L letni tečaj, število: 13.
1914. marc. 29.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več vküp hodi . .	. . . . 2 K,
če samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp hodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Gserföld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo: naročnina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Póta nedela v posti, ali čarna.
»Zato vi reči Božo ne poslüšate, ka ste
ne od Bogá.“ (Jan. VIII. 47.)
Dvá tábora sta na sveti: Kristu-šov i Luciferov. Kristušovi vojáki po vozkoj poti hodijo, so prosto oblečeni, zadovolni že vsem, Živejo samo zato, naj Boga odičijo, sebé pa zveličajo. — Luciferova vojska po šürokoj poti hodi, je gizdavo gorsprávlena, išče samo dobro jesti i piti, žele samo nasladnosti i pašči se proti pekli. Židovje denéš-njega evangelija so v té drügi regement slišili, zato njim je vonjala Jezuša reč, záto so ga i kamenjati ščeli. Ali skrio se njim je. To je zrok, Zakaj mati cér-kev skriva pod modro opravo podobe Kristušove od dnes mal. — V prvi tá-bor pa pridemo po pokori.
»Delajte pokoro, záto ka se je pri-bližalo nebesko králestvo" (Mát. IV. 17.) právi Jezuš. Tü je, pri dverah nam stoji že, nebesko králestvo samo pár krátkih let, mesecov, dnévov i je zado-bimo, če se spokorimo. Pohitroma pri-demo na sod pred Jezuša, oh delajmo pokoro, naj od njega zadobimo večno plačilo i ne od Lucifera.,,
Delajmo pokoro ! Jezuš-nam právi »Če pokore na bodete delali, vsi bo-dete pogüblenj“. (Luk. XIII. 3.) Delajmo pa dobro pokoro,. to je naša. pokoža naj obrodi vreden sad. šteri se Bogi dopadne, kak. nam veli sv. pismo »Bo-dite zato vreden sad pokore* (Mát. III. 8.)
Vreden, sad pa te. obrodi naša po-kora, če 1. obžalüjemo vse smrtne grehe. Če mi je, samo . za ednoga smrtnoga ne žao, nikaj mi spoved ne valá, po-kora mi je ne obrodila vrednoga sadü, prinesla mi žaréči pekel. Žao mi je pa ne te za grehe,v, če jočem, zdihávam nad njimi, nego če močno volo mam, da tisto več ne včinim, kaj sem. Volo naj mam, da več ne bom šo v priliko
kde bi se zapojo prišo v nečistöst bi prelomo post, če sem to predtotem včino. Tak se morem 2. pokoriti. Sv. Terezija je vnoge vidila v pékli, kak njoj je dober Jezuš pokazao, ki so na smrtnoj posteli jokati za svoje grehe. Zakaj so se pa te pogübili ? Ne so meli vole, da. grehe ostávijo, če ozdrá-vijo. Če bi duže živeli, bi se srdili, ne bi vkrádjene reči povrno!!, ne bi gre-šne prilike ostavili. Jokali so za grehe, a v srci so je pa ešče i zdaj povali.
K srci si*vzemimo reči sv. Augus-tina »Pazi, ne vkani m ;| zato ka sem vnoge vido se postiti, se jokati, se vprsi biti i križ küšüvati ... sem mislo da zaistino žalüjejo svoje grehe ... pa li šo ne zadobili odpüsčenja, záto ka so v srci naši čütili, k slabim návadam so še zdaj bili pridrgnjeni“.
3. Naj mi pokora vreden sad rodi potrebno je, naj žalüjem za grehe iz právoga zroka. Té zrok je pa, naj mi je žao zato za grehe naj mam volo je ostaviti, ka sem ž njimi dobroga Boga od koga mam vse, razžalo, ka sem nájvékši kinč, nébo zgübo, ka sem náj-vékši lazar postao : zavrženi od Bogá, ki me ne more glédati, v pekel morem priti. To so ti višenaturni zroki, iz šterih moja pokora shájati more. Če iz teih ne shája, ne prinesé mi nigdár odpüščenja i zveličanja. Neprávi zrok zalüvanja je na priliko denem če edna dekla po grešnoj poti dete zadobi pa zaloga volo žmetno, v nevolah more živeti ali si pa tolvaj roko zvine, — pa njima je britko žao, Zakaj sta gre-šila, da sta zdaj v tak veliko nevolo prišla. , Tá žalost greha nigdár ne zbriše. Té zrok žalüvanja je pred Bogom ne-zadosten.
4. Vreden sad naj obrodi moja pokora, potrebno je, da pri spovedi mam volo, da spunim tisto pokoro, štero mi dühovnik naložijo. Ki nema
té vole, se je ne dobro spovedo i grehi !sö njemi ne odpüščeni.
reči so potrebne, naj se ;prav spokorimo. Če samo edna tali spoved je zavolo menjkanja právoga požalüvanja nevalána, i dužni smo vse grehe ponoviti, štere smo od takše spo-vedi mao včinoli, če smo je te že pravili ali ne pri spovedi, da ni eden nam je ne odpüščen. Ki má devet smrtnih grehov, pa nema vole vseh devétosta-viti, nego samo osem, čeravno vse pove pri spovedi, nieden njemi je ne od-püščen ,i tüdj. nieden njemi, ne^bo od-, püščen, kelkokolikrát bo se spovedavao, dokeč vse spovedi né potom vi od tisti mao, v šteroj njemi je za eden greh ne bilo žao i vse grehe prav obžalüje. Takši človek se je naime nevredno spoveda-vao i prečiščavao ves té čas, more zá-to zuova vse svoje grehe praviti, da bi nigdár ne bio pri spovedi i prikapčiti more ešče k tem greham strašno hü-dobije tüdi, kelkokrát je sprejeo nev-redno svestvo pokore i oltárskosvestvo.
Dober Bog nam právi »Če hüdo-delnik bo nad vserni svojimi grehi pokoro delao, štere je včino, z niedne njegovo hüdobije se ne spomenem, štero je včino“ (Ezek. 18, 21, 22.)
Tü mámo svetlo povedano, da nam dober Bog samo te pozábi grehe, če mámo volo vse grehe ostaviti i ne samo ednoga — dvá, Glejmo ešče edno zgodbo, štera se je pred leti dála čteti v vogrskom listi, šteroge vrejüjejo Tóth Mike redovnik Jezušove Drüžbe v Ka-loči.
Eden pobožen dühovnik v posti svoje fárnike spovedáva. Prek spoved-nice vidi močno dorašenoga moža, Ki želno gléda pokornike kda se vsi spo-vejo, k spovednici beži i zača pravili: „Oča dühovni, jaz sem jezero-jezerkrát morio, krao, preklinjao krivo prisegao, nemir delao vnogo milijonkrát“. Spo-
k
NOVINE
1914. mam éC.
vednik se prestráši i odvrne: „Ti od milionkrát gučiš, — ve če bi jezero,. let živo, bi ne bio mogoči telikokrát zagrešiti. Človek odgovori „Ali prosim, jaz sem še štarejšL Nato še vekša groza obide dühovnika, ki pita spove-danca : „Šlo si ti ?“ „Jaz sem eden z tistih nesrečnih, ki so z Luciferom z nebés vrženi V . . odgovori ... ali ešče sem ne vseh svojih grehov pravo, če ščete ešče ove čüti . .
Dühovnik znajoč, da se vrag zob-stom spovedáva, ga je pitao „ Zakaj si prišeo k spovedi ?“ ,Záto — odgovori — ka sem vido drüge sem priti, med šterimi so Vnogi bili tak grdi, kak jaz, šli so pa kak bliščeči angelje odtéc; mislo sem si zato, da se je i meni mogoče to zgoditi, prosim záto grozo-vitno veliko pokoro". Dobro je — odgovor! dühovnik — dara ti pokoro, ali malo menjšo, kak sem ovim dao : idi i na kolena se püsti pred onim križom tam ino pravi z globokov lübéznostjov „ Gospod, grehšio sem, smiluj se meni nevolnomi pogüblenomi stvorjenji". To ne morem včiniti, — odgovori te hüdi — ne morem se nateliko pred Bogom naniziti, ali drügo vse rad oprávim". „Hüdi düh — odgovori na to
dühovnik — če je tak velika tvoja gizda, da se niti pred svojim Stvoritelom ne moreš nateliko naniziti, odhájaj, za tébe ne ga smilenja.*
Odgovor na pismo ednoga evangeličanza.
