Poštnina plačana v gotovini
9.	V Ljubljani, dne 24. januarja 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
■ a
"V s <e Ib in si,:
59.	Objava državnega odbora o predsednikih in članih glavnih volilnih odborov v Sloveni)!.
60.	Zakon o izvedbi delne razlastitve veleposestev za javne interese, kolonizacijo in na-pravljanje delavskih in uradniških stanovanj in vrtov.
61.	Zakon o postopanju z zgradbami veleposestev, ki se smejo zasegati za agrarno reformo.
62.	Zakon, kako je dajati v zakup ona posestva, ki ne dosezajo maks muma, odrejenega v členu 2. zakona o prepovedi odsvaianja in obremenjanja veleposestev.
63.	Zakon o plačevan u pristojbin dobrovolicev in naseljemkov za dodeljeno zemljo.
64.	Ukaz o amnestiji oseb, ki so jih obsodila vojaška sodišča.
65.	Naredba, da se smejo uvozna carina In postranske takse, ki se pobirajo v zlatu pobirati tudi v srebru.
66.	Odločna o zavarovanju valute ob izvozu konoplje, cementa in kamena za izdelovanje cementa.
67.	Naredba o pobiranju občinske davščine na osebne avtomobile v Ptuja Razglasi osrednie vlade.
Ra/glasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Razglasi oddelna ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Razglasi delegacije ministrstva f nanc v Ljubljani.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
SS *	• j Predsednik velikega sodišča
.	v Podgorici
Državni odbor,	Ljub. A. Bakič s. r.
državni interes, katerega važnost presodi minister za agrarna reformo.
Člen 3.	*
ki je na podstavi člena 8. in člena 76. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pozvan, da določi osebe, ki naj bodo predsedniki ali člani glavnih volilnih odborov pri volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, odrejenih na dan 18. marca 1923., je izžrebal za predsednike glavnih volilnih odborov ter postavil za člane glavnih volilnih odborov te-le osebe:
za območje okrožnih sodišč v Mariboru in Celju — okrožni kraj Maribor — za predsednika Miloša Paunoviča, člana državnega sveta; za člana drja. Jakoba Toplaka, predsednika okrožnega sodišča v Mariboru;
za območje deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu — okrožni kraj Ljubljana — za predsednika drja. Anta Verono, podpredsednika stola sedmorice, oddelka B, v Zagrebu; za člana drja. Otona Papeža, predsednika deželnega sodišča v Ljubljani;
za mesto Ljubljano s Spodnjo Šiško — okrožni kraj Ljubljana — za predsednika Obrena Popoviča, člana apelacijskega sodišča v Beogradu; za člana Božidara B e ž k a, dvornega svetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
V Beogradu, dne 12. januarja 1923.;
Dr. O. br. 131.
Predsednik državnega odbora:
dr. Edo Lukinić s. r.,
predsednik narodne skupščine.
Člani:
Namestnik prvega podpredsednika narodne skupščine:
Peter N. Markovič s. r.
Namestnik drugega podpredsednika narodne skupščine:
J. Rajar s. r.
Predsednik državnega sveta:
Milutin Markovič s. r.
Predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu:
Mih. P. Jovanovič s. r.
Predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu:
Ljudevit Farkaš s. r.
Predsednik stola sedmorice v Zagrebu:
dr. Aleksander Badaj s. r.
Podpredsednik
stola sedmorice, oddelka B za Slovenijo in Dalmacijo, v Zagrebu:
Franjo Emil Smekija s. r.
* Iz te objave, razglašene v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 14 z dne
18. januarja 1923., so tukaj priobčeni samo predsedniki in člani glavnih volilnih odborov za Slovenijo.
Namestnik predsednika apelacijskega sodišča v Novem Sadu:
dr. Milivoj Popovič s. r.
Zakoni in kraljevske nreie.
60.
Ml
Ä l©8i.-«sa»	I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel dne 28. deo,embra 1921. v Beogradu, da je uredbo o izvedbi delne razlastitve veleposestev za javne interese, kolonizacijo in napravljanje delavskih in uradniških stanovanj in vrtov z dne 12. februarja
1920.,	«Službene Novine* št. 37/20.,* seznamka uredb ministrstva, za agrarno reformo št. 5, «Službene Novine» št. 195/21., izpremeniti in da se glasi:
Zakon
o izvedbi delne razlastitve veleposestev za javne interese, kolonizacijo in na« pravljanje delavskih in uradniških stanovanj in vrtov.**
Člen 1.
Preden se začne izvrševati končna razlastitev veleposestev, ki je izrečena v §§ 9. in 10. zakona za pripravo agrarne reforme v zvezi z zakonom o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev, sme minister za agrarno reformo takoj izvesti razlastitev veleposestev, ako so taka zemljišča potrebna za javne (državne) in komunalne interese, za kolonizacijo, dalje za osnavljanje malih kmetij in napravljanje delavskih in uradniških stanovanj in vrtov.
Člen 2.
Zemljišče veleposestev, potrebno za javne državne interese, za kolonizacijo in dobrovoljce, določa minister za agrarno reformo ter izvršuje njegovo razlastitev in porazdelitev.
Minister za agrarno reformo ni vezan na maksimum posestva, ki je začasno odrejen z. zakonom o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev, če gre pri razlastitvi zemljišča za važen javen
* Uradni list pod št. 135 iz leta 1920.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. ^276, izdanih dne
9.	decembra 1922. (Prilog XXXIX. —1922.)
Razlastitev veleposestev smejo zahtevati:
1.	) v svojem imenu za javne komunalne interese in za gradnjo delavskih in uradniških stanovanj in vrtov pristojna komunalna (občinska in mestna) oblastva;
2.	) v imenu posameznih poljedelcev za osnavljanje malih kmetij pristojni občinski (mestni) agrarni odbori.
Prošnje za razlastitev, obrazložene s potrebo in opremljene z načrti, k atastralno-posestnimi polami, zemljiškoknjižnimi izpiski dotičnega zemljišča in drugimi potrebnimi listinami, se morajo vlagati pri okrožnem (županijskem) agrarnem uradu.
Člen 4.
Na to prošnjo odredi okrožni (županijski) agrarni urad, ako je potreba dovolj dokazana in prošnja zadostno opremljena, ob stroških prosilčevih ogled; in razpravo na licu mesta vpričo uradnega geometra in ekonoma. Na to razpravo pokliče agrarni urad pravočasno s posebnim pozivom lastnika dotičnega zemljišča, prosilca, prizadeti občinski (mestni) agrarni odbor, po potrebi pa tudi okrajni (kotarski) agrarni odbor in občinska (mestna) poglavarstva, ki morajo dan in predmet razprave razglasiti javno na običajni način vsaj osem dni pred razpravo, da se razprave lahko udeleže vse prizadete osebe.
Predmet ogleda in razprave je to, da se ugotovi:
1.	) ali je zahtevano zemljišče del veleposestva (identifikacija zemljišča);
2.	) ali se sme to zemljišče po veljavnih predpisih razlastiti in uporabiti v zahtevano svrho;
3.	) ali je potreba in svrha izpričana in dokazana;
4.	) ali se sme z ekonomskega stališča in z ozirom na odrejeni maksimum veleposestva dovoliti razlastitev zahtevanega zemljišča.
Ko sta ogled in razprava izvršena, mora okrožni (županijski) agrarni urad prošnjo z'vsemi spisi in prilogami obenem s svOjim poročnem in obraziože-nim predlogom izročiti agrarni direkciji v rešitev. - *
Člen 5.
Agrarna direkcija izda na podstavi poročila okrožnega (županijskega) agrarnega odbora odločbo o razlastitvi.
Zoper to odločbo sme nezadovoljna oseba po agrarni direkciji vložiti pritožbo na ministrstvo za agrarno reformo v 14 dneh od dne, ko se ji je vročil odlok. Ta pritožba ima odložilno moč. Agrarna direkcija presodi prigovore v pritožbi ter jo s svojim poročilom in z vsemi spisi vred predloži ministrstvu za agrarno reformo v končno rešitev.
Prepozno prejete pritožbe mora agrarna direkcija odbiti.
Člen 6.
Z razlastitvijo, ki je izvedena za javne državne interese, pridobi država neobremenjeno lastninsko pravico do razlaščene nepremičnine.
Z razlastitvijo, ki je izvedena na prošnjo oböine (mesta), pridobi občina (mesto) neobremenjeno lastninsko pravico do razlaščene nepremičnine. ;
Z razlastitvijo, Id je izvedena za kolönizacijö, dobrovoljce ali na prošnjo občinskih (mestnih) agrarnih odborov za osnavljanje malih kmetij, pridobe kok,:,isti; dobrovoljci ali poljedelci kot privatni pridpbitelji neobremenjeno lastninefco pravico dö razlaščene nepremičnine, vendar s to omejitvijo, da ne sinejb brez cfovblilve ministra za agrarno rer iormo razlaščenega zemljišča niti odsvojiti hiti obremeniti.
Člen 7.
ne reforme in kolonizacije, tr i četrtine pa gredo j	Člen 2.
mV Zr^radbe^na -raziaščchem' romlašču rtloraio	o katerih govori člen 1. tega zakona,
"f.. v . v ' . v “. 1 I . ; .: i . ,° i še smatrajo tako zgradbe za stanovanje kakor tudi pridobite!]i bivšemu lastniku ^ plačati lettin iriodstotJ ^ - Mttanitev živega in mrtvega materiala, členit”	^	’	86 Ug 9 “I ':eške delovne moči itd., in sicer ne glede na to, ali
. ; Za osnovo cenitvi žgradb, ki so na razlaščenem j zemljišču, je treba vzeti invehtarne nabavne stroške; po odbitku njih amortiziranega dela. Kjer ni. in !
jih je postavil lastnik ali zakupnik.
Cleh 3.,
*r:'d/Y'd 'd	:	'.'.d	Vli-U1
ventarja ali kjer nabavni strbški niso pravilno ypi-1	^W^ ^tyo za agrai:np. reformo mora po Švfljih
sani v inventarju, jo ugotoviti nabavne stroške s I 0	V*,™!**™* oskrbovati .te. zgradb ,ter ^ih v
cenitvijo	i obliki začasnega zakupa, dajati v uporabljanje in
Cenitev opravi komisija dveh veščakov, izmed i uk(>riš0anj« posameznim naselnikom na dotičnem „ f ....	.	■ katerih imenuje enega oblastni organ ministrstva! ^^RO^stvu. Za to oddajanje vcija IK>stopanje, pred-
Ko postane od ocba o razlastili pravnpmoona,. za 0 re/orm drugega pa priftojno gradbeno ^ ' § 13- ^ o Uvedbi delne razlastitve mm-a .zvrS.t. nYrn?n, fvnmmv&A »crri.m,. nrad. I »	> b fe u f j b	1 veleposestev za javne interese, kolonizacijo in na-
jo mora izvršiti okrožni (županijslii) agrarni urad,!
