Poštnina plaiana v gotovini	„	.
.	V	organizaciji Je	mol,
Leto XXI«« St. 6	V	Ljubljani,	25*	marca	1934	koiucor	moii	—	toliko	pravice
Izhaja 10. in 25. dne v mesec«.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot. organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komi* siji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in nprava: Ljubljana, poitni predal 290.
Čekovni račun Stev. 13.562. Telefon interurban St. 3478.
Nuša pot je pot krepke in zavedne organiziranosti
Konferenca Strokovne komisije za Slovenijo kot Oblastnega odbora
URSSJ, ki se je vršila v nedeljo 18. marca 1934 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, je bila odlična revija strokovno organiziranega delavstva, ki ve in je prepričano, da je le v razredni zavednosti izboljšanje delavskega položaja, zaščita njegovih pridobitev in socijalne zaščite, mogoča in uspešna.
Na konferenco je prišlo 48 delegatov, ki so zastopali 12.000 članov iz vseh krajev Slovenije.
Razen tega šteje Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije 3200 članov.
Centralo Ujed. Rad. Sind. Saveza Jugoslavije iz Beograda je zastopal centralni tajnik s. Krekič, Oblastni odbor URSS iz Zagreba s. Kmet, centralo Saveza priv. nameščencev s. Petejan, centralo Saveza Monopol-cev iz Beograda s. Marinček, Delavsko zbornico v Ljubljani s. Sedej,
Tajnik s. Golmajer je podal poročilo in pregled 2 in polletnega delovanja sedanje uprave Strokovne komisije, blagajnik s. Vuk pa finančni pregled. V imenu nadzorstva je poročal s. Čelešnik in predlagal absolu-torij.
Nato so se vrstili referati s. Filipa Uratnika in s. Jurija Arha o gospodarski politiki in o položaju delavstva. S. Franc Svetek, s. Lovro Jakomin, s. Franc Šober in s. Rado Čelešnik so poročali o socijalni zakonodaji. Poročila so bila na strokovni višini.
Po poročilih se je konferenca razdelila na 4 komisije. Na verifikacijsko, ki je bila ob enem tudi kandidacijska, na komisijo o poročilu stare uprave, v komisijo o položaju delavstva in v komisijo o socijalni zakonodaji. Vsaka komisija je bila sestavljena iz 5 delegatov in referenta ter je prerešetavala poročila in redigi-rala in sestavljala resolucije.
Resolucije so potem, ko se je nadaljevala konferenca in so jih predložile komisije predsedstvu konference, bile prečitane in soglasno sprejete.
In sicer:
Resolucija o rudarskem zavarovanju.
Zakon o ustanovitvi sklada za sanacijo pokojninske blagajne bratovskih skladnic.
Resolucija o bolniškem in nezgodnem zavarovanju.
Resolucija o delavski zaščitni zakonodaji.
Resolucija o brezposelnosti.
Resolucija o bednostnem fondu.
»Delavec« in »Delavska Politika« bosta vse referate in resolucije priobčila poleg tega pa bodo v kratkem izšle kot posebna knjižica, ker so trajne vrednosti.
Vsak organizirani delavec in delavka bi si naj potem to knjižico kupila, da bosta lahko ob vsakem času pogledala te ali one zahteve delavstva.
Sledila je volitev nove uprave Strokovne komisije.
Izvoljeni so bili:
V	plenum:
Savez Metalskih Radnika:
1. Leskošek Franc, Ljubljana.
2. Galof Albin, Moste.
3. Verbič Adoll, Moste.
4. Ropret Ivan, Ljubljana.
5. Čelešnik Ivan, Jesenice.
6. Vodopivec Jakob, Celje.
Splošna del. strok, zveza Jugoslavije;
1. Krč Franc, Kranj.
2. Berdajs Jože, Ljubljana.
3. Jakomin Lovro, Ljubljana.
Zveza rudarjev Jugoslavije:
1. Arh Jurij, Zagorje.
2. Pliberšek Franc, Trbovlje.
Savez privatnih nameščencev:
1. Jelen Adoll, Maribor.
2. Čelešnik Rado, Ljubljana.
3. Vuk Ivan, Ljubljana,
4. Petejan Jože, Maribor.
Savez lesnih delavcev:
1. Bricelj Niko, Ljubljana.
2. Škrinjar Ivan, Maribor.
Savez monopolskih radnika:
1. Čamernik Ivan, Ljubljana.
Zveza živilskih delavcev:
1. Farčnik Franc, Ljubljana.
Oblačilni delavci:
1. Smerajc Andrej, Ljubljana.
Savez gradjevinarskih radnika;
1. Šušteršič Franc, Ljubljana.
Savez brivskih pomočnikov:
1. Vinkovič Franjo, Ljubljana.
Savez kav. restavr. in hotel, uslužb.:
1.	Briiffach Vlado, Ljubljana.
Organizacija hišnih uslužbenk:
1.	Selan Marija, Ljubljana.
Iz plenuma se je izvolil v smislu statuta sledeči izvršni odbor:
Predsednik: Leskovšek Franc;
Podpredsednik: Arh Jurij;
Tajnik: Vuk Ivan;
Blagajnik: Galof Albin;
Odborniki:
Jakomin Lovro;
Bricelj Niko;
Čamernik Ivan;
Farčnik Franc;
Smerajc Andrej;
Šušteršič Franc;
Vinkovič Franjo;
Briiifach Vlado;
Selan Marija,
Kontrola:
Čelešnik Rado;
Verbič Adolf;
Berdajs Jože.
V	točki raznoterosti so se pretresala vprašanja o razširjenju delavskega tiska posebno »Delavske Politike«, o trdnem, discipliniranem delovanju strokovnega pokreta in čim-večii povezanosti vseh panog profe-sij v savezih in kot taki v Strokovni komisiji. Mi moramo biti ena armada, četudi razdeljena na oddelke in panoge, vendar v vseh enoten, solidaren, discipliniran val delavskega gibanja.
Konferenca je pokazala, da je naša pot pot krepke in zavedne organiziranosti, da smo zares, vkljub vsem zaprekam sila, močan MI.
Vi zaupniki vseh podružnic, oblastnih odborov in central, ki tvorite Strokovno komisijo, bodite močna hrbtenica našemu vrhovnemu strokovnemu forumu, Strokovni komisiji za Slovenijo.
Brezposelnost v naši državi
(Referat s. Lovro Jakomina.)
1. Obseg brezposelnosti.
2. Ukrepi za odpravo oziroma omiljenje brezposelnosti.
3. Podpiranje brezposelnosti in Borze.
I.
Obseg brezposelnosti.
Brezposelnost zavzema v naši državi vedno večji obseg. Ni to več slučajna, prehodna brezposelnost, ki bo kratkotrajna. Brezposelnost postaja za posamezne delavce in nameščence dolgotrajnejša, kakor v prejšnjih pe-rijodah krize. Jasno je, da so poleg gospodarske krize za brezposelnost tudi drugi vzroki. Tako racionalizacija in mehanizacija v procesu proizvodnje materijalnih dobrin. Prizadete so skoro vse industrije zlasti mlinarska, kovinska, kemična (steklarska), lesna, usnjarska, stavbin-ska in tudi obrtne stroke.
Izjemo dela začasno le tekstilna industrija, kar pa gotovo ni naraven ali normalen pojav. V proizvodnji obleke in obutve so res napravljeni precejšnji napredki in je proizvodnja
•povečana po zaslugi racijonalizacije, toda število v teh strokah zaposlenih delavcev je znatno zmanjšano. Z brezposelnostjo velike množice delavcev in nameščencev je treba, pri razvoju moderne gospodarske tehnike, računati kot stalnim pojavom.
Padanje števila zaposlenih delavcev in nameščencev.
Pri nas žal še nimamo vpeljano obvezno registriranje brezposelnih pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju delavcev in nameščencev.
