hmm fcuUlk* 1 Oto. Leto X.v St. 16» V Ljubljani, 21. aprila 1923. V orp»nti»riJI Je - toliko u&imhA ©f*4#Utvo in uprav«' Mob^cmu •ehmimtKOira vSica it «NL V Uhaja vftko sobot«. " SUne pmiocsnt M«v. 7* p, m Medno Dfn t—. edokta# 35 Dfts. — Z« čline iw*4 po 60 par«. 0*l*»i: prottBi t X M mm 1-50 Uta, DopM motajo UH (rtnklrani h po4phnwl, ter opremljeni • Mamil, dotične orfuiizadje. Rokopiai sc ne vračajo, taktanadje to poiMnt prost*. SIbsIIo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GiDSJ) Proslava praznika Dela. V ,.Strokovni komisiji" in v »Zvezi nezavisnlh organizacij" združene strokovne organizacije bodo praznovale 1. Maj s skupnimi prireditvami. Podružnice naših strokovnih organizacij na) nem nujno »porode: 1. Kraj, kjer se bo vršil manifestacijski shod. 2. Ob kateri uri se bo ta shod vriil. 3. Če žele govornika in katerega žele. Nujni odgovor pofi'jite na naslov Strokovne komisije as Slovenijo, Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Predsedstvo S. K. za Sl. Prestana kriza. (Potek In sklepi plenarne seje Strokovne komisije.) Zmotili so »e oni sodrugi* ki ko preil par meseci bahali, da imajo •Strokovno komisijo že tako podmini-rano, da jo lahko spuste vsak trenutek v zrak. Nedeljska plenarna seja SK je pokazala, ne samo. da je kri-jti naših organizacij premagana, temveč da je enotna volja že prekoračila ono višino, na kateri smo bili P«'«! razkolom. Hfaea* bo štele naše organizacijo Ped razkolom večje število članstva kot jih imamo sedaj, a ostalo jih je preko 10 tisoč, kar je vsekakor za Slovenijo visoka Številka, katere niti polovico no doseže nobena druga delavska organizacija. Če ]>a primerjamo duševno in moralno visočino našega članstva, h katerikoli drugi organizaciji, pa stojimo proti njej kakor organizirana strrnoda proti čredi ovac. * Bili so težki dnevi, ki so jih preživljale nase organizacije. Politični razkol je ustvaril svoje kajne celice tudi v naših organizacijah. Mlado iu neizkušeno članstvo, ki ni imelo nikakršnih izkušenj, ni bilo težko vznemiriti in ga pripraviti k dejan jr m, katere preizkušeni bom nikdar ne napravijo. Smisel za skupnost in disciplino pa ni mogoče vcepiti niti z lepimi ali trdimi besedami. temveč je treba dolgotrajnega požrtvovalnega in sistematičnega dela. Tako >e je zgodilo, da so razcepiti strokovne organizacije problemi, ki za naše razmere niti na dnevnem redu niso bili. Na drugi strani je pa takratno vodstvo naših strokovnih organizacij vsa premalo vpoštevalo eloten polo-iai, ni upoštevalo novega časa in novih razmer in jo skušalo z zastarelimi pripomočki urediti notranje razmere v organizacijah. To stremljenje vodstva pa oni člani, ki so v pokret iele prišli in ti &o bili v ogromni ve-iini — niso razumeli, zato tudi vodstva niso pojevali med seboj, temveč da bomo a kupno udarili po skupnemu nasprotniku nam daje moč in zavest, da bomo zmagali. Z visoko dvignjenimi glavami, mladini in .starini, smo se razšli vw z enim geslom: Kdor ni z nami je proti nami Proti politični reakciji. »mir. zato je moral priti in je bil neizbežen. V tem boju je mladina zmagala in sprejela vodstvo organizacij v svoje roke. Ta dogodek je zaključil drugo fazo v krizi, ki je imela znak popolne zmage mladih stremljenj. ■f Kakor pa ima vsaka stvar svojo šolnino in sončno stran, tako se je tadi tukaj pokazalo, da slede revolucijam — evolucije. Mladina je prinesla soboj mlado in silno energijo, voljo do dela, skratka ves mladeniški ogenj. In kazalo se je kakor vselej tako tudi sedaj, da dobra volja sama še ne zadostuje, da je treba tudi znanja, izkušenj in hladnega računanja. Prodrlo je spoznanje, da ni mogoče graditi vse znova, temveč je treba prilagoditi stare izkušnje novim časom. Prodrlo je spoznanje da so besede, ki so iih govorili stari sodrugi dobre, treba je le te stare nauke in besede spremeniti v dejanja. Treba je torej pritegniti stare so-druge, da bodo svetovali iu učili, mladina naj pa te nauke z vso mladostno energijo izvede v življenje. Pri starih in mladih Je to spoznanje prodrlo, iz nasprotnikov postajajo zopet sodrugi in tako je končana tretja in zadnja laza krize, ki ie resno ogrožala obstoj naših strokovnih organizacij. Treznosti in uvidevnosti starih sodrugov in odkritosrčnosti in železni volji mladine se imamo zahvaliti, da je kriza prestana prej, predno je mogla buržoazija to trenotno slabost delavskega pokreta izrabiti v svoj prid. Kapitalizem si jo v tem času sicer nekoliko opomogel, a temeljev delavskega gibanja vendarle ni omajat. * Plenarne :>ejo SK so se udeležile razun organizacije lesnih delavcev, vse druge organizacije. Tudi lesnim delavcem, katerih ni nihče izganjal, so vedno odprta vrata SK, treba bo le, da njihovo članstvo pozove nekatere sodruge k redu in da se bodo hidi oni brez pridržka podvrgli vsem onim normalnim in materielnim obvezam. ki jih imajo vse ostale strokovne skupine enakomeren napram SK. Knjige in računi 3K, ki so bili pod starim vodstvom precej zanemarjeni, je novo vodstvo pregledalo Zveza neodvisnih strokovnih organizacij nam je sporočila, da priredi v nedeljo 22. t. m. protestne shode proti zakonu o zaščiti 'države* v naslednjih krajih: Ljubljana, Ma- ribor, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Kočevje, Kajhenburg, Velenje, Krmelj, Zabukovca. Huda jama, Jesenice, Kamnik in Litija. Sicer smo dobili to poročilo že pred tednom dni, vendar smo morali čakati, da zavzame plenarna seja S. K., ki se je vršila preteklo nedeljo, svoje stališče temu vabilu in tako se je stvar zavlekla. Plenum S. K. je glede vprašanja sodelovanja z »Nezavisnimk odločil, da nima nič proti skupnim akcijam, nasprotno jih še pozdravlja kot sredstvo za zbližanje proletariata in kot spodbudo proti mrtvilu v proletarskih vrstah. Zato so bo v S. K. združeno delavstvo udeležilo po možu osti vseh akcij, Če ne bodo govorniki nezavis-nib (kakor je bilo to dosedaj v navadi) izrabljali te prilike za razbijanje naših organizacij. Glede akcije dne 22. t. m. pa moramo pripomniti, da je S. K. odločila, da se v onih krajih, kjer sklicujejo nezavisni svoje shode priporoča tudi našim članom, da se teh shodov udeleže. Po možnosti bo predsedstvo