Za krivoveruike zovémo mi katoličanec dragi prijateo, vsakoga, ki je ne katoličanec, zavolo pravice kak sem vam dnes tjeden razložo. Ne je to špot, ne je to šimfanje, ne je to odürnost, nego dužnost naše vere. Šteri katoličanec ne drži drügovernike za krivo-verce, je zatajo svojo pravo od Kris-tuša glašeno vero, je verotajnik, je ne-poštenják, je Kristušov špotlivec. Vsaka reč dvá krája má : právoga i levoga ; več jih ne more meti. Glédamo pa vsik-dár právi kráj.
Če vaša žena v Püconcih janko ali hadarco küpüje, ne gléda levoga, nego právi kráj.
I čedno dela tak. Pa vsi tak delamo- Právi kráj glédamo i po njem te blago vcenimo. — Tak má vera tüdi právi i levi kraj. Te levi kraj je tisti, šteri je ne právi, kaj je pa ne právo,
je krivo. To je ne špot, nego pravice. Če bi na sveti samo práva vera bila — ne bi bilo trebelo Kristuši drüge glásiti, nego, da so krive bile, je právo oznanüvao. I Kda je to oznanüvao, je glasno kričao, da ne smemo biti, kak poganje, kak farizejci, ki so krivo vervali. Njihova kriva vera je bila levi kraj, záto je pravo, ne hodile tak — i je pokazao na právi kraj i pravo : jaz pa velim tak hodile i glaso njim je vero svojo, našo katoličansko.
Istina, da so niki krivo verniki Kristuši zamerili, Zakaj je tak zvao — ali samo ti nespametni i hüdobni, ki so ga i križali. Ti čedni i dobroga srca so si pa njegov navuk k srci vzéli i se povrnoli.	m
Ti. prvih ne smele nasledüvati, Zameriti ne smele, če vas katoličanec za krivoverce držijo — to je dužnost njihova, — si morete zgučati — ki pa svojo dužnost spunjáva, je pošteni človek ; če je pa što pošteni človek, slüži veselje i ne zámero. Če židov svoj dugi den verno drži, luteran pa svoj veliki pétek veselim se, záto ka ov stém, kda svojo vero drži, poštenost odkriva, posti se naime zavolo Boga — to je pa radosti vredno. Rávno záto se vi,
ČARNE MEGEE...
Garne moglo se ženejó Gor na ríébi visikoj,
Tužne misli se zbüdijo V düši mojoj žalostno].
Srečno si ti, čarna megla:
Se razjočeš v žalosti.
Ali düša moja revtía Se ne more jokati!
Mirosláv
Virostüvanje.
Mrla je Šoštarva Panca po po!dnevi.
Ravno je zdaj mrla, leto je glas od hiše do hiše, Pri nas so hiše razlüčane po dolaj i bregaj. Sosed sosedi lehko kriči prek v drügo ves.
Mrla je sirota. Bog je jo rešo. Tak dosta trpela poleg svojega pijanoga moža.
Drügi dén je sosed šo, da „válasul) od-nese g. plebanoš! i školniki, da do jo vődali zvoniti. Mož je pa šo k notariuši.
Pošta je glasa mrtelnost pa pravo, da moš že pride s cedalom od notariuša, nego že zdaj ma veleno, da bi g. plebanoš i škol-nik obadva domo prišla na slobod.3)
Mož je dugo ne prišo od notariuša. Velko žalost je meo, mogo si je v vina vtopiti, notri do trde kmice je v krčmi ostao. Te se je že domo Spravo. Sam v sebi si je mislo, da celo noč v oštariji ostati bi ne lepo bilo i kda njemi žena mrtva Ieži.
Dobre žene so že vse vred postavile. Moči je pa žmetna glava bila, v kamri si je deli lego.
Med tem so prišli lüdje: štere žene, mlade dekle, pojgje5) i moči.
Prišli so i pevci. Dobro si premislijo, da
*) odgovor.
*) slovo.
