Andrej Misson
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V
KAMNIŠKI LIRI
Izvleèek: Samo Vremšak (1930–2004) je eden pomembnejših skladateljev druge polovice 20.
stoletja na Slovenskem. Ustvaril je tudi blizu tristo raznovrstnih zborov, kar ga uvršèa med najveèje
tovrstne ustvarjalce. V prispevku je objavljen seznam njegovih zborov, na kratko pa so predstavljeni
izbrani moški zbori. Skladatelj je od leta 1966 do 1993 zelo uspešno vodil moški zbor Prvega
slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika, zato je v kratkem predstavljena tudi kamniška Lira
in njegovo delovanje v njej. Samo Vremšak je komponiral v tradicionalnem slogu, ki ga je zmerno
razširil z nekaterimi izbranimi modernistiènimi elementi. S svojimi skladbami, predvsem
priredbami ljudskih pesmi, se je trdno usidral v naš zborovski prostor.
Kljuène besede: slovenska glasba, zborovska glasba, moški zbori, teorija glasbe, glasbena analiza,
glasbena kompozicija, sodobna glasba, Samo Vremšak
Abstract: Samo Vremšak (1930–2004) was one of the most important composers in Slovenia in the
second half of the 20th century. He wrote almost three hundred compositions for choirs, which ranks
him among the most prolific composers of choral music. The paper provides a list of his works and a
brief presentation of some of his male-voice choirs, including the First Slovenian Singing Society
Lira from Kamnik. From 1966 to 1993 the composer successfully conducted the male choir there;
the society itself and Vremšak’s role within it are also discussed. Samo Vremšak mostly employed a
traditional compositional manner to which he added some modern and specifically chosen elements.
His compositions, and especially his arrangements of folk songs, earned Vremšak an eminent
position in the field of choral music.
Keywords: Slovenian music, choral music, male-voice choirs, music theory, music analysis, music
composition, contemporary music, Samo Vremšak.
Uvod
Najnovejše veèplastne raziskave so skladatelja in kolega Sama Vremšaka nedvomno
predstavile kot izredno plodovitega ustvarjalca za skoraj vse vrste zasedb klasiène glasbe.
Kot glasbenik in pevec je odlièno obvladal tudi podroèje vokalne glasbe. Ustvaril je blizu
tristo razliènih zborovskih skladb. V prispevku bo obravnavano zborovsko skladanje
Sama Vremšaka, posebna pozornost bo namenjena njegovim moškim zborom ter
delovanju v kamniški Liri. Predstavljen bo kompozicijski stavek izbranih moških zborov.
83
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
ivljenjski trak in ustvarjanje zborov, Lira, zborovodstvo
Tabela 1: Prvi del ivljenjskega traku Sama Vremšaka
Vremšakova izobrazba skladatelja in solopevca je pomembno vplivala na njegovo
komponiranje vokalnih skladb. Prav tako si je veliko izkušenj, ki so pomembno vplivale
na njegov obèutek za tovrstno skladanje, pridobil tudi kot zborovodja in pevec. Zbore je
ustvarjal od mladosti do konca svojega ivljenja. V Lirine vrste je vstopil e z
osemnajstimi leti, takrat je najbr nastala tudi ena njegovih prvih skladb z naslovom
Nagrobna.
Tabela 2: Drugi del ivljenjskega traku Sama Vremšaka
Za svoje delo je prejel veè razliènih nagrad, uspešno je z Liro tekmoval tudi na uglednih
zborovskih tekmovanjih (Arezzo, Maribor). Pod njegovim vodstvom je zbor posnel dve
plošèi.
84
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Tabela 3: Tretji del ivljenjskega traku Sama Vremšaka
Njegov kompozicijski slog se ni bistveno spreminjal, harmonija pa je postala bogatejša in
drznejša, veliko je uporabljal ritmièno gibanje »senza misura«. Njegovi zbori so
oblikovno jasno grajeni, stavek skrbno urejen in peven. Predvsem avtorske skladbe so
harmonsko zahtevnejše, pogosti sta kromatika in enharmonija, terèno oblikovana
vertikala je obogatena s sekundami. Melodije so bolj tradicionalno, vendar v njih
nastopajo tudi zahtevnejši skoki, npr. T, v7, veèji skoki, kromatika ipd. V svojih zborih je
skladatelj Vremšak z glasbo sledil vsebinam besedilnih predlog, kar opazimo predvsem
pri skrbnem oblikovanju harmonije, melodije, pa tudi teksture, ki je zelo razgibana tako
kvantitativno, po številu glasov (menjavanje enoglasnih, dvoglasnih in veèglasnih
odsekov) kot kvalitativno (menjavanje polifonih, homofonih in monodiènih odsekov).
V obrazloitvi ob podelitvi Kozinove nagrade, 4. junija 2002, so na Društvu
slovenskih skladateljev zapisali takole: »Vremšak se nikoli ni pridruil modernistiènim
pogledom, njegova dela izkazujejo jasno profilirano osebno podobo. Marsikdaj se zdi kot
samohodec, ki se dri zunaj glavnih tokov, ker ga modni trendi preprosto ne zanimajo.
Èeprav sega najveè po tradicionalnih sredstvih, pa jih uporablja kot ustvarjalec, ki zna
slediti èasu in glasbenemu dogajanju v njem. Tako uspeva doseèi, da je njegova glasba
iva in oblikovno zanimiva, obenem pa muzikalno preèišèena, ekspresivno obèutena in
izrazno raznolika. Njegov ustvarjalni opus obsega dela vseh zvrsti in oblik, tako
simfonièna in vokalno-instrumentalna, kot komorna, solistièna in zborovska. Prav vsa
zajemajo v slovenski glasbi pomembno mesto, predvsem z vokalnimi skladbami pa je
preprièljivo posegel v sam njen vrh. Kot pevskega solista in zborovodjo ga je prav vokal še
posebej privlaèil in prav tu je najizraziteje razvil svoj glasbeni dar. Mnoica zborov in
samospevov z religiozno, obredno, ljubezensko, socialno, epsko in drugo tematiko je
nastajala v razliènih obdobjih, pa vendar vseskozi jasno kaejo neponovljiv, samonikel
Vremšakov izraz. Skladatelj jim zna vdihniti èisto glasbeno misel, ki je komunikativna,
85
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
neposredna in poslušalcu razumljiva, glasbenikom pa ponuja veselje in uitek ob
izvajanju.«1
Glasbeno tradicijo slogovno nadaljuje bolj z elementi neoklasicizma, urejenostjo
forme, ravnovesjem, izrazno jasnostjo, odmerjenostjo in s poudarkom na absolutni glasbi
kot pa z elementi neoromantike. Vendar v nekaterih skladbah, predvsem v priredbah
ljudskih, gradi tudi bolj romantièni izraz, ki se v sledenju besedilu pribliuje referencialni
in programski glasbi. Vse to nadgradi z zmerno uporabo nekaterih modernistiènih
elementov (ekspresionistièna, disonanèna harmonija, zahtevnejša intervalna zgrajenost
melodij, veèji pomen polifonije, pogosta uporaba proste metrike, t. i. senza misura).
Vsekakor ima prepoznaven in enoten osebni slog.
Zbori
Na kratko predstavljamo sezname ustvarjenih del, razdeljenih po zasedbah. Pri njegovem
oblikovanju smo se naslonili na seznam, ki ga je skrbno pripravila skladateljeva hèerka
Vladka Vremšak. Seznam je dopolnjen še z nekaj deli iz Lirinega arhiva, ki do sedaj še
niso bila znana. Verjetno pa bomo v prihodnje našli še kakšno njegovo zborovsko
stvaritev.
Na seznamu je najveè avtorskih skladb za mešani zbor (SATB). Zbori so vsebinsko
precej raznovrstni, avtorji besedil, ki so navdihnila skladatelja, so znani slovenski pesniki
iz razliènih obdobij, med njimi: Ivan Cankar, Cene Vipotnik, Oton upanèiè, Sreèko
Kosovel, Alojz Gradnik, Svetlana Makaroviè, Tone Kuntner, Tone Pavèek, Karel
Destovnik Kajuh; Filip Terèelj, Gregor Mali, France Balantiè, Ivan Hribovšek; pa tudi
manj znani pisci verzov: npr. Fran Eller, Adolf Robida, Valentin Polanšek, Ana Selan.
Prav tako je izbral nekaj prevedenih besedil tujih pesnikov: npr. Byronova, Katulova.
86
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
1 Arhiv DSS, povzeto po http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/24287, februar 2015.
Tabela 4: Seznam avtorskih uglasbitev za mešani zbor (SATB); NZ – Naši zbori, IZ – Izbrani zbori
87
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Samo Vremšak je rad prirejal razliène skladbe, in sicer slovenske ljudske, slovanske, dela
tujih narodov, partizanske, èrnske duhovne ipd. Pri priredbah gre lahko za razliène
kompozicijske postopke, od najbolj preprostih harmonizacij do predelav iz ene zasedbe v
drugo, npr. iz moškega zbora v mešanega ipd., pa do temeljitejših kompozicijskih
nadgradenj ljudskih skladb, kot je denimo enka mi v goste gre.
Tabela 5: Seznam priredb za mešani zbor (SATB); NZ – Naši zbori, IZ – Izbrani zbori
88
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Èeprav je veè kot trideset let vodil kamniško Liro, je napisal manj avtorskih moških
zborov (TTBB) kot mešanih. Vendar je tudi za moške zbore premišljeno izbiral pesmi
pesnikov preteklosti in sodobnih, ter tudi tistih, ki so bili doma iz Kamnika (Anton
Medved in France Balantiè).
89
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Tabela 6: Seznam avtorskih uglasbitev za moški zbor (TTBB); NZ – Naši zbori, IZ – Izbrani zbori
Napisal je tudi lepo število priredb zelo raznovrstnih zborov, med njimi velja opozoriti na
veè priredb boiènih za moški zbor. Te predelave so nastale zaradi praktiènih, koncertnih
potreb, saj je veliko veè tovrstnih zanimivih skladb ustvarjenih za mešane zbore. S takšno
prakso kot zborovodja kamniške Lire nadaljujem tudi sam.
90
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Tabela 7: Seznam priredb za moški zbor (TTBB); NZ – Naši zbori, IZ – Izbrani zbori
91
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Najmanj je enskih zborov (SSAA), zato navajamo avtorska dela in priredbe skupaj.
92
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Tabela 8: Seznam avtorskih uglasbitev in priredb za enski zbor (SSAA); NZ – Naši zbori, IZ –
Izbrani zbori
Èe seštejemo vse skladbe za zbore, brez mladinskih del, jih je 271.
93
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Edicije
Veè zborov je bilo natisnjenih v Naših zborih, izšli sta tudi dve zbirki njegovih zborov.
Prva je Izbrani zbori iz leta 1973, v spremni besedi Marijan Gabrijelèiè zapiše tole:
»Skladatelj Samo Vremšak (Kamnik, 1930) se prviè pojavlja pred nami z izbranimi
zborovskimi skladbami. Manj kot polovica jih je e izšla v Naših zborih; v samostojni
zbirki nam bolje pokaejo skladateljevo ustvarjalno fiziognomijo. Za skladateljevo
zborovsko bero so znaèilne: stoiènost v ritmu, zadrana melodika in naravnost razkošno
harmonijsko ivljenje. Prvine in naèini oblikovanja dosedanjih kompozicijsko tehniènih
smeri: imitacija od svobodno do strogo vodenih glasov, motivièna gradnja, recitativi,
oblikovna simetrija, impresionistièni okreti itd., se v Vremšakovih delih zdruujejo v
svojevrstne celote. Navedeni elementi niso nikjer le suho gradbeno tkivo, marveè
prinašajo v medsebojnih odnosih poudarjeno izrazno podstat. Tako se nam Vremšak kae
kot redka osebnost na podroèju vokalne ustvarjalnosti, ki sicer gradi s tradicionalnimi
sredstvi, a jih prekvaša v nove, klene umetnine. Skupaj s tekstovnimi predlogami (ljudski,
obredni, ljubezenski, socialni, epski motivi) nam zborovske stvaritve prinašajo sporoèilo
ustvarjalca, ki se ne spogleduje z modnimi uèinkovanji, marveè prizadeto podoivlja
primarne vzgibe sedanjosti. S tako kompozicijsko usmeritvijo pa predstavlja zbirka
pomemben èlen v razvoju slovenske vokalne ustvarjalnosti.«
Prav tak naslov (Izbrani zbori) ima tudi druga zbirka, ki je izšla leta 2001. Tej je
spremno besedo napisal Primo Kuret: »Vokalna glasba: samospev, posebej pa zborovski
stavek, sta ga od nekdaj privlaèila. Prav zborom je posvetil velik del svojega ne samo
poustvarjalnega, ampak tudi ustvarjalnega dela. /…/ Vremšakov opus je obseen in
vsestranski. Zanj je znaèilno temeljito poznavanje glasbenih zakonitosti, komunikativnost
in razumljivost. Èeprav sega v glavnem po tradicionalnih sredstvih, jih uporablja kot
ustvarjalec, ki sledi èasu in glasbenemu dogajanju v njem. Gre skoraj za tragièno ujetost,
ki opredeljuje skladateljevo naèelo o izpovedovanju resnice in skrbi za obliko. Vremšak je
med njima našel pravo sintezo. Umetniški èut slui estetskim vrednotam. Fantazija se
podreja objektivnemu znanju, pa vendar ne zakrije sprošèenosti. Ljudska glasba mu je vir,
v njej je našel pojoèo, soèno govorico, dišeèo po zemlji. Zato je njegova glasba iva in
oblikovno zanimiva, obenem pa muzikalno preèišèena, ekspresivno obèutena in izrazno
raznolika. Vremšak se zdi vèasih kot samohodec, ki ostaja zunaj glavnih tokov, ker ga ne
zanimajo modni trendi. Toda morda prav zato kaejo njegova dela jasno profilirano
osebno podobo. Danes pomeni njegov opus v slovenski glasbi pomemben dele, z
nekaterimi deli je segel v njen sam vrh. Takšne so tudi zborovske skladbe, pa najsi gre za
moške, enske ali mešane zbore, ki jih prinaša prièujoèa zbirka. Tu so pretanjene
obèutene priredbe slovenskih ljudskih pesmi in originalna dela na besedila razliènih
pesnikov. Obèudujemo zgledno oblikovana dela, ki rastejo iz pesnikovega duha in ga
glasbeno osmišljajo, mu dajejo pomembno glasbeno dimenzijo in tako ustvarjajo
umetniško celoto. Skladatelj se ne podreja pesniku, ampak ga dopolnjuje in nadgrajuje.
Takšen je na videz preprosti, a preprièljivi moški zbor Sneg, pretresljiva Balada in ostali
zbori na besedila pesnika Toneta Kuntnerja, katerega poezija nosi nadih ljudske pesmi, s
primesjo tragiènega izginjanja starih vrednot. Vremšak se vivlja v stare napeve
slovenskih protestantov (Adam Bohoriè), uglasbi poezijo Franceta Prešerna, Alojza
Gradnika, Franceta Balantièa, Ferda Kozaka, Svetlane Makaroviè, Ceneta Vipotnika,
94
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Ivana Hribovška, Marièke nidaršiè, Ivana Minattija in jim daje vsakemu posebej in
vendarle vsem svojo posebno noto in glasbeno dimenzijo, ki je veèkrat nekonvencionalna,
zlasti pri uglasbitvi Balantièevih pesmi (Goreti hoèem sebi, novim dnevom ali Zadnji èas
pred zimo), èeprav nikjer drzno novatorska. Èeprav so zbori nastajali v razliènih
obdobjih, kaejo neponovljiv Vremšakov rokopis: Vremšak zna vdihniti zborom èisto
glasbeno misel, ki je izrazno bogata pa ob tem dojemljiva za poslušalca, pevcem pa
ponuja veselje in uitek ob petju. Njegovim delom se pozna, da je bil njihov avtor sam
izvrsten pevec in odlièen zborovodja.«
Posnetki
Naj omenimo zgolj dva cedeja,2 ki ju je pod vodstvom Mirka Cudermana, le-ta je
preudarno izbral skladbe za njiju, pripravil Slovenski komorni zbor. Spremna beseda je
zapis kolega Aleša Nagodeta in pravi: »Pa vendar nas Vremšakove pesmi vedno znova
preseneèajo tudi s svojo izpovedno moèjo. Zlasti v delih iz zadnjih ustvarjalnih let se
oddaljuje od ustaljenih poti in išèe bolj neposrednega izraza. To iskanje se kae v pogosti
uporabi odprte forme, pri kateri skladbo sestavlja veè po izrazih in glasbenih znaèilnostih
razliènih, vèasih celo kontrastnih odsekov. Ti najveèkrat tvorijo moèno izrazno gradacijo,
ki z viškom zakljuèuje skladbo (‘Prihod’, ‘Vedno znova upanje tli’, ‘Na tujem’, ‘Pelin
ena’). Vsebinske poudarke dosega s pretanjenim povezovanjem glasbenih prvin. V
harmonskem pogledu predvsem s še odloènejšim oddaljevanjem od tonalnih
funkcionalnih razmerij, ki pa ostajajo kot sicer prikrit, a še vedno navzoè referenèni okvir.
Pomembne spremembe lahko opaamo tudi v ritmièni zasnovi pevskih glasov, kjer veèkrat
opušèa urejen metrièni tok in dopušèa besedilu, da svobodno narekuje glasbeni ritem
(‘Zasuta usta’, ‘Klièem vas’, ‘Na tujem’, ‘Zadnji èas pred zimo’, ‘Goreti hoèem sebi,
novim dnevom’). ln konèno ostaja pomemben del Vremšakove kompozicije tehnike tudi
izraba zvoènih monosti zbora, še zlasti moškega zbora, ki ga je spoznaval pri svojem
dolgoletnem zborovodskem delu. V njegovih delih pogosto sreèamo mesta, kjer dosega
pestre zvoène barve z uporabo le nekaterih glasov, delitvijo in protipostavljanjem glasov v
veè skupin ter zgošèevanje zvoènega spektra z delitvijo posameznih glasov v manjše
skupine.«
Izbor zborov
Naj na kratko predstavimo nekaj izbranih skladb s poudarki o kompozicijski tehniki v
izbranih moških zborih. Prav vse, kar bo zapisano o glasbeni govorici moških zborov,
velja tudi za mešane in enske zbore. Mešani zbor ima samo najveèji tonski obseg in je
najbolj barvit, ker zdruuje enske in moške glasove. Moški in enski zbori, ad aequales,
pa so zvoèno barvno bolj enoviti, èeprav je v barvi nekoliko razlik med visokimi in
nizkimi glasovi. Skladatelj Vremšak ni delal razlik v kompozicijski tehniki in zahtevnosti
med razliènimi zbori, njegovo zborovsko ustvarjanje bi lahko razdelil v tri velike sklope:
1. izvirne, avtorske skladbe,
2. priredbe (harmonizacije, obdelave) ljudskih pesmi,
95
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
2 Slovenska zborovska glasba 54 in 55, Slovenski komorni zbor, Slovenska filharmonija, Ljubljana 2008.
3. razne priredbe, predelave (s preharmonizacijo in delno predelavo), mešanih
zborov v moški zbor ali narobe (redkeje).
e v uvodu so bila navedena imena pesnikov, katerih poezijo je skladatelj izbiral za svoje
uglasbitve. Prav tako so bile navedene nekatere kompozicijske znaèilnosti teh uglasbitev.
Izvirne kompozicije so harmonsko in melodièno zahtevne, pogosta je raznovrstna
polifonija. Tudi boljšim zborom so v izziv, vendar umetniški in muzikalni vtis nagradita
vloeni trud. Vremšak svojega sloga komponiranja z leti ni bistveno spreminjal, morda je
nekoliko »zgostil« vertikalo in še bolj »razrahljal« tonalni harmonski temelj. Vendar so
skladbe pevne in dojemljive za pevce in tudi poslušalce. V priredbah ljudskih pesmi pa
skladatelj povsem upošteva ljudskost izhodišèa in skladbe oblikuje bolj èisto v tonalni
harmoniji. Prav tako ohranja temeljne kompozicijske znaèilnosti ljudske melodike in ne
išèe zapletenih oblik veèglasja.
V predelavah avtor skladbo iz ene vrste zasedbe pretvori v drugo; najveèkrat je mešane
zbore predeloval v moške. Takšna pretvorba, aranerstvo, je zahtevna naloga, saj je treba,
ne glede na spremembe v glasovih in obsegih, znaèaj izvirne skladbe èim bolj vsebinsko in
tudi tehnièno ohraniti. Obenem pisec skuša v priredbi upoštevati posebnosti sestava, v
katerega predeluje skladbo, npr. lastnosti moškega zbora. Pri tem je bil Vremšak izjemno
uspešen, sadove tega dela pri Liri pogosto uivamo še zdaj.
Izvirne skladbe
Med izvirnimi skladbami naj posebej poudarimo dela, ki so izšla v obeh zbirkah. Med
starejšimi mešanimi zbori so to Ponte dei sospiri (Adolf Robida), Zaplenjeno pismo s
fronte (Kajuh), Rdeèe nebo (Branko Rudolf), Pesem hrepenenja (iz zbirke Sredi zemlje
stojim, anonimna poezija nerazvitih ljudstev), med novejšimi Èez soline (Cene Vipotnik),
Goreti hoèem sebi, novim dnevom (France Balantiè), Iskanje (1) (Ivan Hribovšek), Iskanje
(2) (Ivan Hribovšek), Moja hiša (Tone Kuntner), Mojzesova pesem, Pelin ena (Svetlana
Makaroviè), Pojem ti hvalnico (Tone Kuntner), Psalm 137, Zgodaj odhajajo (Tone
Kuntner), Talci (Marièka nidaršiè), To je torej (Tone Kuntner), To ganje (Tone
Kuntner), Zadnji èas pred zimo (France Balantiè), anjica (Ferdo Kozak) in e padajo
listi (Tone Kuntner). Med starejšimi moškimi zbori so znani: Zapel bi pesem alostno
(Silvin Sardenko), Zdignete brati (hrvaška ljudska), Vetri v polju (Sreèko Kosovel),
Pojoèa kri (Alojz Gradnik), Naša zemlja (Alojz Gradnik) in novejše, kot so Jutranja
pesem (besedilo in napev Adam Bohoriè), Hiša (Tone Kuntner), Kako bi mogel (Tone
Kuntner), Napis na vélikem zvonu pri Sv. Joštu nad Kranjem (France Prešeren), Pevcu
(France Prešeren), Ta potica (Tone Kuntner), Sneg (Tone Kuntner), Balada (Tone
Kuntner), Zadnje sonce (France Balantiè), Zgubil sem se (Tone Kuntner), Zima (Alojz
Gradnik) ter Zasuta usta (France Balantiè). Med avtorske skladbe uvršèam tudi skladbe na
razne napeve ali zahtevnejše obdelave, ki moèno presegajo izvirnik. Obièajno jih niti
skladatelj sam ne imenuje priredbe. Takšni sta npr. Zdignete brati in Jutranja pesem.
Skladba Zapel bi pesem, na besedilo Silvina Sardenka (psevdonim Alojzija Merharja,
1876–1942, duhovnika, pesnika in pisatelja), je ena starejših, nastala naj bi do leta 1950.
Nahaja se v Lirinem arhivu in jo je zbor veèkrat izvajal.
96
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Slika 1: Zaèetek skladbe Zapel bi pesem
Vsebina narekuje molovo, tonalno in kromatièno harmonijo. Tudi padajoèa zaèetna
melodija sledi tradicionalnim glasbenim orodjem slikanja alosti (lamento postop). Jasno,
kadenèno razmejena je tudi formalna zgradba (9+18+10). Zanimiv je imitacijski zaèetek
drugega dela. Skladatelj z glasbo lepo gradi vsebino pesemske predloge, delo je
komponirano v bolj romantiènem slogu.
Slika 2: Konec prvega dela skladbe Zapel bi pesem in imitacijski zaèetek drugega dela
Vetri v polju (1967) je prav tako starejša skladba na pesem Sreèka Kosovela. Tudi tu se 6/8
takt dobro ujema z odslikavanjem vetra, valovanja trave. Mraèni in alostni vsebini pesmi
sledi molova in kromatièna harmonija. Tako kot prej, je tudi v tem primeru na zaèetku
padajoèa, delno kromatièna linija v basu.
Slika 3: Zaèetek skladbe Vetri v polju; molova, kromatièna harmonija, v basu padajoèa, delno
kromatièna linija, podobna lamento basu
97
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Sodobna, ekspresivna glasbena govorica je znaèilna za skladbo na pesem Franceta
Balantièa Zasuta usta (1992). Tudi to glasbeno delo ima razloèno formalno èlenitev, ki
sledi pesemski zgradbi. Izbor harmonije sledi pripovedi pesmi. Harmonija ima komaj
prepoznavno tonalno ozadje, makroharmonski centri so skoraj prosto, kromatièno
oblikovani (a-C / a-e / d-Des / C-F / es-ges / Des-D / G-e / E-a / E-d). Vertikalo gradijo
raznovrstna sozvoèja, sekundna do terèna, intervalna in akordièna, pogosto v kromatiènih
premikih glasov. Ne glede na zahtevnost je skladba muzikalna in izpovedno preprièljiva.
Slika 4: Zaèetek skladbe Zasuta usta; sekundna sozvoèja, kromatika, terèna harmonija, tonalno
makroharmonsko ozadje, npr. zaèetek na a, konec prve fraze na C (terèno sorodstvo), plagalna
kadenca z molovo subdominanto ipd.
Slika 5: Konec prvega dela skladbe Zasuta usta z avtentièno kadenco na F in zaèetek drugega dela z
es-molovim kvintakordom
98
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Slika 6: Sklepni del skladbe Zasuta usta; zadnja fraza je grajena v d-molu, vodilna melodija ob
koncu ima zgornji in spodnji vodilni ton, sklepna kadenca je plagalna (g-d), akordi pa domiselno,
bogato oblikovani, npr. predzadnji akord s kvartno postavljenimi zgornjimi toni, sklepni akord
uvede molov septakord z veliko septimo kot vodilnim tonom, sledi tenorski melizem, ki se izteèe v
molov kvintakord z dodano veliko seksto. Po tradiciji zveèan kvintakord, ki je zaznavna sestavina
septakorda z veliko septimo, predstavlja smrt.
Skladba Jutranja pesem je oblikovana po napevu in pesmi Adama Bohorièa (izšlo 2001),3
prvi del je kot triglasni fugato z dopolnilnimi glasovi. Tema fugata je napev sam. Drugi del
skladbe je homofon. Harmonija je zastavljena tonalno, mestoma kromatièno, vendar ima
tudi modalne odnose, vertikalo tvorijo ob kvintakordih tudi septakordi, v prvem delu
melodiène linije prinašajo tudi številne intervalne, disonanène kombinacije.
Slika 7: Zaèetek Jutranje pesmi, Bohorièev napev je tema triglasnega fugata
99
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
3 Samo Vremšak, Izbrani zbori, št. 40, Ljubljana: JSKD, 2001.
Slika 8: Zaèetek drugega, homofonega dela skladbe Jutranja pesem
Pesem (1972) je skladba z izjemno gradacijo. Zaèetek je grajen v slogu ljudske glasbe, ki
pa se v nadaljevanju razvije v zahtevnejši kompozicijski stavek. Zaèetek je homofon,
nadaljevanje ima preprosto polifonijo, v drugem delu se pojavi tudi dvoglasna, prosta
imitacija z dopolnilnimi glasovi. Skladba ima bogato, tonalno razširjeno harmonijo, v
drugem delu je domiselno, romantièno oblikovana v nenehnem prestopanju iz durovega
(C-dur / F-dur) v molov (a-mol / d-mol) harmonski prostor. Skladba je umetniško zelo
preprièljiva, z moènim èustvenim nabojem.
Slika 9: Ljudski zaèetek skladbe Pesem na besedilo Toneta Pavèka
Slika 10: Zakljuèek skladbe Pesem z zvoèno silovitim vrhom, podprtim z »dur-molovim« akordom
(zaporedje F-durovega kvintakorda z dodano seksto in molovim septakordom z malo septimo). Iz ff
se skladba umiri v pp.
100
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Naša zemlja je iz edicij (1973), ustvarjena na besedilo Alojza Gradnika. Najbr je
skladatelj sam v opombi zapisal: »Tudi ta pesem je ritmièno in metrièno svobodna. Srednji
del je strogi kanon v štirih glasovih.«4 Pesem, na katero se nanaša opomba, je Pojoèa kri, v
kateri se vseskozi menjava metrièna delitev, medtem ko je Naša pesem oblikovana brez
takta (senza misura). Vsekakor lahko loèimo dve vrsti »breztaktne« glasbe: pravo, pri
kateri ni pulza, ne metriène sheme, niti ritmiènih poddelitev (chronos protos), veèinoma
priblino enako dolge tone prosto sestavljamo zapored, posamièno ali v skupinah po dva
ali tri in veè. Skladatelj pa lahko brez takta oznaèi tudi gibanje, ki je zelo prosto urejeno,
vendar ima pulz in poddelitev. V takih primerih lahko uporabljamo èrtkane taktnice, s
katerimi nakazujemo metrièno gibanje v ozadju melodij, èeprav elimo svobodnejšo
ritmièno in metrièno interpretacijo. Zanimivo je oblikovano intervalno sozvoèje na
zaèetku. Menjavajo se intervali v dveh frazah: è8, v7, v7, v2, m3 in è8, è8, v7, zv4, v3 in
v3. Obakrat je zaznavna intervalna regresija in postopno priblievanje melodij. Skladba
ima sicer predznake f-mola, vendar je e na zaèetku uporabljen ton Ges (frigijski modus),
veliko je tudi kromatike. Harmonija je na mnogo mestih disonanèna, ekspresionistièna,
trpka, kot je trpko tudi Gradnikovo besedilo.
Slika 11: Zaèetek skladbe Naša zemlja na besedilo Alojza Gradnika. Intervalna sozvoèja so
razporejena regresivno, postopno od veèjih k manjšim.
Slika 12: Kanonski, frigijski zaèetek drugega dela skladbe Naša zemlja
Tudi Pojoèa kri (1972) je narejena na trpko besedilo Alojza Gradnika, in tej vsebini sledi
glasbena govorica. Avtor sam je v opombi zapisal: »Skladba je v metriènem pogledu dokaj
svobodna. Skoraj nenehna menjava metriènih enot je oznaèena posebej, èrtkane taktnice
so le v pomoè zborovodji, kompozicijsko se prepletata homofoni in polifoni naèin
gradnje.«5 Skladba je na robu atonalnosti, saj tonaliteta ni oznaèena. Konèa se z
Es-durovim kvintakordom, v zaèetnem kvartnem akordu je prav tako Es, sicer pa ima
101
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
4 Samo Vremšak, Izbrani zbori, Ljubljana: ZKPO, 1973.
5 Prav tam.
daljša skladba veè centrov in obilje disonanènih akordov. Delo bi lahko oznaèili kot
ekspresionistièno.
Slika 13: Zaèetek ekspresionistiène skladbe Pojoèa kri na pesem Alojza Gradnika
Slika 14: Zvoèno napet in intenziven konec skladbe Pojoèa kri
Zdignete bratje (iz edicije 1973) je skladba, ki je zloena na hrvaško ljudsko, uporniško
besedilo. O njej je avtor zapisal: »5-taktna tema se v izvirni obliki pojavi najprej v 2.
tenorju. Dalje je tema obdelana kanonièno. Coda je grajena homofono.«6 Harmonija ima
sicer tonalno oblikovane kadence, razen sklepne, vendar je njen potek veèinoma modalen,
eolski. Akordika je bolj disonanèna, ekspresionistièna.
102
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
6 Prav tam.
Slika 15: Zaèetek skladbe Zdignete brati, v eolskem modusu na g; v 7. taktu nastopi dvojni
dvoglasni kanon.
Skladba Prihod na pesem Alojza Gradnika je bila objavljena leta 1974 v Naših zborih.7
Slika 16: »Clusterski« zaèetek zahtevne skladbe Prihod na pesem Alojza Gradnika
Zaèetek je »clustersko« zasnovan s pentatonsko zveneèo harmonijo. Ritmièna gradnja je
brez takta, prosto oblikovana, »senza misura«. V nadaljevanju skladatelj uporabi
raznovrstno, bolj ali manj disonanèno in kromatièno harmonijo, ki pa je oblikovana bolj
modalno (eolski na H, lokrijski na cis oziroma (gis!), frigijski na cis (manjka d) ipd.) Proti
koncu nastopi solistièni vzklik (parlato). Delo, ki je zelo zahtevno, se konèa s plagalno
kadenco in pikardijsko terco.
103
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
7 Naši zbori 26, Ljubljana 1974.
Slika 17: Odlomek s konca skladbe Prihod s solistiènim govornim vzklikom
Slika 18: Sklepni del skladbe Prihod s plagalno kadenco, terèno harmonijo in pikardijsko terco
Priredbe ljudskih
Med priredbami ljudskih, predvsem slovenskih, najpogosteje zasledimo tele: Pojdam u
rute, Marko skaèe, enka mi v goste gre, Jagriè mi gre v zeleni log, Zakaj se ti deèua ne
udaš (iz Trije koroški svatski reji, Zeleni Jurij, Gorjanska, Trije koroški svatski reji, Ana
sama rieè me griva, Kranjèièev Jurij, Söntr pojd, Zagorska, Ziljska ohcet, V hart’lcu
rastejo roe lape, Ptièja svatba, Kozara, Èrnomaljsko kolo – most, Furmanska, Pastirska,
Bom pa zlezel na èešnjo, Ko bi Zilo noj Dravco, Rdeèi sarafan, Voznica, Za Dobraèem
bom spivljal Mura, Mura, globoka si voda ti idr. Lira pogosto poje tudi Mjej ty dobru noc,
luiškosrbsko ljudsko.
V vseh obdelavah ljudskih pesmi skladatelj upošteva ljudsko melodiko in harmonijo.
Z obèutkom poišèe kako zanimivejšo harmonsko zvezo, ki pa ljudski glasbi ni tuja.
Obdelave so lahko preproste, harmonizacije, npr. Ko bi Zilo noj Dravco, ali bolj razvite,
pogosto variacijsko oblikovane, npr. enka mi v goste gre, pa do skladb, pri katerih je
ljudska pesem podlaga povsem umetnim skladbam, npr. Zdignete brati. Obsegi moških
glasov so veèkrat zahtevnejši, predvsem tenorski. Samo Vremšak je sodeloval s Korošci,
zato je ustvaril veliko priredb za koroške ljudske. Sicer pa je posegal po ljudskih pesmi iz
vse Slovenije, pa tudi ljudskih pesmih jugoslovanskih narodov, npr. Bileæanka, Kozara,
Još ne sviæe, ter drugih slovanskih, npr. luiškosrbska Mjej ty dobru noc, Deset slovaških
ljudskih pesmi itn.
104
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Partizanska ljudska Kozara (1961) je bila objavljena v Naših zborih. Tonalno oblikovana
skladba z nekaj kromatiènimi melodiènimi postopi, ima pestro oblikovano veèglasje:
polifon zaèetek, fugato, ki mu sledi monodièni odsek, nadaljnji odseki so v prosti
polifoniji nad napevom (cantus firmus), sklepni del je homofon.
Slika 19: Zaèetek skladbe Kozara, v basu je ostinato, nad njim pa triglasni fugato s temo po
partizanskem ljudskem napevu. Ker ostinato nadaljuje zaèetno tonaliteto c-mola, comes pa sledi v
g-molu, nastane enostavni bimodalni odnos, skupaj glasova tvorita dorsko zvoènost.
Mjej ty dobru noc (1979) je priredba luiškosrbske ljudske pesmi. Tudi sicer je skladatelj
priredil kar nekaj ljudskih drugih slovanskih narodov (deset slovaških, hrvaške, ruske).
Skladba je narejena z izjemnim obèutkom in muzikalnostjo, melodije so nekoliko
figurirane (enostavna prosta polifonija), v drugem delu se pojavi dvoglasni kanon z
dopolnilnima glasovoma. Delo ima bogato tonalno, terèno harmonijo, zapisano je v redko
videni tonaliteti as-mola. Ob koncu nastopi frigijski sklep.
105
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Slika 20: Zaèetek skladbe Mjej ty dobru noc v figurirani homofoniji (enostavni prosti polifoniji)
Slika 21: Na zaèetku drugega dela je dvoglasni kanon v spodnji oktavi z dopolnilnima glasovoma.
Voznici sta dve, enostavna in zahtevnejša, variacijsko obdelana. O slednji, zahtevnejši, je
avtor v opombi iz edicij (1973) zapisal: »Obdelava narodnega motiva iz panonskega
okroja. 7 kitic je obdelanih v prekomponirani obliki z znaèajem variacij. Prevladuje
polifoni naèin gradnje (imitacije, kanoni). Coda v augmentaciji je zasnovana homofono.«
Polifonija je oblikovana motetno. Enostavnejša Voznica je za pevce in poslušalce
dostopnejša. Gre za tonalno harmonizacijo z veè kromatiènimi postopi in enostavno
melodièno figuracijo, kar je muzikalno uèinkovito in preprièljivo izpeljano.
106
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Slika 22: Zaèetek enostavne priredbe Voznice
Vir: Arhiv Lire.
Morda z Liro najpogosteje pojemo te tri priredbe koroških ljudskih Sama Vremšaka: Ana
sama rieè me griva, Bom pa zlezel na èešnjo ter Ko bi Zilo noj Dravco. Bom pa zlezel na
èešnjo in Ko bi Zilo noj Dravco sta pisani za visoki bariton solo in spremljavo moškega
zbora. Obe imata tudi odseka s samostojnim moškim zborom. Pisani sta v tradicionalni,
tonalni harmoniji in ljudskem slogu.
Slika 23: Zaèetek priredbe koroške ljudske Bom pa zlezel na èešnjo za visoki bariton solo in moški
zbor
Slika 24: Zaèetek priredbe priljubljene koroške pesmi Ko bi Zilo noj Dravco za visoki bariton in
moški zbor
107
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
enka mi v goste gre (1959, 1980) je ena najbolj priljubljenih in uspelih Vremšakovih
priredb. Ljudska pesem je obdelana variacijsko, variacijska obdelava uèinkovito sledi
pesemski šaljivi pripovedi. Tudi veèglasje je oblikovano pestro, z ostinati, napev potuje
po glasovih, obdelava je bodisi homofona bodisi preprosto polifona, z nekaj melodiènimi
figuracijami. Skladba je virtuozna, za zbor zahtevna, vendar muzikalno izjemno
preprièljiva in zabavna. Makroharmonski centri so pestro oblikovani, vendar intonanèno
dobro izpeljani (B-dur / Des-dur / b-mol / B-dur). 9. variacija ima na zaèetku tudi triglasno
periodièno imitacijo, izteèe se v odlièno izpeljano gradacijo in mogoèen konec.
Slika 25: Zaèetek priredbe idrijske ljudske enka mi v goste gre
Slika 26: Konec 4. variacije priredbe enka mi v goste gre in zaèetek 5. v Des-duru z monodièno
oblikovanim veèglasjem
108
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Slika 27: 7. variacija priredbe enka mi v goste gre je alna koraènica v b-molu, v enostavni prosti
polifoniji in s homofonim odsekom
Slika 28: Sklepni del priredbe enka mi v goste gre z odlièno izpeljano gradacijo in mogoènim
koncem
Samo Vremšak pa je zapisal in priredil tudi priljubljeno pesem, neuradno himno Lire,
Bratje. Pevci jo pojo ob razliènih prilonostih kot zdravico in v spomin preminulim
èlanom. Ugotavljamo, da je pesem ponarodela skladba Zdravica, objavljena v Slovenski
gerlici.
Slika 29: Priredba ponarodele Bratje, neuradne himne Lire
109
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Slika 30: Zdravica iz Slovenske gerlice, 4. zvezek, Ljubljana 1852; besedilo je ustvaril Gaj Krian,
napev Benjamin Ipavec
Priredbe, predelave drugih pesmi
V to skupino priredb bi lahko uvrstili predelave skladb iz enega sestava v drugega, npr. iz
mešanega zbora v moški zbor ali narobe, ali iz enoglasja v veèglasje, npr. samospev
priredimo za zbor ipd. Ustvarjamo pa tudi kompozicijske predelave skladb, lahko priredbe
za iste sestave, npr. Lipa Davorina Jenka, ali druge. Tudi te bi lahko razdelili v veè skupin.
V prvo bi uvrstil obdelave raznih e obstojeèih priredb slovenskih ljudskih pesmi, npr.
Rasti, romarin Emila Adamièa, ki jo je avtor izvirno oblikoval za mešani zbor, Samo
Vremšak pa jo je priredil za moški zbor. Takšnih skladb je kar nekaj, npr. Ljubezen brez
upa (Emil Adamiè), Ribce po Murjici pvavajo (Oskar Dev), Ro, Podjuna Zila (Pavel
Kernjak), Stoji mi polje (Marij Kogoj), pa tudi drugih narodov, npr. makedonska Hristo
Uzunov (Vasil Hadi Manov), èeška Te naše deklice (Vl. Polivka) ipd. Skladatelj lahko
predela tudi umetno skladbo, tak primer je e omenjena Lipa Davorina Jenka, Kaznenym
Dimitrija Šostakovièa ipd. V posebno skupino bi lahko uvrstili predelave priredb tujih
ljudskih pesmi ali èrnskih duhovnih, npr. O, Suzana avtorja Stephena Fosterja, Deep river
L. Johnsona ali Ol’ man river Jeroma Kerna ipd., ter tudi izjemno uspešne priredbe in
predelave sakralni pesmi, predvsem boiènih, domaèih in tujih, npr. Adeste fideles, Dete
rajsko Eleonore Hudovernik, Sheperds, in the field abiding ipd. Vse te pesmi so še danes
zelo uporabne in jih kamniška Lira veèkrat zapoje.
Slika 31: Primer predelave priredbe ameriške ljudske O, Suzana Stephena Fosterja za moški zbor
110
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Slika 32: Predelava skladbe Davorina Jenka Lipa, ki je tako postala zvoènejša in dobila svetlejši
zvok.
Slika 33: Zaèetek zanimive priredbe in harmonizacije priljubljene francoske boiène pesmi Les
anges dans nos campagnes v anglešèini Sheperds, in the field abiding, v slovenšèini Angeli so
oznanili
Slika 34: Odlomek iz priredbe francoske boiène Angeli so oznanili, muzikalno in kompozicijsko
preprièljiv, polifon zaèetek drugega dela skladbe z besedilom Gloria in excelsis Deo
Skladatelj je spretno prestavljal skladbe za mešani v zasedbo za moški zbor.
Lira
Prvo slovensko pevsko društvo Lira nosi to ime zato, ker je bilo po do sedaj znanih
podatkih, prvo slovensko društvo, uradno registrirano pri tedanjih oblasteh, ki jih je
zastopal Slovencem naklonjeni Andrej Winkler. Od tod izvira mnogo nesporazumov. Ne
govorimo niti o prvem zboru na Slovenskem niti o slovenskem (pevskem) društvu v
splošnem. Slovenskih pevskih društev je bilo veè e pred Liro, vendar samooklicanih, èe
lahko uporabim ta izraz. Še veè je bilo zborov, tudi v Kamniku, tudi prvi pevci Lire so izšli
iz zbora kamniške èitalnice. Vendar pa pred ustanovitvijo Lire ni bilo formalno
111
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
registriranega slovenskega pevskega društva. Kolega Primo Kuret je pridobil knjigo iz
leta 1911 s popisom vseh do tedaj registriranih društev v Avstro-Ogrski.8 Na Slovenskem
je bilo pred Liro formalno, pravno potrjeno od Avstro-Ogrske, ustanovljeno samo eno
društvo, pa še to nemško. Pevsko društvo tudi ni enako zboru, deluje v širšem okviru in
ima svoj statut (Lirin je potrjen od 9. novembra leta 1882, z igom in podpisom Andreja
Winklerja), oje èlanstvo, podporno ali zunanje èlanstvo ter èastno èlanstvo, med èastnimi
Lirinimi èlani so tudi Viktor Parma, Matej Hubad, Emil Adamiè, Zorko Prelovec, Ciril
Vremšak in celo Glasbena matica.
O društvih imamo dovolj muzikoloških podatkov, nimamo pa dovolj podatkov o širših
zgodovinskih (politièna dejstva) in pravnih okolišèinah (upravni postopki registriranja
društev). O tem bi bila potrebna kakšna temeljita interdisciplinarna raziskava
muzikologov, zgodovinarjev in pravnikov.
Naj nastanek Lire predstavimo z mislijo Sama Vremšaka, ki je v zborniku, izdanem ob
110-letnici, zapisal: »Prvo slovensko pevsko društvo LIRA v Kamniku (naziv nosi od leta
1905) je bilo ustanovljeno kot protiute nemškutarskim ‘ferajnom‘, ki so se tedaj šopirili
po slovenski zemlji. Namen je bil torej izrazito narodnoobrambni.«9 Znamenita je misel
Simona Gregorèièa, ki je v pismu Liri 17. marca 1885 zapisal: »Vzbujajte, drámite,
vnemajte narod! Vi imate v svojih èistih grlih veliko oroje: peváje lahko ljudi tujcu
izvijete in slovenstvu pridobite. Bodite v Kámniki narodni drámniki!«10 Društvo Lira je
gradilo slovensko pevsko kulturo in spodbujalo nastajanje in izvajanje slovenskih
glasbenih del. Samo Vremšak je deloval v letih od 1962 do 1993. Skrbno je gradil zvok
zbora in oblikoval koncertni program. Pripravil je dve plošèi, imel številne nastope doma
in v tujini (na zaèetku je k temu izdatno pripomogel predsednik dr. Albert Èebulj). Liraši
so navezali stike s številnimi tujimi zbori, z nekaterimi med njimi so povezani še danes. Na
pevskih tekmovanjih so pod Vremšakovim vodstvom dosegali lepe nagrade.11 Samo
Vremšak je Liri zapustil dragoceno pevsko in skladateljsko dedišèino (skladbe, koncertne
liste s številnimi podatki, programske koncepte ipd.). Dragocena izkušnja so bila tudi
sreèanja z njim.
112
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
8 Musikbuch aus Österreich, redugiert von Hugo Botstiber, VIII. Jahrgang, Wien 1911.
9 Prim. Jubilejni zbornik LIRA 1882–1992, Kamnik: samozaloba,1992.
10 Prav tam.
11 Glej èasovni trak z zaèetka èlanka.
Slika 35: Zadnja stran Pravil pevskega društva Lira, zapisanih 4. nov. 1882, ki jih je 9. nov. 1882
potrdil cesarsko-kraljevi namestnik na Kranjskem, baron Andrej Winkler
113
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Slika 36: Alojzij Vremšak (1852–1904), soustanovitelj in prvi predsednik Lire, oèe Cirila
Vremšaka in ded Sama Vremšaka
Slika 37: Ciril Vremšak (1900–1962), glasbenik, skladatelj, uslubenec Mestne hranilnice v
Kamniku, dolgoletni zborovodja kamniške Lire (1920–1962)
114
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
Slika 38: Dr. Albert Èebulj (1918–1995), slovenski inenir elektrotehnike in zasluni profesor
ljubljanske univerze. Bil je dolgoletni èlan Lire, od leta 1951 do 1977 je bil njen uspešni predsednik,
postal je tudi njen èastni èlan. Za njim je Liri predsedoval Edo Perne, dipl. inenir.
Skrbno, z zelo jasnim konceptom so urejeni koncertni programi Sama Vremšaka. Veliko
pozornost je namenjal delom Jacobusa Gallusa, s katerimi je obièajno zaèenjal koncerte.
Rad je prirejal tudi t. i. stilne koncerte, posveèene izbranim temam, npr.:
1. Ljudska pesem raznih narodov,
2. Slovenska vojaška pesem skozi stoletja,
3. Slovenska partizanska pesem,
4. Koroška ljudska pesem,
5. Prikaz snovanja glasbeno-literarne kulture v Kamniku,
6. Pesem planin,
7. Ljudska pesem slovanskih narodov ipd.
Veliko stilnih koncertov je bilo posveèenih skladateljem, navadno ob njihovih obletnicah:
Emilu Adamièu, Zorku Prelovcu, Francetu Maroltu, Franzu Schubertu, Cirilu Vremšaku.
Prav tako je prirejal glasbeno-literarne veèere (Prvega slovenskega pevskega društva
Lira). Zadnji koncert z Liro je imel 23. aprila 1993.
Zbori Sama Vremšaka v Lirinem arhivu
Pevsko društvo Lira ima bogat notni arhiv, veèinoma moških zborov, nekaj tudi mešanih.
Hrani veè kot 800 skladb, ki jih nabira od zaèetka delovanja. Arhiv vsebuje tudi veè skladb
Sama Vremšaka.
115
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Tabela 8: Seznam umetnih, avtorskih skladb Sama Vremšaka v Lirinem arhivu
Tabela 9: Seznam priredb Sama Vremšaka v Lirinem arhivu
Lira je e pod vodstvom oèeta Cirila Vremšaka premierno izvedla sinovo skladbo
Bileæanka, 5. julija leta 1952. Praizvedbe njegovih del so še: Rdeèi sarafan (22. apr.
1966), Voda zvira (24. maj 1968), priredbo Jeroma Kerna Ol’ Man River (3. jun. 1969),
Vetri v polju, Voznica, Ko bi Zilo noj Dravco (17. maj 1974), Za Dobraèem bom spivljal,
Ena sama rieè me griva (17. mar. 1978), Prihod (11. maj 1979). Še veliko veè je bilo
116
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
izvedb njegovih skladb; pod vodstvom avtorja tega prispevka je zbor zapel veèje število
priredb ljudskih, pa tudi drugih, npr. boiènih, izvedel je tudi Zapel bi pesem in Zasuta
usta.
Tabela 10: Razne priredbe in predelave Sama Vremšaka v Lirinem arhivu
117
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Sklep
Naj konèam z dvema odlomkoma iz nekrologov Janeza Majcenovièa, dolgoletnega pevca
Lire in prijatelja Sama Vremšaka, ter mojim. Janeza Majcenoviè je zapisal: »Dosledni in
strogi zborovodja Samo Vremšak ostaja v spominu in bo ostal v Lirinem izroèilu tudi kot
kronist in odlièen pripovedovalec kamniških in drugih zgodb; bil je duhovit, iskriv in oster
sogovornik z Liraši, ki so – od kmeta do univerzitetnega profesorja – dobro obvladovali
tak naèin komuniciranja. Škoda, da ni bilo filmske kamere, ki bi ujela Sama Vremšaka
takrat, ko je imitiral posebnee in imenitnee iz kamniškega in vseslovenskega okolja. S
tem, da je tvorno sooblikoval dobro èetrtino prek 120-letnega delovanja Lire in ga
zaznamoval s svojo umetniško in osebnostno noto, se je zapisal tudi v osemstoletno
kamniško zgodovino. Pridruil se je velikim predhodnikom Janezu Krstniku Dolarju,
Jakobu Zupanu in drugim ustvarjalcem umetniške tradicije starega mesta. Taka tradicija
pa je vrednota, ki se kupiti ne da!« Sam sem zapisal: »Bogate pevske in zborovske izkušnje
so nedvomno vplivale tudi na drugo pomembno podroèje njegove ustvarjalnosti, na
vokalna dela. Imel je izjemen èut za vokal in pevnost. Njegove zborovske skladbe, avtorske
in priredbe, so izvrstna dela, v tradicionalnem, a sodobnem slogu. V njih lahko
prepoznamo njegovo odlièno sposobnost zvoènega podajanja besedila, predvsem pa
sposobnost oblikovanja bogate, barvite in domiselne harmonije. Rad je imel tudi
slovensko ljudsko pesem, veliko ima priredb in harmonizacij ljudskih pesmi, ki so se trajno
zapisale v spomin naših pevcev. Samo Vremšak je glasbeno umetnost ivel odgovorno in
resno: ta umetnost zahteva nadarjene, izobraene ljudi, ki so ji povsem predani. Pokojni
Samo Vremšak je takšna osebnost tudi bil. Bil je glasbenik ‘z dušo in telesom’.«
Še dolgo bo Samo z nami, prav tako spomin na njegov ametni bariton:
Planine sonène, ve moj raj,
jaz tudi loèim se sedaj,
a Bog le vé, kaj tu pustim ...
(Simon Gregorèiè)
To pesem, ki jo je uglasbil Ciril Vremšak, smo zadnjiè izvedli skupaj s Samom
Vremšakom na koncertu novembra leta 2003, èisto zadnjiè pa še v koèi v Kamniški
Bistrici, kamor smo se odpravili po koncertu.
Samo Vremšak se je s svojimi zborovskimi skladbami, še posebej priredbami,
nedvomno uvrstil med najpomembnejše slovenske skladatelje druge polovice 20. stoletja.
118
SAMO VREMŠAK (1930–2004)
SAMO VREMŠAK’S MALE-VOICE CHOIRS AND HIS ROLE IN LIRA
KAMNIK
Summary
The present paper deals with choral compositions by Samo Vremšak (1930-2004), and his
role in Lira Kamnik (1963-1993). As a composer, singer, soloist, choir conductor and
educator, he excelled in his knowledge of vocals; therefore, it should come as no surprise
that he composed almost 300 songs for adult choirs, especially for mixed and male choirs,
but only a few for female choirs. He was known for his traditional method of composing,
to which he occasionally added contemporary elements; his style changed little over the
years, retaining its characteristically expressive personal nature. The list of his works is
organised according to choir type and his original works and arrangements. The content of
compositions is diverse, although in general he tended to choose slightly older and some
contemporary well-known poets, among them Alojz Gradnik, Tone Kuntner, as well as
some politically controversial authors: France Balantiè and Ivan Hribovšek. Vremšak
excelled in his arrangements of folk songs, some of which remain at the core of choir
repertoire in Slovenia. He mainly published his works in the magazine Naši zbori, while
two compilations of his works were published in Selected Choirs in 1973, and some
recently composed songs in 2001. The Slovenian Chamber Choir conducted by Mirko
Cuderman dedicated two CDs to Vremšak in 2008. Numerous choirs recorded and
published a number of his compositions.
Further, selected male choirs are presented, underlining the composer’s rich approach
to composition and his imaginative musical speech. The composer often uses polyphony
(canon, fugato), and expressionist harmony. His works are divided into original works,
artistic works, arrangements of folk songs, and many other arrangements and
re-orchestrations; the latter contain re-orchestrated compositions for various types of
ensembles, most often from mixed to male choirs. His artistic works are very complex but
convincing in terms of artistic and musical expression. The composer thoroughly
respected the origin of folk tradition and thus his arrangements of folk songs are rather
simple and display perfect tonal harmony. Some of his original compositions are also
presented in the paper.
Finally, the Lira Kamnik society and Vremšak’s role within in it are briefly explained.
Under his conducting, the choir enjoyed success at numerous concerts and competitions
(Arezzo, Maribor), recorded two records and held many concerts, among which the
so-called “style concerts” are the most well-known. The society’s archives contain a few
of the composer’s works which were premiered by the choir in the past and still feature in
their repertoire.
119
Andrej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI