mS£X)VESECm in 10.349 za inserato. Podružnica! Ixha)a iitk dan f|otra| razen ponedeljka ia dneva po pratnOra. Filial«« u . (Novo mula Novo mesto. Uredolltvo la npr.v«! Kopitarjev. 6. L|ubl|anm. § ...... Izključna pooblaščen k a za oglaSevanJe Italijanskega ln tnjeg« | Redazlon., Anmlnlstrazlone, Kopitarjev« 6, Lubiana. 3 Concesslonaria escluslva per la pnbbllcfta dl proven enza italiana Izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. 1 Telefon 4001-4005. i ed eatera: Unione Puhblicitš Italiana S. A„ Milano. II BoIIettino No 626 Attivita di patfuglie nella zona di Mechili 17 appareechi inglesi abbattuti II Quartiere Generale delle Forze Ar-mate comuniea: Nella zona di Mechili attivita di pat-tuglie. Ieri sono stali reiteratamente attnccati dalla aviazione italo ■ tedesca importanti obiettivi avversari nella L i 1) i a c nella iso-la di Malta. In vivaci srontri di grosse for-mazioni aeree risultano coinplessivaniente abbattuti 17 nppareerlii inglesi del quali 15 acl opera della caccia germanica, dne della nostra. Altri velivoli britannici sono stati di-strutti al suolo. In E g e o un acroplano nemico, colpito da nostri aerosiluranti e preripitnto in mare. Nelle prime ore stamane si e avuto un tentativo di ineursione su Castelvetra n o : La difesa contraerea, con pronto intrr-vento, ha incendiatn un bombardiere >Wel-lington« il cui equipaggio «li 6 Neozelandcsi e stato catturato. Altro apparerchio dello stes-so tipo e stato ohbligato da un carciatore ger-manico ad atterrare nei pressi di M o d i c o : II velivolo e rimasto intatto e l'cquipnggio di sette. persone c stato fatto prigioniero. Vojno poročilo št. 626 Delovanje palrol pri Mekiliju 17 angleških letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na bojišču pri Mekiliju delovanje pa-trol. Včeraj je italijansko - nemško letalstvo ponovno napadlo važne nasprotne cilje v Libiji in na otoku Malti. V živahnih bitkah velikih letalskih skupin je bilo sestreljenih 17 angleških letal, 15 so jih uničila nemška lovska letala, 2 pa naša. Druga angleška letala so bila uničena na tleh.. Na E g e j s k e m morju je padlo v morje sovražno letalo, zadeto od naših torpednih letal. V^V prvih dnnašnjih jutranjih urah je bil h ^ušen napad na Castelvetrano; lletalska obramba je takoj posegla vmes u :"t ^ažgala en bombnik >WelIington«, fi- Japonski načrti za bodočnost Programatičen govor ministrskega predsednika Toja o japonskih vojnih ciljih po zasedbi Singapurja - Zastopniki zavezniških držav čestitajo - Japonska bo vojno neumorno nadaljevala gai /3adka, sestoječa iz 6 Novozelandčanov, je bila ujeta. Drugo letalo istega tipa je nemško lovsko letalo prisililo, da jc moralo pristati blizu M o (1 i c a ; letalo je ostalo nepoškodovano, posadka 6 oseb pa je bila ujeta. Kralj in Cesar sprejel Merlika Kruja Rim, 17. februarja. AS. Danes zjutraj je Kral j in Cesar sprejel albanskega ministrskega predsednika senatorja Merlika Kruja, s katerim «c je dolgo časa pogovarjal Hitler odlikoval generala Cavallera Rim, 17. febr. AS. Na sedežu italijanskega vrhovnega poveljstva je nemški vojaški odposlanec general von Rintelen včeraj izročil načelniku glavnega 6tana generalu Cavalleru odlikovanje viteškega reda železnega križa. Odlikovanje mu je podelil Hitler v priznanje za delo v vrhovnem poveljstvu po Ducejevih navodilih in kot načelniku vrhovnega glavnega stana v boju, ki 6e v popolni vzajemnosti bije na vsel] frontah, zlasti pa na Sredozemskem inorju in na libijskem bojišču. Duce in maršal Kvaternik sta si ogledala letalske naprave Rim, 17. febr. AS. Duce in maršal Kvaternik, vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih sil, sta ▼ spremstvu načelnika glavnega stana generala Cavallera in državnesa podtajnika za letalstvo Fougierja, nekje v srednji Italiji obiskala po-izkusne naprave kraljevega letalstva. Potem sta pregledala nove vrste letal in poizkusna letala, ki so jih potem pokazali tudi v letu. Maršal Kvaternik je večkrat v zelo toplih besfdah iz-»ekel občudovanje za vse, kar je lahko videl. Tokio, 17. februarja. AS. Včerajšnja seja japonske zbornice ie potekla v mogočnem navdušenju. Ko je ministrski predsednik Tojo povedal. da je Singapoore padel, so vsi poslanci planili na noge in bučno ploskali. Pri seji sta bila navzoča italijanski in nemški poslanik ter zastopniki Mandžurije, Kitajske, Romunije in Finske ter Madžarske. Govor so poslanci neprenehoma ustavljali z odobravanjem in navdušenim ploskanjem. Na koncu je vsa zbornica klicala zmagi, cesarju, vojski, mornarici, letalstvu ter bodočnosti Japonske in velike vzhodne Azije. Po kratkem opisu dosedanjega poteka vojne je Tojo nadaljeval: V tem zgodovinskem trenutku hočem še enkrat ponoviti prizadetim pokrajinam in narodom, kakšni so pravi nameni Japonske. 1. Japonske čete napadajo Birmo. Vojaške postojanke tam zapovrstjo padajo v njihovo roke. Pravi cilj Japonsko v Birmi je uničili tamošnja angleška vojaška oporišča ter odrezati pot za ameriško in angleško pomoč vladi maršala Čangkaj-ška. Berinanskega ljudstva Japonci nimajo za pravega sovražnika, toda Birma se mora osvoboditi angleške oblasti in Japonska ji bo ponudila svoje sodelovanje in dala Birmo Birmancem. 2. Japonska pričakuje, da bo Indija prišla v svoj pravi položaj, ki je izražen v geslu: »Indija Indijcem l< Japonska se ne bo obotavljala dati indijskim domoljubnim prizadevanjem tudi lastno pomoč. Če bo Indija odpovedala pri svojem poslanstvu ter pozabila na svojo zgodovino in izročila in še dalje ostala Angliji na razpolago, se mora bati, da bo prilika za prerojenje indijskega naroda morda za vedno izgubljena. 3. Holandske vojne sile. ki se upirajo ob sodelovanju z Združenimi državami in Anglijo, bo Japonska do kraja pobila. Če bo pa prebivalstvo v holandski Indiji razumelo naše prave namene ter sodelovalo z nami pri ureditvi velike vzhodne Azije, bomo spoštovali njegove želje in njegova izročila ter ga bomo rešili samosilniške vlade beguncev holandske vlade, ki je samo strašilo v rokah Amerike in Anglijo. 4. Avstralija in Nova Zelandija bi se tudi morali izogniti nekoristni vojni s tem, da ne zaupata Združenim državam in Angliji, ki ne zaslužita, da bi drugi narodi bili odvisni od njiju. Ali bodo ljudstva v teh pokrajinah uživala srečp in blagostanje ali ne, je odvisno samo od dejstva, ali bodo njune vlade razumele prave japonske namene in zavzele lojalno ter pravično stališče do Japonske. 5. Z zasedbo Singapooreja se je1 podrla ena stran proti japonske obkolitve. Zaradi neubranljivega napredovanja japonskih čet je takoimenovana birmanska cesta na tem, da bo v kratkem prerezana. Posledica za Čangkajškovo vlado bo, da se bo znašla tik pred osamljenjem in brez pomoči. Japonska je trdno namenjena, dati ji končni udarec. A kakor sem že večkrat dejal, je stališče Japonske do kitajskega ljudstva tako, da Japonci vidijo v njem brata. Japonska misli urediti veliko vzhodno Azijo ob mcdsel>ojni pomoči s kitajskim ljudstvom. Zato je treba odkritosrčno objokovati, da kitajsko ljudstvo slabo vodijo nekateri poglavarji, ki so izgubili pravo pot in mora zaradi tega kitajsko ljudstvo biti v bednih razmerah in to v tem slavnem trenutku, ko žo vstaja velika vzhodna Azija. 6. Glede Južne Amerike in drugih nevtralnih držav sem trdno prepričan, da bodo hotele razumeti naše prave namene in da ne bodo zagrešile norosti, da bi hodile v ogenj po kostanj za Združene države in Anglijo. 7. Ob tej priliki z japonskim ljudstvom vred izražam globoko spoštovanje našim zaveznicam za sodelovanje in za dobro.voljo, ki so jo pokazale. Povod za glohoko hvaležnost nam je dejstvo, da Mandžurija, narodna vlada kitajske republiko, Siam in francoska Indokina korakajo z Japonsko proti ustvaritvi skupnega blagostanja v veliki vzhodni Aziji in važno je tudi. da Nemčija in Italija z drugimi zaveznicami zdaj dosezata sijajne zmage v tesnem sodelovanju z Japonsko, za uvedbo noveca svetovnega reda in za ureditev nove Evrope. Izražam globoko spoštovanje do njihovih pogumnih naporov in odkritosrčno željo, da bi so njihovi vojni uspehi še pomnožili. Na koncu se je ministrski predsednik v imenu vsega japonskega ljudstva obvezal, da bodo Japonci dosegli svoj vojni cilj. Tokio, 17. februarja. AS. Major Nakahaima, načelnik tiskovnega oddelka suhozemske vojske, jc izjavil v radijskem govoru, da bo, naj bi delovala Japonska v bodoče v kateri koli smeri, Singapur ostal za vedno najvažnejše japonsko pristanišče. Tokio, 17. febr. AS. Iz Bataana poročajo, da 6o japonska letala metala na Corregidor letake, ki objavljajo Amerikancem padec Singapurja in jih ponovno pozivajo k predaji. Singapur odslej šonanko Tokio, 17. februarja AS. Japonci so spremenili ime Singapurja. ki se bo odslej imenoval Sonanko, kar pomeni svetlo pristanišče na jugu. Čestitke zaveznikom Tokio. 17. februarja. AS. Vojaški prilmfniki zavezniških držav so obiskali poveljstvi japonske vojske in mornarice in čestitali k zavzetju Singapurja. Čestitali so I ksc. Mario Indelli, veleposlanik Italije, nemški poslanik general Ott, poslaniki Mandžukua. nankingške vlade, poslaniki drugih članic trojne zveze, poslanik Tajske in generalni guverner Koreje. Japonci so potopili že 33 podmornic Tokio, 17. februarja. AS. Na včerajšnjem zasedanju japonskega parlamenta je mornariški minister admiral šimadB povedal, da so Japonci od začetka vojne med Združenimi državami in Anglijo potopili 33 sovražnih podmornic. Sovjetski oddelek uničen jugovzhodno od Vjazme Sovjeti so imeli nad 5000 mrtvih, mnogo ujetnikov in so izgubili mnogo gradiva — Drzen podvig nemških podmornic v Karibskem morju Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 17. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pri bojih na srednjem odseku vzhodnega bojišča se je nekemu sovražnemu odd"lku posrečilo prebiti naše vrste 80 km jugovzhodno od Vjazme. Po trdih bojih je bil v prolinapndu obkoljen in uničen. Ostnlo je 1848 ujetnikov, 17 oklepnih vozil, 86 topov, stotine strojnih pušk, metalcev granat, sani in mnogo drugega gradiva je padlo v naše rok". Poleg tegn so doslej ugotovili na bojišču nad 5000 mrtvih sovražnikov. Churchillov govor o usodi angleškega imperija Napovedal je trde boje ter hude udarce za angleški narod Madžarski regent bo dobil namestnika Budimpešta, 17. febr. AS. kakor je bilo jav-Ijeno, je min. predsednik Bardossy v posl. zbornici prebral pismo, ki mu ga je poslal kraljevi namestnik Horthy. V pismu pravi: »Letos bom izpolnil 74. leto 6taro6ti in v bližnjih dneh bo 23 let, odkar me je zaupanje madžarskega naroda postavilo na čelo države. Čeprav čutim, da sem še Dri polnih telesnih in umskih močeh, mi daje teža jCt vendarle čutiti breme, izvirajoče iz napornega dela, ki ga kot vodja države opravljam že več ko dvajset let. Ker je zakon o podname6tniku že 6to- fc Rim, 17. febr AS. Churchill je zaradi porazov, ki jih je doživel zadnje dni, imel govor, s katerim je poskušal zmanjšati zgod. pomen zadnjih mesecev vojne, primerjajoč sedanji položaj s stanjem pred letom dni. Rekel je, da bo zadnji poraz imel tudi hude posledice. Singapoore je padel. Ves Malajski polotok je zaseden po sovražniku. Nove nevarnosti se kopičijo okrog nas in nobena nevarnost iz preteklosti ne tu ne tam se ni zmanjšala. Pred dobrim letom, je nadaljeval Churchill, smo bili sami, osamljeni v boju proti Hitlerju in Mussoliniju. Morali smo braniti Egipt, dolino Nila in Sueški prekop, razen teca pa smo morali dovažati čez Atlantslto morje živež, surovine in strelivo ob neprestani nevarnosti pred nemškimi in italijanskimi letali in podmornicami. Dovažali smo torej stvari, brez kalejih ne bi mogli živeti niti nadaljevati vojne. Vse to moramo delati tudi dandanes. Kakšne so torej danes angleške možnosti, slabše ali boljše od onih v 1. 1941? Kaj je z imperijem in s skupnostjo britanskih narodov? Ali je položaj boljši ali slabši od takrat? Velika Britanija ne hi bila sposobna braniti Južnega Tihega oceana in Vzhoda pred japonskim napadom, medtem ko se je bojevala z Nemčijo in Italijo, ki sta se dolga leta pripravljali na vojno, ko se je sama morala vojskovati na severu, v Sredozemskem morju in na Atlantiku. Toda posrečilo se nam je, da smo obdržali glavo nad vodo in ohranili svoje mesto. Posrečilo se nam je nakopičiti potrebne zaloge živil, da smo se ohranili pri življenju in tako mogli nadaljevati vojno. Le s skrajnimi na- pil v veljavo, izražam željo, da bi parlament izvolil podnamestnika. Nočem uporabiti dane mi pravice, da lahko 6am določim podnamestnika. ker želim, da bi se pokazala voija zbornice in po njej madžarskega naroda, ki naj si svobodno izbira za to nalogo najbolj pripravno osebo. Zato Vas prosim, gospod ministrski predsednik, da bi sklicali narodno skupščino.