Posamezna Številka Din 1-50. Št. 57. V Ljubljani, v petek 7. marca 1924. Poštnina v gotovini. Leta L * mim ; i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | f Mesečna naročnina: f l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. ; 0................ □ Neodvisen političen list. --------------n—----------- Uredništvo: Wolfova ulica St. 1/1. — Telefon 213. Upravaištvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. \ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? J Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. i □........................................................ Š Beseda o sv©d©d!i 1 Hsstop ©pozicilc&Bialtiešja blolc?^ Ko je prišel kmalu po svojem kronanju kralj Peter v šuinadinsko vas, ga ie nagovoril kmetski veljak s približno sledečimi besedami: »Predober si z narodom, kralj. Preveč mu daješ svobode, zakaj naš narod ni tej svobodi dozorel in zato jo napačno uporablja. Za narod je edina rešitev trda roka, ki ga bo vladala in silila, da dela tako, kakor je prav za njegovo blagostanje.« Tedaj je odgovoril s prijateljskim nasmehom naš veliki kralj Osvoboditelj: »Motiš se, prijatelj. Svobode nima nikdar noben narod preveč. Nič zato, če je takoj ne razume, toda svoboda se da doumeti le v svobodi.« In pri neki drugi priliki je dejal naš svobodoljubni kralj:. »Posebnost svo-t>°de je, da ne pride nikdar nakrat, temveč vedno le polahkoma. Toda zato ie njena zmaga nevzdržna.« Na te plemenite besede kralja Petra smo se nehote spomnili, ko čujemo našo ^egano javnost le prepogosto povdar-'j®Ni da ni za naš narod im za našo dr-druge rešitve, ko trda roka, ki pa o° seveda pravično vladala. In kar je najbolj čudno in najbolj žalostno, je to, da povdarjajo umestnost diktature ravno oni, ki se sicer radi ponašajo s svojo demokratično firmo. Ob Priliki prihoda radičevcev v Beograd in navidezno brezizhodnih posledic, ki bi jih mogel roditi ta prihod, je govorjenje o diktaturi posebno priljubljeno. Navidezno ima to govorjenje tudi vse Polno upravičenosti, v resnici pa je naj-grši strup, ki se ga more nuditi javnosti. Res je na eni strani, da bi moralo v tistem hipu biti vse dobro, ko bi prišel na vlado absolutist, ki hoče samo dobro in ki je v stanu samo dobro tudi izvesti. Ampak še bolj je res, da na svetu še ni bilo moža, ki bi ustvarjal kot absolutist samo dobro. Nasprotno so vsi diktatorji s krvjo zarisali svojo sled v zgodovini in samo resnični demokrati z lastno krvjo utrdili blagostanje ljudstva. Dokazov za to ni treba omenjati, ker jih poz/na tudi analfabet v zgodovini. Za naš jugoslovenski narod pa je govorjenje o potrebi diktature naravnost sramotno. Naš ponos je, da mi, v nasprotju le s premnogimi narodi, ne poznamo nesvobodnega kmeta in da je vse naše osvobojenje pribojevano ravno od najširših plasti naroda. Govoriti o narodu, ki je zlomil z lastno silo turško robstvo, ki je vzdržal najtrše pritiske aadmočnih narodov, ki se je po Albaniji s Kajmakčalanom postavil v prvo vrsto herojskih narodov, da je zanj edin spas diktatura, tako govorjenje je — profa-nacija našega naroda. Res je, da so le premnogi od nas pojmovali. svobodo kot razuzdanost in res je, da še danes večina našega naroda ne pojmuje, da pomeni svoboda delo, da je protivno svobodi vsako zapravljanje, toda nobena stvar se ne izvrši čez noč, najmanj pa svoboda, ki je krona vseh človeških pridobitev. Še manj pa je pričakovati, da bi se mogla svoboda nakrat udomačiti pri nas, ko jej ni dorasla ravno inteligenca, ki je naraven učitelj naroda. Naša inteligenca gleda po veliki večini narod ravno tako, ko tisti domišljavi in neresni oče, ki zameri svojemu otroku, če pade ali če že s prvim letom zna govoriti. Kakor je za otroka živahnost znak zdravja, tako je tudi za narod znak zdravja njegova otroška divjost. Samo to divjost pa pokazuje Qaš narod. , . Iz avstrijskih časov je vajena naša inteligenca na malomeščansko točnost, ZTlntk na filistrstvo, in po petih leti! vo,ine *er P° Petih preobratnih lvJi se„.^e m°2la vživeti v povo svo-staiH^ xVlienie- Posledica tega je, da je in ri!' t’e?-rav PD krivici> Preskakbvana roke n v *x. nima ve^ °ne močne svobod* ,L .a njene Privilegije. Toda »ijev in uv«Sk?! raVtll° odpravo Privile-pa naša i£Lamerilfnizma- Za t(*a delavstvo ni še manj pa naše »zlo« svobode ien0’ in odtod vse i* J?* ^ e!10 bi ^Pomnili. Slab in drag e naš parlamentarizem, toda vseeno v črta navz*°r- Kdo pa jamči, da bo naš diktator ravno naj-bdjil v narodu in kdo bi tvegal izročiti Predavec s pooblastili radičevcev v Beograd, 6. marca. (Z) Danes zjutraj je dospel ob 7. uri v Beograd podpredsednik hrvatske republikanske seljačke stranke Josip Predavec. Ob 9. je prišel v narodno skupščino, a takoj odšel v muslimanski klub. Nemudoma je bil pozvan tudi dr. Korošec, pa so potem Predavec. dr. Korošec in dr. Spaho imeli konferenco do pol 12. ure. Približno ob 11. uri se je sestal dr. Korošec na krajši čas z Davidovičem in ga obvestil o prihodu Predavca. Davi-dovič dopoldne ni prisostvoval skupni konferenci, ker je bila seja ožjega glavnega odbora in poslanskega kluba demokratske stranke. Beograd, 6. marca. (Z) Predavec je prinesel s seboj 32 pooblastil, ki bi naj bila še danes izročena predsed-ništvu narodne skupščine. Po informacijah muslimanskega kluba so bila štiri pooblastila poslana na naslov dr. Korošca. Jutri bi naj dospel en poslanec Radičeve stranke v Beograd z nadalj- Beogradu. njimi 20 pooblastili, tako da bi radi-čevci izročili vsega skupaj 56 pooblastil v verifikacijo. Beograd, 6. marca. (ML) Vlada je ves dan razpravljala o novem položaju, ki je nastal s prihodom radičev-skega delegata Predavca v Beograd. Pretresali so vsestransko težavni položaj, v katerega je prišel kabinet. Vlada je vzela v razmotrivanje razne kombinacije. Izid seje se drži tajno. Seja ministrskega sveta je trajala pozno v ncč in se jutri nadaljuje. Vlada še vedno ne veruje v uspeh opozicijskega bloka, ker smatra, da se bo razšel, zlasti ker posamezne opozicijske stranke ne bodo ostale solidarne. Kabinet se bo po položaju opredelil. Kakor se doznava, upajo radikali, da bodo po sprejetju proračuna zbornici, kar se zgodi brez radičevcev, dobili vseeno mandat za sestavo nove, volilne vlade. DemoM upajo na poslovno vlado. Beograd, 6: marca. (ML) Demokratski klub je popoldne nadaljeval sejo do 8. ure zvečer. Debata je potekla popolnoma v redu* in mirno. Govorili so poslanci dr. Kumanudi, Timotijevic, Wilder, Popovič, Pačič in drugi. Klub je sklenil, da se mora vprašanje opozicijskega bloka popolnoma v vseh podrobnostih pretresati. Potem naj vsak poslanec podpiše svoje mnenje in se izjavi o bloku, da se ne bo potem eden ali drugi izgovarjal, da se ne strinja s stvarjo. Vsi govorniki, ki so tekom dneva povzeli besedo, so se izjavili z,i-biok. Demokrati so oficijelno izjavili, da je opozicijski blok sklenjena stvar iti da ni njegova misel nikjer naletela na odpor. Zanj je tudi Svetozar Pribiče-vič in vsi njegovi pristaši. Dr. Križman je poslal zagrebškim listom posebno izjavo o bloku. Odprto je le še vprašanje taktike, ki pa ne bo nikjer naletela na ovire. Pribičevič pristaja na opozicijski blok, 1. ker blok ne sestavi volilne, am- pak poslovno vlado, 2. ker se ne bo bodoča vlada izjavila za revizijo vidovdanske ustave in bo šla preko nje, to pa zato, da ne nastanejo komplikacije ?n pa ker itak ne bi imela posebnih koristi, že radi tega, ker je treba najprej vreči sedanji kabinet in pride lahko na vrsto kasneje, ko bo narodna skupščana pokazala. da je delazmožna, 3. ker Pribičevič osebno noče vstopiti v kabinet, in 4. ker ne zahtevajo radičevci zase nobenega ministrstva in tudi ne marajo biti v novi vladi zastopani, ampak io hočejo le podpirati. Jutri bo demokratski klub nadaljeval sejo. Nanjo so bili brzojavno pozvani vsi poslanci. Pričakuje se, da bo na jutrišnji seji izgotovljena izjava demokratskega kluba o opozicijskem bloku. Jutri popoldne se, kakor računajo, podpiše protokol sporazuma med po-edinimi strankami opozicijskega bloka, nakar pridejo takoj Radičevi poslanci v Beograd. Izjava podpredsednika HRSS. Stališče zemljoradniškega kluba. Beograd, 6. marca. (ML) Podpredsednik HRSS Predavec je podal danes vašemu dopisniku sledečo izjavo: »Pooblastil svojih tovarišev, ki sem jih prinesel s seboj iz Zagreba, nisem mogel danes izročiti narodni skupščini iz tehničnih težkoč, ker demokrati še niso končali svojega posvetovanja in se danes ni mogla vršiti plenarna seja opozicijskega bloka. Poverilnice izročim jutri. Na vsak način je gotova stvar, da se predlože parlamentu v verifikacijo. Ni izključeno, da odpotuje še nocoj iz Zagreba dr. Maček ali dr. Krnjevič, ker je jutrišnji dan odločilen za blok. Z zemljoradniki, s katerimi sem govoril, stoji stvar dobro. Sploh moram nagla-šati, da je blok pozitiven. Morda ostanem v Beogradu še pojutrišnjem, ako bo potrebno. Zelo nas preseneča in ozlovoljuje dejstvo,. da radikali izrabljajo naše izjave o Makedoniji. Ali ne smemo tudi mi govoriti o Makedoniji, ker smo v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev? Kakor imajo radikali pravico, da postavljajo svoje kandidate na Hrvatskem, tako jih smemo tudi mi v Makedoniji, ker smo, kakor to oni vedo in povsod naglašajo, edinstvena država.« G. Predavec je govoril o vsem, kar je storil v Beogradu. Dejal je, da je dobro sporazumeti, se z demokrati, ker je g. Pribičevič lojalen in g. Davidovič prijateljsko razpoložen. Ako dobe demo- krati večino v Srbiji, potem je sporazum med Hrvati in Srbi gotova stvar. Ako radikali mislijo, da nas bodo prevarili v verifikacijskem odboru, se zelo motijo, ker je jasno, da se more verifikacijski odbor sestati tudi med proračunsko debato. Beograd, 6. marca. (ML) Popoldne je prišel podpredsednik HRSS Predavec v zemijoradniški klub, kjer je ostal dve uri. Govorilo se je o političnem položaju, ki je nastal z njegovim prihodom v Beograd, v pričakovanju odločitve demokratov in plenarne seje opozicijskega bloka. Med tem časom so imeli konference tudi klerikalci in muslimani, kjer se je razpravljalo, kaj naj se zgodi s pooblastili, ki jih je prinesel s seboj Predavec, ter o bodoči akciji bloka proti vladi. Vse čaka najprej na to, kaj bo ukrenil demokratski klub. Ugotovilo se je, da je položaj za blok izredno ugoden. Dr. Spaho je rekel, da poteka vse tako, kakor se je pričakovalo. Na seji zemljoradniškega kluba se je po odhodu Predavca govorilo o opozicijskem bloku. Zemljoradniki pristajajo na to, da se strmoglavi sedanji režim. Niso pa še sklenili ničesar o podpisu zapisnika sporazuma in o vstopu v novo vlado. Oni so si zaenkrat samo na jasnem, da je treba vreči sedanjo sa-moradikalno vlado. Dobrovollsko vpraianie pred narodno skupščino. Prvi korak za zbližani« med našo državo in Rusijo. Beograd, 6. marca. (Z) Današnja seja narodne skupščine je pričela ob. 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je bila diskusija o interpelaciji zemljoradniškega kluba na ministra vojne in mornarice o izdavanju. uverenj za dobro-voljce. Zemljoradnik Lazič je obrazložil to interpelacijo. Vojni minister general Pešič je poudarjal, da naša država posveča posebno pozornost dobrovoljcem tudi še danes. Vlada namerava storiti vse, da jih zadovolji, a pri tem je treba biti oprezen, da dobrot, ki so namenjene dobrovoljcem, ne dobe drugi, ampak le eni, ki so zares dobrovoljci. Dobro-voljci-borci morajo dobiti po pet hektarjev, a neborci pe tri hektarje zemlje. Toliko ni dala nobena država svojim dobrovoljcem. Vsi dobrovoljci, ki so dospeli do 18. novembra 1918, so dobili uverenja, da so dobrovoljci in da imajo kot taki vse priznane jim pravice. Mo-soče niso dobili uverenj samo oni, ki so bili v inozemstvu. Vseh dobrovoljcev je bilo 8624 iz Bosne, 2096 iz Dalmacije, 4767 iz Vojvodine, 2902 iz Srema, 207 iz Slovenije, 1193 iz Slavonije, 219 iz Crne gore, 305 iz Češkoslovaške in 5042 'z ^us‘je> vseh skupaj torej približno 30 tisoč. V Italiji je bil sestavljen tudi bataljon dobrovoljcev, ki je imel 303 častnike in 887 redovov in podčastnikov. Ko bodo zbrani podatki za ta bataljon bo izdano tudi njim uverenje za zemljo. . Ostalo je še odprto vprašanje za one, ki so bili v drugih prijateljskih državah Oni bi imeli dobiti po tri hektarje zemlje. Zahtevali smo informacije o njih. Treba je še rešiti nekatera sporna vprašanja, o katerih bo sklepal ministrski odbor. Ta sporna vprašanja se bodo rešila 10. t. m. Ministrstvo za vojno in mornarico je že dosedaj delalo in hoče tudi v bodoče storiti vse, da dobrovoljci dobe dostojne nagrade za zasluge, ki so si jih stekli za narod in državo. Po govoru vojnega ministra je povzel besedo interpelant Dimitrije Vujič, za njim zemljcradnik Miloš Moskovljevič, ki po kratkih izjavah predlaga prehod na dnevni red, kar sprejme narodna skupščina na znanje z izjavo vojnega ministra, da bo posebna komisija proučila vse zlorabe, da bo proti krivcem najstrožje postopala in rešila dobrovoljsko vprašanje najpovoljneje. Minister z^ kmetijstvo in vode Je predložil narodni skupščini predlog zakona o privilegirani zemijoradniški banki. Ob 12.30 id bila seja narodne skupščine zaključena in je odrejena prihodnja seja za jutri ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: nadaljevanje podrobne debate o prora* čunu ministrstva za pravosodje. Beograd, 3. marca. (Z) Danes je bilo službeno objavljeno nastopno poročilo: Ker je politična misija tukajšnjega ruskega poslaništva prestala, je g. Strandmanu, dosedanjemu poslaniku Rusije v Beogradu, poverjena naloga, da se briga za interese ruske emigracije v naši državi kot delegat za begunce. Te vesti se razlagajo tako, da ukinje-nje ruskega poslaništva izvira od tod, ker je bilo ono predstavništvo carske Rusije. To je ena izmed odredb, ki je potrebna za obnovo diplomatskih od-nošajev s sovjetsko Rusijo. Vprašanje emigrantov je drugi element pogojev, da se urede in zboljšajo odnoŠaji s sovjetsko Rusijo. Sedaj se bo vprašanje repatriacije ruskih beguncev znatno pospešilo. poediincu bič. Ni naš narod italijanski kolon, da bi bili Mussolinijevi primeri pri nas mogoči, še manj pa zaželjeni. Svoboda je dragocenost vseh dragocenosti, je božji blagoslov, če se človek nanjo pripravi. Naš veliki kralj Peter je vse svoje življenje posvetil zmagi svobode, naj posvetijo naši inteligenti samo desetino svojega življenja svobodi in njena diktatura bo uveljavljena. To bo edino prava diktatura, zakai blagoslov za ves narod bo. • V političnih krogih smatrajo ta korak naše vlade kot enega najvažnejših, ki ga je storila zadnje čase za odstranitev težkoč, ki ovirajo medsebojno zbli-žanje med našo kraljevino in sovjetsko Rusijo. Sedaj se lahko prično prava pogajanja za vzpostavitev normalnih od-nošajev. Češkoslovaška narodna skupščina. Praga, 6. marca. Danes sta- se sestali obe zbornici narodne skupščine na pomladansko zasedanje. V poslanski zbornici je prišlo že ob prvi besedi predsednika Tomaška do ostrega besednega boja med komunisti in soeijal-nimi demokrati, ki ga je uvedel klic voditelja komunistov Šmerala: Proč z vlado reakcije in korupcije. Razpišite nove volitve! Pred prehodom na dnevni red je posvetil predsednik Tomašck pok. prezidentu Zedinjenih držav Wil-sonu toplo slovo. Poslanci nemške meščanske stranke so zapustili zbornico. Med stvarmi, o katerih se ima razpravljati, je predlog poslanca Šmerala o vo-litvi 20-članskega odbora za proučenje dunajskega dvornega arhiva, nadalje predlog komunističnega poslanca Krai-bicha o volitvi 24-članskega odbora za preiskavo takozvane afere o špiritu. Kuluk. Beograd, 6. marca, (ML) Na Predstavko bosanskih in vojvodinsKih radikalov je stavil minister za grad h e Uzunovič predlog ministrskemu svetu, da se ukine pravilnik o izvajanju kulu-ka za letošnje leto, ker se kuluk ni dobro izvajal v Sloveniji in na Hrvatskem in ker so nekatera oblastva zakrivila zlorabe. Pravilnik naj se popravi v tem smislu, da se kuluk ne sme iz-premeniti v denarno dajatev, ampak da se mora zadostiti osebno. Tudi naj občinska in županijska oblastva določijo, kdo naj dela, kako in kdaj. Nemške reparacije. Beograd, 6. marca. (Z) Danes dopoldne se je sestal ožji odbor ministrov, ki je razpravljal o besedilu sporazuma med našo delegacijo in dr. Kun-zejem o vprašanju nemških reparacij. Te seje so se udeležili tudi ministri dr. Ninčič, dr. Kojič, dr. Perič in predsednik naše delegacije dr. Otokar Rybžh Ugotovilo se je, da je sporazum popolnoma dosežen. Izvršena je bila -edak-cija sporazuma v francoskem jeziku in je bil dr. Rybaf pooblaščen, da v imenu naše države z dr. Kunzejem kot predstavnikom nemške vlade podpiše sporazum o nabavkah na račun reparacij. Ob 1.30 popoldne sta dr. Rybar in dr. Kunze podpisala sporazum, ki je bil takoj prčtokoliran v protokolu ministra za zunanje posle. Prevzem reškega basena. Reka, 6. marca. (Z) Italijansko-jugoslovenska mešana komisija je zaključila prvi dan svojega dela z izročitvijo reškega basena Thaon di Revel. ki je dan v najem kraljevini Srbov, Hrvatov *in Slovencev in sedaj izročen našim oblastvom. Na zaključni seji je predsednik italijanske delegacije Quar-tieri pozdravil generala Miliča, ki mu je odgovoril na pozdrav z željo, da ta komisija v drugi perijodi, svojega dela srečno reši vsa vprašanja, ki ]ih ima urediti. Italijanska delegacija še danes odpotuje v Rim, dočim so nekateri naši člani delegacije odpotovali v Beograd. Mešana komisija se bo ponovno sestala na Reki, da uredi modalitete carinske in finančne službe v basenu, ki je pripadel nam v uporabo. Od danes naprej že lahko vozijo v ta basen ladje. Komisija mora urediti tudi modalitete o ob^ mejni coni. \ VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 6. marca. Napoved za 7. marca. Večinoma oblačno, rahle padavine niso izključene, nekoliko hladneje. SESTAVA BELGIJSKE VLADE. P a r i z, 6. marca. (K) Kakor poroča »Matin«, bo Theunisov kabinet najbrž sestavljen sledeče: Predsedstvo in finance Theunis, zunanje zadeve Hy-tnans, narodno obrambo Longueville, železnice Pouillet, gospodarstvo Van-devivere, znanost in umetnost dr. Nols, pravosodje Masson, poljedelstvo Ru-zette. VOJAŠKA KONTROLA NAD NEMČIJO. Pariz, 6> marca. (Wolff.) Konferenca veleposlanikov je sklenila, d« drži noto o vojaški kontroli tajno, do* kler ne bo izročena nemški vladi. Tri etape do reiitve. (Od našega stalnega pariškega Na predvečer velikih odločitev, ki jih pričakujejo narodi s pritajenim dihom, je izmenjava pisem med Macdonaldom iu Polncarejem takorekoč potegnila črto pod računom in postavila bilanco preteklosti. Se enkrat so se /. vso ostrostjo formulirala vprašanja, ki vsebujejo usodo Evrope. Nobena nejasnost v kateremkoli oziru ni ostala. Ako bi prišlo Iz tega kaosa do naše nesreče — la pesimizem pa je baš v tem trenutku popolnoma neupravičen — se ne bo mogel nihče izgovarjati, da ni videl poti do miru. Postalo je jasno In vrata so odprta na stežaj. Dolžnost narodov je, da storijo odločilni korak in da prelomijo s preteklostjo, ki je bila v marsičem samo posledica opravičljivega nepoznan ja. Macdonaldovo pismo je del duha velikega državnika. Pismo je preprosto in vplivno, ker ga je napisal politik in diplomat s toplim srcem. Rešitev velikih vprašanj, katerih uganka je tlačila povojno Evropo, je naznačena v treh velikih etapah: 1. angleško - francoska antanta; 2. evropski kongres in 3. apel na Ameriko. Glede obče koncepcije se more primerjati samo z mogočnim načrtom, ki ga je sporočil svetu predsednik MVilson ob priliki svojega prvega potovanja v Evropo. Brez tesnega sodelovanja med Francijo in Anglijo je nemogoč vsak evropski mir. To je izrazil tudi g. Stresemann v svojem zadnjem, zelo posrečenem govoru v parlamentu, ko je odločno izjavil, da ni mogoče misliti na poseben francosko-nemški sporazum, o katerem sanjajo mnogi tu in tam. Da se je evropsko obzorje v zadnjih mesecih in tednih razjasnilo in da se je olajšalo ozračje, je to predvsem zasluga zbliža-nja med angleškim in francoskim stališčem. Razgovor med obema vladama se ni spremenil samo v obliki, temveč tudi v vsebini. Za sedanje duševno razpoloženje na Ouai d’ Orsayu la značilna sledeča epizoda, ki nam jo je pravil neki član komisije. Ob priliki od borove seje medzaveznlškili izvedencev je izjavil Poincarž dobesedno, da bo Pvan-cija zapustila Poruhrje še isti dan, ko bo dobila garancije ta nemška plačila. General Daves je vprašal: mednarodne garancije? In Poincare je odgovoril: medzavezniške ali kakoršnekoli. Na to je pristavil Dawes, predsednik prvega odbora: v štirinajstih dneh vam jih bomo mogli predložiti. Kadar se bo pisala zgodovina angleško - francoskih odnošajev po vojni, bo velikega interesa proučavanje vloge, ki jo igra danes Belgija kot med-in zvezni del. Tako se more n. pr. sedanja vladna kriza v Bruslju posmatra-ti z zelo različnih stališč. Lahko s« smatra, da so jo povzročili v prvi vrsti jezikovni in notranjepolitični razlogi. Spreten opazovalec, predvsem poznavalec belgijske narodne duše, bo osredotočil vse te poedine motive v ugotovitvi, da je padec Theunisove vlade potrebna posledica delavske vlade v Pod tem naslovom prinaša glasilo češkoslovaške republikanske stranke »Venkov« od 5. L m. uvodnik, v katerem razkriva dvojno in zahrbtno igro današnje bolgarske vlade g. Cankova, ki je bila od prvega dne svojega nastopa igračka v rokah Todora Aleksandrova in njegovih izvrstno organiziranih in prav tako oboroženih macedonskih emigrantov, s katerih pomočjo je prišla na površje. Kljub vsemu miroljubnemu zagotavljanju bolgarskega premijera je ostala bojazen, da spomladi zaplamti na mejah Ob 60 letnici 29« februarja 1924. Na Dunaju, 3. marca 1924. Češki narod je vredno počastil svojega ritega, odličnega sina J. S. Machara ob ilegovi 60 letnici. Hvaležna domovina mu !e »na-sula Je v življenju cvet'ic«, ppzvavSl ga na častno mesto generalnega nadzornika ISeškoslovaške vojske — Nežni pesnik, iznajdljivi feljtonist, filozofski romanopisec Machar — opasan z »bridkim mečem«, in v generalski uniformi! Ali si le mogel k dal misliti, da doživi domovina nekdaj ne le konzula, marveč poslanika m generalnega konzula na Dunaju? Za pred 25. leti je napisal srčkan fe^tonček »Prvi češki konzul na Dunaju«, id le posredoval pri avstrijskem birokrata za svobodomiselnega Sesto-loica Domečka. Takratni »Češki konzul« ua D. te bil nekak »Mftdchen fiir aites*, vsakomur na uslugo, kdorkoli te kat potreboval, aaino da je bU Ceh. — In po 25. letih ima tv v sloveči palači vojvod Curaberlandskih *vo) sedež resnični generalni konzul, tisll vi »prvi konzul* Machar pa Je gene-InipektoT češkoslovaške armade! Pisatelja in pesnika Machar ja potna ato nekoliko tudi Slovenci, v glavnem po prevodu njegovega romana »Rim«, ki le zbudil precej prahu tudi pri nas. Oceno pisatelja ta pesnika prepuščam peresu slovenskega na naj aa kratko ooiiem ap. Pariz. 4. marca. Angliji. Belgija ni samo med dvema kulturama, ampak tudi med dvema življenjskima pojmovanjema: med čisto gospodarskim in čisto političnim. Gospod Theunis je imel v svojem kabinetu celo vrsto izvrstnih politikov stare šole, ki so se trudili po svojih najboljših močeh, da spravijo v sklad svoje prepričanje z zahtevami sedanjosti Ne more se reči, da so doživeli popolen neuspeh. Evropa je bila v zadnjih letih mnogo bližja kaosu, kakor pa se navadilo misli. Da ni prišlo do poloma, je na vsak način velika zasluga onih državnikov, ki so javno delovali za sporazum, dasiravno le z nezadostnimi sredstvi in po zastareli metodi. Theunisovi vladi je pripadla misija vstvariti prehod med preteklostjo in bodočnostjo. Po dosegi tega namena je morala neizbežno pasti. S tem je zaključena ena doba povojne zgodovine. Pričenja se čas žetve m ž njo čas težkega pozitivnega dela, ki zahteva ravno v Belgiji kot v posredovalni državi nove može. Druge faze evropske obnove, evropskega kongresa, g. Macdonald do sedaj še ni označil z določeno obliko. Naznačeni so samo problemi z opazko, da so zreli za rešitev. V smislu angleškega ministrskega predsednika bo treba tri kompleksna vprašanja reparacij, medzavezniških dolgov In varstva pred novo svetovno vojno stopiti z idejo razširjenega Društva narodov in na ta način vstvariti resnično uspešno ustanovo, v katero bodo imeli enako zaupanje in korist vsi narodi. G. Stresemann je poudaril, da do sedaj še nobena velesila ni povabila Nemčije k vstopu v Društvo narodov. Pri tem se je pač zavedal (in to je tudi smisel njegovega govora), da v tem trenutku še nismo tako daleč, da bo mogla še tako nepopolna ustanova, kakor je danes Društvo narodov, razsojati o usodi evropskih narodov. Eno je gotovo: ako pride Nemčija v Društvo narodov, potem morajo obstojati tudi garancije, da se reparacije, medzavezniški dolgovi In ev-.ropska varnost ne bodo sabotirali od nobene strani. Ako bi se namreč v okrilju Društva narodov pojavili spori, podobni onim, ki so povzročili zasedbo Poruhrja, bi to pomenilo konec Društva narodov in sploh Evrope. Konec Evrope že iz tega razloga, ker bi v tem slučaju Zedinjene države popolnoma zapustile Evropo. Kdor pozna razpoloženje onostrao oceana, ta ve, kako malo časa hočejo še tam pustiti Evropi. Prihod ameriških izvedencev naj bi bil zadnji poskus. Ako se ponesreči, potem sploh ni mogoče premeriti nesreče. Saj je že splošno znano, da Evropa ne more več okrevati brez ameriške pomoči. Zadnji meseci minulega leta so v Nemčiji z vso jasnostjo dokazali, da je valutni kaos istoveten s političnim. V tem trenutku je brez izjeme vse v igri. Letošnja pomlad bo prinesla evropskim narodom ali mir, ali pa najstrašnejšo . nesrečo, kar jih pozna zgodovina. Južne Srbije požar novega zavistnega bratomornega boja, ki bo do konca uničil veliko delo miru in zbližanja, zapo-četo od Stambolijskega. Revolucijske organizacije makedonstvujuščih, razpuščene svoj čas od zemljedelske vlade, začenjajo zopet svobodno delovanje. Vlada, ki jim mora biti hvaležna za svojo moč, je prisiljena, da jih ne ovira, in mogočno oporo imajo v vrhovnem poveljniku bolgarskih vojnih sil, generalu Lazarovu. Južna Srbija s strahom pričakuje prihodnjih dni. Beograd govori v najmirnejšem tonu in kaže zopet njegovo 20 letno bivanje in delovanje na Dunaju. Pesnik Vrchlick^ je prvi spoznal pesniško du5o Mach ar jevo. Priporo®! ga Je slovečemu dunajskemu profesorju Albertu, ki mu ie preskrbel službo v Bodenkreditan-stalt (Teinfaltstrasse, na levo od dvornega gledališča): vstopil }e L decembra 1889 !n služil tu do maja 1918. — Prišel je na Du-nal kot neznan mladenič, le prof. Albert je vedel, kakšen pesnik, kak sUen duh ie v tem mladem človeku! Plače Je imel izpočetka celih — 36 gold. 24 kr. na mesec, in na ta dohodek se ie celo oženil. Z ženo sta živela y siromaštvu: pozimi ni bilo oglja ali drv za peč. Da mu ni prof. Albert diskretno doklada! še 30 gld. bi bilo še veliko hujše. — Dunaj »e mu je bil od začetka pristudjl, fizično In duševno: vse mu ie bilo tu tuje in odporno. In s tem nemško-habsburšklm Dunajem Je Machar obračunal s knjižico »Trlstlum Vjndobona«. ki Je mogočen odjek odpora proti tuli mu »cesarski rezidenci«, ki pije krv podložnih narodov. — Pisal Je v banki, pisal doma pozno v noč in pošiliul v Prago: »Casu«, »Svžtozoru« In »Lundru«, kar so posebno radi čitaii dunajski Cehi, med nlimi pokoint Etm (dunajski urednik »N&rodnleh Listft« pred Petilžkom, pozneje rn'adočeški drž. poslanec), dr. Kardsek (znani filolog, znan tudi v Jugoslaviji) in prof. Albert. Pri tem poslednjem je rad in veliko občeval, tu st Je seznanil z dr. Rie-grotn in- raznimi poslanci in' politiki, čcSki-mi in nemškimi, ki so ga Tcdno informirali tudi o vsem zakulisnem ozadju, kar je da-lato snov njegovim vedno izbornim feljtonom. preudarnost, ki ga je vodila za časa bolgarskega preobrata. Zamejna propaganda Todora Aleksandrova stopnuje jeseni začeto delovanje. Preko senzacij lačnega pariškega »Journala« je našla pot v londonski »Times«. V »Manchester Guardian« ji posoja svoje pero Buxton, v »Mercure de France « skuša Nemanov narediti iz Južne Srbije predmet spora in diskusije v evropskem tisku. »Near East«, v katerem razlaga tudi Radič svoj iredentistični čredo, postaja orodje politike makedonstvujuščih; Kenneth Sedward podpira v njem Todora Aleksandrova prav tako kot Italijan Corini v turinski »L’humaniti«. Tudi do Prage je 2e prodrla makedonska propaganda s češko brošuro, tiskano v sofijski dvorni tiskarni, ki naj pridobi z zlorabo avtoritete imena češkega učenjaka Niederla, med češkoslovaškim narodom simpatije za gibanje, namenjeno proti edinstvu zavezniške države. Seveda ne manjka, že od nekdaj po svoji protisrbski tradiciji znanega Dunaja, kjer se izdajajo »Les Nouvelles rnac6doir.es«: Aleksandrova. Vest poslanika SHS v Parizu, Spa-lajkoviča, da pripravlja Aleksandrov v pomladanskih mesecih napad na Južno Srbijo, je toliko vznemirila evropsko javnost, da se je sofijska vlada čutila Francoske reparacije In Italija. Vsi listi komentirajo izmenjavo pisem med Londonom in Parizom. Nekateri vidijo v tej diplomatlčni metodi jamstvo za boljšo bodočnost evropskega kontinenta, ki je postal le prepogosto žrtev tajnih spletkari). Drugi so zopet mnenja, da je Poincare ohrani! način Izražanja v diplomatskih notah in da ni ta najnovejši dogodek mnogo pripomogel k razjasnitvi in skorajšnji rešitvi perečih evropskih problemov. Dokazal pa je eno, da je med angleškim in francoskim stališčem velik prepad, ki ga ne bo mogoče premostiU preko noči. Francija trdovratno zahteva vojno odškodnino, ker ie od nje odvisna njena moč in gospodarski razvoj, Angleži pa skušajo priti do svojih tržišč, ker vidijo, da njihova trgovina in industrija peša. Oba Imata torej interes na Nemčiji. Lahko sicer rečemo, da se obe stališči krijeta. Kajti tako v Interesu Francije kot upnice in v interesu angleških industrijcev je, da‘se Nemčija gospodarsko opomore. Toda za Francoze pride v poštev važen politični moment: njena varnost pred nemškim maščevalnim napadom. Kakšne želje goje Nemci, nam ni treba povdarjatl, ako pomislimo na Izjave raznih prič In obtožencev v Hitlerjevem procesu. Vprašanje le samo, dali more Franclji dati kdo drugi dovollno Jamstvo pred morebitnim napadom. Mnenja smo. da zaenkrat take sile ni in da se bodo dale želje pacifistov uresničiti šele čez nekal desetletij, ko bo tudi gospodarsko življenje narodov medsebojno spojeno in bodo uglajene osti sedanje dobe narodnostnih stremljenj. Danes pa • vsaka država sumljivo gleda za svojimi koristmi, kar nam najboljše dokazuje tudi italijanska diplomacija, ki se ji je zdelo nesoglasje med Londonom in Parizom ugoden trenutek za dosego njenih ciljev v sredozemski politiki. Nesoglasje med Londonom in Parizom je skušal Mussolini porabiti, da bi pritegnil k italijansko-španski zvezi še Francijo. Angleška sredozemska pomorska politika Italiji ne prija, ker vidi, da ogroža njen« interese na vzhodu, ki Je po Mussolinijevem mnenju edino torišče za Italijansko ekspanzijo. Predlagal je torej Franclji sledeče: 1. Francija naj stopi kot tretja država v italijansko-špan-sko pomorsko antanto; 2. Francija naj bi dobavila italijanski Jekleni Industriji čim več rude, da se tako stopnjuje produkcija Italije na mililon ton; 3. Italija se zaveže, da bo podpirala francosko stališče pri re-paracljsklh pogajanjih. To ponudbo Je Francija odklonila in njeni zastopniki so izjavili, da ima tudi njihova država interes na vzhodu. Mussolini je torej mnenja, da stoji reparacljsko vrašanic za Francijo slabo in ponudil JI Je svojo .pomoč. Mislil Je. da se bodo Francozi pod pritiskom razmer udall in mu pripomogli do ciljev, k! lebdijo pred očmi italijanske diplomacije. Toda Francozi so preveč previdni, da b! temy na ljubo pretrgali vezi z Londonom, ki znači zanje faktor, s katerim morajo resno računati. Poleg tega bi Francozi s tem zmanjšali svoj vpliv tudi na Malo antanto in oso-bito našo državo, za katero pomenja italir lanska nadoblast v Sredozemskem morju veliko nesrečo. Po državnozborskih volitvah I. 1891 ie prišlo ni Dunaj mnogo novih, živahnih, radikahiib mož. med njimi dr.Masaryk. in Machar ie postal ž njimi vred prerojen, osvežen za novo delo. V tel doM se Je polavllo na D. novo »Društvo avstrijskih narodnosti« s predsednikom Eluiom. Na dan 12. novembra Je društvo priredilo častni večer poslancu Englu. Macha* Je napisal proslov, v kateri ie Ulil vse, «ar ie pričakoval od Mladočehov, kakor ie PO*-neje v »Božjih bojovniclh« zapel drugačno pesem, kako so ga — varali. Ob mednarodni razstavi 1. 1892 so prišli Cehi prvdč s Smetanovo »Prodano nevesto« na Dunaj in slavili velik triumf. Io je KI a deloma Macharieva zasluga, kar mu ie delalo neizmerno radost. Odzval se je vabilu »Akademskega društva« ln Pr posebno tedaj, ko le ležal na smit bolan v tuk. Rudolrner-hausu. Ozdravil le in narod se je veselil. Prišla le. svetovna vojna. Sporazumno z M a s ar y ko m je organlzoval na D. lnfor-mačno službo za praško Maffio; Imenitno mu je pomagal sluga KoVanda v notranjem ministrstvu — in oo vseh centralah je imel vrle pomočnike. Ali zavohali 90 nekaj In ga vtaknili v garnizijske zapore. Dokazati mu nič niso mogli ln so ga končno izpustili. To vse ie M. pobudi!