NOVO MESTO, 19.4.1978 LETO V*. ŠT. 2 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO rezultati dela in poslovanja v letu 1977 Že v prvi letošnji številki našega glasila je bila objavljena ocena uspešnosti dela v letu 1977, tu pa objavljamo še rezultate dela in poslovanja, in sicer s kazalci, ki jih določata zakon o združenem delu in odlok o kazalcih za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljnih organizacij združenega dela. Navedeni podatki kažejo, da so bili v letu 1977 v primerjavi s preteklim letom doseženi boljši rezultati. To velja tako za delovno organizacijo kot celoto, kot tudi za posamezne temeljne organizacije. Izjemno predstavlja le kazalec „dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi11, kjer je indeks 98, in to zaradi nesorazmerno povečanih zalog v letu 1977, kar je posledica višjih cen surovin in povečanega deleža proizvodnje za domači trg. Brez dosežene akumulacije je zaključila poslovanje v letu 1977 le TOZD TIP-TOP, vendar moramo pri tem upoštevati, da smo v letu 1977 prešli iz vrednotenja zalog gotovih izdelkov po lastni ceni (z vkalkuli-ranim dohodkom) na vrednotenje po substančni ceni (samo po vrednosti materiala). Zaradi tega je dohodek pri TOZD TIP-TOP za 2,5 milijona manjši kot bi sicer bil (v delovni organizaciji gre pri tem za znižanje dohodka za 9,5 milijonov din). To pa pomeni večjo ekonomsko in poslovno varnost. TABELA - 1 - Ločna Libna Delta Tip-top Temenica DSSS LABOD 1. Dohodek na delavca (na osnovi ur dela) Leto 1977 95. 407, 38 94. 640, 17 90.267, 92 74. 410, 38 92.099, 60 153. 282, 11 97. 866, 55 Leto 1976 64. 317, 02 67. 996, 53 78. 751, 12 57. 099, 45 65.041, 11 121. 752, 38 73. 961, 05 Indeks 148 139 115 130 142 126 132 2. Dohodek v Dri merjavi s povpr. uporablj. sred. Leto 1977 (ap 17BU27PP) 0, 87 1, 00 0, 69 0, 38 0, 52 0, 27 0, 53 Leto 1976 0, 61 0, 82 0, 70 Q 38 0, 63 0, 37 0.84 Indeks 143 122 99 100 82 73 98 3. Čisti dohodek na delavca Leto 1977 88. 120, 89 86. 714, 27 82. 336, 16 68. 446, 74 78. 042, 81 117. 263, 92 86. 485.01 Leto 1976 57. 931, 84 62. 071, 60 70. 695, 29 53. 344, 59 60. 143, 41 89. 782, 50 64. 741, 19 Indeks 152 140 116 128 130 '131 134 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom Leto 1977 0, 09 0, 15 0, 09 0, 01 0, 03 0, 07 Leto 1976 0, 06 0, 07 0, 05 - 0, 06 - 0, 04 Indeks 150 214 180 “ 50 “ 175 5. Akumulac ja v primerjavi s čistim dohodk. Leto 1977 0, 10 0, 16 0, 10 0,01 0, 03 0, 08 Leto 1976 0, 06 0, 07 0, 05 - 0, 06 - 0, 04 Indeks 167 229 200 " 50 “ 200 6. Akumulacija v primerjavi s povp.uporab, sredstvi Leto 1977 0, 08 0, 15 0, 06 0, 00 0, 01 0, 04 Leto 1976 0,03 0, 05 0, 03 - 0, 04 - 0, 02 Indeks 267 300 200 - 25 " 200 7. Osebni dohodki -sred.za skupno porabo na delavca Leto 1977 79. 192, 31 72. 442, 32 74. 108, 23 67. 829, 04 75. 655, 84 117. 263, 92 79. 492, 60 Leto 1976 54. 280, 64 57. 543, 63 66. 968, 04 53. 344, 59 56. 489, 65 89. 782, 50 61. 892, 79 Indeks 146 126 111 127 134 131 128 8. Čisti dohodek na delavca Leto 1977 40. 332, 46 39. 706, 61 43. 311,01 42.084, 68 42. 046, 94 64. 446, 12 44, 214, 16 Leto 1976 35. 245, 89 34. 063, 34 35. 594, 20 31. 670, 34 28. 264, 66 56. 714, 69 36. 567, 14 fltndeks 114 117 122 133 149 114 121 TABELA II. Ločna Libna Delta Tip-top Temenica DSSS LABOD 1, , Izločanje iz OD na delavca - mesečno povprečje 1. 59P. 06 1. 533, 84 1. 569, 78 1.523, 96 1. 653, 53 2. 497, 9J 1. 681, 00 2. Izločanje iz dohodka n a delavca 7.286, 49 7. 925, 89 7.931,76 5. 963, 64 14. 056, 79 36.018, 12 11.381,54 3. Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslov, sredstvi 0, 1334 0, 1985 0.0997 0, 02 66 0.0379 0,0226 0. 0698 4. Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca 109. 618, 35 94. 806, 48 131.022, 16 196. 111, 84 177.055, 76 558.300, 46 184.376,07 5. Celotni prihodek glede na porabljena srecte tva 1, ‘431 1. 452 1. 395 1, 388 1. 446 1. 976 1,472 6. Celoten prihodek glede na povpr. uporablj. obratna sredstva 4. 508 4, 157 3, 781 2, 610 2. 602 0, 722 2, 421 7. Izguba na delavca - - - - - - 8. Dohodek v primerjavi a planiranim 1, 038 1,013 1,023 0, 751 0, 951 1, 419 1,032 9. OD v primerjavi s planiranim 1, 1701 1,052 1, 136 1, 120 1.014 1.258 1, 136 zoper pretirano uporabo antibiotikov Nerazumna poraba zdravil, predvsem antibiotikov, ne le pri odraslih, marveč tudi že pri otrocih, je resno vznemirila zdravnike po svetu in v Sloveniji. Najprej so v svojih vrstah, potlej pa tudi javno izrazih dvom v tako hitro porabo zdravil, ki se jim mikrobi - le-te naj bi uničili (kot povzročitelje najrazličnejših vnetij) - prilagajajo in postajajo odporni. Velika poraba antibiotikov vseh spektrov, vse manjše učinkovanje teh umetno pridobljenih zdravil in ne nazadnje tudi veliki stroški, pa skrb o morebitnih posledicah teh, ne še tri desetletja starih zdravil, so napotili mnoge zdravnike, predvsem pa farmakologe, da so se zazrli nazaj, v nekdanje zdravljenje, v čase, ko ni bilo o antibiotikih ne duha ne sluha. Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so namenih gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine pa tudi iz bhžnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino „zdravilo“. Opozorila svetovne zdravstvene organizacije o pretirani porabi zdravil in domače statistike, ki so postale še hitrejše in jasnejše, odkar recepte pregleduje" računalnik, so spodbudile številne zdravnike, da svoj študij posvetijo medu in čebeljim pridelkom. V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih „patine“, zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetih so se preteklosti. In tako so vse več raziskav posvetih tudi čebeljim pridelkom. Prav takšno vnemo kot drugje po svetu so pri raziskovanju učinkovanja čebeljih pridelkov pokazali tudi nekateri jugoslovanski znanstveniki in začeh ugotavljati stvari, ki jih niso pričakovali. V laboratorijih, pod mikroskopi in na živalih, kasneje pa tudi na klinikah, so potrjevali, da so v čebeljih pridelkih snovi, ki imajo ugoden učinek na počutje in zdravje ljudi. Kmalu je postalo znano, da je cvetni prah najbolj skoncentrirana hrana, kar jih poznamo, saj so v njem snovi, ki jih potrebuje organizem za rast in vzdrževanje biološkega ravnotežja. Za mleček so dognali, da je biološki pospeševalec in da hkrati zavira rast bakterij, plesni in virusov. Propolis je aktivna snov z izredno močnim učinkom proti virusom in bakterijam. Uspehi domačih strokovnjakov Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipčič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu „ Vpliv pro-polisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov", ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavili tudi ameriški strokovni bilten „Interferon Scientific Memoranda" iz Buf-fala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: „Iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi: med, matič- ni mleček, cvetni prah in pro-polis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom deluje tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na antiviru-sno dejavnost.. . Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebele dajo fiziološko in antimi-krobno dejavnost.. .“ Poskusi razvozijali razmerje V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno. In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1:100.000. Čebele niso zdravniki O delovanju apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusih so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusih so ga ljudje sami in ugotovih njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne morejo nadomestiti ne med ne drugi čebelji pridelki. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko apikompleksa na dan. in v tem je največja moč naravnega preparata: v preprečevanju bolezni. Mnogi zdravniki pa ga priporočajo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vsen večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije, je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. JOŽE VETROVEC bolniška raste Z vprašanjem visokega bolniškega staleža smo se ukvarjali vsi, od občinskih zdravstvenih skupnosti, zdravnikov, strokovnih služb v podjetju do OO sindikata. Vendar stalež iz leta v leto narašča tudi v naši delovni organizaciji. Le v TOZD TIP-TOP se je znižal odstotek bolniške v primerjavi z letom 1976, TOZD Commerce in DSSS pa ostajata na isti višini. Zelo majhen porast je tudi v TOZD Delta. Največji porast bolniške v preteklem letu je bil v TOZD Ločna, saj je porasla za dva odstotka, in to predvsem pri bolniški do 30 dni. Zaskrbljujoče vehko bolniškega staleža pa je v TOZD Temenica. Od povprečja DO izstopa skoraj za tri odstotke. Zanimivo je, da je v primerjavi z letom 1976 zelo narastel stalež nad 30 dni, saj je porastel za več kot 2 %. Kazalo bi analizirati stanje po TOZD in ugotoviti prave vzroke za tako visok odstotek. Morda nas v bolniško silijo tudi druge stiske, ki bi jih lahko odpravili doma in ki imajo le malo zveze z boleznijo. Tudi na „bolnike“ ob sezonskih delih bo potrebno s prstom pokazati, saj morajo za njihove bolniške plačati pošteni delavci. Verjetno pa nosi velik del krivde tudi malomaren odnos do zdravja. PREGLED BOLOVANJ V DELAVNI ORGANIZACIJI "LABOD" V LETU 1977 PRIMERJANO Z LETOM 1976 TOZD LOČNA COMMERCE LJBNA TIP-TOP TEMENICA DELTA POVPR. DO "LABOD" LETO 1976 77 1976 77 1976 77 1976 77 1976 77 1976 77 1976 77 BOLNIŠKA DO 3o DNI: 3,42 4,56 2,68 2,45 4,80 4,72 4,47 3,73 4,63 3,87 3,36 3,32 3,90 3,78 BOLNIŠKA NAD 30 ENI: 1,34 1,97 1,44 1,77 0,87 1,42 2,42 1,45 3,01 5,06 0,81 1,13 1,64 2,14 NEGA OTROKA: 0,95 1,04 0,37 0,28 0,72 1,21 0,98 1,16 0.50 0,47 0,58 0,46 0,68 0,76 SKUPAJ: 5,71 7,57 4,49 4,50 6,39 7,35 7,87 6,34 rH 00 9,40 4,75 4,91 6,22 * 6,68 PORODNIŠKA: 7,50 7,72 3,39 2,28 6,53 6,06 6,43 5,16 5,26 8,99 4,18 4,86 5,54 5,84 SKUPNA ODSOTNOST V TOZD 15l29 7188 6,78 UU2. UM 14,30 UM, UM, UUL MU. 9,77 11,76 12,52 Muzej NOB naglo raste, saj je bilo vreme PIONIRJEVIM gradbincem še kar naklonjeno (Foto: Janez Pavlin) samo delno soglasje 27. marca so vsi trije delavski sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb v Novem mestu obravnavali anekse k samoupravnim sporazumom srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti v Novem mestu. Člani so se predvsem zanimali za predloge spremenjenih prispevnin stopenj ter za predlog zbora združenega dela skupščine občine Novo mesto, da se viški namenjajo za izgradnjo muzeja revolucije. muzej nob - spomenik revolucije Na prostoru med stavbo Dolenjskega muzeja in poslovno stavbo zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu so sredi preteklega leta zaorali buldožerji za novi muzej NOB in ljudske revolucije. V lanskem letu smo o gradnji muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu v našem glasilu napisali le nekaj vrstic. O tej gradnji so bili seznanjeni uredniki glasil na posebni tiskovni konferenci. S pomočjo internih glasil delovnih organizacij naj bi o zbiranju sredstev za muzej seznanjali delavce, ki druge časopise manj berejo. Muzej namreč gradijo z denarnim deležem delovnih organizacij, kulturne skupnosti in posameznikov, odprt pa naj bi bil že v letošnjem letu, za praznik občine Novo mesto 29. oktobra. Delovne organizacije so bile po družbenem dogovoru dolžne prispevati v sklad za gradnjo muzeja 0,5 % sredstev iz doseženega dohodka v letu 1975 in 1976. Kot je poročal ,,Dolenjski list“, sklepa o dokončni zgraditvi muzeja že v letu 1978 * **************************************+**** * | pismo bratu ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Na rami s puško, z bombami ob boku namirajaš, brat moj, v temno noč korak, rdeča zvezda ti rdi na kapi, oči sijočih ne kali oblak. Poslušaj, brat moj, sestre naročilo: sirote zrl boš, s solzami v očeh, otri solze in upanje prižgi jim, na lica bleda zvabi jim nasmeh. Trd bodi, brat, brezčuten kakor skala. Ko blagor doma kliče na udar, naj tvoja kri poji tla očetnjave, kloniti pa ne smeš nikdar. ★ ***********x>******* j*********************** * Na osnovi podrobne obravnave so pri analizi poročil samoupravnih interesnih skupnosti in aneksov sprejeli: Želimo zvedeti, katere delovne organizacije se ne držijo samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje muzeja NOB. Prosimo, da nam te podatke sporočite. Soglašamo, da se viški vseh samoupravnih interesnih skupnosti, razen otroškega varstva in zdravstva, uporabijo za izgradnjo muzeja NOB v Novem mestu. Podpiramo odločitev skupnosti otroškega varstva, da se viški v znesku din 1,378.000,00 uporabijo za realizacijo programa otroškega varstva. Prav tako soglašamo, da se viški občinskih zdravstvenih skupnosti v višini 3,216.000,00 din porabijo za izgradnjo zdravstvenih objektov v občini Novo mesto. (razen ureditve okolja) ne namerava nihče preklicati. Nasprotno, gradbeni odbor in drugi dejavniki so prepričani, da bo to uspelo, kajpak, če bodo v celoti zbrana sredstva. Ob koncu preteklega leta so namreč delovne organizacije dolgovale še približno 3,6 milijonov dinarjev, še več pa kulturna skupnost Slovenije. Kot kaže je Dolenjska sedaj že blizu dokončni uresničitvi sklepa, porojenega leta 1975 ob 30-letnici osvoboditve. Muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu bo pomnik borcem in xžrtam revolucije in pomembno kulturnozgodovinsko središče Dolenjske. — čakam na konec javne razprave, da bi videl, kaj se bo