti nakupovanja na kmetijah, zasnove tematskih poti, nuđenja različnih aktivnosti na kmetijah (kmetije za otroke, prostori za piknike), bivanja na turističnih kmetijah, pa do vaške turistične ponudbe pri izkoriščanju termalne vode na Vasenem.
Za uveljavitev nakupov na kmetijah, bo potrebno izdelati katalog vseh kmetij o vrsti in količini pridelkov, namenjenih prodaji, o času prodaje in položaju kmetije.
Zasnovati bo potrebno dobro označene tematske poti, ki bodo ob pešačenju, vožnji z gorskimi kolesi, ježo, vožnji s kočijo ali po zimi na tekaških smučeh, povezovala naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti Tuhinjske doline. Ne gre pozabiti, da skozi to območje poteka znana evropska pešpot.
Program ne predvideva gradenj novih nočitvenih zmogljivosti za neznane goste, ki potem tam ne bi imeli kaj početi, pač pa v začetku predvsem prenovo starih hiš, kašč itd., skladno s ponudbo aktivnosti in potrebami celotne turistične okolice. Finančno najmanj zahteven je kamp ob kmetiji, seveda ob upoštevanju minimalnih sanitarno tehničnih pogojev.
Turistična ponudba na osnovi izkoriščanja termalne vode bi poleg »tople vode« slonela v glavnem na gojitvi toplovodnih rib, zelenjave itd. O tem bomo kaj več rekli prihodnjič.
Za uresničitev turističnega dela programa bo seveda potrebno precej prizadevanj, od konkretnih spodbud prek izvajanja do organizacije trženja. Zato bi bilo smiselno turistično ponudbo Tuhinjske doline vključiti v enoten turistični paket občine in ga ponuditi tržišču.
Seveda pa bi prve korake v praksi lahko storili že kmalu, in sicer z organizacijo prodaje domačih pridelkov na kamniški tržnici. Izdelali pa bodo tudi katalog pridelkov, ki jih bodo obiskovalci Tuhinjske doline lahko kupovali na posameznih kmetijah.
Program torej ne obljublja nekih spektakularnih rezultatov čez noč, pač pa nakazuje možnosti za razvoj in hkrati pomoč občine pri strokovnem preverjanju in prvih korakih uresničevanja posameznih idej.
V tem je tudi njegova prednost pred dosedanjimi bojfiili manj administrativno sestavljenimi plani. Sooblikovali ga bodo življenje in potrebe krajanov Tuhinjske doline.
FRANC SVETEU
ml$mw šlansiva
Dve leti po volitvah je čas, da tudi v Liberalno-demokratski stranki naredimo prepih. Na republiški ravni bomo to storili v marcu, ko bomo imeli kongres LDS. Najbrž bomo izbrali novo vodstvo stranke, naredili analizo dela v stranki in v skupščini, ter določili tudi morebitne nove usmeritve stranke.
Ker je v naši deželi že nastopilo predvolilno obdobje, predvidevam, da bo kongres pester. Nobena skrivnost ni, da sta v naši stranki vsaj dve struji, ki se ločita po odnosu do predsednika stranke. Ena ga podpira, druga pa bi ga takoj zamenjala. Razlik je seveda več in so vsebinske narave, a vsa bitka se bo odvijala prav na formalnem postopku za novega predsednika stranke.
Kamniška LDS v teh bitkah ni neposredno vpletena, ker pa je predsednik stranke eden od nosilcev podobe stranke, menim, da moramo še pred kongresom od članov pridobiti mnenja in stališča. Ker pa se nc spodobi pometati samo pred glavnimi vrati.
bomo generalno naredili tudi v kamniškem odboru LDS. Zato bomo kamniški LDS-ovci v februarju pripravili zbor članov, na katerem bomo podali poročila o delovanju, o finančnem poslovanju in sploh o življenju stranke, po potrebi bomo zamenjali vodstvo, izvršilni in nadzorni odbor in začeli delovati kot prava evropska stranka. Določili bomo dva naša člana, ki nas bosta zastopala na kongresu, nato pa bomo še malo pokramljali in se spoznali.
Točni datum in kraj bomo objavili z ustreznim pompom, kot se za tak dogodek spodobi. Ker pa vas jc kar nekaj, ki se prav zdaj kislo držite, ker ne boste zraven, vam dajem še eno
možnost. Pokličite telefon LDS: 812-083 in povejte svoje ime in polni naslov, naš Grega pa vam bo poslal gradivo in pristopno izjavo.
Naši avtomatski tajnici pa lahko na^ ročite tudi svoje predloge glede vodstva stranke, pomisleke glede programa in druge malenkosti. Zavedamo se, da nismo posebno dobra stranka, a smo kljub vsemu najboljša obstoječa stranka. Pa tudi vi boste vedno težje opazovali politično zmedo okoli sebe, zato je danes čas, da se odločite za LDS. No, politična propaganda mi še ne gre od rok, zato bom rajši prenehal s tem, kar pa ne pomeni, da vam ni treba premisliti, v kakšni meri boste .HOMO POLITICUS'.
Mesečno poročilo o delovanju strankarskega poslanskega kluba bo sila kratko, kar pa ne pomeni, da ne delamo z vso paro. Proračun bo v skupščini podan kot osnutek, in ker vemo, da je to osnovni akt neke obči-
ne, potrebe pa so nekajkrat večje od možnosti, smo nekaj analiz že naredili, pa tudi pripomb nam nc manjka." Drugo pomembno vprašanje je reorganizacija izvršnega sveta. Nobena skrivnost ni, da z delovanjem nekaterih resorjev nismo zadovoljni, in zahtevamo spremembe. No. večina strank je proti spremembam, češ, manj ljudi na občino, ne več. Mi pa pravimo, tiste moramo porabiti, ki so že tam, in naj ne pokažejo in v tej smeri smo predsednici tudi naslovili predlog o spremembi IS. Pomembna je tudi bodoča lokalna samouprava, kjer ne držimo križem rok. Veliko je še neznank, zato s tem ni hiteti.
O dnevni politiki v Kamniku sploh ne bom poročal, saj nam tako vzame največ časa, rezultati pa so najmanjši. Vendar obupali ne bomo, potrebujemo pa vašo pomoč, zato pridite.
DEMITRIJ PERČIČ
Zeleni razmišljajo
Ekologija in delo poklicnega ekologa
Za vse povojno obdobje je bilo v občini Kamnik značilno, da je družbenoekonomski razvoj slonel na tehnokratsko - deterministični miselnosti, ki so jo pogojevali lokalno obarvani ekonomski interesi, poudarjajoči količinski model razvoja, rivalstvo za prevzem vodstva na mezoregionalni ravni (Kamnik—Domžale), kjer je okolje služilo kot »laboratorij« vseh mogočih in nemogočih, a največkrat nepremišljenih posegov.
Odraz podcenjujočega odnosa in ig-norance do okolja je viden v posledicah, ki se kažejo v popolnoma razvrednotenem okolju (zrak jc že tako onesnažen, da mesto Kamnik uvršča na neslavno peto mesto na lestvici najbolj onesnaženih mest v Sloveniji; Kamniška Bistrica se spreminja v mrtvi vodotok; povečano je število obolelih na dihalih, enako velja za astmatična obolenja in obolenja zaradi raka; pretirana raba umetnih gnojil in fitomedicinskih sredstev se kaže v čedalje bolj izčrpani in zastrupljeni ob-
z ustreznimi čistilnimi napravami (Stahovica, Tuhinjska dolina. Kamnik s Podgorjem); tehnološko prestrukturiranje proizvodnih obratov z zaprtim sistemom prečiščevanja in očiščevanja odpadnih voda; namestitev zabojnikov za selektivno zbiranje odpadkov in organizacijo dobave le teh obratom, ki jih reciklirajo.
2. Spremljanje in analiziranje stanja na področju onesnaženosti okolja - zbiranje podatkov o stopnji onesnaženosti zraka (plinasti polutanti, saje, aerosoli), onesnaženosti voda (količi-
vanja okolja - gre za dve skupini izvajanja ukrepov in sicer za ukrepe za takojšnje zavarovanje ljudi in ogroženih življenjsko pomembnih naravnih resursov ter za ukrepe za postopno odpravo iz preteklih obdobij nakopičenih virov onesnaževanja in ogrožanja okolja.
4. Pred vsakimi nameravanimi naložbami in posegi v okolje mora biti obvezno izdelana presoja vplivov na okolje - bistvo te ocene je v tem, da se na eni strani izdelajo ocene primernosti prostora za razvoj določene dejavnosti oz. posega v okolje, na duigi strani pa se ovrednoti prostor tudi iz ekološkega in naravovarstvenega vidika. Pri soočanju morajo biti izpostavljeni vsi možni neposredni in posredni negativni vplivi določene dejavnosti, posega v naravne in kulturne vrednote okolja. Kot rezultat soočanja primernosti in ranljivosti (ogroženosti)
ks^čna
trgovsko podjetje p.o., Kamnik, Ekslerjeva 8
ponovno razpisuje
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
tovorni avto TAM 75 E, letnik 1982, prevoženih 117.000 km, izklicna cena je 220.000,00 SLT
Javna dražba bo dne 19. 2. 1992 ob 15. uri v sejni sobi podjetja »KOČNA« v Kamniku, Ekslerjeva 8.
Pravico do sodelovanja na dražbi imajo vse fizične in pravne osebe pod pogojem, da pred začetkom licitacije položijo v blagajni podjetja »KOČNA« varščino v višini 10% izklicne cene.
Zastopniki pravnih oseb ali nenavzočih fizičnih oseb morajo pred pričetkom licitacije predložiti komisiji za izvedbo dražbe sodno overjeno pisno pooblastilo interesenta. Kupec je dolžan plačati poleg kupnine tudi davek od prometa premičnin pri davčni upravi Skupščine občine Kamnik in stroške prepisa.
Interesenti si vozilo lahko ogledajo vsak delovni dan med 6. in 14. uro na sedežu podjetja v Kamniku, Ekslerjeva 8.
okolja bi morala biti končna ocena, pozitivna ali negativna, biti pa bi morala odraz enakovrednega tehtanja med varovalnimi in razvojno - družbenimi interesi.
5. Ekologija mora imeti pomembno vlogo pri vseh fazah izdelovanja in sprejemanja prostorskih načrtov, zlasti pri izvedbenih načrtih - tu ima še poseben pomen, saj bi enostransko sprejete in zmotne odločitve imele za okolje daljnosežne, če ne celo pogubne posledice.
6. Varovanje kulturne in naravne dediščine - potrebno je izdelati oz. dopolniti pregled kulturne in naravne dediščine v občini Kamnik in ugotoviti stopnjo njene zaščitenosti. Prav tako bi bilo potrebno izdelati pregled posameznih naravnih znamenitosti občine Kamnik in ugotoviti stopnjo zaščitenosti oz. ogroženosti (rastline, živali...).
7. Stiki z javnostjo za medsebojno obveščanje in ekološko ozaveščanje
— širšega kroga ljudi za varovanje in ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot okolja; sodelovanje s strokovnimi institucijami, zavodi; opozarjanje na kršitve zakonskih predpisov s področja varstva okolja; seznanjanje ljudi s konkretno in aktualno ekološko problematiko prek sredstev javnega obveščanja; sprejemanje, uresničevanje pobud ljudi za preprečevanje nedovoljenih posegov v okolje oz. za izboljšanje stanja v okolju.
Torej je seznam delovnih aktivnosti profesionalnega ekologa precej obširen in ga čaka zahtevna naloga.
ZELENI KAMNIKA
Kmečka stranka
Program in ieniee SLS
V soboto, 1. februarja, je bila v kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča na Slomškovem trgu v Mariboru predstavitev novega programa in smernic SKZ-LS, sedaj Slovenske ljudske stanke (SL).
Slovenska ljudska stranka je bila ustanovljena 1892. leta, in je imela ob 100-letnem jubileju kaj praznovati. Njeno delovanje jc bilo prekinjeno le v totalitarnem sistemu med leti 1945-1988, ko seje ustanovila stanovska organizacija SKZ, ki se je pozneje registrirala kot stanovska politična organizacija.
USMERITEV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE ZDAJ IN ZA NAPREJ
Slovenska ljudska stranka jc stranka vseh sredinsko usmerjenih Slovencev.
Ker je Slovenska ljudska stranka sestavljena iz vseh slojev (kmetov, delavcev, obrtnikov, uradnikov, podjetnikov in izobražencev), predstavlja ljudsko stranko slovenskega naroda.
Svoj program v vrednostnem smislu gradi na krščanskem etosu, ki opredeljuje civilizacijski krog evropskega in s tem tudi slovenskega človeka.
Kot stranka po meri Slovencev se zavzema za zagotovljeni obvezni socialni in ekonomski minimum blagostanja za vsakega državljana in pripadnika narodnostnih manjšin.
Slovenska ljudska stranka, kot stranka vseh Slovencev, si prizadeva za ohranitev slovenskih tradicionalnih vrednot, ki temelje na zemlji, družini in delu, ter iz vrednot izpeljani socialni, gospodarski, kulturni in ekološki program.
Ker je ljudska stranka, jc Slovenska ljudska stranka širokih ljudskih interesov, zlasti tistih, ki zagotavljajo pravičnost, socialno partnerstvo in ekološko varnost.
Ljudska usmeritev pomeni, da se bo Slovenska ljudska stranka zavzemala za ohranitev in ustvarjanje tako naravnih podlag za kmetijstvo in gozdarstvo ter naravno zaščito kot socialno ekonomskih podlag za vse državljane in pogojev za kulturo in znanost.
Ker samostojna in neodvisna država Slovenije želi biti enakopraven član evropske unije, OZN in drugih mednarodnih organizacij ter razvijati prijateljske odnose z vsemi državami, sc Slovenska ljudska stranka zavzema za zagotovitev takih pogojev za šolstvo, zdravstvo, kulturo, znanost in drugih dejavnosti, ki bodo Slovenijo približali evropskim standardom. Dr. Tone Strojin
RAZŠIRJEN PROGRAM STRANKE
Na konvenciji stranke je bil predstavljen tudi razširjeni program stranke:
- lastnina in upravljanje
- lastnina in upravljanje v podjetjih
- upravljanje države in lokalna samouprava
- davčno proračunska politika
- kreditno monetarna politika
- trg, cene in carine
- razvojna politika
- varstvo okolja
- skladen razvoj Slovenije in urejanje prostora
- izobraževanje in znanost
- socialna politika: delo in zaposlovanje, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstvo, družina, socialno varstvo
- kultura in šport
- ženska politika
- mladinska politika
- zunanja politika
- notranja politika in obramba
Krščanski demokrati
Nova prizadevanja pod zvonom sv. Petra
Komendski krščanski demokrati so 17. januarja v »Glavarjevem špitalu« v Komendi priredili prvi letni zbor, odkar so 28. decembra 1990 ustanovili krajevni odbor. Nanj so povabili predsfavnike kamniškega (občinskega) odbora s predsednikom Markom Magistrom in zastopnika neveljsko-mekinjskega krajevnega odbora. Ti so tudi pozdravili udeležence, Marko Magister pa je imel slavnostno besedo.
Predsednik komendskega odbora dr. Marko Žerovnik je opisal pestro delo od njegove ustanovitve. Spodbu-
ja zlasti skoraj podvojeno število članov, njihova močna kulturnoprosvet-na zavzetost in prizadevanje, da bi
delovalni zemlji).
Prav zato je mesto in delovanje profesionalnega ekologa v občini Kamnik več kot potrebno, šc posebej, če upoštevamo, da razen »PROGRAMSKIH USMERITEV ZA RAZVOJ VARSTVA OKOLJA V OBČINI KAMNIK« ni izdelane niti ene prave študije iz katere bi se dalo ugotovili, kako močno je prizadeto okolje.
Zato bi morala dobiti ekologija svoje mesto, ekološki način življenja pa bi moral postati novi, kakovostni življenjski vzorec. Med bistvene naloge delovnega področja poklicnega ekologa v Kamniku in ekologije sodijo:
1. Izdelava okvirnega programa delovanja na področju varstva okolja - gre za delovni načrt delovanja na področju varstva okolja. V njem so zajete ugotovitve o problematiki onesnaženosti in razvrednotenja okolja, na kratko so podani opisi do sedaj opravljenih nalog in iz temeljnih izhodišč izhajajoče vsebinske usmeritve delovanja na različnih področjih varstva okolja. Med pomembnejše programske cilje sodijo: izgradnja plinovodnega omrežja v mestu Kamnik; sanacija industrijskih kurišč (zmanjšanje oz. popolna odprava emisije odpadnih plinov); izgradnja kanalizacije
na raztopljenih in suspendiranih snovi, raztopljenega kisika, BPK 5 in KPK, vsebnost težkih kovin), seznam vseh onesnaževalcev v občini Kamni, zlasti industrijskih obratov, ki uporabljajo, skladiščijo ali celo proizvajajo nevarne strupene snovi, in podatki o ogroženosti gozdnega drevja.
3. Predlaganje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za odpravljanje oz. za zmanjševanje virov onesnaže-
Socialdemokrati
Ekologija ni strankarsko orožje II.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti
Vrhoplje 73 Tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in montaža telefonskih central Iskra Selecom.
Nauk, ki nam ga sporoča v zadnji številki Občana predsednik IO Zelenih, g. Vili Turšič, nas je krepko presenetil. Gibanje, ki je s poudarjanjem ekologije prerastlo v POLITIČNO STRANKO in katere predsednik, g. Plut, je član predsedstva Republike Slovenije - torej visok politik, nas poučuje, da ekologija ni strankarsko orožje.
Zato pa so v ospredju njihovega zanimanja tovarne iz časov Franca Jožefa, ki so zanje zelo moteče. A vendar - če bi vse take tovarne zaprli, bi ostalo na cesti kakih 80% občanov Kamnika. Seveda jih motijo tudi objekti iz časov Broza Jožeta. Zaprtje nuklearke Krško bi v trenutku zbilo že tako slab standard vseh Slovencev za skoraj 10%. Takih podvigov pa si V tem desetletju ne moremo privošči-
ti. Tudi mi smo seveda z vsem srcem za čisto in zdravo okolje, vendar brez naglih in radikalnih posegov, ki bi povzročili še dodatne probleme. Delati jc treba pač v mejah realnih možnosti. Upam. da ste pazljivo prebrali članka g. Dimitrija Perčiča in g. Maksa Lavrinca. Povsem se strinjamo z njuno mislijo, pa tudi z dejstvom, da je mnogokrat treba izbirati med dvema slabima rešitvama in NUJNO izbrati manj slabo. Idealnih rešitev ni in jih ne bo. Spreminjanje strukture gospodarstva in človekove miselnosti je filigransko, ne pa drvarsko delo. Zadovoljni moramo biti z majhnimi ko-rakfc, dokler nismo sposobni velikih skokov. Pa tudi ta čas prihaja, le preveč nestrpni ne bodimo.
