POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VSI IH NA k :. štev.: L.-F.: Pisma - Mu tko Kiev Ji. /done hlaćkc — Fr. Roječ: Taščica (Pesem) — Fran lladešček: Pozimi v božji naravi — J. E. Bogomil: Zakaj . . . zakaj ... ? — Dva zamišljena — Bogomil: Ljubi Marijini otroci! — Uganke, skrivalice in drugo — Rešitve v b. številki.
Zagonetke v <>. štev. so prav .rešili: Žel j ko Einspiele i v Vodah-Trbovlje, Jereb Helena v Bukovščici, Pristovlek Rajni und v štorah; Rese k AL. Avguštin Al., Brezov ur Milan, Renčelj Miloj ko in Stare Jože v .št. Vidu nad Ljubljano (zavod); Srdan Turk v Ljubljani (ua Vrtači); Dacar reter v Tržiču; Markež R o talija v Boh. Beli; Jan. Stepan, Erna Lesjak in Hilda Jandl v Mariboru; Franc Pepelujuk v Radečah; Verica in Drago Florijančič v št. Petru pri iN. m.; Koželj Anton v Hajdini (Breg); Lernet Peter v Bistrici-Liuibuš; č resni k Ida v štorah; Helena Božič v Ljubljani; Murovič Roža v Kočevju; Tuše k Mirko v Ptuju; Rudolf Barzer in stabuc Jože v Bratonečicah pri Ormožu; Vuga Helena v Celju; Tonček Volk v Ljubljani; Erna Ulaga, Hohn je© Zora in Brglez Miru v ?; rustotnik Francka v Jožica Senica v Trbovljah-Vode; Papež ltoza v Podbrežju pri Mar.; Jug Franjo v Studencih pri Mar.; Toplak Fr., Savci pri Ormožu; Karel Kasper v Ptuju; Franci Srebotnik v Šoštanju; GroRmaun Man uka. Ogrizek Ivanka, Milica Weiss, Marta Guček, Praznik Kosenka. Va-lenčak Marija in Zora, Križnik Štefanija in čmak Frančišku. gojenke š. sester v Celju; Bobek L.. Močnik R.. 0'ajšek S.. Pozinek K.. Vrčuik F.. Mraz J.. Klarič A., Jug D., Vrmočnik K., Sikošek IL, Oberžan A.. Kos M., šergan Z., Rozman I., učenci 111. razr. osnovne šole v štorah; Hafner VI asta, Kuhar Lenčka, Vode Minka, črnilec Jiflka, (iVaduljcvaiijc ua trotji strani «ritko.)
Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1929/30 Din 22. Angelček sam Din 8.
I rednik in izdajatelj: Jožef Vole, stolni kanonik v Ljubljani, Pred škofijo št. 8.
Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na »Uredništvo Vrtca in Angelčka« v Ljubljani, Pred škofijo št 8.
Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (dr. Jožef Demšar) v Ljubijani, Sv. Petra cesfa št. 80. Čekovni račun □prave št. 10.470.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel čeč.
I'nj ur Pavla, Jelovčan Mara, Bučar Danica, šifrer Marica, Demšar Mici, šušteršič Jelka, šušteršič Marija. Potočnik Anika, Volčjak Ivana, Žagar Terezija, Križman Tončka, Tičak Marcela, Jaklič Pavla, Zadnik Zvezdami, Zakotnik Anu, Levstek Milena,-Gosar Ivka. Mrak Vida, Berčič Anica. Triler .Nežika, Vdovč Tončka. LotriČ l-r a neka, Žontar kutka, meščanska šola v škofji Loki; Jan Lovro, Arnšek Franjo v Veržeju (Marijanišče); Fiere Ana v Trbovlja.Ii-Vode.
Izžrebana je Čresnik Ida.
Reseda ugankarjem.
Danes pa enkrat nekaj prav lahkega! Morebiti boste Jo rajši brali kakor pa vedno navodila in nauke.
Pobahati se moram pred vami. da je naša ugankarska umetnost že silno stara. O mi nismo Šele od včeraj na svetu, ln tudi to moram povedati, da so že v starili časih znali zastavljati lahke in težke uganke.
/.e \ starih grških pravljicah beremo, da je pred mestom 11 be v lieotiji sedela na skali grda pošast — Sfinga so ji ivkli — ki je imela levovo telo in žensko glavo. Mimoidočim
I ebanceiu je zastavljala tole uganko: r Katera stvar hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh, zvečer pa po treh?« Kdor ni /ual odgovoriti, ira je Sfinga /grabila in ga pahnila s skale, da se je ubil. Šele juuuk Edip je imel toliko soli v glavi, da ji je povedal: »To je človek.«
Vi pa to že davno veste.
Hujša je pa tale:
Davno pred Kristusovim rojstvom je živel slavni grški pesnik Homer. Ta mož je napisal dvoje slovitih spevov: llijado in Odjsejo. Umrl je pa, pravijo, ta mož iz globoke žalosti, ker ni mogel razrešiti neke uganke.
Šel je namreč nekega dne k morju. Srečal je ribiče, ki so sc ravno vračali z ribjega lova. Vprašal jih je: »Ali sie kaj ujeli?- Hudomušni ribiči so mu pa zvito odgovorili.
kar smo ujeli, smo tam pustili; česar pa nismo ujeli, to pa s seboj nesemo.«
Sapra miš! Ta je pa trda, kajne? Stari Homer je premišljeval. ugibal in naposled od žalosti umrl.--
Kdo ve, če bi tudi vi prej ne umrli in bi ostala ta uganka še za prihodnje čase nerešena, ako bi jaz ne bil toliko dober, da bi jo vanj sam rešil. Pa so jo tudi meni stimemu rešili drugi ljudje, ki so bolj učeni kakor jaz sam. Ko vam jo bom povedal, boste spoznali, da je čisto lahka — ampak /nati je treba. Uganite! j. L. (Dalje prih.)
MAREC
ANGELČEK ♦♦♦♦♦ 1929/1930
L.-F.: Pisma.
LJUBA MOJA DRAGICA!
PREBRALA sein Tvoje p i sino. Oh. kako si učena! koliko veš! Kar občudujem Te. Seveda, v mestnih šolah se veliko več učite kakor pa me na kmetih, pa tudi veliko več berete. Tudi mami sem pokazala Tvoje pismo. Dolgo so ga brali, naposled so ine pogledali malo izpod čela in so mi rekli: Na! Ali imaš zdaj dovolj?«
Dovolj.« sem rekla lepo tiho in pohlevno.
Ubogala Te boni. Dragica, zato. ker Te imam rada. pa tudi zato. ker se ini zde Tvoje misli pametne. Lepe dolge kite so vendarle kras ženske glave.
Pomilujem Te pa. ker si bila za božič bolna. Oh. kako hudo je. biti bolan! En dan že, to bi človek prenesel: vsaj v šolo ui treba iti. Ali ves teden bolan biti. o praznikih bolan biti. ali pa kadar prašiča koljemo. bolan biti — ne. ne. ne... to je pa prehuJo. I1 pam, da si zdaj že zdrava.
Silno težko že čakamo pomladi. \ hiši sem se že vsega naveličala. Ueiti se vedno pri mizi. o prostem
času fižol zbirati, pa samo v šolo in pa iz Šole letati: vsega se človek najé.
Spomladi bomo šli pa na solnee, trgali bomo cvetke — oh, oh, komaj jih čakam.
Tako sem že pusta, veš, kakor bi jedla samó hren. Z bratom se vedno kregam, še stepem se z njim, tudi ugriznila sem ga že. Pa tudi — ta naš Janko! Saj drugega ne zasluži.
1 oda so drugi pobje ravno taki. Kepa jo uas, v sneg nas porivajo, lasajo nas, pode nas, da moramo teči pred njimi; če jih pa zatožimo, se pa lažejo čez nas: Osel mi je rekla; teliček mi je rekla; jezik mi je pokazala.«: In še več. Ali je v mestu tudi tako:
Ravno zaradi teh pobov pobastih kar nerada hodim v šolo. Če gremo deklice pred njimi v šolo, jiin ni prav, češ. da zato tako hitimo, da bi jih v šoli za-tožile. Ce. gremo za njimi, jim spet ni prav, češ, da jih poslušamo, kaj sc pogovarjajo. Če se kaj pametnega pogovarjajo, jih menda sme vsak poslušati: če se pa ne, naj bodo pa rajši tiho.
Še to ti moram povedati, kaj smo doživeli te dni v šoli. Bilo je zadnje dni predpusta. Štefanov Karel je prišel v šolo. Ves se je tresel. Tožil je. da je bolan. Poslali so ga ven — na zrak. Med potjo pa... \ šoli je zasmrdelo po žganju. »To je tista bolezen!« je dejala naša gospodična. Poslala je po šolsko postrežnico. da je posnažila.
Le kje si dobil to smrdljivo pijačo?- se je jezila nad njim gospodična.
Sam — sem — jo — vzel.« je spravil končno Karel počasi iz sebe.
Sam si jo vzel? Pa kje? Domu? Ukradel?«
Doma! Videl sem. da — drugi pijejo, sem pa — še jaz — hotel pok usiti. Ker mi niso — hoteli dati — sem pa — sam vzel.«
Samopašnost ti grda! Da mi kaj takega več ne storiš! /a danes si bil dovolj kaznovan, ker ves razred ve za tvoje nesrečno nagnjenje. Prihodnjič bova pa drugače govorila, če se ne boš poboljšal.«
Bom — bom se — bom!« je jecljal Karel. Dragica! Zudosti sem Ti povedala. Radovedna sem. kaj mi boš odpisala. Tako radovedna, veš. da bom
vsak dan liodila na pošto, dokler ne bom dobila odgovora.
Še na pirhe bi Te povabila, če boš utegnila priti. Ti ne veš, kako rada bi Te že videla!
Tvoja
Francika.
Matko Krevh: Zelene hlačke.
Z učenci drugega in tretjega razreda deške šole pri Sv. Petru ob Mariboru sem šel na izlet. Po dveurni hoji smo sklenili, da p oči jemo. Nekateri so že gredoč segali v malhe po kruh, seveda bolj na skrivaj, ker bi bili drugače kregani. kadar ješ kruh, sedi pri miru. da ne boš trosil drobtin! Tako so me učili rajnka mamica.
Poiskali smo si primeren prostor. Jaz sem se usedel na bruno, ki sem ga prej pogrnil z robcem; dečki so se pa utaborili kar po trati okrog mene.
Gospod, ali se bojite za hlače?- me je v šali vprašal okroglolični Konrad iz Hrence, ko je videl, da sem razgrinjal robec.
I seveda!« Vsak mora skrbeti za svojo obleko. Ali
ti ne?4 Konrada je oblila rdečica. Bil je priden učenec in rad sem ga imel: morda predvsem zaradi tega, ker je bil sirota — že davno mu je umrla dobra mamica.
Gospod, kakšne hlače ste pa imeli takrat, ko ste se kot majhen deček postavljali na glavo?« To modro vprašanje je stavil moj dragi, navihani Dolče, junak v plavanju in sankanju.
Odkod pa veš, da sem se postavljal na glavo?«
V .Angelčku" so vas naslikali tako.; (Oh, gospod urednik! Zakaj ste me takrat naslikali! Zdaj vedo vsi moji mladi prijatelji, kakšen sem bil v tistih časih, ko sem začel letati za ovcami — kar s prstom kažejo na sliko.)
Naslikali so me res,« sem povzel besedo, »toda popolnoma me niso zadeli« —
Zakaj ne? Povejte!- je letelo od vseh strani.
Na sliki nosim cele hlaćke. dočim so bile v resnici na več mestih zašite.;
Aha. ker ste jih raztrgali! se je z nasmeškom pošalil Dolče ter pokazal svoje zdrave, lepe zobe.
Tako seme porodno svm bil. kakršno si zdaj ti. Jezika si sicer nisem olupil na mrzlem železu.« — pogledal sem Dolčka po strani ter videl njegovo zadrego, — pač pa sem si nekoč svoje hlačke pobarval zeleno, kar je imelo za posledico — šibo.
Povejte, kako je bilo.« so silili od vseh strani vame mladi izletniki. Ker so še nekateri drobili z zobmi kruhek, sem porabil to priliko ter povedal radovednim poslušalcem zgodbo o zelenih hlačkah.
Poletno nedeljo je bilo. Okrog desete ure sta segnala oba pastirja ovce in živino v Vi\e\. Kaj zdaj? Zmenili smo se. da gremo na Kerniško sečo1 nabirat Šinaruice.
Ni mi bilo sicer treba služiti za pastirja, a vendar sem rad pomagal ovčarju pri paši. Kj. je bilo včasih prijetno na visoki planini! Nikdar ne pozabim tistih veselih uric na slemenu, to je na tratici vrh planine. A še vse lepše se mi je zdelo skakati po Kerniški seči.
Vsepovsod trata, nikjer prepada ali nevarnega skalovja — koga ne bi vse to zvabilo od doma? In razgled na vse strani, kakor da je sani Bog razgrnil svoj pisani plašč, da razveseli željne oči! \ čistem zraku se nam je zdelo nebo modrejše in solnce svetlejše. Obdajal nas je božji mir, ki je tako čudovito vplival na naše mlade duše. da nam niti do iger ni bilo. Zato smo posedli po trati ter se zazrli v dolino, odkoder je prihajalo kakor na valovih pozvanjanje velikega zvona pri župnijski cerkvi. Kaj vse smo videli s Kerniške seče! To se da samo gledati, opisati je nemogoče, l j. moji dragi! Ko bi vas mogel peljati gor na tisto goro!
Skoda, da nimamo letala.« je vzdihnil podjetni Dolče.
Škoda.< so ponavljali zamišljeno njegovi tovariši ter si vsak po svoje predstavljali, kako bi se peljali z letalom na Kerniško sečo. ki je še nikoli niso videli.
* Seč« je travnat svet na planini, kjer kosijo le enkrat na leto takozvani »baloh«. ki je precej podoben rženim resam.
Res. škoda! Pokazal bi vam. kako krasna je Mi-sliujska dolina, kako lepa Koroška dežela in kako zanimive so obdravske pokrajine. Pokazal bi pa vam tudi »znameniti« kraj, kjer sem si pobarval svoje hlačke.«
Mladi roj izletnikov je spet postal živahen in navdušen.
Joj, kako srno radovedni!« je šlo križemkražem.
Potrpite, vse vam povem.«
»Potrpljenje je božja mast,« je modro pristavil Dolče. Bog ve, kje se je naučil tega pregovora.
Po Bclnctt smo presodili, da bo treba misliti na odhod, zakaj uro daleč pod seco smo bili doma. Hitro smo natrgali šniarnic ter se brž napotili domov. Pot je peljala čez Dobniško sečo. kjer so kosci le s težavo pokosili vsakoletni baloh. Zaradi nevarne strmine so pasli na njej le ovce in koze. Pa ti pride sosedovemu Pavleku predrzna misel v glavo: Peljiino se čez Dobniško sečo. Bomo prej doma!« — Začudeni smo obstali ter strmeli zdaj v Pavleka, zdaj v strmino.
Pavlek. na glavo si padel.« sem mu dejal. Kako naj se peljemo po tej strmini?«
Po hlačah.« se je kratko odrezal Pavlek.
Pa bi šlo?« je vprašal naš pastir Poldek.
v E j, kolikokrat sem se že vozil po tej seči. Po balohu gre še lepše ko po snegu.
Poskusimo!«
Tako smo sklenili ter se že tudi lotili vožnje po hlačkah. Juhejajuh je šlo bliskovito po strmi seči. V nekaj trenutkih smo bili na cesti pod sečo. Kar Škoda -e nam je zdelo, da je tako hitro minilo. Vrnili bi se bili điu ponovno vožnjo, ko bi bilo več časa.
Prišli smo ob pravem času domov. Hitro smo se naobedovali terse kmalu razleteli po opravkih: pastirja z živino na pašo. jaz v gozd nad jagode. \ kljub prijetni vožnji po Dobniski seči in vkljub množini dišečih jagod pa pravega razpoloženja pri jagodah vendar ni bilo. Bilo mi je. kakor bi slutil nekaj neprijetnega. To neprijetno« se je v resnici prikazalo proti večeru v osebi soseda Dobnika, ki nas je prišel obiskat. \ začetku se zanj nisem bogvekaj zmenil. Ko je pa začel govoriti o paglavcih, ki so se vozili po ji j ego v i seči ter
tlačili že itak polzki baloh, sem postal pozoren. Da, še več — začelo mi je postajati vroče. Hitro sem jo hotel pobrisati skozi vrata, tocla sosed je bil še urnejši. Prijel me je za roko, porinil me pred očeta — s hrbtom naprej — ter dejal: Poglej njegove zelene hlačke! Po moji seči se je vozil pa škodo delal. Kdo je bil še poleg':'< Očetov strogi pogled je zadostoval, da sem priznal vse. Kaj bi mi bilo tajenje tudi pomagalo, ko sem pa nosil na sebi jasen dokaz — zelene hlačke! Kako sva se pozneje pomenila z očetom, ne bom pravil, ker mi je sitno. Le toliko vam lahko zaupam, da moje hlačke po razgovoru z očetom niso bile več zelene. Kdo jih je iztepel, ni težko uganiti.
Ata«, so odgovorili enoglasno vsi izletniki ter jo udarili v prešeren smeh.
Taščica je ptičica prijazna, skoro nič se ne boji ljudi; a ho greni skoz gozd in se ustavim, brž kar blizu k meni prileti.
Po drevesnih vejicah skaklja je se priklanja in cvrči glasno; nekaj lepega pripoveduje, jaz pa brž presodim, kaj je to.
Fr. Roječ: Taščica.
T gozdu ji je dobro in prijetno, ker dooolj mrčesa tam žioi, ki za hrano ga ves dan do mraku si po dren ju in po tleh Ioni.
Solnce daleč že je za gorami, z nebu zginil je njegov odsev, a po tihem gozdu še odmeoa dobrovoljne ptičke sladki spev.
Ko pa zima s snegom svet pokrije,
težkim srcem gozd svoj zapusti lačna ptičica in se približa hišam, da tam živeža dobi.
Ako ga ne najde na dvorišču, s kljunčkom kar na okno potrklja. in ko človek ga odpre ji, krotka kakor putka se ujeti dà.
Morda tudi k vam tako ta ptičku kdaj v zavetje zaupljivo pribeži: vi pa jo sprejmite in skrbite, da pri vas se dobro ji godi!
Toda. kadar zopet začne kliti zunaj iz zemlje pomladni cvet. ljubi ptički svobodo vrnite in spustite jo nazaj v njen svet!
Fr. Radešcek : Pozimi v božji naravi.
POVOJNA stiska s stanovanji v Ljubljani nas je piisilila. da smo se za nekaj let naselili zunaj mesta. Mik, ki ga nudi življenje na kmetih, človeka, čutečega z naravo, kav prevzame, da zlahka zmaguje senčno plat in jo pozablja, pa najsi bo to pozimi ali poleti.
Ob prostem času sem svoje sprehode z otrokoma najrajši usmeril v gozd. Pozimi, ko leži vsenaokrog debela snežna odeja in se sobice s slabotnimi svojimi žarki skozi jasnino dneva potaplja v lesketaj očo belino» je res pravi užitek za vse čute; duha kar povznese, srce poživi iu duša se napaja v blagodejni mehkobi s plemenitimi obrazili iz prirode, ki jih hlastno vsrkava iz živobojne pokrajinske slike. Skoraj se človeku dozdeva. kakor da je mraz nekako netivo, ki ogreva dušo za božje stvarstvo.
V gozdu smo napravili navadno na primernem kraju majhno kurišče iu nabrali suhljadi, da je veselo za plapolal plamenček kakor na svetopisemskih darit-venih žrtvenikih. Seveda naj tega otroci sami nikar ne poskušajo, ker je tudi z ognjem na prostem treba največje previdnosti.
Ob neki taki priliki, ko smo nabirali suhljad po snegu, je našla hčerka ob drevesnem deblu vso onemoglo iu premraženo siničko, ki se je obupno otepala s perut-ničkama. Pobral sem jo, narahlo in oprezno jo zavil v robec in jo pozneje odnesel domov.
Doma se je v nezakurjeni sobi počasi ogrela, da je plašno letala iz kota v kot in butala v okenske šipe. ne da bi se bila dotaknila hrane, ki snio ji jo nastavili na mizo. Moral sem si izposoditi pri sosedovih kletko in siničko vanjo pripreti. da se je nasitila. Ko se je zima nagibala h koncu, smo siničko izpustili v svobodo. Tako smo ubogo ptičko rešili pogina.
Drugokrat smo našli ob poti vrabca z zlomljeno nožico. Kar mahedravo mu je visela od trepetajočega telesca. Odnesel seni vrabiČa domov in mu povil nožico z gumivam» tkanino, kakor se povijajo električne žic C. To je tako trdno držalo, da se je vrabič takoj mogel opreti na pohabljeno nožico in je že čez nekaj casa z radostnim čivkanjem odletel na bližnje drevo.
še čez tedne smo ga videli večkrat na dvorišču, kako je skakljal z obvezo na ozdravljeni nožici.
Resnejša pa je bila stvar z neko ti cupo siničko, ki smo jo tudi našli ob poti v snegu. Sirotica je imela namreč vso okljuvano in okrvavljeno glavico. Od bolečin je besno kljuvala okrog sebe. Nisem ji vedel kako pomagati. Pustil : sm jo v kletki, ji dal brane in vode ter jo opazoval od daleč. <1 »i se ne bi plašila. K vodi se je privlekla in željno pila: bržčas jo je vročina od ran hudo mučila in si je tako hladila bolečine. Upal sein že. da se bo izlizala in ozdravela. Toda naslednje jutro sem jo našel mrtvo.
Nekoč, ko smo se vračali iz gozda domov, sta opazila ctroka. kako se čez cesto po snegu plazi neka podolgovata rjavkasta stvar. Pristopil sein bliže in spoznal, da je podlasica. Ker ni zbežala, sem jo prijel za kožo na vratu. Toda takoj je šavsilila po roki in mi zasadila svoje ostre zobke v prst. da se je kar kri pocedila. Da bi bila živalca ranjena, nisem mogel ugotoviti: bržčas jo je lakota tako oslabila, da ni mogla pobegniti. Preglavico mi je delalo, kako naj jo prinesem domov, da ji ohranim življenje. Saj je tudi podlasica, četudi majhen in škodljiv, pa vendar delec l>ožjega stvarstva. I udi njeno življenje ima svoj določeni namen. S palčko sem ji rahlo potisnil glavico v sneg ter jo nato prijel za kožušček na temenu. Nekaj časa je brcala, nato se je pa vdala in se mirno pustila nesti domov. Doma smo jo potisnili v kletko in ji dali jesti na majhne koščke zrezanega sirovega mesa. Hlastno je použila hrano in se napila vode. Kmalu si je tako opomogla, da je kar divje skakala po kletki. Zaradi posebnega duha je v sobi nismo mogli imeti: odnesel sem jo v zavetje v drvarnico. Toda drugo jutro sem nušel vratca kletke odprta: podlasica se je bila poslovila in zahvalila kar po francosko. Menda je toliko časa praskala po vrateih, da je popustil kaveljček in so se vratca odprla ter je prefriganka spet odbrzela v mrzlo in negostoljubno svobodo.
Najsi bo torej svoboda še tako neprijetna, vendar vse po njej hrepeni, V njej šele more pravilno in po božjih in naravnih zakonih razvijati svoje posebne lastnosti in zmožnosti celo ob najtrših pogojih tako
žival kakor človek. Ne pravimo zastonj, da je svoboda zlata. Koliko življenj in imetja se je že žrtvovalo za križ častni in svobodo zlato! Pravi junaki življenja se morejo razviti samo v svobodi in v borbi za svobodo, ko si »prosto volijo vero in postavo«.
Otroci, pomagajte v Jezusovem imenu vsem vaše pomoči potrebnim po svojih močeh in ne odvzemajte trajno nikomur svobode!
j. E. Bogomil: Zakaj . . . zakaj ... ?
I.
KAKO je kaj. oče?«
Hm! Ne vem, kako bi rekel. Veste, kar veselim se že pomladi. S tem-le štrukeljčkora,« pokazal je na triletno Anico, bova šla vsaj kaj ua vrt. Tam se bo zmotila z rožicami. Iako pa vedno brblja in vprašuje, da ji komaj sproti odgovarjam. — Anica, poglej, poglej ptičke na oknu!«
Kaj pa delajo?
»Jedo.f
. Zakaj pa jedo?«
Zato, ker so lačni.«
»Zakaj so pa lačni?«
Zato. ker zmeraj sem ter tja letajo.
Pa zakaj zmeraj sem ter tja letajo?
>Zato, ker se jim prijetno zdi.
Kratek molk.
Pa se je spet začelo: »Oče!«
No, kaj?
Zakaj pa ptički nimajo žlice?
Zato, ker lahko s kljunom jedo.
Zakaj pa lahko s kljunom jedo?
Zato, ker jih je Bog tako ustvaril.
Zakaj jih je pa Bog tako ustvaril?;
Dedu je zmanjkalo besedi.
Ii.
Spomladi na vrtu ... Spet tista pesem, samo v drugi obliki. Oee, kaj pa je tale rožica?« > Zvonček.« Zakaj je pa zvonček bel? Zato. da je lep.
Ali je tisti zvonček v zvoniku tudi bel?".
•	Ne: tisti je pa črn. Zakaj je pa črn?« Zato, ker je že star.
Ali tale moj pa še ni star? ; Ne, ta pa še ni. >Kaj je pa tole, oče?« »Tisto je pa podlesek.«-Zakaj pa podlesck ni bel?« Zato, ker je višnjev? Zakaj je pa višnjev?« Zato. ker mora tak biti. Kdo mu je pa rekel? J Bog.
»A ja! — Oče, kaj je pa tole?«
•	Trobentica.«
Zakaj je pa to trobentica?« čakaj! Vidiš —< Ded je zapiskal na trobentico. Zakaj pa trobentica piska?<• Ded je obmolknil. Ni vedel, kako bi to otroku dopovedal. Pa nam vi povejte, če veste... Več zna otrok vprašati ko deset modrijanov odgovoriti.
sr--"		
%I M		
I JfXifijfe y^KÜ	Ltf	
. I l J_J "(hM 1	7	
- - a\ ' '		
Dva zamišljena.
Kn nI pa v jok!
Bogomil: Ljubi Marijini otroci!
DANES naj vam predstavim častitljivi zbor apostolov. Nič novega ne bo to: saj so domala vsi apostoli vaši znanci iz šolskih klopi. Koliko ste že slišali o svetem Petru, o svetem Janezu, o svetem Tomažu, o svetem Pavlu, o svetem Jakobu in o drugih!
Preprosti možje so bili apostoli. In vendar jih je Jezus izbral, da so šli po vsem svetu, oznanjcvnt nauk svetega evangelija. Nekaki stebri so apostoli. Na njih še danes sloni vsa stavba svete katoliške C erkve. Saj spoznavamo ravno tisto vero danes mi, kakor so jo oznanjevali apostoli.
Srečni možje so bili apostoli. Kar je toliko rodov hotelo videti, pa niso videli: dočakati, pa niso dočakali — to so videli in gledali apostoli na svoje lastne oči: učlovečenega Sinu božjega. Jezusa Kristusa. Z njim so hodili, njegovo besedo so vsak dan poslušali, z njim so lahko vsak dan govorili. Srečni ljudje!
Vendar pu nam je znano, kaj je Gospod Jezus dejal svetemu Tomažu: Ker si me videl. Tomaž, si veroval: blagor tistim» ki niso videli, so verovaliU Med tistimi. ki jih Jezus ob tej priliki blagruje, smo tudi mi. Tega smo lahko veseli.
Apostoli so ponesli Gospodovo ime med narode. Težko, da bi bili mi kdaj med tistimi izvoljenimi, ki jih Gospod kliče, naj gredo na apostolsko tlelo med narodi. Ni vsak za to. Eno pa pri tej priliki lahko omenimo: bodimo vsaj med tistimi, ki izpolnjujejo Gospodovo naročilo: >Prosite Gospoda, da pošlje delavcev v svojo žetev!c
Gospod je ljubil svoje apostole. Molil je zanje, prosil je Očeta v nebesih, naj bodo kdaj tam, kjer je
On, da bodo videli njegovo slavo, ki jo ima pri Očetu od vekomaj. Tudi branil in zagovarjal je povsod svoje apostole, še celo takrat, ko so sovražniki njega prijeli, ni pozabil na svoje učence. ; Ako mene iščete, mene primite, te pa pustite!« Poprosimo pri tej priliki za veliko milost, da bi bili tudi mi vedno med tistimi, ki jih Gospod ljubi.
Naj vas mimogrede opozorim še na štiri evangeliste. Njih slike ali podobe vidite navadno po naših prižnicah. Tem štirim možem moramo biti še posebno hvaležni, ker so pri obilnem delu, ki so ga imeli, našli še toliko časa. da so nam napisali važne knjige o Gospodu Jezusu Kristusu. Te knjige imenujemo sveti evangelij.
Evangelij slišite brati vsako nedeljo. Pazno in spoštljivo poslušajte sveto sporočilo in vselej se zavedajte, da so možje, ki so nam sveti evangelij napisali. gledali Gospoda na svoje lastne oči in da so nam zatu napisali res samo čisto in golo resnico.
Pa se spomnimo še drugih svetih mož, ki jih tudi kličemo za apostole, čeprav niso gledali Kristusovih dni. Pravimo, da je sveti Frančišek Ksaverij apostol Indije, da sta sveta Ciril in \letod apostola Slovanov, da je sveti Patricij apostol Irske, sveti menih Avguštin apostol Angleške... Ti in vsi drugi sveti možje, ki nosijo apostolski naslov, so si to čast priborili s tem. tla so med narode, kjer so delovali, prvi ponesli Kristusovo ime.
Mimo teh svetih mož pa hiti naš duševni pogled še na tiste junake, ki so iz ljubezni do Kristusa in do neumrjočih duš kjerkoli in kakorkoli zapustili dom in vse ter šli med pogane in krivoveree prižigat luč svetih resnic. Misijonarji — pravimo tem ljudem.
Vsi ti lahko stopijt) pred Gospoda kakor nekdaj sveti Peter: »Glej, mi smo one zapustili in šli za teboj — kaj bo torej naš delež?* fn Gospod je apostolom dejal: »Vsak, kdor je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje.«
Mi pa ob misli na te svete može vseh časov sklonimo eno: z ljubeznijo se oklenimo misijonskega dela
svete Cerkve: molimo za misijonarje, darujmo zanje sveta obhajila in kadar bomo kaj bolj petični, darujmo za svete misijone tudi od svojega časnega premoženja.
Nas in misijonsko delo svete Cerkve pa naj s svojim ljubljenim Sinom blagoslavlja Kraljica apostolov, devica Marija!
Uganke, skrivalice in drugo-
Posetnica.
(Branko .Sodnik, Ljubljana.)
E. KAJN
l UBA
Kaj je ta žena ? Zvezde.
Kaj povedo te zvezde? Številke jim kažejo pot.
Črka »T«.
d
2 3| 6
Poskusi v tej črki Številke 1—7 tako urediti, da bo številčna vsota v povprečnem tramu kakor tudi v pokončnem stebru vselej 15.
Rf»lici In Imena reèllcev — kl se sprejemajo le lekom 10 dni po ixldu listo la se objavljajo le imena onih reèllceT, ki bodo reillt vse zagonetke — » prihodnji itevilkl.
Rešitve v 6. številki.
Posetnica,
Pismonoša.
Magičen kvadrat.
	63		h"»
IS	2*	20	65
23	21	19	63
22	17	24	63
h3 6? f)3
Črkovna podobnica. >Ob nalivu mora hlapec prvi čez brv.<