izvalilo in koliko bom plačevat za zdrav- Prireditve v stilu „pokaži, kaj znaš", so lepo uspevale. Koliko zavzetosti in pripravljenosti ter znanja so pokazali delavci! Sedaj pa je vse Sprašujemo se, zakaj. Ali res nismo več pripravljeni za takšne akcije? Posnetek je z zadnje prireditve v Ptuju leta 1976. naloge novih delegatov Potekel je mandat prvim delegatom v novem skupščinskem sistemu in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti. Sedaj že lahko ocenjujemo pomanjkljivosti in napake, obenem pa na podlagi izkušenj nakažemo razvoj delegatskega sistema za drugo obdobje. Ob upoštevanju, da se je krog delegatov bistveno razširil, je ra- zumljivo, da se je izobrazbena stopnja delegatov znižala. Zato bi morala biti gradiva za sklic skupščin družbenopolitičnih skupnosi in samoupravnih interesnih skupnosti razumljiva in sprejemljiva za strukturo delegatov. Dosedanje izkušnje so nam pokazale, da so bila v večini primerov pretežka in se zato delegacije niso spuščale v bistvo problema in posledice so se kazale v neaktivnosti delegatov na skupščinah. Gradiva so bila reobširna, slabo obrazložena, rez variantnih predlogov in kratkih izvlečkov, ki bi delegatu omogočala boljše razumevanje; prihajala so prepozno; dnevni redi so bili preobsežni. Misliti bomo morali o možnosti obveščanja baze s povzetki gradiva občinske skupščine SIS. Tako gradivo bi moral prejeti sleherni delavec. S tem bi dosegli, da bi bila delegatska baza pravočasno seznanjena z vsemi gradivi sej občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in drugih. Le tako lahko pričakujemo veliko večji odziv in vključevanje v oblikovanje politike v občini. Istočasno bomo morali skrbeti, da bodo delegacije tekoče seznanjene o pomembnejših vprašanjih, da ne bo šlo nobeno pomembnejše vprašanje mimo delegacij. V kolikor tega ne bomo zagotovili, bomo veliko škodili razvoju delegatskih odnosov in razvoju samoupravljanja. Na seje bomo morali pošiljati delegate, ki obravnavano materijo najbolj poznajo, ne pa tistih, ki jih bomo takrat najlaže pogrešali. Če se tega ne bomo držali, bomo slabo vplivali na vsebino razprav. Delegati pa morajo svoja stališča opirati na mnenja svojih volilcev. Delegacije bodo morale o vseh pomembnejših vprašanjih razpravljati z delegatsko bazo, od nje zahtevati mnenje in stališča ter predloge. Precejšen del delegatov ima premalo družbenopolitičnega in ekonomskega znanja, kar predstavlja veliko oviro za hitrejše uveljavljanje delegatskega sistema. Zato bomo morali skrbeti za nenehno poglobljeno izobraževanje delegatov. Delegati bi veliko storili že s tem, da bi sproti spremljali aktualna družbenopolitična dogajanja doma in v svetu. V večji meri bi morali biti na tekočem s konkretno vsebino ki je v razpravi na delegacijah, kot npr. proračun, skupna poraba ita. NA VOLITVAH 9. MARCA SMO IZVOLILI jZ SIS — zbor dela zdr. posebna deleg. združena deleg. skupna deleg. 'skupaj i% Ji z volj. ma deleg. v odn. zaposlene štev. zaposlenih TOZD Commerce 7 14 ! 21 11, 93 176 Delta 7 70 J 77 18. 78 4-10 Libna 8 70 ! 78 j 21, 37 365 Ločna 7 70 ! 77 ; 16, 85 457 Temenica 7 18 | 25 j 17, 01 147 Tip-top 8 39 J 47 ! 15, 67 300 DSSS 7 12 ! 19 ' 1 1 24, 68 77 DO "LABOD" 51 210 71 12 ! 344 ; 17, 81 1932 Vlil. kongres ZKS pred- kongresna razprava V sklopu predkongresnih razprav smo na pobudo komiteja občinske konference ZKS Novo mesto dne 21. marca organizirali razpravo o problematiki otroškega varstva. Pripravili smo jo na podlagi predkongresne resolucije. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki SIS za otroško varstvo. Želeli smo ugotoviti, kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj otroškega varstva v občini. Nakazali smo težave in seveda tudi možnosti, da ta dejavnost ne bi več zaostajala za splošnim družbenim razvojem in da bo v bodoče pomoč zaposleni ženi večja. Za izhodišče je služilo dobro pripravljeno gradivo strokovnih služb SIS otroškega varstva. Delavke Laboda so se predvsem zanimale za delovanje vrtcev v dveh izmenah. Po pojasnilu strokovnih služb tega ni moč tako enostavno uresničiti. Kljub temu pa je bil dan predlog, naj bi o tem še razmišljali in tudi strokovno proučili možnost popoldanskega varstva. Na posvetu smo ugotovili, da je sredstev za gradnjo vrtcev dovolj. Zanimajo nas vzroki, da vzgojno-varstvene ustanove niso rasle po programu. Postavljeno je bilo vprašanje odgovornosti za tako obnašanje ipd. Refren celotne razprave pa je bil: izgradnja vrtcev zaostaja za srednjeročnim programom; vključenih je samo 1190 otrok ali 17,4% vseh predšolskih otrok; na sprejem v vrtec čaka 800 otrok, razpoložljivih kapacitet pa bo 370; občina Novo mesto je po zajetju otrok v organizirane vzgojno-varstvene ustanove šele na 40. mestu v Sloveniji; velik je primanjkljaj vzgojiteljic. Na osnovi razprave smo sprejeli stališča in predloge za uspešno reševanje otroškega varstva, ki smo jih posredovali občinski konferenci ZK. Odkar so na Danskem dobili hrano iz slame in papirja, me podražitve Živil ne skrbijo več ! Karikatura: I. Antič za boljše sodelovanje Na pobudo INDOK centra smo se v Novem mestu zbrali na delovnem sestanku delavci, ki smo po delovnih organizacijah zadolženi za obveščanje in informiranje. Pogovor je stekel o možnih stikih in sodelovanju pri pripravi informacijskega gradiva ter izmenjavi informacij. Občinski INDOK center je sestavni del celotnega delegatskega sistema in obveščanja delegatov. Gradiva pretežno prejema od ustanoviteljev, pogreša pa stike s KS in delovnimi organizacijami. Vsak delegat ima možnost, da se tudi informira o določenem problemu. Predstavniki delovnih organizacij so izrazili željo, da bi prejemali „Glasnik“, ki ga izdaja INDOK center v 62 izvodih le za občinske potrebe. Kajti menili so, da bodo v objavljenih dnevnih redih predvidenih sej raznih organov našli napotila za iskanje dodatnih informacij in podatkov. Nadalje so izrazili željo, da bi glede informiranja in pošiljanja opustili vse vmesne člene in bi informacije morale prihajati neposredno v roke zadolženim v delovni organizaciji, kajti le tako bo lahko delavec informiran neposredno in pravočasno o vseh dogajanjih širšega družbenega pomena. Na koncu smo se dogovorili, da se bomo na takih sestankih srečevali vsaj enkrat na emsec. Želeli pa bi, da pridejo na te sestanke tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter opozore na dogodke, ki se bodo odvijali v predvidenem roku. Razšli smo se pobi upanja, da bo v novem mandatnem obdobju našim delegatom tudi glede informiranja in delovanja posijalo sonce. M. T. ********************** 27. aprila pred 37 leti smo Slovenci v Ljubljani pod Rožnikom ustanovili Pro-tiimperialistično