77 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 76 IRENA MATKO LUKAN Leti, leti čebelica – že 70 let »Danes je marsikaj drugače, a še vedno verjamemo v moč prave, dobre besede in trdno vemo, da knjiga ne bo umrla, dokler bodo živeli ljudje. Vsemu navkljub!« Kristina Brenkova, ob 50. obletnici zbirke Čebelica Pred sedemdesetimi leti je Kristina Brenkova ustanovila prvo knjižno zbirko za otroke na Slovenskem – Čebelico. Verjetno ni bralca pri nas, ki na svoji domači knjižni polici ne bi imel vsaj ene čebelice. Te kakovostne male velike slikanice so od leta 1953 prišle skoraj v vsako družino, v vse vrtce in šole ... povsod, kjer so otroci. Do sedaj je izšlo 478 čebelic (natisnjenih je bilo več kot 6.000.000 izvodov). V njih najdemo ljudske in avtorske/umetne pravljice (živalske, fantazijske, kratke realistične pripovedi …), pesmi in uganke. Za to zbirko so ustvarjali skoraj vsi slovenski pisatelji in pisateljice, ilustratorji in ilustratorke. Nekateri čebeličarji so uveljavljeni klasiki, drugim med čebelicami izide knjižni prvenec. V njej pa so tudi knjige številnih imenitnih tujih ustvarjalcev in dobrih prevajalcev. Vsak od nas ima svoje spomine na te drobne knjižice. Marsikateri otrok je prav s čebelico vsto- pil v svet branja in čudovitih ilustracij. O njih se radi pogovarjamo in delimo svoja doživetja. Res dolgoživa in uspešna zbirka je to, odprta na vse strani, raznovrstna, inovativna, sveža – zakladnica kakovostnih knjig. Prva knjiga, ki je izšla v zbirki Čebelica, je Rdeča kapica Jakoba in Wilhelma Grimma. Na velike bele kamnite plošče jo je naslikala Marlenka Stupica. Zbirka Čebelica je veljala za temeljno knjižno zbirko za najmlajše bralce, od vsega začetka je namenjena predšolskim otrokom in otrokom v zgodnji šolarski starosti. Ob ustanovitvi zbirke so si zadali cilj, da bi v šole prihajala desetkrat na leto – zbirka naj bi bila čim bolj dostopna in za čim več bralcev. V prvih letih izhajanja so bile knjige iz zbirke natisnjene v nakladi 21.000 izvodov. Od leta 1953 se je Čebelica vsebinsko in oblikovno spreminjala, a ostala name- njena otrokom v začetnem bralnem obdobju. Svojo podobo so čebelice spreminjale glede na finančno stanje založbe, tako so bile kdaj črno-bele, drugič barvne, včasih tiskane na boljšem, drugič na slabšem papirju. A ne glede na to, ali je bila vezava mehka ali trda, jim je uspelo kljubovati zobu časa. V knjižni zbirki Čebelica so izhajala najbolj reprezentativna slovenska in sve- tovna književna besedila za otroke. V večkratnih ponatisih so nekatera postala del zbirke Velike slikanice (ustanovljena 1967). Knjige iz zbirke Čebelica so izhajale tudi v drugih jezikih, bile so prevedene v srbohr- vaščino, makedonščino, madžarščino, alban- ščino, ruščino, litovščino, lužiškosrbščino in esperanto. Zbirko je med leti 1953–1973 urejala Kri- stina Brenkova. Vajeti je leta 1974 prevzel Niko Grafenauer, ki jo je urejal do leta 1995, ko jo je za eno leto prevzela urednica Mar- janca Mihelič. Od leta 1997 do leta 2012 je bil njen urednik Andrej Ilc, zdaj sem skrb- nica zbirke jaz (Irena Matko Lukan, op. ur.). Z likovno urednico Tanjo Komadino in vodjem uredništva leposlovja Andrejem Ilcem smo se odločili, da ob letošnjem pra- zniku pripravimo sedem knjig. Štiri slika- nice smo naredili na novo, tri pa smo vzeli iz pravljičnega čebelnjaka. To so preverjene klasike, ob katerih so odrasle številne gene- racije otrok. Iz revij Ciciban in Cicido sva s Tanjo izbrali dve. V eliko knjig nastane z obja- vami v revijah, ki so prvo uredniško sito, čas pa pokaže, kaj je dovolj dobro tudi za knjigo. Zagotovo je dobra judovska ljudska pravljica v priredbi Ajde Ross O modrem plaščku, z ilu- stracijami Marjance Jemec Božič, ki v letoš- njem septembru praznuje 95. rojstni dan in je za knjižno izdajo ilustracije doslikala. Nas- tala je čudovita slikanica o pomanjkanju in bogastvu, vztrajnosti in domišljiji, pa tudi o moči pravljic in čudežnih podob. Cicidojska je tudi ritmična živalska pravljica pesnika in pisatelja Miroslava Košute in ilustratorke Jelke Godec Schmidt Gremo gledat morje. Dve čebelici pa sta napisani in naslikani čisto na novo: slikanica Pozabljiva stonoga je odličen prvenec Darje Marinšek s pravljič- nimi podobami Hane Stupica, knjigo Kako je Izidor ovčice nosil pa sta ustvarili izku- šeni avtorici Slavica Remškar in Maša Koz- jek. Kdo ve, morda bodo te slikanice po stale bodoče klasike. Le kdo ne pozna slikanic Branke Jurca in Ančke Gošnik Godec Sne- žaki v vrtcu, Balon velikon Andreja Rozmana Roze in Matjaža Schmidta ter Miške iz stripov Giannija Rodarija in Marjana Mančka? Prva je izšla pred 40 leti. Še vedno dobro živi – to 77 ODMEVI NA DOGODKE | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 76 IRENA MATKO LUKAN Leti, leti čebelica – že 70 let »Danes je marsikaj drugače, a še vedno verjamemo v moč prave, dobre besede in trdno vemo, da knjiga ne bo umrla, dokler bodo živeli ljudje. Vsemu navkljub!« Kristina Brenkova, ob 50. obletnici zbirke Čebelica Pred sedemdesetimi leti je Kristina Brenkova ustanovila prvo knjižno zbirko za otroke na Slovenskem – Čebelico. Verjetno ni bralca pri nas, ki na svoji domači knjižni polici ne bi imel vsaj ene čebelice. Te kakovostne male velike slikanice so od leta 1953 prišle skoraj v vsako družino, v vse vrtce in šole ... povsod, kjer so otroci. Do sedaj je izšlo 478 čebelic (natisnjenih je bilo več kot 6.000.000 izvodov). V njih najdemo ljudske in avtorske/umetne pravljice (živalske, fantazijske, kratke realistične pripovedi …), pesmi in uganke. Za to zbirko so ustvarjali skoraj vsi slovenski pisatelji in pisateljice, ilustratorji in ilustratorke. Nekateri čebeličarji so uveljavljeni klasiki, drugim med čebelicami izide knjižni prvenec. V njej pa so tudi knjige številnih imenitnih tujih ustvarjalcev in dobrih prevajalcev. Vsak od nas ima svoje spomine na te drobne knjižice. Marsikateri otrok je prav s čebelico vsto- pil v svet branja in čudovitih ilustracij. O njih se radi pogovarjamo in delimo svoja doživetja. Res dolgoživa in uspešna zbirka je to, odprta na vse strani, raznovrstna, inovativna, sveža – zakladnica kakovostnih knjig. Prva knjiga, ki je izšla v zbirki Čebelica, je Rdeča kapica Jakoba in Wilhelma Grimma. Na velike bele kamnite plošče jo je naslikala Marlenka Stupica. Zbirka Čebelica je veljala za temeljno knjižno zbirko za najmlajše bralce, od vsega začetka je namenjena predšolskim otrokom in otrokom v zgodnji šolarski starosti. Ob ustanovitvi zbirke so si zadali cilj, da bi v šole prihajala desetkrat na leto – zbirka naj bi bila čim bolj dostopna in za čim več bralcev. V prvih letih izhajanja so bile knjige iz zbirke natisnjene v nakladi 21.000 izvodov. Od leta 1953 se je Čebelica vsebinsko in oblikovno spreminjala, a ostala name- njena otrokom v začetnem bralnem obdobju. Svojo podobo so čebelice spreminjale glede na finančno stanje založbe, tako so bile kdaj črno-bele, drugič barvne, včasih tiskane na boljšem, drugič na slabšem papirju. A ne glede na to, ali je bila vezava mehka ali trda, jim je uspelo kljubovati zobu časa. V knjižni zbirki Čebelica so izhajala najbolj reprezentativna slovenska in sve- tovna književna besedila za otroke. V večkratnih ponatisih so nekatera postala del zbirke Velike slikanice (ustanovljena 1967). Knjige iz zbirke Čebelica so izhajale tudi v drugih jezikih, bile so prevedene v srbohr- vaščino, makedonščino, madžarščino, alban- ščino, ruščino, litovščino, lužiškosrbščino in esperanto. Zbirko je med leti 1953–1973 urejala Kri- stina Brenkova. Vajeti je leta 1974 prevzel Niko Grafenauer, ki jo je urejal do leta 1995, ko jo je za eno leto prevzela urednica Mar- janca Mihelič. Od leta 1997 do leta 2012 je bil njen urednik Andrej Ilc, zdaj sem skrb- nica zbirke jaz (Irena Matko Lukan, op. ur.). Z likovno urednico Tanjo Komadino in vodjem uredništva leposlovja Andrejem Ilcem smo se odločili, da ob letošnjem pra- zniku pripravimo sedem knjig. Štiri slika- nice smo naredili na novo, tri pa smo vzeli iz pravljičnega čebelnjaka. To so preverjene klasike, ob katerih so odrasle številne gene- racije otrok. Iz revij Ciciban in Cicido sva s Tanjo izbrali dve. V eliko knjig nastane z obja- vami v revijah, ki so prvo uredniško sito, čas pa pokaže, kaj je dovolj dobro tudi za knjigo. Zagotovo je dobra judovska ljudska pravljica v priredbi Ajde Ross O modrem plaščku, z ilu- stracijami Marjance Jemec Božič, ki v letoš- njem septembru praznuje 95. rojstni dan in je za knjižno izdajo ilustracije doslikala. Nas- tala je čudovita slikanica o pomanjkanju in bogastvu, vztrajnosti in domišljiji, pa tudi o moči pravljic in čudežnih podob. Cicidojska je tudi ritmična živalska pravljica pesnika in pisatelja Miroslava Košute in ilustratorke Jelke Godec Schmidt Gremo gledat morje. Dve čebelici pa sta napisani in naslikani čisto na novo: slikanica Pozabljiva stonoga je odličen prvenec Darje Marinšek s pravljič- nimi podobami Hane Stupica, knjigo Kako je Izidor ovčice nosil pa sta ustvarili izku- šeni avtorici Slavica Remškar in Maša Koz- jek. Kdo ve, morda bodo te slikanice po stale bodoče klasike. Le kdo ne pozna slikanic Branke Jurca in Ančke Gošnik Godec Sne- žaki v vrtcu, Balon velikon Andreja Rozmana Roze in Matjaža Schmidta ter Miške iz stripov Giannija Rodarija in Marjana Mančka? Prva je izšla pred 40 leti. Še vedno dobro živi – to 78 79 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | ODMEVI NA DOGODKE je moč dobre umetnosti za otroke – otroci še vedno vriskajo od veselja. Balon velikon je izredna slikanica. Izjemen in vsestran- ski ustvarjalec Roza je po njej ustvaril tudi zabavno predstavo, s katero še vedno gostuje po vrtcih in šolah. In kakšno srečo imamo, da smo zaradi prevajalke Eveline Umek dela Giannija Rodarija, italijanskega pisatelja in pesnika, ki je za svoje delo prejel tudi Ander- senovo nagrado 1970, brali že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Za oba avtorja te slikanice je domišljija os življenja. Ob leto- šnjem jubileju je Tanja Komadina ustvarila slikovni znak za zbirko Čebelica, Sanja Janša pa je letošnjo zbirko pretanjeno oblikovala. Želimo si, da bi skupaj praznovali vse leto – s knjigami. V septembrskih revijah Ciciban in Cicido smo povabili vzgojitelje, učitelje, knjižničarje in starše, naj sodelujejo v prazničnem natečaju »Leti, leti že 70 let«. V razredu, skupini, knjižnici ali doma bodo otroci in njihovi odrasli lahko pripravili razstavo čebelic. Častna pokroviteljica pra- znovanja in natečaja je predsednica Repu- blike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Med vsemi sodelujočimi bomo do konca okto- bra izžrebali sedem družin, sedem vrtcev in sedem šol. Vsi bodo prejeli knjižna darila, prvonagrajena šola in vrtec pa bosta dobila paket sedmih prazničnih čebelic. 25. oktobra bomo založba Mladinska knjiga skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana in njeno Pionirsko pripravili slavnostno pri- reditev, kjer se bomo srečali z otroki iz nagra- jene šole in vrtca ter z družinami, predse- dnico Republike Slovenije in avtorji letošnjih čebelic. Skupaj si bomo ogledali predstavo Balon velikon, nato pa še razstavo čebelic na oddelku za otroke in mladino knjižnice Otona Župančiča, ki je del MKL. Prip- ravili smo tudi pravljični koledar za leto 2024, tako da bomo lahko vsak mesec zrli v eno izmed imenitnih ilustracij iz slikanic, ki so izšle v tem letu, in v pet podob iz knjig, ki so izšle že v prejšnjih letih. Čebelica nas vabi, da vstopimo v zakladnico dobrih klasičnih knjig za otroke, ob katerih smo odrasli mi, zdaj pa jih bomo lahko brali skupaj z našimi najmlajšimi, in si vzeli čas za prebiranje novih knjig. Dobra knjiga je za otroka popotnica, ki ga obogati in spremlja vse življenje, zato si želimo, da bi prav vsak otrok imel doma vsaj eno čebelico. In kot je pred nekaj leti zapisal Andrej Ilc: »Zakaj bi otrokom dajali slabe knjige, ko je toliko dobrih?!« PREGLEDI – POGLEDI NIKA ARHAR Pogled na uprizoritve večkodnih besedil v slovenskih lutkovnih gledališčih Pogled na repertoarje obeh institucionalnih lutkovnih gledališč, Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) in Lutkovnega gledališča Maribor (LGM), kjer nastaja večina produkcije za otroke in mlade, pa tudi nekaj lutkovnih projektov za odra- sle, pokaže, da je najobsežnejši del programa namenjen predšolskim otrokom. V zadnjem desetletju, od sezone 2013/14 do vključno sezone 2022/23, je bilo – med približno 10–12 premierami v sezoni LGL in 5–8 premierami v sezoni LGM – v desetih letih obeh gledališč skupno 170 premier (če na tem mestu ne vštejemo nekaj raziskovalnih uprizoritev mladih ustvarjalcev v okviru LGL-jevega pro- grama BiTeater). Od tega je bilo 98 uprizoritev, to je 58 %, namenjenih otrokom z označeno priporočljivo starostjo 5+ ali manj. Ob dejstvu, da je slikanica tista zvrst mladinske književnosti, ki upošteva in »sledi razvojnim obdobjem otroka v širokem starostnem razponu od predbralnega do zgodnješolskega obdobja,« 1 je razumljivo, da je prav slikanica med obstoječimi knjižnimi predlogami v gledali- šču za otroke najpogostejša. Predloge oziroma izhodišča za uprizoritve, namenjene otrokom od 6. leta dalje – teh je bilo v pregledanem desetletju 19 (11 %) – že kažejo povsem drugačno podobo; več je izvirnih avtorskih projektov ali takšnih, ki samosvoje predelujejo motive literarnih besedil, nastajajo na podlagi znanih zgodb in romanov, o sli- kanici na odru pa skorajda ne moremo več govoriti. A tudi uprizoritve za mlajše nastajajo na različnih izhodiščih, od obstoječih knjižnih del (najpogosteje slika- nice, a tudi kratke zgodbe, poezija) do besedil, napisanih posebej za posamezno uprizoritev, veliko pa je tudi izvirnih avtorskih oziroma snovalnih projektov raz- ličnih zvrsti, od lutkovnih, gibalnih, plesnih, vizualnih in takšnih, ki prepletajo različne elemente, ki nastajajo na podlagi samostojne ideje ali po motivih drugih del in kjer besedilo nastaja v procesu ustvarjanja ali ga sploh ni. Med obstoječimi deli najdemo sodobne in klasične pravljice, ljudske zgodbe in pripovedi, slikanice domačih in tujih avtorjev, redkeje neme slikanice in takšne s specifično (vizualno) zasnovo. Slikanica kot samosvoja, likovno tekstovna knjižna celota, ki svoje estetsko spo- ročilo oblikuje v tesnem prepletu vizualnega in tekstovnega, v gledališču predstav- lja odprt poligon za različne uprizoritvene pristope, še posebej če upoštevamo, da 1 Tancer-Kajnih, D. (2004). Oko besede 2003, Simpozij o slikanici v mladinski književnosti - Izhodiščne misli in vprašanja. Otrok in knjiga, let. 31, št. 59, str. 38.