GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O. V_______________________________________________________________________________________________________J LETO XVIII — ŠTEVILKA 2 FEBRUAR 1985 POŠTNINA PLAČANA VEZI OSTAJAJO Tudi upokojenci tovarne pohištva pišejo v naš VIHARNIK. V mesecu decembru je večina temeljnih organizacij povabila svoje upokojence z namenom, da se seznanijo z uspehi in vidijo, da se njihovo delo nadaljuje, da delavci Lesne skrbimo za dosežke preteklih let, moderniziramo proizvodne obrate in kljub težavnemu položaju gospodarstva pri nas dosegamo lepe uspehe. Srečanja so bila dobro organizirana, zato so se nekateri upokojenci želeli svojim bivšim sodelavcem zahvaliti prek Viharnika. Objavljamo nekaj njihovih prispevkov: Srečanje upokojencev Osnovna organizacija Zveze mladine delavne skupnosti, interne banke in blagovnega prometa je v mesecu decembru pripravila srečanje upokojencev teh enot v tovarni pohištva Pameče. Večina upokojencev se je srečanja udeležila. Ogledali so si proizvodnjo in pridobitve v TP Pamečah, nato pa ob prijetnem kulturnem programu, ki so ga pripravili mladinci z osnovnošolci iz Smartna ter oktetom Lesna, z zanimanjem prisluhnili poslovodnemu odboru in mladincem o uspehih in težavah pri poslovanju in delu v Lesni. Po kosilu so še nekaj ur posedeli, se ponovno zbližali in izrazili željo, da bi bili še naprej obveščeni o dogajanjih v svoji delovni organizaoiji. Bogdan Logar Srečanje upokojencev v TR Pameče Za praznične dni je sindikalna organizacija TOZD tovarne pohištva v Pamečah povabila svoje upokojence. Pretežno število povabljenih upokojencev se je temu povabilu z veseljem odzvalo. Ob napovedanem času smo se zbrali pred tovarno. Tam so nas sprejeli tov. Božič, predsednik sindikata in tehnični vodja tov. Pirkmajer. Od zbirnega mesta so nas peljali na ogled tovarne. Nekateri med upokojenci so bili še novinci med nami, toda vseeno so se radi srečali s svojimi bivšimi sodelavci. Najprej smo si ogledali furnirnico. Z zanimanjem smo si ogledali stroj za čelno sestavljanje robnih trakov, kar je za tovarno pomembna pridobitev — starejši upokojenci je še nismo poznali. Nato smo si šli ogledat še strojni obrat. V tem obratu smo si z začudenjem ogledali, koliko se je od lanskega obiska in ogleda spremenilo na boljše. Vredno je omeniti, koliko se je zmanjšalo težko fizično delo pri razrezu na večlistnih krožnih žagag PAUL. Delo na teh strojih je sedaj docela mehanizirano in temu primeren je sedaj proizvodni učinek dosti večji. Pohvalno je, da so te rekonstrukcije in izboljšave sad domače »pameti« tovarniškega - tehničnega vodstva. Nadalje smo si ogledali še površinsko obdelavo, kjer smo tudi opazili marsikatero izboljšavo v delovnem procesu. Za vsemi temi izboljšavami se pa tudi ne skrivajo dobri finančni uspehi tovarne, ki so med najboljšimi v celotni LESNI. Po ogledu tovarne so nas povabili v jedilnico, kjer nas je tov. direktor Stanonik Janko v pozdravnem govoru še seznanil s problemi in uspehi tovarne. Dobrodošlico in uspešno novo leto 1985 je nam nato zaželel še tov. Božič, predsednik sindikata. Nato je sledilo še presenečenje, ki ga v tej delovni organizaciji še ni bilo — to je denarno darilo za novo leto. (Nadaljevanje na 2. str.) Upokojenci DSSP, IB in Blagovnega prometa (Nadaljevanje s 1. strani) Mnogi upokojenci so bili tega zelo veseli, kajti dosti je takih, ki imajo »mi-zemo« pokojnino. Pohvale vredna je bila tudi bogata postrežba, da nobeden ni ostal lačen ali žejen. Lepo je bilo tudi to, da so se med nas posedli vodilni tovariši tovarne ter z vsakim pokramljali. Prepričani smo, da nam bo to srečanje ostalo v trajnem spominu. Zal pa je lahko tistim, ki se temu povabilu niso odzvali. Upokojenci se za vse lepo zahvaljujemo ter želimo delovnemu kolektivu še veliko delovnega uspeha v tekočem letu! Hvali vam, ker niste pozabili na nas! Maks TISNIKAR Ogledali so si nove izdelke v TP Pameče Ker bi se rada zahvalila TOZD tovarna pohištva Pameče vas prosim, da objavite moj članek. __________________ Dne 26. 12. 1984 smo bili vsi upokojenci TOZD tovarne pohištva Pameče povabljeni na ogled tovarne. Bili smo zelo veseli, da vodstvo ni pozabilo na nas. Ob raznih priložnostih nas večkrat povabijo na ogled tovarne, tako lahko vidimo, koliko se je spremenilo na bolje, saj so med nami tudi takšni, ki so že dalj časa upokojeni, ko tovarna še ni bila tako modernizirana, kot je danes. Upokojene žene vsako leto povabijo na proslavo ob 8. marcu, s tem nam dajo vedeti, da niso pozabili, da smo tudi me veliko doprinesle in da je del nas tudi del te delovne organizacije. Zato se v imenu vseh upokojencev zahvaljujem vodstvu in sindikalni organizaciji za uspešno delo in sodelovanje. Želja nas vseh upokojencev je, da tudi v bodoče uspešno vodite delovno organizacijo. Hvala ! V imenu upokojencev — Franja Aberšek SREČANJE UPOKOJENCEV TOZD GOZDARSTVO ČRNA Osnovna organizacija sindikata TOZD gozdarstvo Črna je organizirala 20. 12. 1984 prvo srečanje naših upokojencev. Odziv na vabilo je bil izreden, kar dokazuje število udeležencev. Srečanje smo organizirali v prostorih naše nove družbene prehrane. Večina udeležencev se je po nekaj letih srečala s svojimi prijatelji in sodelavci. Snidenje je bilo enkratno, za družabnost pa je poskrbel harmonikar »Lojz« s svojimi »frajto-narcami«. Prisotne je pozdravil in jim zaželel srečno, zdravo novo leto predsednik OOS TOZD gozdarstvo Črna Janko Kunc. Kratko je predstavil TOZD direktor Mori Leopold, ing. gozd. Naj starejši udeleženec srečanja je bil 82-letni bivši gozdar Plesec Jože, ki je še pravi korenjak. Enotna ugotovitev je bila, da si še vsi želimo takšnih srečanj. Zato nasvidenje v letu 1985. Janko Kunc Upokojenci TP Pameče z direktorjem TOZD Jankom Stanonikom Udeleženci novoletnega srečanja upokojencev TOZD gozdarstva Črna Izhodišča Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana DO LESNE za obdobje 1981—1985 in nalog opredeljenih v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije ter v zvezni in republiški resoluciji za leto 1985 ter ob oceni pogojev gospodarjenja v prihodnjem letu daje poslovodni odbor za sestavo plana za leto 1985 naslednja izhodišča: — Naš razvoj in učinkovitost poslovanja v prihodnjem letu ter na tej podlagi tudi realni osebni dohodek delavcev naše LESNE, bo neposredno odvisen od tega, kako bomo izkoristili možnosti, ki jih imamo pri povečanju dohodka z boljšim izkoriščanjem vseh naših proizvodnih kapacitet, realnim zmanjševanjem vseh vrst stroškov, boljšim izkoriščanjem delovnega časa, vzpodbudnejšim nagrajevanjem pri delu ter nadaljnjo krepitvijo delavca kot gospodarja nad pogoji in rezultati svojega dela. — Naprej moramo razvijati in poglabljati obstoječe samoupravne družbeno-ekonomske odnose in krepiti ustavni položaj delavcev. Pripravili bomo oceno samoupravne organiziranosti v DO in na tej podlagi, če bo to narekovala ocena, tudi predlog njenih sprememb. Te naj bi zagotovile optimalne rešitve glede na potrebe samoupravljanja, kot tudi poslovne učinkovitosti. Nadaljevati moramo z napori za krepitev vloge DO, samoupravno združevanje sredstev in dolgoročno socialno varnost delavcev. — Z objektivnim urejanjem dohodkovnih razmerij moramo zagotoviti stalen in čim bolj skladen razvoj obeh panog združenih v DO gozdarstva in lesarstva in v tem okviru tudi ustrezen položaj delavca v gozdarstvu in lesni industriji. Uveljavili bomo nov sistem delitve OD in zagotovili gibanje OD skladno z rastjo akumulacije. Uspešnost poslovanja pa bomo primerjali s kazalci iz panožnih sporazumov, ki jih bomo podpisali. — Nadalnje padanje kupne moči na domačem tržišču, s čimer moramo realno računati, nam mora v naslednjem poslovnem letu predstavljati dodatno vzpodbudo za povečanje izvoza. Da bi to dosegli, bomo proizvodnjo morali še hitreje prilagajati zahtevam zunanjega, zlasti zahodnega tržišča. Uspešnost tega procesa ni v celoti odvisna samo od naših večjih subjektivnih naporov, ampak bodo v nekaterih TOZD finalne proizvodnje zaradi te orientacije nujna tudi določena vlaganja v modernizacijo' obstoječe tehnologije. Pri uvozu bomo nadaljevali z napori za nadomeščanje uvoženih materialov z domačimi oz. za zmanjševanje uvoza nasploh. — Zaostreni pogoji prodaje na domačem trgu in vse manjše možnosti doseganja ustreznega dohodka z nenehnim dvigovanjem cen, nas silijo k še odločnejšim ukrepom za obvladovanje vseh vrst stroškov v našem poslovanju. V stroških imamo nedvomno velike notranje rezerve in lahko s spremenjenim odnosom in obnašanjem dosežemo precejšnje finančne efekte in z njimi močno vplivamo na dohodek. — Med stroški nam bodo predstavljale posebno breme obresti za kratkoročne kredite, s katerimi financiramo naše tekoče poslovanje. Da bi okrepili lastna obratna sredstva in zmanjšali odvisnost od kratkoročnih kreditov, bomo po ZR za leto 1984 vsa -sredstva, razporejena v poslovni sklad, namenili za obratna sredstva. Da bi lahko zadržali vse -ostrejšo borbo na trgu z našo konkurenco, maramo poslovni cilj -po -vedno večjih količinah plan 1985 in večji proizvodnji, ki je bil vsa pretekla leta na prvem mestu, nadomestiti z novo prioriteto — to je večja kvaliteta naših proizvodov. Stabilen in dolgoročen položaj na trgu si -bomo lahko zagotovili samo z visoko kvaliteto naših izdelkov in seveda konkurenčnimi cenami. — Za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja in večje poslovne uspešnosti, bomo nadaljevali z razvijanjem delovnih sposobnosti, znanja in ustvarjalnosti delavcev ter vzpodbujanjem organizirane množične inventivne dejavnosti. Prizadevali si bomo, da bo množična inovacijska dejavnost postala zavestna naravnanost in odnos do gospodarjenja pri čim širšem krogu naših delavcev. — Zaradi boljše gospodarnosti v proizvodnji in zahteve po boljši kvaliteti naših izdelkov, moramo takoj pristopiti k spreminjanju kvalifikacijske strukture delavcev v proizvodnji. Ker obstoječa mreža ustreznih lesarskih šol v SRS ob teh naših ukrepih ne daje tega zagotovila, je potrebno do novega šolskega leta 1985/86 v PIS za lesarstvo doseči, da bo prišlo do izvajanja določene oblike tega programa v okviru srednje šole usmerjenega izobraževanja v Slovenj Gradcu. — V letu 1985 bomo nadaljevali z izgradnjo celovitega informacijskega sistema, ki smo ga zasnovali v okviru projekta DELTA. Poseben poudarek bomo dali dokončni izvedbi projekta DELDO (delovna dokumentacija) in TEHNO (tehnična dokumentacija) ter sprotnemu spremljanju zalog gotovih izdelkov, surovin in repromateriaiov. Z vidika cene kapitala, ki je vezan v zalogah, -je to nujno potrebno. Potrebna je tudi temeljita revizija programa materialnega poslovanja (MATPO). S pomočjo zunanjih sodelavcev bomo pričeli z intenzivnim delom pri uvajanju procesne informatike v TIP Oti-ški vrh. Nadaljevali bomo z opremljanjem TOZD s terminali, predvsem tam, -kjer bomo z razpoložljivimi programi in kadri lahko tako instalirano računalniško opremo tudi maksimalno koristili. S širjenjem računalniške mreže predvidevamo zaradi prepočasnih obdelav in preobremenitve oentralnega računalnika, nakup manjših računalnikov za posamezna krajevna vozlišča, ki bodo kompatibilni -s centralnim računalnikom. — Zaradi uspešnega obvladovanja vse težjih razmer na trgu bomo morali ob vseh drugih Ukrepih bistveno povečati tudi sredstva za ekonomsko propagando. Uveljaviti moramo sistem stalnega reklamiranja nekaterih naših proizvodov in firme kot celote ter tako v veliko močnejši meri kot doslej vplivati na prodajo tudi na ta način. — V letu 1985 bomo v okviru materialne možnosti zagotovili topel obrok vsem delavcem v LESNI. V ta namen se bomo dogovorili za skupno koriščenje že zgrajenih obratov družbene prehrane na skupnih lokacijah oz. zgradili nujne dodatne kapacitete. — V prihodnjem letu bomo pričeli izvajati enotno politiko zagotavljanja možnosti oddiha in rekreacije delavcev v okviru DO. Zato bomo združili vse počitniške kapacitete v Skupno last DO in pričeli združevati sredstva za modernizacijo in povečanje počitniških kapacitet, da bi tako zagotovili enake možnosti letovanja vsem članom kolektiva LESNE. VABILU SMO SE ODZVALI SKORAJ VSI Osnovna organizacija sindikata TOZD gozdarstva Črna je ob zaključku gospodarskega leta 1984 povabila vse svoje upokojence na prijetno družabno srečanje. Srečali smo se v prostorih družbene prehrane TOZD pri Raj ter ju v Črni. Prišli smo skoraj vsi, okrog sedemdeset upokojencev. V imenu sindikata TOZD nas je pozdravil predsednik Kunc Janko. Direktor