Podatki o številu zavarovancev dokazujejo, da je bilo po stanju iz leta 1930 napram 1933 manj zavarovanih:
pri SUZORU povprečno v celem letu	110.000
pri Bratovskih skladnicah okrog	16.000
pri Humanitarnem fondu
(Drž. železnic) okrog	15.000
skupaj okrog 141.000
Zavarovanih pri SUZORU je bilo: v času največje zaposlenosti:
1930	september	654.966
1931	avgust	648.706
1932	avgust	557.369
1933	oktober	549.461
v dobi najmanjše zaposlenosti:
1930	januar	583.374
1931	januar	572.005
1932	december	523.209
1933	januar	482.449
Napram letu 1930 je bilo manj zaposlenih:
v najživahnejši seriji:
1931	6.260
1932 91.337
1933	7.908
v najmrtvejši seziji:
1931	11.369
1932 48.8%
1933 40.760
Koncem leta 1933 je bilo torej napram letu 1930 v času največ je se-zije 105.505 delavcev in nameščencev manj zaposlenih.
V	seziji najmanjše zaposlenosti pa je bilo 100.925 manj zaposlenih.
Sezijska nezaposlenost je torej bila:
1930
1931
1932
1933
61.592
76.701
34.106
67.012
Če bi samo te številke v sezonski (ob gotovem letnem času stalni) brezposelnosti označevale našo nezaposlenost, bi stvar Še ne bila tako strašna, ker bi ta brezposelnost ob času sezije v gotovem letnem času izginila.
Za sezijske delavce (kakor se sa-moposebi razume tudi za ostale) je nujno potrebna uvedba zakonite minimalne mezde, ki mora biti za te delavce za 20 do 30% (po trajanju zaposlitve) višja od mezde onih delavcev, ki so celo leto zaposleni, da se jim tako zasigura eksistenca tudi v mesecih nesezije.
Gornje številke pa prikazujejo žal nekaj drugega, in sicer to, da je bilo v mesecih najslabše zaposlenosti — v sezonski krizi — 100.925 delavcev in nameščencev manj zaposlenih. V času najživahnejše letne delavnosti pa je bilo 105.505 manj zaposlenih.
Brez ozira na najslabšo ali naj-živahnejšo sezijo je bilo koncem leta
1933	nad 100.000 delavcev manj zavarovanih — torej brezposelnih.
Če prištejemo k temu še število manj zavarovanih pri rudarskem, železničarskem in rečno-plovitvenem zavarovanju, naraste število brezposelnih na 141.000.
Ne smemo pa izgubiti iz vidika, da vse zaposleno osobje ni registrirano pri institucijah delavskega zavarovanja. To je razvidno iz naslednjega primera: Štetje prebivalstva v državi leta 1921 je ugotovilo, da se nahaja v službenem razmerju 966.908 oseb (javni uradniki so izvzeti). Prebivalstvo pa se je do danes pomnožilo od 12 na 14 miljonov, torej za okrog 2 miljona. Kako se je med tem časom razvijala naša ekonomska in socijalna struktura, se še ne more ugotoviti, ker detajlni podatki štetja (kakšno število odpade na delavce in nameščence), še niso bili objavljeni. Razlika na podlagi štetja iz leta 1921 in številom pri institucijah delavskega zavarovanja v letu 1930 prijavljenih, znašcj. 172.908 oseb.
Na podlagi štetja	%6.908
zavarovanju prijavljenih 794.000
razlika (neprijavljenih)	172.908
Napram stanju zaposlenosti v 1.
1930	znaša število brezposelnih koncem leta 1933 18%. Če vzamemo ta odstotek tudi od te razlike pri štetju leta 1921 manj prijavljenih in pri delavskem zavarovanju prijavljenih, dobimo novih 31.000 brezposelnih.
Skupno število brezposelnih bi že na podlagi tega znašalo:
pri SUZORU	110.000
pri železničarskem fondu 15.000 pri bratovskih skladnicah 16.000 neprijavljenih (po štetju 1.
1921)	31.000
skupaj 172.000
V	tem pa še vedno ni celotno število brezposelnih zapopadeno. Opažamo kot stalno pojavo vedno večji dotok kmečkega prebivalstva iz dežele (vas) v mesta in industrijske kraje, kjer se trudijo najti dela in zaposlitve. Poglejmo še te slučaje, ki spadajo k razmotrivanju o obsegu naše brezposelnosti.
Poljedelsko prebivalstvo.
Prebivalstvo se je v 10 letih, kakor že rečeno, pomnožilo za okrog 2 milijona ali letno za 200.000, od katerih je 80% poljedelcev. Poljedelsko gospodarstvo pa v zadnjih 10 letih ni napredovalo, da bi moglo temu prirastku nuditi dela in kruha, je nasprotno pod bremenom	»
•- javnih dajatev, ter nizkim cenam svojih proizvodov, znatno poslabšano, V posebni revščini se nahajajo siromašni kočarji s posestvi pod 3 ha, z mnogoštevilnimi družinskimi člani. Teh je med poljedelskim prebivalstvom nad polovico. Vsi ti silijo v mesto za iskanjem dela. Koliko je število teh se sploh ne more ugotoviti.
Poleg teh pa imamo po podatkih Banske uprave v Novem Sadu v Du-navski banovini okrog 100.000 poljedelskih delavcev pravih proletarcev, ki ne posedujejo ničesar. Vsi ti delavci skupaj so v letu zaposleni 2 in pol meseca, kar dokazuje, da je med temi strahovita brezposelnost, ko se ve, da trajajo poljedelska dela 6 mesecev. (V maju 58.363 brezposelnih).
Poljedelskih delavcev (brez Vsake zemlje) je poleg teh v drugih banovinah gotovo 200.000. Koliko je med temi brezposelnih je nemogoče ugotoviti, ker za njih ne obstoja obvezno bolniško, niti nezgodno zavarovanje, kakor tudi ne brezposelno zavarovanje.
Šolska mladina.
Po statistiki iz leta 1930 je razvidno, da je obiskovalo
gimnazije in realke	72.092	učencev
meščanske šole	19.985	učencev
ženske strok.-obrtne	11.102	učenk
srednje tehn. šole	1,704	učencev
trgovske akademije	5.050	učencev
univerze	13.544	učencev
Ivan Vuk-Starogorski:
Moja 2elja
Recitiral Iv. Skuk na V. (XXIV.) delavskem prosvetnem večeru.
Zdaj, ko tukaj mi je dano, da z Vami govorim, naj med Vami in med mano nič ne bodi zamolčano — čujte, kaj Vam sporočim:
Trd-na volva Vas v življenju spremlijaj vedno vsepovsod;
Vam -pri slehernem stremljenju bodi cilj k ustvarfenifu lepših dni, srečnejših dob.
Vsak sodrugu roko mudi,
»Jazi« viseth naj bodo MI!
Nič kloniti, — pa četudi tuintam v borbi hudi to in ono spodleti.
Brez trpljenja ni dejanja, sad1 brez setve ne vzbrsti: vsak korak Vaš, brez spoznanja in brez krepkega nehanja, naj nikdar se ne zgodi.
Če si žuljavo desnico stisnie, kakor eden, vsak, če z zavestjo za resnico' se borite, — pač krivico mora kmalu v z« ti vrag.
Zdaj, ko bilo mi je dano, da sem bil in govoril tukaj, pred množico zbrano, vem, da kakor eden z mano v krepak MI se bode zlil.
V	srednjih in višjih razredih, ter strokovnih in meščanskih šolah je okrog 60.000 učencev. Pri višjih razredih se število učencev znatno zniža, kar najčešče pomeni, da je mnogim šolanje iz materijainih težkoč onemogočeno. Vsako leto je tega prirastka okrog 20.000, kar število brezposelnih zopet pomnoži.
Emigracija in Imigracija.
Vprašanje izseljevanja je danes zaprt ventil. Prejšnje čase se je prirastek izseljeval, danes pa se priseljevanja povsod branijo.
Kako se je izseljevalo in vračalo povedo spodnje številke:
Čez morje:
	Odšlo	Vrnilo
1923	11.473	1.918
1924	19.575	5.224
1925	17.643	5.691
1926	18.230	5.554
1927	21.976	5.753
1928	21.789	5.827
1929	18.189	5.992
1930	13.560	7.607
1931	4.808	8.089
1932	2.454	6.031
V evropske države:		
	Odšlo	Vrnilo
1927	6.560		
1928	12.538		
1929	19.425		
1930	25.409	5.992
1931	10.560	7.607
1932	6.642	8.209
Od leta 1927 do 1932 se je znižalo izseljevanje čez morje od 21.976 na 2.454, v evropske države pa od 25.409 v letu 1930 na 6.642 v letu 1932.
Leta 1932 se je izselilo čez morje 2.454, vrnilo pa 6031.