« Poslanci so 6toje poslušali to sporočilo v znak vdanosti namestniku. Prav tako so 6 spoštovanjem sprejeli pismo v senatu, ko ga je ministrski predsednik prebral. Prihodnji četrtek 6e bosta sestali obe zbornici in izvolili podnamestnika, ki ga bo predlagala vlada V60gla6ju s parlamentarno večino. I pori nam je uspelo obdržati postojanke v dolini Nila in na Srednjem vzhodu. Sredozemsko morje je zaprto za vse naše prevoze in vse ladje morajo pluti okrog rta Dobre nade. To nam pove, da lahko naše ladje narede povprečno le po tri vožnje na leto. Vse, kar smo bili storili, so opravičili naši napadi na sovražnika. Trdo smo se borili v libijski puščavi, kjer bo izbruhnila še nova vrsta bitk. Kako bi torej mogli v takšnem položaju, pod udarci in stalnimi grožnjami, poskrbeti za zadostno varnost v Vzhodni Aziji pred navalom železa in ognja, ki ga je v nas sprožila Japonska? Odkrilo vam povem, da si nisem mislil, da bi se mogla .Japonska udeležiti vojne proti britanskemu imperiju in proti Združenim državam. Nisem si mogel misliti, da bo Japonska zagrešila to napako. Toda sedaj, na današnji večer, Japonci slavijo zmago in njihovo veselje se sliši po vsem svetu. Priznamo, da smo bili potolčeni. Tisto, v kar smo bili prepričani, da bo nezavzemljiva trdnjava in varuh ozemelj in otokov Tihega oceana, namreč ameriška vojna mornarica in njena vojska, listo se je podrlo. V tako odprtino so se vsuie Japonske oborožene sile. Tako v zraku kakor na tleh in na morju so se japonske sile pokazale kot strašne. To dokazuje, da bi tudi v primeru, če bi bili bolje pripravljeni kakor smo bili, ne imeli niti najmanjše možnosti, da bi zadržali japonski naval, ko pa imamo stalno na vratu nacionalnosocialistič-no Nemčijo in fašistično Italijo. Toda »tisti hudi čask (ki jih je Churchill napovedal v svojem zadnjem govoru v spodnjem domu) še niso prešli in zato se bo treba boriti še dolge mesece, treba bo še trdih bojev in preživeti še hude udarce, trde in hude izgube in še mnogA trpljenja bo prišlo nad angleški narod. Zavoljo tega moramo podvojiti svojo odločnost in še tesneje strniti našo edinost. Drugače bomo naredili največjo neumnost in smrtno napako tako zase kakor tudi za tiste, ki so z nami. Vse, na kar zidamo, bi se podrlo. Ko je povabil britanske narode, naj se še bolj povežejo v skupnost spričo groženj, ki bodo prišle, je Churchill navedel za primer boljševike, o katerih so vsi mislili, da jih bo preplavil nemški vojni stroj, pa so se vendarle znašli in začeli s protiofenzivo. Churchill je nato pozval britanski narod, naj se zave svojih narodnih dolžnosti in naj tako da vladi trdne oprijema, da se bodo popravile vse napake vojne in da vojni napori ne bodo zaman. V časn med 14. in 17. februarjem je bilo » bojih na vzhodu zaplenjenih ali uničenih skup. no 78 tankov in 114 topov. Sovjetske letalske silo so izgubile včeraj 41 letal; 4 naša letala so pogrešana. Nemške podmornice so vdrlo v Karibska morje ter potopile pred otokoma Aru ha in Cu-rac a o tri potrolejske ladje s skupno 17.100 tonami ter obstreljevale s topovi petrolejske ralinerijo in pristaniško napravo. V Severni Afriki ni važnih hojev. Pred Aleksandri jo je nemška podmornica napadla skupino angleških vojnih ladij, v kateri je bila ena križarka in (rije rušilci. Dve sovražni edinici sla bili s torpedi težko poškodovani. Pri poletih nekaterih bombnikov na nemški zaliv jc bilo v pretekli noči sestreljeno eno sovražno letalo. Berlin, 17. febr. AS: 14. februarja so nemške čete na srednjem odseku vzhodnega bojišča uničile večje sovjetske oddelke, ki so jih najprej obkolile. Ta uspeh je bil dosežen navzlic silovitemu mrazu in težkim pogojem, v katerih je potekala bitka. Med 13. in 14. februarjem so boljševiki, ki so na južnem odseku napadali v za|>orednih valovih, pustili na bojiču 4500 mrličev. Tudi na ljenin-grajski fronti so imeli Sovjeti pri poskusih, zlomiti nemški obroč, velike izgube v ljudeh in gradivu. Hitler odlikoval maršala Antonesca Berlin, 17. februarja. AS. Pri zadnjem obisku, ki ga je opravil maršal Antonescu v Hitlerjevem glavnem stanu, je Hitler odlikoval visokega romunskega gosta z velikim križem zlatega nemškega orla. t Nesposobnost angleške vojne mornarice Rim, 17. febr. AS: 5. da odloča o pritožbah glede prispevkov in doklad. Člen 20. Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad upravlja Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine po določbah naredbe št, 3 z dne 13. januarja 1942-XX, po teh dopolnilnih določbah in po notranjih predpisih Zavoda. Proračunsko leto Blagajne se začne 1. januarja in se konča 31. decembra vsakega leta. Prva proračunska doba se je začela 1. dec. 1941-XX in se konča z 31, decembrom 6942-XXI. Člen 21. V proračun vsake poslovne dobe spadajo bremena in posebni poslovni izdatki; sorazmerni delež splošnih izdatkov Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in drugih ustanov, ki jih določi Visoki komisar po podpisanih prispevkih, ko je dobil mnenje odbora, in prispevek za poslovanje Inšpekcije dela. Od čistega prebitka vsake poslovne dobe je določen odstotni delež, ki ga odredi Visoki komisar po dobljenem mnenju odbora, za rezervni sklad. Ostanek prebitka določi Visoki komisar po zaslišanju odbora za pospeševanje izobrazbe in spo-polnjevanja delavcev ter v prid akcijam za zaščito rodbine. Člen 22. Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad zastopata 'pred oblastvi in nasproti drugim osebam skupno in pravnovcljavno predsednik in ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ali njiju namestnika. Člen 23. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine nadzoruje poslovanje ustanov iz člena 1. te naredbe, kolikor se tiče Blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad. Člen 24. Pooblaščene zavarovalne ustanove ne smejo v nobenem primeru trajno ali prehodno uporabljati vsote, pobrane za Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad. Od pobranih, a še ne odvedenih prispevkov se računajo 6%ne zamudne obresti. Člen 25. Za poslovanje Blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad vodi Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ločeno posebno knjigovodstvo. O finančnem poslovanju Blagajne sestavlja mesečne, tromesečne in letne obračune. Najkasneje do 28. februarja vsakega leta se ^ mora sestaviti letni računski zaključek za minulo t leto s posebnim poročilom o delovanju in denar- nem poslovanju Blagajne in z vsemi potrebnimi statističnimi podatki. Tako obračuni kakor računski zaključki se morajo, ko jih je pregledal nadzorni odbor, predložiti v odobritev odboru za rodbinske doklade. Člen 26. Vseh taksnih pristojbin so oproščeni vse listine, knjige, vloge, predlogi, prijave, seznami itd. in vsi sodni spisi, ki se nanašajo na izplačevanje rodbinskih doklad med Zavodom in njegovimi krajevnimi organi z ene strani ter upravičenci ali delodajalci z druge strani, kakor tudi med Zavodom in državnimi, pokrajinskimi, občinskimi in cerkven, oblastmi, zavodi in ustanovami. Člen 27. Delavec, ki bi oškodoval Blagajno s tem, da bi neupravičeno prejemal doklade, mora povrniti Blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad vse neupravičeno prejete doklade in stroške postopka. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je v takem primeru dolžan zadržati doklade, dokler ni poravnana povzročena škoda. Ce je povzročil delavec škodo Blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad z delodajalčevo vednostjo ali pomočjo ali po njegovi malomarnosti, ie delodajalec z delavcem solidarno odgovoren za povzročeno škodo. Člen 28. Ce dejanje ni huje kaznivo, se kaznuje v denarju od 100 lir do 1000 lir: 1. delodajalec, ki pristojni zavarovalni ustanovi ne da o pravem času osebnih ali rodbinskih podatkov in drugih dokazilnih listin delojemalnika ali ki ne prijavi delavčevega vstopa v Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad ali njegovega izstopa iz nje ter vseh sprememb glede delavčevih osebnih in delovnih razmer ali o njegovem rodbinskem stanju; 2. delodajalec in vobče vsi, ki vodijo delo, če nočejo biti pri ovadbah funkcionarjem in nadzoro-valnim organom na pomoč ali jim dajati podatke ali potrebne listine zaradi uporabe predpisov o rodbinskih dokladah, ali ki jih dajo vedoma ne-resnične in nepopolne; 3. kdor odda neresnično izjavo ali stori druga dejanja prevare, da priskrbi sebi ali drugim rodbinske doklade. V denarju od 20 do 200 lir se kaznuje delavec, ki ne sporoči imena delodajalca glavne zaposlitve ali ki ne sporoči o pravem času delodajalcu spremembe v rodbinskem stanju. Člen 29. Kazniva dejanja iz člena 28. te naredbe sodijo krajevno pristojna upravna oblastva prve stopnje po skrajšanem postopku, določenem z naredbo z dne 26. januarja 1941-XX St. 8. Denarne kazni se stekajo v Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad. Člen 30. Uporabljanje naredbe št. 3 z dne Kralj in Cesar dovolil, da se sme Bleiweisova cesta imenovati po njegovem visoke^ imenu Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar je blagovolil sprejeti željo ljubljanskega občinskega sveta in je dovolil, da so dosedanja Bleiwoisova cesta sme imenovati po Njegovem Visokem Imen«. Občinski svet je zato odredil naslednjo spre-membmo v imenovanju mestnih ulic: BleiweIsova cesta dobi ime »Knrzo Viktorja Rmanuola III«; Aleksandrova cesta sc imenuje poslej »IJlica 3. maja«; Kralja Petra trg se imenuje poslej »Rimski trg«. Komisar občine Mozelj Fašist Bragaglia Annibale je bil z odlokom imenovan za komisarja za izredno upravo občino Mozelj, kjer nadomešča fašista Vescia Francesca. Nagrade za sporočilo o vojnem plenu Sporoča se, da je Vojno ministrstvo določilo naslednje denarne nagrade civilnim osebam, ki mu spnroče, kje se nahaja vojni plen: do vrednosti 10.000 lir vojnega materiala 1.8%; od 10.0IH1 do 100.000 lir znaša nagrada 4%, najmanj pa 800 lir; nad 100.000 lir 2% od najnižjega zneska 4000 lir. Tesno prijateljstvo med Italijo in Hrvatsko Zagreb, 17. febr. AS. V listu .Gospodarstvo« je izšel članek z naslovom: .Italija in Hrvatska«, kjer beremo med drugim: Dobri in prijateljski od-nošaji med kraljevino Italijo in Hrvatsko temelje na dolgih izkušnjah in izhajajo iz dolge preteklosti, zlasti od takrat, ko je ustaško gibanje začelo osvobodilni boi. To dejstvo je globoko zasidrano v duhu in spominu ne samo državnikov, ampak tudi celotnega hrvatskega ljudstva. To je tudi pogojeno v zemljepisnem položaju, ki omogoča ustvaritev tesnih stikov s sosednim italijanskim narodom. Poleg fega je imela ustanovitev neodvisne hrvalske države in njen začetni razvoj zelo veliko podporo v prijateljski in zavezniški Italiji. Obletnica turško-bolgarskega prijateljstva Sofija, 17. febr. AS. Ob včerajšnji prvi obletnici prijateljske izjave med Turčijo in Bolgarijo so pisali vsi sofijski listi. Li6t «Daca« je objavil od merodajnih krogov inspiriran članek, katerem Člen 30. Uporabl|an)e naredbe št. i z dne . inerouaimu iuoyuv lno^iniau L.*..™, v »un, 13. januarja 1942-XX in te naredbe nadzoruje ln- | pravi «Preteklo leto so Bolgari in Turki v /renutku spekcija dela Visokega koraisariata. Člen 31. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 9. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino! £milio Grazioli. naraščajoče mednarodne napetosti razjasnili medsebojne odnošaje. Po podpisu te izjave so nastale v Bolgariji velike ozemeljske spremembe, toda nove priključitve niso spremenile načel prijateljstva in dobrega sosedstva, ki so temelj boigarsko-tur-ških odnošajev. Ti odnošaji so torej vedno prijateljski in miroljubni in bolgareko-turška izjava z dne 17. februarja 1941 je še nadalje v veljavi. Začasni predpisi o proračunu Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja t041-XIX št. 201, smatrajoč za potrebno, da se do dokončne ureditve stvari izdajo za izvrševanje proračuna začasni predpisi in upoštevaje zahteve in predloge ministrstva za finance, glavnega državnega računovodstva iz razpisov z dne 14. decembra lfHl-XX št. 116.173 in z dne 9. januarja 1942-XX št. 100.0«, odreja: Člen 1. Proračun Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino izvršuje Visoki komisar ob lastni osebni odgovornosti. Člen 2. Proračunsko leto se glede izvrševanja proračifna Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino začne s 1. januarjem in se konča z dnom 31. decembra. Člen 3. Predlog proračuna Vis. komisaTiata se sestavlja do nadaljnje drugačne odredbe v obliki bivših jugoslovanskih banovinskih proračunov. Proračunski predlog se mora predložiti v odobritev ministrstvu za finance. Člen 4. Pri sestavi proračunskega predloga sodelujejo upravni uradi Visokega komisariata in ravnateljstvo računovodstva; upravni uradi predlagajo potrebne postavke z obrazložitvami; ravnateljstvo računovodstva pa vzporedi in povzame podatke, dobljene od teh uradov. Proračun je samo eden. Zato obsega dohodke in izdatke, kakor so se po bivših jugoslovanskih predpisih nanašali bodisi na državo bodisi na banovino (pokrajino). Vendar je treba navesti dohodke in izdatke ločeno, po črkah, toda v istih partijah, kakor se pač nanašajo na državo ali na banovino (pokrajino). člen 5. V proračun se morajo postaviti vsi zneski, ki so kakor koli dohodki ali izdatki Visokega komisariata, izvzemši tiste, ki se nanašajo na podjetja s samostojno upravo in svojim proračunom. Proračuni teh podjetij pa se priključijo kot priloge splošnemu proračunu Visokega komisariata. Člen 6. Dohodki in dobički kakršnega koli izvora se ne smejo uporabljati za zvišanje postavk izdatkov, kolikor ni odrejeno v členu 10. drugače. Vsote, ki jih iz kakršnega koli, tudi izrednega in izjemnega razloga pobero uradi Visokega komisariata, se morajo po členu 8. komisarske odločbe z dne 29. julija 1941-XIX št 500 takoj v celoti odvesti Hranilnici Ljubljanske pokrajine na tekoči račun, ki ga ima pri nji Visoki komisar. Člen 7. Proračun Visokega komisariata mora biti glede dohodkov im izdatkov uravnovešen. Država pa sme, če se tako ravnotežje ne da doseči, izjemno prispevati v neogibno potrebni meri. Državni prispevek, ki bi bil potreben za uravnovešanje dohodkov in izdatkov Visokega komisariata, se vpiše v proračunu v posebno poglavje dohodkov. Temu prispevku ustrezni proračunski izdatki se vpišejo v proračun ministrstva za finance. Člen 8. Morebitni prebitek ob sklepu proračunskega leta se upošteva kot izredni dohodek v naslednjem proračunu. Člen 9. Visoki komisar je upravičen prenesti vsote iz enega proračunskega poglavja v drugo in osnovati s temi vsotami v proračunu tudi nova