Ve s t n i k. Iz zadnje sujc c. kr. deželncga šolskcira sveta. Imenrjvani so bili za diugc; ueno mesto na dvorazrednici v Šturiji tamošnja začasna učiteljiea, gilč. Etitilija Jurtnan; za mesto ufitelja-voditelja na jednorazrednici v Beli Peči stalni uiitelj v Gorjah na Koroškein, g. Alfred E i s e n h u t; za me.sto učiteljavoditelja na jednorazrednici v Suboiji stalni učitelj na ljudski šoli v Planini, g. Anton P e g a n ; za tret.je učno mesto na trirazrednici na Igu t.ainošnja začasnn učiteljica, gdč. Ana P r a p i- o t n i k ; za četrto učno mesto na štiiirazredni deški šoli v Kočevji stalna učiteljica v Radečah, gdč. Ana H o č e v a r ; za drugo učno mesto na dvorazrednici v Šinarjoti stalna učiteljica na ljudski šoli v Št-Petru pri Novetn Mestu. gdč. Ana pl. R a u s c h e r ; za mesto učitelja-voditelja na jednoitzrednici v Gribljali stalni učitelj na jednorazrednici v Velikih Poljanab, g. Ivan Z u p ane.c; za mesto naduoitelja ria dvorazrcdnici na Vačah stalni učitelj na Ijudski šoli na Dobravi pri Kropi, g. Fratu-isek Rn.jina. Ker sla se ljudski žuli v Dolu in Cirkljab razširili na dva razieda, imenovala sta se stalna uf-itelja na teli šolah, g. Henrik Vizjak ing. Siinon L o m š e k stalnima nadučiteljerna. — Predsednik nekega krajnega šolskega sveta se je zaradi zaneniarjenja njegovega posla odstavil. Dnvolilo se ,je razšitjenje jednorazrednice pri Sv. Križi pri Kostanjevici '• dvorazrednico. Ker se je ljudska šola v Kostanjevici razširila na štiii tazrede, določile so se plače za učna rnesta. .,Hrvatska Matica" izda za 1. 189-2. osem jaku lepib knjig i. s. 1. Hrvatska Antologija. •!. Matica Hrvatska: .Spntnen knjiga", 3. Hoič: Slike iz občega zemljopisa III. 4. Mignet: Poviest Francezke revolucije. 5. Caric: Kiištov Kolumbo. 0. Šandor- Gjalski: Osvit. 7. Tomič J, E.: Pastorak. 8. Novak: Pod nehanjem, — in vse to za bore tri forinte. — Akn želi kdo izmed rlanov jako ukusnu vezane knjige, pridene pa še 4 gld. Prosim vse p. t. članove, da se bl.igovole v teku tega meseca s članarino oglasiti pri poverjeniku Matice Hrvatske v Sežani: i\latko Kante. Kako daleč je od zemlje do solnca J Marsikdo ¦ si je že to vprašanje stavil, pa ni vedel odgovora. Zvezdoslovci so zdaj izrauunali, da je zemlja oddal.jena od s ilnca 148,138.000 kiloinetrov. Da je od zenilje do solnca narejen raven pot, in bi kak človek hudil vsak dan \i ur, prišel bi do sulnca v 8117 letih in 52 dneb. (ihniiazijc. Avsttija iina 178 girnnazij, in sicer iJO nižjili, 0 realnih, \'.i't višjih, 17 realnili in višjib; 13iž jib vzdržuje država, 9 dežele, 15 mesta, 3 škofje, ltredovi, ^javni zakladi, 3 zasebniki; 97 je nemškili, 41 čeških, 24 puljskili, 4 laške, 1 rusinska, 3 srbske in lit-vaške, 8 dvojezičuib; 54 jih je na Češkem, "1S) v Galiciji, 26 na Nižjeavstri.jskein, i\ na Moravskeiu, 10 m Tirolskem s Predarlsko, 8 na Štajersketn, pu 5 na Priinorskem in v Šleziji, po 4 na Zgornjeavstrijskem, Kranjskem in v Dalmaciji, po 3 na Koroškem in v Bukovini, 2 na Solnograškem. — Sedent i gimnazij ima pu več kot 600 dijakov namreč: černovice 821, Przemysl 775, četrta državna v Lvovu 737, Ljubljanska višja 681 (še vedno), Fr Josipova v Lwowu 621, Linc 611) in Rzeszow 60o; jednajst gimnazij iina po 500—600, dvaintrideset po 4()0—500. sedemintrideset po 300—400, šestinpetdeset 200—300, sedemindvajset po 100 do 200, osem pa manj kot 100 dijakov. Kealkc. Avstrija itna 79 realk; 16 nižjih in 63 višjih; 53 jih vzdržuje država, 16 dežele, 5 raesta, 1 javni zaklad, 4 zasebniki; 57 je neinških, 14 čeških, 4 poljske, 3 laške, 1 hrvaško - srbska; 21 jib je na Ceškem, 16 na Nižjeavstrijskem, 15 na Moravskem, po 4 v Šleziji in Galiciji, po 3 na Tirolskein in Štajerskem, po 2 na Zgornj»*avstrijskem, Tržaškem in v Dalmaciji, po 1 v ostalib kronovinah. Brez realke ni nobena avstiijska kronovina. — Najvef- dijakov, naturee 712, ima državna rcalka v Pragi; šest po 500-600, deset po 100—500, triiiajst po 300-400, osetuindvajset po 200—300, jednajst po 1(XI—200, osein pod 100. Zahvala. Slavno podporno društvo ,Narodna šola" je blagoizvolilo poslati za ubogo šolsko tnladino tukajšnje šole mnogo raznega šolskega blaga. Za ta velikodušni dar se v imeni uboge mladine podpisani iskreno zahvaljuje. Vodstvo trirazredne šole v Knežaku, dne 27. grudna 1892. V. Pin vodja. Zahvala. Tukajšnji gostilničar g. Frančišek Vidrih je izročil g. Ignaciju Gruntarju, c. kr. notarju v Logatcu, vsoto 188 gld., da jo porabi po svojej previdnosti v dobrodelne namene. Velecenjeni rodoljub in šolski prijatelj g. Gruntar je na to podaril gori omenjeno vsoto tukajšnji čoli, določivši, da se 140 gld. porabi za »olsko knjižnico, a 48 gld. za šolski vrt. Vsled toga blagodušnega darila bode inožno za tukajšnjo šolo oskrbeti omaro za knjige ter naročiti vse one primerne knjige za mladino, katerih šola še nima V imeni obdarovane šolske mladine kličem blagiina gospodoma Vidrihu in Gruntaiju: Lepa hvala in s 1 a v a ! Vodslvo dvorazredne ljudske šole v B e g u n j a h nad Cerknico, diie 1. prosinca 1893. Janko Lebnii, nadueitelj - voditelj. Zahvala. Slavno društvo »Narodna Šola« je blagoizvolilo za neznaten znesek podariti tukajšnji šoli obilo šolskega blaga, že prej pa za jako znižano ceno 8 gld. nam poslalo sledeča učila: zemljevid Avstrije, zemeljski poluti, stekleno in ebonitno palčico, koinpas in stroj za poočitovanje drobcev. Za oba darova izrekata podpisanca tem potein slavnemu društvu najiskrenejšo zahvalo. Motnik, 4. prosinca 1893. U. Konjar, Gašpctr Križnik, učitelj. predsednik krajn. š. sveta. Zahvala. Slavna »Narodna šola« je blagoizvolilaza letnino dveh goldinarjev poslati obilno šotskega blaga. V imeni obdarovanih šolarjev izreka podpisanec tej prekoristni družbi najtoplejšo zvhvalo. A. Lunaček, nadučitelj, prvomestnik krajn. šol. svetu. Na Trebelnem dne 1. prosinca 1893.