*) dečki, pojbje.
v slobodi kakše štero ženo vö ne nihajo, jaj bi njim te bilo. „
Pevci si dali sedejo za stol, na šterom je prestreti pri, pa je že vse moker. Ne vidi se to prvom! pevci.
Na stoli stojijo prazni i puni glsži. Kaj pa bi. bilo v glaži drügo, kak vino ? Prinešeno je v velkih pütrah, tam odnet levajo v glaže.1) Naprej pride i ona žerjava reč, da či jo strosiš iskre po njoj letijo.
Moker pri kaže da tü že nešteri za dosta majo. Veselo gledajo svet. Prihajajoče s sme-hom gori primlejo, začnejo „rajživati“, tam od zajaj noro gučijo.
Prvi pevec vso svojo oblast more naprej vzeti. „Tiho bodite, ve ste pa ne na gostü-vanji,“ kara ednoga ali drügoga.
„Ve pa nika ne denem. Sam na miri“ odgovori pijani glas.
Začne se popevanje. Ki bolje zna trobiti, misli si, da več pomore mrtveci. Ali što zdaj misli na mrtveca ? Poplavlenomi guti dobro dene krič i troblenje.
Nikda henjajo s popevkov. Rajživanje se znova začne. Pijanci noro gucijo, mladi se posmejavo, štere žene pa v koti že ženo sprav-lajo dovci, ki sladko spi v kamri: Tá pa tá de njemi dobra.
Okoli polnoči razodidejo. Bližánji duže ostanejo, žmetno se ločijo glaža. Ednok se li poberejo, na zoronek1) tüdi more kaj ostati.
Pokop je okoli desete vöre pred poldne-vom. Prideta g. plebanoš i školnik. Začne se sprevod. Školnik vzemejo slobod. Škrinjo zdignejo štirje moži. Se pa ta hodijo. Žene šepe-čejo: Itak so pijani.
Pa zdaj te po takšem čeden i trezen človek naj ide mrtveca gledat t
*) kante.
*) na dragi den.
Pa je dužnost, je li, za mrtvece Boga moliti.
Hüdobija po takšem ešče najlepšo navodo človečo na nikoj spravi.
Sojo lüdje, ki za celi svet ne bi šli na verostüvanje. Ešče k sosedi ne.
Zrokov majo dosta. Celo delo se njim odürno vidi. Iz drügoga kraja pa si vősprosi-jo, da bi se pri njih što z vinom i žganicov zalevo kda so oni puni žalosti.
Pa na to do stara žene i Iokaške pravili, da je, prej, skopi, prej, ne vošči. Ve pa je njemi pokojni telko nihao. Telko si je pa li zaslüžo.
Što je tisti, ki bi ,vsikšemi po volo*1) včino ?
V NOČI.
Vse je mérno, tiha noč je,
Samo moja lüč gori Pridti meni samo nešče Sen presladki na oči.
Srce moje gosto bije,
V glávi pesem mi dotíi,
Pesem mila, štera vrele Skaze stira mi v oči.
iTam, gde sivu Mora teče 'Cüo doniti sam té glas;
Blági dnevi stáre srečo!
Tam sam vzeo slovo od včit
Zadnjič tam sam bio veseli Tam, gde blági rod žwé.
— Zdaj pa oni blági dnevi Več bežijo od menél
Skoz po vnogih tihi nočiK Tá le pošlem svoj spomiit Ino s skuzami vu očihí Za svoj dom se žalostim.
Mirosláv.
V vsakomi po voli. Na ,Bojnečkom se právi vsikšemi po vole.“
1914. more. SO.
NOVIN!
a
dragi prijáteo tüdi morete veseliti, če katoličanci vsako drügo vero za krivo imenüjejo, záto ka štera spunijo Kris-tušovo zapoved, kakti dužnost svoje vere, to je pa poštüvanja i veselja vredno.