Za konec pa bi ponovili stavek iz članka g. Vilija Turšiča: »Zelena ideologija ni ne leva in ne desna, liberal-
na ali konzervativna, temveč v prvi vrsti odgovorna za življenje človeka in vseh živih bitij, solidarna tudi do bodočih generacij« Glede na to izjavo nas znova preseneča, da jih tako moti naš pogled na reševanje te problematike. Ce si s fantaziranjem uničimo sedanjost, tudi prihodnost nc bo rožnata. Zemlja je res samo ena, a prepričani smo v nekaj: če je prenesla stoletje nenehnega naglega slabšanja razmer, bo vzdržala tudi vnaprej, ko se stvari vendarle počasi izboljšujejo. Menimo, da je skrajni čas, da sc kamniške stranke prenehajo medsebojno obdelovati in da pričnemo skupno reševati pereče zadeve - racionalno in v mejah realnih možnosti, utopijo pa odložimo za ekonomsko ugodnejši in prijaznejši čas.
SDSS PRESS ANTON VIDMAR
sami živeli in širili okrog sebe pravega krščanskega duha, ko si v predvolilnem obdobju želijo pridobiti nove člane. Sad kulturnih prizadevanj je tudi prva številka krajevnega glasila Aplenca. Poimenovali so ga po nekdanjem imenu naselja pod zgodovinskim jedrom Komende.
Močno so med 30 udeleženci zbora odmevali govori tajnika KO SKD Komenda Baldomirja Krcmžarja (Odnos zrelega človeka do družbe), Matija Remšeta (Božja ljubezen v Svetem pismu) in že omenjeni slavnostni govor Marka Magistra. V njem je orisal družbenopolitične razmere po priznanju državne samostojnosti Republike Slovenije in podal smernice za delovanje v predvolilnem času. Geslo krščanskih demokratov naj bo: Od srca do srca, delujejo pa naj po načelih, ki so si jih zapisali v ustanovni listini.
Večer so obogatili tudi instrumentalni nastopi mladih Komendčanov. Udeleženci letnega zbora so izrekli vso podporo predsedniku slovenske vlade Lojzetu Petcrletu, obsojajo pa dejanje njenega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, ko je odstavil Karla Smolleja. Pohvalili so sedanjo uredniško politiko Slovenca in izboljšanje njegove kakovosti ter ga priporočili članom KO SKD Komenda, zlasti pa šc strankarsko glasilo. Pogovarjali so se tudi o prihodnjem lastništvu komendskega kulturno-pro-svetnega doma, kulturnoprosvetnih dejavnostih, vstopu večjega števila mladih članov v stranko in večjem poudarku dejavnosti članic v njej. Srečanje so sklenili s prijetnim pomen-kom in praznovanjem potrditve slovenske državne samostojnosti v številnih tujih državah. JOŽE PAVLIC
13. FEBRUARJA 1992
pisma, odmevi, mnenja, stališča
KAMNIŠKI OBČAN
Zelena je bila naša dolina
Na pobudo zelenih Kamnik je bila konec januarja sklicana javna tribuna. Tema razprave je bila onesnaženost zraka na Kamniškem. Glede na aktualnost problema je bilo pričakovati veliko udeležbo. Sestanka se je udeležilo malo občanov, morda kakšnih 50. Onesnažen zrak ogroža vse Kamničane, zato bi morali napolniti dvorano športnega centra. Res je, da sam razgovor ne koristi kaj prida, če iz njega ne izidejo konkretne akcije. Kljub temu pa bi morali občani pokazati več skrbi na okolje, v katerem živimo. Čc se bomo vsi vedli tako, da bomo prenašali skrb za zdravo okolje na stranko zelenih in upravne organe občine se bomo zadušili s plini in utonili v odplakah. Skrb za zdravo ozračje in zeleno dolino bi morala biti skrb vseh.
Na javni tribuni je bilo povedano, da je onesnaženje zraka v Kamniku zelo kritično. Dosedanje kemične analize so pokazale, da je Kamnik po onesnaženosti zraka na 5. mestu med 48 merilnimi mesti. Če jc takšna ugotovitev zstrupljenosti ozračja, bi morali sprožiti preplah prve stopnje. Kakor je bilo slišati iz poročila Staneta Uhana skupščinski delegati razpravljajo o tem bolj obrobno. Denarna sredstva, predlagana za varstvo narave in ozračja, se niso vgnezdila v občinski proračun.
Razpravljala na tej tribuni so bili kritični do vseh negativnih pojavov in so posredovali razne rešitve. Glavni onesnaževalci so v kurilni sezoni zasebna kurišča in nekatere tovarne. Kaj storiti? Malo, če ni denarja. Poškodovano naravno okolje bi bilo mogoče vsaj delno sanirati brez velikih denarnih sredstev, če bi opustili naše grde razvade (uničevanje zelenic, poseke drevja, odlaganje odpadkov itd.) Preprečiti onesnaževanje zraka pa je težje izvedljivo brez ogromnih materialnih vlaganj.
Pred leti je bilo nekaj člankov v Kamniškem občanu in drugih občilih, da bo v Kamniku urejeno centralno ogrevanje stanovanjskih blokov in večjih javnih stavb. Kakor vidimo, ni bilo nič uresničenega, ker programi niso imeli finančnega kritja. Čas teče, razmere na vseh področjih gospodarstva pa vse bolj zategujejo zanko okoli vratu. Kje dobiti tolika denarna sredstva, da bi zadostili vsem normativom čistega zraka in okolja.
Prav je, da iščemo alternativne vire energije, ne smemo pa biti nestrpni, da bomo to kmalu dosegli. Če se hočemo otresti onesnaževalcev zraka in zmanjšati porabo energije, se moramo čemu tudi odpovedati in v stanovanjske enote vložiti veliko denarja. Analiza Hidrometerološkega zavoda RS opozarja, da bi morali pristojni organi takoj ukrepati. V sanacijskem preventivnem programu bi sodelovali: Komisija za varstvo okolja, stranka zelenih, gasilska organizacija, dimnikarska služba, društvo energetikov, člani CZ in komunalni delavci. S pomočjo teh ljudi, ki nekaj vedo, bi izdelali konkretna navodila, kako bi pravilno uporabljali grelna telesa, nadzirali delo parnih kotlov, kjer uporabljajo trda goriva, pregledovali kurišča stanovanjskih blokov, nabavljali premog z manjšo vsebnostjo žvepla, v času inverzije zmanjšali ogrevanje dvoran in sejnih sob, omejevali rabo motornih vozil in še druge ukrepe. Z učinkovito reklamo (radio, TV, plakati, časopisi, brošure) bi pritegnili občane, da bodo tudi sami skrbeli za naravno dobrino, ki je za vse življenjskega pomena. Hude kršitelje tako sprejetega programa pa bi morali javno zapisati in tudi kaznovati. To bi bil v danih razmerah velik in poceni prispevek za zmanjšanje stopnje onesnaženosti zraka v naši črni občini.
ALOJZ KONDA
Krajevni urad — pomoč krajanom
Ko sem ubirala pota za priznanje manjkajoče delovne dobe, sem razmišljala:
Ko je človek mlad, mu jc le malo mar delovna doba, s katero si bo pridobil pravico do socialnega minimuma za stara leta, ko pa mu pojemajo moči za vse vsakdanje obveznosti v službi in doma, se marsikdo želi čimprej malo razbremeniti, da bi mu ostalo še kaj časa za dela, ki si jih jc želel vse življenje, pa do njih ni mogel priti zaradi prenapete življenjske naglice.
Seveda je sreča že v tem, da se sploh pride tako daleč. Kar boleče pa je to, kako mora človek že malo betežen ali pa tudi neroden korakati od vrat do vrat po uradih, kjer ne pomeni nič več kot številka.
Koliko lepše bi bilo življenje, če bi interese ljudi urejali uradi v krajevni skupnosti, kjer se bolje poznamo. Tam bi delovala skupina ljudi, ki bi imela čut za vsakega posebej. Delo take skupine naj bi bilo bolj posredniškega značaja, temeljilo pa naj bi predvsem na poštenosti in humanosti, tako da bi krajani prihajali k njim z vero, da jim bodo lc-ti lahko največ pomagali.
Za svoje krajane ne bi urejali samo matičnih zadev, tudi socialno bi skrbeli zanje in jih spodbujali k različnim napredkom, bodisi:
- pri razvoju kmetijstva,
~ na stanovanjskem področju,
- pri komunalnih zadevah,
- z informatorjem pa bi skrbeli za to, da bi bili krajani na kratko in razumno obveščeni o vseh zakonskih novostih.
Sedaj smo prepuščeni sami sebi, kolikor se pač sami zanimamo za kakšno stvar, in če bi nam kakšna novost koristila, dostikrat zanjo zvemo že prepozno ali pa sploh ne.
Razumem, da odjetja ne bodo mogla več skrbeti za socialne in druge zadeve delavcev, saj naj bi tam res samo dobro delali in prodajali. Vse druge zadeve bi morale biti urejevane na drugih krajih. Delavec, ki je polno zaposlen, je nekako vpet v delovni proces (v proizvodnji) ali pa jc z mislimi v vsakdanjih obveznostih (v pisarni), zato ne more in ne sme misliti v službi na privatne opravke.
Poleg zaposlenih so še ljudje na podeželju, ki se vdajajo životarjenju, saj se še kako težko odpravijo od doma, sploh pa na kakšen urad. Kar zamislimo si človeka, kmečkega stanu, kako pride k okencu v urad, kjer kar mrgoli ljudi okrog njega. Kako nebogljen lahko postane zaradi nevednosti, poleg tega pa je kot stranka le številka, ki jo je moč kaj hitro odpraviti. Tako nebogljen se počuti, da drugič ne pride več. Nihče ga ne pogreša, v njem pa ostane razočaranje, ki boli.
Zato si želim krajevni urad in delovno skupino, ki bi imela rada svoj kraj, da bi z veseljem izboljševala življenje svojih krajanov.
MARIJA CERKVENIK
»Totalno odštekan trg«
Tako bi v sodobnem žargonu mladih poimenoval najnovejšo »genialno ureditev« mestnega prostora pred Frančiškanskim samostanom v Šlandrovi ulici.
Akademski slikar Dušan Lipovec je ob pogledu na novo asfaltno površino izjavil: »Na Hrvaškem kulturno dediščino uničuje jugosoldateska, v Kamniku to počnemo kar sami!« Eminentna oseba iz Ljubljane, sicer izjemen poznavalec Kamnika, je ob pogledu na »zabetonirano« baročno stopnišče pred cerkvijo izjavil: ».... To je navadna packarija!« ,
Avtorji so znani, kot krivci pa se zgovarjajo, da gre za začasno urejanje talne površine pred samostanom zaradi prahu. To ni res! Rešitev je toliko, kolikor je znanja! Pristop k prenovi jc lahko kulturen ali pa ne.
Položena debela plast asfalta ni samo beden kompromis, ampak je dejstvo, s katerim se poštena stroka ne strinja. Asfaltno packarijo, ki je redek pri-
titov trg
mer v sodobni revitalizaciji starih mestih jeder, je potrebno v najkrajšem času odstraniti, si-
VIZDA TRGA PRtD CERKVITO 5 SAMOSTANOM
cer bomo zardevali ob bližajoči se 500-letnici obstoja samostana, ki je pred vrati.
Prostor, kjer se stikata samostan s cerkvijo in začelje stavbne dediščine Glavnega trga (današnji Titov trg), je v mestnem središču posebej zanimiv, ker se v kontaktu z dano ahi-tekturo razvija nov kvaliteten urbani prostor. Razširjeni prostor pred Samostanom bi moral biti zamišljen in realiziran kot svetišče pešca, ki ga podnevi in ponoči ne moti promet. Absurd v tem prostoru bi bila še nadalje vožnja z motornimi vozili do parkirišča za Samostanom, saj je ta promet moč usmerjati s Poti na Poljane.
Pričujoči grafični skici ponazarjata primer tlakovanja trga, ki je v sožitju z novo vsebino prostora primeren kot izhodišče za nadaljnje delo. Celotna lijakasta površina trga pred Samostanom bi morala biti obvezno tlakovana s ploščami iz pranega betona (bele barve) z rahlo hrapavo površino, členjeno s prečnimi kamnitimi pasovi iz tonalita ali porfirita. Oprema trga od svetilk, klopi.
korit za rože do koškov za smeti bi morala biti raznolika, podrejena značaju prostora in likovnim prvinam obstoječe arhitekture.
Izstop s trga proti severu je poudarjen z reklamnim stebrom, ki s prostostoječimi svetilkami ustvarja zaželeno prometno oviro. Osnovno središčno os trga predstavlja dva metra širok tlakovan pas, ki služi kot mulda in kot os za razporejanje prostostoječih litoželez-nih svetilk. Pokrovi jaškov bi morali slediti rastru tlakovane površine trga. Nametanost ni urejanje in tega bi se morali zavedati tudi »vešči« komunalni delavci.
Če je moj prispevek spodbudil odgovorne k premišljanju glede nadaljnje usode urejanja imenitnega mestnega prostora, je namen uresničen. Nedavno premalo premišljeno »urejanje« talne površine v Šlandrovi ulici je bila koristna izkušnja in hkrati žalosten primer, ki se v starem mestnem jedru ne sme več ponoviti.
BOJAN SCHLEGL, d.i.a.
Kdo bo izdajal potrdila
V uradnem listu RS, št. 4/92 z dne 25. 1. 1992 je v Zakonu o prometnem davku pri tar. št. 3., točka 28., navedeno, da plačujejo 5% davek od prometa novih osebnih avtomobilov osebe, ki imajo v družini tri in več otrok, ki še niso mogli pridobiti vozniškega dovoljenja ter da se nakup po tej točki uveljavlja na podlagi pisnega mnenja Centra za socialno delo.
Center za socialno delo je zadnje čase očitno zelo iskana služba, kjer je možno poleg denarne pomoči, nasveta, svetovanja, urejanja zakonskih in partnerskih odnosov ter vseh drugih dejavnosti, ki smo jih po zakonu dolžni izvajati, dobiti tudi razna potrdila.
Že v lanskem letu - maja 1991 - smo dobili centri od republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana dodatna navodila v zvezi z izdajanjem ustreznih potrdil o oprostitvi zdravstvene participacije za prejemnike socialnovarstvenih pravic. Na centrih imamo podatke o dohodkih prosilcev za socialnovarstveno pomoč, in da se delo ne bi podvajalo, smo to delo opravljali. Povedati pa je treba, da smo izdali v lanskem letu približno 1700 potrdil o oprostitvi praticipacije k zdravstvenim storitvam, da pomeni izdaja potrdila prav tako neki postopek in s tem tudi določeni čas.
Kasneje (junija 1991) smo s Pravilnikom o štipendiranju spet dobili nalogo,
Ustanovljeno društvo izgnancev
VPISANIH ŽE 2.000 ČLANOV
Ker se zadnje čase pogosto obračajo na vas nekdanji izgnanci z vprašanji o možnosti vpisa v Društvo izgnancev zaradi odškodnine, Zborniku in drugih zadevah, sporočamo nekaj podatkov o društvu in njegovih nalogah:
Na velikem shodu izgnancev 7. junija 1991 v Brestanici je bilo ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije.
Kot združenje naj bi povezovalo vse, ki so bili ob času druge svetovne vojne Pregnani s svojih domov v Nemčijo, Srbijo, Bosno in na Hrvaško. Člani društva so lahko tudi njihovi svojci, ki s° pripravljeni uresničevati cilje društva.
Naloga društva je, da z raznimi oblikami dejavnosti kar največ prispeva k oblikovanju zgodovinskega spomina ter da bivše izgnanec povezuje in spodbuja k skupnim akcijam v samostojni Sloveniji. Prizadevalo si bo za zbiranje zgodovinskega gradiva o vseh razsežnostih izgnanstva v letih 1941-1945, ga objavljalo v knjigah in Publikacijah, organiziralo bo stike s kraji nekdanjega izgnanstva, skrbelo za obeležitev nekdanjih taborišč in grobov v tujini umrlih izgnancev.
spodbujalo bo znanstveno raziskovanje vzrokov izgnanstva in njegovih posledic, itd.
Društvo bo z različnimi oblikami sodelovanja odprto v Evropo. Prizadevalo si bo, da bi nemške oblasti pokazale dolžno spoštovanje žrtvam genocida, ki ga je izvajala nacistična Nemčija nad slovenskim narodom. Društvo bo zastavilo svoj moralni vpliv za to, da bi nemška država ali njene ustanove priznale pravično odškodnino za trpljenje naših ljudi v nemških taboriščih ter za izgubo domov in možnosti šolanja otrok v času izgnanstva.
Od ustreznih oblasti Republike Slovenije bo zahtevalo, da posvetijo več organizirane socialne in zdravstvene skrbi nekdanjim izgnancem, ki kot žrtve fašizma v preteklosti niso uživali ustreznih olajšav.
Zgodovina: Nacisti so od vsega za-
četka, že pred napadom na Jugoslavijo, načrtovali, da bodo ponemčili lep del Slovenije. Ob okupaciji naše dežele so imeli načrt, da bodo pregnali v izgnanstvo 260.000 Slovencev ali vsakega tretjega, ki je tedaj živel na nemškem okupiranem ozemlju naše domovine. Najprej so prišli na vrsto slovenski intelektualci, duhovščina, učiteljstvo, zdravniki, uslužbenci in drugi, ki so predstavljali steber slovenstva. Narodnoosvobodilni boj in preobrat na svetovnih frontah je na srečo preprečil, da bi nemški nacisti izgnali kar četrt milijona naših ljudi, zato so morali zmanjšati številko na približno 60.000 Slovencev, pretežno iz Spodnjega Posavja in Obsotelja. Če k temu prištejemo šc ljudi, ki so se z begom izognili izgnanstvu, ter ljudi, ki so bili izgnani s Primorske po kapitulaciji Italije, se število izgnancev poveča na 80.000 ljudi, torej na nekaj več kot četrtino načrtovanega.
Vpisovanje članstva: Do konca februarja poteka po vsej Sloveniji akcija za vpisovanje novih članov. Doslej je izpolnilo prijavnice kakih 2.000 ljudi. Rezultat bi bil še večji, če bi ljudje
natanko vedeli, da lahko dobijo obrazce na večini krajevnih uradov ali krajevnih skupnosti in seveda neposredno na sedežu društva v Ljubljani, Vrtača 11. V Kamniku ima popisne obrazce Sprejemna pisarna SO Kamnik (pritličje prva vrata levo).
Hkrati poteka akcija za ustanavljanje krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije. Društvo prosi, da bi jim pri tem, če je le mogoče, pomagali tudi občinski odbori ZZB NOV, kar so ponekod že storili. Podrobnejša navodila o tem bodo posredovana naknadno.
Na sedežu društva (Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Vrtača 11, drugo nadstropje) je uvedeno dežurstvo vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 11.30 ure dopoldne. Dežurni društva so v tem času dosegljivi na telefonu (061) 216-570.
Na voljo so pristopne izjave in informacije o nalogah in akcijah društva, prav tako pa tudi navodila o ustanavljanju krajevnih organizacij.