tozda, Mori Leopold pa nas je se- znanil z uspehi in težavami, ki so jih spremljali pri delu v letu 1984. V prijetnem vzdušju in razpoloženju smo se upokojenci TOZD gozdarstva Črna po tolikšnih letih prvič srečali in se spoznali med seboj, saj smo se našli skupaj z upokojenci bivšega obrata Ravne. Želja nas vseh je bila tudi, da nas ob priložnosti povabi delovna organizacija Lesna na ogled predelovalne in- dustrije Pameče in Otiški vrh, ker smo vsi skupaj zelo radovedni, kako danes vse to izgleda in teče. Mogoče bi se ob takšnem srečanju spoznali z ostalimi upokojenci Lesne. V prijetnem razpoloženju smo ostali skoraj vse do večernih ur in si ob stisku roke za srečo in zdravje v letu 1985 zaželeli še večkrat tako prijetnega snidenja, tozdu gozdarstvo Črna in njegovemu kolektivu pa zaželeli kar največ poslovnih uspehov v letu 1985. Ivan Rožanc JUBILANTI LESNE 1984 Ob zaključku leta 1984 so v temeljnih organizacijah delavci posvetili posebno pozornost sodelavcem, ki so slavili 10, 20, ali trideset let dela. Na sindikalnih občnih zborih ali posebnih slavnostnih prireditvah so jim podelili jubilejne nagrade, ponekod še posebna darila iin jim zaželela uspešna delovna leta v prihodnje. Po posameznih temeljnih organizacijah so slavili: TOZD GOZDARSTVO ČRNA 10 let dela VINŠEK Tomislav MLAČNIK Branko 20 let dela KOGELNIK Silvester PEČOVNIK Jože SREBRE Ivan 30 let dela GANIC Ante I. SREBRE Maks TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC 10 let dela ARL Branko JUVAN Zvonka 20 let dela TRETJAK Štefan URŠNIK Maks TOZD GOZDARSTVO MISLINJA 10 let dela KOTNIK Dušan 20 let dela JESENEK Ivan KANOVNIK Anton KOTNIK Franc KRIZOVNIK Franc OGRIZ Franc ROŠER Karel 30 let dela KLEMENC Ivan PLEVNIK Mirko ZALOŽNIK Maks ZALOŽNIK Valentin TOZD GOZDARSTVO RADLJE 10 let dela CODERL Drago TRATNIK Ivan 20 let dela PUŠNIK Franc VOLMAJER Dušan 30 let dela LADINEK Jože PUŠNIK Andrej SUŠEK Maks TOK SLOVENJ GRADEC 10 let dela CAS Majda DRAZNIK Milan 30 let dela KOŽELJ Janez ŠKORJANC Franc HORVAT Mirko KOTNIK Maks TOK PREVALJE 10 let dela LESKOVEC Filip JUH Leon KOROŠEC Zdravko 20 let dela JUTERŠEK Peter TOK RADLJE 10 let dela PRASNIC Dušan CAVNIK Silva 20 let dela KELENBERGER Jože TOK DRAVOGRAD CLS OTIŠKI VRH 10 let dela PLACET Gregor 20 let dela HARTMAN Franc 30 let dela BRICMAN Ivan TRANSPORT IN SERVISI 10 let dela HARTMAN Jelka GJERGEŠ Henrik MITHANZ Rudolf VERCKOVNIK Milan SOVIČ Alojz RAPUC Ivan ŠAJHER Darko VAUKAN Ivan VELCL Stanko 20 let dela TERGLAV Leopold OSOJNIK Anton PAČNIK Anlton PEČNIK Martin PLEVNIK Franc 30 let dela URANKAR Anton WALTL Ivan VONČINA Jože KRIZOVNIK Zdravko JELEN Filip GRADNJE SLOVENJ GRADEC 10 let dela MARKOTA Zdravko 20 let dela Sirnik Oto TOPIČ Božo TOPIČ Ivan SKRALOVNIK Franc ŽAGA MISLINJA 10 let dela PLAZOVNIK Stanko VAUKAN Jože 20 let dela ODER Franc ŽAGA OTIŠKI VRH 10 let dela HRIBERNIK Peter MLAČNIK Apolonija ZVIKART Anton 20 let dela KADIŠ Peter KOTNIK Anton MONGUS Kinirstijan PEPEVNIK Franc ŽAGA MUŠENIK 30 let dela KOLMAN Jože ŽAGA VUHRED 10 let dela PAZEK Jože 20 let dela PINTER Jože 30 let dela ALTBAVER Ivan LADINEK Vili PODRZAVNIK Aleš TIP OTIŠKI VRH 10 let dela DOMIJAN Gvido DETECNIK Viktor PAJENK Milan HANJŽE Slavko KOTNIK Jože LUCI C Mijo VELUNŠEK Drago TRATNIK Nada ŠMON Viktor OSOJNIK Roman ZLATAR Alojz ZIDAR Ana 20 let dela JUS Jože OŠTIR Franc VONČINA Maks WLODYGA Ervin PŠENIČNIK Vinko TRATNIK Bernard VAJSKASLER Janez ŠMON Viktor REMIC Marija COKAN Anton TRUNK Franc 30 let dela KORAT Ivan OTTO Anton TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE 10 let dela COLO Ahmed KOTNIK Danica KAMENIK Jožica KOTNIK Marjan MERZDOVNIK Štefan STANONIK Janko SREBROVIC Žarko RING Ivanka SKOPLJAKOVIC Marko ŠOŠTARIČ Olga VRHOVNIK Marta VRATAR Branko 20 let dela KOČNIK Štefka KAŠNIK Jožefa MERC Danica SENOVRŠNIK Nada ŠTOLCER Franc 30 let dela ABERŠEK Franja BRICMAN Matilda KREJAN Mirko KAMNIK Marija ŠTINJAK Stanko TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE 10 let dela DEBELAK Jožica FORTIN Manija PIKALO Jožica RUZOJClC Milan SENEKOVIČ Emilija 20 let dela FORTIN Franc 30 let dela KANCIJAN Jožefa PRAVDIC Stanko TSP RADLJE-PODVELKA 10 let dela AJTNIK Franc CVETKO Jožica PODRZAVNIK Mirko STEPIŠNIK Franc TOMAŽIČ Tatjana KRAJNC Jernej SKALE Anica BURJA Janko CEPEC Danilo GLAZER Marjan ŽIŽMOND Jožica MUMEL Elizabeta 20 let dela BOBOVNIK Ljudmila DUGONIK Vera MIHELIČ Štefka RACNIK Ivan TOPLER Karel ZAVERSNIK Rajko HELBL Jerica ŽEBREK Marija SEVSEK Terezija GAUBE Franc 30 let dela TARKUS Dominik FERK Boris KAJZER Štefka PADUSEK Dragica ROPRET Slavka VEGIC Marija RUMF Herman NOVA OPREMA 10 let dela GABERŠEK Franja ŠVAB Irena LORBER Drago HAUSER Vilina GRAH Ernest ZABERNIK Stanko KOLETNIK Jože BREZOVNIK Bojan DOBNIK Silva GABERŠEK Anton JEROMEL Aniica VOCOVNIK Anton KLANČNIK Sonja APACNIK Olga GROBELNIK Milena MERKAC Jože ŠPRAH Ivanka 20 let dela BOROVNIK Betka MAUC Mirko PODERCNIK Ivanka SMOLNIKAR Rudi POGOREVC Jožica ŠTUMPFL Ivan GLAŽAR Maks SMOLAR Cilka PIHLER Zdenko 30 let dela KAC Silva BRICMAN Marija KOTNIK Franc RUTNIK Bernard TOZD BLAGOVNI PROMET 10 let dela FREIDEL Vladimir JELEN Filip JURAC Mihael SEDOVNIK Ivanka TOMIS Drago VUNDERL Marija ZDRAVKOVIC Vlastimir 20 let dela CEVNIK Minka GREGOR Darinka NOVAKOVIČ Branko RADŠEL Miro SEKAVČNIK Jurij TURK Bruno 30 let dela PURIC Munib INTERNA BANKA 10 let dela KOCUVAN Mara 20 let dela SEKAVČNIK Joža 5MON Hilda DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA 10 let dela ANTOLIČ Milan JEROMEL Edita KAC Majda KLANČNIK Franjo NABERNIK Anica MIHELJAK Marija PETEK Danica RADOŠEVIC Joža VERGLES Cveta ZAJC Darinka 20 let dela MISETIC Drago WALTL Joža 30 let dela KAC Olga TOVŠAK Minka ČESTITAMO! Uredništvo ODLIKOVANCI TOZD GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC Predsedstvo SFRJ je na osnovi 315. člena 8. točke Ustave SFRJ z Ukazom št. 66 z dne 3. 8. 1984 odlikovalo 1. Za zasluge in dosežene uspehe pri delu pomembnem za izgradnjo države z Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo RUPREHT Franca Ivana 2. Za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomemben za napredek države z Redom dela s srebrnim vencem DULER-VRHNJAK Vido O GRIZ Marka Stanka PAČNIK Franca Lenarta REPNIK Franca Antona REPNIK Franca Franca 3. Za trud in dosežene uspehe pri delu z Medaljo dela JUVAN Franca Franca Odlikovanja so bila odlikovancem izročena na letni konferenci OOZS TOZD gozdarstva Slovenj Gradec v mesecu decembru 1984. Odlikovancem iskreno čestitamo! Kolektiv TOZD gozdarstva Slovenj Gradec NASI ODLIKOVANCI 21. decembra 1984 je predsednik občine Slovenj Gradec na osrednji občinski proslavi ob dnevu JLA podelil visoka državna odlikovanja našim sodelavcem: JANKO STANONIK, direktor TP Pameče, je prejel MEDALJO ZASLUG ZA NAROD na pobudo Pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo Koroške za prizadevanja in uspehe na področju vojaških in splošno družbenih prizadevanj. FRANC KREPS, pomočnik vodje izvoznega sektorja TOZD blagovni promet, je dobil RED DELA S SREBRNIM VENCEM. Odlikovanje je prejel na pobudo Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Koroško za posebne zasluge, dosežene v gospodarstvu in za delo, ki je posebnega pomena za napredek države. OTO STRASER, upokojenec delovne skupnosti Lesne je bil odlikovan z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM na pobudo mestne organizacije ZZB NOV Slovenj Gradec, za posebne zasluge na področju javnega delovanja, ki pomeni prispevek k splošnemu napredku države. Čestitamo! Uredništvo Zaloge Zaloge postajajo v sedanjih razmerah uresničevanja kreditno-monetarne politike, realne obrestne mere, eden izmed bistvenih faktorjev, ki vplivajo na doseganje ekonomskih ciljev delovne organizacije. V LESNI so znašale povprečne zaloge (od 1. 1. do 30. 9. 1984) 1.363 mio din s tem, da so se v enem letu povečale povprečno za 39 odstotkov. V okviru teh zalog predstavljajo največji delež zaloge gotovih izdelkov. 30. 9. 1984 so znašale te zaloge 885 mio din ali 55 odstotkov vseh zalog. V primerjavi s preteklim letom so se pirav te zaloge najbolj povečale, v času od 30, 9. 1983 za 106 odstotkov. Kljub upoštevanju vpliva povišanja cen lahko ocenimo, da je prišlo tudi do realnega povečanja zalog. Pri ocenjevanju velikosti zalog je treba upoštevati stroške financiranja teh zalog, ki znašajo trenutno 59 odstotkov. To pomeni, da bi znašali letni stroški financiranja zalog v naši de- - naše lovni organizaciji ob doseženem nivoju povprečnih zalog 804 mio din. Zakaj imamo tako visoko stanje zalog, predvsem zalog gotovih izdelkov in to v času relativno ugodnih tržnih razmer? Izkušnje nam kažejo, da imamo na zalogi blago, ki v trenutni situaciji ne ustreza povpraševanju in blago, ki ga zaradi nekompletiranosti v danem trenutku ne moremo prodati. Da proizvodnja ne sledi potrebam prodaje je več razlogov. P.bleg težav v sami proizvodnji (pomanjkanje repromaterialov) je glavni vzrok v neustreznem pretoku informacij na relacijah prodaja — zaloge — proizvodnja. Ugotavljamo, da nimamo dovolj razvitega informacijskega sistema za obvladiovanje teh tokov. Značilno za naše izdelke je namreč, da se pojavljajo v številnih variantah (za furnirana vratna krila je teoretično možnih okrog 12.000 variant, pri podbojih pa celo okrog 16.000) in so vezani na najrazličnejše kombinacije zahtev kupcev, ki jih ne moremo re- breme alizirati, če nam manjka kakšen posamezen element. Za obvladovanje zalog klasično evidentiranje podatkov ni več možno, zato bi bilo nujno vzpostaviti računalniško podprt informacijski sistem. Izkušnje drugih sorodnih organizacij nam govorijo, da je možno s kvalitetnim informacijskim sistemom zmanjšati zaloge za 20 do 30 °/o ob enaki ali celo boljši stopnji postrežbe kupcev. Ob sedanjem nivoju zalog bi to pomenilo tudi od 300 do 600 mio din zmanjšanja zalog in temu ustreznim manjšim stroškom financiranja teh zalog, stroškom skladSčenja itd. Torej ne kaže zanemarjati izgradnje računalniško podprtega informacijskega sistema za potrebe obvladovanja zalog. Gotovo nam bi se vlaganja v izgradnjo takšnega sistema dobro obrestovala. Kot kažejo podatki, lahko pričakujemo od takšnih vlaganj celo bistveno večje ekonomske efekte kot od marsikatere naložbe v proizvodnjo. Janez Veržun, dipl. oec. V Lesni bomo v letošnjem letu pričeli z ocenjevanjem težavnosti delovnih mest in zahtevnosti del in nalog. Na osnovi ocen bo narejena analiza delovnega mesta, ki bo temelj za sistematično zdravstveno varstvo delavca in za razporeditev delavcev na dela v smislu »pravi človek na pravo delovno mesto«. V mesecu januarju bodo strokovne službe pripravile vse potrebno za ocenjevanje del in nalog v tovarni ivernih plošč Otiški vrh. Analize delovnega mesta so že narejene za Železarno Ravne. Objavljamo intervju z doc. dr. Jankom Sušnikom o ocenjevalni analizi delovnih mest v Železarni Ravne. Enak postopek ocenjevanja bo tekel tudi v naših temeljnih organizacijah. DELOVNO MESTO ZA DELAVCA POGOVOR Z DOCENTOM DR. JANKOM SUŠNIKOM O OCENJEVALNI ANALIZI DELOVNIH MEST Ocenjevanje dela je vsakdanja stvar. Navadno o svojem delu in razmerah na delovnem mestu bolj malo govorimo, kadar smo z njimi zadovoljni, bolj gostobesedni pa postanemo tedaj, kadar je kaj narobe ali je delo resnično težko. Vendar s svojim tarnanjem največkrat nimamo namena doseči, da bi se nam delovne razmere izboljšale, ampak želimo upravičiti nizko produktivnost ali doseči višjo oceno težavnosti delovnih pogojev in s tem večji osebni dohodek. Kdor je bolj občutljiv in bolj »zjamran«, bi si torej mogel izboriti višji OD kot delavec na podobnem delovnem mestu, ki prav toliko naredi, a je bolj potrpljive in molčeče narave — če ne bi imeli metod, s katerimi lahko težavnost delovnih mest in zahtevnosti del in nalog objektivno ocenimo. Take metode vpeljujejo v tujini, tudi pri nas smo obremenitve pri delu in škodljivost težkega delovnega okolja za zdravje delavcev že merili (lestvica posebnih pogojev dela za izračun OD), pred kratkim pa smo dobili vsestransko, celostno metodo za ocenjevanje delovnih mest, ki jo je pri večletnem preučevanju dela in delovnih mest v naši železarni izdelal docent dr. Janko Sušnik s sodelavci. Metoda je natančno opisana in predstavljena v priročniku »Ocenjevalna analiza delovnega mesta«, ki so jo 30. septembra letos v ravenskem zdravstvenem domu predstavili strokovnjakom za medicino dela iz vse Slovenije. Knjiga je vzbudila veliko zanimanje, zato lahko pričakujemo, da bodo v slovenskih organizacijah kmalu začeli ocenjevati delo in delovna mesta po tej znanstveno dognani metodi. V sozdu Slovenske železarne so se že dogovorili, kako si bodo pri ocenjevanju delovnih mest delili delo in izkušnje (veliko delovnih mest je naprim. v železarnah enakih, pa bo ocena iz ene tovarne veljala za vse), najdlje pa so s praktično uporabo metode prišli v ravenski železarni, za to nas je zanimalo, kako ocenjevanje poteka, kaj lahko od njega pričakujemo in kakšen pomen ima za medicino dela, za delavce in delovno organizacijo. Dr. Janko Sušnik nam je v pogovoru pojasnil, da ocena temelji na metodi intervjuja in opazovanja. Skupina strokovnjakov, ki jo sestavljajo ekolog, psiholog, tehnolog in zdravnik za medicino dela, se pogovarja z delavcem in natančno opazuje delo in okolje (postopek je predstavil Marjan Kolar v lan- ski 8. št. Informativnega fužinarja). Na posebnih obrazcih opišejo delovni sistem, delovne naloge, zahteve in obremenitve ter zdravstveno ogroženost delavca. Ob koncu sestavijo protokol, vpišejo podatke za računalniško obdelavo, predlagajo program merske analize delovnega mesta in ergonomske izboljšave. »Zakaj je potrebno, da delovno mesto ocenjuje skupina ljudi? Ali ne bi bilo dovolj, da bi ga opisoval en sam človek, ki pa to delo in okolje zelo dobro pozna?