S. K. na te shode delegiralo svoje govornike. Težkočo so le v tem, da prirejajo na to nedeljo tudi nekatere naših organizacij svoje prireditve, katere so pripravljale že več tednov in se jih ne d6 preložiti. Tako praznuje zagorska podružnica rudarjev razkritje svoje zastave in podružnica kovinarjev na Teznu pri Mariboru in na Fali bosta tstotako razvili svoji zastavi. Poleg tega ima pa še .»Svobodasvojo letno skupščino, kamor bo odšlo istotako precejšnje število sodrugov, kateri bi sicer lahko nastopili kot govorniki na teh shodih. Vendar bo pa S. K. vsaj v važnejšo kraje odposlala svoje govornike. Za drugič bo pa treba vpošte-vati tako zapreke in se bodo morali taki protestni shodi pravočasno organizirati. * Glede protesta samega je pa treba povedati, da so govorniki naših organizacij že sedaj porabili vsako priliko v to, da so pojasnili škodljivost tega zakona za cel delavski po kret. Kajti ta za kun prepoveduje javno udejstvovanje onih sodrugov. s katerimi se v končnem cilju sicer strinjamo le pri vprašanju taktike, (pot k temu cilju) so nastale 1. 1911) razlike, ki so razdvojile delavski po-taret. Če hočemo to nizdvojenost zopel odpraviti, če hočemo dolavski pok ref zopet združiti, za kar je na naši strani dovolj! volje, moramo najprvo otvoriti prosto debato, da si dopove mo, kaj nas loči in da v tej debati te vzroke odstranimo. Ker je pa onim sodrugom ta pro sta debata vsled vladnega nasilja prepovedana, zato vlada v delavskih vrstah še nadalje nejasnost, ki pre prečuje delo za zedinjenje. V interesu ozdravitve pekreta je torej, da se te nejasnosti odpravijo, zato zahtevamo tudi mi v imenu onih tisočev delavstva, ki so organizirani pri nas, ki tudi žele zedinjenja in jasnosti, da vlada svoje nasilje uki ne! — Proč z nasiljem 1 Doli z reakcijo! Mladinsko gibanle. Zbudimo sel Od zore do mraka so naše roke tam, kjer se ustvarja: pri orodju. In vendar prav težko živimo. Delamo veliko, a zraven tega mnogo manj je-mo. Mladi smo, treba je nam življenja, treba bi nam bilo, da se podamo v svet, a mesto tega nas silijo v temne tovarne. Pri silnih strojih, ki jih je rodila človeška znanost v stoletjih, zidamo brez prestanka nove dobrine; vse, kar človeško oko privlači, zanlima in občuduje, vse to je naše delo Železnice ..lokomotive, vozovi širom sveta, vse to svet občuduje, a peče nas, ko vemo, da je vse to oblito z znojem tisočih mladih proletarcev. Zato se bojujemo sa boljšo družbo, ki bo s nami ravnala pravičnejše. Nimamo sredstev, da bi sii zboljšali to obupno življenje, nimamo de narja, da bi si nabavili boljšega kru ha, boljše obleke. Gole roke imamo, s katerimi nam je dana možnost, da si vsaj golo življenje obdržimo. Mnogo nam manjka, da bi lahko rekli: za jutri sem preskrbljen. To nas sili, da mnogo premišljujemo o krivični družbi. Mi smo prepričani, da svobodni, kadar garamo, a ne takrat, kadar zahtevamo sa naš trud tudi poštenega plačila. Če pogledamo okoli sebe vidimo, da nismo sami. Od strani nas nekoliko gledajo otroci onih, ki jim prodajamo vsak dan vse svoje moči. Toda ti otroci nimajo rok, ki bi delale to, kar delajo naše. Štiri in dvaj- SPRAN 2. > D E L A V E C <• set ur na dun imajo časa za igranje, za godbo, za lepo znanost, za potovanje in podobne lepe reči; razumljivo je, da niso niti lačni, niti raztrgani. Mi so moramo zadovoljiti tudi s črnim kruhom, zanje je bel kruli na izbiro. Vsi ijs?dje toroj n«' žive enako. Ne samo to! Oni ne delajo niti toliko, kakor mi! Kaj še! Delo, ki ga opravijo, jim služi le v igračkanje in zabavo. Ali delajo morda njih starši? Tudi ne! Priganjajo nas pri delu, kupičijo bogastvo in nam znižujejo plače. Tisti, ki ničesar 110 delajo žive torej od dela onih. ki imajo le svoje gole roke. Pri naši plači, ki nam jo dajejo za trudapolno delo, vedno odtrgujejo in jih zmanjšujejo. Na ta način na kupičijo mnogo bogastva. S tem bogastvom lahko kupujejo tovarne, širna polja, zemljo in podobno. V te tovarne pridejo zopet delavci, ki se za majhno plačo trudijo od jutra do poznega večera. V tovarni delajo tovarniški delavci, na polju poljski delavci (mali kmetje in kočarji). Delavci sejemo, žanjemo, celo na mizo spravimo, a pojedo in porabiijo drugi. Malo je teh ljudi, zelo malo, a porabijo vse, kar pridela milijone in milijone ljudi. Le malo, prav malo smo deležni naših sado\ mi .sami, ki smo te sadove pridelali. Koliko dobimo od teh sadov? Toliko, da si zadostimo sproti vsakdanjim potrebam, Za več dni nismo nikdar preskrbljeni. To kar torej pridelamo mi, to pograbi nekaj ljudi, ki po svojii volji privoščijo malenkost tudi nam, toliko, da prihodnji dan zopet lahko jz nas izžemo nove, obilnejše sadove. Na svetu imamo torej ljudi, ki ne delajo, a jedo in ljudi, ki z delom vzdržujejo človeški rod. Med druge ljudi spadamo in se prištevamo tudi mi. Ničesar nimamo, kar bi nas brez dela vzdrževalo. Imamo le eno, kar nam nihče ne more vzeti in to je naša moč, ki jo rabimo pri delu. Ako smo torej v službi kakega podjetnika ali tovarnarja, mu moramo za neko plačo delati, torej porabimo nekaj svojih moči in sioer zato, da dobimo od tovarnarja denar, s katerim si kupimo hrano in obleko. Svojo moč, ki jo porabimo pri delu, torej tovarnarju prodamo za denar. Tovarnar pa nam za to našo delavno moč da le toliko, da moremo živeti in da lahko potem še nadalje kupu-jo našo moč. Nam ne da toliko, kolikor je vredno delo, ki smo ga napravili. To kar smo mu mi napravili potem za drag denar proda in si s tem nakupiči denar. Ljudje se torej delijo v dve vrsti ali razreda. Vedno vlada en razred nad drugim. Tisti razred, ki vlada, poseduje vse tovarne, vso zemljo, dasi je v veliki manjšini. Veliko večino pa imajo tisti ljudje, ki jih vladajoči razred tlači in izkorišča. Prvi razred je razred kapitalistov, drugi razred proletarcev. Kapitalist kupi od proletarca za mal denar telo in dušo. V tovarni zmuči delavca kapitalist telesno, v pisarni pa zmuči uradnika, ki je ravnotako proletarec, kakor delavec v tovarni, duševno. Oba pa delata in se mučilta v celem svojem življenju za podjetniku. Delavcu poleg tega zastrupi in uniči duševno s časopisi, kinematografi, al koholom in podobnimi