©, da zapusti Dunaj, kar je tudi storil v polenu 1. 1918. AU popre) še (25. jan.) Je spočel misel najidealnejšega društva »Ceskž srdce«. kateremu Je poklonil svoje kniige. V nekoliko dneh so ijstržill 10.000 K. takrat še lepa vsota. Nato ie odšel — in zdaj ga ima svobodna domovina na čeiu svole narodne armade, Ai O. ,.Sofija priznava." ■'■■'."■■■■■l1 ■' 1 ■.■!'. IJI .uaug I. S. Machar. Neva nemška maska. Ko so številke nemške valute rastle v milijarde in bilijone, ko je na primer ena žemlja veljala dvesto milijard mark — in je vse mislilo, da je to konec koncev, se je zgodil čudež. Volja nekaterih mož in občudovanja vredna disciplina celega naroda je povzročila nedavno in zaenkrat trajno spremembo. Tehnično m psihološko je ta čarovnija najbolj čuden poskus prečudnih Sasov, v katerih živimo. Celo zadevo so Nemci naravnost imenitno provedli. Najprej je bilo treba zagrabiti ugoden trenutek. Inflacija je v Nemčiji tako narastla, da je vsakdo moral v navadnem življenju računati" s stotfeoči bilijonov in milijard in ta denarni nered je Povzročil splošno nervoznost, prenapetost ® utrujenost. To razpoloženje so voditelji Nemčije ugodno izrabili za popolno zopetno uspostavitev položaja. Potem so se odločili, ua^bodo mednarodne zadeve urejevali samo Wtom tujih deviz, katerih si je bila Nem-rte med tem časom zadostno preskrbela, Prodajajoč cele tone barvanih lističev proti uuiarjem in angleškim funtom. Slednjič pa Sestavili v promet nov denar, ki je bil “*®go določen samo za notranjost dežele in v izdaji. Bil je pa zajamčen s teo-re-J5?1™ davkom na nepremičnine. To je nova £kSv!«a- marka imenovana Rentenmark. V ran11- ie ta marka samo teoretično zasigu-rw»a • n*ma spfoh nobene realne podlage. T™ J® Pa čudovita nemška disciplina in Wnje. Priznati moramo, da pomeni Ren-enmark kristalizovano zaupanje. Zgodb se _ naravnost_ čudež, kar priznavajo tudi ‘Tancozi. Najjzvedenci rečejo, kar hočejo, ?a<^nj>h desetih letih, prevladujejo noloski momenti. In kar po nekem na-tn-.JL,8?' zaCeli Nemci nazivatl to novo Coidmark, ali skratka marko, »našo tnoKo’ j ,ro marko«, katere je bilo včasih S iih «53 ,ko m a'd'° v’ da se kupi funt Nj. za fn t Veličanstva. Danes zadostuje oantirju™0 ^cdernnajst lepih, sveže tiskanih da. r« ^emci se drže točnO povelja, 'držanj1™', aT ve'ia samo v notranjosti kik m^zemstvu kupujejo vse v fran- una ^ ni11 j in funtih. Nova marka si ne Preko državne meje. Dogodil se je torej slučaj, da ima ena država denar zase, ki se norčuje iz valut vseh drugih. Narodni ekonomi prej tega niti v teoriji ne bi dopusti,! in danes je pa to istina! Da se utrdi politika »narodnega zaupanja«, je Nemčija ukrenila prav posebne stvari. Raje ni plačala gotovih uradnikov, kot bi nadaljevala s politiko inflacije en sam dan. Kar čez noč je bilo »likvidiranih« 3750 uradnikov in 2800 nastavljencev v ministrstvu za javna dela, 2500 in 1036 pri carinarnicah, 1450 in 7727 pri financi, Ln tako naprej. Pri železnicah, da omenimo večjo številko, nad 60.000 uradnikov in okoli 150 tisoč, delavcev. Nemčija pa razen tega organizira izseljevanje v posameznih stopnjah. Brezposelni se čisto sistematično pošiljajo v latinsko Ameriko. »Clemenceau je imel prav, ko je dejal, da je 20 milijonov Nemcev preveč,« je pisal pred kratkim oficijozni nemški list Teh 20 mi/jenov Nemcev, ki obtežujejo nemške finance, ie začela vlada počasi raz-trčsevati po širnem svetu, da ga kolonizl-rajo. Kdor potuje dar.es po Nemčiji, opazi dvoje: prvič, da je življenje zelo drago, drugič pa, da Nemci še boli energično in sistematično delajo in proizvajajo kot prej in da so si nakopičili ravno v zadnjih dveh letih ogromna bogastva. Mera za to je število avtomobilov in to se je v teku zadnjega leta podvojilo. Imajo jih danes že nad 150 tisoč. En cel socijalni razred je pa umrl, namreč upokojeni uradniki in rnali rentjeji. Naj-prvo so začeli prodajati dragulje in pohištvo, potem so pa rii v hiralnice — umret lakote. Najenergičntjši so izvršbi samomor. Ljudstvo se nad tem ni zgražalo. Življenje je boj. Tem slabše za neizbežne žrtve! V Nietzscheju se nahaja dovoli opravičb za to. Voditelji Reicha so se edino brigali za usodo intelektualcev. Profesorji in dijaki so pač preživeli težke dni, toda prišli so jim na pomoč. Danes so vsi, duševni in ročni delavci, plačani v zlatih markah in življenje se prav lepo razvija. še: Sl"; Poia&išne vesti. lev k°2e Radič? »Samouprava« pi- Mvarn«. ^, i-r.,arno' da nihče ne veruje v ®bVe sku- izpremembo Radiča in nje- ^ biok rlne-Iz. vseh dosedanjih pogajanj dporeka d Iazv'dno, česar tudi nihče ne sv°iih mtu beslal Radič samo delegacijo menom, in naV v Beograd z gotovim na-Pfna V narnH6 **i prišla vsa njegova sku-mentarnpo-, j > s^uP§čino in se lotila parla-česar ne Dr-v- h°če nove volitve, lilhi vladju-nVT 'n vedno govori le o vo-Pašičevp ;„Vai bi se ustvarila po padcu lunoriranipm l6' To dela Padič 2 očividnim Preroeatiu^ .k.rone> med katere ustavnimi nodne cifnS- ie tudi Prav'ca razpusta na-Ve? Prvi!< lne‘ Zakai želi g. Radič volit-in ra7«-»/.,. z da bi prevaral svoje trudne bokretn, e. kmete- Stagnacija ubija vsak Zeli p, ,a,.zat,° čeli Radič volilno borbo. Zeli ki 0 Zel 'flekai Aket se mu zdi> da ima v rokah ‘delo » Jbnh gesd. Pozneje, ko bi se vi-«ad ’ Hn J6 a ,ia ,zares korektna napram *Vmešavo«e ang*eSka delavska vlada noče ta Rnicri tv .e notrailie zadeve, da rao-fcašetrci • mirovaii- da raste vrednost dsarcelarmariS’ ,n da se kmet ne uP‘ra ffieii ht h-i 1 “!? ne ve’ kai ie t0 ~ ^jzneje bi bilo z volitvami težje in uspeh bi trdi 5ni gotov- Poleg tega se v Zagrebu Uj b da namerava Radič pri teh volitvah *«'!Proti Korošcu in Spahi. v . ~ Neverni Tomaži. Z ozirom na zadnje aretacije v Bolgarski Izvaja »Vreme« slede«; Odprto in jasno pravimo, da aretacije v Custendilu in drogje niso napravile na nas nobenega vtisa, kakor morda mislijo v Sofiji:' Preveč dobro smo obveščeni o vsem, »ah se dogaja v Bolgarski. Do teh aretacij, ki hal bi prepričale evropsko javnost o dobrih namenih bolgarske vlade je prišlo «uIfi ZahteVe angl?5kega poslanika v So-sb°roičl1.. bolgarski vladi pred Predsedniki ;| je c;lia Qeorgiia Zankova, bie nn5p Ihndenske organizacije, potrle v knm"*i^Pan)e- Znano nam le- da se Jf’ skl , organizacijah zadnje čase Mij borba gjede taktike za osvojitev .Makedonije. Ako se ne varamo, p ravno ,^ijkov predstavnik legalne struje, t. j. jme-ga krila makedonske organizacije, ki uresT1;člti svoj program potom legalne “®rbe v nasprotju s Todorom Aleksandro- ^ za direktno in krvavo akcijo, go razlogov imamo, da vidimo v areta-.Zankova zmap one struje, ki je naibolj i in za vsako ceno privesti j v avanlure- Imamo pa še druge J?,e' da ae verujemo v iskrenost bo'gar-IkMe- Jodor Aleksandrov bi bil moral 'bflše « T IV, dnevi oditi iz Čustendila na 'tSjK in osebno prevzeti organiza- ^rsko j Vegovem odhodu naj bi bol-ieiiaioii a , izvršila aretacije in pregnala %inag*ene elemente, ki bi prišli oboroženi ^ ttikl ozeinlje. Tako bi bolgarska vlada OaSno m odvrnila od sebe odgovornost, isto-aletn uPa bi dosegla svoj namen s pregna-1^1 tkvP111 skih elementov na naše ozemlje. ib®6emžemo n'd Pedi bolgarske zemije. Mi ^bVa vi j in de',°’ ki nam ga ovira Can-bandiM, ^- dokler je odvisen naš mir od iVajj, Bolgar^yrove beže, ne moremo vero- ln=MH*iv*d?c^ska Pognlanja med Avstrl- 'dal ? , Madžarski ministrski svet ^Zaj-nP^^emu delegatu za likvidacijska jdialu j ?e bodo vršila ta mesec na Wsma 7 Posebna navodila in pooblastilna Vali t?ro , . s,zterenyijem bodo odpoto-ministrstev zastopniki zaintereslra- ^ ,lna Prognoza v Italiji, v po-litič- frrnZ*Va*Zp\avlia% ° scstavi Prihodnje rešitev o?l;PrfX5jlTl®lšo smatramo sle-JVeze boipvviul ?,is 20 zastopnikov ^mkrativ fašizmu naklonjenih 2»V. m 2® demo-socijalcev, 30 popola-^demok^a^v^tonalnih demokratov, 20 so-jfutaternaciton^h.*J . maksimalistov, 16 tret- š&itssr-6 repttb- ^ada^1e°n!^iSt«m 28 ,,rancosko poso-bi ji (jal ^Inad*oži’a zakonski načrt, ki tet*, tes s*sj; Ita.*; gf «« pgtato,.2v”"S;u5 dov in -a. sestal odbor Društva naio-PPtožaiu n«nških nase- = Zveza narodnih oficirjev za Luden-dorlia. Nemški oficirji bivšr cesarske vojske, ki so včlanjeni v Narodni zvezi s>. izdali prog as, v katerem slikajo Ludertdorffa kot simbol pravega in odkritega moža, ki se zna boriti za svo e ideale in cilje. = Vatikan in Ludendorff. Kakor smo že poročali ie Ludendorff pri zaslišanju v Hitlerjevem procesu ostro napadel vatikansko politiko Seda poročajo listi, da bo Vatikan napram tem napadom zavzel svoje stališče v Motu Proprio (papeževo pismo). Z njegovimi izjavam' se bo pečala tudi konferenca bavarskih Škotov, ki se sestane po zaključitv' procesa v Fuldi. == Ekspoze turškega predsednika. Turški predsednik republike je te dni razvil v zbornici sliko do-godkov zadnjega leta. Uvedena je stalna republikanska oblika države. Predsednik ie na* rosil narodno skupščino, da bi dala državi moderno upravo. Povdaril je tudi potrebo pouka, oprostitev sodstva od nekdanjih spon in vplivov. Pri razpravi o verskih problemih je naglasil potrebo, da se muslimanska vera izloči iz politike. Glede zunanje politike je nag'asil, da sta Romunija in Grška ratificira’! iaussanski sporazum Upa, da bodo isto storile tudi ostaie države. — Govora angleških državnikov. Lloyd George ie rekel v svojem govoru v Londonu, da je treba imeti z novim kabinetom potrpljenje in popustljivost. Napake sc motalo pr.pisati vdlno pomanjkljivim izkušnjam Odgovornost že precej vpliva na zadržanje elanov nove vlade. Mac Donalda je prlmer-lal s pilotom, ki je ves čas svojega življenja letal v ob'akih socijallzma in se s prihodom na vlado spremenil v pešca. Sicer pa ne bo liberalna stranka dopustila nika-kih socijalističnih reform. Baldwin pa je v svojem govoru v Camjridge naglasil, da je nemogoče vedeti, koliko časa se bo vzdržal delavski kabinet in v koliko bo mogel izvesti svoj socijalistični program. Misija konservativne stranke obstoja v službi stranke državi, in sicer na nodlagi sprave razredov. = Rvkov odpotoval v London? Po raznih vesteh ie odpotoval predsednik sveta komisarjev v London, da bi stopil v osebne stike z Ramsay Mac Donaldom. Od uradne strani se te vesti ne potrjujejo, pa tudi ne zanikajo. = Ruska pogajanja s Švedsko. Ruska trgovska delegacija je sporočila švedski vladi pogoje, pod katerimi je sovjetska Rusija pripravljena skleniti trgovinsko pogodbo. Med pogoji se nahaj.i tudi zahteva po pravnem priznanju sovietske Rusije. = Zadolženo madžarsko državno gospodarstvo. V »Az Estu« je objavil znani narodno-gospodarski strokovnjak* Bčla Vadnal razpravo o davčnih vprašanjih in izračunal, da so plačali prebivalci današnie Madžarske I. 1913 na osebo 51.05 zlatih kron. Državni prejemki so baje padli za dve tretjmi od 2600 milj. zl. kron na necelih 1000 milj. Danes pripada na vsako osebo 42 28 zl. kron davkov. V dveh in pol letih bi davki morali biti podvojeni, pa bi še ne bilo upanja na zvišanje državnih prejemkov. Je velika napaka, da živi Madžar-. « « d?, g?v- katerih tekom vojne niso plačali nikaklh obresti, in značilno ie za madžarsko mentaliteto, da se dolgovi krijejo z novimi dolgovi. Sedaj dobi Madžarska posojilo, ki ga bo morala vrniti iz lastnega žepa. = Uporniki napadli Mellllo. Londonsko časopisle poroča, da so uporniki izvedli napad na špansko posadko v Melilll, in da so bombardirali križarko »Cataluno«. Ubbi so poveljnika ladje in dva mornarja, več oficirjev in mornarjev pa je ranjenih. Španska posadka je izvedla dva protinapada, ki pa nista uspela. Španska vlada je poslala večje število čet. Uporniki so ujeli tudi del španske tujske legije. Naknadne vesti poročajo, da so uporniki napadli tudi na ozemlju ob Atlantskem oceanu in da so blokirali avtomobilno cesto med Tangerjem in Caso B anco. »Dally Mail« piše, da more nepričakovana ofenziva upornikov povzročiti na Španskem težko krizo in tudi mednarodne komplikacije. Ako bi uporniki nadaljevali s svojimi napadi na Melillo, lahko pride kri-.tičen položaj za fašistovsko vlado generala Primo De Rivera. = Protest kalila proti govoru Kemal paše. Ko je kalH Abdul Medšid zaznal za govor Kemal paše proti kalifatu, je protestiral. Povdaril Je, da ie odprava kalifata prav onim inozemcem, ki trdijo, da je is;am ovira za napredek.. Drošm@ vasfl. Na poljskih železnicah so bili zvišani železniški tarifi za osebni promet za 25/o. Zvišani tarifi stopijo v veljavo že s 16. marcem. Težave španske ofenzive v Maroku. Španska ofenziva v Maroku je naletela na velike težkoče. Tamošnja armada je zahtevala ojačenie treh brigad. Na parniku ?>Catalcnia« je eksplodirala granata In ubila kapitana In dva mornarja, dva častmka in 8 mornarjev pa ranila. Španski direktor!! je sprejel demisijo predsednika najvišjega vojnega sveta, generala Aguilere. Odstopil je iz zdravstvenih razlogov. Nizozemska je sklenila s Portugalsko provizorično trgovinsko pogodbo za dobo šestih mesecev. Nesrečen dan za angleške zrakopiuvce je bil pretečeni pondeljek. V iiidroplanskem pristanišču sta trčila skupaj dva zrakoplova in padla na tla. Oba pilota sta bila na mestu mrtva. Istočasno se je v centrali londonske zrakoplovne obrambe ponesrečil neki zrakoplov, pri čemer sta bl'a ubita dva pilota, tretji pa nevarno poškodovan. Političen dvoboj. Poslanec nemškega parlamenta dr. Kramer je zabrusil poslancu Graeffeju v obraz besedo »izdajalec«, nakar ga je slednji pozval na dvoboj na pištole do onemoglosti. Dr. Kramer pa se r,e namerava dvobojevati in bo o tem poročal zbornici. Uporniško gibanje v Mehiki se bliža svojemu koncu. Mesto Jalopa se je udalo četam generala Obregona brez vsakega upora. Uporniki, ki jim je zmanjkal vsak rnaterijal, so naglo bežali. Ravnatelj mednarod. delovnega urada Albert Thomas se je vrnil s svojega potovanja v Berlin, London in Varšavo v Ženevo. V dotičnih mestih se je dogovarjal z ministrstvi za delo, zastopniki delavcev in delodajalcev o ratifikaciji resolucij, ki jih je sprejela mednarodna delavska konfe- renca. Iz Moskve poroča baltiški tisk, da je odstopil ravnatelj ruske državne banke Scheimann, ki je stopil lanske jeseni v stik s francoskimi finančnimi krogi. Patrijarha Tihona je te dni zadela kap. Njegovo stanje ni nevarno. Berlinski poslanik sovjetske Rusije je odpotoval v Moskvo. Njegovo potovanje spravljajo moskovska »Izvestija« v zvezo z grškim priznanjem sovjetske Rusije. Nemč’ja in Društvo narodov. »Temos« se peča z vstopom Nemčije v Društvo narodov in pravi, da bi bila vojlna to stoirti pod temi pogoli: jamstvo za sedež v svetu Društva narodov, zgoditi se mora brez vsnk'h ponižujočih formalnosti, v Društvo se mora pripustu tudi sovjetska Rusija. m milijarde. Še nikoli na svetu se niso rabile tako ogromne številke, da se označi valuta, svo-ta bankovcev ali državni dolg itd., kot se %abijo sedaj v nekaterih evropskih deželah. Govoriti o milijardah, bilijonih, trilijonih in kvadrilijonih ni nič več nenavadno. Ogromne števi ke, katerih obseg je mogel poprej pojmiti le astronom, se sedaj rabijo v finančnih poročilih. Ali te ogromne številke ne značijo povsod isto. Znano le, da smo v Evropi govorili o ameriških milijarderjih. Beseda milijarda pa ni v rahi v Ameriki. Čemur pravimo mi »milijarda« (t. j. tisoč milijonov), temu pravijo v Ameriki »bilijon«. Naš bilijon pa znači milijon milijonov. Mi smo ta način označevanja velikih številk povzeli od Nemcev. Pri Amerikancih in Francozih pa imajo te številke drug pomen. Milijon pomenja povsod isto": tisočkrat tisoč. Razlika nastaja v večjih številkah. Pri Francozih in Amerikancih pomenja nam, reč bilijon (oziroma francoski »milijard«): tisoč milijonov, itd. Pri Angležih, Nemcih in tako tudi pri nas pa znači bilijon: milijon milijonov; trilijon: milijon bilijonov; kva-drilijon: milijon trilijonov, itd. Skratka, razlika je v tem, da za razmerje med številkami »milijon, bilijon, trilijon, kvadrilijon, kvin-tilijon, itd.« velja pr' Amerikanch in Francozih množilec 1000, pri Angležih in Nemcih pa množilec 1,000.000. Številko s šesfmi ničlami zovemo povsod milijon. Številko z devetimi ničlami zovejo v Ameriki b lijon, na Francoskem mifjardo ali bilijon, na Angleškem tisoč milijonov, na Nemškem in pri nas milijardo. Številko z 12. ničlami zovejo v Ameriki in na Francoskem trillon, na Angleškem, pri nas in na Nemškem bilijon. Številko s 15. ničlami zovemo v Ameriki in na Francoskem kvadrilijon, mi pa bdijardo. Kadar Nemci in Angleži rabijo besedo »trilijon« (številko s 18,- ničlami) ista števdka odgovarja na Francoskem in v Ameriki »kvin-tilijonu«. Dnevne vesti. Tutankamon v Ljubljani.* Tutankamon je bil moder vladar. Čeprav še ni razlikoval med delovnim in cbdačenim ljudstvom in čeprav še slutil ni o katoliškem komunizmu, je vendar skrbno pazil na to, da prispevajo v njegovem kraljestvu vsi ljudski sloji sorazmerno svojim gmotnim zmožnostim k vzdrževanju državne uprave ter ni pobijal zasebne podjetnosti s konfiskacijami v prid na državi neinteresiranih mas. Vsaj tako pravijo egiptologi (n. pr. O. Lumbroso: Recherches sur 1’ economie politique de 1’ Egypte). Tutankamon je bil gentleman, po slovenski: mož poštenjak. Egiptologi so brali pravkar na njegovem sarkofagu, da je smatral ljubezen do bližnjega za najvišjo modrost tega sveta, kolektivno oderuštvo mu je bilo ravno tako zoprno kakor zasebno. Tutankamon je bil gober gospodar. Egiptologi pripovedujejo, da je bila državna in mestna uprava v njegovih časih že sila zapletena stvar, da se je pa zahtevalo zaradi varčnosti tudi za podrejene uprave zelo veščo strokovnost. Ce bi Tutankamon danes oživel in bi ga nemila usoda zanesla v Ljubljano, bi v njej njegov napredni duh ne razumel mnogo abotnih stvari. Ne razumel bi, kako more obrtnik, kateremu grozi radi navite mestne trošarine velika ujma, izbrati za svojega zaščitnika v mestnem zastopu njemu popolnoma indiferentno osebo, o kateri je slišal samo, da je katolik; kako more hišni posestnik, ki bi rad podaljšanje kanalizacije, poveriti uresničenje te svoje želje neznancu zgolj radi tega, ker je izurjen v plesnivi frazeologiji; kako more branjar, ki bo prispeval na nove investicije za šole, bolnišnice, klavnice itd. poveriti z rešitvijo čim ugodnejšega finančnega kritja agitatorja, o katerem ve samo to, da je komunist? Sploh, ne mogel bi si razjasniti, kako morejo v svojih osebnih zadevah tako oprezni občani voliti svoje zastopnike po vseh mogočih kriterijih, samo ne po vidiku gospodarsko - strokovne usposobljenosti. Občudoval bi najbrž nebrižnost volil-cev,'da se dado terorizirati v vodstvu tako eminentno gospodarske enote, kakor je občina, od političnih organizacij, cilji katerih leže čisto izven mestnega gospodarstva, ter bi proglasil številčni proporc vezane kandidatne liste ter ves volilno - premijski sistem za še zelo primitivna sredstva nastajajoče demokracije. Če bi stopil Tutankamon še v mestno posvetovalnico^ bi se Čudil, kako se tu o dalekosežnih ukrepih debatira zgolj s telesnim naporom mesto z duševnim. Videč, kako vsak trenutek vstane po kakšen odbornik, zamrmra neko konfuz-nost, čemur sledi vsakokrat tleskanje z dlanmi, vstajanje, sedanje, mehanično vzdigovanje in spuščanje rok, prerivanje itd., dokler se cela ta družba vsled telesne izmučenosti ne razide, bi mislil, da je to vse skupaj najbrž le pustna zabava, nikdar pa samoupravna skupščina. Tega in še marsičesa bi Tutankamon na ljubljanskem rotovžu ne razumel. Nehote bi začel primerjati ljubljansko samoupravo z razmerami v svojem kra-Lestvu pred tisočimi leti ter se zahvalil Velikemu Ammonu - Ra, da ga ni po-~ — . *,^a naš članek o komunalni politiki je oa.govori! »Slovenec« s potvorbo našega članka in trditvijo, da le naš članek bil napisan tako reakcijona no, da bi spadal v lutankamove čase. Kako ga je »Slovenec« polomi tudi s to trditvijo, naj pokaže današnji članek. Ljubljana, 6. marca 1924. stavil v to zmešano dvajseto stoletje in še posebej ne v Ljubljano. V to Ljubljano, ki je postala preskrbovainica labilnih eksistenc, ki jo strahuje inkotnpe-tenca, ki jo razjeda razredna zakonodaja, kjer se tako lahkpnliselno zadolžujejo še ne spočeti rodovi, kjer še ij javnih sredstev ustvarjajo neupravičeni dohodki mestu sovražnih slojev lu kjer vlada diktatura. Zgraža je se nad takšnim mračnjaškim režimom, bi se Tutankamon zanimal še za mnenje v ostali Evropi ter bi našel, da ideje njegovega kraljestva vendar še niso čisto zamrle. Posebno bi se vzradova! nad stvarnimi besedami, ki so polnile letos posvetovanja strokovnjakov na 2. mednar. kongresu za upravne vede v Bruslju. Hvaležno bi stisnil roko gospodu Fayol-u, da mu Je govoril tako iz srca in pravilno pokazal na pravzroke današnje komunalne mize-rije. Vzradoščen, da je našel v dvajsetem stoletju vsaj začetke staroegiptske upravne sposobnosti, čeprav drugod nego v Ljubljani, bi odhitel »častitljivi starina« Tutankamon urnih korakov mimo Vodnika in tovarne v Kopitarjevi ulici v svojo egiptsko grobnico z namenom, da počaka zopet nekaj stoletij, dokler se nadaljni razvoj v Evropi ne približa še bolj staroegipstskemu vzorcu rgn. — Ne samo »Slovenec«, tudi bledi generali pri »Jutru« si- dobro spoznajo na potvarjan]? člankov, kadar jim zmanjka sape za jasen odgovoi V svojem članku o opO-zicijonalnem bloku smo dejali, da ta blok pozdravljamo, če je z njim dosežen preobrat Rad:ča. Po silnem govorjenju demokratskih listov bi se to tudi moralo pričakovati Danes pa ie jamo, da niso popustih ne radičeve! in ne pristaši SLS, temveč da so voljo za popuščan-p. ki to pa oba osta a zaveznika smatrata za slabost, pokazali edino demokrati Ce »emu ni tako, nal demokrati objavijo svol dogovor z Radičem! S potvarjanjem člankov pa si bledi generali pri »Jutru« ne bodo iioroagali! — »Jutro« In Trboveljska premogo-kopna družba. Svoiečasno je poročalo »Jutro« v interesu komitentke Slavenske banke. Tibov. prem. družbe, da je obsodilo okrožno sodišče v Ctlju dr. Ivana Dimnika, odvetnika v Krškem radi § 104 s. k. z. na 1.000 Din globe ker je očital v neki pravdi proti Trbov prem. dTužbi pristranost zvedencu Trbov. prem. družbe, g. inž. Travlrki, v adnemu svetniku in profesorju na rudarski šoli v Cellu K temu »Jutrove-mu« poročilu moramo pripomniti, da Je kr. stol sedmorice v Zagrebu to razsodbo okt sodišča v Celju razveljavil. — Jugoslovanska proslava rojstnega dne prezidenta Masaryka v Pragi. KuratOrij »Jugoslovanskega kolegiia« je priredil 3. trn. slavnostno predavanie o Masaryku, ki so ga posetili naš posl-mlk LJ Nešič, gen. kon. Jos Vučkovič in ctla vrsta odličnih čeških oficijelnih ?astopn’kov. Senator dr. Jan Herben ie svoje prisrčno in zanimivo predavanje prepletel z mnogimi osebnimi spomini na velikega prezidenta. Poslanik Nešič se ie zahvali »češkoslovaško-iugo-slovanski ligi« in ministrstvu šolstva In narodne prosvete ČSR za njih skrb za jugoslovansko dijaštvo. Prireditev ie bila nadvse prisrčna manifestacija vzajemnih kulturnih stikov obeh narodov. — Knez Arsen se nastani stalno v Sarajevu. Sarajevska »Večernja Pošta« poroča, da se* bo knez Arsen stalno nastanil v Sarajevu, d-očim bi princ Pavel stanoval v Zaorebu. Sarajevski konak se že preureja za nastanitev kneza Arsena. — Truplo umrlega poslanika dr. Du- šeka se prepelje iz Egipta v Prago. Truolo pokojnega dr. Dušeka je pripeljala ladja »Helouan« dne 3 marca iz Aleksandrije v Trst. V tržaškem pristanišču so izkazali mrtvemu dr Dušku zadnjo čast poleg sorodnikov. zastopniki češkoslovaške kolonije v Trstu,- zastopniki '»škoslovaškega konzulata in zastopstvo Italijanske prefekture. Pogreb Duškov se vrši v Pragikv soboto dne 8. marca in se truplo upepeli v olšan-skem krematoriju. Jean Bonot: Da se osn®žS Odillja... Gospa Leprexova se je vsa zmedena vrnila s trga. Bila je nagle jeze In vladala vso hišo, vsakdo v njej je plesal, kot je ona hotela, od dekle Evlalije do starega očeta in mlade Odiliie. dolge trske z zakrivlienim nosom, do poglavja hiše brezizraznega In dobrodušnega malega meščana. Ko se je bila družina zbrala v jedilnici, je začela gospa Lepreuxova: — Odilija, Izredna prilika se ti nudi" zagrabimo jo kar za lase. Pustite ml, da vse uredim, bodite poslušni in v treh mesecih, morda celo prej, bo naše dete imenitno preskrbljeno. Mladi mož, ki sem ga izbrala je na vsak način imeniten; edini je ki ga moremo pritegniti k svojemu ogn išču no da bi dali klepetuljam v obližju prilike, da nas vlečejo po zobeh. - Kdo je ta izborna partija? je plaho vprašal soprog. —Ali še nisi uganil? - P.riz"atl ™oram. da ne, moja draga. »rM SL *PfAV nlžem,ur ne čudim yeč!r- Ah ne veš, Artur, da je stari dok- l1*, i • sv°ie bolnike in bo skrbel odsedaj naprej samo še za svoje zajce in kokoši, in je prepustil svoje kliente karj^Tpčp^notu tovarišu> doktorju Os- — Gotovo da, draga moja... . „ ~ j ® *or,el> kospod Pfiplnot je prišel i KiJfi 3! ot sem zvedela na tTgu. Ne izgubimo minute, začnimo takoj z ofenzivo in uspeh bo zagotovljen. stinaF ^ Pa Pr‘^akule* °d mene. Cele- , , r* Zahtevam od tebe samo, da se vedeš korektno, da me nikoli ne oviraš, temveč mi vedno pomagaš. Mislim, da to ne presega tvojih mod? Tl pa. Odilija. dete moje, boš oblekla zeleno obleko, si popravila lase in se lahno napudrala. — Da, mama. — In jaz. se je vznemirjal stari oče, na kak način pa bi jaz mogel pomagati pri tvojih načrtih? — Ti, papa, danes ne boš kosil: takoj se boš ulegel v posteljo, kajti bolan sl. — Moram ti priznati, Celestina, da sem zdrav kot riba v vodi. — Kaj zato! Sedaj greš v posteljo, ti jzravlm, in tožiti moraš, da te želodec boli. Za enkrat boš dobival bolniško hrano... Zvečer je prišel dr. Pčpinot, ki ga je bila dala poklicati gospa Lepreuxova. Preiskal je starca, mu trkal po vsem telesu In mu dovolil malo mleka, zeleniadne Juhe, rezancev in češpelj. Ko je pa odhajal, le zapazil slučajno (?) skozi napol odprta vrata Odilijo, ki je vezla pod rožnatim senčnikom, oblečena v zeleno obleko, friztrana, lepo napravljena, napudrana, tako da ie napravila skoraj, prikladen utis. dospa Lepreuxova je spremila zdravnika do hišnega praga, mu stisnila trideset frankov v roko in mu zašepeti.a: — Zelo smo vznemirjeni radi ubogega starega očeta. Radi zdravniške pomoči, prosim, pridite spet Jutri, gospod doktor. Oskar Pčpinot je spet prišel ob zahtevani uri... in enako naslednje dni. Neki dan se je vračal od svojih popoldanskih obiskov in šel še nazadnje k Lepreuxovim. Pridržali so ga k večerji. Stari oče je bil vstal. Jedel je za tri. Nato so pili kavo v salonu In Odilija se le usedla h klavirju.. Bilo je res lepo. Dva dni pozneje je dobila kuharica na povelje svoje gospodarice krče v trebuhu... in se ulegla Poklicali so zdravnika. Štirikrat je obiskal’ bolnico. Nato je prišla vrsta na Arturja, ki ga je silen glavobol prisilil, da se cel teden ni ganil iz svoje sobe. Celo gospa Lepreuxova se je sama žrtvovala dva dni, pričakujoč, da spet zboli ded. Poklicali so tudi mladega zdravnika za slučajne goste, kot sta bila na primer bratranec Chalumeau in teta Valerija. Skratka, ni preteklo oseminštirideset ur, da ne bi bili doktorja 3čpinota poklicali k Lepreuxovim. Tako se je čez nekaj časa tako zelo navadil na to hišo, da je mimo grede stopil v njo, ne da bi ga bili zahtevali, In njegov obisk mu Je bil plačan, pogosto je celo dobil hrano. — To ni izgubljen denar, si je mislila gospa Lepreuxova; Odilija ga bo spet J » , , " Neki dan se Je v malem mestu laznesla novjea, da se bo novi zdravnik kmani oženil. Pri tej vesti je bila Celestina vsa iz sebe, objela Je Odilbo, kupila pipo Arturju in starcu za šest grošev tobaka za nosla-nje. Njen načrt se je posrečil, zmagala je! Samo počakati je bilo še treba, da se doktor izjavi. Ko je one dni enkrat prišel doktor v kavarno, ga je vprašal eden prijateljev: — Ali res, Pčpinot, da si se zazrl v Odilijo Lepreuxovo? — Kaj ti pride na rdsel? mu Je odgovoril mladi mož, saj nisem tako neumen, da bi ubil kokoš, ki mi leže zlata jajca... s tem, da poročim gospodično Odilijo. ki Je mimogrede omenjeno crda kot smrtni greh, Igra klavir kot mačka In se oblači kot opica! Izgubil bi približno dvajset .tisoč frankov letnoI Verjamem, da tega nihče ni povedal gospe Lepreuxovi... Vem. da je, ko Je »vedela, da se je zaročit doktor Pčpinot t krasno Parižanko,., siroto, padla ub. ga žena v omedlevico in resno zbolela t? pot, toda poslala ie po zdravnika v sc*ednje mesto. Gospa Lepreuxova Je imela glatenico. (Preval B-J — Jugoslovenska manifestacija v Nan-cyu. Francoska »Ligue d'Enseignement« je organizirala prošlo nedeljo popoldan v Nan-cyu veliko manifestacijo za Jugoslavijo, ki je izborno uspela. Obisk občinstva je bil prav velik. Prisostvovali so: nancyški župan, prefekt dčpartementa Meurtbe-e.t-Mo-selle, več generalov in višjih oficirjev in mnogo osebnosti iz univerzitetnih, vojaških, sodniških, umetniških in časnikarskih krogov. — Godba 26 pešpolka je najprej zaigrala našo državno himno in nato je imel dolg govor g. Arnautovič, predsednik našega šolskega urada in tajnik Slovanskega instituta v Parizu. Seznanil je francosko občinstvo potom zemljevida in projekcijskih slik z našo domovino, govoril je o njeni zgodovini in pred vsem o naših težnjah za ujedinjenje. G. Arnautovič, ki vodi že uspešno od 1. 1914. sem našo propagando v Parizu, je tudi to pot pokazal, da je kos svoji nalogi. — Nato se je vršil koncert, na katerem so se izvajale točke jugoslovensklh skladateljev in narodne pesmi. Potem se je zahvalil g. Vukčevič, prvi tajnik našega poslanitva, prirediteljem za lepo slavnost. — Zvečer se je vrši' slavnosten banket, na katerem so se izmenjale prisrčne zdravice. — (Po »L’Est Republicain«.) — Učiteljski Izpiti. Ministrstvo prosvete je odobrita nov pravilnik za polaganje praktičnih in dopo nilnih učiteljskih izpitov. — Brezposelnost v Novem Sadu. Bolniška blagajna je izvedla v Novem Sadu popis brezposelnih in dognala, da je brezposelnih delavcev 3400, t. j. 60 odstotkov vseh delavcev v mestu. Najprej je hotela izvesti popis brezposelnih delavska zbornica, kar se ji pa ni posrečilo, ker so proti popisu brezposelnih pričeli agitirati komunisti, ki so razširjali vesti, da se bo zaznamovane delavce določita za prisilno delo. — Slike Iz vojne dobe. Ministrstvo prosvete je zbralo večje število raznih fotografij, katere predstavljajo zločine in zverstva, ki so j*h izvršili avstrijski in bolgarski oficirji nad srbskim narodom. Od teh fotogafij se bodo napravili diapozitivi, ki se bodo potem razkazovali o pri.iki javnih predavanj. — Konferenca mednarodnega odbora dela. Mednarodni odbor dela sklicuje za mesec Julij v Ženevi konferenco, katere se bodo udeležili delegati iz vseh držav. — Nov dnevnik v Beogradu. Z 10. t. m. prične v Beogradu izhajati ilustrovani in informativni dnevnik »Podne«. Lastnik novega dnevnika ie Milorad K. Ivanič. — Kopališče Ilidže ta upravljala dosedaj državna uprava Sarajevski mestni občini je pa uspelo, da je dobila od vlade kopališče Ilidže za minimalno ceno v zakup. Kopališče je bilo zadnji čas precej zanemarjeno in je namen sarajevske občine, da kopališče zopet moderno preuredi. — Sneg v Dalmac'ji. V Dalmaciji navadno zapade sneg vsurih 8 do 10 let. V zimskem času ie temperatura običajno 5 gradov Celzija nad ničta V zvezi z velikim mrazom v celi Eviopi, je na letos zapadel sneg v celi severni in srednji .Dalmaciji. Snega je toliko, da so pota popolnoma zasnežena in je vsled teza promet precej oviran. — Vojni begunci na Hrvatskem. Tekom meseca februarja je bilo na Hrvatskem po uradni ugotovitvi 572 nabornikov, ki niso zadostili svoji naborni dolžnosti. V mesecu lanuarju je bilo takih nabornikov 1261, tako Ja je tekom dveh mesecev 1833 vojaških obvezancev na Hrvatskem, ki se niso odzvali nabornim pozivom. Podružnica .lugoslovenske Matice v Kranju Ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 8. marca t. 1. ob pol 8. url (za primer nesklepčnosti uro pozneje) zvečer v gostilni »pri Peterčku«. Tem povodom bo predaval delegat pokr. odbora gosp. dr. Drago Marušič o razmerah na Primorskem. — Tragedija beograjske študentke. Vera Orlič, dijakinja iz Beograda se je zaljubila v Italijana Guišeppa Berse, ki jo je premotil tako daleč, da je zapustila starlše in odšla z ljubimcem v Milan. Vera Orlič )c ?a v Milanu zvedela, da je Berse poročen. Ta novica jo je tako razžalostila, da je sklenila končati si življenie. Ko je pozno v »lečer prišla v hotel, kier je stanovala, si je prerezala z britvijo vrat. Drugo jutro je policija nasilno odprla njeno sobo in jo našla vso v krvi mrtvo, ležečo preko postelje. Vera je zapustila pismo naslovljeno na svojo mater, kjer jo prosi za svoj pobeg od loma ln za svoje delanje odpuščanja. Vinski vzorčni sejem se vrši v četrtek dne 13. marca v Semiču na Dolenjskem. Prlrede ga podružnice »Kmetijske družbe« Semič, Kot in Štrekljevec. Otvoritev ob 12. url opoldne (po prihodu vlaka iz Ljubljane) po Višjem kletarskem nadzorniku g. Fr. Gombaču. Ker je kakovost »Semičana« lanskega pridelka posebno vsled pozne trgatve izredno dobra in so tudi cene zeio zmerne (od 19 kron naprej za liter), bo sejem gotovo dobro obiskan. Izmed vseh dolenjskih vin je okusni in zdravi »Semičan« povsod najbolj priljubljen. Gostilničarji in vinski trgovci, ne zamudite ugodne prilike za nakup domačega vina. Lju&Sfama. — Proslava 60 letnice 1. S. Macharja v Ljubljani. Jugostovensko-Ceškostovaška Liga in Češkoslovaška Obec v Ljubljani proslavita 60 letnico I. S. Macharja z akademijo, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. ob 11. dopoldne v univerzitetni dvorani. Govori dr. R. Krivic. — Nesrečen konec zaročenca. V Vrtni ulici št. 19 si je včeraj dopoldne končal življenje belostrojar in hišni posestnik g. Alojzij Burger. Pred leti je bil odšel za svojo srečo v Ameriko, kjer si je z delom svojih rok pridobil precejšnje premoženje. Ker ga ie srce veklo v staro domovino, je prišel nazaj in si kupil mata hišico v Ljubljani. Da bi si osladil ostali del življenja, je sklenil ta predpust privesti v puščobni dom samca brhko nevestico. Vse je bilo že dogovorjeno in poroka bi se imela izvršiti pred par dnevi. Nenadoma pa je nastalo med zaročencema nesporazumljenje, poroka sc ie razdrla. Ta udarec je silno vpliva! na nesrečnega ženina in je šel ter si vzel življenje, ki baje zani itak ni poslej več imelo pomena. — Umrli so v Ljubljani: Dne 4. marca: Marjeta Robas, delavčeva žena. 70 let. — Dne 5. marca: Ladislav Klopčič, sin postajnega odpravnika, 4 mesece. — Lucija Mahnič, zasebnica, 78 let. — »Pevski zbor »Glasbene Matice«. Vaje so odslej tako razporedene:' Ponde-ljek in četrtek moški zbor, torek in petek ženski zbor. sreda mešani zbor. Vsakikrat ob 18.15. Vsi in točno! — Darilo za slepce. Namesto cvetlic na grob gospe Mary Schott roj. Menardi je darovala ga Gusti Vodopivčeva 100.