fronto, kasnejšo Osvobodilno fronto. V spomin na ta pomembni dogodek imamo ta dan republiški praznik. • i : Delegatom v organih upravljanja delovne organizacije v TOZD oziroma delovni skupnosti skupnih služb poteka mandatna doba. Na podlagi določil pravibika o volitvah delegatov v organe upravljanja v delovno organizacijo Labod in TOZD oziroma delovne skupnosti skupnih služb ter po sklepu delavskega sveta delovne organizacije in delavskih svetov TOZD in delovne skupnosti skupnih služb RAZPISUJEMO volitve delegatov v organe upravljanja delovne organizacije in temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb. Volitve bodo dne 25. aprila 1978: Na volitvah bomo volili delegate v: I. organe upravljanja delovne organizacije a. v delavski svet delovne organizacije Labod b. v odbor za samoupravno delavsko kontrolo II. organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovne skupnosti skupnih služb a. delavski svet b. komisijo samoupravne delavske kontrole c. disciplinsko komisijo (v kateri je en član zunanji) Izkažimo še enkrat svojo samoupravljalsko zavest! Udeležimo se v čim večjem številu! S primernim rezultatom bomo najlepše počastili slovenski praznik 27. april in delavski praznik 1. maj. • ••••••••••••••••••••• MMMMMMMMtMflM prvi aktiv V Labodu Novo mesto ustanovljen prvi aktiv Rdečega križa v občini. Dne 31. 3. 1978 je bil v Labodu v Novem mestu ustanovljen aktiv RK, ki ga sestavljajo člani TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSSS in šteje 15 članov. Za predsednico aktiva je bila izvoljena Lojzka Potrč, za tajnico pa Angelca Nenadič. Aktiv RK se bo ukvarjal z vsemi humanitarnimi dejavnostmi, kar je bilo sedaj v programih sindikalnih organizacij. Pobudo za ustanavljanje aktivov RK v delovnih organizacijah je dal občinski odbor RK v dogovoru s sindikati in ZK, delovali pa bodo pod okriljem sindikata in družbenopolitičnih in samoupravnih organov. 00 sindikata bodo morale svojo dejavnost bolj usmerjati v razvoj interne zakonodaje, razvijati samoupravne in medsebojne odnose, iskati možnosti za dviganje produktivnosti, urejati dohodkovne odnose itd. Zelo važno nalogo bodo imeli tudi pri izobraževanju delegatov sa-moupravljalcev. Drugi del nalog; socialna pomoč, zdravstvena preventiva, prehrana, varnost pri delu, razvoj zdrave rekreacije in druge človekoljubne dejavnosti pa bo prevzel aktiv RK. Nekaj nalog iz programa novoustanovljenega aktiva RK: — skrb za izpolnjevanje programa krvodajalstva. Labod v Novem mestu ima po občinskem razdelilniku v programu 124 odvzemov krvi na leto. V lanskem letu smo dosegli 93 % plana. Aktiv si bo prizadeval, da bomo plan letos izpolnili ali celo presegli; — do 15. 4. bo narejen seznam vseh socialno in zdravstveno pobuda mladih Predsedstvo 00 ZSM TOZD Commerce in DSSS je na svoji seji dne 1. 4. razpravljalo o pripravah na praznovanje dneva mladosti. 00 ZSM vseh TOZD predlagajo, da bi organizirali centralno praznovanje v našem rekreacijskem centru v Sromljah. Zbralo naj bi se 250—300 mladincev. Poleg proslave na prostem in raznih družbenih iger bi opravili tudi prvo delovno akcijo pri rekonstrukciji objektov za rekreacijske namene. Tako bi mladi sklenili praznovanja v delovnem vzdušju in pripomogli k boljši in cenejši urejenosti rekreacijskega centra. Konkretne priprave bo prevzela konferenca mladih. ogroženih delavcev ah njihovih družin. Na podlagi ugotovitev bodo predlagali sindikatu in organom upravljanja ustrezne oblike pomoči; — naredil bo predlog za klimatska letovanja; — izbor potrebnih otrok za počitniško letovanje; — v sodelovanju z RK v krajevni skupnosti bo ob dnevu zdravja 7. aprilu organiziral zdravstvena predavanja. Svetovni dan zdravja se v letošnjem letu praznuje pod geslom: „Znižujmo visok krvni pritisk!” — organiziral bo akcijo zbiranja rabljene obleke; — zbiral bo prispevke za nakup dragih medicinskih aparatov itd. Prepričani smo, da bo aktiv svoje plemenite akcije, ki sijih je zastavil v programu delovanja, izpolnil. Zaželimo mu veliko uspeha, hkrati pa naj bo ustanovitev aktiva v Novem mestu tudi spodbuda za ustanavljanje aktivov ostalih TOZD v naši delovni organizaciji. danes lepše Tovarišica Marija Kresetova, delavka v TOZD Ločna, je delovnemu kolektivu zvesta že 30 let. Prizadevna delavka je bila vrsto težkih let šivilja, danes pa opravlja delo kontrolorke. Zaposlila se je kot petnajstletno dekle na delovnem mestu šivilje v tedanji Industriji perila. Bila je polna optimizma in pred seboj je videla lepo prihodnost. Tesno se je navezala na sodelavke in ostala za šivalnim strojem, čeravno ni bil to njen namen. Povprašali smo jo, kakšni so njeni spomini. Zazrla se je v daljavo, nato je počasi in preudarno rekla: ,,Ja, veste, ni bilo vedno lahko. Težko je bilo takrat, ko je naš obstoj visel na nitki. Veliko je bilo takih, ki so nas že povsem odpisali, vendar pa nas je nekaj kljub težavam vztrajalo.*1 Nato je veselo nadaljevala: „Danes je drugače. Kolektiv se je uveljavil in razmere so se bistveno spremenile.** Danes z optimizmom gleda v prihodnost. Posebno je vesela, ko vidi, kako skrbimo za delavce. Urejena je družbena prehrana, tudi stanovanjski pogoji delavcev se izboljšujejo. Zanimalo nas je, če se je kot ženska lahko uveljavila v samoupravnih organih. Poudarila je, da pri tem ni imela težav. V našem samoupravnem sistemu se ženska lahko uveljavlja. Seveda pa je pogoj, da je razgledana in tudi bojevita. Prepričana je, da se ženske lahko uveljavijo v stroki in v družbenopolitičnih organizacijah in organih samoupravljanja. Vprašanje pa je čas, ki ga ženam, materam, gospodinjam primanjkuje. Na vprašanje, kako se ženska lahko najbolj uveljavi, je brez obotavljanja rekla: ,,Z delom! Pri vsem je seveda pomemben odnos do sodelavcev in sploh do okolja, pa naj bo to v tovarni ah krajevni skupnosti.** Na koncu smo jo še vprašali, kaj želi, da bi se v tovarni izboljšalo. Ni dosti premišljevala. Menila je, da bi nam bilo še dosti lepše, če bi se izboljšali osebni dohodki. Prepričana je, daje vloženega več truda in dela, kot pa se to pokaže v osebnih dohodkih. Ve pa, da je tekstilna industrija v težavah, zato na to gleda tudi s te plati. r s at jr mar * mm * a DOMOV BI ŠEL Domov bom šel in sredi majskih njiv zavriskal bom prešerno kakor svat, in vina starega se bom napil in v slednjo hišo hitel vasovat. Domov bom šel in sredi leh zelenih bom legel v znak in bom strmel v nebo in v meni več ne bo nobenih zapletenih misli, le ena sama sreča: svoboden ljubim svobodno zemljo... V drugi stopnji sprejemanja samoupravnih splošnih aktov in uresničevanja določil zakona o združenem delu glede urejanja družbenoekonomskih odnosov v delovni organizaciji Labod smo sprejeli več samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo te odnose med združenimi TOZD oziroma med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb. Na podlagi določil statuta delovne organizacije Labod Novo mesto ter poročil o iziru referendumov, kakor tudi o odločitvah na zborih delavcev združenih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb je dne 10. 