12 Program UJU. (Temeljne smernice za razpravo.)* Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU »Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev', podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922. (Dalje.) 6. V pogledu ureditve prosvetne uprave. 1. Ministrstvu prosvete kot centralni državni prosvetni uuravi pripadajo v poarlediu narodnih šol ti-le ,poglavitni upravni nosli: sestava. sprememba in izpopoilnitev zakona o narodnih šolah, učnih načrtov in programov. skrb za izobrazbo uči-. teljev in pomnožitev učitelistva. imenovanie učitelistva in drugih nastavljencev. skrb za izdelovanie učil, kontrola šolskih kniig. skrb za naoredek pouka in odgoje v narodnih šolah, zbiranje. urejanje in objavljanie statističnih podatkov. skrb, da se zgradi in odpre zadostno število novih šol. da se omogoči šolanie vse za šolo dorasle mladine, in drugi upravni posli večje važnosti. 2. Vse posle administrativnega značaja kakor tudi up-ravne posle manjše važnosti, izvršujejo ostale šolske oblasti, kot orsrani ministrstva prosvete. Te so: 1. Oblastne šolske uprave. 2. oblastni šolski inspekt o r i i. 3. okrajni šolskl nadzorn i k i. 4. u č i t e 1 i s k i z b o r i (o b 1 a s tn i, o k r o ž n i i n o k r a j n i) . 5. k r a j n e u č i t c 1 j s _: e k o n f e r e n c e 6. š o 1 s k i v o d i t e 1 i i. 7. š o 1 s k i odb o r i. 3. Posle ministrstva nrosvete, ki se tičeio narodnih šol in narodne .prosvete izven šole, vrši »o d d e 1 e k z a n a r o d n e š o 1 e i n n a r o d n o p r o sveto«. ki se z ozirom na značaj poslovania deli na snedjalne odseke. Uradniki oddelka za narodne šole in narodno orosveto izven šole se postavljaio iz vrst starejših. sposobnih in izkušenih učitelijev in nadzornikov narodnih šo»! ki so dovoii dokazali s svoiim delom, da tnoreio z dovolinim razumevaniem in usnehom izvrševati nosle narodne- šole, ki prinadajo ministrstvu. Vsi potrebni ukrepi za dobro izvrševanie zakonskih predpisov, za boljšo in raciionalnejšo uredbo narodnih šol in za naoredek pouka in vzg-oje v niih, vse naredbe večje važnosti. se izdajaio v oddelku za narodno solstvo s kolektivnim sodelovaniem in nosvetovanjem vseh šefov odsekov. nod vodstvom nripadajočeea načelnika. ki rnora biti pedagog. 4. Ob strani ministrstva prosvete stoji kot posvetovalno telo »g 1 a v n i p r o s v e t n i s v e t«. ki je urejen po sledečih temeljnih načelih: a) Eno tretjino članov glavnega urosvetncga sveta tvorijo člani po poklicu, drugo tretjino imenuie minister ..rosvete na predloe nrofesorske in učiteljske organizacije. trett« tretjino volita prvi dve tretjini iz vrst noznanih prosvetnih delavcev vseh vrst šolstva. Člani 'druge in tretje tretiine so imenovani za dobo pctih let. b) Glavni prosvetni svet ima tudi dolžnost in nravico. da po lastni inicijativi iproučuje nrosvetna vnrašanja in stavi predloee za bolišo ureditev vseh šol in za nanredek oouka v njih. c) Glavni prosvetni svet se deli na sekciie: za vseuči'lišča,sredn i e . s t r o k o v n e t e r n a r o d n e š o 1 e i n prosveto i z v e n š o 1 e. Sekcije pretresajo vprašania. ki spadajo v n.iihov delokroc, toda dcfinitivno se sklepa o vprašaniih na plenarnih sejah. č) Ministe. ie dolžan zahtevati mišIjenje glavnega orosvetnecra sveta v vseh vnrašaniih. ki so večie važnosti. d) Poleg članov iz Beoerada se v elavni nrosvetni svet imcnuic za dobo 5 let tudi enako število priznanifr prosvetnih delavcev izven prestolnice. in sicer po predloeu članov iz Beoerada- Ti se pozivaio na ^eje kadar se imajo pretresati in reševa.i vprašania večje važnosti. e) Glavni nrosvetni svet ie obenem tudi disciplinarno sodišče za neitelistvo. ki so obtoženi deiani radi katerih se jih odstrani iz službe. f) Drusre. natančnejše odredbe o uredbi glavneea prosvetnega sveta se določiio s predpisi o uredbi ministrstva prasvete. 