• -\~- , — 102 — ' Pravi prijatelj. (PoTest.) .1. Mirko i Janko sta se pri vaskem učitelji ykupej učila pervim naukom. Mirko je bil tergovčev sin a Jauko ratarjev. Ljubila sta se i radost jima je' sijala raz obraz, kadar sta bila vkupej, a solzica je ob ločitvi obema igrala v nedolžnih očeh. Uže so do malega minevala učflniška leta, ko prinese krojač Mirku lepo obla&lo. Janko se čudi krasnej odeji svojega prijatelja, nikakor mn je ne zavidaje. A Mirko je bil ves drugačen. Pred ogledalom stoje veduo priinerja svojo lepoto, ne misleč o šolskih stvareh. Prijela se ga je veličavost i pre-zirati je začel druge ljudf, tudi svojega prijatelja Jauka. To ubozega Janka zel6 užali. Skdraj poteui pride lepa kočija po Mirka, da ga odveze dom6v. Ponosao vsede v kočijo ter visok poda Janku svojo roko. Se solznima očima gleda Janko za vozom, v katerem je prevzetnik odhajal, ker je čutil, kako ga Mirko neizrečeno prezira. čudil se bodeš, mladi čitatelj, od kod je ta nagla izprememba. Mirkov oča si je na mnogoverstne načine pridobil obilo bogastva. Kupil je lepo graščino i tudi plemeaitaštvo. Y takih razmerah je poslal po svojega siaa. Janko je še vedno ostal Mirku zvest in mu z listom čestital tako srečo, a plemenitaš mu niti odgovoril nij. Izza tega je Janko izbolel. Graščak je svojega slnu hotel izverstno odgojiti in poslati v višje učilnice; a žena mu nij dala, da bi se nje sin mučil z latinščino. Hoteli so, da bi se učil zgodo-vini, a brezumna mati se je upirala tudi temu, rek66: ^po kaj li? Dovolj, 6e bode znal vsakdanje dogodke v mestu." ,,nNekoliko računstva bi mu ne bilo na kvaro,"" veli oča. A slepa mati odgovori: ,,čemu li mu bode potem ra-čunski pisar, ako bi oa sam računil?" Tako je ostal Mirko brez vedi, ne imejoč druzega posla, nego li sebe lepotičiti. Zatorej nij bilo čudo, ako so se v takih razmerah godile različne nerednosti, anti pregovor uči, da lenoba je mati Tse pregrehe. Mnogo je Mirko novcev potrošil na ličkake veselice, katere so v njega serci budile potem samo kes i serd. A premehka roditelja mu . nijsta hotela kratiti nobednih razuzdanostij, bodi si od straha, da bi pri ljudeh ne izgubila česti i veljave, bodi si, ker je Mirkova neposlušnost verha dokipela • ino M zatorej vse prepovedi uže bile zaman. Nekaka mlada vdova se je hotela graščaku pridobrikati i tako dobiti Mirka za moža. Eoditelja tega nijsta branila, vesela bivša sorodstva s toli imenitao ob^iteljo. Uže se je bližal poročni dan. Baš je Mirko nevesti čestital, kar se naglo duri odpr6, i sluga zasopljen stopi v sobo. Mirko ga prestrašen vpraša, kaj si je? Sluga mu ob kratkem pove, kako biriei izpražnjavajo hižo njega očeta in upniki jemlj6 imovino, ter da tudi o ječi govore, ino svoj govor okonča s temi besedami: ,,meni se je treba podvizati, da še ujamem svojo placo," ter odhitf. ^Veudar bi bilo dobro iti pogledat, o čein ta beddk bobota," reče Mirko i tako se poslovi. SkOraj dom6v prišedši zve, da je oča uže zapert, - 103 - i da so jim vzeli vso imovino. V sobi najde mater brez nobedne pomoči, brez nobedne tolažbe. ,,"Ne bodite breznpna!" Mirko ogovori bedno mater, — nne-vesta me neizrečeno ijubL Nje dobrodejnost je velika; izvestno Vam pomore, kolikor se dl Grem p6-njo." V Mirko, prišedši k nevesti, zel6 se začudi, ko ga ona tako sprejme: ntato li, gospod Mirko? Ali ste vi? Kaj li tukaj hočete ? Ali je prav, svojo mater tako ostavljati v bedi ? Tak6j se k njej povernite! Recite, da je še nijsem pozabila, i da baš potrebujem hižne ter da bi mi ona bila nad vse po g6di," Po teh besedah je Mirko stal, kakor okamenel. Ves jezen iz njene sobe od-hiti k mladim tovarišem, kateri so mu prej izverstno pomagali trošiti imovino ter so se mu zdeli najboljši prijatelji. Ti so ga osorno prijeli te.r mu le na videz obetali pomoči. Skoraj so ga do konca pozabOi, ni poznati ga ne hoteč. V takih zadregah je bil mladi plemenitaš. Brez nikder uičesar inu je bilo hraniti sebe i roditelja. . , ,;.,,,. ^ „• u; [^ ,,¦-- ;r, i •¦'¦¦¦ III. ' -¦ :-' ;! Leto dnij po tej nesreči Mirka nahajamo s čelom upertega na drevo tik ceste, kakor bi od pijanosti dremal. Lica je bil bledega, npadlega, i globoka otožnost se mu je videla na obrazu. Iz te brezupne oterplosti ga vzdrami voz, naložen z mnogoverstnim blagom. Za ujira je Sla kočija, ki je v ujej sedel človek z mlado ženo. Voz je polagoma tekel in tako sta potnika iz kočije opazila Mirka. ,,Bog me!" vsklikne mož, ,,nij li to Mirko?" Zdajci skoči z voza i objame Mirka, predno ga je ta upoznal. Nihče drug nij bil, nego sam Janko, in zdaj se Mirku uder6 po lici solze, gorko znainenje brid-kega kesanja i sramote. Mirko nij mogel besedice izpregovoriti. rNezvest si mi bil," reče Janko, ,,a bodi si, kakorkoli, vedno te hočem Ijubiti." Mirko osupel jame pripovedovati svojo nesrečo. ,,Prestani zdaj", — Janko prekine besedo, — ,,to okončaš v kerčmi, kderbodemo skupaj obedovali." Vsi trije otid6 peš i za njimi blago na vozu. nnAli je to vse tvoje?"" po-vpraSa Mirko. ,,Da, moje in. božje," odgovori Janko, nbaš idein iz mesta, kder sem se oženil s hčerjo bogatega tergovca. Jaz sein načelnik velike to-varne. Mnogo delamo i Bog nas blagoslavlja. Radi pomoremo prijatelju. A ti uže ue bodi plemenitaš! Verjemi, da pravo prijateljstvo je nad srebro i zlato. Z men6j pojdeš ter naučiin te jaz svojemu poslu, ki nij pretežek. V pomočnika mi bodeš i verlo dobro se hooerao vladati." Mirko je bil ves nekako sam iz se^ie, bilo ga je žalost i veselje, ter mislil je: ^ostavili so me vsi moji prijatelji, ki se imenujejo ,,olikaue," a ta, katerega sem preziral jaz neumne/i, ta mi zdaj hoče pomagati! Kak nauk mojej nepremišljenosti!" Janko opazi, da Mirka tudi skerbita roditelja, in reče: ^za svojo mater se ne b6j, i očeta bodem jaz izkušal ječe oprostiti." Mej pogovorom se približajo kerčrai, v katero stopijo vsi trije. Zdravfjce so se verstile pri kosihi, i vsem se je svetila. radost na obrazu, ker denašnji dogodek je serca vseh presunO. ¦ .<. , # •¦¦¦-¦ ... . * * ' ¦ 7 * — 104 — Povest se bliža h koneu; samo važnejše stvari še povemo. Janko je ječe oprostil Mirkovega očeta, in. potem so se vsi preselili k njemu. Mirko je vzel Jankovo sestro za ženo ter liila sta srečna. Često so se opominjali tega dogodka, i bilo jim je očfto, da človeška sreča nij v razuzdanosti i praznej veličavosti, nego v trudoljubfvosti, zmeniosti i poštenosti. „, .. ,. \ ^•.-.-• ¦ -.: • .' ' Danijel Majaron.