J

Grška slovnica

Spisal

dr. Jos. Tominšek.


Kot učno knjigo potrdilo visoko c. kr. ministrstvo za
bogočastje in pouk dne 12. avgusta 1908, št. 34.975.


V Ljubljani, 1908.

Založila „Katoliška Bukvama 11 . — Natisnila „Katoliška tiskarna 11 .

Vse pravice pridržane.

o^fto y\<\pš~

Vsebina.

Stran

Uvod  : Grški jezik. 1— 3

Prvi del: Glasoslovje. 4—12

Grška pisava. 4— 5

Posebnosti v izreki . . 5— 6

Pridih. Spiritus . 6— 7

Naglas. Accentus . 7—9

Razdelitev konsonantov. 9

Količina zlogov. Krčitev (Contractio). 10—11

Doglasje . 11—12

Drugi del: Sklanja. 12—41

Samostalnik in pridevnik  . 12—32

I. a-sklanja. 14—16

II. o-sklanja. 16—19

Pridevniki o/a-sklanje. 17—18

Adiectiva contracta . 18

Atiška o-sklanja. 19

III. Mešana sklanja . 19—30

Konsonantna debla . 20—24

Vokalna debla. 25—27

Posebne tvorbe (Svvjp itd., Jtag itd.). 27—30

Stopnjevanje pridevnikov. 30—32

Prislov. Adverbium. 32

Števni k. Numerale  . 32—35

Zaimek.  P r o n o m e n . 35—41

Tretji del: Sprega. 42—97

co-sprega . 4:2—76

Vokalna debla. 43—62

Vzorci. 44—53

Pregled glagolovih oblik. 54—55

Časi. Tempora. 55—57

Pregled osebil. 57

Pomen časovnih debel. 58

Naglas. 58—59

Primnožek. Augmentum. 59—60

Podvojba. Reduplicatio. 60—61

Sestavljeni glagoli. 61—62

Stran

Konsonantna debla . 62— 76

Verba muta. 62— 70

Šibke tvorbe . 65-67

Krepke tvorbe. 67—70

Verba liquida. 70— 74

Mešane tvorbe. 74— 76

Glagoli  na  - p i. (Atematni glagoli). 76— 90

Glagoli na -pt brez prezentovega privtika. 77 — 88

Glagoli na -vo-pt. 89— 90

Raznodebelski glagoli  na  -co. (Verba anomala) 91— 96

Gen era verbi v posebni rabi . 96— 97

Četrti del: Skladnja. 98—147

Spolnik. 98— 99

Atributivna in predikativna umestba. 99—100

Skladnost.. 100—102

Predikatova apozicija . 102 — 103

Sklonoslovje . 103 — 121

Akuzativ . 103—107

Dativ . 107—110

Genetiv. 110—115

Skloni s predlogi. (Predlog) . 116—121

Verburn infinitum . 122—130

Infinitiv. 122—125

Participium. 125—129

Adiectivum verbale . 129—130

Prosti stavek . 130—133

Zloženi stavek . 131—H5

Priredje. 134—136

Podredje . 136—145

Odvisni vprašalniki. 137—138

Odvisni pripovedniki. 138—141

Odvisni zahtevalniki. Ul—H2

Kondicionalni stavki. 142—144

Stavki s kondicionalno vsebino. 114—145

Oratio obliqua. 145—146

Nikalnice . H® H7

Peti del: Dodatki. 148—158

Atiški koledar... _ • • ■

Mera. Denar. H® HO

Očrt Homerjevega stihoslovja in narečja.149—157

O Herodotovem narečju. 157—158

Kazalo . 161—176

Popravki in dostavki. 177

Uvod.

i

Grški jezik.

1. Grki (latinski: Graeci)  so se kot celoten narod ime- 1.
novali Heleni  (Hčllenes); inorodce so nazivali nerazumno go¬
voreče „brbljavce“ (barbaroi; latinski: barbari).  Središče grških
bivališč je bilo Egejsko  morje, na čigar evropski in azijski
obali ter vseh otokih so bili Grki nastanjeni v vaseh in
mestih. Daleč od morja niso prodirali; zasedli pa so vse dele
členovite dežele Grecije od obmejnega gorovja Pinda pa do
južnih peloponeških rtičev. Potom zgodovinskega svojega raz¬
voja so se naselili, odrivajoč prvotno prebivalstvo, tudi po vseh
obalah  Sredozemskega morja: v južni Italiji in Siciliji n. pr. v
nepretrganih naselbinah, ob Črnem morju pa ter v Afriki, v
Španiji in na Francoskem le na posamičnih važnih točkah.

2. Grški jezik  je indoevropski kakor latinski in je latin- 2.
skemu toliko soroden kakor slovenskemu ali kateremu koli
izmed indoevropskih jezikov.

V različnih krajih so govorili Grki različna narečja; ker
sa. pri njih ni razvila državna oblast, ki bi trajno gospodovala
nad vsemi Grki, si dolgo ni moglo nobeno narečje osvojiti
takega vpliva, da bi bilo, odrinivši druga narečja, postalo enoten
grški jezik, kakor se je to zgodilo pri latinskem jeziku že
zgodaj. Tej/stopinji se je približal grški jezik šele, ko je raz¬
padla grška državna moč; do popolne enotnosti pa grški jezik
sploh ni prispel.

* 3. Narečij  (grški: dialektos, latinski: di.alectus,  f.) je imel 3.

grški jezik mnogo, kakor vsak živ jezik; geografsko bližnja so
si navadno sorodneja nego oddaljena, a vsled obsežnega in traj¬
nega preseljevanja so se grška narečja tako vrinila drugo v
drugo, da se dajo težko ločiti povsem točno in da se navadno

2

4 .

5 .

naštevajo po mnogobrojnih pokrajinah, kjer se govorijo. Stari
Grki so jih razdeljevali v tri velike skupine:

1.  aiolsko ff) AioU g ali fj Ato/, mr),  t. j. 6tdXextog);

2. dorsko (V) zlcoptg ali r) Aojomfj) ;

3. ionsko z atiškim  fr/  Tac ali f) Icovmrf; fj AvfHg  ali
ij Avaxi)).

Izmed teh se da le tretja  skupina (ionska) ostro in do¬
sledno ločiti od ostalih, aiolska in dorska pa segata često druga
v drugo in zlasti takozvanim aiolskim narečjem nedostaja enotnih
znakov.

4. V čistem narečju so pisani le zapiski iz navadnega
življenja (n. pr. napisi  na poslopjih, grobovih, na posodah,
orodju), ki so jih izvršili neuki rokodelci. V slovstvenih
proizvodih pa se poskuša od najstarejših časov združevati po
več narečij; že jezik v Hom erj e vi h pesmih ni nikakor enoten,
ampak je umeten  jezik, pretežno sicer ionski,  a vendar
toliko preurejen, da se tak, kakor je, ni govoril v nobenem
narečju. Do splošnega pismenega jezika pa Grki s pomočjo
Homerja niso prišli; a ostal je Homerj ev j ezik  Grkom vedno
jezik za epske speve.

Slično je služilo dorsko  narečje za slovesne,  a aiol-
ščina za priproste lirske speve.

Najstarejši prozajski  spisi (ionskih filozofov) so pisani
v ionskem narečju; njim so sledili prvi zgodopisci.

Tekom 5. stoletja pa so se pope!e Atene  na višek slov¬
stvene popolnosti v prozi ter v drami;  vsled tega je dobilo
atensko-atiško narečje prvi ugled med Grki,  in sicer v
toliki meri, da je postala odslej v prozi in v drami a tišči  n a
povsod edino navadni jezik.

5. Obenem se je grško slovstvo po obsegu zelo razširilo,
a vzori so bili veliki atiško - grški pesniki in pisatelji. Zato je
pretežna večina sploh vseh grških spisov odslej pisanih v ati-
škem narečju; njega so se učili vsi, ki so hoteli znati „grški“.
Ta pismeni atiško - grški jezik je služil v splošno občilo med
olikanci vsega kulturnega zapada in pod pritiskom ogromne
makedonske države prav tako tudi v prednji Aziji kakor v
Egiptu. — Med priprostim ljudstvom so se seveda tudi zdaj
govorila narečja, a v slovstvo niso mogla prodreti proti ati-
š k e m u književnemu jeziku.

3

6. Ta pa se je tekom stoletij ločil  bolj in bolj od žive  6.
atiške govorice; tujci in pristaši raznih grških narečij so temu
splošnemu jeziku vcepljali več in več tujih elementov v besed¬
nem zakladu in v slovniškem ustroju; izgubljale so se v njem
celo značilne posebnosti atiškega narečja (n. pr. tt  nam. on), a
prodiral je le povsod. Ta splošno razširjeni jezik se je imenoval
skupni ali helenski  = f) kolvt)  ali °E)lkrjvuw/j (dia.Xey.toc,),

in pisatelji, ki pišejo v tem jeziku: ol noivol  ali ol"Ellrjvag.  Veliki
slovničarji v Aleksandriji so pa v tem času (v prvih treh sto¬
letjih pr. Kr.) sestavili pravila za grški jezik, ki se jih v pre¬
cejšnjem obsegu držimo še dandanašnji.

Ob prehodu k tej dobi stoji veleum Aristoteles.

Okrog Kristovega rojstva pa so se pisatelji iznova trudili, 7.
pisati čisto  atiški, brez tujih primesi, odrinivši popolnoma
narečja. Te pisatelje imenujemo ati k iste;  najbolj znana sta
med njimi Arian (Arrianos) in Lukian. Pisali so strogo atiški,
kakor so pisali pisatelji v 5. in 4. stol. pred Kr., a izgubili so
stik z narodom in njih jezik je bil umetno priučen  in pri-
gojen. Le v grških delih sv. pisma  je izprva pripuščenega
marsikaj, kar je bilo udomačeno med narodom. 1 ) A tudi sveto¬
pisemska grščina se je kmalu oprijela atikizma, vzdržavala ga
je takisto bizantinska  grščina; veljaven je še dandanašnji
v novogrškem  pismenem jeziku, ki ga skušajo kar najbolj
približati starogrškemu atiškemu.

7. Grški govorjeni  jezik priprostega ljudstva pa se je
razvijal brez ozira na okameneli pismeni jezik in se je odda¬
ljeval bolj in bolj od njega, izpreminjajoč glasove, oblike in
besede ter sprejemajoč vase besede in posebnosti bližnjih jezikov,
n. pr. slovanščine in turščine. Zato je v današnjem novogrškem
jeziku zelo velika razlika med pismenim jezikom, ki je izvečine
starogrški, in med jezikom, ki ga Novogrki govore. Ta jezik
n. pr. nima duala, je izgubil dativ in optativ, opisujejo se n. pr.
perfekt (eym Xvoei),  pluskvamperfekt, futur (Od Xvm);  pismeni
jezik ima Ivovoi,  govorjeni pa Xvovve  itd.

8. Kdor torej hoče razumeti (staro)grški pismeni jezik, se
mora učiti predvsem atiškega  narečja; zato se rabi v tej
knjigi „grški“ v pomenu „atiški“.

') Izpušča se t subscriptum, zamenjavata se st in t, nahajajo se oblike,
kakoi’ avSpav, fčvatitav.

1 *

4

Prvi del.

G laso sl o v j e.

Grška pisava.

8. 1. Pismenke grške abecede so sledeče in so uvrščene tako:

5

2. Grščina se piše s posebnimi grškimi črkami, ki jih po 9.
imenih prvih dveh črk (alfa, beta) skupno imenujemo alfabet.

Le nekatere so enake slovenskim; n. pr. A, a• E; I, i  (brez
pike); K; M; N; O, o; T.  Zato se pišejo in čitajo nekatere
besede, kakor bi bile slovenske: NOMOI, META, KAMNE.  —
Večina črk pa je neznana i naši i latinski pisavi; po grški
pisavi pa je posneta cirilica,  ki ž njo pišejo še dandanašnji
Srbi, Bolgari in Rusi.

Op. Ločila  so stavili Grki različna, navadno pa nikakih.
Zdaj rabimo v grški pisavi podpičje (;) za vprašaj, piko nad
vrsto (•) za podpičje in dvopičje, ostale znake pa kakor v slo¬
venščini.

3. Svoje pismenke so Grki posneli po teniških,  uredivši te primerno 10.
grškim g-lasom in doilavši nekaj novih znakov. — Izprva se je po raznih
pokrajinah pisalo različno; na zapadu n. pr. X = ks, R =; r, P = p; (odtod
imajo Rimljani svoj X, R in P); a v Atiki, v Mali Aziji in drugod je bil

X = kh (ch), P = r. — Starogrški H = h so prevzeli Rimljani, preden je
postal = e (t;).

L. 403. pa se je pod arhontom Eukieidom v Atenah na Arliinov predlog
sprejel za uradno pisavo črkopis, kakor je bil navaden pri loncih;  tega
so se polagoma oprijeli vsi Grki.

4. Tudi imena  pristnih črk so vzeta iz feniščine; to kažejo jasno
njih imena v hebrejščini: aleph, beth, gimel, daleth, he, zajin, cheth, teth,
jod, kaph, lamed, mem, nun, samech, ajin (o), pe (n), reš, sin, taw. — Ostale
so na novo pridejane in jim je zato odkazano mesto na koncu abecede.

5. V najstarejših časih so pisali Grki vrste  na semitski način od
desne na levo  ali pa prehodoma (Pooa~po 9 Yj 86 v), t. j. kakor se orjejo
brazde; od 5, stoletja pr. Kr. tako kakor mi.

Posebnosti v izreki.

1 . a: oeiofiog —  sei^mds, as  = se, aflevvv/j,i —  gbenniimi, 11.
xvxXo)Gig  = kiiklosis, avavrjfia —  siistema, afungog =  gmikros:

a  se izgovarja kot z  pred jasnimi soglasniki (/?, y, d; X, fi, v ),
sicer (tudi pred vokali) kot 5.

2. 7 : dyysXog  = angelos, rdyyrjg —  Ganges, ayxvga  = an-
kiira, y.6yyvj —  konche, AyyJo'i]g  =s= Anchises, Ecpiy^ =  Sfinks:
y pred goltniki (t.j. k,  y, %, [%])  se izgovarja kot nosni (na-
žalni)  y.

3. Y, v  je bil prvotno naš u;  od 5. stoletja dalje pa je
povsod = ii: xvxXog —  kiiklos, llvgdvviov =  Biizantion.

6

Svoj prvotni pomen kot u  je še pridržal v dvoglas¬
nikih  (f) 6Up{)oyy og,  namr, ovXXafir)) : av  = au, sv  = eu, r\v  = eu
(redko (ov  = ou): vavtr/g  = nautes, Ilavoavlag, Zev g, icvev/ia.
jtgoarjviofirjv, (ticov/ua).

4. Prvotni diftong ov  (= ou) je prešel že zgodaj preko
temnega u  (kakor češki u) v navadni u: Movaa  = Musa, nXov-
rog  = plutos.

5. I i  se izgovarja vedno kot i, nikoli kot j: 7ag  = I-as,
ne Jas; Teolog = Iolkos; 7ovXog.  Takisto tudi v diftongih:
ai, si, oi, vi: LIXavauu —  Plataiai, mudayor/6g =  paidagogčs,
Eeidlag =  Pheidias, lIo?.vveixr'ig =  Poliineikes, noirdXog  poikilos
(pisan), noirjvrjg  poietes, yviov  = guion (koleno); gvia —  miiia
(muha).

6. l-diftonge z dolgim  prvim delom (ai, rji, on)  smo zdaj
navajeni pisati le pri velikih pismenkah: Ai, Hi, Qi;  pri malih
postavljamo i pod oni dolgi vokal (i  subseriptum):  g, y, ep.
Tega i  zdaj sploh ne izgovarjamo (i dvezipojvr/vov): (id oj  pojem,
A^<m)g ropar, 'KOJiicodia  šaloigra.

Op. 1. V celem starem veku se je i pripisoval tudi malim pismenkam
(ai, 7)i, tot) = i adseriptum.

Op. 2. Dve piki nad vokalom značita, da se naj čita sam zase in ne
kot del diftonga: pot = bo-i,  ne: boi;  itpaovco = pra-iino,  ne — prauno.  —
Ta pojav se imenuje razločba  (8ia£pearj).

7. Š u m e v c e v č, š, š  grščina ni nikoli poznala.

8. Slovenski v  in j  sta torej navadni grški pisavi neznana. Za slo¬
venski v je pač poznala prastara grščina in pozneje še nekatera narečja
pismenko F (= S(fap|j,a „dvojni gama“, imenovan zaradi oblike); n. pr. 13
(— FtS) = vid(ere),  vid-im; a v pismenem jeziku se ta znak ni rabil nikoli.
— V poznejših časih, deloma že v rimski dobi, pa je služil za (slovenski) v
včasih oo, včasih P; v novogrščini je postal p sploh v (prim. cirilski B = v!):
Varro  = Bctppmv ali Ouappmv, Veneti  = Očsvsxo£_ Slovenci = SxXaPr)vo£.

Pridih. Spiritus.

12. 1. idea —  zdea, lovogia  — /zistoria, dyco —  ago, aiytg  = aigis,

ai/ia -  /zaim a, Icpingdvrjg, 'Imtiag, c EXsvr), 'Extcoq,  Alveiag, Aificov,
Oldinovg, vlog, asi, gdo) =  ado, ’Aidco  = Ado, (pdrj  = ode,
Hidr/ —  Ode.

Vokalni vzglas (Anlaut) besed so Grki izgovarjali s kon-
sonantnim pridihom, ki je bil ali

7

1.  krepak  C) = spiritus asper,  ki se izgovarja kakor
mehak h;  ali

2. š i b e k (’) = spiritus lenis,  ki ga sploh ne izgovarjamo. 1 )

V sedaj navadni pisavi stavimo oba pridiha nad male, a

pred  velike vokale, diftongom nad drugi  vokal. Tako lahko
n. pr. razlikujemo, da dva vokala ne tvorita (več) diftonga
(''Aidpg —  Hades) ali da se naj ne čitata kot diftonga:
aiooco  = a-isso (aiaaco  bi bilo = aisso).

II. S krepkim pridihom so izgovarjali Grki tudi vzglasni g;  13.
zato se vsakemu takemu g  nadpostavlja, oziroma predpostavlja
spiritus asper: osv/mi =  latinski rheuma, gvdiMg rhythmus,

'Podog  = Rhodus.

Op. V medglasju (Inlaut) se -pp- včasih označujeta tako: -pp-:  II6p(5og
= Pyrrhus ;  navadno : IIuppo;.

Naglas. Accentus.

1.  Grške besede morejo biti naglašene le na zadnjih treh 14.
zlogih, a na predpredzadnjem le, če je zadnji kratek: xig, rivog;
'EXXpanovtog,  pa EXXpajz6vxq); "Oppgog,  pa 'Oppgov  zaradi dol¬
gega končnega zloga (ep, ov).

Op. Grščina more naglašati končni zlog' tudi v dvo- in večzložnicah:
2ocXapt£ (latinski pa: Sdlamis),  (latinski: grammdtica),

(chorus).

Tudi sicer se kaže pri grških besedah, ako px - estopajo v latinščino,
različen naglas : M&njrog = Miletus,  54Axt(kctSrjs = Alcibiades,  APftMrcos =
Aeg^ptus.

2. V grški pisavi stavimo zdaj posebna naglasna zna- 15.
menja (naglas  k e)  za sledeče naglase:

a)  za visoki ali ostri naglas:  ' (accentus  a c u t u s,
jcgoaq>dLa  ofeta), ki ga morejo imeti vsi trije zadnji zlogi, a
predpredzadnji le, če je zadnji  kratek: p,pr p g, narpg, cpiXo-
ccnpog, ( J>iXinnog;

b)  za zategnjeni  naglas:' (accentus  circumflexus,
ngoacpdia jvegiamo/ievp  ali dgvflaosia ),  ki ga dobe le dolgi

>) Pred uredbo današnjega alfabeta so posebno zapadni Grki ozna¬
čevali spiritus asper s H;  spiritus lenis se sploh ni pisal. Po 1. 403. pr. Kr.
pa se je rabil H za, e.  — Današnja znaka za pridih so splošno uvedli ale¬
ksandrijski slovničarji, porabivši levo polovico črke H za krepak pridih (P),
desno (-i) pa za šibek pridih.

8

vokali in diftongi zadnjih dveh  zlogov in predzadnji le ter vselej,
če je zadnji  kratek: lleotKArjg, vavg, nkovrog  (pa nlovrov),
'Oppa  (pa ^ppavog), AvxovQyog;

c)  globoki  naglas: ' (accentus  gravis,  ngooojdla ftagela)
označuje grščina le v stavkovni zvezi namesto visokega naglasa
(akuta) na končnem zlogu;  n. pr. navyo yjil ppvrjo pater
et mater.

Op. 1. Cirkumfleks se piše nad špiritom, akut in gravis za njim; difton-
gom se stavijo naglasna znamenja nad drugi  vokal: r Icrig, otvog vino, vjreoop
jetra, &pa ura, "2pa, At-fmrcog, "AtSvjg.

16.  Op. 2. Nazivljanje besed z ozirom na naglas:

a)  ’0£6t ovov:  beseda z visokim ali globokim naglasom na končnem
zlogu: <x-/p6g in A^pog;

b)  napogč-covov : beseda z visokim naglasom na predzadnjem zlogu:
D-povoj;

c)  itpoTCapo£uTovov: beseda z visokim naglasom na predpredzadnjem
zlogu : Aidvuaog, "Hcfataro;;

č)  7cspia7«i)|isvov: beseda z zategnjenim naglasom na končnem zlogu:
'AOijvK, Esvocpffiv;

d)  npor:epiajtu>|j.evov': beseda z zategnjenim naglasom na predzadnjem
zlogu : oTkog hiša, KOpog;

ej {laputovov: vsaka beseda z n e naglašenim končnim  zlogom: ’A§yj-
vaTog Atenec, Erotog konj, <E>£Xwntog. Baritona z dolgim zadnjim zlogom so se¬
veda vedno paroksitona: A-fapšpvojv, Atag, ’Api0Ts£87)g;

f)  a-covov: beseda (enozložnica) brez naglasa; take so: 6, f/, mi,  oE; šv,
slg, žvc(4g), sl,  (bg; ou, o6x, oux. (na koncu stavka: oii).

17. 3. Naslonice. Encliticae. ’Eyxfotixal  /tgstg.

Grščina ima kakor slovenščina nekaj (eno- in dvozložnih)
breznaglasnih besed, ki se v naglasu naslanjajo na predstoječo
besedo. Imenujemo jih naslonice.

Sem spadajo n. pr.: 1. krajše oblike osebnih zaimkov, kakor
v slovenščini (p,ov, p,oi, /as  — me, mi, me; aov, aoi, os  — te,
ti, te), 2. nedoločni zaimek ug, n  (kdo, kaj), 3. dvozložne
oblike sedanjikovega grškega pomožnika si/u  in glagola cprj/u
(pravim), 4. nedoločni prislovi (nov, noi, no fhv, nore, ny
[nrj], mag).

18.  Breznaglasna  naslonica in predstoječa beseda (naslo-
nilnica) tvorita celoto;  iz tega slede za njiju naglas
tale pravila:

a)  Akut oksitonov se pred naslonico ne nadomesti z gra-
vijem: 6 navr\Q  /ton; vv% souv.

9

b)  Proparoksitonon in properispomenon dobita pred naslo-
nico na svoj končni zlog še akut: "Ogrjgdg šot iv, Kvgog fioi
■e/xyev.

c)  Na paroksitonon se dvozložna  naslonica ne more
nasloniti, ker bi bil sicer 4 . zlog naglasen; naslonica postane
oksitonon (r\ g-t)vr]Q eaviv).  Nasloni pa se en o zložna  naslonica:

ij /M ! jVrjQ fiov.

d)  Za perispomenom ostanejo naslonice breznaglasne: cpils.1
p,s  ’ nov sioiv;

Op.  Naslonica in ato no n dobita sploh  naglas (in sicer
akut), ako opravljata službo  samostojne besede; to se zgodi:

1. kadar sta poudarjeni ali morda celo začenjata stavek: Sara D-soj;

2.  Kadar jima sledi naslonica:  on te,  filtre (navadno že Sore). El' t{j
-fš ti  OTcejiTjpšTTjaev. Ko bi pač kdo kaj postregel. Anabasis, 4, 18.

Razdelitev konsonantov. 19.

Op. Med liquidae  se često štejeta tudi p, v; torej celotno = X, p, v, p.

§, ip,  f so dvokonsonanti,  nastavši iz hipnika in pi- 20.
havca: £ = ko,  ip  = sc o,  £ je često — dz  ali zd.

10

21. Količina zlogov.

1. Kratek je vsak zlog s kratkim vokalom, ki mu ali ne
sledi noben ali le eden enojen konsonant: dv-o, v6-pog.

2. Dolg je

a)  prirodno  (cpvosi, natura)  vsak dolgovokalni zlog:
i)py.p, Iletoaisvc, adco, [love.

Pri diftongili in pri e-?;, o-oo  se količina vokala razlikuje
sama ob sebi, pri a, i, v  si jo je treba posebe zapomniti.

b)  Kot postavno  (fteaei positione)  dolg velja kratko-
vokalni zlog, ki ga zapira več konsonantov ali dvokonsonant:

vv%, <pbo/uyg, doiia, eyJ)o6q; toJgvXov, Xoyog^dš.

22. Krčitev. Contractio.

Vokali, ki se snidejo v medglasju, se navadno skrčujejo
v dolg vokal ali v diftong:

1. Dva istovrstna  vokala se zlijeta v dolžino iste vrste:

a-j-a = a p - \- e = p o  -f- co  = ca
e -\- p = p g  j p  =  p  o-J-a> = (p itd.;
le e -|- e — si  in o o  = ov.  N. pr.: xsqaa — xeQa, dov-
Xoco  = 6ovXob, <piXepts  = <piXpte;  pa: (piXeete = ipueite, 6 ov?m-
opsv — ()ovXoV/(,GV.

2. Vokal izgine popolnoma v nasledujočem diftongu, čigar
prvemu  delu je enak: ooi = oi, esi = si,  o-|-ou = ou:
jvXooi  = nXol, cpiXssi — <piXel, nX6ov  = nXov.

3. Sestopajoča a-  in e-glasova se krčita v dolžino pred-
stoj ečega;  i  se podpiše: a  -(- e = d, pa e -j- a — p; a  -j- V  = &,
pa p a = p;  a -j * p — a  itd. N. pr.: u/idete  = Tipate,
yevea  = ysvp, tipapts = Tipate, Xvpai  = Xvy; tipdpg — tipag,
tipdsig — tipag  itd.

4. Nasproti a-  in e-glasom prevladuje o-glas. Zgledi:

ao — co: tipaopev  = tipčopsv

aov  = co: tipdovaiv  = tipčoaiv

oa  = co: aičoa  = aiddb

op = co: bovXopts  = dovXd>ts

aoi = q>: tipdoipev — Tipjpiiev

eov — ov: yovoeov  = /jjvoov

eoi  = oi: (piXeoipev = <piXoipsv

% osi  — oi: 6ovX6sig  = 6ovXoTg  itd.

11

Pomni posebe: s  o in o -f- e  daj eta ov: yeveog = ye-
vovg, dovX6sts — dovXouve.

5. Naglas skrčenega zloga: 23.

a)  circumflexus, če je bil naglasen prvi  izmed sestavnih zlogov:
TOtšcuaa = 7to:o’jaa, Tipclojisv = 'ujimusv;

b)  acutus, če je njega  imel drugi  izmed sestavnih zlogov: lott&s
iz iaratog ;

C)  ako sestavna zloga nista bila naglašena, je tudi skrčen zlog brez
naglasa : mle-s  = icoist, fšvsa = fivrj.

Doglasje.

I. Grščina trpi kot d o glas  n e (t. j. končne) konso- 24.
nante  le v, q,  a  (seveda tudi f = xa  in tp — jea!).  Spominska
beseda: Nrjosvg.  Vsi drugi konsonanti se odpahujejo: omuafv),

d> nal(d).

II. Zev (hi a t us), t. j. sestop vokalnega doglasja z vokal- 25.
nim vzglasjem, odpravlja grščina navadno tudi v prozi:

1. Odpah (cmokom),  elisio).

Kratek doglasni vokal se pred vzglasnim vokalom odpahne.
Znamenje odpahu je apostrof. N. pr.: namesto dXXa ays  navadno
aXX’ aye;  namesto dno dUJTjvdjv  navadno dn' 'A&rjv&v;  namesto
sXeye ds  6 natrjg  navadno sXsye 6’ 6 navr)Q  (oče pa je rekel).

a)  Posebno često se vrši odpah pri dvozložnih predlogih
(dva, d ut, mra, /usta, v no)  ter prislovih in veznikih: nat’ (uov
proti meni, di’ d/iaduig  po nevednosti, aXX’ sydi  jaz pa, vdy’ dv
pač, najbrž.

Vedno v sestavljenkah: yMV-ayco, xav-r)yoQia, vn-š% 0 )  i. dr.
(brez apostrofa).

0‘p. Odpah se n e izvrši pri besedah &yy., \i&xpi  do; rcspJ o, okrog; up o
pred, za; 8u da (v pripovednih stavkih); n. pr. Ttept-e^m, jipo-d"'«). — Vokal u
se sploli nikdar ne odpahuje.

b)  Ako se vsled odpaha tenuis snide z ostrim pridihom,
se ona pretvori v svojo aspirato: x n : cp, t: X};  n. pr. /ted*
rj/iMtv  (z nami) = /i,svd. ijtidni; v</d r//A,djv — vnd f/pMjv, sveyj
vjpcmv — evexa i/fKiJv ;  %«//’ r/iisoav  po dnevi.

2. Zrastek. Kgaaig.  26.

Včasih zraseta dve vokalno sestopajoči  besedi v eno

besedo; odpahne se eden vokal ali pa se skrčita oba v enega
dolgega. Ta pojav se imenuje zrastek;  znak zanj (')  se ime-

12

nuje xooa>vlg,  kije pravzaprav spiritus, pripadajoč drugi besedi;
naglas pred stoječe besede izgine: td dyadu  = t<lya!)d, td dk/.a

— tdkkd, to avto  = tavto, tov avtov — tavtov,  c5 avfigcone

— idvd osorne;  pa a av = av, 6 dvi/g  = dvr/o; to ovo/ta  = rolk
vo/ua, to iftdttov  = 'dol/ndtiov, xal sita Mita, xal ov = xov,
xai ol  = /oi, eyd) o?,ucu == s/cg/mi.

27. 3. Gibljivi r.

Zev zatika tudi gibljivi v  (takozvani v ecpekxvatixov),  ki se
pritika pred vokali in koncem stavka nekaterim besedam in
oblikam. V slovnici bo označen z oklepajem: (v).  Pomni zlasti:

sati,(v)  je, siai(v)  so.

28. III. Pred konsonanti stoje oblike: ex  iz, ov  ne, ovtso  tako;
pred vokali: e|, ovx  (pred ostrim pridihom ov/: ov/ fjflelg  ne
mi), ovtcog.  N. pr.: ex trjg oixiag,  pa fig oiziag  (iz hiše); ov ksysiv:
ovx škeye(v)  (je rekel); ov/ ICstai  (sedi); ovtsog ekeysv.

Drugi del.

Sklanja. Declinatio.

(K A i o i g.)

Samostalnik in pridevnik«

29. 1. Skloni.

Grščina ima pet sklonov, iste kakor latinščina, a brez
ablativa; vokativ se često napoveduje z c5: c5 nateg  o oče! —
Nominativ, akuzativ in vokativ ne utr o v vseli števil so enaki.

2. Š t e v i 1 a.

Grščina razlikuje poleg ednine in množine še dvojino
(dualis)  kakor slovenščina. Dvojina pa ima le dve obliki, ker
sta si nominativ in akuzativ ter genetiv in dativ enaka. Često
stavi grščina tudi za dvoje bitij plural.

3. Spoli.

Spoli samostalnikov so trije, kakor v latinščini in sloven¬
ščini, in se določajo, kadar je mogoče, po pomenu,  navadno
pa po slovniški obliki, t. j. po deblu.

Mnoga imena otokov, mest in dežel  se v spolu
naslanjajo na vfjaog  f. (otok), ndhg  f. (mesto), /joga  ali yfj  f.
(dežela).

13

Kakor latinščina pozna tudi grščina 30.

1. dvospolne  besede (cominunis):  m. f. (deček, deklica),

cp6Xa£ m. f. (stražnik, stražnicah, pooj m. f. (vol, krava);

2. prestopne  besede (m o bili  a):  Ssaitd-ur,; gospod: Sssttv.va

gospa; PaoiXeO; kralj: paaižsta (Paatžij) kraljica;

3. skup nos polne  (šror-otva) živalske : X6y.oj m. volk, a/.c&jrrjg f. li¬
sica. Da se samec ali samica posebe naznani, se pristavi apar/v (dcppujv) =
„samec“ in 3-7jXs:a = „samiea“.

4. Debla. , 31.

Debla se spoznavajo že iz nominativa in genetiva sing.;

poleg njiju navajamo vselej še spol  in sicer s posebnim
določnim spolnikom (agJgov),  ki ga ima grščina kakor nem-

n-debla ter vsa neutra: avftgcojzo- g, cpv/.ax-g ipvAa^, nsvrfc  iz
nevrjT-g; jcofa-g, /Xvxv-g;  pa /(boa-, tratijo-, a EXXr)v-, ddrgo-v.

Akuzativ  si  n g.: vokalna debla dobijo sklonilo -v,  kon-
sonantna pa sklonilo -a.  Gl. § 52.

5. N a gl as v s klanj  i:  32.

a)  Naglas ostane redno na svojem nominativovem zlogu
in se pomakne proti besednemu koncu le toliko, kolikor zahte¬
vajo splošna naglasna pravila: ocbfia  telo, ocb,uata,  pa: noudrotv;
otgatevfia  vojska, otgatev fiata, otgatevfidteov.

b)  Dolgi in naglašeni končni zlogi dobe v genetivu in
dativu  vseh števil zategnjen naglas (circumilexus): tro ta/ic)
reki (dat.), bdolg  potom.

6. V grščini razlikujemo po deblih tri sklanje: I. a-sldanjo,

II. o-sklanjo, III. mešano sklanjo.

14

I. a-sklanja.

33. Po njej se sklanjajo a-debla; po spolu  so feminina in
maskulina; dual in plural prikazuje pri vseh svoje a-deblo.

Nominativ sing. se končuje femininom

1. na -tj,

2.  na a  p ur  um  (t. j. a  izza e, i, q),  ki je navadno dolg; ali

3. na a  im pur um (t. j. a za drugimi glasovi), ki je vedno
kratek.

Maskulina  tvarjajo nom. sing. sigmatno: vsavia-g  mla¬
denič.

Končaj ai  v nom. plur.  velja za kratčino: vlzai.  —
Gen. plur.  je vedno perispomenon -d>v,  ker je nastal po skrčitvi
iz a(a)cov.

A. Feminina.

34. 1 . Feminina z nominativom na -tj:

Drugi zgledi: acpaZga  krogla, /id/jiioa  meč, j SaaUeia  kraljica.

15

singular, besede na a  impurum pa dobe v genetivu in dativu
sing. -r\.

-ag  v acc. plur. ima vedno d.

Kakor ti samostalniki se sklanjajo ženska a-debla pridev- 37
nikov: vsa  nova, %aXrj  lepa ,.aya / &tf  dobra, dmaia  pravična.

Op. Glede naglasa v nom. in gen. plur. prim. § 45, 1.

Gen. sing.  -ov  je vzet od o-sklanje.

Op. Nekatera lastna imena se končujejo v tem sklonu na -a  (dorski
genetiv ! skrčen na dorski način iz -ao): zoS  livvtpa Hannibalis, to0  ’0p ovzoc.

16

39. Vokativ sing. je enak deblu, pri besedah na nominativni -ag

vedno, pri onih na -yg  le, kadar se končujejo na -ryg  ali pa so
imena narodov: co noXlrd, Ileood, žuvfia.  Pomni tudi dšonora  od
deajvovrjg  gospod.

10. C. Substantiva contracta.

Debelska končaja -cca in -sa se skrčujeta ; zato se nominativ končuje
na -a, -vj,  -rjj. Končni zlog je vedno perispomenon. N. pr.:

(f/) (Afhjvala, Afhjvaa —) Afhjvd, -ag, -a, -dv, -d  Atena;
tj /vvd  (iz ptvaa), -dg, -rt, -dv, -d;  plur .fival, -d>v, -alg, -ag  mina
(denar);

* fj yfj  (iz yea), yfjg, yfj, yrjv'yrj  zemlja;

(o)  ( 'Eof-islag, 'Eg/teag  =) 'Eo/if/g, -ov,  -//, -fjv, -fj;  plur. -at,,
-drv, -alg, -ag  Hermes, plur.: Hermejevi stebri.

11. II. o-sklanja.

Debla na -o:  1. maskulina  (in nekatera feminina)  v
nominativu sing. na -og (prim. latinski -«s); 2. neutra  na -ov
(latinski um).  — Končnica -ot v pluralu velja za kr at čin o.

Maskulina,  n. pr.: 6 fleog  bog, vo^og  zakon, nora l u6g  reka,
dfjfjtog  ljudstvo, dyyeXog  poslanec, .novog  trud, ,Siog  življenje, Du-
varog  smrt, d6eXip6g  brat, [ivflog  povest.

Neutra:  nXolov  splav, ptergov  mera, sgyov  delo, rogov  lok,
devdgov  drevo.

12 .

17

Feminina  se sklanjajo kakor maskulina. — Feminina
so: po pomenu n. pr.: g namHvoc  devica, fj Mi/:)] v o g  (kot mesto),
r/ AfjKog  (kot otok), !) Alpvmog  (kot dežela), fj d/.ms/.og  (kot
drevo); posameznice: vf/ooc, vooog, gnetgog, [UflAog, vapgog, $m-
IsKTog —  otok, bolezen, suha zemlja, knjiga, jarek, narečje (fj
didAsztog cpcovp).

Op. 'O dtzog  (žito, kruh, jed) ima plural "ca dim.

Prav tako se sklanjajo pridevniška o-debla za moški 43.
in srednji spol: 6 d'/ai)og dvdoomog  dobri človek, tov dyadov
avdgcimov  dobrega človeka; to j iaXov dagov  lepo darilo.

Substantiva contracta po o-sklanji: 44.

Druga zgleda : tiAouj  plovba, Kepinloog  obvožnja.

Pridevniki o/a-sklanje.

1. S tremi  končaji: -og, -a, -ov  ali -og, -p, -ov.  — Masku- 45.
linum se jim končuje vedno na -og, neutrum vedno na -ov,
femininum na a  purum (izza e, i, g)  ali na -r/.  N. pr.: mmjpog
Tcovr/od jvovr/oov  zloben; binaio g d umiki dizaiov  pravičen; oocpog

o o (pr) aocpov  moder; navgcpog, -(pa, -epov  očetovski.

Sklanja  je ista kakor samostalnikova (gl. §§ 37, 43);
pomniti je le, da se naglas feminina  v nominativu in gene-
tivu plur. ravna po maskulinu in neutru; torej nom. plur. dl, ■miku,
hV/.mnu  (pa nom. sing. d (Mila, gv/Jvrj),  gen. gv/Jvcov  tudi za femi¬
ninum (ne gv/uv&v,  prim. n. pr.: ■ikt/.avvdrv /), dlnaiai, diMuojv.

2. Z dvema  končajema (communia) na -og  (m. f.) in -ov.
Taki so:

a)  sestavljenci,  n. pr.: amavog amavov  nezvest, eVdo^og,

-ov  slaven; d/jiijOTog, -ov  neraben; xagno<pogog, -ov frugifer;

2

18

b)  posamezni: <f>Qovcfj,og, -ov  razumen; ibcpekiiAog, -ov  ko¬
risten; ijijjioog, -ov  krotak, ijav/og, -ov  miren.

3. Pomni: 6 dy<r!Jdg diviigomog  ali 6 av&gconog d dya06g
dobri človek. (Atributivna umestba).

Adiectiva contracta.

46. 1. Trehkončajev  (deblo /gvaso-  zlat, agyvgso-  srebrn):

Sing.: /ovaovg XQ va V /ovaovv

XQvoov xqv( yr/g -/ovnov

/QVO(p XQ VG V %QV0(p

/gvoovv /ovafjv /ovaovv

Sestav ljenci  so baritona, ostale besede perispomena
(izvzemši nom. dual).

Vokativa  nimajo.

19

a  se skrčujejo končniški vokali (co ov = a>  itd.).

Naglas  je vedno na istem zlogu in vedno akut (oziroma
gravis); pri naglasu velja ea  za eden zlog: Ueag,

Drugi zgledi: 6 Xed>g  ljudstvo (MeveXeag); ?) eag  (pri Ho¬
merju r/cog)  se sklanja: sag, ea, eq), e a.

III. Mešana sklanja.

(Konsonantna, t-, v-  in diftonška debla.)

1. 6 aAg, tov  aAdg sol; 6 ahJr/o, tov aldioog  ozračje; 6 y.6Xa%  49.
(iz xoXax-g) tov xoXaxog  lizun, f} eXmg, vrjg š/.nidog  nada; f/ rnga^ig,
vr/g jzgagecog  dejanje; to r.odvog, tov agavovg  moč; to  JVody/m,
tov  jzodyimTog  čin.

Spozna se po genetivovi končnici  -o  g;  po nje
odpahu dobimo deblo. V stiku z vokalnim končajem debla pa
se -og često glasovno pretvori (ngdTovg  iz xgaTe-[G]-og).

2.  Nominativ sing. je pri neutrih  enak deblu, z uvaževa- 50.
njem grških pravil o doglasju (gl. § 24); n. pr.: to  wjay/j,a  iz
jvgayi-ia(T); to ydXa  mleko iz yaXa(x)( t).

Maskulina in feminina  tvarjajo svoj nominativ sing.:

a)  asigmatno, pa z dolgim  vokalom pred debelsldm
zlogom: r-, n-  debla; n. pr.: gV/Tag-, gijvogog  govornik; Xt l ur/v-, h-
/vevog  luka; daiptav-, dal^ovog  demon.

b)  sigmatno:  vsa ostala debla.

2 *

20

51. 3. Naglas ima to posebnost:

Enozložnice  naglašajo v genetivu in dativu  vseh
števil končni  zlog: nove,, nodog, noči; nočmv, noal(v).

Op.  Pri n&g  (ves) velja to le za singular; plural n. pr. ima pravilno tozvtmv,
itaai/v). Gl. § 70, 1. — 6,  mxtg (deček, deklica) in to o (uho) imata gen.
plur. rax£diov, &zu>v,  in gen. dat. dual.: naidoiv, fozoiv,  sicer nziSC, dni, n ctiaJ(v) itd.

Enozložni (v nominativu) participiji  pa ohdrže naglas vedno na
debelskem zlogu, n. pr.: g>v, Svtoj, 5vti. Gl. § 71, op.

A. Konsonantna debla,

52. Akuzativ  si  n g. ima sklonilo -d (gl. zg. § 31); pritak-
nivši nanj sklonilo -g, dobimo acc. plur.: cpvXaxd: cpvXaxa-g.

53. 1 . Goltniška in ustniška debla.

(Na x, y, z  in n, !% <P-)

54. Vokativ  je enak nominativu.

Za nominativ sin g. in dativ plur.  velja:

y, x  + = i

n,  /3, <p  + o  = y>.

Op. -9-pEg las, lasje, gen. Tptx°S> vp:x £  itd.; dat. plur. zopet S-pigt(v):
dveh aspirat v eni besedi grščina ne trpi: namesto S-ptx°S nastopi Tpr//lj.