3. 78 delavski svet delovne organizacije Labod sprejel SKLEP: Delavski svet delovne organizacije „Labod‘, tovarna oblačil Novo mesto, ugotavlja, da so sprejeti naslednji samoupravni splošni akti v delovni organizaciji „Labod“ Novo mesto: 1. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih združenih TOZD in delovne skupnosti skupnih služb v delovno organizacijo ,,Labod“ Novo mesto 2. Samoupravni sporazum o pogojih za ustvarjanje celotnega prihodka, za pridobivanje in dehtev dohodka in skupnega dohodka 3. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe 4. Prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo „Labod“ Novo mesto. Navedeni samoupravni splošni akti začenjajo veljati osmi dan po objavi v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti skupnih služb, uporabljajo pa se od 1. 1. 1978. SLOVESN O PRAZNOVANJE DNEVA ZENA -8. MAREC V TOZD DELTA Ob praznovanju dneva žena v Delti in prazniku podjetja so samoupravni organi in družbenopolitične organizacije pregledale aktivnosti na področju samouprave, družbenopolitične dejavnosti in športa. Podelili so nagrade 19 delavkam za 10, 20 in 30-letno delo v Delti, zahvale za dolgoletno delo upokojencem, sprejeli nove člane ZK, razglasili najboljšega tekmovalca na strelskem tekmovanju za zlato puščico in podelili priznanja in knjižne nagrade: — najboljši delavki — samoupravljali tov. Tereziji Košti — najboljšemu družbenopolitičnemu delavcu tov. Stanetu Golcu in — najboljši mladinki tov. Anici Lesjak. m *■* n trm m vast Moški, čeravno so kot sodelavci v veliki manjšini, so se na ta dan izredno potrudili. Čutili so se dolžne, da vsaj enkrat na leto posvetijo svojim sodelavkam malo več časa in pripomorejo k pomembnosti tega praznika. (Foto arhiv Labod) Skromno, vendar nadvse prijetno je bilo praznovanje v prostorih jedilnice. Z nageljnom in iskrenimi izrazi so sodelavci dokazali, da spoštujejo ta dan in svoje sodelavke. Na sliki: sodelavci pripenjajo nageljne. (Foto arhiv Labod) Otroci delavk TOZD Delta so na proslavi svojim mamicam zaželeli vse najboljše ob njihovem prazniku. V marsikaterem očesu se je zalesketala solza sreče matere, delavke in samoupravljalke. (Foto arhiv Labod) Najboljšidelavki samoupravljalki, tovarišici Tereziji Košta, so v TOZD Delta ob 8. marcu podelili knjižno nagrado. Takšna pozornost naj bo zgled in upamo, da bodo ob letu tudi v drugih TOZD podobne slovesnosti. (Foto arhiv Labod) za boljši plasman Z rezultati plasmana naših izdelkov v prvih treh mesecih letošnjega leta smo lahko zadovoljni. Če se pomudimo ob neto fakturirani realizaciji, lahko ugotovimo, daje ta v primerjavi z istim obdobjem v letu 1977 povečana, in sicer: pri programu perilo za 18 % pri programu šport za 57 %, pri programu vrhnjih oblačil za 49 %. Trgovini oziroma našim kupcem smo v pogodbenem roku dostavili predvsem program perilo in šport, medtem ko smo z nekaj vrstami moških oblek iz programa vrhnjih oblačil zamudili dobavo. Zamuda je nastala zato, ker nam proizvajalec ni pravočasno dobavil osnovnega blaga. S tem, ko sm o se zavedali, kaj pomeni, da je blago pravočasno v pogodbenem roku na tržišču, smo že veliko dosegli. Tako smo že pred sezono začeli izdelovati sezonske artikle z namenom, da ne bi zamudili pogodbeno določenega dobavnega roka in tako ne bi prišlo do vračanja in zniževanja artiklov. Zaključevanje pogodb za jesensko kolekcijo 1978 je potekalo od 1. februarja do 31. marca. V primerjavi s prejšnjimi leti smo zaključevanje skrajšali za celih 15 dni, kar je velik napredek. Tako lahko na osnovi rezultatov zaključevanja nabavna služba najmanj 14 dni prej naroči proizvajalcu osnovnih tkanin količino blaga, kar omogoči pravočasno nabavo tkanin ter ne nazadnje pravočasen plasma finalnega proizvoda na tržišče. Zaključevanje je bilo zelo naporno. V času zaključevanja sta bila tudi dva sejma, in sicer v Sarajevu od 3. do 8. marca 1978 in v Beogradu od 10. do 16. marca. Zaključevale pa so dve ali celo tri skupine. Tako so referenti prodaje bili dva meseca neprestano na terenu Kljub napovedanemu zaključevanju smo letos naleteli na velike težave. Kupci so nas na sam dan zaključevanja postavili pred dejstvo: Od vas ne moremo kupovati, ker še niste podpisali sporazuma, ki naj bi bil v skladu z določili zakona o združenem delu glede dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in trgovino. Pred zaključevanjem smo večkrat obiskali večje kupce, da bi po najkrajši možni poti dosegli podpisovanje sporazuma o odnosih med trgovino in proizvodnjo. V Sloveniji skoraj ni bilo težav, razen priznanja, kot nosilca pravic ocene dela v SOZD kot so: Dobrina Celje, TIMA Maribor, ABC Pomurka, Frukta Nova Gorica, Nama Ljubljana. Ravno tako je bilo na Hrvaškem in v Vojvodini, kjer je potekalo vse brez večjih težav. Na tržišču Bosne, južne Srbije in Makedonije pa je bilo drugače: Tu so nas posamezni kupci ob zaključevanju postavili pred dejstvo, da so pripravljeni z nami sodelovati le pod’pogoji, kakršne jim dajejo sorodni proizvajalci iz Srbije in Makedonije. Njihove cene so za kake 3 % boljše za kupca. V vrsti problemov, ki so se porajali med zaključevanjem, je bil tudi ta: trgovska delovna organizacija je kupovala naše proizvode po prodajni ceni in nato sama formirala maloprodajno ceno, ki pa je v nekaterih primerih dosegla 4 — 6 % višjo maloprodajno ceno v primerjavi z našo. Problemi so nastali tudi pri trgovskih organizacijah, ki so organizirane kot veleprodaja in iščejo veleprodajne pogoje. Dejansko pa poslujejo kot centralna skladišča in v njihovih stroških bi se morala zajeti v ceni dela maloprodaje, kajti prodaja lastni TOZD maloprodaje, zato se to ne bi smelo tre-tirati kot maloprodaja, kot če bi prodajali drugi delovni organizaciji. 