5. Šolske oblasti nižje vrste so ureiene tako da sestoje iz članov po položaju in izvoljenih članov. A. Oblastne šolske oblasti se ustanavljajo v središčih. administrativnih ob- lasti. Nje tvorijo člani .po položaju in izvoljeni člani. P o o o 1 o ž a i u 'stoi>ijo v sestav šolskih oblasti: Oblastni predsednik. okrožni načelnik v kraiu ravnatelj gimnazije. ravnatelj učiteliišča v kraju. prosvetni inspektor. okrožni zdravnik, okrožni inženir in šef finančne unrave. P o t o m i z v o 1 i t v e stopijo v sestav oblastne šolske uprave- Trije šolski nadzorniki, ki jih izvoli konferenca nadzornikov iz cele oblasti; no dva učite>!.ia iz vsakega okrožja pripadaioča oblasti katere izvoli sreska skupščina. Referenta ali tainika določi oblastna šoiiska uprava iz svoie srede. P o g l a v i t n e d o 1 ž n o s t i oblastnih šolskih uprav so: a) Zgraditev dovaljnega števila šolskih poslopij za šolanje vseh šoli doraslih otrok. b) skrlieti. da se izpolniujeio kar najnatančnejše vsi predpisi oosgbno glede obveznosti šolskega obiska c) skrbeti za olajšanie in možnost šolania otrok, č) Domagati z vsemi sredstvi pri širicnju narodne orosvete izven šole d) skrbeti za rcdno vzdrževanje vseh šol. in e) pregledovati in potrjevati proračune in letne račune poedinih šol. Člani. ki stopijo po po'ožaju v sestav oblastne šolske uprave in oni trije šol'ski nadzorniki ki stopiio kot izvolieni člani, tvorijo ožjo. ti z vsemi drugimi 6'.ani pa širšo oblastno šolsko upravo. Dru.ee natančncjše odredbe se določiio z zakonotn. B. Ob|astni šoiski »nspektorati se ustanovijo v vsaki oblasti. Nje tvorijo: Inspektor šolski nadzornik v kraju kot njeeov nomočnik in namestnik. in potrebno osobje za administrativne zadeve. Poglavitne dolžnosti in natoge oblastnih šolskih inspektoratov so: a) premeščanja učiteljstva z ene šole na drueo v isti oblasti, po predpisih zakona in poitom razpisov. b) priobčevanje naredb. ki jih izdaja ministrstvo nrosvete in skrb. da se isti točno izvršujejo c) zbiranje in urejevanje vseh potrebnili statističnih podatkov o šolah, učitelfstvu in otrocih, č) izdelovanie vsakočasnih in letnih ooroči! za ministrstvo d) izdelava predlogov za boljše ureievanie šol in napredek pouka in vzgoje v niih. Te predloee izdela in predloži po nredhodnem razmotrivaniu vseh vprašanj na seji šolskih nadzonikov. e) izvrševanje vseh drugih administrativnih zadev ki so predpisane v zakonu. Za inspektorie narodnih šol v obla- stih bodo postavljeni pirofesorii s peda?oško izobrazbo. starejši in boljši nadzorniki in šefi odsekov za narodne šole v ministrstvu prosvete. C. Nadzorniki n.rodnih šol se določiio za vsak okraj ali za več okraiev z ozirom na število šol učiteljstva in terenske razmere. Maksimum in minimum šol in učiteljstva se določi z zakononi. Šoisko nadzorovanje ie administrativii;> instruktivno. Poirlavitne dolžnosti šolskega nadzornika so- a) nadzorovanie učiteljskega delovania v noeledu oouka in vzgoie v narodnih šolah. njihovega delovania izven šole, kakor njihov vp!iv na okolico in njihovo obnašanie med liudstvom. b) vplivati na širšo izobrazbo in samoizobrazbo učitelistva in podpirati vse koristno in potrebno delova-nie učiteljstva izven šole radi narodne prosvete in širienja ter večania narodne kulture. c) sk.rbe.ti za ustanavlianie novili šol in oddelkov zaradi popolne izpeljave zakonskih predpisov o šotekem obisku. d) nadzoTOvanje ooslovania krajnih šolskih odborov in navaianie na dobro in pravilno poslovanie e) sestavljanje vsakočaisnih in letnih poročil na oblastno mrosvetno oblast ali inspektorat. f) vse ¦dstalo deio. ki mu ie določeno 7 zakonom. Za šolske nadzornike se postavljajo učitdii narodnili šol. ki so končali učiteliišče in službovali kot učitelji vsaj 15 let v narodni šoli. ki so^noJeg teea neoniadeževane preteklosti. in ki so izvršili nadzoTniški izpit iz .nedagogike ter nadzorniške službe. Č. Učiteljske konference so oblastne. okrožne in okraine Sklicujejo se i>o potrebi. Ude^.ežba učiteljstva pri teh Jconferencah je službena dolžnost. N,1 a o b 1 a s t n i h učiteliskih k o n f e r e n c a h se razpravljajo vprašania ki iih določa ob'!astni