Izvirni znanstveni clanek Prejeto 5. maja 2024, sprejeto 7. avgusta 2024 doi: 10.51741/sd.2024.63.1-2.19-35 Neža Vrhovec, Alenka Gril Umešcanje novega mladinskega centra v skupnost1 Predstavljena je študija primera novega mladinskega centra na obrobju mesta. O ustanovitvi so povedali svoje mnenje direktorica javnega zavoda, mladinski delavci in mladi uporabniki. Raziskovanje je poskušalo odgovo­riti na dve vprašanji: kako vzpostaviti mladinski center kot skupnostni prostor in kako v njem spodbuditi partici­pacijo mladih. Ugotovitve kažejo, da je sodelovanje razlicnih deležnikov in prebivalcev kljucno za pridobivanje podpore lokalne skupnosti mladinskemu centru in da mora razvoj dejavnosti temeljiti na participativnih proce­sih v skupnosti. Mladinski delavci spodbujajo participacijo prebivalcev in mladih udeležencev z vzpostavlja­njem dialoga, v katerem lahko ti izražajo svoje ideje in potrebe, mladinski delavci pa temu prilagajajo dejavnosti, mlade vkljucujejo kot pomocnike in sodelavce v dejavnosti in skrb za prostor oziroma jim omogocajo uresnici­tev lastnih projektov z zagotovitvijo ustrezne podpore in družbe vrstnikov. Participativni pristopi pripomorejo h krepitvi zaupanja in povezanosti med ljudmi v skupnosti. Kljucne besede: mladi, participacija, mladinsko delo, terensko delo, socializacija, mladinski delavci. Neža Vrhovec, magistrica socialnega dela, je bila že v casu študija prostovoljka v javnem zavodu na podrocju dela z mladimi, kjer je aktivno sodeloval a pri vzpostavitvi skupnostnega centra, kamor so pretežno zahajali mladi. Zaposlena je kot koordinatorica pomoci na domu v Zavodu za oskrbo na domu. Kontakt: nezavrh@gmail.com Alenka Gril, doktorica psiholoških znanosti, je docentka za socialno delo, zaposlena na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Posebno pozornost namenja preucevanju procesov inkluzije in participacije mla­dih v kontekstih izobraževanja, prostega casa, vrstniških skupin, družbenega in politicnega udejstvovanja v skupnosti. Kontakt: alenka.gril@fsd.uni-lj.si Embedding a new youth center in the community A case study of a newly established youth center in a suburban neighborhood is presented. Opinions about this were collected from the director of this public institution, youth workers and young participants. The study was guided by two questions: how to establish a youth center as a community space in the neighbourhood, and how to encourage the participation of young people in it. The findings show that the cooperation of vari­ous stakeholders and residents is key to gaining local community support for the youth center, and that the de­velopment of activities should be based on participatory processes in the community. Youth workers encour­age the participation of residents and y oung participants by establishing a dialogue, where they can express their ideas and needs, and then youth workers can adapt activities accordingly, include them as assistants and collaborators in activities and care for the space, or enable them to realize their own projects, and provide them with appropriate support and company of peers. Participation contributes to the strengthening of trust and connection between people in the community. Keywords: youngsters, participation, youth work, outreach, socialisation, youth workers. Neža Vrhovec, MA of social work, during study she was a volunteer at the Public Institution Mladi zmaji, where she actively participated in the establishment of a community center where mainly young people gathered. She is currently employed as a home care coordinator at the Institute for Home Care. Contact: nezavrh@gmail.com Alenka Gril, PhD in psychology, is an assistant professor for social work, employed at the Faculty of social work, University of Ljubljana. She focuses on the study of processes of inclusion and participaction of young people in the contexts of education, leisure, peer groups, and civic and political participation in the commu­nity. Contact: alenka.gril@fsd.uni-lj.si Socialno delo, 63 (2024), 1-2:19–35 Prispevek je sofinancirala Javna agencija RS za raziskovalno, razvojno in inovacijsko dejav­nost (ARRIS), v okviru raziskovalnega programa Uporabna razvojna psihologija (št. P5-0062). Alenka Gril 0000-0003-1547-7816 Uvod Vloga mladinskih centrov pri socializaciji mladih Mladinski centri so prostori srecevanja v lokalnem okolju in so namenjeni predvsem kakovostnemu preživljanju prostega casa mladih (Gril, 2011; Mre­ža MaMa, b.d.). Dejavnosti potekajo v okviru nacrtovanega programa kre­pitve kompetenc mladih na razlicnih podrocjih (npr. neformalno ucenje in usposabljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, iniciativnosti in avtonomije, zdrav življenjski slog, prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, aktivno držav­ljanstvo, mobilnost), vecinoma s financno podporo lokalnih skupnosti ali dr­žave (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, 2010, 4. clen). Poleg tega mladinski centri zagotavljajo prostor in opremo za izvajanje mladinskih dejavnosti na neformalno pobudo mladih in mladinskih pro-gramov drugih lokalnih mladinskih organizacij, se povezujejo tudi s šolami, centri za socialno delo in drugimi institucijami v lokalnem okolju (pa tudi na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni). To je kljucno za doseganje cilja spobujanja družbenega vkljucevanje mladih, zlasti tistih zmanj prilož­nostmi, saj tako preprecujemo njihov zdrs v socialno izkljucenost (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, 2010, 28. clen). S krepitvijo formal-ne socialne mreže mladinski centri mladim zagotavljajo celostno podporo psihosocialnemu razvoju in krepijo skupnost. VSloveniji so mladinski centri pogosteje v urbanih središcih kot na po­deželju. Ta oblika skupnostnih prostorov za mladinske dejavnosti se v ne­katerih lokalnih skupnostih ohranja še iz Jugoslavije, v drugih pa jih, vse od devetdesetih let 20. stoletja, ustanavljajo bodisi lokalne skupnosti, kjer pro-grame organizirajo javni zavodi (ki delujejo na podrocju mladinskega ali so-cialnovarstvenega sektorja), bodisi mladinske organizacije, ustanovljene kot društva, na pobudo neformalnih skupin mladih (Gril, 2011). Vmladinskih or-ganizacijah že samo upravljanje mladinskega centra mladim zagotavlja mož­nost soodlocanja o družbenih dejavnostih v svojem kraju. S tem ne le prido­bivajo vodstvene kompetence, temvec pripomorejo k razvoju skupnosti, npr. h krepitvi socialnih mrež (Cicognani in Zani, 2015). Pri tem ostajata odprti vprašanji, kako lokalna skupnost podpira delovanje mladinskega centra in kako pripravljena je ustanoviti nove, zlasti tam, kjerprostorov za mladinske dejavnosti ni. Vse dejavnosti mladinskega centra naj bi temeljile na nacelih prostovolj­ne udeležbe in participacije mladih (Gril, 2011; Zakon o javnem interesu vmladinskem sektorju, 2010). Udejstvovanje v mladinskih organizacijah na­mrec spodbuja pozitivni razvoj mladih (Bower idr., 2023), zmanjšuje anti-socialno vedenje in opušcanje šolanja (Agans idr., 2014; Eisman idr., 2017) ter povecuje pripravljenost na prihodnje družbeno ali politicno udejstvo­vanje (Gril, Klemencic in Autor, 2019). Poleg prispevka k individualnemu razvoju mladih ima participacija v mladinskem centru pomembne ucinke zaorganizacijo in skupnost (Checkoway in Gutiérrez, 2006; Kiilakoski, 2020;Rameyidr., 2018). Da bi mladi prevzeli aktivno vlogo v mladinskem centru, je pomembno zagotoviti varnost, podporne odnose zodraslimi in vrstniki ter možnosti za ucenje (Strobel idr., 2008). Odrasli mentorji oziroma mladinski delavci spod­bujajo iniciativnost mladih, usmerjajo in koordinirajo izvajanje dejavnosti z mladimi in so jim v oporo pri reševanju razlicnih problemov (pri dejavnostih, v medosebnih odnosih in pri osebnih težavah pri odrašcanju); so torej v vlo­gah mentorjev, koordinatorjev, sodelavcev in svetovalcev (Gril, 2011; Larson in Wood, 2006). Mlade naj bi vkljucili tudi v evalvacijo dejavnosti, saj je za ucenje iz izkušenj sodelovanja nujno, da izvedbo dejavnosti kriticno ovred­notijo, tako z vidika rezultatov kot tudi procesa izvajanja in lastne vloge (Lar­son in Wood, 2006). Mladinski delavci in delavke s svojim ravnanjem dajejo mladim zgled in jih usmerjajo v družbeno sprejemljive oblike vedenja, s tem pa jim posredu­jejo tudi lastna stališca in jih spodbujajo k sprejemanju prosocialnih vred­not (Gril, Klemencic in Autor, 2009; Larson in Wood, 2006). Ne nazadnje s komuniciranjem z organizacijami v skupnosti pomembno pripomorejo k os­mišljanju delovanja mladinskega centra med udeleženci in vecji prepoznav­nosti mladinskega centra v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju (Brennan, Barnett, in Lesmeister, 2007; Zakon o javnem interesu v mladin­skem sektorju, 2010). Participacija kot eticno nacelo in nacin mladinskega dela Vprašanje, kako zagotoviti participacijo mladih, se poraja pri vsaki obliki de­javnosti z mladimi, tudi v mladinskem centru. Participacija je namrec otroko­va pravica, opredeljena v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah (1989, 12., 13. in 14. clen), izkatere izhaja, da je treba dati mladim prilož­nost, da izrazijo svoje mnenje in se njihovo mnenje upošteva pri odlocitvah, ki zadevajo njihovo življenje, da lahko išcejo, prejmejo in dajejo najrazlicnej­še informacije in ideje. Mladinski delavci so se torej dolžni z mladimi pos­vetovati, tj. jih informirati, poslušati, slišati in upoštevati njihove odlocitve. Delati morajo skupaj z mladimi, ne pa zanje. Participacija zahteva aktivno udeležbo mladih pri izvajanju dejavnosti in resnicno vplivanje na odlocitve, ki zadevajo njihovo življenje ali proizvedejo dolocen rezultat, ne pa njihovo simbolicno ali pasivno navzocnost pri delova­nju odraslih (Checkoway in Gutiérrez, 2006). Ni pomembno samo, ali so mla­di udeleženi v dejavnostih, temvec tudi, kako so udeleženi. Participacija mla­dih je ucinkovita, ce izhaja iznjih samih. Zato je treba ustvarjati priložnosti za mlade, da sodelujejo pri nacrtovanju in organiziranju dejavnosti, se odlocajo in vplivajo na njen potek in rezultatterpripomorejo k razvoju javnih storitev in programov dejavnosti v skupnosti (Gril, Klemencic in Autor, 2009). Pri ustvarjanju priložnosti za participacijo mladih lahko upoštevamo raz­licne modele. Hartova lestvica participacije (Hart, 1992) opredeli: tri stopnje neparticipacije, pri kateri se mladi sicer udeležujejo dejavnosti, lahko tudi izrazijo svoje mnenje, vendar bodisi ne poznajo namena dejavnosti bodisi nacina uporabe njihovih idej; in pet stopenj prave participacije, pri kateri se udeležba in vplivanje mladih povecujeta v vseh fazah izvajanja dejavno­sti (4.raven = pripisana participacija in informiranje mladih; 5. raven = sve­tovanje in informiranje mladih; 6. raven = iniciativa odraslih, soodlocanje z mladimi; 7. raven = iniciativa mladih in vodenje; 8. raven = iniciativa mladih, soodlocanje z odraslimi). Alternativno lestvico participacije je razvil Shier (2001). Razlikuje pet ravniudejstvovanja mladih: 1. odrasli mlade poslušajo, 2. odrasli mlade podpirajopri izražanju mnenja, 3. upoštevajo njihovo mnenje, 4. jih vkljucijo v odlocanje, 5. delijo z njimi moc in odgovornost za odlocitve. Na vsaki ravni imajo odrasliin organizacije odgovornost, da zagotovijo participacijo mladih, in sicerz indi­vidualno zavezanostjo (za odpiranje dialoga), uporabo ustreznih metod (za za­gotavljanje možnosti) terorganizacijskimi postopki in strateškimi dokumenti(ki dolocajo obveznost upoštevanja glasu otrok) (Kiilakoski, 2020). Vobeh navedenih modelih se mladi vse bolj vkljucujejo v vse vec faz de­javnosti in prevzemajo vse vec odgovornosti; odrasli pa postopno opušcajo vodenje in usmerjanje ter ostajajo v vlogi (po)svetovalcev in soodlocevalcev. Mladinske delavke in delavci naj bi mladim omogocili smiselno partici­pacijo, za katero je znacilno, da je eticna (transparentna, poštena, zanesljiva, prostovoljna – zagotavlja spoštovanje in dostojanstvo mladim), varna (za-gotavlja pravico do zašcite), ne diskriminira (zagotavlja enake možnosti za udeležbo vsem) in do mladih prijazna (posamezniku omogoca udeležbo po njegovih najboljših moceh) (Lansdale, 2010). Ta nacela, ki opredeljujejo ustrezen nacin spodbujanja participacije mla­dih, sovpadajo z eticnimi naceli mladinskega dela. Mednarodni kodeks mla­dinskega dela ta nacela namrec opredeli tako: kazanje spoštovanja mladim in zagotavljanje njihovih pravic, spodbujanje dobrega pocutja in varnosti mla­dih, spodbujanje socialne pravicnosti terpreprecevanje diskriminacije mla­dih in v družbi na sploh, zagotavljanje dialoga, prevzemanje odgovornosti za mlade in priznavanje meja med poklicnim in zasebnim življenjem (ACT Youth Work, 2023). Participacija mladih ni odvisna le od podpornega odnosa mladinskih de­lavcev. Nanjo sovplivajo številni dejavniki, tako na družbeni makroravni in ravni lokalne skupnosti kot tudi na ravni posameznika, in participacijo spod­bujajo ali zavirajo (Barrett, 2015). Vpraksi lahko prepoznamo najrazlicnejše ovire participaciji, od konkretnih situacij in dejavnosti ter neznanja, nekom­petentnosti ali nepripravljenosti odraslih, da poslušajo, slišijo in upoštevajo mnenje mladih, do kulturnih norm in vrednot terdružbenih razmerij moci in neenakosti (Rutar, 2013). Zato je pomembno, da se mladinske delavke in delavci udeležujejo izo­braževanja in usposabljanja, da lahko možne ovire v posameznem kontekstu ozavestijo in jih zmorejo v praksi premostiti ali prepreciti njihov vpliv, da bi tako mladim lahko zagotovili cim kakovostnejše izkušnje participacije, ki jim bodo osmislile življenje. Problem raziskave Poglavitni namen raziskave je bil preuciti, kako umestiti nov mladinski cen­ter v sosesko. Usmerili smo se na dva cilja, in sicer, kako vzpostaviti mladin-ski centerv soseski na obrobju mesta, kjer ni drugih javnih prostorov za mla­de, in v kakšnih razmerah je mogoce zagotoviti njegovo delovanje oziroma spodbuditi lokalne mlade k sodelovanju in sooblikovanju javnega prostora. Oblikovali smo tri raziskovalna vprašanja: 1. Kako vzpostaviti delovanje novega mladinskega centra v skupnosti? 2. Kako spodbuditi participacijo mladih v mladinskem centru? 3. Kako delovanje mladinskega centra vpliva na skupnost? Metoda Vrsta raziskave Raziskavo smo zasnovali kot študijo primera novega mladinskega centra v skupnosti. Gre za eksplorativno raziskavo, usmerjeno v celovit opis in odkri­vanje spletov znacilnih potekov dogodkov in dejavnosti, možnosti doživljanja in ravnanja v sistemu, tako z vidika izjemnosti kot tipicnosti (Mesec, 2007). Hkrati gre za kvalitativno raziskavo, saj smo z intervjuji vec razlicnih delež­nikov mladinskega centra zbirali izkustveno gradivo v obliki besednih opisov in pripovedi in ga tudi tematsko analizirali. Viri podatkov in udeleženci Virpodatkov je spletna brošura o novem mladinskem centru, z opisom iz­vedbe projekta njegove ustanovitve. Drugi vir podatkov so dnevniški za­pisi dogajanja v mladinskem centru raziskovalke, ki je v njem delala kot prostovoljka. Udeleženci v raziskavi so bili posamezniki iz razlicnih skupin udeležen­cev mladinskega centra: pet mladih, rednih uporabnikov (tri deklice, stare 9 in 10 let, in dva fanta, stara 10 in 15 let), ki živijo v soseski; pet mladinskih delavcev (štiri ženske, en moški), dve iz novega mladinskega centra in trije iz drugih mladinskih centrov; direktorica javnega zavoda in idejna vodja pro-jekta novega mladinskega centra. Merski pripomocki Podatke smo zbirali s pomocjo razlicnih metod: polstrukturiran intervju, sku­pinski pogovorin odkrito opazovanje s popolno udeležbo. Oblikovali smo tri vprašalnike z odprtimi vprašanji za polstrukturirane intervjuje z uporabniki, mladinskimi delavci in direktorico. Nekaj vprašanj je bilo enakih, le slogovno preoblikovanih glede na starost sogovornikov in vlogo v mladinskem centru, druga so se razlikovala po temah, ki smo jih znjimi obravnavali (z direktorico zavoda smo obravnavali prvo raziskovalno vprašanje, z mladinskimi delavci vsa tri, z uporabniki pa drugo in tretje). Za skupinski pogovor z uporabniki smo uporabili tehniko sodelovalno dialoškega raziskovanja pozitivnih znacilnosti sebe, organizacije in okolja delovanja (Cooperrider, Whitney in Stavros, 2008). Skupinski pogovor smo izvedli dvakrat. Vprvem smo postavili široki vprašanji: kaj je uporabnikom všec v mladinskem centru in kaj bi lahko bilo bolje. Vdrugem smo udeležen­ce najprej spodbudili, naj predagajo ideje za manjše projekte, ki bi bili izved­ljivi in bi spodbudili vkljucevanje drugih uporabnikov, nato so nacrtovali iz­vedbo in razmišljali o dilemah, po koncu projekta so še ovrednotili rezultate v razpravi o zadovoljstvu in možnih izboljšavah. Postopek zbiranja podatkov Zbiranje podatkov je potekalo od aprila do junija 2022. Vsi udeleženci in starši mladoletnih so podali pisna soglasja. Vse pogovore smo snemali. Vsi intervjuji so potekali individualno. Intervjuji z direktorico in mladinskimi delavci so trajali med 45 in 60 minut, z uporabniki pa v povprecju 10 minut. Prvi skupinski pogovor je potekalmaja, drugi, ki smo ga izvedli v treh sre-canjih, pa maja in junija. Vobeh so sodelovali razlicni udeleženci, nihce ni so-delovalv obeh, razen ene raziskovalke, ki je bila hkrati udeleženka pogovora (ob vodenju in usmerjanju pogovora je podajala tudi svoje mnenje). Vprvem pogovoru, ki je trajal20 minut, je sodelovalo pet oseb, ena zaposlena in štirje uporabniki, stari med 9 in 11 let, tri deklice in en fant. Vdrugem pogovoru sta sodelovali dve uporabnici, stari 10 in 15 let. Pogovor je potekaltrikrat, prvic smo prišli do ideje za manjši projekt, drugic smo nacrtovali izvedbo in tretjic opravili evalvacijo. Zaradi šolskih obveznosti se starejša uporabnica ni udeležila drugega in tretjega srecanja in ni izpeljala svoje ideje, tako da sta raziskovalka in mlajša uporabnica sami dokoncali celoten potek sodelovalno dialoškega raziskovanja. Ker je cel postopek potekalv mladinskem centru, so bili posredno vpleteni tudi drugi uporabniki, ce so to želeli. Opazovanje s popolno udeležbo je potekalo dva meseca v prostorih mla­dinskega centra, v casu obratovalnih ur, ob ponedeljkih in petkih popoldne.Izvajala ga je ena raziskovalka, prostovoljka v mladinskem centru, ki je vseobiskovalce obvestila o raziskovanju. Med opazovanjem je bila popolnomavkljucena v skupino, prevzela v njej obicajno vlogo mladinske delavke in so-delovala pri aktivnostih. Ob tem je vodila dnevnik o dogajanju in svojih vtisih;vsak zapis je opremila z naslovom, datumom in imenom terdopisala vlogovsakega sodelujocega v mladinskem centru (uporabnik ali mladinski delavec). Postopek analize podatkov Zvocne posnetke intervjujev smo transkribirali. Da bi zavarovali osebne po­datke, smo intervjuje oznacili s šiframi: za mladinske delavce smo uporabili kratico MD, za uporabnike UP in dodali zaporedno crko abecede (od MDA do MDD; od UPA do UPD). Intervjuje smo tematsko analizirali po posameznih raziskovalnih vprašanjih. Vse intervjuje smo kodirali (odprto in osno), le in-tervju z direktorico in skupinski pogovor smo povzeli. Dnevniške zapisnike opazovanja smo za vsak dan razporedili po temah. Rezultati Ustanovitev mladinskega centra Ideja za ustanovitev novega mladinskega centra se je oblikovala na srecanju predstavnikov javnih zavodov z vodstvom obcine. Tam je bila dana informa­cija o možnosti spremembe namembnosti vec odpisanih objektov javnega podjetja. Direktorica javnega zavoda mladinskega centra je predlagala, da jih namenijo za mladinske dejavnosti in tako rešujejo problematiko pomanjka­nja prostorov za mlade. S tem bi tudi upoštevali nacela trajnostnega razvoja. Ob soglasju obcine so razvili dva projekta prenove objektov: v mobilni in sta­cionarni mladinski center. Pri nacrtovanju in izvedbi projekta so se pojavili trije veliki izzivi. Prvi je bil, kam objekt namestiti, ker je precej velik in potrebuje veliko prostora. Pogoj je bil, da stoji v sivi coni na obrobju mesta. Direktorica meni, da je treba ustvarjati nove mladinske centre na obmocjih, ki jih resnicno potrebujejo, kjer ni veliko možnosti in dogajanja za mlade. Glede na to je lokacijo dodelila obcina. Drugi izziv je bil, kako obnoviti objekt, da ne bi vzbujalvideza pro-padle stavbe. Tretji izziv je bil upoštevanje vse zakonodaje. Drugega izziva so se lotili ustvarjalno: objekt naj v prostoru vizualno de­luje kot umetniški objekt; predelava objekta se dogaja na lokaciji, skupaj s prebivalci soseske in kot pocitniški program za otroke in mladino; ime mla­dinskega centra mora nastati v moderiranem procesu, skupaj s prebivalci so-seske; za upravljanje mladinskega centra išcejo partnerje v skupnosti (pov­zeto iz brošure javnega zavoda mladinskega centra). Vizvedbo projekta so vkljucili celotno skupnost, v kateri stoji objekt in ki ji je nov mladinski centernamenjen. To je povecalo možnosti za uspeh. Pomembno je, da lokalna skupnost mladinski center posvoji, saj je koncni cilj projekta, da se javni zavod umakne izprojekta in upravljanje mladinskega centra prevzamejo ljudje iz skupnosti. Tako bi resnicno postalskupnostni center, ki bi bil povezovalni clen okoliških prebivalcev. Pri tem se postavlja vprašanje, kdo je prava oseba za to, da doloceni po­samezniki ali skupine v skupnosti ne bi bile izkljucene, in bi bila pripravlje­na sprejeti odgovornost. Direktorica zagovarja rešitev, da upravljalsko vlogo prevzame vec oseb izrazlicnih generacij. Meni, da mora imeti prostor ele­ment javnosti, da doseže cim vec ljudi in da bi se razlicni ljudje v njem pocu­tili dobro. Direktorica je dejala, da se je treba zavedati, koliko nevidnega dela je za takim projektom. Vloženega je bilo precej truda, še preden je bil projekt odobren. Za uresnicitev je bilo potrebne veliko vztrajnosti, saj so doživljali nenaklonjenost in nezaupanje v projekt. Zato je bilo potrebnega veliko do-kazovanja, da je projekt možno izpeljati. K temu je odlocilno pripomogel že prej uspešno uresnicen projekt mobilnega mladinskega centra. Za izvedbo projekta je bila pomembna podpora razlicnih akterjev, tj. župana, javnega podjetja – donatorja rabljenega objekta, razlicnih strokovnjakov na podrocju gradnje in projektiranja terdrugih ljudi, ki so želeli sodelovati. Dodala je, da na zacetku projekta ne moreš predvideti vseh izzivov, s katerimi se boš srecalna poti, zato je treba sproti reševati probleme. Zacetek delovanja mladinskega centra Po mnenju mladinskih delavcev sta za uresnicitev ideje mladinskega centra potrebna iniciativa in preverjanje ustreznosti nacina dela. Najprej je ideja, potem iniciativa. Nekdo nekaj naredi, sepogleda, ce to funk-cionira, se doloci neki krajši rok, daljši rok, potem se pa na neki tocki odlociš, da boš to skozi fural. (MDA45) Poleg tega je treba preveriti, ali se ideja sklada s potrebo lokalne skupnosti. Jaz bi rekla, da zacneš v lokalni skupnosti pogovor s prebivalci lokalne skup­nosti. Najprej preveriš, ce se tudi njim zdi to potreba. (MDC28) Za ta namen je možno izvesti anketo in jo poslati cim vec ljudem, da dobimo stvarejšo idejo o resnicnosti. Pomembno je pridobiti podporo in zaupanje ljudi v skupnosti za mladin-ski center. Za to je nujna samopromocija lastnega dela. Zaceti je treba torej pri tem, da se znaš predstaviti ljudem, pa povedati, kaj že delaš, in potem pri ljudeh cakati na povabilo, da bodo rekli: »Ej, mi pa rabimo neki takega, kar vi delate.« (MDB42) Veliko casa je treba preživeti z uporabniki in z njimi vzpostaviti odnos, v ka­terem se bodo pocutili varne in se bodo dovolj sprostili, da bodo zaupali svo­je razmišljanje. Pri tem ne smemo pozabiti na prilagodljivost in vztrajnost. Uporabnike je treba vedno poslušati in upoštevati njihove želje. Recimo, s kolegico sva [na drugi lokaciji] en mesec sedela sama, dva uporab­nika. 0 uporabnikov, potem pa kar naenkrat so se pa odlocili prihajati in sva jih imela, ne vem, 20. Ce ne bi takrat hodila dva meseca vsak petek tja, tega ne bi bilo, ne? (MDA60) Vzpostavljanje mladinskega centra v skupnosti je namrec tek na dolge proge, saj ljudje potrebujejo cas, da se navadijo na novosti in prostor posvojijo. Pri vzpostavljanju mladinskega centra je koristna podpora cetrtneskupnosti, mestne obcine, osnovnih šol, društev in športnih organizacij vbližini. Z njimi je dobro ohraniti sodelovanje tudi potem, ko mladinski cen­ter obratuje. Pridobivanje uporabnikov Kako doseci uporabnike in jih prepricati, da zacnejo prihajati v mladinski cen­ter? Mladinski delavci menijo, da se jih pridobi s kakovostnim programom de­javnosti, ki so mladim zanimive in uporabne. To je možno le z odprtim komu­niciranjem z mladimi, s poslušanjem njihovih želja in predlogov, saj se mladiv vsakem mladinskem centru razlikujejo in ni univerzalnega programa, ki bise obnesel povsod. Zagotoviti je treba redno delovanje mladinskega centra. In se mi zdi, da je naša prednost to, da smo ful stalni, da smo skozi tam. Reci-mo, tisti dan v tednu smo na tej lokaciji in smo skoraj vedno, in semi zdi, da nas, za razliko od ostalih, to naredi ful prepoznavne. (MDA55) Da se ljudje navadijo na obiskovanje mladinskega centra, mora biti znan cas izvajanja. Pri opazovanju smo zaznali, da na obisk mladih negativno vpliva že sprememba obratovalnega casa za eno uro. Mladinski center pridobi prepoznavnost tudi z organizacijo dogodkov. Ti zelo pritegnejo mlade, sploh v naseljih, kot je to, ki je geografsko umaknjeno od vseh mestnih prireditev. Mlade lahko pritegnejo v mladinski center sami mladinski delavci, njiho­ve osebnosti. Mislim, da to se pozablja, mladinski delavci morajo biti doloceni karakterji ljudi, ker ne more biti vsak. (MDA50) Zaželeno je, da so dostopni, prijazni, da upoštevajo skupna pravila. Odlocilen dejavnik pri pridobivanju mladih je lahko doberodnos z osnov-no šolo. Da greš mogoce na roditeljski sestanek, ker so dostikratstarši odlocevalci, da mladi lahko pridejo. Pa tudi, da greš po razredih predstavljat. Najboljše je oboje. Mogoce tudi kake kontakte imeti, da imaš kakega informatorja, da on potem širi besedo. (MDD37) Tudi mladi uporabniki lahko predstavijo mladinski center vrstnikom. Potem pa »nahajpat« neko skupinico mladih, ali preko aktivnosti, ki jih po­nujaš, ali preko tega, da jim predstaviš, kaj lahko pa oni ustvarijo šepoleg teh aktivnosti. In potem gradiš, en po en. (MDD32) Odnosi z okolico Mladinski delavci so poudarili, da je zelo pomembno imeti vzpostavljen do-berstik z vsemi prebivalci skupnosti, v kateri deluje mladinski center, ne le stistimi, ki jim je center ciljno namenjen. Dobre odnose z okoliškimi prebivalcije možno graditi z druženjem in osebnimi stiki. To pomeni, da se mladinskidelavci ljudem predstavijo kot posamezniki, osebno, ne kot mladinski delavci. Ampak ne v smislu, kdo smo mi kot organizacija, ampak kdo sem jaz, od kje je moja familija konec koncev, a ne? Kerse tudi dosti »zbondajo« glede na to, ali si Balkanec ali nisi Balkanec. (MDB45) Pomembno je tudi poudariti skupno dobro. Tak skupnostni moment je, ker se mi zdi pomembno ozavešcati, da smo vsi mi pomembni za to, da bodo imeli mladi boljšo prihodnost. (MDD31) Da bi ljudje sprejeli mladinski centerkot del skupnosti, jetrebapoznati njenenavade. Ful bolj zaupajo, ce njihov jezik govoriš. In to je ena stvar, ki je ful pomemb­na: ko vstopaš v skupnost, da se jim približaš tam, kjer oni so. (MDB46) Kot njihovi gostje moramo sprejeti njihova pravila in ne vsiljevati lastnih. Na primer, prostovoljka v mladinskem centru poroca, da vedno, ko organizira piknik, razmišlja, kaj bi si želeli uporabniki, cesa so oni vajeni, kaj bi si sami pripravili; zato pecejo cevapcice, ceprav je sama vegetarijanka. Odnosi z okolico mladinskega centra so pomembni za sobivanje. Tudi s starši imamo nek odnos. Na zacetku so nas malo grdo gledali, zdaj pa že delijo pecivo, kavo, si delimo klopco. (MDA57) Tudi prebivalci pripomorejo k delovanju mladinskega centra. Potem pa so zavezniki vsi ljudje, ki vsaj malo štekajo, kaj delamo. Vsaka tista mamica, ki prinese piškote pa kavo, vsak otrok, ki prineseod doma 5 jajc, vsak, ki prinese liter vode al pa šalice, ki nam jih manjka. (MDB50) Možne pasti Pri odpiranju mladinskega centra je treba biti pozoren na to, da dejavnosti niso namenjene same sebi, pri izvajanju dejavnosti pa je treba biti prilagodljiv. To, da ni samo sebi namen, plus na drugi strani, da nisi prevec previden, da ne nacrtuješ prevec in pac greš in sprobaš ene stvari in vidiš, ce delujejo. (MDA58) Ne smemo vsiljevati svojega mnenja in prezreti potreb ljudi v skupnosti. Pozorni moramo biti predvsem na potrebe skupnosti. Res raziskati to in se odzivati na te potrebe. Pasti so pa naša miselnost, kaj mi mislimo, da soseska potrebuje.(MDB47) Tudi obupati ne smemo prehitro. Pa to, da je vcasih treba ful enih sredstev, da se sploh kaka stvar kam pre­makne, da ne obupaš, da ne greš dvakrat nekam in receš, to ni to. (MDA59) Poleg tega je treba upoštevati roke oddaje porocil, saj je od tega lahko odvis-no financiranje mladinskega centra. Delovanje mladinskega centra Vrste dejavnosti Najpogostejše dejavnosti v novem mladinskem centru so, po mnenju mladin­skih delavk in delavcev, pogovarjanje, igranje družabnih iger, ucenje, razlicne vrste športa, kuhanje, ustvarjanje in sprošcanje. Nekateri so omenili dejav­nosti, ki so specificne za druge mladinske centre, tj. igranje glasbil, glasbene delavnice, ucenje tujih jezikov, razstave, delavnice z aktivisticnimi temami, organizirani pogovori o duševnem zdravju. Podobne dejavnosti so navedli tudi vprašani uporabniki. Velikokrat ustvarjamo, kuhamo, vse skupaj. (UPB4) Tudi v projektu barvanja starih belih majic (v okviru sodelovalno dialoškega raziskovanja) smo imeli piknik. V evalvaciji so udeleženci aktivnost zelo po­hvalili, ker so lahko ustvarjali, kuhali in jedli, se pravi izvajali dejavnosti, ki so jim najljubše. Vskupinskem pogovoru so uporabniki poudarili, da najraje vidijo, da nekaj delajo, kuhajo, se igrajo družabne igre in ustvarjajo. Povedali so še, da bi se raje manj pogovarjali in imeli vec športnih dejavnosti. Razlogi za obisk Po mnenju mladinskih delavk in delavcev je sprostitev najpogostejši razlog za obisk mladih v mladinskem centru. Vtem prostoru se mladi dobro pocuti­jo, dobijo obcutek, da je nekomu mar zanje. Prihajajo tudi zaradi družbe dru­gih mladih in zaposlenih, študentov in prostovoljcev. Vmladinskem centru imajo razlicne možnosti pridobivanja izkušenj in znanj ter si želijo aktivno sodelovati, zato je pomembno, kakšne so dejavnosti v mladinskem centru in ali so dostopne (financno in prostorsko). Nekateri prihajajo, da preganjajo dolgcas ali zaradi radovednosti. Lahko se informirajo o številnih možnostih za mlade. Nekateri si želijo zaupati lastne izkušnje z drugimi ali uresniciti svoje želje in ambicije tersvoj cas osmisliti. Vmladinskem centru dobijo tudi podporo pri reševanju osebnih težav. Tudi uporabniki so navedli sprostitev in zabavo med razlogi za obisk mla­dinskega centra. Ker mi je tukaj zabavno, nikoli nam ni dolgcas, vedno nekaj delamo. (UPC2) Radi prihajajo, kerso aktivnosti pestre in spoznajo kaj novega. Pa tudi, da se lahko družijo in ker so zaposleni in prostovoljci prijazni. V skupinskem pogo-voru so povedali, da zelo radi prihajajo, ker lahko pecejo palacinke in so pri tem samostojni. Pa zato, ker lahko ustvarjajo. Vloga uporabnikov Po mnenju mladinskih delavcev je pomembna vloga uporabnikov podajanje lastnih predlogov. Mlade se proba spodbujati, da so cim vec aktivni, da tudi sami sodelujejo, predlagajo, pomagajo, še koga pripeljejo. (MDA3) Prizadevajo si, da bi uporabniki pomagali pri raznih aktivnostih, da bi skrbeli za center in za druge. Omenili so tudi sodelovanje in širjenje glasu o mladin­skem centru tako, da povabijo vanj svoje prijatelje. Uporabniki vidijo svoj najvecji prispevek v skrbi za prostor. Recimo, cistila sem za otvoritev pa kdaj, ko je konec že, pomagam noter znesti stvari. (UPA6) Skrbijo predvsem tako, da pomagajo pri pospravljanju, popravljanju in izde­lovanju novih pripomockov. Skrbijo za ljudi v mladinskem centru in skup­nosti. Pomagajo si med seboj, kuhajo drug za drugega, pospravijo za drugimi. Primer skrbi za prostor smo videli tudi med opazovanjem. Ko smo prišli v ponedeljek v mladinski center, so bila prva vrata odprta, notranjost pa pocec­kana s krednimi flomastri. Dve redni uporabnici, stari 9 in 10 let, sta se brez obotavljanja lotili cišcenja. Spodbude mladim k aktivni udeležbi Mladinski delavci spodbudijo aktivno udeležbo mladih tako, da jim omogoci­jo izvajanje projektov oziroma sodelovanja pri njih. Omenili so še ti. mladin­sko pobudo. Mladinska pobuda je ful fajn, ker jih lahko mi kot koordinatorji odobrimo v znesku do 100 evrov. To je res, da gre najbolj na to, da mladi, ki so v mladin­skem centru, sami predlagajo, da se ucijo po eni strani aktivne participacije, po drugi strani pa pac, da vidijo, koliko imaš ti možnosti, koliko je kaj mogo-ce v lajfu. (MDD15) Mlade spodbudijo k aktivnosti tudi s predstavitvijo možnosti napredovanja v razlicnih vlogah v mladinskem centru. Dva mladinska delavca sta opisala lastno izkušnjo, ko sta se mladinskemu centru sprva prikljucila kot prosto­voljca in nadaljevala pot sodelovanja od študenta do redno zaposlenega. Po-doben primer se je zgodil tudi v novem mladinskem centru. Ko je 18­letni uporabnik izvedel za možnost prehajanja vlog, se je želel preizkusiti v vlogi prostovoljca. Aktivnost mladih spodbudijo že s tem, ko jih poslušajo in vkljucujejo. Ful sledimo mladim, pa smo samo tam zanje, ali pa so oni za nas, ali pa sku­paj.(MDA12) Tudi njihove želje upoštevajo. Tudi poslušamo, kaj jim je zanimivo, ne samo nekaj, kar mi mislimo, da bi bilo ful dobro. Velikokrat se ujamemo v to zanko, da jaz kot koordinatorka predvidevam, kaj bo mladim ziher ful dobro.(MDC18) Mlade spodbudi k aktivnosti tudi medvrstniško sodelovanje. Ker ste tudi prostovoljci in študentje vrstniki na nek nacin, gre tudi za med-vrstniško sodelovanje in … vi ful lažje približate te teme. (MDB20) Mladinski delavci in delavke mlade aktivirajo s tem, ko so sami aktivni, da jim pokažejo zgled. Med opazovanjem smo zaznali, da se je uporabnica najprej udeležila dveh vodenih ustvarjalnih delavnic, ob spodbudi k nacrtovanju projekta pa je zasnovala barvanje majic in ga samostojno izvedla in v njem zelo uživala. Pomembno je še mlade informirati o tem, kaj jim je na voljo; hitro uresni-citi ideje, preden izgubijo zanimanje; graditi odnose med ekipo zaposlenih, študentov in prostovoljcev. To vzbuja dobro razpoloženje in izboljšuje funk-cionalnost timskega dela. Vplivi participacije mladih na skupnost Pred postavitvijo objekta za namen mladinskega centra v sosesko na tem mestu ni bilo nicesar. Po pricevanju starejših domacinov je ta del veljalza »nevarno sosesko«, kamor naj mladi ne bi zahajali. Dva uporabnika sta po­vedala, da sta se že prej zadrževala tukaj, saj živita v bližini in sta se sem pri­hajala igrats prijatelji. Eden od njiju je povedal, da je mladinski center zdaj zbirna tocka za ljudi. Všec mi je bilo, da je bilo dosti vec interesa, kakorsem pricakoval. Ta nova igrala pa ta objekt z mladinskim centrom je privabil dosti novih otrok, ne samo iz naselja, ampak tudi od tam dol. Pa tudi vem, da sem prihajajo tudi, ko vas ni, pridejo tle gorse igrat, starši pa gledajo, ne vem, ce veste to, pac pridejo sem. Pa tudi mi vcasih pridemo tako ponoci sem gor. Ko sevidijo zvezde, gledamo zvezde. (UPD7). Uporabnice prej niso hodile na ta kraj, ker ni bilo tu nic za poceti, in naselja tako rekoc niso poznale. Zaradi novega objekta z mladinskim centrom so za-cele hoditi v ta del naselja. Ne, ko ni bilo tega, me ni bilo tukaj. Zato ne vem, kaj je bilo prej tukaj. (UPC4) Eni jetukaj boljše kot pet minut stran, kjer sama živi, ker je bolj urejeno, vec je igral, saj je bila soseska ob nastanku mladinskega centra v celoti prenovlje­na. Uporabnik je dodal, da so bili pred prenovo soseske in odprtjem mladin­skega centra vsi v hišah, zdaj pa je veliko vec življenja na ulici. Uporabniki so povedali, da so spoznali nove ljudi, vecinoma vrstnike pa tudi starejše. Od mlajših eno punco pa enega fanta. Od starejših nikogar. Gospoda s kužko-ma sem spoznala. (UPA9) Omenjeni gospod je med redkimi odraslimi, rednimi obiskovalci mladinske­ga centra. Vsi uporabniki, razen enega, so dejali, da imajo obcutek, da se lahko zane­sejo na ljudi v soseski. Ja, zakaj pa ne, enostavno greš vprašat: »A lahko to pa to?« Pa selahko potem nekaj dogovorimo. (UPC10) To se je potrdilo tudi pri izvajanju lastnega projekta, ko je šla 10­letna idejna vodja prosit za led gospo, ki je ni poznala, in ga je dobila. Razprava Vštudiji primera novega mladinskega centra v obrobni soseki mesta smo podobrem letu delovanja z direktorico javnega zavoda, mladinskimi delavci inmladimi uporabniki raziskovali procese vzpostavljanja delovanja novega mla­dinskega centra in spodbujanja mladih k prevzemanju aktivne vloge v njemter evidentirali spremembe v življenju skupnosti. Pri obeh ciljnih usmeritvahmladinskega dela – mreženje v skupnosti in znotraj mladinskega centra – se je za kljucni element vodenja interakcij pokazal dialog. Zanj so bili odgovornimladinski delavci, ki so pri svojem ravnanju zavezani nacelom participacije,da omogocijo enakovredno sodelovanje med razlicnimi ljudmi, tako v mladin­skem centru kot v skupnosti. Te prvine dela zmladimi poudarjajo tudi drugiraziskovalci participacije mladih v obšolskih dejavnostih (npr. Checkoway inGutiérrez, 2006; Gril, Klemencic in Autor, 2009; Kiilakoski, 2020). Raziskava je tudi pokazala, da procesi participacije v skupnosti dosežejo želene cilje: podpora razlicnih deležnikov in sprejemanje mladinskega centra med lokalnimi prebivalci, povezanost in zaupanje med ljudmi v skupnosti pa tudi oživljanje javnega prostora v skupnosti (ki je prej veljalza nevarnega). Podobne vplive na razvoj skupnosti kažejo tudi druge raziskave participaci­je mladih v skupnostnih programih (Brennan, Barnett in Lesmeister, 2007; Cicognani in Zani, 2015; Ramey idr., 2018). Pri opisovanju participacije v skupnosti in dela z mladimi v mladinskem centru so sogovorniki v raziskavi razkrili nekatere ucinkovite nacine vodenja interakcij. Ustanovitev novega mladinskega centra je mogoca le, ce že pri za­snovi ideje pobudniki sodelujejo z javnimi zavodi, gospodarskimi in drugimi organizacijami v obcini, za njeno uresnicitev pa je kljucna podpora lokalnih oblasti. Ceprav ima taknacin delovanja mladinskega centra zakonsko pod-lago (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, 2010), je raziskava pokazala, da si je treba za podporo drugih deležnikov v obcini vztrajno priza­devati za dialog, prevzeti pobudo in dokazovati kredibilnost izvajalcev mla­dinskega centra z dosedanjim delom. Nenehno prevzemanje pobude za dialog z razlicnimi organizacijami v skupnosti (lokalnimi šolami, športnimi in drugimi društvi) in predvsem s prebivalci je uspešen nacin uresnicevanja ideje tudi na sami lokaciji. Pri tem si je treba prizadevati za vzpostavljanje dobrih odnosov, da okolica sprejme mladinski centerza svojega. Zato je treba programsko zasnovo mladinskega centra usklajevati z zaznanimi potrebami prebivalcev in z njimi vzpostaviti oseben stik, ki temelji na poudarjanju skupnega dobrega, na predstavitvah preteklih izkušenj in dosežkov mladinskega dela kakor tudi na osebnih vrli­nah mladinskih delavcev v pristnih medosebnih odnosih. Le tako si namrec lahko pridobijo zaupanje med prebivalci. Delovanje mladinskega centra mora biti od zacetka usmerjeno v odprto komunikacijo in sprejemanje prispevkov lokalnih prebivalcev, posebej mla­dih, tako pri oblikovanju prostora kot programa dejavnosti. To skupaj z red­nim urnikom obratovanja, vztrajnostjo in prilagodljivostjo mladinskih delav­cev in delavk omogoca sobivanje in sodelovanje s skupnostjo. Dolgorocno uspešnost mladinskega centra zagotavlja participativno de­lovanje mladinskih delavcev in delavk: pri vseh aktivnostih je treba izhajatiiz potreb in pricakovanj ter navad lokalnih prebivalcev in se jim prilaga­jati, sprejemati njihove pobude in jih vkljucevati v dejavnosti teraktivnospodbujati obiskovanje mladinskega centra (s promocijo mladinskega cen­tra na šolah in v vrstniških skupinah mladih terz organizacijo dogodkov vsoseski). Program dejavnosti v novem mladinskem centru je usklajen s potrebami in željami uporabnikov, kot dokazujejo enaki razlogi za obiskovanje, ki so jih navajali mladi in mladinski delavci: pritegnejo jih zabavne, raznovrstne in ustvarjalne dejavnosti, ki omogocajo sprostitev v družbi vrstnikov in mladin­skih delavcev. To so poglavitni motivi za obiskovanje mladinskih centrov tudi drugod (Geidne, Fredriksson in Eriksson, 2016). Upoštevanje želja mladih se kaže tudi v usklajenem porocanju mladih in mladinskih delavcev o vsebinah dejavnosti v novem mladinskem centru – družabne in športne igre, ustvarjalne delavnice, kuhanje, pogovori. Prav zaradi prilagajanja potrebam mladih se dejavnosti razlicnih mladinskih cen­trov razlikujejo, hkrati pa se umešcajo na tista podrocja dejavnosti, ki opre­deljujejo kakovostno preživljanje prostega casa (Gril, 2011; Mreža Mama, b.d.; Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, 2010). Mlade spodbudijo k aktivnemu sodelovanju v novem mladinskem cen­tru: zgledi ravnanja mladinskih delavcev in vrstnikov; možnost za izražanje mnenj, idej in predlogov za dejavnosti v pogovorih (npr. s tehniko sodelo­valno dialoškega raziskovanja); prilagajanje dejavnosti v skladu znjimi; za­gotavljanje podpore pri izvedbi lastnih projektov in skupne evalvacije teh projektov; informiranje o možnostih nadaljnjega vkljucevanja v delovanje mladinskega centra v cedalje odgovornejših, cedalje bolj vodstvenih vlogah. Zaupni odnosi med mladinskimi delavci in mladimi zagotavljajo varno okolje za preizkušanje idej, omogocajo ucenje skupaj z vrstniki in jamcijo podporo odraslih. Te tri znacilnosti mladinskega centra so kljucne za aktivno participacijo mladih (Strobel idr., 2008). Ceprav so mladi uporabniki vecinoma še otroci, so v novem mladinskem centru vse pogosteje v aktivnih vlogah pomocnikov in sodelavcev pri dejav­nostih. Znajdejo se v vlogi skrbnikov prostora, nekateri tudi v vlogi vodilnih akterjev svojih prostocasnih dejavnosti (kot kaže lastni projekt uporabnice, izveden v casu raziskave). Torej je že otroke mogoce vkljuciti v vse faze de­lovanja skupaj z vrstniki, od ideje in nacrtovanja do izvedbe ter evalvacije. To ustreza najvišjima stopnjama Hartove lestvice participacije (Hart, 1992). Participacije mladih v projektih v skupnosti, ki bi povzrocili družbene spremembe in jim okrepili željo po vecji družbeno­politicni angažiranosti, pa v tem mladinskem centru nismo zasledili, najbrž zato, ker ga vecinoma obiskujejo otroci in mlajši mladostniki, ki jih družbena vprašanja še ne za­nimajo in se z njimi ne poistovetijo tako kot starejši mladostniki. Za vecjo vkljucenost starejših mladostnikov si bodo morali v tem mladinskem centru še prizadevati. Sklep Skupnostni prostori za mlade so pomembni akterji pri socializaciji mladih. S spodbujanjem aktivne participacije mladih in s sodelovanjem s prebivalci in razlicnimi deležniki v lokalnem okolju (šole, društva, zavodi, organizacije, obcina) v celotnem procesu ustanavljanja, nacrtovanja in delovanja mladin­skega centra lahko z mladinskim delom pripomoremo k solidarnosti in so-delovalnim odnosom med ljudmi ter mladim povecujemo samozavest, zna­nje in pogum za delovanje in vkljucevanje v družbo ter jim s tem pomagamo osmisliti življenje. Viri ACT Youth Work (2023). Code of ethical practice: a framework for safe, ethical, and profes­sional youth work practice in the ACT. Pridobljeno 10. 9. 2024 s https://www.youthcoa­lition.net/wp-content/uploads/2023/03/ACT-Youth-Work-Code-of-Ethical-Practice.pdf Agans, J., Champine, R., DeSouza, L., Mueller, M., Johnson, S., & Lerner, R. (2014). Activity involvement as an ecological asset: profiles of participation and youth outcomes. Jour­nal of Youth and Adolescence, 43, 919–932. DOI: https://doi.org/10.1007/s10964-014­0091-1 Barrett, M. (2015). An integrative model of political and civic participation: linking the mac­ro, social and psychological levels of explanation. V M. Barrett, & B. Zani (ur.), Political and civic engagement: multidisciplinary perspectives (str. 162–187). Hove, New Yourk: Routlege. Bower, M., Donohoe-Bales, A., Nguyen, A., Smout, S., Boyle, J., Barrett, E., Partridge, S., Man-doh, M., Simmons, M., Valanju, R., Yan, F., Ou, C., Meas, D., Guo, K., Mautner, D., Hadaya, I., Rose, D., & Teesson, M. (2023). Mental health and wellbeing outcomes of youth par­ticipation: a scoping review protocol. PLOS ONE, 18, 10. DOI: https://doi.org/10.1371/ journal.pone.0293006 Brennan, M., Barnett, R., & Lesmeister, M. (2007). Enhancing local capacity and youth in­volvement in the community development process. Community Development, 38(4), 13–27. DOI: https://doi.org/10.1080/15575330709489816 Checkoway, B., & Gutiérrez, L. (2006). Youth participation and community change. Journal of Community Practice, 14(1–2), 1–9. DOI: https://doi.org/10.1300/J125v14n01_01 Cicognani, E., & Zani, B. (2015). Social and psychological factors influencing political and civic participation: a psychosocial perspective. V M. Barrett, & B. Zani (ur.), Political and civic engagement: multidisciplinary perspectives (str. 124–145). Hove, New Yourk: Routlege. Cooperrider, D. L., Whitney, D., & Stavros, J. M. (2008). Appreciative inquiry handbook: for leaders of change (2. izdaja). Oakland: Berrett-Koehler Publishers. Eisman, A., Stoddard, S., Bauermeister, J., Caldwell, C., & Zimmerman, M. (2017). Trajectories of organized activity participation among urban adolescents: associations with young adult outcomes. Journal of Community Psychology, 45(4), 513–527. DOI: https://doi. org/10.1002/jcop.21863 Geidne, S., Fredriksson, I., & Eriksson, C. (2016). What motives are important for participa­tion in leisure-time activities at Swedish youth centres? Health Education Journal, 75(8), 972–985. DOI: https://doi.org/10.1177/0017896916644001 Gril, A. (2011). Kako spodbuditi aktivno udeležbo mladih v mladinskih centrih? V M. Ku-har, & Š. Razpotnik (ur.), Izzivi mladinskega dela, Zbirka Socialno pedagoške teme, 9, 200–217. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Gril, A., Klemencic, E., Autor, S.(2009). Udejstvovanje mladih v družbi. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Hart, R. (1992). Children's participation: from tokenism to citizenship, Innocenti Essays Re­port Card 16, Florence: UNICEF. Pridobljeno 10. 9. 2024 s https://www.unicef-irc.org/ publications/pdf/childrens_participation.pdf Kiilakoski, T. (2020). Perspectives on youth participation. European Union & Coun­cil of Europe: Youth Partnership. Pridobljeno 10. 9. 2024 s https://pjp-eu.coe.int/ documents/42128013/59895423/Kiilakoski_Participation_Analytical_Paper_fi­ nal%252005-05.pdf/b7b77c27-5bc3-5a90-594b-a18d253b7e67 Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (1989). Pridobljeno 10. 9. 2024 s https://www.unicef.si/projekti-v-sloveniji/zagovornistvo/konvencija-o-otrokovih-prav­ icah Lansdale, G. (2010). The realisation of children’s participation rights, critical reflections. V B. Percy-Smith, & N. Thomas (ur.), A handbook of children and young people’s participation: perspectives from theory and practice (str. 11–23). DOI: https://doi. org/10.4324/9780203871072 Larson, R., & Wood, D. (2006). Positive development. V L. R. Sherrod, C. A. Flanagan, R. Kass-imir, & A. K. Syvertsen (ur.), Youth activism: an international encyclopedia (str. 479–485). Westport, CT: Greenwood Publishing. Mesec, B. (2007). Metodologija raziskovanja v socialnem delu 2: študijsko gradivo (2. izdaja). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Mreža MaMa (b.d.). Pridobljeno 10. 9. 2024 s https://www.mreza-mama.si/o-zavodu/ Ramey, H., Lawford, H., Rose-Krasnor, L., Freeman, J., & Lanctot, J. (2018). Engaging di­verse Canadian youth in youth development programs: program quality and com­munity engagement. Children and Youth Services Review, 94, 20–26. DOI: https://doi. org/10.1016/J.CHILDYOUTH.2018.09.023 Rutar, S. (2013). Poti do participacije otrok v vzgoji. Koper: Univerza na Primorskem, ZRS, Znanstvena založba Annales. Shier, H. (2001). Pathways to participation: openings, opportunities and obligations. Chil­dren & Society, 15(2), 107–117. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/chi.617 Strobel, K., Kirshner, B., O'Donoghue, J., & Mcl aughlin, M. (2008). Qualities that attract ur­ban youth to after-school settings and promote continued participation. Teachers Col­lege Record: The Voice of Scholarship in Education, 110(8), 1677–1705. DOI: https:// doi.org/10.1177/016146810811000805 Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (2010). Ur. l. RS, št. 42/10 in 21/18.