Mi odgovorite: če smo pa mi evan-geličanci krivoverci, vi katoličanci pa právoverci, te smo se mi dužni povr-noti na vašo vero, kak so se v Kris-tušovom časi krivoverniki na njegovo vero obračali — jaz pa svoje vere ne morem zatajiti, záto ka je to nepoš-teno delo. — Odgovorim : Vsako düšo je Bog stvoro i vsaka je dužna zato v njegovoj veri biti. V njegovo vero je pa nemogoče priti brezi njega, to je brezi njegove milošče, brezi njegove pomoči. To miloščo, to pomoč, priti do pravice pa Bog vsakomi dá, ki ga prosi za njo. Prositi morete zato zasé i drügi za vás da pridete do pravice. Če dobile to miloščo, ste se dužni povrnoti, i zato ka Boži glas je dužno vsako stvor-1jenjé bogati. Včinoli ste pa stém nej 'nepošteno, nego pošteno delo, zato ka Boga bogati je najpoštenejše delo na sveti zenkráj, zdrügikráj pa krivico zatajiti je ne nepoštenost, nego pošte nost.
Znáte vi iz zgodbe sv. pisma, da je Saul grozovitno preganjao krščenike zato ka so proti njegovoj veri bili. I kaj se je zgodilo ? Kristuš ga presveto i zézvao na poti v Damask — on pa ? Bogao je té glás, dao se krstiti i postao je sv. Pavel, apoštol národov. Bi on gratao kda právovernik če ga Kristuš ne bi zvao ? Nikdár ne ! Rávnotak tüdi vi i nieden drügovernik, bodisi kakše-koli, ne more postati katoličanec, če ga Boža milošca ne bo presvetila i ge-nola ? — Ki pa dvoji v svojoj krivoj veri, je prvo reč Kristušovoga pozvánja Že dobo.	(Dale pride.)
Dom i svet.
Nova právda bo razprávlana na Vo-grskom v krátkom, poleg štere župa-nije (vármegye) pod oblást držáve pri-do (államske bodo). Minister bo ime-nüvao podžupana (alispán) i notariuša tüdi. Celo občino bo ravnao notariuš Sodniki (birovje) dobijo od zdajšnje vekšo oblást v svojih krájah. Vsak kráj bo meo eden Odbor (bizottság) Ste roga bodo volile občine i té Odbor bo v rečeh od potih, gospodárstva, izo-brážbe odločavao.
Ženska je strlila ednoga pisatelaí Caillaux francozkoga ministra žena je k smrti strlila pisatela CalmeHet zato ka je té odkrio njegove vkanli-
vosti. Več milijon je države vkano minister, to njemi je pod nos ribao eal-mette, zato ga žena, štera se bojala ka zgübi dobro slüžbo mož minister — strlila. Lüdstvo je nezgovorno zbur-kano no Francozkom. Zdaj previdijo, kam pela nevernost. To hüdobno žensko bi lüdstvo raztrgalo, samo ka so je ne do voze püstili redárje.
Ministri v oči kriči zdaj lüdstvo. Callaui je morilec.
Calliaui je morilec.
Eden katoličanski poslanik je ne-vernim, protikrščanskim slobodnozidárs-kim poslanikom srčno povedo : Vás so v državno hižo smeti zvolile, i smeti vas bodo tüodnet tüdi vüspravile.
Velika nesreča na ntorji se je zgodila pri Venezi-i. Razbila se je ladja, štera je lüdi na sprehájanje vozila i do 50 se jih je potopilo. Edna vojna ladja (torpedo) je v njo vdrila i se je včasi potunila. Edna ženska, štera je samo z drüge ládje glédala kak se nesrečni potniki vtaplajo, je odnorela. Ki mater, ki dete, ki tovariša, ali tovarišico je zgübo. So med vtopleniki mladoženci, edna sneha je celo naprej eden den stopila v sv. hištva svestvo. Da se je péč tüdi razpočila, so v ladji, štero so iz dna morja že zdignoli, celo čuporo mrtvecov najšli, ali .kak močnik vküp-sprešane, razsekane, štere bodo samo po obleki mogli spoznati što so bili. Z Vogrskoga je edna ženska tüdi med mrfvimi, da so njej v žépi vogrsko pismo najšli, ali ne vejo ešče što da je. WoItz Karol iz Basela je šestkrat sem-tam prip!avao i vsele rešo koga, ali eden rešenec je mrtev bio te že, kda ga na breg privlekeo. Rešeno je 37-ih
Materni jezik v soláh. Tisza grof, ministerski presednik je v deželnoj hiši odkrio, ka nameni v vseh šolah notri-vpelati, naj se deca i po svojem ma-ternom jeziki navči čteti i pisati. Tišza právi, da je vláde namen, naj se na Vogrskom vsaki dobro čüti i ka so vogrskoj drüžbi potrebni tüdi tisti, ki so drügoga maternoga jezika.
Potopleni ribičje. V Odessi na Rus-kom je šlo na morje 10 jezer ribičov ribit. Nanágloma se je pa veliki vihér zdigno i vnoge ribiče pogübo. Valovje je dozdaj 3200 ribičov mrtvih tela na breg vrglo.
Nova pósoda. Teleszky vogrski minister 285 milion koron nameni znova na posodo vzéti, iz štere posode na vo-jaštvo bo se obrnolo 65 milijonov.
Poláki proti nemcom. V Varšovi so polski dijáki iz vseučelišca baroni Brücki, nemškomi konzuli okna spotrli
i stene z črnilom namazali i medtém kričali : Naj prejde polske decé man-trálec. Na zastavah pa so meli zapisano : Nemčija je birič (hóhér) za po-láke! — Nemci májo to nesmileno právdo, da Vlada sme polakom vzéti ešče imánje i na njihovo mesto nemce zaseliti. — Moj Bog, če bi se narodje tak brigali za vero, kak za jezik — keliko načiše bi bilo lice zemlé i bi eden ovoga materni jezik gotovo ne sovrážo.
Glási.
Obaojenl razbijačje. Gomboc Ferenc, Flegar Pold, Hor?at Jožef i Stössell Mihál so se razveseljávali v krčmi Krem Janoša v Žena-vcih. Z krčmé domo idoč so se po poti zbili. Sombatelska sodnija je Gomboc Ferenca na dvamesečno, Flegar Polda na edno i Horvát Jožefa tüdi na d?ámesečno vozo osodila. St6ssel-i ki je po bitji 20 dni ležao, more tüdi odš-kodnino dobiti.
Vtopleno dete. t Stanovcih pri Skerlak Stevana hiši se je vtopila triletna vnükica Luca Marija v mlaki nezagrajenoj. Da je mož mogo betežnoj ženi dvoriti, kda se je nesreča zgodila, ga je sombotelska sodnija ne obsodila,
Odnorela je na Gornjoj Bistrici dekla po domáčem ,Straiščarca® zvána.
Toča, bliskanje, grmlenca je bila v našoj županiji i tüdi po drügih krájah v večih mestah, kak glásijo iz Gjöra i Szókesfehérvára.
Bistrička šola v Lendavski Novinam Té pograjajo šolo bole šolske predstojništvo-zakaj se ne skrbi za povanje šole. Láni sta dvá mogla včiti 300 decé, letos pa edna vu-čitelica 250. Občine, bi praj rade mele držávno šolo, ali zaman jo čákajo. —
Komedija (ringlšpio) je prepovedao od lendavskoga sodnika za čas férme po vseh fa-rah. Cigáni, beráči se tüdi more odstrániti, ki bi znali kje kakši nemir napraviti. Odávajo se pa slobodno samo jedi, pijače i kakše po-božne reči (čisla, podobe td.)
Pokvarjeno detelično seme sta dva trgovca na zádnjem lendavskom senji odávala, ali za-pazli so jihva i bodeta kaznovaniva.
Sobočke pörgarsko šolo je držáva prek-vzela, občina je dužna samo zidino spovati. Septembra se odpré že drügi razred.
Smrt v krčmi. V Čakovci v Pečorniko-voj gostilni je Premec Mikloš, bivši trgovec, z smehom pripovedavao, da, če on vmerjé, ne bo meo nikoga, ki bi njemi drevo (trügo) küp o Horak Edmund stolár je pa na to tüdi po šáli pravo, da njemi on naprávi drvo, če njemi dá zdaj naprej kaporo. Premec je na to iz spre-vedije dao nikšo šumico stolári. — Drüzba je nato razišla, ali Premec je hitro nazaj prišo v gostilne i gostilničar proso, naj po zdravnika pošle, zato ka njemi je slabo. Krčmar pošle po zdravnika ali té že prekesno pride. Premec je prle mro. Pri gorrezanji so spoznala da ga je tüčava srčna v morila.