'Trgovske organizacije si vedno bolj prizadevajo, da bi dobile od delovnih organizacij investicijske kredite za izgradnjo blagovnih hiš, kakor tudi blagovne kredite za kreditiranje zalog naših proizvodov. Letos so zaprosile že za odobritev 10.000.000 — din blagovnih kreditov in 5.000.000,- din investicijskih kreditov. Zavedamo se, da mimo teh prošenj ne moremo, saj se nekatera konkurenčna podjetja te poti poslužujejo in s tem „kupujejo” svoj plasma. S prodajo za drugo polletje 1978 smo glede na zgoraj navedene težave lahko zadovoljni, saj je prodaja v primerjavi z lanskim letom (v komadih) porasla, in sicer: program perilo za 5 % program šport za 13 % program vrhnjih oblačil za 18 % Z doslej doseženim smo lahko zadovoljni, kajti prodali smo v glavnem renomiranim trgovskim hišam in ne proizvodnim prodajalnam. Naše trgovine, kakor tudi trgovine v Zahodni Evropi, so spremenile programe zaključevanja. To velja predvsem za program vrhnjih oblačil. Do slej so 80 % kupovali za sezono naprej. Glede na to, da je bila lanska sezona izredno slaba in je bilo veliko znižanj, so se trgovci odločili, da vnaprej kupujejo le 50—60% potreb; na primer Emona Ljubljana, Nama Ljubljana, Robna kuča Beograd. Hkrati pa seveda trgovci pričakujejo, da bomo prišli z dopolnilno m odernejšo ponudbo med sezono, kar je značilno za manjše proizvodne organizacije s približno 150 zaposlenimi delavci. Te so lahko mnogo bolj prilagodljive in ne prodajajo veliko vnaprej. Na koncu morda le še to, da bo glede na vse te probleme proizvodnja morala prevzeti večji riziko, kar pomeni več proizvajati na zalogo, da bo lahko prišla sredi same sezone na tržišče z dopolnilno kolekcijo. v slovo V soboto, 25. marca, smo se na novomeškem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Milana Gutmana. Dve leti smo upali, da bo kos zahrbtni bolezni, ki ga je prikovala na posteljo, vendar je bilo vse zaman. Usoda je hotela drugače. Med delavce Laboda je prišel leta 1966, v času največjih odpovedovanj in gradnje tovarne, te, ki nam je danes v ponos. V tem času je vseskozi užival spoštovanje in zaupanje. S tovariškimi odnosi do sodelavcev si je ustvaril trajno vez. Skupaj s sodelavci se je vedno odzval vsaki prostovoljni akciji. Tako je tik pred usodno boleznijo delal pri obnovi rekreacijskega centra v Sromljah, za kar smo dolžni, da bodo njegovim trem hčerkam v našem kolektivu vedno odprta vrata. To ni le naš dolg njegovemu trudu in prispevku, temveč bo tudi merilo naše samoupravne, družbenosocialne in humane zrelosti. Ob poslednjem slovesu se mu naj še enkrat zahvalimo za vse, kar je prispeval za razvoj naše delovne organizacije. Vrzel, nastalo z njegovo prezgodnjo smrtjo, bom o skušali zapolniti s tem, da bomo sledili njegovim prizadevanjem in začrtani poti. Dragi Mibn, tvoji sodelavci te bomo ohranili v trajnem spominu kot vzornega in iskrenega tovariša. Lahka naj ti bo dom ača zemlja! is^ae Članice Centra mode Ljubljana: Almira Radovljica, Labod Novo mesto, Novoteks Novo mesto. Pletenina Ljubljana, Svilanit Kamnik, Sešir Škofja Loka in Vezenina Bled uspešno sodelujejo in prodajajo svoje izdelke v lepo urejeni prodajalni za Bežigradom. Trgovina je v kletnih prostorih TOZD Tip-top, organizacijsko pa je povezana v TOZD Commerce. usposabljanje CZ v tozd tip - top Stanje v TOZD Tip—top po letu 1974 se je odražalo tudi na področju civilne zaščite. V ospredje je stopila bitka za obstanek in nadaljnjo usmeritev dela in razvoja Tip-topa. Reševanje osrednjih ekonomskih in organizacijsko—tehničnih problemov je potisnilo v ozadje številne druge dejavnosti. Tako je tudi delo na področju civilne zaščite praktično zamrlo. V poročilu oddelku za ljudsko obrambo v občini Bežigrad smo navedli, da je civilna zaščita doživela v organizacijskem pogledu kadrovsko razsulo. To je pomenilo ponovno formiranje enot civilne zaščite. V teh je sedaj vključenih 27 % delavcev Prva naloga je bila usposabljanje delavcev. Delavski svet Vlil. kongres ZKS POZ DR A \/NA BRZOJAVKA 8. KONGRESU Z K SLOVENIJE Delovni ljudje tovarne oblačil „Labod“ iz Novega mesta pozdravljamo delegate in goste 8. kongresa Z K Slovenije. Želimo mu veliko plodnega dela in dobrega počutja. Delavci Laboda smo bili zelo aktivno vključeni v predkongresne razprave. Kritično smo spregovorili o slabostih, ki so se dogajale v naši družbi in dali več pobud kongresu za razrešitev. Od kongresa pričakujemo, da bo v svojih dokumentih jasno nakazal pot našega nadaljnjega razvoja socialističnega in samoupravnega sistema. Obljubljamo, da bodo sklepi kongresa za nas obvezujoči Ob tem, pa bomo vso skrb posvetili vsem pojavom izkrivljanja ali odmikanja od začrtane poti. Novo mesto, 3. 4. 1978 Kolektiv tovarne oblačil „Labod‘‘ Novo mesto TOZD je na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sprejel program usposabljanja članov enot civilne zaščite. Usposabljanje je potekalo od srede januarja do srede marca. Programje bil zastavljen v treh smereh: splošni del, strokovni del in skupinsko usposabljanje za poveljniški kader. Pri splošnem delu so se obvezniki temeljito seznanili s sodobnim orožjem, zlasti za množično uničevanje, z učinki orožja in zaščito pred njim. Strokovni del je bil organiziran tako, da so se pripadniki posameznih enot seznanili z delovanjem v okviru svoje enote, npr. za reševanje iz ruševin, omejevanje in gašenje požarov, nudenje prve medicinske pomoči, opravljanje nalog v zvezi z opazovanjem, izvidništvom in radiološko—biološko—kemično zaščito. Poveljeniški kader je ob zaključku predavanj opravil taktično vajo s praktičnim reševanjem problemov v primeru atomskega in kemičnega napada. Seznanili so se s topografsko karto, njenim pripravljanjem, branjem in analiziranjem stanja. Nato so reševali primer nuklearnega napada in v zvezi z njim gašenje požara, odstranjevanje ruševin, nudenje prve medicinske pomoči in dekontaminacijo kontaminiranih delavcev. V okviru te vaje so udeleženci reševali tudi primer kemičnega napada s poudarkom na ugotavljanju delovanja posameznega bojnega strupa glede na vremenske pogoje. To je potrebno za pravilno usmeritev akcije enot civilne zaščite. Delavci so sledili programu usposabljanja, kar potrjuje tudi rezultat opravljenega preizkusa znanja, saj je bila v povprečju dosežena ocena 4, 5. Tudi udeležba je bila zadovoljiva. Kljub tem pa kar 17 delavcev takih, ki so bili odsotni od 1 do 56 ur. O tem bo razpravljal odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in sprejel ustrezne ukrepe. S tem, ko je bil opravljen splošni in strokovni del usposabljanja obveznikov CZ, naloga še ni opravljena. Prihodnje leto bomo morali izvesti praktične vaje za poveljeniški kader, da se le-ta temeljito seznani z uporabo opreme, da bo sposoben prenašati znanje na člane svojih enot. Nato bo na vrsti usposabljanje enot za izvajanje veščin, potrebnih za uspešno opravljanje nalog civilne zaščite. V TOZD TIP-TOP poleg nalog civilne zaščite potekajo tudi druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. čaka nas razgibana jesen Letošnja jesen, posebno pa mesec september, bo za Novomeščane zelo razgibana: gostili bomo predstavnike gozdarjev iz cele Jugoslavije; srečali se bodo prevajalci del Otona Župančiča; proslavili