V	evropske države je 1932 leta odšlo v delo 6.642, vrnilo pa se jih je 8.209.
Gornje številke pričajo, da na izseljevanje ni niti za misliti in moramo računati s tem, da je treba našim ljudem preskrbeti delo v domovini.
Vprašanje inozemskih delavcev,
o katerem je pri nas govora, je treba postavljati zelo premišljeno. V slučaju, da odslovi vsaka država ino-zemce, bomo mi gotovo zelo prizadeti. Pri nas je menda okrog 40.000 inozemskih delavcev po večini dobro kvalificiranih. Naši delavci zunaj, pa	so v	ogromni večini	navadni
pomožni delavci,	ki jih je	mnogo,
mnogo več.
Borze dela
izkazujejo, da se je pri njih javilo za brezposelne podpore:
1930	150.939
1931	168.322
1932	272.282
1933	309.354
delavcev in nameščencev.
Razumljivo je, da v tem številu niso samo industrijski, obrtniški, trgovski, prometni delavci in nameščenci, ampak so tu iz vseh teh vrst, ki smo jih omenili.
Kljub temu, da so naše borze vsled obilnih prijav zaposlene v glavnem s podpiranjem, je bilo vseeno izvršenih posredovanj za delo:
1930	44.872
1931	43.685
1932	38.917
1933	35.321
Čimbolj je naraščalo število brezposelnih, tem manj je bilo mogoče borzi izvršiti posredovanj.
Iz vseh teh navedb in ugotovitev vidimo, da pri nas brezposelnost narašča in zavzema vedno večji obseg, ter je brez pretiravanja število brezposelnih 300.000, <' < pa se lansirajo v svet vesti, da je pri nas vsega samo 15.000 do 20.000 brezposelnih. Ni potreba, da še posebej naglašamo, da je temu nadvse perečemu vprašanju treba, zlasti od strani merodajnih činiteljev, posvetiti največjo pozornost.
Dalje prihodnjič.)
CANKARJEVA DRUŽBA
bo letos v jeseni izdala 4 krasne knjige, med katerimi bo znamenita knjiga Beer: Zgodovina so-cijalnih bojev od pamtiveka pa do danes.
Plačujte članarino že sedaj, če ne morete naenkrat 20 Din, pa plačuje v tedenskih obrokih po
2	Din, ali v mesečnih po 4 Din.
le, da se je začel zmanjševati konzum premoga tako v privatni industriji, kakor na državnih železnicah. Iz teh razlogov je tudi uprava drž. železnic začela svoja naročila povečavati pri drž. rudnikih na škodo privatnih, pri čemur so bili naši rudniki najbolj prizadeti. Vnela se je ostra borba med upravo privatnih rudnikov in upravo drž. železnic za oravilnejši ključ o razdelitvi nabav premoga. Ta ključ se je sicer v letu 1933 nekoliko izravnal, a vendar to ui mnogo pomagalo, ker je v splošnem konzum na eni strani strašno padel, na drugi strani je pa '<»*«	■>«
t	in	pa trdovratnost naših
rudarskih podjetnikov v pogledu cen premoga, omogočila, da se je pričel na našem trgu uveljavljati inozemski premog in pa premog iz južnovzhod-nega dela naše države.
Kako grozne posledice je imela ta kriza i* *■»*•••■•*»•»*■«	f	»«li
tiiii'ihcM za našo rudarsko industrijo in predvsem za prizadeto delavstvo, je razvidno iz tega, da so naši rudniki od leta 1930 pa do konca leta 1933 napram letu 1929 izgubili na produkciji 2,676.349 ton, a delavci so pa na svojem zaslužku izgubili nad 137 milijonov dinarjev. Število delavstva je padlo od leta 1929 do konca leta 1933 od 10.709 na 5689 ali 47%. Stalež delavstva zaposlenega pri svinčenih rudnikih pa se je zmanjšal od 1460 na 667 ali za 53%.
Končna bilanca rudarskega delavstva bi bila sledeča:
1. Storitev delavstva se je napram letu 1913 dvignila ob delni zaposlitvi za 30%, a pri polni bi se pa dvignila za 41%.	•
2. Življenjski standard se je prvič vsled nizkih mezd in drugič pa vsled izgube na zaslužku poslabšal za nad 55%, kar dokazuje dejstvo, da rudarji dolgujejo na življenjskih potrebščinah okrog 20 milijonov dinarjev.
3. Na žrtvenik dela so pa rudarji žrtvovali samo od leta 1925 pa do konca leta 1932 103 mrtve z 89.udo-vami in 320 sirotami. Pohabljencev, ki prejemajo nezgodno rento, je pa 426. Število predčasno iznemoglih pa gre v tisoče in tisoče.
Socialna zakonodaja
O »socialni zakonodaji« sta poročala ss. Svetek in Čelešnik, ki sta v kratkih in jedrnatih besedah orisala stanje socialnega zavarovanja, v katerem večina delavstva nima svojega zakonitega zastopstva. Referenta sta predlagala resolucijo, v kateri se zahteva takojšnja izvedba volitev v Središnje in okrožne urade bolniškega zavarovanja; za najvažnejšo nalogo sedanjosti pa se smatra izvedba zavarovanja za starost in onemoglost ter zavarovanje zoper brezposelnost, kateremu naj bodo pritegnjene vse kategorije delavcev in nameščencev. K sodelovanju pozivajo svobodne strokovne organizacije vse delavce in nameščence, da se v strnjenih vrstah borijo za svoje pravice.
Resolucija
Po zaslišanju referata v bolniškem in nezgodnem zavarovanju delavcev in nameščencev sklene oblastna konferenca S. K. z dne 18. III. 1934 to-le resolucijo:
1. Smatrajoč sodelovanje socialnih ustanov z delavskimi in nameščenskimi organizacijami za edino in najjačjo garancijo, da bodo te ustanove res služile svojemu pravemu namenu, pozivamo ministrstvo socialne politike, da omogoči nemudoma izvedbo volitev v osrednji urad in v okrožne urade bolniškega zavarovanja.
2. Za najvažnejšo nalogo sedanjosti smatramo uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost ter zavarovanja zoper brezposelnost, katerega naj bodo deležne vse kategorije delavcev in nameščencev. Pozivamo vse delavce in nameščence, da se str-ne,jo in si izvojujejo te svoje najosnovnejše pravice.
Poloiaj delavstva, zaposlenega v rudarski industriji Dravske banovine
(Poročilo s. Jurij Arha na Oblastni konferenci URSSJ v Ljubljani dne
18. marca 1934.)
Uvod.
Če se hočemo pravilno seznaniti s položajem našega rudarskega delavstva, potem je predvsem potrebno, da se seznanimp z obstojem naše rudarske industrije pred vojno in njenim razvojem do danes. Zakaj, od gospodarsko-razvojnih prilik vsake industrije je tudi mnogo odvisen socialni moment, ki pride v poštev za delavstvo.
Da nam bo mogoče to čim objek-tivnejše izvesti, je potrebno da vzamemo za podlago nekaj statističnih podatkov iz predvojnega leta 1913, katerega se smatra za normalnega.
Število rudnikov, kakovost premoga in rude.
V Sloveniji je okrog 33 premogovnikov, a v obratu jih je navadno samo 21—25. Vsi ti rudniki vsebujejo rujavi premog z izjemo enega (Ana v Šegi), kjer se koplje kameni in enega (Velenje), kjer se koplje lignitni premog. Od ostalih rudnikov, kjer se kopljejo razne rude, je najvažnejši svinčeni rudnik v Mežici. Drugi svinčeni rudnik v Siterjevcu pri Litiji točasno ne obratuje. Je še nekaj rudnikov, kateri vsebujejo različne rude, ki so pa tako malega obratnega značaja, da splošno ne pridejo mnogo v poštev.
Produkcija, število delavstva, povprečna storitev in mezde.
V letu 1913 se je povprečno na 320 storjenih šihtov na delavca produciralo v vseh rudnikih 1,587.137 ton premoga v vrednosti 18 milijonov
870.000	zlatih kron. Povprečna storitev na delavca in šiht je znašala 687 kg pri 7203 zaposlenih. Povprečna mezda je pa znašala 3.60 krone.
Med vojno je produkcija premoga močno padla vsled fizične izčrpanosti rudarjev radi nezadostne hrane in pa radi takozvanega raubansistema,
I	tako da je znašala v letu 1918 še sa-
mo 68.5% predvojne produkcije pri 8542 zaposlenih.
Od tega leta naprej je imela naša rudarska industrija jako lepo konjunkturo, katera je dosegla svoj višek v zimi leta 1924-25. V letu 1924 se je produciralo 1,898.192 ton premoga pri 12.568 zaposlenih. V tej dobi se je tudi z delavske strani skušalo storiti vse, da se tudi plače delavstva primerno razvrednotenju denarja dvignejo. Vršila so se razna mezdna gibanja, katera pa žal po zgrešeni taktiki odgovornih niso rodila zaže-ljenega uspeha za delavstvo.
Ta konjunktura je še sicer držala skozi celo leto 1925 v zaposlitvi, a padec na oddaji premoga je bil viden iz neprodanih zalog, katere so v aprilu leta 1926 znašale že 96.000 ton.
V letu 1926 je bila izvedena velika in že dolgo pripravljajoča se racionalizacija dela. To je imelo za posledico redukcijo 2964 rudarjev, kateri so se potem večinoma izselili v Francijo, Holandsko in nekaj jih je pa odšlo tudi v Srbijo. Plače rudarjev so se v tem letu znižale za povprečno 20%, a storitev rudarjev se je dvignila za 15.28%.
V letu 1927 se je začela konjunktura v naši rudarski industriji zopet zboljševati. Produkcija je dosegla
1,912.00	ton pri 8929 zaposlenih. Storitev delavstva se je zopet dvignila za nadaljnjih 17%. Akcija za zboljšanje delavskih plač ni dovedla do ni-kakih uspehov, razen 10% povišanja plač za delavstvo svinčenih rudnikov v Mežici. Krivdo na neuspešnem gibanju je pripisati neorganiziranosti rudarjev. Ta konjunktura je držala skozi celo leto 1928 in je dosegla višek v letu 1929, ko se je nakopalo 2,086.400 ton premoga pri 10.709 zaposlenih.
V drugi polovici leta 1930 pa se je pričela tudi v naši državi gospo- , darska kriza, katere posledice so bi- '
Resolucija o brezposelnosti
konferenci Strokovne komisije dne 18. marca 1934 v Ljubljani.
STROKOVNI VESTNIK
sprejeta na
Konierenca predlaga in zahteva:
1. Da se v vseh industrijskih podjetjih strogo izvajajo zakoniti predpisi o 8-urnem delovnem času in da se s posebno uredbo predpiše 8-urni delovni čas za vsa stavbena, obrtna in trgovska podjetja.
2. Da se prepove vsako čezurno delo.
3. Radi striktnega izvajanja osemurnega delovnega časa v vseh obratih je nujno potrebno:
a) zvišati število inšpektorjev dela, ki naj vrše v pogledu delovnega časa strogo kontrolo. Kontrolo ie poveriti tudi organom prve stopnje, kakor inšpektorjem parnih kotlov in tehničnim referentom banskih uprav;
b) poostriti sankcije za vse kršitve 8-urnega delovnega časa.
4. Prepovedati zaposlenje v dveh službah, kakor tudi upokojencem, katerih dohodki presegajo eksistenčni minimum.
5. Izvesti revizijo in večjo kontrolo pri zaposlenju inozemcev s sodelovanjem delavskih in nameščenskih organizacij.
6. Za mladino naj se upelje obvezen obisk šol do 16. leta starosti, z brezplačnim poukom, knjigami in ostalimi šolskimi potrebščinami.
7. V slučaju, da tudi strogo izvajanje 8-urnika in izvedba navedenih predlogov ne zaposli vseh brezposelnih, naj se upelie zakoniti 6-urni dnevni delovni čas.
8. Da se takoj _ izvede zavarovanje delavcev za starost in onemoglost in razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev na celo državo, nakar se suksesivno upokoje ostarele moči in napravi mesta mlajšim.
9. Nad poslovanjem podjetij in njih rentabilnostjo naj se upelje javna kontrola. Osobito pa za podjetja, ki vrše z namestitvijo novih strojev in tehničnimi pripomočki racionalizacijo dela, ki ima za posldico redukcije delavcev in nameščencev. Racionalizacijo je vršiti pod kontrolo in postopoma, podjetju pa naložiti na dobičke, ki jih s tem napravijo, poseben prispevek za podpiranje brezposelnih.
Oblastna konferenca Strokovne komisije za Slovenijo, obdržana 18. marca 1934 ▼ Ljubljani, je po zaslišanju referata o delovanju socialnih ustanov bolniškega, nezgodnega in penzijskega zavarovanja prejela naslednjo resolucijo:
1. Konierenca odobrava konstruktivno delovanje delegacije svobodnih strokovnih organizacij v vodstvu »Suzora« in njene napore za upostavitev finančnega ravnotežja ustanov bolniškega in nezgodnega zavarovanja.
2. Težnje po večji samoupravi okrožnih uradov, katerim je dal novi statut prve možnosti razmaha, morajo imeti edini namen, povečanje iniciativnosti krajevnih organov in dosego čim večjega zbližanja med upravo in članstvom zavoda. Odklanjamo pa vse separatistične tendence, ki gredo za tem, razparcelirati zavarovanje v povsem samostojne pokrajinske nosilce.
3. Konferenca zahteva, da se_ omogoči vsem strokam delavstva zavarovanje za višje dajatve, kakor ga imajo sedaj le privatni nameščenci.
Delegacija zbrana na oblastni konferenci Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, dne 18. marca 1934, je na podlagi poročila o položaja rudarskega delavstva ugotovila sledeče:
Položaj delavstva zaposlenega v rudarski industriji, je vsled obstoječe vsesplošne gospodarske krize postal do skrajnosti nevzdržen in naravnost^ obupen predvsem za delavstvo malih rudnikov. Silno napredujoča tehnika in racionalizacija dela sta vrgla tisoče in tisoče rudarskega delavstva na cesto. Poleg tega je še pojav krize v uporabi premoga povzročil, da so se reducirali novi tisoči rudarjev, in še zaposlenim so se poleg znižanja mezd, še zmanjšali delovni dnevi.
Te okoliščine so dale povod rudarskim podjetnikom, da so v borbi za svoj dobiček pričeli pritiskati na delavske mezde, katere so že sedaj pri večjih rudnikih vsled praznovanja šihtov skrajno nezadostne, in pri malih rudnikih pa kljub večji zaposlitvi tako sramotno nizke, da sploh ni mogoče živeti z njimi, če se ne priberači živež zraven. Poleg tega za delavstvo že itak neznosnega stanja, še pa podjetniki zahtevajo vedno večjo storitev od delavstva.
Radi teh razmer je rudarsko delavstvo gospodarsko popolnoma propadlo. Bolezen pri delavstvu in v družinah je v glavnem vzrok v pomanjkanju izdatne hrane. Predčasna onemoglost rudarjev je vzrok prena-
Konferenca ugotavlja, da se iz »Bed-nostnega fonda« uporabljajo sredstva, ki jih plačujejo industrijski, obrtniški delavci in nameščenci, ter delodajalci na nepravilen način in niso dotični, ki so podpore potrebni in ki sredstva plačujejo pri podpiranju dovolj upoštevani.
Radi tega zahteva konferenca:
1. Sredstva Bednostnega fonda naj se
10. Da se poživi delavnost v gradbeni strcki od katere je odvisna tudi mnogoštevilna zaposlitev delavstva drugih strok, naj se ukine 12% davek na vsoto stavbenih stroškov in 15 Din trošarine na 100 kg cementa. Odločno je nastopiti in voditi borbo proti umetnemu vzdrževanju visokih cen stavbenemu materijalu, zlasti cementu, ki jih vzdržuje z visokimi carinami zaščiten kartel,
11. Da se nujno uvede za vse delavce in nameščence obvezno brezposelno zavarovanje. Dokler pa se to zavarovanje ne uvede, i je nujno potrebno, da enak del kakor pri- j spevajo sedaj delavci in delodajalci, prispe- j va iz rednega državnega fonda tudi država j Borzam dela za brezposelne podpore, ker so j dosedanja sredstva za podpiranje brezposelnih mnogo premajhna, ker je zvišanje pri- j spevka od skrajno nizkih delavskih mezd ! nemogoče izvesti.