"i«TSv	Ugotovljena vvrino« 2gradb „o «. „litoH pro-
0 J	sezati njih sedanje gospodarske uporabne vrednosti.
Od dne, ko je uveden v posest, nosi vsak zakupnik vsa javna bremena in vse davščine, ki so združene s posestjo in lastjo razlaščenega zemljišča.
Vsak pridobitelj takega zemljišča si mora pö veljavnih predpisih od gradbenega oblastva izposlovati gradbeno dovolitev. Za koloniste nabavlja to dovolitev okrožni (županijski) agrarni urad.
Člen 8.
poljedelci- mbrajo y
pravljanje delavskih ih uradniških stanovanj in vrtov.
Člen 4.
Zakupnino za zgradbe, prepuščene v uživanje in uporabljanje, morajo plačevati tudi dobrovoljci.
Člen 5.
Prepuščene zgradbe se smejo uporabljatisamo v finančnih zakonih in drugih predpisih za prenos j v one srvrhe. katerim so namenjene. Zgradbe, name-: nepremične imovine.	njene za stanovanje, se smejo uporabljati za na-
slanjanje in gojenje živali samo, če so porušene in razpadle in če ni dovolj zgradb za živali.
K cenitvi zgradb je treba lastnika, odnosno njegovega pooblaščenca, povabiti s posebnim pozivom.
Člen 14.
Pridobitelji zemljišča, razlaščenega po tem zakonu, so oproščeni vseh taks (pristojbin), odrejenih
Člen 15.
Kolonisti, dobrovoljci in
treh letih, ko sp. bili uvedeni v posest, zgraditi hišo.; Dokler se ne ustanove agrarne direkcije, izvršu-, Ce v tem roku ne zgrade hiše ali če zanemarjajo j jejo njih dolžnosti po tem zakonu glavni agrarni zemljo, izgube: lastninsko pravico do. razlaščenega! poverjeniki.	j
zemljišča, ki ostane na razpolago ministrstvu za j	Člen 16.
agrarno reformo.
Člen 6.
Bistvene predelave pri zgradbah se ne smejo izvrševati. Dovoljujejo se male predelave, poprave in
Odločbe o izgubi lastninske pravice do talce ne-1	^k<f ;3topi v.v^avoa? 5™“’ ko ?a ^ |	toda samo, če 6o z njimi ne zmanjša
Dremičnhm izdala okrožni fžummfekil aararni urad ' podpise 111 ko 86	v »Službenih biovinah». s vrednost zgradb.
iir	Sf	postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu javne interese, kolonizacijo in napravlja-nje delav-
, skih in uradniških stanovanj in m tov.
predmet sam. Prepozno vložene pritožbe mora ,	.1
agrarna direkcija odbiti	i1	J
Okrožni (županijski) agrarni urad skrbi za to, da se takšno zemljišče podeli drugemu prosilcu v |
Jast pb istih pogojih in da se to izvede v zemljiški j knjigi, ako minister za agrarno reformo glede tega I Videl in pritisnil državni pečat
V Beograd u, dne 4, junija 1922.
Aleksander s. r.
zemljišča ne ukrene kako drugače.
Člen 9.
1
Okrožni (županijski) agrarni urad mora skrbeti, | da se razlaščeni deli veleposestva brez stroškov j pdpišejo z. imena in iz lasti dotičnega veleposestnika j ter vpišejo na ime in v last posameznih pridobi-! teije.v z omejitvije, navedeno v členu .6.; tudi mora! prenos lastninske pravice in vpis omejitve lastninske pravice, označen v členu .6., zaprositi z uradnim dopisom pri pristojnem zemljiškoknjižnem oblastvu.
Dovolitev za iapremembe se mora zahtevali takoj, ko se prejmejo zgradbe v uživanje in uporabljanje. Organ, ki izroča zgradbe, mora ugotoviti z za-i pisnikom, ali je naselnik ob prevzemu zahteval tudi ■ predelave, poprave, izpremembe, in kaj se mu je dovolilo, ali pa ni zahteval nikakršnih izprememb. En izvod zapisnika se mora vročiti ministru za agrarno reformo, drugi pa se '.toč! uživalcu. Namestnik predsednika ministrskega sveta i Predelave mora izvrševati uživjalecj ob svojih in ministra za zunanje posle,	j stroških,
minister priprave za ustavotvorno skupščino !	^len 7.
čuvar državnega pečata, minister pravde:
(!r. L. Markovič s. r.
in izenačitev zakonov: M. N. Trifkovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Člen 10.
I
Ce. se je veleposestvo razlastilo po tem zakonu, I se prekliče .prepoved o odsvojitvi veleposestev, ki je po zakonu o prepovedi odsvajanja in ohremenjanja veleposestev vpisana v zemljiških knjigah; za take) primere se izdaja s tem zakonom vred generalna |
Uživalec mora vzdrževati prepuščene zgradbe v pravilnem stanju. Vzdrževalni stroški obremenjajo lastnika. Zavarovalnino zoper požar za vse zavarovane zgradbe trpi lastnik.. Stroški za- vzdrževanje in plačevanje teh premij se odbijajo od prejete zakupnine.
Člen 8.
L*»
Uživalec je civilno in kazensko odgovoren za vsako poškodbo, ki bi jo zlovoljno učinil na prepuščenih zgradbah.
Ölen 9.
Ta zakoni stopi y, veljavo takoj po razglasitvi
@1,
Mi
.3l3.e>!K£i£&xtdš.©a? X. po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
dovolitev ministra za agrarno reformo za prenos j proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da. je
lasti razlaščenega zemljišča z imena in iz lasti do-j zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Sr-; v «Službenih Kovinah».
tičnega veleposestnika na ime in v last novega l>ov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. Našemu ministru pravde priporočamo, naj raz-pridobitelja.	j ustave sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel; glasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za
Oien 11-	] dne 28. decembra 1921. v Beogradu, da je naredbo ! njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj
Vsak veleposestnik mora dopustiti, da se na i ^bristia za agrarno reformo o uporabi zgradb vele- i postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu njegovem zemljišču zaradi razlastitve po tem zar \ pose&,<f-Lv	reforme z dne 6. novem-
konu žapočhd potrebna tehnična in ostala dela, o j ,ra	16.658, seznamlca uredb ministrstva
čemer ga mora vsaj tri dni prej obvestiti pristojno I 7JL aSrarno reformo št. 17, «Službene Kovine»
občinsko (mestno) poglavarstvo.	........ j št- 195/21., izprememti in da se glasi:
Škodo, storjeno ob takih pripravljalnih delih,	*■& I
morajo prosilci povrniti po ocenitvi občinskih |	^iSLl^OH
(mestnih) cemicev.	o postopanja z zgradbami velepose-
stev, ki se smejo zasegati za agrarno reformo/
pokoravajo.
V Beograd u, dne 4. junija 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisni! državni pečat
Člen 12.
j.-i
Člen 13.
Višina odškodnine za neobrane pridelke kakor tudi za prevzeti inventar veleposestev se določa po predpisih, ki so izdani za prevzemanje inventarja
ob likvidaciji veleposestev.	' i	Člen 1.
h Wo, -vdjajo	v^^.-1 Zgradbe na veIeposestvih) ki sc smej(> v celoti
C! ra'/!ner °ve ^-a	... .. ..	. i * £ .	'zasegati za agrarne reforme in katerih lastniki
odredbe, k, so izdane za likvidacijo veleposestev. jih ne morejo° wkrb(>väti? b(xlLsi ker žive itvun
meje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, bodisi ’ ker imajo več posestev v raznih občinah, se smejo Višina končne, odškodnine za razlaščeno zem- prevzeti v državno upravo. Istotako se smejo z li-IjišČe in zgradbe na veleposestvih se uredi po za-; kvidacijo veleposestev vobče prevzemati v državno konodajstvu ob izvedbi končne razlastitve vele- \ upravo tudi zgradbe, Id postanejo zaradi izvedbe posestev.	[ agrarno reforme odveč njih lastnikom ali zakup-
Do tedaj morajo plačevati vsi pridobitelji razla-) nikom, ščenega zemljišča vsako leto letni prispevek v višini; —------—7
enoletne zakupnine, ki je odrejena na oddajanje!	* Razglašen v «Službenih Kovinah kraljevine
veleposestev v začasni zakup. Od te vsote gre ena Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 276, izdanih dne 9ega četrtina državi za kritje stroškov ob izvedbi agrar- decembra 1922. (Prilog XXXIX. — 1922.)
čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. L. Markovič s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
M. N. Trifkovič g. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
62»
Mi
Alelx:sEk.radLex» X.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo im objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Sr-I bov. Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130.
ustave sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu, da je naredbo ministra za agrarno reformo o dajanju v zakup zemljišč onih posestev preko 100 katastralnih oralov, ki ne dosezajo maksimuma, ako jih ne obdeluje lastnik sam, z dne 16. septembra 1920., seznamka uredb ministrstva za agrarno reformo št. 37, «Službene Novine» št. 195/21., izpremeniti in da se glasi:
Zakon,
kako je dajati v zakup ona posestva, ki ne dosezajo maksimuma, odrejenega v členu 2. zakona o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev.*
Člen 1.
Veleposestnikom se pušča na prosto razpolago maksimum posestva po zakonu o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev, ako so sami poljedelci ali obdelujejo zemljo v lastni režiji, z lastno živino in z lastnim orodjem.
Člen 2.
Če posestnik ne obdeluje svojega posestva sam in tudi ne v režiji, nego ga daje v zakup ali proti delnemu pridelku, se mu pušča popolno prosto ukoriščanje 100 katastralnih oralov zemlje, sposobne za obdelovanje. Presežek preko te ali površina, ki je ne obdeluje sam, se daje v začasni zakup. Lastninska pravica ostane posestniku na tej površini pod maksimumom neprikrajšana tudi ob definitivni izvedbi agrarne reforme; po možnosti se morajo te površine izločiti iz agrarne reforme.
Člen 3.