inspektor narodnih šol. na okrožnih in okrajnih pa vprašanja ki iih .postavljajo šolski nadzorniki soorazuinno. Na teh konferencah se izvrši tudi izvolitev učiteljstva za oblastno šolsko upravo. kakor tudi določitev šolskih kniie za poedine predmete in razrede te vrste narodnih šol. .Na vseh učiteljskih konferencah se razpravljajo vsa vprašania. ki jih predloži najniani pet učitel.iev ter jili konferenca soreime. Vsi sjtleoi učiteljskih okrožnih in okrajnih konferenc se predlože oblastnemu šalskemu inspektoratu. da jili pošlje ministrstvu nrosvete. D. Krajne učiteljske konfersnce tvori vse učitelistvo ene šole. ali pa sporazumno tudi učiteljstvo vseb narodnih šol v enem okraju. Sklicuiejo iih voditelji šol do 'lastnem prevdarku. kakor tudi na želio drugega učiteljstva. Poglavitne naloee krajnih učiteljskih koiiferenc so razorave: a) o šolski disciplini b) o racijonalnejšem pouku in vzsoii. c) sklicevanie roditeliskih sestankov radi vzdrževania notrebnih vezi med šolo in domoni v korist boljše vzgoje otrok. č) orireditve in izpeliava šolskih svečanosti koncertov. razstav in izletov. d) upeliava šolarske samouprave. šolarska sodišča in drugih sličnih ustanov zaradi proučavanja in preiskovanja vrednosti takih usta.nov za vzgojo šolskih otrok. c) osnlvanie mladinskili društev v kraju .potorri mladeničev in mladenk. ki so dovršili narodiio šolo: pevska. strelska sokolska. kmetijska društva čitalnice i. dr.. in f) nrirejanje popularnih predavanj za narod in predavania za mladino. K. Šoiska vodstva so administrativne šolske oblasti v poedinih krajih. Voditelie iinenuje oblastna šolska uprava na nredlog šolskeea nadzornika. ,po predhodnem ^sporazumu z osltalim učiteljstvom. Njihove poglavitne dolžnosti so: a) vodstvo šole po zakonitih predpisih, v snorazumu z učitelisko konferenco in šouskim odborom. b) izvrševanie sklepov učiteliske koTiference in šolske.ea odbora c) izvrševanie ukazov vseh šolskih oblasti in izeotavljanje vseh potrebnih noročil. in č) vsi administrativni šolski pusli. Na šolah, kjer ie mani kot 10 učnih oseb. preiemaio voditdji honorar za izvrševanjc vodstvenih dolžnosti. v šolah z nad 10-timi učnimi osebami so pa voditelji onroščeni poučevania. F. Krajevni šolski odbor obstoje povsod tatn kier ie narodna šola in sicer samo eden za vse vrste narodnih šol. V sestav kraievnih šolskih odborov stopijo- a) Vcditelji vseli narodnih šol v kraju b) kadar je v kraiu več kakor 5 učnih oseb. tedai stoni v krajevni šolski odbor en učitelj ali pa dva. ako je več kot 10 učnih oseb. te izvoli učiteliska konferenca za eotovo dobo c) 5—7 članov katere izvoli za gotovo dobo zbor staršev, iPredvsem oni. ki so dovršili obvezno dobo učenja v narodni šoli Predsednik odbora je eden izmed šoiskili voditeliev. ki ga izvolijo ostali člani. Odbor si izvoli tudi no enega blaeajnika in tajnika. D o 1 ž n o s t i i n n a 1 o e e k r a ievnih šolskih odborov so: a) gosnodarstvo šolskeea imetja in vzdrževanie šofekih posloipij v dobrem staniu, b) sestavljanie letnih šo.lskih proračunov in nabava šolskih no.rebščin c) vpis in vi.oklic normalnih za šolo doraslih otrok in skrb. da se pošljejo šoli dorasli abnormalni otroci v šole za abnormalno deco. č) kaznovanje staršev. ki ne .nošiliaio redno otrok v šolo. d) osnovanje fondov za podporo revnih učencev. c) podpiranie mladinskih društev v kraju. in f) skrbeti v sporazumu s šoiskimi voditelji učiteljsko konferenco učenčevimi starši in občinskim ¦odborom za vse. da se čiinbo'!i urede šole in šoteka imetja. kakor tudi. da se čimbolie izvršuje delo na po-liu oouka in vzgoje v šoli. * To bi bil v glavnem načelni proeram naše učiteljske organizadie z ozirom na naše sedanje nacijonalne in državne razmere in zahtevo časa, v kate- rem so izražene načelne misli giede narodnih sol tipeljave in iz.peljave pouka in vzgoie v njih ter so obenem opisane tudi zahteve in naloge uiedinjenega učiteljstva v ujedinieni domovini z ozirom na posamezna važneiša vprašania. (Dalje prihodnjič.)