P*i • nii?° kolonijo in občino na Ra-vim'' f^i odprte kotline med jelko-vasi j021*0111 se dvigata malo stran od fašist 0i P°s'0Pj' kolonije, v katero je organizacija poslala na j- v. al’sce 70 dečkov iz siromašnejših Vesni!1' Graziolija so dečki slo- si ie ®Prejeli in pozdravljali, nakar Pošlo •• • ' Komisar ogledal obe kolotr’1 i? s? zanimal za delovanje in ). y\Ko je sprejel izraze zahvale stav V-i .eznosti> ki so jih izrekli pred-Sok; v1 Rdečega križa, je Eksc. Vi-* nn j0?,*sar vse navzočne pozdravil m;,,. ui°čimi besedami. Visoki Ko-in s 16 P°tem odšel v občinsko hišo tiče,v Znn.il?lal za vsa vprašanja, ki se inipn akitne. Rakitniski župan je v Vis {J- Prebivalstva pozdravil Eksc. je ,^mis?ria in omenjal dela, ki jih lian«l « VS, ?ta*iJa naredila za Ljub-1 tali in Pokrajino, pa tudi tisto, kar zve«Li . va od svojih prebivalcev: Pokni?0, ln Je*°’ se Ljubljanski fazrviln' Ugotovila boljša bodočnost, Krali,, ■lnrirnir- Množica je vzklikala alJU ln Cesarju ter Duceju. ^'s°ki Komisar je pre-noto z žeM«0 ,obiskal Rakitniško pla-počitniški 1 Ai °Kleda življenje v seznani V -“"“'i' "a Rakitni in da se tattiifimov k?“W” j" ?»- dišč f r. ^ 1 .‘n gospodarskih sre- komVnri ,1 J? spremljal Kvestor »SaSStihr'„Me*,anS- vicepov ijaii-Prof p . 'Organizacij v Ljubljani sredisxa^Sa.ni’ vicepoveljnik pomožnih iev o ?atti- s,0,nik Kr. Karabinjer-> ^Patafora in drugi. Ha^ta«*n*^a kolonija, ki je na Rakitni Od ka}J8l?5 -v dve*1 ljubkih poslopjih, dano i6 e.no leseno, drugo pa zi-misar Pru'edila Eksc. Visokemu Kokol n n Pr‘srčen sprejem. Ob vhodu v zdravi]?, Sta s.tala dva dečka in po-druei i z. rimskih pozdravom. Vsi zbrab m ..člani kolonije pa so se niki * SV0J'mi voditelji iu nadsor-ie zt 3 .razsežnem dvorišču. V pozdrav so fi, • a. Nadina >Giovinezzo«. Nato miSazastavo. Eksc. Visoki Ko-tnaj" ?Se j? zatem prav posebno zani-°trok življenje vseh sedemdesetih zdrave s* .krepijo zdravje na tako Dim rakitniškem zraku. S poseb-spreioieSe 'n hvaležnostjo pa je ji j„ a rnladina lepa darila, ki jih Mej mi ',1*1 Eksc. Visoki Komisar, ^allii • 80 razdelili ilustracije taščice* ln >^icc°ia italiana«, pa tudi Ek 0r1(‘ ?ai Fašistovska vlada želi, da Števil1 v času počitnic čim večje Prav 2 J? ® mladine svoje zdravje Dijah nb*yanjem na počitniških kolo-le moi ei je v Ljubljanski pokrajini brot : ® °lr°k moglo biti deležnih do-Mej _ , u8°dnosti počitniških kolonij. Posebi’ d°m ie Eksc. Visoki Komisar je ie 1 Poudaril, da bo storil vse, kar ^osln °J?°če. da bo v prihodnjih letih ve6 otr i! na Počitniške kolonije čim Podroh Eksc. Visoki Komisar se je ionijft ^nimal za organizacijo ko- koristn delovni red in dajal tudi n&cij p6 Pobude za zboljšanje organi-^evne0^drobno si je ogledal spalnice, v8e dn Prostore, obednice, kuhinje in Ha i V |?. Prostore. Medtem je mlsidi-stracijah • In vesel]em listala po ilu-8like ln občudovala lepe barvane RomiQ?°Vesu so se Eksc Visokemu Čega l !|u zahvalili predstavniki Rde-zdraviP 1-?*a Za vso ®krb, ki jo kaže za dina ,i'n telesni razvoj mladine. Mla-Srčno n ana na dvorišču, se je pri-je želel od visokega gosta, ki Udaril ,VS®m Prijetno bivanje in po-drurrjiJ “o prihodnje leto še mnogo nih k:,.f0yrstnikov moglo biti delež-Izrajji :ania v. počitniških kolonijah. Udelejp« .P.rePričanje, da se bodo vsi zdravj i„l ,olonije, ko so bodo vrnili t°v0 g „ °krePljeni na domove, go-vset, °sell,em spominjali lepih dni e^ni. pP. Rodnosti, ki so jih bili de-v tako pa bodo najlepši do- li Duce ašsiste in nna locallta dciritalia Centrale ad lina esercitazione a fuoco svolta da reparti corazzati. — Duče prisostvuje v nekem srednje-italijanskem kraju strelski vaji oklopnih oddelkov. D Duce riceve a Palazzo Venezia la Misslone Militare Croata. — Sprejem pri Duceju v palači Venezia, hrvatskega vojaškega odposlanstva Člen 1. Državni prazniki, praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki in narodni prazniki so tile: a) Državni prazniki: dan 9. maja, obletnica ustanovitve Imperija, prva nedelja v mesecu juniju, proslava Zedinjenja Italije in njene ustave, dan 28. oktobra, obletnica pohoda na Rim, dan 4. novembra, obletnica Zmage. b) Praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki: vse nedelje, novoletni dan, dan Sv. Treh kraljev (6. januar), praznik sv, Jožefa (19. marec), 21. april, ustanovitev Rima, 9. maj, obletnica Imperija, dan Vnebohoda, dan sv. Rošnjega Telesa, praznik sv. apostolov Petra in Pavla (29. junij), dan Vnebovzetja blažene Device Marije (15. avgust), dan Vseli svetih (1. november), dan 4. novembra, obletnica Zmage, praznik Brezmadežnega spočetja (8. december), božični dan (25. december). c) Narodni prazniki: dan 11. februarja, obletnica sklenitve pogodbe in konkordata s Sv. stolico, dan 23. marca, obletnica ustanovitve fašijev, dan 21. aprila, ustanovitev Rima, dan 25. aprila, obletnica rojstva Ouglielma Marconija, dan 24. maja, obletnica vojne napovedi, dan 1-2. oktobra, obletnica odkritja Amerike, dan 11. novembra, rojstni dan Nj. Vel. Kralja in Cesarja. Člen 2. Za ves čas. dokler traja vojna, se odloži praznovanje državnih praznikov, prazničnih dni in narodnih praznikov z vsemi pravnimi učinki, izvzemši: vse nedelje, novoletni dan, dan Sv. Treh kraljev (6 januar), prašnik sv. Jožefa (19. marec), dan Vnebohoda, dan sv. Rešnjega Telesa, praznik sv. apostolov Petra in Pavla (29. junij), dan Vnebovzetja blažene Device Marije (15. avgust), dan Vseh svetih (1. november), praznik Brezmadežnega spočetja (8. december), božični dan (25. december). Člen 3, Visoki Komisar določi sproti, apreminjaje določbe člena 2., katere obletnice naj se praznujejo kot državni ali narodni prazniki v smislu črk a) in c) člena 1. te naredbe. Člen 4. Ta naredba etopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu r.a Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 19. septembra 1911-XI5C. Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI si je ogledal tudi počitniško kolonijo Odrejamo, da se ta zakon, oprem- ljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsako- mur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje kot državnega za- kona. Dano v Sant’Anna di Valdieri dne 8. avgusta 1941-XIX. VIKTOR EMANUEL MUSSOLINI, Dl REVEL Seznam državnih praznikov, prazničnih dni in narodnih praznikov Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da določi skladno s predpisi, veljajočimi t Kraljevini, praznične dneve, ki naj veljajo v Ljubljanski pokrajini, odreja: kaz, kako skrbi Vlada za ' zdravje mladine nove province, saj je kolonija v Rakitni bila letos prva, katero je organizirala mladinska organizacija. Zaradi kratkega časa sicer ni bilo mogoče storiti več, drugo leto pa bo Higienski zavod, kateremu je poverjena skrb in vodstvo kolonije, lahko napravil obsežnejši načrt za počitniške kolonije. Iz mladinske kolonije je odšel Eksc. Visoki Komisar v občinsko hišo, kjer ga je pozdravil župan in mu orisal vse potrebe občine. Župan je spremil Eksc. Graziolija tudi v cerkev, kjer se je udeležil svete maše, pri kateri je bilo navzočno tudi veliko število domačega prebivalstva in vsa mladež iz kolonije. V imenu župljanov je naslovil pozdravne besede na Eksc. Graziolija tudi domači župnik. Po maši se je zbralo vse prebivalstvo pred cerkvijo. Tam je župan izrekel prisrčno zahvalo visokemu gostu za vso skrb, ki jo kaže za posamezne občine. Eksc. Visoki Komisar se je z lepimi besedami zahvalil za prisrčni sprejem in zago- tovil vsem, da ne bo pozabil podrobnih potreb rakitniške občine in da se bo posebej zanimal za ureditev cest in za vprašanje elektrifikacije. Posebej je podčrtal, da se Fašistovska vlada z enako skrbjo posveča potrebam majhnih in oddaljenih občin in da nikakor ne dopušča, da bi v osnovnih dobrinah zaostajale za večjimi mesti. Nato je omenil, kaj "'se je že Italija storila za novo provinco in kaj še vso pripomore k blaginji širokih slojev, namerava storiti, da bi ji dala pefat napredka. Italija želi v pivi vrsti graditi le taka javna dela, kakor so ceste, vodovodi, mostovi itd. v želji, da tako pripomore k blaginji širokih slojev. Italija za vse te dobrine ne želi nič drugega kakor lojalnost prebivalstva. Pričakuje, da bo ves slovenski narod zvesto delal in skrbel za svoj lastni blagor in za miren napredek in srečno življenje v družinah. Zbrani Rakitni-čani so sprejeli besede Eksc. Graziolija z navdušenim odobravanjem in so ob slovesu vzklikali Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju. Uvedba monopolske službe v Ljubljanski pokrajini VIKTOR EMANUEL III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije Na podstavi člena 18. zakona z dne 19. januarja 1939-XV1T, št. 129, na podstavi kr. ukaza z dne 3 maja 1941-X1X, št. 291, smatrajoč za nujno in neogibno potrebno, da se zaradi vojne pooblasti državna monopolska uprava, da prevzame v Ljubljanski pokrajini poslovanje glede soli, tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja, vžigalnikov in kresilnih kamenčkov, dokler se stalno ne uredi po zgoraj navedenem kr. ukazu, po zaslišanju Ministrskega sveta in na predlog Našega ministra državnega tajnika za finance, smo sklenili in odločamo: Člen 1. Državna monopolska uprava se pooblašča, da začasno prevzame v Ljubljanski pokrajini poslovanje glede soli, tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja, vžigalnikov in kresilnih kamenčkov, dokler se to poslovanje ne uredi dokončno po kr. ukazu z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. Člen 2. Poslovanje po prednjem členu bo avtonomno po predpisih, ki jih izda minister za finance. Člen 3. Ta ukaz stojii v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Kraljevine in se mora predložiti zakonodajnima skupščinama radi uzakonitve Minister predlagatelj je pooblaščen, da predloži zadevni zakonski osnutek. Odrejamo, da se ta ukaz, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje. Dano v Rimu dne 19. maja 1941-XIX. VIKTOR EMANUEL MUSSOLINI, Dl REVEL Uzakonitev kr. ukaza z dne 19. maja 1041-XIX, št. 415 o uvedbi monopolske službe v Ljubljanski pokrajini VIKTOR EMANUEL III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Ce«ar Abesinije Senat in Fašistična ter korporacijska zbornica s!a no svojih zakouodaj-nih odborih odobrila in Mi smo potrdili in razglašamo tole: Člen edini. Uzakonja se kr. ukaz z dne 19. maja 1941-XIX, št. 415 o ureditv’ poslovanja glede soli, tobaka, vžjgalic, cigaretnega papirja, vžigalnikov in kresilnih kamenčkov v Ljubljanski pokrajini. Predpisi za izvoz lesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 194t-XIX, St. 291, na podstavi člena 1. kr. ukaza z dne junija 194l-XIX, št. 454 v zvezi s 'členom 6, kr. ukaza z dne 7. maja 49-11-XIX, št. 452 in členom 6. Duceje-vega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, glede na svoje naredbe z dne 7. maja 1941-XIX, št. 16, 4. junija 1941-XIX, št. 39, 25. junija 1941-X1X, št. 53 in 30. julija 1941-X1X, št. 73 in 74 in smatrajoč za nujno potrebno urediti izvoz lesa ob upoštevanju potreb za oskrbo Ljubljanske pokrajine, odreja: člen 1. Z dnem izdaje te naredbe se ukinja naredba z dne 30. julija 1941-XIX, št. 73 in se vzpostavlja enotna ureditev izvoza drv in celuloznega in tanin-skega lesa. Zato se razveljavljajo potrdila o izvoru, izdana doslej po drugem odstavku člena 2. naredbe z dne 7. maja 1941-XIX, št. 16. Prizadete stranke smejo zahtevati do vštetega 30. novembra 1941-XX pri carinskem ravnateljstvu povračilo kontrolne pristojbine, ki so jo plačale po naredbali z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54 in 30. julija 1941-XIX, št. 74. Člen 2. Dokler se ne izčrpa kontingent, ki se je dovolil za izvoz ob upoštevanju nujnosti, da se zagotovi kritje potreb pokrajine, sme carinsko ravnateljstvo izdajati nova potrdila o izvoru za izvoz blaga iz prednjega člena na ozemlje Italijansko-albanske carinske zveze. Potrdila, ki bi se ne izkoristila do vštetega 31. decembra 1941-XX, prenehajo veljati; ostane pa strankam pravica do povračila kontrolnih pristojbin, plačanih nanje. Člen 3. Carinsko ravnateljstvo izdaja potrdila o izvoru iz prednjega člena na podstavi potrdil o izvoru blaga, ki jih je že izdala, ali jih še izda Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani in na podstavi posebnega pooblastila, ki ga sme izdati ta zbornica v okviru za izvoz razpoložljive množine, ko je ugotovila, da so spolnjeni pogoji iz sledečega člena in po razdelilnem načrtu iz člena 6. Člen 4. Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani sme izdajati v prednjem členu omenjena posebna pooblastila za ne več ko 50% množine drv in celuloznega in taninskega lesa, ki je bila na dan uveljavitve te naredbe s pravilnimi pogodbami za izvoz prodana oziroma kupljena, ob pogojih: a) da je les že posekan, b) da je najmanj 50 %> količin iz prednje črke že odstopljenih in dejansko izročenih tvrdkam, ki jih je označila Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani in ki jim je poverjena zagotovitev oskrbe za domačo potrošnjo, po prodajnih in izročilnih pogojih, določenih v veljajočem maksimalnem ceniku. Zbornica za trgovino in industrijo sme glede na nujnost, da se krije domača potrošnja, določiti, da se veže posebno izvozno dovolilo za celulozni ali taninski les na oddajo in izročitev ustrezne množine drv. Člen 5. Da morejo pridobiti nova potrdila o izvoru po prednjem členu, morajo prijaviti interesenti do vštetega dne 22. septembra 1941-XIX Zbornici za trgovino in industrijo v Ljubljani vse kupnoprodajne ali dobavne pogodbe za izvoz iz pokrajine, ki so bile sklenjene pred dnem, ko stopi ta naredba v veljavo. Prijave morajo obsegati navedbo splošnih podatkov in bivališča prodajalca in kupca ter za vsako pošiljko: a) kakovost in količino, izraženo v stotih, b) kraj, kjer se je les proizvedel, c) kraj, kjer leži posekan, navožen ali zložen, d) postajo, kjer naj se les naloži, e) dokončni namembni kraj. Prijavi je treba priložiti dokazilne listine. Člen 6. Drž, ko se zberejo vse prijave iz prednjega Člena in se preskusi njih točnost tako glede sklenitve pogodbe kakor tudi o dejanskem obstoju in zalogi blaga, izdela Zbornica za trgovino in industrijo, ko je zaslišala ravnateljstvo državnih gozdov in poveljništvo državne gozdne milice v Ljubljani, ustrezno v mejah in po pogojih iz prednjih členov razdelilni načrt, upoštevajoč pravično porazdelitev. Člen 7. Do vštetega 22. septembra 1941-XIX morajo trgovske tvrdke Ljubljanske pokrajine, ki so navadno zalagale domačo porabo in ki bi želele, da se jim nakažejo količine iz črke b) člena 4., vložiti prošnjo pri Zbornici za trgovino in industrijo v Ljubljani, v kateri morajo navesti: a) količine lesa, ki so jih dobavile za domačo porabo v času od 1. avgusta 1910-XVII1 do 31. marca 1941-X1X, b) zaloge na dan 30. septembra 1941-XIX po sklenjenih nabavah in dodatnih količinah, določene za že sklenje- ne dobave, ki naj se prevzamejo do vštetega 31. marca 1942-XX, c) koliko so prodale na domačem trgu od 1. avgusta 1941-XIX dalje, pri čemer morajo natančno navesti količine, ki so jih že izročile, in količine, ki jih še morajo izročiti po že prevzetih obveznostih do vštetega 31. marca 1942-XX, d) količine in morda tudi kakovost, za katere prosijo nakazila, e) skladišča in zbirališča, kjer mislijo zbrati njim odkazane množine, J) svojo finančno zmogljivost za gotovinsko plačilo nakazanih količin lesa. Prijavam se morajo priložiti listine, ki dokazujejo resničnost izjav iz prednjih črk. Člen 8. Zbornica za trgovino in industrijo izdela po oceni okoliščin naurt o porazdelitvi med vse ali nekatere tvrdke iz prednjega člena; načrt naj upošteva krajevna nahajališča blaga, ki naj se nakaže, in potrebe domače porabe, strokovno in trgovinsko opremljenost prosečih tvrdk in njih gospodarsko zmogljivost. Pri nakazovanju so izključene tvrdke, ki se bavijo z izvozno trgovino, razen če se zavežejo, da jo opuste za vso dobo, dokler je ta naredba v veljavi. V tem primeru morajo pridržati za domačo porabo sorazmerno množino, ki jo glede na prej sklenjene prodajne pogodbe za izvoz določi Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani. Člen 9. Po prednjem členu pooblaščene tvrdke morajo voditi prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi Zbornica za trgovino in industrijo in v katerega se morajo dnevno vpisati za vsako kakovostno vrsto količine blaga, nabavljenega na svobodnem trgu ali iz obvezne oddaje po členu 4. te naredbe, kakor tudi za porabo v Ljubljanski pokrajini oddane količine. ^ Poleg tega morajo voditi dvoje knjižic prometnih listov z juketami, eno za nabave in drugo za dobave, zaporedno oštevilčenih in vsak list potrjen pred uporabo po Zbornici za trgovino in industrijo. V prvo se morajo zapisovati vse količine, dobljene z nakupom bodisi na svobodnem trgu bodisi iz obvezne oddaje, del pa, ki se odtrga, se mora izročiti oddajniku. V drugo se morajo zapisovati vse opravljene dobave. Vsak prometni list mora izkazovati tako v obdržanem kakor odtrganem delu splošne podatke oddajnika oziroma prevzemnika, njegovo bivališče, kakovost in količino prejetega ali oddanega lesa in dan prejema ali dobave. Člen 10. Pooblaščenim tvrdkam se prepoveduje oddajanje blaga radi izvoza drugim tvrdkam, ki se bavijo z izvozno trgovino ali ustanovam in zasebnikom. Pooblaščene tvrdke so mimo tega dolžne dajati prednost pri dobavah ustanovam ali zasebnikom, označenim po Zbornici za trgovino in industrijo in izvrševati vse druge predpise, ki jih izda ta Zbornica glede ureditve porazdeljevanja porabnikom. Člen 11. Ko se izdelajo razdelilni načrti za izvoz in za domačo porabo iz členov 6. in 8. te naredbe, določi Zbornica za trgovino in industrijo v Ljubljani na podstavi posamezne izvozne prošnje pooblaščeno tvrdko, kateri naj se odda blago po črki b) člena 4., pri čemer nadrobneje določi ustrezno množino do najmanj 50°/o, nakar izda, ko se ji predloži nabavnica, ki jo je odtrgala pooblaščena oddajna tvrdka, kakor je predpisano v tretjem odstavku člena 9., v dokaz opravljene dobave, posebno, v istem členu omenjeno pooblastilo. Člen 12. Določbe v naredbah z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54 in z dne 30. julija 1941-X1X, št. 74 o plačevanju kontrolne pristojbine, se v ničemer ne spreminjajo. Člen 13. ko pošiljatelju kakor tudi prejemniku blaga, ki se je v nasprotju z določbami te naredbe izvozilo ali poskušalo izvoziti, predpiše upravna denarna kazen v višini ne manj ko desetinke in ne več ko polovice vrednosti blaga po cenah, določenih v maksimalnem ceniku Ljubljanske pokrajine za prodajo na debelo franko postaja Ljubljana. Enaka kazen se uporabi tudi zoper prevozno podjetje ali špediterja, ki je prevzel prevoz ne da bi se bil prepričal, ali pošiljatev ustreza predpisom te naredbe. V posebnega upoštevanja vrednih primerih in na predlog carinskega ravnateljstva more Visoki komisar upravno denarno kazen iz tega člena znižati na eno šestino. Člen 15. Upravne denarne kazni iz prednjega člena predpisuje po kratkem postopku in jih sporoči prizadetim carinsko ravnateljstvo. Zoper odločbo je dopustna v roku 15 dni po priobčitvi pritožba na Visokega komisarja, ki odloči o njej dokončno. Upravna denarna kazen iz prednjega člena, kakor tudi, če je izrečena, kazen iz člena 5. naredbe z dne 26. junija 1941-XIX št. 54 in stroški za prevoz zaplenjenega blaga na namembni kraj se izterjajo iz cene za odstopljeno blago pooblaščeni tvrdki, kateri ga je neposredno nakazalo carinsko ravnateljstvo po označbi Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani. Celotni izkupiček ostane zato do konca postopka iz tega člena pod zaporo v prid carinskega ravnateljstva Visokega komisariata. Člen 16. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 17. septembra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokraiino: EMILIO GRAZIOLI Določbe o varnostnih odredbah proti nevarnim osebam Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291, na podstavi člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454, v zvezi 6 členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX. št. 452 in členom 6. Du-cejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in smatrajoč za umestno, da se izdajo določbe za postavitev nevarnih oseb pod varnostne ukrepe, odreja: Člen 1. V Ljubljanski pokrajini se uporablja konfiniranje. Člen 2. Konfinacija traja od enega do petih leit in 6e prestaja v kaki koloniji ali občini Kraljevine, različni od konfinirančevega bivališča ter zunaj Ljubljanske pokrajine. Člen 3. Konfinirati se morejo: a) tisti, ki bi po dovršenem 18. letu starosti delovali, ali bi pokazali namero delovati v smislu: da bi se porušila politična, gospodarska ali socialna ureditev pokrajine ali države; da bi se zoperstavljali izvrševanju oblasti po pokrajinskih ali državnih oblastih, ali da bi ga ovirali; da bi kakor koli škodovali državnim ali pokrajinskim interesom; b) osebe, ki so socialno nevarne tako glede varnosti kakor za javni red. Člen 4. Konfinacijo izreče na obrazloženo poročilo kvestorjevo z večino glasov pokrajinska komisija z odlokom; komisija je sestavljena iz podprefekta, ki jo sklicuje in jih predseduje, iz uradnika, ki ga določi državni pravdnik, iz kvestorja, pokrajinskega glavnega poveljnika kr. karabinjerjev in višjega častnika M. V. S. N. V odloku se določi trajanje konfi-nacije. Če za konfinacijo predlagane osebe Se niso v zaporu, more komisija odrediti takojšen zapor. Člen 5. Vsak predlog mora biti Člen 10. Če komisija v celotnem ovadenem dejanskem etanu ne vidi pogojev za konfinacijo, izda odločbo o zavrnitvi, člen 11. Komisijski odloki z morebitno odločbo Visokega Komisarja se pošljejo z listinami vred ministrstvu za notranje posle s predlogom, da je odvesti konfiniranca v kako občino Kraljevine ali v kolonijo, in z izrečnim pristavkom, da M se more konfi-niranec sam vzdrževati. Člen 12. Bodisi da je konfinirancu določeno prisilno bivanje v kaki občini Kraljevine ali pa v kaki koloniji, mora spolnjevati vse, kar mu predpiše oblastvo javne varnosti, ki mu je določeno za nadzorovanje. Člen 13. Če se konfiniranec vede dobro, ga more Visoki Komisar na predlog prefekta tiste pokrajine, kjer je konfiniran, pred rokom, določenim v konfinacijskem odloku, pogojno oprostiti konfi,nacije. V takem primeru dobi konfiniranec prisilno polov-nico za potovanje v domačo občino ali v občino, kjer 6e mu je dovolila naselitev. Tamkaj ga oblastvo javne varnosti pozove, naj se vede dobro, z opozoritvijo, da bi bil z odredbo Visokega Komisarja sicer zopet poslan v konfinacijo do preteka konfinacijeke-ga roka, v katerega se pa ne šteje čas, ki ga je prebil v pogojni pro-stoeiti. O tem pozivu se napravi zapisnik. Člen 14. Ko preteče čas, ki ga je določila komisija, odredi oblastvo javne varnosti konfinirančevo vrnitev s prisilno potovnico in obvesti o tem hkrati Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino. Člen 15. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 20. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI Če dejanje ni huje kaznivo, se kaz-1 opiljen s pojasnilnim poročilom kanuje v denarju od 1000 do 5000 lir in I [abmjerjev, rojstnim listom poroci-v hujših primerih tudi z zaporom od 0 ro . ns, ln stanju kakor tudi treh do šestih mesecev: “ Vfl7prwk,m llR,nm ,,nr'wral'>m a) kdor koli vloži v namene iz členov 5. in 7. te naredbe tamkaj zahtevano prijavo z neresničnimi navedbami glede tam zahtevanih podatkov, b) lastniki tvrdk, ki ne spolnijo obveznosti, prevzete po drugem odstavku člena 8. ali opravijo dobavo proti predpisom prvega odstavka člena 10. ali ne izvršijo predpisov Zbornice za trgovino in industrijo iz drugega odstavka istega člena, nanašajočih se na prednost dobav za porabo v pokrajini ali vobče za ureditev porazdeljevanja. Vpisniki, prometne knjižice in posamezni listi iz njih, ki jih predpisuje člen 9. te naredbe, imajo v smislu kazenskega zakona veljavo javne listine. Kdor opusti vpis v prejemni in oddajni vpisnik ali ne spiše in odtrga listka iz prometne knjižice, se kaznuje a kaznijo za ponaredbo javne listine. Člen 14. Poleg kazni iz prednjega člena in nekvarno kazenskim odredbam zaradi morebitne prikrajšbe ali poskušane prikrajšbe kontrolne pristojbine iz člena 5. naredbe z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54, se v vsakem primeru ta- s kazenskim listom in izpričevalom, ki ga izda zdravnik, da je za konfinacijo predlagana oseba sposobna prenašati konfiniranje. Člen 6. V prednjem čle«u omenjena komisija izroči v petih dneh po prejemu ovadbe ovadencu po organu javne varnosti poziv, da »e zglasi pri njej. Člen 7. Preden odloči o ovadbi, odredi komisija, da privedejo ovadenea pred njo, da ga zasliši. Osebno zasliševanje pa se lahko vselej nadomesti s pismenim sporočilom ovadencu o ob-dolžitvah in pozivom, da vloži svoj zagovor v štirih dneh po vročitvi poziva. Člen 8. En primerek odloka se priobči po organu javne varnosti v 24 urah konfinirancu; ta ima pravico pritožbo v 10 dneh na Visokega Komisarja, ki lahko zniža čas konfinacije ali pa tudi lahko odlok razveljavi. Pritožba ne odloži izvršitve odloka. Odločba Visokega Komisarja je dokončna in se vroči prizadeti stranki po organu javne varnosti. Člen 9. Konfinacijska doba začne teči z dnem, ko se konfiniranec zapre. Cene žitu letine 1941 za oddajo Prevodu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in svoje naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX, št. 83, glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. št. 358 in smatrajoč za potrebno, da se določijo cene za oddajo žita pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu, odreja: Člen 1. Za oddajo žita letine 1941. Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino se odrejajo tele cene, franko zbirališča, katera določi ta zavod: pšenica . . L. 155.— za stot rž „ 150. „ ,, ječmen . . „ 145.— „ „ oves . . „ 135.— „ „ Koruzi se določi cena s posebno na-redbo. Člen 2. Te cene veljajo za zdravo, tržno in suho blago z naslednjo hekto-litrsko težo: pšenica..................76 kg rž.......................70 kg ječmen...................58 kg oves.....................42 kg Za vsak kilogram več ali manj se računa na določeno ceno po en odstotek več ali manj. Člen 3. Za primesi je dovoljen naslednji odstotek: pri pšenici ali rži 1%, pri ječmenu in ovsu 2%. Za večjo množino primesi nego je zgoraj navedena, se zniža cena za toliko odstotkov, kolikor odstotkov primesi se ugotovi nad dovoljenim odstotkom. Člen 4. Mešanici pšenice in rži (sor-žici) se določi cena glede na razmerje pšenice in rži v mešanici. Člen 5. Pri odbranem semenskem žitu ali za katero je izdal priznalnico kmetijski oddelek Visokega komisariata, se cene iz čl. 1. zvišajo za 30%. Člen 6. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. št. 358. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 20. sept. 1941-XIX. Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI Oprostitev od plačevanja šolskih taks Visoki komisar za Ljubljansko P0- krajino, smatrajoč za umestno, da se učencem iz mnogočlanskih rodbin olajša obiskovanje šol, odreja: Člen 1. Plačila šolskih taks za vpis, za obiskovanje šole in za izpričevala z? šole vseh vrst in stopenj oproščeni učenci, katerih roditelji so imeli sedem ali več otrok. Člen 2. Poloviee taks so oproščeni učenci, katerih roditelji so imeli pet ali šes* otrok. Člen 3. Oprostitev ne velja za repetente. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z zace^ kom šolskega leta 1941/42 in se zato takse, ki so bile plačane za tekoč0 leto, vrnejo na prošnjo, ki se m°ra vložiti na nekolkovanem papirju z d®* kazili vred na ravnateljstvo šole v 15 dneh od objave. Ljubljana 16. septembra 1941-XlX' Visoki komisar < za Ljubljansko pokrajini EMILIO GRAZIOLI Imenovanje komisarjd-likvidatorja za društvo Sokol Visoki komisar za Ljubljansko P°" krajino na podstavi svoje naredbe z dn« 16. julija 1941-XIX št. 69, s katero Je odredil razpust društva Sokol, odloča: Fašist rag. Lodovico Maffei se i®6] nuje za izrednega komisarja za upra^j ljanje in likvidacijo imovine zg01"? omenjenega društva, z nalogom, ukrene vse, kar je potrebno za vzor* ževanje njegovi upravi poverjene i®^ vine, ter da predloži predlog o ®<>’ končni namembi preostale čiste i®0" vine. Ta odločba je takoj izvršna in 8® objavi v Službenem listu za Ljubija11 sko pokrajino. Ljubljana 11. septembra 1941-XlX- Visoki komisar , za Ljubljansko pokrajin®' EMILIO GRAZIOLI Znižanje starostne dobe za šolsko obveznost Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, glede na zakon o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929. in smatrajoč za umestno, da se premakne šolska obveznost na zgodnejši čas, po naliki kakor določa v Kraljevini veljajoča zakonodaja, odreja: člen 1. § 56. zakona o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929 se spreminja takole: Šolska obveznost se začne v letu, v kaiterem dovrši deček ali deklica šesto leto starosti. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z začetkom šolskega leta 1941-XIX/ 1942-XIX. Ljubljana, 18. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI Najvišje cene na Ljubiji' skem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in *?" stopniki konsumentov, prodajalcev 1, pridelovalcev je mestni tržni u.r^u spet predložil Visokemu Komisark; najvišje cene za tržno blago ter J1 je ta odobril. Z odlokom VIII. 12. št. 1007/H ^ sokega Komisariata za Ljubljani pokrajino določene najvišje cene * ljajo od ponedeljka, 22. septe®*1 zjutraj do nedelje, 28. septembra zV . čer. Najvišje cene, ki je dovoljeno P njih prodajati v ceniku navedeno go in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1,10 kakor določa cenik za uvoženo ze* njavo in sadje št. 1, veljaven od “ , 18. septembra dalje; koleraba 1 i^j rdeča pesa 1 L.; visoki stročji *!?\ 2 L.; fižol kifeljčar v stročju 2,50 »‘j novi luščeni fižol 2,50 L.; kakor P ^ domačem sadju morajo prodajalci vs vrst fižola na trgu imeti vidno ozn„ čene cene, drugače jim bo blago * plenjeno; rdeči korenček brez ze* nja 2 L.; rumeno korenje 0,50 U\ 1 pa na drobno izpod 10’kg 0,70 L-'> pa na debelo nad 10’kg 0,50 L.; nate glave na drobno izpod 1" j 0,70 L.; zeljnate glave na debelo n 10’kg 0,60 L.; ohrovt 0,80 L.; 8** nata solata 2,50 L.; endivija 2 L-i _. mare 1,20 L.; večje kumarice za ganje, ki jih gre 30 na kil°gr .e, 3 L.; majhne kumarice za vlaga J , ki jih gre okrog 125 na kilogr ,. 8 L.; jedilne buče 0,50 L.; do®1 čebula 1,75 L. ter tudi pri čebuli • ra biti cena vidno označena kot P sadju, fižolu in paradižniku; ?a n3 2 L.; česen, ki ga gre 25 g,a_y1.c„„5a kilogram, 2,50 L.; mehka fP1" n8 1.50 L.; kislo zelje 2,30 L.; kisla ,!g, 2 L.; domači zreli ali zeleni para m nik 1,50 L. ter tudi pri njem njo ‘b£> biti cene vidno označene, druga® fljj zaplenjen; liter lisičk, rumenega rjavega ježka, rumene grive U ^. keljcev ali medvedovih tačk) 1 j,.; liter užitnih sirovk in maslenki^{. kilogram turkov, Čebularjev, l‘Ja-jjti jev 4 L.; kilogram velikih ra* j,j, jurčkov z odprtini klobukom 6 L.- t lograni majhnih jurčkov za vlag?! L>li zaprtim klobukom 10 L. Tudi Prl .jjuO gobah morajo biti odslej cene tV označene, ker bodo drugače F° plenjene. Liter suhih namiznih $ 3.50 L.; kilogram mokrih ni?*1 ^er vkuliavanje 3,50 L.; liter svežin f\\ govih jagod 1 L.; liter rob,d'11.oOv0' kopin 2 L.; kilogram suhega » ^ jg-ga cvetja 15 L.; domača nanuz f vrs*e 2 L.; domača ja- *ka črviva, obtolčena, nagnita ali ne oozorela za vkuhavauje 1,50 L.; doječe breskve 3 L.; domače češplje st j*oma®e slive 3 L.; domače hru-vph i? ^ k- Kjer ni posebej na- irrflU o 6r’ ve^aJ° vse cene za kil°' m opozarjamo, da je mogoče e blago prodajati ceneje, najstrože Prepovedano prodajanje d raže a . določajo te cene. Hkrati pa opo-uJ?m°, da za uvoženo zelenjavo, za m«?6?0 Sa<^je’ za uvoženi in tudi do-in kronipir velja cenik za zelenjavo KVvf? e *> ki 8a Je določil Visoki misar 15. septembra ter je stopil v veljavo 18. septembra. Trgovanje s krompirjem in suhim fižolom Prehranjevalni zav0(j visokega ko- »Pr3113*3 Za Ljiiblj3riško pokrajino no 6j0c*< ?matra za nujno in primer-. objavi pojasnila, potrebna za sni- ln enotno izvajanje naredbe Vi-št vt komisarijata z dne 11. t. m. siih- °. trgovanju s krompirjem in ‘m fižolom. Zato izdaja navodila, sipi. a za dosego ciljev, ki jih zada 0Ule omeniena naredba, kakor tudi, se onemogočijo zlorabe. 1- a. Podlagi čl. 4 naredbe Visokega rejg.1Sar‘ata 99 pojasnjuje in od- Prijaviti niso dolžni svojega prion .krompirja in suhega fižola le tri Pridelovalci, ki niso pridelali nad UihV i kromPiria *n 50 fižola. Ti nri ii krompir in fižol, ki so ga sami 2 b ’ Pr°dajo komur koli. nat’ F,°8°dbe, o katerih govori člen 3 ^ ,.e Visokega komisariata št. 99, da J61 vne> četudi niso pismene, le izi *®hko dokažejo ali s pričami ali T vami krajevne upravne oblasti. 2* Pa j'h je prijaviti najkasneje do bi h ?Pten^ra .1941‘XIX- Pogodbe, ki Prijavljene po tem dnevu, ne 3°n 68 Pravnovel javne, no Vni' ki so na podlagi sklenjenih ali j kupili nad 500 kg krompirja s. ,nad 50 kg suhega fižola pred 11. pJ,p(®mbr°m i. 1., go dolžni prijaviti fižol i^eVa'nem zav°du krompir in rav *• ’maJ° °d nakupa in se . P° navodilih, ki jim jih bo zavod izdal, njp' ?rez Posebne dovolilnice Pretira-0ki.vvnega zavoda ali od njega po-nrev i6®a ur£|da nj mogoč noben i.-i..?2 krompirja in suhega fižola v cinah nad 50 diiroma nad 10 kg. tr»K rijave in potrebna sporočila je a poslati Prehranjevalnemu zavo-preko občinskih uradov. Prehranjevalni zavod Visokega komi-ariata za Ljubljansko pokrajino. kr I" '*S- Pr*nc Piemontski jo prete-> četrtek obiskal Bolzano. V sprein-je ** ^rc^elcta •" Zveznega Tajnika si 0l)i°u , R.l ».eslo in tudi pokrajino, ceri? je tutll novo dominikansko siji., T' kjer se je zanimal za freske ar. in vojaški predstavniki. to i li Y.'’°ki Komisar se je v eobo-sl-jv prie odbora za protiletal- vice *a*6it0- Soje ro se udeležili tudi lhBW«ek. vojnški zastopniki in ljub-nei-a- zuPar>. Visoki Komisar je dal on;a'«mernic, po katerih naj se delo um..,1? v posameznih oddelkih. Ime- Pč»i Je izvrševnlni odbor pod v n' ^eJslvom viceprefekta, ki naj bi rajšem čaju izvršil vsa obravoa- 80 .Vl>ražnilia- Š!ujj-,ial^ans!i'h inženirjev je šlo na skal' 0 letovanje v Nemčijo. Obi-orJ ?°. Dunaj in Berlin. Potovanje sta ševa*1'2*1^3 berlinski zavod za pospe-vatjjn.Je italijansko-nemških prouče-nhn 'n r,|uski Zavod za industrijsko beri.'-0- Obiskali bodo še Jeno, Niirn-4g0ln ^onakovo. Po zan ■ prebivalcev ima Italija z d ‘ on jem poročilu v Uradnem listu nah t-®?; avgusta. V vseh pokraji-v a’v -’’*1 ie 98, je bilo sklenjenih bilo 7USJU 17.564 zakonov, rojenih je °Seb ^ otrok, umrlo je pa 50.510 k0jjl'ailjšali so mesečni obrok sladilu ti Q V .ljubljanski provinci, ker tre-Od j J' na zalogi dovolj sladkorja. 6oq ' °ktobra bodo zmanjšali obrok na niCe "Lrarnov na osebo, živilske izkaz- bodo pa vsebovale dva odrezka „ , ?j poštnih izprememb so nedav- pri poštni direkciji. Tako fcsg?.. ._____________________... -- sta J kraja Paunoviči in Miliči, ki lije p ?J.e spadala v okoliš pošte Do-To^o 'i /e, k pomožni pošti Preloka. triočL Lei0< ki je prej spadalo v ob-Pa d-,P??te Št Vid nad Ljubljano se Ljubljani °kolišu P°**te Dobrova pri tede!fa',s.tvena avtokolona je pretekli doma dojenčke. Zato naj vse matere, ki bi hotele mleko, pismeno ali ustmeno priglase svoje otroke in naj točno navedejo okraj, v katerem stanujejo. Mleko bodo potem dobivale v jutrnjih urah. Mleko bo popolnoma higienično in pripravljeno v presnem stanju, da ga bodo potem lahko po predpisu same pripravljale. Dva nova potniška vlaka je uvedlo železniško ravnateljstvo na dolenjski progi. Vlaka bosta vozila vsako nedeljo in praznik, in sicer bo odhajal iz Ljubljane ob 7,50 in prišel v Trebnje ob 9,43. Lokalni vlak bo pa odhajal iz Ljubljane ob 8,10. Odhod vlaka iz Trebnjega je pa ob 18. uri in prispe v Ljubljano ob 19,50. Oba vlaka se ustavljata na vseh postajah. Sanitetna avtokolona je obiskala 12. septembra Iga vas, kjer je izvršila 1188 preiskav. 11. septembra pa v Gor. Jezeru pregledala 552 oseb. Prebivalstvo se najtopleje zahvaljuje Kraljevi vladi, Eksc. Petragnaniju, direktorju sanitetne službe, dr. Duceju, direktorju sanitetne kolone za Ljubljansko pokrajino, vsem zdravnikom in sestram. ^ Šolski pouk se je pretekli teden pričel na Prekmurskem. Pri vpisu v šolo je bilo treba za vsakega šoloobveznega otroka plačati 1 peng šolnine. Večina ljudskošolskih učiteljev je z Madžarskega. Italijanski bančniki so pred dnevi obiskali Nemčijo, kjer nameravajo narediti krajše študijsko potovanje. Skupina bo imela tudi več posvetov z nemškimi bančniki. Cerkniško jezero je pričelo spet usihati v nekaterih požiralnikih. Za Cerkniško dolino je to zelo razveseljivo, ker je v tolmunih, ki poleti še niso popolnoma usahnili, ostalo v požiralnikih in drugih kotlinah še vse polno rib, ki jih zdaj love. Petrolej morajo prijaviti vsi trgovci na debelo in drobno najkasneje do četrtka 25. t. m. Svojo zalogo morajo prijaviti v Mestnem domu v sobi št. 6, II nadstropje. Orožnike in policaje bivše Jugoslavije so 19. septembra svečano zapri- VSAK TEDENI DRUGA 3y. J aiA* 1 j Q» ) v J V ^ \ J7-njJxP Velike količine letošnje koruze bodo poslali iz Besarabije v Bukarešto. Prve pošiljke so že prispele v Romunijo. Angleška vlada je izdala nove protiletalske ukrepe za obrambo Anglije. Ugotovili so, da je bilo pri dosedanjih letalskih napadih zato toliko smrtnih žrtev, ker ljudje med napadi niso vsi bežali v zaklonišča. Zato je vlada izdala zdaj nove odredbe, ki DRAGI OTROCI1 Spremljali ste našega junaka Robinzona po vseh njegovih dogodivščinah in se naposled veselili, ko se je srečno vrnil domov. Zdaj bi pa prav gotovo že radi brali kaj novega, lepega, kar bi vas prav tako zanimalo kakor Robinzon, in vas vsak teden razveselilo. Zbrali smo za vas novo, prav tako lepo pravljico: PREBRISANI PEPČEK ------------------- To je zgodba o dveh lepih, pametnih in mladih kraljevičih, ki sta se potegovala za roko lepe kraljične. Naposled je kraljično dobil prebrisani Pepček, kako, to boste brali v ,Družin-s kem tedniku'. Preberite že začetek v današnji številki in priporočite našo pravljico tudi vsem svojim malim znancem in prijateljčkom. Uredništvo .Družinskega tednika "UGn \ “ unuivuiuna jc piciunii Zdravn i ^-ata Dolenjske Toplice, trgu Sn ° *n njihovo spremstvo so na ki, užitk i župan, občinski odbornico RrpJ?’ vo 8 eolsko mladino in dru-°*eja ’1Valstv°. Poj vodstvom dr. Du-otr0k ° Pogledali okoli 300 šolskih Vsega , ll£o dojenčkov in drugih oseb. toiokn vUpaj so pregledali 2188 ljudi. !iauski ^“^“ienčke bo poskrbel ljub-r6vodn ‘i* dom, ki bo v zvezi s ?kem ..J1] določil v vsakem ljubljan- * ttilpi n,lekarno, ki bo ptoda- K° samo materam, ki imajo segli v Celovcu. Zaprisegli so samo en oddelek orožnikov in policistov. Prijaviti morajo vojne ujetnike vsi družinski poglavarji, ki stanujejo v Novem mestu, predsedstvu novomeške občine. Prijaviti morajo vse svojce, ki so rojeni na teritoriju Ljubljanske pokrajine in so zdaj v ujetništvu v Nemčiji. Prijaviti morajo pa tudi tiste, ki so jih že bili prijavili. Nova otroška zavetišča namerava zgraditi zagrebška mestna občina, ker dosedanja otroška zavetišča ne zadostujejo več. Otroška zavetišča oskrbujejo na dan okrog 20U0 otrok, za njihovo vzdrževanje pa plača občina na leto 4 milijone kun. Štirikrat na teden enotno lirano je nedavno uvedla zagrebška občina. Vsi gostinski obrati, bufeji in tudi domača gosi»odinistva morajo štirikrat na teden kuhati samo eno jed. Sadna letina je tudi letos dobra v vseh predelih Hrvatske. Zlasti v Zagorju so jabolka dobro obrodila. Ves pridelek bo kril domačo uporabo, še več, nekaj sadja bodo lahko tudi izvozili. Milo na karte so pred dnevi uvedli v Beogradu. Srbska vlada je opozorila vse aktivne in rezervne častnike in podčastnike. da se morajo odzvati pozivom, ki jih bodo dobi’i glede nastopa službe in prevzema novega položaja. Vsakega, ki bi se ne odzval, bodo stro;o kaznovali. Največji granitolom v Jablanici na Neretvi je od dozdanjih srbskih last pikov prevzela država. Bivši predsednik francoske vlade Pierre Laval je že okreval in sprejel časnikarje; izjavil jim je, da bo z vsemi svojimi silami nadaljeval politiko medsebojnega razumevanja in sodelovanja z državama Osi. Švedska se je odločila pošiljati živež | na Finsko. Upajo, da bodo lahko kma-1 lu poslali na Finsko masti, mesa in sladkorja za 300.000 švedskih kron. Tri švedske rušilce so raztrgale eksplozije 17. septembra dopoldne v švedskih obrežnih vodah. Na »Goteborgu«. >Klass Hornu« in »Uggli« je prišlo iz neznanega vzroka do silovitih eksplo-1 zij. Prvi dve torppdovki sta se takoj . potopili, pa tudi tretja je bila tako | poškodovana, da se je po nekaj urah potopila. Nesreča je terjala 31 smrtnih žrlev in 11 ranjencev. omejujejo svobodno gibanje prebivalstva po londonskih ulicah. Nemška policija jc dala pod sekve-ster vse imetje nizozemske dinastije, in sicer na podlagi odredbe, da se kaznujejo vsi tisti, ki so kakor koli škodovali Nemčiji. Nemški komisar na Nizozemskem je izjavil, da se je holandska kraljica sama izključila iz nove Evrope, ker je pomagala Angliji. Za približno 300.000 ha je narasla v Italiji površina gozdov od leta 1931. Pogozdovanje, posebno v goratih krajih, se pa še z vsemi silami nadaljuje. Za prihodnja tri leta je določenih za pogozdovanje 30 milijonov lir. Obsedno stanje, ki so ga bili pred kratkim proglasili na Norveškem, so zdaj z novo odredbo ukinili v Osloju in okolici. Šest ruskih padalcev je vrglo te dni neko sovjetsko letalo v južni Dobrudži pri Dobriču v Bolgariji. Ob spopadu z bolgarskimi vojaki je vseh šest padalcev našlo smrt, na bolgarski strani sta pa padla dva bolgarska vojaka in en častnik. Imena žrtev potopljenega «IIooda> jc objavila te dni angleška adinirali-teta. Seznam obsega i.418 mož, ki jih pogrešajo in so bržkone utonili. Med njimi je 94 častnikov, 1.152 podčast- LJUBLJANSKI VELESEJEM 13. oktobra MOGOČEN PREGLED Industrijske, obrtniške in kmetijske produkcije kraljevine Italije in njene nove ljubljanske pokrajine NOVOZGRAJENO MODERNO RAZSTAVIŠČE. Celotno razstavišče z vsemi razstavami je občinstvu dostopno do 9. ure zvečer t POLOVIČNA VOZNINA NA ŽELEZNICI. ^ri postajni blagajni kupite cel vozni listek v Ljubljano in ga pustite žigosati pri vele-sejemski blagajni, nakar velja za brezplačen povratek. Vstopnina za enkraten obisk L. 4.—, žigosanje voznega listka brezplačno. nikov in mornarjev, 161 mornariških strelcev, 4 avstralski mornarji in 7 letalcev. Med častniki sta tudi vice-admiral Solland, strokovnjak za mornariško topništvo, in poveljnik ladje kapitan Kerr. Rešili so se samo trije možje posadke. Čilske konzulate v Evropi ho naj-brže ukinila čilska vlada, ker se je trgovinski promet med Evropo in Čilom čisto prenehal. Evropske konzularne zastopnike bodo premestili v razna mesta v Ameriki, kjer so okoliščine za razširjenje prometa s Čilom ugodnejše. Sovražnosti med Perujem in Ekvadorjem so se spet pričele. Perujski iKmibniki so bombardirali Ekvador kot odgovor na zasedo ekvadorske vojske, ki so jo pripravili perujskim četam. Letala so napadla koncentracije čet in ekvadorske tovorne ladje. Tržna sodišča so ustanovili na Grškem; njih namen je, zatirati nezakonito trgovino in kaznovati druge prestopke, ki bi z njimi verižniki in nepošteni trgovci škodovali prebivalstvu glede prehrane. Bivšega francoskega komunističnega senatorja, TOletnega Marcela Cachina, enega najstarejših zastopnikov komunizma na Francoskem, so te dni aretirali. Caehin je bil tudi ravnatelj francoskega komunističnega lista »Hu-manitec. 240 grških parnikov plove zdaj v angleški službi, tako so ugotovili na podlagi statistike, ki jo je objavila grška trgovinska zbornica v Aleksandriji. Skupna tonaža znaša okrog 1,2 milijona ton. Novo brzojavno zvezo med Tirano in Skadrom v Albaniji bodo te dni dogradili. Služila bo telefonskemu in brzojavnemu prometu med Črno goro, Albanijo in Italijo. Pripravlja se gradnja enake proge med Tirano in Dobro. Novi ameriški poslanik v Siamu Willy Kugglie Pečk je te dni z letalom priletel iz Singapura v Bangkok. Promet na italijanskih železnicah je v zadnjih letih zelo narasel. Od leta 1937/1938 na leto 1938/1939 je število potnikov na italijanskih železnicah poskočilo s 103 na 108 milijonov, naslednje leto pa celo na 122 milijonov. Italijanskega veleposlanika pri sveti stolici Bernarda Attolica je te dni papež sprejel v zasebno avdienco. Iz Beograda se bodo morali odseliti vsi tisti, ki nimajo tam stalnega dela. Takšno naredbo je izdal te dni upravnik mesta Beograda. Nov dotok ljudi v Beograd je prepovedan, vsi tisti pa, ki so prišli v Beograd po 1. maju letošnjega leta in ki v mestu nimajo stalnega opravka, se bodo morali preseliti kam drugam. Medsebojni dogovor o voznih olajšavah sta sklenili Hrvatska in Slovaška. Vozne olajšave so vpeljali v obeh državah na vseh državnih železnicah in ostalih prevoznih sredstvih. Na Spodnjem Štajerskem so Nemci odprli štiri glasbene šole, in sicer v Mariboru, v Celju, v Ptuju in v Trbovljah. Hrvatsko akademijo znanosti in umetnosti je osnoval poglavnik v Zagrebu namesto prejšnje Jugoslovanske akademije. Imenoval je poseben odbor s predsednikom dr. T. Matičem na čelu. Smrtno kazen so določili za stavkajoče in saboterje na Norveškem. S smrtjo bo kaznovan vsakdo, kdor hudo moti javni red in mir, kdor zakrivi stavko ali pa kdor zakrivi kakšno sabotažno dejanje. Vsi nepismeni Hrvati in Hrvatice se morajo v šestih letih naučiti pisati in brati, tako zahteva najnovejša odredba hrvatske vlade. Vlada bo priredila tudi posebne tečaje, ki jih bodo morali obiskovati vsi analfabeti. Dunajski velesejem so te dni slovesno otvorili. Sejem bo odprt do 28. septembra. Prijateljsko pogodbo sta podpisali Španija in Mandžukuo. V imenu španske vlade je pogodbo podpisal španski zunanji minister Serano Sufier, v imenu Mandžukua pa odpravnik man-džurskega poslaništva Kvan Matsu-mura. Finski trgovinski minister Tanner je prišel te dni v Berlin. Izjavil je časnikarjem, da je zadovoljen s potekom vojne proti Rusiji. Več sto otrok iz Berlina se je šest mesecev mudilo na Koroškem. Nekaj otrok so sprejeli razni zavodi, najmanjše so pa vzele v oakrbo posamezno družine. Zdaj, ko so se otroci opo-mogl', se bodo vrnili na svoje domove. Lovro Matačič, nekdanji dirigent ljubljanske Opere, je postal inšpektor vseh hrvatskih vojaških godb. Lovro Matačič bo vršil svojo službo v činu majorja. Italijanski tečaji namenjeni tujcem v Rimu, se že vrsto let vršijo. Tečaje organizira Državni inštitut za kulturne zveze z inozemstvom in se vršijo jeseni, pozimi, spomladi in poleti. Med vsakim tečajem je mesec dni počitnic. Tobačna letina v Hercegovini lepo kaže. Računajo, da bo samo Ijubuški srez pridelal okrog 120 vagonov tobaka. Letos 6o na tem področju zasadili 58 milijonov sadik. Novo cesto grade na polotoku Plje-šcu na Hrvatskem. Nova cesia bo šest metrov široka in bo vezala vse važnejše kraje na polotoku. Cesto bodo gradili v več odsekih. Pri zdanjih delih je zaposlenih okrog 500 delavcev. Stroški nove ceste bodo pa znašali dva in pol milijona kun. Bakteriološko-epidemiološki laboratorij so nedavno ustanovili v novomeškem zdravstvenem domu. Svoje prostore bo imel v bivši mrtvašnici, vodstvo je pa poverjeno bakteriologu dr. Rebernaku. Čudež sv. Januarija v Neaplju se je ponovil v petek dopoldne v neapeljski katedrali. Ob navzočnosti duhovništva in vernikov je kip vnovič potočil kri. Čudež, ki se je ponovil prav na svetnikov god, je zbudil med verniki živo zanimanje. Policijska ura v Zagrebu je ob 21. uri. Po tej uri ne sme biti nihče več na ulici. Gledališke predstave se pri-čno ob 18, kinopredstave pa ob 19. uri. Lesene hišice bodo izdelovali na Hrvatskem in jih bodo potem izvažali v Nemčijo. Ustanovila se je posebna izvozna družba za izvoz teh hišic, podrobnosti o izdelavi in njihovi namembi pa niso znane. Vse izlete v samoborskem okraju je prepovedal okrajni glavar. Urad za registracijo koles poziva vse lastnike, ki še nimajo evidenčne tablice, naj pridejo ponje v Beethovnovo ulico št. 7. S seboj naj pripeljejo kolo, prinesejo prometno knjižico in štiri lire. Reden pričetek šolskega pouka bo za vso pokrajino v ponedeljek 6. oktobra. Šolska sv. maša bo pa v soboto 4. oktobra. Osebne legitimacije morajo imeti vsi več ko 14 let stari prebivalci v mariborskem okraju. Legitimacije s sliko izdajajo župani do 10. oktobr«. Vso zaloge smučarskih čevljev morajo prijaviti v roku 10 dni vojaškim oblastem izdelovalci in trgovci s čevlji v Nemčiji. Hkrati je pa izšla tudi prepoved prodaje smučarskih čevljev, vezav in snežnih obročev. Kavovec so zasadili v dolini Timo-ka, zlasti v okolici Knjaževca. Timo-ška dolina je zelo plodna in ima ugodno podnebje, zato je verjetno, da bo lahko Srbija z nasadi kavovca vsaj delno krila svoje potrebe kave. Semensko pšenico zamenjujejo v kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Pšenico zamenjujejo z navadno v razmerju 2:3. V istem razmerju zamenjujejo tudi ječmen. Žito mora pa biti očiščeno. Berlinska filharmonija je priredila v Zagrebu tri koncerte, ki so, vsi zelo dobro uspeli. Zagrebčani so gostom priredili prisrčen sprejem. 22. septembra se je začel pouk na vseh hrvatskih šolah. V mestih, kjer je šolska poslopja zasedla vojska, bodo uredili šolske prostore v drugih poslopjih. Ministrstvo je med počitnicami na novo odprlo nepopolne gimnazijo v Krapini, Kostajnici in Lovincu. Hrvatska država ima danes 77 gimnazij in 16 učilišč. Od gimnazij je 12 klasičnih, ostale so pa realne. Deških gimnazij je 11, dekliških 12, mešanih pa 54. Mesti Novi Sad in Petrovaradin sta se ločili. Po svetovni vojni sta se obe občini združili v eno samo veliko občino. Nove razmere so pa spet zahtevale ločitev. Iz Budimpešte poročajo, da se je iz Novega Sada izselilo že okrog 14.000 Srbov, iz madžarskih krajev se je pa vselilo že 11.000 prebivalcev. 22. septembra bo Bolgarija praznovala prvo obletnico, kar je zasedla Do-brudžo. Vsa mesta v pokrajini bodo na svečan način praznovala ta dan. Turin bo v najkrajšem času dobil žično železnico. Ker so nekatere ulice precej strme, se je izkazala potreba po žični železnici, ki jo bodo imenovali filobus. Dela hitro napredujejo in bodo prav kmalu končana. Osebne vesti Poročili so se: V Velikih Laščah: inž. Hinko Gollas, profesor Srednje tehnične šole v Ljubljani, in gdč. Mara Lunderjeva iz Fod-poljan. V Komnu pri Gorici: G. Berto Rav. bar, trgovec, in gdč. Iva Ukmarjeva. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: inž. Mar.tin Vraničar, gozdarski pristav; Eli Verčeva; dr. Josip Tavčar, zobni zdravnik; 751etni Guinot Alain; Tomaž Presl; Margerita Grilova; dr. Ivan Tertnik, profesor; Frančiška Godčeva. V Trbovljah: 451etna Ana Kamnikarje va roj. Perko. V Klečah pri Ljubljani: Ludvik Av-šič, višji davčni inšpektor. V Zagrebu: Rudolf Albrecht, zastopnik tovarne »Ike« v Kranju. V Ajdovščini: 721etna Frančiška Nus-dorferjeva. V Kočevju: inž. Jan Hamerla, ravnatelj rudnika Trboveljske premogo-kopne družbe. V Mariboru: 271etna Marija Fajto-va; 701etna Marija Medveščkova; 791et-na Helena Trunklova; 711etni Karl šaupler, železniški upokojenec. Na Podbrezju: 831etna Manca Pavlinova. V Slovenski Bistrici: 391etni Martin Seručar. V Kranju: Danica Pavičičeva. Naše sožaljel Morje hrani svoje skrivnosti TRAGEDIJE NA MORJU Morska „strašila“ potapljajo ladje * V bližini kanadskih otokov so pred nedavnim ribiči našli edinstveno najdbo. Na morju je plaval sedem metrov dolg rešilni čoln, ko so pogledali vanj, niso našli žive duše v njem. Na dnu čolna so našli človeško obleko, poleg nje pa mrtvo ribo. Riba je merila dva in pol metra. Ribiči so takoj mislili, da je riba po čudnem naključju požrla človeka v čolnu. Odprli so njen trebuh in ugotovili, da ni niti najmanjšega ostanka kakšnega človeškega mesa v njem. Kako in kje je našel smrt čuden posestnik tega rešilnega čolna, bo ostalo najbrže za zmerom skrivnost, kakršnih hrani morje v sebi tisoče in tisoče. Večno valujoče morje je kar se skrivnosti tiče zelo molčeče, le redko katero odkrije. Skrivnostna tragedija se je zgodila tudi na krovu nekega francoskega parnika, ki je leta 1927. odplul iz La Ha-vre na odprto morje. Nekega dne je prvi strojnik na parniku zbolel za boleznijo, ki ji nihče ni vedel vzroka, niti imena, čez nekaj ur je strojnik umrl in so ga vrgli v morje. Nekaj dni nato je prišel na krov prvi častnik in na veliko začudenje vseh držal v roki samokres. Stopal je proti kapitanu in mu tebi nič meni nič nameril samokres, sprožil in ga smrtno zadel, še preden ga je mogel kdo prijeti, je častnik vrgel orožje od sebi in se pognal v mor.e. Morda je obolel za isto boleznijo kakor prvi strojnik? Zakaj je ustrelil kapitana? Posadka ladje je brez kapitana, brez prvega strojnika in brez prvega častnika odpeljala parnik v luko. Morje je pogoltnilo vase veliko skrivnost. Če govorimo o strahovih in to strahovih na morju, bo prav gotovo vsak dvignil roke v bran češ, ne verujem v strahove. Kar se pa morskih »strahov« tiče, moramo povedati, da so resnični, kakor je morje samo. Tu ne gre za strašila kot taka, pač pa za strašilne ladje, ki plovejo po morju in ogrožajo drage ladje. Posebno ob slabem vremenu postane takšna ladja izredno nevarna. Vodstvo ladje nainreč silno težko z daljave opazi, ali je ladja »strašilo« ali prava ladja z moštvom, šele ko se ji približa, uvidi, da je ladja »strašilo«, tedaj je pa navadno že prepozno. Leta 1931. je ameriški parnik »Mac Kinlady« z mnogimi popotniki zapustil luko v Newyorku. Ponoči so nenadno zapazili z ladje v precejšni razdalji temno točko. »Mac Kinlady« je plula dalje, misleč, da pluje pred njo nek drug parnik. Ko je prišla že precej blizu čudnega parnika ga je obsvetlila in dajala znake, naj ji napravi prosto pot. Toda parnik je ostal na svojem mestu in se ni umaknil, šele zdaj je kapitan »Mac Kinlady« opazil, da je ladja »strašilo«. Misliti na umik, je bilo zdaj prepozno. »Mac Kinley« je z vso silo treščila v »strašilo«, ki se je razpolovilo naspol. »Mac Kinlady« je pa odnesla zelo težke poškodbe in so se popotniki morali rešiti v rešilne čolne. Na dlani je bilo, da je »Mac Kin-lady« treščila ob »strašilo«. Takoj sta odpluli na morje dve ladji »Seneca« in »Silon«, da bi poiskali »strašilo« in ga onemogočili za nadaljnje manevre. Polnih pet let sta ga lovili. Naposled sta ga le izsledili in ugotovili, da je »strašilo« parnik »Borneo«, ki je leta 1905. plul proti Afriki in vozil na krovu znanstveno odpravo. »Strašilo« so torpedirali in tako napravili konec njegovemu uničevalnemu delu. Riba, ki lahko obrača glavo V rekah Paraguaya v južni Ameriki živi posebne vrste riba bufeo imenovana. Podobna je delfinu, ima špiča ste ostre zobe in je njen ugriz zelo nevaren. Indijanci uporabljajo te zob: za glavnike. Zato tudi ribo v velikih množinah love. Bufeo je ribičem včasih nevaren zmerom pa neprijeten. Plava namreč najrajši za majhnimi ladjami ali čolni in lovi hrano, če jo ne dobi, bruha iz posebne odprtine za glavo visoke curke vode, včasih pomešano z neko smrd ljivo teKočino. Pri tem okretno obrača glavo sem ter tja. Kdor ne pozna te čudne rib e navade, je deležen smrdljive tekočine, ki tako hitro prileti, da se ji nima časa izogniti. Zal je pa tekočina strupena in povzroča izpuščaje. Napovejmo vojno muham! Marsikdo nima niti pojma, kako je naša navadna hišna muha plodovita. Neki sloviti pariški biolog je pred kratkim natanko izračunal, koliko potomcev dobi hišna muha v enem samem poletju, številka, ki jo je naposled zapisal, je izredna in tako visoka, da si jo komaj lahko predstavljamo. Naša hišna muha, ki je pogosto pra. va nadloga ob vročih dneh, lahko že prvi teden po svojem rojstvu leže jajčeca in postaja z vsakim tednom življenja bolj rodovitna. Iz jajčec se v osemnajstih dneh izvale nove muhe. Tako ni čudno, če ima lahko navadna muha v enem poletju štiri tisoč trilijonov potomcev! Ali živali ljubijo glasbo? Neki Parižan je imel prav originalno idejo: vzel je gramofon in se napotil z njim v živalski vrt. Postal je pred vsako kletko in navil nekaj plošč. Opazujoč živali, je dognal, da niso vse živali muzikalične. Slon na primer se sploh ni zmenil za glasbo in ni gramofonu privoščil niti pogleda. Tudi medved — to se sliši čudno — je ostal čisto ravnodušen. Pred kletko dveh jelenov je navil ploščo, na kateri je bilo slišati trobljenje roga, toda živali sta ostali mirni. Zelo živahno je pa glasba vplivala na tigra, ki je jel krožiti po kletki, kakor da bi res plesal, žirafa je pa zelo odličnjaška gospodična: šele resne in otožne melodije so jo toliko razgibale, da je sklonila svoj dolgi vrat in jela zaljubljeno gledati predse. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*»♦♦»♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ e Riža Pahlevi, !o scia dimissionario del-1'Iran. — Odstopivši iranski šah tiza Pahlevi. Kraljevska moč V vseh časih so se naravoslovci za nimali za življenje in delo neutrud ljivih čebel. Hoteli so zvedeti za njihovo skrivnost, kajti njihova delovna sila in njihova zmožnost, bi morala biti za vzgled vsakemu človeku. Doktorju Mathisu iz Pasteurjevega zavoda v Parizu je nedavno uspelo go. jiti matice. Dognal je, da leže kraljica vseh čebel na leto 100.000 jajčk. Tudi v življenju vseh čebel igra zelo veliko vlogo. če na kakršen koli način matica pogine, se njena državica sama cd sebe razdere in vse čebele delavke od gladu in mraza poginejo, ne da bi si same poskrbele za nov dom. Čebele delavke si ne bodo poiskale novega zatočišča pri matici v dragem panju. Ko matica pogine, odnese s seboj skrivnost za katero ve samo ona sama. Toda kje . je potem ostal kralj ? Ali bomo zaostali? Piramida čudežev našega stoletja je končana. Na pobudo nekaterih ameriških znanstvenikov in prirediteljev svetovne razstave v Arkansasu so zgradili pira mido v kateri bodo, najbrže za naše zanamce, shranili vse, kar so zdaj v zadnjih časih izumili. Piramido, ki so jo dobro zaprli, bodo smeli odpreti šele čez 7000 let, torej jo bodo odprli šele leta 8941. Ljudje, ki bodo v tem letu stopali v 40 m visok spomenik, bodo lahko opa zovali predmete, ki jih je dalo dvaj leto stoletje na pol u industrije, znanosti in umetnosti. V njej so sprav ljeni različni stroji, med njimi tudi cela letala, denar, cele enciklopedije v vseh svetovnih jezikih, zvočni filmi z na.slavnejšimi igralci današnje dobe časopisi iz vseh dežel, gramofonske plošče, govori naj več jih zdanjih vla darskih mož, in tako dalje. Kaj bodo k temu rekli naši zanam ci? Ali bodo opazovali naše izdelke s zanimanjem ali pa jih bodo imeli za zastarele? Kaleidoskop zemljin Brazilija je po svoji velikosti ena izmed največ.ih držav v Ameriki. Po litično je pa najmanj ustaljena. Poslednja je leta 1888. odpravila trgova nje s sužnji in postala leto pozneje tudi zadnja izmed vseh drugih ameri ških državic, republika. Od številnih predsednikov brazilske republike jih je največ zasedlo mesto s pomočjo revolucije. Od 40 milijonov prebivalcev Brazilije jih zna samo polovica pisati in brati. Samo desetina od vseh, ima pa pravico voliti. V letih dobre letine pridela Brazilija toliko kave, da krije polovico vse svetovno potrošnje. Kanada, s svojimi ogromnimi pšeničnimi polji, šteje samo nekaj čez 10 milijonov prebivalcev. Od teh živi 55 odstotkov v mestih, tako da živi na kmetih samo 4.5 milijonov ljudi. Ce od tega števila odštejemo stare ženske, starčke in otroke, tedaj dobimo izredno majhno številko delavnih ljudi. Obširna pšenična polja torej obdeluje samo kakšna dva milijona delavskih ljudi. Bolivija je ena izmed redkih južnoameriških držav, ki nikjer no meji na morje. Velika je približno štirid^et-krat tako kakor Holandska, ima pa samo tri milijone prebivalcev, od katerih jih je velika večina Indijancev. Nobena druga južnoameriška država ni imela v svoji zgodovini toliko političnih umorov, kakor Bolivija. Izmed njenih predsednikov jih je šest umrlo nenaravne smrti, nekaj so jih pa odstavili. Mož na prodaj V nekaterih predelih Indije morajo dekleta može kupovati. Nevesta mora svojemu izvoljencu ponuditi večjo ali manjšo vsoto denarja in se sme poročiti z njim šele tedaj, če ženin denar sprejme in se pogodi za kupčijo. Cene možem so zelo različne. Povprečni ženin stane okrog 500 rupij, nekoliko boljši pa že okrog 2000 rupij. Ce je pa moški akademsko izobražen in se je bil izobrazil celo v Evropi, doseže že pošteno ceno. Tedaj plačajo dekleta zanj tudi okrog 10.000 rupij, kar je že lep denar. Nov lov na some Ko je slavni francoski zdravnik dr. Charles Pravaz izumil brizgalko za in-ekcije, prav gotovo ni mislil, da bodo z njegovim izumom kdaj lovili nevarne some. Brizgalko, ki je seveda precej velika, pritrdijo na ostvo in vbrizgnejo somu pod plavut mamilo. S tem lovom in poskusi se bavi zavod za raziskovanje morja v Saint-Augustinu v Floridi. Nezavestnega soma in tako omaml.enega da ne čuti prav nobene bolečine, pripeljejo ribiči v velik akvarij. Ta zanimiv lov je poverjen vnuku lavnega ruskega pisatelja Tolstoja, grofu Iliji Tolstoju. Mladi znanstvenik je dosegel že veliko lepih uspehov. Lov na Lucijo Spomladi tega leta se je odločila neka italijanska filmska družba-, da bo filmala znani Manzonijev roman .Zaročenca*. Ta roman je pri Italijanih zelo priljubljen, bero ga vsi, posebno pa mlada dekleta. Manzonijev roman .Zaročenca* je klasičen italijanski ro man 19. stoletja in prav gotovo naj-ljubši roman italijanske mladine. Odtlej ;e bilo o ljubezni napisanih že mnogo novih, modernih romanov, toda stari Manzonijev roman .Zaročenca* ima še zmerom svojo veljavo in svojo romantično, nežno lepoto. Nastalo je vprašanje, kdo bo igral glavno žensko vlogo Lucije. Režiser Mario Camerini se je odločil, da ne sme igrati glavne vloge nobena že znana filmska igralka, temveč da je treba za to vlogo pridobiti hov, svež talent iz ljudstva. In tako je lepega dne rimski radio razglasil, da išče filmska družba junakinjo za Lucijo v bodočem filmu .Zaročenca*. Vsaka italijanska mladenka lahko kandidira za to vlogo, če se čuti zanjo dovolj popolno, pa tudi dovolj nadarjeno. Odziv je bil velik, gotovo še večji kakor je pričakovala filmska družba Priglasilo se je nič več in nič manj kakor 2.324 itali.anskih deklet. Vsaka od njih je bila trdno prepričana, da e dovolj lepa in dovolj nadarjena, da bo igrala Lucijo. Razsodišče, ki je primer, alo slike, ki so jih kandidatke poslale, je bilo strogo in je izbralo iz- med dveh tisočev kandidatk samo enajst takšnih, ki bodo prišle v ožjo izbiro. In tako je enajst lepotic iz vseh krajev Italije naposled lepega dne dobilo sporočilo, na,j se pripeljejo v Rim — kajpak na stroške družbe — da bodo z njimi filmali nekaj poskusnih prizorov za Lucijo. Kakšna so bila dekleta, ki so romale v Rim, da bi oživile to romantično junakinjo? Mlada, lepa in nadarjena. Dve sta bili iz Trsta in še nista dopolnili dvajseto leto. Ena, Lilian Barthova iz Grosseta, je bila že vajena slave, saj je bila pri nekem tekmovanju dobila 5.000 lir za najlepši smehljaj. Z velikim upanjem je odpotovala v Rim. Neka draga spet, Mimma Defila, črnolasa lepotica ža. lostnih oči, je zapustila svojega zaročenca in odpotovala v Rim, da bi poskusila tam svojo »rečo. Prišle so iz Turina, iz Rima, iz Milana, toda nobena ni uspela. Nobena ni bila dovolj lepa, dovolj podobna sliki prave Lucije, kakršno si je zamišljal pisatelj sam. Tiste, ki so bile lepe, so bile premalo nadarjene, tiste, ki so bile nadarjene, pa niso bile podobne originalu. Neka deklica je za las izgubila svojo vlogo. Bila je sicer izredno nadarjena in še bolj lepa, toda imela je sive oči. Prava Lucija je bila Pa vendar temnooka... Režiser Camerini je bil v pošteni zadregi. 2e so bili filmali vse prizore, ki se gode brez glavne junakinje, Lucije pa še niso našli. Naposled je režiser sam odkril dekle, ki je imelo vse lastnosti, da je lahko igralo to težko in hvaležno vlogo. Mlada, neznana gledališka igralka Dina Sassoli, ženska izredne lepote, žarnih oči in klasičnega profila, je naposled zaslužila to čast. Dina Sassoli je že enkrat nastopila v filmu, toda samo v neki stranski vlogi, in sicer v filmu .Kapitan Tem-pesta*. Ko so jo oblekli in jo okin-čali, kakor kaže stara slika, je bil 'režiser popolnoma zadovoljen. Njegova najdenka ustreza vsem zahtevam Lucije. Lepa je in mila, ima temne oči in otožen izraz. Zdaj sta Renzo, glavni junak romana, in režiser Camerini vendarle dobila svo o Lucijo! Čebelice so pridne živalce Pogosto pridnega človeka primerjamo s čebelico, t-oda ugotoviti moramo, da je primera žaljiva za — čebelice. Tako priden kakor so pridne te drobne živalice, pač nihče ni na svetu. Znanstveniki so ugotovili, da je potrebnih za gram sladkorja 125 cvetov detelje. Ce hočejo čebelice nabrati kilo sladkorja, morajo torej obleteti 7 in pol milijonov cvetov detelje. Ker je v medu povprečno 75% sladkorja, morajo torej čebelice obleteti za kilo medu nič več in nič manj kakor 5,6 milijona cvetov. Ženski možgani Kakor vemo, velikost možgan ni odločilna za človekovo inteligenco, pač pa oblika in,globina njih zavojev. Na svetu so ljudje z razmeroma majhnimi možgani, vendar pa njihove duševne zmožnosti daleko prekašajo zmožnosti drugih ljudi. Tudi ženske imajo manjše možgane kakor moški, vendar niso zato nič manj inteligentne. Kadar ženske duševno delajo, tudi pri njih kakor pri moških delujejo hkrati milijarde posameznih celic, iz katerih so sestavljeni možgani. Na Bretonskem ženske ne morejo nositi narodne noše Vojna je posegla v marsikatero področje, kjer bi človek mislil, da ne bodo čutili njenih posledic. Zanimivo je, da Bretonke zaradi vojne ne morejo nositi narodne noše, in sicer zato ne, ker ne morejo poškrobati peč in spodnjih kril svoje zanimive in slikovite nošnje. Bretonke, ki so njih poškrobane bele peče posebno zanimive in zanje značilne, hodijo zdaj razoglave in čakajo na druge čase. ŽELEZNICA V TIVOLIJU : »j “rC.- :. J ■ "** ' -sl t- Al Tivoli viene ultimata il binario del a ferrovia della fiera. (1. fotogra-fia.) La linea ferroviaria attraversa M viale Lattermann. (2. fotografia.) — V Tivoliju končujejo tir velesejemske železnice. (1. slika.) Proga v Latter-mannovem drevoredu. (2. slika.) Indijanska mirovna pipa Znamenita indijanska mirovna pipa ima meter dolg ustnik, ves posut z dragulji in okrašen s pisanimi peresi. Pipo samo so pa izklesali iz posebnega, tako imenovanega indijanskega kamna neke posebno redke rudnine iz Dakote blizu Big-Stone-Lakeja. Obdelava tega kamna je bila lahka, zato je bilo pa to izredno rudnino zelo težko dobiti. Ta rudnina leži namreč globoko v zemlji in je navadno še pokrita z meter visoko plastjo kremenca, ki jo je bilo treba šele prebiti, če s1 hotel priti do redke in dragocene rudnine. Dokler Indijanci niso poznali železnega orodja, so tako dolgo tolkli s kamnom po plasti kremenca, dokler je niso prebili in prišli do zaželene rudnine. Jecljanje je napaka moških Znanstveno in statistično so ugotovili, da jeclja veliko več moških, kakor žensk. Na sto jecljačev ne pride niti ena zenska. Doslej še niso mogli ugotoviti vzroka, zakaj moški bolj jecljajo kakor ženske. Znanstveniki trdijo, da so ženske miselno in duševno bolj gibčne kakor moški in da se to kaže tudi pri tej govorni napaki. Zlobni jeziki pa pravijo, da je že na splošno znano, da imajo ženske .namazan „ezik‘. SIROM PO SVETU M Le rive della Neva a Pietrograde. II fiume Neva, un affluente del lago di Ladoga della lunghezza di 57 chm, divide la citta in due parti e sboeca nel golfo finico. — Nevsko nabrežje v Petrogradu. Neva, 57 kilometrov dolgi odtok Ladoškega jezera, deli mesto na dvoje. Izliva se v finski morski zaliv. Strašen potres je pretekli teden V Anatoliji porušil 36 vasi. Človeških žrtev je bilo 500. Oblasti so organizirale reševalno službo. Potresni sunki s® pa še ponavljajo in rušijo nove vasi. Tudi v Albaniji, v področju Tepele-nija, je napravil potres večjo škodo. Porušil je veliko hiš, človeških žrtev pa ni bilo. Huda železniška nesreča se je pripetila med Miotom in šimonosakijem na Japonskem. Na odprti progi sta trčil« skupaj dva vlaka, ki sta vozila z največjo brzino. Okrog sto ljudi je mrtvih in ranjenih. Nesreča se je pripetila zaradi napačno postavljenih kretnic. Prvi sneg je že pobelil nekatere predele v Romuniji. Največ ga je pa * goratih predelih Transilvanije, zlasti v okolici Brašove. Tajfun je zajel severni del otoka hu-zona v Filipinih. Nastale so tudi velike poplave. Dozdaj je elementarna katastrofa zahtevala 50 žrtev. Gmotno škodo pa še niso mogli določiti. Prvi domači tiskani bankovci so s® pojavili v Grčiji. Tiskali so bankovc po 100 drahem. Doslej so grške bankovce tiskali v Franciji in Združeni državah. Dve tribuni sta se podrli med ne kolesarsko tekmo v Oportu na PorvT galskem, šestdeset oseb je bilo ran) nih, y Kmet z 244 sinovi in vnuki neki vasi pri Ezrenu. Mož je star 1* let in je še zmerom čil in krepa • Okrog njega se zbira veliko s te vi potomcev, za število žen. ki jih imel, je pa že pozabil. Živel je času mnogoženstva, ki je pa zdaj tu v Turčiji odpravljeno. „ Avtomobilski promet so omejili tu na Portugalskem. Prav tako so m® i)ili tudi promet motociklistov. je napovedala, da bo v najkrajšem su izdala posebne nakaznice za deh bencina. V Bel golobček Napisala Maria Osten-Sacknova m: 'e d™' Suzanino pismo v OKI, ko je stopal po zakotni mestni 1C1 Proti nabrežju ob reki. Na kon-a l'"ce mu je priletel nasproti bel g . obcek. Ketel je čisto nizko in tako tak**' n*e.ga’ da se ie s perutmi tlo- oh -i nieS°vih ramen. Karel se je n * z.a niim videli da je sedel a Ograjo ob vodi. Šel je dalje proti lobčk 'n Se nekaikrat oz'i za B°‘ , je prišel do mostu, so se posveti-•prve luči. Zganil je pismo in bral: »Ko boste prišli do reke, stopite z most, toda bolje je, če ne pridete.« Karel je držal pismo v roki, stopal Lez most in spet bral: >K° boste prekoračili most, pojdite be[avPosii dokler ne pridete do ozke . hiše, kj je na sredi razdeljena zidanim robom. Stop .e skozi vrata, r°idite po stopnicah navzgor do ve-Rt eBa okna, skozi katerega se vidi •n del mesta. Vendar je bolje, da ne Pridete do tja.< v ^arel je stopal točno po navodilih Pismu. Prišel je do označenega . na in pogledal skozi. Potem je bral dalje: »Skozi okno boste videli na drugi e, ail> ceste balkonska vrata mojega l«fu°Van^a- Tam stanujem. Vendar je 'le, da ne pridete.« za vendar ste prišli,« je dejala Su-Kaa’ ko je stopil Karel skozi vrata. Ok Je gledal Suzano in ona njega, mina je bilo nerodno. Šele ko. je arel sedel s Suzano za mizo se je znašel. »In vendar niste hoteli, da pridem,« le dejal. 1 »Vsega tega nisem hotela,« je ža-stno dejala Suzana. »Samo moja se-kpa. vsega kriva. Nekoč mi je re-r.a'.jZmerom si sama Suzana, ali ne j bilo lepo, ko bi ti nekdo vsak dan P sal pismo?' Takrat nisem ničesar i Sovbrila. Moja sestra je pa napisa-oglas in ga oddala v neki list. Še-k® Pozneje mi je o tem pripovedovala, 0 ste mi že pisali. Takoj sem dejala, da ni storila prav.’ .v.Ves čas, ko jo govorila, je pobešala . Karel je pa kljub poltemi, ki je 1 a v sobi, videl, da je ljubka, če že ae lepa. Suzana je pa počasi govorila ualje; g *Ko mi je sestra prinesla tretje va-6 pismo, je dejala: ,Poglej Suzana, ekdo I' vsak dan pošilja pismo, ti ~}.u Pa niti na enega še nisi odgovo-'.a- Tedaj sem odgovorila na vaše Psmo in potem na vsakega, ki ste '* ga pisali. Zdaj vam nimam več Povedati. Najbolje je, da greste.« b ^arln se je zdelo, ko da so bile te sede namenjene nekomu drugemu, uzana jih je povedala tako premiš-Jeno in tako globoko, da se je moral Vstal je, ker v zadregi ni moji' oporekati njeni želji. Podal ji je i« ’ toda ona n' seBka vanjo. Potem molče stopil do vrat. g »Temno je poslalo.« je spet dejala 1 *a-na’ »oprostite, da nisem prižgala ,c in oorostite, da v mojih pismih Sem bila odkritosrčna.« u^Kako to mislite,« je dejal Karel, - Je že stal na pragu. Suzana je sa-v 0 strmela mimo njegu in Karel je „*•*"* videl, da ima ko oglje črne j '• Gledala je po stopnicah navzdol . Karlu se je spet zdelo, da ne gle-a njega, temveč daleč drugam. Ni gei odgovorila in Karel je molče od- «l5i° Karel stopil na cesto, je za-.„| aJ na stebru pred seboj belega = .!°bfka. Prav ko ga je zagledal, je ie s n,'mo svetilk v temo. Karel Se dolgo gledal za njim. • 8.. Kjida natakarica v predmestni go-Pivo* dejala ženski, ki je natakala t »Zgodaj je še, in vendar je že čisto V;11"0 zunaj. Jeseni bo kmalu konec, "a se bliža.« „o»Ra, kmalu bo zima,« je zamišlje-v0 deiala ženska, ki je natakala pi-ln si obrisala mokre roke. ze[)lj tej uri je bilo v gostilni zmerom 0|(° nialo gostov. Samo pri mizi ob je n". "ta sedela moški in ženska. Mož Obf" Pivo, pri tem pa gledal skozi Im - na ograjo, kjer je sedel bel go-cek. je>TJHani, kdo sedi zunaj na ograji,« dejal svoji sosedi pri mizi. v\«or.da maček,« je dejala ženska, škj ji* se,« je veselo vzkliknil mo-On ." nai scel golobček in naju •nje. Moj prijatelj je.« čk»T°rej imaš prijatelje med golob-je vprašala njegova soseda. p»Samo abgpd. letom dni, ko sem te prvič obl- »Pr7,j".‘u. enega,< je dejal moški. Luna sije... Besede ljubezni Tudi ljubezen ima svoje modne muhe Tudi ljubezen ni večna; ali bolje povedano način izražanja ljubezni ni zmerom enak, ker Je prav tako podrejen modi, kakor ženske obleke, klobuki in drugo. Na bolj se pa vidi menjajoča se moda in njene muhe pri izjavi ljubezni. V času, ko so bile naše babice mlade, je bila izjava ljubezni zvezana z nekakšnim slavnostnim ceremonielom. Zaljubljen moški je moral pasti prod »njo« na kolena, ji priznati svojo ljubezen ln jo prositi, da bi za vse večne čase postala njegova. Moški ni smel izjaviti ljubezni v parku, ob romantičnem bregu reke, v tramvaju ali v plesni dvorani. Okolje za takšne izjave srca je bilo strogo določeno. Muhasta moda si ;e zanje izbrala sobo s klavirjem, zrcali in rdečimi preprogami. Moški je moral bitt oblečen v črno, v gumbnici je moral imeti rožo in nositi je mojal kratko bradico. V 18. stoletju je bila pa izjava ljubezni podobna dolgemu gledališkemu govora. Na Francoskem so takšne dolge govore uporabljali v tistem času tudi v gledališčih. Za takšno izjavo ljubezni, je moral biti človek že skoro govornik, ki -e znal zelo prepričevalno govoriti. Kdor pomisli, da se je danes izjava ljubezni poenostavila in stopila v ozadje, se zelo moti. Vsemu je kriva samo moda. Lahko bi rekli, da se modema izjava ljubezni spet približuje nekdan.i antični. Ovid je, na primer, spisal celo knjigo o ljubezni in njenem izražanju. Zapovedi v tej knjigi se v marsičem približujejo današnjim. Danes pravi povprečen, ne preveč romantično navdahnjen ljubimec: »Samo ti si mi všeč! Nikar ne bodi prevzetna in mi tako odgovori, kakor si želim.« Nič več ne padajo zaljubljenci pred dekleti na kolena, ker bi jih dekleta zanesljivo zasmehljivo zavrnila in jih imenovala »šlape«. Danes moški iz a-| vi ljubezen na plesu, na kopališču na I tluHA Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir k- ’ Je letel tik nad mojo ramo, ta-°d l ?Va se sP°z»a'a- Ko sem odšel tebe, je spet sedel na stebru po- Kokosi brez perja Iz Šanghaja poročajo, da se je nekemu tamošnjemu rejcu kokoši posrečilo zrediti novo, še nepoznano vrsto kokoši, ki bi jih lahko krstili za gole kokoši, ker nimajo skoraj nič perja, ki je vendar za vsako pravo kokoš tako značilno. Te gole kokoši so baje prav tako dobre jajčarice kakor kokoši s perjem, razen tega so pa še posebno zdrave, ker se jih ne prime nobena bolezen, ki se navadnih kokošiiloti prav zaradi perja. Baje je tudi meso golih kokoši zelo okusno. če te gole kokoši niso samo ,race‘, jih bomo gotovo kmalu videli tudi pri nas, v Evropi. Kriv ali nedolžen? V bližini Tanariva, glavnega mesta otoka Madagaskarja v Indijskem oceanu leži jezero, v katerem žive posebne vrste krokodilov. Domačini verujejo, da so sveti in je zato tudi jezero sveto. Vodo svetega jezera pa ne uporablja o v zdravstvene ali kakšne druge dobre namene, pač pa verujejo v njeno čudno razsodniško moč. Hudodelca, ki mu ne morejo dokazati krivde in vendar ne vedo zanesljivo, če je nedolžen, kratko in malo vržejo v to e-zero med krokodile. Ce srečno priplava na dragi breg in ga krokodili spotoma ne požro, potem je nedolžen in ga takoj izpuste na svobodo; še več, potem ga vsi spoštujejo, če ga pa krokodili požro, je bil zločinec, ki tako ni zaslužil dragega ko smrt. Sveto jezero ima svojega posebnega čuva.a, ki noč in dan bdi ob vodi in pazi, da se svetim krokodilom ne zgodi kaj žalega. Eksotične delikatese Vsak narod ima svoje posebnosti, kar se jedi in pijače tiče. Posebno kar se Japoncev, Kitajcev in severnoafriških narodov tiče, so strokovnjaki v pripravljanju nam nepoznanih jedi in pijač. Seveda se pa Evropejcu pri njih največkrat želodec obrne, ne zato, ker so neužitne, pač pa zato, ker se mu zaradi svoje nenavadne primitivne priprave gnusijo. Tako pijejo lovci na divjačino, največji siromaki in bogataši Vzhodne Azije kot največjo poslastico odcedek neke posebne vrste gobe, ki je tudi na j več ja vaba za muhe. To gobo pasuse, potem jo iztisnejo skozi posebno pripravo, sok pa prodajajo. Mongoli iz puščave Gobi v Aziji pa pijejo sok nekega drevesa, s katerim si Evropci v tistih krajih mažejo lase, je torej posebna vrsta lasne vode. Poleg te pijače domačini najrajši jedo pečene krote, če jim pa ponudite pečeno divjo gos, je nihče ne bo jedel, češ da ni užitna. Divjaki iz srednje Avstralije pa poleti, ko je suša in ni nikjer dobiti pitne vode, pijejo vodo, ki jo velike rumene krote hranijo v posebnih rezer-voar.ih svojega telesa. Severnjakom se zdi mah posebno okusna zelenjavna jed, ki nanjo veliko drže in je po njihovem mnenju najbolj zdrava. Kitajci spet cenijo dvajset ali trideset let stara jajca, ki jih na poseben način shranijo v zemljo, bolj kakor mi sto let staro vino. Skrivnost gorskih jezer V velikih višinah nekaterih azijskih gor ležijo majhna jezera, za katera doslej nihče ni vedel, odkod črpajo vodo. Nimajo niti pritokov, niti talne vode, pa so polna vode tudi takrat, ko po ves mesec ne pada dež. Dolga stoletja si domačini niso vedeli razlagati tega čudnega naravnega pojava in so ga zato, kakor vse, česar ne razumejo, prištevali med čudežne Pripisovali so tem jezerom posebne lastnosti in jih skoro po božje častili. Pred nedavnim je pa neki znanstvenik le dognal, odkod črpajo takšna jezera svojo vodo. Ugotovil e, da ga namaka navadna rosa, ki pada vsako jutro in je na vodi precej obilnejša, kakor na suhih tleh. Vsako jutro pade v jezero prav toliko rose, kolikor vode čez dan izhlapi v zrak. Tako jezero, tudi če ves mesec ne pada dež, obdrži svojo gladino na isti višini. Vsa takšna jezera imajo precej majhen obseg, niso globoka in je navadno njihova voda toplejša od zraka, ki jih obdaja. Samo tako namreč lahko črpajo iz njega veliko vlage. Ali dežne kapljice pojejo? Dežne kapljice včasih tudi na naša okna prijetno potrkavajo, tako da se nam zdi njihovo trkanje ko glasba. Posebno kadar smo utrujeni, nam ta glasba dobro de, in nam sprosti živce. Potrkavanje dežnih kapljic so raziskovali že nekateri znanstveniki in ugotovili, da so njihovi glasovi res posebna glasba, ki pa jo slišimo samo, če se vanjo potopimo in smo muzikalični Tudi Azijci opevajo dežne kapljice in njihovo svojevrstno glasbo, imenujejo jo celo »pojoča dekleta«. Njihovim ušesom se mora torej zdeti prijetna in mila, prav gotovo imajo pri njej svojevrsten muzikalični užitek, ki ga mi Zahodnjaki ne občutimo, ker nimamo toliko smisla zanjo. O uspehu Uspeh dosežejo navadno samo takšni ljudi.e, ki se zavedajo kaj so in ne kaj bodo in ne mislijo neprestano samo na srečo. Skoro za vsak neuspeh leg tvoje hiše. Takrat sem mu rekel, naj gre na tvoje okno in naj ti pove, da bom spet prišel.« »Morda pa sploh ni tisti golobček?« je spet dejala ženska. »Zanesljivo,« je dejal moški, »če bi ga mogla videti, bi ti opisal vsako potankost na njem. Čisto bel je.« »Zdaj sem se spomnila, da je takrat, ko si odšel od mene, res priletel na moje okno golobček,« je spet dejala ženska. Potem nista več govorila. Plačala sta in odšla iz gostilne. Ko sta odšla, je dejala ženska, ki je točila pivo: »Tako kakor ta gleda, more gledati samo človek, ki še ni videl gorja.« »Tako lepo dekle, pa slepo, škoda.« »Saj ni dekle,« je dejala natakarica. »Njegova žena je.« »Ali jo že dolgo poznate?« je vprašala ženska za pultom. »Moja sestra je,« je dejala natakarica. Zenska za pultom je obrisala krožnike in dejala: »Moški, ki se poroči 8 slepo žensko, mora imeti zelo dobro srce.« »Poročil jo je iz velike ljubezni,« jo je zavrnila natakarica, »in ne zato ker se mu je smilila. Najprej se sploh nista poznala, temveč sta si samo dopisovala. Nekega dne je pa on prišel k njej, ker sploh ni vedel, da je slepa. Moja sestra se je prestrašila in ga odposlala, ker je mislila, da tako nikdar ne bo vedel, da je slepa. On se je pa naslednji dan spet vrnil. Tedaj šele je videl, da je slepa. Vendar se ni prav nič prestrašil. Delal se je, ko da bi to že vse svoje življenje vedel To jo je potolažilo. Odtlej je hodil k njej vsak dan, dokler se nista poročila.« Zenska za pultom si je zavezala svež predpasnik, potem je z vzdihom dejala: »To je kakor v romanu. In potem se še najdejo ljudje, ki pravijo, da je življenje žalostno!« cesti, v parku, včasih celo v muzeju. ♦ Nešteto ljubezenskih izjav sliši tudi* . motor avtomobila, stoječega na koncu * idilične ceste ob gozdičku. * Dokazano, je da edino luna kljubuje J ------- modnim muham v ljubezni. Ona 3-{ • • namreč še zmerom najboljše pribeža- { KjC je danes USmiljenjC? lišče zal ubljencev vseh časov in kra-{ r™„™ _, J imam sestro, ki ie v službi v neki jev. Obleka je postala postranska !i. ’, , , , a. x t t, j-S ljubljanski kavo/mi. Nenadno ie va stvar kolena ne trpe več, jezik tudi Jzl)ole[a m je morala v posteljo_ }Ko‘je navadno np najbolj danes govorita J -la zdr^ni, je * v(/0\0vil> !a dva para oči. Moroa je temu krivo J,^ Wo a\ in’ • potrebna celo tudi nezaupanje, ki se e naselilo v*operacija ljudi. Tudi dekleta po večini ne veruj Operacija ni bila huda, vendar pa jejo več v pregoreče govore njihovih | foUko —ct rfo se je „ oboževalcev, rajši sprejemajo dokaze. J* 0 vrocino vrnUa domo' K, Zato bi bilo dolgo govoričenje več ko«lennam in vročnn, je pn morala ta-odveč in bi nacbrze prineslo zaljubljen- J koj prihodnji dan Jna'stopiti službo, cu bore malo uspeha. « ker se ye pn£ iaia< da ne n izgubila Kakšna bo ljubezen v bodočnosti? * svojega mesta. Nekdo ji je pač mo-Ista, zmerom lepa in romantična. Mo-jmi povedati, da se pri njenem pod-da bo spremenila njene okoliščine, ♦ jetja ne smc im i0ia)u stavila bo nove pogoje, v bistvu bodo* Ali je pa to res, da uboga usluž-Pa ostali ljubezen in zaljubl.enci isti, * benka, ki se preživlja s svojimi bore hvala bogu! % zasluženimi denarci, ne sme biti ni- _________________ J koli bolna? In še to mi povejte, kje t je danes prav za prav tisto usmilje-v življenju je kriv samo posameznik,«nje, na katerega so nekateri tako ker je samo za trenutek pozabil nase * zelo ponosni? Sestra, in stopil s prave poti svojega življenja, t . I Bratovska ljubezen . * Pred nekaj' dnevi mi je pripovedo- V umetnosti ničesar ne dosežemo * vaIa neka uho(fa ženni muti šestih brez dela, pa tudi ničesar s p:enaix>- j 0ti-<)k tole žalostno zgodbico: rom. Navadno umetnik doseže to, če-j »Rila sem pri bratu. Vsega ima sar sploh ni hotel, niti pričakoval.»dosti, in povrhu je še sam. Prosila Najboljše je torej, da sl ne po tavljajgem g.a za vse otroke povrsti za Iva-trdnlh ciljev, temveč pusti srečnemu J na> Roziko, Tončka, Andreja, Zaliko naključ.u prosto pot. 2 jn Jakca. Lačni so, h lačni, pa « * nimam zanje niti suhe skorje. Pro- * sila sem brata, naj mi da vsaj to-Resničen iispeh je zmerom origina-J]jk0i ja boTO iajsnim otrokom skrhMa len, ker pride iz nas samih. «močnika ali žgancev. Pa mi ni ni- * * česar dal, le vrata je nred menoj za- 2'oputnil in me napodil. Tako mi je Ljudje k s° dosegi velike uspehe *hu^ k otroci gledajo s svojimi se niso zbudili in že bili «ečn ^Zbud 11 ^^danimi očmi, da se mi srce trga “ Je sam® svet okrog .^lh' ® n| - J od bolečine,« in bridko zajokala. .ve uspehe in jih pričel občudovati.! A„ nj to žalostno? v • v „.h fa. hove uspehe in jih pričel Tako so postali slavni. Po pravici povemo, če rečemo, da ima nekdo, ki se ga zmerom drži sreča, več sreče ko pameti. S samim razumom jih je namreč zelo malo do~eglo uspeh, večina samo z instinktom. ► sih je potrebna ljubezen do bližnjega, »posebno pa ljubezen bogatega brata >do ubožne sestre-matere. št. Še ena o kolesarjih! Že veliko se je pisalo o kolesarjih, o njihovi predrznosti in nepazljivosti, toda doslej se še niso prav nič poboljšali. Vse pridige so kakor bob Ce se nogometna tekma zaključi ne- *Hb steno> pa čeprav kolesarji trpijo določeno in je na obeh straneh padlo * včasih zaradi svoje neprevidnosti enako število golov, ljudje niso zado- • jkocj0- voljni. Hoče-.o enega samega zmago- ♦ Nedavno sem opazovala dva kole-valca, nekoga, ki je edini dosegel v*sarjai ge mjada fanta, kako sta se s igri uspeh. {kolesi peljala po cesti. O cestnem re- * {du in prometnih predpisih ni bilo Ker pride uspeh sam po sebi samo »niti govora, ker se nista zmenila na tedaj, če uveljavite svojo naravo, do-»kateri strani ceste vozita, ali je sploh sežete kaj velikega, takrat ko na to ne »Kakšen pešec na cesti ali ne. mislite. Bodite prepričani, da vaša na_ ♦ Kar na lepem je prišel čez cesto rava sama misli na vašo srečo. Prav »otrok in seveda naravnost pod kolo. za prav nimate drugega dela, ko da »Otroka je kolesar podrl po tleh. Na se popolnoma prepustite svoji naravi »srečo se otroku ni zgodilo nič hujše-in ne delate nič proti njej. ♦ ga, kakor da se je popraskal in odrg- Jnil po kolenu. * * Ko sem kolesarja opozorila, da bi En sam neuspeh nas večkrat veliko J™.™1 boli Paziti: kako.v^i več nauči, kakor deset uspehov. Se več.fzf' vsaj,P°rf,nli ’ Tv« IZ z doseženimi uspehi na,večkrat še kajisteI?,° nahrulil, češ ah sem vas po-pozabimo. {vozil. Ves togoten je pričel kričati * ♦ na jokajočega otroka m zbala sem ♦ se, da ga bo v svoji togoti še udaril. Mnogi uspehi so tesno povezani na| Mislim, da bi morali vsi tisti, ki čas. Dokler ne pride njihov čas, ne »vozijo kolesa, paziti, kako vozijo, po-moremo nanje računati. Jsebno pa še na cestah, ki imajo vse ♦ polno križišč in ti iz vsake ulice lah-j ko prihiti kakšen človek pod kolo. Še Najboljša taktika uspeha je tale: {posebno pa bi morali paziti na otro-vsakega dela se moramo tako lotiti, {ke, ki so sami še tako majhni, da se kakor da ne bi še nikdar želi uspeha, {ne morejo obvarovati pred vsemi ne- } zgodami in nesrečami. Pešec. Ali Že veste... | Dvoje otrok ...da je svetovni znani pevec Caruso^ prašni cesti za vasjo prihiti nastopil s svojo spremljevalko Emmy|droben fantiček s kanglico mleka Destinovo že leta 1910. v filmu? |v roki. Kar na lepem se pa znajde Inred njim znam sinko debelinko bo-.. da se vozi japonski cesar v avto-I^ vaškega kmeta, z bičem v ro-mobilu kastan evo rjave barve ln gaXkL 0pazovala sem kaj bo. po navadi tudi sam šofira? Nihče? Kar naenkrat> meni nič, tebi nič, drugi na Japonskem ne sme imeti {udarj z bičem ubogega fantička. Ta avtomobil takšne barve. z je najprej osuplo pogledal in ko je ...cla si pri britju obrijemo vsako- {dobil še eno okrog nog, je postavil krat skupno ne več ne manj ko 12.000{kanglico na tla, prijel za bič in mu ščetin. Vsaka ščetina zrase vsak dan{ga skušal iztrgati iz rok. za 0,4 do 0,6 mm? { Izmuznil mu je bič iz rok. Napa- ...da so Indijanke plemena Flathead * denec pa ne bodi len, stisne pest in mehčale rjavo, mehko usnje, ki so ga jdebeluščku, ki mu je igral zmagovit uporabljali za mokasine, s slino? ♦ nasmeh okrog ust, primazal nekaj ...da je danes na svetu ne več ne|krepkih okrog ušes in še kam Kar manj kakor okrog 10.000 oblik sveč? !"aentkra* pa mlademu korajžnemu Od teh so najbolj znane okrogle, za- fbogatincku zamrl smeh in solze jeze vite iz dobe renesanse in nočne sveče, i80™!1 Slllle v ?cl- I Poleg mene je pa opazoval to otro-...da vojaki njega dni niso pozdrav- jkovo borbo še tretji opazovalec, in Ijall s salutiranjem kakor zdaj, tem- J gjcer 0ge mladega nadobudnega sinka, več so dvigali čepioe, kakor dvigajo * Dokler je otrok iahko z bičem udri-civilisti v pozdrav klobuke? {hal po ubogem otroku, toliko časa ...da je Mozart skomponlral svojo Iga je vzpodbujal, češ le daj ga. Ko ,Misso solemis’ na svoji smrtni po-1 je pa dobil nekaj poštenih okrog ušes, stelji? {takrat je pa oče posegel vmes in se ...da se pri potenju poti 2,250.000 {zavzel za svojega sina. znojnie na površini treh kvadratnih * Ko je ubogi revček spoznal, da je metrov? »sam preslaboten za nadaljevanje bor- ♦ be, je segel po kanglici _ in stekel ♦ zaj in videl, kako oče boža in miluje PLAČAJTE {nevarnega pretepača, namesto, da bi ur t nn;• I™ jih, kakor jih je zaslužil, pošten« NAROČNINO! {naložil. A. s. O ptadafatiu in ftakuftiM/cutiu- Pobirajmo z vrtov in njiv Njega dni si nihče ni delal preglavic zaradi nakupovanja in prodajanja, zakaj trgovec in stranka sta imela vsak zase točno določen načrt: * trgovec je s pomočjo reklame pritegnil na svojo trgovino pozornost kupca, kupec je pa skušal po najnižji ceni dobiti tisto, kar bi bilo njegovi želji najbližje. ^ Dandanašnji je postalo prodajanje 1 in nakupovanje bolj zamotano. Ne 2 verjamete? Potem vam svetujem } samo, da stopite na trg in opazujete X gospodinje pri nakupovanju in kme-} tiče in branjevke pri prodajanju. Ko- S prvim septembrskim hladom se}!'*0 nepotrebnih besed koliko jeze bliža jesen in za njo zima. Spomla-}'" Popita tam. kjer b, lahko obe di smo z največjim upanjem pričeli $ sif°n' z dobro vo,>° °Pravlh v neka> obdelovati vrt in njivo, da bi kar naj-} u več mogli pridelati za zimo. Posadili} Morda bi bilo danes, ko je prav za smo krompir, zelje, ohrovt, kolerabe in J prav za prodajanje in nakupovanje še mnogo drugih koristnih rastlin, ki }nastal izreden čas, vseeno dobro, če nam bodo dajale čez zimo vsakdanjo} bi nekoliko osvežili temeljne zapo- hrano. } vedi za prodajalca in kupca. Morda ^___• bomo tako le nekoliko omehčali za- Do septembra in tudi še septembra, ; one st[ani da ne smo še zmerom sejali m sadili, zdaj * f v/de,i SOv/až- pa, čim bolj se bližamo oktobru, pne-} a y nemo že pobirati sadove našega, prid-}nl a' nega dela } Mislim, da bi si morali biti proda- V vrtovih zorijo paradižniki. Nekaj na. >as.ne™> do,v«/““ bo ‘T,a; smo jih že pobrali, vložili na različ-5^0 vec.no "! da s‘bodo ‘n d/e grohe, ne načine, posušili ali pa skuhali pa- \ nepravične m sebične proda,aleeparadižnikovo mezgo. Ostalo nam je fieg Pomnil, in v mu nem casu ne bodo nekaj zelenih paradižnikov, ki p^ za-*kl}Pov,ah, pr'.n'' - v ^ m radi hladnejših dni in nič več takoj ^ tiste, kt odtra,o kupce ze oblast toplih sončnih žarkov, ne rdečijo vet.\kazn"'e- Po dru?.' s,ram.b! f.e m0°' Tudi zelene paradižnike moramo po-*p.a kuPec viive/i v proda,alceve te-brati in jih dožiti na desko. Potem} ™ve jn razumet,, da trgovec ne more ... : __zmerom rožnate vol e m da mu "a ^tne more tako obilno postreči, kakor štedilnika in 31h p^.mo na toptem ♦ Zq(o se moTaPvsakdo v svo. V enem tednu se bodo pričeli rdečiti* f;c)o rT1„ in jih bomo lahko sproti uporabljale} >’h h Z,' i.v . _________. ♦mu /e neobhodno potrebna za ziv- za juho ali oma e. X ljenje, da bodo tudi drugi lahko živeli. Ves stročji fižol ki je že pričel zo-} Pozanjmajmo se in osveiimo si reti ali je pa že dozorel, pustimo, da* temeljnih zapovedi za proda- se še na fižolovki vsaj do polovice po-} ' ' - . suši. Potem ga natrgamo in še v strokih zložimo na kakšen primeren son-i: če n prostor, da se osuši, šele popol-o noma posušenega zluščimo in spravimo na suh prostor. Ce luščimo še nepo-} polnoma suh fižol, rad zarjavi in prič- * ne tudi gniti. Zgodnjo čebulo smo že pobrali in jo spletli v kite. Zgodnjo čebulo najprej porabimo, za zimo smo si pa pripravili pozno zimsko čebulo. Tudi to zdaj izpulimo iz zemlje, razložimo po tleh in jo pustimo na soncu, da se osuši. Ko je suha, jo z vrvco spletemo v kito in jo obesimo na suh zračen prostor. Tudi zgodnje glave zelja porežemo in jih še nekaj časa ne uporabljamo. Takšno zelje postane mehkejše in okusnejše. Iz poznih zeljnatih glav pa režemo kislo zelje. Zgodnji krompir smo že izkopali iz zemlje in v mnogih hišah ga tudi že pojedli. Zdaj pa pričnemo kopati po- letos še s posebno skrbnostjo spraviti za zimo. Najprej ga odberemo in odstranimo vsak nagnit, nagrizen, obtolčen krompir. Prav tako odberemo tudi majhne krompirčke. Potem ga pustimo nekaj dni na soncu, da se osuši in ga šele takšnega spravimo v lepo zračno in ne premrzlo klet. Najboljše je, če si v kleti naredimo primerno korito, ki ima tudi na dnu položene deske. Ce je zelo mrzla zima, krompir, ki stoji na kamnitih tleh, kaj rad pozebe. Zmrznjen krompir postane sladak in tudi ni preveč zdrav. Iz odbranega krompirja pa skuhamo hrano za kokoši in drugo živino, tako da kuhanemu primešamo nekaj zmlete koruze ali ovsa. V vrtu pa pričnemo zdaj prav pridno gojiti krizanteme. Odtrgavamo vsak vršiček in pustimo, da ima vsaka rastlina največ po tri vrhove. Le tako bomo dosegli velike in lepe cvete. V sadovnjaku pobiramo zrelo sadje. Tudi črvive sadeže poberemo in jih zrežemo na krhlje, odstranimo črvive dele in jih posušimo za zimo. Prav tako sušimo tudi vse ostalo sadje. Ko z vrta poberemo zelenjavo in od- jalce in kupce, ki veljajo dandanes prav tako kakor nekdaj za obe strani. Prva zapoved za kupca: vedi točno, kaj hočeš kupiti. Če kupuješ gramofonsko ploščo, si bodi na jasnem, ali M 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA želiš imeti zborovsko petje, komorni orkester, ali serenado na kitaro. Tako ne boš obremenil prodajalke, da bi ti morala predvajali tucat plošč, med- zen krompir. Letošnja letina nl bila • > tem ko tudi druge stranke čakajo, da posebno dobra, zato moramo krompir ■ ! bi jim postregla Prva zapoved za vse prodajalce: sugerirajte kupcu, kaj hoče. S tem kajpak ne mislim, naj prodajalec sugerira kupcu, ki kupuje za darilo knjigo, naj kupi pisalni pribor, ker ; jih ima še dosti v zalogi, pač pa naj njegove nekoliko zabrisane želje dmeji z desne in leve tako, da bo naposled izluščil pravo zahtevo. j; Prodajalke in prodajalci naj bi ve-deli, da skromno oblečeni ljudje — ;; (o velja za moške in ženske stranke — ne žive zmerom v ozkih razmerah in da so po navadi najbolj točni plačniki in najbolj prijetni kupci. Kupec naj pa ve, da ni edini, ki ga tisti dan prodajalec streže, zato naj točno označi svojo željo in naj ne zahteva od prodajalca, da mu bo za nakup nogavic odprl pet in dvajset škatel, od katerih jih je tucat na gornjih policah. Če kakšen kupec kljub dobri volii ne more ničesar primernega izbrati in zapusti trgovino, ne da bi kaj kupil še ni potrebno, da bi ga prodajalci gledali, kakor da bi imel kugo. Pri današnjem nakupovanju, poseb no na trgu, pride rado do nepolreb- trebno. Strpnost je pa potrebna obema, zakaj drug od drugega sta odvisna in drug od drugega živita. Saška. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? četrtek: Krompirjeva juha, zelnata kaša. Zvečer; Mlečen močnik. Petek: Fižolova juha, češpljevi cmoki. Zvečer: Ocvrte buče, solata. Sobota: Goveja juha, ohrovtove klobasice, solata. Zvečer: špinačni zrezki. Nedelja: Cvetačna, juha, nadevani paradižniki, telečji zrezki, zelnata solata. Zvečer: Obloženi kruhki, kislo mleko. Ponedeljek: Goveja juha z rižem, sirovi žlikrofi. Zvečer : Govedina od kosila v solati, kava. Torek: Kolerabična juha1, gratini-rani špageti2, solata. Zvečer: Lisičke z mlekom in krompirjem3. Sreda: Paradižnikova juha, palačinke. Zvečer: Zdrobovi zmoki«, kompot. Pojasnila: 1 Kolerabična juha: Očiščene kolera-bice zrežemo na prav drobne liste in jih pražimo na masti. Ko se vsa voda, k-, jo kolerabice oddajo, posuši, potresemo z moko, jo prepražimo m zalijemo z vodo, lahko pa tudi z juho. Ko so kolerabice kuhane, jih osolimo, opo-pramo in jim na koncu pridenemo še žlico kisle smetane. ! Gratinirani špageti: Pol kg špagetov skuhamo v slani vodi in jih nato kuhane oblijemo z mrzlo vodo. Posebej razbelimo za oreh presnega masla ali masti, pridenemo 5 dkg moke, zalijemo s četrt litra dobrega mleka in pustimo vreti, da se zgosti. Ko je zmes gosta, jo odstavimo od ognja, osolimo, dodamo nastrganega parmskega sira in en rumenjak. Tej omaki primešamo špagete in jih zdevljemo v pomazano, z drobtinami potreseno pekačo ali skledo, povrhu potresemo z drobtinicami in jih za 10 minut postavimo v pečico, da se opečejo. 3 Lisičke z mlekom in krompirjem: Lepe, ne prevelike in trde lisičke očistimo, denemo v kozico in jih polijemo z mlekom, da so do vrha pokrite. Potem jih osolimo, opopramo in enakomerno kuhamo. Ko lisičke nekaj časa vro, jim pridenemo na kocke zrezanega presnega krompirja in vse Skupaj do mehkega kuhamo. Tako pripravljene lisičke damo na mizo kot samostojno jed, lahko pa tudi kot dodatek h govedini. ‘Zdrobovi cmoki: V četrt litru mleka kuhamo 5 dkg masla, 10 dkg zdroba tako dolgo, da dobimo cmok. Ko se naredi cmok, zmes ohladimo. Ohlajeni primešamo 1 jajce, nekaj zrnov soli in kruhovih drobtinic. Vse skupaj dobro zmešamo in nekaj časa pustimo počivati. Potem iz zmesi izoblikujemo ne prevelike cmoke in jih v slanem kropu skuhamo. Skuhane zabelimo praženimi drobtinicami, sladkorjem in po okusu s cimetom, če pa damo cmoke kot prilogo mesnim jedem, takrat jih pa ne sladimo. stranimo odcvetele cvetlice, zemljo do-j žaljivih besed. 7udi tukaj naj bro prekopljemo in če le moremo tudi S se 0{,e strani potrudili, da bi ne pognojimo. Zdaj je še čas, da na eno}(j,;0 neprijetnih prepirov. Gospodinja, izmed gredic posejemo motovilec, špi-J ye prjšja zadnja, ne sme 7,ahtevati načo in radič. Tako se bomo preskr-jjja j j ^ meti Cd prva postreže, pa če beli s solato za zgodnjo spomlad. Na vrtu imamo poleg pobiranja zrele zelenjave tudi še delo s pripravljanjem za prezimovanje nekaterih rastlin. Tako se bomo počasi lotili priprav za prezimovanje vrtnic. Iz desk tudi bo vzela več kakor tista, ki je ; prej prišla in ji zdaj prodajalka tudi ; prej streže. Mnoge prodajalke tudi ne ! puste, da bi kupovalke izbirale sadje : kar je čisto razumljivo: prodajalka ; mora kupiti cel zavoj sod;a, tudi tisto si zbijemo zaboj za petršilj, zeleno 'nt ki je že malo nagnito, zato mora pro-por. V kleti ali kakšnem drugem pro-jdaf/ vse sadje, če hoče imeti nekaj štoru pripravimo primeren prostor za} dobička. Ce bi pa prodajala samo prezimovanje solate, pese in črne red-* najlepše sadjevse druge pa vrgla kvice. če moremo, se preskrbimo st proč, bi imela še celo izgubo. In razen 6uho mlivko in vanjo zložimo solato} tega je otipavanje sadja zelo neokus poleg solate. Odberemo si tudi na} no, posebno če sadja naposled ven njivi ali zelenjavnem vrtu zelnate gla-X dor/e ne kupimo ve, ki jih bomo narezali za zelje, če j Dolžnost prodajalke je pa, da je s nam jih bo zmanjkalo, moramo še* kupcem prijazna, to je pač najmanj pravi čas poskrbeti ostale glave pri ♦ s e/mer mare kupcu postreči. Koliko kmetu. } prijetneje je, če te kdo prijazno po Čim več si bomo pripravili za zimo} vpraša, kaj želiš, kakor pa da te tako zelenjave in sadja, tem laže jo bomo} nahruli, da se kar prestrašiš. prebili. Tudi pozimi je človeku po-t Ce je bilo nekdaj potrebno, da sta trebna zelena rastlinska hrana, zato} bila kupec In prodajalec v dobrem je zelo dobro, če se bomo založili s* medsebojnem razmerju, je to v današ Cim več solate in druge zelenjave. t njem posebnem času neobhodno po Zanimiv jesenski plašč prav nove oblike. Rokave ima urezane mlahavo kimono, toda v zapestju zelo ozke. S tem slogom se ujema tudi život, ki je v pasu nabušnjen; krilo je ravno. K plašču, ki ga krase spretno pošiti trakovi in veliki gumbi, nosimo ozek usnjen pas. Vaša hčerka pojde v šolo »Mama mi je sama sešila novo obleko za šolo,« ste slišali zadnjikrat praviti sosedovo hčerko, ki bo šla letos prvo leto v šolo. Tudi vi bi radi svoji hčerki sešili obleko, pa morda še sami ne veste, zakaj se ne spravite k delu. Morda ne znate, morda pa nimate toliko vol e in potrpežljivosti, da bi sedli za šivalni stroj in začeli šivati. Samo pomislite, kako more biti ponosna vaša soseda, ko jo hčerka pred drugimi pohvali, češ, saj moja oblekca mora biti lepa, ko mi jo je pa sešila mamica. Kajne, tudi vi bi radi, da bi vas tudi vaša hčerka pohvalila. Zato nič ne odlašajte in pričnite za vašo ljubljenko pripravljati garderobo za šolo. V vaši omari visi jopica od kostuma, krilo ste pa že davno porabili za cunje, a ne veste kam bi z njo. Razdrite jo, operite, zlika/jte in iz nje sešijte hčerki, če je majhna, plašček, če ne, pa k modremu, nagubanemu krilcu ljubko jopico. H krilcu ji boste napletle iz vaše jopice, ki ima raztrgana rokava, novo jopico. če vam zmanjka volne, jo kombinirajte s kakšno drugo barvo ali pa z blagom iste barve. Zanesljivo imate kakšen kos kockastega blaga. Za krilce je premalo, prav tako za jopico in vendar bi ga radi porabili. Zato naredite iz njega šolsko torbo, ki jo bo vsaka zelo rada nosila. Iz starega maminega plašča bo dobila nadobudna hčerkica svoj prvi kostum za šolo. V njem bo prava gospodična. Ovratniček, rokavca, pas in majhen žepek obšijemo s kockastim blagom, kar bo kostumček zelo poživilo. Prav tako pa lahko naredimo tudi iz obleke cel plašč. Seveda moramo pa paziti, da odrežemo vse preprezane dele na rokavih in na zgornjem delu plaščka. Za takšen plašček pa ne moremo porabiti drugih, kakor samo volnenih oblek. Plašček zapnemo z vrsto gumbov in če imamo št toliko blaga, urežemo dečji ovratnik, če pa nimamo več blaga, potem si pa pomagamo z baržunom iste barve. Iz stare večerne obleke In baržuna naredimo za hčerko lepo oblekco za praznike in nedeljo. Iz belega prajnega blaga urežemo dečji ovratniček, ža rokavca pa majhne zapestnice. To bo, sicer temno oblekco zelo poživilo. Lepe so pa tudi takšne obleke, če jih povežemo z ljubkimi cvetlicami ali pa pošljemo z izrezanimi cvetlicami iz raznobarvnega blaga. Na vsak način bomo svoji najmlajši ljubljenki sešile takšno obleko, plašček, krilce In bluzo, da bo v njej res takšna, kakor se tako rade izražajo stare mamice o svojih vnukinjah, da so kakor pravi »bombončki«. Stoli iz slamnatega sedeža so se prav dobro obnesli v dobi naših vaa-mic in babic. Če jih postavimo tudi mi v našo sobo, bomo videli, da bomo prav tako zadovoljni z njimi, ka" kor so bili naši predniki. Iz slame pa lahko pletemo in kvačkamo kaj različne reči. Iz lepe tanke slame spletemo prtičke za pod k°' zarce in steklenice in nam tako nadomeščajo steklene podstavke in platnene prtiče. Iz debelejše, in dveh barv 6kupaj, spletemo ali nakvačkamo preprogo za kopalnico ali predpražnik. Preproga iz slame za kopalnico bo zelo topla, ker je slama slab prevodnik toplote. Prav tako bo vsaka gospodinja tudi vesela, če si bo iz slame napletla pregrinjala za po tleh okrog štedilnika. Za na trg si spletemo primerno torbico, otroku za šolo košek za južin° in mapo za zvezke. Prav lepi so tudi senčniki za namizne svetilke. Poskusite sami narediti nekaj predmetov iz slame in videli boste, da boste z delom zelo zadovoljni. Slamo lahko porabimo v tisoč namenoVi samo domišljije, spretnosti in potrpljenja moramo imeti. Jesenski kostim Iz črtastega blaga, tako neobhodno potreben v vsaki ženski garderobi. Edini okras so duhovito sestavljene črte. DELAJMO S SLAMO V modo se je spet vrinila slama, v stolih, v opravi, pisana in nebeljena slama. Slame ne uporabljamo več za kmečke hišice, za stole in mize po cvetličnjakih, slamo uporabljamo zdaj tudi po vseh domovih mestnih hiš. Utrla si je prav povsod svojo pot in prav dobro nadomešča blago, pa tudi les. S svojimi raznimi barvami poživi okolico in jo zato lahko porabimo v salonu, jedilnici, kuhinji, predsobi, skratka povsod. V sobi, kjer prebijemo ves božji dan, si v en kot postavimo ležalnik To pot naj ne bo iz blaga, marveč iz lepo pisane slame. Sestavljamo barv j, zeleno, rumeno, rdečo, oranž no, modro, barve, ki ustrezajo na-iemu okusu. IZBIRAJTE SI SAME1 Ovratnice so spet postale velika moda. Ne samo zato, ker imamo poceni nakit, temveč tudi zato, ker z ovratnico spremenimo obleko. Vendar moramo biti pa pri izbiri ovratnic oprezni, da ne bomo z njimi smešni, kajt* boljše je biti brez okrasa, kakor pa da se šopirimo s slabo izbranim. Povedati vam hočemo, kako si vsak® sama izbere sebi primemo ovratnico- 1. Za kratek vrat: Nikar ne nosite kratkih ovratnic, ki še bolj skrajšaj® vrat. K kratkemu vratu se zelo leP° podajo daljše ovratnice. 2. Za dolg suh vrat: Debele Per'® ali pa debele verižice, ki vrat skrajšajo in zakrijejo kosti in luknje. 3. če ste veliki, lahko nosite dolg® ovratnice, ali večkrat ovite koralde. 4. če ste majhni, nosite kratke ovratnice. 5. K ozkemu in suhemu obrazu stojajo debele ovratnice ali pa večkr ovite verižice. 6. K širokemu obrazu nosimo tenke verižice In na koncu obesi obesek. 7. Nosite pravi nakit k vaši če ste majhni in drobni, nosite sk men nakit, tenke verižice in ogri^ Pustite večjim in debelejšim dam ' da nosiji debele ovratnice, velik« kričeče okraske i OKVIRU i E “ % E SLIKE. F0T0GRAFIIE, GOBELINE, g I KLEIN | E LJUBLJANA, Woltova * J napad, močno mo na mizi Urejuje A. Preinfalk Problem št. 139 Sestavil J. Pospišil (Miinch. N. Nachr. 1889.) Draga, dragocena volna? Ne trdimo šaman, da je draga in dragocena! Zelo malo je je, in še ti-{? ima svoje muhe. Včasih se vskoči »raztegne, spet drugič se jame sveti ali izgubi na lepem ves lesk. Zelo Pozorno in natanko jo moramo nad-rovati. Evo vam nekaj nasvetov za egovanje volne, če jo hočemo dolgo an'ti toplo in uporabno. Kako peremo volnene stvari? Jon' Praniu volnenih pulovrov, vnl u ln vo^nene8'a perila je potrebna ika opreznost. Jopico je treba pred P anjem izmeriti, da ji pri likanju Pet vrnemo pravilno velikost. 2. Ni-1 volne ne kuhajte, pa tudi nikoli g- ,V.P°rabljajte prevroče vode. 3. Vse toni t6 Procedure izvajajte pri isti j, ti. Ne ožemajte volnenih stva-r' ,sai^0 stiskajte jih in še to ne ko H Nikoli jih ne milite ta- v0lnoa ^ 2 Tn^om sam'm drgnili * jje i°?° J'e nasvetov za pranje vol-Vam v! f,ornanJ^ar|ju posebnega mila Un “°m° povedali še kar najbolj iim°r,en nasvet za pranje volne: V 'valnik^ vlijte dva litra vode in u e še v mrzli vodi dve žlici ne-vai 'i ne m°ke. Postavite nato umi-0 . . — ali še bolje lonec — na sn5V|*n mešajte, da se moka ne bo P ijela, v kepice. Počakajte, da po-in 116 V0^a m'ačna. Položite volno, ki J.,na®eravate oprati, v drug umival-j.K jo oblijte s polovico priprav-jij11?. tekočine. Pustite volneno obleko b; . jo samo iztiskajte, kakor da * bili položili v milnico. Sperite vitJ16110 °bleko v mlačni vodi in pono-S^Postopek še z ostankom tekočine. Pet sperite in dajte sušiti. Izpiranje jg*?°?^avite več umivalnikov z vodo ® toplote. Pomakajte zdaj v enega io V druKc£a volneno obleko, ki ste oprali, in sicer takole: 1. Ne ože-stv •’ ^rtIve^ stiskajte. 2. Dvignite t ,ari> ki jih perete iz vode z obema *ai"a in ne z eno samo, da ne iz-lepe oblike. 3. Ne obešajte je vrv, da bi se posušila, temveč jo 1'oiozite na krpo, katere vogale zve-te m obesite. Sušenje „,*• Ne sušite volnenih stvari na og-JU ali na soncu. 2. Če sušite mokro Jopico na mizi, potem ji skušajte še mokri dati obliko, ki jo je imela pred pranjem. Likanje 1. Predvsem pazite, da likalnik ne bo prevroč, zakaj volna je silno občutljiva. 2. Likajte zmerom narobe. Laže boste likali, če bo volna še vlažna, toda v takšnem primeru ne pozabite položiti med likalnik in volno tenko platneno krpo. Če pa likate že suho volno, ovlažite volneno krpo, jo preganite in položite na volno. Tako ne boste nikoli z likanjem nanesli na obleko neprijetno lesketajočih se madežev. Edino mušljinato volno lahko likate na lice, toda tudi ta rada porumeni, zato morate še posebno paziti na toploto likalnika. Čiščenje Če hočete očistiti madež z volne, pomočite kos sukna v esenco nafte in madež tako dolgo drgnite, dokler ne izgine. Tako ne bo ostal noben ,oblak*. Za madeže od črnila uporabljajte limonov sok ali v vodi razredčen limonov sok. Če imate belo volno, ki ni izrazito umazana, pač pa že nekako zamolkle barve, jo potresite s krompirjevim škrobom, potem pa podrgnite s čisto flanelsko krpo. Nato dobro iztepite, da boste iz očiščenega kosa odstranili moko. Opombe: Volno, ki ste jo sparale in je nekoliko nakodrana, moramo najprej naviti v nove pramene, jih položiti v mokro ki-po in v njej pustiti 12 ur. Lahko položite pramene tudi v mlačno vodo in jih sušite nato na zraku, potem pa še vlažne poli-kate, toda samo tako, da med likalnik in volno položite zganjeno platneno krpo. Če so se volnene jopice zaradi nepravilnega pranja spolstnile, postanejo lahko kljub temu spet prožne in čedne, če jih takole popravimo: vse spolstene volnene stvari položimo v vedro, napolnjeno z mrzlo, neapnen-často vodo in pustimo v njej 24 ur. Nato jih moramo večkrat sprati v mlačni, milnati vodi in izpirati v mlačni čisti vodi. Naposled morajo 5 do 6 ur obležati v mlačni vodi, ki mora imeti ves čas isto toploto. Dodajte tej vodi 4 žlice vinske kisline na liter vode. Volnene stvari moramo od časa do časa nekoliko premakniti. Nakodrane pramene moramo prati tako kakor že izgotovljene volnene obleke. Vodi pridamo nekoliko kisa ali salmijaka, da se volna ne uskoči. DROBNE NOVOSTI ZA EVINE HČERE NOVI JESENSKI KLOBUKI si ženska ne more prav nič no-kupiti, če si ne more privoščiti si k nove bluze, kaj še nov kostim, nov klobuk ali nove nogavice. Pomlad in jesen sta posebno prime-buk letni Za nakup noveSa klo- LetoSnji jesenski klobuki so novi v du ■ ,al1 in barvah. Predvsem prevla-~Jejo tople jesenske barve od odmi-jJoče zelene do žarno rdeče in rjave, ^obuki sami so prav novih oblik in Jih bo treba šele navaditi, ženskam s pravilnimi ovalnimi obra-j bo gotovo podal nov klobuk s ši-kimi okraji ob ušesih, potisnjen s b a z nizkim oglavjem. Takšen klo-Pa zahteva kodre na čelo, če hoče ti učinkovit. Nosimo ga predvsem k yoP°ldanskim oblekam in kostumom. Zanimiv je majhen, okrogel klobu-ri ' ki je na primer pošit z barvastimi j»resi ali pa s svetlikajočimi se plo-leami. Francozi jim pravijo ,toques‘, r^obni so poveznjenim lončkom. Nota .J0 Pa vlečke, ki so včasih kar iz . obutevine in segajo zadaj kakor ne-7rai tenčice, včasih so pa res iz ten-i °e ali iz slame. Ti klobučki bodo go-Y? moderni tudi še pozimi in se zelo priietno nosijo k plaščem. 6e zmerom so za mlada dekleta v zvončasti klobuki, toda s trakom ^ barve in prav športnih oblik. t>rfrav gotovo bo vsaka znala kupiti Pfittieren klobuk svo;emu obrazu, če v k imela potreben denar, če ne bo pa jm®** iz omare starega in ga nesla h obufiarici, da ji ga prenaredi po naj-Vejšl modi. NABIRAJTE STORŽE! virt^? bodite na sprehode po gozdovih, Ki1 ležati po tleh veliko storžev. Ne-ke J111 pridno nabirajo za zimo, topj^uhi prav radi gorijo in dajejo ^ndar pa storžev ne uporabl;amo za kurjavo. Iz njih si za kmečko ^epekal* verancl° naredimo prijeten jNeprevelike storže naberemo, očisti-I * jih namočimo za dve uri v vodo j,rJ**0- Potem storžke posušimo. Tako li(ij?.arlrane storžke pološčimo v raz-barvah. Z ložčem pološčimo vsak listek posebej. Lahko loščimo tudi tako, da nekaj listov pološčimo v eni barvi, druge pa spet v drugi in dobimo lepo pisan šopek. Za peclje si narežemo žico, ki jo pološčimo z zeleno barvo, ali pa ovijemo s papirjem ali blagom. Spretne roke bodo pa znale iz blaga narediti primerne liste in z njimi še bolj poživile šopek, ki ga postavimo v lončen, lepo pisan lonec ali pa keramično vazo. Da storžki lepše stoje, denemo na dnu lončka mlivko in vanjo zasadimo stebelca. Tako preprečimo, da nam storžki ne padajo po tleh in se jim stebelca ne krivijo. K takšnemu čopku pa lahko dodamo še kakšnih primernih suhih rož, ki smo jih čez poletje vzgojili na cvetličnem vrtu. Drobno nagubani žepki, prepeti v sredi z baržunasto pentljico, bodo v lep okras staji volneni obleki. Takšni žepki se podajo tudi na enostavno svileno bluzo z deškim ovratnikom. * Pisano kockasto blago je izvrstno za športne bluze z dolgimi rokavi in prišitim pasom. Pod sedelcem je blago nekoliko nabrano, kar daje bluzi jfo-trebncj. m apartno širino. * Najnovejši ovratnik je okrogel in se zapenja spredaj visoko ob vratu s kakšnim dekorativnim gumbom. Ovratnik Pa ni rezan okroglo, temveč v obliki šala, je zvit v cevko in zelo nežen na pogled. * Resice kot okras so spet postale moderne pri popoldanskih oblekah. Resice, goste in kratke, zaključujejo rob obleke in se ponavl,ajo lahko ob zapestjih in pri ovratni petlji. * Iz devetih vrst tirklzno sinjih drobnih korald je zvita široka ovTatna verižica, ki se posebno apartno poda na visoko zapete svileno črne obleke brez drugega okrasja. * Kakor zvezdice se zde novi modemi uhani, sestavljeni iz brušenega stekla in ki se dado na uho pripeti. K takš- NOGAVICE ZA ZIMO oprali, pa vam problem sušenja dela preglavice. Pletene stvari položimo na mizo ali desko in jih tako sušimo. Se boljše je pa, če si iz bombaža ali čiste vrvi nakvačkamo mrežo in jo Mat v 3 potezah Šahovske vesti Evropski turnir v Miinchnu je T polnem teku. Tudi brez senzacij ni Slo. Dr. Aljehin je izgubil z Opačenskim in se komaj rešil poraza s Fiisterjem. Pač poskus zmage za vsako ceno. Po 12. kolu vodi Stolz k 9'/« točke in ga je edini Bogoljubov porazil. Aljehin in Lundin imata po 9 točk, Bogoljubov • Vit, Foltys, Nielsen in Richter po 7 I točk itd. Zadnja tri kola bodo šele od-I ločila napeto borbo. svetiti. Vašo jopico in pulover bi radi nategnemo čez naslonjala dveh 8to- lov. Na mrežo položimo jopico, ki bo veliko preje suha, kakor če jo suši- ali deski. Zrak pride do vseh strani in vlaga tudi hi- treje izhlapi. če Vam je težko pri srcu Zelo enostavna in zelo elegantna Jesenska obleka iz tenkega volnenega blaga. Opozarjamo na zanimi\t> vrezan životck in velike icpe. in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! Francoska igra Tramoyeres-Marin L e4, e6. 2. d4, dS. 3. Sc3, Lb4. 4. Sge2, de4. S. a3, LXc3+ [dobi kmeta za ceno slabih črnih polj; Le7 je prav]. 6. SXc3, 15 [nevarno]. 7. Lti, St6. 8. f3, ef3. 9.DXf3, 0-0. 10. 0-0-0, Sd5. 11. Lc4, c6. 12. Tdel, SXf4. 13. DXf4, Tf6. 14. g4>, fg4. 15. DXg4, Tg6. 16. Dh3, Dg5+. 17. Kbl, Tb6 [Damo smo prepodili od slabe točke e6, potem bo pa še damsko krilo na vrsti in vse bo dobro. Račun brez krčmarja! Edino je bilo še Sa6, ne pa Dg4. 18. DXg4, TXg4. 19. TXe6!] 18. Thfl!!, TXh3 [6e je sploh rešitev, bo to]. 19. TXe6, h6 (g«. 20. TXg6 + ). 20. TXh6+, Dd5 [črni ni več tako skop, toda prekas-je v zaletu]. 21. SXd5, ghG. , Kh8. 23. Tf8+, Kg7. 24. Tf7+, Sg6+, Kg8. 26. Td7 mat. Razvoj in linije so več vredni kot premoč mrtve materije! Španska igra Dr. M. Euvve—E. Bogoljubov Karlovi Vari, konec julija t. 1. 4. partija dvobaja 1. e4, e5. 2. Sf3, Sc6. 3. Lb5, a6. La4, Sf6. 5. 0-0, Le7. 6. LXc6. [Na običajnega 6. Tel ali 6. De2 pobeli nekaj nenavadnega] bc6. 7. d3, Sd7. 8. d4. [beli ima posebno zamisel: ustvaril si je premoč kmetov na kraljevem krilu, kar naj bi mu omogočilo močan rohadni dočim čma damska maioriteta zaradi dvojnega kmeta ni mnogo vredna in jo je zelo težko uveljaviti. Pravi se, da ima beli idealno gledano kmeta več. Praktično Pa sta dva lovca tako orožje, da je pozicija vseeno v ed4. 9. SXd4, 0-0. 10. Sc3, Lf6. 11. 14, SbG! [Takole bo črni razbremenil pozicijo z menjavo dam]. 12. e5, Le7. 13. Se4, c5. Se2, DXdl. 15. TXdl, Lg4. 16. Tel, Sd5 [zdaj je še črni nadležen]. 17. h3, Le6. 18. S2g3, Sb4. 19. Te2, Tfd8. 20. Le3, b6. 21. f5, Lc4. 22. Tf2, Lh4 [z grožnjo Ld5]. 23. Lg5, liXg5. 24. SXg5, Te8. 25. b3, h6. 26. Sf3, Ld5. 27. Sh2. [Beli je spoznal, da bo e5 kmeta le s težavo branil, pa ga zato raje žrtvuje]. TXe5. 28. Sg4, T5e8. 29. f6, g6! [najboljša obramba, ki jemlje belim jezdecem važna polja in ne odpira f-linije], 30. SXh6 + , Kh7. 31. Sg4, a5. 32. Tdl, Lc6. 33. a4 [potrebno, da črni ne postane na damskem krilu z a4 prenevaren]c4. [Razumljiva poteza, ki odpravi grdega dvojnega kmeta; slabo pa je, da odpre beli trdnjavi polje d4 in tako beli napad spet oživi. Vendar je kaj pametnejšega težko najti; na Tad8 beli zasede e-linijo, mogoče bi se dalo s Sd5—e3 kaj doseči]. 34. Td4, cb3. 35. cb3, Ld5. 36.Sh6! [Rešilna kombinacija, ki celo dobi partijo. Črni bi se moral zadovoljiti z večnim šahom na h4 in g4 in vzeti konja. Računal je pa napačno ln še izgubil] ; Te3? Th4, g5. 38. Th5, Kg6. 39. Sg4! : Bogoljubov se je vdal, ker je mat na !h6 neubranljiv. Upošteval je samo 39. :shf5?, Tel+ 40 Kh2„ KXI6 in dobi. Ce se taka usodna poteza prezre, je : kakor da M jo s kolom po glavi dobil. I Nov in ne zadnji dokaz človeške zmotljivosti. Nespametna moda je prinesla taitke nogavice, tako tanke, da so skoraj nevidne. In še bolj nespametne ženske so se oklepale teih nogavic in jih nosile vsak dan, poleti in pozimi, čeprav so se vedno jezil«, ker ae je zanka spet spustila in pozimi je skozi tanko tkanino sijala žareča in boleča rdečica ozeblin, ali bledica premraženih nog. Nahod, kašelj, prehlad, »leteče« zanke, in ozebline, bolečine tja do poletja, so bile posledice teh modnih zablod. Ne mislite, prosim, da smo starokopitne, ne! Nedvomno dajejo modeme tanke nogavice nogi posebno noto ln svojevrsten Sarm. K popoldanski, večerni obleki, v lokalu in na družabnih prireditvah bo dama vedno nosila dobro, tanko nogavico. Tudi poleti vprašanje nogavic skoraj ne igra nobene vloge. Drugače je pa v hladnem zimskem času. Ustvaritelji mode so seveda spoznali hibe tankih, prozornih nogavic. Ukvarjali so se s tem vprašanjem ter prišli do rešitve: nazaj k toplim, volnenim nogavicam! Vodilne modne hiše prinašajo vedno več toplih zimskih nogavic za šport, promenado in poslovno življenje. Moja ljuba, ne ustrašite se, češ, »moje lepe noge! S svojimi nogami si tega ne morem dovoliti.« Nasprotno! Način izdelave, vzorčki in barva vam pomagajo podčrtavati lepoto, ali v nasprotnem primeru, prikrivati hibe. In še nekaj : nogavice si boste delale same, saj so večeri dolgi in prisiljene ste biti zgodaj doma. Bodite prepričane, da boste nogavice z veseljem nosile in da boste z dvojnim užitkom rekle: »Prijetno, toplo mi je,« če se boste spomnile prestanih muk prejšnjih zim v tankih svilenih nogavicah. Nekaj pa moramo poudariti: volnene nogavice najbolj pristojajo športnim oblekam in kostumom. Ni pa rečeno, da se ne bi mogli najti vzorci, ki gredo tudi k izrazito družabnim ali popoldanskim oblekam. Torej na delo in ustvarjajte! Za vas pa, ki vam športna noša ne pristoja, i ali ki se za debele nogavice ne morete navdušiti, bomo prinesli v prihodnji številki našega lista nekaj vzorčkov ljubkih gamaš. B. nim uhanom nosimo prav takšno zaponko na klobuku ali obleki. * Zanimivi so novi Jesenski plašči, pri katerih se vidi, da si ne prizadevajo več po vsaki ceni narediti žensko mlado, temveč lepo. Eden izmed njih je na primer zelo širok v ramah, v pasu zelo stisnjen in padajoč nato spet v širokih gubah. Nosijo ga lahko samo vitke ženske. * Nove so temne obleke z gubami, vstavi enimi iz drugobarvnega blaga. Videli smo jih že poleti, toda pozimi jih bomo videli še več, zakaj tako bo mogoče apartno popraviti marsikatero staro, enobarvno obleko. • Porabni nasveti B Nikar zmerom ne vzdihujte, da vam otroci potrgajo in zamažejo to-; liko hlač. Manjšim otrokom pogrni-: mo kos papirja ali staro odejo v nji-: hov kot na tla, večjim pa njihove sto-le pogrnemo s kakšnim prtičem. Tako boste preprečili, da se jim od pre-dolgega sedenja ne bodo pričele hlače 8. nadaljevanji Stopil Je k oknu in ga odprl. Zunaj se je duh po sveži prsti mešal z vonjem po bencinu in vrtnih narcisah. V mraku je komaj razločil brzojavne žice, po katerih so čivkali in se spreletavali vrabci. »Kmalu bodo lastavice tu,« je pomislil in se razveselil. Rad je imel poletje in poletne noči, z nizkim nebom in velikimi zvezdami, še ko je študiral, je študiral najrajši poleti zvečer, ob odprtem oknu. Tedaj sta stanovala z materjo pod Gradom, njegovo okno je gledalo na jaso, obraslo s smrekami. Spominjal se je, kako so v sobo zašli komarji, vešče in nekoč celo netopir. Spoprijateljil se je z njimi.* Nikoli ni nobene živali ubil, samo prepodil jih je, če so ga motile. Kresnic pa ni maral, zdele so se mu pošastne, tako velike in svetle v brezmesečnih nočeh. Hladno mu je postalo. Skušal jo ujeti Jurjeve korake, toda nihče ni šel po cesti. Zaprl je okno, prižgal luč in sedel. Jel je ogledovati sliko, ki jo je bil kupil pred nekaj dnevi na razstavi. Slike in knjige, to je bilo doslej njegovo edino veselje. Najrajši je imel akvarele. Ta, ki ga je poslednjega kupil, se mu je zdel boljši od vseh, kar jih je imel. ,Jutro v Dalmaciji* je bilo napisano v katalogu, toda tudi brez napisa bi takoj uganil, kje se porodi takšno jutro. Ozka, tlakovana ulica s stisnjenimi hišami. Pod oboki kamnitih teras se suše rjave butare suhljadi, po brajdi nad teraso se vije trta. Desna stran hiš je potopljena v žarno jutmje sonce. »Samo v Dalmaciji je sonce že zjutraj tako vroče,« je pomislil. Ta svetloba je bila prav za prav duša vse slike. Za temi rjavimi, opečnimi strehami si slutil sinjino morja. Zdaj, v hladni električni luči se mu ni zdela tako dobra, kakor podnevi. In vendar se mu je zazdelo, kakor da je sonce, ki obliva hiše, tako toplo, da mu še zdaj daje nekaj toplote. Nekdo je odpiral vrtna vrata. Spozi okno je zagledal visoko Jurjevo postavo, tesno zavito v spomladansko suknjo. »Da si mi zdrav? No, ali je tvoj blejski čudež že pod streho?« »Z isto pravico bi te lahko vprašal, ali misliš letos diplomirati, ali ne?« Marko danes ni bil volji, da bi se šalil. »če bi me čakala petična nevesta, zakaj ne?« »Menda nisi zato študiral, da boš postal brezdelen mož bogate žene. Brezdelje že zdaj pridno gojiš!« »Nikar tako resno. Ali si imel defekt, da si tako nasajen?« Namesto odgovora mu je Marko pomolil pismo. Zdaj, ko je bil v srcu že nekoliko razočaran nad svojo .kraljico*, zdaj mu je bilo prav vseeno, če tudi Jurij ve za vse, prav za vse. Poprej se je bil sicer odločil, da bo sestanek skrival, zdaj je bil pa preveč radoveden na tovariševo mnenje.« »V redu, fant; saj si to hotel, ali ne?« »Ne vem. Občutek imam, kakor da ni vse v redu.« »Kako to?« »Poglej to koničasto pisavo! Ali se ta poda moji nežni .kraljici*? Ne, pravim ti, nemogoče, da bi tako pisala. In zakaj hoče, da bi imel skicirko? če sva se nekoč četrt ure gledala iz oči v oči, zakaj naj bi me zdaj na lepem ne poznala več?« »Ne veš, dragi moj, kje je rečeno, da si je ona tebe tako dobro zapomnila, kakor ti njo? Morda pa ti zanjo nisi bil tako čudežno odkritje! In razen tega ti, ki se ne zanimaš za ženske, ne veš, kako lahko samo klobuk ali pričeska iz-premenita obraz. Bogve, če bi jo še zdaj takoj spoznal?« »Spoznal bi jo po hoji, tudi če bi je ne videl v obraz.« »Toliko bolje. Saj dovoliš?« in že Je segel v odprto cigaretnico, ležečo na mizi. Ko si je prižgal ciga reto, potegnil prvi dim in ob užitku priprl oči, je dejal: »Veš kaj, vzemi me s seboj.« »še tega se manjka? Morda bi bilo celo bolje, če bi šel kar ti sam. Nimam več pravega zanimanja za to.« »Pravim ti, da to ne bi bila slaba misel, namreč, da bi šel s teboj. Saj to lahko tako uredimo, da ona ne bo vedela. Zanima me tvoj okus, da ti po pravici povem.« »Velja! Prišel bi tja, tako, če bi dovolil, ali ne? Radoveden si kakor ženske.« »Škoda, da nisem postal časnikar, pravijo, da je pri njih radovednost prva vrlina.« »In klepetavost druga, kakor pri tebi,« je zaključil Marko in snel klobuk s kljuke. »No, če po vsej sili hočeš videti .kraljico brez in štirisedežnih avtomobilov*, pridi jutri ob petih, že veš, kam. In glej, da mi ne zagodeš kakšno neumno.« »čuden človek, tale Marko,« je sam pri sebi mislil Jurij, ko sta tiho šla proti mestu. »Zdaj, ko jo Pola mladosti i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i n i i j i ti r i i mi i i i i LJUBEZENSKI ROMAN IZ DANAŠNJIH DNI je naposled našel, je jezen nase in na ves svet. Najbrže je to posledica plašnosti. Tako je, če se v mla^ dosti bolj zanimaš za načrte in knjige kakor za ženske, ki so vendar najlepše in najboljše, kar nam je Bog dal.« Filozofiral bi še dalje, da ga niso zmotili ljudje v tramvaju, kamor sta v Gradišču stopila. VIII Ko je Martina napisala in oddala pismo, okrog katerega so se zadnje dni sukale vse njene misli, ji je odleglo. Čutila je, da zdaj ne more nič več izpremeniti in bila je ponosna, da je bila sama zmožna tako važne odločitve. Vedela je, da bi se vse njene tovarišice poprej na srečo je mati že našla nadomestilo, krotko stvarco, nekakšno Alenkino znanko, čez teden dni bo sama svoja gospodarica. Matere mesec dni ne bo; skušala bo pregovoriti očeta, da bo priredil večerno zabavo. Sposobni arhitekt bo imel vsaj priložnost videti, v kako razkošni, čudoviti hiši stanuje. Zdaj je bila prepričana, da ji bo neznani častilec ugajal, prepričana je bila celo, da je njegovo pismo prišlo v prave roke, zakaj kje je rečeno, da se ne bi mogel vanjo zaljubiti lep, mlad in pameten moški? Ni si bila pa še na jasnem, kakšne strune bi ubrala v pogovoru z njim. čeprav je zahajala v % »Dovolite, ali imam čast govoriti z gospodično Skalarjevo?« druga z drugo posvetovale, da bi iskale sveta in pomoči pri drugih, naposled se pa le odločile tako, kakor se bi njim samim zdelo. Na to, da je vprašala po ovinkih za svet Alenko, se ni spomnila, sicer ji pa Alenka tudi ni nič pravega svetovala. Tudi na to ni več mislila, da je morda samo po pomoti dobila to pismo, pripravljala se je za sestanek posebno vestno in s pričakovanjem nečesa nenavadnega in odločilnega. Bila je rožnate volje, saj ji je zadnji čas vse šlo po želji. Oče je bil zadnjič sicer dejal, naj bi odpotovala z materjo v Slatino, toda družbe, ni bila vajena resnih razgovorov, pomenki s fanti njenih let so se sukali zvečina o plesu, plavalnih tekmah ali drugih dekletih. S takšnim izobraženim, pametnim človekom je pač treba začeti posebno resen razgovor. »Morda o notranji arhitekturi? Ali pa o problemu brezposelne inteligence?« je premišljevala, obuvaje sl tenčične nogavice. Ljudje, ki so srečavali tisti dan Martino, ko je pod Rožnikom peš hitela v kavarno, so jo gledali z različnimi občutki. Nekemu študentu, ki je že dolgo za slab denar inštruiral in je bil bolj lačen kakor sit, se je zdela elegantna, domišljava frklja, ki izda lahko v enem večeru več denarja, kakor on v enem tednu. Neki gospod, ki je šel s svojo družino, debelo ženo in dvema hčerkama na Rožnik, jo je odobravajoče ogledoval, ko je lagodno hitela po klancu in puščala za seboj nedoločen vonj po svežosti in mladosti. Spomnil se je svoje žene, ko sta se spoznala in pomislil, da bi bilo prijetno, če bi bili njegovi hčerki čez deset let tako zali. Neka stara gospa z žametnim naborkom pod vratom in kuštravim psičkom, se je celo ustavila, pogledala za njo in vzdihnila. Tako mlada in srečna je bila videti, s temi plamenečimi lici, žarečimi očmi in smehljajem, ki se je zdel, da počiva v kotičkih njenih ustnic in čaka samo besede, pogleda, poklona, da ji ozari ves obraz. Martina je res bila v tistem stanju pričakovanja in duševne napetosti, ki lahko vse bitje pozaljša, če je prijetno, ali pogrša, če je združeno s strahom. Tisto, kar je pričakovala ona, je bilo pa prijetno in dobro, zato jo je delalo lepšo, kakor je bila sicer, lepšo, kakor kadar se je gledala v zrcalu in nehote imela napet, vprašujoč izraz. Zdaj je bila vsa sproščena, s senčico zadrege in mična v hitrici, ki jo je gnala, da je skoraj tekla po parku. Kajpak je prišla deset minut prezgodaj, čeprav se ji je ves čas dozdevalo, da bo zamudila. Redkokdaj je sama zahajala v kavarno, njena družba se je zbirala rajši v bližnji slaščičarni, kjer si lahko rezljal v namizne plošče prebodena srca. Sedla je blizu orkestra k oknu, z obrazom tako, da je lahko videla vsakogar, ki je stopil skozi vrata. Kavarna se je počasi polnila. Sprva se je zdelo Martini, da jo vsi opazujejo in da se ji na tihem posmehujejo, ker sedi tako sama in očitno nekoga pričakuje. Kmalu je pa spoznala, da prihajajo ljudje v kavarno za svojo zabavo in je niti ne pogledajo, kaj še, da bi ji posvečali kakšno posebno pozornost. Kazalec na njeni športni zapestni uri je kazal dve minuti čez peto, ko je stopil v kavarno Marko Brezar. Hitro je uganila, da utegne biti pravi, kajti prvi njegov pogled je veljal mizam ob orkestru, v roki j j pa nosil aktovko, iz katere je takoj pri vhodu vzel precej velik notes, ki je o njem Martina pravilno uganila, da je skicirka. Ni si bila na jasnem, ali jo je presenetil, ali pa nekoliko razočaral. Predstavljala si ga je zastav-nejšega, izrazitejšega in bolje oblečenega. V trenčkotu sivozelene barve je bil res neznatnejši kakor sicer, njegova lepo oblikovana glava z ozkim tilnikom, ki je bil sveže obrit, ni zbudila v njej posebnega dojma. Predstavljala si ga je plavolasega, zato so jo temni lasje motili, saj niso bili niti kodrasti niti prešerno dolgi, karšne so nosili njeni znanci. Marko je res s pogledom željno preletel vse mize ob oknu, toda pri nobeni ni sedela njegova ,kralji- ul i unD rlUMUK Nesrečnl predori Vlak se bliža predoru. Bolj in bolj se spušča tema v vagone. V enem izmed kupejev sedita mlad moški in starejša gospodična. Gospodična strogo pogleda moškemu v oči in reče: »Ce me boste v predoru poljubili, bom poklicala na pomoč.« »Jaz tudi,« odvrne moški. Shujševalni postopek Gospa Peteršiljčkova je neznansko debela. Pred nedavnim se je vrnila s počitnic, kjer je bilo veliko komar.ev. »Strašni so ti komarji« tarna svoji sosedi, »malo je manjkalo, da me niso čisto pojedli.« »Za bož.o voljo,« se je prestrašila soseda, »saj niste bili prej toliko debelejši.« Na koncertu Mali Ježek gre prvič z materjo na koncert. »Zakaj pa dirigent neprestano pevki grozi s palico?« vpraša svojo mater. »Saj ji sploh ne grozi,« mu pojasni mati, »samo takt ji daje.« »Zakaj pa potem pevka tako vpije,« sprašuje dalje Jožek. Kaj je strašnejše? Janezek: »Mati, kaj je huje, da si zlomim nogo ko padem z drevesa, ali si samo hlače strgam?« »Seveda je huje, če si zlomiš nogo.« »Tedaj si pa lahko vesela mama,« pove Janezek, »samo hlače se in strgal.« Razumljivo »Koliko staneta ta dva psička?« »Eden petdeset, drugi pa šestdeset lir.« »Saj sta vendar oba enaka, zakaj je pa eden draž i?« »Dražji je malo prej požrl bankovec za deset lir.« Na kopališču Belec črncu: »Gospod, zakaj se pa sončite, saj ste vendar že popolnoma črni?« Črnec: »Saj se ne sončim, temveč belim.« Domišljavost Ona: »Moški, ki bi ga poročila, bi moral imeti mesečne dohodke z najmanj štirimi ničlami.« On: »Potem poročite mene. Moji dohodki so iz samih ničel.« Zaslužena kazen »Oče, zakaj moraš pa piti te strašne grenke kapljice?«, vpraša mali Janezek očeta. »Samo zato, ker sem prej užil preveč sladkih kapljic,« razloži oče. Otroška Pavlček gre prvič v živalski vrt. Ko zagleda pava, veselo pove materi: »Mama, poglej cvetočega petelina.« Nesrečna leta »Koliko je pa prav za prav star vaš mož?« »45 let. Deset let je razlike med nama.« »Deset let! No 55 let vam pa res ne bi prisodil.« Ne bo našel miru Gospod Kozamurnik se je vse svoje življenje prepiral s svojo zakonsko polovico. Na stara leta je zbolel in za boleznijo tudi umrl. Preden je umrl, je prisedla k postelji njegova žena in dejala: , »Ljubi Janez, naj ti ne bo preveč težko zapustiti ta svet, saj pridem kmalu za teboj.« Tedaj se je gospod Kozamurnik s poslednjimi močmi dvignil na postelji in dejal: »Za božjo voljo, Marijanca, saj se tako ne mudi.« Mlada žena »Dragec, nekaj velikega bi te rada prosila. Ali mi obljubiš, da mi boš željo izpolnil?« »Vse karkoli želiš.« »Potem mi obljubi, da ne boš nikoli plešast.« Maščevanje je sladko Gospodinja pravi pismonoši: »Dijak, ki stanuje v zgornjem nadstropju, se Pa s svojo zaročenko izredno dobro razume. Saj mu vsak dan prinesete razglednico ah pa pismo od nje.« Pismonoša: »Motite se, gospa. Pred nedavnim sem se z njim skregal, zdaj pa nalašč samemu sebi pošilja pisma, se mo da moram vsak dan hoditi v četrto nadstropje.« ca*. Tri mize so bile še nezasedene, ob prvi je sedela mlada, neznan8 gospodična, pri drugi pa družba gospodov. Cisto na koncu se je zabavala skupina mlajših in starejših žensk, toda med njimi je gotovo ni bilo, saj vendar ni pripeljala na sestanek vsega sorodstva! »Ni prišla,« je že pomislil sam pri sebi, kar je zagledal, da je gospodična pri mizi zardela in s pogledom nanj vstala. V trenutku mu je postalo jasno, da se je bil zmotil, da se je ves čas motil, kakor je bil že poprej instinktivno slutil. Hkrati se je čutil prijetno olajšanega in samo malo razočaranega. Hitro je stopil k mizi in s® priklonil: ... »Dovolite, ali imam čast govorih z gospodično Martino Skalarjevo-Jaz sem Marko Brezar, arhitekt. Martina je začutila nenadno zadrego ob vprašujočem pogledu njegovih zamišljenih, jasnih sivih oci« Hotela je odgovoriti kaj prav z8] nimivega, toda samo plaho je dejala: »Da. Prisedite, gospod Brezar.« »Hvala. Kaj naj naročim za vas* čokolado ali kavo?« »Čokolado, prosim.« Nekaj trenutkov sta oba molčala Martina se je odločila, da S8 bo pustila prvega spregovorita Marko je pa premišljeval, kako naj bi ji najbolje pojasnil nesporazum; Njegovi odkriti, premočrtni narav se je upiralo, da bi ji natveze* kakšno laskavo laž, ali ji celo pokril pomoto in dejal, da je pismo res njej namenjeno. Ob spoznanju pa, da bi ji moral prizna«' kako je bil prišel do njenega naslova in ji celo povedati, da je poizvedoval — zaradi neke druge r" za številko njihovega avtomobil8’ ga je obšla zadrega kakor petosoi-ca, če mora tovarišem priznati svojo ljubezen. »Kakor vidite sva žrtvi nesporazuma,« je naposled dejal in skorai žal mu je bilo, ker je videl razo-čaranje v njenih očeh, ki jih J hitro pobesila, ko so se srečale * njegovim pogledom. »Vendar mi J vaš družba prav tako prijetna Ka' kor družba dame, ki sem jo prica* kova).« Nasmehnila se je, čeprav je sam čutil, da je bil njegov poklon gf°_ in neroden. Kje sem že videl te bele zobe, koničaste in drzne? I« tr" di pogled njenih sivozelenih oci S je na nekoga živo spominjal. Iskm je po spominu. Spet je nastal mu čen molk. »Ali ima vaš gospod oče dve hčeri?« je naposled vprašal, sam° da bi kaj dejal. »Ne, edinka sem. Ali ga P°" znate?« , »Neee,« je nekoliko kislo prizna* Marko. »On pa vas dobro,« je ušlo M8* tini. »Tako?« In v nenadnem spozh8^ nju se mu je razodelo: Peter Sk» lar, veleindustrialec, simpaticn* zanimivi prijatelj Irine Slaparjev • Tak to je njegova hči! Nekoli* zanesljiveje je dejal: »Pač. Zdaj se ga spomnim. br čal sem ga na neki čajanki.« . Martina ga je debelo pogled^ Nu, doslej ni vedela, da hodi nje oče na čajanke. Zmerom se Pr tožuje ds mi manjks časav ^ »Mislil sem, da je gospodična, včasih šofira vaš avto, njeg° hči?« »Ah, tako, torej sem pes tac moli!« je pomislila Martina. *-41£ai ka, spet ta hladna, zapeta Alen* ; Le kako je izvedel, da je to n avto?« Na zunaj je pa neveo in nebrižno odgovorila: _ »Ne vem, koga mislite. Ver j®, no, da je oče posodil avto kaks naši znanki.« 1 Brezar je nagubal čelo. da bi bila tudi Alenka ena izm Skalarjevih lepih znank, mu J bila neprijetna; nehote se J spomnil na Irino, na njeno v ljivo prijaznost do Skalarja m njegovo hladno vljudnost. . »Pojasniti vam moram še, za- 8 sem vam poslal pismo in, !ia-Nekoč sem že govoril s tisto ° mo.« »Glej jo, svetohlinko.« J pomislila Martina. »Povedal se da rad slikam. Moj prijatelj jaz sva jo videla v avtu vas & očeta in prijatelj je menil, d1" r„ ona vi, da je gospodična SKag.„« jeva... Tako je nastala Poin0 ^ Medtem ko je govoril, je za”n0 dal Jurija, ki je stopil v kava ■ in se razgledoval. Zdaj si Je g. želel, da bi stopil k mizi m vQ gnal s svojo prirojeno, nara veselostjo pogovor v tek. .j9 Dekle njemu nasproti je ^ očitno užaljena, da scstaneK -g pismo nista veljala njej. je bila pa samo nekoliko raz rana? Marko jo je pozorneje gledal. Tiho je srebala kavo. bešenih oči in tako tiha Je brez* prav mična, toda .kraljica ni bila... r9- Jurij je takoj uganil, da ni P u-va. Marko mu jo je bil čisto gače opisoval. Dalje prihod*)'0 *S-IX. 1941-XIX. 9 svetloba umetnika, L. Perko: Alla messa. — L. Perko: K maši. skozi Italijanščina za Slovencej ‘Mladostni v besedi in sliki • spomin K razslavi našega mladega in nadarjenega slikarja Lojzeta Perka L'ombrello p?jm° che ando fuori con un wa« I? fu signor Giona Han-chn i Londral ma i monelli e an-avpi- ■ che avrebbe dovuto Da Studizio, se ne facevano beffe. per(.-Bl°vane’ aveva viaggiato in ln o ln. .a^ri paesi, dove 1'ombrel- einr a ®*a *n uso- E cos* un be^ C1I. a? — anzi un brutto giorno, in oniii oveva a difotto — usci tran-lw>u per v*e di Londra con otnbrello aperto. dhL vero> non fu quello il Lonri° ombrell° che si vedesse a Ma ' -le donne lo usavano gia. con ?.ra ^ Primo uomo che usciva fidp mbred°; e per questo faceva ere, come se noi vedessimo oggi dnv.«0m° con un gran cappello da sign ’ C°* ve*° e con Piume- E sen« Giona pero andava avanti chn i ScomPorsi, col suo ombrello siem riparava da molte cose in- tatp e:1-dai torsoli di cavali e di padali' gd gettavano i monelli, dali qua sP°rca che gJi pioveva snnr-8 fiaestre, e da quella meno ca che cadeva dalle nuvole. lWVollero trenfanni, prima che dtune^0 diventasse di uso co- c I.padroni degli alberghi e dei aite ne tenevano uno, e 1’offriva-li an lor° clienti per accompagnar-riii • carozza; e nelle case signo-tutt8 era Pure un ombrello solo per a ,QUando comincio a diventar-la n ^recjuente l’uso, si disse che tr p°Polazione poteva dividersi in avp quella dei ricchi, che, so«! 0 carozze, non avevano bi-rjjpo d’ombrello; quella degli Ion ’ cbe non potevano tener ca-zza e tenevano ombrello; e quella lipi Povet'i, che non potevano te-le ne l’una ne 1’altro. Razlaga besed ando (ando) je šel (andare, nepr. K‘ag). iuori ven. ombrello m dežnik. Giona m John (angleško krstno ime). Iu je bil (essere). monello m paglavec, navihanec. 9ente f ljudje. ovrebbe dovuto bi bil moral (avere, ®o vere). 9'udizio m sodba; pamet, farsi belte di norčevati se, posme-°vati se, zasmehovati, da gidvane v mladih letih. y‘oggiare potovati. n dso v rabi. dnz‘ nasprotno; bolje rečeno, orutto grd. Pio veva je deževalo (piovere, nepr. ^kaf ') p,°vere a dirotto liti kakor iz glag*)1 -*e šel ven (uscire' nePr' tronquiU0 miren. V,Q f cesta, sim vfdesse bi se bil videl se vedeš glag)86 t>ili videli (vedere, nepr. Usare rabiti. ddere (nepr. glag.) smejati se. vflo m tančica. 9'uma f pero (ptičje). žhpenZ.° scomPorsi ne da bi se dal Sati (scompore, nepr. glag.). dParare varovati. Osierne skupaj; hkrati. rsolo m kocen. CQvoto m zelje. Patata f krompir. ®e,fare metati, vreči. sP6r. co umazan. ndvola / (in nuvolo m ) oblak. v°f,ero potrebni so bili (vol&re Pf- glag.] hoteti). p0^e,Ptasse bi bil postal (diventaie ati). d^bgrgo m hotel. 0i?yre (nepr. glag.) držati, imeti. cl![,re (nepr. glag.) ponuditi . en,e m stranka; gost. Cdrro zza f voz, kočija. 9norile gosposki. re tudi; samo, le. ciar°4Wnc,° ('Č6) r DRU2INFKI TEDNIK 25. IX. 1941-30* KRIŽANKA 234 5 6 7 8 9 10 11 Vodoravno: 1. Ustanovitelj napolj-ske operne šole in skladatelj (1659 do 1725). 2. Ptiči in rastline ga imajo; potrošenj. 3. In (latinsko); ameriško gorstvo; zlato (italijansko). 4. Predmet, neživa stvar; del glave ali glasbilo; dva samoglasnika (nemško: jajce). 5. Droben grah; domače živali, ki vodo ljubijo. 6. Kratica zal vzhod; ime našega soglasnika; dve J sosedni črki iz konca abecede; votla J mera. 7. Nesrečni kralj iz Shakespea-J rove drame; veliki grški matematik{ (okrog 300. pr. Kr.). 8. Števnik; mo-J derno vozilo; žensko ime. 9. S tem J znakom kličejo na pomoč; zemeljska} bogastva; povratni zaimek. 10. Ger-j manski vojni bog; ugasne (obrnjeno).} 11. Francoski komponist, zastopniki velike opere (171)1—1864; Hugenoti).} Navpično: 1. Italijanski skladatelji (1710—1736; prva opera buffa). 2.3 Dolgodlaki pes; ogromen (tujka). 3.J Kemični znak za krom; pričakuje;« dovoljeno mu je. 4. Vzgojiteljica (ita-j lijansko in špansko); mešanica raz- < nih reči. 5. Kraj blizu Gorice; marsikdo to nerad stori. 6. Rimska pet- < deset; sledi mu državna služba; po-j lunier. 7. Klic, poziv; smrdokavra.< 8. Kazalni zaimek; medmet pri delu; < števnik. 9. Tarejo; slavnostna dvo-5 rana, veža; kralj (italj.). 10. Kozel] (i = j)! pouk (tujka, okrajšano).} 11. Francoski skladatelj (1775 do 3 1834; Bagdadski kalif). 22—12—13—16—&—22- * ŠTEV1LNIK -5—13—7—5—7—20—8—9—15 - -17- —4- -5—1—2—3 -8--9—15. 19—15—14—13-21—1- Ključ: 13—23—12—13—20. -15—16—10—8—11—13—3—13—18—15— 13—9—20—8—9—15. 1. 1 2. 3—2—7 3. 11—12—13—14 -8—9- pustinja. 0—8—: šelest. -15—16—5—17—8—18—; turist. 4. 19—8—20—8—6—10—8—: vrsta vremena. 5. 21—22—12—5—20—9—13—18—5—: 6. 1—13—23—2—11—5—: jed. Namesto številk vstavi prave črke, pa boš dobil Gradnikovo pesem. PREBKISMI PEPČEK Daleč zunaj na kmetih je stalo veliko posestvo; v njem je živel star bogataš. Imel je dva sinova, ki sta bila velika šaljivca, tako da si imel že enega dovolj. Ta dva sta sklenil8! da bosta zaprosila kraljevo hčerko, mlado kraljičino za roko. 22—12—13—16—8—22—5—20—8—9—8-—17—12—8—7-—15—21—6—15— 10—13—11—11—13—3. 22—12—13—16—8—22—5—20—8—9—8—11—15—19—13—7—15—9—5— * 1—15—16—10—8. 22—12—13—16—8—22—5—6—21—5—23—15—19—9—5—21—16 — 8—23 -15—16—10—8—23—15—16—10—8. 16—8— 22 — 13—21—22—13—23—13—19—15—14—13—16—8—21—8—9 g To ni bilo tako čudno, zakaj kraljičina je dala razglasiti, da se bo poročila s tistim, ki jo b° znal najlepše in najbolj duhovito zabavati. Oba sinova sta se pripravljala teden dni; to je bilo sicef dolgo, zato sta bila pa tudi temeljito pripravljena za tako hudo preizkušnjo. SESTAVLJENKA Na sebi sama reč neznatna, a ko besed ureja vrste, je njena moč zelo izdatna. To šport je prav nevarne vrste; je dom Amerika prevratna. Riviere hči je prve vrste, gospoda hodi tja potratna. Vse troje zdaj se trdno zveže, žuželka ljubka se izleže. PIRAMIDA 1 e 1 1 a e 1 1 s a e 1 l s a e 1 1 s e 1 1 s s e 1 1 s s -1. in 13. enaka soglasnika 2. veznik ali romanski spolnik 3. poslanec 4. ograja, vrata, osek, podstavek 5. športno orodje 6. gasilska potrebščina 7. dva čoln poganjata 8. slovansko žensko ime 9. dika, človeško čaščenje 10. iz vulkanov doma 11. vodni pajek 12. romanski spolnik. Dodajaj oziroma jemlji po eno črko, da dobiš, ne glede na vrstni red črk, nove besede. * ČRKOVNICA E U A O N U N M B L E I I E R C O J B T N S E N M K K R E M E U Pregovor se skriva! rOSKUS Z VRVICO V strop je pritrjen kavelj. Nanj obesimo bolj šibko vrvico, ki ji na sredi navežemo poleno. Kje se bo vrvica strgala, če jo potegnemo za konec? Ali bo to nad ali pod polenom in kako boste to razložili? Poskus vas• bo pripeljal na pravo pot. Z REDKO ŠTEVILO * Poiščite število, ki je sedemkratni J zmnožek svojih ednic! ŠE ENA O KAZALCIH Opoldne stojita kazalca drug nad drugim. Kdaj in kolikokrat se bosta kazalca spet krila v prihodnjih 12 urah? IGRA V LOTERIJI Nekdo je stavil 1 liro na neko številko v upanju, da bo zadel 3' atni vložek. Ker je izgubil, je spet stavil, a to pot za dvojni znesek, to je za 2 liri. Spet je izgubil in nadalje stavil trikratni prvotni znesek ali 3 lire. Tako je še večkrat zviševal, dokler nazadnje le ni dobil. Povrnjene je pa dobil ravno vse svoje vložke. Kolikokrat je stavil? Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. pokopališče. 2. ostrolisten. 3. tli, t, nb, so. 4. Rostand, Set. 5. en, p, Atene. 6. B, grlo, r, Sn. 7. uglajenost. 8. J, a, a, Baal. 9. e, s, n, keksi. 10. manija, Ca, N. 11. so, era, Iva. Zlogovna križanka: Vodoravno p o v r s 11: 1. Ve-sta, pi-ka-po-lo ni ca. 2. li-va-da, ba-ra-ka + ko-pa. 3. ko-pa-ni-na, bi vo li. 4. noč ni lo vec + ple-ti-lja, o. 5. Nl-ka, Me-ni na, re sa. 6. Ca, mo-litev + va roval ka. 7. po nosa, da vo-rl-ja. 8. ni-ve li ra nje, kop ni na. 9. ma slo + ti-skanica, ti ček. Svojevrstna hoja: Revež bi rabil »sa mo« 347,993.910 dni ali, debelo vzeto, skoraj milijon let. Enaka računa: 79 + 5'/a == 84Va in 84*/« = Vi. Zapleteno sorodstvo: Sin je poročil vdovo, ki je imela doraslo pastorko; to je njegov vdoveli oče poročil. Zena je sinu s tem postala babica. Ker pa je mož svoje babice, si more reči samemu sebi ded ali vnuk svoje žene. Kaj bi bilo šele z otroki! Obratnlca: stik, kist, tisk, Skit. Stopnice: Santander, psalterij, Bes-arabec, Kajsarije, Gran Sasso, Draga-sani, Oay-Lussac, Saragossa. Enačba: Vi-lice, so-branje, ki-tara, ko-mora, mi-stik, sar-dina. Visoki komisar. Prvi je znal na pamet ves latinski slovar in vse, kar je pisalo v mestnih časopisih poslednja leta, in sicer od prve do poslednje strani in narobe. Drugi se je pa naučil vseh cehovskih zakonov in paragrafov in se seznanil z vsem, kar je mora* znati cehovski mojster. Mislil je, da se bo tako lahko s kraljičino pogovarjal učene stvari o državi in vladanju. RaZ® tega je znal plesti oprtnice, zakaj bil je spreten in drobnoprst. »Jaz bom dobil kraljičino!« sta vS^ zase dejala oba brata. »Na spodnjem robu so sledovi ustnega rdečila. Krinka se je še dotaknila gornje ustnice — torej mora biti obraz ženske, ki jo je nosila, zelo majhen. Tako majhna |iava spada k majhnemu telesu, oicer je pa gotovo rjavolaska —• ?a£aj samo rjavolaske uporabljajo tako temno rdečilo. In gumijasti jrak... hm... izredno dolg... Po tem P1 sklepal, da ima košate in goste -4X0 ste pa gotovo že sami ugo- Bencolin je prikimal. »Presenetljivo je pa, da je Clau-uina Martelova sicer rjavolaska... majhne postave... gostih las in majhnega obraza, da pa na njenih ustnicah ni bilo niti sledu rdečila.« »Odkod je krinka, pač ne mo-rand dognati? ne oviralo, da ne bi stopil človeka, ki ima z njim namen govoriti. Pa ne zaradi naglice ali 'Krbi, da prizadetega drugo jutro ® bi več našel, temveč kratko in jTa\o zato, ker med dnevom in - °cio ne pozna razlike, če se je 1 *otil kakšne »zadeve«. »Spun, kadar utegnem,« je imel ij~vado reči, in od vseh, ki so ist z niim opravka, je pričakoval ^ato se nisem prav nič čudil, jj? le ob odhodu iz muzeja Chau-O^nta pozval, naj naju spremi h stni ntu- Chaumont je takoj pri-^ a‘- Zdelo se mi je, da mu je oro došlo vse, kar ga oddaljuje ^ doma. Očitno se je bal, ostati »K Etiennu Galantu. Tudi druga imena ima — a to mu je najljubše... Sicer ste ga pa nocoj že videli, Jeff... to je mož iz nočnega kluba, ki je svoj obraz tako skrbno skrival v senci.« Skušal sem si predočiti ptičji profil, a v možgane so se mi bile med tem časom vtisnile tako strahotne slike, da je v mojem spominu dobival zdaj Maratove, zdaj Satirjeve črte. »Kdo je ta Galant?« sem vprašal. »Ali ni nekdo omenil, da stanuje na Montaignovi aveniji?« Bencolin je prikimal. »Da, v vaši ulici stanuje, Jeff. Kdo da je? Zelo nevaren fant — in eno vama lahko obljubim: če ga najdemo doma, nam bo marsikaj jasno, kar nam je zdaj še nerazumljivo. Mož je nekako zapleten v našo zadevo.« Zdelo se je, da ga Chaumont sploh ne posluša. »Treba bi bilo obvestiti Claudi-nine starše...« je rekel brez prave zveze. »To bom sam opravil,« je odvrnil Bencolin. »Poznam grofa. A tega ne bomo storili ponoči... Ker jutmjiki ne morejo še ničesar objaviti, ni nevarnosti, da bi svojci izvedeli o nesreči nepripravljeni.« »Dve dekleti iz odličnih rodbin...« ie mrmral Chatimont predse. »Najprej Odetta... in zdaj njena prijateljica... kar v glavo mi ne gre...« Bencolin mu je pomirjujoče položil roko na laket. »Pripovedujte mi o svoji zaročenki, stotnik... in o Claudini Mar telovi.« »Kaj hočete vedeti?« »Vse utegne biti važno. Pripovedujte, kar vam pač v glavo šine... s kom sta se dekleti sestajali... kakšne navade sta imeli...« Chaumont se je skušal zbrati. Videlo se je, koliko truda ga stane, stvarno poročati, medtem ko ga je obhajal spomin na nežna doži vetja. »Odetta je živela pri svoji materi,« je rekel trpko, »oče je mrtev. Težko je, naslikati njeno bistvo., zelo je ljubila naravo... predvsem cvetlice... Nekoč sem prišel, ko je rezala vrtnice... sonce se je lovilo v njenih laseh... In drugič je tekla po strmi senožeti navzdol... nikoli več se nisva tako smejala... A to vas kajpak ne more zanimati... Njen značaj? Zelo prisrčen... zelo preprost... nič, kakor pravimo, kompliciran... Posebne navade? Ne vem.. rada je brala... in potem... da! Strašno je mrzila pajke... sicer je pa živali ljubila... in rada je pela... Veselilo jo je, da sem vojak... in zato sem vzljubil poklic, ki ga prvotno... Toda moji starši so tako odločili in zato sem se vdal. Če bi bil lahko ostal na Francoskem... a služba v Maroku... nisem prenesel podnebja in sploh... a Odetti je bilo prav tako in zato si nisem prizadeval, da bi me prestavili...« Bencolin mu je segel v besedo, ne da bi pokazal svojo nestrpnost. »Ničesar mi še niste povedali o ljudeh, ki se je z njimi sestajala vaša zaročenka.« »Ljudje...-da — to je bila predvsem njena mati... Njena mati je svetovnjakinja... dosti hodi v družbo... a to Odette ni zapeljalo... ne, rada je bila doma — kajpak je pa dosti ljudi poznala... a prav za prav je bila navezana samo na svoje prijateljice. Nekdo je o Odetti, Claudini in Gini rekel, da so neločljive.« »Dekleta z imenom Gina doslej niste še nikoli omenili.« »Gina Prevostova. Vse tri so bile skupaj v samostanu. Zadnji čas je morda prijateljstvo malo popustilo... hočem reči: odnosi so se nekoliko zrahljali... A tega ne vem natanko... saj sem redko v Parizu.« »Potlej nam o Claudini Martelovi očitno ne morete dosti povedati...?« »O pač... Claudina... veste, nikoli je nisem imel posebno rad... posmehljivi ljudje, pri katerih imaš zmerom občutek, da te zasmehujejo, mi pač niso simpatični... a zdaj je mrtva... in Odetta je bila silno navezana nanjo...« »In kakšna je Gina Prevostova?« »Gina... Gina je izredno zala... ne ravno moj tip... a moškim zelo ugaja... lepa postava... svetlolasa. Mislim, da je hotela iti h gledališču, a domači so ji branili... ali pa... ne vem natanko... tako redko kdaj sem v Parizu...« Bencolin je molče strmel predse. .»Ne,« je rekel čez trenutek, »to ni tisto, kar moram vedeti... Občutek imam, da ne morem dobiti od vas pojasnil, ki jih potrebujem... Pojdimo.« Ko smo na Montaignovi aveniji prišli do hiše, ki v njej stanuje Etienne Galant, je ura bila tri. Bencolin je pozvonil. Takoj so se vrata za ped odprla. »Govorili bi radi z gospodom Ga-lantom.« »Zdaj? Ob treh zjutraj? Gospo- da Galanta sploh doma ni,« je zagodel moški glas. »Potlej bomo počakali,« je odvrnil Bencolin, pokazal izkaznico in si tako utrl vstop. Mimo hiše, ki smo vanjo stopili, sem šel že sto in stokrat. Bila je častitljiva zgradba, polna dostojanstvenosti 18. stoletja. Medtem ko smo v temi tipali po stopnicah navzgor, sem slišal, kako je mož, ki nam je bil odprl in nam sledil za petami, nejevoljen godrnjal. Na lepem se je Bencolin na peti obrnil, nepričakovano prižgal žepno svetilko in rekel: »Moram pogledati, če se poznamo...« Pramen luči je osvetlil tipičen slugovski obraz. »Oh... stari znanec...« je zamrmral Bencolin. »Motite se, gospod...« »Dvomim... moj spomin me redko vara... prav gotovo vas imamo v albumu. Zdaj nam pa luč prižgite!« Sluga je prižgal stopniščno luč in nas popeljal v prostoren salon, čigar oknice so bile trdno zaprte. Najbolj očitno pri opremi je bilo to, da ni bil niti en kos v skladu z drugim: globoki angleški klub-njaki so stali zraven lične roko-kojske omare; težke renesančne skrinje so se čudno odražale od elegantne majhne igralne mizice, okrog katere je bila razvrščena ko-vinasta garnitura, polna moderne smotrnosti. V enem kotu je stala harfa, v drugem gramofon, dragocene stare vitrine so bile pa polne moderne šare. človek bi mislil, da je zašel v skladišče pohištva. Sedli smo h kaminu, v katerem so prasketala polena. Sluga je bil odšel. Nekaj me je sililo, da sem se ustopil s hrbtom proti ognju in zrl proti vratom, ki so bila na ste-žaj odprta — ne vem pa, ali je bila to misel na grozečo nevarnost, ali je pa prasketanje plamenov zbudilo v meni mučen spomin na grmado v muzejski sobi strahov — to mi samemu ni bilo jasno, če sem se v svojem stolu nagnil nekoliko vstran, sem lahko videl del stopnic in na koncu medlo razsvetljen četverokotnik, bržčas linico v glavnih vratih. Chaumont ni prisedel k nama. Obupan je korakal sem in tja. Na lepem je pristopicala v sobo velikanska mačka, ki se je zadovoljno predeč muzala okrog nas, potlej pa legla pred kamin. Svetli, mali četverokotnik, ki je bil priklenil moj pogled, se je na lepem stemnil. Hišna vrata so se NA»E ZDRAV1E > s svojimi mislimi. Hi te3aJno>« zadovoljen odgovo-ne Bencolin, »poprej bomo pa še P01 P0PHi skodelico kave. Nekaj slinil namreč potrebujem in mi-;?> da bi mi jih vi lahko dali.« gjj/ bližini bulvarja Montmartra tj„?.,našli odprtega še enega izmed lokni tipičnih majhnih pariških trafit’ ki so nasP°l barl> nasPol Ha« if' Natakar je postavil pred ftii Skodelice kadeče se tekočine in >4-m° jo željno popili, dio^m Poj demo?« je vprašal Chau- Zelim sl otroka. Vzrokov ženske neplodnosti je mnogo, eden najčeščih je pa kronično vnetje jajčnikov. Pogosto s to boleznijo narava 'kaznuje ženo, ki si je prvo nosečnost prekinila z umetnim splavom, če je bila operacijo izvršila nepoklicana roka, je velika verjetnost, da je bila maternica okužena in posledica tega je, akutno vnetje jajčnikov, ki skoraj redno preide v kronično. In žena, ki si pozneje otroka želi, ni sposobna več zanositi, ker od vnetja zarasli jajcevodi niso prehodni za jajčno stanico. Drugi pogosti vzrok istega obolenja je pa venerična okužba. Redkejši so primeri slabo razvite maternice, ki ni sposobna za svojo nalogo zaradi zaostanka v razvoju. Tudi nepravilna lega maternice igra včasih važno vlogo. Kakor vam je že povedala špecialist-ka, ki vas je preiskala, imate vnetje, in po mojem mnenju je to vnetje jajčnikov. Beli tok je samo znak te bolezni. Domačih zdravil, ki bi dovedla do uspeha in to še celo hitro, kakor si vi želite, ne poznam nobenih. Svetujem vam, da se zaupate zdravnici, ki vas je preiskala, ker je zanesljivo lahko bolje ugotovila dejansko stanje, kakor jaz iz zelo skopih pojasnil. Začnite s sistematskim zdrav-1 enjem, kakor vam ie svetovala. Uspeh sicer ne bo bliskovit," toda potrpite malo, če si res tako želite otroka. Bralka »Družinskega tednika«. Opro- sitte mi, da na podlagi vaših podatkov ne bi niti največji čudodelni padar, ki prebere vse izvode, mogel posneti o kakšni bolezni sploh govorite. Pravite: Jaz imam odvodnico oteklo. S tem zaključujete svoje predava nje o vaši bolezni. Odvodnice imenujemo v človeškem telesu vse krvne žile, ki vodijo kri od srca k posameznim organom. Teh žil je pa tisoč! Verjetno gre v vašem primeru za razširjenje in vnetie aorte (glavne žile odvodnice). Zdravnik, s katerim ste se posvetovali, vam je zanesljivo analiziral kri in zanima me, kakšen je bil izid tega pregleda. Kajti ta bolezen ima v glavnem dva vzroka: poapnen e glavne žile odvodnice ali je pa posledica zastarelega sifilisa. V vsakem pri-meru je zdravljenje drugo. Tudi glede hrane je važno vedeti, ali imate povišan krvni pritisk, ali ne. Dal vam bom navodila v prepričanju, da imate »odvodnico oteklo« zaradi poapnenja žil in tudi povišan krvni tlak. V prvi vrsti opustite vsako delo, ki vas utnija, privoščite si kar največkrat počitek nekje daleč od domačih vsakdanjih skrbi. Opustite popolnoma kajenje, alkohol in črno kavo, ki še zdravemu srcu škodujejo, bolnemu so pa kar strup. V jedi bodite zmerni. Nikdar se ne najejte tako, da ste kar napeti, in skrbite za redno iztrebljenje. Ne jejte jedi, ki vas napenjajo, niti si jih ne solite preveč in se omejite pri začimbah. Mesa čim manj. Jejte torej predvsem močnate jedi, zelenjavo in sadje. Vsako jutro na tešče popijte eno žlico karlovaške soli, raztopljene v čaši mlačne vode. Enkrat na teden se redno postite in pijte ves dan samo mleko, sveže sadje s keksi ali prepečencem Dal sem vam nekaj navodil! Drugič pa prosim več jasnosti, če želite dobiti res uporaben odgovor. J. N. Ljubljana. Kri, ki se vam pokaže vsakokrat po občevanju, je znak bolezenskega procesa na ustju maternice. Lahko je samo mala ranica ali majhen'polip, kar je vse skupaj malenkostna nadloga, ki se da s pravilnim in takojšnim zdravljenjem tako odpraviti. Včasih pokaže iste znake tudi začetek mnogo resnejše bolezni — raka na ■ustju maternice 1 Ne mislim vas s tem strašiti, toda svetujem vam, da se pustite trkoj pregledati pri Specialistu, ki vam bo tudi nasvetoval primerno potrebno zdravljenje. Ne zamudite pravega časa, ker se da še vse lepo popraviti | Francka P. Ribnica. Dva meseca starega otroka imate in ga zaradi službe ne morete dojiti. Začela ste mu dajati kravje mleko, pa ga ne prenaša. Dobil je po tej hrani močne driske ter od takrat stalno hujša. Kaj naj mu dajate za hrano? Predvsem vam od srca svetujem, da otroka ne odstavite popolnoma, temveč ga dojite vsaj v času ko ste doma, to je ob 6. zjutraj, ob 12. opoldne, ob 6. in ob 9. zvečer, tako da bo vsaj štirikrat na dan dobil materino mleko. To mu bo dragoceno zdravilo. Ostala dva obroka hrane pa pripravite na sledeč način že syutraj za ves dan: 'U litra sveže pomolženega kravjega mleka pomešajte z enakim delom kamiličnega čaja, dodajte 8 kock sladkorja, vse skupaj kuhajte pet minut. Vlijte to hrano v steklenico, katero postavite na led ali vsaj v mrzlo vodo, da se ne skisa in pokvari. Ob devetih dopoldne in ob treh popoldne vzemite 140 gr te mešanice v stekleničko in jo v topli vodi segrejte. To dajte otroku. če ima pa otrok še driske, vam svetujem, da ga peljete k zdravniku, da vam bo nasvetoval zdravilno dieto, dokler se otrokovo črevesje ne pozdravi. F. P. Ježica. Iz ušesa vam teče že pol leta. Lani ste preboleli škrlatinko in od tedaj ne slišite dobro na levo uho. Vnetje srednjega ušesa je ena najpogostejših komplikacij škrlatinke. Bolezen je tako nevarna, da vam absolutno nočem dati nobenega drugega nasveta, kakor da se kar najhitreje posvetujete s Specialistom za ušesa. Verjetno bo potrebna operacija, ker samo na ta način se boste rešili nevarnosti vnetja možganske mrene, ki vam grozi. Ne slepite se z dejstvom, da vas uho nič ne boli. Glavobol in vrtoglavice, ki jih imate, so svarilni znak, da je nevarnost pred durmi. Vsem, ki želijo zdravniškega nasveta! Razumeli boste, da mi je nemogoče dati stvaren odgovor glede vaše bolezni, če mi v pismu ne sporočite drugega, kakor prijazne pozdrave. Minuli so časi čudodelnih zdravnikov, pa še ti so vsaj vašo vodo morali pregledati, preden so vam povedali, kaj vam manjka! Zato ne zahtevajte od mene, da iz vašega podpisa postavim diagnozo! Sporočite mi zmerom natančno vaše težave, koliko časa že trajajo, vašo starost (tudi ženske naj nikar ne prikrivajo svojo starost). Tudi vaš poklic je včasih odločilne važnosti za določitev diagnoze. Javite tudi vedno, katere bolezni ste dozdaj že preboleli. Pri vročinskih boleznih ne pozabite povedati, koliko vročine ima bolnik in koliko dni že traja, čim bolj izčrpno bo vaše sporočilo, tem natančnejši odgovor boste dobili! To ni nikakšna sitnost, temveč nujna potreba, ker slepomišenje nima smisla. Torej v bodoče več jasnosti! Dr. Piva bila odprla. Potlej sem slišal neskrbne korake, prihajajoče po stopnicah. Bencolin je strmel v ogenj, čigar žar je odseval na njegovem obrazu. Ko so se koraki na pragu ustavili, je rekel, ne da bi se bil obrnil: »Vidite — čisto odveč je bilo skrivati obraz v senci... kljub temu vas najdem, če le hočem.« Vstopil je Galant. Zdaj sem videl, da je bil orjaške postave. Njegovi gibi so bili podobni panterjevim. Sicer pa ni bil napačen dečko, rjave polti, črnih las in čednih oči. Nos je dajal obrazu pečat nečesa drznega, gospodovalnega — človek bi ga imel za renesančnega roparskega viteza, ki se je bil izgubil v naše stoletje. Smehljale se je stal na pragu in nas po vrsti dobrohotno pogledal, potlej pa prišel bliže, a se ni obrnil k nam, temveč k mački. »Hej, Marjeta...« je rekel, »vljudno se vedi — saj vidiš, goste imam ...eden je velika živina pri policiji — drugih dveh pa ne poznam... morda imata isti simpatični poklic.« Dvignil je mačko, sedel k ognju in si jo vzel na kolena. Nato je vprašujoče pogledal Bencolina. »No? Čemu se imam zahvaliti za vaš obisk...? že dolgo nisva kramljala... Ali sta ta dva gospoda vaša pomočnika?« Bencolin naju je predstavil — na tem je bilo prav za prav nekaj grotesknega. Chaumont, ki je po vsem tem, kar smo bili izvedeli o Galantu, moral sklepati, da je kriv ali vsaj sokriv strahotne smrti edinega bitja, ki ga je ljubil, se je sovražno strmel v obraz možu, ki smo ga bili ob tej uri očitno obiskali zato, da bi mu dokazali krivdo. Sam sem nezaupno sledil vsem njegovim gibom, sleherni trenutek pripravljen, da bo potegnil nož. Kljub temu smo se pa drug drugemu vljudno priklonili, kakor pač predpisuje konvencionalnost. Galant sploh ni opazil sovraštva, ki nama je bilo zapisano na obrazu, temveč se je obrnil k Ben-colinu, rekoč: »Ko sem vas nocoj videl... prvič po tolikih letih... sem si mislil: glej, glej, prijatelj Bencolin se stara... Res ste čisto osiveli, dragi moj... Bili so časi, ko bi bil nekaj žrtvoval za to, da bi vas lahko na kose raztrgal...« Njegovi prsti so neprestano mehansko božali mačko, ki je s svojimi rumenimi očmi nepremično strmela v nas. Zdajci se mi je Galant nasmehnil. »Moj nos gledate,« je rekel, »da... da... nikar ne tajite! Vem, da ima majhno brazgotino, ni ravno lepa — a kaj morem... tega je kriv vaš prijatelj Bencolin... Nekoč sva se nekoliko sprla. Zadeva se je končala tako, kakor je v navadi med poštenjaki: vsak je vzel svoj nož v roko — a medtem ko sem jaz držal ročaj v roki, je on storil ravno narobe, človek ne bi mislil, da se da s kosom lesa kaj opraviti. Vsekako je pa vaš prijatelj precej močan — in moj nos mu ni bil kos. Sicer je pa tega že dvanajst let... odtlej sem se nekako izpopolnil... a zdaj ne bomo govorili o starih dobrih časih — preidimo rajši k namenu vašega obiska. Upam, da se ne vdajate iluziji, da me boste mogli česa obdolžiti...« Preden je Bencolin utegnil odgovoriti, je Chaumont planil naprej, skočil pred Galanta in zavpil: »Nikar se ne domišljajte, da nas boste za norca imeli! Vas bo že še minilo veselje do razgovorov! Tu ostanemo, dokler se vse ne razčisti — in če vam moram lobanjo razčehniti, da najdem v vaših možganih resnico...!« Galant se ni niti za milimeter umaknil. »Resnico...« je rekel potrpežljivo, »kaj je prav za prav resnica? So ljudje, ki me gledajo od spodaj navzgor... drugi spet pravijo, da sem prijeten fant, nedolžen in nepomemben... če vprašate gospoda Bencolina, bo trdil, da sem peklenski stvor — morda bo našel celo kakšen bolj visokodoneč izraz... šakal... ali kaj podobnega. Kralj podzemlja mi najbolj ugaja, a zavedam se, da nimam pravice do takšnega naslova. Ali je sploh kakšno podzemlje? So ljudje, ki imajo pogum, da si upajo čez meje zakonov — a podzemlja, kakršno si slika domišljija dobrodušnih meščanov, sploh ni... tega si je izmislilo tucat denarja lačnih romanopiscev... in gospod Bencolin ima dobiček od tega. Moj Bog, saj mu tega nikakor ne štejem v zlo — to je pač njegov poklic. Vsak človek mora naposled živeti.« Iz vsega, kar je povedal Galant, smo čutili, da je to zbadanje samo uvod v ogorčen boj, boj na nož. V obeh možeh je divjalo staro sovraštvo, ki je sleherni trenur tek utegnilo prekipeti, čeprav se je Galant za zdaj očitno še trudil, da bi ohranil videz družabnega sestanka. (Dalje prihodvjif.) ? 111*11 (U|r| *«Wi flllli MOLI OGLASI NOVA TRGOVINA TVRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze Plačajte naročnino! Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja H, Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek vsi v Ljubljani. damska In moška* najnovejši letošnji modeli v naj’ večji izbiri napr°' daj po neverjetno nizkih cenah* r ŠPORTHI TEDNIK = Kako je torej v našem nogometu? — Start ljubljanskih atletov in plavačev v Milanu in Rimu. — Nekaj rezultatov od povsod Zdi se, da so bili naši nogometaši med vgemi športniki se najbolj razvajeni (neupravičeno, kajti malokdaj so 6e kaj prida obnesli). Nikakor ee ne morejo vživeti v ozke pogoje današnjih dni in bi hoteli sedanji čas kar preskočiti. Velja v glavnem za one v »vrhu«, odnosno, ki si domišljajo, da sedijo na nekem tronu. Spomladi se res ni dalo na hitro roko nekaj novega organizirati. Od spomladi preko poletja do jeseni pa je bilo dovolj časa, da se razmere pregledajo in razumejo, pa da se sprejmejo ustrezni sklepi. Nekaj podobnega se je napravilo, toda glej, v poslednjem trenutku, prav pred startom v prvenstvo so se ponekod spomnili, da bi jim bilo prvenstveno tekmovanje deficitno, in sto drugih razlogov so navedli, samo da jim ne bi bilo treba zraven. Sto drugih razlogov, pravega nobenega, ker navesti pravi razlog, bi jih bilo menda še vedno sram. Tako se je zveza odločila za odložitev prvenstvenega tekmovanja. Klubom se prepušča vsa svoboda, naj si sami pripravijo po kako tekmico in naj si na ta način pomagajo iz zagate. Seveda je bil za zvezo v danih pogojih ta izhod skoraj edino mogoč; ne sme se pozabiti, da je zveza zgrajena na zaneeljivi in solidni osnovi petdesetih do šestdesetih klubov, ki jim ni bil nikak problem nositi na svojih plečih zvezino organizacijo. Sedaj brije druga burja. Ostalo je bore deset klubov, ki jim je zvezin pokrov v vsej nekdanji obširnosti dokaj preohlapen. Dočim je zveza iz razlogov, ki so v glavnem gmotnega značaja, poleg administrativnih, ki tudi nekaj odtehtajo, skoraj radevolje bila za odložitev prvenstvenega tekmovanja, niso istega mnenia vsi klubi. Ne samo ne v«i; njih večina je za to, da se tekmuje! Če temu ali onemu ni prav, pa ga ni treba zraven. Tako vsaj so se izrekli zastopniki klubov na sestanku, ki naj bi bil rodil nov surogat za prvenstvo. Torej? Bo prvenstvo, ali ga ne bo? V nedeljo So šli naši plavači v Rim, zastopniki lahkoatletov pa v Milan. Bili sta dve močni prireditvi mednarodnega razreda, v Milanu tudi z mednarodno udeležbo, za kateri je bilo najboljše, kar premoremo, komaj dovolj dobro. Imamo zadoščenje, da 60 se naši športniki na obeh prireditvah afirmirali. V Milanu so priredili mednaroden lahkoatletski meeting, na kateremeta nastopila Ljubljančana inž. Stepišnik in Košir; prvi v metu kladiva, drugi v teku na 1000 metrov. V tdj disciplini je postavil Lanzi nov italijanski rekord (tudi Košir je kot tretji tekel v novem našem rekordu), drugi italijanski rekord je postavil Beviacqua kot tretji na 5000 metrov. Nekaj rezultatov s tega meetinga: 400 m zapreke: Missoni 53,8; 100 m: Tito 10,8; kopje: Varzsegyi 67 m; 1000 m: 1. Lanzi 2:26,5, 2. Dorascenzi 2:28, 3. Košir 2:28,2; 110 m zapreke: Facchini 14,7; 400 m: Missoni 48,5; 5000 m: 1. Szilagvi 14:35,8, 2. Csaplar 14:36, 3. Beviaequa 14:37; kladivo: 1. Taddia 51,50, 2. Stepišnik 49,65 (oba sta postavila rezultat s prvim metom); 200 m: Mariani 22. Z najmočnejšimi zastopniki italijanskega swimminga so se morali meriti naši plavači v Rimu. Tem bolj je viden njihov uspeh. Evo ga: 1500 m: 1. Žižek 21:15,2, 2. Močan 21:19,5; 3. Signori 22:26,1; 4. Mihalek 22:29,5 itd. 100 m prosto: 1. Vittori 1:03; 2. Pelhan 1:04,1; 3. Luciani 1:04,5 itd. 400 m prosto: 1. Žižek 5:10,7; 2. Močan 5:26,5; 3. Manetti 5:29,9; 4.Mihalek 5:31,4 itd. 200 m prsno: 1. Bertetti 3:03,1; 2. Galassi 3:05,3; 3. Cecchinato 3:05,5 itd; škoda samo, da ni bilo Cerarjevega Toneta zraven. T prsnem naši niso nastopili. 100 m hrbtno: 1. Angel* 1:15,4; 2. Pelhan 1:15,9; 3. Bergamo 1:17,5 itd. 4X200 m: 1. štafeta C 10:10,4; 2. štafeta B (Nardi, Loeser, Balatin, Močan) 10:21,9; S. štafeta A (Brunele-gchi, Malena, Barison, Žižek) 10:25,2; 4. štafeta D. Za ene kot druge velja, da so šli brez pravega treninga na megdan, zlasti pa so eni kot drugi pogrešali močnejših prireditev med letom. To se vidi tudi po rezultatih, ki — razen Koširjevega — zaostajajo, tudi občutno, za onim, kar bi naši plavači in atleti bili sposobni doseči. Res je težko trenirati brez pravega cilja, brez trdno določenega programa pred seboj; nenadno vabilo seveda ne šteje. Toda moramo, moramo! Pa se bomo tudi na takih izneoadnih prireditvah pokazali 1 Italijanska prominentna nogometna moštva so že skoraj vsa ua delu. Zad- Novela „Družinskega tednika" Kcvisinc vax »Pismo li je prinesel pismonoša,« je rekla gospa Mikšičeva svoji hčeri in ji pokazala zelenkasto pismo z njenim naslovom. »Zame?« je začudeno vprašala Helena. Takoj nato je pa vzela pismo v roke in pogledala na zadnjo stran pisemskega ovoja. Tam je pisalo: »Ravnatelj J. Breitschnabel.« »Kakšna sreča,« je pomislila Helena. Hitro je prebrala pismo, potem pa veselo vzkliknila: »Postala bom filmska igralka, mati! Pisala sem ravnatelju filmskega podjetja, naj me nastavi vsaj za kakšno majhno vlogo. Zdaj sem dobila odgovor. Pojutrišnjem se moram zglasiti v njegovem zasebnem stanovanju.« »Kakšne neumnosti si si pa spet NAPISAL RALPH URBAN * vtepla v glavo?« je dejala mati, zrna- f jaje z glavo. »Rajši bi videla, če bi si izbrala pametnejši poklic.« Helena je na materino opazko samo skomignila z rameni in si mislila, da stari ljudje pač nimajo smisla za moderne ženske poklice. Potem Je odšla pred ogledalo in dolgo ogledovala svoj obraz. Očitno zadovoljna sama s seboj je posadila na glavo klobuk, oblekla plašč in vzela pismo. Potem je odšla k svojim prijateljicam, da bi jih malo razjezila. Ko se ji je to posrečilo, je odšla pred tovarno, kjer je delal njen zaročenec in ga počakala, ko je v opoldanskem odmoru prišel na vrt. Ni dolgo čakala. »No Helena, kaj se je pa spet zgodilo?« VOLITEV DIJAŠ Gli študenti eleggono la loro regina alla fiera tradizionale che ha luogo ogni anno. Quest'anno gli študenti hanno eletto «Lad»», la regina dei cuori di tutti gli študenti medi. A tale scopo hanno esposto alPalbo l’annuncio delle elezioni con il cuore simbolico. (1. fotografia.) Malgrado 1'autunno, la fiera degli študenti e s tu ta allietata da belle giomate. Anche il gelatiere si e accorto che sotto il sole ardente ardevano i cuori. II gelatiere salutato dalTentusiasmo degli ardenti elettori. (2. fotografia.) Alle elezioni, non dcve mancare l'ora tore. I nos tri študenti hanno sfoggiato le loro doti straordi-narie. (3. fotografia.) Le calorose elezioni ottennero grande successo. La giovine «Lada» della fiera studentesca e la regina volontaria di tutti quelli che alla fiera annuale studentesca vanno a vendere i loro vecchi libri sulle rive della Ljubljanica. (4. fotografia.) — Dijaški sejem vsako leto tradicionalno voli svojo kraljico. Letos so dijaki volili «Lado», kraljico vseh srednješolskih src. V ta namen so nekaj dni prej nalepili na reklamno desko srce z objavo volitev. (1. slika.) Dijaški sejem je kljub jeseni doživel še nekaj vročih dni. Vroče Je bilo sonce, vroča so bila srca. To je vedel tudi sladoledar. Vročekrvni volilci so ga navdušeno pozdravili. (2. slika.) Kjer so volitve, ne sme manjkati govornik. Naši dijaki so v tem pogledu pokazali Izredne zmožnosti. (3. slika.) Volitve so bile vroče, zato so pa tudi rodile uspeh. Mlada «Lada» dijaškega sejma je dobrovolčna kraljica vseh tistih, ki hodijo prodajat svoje »Špehe» na dijaški sejem ob Ljubljanici. (4. slika.) »Nič več Helena, moj dragi Edvard,« je ponosno dejala Helena. »Od danes naprej sem Ellen Mikada. Prosim, preberi pismo. Edvard je obrisal umazane roke ob moder ključavničarski predpasnik in j prebral pismo. »To je vendar norost,« je potem de- j jal. »Če res misliš pri tej neumnosti vztrajati, jx>tem je bolje, da se takoj razideva.« Odločno se je obrnil, vrnil Heleni pismo in odšel nazaj v tovarno. »Hm,« je dejala Helena in odšla. S potom je neprestano mislila samo na svojo kariero. Videla se je v razkošni obleki pred zrcalom, nato pred filmsko kamero, potem pa na film- j skem platnu pred občudovalci. To | bodo gledale njene prijateljice! Ed- ' vard si bo pa že premislil. Naslednji dan je zbrala vse svoje i prihranke. Odšla je k frizerju, ki ji je napravil krasno pričesko, izpulil ji je nekaj obrvi in privihal trepalnice. Helena se je sama sebi zdela lepa ko vila, ko se je pogledala v zrcalo. Tisto noč je le malo spala. Bala se je, da bi poilačila kodre, imela je pa tudi preveč načrtov za bodočnost. j Naslednje jutro je Helena skrbno opravila svojo toaleto in pohitela k ! ravnateljevi vili. Pozvonila je. Mlada služkinja ji je odprla in jo peljala v čakalnico. Potem jo je najavila ravnatelju in nekaj trenutkov nato je Helena že prestopila prag njegove sobe. V kotu sobe je zagledala ravnatelja. Koketno se je ustavila pred njim, ne koliko klonila s svojo nakodrano glavo in dejala: »Ellen Mikada!« »Iz tega ne bo nič,« je dejal ravnatelj, da je Heleni kar sapo zaprlo. »Ali zmerom tekate okrog tako pomazani?« »Ja, hm, pripravila sem se za prvo j>oskušnjo,< je zajecljala Helena. »Hm,« je dejal ravnatelj, »pokažite mi prosim svoja izpričevala.« »Nimam izpričeval,« je dejala Helena, »nikdar še nisem bila pri filmu, to bi bila moja prva vloga.« »Ja vraga, kakšno vlogo pa mislite,« je začudeno dejal ravnatelj. »V vaših filmih,« je brez sape dejala Helena. »Pismeno sem vas vendar prosila, da bi mi dali priložnost pokazati svojo nadarjenost za film in vi ste mi pisali naj se zglasim pri vas.« »Haha,« se je zasmejal ravnatelj in pokazal vse svoje zobe, »to je pa komedija zmešnjav. Moja tajnica ga je spet polomila. Prav gotovo je mislila, da se zanimate za mesto vzgojiteljice, ki smo ga razpisali. Naša vzgojiteljica se je namreč poročila. Ker je moja žena slučajno prav zdaj bolna, moramo iskati novo,« je razložil ravnatelj. Heleni so solze stopile v oči. Razočaranje je bilo vendarle preveliko. Ravnatelj jo je opazoval, ko je tako s solznimi očmi brez misli gledala predse. Zdaj mu je nekoliko bolj ugajala, ko je bila tako naravna. Bila je podobna našemljenemu otroku, ne pa razvajeni ženski. »Ali imate radi otroke?« jo je potem vprašal. »Da,« je dejala Helena in jokala dalje. »No, potem pa že enkrat nehajte jokati.« je nekoliko strožje dejal ravnatelj. »Tako se bo zgodilo vsakemu dekletu, ki bi si domišljalo, da je tako lahko postati filmska igralka. Zdi se mi, da ste bolj rojeni za vzgojiteljico, ko pa za kaj drugega. Če hočete, se jutri še enkrat zglasite pri meni pa se bova pogovorila za službo vzgojiteljice.« Zvečer je Heleno čakal Edvard. »No, kaj je s filmom,« je jezno vprašal. »Jutri nastopim službo vzgojiteljice pri ravnatelju Breitschnabelnu,« je nekoliko v zadregi dejala Helena. »To je vendar nekaj pametnega,« je veselo dejal Edvard in jo objel okrog KRALJIČINA OVRATNICA »Ali sera genij?« Vprašanje ni skromno, vendar to ni važno. Vsak človek si lahko enkrat domišlja, da ima v sebi iskro, kakršno ima.o veliki geniji, da Lahko z ni° razsvetlijo svet. Po snovi, na katero iskra pade, potem imenujemo genija* Potem govorimo o velikem ali majhnem geniju. Tu imamo nalogo, ki za- ramen. hteva mojstra, pravega geni.a, da reši. Rešitev te uganke se zdi neino-goča in vendar je mogoča, in sicer s> mo geniju... Kraljičina ovratnica Kraljičino raztrgano ovratnico m0, ramo spet zložiti. Prej vam moram0 Pa še povedati pravljico: Ko je moder kralj ležal na smrtni postelji, je pokih cal svoo edino hčer k sebi in ji dejali »Vzemi svojo ovratnico z 42 obročki i° vedi, da pomeni vsak obroček eno de želo moje države. Razdeli ovratnico na sedem delov in vedi, da tako razpade država. Poišči si moža, ki bo tako moder, da bo znal to ovratnico sjret zediniti. Pri tem ne sme odpreti sedem obročkov, temveč mani. Ta, ki bo z manj ko sedmimi obročki zedinil tvoj° ovratnico, tega vzemi za moža, ker je najmodrejši. Dokaz, da je rešitev mogoča! Za najmodre.šega v deželi je tedaj veljal zvezdoslovee Algoros. Bil je velik matematik in je dokazal, da z3 odprto verigo potrebuje prav tolik*1 vezi, kolikor je njenih delov. Pri sedmih delih mora odpreti torej tudi sedem obročkov, pa bi bila ovratnica, spet cela. Modri mož je imel prav-vendar... Ovčar Ali je kljub temu rešiJ uganko Ničesar ni dokazoval in vendar j* uspel. Tedaj je kraljična vzela' ovratnico, jo dala ovčarju okrog vratu ih postal je njen mož in vladal 42 deželam njenega kraljestva. Ali morete tudi vi, kar je mogel ovčar? Pravijo, da je genialnost pridnost; vendar pridnost še ni genialnost. Vendar vsa pridnost prav nič ne pomaga, če nimate v sebi iskre genija, če nismo prižgali ogenj, ga lahko še tako pridno pihamo, pa ne bomo dobili P1*3" mena. če imate v sebi iskro, ki je P0" trebna za rešitev te uganke, potem boste tudi pri njeni rešitvi občutili isto> kar občuti genij. Rešitev pride ko blisk Rešitev uganke pride, kakor razsvet-Ijenje. Včasih takoj, včasih šele P° dolgem premišljevanju. Vendar bo Prl' šla vsakomur, ki ne bo popustil. šitev je lahka, kakor vse kar je genialno, brez trikov! Prav gotovo je boste našli! Rešitev Prosimo bralce, da si prihranijo rešitev za zadnje in je ne preberejo prej, dokler niso uganke rešili. Pri rešitvi uganke boste namreč tudi vi i®°" tako krasen občutek zadoščenja, kako« sta ga doživela Newton in Rutherford ali drugi veliki geniji, ko so izumi11 kaj velikega. Enega izmed sedmih pretrganih delov ovratnice vzamemo proč in odpremo vseh šest obročkov v njem. Djg bimo šest obročkov, s katerimi la^v zvežemo fiest ostalih delov ovra ce. Tako enostavno je vse, kar je nijalno... toda šele potem, ko je r®* šenol Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! njo nedelje pred prvenstvom in pokalom hočejo zasesti z močnejšimi prijateljskimi tekmami. Športne rubrike nedeljskih listov so polne rezultatov s teh prijateljskih tekem. V Švici nadaljujejo seveda svoje prvenstvo. Zasledili smo samo rezultat Loustanne-Lugano 1-3, dočim so nekatere tekme, zdi se, odložili. Nemški nogomet ima sedaj na sporedu tekmovanje za Tscha,minerjev pokal. Dospeli so do četrt-finala. Rezultati so bili: Holstein-Jena 2-1, Kamp-Dresdener 1-4, Admira-Kickers 5-0, Schalke 04-Vienna 4-1. 0. C. „REALITETA“ zavod za kupoprodajo nepremičnin le samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 GOSPODIČNA, vajena vseh pisarniških del, poslovanja z oblastnimi uradi, strojepiska, dobra računarica, nekaj italijanščine, nemščine, želi premeniti službo smo v prvovrstno podjetje. Cenj. ponudbe na ogL odd. pod »Zanesljiva 32«. CVETLIČNI MED In la medico dobite naj ceneje * Medarnl. Ljubljana. Židovilta uL 8. DAMSKA KROJACICA, Gregorčičeva 12/11 izdeluje vso damsko garderobo prvovrstno in po zmerni ceni. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAH LJUBLJANA, seda) SIrllarleva ul. 6 pri trančiSkanskera mostu Vsatonrsina oCaia, oaljnogiedi, toplomeri, barometri, tiiorometri, itd. Velika utira ur, rlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika: Ceniki brezplačno