bomo 20-letnico otvoritve avtoceste; gostili bomo zasedanje skupščine ..konference mest”. Da bi vse v redu pripravili in organizirali, so pri skupščini občine imenovali organizacijski odbor, ki ima posebne komisije: za komunalno ureditev mesta, za ureditev športne dvorane, za promet in varnost, za organizacijo sprejema, za prenočišča, za prehrano, za pripravo informativnega gradiva, za program prireditev, za celotno podobo Novega mesta, za KS z nalogo, da vodi politične in konkretne akcije, za financiranje, za administrativno tehnične posle. Naloga občanov in krajanov pa je, da se vključimo v akcijo urejanja KS in delovnih organizacij. Prav bi bilo, da bi tudi v delovni organizaciji po vzoru občinske skupščine imenovali komisijo ali odbor za vodenje akcije in sprejetja programa. Res je mesec september še daleč, vendar z akcijami ne smemo odlašati, da nas ne bo lovil čas. Obljubljamo, da bomo o dogodkih na tem področju sproti poročali. KONFERENCA MEST Prva samoupravna institucija, osnovana na medsebojnem dogovarjanju, je bila ..konferenca mest”. To je organizacija, ki interesno združuje vsa jugoslovanska mesta. ..Konferenca mest” deluje po interesnih področjih, vsake dve leti pa se sestane skupščina. Ta se skliče vsakokrat v drugi republiki. Tako bo letošnja skupščina v Sloveniji. Čast gostitelja je pripadla Novemu mestu. Ker pa je hkrati to tudi jubilejno 25. leto obstoja te organizacije, pričakujemo v našem mestu najvišje jugoslovanske predstavnike. Ker se povečuje interes za delo te organizacije, lahko pričakujemo, da se bo skupščine udeležilo veliko število delegatov iz vseh jugoslovanskih mest. Seveda bodo prišle tudi delegacije iz pobratenih evropskih mest, evropske konference mest ter svetovne konference mest. brezobrestno združevanje za solidarnost Ena izmed solidarnostnih oblik je tudi blagajna vzajemne pomoči Ta deluje pod okriljem sindikata v Novem mestu že od 1965. Z zakonskimi spremembami - ko smo se tozdirali - je to še vedno ostalo po starem. Tako še sedaj deluje za TOZD in DSSS. K blagajni vzajemne pomoči lahko prostovoljno pristopi vsak zaposleni član kolektiva. Ob ustanovitvi je bilo 80 članov, leta 1974 130, letos jih je že 381. ti prostovoljno vsak mesec prispevajo določen znesek, vendar se vloge ne obrestujejo. Vsak varčevalec, član BVP, lahko po 6 mesecih svojo vlogo dvigne ali pa dobi brezobrestni kredit v višini največ 5.000 dinarjev za 10 mesecev. Trenutno člani prispevajo od 30 din do največ 200 din na mesec. Tako je mesečni pritok sredstev v blagajno od prispevkov 19.000 din in od vrnjenih posojil 28.000 din. Kredite pa člani uporabijo največ za opremo stanovanja, letne dopuste in ozimnico, tako je tudi'največje povpraševanje pred kolektivnim dopustom in v septembru za nakup ozimnice. Kljub temu pa težav skoraj ni, kajti če je prosilcev več, kot je razpoložljivih sredstev, komisija po lastni presoji zmanjša višino zaprošenega zneska. S takim sklepom lahko vsaj delno ugodi vsem prosilcem v tistem mesecu. V kolikor pa se bo število prošenj povečevalo, bomo morali razmišljati o predlogu, da se povišajo najmanjši mesečni obroki, ali pa da se vključi več članov. ****»«- ****** *** *+*♦ Denar je dober sluga, a slab gospodar. Francoska Celo resnica utone, če po vrhu plava denar. Ruska Vse te lahko zadovolji, le denar ne; več kot ga imaš, več si ga želiš. ... Mavri jska Daj denar in imel boš nevesto. Arabska Več denarja, več grehov. Južnoameriška Lepljenje ovratnika s podlogo je postopek, ki zahteva veliko natančnost. Pri tem delu mora delavka paziti predvsem na to, da je podloga pravilno nalepljena na osnovni material. Delavki Tončka Brulc in Terezija Bogataj sta pri tem delu zelo spretni in jima norma ne povzroča večjih težav. Delavka Terezija se ob 1. maju in po Vlil. kongresu zaveda, da so pred komunisti nove konkretne naloge, da se vključijo povsod, kjerkoli lahko tvorno prispevajo k napredku in razvoju. i Vstavljanje rokavov in sestav srajce. Pri tej operaciji mora delavka predvsem paziti, da srajce oziroma rokave ne poreže več kot je to predvideno. Če se to primeri, srajca ne odgovarja meram po JUS in jo je treba izločiti. Norma te operacije je precej visoka. Tovarišica Marija Klobučar je že dalj časa na tej operaciji, delo ji ne predstavlja posebnih težav, zato so njeni izdelki kvalitetni. Polaganje blaga v prikrojevalnici je ena od prvih faz v celotnem procesu izdelave srajce. Tovarišica Marinka Fink na tem mestu dela že lepo vrsto let in dobro pozna svoje delo. Kot neposredna proizvajalka in članica delavskega sveta se med drugim sooča tudi s problematiko celotnega poslovanja TOZD Ločna. Ob 1. maju, prazniku dela, se zaveda, da je pred delavci samoupravljali še vrsta nerešenih nalog glede določil zakona o združenem delu, ki smo jih dolžni uresničiti. Sestava ovratnika je zelo natančno delo. Paziti je treba predvsem na to, da so konice ovratnika enako dolge, pri karo ali črtastem materialu pa na skladnost vzorca Pregledovanje in žigosanje ovratnikov je del postopka pri izdelavi ovratnika. Pri tem delu mora delavka posebno paziti, da so ovratniki kvalitetni in čisti, pravilno ožigosani. Tovarišice Rezke nismo našli na delovnem mestu, ker je na porodniškem dopustu. posebne barve v londonskih izložbah Izložbe v vodečih londonskih trgovinah ženske konfekcije so se na začetku letošnje pomladi obarvale s pastelnimi barvami. Modeli so po večini romantični, tak občutek dajejo nežne barve, mehki materiali in zelo široki modeli. Velik poudarek je na kombinacijah: jakne v stilu blaj-zera v , Norfolk-stilu” in v stilu jahaških oblek; morda so malo krajše od prejšnjih sezon, z manj poudarjenim telesom. Izdelane so v vzorcih: mini-karo, pepita in drugih stilnih dezenih. Barve so: roza—siva, lavendel— krem, breskva— krem in zeleno siva Bolj ženske obleke so bolj romantične: nežni cvetni motivi, čipkasti vložki, volance in podobnim. Veliko je tudi dvodelnih modelov s širokimi mehkimi krili, h katerim kombinirajo široke majice z različnimi domiselnimi rokavi (slepa miš, kimono in podobno). Zopet vzbujajo pozornost ovratniki, ki se spet pojavljajo v bubi—stilu, til in čipke. Za potrošnike, ki dajo več na eleganco, so namenjeni kompleti v kombinacijah črno—belo in visoko kvalitetne enostavne srajčne obleke z nekaterimi elementi bluz. Kompleti, ki so jim navdih dale moške obleke, še niso prišli na londonske ulice. BEOGRAJSKI SEJEM Kot prejšnja leta, smo tudi letos razstavljali na Beograjskem sejmu. V glavnem razstavljajo vse večje jugoslovanske tekstilne, konfekcijske in obutvene tovarne. Lahko rečem, da je morda pri nas zelo napredovala. Marsikdo sprašuje, če so ti artikli tudi v prodaji. Pri