Občinski odbor ZZB NOV Kamnik
da podamo oceno realne višine dohodka na družinskega člana za kandidate, ki presegajo določeni cenzus, kandidati pa bi na podlagi našega potrdila zaradi izjemno težkih razmer lahko prejeli tudi do 30% višjo štipendijo.
Centre za socialno delo omenjajo še drugi zakoni, kot npr,: Zakon o državljanstvu. Stanovanjski zakon itd.
Naše Ministrstvo pa nič. Niti s tem niso bili seznanjeni, kakšne naloge nalagajo centrom druga ministrstva v Sloveniji.
Nedvomno smo pripravljeni pomagati ljudem, ki se znajdejo v stiski, vendar pa nikakor ne vidimo svoje vloge pri izdajanju mnenj v zvezi s tar. št. 3, točke 28., Zakona o prometnem davku.
Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (171. člen) pristojna služba izdaja potrdila o dejstvih, o katerih vodi evidenco, in o drugih dejstvih, če tako določa zakon; mnenje o neki družini (stranki) pa smemo napisati na željo stranke, čc jo seveda poznamo iz poprejšnje obravnave.
Iz potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izdaja prijavno odjavna služba v občini, je popolnoma razvidno, koliko mladoletnih otrok šteje družina, z njihovim pečatom in podpisom je to verodostojna listina.
Ne vidimo nikakršnega razloga, da bi moral Center za socialno delo tako listino potrditi.
Stvar je videti malo drugače, kadar pomislimo na izvenzakonske otroke, dopolnjene družine ali podaljšanje roditeljske pravice staršem oz. odvzem opravilne sposobnosti sicer že polnoletnim osebam, pa vendar nesposobnim samostojno živeti. O večini teh zadev Center za socialno delo vodi uradno evidenco.
Sestavljalec zgoraj omenjenega zakona je bil glede izdajanja mnenj premalo natančen, občan, ki mu je ugodnost namenjena, pa se je znašel v hudi zagati, saj potrdilo o skupnem gospodinjstvu prijavno odjavne službe ne velja, centri o tem ne vodijo evidence, merila, na podlagi katerih bi lahko izdajali ustrezna mnenja, niso izdelana.
Upamo, da bodo pristojni organi to napako kaj kmalu popravili in se bodo lahko družine s tremi in več otroki vozile s cenejšimi avtomobili, na žalost pa ne tudi s cenejšim bencinom.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
Sklicujemo
ZBOR KRAJANOV
krajevne skupnosti Kamnik-Perovo, v sredo, 19. februarja 1992, ob 17. uri v dvorani Glasbene šole v Kamniku, Kajuhova 11,2. nadstropje.
PRISRČNO VABLJENI!
Svet Krajevne skupnosti Kamnik-Perovo
Pisali so zgodovino
V gosteh pri Mojci Drčar-Murko
Z veseljem sva se odpravili v Mekinje, kjer naju je pričakovala ugledna novinarka, dopisnica iz Rima, Mojca Drčar-Murko. Ob skodelici čaja smo sproščeno pričele naš pogovor.
Kdo vas je navdušil za novinarski poklic?
Vzrok je bil precej nenavaden. Operirali so mi koleno, morala sem ležati v bolnišnici in sem prebrala veliko knjig, ki mi jih je prinašala teta. Najbolj všeč mi je bila knjiga pisatelja Kischa. Njegov način pisanja se mi je zdel famozen in zaželela sem si, da bi tudi jaz kdaj napisala kaj takega. Sicer pa sem dokončala pravo in magistrirala iz mednarodnega prava.
Kakšen mora biti dober novinar?
Dober novinar, kot si ga jaz zamišljam, ni dober le v komunikaciji z ljudmi, ampak mora imeti zelo močno osnovno znanje in na podlagi tega iz raznih pogovorov, snemanj napiše in ustvari dober članek. Moša Pijade si je zamišljal novinarja kot kalup, ki še ni dokončan. Vsak. s katerim
naj bi novinar komuniciral, pusti v njem sledove. Ostati pa naj bi moral nevtralen in prenašati po svetu sledi, ki jih pustijo v njem pogovori z ljudmi. Tako novinarstvo je zdaj že zavrnjeno, saj je v panogi zelo veliko smeri, veliko različnih časopisov za različne namene.
Najbolj so zaželeni zelo specializirani novinarji, ki pišejo nevtralne članke, vendar na osnovi svojega močnega znanja. Vendar pa se povsod opaža nevednost novinarjev. Želijo biti nevtralni, a če nimajo svojega trdnega znanja, jih ni težko zavesti; tako nič hudega sluteč pišejo pristranske članke.
Pred leti je bilo vsem pomembno, da se zgradi čimveč tovarn, različnih objektov, da ljudje dobijo delo. Nikogar ni zanimalo, koliko bo to stalo. Rekli so - plačevale bodo naslednje generacije. Sedaj so se stvari spremenile - so možnosti za izražanje lastnega mnenja v političnem prostoru. Vloga novinarja ni le prenašanje idej, ampak je novinar tudi tisti, ki usmerja, zato je
Letni pregled razstav
Z veseljem lahko ugotovimo, da je bilo leto, ki je za nami, v razstavni dejavnosti izredno bogato kljub vsem tegobam, ki so nas pestile. Razstave v osrednjem kamniškem kulturnem hramu so potekale v razstavišču Veroniki (dvorana nad kavarno ZKO) in kavami Veronika.
V januarju se je iztekla razstava mlade slikarke ANDREJE PE-KLAR. Njene slike in grafike izhajajo iz konkretnega, figurativnega, a se postopoma približujejo abstrakciji. V marcu je bila tradicionalna razstava članov foto-kino kluba MAVRICA iz Radomelj, tokrat v znamenju barvne fotografije. Ob odprtju je bila projekcija foto-dia esejev nekaterih članov. Slikar DUŠAN LIPOVEC in fotograf FRANCE ŠTELE sta na skupni predstavitvi v aprilu in maju izpostavila problematiko odnosa dveh medijev: slikarstva in fotografije. Ob razstavi je izšla serija razglednic z njunimi motivi. Razstava ob 100-LETNICI NARODNE ČITALNICE v Kamniku je bila postavljena v maju. Razstavo je organiziral kamniški muzej, ki je hkrati izdal katalog kustosinje, zgodovinarke Zore Torkar. Junija smo praznovali še eno stoletnico. Ob tej priliki postavljeno razstavo 100 LET KAMNIŠKE ŽELEZNICE je pospremila tudi knjižica z istim naslovom. Oktobra smo si lahko ogledali razstavo mladih slik slikark DIJAKINJ SENŠRM iz Kamnika, novembra pa razstavo ob srečanju FOTO IN FILMSKIH SKUPIN GORENJSKE. V novembru je razstavljal še študent četrtega letnika ljubljanske ALU, rojak MILAN GOLOB, svoje abstraktne barvne študije. Ob 70-letnici rojstva pesnika FRANCETA BALANTIČA je bila v novembru in decembru dokumentarna razstava o njegovem življenju in delu. Vzporedno z njo je bila predstavitev okrog osemdeset grafik akademskega slikarja MARJANA TRŠARJA, pesnikovega prijatelja in sopotnika. Predstavljene grafike so nastale v času njunega druženja in so prinesle novo vide-
nje in včdenje o pesniku Balantiču in slikarju Tršarju. Zadnja razstava v decembru je bila posvečena dvajsetletnici delovanja kamniške likovne skupine NOVA, ki jo sestavljajo likovniki: Gregor Avbclj, Alojz Berlec, Stane Balantič, Boris Bratuž, Miha Kač, Dušan Lipovec in Dušan Sterle.
Vzporedno so potekale razstave v kavarni Veronika, kjer je januarja in februarja razstavljala oljna tihožitja domačinka GRETA BOL-TAR. V marcu in aprilu je bil na ogled antološki prikaz slikarstva lani umrlega slovenskega slikarja TOMAŽA GOSTINČARJA (1952-1991), predvsem njegove oljne krajine in tihožitja iz privatne zbirke Petra Špilcrja iz Ljubljane. Likovni amater KOSTJA VI-RANT je razstavil akvarele na temo dolina Krke v aprilu in maju. Akademski slikar DUŠAN LIPOVEC, ki je poznan predvsem kot krajinar in vedutist, je junija in julija predstavil serijo ženskih aktov v različnih slikarskih in grafičnih tehnikah. Kot odziv na desetdnevno vojno v Sloveniji je avgusta in septembra razstavljal slikar DUŠAN STERLE svoje protivojne in socialno angažirane slike v akrilni tehniki. V novembru je razstavljala vedutne oljne podobe slovenskih krajev slikarka ZDENKA OMA-HEN iz Ljubljane, v decembru pa tihožitja in krajine tudi v oljni tehniki mladi akademski slikar DOMEN SLANA.
Na koncu velja omeniti še en li-kovno-kulturni dogodek. V hiši na Grabnu, kjer je nekoč prebival, smo Kamničani vzidali spominsko ploščo našemu najpomembnejšemu baročnemu slikarju, rojaku FOR-TUNATU BERGANTU.
DUŠAN LIPOVEC
Mestna godba Kamnik
bo priredila v soboto, 21. marca,
tradicionalno prireditev
VESELO V KAMNIK
na temo ŠOFERSKE ŠTORIJE Ob tej priliki
razpisuje natečaj
za najbolj duhovit prometni znak.
Povabljeni ste, da svojo skico ali idejo prinesete ali odpo-šljete na naslov Mestna godba Kamnik, Japljeva 2, najkasneje do 29. februarja.
Na prireditvi bomo tri najboljše prometne znake lepo nagradili.
potrebno čimveč specializiranih novinarjev. Zagovarjam temeljito strokovno izobrazbo, specializacijo, zraven pa močan občutek odgovornosti.
V vsakem poklicu je pomembna poštenost, vendar pa je vpliv, ki ga ima novinar ali advokat, v javnosti neprimerno večji kot vpliv čevljarja ali mizarja. Pomembno je, da poleg poštenosti vsak upošteva tudi pravila svojega poklica! Ne smeš biti podkupljiv. Če novico prirediš napačno, jo je mogoče kontrolirati, saj je število časopisov in TV programov vsak dan večje. Lahko se zgodi, da se določene novice, ki so zelo pomembne, ne pojavijo. Niso lažne, preprosto - ni jih. Možno je, da v vseh časopisih pišejo podobne članke, da ni nikjer nič novega. Takrat lahko le pogumen novinar izbrska kakšne zanimive podatke, vendar mora dokazovati njihovo verodostojnost. Novice ne sme objaviti nepreverjene, sicer se komu lahko zgodi krivica in časopis se mora javno opravičiti. To so življenjske stvari, dogajajo se vsak dan.
Kako zasledujete novice po vsem svetu?
Najprej berem časopise. Prebrati jih moram že zato, da ugotovim mnenja z različnih strani in da izberem srednjo pot. Potem so tu številne agencije, ki vsak trenutek obveščajo, kaj se je novega zgodilo. Tu dobimo zelo kratke informacije, ki opozorijo na dogajanje, novinar pa gre potem raziskovat. Skoraj vsaka država ima svojo agencijo. V Jugoslaviji smo imeli TANJUG, sedaj nam ta ne zadošča več, in se bo mo priključili REUTER-ju. Če bi agencija večkrat zapovrstjo izdala lažno novico, bi bilo z njo konec.
Kakšen je dober časopis?
Novica, ki ni podpisana in ni datirana, me zelo moti. V kakšnem dobrem časopisu so članki podpisani le s kraticami, vendar dobro veš, po katerem viru je bila novica dobljena. Dober časopis, se od manj dobrega razlikuje ravno po tem, da pri dobrem vedno veš, od kod novice
Kakšen je vaš delavnik? Gotovo ne poteka samo osem ur na dan.
Pravim, da sem vedno v službi. Ko začneš živeti s tem poklicem, vedno opazuješ, premišljuješ, kako bi se dalo to ali ono uporabiti za časopis. Mnogokaj se da uporabiti, pa čeprav s počitnic. Vedno razmišljaš, kaj bo napisano, če pa je bilo objavljeno, ali je bilo prav napisano. Včasih imam za članek samo dve uri časa, če bi imela vsaj en dan, bi bil članek boljši, bolj izpopolnjen. Včasih se zbudim sredi noči in se spomnim na kakšno malenkost, ki sem jo pozabila napisati, a je seveda že prepozno. Pogostokrat se kaj pomeša, npr. odgovori pri intervjujih, odstavki pri člankih ... Vendar pa tiskarske napake niso tako hude kot napake novinarjev. Novinarstvo je zelo občutljiv mehanizem. Včasih je preteklo veliko časa, da so stvari prišle na dan, sedaj pa so objavljene skoraj v istem trenutku, kot se zgodijo. Zato moraš biti zelo natančen, ker se novica ne bo več preverjala.
Kje vse ste že potovali? Kaj vam je bilo najbolj všeč in zakaj?
Zelo dobro poznam celo Evropo. Najbolj so mi všeč skandinavske države, med njimi Finska. Na Finskem mi je všeč vse. Značaj ljudi - njihova preprostost, lepo okolje - čudovita so jezera, arhitektura - hiše, materiali; skratka vse. Poznam tudi Severno Ameriko, Sirijo, všeč mi je Nepal pod »strašnim« himalajskim gorovjem ...
Ce bi še enkrat izbirali poklic, bi se spet odločili za novinarstvo?
Da. Imela sem priložnost zapustiti novinarstvo in sem tudi ga. Vendar sem se k njemu vrnila, saj je svojevrsten užitek, da lahko na pol strani Dela ali pa v uvodniku Sobotne priloge razložiš, kaj misliš.
Ob koncu sva ugotovili, da nama je gospa Mojca povedala veliko novega in zanimivega - predvsem za bodoče novinarje.
MIRIAM JERMAN in VIDA KLEMEN, novinarski krožek, SENŠRM KAMNIK
Pesem za praznik kulture
V počastitev državnega praznika slovenske kulture, ki smo ga letos ob obletnici Prešernove smrti prvič praznovali, je Zveza kulturnih organizacij Kamnik 7. februarja v avli Srednje ekonomsko-naravo-slovne šole Rudolfa Maistra priredila revijo ženskih, moških in mešanih zborov ter manjših pevskih sestavov kamniške občine. Prvič v samostojni Sloveniji in morda zadnjič glede na novo delitev na občine ter hkrati trinajstič.
Cantemusova interpretacija črnske duhovne Glorious kingdom v priredbi W. Kelberja, rezijske ljudske pesmi Jnjen Ccua jti gna, ki jo je priredil P. Merku, ter Handlove Aleluje. V kvalitetni vrh sodi seveda že 110 let staro Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki se mu približujejo drugi zbori, npr. Moški zbor DKD Solidarnost. Vsak zbor ali pevski sestav ima neko svojo kvaliteto. Nonet Črna npr. elementarnega solista, ki je zapel o mlinarju pod klancem, ki melje gorjancem, samosvojo interpretacijo te pesmi je predstavil Titanov zbor z žensko solistko. Vsakoletna revija kaže tudi kvalitetno rast ali padec kvalitete poustvarjanja posameznega zbora ali drugega sestava.
Kot zborovodje so nastopili Alojz Kolar, Anica Štele, Olga Štele, Bal-domir Kremžar, Karla Urh, Ivica Ropaš, Janez Klobčar in Samo Vremšak. Tudi pogled na izbore z zborovodske strani obeta nadaljevanje te plemenite zvrsti kulture. Kamniku ni treba iskati zborovodij od drugod. Ob glasbeni šoli, gimnaziji, bogati posvetni in cerkveni zborovski tradiciji (Mihelčič, Vremšak, Bergant, Cerar, Gačnik in drugi) je zrastel nov rod zelo dobrih zborovodij. Njihovo kvaliteto odraža kvalitetna višina ali rast prav vseh ansamblov. Zanimivo je, da je ženski zbor samo eden, težo zborovodenja pa si enakovredno z moškimi delijo tudi zborovodkinje.
Prireditev sta povezovala Marta Zabret in Boštjan Napotnik. Besedilo je bilo v glavnem vzeto iz nove monografije o Kamniku. Pripravil ga je avtor Janez Majcenovič. Kamniška kultura pa seveda ni od
Za moto 13. revije so prireditelji izbrali Prešernov verz: Kdo zna noč temno razjasniti, ki tare duha... Ob spremljanju prireditve, ki ji ne po številu gledalcev, ne po navdušenem ploskanju v Kamniku ni enake, sem se spraševala, od kod ta strah. Katero temno noč bi bilo treba razjasniti? Čas res ne vzbuja prešernosti, vzbuja pa upe za delovne, sposobne in samostojne ljudi. In takih se je na odru zvrstilo okrog 230. V svoj nastop so vložili na tisoče ur, prepeljali na stotine kilometrov, ne da bi jih kdo za to plačal, ne da bi jih kdo v to silil. V tem je tudi čar te prireditve. To ni klasična Prešernova proslava: govor, malo recitacij, malo glasbe in konec. To je tista prava proslava, potrditev, da je slovenska kulturna množičnost tudi eden tistih elementov, s katerim smo se Slovenci ohranjali in obstali na sečišču in v prepiru velikih evropskih kultur. Seveda to ni edini element in tudi v bodoče ne bo mogel biti edini, kajti človek živi ne samo od besede, ampak tudi od kruha. Taka proslava prvega državnega praznika kulture kaže na žlahtno ljudskost kulture.
Na reviji so nastopili: Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas, Tunjiški oktet, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Moški pevski zbor KD Janez Čebulj Komenda, Nonet KD Svoboda Črna, Mešani pevski zbor Titan Kamnik, Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik, Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik, Mešani pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik. Pevci dosegajo različno raven kvalitete poustvarjalno-sti. Umetniški vrh večera pa je bila
Lepa vrata Tuhinjske doline in Kamnika
Knjiga z gornjim naslovom, ki jc izšla oktobra 1991 v Kamniku, je nastala na povsem ljubiteljski osnovi, a je vseeno izredno dragoceno pričevanje o naši kulturni dediščini.
V samozaložbi jo je izdal DANIEL ARTIČEK, ekonomist iz Kamnika, estet in ljubitelj starožitne arhitekture; črno-beli fotografski posnetki pa so delo njegovega sina Daniela Artička mlajšega.
V tej knjigi je malo besed in več slik, pravi avtor sam, čeprav je njegov uvod že pravi esej o praktični in estetski, simbolični funkciji vrat. Govorijo naj predvsem vrata sama, njihovi fotografski posnetki, ki jih je v knjigi-albumu velikega formata zbranih kar oseminšestdeset. Vrata so simbol vstopa in izstopa, pričevalke treh postaj v človeškem življenju: rojstva, poroke in smrti, večnega prihajanja in odhajanja. Tega sta se zavedala tako kmet kot gospod, zato sta dala vrata kot važen arhitekturni člen v stavbi, rezljati in okrasiti, svojemu stanu in gmotnemu položaju primerno. Lepo rezljana vrata so imela estetski pomen, seveda pa so bila tudi znamenje prestiža, finančne zmožnosti gospodarja. Tako so se nam tudi v Tuhinjski dolini in Kamniku ohranila mnoga čudovito rezljana vhodna vrata, ki so s svojimi linijami, krivinami, rozetami, ornamentalnimi in figurativnimi motivi krasila skromne domačije, bogate kmečke hiše, meščanske zgradbe in cerkvene stavbe. Po lepoti in umetelnosti razbarjenja izstopajo cerkvena vrata, še posebej v Motniku, Mekinjah, Špitaliču in na Selih, ki so jih verjetno oblikovali profesionalni mojstri. Vrata v meščanskih, pa tudi bogatejših kmečkih hišah krasijo poleg razbarij pogosto še umetno kovane železne mreže in drugo kovinsko okrasje.
V skromnejših kmečkih domovih so neznani mojstri okrasili vhodna vrata manj razkošno, zato pa nič manj lepo in domiselno. Tu so figurativne rezbarije redke, zato pa vidimo na njih bogastvo geometrijskih, stiliziranih rastlinskih in živalskih ter drugih krasilnih motivov. Najstarejši dokumentarni primerek v knjigi je iz leta 1814, večina pa jih izvira iz druge polovice prejšnjega, pa tudi začetka tega stoletja.
Ti biseri slovenske arhitekture pa, žal, vse hitre izginjajo iz hiš v naših Vaseh (in iz naše zavesti!), predvsem zaradi nevednosti in kuturne neozaveščenosti njihovih lastnikov, nemoči institucij za ohranitev kulturne dediščine in zaradi naše splošne brezbrižnosti. Navadno jih nadomestijo ceneni, pogosto kičasti industrijski izdelki. Če pa se vrata v stavbah še ohranijo, pogosto izgubijo svoj sijaj v razvrednotenih arkitekturnih celotah našega povprečniškega (ne)okusa. Kdo ve, koliko teh prelepih razbarij je tako končalo v plamenih ali pa so izginile neznano kam kot plen takšnih in drugačnih »zbirateljev« in »vikendašev«. Zato naj ta knjiga prispeva k splošnemu kulturnemu ozaveščanju in večjemu vrednotenju te naše likovno-kulturne dediščine. Izbor in tehnična izvedba fotografskega materiala v knjigi nima kakšnih posebnih umetniških pretenzij, ampak je predvsem dokument o naši polpretekli (ljudski) rezbarski umetnosti in arhitekturi. Morda se bodo katera izmed vrat ohranila le še na fotografiji v tej knjigi. Upajmo, da le ne bo tako, tudi po zaslugi te publikacije.
Besedilo v knjigi je prevedeno v nemščino in angleščino. Tisk in vezava je delo tiskarne DAN, naklada pa je 600 izvodov. K izidu so pripomogla tudi nekatera kamniška podjetja.
DUŠAN LIPOVEC
Akvareli Aladina
Lanca
Razstava akademskega kiparja Aladina Lanca, kise je v svojem umetniškem udejstvovanju povsem posvetil akvarelu, nam odpira tudi nekatera nova videnja in vedenja o tem slikarju in literatu. Akvarelno slikarstvo je že zaradi prosojnih, prelivajočih se barv lahko primerljivo z liriko v literaturi; pri Lancu še toliko bolj, saj je bil tudi izrazit lirski pesnik. Njegovi akvareli so nežno slikarsko upesnenje narave. V svojih prosojnih tančicah so včasih nežni kot dih, drugič razposajeni v barvnem bogastvu, tretjič zamolklo trpki; kot življenje samo. Aladin Lanc je vse svoje slikarstvo črpal iz narave, ki ga je radostih, navduševala in navdihovala. Najraje je slikal v domači kamniški okolici, predvsem še neokrnjeno naravo v različnih letnih in dnevnih časih. Njegove zimske pokrajine so hladne in molčeče, zlasti jesenske pa zgovorne v svojem barvnem sijaju. V teh odslikavah narave v bežnih trenutkih dneva je postavil trajen spomenik lepoti slovenske zemlje. Zapise iz narave je v svoji slikarski mapi odnašal domov in popestril svoj in naš čas s stvaritvami, ki bodo ostale trajen del naše kulturne dediščine. Lančeve krajine niso samo naturalistično odslikovanje motiva, temveč doživetje njegovega bistva; zgolj objektivni podobi se pridruži ustvarjalna lepota.
Prav tako slikarsko pomembna je bila tudi slikarjeva ljubezen do rož. Ustvaril je številne akvarelne podobe cvetlic. Njegovi irisi, vrtnice, sončnice, cvetoči kostanji in pomladne cvetoče veje spregovorijo v svoji barvitosti: pomladno sanjavo, poletno radoživo ali jesensko otožno.
Aladin Lanc je v dolgoletnem slikanju akvarelov dosegel osebni slog in tehnični stil, ki ga zlahka prepoznamo. Eksperimentiral je tudi v tehniki. Tako je akvarele včasih kombiniral z voščenkami, pastelom aH tušem in dosegal različne vidne učinke.
Ne nazadnje se spomnimo še Aladina Lanca kot človeka, učitelja, someščana, prijatelja, znanca. Bil je človek, kije znal ustvarjati toplino, optimizem, vedrino in šegavost, lastnosti, ki jih je v nas in okoli nas vse manj. Tudi zato ga pogrešamo!
Razstava v razstavišču Veroniki je odprta od 5. do 25. februarja 1992. DUŠAN LIPOVEC
danes niti ni od včeraj. Je že dolgo načrtno gojena, zanjo jc marsikdo prispeval velik del svojih življenjskih moči. Ob prvem državnem prazniku slovenske kulture je zato predsednik Zveze kulturnih organizacij Kamnika Božo Matičič (na njemu lasten neposreden način) podelil tudi priznanja za kulturno dejavnost, ki so jih dobili: Anton Lipovšck, Franc Spruk, dr. Al-
bert Čebulj, Mirko Lado Podbevšek, Franc Perčič, Lojza KovačTFranc Šte-bc, Franc Hribar, Štefan Repanšek, Jože Semprimožnik in Janez Maleš. Posebno priznanje pa je bilo podeljeno najbrž edinstvenemu slovenskemu godbeniku Janezu Nograšku Johanu za 75-letno igranje pri Mestni godbi.
MARJETA IHJMAR
Ljudski običaji
Svetniki pomladini
Tretjega februarja goduje sv. Blaž, svetnik, ki seje umaknil preganjalcem v divjino, kjer so mu postale prijateljice divje živali. Kasneje so ga ujeli in hudo mučili, spotoma pa je napravil nekaj čudežev. Baje je rešil mladeniča, ki se mu je v grlu zataknila ribja kost. Od tod izvira značilni Blažcv blagoslov, ko duhovnik pridrži dvoje prekrižanih sveč verniku pod vratom in govori: »Po priprošnji svetega Blaža, škofa in mučenca, te varuj Gospod bolezni v grlu in vsakega drugega zla v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.«
Ljudje pa poznajo svetnika tudi kot vremenika, saj, če je na Blaževo oblačno in deževno, se je nadejati dobre letine... Sv. Apolonijo (9. 2.) upodabljajo s kleščami v rokah, kajti po legendi naj bi ji s kleščami populili zob za zobom. Zavoljo njenega mučeništva se ji priporočajo tisti, kijih bolijo zobje in glava.
Kmečki koledar pravi, da na dan 14. februarja prinese sv. Valentin ključe do korenin, in še doda, da je svetnik »prvi pomladfn«. Na Valentinovo se po Gregorjevem in Vincencije-vem še enkrat ženijo ptiči, predvsem tisti s Štajerskega. Od tod je tole poročilo: »Na dan sv. Valentina se ptiči ženijo... Na dan sv. Valentina imajo ptiči gostovanje; kdor je hoče videti, mora bos do grmovja, naj bo mrzlo kakor rado... tisti dan najdeš lehko v mejah povitic, gibane in drugih vsakovrstnih jedil...«
Sv. Valentina upodabljajo z otrokom, ki mu - v krču zvit - leži pod nogami. Zgodovinski podatki pravijo, da svetnik združuje baje osebi dveh duhovnikov mučencev. Prvi naj bi ozdravil božjastnega sina, drugi pa naj bi vrnil vid slepi deklici. Priporočajo mu zlasti otroke, ki jih lomi krč, in božjastnike, v Motniku pa tudi tiste z bolečinami v trebuhu.
Svetnik je prevzel tudi zavetništvo nad živino: v Beli krajini na ta dan niso vpregah živine, v Središču pa so prirejali procesije.
Amerika in dobršni del Zahodne Evrope pozna praznovanje mladih, z/asti zaročencev, ki si na Valentinovo pošiljajo darila, predvsem sladkarije.
Svetega Matijo so izvolili za svojega zavetnika tesarji in mizarji. Svetnik, ki so ga usmrtili s kamenjanjem in mu odsekali glavo, goduje 24. februarja. Okoli njega je domišljija našega ljudstva spletla pravljično zgodbo, po kateri naj bi mu sojenice ob rojstvu napovedale, da bo ubil svojega očeta in mater, kar naj bi se res zgodilo.
Kot zadnji pomembnejši »pomladin« med februarskimi svetniki pa sv. Matija po ljudskih predstavah odloča, ali bo zime konec ali se bo začela znova. Poznan je tale rek: »Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.«
Vendar je pomlad že v zraku, zakaj »po sv. Matiji ne gre lisjak čez led domov, ker se bo led zdaj zdaj stalil. Zemlja se bo ogrela in sokovi bodo pognali v grm in drevo«.
MATEJA KADE/
AON. Kuret, Praznično leto Slovencev, 11. M. •n razkroj tradicionalne kulture ..., 1988).
Radež, Uvajanje novosti
iz preteklosti (10)
BISTRIŠKI GOZD
Veter in sneg sta v Bistriškem gozdu često povzročala velike škode. Tako je v novejšem času veter podrl velike količine drevja leta 1974 in 1975, sneg in led pa v letih 1983 in 1985. V 30. letih 18. stoletja, ko išče na območju Kamniške Bistrice železno rudo fužinar iz Kamne Gorice F. J. Žigan in jo tudi najde, prosi Dunaj, da bi smel tu ob Kamniški Bistrici za Kamnikom zgraditi fužine. Poleg drugih ugodnosti navaja tudi bližino visokih gozdov v Bistriški dolini in okolnih planinah, kjer vsako leto viharji in zimski sneg podrejo velike množice dreves, primernih za izdelavo drv in kuhanje oglja v samem gozdu (Kronika, Časopis za slov. kr. zg. III, 1955), I. Mohorič: Zgodovina fužin ob Bistrici pri Kamniku in tudi J. Zetentner v Kažipotu, str. 12, omenja viharje in sneg, ki pa ne napravijo bistvenih škod v Bistriškem gozdu, hkrati pa navaja, da je veter to zimo (1. 1914) podrl mnogo drevja v odseku 21 (lokalne razmere). Poleg vetra in snega ter v novejšem času tudi ledu - žleda nastanejo občasne škode v teh predela imajo namreč hudourni-janih vodah. Vsi vodotoki tega predela imajo namreč hodourni-ški značaj in ob dolgotrajnem deževju, močnih kratkotrajnih neurjih ali spomladi ob topljenju večjih količin snega, narastejo, prestopijo bregove, menjajo strugo, pri čemer si voda poišče najlažjo in najhitrejšo pot. Posebno nevaren je v tem pogledu Konjski potok, ki je na primer ob hudi po-vodnji leta 1926 navalil velike količine kamenin (ing. Novak: Ekskurzija... 1930). Prav tako je napravil veliko škodo (cesta, leseni mostovi) ta potok let 1968 (gg načrt K. B. 1979-1988), jeseni leta 1979 ter 1. in 2. november 1990, ko je ob dolgotrajnem deževju »preko mere« narasla Bistrice napravila precej škode na glavni prometni žili v tej dolini, asfaltni cesti Stahovica - Planinski dom v Kamniški Bistrici.
Marko Prezelj o svojem himalajskem vzponu (5)
Quo vadiš — alpinist
Zjutraj pospraviva šotor, nato pa nejevoljno splezava iz udobnega zavetja. Veter, ki piha z vso močjo, vztrajno odnaša mojo voljo do plezanja. Nekako se pri-vlečeva do skal pod grebenom. Tik ob skali si poiščem zavetje, Andrej pa se vzpne na sam raz. Kmalu se vrne.
»Naprej po razu ne bo šlo! Preveč je opasti, veter pa orkanski! Kaj misliš?«
»Sestopiva do trojke!« si mislim, a ne rečem. Zamomljam le: »Spustiva se na plato in tam poiš-čiva prehod.«
Andrej se takoj strinja in predlaga prehod, ki sva ga opazovala že iz baze, čeprav se je meni zdel preveč oddaljen. Razočarano sestopava. Pri prvi razpoki zmanjšam pritisk v črevesju, Andrej pa pobegne naprej. Rinem za njim, a mi nekako ne gre. Razmišljam ° rešilnem sestopu. Preden skrajno nerodno splezam prek krajne Poči, se odločim!
»Dohitel bom Andreja in mu Predlagal umik do tabora tri. Od jam lahko sestopiva ali pa nadaljujeva po rampi.«
V ozebniku naju zasipajo oblaki suhega snega in dražijo moje Podivjane misli. Trudim se na vso moč, povečujem število korakov v seriji, a Andreja ujamem 5e'e sredi ozebnika.
»Nekam počasi nama gre!« me 'lubeznivo spodbudi. Hvala, Andrej! Predvsem za upanje. Na svoj predlog ne-
novn
„ i    -j------'"J K*----6 "
nadoma pozabim, čeprav še ne Preneham z neštetimi vprašanji hraniti črva v sebi. Torej se je grizel tudi on, vendar je pametno Pobegnil naprej in se pustil dohi-'eti šele, ko so se dvomi malo Polegli. S tem je elegantno rešil Psihično najtežji del vzpona. Ce
bi hodil sam, bi zagotovo potegnil kar do trojke, tako pa me je Andrej izkušeno potegnil za sabo.
Spusti me naprej. Takoj mi je lažje. Nič več mi ni treba loviti nekoga pred sabo. Splezava prek skalnega skoka in prideva na ve-sine pod razom. Med iskanjem prostora za bivak opaziva, da prek previsnega ostenja ob razu vodi ozka, strma rampa; čudovit prehod, v katerega sem zares verjel šele, ko sva naslednji dan zlezla prek njega. Med velikima skalama si za silo urediva bivak in se po čarobnem sončnem zahodu zrineva v šotorček, kjer kuhava pozno v noč.
Vso noč se zbujam in obračam, le zato, da na robatem kamenju pod sabo preštevam kosti. V že-ljenem pričakovanju jutra se končno namestim tako, da me nič ne žuli. A že naslednji trenutek začne Andrej ropotati po šotoru. Rožlja s posodo in me priganja. Skoraj sem že pozabil, kje in kako visoko sva. Najraje bi se obrnil in dremal naprej. Kar nekaj samoprepričevanja je potrebno, predno se skobacam iz tople spalne vreče v objem ravnodušnega mraza, ki mi že zdaj grozi, da mi bo odgriznil otrple prste na nogah. Masiram jih, a ne pomaga.
»Bo že bolje,« si mislim, cing-ljanje vponk in klinov pa me dokončno zdrami.
Pospraviva šotor in se odmaje-va proti rešilni rampi. Andreju potožim, da ne čutim prstov na nogah. Predlaga, da se preobujc-va v sveže nogavice in višinske vložke. Usedeva se na krušljivo polico in začne se skrajno zoprn obred preobuvanja. V peklenskem mrazu masiram prste na
nogah in jih mažem z mastjo za pospešitev krvnega obtoka. Kmalu se naveličam, zato nadaljujeva vzpon po rampi. Prste sem ponovno začutil šele po prihodu v bazo.
Prehodi, ki so bili od daleč videti zahtevni, se izkažejo za razmeroma enostavne. Z vrha rampe po nagnjeni polici prideva na snežne vesine pod zgornjim delom Kanca. Levo od naju opaziva nekaj koncev starih ruskih vrvi. Neprestano migam s prsti, a jih nikakor ne morem obuditi v čutno stanje, zato predlagam Andreju, da še pred razom poiščeva čimboljši prostor za bivak. Kmalu se odločiva za udobno vdolbino ob velikem balvanu. Prostor hitro poravnava in se spraviva v zavetje šotora, kjer načrtujeva vse potrebno za naslednji dan, ko bova odšla proti vrhu.
(se nadaljuje) 0
Zemeljski plaz, ki ga je sprožilo dolgotrajno deževje v drugi polovici oktobra leta 1990, pa je spodkopal in utrgal del železobc-tonskega mostu v Korošici - Ribja peč. Tudi druge gozdne ceste v Kamniški Bistrici so bile delno poškodovane, posebno cesta v Konjsko, kjer je potok spet navalil večje količine materiala in trgal bregove. Bistrica je tekla po cesti in jo uničila skoraj na sto metrih dolžine, kjer so morali ponovno v celoti zgraditi njen spodnji ustroj - nasip. Sicer pa so podivjane vode v prvih dneh novembra leta 1990, posebno v severnem delu Slovenije, napravile ogromne škode. Skoraj celotno cestno omrežje v Kamniški Bistrici je bilo zgrajeno po 2. svetovni vojni, z izjemo glavne prometne žile Stahovica-Kopiš-če, ki pa je bila zgrajena prej kot enosmerna kamionska cesta. Gostota prometnic je danes dokaj ugodna: v letu 1988 znaša dolžina utrjenih kamionskih cest 36 km, dolžina pomembnejših traktorskih poti pa še nadaljnjih 23 km (vse na območju enote). Vsota obeh navedenih vrst komunikacij, preračunana na enoto površine, hektara, pa znaša 17 tekočih metrov za celotno površino gozdov, oziroma 33 metrov na enoto površine lesnoproizvodnih gozdov (1 768 ha). Z vsemi gozdovi v enoti Kamniška Bistrica upravlja in gospodari, kot že omenjeno, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, razen s 4,68 hektari, ki so last Kozoroga, Kamnik.