Zemljišča, katerih lastnik ne živi v kraljevini in ki je zemljo opustil ali jo daje v zakup, je brez ozira na njih velikost dati v začasni zakup interesentom agrarne reforme. Tudi za te površine veljajo iste odredbe kakor za površine, omenjene v členu 2. Posestnik ne izgubi lastninske pravice; toda ob definitivni delitvi, po možnosti pa tudi prej, se morajo ta zemljišča izločiti iz delitve in vrniti posestnikom.
niki na dodeljeni zemlji, z dne 8. oktobra 1920., št. 16.268 — seznamka uredb ministrstva za agrarno reformo št. 42, «Službene Novine» št. 195/21. — izpremeniti in da se glasi:
Zakon
o plačevanju pristojbin dobrovoijcev in naseljenikov za dodeljeno zemljo.*
člen 1.
Vsi dobrovoljci tako naseljeni kakor tudi oni, Ki so dobili zemljo v svojem kraju, istotako pa naseljeni poljedelci morajo plačevati vse pristojbine: merske pristojbine, kolkovino in redne prispevke za vodne zadruge, kakor in kolikor jih plačujejo poljedelci, ki dobe zemljo v začasni štiriletni zakup po členu 14., točkah 3. in 6., in drugem odstavku točke 7. zakona, kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup.
člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiš/ in ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njega izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 4. junija 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
M. N. Trifkovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
64«**
Mi
, člen 4.
Ta zakon velja za vse ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 5.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 4. junija 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. L. Markovič s. r.
Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov:
M. N. Trifkovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
ÜLlel*ssa.m«S«x* X.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na predlog Našega ministra za vojno in mornarnico in na podstavi člena 50. ustavo:
1.	) Vsem osebam, ki so jih obsodila vojaška sodišča na zapor do enega leta, se odpušča prestajanje kazni.
2.	) Vsem osebam, ki so jih obsodila vojaška sodišča na zapor preko enega leta, se znižuje kazen na šest mesecev.
Naš minister za vojno k) mornarnico naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 9. januarja 1923.;
s br. 223.	Aleksander s. r.
Minister za vojno in mornarnico, častni adjutant Nj. Vel. kralja: general Pet. Pešič s.r.
Uredile osrednje vlade.
Izza dne 15. t. m. se smejo uvozna carina in postranske takse, ki se pobirajo v zlatu, pobirati tudi v srebru po kurzu: 100 zlatih dinarjev = 900 papirnatim dinarjem. Za plačevanje uvoznih taks na luksusno blago veljajo dosedanje odredbe.
V Beogradu, dne 13. januarja 1923.;
C br. 2244,
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinovič s. r,
66,
Odločba o zavarovanju valute ob izvozu konoplje, cementa in kamena za izdelovanje cementa.*
Ministrski svet je odločil z I br. 34.443 z dno 31. decembra 1922.:
Valuta se mora skladno s členom 16. pravilnika zavarovati še' ob izvozu: konoplje,
cementa in kamena za izdelovanje cementa (supina).
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
line 31. decembra 1922.
Uredile pokrajinske uprave
za Slovenijo.
67.
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo
o pobiranju občinske davščine na osebne avtomobile v Ptuju.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. štajerski št. 41, dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme mestna občina ptujska v delno kritje občinskih potrebščin pobirati od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1923. na osebne avtomobile posebno davščino, ki znaša pri avtomobilih do 30 HP letno 500 Din, nad 30 HP pa letno 1000 Din.
Tega davka so prosti avtomobili, ki eo last države, občine ali drugih javnopravnih korporacij in ki se uporabljajo zgolj v službene namene.
Določbe § 4. naredbe bivše deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921, Ur. 1. št. 173, so s tem razveljavljene.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenija Oddelek za notranje zadeve.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s.r.
Razglasi osrednje vlade.
Navodila carinarnicam glede uporabljanja izprem en jenih tarifnih postavk 9., 10. in 11. izvozne carinske tarife.**
Carinarnice se opozarjajo na odločbo ministrskega sveta C br. 68.845 z dne 23. decembra 1932., s katero so se izpremenile tarifne postavke 9., 10., in 11. izvozne carinske tarife in ki je razglašena v št. 290 «Službenih Novin» z dne 26. m. m.***
Glede uporabljanja jzpremenjenih tarifnih postavk se dajo carinarnicam nastopna navodila:
1.	) Izpremenjene tarifne postavke in odredbe so stopile v veljavo dne 26. m. m. ter se morajo uporabljati izza tega dne.
2.	) Na blago, ki se je že natovarjalo za inozemstvo, ko se je zvišala ali uvedla izvozna carina, odnosno za katero so bile prodaje sklenjene, še preden so se zvišale ali uvedle izvozne carine, je uporab-
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 14, izdanih dne 18. januarja 1923.
** Priobčena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 12, izdanih dne 16. januarja 1923.
*** Uradni list pod št. 3 iz leta 1923.
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
pro0lašamo^ in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Sr-bov, iva, ov m Slovencev na podstavi člena 130. ustave sk eni v XXXVln. redni seji, ki jo je imel dne_28. decembra 1921. v Beogradu, da je odločbo ministrstva za agrarno reformo, s katero se odreja, kolike pristojbine plačujejo dobrovoljci in naselje-1
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 276, izdanih dne 9, decembra 1922. (Prilog XXXIX. — 1922.)
65.
Naredba, da se smejo uvozna carina in postranske takse, ki se pobirajo v zlatu, pobirati tudi v srebru.***
Na podstavi člena 2. zakona o splošni carinski tarifi odrejam:
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 276, izdanih dne 9. decembra 1922. (Prilog XXXIX. — 1922.)
** Ta ukaz je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 12, izdanih dne 16. januarja 1923.
*** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 11, izdanih dne 15ega januarja 1923.
Ijati odredbe člena 6. zakona o izvozu in izvoznih j Glasovnice, predložene po tem roku, se pri skru-earinah, odnosno analogne odredbe in navodila j tiniju ne bodo vpoštevale.
točke 2. razpisa št. 183 z dne 13. julija 1922.
8.) Po tarifni postavki 9./1. b se pobira izvoz la carina na žive prašiče preko 70 kg teže po teži (450 Din za 100 kg) ali pa za glavo (000 Din).
Izvoznikom je na izvolji, ocarinjati prašiče za izvoz po teži ali za glavo; toda za prašiče, natovorjene v en vagon, se sme zahtevati samo en način ocarinjanja, ali za glavo ali po teži; zato se deklaracije, v katerih se zahteva ocarinjanje za glavo in po teži, niti ne jemljejo v poslovanje.
Št. 455.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere.
Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r.
Objava.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu je objavila, da je za podaljšavo železniških legitimacij državnih aktivnih in upokojenih nameščencev in članov njih Prašiči do vštetih 70 kg žive teže so prepovedani; rodbin za leto 1923. naknadno p r e d p i -za izvoz; na to se carinarnice izrečno opozarjajo, jsana taksa 5 0 par za vsako legitimacijo.
4.) Glede zaklanih prašičev in mesa v razsolu i Denar naj se pošlje s posebnim izkazom direkciji velja še nadalje pojasnilo v razpisu št. 252 z dne j državnih železnic, odseku za izdajanje kart, v Za-25. septembra 1922.	\ grebu. V izkazu morajo biti navedeni z imenom vsi
S nameščenci in rodbinski člani, za katere se plača ; taksa.
Minister za finance:	Oni državni uradi, ki so žo prejeli podaljšane
dr. M. M. Stojadinović s. r. | legitimacije ali so jih poslali zaradi podaljšavo, naj
' vpošljejo takso naknadno.
i
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani,
V Beogradu, dne 1. januarja 1923.; razpis št. I.
Tarifno obvestilo.*
dne 17. januarja 1023.
Po naročilu pokrajinskega namestnika:
dr. Stare s. r.
V	kilometrskem kazalu tarife za prevoz blaga itd., II. delu, nekdanjega ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani z dne 15. avgusta 1919. je treba prečrtati nakladišče Škale.
V	«Tarifi deo II. za prevoz robe itd. direkcije Sa- j
rajevo, Subotica i Zagreb od 1. jula 1922. god.» pa,	RäZßiasi.
je treba uvrstiti pod «Poslednje odredbe i pristojbe j	®
za pojedine stanice» na strani 11. pri postaji «Ko- i St. 1200, z dne 13. januarja 1923. čevje-prernogovnik» —- «Nakladište Škale».	\ Namesto ođstopivšega Ivana Ozmeca je ime-
Ta izprememba stopi v veljavo dne 1. februarja j novan za občinskega gerenta v Melincih Štefan 1923.
'Majcen, posestnik Istotam št. 12.
I Št. 1479, z dne 16. januarja 1923.
Namesto ođstopivšega Ivana G r a n f o 1 a je imenovan za občinskega gerenta v M. Črncih Štefan K o s e d n a r, posestnik istotam št. 38.
Št. 1742, z dne 18. januarja 1923.
Namesto občinskega gerenta v Selu Ivana Z o r-Generalni inspektorat pozivlje vse pooblaščene ; n i k a, ki je odstopil zaradi starosti, je imenovan za denarne zavode, naj mu v desetih dneh od dne, ko gerenta te občine Josip Kerčmar, posestnik isto-se razglasi ta poziv, pošljejo stanje vseh dolgov in tam št. 105. terjatev inozemcev z dne 31. decembra 1922. V iz-| piše k jo postaviti samo list računa, stanoval išče inl vsoto. (Imena ni treba.)
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 10. januarja. 1923.; M. S. 44.058/22.
Poziv vsem pooblaščenim denarnim zavodom.**
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranjo zadeve.
igora 2:6, Črnomelj: 1:2, Loka 1:1, Stari trg 1:2, ; Radenci 3:14, Semič 1: 7, Tribuče 2: 10, Vinica 1:1, i Vinji vrh 1:2. Kamnik: Prevoje 1:1, Loka pri 'Mengšu 1:2. Kočevje: Velike poljane 1:1, Ribnica |l:l. Kranj: Naklo 1:1. Litija: Hotič 1:1. Ljub-I Ijana okolica: Devica Marija v Polju 3:5, Do-I brova 2:2, Dobrunje 4:4, Grosuplje 1:3, Ježica 1:6, Medvode 1:1, Moste 2:2, Št. Vid 1:1, Vrhnika 1 :1. Ljutomer: Ljutomer 1 :1. Maribor: Sv. Marjeta na Dravskem polju 1 :4, Spodnja Polskava 1 :2, Studenci 1 :1. Ptuj: Cvikovci 1 :1. Radovljica: Jesenice 1:3, Lesce 1:1. Ljubljana mesto 17.
Vranični prisad.