nekaterih tovarnah niso, npr. pri Be-ku, pri večini pa so. Tudi razstavni prostor laboda” je bil letos zelo lep in bogat. Za modela, ki sta na skici, smo prejeli najvišje priznanje -diplomo. To ni priznanje samo kre-atorjem, temveč celotnemu Labodu. Jelka * ./ teden moške mode v kolnu Na nedavnem mednarodnem tednu moške mode v Koelnu je bila v ospredju moderna obleka za pomlad in poletje. Cene ponudb so v glavnem ostale iste, razen za jesenske kolekcije, ki so se podražile povprečno za 3%. , Obleke so udobne, padajo naravno, imajo ožje reverje, širše hlače in so često v progastem desenu. Moškost linije je poudarjena s širokimi rameni in nekaj nižjimi pasom. Nižje so postavljeni tudi žepi, ki imajo na športnih modelih obliko harmonike. Poleg oblek so zelo zastopani kompleti enobarvnih hlač in dezeniranega športnega suknjiča. V pasu so hlače širše, medtem ko se spodaj zožijo. Plašči in površniki bodo prihodnjo jesen krajši in pogostokrat izdelani z dvema licema. Ta izvedba je možna samo s fino obdelavo šivov. Jakne so še naprej zelo široke, s spuščenimi rameni in športnim zapenjanjem. Okraski so v glavnem na žepih in pri zapenjanju. Hit so dolgi bluzoni, na katerih se kot okras pojavljajo trikotažni vložki okoli ovratnika, rokavov in vzdolž spodnjega rob a POMLAD V IZL02BAH FIRENCE V izložbah vodilnih florentinskih butikov imajo ženski spomladanski kompleti izrazito moški in povsem agresiven športni ton. Pri tem mislimo na obleke v indijskem stilu komplete v stilu uniform s širokimi hlačami, stisnjenimi okoli pasu, z ozkimi kožnimi pasovi, preširoke moške suknjiče in jakne-srajce iz lanenih materialov. Tej modi grobih oblik dajejo ženski ton mehke in bogate srajce iz krepdešina ali satena, dekliške flanelaste obleke v karirastem vzorcu moških srajc z bubi ovratniki. K srajcam se nosijo ozke kravate z diagonalnimi črtami ali pikami. Pomembno vlogo imajo tudi dodatki kot so: mornarske kape, bombažne— lanene sandale in podobno. vesti 4. marca so bili na uvodnih razgovorih predstavniki SIS otroškega varstva iz Novega mesta. Pogovarjali so se o možnostih, da bi zgradili otroški vrtec na zemljišču Laboda (v sadovnjaku za tovarno). Tu naj bi zrastel sodoben vzgojno—varstveni zavod za 300 predšolskih otrok in z lastno kuhinjo. V sredo, 5. marca, je delavkam Laboda v Novem mestu v obratu družbene prehrane predaval tovariš Hinko Bratuž— Oki, član republiškega sekretariata za notranje zadeve, o družbeni samozaščiti in njeni vlogi v miru in vojni Predaval je dvema skupinama: od 11. do 14. ure za dopoldansko izmeno in od 14. do 17. ure za popoldansko izmena TRGOVINA V KRŠKEM JE ODPRTA V ponedeljek 10. aprila, je začela poslovati težko pričakovana Labodova prodajalna v Krškem pri novem objektu TOZD LIBNA. V trgovini, ki ima okrog 200 m2 in je trenutno eden najlepših trgovskih lokalov na tem področju, bodo lahko potrošniki izbirali izdelke iz celotnega proizvodnega programa Laboda. Poleg rednega blaga bodo na voljo tudi tovarniško znižani izdelki. Za dopolnitev asortimenta, pa bodo na voljo tudi Svilanitove kravate in v bodoče še kaj. V TOZD »COMMERCE , kateremu trgovina po organizacijski shemi pripada, računa, da bomo že v letošnjem letu v Krškem prodali za okrog 4.000.000,- din blaga, kar bi bil v pogojih čedalje večje konkurence, lep uspeh. Vtis po nekaj dneh poslovanja je nekako zadovoljiv. Na koncu naj predstavimo še delavce, ki bodo delali v prvi prodajalni. To so poslovodja ANTON KOSTAN-ŠEK in prodajalki IRENA BRONŠE in MARIJA KASTELIC. V eni prihodnjih številk pa bomo lahko o trgovini v Krškem povedali že kaj več. V TOZD Commerce je tudi delovna enota avtopark, ki trenutno razpolaga s 13 avtomobili. Njihova naloga je, da pravočasno dostavijo naše izdelke vsakemu, še tako oddaljenemu kupcu. Tako naredijo vsak mesec po vsej Jugoslaviji približno 80.000 km ali 7.000 km vsako vozilo. IGRE BREZ MEJA Televizijske „igre brez meja” imajo 15-letno tradicijo. Izključen je kakršenkoli komercialni vidik in gre le zabavo in razvedrilo. Jugoslavija se je v ta evrovizijski zabavni program vključila šele letos, ko se nam je ponudila možnost zaradi izpada Nizozemske. Ekipe Kragujevca, Ohrida, Splita, Novega mesta, Mostarja in Kotorja bodo odšle na tekmovanja v evropska mesta, medtem ko bo Zemun gostitelj iger v naši državi. Novomeščani bomo sodelovali 13. junija v Rochefortu v Belgiji. Zastopala nas bo 12—članska ekipa vsestransko usposobljenih športnikov, katere bodo spremljali predstavniki mesta in pa seveda domači navijači, ki bodo spodbujali tekmovalce. Na televizijskih zaslonih bo pred igrami nekajminutni ftlm o življenju in delu našega mesta s poudarkom na kulturno-turi-stičnih zanimivostih. Na koncu bi morda veljalo poudariti le še to, da bo s sodelovanjem na teh igrah prišlo prav gotovo do drugih pomembnih srečanj med predstavniki sodelujočih držav, kar vse bo prispevalo k sodelovanju med narodi. V PTUJU PRIZNANJA PARTIJSKIM VETERANOM V počastitev VIII. kongresa ZKS se je tudi v ptujski občini zvrstilo več slovesnosti Osrednja proslava, ki jo je v počastitev kongresa organizirala občinska konferenca ZKS Ptuj, je bila v petek, 31. marca ob 19. uri, v športni dvorani Mladika v Ptuju. Članske izkaznice in rdeč nagelj je dobilo 62 na novo sprejetih članov ZK. 81 partijskim veteranom pa so za 30 let dela v organizaciji ZK izročili knjižna priznanja. Priznanje in knjižne nagrade je dobil tudi naš dolgoletni član kolektiva in družbenopolitični delavec tovariš Branko Tanasič. Čestitamo TEMELJNI KAMEN ZA NOVO PROIZVODNO DVORANO 8. marca, na mednarodni dan žena, so v konfekcijski industri- ji »Mladost” v Požegi položili temeljni kamen za novo tovarniško dvorano in upravno poslopje. Ta kolektiv zaposluje le ženske. »Mladost” je v občini Požega eden najboljših kolektivov. 560 zaposlenih delavcev je lani ustvarilo skupni prihodek 133 milijonov dinarjev. Da je bilo leto res uspešno, dokazuje tudi akumulacija, ki je 48 milijonov dinarjev, in povprečni osebni dohodek: 4.000 dinarjev. Ko bo gotova nova proizvodna dvorana, nameravajo povečati kolektiv še za 200 delavcev, s čemer bodo proizvodnjo podvojili. POKROVITELJSTVO Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je zaprosila za prevzem pokroviteljstva nad mladinsko delovno brigado Katja Rupena, ki bo sodelovala na zvezni delovni akciji v Posočju. Pokroviteljstvo je prevzela TOZD Ločna, delavski sveti pa so sprejeli sklepe, da se stroški dele: TOZD Ločna 50,%, TOZD Commerce 30 %, DSSS 20 %. Vsem sodelavcem in delavcem širom po domovini želimo, da bi srečni praznovali 1. maj, praznik vsega naprednega delovnega ljudstva. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi