TEDNU OTROKA NA ROB Za nami je še en teden Za nami je še en teden otroka. Eden od mnogih, ki jih pod različ-nimi gesli prirejamo vsako leto. Ob tej priložnosti pripravimo otrokom nekaj veselih uric in ne-kaj razvedrila, pa tudi kakšno se-jo skličemo, posvet, konferenco ali nekaj podobnega, kjer odrasli modrujemo, kako bi in kaj bi, če bi. Ob vseh teh dogajanjih, ki jih pristojni vestno beležijo v seznam izpolnjenih nalog in potem upora-bijo kot gradivo za izdelavo vrste poročil pa ostajajo neusmiljeno odprta temeljna in žgoča vpraša-nja našega vsakdanjika. Vpraša-nja, ki ne zadevajo samo otrok ampak nas vse. Vrtci ostajajo še vedno - tako kot so bili vedno - ustanove s pri-prtimi vrati. Razlika je le v tem, da so nekoč pripirale vrata poseb-ne komisije, ki so deloma po stro-gem socialnem ključu, deloma na podlagi zvez in intervencij spuš-čale malčke v njihov drugi dom. Danes vse bolj prevzema vlogo »vratarja« finančna sposobnost mladih družin, saj si marsikatera poišče cenejšo varianto od tiste, ki je obremenjena s kopico druž-benih dajatev in zato tudi draga. Ali je naša družba sploh kdaj po-mislila na možnost, ki v razvitem svetu ni nobena posebnost, da zmanjša število zaposlenih in po-veča učinkovitost dela tako, da lahko en sam družinski član - po-navadi je to oče - zasluži toliko, da lahko preživlja vso družino. Vrtec postane v tem primeru le dobrodošel dodatek, neke vrste mesto družabnega srečanja otrok za nekaj ur na dan. Osnovna šola - kaj smo naredi-li? Šolske potrebščine za šoloob-veznega otroka stanejo približno pet milijonov dinarjev ali - da se bolj razumemo - pol stare mili-jarde. Ob tem podatku ne kaže razglabljati, kaj to pomeni za dru-žine z nizkimi osebnimi dohodki. Na nekaterih šolah si sicer poma-gajo z neke vrste zamenjavo sta-rih knjig, vendar takšna samopo-moč ni vgrajena v šolski sistem, ki temelji na brezplačnem šola- nju. Brezplačnem samo na papir-ju. Mimogrede smo pri nas prezrli načelo, da bi moralo biti brezplač-no pač vse tisto, kar je obvezno. Ne samo stroški šole ampak tudi stroški obveznih učil. V urejenih državah so se že dokopali do tega načela. Pri nas pa ne samo, da učila niso brezplačna. Učni pro-gram se ne ukvaija z vprašajem ali so učila sploh na voljo ali ne. Otrok jih mora imeti. Otroci in starši begajo od trgovine do trgo-vine pogostokrat celo zaman. Ali res ni možna nobena sistemska rešitev, ki bi omogočila otroku, da dobi vsaj tisto, kar je obvezno? Lahko bi razglabljali še naprej, denimo o eksperimentu usmerje-nega izobraževanja, vendar to že presega sfero otrok. Pa tudi sred-nješolci bi nam zamerili, če bi jih obravnavali skupaj z njihovimi mlajšimi vrstniki. Posebno poglavje predstavljajo trpinčeni in zapostavljeni otroci. Ni nam uspelo prestopiti meje za-prtega družinskega kroga, kjer se velikokrat dogajajo vsaj čudne, če ne že včasih kar grozljive reči. Al-koholizem obeh staršev, prepiri med zakoncema, pretirana stro-gost in s tem v zvezi pretirane kazni in še bi lahko naštevali. Kako je s socialno diferenciaci-jo pri otrocih? Ali smo res storili vse, da imajo otroci bogatih in revnih staršev enake možnosti za vstop v življenje? Ob tem ne poza-bimo podatka, da prodajo ljub-Ijanske pekarne največ kruha ta-krat, ko je v delovnih organizaci-jah plačilni dan. To ne zadeva sa-mo odraslih, tudi otroci so v tem krogu. To so teme za teden otroka, ki pa kot tak ne more trajati samo en teden. Ta teden naj bi si zadali naloge in čez leto dni naj bi ob tem tednu ugotovili, kaj smo na-pravili. Pa to ne samo pedagogi in otrokovarstveniki in prijatelji mladine. To so vprašanja, ki zade-vajo vse: pedagoške ustanove, proizvodnjo, trgovino in obrt - skratka vso družbo. Samo tako jih bomo rešili otrokom in družbi v prid. Niko Isajevič Ob številnih KAJ?... ki se vsa-ko leto ob tednu otroka ponav-Ijajo v skrbi zanj, za družino, za vzgojo in zdravje in ko seproble-mi ne manjšajo, temveč večajo, je bilo tudi letos nekaj priredi-tev za naše najmlajše — od lut-kovnih igric, zabavnih popold-nevov (v veliko zadovoljstvo otrok so ga še posebno uspešno organizirali na Poljanah), pa za-nimive razstave KAMENINE ŽI-VE na osnovni šoli dr. Jože Po-trč, da o bogatih programih v VVO ne govorimo posebej. Pionirji so se srečali s predsed-nikom skupščine občine Ljublja-na Center Borutom Plavšakom na osnovni šoli Tone Tomšič in pogovorje stekel predvsem o de-lu pionirjev; prav tako pa je de-legacijo ljubljanskih pionirjev sprejeJa predsednica mestne skupščine Nuša Kerševan. Mali šolarji so obiskali odde-lek Sekretariata za notranje za-deve za usposabljanje vodnikov in urjenje službenih psov v Po-dutiku, enote WO Ljubljana Centerpa že obiskujejo v okviru svojega preventivnega progra-ma člani glasilskega društva Ljubljana mesto. Odbor za teden otroka, ki delu-je pri Občinski konferenci SZDL, pa je letos v dogovoru s predsedniki KK SZDL zastavil okrogle mize, ki naj bi potekale v vseh KS in na katerih naj bi se poleg tnladih in otrok samib na-šli vsi, kijih zadeva skrb za otro-ka. Ponekod so ti razgovori že bili in sprejetih je bilo tudi ne-kaj konkretnib doerovorov, kako v KS razrešiti manjše probleme. To naj bo vzpodbuda vsem dru-gim KS, ki še niso organizirale takšnih pogovorov, da to store čimprej. Občinski odbor za teden otro-ka bo ob koncu meseca strnil vse pripombe in predloge iz KS in se tudi sam aktivno vključil v raz-reševanje tistih problemov, ki bodo odvisni od dogovorov v ob-čini, za druge pa bo ubral ustrez-ne poti v mestu in po delegatski poti tudi do republike, če bo po-trebno. R. S.