S.
NOVINE
1914. raarc. 29.
Proti eigáiom je ▼ Zala županiji dani akáz, poIeg šteroga je ne smejo oblosti na sejmi trpeti.
Vtopo se pijáiec Bondiš Matjaš v ke-reszturi t potoki. Po božoj slüžbi je šo v krčmo i ne domo, zapojo se, i v tom stani je prek brvi mogo iti. Zavrtelo se njemi je pa notri je spadno v potok. 68 let je meo,
Samomor. Rituper Jočef sebeborski mlinar se je strelo. Pa je praj bugat bio.
Tretjeredni8ki shod je bio pri Sv. Se-bestjáni márca 15-ga; drügi pa bo na vüzem-ski pondelek.
Žensko bitje je bilo na Dolnjoj Bistrici z veslicov (dugi, máli lopár.) Škoda, da ne ga ženskoga regementa, da tak znájo orožjé obračati.
Májdenl klobük. Márca 16-ga je eden klobük najdeni v Beltincih. Lostnik ga dobi nazaj pri hiši pod št. 124.
Dühovne vaje v Celji se začnejo letos: za dekle 3. mája, za moŠke 3. augusta, za ženske 30 augusta i za dečke 9. novembra.
Kelarakoga detiča i ručenca (znaša) včasi vzeme r slüzbo Gregor Matjaš r Dokležov-jih.
Bitje za noa i vüha sta mela pri Sv. Jürji v krčmi Bagár Lujza krčmár i pivec: ta mošnji vožár. Žena krčmárova jihva po-mirila, ovak bi vožér. krčmári nos- té pa vo-žári vüha znao odtrgnoti.
Šola pri Sv. Jeléni. Na cembi márci-uša 12-ga držanoj sta zidanje nove šole za tretjega vučitela prevzóla Mesarič Števan i Vogler Karol za 2Q 600 koron.
Rodovitna reca. V Čerensovcih pri Sa-laj Miháli edna reca vsako noč dve jajci zne-sé. Dve reči májo naime, belic pa nájdejo vseh tri. če bi znale gučati, bi tüdi povedale, štera sosedova reeja tetica njim* posodi vsele edno jajce.
Ma znanje. • Knige za fermo dobi deca pri Klekl Jožefi pleb. v pok. v Čerensovcih (Čserfold, Zálam.) Cena knige je z poštov 90 fUerov. Tá kniga Hodi koltarskomi Srestri „je od cerkreneu oblásti so slovensko dečico predpis(ma i jedina je štera zdržáva v sebi nam k potreben od spovedi. prečiščávanja i samo v toj kniga se najde zložene molitri za sréto férmo. Ki lepše vézano žele meti, jo dobi s slatim obrezom po 1 K 50 fil. Za ménšo deca je pa po 90 fil. tüdi lepo vésana.
Pošta
Vogrinčič Leopold. Cankova. Hvala na lepom ielenji. Novin vam 35 bo hodile, zato ka so Grah z Korošec ešče 3 prosili.
6rah Al. Koro8ci. Novine prošene 3 dobile pri Vogrinčiči, knige „Hodi k olt. Svestvi" pa pri vašem g. plebanoš!.
Gomboc Mihál. Koro8ci. Lepe reči ste napisali, ali more se samo na edno strah pa-péra pisati i naznamenüvati, odket, iz štere knige je vzéta zgodba, ali či jo narod že od nikda zná. Záto ešče ednok v to formo vse napišite pa z temi slovenskimi literami, kak je list štampan. V vogrskom jeziki pišemo v vogrskom pravopisi, v slovenskom pa v slo-
venskom. Če bi to eden jezik bio, bi lehko eden pravopis mela, ali da sta razločna, moreta tüdi razločen pravopis meti,
Bertalanič Mihál. Krajna. Iz srca radi pošlemo novine drügovernikom. Mi vse lüdi lübimo, vsi so nam bratje, Slovenci pa ešče bole, čeravno so drüge vere.
Kod. L TÍ8ina. Višešnje novine mi nazaj pošli. Krajnčki širi tel je tüdi prosi, daj njemi. Hvala na pozdravlenji. G. Kanonika fotografija ešče letos v kalendar! vsaki brezplačno dobi.