poglavja z obrazloženimi, po ravnatelju računovodstva predpisno vidiranimi odloki. Ti odloki se morajo priobčiti glavnemu državnemu računovodstvu in priložiti zaključnemu računu iz člena 11. Če se pa posamezne prvotne postavke po teh odlokih tako spremenijo, da 7.nn5sir> sprememhe nad en milijon lir, je za to potrebna predhodna odobritev ministrstva za finance, Takšna odobritev je potrebna, ne glede na znesek, tudi za zvišanje postavk, ki se nanašajo na izdatke za osebje, reprezentančne doklade in zaupne politične izdatke. Člen 10. Po bivšiib jugoslovanskih določilih se ustanavlja v proračunu Visokega komisariata »rezervni kredit«. Z odloki Visokega komisarja, predpisno vidiranimi po ravnateljstvu računovodstva, se smejo jemati iz tega kredita in vpisati v posamezna poglavja proračuna ali v nova poglavja za višje ali za nepredvidene izdatke potrebne vsote. Za odvzem zneskov nad 100.000 lir je potrebna predhodna odobritev ministra za finance. Člen 11. Če sc pokaže med proračunskim letom potreba po novih ali višjih izdatkih in zanje ni moči poskrbeti po prednjem členu 9., se smejo, ako presegajo že popolnoma ugotovljeni dohodki Visokega komisariata višino dohodkov, predvidenih za celo proračunsko leto, kriti novi ali višji izdatki iz presežkov pri teh dohodkih s tem, da se po predhodni odobritvi ministra za finance vnesejo v proračun potrebne spremembe. Člen 12. Do konca meseca aprila pošlje Visoki komisar glavnemu državnemu računovodstvu zaključni račun za minulo proračunsko dobo. Zaključni račun sestavi ravnateljstvo računovodstva. računu se priložijo odloki o spremembah v proračunu, finančno stanje konec proračunskega leta kakor tudi obrazložitveno poročilo. Člen 13. Zaključni račun obsega: a) od 1. januarja do 31. decembra predpisane in v plačilo dospele dohodke; b) angažirane izdatke za isto dobo, najsi so likvidirani ali ne; c) po izterjevalnih organih pobrane zneske, vplačila v Hranilnico Ljubljanske pokrajine in v omenjeni dobi opravljena izplačila. Člen 14. Ravnateljstvo računovodstva sestavi sporazumno s pristojnimi upravnimi uradi do dne 30. junija 1942 izkaz o imovini Visokega komisa-> riata na dan 31. decembra 1941; pri tem opravi potrebne popravke in dopolnitve inventarjev in imovinskih knjig. Tak izk»z, ki se irora priobčiti glavnemu državnemu računovodstvu, je podlaga za sestavljanje imovinskih izkazov v sledečih proračunskih letih, začenši z letom 1942. Člen 15. Ravnateljstvo računovodstva mora do 15. vsakega meseca sestaviti zaradi predložitve glavnemu državnemu računovodstvu: a) stanje angažiranih zneskov na koncu prejšnjega meseca; b) splošni povzetek predpisanih, izterjanih in vplačanih dohodkov do omenjenega dne; c) blagajniško potrebo za naslednji mesec; d) seznam pismenih nalogov, ki jih je morda izdal Visoki komisar ravnatelju računovodstva v prejšnjejn mesecu, s priloženim prepisom zadevnih medsebojnih dopisov, ki morejo dokazati izvor in upravičenost nalogov. Člen 16. Do 31. januarja in do 31. julija mora sestaviti ravnateljstvo računovodstva zaradi predložitve glavnemu državnemu računovodstvu: a) številčni pregled ns dan 31. decembra oziroma 30. junija zaposlenega bivšega jugoslovanskega osebja, ločeno po uradih in z navedbo zadevnih izdatkov; b) številčni seznam ob navedenih dneh Se živečih upokojencev, z navedbo celotnega izdatka. Člen 17. Ravnateljstvu računovodstva se nalaga, da pripravi navodila, ki naj se izdajo za natančno uporabo teh predpisov. člen 18. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 7. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Kaj naj storimo zoper pomladanske prehlade Tseh vzrokov prehlada znanost ie ni odkrila - Najbolj uspešno so zdravite, če bolezen preprečujete Star pregovor pravi, da traja nahod tri tedne, če ga ne zdravimo. Če ga pa zdravimo, se vleče samo 21 dni. Tudi sodobna medicinska znanost temu izreku nima mnogo dodati. Že vse polno razlag o nahodu, prehladu in njunih najbližjih sorodnikih: gripi in influenci, je nastalo. Toda pravega razloga za nastanek teh bolezni znanost še ni odkrila. Negotovost o vzrokih Ugotovljeno je namreč le, da ne smemo za te bolezenske pojave iskati samo enega vzroka. Izkušnje vsakdanjega življenja nam to dobro potrjujejo. Res je, neposredni vzrok teh prehladov so bolezenske klice, ki se silno lahko prenašajo in ki tudi sicer skoraj nikdar ne manjkajo na sluznicah naših dihalnih organov. Toda nekaj mora poživiti delovanje bolezenskih klic, tnko da bolezen nastopi. Če ne bi bilo tako. bi zlasti v mestih, kjer je vse polno najrazličnejših bolezni, morali prestajati vsi skupaj dan za dnevom nove bolezni, še bolj jasen dok az za to pa je dejstvo, da se bolezen gotovega števila ljudi ne loti tudi takrat, kadar se taki bolezenski pojavi močno razširijo in razvijejo v epidemije. Ti srečni, in teh navadno ni malo, so proti takim infekcijam zavarovani. Njihovo telo razpolaga z obrambnimi snovmi, ki nastopijo takoj, ko je v nevarnosti zdravje. Različna občutljivost Tudi so prehladi pri posameznih silno različni. Pri prvem je nos največji revež, pri drugem grlo, pri tretjem pa sapnik in pljuča. Prvi samo kiha in nosi s seboj celo zalogo robcev, da lahko sproti tolaži svoj jokajoči nos. Drugi kašlja in se pritožuje nad bolečinami v grlu in nad glavobolom, tretji pa misli, da mu grozi že morda pljučnica, saj kašlja kakor da bi hotel izpljuvati pol pljuč. Včasih se v resnici zgodi, da se pridružijo takim boleznim še vnetja grla ali celo pljučnica. Vendar je to kaj redko in navadno vzrok za nastanek bolj nevarne bolezni tiči nekje drugje in ne v nedolžnem prehladu. - Slaba presnova — manjša odpornost Kakor koli se pojavi prehlad in napade katero koli mesto v našem telesu, vedno so s tem združene za bolnika neprijetnosti, ki mu gredo na živce. Poleg tega ga mori navadno glavobol, slabo se počuti in zdaleka ni tako sposoben za delo, kakor sicer. Škoda, ki s tem nastane, je za posameznika in za skupnost precejšnja. Ni pa prav, če se postavimo na stališče, da proti temu ne moremo ničesar storiti. To mišljenje je neopravičeno, čenrav je res, da potem, ko se je prehlad razvil, z zdravili samimi bolezni ne bomo tako hitro pregnali. Saj zdravila ne morejo delati čudežev. Če se zavedamo, da nam je prehlad v resnici pokazal že našo najbolj občutljivo točko in nam to morda stori redno vsako leto ali celo večkrat, nam že zdrava pamet narekuje, da je najboljše, če si pomagamo sami. Znanost lahko pokaže le sredstva in pota. Glavno pa mora opraviti bolnik sam. V obrambi proti boleznim sodeluje vsa kožna, krvna in snovna presnova. Ta presnova zbira v človeškem telesu sile, ki nastopajo ob trenutkih nevarnosti in ob infekcijah, ro najnovejšem raziskavanju je posebno važno delo, ki ga pri obrambi pred boleznimi opravlja naša koža. če naj koža svojo nalogo opravlja, mora seveda res pošteno dihati. Kako pa naj to stori pri zapečkarju, ki se boji luči, zraka in svetlobe? Vsakdanje življenje nam potrjuje, da so prav tisti, ki največ čepe po sobah, najbolj pogoste žrtve prehlada. To ni nič čudnega. Vsakdo, ki se premalo giblje, ima navadno slabo in počasno prebavo, slaboten krvni obtok, površno dihanje in s tem v celoti počasno in zanemarjeno presnovo. Tako se v človeškem telesu nabirajo razni strupi, mesto da bi izločevali. Prav ti strupi pa oslabe telo, ki hitro odpove, ko pride prvi Dolezenski napad. Pravilna prehrana Dalje je vse življenje sodobnega človeka uravnano prav tako, da se zmanjšuje odpornost proti boleznim, zlasti pa proti prehladom. Zimski meseci zdravstvene razmere še posebej poslabšajo. Saj pozimi primanjkuje sveže hrane, ki naše telo še v največji meri oskrbuje z vitamini in rudninskimi snovmi. Pozimi uživamo več živalskih beljakovin, mesa, sira itd., ki imajo zopet za posledico večjo uporabo soli, ostrih začimb in podobnega. Vse to zmanjšuje v prvih zimskih mesecih odpornost proti boleznim in zato vidimo, da se v pomladanskih mesecih prehladi redno ponavljajo. Vse nedo-statke zimske prehrane in zimskega življenja lahko odpravimo brez posebnih težav. Saj ni treba, da bi zato jedli samo nekuhano zejenja-vo in se odpovedali mesu. Za vsakdanje življe- nje je potreben le pimeten načrt. Pozimi je koristno, če si privoščimo sadje, pri obedih pa kakršne koli najbolj priproste zelenjave, včasih seveda tudi surove. Meso naj ne bo glavna, ampak postranska jed že za zdravega človeka. Tako lahko uravnavamo prehrano v zimskih mesecih in si s tem krepimo telo, Smotreno utrjevanje Najlepše in najlaže preprečimo prehlade, če se utrdimo. Odpovedati pa se moramo seveda stari navadi, na rajši čepimo doma, kakor da bi šli na zrak, na sprehod. Vsak dan lahko prezračimo kožo, čeprav ne moremo iti v kopališče. V sobi pri odprtem oknu ali pa vsaj dobro prezračeni sobi telovadimo četrt ure. Koristno je, če si tudi s suho krtačo otaremo kožo, ali pa jo vsaj masiramo z obema rokama. Dalje je treba spati pri odprtem oknu. Ce je zelo hud mraz, pa naj bo odprto samo eno krilo. Korist imamo dvojno. Ne porabimo kuriva in še utrdimo se. Izrednega pomena je vsakodnevni sprehod. Skrbeti moramo tudi za tople noge. Komur se pote noge, naj pogosto izmenjava nogavice in utrjuje noge s kopelmi v mrzli in topli vodi. Take kopeli so najboljše, če začnemo z gorko vodo, v kateri držimo noge 30 do 50 sekund in jih nato takoj preložimo za 3 do 5 sekund v mrzlo. To ponovimo petkrat. Koristno je tudi, če se že takrat, ko se čutimo zdrave, temeljito prepotimo. Če skrbimo še, da je naša prebava v redu, smo storili svojo dolžnost in se nam ni treba bati, da bi nas prehladi presenetili. Seveda niso ti nasveti stroei predpisi, vsak si jih lahko spreminja po osebnem okusu. To so le smernice, ki nam pomagajo, da utrdimo Duce odlikuje tajnika stranke svoje telo in mu tako omogočimo, da se uspešno brani prehlada. Zakaj, če kje, tedaj velja za zdravje stari izrek: Bolje drži ga, nego lovi ga I Legitimacije za Ljubljančane Ljubljana, februarja. Skoraj brez težav so posamezni mestni uradi opravili pretekli teden zelo veliko delo, namreč oddajanje praznih in sprejemanje izpolnjenih formularjev s prošnjami za nove občinske legitimacije za istovetnost, kakor jih predpisuje najnovejša uredba Visokega komisarja. Delo je šlo izredno hitro od rok in niti nepotrebnega čakanja ni bilo. skoraj povsod je vsak prosilec prišel najkasneje v pol ure na vrsto. Moramo reči, da so šli mestni uradniki ljudem zelo na roko. Največje težave so bile pač v tem, ker večina prosilcev ni imela potrebnih predpisanih fotografij. Zato so bili razni fotografi prav oblegani in so delali res s filmsko naglico in skoraj vse slike tudi res na film. Naročnikom pa tokrat ni šlo za lepe elegantne retuširane slike ali za salonske umetnine, glavna zahteva je bila podobnost. Dobro je tudi, de je bila cena slikam maksimirana, sicer bi nekateri izrabili tudi to konjukturo. Tako .pa so imeli dovolj dela m zaslužka poklicni fotografi in amaterji. Ljudje so si pomagali tudi pri izpolnjevanju formularjev. Kdor je znal italijansici, je moral še drugim svetovati, sicer pa je bil pri vsakem uradu tudi poseben uradnik, ki je svetoval, kako in kaj. Največ prosilcev ni vedelo, koliko so visoki. Tisti, ki so bili nekoč pri vojakih, so že pozabili, drugi so se merili sami, največ prosilcev pa je bilo izmerjenih v uradih samih, kjer je bilo povsod merilo. Tokrat so bili na vrsti sami mlajši moški in je bila zato ipovsod na uradih kar vzorna disciplina. Šlo je brez razburjenja in prepirov, vsak moški je potrpežljivo čakal, da pride na vrsto. Po uradih so imeli pravtako organizirano, da so si nastavljenci najeli fotografa in Totem oddali svojim starešinam prošnje. Knako je bilo po šolah, kjer so v višjih razredih profesorji sestavljali formularje za prošnje. Nekoliko več navala je bilo na mestni magistrat. Tja so se zatekali tisti, ki se jim je iz tega ali onega razloga mudilo za legitimacije in zlasti tisti, ki morajo potovati iz Ljubljane ter so hkrati prosili tudi za potne propustnice. Računajo, da je magistrat sam izdal skoraj 3000 legitimacij v nujnih primerih, vseh ljubljanskih legitimacij za moške od 15. do 50. leta starosti pa bo v Ljubljani kakšnih 33.000. Legitimacije so čedne oblike z dvojezičnim tekstom. Zaradi male cene so seveda na mehkem papirju in zato je svetovati lastnikom, naj legitimacije hranijo v debelejšem kartonu ali v platnenem, oziroma usnjenem ovitku. Župnijskim uradom ljubljanske škofije 1. Po dogovoru * anagrafskim uradom v Ljubljani se smejo za namene teh uradov izdajati mesto matičnih listin samo izpiski. Izpisek naj se napravi na četrtini pole, na vrhu uradna številka in opomba, da ie za anagrafski urad. Navede naj se tudi zvezek, stran in številka matične knjige; ime in priimek, starši, dan in kraj rojstva ter vera. Na koncu datum, pečat in podpis. Kolka in takse prosto. Sme pa se za stroško zaračunati 2 liri. 2. Matične listine, ki jih stranke zahtevajo zaradi družinskega zavarovanja pri Zavodu za socialno zavarovanje, so tudi takse in kolka proste. škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 16. februarja Ig Točno sredi vsakega meseca Vas bo 1 presenetil naš edini družinski mesečnik OBISK Dnevno Časopisje in zločini Ljubljana, 17. februarja. Mnogo je bilo že objavljenih razprav in člankov tudi v slovenskem tisku o vprašanju dnevnega tiska in njegovem vplivu na zločin-stvo. Pozitivna stran teli razprav je bila v tem, da so se zavzemale za čimkrajša poročila o zločinih in naglasila, da je iz socialnih in tudi kriminalističnih pogledov potrebno, da se poročila o zločinih, posebno o sodnokaženskih razpravah, omeje na najmanjši prostor in tla sploh izostanejo Lz dnevnega časopisja. Nikdo ne more ugovarjati, da 60 dostikrat razna obširna in tu pa tam delikatno pisana poročila o umorih, ubojih, vlomih itd., zelo škodlijvo vplivala na nedoraslo mladino, ki je dostikrat dovzetna za vse mogoče pustolovščine. Pa tudi zločinci so bili mnogokrat sila interesirani na raznih poročilih. bili so stolni in pozorni čitatelji vsega dnevnega časopisja in so z največjo natančnostjo zasledovali vsako najmanjše poročilce, na katero drugi čitatelji sploh niso polagali nikake važnosti in pozornosti. Sodni reporter je imel tako-le po naključju nedavno daljši razgovor z nekim nesrečnikom — poklicnim vlomilcem, človekom, ki bi s svojo bistroumnostjo in nadarjenostjo lahko postal vpliven in mogoče odličen mož v človeški družbi, da ni v mladosti izgubil očeta in zašel v slabo družbo. Pogovarjala 6va se tudi o časopisju. Nenadoma mi je postavil kratko vprašanje: »Qosj>od, zakaj listi več ne objavljajo poročil o raznih zločinih in sodnih razpravah tako na široko, kakor {»oprej?