zahrbtnimi sredstvi. Devet delov ljudi mora prodajati desetemu vse svoje zmoz-žrtvujejo mu telo iit dušo.. Kako bomo našli na naši poti do boljše družbe izhod iz te sužnosti? Misli, premišljuj, da boš spoznal resnico! Čimpreje boš spoznal, tem bolje bo za te. Najhujše je, če prideš do spoznanja takrat, ko te skrbi in trdo življenje privedejo na rob groba. Prvo mrtvo, drugo živo orožje, s katerim hoče kapital uničiti samozavestno delavstvo. V mrzlih proletarskih grobovih počiva štirinajst človeških src, ki so bila polna plemenitosti in razredne zavesti. Ko smo jih spremili do hladnega groba: so stotine in stotine tihih in samozavestnih ljudi stopale za krstami iin njih imena so ostala neizbrisna v njih srcih. Še nekaj dni se je vjedala prelita nedolžna kri v prah Zaloške ceste, ob zidu smo še videli prestreljene luknje, ki so se umaknile in niso hotele skozi sestradana telesa, dolgo je bil nesrečni kraj razrit, sledovi delavske zmedenosti so se daleč naokoli poznali. Ni končan naš boj s smrtjo štirinajstih ljudi! O črnih trinogih in njih hlapcih bo še govorila zgodovina delavskih bojev! Tudi na tisto krvavo solnoe, ki jo listo jutro sijalo in metalo svoje žarke na Zaloško cesto, ne bomo pozabili. Nismo še zmagali, a naša cesta pelje do zmage. Idimo v vrste, razvrstimo se -v bojno fronto. Zavedajmo se vedno, da se brez nas ne vale oblaki dimn iz tovarniških dimnikov, vsaka lokomotiva obstane med dvema postajama, ako to hočemo vsi ponižani hi razžaljeni, brez rude ni obratov. Žalost in jeza na preteklost, veselje in pričakovanje na bodočnost nas obdaja na žalostni večer in na to veselo jutro. Socialna politika. Žrtvam na barlkadi/l 24. IV. 1920. — 24. BV. 1923. SEsaoa*8*aBa$BS En sam, neizbrisen spomin se je vlegel na srce slovenskega proleta-rijata v tisti dobi, ko je s svojimi telesi zahteval kruha od tistih črnih trinogov, ki so z mirnimi rokami v belih rokavicah vrgli na Zaloško cesto parolo: Nimamo kruha za vas! Sklonil se je duh pokorščine. S ponosom na obrazu je sestradani) in raztrgani proletarijat stal tam med dvema bolnicama — oh, kakor bi slutil, kaj ga čaka. S samokresom in sabljo v roki je prikorakal bataljon, bajoneti so se Podlistek. bliščali, sablje so prasketale in krvavo solnce je posijalo na štirinajst nedolžnih žuljastih življenj, z od dela skrivljenimi hrbtišči. Zabodeni in ustreljeni so ležali v mlakah lastne delavske krvi. Ali so vedele mrzle sabljine ostrine, kakšna življenja so pokončale? Ali so vedeli koščki svinca v puškinih ceveh, da gre njih pot naravnost v delavsko srce? Ali so vedeli, plačani hlapci, da more lastne brate? Atentat na 8 urnik na železnicah! Ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je izplulo na vtakospremno in strojno osobje neko odredbo, v kateri poživlja omenjeno osobje, da naj v prostem dnevu, ki mu pripada po turnuzu, vozi izredne vlake iz Ljubljano proti Postojni; zato je obljubilo ravnateljstvo osobju siedečo odškodnino: za strojevodje po 100 Din, za vlakovodje 75 Din in sprevodnike ter zavirače po 50 Din vsakokrat; s tem hoče ravnateljstvo loviti kaline, ter pridobiti železničarje radi mizerne plače, ki jih imajo, da bi začeli kršiti osemurni delavnik, dasiiravno sedanji tiimuzi ne odgovarjajo 8 urnemu delavniku, to pa radi tega, ker imajo tovorni vlaki velike zamude, tako da traja vožnja od 16 do 20 ur. Vsak železničar ve, da imajo vlaki velike zamude/da se osobje niti dovolj odpočiti rte more, tem manj pa, ako pride ves premočen domov, da bi posušil svojo obleko. Zatorej je ta odredba, kateio je izdalo ravnateljstvo Južne železnice, okinčann z raznimi odškodninami, da bi s tem lažje lovila v zaujke. Kapitalizem se vedno drži reka: kadar se konja lovi se mu ovsa moli in kadar se ga vjame se mu bič pokaže. Tako se bo zgodilo tudi z železničarji, ako bodo nasedli na to limanico. Uprava bc nekaj mesecev plačevala, potem pa preuredila oziroma skrpucala turnuz tako, da bodo morali obračati v petih in šestih urah, kakor je bilo za časa žalostnega spomina postajenačelnika Gutmana. S lom pa bo odtegnila Uidi sedanjo odškodnino, to se pravi o enem in drugem slučaju nezgode uprava ne bo hotela ničesar vedeti, ter Janko Telban: Sredi kaosa. Tako je prav. Nismo več sužnji, prosti svobodni ljudje hočemo biti, streti okove, naša je moč. Zatorej vam kličem: Naprej za svobodo zlato, kdor ni z nami je izdajalec proletariata. Živela proletarska revolucija k »Živijo! • Naprej za pravico našo!* ^Stojte tovariši, stojtek Na balkon je stopil stari kovač Žagar. Odkrite glave, srebrno beli lasje so mu padali raz čelo in s tresočo roko se je oprijel ograje, V duhu je preletela pred njim sliku bodočnosti in garje uiu je stiskalo srce, ko je videl nahujskano množico. Tovariši, čujte besede vašega sotrpina, vse je laž, kruta laž! Dol ž njimk Kapitalistični suženj! In tisi e roke, ki so bile pokrile z žulji njihovih sotrpinov, so ga vrgle skozi vrata na hodnik, da je zadel ob roli zidu z glavo. Rdeča kri se je pocedila po kamnitem hodniku, na obraz pa so mu kanile potne kaplje strasti — one kaplje, ki so s»e mešale v trpljenju, v prašnih strojnicah z brati v robstvu sužnosti. Na trgu pa je drvela masa naprej po ulicah. Sipe v oknih so zaropotale, kamenje je letelo v prozorna stekia. Policijski kordon je bil pretrgan. Rolete pri prodajalni so škripale, prestrašeni, s parfumom, pudri našminkani gospodični je padel monokel na tla in se razbil, ko je pogledala skozi okno. Gospodu se je razbila čaša kave, ko je priletel kamen skozi kavarniško okno — oh kava po novem Črnem fraku. Sredi ceste pa je ležal razbit., dragocen auto in črn zmečkan cilinder v prahu. Masa pa je drvela kakor povodenj. Razbita pošta, ustavljeni tramvaji, prevrnjene kočije, kaos sredi kao.