Napredovanje sviloreje na Krajnskem.
Po iskrenim prizadevanju rajnega gosp. J. H raci e c k i-ga prebujena sviloreja v Krajnski deželi, kjer je bila od začetka francozkih vojsk do leta 1830 popolnoma zaspala, sedaj z veličanskimi koraki srečno napreduje. Ze je murbnega drevja semtertje veliko nasajenega, v mnogih krajih lepo odrašenega, in od leta do leta se bolj razširja murvoreja. Zlasti na Dolenskem. okoli Metlike po verlem izgledu gospoda tehanta V. Vouka, kakor tudi v st. Jerneju, v Mokricah, v Rakovniku in Veliki Vasi že toliko murbnega perja zrase, da po več centov zidnih mešičkov (kokonov) v vsakem kraju na leto priredijo.
Mikaven izgled in opominovanje k sviloreji daje poslednji čas tudi visoko vladarstvo z zatajevanjem murb ob železnici, kar je z drevjem, ki ga mu je naša kmetijska družba po sila nizki ceni podala, tudi okoli Ljubljanskega kolodvora prav lepo izpeljalo. Ta naprava, ako bode speljana   po celi železnici,  bo sčasoma s pru-
—   402    —
dajo perja lepe obresti v ta način porabljenega dnarja donesla, se več koristi pa deželi z dobrim izgledom in obujenjem ljubezni do sviloreje zagotovila.
Naj veči zasluge za pospeh murvo- in sviloreje na Krajnskem si nabera naša kmetijska družba, ktera je že čez sto tavžent murbinih drevesic po deželi (in tudi na Štajersko) oddala in si tako na vso moč prizadeva podlago postaviti bogati prihodnji sviioreji na Krajnskem. Neprenehoma seje vsako leto veliko murvioega semeua na svojem vertu, prodaja drevesca po nizki ceni, in jih deli tudi brez plačila v podporo sviloreje. Z vsem tem še ne zadovoljna kupuje tudi pridelane mešičke po visoki ceni z namenom, tudi med kmeti zaupanje in veselje tega žlahnega pridelka obuditi.
Z živim veseljem smo zapazili poslednje 2 leti, da tudi šolska mladina se hvalevredno sviloreje poprijema za kratki čas, ki se gotovo žlahniši nemore obračati, kakor s tim nedolžnim opravilom. Dorašeni možje bodo ti naj boljši učeniki in verli podpiravci sviloreje po domovini. Le nekaj imamo mladim svilorejcem priporočati, da namreč brez dovoljenja gospodarja murvinih dreves se perja ne poslužujejo, ker razun druzega je treba tudi to vediti, da na pravem oberanju perja je veliko ležeče za rast prihodnjo, da se ne pokvari.
Svilni pridelk tekočega leta dokazuje, da so v mnogih krajih naše dežele zapazili vrednost sviloreje, kakor tudi, da so se v reji sviloprejk tu in tam že dobro zurili. Prejšne leta se je priravnaio svilnih mešičkov na Krajnskem brez Ipave 200 do 500, letos pa čez 1000 funtov, kteri so bili večidel dobro obravnaui, in torej so dobili tako lepe svile, da so je bili fabrikanti na Laškem in na Dunaji prav veseli. Za tega voljo so se letos mešički dražji kot sicer, namreč živi fant po 40 do 45 kraje, umorjeni po 50 kr. do 1 it. plačevali. Zraven g. dr. Orla jih je tudi letos kmetijska družba ie za to nakupovala, da »e je tudi majhni pridelk ve/?ei kam na prodaj nositi in tako tudi od te strani obuditi ijubezin do sviloreje.
Perva skerb vsakterega, kdor se namenva s svilorejo pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi, ki dajajo hrano svilnim gosen-cam. Prostora za nje se ne manjka, pa vendar v glino in močiren svet jih ni saditi; one ljubijo suh, kamnit in peščen apnenec; zlasti ob cestah rastejo čversto, od ko-dar  voda blato do njih zanaša.
Kadar se pa nabira pirje z dreves, je treba sker-beti, da se rast murb ne zatira ali cio ne zaduši, ampak da drevje vedno večje postaja, in vsako leto več perja da.
To opravo natanko popisati, bi bilo težko, ker to se da le djansko dobro naučiti. Učenci murvo- in sviloreje dobivajo ta nauk na vertu kmetijske družbe, pa tudi gosp. dr. Orel v Ljubljani, ki se s svilorejo posebno pridno peča, z veseljem vsakemu rad natanko kaže, kako se ima to delo opravljati. (Konec   sledi.)
Napredovanje sviloreje na Krajnskem.
in nekteri opomini svilorejcom.
(Konec") Kar utiče rejo svilnih ffosenc  ali eviloprejk,   se je pri   izmotavanju   svilnih   mešičkov   ali   kokonov  skazala potreba sviiorejce  nase   opomniti, da sviloprejke  po do-
List 103.
Btalem dragem spanja nimajo nikoli preveč prostega zraka, in reci smemo, da večji del njih bolezin Izvira od pomanjkanja čistega zraka. One ne potreba-jejo ne veliko gorkote in tudi ne varovanja pred vetrom, gromom, bliskanjem, treskom, ae dež jim ne ško-dva; nekoliko kasneje scer v tacih okoljsinah dorastejo, so pa toliko zdravise in cverstejse, več in tudi lepše svile dajo. Zlasti takrat, kadar se zapre dajejo, potrebujejo čistega zraka, sicer predejo in dajo malo-vreden pridelk.
Naj 80 tedaj po dokončanem dragem spanja noter do zadnje;s:a zmiraj na stežaj odperte vrata in okna stanie, v kterih se sviloprejke redijo. Tudi nikar ne zakrivajte sviloprejk o zapredovanja ne s platnom ne 8 papirjem. Naj lepsi se zapredejo v oblancah ali na auhih vejah.
Svilna gosenc^ potrebaje 5 do 6 dni, da se popolnoma zaprede, in ^0 do 25 dni potem, ko se je za-¦*feht zaprcdovali, 2'v2^ metulj iz mešička.
Pred dokončanim delom motena gosenca rada neha presti, in iz predolgo ne pobranih mešičkov znajo metulji izlesti.
Obojni škodi oditi, kaže naj bolje: pobrati mešičke čez teden pe začetem zapredovanju, in jih koj žive prodati, ker vsakteri ne ve ali nima priložnosti jih prav in do dobrega pomoriti. Letos smo ii^sjeii priložnosti veliko preveč, viditi, da med mešički, ki so bili pomorjeni, je kmalo po tem vse polno bilo živih metuljev, ki so iz-lezli iz kokonov in so dvojno škodo napravili: pervič ima pregledani mešiček elo malo vrednosti, ker vse svilne nitke so na tistem mestu pretergane, — in drugič po-serjejo metulji mešiček z obilnim blatom, ki nesnaži veliko druzih mešičkov, kteri blizo njega leže. Po tem takem se tisti zlo okupi, ki take nepopolnoma pomorjene kokone kupi. — Treba se nam je zdelo tega omeniti, da ne pride svilorejec sam v škodo, in da tudi kupca ne poškodje, ki se zanese, da je kupil mertve kokone, po tem pa mu živi postanejo in ga v škodo neso ^}.
Ako se bojo vedli svilorejci naši in vsih slovenskih dežel po teh vodilih, bo od dne do doe veselejše napredovala koristna in prijetna sviioreja!     Ljudoljab.
*) Čez in čez resničen in praktičen je ta opomin skušencga gosp. Ljudoljuba. Tudi kmetijska družba, skupuvaje letos kokone, se je prepričala obilno, da dokaj mešičkov, ki so ji bili mertvi prodani, se oživilo je in nakljucilo gori popisano škodo.                                                                     Vred.