— Din za slepce. Denar hrani uprava »N. D.« — Požar. Včeraj zvečer ob 8. uri je bil naznanjen v Mestnem domu požar v delavnici na Kavškovi cesti v Spodnji Šiški. Poklicni gasilci so se odpeljali takoj v Sp. šiško, v akcijo pa niso stopili, ker je bil ogenj preje pogašen. — Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo julija 1923 zastavljenih predmetov 13. marca t. 1. popoldne. — Prodata autobusa. Invalidski odsek bo dne 12. aprila 1924 ob 11. uri na javni dražbi prodajal šestsedežni Fiat-autobus ter se interesentje opozar ajo na zadevni oglas v Uradnem listu in Službenih Novi-nah. — Ukradena suknja. V Florjanski ulici je bila ukradena Mihaelu Savcu suknja vredna 1500 Din. Tudi v raznih lokalih so bile te 'predpustne dneve ukradene in zamenjane razne suknje. — Razne poškodbe. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali te-le poškodovance: Hlapca Franca V eh a r j a iz Loga, ker ga je ugriznil v roko pes. — Pos. sina Alojzija Piškurja iz Vel. Gabra, katerega je s kolom pretepel Al. Zajc iz Žabjeka pri Novem mestu. — Pos. sina Franca Žagarja iz Iške vasi, katerega je udaril s kotam po glavi France Kranc iz Loke. — Del. Gregorja Burgerja, ki je padel in si zlomil levo roko. — Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prišle na policijo te-le ovadbe: 2 radi tatvine. 3 radi prestopka cestno pol. reda, 3 radi nedostojnega vedenja, 1 radi nezgode in 1 radi prekoračenja policijske ure. — Poskušen rop na cesti. Na vogalu med Hilšerjevo in Vegovo ulico je nahrulil neki neznanec vpok. svet. Antona Križmana z besedami: Imate kaj šnopsa na prodaj? Po teh besedah je hotel neznanec g. Križmanu iztrgati na telovnik pripeto zlato verižico in uro, kar se mu pa ni posrečilo. Neznanec je pobegnil. Maribor. — V ljudski univerzi predava v ponedeljek, dne 10. t. m. upokojeni kapetan g. Maks Kovač o svojem potovanju po Makedoniji. Dva tečaja za šivanje perila in obleke se otvorita dne 10. t. m. na tukajšnjem dekliškem zavodu »Vesna«. Prosveta. »Aszantka.« W. Perztfnski. Ašantka je atrok iz nižin, »živo bitje, ki živi v gozdo-* vih nad morjem«. Edmund Lonski pa je dekadentski reprezentant slabiča brez volje, tip one mladine velemestja, ki se davi v uživanju in pretava vse mračne labirinte življenja, dokler ga neznana groza ne vrže Usodi v žrelo: Ašantka prisili padlega človeka v samomor. — O igri in o W. Perzyn-skem lzpregjovorirrlo po reprizi. Glede sinočnje uprizoritve le toliko: Vladka (ašantka) ge. Setinske. ki je nastopila kot gost je bila igrana z akcentom trmaste naivke s svetlim in jasnim glasom ter z nekoliko hr-vatskim povdarkom. pokazala ie živahno rutino ter ie ugajala s prijetno vnanjostjo. Pri nas bi dobro Izpolnila občutno vrzel v ženskem ansamblu Bratkovskl bo morda v prihodnje obvladal tekst in bomo ž njegovim kostumom ter igro docela zadovoljni. G. Putiata je skrbel za reallstično-veseli del tragikomedije, Lonski pa ie dozdai premalo doživel svojo vlogo. Drugo dejanje (tvori napeti višek igre, polne rafiniranih kontrastov ter mestoma grobe realistike. Ostale vloge (Lutoborski) n!so — razven prav posrečenega ravnatelja (Plut) in živahne Viole — prinesle tipičnih figur. 1921—1924. Poročalo nam,- da se te dni vrši 9oareia, na kateri se bodo proizvajali odlomki lz najnovejše slovenske opere. Na soareil bo prisoten tudi g. ravnatelj opere. Vil. muzikalno predavanje pod naslovom »Mladinska pesem ln harfa« ponovi se v nedeljo dne 9. t. m. dop. ob 11. uri v Fil-larmoničnl dvorani. Izvajajo ga: operna ln koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova, operna pevka Slavka Saxova. gdč. Dulka Doubravska in operni pevec g. Anton šu-belj. Spored še obiavimo. Pri vhodih bode uvedena najstrožja kontrola, ter ponovno opozarjamo, da je vstop dovoljen le mladini, ki se izkaže s programi. Spored II. koncerta jugoslovenske komorne glasbe, ki se vrši v pondeljek dne 10. t. m. ob 8. uri v Filharmonični dvorani In katerega izvaja Zagrebačkl kvartet; F. Aranyl, I. gosli, M. Graf, II. gosli, D. Ara-ny, vljola, U. Fabri, vijolončelo, obsega sledeče točke: 1 Peter Konjovlč: Kvartet v d-rnolu, I. Allegro moderato, II. Tema z vat rijacijami na nek »bosjaški motiv«, III. Šcherzo, IV. Rapsodlco. — 2. Josip štotaer-Šlavenski: Godalni kvartet op. 3 v D-duru: I. Fuga (Largo molto intensivo), II. Jugoslo-venski ples (Allegro molto vivaoe) v formi sonate. — 3. Anton Dvofak: Kvartet v d-molu: I. Allegro, II. Alla polka (allegret-to scherzando), III. Adagio, IV. Finale, Poco allegro. — Stojišča za ta komorni večer so dobe v Matični knjigarni, istotam se dobi program z razlago posameznih točk. Spored cerkvenega koncerta v sredo dne 12. marca ob pol 8. url zvečer v stolnici je sledeč: I. a) Bach: Predigra v a-mo« lu, b) Mendelssohn: V. orgelska sonata, c" Brahms: Koral »Pognala je mladika« za orgle. II. a) Kimovec: Premila Mati Zveli-čarjeva, b) Premrl: Uspavanka božjemu Detetu, c) Mav: Kraljica angelska, mešani zbori z orglami. III. Renzo Bossi: Tema va-riato za orgle. IV. a) Premrl: Iz knjige modrosti: »Nikar ne hitite v smrt!«, b) Pavčič: Veliki petek, c) Kimovec: Raduj se, kraljica nebeška, zbori; a) in c) z orglami, b) a capella. V. a) Gullmarit: Svečana koračnica, b) Canestrari: Preghiera, c) Gul-bins: Allegro za orgle. VI. a) Hochreiter: Jezus, studenec sl angelske sreče, b) Kle* menčfč: Majniška pesem Jezusu, c) Premrl: O Jezus, luč sveta, mešani zbori z orglami. VII. Bach: Dorska tokata za orgle. — Orgelske točke Izvaja g. Stanko Premrl, pevske stolni pevski zbor. Pevovodja: g. dr. Frančišek Kimovec. Sedeži po 15, 12. 10 in 8 Din. stojišča po 5, za dijake po 3 Din se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni. Slnloničnl ciklus »Ma vlast« se prišteva po vsej pravici ne le med najboljša za orkester pisana Smetanova dela, ampak je brez dvoma eno najboljših del slovanske in tudi svetovne glasbe. V tem ciklusu Smetana na idealno lep način opisuje ponosno svojo domovino odnosno posamezne odlomke narodne zgodovine. V celoti se ta ciklus Izvaja prvikrat v Ljubljani na slavnostnem Smetanovem koncertu v pondeljek dne 10. t. m. v Unionski dvorani po sinfo-nlčnem orkestru Zveze godbenikov za Slovenijo. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. — Včeraj je dospel v Maribor namestnik velikega župana g. vladni svetnik dr. Vodopivec, ki je za odsotnosti velikega župana dr. Ploja prevzel vodstvo poslov mariborske oblasti. Kakor se doznava, se povrne veliki župan g. dr. Ploj iz Pariza, kjer ga doslej zadržujejo posli pri reparacijski komisiji, v soboto v Maribor. — Razstava gradbenih načrtov. Kakor znano je Kreditna in stavbna zadruga »Moimir« v Mariboru sklenila od 9. do 16. marca prirediti v veliki, kazinski dvorani razstavo gradbenih načrtov s posebnim "p. v osnovni šoli svoj redni občni zbor. Na programu je tudi zanimiv referat učit. g. L. Koželja: »Laž in resnicoljubnost v soli«. — Maškerada. Na pustni torek je priredila Narodna Čitalnica v svojih prostorih reduto mask in kostumov pod imenom »Vzorčni velesejm«. Pohvaliti je čitalniški odbor, da je dvorano in stranske orostere okrasil tako okusno in prijetno. Posebnost je bila v razkošju luči. Tudi buffet :e bil sijajen. Le škoda, da se ni točita tudi vino prvovrstne kakovosti. Mask se je nabralo precejšnje število. — Umrl ie znani »totenbirt« g. Ivan Ferlič, posestnik in gostilničar. Naše globoko sočutje! Šport. Tekma Rapld, Marlbor-Prlmorje odpovedana. Kot otvoritvena tekma letošnje nogometne sezone bi se imela vršiti tekma med mariborskim Rapidom ln Primorjem. Ker pa je Rapid vsled raznih zaprek tekmo odpovedal, igra Primorje v nedeljo popoldne s prvorazrednim Jadranom. Prvi Italijanski klub v Zagrebu. Vsled povojnih političnih razmer med Jugoslavijo in Italijo so bile medsebojne športne zveze zelo rahle, oziroma sploh niso obstojale. Pred kratkim dosežen političen sporazum med našo kraljevino in Italijo pa je blagodejno vplival na naše športne kroge in kot prva posledica tega je ..gostovanje italijanskega moštva v Zagrebu. Italijanski športni listi živahno komentirajo ta dogodek ter mu pripisujejo velik pomen za bodoče dobre športne odnošaje. Torino F. C. je. ki kot prvi italijanski klub gostuje v Jugoslaviji ln sicer Igra v nedeljo dne 9. t. m. proti našemu prvaku Gradjanskemu ŠK. Sodeč po doseženih rezultatih, predstavljajo gostje močan prvorazreden klub V moštvu se nahaja šest reprezentančnih igralcev Italije. V domači konkurenci je Torino F. C. zaiedno z znanim Pro Vercelli najmočnejši klub svoje divizije. Njegovo jakost spričujejo tudi rezultati v Internacijonalnih tekmah. V Parizu je porazil Olimpique s 3:1, medtem ko je igral s prvakom Francije 1:1 — neodločno. Zadnji lep uspeh je dosegel pred kratkim proti VVIener Sportklubu 1:1 V Zagrebu vlada za to tekmo izredno velik interes. Stanje dunajskega nogometnega prvenstva. Amateure Rapid Slmmering Vienna Sportklub Hakoah Wacker Stovan Admlra Hertha W. A. F. Ostmark Meddržavna plavalna tekma Italija — Ogrska se vrši 7. in 8. septembra v Budimpešti ’ Iger Točk 12 25 12 18 12 16 11 15 j" 15 10 13 12 15 12 II) U K 12 7 12 5 12 2 Pržmorska vesti. p Vprašanje zdravnika v Vipavi. Konzorcij vipavskih občin razpravlja o tem, kdo naj bo imenovan za zdravnika vipavskega okraja. Večina članov je za to, da mora zdravnik obvladati poleg italijanščine tudi slovenski jezik, kar je sicer popolnoma naravno. Toda to ne gre v glavo bivšemu avstrijskemu Lvahtmajstru« Giuseppe Petrovčiču, ki se z veliko vnemo zavzema za dr. Delpina, ki slovenščine ne pozna. Svoje fašistovske tovariše pošilja' k raznim županom, da bi jih z gorjačami in samokresi prisilili, da bi se izrekli za fašistov-skega kandidata. Toda župani vztrajajo pri svojem pogoju. Radovedni smo, ali bo zmagala zdrava pamet ali pa fašistovska volja? p Za goriškega župana je bil, kakor smo že poročali, izvoljen senator in bivši večkratni žuoan Bombig. Podžupana sta dr. Verzegnassi in dr. Pinausig. p Žrtev predpustnega plesa. Kakor povsod, so praznovali tudi naši briški rojaki predpust v precejšnji meri. Osobito mladina se je radovala nad italijansko radodarnostjo plesnih dovoljeni in rajala dolge predpustne večere. V Šentviški gori pa je ples kmalu zahteval življenje 22 letnega mladeniča Ignacija Lebana, ki so ga našli zaklanega pred hišo, kjer se je vršil oles. Vsi so mislili, da je mrtev, dokler ni končno dal od sebe znak življenja. Prepejan je bil v goriško bolnišnico. Ljudje pa se hudujejo tako na njegova dva napadalca in na oblasti, ki dovoljujejo toliko plesnih prireditev, ki škodujejo mladini na zdravju in žepih. Ljubljanska porota. ŽRTEV PRETEPA. Dne 23. ianuarja 1924 so se sprli in stepli v Ihanu pred neko gostilno fantje iz Domžal in iz Sneberji. Sprli so se že v gostilni in obtoženi Ložar je hotel po lastni navedb; iz gostilne, kar pa mu ie eden fantov z odprtim nožem zabranil. Sneberjani so mu priskočili na pomoč in vnel se je pretep, v katerem je obtoženec sunil Ivana Polža z nožem v hrbet. Po izreku sodnih izvedencev zdravnikov dr. Travnerja in dr. Novaka je Polž vsled te rane za 40% delanezmožen, ker mu je desna noga popolnoma, leva pa deloma ohromela. Obtoženec se ie zagovarjal s silobranom. Priče so dogodek precej živahno opisovale, vendar o dejanju samem niso tnogli razviti povsem iasne slike. Senat je stavil porotnikom vprašanje glede težke telesne poškodbe, glede namena prizadjati Polžu težko poškodbo in pa glede prekoračenja silobrana. Porotniki so potrdili vprašanje glede^ prekoračenja silobrana in je bil obsojen Jožef Ložar na 6 mesecev ječe in mora plačati poškodovancu 10.000 Din za bolezenske stroške in 25.000 Din odškodnine za trajno pohablicnje. OBMEJNO TIHOTAPSTVO. Dne 25. februarja 1921 okrog 10. ure zvečer sta zaplenila orožnika Ed. Hudoklin in Ivan Mauri v gozdu na cesti pod Čin-kovcem 6 volov, katere so hoteli spraviti tihotapci preko meje. Tihotapci so pustili vole na cesti in sd zbežali. Te vole je drugi dan današnji obtoženec Otokar Zorn, 25 let star, bivši carinik sporedne carinarnice v Kozaršah, prodal na • lavni dražbi. Obtožnica inu očita, da je prodal vole za 15.500 Din, v licitacijski zapisnik pa je vknjižil samo 10314 Din in si je 5185 Din pridržal zase. Dalje se mu očita, da ie dne 24. februarja 1922 zamenjal v Kozaršah posestniku Andreju Teliču pohabljenega vola in mu dal zdravega in krepkega, ter je zaslužil pri tem od Teliča 700 Din. Končno se mu očita, da je dne 24. februarja 1922 pri javni dražbi zaplenjenih vojov ravnal namenoma proti predpisom, tako da je omogočil tihotapcem, da so za nizko ceno kupili svoje vole nazaj. Od teh 9 volov so prodali tihotapci samo 4 vole za 13.500 Din, med tem ko je prodal obtoženec vseh 9 volov komaj za 18.745 Din tako, da bi stalo 5 volov samo 5245 Din. Pri tej kupčiji je zaslužil 2000 Din, zameril pa se je orožnikom in domačim kupcem; prvim, ker jim je skrčil nagrado, drugim pa, ker jim ni dal prilike, da bi zaplenjeno živino kupili. Od skupička zaplenjene živine dobita namreč državna blagajna in pa uprava fonda finančne straže vsak eno četrtino zneska, polovico pa orožnika, ki sta živali zaplenila. Čim ceneje ie torej obtoženi carinik živali prodal, tem mamši šo bili deleži. Obtoženi Otokar Zorn, ki je dovršil realko z maturo, je stopil v carinsko službo dne 27. oktobra 1920 in je bil za časa obtoženih dejanj carinik 4. razreda, drž. zaprisežen uradnik. On trdi, da pravega predpisa dražbe zaplenjenih živali ne pozna. Licitacijo je pravilno razglasil in se je začela v gostilni pri Žuniru, zaključila pa pri Kopitarju. Bilo je kakih 10—15 kupcev, ki so založili tudi kavcijo, katero jim jo kasneje vrnil. Med licitacijo je sedel s tihotapci pri eni mizi in pili so Štefan vina. Priče mu tudi očitajo, da je bil pri licitaciji ^e mata pijan in da domačim ni pustil dražiti, temveč je prepustil vole tihotapcem Ložanom. Enega domačih kupcev je naravnost zavrnil, češ da je prepozno vložil kavcijo. Telič, ki mu je dal za zamenjanega vola 2000 Din ni bil zaslišan, ker ie sam v preiskavi radi podkupljenega javnega uradnika. Zorn je skoro vse priznal. Obtožen ie bil, da je zlorabil, zaupano mu uradno oblast in napravil državi škodo. Zagovornik je predlagal še dodatno vprašanje, če se je zgodilo dejanje iz ne-odoljive sile, ker |e imel samo 600 Din mesečne plače, s čemer je plačal komaj stanovanje in pa hrano. Senat pa je to vprašanje zavrnil, ker tega obtoženec ni trdil in se tudi ni zagovarjal s stisko. Drž. pravdnik je pojasnjeval pomen državnih zakonov in dobrih uradnikov v državi. Nato je prešel na svetopisemskega carinka in od njega na obtoženega carin ka ter ugotavljal njegovo krivdo in predlagal obsodbo. Zagovornik je v daljšem govoru spretno pobijal obtožbo in je predlagal oprostitev. Porotniki so vsa vprašanja deloma soglasno, deloma z veliko večino glasov zanikali. nakar Je bil obtoženi Zorn oproščen. POSILSTVO IN OSKRUMBA. Včeraj popoldne se je vršila oorotna razprava proti Francu Cedilniku, 32 letnemu delavcu iz kamniške okolice radi posilstva in oskrumbe neke še ne 12 letne deklice. Razpravi, ki je bi a tajna, je predsedoval deželnosodnl svetnik g- Vehovar, votanta sta bita deželnosodni svetnik dr. Mohorič in okr. sodnik g. Avsec. Obtožbo Je zastopal namestnik drž. pravdnika g. dr. Mast- nak, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik g. dr. Trampuš. Tajna razprava je trajala od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer, nakar je bila javno razglašena obsodba, s katero, ie bil Franc Cedilnik obsojen radi hudodelstva posilstva in oskrumbe na eno leto težke ječe. Mariborska porota. ROPARSKI NAPAD. Pred mariborsko poroto se je vršila dl' nes razprava o roparskem napadu, katerega je obtožen 19 letni Štefan Pozvek 12 Brezovcev. Obtoženec je bil že dne 11. dec. 1. 1. pred poroto, pa ie bila razprava takrat preložena zaradi zaslišanja nadaljnih pr*č Pozvek se je dne 27. julija 1. 1. v bližini Murske Sobote ponudil posestniku Mihaelu Žilavcu iz Dokižcev za kažipota. Med potjo je zahteval za svojo uslugo 25 dinarjev. Ko pa je Žilavec izjavil, da nima denarja, ga je Pozvek na samotni poti zgrabil in mu ukradel iz suknje listnico z vsem denarjem, okrog 300 dinarjev. Dne 11. avgusta 1. 1. je Pozvek na podoben način oropal 60 letnemu Ivanu Da* niju v nekem gozdu pri Murski Soboti 40 dolarjev in 70 dinarjev in je pobegnil s penom. Obtoženec je bil pri zamenjiavl dolarjev nato aretiran in izročen sodišču. Pred sodniki zanika Pozvek vsako krivdo, češ, da svojih tožiteljev niti ne pozna. Med zagovorom pa se je zapletel v razna protislovja Zaslišane priče so javile zanj neugodno. Vprašanja na roparski napad so porotniki soglasno potrdili, nakar je bil Pozvek z ozirom na svojo preja* no neoporečnost ln na svojo mladoletno*« obsojen na pet let težke ječe, GOLJUFIJA. Kot drugi je stal pred porotniki 26 lem* Ferdinand Koren, brezposelni mesar »j5 Ščavnice. Obtoženec je dne 18. sept. L •* kupil v Ptuju od posestnika Antona nat£ janiča dva skupno 1000 kilogramov te/k® vola za 15.000 dinarjev in mu je dal kot zk-datek 50 dinarjev s pripombo, da mu bo ostalo vsoto nemudoma prinesel od posesF nika, ki ga ie pooblastil za nakup, n)6® tehtanjem volov pa je Koren izročil živino posestniku Janezu Čučku za 13.500 iin*r" jev. ki mu je denar tudi takoj izplačal. je po običajnem obisku gostilne, kamor P* se Koren ni prikazal. Habjančič hotel v?‘® odpeljati domov, je Čuček temu ugovarjam češ da sta niegova. Vsled goljufije ie 0 nato Koren aretiran :n odveden v zape1"' Obtoženec priznava, da je vola kupil naročilu posestnika in župana Franca Sen koviča iz Gornje Radgone in da jih ie D** prodal drugemu kupcu. Porotniki so P"‘!I dill vprašanje goljufije za znesek nad dinarjev, nakar ie bil Koren obsojen 1,8 in pol leta težke ječe. ____________ PRIKROJEVALNI TEČAJ ZA CEV« LJARJE. »Narodno socijalna strokovna zveza« v Ljubljani priredi letos več popolnoma brezplačnih prikrojevalnih tečajev za čevljarsko stroko. — Ti tečaji se bodo vršili v raznih mestih in trgi« Slovenije. Prvi tečaj se otvori v torek, 25. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih »Bratstva« v Narodnem domu v Ljubljani. Nadaljna pojasnila daje »Narodno socijalna strokovna zveza« v Ljubljani, Narodni dom I. nadstr. Na ta naslov naj se pošljejo tudi priglasi reilektantov za ta tečaj do 15. marca t. 1. Razpise drugih Podeželskih tečajev bomo objavili pozneje. Tovariši čevljarji! Uporabite d2110 priliko v izpopolnitev svojega znanja* Obiskujte strokovne tečaje, posebno Pa take, ki vas materijelno ne obr&ne' njujejo! Današnje prireditve* V Ljubljani: Drama: »Tri maske«, »Smešne pred' joze«, »Priljudni komisar«. Red B. Opera: »Poljub«. Red D. Kino Matica: »Začasni kavalir«. Bul*8 v 6 dejanjih. Kino Ideal: »Beneška kurtlzana«. Dtar ma v 6 dejanjih. V glavni vlogi Magd* Sonja. Kino Tivoli: »Človek z železno ma- sko« I. del. V glavni vlogi Vlad. GaidaroV. Kino Ljublj. dvor: »Grof Struensee* 5 priljubljeno Henny Porten.__________ Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Bohinc na RIJ*' skl cesti in Leustek pri Zmajskem moj^j; Borzna poročila. Zagreb, 6. marca. Devize. DU«« 0.1132—0.1152, ček 0.1130—0.1150, Budil#* pešta 0.125—0.155, Bukarešta 0—42.75, I‘a' lija. izplačilo 342.50—345.50, London izi"a' čilo 344.50—347.50, London, ček 343.7»-; 346.75, New York, kabel 80—81, ček 79-7» -80.75, Pariz 322.70-327.70. Praga 231 .S? —234.50, Sofija 0—59.25, Švica 1390—149"' Varšava 0.002. Valute. Dolarji 79-ivO, f‘v' strijske krone 0.1130—0.1150, češkostava' ške krone 229—0, napotaondori 306—3Fjj romunski leji 41.50—0, italijanske lire “ Beograd, 6. marca. Devize. Du,»f! 0.1139-0.1140, Bukarešta 42.25—42.75, /A neva 1375—1385, London 334.25— Italija 330.50-334, New York 79-SO-70' Pariz 323—325, Praga 233—233.70. „ C u r i h, 6. marca. Beograd 7.20, N,s York 578.125, London 24.85, Pariz 23.32' Milan 24.79, Praga 16.755, Budimpešta TOL1 Bukarešta 3.05, Sofija 4.10, Dunaj O.OO^J Dunaj, 6. marca. Devize. BeoP,« 840-884. Berlin 15.35-15.90. BukarfL 368-370, London 304.700—305.700, M+S 3034-3046. New York 70.935—71.185, F^L. 2952—2868. Praga 2045-2055, Sofija 4^j 494. Curih 12.265—12.315. Valute. DO&" 70.860—71.260, bolgarski levi 484-494, ške marke 14.90—15.50, funti 302.9"^ 304.500, francoski franki 2845—2875, ‘Ejj 3030—3050, dinarji 872—878, romunski 362—366, švicarski franki 12.190—1*1^8 češkoslovaške krone 2032—2048, madža krone 0.93—1.03. minsJ Praga, 6. marca. Beograd 44, 4.90 Berlin 7.76. Rim 151.25, avstrijske » ,f ne 4.92. lire 152.25, Budimpešta 5« -g jo, 142.875, London 150.675, New YorK Curih 610.50. _ pu- Berlin, 6. marca. Beograd 5A0,pariz nai 6.38, Milan 18.15. Praga 12.21. j* 17.16, London 18.055 New York 4.19. w 72.82. Gospodarstvi©. P. T-k: Naše zadružništvo. Ni še dolgo tega, ko se je še večina našega razumništva pomilovalno posmehovala pijonirjem našega jugoslovanskega razumništva, češ, to je utopija, ki bo po prvem praktičnem poskusu zmrznila. In res je od začetka izgleda-k>, da imajo prav ti pesimisti in egoisti, ki jim je bilo zadružništvo trn v peti. Saj se še spominjamo, kako so nagnali slednji v boj pToti zadružništvu vse slovensko napr. časopisje, ki tako, zastopajoče koristi sebičnežev, naganjalo ljudstvo v nasprotni tabor. Res jim je uspelo odbiti ljudstvo, ni jim pa uspel glavni na-uničenje zadružništva. Kakor vi-<««10 danes, po par desetletjih, ko je 'večina zadrug komaj prebila detinsko dobo, zadružništvo ne samo ni nikaka utopija, temveč je baš ono najpriklad-nejša oblika samopomočne gospodarske organizacije malih ljudi, predvsem kmeta in obrtnika. Ne frazam o svobodomiselnosti in ^»rednosti, temveč zadružništvu gre v čvrsti zasluga, da naš kmet vzlic '■sakojakim neprilikam vzdrži pod svo- i° Uj 110 streho. In kmet tvori večino naroda. ni; nekoliko statistike v dokaz gornji trditvi. od zvez v naši državi 19, 7ad« * 13 včlanjenih v Glavnem leh o? • ^avezu v Beogradu. Poleg združ Zvez pa so * zveze> ki strnifUTJ0 sarao zadruge posameznih Jr. ,, so: 2 zvezi konsumnih in tijskih nabavnih in prodajnih za-> 5’ * zveza zdravstvenih zadrug in l 23 urad niških konzumnih zadrug. V zvezah je bilo koncem leta , , ganjenih 4605 zadrug, ki so po i wia sledeče razdeljene: 2578 kre- liai -lin ^enarn‘h zadrug, 1553 nabav-dri in prodajnih ter konsumuih za- u2. 141 kmetijsko produktivnih za-87 obrtno produktivnih zadrug, , IVinoreiskih zadrug, 64 mlekarskih 24 r*Ug’ ^anetijsko strojnih zadrug, ■/s stavbenih zadrug, 15 zdravstvenih tri/H2, 14 tiskarskih zadrug, 24 elek-^h zadrug. ^.e so mešane in jih zato ne mo-mo prišteti nobeni skupini. Poleg teh Je še nekaj desetin zadrug, ki niso m n * ni zvezi včlanjene in zato nimamo Statistike o njih. V računskih zaključkih za leto 1922 izKazujejo zveze v skupnem znesku 'Plačanih deležev Din 3,047.667 s pov-weeno desetkratnim jamstvom članov; S vlog Din u6,648.834, ki pred- jljajo samo odvišna sredstva, ki jih ^lagajo zadruge pri svojih zvezah; zadrugam danih posojil Din 83J32J28S; iZDosojil Din 85,188.628; svojim zadrugam dobavljenega blaga za 302,% 1.628 dinarjev. Celokupnega prometa so napravile Din 6.635A99M9. Pripominjamo pa, da od nekaterih zvez manjkajo nekateri podatki in so zato navedene številke v resnici mnogo večje, kakor smo jih mi navedli. že, zjwnii Podatki 'delajo čast SK "!lademu zadružništvu, pa je ^ ™ pre£ ^ da so isti samo ^^ enoi(Zvez)’ ne pa tudi o* p°- SSSKf zaSrug> ki 80 prav° jedr°za-S , bi bii°videti sta- Jstfco zadrug, kajti največje delo dovoli 0,ne,.ker zveze so le posredovalke med njimi za one posle, ki jih ne «wrej° opravljati v lastnem delokrogu. J%o nalagajo pri Zvezah samo denar ^terega ne rabijo za posojilo swjS Joni ter si izposojujejo od zve? sa-stva °» v kohkor J™ lastna sred-iei -De ^^čajo. Prav ^ko uakupu-«»m Prodajajo potom zvez samo ono katerega ne morejo direktno na-ali vnovčiti kredit •!j’a2pola«o nam je statistika 372 da iz katere je razvidno, rfinariole koncem ^ta 1922 285,853.000 svojih V raniIniii vlog, a od teh pri 74.107 naloženega samo Din iilih xi. ''s® drugo so imele v poso- jilih &an 86 <«ugo so imele v poso-Denarni01’ v ®*®ktih, v inventarju itd. šal leta loS?3??®* tel1 385 zadrug je zna« Ker je* 01(1 4.5578,762.000. ganjenih 4n?> .Pri slovenskih zvezah lahko mirno trni ®ditnih zadrug, zato fke zadruge /k,’ da 50 u”®!6 sloven-922 najmani n 62 ZVez^ konccm leta vbs. nailJ V™ 400M0M0 hranilnih nepopolne^TrpK10 Stevi]ke in še te so ^ i*e zadru?n?8? Je namreč pomisliti, ** nstanova ^°JOCij'alno «°^odar-k socijalističriPBa kapitalističnega ^a, ki združi,)« h Fosp.odarskega siste-** strani obeh nnv I® in izklluču»e sla-Edino o zad?^nih ekstremov. da ne posluje samf ^ mt>remo trditi, lo strogo altru£nSolid?°* temveč ce-uspeh, še manj pa Zato ni slavni ^ je mobiliziralo in a^e" «*užniStva, narodnega eoaoodaitSSJi° Y slu')bo bilijonov podeželskejra h« ^ tollko jnovčjio toliko In toliko Sf’Wfcda je felkov in dobavilo malim H^ijskill fjf1’ ‘n toliko potrebščin, ker vse 1 u- , w«vu6 tudi baak« ali jetniki, ampak glavni namen in uspeh zadružništva je v tem, da je baš ono z nakupom iz prve roke in prodaje za lastno ceno, torej z izključitvijo dobičkarskih prekupcev, zagotovilo rentabi-liteto marsikatere kmetije ali obrti, da je v celoti zvišalo donosnost gospodarstva malega človeka in da je ravno zadružništvo rešilo s cenim dolgoročnim posojilom, katerega obrestna mera ni presegala priznano nizke rentabilitete slovenske kmetije, nebroj naših kmetij pred bobnom in ne malemu številu obrtnikov omogočilo z ugodnim kreditom samostojno eksistenco ter ga tako rešilo pred nemilo usodo tovarniškega delavca. Zadružništvo je toiej tudi velikega socijalnega pomena, ?esar o drugovrstnih gospodarskih organizacijah ni mogoče trditi. Zadružništvo je dalje tudi velikega etičnega pomena. Ni podcemevati vzgojnih uspehov, ki slede iz dejstva, da sloni zadružno delo strogo na principu samopomoči, medsebojne vzajemnosti in enakih pravic ter dolžnosti. Sebičnost se mora zato umakniti splošni koristi, individualnost pa pride do veljave samo v kolikor je dobra in koristna za celoto, nje slabe strani pa se same izključujejo. Koliko upravnih talentov je odkrilo zadružništvo in jim omogočilo, da so se uveljavili na korist celote in okliko samozavesti' je vzbudilo v našem narodu, ki je ravno na tej za samostojno nacijonalno življenje tako potrebni lastnosti silno reven. Ni torej malenkost, kar je storilo naše zadružništvo v teh par desetletjih. Poseglo ni samo globoko v tok narodnega gospodarstva, temveč obeta s časom postati odločujoč gospodarski faktor v naši agrarni državi, kar bo na veliko korist, ne samo najštevilnejšemu stanu, tentveč celoti. Prepričani smo lahko, da je ravno zadružništvo poklicano rešiti socijalno vprašanje našega kmeta, ki spričo njegovega mednarodnega položaja in spričo protikmetske politike naših vlad že postaja pereče. Francoski frank. »Temps« pripominja v svojem tedenskem pregledu finančnega trga, da se nadaljuje kampanja izvestne inozemske špekulacije proti franku. Toda radi tega ni bilo potrebno tako razburjenje in bi se moral napad bolje parira-ti. Ker se to ni zgodilo, je končal napad z zmanjšanjem zaupanja. švicarska bančna zveza meni o franku, da se v novejšem času zopet pojavljajo napadi nanj in da je pred kratkim radi tega nazadoval pod 24 švicarskih frankov za 100 francoskih frankov. Nazadovanje od začetka 1923, ko je presegal tečaj 38, je znatno in vendar se v tem splošni gospodarski položaj Francije ni prav nič poslabšal, nasprotno. Statistike pričajo o razveseljivi zunanji trgovini. Na drugi strani pa se zdi, da so državne finance zelo izčrpane, zlasti radi primanjkljaja v proračunu, ki je nastal vsled tega, ker niso Nemci plačali svojega dolga; Iz tega dejstva se popolnoma napačno sklepa na pomnožitev inflacije v Franciji. Nadalje povzroča močan pritisk tudi množina francoskega denarja v inozemstvu, zlasti v trenutkih, ko dajejo močnejši’ povod za to politični dogodki. V tej zvezi je gotovo, da je učinkovala zasedba Poruhrja in z njo povzročena napetost v mednarodnih odnošajih škodljivo na menični tečaj. V zadnji uri predlagane finančne odredbe je parlament sprejel in pridejo nekoliko kasno; če bi bile pripravljene poprej, bi bila njihova vrednost večja. Polagoma pa bodo vendar zarobile praktično korist; zaupanje inozemstva in celo gotovega dela Francozov je prestalo v zadnjih mesecih tr- ♦Ušni°* Trajno izboljšanje fran-, sa franka pa bo možno le tedaj, šltev%«nSre<:5i- ?ajti končnoveljavno rešitev reparaciiskega problema. Narodna banka Slra2s?ek*~aŽJV miH^h dinarjev, + s v kup kronskih novčanic laos/ jtZa časne izmere 387.8, državni" vrednost državnih domen zastovi- -u ’ dodajanje bankovcev 2.138 3 * 167 7 Aktiva Sk„w„ "“pSgj Vp ačana glavnica v zlatu 2? 4 „rai,,va-fond 5.3, bankovc! v"pr„Su r™ (_ 17.7), državni ka »0« 330, 310. Budimpešta. 4. marca. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 292- 305, oves 245—250, ječmen za krmo 260—290, za pivovarne 300—340, rž 250—255, koruza 215—220, otrobi 160—165. KOŽE. Zagreb, 5. marca. Goveje lahke 17, srednje 19, težke 20, telečje 35 D. V slednjih Je promet živahen, dočim je promet z govejimi kožami brezpomemben. USNJE. Zagreb, 5. marca. Kruponi (jermenski) 115—120, vache kruponi, težki 73—75, lahki 68—72, vrat 50—52, okrajina 35—38, cepa-nice za podlogo 60—62, "kravina, rumena 108—110, črna 105—108. ŽIVINA. Praga, 4. marca. (Mesni trg.) Ovce 7— 16.50, teleta 10—15.50,, koze 8—12, domače svinje 13—14.50, danske 12—15.25, švedske 13.50—14, voli, prednji del 11—13, zadnji 13—13.50, biki 12—14. krave, prednji del 8 —11, zadnj 10—13.50, janjci 12—15 čsl. K. VINO. Zagreb, 5. marca. Vina iz zagrebške okolice 2.50—5 D, starejša močna vina 8— 15 D, rizling 1921 16 D, varaždinska vina 3.5—6. prekmurska vina 2—4.50, vina iz okolice Požega 5—8 D, iz okolice Broda 3—6 D, baška in banaška vina 2—3.50, za boljše vrste 4—5, posebno dobre vrste 6— 10 D. Vina iz okolice Smedereva, Negotina in Župe 3—5, dalmatinska vina (severna) 2.0—3.5, južna in na otokih 3-^4 D. UMETNA GNOJILA. Zagreb, 5. marca Superfosfat 140—145, apneni dušik 300, Tomasov*! žlindra (12— 15 odstotkov), 160—170, kalijeva sol (10 odstotkov) 160—165, dinarjev za 100 kg, čilski soliter 5—6 D za 1 kg. VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE. Zagreb, 5. marca Modra galica 10—11, žveplo 3.25—4.50, ga.un 6 L). X Gradnja proge Ormož—Murska Sobota lepo napreduje. Terenska dela so se vršila tudi pozimi in je dosedaj dogotovlje-nega okoli 450 tisoč kubičnih metrov zemeljskega dela in Jih preostaja še 80.000 kubičnih metdov. Dela bodo trajala še nekako dva meseca. Mostovi in prelazi na Kostanjevici, Ščavnici in Globetki so dovršeni, Istotako so dogotovljeni vsi objekti, izvzemši progo med Pavlovcem in Žero-vincem in pa eden večji most. X Kriza v pridelovanju tobaka na Grškem. Celotna grška produkcija tobaka bo znašala letos 63,000.000 ok (1 oka je 1.28 kg). Izvoz tobaka Je sedaj že precej časa srno otežkočen radi nazadovanja tobačnih cen v inozemstvu in radi nazadovanja tujih valut v Grčiji. Precejšnje izvozne pristojbine pa poleg navedenega popolnoma onemogočajo trgovino s tobakom v Grčiji. X Zanimanje Švice za naše gospodar-stvo. Te dni se mudi \ Beogradu predsednik udruženja švicarskih industrijcev in tajnik trgovske zbo‘rn'ce za Švico, da se posvetuje radi posojila, ki ga ponujajo nekatere švicarske firme naši industriji. X Podražitev poljskih vizumov. Poli-ska vlada namerava povišati pristojbine za potovanja v inozemstvo na 500 poljskih goldinarjev, t. j. storo 900 milijonov poljskih mark. S tem hoče Poljska omejiti potovanja v inozemstvo, X Vinogradniška šola v Kninu. V svrho izboljšanja našega vinogradništva, zlasti v Dalmaciji, bo otvorilo poljedelsko ministrstvo v Kninu poleti modelno vinogradniško šolo. za katero Je že dovoljen kredit. X Koliko so zaslužile naše sladkorne tovarne? Če primerjamo sedanji položaj naših sladkornih tovarn s produkcijo sladkorne pese v letu 1922 in če vzamemo, da so izrabile tovarne dve petini svoje kapacitete ter imele 14 D produkcijskih stroškov, dočim je bila prodajna cena sladkorja 18 D, so naše sladkorne tovarne zaslužile pri predelavi te pese 136,000.000 D. X Nazadovanje svinjereje v naši državi. Leta 1921 Je bilo v celi naši državi 3,283.150 svinj, 1922 2,902.399 svinj in 1923 že samo 2,577.704. Te številke nam jasno pričajo, v kaki meri nazaduje pri nas svi-njereja; zato ni čudno, če porabimo v naši državi take količine amerikanske masti, ki je sicer cenejša od domače, pa tudi mnogo slabša. Sicer pa nazaduje po vojni svinjere-Ja povsod izvzemši Zedinjene države in Brazilijo. Vendar je opažati v poljedelsko naprednejših evropsk'h državah veliko prizadevanje, da se svinjereja izboljša in poveča. Enake korake bo na vsak način treba takoj podvzeti tudi pri nas. X Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v Sloveniji! Delniške družbe s sedežem. v Sloveniji (s Prekmurjem) se poživljajo, da predlože nadzornemu oblastvu tekom 14 dni, potem, ko se Je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor, rač. zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) za preteklo poslovno leto in od družbinega vodstva poverjen prepis zapisnika o občnem zboru, ki Je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo nego en milijon dinarjev v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v Službenih Novi-nah v Beogradu, in sicer z navedbo višine in izplačila dividende. KINO »TIVOLI41 v Od 6. do 9. marca l Krasna drama po romanu A. DUMASA. V slavni vlosi Vlad. Galdarov. fi Schopenhauerjevega življenja. italijanski učenjak Cesare Lombroso Je znan po svoji teoriji, da temelji skoro vsaka genijalnost na gotovih anomalijah, to se pravi, da Je v vsakem genijalnem človeku geniju pridružen še norec. V svojih delih je nakupičil ogromno dokazilnega materijala; iz raznih zgodovinskih kn;ig in pisem Je črpal dokaze o abnormalnosti Danteja, Micchelangela, Ampera, Schau-manna, Torquata Tassa. Newtona, Rous-seaua itd. Zanimivi so med drugimi podatki o življenju nemškega filozofa Arthurja Schopenhauerja. Schopenhauer Je podedoval, kakor je sam dejal, duha svoje matere, z veliko živahnostjo obdarjene pisateljice brez srca, in značaj očeta, ki je bil čudaški mizantrop in je končal s samomorom. Schopenhauer je bil prav tak čudak in mizanstrop. Iz verone je bežal nekoč, misleč, da Je nJuhE.1 zastrupljen tobak; iz Berlina ga je pregnal strah pred kolero. L. 1831. je zapadel neki novi muki. Pri najne-znatnejšem šumu, ki mu je prišel na uho, je položil roko na meč. Niegova bojazen pred ljudmi Je bila tolika, da ni nikoli odprl pisma brez zle slutnje. Briti se ni dal, marveč si je sam rezal brado. Sovražil Je ženske, žide in zlasti filozofe. Pse pa je ljubil tako, da se je svojega še v testamentu spomnil. Vsaka stvarica mu Je dala razmišljati, iskal Je vzroke tudi povsem nepomembnih stvari, kakor n. pr. svojega dobrega teka (Lombroso pravi, dav je bil naravnost po-žrten). Veroval Je v govoreče spiritistične mizice, bil Je prepričan, da se bodo s pomočjo magnetizma krive noge njegovega psa zopet poravnale In da se mu povrne sluh. Nekoč je sanjala njegova služkinja, da briše črnilne madeže. Naslednji dan Je Schopenhauer zares razlil črnila, in glej! iz tega se mu porodi globoko filozofsko spoznanje, da »vse, kar se dogaja, se mora nujno zgoditi«. Bil je Iz samih nasprotij. Kot smoter življenja postavlja uničenje vsega obstoječega. Nirvano, zraven pa želi in sl prerokuje stoletno življenje. Na eni strani pridiga vzdržnost v spolnih odnoša ih, na drugi strani pa se v tem pogledu predaja naj-večjim izpadom. On, ki je radi nestrpnosti drugih Dudi toliko pretrpel, preti Moleschoffu in Bu-cheriu z vsemi mogočnimi strastmi in krivičnimi grožnjami; na ves dušek se uda svoii radosti, ko izve, da Jima Je po vladi pouk zabranjea Stanoval Je v I. nadstropju, da bi mogel zlahka uteči eventuelno izbruhlcmu požaru. Pri dotiku britve ali tujega kozarca ie trepetal, da mu ni podtaknjeno kako zlo. Ža svoje službene zapiske sc Je posluževal latinščine in grščine, da celo sanskrita, in Je raztresel popisane lističe po knjigah, da ne bi prišli kakemu radovednežu v roke. Smatral se Je za žrtev široko zasnovane zarote profesorjev filozofije, ki so sklenili v Gothi, da njegovih del ne omenijo. Zraven pa se je bal, da bi profesorji izrekli sodbo. »Raje imam,« Je rekel, »da črvi požro moie telo, kot da bi profesorji glodali! mojo filozofijo«. Ni bil zmožen ljubezni od srca. V tem je šel tako daleč, da Je očital svoji materi, da ni ostala zvesta spominu svojega moža — in iz tega očitka povzame sodbo o vsem ženskem spolu, češ, ženske imajo pač dolge lase, pa kratko pamet. Monogamijo (eno-ženstvo) zavrača, priporoča pa tetragamijo (štiriženstvo), ki ima samo eno slabo stran: štiri tašče. Ker ni znal ljubiti, tudi ni poznal domovinske ljubezni, češ, da Je »strast neumnih«. Cenil Je le vojake in pse: tem je zapustil svojo dedščlno. Eno samo misel je vedno gojil, misel na svoj lastni jaz, pa ne nase kot filozofa, marveč na oni ubogi, pozemski jaz. V stoterih pismih se bavi s svojimi fotografijami, svojo oljnatobarvno sliko in še eno, »ki lo bo dal napraviti kot podobo svetnika, da jo obesi kakor v kapelico«. 7., 8. in 9. marca priljubljena filmska igralka HENNV PORTEN v razkošni in elegantni drami Graf Struensse v naslovni vlogi priljubljeni HABY IIEDTKE. : Avstrijska poročila za časa svetovne vojne. V nekem dunajskem listu Je priobčil E. Seelinger svoje spomine na avstrFska poročila o položaju na raznih' frontah. Oso-bito pozornost zasluži poročilo o neuspehu avstrijske armade pri Lvovu začetkom septembra 1914. Tedai je doživela armada poraz In se Je morala umakniti pred ruskim navalom. Najvišje armadno poveljstvo je poslalo na na višje cenzurno mesto uničujoče poročilo. Takoj sta se posvetovala njegov načelnik Schleyer in vojni minister Krobatin, Poročilo je bilo treba za Javnost nekoliko ublažiti. Predaleč pa vendar nista hotela iti, čemur pa se Je odločno protivil zunanji minister, ki je izjavil, da bi tako poročilo neugodno vplivalo v Italili in Ru-munijl, kakor, da bi bili ti dve državi informiranj izključno samo od avstrijske strani. Še isti večer se Je zunanji minister zglasil pri cesarju, ki ga je vest o umiku kon-sternirala. Prečital je armadno poročilo in njegov falzifikat, ki je potočal o sijajni zmagi Danklove armade pri Dublinu in uspešnih bojih v severnih delih. Vzel Je zgodovinski svinčnik In pripisal s svojimi značilnimi tenkimi črkami: »V vzhodni Galiciji Lvov še vedno v naši posesti. Vendar pa je položaj vsled naraščajočih sovražnikovih mas zelo težaven,» Ta dva stavka so še isti dan prinesli vsi dunajski listi in vsi listi države. Nekateri z debelimi črkami v posebnih izdajah. : Nravstveni paznik. Nedavno Je zbežal Iz budimpeštanskih zaporov kaznjenec Simandy. ki je bil obsojen radi raznih sleparij in zakonskih obljub. Po svoiem begu si je izbral plodonosno delo nravstvenega detektiva. Stal je pri izhodih iavnih kopališč in pazil, dali so izhajainčl pari poročeni. Zmotil se je redko kdaj Sledil ie paru tako dolgo, da je gospod zapustil damo. Tedaj Je pristopil k njej in se predstavil za detektiva nravstvene policije. Svoio žrtev ie pozval na odgovor in ie na ta način izsilil precejšnje zneske. Nekaj žensk se Je Iz sramu celo usmrtilo. Končno pa je naletel na neko nepravo, ki ga je Izroč.la sodišču. : Koliko so stale vojne pretečenega veka. Zanimivo je videti — oravi »Revue« — koliko denarja in človeških žrtev so zahtevale vse vojne pretečenega veka, toda obenem Je žalostno ugoto\Iti, da so vojne enega veka zahtevale manj kot zadiva svetovna vojna sama. Vojska za ameriško neodvisnost v letih 1861—1865 Je požrla ogromno vsoto 50 milijard frankov in zahtevala 803 tisoč človeških življenj; sever- ne države so izgubile 303 tisoč in Južne pol milijona vojakov. Drugo mesto zavzema francosko-nemška vojna 1 1870-71 Ta vojna je stala Francijo 8 milijard, h katerim ni prištetih pet milijard vojne odškodnine. Poleg tega je izgubila Francija 290 tisoč mož. Vojna proti Zedinjenim državam je stala Španijo 750 milijonov poleg izgube njenih kolonijalnih posesti. Za krimsko vojno Je potrošila Anglija 1255 milijonov; v volnah v Italiji je padlo 45 tisoč mož; na pohodu leta 1866 pa 40 tisoč. Indijska revolucija leta 1857 in tri leta pozneje kitajska vojna sta stali 50 tisoč. Kolonijske vojne so stale Anglijo 60 tisoč mož. V Kitajsko-japonslc! vojni je padlo 25 tisoč vojakov. Po turško-ruski vojni leta 1877 Je bito samo iz ene turške reke potegnjenih nad tisoč masakri-ranih otrok. V sudanski vojni so izgubili Angleži 4000 kamel. : V spomin na Hugo Grocija. V Ameriki se je ustanovilo društvo Amerikancev nizozemskega pokolenja, ki so skleniti zbrati denarna sredstva, da bi postavili spomenik svojemu velikemu rojaku Hugo Gro-ciju, ustanovitelju mednarodnega prava. Poročila pravijo, da nameravajo v cerkvi v Delfu, kjer se je Hugo de Groot leta 1583 rodil, sezidati spominsko okno. Zgrajeno bo prihodnje leto povodom tristoletnice obelodanjenja njegovega znamenitega dela »De jure belli ac pacis«. : Evropa In Italija. Pod tem si ne smemo predstavljati našega kabineta in dežele, kjer bivajo gracije in cvetejo pomaranče, marveč dve levinji, ki sta bili zadji čas predmet rimskih pogovorov. »Evropa« je bila levinja, ki je pri posnetju scene Iz gladiatorskih iger, zamenjala igro z resnico in skočila med vrste statistov in usmrtila rimskega senatorja predstavljajočega sta.i-sta. Mani znana Je njena sestra »Italija*, To je mlada levinja, ki Jo Je daroval Mussoliniju, neki njegov častilec, italijanski ilustrirani listi so prinesli te dni sliko Mussolinija, sedečega z resnim in mrkim obrazom v svojem automobilu. S prekrižanimi rokami drži v naročju diviega otroka afriške puščave. Po najnovejših poročilih pa Jo je Mussolini daroval zoološkemu vrtu. Po upornih fašistovskih prvakih v pokrajini ie Mussolini odpustil tudi »Italijo« Oddal pa jo Je, ker se ni hotela pokoriti. Radi tega bi lahko napisali pod sliko, ki predstavlja rimskega vojvodo s svojo mlado gojenko besede, ki so stale na starih zemljevidih na mestu nepoznane Afrike*. >-Hic sunt leones.« : Ruski valuini špekulanti morajo v uralske pokrajine. Sovjetske oblasti so sklenile poslati vse špekulante z valuto v uralske pokrajine, kjer bodo stali pod strogim nadzorstvom. Zaposleni bodo v tamošnjih rudnikih. Med Izgnanci se nahajajo pravniki, InženerJI in razni drugi poklici, ki bodo državi s svojim poklicnim znanjem mnogo več koristili nego z valutni' špekulacijo. : Razporoke pri raznih narodih. Raz- poroka ni »moderna« iznajdba. V starih časih se Je Rimljan lahko razporočil, ako je bila žena nezvesta, ako Je odprla brez njegovega dovoljenja zasebne skrinie in ako Je brez moževega pristanka zauživala opojne pijače. Kiub temu na se ni 500 let nikdo razporočil. Razporoke pa so se udomačile, ko je bil izdan zakon, da imata oba zakonca pravico zahtevati razporoko. Hieronim pripoveduje o možu. ki je zapustil 22 žen in o ženi. ki se je ločila od 20 možev. Šele zakoni cesarja Avgusta so razporoke precej omejili. Grki so že v starih časih dali nevestam vsoto denarja, s katerim li se lahko preživljala v slučaju razporoke. Pri raznih narodih ie razporoka avtomatično odpadla, ako je bil v zakonu rojen sin. Pri Korejcih sme še danes mož zahtevati 'razporoko, ako je dognal, da le bila žena nezvesta, žena zapade v tak«m slučaju smrti. V nasprotju s tem se zakonca pri Tatarih in Abesincih lahko poljubno ločita. Tudi tfbs-tanski narodi dopuščajo razporoko s pridržkom, da se razporočena zakonca ne smeta vnovič poročiti. Kitajci dopuščajo razporoko v slučaju, da Je ženska preveč klepetava. Ce prosi pri Turkmanih in Druzih žena do-voljenje za izhod, ji reče mož »Pojdi!«, če ne dostavi »Vrni se!«, je razporoka gotova. Indijanci, ki dokumentirajo poroko s palico kot poročeno pričo, zlomijo to palico v znaš, da je zakon razdružen. : Iz dežele diktatorja. Miguel de Una-mano, bivši rektor univerze v Salam^nkt, in morda najboljši pesnik in filozof Španije, ie bil. ker se ni hotel pokoriti diktatorskem režimu generala Primo de Rlvera, izgnan iz Španije na Kanarske otoke. Proti deportaciji je protestirala »Liga za zaščito človeških pravic« pri španskem kralju Več njegovih tovarišev, ki so se potegnili za Unamano, zasleduje diktatorski režim. Poleg tega je dal Primo de Rivera, general vojaške ječe Španije, zapreti madridsko univerzo. Razumljivo je, da ni diktator zadovoljen s svobodno znanostjo,* ki odklanja vsako tiranijo. Najblazne’še pa se bo morda zgodilo že v par dneh. Že v nekaj dneh bo morda izvršena na najslavnejšem španskem slikarskem umetniku smrtna obsodba. Slikar Shum v Barceloni je bil namreč obsojen radi njegovih »uporniških karikatur*. Moderne hiše! Pri Berlinu so zgraditi posebne VTste nove hiše; pa to niso delavske. Urejene so tako, da človek kar strmi, Po končanem obedu n. pr. pritisne gospodinja na električni gumb. Mize v jedilnic! Izginejo. Jedilnica se Izpremeni v salon; tu že stoji klavir in okrog njega pulti za godce, že se pričenja koncert. Ko je tega dosti, zopet pritisk na gumb in zopet nekaj drugega, vsakokrat druga oprava, kakor pač Imajo urejeno. — Godi se to na ta način, kakor izmenjavajo v modernih gledališčih pozorišča. Ta sistem so bogatini prenesli v svoje privatne stanovanjske hiše. Sim® Klat ca Od 6. do 9. marca »Začasni kavalir." burka v 6 delani h. -J0T Mladini primerno! Predstave ob delavnikih ob: 5., V J. In 9, s Nepričakovana uporaba ultravlolctnlh žarkov. Zasledili sc- jo trije vseučiliSkl profesorji v Montpellieru. Šlo jc 7.a opoioko, ki je bila zaradi slufijiKpa suka i sodovo luž-nico postala nečista. Papir je bil /.bog luga toliko pokvarjen, da so vsi običajni kemični pripomočki odpovedali: fotografija jn pokazala samo nerazločne poteze, Rontgenovi žarki se 'udi niso obnesli. Tedaj so učenjaki Fonzer-Diacon, Faitcon in Reynaud začeli misliti na (luorescenco, ki jo povzročajo ui-travloietni žarki — Rokopis so najprej spravili za nekaj ur v toploto 120 stopinj, ki je spočetka prikazala zabrisane sledove črk. Kato so motrili pisavo pri luči mogočne žarnice z živosrebrnim hlapom, čigar žarenje, bogato z iiltravioletnimi žarki, je pronikalo skozi Woodovo senčilo. — Ta posel se je izvrSil v svojevrstnim laboratoriju profesorja Pecha. In čez čas se je pisava pisava dovolj jasno pojavila, da je moglo oko. vajeno tej setlobi, razbrati testament vse do poslednje besedice. — Avtorji menijo. da bodo na ta način, ki ne kvari listin, paleoiogi mogli slednjič brez prevelikih tež-koč razvozlati stare rokopise, ki sta jih čas in vlaga tolikanj obledila, da je čitanje s prostim očesom negotovo ali celo nemogoče. In pri nekateremu učenjaku bo prihranjen vid, ki bi ga sicer utegnil izgubiti, kakor slavni Danec Nyrop, ko je razreševal mnogobrojue starofrancoske slovstvene ostaline. Pomagajmo brezposelnim 1 Poboljšave na Ellis lsiandu za zadržane priseljence. Javno mnenje je bilo opravičeno ogorčeno radi razmer, ki so mnogo let obstojale na Ellis Islandu. Naslanjajoč se na to javno mnenje, je priseljeniški komisar Cur-ran, ki je na čelu te priseljeniške' postaje, stopil pred pristojni odsek Kongresa in priporočal, naj se nakaže vsota dveh milijonov in pol dolarjev za temeljito remodeli-ranje priseljeniške postaje. Nekatere po- boljšave »o se že uvedle na Ellis Islandu in pričajo o boljšem upoštevanju priseljenče-vih človeških potreb. Prvič v zgodovini Ellis Islanda so nekateri izmed inozemcev, ki so iz enega ali drugega razloga zadržani na otoku, imeli priliko spati v posteljah. 350 belo emajliranih železnih postelj je bilo že postavljenih v spalnicah drugega nadstropja. Te postelje so v prvi vrsti namenjene ženskam in otrokom in ne le potnikom prvega razreda. Malo je znano širšemu občinstvu o otroškem vrtcu in šoli ki se obdržuje zjutraj in popoldne za otroke zadržanih inozemcev. Otroci vseh starosti gredo vsak dan iz skupnih bivališč v šolsko sobo. Nai-mlajšim je dana prilika, da zaposlujejo svoj mladi urn po načinu otroškega vrtca, starejši otroci dobivajo lahek pouk v računstvu in zemljepisu. Naučijo se izgovarjati ime mesta, kamor so namenjeni, in najti dotično mesto na zemljevidu. Naučijo se tudi par potrebnih angleških fraz in nekaterih ameriških pesmi. Za razvedrilo jim služijo razne vesele (Stroške igre v odprti verandi. Oskrbovalnica za dojenčke se nahaja pod vodstvom trenirane strežnice, ki vabi matere, naj se poslužijo ugodnosti svetle, mične in dobro opremljene otroške sobe, kjer se nahajajo zibeli, igrače in porcelanasta kopalna kad za dojenčke. Poprej zadržani inozemci niso imeli ničesar, s čimer bi si preganjali moreči dolgčas, kot neprestano sprehajanje gor in dol po sobi. Sedaj se ženskam daje šivalnega inaterijala na razpolago, da si napravijo zase in za otroke, česar si želijo. Za moške ni žalibog še poskrbljeno za kako delo, ki bi jim bilo v razvedrilo, ali oddelek za socijalno oskrbo jim daje pisalnega materijala in tujejezičnih časopisov. Meseca januarja je bilo zadržanim ino-zemcem prvič dovoljeno, da se smejo sprehajati pod milim nebom na otoku. Radi manjšega navala priseljencev je bilo mogoče detaširati dovoljno število uradnikov za potrebno stražo, kajti priseljeniška oblast je odgovorna za morebitni ubeg zadržanih inozemcev. Priznava se sedaj na merodajnem mestu, da treba remodelirati vsa poslopja, da se doseže korenito zboljšanje^ obstoječih razmer. Med tem si priseljeniški komisar Curran prizadeva popravljati najhujše zlo* kolikor je to mogoče ob sedanjih razmerah, in ustvariti bolj prijazno atmosfero za one nesrečne priseljence, ki iz enega ali drugega razloga morajo nekaj časa ostati na otoku, dokler se ne reši vprašanje njihovega pr*“ hoda ali deportacije. Naročajte in širite »Narodni Dnevnik"! Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika*. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Henry Murger 57 La Boheme. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) „Kako je lepa, če ima rožo v laseh! Kaj misliš o tem, filozof?" ga je prekinil Schaunard ter se ob nil na Colline-a, ki je bil vstopil pred nekaj trenotki. »Nehvaležnost je hči dobrote,* je rekel filozof. »Še nekaj,« je nadaljeval Schaunard, »ko bosta vajini ljubici lepo napravljeni, kako bosta izglodala v svojih ponošenih oblekah poleg njiju. Videti bosta kot njiju sobarici. Ne govorim zase tega,« je nadaljeval Schaunard in se postavil s svojo obleko iz naukina; »kajti, hvala Bogu, sedaj lahko grem, kamor hočem.« Kljub Schaunardovi opoziciji pa so vendar z nova sklenili, da bodo drugi dan izpljačkaji vse sosedne bazarje v korist svojim damam. Naslednjega jutra ob isti uri, ko smo v začetku tega poglavja videli, kako se je gospodična Mimi zbudila in se zelo začudila, da ni bilo Rudolfa v sobi, so pesnik in njegova divna prijateljica res šli po stopnicah hotela v spremstvu nosača »Dveh Opic« in modistinje, ki je nosila vzorce. Schaunard, ki je bil kupil tisti lovski rog, je šel naprej in igral uverturo »Karavani«. Musette in Femija, ki ju je bila poklicala Mimi, ki je stanovala v pritličju, sta na novico, da so jim prinesli klobuke in obleke, pridrveli po stopnicah s hitrostjo lavine. Videč vse to revno bogastvo pred seboj, so te tri ženske skoraj znorele od veselja. Gospodično Mimi je napadla hipna veselost in je skakala kot koza ter vihtela volneno pre-vezico. Musette se je vrgla Marcelu okoli vratu, imela je v vsaki roki zelen čeveljček ter tolkla drugega ob drugega kot s cimbali. Femija je ihte gledala Schaunarda in ni znala drugega reči kot: »Oh, moj Aleksander, moj Aleksander!« »Ni nevarnosti, da bi odbila Artaksersove darove,« je mrmral filozof Colline. Ko je minilo prvo veselje, ko je bila izbira gotova in računi poravnani, je Rudolf naznani trem ženskam, naj se pripravijo, da poskušajo prihodnje jutro svojo novo obleko. »Bomo šli na kmete,« je rekel. »Lahka stvar!« je vzkliknila Musette, »to ni prvič, da kupim, zrežem, sešijem in nosim obleko istega dne. Sicer pa imamo noč. Pripravljene bomo, kaj ne da, dame?« »Bomo!« sta zaklicali hkrati Mimi in Femija. Takoj so se lotile dela in šest ur niso zapustile ne Škarij in šivanke. Naslednji dan je bil prvi maj. Velikonočni zvonovi so bili že pred nekaj dnevi naznanili vstajenje pomladi, ki je hitro in veselo prihajalo od vseh strani; pihala je, kot pravi nemška balada, na lahko kot mladi ženin, ki gre sadit maj pod okno svojfe ljube. Barvala je nebo modro, drevesa zeleno in vse stvari v lepih barvah. Budila je odrevenelo solnce, ki je spalo na svoji megleni postelji z glavo, naslonjeno na goste oblake onega, ki mu je bil za blazino, in mu klicala: O, prijatelj, ura je prišla, tu sem, hitro na delo! Obleci brez odlašanja svoje lepo oblačilo iz lepih novih žarkov in pokaži se takoj na svojem balkonu, da naznaniš moj prihod! Nato je solnce res vstalo in se je ponosno in samozavestno kot dvorjan sprehajalo čez polje. La-stavice, ki so se bile vrnile s svojega potovanja v orient, so polnile zrak s svojim letanjem; glog je belil grmovje; vijolice so dišale po travi v gozdu, kjer si že videl, kako so prihajale vse ijtice iz svojih gnezd z zvezkom romanc pod perutami. Bila je v resnici pomlad, prava pomlad pesnikov in zaljubljencev, ne pomlad Matija Laensberga, grda pomlad z rdečim nosom, z zmrznjenimi prsti, pri kateri se ubožec še trese od mraza v kotu pri svojem ognjišču, kjer je že zdavnaj ugasnil zadnji pepel njegove zadnje klade. Mlačne sapice so pihale skozi prozorni zrak in sejale po mestu prvi vonj bližnjih polj. Svetli in gorski solnčni žarki so trkali na šipe po oknih. Bolniku so rekli: »Odpri, zdravje smo!« in v podstrešni sobi so rekli deklici, sklonjeni nad ogledalo, to nedolžno in prvo ljubeznijo najnedolžnejših: »Odpri, lepotica, da ti razsvetlimo lepoto! Sli pomladi smo; sedaj lahko oblečeš svojo platneno obleko, svoj slamnik in svoje gizdave čeveljčke: poglej, kako je v gozdiču, kjer se pleše, vse pisano od lepih, novih cvetlic in gosli bude za ples v nedeljo. Dober dan, lepotica!« Ko je zvonilo v bližnji cerkvi angeljsko češče-nje, so naše tri pridne gizdalinke, ki so imele komaj toliko časa, da so spale nekaj ur, že stale pred ogledalom in so še enkrat pogledale na svojo novo obleko. Bile so vse tri dražestne, enako napravljene’ na njih obrazih je bil isti odsev zadovoljnosti, ki ga imamo, če se nam izpolni želja, ki smo jo dolgo časa gojili. Posebno Musette je žarela lepote. »Nikdar nisem bila tako zadovoljna,« je rekla Marcelu; »zdi se mi, da je dobri Bog položil v to uro vso srečo mojega življenja in bojim se, da mi je ne ostane nič več. Pa kaj! kadar je ne b° več, bo še. Imava recept, da si jo ustvariva,« Je vesela pristavila In objela Marcela. Femijo pa je nekaj žalostilo. »Ljubim sicer zelenje in ptičice,« je rekla, * na kmetih človek nikogar ne sreča in ne bode mogli videti mojega ljubkega klobuka in W°J krasne obleke. Ce bi šli na kmete na boulevard" Ob osmih zjutraj je bila vsa cesta po konc < ker je Schaunard trobil na rog v znamenje od*1®" da. Vsi sosedje so šli k oknu, da bi videli, ka* gredo mimo cigani. Colline, ki se je tudi udel®*J je šel zadnji in nosil damam solnčnike. Čel e uro je bilo vse veselo krdelo razpuščeno po P011 Fontenay-aux-Roses. ,g Ko so se zelo pozno zvečer vrnili domov, l Colline, ki je bil opravljal čez dan službo hla2a>' nika, izjavil, da so pozabili potrošiti šest franko i ter je položil ostanek na mizo. . »Kaj naj s tem napravimo?« je vprašal Marce, »Kaj če bi kupili rente?« je rekel Schaunar Najcenejše nove in rabljene pisalne stroje * ipeciialnl mehanični delavnici za popravo pisalnih, ratanskih, razmnoievalnlh in kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.11. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. fj) Mokrota gg® /, (4^0. ikoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, (inl in poceni dežnik katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja fllfvl letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo modno blago. — Naročite cenik. , i ZA PEVSKE ZBORE i MALA PESMARICA št. i. . 2. * 3. . 4. - 5. n 6. » 7. . 8. . 9. .10. „11. „12. „13. (Partiture) D. Jenko: Što tyti5. Srbine lužni? - • I. Zajc: Zrinjsko - Fraakopanka . . . ft. Hajdrih: Slaba sveča je brlela. . V sladkih sanjali. . . iairaasko morje ■ • • „ Pri oknu sva moRe slonela . J. Kocjančič: SiOVO....................... H. Sattner: Pooted v nedolžno oko . Ha planin« . . . . Hr. Volarič: ZveJor....................... E. Adamič: Vasovalet . . . . a. Leban: Podoknica....................... Din 2 — med-časno pošle 2-2-2’-2-r— 2-2 — 2 — 1-50 Razne dni e muzikelije. -> Zahtevajte cenili! ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA, Marijin trs 8 i Mesto biini. obenem izučen vrtnar, na dobrem glasu z že dolgoletnim službovanjem hišnika, želi pre-meniti mesto v boljši hiši ali ViH — Ponudbe na upravo lista pod »Marljivost«. Broi. Vet Din 12— Din 17— . 16-- . 22— „ 12— . 17- . 20— . 26— . 8— . 13— . 6— . 11 - . 12— . 17— ■ 22— . 28— SPLOŠNA KNJIŽNICA St. 1. I. Albreht Rsn)ena gruda, izvirna povest, 104 str. . „ 2 Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. » 3. I Rozman: Testament, littdska drama v 4 dej., 105 str. . 4 Cvetko Golar Poletno klasje, izbirne pesmi. 184 str. « 5 Fran Milčinski: Cosnod Fridolin Žolna Jn njegova družina veselonv dre črtice I., 72 str............ . „ 6. L. Novik: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 45 str......................... „ 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str................................... . „ 8. E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V , 536 str. . 9. Dr. Fr. Vebpr Problemi sodobne filozofije, 347 str. „ 10. I. Albreht: Andrei Ternouc, reliiefna karikatura, 55 str ,11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 84 str.......................... . 12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 deianiih, 91 str................................ • ,13 V M GarSin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 11? str .......................... • ,14 Dr Karl EngliS: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str................. ,15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče MauperJn, roman, prevel P V. B, 239 str.................... . , 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str............ , 17. Prosier Mčrimde: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str ... . ............ ... , 18. Jarosl. Vrhlick<, 124 str.... ,20. Jul Zeyer: GompaCi in Komurasaki, japonski roman. iz čeSčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str.......... . 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str Znanstvena zbirka (veliki 8° tormat): St. L Dr. L. Čermelj: Bo&kovičev nauk o materiji — prostora — Času v laei relativnostne teorije, 52 str. _ ( - ( 24- 6- 12- 12- 10- 26-- 15- 15- 9— 6 — 16 — 30 11 17' 17' 15' 32-- 21 -20 14- 11- 22 20- 13- - ( ( - ( ( ( - ( - 16- 23'- *Za vsak zvezek ie računati no Din — 80 noStnine in odpravnine. Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Premog lep, črn, s4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika »Slovenska premo-gokopna družba11 z o. z. v Ljubljani, VVolfova ul 1/1 po Din 300-- postaja Ormož, Din 350’- postaja Ljubljana in Din 400’-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg Ljubljana Gosposvetska c St. 2 priporoča svojo bogato zalogo pisalnih strojev »« » tt i • im siron za rodbine In obrt ter mu koles tyrla — CUrkoop — Orožno kolo (Watfenrad). in Iranko.: MALI OGLASI H (S3 Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para z davščino vred. ir Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Opravi lista (trni sprejmem po ceni. Ponudbe pod šifro „Ugodno“ na upravo lista Veleposestvo, polovico gozda 5,000.000 K z grajšiino 3 orale parka, takoj prosto Vllttf stanovanje, ffonnrfna °d 3 do 600 oralov FOSBSnlU z inventarjem, ži. vino, grajšiino ali vilo. Sostilna z ali brez posestva. Trpste z mlinom ter posestvo. Pnbnniia shi*°. dobro mesto, I unUl IJO proda renlitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. PL.................. v okolici trga Tabor Išče mirna gospodična, ki je celi dan odsotna in ki bi bila pripravljena dati kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. Cenjene ponudbe pod »Mirna« na upravo lista ■i K I v Franc Mik. tovarna slamnikov, Vir pri Dom Žalah. Prodaja slamnike in klobuke najnovejše dunajske in pariške mode po najnižji ceni, Popravila se tožno izvršujejo Voz zapili« pol oljnatih osi, s stranskimi sedeži za odstraniti in ročni voziček (Hripca) vse novo, proda po zelo nizki ceni Alojzij Potrebuješ, kolar, Vrhnika. Mlad vdovec, z dvema otro koma, železniški poduradnik st želi v svrho ženitve seznaniti z gospico, prikupljive zuna n jo* ti, blagega srca in ki b. imela nekuj premoženja. Oziralo se bode le na resne ponudbe z sliko na upravo lista pod šifro »Za žalostjo pride veselje1 Za seiM in razstave izvirne reklamne atrakcije proti zmernemu honorarju Na razpolago reklamnim družbam. Ponudbe pod „Original“ na upravo lista. Lakaii za dvor. Uprava Dvora v Beogradu potrebuje prvovrstne lakaje. Re-flektira se predvsem na osebe, ki so služile po aristokratskih hišah. Pogoji zelo ugodni. Re-flektanti naj pošljejo nemudoma pismene ponudbe na naslov Slavko Plemelj, zastopstvoUpra-ve Dvora, Ljubljana. je varstvena znamka, priznano najboljših in najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška c. 19, lastne delavnice in ročno delo. posameznikom In v skupinah daje diplomiran srednješolski profesor. Najmodernejše metode. Naslov v upravi lista. za Ljubljana in okolico se išče-Reflektira se samo na starejše gospode z malenkostno kavcijo. Ponudbe z nnamko za odgt.vor na upravo lista. zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 ) Nuber, Ljubliana, Gosposvetska cesta 5, tl. nadstr. atrakcije proti zmernemu ho norarju. Na razpolago reklamnim družbam. Pri vprašanjih znamko. Ponudbe pod „Origl-nal" na upravo lista. nosmop mm klobukov, slamnikov ter modnega blaga se vrši od 3/111. t. L dalje od 0. ure dopoldne pri tvrdki Stoki, Kongresni trg 2, m revmatičnih ktu uporabljajte za drgnenje francosko »insko Mi. = Em Diana-? Dobiva se povsod I čuvajte se ničvrednih ponaredbi Mala steklenica Din 9 — Srednja steklenica „ 24‘— Velika stelenica .• 48 — Generalno zastopstvo in depot: Jugopharmacia d. d.f Diana-oddelek, Zasreb, Priiaz 12. Vitli. nizke, triletne cepljenke, s ______ desetih, najlepših vrst, ‘ v. 14 Din komad, nudi sl stvu v mestu in na deželi ton Ferant. trgovski vrtnar, Uu ljana, Ambrožev trg 3. . Posestva */« ure od podstaje Rimske T plice ali Zidanimost, ki obstoj^ iz 9 oralov lepe rodovitne ze®' lje, nekaj gozda in novi* y' nogradom ter lep sadonostmiM hišo, gosp. poslopje in klet vs v dobrem stanju naprodaj r® _ preselitve. Redi sib lahko 2 g°' vedi, ter pridela toliko, da 8 mala družina lahko preživi!** Cena 154.000 K. Natančnejša pojasnila pri g. Drago lll&ž*1 Šmarjeta, Rimske toplice. "T Vprašanjem na) se pf“° znamka I izprašan sinili : zmožen vseh . popravil, v® , lesne industrije z dobrimi *Pfl' čevali, srednje starosti, njen, trezen, išče službe. °°j nudbe na upravo lista P° „Strojnilf‘. ^ Tako jel So bogataši, katerim nič dft* zega ne manjka, kakor kni‘8 »Babilonska uganka". Dobi ** v vseh večjih knjigarnah. _____ Reklamne atrakcije izvirne, za sejme in razst*.^ proti zmernemu honorarju^, razpolago tudi reklamnim bam. Pri vprašanjih zn*1® # Ponudbe pod „Original“ upravo lista. Pozor. tariMi! Lepa enonadstropna, pred VOP ^ zidana hiša, v prometnem pripravna za vsako obrt. *** vino ali gostilno z *rftVeD,gJo' dajočim hlevom in o®**' Ijlšča, se ugodno Pr0'#‘<. 6 se poizve v RadomlJ*® pri Kamniku. 1