GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE : JrrÄJTi jsrns Chicago, JH., pondeljek, 13. januarja (Jan. 13), 1930, STEV.—NUMBER 10 1101. Act of Oct. i. tan. »«ta«!-* - Ja- u. int. BLIZARD POŽRL 17 ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ Svarilo: papig« raznašajo novo bolezen Washington, D. C — Dr. Cuauning, direktor zdravetve-nega biroja federalne vlade, avari ameriško ljudstvo pred novo boleznijo, ki se imenuje "peittacoeia" in katero ras-naša Jo papige. Dve oaebi v Združenih državah sta ž* u-mrli in ensjst Je bolnih. V Nemčiji Je «sat mrtvih in IS bolnik. Bolezen, Id izvira od tropičnih ptičev, je podobna inflnenci in tifusu. Dr. Cum-ming svari, naj aa nihče na dotika papig, posebno onih, ki so bile sadnje čase importirs-ne is Evrope. Francija ima danes naj ' več zlata Pariš, 11. jan.—Francoska državna banka je daaea prejela nadaljno pošiljko zlata is Amerike v, vrednosti 216 milijonov frankov (okrog $48,-200,000). 8 tem je Francija doaegla največjo zalogo zlatu na avatu na prebivalca. Na vsako osebo v Franciji pride danes 940 v zlatu. Združene države ao sdaj na drugem mestu, ki Imajo 937.50 v zlatu ns prebivalca. Še pred enim letom Je bilo največ zlata v Ameriki, toda sadnje čase ga niepreaehoma odvažajo. v Francijo. Trgovska stojnica oglaša "liberalne" delavke postave. Ženske lahke garajo v tovarni 60 ur v tednu In nikdo se sa to Knjigolršec oproščen, ko Je bila pred nod iščem razkrinkana taktika moralističnih gonja čev Jugosa pad najbolj prizadel. Sneg nabaaal ceste v Ksllfornljl Washington, D. C. — Wicker-shsmovs komisija, kstero je i-menoval predsednik Hoover pred sedmini meseci, da dožene, kaj je vzrok tolikemu številu zločinov v deželi, je 10. t m. objavile svoje prvo poročila Predsednik komisije Wfckeraham poroča, da je aparat ameriške justice odpo: vedal na celi črti. Zlasti pa je prohibični aparat docela brez e-fekta. Poročilo ni popolno v vseh detajlih, jo bolj splošnega pomena, ali toliko je jasno, da je komisija našla pomanjkljivost in stagnacijo v vseh oddelkih in organih, ki Imajo opraviti z izvajanjem postav. Postavodaja in zakoniki so prehatrpani z mrtvim materialom, policija in sodiščs so daleč za časom, prosekucija je slaba in kasenske institucije niti od dsleč ne odgovsrjajo modernim potrebam. Predsednik Hoover bo sdaj na temelju tega poročila priporočil kongresu nove reforme, posebno kar se tiče izvajanja prohibicije. UuiHvlIle, Ky. — (F. P.) — Trgovska abornica je izdala po-siv ns tovarnarje, v katerem Jih vabi, naj v mestu postsvijo svoje tovarne, kar prilika za taka podvzstjs j* taborna. Delavski zakoni so sek> "liberalni" in dovoljujejo žeaskhm, da lahko ds-lsjo v tovarnah 90 ur na teden. V tem kraju, pravi zbornica v pozivu, se Ša niso pojavili agitatorji, ki bi rasburjsli ssdovoljno delavstvo. Znamenja tudi ni, da bi se to sgodity v bodoče. Prili-ks je torej isvtatna. V Kentuckyju ne plsčujsjo državnega, mestnega sli občinskega dohodninskega davka, nova industrijska podjetja so prosta davkov sa jdobo pet let; tudi drugi davki sojniski. Louisville Je najbolj hitro rss-teči industrijski csnter vzhodno Od Los Angslesa, ako hoče'kdo verjeti trditvi trgovske sbornl-ce. Skeptiki, ki ne verjsmejo v preciznost statistike trgovske zbornioe, bode najbrž počakali ns isid zveznega cenzusa, ki bo podal natančna Številke, prašnih industrijah Je po plačilu te zbornioe uposlšnih že šedaj nad petnjaat tisoš ^elavoev, ki so popolnoma sado*oljnl z nizkimi mezdsmi in s $ dolgim delovni-kom. Zakoni v tej drtavi so rss "liberalni", sato ae delavci ne brigajo la organizacijo. Phoenix, Ariaons. 12. jsn. — V zametih, ki jih je naredil silen bllsard po vsej južni Kaliforniji, Je obtičalo 1500 oseb v avtomobilih. Na cesti Jerome-Prescot so našli dva moška zmrsnjena. Kanass City, Mo. — Sneženi vihar, ki je razsajal zadnje dni po vsem srednjem zapadu In Ju-gosapadu, je tirjal 17 človeških žrtev. Mösts so sakopans v de-bslem snsgu In vse avtne ceste so ssmetene. Naj bol ao prlza-dete drŽave Mlaaouri, Ksnsas, Iowa, Illinois, Nebraska, Oklahoma in severni del Texaaa. Temperatura Je malone povsod padla na ničlo ln ponekod še nižje. Les Angeles, Cal—Zadnji petek je debel sneg pokril oranžne nasade v južni Kaliforniji, če-sar ne pomnijo tudi najstarejši pionirji. Vse ceste v okolici Los Angslsss so zaprta radi snsžsnlh žametov. Okoliš San Diese js tudi blokiran s snegom. Skoda js ogromna. Aretacija stavkar jev. Zahteva ss 40 ur dela v tednu bo najbrž prodrla Cleveland, O. — (F. P.) — Komaj je stavka krojaških delavcev pričela, so že biji aretirani Pravi, da Ae al prepričan o Moo-neyjevi nedoltnoHtl Sacramento, Cal. — (F. P.)— Po tritedensksm prem Išl Je ven Ju •a Je governor Young odločil, da odgovori na obdolžltve, katere je lirekel proti nJemu Fremoat Older V odprtem pismu in ga naslovil ns governerja glede Moo-neyjevens in fiilllngsovega slučaja. Youngov Isgovor rsdl akcija, ko Js isročil slučsj v rešitev pomilostltvsnsmu odboru. Je sslo šibek in ne sadovoljuje nikogar rassn nJega, če ga sploh. "Nlstm šs prepričan o nedolžnosti tsh dvsh mož," pravi Young v odgovoru. "Mislim, da na more biti bolj pravičnega trt-bunsla, ki bi rasprsvljsl o tej am ^^sil le ftš i ii—li /mu n a ssoevi soi jo vmovno soatsce drŽave Callfornijs. Prepričan ssm, ds bo to sadevo nstsnčno prslsksJo in podslo pošteno razsodbo." Ooverner Young Je s svojim odgovorom pokssal veliko nevednost In Ignoranoo. Vrhovno so-dllče ns mors soditi o ssdsvi, ker ne spsds pod njspovo jUrlsdlk-cijo. Young nsdsljs zanika OMrrJs-vo trditev, da namenoma zavlačuje Mooneyjev in Hlllngsov slu-Čsj, ker se boji izida primarnih volitev, ki ss bodo vrllle v mesecu avgustu. V drugem delu odgovore Young pojasnuje, da Je Older napačno Informiran o zadevi. Older Je odgovoril Youngu na kratko. Isjsvll Js, ds apeli za Mooweyjevo pomilostitev bssira-Jo ns dejstvih in dokssih o ne-dolžnosti in ds Js vss to dobro snsno governerju, ki pa yWJub vsem dokazom savlsčuje pomllo-stitev. Vse kals, ds bosts Mooney in Billings le dolgo v zaporu, ako bosta čakala na governerjev od- Policaji, ki so nadzorovali promet, so bili dodani oddelku, ki ima paziti na aktivnosti stavkar- jev. Produkcija krojaških izdelkov je zastala takoj prvi dan stavke za 90%. Tako poročata Abraham Katowski in Charles Kreindler, ufadnika krojaške unije. Notorična American Plan asociacija, kateri načeluje Sol Blootnfield, vodi glavni boj proti uniji. Bloomfteld Je lastnik oblačilne delavnice, ki obratuje s neunijskim delavstvom. Pred to delavnico so stavkarji poslali svoje pikste, ki so odvrnili vsč neorganiziranih delavcev, da niso šli delat v Bloomfieldovo tovarno. Radi stavke so prizadete mnoge neunijske delavnice, kot izjavljajo unijski voditelji. Predne je bila napovedana j*tavfca, e*o tmmmmrnmmm Peiplng, 11. jsn. — Polovica Kitsjsks ss tress in zmrzuje v strašnem mrazu, kakršnsgs ne pomnijo zsdnjih 60 1st. Žrtve mrsss med isstrsdsiriml Kitajci, ki so slabo oblečeni in slabo pre-skrbljent z gorkimi stanovanji, so ogromno. Kolikor se more do dsnes s gotovostjo reči, Js najmanj 15,000 oneb mrtvih direktno In Indirektno vsled silnega mraza. V meatu Fengčenu, provinca Sansi, Je 8500 oseb zmrznilo; v Hahsienu Js 2000 mrtvih; v Pso-tienčenu Js 800 podleglo. V Pel-plngu js policljs do danes pobrala na ulicah 167 molkih ln 45 ženskih trupel zmrznjenih ljudi. V Hsnkovu ob reki Jang-tse, kjer že ni bilo taka zime od leta 1870, Js 100 oseb zmrznilo, i Cele družine so zmrznilo v hi-šah. Povsod po cesta in ulicah leže kakor rog trda trupla zmrznjenih Kitajcev. Zmrznila Je tudi živina v tisočih, katere pa nihče ne šteje. Trpljenje bednega ljudstva je nepopisno. Temperatura je že štiri dni daleč pod ničlo. Študentje nsproftsni ss sodeiovs-ajs v kampanji New York. — Predsednik Thomas F. McMahon od tekstil-ns uaijs Js v svojem govoru, ki gs Js imel pred dijaki delavskega kolegija, apeliraj na nje, nsj sodelujejo v kampanji sa organiziranje tekstilnih delavcev v Južnih državah. 925,090 ss zlomljeno roko Chicago. — Philip Bregstone, 67118 Chsppst st., Je v petek Is-tožll pred sodnikom Oscar He-bslom 926,000 odškodnine sa roko, katero si Je zlomil, ko Jo v septembru psdel skozi odprta vrsts v Saht vspenjače v poslopju Foreman Trust Company, 19 W Uke st., kjsr Js bil upo-sUn. MinneapoHs. Mlnn. — Konstrukcijsko delo ns novem poslopju, ki gs gradi v tam mestu Northwestem Nstlonsl banka, gre počad naprej radi opozicije, ki Jo vodijo unijakl stavbeniki proti neunijskemu podjetniku, kateremu Je bilo delo izročeno. SUvbenlki bojkotirajo bančno instltueijo s tem, ds apelirajo na delavce v drugih strokah, naj ne vlagajo svojega denarja v to banko, ki ae Je pokasala hoda nasprotnica unijskemu gibanju. Boj stavbenikov proti bančnemu podjetju podpirajo ver unije tukaj in v St. Paulu. Sov jati na prvi Profili tokemstlvns družbe New York. — Cisti dobiček A-mer lean Ixjcomotl ve kom penije Je bil v preteklem letu ta 60% višji kot I. 19(9. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT •UMU) Of LASTNINA »LOV«»«* MAMOOMB POOPOS-MB JKOM UTS ti M tinti— «rt««* (im---i«r) te M M«. Mat M M«. #14« M tem Mas M te CWo |7M m »te kte. MT» u H kUi h Im-SM. prlnwr (Dm. »I-*S>. uajn te a tjuB 4fe«»IM« * ^ » v»"»«' te a» raa UM m «•*•»<. Koliko je napredka % AU je bilo organizirano delavstvo Amerike na dobičku ali izgubi koncem leta 7 Kje in kaj Je pridobilo, če je kaj, v letu 1929? Kako atoji delavska fronta v začetku novega leta? Na industrijski fronti je beležiti nekaj dobrth uspehov. Na prvem mestu so organizirani delavci v oblačilni industriji. Unija kro-jačev ta ienske oblek« (International Ladies Garment Workers) se Je rehabilitirala. Ta, nekdaj tako sijajna organisedJa, Je bila pred par leti na robu propada. Komunlati, ki so se wrisli vanjo, so jo oglodali do samih kosti. K sredi je bil ta element pravočasno odžagan In pravi unionist! so vzeli vajeti v roke. Dane« se spet krepko razvija. To Je dobro znamenje napredka. Druga veja oblačilnih delavcev: Amalgamated Clothing Workers tudi zaznamuje lepe zmage v preteklem letu. Organizirala je Phi-ladelphijo, kjer je ta industrija zelo močna. Tudi tam eo konstruktivni, napredni unionist! na krmilu In obeta ae lep uspeh za v bodoče. NaJalabAe stoji rudarska unija. Nekoč tako mogočna organizacija je danes komaj Ae skelet. Zavofena stavka in mehanizacija v rovih (stroji) sta JI zadali hud udaref. Ostanke pa glojejo komunisti od sunaj in znotraj In skuiajo uničiti, kar Ae ni uničenega. Praktično unija živi aamo Ae v Illinoisu in tu je proti koneu prollega leta izbruhnil srdit boj med dlstriktnimi voditelji In Lewisom. Ako ta boj pomeni začetek konca Lewieove korupcije In strahovlade v rudarski uniji, se lahko smatra sa velik uspeh rudarjev v letu 1999. Cim prej se rudarji iznebe Lewisa in njegove klike, tem prej bodo tudi oni rehabilitirali svojo unijo. Seveda, na nekdanjo Atevilčno moč ne smejo več računati, kajti «troji se ne umaknejo več in premogovna industrija v ZdruAenlh drŽavah vedno bolj propada. NaJhuJA! boji j preJAnJem letu so bili v tekstilni industriji, In sicer v juinih driavah, kjer so buknili prvi plameni razredne vojne. Ta boj Ae ni končan, zato «e ne more oceniti. Bile so nepotrebne krvne trt ve. Tam je na nesrečo trioglata vojna. Delavci ao razdeljeni v dve organizaciji, ki ae piaano gledata — magnatje al pa veaelja manejo roke. V pnrih stavkovnih spopadih so zmagali magnatje, ker delavci niso aloinl. Dobro znamenje j«, da je AmeriAka delavska federacija aklenlla organi-tirati ves Jug. Voditelji federacije so res re-akeJooarni in prav nič jim nI saupati — toda to Je edina organizacija, ki nskaj Ateje in upanje Je, da se članstvo zdrami in dobi napredno - vodstvo, ki ga sahteva moderni čas. Z organiziranjem Juga v območju A. F. L. bo izločen i destruktivni komunistični element, ki ss Je in-*' j «rival tjakaj v Akodo delavstva. V ostalih industrijah Je veliko mrtvila. Bili so lokalni boji In uspehi, pomeAanl s porazi, ampak v «plodnem je stagnacija aarad! večje brezposelno«!!. Na primer v avtnl lndu«triji In Jeklarskih tovarnah. V stavbinstvu Je kriza. Na politični fronti beldU delavstvo svojo največjo zmago v letu 1929 v Readingu. Pa., kjer so social lati kompletno aagoapodarili v mestu. Nekaj lokalnih u«pehov je bilo tudi v drugih me«Uh. Pri občinskih volitvah v New Yorku «o social lati dobili 176.000 glasov kolikor Aa nikdar prej. V «ploAnem ni bilo "vo. lilno leto". Dobro znamenje pa Je pojav ne-odviane poMUčne akcije v «trakovnih unijah na » v shodu. Upanje na močno in vIHIno Ubor * party v Ameriki je vedno večje. Socialna fronta more malo }>okasati. Naj-. WJ*t pojav na tem polju je bil sklep AmeriAke dele v sk p federacije na svoji konvenciji v To-^ rantu, da bo odslej podpirala taken starost-, nega zavarovanja v vaeh driavah In v kon-»resu. Prej «o vodje federacije pobijali tu i«kon; zdaj ao apremenili aUliAče. Nov dokaz, da eo nove raamere asočnrj^ kot pa s tarok o. pitno miAljenje foellnih glav na čelu strokovnih organizacij. Sčaaom« jih nove ratmere popolnoma pokopljejo. Tak je ob kratkem pregM ladnjega in izgled novega let* Poeebno razveseljiv nI. Ima P« nekaj «vetllh točk sa vse one «Mavre, ki nlao peeimieti. Rno dejatvo atojl n«aaatrto: tipično ameriAke rasmer» nimajo pogojev sa dru-Kdor noče biti rasočaren, naj jih ne Išče. PK0SVETÄ PONDELJEK, 13. JAN Glasovi iz naselbin Dr. P. Debevec: TvMurioza Poročilo Cleveland, Oblo. - Kot tajni Jia jugoelovenskega pomožnega odbora za pomoč «tavkarjem Gastoniji, N. C., me veie dolji-nost, da podam javnosti, kolike denarja ae je nabralo, koliko j< «troAkov in kam «e je poslala o-stala vsota. To da ne bo zopet sumnje, da se je denar potroAilc v druge namene kot je bil nabran, ker se to večkrat ponavljs v slovenskih čaaopUih in sicer bres vsakega dokaza. lf| oktobra 1. L se je zbralo nekaj izvoljenih zastopnikov od drud-tev SNPJ in HBZ. Na prvi seji se js izvolilo upravni in nadzorni odbor z nalogo, naj takoj apelira na posamezna druAtva za finančno pomoč in naj preskrb, zato pripravljene listine za pobiranje prostovoljnih prispevkov in jih takoj izroči posameznim zastopnikom, da gredo čimprej na delo. Preskrbi naj dvorane za prireditev veselice v ta namen. Kot bo razvidno iz računov, j< v tako kratkem času vse precej povoljno uspelo. Torej lepa hvala vsem, ki so pomagali pri veee lic!, posameznim darovalcem In druAtvom. V imenu gaetonijskit It raj ka rje v vsem naJlepAa hvala Tukaj podajam račun. Ker j« preveč Imen darovalcev, je odbor priAel do zaključka, da objavimo aamo imena nabiralcev In vaote. Nabiralne pole so izročili d< sedaj: J. Križmančič $2, J. Ma-vretič $2, M. Plesko $1.80, P. Pavlovlc $8.25, J. Kovacevic da čeravno je preje zatrjeval, njemu zadoetuje Strinberg. Po končani igri nam je sviraia fodba druAtva št 13 SNPJ po-ikočne komade, tako da je ttlo ¿abave dovolj. Pozneje je prišel »omagati Ae Frank Blatnik « ivojo harmoniko, bal se je na-nreč, da bi se ne bili dosti na >lesali in obenem je hotel om<>-ročiti mladim članom druAtva t. 13, ki so preje igrali, da se udi oni lahko zavrtijo. Drultvu At. 13 SNPJ in Muki It. 11 JSZ kličem, le tako naprej in uspeh ne izostane.—A. K. LJUDSKI, GLAS Svobodna beseda članov S.N.P.J. Cleveland, O. — Naj se nekoliko poprimem, zadnjega konca laznanila sobrata predsednika druAtva At 63. Zadnje čase pre7 jemamo precej proAenj od "Rad ničke obrane in pomoči". Prejeli «no tudi proteetno resolucijo voti Jugoslaviji in belemu teror-iu. Resolucija je romala v koš. Tudi jaz kot tajnik druAtva Mir sem dobil eno, katero sem pri na-H gl. redni seji navzočim 169 članom pazno in razločno prečital, ia so dobro razumeli in pozneje tudi odobrili. Jaz saj čutim, da smo v tem oziru naredili svojo dolžnost, vem pa, ako ne bo koristila, ne bo tudi škodova-la. Slovenci živeči v Ameriki: ni ¿uda, ako ss naAemu narodu onkraj morja po primorski deželi y Jugoslaviji godi velikanska H: $14.60. Skupai $36.05 Društva: Ikr,iivI' Skwend' t,večl 2 ^ At. 68 SNPJ $5. At 812 SNPJ $6, At. ft6 SNPJ $5, «t. 887 HBZ $5, At 99 HBZ $4.15, At. 28.1 CHM $5. Skupaj $29.16. Cisti preoetenek od vaaeliee .,..% 94.47 rild, ako bi bili vsi složni za naA trpeči narod v stari do» movjni, bi se lahko marsikaj plemenitega naredilo. Poglejmo druge narode, tako rekoč naše sosede, naj si bo ob eni ali dru- Druttvs darovala .................... 2V.lt I gi strani, živeče tukaj v Ameriki i darovalci t.............. 3a.or | hII v starem kraju, kako vsi delujejo, protestirajo, podpirajo v H k upaj •.m,#mim„i»,#m*,m,»#,,im,... . | političnem in t materijalnem to-Tehej po veaalici po»iano v (ia- hu. Poglejmo Italijane kako oni slonijo .....................................$120.00 delujejo za svoj faiizem, kako Najemnina dvorana sa tri ssje 4M | ga povzdigujejo in liri jo, faii- zem čez vse. In mi Slovenci, kaj ielamo? Nič. Pogovarjamo se kako velikan Mussolini preganja. zaničuje, uničuje na! narod in lepe naAe slovenske domovine. Leta 1927 se je bila ustanovila v Clevelandu podružnica Jugo- „ - . . *. . ... slovsnske Mstice. Dobra ideja, JUfner in Dragica Petrovlcb LrapHMt.....H....r......M.t.lHT,H Ostala vsota bo poslana ns določeno mesto. JUčune pregledala dne 27. decembra 1929 in! v najlepšem redu Jerney Zadnjič sem opisal dvoje poglavitnih vrst otroAke jetike: pravo (pubertetno) »ulico, ki se liri po dihainiH ceveh in po krv nih žilah, ter par oblik one vr ste jetičnega obolenja, ki se ši-ri Je po krvi. Danes nadaljujem to poglavje, saj vanj «padajo vse «like in «lučaji one navadne Jetike, ki je tako pogosta. Različni so pojavi, ki spremljajo posamezne bacilemije (potovanje kužnih klic po krvnih ceveh). NajmilejAa je bolezen, ko delci razpadlih bacilov ali pa izločine živih klic krožijo naokoli. Kjer se ti delci, ta kemični drobiž zaustavlja, Ani strup draži soseščino. Nastanejo bolečine. Te so najhujše tam, kjer je mnogo živcev: v prsih se pojavijo bolečine in zbod-ljaji (draženje prsne, pljučne, srčne mrene). Glavobol (draženje možgan in njihovih mren); obolenje oči (vsled poškodbe očesnih delov, po Istih povzročiteljih) ; trganje po sklepih ( neke vrate revmatizem), nastajajo ns sličen nsčin, itd. Seveda pa tudi pravi potujoči bacili taktne in še hujše težave delajo. Največ toksinov (kakor imenujemo strupe iz kužnih klic) ter bacilov samih pride naravno v pljuča, saj pelje prva pot bal vanje. Ni pa treba, da bi v ta kinih slučajih vselej občutiH bolečine. V pljučih samih ni ali pa je le malo bolečinskih živcev. Šele takrat, kadar toksin ali ba cil zaide v pljuča prav tik izpod pljučne povriine, vsled sosedne občutljive mrene (ki pokriva pljuča) nastane zbodljaj ali bol. Malo vročine, glavobola, pobitost pa/ko skoro vselej spre mljevalci toksemij al! bacilemij (potikanju toksinov, bacilov k krvi), zlasti le pri nežnem otro- Kjer se s krvjo naplavljeni bacil jetike v pljučni tkanini naseli, tam zraste zrnčasto kužno o-gnjilče, tuberkel. Teh tutferEu-lov je sčasoma več in več. Vča sih so bolj natreseni v vrških. včasih pa enakomerno po vseh pljučih. Astmatični napadi, porajajoča se naduha mladine ima stelji. Par dni počitka, da "prehlad" mine, potem pa zopet na Idelo! Znani so slučsji, ko se prizadeti v obče ne spominja, da bi j več čutil v prsnem koAu. In rendar so pljuča posuta z^rnci tuberkuli, oziroma z njih skupinicami, mogoče so se Že pričele iolbsti male ranice, kaverne. Ce zadje, dočim divje meso (grafi ulaci j sko tkanino ga učeno imenujemo) močno naraste, tako naatajajo vretenaste otekline. Kakor med pljučnimi mrenami, tako se lahko nabere voda, ek-4 uda t tudi v sklepov! notranjščini, ki je — kot rečeno — prevlečena z mrenasto kožico. Ce se ta zglobni eksudat brž ae popije in posrka po laatnih telesnih močeh, oziroma če ga mi umetno ne odstranimo, potem seveda zastari, se zgosti, a sklep te potem kaj naglo zaraste. A posledice? Negibljivost, ohrome- dostikrat svoj izvor v teh tu- ^^^^^ nika. Ako pride Ae kaj dohodkov, poročam prihodnjič. Večina zastopnikov, ki so se udeležili de-cemberske seje, je sklenila, da se odbor U obdrži. Ako se razvi e st*yka v premogovni lndustri H«.bo pomoč gotovo takoj po-trebna. Zatorej apeliramo na li moči materijalno pomagali na-lemu narodu v domovini. Veliko berkulih. — Te vrste jetična o-bolenja se splošno počasi večajo in širijo. Tuberkuli se navadno v par tednih zacelijo in epreme-ne v drobne brazgotinice, ki seveda nimajo moči, da bi izmenjavale kisik pri dihanju. Sproti pa »tel J ogromele okončine (roke, noge) so slabo rabljene, zastajajo v raati. Šepavost se na ta način veča in veča. Pred sabo imamo nebogljenca, ki bo zaznamovan vse življenje I Jetika trebušne votline pri o-trocih nastaja krvnim potom iz druAtva, da pošiljajo zastopnike ral in daroval. In danes ako se na saje Ae v bodoče. Seje se vrAr kritizira ali vpraAuje po ostalih vsako četrto nedeljo v mesecu tisočakih J. R. Z. za v pomoč pri- ob deseti uri sjutraj v Grdinovij dvorani. Apeliramo tudi na o-stala druAtva, ki Ae nimajo zastopnikov, naj jih izvolijo zal prihodnjo sejo. Malt Lucieh. tajnik. O priredb« v Kridgeportu Glencoe. a — DruAtvo At 13 8NPJ in klub At 11 JSZ v Brid-geportu, O., «U priredila dne 28. dec. 1929 veselico s izbranim vtporedom lika. opaziti bližnjih in oddaljenih naselbin. Prvi je nastopil komaj 8 le-tni deček Joseph Snoy; zaigral je "Maraeljeto" na gosli; kakor Ae mlad. je reAll svojo nalogo rastejo novi tuberkuli drugod, ,..,.„ . , ... . „ .tako dolgo, da se izvor za uha- P JUČ »ll ondotnih bezgavk ven rJ: L" Tu?flp0r?0il1, j»nje bacilov popolnoma zaceli, M* P* neredno po okužen ju s Tudi J. R. Z. bi se lahko pokaza-¿ar u ^¿inoma ^treh-1 hrano. Pripeti se, da se v čreVe- *ju pojavi prvo bolezensko ognjišče. dele odtod ee bolezen raz-Uri drugam, na žleze-bezgavke, pljuča. Prvo drobno kužno tariš-5e-tuberkel je tudi v črevesju majhno, navadno se brž zaceli. .. ... . i , i Obole pa in otečejo obenem blii-tetna sulica ali ftlza, ki smo Jo ^ Hmfne i]ay/ meMn. „li, , . terialne bezgavke (mezenterij je Kadar bi «e nenadoma vsule v mrenasti zastor, ki na njem vi-kri praV številne kužne kali, po- si črevo). Ako pri tej mezenteri-tem nastane smrtna splošna mi-1 tini fl«^ tuberkulozi osUne ter lo s še ostalimi tisočaki, kateri so bili nabrani v času delovanja J. R. Z. za obrambo naših primorskih Slovencev in drugih. Jaz sem eden tistih, ki sem nabi za kar je pač večinoma potreb-| no zdravljenje. Kaj pa če mlado telesce vsled slabe hrane, drugih bolezni osla-1 |bi? Potem pa ne iz malih tuber-| kulov razvije hitrejše napredujo-[ča jetika, sušica, zlasti puber- morakih Siovencevln, se dobi v odgovor, da se ni vršila kompa-nja v te nemene. I Loula Mermolja. član društva št J 42.___ LISTNICA UREDNIŠTVA J. B., Milliron, Mont, in H. D., New Waterford, Kanada: Hvala za poelane časopise. J. K.. Virginia. Minn.: Pismo liarna tuberkuloza. Prav tako je bolezen breznadna, če se vsled potujočih klic vname možganska mrena. Do največ treh tednov more Ae potem otrok živeti. Obe ti dve smrtni sliki otroške jetike napravila tem težji dojm pri starših, ker se lahko pojavi- )benem ne oboli ottala trebušna mrena, potem je kaj težko bole-ten spoznati. Saj te otekline jed-va moramo tipati; še najlažje lih otipi jemo okoli popka, če so otečene bezgavke v pečici ("peta" je mrenast predpaanik, k visi z želodca in prekriva čreve- m. Udeležba je dotl4n« ^vrdke smo tudi mi • ^e jih včasih dobimo zitl je bHo roiak. u J«ll In smo že Informirali iSn-F^Si < i m Jft,1ko P^ P«te iznad slepega čreves- , i* V1 roJ»ke Iz f™*" gpptInijA visoka vročina, menin- ca /v desni kolini iamicH In oddaljenih nanelbin. tere«lrane kroge o tej stvari. ' ITL /ufunn vn.Ha mla^navih l .rr111 MOTa .i™01!' ... Poneveril pol milijona—dve pol leta! York. — Mladi Cor ne- gi to (jetično vnetje možganskih mren) pa ne vselej. Proti koncu sta si obe bolesenski sliki prav podobni: smešanost. težak glavobol, krči, ohromenja so obe-j Motnje v prebavilih trebuščka bolnega otroka za tuberkulozno obolenje mezenterialnih žlezic niso vselej značilne. Laže je bolezen spoznati pri še mlad. je rešil svojo nalogo New York. - Mladi Corne- vobol, krči, ohromenja so obe- " ' Povoljno. Za njim je nastopil Uus Callahan, ki Js poneveril pol ma skupni. Zakaj Uko? Zat^ L^ J!,™* «Poznati pr kdward Hodni kar, sinček ugled- milijona dolarjev pri Banc Italy ker je pri obeh vneta možgan- "f osU,° ne družine Sodnikarjeve iz korporacljl. je bil 10. januarja ska mrena (kar moti možgane), .^^ Boldsvllla, O. Deklamlral Je pe- obsojen v zapor od dveh in pol «aj značl splošna miliarna tu- ^ra Jn. ^ N-m "labor." Svojo vlogo je re- do naj ve« pet let v Sing Singu. berkuloaa pojavUanje tuberku- AH prav povoljno. Za nJim je na- (DrugI mlad človek, ki je is-' lov po vsem telesu, a meningita «topiU Margaret Snoj. deklami- vršil ce«tnl rop in vzel avojl žr- razvoj tuberkulov le na možgan- ne ^ voda^ud t k" rala je "Hread Line.'* Enkrat je 11 vi 36 centov, je bil pred par med kiticama naredila malo pre- tedni obsojen na «edem let je velik prealedek. ali to nI nič čud- če.) nega, ako ae otrok zmoti, ko vidi toliko oči uprtih vaae, drugače | je bila to najttoljša deklamaclja. Za tam Je aledlla predataval "Sovražnik Aenak". Vlogo Milana J« igral Joseph Snoj, Betko, Starostna pokojnina v New York« New York. Predloga sta roetne pokojnine bo v kratkem . predloAena v ibomki drlave skih mrenah (drugod pa nič ali le malo). jebno močno napne trebdtao v . , , . Drugič »pet je tekočega Navadno pa pri krvnim potom I* k* uda ta prav malo, tem več pa se Aireči tuberkulozi ne pride ta- goate hrločevine. ki močno poepe-ko brzo do težkih zapletkov in |ujs zaraAčevanje organovVtrol smrtnega izida, temveč -t- s pre- butni votHn! nledki mirovanja bolezni — po- Ce tuberkulozo trebuAae teka otroška jetika te vrate po- ne zanemarimo, je ne zdravimo, " mladina je te znabiti|uhko - v ugodnem slučaju!- njegovo ženo, Josephine Sodni-1 New York. Načrt določa $ftö me~1 mw,l#m doriat,A ne | ostanejo kar. Gruto je predstavljal Tony I aečne pokojnine v»em osebam. vVr. * 5 . kl ^^ 70 "taroatl in ki \ ai igralci eo prav dobro rešili nimajo lastnih dohodkov. De. - "'v*. ** ^r M P^oJnine pride iz dohod-^ii? SL ostali* organov, veka do trajnega letanja v po- • ("Zdravje".) Kdo je potegnil učenjake? V vasi Glozel blizu francoskega mesta Vichy eta odkrila kmečki mladenič Emile Fr». din in njegov ded nekega dne leta 1924., ko sta orala na njivi, kakor človek dolgo korito iz ki-menja in opeke, ki je bleščalo v solncu kot steklo. V koritu sta našla zbirko "arheoloških predmetov": lončenih posod, fzbrušenih kam. nov, prstanov iz kamenja, koščenih in kameni-tih obeskov in igel, potem zbirko kosti, ki se vi. dijo kot človeške, maake z okroglimi očmi, g brez ust, glinene ploščice z abecednimi Viaki. Ta najdba je postala v kratkem evropska zn¿ men i tost. Prenavdušeni učenjaki — strokovnjaki io pripovedovali začudenemu svetu, da glozelski ostanki pričajo o visoko razviti civilizaciji, ki je v kameniti dobi pred kakimi 12.600 leti ob-«tajala v zapadnj Evropi in ki o nji nismo imeli doslej ne duha ne sluha. Ti "antični" predmeti, «o pravili, nam nudijo' dokaz, da je v sivi davnini obljudila današnjo Francijo, SpanUo in Portugalsko posebno omikana vrstt jamskega pračloveka, ki je tisoče let pred iznaj. ditelji abecede Feničanov, pošiljatelj svoji lju. bic! lončena pisma in k! je dolga stoletja pred prvimi začetki egipteke zgodovine iz bokalov napijal izvoljenkam svojega srca. Te vesti so, kaj pa da, izzvale izredno po-zornost vsega sveta, zlasti pa znanstvenih kro-gov. Toda ni ostalo samo pri tem. Pojavile eo se nove teorije o začetkih človeškega razvo- ja. Trdili so, da. so glozelski ostanki pobili toliko časa priznano mnenje, da se je omika raz-širila od vzhoda na zapad; narobe: po glozel-skit ostankih smerno sklepati, da se je začela v južni Evropi in ae širila o^tod na vzhod. Zaradi novih teorij so se vneli v učenja-škem svetu hudi spori in prerekanja. Vsa znanstvena Francija se je razcepila v glozelance in protiglozelance. Med strokovnjaki, ki so priznali glozelskim najdbam pristnost in jih proglasili za 10.000 do 18.000 atare, sta bila n. pr. profesor najslavnejšega francoekega vseučilišča Sorbonne dr. Salomon Reinach in profesor portugalskega vseučilišča v Oportu Men-des-Correa. Nasprotniki pa so vztrajno trdili, da je vse skupaj navadna sleparija. "Prerekanje je doseglo vlSek na zboru mednarodnega zavoda za antropologijo, ki je zasedal v Amsterdamu. Ustanovila se je mednarodna preiskovalna komisija. Le-ta je dognala, da je najdba velikopotezna sleparija, ki ima mak> podobnih v nojvejšem času. To bi moralo zadostovati.' Toda učenjaki niso angeli, marveč ljudje; užaljeno samoljubje se ne da' niti pri njih ugnati tako zlahka. Razprtja zaradi Glozela se je po pravoreku preiskovalne komisije še poostrila. Iz poraženega tabora so prihajali/takile, v svetu stroge znanosti ne-dopustni vzkliki: "sleparije'«, "predsodki zavid-nežev", "pristranska preiskovalna komisija" in podobno. Zbog tega je nastala vrsta tožb zaradi žalitve časti in obrekovanja. Nu, na-posled se je eden izmed članov preiskovalne komisije domislil pravega sredstva, da se ta spor dokončno reši: Izročil je nekatere predmete kemiku Edmondu Bayleju, da jih kemično preišče. Izsledek njegovega raziekavanja glo-zelske najdbe je bil nedavno objavljen: Bayle je preiskal dve lončeni ploščici t "pismenkami", ki na j bi bili dokaz, da ae je človeštvo že pred 10.000 leti naučilo umetnosti pisanja. Stanje mikroorganizmov v glini ene teh ploščic je takoj dokazalo, da le-ta ni mogla biti žgana. Potemtakem pa ni mogla dolgo ležati v zemlji, ker bi sicer morala nujno razpasti. Druga ploščica se je jela drobiti, ko jo je Bayle počasi oblival z vodo; če JI Je voda škodovala že v tako kratkem času, kako naj si mislimo, da bi mogla toll krhka ploščica deset tisoč let kljubovati vsem razkrojevalnlm vpli-vom? (Konec jutU.) Ameriško življenje n. Bandit 4e luxe Henry Blum si Je bil že toliko opomogel s svojim roparskim busineeeom, da ee je naveličal imeti vse sam na skrbi. Najel ei je tajnika v osebi Stanka Kazmarelta. Tajnik Je vodil knjigo prospektivnih ropov in vlomov in vestno opozarjal svojega Aefa na datum In uro določene "službe". Navadno je prišel šef Ae pozno v plaarno, ker je imel redno mačka. "Well, Stanko, natoči mi kozarček whisky- je." . "Yassir." "Kaj imamo danes, 8tankor Stanko pogleda v knjigo. "Danes oropamo truk na oglu devetindvajeete in Normal avenije." "All right Vzemi revolverje in pojdiva." Sedla sta v avto In se odpeljala. Stanko je bil obenem Aofer. Ko sta na mesto, je le stal Um truk i zimskimi suknjami. ftef izstopi. "Daj mi revolver, Staako" Vee je Alo v redu. Sef js straži I Aoierja i« Stanko je imel odpeljati truk na varno. Tedaj je pfttvedral od nekod zaapani policaj-Oropani Aofer je zakričal in količkar je stopil bližje, ftef je bil aretiran. Stanko je bil bri poleg. Na noben način ne sme tajnik zapustiti Aefa, le pride smola. "MoJ tajnik," ga je pradatavil Blum. "Do-volite ma. da gre s menoj In opremi mojo celico, da bo vae v redu." 13. JAN. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije Stoletnica rojstva Benjamina 1 pa v ca, slovenskega komponista * (IsvteaeJ Ljubljana, 24. dec. 1929. Na sveti večer leta 1882 ja bila Ipavčeva rodbina v St. Jurju pri Celju obdarjena z novorojenčkom, ki so ga krstili za Benjamina. Ob zibelki so mu stale rojenice, ki so mu nasule na Živ-1 j enako pot ljubezen in dar glasbe. 2e kot otrok je kazal Benjamin veselje do glasbe, katere vreden komponist je postal čez leta. 2e brez kakih glasbenih nau kov je napisal svoj prvi valček. Ko pa je prišel v Gradec, kjer je študiral, je sodeloval v sloven-skem pevskem društvu. Kmalu so gs izvolili z/svojega pevovodjo in kot tak je svojemu zboru neprestano moral pisati pesmi, da so jih prepevali. Takrat slo-. venskih pevskih edicij ni bilo a-li pa le zelo malo, zato je nadarjeni Benjamin Ipavec sam pisal in uspeval iz dneva v dan bolj in bolj. Ipavec je priredil v Gradcu prvo uspelo "Besedo", ob kateri priliki ¿6 mu pevci izročili pokal z napisom "Benjaminu Ipavcu, pevovodjl prve Besede v Gradcu, dne 23. marce 1862." v I «Benjamin Ipacec ni zložil le pesmi, marveč je napisal tudi več ksntat, orkestralnih kompozicij, pisanih komadov, operetnih komadov, n. pr. "Tičnik" — o-pereto ter celo opero "Teharski plemiči". Bil je sotrudnik tedanjih prvih glasbenih slovenskih listov, kesneje navdušeno aode-loval in pozdravil Krekove "Nove akorde" ter pridno delal na glasbenem polju. Iz Gradca je Ipavec odšel na Dunaj,- da dovrši svoje študije medicine, vleklo ga je pa tja tudi hrepenenje po glasbi. In Du naj je bil tedaj center kulturne ga življenja Evrope. Kot zdravnik se je kesneje vrnil v Gradec ter ostal tam do svoje smrti 20. decembra 1908. Ljubljana ima zimeko kopališče /t Ljubljana, 24. dec. 1929. , Športni klub Ilirija je poleti o-tvoril svoje novo zgrajeno poletno kopališče v Tivoliju tik vele-sejskih prostorov. Ker pa ni hotel, da bi vse strojne in kurilne naprave tega kopališča vso zimo počivale, so sklenili prizidati k poletnemu kopališču še en del stavbe, ki naj bo namenjen zim skemu kopališču. Ta nova stavba je dolga 17 m in široka 6 m. Prizidana je k letnemu kopališču ter ima velik bazen, kjer bo o-mogočeno plavečem trenirati in ne prekiniti svojega plavalnega iporta. Bazen sam je dolg 14.6 m in širok 4.6 m. Globok je 2 in pol metra. Zrak in vodo bo grela parna kurjava, v kopališču ao nameščeni radiatorji in bo temperatura zraka 80*80 stopinj C. Voda sama pa bo topla 22 stopinj. Razsvetljeno bo električno ter bo odprto do 9. zvečer. Kopališče so začeli graditi dokaj poznq, vendar je stavba domala že dozidana ter urejena ln jo bodo po novem letu takoj o-tvorili za obizk. Vsekakor dobra nova pridobitev. Zagrebški peklenski stroji Ljubljana, 24. dec. 1929. Nadaljnja poročila o zagrebških peklenskih strojih pravijo, da gre tu za akcijo, ki je bila organizirana is inozemstva s strani hrvstske emigracije, slasti Iz kroga dr. Krnjeviča, ki je v inozemstvu. Prvi peklenski stroj je bil najden ns periferiji mesta Zagreba. Zaplenjen je bil istočasno, ko je bita izvršena a to zadevo prva aretacija. Drugi peklenski stroj je bil izdelan v Karlove u. Sestavil ga je uradnik mestne elektrarne Ivan Močna j. Stroj je bil izdelan skrajno precizno ter je bil nilno nevaren, saj je imel 2 in pol kg ekrazita. Pravijo, da je bil ta peklenski stroj naročen, da potene v zrak železniški moet preko potoka za botaničnim vrtom. to je takoj za zagrebškim kolodvorom. •Drugi spet mislijo, da je bil določen, da požene v zrak vlak, S katerim so potovale v Beograd pok Ion i t vene deputacije. Množina eksploziva bi zadostovala, da bi pognala v zrak ves vlak in bi vsa poklonit vena depttaclja našla smrt namesto avdijenoe pri kralju. Peklenski stroj je bil spojen z 200 m dolgo žico, ki bi omogočala, da bi zažgali peklenski stroj na precejšnjo daljavo in bi se storilci lahko poskrili. Drugi peklenski stroj je bi določen, da požene v zrak ta grebško katedralo, tretji pa za hotel Esplanade, kjer se je vrši la oficirska zabava v proslavo rojstnega dne kralja Alekaand ra. . Po uradnih poročilih, so vsi a-retiranci na policiji priznali svoje dejanje in izdali svoje sokriv ce. Iz njihovega priznanja sledi da niso imeli dovolj denarja, da bi organizirali vso to stvar ter nakupili potrebni materijal. Zato so se obrnili na polkovnika v pokoju Vilka Begiča ter prof. Je lašiča, bivšega poslanca. Ta dva sta takoj po aretaciji priznala da jima je dal del denarja dr Vladimir Maček. Glavna organi satorja sta po zatrdilu policije o-menjena dva Begič in Jela&ič, k »ta dajala vee instrukcije in vodila vso akcijo. V zvezi s tem sta šla večkrat preko meje in sta bila v stalnih stilih z dr. Krnjevi čem in inž. Košutičem ter z drugimi emigranti. Po Zagrebu so že pred odhodom poklonitvene deputacije govorili o nameravanem atentatu vendar se niso ustrašili navdušeni patriot*, da ne bi sedli na. vlak •in šli bolj ali manj s trepetajočim srcem. Vsa akcija s peklen skimi stroji je bila naperjena proti proslavi rojstnega dne kralja in proti odhodu poklonitvene deputacije Hrvatov v Beograd Po mnenju opozicijonalcev so predstavljali zastopniki, ki so šli v Beograd, le majhno manjšino hrvatskega naroda. Zato njihova akcija proti tej denuta-ciji. __ Vse to poročajo uradna poročila agencije Avale. Koliko je na vsem tem resnice, nam ni znano. Boremo lahko le uradna poročila. Mogoče bo preiskava prineala kakih novih momentov. Izjava generala Zivkoviča za božič Beograd, 23. dec. 1929. Za božično številko zagrebškega dnevnika "Novosti" je dal ministrski predsednik izjavo in odgovore na razna vprašanja. Ta intervju se je glasil tako-le: Predsednik vlade general 2iv kovič je dejal: "Zivljenske izku šnje so me naučile, da nikdar ne odstopam niti sa las od programa in načet, Id vodijo k cilja, katerega eem si peetavil. To izkušnjo aem dobil v svojem za sebnem življenju, na bojiščih, kakor tudi v vsem svojem delu. Ako bi četudi le sa mala odstopil od programov in načel, Še dovede! uspeh v negotovost." Dalje je dejal: "Vsa poročila pravijo, pa tudi sami vidite, da je narod zadovoljen z dosedanjim delom vlade. Imamo eno državo in en narod. Oba sta po vseh dimenzijah v enakem in pravičnem razmerju drug napr*m drugemu. Narod je dober, plemenit delaven in discipliniran. Sedaj, ko ga puščajo na miru polltikan-ti, se je poprijel svojih poslov v svojih zesebnfh življenskih pogojih. Posebno me veseli in uve-rjen sem, da veseli to vsakegs patriota, da je odstranjeno z dnevnega reda nekoristno in ubija-joče politi kar jen je, da se narod resno briga za svoja gospodarska in kulturna vprašanja, za svoje občine in sa življenske interese sploh. Največje skrbi zs očuvanje edinstva države in naroda smo prebrodili. Sedaj js-čemo državo in se pripravljamo na nadaljnji uspežni razvoj v bodočnosti. Verujemo vsi in mors-mo verjeti v srečno bodočnost našegs naroda in države." Ko mu je novinar omenil, da govorijo ljudje nekaj o posojilu, je predsednik rekel: "Poeojilo? Mi gs lshko sklenemo, a ne maramo. Kaj nam bo? Ne rsbimo gs. Držsvs lahko živi od svojih rednih dohodkov. Poeojilo lahko dobimo kadar hočemo, a mi ga ne rabimo." Zadnji stavk! glede poeojils in da živi država od lastnih dohodkov so vsekakor pretirani, gornje izjave pa nam kažejo čvrsto voljo generala Zlvkovlča. ne popustiti niti za las. Ce bi popustil le za las — pravi predsed nlk ssm — bi se utegnil uspeh skaziti... Tako smo pričakali božiča. Avtomobil proti lokomotivi Ljubljana, 2J. dec. 1929. Kakor povsod, tako se je tudi pri nas avtomobilizem razvil do tako visoke mere, da postaja resen konkurent železnicam, zlest še kar jih je lokalnih. Urad za tujski promet in železniško mi nistrstvo imata sestsvljene toč ne statistike, ki pričajo, kako zmaguje bencin nad paro. Zara di tega je prišlo zdaj na dnevni red vprašanje, ali naj se avto-mobilizen Še razvija ali pa naj se ukine nadaljnje podeljevanje koncesij za avtomobilske pro-metne proge. Ministrstvo za trgovino in ministrstvo za želez niče si v tem vprašanju popol noma nasprotujeta. K temu vprsšanju so zavzele svoje stališče tudi privatne or ganizacije in osebe, pa je radi te ga sklenil minister sa železnice da skliče za 10. januarja konfe renco o tem vprašanju. Ta konferenca naj torej od ločuje in odloČi, ali zapro pot raz voja avtomobilizmu ali pa naj dovolijo, da avtomobilizem pre vzame polagoma vse manjše proge. Država pač trpi škodo spri-čo avtomobilizma, pa bi radi te ga hotela, da bi bila lokomotiva edina prometna žila, ker je pač last države. Kakšne velike probleme imamo pri nas, kaj ? V Trbovljah se je obesila 28- letna posestnica in gostilničar-ka Pavla Bregar. Razvoj do samomora je bil baje tak: zadolže no posestvo, alkohol, vrv. Požar aredi noči. — V Dobrovi pri Ljubljani je v noči od nedelje na ponedeljek prebudilo prebivalce zvonjenje plat zvons in požarni signali. Gorela je hi-ia "pri Klepu". Vse hiše so bile \ nevarnosti, ker se tišče in gnetejo kakor piščanci. K sreči ni bilo nobenega viharja ter ee požar ni* razširil na sosedna poslopja. Prihiteli so gasilci s svojo motorno brizgalno iz Košari j, ki so rešili kolikor se je dalo. Lastnik hiše, ki je v Ameriki, je bil zavarovan za zelo majhno vsoto. Družina pa, k! je stanova ia v hiši — z majhnimi otroci — je oatala brez strehe sredi mraza in tik pred božičem.... Pastir zgorel z ovcami vred V vasi Rsška Gora pri Mostar-ju se je te dni pripetile nenavadna nesreča. V staji vdove Jo-se Janjičeve je zgorel njen sin Jovo, 19 let star, skupno s 60 ovcami, 20 kozami in 8 kravami. Jovo je spal v staji skupno z ži vino, staja se je bogve kako vnela in se je požar rasširil s tako naglico, da se ni bilo mogoče več rešiti. Prihitela je na pomoč vss vas, a prepozno. * Pred kulturnim bojem — tako so zapisali češki klerikalni 11 sti z ozirom ns nastop naše vla de proti telovadnim organizacl jam. ki ne marajo stopiti v državnega "Sokola", marveč se morajo razpustiti. Češki klerikalni isti vodijo ostro kampanjo proti naši vladi glede tega postopanja ter poročajo o ogorčenosti naših škofov, ki ee upirajo takemu terorju. Trdijo, da pomeni ta napad na Oria pričetek kulturnega boja, ki ae je razvil v Jugoslaviji v hudi meri in ostrosti. Za-kaj napad na Orla je smstrsti zs nspsd ns katolicizem — pri tem pa namigujejo, da je to mo-i (oče plod Herriotovega obiska v Jugoslaviji. Liat poroča tudi o akcijah jugoslovanskega orlov-siva ln škofov proti temu zakonu, ki naj bi jih razpustil, ter prsvl: Ne gre torej zs enostavno stvar nanašajočo se čisto ns vprašanje jugoslovenskegs narodnega ujedinjenja, gre marveč v teh dneh, kakor je to poudaril tudi jugoslovanski episkopat — škofje — za biti ali ne biti Orla n v bodoče morda za demontažo društvenega življenja In u boj proti katoliški cerkvi. Organizacije katoliške mladine bodo zato km tale cerkvene organizacije takor v Italiji. Zato je vas trud, uničiti oriovstvo, zaman. ~ Tako češki klerikalni listi, ki nam "dajo vedeti", da se torej ugoelovsnske cerkvene oblasti borijo proti temu nasilju nad Or-krni in cerkvijo. — Vemo tudi da je ljubljanski škof dr. Jeglič — ki so mu zaplenili njegovo je-vso pismo na Orle v "Slovencu" — odpotoval v Rim k sveti eto-icl. Vsekakor je odpotoval v tej TVOJA URA . Z vprašujočim pogledom oši-neš naglo njen obraz in pričakuješ od nje v odgovor točnega časa. Z njepe hladne, na vides neživljenske številčnice pa ti za-bliska v odgovor vprašanje: Veš ti, kdo sem jaz 7 Kaj je ura? Viaoke, ozke tvor-nice, Široka okna. drugo blizu drugega, mnogo, mnogo svetlobe, nič kadečih se dimnikov, nič hlapov, nič pre vaša jočih vagončkov, nič prahu in rje, nič bijočih kladiv in delavnic za matice, nič lop za materijalije in voz za premikanje; samo rahlo daleko brnenje strojev in jermenov, drugače tišina, mir. Seveda, če stopiš v tvornico, boš najprej naletel na brnenje strojev na žvižgajoče pasove ob stropu, na bijoče, Šklepetajoče naprave. Ns stružnicah leži vsepovsod polno medenjastih opilkov, stroji za matice udarjajo luknje v medene in jeklene plošče. Ampak to najdemo tudi v drugih industrijah. Toda potrpi. To tukaj še ni delo za uro, ampak zgolj priprava nanjo. To Je grobo, mehanično delo. V prvem nadstropju se slika docela izpremeni — tam postane že tišje, zakaj stroji se tukaj napajajo s oljem.' TU je delavnica, ki izvržuje precizno delo — saj irre Čestokrat za delce milimetrov. Tu ln spodaj pa ustvarjajo možje v enakomernem taktu pojočih strojev. Strežejo jim ljudje, tempo pa diktirajo oni, stroji. Tam dalje, kjer se sliva luč skozi žiroka okna na prostore, ki so odmerjeni ¿a delo, pa sede delavci in delavke drug tesno poleg drugega in delajo v strnjenih vrstah, komolec ob komolcu, miza ob mizi. Pred vsakim stoji majhen ali najmanjši stroj. • In v tesnih dvoranah tam zraven, tam že ne žvižgajo več transmisije, tam se gibljejo samo še roke in najfinejši instrumenti. Večinoma so ženske, ki sede v dolgih vr-atah, za steklenimi stenami in katerih mize so tako visoke, da se jim brada dotika plošče. V tej mučni tišini razločiš samo še dihanje in tiho piljenje z orodjem. Vse še ziii,. kakor bi globoko opazovale predmete. In Če se skloniš nad enega ali več sto hrbtov, kaj vidiš? Roke, nič drugega kot roke ae pregiblje-jo in dotikajo najmanjših del cev. ^ En tisoč šest sto petdeset pri jemov je potrebno, da se napra vi iz materijala, ki pride iz tvor niče, tvoja ura, tvoja 'švicarka.' Gotovo «g* čudiš tej fantastični rszdelitvi dela. Stvar zahteva or jaško organizacijo, kaj nef In CHARUC3 FRANCIS ADAMS tiecruUry of the N»vy CHAKLK8 Q, DAWES Arabaa»a4or to GreatJIriuln m Mffl I r I AateHika 4*legarija, ki ao «mMoAI Icmdoiuk* k»nfer«n«v ss redukeijo vejgih mornaric. medtem ko gledaš ti število, mo- _ ^^ trim jaz roke. Nad en tisoč šest »»cu. tam, kjer se nehajo dvo. fcti.M mir Mi nndaU uro v roke in *a delo, se odpro nove soba- sto rok si podaja uro v roke in nobena ne ponovi preftžnjeg* pregiba, vsaka napravi nekaj novega. In vsaks računa na naslednjo ter skuša v najmanjšem zbrati največjo moč. Možke ln ženske roka, blede in rjave, mlade in nežne, stare in vele, žu-jaete in bradavičaste. Roke, ki jasno kažejo sledove skrbi ln trpljenja, takšne, ki se po delu sprostijo v ssdovoljščinl in tak-bne, ki bi ss rade razklenile, da bi sprejele dar zasluženega mi ru; roke, ozke in vitke, ki se bodo na večer sklenile. In zopet ro-ce, ki so lahkomiselne, igralske, koščene: druge zopet surove, takšne, ki grabijo skupaj In po-padajo plen kakor klešče, pa zo->et zaprte, mirne, neodločne In rudne, lene roke. Na stotim«, na tisoče vrst je vseh teh rok n vsaka govori svoj jezik; vsaka Ima svojo usodo, ki Jo skri-m v sebi. Ii^vse te roke so žive, vsaka ma svoj utrip, svojo posebno vročino, vse imajo živce In kri. Vse ustvarjajo v tisočerem ritmu In Nega jo na las/ natanko druga v drugo kakor zobovje kolesja tvoje ure ter uetvarja-o delo, tako majceno, da ga lah-(o dekle pokrije s enim samim prstlčem. človeške roke uetvsr-ajo, človeški prsti ee tukaj na Dih zastaja, erss ntors mirovati, da m* vpliva noben napravi udarec na najmanjši obrat instrumenta, sakaj to, sa kar gre, ao tisočinke milimetra. Uetvarja se precisljskl Inetru-ment, nekaj docela nasprotnega od area. tudi »res delavke sa ure Ali zdaj razumeš, kaj je u-ra? Ampak ti si gledal delavki samo na reke. Poglej jI še v ob- raz! Njeno desno oko je oboroženo s povečevalnim aparatom. Ročaj te naprave se polžasto vije okrog njene glave. Delo pa je treba gledati Unealno, saj gre za točke samo v posameznih poljih. Plastično gledanje dveh o-Či se mora izločiti, tukaj velja zgolj planimetrično gledanje. Kakor koničasta puščica prodre povečalnl žarek skozi steklo ter vodi roko in napravo. Dela prstnih koncev ne more s takšno točnostjo opraviti noben stroj. Tu poglej, kako je obešena tehtnica, kako se tam naravnava sidro! Resnično, tudi najpreciz-nejšl stroj bi bil prepovr&en za to delo in samo približen, premalo zanesljiv. Da se mrtva naprava obudi k življenju, za to so potrebne človeške roke, človeške oči, človeška srca. S kakšno po-božnoatjo, kakšno nedopovodljivo koncentracijo ae tu pripravlja na tisoče kosov razdeljen izdelek te Industrije! Kako čista in bogata je ura! . Gledaš na uro? Ne teče več natančno, polastile so ss je človeške muhe, da beslja in noče •naprej več v starem tiktakanju, noče ti več kazati čaes kakor poprej? Ali veš, sakaj? Oko, ki je imelo opravilo s njo, je bilo samo sa sekundo kalno, mogoče je premočno trenilo ali pa je utrip-nilo srce, ker je vročično sadr-geta! živec. Mogoče je tudi kak-šna mišica zatrepetala o nepravem času na prstni blazinici. Nekje med temi tisoč šest sto prijemi Je človeks genlio veselje ali žaloat — in to je še bilo dovolj, da ae Je uri pokvaril tek. 0 Ampak še ni vse pri Kraju. Na ne. V svetlih celicah v samoti sede posamezni ljudje kakor menihi. To so izvoljenci, sedeči v klavsuri, ki opravljajo posebno delo. Tu se vrAi zsdnja preizkušnja ur, zaključni izpit za zrelostno spričevalo. Preizkušujejo se ure zs morjeplovce ln letalce, ure, ki morajo biti tako urejene, ds merijo vssko stotinko sekunde natančno. Zdaj tudi veA, dragi moj, ki čitaš te vrste, zakaj ne gredo vse ure enako. Delavcem sa ure se hoče po zadnjem žvižgu sirene različnega odmora. Nekaterim se ljubi mir, zlasti tistim, ki ao teleano naporno vpreženl ln ae pri delu izčrpajo. Drugi si zo|>et želijo telesnih nsporov. Knln se hoče po tišini gibanja. Ti hočejo ven iz sobe, hočejo gledati, prijemati pestre reči tega sveta obema rokama, hočejo besede, potovenje, petja in pregibanja Tvoja urs je človeško delo in ti kašo minljivost atvari. Polagoma počaai prede tvojo živ-Ijenako pot, odvija Jo In meri tudi tvoj čas. Poglej ji torej v ob-ras, saj upam, da zdaj veš, kaj je. CZ. in ».") — Moje žena Je imenitns: doma Je v literaturi, v glasbi, v štirih živih In treh mrtvih jezikih, v umetnosti ln znanosti —- samo.... — No? — Hsmo'doms je nI nikoli. • Kaj je slske? — Mamica, kam grsdo živali po amrtl? — Dobre v nebesa, hudobne pa v muzej. Maurke Dskobrat DALEČ 00 PLESA Odšla je na ples. Z mojih vozom se je odpeljala — napudra-na markiza, okrašena z rofaatim ln zlatim brokatom — skoai drevored v meglo. Ta večer sem bil sit svetsk#ga početja. Zaželel sem si, da Ui sližal morje, to staro klepetuljo, čigar valovi ae venomer penijo na obrežnih pečinah. Sam sety v kadilnici hotela Palače. Sredozemsko morje in jaz si delava družbo. Morje govori. Jas ga poslušam. Ona je na plesu. Vrnila se bo okrog ene po polnoči. Vidim jo v dimu svojih cigaret, Njen čarobni obraz, njena usta,« ki se smehljsjo pod lirivajočiml lepo-tllniml obližki se prikazujejo v modrem oblačku dima. Polnoč in deeet minut. &el sem gor v najino sobo. Noč je topla in jasna. Tu leži Ninln teagown. NI je in vendar čutim njeno bližino. Obkroža me njen parfum. Počakal jo bom na balkonu. Glej, naša soseds je tudi tu in sanjari o zvezdah! To Je mada-me Bidkinova, osamela Rusinje z velikimi, vznemirjajočimi očmi, ki sva včasi spregovorila i njo par banalnih besed v jedilni ci ali kazinu. Naslonjena na svojem gugal nem stolu kadi dolge cigarete. Z roko mi je dala znamenje In jas sem odgovoril. — Ali mislite morda n» konec sveta? Je rekla. — Ne. Polet mojih misli ne se-že tako daleč. Samo do plesa belih nageljnov. — Ah! Saj res.... Vaša prijatelj les je na plesu belih nageljnov. — Teko Je. In vi to veste? — Vem. ' Nenavadni obraz Rusinje Je obsevala luč is njene sobe. Opazi! sem Ironijo v njenih očeh. —. Dobro ste poučeni, madame Bldkinovs! —- Zakaj pa ne bi bila? — Ali ste Jasnovidka? Ali vi-dite v tem trenutku Nlnlno senco v vnemirju, In zepeljlvca, ki ml Jo bo vzel? —- Ah..» vi ne veste, kako prsv I ms tel Razgovor me Je ssbavel. Ker se Je Rusinja šalila, aem ae pošalil tudi jaz. — To je visok, plavolas Champion v tenisu, v čaau svojega dela bančnik, v l>rezdelju pa pesnik, kaj ne? — Zelo čudno, dragi moj! — Bat Smejva se. ... — Čudno je to, dregl moj, da govorite resnico, ne da bi slutili. Glas Rusinje se me Je dotaknil kakor kapljica ledene vode na tilniku. IHlil sem se k smehu. —. VI ste umetnica v nsgsjs-nju, draga pri^teljlca! — Ako se potrunlte In prida-te k meni'vem bom pokszala stvar, ki vas bo zsnimsls. KsJ naj bi Ml odgovoril? Kaj atoritl? Skušnjava js blls velika. Kaj iw če Je madame Bidklnovs rse zvedele. — Dovolite, ds stopim ns vsš balkon ? — Prosim, dragi moj .... Tako sem bfl v sosedni sobi. Madame Bidkinova ae je smefc-IJala moji nepotrpežljivootl. Odprla je avojo malo, lilaeto, usnjeno torbico In rekla: — Ne le de vem, ds je vaša prijateljice ne plesu, ampak vam bom celo pokasaia. zakaj je tako silita nanj.,., SIcer pa ns boste «en, von- t več dvomili o tem, ko boste pre-čitall to pismo. Zsgrsbll sem papir in ra«-bral a svinčnikom pisane vrste: "Draga, stori vse, da boš dre-vi na plesu "belih nageljnov". Nujno moram govoriti s Teboj na samem glede potovanja v Toulon. Denisi." Čutil ssm, kako so mi obledela lioa. Vsa moja kri jt drvela proti srcu, Udarec Je bil močenj niaem pa hotel kazati tej Slovi ki, ki ms je zaničljivo opasovi prlsora svoje srčne bolesti, nll sem jI pepir ln ss glasno ia-smejal: —■ Hsha!.... Ena več.,.. Ko km Imel stoto, bom šel pa k trapi» stoml Madame Bidkinova se Je približala: — AH ne bi hoteli popl#čall. preden stopite v ta red? Temni pogled moje sosed« je pregnal mojo žaloet. Ah I SUl>o#t večnomožkega. Koketnost ta Ionske je uspavala bol mojega ranjenega srca. Poplačati? lakaj pa ne? Ura Je ena. Kmalu «o bo vrnila, čudila se bo, ko mo ne bo nešla v sobi. In ja«, Pffva-ran ljubimec, se bom tajiH} veselil nad osveto samo par mftrov oddaljen od ns«vestniee! Madame Bidkinova j« ugasnila majhno svetilko pod modto-zlatim senčnikom M.. Ura je bila devet «Jutraj. Dobro bi bilo, da ne kompromiti ram še bolj blagohotno drullco moje krivde. Poslovil «e bom od nje. Njena vitka roka leži na o-deji. Galanten poljub, Medsmo Bidkinova se je pričela smejati. Njen smeh je bil ironičen., — Dragi moj, sedaj vam pa moram nekaj priznati. — Priznati? — Na,... Uverjena sem, da se boste prsv tako smejali kakor Jaz. .. Mislite zl, da to piemo, to Danielovo pismo, ki sem ga» kakor sem vam rekla, slučajno našla na uragu vaše sobe.... — Torej? — Torej, v resnici sem bila jas, ki sem gs snoči napisala.,.. Dolgočasila aem se,... ia vendar se je trebs mslo rszvedrltl, ali ne?..., Prosim vas, dragi moj, ne stojte tu kekor solnat steber ... Pokllcsti morsm sobarico, ki vas ne sme nsjti pri men!..., In ne «a-merite ml. dregl 1 ftel sem do, v park hotela Palače. Hodil sem v krog« okoli s travo obraščenega proetora. Nisem se upal gor k Nini.... Moja uboga Nine..., britkl, jastrebi s trdim kliunom, so glodali Jetra a-bupanegs maša, ki je bil prelomil zvestobo. Knntaoa Isstepil Is farmske ar- PUntywood, Mont. •» Alfred Knuteon. državni aenater, jo te dni reaigniral kot uradnik Kar mera Kducatlona! lige. Preti njemu eo bile dvlgnene raeae obdolžit ve, da Je delal «a intereee prekupčevalcev In ee nI brigal as farmarje Knuteon je urednik In ledajatelj lista "Prodnoers KLOBAS* Zopet so tu pravo basa, ravnotako kakor oče In mati doma delala. Me funt. Denar « naročnino. PaAtalna Pišite na: JOSIPU LMKOTAB •St Nifk Mlrset, "T' * PBOSVETA PONDELJEK, 18. JAN. MUaa Pugelj: Diurnist Krakar « Julko je zeblo in zaiti* je zmikati boee noge ne mrzli veini opeki, umaknila se je nazaj na leeeni prag, pritisnila kljuko in odprla vrat*. Gospod diurnist je od lotil debeio palico v kot, stegnil roko in pogledi! Julko po podbradku. "Lahko.nog.!" — je telel. "Lahko noč i" — je želela. IIL Neko dopoldne je odprl advokat vrata v pisarno s tako silo, da je Peter preplašeno pogledal, če se drii kljuka is vrst sli je ostala v šefovi roki. Vrgel je palico v kot, da je od-skočila In padla nazaj po sobf, jezno sunU obe roki v hlačne «epe in ss z*drl: -«Zakaj imam pa tebe pravzaprav, zakaj te pa sploh imam? Da mi trei denar iz iepa .. • zato!" "Kakor je vaši milosti po volji P je ponižno odgovoril Peter Krakar in čakal nadalj-nih besed in povelj, def ga je premeril par-krat z naj ostrejšim pogledom, obrnil se naglo ter odšel skozi svojo sobo med pissrje in se pričel Um togotiti nsd neredom in lenobo gospodov uradnikov. Peter se je obrnU k svojemu pultu in prepissvsl dalje naslove." Kadar je prišel šef tek v pisarno, takrat se mu je vselej kaj poneerečilo. Ali je izgubil kako boljšo pravdo, ali je privatno kje kaj za-špekuliral, ali je pa prejinl večer zaigral v kavarni tako visok kupček denarja, da mu je ostal v prsgrenkem «pojninu. "Dobro njemu P Je premislil Peter. "Ce se ismusns pri enem koncu denar Iz pesti, ps rine pri drugem ssm vanjo. In kakšno prelepo žensko ima t Samo tako žensko bi jezen človek pogledal, pa bi se skadila is njsgs Jeze kakor dim iz polita žerjavice." Med takim mirnim premišljevanjem je poščegetalo pisarja nekaj prav nenadno in ljub-ko po noeu, zamahnil je s glavo in kihnil. Sef je bil že v sosednji sobi In je ssksšljsl. Pissr js prspisovsl dalje naelovd, stisnil mimogrede s levo roko nos in ga nekoliko potlačil in mislil pri vsskem naslovu svoje. Pissl je: "Vele-čsstiti gospod Peter Kavčič, župnik v Ksčini" in dodal nsglo v svojih mislih: "Joj, jojl Ksj so ps naš spoštovsni gospod župnik mislili, ds so ssšll jezičnemu doktorju v pest P — Prav pri tej priči ga je zopet nsenkrst poščegetalo v nosu In kihnil js drugič. V soseščini Je šef za renčal, zaropotal s stolom In zopet Je zavladal navadni piaarnlškai mir. Pe-ress so škripala, papir je pošumevsl pod suhimi in dolgimi prsti gospodov diurntstov ln tem dslsč v kotu tretje sobe Je poropotevsl plsslnl stroj. Pissr Js deisl dsljs. Prepissvsl Js: "Ve-lecenjenl gospod Juri Obreza, kmet na Hrsst-ju" in srsvsu dodsjsl: "Ti Obress ti, ds si moral zsbreeti v sdvokstovs ssnke, presneto to bo še dsjsloP Kaplje, ki eo bile ostale od zadnjega kihanja, je bil vss pobrissl s žepno ruto, ps ga js žs sopet nekaj saščegetalo v nosu in sicer tp pot v levi nosnici. Pissr Je teko kihnil, ds m is ssm ssbs prsstrsšil zavoljo kihanja, še bolj ps zsrsdl osornegs šefovega plaau, ki je " pribrenčal is sossdnjs sobe ns Pstrovo uho kakor ogromsn in okorsn rogač: "N«prskaj! Ce ne . . . P Krakar je takoj zgrabil s levico nos ln ga tiščal, da mu ns napravi več nobene nerodnosti. Spočetka preplašen se Js kmslu pomiril, prepissvsl dsljs in pri tem nepretrgoma držal nos v levi pesti in dlhsl skosl usta. Pisal Js: "Blagorodna gospodično M krika Polžkova, natakarica itd." (n sam doatavil v svojim mislih: "Kaj ai pa ti zagrešila, preslsts Mlclks Polžkova?" Vprašal Js teko, hotel si Js dobro predstaviti. kaj bi utegnilo napraviti takole dekletec, ki ss piše Mld Polžsk, pri tem mu Je psdlo v glavo nsksj Issclvnegs in porednegs, da bi pri držal smeh, Je spustil za hip nos in že ti*J hip na ves glas kihnil. Zdaj se Je pokazal šef na pragu s krstko zapovedjo: "Ven se poberil" Pisar Je držal v desnici pero. v levi nos, obrnil se je proti šefu in govoril čudno, kakor človek z zamašenim nosom: "Naj mi oprostijo, naj bo brez zamere, tega jaz nisem kriv P — "Stoj, kot se spodobi P Je režsl šef. Pissr je spustil nos, stegnil roko ob životu ln takoj zopet kihnil. Vnovič je pograbil nos In govoril: "Zdaj vidite eami, preblago-rodni I Dvajsetkrat po vrsti vam pravim! Moj rsjni oče . • " ' s, , , "Ven, marš ven! Kdo te bo poslušal, pr- skač vražji P — * . _ , "Naj mi ne zamerijo P je prosil pisar in držal nos. "Podedovsl sem, kaj morem zato! Moj rajni oče — Bog jim daj nebesa! — so kihnili po dvajsetkrat zapored, o, in tudi po trideeetkratP "Marš ven, čebljač bedasti P Je zakričal šef, odprl vrata v vežo in Peter Je moral mimo nJega iz pisarne. Silna groza ga Je napela. Bilo mu Je, kakor da bi ga zadela taka šibka božja, da se človeku pošine kolena, če ae le nanjo zmisli. Kaj bo, kaj bo sdaj, za sveto ime božje! Ves je bil, zmeden, v desni je držal pereenlk, v levi noe in kar nazaj ga Je tleklo pisarno. Najprej Je malo pri vratih poslušal, na to Je previdno po-tisnil kljuko navzdol, se izmuznil skozi vrata in šel po prstih naravnost pred šefe. "Nsj mi ne zsmerijo" — js pričel vss bled in tresočega glasu — "naj mi ne zamerijo zavoljo Jesuss Kristuss, ki Je ssnss vse veliko pretrpel! Podedovsl sem. Moj rsjni očs vsem je očitno, kako si mSjhen in sam. Potem napraviš nekaj praznih gest, popraviš si frizuro, pomaneš si roke, nansgloms spet ¡zvrneš kozarec — da, le naj si vsi mislijo, ksko si ves zaposlen samo za hip prišel od nekod, ne, ti nial eden tistih, ki lahko brez ¡konca in krajs posedajo po krčmah, le naj si kdo drzne to mi-IsUtf. — Se četrt? praviš in si ves | vesel, da te Je vsaj nekdo ogovoril, no, vidiš, saj ni nič, gost ai med goeti. In potem ti morda pride celo kaka majhna svetla U deja. izmisliš si morda šest ci-gsret. ki ds si Jih zadnjič pozabil plačati. — Jaz nič ne vem, le naj val vidijo, kako si ti tu že pravi natakarica In se smehlja, čisto domač. — Jaz pa vsm, praviš, ampak šele zdaj-ie sem se spomniL Da, tsko4e se človek v stiski lovi zs sleherno slamieo. ■ Tako sediš in piješ in izhajaš, | štirje stoli okrog tvoje mize le-vajo prasni in Čakajo. Cez čas | jo poprosiš, naj ti prinese. Narod i pa je poaabila ali kaj, čisto mir ne duše hodi potem mimo tebe, pa ne bev ne mev. Ah da, si ml isliš, tako-le je, vsslcs me lshko I prezre. Le po kaj sem hodil sem, | po ksj sem hodil. In ko si tako I žs skoraj do kraja obupan, ti I nadoma prida, ss ti skloni do ra- ^^ __ __________________me in plane: Jssus, oprostite, flSf Kale pogledal In po očeh se mu je kar I napol sem pozabila, ampak nlk- Krurld: MU VINU SAM Je mar to kaj čudnega, da je dandanes toliko samote v literaturi? Konstantin Pedln Je nekje v romanu Meeta in leta zapisal. da Je najbrž ssto tako težko še pisati dobre romane, ker so ljudje zdaj vse preveč narazen. saj Jih nI mogoče dveh aH celo kaj več sa kratek hip spraviti skupaj — sa roman in ss Življenje pa mora smerom biti skupsj vsaj nekaj malo ljudi. Da. tako je. Samot Je več, nekatere eo velike in dobre, druge ao majhne in žalostne. V velikih samoteh se rodijo velike rtvari; ne morda tako, da človek Adl nekje In čaka navdahnjenja ln mu nasadnje pride — a le samote ne boš dočakal. če U Je Bog še od ssčet-ka al dal. ta samota Je izmed tistih dobrih, teftkih. usodnih stvari, ki so. ali pa niso. lu Je vse semen. Malih samot pa je bres konca In kraja, na vsakogar jih pride: Kadar je solnce ali lep večer In greš sam skoai park. na vseh stezah, na vseh klopeh so sami mladi saljubjlenl ljudje s svojo lahko, šumečo irečo; kadar »ediš na terasi kavarne V tujem mestu — če prani «lit. katero mrut < < ni tuje prav sa pray? — mimo tebe ves svet t svojimi to- plimi, bllsklml odnosi in domač-nostjo, s svojo vsino, nestrpno naglico, ti ps sediš tu, prsv nič toplo in domsčs \i ni, nsrsvnoet brezupno ti Je morda in se ti ni-ksmor ne mudi. Ds. brst konca in kraja Je takih samot, ena najbolj grenkih pa Je: biti sam pri vinu. To ni prav in modro, da drŽave tako ravnodušno prenašajo protialkoholna gibanja, in to niti ni lepo: preveč so vinu dolžne hvale. Povejte meni. proalm, a-li Je kje na svetu sakon, ali Je kje oblast, ki bi mogls ljudi tako trdno ln lakreno povesti v družbo kakor vino? Da. da, to so skoraj majhni čudeži, kar dela vino — v času. ko ao odpovedale vse žive vesi med ljudmi, ko Jih ne more «praviti niti kri. niti i-deia. niti Bog, skoraj niti kup-čljs. v tem rasdrtem času Je vi-no ostalo edini dobrodušni mag. ki svojo čarobno roko .|*»klada na vroča, ras bolela, rassrjens če-Is In dosess. ds Je brat vsaj tu pa tam še bratu brat. Seveda smerom se bo našel kak moralist in bo grajal, recimo, staro slo-venako navado, da človek človeka povabi na kozarec, (na čašico jer ga ne najdem, najbrž ga je kdo odnesel. — Hvala, praviš saj ni nič, samo nsksj sem mislil pogledati,*no, ssj ni nič. In ko potem ne veš, ksj bi, zsdrogi povlečeš beležnlco in nalivno pero in začneš pisati. In ko ti spet nič ne pride na misel, pišeš mords kar tjevendan kak majhen račun — ah, saj Js vse ksr pišemo, samo kak majhen račun o mizeriji našega življenja, da ai bo lshko kdsj izmislil kak večji obup, kakor je njegov ssm — kak prav ubog račun: «Isdkor ..................... .14 čaj ..«•••«. ....•.......•..«•..•». ^ luč In ko ptteš, ti mords kdo prsv narahlo fn vljudno aede nasproti, zvrne par kozarcev, nsr^ šs četrt, potem pa se mu nenadoma rsssmeji vss obrsz in oči in saupno ae nagne Čez mizo: Ali pišetet Ali Jih boste dali v časopise? Le dajte Jih, hudiče. iPotem pograbi avoj kozarec in četrt, ss s vsem prssede čisto do tebe, v očeh mu Igre neksks svetla, skeleča sreča, sdsj-ls bi se isgovoril do dna. Ksj mislite, pravi, sU| bo zmerom teko? To Js pač sdsn tistih nedvom-| ljlvftt zagonov, da človek pri vl-I nu ne more biti aam. IvanftotiaJ! OIIuaaIham JaaHal dllfinrov flsii u notni- (Navadna kronika) Dnevničar Gorjec Je pogledal^ I na uro. — Pol aedmih? f Položil Je akt v predel. Vznemirjen. Rast resen. — Pol aedmih? Zaklenil je miznko. Iz nava- I de. Nezavedno. — Pol aedmih? je ponavljal. | Glasno. Mehanično. Bres misli. Vtaknil js ključ v hlačni žsp. [Roka eaaa je segla vanj. In kakor vsak vsčsr: ugasli ¡Js luč, vsel suknjo, klobuk — ln ni ga bilo vsč v pisarni, e — Kam? ga Je ustavil na cesti hripev glas. Pogledal Je proti kandelabru. rad Imel nekoga sraven ssbs, ds Medle postevs js srls vsnj. Globi kramljsl ž nJim o ksklh dalj- boke oči. Bleda, s rdečkastimi ro-nlh stvareh — morda ne prav oltarni garnIrana lica. tem, kar ti Je zdajle; ljudje smo _ Kam? ga je vpraševala ne-Že tako, da skoraj nikoli ne spra-| ms postava, vimo is sebe, kar nam Je; kram-1 _ Kam? Kam? je odgovarjal Ual bi pač o vsem. kar ae godi nsmo dnevničar Gorjanc In se daleč naokrog, ln morda bi prav I premaknil na tiho, prav na skrivaj sredi Z* oglom ee Je oarl. Previdno, tujih stvsrl ispovsdsl šs svojo | skoraj boječe. Kakor tak i zabl Iskalo. Druge važne stvsrl so ga bile Že vsega rastogotiC, zdaj pa ga Je taka bagatela rasdražila do viška. Roko Je iztegnil in pokazal vrata. "Izgini P Je sarjul, hitro in trdo Je prestopil, ds Je Peter zbežsl pred njegovo Jezo nem u do ms ns hodnik. TJs sta priletela za njim klobuk in paličica. Pisar Je oboje pobral, posadil klobuk na glavo in vtaknil pereenlk v žep. Dalj čaaa je stal v veži In premišljal, najrajši bi ee bil vrnil, ali manjkalo mu je poguma. Sklenil je, da ss vrne popoldne in prosi šefe odpuščanja. Nje-govs nebess pa so se izpremenlla v pekel. Vse oetalo dopoldne je taval po mestnem drevoredu, opoldne je šel na stanovsnje, pa ss ni mogel lotiti kosils, popoldne je opresovsl dolgo okoli pissrne: vsi uradniki so bili na mestu, a šefs ni bUo od nikoder. Eden, Jako mlad ln svit pissrček mu js zažvižgal skozi pisarniško okno na cssto in mu zapretll z belim in dolgim kssslcem: "Ne smeš v pissrno! Ce to je šef zapodil, ne smeš nazaj, dokler ti zopet ne dovoli! Le sapomni si to P Po teh beeedah Je pisarček nalašč kihnil ln isginil za plssrnlšklm oknom, odkoder se je takoj na to rsslegsl razkošen ln bučen smeh. Nekako okoli petih popoldne se Je priks-zsl na oglu ulice šef. Na glavi js lmsl svoj visoki cillndsr, majal se js počssi in srspo gledajoč predse, roke je imel prekrižene ns hrbtu in v njih s srebrom okovano palloo. Ce ga Je kdo pozdravil, Je samo poklmal z glavo, ne dk bi tudi nakazal i roko sračno linijo proti cilindru. Kaj izrednega je moralo biti, nsj-vsčkrat kaka hrsdns znana lspotics, ds js on na ulici rasgalil plešaeto ln bučasto glsvo. Pissr Js stopil v Jarek, stal tam. tiščal k)6-buk in paličico ob ssbi in čakal na ftsfa. V oknp pisarne ee je prikasal sa hip isti sviti pissrček kakor prej in nalašč kihnil. Gospod šef se je prisibsl mimo. Peter Je globoko U-pognll glsvo in hrbet, šsf ss Js zibal dsljs, ne da bi gs opasil. Pisar js stekel po prstih ss nJim šs vsdno razkrit in skrajno ponižen, dohitel ga pri vežnlh stopnicah in pričel naglo govoriti: "Prosim ponižno vsše blagorodje, da bi ml odpuatili. Tudi ssm Bo« odpusti grešniku! Podedoval sem. Moj rajni oče, Bog Jim dalj nebess . • f (D®U® prihodnjih.) Dnevničar Gorjanc je slišal glas, pa ni razumel. Njegove oči ao obstale na drobnem napisu v kotu razstavnega okna. — Prosim,, gospod! In Gorjanc je čital. — Kdor kupi pri nas za 600. Cital je znova. Počasi. Premišljeno. --si lahko izbere med tu razstavljenimi darili.... — Gospod! Zapreti moram! Proaim! Glas za Gorjančevim hrbtom e bil nestrpen. | — To je goljufija! Varanje poštenih ljudi! Sin. .. Gorjančevo navdušenje za čistost in poštenost je oglušil nagel resk roloja, ki je zdrknil navzdol in zakril njegovim očem predmet pohujšanja. Spomnil se Je postave pod kandelabrom. In mrzle lučke nad njo. Hup hup «r- in Gorjanc se je ustavil sredi ceste. Tesno ob nJem je zdrčal avto. Elegantno so škvrknili curki ledene brozge po njegovih nogsh. Ni se premaknil niti obrnil. Pristopil je stražnik in ga posvaril. — Hvala! Trda je bila ta beseda. Trša od strsžnikove dolžnosti. Počasi je stopal čez cesto. Ob kandelabru se je ustavil. Bled o-braz je zijal iz ogledala v razstavnem oknu trgovine z zlatnino. , Gorjanc je stegnil vrst in brsz v trgovini še je podsljšs in zarežsl. Gorjanc je privzdignil glavo in pogledal kvišku. Ofrraz v trgovi- ni tudi. Suh, dolg. bled obraz je strmel v plinovo lučko na kandelabru. Mlad par Je hitel mimo. Za* dišalo je po parfumu. Po finem tobaku. On tip — česa? Izrezan iz najnovejše modne revije. O-na? Kos mesa. Pol metra blaga. Ostalo kožuhovina. — To je svet! se je zavrtelo v Gorjančevih možganih. — In mi? Mi smo jHi naredili Ne mi. Oni za fronto! je gledal predse. Topo. Stekleno. Gorelo je v njem, pa je bil mrzel. Tiščal je pesti in čutil kri, pa je gledal v zamrznjena tla. -I Temno nabrežje. Zapuščeno. Samotni kostanji pred samotni mi hišami. Iz nizke hiše z medlo obloč-nico nad vrati je stopil na sveše zasneženo cesto samoten mož. Stal je pred hišo v nezapet suknji. Gologlav. Razkuštran. Iz zaprte veže za njim pritajeni zvoki jazz banda. Vpitje Smeh. Razposajena popevka Cvileči ženski glasovi. Samotni mož je stopil bliže bregu. Pod kostanj. Pri kraju, prav ob robu, podprte s koli, je stala baraka. Spodaj v razpoki ledene skorje je šumljala voda. 3amotni mož nI videl baralp Ni slišal vode. Temno je bilo p~ krog njega In v njem. — Tako sam? In nocoj? - Dnevničar Gorjanc se je vzravnal. Zdelo se mu je ds sliši ženski glas. \ — In tako mraz! se je naslonilo nanj. Gorjanca je spreletelo. — Pri meni je toplo, mu je zacepetalo v uho in se gs oklenilo. Slišal je in rasumel. 2e se je bil napol ubranil, ko e posluh ni I. — Ura bije--novo leto — je govorilo poleg niega. Gorjanc je napel uho. — Mama, mene zebe! Jokajoč otroški glaa iz barake. Premražen, šibak. Žalosten. Pričakujoč. Gorjančeva roka se je vzdig-nila. — Človek? se je prestrašilo poleg njega. Človek! se je oglasilo v njem. 't Sejlaj pod njim pjjuslcnilo. — Mama! Mama! Jokajoč glas Iz barake je spremljal Gorjančeve korake v temo. * • * 'i "i ^"iMiSfc.. Slikarska. SUkar X. je prodal sliko za 80,000 Din. Prijatelj mu pove: "Tegš ne bi smel storiti.'' "Zakaj ne?" "Vem za nekoga, ki bi ti dal za aliko 40,000 Din, samo če bi jo mogel videti.. ." "Skoda P "Je namreč slap." kalij« r e MAT UTILE GAME"- SMEARED WITH LUCK Hotofeua Honan, Mom »——• Tust A Mirtovt»— mo cm is