« »Tako trdijo tisti, ki pravijo, da je celostna analiza predraga. Doslej je bilo tudi res tako, da so se z delovnimi mesti ukvarjali predvsem inženirji — tehnologi. Ti so delavca in njegove zahteve puščali ob strani. Po drugi strani pa se zdravnik ukvarja predvsem z delavcem. Tako v dispanzerju kot v ordinaciji odloča o njegovi zmožnosti za delo, ki pa ga ne pozna. Zdravnik se mora približati delovnemu mestu, delovna mesta pa morajo biti oblikovana in organizirana tako, da bo lahko delavec z manj napora bolj učinkovito delal. Naravno je torej, da morata tehnolog in zdravnik najtesneje sodelovati. Ker pa gre za raznovrstne vplive na delavca na delovnem mestu, jih morajo ocenjevati strokovnjaki, ki to obvladajo. Le tako lahko pričakujemo vsestransko pravilno oceno delovnega mesta.« »Zdravnik ima v ambulanti na razpolago instrumente, na katerih preizkuša delavčeve telesne zmogljivosti. Ali to ni dovolj za oceno njegove delovne zmožnosti?« »V dispanzerju za medicino dela imamo abstraktne modele obremenitve pri delu. Z aparati preizkušamo vid in sluh, z ergonomskim kolesom ugotavljamo telesno vzdržljivost. Toda če naj ti abstraktni modeli imajo vrednost, moramo poznati tudi konkretne obremenitve, zahteve po natančnosti vida in sluha na delovnem mestu.« »Obstajajo že opisi del in nalog, posebne pogoje dela smo že določali z meritvami. Zakaj so potrebne ponovne ocene delovnih mest?« »Doslej smo za ocenjevanje delovnih mest uporabljali nekompletno metodo. Meritve so bile ponavadi enkratne, merili smo posamezne ekološke faktorje, nismo pa obravnavali delovnega mesta v celoti in v povezavi z drugimi v proizvodnem procesu. Ocene so bile tudi preveč subjektivne in premalo strokovne, kajti prepuščali smo jih nestrokovnjakom. Po naši metodi delovno mesto najprej vsestransko ocenimo, karakteristike, za katere ocene ne zadoščajo, dopolnimo še z meritvami.« »Kadar pride k zdravniku delavec, ki je hudo bolan ali težko poškodovan, zanj ni pomembno, na kakšnem delovnem mestu je, saj je popolnoma nezmožen za delo. Drugače je v primeru lažje bolezni ali delne poškodbe, ko je delavec nekatera dela še sposoben opravljati. Nekateri menijo, da mora zdravnik, ko odloča o pacientovi delovni zmožnosti, poznati le odločilne karakteristike delovnega mesta, ni mu pa treba poznati dela in okolja v celoti, kakor ga obravnava celostna ocenjevalna analiza.« »Zdravnik v takih primerih odloča ob preostali delovni zmožnosti delavca, zato mora poznati vse dejavnike, ki vplivajo na to. Predvsem je to pomembno, kadar gre za invalidske premestitve. Človeka, ki je bolan na pljučih, ni dovolj prestaviti na tako delovno mesto, kjer ni prahu. V celoti moramo poznati staro in novo delovno mesto. Če smo njegovo delovno zmožnost napačno ocenili, bo na novem delovnem mestu nezadovoljen, neučinkovit, kar naprej bo v bolniški in čez čas spet na komisiji za premestitev. Skoda bi bila neprimerno yečja, kakor stroški celostne analize obeh delovnih mest.« »Ocenjevalna analiza delovnih mest je gotovo najbolj upravičena v primerih, ko gre za invalidsko premeščanje delavca. Kako pa ste doslej izbirali delovna mesta za ocenjevanje?« »Doslej smo v Železarni Ravne analizirali okoli 25 delovnih mest. So po težavnosti raznovrstna in na različnih delih tovarne. Nismo jih pa doslej zbirali sami. Zahtevo po analizi navadno pošljejo delavci ali vodstvo TOZD, če menijo, da posebni pogoji na določenem delovnem mestu niso bili pravilno ocenjeni. Delavci v takih primerih pričakujejo povečan osebni dohodek. Moramo pa poudariti, da analiza sama po sebi nima namena vplivati na osebni dohodek, čeprav lahko posredno vpliva tudi nanj. Prvotni pomen analize je odkrivati škodljivosti, nepravilnosti, pomanjkljivosti na delovnem mestu in iskanje rešitve za izboljšanje delovnih razmer. Zato bi radi analizirali predvsem ključna delovna mesta v železarni, kjer se pričakuje revizija delovne dobe, in kjer bi oceno uporabili kot dokument v invalidskem postopku ali na zdravniškem konziliju.« »Tozdi, ki zaposlujejo večje število invalidov, imajo sredstva za objekte, kjer bo delo varnejše in ergonomsko primernejše. Pogosto pa nimajo ustreznih projektov, da bi jih namensko uporabili. Ali bodo analize pomagale stanje izboljšati?« »V železarni je treba ergonomijo spraviti na skupni imenovalec. Inženirji bi izboljšave konstruirali bolje, ko bi sodelovali s strokovnjaki bioloških smeri, ki se ukvarjajo s človekom. Vsi predpisi, po katerih načrtujejo, namreč niso dobri. Ko strokovnjak, npr. psiholog, fiziolog ali antropolog, ugotovi ergonomski problem, bi moral skupaj s kon-strukterjem poiskati rešitve. Doslej je bila povezava zelo slaba. Krive so kadrovske in organizacijske težave.« »V delovnih organizacijah imajo sploh pogosto težave s planiranjem kadrov. Ali lahko ocenjevalna analiza pripomore k odpravljanju tovrstnih težav?« »Tudi. Analize so pokazale, da so na nekaterih delovnih mestih ljudje z nazivom in izobrazbo, ki je pri delu sploh ne potrebujejo. Drugod imamo težave z neprimerno kvalifikacijsko strukturo. Ko bomo poznali zahteve na delovnih mestih, bomo lahko planirali tudi izobraževanje.« »Pravi pomen ocenjevalne analize se bo pokazal najbrž šele tedaj, ko bodo ocenjena vsa delovna mesta?« »Ko poznamo posamezna delovna mesta, lahko rešujemo konkretne probleme za nekonkretne ljudi, ko je znana množica, se pokažejo določeni pojavi in to rešujemo drugače. Za reševanje množičnih ergonomskih problemov bi na primer lahko zgradili industrijske zmogljivosti, ki bi izdelovala tovrstne pripomočke in naprave. Doseči bi morali tudi, da bi pri uvajanju novih izdelkov v proizvodnjo namenili posebno skrb ergonomsko ustreznim izdelkom. Za zdaj se mi zdi pomembno predvsem to, da bi ljudje, ki v analizi svojega delovnega mesta ne vidijo trenutne koristi, sodelovanja kljub temu ne odklonili. Ko bi ga, bi namreč hkrati z vodo izlili iz kadi dojenčka, ki se kopa. Ko bomo ocenili vsa delovna mesta v delovni organizaciji, panogi ali republiki, bodo postala primerljiva. To bo velikega pomena za reševanje problemov, za primerjanje produktivnosti in za nagrajevanje po delu.« »Pomen ocenjevalne analize delovnega mesta gotovo ni vprašljiv. Povzemite, prosim, glavne pridobitve, ki nam jih prinaša.« »Analiza delovnega mesta, podprta z usmerjeno mersko analizo, je temelj za sistematično zdravstveno varstvo delavcev, pomembna pa je tudi za delovno organizacijo v tehnološkem in organizacijskem smislu. V postopku sodelujejo strokovnjaki za delo in delovno mesto (tehnolog, ekolog) ter poznavalci člo-veka-delavca (psiholog, zdravnik). Skupaj iščejo rešitve, ki naj v končni perspektivi uresničijo geslo: pravi človek na pravo delovno mesto.« »Tovariš doktor, hvala za pogovor!« Mojca Potočnik Nepravilno grajena in vzdrževana cesta, foto D. Dretnik Predvidene aktivnosti pri gradnji in vzdrževanju cest V preteklosti nas je neodprtost gozdov silila, da pospešeno gradimo cestno omrežje. Tako smo se več ali manj približali izračunani optimalni gostoti, ki naj bi jo dosegli v bližnji bodočnosti. Če nam je to uspelo, smo lahko zadovoljni. Istočasno pa opažamo, da je kvaliteta našega cestnega omrežja pod slovenskim povprečjem. Gre predvsem za kvaliteto vozišč, odvodnjavanje in zaščito brežin. To dejstvo nam narekuje, da v pirihodnosti posvetimo več pozornosti prav tem problemom. Pristopiti moramo k iskanju rešitev, katerih glavni cilj je ekonomska analiza najracionalnejše izgradnje in vzdrževanja. Zasnovano mora biti na dejstvu, da predstavljajo stroški izgradnje spodnjega ustroja sorazmerno manjši del, glavni del pa kapitalizirani stroški ureditve zgornjega ustroja in vzdrževanja. Bodoče aktivnost lahko delimo v tri kategorije. Prvo predstavlja sodobna in kvalitetna gradnja, ki je vzročno povezana s stroški vzdrževanja. Druga zajema pravilno in pravočasno vzdrževanje, tretja pa nujne organizacijske in strokovne spremembe, da bi lahko dosegli želj ene cilje. Medtem, ko prvi kompleks aktivnosti predstavljajo ukrepi, s katerimi lahko pričnemo takoj, brez potrebnih dodatnih finančnih sredstev, je drugi zahtevnejši časovno in finančno in ga bomo lahko uresničili v daljšem obdobju. Predložene predvidene aktivnosti pri gradnji in vzdrževanju gozdnih cest je obravnaval gozdarski kolegij na seji, dne 11. 12. 1984 in sprejel naslednje zaključke: —- nesporno je, da smo prišli v obdobje, ko bo prav kvaliteti potrebno posvečati največ pozornosti, saj intenzivnost nove gradnje glede na že doseženo gostoto v bodoče ne bo več tako velika; — nujne so organizacijske spremembe in izpopolnitev te dejavnosti z ustreznimi kadri. Sklepi_____________________________ 1. Takoj je potrebno vnesti v gradnjo in vzdrževanje vsa sodobna spoznanja in odpraviti pomanjkljivosti. 2. Vso investicijsko dejavnost (vključno s pretežnim delom investicijskega vzdrževanja) je potrebno koncentrirati v TOZD Gradnje. 3. V ta namen je potrebno prilagoditi organizacijo in zasedbo s strokovnimi kadri. 4. Osnovo za bodočo organizacijo in delo predstavljajo kratkoročni in srednjeročni plani investicij — nove gradnje in investicijsko vzdrževanje, kar bi morala pripraviti ob sodelovanju s TOZD in TOK gozdarska projektiva, ki se mora prav tako kadrovsko okrepiti. 5. Tekoče vzdrževanje naj bo v TOZD in TOK gozdarstva, izdelati pa je treba prav tako shemo organizacije in opreme po posameznih TOZD in TOK gozdarstva. 6. Na osnovi prve študije o sodobni gradnji in vzdrževanju gozdnih cest je potrebno izdelati drugi del, kot je programsko predviden s posebnim poudarkom na kvalitetnih spremembah in gospodarnosti. 7. Potrebno je izvršiti inventuro obstoječe gradbene opreme in mehanizacije in pripraviti predlog za nabavo dodatne potrebne opreme. 8. Neodmerjena zemljišča, ki predstavljajo cestno telo, povzročajo težave pri kvalitetnem vzdrževanju cest, zaradi tega je potrebno pospešiti odmero. 9. Kjer bo ugotovljeno, da je racionalneje utrjevati in zaščititi zemljišče z dodatnimi vezlivi (asfalti), je potrebno uporabiti te metode dela, s tem pa se predhodno ugotovi, kateri izmed sistemov je najracionalnejši. 10. Posebno skrb bomo posvečali -strokovnemu miniranju z najmanjšim razmetom. 11. Racionalizirati in sinhronizirati je potrebno takoime-novane strojne vlake, predvsem pri gramoziranju. Dodatna transportna sredstva verjetno niso potrebna, temveč je treba vključiti že vse nabavljene RABE. 12. S prenosom večjega dela investicij na TOZD Gradnje naj bi se zmanjšala dela, ki jih opravlja za tuje naročnike. V kolikor v Lesni ne bi bilo zbranih dovolj sredstev, ki jih TOZD Gradnje potrebuje za normalno delo, bi bilo prav, da formira ekipo za dela izven delovne organizacije in s tem zagotovi plansko in pravočasno izvrševanje del v okviru delovne organizacije. 13. Projekti in predračuni, ki jih pripravlja projektiva morajo bili realni, da ne bi prišlo do kasnejših večjih odstopanj od predvidene predračunske vrednosti. 14. Glede na to, da največje škode na cestah nastajajo ob nalivih, bo nujno, da vsi strokovnjaki, delavci in kmeti kontrolirajo, da bi pravočasno s primernimi ukrepi odpravili nastajanje večjih škod. V ta namen je potrebno osvestiti ljudi s primernimi članki v Viharniku. 15. Sektor za gozdarstvo pripravi program kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, predlog organizacijskih sprememb, kadrovske politike, seznam potrebne dodatne gradbene mehanizacije. 16. Potrebno je nadaljevati razgovore s predstavniki širše družbene skupnosti o sofinanciranju za letno in zimsko vzdrževanje gozdnih cest, ki služijo širšemu družbenemu namenu. 17. V Viharniku je potrebno objaviti vse predvidene aktivnosti v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem cest. 18. Podobne programe, kat je bil predložen za gradnjo in vzdrževanje cest, je potrebno izdelati tudi za ostale dejavnosti v okviru gozdarstva (gojenje, pridobivanje, transport, CLS). 19. Ponovno je potrebno uvesti mesečni komisijski pre-s vzem gradbenih del. Dušan Dretnik, dipl. inž. gozd. KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC PRILOGA ZA KMETIJSTVO PRILOGA ZA KMETIJSTVO Izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji In tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1985. __________________FEBRUAR_1985 POŠTNINA PLAČANA Tržna proizvodnja mleka in mesa združenih kmetov v letu 1984 V letu 1984, je na območju občine Ravne na Koroškem proizvodno sodelovalo s TZO »TRATA« Prevalje 450 kmetij. Vse kmetije v občini so hribovske in imajo težke pridelovalne pogoje. I. PRIREJA MLEKA Oddano mleko v 1 Štev. kmetij Oddano mleko v 1984 do 5.000 49 134.435 5.001 do 10.000 38 283.646 10.001 do 20.000 44 627.994 20.001 do 30.000 15 370.034 30.001 do 40.000 4 135.168 40.001 do 50.000 5 225.588 50.001 do 60.000 1 51.021 nad 60.000 3 223.991 159 2,051.877 V letu 1984 so združeni kmetje oddali za 7% več mleka kot v letu 1988. Kmetije, ki so oddale več kot 30.0001 mleka v letu 1984. Zap. št. Kmetija Oddano mleko v 1 Kmet. povr. v ha 1. Močilnik Rok in Slava »Škof« 77.579 18 2. Gradišnik Rudi in Marija »GRADIŠNIK« 77.514 15 3. Kotnik Beno in Tončka »LUBAS« 68.898 14 4. Naveršnik Ivan in Tončka »MRVA« 51.021 10 5. Hudopisk Tone in Janja »MIHEV« 49.095 10 6. Merkač Stefan in Marina »MELEŽNIK« 47.863 15 7. Zaže Jakob »PAPEŽ« 45.500 16 8. Rezar Peter in Tončka »SP. LEČNIK« 42.538 16 9. Vogl Rudolf in Marjana »VITRIH« 40.592 12 10. Čas Valentin in Milka »ZABRNIK« 36.030 12 11. Čas Milan in Milka »PEČNIK« 35.648 9 12. Zdovc Emil in Majda »IVARTNIK« 33.207 9 13. Pori Rudi in Urška »OBER« 30.283 10 II. ODKUP GOVEJE ŽIVINE a) Mlado pitano govedo staro do 36 mesecev Oddano MPG v kg Štev. kmetij Skupna živa teža St. oddanega MPG do 750 135 97.552 191 751 do 1.500 73 108.750 220 1.501 do 3.000 44 126.235 255 3.001 do 4.500 8 27.359 54 Skupaj 260 359.896 720 b) Ostalo govedo nad 36 mesecev starosti + kom 137 skupna živa teža 35.220 kg Celoten odkup goveje živine v letu 1984 je 395.116 kg oziroma za 12 % več kot v letu 1983. Kmetije, ki so oddale več kot 3.000 kg živ. teže mlado pitanega goveda: Zap. št. Kmetija Oddano MPG v kg ž. t. St. oddanih pitancev kom Kmet. po v ha 1. Danijel Pavel in Marija »POGAČ« 3937 7 10 2. Stakne Benjamin in Ana »PUKL« 3823 7 11 3. Kordež Ivan in Fanika »KORDEŽ« 3705 7 18 4. Piko Rudi in Marija »PUNGRAČIČ« 3373 7 9 5. Osojnik Oto in Jelka »STEKL« 3205 6 10 6. Dretnik Ivan in Neška »AJNŽIK« 3127 6 16 7. Vogl Rudolf in Marjana »VITRIH« 3113 5 7 8. Kralj Ivan in Jožica »LADRA« 3076 7 14 III. ZAKLJUČEK — Prireja mleka se je v primerjavi z letom 1983 povečala za 7 »/o — prireja mesa se je v primerjavi z letom 1983 povečala za 12 "/o. Kljub težkim pogojem gospodarjenja v letu 1984, so rezultati prireje mleka in mesa ugodni. Vendar nas sorazmerno visoki indeksi prireje ne smejo zavesti. V kolikor se pogoji gospodarjenja ne bodo normalizirali (predvsem cenovna nesorazmerja) lahko za letošnje, še bolj pa v naslednjem letu pričakujemo stagnacijo prireje mlado-pitanega goveda. Za razmišljanje: Vrednost pridelkov na čikaški borzi 30. novembra 1984 preračunano v dinarje za kilogram (m3 za les) po srednjem tečaju Narodne banke Jugoslavije. Blago din na kg PŠENICA 26,23 KORUZA 21,10 Pogled na Uršljo goro Blago __________________din na kg______________ ŽIVO GOVEDO 298,29 GRADBENI LES 13.105,54 Prepis iz časopisa DELO 6. 12. 1984 Vlado Gorenšek, ing. agr. KMETIJSKI NASVETI Pomen mleka ljudi Mleko je najidealnejše hranilo, ki vsebuje vse sestavine za normalno rast in razvoj organizma. Žal se tega premalo zavedamo. V Sloveniji znaša letna poraba mleka na prebivalca komaj 50 litrov. V zahodnoevropskih državah količine na prebivalca presegajo 300 litrov. Res je, da je v zadnjem času cena mleka dokaj visoka, vendar preračunano v hranilno vrednost je mleko še vedno poceni. Mleko vsebuje visoko vrednostne biološke beljakovine, maščobe, mlečni sladkor, vitamine in mineralne snovi. Mlečne beljakovine so po svojem sestavu najbliižje beljakovinam človeškega telesa. Mlečne maščobe imajo prav tako večjo biološko vrednost kot druge maščobe, ker vsebujejo nizkomolekularne maščobne kisline, kar omogoča boljšo prebavo. Mlečne maščobe vsebujejo velike količine vitamina A in D. Zelo pomemben je mlečni sladkor, ki se v prebavnem traktu razkroji na organske kisline. Le-te pa zavirajo razvoj gnilobnih in drugih bakterij. Mleko vsebuje velike količine mineralnih snovi kot so kalcij, magnezij, fosfor itd. To je še posebej pomembno zia otroke v dobi rasti. Mnenje nekaterih fiziologov prehrane in zdravnikov je, da z rednim uživanjem mleka (poleg ostale hrane), lahko podaljšamo življenje na deset odstotkov. Mleko je nenadomestljiva hrana za dojenčke in šoloobvezne otroke, prav tako pa tudi za odrasle. Pomembno je tudi kot diete,tska hrana pri obolenjih prebavil, jeter, ledvic in krvnih žil. Mleko se lahko uporablja tudi kot protistrup pri nekaterih zastrupitvah. Poleg mleka je še cela vrsta mlečnih za prehrano izdelkov kot so: kislo mleko, jogurt, maslo, siri itd. Jogurti so poznani po tem, da je veliko ljudi v Bolgariji in Rusiji, ki so jih uživali, dočakalo visoko starost. En liter’ mleka je po hranilni vrednosti enako kot 8 jajc ali 0,5 kg pustega mesa. Kot smo že uvodoma ugotovili, je mleko kot hrana pri nas vse premalo V Podgori sredi planote, ki se položno spušča izpod skoraj navpičnih, prepadnih strmin, skalovitega severnega pobočja košate Uršlje gore, tja doli proti hotuljskemu podnu, ležita druga nad drugo, sosednji, Pavšarjeva in Svetneča domačija. To sta prav gotovo dve naj-Lepši kmetiji v Podgori pri Kotljah. Rodovitno, za strojno obdelavo primerno zemljo imata obe, in pridne delovne ljudi, kar je pogoj za njun obstoj in nadaljnjo gospodarsko rast ter napredek. Na Pavšerjevi domačiji živi in gospodari Ivartnikov rod. Sedanja gospodarja sta Mini in Julka Ivartnik, ki pa imata za seboj že tudi naslednike vse tja do cenjeno. Predvsem v vrtcih in šolah bi morali mleko in mlečni izdelki biti bolj pogosto na jedilniku. V porabi sirov smo na zadnjem mestu v Evropi. Pri tem je potrebno priznati, da bodo morale mlekarne ponuditi tržišču bolj pestro izbiro mleka in mlečnih izdelkov, predvsem mleko z različno vrednostjo tolšče, več vrst sirov in več mlečnih napitkov. In ob koncu; še vedno velja ugotovitev strokovnjaka za prehrano ljudi, ki pravi, da se človeško življenje začne in konča z mlekom! vnukov, tako da se za nadaljnji obstoj Pavšerjeve domačije zares ni bati. Na Svetneči domačiji pa živi in gospodari Bricmanov rod. Jože in Julka Bricman sta sedaj gospodarja. Tudi ta dva imata za seboj naslednike, le na vnuke bosta morala še malo počakati. Obe domačiji sta bili trdni, dobrosto-ječi in narodno zavedni že od nekdaj. Obe sta dali svoj delež v NOB proti nemškim okupatorjem v pretekli svetovni vojni. Pri Pavšerju je bila že od nekdaj zelo živa tudi zadružna misel. Rajni Pavšer, Florijan Ivartnik je bil znan zadružnik, član in več let predsednik hotuljske kmetijske zadruge. Se- Jože Prateekar, dipl. inž. agr. Stoletnica pod Uršljo goro Julka Ivartnik Jože Bricman danji gospodar pa je član in kooperant KZ TZO »TRATA« v Prevaljah. Pri Svetnetu pa so bile včasih doma statve. Tu se je tkal »hodni prt.« Tkali so grobi in fini laneni prt »tančica« imenovan. Tudi raševino in bukovo platno za obleke je znal tkati rajni Svetina, Anton Bricman. Sedanji gospodar, ki je tudi poklicni traktorist, pa je tako kot sosed član in kooperant KKZ TZO »TRATA« v Prevaljah, ter član njenega nadzornega odbora. Pavšerjeva kmetija meri 22 ha. Od te površine je 8 ha gozda. Ima vse potrebne stroje za delo na polju, v hlevu in v hiši pri gospodinjstvu. Poleg traktorja sta pri hiši tudi avto in telefon. V hlevu je pri Pavšerju 8 krav mlekaric, 5 glav mlade plemenske govedi, 3 pitanci, 8 svinj in perutnina za domače potrebe. Mleka je bilo oddanega kmetijski zadrugi v lanskem 1984. letu 23.8661 in cca 1000 kg pitancev. Svetneča kmetija je manjša po površini, saj meri le 13 ha. Od tega je 4 ha gozda, ostalo pa znotranjščina. Ima pa na razpolago prav tako, kot Pavšerjeva tudi vse stroje za delo na polju, v hlevu in v hiši za gospodinjstvo. Poleg traktorja sta tudi tu na razpolago avto in telefon. V hlevu imajo pri Svetnetu 8 krav mlekaric, 5 glav mlade plemenske govedi, 2 pitanca, 5 prašičev in perutnino za domačo porabo. Mleka je bilo v lanskem 1984 letu oddanega kmetijski zadrugi 23.286 1. Oddano pa je bilo tudi 1405 kg žive teže govejih pitancev. Obe kmetiji uporabljata za krmo živine predvsem silažo v zimskem času in imata zato tudi potrebne silose. Razlikujeta pa se po stanovanjskih hišah. Medtem, ko je Pavšerjeva hiša v dobrem stanju in še teče obnova notranjosti, je Svetneča hiša v slabšem stanju, tako da jih tam čaka še gradnja nove stanovanjske hiše. S tem kar sem naštel pa gospodarske možnosti obeh podgorskih domačij še daleč niso izčrpane in izkoriščene. Prepričan sem, da je gospodarski vzpon in rast obeh šele na svojem začetku. Prav gotovo bomo čez nekaj let zopet lahko kaj napisali in prečitali o novih dosežkih in pridobitvah na teh dveh kmetijah. Morebiti že celo o uspešnem kmečkem turizmu. In sedaj se boste vprašali dragi bralci. Res je vse lepo in prav, kar je o obeh domačijah našteto in napisano. Toda kje je ostala tista »Stoletnica pod Uršljo goro« kot je zapisano v naslovu tega pisanja. Potrpite dragi bralci in bralke, tudi to vam povem. Tako je naneslo, da sta, oziroma bosta letos obhajala vsak svojo petdesetletnico življenja, Pavšerjeva gospodinja Julka in Svetneči Pepi, kakor po domače kličemo Svetnečega gospodarja Jožeta. Julka se bo srečala z Abrahamom 25. 1. 1985. Jože pa nekaj dni pozneje, vsekakor pa do 19. marca letos. Če torej sedaj seštejemo leta življenja obeh jubilantov, obeh petdesetletnikov, dobimo skupaj ravno sto let življenja, kar ni tako malo pa tudi mnogo še ni. Naša jubilanta in slavljenca, Svetina in Pavšerca, sta daleč znana po svoji dobri volji, svoji veseli naravi, smehu, šalah in drugih podobnih rečeh, ki sta jih polna. »Zlehtnoba« obeh je ravno pravšnja, da se ji človek lahko od srca nasmeji. Julka in Jože sta veliko storila za dobre sosedske odnose med sosedi v Podgori. Sta organizatorja in pobudnika vsakoletnih kmečkih zimskih tekmovanj za Podgorski pokal med sosedi. Pa tudi pri vsakem hotuljskem pustnem karnevalu zmeraj uspešno in domiselno sodelujeta. Naj bo dovolj! Še mnoga zdrava leta vama želimo Draga Julka in Jože! Rok Gorenšek Predstavljamo vam Vinka Bricmana Novi direktor KKZ TZO »ODOR« DRAVOGRAD je star 33 let. Rojen je bil 2. februarja 1952 v Dravogradu in je torej po rodu domačin. Izhajal iz delavske družine, stanuje pa v Vuzenici. Končal je poleg osnovne šole tudi srednjo in višjo agronomsko kmetijsko šolo v Mariboru. Njegovo prvo delovno mesto po končanem šolanju je bila nižja kmetijska šola na Muti, kjer je bil vodja praktičnega pouka. Nato pa se je zaposlil na medobčinskih inšpekcijskih službah v Dravogradu. Tu je bil zaposlen kot tržni inšpektor, predvsem za kmetijsko področje osem let. Kot inšpektor je bil upoštevan in spoštovan. Bil je človek realist, tako da so bili z njegovim delom zadovoljni nadrejeni, kakor tudi ljudje s katerimi se je službeno srečeval. Dne 1. decembra lanskega, 1984. leta pa je tovariš ing. Vinko Bricman postal poslovodni organ, oziroma direktor KKZ TZO »ODOR« Dravograd. Upamo, da se bo tam, na tem delovnem mestu vživel in bo odigral svojo vlogo. Kako se počutite na vašem novem delovnem mestu kot direktor, sem ga povprašal. »Občutki so različni, od zadovoljstva, ki ga občutim ob tem, da me je delovni kolektiv TZO ,ODOR‘ izbral in mi s tem zaupal to odgovorno in važno nalogo, do skrbi, kako bom zmogel, oziroma bomo vsi skupaj, pri tem mislim na cel kolektiv, zmogli pravočasno rešiti in odpraviti celo vrsto še nerešenih problemov in nalog, ki so nastali večinoma, že v letih pred mojim prihodom na to mesto. Naštel bi jih le nekaj: nerešeno vprašanje lastništva zemljišč, hlev v Libeličah, obnova strelovodov, nakup novega avtomobila, opremljenega s predpisanim avtomobilskim dvigalom, izgradnja trgovine in mehanične delavnice, predvsem pa na- Vinko Bricman kup novih kmetijskih zemljišč. Mislim, da bo za vse to urediti, potrebna pomoč, poleg našega dela seveda, tudi širše družbene skupnosti. Le s povečanjem kmetijskih zemljišč, ne pa z njihovim zmanjševanjem, kakor je bilo do sedaj, bomo namreč lahko povečali proizvodnjo kmetijskih pridelkov in izpolnjevali planske naloge, ki stoje pred nami. Težko bo šlo, toda prepričan sem, da bomo vsi skupaj kos nalogam, ki stoje pred nami in bomo izvozili. Zaupam v naš delovni kolektiv, saj so v njem sposobni ljudje, ki so tudi voljni delati. Le vedeti morajo, zakaj in za koga delajo. Zaupam tudi v pomoč skupnih služb KKZ Slovenj Gradec, predvsem tovariša glavnega direktorja in ostalih v KKZ, kadar bo potreba. In končno, kmetje in kooperanti naše TZO ,ODOR‘ so pošteni in sposobni ljudje, zato se ne bojim, da ne. bi sodelovali, seveda če bomo mi v stalnih in dobrih stikih z njimi.« Rok Gorenšek OBVESTILO Vse združene kmete, ki so pri TZO v Koroški kmetijski zadrugi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, pozivamo, da so dolžni do 31. marca 1985 izbrati osnovo za plačilo prispevka, ki vpliva na višino pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Najvišja osnova v letošnjem letu je dopustni 7. zavarovalni razred. KMETIJSKI NASVETI_______ Priprava živali na Klanje Količina in kakovost mesa, ki ga dobimo od ene živali, nista odvisni samo od vrste, pasme in načina krmljenja, ampak tudi od načina, kako pripravimo žival na klanje. Neposredno pred zakolom žival ne sme biti izpostavljena nobenim težjim fizičnim in drugim vplivom, ki povzročajo razburjanje. Danes vemo, da v pripravo živali na klanje sodi cela vrsta opravil, ki vplivajo na kakovost mesa. Te so: — transport živali iz hleva do klavnice — postopek živali v klavnici — prehrana živali neposredno pred klanjem Transport živali od hleva do klavnice ima velik vpliv na normalno fiziološko stanje živali, predvsem pa na količino in kvaliteto pridobljenega mesa. Pri nepravilnem transportu so pogosti zlomi nog pri prašičih, vbodi z rogovi pri govedu, modrice in podobno. V hudi vročini pride večkrat do poginov prašičev zaradi srčne kapi. Vse to povzroči izgube kvalitetnega mesa in veliko gospodarsko škodo. Zaradi tega moramo z živalmi med prevozom v zakol skrbno postopati. Na kamion ali vagon naložimo le toliko živali, da se bodo lahko gibale. V transportno vozilo naložimo le eno vrsto živine (govedo posebej in prašiče posebej). Ce traja prevoz več kot pet ur, moramo živali napajati. Odrasla goveja živina mora biti pri prevozu privezana. Drugi pomemben vzrok, ki vpliva na kvaliteto živali je razburjenje oz. stres, kakor temu strokovno pravimo. Če so živali pred klanjem razburjene, se poveča količina ADRENALINA v krvi. Rezultat tega je hiperglikemija, mišice dobijo gumijasto konsistenco. Meso je temno, slabše kvalitete in neprimerno za predelavo. Tako moramo z živalmi pred klanjem mirno in skrbno ravnati. Ne smemo jih pretepati, s silo nalagati na kamion ali jih kako drugače mučiti. Pri daljšem trasportu je priporočljivo, da živali pred klanjem vsaj osem ur mirujejo. Stresom so bolj podvrženi prašiči kot pa goveja živina. Že premalo prostora pri transportu ali v klavnici povzroči množične pogine pri klavnih prašičih. Na kvaliteto mesa v veliki meri vpliva tudi prehrana živali pred klanjem. Pomembno je, da živali pred zakolom dobijo dovolj ogljikovih hidratov, saj to ugodno vpliva na glikozo v mesu in s tem tudi na kvaliteto. Če živali ne dobijo dovolj vode, po zakolu težko odstranimo kožo, posledica pa je tudi slabša izkrvavitev. Pred klanjem živali ne smemo preobilno krmiti. Če je prebavni trakt preveč napolnjen, so napolnjene lokalne krvne žilice, zato žival slabše izkrvavi. Težave pa nastanejo tudi pri čiščenju in predelavi. V današnjem sestavku bomo spoznali najvažnejše bolezni in škodljivce, ki napadajo to kmetijsko kulturo. Seveda vseh bolezni in škodljivcev ne bomo obravnavali, saj so o njih napisane debele knjige. Žal spada krompirjeva rastlina med tiste kmetijske kulture, ki jo napada veliko število bolezni pa tudi precej škodljivcev. Med boleznimi so najvažnejše glivične bolezni, bakterijske bolezni in virusne bolezni. Med škodljivci pa je pri nas najbolj nevaren koloradski hrošč. Najhujša glivična bolezen je krompirjeva plesen. V ugodnih podnebnih razmerah lahko uniči ves pridelek. V Sloveniji se je prvič pojavila leta 1844 v okolici Kamnika in Kranja. Danes je bolezen razširjena po vsej Sloveniji. Pojav krompirjeve plesni prvič opazimo na robovih lističev, kjer nastanejo rumene pege. Le-te počasi porjavijo in se hitro večajo. Robovi teh peg so na spodnji strani lističev pokriti z belim puhom. V vlažnem in toplem vremenu se trosi hitro širijo na sosednje rastline in v nekaj dneh je okužena cela njiva. Gliva napada tudi gomolje, če nanje padejo trosi. Najkasneje mesec dni po okužbi se na kožici gomolja pokažejo pege rjavkaste barve. Bolezen prezimi na okuženih gorrioljih in če spomladi posadimo njivo s tem krompirjem, bo pojav bolezni še hujši. Odpornost proti tej bolezni je zelo odvisna od krompirjevih sort. Nekatere so bolj odporne, druge zopet manj. Za uspešno zatiranje te bolezni upoštevajmo naslednja navodila: — sadimo vedno samo zdrave gomolje; — občutljive sorte krompirja poškropimo takoj, ko se rastline v vrsti strnejo in to z enim od fungicidov. Za kateri pripravek se bomo odločili, je odvisno od razmer na tržišču. Priporočamo, da upoštevate opozorila protifitof-torne službe. Škropljenje ponavljamo vsakih deset dni, če so pogoji za razvoj bolezni ugodni pa še bolj pogosto. Priskrbeti si moramo učinkovite pripravke in dobro škropilnico; — če je prišlo do močnega napada krompirjeve plesni, cimo takoj uničimo, da s tem preprečimo okužbo gomoljev. Živali naj vsaj 18 ur pred klanjem stradajo. Daljši post pa ne pomeni samo mučenja živali, marveč tudi poslabša kvaliteto mesa. Vodo pa živalim dodajamo že štiri ure pred klanjem. To je bilo le nekaj napotkov, kako postopamo z živalmi pred klanjem. Praksa kaže, da zaradi zlomov nog, odrgnin, podpludb in podobnega izgubimo veliko kvalitetnega mesa. To pa ni samo gospodarska škoda, marveč tudi ogledalo nehumanega ravnanja z živino. Zelo pogosta bolezen je tako imenovana bela noga. Najdemo jo skoraj v vsakem nasadu. Kadar se močno razširi, lahko zmanjša pridelek za 20 do 50 ®/o. Bolezen napade vse dele rastline. Na gomoljih se pojavijo površinske temnorjave kraste, ki jih zlahka odluščimo z nohti. Listi rumenijo in se zvijajo. Napadene rastline prej cvetijo, na steblih se pojavijo belkaste prevleke. Za zatiranje bolezni priporočamo naslednje: — sadimo gomolje, ki že kalijo, da s tem skrajšamo čas med saj enem in vznikom. Ta postopek se imenuje siljenje in ga bomo podrobno opisali v naslednjem sestavku, — krompir zapored ne sadimo na isto njivo. Upoštevajmo vsaj tropolni kolobar, da zmanjšamo okuženost tal. Zelo pogosta in nevarno bolezen je krompirjev rak, saj lahko uniči ves pridelek, zaradi te bolezni pa so tudi potrebne omejitve pri pridelovanju in prometu s krompirjem. Rak napada predvsem gomolje, kjer se pojavijo gobasti izrastki. Taki gomolji so podobni cvetači in so neuporabni za prehrano. Bolezen se prenaša predvsem z gomolji, z orodjem in s stroji. Za zatiranje zaenkrat še nimamo učinkovitih pripravkov. Borba proti bolezni je predvsem v tem, da na okuženih področjih ne sadimo 6 let krompirja. Med glivičnimi bolezni je pomembna še navadna krastavost, ki je razširjena povsod. Gospodarsko škodo težko ugotovimo, predvsem je prizadet videz gomoljev, s tem pa tudi njihova tržna vrednost. Na površini se pojavijo različne kraste, ki pa lahko segajo globoko v meso. Za preprečevanje okužb te bolezni svetujemo naslednje: — sadimo le gomolje, ki nimajo od krastavosti poškodovanih očesc, — sadimo sorte, ki so proti tej bolezni odporne, — na zelo okuženih tleh povečamo okisanost tal in sicer tako, da ne gnojimo z bazičnimi umetnimi gnojili. Pratnekar Jože, dipl. ing. agr. Jože Pratnekar, dipl. ing. agr. Bolezni in škodljivci na krompirju Predstavitev novih V mesecu decembru so bili v tovarni pohištva Pameče in Novi opremi predstavljeni novi in delno spremenjeni proizvodi temeljnih organizacij TP Prevalje, TP Pameče, TSP Radij e-Podvelka in Nove opreme. TOZD TSP Radlje-Podvelka je predstavil izdelke: Novo rolo omarico LESO bodo v TSP Radlje-Podvelka pričeli proizvajati v januarju letos. Rolo omarica LESO je močnejše konstrukcije od sedanje rolo omarice. Izdelana je iz širinsko lepljenih plošč, vezane plošče, lesenih letev in lepenke. Nova rolo omarica dopušča tudi vgradnjo dodatnega izolacijskega materiala. Površinsko je zaščitena z istim premazom kot okna. Proizvajali bomo samo desne rolo omarice s tem, da jih kupci lahko sami preuredijo v leve. Na rolo omarico so že pritrjene zaustavljalne letve in odmični komadi, kar se je prej prilagalo k omarici. Omarica ima tudi zaokrožen zgornji zunanji rob. Po zunanjem videzu se vgrajena nova rolo omarica LESO ne razlikuje od sedanje. Embalirana bo v kartonsko embalažo. Izolir SOLAR Okna izolir SOLAR bodo pričeli proizvajati v mesecu aprilu 1985 samo za znane kupce. Dobavni rok bo 90 dni, cena okna z dvojnim steklom pa bo predvidoma 30% višja od navadnega izolir okna, s troslojnim steklom pa bo cena za 40% višja. Pri oknu izolir SOLAR z dvojnim steklom dosežemo toplotno izolacijo K = 2,31 W/m2K K (1,99 kcal/m2h° C) in zvočno izolacijo 34 db. Pri oknu izolir SOLAR s troslojnim steklom dosežemo toplotno izolacijo K = 1,85 W/m2K (1,59 kcal/m2h° C) in zvočno izolacijo 35 db. Izolir PLAST Izolir PLAST okno bodo pričeli proizvajati proti koncu leta 1985 vendar še ni točno določen čas pričetka proizvodnje. Pri tem oknu smo dosegli toplotno izolacijo K = 2,39 W/m2K (2,05 kcal/m2h° C) in zvočno izolacijo 35 db. Cena oken izolir PLAST je enaka ceni izolir oken. Pri teh oknih je potrebno kupce seznaniti, da lahko kupijo okno za eno dimenzijo manjše od izolir okna pa bodo imeli v prostoru enako količino svetlobe (zaradi ožjega profila krila). Lepljenje plošče V TOZD TSP Radlje-Podvelka so pričeli delati tudi širinsko lepljene plošče. Del proizvedenih plošč je namenjen za izvoz, ostale količine lepljenih plošč pa se uporabljajo za lastno porabo. (Regal KON, stranice rolo omarice, polica PIKA itd.). Polkna POHORJE Polkno POHORJE so delno spremenili predvsem v izboljšanju kvalitete in funkcionalnosti. Te spremembe pa ne vplivajo na zunanji videz polkna. V TSP Radlje-Podvelka izde- Pri predstavitvi novih proizvodov so dali svoje pripombe tudi naši potniki proizvodov Lesne lujejo že vzorce polken z notranjim odpiranjem, vendar je okovje zelo drago, zato jih bodo proizvajali samo po naročilu. Delovna stojala Proizvodnja delovnih stojal je možna takoj. Z delovnimi stojali lahko ponudimo tržišču tudi delovne plošče širine 60 cm in dolžine 120 ali 200 cm. Regal KON V mesecu januarju 1985 bo stekla proizvodnja KON regala, ki ga bodo na začetku proizvajali v dveh variantah in sicer: regal za predsobo in regal za kabinet. TOZD TP Pameče je predstavil izdelke: PAMO obloge PAMO obloge so površinsko obarvane z raznimi barvnimi toni, z vodoodporno barvo. Ce jih z vodoodporno barvo prevlečejo tudi po robovih, se lahko te obloge uporabljajo kot fasadni elementi (splitska športna dvorana). SUMO podboj SUMO podboj je bil izdelan iz iverne plošče in površinsko oblepljen s folijo enakega dezena kot lužen hrast. Do teh sprememb je prišlo zato, ker je vedno manj kvalitetnega furnirja. Tako lahko pri barvnih oblogah uporabljajo manj vredni furnir ali furnir z napako. TOZD Tovarna pohištva Prevalje je predstavil izdelke: Stilni vratni podboj Stilni vratni podboj je možno proizvajati šele v naslednjem letu. Pri tem podboju morajo poiskati še rešitev za podboje globine zidu 12 in 16 cm. Vratna krila Predstavljena so bila vratna krila z mikrofolijo (mikrofo-lija naj bi nadomestila furnir, ki ga je v ustrezni kvaliteti vedno teže kupiti). Ostala razstavljena vratna krila so bila iz programa rustikal. Razstavljena so bila tudi rustikalna vrata z rešetko (R4 in R12). TOZD Nova oprema Razstavljene so bile garniture JUPITER, KRETA, JELKA, NOVA S, BIO — LAN, KARO, NOVA M in VRBA. Na novi opremi so se odločili, da bodo v letu 1985 prodajali tudi na domačem trgu garniture, ki so bile do sedaj namenjene izključno za izvoz. Ker je v zadnjem času ponudba dekorativnega blaga dobra, bodo imeli večjo možnost izbire blaga boljše kvalitete in lepših barv. Novi proizvodi, ki so bili razstavljeni na jesenskem Salonu pohištva v Beogradu, se bodo začeli proizvajati v začetku leta 1985, marca oziroma aprila pa jih bo že možno prodajati. Povzetki iz zapisnikov Marjan Rek je predstavil novo rolo omarico Službena potovanja v inozemstvo od 1.7. - 31.12.84 ?,aP' Ime in priimek Kam je potoval Namen potovanja Znesek din Gozd. Slov. Gradec 1. Sekirnik Metod Avstrija Ogled razstave gozd. mehan. 8.178,00 Gozd. Črna 1. Dretnik Karel Sov j. zveza Ogled mednar. sejma 15.781,50 2. Mori Leopold Avstrija Ogled razst. gozd. mehan. 8.178,00 Gozd. Radlje 1. Herman-Planirišek Marija Avstrija Ogled tehnologije dela v drevesnicah 9.032,00 2. Horvat-Marolt Sonja Avstrija Ogled tehnologije dela v drevesnicah 6.904,50 3. Koležnik Emil • Avstrija Ogled tehnologije dela v drevesnicah 6.904,50 4. Repnik Miha Avstrija Ogled tehnologije dela v drevesnicah 6.904,50 5. Ferlič Pavel Sov j. zveza Ogled medn. sejma 15.781,50 6. Verdnik Jože Italija Razrešitev reklamacij 2.939,00 7. Gros Stanko Italija Razrešitev reklamacij 2.939,00 8. Sušek Maks Avstrija Ogled razstave gozd. mehan. 8.178,00 9. Ferlič Pavel Avstrija Ogled razstave gozd. mehan. 10.787,00 CLS Otiški vrh 1. Jurhar Drago Avstrija Razg. s pred. firme LINCK 6.149,50 Transport in servisi 1. Vrbnjak Franc Avstrija Ogled razstave gozd. mehan. 8.178,00 2. Pogorevc Drago Avstrija Ogled razstave gozd. mehan. 8.178,00 3. Krebl Avgust Avstrija Udeležba na sejmu Interalpin 5.983,00 4. Gerold Peter Avstrija Udeležba na sejmu Interalpin 5.983,00 5. Cevnik Slavko Avstrija Udeležba na sejmu Interalpin 12.101,00 Gradnje 1. Bračič Boris Avstrija Špedic. stroš. za rez. dele 719,50 2. Bračič Boris Avstrija Nabava rezervnih delov 1.367,00 TIP Otiški vrh 1. Petrovič Milan ZR Nemčija Prevzem in prevoz rezervnih delov 79.800,50 2. Mori Rudi ZR Nemčija Preizkušenj e gorilca 74.986,00 3. Kos Tone ZR Nemčija Preizkušenj e gorilca 41.095,50 4. Škegro Tomo Italija Obisk firme Pine Monteckio 6.688,50 5. Skegro Tomo Avstrija Obisk firme Ada Anger 3.075,00 TP Pameče 1. Stanonik Janke ZR Nemčija Razgovor glede možnega povečanja izvoza 85 52.146,00 2. Pirkmajer Peter Madžarska Razgovor o prodaji »Sumo« vrat 54.526,50 TP Prevalje 1. Benko Stefan Madžarska Reševanje reklamacij podb. Obisk firme Ligminpex 5.788,00 2. Piko Valentin Madžarska Reševanje reki. podboj. 5.788,00 3. Jehart Alojz Madžarska Podpis pogodbe za dobavo vratnih kril 19.643,00 4. Valtl Albert Madžarska Reševanje reklamacij Raduha podbojev 13.407,00 5. Piko Valentin Madžarska Reševanje reklamacij Raduha podbojev 16.369,00 6. Jehart Alojz ZR Nemčija Obisk firm 50.787,50 7. Benko Štefan Madžarska Dogovor o količ. in kval. dobavi lesonita 55.474,50 TSP Radlje—Podvelka 1. Komljanec Janez ZR Nemčija Dogovor zaradi uvoza stroja za lameliranje in izvoz izdelkov 19.714,00 2. Smolnik Mirko ZR Nemčija Ogled spec. sejma za steklo, kite, tesnila, izolacijo 24.334,50 3. Komljanec Janez ZR Nemčija Ogled spec. sejma za stek. kite, tesnila, izolac. 44.260,50 4. Komljanec Janez ZR Nemčija Izvoz v letu 1985 25.318,00 Skupne službe 1. Čas Miroslav ZR Nemčija Obisk firme Lesco, Handels in Dimter 26.868,00 2. Potočnik Janko Avstrija Udeležba na simpoziju »Les in energ.« 10.457,50 3. Dretnik Dušan Avstrija Udeležba na simpoziju »Les in energ.« 10.457,50 4. Dolinšek Hubert Avstrija Udeležba na simpoziju »Les in energ.« 10.458,00 5. Gostenčnik Matija Švica Udeležba na pot., ki ga organ. Obč. konfer. SZDL Sl. Gradec 9.321,00 6. Dretnik Dušan NDR — Leipzig Ogled med. sejma stroj. op. 18.449,00 7. Čas Miroslav Avstrija Obisk firme Servoll 2.726,00 8. Stres Jože ZR Nemčija Ogled sodob. razv. tehnol. 32.003,00 9. Jandl Alojz Sov j. zveza Ogled med. sejma 15.781,50 10. Štern Darko Sovj. zveza Ogled med. sejma 15.782,00 11. Vrbnjak Angelca Italija Ogled sejmov 11.723,00 Ime in priimek Kam je potoval Namen potovanja Znesek din 12. Roner Milica Italija Ogled sejmov 11.723,00 13. Izak Mirko Francija Ogled med. sejma računalnikov 11.787,50 14. Štimnikar Janko Nizozemska Sodel. na strok, posvet. DECUS EUROPE- SYMPOSIUM 75.023,50 15. Čas Miroslav ZR Nemčija Komerc-tehnioni razgovor 10.991,50 16. Stres Jože ZR Nemčija Komerc.-tehnič. razgovor o nabavi opreme 10.991,50 17. Zavernik Branko ZR Nemčija Vožnja avtomobila 23.507,50 18. Čas Miroslav ZR Nemčija Obisk firme LESCO in HANDELS 24.887,00 19. Potočnik Janko Avstrija Ogled razstave gozd. meh. 8.178,00 20. Jandl Mitja Avstrija Ogled razstave gozd. meh. 8.178,00 21. Tovšak Marjan Italija Ogled med. sejma EIMU 12.487,00 22. Jandl Mitja Avstrija Razg. s pred. firme LINCK 6.149,50 23. Štern Darko Avstrija Razg. s pred. firme LINCK 6.149,50 Blagovni promet 1. Krumpačnik Franc ZR Nemčija Prevzem rezervnih delov za TIP 38.976,00 2. Gornjak Marjan Avstrija Obisk firme Dr. Velik 2.567,00 3. Gornjak Marjan Avstrija Obisk Firme Quele, Wels 5.134,00 4. Gornjak Marjan ZR Nemčija Obisk firme Banex Koln Holes Munchen 47.006,50 5. Šuler Amalija ZR Nemčija Obisk firme Klute, Pusch in Echlemmer 23.081,00 7. Savinek Mihael Avstrija Obisk firme Dr. Velik 2.720.00 6. Gregor Darinka Avstrija Obisk firme Stark in Ada 5.439,50 8. Gornjak Marjan Avstrija Obisk firme Stark in Ada 5.440,00 9. Gornjak Marjan Madžarska Obisk firme Lignoimpex — izvoz vratnih kril 19.580,50 10. Černič Bernarda Madžarska Obisk firme Lignoimpex 9.116,00 11. Savinek Mihael Avstrija Obisk firme Platterwerland in Hrachoving 16.306,50 12. Miheljak Ernest ZR Nemčija Obisk firme Lesco, Dimter in Holes Handels 23.762,50 13. Hovnik Franc Avstrija Prevoz delavcev TOZD na Dunaj 23.660,50 14. Gornjak Marjan Avstrija Obisk poslovodnih partnerjev 28.660,00 15. Krebs Franc Avstrija Obisk poslovodnih partnerjev 13.201,50 16. Miheljak Ernest NDR — Leipzig Ogled sejma 37.039,50 17. Dremel Franc ZR Nemčija Prevzem furnirja 32.794,50 18. Dremel Franc ZR Nemčija Prevzem furnirja 40.401,00 19. Dremel Franc ZR Nemčija Prevzem furnirja 31.822,00 20. Rupreht Maks ZR Nemčija Dostava vratnih kril 9.352,00 21. Gregor Darinka Avstrija Obisk firme Zaugerer in Butinghaus 2.965,00 22. Suler Amalija Italija Obisk sejma pohištva v Milanu 12.909,00 23. Savinek Mihael ZR Nemčija Sestanek pri firmi Lesco in Slovenijales Handels 16.549,00 24. Epšek Franc ZR Nemčija Prevzem rezervnih delov 40.308,50 25. Gornjak Marjan Avstrija Obisk firme Schaarner, Dr. Velik 6.157,00 26. Epšek Franc ZR Nemčija Dvig okovja f. Roto 39.857,00 27. Gornjak Marjan Avstrija Obisk firme Ada—Anger 3.142,50 28. Gornjak Marjan Madžarska Obisk firme Lignimpex 70.829,00 29. Gregor Darinka Italija Obisk firme Piva, Cirna 6.688,50 30. Gornjak Marjan ZR Nemčija Obisk kupcev 52.732,50 31. Suler Amalija Švica Ohisk firme Remealy 19.290,50 32. Gregor Darinka Avstrija Obisk firme Schomer Achon 12.314,00 33. Krebs Franc ZR Nemčija Pogovori o izvozu 25.591,00 Jožica Save, oec. Človek in psoriaza (luskavica) Društvo psoriatikov SR Slovenije je bilo ustanovljeno 19. 1. 1979. Namen društva je uvesti enotno evidenco članov ter ob pomoči zdravstvenih in drugih ustanov in na strokovno utemeljen način obravnavati obolele za psoriazo — jim pomagati. Po oceni je v SR Sloveniji psoriatikov okrog 30 do 40 tisoč, ali približno toliko, kot sladkornih bolnikov. Glede na število obolelih domnevamo, da je v vsaki organizaciji združenega dela zaposlenih določeno število psoriatikov, zato želimo po petletnem delovanju razširiti svojo dejavnost in v širšo akcijo vključiti tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Ta namen želimo uresničiti v dveh fazah in to: 1. v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in zdravniki dermatologi želimo nuditi psoriatikom čimveč strokovne pomoči v sodobnem načinu zdravljenja psoriaze, pomagati v okviru dru- štva v raznih situacijah skupaj z okoljem, kjer delajo in živijo in jih tako čimdlje zadržati na delu kot enakovredne in družbi spoštovane oz. delovno uspešne sodelavce. 2. Nadaljevati delo naših usmeritev, predvideti boljšo organiziranost in večjo intenzivnost pri zdravljenju psoriaze. So in bodo primeri, ko posamezni bolniki potrebujejo specifično obravnavo in družbeno pomoč. Temu vprašanju pa v preteklosti iz več razlogov, subjektivne in objektivne narave, ni bilo namenjeno dovolj pozornosti. Da bi psoriatiki v SR Sloveniji dobili čimbolj izčrpne podatke o psoriazi — luskavici in sodobnih načinih zdravljenja te bolezni ter o društvu psoriatikov Slovenije, organizira društvo občasna predavanja in posvete o zdravljenju psoriaze. V našem akcijskem programu društva smo si zadali naloge: 1. Utrditi vlogo društva — podružblja-nja tako, da bomo pridobili čimveč članstva po posameznih teritorialnih področjih. Na teh področjih bomo organizirali aktive, ki bodo imeli svoje naloge. Zadolžili bomo člane za aktivno delo na svojem področju, v skladu z akcijskim programom. 2. Organizirati oblike in metode dela, da društvo pridobi družbeno vlogo, ki mu v družbi pripada, ob tem pa najti oblike zbiranja finančnih sredstev za učinkovitejšo organizacijsko dejavnost. 3. Povezati se z zdravstvenimi skupnostmi glede uveljavljanja zahtev, klimatskega zdravljenja, nabave zdravil, oprostitve participacije, itd. 4. Popestriti je potrebno obveščanje o problematiki, o delu, o težavah in o zahtevah psoriatikov v celotni slovenski javnosti, kakor tudi ustrezne pristojne družbenopolitične organe. Zato bo po- (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) trebno zagotoviti redno izdajanje glasila, s članki pa se vključiti v druga glasila. 5. Z zdravstveno organizacijo Veli Lošinj, turistično organizacijo in krajevno skupnostjo bomo uredili probleme v zvezi z zdravljenjem psoriatikov. 6. Aktive po posameznih regijah organizirati tako, da bodo imeli svoj status in aktivni odnos pri razreševanju statusa bolnikov, nudili pomoč, sodelovali z zdravstvenimi in drugimi organizacijami, z namenom izhoda iz anonimnosti in uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. 7. Aktivneje sodelovati z organizacijami, ki vršijo znanstvene raziskave s področja psoriaze, na podlagi posebnega sporazuma... 8. Povezati se z drugimi društvi psoriatikov v Jugoslaviji in v tujini z namenom izmenjave izkušenj boljšega zdravljenja in poenotenja pravic in obveznosti iz naslova zdravljenja in določanja statusa bolnikov. Luskavica (psoriasis vulgaris) Luskavica je dokaj pogosta, nenalezljiva, dedna bolezen, za katero so značilna rdečkasta, z luskami pokrita kožna žarišča, ki se med sabo združujejo v večja in trajajo različno dolgo časa. Potek bolezni je običajno kroničen. Pri posameznih rasah je različno razširjena, pri Evropejcih se pojavlja v 1,5% do 2 %>. Točni vzroki bolezni niso znani, zato je zaenkrat ne znamo dokončno pozdraviti. Za nastanek oziroma izbruh bolezni so važni naslednji dejavniki: — dednost — če ima eden od staršev luskavico je do 30°/o verjetnosti, da jo bodo imeli tudi otroci, če pa jo imata oba, je verjetnost do 60%>. — Dejavniki, ki bolezen lahko izzovejo pri tistih, ki nosijo skrito bolezen so: različne poškodbe, druge bolezni (npr. angina), spremembe v ravnovesju žlez z notranjim izločanjem, težki duševni pretresi, itd. Luskavica se redko pojavi pred tretjim letom starosti, prvi znaki so često opazni med šestim in osmim letom, največkrat se pojavi v ali po puberteti. Včasih nastane prvi izbruh šele v starosti. Rdečkaste in luskaste plošče na komolcih, kolenih ali križu so naj- Šport 84 S plavanjem se je končala športno-re-kreacijska sezona 1984. Upam, da je bilo uspešno in dobro organizirano tekmovanje. Seveda se zgodi, da tudi pri takem tekmovanju pride do kakšne neljube napake. Torej vsem organizatorjem v letu 1985 želim čim manj napak in čim več udeležencev. V letu 1984 sta zmagovalca: pri ženskah TP Prevalje, pri moških pa TOZD gozdarstvo Črna. Vse čestitke! pogostejša oblika bolezni. Lahko pa se razširijo, zlijejo med sabo tako, da postane rdeča, zadebeljena in luskasta koža celega telesa. Včasih otečejo tudi sklepi, drugič se pojavijo na koži še gnojni mehurčki. V takšnih primerih je tudi bolnik prizadet, ima vročino, je slabo pokreten. Taki primeri so na srečo redki. Bolezen pa lahko tudi izgine in ne pusti sledov ali brazgotin. Bolezen ni nalezljiva. Pri bolezni, ki je tako različna, je tudi nemogoče govoriti le o enem načinu zdravljenja. Vsakega bolnika je potrebno individualno obravnavati. V grobem lahko razdelimo zdravljenje luskavice na: — splošne nespecifične ukrepe — to je predvsem seznanjanje bolnika in njegove okolice z naravo bolezni, pomiritev bolnika, če ga je to spoznanje potrlo, odstranjevanje kroničnih vnetih procesov v organizmu, odvajanje alkohola, itd. — Alimatoterapija in bajleorehabili-tacija — izkoriščanje zdravilnega vpliva sončnih žarkov, tople morske vode, določenih termalnih vod, kar predstavlja pri luskavici zelo važen del zdravljenja. — Lokalno zdravljenje — vsakodnevno mazanje z mazili, ki so za obliko bolezni, ki jo bolnik ima, najprimernejša. — Zdravljenje s hormonalnimi ali oi-tostatičnimi tabletami in injekcijami. <— Selektivno ultravijolično obsevanje in fotokemoterapija. — Zdravljenje z modernimi sintetičnimi derivati A vitamina. — Kombinacije različnih oblik zdravljenja. Ne glede na to, katero obliko bolezni ima bolnik, ali se zdravi v bolnici ali doma in hodi le na ambulantne kontrolne preglede, bo k njegovemu zdravljenju bistveno prispevalo razumevanje njegove ožje okolice — družine in sorodnikov in prav tako širše okolice — sodelavcev, prijateljev in znancev. Vsak, ki želi postati član društva psoriatikov SR Slovenije, naj pošlje pristopno izjavo z matičnimi podatki ter točnim naslovom tajnici društva Mariji Kolman, Visoče 3, 64290 Tržič. Članarina znaša letno 200,00 din in jo lahko poravnate s splošno položnico na naslov: Društvo psoriatikov SR Slovenije, Ljubljana, Lavričeva 4 a, Ž. R. 50102-678-77521. Dr. Milena Kocijančič Nov dom na Jesen življenja Sneg, ki je pobelil že vse planine, je prisilil tudi divjad v dolino. Plešivec pod Uršljo goro sameva v zimskem snu, vse je odšlo, le dve onemogli stari ženici sta ostali in kljubujeta viharjem, ki nevšečno tulijo okrog in preganjajo dolg čas s Plešivca. AJTNIK Frančiška, stara 84 let, vdova gozdnega delavca, z njo živi še sestra Antonija, stara 74 let, ki je socialna podpiranka. Že vrsto let se dogovarjamo, da bi ju prestavili nižje v dolino. Vendar je AJTNIKOVA trdovratno vztrajala, da ne ih ne. Zima in starost sta pripomogla, da se obe premestita v dom starostnikov v Črneče pri Dravogradu, kar je bil že skrajni čas. Gozdnemu gospodarstvu v Slovenj Gradcu se moramo zahvaliti za pomoč, saj so delavci odstranili snežne ovire, ki so bile napoti rešilnemu avtomobilu. Težko je za AJTNIK Frančiško, saj je preko trideset let kljubovala viharjem v Plešivcu. Več kot tri mesece je sedaj ležala bolana in nepokretna, pomoč sosedov je bila tu nemogoča, saj je Plešivec preveč oddaljen od ljudi. Enkrat na teden jo je obiskala patronažna sestra, ki je skrbela za zdravila. Drugače pa je poleg nje živel Gabriel. Ta ji je pomagal v bolezni. Sestra Antonija je čistila in po svojih močeh pomagala. Tako bo nekdaj mogočen Plešivec sameval in kljuboval viharjem, gozdovom. Upamo, da bo s pomladjo Plešivec zopet zaživel, prihajali bodo tisti, ki si želijo gorskega miru in svežega zraka. Mi pa upamo, da bomo spomladi šli obiskat obe ženici, saj smo jih imeli radi. Takrat pa bosta morda rekli, hvala vsem, ki ste jima na jesen življenja priskrbeli lep in topel diom. Štefka MELANSEK Vrstni red Ženske mesto TOZD točke 1. TP Prevalje 33 2. Blagovni promet 28 3. DSSP in DS IB 22 4. TIP Otiški vrh 14 5. TP Pameče 8 6. Nova oprema 6 7. —8. TOK gozdarstvo Ravne 5 Gozdarstvo Črna 5 9. TSP Radlje — Podvelka 4 10. Transport in servisi 3 Moški 1. Gozdarstvo Črna 105 2. DSSP in IB 97 3. Transport in servisi Pameče 91 4. TOK gozdarstvo Ravne 87 5. TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 68 6. TP Prevalje 59 7. TIP Otiški vrh 56 8. Nova oprema 53 9. Blagovni promet 50 10. TSP Radij e-Podvelka 37 11. TOZD gradnje 34 12. TP Pameče 32 13. TOK gozdarstvo Dravograd 31 14. —15. Gozdarstvo Mislinja 29 Gozdarstvo Radlje 29 16. TOK gozdarstvo Radlje 23 17. Žaga Mislinja 17 18. Žaga Mušenik 12 19. Gozdarstvo Slovenj Gradec 11 20. Žaga Vuhred 8 21. Žaga Otiški vrh 6 22. CLS Otiški vrh 5 Športni zdravo! Edi Kopmajer V SLOVO LEGENDARNEMU KMEČKEMU STAROSTNIKU ALOJZU PERUSU IZ PRIMOŽA 1890—1985 Alojz Peruš Poslovili smo se od prumoškega krasta, staroste kmečkega življa na tem področju, legendarnega očeta in aktivista NOV, Alojza Peruša. Bil je dolgoletni predsednik naše KO ZZB NOV Vuzenica, najstarejši občan naše KS Vuzenica in prvi medvojni predsednik OF primoške okolice in predsednik KZO Primož. S smrtjo očeta Peruša je kraj Primož, Vuzenica ter bližnja in daljna okolica izgubila velikega zavednega slovenskega veterana kronista mnogih spominov in dogodkov za skoraj eno stoletje, saj se je pokojnik rodil približno pred 95 leti. Bil je udeleženec dveh svetovnih vojn, živel je v 3 družbenih redih: av-stroogrski, stari Jugoslaviji iin novi Jugoslaviji. Je zadnji član 560-letne Peruševe rodovine, odlikovan s številnimi medaljoni im priznanji. Njegova doživetja so polna zgodb in presenečenj iz prve svetovne vojne, ko je že leta 1911 oblekel vojaško suknjo, zatekla ga je prva svetovna vojna, od koder se deset let mi vrnil. Prepotoval je evropsko in azijsko Rusijo do Vladivostoka in skozi Mandžurijo prišel do Kitajske meje in za eno noč prespal za kitajskim zidom, od tam pa se vračal preko Volge v evropsko Rusijo preko Poljske, Madžarske, Avstrije v domovino. Po dolgem, desetletnem snidenju se je vrnil domov. Starejši za deset let, preoblečen v posebni kroj obleke, ga mama in sestre niso poznale, ko je zaprosil za prenočišče, kruh to delo. Šele ob razgrnitvi obleke so ga spoznali in takrat je bil za vso družino dan veselja in radosti. Spomin na srečno vrnitev ohranja sedaj košata lipa na dvorišču, zasajena z napisano kroniko Peruševe rodovine, dano v steklenico, zraven pa še avstrijski rajniž, 50 ruskih kopejk in stari ju- goslovanski dinar. Vse je zakopano pod lipo. V stari Jugoslaviji je bil skoraj 20 let župan kraja Vuzenica in okolice. Približevala se je druga svetovna vojna iz leta 1941 okupacija in zasedba stare Jugoslavije. Po zasedbi so ga Nemci med prvimi odpeljali v zapor. Zaradi dobrega znanja nemškega jezika so ga kmalu izpustili in mu zaupali razne gospodarske posle. Narodno zavedna Peruševa družina je kmalu pričela sodelovati s takratno OF Slovenije. Pri opravljanju gospodarskih zadev je pokojnik prišel tudi do številnih zaupnih podatkov in jih posredoval predstavnikom OF. Poleg obveščanja je zbiral in pripravljal hrano, orožje, sanitetni material, včasih kar iz nemških skladišč, saj je imel povsod dostop. Povezoval je stike z mladimi fanti, ki bi morali oditi v nemško vojsko ali so iz nje prišli na dopust, jih prepričal, da so se aktivno vključili v vrste NOV. Zaradi tako množičnega zaupnega sodelovanja je dobila Peruševa kmetija ilegalno ime »oče-naš«. Neizbrisni so spomini vseh borcev in aktivistov, ki so to zibelko partizanstva obiskovali ter bili toplo in pri- srčno sprejeti ter pogoščeni posebej še s partizansko pesmijo Peruše-vih deklet. Po osvoboditvi je bil vseskozi aktiven v vsem družbenopolitičnem doga j an j u. Vključen je bil v vse tokove gospodarskega dogajanja kraja in občine. Bil je predsednik KLO Primož, odbornik občine, SZDL, odbornik gradb. odbora gradnje šole Primož in elektrifikacije, dolgoletni predsednik KZ Vuzenica in še bi lahko naštevali. Malo je občanov zlasti kmetov, ki bi tako tvorno in plodno delovali na področju gospodarskega komunalnega in političnega življenja. Kljub napornemu kmečkemu delu in oddaljenosti je seje redno obiskoval, tudi v poznih večernih ali nočnih urah. Poleg napornega kmečkega dela in številnih funkcij je pisal kroniko dogodkov med NOV in obeleževal različne spomine svoje prehojene poti in doživetij. Naj obudim še spomin, da je naš dragi pokojnik preminil prav na dan 8. 1. 1985, ko se je na tem kraju snovala slavna Zidanškova brigada pred 41 leti. Soprogi, hčerki in sorodnikom izrekam v svojem imenu in imenu KO ZZB NOV Vuzenica naj-iskrenejše sožalje. J. F. V SLOVO Poberžnik Alojz Dne 9. 10. 1984 je kolektiv TOZD žaga Otiški vrh pretresla žalostna vest, da je umrl naš sodelavec — upokojenec Poberžnik Alojz. Lojze se ie rodil 4. 6. 1936 kmečki družini p. d. pri Cafnu v Otiškem vrhu. Tu je preživljal svoje otroštvo v krogu staršev, bratov in sester. Svoj vsakdanji kruh so si služili z delom in trudom svojih rok na strmi hribovski kmetiji. Skupno so doživljali težke in lepe trenutke, skupaj delili dobro in slabo ter odraščali v marljive in poštene ljudi. Že kot 14-letni fant, poln načrtov in želja, se je odločil, da si drugod poišče boljši kruh. Vajen gozdarskega dela je taikoj našel zaposlitev pri gozdarstvu Dravograd. Leta 1970 se je zaposlil na žagi, kjer je opravljal razna dela in naloge pri proizvodnji žaganega lesa. Pred tem sl je ustvaril družino, na katero je bil zelo navezan. Razgledan in vešč dela, je bil med delavci priljubljen in spoštovan. Voljen je bil v različne organe upravljanja, kjer je s predlogi in izkušnjami tvorno sodeloval pri oblikovanju boljših razmer in dela v lesarstvu. V sebi je nosil in z delom dokazoval izreden čut odgovornosti. Svoje delo je združeval z delavci žage do 17. 4. 1983, ko se je zaradi bolezni invalidsko upokojil. Ob upokojitvi smo mu zaželeli, da bi si v zasluženem počitku nabral novih moči ter boljšega zdravja. A kruta bolezen je pretrgala nit življenja v njegovih najlepših letih, ko bi lahko v miru in ljubezni živel med svojimi, na katere je bil vedno zelo ponosen. Ko smo se srečevali, smio slutili, da ni trdnega zdravja, da pa so mu bili že dnevi šteti, pa nismo niti pomislili. Zato je to slovo še toliko težje. Dragi Lojze, v naših srcih in mislih boš živel dalje takšen, kot smo te vajeni. Zahvaljujemo se ti za tvoje dobro in vestno delo, ki si ga nesebično vlagal ter za iskreno tovarištvo, ki si ga izkazoval, ko si živel in delal med nami. Naj ti bo lahka domača zemlja v tvojem mnogo preranem grobu! Iskreno sožalje izrekamo vsem svojcem, prijateljem in znancem delavci TOZD žage Otiški vrh Kako se bo spreminjala organizacija in razvid del v DO LESNA (Nadaljevanje iz prejšnje številke Viharnika) 7 PRIPRAVA GRADIVA ZA SAMOUPRAVNO ODLOČANJE SPREMEMB PRAVILNIKA — služba za organizacijo poslovanja — kadrovski oddelek v DSSP — računalniški izpis org. shem, opisov nalog in opravil — izpis pogojev za sklepanje delovnega razmerja — organizacijske in kadrovske utemeljitve 8 RAZPRAVA O OSNUTKU IN USKLAJEVANJE PRIPOMB — samoupravne skupine —- samoupravni organi (delavski svet, odbor za delovna razmerja) — razprava o osnutku pravilnika na samoupravnih skupinah — sprejem sprememb 9 ODLOČITEV IN SPREJEM PREDLOGA — delavski sveti TOZD, TOK, DSSP, IB — sprejem sklepov o spremembah pravilnika 10 VZDRŽEVANJE AŽURNEGA STANJA PRAVILNIKA O ORG. IN RAZVIDU DEL — služba za organizacijo poslovanja — odgovorni nosilci za organizacijo in razvid del v TOZD, TOK, DSSP, IB — arhiviranje sprememb pravilnika — uporaba vsebine pravilnika M. G. — I. P. POSLOVIL SE JE BINI bruarja 1929 četrti sin je drvarske koče ali bi- bolezen ni ustavila am- STRMČNIK Bini. Mala višinska vake. Na terenu so de- pak je zahrbtno neopaz- kmečka domačija ni da- lali ves teden od zjutraj no smrtno delovala. La- Strmčnik Albin 16. marca to minilo že eno leto, ko se je končalo življenje STRMČNIK Albina, gozdnega delavca v pokoju. Na mali kmečki domačiji Prepad pod vrhovi Raduhe iim Smrekovca se je zakoncema STRMČNIK Francu in Frančiški rodil 26. fe- jala dovolj kruha za vsa lačna usita, zato sta starejša sinova Gusti in Lojze odšla na Koroško ter se zaposlila kot gozdna delavca. Za njima je šel tudi naj mlajši brat Rini, ko je odslužil vojaški rok. Na Koroško je prišel delat leta 1953 in se zaposlil kot gozdni delavec sekač pri takratni Kmetij ski zadrugi v Črni. V letih ko se je Bini zaposlil je bila večina gozdnih delavcev nastanjenih po drvarskih kočah ali iz skorje narejenih bivakih. Ob sobotah so se vračali k svojim družinam ali svojcem, v nedeljo popoldan ali pa zarana v ponedeljek pa so se vračali s polnimi nahrbtniki hrane v svo- do mraka. Hrano so si kar sami pripravljali, ki so jo prinesli s seboj v nahrbtnikih. Med delavci te generacije je bil tudi Bini. Ko je delal na Koroškem, je spoznal tudi svojo ženo Lenčko. Poročila sta se novembra 1956. leta. V zakonu sta imela štiri otroke, tri sinove in hčer. Tako je Bini z ženo Lenčko ustvaril svoje ognjišče na Koroškem, tostran Smrekovca. Nazadnje sta z ženo kupila majhno kmetijo v Bistri, p. d. Brezovnik. Zaradi poklicnih bolezni gozdnih delavcev se je tudi Bini predčasno invalidsko upokojil koncem leta 1981. Z upokojitvijo se njegova ni za novo leto je še poslednjič šel, a že ves izčrpan, voščit svojim prijateljem srečno novo leto. Januarja je dvakrat ostal v slovenjegraški bolnici, se kmalu vrnil domov, češ da ni več pomoči. Doma ga je žena Lenčka skrbno negovala. Po vrnitvi iz bolnice isi je. želel obiskov svojih prijateljev, sodelavcev in borcev, vendar se je kmalu zaprl vase. Le žena Lenčka ve in pravi, da ne more povedati in nihče si ne more misliti, v kakšnih mukah in trpljenju se je poslovil od Življenja. Alojz Kremzer Glasilo VIHARNIK Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mirkac, Jure Sumečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehr nični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1985. Večina rokopisov ni lektoriranih. Franjo Sgerm, dipl. inž. Nastanek in razi • |17 'OJ žag v Dravski do (2AGE NA SLOVENSKEM) lini 15. Pomen potočnih žag venecijank na vodni pogon Pomen teh žag za naše kraje je večstranski in to gospodarski, družbeni in politični, ter glede na posamezna obdobja in njihov razvoj — različen. Pomen žag je naraščal vse do leta 1780 počasneje, dalje pa vedno hitreje. Vzporedno z naraščanjem pomena se je večalo tudi število žag, njihova opremljenost, izboljševal se je vodni pogon. Z izpopolnitvami teh žag je naraščala tudi njihova zmogljivost od prvotnih 100 m3 obeljene hlodovine letno leta 1400 na 2000 m3 leta 1940. Začetek izgradnje žag pri nas sovpada z obdobjem, ko so kmetje — po nalogu fevdalcev — zaključili krčenje gozdov na dodeljeni »hubi« za poljedelsko-živino-rejske namene. Vsa kmetova družina je bila zaposlena izključno z delom za pridobivanje hrane za svojo družino, desetino graščini in za svojo čredo. Vzporedno s tem delom so bili zaposleni tudi s proizvodnjo surovin za obleko in obutev, ki se je v razviti domači obrti predelovala pretežno v zimskem času. Vse do izgradnje žag je bila družina, predvsem moška delovna sila, najmanj časa zaposlena z deli v gozdu. Tam so napravljali: —■ drva za kurjavo, — steljo za živino, letno steljo so dobivali s čiščenjem zaraslih pašnikov (jelša, breza, smreke, praprot), — rante za plotove in les za vozove in orodje, fižolovke in kolje, —• občasno les za strehe-šintie in skodlje, — občasno večje sečnje gradbenega lesa za izgradnjo ali popravilo hiš in gospodarskih poslopij, — kopali izvozne gozdne poti. Vozna živina, pretežno voli, redkeje krave, so vozili domov drva, steljo in drugi doma potrebni gradbeni les. Ves preostali prosti čas so se voli pasli na pašnikih ločeno od krav in ovac. Delo ljudi in življenje je potekalo v počasnem ritmu, premikanje vozov z blagom je potekalo z »volovsko brzino« treh kilometrov na uro, ki je bilo značilno za vse hribovske in višinske kmetije vse do konca 19. stoletja, ponekod pa do današnjega dne. Po izgraditvi žag se je razmerje del na kmetiji bistveno spremenilo. Moška delovna sila je bila od takrat dalje več kot 50 °/o razpoložljivega delovnega časa zaposlena z deli v gozdu. V maju in juniju so podirali drevje »na suš«, ga olupili in pustili mesec ali dva ležati in sušiti v gozdu. Veje so iz dostopnih mest odpeljali domov za steljo in drva. Z vejniki so jih očistili vejic in jih na kratko razsekali za steljo. Same veje (vejevino) so nato nasekali na okoli 50 cm dolge »pakleše« — palice za kurjavo. Za kurjavo so porabili tudi grčaste vrhače, zlome, rakaste dele debla, predvsem pa sušice. Le redko Samodcjna vodna žaga - tehnična risba. (Izdelal francoski arhitekt Villard de Honnecourt. Napis pomeni: »Na ta način si napravimo žago za samodejno žaganje«. Oznake a do . v originalni risbi - za delovanje projektiranega žagarskega obrata - je podal Feldhaiis. Glej Struna Albert: Vodni pogoni na Slovenskem, Lj. 1955, str. 106-108.) so sekali živa stoječa drevesa za kurjavo, ker je bilo drugega lesa vedno na pretek. Suha debla so nato razžagovali na hlode, jih očistili in po gravitaciji spravljali do poti ali cest, v mnogih primerih pa so jih izvlačili ali vlačili z volmi na ustrezna mesta do poti ali cest. Vozna živina, pretežno volovske vprege, izjemoma kravje ali konjske, je bila v tistih časih edina gibljiva energija, ki je bila na razpolago kmetiji. Dve tretjini delovnega časa je bila sedaj zaposlena z izvlečenjem hlodov v gozdu in z vožnjami hlodovine na žago in suhega žaganega blaga do Drave ali na železniške postaje. Za vožnje hlodov po gozdnih poteh so uporabljali »podele«, na cestah pa so morali dodati še »štirnik«, ker se hlodi niso smeli vlačiti po cestišču. Suho žagano blago so odvažali z dvo-osnimi vozovi. Za obdobja, ko je bila vozna živina potrebna za neodložljiva poljska dela, so na žago navozili že poprej več hlodovine na zalogo, da je lahko žaga nemoteno obratovala. Nekako v sredini 19. stoletja je prišlo z uvajanjem konjev do pomembne delitve dela med vozno živino. Konji so pretežno prevzeli vožnje hlodov do žag in žaganega blaga po cestah na postaje. Ponekod so te vožnje opravljali tudi z volmi, ki pa so se vedno bolj osredotočili na izvlačenje hlodovine do gozdnih poti ali cest in na vožnje drv in stelje iz gozda, po mehkih poteh. Hitrost premikanja gozdnega in žaganega blaga se je z uvedbo konjskih vpreg povečala z volovske na »konjsko brzino« s 5 km na uro. S tem se je povečal učinek prevozov in njihova ekonomičnost. Pomen žag (in z njimi vred gozdov) se je bistveno povečal od časa, ko so kmetije začele dobivati od prodaje žaganega blaga stalne in vedno višje dohodke, ki so tudi večkratno presegali dohodke od živinoreje. Pri ustvarjanju teh dohodkov, pa je glavno vlogo imela vozna živina, ki je s prevozi omogočila, da je žagano blago končno prišlo na trg in tam dobilo svojo uporabno vrednost. Tako je poleg žage vozna živina postala eden od glavnih pridobitvenih virov kmetije. Ko je končno odslužila v starosti 8,9 letih, so jo spitali in prodali mesarjem, navadno v presledkih 4—5 let. Za to se ni čuditi, če so kmetje najprej živini zgradili sodobnejše hleve in šele potem stanovanjske hiše za sebe. (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje s 15. strani) Višinskim in hribovskim Pohorskim kmetijam je živinoreja neposredno letno prinašala okoli 10—30% vsega dohodka, ostali del pa je dajal gozd z žago. Če pa upoštevamo še vrednost voženj, potem se ta delež poveča vsaj še za 10 %. Žage imajo tudi zaslugo, da so pragozdove bukve, jelke in smreke kmetje spremenili v gospodarske mešane gozdove jelke in smreke, v katerih je bukev skoraj povsod izpodrinjena z iglavai. Vrednost gozda so s tem neverjetno dvignili in ga spremenili v trajno surovinsko bazo svojih žag. Na ta način so postali gozdovi gospodarsko in življenjsko neločljivo povezani z žagami, ki so dajale trajen dohodek in s tem trdno in zanesljivo osnovo obstoja kmetij. Temu dejstvu gre zasluga, da so bili višinski predeli Pohorja nekoč gosto poseljeni. Ta višji dohodek je tudi ugodno vplival na zvišanje vsesplošnega standarda hribovskega prebivalstva. Najprej so poskrbeli za živino tako, da so nizke in lesene hleve zamenjali za zidane in obokane hleve s higienskimi ležišči in napajališči. Na to so prišle na vrsto stanovanjske hiše. Lesene nizke hiše z dimnico so zamenjale zidane hiše s štedilniki in velikimi okni. Higienske bivalne razmere za ljudi so se bistveno izboljšale in posredno s tem tudi zdravstveno stanje ljudi in delovna sposobnost. Sole, bralna društva, knjige in časopisi so dvignile splošno kulturno raven vsega hribovskega prebivalstva in ga gospodarsko in narodnostno okrepila in utrdila. Kmetije so se tekom zadnjega stoletja uspešno upirale mogočnemu nemškemu kapitalu, ki je s kupovanjem slovenskih kmetij gradil »most na Jadran«. Krajevni pomen žag je bil v tem, da so zaposlovale domače priučene žagarje in so s tem dajale od 123 do 155 družinam žagarjev ustrezne življenjske pogoje. Razen tega so dajale delo tudi domačim priučenim tesarjem na novogradnje, obnove in popravilo žag, jezov in žlebov. Dajale so kruh tudi številnim voznikom in njim potrebnim obrtnikom — kovačem, kolarjem in sedlarjem. Žagam gre tudi velika zasluga, da so se do takrat skoraj nedostopni višinski predeli, jarki in globače odprli z gozdnimi in krajevnimi potmi. Prevozi žaganega blaga pa so takorekoč izsilili izgradnjo trdnejših makadamskih okrajnih cest ob glavnih potokih Reke, Cer-kvenice in Vuhreščice, ob ostalih potokih pa so zadostovale solidnejše občinske poti. Poti in ceste so tesneje povezali med seboj razmetane hribovske kmetije, hkrati pa so žaganemu blagu odprle trajno odprto pot na svetovna tržišča, kjer je dobilo svojo tržno vrednost. Splošen pomen teh preprostih potočnih žag veneci-jank na vodni pogon je bil, da so hlodovino na mehanični način razžagale v različne in vsestransko uporabne polizdelke s trikratno povečano vrednostjo. Gozd kot surovinska baza žag, pa je dobil svojo pravo primarno ekonomsko vrednost, pri čemer pa posredni koristi niso upoštevane. Z izgradnjo jezov so dosegli dvojno korist — splošno, da so hudourniškim potokom preprečili njihovo erozijsko delovanje v njihovih strugah in lastno korist, ker so za svoje žage dobili brezplačno pogonsko vodno energij 0- Veliko ljudi je zaposlovalo tudi splavarjenje tesanega in žaganega blaga po Dravi. Tako je npr. Franc Pahernik iz Vuhreda imel v 19. stoletju stalno zaposlenih kar 20 splavarjev. Del tega blaga je pozneje prevzela železnica, ki je povečala prevoze v ton/kilometrih in tako povečala lastne dohodke. V času Avstro-Ogrske monarhije, je vse do leta 1914 žagano blago šlo pretežno v notranji izvoz iz Avstrije na Ogrsko. Med obema svetovnima vojnama pa je žagano blago z drugimi gozdnimi sortimenti sodelovalo s prek 30% v izvozni bilanci Jugoslavije in je zavzemalo prvo mesto med izvoznimi artikli. Žage edino niso mogle preprečiti velikega zadolževanja kmetov ne pred letom 1914, niti med obema vojnama, ki je postalo tako kritično, da je morala država objaviti moratorij. Nedvomno so te žage dale svoj zadnji koristni prispevek, čeprav že s polovičnim številom, k povojni obnovi v vojni porušene in izčrpane države. Na severozahodnem Pohorju so te preproste, navadne žage veneoijanke na vodni pogon skozi petstoletno obdobje vztrajno in koristno opravljale svojo gospodarsko, družbeno in politično nalogo, za kar jim gre vsesplošno in najvišje priznanje! KONEC Pripis V Viharniku je bilo tekom 1984. leta objavljeno okoli 47 odstotkov razprave: Nastanek in razvoj žagarstva v Dravski dolini. Zadnje poglavje je kratek povzetek najpomembnejših podatkov, izsledkov in zaključkov druge polovice razprave. To lahko zainteresirani dobijo na vpogled na Lesni Slovenj Gradec v gozdarskem sektorju DSSP. Bralce Viharnika obveščamo, da bo dopolnjena in razširjena razprava za vso severno Pohorje (Pohorsko Podravje) tiskana pri založbi Obzorja v Mariboru, predvideno leta 1985. Bralci boste o njeni izdaji obveščeni o času izdaje in možnosti nakupa, verjetno prek področnih TOK. Uredništvo ŠPORT IN REKREACIJA V LETU 1985 V januarju je komisija za šport in rekreacijo Lesne sprejela program športnih tekmovanj za leto 1985 In finančni plan, razprava pa je tekla tudi o problemih, ki so bili v prejšnjem letu prisotni pri organizaciji tekmovanj. Referenti za šport so se pritoževali, da je bilo obveščanje o nekaterih tekmah in akcijah v lanskem letu slabo. Dogovorili so se, da bodo v letošnjem letu obveščali udeležence tekmovanj pravočasno, najmanj 10 dni pred tekmovanjem. Razprava je tekla tudi o možnosti zaposlitve profesionalnega delavca za področje športa in rekreacije, vendar je večina referentov mnenja, da moramo v Lesni najprej poskrbeti za množičnost v posameznih TOZD, šele nato se bomo lahko pogovarjali o delavcu, ki bi za to področje skrbel. Program športnih tekmovanj za leto 1985 panoga mesec tekmovanja organizator sankanje 26. januar TP Prevalje veleslalom 9. februar GO Črna tek na smučeh 23. februar DSSP kegljanje marec TOK Ravne namizni tenis april TP Pameče kros maj TOK Radlje odbojka maj Interna banka kolesarjenje junij žaga Otiški vrh mali nogomet junij Blagovni promet pohod na Škrlatico avgust (Ivan Komprej, Jože Lenart) streljanje na glin. golobe september TOK Slovenj Gradec streljanje z zračno puško oktober TIP Otiški vrh šah november Nova oprema plavanje december TOK Ravne zimska lesariada marec komisija šahovska lesariada še ni dol. rok komisija srečanje STOL Kamnik junij komisija I. R-