21

2 . Zobniška in nosniška debla. 55,

(Na t [vt], 6  in v)

Pripomnje.

1. Pred -o  se zobniki in v  izpahujejo brez sledu, skupina 56.
-vv-  pa z dopodaljšbo  (Ersatzdehnung), in sicer: a v a,

e  v si,  o v 0 'i>. — Torej /Jiundg  iz Aa/xjrdd+c ; /.asmdovv  iz 2«,u-
jrd<3+ow; pa yeQOvaiv  iz yeQOvr-oiv, viffelg  iz n-ftevr+g.  Nepra¬
vilna tvorba je novg  (noga); gen. nodog,  dat. plur. pravilno noalv.

2. Deblo  služi:

a)  neutrom  za nominativ sing.; končni dental odpade: 57.
to n (7)iia  iz ooi/iav-,  to (med) iz ,ue/.iv-.  Gl. zgor. § 24;

b)  maskulinom in femininom  za vokativ, če so
baritona; oksitonom  je vokativ enak nominativu: (3
fjysjMbv,  pa c5 yšgov.

3. Spol.

Debla s sigmatnim nominativom in ona na -cbv  (gen. drog) 58.
so vobče feminina, ako ne ovira prirodni spol; n. pr.: fj namig
domovina; fj do mg  ščit; fj šofffjg,  -rjtog  obleka; fj y,ay.6vrjg, xaxo-
'VfjTog  zloba; fj vv£, vvnvog  noč; r) %i(bv, %iovog  sneg. — Ostala so
maskulina.

22

Kakor v latinskem pes  in dens,  sta tudi v grščini 6 jvovg
in 6 očovg  (gen. očovtog ) maskulina.

O neutrih  glej 2.

59. 4. P r i d e v n i k i.

Sem spadajo a)  poleg nekaterih enokončniških den¬
talnih  (kakor nšvrjg; dyvo')g,  -okrog neznan, agrnig, -yog (rapax)
tudi b)  pridevniki  na  -cov  (m. f.), -ov  (neutr.), ki so bari¬
tona in potezajo naglas kolikor mogoče od konca: evdacpcov
(m. f.), jivdaip,ov  (n.), dat . evdaip,ovi  itd. blažen; c)  takisto kom-
parativi  na -cov, -ov: dudvon/  (m. f.), apeivov  (n.) bolji.
Gl. § 73.

Op. O oblikah špig (prepir) iptSoj, acc. Ipiv in -/topo? (čelada) y.opu3-og,.
acc. yopov gl. § 67.

60.  3. Debla na 4, -p. (Liquida.)

Za vokativ  služi oksitonom nominativ, baritonom
deblo.

Drugi zgledi:

1. 6 <pcbQ, <pa>Qog  tat; 6 ^gatr/g, ugatrjgog  mešalnik (mešalni
vrč), xro jtvg, cmoog  ogenj, to vtztao, všztagog  nektar (pijača
bogov). — /o ocovrjg, -fjgog  (rešitelj) ima vokativ c5 omtegj.

23

2. Po vzorcu /.ir/trjo  se sklanjajo: 6 mitrjg oče, f) '&vyatr)Q  61
hči, 'fj yaozyg  trebuh; nekoliko drugače Arjftrjtrig:

itd.

Op. 'O ocov/jp  (zvezda) ima le aa-cpaotv. sicer pravilno da-cšpoj, da-tžpt itd.
Med liquida spadata tudi „anomala“ 6 avr)g,  gen. avdgog
mož, f/ %dg,  gen.roka. Gl. § 69, 1 in 11.

4. s-debla. 62

24

P r i p o m n j e :

1. Debelski a  ostane le na koncu (= v doglasju), sicer se
izpahuje in potem se skrčujeta sestopna vokala; gen. sing. evys-
vea-og: evyeveog: evyevovg; ysQaa-og: yenaog: yČQ(og  (nom. ysoag)\
dat. plur. yevea-aiv: yevsoiv, y.oeao~aiv: zoeaoiv  itd.

2. Deblo služi pri vseh za v o k a t i v : žcbvga' reg, Arifioa-
fteveg, Heoiz/.sig, d/.rjiMg  (resničen).

3. Lastna imena  na  -p g,  gen. -ovg,  tvarjajo zaradi
enakega nominativa (prim. žoo^gaTTjg: no/dv^g!)  svoj akuzativ
sing.  tudi nalično po a-sklanji: IcoKgdTpv  poleg žcdXQdvr)  (iz
IcoxQdveo-a  = lor/.odvsa).

4. Sp ol. — Besede na -og  (prim. lat. getius)  in -ag so neutra:
to ooog  gora, to  sldog  oblika, to  vA/J.og  lepota, to  oOivog  moč;
to  yfjQag  starost, to  yeQag  častno darilo, to moag  (ta beseda se
sklanja tudi kot /-deblo: yma% og, negau, tol  yJ:gava, tojv  xegd-
tcov)  rog, krilo.

Op. K o m p a r a t i v i na -Lun,  -tov imajo poleg navadnih polnih n-de-
belskih oblik v acc. sing. ter nom. in acc. plur. tudi skrčene s-debelske so-
oblike (od debla -ioo-): dp.s£vco (iz &ps£vo[a]-<x) poleg agsivov-a; nom. plur. mase.
in fem. apetvooj (iz &|is£vo[a]-sj) poleg apsivov-s;; acc. plur. dps£vot>£ (vzet od
nominativa!) poleg &|ie£vov-ag. — Prim. maiorem, maiora, maiores.

64. Pregledno pravilo:

Tvorba vokativa sing. pri konsonantnih deblih:

Vokativ sing. je pri vseh goltniških in ust n iški h
ter pri oksitonovanih zobniških in likvidnih deblih enak
nominativu; pri ostalih deblih pa je enak deblu, kolikor
to pripuščajo pravila o doglasju: & <pv?.ag,"Aomp, ehvig, jtoi^v ;
pa: yegov, nal  (ker je perispomenon!).

25

B. Vokalna debla.

65 .

26

66. Pripomnje:

1. Enozložna  debla so v vseh enozložnih oblikah peri-
spomena.

2. Besede  na  - £ d g so vse maskulina in v nominativu
sing. oksitona; one na - 1 g so večinoma feminina in vse
baritona.

3. A tiski genetiv  -ecog  (iz -rjog)  imajo samostal¬
niki  na -tg, -vg, -evg, -v.

Ta -Ecog,  za izreko enozložen (ecog),  pripušča akut na pred¬
predzadnjem zlogu; takisto -scov  v gen. plur.

4. Deblo  služi za vokativ.

5. Akuzativ sing.  je tvorjen z -v  (gl. §§ 31, 52),
izvzemši samostalnike na -evg  in ~cb,  ki so prvotno konsonantna
debla (na F in j).

Akuzativa plur.  noXecg  in (laockelg  sta vzeta od nomi¬
nativa  plur.

Op. 1. Iz prvotnih oblik PaatX^(F)og, paaiX-»j(F)a, PaaiXij(F)a g  so po pre-
Stavku  (iism9-saog) količine  nastale oblike PaatXi(os, paaiXša, PaatXšag.

Op. 2. V vokalno sklanjo spadata tudi: 6(-fj ) olg  ovca: olag, olC,  &Tv;
plur. otsj, oESv, oEat(v), olg;  in tj ypaug  starka: jpocog, ypa.t, ypaov;  plur. ypa.Bg,
yp affiv, ypaoo((v), jpccug-

67. 6. Zobniška baritona  na  -tg  tvarjajo nalično kakor
Koleg  svoj akuzativ sing. na-v; n. pr.: egi,g, egidog: egiv  (prepir);
/cigig, -itog: '//mm  (milost); ogvig, -iftog: ogviv  (ptič); 'Aove/ug,
’AgvE[Mdog:  J Agve/uv;  pa s/.mg, eXnido g: e/.mA a  (nada), ker jev
nominativu oksitonon.

27

Pregledno pravilo: 68.

Tvorba akuzativa  pri maskulinih in femininih :

1. A c c. s in g.: sklonilo vokalnim deblom je -v, konsonantnim -a
(gl. §§ 31, 52): ^Sov7)-v, xmpa-v, žvUptOTto-v, 7ioX:-v, E^lKi-v, EXeto-v ; cp6Xax-a, ’\i-
povT-a, 7taxšp-a, paadš-a. (prvotno konson. deblo : PaadUFa), ei)jsvrj  (iz sfi^svša-a:
e&fsvša); rcstS-o!) (iz TtEtHoj-a).

2. A c c. plur.  dobimo od acc. sing. s sklonilom -j; v pred njim izgine,
a obenem se podaljša debelski vokal: lo-fov+g: X6fouj, Ej^Kiv+s: E/.ibls; pri
konsonantnih enostavno: cp(>Xaxa-K = cpoXax«s, PaaiXea+g = paatXšag.

Op. Sklonilo -a v singularu se je prvotno razvilo tudi iz v, kije  postal
ob konsonantih zlogotvoren (v); zlogotvorni konsonanti pa prehajajo v
grščini v a : tf>6Xayv = q>6Xay.a, :pyXaxvj = ;p6Xayaj.

Posebne tvorbe.

A. Samostalniki. 69.

Nekaterim samostalnikom se tvorijo skloni od bistveno
različnih debel;  zato se zdi njih sklanja nepravilna.

Op. Skloni, vzeti iz ene sklanje v drugodebelsko, se imenujejo tudi
potvorjeni (me ta pl astni,  p,Exa7tXaopog). Take oblike so n. pr.: 2u>xpotxr)v
poleg So)y.paxrj, dšvSpeatv poleg 8šv5potj (SevSpov drevo). Prim. tudi nastopne
besede.

28

7. AnoXXcov, AnoXXcovog, 'AnoXXoovi, AndXXcova  (ali AnoXXo),
gl. zgor. § 63, 4, op.), voc. A n o X X o v.

8. 0 ngeofievtrjg  poslanec, gen. ngeoftevtov  itd. pravilno v
singularu; za plural služijo oblike od debla ngeo(3vg: ngeoftecg,
ngeojiecov, ng£oj3eot,(v), ngEojleig.

9. To nvg  ogenj, nvgog, nvoi, nvg.  Plural -ra nvod, nvgcov,
nvgolg  (stražni ognji, kresovi).

10. 6 vlog  sin, vlov  itd. pravilno; ali pa metaplastno: v sing.
—, vleog, visi,  — ;  plural vlelg, vlecov, vle<n(v), vieZg.

11. fj /dg  roka, /eigog, /sigi  itd.; dat. du. in plur. pa /egoZv,

%eqoi(v).

12. Dentalna neutra:

to yovv genu, yovatog  itd.; plur. yovata  itd.
to 6oqv  kopje, dogatog; dogata  itd.
to vdoog  voda, vdatog; vdata  itd.

to ovg  uho, d)tog, cbti; mta, uncov  (o naglasu gl.§ 51), <boi(v).
to ovag  sanje, oveigatog;
to tegag  čudež, tegatog.

to (pa>g  (Homer q>dog)  luč, (pcotog  (pa pdncov).

70. B. Pridevniki.

O navadni sklanji pridevnikov gl. §§ 37, 43, 45—47, 59, 62, 65.

29

O rabi  pridevnika itag  pomni:

a) itaoa itokig  ali f/ ito /Ug ndaa  vse mesto; it da at at itoketg
ali ai itoketg itaoat  vsa mesta. (Predikativna  umestba.)

b) itaoa itokt g  vsako (katerokoli) mesto.

Op. „Vsakokratno“ (posamezno) mesto se pravi kz.dazrj (dj) zzč/.ig,  od
lxaaTOs, -vj, ov quisque.

2. fxekag, /idkatva  (iz ptekavja), piskav  črn; ptekavog, fiekaik
vrjg  itd.

4. sxd)v motkta ezov, ezovtog ezovorjg...  prostovoljen; axcov
dzovoa dzov, azovtog dzovorjg...  neprostovoljen.

5. Dentalna debla so (v maskulinu in neutru) participiji: 71.

a) mudnvtov, itatdevovoa, itatdevov  izobrazujoč; gen. sing.
itatdsvovtog utatčevovorjg  itd.;' gen. plur. itatdevovtcov itatdev¬
ov  o d> v,  dat. plur . itatdevov at itaičevovoatg  itd.;

b) icatdevadg itatdevoaoa itatdevoav  izobrazivši, vzgojivši,
gen. sing. itatdevaavtog itatdevadorjg  itd., dat. plur. itatdevoaot  itd.;
četzvvg dstzvvoa detzvvv  kažoč, deizvvvtog,  dat. plur. detzvvoiv  itd.;
dtdovg dtdovaa dtdov  dajoč, dtdovvog,  dat. plur. dtdovatv;

c) iteitatdsvzcbg, -zvta, -zog  dovzgojivši; iteitatdevzotog, ite-
itatdevzvlag;  dat. plur. itsitatdevzootv;

d) itatČevdetg, -ftetoa, -&šv  vzgojen; itatdr/mMvtog,  -#a<rr/g ;
dat. plur. izaidsvdetoifv).

Op. O participijih  veljajo te posebnosti: 1. Tudi zloženi imajo tri
končnice; 2. v neutru stoji naglas na istem zlogu kakor v maskulinu: tok-

30

6s6o)v in Tcaidsuov (pridevnik pa eOdodjičov: si>§aifiov); 3. enozložniki obdrže
naglas na nominativovein zlog*u (&v, 5vxog, 5vx<ov itd.). Gl. § 51; 4. Feminina
so v gen. dua). in plul*, perispomena: Ttaidsoooatov, Tuoadsoaaa&v itd.

6.  Pomni:  Končnica femininom k o-sklanji je dolga:
d ali tj;  femininom k mešani (3.) sklanji pa kratka: d; n. pr.:

%axr), deg/a;  pa fjdela, nar,a, JtenaidsvKvTa.

Stopnjevanje pridevnikov.

/

72.

I. Obrazili -tfpog in -trtoc.

Pozitiv:

1. fA,u>Qo-Q  neumen

evdo^o-g  slaven
yXvxv-g  sladek
/.d/.ag  črn
aacpVjg  očiten
oocpog  moder
no/.eiuog  sovražen
adixog  krivičen
(pQovi/A,og  razumen

Komparativ:

fA,0)QO-tSQOg

(-vega, -vegov)
evdo^o-vegog
yhr/.v-vegog
fis/.dv-vsoog
oacpeo-vegog
ao<pd>-veoog
nokeimb-vegog
adimb-vegog
(pgovi/^cb-vegog

Superlativ:
{Mago-vavo g
(-vdvri, -vatov)
evdogo-vavog
yh)x6-vavog
/le/.dv-vavog
oacpeo-vavog
r>o<pa>-vavog
no/j-iM-ojvavog
adi7ia>-vavog
(pgom/j,(b-vavog.

V komparativu se pritika -repog, -repa, -veoov,  v superla¬
tivu -vavog, -vavr), -vavov  na maskulinovo deblo (kije
pri mešani (3.) sklanji enako neutru).

Pri <?-deblih, kojih predzadnji zlog je kratek,  se
debelski končaj -o podaljša v co: aocpib-vegog  pa {Mogo-vegog.

Posebe pomni: %agieig  ljubek: %agieo-vegog
vcevgg  ubog: nevea-vegog.

2.  /epato g senilis  /epat-repog

nahudg antic/uus nakai-vegog

rr/ohuog  brezdelen o/okai-vegog

<p/log  prijateljski /itikkov  (bolj) (pikog

{(pil-vegog)

Ti pridevniki izpahujejo debelski -o- pred
obrazilom.

/epat-rarog

nakal-vavog

(T/o/.ai-vavog

(pd-vavog.

stopnjevalnim

3. ocbcpgoov, -ov  pameten ococpgov-eovegog ococpgov-eovavog
evdaificov, -ov  blažen evdaiptov-eovegog etidaifvov-eovavog.

31

Pridevniška n-debla  na  -at v, -ov  se stopnjujejo z
obrazilom -eoTeoogd)

Poleg tega z odpahom debelskega -o tale o-debla:

igooipivog  močan e  n o cofiev-eo-TS o  o  g igoco/j^ev-ia-Tavog

(iTfAovg  priprost dm/Mva-vegog ajtlovo-tavog

evvovg  blagohoten evvovo-vegog evvova-vavog

Op. Pozitiva nimajo :
npozepop prior
8ai:spo; posterior
frašp-tspo; superior

Tip fozoc,  prvi
Spm-toj postremus
bn&p-azog summus
eax«TOj extremus

(od npč  pred)

(od urcsp = supra)
(od Sg)

II. Obrazili -ia>v, -nJrog.

73.

1. Te obrazili pritikajo sledeči pridevniki na okrajšano ali
pretvorjeno deblo:

Pozitiv:

rjd-vg  prijeten
fiyJ)-(j6g inimicus
aioy-gog turpis
zaX-6g  lep
i.dy-ag  velik
Tay-vg  nagel
gddiog facilis

Komparativ: Superlativ:

fjd-icov, 7)d-iov pd-iOTog,  ->/, -ov

syJ}-l(Dv, eyO'-iov eyZX-iOTog

aia/-lcov, aioyiov aioyjovog (to  aioyog  sramota)

xaXXZcov, yAXXiov y.dX/uotog (to y.dXXog  lepota)

/ isi^cov, fisl^ov /i£y-iavog
&&TTCOV, OoTTOV TO.y-lOTOg
gdow, gaov gnavog

2.  Z različnimi debli:

\iuyg6g  mal j /ur.oovsgog, prion’ (peZov)
\oXiyog  „ \eXdTTCOv, s/mttov
dyni)6g  dober (!bXt i(ov, (iednov  (nravno) boljši
apeZvcov, d/ieivov  vrlejši
‘AgsiTToov, xqsZttov superior
X(poov, X(oov  izdatnejši
y.ayjk  slab kcmicov, k amov peior,  zlobnejši
ywmv, y sigov deterior,  manj
vreden

ijTTcov, i/TTov  (deblo -r\y) inferior
jvoXvg  mnog rc/.sirov, n.Xeov,  gen. n/.siovog
in rtXeovog

\plxgoTaTog
\ e?MyioTog, 6Xiycnrog
flš/.TiOTog
agiOTog
KgaTtOTog

?MOtog (ib XqjovB . .)
■v.dzi.ovog

yetQiovog
(ijmora minime)

jvXeZoTog

') Obrazilo -ia-cepo; je nastalo po napačni razkrojitvi stopnjevalnih oblik
pridevnikov na -vj;, -sg: aatp-ša-cspoj namesto pravilnega aacpša-tspoj.

32

Op. Obrazilo -tov se je stopilo z debli ge-f-, za^-,  xpsx-, r ( y.-, v

nove tvorbe; »arccov ima svoj S- zato, ker ta aspirata nadomestuje utopivšo
se aspirato x- (Prim. zgor. 9-pEg, § 54.)

III. Opisano stopnjevanje.

1. Pridevniko  vi  prislovi v pozitivu  imajo končaj
-cog;  dobimo jih, nadomestivši v gen. plur. mase. v  s g.

2. Prislov se nadomešča:

a)  z neutrom sin g. pri komparativih  vedno,
včasih tudi pri pozitivih, n. pr.: rcoXv  mnogo, 6Xlyov  malo,
/ieya  zelo;

b)  z neutrom plur. pri superlativih.  — Oboje
kakor v latinščini. Torej se n. pr. stopnjuje: naX(og: xdXhov:
y.dXXiom; smXv : nXšov : rcXelo%a.

.3. Samostojne prislovove tvorbe  so n. pr.: [iaXa
zelo, sv  dobro (k dyai}6g), eyyvg  blizu, avo)  zgoraj, vvv  zdaj;
p,dXa: fiaXXov: l udXtava (multum, plus, plurimum); sv, dpeivov,
aoiava (bene, melius, optime).

4. Prislovi v atributivni umestbi:  i) avco  :'Aaia
zgoraj (ležeča) Azija, t.j. gorenja (notranja) Azija; ol vvv dvdocvmn
zdaj (živeči) ljudje, sedanji ljudje, sodobniki, sovremeniki; ai
eyyvg xc o/mu  bližnje vasi.

Števnik. Numerale.

76. Preglednica  glavnih (cardinalia), vrstilnih (ordinalia)
in prislovnih (adverbialia) števnikov:

33

3

34

Op.  Številke  so pisali Grki  s črkami.  Kot številke so
se ohranile stare črke: 5  („stigma“, razvivši se iz F) 6 ,
Q' („koppa“ = q) 90, in ^ (aa,am) =  900.

Pri 1000 se začenja alfabet zopet od kraja, črtica pa se
pripiše na levi  strani pod črto: 1848 — ao)/Mj' . — Od 1000
dalje se šteje v miriadah (desettisočicah): d 1  miriada,
/? 2  miriadi itd., o = 1  milijon.

Tako se pišejo črke tudi v starobulgarski (staroslovenski)
cirilici.

77 . 1. Sklanja.

Sklanjajo se po sklanji svojih debel stotice od 200 dalje
ter vse tisočice; izmed ednic le 1 — 4; tudi dvo  je včasih ne-
sldonljiv.

78. 2. Raba.

a)  Cardinalia (dvofiata dgi&firjtmd).  —Vsi,  tudi nepre-
gibni, glavni števniki so po svoji rabi pravi pridevniki; to se
pravi, da stopajo s samostalnikom, ki ga štejejo, v tisti sklon,
ki ga zahteva stavek.

Xlhoi  ni izjema kakor latinski tnilia: dtnyj'?joi otgandi-
tai = duo milia  m i 1  i t u m.

Le pri samostalniku  /ivguig, -ddog  (desettisočica) stoji
genetiv: diofivgiot, otgatuotai,  pa dvo (ivgidbs(g) otgaticotaiv.

b)  Ordinalia  (ovdfiata taxnxd)  se rabijo kakor v latin¬
ščini; n. pr.: tq> toitoj etei 1 rfjg  jzodm/g xai 6ydor)xoovrjg olv/im-
ddog v tretjem letu 81. olimpiade.

c)  MultipJicativa: ajvAovg  enojen, dm/.ovg  dvojen, toi-
TcKovg  trojen, tetgankovg, nevtankovg  itd.

č)  N n in e rali a substantiva: r\ govdg,  -ctdog enojka,
ednica; deudg  desetica, /jMag  tisočica; y pvvgtdg  gl. a).

d)  L o čil cev (distributiva)  grščina nima.

Zaimek. Pronomen.

Fronomen personale. 79.

3. oseba (v odvisnih sklonih) 80.

Gen. avtov  njega, ga avti/g  nje, je avtov  njega, ga

Dat. avtq>  njemu, mu avtf/  njej, jej avtih  itd.

Acc. avtov  njega, ga avtr)v  njo, jo avto

itd. v dualu in pluralu.

Za nominative služijo redno demonstrativni zaimki (§ 91).
Prim. tudi § 94, op. 3.

Pripomnje. 81.

1. Nominativi  (eyd>, ov, avtog, f/gelg  itd.) se pristavljajo
glagolom le ob poudarku.

Op. „On (pa)“, „a on“, „om pa“ itd. v začetku stavka se glasi <5 (Si)
o 3 * * * 7 . (Si)  itd.

2. Oblike gov, goi, ge ; oov, ooi, as  so nenaglašene n a -
slonice  (enklitike) kakor.v slovenščini „me, te, se . . .“ Na-
glašene polne oblike se rabijo, tudi kakor v slovenščini: 1. če
se zaimek poudarja, 2. v začetku stavka, 3. za predlogi.

3 *

36

82.  3.  Okrepljujejo se zaimki z -ye: eymye (equidem), 'iuor/e,
pa: epovye, epeye, o ir/e  itd.

Op. 1. Pravi, a v ati šemi navadno le kot indirektni refleksiv rabljeni
osebni zaimek 3. osebe  je: —, oo, dl,  š, pl.: acpetg, acpoov, acptat(v), acpac;. Sin-
gular je navadno enklitičen: ob, ol,  I.

83. 4. Avvog, avvp, avto,  navadno namestnik za 3. osebo, je

1. prvotno = ipse,  predikativno umeščen: avvog 6 avpq vir ipse;

2.  s predstoječim spolnikom je = idem.  Tu se more izvršiti tudi
zrastek (krasis): 6 avvog  (= avvog) avpg idem vir; p avvp  ali
avvp, v o avto  ali v avvo(v).  Te nominativne oblike se sklanjajo
nadalje: tov avtov  ali vavvov  itd.; vpg avvr/g  pa seveda ostane.

84. 5. dk/.og, d/./.p, d?J.o, alius alia aliud  se sklanja kakor
avvog.

Podvojen di/j.og  je pronotnen reciprocum  (vzajemni  za¬
imek), ki je mogoč le v odvisnih sklonih („drug drugega 11 ):
Gen. dkkpkorv
Dat. dkkpkoig, akkpkaig
Acc. dkkpkovg, akkpkag, akkpka.

N. pr.: ol yovelg zal ol Jtalčeg aveQyovoiv dkkpkovg  starši in
otroci ljubijo drug drugega (=- se ljubijo medsebojno).

85. Pronomen personalc rcHcxIvum.

Grščina izraža relleksivno razmerje kakor slovenščina za
vsako  osebo, število in vsak spol, pa vselej s posebnim
refleksivnim zaimkom, ne, kakor v slovenščini, z enim  za vse
slučaje („sebe, sebi, sebe ..'.“).

Refleksiven pa postane pronomen personale, če pridenemo
njegovim deblom primerno obliko zaimka avvog: ip-avtov met
ipsius, oe-avvov tui. ipsius, š-avvov sui ipsius  itd.

86. 1. oseba 2. oseba 3. oseba

Sing.: Gen. ipavvov, -pg o(e)avvov, -f)g vavtov, -pg

Dat. ip,avtor, p o(e)avvS), -fj iavtor, -fj

Acc. ipavvov, -pv o(e)avtov, -pv eavvov, -pv, -6

Plur.: Gen. p p, dr v avvcov vp.cirv avvcov ocpdrv avvcov  ali

eavteč>v, avvcov

Dat. p p,iv avvoig v piv avvoig ocpicnv avvoig, -alg  ali

eavvolg, avvoig . . .

Acc. ppag avvovg vpdg avtov g o epa g avvovg, -dg  ali

eavvovg, avvovg ...

37

aeamov, oeamrjg  itd. se torej tudi skrf.uje v oavtov, oavvfjg
itd., Savtov, šavtojv  itd. pa v avTov, avvcov  itd.

Raba:  87

davfidgco i/mvvov  občudujem (sam) sebe, se

(lav/idgsic aeavtov  občuduješ (sam) sebe, se

dav/jA&i šavvov  občuduje (sam) sebe, se

ol ,ucoqoi,  dav/jAgovauv Samov g  občudujejo (sami) sebe, se

jvqo8%(o ii.iavvov  prekosim sebe, se

jioo6/ v ei,g o;-,avtov  prekosiš sebe, se

jtiatsvetfi vfA.lv avvolg  zaupajte sebi

jantevovot ocpiatv avvolg (šavvolg, avvolg)  zaupajo sebi.

Nerefleksivno pa: 'dav/.m^o) os, i}avfidCei.g /a, e  itd.

Pronomen possessivum. 88

1. 6 E,udg, rj 8fti\, to  Efiov  moj, -a, -e; (mojec)

6 nog, ij oij, to oov  tvoj, -a, -e; (tvojec)

d rjfiŠTsgo g, f) rjfittEoa, to f/fievsoov  (naš, -a, -e; (našinec)

6 v/AETeooc, ij vfisTŠga, to v/j,evsgov  vaš, -a, -e; (vašinec).

Za dual  (slov.: najin, vajin, njun) sploh ter za tretjo
osebo  vseh števil klasična grščina n i m a posebnih svojilnih
zaimkov.

2. Posebnih oblik za pronomen possessivum  refle-
xivum (kakor n. pr.: slovenski „svoj“ za vse osebe in latinski
suus  za 3. osebo) grščina nima.

Op. Le za 3. osebo pl ur. je ohranjen, a red koma rabljen edino refle¬
ksivni ocpšTspo; (= suus  za plural).

Navadni svojilni zaimki (šjiog  itd.) se rabijo tudi refleksivno:

ovegyco tov g efjtovg yoveag mu  vfieig overr/sTE t  ovg š/tovg yoveag
ljubim svoje  starše in vi ljubite moje  starše; ategysTe rov g
v/jevigovg  (svoje) yovsag  itd.

3. Svojilni zaimki pa se često nadomeščajo : 89

a)  n e r e f 1 e k s i v n o : z genetivom vseh osebnih za¬
imkov.

Ta genetiv se umesti p r e d i k a t i v n o, t. j. izven
odnosnice in njenega spolnika: ol yovslg ftov  ali /rov ol

yovelg:

38

naglašeno:
oi spol goveZg
ol ool goveZg
(ol eneivov goveZg)
(oi izdvijg goveZg)

oi ppevegoi yoveig
ol vpevegoi goveZg
(oi r/Mvoov goveZg)

90. b)  refleksivno  (slovenski vedno: „svoj“): z gene-
tivom refleksivnih  zaimkov, ki se umeščajo atributivno,
t. j. za  spolnikom; n. pr.:

oviggco tov  g epavvov (-fjg) goveag  (ali tovg epovg . .  .)
oveggeig tovg aeavvov (-fjg) goveag  (ali tov  g nov g .  . .)
oveggei tov  g eavvov (-fjg) goveag parentes suos
oviggopev tovg ppevegovg avvcov goveag  (ali tov  g f/peveoovg g.)
nveggeve vovg vpevegovg avvcov goveag  (ali vovg vpevegovg...)
c)  Kadar se razume svojilno razmerje že iz vsebine stavka,
zadostuje v grščini često le spolnile  (člen): aveogopsv vy\v
kcivgida  svojo  domovino.

91. Pronomen demonstrativum.

ovvog  ima v prvem zlogu diftong ov,  ako stoji v drugem
zlogu (spolnika) kak o-glas, sicer av;  spiritus asper ima tedaj,
kadar ga ima spolnile.

2. ode, fjiJe,  rode iste, -a, -ud  tale:

ode  je sestavljen iz spolnika in enklitičnega de;  sklanja
in naglasa se kakor spolnile: vovde, oide  itd.

3. exetvog, -p, -o ille  oni,  se sklanja kakor avvog.

4. 6 piv  — .6 de (fj piv  — r/ de, to piv  — -ro de) ta
— oni, eden — drugi ... Gl. zgor. 6 de on pa . .. (§81, 1, op.).

vedno

n e naglašeno:

oi yovelg pov parentes tnei,  moji starši
ol goveZg aov parentes tui,  tvoji starši
ol yovelg avvov  | parentes eius,  njega
ol yovelg avvfjg  j (nje) starši
ol goveZg vogv  najini (naju) starši
oi yoveZg aipcpv  vajini starši
oi goveZg ppoov parentes nostri
oi goveZg vpaov parentes vestri
oi goveZg avvcov (er.eivoov)  njih starši

39

ta(le) mož

Umestba:  Umeščajo se vsi demonstrativi predi ka- 92.
tivno;  torej:

ostrog d dvtjo  ali 6 dvt)o ov' rog |
ode 6  dv)]Q  ali 6 dvr/p ode \
enelvr) fj /jopa  ali r\ /d) o a enem)  ona dežela.

Op. SSs kaže na bližnje, naslednje; ootoj  na oddaljeneje (n. pr. na pre¬
teklo), redkeje na naslednje; n. pr.: &xo6occ; xm-a  šAe-fe -ca5s zaslišavši to (že
prej omenjeno) je rekel sledeče.

Pronomen interrogativum in indefinitum. 93.

Interrogat. Indefin.

1. Interrogativum vig, vi  naglašuje vedno zlog vi  z akutom,
ki se nikdar ne oslabša v gravis.

Rabi se samostalno in pridevno; v direktnih vprašanjih le on.

Op. V indirektnih vprašanjih stoji razen tega zaimka tudi got tj, ijTij,
8 « (gl. § 94).

2. Indefinitum je razen oblike dvva  enklitičen;  rabi se
samostalno in pridevno.

Pronomen relativum. 94.

40

Op. 1. sak, ki“, „vsi, ki“ se pravi: nSj, Sort; ali Ttavtsj, oVtivej.

Op. 2. Kot enotna beseda se piše veznik 8-ct = „da“, „ker“.

Op. 3. Pomni zveze: v.ai  „in on“, vj 8’ 8j „on i>a je rekel“.

Splošni relativ oong,  čigar oba dela se sklanjata,
služi tudi za interrogativ, pa le v indirektnih vpra¬
šanjih: tig avEQyet, yoveag; AqX6v sovi, tig  (ali dotig) oteoye,i tov g
yoveag.

05. Pronomina correlativa.

roooOTOg toaavv)') toaovto(v) tooovtoi toaavtai tooavta

tooovtov tooavtrjg tooovtov tooovtcov tooovtcov tooovtcov

tooovtcg tooavtrj tooovtcg tooovtoig tooavtaig toaovtoi,g

tooovtov tooavtrjv tooovto(v) tooovtovg toaavtag tooavta.

1. Kakor tooovtog  (po ovtog)  se sklanja toiovtog.

2. toooode, tootjde, tooovde  in toioode, toiade, toiovče  se
sklanjajo kakor pridevniki po o/a-sklanji, s priveskom -ds.

3. Na notegog  se odgovarja s 6 etegog (-a, -ov) alter , ey.d-
tsgog (-a, -ov) uterque  (n. pr.: eni tq> nega erateg oj  na obeh ro¬
govih), dgt.cpotegoi, -at, -a attibo, (d/upotsoo) tco cote  obe ušesi)
in ovdetegog, -d, -ov, (frcjdetegog, -d, -ov) neuter.

Pregled.  —Pomni neutra: to, avto, tovto, exelvo, d)J.o,
d;  pa tavtov, tooovtov, toiovtov.

41

Adverbia correlativa.


Slično so korelativne tudi druge prislovne določbe; n. pr.:
or/,01  doma, olnade  domov, or/.odev  od doma.

Op. Pripona, -t (v pluralu: aiv) je za tvorbe na vprašanje „kje?“
(stari lokal);  pripona -Ssv za vprašanje „odkod ?“ in pripona -Se ali Ca.
(tudi as: &XXoa s drugam) za vprašanje „kam

Tretji del.

Sprega. Coniugatio.

(2 v £ v  y t a.)

{>7. Grški glagoli (-ro otjfia)  se končujejo v 1. osebi  sing.
praes. act. ali na -co,  ali na /.u; zato razlikujemo:

1. <o-sprego, n. pr.: <pt Qco/ero  (prim. star osi. berQ: berem);
ker se pri tej spregi v vseli sedanjikovih oblikah končnice pri-
tikajo na deblo s pomočjo veznega (temat ne ga) vokala,
imenujemo m-sklanjo tudi tematno : <pČQ-t-ve  (prim. nes-e-te
ger-i-te );

5)8. 2. fu-sprego : teih)-pu,  (prim. dene-/n, lat. sam). Ker tvarjajo

ti glagoli oblike večinoma brez  tematnega vokala, imenujemo
njih sklanjo tudi at e m at no: dido-ve  (pa dov/.o-f-vs, dovAoi ire),
vifte-ve  (pa jvoie-e-ve, nomth) ; prim. lat. da-te, fer-te,  slov. zna-te,
ves-te.

V ostalem pa si je tvorba oblik pri obojih glagolih po¬
polnoma sorodna, tako da so splošna .pravila veljavna enako
za obe spregi.

Ker pripada ogromna večina grških glagolov ro-spregi,
nam služi ta za podlago.

w - s p r e g a.

{>9. Deblo je:

1. vokalno (verba vocalia ali pura),  ali

2. konsonantno (verba consonantia ali im pur a).

43

Vokalna debla.

1. Diftonška in i-debla (c, v).

Vzorec: jveudsvoo  vzgajam, deblo naidev-.

(Vzorec gl. str. 44 — 49.)

2. Skrčeni glagoli. Verba contracta.

101 .

Glagoli s prezentovim deblom na d, e, o skrcujejo debelski
vokal z nastopnim vokalom, in sicer tako (gl. § 22):

a) Ufidco,  deblo n/ut-:

d  -j- o-glas (t. j.: o, m, oi, ov ) == co; i  se podpiše (oj)
d  -j- e-glas (t. j.: e, tj, ei, y)  — d; t  se podpiše (9)

b) mnk-O),  deblo nois-:

e  -j- o = ov
S  —j— S  = Gt

g  pred vsakim dolgim vokalom ali diftongom izgine.

c) 6ovXo-(o,  deblo čov/m- :

0  + e  1
o + o

o —|— ov  J

ov

o z i-diftongom (r/, ei,, 01 )  — 01

(Vzorce gl. str. 50—53.)

100 .

— 44 —

45

ti v.

__ 46 —

47

Imperativ

Infinitiv

Participij

jrcudev-oču

jzaidsv-O-o-v
jtcudev-o-d-roj

jzaidev-G-re-TOV
Tcaidev-G-ti-rviv

jtaidev-o-a-ts
(aaidsv-o-d-ro>Oav  ali)
jraidev-O- d-VTa>v

medij  (vzgajam si).

j mudev-ov
! mudev-z-otho

mudsv-fr-Gibov
i mudev-t-d&viv

Hcudev-e-ofte
(jtatdev-t-GfrvHtav  ali)
jvaidev-f-trD-vjv

jzaideti-e-o&ai

jz aidev-O-a^
1za16s.v-0-o.Ga
naidsv-O-dv
gen. JMudev-O-a-vr-oš
itd.

mudev-6-[if:vo-q

jzaidev-o-nsvrj

jzaidev-6-uevo-v

48

Pa-

— 49  —

s i v.

4

50

102

2. (Verba

51

contracta.)

4 *

52

ETipUGJAlJV
STt|/.aGU STt(M>)

StlJAaSTO Etifldro

ETip.aso&ov BTlfjLdaJov
ETijj.aEodvjv eTifido^fji'

£Ti;j.ao(j.£{)-a ETl/AO)-

,ae//a

iTi^asa^č sTifidofie
ŠTip.acrrc evtfimvt o

Pasiv. Medij.

ŠTCteojMjv ejroiovfirjv

siki  šou snobov

iKoiezto en oieivo

šiioisEcpO-ov enoiel-
a&ov

ŠTreisesS-vjv enoiei-
0$r)V

jz0l£0^.£f)a enoiov-
fie r d(i

i%:'.had-s enoielaiie
sototEorro enoiovvro

ISouAoop.irjv sdotiAov'-
fj,r/v

s osuAooj

eSou/vseec  fidouAofm)
ISouaoscfO-ov  ždotiAoii-

eSoUAOEO^TjV !f)()V/.OII-

Ci-t) rp'

EoouAooo.sfla I^opAo?;-

fieiht

IoouaoeoOe &5<wAo?t-

<yih

icOVAO OVTO £<SO’WAoW-

vo.

Op. 1. Optativ praes. act. se tvarja, v sin g ul aru navadno atiško
t. j. z -tuj-; redko: rcoiotju, jioioTs, rotor itd.

Op. 2. Skrčena 3. oseba sing. imperfekta nima  gibljivega v
n. pr. ž-cfpa.

53

rj  Ostali časi. 103»

V ostalih časih se d e belski vokal podaljša, in
si c or a  v r/ (izza e, i, q  pa v d), s  v i), o  v at:

Op. iy.po<io|iac (slišim) ima fut. &y.poaao|iai, aor. y)ypoaad|iYjv itd.

54

104. Pr ip o m nje.

1. Prvotna t;  -debla skrčujejo v ij, ne v S; n. pr. £aw živim, diif/oiM
žejen sem, neiv&o lačen sem, xptšojiai rabim :

(iz Cfflpsv; i£rj;; Inf. £fjv

XP®M«b Xpy  (iz XP»ra)> XP^“b /.poiiislfa ; sxp^aDs, xpfj°Sfcz'. itd.

Zato ima xpžopai v ostalili časih: xPV a °l la '-  šxp , 2 a “l ir / v , ztxP 7 ll l5tl -

2. Enozložna  debla na s skrčujejo le v si; sicer puste odprte
oblike; n. pr.:

režico jadram nXšOpev luksov Coni. nkio> Inf. tcXsTv

Ttkstj 7tXStTS Š7tXsig JlAŠTjJ . . . Part. 7lXŠ(J)V. -00  Od,

Ttket TtXšooai(v) sn/si  Opt. 5tXšoip.i -ov.

Le 5šoj, 3stv (vezati) more skrčevati vse oblike.

Pregled glagolovih oblik.

105.  Izvzemši supinum in gerundium ima grščina vse glagolske
oblike, ki jih pozna latinščina; vrhu tega pa še:

1. dvojino;  njena prva oseba pa je enaka prvi množinski;

2. eden čas več: aorist (d dogiatog % qč rog — neomejeni
čas), ki pomeni v katerikoli dobi nastop kakega dejanja. Ker
pripadajo nastopi največ preteklosti, odgovarja aorist najčešče
latinskemu historijskemu perfektu. — Slovenščina izraža aorist
vobče z dovršnimi glagoli v perfektu ali prezentu: 1 ) ncudevorv
vzgojiti: natčeveiv  vzgajati; enaidevaa  vzgojil sem, vzgojim.

Op. Grški perfekt  pomenja, trajno stanje po dovršenem dejanju:
zato je soroden latinskemu »logičnemu perfektu" (perfectum praesens)
(gl. § 115, 3);

106. 3. eden naklon  več: optativ (žel  el  ni  k evy.tr/.))),  ki od¬
govarja sam zase slovenskemu želelniku: naidevot,  naj vzgaja;
z dr pa izraža možnost (pot  e n ti  al  is): ncudevoi dr  bi pač
vzgajal, bi utegnil vzgajati;

107. 4. eno dobo  več: medij (srednja doba, medium, r) /umi
diddeoig),  ki odgovarja često latinskim deponentnikom in izraža
stanje, ki se mu poudarja pomembnost (interes) za glagolovo
osebo: nohtevco  = noUtrj g el/u  „državljanim“, sem državljan;
nohvevo/Mu  nastopam kot državljan, pečam  se z državo
(s politiko), politikujem.

L „Staroslovenščina“ je imela zanj posebne oblike, srbohrvaščina ga
še ima (n. pr.: pustih, pusti, pusti, pustismo, pustiste, pustiše).

Medialne oblike služijo (razen v aoristu in futuru) tudi
za pa siv.

Glagoli, ki imajo le medialne, oziroma pasivne oblike, se
imenujejo, kakor v latinščini, d e p o n e n t n i k i; in sicer m e -
dialni deponentniki  (D. M.), ako tvarjajo medialni aorist
(n.pr.: ,ud%o/icu: špa^eodp^v),  in pasivni deponentniki  (D. P.),
ako tvarjajo pasivni aorist (z nepasivnim pomenom), n. pr.: nsi-
ndofiai  skušam: ineigdihjv  sem skušal; f/do/uu  veselim se: ijoihp'
sem se veselil. Gl. § 171, 3.

5. Grščina ima glagolove pridevnike (adiectiva verba- 108.
lia) dveh  vrst; eni (na -voq)  so sorodni latinskemu pasiv¬
nemu participiju ali pa pomenijo možnost: Jtcudevvog  vzgojen

ali vzgojljiv, prim. lat. invictus;  drugi  (na -veog)  pomenijo
isto kakor latinski gerundivum: ncudevveov hatlv erudiendum
est; zofe  muoiv ol yoveig deoaivevteoi elolv liberis parentes co-
lendi sunt.

6. Grščina ima več part i cip ij e v, in fini  ti  v o v in
imperativov, ker se tvarjajo posebe za vse dobe in skoraj vse
čase.

Časi. Tempora.

1. Časovne stopnje. 109.

Časovne stopnje se kakor v latinščini razlikujejo levindi-
kativovih  oblikah.