« Pa sem mu pojasnil položaj, da mora časopis v sedanjih časih dajati večjo pozornost vsem drugim,,za človeštvo važnejšim dogodkom. Nasmehnil se je človek, ki je kratko pripomnil: »To je docela prav, da so sploh odpravljena poročila o zločinih ali pa so omejena na prav skromen prostor. In zakaj? Jaz vam to-le razo-denem. Mi, ki smo pahnjeni na dno življenja, smo bili dostikrat prav časopisu hvaležni, ko smo bili tudi po skromni in kratki notici opozorjeni, kaj se je n. pr. primerilo v tej ali oni vasi, da je bil tam izvršen velik vlom itd. Takoj je človek spremenil svojo taktiko in načrt, kajti dobro je znal, da bo človek v tisti vasi, kamor se je bil namenil po vlomilskih poslih, takoj prijet in osumljen prejšnjega vloma. Časo-ipisi so nam res dajali lepe informacije, to dostikrat zastonj! Še enkrat! Res je pravilno stališče, da se omejujejo j>oročila o zločinih in se ne obešajo v javnosti na reklamno desko.« Velja letno samo 40 lir. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 Zvezni tajniki so poročali Duceju Rim, 17. febr. AS. V soboto 21. febr. bodo ob 17 v Beneški palači v navzočnosti državnega vodstva stranke vpet poročali zvezni tajniki. Duce bo sprejel poročilo zveznih tajnikov iz Zadra, Splita, Kotora, Triesteja, Fiume, Pole, Gorizie in Ljubljane. Nerazpoloženje proti Churchillu narašča Stockholm, 17. febr. AS: Londonski dopisnik lista »Dagens Niicheter« opisuje naraščajočo napetost, 6 katero pričakujejo prihodnjo debato v spodnji zbornici in pravi, da okoli 80% poslancev zahteva novo vlado. «Daly Mail> piše: »Če Churchill ne bo hotel razširiti vladne oblasti, ki jo sedaj drži s toliko ljubosumnostjo in oblastnosljo v svojih rokah, bomo vsekakor izgubili vojno.* Med fioslanci, ki nastopajo proti Churchillu, je bivši vojni minister Hore Belisha, ki zahteva takojšnjo pojasnitev o polomu v Singapurju in kako je moglo pluti nemško brodovje skozi Rokavski preliv. »Prehod nemških oklepnic skozi Rokavski preliv mimo Dowerj».t piše neki londonski list, »je najvažnejše in najznačilnejše dejstvo v sedanji vojni. Sedaj vemo, da odslej naše obale niso več neranljive in da je naša tradicionalna pomorska sila dobila udarec, zaradi katerega se ne bo več mogla dvigniti.« KULTURNI OBZORNIK Dantejev Conte Ugolino V Slovenčevem koledarju smo prinesli prevod zadnjih treh spevov Dantejevega pekla, med katerimi je tudi znani opis trpljenja grofa Ugolina. Sedaj pa je Tonko Gazzari posvetil v Novi Hrvatski celo stran samo temu velespevu Dantejeve komedije, katerega razloži po vsebinski analizi ter še posebej v zvezi s komedijo. Nekaj misli podajamo svojim bralcem, ki so ta spev gotovo brali v našem prevodu. »Težko je govoriti 0 izboru, katera mesta v Dantejevi Božanski komediji so najmočnejša in imajo največjo vrednost. V tej najpopolnejši arhitekturi umetnosti je vse v takem skladu, da niti najmanjši detajli ne zaostajajo za ogromnimi liki Dantejevega genija. Dovršenost arhitektonike v umetniškem pomenu je tu dosegla vrhunec. Kljub temu pa so prizori, ko poedine osebe mold iz mase ostalih ter s svojim bleskom zasijejo na daljave. So momenti v epu, v katerih se genialnost kaže s posebno močnimi črtami in v katerih je zajeto vse bogastvo dušnih doživetij. Na nekem mestu je znani italijanski književni kritik rekel: »Za mnoge bralce Divina komedija ni drugo kakor samo dva prizora: Francesca da Rimini in Conte Ugolino.« Iz tega se vidi, da so v tem velikem konglomeratu, kot je Božanska komedija, prizori, ki se predvsem odlikujejo po svoji ideji, veličini in notranji moči.« Nato Tonko Gazzari analizira ves spev, podobno kakor je v Koledarju ter ga vsebinsko približa bralcem, nato pa skuša ves prizor pogledati t zvezi s celotno Komedijo takole; »Šele po Ugolinovi izpovedi nam je mnogo bolj razumljiv nenavaden prizor, ki ga Dante opisuje tako plastično. In če smo se pri branju morda zgražali ob krutosti maščevanja, nam sedaj kri na Ugolinovih ustnicah ni več tako krvava. Po groznih prizorih v pisanskem Stolpu glada si lahko razložimo to živalsko poče-njanje Ugolinovo, ko zabada svoje zobe v človeško lobanjo. S tem pokretom je nad vse močno izraženo strašno maščevanje razjarjenega in ponižanega očeta in kneza. In čeprav se komu zdi tako maščevanje neestetsko, je vendar le opravičeno. — Ugolina in Ruggierija veže večno sovraštvo. In kakor ljubezen »condus-se ad una morte«, je pripeljala v eno smrt Francesco in Paola iz Rimini, tako je sovraštvo za večno povezalo Ugolina in Ruggierija. Sovraštvo in krvava osveta. Kakor da hoče Ugolino z Ruggierijevimi možgani poplačati nečloveško smrt svojih otrok in svojo. Nista oba enako grešila. Dante ju je vrgel v pekel, ker sta ona izdajalca, toda Ruggieri je poleg tega še ubijalec. Zato mora večno trpeti muko od tistega Ugolina, ki ga je umoril. Kakor lakom-niki večno porivajo ogromne skale (Pekel VII); kakor se tatovi večno pretvarjajo v kače pa spet v ljudi in obratno (Pekel XXV); kakor raz-kolnikom sekajo vrngi ude ter jim parajo trebuhe in se jim vse to takoj zaraste, da se delo začne znova (Pekel XXVIII), kakor simo-nisti večno izgorevajo s svojim telesom v ozkih jamah (Pekel XIX): tako tudi Ugolino gloda lobanjo, katere nikdar ne bo oglodal, in pije možgane, ki se vedno nanovo zopet tvorijo. To je njegovo maščevanje. Ugolino je maščevalec, za katerega ga je postavila Večna Pravičnost. In ta njegova osveta nima meja. Mora se maščevati za vse muke, za ljubezen, za porušene sanje, za nedolžne otroke, in tudi zase. V vsej epizodi sta dva ogromna kontrasta: v ječi do- minira oče, vse drugo je zamrlo in okamenelo. Niti besede sovraštva in osvete. Niti trenutek ne misli nase. Oče se nam kaže kakor orjak moralnih sil in najnežnejših čustev. Tu, na tej ledeni planoti, kjer so zledenela vsa čustva, pa ni človeka in ne duše. Tu živi samo Maščevalec. Orjak, v katerem je utelešeno sovraštvo, katerega je rodilo maščevanje. Maščevanje, ki je v svojem bistvu opravičeno. Dva človeka, dve življenji, ki se dopolnita šele, ko prodremo v eno in drugo. Ko razumemo tragedijo očeta in človeka, razumemo šele tudi impulz osvete velikega obsojenca. Njegovo sovraštvo in maščevanje sta neminljiva in ogromna. Niti z eno besedo, ne z enim znakom nam ne razodeva vsaj majhnega zadovoljstva. V njegovi duši vlada zagrenjenost prav tako velika, kot je bila takrat, ko je gledal umirajoče otroke. Pri spominu na one strašne dni mu stopijo solze v oči. Tu pa si ne more niti misliti, da bi se Ruggieri mogel kdaj oteti iz njegove oblasti. Za Ugolina je njegovo maščevanje prirodna in čisto preprosta, naravna stvar, in bilo bi čudno, če bi ne bilo tako. Vsemu temu je vzrok dejstvo, da so z Ugolinom umrli tudi njegovi nedolžni otroci. On je te svoje otroke ljubil, brezmejno ljubil, kakor najljubše na svetu. In ta brezmejna ljubezen se je sprevrgla v brezmejno sovraštvo, ki človeka pretvarja v žival. Če bi bil Ugolino sam umrl od lakote v Stolpu glada, ne mogel bi piti možganov svojega soseda. Kajti greh bi ne bil tako strašen in bi ga ne opravičeval tako strašne osvete. Toda bilo je nekaj strašnejšega: Ugolino je umrl svojevrstne smrti in ta smrt je bila grozna. Petkrat je umiralo njegovo telo, petkrat je umrla njegova duša v groznih mukah, v mukan, ki človeka pritirajo do blaznosti. Ta smrt nedolžnih otrok in ta tolikratna smrt očetova vpije po maščevanju. In maščevanje je izpolnila Večna Pravičnost z brezmejno in orjaško osve-to v dnu Pekla. Kri nedolžnih vpije do neba in maščevanje je strašno! Tako je treba celo epizodo gledati kot celoto. Potem šele nam to Ugolinovo nenavadno maščevanje postane jasno in ga razumemo v pravi luči. Potem šele vidimo to, kar smo prej samo slutili. Tako nam ta epizoda, tudi umetniško vzeto kot cela, pokaže vso umetnost in vso lepoto ter ni v njej neestetskih primesi. Odkriva nam nenavadno harmonijo estetskih momentov s krutim realizmom. Šele po taki analizi spoznamo, da je surovost prvega prizora pred izpovedjo Ugolinovo komponenta vseh onih človeških in nadčloveških momentov iz drugega prizora. Poezija se nam jiovsod razodeva. Poezija pa je lepota. Lepota Duše. A duša jc ono nadčloveško v nas, ono najlepše, ono, kar je prisililo Ugolina, da je ponudil svojim otrokom svoje telo v hrano, ono, kar je dalo Ugolinu moč, da brez besede odpora prenese najstrašnejše muke, ki morejo zadeti človeka in očeta. Dante pa je s svojim mogočnim likom grofa Ugolina ustvaril eno največjih postav v svoji bogati galeriji. Dahnil je vanj gigantskega duha. In zato nam bo prizor grofa Ugolina z dna Pekla večno pred očmi kot ogromna slika Dantejevega H ti na in njegovega pesništva. Še posebej pa velikega maščevanja najpravič-nejsega Sod nika, ki tako strašno maščuje vsako nedolžno smrt!« « Dante v slovenščini. Zadnje čase slovanski narodi zelo prevajajo Danteja. Čehi imajo sicer že celoten prevod Vrhlickega, toda zadnja leta je Divino komedijo začel znova prevajati znani prevajalec pesnitev iz vseh slovstev Oto Babler, ki je po poreklu celo Slovenec in je že veliko prevajal iz slovenščine. Pekel je iz^el že v njegovem prevodu. Na Slovaškem pa je v novice Koledar Sreda, 18. februarja: Pepelnica; Simeon, škof in mučenee; Flavijan, škof; Prepedigna, raučenico; lleldij, škof. Četrtek, 19. f-bruarjat Konrad, spoznava-lec; Mansuet, škof; Marcel, mučenee; Gabin, mučenee; Julijan, mučenee; Barbet, škof. Novi grobovi ■f" Miloš Amhrožič, višji poštni kontrolor v Ljubljani, je |>o daljšem trpljenju umrl dne 17. t. m. ter bo pokopan v četrtek ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Antona. Blag mu spomin! Njegovi žalujoči družini izrekamo svoje sočutje! •— Razpisana zdravniška služba. Glavna hra-tovska skladnira v Ljubljani razpisuje honorarno službo zdravniškega konzulenta, ki bo v lastnosti šefa-zdravnika s sedežem v Ljubljani. Več o tem je v današnjem oglasu. — Spremenljivo vreme. Zavladalo je spremenljivo vreme. Počasi sneži, nato prit:ska zmeren mraz. Na pustni torek je bilo zjutraj dokaj južno vreme, nato je začel nalet«vati sneg. V mestu je bila zaznamovana jutranja najnižja temperatura —6.5 stop. Č, najvišja pa +0.4 stop. C. V Trnovem, ko je bila drugače mnogo nižja jutranja temperatura, pa je bilo na pustni torek zjutraj samo —5.5 stp. C. Barometer se je začel dvigati in je dosegel stanje 768.1 m/m. Snežna pla«t v Trnovem je zdaj visoka 40.5 ein. V splošnem je bila v Ljubljanski pokrajini jutranja najnižja temperatura med —"> do 8 stop. C. — Sladkor za čebelarje. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je pravkar prejelo vso dovoljeno količino sladkorja za krmljenje čebel. Dobe ga predvsem oni čebelarji, ki so jih podružnice navedle v predlo/enih seznamih. Po t. marcu pa bo društvo oddajalo sladkor ■tudi Čebelarjem ki so letos nanovo pristopili. — Dogoni klavne živine I11 svinj. Prehranjevalni zavod Visokega komisnriata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu 1c-le dogone za klavno živino: dne 23. februarja 1942 v Črnomlju za govedo in svinje; dne 24. februarja 1942 v Stični za govedo in svinje: dne 24. februarja 1942 v Mokronogu za govedo in svinje; dne 25. februarja 1942 na Vrhniki zn govedo in svinje; dne 25. februarja 1942 v Grosupljem t a govedo in svinje. — Dar »Društvu Dom slenih«. Gospa ^ara in gospod Oto Kete sta darovala »Drgštvu Dom slepih« v Ljubljani v počastitev spomina blago-pokojnega prijatelja g. prof. Rudolfa Grošlja znesek lir 100. Iskrena hvala! Ljubljana 1 Pazite na živilske in oblačilne nakaznice! Navzlic večkratnim opozorilom v listih, naj ljudje vendar pazijo na svoje živilske in oblačilne nakaznice, da jih ne izgube na ta ali oni način, prihaja zadnji čas vedno več prosilcev v mestni pre-6krbovalni urad z najraznovr6tnejšimi izgovori po nove živilske in oblačilne nakaznice. Temu je bila nakaznica ukradena, onemu so jo otroci vrgli na ogenj, tretji jo je spet izgubil ali založil, a konec neverjetnih in verjetnih izgovorov je vedno trdno upanje na novo izkaznico. Zato pa moramo 6pet opominjati površne ljudi, a tudi take, ki iz nepoštenih in sebičnih vzrokov hočejo priti do drugih nakaznic, da sedaj nikdo ne more dobiti duplikata niti nove nakaznice. Zato naj pa ljudje po nepotrebnem nikar ne gube časa s hojo v preskrboval-ni urad, ker takim prošnjam na noben način ni mogoče ustreči. 