12. Uzakoni naj se minimalna plača, ki bo odgovarjala eksistenčnemu minimumu.
13. Da upravne oblasti predpišejo občinskim upravam, da vnašajo v svoje proračune odgovarjajoče vsote za podpiranje brezposelnih in da se proračun občin, ki nebi vsebovali teh kreditov, ne potrdijo.
14. Občine naj nastavijo posebne organe, ki prevzamejo skrb za brezposelne in navežejo sodelovanje z Javnimi Borzami dela. Pravico do brezposelne podpore pri občini naj ima vsak, kdor je bil na teritoriju občine zaposlen 6 mesecev.
15. Da se iz dohodkov državne razredne loterije predvidi reden prispevek za Javne Borze dela.
16. Pri Borzah dela ie upostaviti samoupravo.
17. Borze dela je reorganizirati, ker je dosedanji prestrogo centralističen in biro-kratičen način poslovanja škodljiv. Borze dela naj se organizira po načinu Delavskih zbornic.
Postopek za prijavljanje in izplačevanje podpor je urediti čim enostavnejše.
18. Redno podpiranje sezonskih delavcev iz sredstev Borz dela.
4. Pozdravljamo stremljenja in zagotovila merodajnih faktorjev, da se bo pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev postopno raztegnilo na celo državo. Opozarjamo pa na nujno potrebo pritegnitve k pokojninskemu zavarovanju vse stroke privatnih nameščencev in trgovskih pomočnikov in vsega ročnega delavstva.
5. Smatrajoč sodelovanje socialnih ustanov z delavskimi in nameščenskimi organizacijami za edino in najjačjo garancijo, da bodo te ustanove res služile svojemu pravemu namenu, pozivamo g. ministra socialne politike, da omogoči nemudoma izvedbo volitev v ustanove bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Do izvedbe volitev naj se pa pritegne v vodstvo teh ustanov zastopnike vseh delavskih in nameščenskih organizacij, po predlogih, kakor jih bodo stavile Delavske zbornice. To zahtevo podčrtavamo zlasti za ljubljanski OUZD, ker je škoda, ki jo trpi ta ustanova z vsakim dnem večja zato, ker tvorijo delojemalskih del njene uprave samo zastopniki najšibkejše delavske organizacije, dočim se 90 odstotna večina članstva tega zavoda, vsled nezaupanja v vodstvo, zavodu vedno bolj odtujuje.
pornega dela ob slabi hrani. Rudarski otroci zaostajajo v rasti in se starosti primerno ne razvijajo vsled nezadostne hrane. Nezgode pri delu se vedno bolj množe, vsled skrajno priganjaškega sistema dela.
Ako se hoče in kar se mora storiti, da se nadaljnja propast rudarskega življa prepreči, odnosno da se sedanji obupni položaj vsaj kolikor toliko zboljša, je nujno potrebno:
1. da kr. vlada izda zakon o eksistenčnem minimumu, krajevnim draginjskim prilikam primerno, na podlagi katerega se morajo določiti minimalne mezde delavstvu, pod katere podjetniki ne smejo plače znižati;
2. da se z zakonom uredi redno izplačevanje delavskih mezd in se onim podjetnikom, ki se proti temu zagreše, kratkomalo odvzame obratno dovoljenje. Zakaj absolutno se ne sme več dopustiti, da predvsem pri gotovih malih rudnikih njih lastniki izrabljajoč sedanje težko gospodarsko stanje, zadržujejo izplačilo delavskih mezd in se s tem okoriščajo;
3. da se zavarovanje delavstva zoper brezposelnost v državi v najkrajšem času uredi tako, da bodo oni, kateri niso po lastni krivdi zašli v brezposelnost, imeli možnost eksistence tudi takrat, kadar jim je odvzeta možnost dela in zaslužka.
upravlja potom Javne Borze dela v Ljubljani.
2. Podpirati iz tega fonda se sme samo dotične brezposelne delavce in nameščence, ki v ta fond prispevajo.
3. V slučaju, da se Bednostni fond ne izroči v upravo Borzi dela, je sestaviti paritetno upravo iz delojemalcev in delodajalcev pod kontrolo Banske uprave.
KOVINARJI
Kongres Saveza metalskih radnika Jugoslavije
Centralna uprava Saveza mctalskih radnika Jugoslavije saziva za 3. i 4. juna 1934 god. peti redovni kongres Saveza metalskih radnika Jugoslavije. Kongres če se održati u Ljubljani. Privremeni dnevni red ie sledeči:
1. Izveštaj Centralne uprave i nadzor-nog odbora.
2. Pravila i pravilnici Saveza.
3. Pijača rada, položaj metalskih radnika i aktuelni zahtevi saveza.
At Zadružni pokret.
5. Biranje upravnog i nadzornog odbora Saveza.
6. Molbe i žalbe.
7. Eventualnosti.
Na kongresu učestvuju prema paragrafu 8. tačka 3. Saveznih pravila:
Od članova izabrani delegati, Centralna uprava i iinansijska kontrola. Nadalje imaju prava prisustvovati kongresu Savezni name-štenici (ako nisu članovi uprave), okružni i oblasni sekretari, referenti, koje odredjuje Centralna uprava i predstavnik Centralne instance sindikalnog pokreta Jugoslavije.
Izbor delegata vrši se na osnovu glava VIII. Saveznog pravilnika i paragrafa 8. tačka 5. Saveznih pravila.
Podružnice biraju na svakih 200 puno-pravnih članova jednog delegata. Višak članova se doda po redu najjačoj podružnici, koja ima manje od 200 članova. Jedan delegat može zastupati više puta po 200 članova, a ne preko 1000 članova. U tom slučaju delegat ima na kongresu toliko glasova, koliko puta po 200 članova zastupa.
Za izbore delegata dat če Centralna uprava upute svima podružnicama putem cirkulara.	Centralna	uprava.
Mezdni zbor delavstva v podjetju KID na Jesenicah
V	dcepisu z dne 2. marca t. 1. je Kranjska industrijska družba sporočila Savezu Metalskih Radnika Jugoslavije, podr. Jesenice predlog za spremembo čl. 5. kolekitv-ne pogodbe, na podlagi katerega bi družba lahko znižavala delavstvu zaslužek na vsakih 14 dni. Pri tem se sklicuje na nove in zvišane državne in banovinske davke ter doklade, kakor tudi, da se morajo nabavljeni novi stroji in druge moderne naprave amortizirati. Pri vsem tem pa je omembe vredno neprestano sklicevanje KID na inozemsko konkurenco na železnem trgu. Poleg gornjega predloga pa navaja KID tudi potrebo znižanja akordnih .postavk in nadomestnih mezd.
Te zahteve podjetja pa delavstvo od-ločnlo odklanja, ker je za nabavo novih strojev in drugih tehničnih naprav v decembru 1931 in aprilu 1932 že ponovno popustilo na svojih mezdah, obenem pa je tudi bilo primorano podvojiti in v gotovih slučajih celo potrojiti svojo delovno silo, da je nadomestilo število reduciranih delavcev v posameznih obratih. S tem je povedano, da je delavstvo s popustitvijo na svojih mezdah, podražitvi kurjave in z nadomestitvijo števila reduciranih delavcev imelo že preveč uvidevnosti za težnje in napredek podjetja, dočim so se glavni funkcijo-narji družbe odpovedali samo brezplačni kurjavi, kar pa je z‘ ozirom na njihove ko-losalno visoke plače, — ki se pa daijo le delno ugotoviti na podlagi plačanega usluž-benskega davka, — zelo malenkostna, ali sploh nobena žrtev. Če vzamemo za primero, na kako primitiven način se je vršilo proizvajanje železnih produktov v plavžih pred 45 leti, imamo dokaz, da je delavstvo vse skozi doprinašalo velike žrtve za napredek podjetja KID, ki je domala ves čas svojega obstoja visoko aktivna. Iz tega sledi, da KID me more očitati delavstvu nikake sabotaže dela, temveč mu mora priznati, da ima ravno njeno delavstvo vse zasluge za sedanji razmah in za dosego milijonskih vrednot, ki so v posesti KID.