Razdele se:

1. v gla vne čase:  prezens, perfekt in futura. — Ti nimajo
augmenta.

2. v stranske  (h i s t or  ij  s k e) čase: (praes. hist.), imper-
fekt, pluskvamperfekt, aorist. (Prim. § 255.) Njih znak je
augment  v indikativu.

2. Časovna debla. 110.

Poleg glagolskega  debla, ki je podlaga vsem glagolovim
oblikam, je razlikovati posebe šest časovnih debel,  ki se
od njih tvarjajo posamezni časi in njih oblike.

1. Od prezentovega debla  (araidsv-)  se tvarjata prezens
(z vsemi nakloni itd.) in imperfekt: ncudev-oficu,  s-j zaldsv-ov,
e-jvcudev-dfipv  itd.

2. Od futurovega debla (itaidevG-J:  futurum activi in
medii: midsva-co, mudevn-o/uu  z vsemi oblikami.

3. Od aktivnega aoristovega debla [(e) j zaideva-J:
ves aktivni  in  medialni aorist: maidmaa, ejTcudevodprjv, jzcu -
Ma-aifu, jTcudevo-aaftcu  itd.

4. ajOd aktivnega perfektovega debla (jtsmudev-x~):
ves aktivni perfekt in pluskvamperfekt: nenaidevv.-a,

Ap.vk-eiv  itd.;

b)  od  medialnega perfektovega debla (nenaidev-)
ves medialni (pasivni)  perfekt  in pluskvamperfekt (nmaldev-
H<u, Ejrejrabdev-fir/v  itd.) ter pasivni futurum exactum (mejvaidev-
aofiou).

Znak obeli perfektovih debel je reduplikacija.

Op. F u t. n r. e x a c t u m ima enotne oblike 1 e za p a s i v ; aktiv
.se opisuje: rcejtoaSs'jxd»; eaopat „povz^ojivši bom“, t. j. povzgojil bom.

5. Od pasivnega aoristovega debla  (fčjmudsvthi-):
ves pasivni aorist (imude&Dr)v, jzmdevftfjvai  itd.) in pasivni
f u t u r (jtaidev&rj-aopuu).

3. Tvorba oblik.

111. I. Časovno deblo je ali glagolskemu enako (navadno v

prezentu in imperfektu), ali pa se tvarja iz njega s pristavkom
posebnega časovnega znaka (-o-,  pred katerim

se vokalni končnik debla,  ako ni sam dolg, podaljša.
(Gl. § 103.) N. pr.: glagolsko deblo fuos-,  aktivno aoristovo deblo
(š)[uori-a-:  aktivno perfektovo deblo /A,sfuarj-x-;  pasivno aoristovo
deblo

Tvorbe s pomočjo časovnega znaka imenujemo „šibke“,
tvorbe s časovnim znakom a  še posebe si g m at ne: scpilr/Gn
je sigmatni (šibki) aorist, (ptlr)G(o  sigmatni futur, JZMpilrjvM  šibki
perfekt, ^pilr/ih/v  šibki pasivni aorist.

112.  11. A T a časovno deblo pristopi vezni (tem  at  ni)  vokal in za
njim glagolove končnice (osebiia).

a)  Konjuktivi  imajo vedno, in sicer dolge  vezne vo¬
kale (t)  in <:o);  drugod  je vezni vokal kratek,  in sicer:
v oblikah prezenta, futura in pasivnega eksaktnega futura je
vezni vokal -t-  in (v prvih osebah ter v 3. osebi plur.) -o-;
v aktivnem in medialnem aoristu ter v aktivnem perfektu
je

57

b)  Pasivni perfekl in pasivni aorist se tvarjata
atematno.

c) Optativ  ima poseben naklonov znak (t, «/),' ki stopi pred
osebilo.

III. A u g m e n t in r e d u p 1 i k a c i j a sta umeščena spredaj
pri deblu.

Pregled osebil. 113.

Op. V singularu aktiva glavnih časov so osebila s tematnim vo¬
kalom združena v glasovne skupine, ki se jim prvotna oblika zanesljivo ne
da določiti.

1. Pazi, da ima k o n j u n k ti v končnice glavnih, aopta-  114.
t i v stranskih  časov.

2. Pripone aktivnemu  infinitivu so -sv  ali-vat (v šibkem
aoristu -at), medi a1 nemu  vedno -otiai.

58

Pomen časovnih debel.

115. (K a k o v o s t dej a n j a.)

Posebno kakovost  dejanja izraža vsaka  oblika dotičnih
debel, dočim izraža časovno stopnjo  le indikativ. (Gl. § 109.)

1. Oblike prezentovega debla izražajo nezaključeno, razvi¬
jajoče se dejanje; v razmerju h kakemu drugemu dejanju je isto¬
dobno.  N. pr.: (pevyeiv  na begu biti, bežati; (pojJeloficu  v strahu
biti, se bati.

2. Oblike aoristovih debel naglašajo istiniti ji  as top kakega
dejanja. N. pr.: (j ovyeiv  (aor. od <pevyco)  nastopili beg, zbežati, ;
pobegniti; (poftrj&fjvat  (aor. od ipofielodcu)  se ustrašiti.

P a r t i c i p i j aoristi izraža nav adno preddobnost.

Oj). Ker se kakemu enkrat nastopivšemu dejanju more na podlagi
izkušenj prisojati tudi trajna veljava, more aorist navidezno izražati tudi
trajnost; posebno v pregovorih in pametnicah (G n o m s k i a oris  t). Ouisig
ixXo6vrpe d(xxto; tov nihče ni naglonia obogatel (-— ne obogati),

dokler je pravičen.

3. Oblike perfektovih debel (perf., pqpf., fut. ex.) izražajo
trajno stanje po dovršenem dejanju (gl. § 105, 2, op.): rzecpsv-
yevai  (pf. od <pevym)  imeti beg za seboj, uiti; JtsmudevAeimi
posel vzgoje dovršiti, dovzgojiti.

4. Oblike futurovih debel izražajo razvijajoče se in nasto¬
pajoče dejanje, kakor v latinščini.

Infinitiv in participij  futiiri moreta pomeniti za-
dobnost  dejanja.

116 . P jd povedni  čas  je v grščini aorist,  v živahnem pri¬
povedovanju tudi praesens historicum.

Naglas.

117. I. Naglas se pomakne kolikor mogoče nazaj od konca
(od doglasja): mxideva>: jt, ničeve.

Op. -a: na koncu vseli glagolskih oblik velja za kratčino, razen v
optativu  aktivnega aorista: r.caisiieza.’.,  pa tmiS s’>acu  (opt.).

II. Izvzeti so od tega pravila in fin iti vi in participij  i,
ker niso popolne glagolske oblike; partic. fut. act. neutr.:
devoov,  a imperat. aor. naidevaov.

Trm-

1. Vedno  predzadnji zlog nagiašajo :

a)  infinitivi tehle oblik: ti atSsoaai, 7is7ia'.3soy.Bvat, TtSTiaidsuaD-at, TiatSsoS-fjv;«;
dj part. perf. pass. : 7ts7tatdst>|iivoj.

2. 7 j  a d n j i zlog naglašata partioipija tehle oblik : tistikiSsozu); iu r.oz-
5EoD-E(g.

S pomočjo naglasov se dajo razlikovati enakoglasne oblike: 118.
jialdevaov  (impt.) in jcatdevoov  (par ti c.);
izaidsvaču  (opt.), mutievacu  (inf. aor. act.), jvaidevnac  (impt.
aor. med. 2. sing.).

0 naglasu sestavljenk gl. § 123, 3.

Prlmnožek. Augmentum.

119.

1. Augment, znak preteklosti, dobe le indikativi  stran¬
skih (hi8torijskih) časov (impf., aor., p<ip(.).

2. Glagoli s konsonantnim vzglasjem  privzamejo
kot augment spredaj zlog s- (zlogovni primnozek, aug¬
mentum s>y llabic um),  pri čemer se vzglasni o podvoji:
impf. £-?r aodevov,  aor. s-jtnidevaa ; odjiro>  šivam, impf. HQQam&y,

S. a)  Glagoli z vokalnim vzglasjem podaljšajo
kot augment svoj vzglasni vokal (časovni primnozek,
a u g  m e n t u m t e m p o r a 1 e). Kratek vokal prestopi v svojo
dolžino (i: l, v: v, o: co,  e; t/),  vsak a  pa v i/:

iKStevco  prosim; imperf. ixevevov
vftglŠco  zločinim; imperf. vjigitov
hXm£co  upam; imperf. ij/.m,Šov
()i'<)i.idQ)>  imenujem; imperf. ibvogaCov
to  peljem; imperf. rjyov
ct/ifco zbiram; imperf. >)btov
<i()co  pojem; imperf. f/dov.

b)  Diftongom  se podaljša prvi  del, /. se podpiše:

(uoo)  vzdignem: figov
olzv/gm  pomilujem: ur/.vtgov
av^dvoj augeo: gv^avov.

Op. Diftong s: se navadno, bo  Cesto ne izpremeni: soxo|iai mulim:
impf. su/6|ir|V in Yjf»xo|irjv; eiy.dOj>  primerjani, navadno sty.a£ov, včasih jjy.a£ov.

c)  Vzglasni r/, m, ov  se ne izpremene:

ff/io/iat  vodim: aor .

(htptAtO)  koristim: aor. dttpt/.r/oa
odtajat  ranim: impf. ov vatov.

V>Vrt)U-J

/v Ytt

fA

120.

60

d)  Prim  nož  ek  st  (namesto rj)  imajo nekateri glagoli s
prvotno konsonantnim vzglasjem:

. šgrd&fMU  (iz F ur/d'Q(iitat)  delam : impf. s i Qya^o,ur)v  (iz
š-FeQya£6(j,r)v, š-eQya£6/ir)v), IM'Q»  (iz oFt/dCCto,  prim. suesco)  na¬
vadim: impf. sWt'Cov; eXxto  (iz FAIkco) vlečem: impf. sVmov; Mm
pustim: impf. simv.

V ostalem se spregajo ti glagoli pravilno. ,,Nepravilnim" glagolom se
bo vselej dostavil augment. Gl. §§ 166—170.

O augmento pri sestavljenkah gl, § 123, 4.

Podvojba. Reduplicatio.

121. Podvojbo dobe vse oblike  perfektovega debla (perf.,
pijpf., fut. ex.), ne le indikativ.

Podvojba je ali prava ali nadomeščena.

1. Prava podvojba:  začetni (le eden!) konsonant s
..podvojbenim vokalom 11  e se združita spredaj z glagolovim
deblom (kakor v latinščini: cado: ce-cidi; tango: tetigi).  To po¬
dvojbo dobe glagoli, kojih vzglas je enojen konsonant
(izvzemši o) ali pa mata c tun liquida (X, g, v, q)  : /.uto: ).č-Xvxa;
mudedco: m:-mtldsvxa; muko: Jienavna; mjsoftevto: m.-jtgšo(isvxa.

Namesto as pira  te  stopi v podvojbo soglasna ten uis:
tfvvsvto  (sadim): zte-tpvvevna; -/oosvm  (plešem): xs-%6oevy.a; th/-
osvm  (lovim): t!-!))) tjsv/.a.

Pqpf. dobi v indikativu svoj augment pred  podvojbo:

t-mmitdstinstv.

122. 2. Nadomešča se podvojba z augmentom:

pri ostalih glagolih, torej pri tehle vzglasnikih:

pri vokalih, pri g,  dvojnih konsonantih (£, y>)  in sku¬

pini več konsonantov (izvzemši mata c. liq.):

ah ko  zahtevam : r)vr)xa; <) trdoto  ravnam: totrdoma,  inf.

thg d (orJvat;

'ipavco  dotaknem se: hpavxa,  part. štpavx(bg;

avoarsvo)  grem na vojsko: strcodvevua.

Izjema: x%dojuu  pridobim si, xsxvr)ptat  imam v posesti.

Pqpf. v tem slučaju ne dobi še posebnega augmenta:
(bgdtbzeiv, stpavxst,v  itd.

— 61  —

Op. Arpi) berem  dobiva namesto podvojbe zlog st- : aiiA-Aš-fto zbiram,
pf. aov-el-Xox a ! aovsfAefiiat.; StaAšfopat: 5islXs‘f|iat; gl. § 169, 11.

sdl^co  navadim ima perfekt  sladu  navajen sem.
Druge posebnosti so navedene pri raznodebelskih glagolih.
Gl. §§ 166 -170.

Sestavljeni glagoli.

1. Sestavljajo se glagoli največ s predlogi.  Pri tem se 12:-}.
vrše razne glasovne izpremembe: n. pr.: a)  odpah:  dn-dyo>
odvedem, y.av-dyo>  zavedeni (pa Ti:soi,-dyoj  obvodim, rujo-dyoi  pro-
vodiin). Prim. § 25, 1.

b)  Ten n is postane aspirata  pred ostrim pridihom:
v<paQjvd£(o  (= vjrd-dojva^co)  ugrabim;

c)  Pred vokali stoji eg-, pred konsonanti hi-: ex-fld/./.o>  iz-
bacnem, s^-dya  izpeljem. Prim. § 28.

d)  Pri enačb a in iz enačb  a (a  s s i m i 1 a t i o):

v v er in ovv  prestopi pred ustniki v p, pred goltniki v y
(nasal.): ov/u,-f}ovhevo)  svetujem, h/-yQdyo>  vpišem.

Nastopnemu X, fi  se ta v  popolnoma izenači: sfi-^hvoi
vztrajam, ovtj-tMV/m)  sobojujem se.

2. So pa tudi sestavljenke z drugimi  besedami; nastale
pa so večinoma iz sestavljenih nominov: ob/.odo/iso)  stavim hišo
(o oiv.odouoc  stavbenik); evsQysveco  činirn dobro (6 sveoysTr)g
dobrodelnik).

3. Naglas potezajo sestavljenke do predloga nazaj, izvzemši
oblike, ki naglašajo vedno predzadnji ali zadnji zlog (§ 117, 11.):
dn;6Xove  umij, dnohovacu  umij se, pa: dmolovacu  (inf. aor. act.).

Preko augmenta pa naglas ne sme iti: JTQoo-rjyov.

4. Augment in reduplikacijo dobiva tudi pri sestavljenkah
praviloma glagolovo deblo.  Predlog stoji pred  njima: sv  in
ovv  se pojavita pred vokalom v svoji pravi obliki: sio-j3dX?M
vržem v: sla-š[3aXXov; &/A,{3dXX(o: hv-š(io.XXov; ov^m/Mto)  pošljem
z: ovv-Ensjj.jiov; jrooy/ooso)  prokoračim: Jtgo-eKcbgr/oa  ali jvqov-
-/jhtnjoa  (§ 26).

Augment in reduplikacija pa nastopita pri sestavljenkinein 124.
v z gl a s j u,

a)  če ima sestavljenka veljavo enotnega  glagola, ker
se samičnica (simplex) ne rabi:

62

xadev()o)  spim, impf. ss.ddevdoi’

■/.adi^co  posadim; impf. s-zadigov,  aor. szdOioa
zaftešofiai  usedem se, sedim; impf.
svavnoo/uu  nasprotujem; impf. r/vavnov/A,r)v
dv-K/ofiat  (zdržim) ima dvojen augment: >) v - s r/6iir)v;
b)  ako prvi del sestavljenke ni predlog-  (prim. št. 2). Ev
ostane navadno neizpremenjen. N. pr.: oi-Aodo/ufo: (pKodofirjoa,
(pxod6fi))xa; dftvfiea  (brez poguma sem), perf. rphj/Mt]y.a; čvotjv/Jm
(brez sreče sem), impf. sdvovv/ovv,  perf. dedvovv/r)ya ; eveoysveo),
impf. fivsQye'vovv,  perf. svsQyF.vr)y.a.

125- Konsonantna debla.

1. V vseli oblikah preženi ovega  debla (torej v prezentu
in imperf.) se spregajo povsem tako kakor verba vocalia:

Ind.: jz o d v v 0)  (delam, počnem), jvodvveig, jtndvvei, jvgdrrz:-
rov . . . jvodvtovaiv ;  opt.: Jiodtvoifu, jzgdvvoig, jzodtroi  itd.; inf.
.-r gdvveiv;  part. ngdmov;  imperf. sirgatvov, sjzgavvec  itd.;

med.-pass.: ngattofiai, jzodvvy (si), Jtgdrvsvai . . . izgdt-
Tovrai;  imperf. tngavcofirfv  itd.;

d yy e k koo  (sporočim), dyye /./.sig, dyye?J,ovatv  itd.; impt.
dy-/z/./.e  itd.;

imperf.: tjyysAkov, ijyys/./.sg  itd.

2. Tudi  pri ustalili  časovnih  deblih so končnice iste kakor

pri vokalnih;  a deblo samo dobiva cesto svoje posebnosti; k prezentu
Tifarao se glasi n. pr.: aorist šrpaja, ki se sprega kakor žr.a, tžsooa; deblo
(s)Tcpag- pa je nastalo svojini posebnim potem; takisto pri aoristu od

a'fvsAXm.

Verba muta.

A. Razdelitev in znaki.

126. I. Verba muta so trojna:

1. Iabialni razred:  glagolsko deblo se jim končuje
na ustnik: -rgift-oo  drgnem, , 8 /Jjt-co  gledam, ovokp-oi  obračam;

2. guturalni razred:  glagolsko deblo se končuje na
goltnik: (pMy-oo  žgem. gorim, duby.-0)  preganjam, d<r/-o>  začnem;

3. dentalni razred:  glagolsko deblo se končuje na
zobnik:  ipevd-o  lažem, dvvr-o)  izvršim, mh%0)  pregovorim.

63

II. K o n s o n a n t n o glagolsko deblo dobi m o  : 127..

1. često, odpahnivši končnico -m v 1. osebi sing.: n. pr.: pAšrao: §Xsji-

ustniško deblo, Spx w:  &PX" goltniSko deblo. — To je mogoče tedaj, kadar je
prezentovo deblo enako glagolskemu, kakor je to pri vokalnih deblih redno.

(Korenska vrsta glagolov.)

2 Mnogokrat pa se razlikuje prezentovo deblo,  ki se od
njega tvarjata prezens in imperfekt, o d s p 1 o š n e g a glagolskega,
od katerega se tvarjajo ostali časi.

Prezentovo deblo nastane iz glagolskega

a,  »pri rast,  ko m -c na labialno  glagolsko deblo  (v-razred);
prezens se potem končuje na -xro>, ker se ustniki prienačijo trdemu v ;

b)  s prirastkom  t (= j, jot) na gu tu ral n a in dentalna
debla (jotova vrsta).

Ker je gutural + j = tv (33).

dental -j- j = ? (prim. Zsoj iz Atsuj), se končujejo guturalna
debla v prezentu vobče na -veto, dentalna na -£<«. — Torej:

III. Iz prezent.ovega debla spoznava m o g 1 a - 128.
go Iško takole:

1 . Labial n a debla so glagoli na labial pred -to in gla¬
goli  na  -jzvco;  katero labialno deblo (na /?, jz  ali g 0 )  pa je
glagol na -jzvco,  to se da odločiti le s pogledom na istodebelske
druge besede:

fi: fl/.drzno  škodujem (glag. deblo /?/,«/?-, prim. f) fiMtjiij  škoda);

jz: vvjt,to:>  udarim (deblo tvjz-:  6 tirno  c udar, utis); zojzvoj
tolčem (xojz~:  f/ xonrj  udarec);

<p : o d. jzvco  šivam (par/ -: y  prti pr/  šiv), ikijzvco  pokopljem
(vacp-:  6  vdepoe  grob).

2. Guturalna debla  so glagoli na gutural in na -vvco
(-oaio ); dotični gutural se pri glagolih na -vvco  poišče kakor
labial pri glagolih na -jzvco :

7 : manco  postavim, (glag. deb. vay~,  prim. 6  vcr/ck  reditelj),
jzgdvvco  storim, (glag. deb. JtQay~, vd jzodyua  čin);

x: (fvkdvvo)  stražim, (glag. deb. <pvXax-,  6  (pvkac, tov <j>v-

/jv/.o g );

7 : vaodaao)  zmedem: tuq ay- (f/ vo.oa.yrj  zmeda).

Op. 7ckdvTt» (upodabljam) ima dentalno deblo: r.Aa.-.-.

3. Dentalna debla  so glagoli na dental ali na -Qo);

r): zAjzIlo)  upam, glag.deb.fi ajziz)-;  xo/u£(o  prinesem, glag.

deb. xopuč~.

Op. (J u t u r a 1 n a debla pa so glagoli na -Jui. ki pomenijo kak zvok:

: -zpdgo) vpijem: zpa-/-; jadikujem: oljiorf-;

f f: vXA'C,m  donim: vJ.a//-: aaAjrfJio trobim : oaJ.itrpf-.

64

129 . IV. Nekatera verba m uta ne dobe v prezentovem deblu

nikakega zunanjega prirastka, a to deblo ima zategnjeno pre¬
glasen debelski vokal nasproti šibkemu vokalu v glagolskem
TlebTu. (Preglasovna vrsta glagolov.)

1. Vsak tak glagol si je zapomniti posebe; najnavadnejši so:

vfjVM  topim, glag. deblo: vom-
votiJco  drgnem, glag. deblo: %gift--
Xei jvo)  zapustim, glag. deblo: Xm-
jteifloj  pregovorim, glag. deblo: mi )-
(p e v yo)  bežim, glag. deblo: <pvy~.

2. Večina časov se sicer tudi tem glagolom tvarja na podlagi pre-
zentovega debla; le takozvani krepki časi  (krepki aorist in krepki
perfekt, gl. §§ 136—138) jemljejo navadno drugače proglašeno deblo nego
Te -  prezentovo.

130. B. Tvorba časov od glagolskega debla.

I. Verba  mu  ta  tvarjajo od glagolskega debla vse čase
razen prezenta in imperfekta; in sicer redno na isti način kakor
vokalna:

1. aktivni in medialni futur ter aorist  redno s
časovnim znakom -a-,  ki se pritakne na glagolsko deblo
(s i g m a t n i futur, s i g m a t n i aorist);  < pvMrvco,  fut. gov-
/,d$o)  (iz (pvXdx-o-co),  aor. 8(pvXa$a  (med. §q)vXa§d/ir)v).

2. Pasivni aorist in pasivni futur  se tvarjata
redno od vseh debel s časovnim znakom £<pvXa%{h)v  (iz
e(pvXm- j fh)v), (pvXayjh)a()^ai.

3. Aktivni perfekt in p 1 u s k v a m perfekt  pa tvar¬
jajo s časovnim znakom x  le dentalna debla,  guturalna
in labialna brez  njega: (psvyo): Jiš<pevya, xopii£(o: xex6puxn.

Pasivne  oblike so kakor pri vokalnih deblih vse brez
časovnega znaka. (Preglasa aktivnega perf. nimajo.)

4. Končnice so iste kakor  p ri v o k a 1 n i h;  le 3. pl.
perf. in pqpf. med. (pass.) se opisuje  s part. perf. pass. in s
pomožnikom elcflv, rjoav  itd. N. pr.: rceagappievoi eiatv.

II. Tvorbe s časovnim znakom imenujemo šibke,  tvorbe
brez njega krepke.  (Gl. § 111.)

65 —

Šibke tvorbe.

I. Ob stiku časovnega znaka z rtebelskim soglasnikom se 131 .
vrše tele glasovne izpremembe:

a  med dvema konsonantoma se vedno izpahne; nadalje:

1. Labialna debla:

n, p, (f ■ ■■■ o  = ip
ji, 3, <p  pred /< postane u
d ** ^

^6 ^  ii T

Torej se spregajo tako:

'/jjvjtvoj  skrivam.

Op. Glagoli a-uplcpa) sučem, zpinto  obračam, xpšcpo) redim preglasujejo
svoj s za perf. in pqpf. p a s s. v oc: šoTpappat, ziz pappai, tiS-pappac.

2. Guturalna debla.

iaa.

5«, 7, X  -r- 0  = S'

x, y, x  pred fi  postane y

X, 7, X  n *  „ ^

r> x  „ # „ z

x

Z

5

*— 66  —

Torej se spregajo tako:

ngattco (-Goo)  storim.

133. 3. Dentalna debla.

%, 6, d•  pred a  J

se izpahne
postane o

v, 6, d  „ x ;

v, d, d  „ /j  1

v, <), d  „ v, d  J

Op. Dental s predstoječim v,se pred a izpahne z dopodaljšbo:
r.svS(o darujem, aor. šotieioj.  (iz sonevS-oa).

i pevdco  varam.

67

II. Futurum Atticum. — Glagoli na -i£m  tvarjajo futurum 134.
act. in med. na -im, -lovpiai  (skrčeno iz -ism, -isoiuu).  Spre¬
gajo se prav tako kakor v e r b a contracta  na  -i'm  (praes.
act. in med.).

N. pr.: '/.o/mCo)  prinesem; fut.: xo/um, nofusig, xo(uel i td.; xo-
(uolrjv; y.o/uelv; xo/umv, -ovca, ovv; xo(uov/iai, xo/uf), zo/usitai  itd.;
no/uoifMfjv, KOjusimio), KOf/iovfisvo g.

Op. Podobno ima fltfldigo) (privedem) futur: ptjSfo, pip#, PiPffipsv itd.

kakor verba contracta na -im.

III. F u t u r u m d o r i c u m se imenuje skrčeni futur, ki pa obdrži -c-: 135.
cpsč-po, futur.: cpsugo-3|ia: (poleg- ^sogopsa).

Krepke tvorbe. (Tempora secunda.)

Krepki perfekt. 13(».

Krepki perfekt (in pqpf.) dobivajo v aktivu  guturalna
in labialna debla, ki si jih je treba posebe zapomniti; p as iv
se tvarja itak vedno  krepko.

1. časovnega znaka  ni;  zato pa se vrše ob deblu
samem  cesto kake izpremembe:

a)  Glagoli, ki imajo v prezentovem deblu napram glagol¬
skemu poseben preglas, preglasujejo  tudi v perfektovem
deblu; posebno pogosto "e v o (sorazmerno si  v oi),  drugi vo¬
kali se podaljšajo.

b)  Debelski konsonant postane cesto aspirata.

2. Navadnejši krepki perfekti so sledeči:

a)  Z neizpremenjenim deblom:

jodcpo)  pišem, deblo '/grup-: yeyQaq>a
o im; m  vržem, deblo gKf -: sonipa
(pevym  bežim pred, deblo cpevy-: mpevya;

b)  s preglasom:

rotjpo)  redim, deblo rgsip-: včvgotpa

nvoicpo)  sučem, deblo avgecp-: šavooipa

amo-KTslvm  usmrtim, deblo %vev: dmčmova

Xdnm  zapustim, deblo /.sim: /.sloma

mibojMu  sledim (vivi),  deblo jssi/ 0- : m.mnba  zaupam,

(jtsjz eixa  sem pregovoril)

(paivofiai videor,  deblo pav-: Jteprjva  pojavil sem se;

5 *

— 68

c)  z aspiracijo debelskega  lconsonanta:

fi/.anvco  škodujem (nva),  deblo : flefllarpa

-/.orno)  tolčeni, deblo -aojt-:  xexog>a
ravno  vrstim, deblo ray: reraya
jvgdrro)  (trans.) izvršim, deblo ngay: Jtenga/a
dyco  vodim, deblo dy-:  rjya;

d)  s preglasom in aspiracijo:

jvef.m(o  pošljem, deblo m/rjv-: rečno [up a
vgemo  obrnem, deblo rgsn-: rčrootpa.

Op. Nepravilni so:

dxo6u> slišim, deblo d v.m-  (iz dv.oF); dv.rjy. o a.
dv-o£fo> odprem, deblo olp-:  dv- s ya.
ooX-Xe~fo> zbiram, deblo l&p-:  aov- s £ J-o/a
š{K£« navadim, deblo šft-: suoO-a navajen sem.

3. Sprega  v vseh nadaljnjih oblikah  (naklonili, v
infin.  itd.) je povsem ista  kakor pri vokalnih deblih: _

N. pr.: yeyoacpa, eysygdcpeiv, ysygd<po, yeygdqpoi{u  itd.; doba,
dobeiv, slcb/ko, eldoftoifu, eloftevai.

137. Krepki pasivni aorist

in njemu prideljeni krepki pasivni futur brez časovnega znaka
-d-- (le z -e) in često s preglasom dobe tile glagoli:

a)  z neizpremenjenini deblom:

ygd(po>  pišem, deblo ygacp-: kygacpr)v, yga(pr)do^ai
d-dnrco  pokopljem, deblo raq>~: srdeprjv, racptfaofiai.
jikdnro)  škodujem, deblo jSAa/S-: ifkd^-r/v, pXaj3r)Oo/j,ai
v.on.toj  tolčem, deblo -/.on-: ČKonrjv, -Aomjoo/uu
avX/J,ym  zbiram, deblo Xey-: avvs/dyr)v, avXXeyriao,uai;

b)  s preglasom:

vJdizro  kradem, deblo %Xen-: d/Atim/v

rgeno)  obrnem, deblo rosn-: šrgajrrji’

rgecpm  redim, deblo vgecp-: ergacprjv

argecpco  sučem, deblo atgetp-: sargdq>rjv

gtnrco  mečem, deblo o«/ -: šggteprjv  (nav. šogtcpbrjv)

r/.jz?:r)rro  prestrašim, deblo jtXrjy-: e§snXdyr)v.

09

Krepki aktivni (in medialni) aorist.

(II. aorist.)

Vzorec: keimo  zapustim, aorist II.: ekmov.

1. Nekateri glagoli tvarjajo namesto sigmatnega aorista
krepak aorist, ki nima niti končnic sigmatnega;  indi-
kativove končnice so enake imperfektovim (ekm-ov . . .),  ostale
pa prezentovim (n. pr.: opt. Un-oijM .  . .).

Le štirje naglasi  so različni: kmelv, kmtbv, kmov, h-
nsodtn.  (Prim. v prezentu: kelneiv, ksinatv, keutov, Asfozsofiai,  /)

138.

70

2. Da se ne zamenjava z imperfektom, je ta krepki aorist
redno mogoč le od glagolov, kojih prezentovo deblo je drugače
proglašeno nego glagolsko (/.tirno: /m-).

Navadnejši taki aoristi so:

(pevyoj  bežim, deblo (pvy-: scpvyov

dya>  ženem, deblo dy -: rjyayov  (z reduplikacijo)

Konj. dydyco,  Inf. ayaysiv  itd.
tlzvoj  rodim, deblo tez-: etezov.

Op. Več je takih aoristov med raznodebelskimi glagoli,(gl. §§ 166—170.)
N. pr.: pridem: tj/UIov, sOpiax(o najdem: s5pov; XapPavo> vzamem: ž/.ocpov;

šiitov rekel sem; opffl vidim: stSov.

13!). Verba llqulda

imenujemo glagole z debli na X, v, g.

Prezentovo deblo je

1. enako glagolskemu (korenska vrsta)  le pri treh
glagolih:

ve/uo  podeljujem, deblo: vepi-
tievo)  ostanem, deblo: uev-
degoo  (o)derem, deblo: deg-

2. Večinoma je prezentovo deblo razširjeneje. Končevalo
seje na i  (j) (j otova vrsta),  a potem so se izvršile tele gla¬
sovne pretvorbe:

a) X  + < (= j) diije XX  (prim. pedXXov  iz uaXwv, dXXog  iz
« 7 . j o g ali lis) \  n. pr.:

fldXXo>  iz / idX-i-m (^aXjco)  vržem;

ateXXco  pošljem, dyyeXXco  sporočim; itd. sploh vsa A-debla.

b) v  -j- t (== j) in g -\- i  (== j) dajeta s predstoječim a
in e skupine c uv, ato, siv, sto:

v sitno  napnem (iz rev j m,  glag. deblo tev-)

(jjalvm  kažem (deblo (pav-)

(6ia)(p0elgoo  ugonobim, deblo: (pdeo-
algoo  dvignem, deblo: ug-
zgtvm  sodim, deblo: zgiv  i. dr.

Op. Prim. slovenske dialektne oblike: dejajne, živlejne, namesto pisnega:
deja nje,  življe n j e.

71

Sprega likvidnih glagolov. 140.

Verba liquida se razlikujejo od drugih le v tvorbi f'u tu¬
rovega in šibkega aoristovega  debla; pri obeh je
izginil časovni znak a.

1. F u tur um activi (in medii).

141 .

Glagolskemu deblu se pritakne s, ki se skrčuje s temat-
nimi vokali (futurum contractum). Sprega je kakor pri sk rčenih
glagolih na -ea> (jvoiem):

(p(dva)  kažem, deblo (pav,  fut. pavco  (iz pav-e-oo,  prvotno
(pave-o-co).

Ind. S. 1. pavd)

2. (pavslc

3. pavu

Pl. 1. pavov/j,tv

itd.

Aktiv:

Opt. (pavoifjv

Inf.

Part.

paveiv

pavčbv,

pavovaa,

pavovv,

pavovvvog,

pavovor/g

itd.

Medij:

Ind. pavovfiai  Opt. pavoipbrjv

pavoirjg
pav o ir j
(pavolfiBV

itd.

pavu
pavelvai,
pavovprefla

itd.

Inf. pavelaftai
Part. pavov/vevog

pavoio

(pavolvo

(pavoiprsda

itd.

V.

2. Aorist I. activi (in medii).  142.

V glagolskem deblu nastopi dopodaljšba  (dopolnilni =

supletorni aorist).

Končnice  so iste kakor pri navadnem sigmatnem
aoristu: (patvoo,  deblo pav,  aor. eprp>a  (iz špdv-oa: epavva:
sprjva).

72

143. 3. Ostali časi

se tvarjajo na navaden način. — Enozložnim deblom se pre-
glašuje e v a.

Tvorbe so šibke, krepke ali mešane:

73

A. Šibke tvorbe.

Deblo (pav-  deblo dyye/.-  deblo a ve/.-  deblo aneg-

cpS-ap-cig.

Pri medialnem perfektovem  deblu je paziti, da
t. izpade a  med dvema konsonantoma in
2. da prehaja v  pred ,u  praviloma v a.

Perf. med. se torej sprega tako:

Op. Glagoli xgtv(o  (deblo xglv)  uravnam, sodim, vJklve•)  (deblo
yj.lv)  nagnem, rslvco  (deblo rev)  napnem, tvarjajo perfekt in pa¬
sivni aorist od debla brez v:

y.exgl-y.a yJy.g£-/jm  (3. sing. x&tQl-vai) ky.glJ}r\v

yJ;x?X-y.a yJ.yM-jj.ai.  (3. plur. yJyJj-vvo.i) ex

vevd-y.a vevd-jjai  (Inf. vevdathu) evmhjv.

Glagol [M?Jm  (mečem) tvarja te čase od debla fihj-: (U-
fihp/.a, š^hpdrjv.  (Gl. § 146, 4.)

144.

74

145. B. Krepke tvorbe.

1. Krepki aktivni aorist (II.):

(idXXa>  mečem: sfidlov  sem vrgel
■/.avazaivo)  usmrtim: navenavov

2.  Krepki perfekt:

dnoKvsivo)  umorim: ajv-extova
(pahofMi  kažem s e: nscpr/va
iiatvo/KU  besnim: ušfiriva

3. Krepki pasivni aorist:

ptaivo/MU: e/Mvrjv a(pdXXa>  prevariui: sag>aXt]v

atelko)  pošljem: savd?.rjv cptisigco  uničim: eipftdor/v
ajveloo)  trosim: sandor/v

0

Op. Krepke oblike ocl cpaivoj so intransitivne:

nastanejo pri glagolih, ki tvarjajo nekatere oblike po načinu
vokalnih, druge po načinu konsonantnih debel.

1. Nekatera prvotna u-debla so izgubila a  med vokaloma,
tako da postanejo v oblikah prezentovega debla verba pura;
a ff se pojavi le pred dentali in pred -,u.  N. pr.:

teXs to  (dovršim) iz TsXeaa>,  aor. prvotno steXeooa  in iz tega
ersXsoa  (tako se razlaga sl).

Taki glagoli so še:

yeXdoj  smejem se, deblo ysXaa-,  fut. ysXdoofMU

aideopiat,  spoštujem, deblo aidsa-,  fut. aldsoo/mi,  aor. r/deGlh/v,
pf. f/dsa/iai

(v/j)ojj,ai (vum)  nevoljen sem, deblo dydsa-,  fut. d%Maofiat,  in
d'/dsa{)YiGO[i(u,  aor. rj/jdead^v.

75

Op. Deloma se spregajo kakor a-debla tale:

2. Nekatera verba pura  tvarjajo časovna debla, vsa ali
deloma, z n e p o dal j sani  m debelskim vokalom, kakor bi bila
konsonantna. Taki glagoli so:

d 4(0  vežem: drjaco, Sdrjoa, d&dsna deSe/vcu, sdeih/v
Xvo>  razrešim: Xvoo>, sXvaa, X6Xvna XeXvfiai, D.vihjv
()vco  potopim: dvaco, sdvaa, dedv/iai, sdvihjv
sir-aivem  hvalim: eizaiveaco, -r/veaa, -yvena, -rfv>muu, -rjv&hjv.

3. Debla  na  av-  in  sv-  so ohranila svoj debelski v  (F)
le pred konsonanti; n. pr.:

•/.dco (naico)  žgati, deblo nav  (z«F): navaco, snavaa, nenavna,
cnavdrjv

nXaco (nXaUo)  jokati (nXav, nXaF): nXavao/xai, sn/.avoa
veco  plavati (vsv, vsF): vevao/rai, evevoa, vevevna
jt?Jm  pluti ( irXev, jv/.sF)  : nX8vao/uu, enXevoa, mmXevna
jvvšco  dihati (nvev, itveF) : jtvevao/iui, s izveva a, ireirvevna
pero teči (gv, qsv,  peF): gvrjaofiai, egom]v
/eco  liti (/v, '/sv, /eF),  fut. /ero, aor. e/ea,  pass. e/v-th/v,
ne/v'/ m.

4. Posamezne nepravilnosti kažejo:

naXea>  kličem (naXe, nXr)) :  fut. naXd>; endXtaa, nenhyna v.e-
nhif-iai, knXrydryv

rinreo  rodim (rfejn): rs^o/xai, srenov, rerona
ari)£a)  rešim (aro, ogjč)  : otiiaco, eacoaa, aeocona oeocpofiaz,
eadrdrjv

reivco  (na)tegnem (rev, ra): tevoo, erevva, terana tetafuu,
šrd^rjv

fldXXoj  mečem (jiaX, @Xr)): fiaX(7), sfta/.ov, ^eflh/na, eftfa’yth)v,

gl. § 144, op.

147 .

Adiectiva verbalia.

se tvarjajo s pritikanjem obrazil -rog 3. in -reog 3. na glagolsko
deblo, ki se mu, če je vokalno, končni vokal pred obra¬
zilom podaljša;  konsonanti pa se pred njim pretvarjajo
kakor sploh pred v: naidsmog,  rt/r^rbc, ihavog (dsdo/i.ai  gledati),
noir/vog, dovkcotog; vauvog  od rdrrco (prim. rer axvcu), damog
(r&ftamai), ftavfiaovog  od dav^d^o)  občudovati (vettav/iiaovat),
dyys/.vog (ijyyeXv<u). —  O pomenu in rabi gl. § 108.

148.  Glagoli na -in.  (Atemalni glagoli).

1. Večina oblik prezentovega,  krepkega aoristo-
vega  in nekaterih oblik perfektovega  debla nima te-
matnega vokala:  r tih-/iev, čldo-fiev, s-do-ve, s-ava-te.

2. Sicer se vrši tvorba teh in ostalih oblik kakor pri
©-glagolih, z le posameznimi izjemami.

Vplivali pa sta oboji s p r e g i druga na drugo Nekateri
to-glagoli tvarjajo n. pr. aorist po načinu glagolov na -pi (šuopoa potopim
se: aor. s5u-v); celo v 1. os. ind. praes. se je vrinil včasih -\v..  Nasprotno pa
so tudi atematni glagoli prevzeli kako obliko od co-glagolov; n. |ir.: v imperf.
žx£9'si; ' namesto ši!9rs) po vzorcu etcoisij;  sStSoov po vzorcu 4iro£ouv. — V
novo grščini  so glagoli na -|u izgubili svojo sprego skoraj brez sledu.

3. Opombe o tvorbi oblik.

a)  Prezens  ima v indik. akt. tele posebne končnice:

1. sing.: -fu:  (pfj-pu
3. sing.: -ai(v): tlfirj-cnfv)

3. plur.: -aoi(v): dswvv-a<yi(v)

med. 2. sing.: ohrani navadno polne končnice (-aai, -ao):
'd'0 , e-(J(u, evlde-ao.

Op. -at(v) stoji namesto -ti; -acr. namesto —■ a vst.

b)  Končni debelski vokal se v singularu aktivnih
indikativov podaljša:  <p‘>i-fu,  plur. <pa-/isv; lavrj-fu: 'ima-
/u.v  itd.

77 —

4.  Naglas:

Aktivni participiji naglašajo v vseli sklonih zadnji zlog
debla:  nftnig, rnhv, tiftev-rog, dei.zvvg, der/.vvv  itd.

5. Glagoli na -pu  se razdele  v dva razreda.

A)  v glagole brez prezentovega privtika  (goa-fišv:
prezentovo in glagolsko deblo je epa-).

B)  v glagole s prezentovim privtikom  -vv-:
debivv/u  kažem: glag. deblo detje-; prezentovo deblo Ssm-vv-.

A. Glagoli na -fu brez prezentovega privtika. 14!).

1. Prezentovo deblo ima često prezentovo  reduplikacijo
(z vokalom t ):  glag. deblo ih-,  podvojeno prezentovo deblo
n. Ah,  (1. os. thhj-fit);  podobno di-do  (1. os. di&oj-ju); lavi )/ji  (iz
oi-ovij/m ;  glag. deblo ara-;  prim . si-sto).

2. Konjunktiv  privzame, kakor povsod, dolge vezne
vokale  (-<x>~, -y-);  ž njimi se skrčujejo debelski vokali a,  e, o
kakor pri skrčujočih glagolih (verba contracta); le ay (ay)  se
skril uje v y (y).

3. Aktivni optativi imajo kakor verba contracta naklonske
znake ty,  te, i;  v pluralu so oblike z iy  redkeje.

I. e-, o-, a-debla. 150 .

Najnavadnejši so tile glagoli:

vlihj/u  denem, tt//tt pošljem, didoapu  dam, larypu  postavim.

1. Ti se v p r e z e n tu, imperfe k t n in a ktivne  m
(medialnem) aoristu  spregajo na podlagi prezentovega debla
(nh-, h-, dido-, lata-)  ter glagolovega (ih-,  e-, do-, ara-)  tako:

151.

— 78 —

Aktiv.

a)  Pre-

T-avrj-fu  po¬
stavim
i-axr)-g
l-avr)-at(v)
i-ova-vov
l-ata-vo v
i-am-fiev
l-axn-xs
l-otao  i(v)

i-ato)

l-avys

i-ovfj

l-avfj-vov

irOVfj-tOV

l-(JX(b-fJ,SV

l-avrj-ve

l-axa>oi(v)

i-avaii]-v

l-axah)-g

l-ovair)

l-axaZ-xov

V-axal-xr\v

i,-GxaZ-fisv

i-oxaZ-xs

i-ntaZe-v

i-avr/

l-Ot&-T6>

l,-axa-xov

l-axa-xcov

t-atd-ve

l-axa-vxmv

i-avd-vai

i-axdg, a-vxog

l-otdaa, -nar)g

l-avd-v,

-d-vtog

~ .-

Medij in pasiv.

Aktiv.

b)  I m p e r -

81

f e k t.

Medij in pasiv.

6

82

152.  Aktivni aorist: v indikativu sing. od t t{hf)fu, hy,u, 61-
doo/M  so rabljive le tvorbe s k: Mrjza, rjxa, edama;

latrjfu  ima poleg intransitivnega eotrjv  (stopil sem) še
transitivni šibki aoristr eovrjaa  (postavil sem), ki tvori tudi
medialni  aorist iovr/ad^v  (postavil sem si).

153. 2. Ostali časi

83

Cj  Poleg 8 e 8 o i v.  a (bojim se, aor. šSstaa), ki se sprega pravilno, imamo
tudi 5 i  d a (deblo 8’.-, prim. poet. Sto, bojim se) s sledečimi, deloma atemat-
nimi oblikami:

Op. Transitivne in intransitivne oblike glagola iaTVjjj.::

Po pomenu se razvrste te oblike takole (prim. cpaivio § 145, 3, op.):

4. Sprega po vzorcu iovrj/u.

(in imperfecta):

Fut.: ovijam  Aor.: (bvrjoa
(bvr^hjv

a)  Praesentia
a)  z reduplikacijo:
d-vi-vr)-[ju (tivd)  ko¬
ristim (Imperf. <b<pe-
Xovv),  deblo dva
dviva/.Hu  imam korist

(eji)ni-[i-nXri-jii (nXa)

napolnim (ostali časi od
debla jiX rj{X-)

ni,{-inoijiit, (jroa, ncgijd)
žgem

dvijaofim A  or. div/jiirjv,  2. (bvrjao,

3. dmj-roitd.
Opt.: dvatjiijv,  2. ovaio

itd.

Inf.: bvaaifat

155»

6 *

84

156 .

157 .

/9) brez reduplikacije:

( fiW (fari)  pravira (epa),  fut. (pr/oco,  aor. sepr/aa; ov eprjpu nego.

Inf. cpa-vai;  part. <paaxcov (epdq).

In d. praes. je razen 2. os. sing. ((prjg, (prig)  enklitičen.

Op. Latinskemu inquani  odgovarja po rabi in pomenu r, p, t, posebno
v zvezah: y;v S’ s-po rekel sem; : q  S’ Sc; rekel je (on); § 94, op. 3.

y)  Nekatera deponentia passiva se spregajo kakor lavaptm,
z razliko, da

navadno izpahujejo a  končnice -oo  in da potezajo nazaj
naglas v konjunktivu in optativn:

Imperat.: emavco

Imperf. 2.  os.: r)mr>tO)
Konj.: dvvcopeai

Opt.: dvvaio

(redko emotaoo)
edvvco
smavfjG'ds
smotaiaOs

Taki glagoli so:

dya-juu  občudujem (DP.) (dydaojxaC) rjydo)h]v  občudoval sera
6vvapuu  morem (DP.) dvvrjao/.iat sdvvrpd-rjv  mogel sera
(augment je često t]-: rjdvvdjir/v, fjdvvrf^v)
knlotajiai  razumem (DP.) šmovifjoopiai rimovfahjv  razumel sem
■/jjEjiauai  visim Kgsjirjdojiai

b)  Atematni aoristi raznodebelskih glagolov:

a)  Nekateri glagoli na -<»  (in eden na -vvju)  tvarjajo
(intrans.) aorist po vzorcu eatfjv.  Futur  dotičnih glagolov je
redno le medialen:

85

86

158.

Op. Pri glagolih, ki se jim menjava transitivni in intransitivni pomen,

imajo, kakor pri Eo-yj(u, medialni futur, krepki aorist in aktivni perfekt
intransitivni  pomen. N. pr.:

j3)  Medialni atematni aorist je ŠJigutugv  (kupil sem):

Si n g. 1. sngidjxgv  konj. Kokoimi  opt. mnalfigv  imper. ngico

2. ek gico ko  ir/ Koku o KguioOo)

3. sKoiavo KgitjVau ngiaivo  itd.

Iniin. Koiamku,  part. koim/ibvoc  (prim. sdvvdjAgv, dvvcoiuu  itd.)

Op. itptcčpjv nadomešča aorist glagolu d)veo|iat (kupiti); uy/io pa'., (šotvoč-
|A 7 ]v), u)v»jao|iai, širpidpv)v, že&vrjfiai, šo>v?){Hjv.

II. Konsonantna in (-debla.

1. 6(f d  sem, deblo to, o (es-se).

sIjjlC  je nastal iz šojju:  šjijič po dopodaljšbi; &  iz sto (iz ša-a>), sTvjv iz ša-tYj-v,
šivat iz ia-vat: švvat.

— 87

Ves  in dikati  v praes. je, izvzemši 2. sing. el,  enkli-
tičen.  — Naglasen pa je,

a)  kadar je popolen  predikat v pomenu: „bivati, obsto¬
jati, nahajati se“; 3. oseba sing. potegne v tem slučaju naglas
nazaj: eon  #eoc. Takisto

b)  v pomenu „mogoče je, dovoljeno je“ (= e^eotc); sati
(pvyeiv,

c)  v začetku stavka: san /akenov  in

d)  izza ovx, el, cbg, xal, d/JJ: ovv. sate /akenov.

Op. Za naglas  sestavljenk pomni: amalh od ŽMieipi (oddaljen sem.)

'/<?»; (opus est.):

tj, eh), sivcu, ov, rjv  se združijo z nesklonljivim samostal¬
nikom /or')  (potreba) v tole sprego:

Konj. /jrrj, opt./geh),  inf. /ofjvac,  part ./Qecbv  (indekl.), imperf.

/oljv  ali e/grjv.

2. šilu  pojdem, debli t (i-re)  in ec.  15 ^

Inf. l-švai;  part. l-dtv, l-ovoa, i-ov,  gen. lovtoc, lovorje,■
adiect. verb. l-tov, l-teov  (sooblika ivrjteov).

fja  ima perfektovo končnico.

Indikativ praes. ima f u t u r n i pomen, ostale prezentove
oblike pa pomen prezenta in futura. V izpolnilo služi sq/o/mu
grem, hodim.

Op. Za naglas sestavljenk pomni: Srolh (od S. odidem), aiti/te,

88

160. 3. Kakor medialni perfekt (in pgpf.) se spregata:

a) y.eif.uu  ležim, deblo xsi.

Inf. xsl-ofhu,  partic. xei-(ievoq  3., fut. xeioo[uu.

Op. y.sTo9'at služi tudi kot perf. pas. glagolu tdlžvai v frazah; n. pr.:
vopov Timava: zakon postaviti: vopo; v.zlzcr.  zakon obstoji; Sia-tD-švac spraviti v
položaj: Siav.sioS-ai biti v položaju.

161. b) y.ti\h[H<u  sedim, deblo (xa{))'i/o.

Praes. ud^hi-fiai  (xai?oj,uap (‘/.cedr/f^r/v) (xadoifi,rjv)

'/Afirj-ocu xaf}f/ xafif/o (uaftolo) xdth/oo

xdfh/-rcu naftijmi Ka/df/ro (xadolro) xadr/odo)

3. plur. yM r /)r/-vvai  itd.

Inf. xaf)r/odab,  partic. xa'df/fA,evoq  3.

Im perf. s. hxadf//x/r\v  ali -/.a.dfur/v  Plur. madf/ieba  ali xa / df/fjbeda
šzddrjGo  „ na/dr/oo  s zd-dr/ade  „ Kadf/ode

sxddr/ro  „ xadrjoro šxddr/vvo  „ xadfjv to.

162. 4. obla  vem (debli id-  in eid-s)  je nereduplikovani perfekt

od debla id  (prvotno F//)-, prim. video ), kakor latinski novi  k
deblu no- (tio-sco) :

Sestavljenke: avvoida (e/mmcn)  zavedam se, v s veš ti sem
si (conscius sum): ovveido), ovviods, avveidcbg,

163.

B. Glagoli na -vv-{u.

1. Prezentovo deblo pritika na glagolsko deblo zlog -m-,
za vokali -vvv-: deix-vv-, afte-vvv-.

2. Le oblike prezentovega debla se spregajo po na¬
činu glagolov  na  - /i i : deiv-vv-fu  (kažem), deU-vv-g, čsm-vv-
aai(v).  Vendar se tvarjata konjunktiv in optativ vedno,  ostale
oblike včasih po co-spregi:

derx-vv-a>  (konj.), dsuvv-oifu; deoxvv-ovai(v)  poleg deixvv-aoi(v).

3. Ostale oblike se tvarjajo na podlagi glagolovega debla
(t. j. brez -vv-)  kakor pri glagolih na -<•>.

Sprega je torej taka:

Vzorec: detx-vv-[u  kažem, glag. deblo deix,  prež. deblo dev/.-vv.

Aktiv Med. (Pas.) Aktiv Med. (Pas.)

90

164 . Drugi glagoli te vrste so:

91

Raznodebelski glagoli na -oj. (Verba anomala.) 165 .

Ti glagoli tvarjajo čase in oblike od debel, ki se navadno
ne dajo z enostavnimi pravili izvajati drugo iz drugega, ali pa
so celo med seboj povsem tujega izvora; tudi se rabijo pri
oblikah zdaj šibke, zdaj krepke tvorbe. Zato dobijo ti glagoli
znak nepravilnosti in se navadno imenujejo verba anomala.

Razlikovati se dajo štiri vrste teh glagolov; pri prvih
treh se tvarja osobito prezentovo deblo na poseben način.

1. Nosniška (nažalna) vrsta. 1615.

Prezentovo deblo ima časovni znak -v, -ve, -av.  (Prim. lat.
sira-o: si-vi; tirado: lidi; viraco: vici; frarago: fregi.)

a)  Privesek  -v:

1. ftaivo), (pftdvo).  gl. § 157.

2. eXavva>  ženem, intr. e?,d), -g,g fj/.daa (efojhaza)

92

denem, dobim,
deblo tvy(e), te v/

1(J7. 2. Inhoativna vrsta.

Prezentovo deblo ima časovni znak -ox-  ali -iox-.  (Prim.
latinske inhoativne glagole, Lat. slovnica § 150; n. pr.: cre-sco:
cre-vi.)  — Več glagolov se v prezentu reduplikuje.

a)  Brez prezentove reduplikacije:

93

6. ano-^vjjcmco dmo-davov/iai, djt-šdavov  vmh>r\'/jx

umrem ('dav, iJvrj) -el, -sivcu  mrtev sem

(§154, b, c,  op.)
Fut. ex. vci/vr/cco  mrtev bom

7. akioKOfiac,  gl. § 157.

b)  S prezentovo reduplikacijo:

1. (dva-, vno-) fMfj,vyoxo) -tivijooj

spominjam (fivtj)

lu/ji,vr)axo(j,M  sporni- uvrjmirioofiai
njam se

2 . jtmodcsaoi (nga) djtodcbaofiai

prodam

(praes. navadno nco-
Xeco, aarodldofiai)

3. VlVQ(bOXOi (VQO)) VOd)OCO

ranim

4. yiyvd>oy.co, dtnodidgdOKČo  gl. § 157.

Op. pš|ivv]|jiGa tvarja neopisan konjunktiv in optativ:

doce-o, doc-ui).

a)  Razširjeno deblo je prezentovo:

-Ijj.vijaa

s[ivr'i ofttjv /,i  e ji v rji/, at,

(memini)

Fut. ex. iis/Mvt}a()!iac
dn-eddf.op’ nengavM

Čjvgctih/v JlEJlOa/lMU

sv parna

svgdrOrjv vsvgco/uai

168.

94

(ne -rj)  menim
(impf. (poprjv  ali (pppv)

11. nem,  %aigoo  gl. § 157.

S prezentovo reduplikacijo:

12. yoyvopao  postanem yevir)Oop<u šyevoprjv yeyevrjpai

in yeyova.

95

4. Mešana vrsta.

169 .

Odveč  bistveno  različnih debel se tvarjajo oblike enega
glagola  (prim. lat. tollo, sustuli, sttblaturn).

nesem

Imperf. rjvei/o/M] i>

d)  Iz sooblike lo/co  se je razvil glagol

vn-io/veo[iai vnoo/i)oo/mi vn-eo/6/ii] v fm-eo/rj/iat,

obljubim

Op. Sestavljenke potezajo v konj., opt., imperat. a o r. naglas
nazaj: rcapd-ox«>. napa-axoipi, zupa-o'/-'-,  avd-ox<opai, tnd-axt»nai itd., kakor
gori itd.; pa 7iapa-3xslv, i:apa-ax<i>v itd.

6. 6gačo vidim (id, ojv)
Impf. ed>QO)v

d ig o /i a i
2.  sg. oym

eldov
(ipt. Ide)
OHpdvjV

7. ji  d o /oj  (iz jvad-oy.co) Jteioo/iai
trpim, deblo Jiad,  (iz Jtevd-
Jtevfl oo/iat)

snafto v

ed)Qay.a

tdioa/MU

(OIIIIMU)

nenovda

96

rečem, govorim
Praes. Xiym, cpr)[A,l,
dyogsvm

Rabijo se tudi navadne
dyogevam  itd.

12. nittTco  padem jteoovfxat
(jvet, jveo, mm)

Impt. shve

šgorphjv slgrj/mi
oblike od Xeym  in dyogevm.

ejveoov

nemmna

170. Pomni o naglasu:

1. Petero imperativov: Xafii, evge, Idi, iXM, slivi.  Plural pa:
Ad/lere, sestavljenke dmd.ijs  itd.

2. O sestavljenkah s oyslv  in cmiodai.  (aor.) gl. št. 4, 5, op.

171. Genera verbi v posebni rabi.

Več takih glagolov je bilo že doslej navedenih. Tu še
omenimo:

1. Medialni futur z aktivnim  pomenom imajo poleg
že navedenih (n. pr.: dzovm, šuvcuvim, nXim, veco, vlntco, (psvyco,
6gam, nvvm  itd.) še n. pr. ti:

(toam  vpiti ^or/cofiai gdm  peti aao/MU

drco-Xavm  zaužiti djvoXavao[Mu didmm  preganjati dub^o).mt

ovydm  1 oiyriooucu fiavudEm  občudovati davudaoucu

, 1 molčati

aicojvaca  I avmjvrjaofiav

2. Medialni futur s pasivnim  pomenom, n. pr.:

ddvzem  storim krivico
dg/O)  vladam
vgecpm  redim
<fvXdvvo>  stražim

ddizi/oouai  godila se mi ho krivica
dpfo/zai vladal se bom
'Ogdipo/uu  redil se bom
<pvXd^of.cai  stražil se bom

97

3.  Pasivni aorist z n e pasivni m pomenom:
a)  Pri medialnih glagolih  (deponentia passiva):

4. Kjer se nahajajo šibke  oblike poleg krepkih,
tam imajo redno šibke transitivni, krepke in trans i-
tivni  pomen (gl. § 154, c,  op.):

s tQey)d/.iriv fugavi, šzganogfjv fugi

nčneMa  sem pregovoril, nen<ui)n  zaupam

&(pdv4h]v  sem bil pokazan, š^dvr/v  sem se prikazal, pojavil.

7

98

Četrti del.

Skladnja.

172. Spoimk.

I. Grščina ima in rabi določni spolnile,  kakor nem¬
ščina, tedaj, kadar se kak predmet navaja kot znan ali že
omenjen: Seggrjg 'rjvvrpdeig vfj /.id%y &x vt/g  'KA/.ttdog ajte%(!)Q8i  Anab.
1, 2, 9 (v „ znani “ bitki). Kvoog sig cpvprjv evgsips vovg i-^aon.n/i-
/Jovg  je zapodil v beg onih (že prej omenjenih) 6000.

Ako ni spolnika, je izražena nedoločnost, ki se more po¬
udariti s vi,g: grjtcog vig Mysi orator quidatn dicit.

II. V slovenščini  se da spolnile le pri pridevnikih
prevesti: z določno pridevnikovo obliko na -i v nom. sing. mase.:
6 /j,6yag avr)Q  velik/ mož, pa: fieyag dvr/o  velik mož.

173.  V predikativni rabi služi slovenščini le nedoločna  pri-
devnikova oblika (n. pr.: otok je velik); slično stavi grščina
svoj predikativni pomen  praviloma b r e z spolnika:
XaiQsg>a>v 'rjv <piXo g sfiog.  'O v revo g ddt/.tpbg vov {havdvov kovlv
spanje je brat smrti. Evdaifiovmvavoi sla tv ol (pgovi/vmvavoi  naj-
razumnejši so najsrečnejši. Usgr/Jjn ellovvo avoavrp/bv  so iz¬
volili voditeljem (ali: za voditelja).

Op. Le o aitog idern  obdrži tudi kot predikat svoj spolnik.

174. HI. Lastna imena stoje:

1. brez spolnika;  in sicer:

a)  osebna imena  navadno: KXeagy y og Aaasdat/Mvtog <pv-
ydgrjv.  Anab. 1, 1,9. — Spolnik poudarja  osebo: 6 Sa-Agdrijg
Ule Sokrates  slavnoznani S.;

b)  imena rek in gora;  ta se postavijo med občno ime
in njega spolnik, ako imata občno in lastno ime isti spol: 6
Evcpgdvrjg nomptdg, vb Utj/jov  do o g; pa: (fj)  Alvvrj vo  bpog, (6)
Tlhdog vb boog.

2. s s p o 1 n i k o m :

imena dežel,  ker so prvotno obično pridevniki (k /(bga,
yrj): 'Avumrj, fj c EXXdg, f/ <Povyi,a.

99

IV. Spolnik daje različen pomen:

sv agiategn  na levo:

d/J.oi  drugi (alii):
6Xiyoi  mal okateri:
jjfisgag  po dnevi:

jtokkol  mnogi:
jvkslotoi  zelo mnogi:

ol jvokkol  množica (jih) 175.

ol nkslotoi,  večina

ol a/./.m  ostali (ceteri)

ol 6Xiyoi  oligarhi

t-rjg fj/sšgag  tega dne

sv tfj agiatega  v levici

V. Spolnik je, kakor v nemščini, prvotno pronomen de- 176.
monstrativum; v atiški prozi je v tej rabi še ohranjen n. pr.

v tehle izrazih:

1.  6  ds  ta pa; ol  de oni pa; 6  /nev  — 6  de ta — oni, eden
— drugi; tov g /tšv  d jvf/veoav, tov g  d’ dmdozlftaoav  ene so (pač)
pohvalili, a druge zavrgli;

2. jvqo  tov  „pred tem“, prej: sv tq> jvqo  tov zgovcg  v
prejšnjem času; tov zal tov  tega in tega.

VI. Spolnik posamostavlja  vsak izraz: 177.

ol jtXovoioc  bogataši, to n skokov  pehota, infanterija, to mmzov

konjeništvo, kavalerija, to va.vtiy.bv  mornarica, ol nagdvtsg  na¬
vzoči, to f iš/Jmv  (ta fisXXovta)  bodočnost, d nšXag  bližnjik, ol
vvv  sedanjiki, ol jvaXai,  starodavniki, tu olr.cu  domače razmere,
sv t(]> Xsysiv  v govoru, to yvdrth oavtov  izrek „Spoznaj samega
sebe“, to tov nokšpvov  stališče v vojski, bistvo vojske. — Kvgov
irhiv/KiLov navtsg čta to (p/lofjaDr) slvai  občudovali so vsi za¬
radi ukaželjnosti.

VIL Fraze:  Avziog 6 HoXvotgdtov  L., sin  Polistratov;
tov  c savtov  dieta^sv  razvrstil je svoje ljudi;  ol jv s o  i
Ssvocpčbvta  1. Ksenofontovo spremstvo, 2. Ksenofon in njegovo
spremstvo.

1. Atributivna: 6 oocpog dvgg  ali (redkeje) d avr/g d ooq>og;  178.
d sfiog (piXog  ali d (piXog  d Sf.v6g.

Atributivna določila imajo vedno spolnik tik pred
seboj,  naj stoje pred odnosnico ali za njo.

S to umestbo postane pridevniška vsaka beseda in vsak
izraz (prim. § 75, 4):

Atributivna in predikativna umestba.

100

rj ayav s/.svtisoia  čudovita svoboda
d jt/imu  cpLkog  stari prijatelj
o 1 rove avtigconoi  tedanji ljudje
r/ nagavviza fjdovrj  trenotno veselje
6 asi (laoilsvg  vsakokratni kralj
ni sv tf/ noksi avtigmnoo  mestni ljudje
f/ xati’ r/ptoav voocprj  vsakdanji živež.

'H kv ža/.aiiivt, ngog tov Ilegapv vav/iayyM . . . Sevojg k/jo
vij g svtiads  Aegficuc. Apol. 17 D: nevešč sem tu običajne govorice.

Op. Pronom. poss. in nadomestujoč ga genetiv povratnega zaimka ter
TOioOtog, togo oto;  se umeščajo vedno atributivno. Gl. §§ 88, 90.

179. 2. Predikativna : o dvijn avvog  ali ativdg  6 dvr/g:

Predikativna določila stoje vedno izven  odnosnice in
njenega spolnika.

Vedno  se tako umeščajo:

a)  partitivni genetivi: vmv nohvšbv ol agiovot,,

b)  genetivi osebnih zaimkov,

c) avvog  v pomenu ipse,  gl. §§ 83, 89, 92.

d)  demonstrativa ods, ovvog, snelvog  J

e) dj.iq>(x), dp<p6vsQOh (ambo), sr.avsgog (uterque)

f) nag  ( anag ) ves, vsi, oXog  cel (gl. § 70).

n&c  d v’ sni yrjg xai vn<> yrjg ynvang dgsvrjg ovz dvvd^iog.
(Nom. 728 A.) Vse pozemeljsko in podzemsko zlato ni vredno
toliko kolikor krepost.

Op. 1. llaoa TtoiUg: celo (vsako) mesto, Tiaaai noAstg vesoljna mesta.

Op. 2. ’Ev pio-(j zfj a.pcpq.  sredi na trgu; žv vij pšarj a-fop? na srednjem
trgu. — O tej skupini in sličnih gl. § 183, 2, op.

180. Skladnost.

1. Pravila o subjektu, predikatu in predikativu so ista
kakor v latinščini. (Gl. Lat. slovn. §§ 180—183.) Zgledi:

'Pvyjj vošcptvai piatippcaoiv.  Prot. 313 C.

'O dnk.vijv sycov nhovviet.  Anab. 7, 7, 42.
blaga maoiv dvtigtbnoig ngmvov v o p, Ig sv a i,  ( putatur, existi-
matur  se smatra, velja) tisov g očfiecv.

— 101

To yvčbih oavvbv zal to aoKpgovsi earl tavtov.  Charm. 164 E.

"Ysi, flgovta  dežuje, grmi; peket (ioi uvog.

Avo zakcb te zdya&m avdge teti vatov.  Anab. 4, 1, 19.

'Eyčo zal Ilokvevztog zal oi d/J.oi jzgeogleig jz e o 1g k  i) o /a s v.
Dem. 9, 72. ' H tvpi zal b Tikuzjzog rj o av tčbv eQycov zvgiot.
AiOoi zal nkivftot zal £vka zal zčoapog dtdztorg e o  o t ti s v a
ovdev /jgr/oipd bat iv.  Mem. 3, 1, 7.

Avti)  dih) ngocpaotg r)v tov ddgoigeiv atgatevpa.  Anab. 1,

1, 7. (Prim. e a prima lex esto ). Pa tudi: tov to jrčbg ovz dpaiHa
beriv;  Apoi. 29 B.

Op. Nepopolni glagoli, ki dobivajo predikativ v nominativu, 181
so (razen sipi) n. pr. sledeči:

1. ijitoipx®tv | bivati pivsiv ostati

SEifOKŠvai f kot kaj dozstv j zdeti se

-,'i'fvsaDa:, šy.pa£vstv nastati cfaivsaHa'. | (z nom. o. inf.)

aafl-ta-aaila: nastopiti

2. ‘/.a a  st olj'a:
dvopa^safiai
/.š-fsatte
obcoosiv

imenovati,
zvati se,
na glasu biti

vo|i,t£eai)m
0"oXa|ipavsa!>:
v-pivsaHa:

| smatrati se,
( veljati za

3. zEpsTaSai | izvoljen,
&TO)8e£xvoo8m j proglašen
/siporovsTalte | biti.

Kvgog ntgatif/bg dnebetpdt).  Anab. 1, 9, 7. Eke&deoog bz
dovkov zal jv/.ovcuog b.z ntcoyov yeyovag.  Dem. 18, 131.

Kazolg optkčbv zavtog bzghrjor) zazog.  (Pregovor.)

2. S subjektovo besedo v neutru  p I u r a 1 i s se veže
verbum finitum  praviloma v singularu:

ligo c tf/v  dvdyzi)v jz avta  tdk/J sat’ dač) evri  sila kola
lomi. Tovg zazovg ov azb^ei. ta onka.

\\jzhx bati vfjg  dh)i)dag enr).  Aish. fr. 147.

3. Posamostavljen neutrum sing. pridevnikov se rabi često
kot predikativ:

c H jzatglg epiktatov  (najdražja reč) rlgotoig.  Eur. Phoin. 406.
IIag  de jzotap.bg bvajzogog, nag de; oykog pojiegbg, epofte-
g (bratov  d’ egppia.  Anab. 2, 5, 9.

t

Ovz aya , d'bv Jto/.vzoigavii)

nič dobrega ni mnogovladje.

102

a. h/

182.  4.  Attractio r el ati vi. Pri poteza oziralnika:

Oziralni zaimek se more tudi v sklonu (ne le v spolu in
številu) nasloniti na svojo odnosnico. To se zgodi posebno rado
tedaj, kadar bi stavkovni sklad zahteval pri oziralniku aku-
zativ.

Ta pojav se imenuje attractio, pripoteza.  K pr.:
Mef-ivr/ade, o v diM.o/Kr/.avs 6 okov  (= oqvmv, o v)  prisege, ki ste
jo prisegli. 'Ejtogevevo avv f/ er/e dvva/iiei  (== avv vij dvvd,u,si,
r)v el/sv)  z (vojaško) silo, ki jo je imel. Kvqo g delval aov vov
olvov enmslv, avv olg {== vovvoig, ovg) jahava cpiXslg  s tistimi,
ki jih ljubiš najbolj.

Slično: cpikm olov as dvdoa  (= voiovvov dvboa, olog av sl)

ljubim moža tvoje vrste.


Op. Tuintam pa se nasprotno odnosnica  nasloni na oziralnik
(obratna pripoteza):  '0 'AttoAAotiv Ssvocpoiv-ct dvstAe fl-sotg,  cZ-  (= fl-soOj,
otj) SSsi 3‘osiv je (preroško) napovedal b o g’ o v e, ki jim je bilo treba
žrtvovati.

183. Predikatova apozicija

(Gl. Lat. slovn. §§ 187 idd.)

je v grščini zelo priljubljena. Dobivajo jo:

1. Substantiva personalia,  često s pristavkom parti-
cipija d>v  (v slov. „kot“):

Kvooc en mug mv  (kot otrok, v otroški dobi) ndvvcov
itdvta "/.gdviatog evofilgsvo  je veljal med vsemi v vsakem oziru
za najboljšega.

2. Adjektivi in participiji,  ki izražajo telesno ali
duševno stanje ali spored:  skcov (movmog, dajeva g)  rad;
dxcov (dzovatog)  nerad; ogftgiog  zgodnji, zgodaj; eanegiog  zvečer;
axovalog  v temi; voivalog  tretji dan; mgdnog, devvegog  itd.

01 xsXewdioi vd>v  ' EXXrjva>v v.avefiaivov eig  trde xd)fmg  troji’
Kagdov/cov rjdr) anovaZot  (že v temi). 01 a EXh]vsg dcpir.vovvvoj,
eig Ksgaaovvva voivaloi.

Op. Seveda se rabijo taki pridevniki tudi atributivno;  tedaj
imajo nekateri drugačen pomen:

Predikativoo: Atributivno:

c.: Ejiicetg Tcpfino: oi tip ono: Erorstg ^AD-ov

konjeniki so dospeli (kot) prvi, najprej, prvi  konjeniki so dospeli.

103  —

Takisto npčzspog prior,  Sorspoj posterior,  TsXsuTatoj nltimus  itd.:

6  :p£Xoj |xovoj edinci prijatelj 6 povoj cpO.oj edin/ prijatelj

avipov to Spoj vrh gore to šbcpov opoj visoka (strma) gora

šax«T7j ■?!  vvjao; skrajni konec otoka vj šcr/arij v-žjcsoj najskrajni otok (izmed

več otokov).

Casus obliqui kot stavkova določila.

(Sklonoslovje.)

Akuzativ. 184.

I. Enojni akuzativ.

1. Transi ti v ni glagoli so vobče isti kakor v slovenščini
in latinščini; ti imajo direktni pasiv.

Pri pretvorbi v pasiv stopi  pasivni subjekt
(t. j. subjekt v prejšnjem aktivnem stavku), če je živo bitje,
redno  v genetiv s predlogom vm>  (redkeje naga, jvgog,
sx),  sicer redno  v sam  dati  v:

X(yr)Gtbc novtjoolg ov mrgcbonstcu Xoyoic. IJ6Xng  {mo  (ali &c)
flaaiMroc dsdo/išvcu.

Op. V grščini pa morejo tudi intransitivni  glagoli stopiti v di¬
rektni  pasiv:  tuotsom tiv£ zaupam komu: moTsčopat zaupa se mi; araoToupai
ne zaupa šemi;  &psX«> uvoj zanemarjam: &psXo5pai; šntpooXe6u> tiv£ prežim na;
£7UpouX$t)0|j,ca name se preži; £px«> tivoj vladam: £pxop«i.

2. Nekateri grški transitivni glagoli  pa  veljajo 185.
v slovenščini (in večinoma tudi v latinščini) za intransi-
tivne :

koristiti in škodovati,
biti skrit in pa bežati,
dobro in zlo govoriti,
varovati se in se braniti
ter j) r i s e g a t i pri kom
veže Grk s tožilnikom.

dvivdvai, (htpeksiv nva  koristiti komu

[l/.djvtm> nvd  škodovati komu

Xavftaveiv, (pevystv nvd  bežati, prikrit biti pred kom

sv, ncutčbg Xeyeiv nvd  dobro, zlo govoriti o kom

<pv/.dv%HG'i)ai viva (cavere aliq.)  varovati se pred

— 104 —

d/.wveatiai v tv o.  braniti se proti

b/.ivvvai, šmoQxslv tisov  pri bogu priseči, krivo priseči
svsQysvslv, sv jtotelv vtva  dobro storiti, dobro izkazati komu
ndtKslv, "/.(moog mit e tv v tv o.  krivico delati, kaj hudega učiniti
smksmstv vtva (deficere aliq.)  (= ga zapustiti) mu zmanjkati
aldelotiat, alo/vvsatiai vtva  bati se, sramovati se
vtptfvgsiotiai vtva  maščevati se nad.

Ovdsig vov tidvavov šx(petiyei. 'EniavafJtat xal sv Xsyetv vov
sv Xsyovva v.ai sv notslv vov sv muovvva  Mem. 2, 3, 8. KXšaqyoq
(h(fš).si vovg a EXXr/vag  Anab. 1, 1, 9. To ovodvsv/.ta o otvog snš/.tnsv.
Anab. 1, 5, 6 (exercitum frumentum defecit). "'Ofvvvpu tisovg xal
tisdg.  Anab. 6, 6, 17.

XaXenov ds k ati s tv tisov avbo’ smoQxov.

Krivoprisežniku je težko prikritemu biti Bogu.

186. 3. Notranji (vsebinski)  objekt se rabi češče nego v la¬

tinščini.

Vsebina se pove glagolu

a)  z istodebelskim  samostalnikom:

Mvdvvsvco vov so/avov xlvdvvov  sem (tičim) v skrajni
nevarnosti.

r.a?JJ,ovr)v vIktjv vtr/.av  zadobiti krasno zmago
vavvr/v vip’ (jvoavrjytav ovQavqyoj  zavzemam to povelj-
ništvo;

-vmUv«' *tt\s b) z  istopo m e m bnim  samostalnikom:

noksfjtov ovoavstistv  vojsko vojskovati
rjdiovov [Hov r Qf)v  živeti najprijetneje življenje
pjmodv odov ievat  iti dolgo pot
5 Okvfima vtxdv  zmagati v olimpijskih igrah;
c)  čisto splošno vsebino izraža neutrum zaimkov in
pridevnikov:

vovvo xo.ioo)  tega se veselim

vovvo bšouai nov  to te prosim

ogv [ikemtv, dzovstv  ostro (po)gledati, (po)slušati

fjbv ysXav  sladko se smejati

/teya cpQovelv  ponosen biti

iišya Xšysiv  glasno govoriti

vi /obi/vai aov;  kaj naj počnem s teboj ?

vcoX?m, fjtsydXa oitps/.etv  mnogo koristiti.

105

Op. Taki akuzativi so cesto postali prislovi:

-l ; čemu ? kako ?
xi nekako

to  ocaT« TO Otov (siva:), ) kolikor se
to sto tout(j> (siva:) / tega tiče

o03šv, [irjSiv nikakor
tovSs tov  TpoTtov na ta način
(to)  -poiTov izprva. prvič
tsXo;  naposled.

II. Dvojni akuzativ

187 .

je podobno kakor v latinščini (Lat. slovn. §§ 197, 199)

1. osebni in stvarni,  pri glagolih: ' -

a) ddidozo) vivd n doceo aliquem aliquid
zovjitoi tu 'd Ti celo aliquetn aliquid

dva- (vrni-) fu/ivr/ozoi vivd vi  spominjam koga česa

b) egeovav, alveiv vivd ti quaerere, poscere ab (ex) aliquo

c) d/upievvvvai, Iv dve iv vivd vi. induere aliquem aliqua re
rzdveiv vivd vi exuere aliquein aliqua re
dipaiosioAm, dimov lav vivd vi  (tudi vivog vi) privare,
spoliare aliquem aliqua re

mmiv, šgyd£eo$ai vivd vi  prizadeti komu kaj
mjdvvenfku ygi)  tiara viva  izterjati denar od koga.

Pri pasivni konstrukciji ostane stvarni akuzativ neizpre-
menjen (prim. sententiam rogatus).

01 Ilšoaai didaozovoi tov g mudag ocoipgoovvijv.  Kir. 1, 2, 8.
'Agiavimvog aivei Kvgov /uobdv voicbv prjvdiv.  Anab. 1, 1, 10.
'Efiovkovvo dcpaigsiotku vovg Ivorzovvvag r 'K/.?.r/vag vi/v yfjv.
Anab. 1, 3, 4.

Aluzij g vm> Aoiovay6qov drcsovsopTo vijv dgyj\v.  Her. 6, 13,
je bil oropan prestola (za prestol).

2. Dvojni akuzativ objekta  in njemu pridejanega pre¬
di  k a t i v a,  pri glagolih:

Ovopageiv, zaAeiv  imenovati, zvati koga kaj
jioielv, zaOiovdvai, nageyeiv (facio, efficio, reddo)
aloslabai (ereare, eligere)  izvoliti za ...
itofUCsiv, zoivsiv, ip/eiottai  smatrati za . ..
eyeiv, dedovat, (Imvov ččdgov  za ...)

ŠMiifldveiv (aveipavov deogov)  dobiti (venec za darilo)
nageyeiv savvov se praestare.

Pri pasivni konstrukciji teh glagolov nastopi dvojni nominativ. Gl.
zgor. § 181 .

aliquid

- 106 —

188.  III. Adverblalni akuzativ.

1.  Accusativus limitationis (omej itve ali o z i ra)
se rabi mnogo češče nego latinski ablativus limitationis, napove¬
dujoč, v koliko obstoji veljava kakega glagola ali pridevnika:

■/.ai.ng  to eldog  lep po zunanjosti, lepe zunanjosti
(v/a&oc (deivbg) vš/vr/v  dober (sposoben) v umetnosti
sv e/eiv  to telesno se dobro počutiti

ovvcog s/co ti/v 'tpv/jiv, vi j v yvcb l M)v  take volje (tako raz¬
položen) sem; tega mnenja sem
vcb /sige čede/ievog  z zvezanimi rokami
vijv "Ascpalijv jidlkeoiku  biti v glavo ustreljen.

Ovdslg dvihjomcov avvbg anavva  (v vsakem oziru) aoipog.
Tvip/.bc,  t d v’ (Jna, v ov ve vovv, v  d v’ o/v/iav’ si.

2. Akuzativ mere  napoveduje, kakor v latinščini,
prostor (oddaljenost) in čas:

’E^8?mvvsi  did vf/g  Avdiag avaO/iovg vnelg nagaadyyag eiv.ooi
y.ai dvo.  Anab. 1, 2, 5. Tavvrjv vijv vvuva ovvco 6i,eyevovvo.  Anab. 1,
10, 19. Evvavfiu e/ieivav ij/iegag barva.  Anab. 1, 2, 6.

Tgumovva e vij yeyovmg triginta annos natus.

3. Akuzativ smeri je ohranjen pri pesnikih, n. pr. pri Homerju.
IloiUol 'teav o-vsps; -^piispov dffi. Od. 1, 176. Mnogo mož je prihajalo v

našo hišo.

Kviar) -8’ oOpavov fxev. II. 1, 137. Dim se je dvignil do neba.

Mnogo se rabi ta akuzativ v zvezi s pritiklino -3s: &Txov8s domov, r.z-
MovSe  po ravnini.

4. Aknz atj v vzklika  .stoji pri prisegi v zvezi z
medmeti val, vij  (trdilno) in ud  (trdilno in nikalno) ali val /id
(trdilno): „pri“.

Ai./.d /id vovc deovg ovr. eycoye avvovg duvgco.  Anab. 1, 4, 8.
Ni) vbv y,vva.  Apol. 22 E. Nal /id vode av.f/nvgov.  II. 1, 234.

189.  IV. Accusativus absolutus

dobe posebno brezosebno rabljeni neutralni participiji:
i£bv (jvagov) —  dasi je dovoljeno, mogoče; drV§av  ko so skle¬
nili; vv/ov  če se je primerilo.

/io^av  de vavva exijQvgav ovvcn mnelv  (ko so to sklenili),
to sklenivši so objavili. Anab. 4, 1, 13.

107 —

Tavva cpikonokepiov  / lot. doxei avdgog egya šivat, oan,g
«£b v slgr/vr/v B'/stv dvev alo%vvv)g mi  /3Aa/5jg algeivat nokeptelv

to se mi zdi početje bojaželjnega moža, ki si izvoli vojsko,
da si mu je na voljo dano  živeti v miru brez sramote
in škode.

D at iv. 190.

Grški dativ stoji

A)  kot pravi dativ,

B)  kot lokal (mestnik),

C)  kot instrumenta! (orodnik),

D)  kot soeiativ (družilnik).

A. Pravi dativ.

1. Dativni objekt  stoji, kakor
golili in pridevnikih.

N. pr. pri glagolih:

(hnphiv, dpvvetv  pomagati
Em-, ngoavavveiv \  zapovedati

v lat. in slov., pri gla- 191.

koristiti (gl. § 185)

Avotvekstv
avucpeoEiv  (
sneadai,  dzokovdeiv  slediti
ngsnst, ngoat)y,ei poi  spodobi se
ya.p,siaihu vtvt nubere alicui (viro).

nag aaekeveadat

ep do v siv vivi  zavidati komu
kaj; pas. pa: < pdovovp-ai

Pri pridevniku: 6 dyaf)bg  vd) dyadd) p.ovog epiko  g
2. Dativ interesa se rabi kakor v latinščini:
a)  kot dativ c o m m odi in incommodi:

192.

Apr/aikaog eneksve aveipavovadai nama  g- voj ded)  (bogu na
čast). —~'Akko avgdvevpa avvdg avvekeyevo  (se je nabiralo zanj)
sv Xeggovr'j(j(p.  Anab. 1, 1, 9.

Op. Podobno se razlaga participijev dativ (dativus relationis)
v zvezali kakor: -Jj osoj Sisipavn  -6v jto-capov r.pbc,  šanipav ezl AuStav cpšpsi
(prekoračivšemu pelje pot, t. j.: kdor prekorači, zanj pelje pot; če preko¬
račiš, pelje pot). Anab. 3, 5, 15.

Fraza: pšv aovsA b-m  (sljcstv) skratka, kratko in malo.

b)  Kot dativus  e t h i c u s :

N. pr.: c5 pf/veg, d )g yju.bg uoi  6 ndnno g. Kir. 1, 3, 2.

c)  Kot dativus auetoris,

t. j. kot pasivni subjekt  (namesto vnb  z gen.) posebno pri
pasivnem perfektu in pluskvamperfektu.

— 108 -

Kav tovt*, šgn), vi/m/isv, jvaviT 7)/a Iv nen oir/vai  (je od nas

vse storjeno). Anab. 1, 8, 12.

Ava/uvf/oco vgidg ra rovro) jvejcgay/Aeva  (od njega storjeno).
Pri verbalnem adjektivu  na -reog  je ta dativ za¬
konit. (Gl. §§ 108, 147, 239).

d)  Kot dativus possessivus.

c Yotdgxei f//uv ovdev v&v šmrr/delcov. Trn vecovdrq> visi diM/ir/v
dvo/ia (nomen indidi) Ka/./Jargarnv.

193 . B. Dativ kot lokal.

1. Krajevno,  na vprašanje kje?

Redkokdaj brez predloga: v adverbialnih izrazili rf/ds, 7 },
vavrr/  in pri pesnikih: Zev g affleoi vaicov  (bivajoč v višavah)
II. 4, 166.

Navadno s predlogi: ev, esri, Jtgog, miga  itd. (Gl. § 212 idd.)

Op. Stari lokal (s skloniiom -1) je še ohranjen v adverbialnih
oblikah, n. pr.: div.o'. (domi),  x«|ia£ (humi), e%el (ibi),  itoT kam ?

2. Časovno,  za napoved določenih  časovnih po¬
datkov („datum“), zato posebno pri števnikih in zaimkih:

rerdgrq> erei  v četrtem letu

r<7> emovn /ir/vi  v nastopnem mesecu

rf/ jrgoregaig  (t. j. r/fiegg)  prejšnjega dne, dan prej

rf/ varegaig  dan poslej

rf/de rf/ vv/.ri  to noč; Td/.v/mting  ob olimp. igrah.

Tf/ varegaia' Kvgoc enogevero r)/ieh/fievcog fiaffov  (bolj
brezskrbno), vf/ de rgi.rr/ em rov dg/iavog naffr/fievog rr/v jvogeiav
kmoielro.  Anab. 1, 7, 19 in 20.

194 . C. Dativ kot instrumental.

1. Dativus instrumenti
pove sredstvo kakor v latinščini ablat. instr.:

Ovdeig hzaivor r/dovalg e/.rr/aaro.

Ta /iekXovra ngivo/uev roig jvgoyeyevr//tivoig  bodočnost pre¬
sojamo po preteklosti (doslovno: s preteklostjo).

TlageMelv »ir/, fjv /3Ig  (ni bilo mogoče s silo).

Zr/fuovv n,v a Oavdrot morte multare; zgf/odoJ uvi uti aliquo.

109 —

Op. 1. Ta dativ se more nadomestiti  z 5id z gen.:

3i’Sp-pjg (z jezo, v jezi); posredujoča oseba  vedno tako:

£pfir;V£co{; Vjpurnjaev po tolmaču (s pomočjo tolmača) je vprašal.

Op. 2. Xpf;o9-ai -tivi uti aliquo  rabiti (a')vsp-f<T> za pomagača), občevati
s kom.

2.  dativ us causae pove povod dejanj in stanj: <p6ftqj  195.
iz bojazni, (ptiovu, dvdyxy  itd. Pa tudi vi t,o  z gen.: vir,d cpofiov.

Stoji posebno pri glagolili duševnih afektov:

/alg siv, rjdeaDai  nw veseliti se česa
Xmr,s~ioi)(u nvi  žalostiti se zaradi česa
<)gy Hišniku, yaXeitaiveiv nvi  jeziti se nad, zameriti
%aXejv<x)g ipsgsiv nvi  nerad prenašati, nevoljen biti na
ditoge.lv nvi  v zadregi biti v čem

01 otgandrtai eyaZhtaivov xai (hgyi^ovvo loyvgd>g vq> KZsdg/jp.

Anab. 1, 5, 11.

Op. Tudi inl  z dat.: 6i^dXXsza.i  šrcl 9-soaspeta xai aA^O-eia v.od  dixai6TY]v.,

ponosen je na ...

d)  Dativus discriminis (mensurae):  1%.

jto?dq> (6/aym) umCcov  prim. multo .  . . maior

oocp-vooovto)  kolikor-toliko.

IIoXXoig eveoiv votegov  (za) mnogo let pozneje.

'Eitvaga Jtgovega Kvgov nevve i/iiOjcug elg Tagoovg d(pi.xevo
quinque diebus ante Cyrum Tarsos venerat.  Anab. 1, 2, 25.

e)  Dativus modi.  197 .

Tnvvrjv vi)v n6Xiv 6 IJegočbv paauevg ovx sdvvavo ovvs /govoj

sXs:tv ovvs [lig.  Anab. 3, 4, 12. Ov xgavyy, dXXd oiyfj  xai yovyi)
iv iooj xai /3gadecog itgoofjoav oi jidoflagoi.  Anab. 1, 8, 11.

Posebno v prislovnih izrazili: xoivy  skupno, di)/.iooiq. puhlice,
idiu privatim, vfj dZrjiMg  v resnici, dvdyxy  šiloma, vq> ovn  istinito.

Op. Včasih se stavi namesto dativa: |i£xd z gen. (prim. § 217), od¬
nosno očv z dat. (§ 215).

D. Dativ kot sociativ.

1. Dativus sociativus.  19 $.

V ta dativ stopi oseba ali stvar, ki se ž njo kaj druži,
posebno pri prijateljskem ali sovražnem razmerju:
a)  pri glagolih:

pdyopai, icoXepeco nvi  (pa tudi itgog vov itoMpiov)  bo¬
jujem, vojskujem se s kom

— 110

191».

200 .

o/uaso)  ti,m'  občujem, družim se s kom
negdvvvfu, /,udyvvju' vi Vt.vt  mešam kaj s čim.

Ud )c ovv /id^cofiai ihnjvog mv 'deig, vvyr/;  kako naj se kot
smrtnik borim z božjo usodo ?

b)  Pri sestavljenkah z raznimi predlogi (sv, ovv, did, ml,

jvgog, naga  itd.)

diaXsyo[ial  im pogovarjam se s kom
<)t,aXXdvvo{A,ai vi,m  (tudi vcgog viva)  sprijaznim se s kom
mivi/dsfiai, vi,vi,  napadem koga, navalim na
ovvslval vi,vi,  sestati se s kom
mgoo8’/siv vov vovv uvi animadvertere aliqiiem
Ai,aXex'dr)val gol  j3ovXo/j,cu /.oovog fiovog.

c)  Pri adjektivih in adverbijih:

G avvog  isti (kakor) v.oivog  skupen
Gvyyevr'jg  soroden b/uovvfiog  istoimenski

d,a« obenem z buov  skupno z

'QjtkiO[/,evoi fjoav volg uvvolg  Kvocp  bn/.<ug  opremljeni
so bili z istim orožjem kakor I\.

2. D a t i v u s c o m i t a t i v u s
se rabi sam osobito v zvezi z avvog:

al vr/sg dmioai MAcooav a v volg d v d o d g i. v  (s  posadko
vred).

Sicer s predlogom ovv,  kadar se ne misli na sredstvo:
fSaai,Xsvg ovv ovgavevfiavi noXX& nooGibr/tvai.  Anab. 1, 8,1.

Op. Spremstvo se more opisati z £x<ov, ep sprav, /.aP<6v. N. pr. BaaO.au;
ŽX«>V a-pd-csupa ... Z  vojstvom . . .

G e n e t i v.

A. Genetiv kot atribut.

1. Ge netivu s appositivus  (definitivus, esplicativus):

UX(ou rcToAtefl-ppv mesto Ilios. (Homer.)

2. Gen. subiectivus in obiectivus:

Tsksvvrj vov [Hov  (gen. sub.); ol iJeoiv 007.01  prisege pri bo¬
govih (obiect.); nodog navgldog  domotožje (object.); ygaq>i) miga-
vdfMov  tožba zaradi kršenja ustave.

3. Gen.  p o s s e s s i v u s :

Ta MeyaXov [laoiMcog flaGilem  prestolnica Velikega kralja.

111

Posebnosti:

rd rovv (piXo)v  imetje, zadeve prijateljev

'A/Jgavdgog 6 <PMmrov,  AL, (sin) Filipov (gl. § 177, VII.)

'Eg/Mjg  6 Maiag tfjg "Ar/.avto g,  H., sin Maje, Atlantove
hčerke

iv "Aidov  (t. j. obdft), elg " Aidov  (t. j. obdav)  v Had(u)

elg 6idaoy.dXov  (ali dida07MXov) cpoirdv  hoditi k učitelju, v šolo.

4. G e n. q u a 1 i t a t i s :

Tgičbv /.ir/voiv /uobog, [dag f/pegag oTvog.

5. Gen. partitivus
se umešča predikativno:

01 dub^avreg ran’ Umkov ta/ii inavovvo.  — *Hdr) fjv peoov
t/pegag.  Anab. 1, 8, 8.

Elg roaovrov slai v6X[ir/g a<piypt,6voi ad ea/n insolentiam
progressi suni.

Posebnost: Avriy6vp ayet. rov Oldbzoda elg KoXcovov rfjg
‘At  r i7, p g  (v A tiki; ki leži v A tiki).

B. Genetiv kot predikat.

1. Pri genetivih prilaščanja (possess., (piaht., partit.): Al  201.
lan ’r/.al noXeig rjoav Tionaipegvovc  Jonska mesta so bila Tisa-
fernova (posest). Anab. 1, 1, 6.

Zlasti a)  pri glagolih  elvai  in  y lyv eodai:  Tdrv
pdyj/ vi7.(bvr(ov 7.al rd ag/eiv eariv  zmagovalcem v boju pripada
(je naloga, dolžnost, poziv) tudi vladanje. Prim. lat. patris est.

Namesto genetivov osebnih zaimkov se rabijo posesivni,
če jih imamo: epov  ean rovro mneZv,  pa: d adeXg)6g (ppaiv
e. avtov  elvai rovro noielv.  (Prim. Pat. slovn. § 221.)

b)  Tudi pri adjektivih:  Idiog, olzeiog proprius, legog
posvečen, svet. Necbg AnoXXcovog legog templum sacrum Apollinis.
(Genetiv se more smatrati odvisnim tudi od samostalnika verbg!).

2. Gen.  p r e t i i

odgovarja latinskemu genetivu in ablativu pretii: pri glagolih: 202.
d^iovv  ceniti; drvelabai, ngiaaftai  kupiti; djtodldoofhu, jwrgdov.eiv,
ncoXetv  prodati; pri pridevnikih: dgtoc vreden, dvagiog  nevreden,
dvrd^iog  toliko vreden.

Splošno ceno izražajo: noXXov  (visoko, drago), oXiyov,
ovdevog, nXelarov, iXa/larov.

112

HoKlov jtoi,ov/,uu (magni facio) dzrpzosvai, a am)xoa.  Prot.
328 D. log« '/jrrjfuhorv oir/. divr/z-i)  slava za denar ni kupljiva (ni
na prodaj).

h j  rod g (= laz obe) ydo dvijo jto/Jmv dvzd^iog aXXoiv.

C. Genetiv kot objekt.

203. 1. Genetivns memoriae in criminis

stojita kakor v latinščini;

a)  gen. memoriae:

KaXov ye zal blzaiov zal oglov zal ijdiov zg>v dyd r bmv p,dXXov
'F/ zCov zazmv fisfivr/odai.  Anab. 5, 8, 26.

’Eyd> oXlyov efiavzov čjtehafidfirjv  bi bil skoraj pozabil sa¬
mega sebe. Apol. 17 A.

b)  gen. criminis: pri glagolih, n. pr.:
yod<pf:c>t)ai z tv d z iv o g  tožiti koga zaradi česa

čicbzsiv uvd z tv o g  (sodnijsko) preganjati koga zaradi česa
(psvyeiv z iv 6 g  tožen biti zaradi česa
tlavdzov bubztiv, vmxyeiv capitis aliquem accusare
Mhlvjzog žorzodzr/v doejielag &yodApazo.  Eutifr. 5 C.

204. 2. Genetiv s partitivnim pomenom stoji

a)  pri glagolih jesti (eofHco),  piti (jtivco),  zaužiti
{dnoXavco),  pokusi  t i ( yevopiai ) in sličnih.

Op. Kadar se zaužije ves predmet, stoji objekt v akuzativu.

Tovzoig fjoftr] Kvoog • ffovXszai ovv zal as zovziov yeveo'dac

da tudi ti to pokusiš. Anab. 1, 9, 26.

Pa: Kvzkmp, zrj, Jtls olvov  (akuzativ, ker se namigava na
Polifemovo požrešnost).

205. b)  pri raznih glagolih:

skrbeti, zanemarjati, stremeti
udeležiti se, delež imeti,
dotakniti se, prijeti,
zgrešiti in zadeti.

(poovziCetv, bmfit-J.siaikd zivog  brigati se, skrbeti za kaj,
ogtpeodai, b<pii.aiJai zivog  stremeti za čim
dfieXeiv, 6Xiycogsiv zivog  zanemarjati, malo uvaževati
fiezaXafifidv8iv ztvoc  udeležiti se česa

113 —

pevic/eiv, /COLVCovsiv vivog
pevadidovai vivd g
anteofial vivog
jveigaafiai vivog
ezeoftai vivog
vvy%dveiv, Xay/dveiv vivog
dfiagvdveiv vivd g
ipeideoihu vivog
Brezosebniki:

delež imeti pri čem
delež dati pri čem
dotakniti se česa
poskusiti kaj
držati se česa, mejiti ob
zadeti (slučajno) kaj
zgrešiti kaj
parcere alicai.

iiJ.ahi, i.i.oi vivoc  leži mi na čem

pevapekei poi vivog paenitet me alicuius rei

Kvgog v&v Jtag’ eavvtp ftagftdgcov S3VspeXeivo.  Anab. 1,1, 5.

Tfjg v&v no/./Mv dob]g ov del r/pag (foovvlgevv  za slavo pri
množici se ne smemo brigati. Krit. 48 A.

c)  Takisto pri pridevnikih  podobnega pomena (adiectiva 206.
relativa), kakor v latinščini in navadno kakor v slovenščini;
n. pr.: vešč, pomljiv, deležen, poln, pohlepen, zmožen:

epneigog  izkušen
šmovr/fiav peritus  vešč
pvr/fMov memor  pomljiv
empelrjg  skrbljiv
idvo/og particeps  deležen

aneigog  neizkušen
peovog, nXpQpg  poln
yvpvog, 7.nvog  prazen
dpe/cr/g  neskrbljiv
dpoigog  nedeležen

2veyai cplX(ov egppoi, v&v d’ dnoXXvvvow nXdai.

D. Genetiv Kol ablaliv.

1. G e n. s e p ar at i o n i s

a)  pri glagolih ločitve in oddaljenosti;  n. pr.:

207.

-/arnike iv vivd vivog
7o)Xveiv vivd vivog
imovgeueiv, acpiovdvai vivd vivog
ane%eiv, ddc/eiv vivog
tmic/emkil vivog
eXmth.oovv vivd vivog
ovegeiv vivd vivog
deloftal v iv d g vi
ddat vivog

ločiti koga od česa
ovirati koga pri čem, zabraniti
odvrniti koga od česa
oddaljen biti od česa
zdržati se česa
osvoboditi koga česa
oropati koga česa
prositi koga česa

pogrešam kaj, manjka mi.

'Ooovvug Kvgcp ehrev, ovi vovg Ictjzea g xcoXtjoeie vov ndeiv.
Anab. 1, 6, 2. Aieo/ov dXh)Xcov  (so bili v razdalji) j3aoiXev g ve

8

— 114

208 .

y.nl ol "Ellfjveg cbg roidvovm atddia.  Anab. 1, 10, 2. Xoovov uvd
šneoyov  (so prekinili) vr/g nogelag ol fldgrlugm.  Anab. 3, 2, 32.

Navg eyovteg tgianoalag y.al dydot]xovva dvolv dsovoag  (dve
manj kot 380). — Ov nollov dčco ydotv eyeiv tq> y.atrjy6oq> noti
maltam abest, quin gratiam habeam:  Lis. 24, 1.

Op. Sem spadajo tudi sestave  s z a-c a.  ki pomenijo vse nekaj so¬
vražnega: . ,. .

zcciacfpovsiv tivog zaničevati koga

y.axa"fs/av tivoj zasmehovati koga

zanrj-fopelv -tvoj SeiAiav dolžiti koga strahopetnosti

vMzajr(vd>ayeiV  tivoj  paipEav očitati komu neumnost.

Pasivno: 8-ava-to; y.axš-p/«)OTat pou smrt je proti meni sklenjena, moja
smrt je sklenjena.

b)  Pri glagolih začeti, nehati
pove genetiv začetno ali končno točko.

dgyeiv uvog  začeti (kot prvi, da drugi nadaljujejo)
ag/eoftai, tivog  začeti (in sam nadaljevati)

JtavBiv nva uvog  odvrniti koga od česa (= učiniti, da neba)
mivtaiku, bjyf.iv uvog  nehati kaj (s čim).

Mt/čs <pvyrjg alayodg ag/eve, grjds cpoftov.

c)  Pri glagolih čutnega zažiranja,  da se izraža izvor
tega zažiranja; n. pr.:

movsiv uvog  slišati od koga, slušati na koga (komu)
jT/ovihlvfcvOoi uvog  izvedeti od koga
aioddveodul. uvog  zapaziti kaj.

Baoilevg, snel rjtiovas Tioocupegvovg tov Kvgov atolov, dv-
tntaofo-v.svdgfto  ko je slišal (izvedel) od Tisaferna. Anab. 1, 2, 5.

2. Gen. comparationis:

a)  za ko  m par  ati  vi  namesto rj  z nominativom ali aku-
zativom.

Ovh  eoti jj/rjtobg  (nego mati) ovde.v f/diov tenvoig. ’A$iovv
del vgag dimvovg tov jvbjdovg elvai  mora se zahtevati, da ste
vi boljši nego množica;

b)  pri izrazih prednosti  ali n a z a d n o s t i :

Jtegieivai, vcegiyiyvemlai uvog  | nadkriljevati,
jT.oottevetv, jTA)oe:/mv uvog  j presegati koga
y,gatelv uvog  nadvladati koga

dg/ei.v uvog  vladati koga (nad kom)

— 115

r/mtioftai vivog  podleči komu

Xelneo&ai, v a ve  o s iv v iv o g  zaostati, zakasniti se

Ajigiv/.oiiag vovegr/oe vfjg fid/Jig rj/tegcug jtšvve  seje pri boju
zakasnil za 5 dni. Anab. 1, 7, 12. Ildvvoov ioov  ol iieoi v.oavovaiv.
Anab. 2, 5, 7.

Op. yp(sta8-a£ Tivig = poveljevati komu, ^"fstoD-al -civi — pot kazati komu.

3. Gen.  c o p i a e ,  209

stoji, deloma soglasno s slovenščino, pri glagolih napolniti
s čim (mfuvMvai, jvXi]qovi>  vivog),  poln biti  (ye/j,eiv vivog)  i. dr.

'O ).<Ufog vdov Imvecov eve^r/oftr).  Anab. 1, 10, 12. Ol C 'EX-
b/vsg slg x(b/iag jv oXXdbv y.dya'dmv ye/.iovoag rjX9ov.

E. Genetiv kot sklon adverbijev.

Genetivus temporis:  210

Časovne besede v genetivu napovedujejo čas splošno:
/ei/j,dbvo g po zimi; degovg  po leti; rj/vegag xai vvzvog  po dnevi
in po noči, noč in dan; tov /Aijvog  mesečno.

Trjg rjfiegag oXrjg difjX / &ov ov nXeov jtevve xal eixooi ovadicov,
dXXd  dslXrjg aipUovvo elg vdg xcb(iag  ves dan niso prekoračili več
kakor 25 stadijev, a popoldne .. . Anab. 3, 3, 11.

Op. Mnogi krajevni prislovi,  ki se v rabi bližajo predlogom,
se vežejo, kakor večinoma v slovenščini, z genetivom:

sveti; izven sp« zunaj ipvtpoa9-sv spredaj

šviog znotraj e£oa> noter Smaltsv zadaj

j _ ava) zg-oraj švavriov nasproti, vpričo

7tXr ( otov l  ^’ zu  y.cixuj spodaj vtpoam, vtoppov naprej.

"Aua vf/ ri/Mou ogrhotv Ijvjveag jvegav vov jvova/j,ov  (onstran
reke), jvetovg de ava> vdov ijmecov.

Včasih tudi časovni  in drugi prislovi: oipe vfjg  vvnvog
pozno v noči; Xm'Xga vdov yovecov  tajno pred starši, staršem za
hrbtom.

F. Genetivus absolutus. 211

Rabi se vobče kakor latinski a b 1 a t. abs. (gl. § 232, 2):
BovXoi/.ir)v dv anovvog dmčbv Kvgov (invito Cyro) Xmhiv avvov
djz£Xficbv  ker sem odšel proti volji Kirovi, bi rad, da mu ostane
prikrit moj odhod. Anab. 1, 3, 17. — Tudi brez samostalnika:
iz de vovvov Aa.vvov jvgoiovvcov  (namr. ovgavicovdbv) avv zoav/f)
ex vov avvo/idvov dgdfvog  eyevevo.  Anab. 1, 2, 17. Oiivcog ir/ovviov
(namr. vdov ngo.yiMlvo>v)  v teh odnošajih.

8 *

— 116  —

212. Skloni s predlogi.

Skloni s predlogi izražajo vsa ista razmerja kakor prosti
skloni, samo še živeje; razen tega pa mnogo drugih razmerij,
ki jih sklon  sam  ne more pomeniti.

Ker je pomen predloških sklonov zavisen le od predlogov,
zato določimo tu n j i m pomen.

Op. Mnogo se rabijo predlogi tudi v, sestavah;  tisti, ki se ne
morejo sestavljati, se imenujejo nepravi predlogi;  n. pr.: pri; aveu
brez; #xpi, pš/pt do; svsr.a zaradi.

213 . Predlog. Praeposttio. iigotho^.

Predlogi so bili prvotno prislovi;  pesniki jih mnogo¬
krat še rabijo tako; v atiški prozi pa je navaden le ngog  v
zvezi ngog de  (zraven pa).

Pregled predlogov.

I. Predlogi z enim  sklonom:

A)  z akuzativom: elg, dva, čog,

B)  z dativom : kv, avv,

C)  z genetivom:  avti, dno, ex (§§), ngo,

dvev, dXQt, ]ie%gi, evexa.

II. Predlogi z dvema  sklonoma: z genetivom in z
akuzativom  : <5(d, y,atd, vneg, [ista.

III. Predlogi s tremi  skloni: dpupi, naga, eni,

ngog, vno, negi.

Vobče pomeni

A k u z a t i v smer, gibanj e: kam.

Genetiv  izhodišče: odkod.

D a t i v kraj (bivanj e): k j e.

I. Predlogi z enim  sklonom.

A. Z akuzativom.

1. etg (eg)  = in  c. accus. (nasprotje &■): v, na, k;
na vprašanje: kam?

a)  krajevno:  e(pvyov elg vrjv nofav, elg  (na) vi]v dyogdv

(ljudski shod);

— 117 —

Op. Pri glagolih dospeti, zbrati  se  stoji praviloma si;: atmžvav
sl; zb  Upov convenire in templum  zbrati se v svetišču.

b)  časovno:  slg vr/r vavsgaiav dvaftdkheoftcu  odložiti
na  jutri;

c)  preneseno: pri števnikih: slg diazoalovg  do
(okrog) 200;  namen: zevpava nagi%siv elg n6Xspov.

2. dva  na (od spodaj gori),  prek, čez; dva novapov  po
reki navzgor; ava naaav vip> vmva  skozi celo noč; dva zgdvog
z vso silo; distributivno:  dva vevvagag  po štirje.

3. dog  (k) se rabi le pri osebah; nipneiv djg fiaoilea  po¬
slati h kralju.

B. Z dativom. 215

1. iv  = v, na (in  z ablativom), na vprašanje: kje?

a)  krajevno:  iv A-drpaug  v Atenah, sv Magaftavi payj]
bitka pri M.; sv vfj ftahavvr)  na morju; sv (filmg  med prijatelji;

b)  časovno:  sv vovvcp vq) svsi  v tem letu; sv 6/Jyaig
■fjpigai c tekom malo dni; iv q>  med tem ko;

c)  preneseno:  sv dnogia siva/,  v zadregi biti.

2. dur, §i5r = cum  s, z (nasprotje: avsv  brez): avv volg
'i/soic  z božjo pomočjo; avv vopcv  v soglasju z zakoni.

Prim. |isra (§ 217, 4).

C. Z genetivom. 216

1. dvri  (prvotno nasproti,  n. pr. v sestavah dvviuftivai
tivl n  nasproti postaviti) namesto,  za:  avti 'dvrjvoii acbpavog
dddvavov dogav d)j.dgaa-iku  za smrtno telo zamenjati nesmrtno
slavo.

2. dno  = ab  od, sem — od (ločitev, izvir):

a)  krajevno:  dn’Aflpvčbv  sem od Aten; •>

b)  časovno:  drf inslvpg vrjg ppigag  od onega dne;

c)  preneseno  (izvir): ol d<p' 'Agpodlov  Harmodijevi po¬
tomci; dno %gv)pavov  za denar.

3. iv.,  pred vokali ig,  = ex  iz (nasprotje sig ):

a)  krajevno:  šx žnagvrjg (psvysi  izobčen je iz, ix be^tag
na desni (a dextra);

- 118  —

217.

b)  časovno: k/, rnddoiv  od mladih nog, vov beiizvov
takoj po obedu, eg ov  = d(p’ ov  odkar;

c)  preneseno:  h% vovvov  in vovvcov  vsled tega, k/, viov
bpoXoyovp,6v(ov  po dogovoru; dfjaai, Kgsfrdoai n en vzvog  prive¬
zati, obesiti na kaj.

4. rtQo  = pro  pred:

a) hqo  , d'VQ(bv  pred vrati;

b) jvqo  vrjg  pred bitko;

c)  prednost:  tzqo  vovvcov vsflvdvai [iaX\ov dv šhotvo  pred
tem (t. j.: rajši) bi volil smrt; jzq<)  uo/./.ov mmlmfai  mnogemu
dati prednost.

5. Nepravi predlogi:

avsv  brez:  avsv vrjg vv/i/g.

tja  do:  p,šy v Qc 'duMvvtjg-,

ptrugi) med inter: prevagv vov jzova/.iov xai vrjg vdrpoov.

i'vexa (evenev)  radi  (navadno zapostavljen): vyisiag zpsr/.u
'/gcbiu-.Oo. vq> lav (jo).  — evE/ia y’ s/iov  radi mene.

,-rlrjv  razen  praeter: ilsmtegog ydo ovng sovi jzX-i)i>  Jfdc.

/dqiv  s predstoječim gen. gratia.

II. Predlogi z dvema  sklonoma.

(Genetiv in akuzativ.)

1. di« (prvotno vmes) skozi':

A)  z genetivom: skozi (per):

a)  krajevno:  6id jzoXe[itag jzogeveodcu  skozi sovražno
deželo;

b)  časovno:  dia vvkvoc  skozi noč = celo noč, di’ er/.oaiv
svčbv  po preteku dvajsetih let;

c)  instrumentalno: s, po: dz’ ayyelov per nuntium;

modalno:  6ul vdyovg  v naglici;

B) z akuzativ om: zaradi  (p rop ter) : <hd vov v o  zato;
<5td vrjv voaov  zaradi bolezni.

2. narti  (prvotno: dol,  nasprotje dva):

A) z genetivom:

a)  krajevno:  (od zgoraj — dol) raz, s: y.ava vmv jtsvoojv
gljzvsiv avvov;

pod:  y.ava ytjg  pod zemljo;

— 119

b)  v sovražnem zmislu: proti, na(d):  y.atd vivog 2eyeiv
proti komu govoriti; (nasprotje vneg tivog);

B) z akuzativom: preko česa  (od zgoraj dol):

a)  krajevno  : xatd notapov  po reki navzdol; y.atb naaav
vfjv '/jhoav  tja po celi deželi; xata yrjv xai -/.ata Kalattav terra
marique; xata to evcbvvpov y.ega c nasproti 1. krilu;

b)  časovno:  xar’ exeivov tov /jjovov  ob onem času; ol
y.(vO' f/udg  naši sodobniki;

c)  preneseno:  po,  secundum  (nasprotje naga): xatd tov g
vopovg  po zakonih, zakonito; xata vr\v eppv dogav  po mojem
mnenju; to xat’ epe  glede mene, kar se mene tiče;

distributivno:  -/.ata tgeig  po trije.

3. vneg (super)  nad; za (pro):

A)  z genetivom:

a)  krajevno:  nad  (na vprašanje kje?): b rj?uog vneg
r/ficbv nogevetai  solnce hodi nad nami;

b)  preneseno:  za  (koga; nasprotje xatd  z gen.): 6 vneg
tfjg  n atoli) o g rJvdvvog  za domovino;

B)  z akuzativom: tja — preko (sapra, ultra):

a)  krajevno:  vneg c HgaxXeovg atp?Mg  preko;

b)  časovno:  vneg tgianovta etp yeyovcbg  nad 30 let star;

c)  preneseno:  vneg dvvapiv  čez moč, čez silo.

4. [ista  s, z (cum);  po (post):

A)  z genetivom:  s, z (družba, spremstvo): pet d td>v
ov/mdyj/>v  (v zvezi) z zavezniki; ol peta Eevocpmvtog  Ksenofontovi
tovariši; peta čazgvcov  s solzami;

B)  z akuzativom  (= post):  po  (čas in spored); peta
ta Ilegcma  po perzijskih vojskah.

III. Predlogi s tremi  skloni. 218 .

1. app(  (okrog, okoli);  pomeni isto kakor negi,  a se
rabi manj; v prozi le z akuzativom:  dpcpi td bo ca  okrog mej;
ol dpcpi 3evo<pd)vra  Ks. z okoli stoječimi (== s spremstvom);
dprpi delApv  proti večeru; dpcpi td egpr.ovta circiter sexaginta
okoli 60.

Op. Včasih se rabi apcpi z gen. = Tispi z gen., pri pesnikih tudi z dat.

120  —

219. 2. eni  na, pri;

A) z dativom:

a)  krajevno (kje?): eni tf/ y.e<paky  na glavi; eni vi/ j)u-
kdtvr/  pri, ob morju;

b)  preneseno:  odvisnost: eni tole, nokepioig  v oblasti
(penes);  vzrok: posebno pri glagolih duševnih afektov: yaigeiv
eni uvt; /ieya cpgovelv šnt tivi  (ponosen biti na); fraze:  eni tovtq>
pod tem pogojem; eni tovtoig  vrhu tega;

B) z g e n e t i v o m :

a)  krajevno  (kje?): e<p’ dg/mtog  na vozu; (kam?): eni
2a/iov nkelv  proti;

b)  časovno:  eni Kooiaov dgyovtog  za Kroizove (Krezove)
vlade; ol ecp’ t/fAcov  naši sodobniki;

c)  preneseno:  ol eni v&v nQayp,dt(ov  (možje pri ■— državnih
— poslih) uradniki; (distributivno) eni toi.&v  po trije (gl. čira);

C) z akuzativom:

a)  krajevno:  š<p’ Innov avaftaivetv  konja zajahati; e<f'
v6coq ne/inetv  po vodo poslati;

b)  časovno:  eni nokvv %qovov  za dolgo časa; fraza:  (bg
eni to nokv  večinoma.

220. 3. naQd  poleg  (ob strani):

A) z dativom:  pri  (zlasti pri osebah) naod fiaadei;

B) z genetivom:  od  (koga sem): rjxeiv naga (laodecog
priti od kralja; /JMvddveiv naga tivoc  učiti se od koga;

C) z akuzativom:

a)  krajevno:  nogevo/icu naga tov (jaodea  h kralju; naga
ti/v nohv  mimo mesta, ob mestu;

b)  časovno:  nag’ okov tov [Mov  skozi celo življenje;

c)  preneseno: mimo, proti  (v sovražnem zmislu;
nasprotje aata  z accus.): naga tov vo/iov  proti zakonu; fraza:
nag’ ovdev noielmhu  „nič si storiti 44 , zaničevati, prezirati.

221. 4. ngog  pri, k:

A) z dativom: pri:  Kvgog fjv ngog Baftvkmvt,; ngog
tovtoig  razen tega;

B) z genetivom:  od  (koga sem): enaivov eyeiv ngog
tivog; ngog uvog elvai stare ab aliquo,  na strani koga stati,

— 121

biti mu pristaš; jvgog (tdrv) dedrv izetedvo oe per deos te obsecro,
pri bogovih;

C) z akuzativom:

a)  krajevno:  k, v (ad); rjhflov jvgbg fj/ndg jvosofleig  k nam;

b)  časovno:  irgog f) pegav  proti jutru;

c)  preneseno: proti  (sovražno in prijazno): ngog [ia-
oilča jvo/.e/ieiv.

Beficuotavcu cpikiai elai yovsv<n jvoog jvaibag;  fraze:  ta jvoog
rov Jtokepov  kar se tiče vojske; jv gog filav  šiloma; Jtgog tl;  zakaj?

5. vjvo  pod: 222

A)  z dativom (kje?) pod:  vjvo  t(7> bevbooj  pod dre¬
vesom; vjvo  vfj Mtvt)  na vznožju; v (p’ eavtco musladat tiva  pod
se spraviti;

B)  z g e n e t i v o m :

a)  pri pasivnem subjektu: /) jvohg ed/M vjvo tori’ '~Elh/)vo)v;
jvoa/.oI ajvhdavov vjvo  td>v ftagjUdgcov; ev jvdo%eiv vjvo tivog  dobroto
užiti od koga;

b)  zbog:  vjvo  deovg  od strahu; vjvo  yr)gcog  zbog starosti;

C)  z akuzativom:

a)  krajevno (kam?): pod:  v jv’  avta td tsl/tj dysiv
pod zidovje samo; vcp’ lavtov noiu.oOai ti  pod se spraviti, pod¬
jarmiti;

b)  časovno: vjvo  vmta  pod noč sub noctem.

6. negi  okrog, okoli  (gl. dpcpt)\  223

A)  z dativom:  ihhgaza e%eiv jvegi tolg ategvoig  oklep
okrog prsi;

B) z gen e ti v o m: o, glede  (de):

flovAsvovtai jvegi tov jvo/A/iov  posvetujejo se o vojski; jv egi
jvoaaov (jv kelovog, ovkelatov, jvavtog) jvoieiodai /nagni (pluris, ma-
ximi) facere  mnogo si...  storiti, visoko ... ceniti;

C)  z akuzativom:  jvsoi to tei%og  okrog zida; ol jvegi
Ssvovpčbvta  Ks. s spremstvom; jvegi jvArpdovoav dyogdv, jv egi td
i^rjAOvta  okoli 60; td jv egi tov nbkepov  kar se vojske tiče;
preneseno:  apagtavevv ut egi uva  ■ pregrešiti se zoper; bia-
tgifleiv negi ti  = pečati se s čim.

Op. O predloških ad v erbij ih z genetivom gl. § 210, op.

— 122

224.

225.

Verbum inSinltum kot stavkovo določilo.

Infinitiv.

Splošna pravila o grškem inlinitivu so ista kakor o la¬
tinskem. (Gl. Lat. slovnico § 252.)

Časovnih stopenj  infinitiv ne izraža, ampak le kako¬
vost  dejanja.

Nikalnica  inlinitivu je pr);  le pri infinitivih pripovedne
vsebine ov(■/.).

Subjekt In predikativ pri infinitivu.

Infinitiv ima, ker je glagol, svoj subjekt in more imeti
predikativ.

1. Pri različnih  subjektih stoji, kakor v latinščini, accus.
c. inf. llgcovay6gaq cpgoi mtvvoov zgrjpdvcov pšvgov avdgcojvov sivcu.
(Subjekta: IJgcovapogag  in avtigoonog.)

Ovz sov iv alo%gov dyvoovvva pavddvsiv non est turpe igno¬
rant e m cliscere

2.  Infinitivov subjekt  se ne  izraža, ako je isti kakor
subjekt nadrednega glagola; predikativ se infinitivu sklada s
tem subjektom (nomin. c. infin., genet. c.inl'., dativ. c. inf.):

Nominat. c. inf: 01 ropot. pot. dozovai vama dvo pdkiova i)i-
ddozsiv  • acr/juv vs y.ai dtv/scrihu.  Kir. 1, 6, 20. 'Opoker/sl g negi
spi: ddizog ysyev\jaficu; concedisne te in me iniustum fuisse?

Gen. c. inf.OHk-dov mi veva vmv dozovvvoov oocpdov slvai  (predi¬
kativ aocpdov  je v genetivu, ker je nadredni glagol čozovvvcov
v genetivu). Hhr&oprjv avvdrr oiopsvojv oocpoovdvcov sivcu dvdgm-
jzcov  zapazil sem ljudi, ki so sami mislili, da so najmodrejši.
Apol. 22 C.

Dativ. c. inf.: "A/adolg p piv jzgoorprst, sivcu.  Anah. 3, 2, 11.
Nvv aoc šgsoviv dvdgi ysvsoi)cxt.  Anab. 7, 1,21.

3. Naglašen  predikativ pa more stati v vseh slučajih v
akuzativu:  Kazovgyov psv sovi zg id š v v’ dnodavslv, ovgavg/ov
ds p ay 6 p, s v o v volg jtoksplocg  zločincu primerno je, umreti
obsojenemu, vojskovodji pa vojskujočemu se s sovražniki. Dem.
Phil. I, 47. llagayyekei K/.sdcr/co kaftovvi  pzsiv, ooov fjv avvm

— 123 —

otgdtevpa, zal trn 'Aoiatrnjug a v v a X X a y e v t i A%>og tovg olzoi
dnoneprpat Jtgog eavtov, d ei%e otgdtevpa, zal 3eviq, rjzsiv .~mg-
ayyeXXei la /1 6v ta vovg dllovg.  Anab. 1, 2, 1. Nuntiat Clearcho,
ut cum exercitu veniret, quantumcunque haberet etc.

Raba iniinltiva.

Iniinitiv stoji v vseh tistih slučajih kakor v latinščini in
vrhu tega še:

I. napovedujoč vsebino:

1. glagolov postulandi in efficiendi:

a) Tovg tpvyddag izelevae avv avtm atgateveatJat (exules
securn proficisci iussit).  Anab. 1, 2, 2. AeZtai avtov pr) zataXvaai
ngbg vovg avtiataoidrtag (petit ab eo, ne pacem faciat).  Anab. 1,
1, 10. Al fjdovai sieidovat vfjv tpv^rjv pr/ aortpooveZv.  Mem. 1, 2, 23.

ŽCDZodtrjg jvollovg dgetfjg knoipaev emdvpeZv (effecit, ut malti
studerent virtuti).  Mem. 1, 2, 2.

b)  V odvisnosti od glagolov efliciendi  dobi iniinitiv
često pristavek mate;  n. pr.: eym avtov agocmolepmv knotyoa,
mate doga/ tovtar, tov ngog čpe noXepov jtavouatim (effeci , ut
melius ei esse videretur belli finem facere).  Anab. 1, 6, 6.

Zato stoji tudi v konsekutivnih stavkih  (§ 260),
ki si jih mislimo odvisne od takega glagola, i n f i n i t i v ; n. pr.
mivtag ovtoo diadelg djzejtepjtev, (bate avto) /i&llov (pilovg šivat
p faaileZ  odpuščal jih je v takem razpoloženju. Anab. 1, 1, 5.
M%w ta dgšnava  (srpe) eig yrjv ftlsmovta, mg dtaztmteiv, otep ev-
tvy%dvoiev.  Anab. 1, 8, 10.

2. Vsebino glagolov impediendi, recusandi,  ve¬
ta  n d i.

Kadar je v teh glagolih zapopadena negativna želja, je
iniinitiv zanikan 1  navadno z pr);  kadar pa pozitivna, navadno
z od pr j.

Op. oi>  |j irj:  ker nikalnico zanika nikalnica, postane zmisel trdilen.

Kleatv/og tat e piy.gov egeiptr/e prj v. ata ste to ordij vat  je jedva
utekel, da ga niso  kamnali. Anab. 2, 3, 2. Tlciaiv aia/vvp jjv
pp od avanovdd^eiv.  Anab. 2, 3, 11.

— 124 —

3. Vsebino izrazom možnosti in sposobnosti;  n. pr.
eonv, e^eouv  mogoče je, o To c sposoben, olog te el /m  = dvvaiiai,
ooog  dovolj velik, da; deivog, emtrjdeiog, dvvatog  sposoben (sto¬
riti), izavog  zadosten, da .. .

01 ihol izavoi eloi zal tovg (ieydXovg tayv [uzgovg noielv
zal vovg /uzgovg, zav ev deivolg (boi, ogKeiv.  Anab. 3, 2, 10 /'Evfta
ds fiegog ti vij g evtagiag rjv iJedoaoDai  tu je bilo mogoče (tu si
mogel) videti. Anab.l, 5, 8. 'Odog dvvatr/ zal vno£vy[oig nogeveoDcu.

Op. Sploh služi inlinitiv v dopolnilo raznih pridevniko v (infi-
nitivus  1 i m i t a t i o n i s), n. pr.: Pi&ioz, ygnX^KOZ,  Sgioj (dignus),  dvagioj,
rfi 'jg itd. d>povstv ol ~ol'/sXq  'Jr/,  dacpaksTp. Tu - /'') D-aupdaat &g£a digna, quam admi-
retnur.  'O XJ poj v/iXXizzoc  ša-i -pš/^.v.

•

227. II. Inlinitiv kot glagolnik (gerundlum).

1. Vsak inlinitiv v vsakem sklonu se more rabiti kot
glagolnik, in sicer v g e n e t i v u, d a t i v u in pri predlo¬
gih vedno s spolnikom.

Ta raba je v grščini zelo razširjena, ker ohrani infinitiv
tudi tu svojo glagolsko moč in se mu morejo neprisiljeno pri-
dejati stavkovi členi in celi stavki.

Slovenski  glagolnik pa je samostalnik  in, kakor
latinski, ne prenaša več dostavkov, ker nima spolnika, da bi
omogočil pregled čez vso skupino besed, ki bi se naslonile na
gerundij.

Zato takih grških infinitivov v slovenščini in latinščini
navadno ne moremo prevesti doslovno:

Kvoog d id  to (pujtuadiig elvai  (ker je bil ukaželjen; iz
ukaželjnosti) nokkd zal tovg nagovtag dvr/odmi.  Kir. 1, 4, 3.

Kvoog nav ta zivdvvov vnepieve tov enaivehrdai evsza  (da bi
bil hvaljen; da bi ga hvalili). Kir. 1, 2, 1.

Scozgavr/g nagezdlei smpiekelaftai tov dbg (/govi/ubvatov elvai.
(za čim večjo razboritost). Mem. 1, 2, 55.

K ni to z at e q  y d ge o'd'ai  (do izposlovanja; v dosego
tega, kar), div eni/dv/ioirj, ovvtopicotdtrjv (peto Mevcov odov
elvai d id tov emogzeiv  te zal ipevdeo&at zal e^anatav.
Anab. 2, 6, 22.

To e ti e noozgidrjvai vcp’ v/jmv  doyovva  (Da ste mene
počastili z izvolitvijo za .. .), Aazedai/ioviov avdgog nagovtog,
ovy v/ilv fioi doz el ov/Mpegov elvai.  Anab. 6,1, 26.

Ev trn k q  a v el v sovi  ( spada) ml to  kapftaveiv va
T&V 'fjTTOVCOV.

2.  Infin. finalis : v napoved namena  stoji v grščini inii- 228.
nitiv, zlasti pri glagolih concedendi in tradendi  (izročim,
prepustim, dam), pa tudi pri drugih  glagolih:

Tavrrjv viyv %<hqav ejvevge-ipe  d lag  n da  ai  Totg E/A i) o iv.
Anah. 1, 2, 19. Epoi $ v o p h v q> levai  sni (iaodea ovr. eylyvevo
vd lega, levai,  de naga tov  g Kvgov cpilovg ndvv Kaka to.  lega
>]v  ko sem žrtvoval za pohod proti kralju, je žrtev izpadla
neugodno . . . Anah. 2, 2,  3. Homgdvrjg bpolo)g mi nkovolo) mi
nivrjvi nagei/ev eavvov egmtav  je ponudil (dal na razpolago).

Apol. 33 B.

Op. Posebno mnogokrat se rabi inf. linalis pri Homerju: T(j d'Sp croojs
listov šp:3t Juvivjz.s i

III. Infinitiv kot imperativ 229.

se nahaja cesto pri pesnikih: N. pr.:

&  gstv’, avj y  š X X  e i  v AaxsSaipovicitg, ov. vfids
xs£peila, xot£ xstvo)v f^paat TtsiS-ii csvoi.  —

IV. Infinitivus absolutus 230.

stoji le v frazah; n. pr.:

tog aovsX6vxi slnelv skratka (gl. g 192, a,  op.)

6; eKCig  einetv tako rekoč; da se tako izrazim
u>S spol 8oxstv kakor se mi zdi
to xmx toOzov sivca  kar se njega tiče
dXiyou S siv  malodane.

V. Infinitiv s členico dv  231.

izraža potencialno ali irealno sodbo; n. pr .'Eviot de <pacnv ovde
(niti), el pepvfjo Te mi fSovkoio, dvvaokjcu os av anodovvai, oaa
vmoxvsi.  Anah. 1, 7, 5. Kvgog sl e(Uo)asv, agiatog dv dor.sl ag/cov
ysvšo'9ru  (= eyevsTo dv).

Participium. Meroy>rj.  232.

1. (Jasi:  praes., perf., futur. in aorist, imajo vsak svoj
participij v aktivu in mediju (oziroma pasivu); po rabi razli¬
kujemo torej 12 participijev.

— 126

Nikalnica  je pri participiju navadno oi '<(■/.); /ir)  pa tedaj,
kadar je participij istoveljaven s stavkom, ki bi se zani¬
kal Z (Mi).

2.  Ker ima pri tem velikem številu participijev grščina za
vsak slučaj na razpolago primeren participij in je rabljiv tudi
partic. pomožnika elfil,  zato so grški participij al ni skladi zelo
priprosti.

Kadar participialni izraz nima odnosnice, stoji v grškem
genetivus absolutus (nasproti latinskemu ablativu). (Prim. §211.)

N. pr. T n v t a sinem v  (to i zrekši = s temi besedami)
Tioocupegvrjg šdo^e v(p KXsdgy/o dtojtif} Xeyeiv.  Anab. 2, 5, 24.

Kvgog dve fr/ sni ta ogi) ovdsvog  xo.) X v o v rog  (ne da bi
ga kdo oviral). Anab. 1, 2, 22.