Ob koncu še nekaj besed o divjadi, ki se zadržujejo na območju enote. Gams je bil vedno in je še danes najštevilnejša in najpomembnejša divjad na tem področju, predvsem v višinskih predelih, tako gozdnih kot tistih nad gozdno mejo. Med drugo svetovno vojno se je pojavil v Bistriških gozdovih jelenji par, ki je pobegnil iz Bornovih lovišč v Tržiški Bistrici. Jelenji trop šteje danes okrog dvajset živali (po podatkih Kozoroga), ki se selijo na večje ali manjše razdalje in delajo z ob-grizovanjem mladja in debele občutno škodo v teh gozdovih, predvem na jesenu, javorju, smreki in jelki. Pred več kot petintridesetimi leti (leta 1953 štiri živali), so v Kamniško Bistrico začeli naseljevati muflone, za katere lahko rečemo, da so močno konkurenčni avtohtoni srnjadi v nižinskih predelih, v višinskih predelih pa prav tako avtohtonim gamsom. Ta divjad povzroča v Bistriškemc gozdu občutno škodo. Menim, da naselitev te tuje, neavtohtone divjadi tu na območju Bistriških gozdov ni bila primerna. Danes seveda to upamo povedati, v času po drugi svetovni vojni in še dolgo let zatem pa seveda, ker je bilo tu gojitveno lovišče Ivana Mačka Matije, to ni bilo mogoče. Da je bilo leto 1961/1962 usodno za razpad fakultetnega posestva SILVA zaradi istih oseb oziroma bolj ali manj zaradi ene same osebe, pa lahko tudi danes povemo. Sicer pa o politiki, ki je bila skoraj vedno umazana zadeva kjerkoli, ne bom pisal, še najmanj na tem mestu.,
Kamnik, mesto ob vznožju Kamniških planin, leži na stičišču poti iz Tuhinjske doline, Štajerske proti Kranju in Gorenjski ter Ljubljani. V visokem srednjem
VABILO NA KONCERT V MEKINJAH
V počastitev slovenskega kulturnega praznika vabi krajevna skupnost Mekinje na
koncert moškega pevskega zbora »Janez Čebulj« iz Komende in ženskega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika
z gostom Ivanom Sivcem, ki bo predstavil knjigo IN VEČNO BODO CVETELE LIPE.
Koncert bo v Domu KS in TVD Partizan Mekinje v SOBOTO, 15. FEBRUARJA 1992, ob 19. uri.
VLJUDNO VABLJENI!
veku je vodila glavna trgovska pot iz obdonavskih krajev v Italijo čez Štajersko: Celje-Vran-sko-Tuhinjska dolina-Kamnik--Škofja Loka-Poljanska dolina- Cerkno-Tolmin- Kobarid--Cedad, iz Ljubljane pa druga pot; Kamnik-Gornji grad-Mo-zirje-Slovenj Gradec-Dravo-grad. Kamnik ima bogato tradicijo, saj je že leta 1979 slavilo svojo 750 - letnico. Nastanek naselbine sega prav na začetek 13. stoletja. Pod starim gradom, ki je varoval te poti, naj bi meščanska naselbina nastala najkasneje v času mejnega grofa Henrika IV. Andeškcga (1204-1228). Kamnik je bil namreč upravno središče andeške posesti že v 12. stoletju (cives Stevnenses oz. Co-mites de Stain). Najmanj od leta 1195 so imeli Andehsi tudi svojo kovnico denarja, domevno na Malem gradu, ki je po letu 1220 kovala tudi novce z napisom CI-VITAS STAIN. Kot mesto se Kamnik omenja prvič v ohranjenih pisanih virih leta 1267, leta 1271 pa že s slovenskim imenom Kamnich. Mesto v času turških časov obzidajo (1. 1451) in tako obzidano vse do vladavine cesarja Jožefa II. (60. leta 18. stoletja), to je 300 let. Slovensko ime, kot rečeno, najdemo v listini češkega kralja Otokarja II., izdano v Kamniku (Kamniški zbornik, 1. 1956, B. Otorepec: Prebivalstvo Kamnika   v   srednjem veku).
Ohranitev in obnova starega mestnega jedra, izgradnja obvoznice in s tem izločevanje prometa iz ožjega središča mesta, razvoj drobne obrti in sorodnih dejavnosti dajejo mestu vedno bolj zanimivo in prijetnejšo podobo kot turistične zanimivosti. Ob vsesplošni industrializaciji, onesnaževanju in uničevanju okolja, ob nezdravem načinu življenja in podobnih negativnih pojavih sodobnega življenja so zato taki in podobni pristopi zelo pomembni in za prihodnost ohrabrujoči. Bistriški gozdovi in druga krajina k tem pozitivnim dejavnikom prav gotovo prispevajo velik delež, zato je potrebno te gozdove ohraniti in jih negovati. Širjenje kamnoloma v Stahovici (Rudnik kalcita Kamnik) na desnem bregu hudournika Kamniške Bistrice pa močno ruši vse te napredne težnje in usmeritve, posebno v varovalnem in estetskem smislu.
Naj končam s to specifično vsebino, vezano na ta prelepi košček naše Slovenije, in povem, da bi lahko napisal enako obsežen prispevek o večnamenskem pomenu območja Bistriških gozdov, kamor spadajo predvsem: rekreacija s posebnim poudarkom na planinstvu, turizem v širšem smislu, lov ter hidrološki, estetski, poučni, higiensko-var-stveni in še mnogi drugi dejavniki. Zato slednje le v opomin in premislek vsem, ki gospodarimo na tem prostoru, in vsem, ki ga potrebujemo in želimo.
TOMAŽ KOČAR (Konec)
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
PETEK, 14. februarja, ob 19. uri
Avla SENŠRM, Kamnik
FREDDYJEVE NOČNE MORE
— plesno poetični spektakel — hommage pred nedavnim preminulemu pevcu skupine Oueen Freddvju Mer-curvju
Gostuje plesna skupina FORUM iz Celja Vstopnina 100,00 SLT
TOREK, 25. februarja 1992, ob 17. uri
Dvorana Veronika, Kamnik
ZALJUBLJENI ZMAJ
— lutkovna pravljica za otroke vseh starosti
Izvaja animatorka JANA STRŽINAR Vstopnina 30,00 SLT
PETEK, 21. februarja, ob 20. uri
Dvorana kino DOM, Kamnik
B. Brecht: ŠVEJK
Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Vrbje Režija: Bogomir VERAS Vstopnina: 100,00 SLT
VABLJENI!
* * *
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK IN PLESNA ŠOLA MATEJE JUVAN
organizirata za predšolske otroke in šolarje
PLESNO ŠOLO V KAMNIKU
Plesni tečaji začetne in vseh nadaljevalnih stopenj bodo potekali od meseca marca do maja ob sobotah v dvorani Glasbene šole Kamnik. Tečaji obsegajo 9 vaj po 2 šolski uri za šolarje in po 1 šolsko uro za predšolske otroke.
Zaključna prireditev je skupna za vse tečajnike, ki bodo svoje znanje lahko pokazali staršem in vsem ljubiteljem plesa.
Cena tečajev:
- predšolski otroci
— šolski otroci
780,00 slt 950,00 slt
V PLESNO ŠOLO MATEJE JUVAN se lahko vpišete od 24. do 28. februarja 1992 od 17. do 19. ure v prostorih ZKO Kamnik, Japljeva 2 (stavba kavarne Veronika, vhod v razstavišče).
Dodatna pojasnila in informacije: ZKO Kamnik, tel. 831-612, dopoldne!
8
KAMNIŠKI OBČAN
šport in otroški kotiček
13. FEBRUARJA 1991 ^
Konjeništvo
Ivan Kosec na sulkiju
Sezona konjeniškega športa se za letos končuje in prav zato bi bralcem Kamniškega občana rad predstavil tekmovalca Ivan Kosca, ki je z dušo in telesom predan konjeniškemu športu.
Razgibana planinska dejavnost
V tem letu bo Planinsko društvo Kamnik žc tradicionalno organiziralo vrsto zanimivih, zahtevnih in prijetnih izletov, gorskih vzponov in akcij. Planinska aktivnost je razporejena na vse mesece v letu, poleti jih bo nekoliko več, v jesensko spomladanskem obdobju pa nekaj manj.
Tako načrtujejo v februarju in marcu: 9 .2. pohod na Oseke,
28. 2. planinsko predavanje Aljaska-Hongkong — tekma pionirjev na plezalni steni 15. 3. vzpon na Snežnik (če bo dovolj zanimanja) 21.3. pohod na Porezcn 28. 3. občni zbor PD Kamnik
Vsa potrebna obvestila o mesečnih dejavnostih bo mogoče dobiti v društveni pisarni, na oglasni deski; novosti, spremembe pa bodo sporočali tudi s plakati in objavami v Kamniškem občanu.
V realizacijo načrtovanih aktivnosti so vključeni skoraj vsi odseki PD Kamnik, zato pričakujejo tudi primeren odziv, zlasti ker je predvidenih tudi nekaj kar zahtevnih vzponov in tur. STANE SIMŠIČ
Takole sva se pogovarjala:
— Od kod tvoja ljubezen do konj in kdaj si prvič sedel v sulki kot tekmovalec?
Ta ljubezen je od mladih nog. saj sem imel s konji opravka pri stricu že od četrtega leta naprej. Kot tekmovalec pa sem se prvič resno preizkusil leta 1978 in, če se prav spomnim, zasedel v močni konkurenci na hipodromu v Ljutomeru 2. mesto. Za tekmovanje me je navdušil predsednik Alojz Lah, od njega sem kupil tudi prvega tekmovalnega konia.
— Si član Konjeniškega kluba Komenda, katere zmage se v svojem dolgoletnem tekmovanju najraje spominjaš?
To je bilo na jugoslovanskih derbi-jih. na katerih sem sodeloval trikrat in dvakrat zasedel 3. mesto enkrat pa 7. mesto. V Sloveniji pa sc najraje spominjam zmag na Brdu. V veliki konkurenci sem dvakrat zasedel 1. mesto. Najlepše pa so zmage doma na ko-
mendskem hipodromu, kjer sem v svojem tekmovalnem obdobju petkrat zmagal.
— Kakšne uvrstitve si dosegel v letošnji sezoni?
Letos oz. v sezoni 91 sem imel 18 startov. Osvojil sem več medalj in pokalov. Največji uspeh pa je bil na Brdu, kjer sem v najmočnejši konkurenci osvojil 2. — 4. mesto za pokal Slovenije. Poleg tega sem sodeloval tudi na tekmovanjih Alpe Jadran v Mtinchnu in Trstu, kjer sem za Slovenijo zasedel drugo mesto.
— Poleg tebe tekmujejo tudi drugi člani kasaške sekcije?
V letu 1991 so za K. K. Komenda tekmovali še: Mojca Tušak, Tine Jagodic, Zdcno Cibašck, Jože Aljaž.Jo-že Hartman, Miro Oman, Jože Skrbiš, Vlado Gašperlin, Vinko Jereb, Stanko Kavčič. Poleg tega tekmujejo za Komendo konji kasači, ki so last mag. Milana Lavrcnčiča, Alojza Laha in Draga Rebolja.
— Eden najboljših konj ADAM-ADOMO, last pedsednika K. K. Komenda Alojza, je dosegel izredne rezultate.
Prav gotovo je to eden najboljših konj, ki je dosegel največje uspehe doma in na dunajskem hipodromu. Pridružil se mu jc tudi konj KEI-STON IDEAL, last podpredsednika kluba mag. Milana Lavrcnčiča. V letu 1992 bo tekmoval na največji dirki za štiriletnike na Dunaju.
Poznan si kot tekmovalec, organizator in vodja mladinske sekcije v konjeniškem klubu. Koliko bodočih voznikov si vzgojil?
Z mladimi delam zelo rad. V dveh letih sem vzgojil štiri tekmovalce; stari so od 12 do 15 let. Naj jih naštejem: Tomaž Lah, Aleš Osolnik, Stanko Kavčič in Roman Jerovšek. Ti so sc že prestavili občinstvu.
— Kaj pomeni Konjeniški klub Komenda z dolgoletno tradicijo v Sloveniji?
Med vsemi klubi, registriranimi in aktivno delujočimi v Sloveniji, so pred nami le Ljutomer, Maribor, Ljubljana in Brdo. To pa jc izreden uspeh, saj je
Komenda klub cntuziastov. ki deluj mo le z lastnimi sredstvi. Konjenic šport je zelo drag, sredstev od drugi, pa nc dobimo.
— Znano je, da poleg kasačev i lujejo v konjeniškem klubu tudi jal* či. Kako ocenjuješ to povezavo?
V tekmovalnem smislu sta to d1 povsem različna športa. Skupno trni samo to, da kot tekmovalec sodellj konj. Tudi pristop in oprema sta t. zlična. Povezava v klubu jc sorazri* no dobra, saj se tako oni kot mi ulf damo z velikimi finančnimi strošt Vsi pa smo ljubitelji konj in amater
Letošnja sezona je končana. Prt nami so težki časi. Vzdrževanje ko zahteva veliko časa in denarja. Kaki so tvoji načrti za naslednjo sezono?
V letu 1992 moramo kot celota p četi z intenzivnimi treningi. Okre/ smo tekmovalno ekipo, ki letos iti že 18 tekmovalcev. Poleg starih čl nov, ki sem jih že omenil, bodo v Itf 1992 tekmovali z novo kupljenimi k1 nji še: Aleš Osolnik, Marjan Prosefl Branko Aljaž, Matjaž Bergant, Boji Vidmar, Franc Sršen in Drago R bolJ- JANEZ KIMOVf
Sankanje
Mulejev memorial
Alpinistični odsek planinskega društva Janez Trdina iz Mengša je tudi letos organiziral tekmovanje v sankanju za Mulejev memorial z Gobavice pri Mengšu. Prirejajo ga v spomin na njihovega pokojnega alpinista, gorskega reševalca in večletnega predsednika Jožeta Muleja. Prireditev je prijetna vsakoletna popestritev zimskega utripa kraja, tako za najmlajše kot za starejše. Startnine do sedaj ni bilo in alpinisti iz Mengša pravijo, da je navkljub težkim časom tudi vnaprej ne bo.
V nedeljo, 2. februarja, je bilo hladno in oblačno vreme, ravno pravšnje za sankanje. Proga jc imela 120 m višinske razlike, dolga je bila 600 m, snega pa 10 cm. Organizatorji so se potrudili in progo zelo dobro pripravili, tako da so bili pogoji enaki skoraj za vse sankače.
Tekmovanja se je udeležilo več kot 60 sankačev. Letos je bilo zelo malo tekmovalcev iz vrst osnovnošolske mladine. Organizatorji menijo, da je vzrok verjetno epidemija, zaradi katere so celo podaljšali zimske počitnice, in težave pri obveščanju v času počitnic. Obveščali so v dnevnih.časopisih, preko radia in s plakatiranjem; preko šolskega radia v okoliških osnovnih šolah pa zaradi počitnic letos niso mogli.
Razglasitev rezultatov je bila v Mengeški koči na Gobavici. Veliki favorit Milan Gladek (AO Kamnik), ki je do sedaj edini osvojil prehodni pokal v trajno last (1985, 1990 in 1991), je bil drugi, prvi pa Miro Šu-šteršič (AO Mengeš).
Alpinistični odsek planinskega društva Janez Trdina iz Mengša se zahvaljuje GALVANIZACIJI MARTI-NJAK iz Radomelj za pokala in Trgovini MOJCA iz Trzina, ki je vsakemu tekmovalcu iz skupin osnovnošolska mladina podarila kg mandarin, prvemu iz skupine alpinisti pa majico z zemljevidom Slovenije. Rezultati: ABSOLUTNO: 1. MILOŠ ŽAGAR (člani Mengeš), 2. GREGA LORBER (OŠ Mengeš), 3. MIRO ŠUŠTERŠIC (AO Mengeš), DEKLETA: 1. GOS AR TANJA (OŠ Mengeš), 2. HABAT IVANKA (OŠ Trzin), 3. KATJA SLAPEK (OŠ Kamnik), Fantje OŠ: 1.-4. razred: 1. TOMAŽ FARTEK (Mengeš), 2. ANŽE HEINE (Mengeš), 3. ŽIGA BURGAR (Mengeš), Fantje OŠ: 5.-8. razred: 1. GREGA LORBER (Mengeš), 2. MARJAN POUNOVIČ (Mengeš), 3. MIHA VEIDER (Mengeš), ČLANI; 1. MILOŠ ŽAGAR (Mengeš), 2. STANE SLOKAN (Mengeš), 3. BOGDAN NAGLIC (Mengeš), alpinisti; 1. MIRO ŠUŠTERŠIC (AO Mengeš), 2. MILAN GLADEK (AO Kamnik), 3. MIHA HRIBOVŠEK (JKK Kamnik)
JANA
Jadralno padalstvo
Pokrovitelji omogočajo dobre rezultate
Zima pomeni za jadralne padalce čas, ko preizkušajo opremo in se tudi pripravljajo na novo sezono. Ker pozimi običajno ni termičnih dviganj, so poleti krajši in tudi mirnejši.
V kamniškem klubu POLET jc včlanjenih preko 60 jadralnih padalcev, aktivno pa jih leti okoli 40. Med temi piloti je nekaj tudi takšnih, ki se ogrevajo za tekmovalno letenje, kar pa jc precej drago. Če vzamemo, da vrhunsko tekmovalno jadralno padalo stane 4.000 DEM, vidimo, da so tek-
movalne ambicije draga stvar.
Zaradi drage opreme in zaradi želje po čimboljših rezultatih so se piloti - tekmovalci iz Poleta povezali s sponzorji, ki naj bi jim zagotovili del sredstev za nakup konkurenčne opreme.
Podjetje Novi Graniti iz Stranj je
k£čna
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN V FEBRUARJU 1992
sobota od 7.-19. ure
nedelja od 8.-11. ure
1/2-92 - Metka, Duplica
8/2-92 - PRAZNIK 15/2-92 - Zaprice, Šmarca, Stranje 22/2-92 - Bakovnik, Moste 29/2-92 - Emona, Duplica
2/2-92 - Metka 9/2-92 - Market 16/2-92 - Zaprice 23/2-92 - Bakovnik 1/3-92 - Emona
prevzelo pokroviteljstvo nad Janezom Benkovičcm, Air Svstems iz Škofje Loke pa nad Petrom Slaparjem; to pa sta tudi pilota, ki sta lansko leto največ pokazala. Firma Rod iz Radomelj je ekipo tekmovalcev oskrbela s kombinezoni, firma Urko Kamnik pa s čeladami. Dogovarjamo pa se še z nekaterimi firmami, tako da bo imel vsak tekmovalec svojega sponzorja.
V pripravah na sezono se je nekaj pilotov konec decembra udeležilo mednarodnega tekmovanja v Bovcu. Čeprav je bila disciplina točnost pri-•tajanja, ki med piloti ni najbolj čislana, se je na startu zbralo 65 tekmovalcev iz Slovenije in Italije, med katerimi je Janez Benkovič osvojil 8., Peter Slapar pa 10. mesto.
Sedaj, ko zopet obratuje žičnica na Veliko planino, je le-ta postala zanimiva za jadralne padalce.
Marca bo dvodnevno republiško tekmovanje na Veliki planini. Na startu bodo vsi najboljši jadralni padalci. Poleg tega bo to tekmovanje test za evropsko prvenstvo, in če bo vse v redu, se bodo junija na Veliki planini pojavili najboljši evropski mojstri v tem športu, kajti takrat se bo v Sloveniji odvijalo evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu. To pa je hkrati tudi možnost za predstavitev Velike planine, tako doma kot v tujini, saj tako prireditev spremlja kar nekaj domačih in tujih novinarjev.
D. O.
Kaj delajo plavalci?
Po pregledu dela in dosežkov v minuli sezoni na občnem zboru v novembru je Plavalni klub Kamnik pogledal še v svojo prihodnost. Nc želimo se prepustiti mračni finančni prihodnosti, ki je odraz splošnega družbenoekonomskega stanja. V PKK kljub raznim zapletom vlada optimizem.