^. Zmage pijana, strasti razuzdana množica je uničila vse, kar ji je prišlo nasproti. Tedaj se je oglasil v vojašnici rog — tromba je zapela. — alarm. Skozi vrata so drvele bliščeče postave, oborožene s svetlim orožjtem enakomerno kakor na vežbaJišču. Glas se bo izgovarjala, da je osobje prostovoljko opravljalo čez urno delo, katero j-e oškodovala, ter si bo s tem umila roke in odklanjala vsako odgovornost; na ta način bo dosti železničarjev, ki bodo obsojeni v ječo pa ne mogoče samo za 24 ur, ampak kdor pozna naše zakone, od 6 mesecev do 5 let, istočasno pa bo tudi odstavljen. Tukaj ne bo pomagal več izgovor: nisem bil spočit, ampak sodišče bo reklo, zakaj ste pa šli v službo, ako niste bili spočiti? Zatorej železničarji, ne dajte se prešlo piti. čuvajte S urnik, organizirajte se, ker v organizaciji je moč. s Tako se ščiti delavstvo! Ministrstvo za prehrano na Češkoslovaškem je izdalo odlok, kjer prepoveduje vsako najmanjše zvišanje cen sladkorja, ker so zahteve sladkornih tovaren po zvišanju cen nedopustne. Vsak poskus, ki bi ne upošteval te odredbe, naj se naznani oblastem, ki se pečajo z oderuhi. (Pri nas teli oblasti sploh nimamo.) Kaj stori naša vlada piloti verižnikom in uavijalcetu cen? „.i s Pokojnine vdov n« Angleške«. Poslanci Delavske stranke v angleški spodnji zbornici so predložili resolucijo, v kateri zahtevajo državne pokojnine za vdove, ki morajo preživljati nepreskrbljene otroke. Resolucija govori tudi za matere in otro-Ite v družinah, v katerih je postal oni, ki jo preživlja delanezmožen ali katero je oče zapustil. Radi pomanjkanja finančnih sredstev je angleška v k da obljubila, da stori potrebn« korake. Zaenkrat pa je bila resolucija odklonjena z večino 64 glasov. alarma je vel po zraku in se odbijal po zraku, se odbijal ob stene palač, v daljavo, po celem mestu Na barikade, na barikade!' Tisoč rok je prijelo razbite vozove, iz prodajalen so romale omare, mize, pulti, vse kar je prišlo pod roko. Barikade so rastle. Iz oplenjene puškarske delavnice se je razdelilo pelintrideset pušk. Po nezasedenih ulicah so prikorakale čete, svetli bajoneti, možje navajeni discipline in na oglu trga so stale strojne puške, pripravljene, da prično deževati z blagohotnim dežjem svinčenimi krogljiearoi. Pred barikadami so se ustavili vojaki, ni bilo še povelja naprej. Za barikadami so bili razburjeni duhovi in se mirili vprašaje se: >Kaj pa sedaj?! Mi vstajamo! je zavpil govornik z jutranjega shoda. >Mi vstajamo! je zavpila množica in tisoč rok je vzdignilo težka kladiva, sekire in petintrideset pušk v zrak. Mirno je preteklo popoldne, napravljal se je mrak. Po ulicah so zagoreli ognji in temne postave so sedele, krog njih (pa močna tišina, samo koraki vojaških patrulj so odmevali po kamnitem tlaku. Vmes pa je pela žaga in mizarji so utrjevali barikade. Vojaki so sedeli po pragovih zaviti v tople plašče in puške so imeli med nogami. Po sredi ceste pa sta korakala častnika ti ho med s®boj govoreč. Prokleto neumno so napravili*, je dejal Fric svojemu stanovskemu tovarišu, nadporočniku Albertu. — Čemu so razbili vse, kaj jim to koristi. Iz oropanih trgovin se bodo najedli, napili danes, mogoče jutri, pojutrišnjem in potem? Vojaštvo jih bo sklonilo, pometalo v ječe in uboge družine bodo jokale doma, bre* kruha, brez pomoči«. »Pazi, da te kdo ne sliši, moglo bi tit škodovati. Pusti prijatelj, ne zameri. .la* čutim ž njimi, oče moj in mati sta bila tudi delavca. In ko vse to premišljujem. se mi zdi, da sem tudi jar,, mi vsi da smo proletarci. Toda na« veže dolžnost in ta je trda. v -Povej to tvojim podložnikom pri kompaniji, misliš, da te bodo razumeli? Z veseljem ti poženejo krogi jo v srce.c Imaš prav. Ognji so pogasili in temna noč je legla na oborožene može. (Dalje prih.) Protestni shod proti zakonu o zaščiti „države“ se bo vršil v Ljubljani v soboto 21. aprila ob pol 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. »DELAVEC c. ISTRAN S s Češkoslovaške z borilke za kon- zuiu in delo. Češkoslovaška vlada bo izdala v kratkem zakonski načrt, po katerem naj se ustanove zbornice za konzuin im delo. Te zbornice naj bi varovale ročno in duševno delavstvo pred prevelikim kapitalističnim izkoriščanjem ter naj vzravnajo gospodarske in soc. razmere med širšimi sloji. Zakon predvideva sledečo delitev te zbornice:. 1. oddelek za koiizfun. ki ima .sledeč delokrog: peta se s tržnimi cenami, kii jih naj urejuje v skiadn z inozemskimi tržnimi cenami, razpravlja o prenizkih ali previsokih cenah živi jenskih potrebščin, zatira in oneraogočuje verižništvo s konkurenco na trgu, se bori .proti združenim kapitalistom, propagira direkli nakup (n. pr. moko naj se ne kupuje preko trgovca od mlinarja, temveč se jo kupi kar naravnost od mlinarja). Ti oddelki imajo tudi nalogo: zbirati natančne podatke o padanju in dviganju cen, zbirati statistike itd. 2. oddelek za delo: sodeluje pri mezdnih, delav- nih, stanovanjskih, gospodarskih in kulturnih vpraašnjih. Razpravlja nadalje o vrednosti duševnega in ročnega dela. Skrbi za izvrševanje zdravstvenih, higijenskih in varnostnih naredb za delavnice in pisarne. Nadalje sodeluje pri zboljšanju socialne zakonodaje, nadzoruje obrt in industrijo. Zbornice se dele v: okrajne, deželne in državne zbornice. Okrajne zbornice imajo po 24 članov z 8 namestniki; deželne zbornice imajo po 48 članov in 18 namestnikov; državna zbornica pa ima po oO članov in 20 namestnikov. Volitve se vrše v vsak oddelek posebej: v konzumne oddelke volijo konzumne zadruge, vsi neorganizirani kon-zumenti in vpokojenci. V oddelke za delo volijo obratni odbori, zaupuiški odbori, duševni delavci, letni delavci, služinčadi. Ta zakonski načrt ima edini namen, da se konsolidira gospodarsko življenje v Češkoslovaški in naj služi kot nekaka odškodnina za doprinešene vojne žrtve. Kje smo s takimi načrti v Jugoslaviji? Rudarska stroka. Socialno vprašanje rudarjev. Marsikdo si bo mogoče predstavljal, da se rudarjem najboljše godi, ker se tako malo sliši o njih. A vendar temu ni tako. Položaj radarjev je v vsakem oziru zelo slab. Glede socialne zakonodaje se še za rudarstvo v naši državi ni skoro popolnoma nič ukrenilo. Še one malenkostne socialne pridobitve, ki so jih rudarji imeli v prejšnji državi, so se od strani jugoslovanske buržoazije poslabšale. imamo sicer zakon o zaščiti delavstva in zakon o zavarovanju, delavstva, ki bi morala branili vsaj nekoliko interese delavstva, ki se pa v resnici v soeijalnem življenju sploh ne izvajata. V teh zakonih so tudi določbe, da velja ta zakon tudi za rudarje. Vendar si buržoazijn do-mišljuje, da morajo zakoni biti v njeno zaščito, nikdar pa ne smejo biti v korist delavstva. Tako so tudi ti zakoni za nas rudarje ostali le na papirju. Gospodje okoli Trboveljske družbe s pomočjo rudarskih glavarstev, revirskih uradov iti ministrstva za socialno politiko so celo zadevo take lepo spravili v spanje pravičnega. da hi se to vprašanje nikdar ne zbudilo. Cela zadeva je popolnoma v redu. Samo, če se kak rudar kje ponesreči, lahko čaka do smrti na svojo rento: ako si nakoplje po vlažnih rovih revmatizem ali jetiko, tako da ue more niti hoditi več in prosi, da se ga pošlje v kako zdravilišče, se mu v tem slučaju kapitalist zareži, češ, zato še nimamo nobenih predpise,'. Če pa je kdo, ki kljub vsem naporom in pomanjkanju vzdrži svojo delavno dobo, pa se vendar končno zgrudi ped težo dela, takrat pa se ga spodi takoj na cesto. Da bo zadeva lepše izglodala, bomo povedali sledeče: V nekem c. kr. zakonu stoji zapisano, da mora revež, ki je 30 do 40 let garal za kapitalista, dobiti neko pokojnino v znesku 2—8M> Din mesečno. Dobi še sicer nekaj kronic draginjske doklade, ki pa s celo pokojnino ne znaša toliko, da bi si privoščil tu revež slane vode. In gospodje iz rudarskih uradov in Trboveljske družbe, ki pravite, da so vse dosedanje rudarske inštitucije pravične in koristne za rudarje vam povemo, da želimo, da bi bili te milosti deležni vi samii po vaši vpokojitvi. In zelo radovedni smo, kako bi se vi gospodje počutili. Mislimo pa, da bi ne reklii več, da je to pravično. Gospodje okoli zelenih miz sicer to dobro vedo, pa si mislijo, naj le bc tako, samo da mi živimo, če pa delavec pogine, kaj nam zato. Vprašajmo pa se mi rudarji: kje stoji zapisano, da moramo biti brezpraven objekt v krempljih nikdar sitega kapitala? Nikjer! Recimo si: na naših rokah je zapisano, da imamo večjo pravico do uživanja življenja kakor pa tisti parasiti, ki nič ne delajo. Zatorej rudarji, ako smo spoznali, da imamo pravico do dela, imamo tudi pravico do človeškega življenja, mi si moramo to življenje sami ustvariti, ustvariti pa si ga moramo z našim razumom, ■/. našo zavednostjo in pravilnim razumevanjem razrednega boja v močnih enotnih strokovnih organizacijah na marksistični podlagi. Stavka rudarjev v Lcšah. Kurt ar j, r rudnika Leše so že ponovno stavili svoje zahteve za povišanje plač, podjetje pa jih je vsakokrat odklonilo. Radi tega so ti rudarji bili prisiljeni, da so dne 12. aprila stopili v stavko, da si na ta način izboijujjejo boljše življenjske pogoje. Radi tega apeliramo danes na ves zavedni proletarijat v Sloveniji, da bo v slučaju daljše stavke priskočil z gmotnimi sredstvi tem trpinom na pomoč, da se jim omogoči uspešen boj in popolno zmago nad njihovimi izkoriščevalci. Kovinarska stroka. Stavka v Subotiei. V tovarni vagonov »Fernun v Subotiei je podjetnik odpustil okoli 200 delavcev. K Izprtimi delavci je izjavilo solidarnost še 60 delavcev dotičnega oddelka ter zapustilo delo. Pri istem podjetju »e naliajajo v gibanju livarji in pomožni delavci v livarni, ker nece podjetje vpoštevati sklenjene pogodbe. Opozarjamo, da delavstvo ne išče dela v Subotici. Delavsko časopisje prosimo za pouatis. Razvitje kovinarske zastave ua Teznem. Podružnica osred. društva kovinarjev in sorodnih strok na Teznem pri Mariboru bo razvila zastavo dne 22. aprila 1923. v prostorih gostilne »Vollmajerr. Začetek ob 15. uri. K udeležbi vabimo vse »odruge kovinarje in delavstvo ostalih strok. Kemična stroka. Skupščina. Vodstvo osr. društva kem. del. v Ljubljani bo naznanilo v prihodnji števiiki dnevni red tretje redne skupščine osred. društva kem. delavcev. Istočasno bomo razglasili tudi članska zborovanja. Hrastnik. Dne 10. aprila t. 1. se je vršil strokovni shod kem. delavcev. Shod je otvoril in mu predsedoval s. Jazbec. Na shodu sta poročala stvo v bodoče plačuje točno in prostovoljno svoje tedenske mesečne prispevke. V ta namen se pobira vsako nedeljo popoldne v društveni sobi članske prispevke. Zahvala. Vsem sodrugoui in sodruži-cam porcelanske tovarne L. R. SchtUz v Li- bojah se prisrčno zahvaljujem za znesek 75 diaavjev, ki so mi ga darovali v času moje bolezni. — Franc Kos češki kemični delavci. Kemična industrija je na Češkem zelo ogrožena, ker je delavstvo vseh velikih kemičnih tovaren v stavki. Pridružili so se mu še delavci manjših tovaren na severnem češkem. Usnjarska stroka. bbeni zbor Osrednjega društva usnjarjev v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 29. aprilu t. 1. ob 9. uri v gostilni j tri ,.Zlatem konjih v Mariboru, Vetrinjska ulica, s sledečim dnevnim redom: 1. volitev verifikacijskega odbora; 2. poročilo načelstva; 2. poročilo tajništva; 4. blagajniško poročilo; 5. poročilo nadzorstva; 8. volitev načelstva in nadzorstva; 7. predlogi in nasveti (slučajnosti). Smernice, ki naj služijo podružnicam /a izvolitev delegatov so: na vsakih 50 rednih članov pride en delegat. Podružnice dobe posebna povabila. Na predvečer, to je v soboto dne 28. aprila ob 5. uri se bo vršit pregled knjig, zato preglednike naprošamo, (iti pridejo v Maribor že v. soboto 28. aprila. — Osrednji odbor. 7. tih v tu. Podpisani so zahvaljujoči vsem sodntgom in soclružieam usnjarsko tovarno Frour.dt v Mariboru za nabrano vsoto Lin 102.65, katero so mi v Jašu onojn bolezni darovali. - Franc Jsuičič. Obiave. Spored manifestacij v Olju 1. maja. Ob Vs8. uri zbirališče v Štorah za štorske sodruge; točno ob 8. odhod v Celje z godbo in zastavo na čelu. Zbirališče v Celju točno ob 8. uri v Gabcrjjah pred gostilno Svetel. Ob 9. uri odhod iz Gaberij v mesto na Dečkov trg k javnemu slavnostnemu zborovanju. I’o zborovanju obhod po mestu in nazaj v Gaborje pred gostilno Svetel, kjer je za Celjane razhod, štorovski sodrugl pa odkorakajo korporativno nazaj v Štore, kjer je razhod. Namesto popoldanske veselice. ki se je vsako leto vršila, se priredi izlet z zastavo v Laško in Hudo jamo, kjer se vrši tudi javno slavnostno zborovanje na prostem. Za izlet bo zbirališče pri kapucinskem mostu ob Vf.2. uri v Gaberjah pred gostilno Svetel pa ob 1. uri. Opozarjamo vse celjske in što-rovske sodra ge, ki imajo količkaj proletarske zavesti in če jim le čas dopušča, da se izleta, ki ga še celjsko kot štorovsko delavstvo ni imelo, gotovo udeleži. Pokažimo, da smo proletarci bojevniki in obiščimo tiste sodmge, ki so tam. Naši grobovi. -t K.insl Mirtih Iz vrst ljubljanskih kovinarjev je odšel v največ jih viharjih naš rtodrug in sobojevnik Karol Mirtič, livar Strojnih tovareu in livaren v Ljubljani. So-drug! Odšel ni od na« za vedno. V teh burnih čatdh. ko nam je dobrodošel vsak delavski borec, To bomo še mnogokrat pogrešali. Ker pa zidamo in vidimo našo zmago v organizaciji, ki si jo Ti sam z nami gradil in pa v zavednosti naših sodrugov smo preleti z upanjem na skorajšnjo zmago. Do lodaj pa Ti bodi mrzli grob lahek! Po zmagi »e Ti bomo radi pridružili. 