01 notefuoi la/vgmg snstilfsvto ml at sv m v ovteov tmv
y m q  i m v syyvg ngoaiovteg stogevov mi eocpevdovmv  (partic. &v
se ne sme izpuščati; lat.: locis angustis).  Anab. 4, 1, 16.

IIgag -ml dno tov %(oqIov  del diddoneoftai, oti ovr. sati /n)
v i ■/. m a i,  (ako ne) amtr/gla.  Anab. 6, 5,18.

2S3, Pomen participijev.

Kakovost dejanja:  participiji izražajo le kakovost
dejanja, in sicer kakovost participijevega časa. (Gl. zgor. § 115.)

Participija futuri in aoristi pa sta razvila iz pomena svoje
kakovosti še to posebnost, da

a) partic. futuri  izraža navadno namen  (partic.finale),
često s pristavkom &>g;  nikalnica mu je tedaj (ir).  — "Avlatavto
/.t^ovtsg, d šylyvmoxov  vstali so, da bi povedali, kar.. . Anab. 1,
3, 13. EIg sine ne/iipai ngomtai.rj^pogevovg td axga iussit mitti,
qui occuparent montes.  Anab. 1, 3, 14. '0 de avX/.agfdvei Kvgov
(bg anov.tevtov.  Anab. 1, 1, 3.

b)  Partic. aoristi  izraža često preddobnost.  — ’Ava-
yvovg tpv ematokpv  (prebravši pismo) 6 Kvgog ovXXa(ijidvei
, 0g6vtav.  Anab. 1, 6, 4.

Op. Trajnost stanja vsled dovršenega dejanja se pri perfektu
ostreje izraža z s  participijem perf. act. ali pass.; tu dobi šx stv  skoraj

pomen pomožnika, kakor v nemščini „haben“, (v italijanščini avere,  v fran¬
coščini avoir ): hat verkauft - „ima prodano 11 , t. j.: „je prodal 11 ; lat. = „habet
venditum“,  (ital. ha venduto;  franc, tu as fini  = tu /tabes finitum  itd.).

— 127

Efy()v de mivreg rdg domdag ezzeza/.vmievag  ( egezsza/.v-
< 'peaav ). Anab. 1, 2, 16. Uoklovg zal molka ey v o/,cev av^gmazoreg
( dvrjQ3vdzafiev).  Anab. 1, 3, 14.

f s t o d o b n o s t pri prezentu pa poudarja pridevek a/ua, emHg,  234.
adrtza.  N. pr. d/M ravr’ elrnov avsovt].  Anab. 3,1, 47. Sevocpcbv /te-
ni£v vHolapcov ele£e td<h  precej posegši vmes. Anab. 3, 1, 27.

b)  Iz po p o.l n ek (supplem  en  tu  m):  235.

dre  daje vsakemu participiju pomen stvarnega  (objek¬
tivnega) vzroka  (lat. quod  z indikat.), izpopolnek d>s (ali
djojieo)  pa pomen namišljenega  (subjektivnega) vzroka
(lat. coniunctivus subiectivus; quod  s konj.) ali namišljene pri¬
mere (quasi):

"Are ovv, oZfiai, (fildtijioi ovreg  (ol zavr)yoQoi) zal mpodgol
zal nolkol, š[menkrjzaoiv v,učbv ra dna diajUdllovreg.  Apol. 23 E.
'Hgmigov (bg fjdti mirna vtzcavreg quasi vicissent.  Anab. 1, 10, 4.
llgogevov ezelevoe magcr/eveodcu, (hg  (češ) eig Ilioidag fiovlo^evog
orgareveoOat, (bg jvgdyu,ara mage/ovron rcbvlhoidcbv vfj eavrov/jbga.

Kav rep poudarja participiju koncesivni pomen: zal rore
mgooezvvrjoav rov Ogovrav zalneg eidoteg, on em Oavarov dyoi.ro
dasi vedoč. Anab. 1, 6, 10.

Op. Z modalno členico av se položi v participij potencialna ali irealna
sodba : OfSa dvft-pomoog, o'i cpofirj^EV-s;; dž/.rjXou£ žjtoivjaav dvrjxsa~a -/.av.d zob' obzs
pŠAAO-nag obz’  d v poožofišvouj  toioStov ouSšv.  Anab. 2, 5, 5. 3>lXtTOtog ilo-cstSaiav
sA<t>v -/.ai duvrjD-sis dv au-uo; šx. £lv  (= šduvvjfl-vj av), si špouX>jlhg, ’0žuVtKoig ditšSiov.sv.

Participij kot predikativ pri glagolih. (Participium instrumentale.) 236.

Taki glagoli so tisti, ki pomenijo

1. bivanje,

2. začeti, vztrajati,

3. duševno razpoloženje,

4. nadvladati, zaostati.

Participije, ki stoje pri teh glagolih, prevajamo v sloven¬
ščini različno: ali tudi s participijem, ali z infinitivom, ali z dru¬
gimi sredstvi.

Adi.: Pri tehle glagolih se more participij prevesti s iinitnim
glagolom, a linitni glagol z adverbijem ali slično:
rvy%dv(o bgčbv  slučajno  vidim, baš vidim
lavftdvo) ygdcpa)v  (prikrit sem pišoč), na skrivnem, ne¬
opaženo  pišem

— 128 —

37 .

(pikava igyag6au’oc  prehitim z delom; icr/aodusvog  storim
prej

(paivsvai ipsvdo/nevog  kaže se lažnika, očitno  laže
or/o/iai pegav  odhitim nesoč, b r z o prinesem.

'O (iev ovv ngsoflvvegog jv a g drv st vyyavsv  J e  bil baš
navzoč. Anab. 1, 1, 2. 'O yyB/j,<hv q>yevo aicidrv  je neutegoma
odšel. Anab. 4, 7, 27. OVEkkrjveg cpUdvovoiv  sni toj dxgq) ys-
v 6 ii s v  o i tov g noke^dovg.  Anab. 3, 4, 49.

Ad2.: dgyotw/, (&gy/o) ygd(pcov  začnem s pisanjem, začnem pisati
didya>, &iayiyvofv<u, diarekco ygdgxov  pišem zdržema, ne¬
prestano

navouai, krjyco ygdcpcov  neham s pisanjem, pisati
naivca, anelnov yompag  utrudim se spisavši
ksinouai ygd<pcov  zaostanem v pisanju.

Mi/ xd[iyg  epikov dvdoa eiiegpeTčbv.  Gorg. 470 C. Kke-
ag/og nokepičbv  6isy sveto  (se je bojeval neprestano), nšygt
Kvgog id srpih i tov oTgavev pravo g.  Anab. 2, 6, 5.

Pomni: vekevTČov  „naposled“; tL  /laiiorv  (ali Ti naikebv)
yskq,g;  kaj ti je (kaj ti pride Jia misel, kaj je v te šinilo), da
se smeješ?

Ad3.: rjdopuu, ya(gco uxovcov  veseli me slišati, z veseljem slušam;
flagčajg (yaksnčog) epego, dyj)'otmt  nevoljno prenašam, ne¬
voljen (ogorčen) sem, težko mi je, (da), zamerim
aio/vvo/Mi (pBvyav  sramujem se bega, sram me je bežati.
Oi vsot, yaigovmv dxovovTeg egsvašopievoov tcov dvdodrnojv.
Apol. 23 C. ( I>agvdflagog vrjg Alokldog yakend>g erpsosv dneovs-
grjprsvog.

Ad4.: vitim, -/muto)  %giyorv  zmagam, nadvladam v tekanju
rjTT(I)fi(u, ksinoitju voeyaw  porazim se, zaostajam.

Eav vig i/fidg  sv noimv vndgyy, tovtov ovy r)VTr)o6pj,si}a sv
noiovvTsg  ne bomo za njim zaostali, izkazujoč mu dobro.

Participij kot objekt,

navadno v akuzativu (pri glagolih, ki zahtevajo genetivov objekt,
pa v genetivu), dobe glagoli zažiranja  in njega uspeha
(verba sentiendi et cognoscendi): dgdv;  dnovsrv; aloOdvsafiat,
zazreti, zapaziti; pravd-dveiv, novi)dvsaOat,  izvedeti; yiyvcitoxeiv
spoznati; svgioneiv  najti, dognati; /.aTa?.afifldvst,v  zasačiti.

129

Kvoog, enel ijofteto diajHefir/Kovag, i/oth/.  Anab. 1, 4, 16.

K/.eag/og rjy.ovoe Kvgov egco ovta tov evorvvuov ftaodea.
Anab. 1, 8, 13. Evgr/oeig no/J.ovg tcov dvdgcbniov adr/.cotdtovg tdv
dvtag, avdgeiotdtovg de.  Prot. 349 D.

Noiuitov vfuv e a v iv, edv /.fjifdr/zF -/dentovte  g (ako vas za¬
sačijo pri tatvini), piaotv/ovaOat.  Anab. 4, 6, 15.

Op. Glagoli azoOsev, alaUdvsafl«!., jtovD-dvealktt imajo trojno konstrukcijo:

1. z g e n e t i v o m participija,  pri neposrednem zažiranju,

2. z akuzativom participija,  pri posrednem, a sigurno spo¬
ročenem zažiranju,

3. z acc. c. i n f i n., pri došli vesti  o dogodku:

N. pr.: d-xouco oou cš3ovxog slišim te peti (na lastna ušesa)

dxo6(o as q£8ov-ca slišim (od drugih zanesljivo), da poješ (da si pevec)
dxof>o) as #8eiv slišim (kot vest), da poješ.

Ta%a d y. o v o v o i f) o m v v <» v tcov otgatuotmv  ■ » Bd/.atta,
thdavza  /« Anab. 4, 7, 24.

, Af}gox6[iag enei f/ z o v o e Kvgov ev Kduig ovta,  naga
fiaodea dm)Xavvev.  Anab. 1, 4, 5.

ilgooihv,  c5 Sevocp&v, tooovtov imvov oe šylyvcooxov, doov
rjuovov ABhjvalov elvat,.  Anab. 3, 1, 45.

Op. Tudi stavek s 6u ali tbj (= „da“) more stati za temi glagoli.

Pomni:  Glagoli, v zadnjih dveh točkah (§§ 236, 237) 238
navedeni, se morejo skladati tudi z infinitivom,  kadar se
poudarja njega dejanje:  dg/opiat. diddoneiv  začnem učiti
{agxo/.iai dičaozcov  začnem  z učenjem), t.j. pouk  se začne;
aioy_vvou(u Mysiv, (paivoiuu adute iv oe.

Adiectivum verbale. 239

(Gl. §§ 108; 147; 192, c.)

1. Pridevnik na -rog, -tr), -tov  ima pomen part. perf. pass.
ali (navadno) pomen pridevnika možnosti: no erjt6 g  narejen;

6pernic viden, vidljiv; (j tonov šottv  vredno je živeti.

2. Pridevnik na -teog  pomeni potrebnost  in odgovarja
latinskemu gerundivu: tpdrjteo g amandus.

Izvršujoča oseba stoji v dativu: dor.rjtea čotlv f j priv  f/
agetr/ virtus nobis exercenda est.

9

— 130 —

Sklada se pridevnik na -veog  ali

a)  osebno,  pri čemer se naglasa predmet:  ITovap.bg
ef ng v.ai uXXog  r//uv bori biaflaveog, ovx olba.  Anah. 2, 4, 6;

b)  brezosebno,  kadar se naglasa dejanje:

Tov g (pilovg eveQyevi)teov, vfjv  noXiv d>q>sXrj včov, vf/v  'ElXdda
majaveov ev jcoieiv.  Mem. 2, 1, 88.

Prosti stavek.

240 .  Splošna pravila.

1. Stavki so:

a)  pripovedni: pripovedniki;

b)  zahteval ni (med nje spadajo tudi želel ni): zahte¬
va  1 n i k i;

c)  oboji morejo imeti vprašalno obliko: vprašalniki.

Naklon: Vobče je indikativ  naklon pripovednih,

konjunktiv in imperativ  naklon zahteval ni h, opta-
t i v naklon . ž e 1 e 1 n i h stavkov.

241 .  2. Modalna členica av  izpreminja naklonom pomen: ako se
v pripovednem stavku ona pridene indikativu stranskih (histo-
rijskih) časov ali optativu (ki dobi v tem slučaju pripovedni
pomen), potem izraža glagol dejanje, ki je nastopilo, ozir. nastopi
le pogojno,  t. j. v gotovih okoliščinah. —V slovenščini mo¬
remo členico prevesti s „pač“: Aii]oo')von> av avtovg, vi Xšyoiev
vpraševal sem jih pač (tu in tam), kaj pravijo. Apol. 22 B.

Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji av  tik za nikal¬
nico (ovy. av)  ali za vprašalnico (vlg dv);  ako je glagol določen
z adverbiji (Jruog, vd/a,  itd.), stoji za temi; sicer za glagolom.

242 .  I. Pripovedni stavki. (Nikalnica ov.)

1. Indikativ

se rabi kakor v slovenščini in latinščini; razlike napram slo¬
venščini so iste kakor v latinščini. (Lat. slovnica § 292):

a) šdei, &XQV V > mjooyxRr  bilo bi potrebno,
spodobno (ali: bilo bi...  bilo); lat. pa: debes  in
debebas  (a se n i zgo-

igyv,  jvaofjv  mogoče bi bilo dilo)

xaXov, dgtov, uv.bg  itd. fjv...  bi bilo lepo...

Jteioveov tor iv parendum est

131 —

'Ec-f/v vpliv šmsiovgeiv avvoig, si eftovlsods.  Anab. 5, 8, 21;

b) o)Jyov (pizgov) [deiv / malodane (z indik. aorista): ’OMyov
spavvov sjvsladvfir/v paene mei oblitus sum.

2. O p t a t i v z a v  243

(p o t e n t i a 1 i s p r a e s e n t i s , sedanjik ov možnik) izraža de¬
janje, ki se v sedanjosti ali prihodnosti morda vrši; zato se ž
njim tudi vljudno zatrjuje:

sistoi dv dixerit; yvok) vig dv  spozna pač kdo

dir/, dv /J.yoipi  ne maram reči, ne morem reči.

Kisr.oi, di) vig dv • ovkovv  aloyvvei ovvco pcbgcog s^aitavib-
pevog; dixerit quispiam.  Anab. 7, 6, 21.’7tWM nolkjv oojcpgoovvrjv
■/Mvapdihn dv rcc.

Pomni: Potencial nadomešča često futur: ToS-co -jšvoit’ Sv == zoiizo  "fevv;-
os-a'.: zato sam ne stoji nikoli v futuru.

3. Indiltativ historijskih časov  z a v  244

izraža

a)  dejanje, ki je v preteklosti morda moglo nastopiti
(potentialis  p e r f e c t i,  preteklostni možnik): vig dv oj svo;
quis putaret  kdo bi si pač bil (o mislil?

'Evda di) eyva> dv vig, ooov dipov eh) v 6  ipikeiaiku dg/ovva
vito v m v negi avvoi’.

b)  Kot irrealis  pomeni, da bi se (bilo) kaj v nekem
slučaju zgodilo, a se ni:

'Emovevopfjv vito Aaxedcupovl(ov  • ov ydg dv pe sitspitov
naliv ti  o d g vpdg.  Lacedemonci so mi zaupali; sicer bi me pač
ne bili zopet pošiljali k vam (a so me poslali!).

II. Zahtevalni stavki. (Nikalnica fnj.) 245

1. 1. oseba: coniunctivus adhortativus  za zapoved
in prepoved, kakor v latinščini, često uveden z dys, dysvs,
hh, (pege. Iojpev ea/nus. ( Pšgs bi) jzeigaikd) dnokofgoaoikai  dej,
naj poskusim se zagovarjati. -— Mi/ n ob c dem’ paivcbpefra.
Anab. 7, 1, 29.

2. 2. in 3. oseba :

a)  zapoved (modus iussivus) z imperativom:  imper. praes.
služi za trajno  zapoved, imper. aorista  služi za enkratno
zapoved.

Tlegipevsve  (počakajte), sov’ dv šycb s Moj.  Anab. 5, 1, 4.

9 *

— 132

240 .

H/.mpov Jigog %a ogr) zal Ide,  rog dfinva jtavta satir  ozri
se ... in poglej . ..

b)  Prepoved (modus prohibitivus):

trajno le z imperativom  praes.: ,ui) ikiv/ita^e  (ne čudi
se) ta /.sy opeva;

enkratno s konjunktivom  aor.: /ur/ ftavfidor/c  ne
začudi se.

Mr) 'dogv^elve  (ne ropotajte, ne godrnjajte), <Jj dvdgeg
'AihjvaTAM ,, d).)J š/n/neivats um, olg £der')ih)v v/tori'  (kar sem vas
prosil). Apol. 30 C.

Pa: zal fioi (.ir/ dogvffr/arjte  ne zaropotajte.

Op. Za 3. osebo včasih tudi imperat.  aor.: pr, S-aupaodra).

Želelni stavki (Nikalnica  ,ury)
so navadno vpeljani z elite  ali ei yag.

1. Prosti optativ  pomeni izpolnljivo  željo:

r  Si nat, yevoto natgog evtvxeotegog  bodi srečnejši nego
tvoj oče!

2. Indikativ historijskih časov  (z vedno pri¬
stavljenim elite, id ydg litinam ) pomeni neizpolnljivo  željo,
in sicer vobče

za sedanjost indikativ imperfekta,

za preteklost indikativ aorista.

Elit’ f/aOa dvvatog dgdv, ooov ng&itvuog el  o da bi ti bilo
mogoče storiti . .. Eur. Her. 731.

Elite ooi,  (5 Tlegiz^etg, vate avmyevd/ir/v, lite detvdtatog
eavtov r/nita. Utinarn tum tecum fuissem.  Mem. 1, 2, 46.

Op. Neizpolnljiva želja se opiše z glagolom Seskov, -sg, -s (= debebam
ali otg «>cpsXov z inf. praes. (= si -jap z indik. imperf.) ali z inf. aor. (= si fdp
z indikat. aor.).

’Aaa’  mcf šAs piv Kupog velletn equidem Cyrus viveret.  Anab. 2, 1, 3.

'Qg «>cpsXov TtdpotD-sv sv.AtnsTv piov utinam prius vita excessissem!

Pazi:  Členica av  izraža potencialnost (možnost), a

nikdar želje.

— 133  —

III. Vprašalni stavki.

A.  Vprašalnice:

Direktna enostavna vprašanja so vpeljana

1. z direktnimi vprašalnimi zaimki in prislovi: vig
itd. Gl. §§ 93, 95, 96. (Besedna vprašanja.)

2. Z vprašalnimi členicami  (stavkovna vprašanja)
dga, rj  lat. ne

od, ag’ ov norme, ovnove norme (ergo)

ri/J.o vi rj  kajneda?

tiri, d o a /ir), pdrv  (iz pij ovv) - nuni  mari.

Direktna razstavna  so vpeljana s
noveoov (novega)  — rj

(doa, rj  — Tj)

— rj.

Op. Glede otjy.o5v: oiir.ouv gl. § 275, 7.

B.  V vprašalnih pripovednih  stavkih stoje nakloni
pripovednikov (torej indikat.iv in možnika). Nikalnica je ov.

Ovnove pevapeleiv ooi ecppafta norme paenitere te dixisti?
Anah. 1, 6, 7. r Aga fluorov Tj piv eoviv peta poyr) r/oov nal dieipilag-
pivov ndipavog;  Krit. 47 E. Mare vi os ddmei Tlgorvay6gag niun
te quid offendit?  Prot. 310 D.

Tlovegov vi/ vdre no/./.dre dogrj dei rjpag eneottai Tj vf/ irov

evdg, ei vig sovir ena kov;  Krit. 47 D. To sv nai n.akdrg nai ihnaicog,

dvi vavvov eone, peeei rj ov pevei;  (stoji ali ne stoji?)

Tl ovv df) Aeyopev negi vov balov; d)J.o vi ipi).eivai vnb

ih, dr e ndvvore;  (Kaj drugega, nego da se ljubi) Ali se nemara ne
ljubi? Norme amatur?  Eutifr. 10 D.

C.  V preudarjajočih (dubitativnih, deliberativnih)
vprašalnikih stoji kakor v latinščini konjunktiv,  često vpe¬
ljan z fiovXei, flov/.saTh:

Ti ipdrpev ngog valiva; "A/J.o vi rj . . .  (kaj drugega nego).
Krit. 52 D.

BovlsoThi ovv ovvedgiov navaonevdoorpev;  Protag. 317 D.

247 .

— 134 —

Zloženi stavek.

248.  Priredje. Coordinatio. naqdxa%ig.

Posamezni deli, tudi posamezne besede, se vežejo s pri-
rednimi (koordimijočimi) vezniki.

*

249.  I. Vezalno priredje.

C o n i u n c t i o n e s c o p u 1 a t i v a e :

1. j mi = et;  enklit. Te = que

ml  — ml,  Te — mi,  Te — ve  (pesniško fj/iev . . . r)ds)
et  — et

dXXcvg ve ml praesertim  zlasti.

To ve jiaQlJaQixdv ml  to ' EXXr)vix6v.  Anab. 2, 1, 1.

Enojnemu neque (neve)  in ne, niti  odgovarja: -/ju  ov ,
ml /m'),  dXX’ ov, dXXd  [m);  za nikalnico ovde  (ur/de).

Korelativni  neque  — neque (neve — neve)  =■■■■■ olive  —
olive, iiij ve  — /i r j ve; neque  — et olive  — ve.

Ov yao r/v /ogvog ovde dXXo  ovdev devdgov.  Anab. 1, 5, 5.

2. Poudarjajoča  vezalnost se izraža s:
mi etiam  tudi, celo;  ml de  in celo
ml dr\ mi,  in tako tudi, potemtakem
ovde ne  — q uide m  niti

ovd’ d)g, ovd’ ovvcog  tudi tako ne, vendar ne
ov povov  — dXXa  mi noti šolnin  — sed etiam
ov/ ovc, /lij ovc, ov/ d n org nedum  kaj šele, celo ne:

KaXov ye xal yeQOWi /mvddveiv ooipd.  — "Oti, de em ftaouea
dyoc, ovde evvavOa rjxovoev ovdelg sv ye vtp (pave/)or  niti tedaj ni
nikdo očitno čul. Anab. 1, 3, 21.

Aid vov /ei/idiva ovde nXelv, /lij ovi dvaujeioi)at vode dvd/jac
dvvavdv rjv  niti ladjati, kaj šele pobrati. Hell. 2, 3, 35.

250.  II- Razstavno priredje.

C o n i u ji  c t i o n e s disiunctivae:

rj (rjvoi) aut, vel,  — ve; rj  — rj (i/vot  — rj) a ut  — ant,
vel  — vel

sive  — sive, eav ve  — eav ve sive  — sive.

Eive ndvvag aivia,  etVe sva viv d r/ dvo rj ml jtXeiovg.

Anab. 6, 6, 20.

— 135

III. Protivno priredje. 251 .

G o n i u n c t i o n e s adversativae:
dkkd sed  ampak, toda, ali

de  (zapostavljen!) autem  pa; često pa je le vezalen kakor
tildi slov. p a

}ifjv, fievvoi vero  toda,  pa  k,  pa;  se zapostavlja (pos. za
nikalnico)

d /ud  c tamen  vendar '; dkk' diuog attamen  pa vendar
dkkd [upi, dkkd yag at enim  pa vendar, sicer, pa
seveda

ov pevvm  vendar  ne

AeiJtovm de tov kdipov oi itcnelg, ov [ir/v eti dflgdoi, dkk’
dkkoi akkodev  toda ne več trumoma, ampak eden tukaj, drugi
tam. Anab. 1, 10, 13.

Op. ouSi ne pomeni v atiščini nikdar „pa ne“ (= 4XX’ oo, c0 ou

psvuot), ampak „in ne“, „tudi (celo) ne“.

Pri vzporejanju nasprotstev dobita praviloma oba naspro¬
tujoča si dela svoj protivni veznik, in sicer prvi del [isv,  drugi
de (ptevtoi, firjv):

llaldeg dvo, ngeoftvtegog pev Agta^eg^ijg, vecbtegog de Kvgog.
Anab. 1, 1, 1. 'O pev ovv ageofivtsgog jtagcbv etvy%avev, Kvgog de
[letanepiTcetai..  Anab. 1,1, 2.

IV. Vzročno priredje. 252.

C o n i u n c t i o n e s c a u s a 1 e s :

ydg  (zapostavljen) enim  zakaj, kajti, namreč

ral yag namque, etenirn  saj

Cesto se rabita brez ozira na kak predstoječ stavek; le v
mislih je zapopaden stavek, ki mu oznanjata vzrok: olei ydg
• pa/jdnbai avtov;  Menda misliš? /ko g ydg ov;  Kako pač ne?

U ydg; Oii ydg;  Ali ni res? Kajneda?

V. Sklepalno priredje. 253.

Coniunctiones conclusivae:

&ote itaque  zato, torej

ovv, dga, dr)  (vsi zapostavljeni) igitur  tedaj;  (često se
sploh ne prevedejo)

— 13« —

ovkovv, ovx aga non igitur  torej ne (razlikuj od ovkovv,
o.q’ ov — norme)

y.amn atqui  pa vendar.

Op. S členico -j-s (vsaj, res; enkl.) se poudarjajo posamezne besede:
“fs y.ai y&pov tl  pocv^dvsiv crocpcc.

254 .  VI. Relativna zveza.

Relativna zveza je obična tudi v grščini; nahaja se tudi
relativno vpletanje. (Lat. slovn. §§ 345, 346.)

Kvgog pvglovg edcone pot dagemovg •  oug eyd> Xaj3d>v ovx
e Ig to Idtov navedHprjV.  Anab. 1, 3, 3. žomodv^g negi t&v avftgco-
rdvorv asi 6isKšys%o  • d tovg pev elČotag rjyeiTo -/Mkovg xdya'&ovg
sivcu, tovg d’ ayvoovvvag dvdganodcbčsig dv čmaicog xexXfio r &m (a
je odvisen od eldovag  in ayvoovvvag: quas res qui scirent, inge-
nuos esse arbitrabatur; qui nescirent, servos vere appellandos).
Meni. 1, 1, 16.

255 . Podredje. Subordinatio. 'inorat-tg.

I. Nastanek podredja iz priredja  se kaže v grščini
še jasneje nego v latinščini; posebno pri Homerju.

N. pr, ''Hdij ts fjv msqI mhjftovoav dyogav xal  („in“  nam.
„ko“)  hr/ovTcu xr)Qvxe g. Anab. 2, 1, 7. Ilooods pev fjplovot
skv.ov vsTodrv/Miv durjvr/v, % d g  („nje“, nam. „ki jih“) Idalog
elavve  II. 24, 324. — Razvoj je posebno očiten n. pr. pri m)iv,
ki se more prevesti s „prej“ ali „preden“: ’AXXd av pev /j/r/rno
xavadvaeo pd>Xov 'Aor/og, jtglv y’ spe devg’ eJ^ovoav sv o<p'&aX-
polatv ldi](u.  II. 18, 135.

II. Odvisni stavki sploh navadno niso tako ozko spojeni
z glavnim stavkom, da bi si po njem uravnavali, kakor v latin¬
ščini, svoje čase, ozir. naklone; ampak tudi v odvisnih stavkih .
se stavi vobče samostojno tisti čas in naklon, ki bi stal v dotič-
nem stavku, ko bi bil neodvisen:  zato je

1. vzporejani  e časov (c o n s e c u t i o tempom  m,  sosle-
dica časov) grščini sploh tuje;

2. za označenje odvisnosti more, a ne mora  ra¬
biti grščina poseben poodvisujoč naklon (modus obliquus  ali
subiectivus),  in sicer optativ,

a)  le v nekaterih odvisnikih  ter

b)  le  za liistorijskimi časi.

Op. Med historijske (stranske) čase se štejejo (gl. § 109): i n d i k a -
t i v i iraperf., pqpf., aor. ter potentialis  perf., pa tudi ])raes. Uist.

Ostale čase imenujemo glavne.

Le naklon se torej more nekaterim odvisnikom (za hi- 25(5.
storijskimi časi) uravnati po nadrednem stavku; čas pa je
samostojen.

Op. Včasih se naklon odvisnika as im i l uj e naklonu glavnega stavka,
n. pr. v tem, da stoji za optativom optativ: s! v&p šl.fro'., Eva StaJ.e^S-stpev ko
bi pač prišel, da se pogovoriva.

Posamezne vrste odvisnikov. 257.

Splošno pravilo:

1. Odvisni vprašalniki  in odvisni pripovedniki  dobe
naklon, kakor hi bili neodvisni.

2. Odvisni z a h t e v a 1 n i k i imajo glagol v k o n j n n k -
t i v u.

;?• Za h i st o rij s k i m časom  v nadrednem stavku
morejo, kadar se izraža subjektivno mnenje, vse tri vrste
odvisnikov nadomestiti svoj  neodvisni naklon z optativom.

Op. t je irrealis in potentialis ostaneta vedno neizpremenjeha: sutov,
oz:. si r./Mo’)'  covsAŠ^vjaav, i v. :  v d o v s o a s v &v dtacpB-apr/vat 7 zoa : j zo'1  axpa-
xs»»{iaxo$.

Posebna pravila veljajo za pogojne stavke in za stavke s pogojnim
pomenom. Gl. § 267 idd.

1. Odvisni vprašalniki. (Nikalnica oi\)  258.

Vpeljani so: 1. besedni,  z vprašalnimi zaimki in pri¬
slovi: pa tudi s splošnimi in celo navadnimi relativi (§ 94);

2. stavkovni,  a)  enostavni z si

b)  razstavni s jv6tsqov  | „ si  — r >j

jTorega j she — sive

Modus:  1. Za nadrednim glavnim časom  stoji na¬
klon neodvisnika,

2. za nadrednim h is to rij sitim  časom ga more nado¬
mestiti optativ.

— 138

El bizaia no ir) a o  (fut.), ovz olda.  Anab. 1, 3, 5.

Mšvcov, jvoiv br)Xov eivai, tl n o ir) o ov o iv oi dXXoi ozgu-
tiobtai, jz  otsgov eipovtai  Kvota f/ ov, ovveAe^e to avtov
ožgat evjia.  Anab. 1, 4, 13.

*Av$qgm 6£ ttg 'rigcbtr/oe tovg ngogtvAazag, nov av idoi Ilgb-
gevov fj KXeagyov  (neodvisno: nov av tdoifu).  Anab. 2, 4, 15.

01 Agzadeg šnvvddvovto rtov negi Eevotpcbvva, tl ta jzvgd
zaraofieoeiav  (direktno: tl nar aopr) o aifiev;  konj.). Anab. 6, 2, 25.

Hb')ov ngog tovg orgazicbzag zal r)gcbt<vv, o ti šoti zb
ngayi.ia  (d ti sit)  bi izražalo subjektivno mnenje).

Pazi:  modus odvisnih vprašalnikov ni konjunktiv; ta
stoji le tedaj, če bi ga imel že neodvisnik.

25!). II- Odvisni pripovedniki. (Nikalnica or.)

Naklon se jim določa kakor vprašalnikom.

1. Pravi pripovedniki,

vpeljani s on, tog,  povedo vsebino  kakemu pripovednemu
izrazu  (dicendi, declarandi, sentiendi).

V slovenščini jim odgovarja navadno stavek z „ d a ", v
latinščini accus. c. inf. Tudi grščina more  staviti v njih
infinitivov  sklad, zlasti izza tpdvai  in za izrazi mnenja.

Air/Me Xbyog, oti d i ti) z o i  (subjektivno mnenje) avtov  g
Kugo g zgir/gecuv.  Anab. 1, 4, 7. ’Avr)g IUgot)g ngotpaivstai zal
Hriba zal flagfSagizcvg zal iXXr)vmti)g,  o -ti ftaaiAevg ovv ožgat ev-
f.iati noXXtv n g o a e g % s z a i.  Anab. 1, 8, 1. Kvgog /.lezane/j/tpa/iev o  c
tovg otgati]yovg sXsyev, oti fj odbg bo o it o ngbg j3aatXea tlg
Ba[lvXti)va.  Anab. 1, 4, 11. 01 ngeoftvzai sXeyov, oti noAiog-
zovvtai  (sigurna vest!) ol c 'EXXr)veg inl /.btpov, ol bi Oglizsg
ndvtsg nenizezvzAoiuevoi eiev  (subjektivno mnenje) avtov g.
Anab. 6, 3, 11.

260. 2. Konsekutivni stavki,

vpeljani s tvore  (tako)  da, ut  (consecutivum).

a)  Kot pripovedniki dobe naklon kakor pripovedniki sploh;
posledica  se  v njih samo pove.  (Nikalnica ov).

H jA/ijtrig ovvejtgatte Kvoto, tveze  flaoiAevg ti/v .ngbg
Hamov emj3ovXr)v ovz t/afidvezo  (on res ni zapazil). Anab. 1,1, 8.

— 139 —

JlkoTa ti/uv nagec,vit’, nate, imp av ^ovkpade, e^ahpvpg dv
ejtmeooive.  Anah. 5, 6, 20.

Elg vqv vavegaiav ov% tjzev o Ttaaatpegvpg  • mate oi ''Ekkrjvtg
scpgovvi&v  (tako da, vsled česar, zato) šobili Atenci v skrbeli.
Anali. 2, 3, 25.

b)  Če se naglasa,  da  je  ali bi bila posledica  učinek
kakega dejanja, potem stoji i n f i n i t i v o v sklad. (Nikalnica id').)
Gl. zgor. § 226, 1, b.

01 avgatidmu zgavypv nokkpv en,oiovv zakovvveg dkkpkovg,
&ate  zal vovg nokspiovg d % o d siv  (kričanje je bilo vse-
kako tako močno, da so ga mogli  slišati tudi sovražniki;
coots rjzovov  bi pomenilo, da so ga sovražniki res slišali).
Anab. 2, 2,17.

Tl,g ovtcog kavi deivdg keysiv, S) o v e as n sl a ai key(ov;  da bi

te mogel prepričati. Anab. 2, 5, 15.

01 dzovnatai flga/vvega tjzovvigov r)  d>g egizvelobai tiov
aipevdovpvmv  kakor da bi dosegli. Anab. 3, 3, 7.

()’)■/. e/opev dgyvgiov, &ate dyogd£eiv  nimamo denarja, da
bi šli na trg (kupovat). Anab. 7, 3, 5.

3. Kavzalni stavki

veljajo v grščini vedno za pripovedne; naklon se jim določa
kakor tem. (Nikalnica od)

Vpeljani so s:

on, (bg, (kou  ker,  ker  pač  quod, propterea quod
snel  ker  pak  (cum), šneidp (quoniam)  ker  že
dve, ondve  ko  pa.

'Eve el vpelg spol o v z edekeve  nei/deaifai, eyd> avv vplv
etpopai.  Anab. 1, 3, 6.

Td ooiov, diovi  oaiov eaviv,  ipikelvai vnd td>v (hCov, dkk ’
oi>x, ovi cpikelvai,  6 id vovvo oaiov da v iv.  Eutifr. 10 D.

01 "Ekkpvec Mav (migov, ovc ovdapov Kvgog (paivoivo
(subjektivno mnenje) ovd’ dkkog dn’ avtov ovdeig nagelp.

Anab. 1,10, 16.

Op. Za g-lagoli afektov stoji namesto Iv.  tudi si (če):  aaopdjro, si oii-ro;
'i-/v.  čudim se, če je stvar res taka.

— 140 —

2(j2. 4- Temporalni stavki.

Vpeljani so s:

ote, (mote, r\vixa,  rog ko, kadar
snet, eneidt)  ko, potem ko

ensi (ene«)))) ngeotov, snel td/iota  b r ž k o, kakor hitro
erog 1. dokler, 2. dokler ne

sove, pts/gt, iie/oi ov  dokler ne; tako dolgo, da
de/ ov, sl ov  odkar; iv  ro med tem ko
netiv  preden (ne).

a)  Kadar  naprosto napovedujejo čas, so pripo¬
vedni in dobivajo naklon kot taki:

Eneidi) Ivvr/kdov, keyet  6 Kksaer/og vade.  Anab. 2, 5, 3.

'H viza  dslhj iy iyv e v o, iepdvr/ noviogvog ebonsg vecpikr/
/.ev}ti/ iv to) nediep eni nokv.  Anab. 1, 8, 8.

'E co g noke/tog r/ v toig Aazsdatptoviotg ngog tov  g Aih/vaiov g,
Kkiag%og nagi/tsvsv iv vr/ c Ekkdbi.  Anab. 2, 6, 2.

Z optativom: Hagr)yyeJno va bogata eni tov deltov eoieov
eyetv, s co  g o)] /e a iv o e vrj odkntyyt.  Anab.  6,  5,  25.

b)  Stavki s ngiv  veljajo za pripovedne  le  za  zanika¬
nim nadrednim stavkom (= preden ne, dokler ne),

za trdilnim nadrednim stavkom pa dobe  infinitivov
sklad:

žvivvsotg o v x ijdeke Kvgev eig yeigag ievai, n g i v r/ yvvi)
avtov en s io ev.  Anab. 1, 2, 26.

n g i v to lev/ta i Ir/tveZoi) at, ixxkivovotv oi jidgfiagot mi
epevyovotv.  Anab. 1, 8, 19.

c)  Mnogokrat imajo časovni stavki pomen  pogojnih;
tedaj dobe tudi njih sklad (nikalnica /er/).  Gl. § 273, 2.

263. 5. Relativni stavki

so a)  večinoma pripovedni  (pravi, konsekutivni ali kavzalni)
in se ravnajo po pravilih pripovednikov.

Aienodlato, s</ d iavgatevoato.  — ’Ev ueneo r/ptcetv mi
ftaotkecog 6 TLygi/g nota/t og iottv, ov om d v d v v a i /e e i} a  (tako
tudi neodvisno!) avsv nkoleov dta/it/vat.  Anab. 2, 2, 3.

Tig ovto) fiaivstai, oatig  ov  /9 o v k st  ai  aoi epilog šivat;
(Konsekutivni pomen!) Anab. 2, 5, 12. Gavptaotov notet g, og
( ott  ker)  fj/uv ovčev bidcog.  Mem. 3, 1, 17.

141 —

Op. Sem spadajo tudi formule:

oOSsig šauv (ouvc šauv), Sou; nemo est, qui
oOSstj šauv (oux šauv), 8auj oO nemo est, quin
'A%  šauv, Stko; fieri /ion potest, ut
etra šauv, Stmoj  ou fieri noti potest, quin

OCidsig rf/,  oaug mv.  meto nemo /uit, quin putaret.

Poleg eiaiv ot' sunt qui  se v odvisnih sklonili tudi reče: šauv tov. šauv
o’.q  itd.; šauv S-ce = evJots  marsikdaj; šauv o5 = marsikje.

b)  Vsled relativne zveze morejo relativni stavki do¬
biti tud;

a)  pomen finalnih;  v tem slučaju stoji njih glagol v
indikativu futura. (Nikalnica pr )):

'Hyep6va alvf\aopev Kvgov, oatic,  f/p&g d nage  i  (ki nas
naj . .., da nas on . . .) Anah. 1, 3, 14.

Ekte/ov, oti rjzoiev rjyepdvag e%ovtsg, oi avto t) c a^ovaiv,
evftev e^ovoi  td čmttfčsia.  Anah. 2, 3, 6;

/?) pomen pogojnih;  tedaj dobe tudi njih sklad. (Nikal¬
nica pi]).  Gl. spod. § 273, 3.

III.  Odvisni zahtevalniki. 264.

Njih naklon je konjunktiv;  za historijskimi časi je
mogoč tudi o p t a t i v.

1. Finalni stavki.

Vpeljani so s:

Iva, drg, bno:>c -  da (bi), ut  (finale)

iva pr/, d)g pr), oncog pr),  sam pr)  d a (bi) n e, lat. ne.

Td nkoTa 'AHgoy.dp.aQ y.atexavoev, Iva p, h Ki) go g <) t a fl rt.

Anab. 1, 4,18.

žvp,f)ov/.svo) syd> tov dvdga tovtov čnnodeov noieiadai  (s
pota spraviti), tog prp/fti der) tovtov (pv/Attraihu.  Anab. 1, 6, 9.

, Emidri Kvgog d/.dha, kaficov vpag šnogevdprjv, iva ibcpe-
koirjv avtov, avb* Tov efi hraftov vrt črtelvov  da mu koristim zato,
ker sem izkusil dobrega od njega. Anab. 1, 3, 4.

2. Izrazi timendi. 265.

Stavki, od njih odvisni, so vpeljani, po istem pravilu
kakor v latinščini, z

pp —  (lat.) ne

pri od  = (lat.) ne non  ali ut

— 142 —

Aedoua, fii) sm^a^co/isda tf/g  oinade d<)ov  ( želim, da
ne . . .)• Anab. 3, 2, 25.

Ov tovto dedom  a,  /j,  tj  o v v. 'e/j.o  ( želim, da), o u da>
izdat o> tov spiKov, dk/A, fjufj  ovz  %co inavotig, oTg do.  Anab. 1, 7, 7.

Op. 1. Dodavši izraz bojazni, si razlagamo tele sklade (prim. § 275,5, 6):

a)  ut]  s konjunkt.: ,,da bi le ne“, „pač“:

M 7] A-fporfiOTepciV f, -o aXY)8-s; Ašfsiv (da )>i le ne bilo prezarobljeno)
prezarobljeno je pač. Gorg. 462 C.

b)  pr, oO s konj.: „pač  n e“:

M •>) o i>  -o5t' ■(/ %aXer£v  to pač ni težko. Apol. 39 A.

c)  oo |irj s konj. aor. ali indik. fut. : ,gotovo ne“,  „ni  ka¬
le o r“, „j  a v e 1 j n o“:

Oo p-ij Traooopa'. cpik&ao^tov (pravzaprav: oo 8š§ oiv.a  prj...  ne  bojim se,
da bom = gotovo ne boni). Apol. 29 I).

Oj). 2. V pomenu „p o mi sijati  se“  se vežejo izrazi bojazni z
infinitivom  (jirim. lat vereor  z inf.): dšior/.v. r.epi  D-siov SiaJ.&fsoOtti.

261 ). 3. Izrazi curandi.

Stavki, od njih odvisni, so vpeljani s črnog (uij)  in se
morejo ravnati kakor zahtevalniki sploh; navadno pa stoji v
njih za vsemi časi indik at iv fut uri:

Taki glagoli so n. pr.:
skrbeti: im/isXsioOui, <pgovtigsiv, azonelv
delati na kaj: ngatteiv, n, a  o a a zev d ge cifra i
na čem mi je: ptelei uoi nvog
varovati  se:  ev/.aj3ela'dar,, (pv/Atteodcu.

2čevth'ig zsAevet Sevocpovta ov/ingodv/ASlodai  (ž njim pre¬
udarjati), dno g Siaffij  to atodtev/m.  Anab. 7, 1, 5.

Tovto nagaoKevdoaoftai, d n o g (hg ngdtusta [UX%ov-

,u  e {)• a.  Anab. 4, 6, 10.

”Edoge tolg otgatrp/olg ftovhevoaoftcu, on o g <bg xaX?uota
dyo)viovvtcu.  Anab. 4, 8, 9.

207 . IV. Kondicionalni stavki.

Vpeljani so z si,  nikalnica je fir).

Kondicionalni in njegov glavni stavek se skladata navadno
ozirno drug na drugega tako, kakor to zahteva pogoj.

Glede na različnost pogoja razlikujemo v grščini štiri
vrste pogojnih stavkov:

143 —

1. Realni pogoj. 268.

Časi  in  nakloni  stoje kakor  v ne od visnikili.

Pogoj se izreče  brez ozira na uresničenje.

El fteoi ti dgojoiv alo/gov  (a ne pove se, se li to res kdaj
zgodi ali ne), ovx slaiv Oi-oL

» Ni) Al’,«- tipi)  6 Kvgog, »shtsg ys Aagslov xal llagvadtidog
sati n,alg, e/iog dl dds/.ipdg, ovx tavt’ syd) hppo/mi.«

Anah.  1.  7,  9.

2. Potencialni pogoj. 269.

Uresničenje pogoja se smatra za tisti slučaj (po
subjektovem mnenju) možnim.

V obeh stavkih stoji o p t a t i v, in sicer  v glav¬
nem sta v k u pravilni potentialis praes. (z (iv),  v odvisnem
s a m optativ:

El fteoi ti d g <J) e v alo/gov, o v 7. dv tl sv d-soi  če bi (morda)
učinili kaj sramotnega, bi (pač) ne bili... El tov "AXvv dia-
ftal>i  rt, im tov llagillviov jtota/mv dftatov ekftoiVt  d v.

3. Irealni pogoj. 270.

Uresničenje pogoja  se navaja kot nemogoče,
ker je dognana njega nasprotnost. Zato je ta slučaj mogoč le
za pretekle čase.

V glavnem  stavku stoji irrealis  (t. j. indikativ histor.
časov z dv).  v odvisnem indikativ  histor. časov sam:

El Otoi ti edgaoav aloyjgov, ovx dv r/oav Deoi  ko bi bili
učinili (a niso!  kajti to se tu smatra za nemogoče).

"Eyor/e y.al avtbg i/aigov dv, sl i)matdjj/i}v tavtr/v tgv tey-
i’i j v ■ d/ 12’ ov ydg  (žal!) IjtiatajMU.

El in) vf.islg ij/Jh-tt  (a ste prišli!), sJtogsvofA.sda dv siti
ftaaiMa.  Anah. 2, 1, 4.

Ovk dv enolrjosv ’Ayaolag talita, sl /ti/ syd) avtov l.v.s/.svaa.
Anah. 6, 6, 15.

4. Eventualni pogoj. 07 ]

Uresničenje pogoja se pričakuje;  zato je ta slučaj
redno mogoč le za bodoče ali za ponavljajoče se
dogodke.

a)  Glavni stavek  se sklada kakor samostojni
stavki;

144 —

b)  pogojni stavek dobi k o n j u n k t i v z dv;  ta dv
se z sl  cesto skrči  v dav  ali  rjv:  „ d en im o (recimo) da,“
„ k a d a r koli “ ;

za historijske čase pa nastopi  ei  s samim opta-
tivom (iterativni optativ, ker taki stavki izražajo po¬
navljanje):

Edv fteoi ti dgojoiv aia/^dv, ovz soovtut Osoi  recimo, da
nčinijo (— kadarkoli učinijo), ne bodo . . .

El 'bsol  trt ()oo>8v aI o%q6v, ovz  fjoav Osoi.  kadar so nčinili
(vsakikrat), niso bili . . .

Kvqo  g fl(Yo/j-;vev(u, orno g, rjv čtivrjTai, paoUevost dvv' szsivov.
Anab. 1, 1, 4. Edv d/.ridsvor/g, vmrr/vov/Mii ooi dbta vdkavra.
Anab. 1, 7, 18.

<PaveQog rjv, s t  (kadarkoli) rte rt dyail6v i) mikov jz  o t i)  -
aeisv  avvov, vi,zdv jteigco/nsvog  prekositi je skušal. Anab. 1, 9,11.

Op. Enakega pomena z šdv s konjunktivom je si z indikativom futuri:
Oux šou xapsX9-stv, st (lij tcotgdc;  tSt7iox6'4)0[isv. Anab. 3, 4, 39.

272. 5. Kombinovani pogojniki.

Glavni in pogojni stavek se moreta včasih vsak zase
uravnati; tako nastanejo različne kombinacije med posamez¬
nimi pogoji. N. pr.

A a i,  § a  t /i  t d v Tama,  si' ,itot' Tiva [l  o v  / s o I)  t rsv/ijzdu/ipai

(potencialni in realni pogoj).

Tov asi tmibv t.zovvva jzooozTzjoaobai ti, nul sl Mldov n ko v-
Toirj  ud/J.ov  (bi bil bogatejši nego Midas), Jtdvr/Ta z a ). d>.

273. V. Stavki s kondicionalno vsebino.

Po načinu kondicionalnih se skladajo (z nikalnico ur)) :

1. Koncesivni stavki,

ki so tudi vpeljani kakor kondicionalni z
sl zal, edv zal  četudi, dasi

zal sl, zal dav  ( zdv)  tudi če, celo, čeprav.

Oi 'th.oi Izavol sloi tov  g utzoovg, zdv dv dsivolc cbazv, zup^szv
sdjTSTcbg.  Anab. 3, 2,10.

Vzročno stoji si za glagoli afektov: t)-au|id£u), si ptj ola9-a miror, si
ignoras.

Pomni: si pr) = razen; si 34 pr) = sicer.

— 145 —

2. Temporalni stavki

imajo v sebi posebno pogosto eventualni pogoj. Zaradi zveze z
dv  so nastali sledeči temporalni vezniki (s konjunktivom):

dvav, djvovav, ŠJteiddv, fjviz’ dv; ecog dv, sat’ nv;  tudi ngiv
dv  i. dr.

"Otav  šyd> >teXevoco  (konj.!), Jtdgeove Jtgdg vi/v ngloiv.
Anab. 6, 6, 26.

Ehveg jiXeZv fiovkeofte, jvegt/veveve, sov’ dv syco eXiko  dokler
ne pridem. -Anab. 5, 1, 4.

Mi) dneX‘dv)Ve, jv qiv dv anovor/ve vit mjdy/ia.  Anab.5, 7,12.

Kvoog ddrjoevs vd Hr/gla dtp’ Ijvjtov, 6 jv 6 v e yvfj,vuaai fl o v  -
X o i v  o iavvov ve xai vovg Ijvjvovg.  Anab. 1, 2, 7.

3. Relativni stavki

imajo v sebi pogosto eventualni  pogoj vseh njegovih vrst,
a tudi druge pogoje.

Teov c EXXrjv<x)v o i  (— ei nveg) /it) ivir/ov šv vat g vdesotv
ovve.g, elg vdg vdgetg efteov  (realni  pogoj). Anab. 2, 2,14.

, Eyd> iisv d xv o ir) v d v elg vd JvXoZa i-:uflaivm>, d fjfiZv
Kvqo g doli)  (= el viva doirj).  Anab. 1, 3, 17.

"0 o o v  g aloUdvotvo  emognov  g nal ddUovg, dog ev dojvXto-
fvevovg šcpofleZvo.  Anab. 2, 6, 25.

Oratio ob!iqua.

1. Indirektni govor, večinoma vpeljan s ovt  ali d>g,  more
dobiti isti čas in naklon, kakor bi stal v direktnem govoru.

Za historijskim časom  nadrednega glagola sme
nastopiti optativ  namesto indikativa ali konjunktiva v vseh
(glavnih ali odvisnih) stavkih.

2. Pripovedni  glavni stavki morejo, azahtevalni
morajo  stopiti v infinitivov  sklad. — Pri daljših indi¬
rektnih govorih se daje infinitivovemu skladu prednost.

3. Včasih ostane neizpremenjena celo oseba  direktnega
govora, tako da ima uvodni on  le zunanjo veljavo, kakor n. pr.
naš narekovaj.

Tudi se v grščini včasih prehaja neposredno iz direktnega
v indirektni govor ter naopak.

274 .

10

275.

— 14(5  —

N. pr. IlgoKkvjg mi Fkovg ekeyov, ovi Kvgog /iev v e i) v g k  e v  ,
'Agiaiog de ireqoevyd>g ev v<7> ovad/jM) a i g /ievd voj v dkkojv (iag-
jinnong oftev vij jvgoveonia <ho/iO)vv<>.  Anab. 2, 1, 3.

'O Sevotp&v emjgevo tov Avtokkoj, vlvi av <demv i)'voov mi
eir/o/jsvog mkkiova ml dgiova e k d  o i vgv odov, gv emvoei, mi
v.ak(7>q rngatjag oovbeh].  Anab. 3, 1, 6.

Eig de dr/ elnev,  no  o o jv o i o v/iev o  c onevdeiv chg vd%iava
nogeveodai, eig vi)v 'Ekkada , ovgo.vgyovg ek e od a i dkkovg
mg vd/tova  (naj izvolijo), ei /m) fiovkevai Kkeag/og njvdyei,v.
Anab. 1, 3,14.

'Ekeyov nokkoi, d ti, iravvog dba ki.y o t, Sevih]g, %ei/i(bv
yčiQ e ir) mi ovve oirnde dkojvkeiv vm vovvo jlooko/ievo) dvvavov
el 7), diayeveodai ve ev q>ikia ov% olov  ve  e c 7),  ei dem d>vov-
/vevovg ^gv.  Anab. 7, 3, 13.

3evo(pd)v skečev,  6 v i d o z o ir) nnvoavvag vi/v <pdkayya
ko/ovg ogdiovg jzoirjocu •  (direktno) r) ,aev ydg <pakayc, dia-
ojmodrjoevcu evdvg.  Anab. 4, 8, 10.

Hgč^evog ehvev, ovc avvog e i ;i i, bv gg r eig-  Anab. 2, 4,16.

Op. Tudi odvisniki, posebno relativni, stopilo, kadar se jim prisoja
samostojnost, v inflnitivov sklad: Ta nš-ytaxa ecpvj 2my.pdxY)g xoi>j S-sob; iaovotj
yaxaXetes<jftat, Siv oit&kv 9ijXov  e Tv a: xoT; dvS-pdmoi;. Mem. 1,3, 8.

Nikalnice.

t. Nikalnica ov  izreke le zanika (objektivna nikalnost),
/j/g  jih odklanja (subjektivna nikalnost).

Zato stoji ov  v vseh stavkih (glavnih in odvisnih) pri¬
povedne  vsebine, tudi pri inlinitivu in pri participijih, kadar
nadomeščajo stavke te vsebine;

/7.7]  pa stoji a)  v vseli stavkih zalitevalne  vsebine;
zato tudi pri infinitivu, ki izraža namen ali je odvisen od
glagolov zahtevanja; b)  v pogojnih  stavkih in pri participijih
s pogojnim pomenom.

Tig ovvco /uaivsvai, oovig ov fiovkevai aoi ; cpikog elvai;
Anab. 2, 2, 15.

Aedoim, /h) emkadcb/ieda vgg <nv-ade odov.  Anab. 3, 2, 25.
'O /77] dageig avdgconog ov naidevevai,  „šiba novo mašo

poje“.

— 147 —

Op. Posamezne besede se zanikavajo z o 6; n. pr.: o iv. sW.&u»t ,;
06 cpsčvat negare, recusare; vr/.  eav vetare, prohibere.

2. Kadar rabi grščina nikalne zaimke in prislove,
zanika, kakor slovenščina, obenem tudi glagol; z misel
ostane nikalen kakor v slovenščini.

Ovx elde roiovro ovdeig ovdmore  kaj takega ni nikoli nihče

videl.

M/j jioth  doejieg /vgdev pirate eimjg /Ar/re mja^r/g  nič brezbož¬
nega nikoli niti ne govori niti ne stori.

Ovd’ aXXog  ds ton' 'EV.rjvcov iv Tavvr/ rfj ud/r/ šnaihrv
ovdeig ovdev.  Anab. 1, 8, 20.

ITsgiood  j rgaooetv ovx eyei vovv ovdeva  nima nikakega
zmisla. Antig. 68.

•S. Ako nikalnica zanika nikalnico,  postane zmi-
sel trdilen,  kakor v slovenščini in latinščini: ovdeig ov =  vsak.

r" 4. 6 ovde (/Midi)  in ovire
251, op.

ovre (/vr’)Te  — m'j ve)  gl. §§ 249;

5. Zveza ov  >«j (= ov (p d [log šoti, j at' j)  je okrepljena nikal¬
nica. (Prim. § 265, op. 1, c.)

Ta  | evia o v /ur)  (gotovo ne) yevr\tat. rfj organ# rgicov
Tjfisgmv otrla.  Anab. 6, 2, 4.

6. Zveza fiij ov  pa stoji

a)  za izrazi bojazni  (gl. § 265 in op. 1, b);

b)  brez takega izraza, pomenjajoč zaskrbljenost („pač
ne k ‘) ... N. pr.

, AXXa /A,i) ov rov v’ fi yaXenov, d) dvdgeg, ihivatov ex<pvyelv,
dXXd  noXv yaXemoregov n.ovr\giav.  Apol. 39 A.

c)  Pri infinitivu,  za raznimi nikalnimi izrazi, posebno
za glagoli vetandi  in timendi:

'Aorvdyrjg, o n deocro avtov Kvgog, ovdev idvvaro avre-
yeiv  fA,r) o v yagL£[eo'dm  ni se mogel upreti, da bi ne ugodil.
Kir. 1, 4, 2.

7. a) ovxovv  (okrepljen ovv)  vprašuje: „torej ne?“ „kaj-
neda?“ — ali zatrjuje: „torejpotemtakem

b) ovxovv  (okrepljen ovx)  vprašuje: „torej ne?“ „menda
ne?“ — ali zatrjuje: „zato  ne“, „nikakor ne“.

10 *

— 148 —

276.

277.

Peti del.

Dodatki.

Atiški koledar.

Grški meseci so bili lunini meseci po 29 (xolXog fit)v)  ali
30 dni. Začel se je mesec redno z mlajem, zato se prvi dan v
mesecu imenuje tudi vov^njvia,  zadnji pa m? ml vea  („stari in
novi“).

Atiški mesec je imel 3 dele po 10 (ozir. 9) dni (— ena
dekada). Prva dekada (1.—10.) se zove (jirjvog) lavau.evov;  druga
(11.—20.) [isoovvvog  ali sni dem;  tretja dekada (21,—30.) pa
(pftivovvog (((/IHvo)  giniti). V prvi in drugi dekadi se štejejo dnevi
naprej, v zadnji nazaj. — Datum se izraža z dativom temporis.
— Torej: -romy loraiievnv  tretjega; tolvr/ /u,eoovvvo g (ali vglrfj
ini bev.a)  = 13. (t. m.); vovii/fjvla  o mlaju.

Atiško leto se je začelo  s prvim mlajem po kresu;
prvi mesec torej odgovarja nekako našemu juliju.

Imena atiških mesecev so: 'Euavofiflaubv  julij, MevaysiTvi(bv
avgust, Bo7]dQOfud)v  september, LIvavstpubv  oktober, Mac^anvrjgicbv
november, Iloasidscov  december, ra/j/fjlubv  januar, '‘Av&sovrjgubv
februar, ’EXacprj(]ofa(bv  marec, Movvvfticbv  april, 6aoy>]bo'n’  maj,
IxiQO(poQio')v  junij.

Da se je spravilo lunino  leto v soglasje s solnčnim,
se je vrinil vsako tretje leto osemletnega cikla (oktaeteris) po
eden prestopni mesec (= drugi  Ilooeidecbv).

Mera. Denar.

1. 1 novg  = 0'308 m, 1 nrj%vg  vatel ( = l ] /2 nodeg)  = 0'462 m;

100 nodeg  = 1 nhefrgov —  3083m, 600 noč leg = 1 cr-ra¬
dio v —  184'97m;

30 atddia  se računa na 1 naQaodyyrjg  = 5555'5 m
(= primeroma 1 uro hoda).

2. 1 nhefigov  (ploskovna mera) = 9’5 a.

3. 1 f^evgrjvrjg  = 39'39 1; 1 mvvXi] =  0'27 1 (V3I);

1 fišdifivog  mernik = 52'53 1 — 48 %olvi%s g ;

1 %oivi  | = l - 09 1.

— 149

4. 1 valavvov —  5400 K = 00 jival
1 fiva ■ —  90 K '== 100 doa/jim

1 (')QayjM))  — 90 h =-- 6 6ftoXoL.

1 d[ioX6g  - 15 h.

Očrt Homerjevega stihoslovja in narečja. 278.

Homerjeva dela so zložena v daktilskem šestomeru (heksa¬
metra) in v posebnem, večinoma ionskem, v njih prvotni za¬
snovi pa najbrž aiolskem narečju.

A. Homerjev šeslomer. 279.

I. Količina.

a)  Končni dolgi vokal  ali diftong se v tezi  (t. j.

brez ritmiškega naglasa) pred vokalnim vzglasjem praviloma
okrajša. _ _ _

šxr)P6Xov\ Ajt6XsJcovog  11. 1, 14

XQvaeo t ) d\va nyj)jTTQ(.i)  II. 1, 15.

b)  Kratki končni zlogi  se morejo podaljšati:

1. s podvojenjem vzglasne likvide za kratkim končnikom:

š\vi fisya\Q(H(Hv  (izgovori: ivl t ujMydQoiai,v)•

2.  s prvotno, a zdaj prikrito postavno (positivno)
dolžino;  izginil je n. pr. F (ali er), ostala pa je postavna dol¬
žina, ki jo je on povzročal;

.3. vsled krepkega ritmiškega poudarka  v arzi,
posebno pred zarezo;

4. iz metriških ozirov, da se daljše besede morejo rabiti

v verzu: . r , ,

iBfAsvog  — jisq;  airavavoiai.

II. Zli v, synicesis (ovvtffamg),

se imenuje združenje dveh vokalno se dotikajočih zlogov, tako
da se čitata kot eden  zlog. N. pr.

IIrj/.Timdso) ’A%iXrjog.  11. 1, 1; jikv ih;oi\ dolev.  II. 1, 18.

III. Zare za,  caesura (vo/Atj).

1. Mfjviv a\sids  #e|d||, Ilr)\Xr}id\dB(o AxiX |i)og.

2 .  ovXofxš\v'r)v,\\ f/ \/j,voi? A\xcuolg\ aXye’  e | 'drjxev.

— 150

280 .

3. noXXdg\ d’ itpfliiftovg 'tpv\zdq\\  VltjČt mjollaipev

4. fiQ(b\(i)v^, ad\vovg de  s|AG&Q«a|| vev%e wb\veaatv

5. okovat at ve mio tv  - || Atog 6’ eteXeievo (iovXrj  . . .

Zareze so iste, kakor jih poznamo iz Latinske slovnice
(§ 412):

1. m im)  nevihnufmnig  (1. verz);

2. Toiif) TotOijputsgrjg  in e<f 'ihijMaeo>iQ  (2. in 3. verz), Sest-o
obe v zvezi;

3. -/.ata TotTov voo/jilov  (5. verz);

4. c a e s u r a bucolica  (4. verz).

Zareze veljajo le tam, kjer to pripušča zmisel in zveza
med besedami. Neveljavna je torej zareza n. pr. izza ptvgC  (2. verz),
za kpiH/tovg  (3. verz), za avtov  c (4. verz), za 4 to c <5’ (5. verz).

IV. Razločba,  diaeresis (dtatgeotg).

Tako imenujemo ločeno izreko dveh vokalov, ki sicer
tvorita diftong. Spozna še po posebnem znamenju (") ali po
umestbi pisnih znakov (n. pr. naglasa, pridiha). Gl. § 11, 6, op. 2.

'Avgetdao: 'Avoetdao; dlo/.tat: otoptat; ev: sv; mitg: muc.

V. Predpah,  aphaeresis (dtpaigsatg).

Tako imenujemo odpah vzglasnega kratkega vokala:

netvog: eaetvo g; ga (g’): dga.

B. Glasoslovne posebnosti.

1. Nadomestba vokalov:

a)  Namesto prvotnega d  stoji  praviloma ij;

Tgoitjg, Xtrjv, y<j'tft.

Izjeme: de« in nekatera lastna imena: Iloaetddtov, Eg/ietac.

Ostane pa a,  ki je nastal po dopodaljšbi ali po skrčitvi:

tpaolv, /MiKgdg  (acc. plur.), /.levp-vda.

b)  Namesto skrčenih  oblik stoje navadno razdražene
(„odprte“) : davea, voov, dedtov, verniku, TJoastddmvog, r/ptitov,
tpgoveoov.

Skrčeni e o  daje ev :

davevvvo  (iz [šj-dateovto), šptev  iz epteo, vev  iz teo;  odprte
oblike imajo izza s često še t:

Xgvae-t-a  poleg zgvoect, i./aeio  poleg epteo, veAeku : ' xsX6(o.

2. Anastrofa (dvaovgocpri)

se imenuje prestop akuta od zadnjega na predzadnji zlog. Na¬
haja se

a)  pri dvozložnih predlogih, ako se zapostavijo
samostalniku ali glagolu:

( pikov dno  ( dno <plX(ov) ; Iftdnrjv -/tava
dheoavv’ dno  ( and dMoavvo ); d?Jnag dno-,

b)  pri evi, sm, naga, negi, /aha, vno,  ako stoje namesto
eveavi,eneovi, nageovt,  itd.;

c)  pri odpahu  (apokopi). Gl. spodaj 3. op.

Op. Ako se ato n a iv  (šg), sv, sij, mg  zapostavijo svoji besedi, dobe
akut: toS p’ 'iv.  =. iv. laS  ps; 8pvic; d’ mg — mg  S’ 6pvtj.

3. Odpah, elisio (anoKonr)).  Gl. § 25,1.

a)  pred vokalnim  v z g 1 a s j e m :

Odpahujejo se:

kratki končniki ter diftonga <u  (v končnicah -j uai, -vai, -oftai)
in -oi  (v dativih um, voi):

egzta/P d/J.’  iz 'Or/paDai d?JJ ;

ov vv  t’ ’0 dva a sv g  iz ov v v % o i Od.

Op. Oksitonovani predlogi in vezniki  izgube pri tem svoj
naglas; za ostale oksitone velja anastrofa:
dAA’ iz aXXa otidš tibg; pa

Xe6x’ 6axea iz Xsoy.d SaTsa; Sp’ švcstvog iz špš šbtstvoc;.

b)  Pri Homerju se včasih odpahuje končni vokal tudi
pred konsonantnim vzglasjem  (prim. št. 4.), zlasti pri

dga, naga, dva, Kava: dg dt) dga dr/;  naoviOsl naga-

V l/fhjOl.

Za predloge velja anastrofa: nag d ’ avvog naga d’
avvog;

dva  in Kava  asimilujeta (prienačujeta) svoj v  in %  nastop¬
nemu konsonantu:

dyKOE/iaoav dvezgefiaoav ; d/tflaiveiv avaftaivstv
Kd/J.tnsv Kavčfansv; KUKKslovvsg - KavaKslovvsg.

4. Izpah (ov/Konr))

se imenuje izrivanje kratkega vokala med konsonantoma v
medglasju:  vInve  iz vi nove.

Cesto je izpah le dozdeven; rabljena so različna debla:

nEgi-nX-ofi£voyv : negi-neX-o(iai; snksvo : n s/.opat.; rjkvbov: rfk-bm'.

152

5.  Oblike s podvojenim konsonantom.

Po metriški potrebi morejo dvojno stati:

a) X, /i, v, g, g  v  vzglasju debla za augtnentom ali v se¬
stavah za kratkim vokalom:

ŠQQvaato, eXXaj3e;  e vGGsX/iog;

b) g  v dat. plur., v fut. in v aoristu act. in med.:
/M>r)GV)]Q-eGffi, tcoggI, rtevaooag, švsXsOGa;

c) g, jt,  in r pri korelativih: doGm, brtrtoir/g, dsmo&ev, otri,
drvečo.

Take dvokonsonantne oblike so

deloma prvotne;  n. pr. GvrpJeo-ai,  (deb. avt/Aso ); §veXea-oa
(deb.-reP.eo); soaevai  (deb. eo-), or-rt (quorf),

deloma so nastale po asimilaciji:  noGGi  iz rtod-Gt,
jmaad/ievog  iz rtav-oa/vevog,  eoouoo.ro iz e-Fpdoaro,
deloma so le podvojene:  a!Ua/?e.

6. Razdeljba. Tmdsis (t,/tfjoig)

se imenuje ločitev predloga od njegovega glagola:

ol Kava. fiovg f/GiJiov  (- Kavr/aftiov) ; 4§ egov evvo  (• e^elvvo).

281 . C. Sklanja.

I. Substantiv.

1. Prva (a-) sklanja:

a)  noin. sing. mase. na -ra, nam. -vrig: veq>sXrjyeQeva;

b)  gen. sing. mase. na -do (za konsonanti tudi -eo>, ki se
izgovarja navadno enozložno s sinicezo): Avoetdao, Aašgveo).
Prim. §§ 279, II., 280, 1, b;

c)  gen. plur. na -cicov  (za kons. tudi -kav): 'd-sacov, rtageidiov,
vavvecov.  Prim. § 280, 1, b;

d)  dat. plur. na -7jGi(v)  ali -yg: Gcpevegr/oiv, nvoiyg, y.oiXr/g.

2.  Druga  (o-) sklanja:

a)  gen. sing. na - o - 1 ,  o (pri relativih -o-o): Av/iaboio, dve-
fioio, oo;

b)  dat. plur. na -o-toi(v): vo-Zot, <plXo-iot,, X6yotatv;

c)  gen. in dat. dual. na -ouv: r/iuovouv.

3. Tretja (mešana) sklanja.

a)  dat. plur. na -sggl(v)  ali -ggi(v) : KvkXcotcsooi(v),  rdvvoatv.
Prim. § 280, 5. b;

— 153

b)  Samostalniki na -evg  se navadno sklanjajo: -rjog, -rji,
-rja, -'rjeg  itd.

Tudi substantivi na -ig  morejo tvarjati podobne oblike:
n dkr/-og,  poleg oblik z neizpremenjenim i : n. pr. noh-og.

4. Stare sklon ovne pri tiki in e:

a) -<p i(v) ;  instrumentalno: (Ut]q)i(v) ;  lokalno: flv-
Qr/<pi(v) ;  ablativno: ooas dazgvorpi vegaovvo ;  s predlogom:
dn’ lxQid<piv;

b) -fti  (na vprašan,j e: „kje?“): tnv.obi , tr/kofti , avbi.;

Ikio&i jtqo ;

c) -&ev  (na vprašanje: „odkod?“): olr.orhv, vrj/jrdsv, ovQa-
voftev ; dno Toolr/ dsv;

d) -de  (enkl.) (na vprašanje: „kam?“): olnovde, Myvn-
vovde, dvde do/jovde  (na svoj dom), ’Aid6ade; eig dkade; bvoatje

&i>oaa-de.

II. Pronomen.

1. Pronomen p e r s o n a 1 e.

Nahajajo se tudi tele oblike:
toi  (enkl.) — ooi

aiv  (enkl.) = avtdv, avtrjv  njega, njo
duueg, dani. d/i/u  mi, nam, nas
v/j,/M g, v /j, /m,  v/i/ue  vi, vam, vas
orpi(v)  (enkl.) ocpi,m(v).

2.  Pronomen possessivum.

sing. o g, rj, ov  (iz oFog — suus)

3. os. (žog, kr/, kov)

plur. ocpeteoog.

suus

Sooblike: * sing ' T’ ™ 6g ’ *° g  t,v0 - i ’ n J e ^ ov  0>J en )

I plur. d/jog, v/iog, ocpog  naš, vaš, njihov.

— 154

3.  Ostali zaimki:

a) b, r/, to  (namesto oi, al  tudi voL, tai)  pri Homerju na¬
vadno ni spolnik, ampak demonstrativ ali relativ;

b)  Relativ og, rf, o  (nam. og tudi d) je včasih tudi demon-
strativ;

c) tlg, ti  in ti g, ti  imata tudi sooblike od debla ti,  n. pr.
ts-o, tsv, v kov,  in od debla teo,  n. pr. tka, teoioi;

d) ootig, rjtig, on  more deblo 6 pustiti tudi nesklanjano:
n. pr. otig, otev, otivci  itd.

282. »• Sprega.

1. Posebna osebila.

a) -pn  in -oi  v 1. in  3. sing. coniunct. act.: edeX(Ofu, kfe/.r/oi;

b) -oda  za 2. sing. act.: kHkrj-oda I sdčhpjg), tldri-oda

(;■ rtOvs);

c) -v  nam. -oav  v atematnem imperf. in aktivnem aoristu
ter v pas. aor.: ngotidev ngoetideoav, h pav  = kpaoav, ejlav
— s piri oav, pdysv spUyr)oav.  Predstoječi vokal je vedno kratek;

d) -pievai  ali -,uev  v infinitivih aktivnih oblik: <psvyi-
fievai, d)(ov-dju,ev, do-uevai, kp-sotd-pisv, spi-fiev(ai) (-■=stvai).  —
Naglašen je vselej zlog pred obrazilom;

e) -pieoda  nam. -pieda: dvvd-pieoda;

f) -atai, -ato  nam. -vtai, -vto  v ind. perf. in pqpf. in v
optat. vseh časov: tetevy-atai, štetk6/-ato, eigv-atai, plsflkp-anu,
y tv okat o;  z aspiracijo: eg/atat,  od egy oj.

Optativ pri Homerju nima nikoli končnice -vto.

Op. a v -oaai, -ono  je nastal prvotno pri konsonantnih deblih iz vo¬
kalnega v =

2. Tematni vokal.

Konjunktiv z nepodaljšanim  veznim vokalom:

otgvvopisv  = otgvvcofisv, iopiev --- -- icopisv.

3. A u g m e n t

se po potrebi v verzu stavi ali izpušča:

n).dy’/dr\, id sv, nadev, iVkovto, yfjpi itd.

4. Odprte (r a z d r u ž e n e) oblike:

a) avelgeai, (pikr/asai, dfpineo, veeodai, igko.  Gl. § 280, 1, b;

b)  z asimilacijo vokalov: elo-ogdaodai, booojv;

c) s  podaljšanjem enega vokala (pri glagolih, na -dv  z
asimilaejjo): uvdaadcu, alvtocovvai  (iz ahtdovmi).

5. Šibki futur in a or. act.  in  med.:

a) dg-oovoa, cbg-oe  (od dg-vvfu), exek-aafisv (xekkco):  li¬
kvidna debla tvarjajo tudi sigmatni futur in aorist;

b) dvnč-cov (dvviav), /ev-ai , xY]-avvec ( - xavaavvsg):  od
vokalnih  debel se tvarjata tudi asigmatni futur in aorist:

{ c) Igov  (od , dvaofjLEVov (dvojni), xav£pr)oevo (fialvco):
to so „mešani aoristi 44 ,  ki imajo časovni znak (a)  šibkega,
a vezni vokal in končnice krepkega aorista.

6. Krepki aorist act. in med.

a)  s tematnim vokalom:

a)  brez izpremembe v deblu: ijkvilov  (deblo ekvd); exiyev
(xtydvco);

j 3 )  z različnimi debli; po vokalni izpremembi: exvavev
(od j xTsivco ); konj. m:i)r\at, (jceliJo/uu).  Z metatezo: čmjallov
(jzig-iho);  part. fiokovveg (ftk(!)oxa>  iz ft,kcboxco);

y)  z reduplikacijo: č<rte(pgade ((podgco); evetfiev  (deblo to,«.),
mecpvev  (deblo q>ev), rjgage (agagioKCo), exšxksvo (zi-ko/tat), xsxmko
(xRV't)‘G>) ;

b)  brez tematnega vokala:

a)  od vokalnih debel: exva  (od zvelvco,  šibko deblo xva),
dienvavo (di.ajr.evoft.ai.,  deblo z metatezo); opt . vkairjv (vkrjvai);
tffbl.vo ((plitvo),  deblo <pl)t); xkvYh, xexkme (xkvco);

(i)  od konsonantnih debel: ind. mepfirjv (dk/ofiat), euizvo
(ftsr/vvfu), (J)qvo  (ogvvfu),  impt. Ae£o (kšyco).

7. Krepki perfekt in pqpf.:

a) od  vokalnih  debel: ind. nerpvaot  (1. sg. n£(pvxa), fie-
ftdaot  (1. sing. fie/tova,  deblo /.ta), yeydaat  (1. sing. yiyova,  deblo
ya ); inf. vevkdfiev,  part. vevhjon  (deblo tka)\ fie/uubva  (1. sing.
fišfiova );

b)  od konsonantnih debel (brez  veznega vokala): ind.
dual. hxvov  (k eotza);  pl ur. eikrfkoviffiev  (k elkrfkovda škrj-
kvHd ); ninomle  (iz Jimovilve  k irenovDa).

Pqpf. 1. sing.: r)vdryta. ir,motika, fjdea  (prim. atiški #<fy).

156

283 .

11. Iterativne tvorbe

z obrazilom -oz-  so Homerju zelo priljubljene za imperf. in
aor.; navadno so brez augmenta: s/eozov, /rafteozevo, zaleeoze,
<pvyeoze, (laktoze, ovdozov, šokov  (od el/ii).

E. Skladnja.

1. Skloni:

Akuzativ  stoji na vprašanje: „kam?“

Gene  ti  v na vprašanji „kje?“ in „odkod?“

D ati v na vprašanje „kje?“

'Hrpaiavov d’ izave d 6  ,u o v Strig doyvodnega.

"EijZOvrai nedioio  iia/gijoč/ievoi n nori dovv.

Kot/ri/ vaievacov, oih Mivcoog yevog tor iv.

2. Predlogi

se še rabijo često prislovno: /reva de  v sredi, potdm; negi  okrog,
dokaj. — O razdeljbi (tmesis) gl. § 280, 6.

Homerjeve oblike predlogov so n. pr.

sivi, siv, švl — tv vnelg  — v jv  e o

jcgovi, novi  — .to  d c nagni, imal = naga, •brco.

3. Konjunktiv

stoji v pripovednih  stavkih podobno futuru:

ov ydg nco voiovg idov dvšgag ovde l d oi /i a i.  :

- 157

K temu pripovednemu konjunktivu in k futuru more pri¬
stopiti členica av  ali njej enako veljavna enkiitična: xk(v) ■

llsJihv  • £'/<}) d k k  s voi, i d k co ydgiv rjiiava navta.

Kal xe  rtg d)d’ egeei Tgcbcov tmegrjvogedvrcov.

4. Optativ brez  av (xev)
služi tudi kot potencial:

'Pela O so g  y’ dJsMov Kal vrjkd&sv dvdga oacboei.

5. Posebne Homerjeve pogojne in časovne
čl  e ni  c e so:

a) ai  = el g o c (slog)  = kcog, elg o xe(v) -= ecog dv

evte, fj/aog — ove ospga  1. = ecog

mig o g  = nglv 2. — Iva

b)  Poleg rjv  = kav  se rabi tudi el xe,  pa tudi sam el,  s
konjunktivom.  Takisto stoje og, dre, bjtove, nglv  v pomenu
og dv, dvav  itd.

Ov jvohvde  | sgyoiiai, sl /ig noti  rt negltpgcov llgveijmsia

klOsasv 6 v g v v y a i v,  dr’ dyyeXirj mrdiv shhj.

c)  Poleg el  z optativom se nahaja tudi el' xe  z optativom:
el d k xev , 'Agyog Vxoijjs.O' 'Ayaux6v . . .

6. Infinitiv

more nadomeščati optativ želje in imperativ:

Zev dva, Tr)Xe[iayov /not, kv avdgaoiv oXfhov elvai

xai ol mivva yevoivo , boa (pgeoiv yoi jievoivd.

Oagočbv vvv, Aiofirjdeg, km Tgcbeooi i.id/srnhit.

O Herodotovem narečju.

Novoionsko Herodotovo narečje se zlaga v marsičem s
staroionskim Homerjevim: y  namesto a, ev  iz eo,  „odprte“
oblike, končnice -yoi, -oioi  pripadajo n. pr. obema narečjema.

Posebnosti novoionskega narečja so zlasti:

A. Glasoslovje.

1. Namesto diftonga av  stoji a>v: dav jan  = 'dav/m, kcovvov
= kavtov, vcovvd =  radrb.

2. Namesto ei  stoji često e: /uegeov  = (iet£;(ov, de£co  = belico,
kg  = elg, %ayea  = r ayela;  v izpeljankah yi: fiacahjut)  = (laoi-
lela, dvdgrjioc  = dvbgsiog.


284

— 158 —

3. Kjer se snideta se,  se eden izrine: Ss/uatozAsog  iz f)s-
/uotoK/Jsog; cpofteo  iz (pofiseo  f at iško cpoftov).

4. Aspiracija  izostane pri stiku inutavcev z ostrini
pridihom: ajt’ ov, dn;-ixveo[icu;  takisto stoji v nekaterih besedah
tenuis namesto aspmate: tik/.enjhu bt/sa!)ai, avng — a.vihg.

5. Namesto n  imajo v.  vse oblike vprašalnikov in nedo¬
ločnikov od debla no: zcbg, zors, d zor c, zolog; zd)g, zore,, kov  itd.

/'■

B. Sklanja.

1. Pri a-sklanji se končuje

^en. sing. maskulinov na -sco : vetpdeo) ;

gen. plur. v e d n o na -ecov,  tudi pri pridevnikih v femi-
ninu in pri zaimkih: //vokov, zalscov, ant kov.

2.  Pri mešani (3.) sklanji obdrže tudi debla na c, v  in ev
v gen.  si  n g-, vedno -og: no)// o g, [1 a o c /J. o g, vsdg  od vgvg  - vavg.

C. Sprega.

1. Augment in reduplikacija: cicgcov ecogcov, hoda —
morda, šzrrjfiac - zszrr/fiai.

2.  Mnogo rabljeni sta ionski končnici -arai  in -aro,  pred
katerima nastopi e namesto y, ec, a:

i ■ 1  f

■/.ar kit o  — zadr/vro, čzeazo — ezecvro, tstcfjcearac  ----= tsti-
/Mjvvac, šncozeatac snioravrac;  praviloma v optativu: kvot,ato

AVOCVVO,

3. Glagoli na -aoo  imajo često -eco: ogeco  = ogaco, drjeopcac
= ihidotj/u.

KAZALO.

(Po §§.)

I. Grško.

a  puram, impurum 33, 36, 45,
103; prvotni a nadomeščen z r,
280, 1, a
avapat 156

(perf.) 143

trpo, aor. 138, 2; perf. 'r-/y.

136, 2, c

dcr/ito (pas.) 171, 2; z akuz. 185

doto, fut. med. 171, 1

aiosspat, tvorba časov 146, 1; AP.

171, 3, a;  z akuz. 185
aioto; 62

aipeco, sTaov,  r ( pii>^v itd. 169, 1.
aipoj (deblo dp-) 139, 2, 6
ataO-dvspat, atob-njaop.ai itd. 166, c;
z gen. 207, c

atc/ivu, AP. 171, 3, b;  z akuz.

185; s partic. 236
aiTEto Ttvd xt 187

dzsiu), perf. a-/.Y;y.oa 136, 2, d,  op.;
ostali časi 146, 1, op.; z genet.
207, c;  z raznimi skladi 237, op.
ax.sodsp.3i, fut. dz.poacop.at 103, op.
dztov. d-zsuca, dy.ov 70, 4; kot pre-
dikatova apozicija 182, 2
dAiczsp.at, tvorba časov 157 (167,

.. a ’.  7 )
a/,/,ijAiov 84

adkoc  84; 139, 2, a; d/.Aot: ot
a/.Ac 1 . 175; d/.As v. 7, (interrog.)
247, A, 2

d/,Awc ti y.ai 249
ža? 60

žp.a z dat. 198, c

ip.apcavo). tvorba časov 166, c, 2;

z gen. 205
dpeXew z gen. 205
ap.sA^s, dpoipo? z gen. 206
dppec, dp.pt, dpps 281 II.
dpis 281 II. 2

dpjvo) z dat. 191; dp.6vop.at z akuz.
185

dp.ot 218

dppt-evvup.t (oblike) 164, 4; z dvoj¬
nim akuz. 187
dp.poTcpss 95, 3

dv (gl. „infinitiv“ in „partieipij“)
241, 243, 244, 246; časovni vez¬
niki, sestavljeni ž njim 273, 2
avd 214, 2
dves 216, 5

dvs/_sp.ai, tvorba časov 169, 5

dvr y p 61; 69, 1

dvbptOTSSC 41

'Avvtfla (gen.) 38, op.

dvot-j-to, perf. dvštp/a 136, 2, d,  op.

d'nt 216

dctoc, z gen. 202; z infiu. 226, 3, op.
d-soop.vjv, gl. Trt-piczo) 167, b,  2
a—stpoc z gen. 206
d/i£-/w z gen. 207
dtit-t-St 159, op.

11

162

dit-to&t 158, d,  op.

7,-agDc,  komparativ 72, 3
dito 216

ditoSiSpdcz.u), tvorba časov 157;
167, b,  4

a-cOvrjcr/.o), tvorba časov 167, a,  6
ditoziavu), dzšzTOva 136; 145, 2
diroXau«, fut. med. 171, 1; z gen.
204, 2

OTokkop.t tvorba časov (diraXu> itd.)
164, Z>, 5

’Ait6XXo)v, voc. ’'A?toXXov 69, 7
diiopšoj z dat. 195
drcoa(3£Vvupi,c, tvorba časo\' (dngCTi3r ( v
itd.) 157

dirotp£i:w z gen. 207
'6.--.z\i. r Jx  z gen. 205
dpa (interrog.) 247, 2
v Apa^ 53
dpvupouc 46

dpŠGzu, tvorba časov 167, a,  3
dpvsojj.as, AP. 171, 3, a

;3aeno, š^r ( v in ostali časi 157; (166,

a,  1)

f5dXXto, e[5aXov 145; ostali časi 144,
op.; 146, 4

[ha^Chdji  65; fiact/dpc itd. 66, op. 1
ps(3X’r;y.a, gl. fid'/.Xo> 144, op.; 146, 4
(žtjjdijio, fut. (li(Sw 134, op.

7d/,7 50

■fap.s«, tvorba časov 168, a, 1;

med. z dat. 191
vdp, t;  vdp, ou fdp 252

faciT^p 61

YS (enkl.), e-fcovj itd. 82; 253, op.
Tfev*ac. 282, 7, a
7 eXdw, fut. 146, 1
-/svo; 62

^epatoc (komparativ) 72, 2
"fspiov 55

•pEuto, vsuop.z'. z  gen. 204, a

žp/tj),  fut. med. 171, 2; z gen. 207,
b;  208, b;  s partic. 236
dcr/jp 61, op.
ds-cu 65

-a-roct, -axo, nam. vi«, vio 282, 1, f;

284, C, 2
zxe pri partic. 235
aiira 93, aiia 94
'A^pciov;; 38

ajEivo) ( <x’jzw),  tvorba časov 166,
c,  3

aui6; 80, 83, 85, dati v. comitat.
199; o au-GC 83; 173, op.;
z dat. 198, c
dtp’ ou 262

dcpatpstcllai xtvd xi 187, 1
d<p[xvso;.i.ai, tvorba časov 166, b
apiczrpp.'.  z gen. 207
dy; 0-op.at, tvorba časov 146, 1 ;

s partic. 230
dypi 216, 5

,jXdiri(.) 128; ^spl/.aca 136, 2, c;

i^X'a^v)v 137, o; z akuz. 185
[iodco, fut. med. 171, 1
i3oy)3£w z dat. 191
(iou/.op.a!, tvorba časov 168, b,  1
(3o0c 65 „

PcusTfoorjS gv  — • pisava 10, 5

■"/jpdGz.co 167, č/, 1
7 i' 7 V 0 [jiai, tvorba časov (e^gvip.^v itd.)
168, b,  12

vivvtoGZd), s-pnov in ostali časi 157;

167, 6, 4
vAtoiia 36
^ovu 69, 12
7 pa 0 c 66, 5, op. 2
7pd<pw, 'f^yp a 9 a  136) 2; Ifpd^v 137,
a;  7 pdffio|Afla' xcva tivgc 203,

^up.voc z gen. 206
vuvi) 69, 2

— 163

A

odzvio, tvorba časov 166, a,  4
(o^Eop.at itd.)