S trdim vsakodnevnim delom plavalcev in zavzetim delom njihovih staršev, ki sc strudijo zagotoviti dokaj normalne pogoje za delo PKK, ob hudi konkurenci drugih klubov, uspehi ne morejo izostati.
Tako je v pionirski vrsti Vojko Jončeski z bronasto medaljo v disciplini 100 m prsno na plavalnem mitingu v Mariboru v decembru znova dokazal, da je delo v PKK pravilno. Čeprav brez medalj, uspehi drugih tudi niso zanemarljivi.
Enotedenske zimske počitnice so plavalci izkoristili za priprave v Lipici, kjer bodo še izboljševali kondicijo in zimsko državno prvenstvo Slovenije, ki bo konec februarja za pionirje in marca za mlajše pionirje.
Starši plavalcev pa se že pripravljamo na izvedbo veselega pustovanja v športni hali. ki bo v soboto. 29. februarja, v Kamniku. Vabimo vas, da se poveselite z nami, saj vse izkušnje kažejo, da je vredno vlagati v našo mladino.
A. J.
TOV1L OLIMPIJA : NOVI GRANITI, KAMNIK 29. 2. 1992, NOVI GRANITI, KAMNIK : SALONIT 7. 3. 1992 ob 17. uri.
Če bo Kamničanom uspel veliki met, bodo igrali še v play offu.
Poleg superligašev pa so kamniške privržence odbojke razveselili predvsem kadeti. Ti so si s svojimi igrami priborili nastop v zaključni ligi osme-rice. Najbolj so izstopali Boštjan Da-vič, Grega Orel in Simon Šnabl, ki pa sami brez trenerja Dareta Goleta tega najbrž ne bi dosegli. Razpored domačin tekem: KAMNIK:ŠEMPETERT6.2.1992 KAMNIK : BLED 22. 3. 1992 KAMNIK : VILEDA 5. 4. 1992 KAMNIK : BRASLOVČE 26. 4. 1992
KAMNIK :BOVEC 9. 5. 1992 Razveseljiva je tudi novica, daje bil SIMON ŠNABL povabljen, naj se udeleži priprav slovenske kadetske reprezentance v Ajdovščini, kar nazorno kaže na kakovost tega srednješolca.
Slabše pa so se odrezali člani v drugi ekipi, saj so v svoji skupini zasedli zadnje mesto z enim samim osvojenim setom, kar je absolutno manj, kot so mnogi pričakovali. Kljub prizadevanju trenerja Aleša Škorjanca pa je klub zaradi nesoglasja med njim in igralci zapustilo veliko število talentiranih igralcev. Zato bi moral trener ukrepati in posamezne igralec, pripravljene poprijeti za delo in v prihodnji sezoni igrati vidno vlogo v ligi, nagovoriti, da bi se spet vključili v delo.
Razpored domačih tekem KAMNIK : MOKRONOG 22. 2. 1992
KAMNIK : MIRNA PEČ 7. 3. 1992
KAMNIK : TOVIL OLIMPIJA III 21. 3. 1992
Tekme se igrajo ob sobotah ob 18. uri v telovadnici pri starem ZD.
Članice pa so nas z igrami prijetno presenetile, saj bi lahko z nekoliko več sreče namesto četrtega mesta, ki ga trenutno drže, kraljevali na samem vrhu lestvice. Pri Kamničankah lahko napovedujemo vzpon ali pa vsaj ohranitev tega mesta, saj z vsemi kandidatkami za to mesto igrajo doma.
Razpored domačih tekem: KAMNIK : BOHINJ 22. 2. 19« : NOVA GORICA II
ŠENČUR 21. 3. 19f JESENICE 4. 4. l| : ŽIROVNICA 25.
KAMNIK 3. 1992
KAMNIK
KAMNIK
KAMNIK 1992
VABIMO vas, da si ogledate v S boto, 15. 2. 1992 - izjemoma ob 1 uri zaradi rokometne tekme — prv« stveno tekmo med Novimi Graniti Pionirjem.
Aco Krart
Rukometaši odlično uvrščeni
Kamniški rokometaši so v jesl skem delu v prvi slovenski ligi prijeli presenetili vso širšo javnost z dobri nastopi. Na koncu so zasedli izjerrH osmo mesto in si priborili lepo štarf mesto na lestvici, z možnostjo nap' dovanja za štiri mesta. Na lestvici vo Pivovarna Laško pred Dobovo ' Grosupljem, na zadnjem mestu pa? Emens Dol in Mokerc. Poglejmo i še nekaj značilnosti jesenskega dd
Najboljši strelec lige je Bruno Oj ser (Dobova) s 103 goli. Na odličnf osmem mestu pa je Kamničan S» Avakumovič z 68 goli, poleg njegai se je izkazal še Brane Tckavčič s' goli, poleg njega pa se je izkazal Brane Tekavčič s 40 goli. Zanimivo tudi, da so Kamničani po uspeš! sedemmetrovkah šele na 11. mej s 70,5% zadetki. Po lestvici za it play so Kamničani za Celjani in G' supeljčani na tretjem mestu, kar li vorno priča, da sc v Kamniku ne it grobo. Najbolj grob igralec je Fra' Peternel (Šešir) s 14. izključitvami' eno diskvalifikacijo, medtem ko je f naših najbolj srborit Boštjan Šf z 12. izključitvami in brez diskviil1 kacij.
Poglejmo še razpored domačih1 kem: KAMNIK : IZOLA 15. 2. 19^ KAMNIK : VELIKA NEDELJA 2„ KAMNIK : GROSUPLJE 7. • KAMNIK : ČRNOMELJ 21.1 KAMNIK : MOKERC 4. 4., Kfi. NIK : DOBOVA 18. 4., KAMN, : ŠEŠIR 2. 5., KAMNIK : PlVf VARNA LAŠKO 9. 5. A.!
Odbojkarji žele tretje mesto
Kakor najbrž veste, so kamniški ligaši prezimili na sredini lestvice z veliko možnosti, da bodo sodelovali v končnici — v play offu. Med pripravami so imeli tudi pokalne tekme, kjer so izgubili s kasnejšim finalistom Tovil Olimpijo. Kamničani med odmorom niso izgubili nikogar in zato napovedujejo ter hkrati obljubljajo lepe igre v kamniški športni dvorani. Vse ljubitelje odbojke zato vabijo, da pripomorejo k uspehu kamniške ekipe v prvi super slovenski ligi. _Poglej-mo še razpored tekem: FUŽINAR : OK NOVI GRANITI, KAMNIK 8.2. 1992, NOVI GRANIT, KAMNIK : PIONIR 15. 2. 1992 ob 17. uri, GRANIT PRESKRBA : NOVI GRANITI, KAMNIK 22. 2. 1992.
Nekaj %a vas, otroci! ZBIRALNA AKCIJA
V petek, 8. II., smo imeli zbiralno akcijo starega papirja. Tovarišica nam je povedala, da bomo naslednji dan prvi dve uri zbirali papir. Razdelili smo se v skupine. Ko smo šli domov, sva s sošolcem Martinom odšla po voziček.
Naslednje jutro smo se zbrali pred šolo. Najprej smo šli v Dom ostarelih, kjer so nam že prejšnji dan pripravili papir. Ko smo ga naložili, je bil voziček že skoraj poln.
Ko smo papir pripeljali v šolo, smo dobili vsak tri pluse. nato smo sc odpravili v lekarno. Tam smo dobili cel voziček kartonastih škatel. Na koncu smo pripeljali papir še deklicam, ki niso imele vozička. Ko smo ga pripeljali, je zazvonil zvonec in odpravili smo se k pouku. Menili smo, da bi zbiralna akcija lahko trajala vsaj še eno uro.
LUKA MALI, 6. Ć
Osnovna šola Frana Albrehta
GOSTILNA PLANINKA KAMNIK CLUB MONTE CARLO Titov trg 4, tel. 831-451
V prijetnem ambientu organiziramo ohceti in drug1 družabna srečanja. Z veseljem pa seveda postr* žemo vsakega individualnega gosta.
Obiščite nas In prepričali se boste!
Gimnazija in ekonomska šola
JmllJl 'U9lfSAM.
TEKMOVANJIH
Šolsko poslopje, ki je v počitnicah tako tiho in zapuščeno, vsako jesen ponovno zaživi. To leto obiskuje SENŠ KM v Kamniku 1258 dijakov. Porazdeljeni so v 39 oddelkov: 18 gimnazijskih, 17 ekonomskih, 2 lesarska in 2 prodajalska. Letna statistika kaže, da seje števil« oddelkov in dijakov podvojilo v 8 letih. Prirastek gre pripisati novim programom in povečanju števila otrok v domžalski in kamniški občini.
»Kljub zelo nagli rasti šole po obsegu nismo zanemarili kvalitete; tej moramo nameniti večjo pozornost kot povečevanju šole!« poudarja ravnate-•l'ca Vanda Rebolj.
Navzlic odhodu Srednje agroživil-skc šole, pouk še vedno poteka v dveh 'zmenah, saj 39 oddelkov ne more delovati v 25 učilnicah naenkrat. Obstaja pa možnost, da bi organizirali enoizmenski pouk za 600 do 700 dija-Uprava šole namerava možnost Proučiti do naslednjega šolskega leta, ko bosta ekonomska šola in gimnazija dokončno ločeni.
Zaradi odselitve SAŠ je manjša prostorska stiska tudi po hodnikih, v avli, jedilnici in upravi. Novih težav za ^aj še ni, nekaterim Kamničanom jc zal k za kmetijski program, ki bi pomagal oživiti to dejavnost v samem Kamniku in okolici.
Na naši šoli poučuje 65 profesorjev n skoraj vsi imajo ustrezno stopnjo 'Zpbrazbe, razen nekaterih posameznikov, ki nadomeščajo odsotne. Pro-'"orji naj bi sc stalno izobraževali
u°movini in po možnosti tudi v tuji-
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
ni (npr. profesorji tujih jezikov). Z izobraževanjem intelektualcev tudi za lastne potrebe je šola rešila nekatere kadrovske probleme.
Znotraj šole sta še dve organizacijski enoti - kuhinja in delavska univerza. Kuhinja pripravlja malice za srednješolce ter kosila za osmošolce in otroke iz vrtca. V načrtu njenega razvoja pa je interna restavracija. Delavska univerza je namenjena izobraževanju odraslih po srednješolskem programu in izvajanju tečajev za najrazličnejše potrebe občanov.
Gimnazijski oddelki po novem programu so za zdaj le v prvem in v drugem letniku.
»Najnovejša gimnazija je nastala na hitro iz temeljev usmerjenega izobraževanja, zato navzven objavljamo vpise v naravoslovno, družboslovno, jezikovno in pedagoško gimnazijo, da bi nas osmošolci in starši, vajeni nekdanje terminologije, razumeli,« opozarja gospa ravnateljica. »Nova slovenska gimnazija pa se razvija drugače, na temelju lastne tradicije in na osnovi evropskih modelov gimnazij. Gimnazija je v prvih dveh letnikih enovita šola, v zadnjih dveh pa pripravlja dijaka na maturo in študij. Ko smo pri maturi, naj omenim šc, da jo bodo opravljali dijaki, ki so sc letos vpisali v prvi letnik. Maturo bodo opravljali iz 5 predmetov. O njeni vsebini pa je še veliko nejasnosti. Že nekaj let velja, da se srednja šola zaključi z zaključnim izpitom, ki ga opravijo dijaki iz 4 enot. Ena od njih je lahko tudi raziskovalna naloga.
Gimnazija je pripravljena ponuditi širok pas naravoslovnih in družboslovnih ved. V tem šolskem letu bodo stekle tudi priprave na poglobljen študij klasičnih jezikov, zgodovine in umetnosti. S tem bo ponudba gimnazije pri nas kompletirana.
Kamniški dijaki imajo na šoli možnost izbirati med sedmimi tujimi jeziki: angleškim, nemškim, italijanskim, francoskim, španskim, latinskim in švedskim jezikom. Potekajo v tečajni obliki. Iz praktičnih razlogov daje šola prednost nemškemu in italijanskemu jeziku. Morda bo dijakom ponujena možnost učenja katerega od azijskih jezikov, saj vodstvo šole izhaja iz trditve, da učenje tujih jezikov ni namenjeno le rabi v praksi, temveč tudi spoznavanju različnih kultur, načinov življenja, razlik med narodi in različnih pogledov na svet ter načinom sporazumevanja.
V letošnjem šolskem letu smo dijaki lahko izbirali med naslednjimi izbirnimi programi: podjetništvom, pedagogiko, psihoanalizo, ekologijo, etnologijo. Te predmete imamo dijaki na urniku dvakrat oz. enkrat na teden. Pri izbiri teh programov se je šola ozirala na lastne kadrovske in prostorske možnosti ter interese okolja.
Novi programi so manj natrpani in obremenilni. Na šoli se poudarja temeljna učna vsebina, ki naj bi jo dijaki osvojili. Namen šole ni napolniti mladih glav z gorami podatkov, ki bi jih pri nadaljnjem študiju uporabili, temveč dijake naučiti nekatere metode dela, da bi znali probleme, ki nanje naletijo pri nadaljnjem študiju, sami rešiti, podatke pa poiskati v številnih informacijskih virih.
»Tako zasnovo si želimo! Kaže, da smo na dobri poti, saj so naši dijaki vsako leto bolj v ospredju, ko se merijo na različnih tekmovanjih z drugimi srednješolci in ko kandidirajo za vpis na univerzo,« zagotavlja ravnateljica SENŠ RM.
I
SKB - AVRUN D.Q.O.
SKB BANKA D. D.
POSLOVNA ENOTA KAMNIK
ŠE NIMATE VARNEGA SEFA ZA SVOJE PREMOŽENJE?
V SKB BANKI, POSLOVNI ENOTI KAMNIK, VAM OD 1. MARCA 1992 NUDIMO:
100 varnih šefov svetovno znanega švicarskega proizvajalca BAUER iz Ziiricha ~ varno hrambo pred ropom, požarom...
~ varno hrambo vrednostnih papirjev, zlata, slik, pogodb, oporok, darilnih pogodb, diplom,
spričeval, načrtov in drugih dragocenih predmetov
lokacija v samem središču na Glavnem trgu v Kamniku - Parkirni prostor zagotovljen
dostop ves dan v času poslovanja banke ~ možen najem od 1 tedna dalje (npr. za čas počitnic, odhoda v bolnišnico itd.) ~ letni najem 90 DEM tolarske protivrednosti po tečaju Banke Slovenije dalje
IMEJTE SVOJ VAREN PROSTOR, DOSTOPEN LE VAM
NAJAMEM SEF V VAŠI BANIJI
Višina
6 cm
9 cm 30 cm
Za krajše obdobje cena najema po ceniku
Ime in priimek: ..................................
Ulica, hišna št. in pošta:......................
št. osebne izkaznice: ...........................
-3*Š
Širina 30 cm 30 cm 30 cm
Globina Cena letne najemnine
48 cm 90 DEM
48 cm 100 DEM
48 cm 250 DEM
Datum:
Podpis:
Pa preglejmo najvidnejše uspehe kamniških dijakov v preteklem šolskem letu:
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE IZ
- slovenskega jezika (mentorica prof. Poznanovičeva)
zlato Cankarjevo priznanje: Barbara
J rinit, 3. č
Nina Petrovčič, 3. b
Špela Zalokar, 3. b
- nemškega jezika (mentorica prof. Lovrenčičeva)
2. mesto: Tina Potrato, 3. b
- matematike (mentorici prof. Za-bretova in Mozetičeva)
1. mesto med četrtimi letniki: Vojko Rebolj, 4. a
- logike (mentorici prof. Zabreto-va in Mozetičeva)
1. mesto (4. razred); Vojko Rebolj, 4. a
2. mesto (drugošolci): Urška Drčar,
2. a
- fizike (mentorja prof. Jaklič in Vrankar)
2. mesto: Zoran Arsov, Tadej Ko-kalj, 1. b,
Alenka Vesel 1. c in Janez Preša, 1.
č
- kemije (mentorica prof. Poga-čarjeva)
1. mesto: Danijel Čemas, 2. b
3. mesto: Tanja Rebolj, 4. c
USPEHI MLADIH L1TERATOV
Meta Tušar (4. a), Ana Hafner, Nina Petrovčič, Bojan Traven, Tina Vrhovec in Jure Zalokar (vsi iz 3. b) so se v lanskem šolskem letu pod mentorstvom prof. Poznanovičeve uvrstili med najboljše mlade pesnike in pisatelje Gorenjske.
RAZISKOVALNE NALOGE V TEKMOVANJU Znanost mladini Na regijskem tekmovanju se je 13 raziskovalnih nalog uvrstilo na republiško tekmovanje. Najvišje priznanje in nagradno potovanje so dobile naloge:
Bojan Traven, 3. b: Oblike govornega in pisnega sporazumevanja
Gašper Kepic, 3. b: Dvojnost mita (mentorica obeh nalog prof. Poznanovičeva)
Nicholas Byrne in Judita Učakar:
Onesnaženje podtalnice (mentorici dipl. ing. Mislejeva in prof. Pogačar-jeva)
Naši dijaki se z recitatorskimi ih dramskimi nastopi povezujejo tudi s svojim krajem (mentorici prof. Romšakova in Poznanovičeva). Oktober pa so se v Razstavišču Veronika prvič predstavile Kamniku naše likovne umetnice (mentorja sta zunanja sodelavca Šlegi in Novak).
Kamničani so lahko ponosni na svojo srednjo šolo!
MARJETA LUKANC
Pogodba o najemu sefa vas bo čakala v SKB BANKI, POSLOVNI ENOTI KAMNIK, TITOV TRG 9, tel.: 831-230, fax:831-021
metalka
trgovina
BLAGOVNICA KAMNIK
IZREDNO UGODNO:
20% popust pri takojšnjem plačilu z gotovino za nakup ročnega orodja Black & Decker in malih gospodinjskih aparatov Iskra in Gorenje.
V BLAGOVNICI KAMNIK in drugih prodajnih enotah METALKE - TRGOVINA.
PRIPOROČAMO SE!
j g metalka
Predstavitev knjige
IN VEČNO BODO CVETELE UPE 0 • •
Prvič v mojih letih je ta dan nekaj manjkalo. Nekaj je bilo odveč. Skratka: bilo je vse drugače. Zvečer prerekanje, kam v Jano. nato vzdih: »Saj sem tako ali tako obljubila, da grem na Sivčevo predstavitev knjige«. Nepovabljena sem se ».vštulila« v dekliško družbo in...
... stoli, ki so še malo pred devetnajsto kazali svoja gola rebra, so kmalu po tej uri postali razkošje, ki je zavzemalo preveč prostora na račun stoječih obiskovalcev. V izredno lepo urejenih prostorih Gasilsko-godbenega doma v Mengšu so se med klepet prisotnih oglasili z magnetofonskega traku komendski zvonovi. Oči so se uprle v pomengšanje-nega Moščana. Pisatelja, pisca besedil, novinarja... gospoda Ivana Sivca, ki pa nas je kar mimogrede prepustil zvokom ubranega petja. »Mengeški zvon« pa je potem še ves večer enakomerno povezoval govorjeno besedo s pesmimi, ki se niso oddaljevale od vsebine knjige.
IN VEČNO BODO CVETELE LIPE
Spet je avtor povzel besedo, a tudi tokrat le na kratko. Zaslšali smo imenitno pridigo Petra Pavla Glavarja. Dramski prvak Andrej Kurent nas je skoraj prepričal, da smo tam nekje med leti 1721 in 1784 pri maši v komendski cerkvi. »Pridigal« jc tako doživeto, da ni bilo treba ne kostuma ne kulis. Verjeli smo mu.
In spet gospod Sivec. Le toliko, da je napovedal film in predstavil avtorja Metoda Borca. Videli smo petindvajsetminutni prikaz »poezije v sliki«, kot je rekel avtor. Delo je vsebovalo dve rdeči, prepletajoči sc niti. Dokumentarec o nastajanju knjige, povezan z Glavarjevo življenjsko zgodbo. Knjiga v sliki. Pot od rojstva Komende do Lanšprcža na Dolenjskem, kjer je njegov zadnji dom.
No, zdaj nam bo pa končno povedal kaj več o sami knjigi, sem pomislila, ko je spet začel pogovor. Pa ni bilo tako. Znašli smo sc v »naročju« urednika Mohorjeve družbe gospoda Matije Remšeta. ki tudi, kot sem razumela, sodi v komendski okoliš. Ne vem, koliko so o vsem vedeli drugi že prej? Meni so njegove besede odstrle Še eno tančico s skrivnosti, kijih za neradovedne hrani zgodovina. Nastanek in vodila Mohorjeve družbe. Opisal jc njihov enoletni program. »Zato«, jc rekel, »da boste vedeli, v kakšni družbi jc gospod Sivcc.« Presenetljiv je podatek, da ima Družba 25.000 naročnikov, to pa jc osnova, da sc lahko izpolnjuje njihovo glavno vodilo: knjige so res za ljudi in po nizki ceni. Upam, da me ušesa niso varala, a če je cena knjige IN VEČNO BODO CVETELE LIPE res le 260 tolarjev, potem zares nc bi smelo biti družinske knjižnice brez tega opisa naše zgodovine.
No in končno si je avtor, ko smo vsi že vedeli vse, le vzel čas šc za nekaj dodatkov, popravkov in razlag, ki so se mu zdeli šc potrebni pred zaključkom. Seveda pa ni mogel potešiti naše radovednosti, kdaj in kako bi si Glavarjevo knjižnico lahko ogledali. Odgovor na to vprašanje sama zaman iščem že veliko let in že prenckaterikrat sem zardela pred vprašanjem sogovornika: »Kaj, zraven živiš, pa šc nisi bila tam?« Ne! Pa bi bila rada. Zelo rada. Ob tem se vedno spomnim nekega Ljubljančana, doma iz Šmartnega pod Šmarno goro, ko je na vrhu Triglava rekel: »Nc, na Šmarni gori pa še nisem bil. In veliko je še takih, ki poznajo marsikatera čudesa širom po svetu. Bogastva, ležeča pred domačimi vrati, pa so nam neznana. Kakšna škoda.
Večer jc podčrtal predstavnik KS Mengeš s podelitvijo cvetja kot priznanje in zahvalo za lep večer. Bilo je konec. Mi pa smo še kar sedeli in čakali... ne vem, na kaj še. Mislim pa, da smo bili vsi: tisti, ki »poznamo« Glavarjev čas, in tisti, ki ga ne, tako polni novih in pa drugačnih vtisov, da smo morali o vsem tem še malo premisliti. Kako seje končalo to razmišljanje še ob pogostitvi, kije čakala odhajajoče, pa nc vem. Snovi za pogovor je bilo več kot dovolj.
Tako. Zaradi tega večera je bil zato danes PRAZNIK. Da bi jih bilo le še več. Takih.
IRENA STARE
HIRC
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE PROGRAMSKA
BaćunolnBklln(8nl*9,protoodn]a*tigovHad.o.o. O P R E M A 612» Domiote. t|ubl!anjka«0.1ol.: 06U71J-K«. fax: 061/JIJ-J«   SVETO VA NJE
	
	2
SPOŠTOVANI!
Podjetje HIPeC iz Domžal v svojih novih poslovnih prostorih v sodelovanju s podjetjem B2 iz Ljubljane širi svoj program ponudbe. Od sedaj naprej vam je na voljo poleg strojne in programske opreme tudi računalniško izobraževanje.
IZBIRATE LAHKO MED NASLEDNJIMI TEČAJI:
DOS
dBASE
LOTUS 1-2-3
VVORDSTAR
CLIPPER
DOS
VVINDOVVS dBASE
17. 2.-21.2.
24. 2.-28. 2. 2. 3.-5.3.
9. 3.-13.3. 16. 3.-21.3. 23. 3.-24. 3.
25. 3.-27. 3. 30. 3.-3. 4.
Tečaji potekajo v naših poslovnih prostorih na Ljubljanski 80 v Domžalah (SPB) na naših računalnikih, in sicer 5 dni po 4 šolske ure. Na tečaju delata na enem računalniku največ dva udeleženca.
ČE S TEČAJEM V PRVIH DVEH DNEH MOGOČE NE BOSTE ZADOVOLJNI, GA LAHKO ZAPUSTITE BREZ PLAČILA.
Ob samem tečaju vam nudimo tudi svetovanje in demonstracijo:
- računalniške opreme HIPeC
- (po želji) programske opreme s posebno ponudbo za obrtnike in mala podjetja podjetja PROBIT
KRAJ LJUBLJANSKA 80, DOMŽALE
ČAS 17-2015 INFORMACIJE IN PRIJAVE 061 713 399, 714 809
33
10
KAMNIŠKI OBČAN
oglasi
13. FEBRUARJA 19F
POROČILO MATIČNIH DEJSTEV ZA MESEC JANUAR 1992
SMRTI:
- DEMŠAR Viktorija!), upokojeni duhovnik in dekan ter častni vitez malteškega reda iz Komende, Glavarjeva cesta 112, star 88 let
- KUHAR Tina, iz Sovinje peči 2, stara 10 mesecev
- JAŠOVEC Rajmund, os. upokojenec iz Kamnika, Šipkova 14, star 87 let
- ŠUNKAR Florijan, os. upokojenec iz Kamnika, Žale 17. star 98 let
- TOMEC Marija, prevžitkarica z Markovega 3, stara 85 let
- VIDMAR Frančiška, os. upokojenka iz Kamnika. Ljubljanska cesta 7, stara 71 let
- LEVSTIK Marija, druž. upokojenka iz Ljubljane, Ul. na grad 4. stara 95 let
- HRIBAR Janez. inv. upokojenec iz Zg. Tuhinja 14. star 78 let
- HRIBAR Marija, druž. upokojenka z Laz v Tuhinju 11. stara 82 let
- HROVAT Marija, druž. upokojenka iz Bistričiec 18, stara 86 let
- BERGANT Anton. inv. upokojenec iz Zaloga pri Cerkljah, star 58 let
- VRHOVNIK Mateja, slaščičarka iz Kamnika. Fužine 2/A, stara 22 let
- ŠTRAJHAR Ivan, os. upokojenka iz Porebra 11, stara 72 let
- ROB1Č Ana, upokojena višja med. sestra iz Županjih Njiv 14/A. stara 53 let
- ŠTURM Roza, družb, upokojenka iz Mekinj. Cankarjeva cesta 8, stara 80 let
- MAROLT Janez, os. upokojenec s Križa 48, star 81 let
- KUHAR Frančiška, km, upokojenka s Klcmenčevega 3. stara 79 let POROKE
- URANKAR Anton, delavec pri obdelavi avtomatov, iz Lipe, in
- DOLINŠEK Brigita. delavka pri stroju, iz Studenca
Zazidljivi parceli
724 m2 in 644 m2 v Podgorju prodam. Cena 45 DEM za m2. Tel. 713-541.
Najamemo poslovni prostor, površine nad 100 m2.
Ponudbe pošljite na naslov:
AVTO-CLUB
Kamnik, Titov trg 2
tel. 831-613
OBRTNA ZBORNICA KAMNIK
razpisuje
prosto delovno mesto za
administrativna
in knjigovodska dela
Pogoji:
- končana V. stopnja šolske izobrazbe ekonomske smeri
- znanje osnov računalništva
- zaželeno znanje tujega jezika
- 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje se razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba traja 60 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 24. 2. 1992 na Obrtno zbornico Kamnik, Kolodvorska 4.
V FEBRUARJU
za takojšnje plačilo
k okna * vrata * senčila *] * prenova oken *
POTROŠNIŠKO POSOJILO
(razen ia prenovo oken)
• ORGANIZIRANA MONTAŽA • BREZPLAČEN PREVOZ do 100 km za nakup nad 50jOOO sit •
*HISE * MONTAŽNE STENE *
II fflJLU
■Tli i
IJELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA. Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, teletu: 064/632-261
PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA
Šmartinska 152 tel. 061/440-400, 102-233
MALI OGLASI
STANOVANJE v Kamniku ali okolici kupim. Tel. 815-361 ali 831-311. ODDAM cnosobno sončno stanovanje v Kamniku. 11. nadstropje. Tel. 344-124.
STAREJŠO hišo kupim v Kamniku. Možna tudi zamenjava za dvoinpolsobno stanovanje z doplačilom. Tel. 813-902, po 16. uri. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in elektrotehniko. Tel. 738-662. PRODAM industrijski šivalni stroj pfaff. Žurbi, Žale 6. tel. 811-134, po 19. uri.
TV ANTENE IN TERMO-AKUMULACIJSKE PEČI popravljam in montiram. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
INŠTALATERSTVO PETER PODJED, Godič 68/d
- nova telefonska številka 825-144 (do 7.30 in zvečer). Se priporočam!
NOVO V SALONU BODVFORM, VRHPOLJE 41
- telefonska številka v lokalu 831-383
- fizioterapevtska telovadba za starejše in mlajše, za ženske in moške ob poneueljkih in četrtkih ob 19. uri.
Informacije v lokalu osebno ali po telefonu 831-383 (delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek od 13.30 do 19.30, torek, petek od 7.30 do 13.30) doma pa po telefonu 81-42-91, Cvetka Brumen.
OGLAŠUJTE
V KAMNIŠKEM
OBČANU
rti
TRGOVINA Z MODNIMI TKANINAMI
Fužine 6, Kamnik
(nasproti Diskonta Kočna) Tel. 832-994
Visoko modo ustvarjamo le z visoko modnimi tkaninami.
v mesecu FEBRUARJU vam ponujamo
30% POPUST
za vse zimske tkanine (blago za plašče, kostime, krila, trenirke...)
Odprto od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure
Na podlagi 77. člena zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, it. 48/90 in 34/91) izdaja Ministrstvo za finance - Republiška uprava za družbene prihodke
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1991
DO 28. FEBRUARJA 1992 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
1. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1991;
2. Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja o dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem v letu 1991, ki po pogodbi traja najmanj eno leto;
DO 31. MARCA 1992 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
3. zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1991.
Če je vložitev napovedi za dohodnino vezana na podatke o davčni osnovi za posamezno podvrsto dohodnine, ki se ugotavlja z odločbo davčnega organa po preteku leta, mora zavezanec vložiti napoved za dohodnino v 15 dneh od dneva prejema odločbe.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke pri davčnem organu občine, na območju katere so vpisani v register zasebnikov;
- zavezanci iz 2. točke za dohodke iz nepremičnega premoženja pri davčnem organu občine, na katere območju nepremičnina leži, za dohodke iz premičnega premoženja pa pri davčnem organu občine, kjer imajo zavezanci stalno prebivališče. Zavezanci, ki dosežejo dohodke z oddajanjem premičnega premoženja v najem in niso rezidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri davčnem organu občine, na območju katere so bili dohodki doseženi;
- zavezanci iz 3. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri davčnem organu občine, na območju katere imajo stalno prebivališče, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri davčnem organu občine, na območju katere so imeli začasno prebivališče.
Napoved za odmero dohodnine in davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Obrazec napovedi za odmero dohodnine se dobi pfi KNJIGARNA - KOČNA KAMNIK in drugih knjigarnah v Sloveniji_
UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE KAMNIK drugi obrazci napovedi pa pri - na___--
Zavezanec-posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 50.000 tolarjev:
- če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu;
- če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero.
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
KAMNIK
dne
1/2-1992
Zavezancem za vložitev napovedi za dohodnino priporočamo, naj oddajo napoved za leto 1991 čimprej, ko je to mogoče. Pravilno izpolnjene napovedi za dohodnino bodo občani s stalnim in začasnim bivališčem v Kamniku vlagali na Upravi za družbene prihodke v Kamniku.
Zaradi velikega števila vlagateljev bomo v drugi polovici marca organizirali posebna odjemna mesta v večjih podjetjih in krajevnih skupnostih s soglasjem le-teh z namenom, da bo vsem vlagateljem omogočena izpolnitev davčne obveznosti.
Napovedi bodo ob izdaji potrdila vlagatelju prejemali pooblaščeni
MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za družbene prihodke
delavci Uprave za družbene prihodke na upravi in drugih odM nih mestih, ki bodo organizirana.
Vložitev napovedi bodo zavezanci opravili tudi poštno s pripo' čeno pošiljko. Pri sestavi napovedi upoštevajte navodila, priloži obrazcu za napoved.
Zavezance opozarjamo, da morajo napovedi vsebovati * podatke, potrebne za odmero dohodnine, ter da bodo vloŽv pravočasno, ker se bodo s tem izognili sankciji za prekršek.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODI OBČINE KAMS
oglasi in zahvale
KAMNIŠKI OBČAN
APREDEK
DOMŽAL J
VELE
— blagovnica
□ gospodinjski dnevi - vse za gospodinje
□ nov oddelek talnih oblog - bogata izbira podov in preprog
□ vse za pusta
□ nova prodajalna NAPREDKOVEGA kruha in slaščic - SLAŠČIČARNA IN BIFE »VELE«
□ prodaja pustnih krofov po naročilu, tel.: 721-531
Nizke cene, plačilo na dva čeka brez obresti, ugodni kreditni pogoji, popust do 20%.
Veliko parkirišče.
STANOVANJSKA ZADRUGA KAMNIK
razpisuje
prosti gradbeni parceli v sklopu vrstnega niza štirih hiš (P+l) v soseski B-8, Zg. Perovo v Kamniku
a) pare. št. 898/4 k.o. Kamnik v izmeri 466 m2
b) pare. št. 898/6 k.o. Kamnik v izmeri 471 m2
Cena zemljišča je 612,00 SLT/m2
Stroški  delnega  komunalnega  opremljanja znašajo
811.550,00 SLT
Cena velja do 29. 2.1992
Vse zainteresirane prosimo, da oddajo pisne ponudbe v roku 15 dni po objavi na naslov Stanovanjska zadruga Kamnik, Steletova 8.
Prednost pri dodelitvi parcele imajo pod enakimi pogoji ze evidentirani pričakovalci pri SZ Kamnik.
Vse informacije lahko dobite po tel. 061 »16-211.
Solze, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo hudo boli.
ZAHVALA
V 81. letu starosti me je zapustil dragi mož
IVAN MAROLT
s Križa 48
Najiskreneje se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in gasilcem za pomoč, tolažbo, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Posebej hvala pevcem za zapete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoča žena Fanči
Januar 1992
Na željo kupcev podaljšujemo akcijo KONČNO NEKAJ ZASTONJ do 30. 6. 1992
emno te*
jSetalkJnTlrti^^
primer
6 m i lili
■ 0_V  f  «  i   C   N   A      VRE   D   N   0_ S  TO   E  SETIH NAKUPOV
Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkini blagovnici Kamnik in ne glede na vrednost ima
rsuoi'
ja v Metalkini blagovnici    P1""   ^,1 /1 ,\ 11\
kupec posebno ugodnost: 'ff](j [J Ili 'ri
pri enajstem zaporednem nakupu se kupcu odSteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačilih.
Vključile se v akcijo!
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega ata in strica
JANEZA
HRIBARJA
iz Zg. Tuhinja 14
.4»
■ se iskreno zahvaljujemo sorodni-■HMHH*HmMHHBHMH kom, prijateljem, sodelavcem iz podjetij Eta in Utok, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej topla zahvala vsem gasilcem, govornikoma, gospodu župniku in pevcem. Hvala vsem, ki ste našega očeta imeli radi in se s toplo mislijo nanj poslovili od njega.
Žalujoči: žena Pepca, sin Marjan z družino, hčerka Joži z družino in drugo sorodstvo
Zg. Tuhinj, Duplica, januar 1992
Žalostni so naši dnevi, kar zapustil si nas Ti. V tihem grobu zdaj počivaš, večna lučka Ti gori. Spomin na Tebe ne ugasne in solze sc nc pi>sušc.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek
JANEZ CEVEC
Sokov ata iz Buča 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in darove za druge namene ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom, zdravstvenemu osebju, Gasilskemu društvu Šmartno in drugim gasilskim društvom, govorniku Francu Resniku za besede slovesa, župnikom za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem.
Žalujoči vsi njegovi
Buč, Srednja vas, Podhruška, Ihan, Avstralija, februar 1992
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustila naša draga sestra, teta in svakinja
IVANKA ŠTRAJHAR
s Porebra 11
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
Poreber, Markovo, Črnuče, januar 1992
V naročje tvoje rož ni sula sreča: pot trnja, muk in stisk in bede krute hodila si kloneča in veneča, ko darujoč se cvet rože osute.
(Gradnik)
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, stare mame, tašče, prababice in tete
MARIJE HROVAT
rojene VOLČJAK iz Bistričice 18
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom iz Stranj in Bistričice ter znancem za pomoč, izraženo ustno in pisno sožalje, poklonjeno cvetje in darovane sv. maše. Prisrčna hvala sodelavcem iz podjetja Titan in OŠ Stranje, Društvu upokojencev Kamnik, gospodu Modicu, KO ZZB Kamniška Bistrica-Godič, Franciju Uršiču za poslovilne besede, gospodu župniku Tonetu Berčanu in patru Franciju Pivcu za pogrebno mašo in obiske na domu ter cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, jo v času bolezni obiskovali in zdravili ter jo množično pospremili k zadnjemu počitku na farno pokopališče v Stranjah.
Žalujoči vsi njeni
Zg. Stranje, Bistričica, Županje Njive, Godič, Ljubljana, Preserje, Domžale, Novo mesto, januar 1992
12
KAMNIŠKI OBČAN
v besedi in sliki
13. FEBRUARJA 199
Na Veliki planini spet živahno
Po začetku ponovnega obratovanja žičnice na Veliko planino je čutiti večji obisk in pestrejši turistični utrip. Postopoma se vrača normalen vrvež, ki smo ga bili vajeni v prejšnjih letih.
V zimskem času je obisk na tej priljubljeni planinski smučarski točki odvisen v glavnem od vremenskih razmer, zlasti zadostnih količin snega. Muhaste zime že nekaj let ne omogočajo daljše smučarske sezone. Zadnji sneg je bil zelo dobrodošel. Vse naprave za prevoz obiskovalcev delujejo, najugodnejša smuka je trenutno v Tihi dolini. Smučišča so vsak dan teptana.
Z obiskom so še kar zadovoljni, čeprav vse zmogljivosti niso izrabljene. Zadovoljni pa so tudi obiskovalci, tako z urejenostjo smučišč kot z odnosom do smučarjev.
Šolske počitnice so smučišča kar precej napolnile, pogrešajo pa večji obisk šolarja iz kamniške občine (razen Komende). Materialni in prometni pogoji so kot na drugih smučiščih:
Celodnevna karta, vključno z gondolo, stane 600 SLT, za otroke do 14. leta in upokojence ter starejše, ženske nad 55 let, moški nad 60 let pa 400 SLT. Možno je koristiti tudi poseben družinski popust (oče, mati, otrok) - dnevna karta je - 1.200 SLT
Kupili je možno tudi samo popoldansko karto, ki velja 400, s popustom 300 SLT.
Poseben popust lahko izrabijo organizirane šolske skupine; za otroke je dnevna karta 300 SLT za odrasle pa 500 SLT. Sobesednik ing. Peter Ber-lec je poudaril, da so tudi sami pri-
pravljeni organizirati posebne prevoze in nudili vse usluge.
Na Veliki planini organizirajo poleg rednega smučanja še šolo smučanja, šolo teka in tudi druge tečaje. Ob sobotah in nedeljah pa imajo odprt celo vrtec (od 4. do 7. leta)
Med zanimivim razgovorom smo zvedeli, da na obisk vplivajo tudi slabe prometne povezave. Preko dneva je zelo malo avtobusnih zvez s Kamniško Bistrico, neposredne povezave z Ljubljano sploh ni več. Vse to prav gotovo vpliva tudi na število obiskovalcev, trdi naš sogovornik. Meni, da bi morali v reševanje celotne problematike turizma na Kamniškem vključiti še vse druge odgovorne dejavnike v občini, da ne bi bili le sami prisiljeni iskati ustreznih rešitev.
Ugotovitev, ki smo jo že večkrat zapisali, še vedno drži. Žičnica na Veliko planino močno vpliva na turistično in planinsko življenje, tako v zimskem času, ob zadostnih količinah snega, kot poleti zaradi obiskov mnogih ljudi, želnih svežega zraka in prijetnega planinskega okolja. Deloma naj bi k večjemu obisku pomagali tudi primerna propaganda in ugodni materialni pogoji.
Organizatorjem smučanja in rekreacije na planini, želimo, da bi kmalu uspeli razrešiti kopico problemov, da bi Velika planina zadihala s polnimi pljuči. . „
STANE SIMŠIČ
Pogled na vlečnico v Tihi dolini.
Iz doma upokojencev
OB IZTEKU LETA
Z več prireditvami smo zaključili prejšnje in začeli novo leto. Bile so nam v vzpodbudo in razvedrilo v začetku novih dni in mesecev, ki nas čakajo po odločilnem lanskem letu.
Da bi šli z voljo in pogumom naprej v naši novi, samostojni državi! Tako nas je ogovorila direktorica Marta Žerko ob obdaritvi za božič in novo leto, potem ko smo si za konec leta ogledali lutkovno igrico Rdeča kapica iz VVZ Antona Medveda. Bila je prikupen spomin na otroška leta. Sledilo je petje domačega zbora in zabava ob dveh harmonikah L. Travnika in L. Knavsa.
Domači pevski zbor je zapel tudi ob srečanju upokojencev iz KŠ Mekinje, da je popestril njihov program, izveden v lastni režiji, in z nastopi otrok pred mikrofonom.
Nato so nas razveselili mladi pevci Mešanega mladinskega c. zbora iz Domžal pod vodstvom Ksenije Koz-jek, naše delovne terapevtke, ki ga vodi z orgelsko spremljavo že sedem let. Ob meditacijah pri posameznih božičnih pesmih, ki jih je napovedovala Urška Vidergar, so prikazovali diapozitive iz božičnega filma. Silvestrski večer smo preživeli v medsebojni družbi pri slaščicah in pijači pred TV ekranom, ob polnoči pa prižgali svečke. Mnogo jih je ostalo po sobah.
Prvo soboto v novem letu smo imeli božično mašo, ki jo je vodil p. Franci Pivec, govoril nam je o poti sv. Treh kraljev, ki so začutili klic, da slede zvezdi. Bilo je lepo doživetje, poseb-
Javna telefonska govorilnica v Mekinjah
Po dolgotrajnih težavah s telefonijo je krajevna skupnost Mekinje končno dobila tudi javno telefonsko govorilnico. Le - ta je pri vhodu v TVD Partizan Mekinje, žetone pa je mogoče kupiti v trgovinah Pri Janezu in Malina ter v gostišču Murka.
Tudi krajevna skupnost Mekinje je dobila svojo telefonsko številko. Uradne ure so vsak petek od 16. do 17. ure. pokličete pa lahko tudi na telefon 831-385. KS Mekinje bo verjetno kmalu imela tudi svoj telefonski odzivnik, tako da bodo krajani svoja sporočila in želje sporočali tudi izven uradnih ur. R. B.
no za bolnike in težje premične stanovalce.
Na prvi dan naše mlade slovenske države. 16, januarja 1992, pa jc bil pri nas koncert MOPZ »Janez Čebulj« iz Komende. Nastopil je pod vodstvom zborovodje Baldomirja Kremžarja. Napovedoval je Darko Mavscr, ki je zanimivo povezoval program, sestavljen iz dveh delov. Ker se končuje božična doba in se podirajo jaslice po kmečkih hišah, so v prvem delu koncerta zapeli božične pesmi z lepimi mislimi na božično radost in skrivnost. V drugem delu pa so bile narodne in umetne pesmi. Pridruženi so bili odlomki iz Petra Pavla Glavarja kot voščilo k novemu letu z izvirnim starim besedilom (Vošem en veselu novu ljetu) iz njegove dolge novoletne pridige. Za vsakogar je imel tudi svarilo, za žene »moško rebro«, da bi ne gospodovale, za dekleta raka, da bi se branile, za fante »konjski komat« za okoli vratu, za može palico, za gospodarja čuka, ki ponoči bdi in čuva, za vdove grlico, ki ostane sama. Po lanski obletnici, 270 let po smrti Petra Pavla Glavarja, je v Komendi kultura oživela. In pevski zbor spada v ta ovkir. Deluje 13 let, ima 26 pevcev. V Kamniku so že nastopali.
Konec januarja se nam je predstavil in voščil srečno novo leto 92 še narod-nozabavni ansambel Stopar iz Mengša. Prišli so v sestavu sedmih članov s pevko Beti, edino žensko članico.
S seboj so pripeljali poln kombi inštrumentov in ojačevalnih naprav. Imeli so harmoniko, kitari, flavto, trobento, bas in še kaj in jih izmenjavali po potrebi. Glasba je bila živahna in vesela z znanimi narodnozabavnimi pesmimi in medijami. Bile so najprej njihove lastne skladbe, potem še druge, ki jih že vsi dobro pozamo. O pomladi in ljubezni, tudi na Roblek »smo odšli«, zapeli pod oknom, pa še tisto lčpo: Slovenija je domovina moja. Ob koncu so zapeli brez instrumentov: Pozimi pa rožice ne cveto in še Sinoči sam na vasi bil, da smo se jim lahko pridružili.
Skupaj smo dodali še nekaj priljubljenih. Bilo je prijetno; mladi so nas razveselili s svojimi izvajanji in nas v prvem mesecu novega leta pošteno razvedrili. MARIJA LAVRIĆ
Nasveti ljubiteljskega sadjarja
Na enem drevesu več sadnih sort
Čeprav sem šele po cepljenju več sadnih sort na eno drevo ugotovil, da nisem prvi, ki je v Komendi delal take poskuse, nisem bil prav nič razočaran. Nasprotno, zelo ponosen sem, da je bil to že pred dvesto leti
Peter Pavel Glavar
po krivici zapostavljeni veliki Slovenec, župnik v Komendi, čebelar, sadjar, ljubitelj slovenske zemlje in njenih ljudi. Človek, ki je bil vsestransko pomemben za slovenski narod in ki mu je treba dati v naši zgodovini ustrezno mesto.
Na obisku pri Glavarju je njegov brat general Jernej Basaj pri ogledu njegovih lepih sadovnjakov dejal: »Zdaj se spomnim, da si bil že v Vopovljah pravi mali sadjar. Nekoč si cepil domačo hruško tako, daje polovica rodila moštniee, polovica pa tepke.« Sadjarji so od blizu in daleč hodili gledat ta
čudež na Gorenjskem...
Meni se danes to ne zdi ravno čudež, pa sem vseeno ponosen, da ti je uspel moj sen - imeti na enem drevesu več sort sadja. Tako sem cepil na zgodnjo oziroma poletno jablano več drugih zgodnjih sort jablan. Cepiči so se lepo prijeli in že drugo leto po cepljenju sem občudoval in užival v pestrosti barvnih odtenkov jablanovega »šopka«. Da ne govorim o okusnosti neškropljenih plodov.
Tak način vzgoje sadnega drevja se jc izkazal za zelo primernega v majhnih vrtovih. Če bi imel namreč za vsako sorto svoje drevo, bi to vzelo preveč prostora. Poleg tega nastane kasneje, ko drevesa pora-stejo, problem s preobilico zgodnjega sadja, ki ga ni mogoče zaužiti v kratkem času. Obstojno pa ni, da bi ga shranjevali. Poskus
je uspel
Tako sem rešil več stvari hkrati. Najpomembnejša je, da imam lahko na majhnem vrtu več sort sadja, ki ga sproti, ko dozoreva, družina lahko porabi. Ostal pa mi je prostor, kjer sem nasadil druge sadne vrste. Pogled na pisano sadno preprogo jc ob vsakem letnem času zanimiv. Prav gotovo je tudi opraševanje boljše. Pa še kaj bi lahko naštel.
Uspešnost takega cepljenja več sort jabolk na eno drevo je bila devetdesetodstotna. Izkazalo pa se je, da jc uspešnost cepljenja odvisna od vrste drevesa. Mislim na njegovo starost in druge lastnosti.
.. .najlepše...
in najhitreje se primejo in zarastejo cepiči na mlajših drevesih. Pri starejših so rane večje, zaraščanje jc počasnejše. Obstaja pa tudi nevarnost, da bi se cepljeni del pod težo plodov in vsled velike listne površine zaradi sunkov vetra odlomil. Zato je potrebno z rezjo prilagajati rast cepiča zaraščanju cepljenega mesta.
Tudi tukaj velja rek, da se velike stvari delajo počasi. In mislim, da to velja prav v sadjarstvu in v naravi sploh. Vse te nove sorte sadja, ki so sicer zelo lepe, debele, okusne, enostavne za obiranje in skratka tržno zanimive, ne odtehtajo pi izkušenih in odpornih starih sort, ki jih je slovenski sadjar skozi stoletja vzgajal na sejancu, divjaku oziroma
.. .na semenjaku
Ta je tudi pri mojih cepljenjih najlepše uspel. Izkopan v gozdu, posajen in cepljen v vrtu. Po cepljenju žlahtnih sort je tako močno pognal, kot bi hotel reči, le poglej, kje so prave korenine moje moči. Divjak, sejanec, semenjak ali kakorkoli ga že imenujemo.pa ima tudi to dobro lastnost, da njegove korenine voluharju ne dišijo preveč.
Seveda je res, da semenjak potrebuje več let rasti (do deset), preden zarodi. Je pa tudi res, da rodi in preživi več rodov (sedemdeset let in več). Ob tem mi nehote prihaja na misel tisto berilo iz prve čitanke, ko mimoidoči sprašuje starčka, zakaj sadi drevesa ko pa ne bo več mogel uživati njihovih plodov. Pa jim, kot dober gospodar, odvrne: »Jih bodo pa drugi jedli«. Komentar najbrž ni potreben. In s pisateljem knjige o Petru Pavlu Glavarju, Ivanom Sivcem, .. .In večno bodo cvetele lipe, bi lahko zapisal .. .in večno bodo obrodili semenjaki.
Nemirni duh
pa mi ni dal miru, da ne bi poskusil še cepljenja drugih sadnih sort. Tako sem cepil različne sorte hrušk, češpelj, sliv, marabel, breskev in češenj. Splošna ugotovitev pri cepljenju koščičarjev je, da se ti težje primejo kot pečkarji. Nekako petdesetodstotno. Kot zanimivosti naj povem, da nekateri poskusi cepljenja samorodnih koščičarjev na žlahtne sorte niti po večkratnem cepljenju niso bili uspešni. Naj še povem, da pri svojem delu upoštevam lunine konstelacije, ki sem jih preizkusil in nanje prisegam.
Škoda je odstranjevati starikavo, zanemarjeno ali staro sadno drevje, ki se še da usposobiti. Ali pa odstranjevali sorte, ki vam morda niso všeč. Preden zraste novo drevo, je potrebna investicija in mine čas. Še kakšen voluhar pride na obisk, pa so leta naokoli, vrt pa prazen. S pomlajevanjem in precepljanjem se da storiti marsikaj.
Prosim vse, ki imajo stare sorte sadnega drevja, da mi pošljejo osnovne karakteristike teh sort. Moj naslov je: Branimir Bitenc, Suha-dole 13, 61218 Komenda. Vesel bom vsakogar, ki mi bo posredoval kakršnekoli podatke in izkušnje na obravnavano temo, pa tudi druge.
BRANIMIR BITENC
Salon Preserje pri Radomljah
Oblikovanje postave
brez diete in napora Informacije in naročila 727-818.
Kisle kumarice
Kdo seka in čigava so drevesa
Konec januarja so na pobočju žalskega hriba od železniškega predora proti Kozorogu začele peti motorne žage. Ljudje so se začeli spraševati, kdo seka in če ima za to potrebna soglasja. Nekateri so omenjali, da ' železnica čisti svoje zemljišče ob progi.
Pasti je morala tudi več desetletij stara samostanska hruška. Verjetno pa so tudi druga drevesa na tem območju pod pokopališčem imela krajinski pomen. Da ne govorimo o prepovedi sečnje na nacionaliziranih zemljiščih.
Ali bomo spet ugotavljali, če je bilo ravnanje zakonito, ko bo prepozno. Kot za Korobačev kostanj. Izvršni svet je zahteval od inšpekcij, naj opravijo svoj del nalog in poročajo o tem.
Pa smo dobili lekcijo za referendum
Ni kaj, »nuklearci« se kar dobro pripravljajo na referendum o usodi jedrske elektrarne v Krškem. Kako naj bi glasovali, so nam zelo nazorno nakazali z nedavno redukcijo električnega toka v celotni Sloveniji. Zelenim pa ostane kot adut zaenkrat le — potres. Žalostno je, da se tako igramo z usodnimi vprašanji našega življenja.
Še vedno se kadi
Ko so asfaltirali dvorišče pred Samostanom, se jc nehalo kaditi zaradi prahu na dvorišču, sedaj pa se dviga prah - v časopisih.
Kambus vodi
Kaže, da bo novoustanovojeni KAMBUS dostojno nadaljeval tradicijo Integrala v boju s Kamničanom. Trenutno (7. 2.) na relaciji Kam-nik-Ljubljana vodi s 67:48, izračunano v tolarjih v eno smer!
S prapori so počastili spomin padlih za svobodo
Spomin na žrtve v Rudniku
Spomin na padle borce in aktiviste NOB 1945. leta v Rudniku je še vedno skeleč. Vsako leto se nekaj dni po novem letu zbere ob spomeniku veliko nekdanjih borcev in sodelavcev osvobodilnega boja, prebivalcev bližnje in daljne okolice, da počastijo spomin na junake, padle 6. januarja 1945 skoraj na pragu svobode.
Letošnja slovesnost je bila v nedeljo, 5. januarja 1992. Udeležba je bila velika. Lepo zimsko dopoldne je bilo primerno tudi za krajše sprehode, zato so mnogi na zbirno mesto ob spomeniku prišli kar peš.
Kamniška godba je za uvod zaigrala žalostinko, predstavnik krajevne organizacije ZB Duplica je pozdravil prisotne, v nadaljevanju pa je moški pevski zbor Solidarnosti iz Kamnika zapel več pesmi. V krajšem nagovoru, ki je sledil programu, so obiskovalci
zvedeli za žrtve, padle v neposre^ bližini. Otroci osnovne šole z Dup* so recitirali pesmi, nekaj tudi zap< Pevski zbor in godba sta zakljuf kulturni program.
V Rudniku so se srečali nekd* borci in znanci, ljudje, »ki dobro' slijo«. Zaželeli so si srečno in uspe* življenje v letu 1992, predvsem da bilo mirnejše, da bi minila slche' vojna, pobijanja in uničevanja.
STANE SIM$
Trije kamniški študentje elektrotehnike dobili Prešernovo nagrado
V četrtek, 6. februarja 1992 jc bila na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani slovesnost, na kateri je dekan Fakultete ob asistenci prodekana za znanstveno raziskovalno delo in prodekana za pedagoško delo podelil štirim študentom Prešernove nagrade. Med nagrajenci so kar trije Kamničani: Urban Ber-gant iz Podgorja, Matej Ilumar z Žal in Branimir l.cskošek iz Parmovc ulice. Vsi trije so študentje četrtega letnika elektrotehnike in študirajo vsa leta skupaj. Prijavili so sc na razpis tem za Prešernove nagrade in zelo uspešno obdelali temo »Procesni modul«.
Komisija je v oceni dela med drugim zapisala: »Posebej pa bi želeli po-
udariti naslednje: Izdelava tako' sežne programske opreme predst«1 kar precejšen organizacijski piobt Avtorji so pokazali veliko sposob> za skupinsko delo, kar je v današflj času še kako pomembno. Veseloj senečeni lahko pohvalimo visoko čunalniško kulturo študentov, ki" izdelava programske opreme sic«1 osnovna študijska smer«.
Tudi dekan je v svojem nago*1 zelo pohvalil nagrajence in jim p" bej izrazil priznanje, da so žrtvo1 toliko truda in časa za obdelavo rs* sane teme, ne da bi pri tem lf njihov redni študij.
Čestitkam se pridružujemo tudi1
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnil1 izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37, direktor Toi* Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmi' Uredniški odbor Dušan Lipovec. Vera Mejač, Bojan Polla* Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetel) Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sod'' lavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični uredni' Vlado Šlamberger.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvod"1 in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništv' Kamnik, Titovtrgl, tel. 831-31 linn. c. 831-511,831-504,831-2* in831-623,interna29.Žiroračun:Prelest,d.o.o.,50102-601-311/ Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Ti» časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35.