1 Pazite pri odmetavanju snega s streh! Kar je umevno, so hišni posestniki začeli skrbeti, da se sneg s streh odstrani, da 6trehe ne bodo škode trpele. Delo so oddali navadno krovcem, ki 6 svojimi ljudmi čistijo 6trehe ter mečejo sneg na tla, bodisi na ulice ali na dvorišča. Da se ne zgodi kaka nesreča ljudem, ki hodijo spodaj po cestah, to je navadno že dobro preskrbljeno. Pač pa pri tem odmetavanju s streh močno poškodujejo razne telefonske naprave, ki tečejo ob zidovih hiš. Tako nam zdaj telefonska sekcija poroča, da ti snažilci streh vsak dan poškodujejo nič manj ko 30 do 40 telefonskih vodov v Ljubljani, kar pomeni veliko škodo, ker je marsikje vse na tleh. Zato telefonska sekcija onorarja krovce, naj strogo pazijo na vode, da jih pri odmetavanju ne bodo po- zadnjih SIovenskych pohliadych (št. 12) pokazal zgled _ svojega prevajan ja preva jalec Karol Strmeti, ki zadnja leta mnogo prevaja iz različnih jezikov, zlasti iz nemščine (Rilke itd). Priobčil je tretji spev Pekla z značilnim napisom nad vhodom v podzemlje, ki sc v slovenščini in Strmenovem prevodu glasi: Ja vovediem fa rio žiaPneho mesta, ja vovediem t'a do staleho bol'u, ja do tych končin, kde sa večne tresti. Cit pravosudia poliol tvorčiu v61'u, až božia moc a rozviženie spore ma s prvo liskou urobily spolu. Tej doby bola všade vo vytvore len večitosf, a večne som i samč. Slož tedia nadej, kto si v tomto dvore. * Po Dantejevih stopinjah v Italiji. — Znani nemški prevajalec celotne komedije »Grof von Falkenliousen«, ki je v svojem prevodu (v terci-nah z moškimi in ženskimi rimami!) napisal tudi izčrpen komentar, ki spada med najboljše komentarje Divine Commedie, je zdaj izdal pri Nemški Dantejevi družbi knjigo »Auf Dantcs Spuren«. Ni to znanstveno raziskavanje Dantejevih življenjskih sledov v Italiji, kakor je nekaj podobnega na.pisal pred 45 leti Bassermann, ki je šele ugotavljal te sledove, temveč je impresionističen opis potovanja Dantejeve družbe v Nemčiji leta 1939 v Italijo. Dva jset turistov, Dantejevih oboževateljev, je napravilo skupen izlet po vseh krajih, kjer je Dante živel ali pa jih omenja v svoji pesnitvi, ter so na vseh mestih imeli spominska predavanja, večinoma on sam kot najlioljši poznavalec Danteja in njegovega veledela. Ni pa ta knjiga samo navadni »Reisebuch«, temveč ima namen, doživljati Danteja v današnjih dneh ter ga razumevati podrobnejše in čim bolj do dna. Knjižica ima 72 strani ter jo omenjamo ob tej priliki, ko se spominjamo najnovejših tolmačenj Dantejeve Komedije, , škodovali, 6icer bo telefonska sekcija od njih zahtevala odškodnino, ker si drugače ne more pomagati. Torej, pazite na telefonske vode! 1 Zaradi posipanja hodnikov je v soboto nek ljubljanski dnevnik priporočal, naj bi mestna občina dala na razpolago pesek posestnikom, ki nininjo s čim posuti hodnikov pred svojimi hišami. Ta dobro mišljeni nasvet pa gotovo ni potreben, saj vsi hišni posestniki dobro vedo, da lahko dobe na vseh straneh Ljubljane dosti peska za posipanje, prav tako pa tudi vsak hišni posestnik . ve, da je po vsem mestu sedaj dosti pepeln in premogovih gor-kov za posipanje hodnikov, saj so pred kratkim VSi dnevniki opozarjali, da mestna elektrarna oddaja ogorke brezplačno. Enako imajo pa preveč pepeln in ogorkov tudi vse druge centralne kurjave, ki so še hvaležne, če jim kdo odpelje ogorke in pepel premoga. Zaradi peska in pepela torej ni izgovorov, ker ie posipnega gradiva po vsem mestu več ko dosti brezplačno na razpolago, pač je pa gladkim hodnikom kriva površnost in malomarnost. Zato pa spet opozarjamo na strogost predpisov, ki so jo nekateri morali že občutiti, drugi bodo pa še dobili plačilne naloge. 1 1'čiteljstoo lil. deške ljudske So le je darovalo Učiteljskemu odboru za socialno pomoč 115 lir namesto venca na grob pokojnega gosp. Antona Urbančiča. Odbor sc darovalcem najlepše zahvaljuje. 1 V vrtnarskem tefaiu Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana I bo v sredo, dne 18. t. m. predaval inž. Gorjup Sergij o spomladanski saditvi sadnega drevja in o spomladanskem gnojenju s posebnim ozirom na nauk o prehrani rastlinstva sploh in sadnega drevja posebej. Začetek točno ob 18 v kemijski predavalnici I. drž. relanc gimnazije v Vegovi ulici. Vstop prost. Gledališče Drama. Sreda, 18., ob 17.50: »Voda«. Red Sreda. Četrtek, 19.. ob 17.30: »človek, ki je videl smrt«. Red Četrtek. Petek, 20., ob 15 »Lepa pustolovščina«. Izven, /elo znižane cene ml 10 lir navzdol Sobota, 2!.. ob 17.30. »Zaljubljena žena.« Premiera. Red Premierski. Opera. Sreda, 18.. ob 17: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Četrtek, 19., ob 17: »Fvgcnij Onjcgin«. Red Premierski. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tvrševa 43. mr. Trnkoczy. ded., Meotni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. Poizvedovanju Bankovec za 100 lir sem izgubila v nedeljo 15. t. m. oh 8 zjutraj pri tramvajski progi na Viču. Pošteni najditelj sc naproša, da ga odda v upravi »Slovenca«. Večja vsota denarja najdena v Rožni dolini cesta II. Naslov v upravi. Rjavo usnjeno listnico r nekaj denarja, modro železniško legitimacijo, raznimi potrdili računov in vizitkami sem zgrešila iz ročne torbice v soboto 14, t. m. na zelenjadnem trgu. Najditelja prosim, da mi vrne vsaj legitimacijo in potrdila proti nagradi v upravi »Slovenca«, Radio Ljubljana Sreda, tS. februarju! 7.5o Poročila t »lov. — 7.« Pestra plnsha — 8.15 Poročila v italij. — 12.15 Malpajcv dnet na harmonikah — 12.40 Pevski kvartet Lumhar — n Napoved časa, nato poročila v itnlij. — 15.15 Poročila Glav. Slana Oborož. Sil v slov. — 15.17 Prvi del ork. koneerta pod vodstvom dir. Petralija — 14 Poročila v italij. — 14 IS Orufti del ork. koneerla — 14.45 Poročila v italij. — 17.11 Koncert pianista M. IipovSka — 17.55 Koncert pianista j. Alatija — 19 »Parliamo 1'ituliano«. tečaj pro. dr. Lebna — 19.50 Poročila v slov. — 20 Napoved časa, poročila v italij. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slov. — 20.40 Simfonični koncert pod vodstvom Previlalija — 21.40 Or- felski koncert P. RančiRnja iz S^mpclrskc ccrkve v I.jub-jani — 22 KonCert pianistke E. M. \Yocrz — 22.45 Poročila v italijanščini. V spomin na pobožnost deveterih prvih petkov so izšle prelepe slike presv. I Srca Jezusovega. Dobile jih po vseh župnih uradih. S Spodnjega štajerskega V Laškem je umrla žena upokojenega sodnega svetnika dr. Arnolda Pernata Eina Pernat, rojena Schentak. Pokopali so jo v ponedeljek dne 16. t. m. v družinsko grobnico na Vranskem. V mariborski bolnišnici je umrl 26 let stari brivski pomočnik Emerik Vlaj iz Studencev pri Mariboru. 33.103 udeleženci 60 obiskali državno živilske razstavo v Mariboru. Civilna poroka v Mariboru. Pred stanovskim uradom v Mariboru 6ta 6e poročila Gottlried Mayer in Helena Potočnik. Uspehi nedeljske zbirke na štajerskem, dne 8. t. m. so znesli 127.000 mark. Celje je dalo 30.028 mark, Ljutomer 6.700 mark, Maribor podeželje 28.295 mark, Maribor-mesto 28.041 mark, Ptuj 19.736 mark, Brežice 9.200 mark, Trbovlje 5.000 mark. Sejmi v Ptuju bodo spet vsaki prvi in tretV torek v mesecu, kakor je zdaj razglasila oblast. Ti sejmi so živinski. Plaz ga jc zasul. Kočar Anton Zorko iz Pajliš pri Laškem, ki sicer dela v laški pivovarni, je" te dni hotel od svoje hiše v glcbokein snegu napraviti gaz do glavne ceste. Ko je kidal sneg, je z vrha pridrvel nanj snežni plaz, ki ga je nesel seboj 250 metrov globoko v dolino ter ga tamkaj zasul. Nesrečo je zapazil njegov sosad Lipovšek, ki je takoj sklical ljudi na pomoč ter skušal reveža rešili, a se jim ni posrečilo. Zato so takoj obvestili orožnike v Laškem, ki so s 5 možmi prihiteli na pomoč ter so vsi skupaj čez pol ure nesrečneža res izkopali, pa je bil že mrtev. Z Gorenjskega Otroški vrtec v Prevaljah, ki ga je uredila na-rodnosocialična ljudska skrb, je svoje delovanje začel že pred enim mesecem, zdaj pa je bil uradno in slovesno odprt. V vrtcu delujeta dve vrtnarici Gina in Alvina, dve pomočnici ter ena kuharica, ki mora vsak dan kuhati za 50 prevaljskih otrok, ki obiskujejo ta vrtec. Starši plačujejo za vzdrževanje nekaj malega. Poleti nameravajo ustanoviti še en vrtec, da bodo mogli vanj biti sprejeti prav vsi otroci. Nedeljska zbirka na Gorenjskem je imela ta le uspeh, ki ga primerjajo listi z uspehi po starih krajih Koroške; Celovec je dal 46.000 mark — na Družino v ledeni dobi ki jo je Bpisal pisec zrane knjige „Dekle z biseri" Ridder Haggard, je izšla in jo dobite po vseh knjigarnah, trafikah in pri naših zastopnikih Vsaka knjiga ..Slovenčeve knjižnice" stane ie 5 lir. Le še nekaj tednov imate časa, da se naročite na drugo polovico ..Slovenčeve knjižnice", kajti prva knjiga druge polovice Ovčar Marko bo kmalu izšla osebo 41.33 mark, Beljak 30.500 mark, na osebo 38.75, Št. Vid na Glini 20.500 mark, na osebo 36.76, Mežiška dolina z Dravogradom 6.472.70 mark, na osebo 33.26. Spital 18.000 mark, na osebo 32.66, šmohor 4.936.47 mark, na osebo 26,67, Lienz 8.442 mark, na osebo 26.50, Volfšperk 11.000 mark, na osebo 25 mark, Radovljica 11.602.23 mar«, na osebo 23.55 mark, Kranj 15.000 mark, na o-.eho 19.83 mark, Kamnik 12.000 mark, na osebo 19.73 mark, Velikovec 6.479.67 mark, na osebo 18.10 mark. Pustne šege na Gorenjskem popisuje zadnja številka »Grenzrufa«, ki navaja, kaj mladina na pustni dan in na pepelnico počenia s pustom, poroča o pustnih šegah v Podjunski dolini in više gori ter jih primerja s pustnimi navadami na Gorenjskem ter prihaja do sklepa, da so te šege prav take kakor so v Podjuni in Zilji. Pisec hoče s tem naglasiti notranjo povezanost ljudi in krajev, ki imajo enake šege in navade. Sueški prekop pred 4000 leti Zgodovinarja Strabo in Plinij pišeta, da je faraon Sesostris I. zgradil že krog leta 1950 pred Kr., torej še prej kot pred 40CO leti, vodno zvezo med Indijskim oceanom in Sredozemskim morjem. Čez 600 let nato je prav tako še obstajal (pod Ramze-som II.) prekop med Nilom in Rdečim morjem. Ta prekop je bil že ves zasut s peskom, pa ge je moral — kot piše zgodovinar Herodot — faraon Necho spet popraviti (krog 8.600 pred Kr.). Dela za prekop pa so bila nato ustavljena in sicer za- radi »barbarov«, pri čemer so mislili na Perzijce. Čez 100 let nato so bili ondi zares Perzijci gospodarji in se je kralj Darij lahko pohvalil b ponosnimi besedami, da je zgradil za tisti čas sijajni prekop, Ptolomejci so ga nadalje preurejali, a rimski cesar Trajan je dal spet odpreti zvezo med Nilom in Rdečim morjem in prekop je bil uporaben še pod Hadrijanom. Potem pa zgodovina molči o njem. Sele pod vlado kalifov, krog polovice 7. stoletja, je bila ta zveza spet obnovljena. Egiptovsko žito je bilo naloženo v Fustatu (današnji Kairo), da so ga odpeljali čez Kursum (današnji Suez) in po Rdečem morju v Arabijo. Če z 130 let zatem je bil prekop spet zasut, ker so hoteli zapreti dovoz upornikom v Medini, torej so že takrat poznali blokado kot vojno sredstvo. Ta vodna cesta je ostala kar 1100 let zaprta za svetovni promet. Sedanfi Sueški prekop je kot znano — zgradil inž. Ferdinand Lesseps, ki se je okoristil z načrti avstrijskega inženirja Negrelliji Slike presv. Srca Jezusovega v spomin na pobožnost deveterih prvih petkov dobite po vseh župnih uradih tako v Ljubljani kakor po deželi. Kupite jih pa lahko tudi v pisarni Katoliške al** cije v Ljubljani, Pred škofijo št. 1. Gospodarstvo Prenotacija za milo za marec. Ministrstvo za korporacije sporoča, da je treba v starih pokrajinah izvršiti prenotacijo za milo, ki bo razdeljeno meseca marra letos, od 18. do 23 februarja. Obrok je določen na 100 gramov za osebo. Hrvatske družbe. Anilokemikn. Zagreb, iz-knzuje za lansko leto dobička 56.874 kun, do-čim je znašala izguba za 1940 143.993 din pri glavnici 1 milij. kun. — TunRsrnm, Zagreb, podružnica curiške družbe, izkazuje za 31. marec 1911 11.8 milij. din bruto donosa, čisti dobiček pa zniišu 42.617 din, curiška centrala pa izkazuje pod istim datumom dobička 13.730 švicarskih frankov. Likvidacija Plodine na Ilrvatskem. Minister za narodno gospodarstvo na Hrvatskem je odredil likvidacijo družbe »Plodina«, ki je stopila na mesto prejšnjega POGODa aprila lansko leto. Vsi posli Plodine bodo prepuščeni vladni centrali za nacionalne proizvode, ki je bila ustanovljena nedavno in je postavljena pod neposredno nadzorstvo ministra za narodno gospodarstvo. Tobačna kriza v Evropi. »Eco di Roma« piše: Vojna, ki je preprečila uvoz tobaka v mnogih državah v Evropi, je povzročila izvestno pomanjkanje tega »luksuznega« proizvoda. Tako je nastala luknja okoli 120.000 ton letno in z zmanjšanjem zalog, ki so povsod obstajale, se začenja pojavljati stanje, ki je povzročilo tudi racioniranje tobaka kot n. pr. v Nemčiji. Glavni evropski proizvodniki tobaka so Bolgarija, Grčija in Turčija, ki proizvajajo letno okoli 130.000 do 140.000 ton. K »emu je treba prišteti še 42.000 ton italijanske proizvodnje, ki krije popolnoma domačo potrebo. 60.000 ton proizvodnje v Franciji, 38.000 ton v Franciji in pa 40.000 ton proizvodnje v raznih drugih južnoevrop-skih državah. Skupno torej 310.000 ton. Upoštevati pa je treba, da se v vseh evropskih državah intenzivira proizvodnja tobaka, da bi se dobila večja količina tega dragocenega in iskanega proizvoda, ki je med vojno med predmeti, ki najbolj povečujejo svojo potrošnjo. Naraščajoče pomanjkanje surovin v Zedlnjcnih državah. Do lanskega novembra se je proizvajalna delavnost v Zedinjenih državah nekoliko povečevala, kar je bilo v zvezi z oboroževalnim programom. Indeks proizvodnje je dosegel 151 (1929 100), kar je pomenilo v primeru z novembrom 1940 povečanje za 24%. Sedaj pa je nastopilo veliko pomanjkanje surovin. To se vidi zlasti pri železarski industriji, katere delavnost je že začela pojemati, kajti proizvodnja železa in jekla se je začela zmanjševati. Še težji je položaj za nekatere druge surovine, ki so prihajale iz južne Azije, tako n. pr. za cink in gumi. Poleg tega se opaža znatno pomanjkanje bakra, volframa in nikla. Zaradi tega tudi cene naraščajo, z njimi vred indeks življenjskih stroškov, pa tudi obtok bankovcev stalno narašča. Prijava inozemskih dolgov na Spodnjem Štajerskem. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je odredil, da morajo vsi spodnještajerski dolžniki, vključno podružnice inozemskih tvrdk, prijaviti do 28. februarja vsa svoja dolgovanja, ki presegajo z obrestmi vred 1000 mark. Krediti, ki so bili posredovani po bankah, ki se nahajajo na Spodnjem Štajerskem ali dolgovi, ki so vezani na odlok, niso podvrženi prijavi. Nove surovine v Švici. V Bernu je bil ustanovljen nov osrednji urad za nadomestne surovine, katerega naloga je pospeševati proizvodnjo nadomestnih surovin ali pa surovin, katerih kontrolo prevzame urad za vojno industrijo ter delo. Slovaška narodna banka izkazuje za lansko leto 21.86 milij. kron čistega dobička pri glavnici 100 milij. kron. Dividenda bo znašala 4.5%. S koncem lela 1941 je znašal obtok bankovcev 2.002 milij. kron, vloge na žiru 146.8, zlato in devize pa 100.3 milij. kron, klirinški računi pa 845.1 milij. kron. Madžarsko-lirvatska poqajanja se bodo v kratkem začela. Dosedai se je ves promet razvijal na podlagi zasebnih kompenzacij. Gospodarski sestav Slovaške. Poklicna sestava prebivalstva na Slovaškem je naslednja: 56% vsega prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu, 19% v industriji in rudarstvu, 5.4% v treovini in dennrstvu. 4.7% v prometu, 6.3% v javnih poklicih in 7.8% v ostalih panogah. Slovaški narodni dohodek cenijo na 6.956 milijo-pov kron. Usoda zlata na Japonskem. Japonski finančni minister je izjavil, da bo zlato v bodoče na Japonskem navadno blago. Vlada bo od časa določila obseg proizvodnje zlatih rudnikov in bo dajala podpore tem rudnikom. Japonski tisk piše ob tej priliki, da ta izjava pomeni, da se je Japoftska ločila od zlata kot podlage — in z njo tudi vsa vzhodna Azija. Sodaj je vrednost jena določena v razmerju z zlatom na 0.26 grama. Z ozirom na subvencije bo cena zlata odvisna samo od ministrstva financ. V zvezi s tem je poučno omenili tudi, da se je tajska valuta ločila od funta šter-linga in da je razmerje tajske valute z zlatom določeno na 0.32639 grama zlata. Japonski list Asahi Shimbun piše, po poročilu agencije Štefani, da bi bilo v svrho plačilne bilanco potrebno še zmanjšati vrednost tajske valute napram zlatu in bo razmerje 1:1, ki je veljalo na severnem Kitajskem, veljalo tudi na jugu. DNEVNIK PALČKA odrijančka Jaz sem se potrudil, kolikor sem se le mogel. Napenjal sem se in pihal, kolikor se je le dalo, v trobento. In sem lepše godel kot drugi. Kmalu sem opazil, da gledajo vsi palčki le mene in mojo trobento. , »Aha!« sem si dejal. »Brez dvoma jim je moja godba všeč, ko so vsi kar oči zapičili vame!« Še bolj sem pihal, a nenadoma sem videl, kako da so prasnili vsi v smeh. »Čudovito! Le kaj bi bilo na meni tako smešnega?« sem pomislil. »Moja obleka je vsa nova, igram odlično in trobenta se lepo oglaša. Le kaj bi bilo tu za smeh?« Toda občinstvo se je bolj in bolj smejalo. Mornarček je začel kar s prstom kazati name. Dejal sem si, da se no bom zmenil za to. Še bolj sem trobil kot prej. A nenadoma se je: »Kra-kra!« oglasilo za mojo glavo. Snel sem trobento z rame in sem videl, da je na moji trobenti sedela ves čas velika — vrana! MoJa godba JI je bila brez dvoma tako všeč, da je sedla kar na trobento, da je še bolje slišala. Mojim tovarišem se je pa to smešno zdelo, ker niso vedeli, zakaj je vrana to storila. Pravkar sem se hotel razjeziti, ko se je nekaj zgodilo. Trobentač nam je dal znak, da naj godemo čim bolj glasno. In mi smo zapihali v godala iz vseh svojih pljuč... »Tra-tra-trass!« se je oglasil strahovit tresk. Zazvenelo je, zazvenčalo, zacvililo, zabobnelo. Smrčkov boben se je razpočil in iz Skočkove trobente je odletel kos kovine in je ranil njegovega soseda. Pri vsem tem se Je dvignila velika jata ptic v ozračje in je začela krožit! nad nami; brez dvoma jim je bila naša glasba preveč glasna. »Dosti, dosti I Nehajte, nesrečniki!« je zavpll Trobentač. »Ali ne vidite, da so še ptiči zbežali? Za vas je pat še prezgodaj, da bi igrali pred občinstvom ... Pojdimo domov, sicer bodo vsi ljudje zbežaii z .vrtali General Jamašita - zmagovalec pri Singapurju življenjska pot nadarjenega japonskega vojskovodje Iz časopisnih poročil ter iz obvestil japonskega vrhovnega poveljstva ie evropska javnost izvedela, da je vsem japonskim oboroženim silam, ki so napadale in končno tudi zavzele največjo in tudi najbolj utrjeno trdnjavo na svetu, Singapur, poveljevul japonski general Jamašita. General Jnmašita je v japonski armadi znana osebnost. Močna človeška postava, ki bi je človek ne smatral za postavo Japonca, če bi ga ne izdajale značilne poteze na obrazu. In v prvi vrsti vojak, in to dober vojak, ki pozna vso tehniko modernega vojskovanja v vsen podrobnostih. Študiral je pa ni samo doma, temveč je prehodil tudi vso Evropo, v kateri si jc na lastne oči ogledal največje orožarne in vsa večja sedanja evropska bojišča. V še vedno trajajoči vojni med Japonsko in Kitajsko je že večkrat pokazal vse svoje sposobnosti ter je vodil osebno 15 velikih bitk, posebno pri Pekingu in Ilankavu. Rodil se je 18. novembra 1883. Po končanem študiju je vstopil v armado kot pehotni oficir, kot višji oficir pa ;e nato prestonil k lctalcem ter jc tozadevno višjo vojno akademijo končal leta 1016. Takoj nato jc bil poklican v službo v glavni generalni štab ter je ostal v njem do leta 1921., ko ga je japonsko vojaško poveljstvo poslalo v študijske svrhe v Švico in Nemčijo. Zatem je zavzemal več odgovornih vojaških mest. Od leta 1927. do 1930. je bil tudi japonski vojaški zastopnik na Dunaju. Po odpoklicu v domovino je bil od 1932 do I93f> v japonskem vojnem ministrstvu v oddelku za oboroževanje. Istega leta je vodil tudi brigado v Korejo, leto pozneje pa se je že udejstvoval v bojih za Peking. Po doseženih uspehih je postni šef generalštaba severnoki-tajske armade. Poveljeval je tudi diviziji v Mandžukuo, kasneje pa zopet na Kitajskem, dokler ni bil leta 1940. poklican v Tokio, kjer je zavzel položaj generulnega inšpektorja japonskega letalstva. V vrhovnem japonskem vojaškem poveljstvu so vojaške sposobnosti generala Jamašite vedno visoko cenili ter mu jc po izbruhu sovražnosti ined Japonsko in Ameriko ter Anglijo v sporazumu z japonskim cesarjem zaupalo tudi najvažnejšo nalogo: za vsako ceno uničiti angleško in ameriško moč, ki je bila nekako poosebljena v Singapurju. Zaupano nalogo je 1 general Jamašita spretno izvršil ter je pod 1 udarci in napadi jajKinskega orožja padla tudi ta največju trdnjava na svetu Z otoka Celebesa Kopanje med metulji Neka časnikarka opisuje v svojem »Dnevniku z otoka Celebesa« zanimivo doživetje. Opisuje ga takole: Ob 7 zjutraj smo prispeli v M a k a s s a r. Jutro je krasno, sonce rdeče vzhaja za gorami Celebesa. Svet kitajskih džunk je za nami, domačini, «Praui>i», imajo po svojih majhnih, četvero-oglatih, poševno stoječih jadrih povsem južnomor- | ski vfdcz. Najamemo si avto, da se odpeljemo k slapu B a 111 i 111 o e r o e n u. Le iz redkih pristanišč vodi po nekaj potov v notranjost dežele. Notranjost otoka Celebesa ni skoraj še nič raziskana. Najprej se peljemo po ravnini. Hiše številnih kampongov stojijo vzdolž poti na koleh, čeprav so zgrajene na suhem zemljišču. Majhno so in nežno-ljtibke, narejene so iz trstike in se nežno prilegajoč goste gaje trstike in kokosovih palm; sleherna je sama zase skrita v zelenju. Na cesti je živahno vrvenje domačinov. Moški in ženske so oblečeni v sarong živih, pisanih barv. Ženske ga imajo pod„ rokatrn ovitega okrog života, tako da so pleča prosta. Zgornji del života pokriva še bela, spredaj zapeta jopica. Mošk pa imajo sarong kot suknjič slikovito pritrjen okrog bokov, ali pa si, če je hladno, pokrijejo kot z veliko ruto, glavo 7. njim, a če ga ne potrebujejo, si ga slikovito skolačkajo kakor kako vrv za plezanje. Pokrivala so prav tako različna, kakor so raznovrstni načini nošenja saronga. Ker je ljudstvo večidel mohamedanskO vere, so moški večkrat pokriti s fesom. Največkrat imajo na glavi turban, videti so pa tudi oni, s Kitajskega znani slamniki in pa koničasti papirnati klobuki, ki 60 videti kot škrniccljni. Domačini se dajo radi fotografirati, toda niti enega ni videti, da bi kaj delal. Posedajo pred hišami, ali pa se sprehajajo po cesti. Moški in ženske imajo od žvečenja »betela« črne zobe, ki se svetijo kot katran. V' barjanskih vodah pol ožit a vrt jo cele črede bivolov, ki so povsem drugačni kot na Kitajskem. Nimajo skoraj nič dlake in so rožnati kot prašiči. Polagoma smo se približali gorovju. Polno je strmih, škrbinastih pečin in z gozdom obraslih apnenastih skal, v katerih je mnogo jam s kapniki. Slap grmi v ozki soteski. Lesene, preperele stopnice* vodijo navzgor poleg široke, bele, peneče se vodne proge. Opica brez repa čepi v votlini, druga pleza po skalnati steni, tretja vsa preplašena preskoči pot. Navzgor vodi ozka steza ob temnozeleni reki, ki se v skalnati strugi leno pretaka skozi vročo, ozko dolino. Vsa dolina se kar blešči od samih metuljev. Kar oblaki najčudovitejših metuljev se pozibavajo nad vodo. Vsa soteska je eno samo pobliskavanje barv, od sinje, kričeče rdeče barve, pa do črne in temno vijoličaste. Najlepši pa je neki metulj, ki ima povsem črna krila, na njih pa se leskečejo majceni, zlati praški. Zdaj se blesti v najčistejši modrini, zdaj spet v blesteči se zeleni barvi. Nikjer, na vsem potovanju ni bilo videti takšnega pravljičnega vrvenja metuljev kot tu na Ce-lebesu ob leni, zeleni reki. Poskakali smo v tropsko vročo vodo in se kopali med pisanimi oblaki metuljev. V spomin t Slavku Piskarju Trdo in rezko škriplje pod nogami beli sneg, ko se bližam Tvojemu grobu. Mraz reže v lica, veter brije in poie. Iz meglenih daljin nosi pesem navčka. vso žalostno, otožno in mračno. Mehak sneg odeva Tvojo gomilo. Pod njo si našel svoj zadnji, mrzli dom. Slavko, nič več Te ni med nami. Tvoi vedri smehljaj je utihnil, čez Tvoja ustna ne vro več tople in mehke besede. Grenka in trpka ie bila žrtev, ki jo je Vsemogočni zahteval od Tebe. Poln mladostnega, zorečega zanosa in prekipevajočih sil si hitel svojemu cilju nasproti, da bi čim prej postal staršem v pomoč in oporo. Z ledenim dihom ie dahnila smrt v lučko Tvojega življenja in io utrnila. Še mlad. v cvetu let si odšel in ne bo Te več nazaj. Tako neizmerna, otroška je bila Tvoja ljubezen do naših planin! Ves njihov si bil. V svoji veliki ljubezni do njih še opazil nisi, da si tam sprejel kal svoje mučne in zavratne bolezni. V trpljenju in miru si prenašal gorie, ki Ti ie polnilo poslednje dni Tvojega življenja. Naj Ti bo tu počivati lažje. Spi v miru, Slavko! Kupujte slike presv. Srca Jezusovega v spomin na pobožnost deveterih petkov! Nad milijon sodov slanik^ pripravljenih za izvoz Iz Norveške poročajo, da je bil dosedanji lov na slanike izredno bogat. V raznih pristaniških napravah že čaka na izvoz v razne evropske države nad 1,500.000 sodov, napolnjenih s slaniki. Cene slanikom so letos seveda poskočile. Za prevoz slanikov v razne dežele so pa velike težave zaradi nesigurnosti morske plovb* Najvišji slap na svetu Pred kratkim ga ie odkril v Venezueli letalec Jack Angel, ki • ie moral po naročilu neke rudarske družbe potovati z letalom iz mesta Bolivarja na Orinoku v mesto Bogoto v Ande. Med potjo ie pa zaradi neurja izgubil smer in zašel. Po zemlji ie nato blodil dva tedna, kar ga ie prevzel močan šum, ki ie prihajal iz daljave. Letalec je šel dalje v isto smer, odkoder jc prihajal šum ter je naletel na orjaški slap vode, ki ie padala v prepad z ravnine, visoke 3500 metrov. Dosedai znani najvišji slap ie bil visok 1500 ni. Slap. ki ga je odkril omenjeni letalec je brezdvoma najvišji slap na svetu. Slavni Niagarski slapovi v Severni Ameriki so visoki 49 metrov, Veliki slapovi na Labradorju pa 610 metrov. Ob obletnici milice: Duce pregleduje oddelke milice. -t- —— — .rfir+vn; ■ Šport Evropsko plavalno prvenstvo 1942 | v Monakovem? Iz inozemstva poročajo, dn so sprožili vpra- j šanje evropskega plavalnega prvenstva 1942. Zadnje takšno prvenstvo je bilo leta 1938. v Londonu. Pri nas se ga še dobro spominjajo, saj ie bilo to prvič, da se je po velikih uspehih telovadcev in smučarjev afirmiral tudi naš plavalni šport. V prsnem plavanju na 200 metrov si jc priboril Cerer v I^ondonu tretje mesto. I.etos je na vrsti Danska. Poročajo pa, da danska plavalna zveza ne misli na to, da bi se lotila težke naloge organizacije evropskega prvenstva. Z ozirom na to. da je prevzel načelnik nemškega plavalnega športa O. Brevvitz tudi posle mednarodne plavalne zveze, je zelo verjetno, da l>o ta prireditev letos v nemških rokah. Po pisanju nemških listih posnemamo, da se bo vršilo evropsko plavalno prvepstvo 1942 najbrž v Monakovem. Prvič se je vršilo reprezentativno tekmovanje evropskih plavalcev leta 1926. v Budimpešti. potem v Bologni, Parizu, Nlagdeburgu in Londonu. Šport v kratkem Še dva izida dodajamo k včerajšnjemu poročilu o italijanskem nogometnem prvenstvu. Napoli — Roma 1:1, Bologna: Bologna — Genova 1:1. . ,. Milanski igralci hokeja na ledu so imeli v gosteh švicarsko moštvo Motchoisi - Lausanne. Gostje so zmagali z 9 : 0. Zagrebški igralci namiznega tenisa, ki so sodelovali na stovaškem državnem prvenstvu, so se na povratku v domovino zaustavili šc v mestu Batovanv, kjer so zmagali s 5 :2. Najuspešnejši je bil spet Dolinar. Švicarski nogometaši, ki so začeli letošnjo mednarodno nogometno sezono z zmago na Dunaju, bodo igrali svojo drugo tekmo 8. marca proti Francozom. Poz.orišče te tekme bo Mar-scille. Zračno jadranje — obvezen predmet v japonskih višjih šolah. Države, ki želijo popularizirati letalski šport, podpirajo na vse načine gradnjo letalskih modelov in letalsko jadranje. Tudi Ja|x>nci so že pred časom uvideli pomen takega udejstvovanja za vzgojo letalskega naraščaja. Ustanovili so veliko število mladinskih letalskih šol. v zadnjem času pa je izdal prosvetni minister odlok, ipo katerem je zračno jadranje obvezen predmet v zadnjih treh razredih višjih šol. , V Tyrševem kopališču v Pragi so imeli nedavno plavalne tekme, s katerimi so zaključili plavalni tečaj nemškega tekmovalnega razreda. Doseženi časi so prav dobri. 