-os (enklit. priponka) 188, 3; 281,

4, d

Ssota, osoorza 154, c
Ss£y.vupu 163
ostvsc, z infin. 226, 3
3 sm  (vežem) 104, 2; tvorba časov
146, 2

Sito (pogrešam), tvorba časov
(5si)aw itd.) 168, b, 2; osw, 5eop.at
z gen. 207
rrip 61

Sta 217; z gen. (instrum.), posredu¬
joča oseba 194, 1, op. 1; 217, 1
oiorfrfvcp.ai, otavo) s partic. 236
StaAsvcp.at, perf. otsfAsvp.at 122, op.;

AP. 171, 3, a; z dat. 198, b
3iaXXai:top.at ttvt (in tpo; tiva)

198, b

E.

edX(ov, aor. k d*Awy.op.at 157
lav 271, b

saw, imperf. sltov 120, d
2gr,v 157

žjžttov, aor. k 'Am  157
sp A AP. od (SdAAio 144, op.

švr ( tj.a, aor. od -papico 168, a,  1
loazov, lovj)rD-Y)v, gl. oav.vto 166, a,  4
eSop.at, fut. k lepko 169, 3
ISpapov, aor. k tps)rw 169, 9
fSpav, gl. dtoStSpdezto
i£oyV, AP. k £suyvup.t 164, b,  3
e£o)oa, aor. od £(i)vvup.t 164, 6
iPi/.to, tvorba časov 168, b,  4
10-tvO), imperf. s’tAt'Cov 120, d;  storila
122; 136, 2, d, op.
si v vprašalnikih 258, 2; kavz. 261,
op.; kondio. 267 idd.
stSov, aor. k opao> 169, 6
stPs, st -pap (želja) 246, 2
stilov, siy.a, eip.vjv, gl. t'y)p.i 153
stArjXcu&p.£v 282, 7; gl. spy_op.at

oiaipP-stpw, deblo sO-sp 139, 2, b;
perf. 143, op.

oiodoy.o), tvorba časov 167, 4; ttvi
ti 187

stStop.t, sprega 151
StspOapza (perf.) 143, op.

3tsyw z gen. 207
S {y.r, 34
Atopevv); 62

Siwy.a>, med. fut. 171, 1; ttvd ttvoc
203, b

oo/ito, tvorba časov (eSo^a itd.)

168, a,  2
Sipo 69, 12

Spap.oup.at, fut. k tpeyw 169, 9
Spayp.r) 277
ouvap.at 156

Suii), tvorba časov 146, 2; 157;

transit. in intr. oblike 157, a, op.
Stiipov 41

st/.r/pa, perf. k /.ap+idvto 166, c,  4
st/orp/a, perf. od ‘a ap/avto 166, c, 5
siaov, aor. k alpeto 169, 1
sipi 158; pri Homerju 282, 8
stp.t 159; fut. k šp-/op.at 169, 2;
pri Hom. 282, 9

e'wiop,Y]v, imperf. od štopat 120, d;

ostali časi 169, 4
sfeov (-ta), stpr ( y.a 169, 11
st; 214

st/cv, imperf. od šyw 120, d;  169, 5

etto&a 122, d

v/.  = 1; 28; 216, 3

šy.ap.ov, aor. od v.dp.vo) 166, a,  5

szaoto; 70, 1 op.

|y.dtspo; 95, 3

sy.o6w ttvd tt 187

stepata, aor. od zspavvup.t 164, 1

IztA-ijtTio, aor. ssetAd-ptjv 137, b

szpsp.aaa, aor. od y.psp.dvVup.t 164, 2

sy.o)V 70, 4

s/.a^ov, aor. k Aap$dvw 166, c, 4

11 *

— 164  —

s a  odliv, aor. k Xo.v.{tavM 166, c, 6
skcuivto, tvorba časov (iX<o, rjAaca
itd.) 166, a, 2

Tka./o'i,  aor. k Aa^avto 166, c, 5

iksultspiio z gen. 207

sAvf/uhla, perf. k ep/spai 169, 2

AP. od Xap(žo.voj 166, c, 4
eX-/.w, iraperf. eiXy.iv 120, li
eXXap= 280, 5
IXiriCw 128, 3

epatfcv, aor. od. pavO-avio 166, 7
Ipeiva, aor. od psvto 168, b,  8
ipbfpv, AP. od psivvupi 164, b, 2
ilj.r/.ic  282, 6, b,  £>

£p.v^cffrr,v, gl. p.ipvYjcy.w 167, b,  1

žpiteipo? z gen. 206

iv (praepos.) 215;, iv w 262

svoito ti 'ti.  ti 187

eveipa, aor. od. vipo) 168, b,  9

evEv.a 216, 5

brr,'/oya,  Iv-^ve^pai (perf. k i£pw)
169, 10 .

Š| = i'/.

gEto, fut. od i/i.) 169, 5
lic 281 II. 2

stoiHov,  aor. od r.6.c-/y>  169, 7
litaiveio, tvorba časov 146, 2
lirei, insiSvj, kavzal. 261, temporal.

262; siteiiav 273, 2
stčtov,  aor. k tittuj  169, 12
Irceipvev 282, 6, a, '(
id.  219; (= abl. causae) 195, op.
iziXavb-avcpai, tvorba časov 166,
c, 6; z gen. 203, a
ir.i/d.TM  z akuz. 185
£7:ipsX(i)cpai, tvorba časov 168, b,
6; z gen. 205
etrov, aor. k tuvw 169, 8
id.citx\j.c.<.  156
Ititt^pojv,  z gen. 206
iziTittepo! Ttvi 198, b
E7ui{fr ( v, A P. k d .vu 169, 8
sTropai, tvorba časov 169, 4;

z dat. 191
ŽTtpiapvjv 157 [i

EiruO-ipvjv, aor. k zivUavtpat 166,
c,  8

ipao) (= epapai), AP. 171, 3, a
iovacopai, imperf. eip/ačcp-pv 120, d
epifcopat, fut. k ipwTaw 168, b , 3
eptc, eptv 59, op.; 67
icpavvjv, AP. od pvfrvupi 164, b,  4
eppVjltr,y, AP. k Xevw 169, 11
ipp’jy)v, AP. k piw 157
IppčiaTi 280, 5

Ippio/a, perf. od pvftvupt 164, b,  4
eppojpai, perf. od pdjvvup.i 164, 7;
part. Ippiorpevoc 72, 3 (kompa-
rativ)

ep/opoi, r ( X{fov, sAv^Auftoc itd.

169, 2

IpiOTaio Tiva ti  187
icO-io), ežopai, esa-fov 169, 3 ; z gen.
204, a

icziSaia, aor. k TV.sSavvup.i 164, 3
sTzapv.a, perf. od i-eipto 143
icnriptic kot predikat, apozicija
182, 3

iciad/.a,  perf. od ctsXXg>  143
scTaAr,v, AP. od icTrjpi 153
ŠTT-pSo), fut. ex. 154, c,  op.
icirfia.  in M. 152; 154, c,  op.
ic/aicc  72, 3, op.
ei/iv,  aor. k s/oj 169, 5

ŽTaipVJV, gl. DoTTO)

£T=poc 95, 3

Itstij.sv 282, 6, a,  7

iTp-/)bv]v, - AP. od Tepvco 166, a,  6

ETpajca, i-cwi>r,v 167, b , 3

ŠTU-/OV, aor. od tuv/ovoj 166, c,  9

Eu/evpc 62

iuep^eTeio (eu ttiho) z  akuz. 185
euXa^£opai, AP. 171, 3, a
euvouc  47; komparativ 72, 3
eupkv.io, tvorba časov (eupcv itd.)

167, a,  5; sipe itd. 170
eucaekpcc 280, 5
epa-fcv, aor. k ictluo 169, 3
eipiepai z gen. 205
e/jflrpj, AP. od /ito 146, 3
e/oj, tvorba časov (sipo, si/ov itd.)
169, 5; e/_o)v (sepo>v) izražajoč
spremstvo 199, op.; r/opai tivic
205

165  —

3<l>vr ( p.ai (perf. od tov£op.a'.) 157, šco; (= vpit;) 48
( i,  op. (dokler) 262

sojpor/.a, £(I)p(.)v, gl. opato 169, 6 s tosa, šmtDtjv,  gl. to&ito 168, a,  3

Z.

'(ato 104, 1

£SLr/vu|j.t, tvorba časov 164, b,  3

'ffl.  (od stp.t) 159
•^ai77.(o 167, a,  2
rfla^o'/,  aor od £yto 138, 2
r,7£;j.c!>v 55

■vjvsop.at z gen. in dat. 208, b,  op.

•i)3s’.v, gl. oTSa 162

■SjSop.at, AP. 171, 3, n; z dat. 195;

s partic. 236
7)36? 65
ipd "a 73, 2

r,Aacra, aor. k £/,26710 166, a, 2
r/Adov, aor. k sp/op.ai 169, 2;

(= -OAod-ov 280, 4; 282, 6, a)
r,p.£pac, gen. 175
tipi (inquam)  156
jjp.cpt£Ga, aor. 164, 4

•Oa/, x~vx  36
IPfe-to: l-tacftjr 137, a
■O-aftrur/, DaTTov 73, 1
D-aupLa^u), fut. med. 171, 1
dea 35

0'£Ato = ŠD £ Aw, tvorba časov 168,
b,  4

iSetv, iotov, gl. £?Sov 169, 6
1'Stsc, tepe? z gen. 201, b
n;l*t, sprega 151—153
otava? z inf. 226, 3
tvtvšop.ai 166, b
: Astoc 48

ZčA 69, 5

(tirmp.!, tvorba časov 164, 6

//.

W  = šdv 271, 6; 283, 5, b
v)V£Y‘/£v (~-/.a), aor. k pspto 169, 10
•^v£t/6p.r,v, ^vij/op.rjv itd., gl. avr/o-
p.a; 169, 5
'Hpay.A^c 62

v)p£ao:, aor. k ipšcr/.to 167, a,  3
•^pop.tp, aor. „sem vprašal" 168,
‘ b,  3
fjptoS 65

rjcrAop.vp/ 166, c (aisifavopa'.)
r^-caop.a’., AP. 171, 3, a;  z gen.
208, b;  s partic. 236
73, 2

r,/a, perf. od ayto 136, 2, c
t;/ m  65

rji!): =  Ito? 48

-«■£7 281, 4, c

Or,p 60

-Ih 281, 4, b

f>P'-S, rptxo? 54, op.; 73, 2, op.

&Uy5!T*)p 61

O-opo^s 281, 4, d

iv« (final.) 264
!?ov 282, 5, a

'«7)p.i, sprega 151— 154; tran-
sit. in intransit. oblike 154, c,
op.; atematni perfekt 154
65

166 —

z.d&T/j.ai 161

'/at Sr, y.ai  249
•/.arasp, pri partic. 235
y.ami  253

•/.aAšii), tvorba časov 146, 4
7.dp.vw, tvorl)a časov (r/.ap.ov itd.)

166, a, 5; s partic. 236
7.a-:a 217, c

•/.ata^s/.ao) z gen. 207, op.
-/.a-avtvvMc/.o) z gen. 207, op.
•/.aTar.aivtd, aor. 145, 1
-/.a-aspcvio; z gen. 207, op.
/.ar/ffOGEi.) z gen. 207, op.

7.aiaw itd., gl. zato

7.a<o (•/.atto), tvorba časov 146, 3

7.sip.«t 160

7.Š7.AY)y.a, perf. od /.azšto 146, 4
7.=7.[j.Y;7.a, perf. od 7.ap,vw 166, a, 5
•/.s/, eu(o, tvorba časov 146, 1, op.
7.e(v) = iv 283, 3, 5, b
•/.sveč z gen. 206

7.spavvu|jt.t, tvorba časov 164, 1; t£
tivi 198

zo-f/dv«, tvorba časov (šza/ov itd.)

166, r, 5; z gen. 205
'zatipa 210

zap.jždvu>, tvorba časov (Izakov, eX-
zr,epa itd.) 166, r, 4
zapraac 55

zavO-avti), tvorba časov (eAatlov, zvjcto
itd.) 166, c,  6; z akuz. 185;
s partic. 236

ze-f«, avgment 122, op.; eu (v.c/.vmc)
ze';w z akuz. 185

p.d 188, 4
ptatvop.ai, perf. pip.r,va 145, 2; AP.

ep.dvr)v 145, 3
.|j.dXt<JTa 74

j/azzov 74; 139, 2, a
p.avilav«, tvorba časov 166, c,  7

K.

-zAaCto 128, 3, op.

•zzajcrop.at itd., gl. '/.Aaw
zAdto (-/.Zatto), tvorba časov 146, 3
/./.Eto) (zAtjeo), tvorba časov 146,
1, op.

zzeu-ico: ezAduvjv 137, 6
■zZtvto, tvorba časov 144, op.
■/.zuift 282, 6, b,  a
•/.op.ttw 128, 3; fut. 7.op,to) 134
/.o-TO) 128; perf. 136, 2, c;  ez.szvjv
137, a

•/.opus, akuz. 7.opuv 59, op.; 67
■/.paCco 128, 3, op.

7,p«Tsu) z gen. 208, b
zpea^ 62

•/.pep.ap.at 156; -/.pep.d.vvup.!, tvorba
časov 164, 2

7-ptvo), deblo 139, 2, tvorba ča¬
sov 144, op.

■/.ptTijs 38

•/.pOTTo) Ttvd ti 1 87
•/Otov 69, 3
•/.(oZuo) z gen. 207

ZEtTio), ZeZcraa 136, 2; e  Z rac v 138;
(medij) z gen. 208, b,  s partic.
236

'zsuk 48

'ki 5fo>, z gen. 207, s partic. 236
A-ijoto, gl. zavttdvo)

Aovoc 41

Auiceto, AP. 171,  3, (medij) z
dat. 195

ZuctTEZeo) z dat. 191
X6o), tvorba, časov 146, 2

\j.iyo\j.M,  tvorba časov 168, b,  5;

z dat. (in Trose ttva) 198
[x£'(as  70, 3

p.stvvup.i, tvorba časov 164, b,  2;

Tl Ttvt 198
piStp.voc 277

167 —

poz-ac 70, 2

psAst (jio!  v.vo ;), tvorba, časov 168,
6; 205

psXX(o (ta peXXovoa) 168, b,  7
pšpvvjpat 167, 1, 4, op.

Ms7ŠXsmc 48

pevto, tvorba časov 168, b,  8
psooc (predik. nmestba) 179, op. 2
pecxoc z gen. 206
peta 217, 4; namesto dat. modi
197, op.

psTaJIdiopt z gen. 205
p£"aXap[Ždvto z gen. 205
psTapeXst pot tivoc 205
psta^j 216, 5
ps-rs/tu z gen. 205

vat (vr„ pa) 188, 4
vau«; 69, 4
vsaviac 38

všpto, tvorba časov 168, b,  9

psto/oc z gen. 206
pe/pt, 216, 5; p. (ou) temporalno 262
pvj 275, 1; ou pvj px’i infin. za gla¬
goli impediendi 226, 2; v finaln.
stavk. 264; timendi: pij, pr; ou,
ou pij 265; 275, 5, 6; pri infin.
224; 275, 6, c

pijtiijp 60

p!yvupt == pstyvupt

pipvfjuswi), tvorba časov 167, b,  1;

-ctva ct 187
piv 281, II. 1
pvijpoiv z gen. 206
poAivttoo 282, 6, a,
pu; 65

piov (interrog.) 247, A, 2

vsto, tvorba časov 146, 3
VStOC, C 48
vfoiij 34
voOc 44

O.

c  pev — o če 91, 4; 176; 281 II.

3, a; b  os „on (pa)“, „a on“,
ot os itd. 81, op.; „sin“ 177
oooc, vj 41
oSo6c, ooc-noc, p 58
cioa 162; pri Homerju 282, 10
sizstoc z gen. 201, b
otzta 35

Otptb^td 128, 3, op.
otepat, tvorba časov (tprjbrjv itd.)

168, b,  10
otoc z infin. 226, 3
et? (ovca) 66, 5, op. 2
ototo, fut. k <pepw 169, 10
ot^opa: s partic. 236
oXtyot: ot oXtyct 175
oArpupso) z gen. 205
2XXvpt, gl. d'ir6XXupt 164, b,  5

oXoc, predikativna umestba. 179
ipt/.št.) z dat. 198
opvupt, tvorba oblik 164, b,  6; z
akuz. 185
ovap 69, 12

žvtvrjpt, tvorba časov 155; z akuz.
185

oTrcTav 273, 2

07i0T£, kavz. 261, tempor. 262
Sir o)? 96; final. 264; curandi 266
opatu, okopat, stSov itd. 169, 6
op-pipo, AP. 171, 3 , b;  med. z dat.
195

ops-fopat z gen. 205
oppato, AP. 171, 3, b
oc, relat. 94; demonstr. /.at oc, r,
S’ oc 94, op. 3; 281 II. 3,’ b;
pron. poss. 281 11. 2

— 168 —

oaoc  z infin. 226, 3

og-.'.c,  o  ti 93, op., 94; 281 II. 3, d.

0C7T0UV 44

otscv 273, 2

ot£,  kavz. 261, tempor. 262

OTSU, gl. OTTI;

ott (veznik), v pravih pripovednikih
259, v kavzaln. 261; v indir.
govora 274

ou: o ir/. 28; 275, 1; ou/ outio,
ou/ 2xwe 249; ou p .3  275, 5;
gl-

nate,  gen. pl. xa(8wv 51, op.

7t'j.'/,a6c  (komparativ) 72, 2
xapa 220
iKtf«aar{'iTi<;  277

xap£/io, tvorba časov 169, 5; šj
otuTov praesto me
rože, xavTiov 51, op,; 70, 1; 179
xdw/w, tvorba časov 169, 7
xaTi)p 61

xa'jw in ined., z gen. 207, b;  s par-
ticip. 236

x£i{ko 129, 1; x£xe:ba 136,

2; 171, 4; AF. 171, 3, b
XElVa(0 1 04, 1

xs!padp.asi, AP. 171, 3, a; z gen. 205
xstao[j,at, fut. od xef9-cp,»i in xz<r/to
xep,xw, xexopjsa 136, 2, d
xevr|c 55; komparativ 72, 1
x£xw/.a, x£xop.ai, perf. k xivw 169, 8
~exovha, perf. k xao/oi 169, 7
xexT«-/.a, perf. k xtxTu> 169, 12
xspi 223; ol xepi Tiva 177, 223 C
"ep^TVop,*!, xspfeip.: z gen. 208, b
Ttscoup.ai, fut. k XIXtw 169, 12
xs6aop.«!, gl. xovbavop.ai
xecpa-f/.a, xe<paap.a! (saivio, perf.) 1 43
otj/u; 65

x(hYiai 282, 6, a, [j
xtV-xAv;p.!, xip.xpr]p.t 155
xr.w, tvorba časov 169, 8; z gen.
204, a

xixpacxw (&xoS<l>aop.ai, Izpahov itd.)
167, b,  2

ou, o?, g 82, op.
ouoe 249, 1; 251 .

oužeis  s<mv, oeTte 263, a, op.
ouSsTspc; 95, 3

0 U-/. 0 UV (interrog.) 247 A, 2; 275,
7, a

ouzouv 253; 275, 7, *
cuc, wt6;, gen. pl. mtiov 51, op.;
69, 12

O&TIO = IUTMC 28

oli  210

oiiop.a 1 ., fut. k o pa« 169, 6

xixtw, tvorba časov 169, 12
xXavaw, A F. 171, 3, b
xX<žttw 128, 2, op.
xXeOpov 277
xXsiotoi  : ot xasT(7to' 175
xXsusop.ai itd., gl. xXšio
xXe«, sprega 104, 2; tvorba časov
146, 3
XA6(0£ 48
xXr,v 216, 5
xX^pi)s z gen. 206
xXr,aio itd., gl. xip.xXv-,p/. 155
xv£u<rop.a! itd., gl. xvšw
xvšo>, tvorba časov 146, 3
xoteu>, sprega 102; -/.av.uc itd. 185,
2; z dvema akuz. 187
xoXic 65
xoX(ty); 38

xoX6? 70, 3; xoXXoi': ot xoXXot 175

~op£uio, AP. 171,  3, 6

iroTspov (vprašalnica), 247 A, 2;

(indir.) 258, 2
xouc, xs26c 51

xp«TTio 128, 2; xexpa/a 136, 2, c
xpšx£t z dat. 191
XpS<j(S£UTY;C, Tipscfiu? 69, 8

xpv)aw itd., gl. xtp.xpr,p.'. 155
xpi'aaba: 157, j3
xp(v 255 I; 262, b
~po 72,  3, op.; 216, 4
xpoe/io z gen. 208, b
xpi; 221

xpoaš/oi tov voOv tivi 198

169 —

spGGifasi z dat. 191 r.pbi-oc,  gl. irspoc

-pozspoc  72, 3, op.; kot predika- icuvU-dvojAM, tvorba časov (licu8-o[/.rjv
tova apozicija 183, 2 itd.) 166, c,  8; 7  gen. 207, c

~p«'E’jo) z gen. 208, 4 Trup, to, 69, 9

2.

co-ah!?«  (deblo) 128, 3, op.
cČevvjpu, tvorba časov 157; (164, 5)
crs-G-,u.6c 11, 1

ciydw, oio/Grd«, fut. med. 171, 1
sito;, pl. or:a 42, op.
sxežavvu(At, tvorba časov 164, 3
oteioco,  perf. 143; AP. Iz-dprp/  145, 3
OTcevSo), aor. IffTcsica 133, op.

C7i53{)ai, inf. od scrrojMjv, gl. feop.ai
169, 4
CTdoiov 277

gtšaaw,  perf. 143; s<rcdXr ( v 145, 3
ČTspšo) z gen. 207
arpšcpu), scTpooa 136, 2; šutpap(**i

131, 1, op.; soTpdsr,'/ 137, b
ouAAš-'w, crpvstAoy* 122; 136, 2, d,
op.; ouvsl.švrjv 137, a

cu[j.<pšpo) z dat. 191
c6v 215; namesto dativa modi
197, op.

cuvsi;;.! tivi 198, 4

covs/vOvtc  w; — sfestv 192, a, op.

a  6voto« 162

atpdAAu), šasaA r,v 145, 3
crtpŠTSpoc 88, 2, op.; 281 II. 2
G-®t(v) 281 II. 1
2?iYŠ 53
osic 281 II. 2
C^siv, oywv, gl. e/a) 169, 5
<jyoAaw; (komparativ) 72, 2
cw?<o, tvorba časov 146, 4
acop.a 55

C7tOV(7p, VOC. GOksp 60

id/.«VT0v 277
Tapacroo/ 128, 2

'zd.GGbi  (tosttm) 128, 2; t ixy./a  136,
2, c

taupo; 41

TŠd-vvp/.a 154, 4; Tetivno) 167, 6
teivoj 139, 2, 4; perf. in AP. 144,
op.; ostali časi 146, 4
te/, g;  (kot adverb) 186, c,  op.
-ejavo),  tvorba časov 166, a,  6
teo. teu itd. (= tivc;) 281 II. 3 c
tecc (pron. poss.) 281 II. 2
TEP«; 69, 12

tet (perf. od Tstvio) 144, op.;
146, 4

T£T|Ar ( -/.a, perf. od TŠp.vio 166, a, 6
TEToy.a, perf. od Tr/.vai 146, 4
TVjy.w, tvorba časov 129, 1
ti'; čemu? kako? 186, op.
tiV.tg), etszov 138, 2; ostali časi
146, 4

7.

TtOr,p.;, sprega 151
Tip/f, 34

Tip.wpEop.at, z akuz. 185
Tivio, tvorba časov (teijco = ticto)
itd.) 166, a, 3
ti?  in ti? 93; 281 II. 3, c
TITTE 280, 4

titooV/ao,  tvorba časov 167, b,  3
TAai'r,v, Tavati 282, 6, 4, a
TpETOO, TETpj^a 136, 2, d;  TETpappUM

131, 1, op.; ETpoc7C‘/;v 137, 4;

ŽTpCTCOJAVjV : STpS(j/dp.Y)V 171 , 4
Tp£®w, TETpoipa 136, 2, b;

131,1, op.; ETpasvp/ 137, b;  fut.
med. 171, 2

Tpr/ v w, tvorba časov (sSpap.ov itd.)

169, 9
'P'?« 129, 1

TU'f/dv(o, tvorba časov (etu/ov  itd.)
166, c, 9; z gen. 205; s par-
tio. 236

170 —

>.

uStop 69, 12
u'.6c, olet«; itd. 69, 10
V6? 281 II. 2

otep 217, 3; (komparativ) 72, 3,
op. (O-šptspo;, j-teptatcc)

©atvto, deblo sav 139; pav« 141;
Ifvjva 142; "šcftrf/.a 143; oafvcp.ai:
-£pr ( va 136, 2; 145; pregled vseh
oblik 145, op.; scdvflijv : ssavrjv

171, 4

pi£o:p.ai z gen. 205
oepto tvorba časov (oloto, pvs-f/.ov itd.)
169, 10; /a/.sraoc ošpto z dat. 195,
s partic. 236

osif to 129, 1; ©su?oOp.a: 135; tsosuva
136, 2; Epu^sv 138, 2; cpsivto tivoc
203, b
prjp.i' 155, ?

imt;/_V£6p.at, tvorba časov (uTcsa/op^v
itd.) 169, 5

j-o 222; pri pas. subj. 184; 192, c
ocrtatcc, uuTspsc 72, 3, op.

■jctspšto z gen. 208, b

sP-avto, tvorba časov (etpO-v itd.)

157; 166, a,  1; s partic. 236
oO-ovšto z dat. 191
-®t(v) 281, 4, a
t!Xsc, atk-jpj; 72, 2
opovtfCto z gen. 205
pu/.a; 53

ouAattto 128, 2; fut. med. 171, 2;
z akuz. 185

<p6to, tvorba časov (ssuv itd.) 157;
transit. in intrans. oblike 157,
a, op.

»«c (pao;) to 69, 12

X.

/afpto, s/apr,v itd. 157; 168, 4, 11;

z dat. 195; s partic. 236
/aptsi? 70, 1; komparativ 72, 1
/apr/ 59, O]).; 67; z gen. 216, 5
/stp 61; 69, 11
•/sto, tvorba časov 146, 3
/paop.at 104, 1; 146, 1, op.; z dvema
dativoma 194, 1, op. 2; 186, c

toD-sto, tvorba časov 168, a,  3
(bvsopai 157, (3, op.
toc, predlog 214, 3; veznik: pripo¬
vedni 259, temporalni 262, fi¬
nalni 264; «<; pri partic. 235

/pzto (prorokujem), perf. in aor.

146, 1, op.

/P 4  (opus est)  158
/p(w (/piatoc) 146, 1, op.

/pucrooc 46
/topa 35

/topijo) ttva sivo; 207, a

(bots 253; konsekutivno 260
oju = au 284, A, 1
topsAsto z akuz. 185
(bpsXov 246, 2, op.

(bpP-Tjv, AP. k opato 169, 6

II. Slovensko

A.

accentus 14 idd; gl. „nag!as“
adiectiva verbalia 108, 147; 192,
c;  239; ad. relativa 206
adverbium 75; adverbia kot pred-
logi 210, op.; 212
at: količina 33; 117 I. op.
akuzativ, tvorba 31, 52, 68; sing.
in plur. 3- sklanja 52; Swxpa-nj(v)
63, 3; 66, 4; skladnja 184 idd.;
koristiti itd. 185; dvojni aku¬
zativ 187; adverbialni akuzativ
(limitationis — ozira, mere,
smeri, vzklika) 188; aeeus. ab-
solutus 189
„alfabet/' 9
anastrofa 280, 2
anomala verba 165 —170
aorist 105, 2; 110, 3; 111; (pa¬
sivni) 110, 5; 111; 115, 2; 116;
130, 1, 2; krepki pas. aor. 137;
krepki (II.) 138; supletorni 142;
atematni (e l 3r,v) 157; pri Ho¬
merju 282, 5,6; „mešani“ 282,

5, c

aphaeresis 279 V

B

baritona, zobniška na ic, u c  67
bojazni (izrazi) 265

C

caesura 279 lil.
cirilica 9; 11, 8; 76, op.
consecutio temporum 255 II. 1
contracta, (22), v sklanji 40, 44,
adiect. 46, 47; verba contracta
101, 102—104; prvotna rpdebla

ac%ov.o~r t  (odpah) 25; 123, 1, n
apostrof 25

apozicija, predikativna 183
asigmatno, gl. „sigmatno“
aspirata pred ostrim pridihom 25,
b;  284, A, 4

assimilatio 123, 1, d;  naklonov
256, op.

atematne tvorbe 98; atematni gla¬
goli 148; atem. akt. perf. 154;
atem. aor. 157
atiška o-sklanja 48
atiška red aplikacij a 136, 2, d;
166, a,  2; 164, b , 5; 169, 2;
169, 10

atributivna umestba, prislovi v
atrib. umestbi 75, 4; pri zaim¬
kih 88, 90; splošno 178
attractio relativi 182; obratna
182, op.

avgment 109, 2; 112 III., 119,
120; itd. 120, d;  se¬

stavljenk 123, 4; 124; pri Ho¬
merju 282, 3; pri Herodotu
284, C

„brzo“ (o”j£op.at) 236

(£aw itd.) 104, 1; enozložni gla¬
goli na s (zkecd itd.) 104, 1; 164,
3; pri Homerju 280, 1, b;  282,
4, b;  pri Herodotu 284, C 3
curandi (izrazi), s omic  in fut. ind.
itd. 266

— 172 —

C.

časi, glavni, stranski (historijski) časovni znak 11 1

109; 255 II. 2, op.

D

dati v 191 id d; dativni objekt 191,

1; commodi, relationis, ota^ccm
• r ( oooc ©spe:, ethicns, auctoris,
adiect. verbale, dat. possesivus
192; loči, temporis 193; instru¬
menti 194; causae 195 ; dis-
criminis (mensurae) 196; modi
197; sociativus 198; pri Ho¬
merju 280, 5, b;  281
debla, glagolova 110, 115, 126
do 129; nepodaljšana 146, 2;
dentalna 19; 55—59; 126 — 128;
133; na «u-, eu- 146, 3

E

elisio 25; 280, 3 (280, 2, c)
encliticae 17, 18; 81, 2; 82, op.

1; 93, 96; 155, (3 ('fi)|d); 158 (si \>i)

F

femininnm, končnica pridev. 71, 6
feniške črke 10
finalni stavki 264
futur 107, 109, 1; 110, 2, 5 (pas.);
111, 112, 115, 4; 130, 1; fut.

G

genetiv, sing. na cu in d 38; pri 3-
sklanji 49; na -sioc (atiški gen.)
66, 3; gen. appositivus, subiect.,
obiect., possess., ijualitat., par-
tit. 200, 201; pretii 202; me-
moriae, criminis 203; partitivni
pomen pri glagolih in pridev¬
nikih 204—-206; separationis
(ločiti, začeti, zazirati, compara-

člen, gl. „spolnik“

denar 277

diaeresis, gl. „razločba“
diftongi 11

(ligama 11, 8; 66, 5; 69, 4; 76,
op.; 120, d;  146, 3; 279, b , 2
direktni pasiv intransit. glagolov
184, 1, op.; 191
doglasje 24—28

dolžina, positione  21,2, b;  279, b,  2
dopodaljšba 56; 133, op.; 142
dvoglasnik (diftong) 11
dvojina 29; pri glagolu 105, 1
dvokonsonanti 20

Ersatzdehnung, gl. „dopodaljšba“
e-vrsta glagolov 168

attioum 134; fut. doricum 135;
contractum 141; pri Homerju
282, 5, 6

futurum exactum 110, 4, op.;
154, c, op.; 167, 6

tionis — začetnost, nazadnost
—, copiae) 207; temporis 210;
absolut. 211; pri Homerju 281,
L, pri Herodotu 284, B
gerundij (glagolnik) 227
gnomski aorist 115, 2, op.
guturalna debla (19), 53, 126 do
128, 132

H.

Herodotovo narečje 284 historijski časi, gl. „časi"

hiatus 25 Homerjevo narečje 278 idd.

— 173

I.

■ subscriptum in adscriptum 11, 6
impediendi verba, z inf. 226, 2
imperativ 245; X«(3e itd. 170
indikativ 242; histo rij škili časov
z av 244, 270; futur pri izrazih
curandi 266

indirektna vprašanja 93, 1, op.; 94
infinitiv 224 idd.; za glagoli po-
stulandi in efficiendi (costs),  im¬
pediendi, recusandi, vetandi 226;
infin. kot glagolnik (gerundij)
227; infin. finalis 228; kot im¬

perativ 229; absolut. 230; in¬
fin. z av 231; pri Homerju 282,
1, d; 283, 6

inhoativna vrsta glagolov 167
interrogativa 93; 281 II. 3, c;

284 A, 5 (zwc itd.)
irrealis 244, b;  270; 257, op.
istodobnost 234
iterativni glagoli 282, 11
izpah 280, 4, (280, 3, b)
izpopolnek participijev 235
izreka glasov in črk 11

J.

jotova glagolska vrsta 127, 2, b;  139, 2

kavzalni stavki 261
koledar 276

količina zlogov 21, 279
komparativ 59; 63, op.
koncesivni stavki 273
kondicionalni stavki 267 idd, 283,5
konjunktiv, tvorba 112, 113, 114;
atematnih glagolov 149, 2; ad-
hortat. 245, 1; zapoved (iussiv.)
245, 2; prohibit. 245, 2, b;  du-
bitat. 247, C/ finalis, timendi

K.

264, 265; kondicionalni stavki
271, b\  273; — 258, 2 („pazi“);
pri Homerju 282, 2; 283, 3
konsekutivni stavki 226, b;  260
konsonanti, razdelitev 19, 20
koristiti itd. z akuz. 185 (prim. 191)
•/.optovtc (znak za zrastek) 26
■/.past? (zrastek) 26
krepke tvorbe glagolske 129, 2;

130 II; 136 idd; 171, 4
krčitev 22; 101; 280, 1, b

L.

labialna debla (19), 53; glagolova
126—128; 131
lastna imena in spolnik 174
liquidae 19; substantiva liquida
60; verba liquida 139—145

ločila 9

lokal (lokativ) 96, op.
lokalne pripone 96, op.; prim. pri
Homerju 281 I. 4

M.

medij (medium) 107
mera 277
meseci 276

mešana vrsta glagolov 169; „me-
šani“ aorist 283, 5, c

metaplasten 69, op.
metateza (količine) 66, 5, op. 1
p.t-glagoli 148 idd.
muta verba 126 idd.

174

N,

v gibljivi (lcp£Ay.u<jTcy.6v) 27
naglas 14 i<l(l.; skrčenega zloga
23; v sklanji sploh 32; pridev¬
nikov a/o sklanje 45: gen. plur.
33; 45, 1; genetivi 3- sklanje
(enozložnice) 51; atiška sklanja
48; participiji (Svtcc) 51, op.; 71,
op; 117; ~at§«v, «t«v 51, op.;
navT«v 70, 1; glagolske oblike
117; sestavljenke 123, 3; 158,
d,  op.; 159, op.; 170; krepki
aorist (II.) 138; glagoli 148,

4; itd. 170
„naposled“ (tsasotčov) 236
narečja, grška 2  idd.
naslonice 17, 18
nazalni, gl. „nosni“

objekt, notranji 186
„očitno“ (satvop.at) 236
odpah 25; 280, 3
„odprte" oblike 280, 1, b;  283, 4,
284

optativ 102, op. 1; 112, c ; 113,
114, 1; 246, 1; potentialis praes.

participij, sklanja 71; 108, 6 ;
raba 115, 2, 4; naglas 117 II;
izražanje spremstva cpšpwv)
199, op.; 232 idd.; gen absol.
232, 2; partic. fut. in aor. 233;
izpopolnek (supplement.) 235;
partic. instrumentale 236; kot
objekt pri glagol, zažiranja 237;
part. z av 235, op.; nikalnice
232, 1

pasivni subjekt 184; direktni pasiv
intransitivnih glagolov 184, op.;
191; 192, c

perfekt, 105, op.; 109, 1; 110, 4;
112; 115, 3; 130, 3; krepki
136; atematni aktivni 154(sc-:a-

nepopolni glagoli 181
„neprestano“ (Stav« itd.) 236
neutrum, zaimkov 95 , 3 ; samo¬
stalnikov in pridevnikov 41, 45 ,
50, 57, 62, 63, 65; 69, 12;
71, op.

nikalnice 275; pri inf. 224; pri
particip. 232, 1

nominativ, sing.: tvorba 31, 33 ;
at, it v nomin. pl. 33, 41; pri
3. sklanji 50
nosni 7  11 , 2

nosniška vrsta glagolov. 166
notranji objekt 186
novogrščina 7
numerale 76
vup.t-glagoli 163 idd.

(optat. z av) 106; 243; 269;
atematni glagoli 149, 3; opt.,
znak odvisnosti 255 II.; 256,
257; iterativni opt. 171, b
osebila 113; 125, 2; pri Homerju
282, 1

p.£v itd.); opisani perf. 233, op.;
pri Homerju 282, 7
pisava, grška 8  idd.
podredje, iz priredja 255; optativ,
znak podrednosti 255 II., 256
podvojba, gl. „reduplikacija“
podvojen konsonant 280, 5
»pomišljam se“ 265, op.
posamotavljeni izrazi (o r.£hy.z  itd.)

177; neutrum 181, 3
potentialis 243; 244, a;  255 II.

op.; 257. op.; pri Homerju 283, 4
potvorjen (inetaplasten) 69, op.
praesens histor. 116
predikativna umestba 70, 1, a;
pronomina 89, a;  92; splošno 179

predikativni nomen, brez spolnika
173

predlogi 212 idd,; odpah pri njih
(x~’ itd.) 25; nepravi 212; 216,
5; krajevni prislovi kot predlogi
210, op.; anastrofapri njih 280,
2; odpah 280, 3; raba pri Ho¬
merju 283, 2

preddobnost aoristovega partic.
233, I)

predpah 279 V.

preglas, (v glagol, vrstah) 129;

(v perf.) 136, 1, a;  143
„prej“ (cphav«) 236
prepoved 245, 2, b
pridevniki, a- sklanje 37; 45; o-
sklanje 43; konson. debla 59;

razdeljba (tmesis) 280, 6
razločba (diaeresis) 11, 6, op. 2;
279 IV.

reduplikaoija 110, 4; 112 lil.;
121, 122; sestavljenke 123, 4;

sestavljenke 25; 45, 2; 47; gla¬
goli 123, 124; prim. „naglas“
sigmatna tvorba, nomin. sing\ 31.
33, 49, 50; glagolskih oblik
130, 1 ; 212

sinkopa 280, 4 (280, 3, b )
siniceza 279 II.
skladnost 180 — 182
sklanja 29 idd; a- sklanja 33—40;
o- sklanja 41—44; skrčena 40,
44, 46, 47; atiška 48; mešana
49 idd; goltniška in ustniška
debla 53, 54; zobniška in nos-
niška 55; liquida 60; s- debla
62; -/.spx: 63, 4; komparativi
na -l tov, -tov 63, op.; vokalna
debla 65 idd; — pri Ho¬
merju: samostalniška 281 1.,

zaimkova' 281 Ih; — pri Hero¬
dotu 284 B

na -tov, -ov 59; na -r,z,  -s; 62;

itd. 70; 71; komparativ 72
idd.; 63, op.; glagolni pri¬

devnik, gl. „adiectiva verbalia“
pridih 12

primnožek, gl. avgment
prislov 75

pronomen 79 idd.; personale 79
do 84; reciprocum 84; perso¬
nale reflexivum 85 — 87; posses.
88 — 90; spolnik nam. possess.
90, c;  demonstrat. 91—92; in-
terrog. in indefin. 93; relativ.
94; pronomina correlativa 95;
adverbia correl. 96; pri Homer¬
ju 281 II.; pri Herodotu 284,
A,  5

124; prezentova reduplik. 149,
1; 155; 167, b;  168, b,  12
relativni stavki 263; relativna
zveza 254; finalnega in pogoj¬
nega pomena 263, b;  273, 3

skloni 29; (prim. tudi „naglas“
in posamezne sklone!)
„skrivno“, „slučajno“ (AocvD-avto,
TUf/^avto) 236

skrbi (curandi) izrazi 266
skrčitev, skrčenje itd., gl. „krči-
tev“

spiritus (pridih) 12
sjtoi 29, 3; feminina po o- skla-
nji 42; konson. debla 58; 63,
4; 66, 2

spolnik 31; 172 idd.; „sin“ 177
sposoben (olic itd.) z infln. 226, 3
sprega 97 idd.

stavek 240 idd; nakloni, splošno
240; xv 241; pripovedni stavki
242; 257, 1; 259—263; zah-
tevalniki 245, 257, 2; 264 do
266; želelniki 246; vprašalniki
247 (direktni); indirektni 257,

— 176  —

1; 258; priredje248—253; relat.
zveza 254; podredje 255 idd;
konsekutivni 260, kavzalni 261,
temporalni 262, relativni 263,
finalni 264; izrazi timendi 265,
curandi 266; kondicionalni stav-

šibke tvorbe 111; 130 II., 131
idd; 171, 4
število 29, 1

ki 267 — 272; stavki s kondic.
vsebino 273; oratio obliqua 274
stopnjevanje pridevnikov 72 — 74
supplementum (participii) 235
synicesis (zliv), gl. „siniceza“

številke 76, op.
števnik 76
šumevci 11

T.

tematne tvorbe (tem. vokal) 97; temporalni stavki 262; -nrpiv 262, b;

112; 282, 2, 5—7 s pogojnim pomenom 273, 2

timendi (izrazi) 265 tmesis 280, 6

U.

umestba, atributivna 45, 3; predikativna 70, 1, a

V.

vezni vokal 97, 112 (gl. „tematne vprašalne členice 247, A,  2, (prim.

tvorbe 1 ') „interrogativa“ in „stavek“)

vokativ 39; 54; 57, b;  60; 60, vzročni stavki 261
2; 64; 66, 4

Z.

zaimek, gl. pronomen
zareza 279 III.

„zdržema“ (Sia-fu itd.) 236
zev (hiatus) 25

želelnik, gl. „optativ“
želelni stavki, gl. „stavek“

zliv (synicesis) 279 II.
zlog, dolg sucei: Dio-si 21
zlogotvorni v 68, op.; 282, 1, f, op.
zrastek (krasis) 26

Ž.

želja (členice, izpolnljivost itd.)
246; (ocfE/vOv 246, op.

Popravki in dostavki.

Nastopna mesta naj se glase:

§ 11, 6, op. 2.: Ttpauvo)

§ 17: Xš^£t?

§ 18, d , op.: umrjpeTifjffev . . . Anabasis 1, 9, 18
§ 26: oi av

§ 53: 9u/.a/.c!v
§ 68, 1: [3asn/or ( F-a
§ 72: "OAsptco-vaTcc
§ 95, 3: wts
§ 130, 4:

§ 136, c vstavi: skrivam: -/ixpu®a“

§ 137, A/ sppTfujv
§ 146, 1: fl8ša{hr)v; 2: -rjve&vjv
§ 157, P, op.: žzpiaprjv
§ 169, 1: sTXov

§ 180, 1 : 7iXoUT£l

§ 192, b:  o), c:  x<Sv

§ 200, 4: p tac

§ 235: izbriši „b)“

§ 262: Temporalni

§ 264: „za hist. časi stoji češče optativ“.

§ 277, 4: žčoXoi
§ 280, 3, a,  op.: žccea








'


■


'





>





NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000482595