Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Se zmiraj germi od deleč na političnem obnebji, pa strela še ni nikamor udarila. S temi besedami je ob kratkem vse rečeno, kar smo brali te dni v različnih časnikih. Gotovo je, da se sardinska in francozka bolj ali manj očitno pripravljate za vojsko — al kdor se pripravlja, še ni vsekal. Francozka vlada nakupuje v Marselji sila veliko moke in pšenice, in v Toulonu vsaki dan 40,000 porcijonov kruha speko za armado; tudi 20,000 konj hoče kupiti. Tudi nekteri parižki časniki, in med njimi najbolj „Pressea časnik princa Napoleona pridigovajo »vojsko", ktera se je cesarju Napoleonu sila globoko že vgnjezdiia v serce, iti za ktero je tudi francozka armada vsa nadušena. Al ljudstvo francozko, ministri in pa dnarničarji parižki nočejo nek nič od vojske slišatL Roth-schild je bil te dni pri cesarju in mu je rekel: „Če bote nesrečno novoletnico še dolgo naprej predli, pridemo vsi v nič in ne bo se nam treba več bati razujzdane der-hali." Tudi iz Laškega se oglašujejo Mazzinisti ter pravijo, da želijo sicer vojske, pa take ne, kakor jo kralj sardinski in cesar Napoleon hočeta, kterima ni mar za srečo
31
svobodne Italije, ampak le za razširjenje svoje oblasti. Čeravno Palmerstonov časnik „Morning Post" pravi, ?)da ne bo pred miru, dokler ne bo na Laškem drugaču, so vendar Angleži, kakor veljavni časnik „Times4* piše, zoper vojsko. Vse to bo cesar Napoleon III. vendar resno pre-vdaril, preden bo kakor stric njegov Napoleon I. vžgal plamen ves voljni, kteri bi utegnil berž ko ne sožgati tudi prestol njegov.
— C. kr. ministerstvo za uk je ukazalo, da se ima učiteljem ljudskih šol, kadar zbole ali zavoljo starosti ne morejo svoje službe več opravljati, pomočnik dati, kteri dobiva svoje plačilo, pa ne v škodo učitelja, kteremu  gre neprikratjena plača.
—   Presvitli cesar so poreško-poljskega škofa, prečast. gospoda Ju rja Do brila, vsled njegove lastne prošnje, in fajmoštra teržaskega novega mesta, častitega gosp. Matija Galanta,   za častna korarja  teržaške  škofije izvolili.
—   C. kr. ministerstvo je 10. dan t. m. oklicalo, da naši stari dva kraj carji in laški desetcentezi veljajo le še do konca mesca malega ser pa na ali julija. Potem nimajo dnarne veljave več in se bojo le na vago kot kuper jemali v kovnici dunajski, miianeški, beneški in kai Isburžki, in pa pri kaši hallski, bansko-bistriški in nagy-banjski.
—   Na novo kovane petice, ki veljajo novega če-ter t-goldinarja in kterih se že nekoliko vidi med ljudstvom, se ločijo od pervih potem, da je cesarski orel m a nji, napis y4 Fl. pa je večji in očitniši, da se odverne goljufija, po kteri se je, zlasti na Turško, veliko takih novih petič spečalo za stare dvajsetice.
—   C. kr. dnarstveno ministerstvo je dovolilo, da v takih pravnih zadevah nepremakljivega posestva, ktere so se razderle, pa se prepis v gruntne bukve še ni zgodil, se morejo že plačane takse nazaj terjati.
—  Znano je, da po višjem ukazu so leta 1857 ljudi po vseh deželah našega cesarstva šteli; zdaj zvemo, da so jih v vsem skupaj (brez soldatov) našteli 37 milij. in 339012, tedaj je od leta 1851, ko je bilo poslednje popisovanje, se pomnožilo število prebivavcov našega cesarstva za 1 milijon in 588,392 ljudi. Z doštetimi vojaki znaša število avstrijancov pa blizo 38 milijonov. Mest so našteli v vsem cesarstvu 877, tergov 2436, vasi 71,420, hiš pa v vsem skupaj 5 milijonov in 720,640, tedaj za 424,460 več memo leta 1851. Koliko ima vsaka dežela prebivavcov, bomo povedali drugi pot. Šteli so tudi živino; koliko so je našteli, bomo naznanili tudi drugikrat.
—   Iz gosposkenih popisov: po čim je živež v različnih deželah našega cesarstva, se kaže, da govejo meso je bilo pretekli mesec najcenejše (po 7 nov. kraje.) v Bukovini in v nekterih krajih Erdeljskega in Serbskega, najdražje (po 31V2 kr.) pa v Terstu; telečje meso je bilo najcenejše v Tešenu (po 8 kr.) najdražje v dunajskem Novem mestu (po 70 kr.) Derva so bile najcenejše (seženj po 5 nov. gold.) v Otošaču v vojaški gra-nici, najdražje na Dunaji (po 26 gold. 75 kr. nov. dn.). Dnina za delavce je bila najnižja na Sležkem po 24 kr., najvišja v Terstu  (po  1 gold. 24 kr. nov. dn.).
Iz Padove. Pri nas je vse spet popolnoma mirno, in upati je, da v nepredolgem času se bojo šole spet odperle. Taka je tudi v Pavii. Cesar so dovolili, da taki učenci, ki so kakor tudi njih stariši dostojne obnaše, morejo doma (privatno) nadaljevati svoj uk.
Iz Milana. Razun tega, da po železnici se pripeljava vsaki dan skor batalijon nove armade, pri nas vse miruje od tistega časa, ko so več lačnih rogoviležev tirali v Man-tovo. — Da je nadvojvoda Ferdinand Maks im i lian Milan zapustil in se v Terst preselil, ni res.
Iz Češkega. Iz Kutne gore pišejo „Praž. Nov.", da so zadeli ondi na novo sreberno žilo, ktera veliko dobička obeta. Ako je taka, bo začela Kutna gora sopet
32
sloveti, kakor je nekdaj slovela,   ko so   iz  njenih rudnikov mnogo srebra še kopali.
—   Iz Prage. Ta predpust bomo imeli več plesov ali „besed". Vse povabila, oznanila in karte za plese bodo zgolj češke.
Iz Ogerskega. Postava, po kteri se sme tobak sedaj le na določenih krajih pridelovati, je marsikterega posestnika in zakupnika hudo zadela. Poslednji so zgolj zavoljo tobaka polje v najem jemali in mnogo dnarja iz tega namena v zemljo vtaknili. Od sveta morajo veliko plačevati, in to več let, pa vendar ne dobivajo dobička kakor so se nadjali; verh tega jih stane orodje in priprava za obdelovanje tacega polja sila dnarjev. To jim je splavalo sedaj vse po vodi. Zakupniki odpovedujejo oblastnikom zemljiš pred časom svoje zakupe. Da bo iz tega dokaj pravd zrastlo, je jasno kot beli dan. Najhuje pa tare ta naredba uboge tobakarje, kterem je bila polovica tobaka edini živež. Tako piše rPester Lloydu. Se enkrat omenimo, kar smo že rekli, pravi časnik dunajske gospodarske družbe, da letos je 130 tavžeut oralov zemlje s tabakom obsejanih in da se več privoljenj ni bilo dalo, ker vlada noče več, ampak le bolje ga tobaka pridelati. Ali bode s tem svoj namen dosegla, bo še le skušnja pokazala, — drugo vprašanje je pa, ali bi ne bilo sedaj bolje, da bi se tobak tudi za prodaj v unanje dežele prideloval. Vse pije tobak v celi Evropi ; malo dežel ima pa zemljo za tobak tako ugodno kakor je ravno Ogersko. Res je pa nasproti tudi, če bi smel vsak toliko tobaka pridelavati, kolikor ga je volja, bi vlada ne mogla porok biti za stanovitno ceno njegovo; cena njegova bi menda potem tako se preminjala, kakor se pre-rninja žitna cena itd. in lahko bi se primerilo, da bi včasih za domačo potrebo premalo tobaka imeli.
—   Debrečinsko mesto je sklenilo, pustoto Horto-bagiško, kjer od nekdaj že najbolj rogovilijo ogerski roparji, štirim družbam v zakup (stant) dati, da jo bodo obdelale. Cela ta planjava meri blizo 40,000 oralov.
Iz Serbije. Novi knez serbski Miloš Obrenovič je 22. dan t. m. na parni ladii iz Giurgeva odrinil v Bel-grad. Tudi sin njegov Mihael se je ravno ta dan iz Dunaja čez Pest po železnici podal v Beligrad. — Gara sani n se je odpovedal ministerstvu, ostane pa v stara-šinstvu; naslednik njegov je Lic sani n. — Odstavljeni knez Karagjorgjevič je prišel 17. t. m. v Temešvar, kjer si je za več mescov stanovališče najel.
Iz Rusije. Časnik „Invalida priporoča, naj se zmešnjavam o narodnih barvah konec stori, ker za povzdigo narodnega čutsva ni to kaka kaj bodi reč. Sedaj je ta zmešnjava taka, da leta 1856, ko so v Parizu vlade svoje posvetovanje o mirni spravi končale, je nad hišo rusov-skega poslanca vihralo rudeče-modro-belo bandero kupčijskega mornarstva, namesto pravih rusovskih barv, ki so černa, rumena (zlata) in bela (sreberna).
Iz ruskega Poljskega. Iz Varšave. Poslednji čas je car sopet več političnih izseljencov pomilostil, nekterim se je dalo tudi nekadanje premoženje nazaj. 11. t. m. se je culo od 25 tacih.
Iz Sardinskega. Iz Tur i na. Princa Napoleona, ki je prišel po svojo ženo, kraljevično K loti I d o, sprejemajo povsod slovesno. Zalo, še komaj 16 let staro princesnjo kličejo nekteri Lahi le „Italio". Ona bo imela sicer le 500,000 frankov dote, — ali princ Napoleon bo iz peterih omar vsako leto vlekel več kot milijon frankov. Najnovejši list parižkega „Moniteur-aa od 24. t. m. oklicuje ženitev to Napoleonovo ter pravi, „da je ta zakon nasledek tesne zveze in vzajemnega dobička med francozko in sardinsko vlado; zedinjenje naših rodovin se ujema že z nekdanjo politiko francozko." To so pač čudne besede! Nazadnje vendar pravi, da ni res, da bi se bile francozka in sar-dinska vlada s to ženitvijo zavezale za obrambo in upor.
Iz Napolitanskega. Po najnovejših novicah je kraljeva bolezen odjenjala, čeravno je kolonišk časnik že unidan pisal, da je umeri. — Ojstra postava veleva, da vsak, ki ga bodo zgrabili v kakem početji zoper varnost dežele, pride pred vojaško sodnijo.
Iz Angležkega. Naj med tolikimi resnimi rečmi tudi povemo eno smešno. Kolikrat jo sme petelin za-petij? Zavoljo tega je bila unidan posebna pravda pri neki sodnii v Londonu. Neki gosp. Abraham se je pritožil, da ima sosed njegov gosp. Minder petelina, kteri v eno mer poje (150krat vsako četert ure) in nadležuje vso soseščino. Učeni sodnik je razsodil pravdo, da človeška natura takega silnega krika ne more brez škode prestati, in je Minderja obsodil na 1 šiling plačila. Vprašanje je tedaj: Kolikrat jo* sme petelin v eni uri zapeti?
Iz Moldave in Valahije. V Jašu so „hospodarj au izvolili. Volitev se je zgodila po želji tistih, ki se potego-vajo za zedinjenje knez i j. Izvoljen je za „hospodarjatf polkovnik Aleksander Cousa. Metropolit in deželni zborniki so se mu kot deželnemu knezu poklonili in kaj-makamija mu je vladarstvo izročila. Da so obhajali slovesnosti vsake baze, nam ni treba še le praviti. Aleksander Cousa je 36 let star, — v P a r i z u omikan mož.
Iz Amerike. Časniki iz Novega Jorka pišejo, da so prebivavci otoka Ways majhno barčico napadli, njene svet pobili, skuhali in — požerli! Vidi se iz tega, da ljudi še ni brez peslajnarjev.