K. Št. Bratonci. Hvala na pozdravlenji, vaš „zamán“ je na Ravenskom „zobstom“ (zobstom ideš, nikaj ne dobiš), v Čerensov-cih pa ešče ,zabadav". Namesto „kšenki“ pi-šemo „zadár“, „brez pláčno“ — ali pravo je ešče to tüdi ne. Moremo bole národ poslüšeti, lehko má kjer kaj právoga.
K. Ant. i drüžina. Ižekovci. Hvala na dobrih želaj.
Bassa, Berdén, Deli. Szombatheiy. Te-likájše. Vrti bodite! Molitev bo za Andráša. Na primieijo idem, če bom mogoči.
Pertóci, Radoha, Godina, Ćeh. Ljubljana. Hvala vsem. SrČno pozdravljam g. praefecta tüdi i se njim zahvalim na pozdrávi. — V Ghile bodi Marijin list Berdeni. Novine dobiš, vseh nemam.
Kerman J. Štrigova. Hvala na pozdrávi.
ZiJavec Ana. Gerlinci. Tebi tüdi. Mož mi piše, da ešče letos pride domo.
Serec. Szombathely; Küzmič. Štrigova.
Hvala na dobrom voščili.
EdS. Št. 6ed. Hvala na častitkah. Od samostana je istinska reč. Molimo i darüjmo. Čeravno se mi ne včákamo — čaka pa nas plača pri Jezuš! za vloženi fundament. Skrov-nosti sem ti poslao. Dobro bo tak, da na čisti papér zapišeš imena, Naznani pošte — i za-merkaj gor tüdi, ka je za veznino.
Krampač Aga, Plej Ivan. Chicago. Hvala na pozdravlenji Martin! tüdi.
Drvarič Jožef. Šteelton. Vam tüdi. Šlo-bodno pišete — že preglédnem.
Stankotov greh. 6rtica je ne primerna razmeram našega lüdstva.
Sewer. Hum, Hvala na vsem, Oglas pride k vüzmi.
Fr. Keréc. Ljubljana. Hvala. Meli za mé.
Gerič, Sobočan, Smodiš. Sarajevo. Hvala na dobrom voščili, vojáki! Ostanite tüdi dobri Boži vojáki t
Kres. 6ed. Vogr. Ker. Grüš. Ver. Bog vam povrni na dobrom želenji. Podpirajte me z svojimi molitvami.
Cena
Pšenica 25.75—26.05 K.
Zito 18.50-18.75 K.
Oves 14.50—16.35 K. Kukorice 14 K po 100 kilah.
Za krátek čas.
Angleška norija.
Eden angleški plivanoš je že duže časa opažüvao edno stara gospa, štera je pri njegova predgaj v cerkvi vsigdar trno spala, či je pa predgao kakši mladi dühovnik z vseuče-lišča, tistoga je pa jako verno poslüšala. Ta
njemi je pa etak odgovorila: ,Znate, gospod plivanoš, či vi predgate, te znam, ka je boža reč dobro povedana; gda pa pridejo na: pred-ganico mladi lüdje z vseučelišča te pa trbe dobro paziti, či se nahaja seme božih reči t pravih rokaj,“
Z eodne dvorane
Sodnik (k malomi šolarčeki): Ka pa ščes, mali ?
Šolarček: Jaz bi se red ločo od stari-šov, zato ka me jako bijejo.
Anton Žakelj
V
črevljár v Zirih (Krajna)
priporoča svojo veliko zalogo vsa-koverstnih obüval za delavec, kak za gospodar i rüdokope. Izdelüje tüdi moderno obütvo za gospode ino dame. Pošila se proti pošt-nomi povzetji. Prosi se za na-ténčni naslov i mero od noge.
Vinok
odajil
G, Lukovnjak Štefan i žena Fran-ciška iz Gornjega Lenduša II. ok-raja mata 100 akovov vina k odaji. Ki žele to dobrotečno pit-vino meti, naj se zglasi pri ::
KermanJožefi
v Štrigovi
Stridóvár, Zalam.
Cena litra je 64 filerov.
Nyomatott az Egyházmegyei Kőnyvnyomda korforgő gyorssajtóján Szombathelyen.