f..........................................................;
Dopisi.
Mestni sosvet V Ptuju se je potrudil oskrbeti za mesto cena živila. Zaprosil je vlado v Ljubljani za brezobrestno posojilo 2 miljo-na kron. Prejel je žal resnični odgovor, da ljubljanska vlada želi sama oskrbeti celo Slovenijo s cenejšimi živili, a ne more, ker nima gotovine za nakup. Na to je stopil mestni sosvet v stik s ptujskimi peki, da bi le ti nabavili moke, ozir. žita v večjih množinah in s trgovci, prodajajočimi živila, da bi si nabavili takoj v velikih množinah živil. 8 tem bi se bilo prišlo v okom na našem do-mač«m trgu, vednemu naraščanju cen. Žal je dobil sosvet od prizadetih odgovor, da — ni gotovine. Pomanjkanja živil se baje sicer v Jugoslaviji ni bati, vendar vsled pomanjkanja denarja moremo le „kt'retati" od dne do dne in moramo kupovati dan za dnem dražje. Srbski radikalci in slovenski klerikalci nam hočejo pa še vzeti 'A naše gotovine. Kako jih naj imenujemo ? f 1!
Veliko   zanimanje je   zavladalo  po našem in ormoškem okraju za shod, ki se vrši   dne 28. marca ob pol 10.   nri   dopoldne   v  Društvenem domu. Ta ali oni izmed prijavljenih govornikov utegne med tem časom že zopet I postati minister, oz. član dež. vlade. Poročal nam bo   torej kot   soodgovoren   Član   vlade. Tem važnejša bodo poročila na shodu.   Mrt- j vilo vlada pri nas za javna  vprašanja.    Poroča   se   nam   pa z raznih strani, da v tem slučaju ožive imena govornikov, dr. Kramer, dr.   Žerjav,   dr.   Kukovec,   franč.   pater   dr. Grgič in drugih tudi zaspauke   in   zaspance in bodo posetili shod  vsi   sloji.    Tzvanredno zanimanje vlada na kmetih. Bodo li meščani zaostali ?    Nas je tu toliko,   vedno zabavlja- ' mo in kritikujemo.   Izvirna poročila govorni- \ kov nam utegnejo  marsikako   vprašanje   po- j kazati v doslej neznani  luči.   Vsi   na   shod! ! Naše somišljenike,   katerim smo doposlali le- I pako za shod, prosimo, da taiste nabijejo na primernih vidnih mestih.
Zahvala. Splošna org.   voj.   invalidov   in sirot za Slovensko ozem. poverjeništvo v Ptuju se najiskrenejše zahvaljuje g.  Losinšeku, pekarnarju   v Ptuju za podarjenih 100 kron j v prid vojnih inv. vdov in sirot.      Odbor.
Napisi. — Draginja. Napisi v mestu Ptuju nam kažejo, kje so še nemški in nemčurski trgovci. Tako najdemo Sellinschegg pravilno Selinšek, Slawitsch —• Slavič, Hoinig — Hojnik, Pirich — Pirih, Losinšek — Lozinšek itd. Zakaj se dovoljujejo taki napisi? Pa, — kar je, to je! Pravim pa: Slovenec! Ako prideš do ene teh trgovin, naj ti doni z grmečim glasom po ušesih naše staro geslo : „Svoji k svojim !" Spomnino se vsaj pri tej priliki muk in bolečin, telesnih in duševnih tiste velike množine zavednih Slovencev in Slovenk, ki so jih Nemci internirali, tepli, pljuvali po njih ter jih nazivali „Serbische Hunde" in noge nas bojo ponesle mimo take trgovine, šli bomo k slovenskemu trgovcu, pa ne n. pr. k Slaviču na Breg, ki ima sicer pravilen napis, a je v srcu 5e vedno stari „Slawitsch." Eden izmed ptujskih trgovcev, ima celo hrvaški napis, čemu to ? Samo ob sebi umevno! Slovenskega napisa ni hotel, nemškega si ni upal napraviti; torej hrvaškega. S tem se izogne obema. No, ker smo ravno pri trgovcih, pa se nehote vprašamo, čemu je draginja od dne do dne večja. Zakaj primanjkuje živil ? Lahek odgovor. Ko bi se toliko ne izvažalo v Nem. Avstrijo in bi so natančneje preiskovali železniški vozovi, ki gredo tja, se pregledala razna skladišča, bi se ohranile in našle velikanske množine živil in blaga Jugoslaviji.
Zopet slovenski napisi v Ptuju. Sladšcičarna' je spakedranka, da bi si človek zlomil jezik. Pravilno je sladek, sladčica, sladčičarna ali slast, slaščica, slaščičarna. Hrvati pravijo slastičarna. — „Za prodati" ni slovensko. Pravilno je „na prodaj."
Drzen poskus vloma. Preteklo nedeljo v mraku je prijadral iz Maribora na Ptuj mlad mesarski pomočnik.  Napil se je korajže, na-
to pa je Sel na delo. Splezal je po drogu skozi okence davčnega urada. Toda vjel se je ptiček v kletki. Ta kletka ima 4 male kamrice, vsaka kamrica sedež, na njem napis: Ohne Wasserspiilung — geruchlos, spomin na preminulo Avstrijo, ki bi ga davčni urad tudi lahko sčasoma odstranil. Seveda to ni bil cilj mlademu junaku; za to ni nosil seboj sekirice in tudi ne nabitega samokresa. Toda oko postave, ki ne spi nikoli, je prodrlo tudi v te temne prostore ; nič ni pomagalo mlademu junaku, da se je povspel tako visoko; tudi samokres, ki se seveda ravno v kritičnem momentu ni hotel sprožiti, ga ni Ščitil; neusmiljena roka ga je zgrabila in izročila pravici v žehto. Kaj bi bil neki rekel fant, če bi se mu bilo posrečilo priti do zaželjenih tisočakov, ki bi se mu drugega dne pri zamenjavi zaplenili kot falzi-fikati!
Ptujski tihotapci. V svoji zadnji številki smo poročali, da se je zaplenilo ob priliki izselitve C. Saischegga v Gradec na Mariborskem kolodvoru tudi par celih kišt tobaka, cigaret in cigar, kar je hotela iztihota-piti tukajžnja trafikantinja gospa Govedič. Kakor se nam sedaj naznanja, baje to ni resnica. Zaplenjeni tobak in cigare baje niso bile last gospe Govedič. Finančna oblast nam tudi potrjuje, da do sedaj v trafiki gospe Govedič ni opazila nikake nerodnosti. Cela zadeva se pa seveda preiskuje in ko se dožene, kdo je hotel poslati smodke in tobak v NemSko-Avstrijo, bomo to poročali. Nikomur nočemo delati krivice. Vsikdar pa hočemo pripomoči, da so tihotapce zasleduje in kot take tudi javno ožigosa.
Zlat uhan v obliki obroča okoli 2 cm premera se je izgubil na poti od gledališča po SlomSekovi ulici, Srbski trg do konca Ljutomerske ceste. Najditelj naj ga proti nagradi odda v upravi lista.
Kolo Ukradeno. Kolo ,Regent' št. 131209 je bilo dne 17. t. m. v Ptuju na Slovensicem trgu ukradeno. Storilec je znan. Ako se kolo do 21. t. m. v upravi „Ptujskega lista" ne vrne, nastopi se proti storilcu kazenska ovadba.
Porota. Dne 9. marca je stal pred mariborsko poroto   Mihael   Doki   iz Gornje Radgone, že   večkrat predkaznovan, zavoljo tatvine. Sodišče mu je prisodilo 5 let težke ječe. Dne   11.   t.   m.  je   bil obsojen Sisej Vid iz Št.   Vida   na   Koroškem zavoljo goljufiije in tihotapstva na 2 leti težke ječe. Zgoraj omenjeni  je  bil   že   12  krat predkaznovan.   Tihotapci    pozor.   —   Dne 12.   sta   stali   pred poroto Marija Kurbiš od Sv. Marjete na Dr. polju in Marija Braček iz Pobreža pri Mariboru,   toženi   zavoljo  tatvine j v znesku 8000 K, ki sta jo ukradli Fr. Majhenu v Pobrežu pri   Mariboru. Obtoženki priznavata tatvino. M. Kurbiš jo bila obsojena   na   18   mesecev težke ječe. M. Braček, komaj  14 letno dekle je   bila   oproščena.   Denar  je   dobil Majhen skoraj  ves nazaj, ko ga je zasačil v neki gostilni. — Dne 12. t. m. je stal pred porotnim sodiščem  Lovrenc Vučina v Vodulu župnije Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Obtožen je, da je dne 10.   oktobra 1919 zažgal   svojo   hišo, ki je   popolnoma zgorela. Obtoženec ne priznava dejanja,   a vkljub temu mu je sodišče odmerilo   kazen.   Šest   let   bode premišljeval o svojem zločinu. Da je prišlo do tega dejanja, so krive tudi družinske razmere. — Dne 13. marca sta se zagovarjala pred poroto Stehar Evgen v   Ojstrem pri Gorici in Štrukelj Matevž, doma nekje pri Kamniku   zavoljo ropa in   tatvine.   Ukradla   sta   2 konja in pri tej priliki sta  vdrla   v hišo ter hotela ubiti gospodarja s sekiro. Ta dva bosta imela do smrti premišljevati   zločin. — Dne 15. sušca se je zagovarjal Janez Topolovec v Velikem Okiču. Ukradel je konja ter ga utihotapil na Nemško. 3 leta bode moral odslužiti za to dejanje. — Dne 13. t. m.   se  je   vršila  razprava   proti Francu   Samerju, ker je ukradel pri Sv. Miklavžu na Dr. polju konja. Posestnik je konja dobil nazaj.  A sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke  ječe. — Dne   13. t. m. se je zagovarjal  Alois   Simonič  iz   Bukovcev  pri Ptuju. Bil je brez dela in ni imel nič denarja.
Na lahek nacin bi bil rad prisel do njega. Ukradel je kobilo. A dobili so ga, ne da bi jo mogei utihotapiti v NeinSko Avstrijo. Sedaj pa je dobil namesto denarja 18 mesecev tezke jece.
PoviSajte zavarovalnino proti ognju! V zad-njem 5asu je bilo v okraju ve6 nesrecnih po-fcarov. Pogorelci so bili zavarovani za smesno nizke zneske po par sto kron. S temi zneski bi se zdaj komaj postavila pasja utioa, ne pa hisa ali gospodarsko poslopje. Zato opozar-jamo hisne posestnike, da povisajo zavarovalnino primerno danasnjiin cenatn.
TobaSna glavna trafika v Mariboru, Alek-sandrova cesta 77 je do 7. aprila 1920 potom javnega natecaja razpisana. Enoletni dobicek je znaSal 8.771 K 5G v. Poloziti ee mora, predno   se   ponudba izrofii, 800 K jamScine.
Tobacna glavna trafika v Mariboru, Marijna ui. 12 je do 7. aprila 1920 potom javnega natefcaja razpisana. Enoletni kosmati dobiCek je zna&ai 7418 K 5 v. Poloziti se mora, predno se ponudba izroci, 700 K jamscine.
Veter je Odnesel v soboto, dne 6. marca t. I. iz popoldanskega vlaka, ki vozi iz Ptuja v Maribor rnjav, zameten klobuk v blizini Stx-azgonjc. Klobuk naj se izroci upravniStvu „Ptujskega lista" proti nagradi 50 kron.
Gozdni po2ar pri Strni§Su. Due 6. t. m. je povzrocil zelezniski stroj blizu postaje Sv. Lovrenc na Drav. polju v borovem gozdu pozar. Zgorela ata priblizno 2 orala gozda. Posestnika tega gozda Jakob Matzun v Ptuju in Jakob Pletersek iz Mihovca imata okrog 13000 K Skode.
Gozdni poiar med Ormozem in Pu§enci. Dne 6. t. opoldne je izbruhnil v gozdu grajsfiaka Guido pi. Georgevic-a med Ormozem in Pu-senei, na do sedaj nejasen nacin ogenj. Zgorela sta okrog 2 orala gozda. Skoda znasa 6 do G tisoc kron.
Polar na JanSkem vrhu. Dne 2. t. m. zju-traj   je   nastal   v koruznici koearja Matevza
Jeza v JanSkem vrhu ogenj. Zgorela je hisa, gospodarsko poslopje, poljski pridelki, oprava in obleka. Skoda se ceni na 7000 K. Zava-rovano pa je bilo poslopje za 1600 kron. Domneva se, da so ogenj povzrodili otroci navedenega posestnika.