Črnomelj: Vinica 1:1. Krško: Št. Jernej (Dobravca). Slovenjgradec: Mislinja 1:1.
š u s t a v e c.
Murska Sobota: Krog 1 :1.
S	m r k a v o s L
Ljubljana mesto 2.
Garje konj.
Ptuj: Vičanci 1 :1.
Steklina.
Celje: Grajska vas 1:1, Prekopa 1:1, Škofja vas 1:2, Sv. Juri na Taboru 1:1, Trbovlje 1:1; Litija: Konj 1:1. Ptuj: Lahonci 1:1.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Telčji vrh 1:1, Tribuče 1:1. Maribor: Jarenina 1:1. Radovljica: Kranjska gora 1:1. Slovenjgradec: Janžev vrh 1:1.
Svinjska rdečica.
Kranj: Stara loka 1:1. Litija: Kotredež 1:1. Murska Sobota; Neradnovci 1:2.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu ;»ukrajinskega namestnika:
Paulin s. r.
Iz pisarne generalnega inšpektorata v Beogradu, dne 12. januarja 1923.; I br. 840.
Razglasi pokrajinske nprara za Sloveniju.
Razglasa o volitvi zastopnikov učiteljstva srednjih šol in učiteljišč in meščanskih in ljudskih šol za višji šolski svet v Ljubljani.
Št. 183, z dne 18. januarja 1923.
Namesto g. Julija S 1 a p š a k a, vodje ljudske šole v Mostah pri Ljubljani, se imenuje za člana volilnega odbora za skupino B. učiteljstva gospod Josip C e p u d e r, ravnatelj HI. mestne deske ljud-! ske šole v Ljubljani.
\
Št. 261, z dne 20. januarja 1923.
Ker po poročilih nekatera šolska vodstva še niso prejela uradnih glasovnic za volitev zastopnikov učiteljstva v višji šolski svet, se rok za oddajo glasovnic ravnateljstvom srednjih, učiteljskih in meščanskih šol in vodstvom ljudskih šol podaljšuje do dne | 3 0. januarja 1923., dvanajstih o p o 1 d n e. j
Rok za predložitev volilnih imenikov, glasovnic | volilnima odboroma pa se podaljšuje do dne
10.	februarja 192 3., dvanajstih opoldne.
Do tega roka tudi lahko pošljejo svoje glasovnice tisti profesorji in učitelji, ki jih oddajajo v zmi-slu razpisa z dne 3. januarja 1923. (Ur. 1. z dne 11., 13. in 16. januarja 1923.) neposredno pri volilnih odborih pri oddelku za prosveto in vere.
* Razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 12, izdanih dne 16. januarja 1923.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 14, izdanih dne 18. januarja 1923.
Po naročilu polirajinskegu uatoer-toiki» Kremenšek s. r.
Št. 9072.	113 3—1
Prodaja vreč.
Na podstavi členov 86. do 89. zakona o državnem računovodstvu iu pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921. (Ur. 1. št. 7 iz leta 1922.), se razpisuje po odloku ministrstva za poljedelstvo in vode št. 37.420/111. z dne 29. decembra 1922. na dan 2 6. februarja 192 3. ob desetih javna ustna dražba za prodajo 663 žitnih vreč, in sicer v pisarni državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Vreče so služile za prevoz jarega žita iz Češkoslovaške v Slovenijo. Ogledajo se lahko izza dno
1.	februarja 1923 vsak delavnik med 9. in 12. uro v skladišča državne žrebčarne na Selu, kjer se lahko istočasno vpogledajo tudi podrobnejši pismeni pogoji.
Izklicna cena se je določila povprečno po 5 Din za vrečo, t. j. v skupnem znesku 3315 Din.
Interesenti, ki se hočejo udeležiti javne dražbe, morajo [»ložiti do 10. ure dne 26. februarja 1923. kavcijo (5 % izklicne cene, inozemci 10 %) pri blagajni državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani med uradnimi urami dopoldne.
V Ljubljani, dne 18. januarja 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu pokrajinskega namestnika
Razglasi oide'lta ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Št. 187/23.	92
Razglas.
- Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 25. decembra 1922., VI. št. 5785/22., gg. Dragu K o b i j u, lesnemu trgovcu v Mariboru, in Srečku K o b i j u, lesnemu trgovcu na Bregu pri Borovnici, ustanoviti delniško družbo z imenom: «Lesna eksportna in industrijska delniška družba» s sedežem v Mariboru.
Osnovna delniška glavnica znaša 2,000.000 Din ter je razdeljena na 2000 delnic po 1000 Din, ki se glase na prinosnika. Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati do 4,000.000 Din brez predhodne odobritve državne uprave.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 15. januarja 1923.
Dr. Marn s. t.
Razglasi delegacije ministrstva financ
v Ljubljani.
šef oddelka: Sancin s. r.
Št. 261 vet.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 20. januarja 1923.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in .mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Podsreda 1:1, Zakot 1:1. Celje: Marija Gradec 3:5. Črnomelj: Butoraj 3:17, Dolnja Pod-
Št. 140/pr. ex 1923.	3—2
Natečaj.
V področju delegacije ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani je izpraznjenih več mest davčnih praktikantov z začetnim adjutom letnih 600 Din in pripadajočimi dragiujakimi dnevnicami.
Vpošte vajo se samo prosilci, ki imajo najmanj nižjo srednješolsko izobrazbo. Prednost imajo prosilci z več nego štirimi razredi srednješolske izobrazbe.
Prošnje s prilogami, pravilno kolkovane, naj se vlože v 14 dneh od dne te objave pri podpisanem predsedstvu.
! Freds. 214/13/23—1.
Prošnji jo priložili:	,----------- .
l.) rojstni list;	Razglas.
3?	gokkolžnričevalo;	Vigie deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo od-
4. SvSf uradna Javnika, da je pro-j vetniškega kandidata drja. Viktorja V o v k a v
'	1	•	_	.	- T inKlioni rao n tncm \rs\ rvmcmr* \r i m Pni Ir
-*Uec duSevno in telesno popolnoma zdrav;
5.) nravstveno izpričevalo.
: Ljubljani na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
Prosilci, ki so že dovršili 20. leto starosti, morajo tudi dokazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni.
Višje deželno sodišče v Ljubljani,
dne 18. januarja 1923.
Predsedstvo delegacije ministrstva tinanc v Ljubljani,
dne 15. januarja 1923.
Preds. 90/4/23—1.
Razpis.
3—3
Za delegata: Bonač s. r.
Pri okrožnem sodišča v Mariboru se oddasta dve mesti višjih pisarniških oficialov v IX. činovnem razredu, odnosno se oddado tudi enaka nižja mesta v X. in XI. činovnem razredu istotam ali drugj.e, ki se utegnejo izprazniti tekom razpisa po premestitvah ali imenovanjih ali kako drugače.
Prošnje naj se vlože do dne
18. februarja 192 3.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 7.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 14. januarja 1923.
Razglasi dragih urado'/ in oblastev,
Tob. tovar. št. Pov. 3/1923.	120
Razglas o izpremenjeni monopolni taksi na vžigalice iz domačih tvornic.
Uprava državnih monopolov, oddelek za. prodajo,; objavlja z naredbo z dne 15. januarja 1923., Pr. j
br. 1066: Upravni odbor samostalne monopolske | q g g • i Q/23____]	94
uprave je odredil v 125. seji z dne 30. decembra ;	’	’
1922., z odločbo M. br. 18.428, ki jo je odobril komi- j	Oklic,
sar gospoda finančnega ministra, nastopno mono-1 jUnj Škrlj, posestnik v Kotih št. 19, je vložil polno takso na vžigalice:	; zoper Antona Lužarja, posestnika iz Kotov
na škatlico švedskih normalnih vžigalic s 60 do gt. 19, tožbo zaradi 912 Din 50 p, 832 Din in 912 Din 85 klinčki 0-46 Din;	' 50 p.
na škatlico švedskih malih vžigalic s 50 do 55:	Narok za ustno razpravo se je določil na dan
klinčki 0-46 Din;	3. f e b r u a r j a 1 9 2 3.
na škatlico parafinskih vžigalic s 100 do 110	, ^	.
klirčki 0-43 Din*	devetih Pn sodišču v sobi st 1.
na'škatlico Vafinskih vžigalic s 110 do 120j Ker,)e bivališče Antona Lužarja neznano 6e mu klinčki 0*43 Din*	postavlja za skrbnika Bogomir Trepecnik, višji soa-
na škatlice parafinskih vžigalic s 50 do 60 klinčki; 11 * oUckd ' Radečah.
0-26 Din;
na škatlico parafinskih vžigalic a 70 do 80 klinčki 0-26 Din;
na škatlico žveplenih vžigalic s 120 do 130 klinčki 0-47 Din.
Maksimalna prodajna cena vžigalic, odrejena s tukajšnjim odlokom z dne 3. novembra 1922., št. 3401 (Ur. 1. 115), ostane neizpremenjena.
Okrajno sodišče v Radečah, oddelek L, dne 18. januarja 1923.
A VID 709/22—3.	15 2—2
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani,
dne 19. januarja 1923.
Preds. 2516/18/22—8.
Razglas.
Za prvo redno porotno zasedanje v letu 1923. imenujem za predsednike porotnih sodišč in njih namestnike:
L pri deželnem sodišču v Ljubljani: za predsednika: predsednika deželnega sodišča drja. Otona Papeža;
za namestnike: višje deželnosodne svetnike Antona Mladiča, drja. Adolfa Kaiserja in drja. Ivana Modica in deželnosodnega svetnika drja. Pavla S kabernet a;
II.	pri okrožnem sodišču v Celju: za predsednika: dvornosodnega svetnika in predsednika okrožnega sodišča drja. Josipa Kotnika;
za namestnike: višja deželnosodna svetnika drja. Friderika Bračiča in drja. Ivana Premschaka in deželnosodnega svetnika Valentina L e vični-k a;
Ul. pri okrožnem sodišču v M a r i b o r u: za predsednika: dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča drja. Jakoba Toplak a;
za namestnike: dvornega svetnika in podpred--eednika Josipa Fona, višja deželnosodna svetnika Josipa Stergerja in Frana. P o s e g o bi deželn> s^dna svetnika Janiča G u z e 1 j a in drja. Frana P i c hi e r ja;
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
za predsednika: predsednika okrožnega sodišča drja. Jurija Polenška;
za namestnike: deželnosodne svetnike Antona K u d r a, drja. Sčitomira D o 1 e n c a in drja. Josipa-Fischingerja.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 17. januarja 1923.
Babnik s. r.
K okrajnemu sodišču v Ljubljani, oddelku VIII., naj pridejo vsi tisti, ki jim gre kot upnikom terjatev do zapuščine Franca Gaberška, župnika v To-mišlju, umrlega dne 26. oktobra 1922., zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne
17. februarja 1923.
ob devetih, ali pa naj vlože do tega časa pismeno prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do to zapuščine, če bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla, ni-kake nadaljnje pravice, razen kolikor jim pristoji zastavna pravica.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 11. januarja 1923.
iOU A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme: 45. Sedež: Celje.
Besedilo firme: Nabavna centrala taninskih to-varen, družba z omejeno zavezo v Celju, ali nemško: Einkaufszentrale der Tanninfabriken, Gesellschaft mit beschränkter Haftung bi Celje.
Obratni predmet: Družba nakupuje kostanjev les in drug taninski les, da ga dobavlja udeleženim taninskim tvornicam, ter sploh trguje z lesom.
Družbena pogodba z dne 21. novembra 1922.
Višina osnovnic glavnice: K 500.000, ki so v gotovini popolnoma vplačane.
Poslovodje:	dr. Artur Silberstein, ravnatelj
firme «Tvornica tanina», d. d. v Sisku; dr. Siegfried Wildi, tvomičar in posle vodeči član upravnega sveta firme «Strojilna, lesna in kemična industrija», d. d. na Polzeli; Meinhard Wrentschur, prokurist firme «Franz Woschnagg & Söhne» v Šoštanju; Karel Kubridst, ravnatelj firme «Tvornica tanina Ger-hardus. & sinovi & komp.», družbe z omejeno zavezo v Majšperku.
Kolektivna prokura se je podelila Maksu Itosen-buschu in Pavlu Šegi, obema v Celju.
Pravico zastopanja imata in firmo podpisujeta skupno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in
en prokurist sli po dva prokurista, prokurist vedno s pristavkom «p. p.».
Celje, dne 6. decembra 1922.
46.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: «Triglav», trgovačko društvo šumskim proizvodima, Ferber in Simič.
Obratni predmet: trgovina z vsemi vrstami lesa in lesnih izdelkov, žaganje in tesanje lesa.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 9. oktobra 1922.
Družbenika: Miroslav Ferber, lesni trgovec v Celju na Okopih št. 3; Ervin Simič, bivši šef bančnega knjigovodstva v Zagrebu, Zrinjevac št. 19.
Firmo zastopata in jo podpisujeta oba družbenika kolektivno.
Celje, dne 29. novembra 1922.
47.	Sedež: Ljubljana, Stara pot 13.
Besedilo firme: «Ines», izdelovalnica kosmetičnih sredstev, družba z o. z., Ljubljana.
Obratni predmet: izdelovanje kosmetičnihi sredstev in trgovanje z njimi na drobno in na debelo. Družbena pogodba z dne 24. novembra 1922. Osnovna glavnica znaša 21.000 K ter je povsem vplačana.
Poslovodkinj'e družbe so družbenice Lina Šim-nic, trgovka v Ljubljani, Stara pot št. 13, Marija Lamut, trgovka v Ljubljani, Karlovška cesta št. 22, in Ida Portot, trgovka v Ljubljani, Komenskega ulica št. 16.
Pravico, zastopati firmo, ima vsaka poslovod-kinja samostojno. Firma se podpisuje tako, da zapisuje pod njeno natisnjeno, štampiljirano ali po komerkoli napisano besedilo ena izmed poslovod-kinj svoje krstno in rodbinsko ime.
Ljubljana, dne 02. decembra 1922.
48.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Ljubljanski dvor», stanovanjska in stavbena družba z o. z.
Družbena pogodba z dne 24. novembra 1922. Obratni predmet:
a)	zgraditev poslopij za skupno nastanitev poslovnih in uradnih prostorov, trgovskih lokalov, restavracije, kavarne in sličnih obratov;
b)	uprava in vzdrževanje stavb, zgrajenih v ta namen;
c)	pridobivanje nepremičnin in najemanje kreditov in hipotekarnih posojil v obratne svrhe;
č) obratovanje vseh poslov in opravil, ki služijo družbenemu namenu.
Osnovna glavnica družbe znaša po § 5. družbene pogodbe K 900.000-— ter je v gotovini j to polil oni a vplačana.
Poslovodje so: dr. Gustav Fali, predsednik generalnega ravnateljstva južne železnice na Dunaja; dr. Rudolf Götz, ravnatelj južne železnice na Dunaju; Andrej Vrečko, ravnatelj južne železnice na 1 Dunaju; Viktor Bračič, obratni ravnatelj južne že-i leznice v Ljubljani; dr. Aleksander Fatur, central-! ni nadzornik obratnega ravnateljstva južne želez-- niče v Ljubljani; inž. Matko Schneller, centralni nadzornik obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani; Alojzij Tykač, generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; Josip Costaperaria, arhitekt v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3; Viktor Reich, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani; dr. Fran Pavlin, podravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; Rudolf Tönnies, arhitekt in stavbni svetnik v Ljubljani.
Zastopstvo družbe imata po dva poslovodji kolektivno, podpisujeta pa za firmo tudi po dva poslovodji kolektivno ali en poslovodja skupno z enim prokuristom, le-ta s pristavkom «p. p.», tako, da postavljata svoj podpis pod njeno podpisano ali mehanično odtisnjeno besedilo.
Ljubljana, dne 22. decembra 1922.
49.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Vesna», Brata Pohlin in drug v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba izdeluje in razpečava lasnice, obodcc (rinčice) in ključico za čevlje in galanterijske predmete sploh.
Družliena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. oktobra 1922.
Družbeniki:	Stane Jakša, bančni uradnik v
Ljubljani, Stara pravda št. 1; Maks Pohlin, posestnik v Kamniku; Janko Pohlin, posestnik v Kamniku št 23.
Družbo zastopata kolektivno družbenika Stane Jakša in Maks o Pohlin ter jo kolektivno podpisu-
jeta tako, da zapisujeta pod napisano ali natisnjeno besedilo firme svoje kretno in rodbinsko ime. Ljubljana, dne 14. decembra 1922.
50.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: J. Lavrič & Cie., trgovska družba z o. z.; J. Lavrič & Cie., Handelsgesellschaft m. b. H.; J. Lavrič & Cie., Societe commerciale ä r. 1.; J. Lavrič & Cie., Societä commerciale a g. 1.
Obratni predmet: Predmet podjetja so vsi trgovski posli, zlasti uvozna in izvozna trgovina na lastni in na tuj račun.
Družbena pogodba z dne 20. decembra 1922., posl. št. 22.722, sklenjena na nedoločen časi.
Višina osnovne glavnice: 120.000 K, ki 60 v. gotovini popolnoma vplačane.
Poslovodje: Janko Lavrič, trgovec v Strass- ! bourgu; Vilča Pleterski, zasebnik v Mariboru; Franc j Majzel, trgovec v Mariboru, Krekova ulica št. 14.
Pravico zastopanja ima vsak poslovodja samostojno.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja eden izmed poslovodij njenemu v slovenskem, nemškem, francoskem ali italijanskem jeziku napisanemu, žigosanemu ali odtisnjenemu besedilu svojeročno svoj podpis.
Maribor, dne 27. decembra 1922.
51.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Štajerska industrijska družba z o. z.; Steierische Industriegesellschaft m. b. H.; Štajersko industrijsko društvo sa o. j.; Socičtč d’ Industrie Styrienne, societč a r. b: Societä d’indu-stria Stiriana, societä a g. 1.
Obratni predmet: Družba
1.	) izdeluje, popravlja, nakupuje in prodaja stroje, prevozna sredstva, vse vrste kovane in prešane izdelke, kovinaste predmete, posebno za železnice, poljedelstvo, gozdarstvo in druge industrije in obrte; nakupuje in prodaja rudnine, kovine, sirovine in polfabrikate in druge tehnične potrebščine; opremlja železnice, rudnike in druga industrijska podjetja in druge obrte;
2.	) ustanavlja in razširja lastna podjetja, podružnice, zastopstva in zaloge v tuzemstvu in v inozemstvu, jemlje v zakup in pridobiva za upravljanje tudi druga že obstoječa ali nova slična podjetja, se udeležuje pri teh podjetjih ali pa si pridobiva njih delnice ter vodi obrat drugih podjetij na lastni račun.
Družbena pogodba z dne 21. decembra 1922., posl. št. 22.777.
Višina osnovne glavnice: 200 000 K, od katerih je v gotovini vplačanih 60.000 K.
Poslovodja: Milko Breme, inženjer v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 1.
Pravico zastopanja ima poslovodja Milko Breme. Podpis firme: Besedilo firme podpisuje poslovodja Milko Breme tako, da pristavlja njenemu po komerkoli napisanemu, odtisnjenemu ali štampilji-ranemu slovenskemu, nemškemu, srbohrvatskemu, francoskemu ali italijanskemu besedilu svojeročno svoje ime.
Maribor, dne 27. decembra 1922.
52.	Sedež podružnice: Novo mesto.
Besedilo firme: Trgovska banka, d. d., podružnica v Novem mestu.
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana.
Obratni predmet: Družba namerja opravljati vse komercialne, industrijske in finančne posle, spadajoče v področje trgovinskih bank, zlasti pa je upravičena za te posle:
a)	Ustanavlja, pridobiva ali upravlja, jemlje ali daje v zakup in najem komercialna, industrijska, in prometna podjetja, in sicer kakršnekoli družbene oblike ter jim te pretvarja, nadalje se udeležuje pri takih podjetjih, vodi njih posle in oskrbuje zanje izdajo in prodajo njih delnic, zadolžnic ali zadružnih deležev.
b)	Podeljuje odprte in menične kredite, diskontira menične in kakršnekoli druge terjatve; sprejema in izplačuje obresti in dividende ter opravlja vnovčevanje vsakršnih terjatev na račun tretjih.
c)	Sprejema vrednostne papirje, valute in vse druge predmete v shrambo in upravljanje ter izdaja za to depotne liste.
č) Sprejema denar na tekoči račun — vlagatelj sme razpolagati z vložnim zneskom po čeku — ali; sprejema drugače denar na vložne knjižice, gla- i aeče se na prinosnika ali na ime, ki so tudi vi tem primeru lahko izplačljive prinosniku, in proti obrestonosnim blagajničnim potrdilom, ki se glase na prinosnika.
sveta so: 'ir. Ernest Rekar, lesni industrijec v Ljubljani; Alojzij Križnič, lesni trgovec v Mariboru; Josip Javornik ml., lesni trgovec v Žalni; Franc Dolenc st., lesni trgovec v Škofji Loki; Ivan Rus, lesni trgovec v Loškem potoku; Viktor Meden, tvorničar v Ljubljani; Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani; Franc blagajničnim potrdilom, je vsak mesec objaviti | Pogačnik, trgovec v Ljubljani; Gjuro Valjak, vele-in po izdanih oblastvenih predpisih izkazati ob- j tržeč v Mariboru; Friderik Lukan, agrarni direktor lastvom; oba zneska skupaj ne smeta presezatijv Ljubljani; inž. Oskar Dračar, podjetnik v Mari-
Blagajnična nakazila se morajo glasiti najmanj na 100 K in morajo biti plačljiva ob določenem roku dospelosti ali ob določenem odpovednem roku. Prva vloga na hranilno knjižico mora znašati najmanj 50 K.
Vloge, sprejete na vložne knjižice in proti
dvakratnega zneska delniške glavnice.
Vzorci vložnih knjižic in blagajničnih nakazil so zavezani državnooblastveni odobritvi.
d)	Nakupuje in prodaja vsakovrstne papirje, devize, valute in terjatve; posoja na obresti proti zastavi vseh teh reči kakor tudi na sirovine in vsakovrstno blago, vse to za lastni kakor tudi za tuj račun.
e)	Kupčuje sj promesami in prodaja srečke na obroke.
f)	Izvršuje zavarovanje zoper kurzno izgubo pri izžrebnih vrednostnih papirjih ali srečkah.
g)	Nakupuje in prodaja vsakovrstno blago, sirovine in izdelke.
h)	Napravlja javna skladišča, tudi prosta skladišča, vpoštevaje določbe zakona z dne 26. aprila 1889., drž. zak. št. 64, osobito določbe § 12. n. z., seveda po poprejšnji pridobitvi koncesije, potrebne za to; izdaja skladiščna potrdila (warants) o vloženem blagu; napravlja po poprej doseženi oblastveni dovolitvi javne tehtnice in merilnice.
i)	Posreduje ali izvršuje sama ali skupno z drugimi vsakovrstne finančne in kreditne operacije na račun državnih uprav, pokrajin, občin, korporacij, zadrug, družb ali zasebnikov v tuzemstvu in v inozemstvu; se udeležuje pri njih ter sploh izvršuje vsa opravila, združena s temi operacijami, zlasti tudi prenaša dolgove v celoti ali v delnih zneskih na druge.
j)	Ustanavlja menjalnice in opravlja v njih menjalne posle.
k)	Ukorišča tuzemske in inozemske izume, patente in privilegije ali posreduje njih ukoriščanje.
l)	Izvršuje vsa bančna, komisijska in posojilna opravila, ki spadajo v izvrševanje zgoraj navedenih, po pravilih dovoljenih poslov, ali ki so potrebna za to kot pomožna opravila, zlasti tudi borzne kupčije.
m) Podpira trgovino, industrijo in obrt, ustanavlja trgovska in industrijska podjetja ter sploh za-počenja vse, kar bi bilo v prospeh trgovine, industrije in obrta in bi povzdignilo ugled in gmot-no stanje teh stanov.
Vse navedene posle sme družba izvrševati ali tudi samo posredovati za lastni ali za tuj račun. Družbena oblika: Delniška družba, ustanovljena na občnem zboru dne 19. februarja 1922. na podstavi pravil z dovolitvijo in odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 20. novembra 1920. VI. št. 3388, in dotičnega obvestila ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 11. januarja 1922., št. 80/22. Ustanovni občni zbor je bil dne 19. februarja 1922. v Ljubljani. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
boru; dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani; Ivan Rakovec, tvorničar v Kranju; dr. Erich Mosche, industrijec na Dunaju; dr. Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani; Vinko Resman, trgovec v Radovljici.
Ravnatelji in prokuristi družbe so: Milan Bo gady, generalni ravnatelj v Ljubljani; Franjo Rus, namestnik generalnega ravnatelja v Ljubljani;.Beno Gregorič, prokurist z ravnateljskim naslovom v Ljubljani; Dragotin Polič, prokurist v Ljubljani.
Družbeni javni razglasi se objavljajo v uradnem listu na glavnem sedežu družbe.
Novo mesto, dne 27. decembra 1922.
TL Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih firmah:
53.	Sedež: Črnomelj.
Besedilo firme: «Zora», lesna industrijska družba in tovarna lesenih žebljev, družba z omejeno zavezo:
Izbrisal se je Ignacij Müller.
§ 11. družbene pogodbe je izpremenjen tako, da zastopata in podpisujeta družbo po dva poslovodji ali pa po en poslovodja s prokuristom, ki je upravičen za sopodpisovanje firme. (Člen 41., odstavek 3. trg. zak.).
Novo mesto, dne 27. decembra 1922.
54.	Sedež: Hrastnik.
Besedilo firme: Viljem Abelna dediči (Wilhelm Abels Erben).
Obratni predmet doslej: izdelovanje in prodaja stekla in steklenih izdelkov:
Obratni predmet odslej: trgovina s premogom na debelo.
Celje, dne 29. novembra 1922.
55.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: M. Franzi in sinovi;
Izstopila je javna družbenica Marija Franzi, po sestnica v Ljubljani.
Firmo zastopa odslej družbenik Feliks Franzi, ki jo podpisuje tako, da svojeročno zapisuje njeno besedilo.
Ljubljana, dne 23. decembra 1922.
56.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin, Emil Lajovic in drug, d. d., poleg tega v srbskem, francoskem in nemškem jeziku:
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 19. decembra 1921., posvedočenega v notarskem zapisniku z dne 19. decembra 1921., posl. št. 667, se je del-
Delniška glavnica sestoji po sklepu izrednega: ni^ka glavnica zvišala od 600.000 K na 2,000.000 K občnega zbora z dne 20. maja 1922., vsleđ združitve j s izdajo 3500 popolnoma vplačanih delnic po 400 K s Slovensko eskomptno banko v Ljubljani iz 150.000 jn se je izpremenilo začetno besedilo člena 7. druž-delnic v nominali po 400 K ali 100 Din, od katerih. pravil, ki se glasi odslej: jih je'bilo prvotnih 75.000 v gotovini popolnoma :	«Delniška glavnica je zmvšala prvotno 600.000 K,
vplačanih, nadaljnjih 75.000 delnic pa izdanih po ’ t0 je goststotisoö kron, in je bila razdeljena na 1500, sklepu izrednega občnega zbora z dne 20. maja to je t;soß petsto v gotovini polno vplačanih delnic
1922. zaradi fuzije v odkup vse imovine Slovenske eskomptne banke, katere delniška glavnica je zna-
po 400 K, to je štiristo kron.
Ta delniška glavnica se je zvišala po oklepu
šala 20,000.000 K, razdeljenih na 50.000 v gotovini občnega zbora z dne 19. decembra 1921. na 2,000.000 popolnoma vplačanih delnic po 400 K ali 100 Din. | kron (dvji milijona kron), in je razdeljena na 5000 Delničarji Slovenske eskomptne banke dobe za j v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 400 K dve sv^ji delnici tri delnice Trgovske banke, d. d., | (štiristo kron).
Ta delniška glavnica se sme na predlog upravnega sveta po sklepu občnega zbora zvišati do 4,000.000 K (štiri milijone kron), ki se morajo v gotovini popolnoma vplačati.»
Ljubljana, dne 23. decembra 1922.
tretje emisije, ki so popolnoma enako vredne delnicam prve in druge emisije Trgovske banke, d. d.
Za nadaljnjo zvišbo delniške glavnice je potrebna državna dovolitev. Delnice se glase na prinosnika.
Firma se podpisuje tako, da zapisujeta pod njeno po komerkoli napisano ali odtisnjeno ali štam-piljirano besedilo svoje ime:
1.	) ali dva člana upravnega sveta;
2.	) ali en član upravnega sveta in en ravnatelj;
3.	) ali dva ravnatelja;
4.	) ali en upravni svetnik in en prokurist;
5.	) ali en ravnatelj in en prokurist;
6.	) za podružnico tudi poleg omenjenih oseb en dirigent in en prokurist.
Ravnatelji in prokuristi morajo pristavljati svojemu podpisu dodatek, ki kaže na prokuro.
Upravni svet sestoji po izpremenjenih pravilih iz najmanj 12 in največ 20 članov, člani upravnega
57.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Viljem Freund — Wilhelm Freund — Guillaume Freund.
Obratni predmet: tvornica za usnje:
Vstopila je kot družbenica Marta Freund, tvor-ničarjeva soproga v Mariboru; zaradi tega izza dne 13. decembra 1923. javna trgovska družba.
Firma se podpisuje tako, da podpisuje eden izmed družbenikov svojeročno njeno besedilo.
Pravico zastopanja imata oba družbenika samo stojno, vsak zase.
Prokura Marte Freundove se je izbrisala.
Maribor, dne 20. decembra 1922,
58.	Sodež: Maribor. , :
Besedilo firme.: Hmelak in drug.
Obratni predmet: trgovina i flieSanim blagom, delikatesami, južnim sadjem iti deželnimi pridelki na drobno in na debelo:	. _	;
Izbrisal se je dosedanji družbenik Miroslav Kostjal Živariovič, ker je umrl.
Sedanji edini imetnik Vinko Hmelak podpisuje firmo tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali žigosano besedilo svojeročno svoj podpis.
n?' : ' ' V ' 7 .	'‘.•..V’! • ' • •
Maribor, dne 27. decembra 1922.
59.	Sedež: Maribor. ,	,,	,v
Besedilo firme: «Melistroja», mariborska električna inštalacijilca, in., strojna dražba ? o.
Osnovna gla.vnica .se je zvišala od 200.000 K na 300.000 K, ki sp popolnoma vplačane.
izbrisala se je poslovodkinja Berta Orioni in pro-kura Rudjera Grionija, vpisala pa sta se kot nova poslovodji Rudjer Orioni, konjiški kapetan v p. v Mariboru, Grajski trg št. 8, in Anton Zeller, major v p, v Rošpabu. št, 78. . :
Področje družbenega podjetja se je razširilo na trgovanje z avtomobili, motorji in .stroji, posebno tudi z vsemi; vrstami pisarniških strojev, in na popravljanje avtomobilov, motorjev in vseh vrst strojev.
Maribor, dno 20. decembra 1922.
60.	Sedež podružnice: Maribor.
Besedilo firme: Trgovska banka, d. d., podružnica v Mariboru.
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana:
63.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: «Triglav», trgovačko društvo šumskim proizvodima.
Obratni predmet: trgovina z lesom in z lesnimi izdelki, žaganje in tesanje lesa:
Vslod razdružitve trgovske dražbe.
Celje, dne 29. novembra 1922.
64.	Sodež: Maribor.
Besedilo firme: Leopold Kraliks Erben.
Obratni predmet: tiskarna, založništvo in zavod za plakatiranje in založništvo lista «Marburger Zeitung».
Maribor, dne 20. decembra 1922.
65.	Sedež podružnice: Novo mesto.
Besedilo firme: Slovenska eskomptna banka, d. d., podružnica v Novem mestu.
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana:
Vpisala se je razdružitev družbe vsled fuzije s Trgovsko banko, d. d. v Ljubljani.
Novo mesto, dne 27. decembra 1922.
lui B. Vpisi v zadružni register.
I. Vpisala se je nastopna zadruga:
66.	Sedež: Orehova vas pri Mariboru.
so se novoizvoljeni člani načelništva Gašper Zrnko, župnik v Hajdini; Frane Zupanič, posestnik v Slovenji vasi št. 16; Franc Jerenko, posestnik v Slovenji vasi št. 18.
Maribor, dne 20. decembra 1922.
..	. v. -v
69.	Hranilnica in posojilnica za Maribor in okolico,
registrovana zadruga z omejeno zavezo; Izbrisal se je dosedanji član načelništva Josip Puh, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Ivan Roglič, podžupan v Mariboru.
Maribor, dne 27. decembra 1922.
70.	Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba §§ 13., 21., 30. in 35. zadružnih pravil.
Maribor, dne 27. decembra 1922.
71.	Gospodarska zadruga za ormoški okraj, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba §§ 1„ 8., 10., 14., 22.,
32.,	34., 40. in 41. zadružnih pravil.
Besedilo firme odslej: Gospodarska zadruga v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Maribor, dne 20. decembra 1922.
Na izrednem občnem zboru z dne 25. septembra i
Besedilo firme: Zadružna elektrarna v Orehovi ! vasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
j Obratni predmet: Zadruga: 1.) dobavlja članom »trovana zadruga z neomejeno zavezo,: I električni tok (silo) na skupni račun in skupno ne-i varnost (tok dobavlja iz lastne ali tuje elektrarne); j 2.) izvršuje za elane potrebne instalacije; 3.) dobavlja članom stroje, svetiljke in druge v to stroko
! 72. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, regi-
Vpisala ,se je izprememba §§ 6., 12, (3. odstavek), 14., 19., 29. in 34. zadružnih pravil. Maribor, dne 20. decembra 1922.
1922. se je sklenila izprememba § 5. družbenih pra-idl glede zvišbe delniške glavnice od 10,000.000 K; na 30,000.000 K.	j
Po skl e im občnega zbora z dne 20. maja 1922. | se je Slovenska eskomptna banka na podstavi fuzij-, ake pogodbe z dne 11. maja 1922. združila s to firmo. | ;n Zato se je z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 17. julija 1922., VI. št. 3806, po odloku ministrstva /a trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 11. avgusta 1922., št. 4963, z dodatkom z dne 30. avgusta 1922., št. 5621, sklenila izprememba §§ 5., 8. in 27. družbenih pravil ter zvišala delniška glavnica od 30,000.000 K na 60,000.000 kron, razdeljena na 150.000 delnic po 400 K, ki so popolnoma vplačane ter se glase na prinosnika.
Novi člani upravnega sveta so: dr. Friderik Lukan, agrarni direktor v Ljubljani; inž. Oskar Dračar, podjetnik v Mariboru; dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske 'posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani;
Ivan Rakovec, tvorni čar v Kranju; dr. Erich Moschč, industrijec na Dunaju; dr, Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani; Vinko Resman, trgovec v Radovljici. Prokuristi so: generalni ravnatelj Milan Bogady,
spadajoče predmete, portrebne za razsvetljavo in 173. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v
Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Vpisala se je izprememba §§ 9., 10., 14., 19., 25. in 34. zadružnih pravil.
Zadružni delež znaša 200 K.
Maribor, dne 20. decembra 1922.
obrat.
Zadružna pogodba z dne 30. oktobra 1922. Opravilni delež znaša 900 K ter se mora plačati takoj ob pristopu k zadrugi.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi de-pa z njih dvakratnim zneskom.
Načelništvo sestoji iz 5 zadružnikov; člani na- 74. Posojilnica v Rušah, registrovana zadruga z ne-čelmštva so: Martin Kmetec, posestnik v Orehovi j omejeno zavezo:
vasi št. 2; Franc Pišek, posestnik v Hotinji vasi j Izbrisali so se člani načelništva Karel Lingejj, št. 9; Franc Klasinc, posestnik v Hotinji vasi št. 15; i Josip Sernoc, Matija Lichtenwallncr in> Josip Hleb, Franc Meglič, posestnik v Orehovi vasi št. 19; Jožef | vpisali pa so. se novoizvoljeni člani načelništva: Bandur, posestnik in gostilničar v Orehovi vasi j Hinko Pogačnik, tvorničar y Rušah; Miha Sernec, št. 31.	j trgovec v Rušah; Mirko Gorišek, ravnatelj tvornice
Pravico, zastopati zadrugo, imata po dva člana j v Rušah; Josip Lasbacher, nadučitelj v Rušah.
načelništva.	j Maribor, dne 20. decembra 1922.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupnoj pa dva člana načelništva.
namestnik generalnega ravnatelja Franjo, Rus, pro- j kuiist z ravnateljskim naslovom Beno Gregorič in; prokurist Dragotin Polič.
M a ribo r, dne 20. decembra 1922.
61.	Sedež: Škofja Loka.
Besedilo firme: Elektrarna Škof jal oka in okolica,: <1. d.:
Občni zbor z dne 26. februarja 1922. je sklenil zvišati osnovno , delniško glavnico, znašajočo
3,000.000 K, na 5,000.000 K ter izpremeniti § 6. pravil, katerega pni odstavek se glasi odslej:
Osnovna delniška glavnica, ki je znašala prvotno 3,000.000 K in bila razdeljena na 7500 polno-vplačanih delnic po 400 K, od katerih je bilo 4250 prioritetnih (§ 8.) in 3250. navadnih delnic, se je po sklepu rodnega občnega zbora z dne 26. februarja 1922. k izdajo 5000 novjh, in sicer navadnih delnic po'400 K, zvišala na 5,000.000 K, ter sestoji sedaj iz 12.500 v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 400 K, od katerih je 4250 prioritetnih in 8250 navadnih'delnic.
fo. zvjšbo delniške glavnice in izpremembo pra-% ‘l /i® odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo, o e ek v ^ Ljubljani, z odločbo z dne 12. oktobra
Razglasitve, osobito vabila na občni zbor, se izvršujejo z nabitkom na zadružni deski v Orehovi vasi. Poleg tega jsa lahko razglaša zadruga svoja oznanila tudi drugače. Vabilo se mora razglasiti vselej vsaj osem dni prod občnim zborom ter mora natančno navajati kraj, čas in dnevni red.
Maribor, dne 20. decembra 1922.
Št. 4/pr.	3—1
Razpis.
Podpisana generalna inspekcija sprejme pisarniškega praktikanta; letni adjutum znaša 1300 Din. osebna draginjska doklada pa 24 Din na dan.
Svojeročno spisane in pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože pri podpisani generalni inspekciji, Ambrožev trg št. 7, do dne 10. februarja 1923.
Prošnji morajo biti priložena dokazila o starosti, državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnem vedenju in o dovršeni srednji šoli ali srednji tehnični šoli z maturo.
Prosilci, ki so bili že tehnično zaposleni, dobro-
Generaina inspekcija voda v Ljubljani,
dne 13. januarja 1923.
Generalni inspektor: inž. Sbrizaj -s. r.
3—i
1922., št. 6671 po pooblastitvi ministrstva za trgo- izvoljena člana načelništva Franc Zupančič, posest-
vino m industrijo z dne 20. junija 1922., VI. št. 3325. L j u b I j a n a, dne 28. decembra 1922.
Hi. Izbrisale so sb nastopne firme:
62.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Petek & drug.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Vsled razdružitve trgovske družbe.
Celje, dne 29. novembra 1922.
Dopolnitev k št. 841 iz leta 1922. (Ur. 1. 93, str. 625):
Produktivna zadruga čevljarjev vojnih invalidov i v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:	j
Načelništvo sestoji iz 5 zadružnikov; člani na-: čelništva so: Alojzij Lorenčič, čevljarski mojster v j
Celju, Invalidni dom (načelnik); Mihael Pak cev- j voljci hl vojni invaMi če 60 drugače sposobni za to Ijarski mojster, Na okopih st. h (podnacelmk); Ru-: s]u? i jo ob sicer enakih pogojih predn^t doli Leskošek, čevljarski mojster'v Celju, Ljubijam-j ska cesta, št. 8 (tajnik); Lampreht Kolman, čevljar-1 skl mojster v Celju, Za kresijo št. 4. (blagajnik), in j Franc Krajnc, čevljarski mojster v Lokrovcu št. 10 j (odbornik).
Celje, dne 12. decembra 1922.	i gt. 7.
II. Vpisal e so seizpremem.be in d od a t-	Razpis.
ki pri nastopnih zadrugah:	Podpisana generalna inšpekcija sprejme višjega
67. Hranilnica in posojilnica v Hajdini, registro-1 gradbenega komisarja v VIII. činovnem razredu z vana zadruga z neomejeno zavezo:	i letno plačo 3600 Din in s pripadajočo draginjsko
Vpisala se je izprememba §§ 19., 29. in 34. za-1 doklado.	.	.
družnih pravil."	Svojeročno spisane in pravilno opremljene in kol-
Izbrisala sta še dosedanja člana načelništva Ja-j ^vane prošnje naj se vlože pri podpisani generabii nez Toman ‘n Martin Štrucl, vpisala pa sta se novo- j inspekciji, Ambrožev trg »t. 7, o no
19. februarja 19 2 3.
Prošnji morajo biti priložena dokazila o starosti, državljanstvu, fizični .sposobnosti in dovršenih državnih izpitih za gradbenega ali kulturnega inženjerja, nadalje o dosedanjem praktičnem delovanju. Prosilci z državnim administrativnim izpitom imajo ob sicer enakih pogojih prednost
Generalna inspekcija vodi v Ljubljani,
dne 15. januarja 1923.
Generalni inspektor: inž. Sbrizaj s. r.
nik v Skorbi št 23; Valentin Vogrinec, posestnik v Zgornji Hajdini št. 30.	i
Maribor, dne 20. decembra 1922.
V' -. ■	.	.	.	. „...
i 68. Strojna zadruga v Hajdini, registrovana zadru- j ga z omejeno zavezo:
Vpisala se je izprememba §§ 7., 22., 28. in 30. j zadružnih pravil.
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Janez; Toman, Josip Sagadin in Martin Štrucl, vpisali pa j
St. 362/23.
Razpis.
112 2—1!
Razne objete,
Po naročilu zdravstvenega odseka in na podstavi zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državnem računovodstvu ž dne 6. marca 1910., oddelka «B. Pogodbe in nabave», razglašenega v Uradnem listu pod št. 57 iz leta 1922., in na podstavi pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave», objavljenega v Uradnem listu pod št. 10 in pod št. 186 iz leta 1922., se razpisuje za ostalo dobo proračunskega leta 1922./1923. pismena ofertalna
licitacija za dobavo kruha:
a)	za državno splošno bolnico v Ljubljani;
b)	za otroško bolnico v Ljubljani;
c)	za bolnico za ženske bolezni v Ljubljani; č) za zavod za o«krbo umobolnih v Ljubljani;
d)	za zavod za oskrbo umobolnih na Studencu. I
Ponudbe se bodo otvarjale dne 5. februarja 1923.:
točno ob enajstih v pisarni ravnateljstva državne j splošne bolnice v Ljubljani.
Popis potrebnih- količin navedenega blaga in obči in posebni pogoji za dobavo blaga se po členu 13. pravilnika lahko vpogledajo ali prepišejo v pisarni upraviteljstva državne splošne bolnice v Ljubljani.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 dinarjev, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za dobavo kruha po razpisu z dne 20. januarja 1923., št. 362/23, ponudnika N. N.». Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku družbene komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe.
Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o dr-; žarnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (od-1 nosno 10 %, ako je tuj državljan) skupne dogovor- j jene vrednosti dotične nabave, in sicer pri blagajni! upraviteljstva državne splošne bolnice v Ljubljani najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v predpisanih vrednostnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna potrdilo, ki se mora pokazati predsedniku družbene komisije.
Ponudnik mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteijski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Ravnateljstvo državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani,
dne 20. januarja 1923.
SL 1331.	114
Nabava carinskih plomb.
Ljubljanska carinarnica potrebuje carinskih zapor (plomb velikosti 16/7 mm) v vrednosti 25.000 Din (petindvajset tisoč dinarjev).
Oni, ki hočejo izvršiti to nabavo, se pozivljejo, naj predlože svoje ponudbe v pisarni ljubljanske carinarnice najkesneje 15 dni po prvem natečajnem razglasu v «Službenih Novinah».
Ponudbe morajo biti sestavljene po predpisih, predložene v zapečatenem zavitku in kolkovane z 10 Din. V ponudbi je treba označiti ceno za 100 plomb in njih težo ali pa ceno za 1 kg z oznako števila plomb, ki tehtajo 1 kg, in najkrajši nabavni rok.
Ponudbi je priložiti kavcije 10 %.
Ponudbe se otvorijo v pisarni ljubljanske carinarnice 15. (petnajsti dan) po prvem razglasu v «Službenih Novinah» ob desetih.
Pogoji in vzorci se lahko vpogledajo vsak dan pri podpisani carinarnici.
Kr. glavna carinarnica I. vrste v Ljubljani,
dne 20. januarja 1923.
104
Dražba lova.
Lovska pravica svetodanijelske občine se bo oddajala v nedeljo dne 11. februarja 1923. ob enajstih pri podpisanem županstvu na javni dražbi v zakup do dne 1. februarja 1926.
1437 ha 7 a. Izklicna cena 200 Din.
Županstvo pri Sv. Danijelu pri Prevaljah,
dne 18. januarja 1923.
30 3-3	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vsi podpisniki novih delnic Narodne banke....se
pozivljejo, naj na podstavi zakona in bančnih Statutov (člen 7. zakona, člen XVI. a njegovih prehodnih odredb in člena 7. Statutov) najkesneje do dne 3 0. aprila 192 3. polože II. vplačilo Din 576— za vsako delnico.
Pri polaganju tega II. vplačila je treba predložiti potrdilo o L vplačilu.
Vplačila bodo sprejemali: v Beogradu zastavni oddelek (založno odelenje) banke, v notranjščini pa podružnice Narodne banke v Banjiluki, Varaždinu, Velikem Bečkereku, Vršcu, Zagrebu, Zemunu, Ljuo-Ijani, Mariboru, Mostaru, Nišu, Novem Sadu, Osjeku, Pančevu, Sarajevu, Skopiju, Splitu, Subotici, na Cetinju in v Šabcu.
Opozarja se na člen 8. Statutov banke, ki se glasi:
«Vsak podpisnik-delničar mora položiti vplačilo točno ob rokih, ki jih objavi uprava.
Kdor ne položi vplačila ob določenem roku, mora plačati za zakesnelo vplačilo 8%ne obresti od dne, ko je bilo treba izvršiti vplačilo, do dne izvršenega vplačila.
Ako podpisnik-delničar vkljub ponovnemu pozivu v ,Službenih Novinah’ ne položi vplačila niti v dveh mesecih od dne ponovljenega pozira, izgubi brez nadaljnjega sojenja pravico do vseh vsot, ki jih je že vplačal banki na svojo delnico.
Uprava proglasi to delnico za neveljavno, izda in proda namesto nje drugo, že vplačane vsote pa prevzame kot izreden dohodek v rezervni fond.»
V Beogradu, dne 28. decembra 1922.; št. 94.695.
Uprava.
98	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
Stanje đne 8. januarja 1923.
Aktiva;	Dinarjev
Metalna podloga................ 342.266.685 06
Posojila . .................. 1.4x9 997 536 07
Dolg države. .................. 4.517,550.447'76
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčani e	. 2.138,377.1 63‘~
Saldo raznih računov	.	.	1.603,63-2 -	60
Pasiva:	8 4 89,795.464 49
Glavnica........................... 18.211.00O’	—
Rezervni fond ................ .	4,930.054*87
Novčanice v tečaju............. 5 038,485 650’ —
Razne obveznosti ......	1.289,791 596 62
Terjatve države za založene domene 2,13x,377.163 — Saldo raznih računov .... .______________________
8 489.795 464 49
Obrestna mera Po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
6	% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave
7	% na leto.
103	Vabilo na občni zbor
Gospodarske zadruge ljubljanskih mizarskih mojslrov v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki bo dne 3. februarja 192 3. ob osemnajstih v zadružnem lokalu v Beethovnovi ulici z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo načelništva.
2.	) Potrditev računskega zaključka.
3.	) Čitanje revizijskega poročila.
4.	) Sklepanje o likvidaciji, odnosno o izpre-membi pravil.
5.	) Dopolnilna volitev odbora.
6.	) Slučajnosti.
* * #
Ako bi ob določeni uri ne bile zastopane dve tretjini vseh članov in tri četrtine deležev, bo čez 14 dni z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število navzočnih članov.
Načelništvo.
121 Vabilo na. ustanovm občni zbor Tovarsse zaves ,,Storma“, d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano,
ki bo v ponedeljek dne 5. februarja 192 3. ob šestnajstih v prostorih Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani
Dnevni red:
1.	) Volitev predsednika zboru in dveh akrutina-torjev, ki poslujeta obenem kot overovatelja zapisnika.
2.	) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končni določitvi vsebine družbenih pravil.
3.	) Voiitev petih članov upravnega sveta.
4.	) Volitev treh članov nadzomištva.
Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani.
Objava.
Podporno društvo za uboge dijake državne real ne gimnazije s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor dne 8. februarja L 1. ob petnajstih v posvetovalnici imenovanega zavoda v Ljubljani v Beethovnovi ulici št. 7 z običajnim dnevnim redom.
Po § 19. društvenih pravil je za sklepčnost občnega zbora potrebna navzočnost vsaj 10 društveni-kov. Ako bi bil občni zbor nesklepčen, bo pol ure pozneje istotam drugi občni zbor ne glede na šte vilo navzočnih društvenikov.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1923.
Dr. V. Korun s. r., t. č. predsednik
96 Vabilo na 49. redni občni zbor Hranilnice v Murski Soboti, d. d.,
ki bo v društvenih prostorih dne 18. februarja 19 2 3. ob trinajstih z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Ugotovitev sklepčnosti.
2.	) Volitev dveh overovateljev zapisnika o občnem zboru.
3.	) Poročilo ravnateljstva in nadzomištva o po-j slovnem letu 1922. in predložitev letne bilance za ! isto leto.
4.	) Absolutorij ravnateljstvu in nadzomištvu za. ' poslovno leto 1922.
I 5.) Sklepanje o že vloženih predlogih kakor tudi o onih predlogih za sanacijo in naturalizacijo zavoda, ki se po § 49. pravil pravdno vlože vsaj osem dni pred občnim zborom.
6.	) Sklepanje o odpisu delniške glavnice (toda ne pod 75 % odpisa), potrebnem v zmislu sprejetega predloga ad 5.), in o potrebni zvišbi tako skrčene glavnice z izdajo novih delnic (toda ne nad skupno vsoto 10,000.000 K = 2,500.000 Din).
7.	) Sklepanje o predlogu ravnateljstva za izpre-membo pravil.
8.	) Volitev upravnih svetnikov na izpraznjena, mesta upravnega sveta.
9.	) Slučajnosti.
V Murski Soboti, dne 22. januarja 1923.
Videl in odobril: dr. Ferdo Černe s. r., sekvester.
Štefan Kovats s. r., ravnatelj-predsednik.
Razglas likvidacije in poziv upnikom.
Zadruga «Remontenzuchtgenossenschaft für die Gerichtsbezirke Marburg und Windisch - Feistritz mit dem Sitze in Schleinitz, registrierte Genossenschaft mit beschränkter Haftung» v Slivnici pri Mariboru se je po sklepu občnega zbora z dne 1. oktobra 1922. razdražila ter je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi.
116 3—1	Anton Lobnik e. r., likvidator.
s7	Razid društva.
Podružnica «Slovenske straže» v Cerknici se je prostovoljno razšla.
Ivan Lavrič s. r., bivši predsednik.
90	Razglas.
«Narodno napredno društvo» v, Kranju se , jc prostovoljno razšlo. G pirc ^ bMi pr6ds6dnik.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d v Ljubljani.