'Z ozirom na to je ravno delavstvo najbolj upravičeno zahtevati od KID uvidevnosti v tem, da prenehata z vednirn izkoriščanjem in prelaganjem vsakterih bremen na pleča njenega delavstva, da ne ibo to delavstvo kdaj primorano poseči po ostrejših obrambnih sredstvih. Če bi hoteli gotovi gospodje funkcijonarji KID imeti vsaj nekaj te uvidevnosti, bi imeli vsaj lahko mirno vest in bi v tem slučaju lahiko odpadli vsi izdatki za množitev in oboroževanje čuvajev ter za nabavo bestialno vzgojenih psov za njih osebno varnost na račun podjetja in delavstva.
Obramba proti naskoku Kranjske Industrijske druibe na del. pravice
Akcija pri oblasteh, pogajanja v Ljubljani, poročila na Jesenicah, pogajanja na Jesenicah.
Jesenice, dne 14. marca 1934.
Zadnjič smo poročali o izredno uspelem kovinarskem shodu. Takoj po tem shodiu so kovinarji informirali o položaju oblasti in se je že v ponedeljek, dne 5. t. im. zglasila deputacija kovinarjev pri g. okrajnemu načelniku v Radovljici, kjer ga je obvestila
o	vsej situaciji ter mu izročila ves tozadevni material. G. načelnik je obljubil vso svojo pomoč v tej borbi.
Na dopis, ki ga je delavstvo sklenilo na shodu z dhe 4. t. m. in ga poslalo KID ie KID odgovorila dne 7. t. m., da so: 1. delavci sokrivi, ker še ni kol. pogodbe, ker so jo zavlačevali, 2. da vztraia KID na svoiih zahtevah in 3. da vabi delavske zastopnike na pogajanja pri Zvezi industrijcev v Ljuib-ljani za petek, dne 9. t. m. pred oblastmi.
Delavstvo fe na savezmem svetu SMRJ in na saveznem svetu vseh organizacij raz-
motrilo položaj, se odločilo oditi v Ljubljano, izlbralo svoje zastopnike ter sklenilo: KID mora pred vsem preklicati točki 1. in
2.	svojega dopisa z dne 7. t. m., potem se bomo pa pogajali na temelju delavskih zahtev, ne pa zahtev KID.
V petek, dne 7. t. m. se je vršila v Ljubljani razprava pod vodstvom inšpektorja dela inž. Barage. KID so zastopali tgen. ravn. Noot, gen. tajnik dr. Obersnel, tehn. ravn. Dostal in obratovodji Šiler in Rekar, dalje za Zvezo industrijcev tajnik dr. Golia, za Del. zbornico s. Kopač, za delavstvo pa od SMiRJ 2, oid JSZ 3, od NSZ 2 zastopnika ter vsi trije glavni zaupniki s Save, Javornika in Dobrave (od tu njega namestnik). Že uvodoma je inž. Baraga pojasnil, da niti ne ve zakaj se gre. Prvo dopoldne so obojni pooblaščenci porabili, da razčistijo položaj in so se med seboj pobijali. Zastopniki KID so naglašali, da je potrebna izprememba v splošnem, ker je KID izredno mnogo investirala, s tem je delavstvu omogočila zaslužek sploh in celo višji zaslužek, da gredo akordni zaslužki zaradi povišane produkcije kar v nedogled, in jih je treba skrčiti, da mora delavstvo prispevati k odplačilu teh investicij, da je treba delovni čas še bolj izrabiti in da je treba ponekod izvesti tudi redukcije. Delavstvo je pa nasproti temu vztrajalo na svojem stališču, da je za investicije in njih amortizacijo žrtvovalo že dovolj in na vse mogoče načine redukcija sta-leža, JO—20% znižanje akordnih postavk, izguba kurjave, prazniki itd., ter da ne more ničesar več dati, ker še nima niti življen-skega minimuma, da je pri višji produkciji potrebno vsem strojem tudi več dela in da je treba to delo tudi plačati, da vendar ne gre, da od višje produkcije delavec ničesar nima, da je delovni čas izrabljen 100% in da kdor trdi kaj drugega, ne pozna dela, da so vse redukcije staleža ali posameznih po-sad nemogoče in življenju nevarne, ker so že zidaj premajhne in je zaradi tega toliko nesreč, sploh delavstvo odklanja vsako misel, na izpremembo delovnih pogojev in kol. pogodbe v smislu dopisa KID z dne 2. t. m. Večkrat je že kazalo, da se bodo pogajanja razbila, toda	končno se	je	našla osnova za
pogajanja in	delavstvo	je	pristalo na	njih
nadaljevanje.	Za temelj	pa	je bila kol.	pogodba od spomladi 1932, dočim so bili	po-
goji KID zavrženi. Zaradi tega so zaupniki ostali v Ljubljani še v petek pop. in soboto dop. in v velikem boju uredili ugodno nekaj postavk v splošnih določilih tako o vajencih ter vmivših se vojakih, precej so debatirali o razvrstitvah posad, stanovanjih, kurjavi itd., toda to slednje so pustili še odprto. Dalje je 'bila velika debata o predlogih obratovodstev za martinarno, mrzlo valjarno, žičarno in žebljarno ter Javornik. Tu so delavci pobili vse argumente, ki so bili kakor zgoraj: investicije se morajo takoj plačati, ker bodo morda v kratkem že nazadnjaške in potrebne nove. (Delavstvo plačaj s svojimi mezdami zraven, čeprav ne ostane nič tvojega op. ured.). Ker pa v tehi borbah zastopniki tovarne niso zaupnikom verjeli, so pa zaupniki povabili vodje tovarn ne, ki so se, kakor so izjavili, umaknili jeseniškemu vzdušju pred delavstvom, kjer naj se vršijo direktne razprave. In obrato-vodii sta to sprejela. Razprave v Ljubljani so bile zelo zanimive, vendar se bomo morda še kdaj povrnili na nje. Zaenkrat omenjamo samo, da so se zastopniki KID sklicevali tudi na to, da morajo znižati mezde zaradi očitkov ostalih podjetnikov da jim KID kvari mezde . . .
Delavstvo na Jesenicah re bilo stalno pripravljeno. Vse prosto delavstvo je bilo zbrano pred Del. domom. Sedemkrat se je govorilo z Ljubljano o poteku razprav. Ko so zastopniki delavstva prišli, jih je pred kolodvorom čakalo več sto ljudi, katerim je moral s. Toman pojasniti potek razprav. Na to so se sodrugi in delavci mirno razšli.
V petek se je vršila na župinstvu konferenca, o kateri bomo poročali posebej.
V nedeljo pop. ob 2. uri se je vršil ▼ Del. domu obratni sestanek vsega dtelavstva. Obe dvorani sta bili polni, oder je bil poln, okna vsa odprta in zunaj polno ljudi, pa še vsi niso prišli poleg. Predsedoval je s. Če-< lesnik, govorili so pa ss. Škrlj, Kristan, Kopač, Čelesnik, Toman, dalje za JSZ gg. Ga-ser in Rozman, za NSZ g. Zupan, dalje s«. Vister Tine, Vister Avgust, Jeram Jurij itdL Zastopniki so poročali o poteku predpriprav na Jesenicah ter o razpravah v Ljubljani, za katere so bili prečitani po 10 in več strani dolgi zelo točni zapisniki. Delavstvo j* soglasno odobrilo postopanje svojih zaupnikov in jim je izreklo zaupanje. Zelo ogorčeno je pa bilo na obratovodjo martinarne, ki je stavil v Ljubljani razne neumestne predloge. Delavstvo je pripravljeno na direktna pogajanja, kjer bo povedalo svojini obratovodjem, da je že sito stalnih razburjenj. Ta pogajanja morajo biti gotova do 25. t. m., potem se bo pa še pred 1. aprilom podpisalo kol. pogodbo.
Podkrepljeni na pravi poti »o šli del. zaupniki na delo in se za martinarno že vršijo prvi predrazgovori med kadrom zaupnikov in obratovodjo, v četrtek, dne 15. t. m. bodo pa najbrž pričela direktna pogajanja.
Delavstvo je odločeno zmagati. Ne bo popustilo, ker nič več popustiti ne more in tudi nihče ničesar terjati ni upravičen. Volja vsega delavstva do zmage je popolna in ga krepita zaupanje teT solidarnost.
sploSn a del.strokovna ZVEZA JUGOSLAVIJE
Iz Tržiča
V sicer mirno mesto sc je sedaj, ob prihodu pomladi naselil nered v eni največjih tovarn, često se dogodi, da kdo zboli. Na njegovo mesto pride drugi, pa je mir. Tudi
Delovanje socialnih ustanov
Resolucija k položaju delavstva v rudarski
industriji
Resolucija o »Bednostnem fondu" Dravske
banovine
sprejeta na konferenci Strokovne komisije, dne 18. marca 1934 v Ljubljani.
g| ■	KUPUJTE	IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ	p J v«*	|
soarusi! neiausKa pekama Mirko Mo, Ljubljana S0QTU2IC6!
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
TELEFON 31-71.
tu je tako, ali mladi g. mojster hoče vse na novo urediti. Predvsem šikane delavstva, potem razni patenti, kateri so škodljivi delavcem in tvrdki. In čudno se nam vidi, da g. šefi tega ne uvidijo. Za enkrat zamolčimo ime dotičnega g. mojstra, ali opozarjamo ga, da s šikanami preneha, ker delavstvo je tega že sito, sicer se lahko zgodi, da se bode zagovarjal pred oblastmi, pa četudi ga Ščitijo plavi, kateri so ga hoteli pred par leti pognati čez mejo. Delavstvu pa kličemo: V organizacijo, tam je naša moč. O šikanah pa obveščajte zaupnika, da se naredi zopet red v tovarni, kateri je potreben za delavce in delodajalce. Za enkrat toliko. Opazovalci.
LESNI DELAVCI
Lesni delavci Ljubljana.
V	nedeljo, dne 11. marca t. 1. se je vršil občni zbor podružnice ljubljanskih mizarjev v predavalnici Del. zbornice v Ljubljani. Občni zbor je bil dobro obiskan, kar znači da se ljubljanski mizarji zavedajo mizerne-ga položaja. Poročila, ki so jih podali posamezni funikcijonarji, so bila dobro pripravljena in podana prav pregledno. Brezposelnost v lesni stroki je ogromna, samo ljubljanska podružnica ima nad 50 članov brez posla. 'Položaj posameznikov je naravnost obupen. Večji obrati so ustavili obratovanje, mali obrati pa obratujejo po_ večini z vajenci in mladimi pomočniki in te izrabljajo kakor se jim zljubi. Neko podjetje v Ljuib-lani je uvedlo akordno delo, pri tem pa odpustilo okoli 60 delavcev, češ, da ni dela. Danes delajo ženske, katere so tako mizer-no plačane, da je človeka sram, da je to sploh mogoče. V podjetju so delavci, ki jih tja pošiljajo razni boljši gospodje, ti igrajo vlogo policajev. Želeli bi, da naj bi ljubljanski dnevnik »Jutro«, ki je pred kratkim poročalo o položaju Beograjskih delavnic, poslalo svojega dopisnika v Ljubljanske delavnice. Ugotovili bi še slabše razmere kot so na jugu. V tej tovarni je neki gospod, ki postopa z delavci kot kak star »feldvebel« z novinci, no pa saj plačilni dlan je vedno zadaj. Mi mu bomo ob priliki obračuna dobro plačali. To podjetje je upeljalo nadurno delo. Za to podjetje ne obstoja zakon. Delavci ne zaslužijo niti za kruh. Dokler je tam obstojala organizacija 100%, ®e te stvari niso dogajale. Sedaj naj pa kar tisti izvoljeni napravijo red, ki so bili nekoč največji kričači. Le potom organizacije se lahko doseže izboljšanje, zato naj vsi tisti, ki stoje ob strani, pridejo in se borijo, ne pa da igrajo vlogo Judeža. Red v delavnicah je tam, kjer je močna strokovna organizacija. Razpravljalo se je tudi o bednostnem fondu in o borzi dela. Delavstvo se premalo zanima za svoje institucije ter je o njih premalo poučeno, zato se je sklenilo, da naj bi se vršili redni mesečni shodi, da bi se članstvo podučilo o njih. Mladina se vse premalo udejstvuje v delavskem gibanju, kar je pogrešno. Le v izobrazbi je moč delavskega razreda. Novo izvoljeni odbor si je nadel nalogo, da ustreže željam članstva. Izvoljeni so bili sledeči sodrugi: Dobrajc, Vrbinc, Jernejčič, Virant, Žebavc, Vilfan, Doma, Žužek, Japelj, Vrhove, Sever, Les, Figelj, Okretič, Erjavec, Berčič. Vse lesne delavce pa kličemo v svoj delokrog. Za vse je mesta, ker le če se združimo, predstavljamo silo, ki bo napravila red ter izboljšala naš mizerni položaj. Bratje podajmo si rokel Brezposelni lesni delavec A.
OBLAČILNI DELAVCI.
Zakaj Imamo strok, organizacijo?
Ker marsikdo misli, da je strokovna organizacija nekak avtomat, v katerega vržeš
1	Din, pa prileti ven kar 10 Din, je potrebno, da se o tem napiše par vrst.
Strokovno organizacijo smo ustanovili zato, da nam v skupnosti izvojuje to, kar je vsakemu posamezniku nemogoče. Zato je naša organizacija bojevna organizacija. V času dobre konjunkture nam je organizacija izvojevala povišanje plač, znižanje delovnega časa in druge človečanske pravice. To je strokovno organizacijo stalo precej truda in krojaški pomočniki so morali parkrat zapustiti svoje delavnice in iti v stavke iz katerih so izšli več ali manj zmagovitL Bilo je sicer par stavkokazov, a članstvo je šlo preko njih. Eden za vse in vsi za enega, je bilo geslo. V skupnosti je moč! Plačevali so v redu svoje prispevke in iz tega sklada prejemali tudi stavkovne podpore, To je bila bojevna organizacija.
Prišlo pa je leto 1929 in ž njim svetovna kriza. Za časa krize nam pa organizacija brani naše pridobitve, oziroma bi morala braniti, ako bi bili člani še zavedni in solidarni, ter se držali zgornjega gesla. Ker pa se je ljulika pomešala med pšenico, padajo tarife in znižujejo se plače. Članstvo prejema udarec za udarcem. Za znižanjem plač je prišla še velika brezposelnost. Tvrdke, katere so preje zaposljevale po 20—30 pomočnikov, jih zaposljujejo le še po 5—10. Manjši mojstri, kateri so imeli 3—5 pomočnikov, delajo danes le sami s kakim vajencem. Člani, posebno starejši, so danes brezposelni in ne morejo dobiti nobene zaposlitve. Vsled tega je organizacija prisiljena, da izplačuje čim dalje več rednih brezposelnih podpor. Kadar pa so redne podpore izčrpane, organizacija podeljuje tudi izredne podpore, katere so stalno na dnevnem redn vsake seje. Tako je bojevna organizacija postala samo podporna, kar pa ni bil njen namen. V pravilih organizacije so pripoznane stavkovne, brezposelne in bolniške podpore. Drugih podpor pravila ne predvidevajo. So pa člani, posebno taki, kateri svojih dolžnosti napram organizaciji ne izpolnjujejo, se ne udeležujejo članskih sestankov, katerih glavno delo je obrekovanje društvenih iunkcijonarjev. Takim seveda, so vse te podpore premalo in zahtevajo še razne posmrtnine za vdove, otroke, mogoče še za neveste itd. in to kar v gotovi višini. Ti člani strokovno organizacijo zamenjujejo z raznimi pogrebnimi bratovščinami ali raznimi zavarovalnicami, kakor: Karitas, Solidarnost ali Ljudska samopomoč itd. Nazadnje bodo zahtevali še, da organizacija kapi zlato aro, ko član postane mojster ali pa kolajne za stavkokaze. Navadno so taki člani samo toliko časa organizirani, dokler so zaposleni v delavnicah, kjer je vse organizirano, ko pa izstopijo iz take delavnice, organizacija zanje več ne obstoja in se iih v slučaju stavke vidi med stavkokazi. Zato je potrebno, da organizacija napravi razliko med člani, kateri točno izvršujejo vse dolžnosti napram organizaciji, ter med člani, kateri poznajo organizacijo samo takrat, kadar imajo od nje kaj za dobiti. Za te je strokovna organizacija samo molzna krava. Članstvo naj se zaveda, da ima samo takrat pravico tir-jati od strokovne organizacije, kadar napram njej izvršuje svoje dolžnosti in kar mn po pravilniku lahko nudi. Vsak član pa naj pomni, da posamezni član, pa če je tudi funkcijonar, še ni organizacija in da prispevki, katere plačuje niso njegova last. Organizacija smo mi vsi skupaj in kar organizacija sklene, mora veljati za vse in ne samo za enega in za to skupnost imamo strokovno organizacijo.