100 m hrbtno: 1. Lisi Waber 1:16,8 min.; 2. Ema Westhclle 1:17.8; 3. lise \Vinkler 1:22. Tudi ostale plavačice so pokazale po tekmovalnem tečaju lep napredek Iz Hrvatske Dr. Žanič — državni minister. Hrvatsko državno vodstvo je izdalo zakonsko odredbo, s katero je razpisalo dosedanji zakonodajni 6vet pri pred6edništvu hrvatske vlade. Predsednik tega 6veta je bil dr. Žanič, ki je istočasno jjostal državni minister ter ga je Poglavnik dodelil na delo v presedništvo vlade. Razpust dosedanjega zakonodajnega 6veta je vsekakor v zvezi s predstoječo sejo sabora, ki bo, kakor smo že poročali, 25. t. m. Francoščina in angleščina — neobvezna predmeta. Poročali smo že, da je hrvatski prosvetni minister izdal naredbo, s katero je uvedel italijanščino in nemščino kot obvezna predmeta v se hrvatske 6rednje šole. Z i6to naredbo je poučevanje francoščine in angleščine potisnjeno v ozadje ter se bosta oba predmeta odsedaj poučevala samo kot neobvezna predmeta. Številčna moč ustaške mladine. Po zadnjih podatkih šteje sedaj ustaška mladina na Hrvatskem že okoli 500.000 članov. Po zatrjevanju hrvatskega časopisja se ustaška mladinska organizacija povsod lepo širi, čeprav v raznih krajih zanjo še nimajo pripravnih prostorov. V pričakovanju sestanka hrvatskega sabora. Hrvatsko časopisje se obširno bavi s predetoječim sestankom hrvatskega sabora in poudarja, da bo sabor samo nadaljeval delo prejšnjega 6abora, ki je imel 6vojo zadnjo sejo 29. avgusta 1018. Ob tej priliki časopisje znova poveličuje dr. Paveliča, za katerega trdi, da je uresničil dolgoletne želje in težnje vseh Hrvatov po obnovitvi hrvatskega kraljestva. Nadzorstvo na javnimi ,uslužbenci na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo, 6 katero je uvedla nadzorstvo nad vsemi javnimi uslužbenci. Po tej odredbi bodo sedaj politično nrosoiali vse višje in srednje uradnike. To 6lužbo to vršila ustaška nadzorna oblast, strokovno nadzorstvo bodo pa vršili voditelji posameznih re- 6orov. Za reševanje disciplinskih prestopkov so v vseh ministrstvih in pri vseh velikih župah ustanovili posebna disciplinska sodišča. Arizacija judovskih podjetij na Hrvatskem. Finančno ministrstvo je izdalo zakonsko odredbo, s katero je uredilo prevzemanje judovskih podjetij. Po tej odredbi je finančno ministrstvo zaseglo vsa judovska in ostala jx>djetja, katerih lastniki 60 bili vedno neprijatelj6ko razpoloženi napram 6edanji Hrvatski ter jih bo na javnih dražbah proti odškodnini oddajalo poštenim hrvatskim obrtnikom, trgovcem in industrialcem, v koliko jih seveda država ne bi obdržala v 6voji režiji. V hrvatsko sodno službo so sprejeti in postavljeni: Alt Rajko v Bihaču, Oblak Franjo v Bijeljini, Makuc Josip v Bosanski Krupi, Perhavec Franjo v Maglaju, Bervar Adolf v Mostarju, Kro-nab^tfogel Stanislav v Jajcu, Lah Rudolf v Neve-6inju, Oregorič Jo6ip v Glamoču, Sever Josip v Gackem, Sitar Ivan v Bosanskem Petrovcu, Orešič MaTjeta v Varcar Vakufu, Šmid Alojzij v Križev-cih in Finžgar Alojzij v Trebinju. Velike poplave v Mostarju. Iz Mostarja poročajo, da je Neretva zaradi stalnega deževja zadnjih dni prestopila bregove in poplavila tudi del mo-starskoga mesta. Na pomoč so morali priti gasilci in reševati ljudi in živino. Narasla Neretva je zalila tudi mostarski rudnik. Profesor za nemško-hrvatske kulturne stike. Na zagrebškem vseučilišču je j>ostavljer. dr. Franc Hille za profesorja za nemško-hrvatske kulturne 6tike. Dr. Hille je svojo 6lužbo že nastopil. Iz Srbije Ureditev statistične službe za industrijo in obrt. Srbski minister za narodno gospodarstvo ic izdal pravilnik za izvajanje uredbe, s katero jc bila v Srbiji uvedena statistična služba za industrijo in obrt. Doprinos za sklad za statistiko industrijskih in obrtnih obratov bodo morala plačevati vsa industrijska podjetja ter posamezne vrste obrti. Doprinos ie progresiven ter se razlega od 100 do 1000 din letno napram vrednosti proizvedenega blaga do enega milijona odnosno nad deset milijonov. Povečana proizvodnja tobaka v Srbiji. — Srbska monopolska uprava je objavila pogoie za saditev in odkup tobaka v letošnjem letu. Iz teh navodil je razvidno, da je odobreno letos zasaditi na področju sedanje Srbije in Ba-nata 500 milijonov tobačnih sadik. Urejena prodaja tobaka. Po poročilih srbskega časopisja so skoraj vsa srbska mesta uvedla prodajo tobaka na karte. Odkar so uvedene nakaznice tudi za tobak, prodaja tobačnih izdelkov deluje normalno. Vsak tobakar lahko dnevno kupi do 20 cigaret ali pa odgovarjajočo količino tobaka. Žensko in otroci ter mladina ne more dobiti ne cigar in ne tobaka. A'ou položaj delavca t> Srbiji. Oni dan te govoril po radiu srbskim delavcem srbski ministrski predsednik Nedič ter se jim ie zahvaljeval za dosedanje delo v vseh obstoječih obratih. V svojem govoru je tudi poudarjal, da bo sedaj delo prišlo zopet do svoje prave veljave in pravice in ne bodo več prihajali na svet milijonarski sinovi in hčerke. Za svoje delo bo pa delavec dobil tudi primerno plačilo in tudi položni v novem družabnem .redu .. Smrt dr. Dušana Pelcša. V Belgradu je prejšnji mesec umrl jx> daljšem bolehanju bivši minister dr. Dušan Peleš. Sabac dobi moderno bolnišnico. V šabcu do-gotavljajo novo moderno bolnišnico. Poslopje nove bolnišnice je največje v Podrinju ter je v njem nad 80 prostorov, v katere bodo lahko [postavili nad 200 postelj. Imenovanje dr. Mirka Kosiča. Bivši poslanec in vseučrliški profesor dr. Mirko Kosič je postal viceguvernet Srbske narodne banke. Sprejemanje učiteljic v službo. Srbska vlada je zopet Rnrpjela v državno 6lužbo vse |x>ročene učiteljice, katerih možje 60 v vojnem ujetništvu. in je tudi zadnja, t. j. osma preplavala 100 m hrbtno v zavidnem času 1:31,21 Na 100 m prosto je bila prva Vera Schaferhordt 1:14,8, druga Toni lllinger t:15.7; 3. Lisi Waber 1:16,2. — Navedeni časi jiovedo, da imajo Nemci precej ženskega plavulnega naraščaja, ki pa se po kakovosti še ne more primerjati z evropskimi jir-vakinjami, ki žive na Danskem. Vse kaže, da tudi letos ne bo v Evropi hitrejše plavačice od čudovite Ranghilde llvegcr. Smuško prvenstvo v A*ingu. V preteklem tednu so priredili v Asiagu italijansko mladinsko prvenstvo v smučanju. V teku na t2 km je zmagal med 40 tekmovalci Gastone dalle Ave v ča«u 37:18.6 min. Tekmovanja v smuku se je udeležilo 127 tekmovalcev. Proga je bila dolga 2.800 m z višinsko razliko 400 m. Prvo mesto si je priboril Carlo Brigado! (Trento), ki je pri-smučal na cilj v času 1:34.1. K slalomu so pripustili 22 tekmovalcev, ki so se kvalificirali v smuku. Tudi v slalomu je zmagal Brigadoi v času 1:49.9. S tem s; je pril>oril Brigadoi tudi prvenstvo v alpski kombinaciji. Prof. dr. Kari Kriimmel je govoril na letnem občnem zboru zveze nemških telovadcev in športnih učiteljev. Poudarjal je, da ne gre toliko za urjenje telesne sipretnosti, oač pa za vzirojo mladine v koteri je treba jviglobiti smisel za ljudsko skupnost in rn«no zavednost. Francozi so sklenili s Španci pogodbo za mednarodno nogometno tekmo, ki bo 15. marca v Madridu ali Sevilli. Kakor smo že poročali, bo istega dne tudi mednarodno srečanje med nemško in madžarsko reprezentanco v Budimpešti. Novo športno palačo bodo gradili v Stock-holmu. Švedi spadajo med tiste evropske narode. ki so začetek prejšnjega stoletja orali ledino nn pol ju telesne kulture. Leta 1913. je ustanovil tvorec švedske gimnastike P. II. Ling v Stockholmu prvi gimnastični institut, 9 let pozneje pa je Pierre de Goubcrtin odlikoval Švede s tem, da jim je zaupal organizacijo olimpijskih iger. V ta namen so zgradili Švedi prvi stadion v Stockholmu. Pozneje so zgradili tudi športno palačo, ki je postala v zadnjem čnsu že pretesna. Prostora ima za 3.500 gledalcev, kar pa je za Stockholm vsokokor premalo. Za-rndi tegn bodo postavili pokrit športni stadion, v katerem bo prostora za 10.000 gledalcev. Ta stadion bo izgotovl jen do jeseni 1945 in Ivi služil knkor zn zimskošj>ortne. tako tudi za boksarske, telovadne in atletske prireditve. Jadralne prireditve na ledu odpovedane. V preteklem tednu bi se moralo vršiti jadralno drsalno prvenstvo nn jezeru Sclnvanzseitssee pri Augsbiirgil. Prireditev pa so orljjovedali. Odpovedali so tudi mednarodni jadralni dvoboj s Švedi. Bjiirn Borg spada med najboljše plavalce Evrope. Nedavno je plaval v Lundu na 100 m prosto 59.5 sek.. no 100 m hrbtno pa 1:10.9 min. Vse kaže, da bo postal Bjiirn naslednik slavnega A meja Boga. Raztresenost šmental Kam sem le vtaknil listič v svoji beležnici, na katerega 6em si napisal vse 6tvar:, na katere ne smem pozabiti! Nesporazum. Paznik v mestnem vrtu opazi starejšo gospo na klopi, ki 60 jo pravkar prebarvali. Hitro 6topi k njej ter jo opozori na Io okolnost. Gospa je začudeno vprašuje: »Kako?« Paznik je takoj opazil, da ga dama ni dobro 6lišala in ji glasneje pove: »Zeleno.« Prijateljice med seboj. Minka: »Ta Janez je f>osta! res že nesramen. Poklicala. sem ga telefonii.no ter 6va nato govorila pol ure, Končno mi je pa vrgel v obraz, da sem g06ka.« Tinka: »Ne razumem, zakaj je za to rabil pol ure.« Francesco Perrll 61 Neznani utenec Zgodovinski roman lt Kristusovih Sasov. Prevedel dr. Joža Lovreniii To leto so 6e zvečer pred praznikom zbrali gorečniki — kakih dve sto jih je bilo — okoli polnoči v Jeremijevi duplji, samotni votlini sredi j>e-čin, ki je bila kako mdjo od Jeruzalema. Njhova zborovanja so bila vedno burna. Udeleženci 60 bili ljudje, ki 60 čez leto samovali 6 svojim sovraštvom in svojo skrivnostjo, kar je postalo grozno in nepreračunljivo kakor kakšna skrita ljubezen. Tako je bilo to leto, ko je Janezovo oznanjevanje zagrenilo pričakovanje Mesijevo, zborovanje, kakor bi 6e zbrale same zveri. Skoraj vsi so 6lišali strahotno vpitje križanih, ki so še viseli pred Zlatimi vrati in 60 jim sestradani psi f>onoči odgrizli noge. Ime Marka Adonija so izgovarjali s penami na U6tih. »Ubiti ga moramo,« je predlagala Glafira. »Vrat je treba odrezati sinu Mikol Fabijeve!« je zatulil zbor in oči so 6e divje bliskale ob luči bakel. »Kdo je pripravljen, da bi 6e maščeval?« je vprašala Glafira »Petdeset siklov 6rebra dam tistemu. ki ga ubije.« »Jaz ga ubijem,« se je oglasil nekdo izmed udeležencev in stopil v ospredje. Bil je suh, krej>ek mladenič z rezkim obrazom, s koničasto brado in z očmi, polnimi zagrizenosti. Prišel je iz Keriota in je zadnje leto neprestano menjaval službo pri svojih gospodarjih trgovcih, ne da bi se v svojem nemiru upokojil. Hotel je nekaj velikega, a sam ni vedel kaj. Nazadnje ie bil v službi pri Saramalu kot uradnik v neki menjalnici pri dvoru paganov, a mu tudi ta p>06el ni ugajal in se je vrnil v trgovino starega Gamaliela, kamor ga je privabil neki drug farizejski zagrizenec, neki mladenič iz Tarza, ki mu je bilo ime Savel. S Savlom je Juda iz Keriota obiskoval tudi Miriamino hišo, kjer «e je kakor povsod pokazal zagrizeno nepopustljivega. Saramala, ki je poznal ljudi, je rekel, ko je Juda zapustil njegovo menjalnico, Fanuelu in svoji hčeri Glafiri: »Vedile, draga moja, ta bo služil mnogim gospodarjem. Ko boste potrebovali kakega izdajalca, obrnite se vedno do kakega zagri-zenca.« Glafira ga ie takoj prepoznala in 6e spomnila očetovih besed. Nihče ni bil pripravnejši od njega, da bi udaril. »O, Juda iz Keriota,« je rekla Glafira 6 6vojim najlaskavejšim nasmeškom. »Imenitno, vidim, da si pravi sin Izraelov. Kje si zdaj v službi? Ni6mo te več videli, odkar 6i zapustil našo banko.« • Pri Gailmaelu sem,« je odgovoril Juda, a kdo naj tke rogože v teh časih? Mesija pride iz nebe6 kaor orel in mi ne bomo pripravljeni, da bi ga eprejeli. Rajši križ ko tako mrtvilo! Jaz ga umorim, Juda odpadlega!« In je pogledal okoli sebe, da bi videl, kak vti6 so napravile njegove besede pri udeležencih. Kakor V6i zagrizenci. je bil tudi Juda nekoliko igralca, ki je hotel učinkovati. Zdi se, da čuti ta vrsta ljudi potrebo osloniti se kakor koli na kako priznanje in odobravanje ter tako podpreti svoje [>eneče, a enodnevne načrte. »Mesija,« je rekla Glafira, »te bo gotovo izbral izmed sinov izvoljenega naroda in boš zatrd-no ob njegovi strani. Pridi jutri k meni in izplačam ti kar vnaprej petdeset 6iklov, ki 6em jih obljubila.« 4. Minilo je nekaj tednov po tem 6e6tanku, a dasi je dobil Juda od Glafire denar in novo bodalo, se le ni mogel odločiti, da bi izvršil 6vojo namero. Ko je bilo že daleč razbeljeno ozračje nočnega sestanka in je sam premišljeval o posledicah takega dejanja, se je zrnedel in pogum ga je minil. Začel je razmišljati o učinku umora, o tem, kaj bo nato napravil Pilat, in zlasti, kako bi ee ujemal umor Marka Adonija s tajnimi težnjami njegove duše. Morilec ni hotel postati, ni zato prišel od doma, temveč zaradi nečesa drugega, višjega, o čemer 6i 6am ni bil na jasnem. In vendar je bilo treba kaj storiti, ker se je zavezal. Čakal je ugodnega trenutka, da bi ga kaka priložnost izvabila proti njegovi volji. 