4 Ivan Aplenc. Naznanjamo vsem so-drugom tužno vest. da je dne 12. aprila t. 1. po kratki in mučni bolezni umrl naš sod rog Ivan Aplenc, (Tnkarniški delavec. Sodrug in delavski tovariš! šel si od nas in nas zapustil pri neizvršenem delu, pri katerem si Ti tako požrtvovalno sodeloval. /.apustil si ženo in dva nepreskrbljena otroka, ki bosta povpraševala mnogokrat po tebi očetu, toda nikdar, nikdar več se ue boš zbudil iz večnega spanja. Tudi nam igrajo solze v očeh in naša srca se krčijo, ker si odšel iz naših bojnih vrst; toda v dulni ostaneš med nami, dokler ne pridemo tudi mi za teboj. Počivaj v miru naš ho-diug in delavni tovariš Ivan Aplenc! Dopisi. Prevalj«,. Ker se lokaj besediči o našem drž, nadzorniku Brusu sedaj, ko smo v mezdnem gibanju pošiljamo prenio-garji naslednje vrste. Kaj je Brus? Brus je veren krščanski mož. ne zato, ker nosi ljubezen do bližnjega na jeziku, ampak zato, ker je dnevno v cerkvi. Brus je jamski strokovnjak, ne zato, ker še nikoli ni prišel v jamo (on jo pozna samo od zunaj), ampak •zato, ker pozna zgodbo o Danielu v levji .jami. Brus je agrarni strokovnjak, ue zalo, ker po nizki ceni prodaja seno v jeseni, ter ga drago plačuje spomladi, ampak zalo, ker ve. da jamski fconji žro nepg ne pa premog. Bras je varčen, ue zato, ker pusti delavstvo stradati pri nizki mezdi, da se vse zgraža, ampak zalo, ker od zaslužka delavcev plačuje svojo deklo s približno 12.000 Din na leto. Brus je usmiljen, ne zato, ker je vzel delavcem koščke travnikov, na podlagi katerih so si redili koze in imeli mleka za tuberkulozo in sestradano svojo deeo. ampak zato, ker sam pravi, da je usmiljen. Brus je uslužen uradnik, ne zato, ker se hr sklepe agrarnega urada v Mariboru, ki jih je sekvester sopodpisal ne ozira, ampak zato, ker kljub tem sklepom oddaja v najem zemljo onim, ki so izrenco izključeni iz vrst interesentov pri izvedbi določil agrarne reforme. Brus je pravičen ne zato, ker jemlje stare pravice delavcem, ampak zato. ker ne dela tako kakor je delal brutalen nemški ravnatelj Steinbach, ki se ni dotikal delata skiti pravic. Brus je skrben gospodar, ne ■zato, ker ne skrbi za jamski les, ampak za- to, ker hoče, da brez njega Izhaja premogovnik. Brus je naroden in zaveden, ne zato, ker ne širi ob meji zadovoljstvo med delavstvom, katero čuti: da je tam preko meje več pravičnosti, ampak zato, ker je ponovno povdaril potrebo resnega dela za narod in državo. Brus je najboljši slovenski uradnik na meji ne zato, ker to razen njega nihče ne verjame, ampak zato. ker ga je poslal Pirnat semkaj. Delavske glbanle. s. Rejc in zastopnik Strokovne komisije s. Kaiser. Po končanih govorih se je razvila precej burna debata, ki bo imela mnogo uspehov v razčišče-nju zamotanega položaja. Svetujemo pa h ras tn iškemu delavstvu, da se razprave na shodih, predavanjih, sestankih in sejah vrše točno po naznanjenem dnevnem redu. Delavstvo je na shodu sklenilo sledeče: član- g Strokovni kongresi. Savez že-Ijezničara Jugoslavije« bo imel svoj kongres no Binkošti 20. in 21. maja v Zagrebu. Istočasno bo imel svoj III. kongres »Savez stavbinskih delavcev Jugoslavije* in sicer v Beogradu. g Splošnij upor tu nezadovoljstvo. V Budimpešti so stopili v stavko naj-preje mestni delavci. Za njimi so pričeli stavkati delavci državnih obratov,^ delavci v klavnicah, pekovski pomočniki, delavci v elektrarni in delavci pri mestni aprovizaciji. Policija je aretirala in odvedla v zapore že nekaj sto »Sumljivih kolovodij-: nezadovoljnega delavstva. g Zopet pol milijona. Stavbinskt delavci v Londonu so se pogajali a svojimi podjetniki za mezdo, kt pa niso uspela. Podjetniki bodo zato odpustili pol milijona stavbinskih delavcev'. g Angleški radarji v stavki Rudarji v Walesu (jnžnozali. Angleška) so stopili v* stavko, ker so rudarski podjetniki sprejeli v revirje na delo neorganizirane delavce. Kraji, ki jih preskrbujejo s premogom iz teh revirjev (posebno v srednji Evropi), so zelo ogrožen^ ako se stavka kmalu ne konča. g Kitajsko delavsko gibanje napreduje. Kitajsko delavsko gibanje 8TKAN i. »BELIH t», »e je v zadnjem času močno okrepilo, fako, da |e v Pekingu delavstvo pred kratkim zahtevalo aakou za varstvo delavstva, ki naj pride v »istavo. Nadalje »o zahtevali pred parlamentom v Pekingu: Burni dejavnik, pravico stavkanja, odpravo nočnega dela za žeuake in otroke, pravico organiziranja (v zakonu!) itd. Gibanje vodijo, kar je zelo značilno. rožni in no duševni delavci, Sakor po drugih deželali. Organizirajo se v tovarni ne-ie izučeni, temveč tud! nelsjučeni delavd. Železničarski organizaciji bo priključeni tudi železničarski uradniki, kar omogočuje enotnejša akcije itd. Največje stavko so imeli: mornarji, učitelji, oblačilni delavci, transportni delavci in gleda BSke igralke. Strokovne organizacije stoj« deloma na marksističnem temelju, večinoma pa primanjkuje delavstvu politične izobrazbe, ker je gibanje Se zelo mlado, g Kaj zahteva taksen barako delavstvo? Luksenburška strokovna ko- misija je zahteval« od iufcsenburške vlade, da izvede njene predloge, ki se tičejo brezposelnega vprašanja in vsebujejo v glavnem sledeče točke: 1. prepove naj se nadurno delo in izvede naj se nedeljski počitek; 2. vlada naj Izda vsakih štirinajst dni natančno poročilo o zaposlenosti; 3. vlada naj nadzoruje v sporazumu z delavstvom vse obrate, ki so v teku in ki- mirujejo, ki bo urejevala mezde v razmerju s padanjem in naraščanjem cen; 5. izvede, naj se enoten zakon o brezposelnih podporah. Luksenburška je deželica, ki po ni j>opolnoma neodvisna država. Danes stoji precej pod francoskim vplivom in ima s francosko državo marsikaj skupnega, 'rudi delavsko gibanje je tesno vezano a francoskim delavskim gibanjem. Deželico obdaja na eni strani Francoska, ua drugi strani pa Nemčija in Bel-g»». Gospodarstvo. Hijene .na bolnem polja. Po razsulu socialističnih strokovnih organizacij in naraščanju fašlstovskih strokovnih organizacij v lanskem letu je imelo za posledico odpust 14.000 železničarjev, ki so bili odpu-Meoi takoj, ko so dobili fašisti vlado jv svoje roke; v januarju letošnjega feta je bilo odpuščenih še 36.000 železničarjev. Postavno je bil odprav -fjen 8 urni delavni čas posebno hitro tiri železniških obratih. Odpravljeni »o bili davki na luksus (avtomobile itd.) Odpuščanje uradništva je stopilo na dnevni red. Socialistične In ko-tmmidtiČne organizacije se je zasledovalo in skušalo iztrebiti. Vojaška službena doba se je povišala od 8 na 18 mesecev. Graditi se je pričelo zračno plovbo, vojaštvo se Je zvečalo. V trgovskih pogodbah so postavke, po katerih bo tekom nekaj let nešteto podjetij v privatnih rokah. To je vsa Mussolinijeva 'liberalna gozdarska politika«. Gospodarski položaj po rahrski »aeedbi. Gospodarsko krizo je ruhr-ska zasedba in vedno rastoče komplikacije pri tem vprašanju znatno poostrila. 10 odstotkov tovaren v rutinskem ozemlju je sedaj obrat ustavilo, akoravno so bilo dobro zaposlene in je bila konjunktura visoka. Premoga od začetka ni manjkalo in so se potrebe krile. Premog, ki so ga morali Nemci dati Francozom, Se bil nadomeščen z zgornješlezijskim premogom, ki ga je porabila ostala nemška industrija. Gospodarska kriza se je poostrila posebno v tobačni Industriji. Po nekaterih nemških tovarnah je zaposlenega le še 10 odstotkov delavstva, oetalo delavstvo so tovarne odpustile. V nekaterih tobačnih tovarnah dela delavstvo le 8 ur tedensko. Tudi v tekstilni industriji je 60 odstotkov tovaren pred koncem obratovanja. V kemični, kovinski, strojni, elektrotehnični in usnjarski industriji dnevno narašča število odpuščenih delavcev, omejuje se poleg tega še obratovanje na krajši delavni čas. Da velekapital neverjetno izkorišča ta obupen položaj odpuščenega in brezposelnega delavstva, je jasno. Cene nemšlrih industrijskih izdelkov so mnogo vasjo kakor cene inozemskih izdelkov. Nemški delavci pa imajo kljub temu mnogo manjše mezde, kakor drugi delavci in znašajo pri večini izdelkov največ 20—30 odstotkov cone industrijskega izdelka. Cene nemških izdelkov so torej mnogo višje in posledica tega je, da nemški trgovci ne morejo konkurirati z inozemskimi cenami — blago ostane doma, se kopiči In kopiči in podjetnik mora obratovanje ustaviti alr pa vsaj zmanjšati, ker ima skladišča polna. Tako so polna skladišča lesa, žita itd. Kako nesmiselno je danes gospo darstvo kaže sedaj to, da podjetniki ne znižajo cen izdelkom, temveč hočejo prisiliti delavstvo, da se znižajo plačo. Ker delavstvo tega noče, se obrati zapirajo — delavstvo pa je brez posla. Razvoj ruskega proizvajanja. Marčna številka Ruskih reformaciji prinaša razvidnico, po kateri se jasno vidi, kako počasi a gotovo je napredovala ruska industrija in produkcija; v primeri s predvojno proizvodnjo je naraščala produkcija sledeče: 1920 1921 odstotki: (022 premog • • • • . 2tt.8 80.8 30.8 petrolej .... . 41.1 42.7 51.0 lueiulurg. proizvodi . a? 1.6 2.4 električni iadrfiri . . 11.» 20.5 37.0 iK>Blb»Ž©TiUR . . ?.& 23.6 volna . ‘28.8 17.2 il0.fi konoplja .... 25.4 30.0 aladkor .... . 5.1» 0.7 7.4 alkohol .... 4j> l^a (rot&n) . • . m.? 20.!-) 17.0 jfnmi 5.1 10.7 24.8 Razno. Pade« soc. vlade na Švedskem. Iz desničarskih socialistov sestavljeni Brantingov kabinet je dobil mri glasovanju za smernice glede socialne zaščite brezposelnih » 76 glasovi proti 60 glasovom v parlamentu nezaupnico. Vlada v obeh zbornicah hi imela večine, pač pa je Brantinga podpirala liberalna stranka. Pri tem glasovanju so se liberalci združili s konservativci in kmetskimi poslanci Nova vlada je sestavljena in konservativcev. Barabije t Švici. Vsakogar, ki bi sodeloval pri stavkah v drž. obratih in konoesioniranih podjetjih, naj se kaznuje z zaporom. Značilno je, da je ta predlog sprožil bivši svet švicarskega kantona (okrožja) Freiburg. Znano je, da so državna podjetja priljubljena za eksperimentiranje fašističnih gospodarskih politikov. Kratenje pravic državnim nastavljenoem pomeni pot do splošnega kratenja zadostovala življemkim potrebam, temveč se morajo zadovoljiti s tems kar |im ponudi kapitalist Kultura, civilizacija: to so le velike in lepe besede na jeeiku onih, ki so to kulturo in civilizacijo ustvarili. — Smrtna obsodba prelata Bnt-kfewi«sza je vzdignila po Evropi mnogo prahu. O takih in podobnih zadevah je nepristransko sodbo težko izreči. Sovjetska vlada |e prelata BuV kiewicza obdolžila veleizdaje, ki jo evropski meščanski listi zanikujejo. Meščanske vlade p rete ruski vladi s i-1 ek injenjem vseh diplomatskih stikov z Kasijo. Ruska vlada se za te prebije ne zmeni dosti in mirno raz- i i uje zarotniške skupine, ki se po-likcjo po Moskvi in Petrogradu. Čudno! Ko je umiralo po širnih ruskih poljanah 36 milijonov ljudi, evropska buržoazija ni imela toliko srca, da bi si odtrgala od svojih polnih vrst nekaj drobtinic, ko pa ruski tri- bunal izreka nad verskim hujska-svojo sodbo, se meščanski listi ?*gražajos nad brutalnim nastopanjem ruske justice. Pravica je ustvarjena za vse! Tekoči mesec pride pred delavski tribunal tudi pravoslavni pa triarh Tihon in mnogo drugih ruskih svečenikov. Obtoženi so rovarjenja proti sovjetski vladi in izrabljanja verskih čustev ruskega naroda. Bur-žoazija smatra te korake sovjetsko vlade za Izvajanje programa ruskih boljševikov proti krščanskim cerkvam. — Prohibicija v Tarfiji. Turška formalistična vlada je uvedla prepoved točenja alkoholnih pijač s 5. aprilom t 1. Nobeno podjetje ne sme izdelovati in prodajati alkoholne pijače, Vlada se sedaj pogaja z zavezniško komisijo o izjemnem zakonu za tuje državljane glede uživanja-prepovedanib pijač. Razgled po svetu Ljubljana, 16. aprila 1923, delavskih pravic in delavsko svobode. 'rudi v »svobodni« Švjci so zasijali reakciji nekako boljši časi. — Mezdne snžnje ustvarjajo Združene države. Združeno države severne Amerike so do danes precej omejile število priseljencev. Radi visoke konjunkture je delavnih moči zadnjo čase preceji primanjkovalo. Zai Kanado (dežela na severu Združenih držav) pa zakon o priseljevanju ni veljal, zato so se prebivalci te dežele v velikih množicah izseljevali v Združene države. Pa delavcev je bilo še vedno premalo. Skupina senatorjev v parlamentu je zato predlagala, da se dobi mezdne delavce iz Evrope, ki pa se morajo obvezati, da bodo delali za določeno mezdo in določeno dobo. Kapitalisti so na ta način hoteli dobiti zelo ceno delavno moč in so smatrali s tem delavce za nekake mezdne sužnje, ki nimajo pravi op zahtevali tako mezda da bi Gospodarskemu propadanju Evrope se Amerika spretno izogiba. Politično se je že davno umaknila s pozorišča. Pojavi se tuintam včasih kot pozvana posredovalka, včasih kot strah, ki ga ni nihče klical. Tako se bo zgodilo koncem aprila, ko se v Lozani zopet skliče konferenca, ki s svojim prvim zasedanjem ni imela sreče. Te konference so udeležiti je sklenila tudi Amerika, katere udeležba je nekaterim zaželjena, drugim pa skrajno neljuba. Med zadnjimi »o seveda oni, ki dolgujejo Ameriki ogromne vsote že izza predvojne; boje se pa Amerike in njenih odposlancev zato, ker pač vidijo v njih kontrolne organe, kako se kaj v Evropi gospodari; kakor se vidi iz dosedanjih izkušenj, ima vse sodelovanje Amerike pri obnovi evropskega gospodarstva le namen izsledki, kje bi prišle Evropi do živega in kako bi pridobila nazaj svoj kapital. Vse besede o človeštvu in podobno so puhlice. Na Kitajskem vre že dolgo časa. Revolucije so že tudi tam na dnevnem redu. Krvi je sicer že tudi preje mnogo preteklo, a na različne vstaje takozvanih bokserjev smo že skoraj pozabili. V zadnjem času so pa Kitajci pognali s prestola 2 božjega sinu« to je dosedanjega vladarja in se razdelili v glavnem v dve republiki: severno in južno. Te dni poročajo o srditih revoltah kitajske mornarice, ki povečini pristopa k južno-kitajski republiki. Vse to opazuje Japonska z všečnimi očmi, ker upa, da se odpre njenemu imperializmu na Kitajskem obsežno polje. Iz Mezopotanije prihajajo vesti o velikih poplavah, škoda je ogromna. Značilno pa je, da je tamošnji podkralj dal izgnati arabske delavce, ki opravljajo rešilna dela in sicer ob sviranju vojaške godbe. Ako bi ta ne pomagala, bi seveda, s vi rale strojnice! * Velika žaloigra, ki se je začela z izbruhom svetovne vojne na francoskih in belgijskih tleh, se sedaj nadaljuje na tleh bivšega nemškega cesarstva. Francoski kapital se maščuje nad nemškim in sicer s sredstvi in na račun ljudstva. Ker Nemčija nii izpolnila obveznosti, katere ji nalaga verzajska pogodba, so se Francozi in Belgijci) poslužili sankcij ter polagoma zasedli industrijsko ozemlje ob Reni in Ruhru. S tem hočejo prisiliti Nemčijo na kolena. — Nemci so začeli s pasivno rezistenco, Francozi nato z aretacijami in izrednimi vojaškimi odredbami. Na zadnji francosko-belgijski konferenci, ki se je vršila v Parizu, so zahtevali Francozi in Belgijci! od Nemčije, naj se odreče zahtevi, da ne prične preje s pogajanji, predno se ne izprazni ruhrsko ozemlje. — Dalje zahteva Francija od Nemčije 26 miljard zlatih mark za reparacije in to pod pogojem, da se nulirajo njenil dolgovi zaveznikom in Ameriki. Končno pristaja Francija na to, da se sme Nemčija obračati s svojimi predlogi aa vse zaveznike in ne samo na Francijo ki Belgijo. Nemški državni kan-celar Cuno je pozval delavce zasedenega ozemlja naj nadaljujejo pasivno rezistenco, dokler se ne razčisti zunanji politični položaj. Velikonočni prazniki so ustavili delo več konferenc, od katerih nas je posebno zanimala konferenca naše in italijanske komisije v Opatiji, ki se je bavila z ureditvijo reškega in baroškega vprašanja. Uspehov seveda ni imela in se sestane v kratkem času ponovno. Baje se bo sedaj nadaljevala v Florenci. Ako se ne doseže uspeh z direktnimi pogajanji, bodo naprosili švicarskega zveznega predsednika za posredovanje. Med Jugoslavijo in Grško vlado je že dalje časa napeto razmerje, ker zavlačuje grška vlada rešitev vprašanja takozvane svobodne luke v Solunu. Po mirovni pogodbi nam je določen del solunskega pristanišča za trgovinsko uporabljanje. Naša diplomacija je dosegla tako sijajne uspehe, da nam šibka državica na jugu peto leto po vojni ne izpolni striktnih in jasnili pogodb. Pač pa se ji je posrečilo dobiti h. Francije posojilo 300 milijonov frankov, ki ga uporabi država za oboroževanje in druge potrebe, kakor sramežljivo pristavljajo vladna glasila. Dne 18. marca so se vršili v Jugoslaviji zgodovinski dogodki. Z nasiljem se je posrečilo radikalcem sklepati večino, z demagogijo je po tegnii Radie v svoj tabor Hrvate in računajoč pač na zaostalost Slovencev je zbral Slovence okoli sebe d/. Korošec. Nekaj uspeha so imeli muslimani. Druge stranke so pa vzpričo volilnega reda bolj ali manj pogorele. Vlada je zašla v težaven položaj in Pašič si beli glavo, kam sedaj. To je trajalo precej dolgo. Radikalna vlada, ki je izvršila volitve, je najprej vabila v vlado demokrate, ki pa so z ozirom na to, da zahtevajo radikalci revizijo vidovdanske ustave, odklonile sodelovanje v vladi. — Nato so radikalci prišlii na drugo kombinacijo, in sicer h takozvanim federalističnim blokom, ki mu pripadajo Radicevci, musliimani in slovenski klerikalci. Kakor se vidi, precej pestra družba. Sporazum med njimi in radikalci je bil baje že podpisan; v soboto ponpči pa se je doznalo, da so pogajanja prekiinjena. In zopet S? bo belil glavo in gladil brado modri čika Nikola. Da je nehvaležnost plačilo sveta. j>e izkusil mnogoizkušeni in resni cesar Janez, ki so ga radikalcil takoj po volitvah poslali v pokoj. Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so naj-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta St. 1. V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Pran« Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska Hiškama Makso Hrovatin.