Socljalnl urad.
Socijalni urad ni v Delavski zbornici, temveč v Mestnem domu, tja naj se obrnejo vdove in sirote po razne podpore.
HOTELSKI, KAVARNIŠKI IN GOSTILNIŠKI USLUŽBENCI
Dne 17. marca 1934 se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor podružnice Ujedinjenega saveza hotelskih, kavarniških in gostilničarskih uslužbencev v Ljubljani. Občni zbor je bil, z ozirom na pozno uro ob kateri se je vršil, dobro obiskan. Otvo-ril ga je namesto odsotnega predsednika s. Wahlfahrt Franc in podal svoje poročilo s predlogom, da se stara organizacija razpusti in pristopi kot podružnica ujedinjenemu savezu. Tajnik organizacije Priiffst je podal kratko poročilo o delovanju in delo za pristop k ujedinjenemu savezu.
Tajnik Strokovne komisije je občni zbor pozdravil v imenu Strokovne komisije in želel, da bi bil občni zbor mejnik za vso osobje te stroke, mejnik med mostom in svetlobo. Nadalje je govoril o bližnjih nalogah organizacije in pozdravil voljo vseh članov za pristop v ujedinjeni savez. Po kratki debati je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
»Hotelski, kavarniški in gostilniški uslužbenci, zbrani na svojem ustanovnem občnem zboru podružnice Ujedinjenega saveza hotelskih, kavarniških in gostilničarskih nameščencev in delavcev Jugoslavije dne 17. marca 1934 v Ljubljani so po zaslišanju poročila soglasno sprejeli sledečo: resolucijo.
1. Hotelski, kavarniški in gostilničarski nameščenci v Ljubljani soglasno sklenejo razpustiti Organizacijo hotelskih, kavarniških in restavracijskih uslužbencev v Ljubljani in ustanoviti podružnico Ujedinjenega saveza hotelskih, kavarniških in gostilničarskih nameščencev Jugoslavije s sedežem v Ljubljani.
2. Občni zbor smatra osnovanje podružnice Ujedinjenega saveza hotelskih, kavarniških in gostilničarskih nameščencev in delavcev Jugoslavi|e, ki ima svoj sedež v Beogradu, za življenjsko potrebo, ker je ta savez član Ujedinjenega Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije v Beogradu in mu jc tako možnost dana, da z vsemi delavskimi in nameščenskimi organizacijami, ki so v sestavu tega saveza, sodeluje pri vseh akcijah, ki gredo za zboljšanjem gospodarskih, socialnih in kulturnih dobrin vsega delavstva in nameščenstva in ker se zaveda, da je moč le v delavski in nameščenski solidarnosti.
3. Občni zbor ugotavlja, da se odredbe Zakona o zaščiti delavcev glede delovnega časa, nedeljskega počitka, odmora, naknado za čezumi delovni čas in plačani letni dopust skoraj vsepovsod v naši obrti kršijo in apelira na Ministrstvo socialne politike in narodno zdravje, kr. bansko upravo Dravske banovine, Inšpekcijo dela in Delavsko zbornico v Ljubljani, da temu nezakonitemu stanju z vsemi zakonskimi sredstvi napravi konec, ter nalaga novoizvoljenemu odboru, da za odpravo tega, že skoraj neznosnega stanja v naši obrti podvzame najširšo akcijo.
4. Občni zbor se priključuje protestu vseh ostalih delavskih in nameščenskih organizacij v državi glede nameravanemu poslabšanju delavske zavarovalne in zaščitne zakonodaje; v glavnem pa proti nameravanemu poslabšanju sedanjega obrtnega zakona.
ZA 10 DIN 4 KNJIGE
dobite, če pišete in pošljete znamke za Din 10.— ali denar na Cankarjevo družbo v Ljubljani, poštni predal 290. Ostalo je namreč nekaj garnitur knjig iz 1. 1932-33, in sicer:
Koledar;
Dva svetova;
Sirene tulijo;
Včeraj je bilo — jutri bo. Ponavljamo: Te 4 knjige za 10 dinarjev. — Pošljite denar ali znamke, pa Vam knjige takoj pošljemo.
Občni zbor apelira na vse merodajne faktorje, da se čimpreje izda v Obrtnem zakonu predvidene naredbe in pravilnike in to predvsem Uredbo o številu vajencev in Uredbo o strokovnem osobju naše obrti.
5.	Občni zbor ugotavlja, da je položaj vajencev v naši obrti naravnost obupen, ker se vajenci uporabljajo pri dolgem in nočnem delu in stavlja novoizvoljenemu odboru v dolžnost, da to vprašanje čimpreje regulira ter da posveti največjo pozornost zaščiti hotelskega, kavarniškega in gostilniškega naraščaja.«
V	pripravljalni odbor za osnovanje podružnice Ujedinjenega saveza hotelskih,' kavarniških in gostilničarskih uslužbencev Jugoslavije so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Beden Janez, Wohlfahrt Franc, Mikec Franc, Kobal Ernst. Uhernik, Briiffach Vlado, Končar Franc in Končar Albert. Finančna kontrola: Iskra Ervin, Briif-fach Albert in Wohlfahrt Žigo.
HIŠNE USLUŽBENKE
Predlog.
1. Organizacija hišnih uslužbenk Jugoslavije, podružnica v Ljubljani apelira n* Strokovno komisijo, da osvoji načelo o potrebi zaposlitve pri hišnem delu, gospodarsko šibkejše ženske, oziroma one, katerih življenjski obstoj je odvisen edinole od njihovega zaslužka.
Predvsem naj se upošteva to v obratih socialnih institucij. Dalje naj se apelira na kr. bansko upravo, da izda tozadevno na-redbo v prilog hišnih uslužbenk v privatnih in obrtnih gospodinjstvih.
2. Na podlagi konkretnih slučajev opažamo, da privatni delodajalci in gospodinje ne zavarujejo svoje hišne uslužbenke pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev.
Zato apeliramo na Strokovno komisijo, da vpliva na Upravni odbor OUZD, da budno pazi na strogo izvajanje tozadevnega zakona.
Kultura
Ciklus predavani o fašistični Nemčiji
Ivan Kreft predava vsak ponedeljek ob 18.30 v radio o svojih doživljajih iz koncentracijskega taborišča, v katerem je bil več mesecev zaprt.
Svoje člane opozarjamo na to važno in zanimivo predavanje.
Vesele velikonočne praznike
iele svojim obiskovalcem In odjemalcem:
Celje	Franc Krajnc, Celje frizer za gospode in dame Glavni trg 18 Podružnica Gaberje
Prn celJsKa čistilni cctfln llKalnlca JOŽICA LESKOVŠEK, CELJE. GOSPOSKA 13 Kemično čiščenje, llKanJe, pll.lranje Itd.	
Ivan Taček ml. prva celjska parna barvarna in kemična čistilnica Celje, Gosposka ul. 21	Josip Gorenjak mesar in klobasičar — zajtrkovalnica Celje, Kralja Petra cesta
PRIPOROČAMO TRGOVINO
JOSIP OLUP, Ljubljana,
Stari trg štev. 2, na vogalu.
Velika izbira moških oblek in perila iz lastne tovarne TRIGLAV. — Kamgarni in modne potrebščine stalno na zalogi — Dobro blago, najnižje cene. — Priporočam tudi svojo gostilno Pod gradom, Stari trg itev. 1.
>ADRIA<
PRAŠEK JE BOLJŠI!
Modna	kon
klobuki, perilo
Svetozar Koser
Mestni trg 11
Zahtevajte povsod prvovrstno moko znamke
>ZLATICA<
od umetnega mlina
VILM SCHULZ, HOVI SAD.
Sodin Prane
tovarna strešne In zidne opeke
Ljubečna pri Celju
poštni predal 73
nudi vse vrste priznane in prvovrstne opeke po skrajno konkurenčnih cenah Pisarni v Ljubečni in v Celju (v Celjskem domu) Telefon: Hotel .Union* za Sodln
Rafael Salmič
urar In zlatar
Celje (Narodni dom).
Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina, jedilno orodje, razne poročne prstane, birmska in krstna darila v veliki izbiri vseh vrst.
Vse po naj nižjih cenah.
Vršim tudi popravila vseh vrst.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik lv an Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.