5. Nekega večera je Marko obiskal Miriam iz Magdale. Po sestanku z materjo je zlasti čutil živo potrebo nežne prijaznosti, da mu je bil pogovor 6 to ljubeznivo žensko v veliko tolažbo. Pomudil se je pri njej pozno v noč in ve6 večer je govoril o Variliji. Ko 6e je okoli polnoči poslavlja!, je Marko opazil, kako 6ta 6e vojaka, ki sta ga čakala pred hišo, z nekom borila. Odšel je z Miriam, da bi videla, kaj je. Vojaka, eden je bil Trikongius, sta zgrabila nekega judovskega mladeniča, ki se je premetal kakor obšedenec in je še vedno grozil. Vojaka sta ga razorožila. Mrk je bil, sopihal jc in obračal oči, iz katerih je bliskalo trmasto sovraštvo. Bil je Juda iz Keriota. »Bi me bil rad umoril, kaj?« se je obrnil Marko Adonij k neznanemu mladeniču in ga vnra-šal. »Da ...« je zamrmral trdo Juda. »Kdo ti ;e to naročil?« Juda 6e je zdrznil. »Nihče,« je rekel čez trenutek. »Moja vest. It 6i sovražnik izraelskega naroda m moja dolžnost je, da te umorim.« »O, nesrečni Juda,« je vzkliknila Miriam, »6am satan ti je moral vzbuditi to misel!« »Izpusti ga!« je ukazal Marko. Trikongius je še krepkeje stisnil Judovo roko. »Gospod.« je rekel, »kaj takega vendar ne boš ukazoval? Ta človek te je hotel umoriti in mora biti kaznovan.« »Izpusti ga!« je ponovil Marko. »Je take vrste, da se ga mi ni več bati. Nocoj ne maram biti pravičen « Trikongius je jx>pu6til in Juda je zbežal proti vrtom, ki so obdajali goli vrh gore Golgote. Izpuščeni Juda je izginil v noč in blodil kakor zmešan f>o vrtovih. Nastop Marka Adonija ga je neznansko ponižal. In ponižanje je bilo toliko večje, ker 6e je odločil za ta korak, ne da bi ga vodilo več kako prepričanje. Strasti so vrele v njem kakor mošt v kadi, a ni60 izbruhnile, ako jim ni slučaj ali kdo odprl poti. V bistvu je bil slabič, ki bi bil pripravljen strmoglaviti kamor koli, samo da bi ga kdo priganjal. Ta večer je bila Glafira. Ko je Saramalova hči videla, da 6e obotavlja, ga je poklicala in ga prepričala, da je od njega odvisna rešitev izvoljenega naroda in da ga njegovo junaško delo povzdigne v višino samega Davida in Matatija. Ko je sedel na Golgoti v mesečini, v kateri so se jasno črtali 6tolpi in obrisi daljnih gor, je nejevoljno gledal drobiž, ki mu je ostal od vsote, katero mu je za umor iznlačala Glalira, in občutil odpor do 6amega sebe. Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15. ob nedeljah In Pfaznmih ab 10.30.14.30.16.30. tn 1g.30 Slan Laurel in Oliver liardv najpopularnejša komika v duhoviti moderni burki Leteča vraga V ostalih vi.: Jean Parker, Reginald Gardiner KINU MATICA - TEL. 22.41 Slavni italijanski komik Tot6 v sijajni burki Lepa MSnlhovo hCk KINU UNION - TEL. 22.21 Toto, Izborili (Umski komik v zabavnem filmu Vesela prikazen Trio Primavera, Elli Parvo. Luigi 1'avcse, Paoto Stoppa KINO SLOGA . TEL. 27-30 M aH oglasi V malih oglasih velja prt Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pH naročilu. j SUižbe Prodamo V nekaj vrsticah Črni lasje so odpornciii. kakor pa svetli. Tako zatrjujejo nekateri strokovnjaki, ki pravijo, da lahko črn las drži težino 110 gr, svetel pa povprečno samo 55 gramov. Ječmen dozori na NorveSkem istočasno, kakor v Eaiptu, čeprav leži Norveška visoko na severu in jc njeno podnebje dosti hladnejše, kakor pa v Egiptu. Hitro dozoritev ječmenn omogočajo dolgi poletni dnevi, ko lahko sonce razliva svoje tople žarke na zemljo dalj časa kakor pa drugod. Vitamin »/}« pomaija pri živčnih boleznih. Najnovejša raziskovanja so ugotovila, da pomaga vitamin B tudi pri živčnih boleznih, ki iih dobe ljudje posebno v mestih zaradi velikega hrupa in ropota ter bobnenja, ki ga povzročajo v mestih bombe sovražnega letalstva. Poskuse so delali seveda najprej v mišmi, ki so pri močnem ropotu dobivale hude živčne napade in padale končno tudi v agonijo. Kakor hitro so pričeli njihovi hrani primešavali vitamin B. se ie število obolelih miši znižalo za 26%. Zato strokovnjaki mislijo, da bi bilo dobro. če bi ta vitamin dajali tudi ljudem, ki morajo živeti v mestih, ki so izpostavljena l>oin-bardiranju ncprijatcljskega letalstva. Dobe: Graščinsko kuharico prvovrstno, zmožno slovenščine In nemščine, z dolgoletnimi spričevali -Iščemo za takoj. Ponudbo s prepisi spričeval poslati na: Gozdni urad kneza Auersperga, Soteska, p. Straža pri iCov. mestu, b Perfektno sobarico zmožno tudi nekaj gospodinjstva, z znanjem slovenščino ln nemščine ter z dobrimi, dolgoletnimi spričevali, sprejmemo. -Tonudbe s prepisi spričeval na: Gozdni urad kneza Auersperga, Soteska, p. Straža pri Novem mestu. b Prodajalci milnatih mehurčkov Pozna in ima jih Japonska. Potujejo iz mesta v mesto in prodajajo milnate mehurčke, odnosno bolje povedano, priprave za delanje teh mehurčkov. S seboj nosijo tanke bambusove cevčice in posodo z milnico, s katero potem delajo mehurčke v vseh barvah in jih spuščajo v zrak. Pri tem dobro zaslužijo, ker te nedolžne igre na Japonskem nimajo radi samo otroci, temveč tudi odrasli. Sodar! Vinska trgovina na deželi sprejme sodarja, -ki so polog svojo obrti razume tudi na tlelo v kleti, da je priden, pošten, trezen ln zanesljiv. Plača po dogovoru. Nastop službe konec meseca. ■— Pismene dopise upravi »Slovenca« pod: »Sodar« štev. 076. b |Klipmpj Kože domačih zajcev veverlo, lisic, dihurjev, kun, vider ln domačih mačk kupuje L. ROT. krznarstvo — Ljubljana, Mestni trg B. Krojaške odpadke volnene ln bombažne ple tllske ter šiviljske odrezke, kakor V6e tekstilne odpadke kupuje Gerk man. Hrenova ul. 8. I I a »Biondoc pomaranče v košarah po ca. 17 kg naprodaj na Ja-nežtčevl cesti št. 13 po 4.70 Ur za kg. Kličite telefon št 37-14. 2 nova Philips aparata najnovejšega tipa, 6 cevna, z mogočnim očesom, naprodaj po 2500 lir. In-terpromet, Ulica 3. maja št. 10, dvorišče. 1 Jttclo: Dvosobno stanovanje s pritlkllnaml Išče za mesec april ali poprej višji uradnik z ženo. Ponudbe pod: »Zelo mirna stranka« št. 1172 upravi Slov. Pohištvo Kuhinjske oprave boljše ln cenejše, kakor tudi posamezne kredenco kupite najcenoje prt Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogloda bp v skladišču: Ljubljana, Tyrševa c. 47, poleg kavarne Majcen. S Prodam po zelo ugodni ceni: smirna preprogo ln pred-posteljnik, blago za mo-droce, blago za kapne ali blazine, preprogo tekač, namizne garniture, ženske čevlje št. 40. Naslov v upravi »Slovenca« pod Štev. 1160. 1 Vreče za oglje, rabljene In novo nudim. - Podbevšek Filip, Obirska 4, telefon št. 40-57. 1 »Singer« Šivalni stroj malo rabljen, naprodaj. » Lampetova ulica št. 13 -Trnovo. I Knjige Knjige! Vse vrste antlkvarlčnlh knjig od najstarejših do najnovejših kupuje knjl garna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ul. št. 6, telefon 44-24. ■■■■■■■■■■■nnua Cita|te »Slovenca« Filatelisti pozor! Najugodneje kupite tn vnovfilte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupicljsklh znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Razpis zdravniške službe! Glavna hratovska skladnica v Ljubljani razpisuje honoj-arno mesto zdravniškega konzulenta v svojstvu šef-zdrnvnika s sedežem v Ljubljani. Okoliš zdravnikovega poslovanja se razteza na območje Glavne bra-tovske skladnice v Ljubljani. Dolžnosti, zvezane s tem zvanjem, so ustanovljene v pravilniku za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah z dne 13. julija 19.38 (Službeni list št. 4G1-75 iz leta 1938). Honorar sc določa na 600 lir mesečno. Splošni pogoji za sprejem v službo so določeni v čl. 6 zgoraj omenjenega pravilnika. Poleg tega se zahteva, da imajo interesenti prakso v socialnem zavarovanju vsaj tri leta. Podrobnejše informacije so na razpolago pri Glavni bratovski sklad-nici v Ljubljani. Prošnje jc vložiti najkasneje do 15. marca 1942-XX. V Ljubljani, dne 16. februarja 1912-XX. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, umrl 17. febr. moj mož, gospod Miloš Ambrožič višji postni kontrolor Pokopali ga bomo v četrtek, dne 19. februarja ob 3 popoldne z Zal, kapelice sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. februarja 1942. Žalujoča soproga Poldi Ambrožič. 20 Oporoka osmih bojevnikov »Vaš odgovor me prepričuje. Ali ste z menoj noteli še kaj drugega govoriti, gospod Hammond?« »Da. Mislil sem si, da bi mi morda Vi mogli nekoliko pripomoči do prave sledi.« »Ne verjamem, da bi Vam mogel kaj prida koristiti. Sicer pa, prosim, kar vprašujte!« »Najbrž je mnogo ljudi vedelo, da so demanti v hiši?« »Mislite, ker sem z vojvodom opoldne pri obedu o tem govoril? Priznavam, da nisem pravilno ravnal. Zlasti vpričo služinčadi ne bi bil smel o tem govoriti. Tako so tudi vuanji ljudje mogli o tem kaj izvedeti.« »Mislim, da ne bo lahko demante razpečati?« »Pravilno jih prodati — v običajni redni trgovini mislim — je skoro nemogoče... So pa še druga pola.« »Še eno vprašanje, gospod Mac Allister. Ali snoči niste rekli, da ste začutili rahel vonj jx> kor-ditu, ko ste pogledali v zimski vrt?« »Da, zdelo se mi je tako; morebiti sem si pa le domišljal.« »Bržkone. Ne morem si namreč misliti, da bi dvajset do petindvajset minut po strehi kdo še mogel zavohati duh po smodniku — v tako velikem in močno zakurjenem prostoru.« »Saj sem sam dejal, gospod Hammond, da nisem preverjen.« »Kako pa — seveda. — To bi menda bilo vse, kar sem želel vprašali. Vnovič vas prosim oproščen ja, ker sem gospoda motil.« Hammond vstane ter se rahlo potaplja f>0 žepu. »Sicer pa, gospod Gray, kaj sem že hotel reči: I stekleničico joda sem našel v knjižnici. Ali je I Vaša?« »Moja?« se zasmeje Gray. »Kako pa ste se ravno mene domislili?« »Snoči sem opazil, da imate prst na roki^ obvezan. Pa sem si mislil, da ste jod rabili. Zato sem stekleničico seboj vzel.« »Ne, joda nisem rabil. Včeraj zjutraj sem si v garažnih vratih priščipnil prst. Vprašajte pa ko-mornika! Morda je on tam pustil tisto stekleničico. Mož ima namreč jod menda za zdravilo zoper vse bolezni.« aII. »Halo, Lion! Le semkaj! Pokadil boš z menoj cigareto in občudoval lepi razgled.« Hammond, odhajaje iz parka, se ves začuden ozre in zagleda Bazila, ki mirno sedi na razgledu. »Kaj pa ti počneš tukaj?« »Premišljujem.« »Kaj premišljuješ?« »Svet na splošno, Kenncdyja pa še prav posebej. Prepričal sem se, da je najbolje, če se ga za zdaj na daleč izogibljem. Pa sem dognal, da sem tukajle še najbolj na varnem.« »Nič ne dvemim,« se zasmeje Hammond in si prižge cigareto. »Razgled imaš pa tudi kar se da lep.« »Kaj je novega?« »Vse polno, pa nič za Te.« »Kaj se to pravi?« hiti Bazil. »Vse mi prav pride.« »Oprosti mi en hipec!« Hammond poklekne ter začne brskati in pre-iskavati tla okoli klopi. Bazil ga zaskrbljeno ogleduje. Hammond vedno bolj na široko preiskuje. Bazilovo obličje pa je vedno bolj zaskrbljeno. Končno Hammond neha plaziti se [>o tleh ter spet sede na klop. »Povej mi, Bazil, kako dolgo si že tukaj?» »Mislim, da kake pol ure.« »Danes ni vetrovno.« »Ni, ne bom tajil.« »Ali včeraj in |>onoči tudi ni bilo vetra?« »Tudi ne. Kaj te je pa uščipnilo, da se za to zanimaš?« »Kennedy je snoči dejal, da v tej hiši lažejo vsi strežaji in več gostov — pa med tiste gotovo ni prištel polkovnika VVestfalla.« »Kaj pa je ta takega zagrešil?« »Snoči nama je pripovedoval, da je odšel na tale idilični razgled, kjer je pokadil cigaro. Zdaj se mi pa čudno zdi, da nikjer ne najdem niti sledu kakega pepela! Tisto malo pepelčka pri tvojih nogah je gotovo od tvoje ,dunhilke', kar sam vidim.« »Dobrega Kennedyja bo to močno razveselilo, saj tako rad rešuje uganke.« »Misliš, da ga bo res?« se smeje Hammond. »Saj se res kaj kmalu ne bo mogel pritoževati, da bi mu ugank primanjkovalo. Le malo alibijev je še, ki bi trdno držali.« »Preden bo dneva konec, jih bo najbrž še manj. Le j>omisli na primer na tisto razbito vazo. Odvetnik jo je prav gotovo nalašč prevrnil, da dobi svoj alibi.« »Veš kaj, Bazil — posrečen dečko si! Umor je bil izvršen okoli štirih, vaza pa je bila razbita šele en četrt čez štiri, kar je ugotovljeno.« »Res da — če se seveda sir Henry ni zmotil.« »Moramo pač vpoštevati čas, ki ga je on navedel, dokler ne moremo kaj drugega dokazati.« »No, pa naj bo tako! Kaj pa k temu porečeš, da polkovnik tako dobro ve, kakšne lastnosti imajo različna glušila? Saj je mož končno vojak in ne kak ... gangster.« »Če ne veš nič boljšega povedati, lahko držiš jezik za zobmi!« »Kar bi ti močno obžaloval, Lion!« »Ali res?« »Pa še kako! Lahko ti namreč nekaj povem. Gospodična Brentova je ukradla tisto listino iz odvetnikove aktovke!« »To bi bilo... Kako pa sploh to veš?« »Pamet mi pravi, moja zdrava pamet. Brentova je zaljubljena v mladega Finsburyja. Nfideja se, da bo nekoč postala še lady Finsbury. Ko pa je kakor koli že izvedela, da iz njegove dediščine pojde pet tisoč frankov [K> zlu, se je zadeve sama lotila in ukradla listino. Ženske impulzivno ravnajo.« »Ti pa impulzivno misliš,« 6e mu posmeje Hammond. »Kaj neki je Finsburyju za tistih borih pet tisoč frankov! Ljubi Bog! Kapljica v Temzi! Kako pa prav za prav veš, da je gospodična Brentova zaljubljena v mladega lorda Finsburyja?« »Slučajno sem ju pred pol ure videl skupaj v parku, kjer sta si vneto nekaj šepetala. Oba sta bila videti močno razburjena. Naenkrat pa je Brentova stekla nazaj v hišo, mladi lord pa je potem sam bentSI sem in tja po parku. Ta dva nekaj prikrivala. Vse drugo pa mi ni bilo težavno uganiti.« »Tokrat se nisi zmotil. Že davno mi je jasno, kako sta si mladi lord in gospodična Brentova. Vendar bodi o tem dovolj! Pojdi z menoj! Še nekaj bi rad bolj natanko pretresel.« »Bojim se, da Kennedyja kap zadene, če me zagleda.« ' »Ne hodi otročji! ga boš' že otresel.« Bazilovo obličje je sicer kazalo precejšnjo skrb, vendar je šel z njim. Za Liudsko tiskamo v Ljubljani: isže KramariS Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenČil