317. številka. Trst, v torek 15. novembra 1904. Tečaj XXIX. Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Pceanicne številke ?e prodajajo po 3 novć. (6 gtotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru, Celovcu, Idriji, Št Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Orlase in naroebe sprejema uprava lista „Edinost", nliea Giorrio (ialatti is. — l"radne ure so od 2. pop. do 8. zveeer. — One oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. dinost Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, mesece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Xefrankorana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. (Jiorgio Galatti IS. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. Poštno-liranilnični račun st. 841.C5-. (Brzojavne vesti.) / Poročilo generala Saharova. PETROGRAD 14. (Uradno.) B zojavka generali Saharova od dacej f e glasi : Dani «ija noč je m na'a mirno. G.-neral Linevič jb dospel k prvi mandžu ski armtd ter ja prevzel poveljništvo. Nakup novih vojnih ladij. PETROGRAD 14. Govori ee, da je Ru-ija kup.la cd neke prijateljske države več vojnih ladij Ta 70 milijonov rubljev. Te ladije se medpotoma pridružjo baltiški eakadri. Preklicana vest CARIGRAD 14. Toliko Argležka ko-1 kor Rin ja prefclicujtti noveja poročila angle-žk h listov, č.š, da se Rasija trudi d> b t-od turske vhde dovoljenje, da bi del ruske č n morske ektdre pasiral Bospor in Dar-denele. VT refcoliko dnth bosta skcz' t ž ni plula zidnja dva rus\a p3?nika h prem gom in vedo, namenjena zi haltiško eskairo. Car Nikolaj. PETROGRAD 14. Car Nikolaj se je zoptt vrn.l BEmVaj. Sibirska železnica PETROGRAD 14. Konferenc*, ki je b la dne 13. to. m. otvorjena v Bvrho, da se posvetuie o vprašanju gbda polaganja dru gega tira na sibiiBki žtlezoiei je to vprešanje resila v pozitivnem emi»lu. Posebna komiBja, obstoječa iz za»t pnikov vojnega in tiaacčnega miniaterstva ter državne kontrole bo do'oč la, na katerih progah je potreben drugi tir. Za pripravljajoča dela je poe-tavljenih v državni proračun za leto 1905 deset milijonov rubljev. Car je dae 21. m. m. la sklepe od »bril. Brzojavne vesti. Avdfjence. BUDIMPEŠTA 11. Na sploln h avdi jni« povdarja, da so se na včerajšnjih o>jih volitvah v perla-ment sooij iliati, radikale! in republikanci zopet zvezali ter vzajemno glasovali za kandidate, ki pripadajo te} koalicij'. RIM 14. V M lanu so bili izrolje&i konstitucijcnileo Albss ni, radikalec Mirra in ecc jalist Cabria', v Rimu min:6terijalec Saitini oroti socijalistu Ferriju, v Turinu ministeri jaUc Pan e proti dosedanjemu socijalitt čaemu poslaocu N» triju, v Sampierdarena ministeri-jalec Bo&teri proti dosedanjemu rocijalistič-nemu poslancu Chiesa, v Genovi ministerija-lec Gusstavino proti eosijal s u Cniesa. V Florenci so zaaegali trije konstitucijonelni kandidatje proti socialističnim kandidatom, med katerimi se nahaja tudi do-edanji socialistični poslanec Pe.-cetti. RIM 14. Dj polunoči je bil znan isid 73 ožjih izjoiitev. Od izvoljencev je 45 m -nistenjaln h kat diditov. Zmaga vlade je vsled ožj.li volitev ie mnogo veča, kakor po prvi volitvi. V vecih mestih, kakor v Turinu M lanu, Genovi, Benetkah, FiOrenci, Parmi S eni in Vidmu so propadli kand.datje skrajne levica, izlasti s:cijalist:. V Bereamu je b;l izvoljen ustaveverni klerikalec (\me rGni proti radikalen Engelu. RIM 14. 0i§n ki p.šejo o veliki zmagi konstitucijonelnih etr.n^ Da ožj.li volitvah. »Popolo Rimano« pravi:Ako je bil že izid 'prve volitve |>;raz eketremn h strank, tedaj so postale včerajšnje (žje vol tve za iste naravnost katastre fj. »Messagerc« meni, d i pomeoja včerajšnji dan za ekstremne stranke mnog) veči porat nego d^n 6 novembra. »Fracatasc povd rja, da je poraz sccije-listov popolen ter brez primere. Proti lažojivim vestem. RIM 14. L st »Tii^una« toži, da se iz Rima odpošiljajo v London lažojive in fantastične veeti o i u-ko-japt nski vojni. Ksrdinai Mocenni. RIM 14. D^cea je umrl tukaj kardinal Mocenni. (Krrdinal Mario Mccenni je bil njen dae 22. januvarja 1823. v Monttfii-econe bi z» Rima, v kenzst riju z dae 16. jacuvsrja 189.'J. ga je pep.ž Lav XIII. imenoval kardinalom. V zadnji Čas je bil kardi-nal-šk f v Sabini.) »sreča na železnici. LANDSHUT 14. Predpoludne sta trčila La tukujsn em kolodvoru lovorni \lak, deš i iz R zia in eca lokomi.tiva. Skoraj vsth IG vugouo7 je skeč lo s tira. IŠest vagonov je b lo iszbitib, loki motiva je padla PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodorinpki roman Avgnata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel m. C —t. V. Vri so pe poklonili j red sorinijo n rekli: Hvaljen B g! Vsi eo se razvr.tili pred i grajo v kolo okolo kovala :n čarovnice. — 11 d a j je zfcčtl zuptt sodnik M k in : — Vi, ljudje božj, ki s e pr sli za priče pred to nano sodn jo, stojte na miru, dikltr ne pride vrsta La vf-aeega, in kakoršso bo vprašanje, takov bodi odgovor, po dus , č st, in veakdo vedi, kdor krivo prisega, d* mu glava pade pol sodbo p» pravu grifikem in nivadi kruljeVina nase Slavonije. Za t^m ne je obrnil stdnk do Stare Drage in rćkel: — Draga GonČinka ! Tožil se je Pero Prislin, da ai o njem slabo govorila po meetu, o njem lagala in mu črnila pošteno ime. — Pero Uže ! se je Gončinka jesno zaletela toiniku v besedo. — Mirna bedi ! jo je posvaril M klin, nitem se pri kraju. Pero ee je U ž 1 tudi, da si d uge podkup jala, da bi mu škodovali in mu osramotili ime. — Pero laže, laie ! je zahiegeila s*.ara, pentča se in dv gajoča glavo. — M rna bod; ! je zagromel sodnik. Kl»r te je tako ob^o ž 1 loŽ8\ P.> tem brodovju zsdibi Kur.)p?tkin — kakor jo že b lo enkrat omtn^DO v (mm piprejšnjh člankov — še več d podporo za svojo nadaljno t fenz.vo do uničilne^a udarca, ki ga zida Japoncem. (Ni res tort j, di so Japonci zaustavili Kuropat k:novo < fenzi o. G vjričerja o »pDnesrefe jju ruske cf^zivec^ b katerim bo d loma celo tuli ugledni listi hoteli dati izraza svoji mržnji, kaže le: ali na nedostatnost orijentacije, sli na zlobo, eli na reumnest. Op. ured.) N.č ne sili Kuropntkina, da b hot 1 predčasno zBdtti reScni udarec, ksr bi ga etalo sedaj velikih žrtev. Kur,i>patkin je vendar rekel že v pr\em saletku: »Skušal bom, daLozmfga Rusov čim mi nje krvava !c Tako ei tolmačimo tudi kakor resume vseh gornjih okolaoet, zakaj je Kuropstkin proti 20. m. m. naenkrat zaustavil svojo ofenzivo v vel kem Emslu, fe- Pavisa, eodn ja ne veruje, ker si že b.l enkrat pod p-avdo in kaznijo. Kaj pa veš ti Milogle 1, o Gjnč nki :n pr ti Peru ? Govori ! Kiojačič je sukal v veliki cadrrgi svojo kapo, namežikuje iz pod očesa na PaviŠJ, ki je stal kakor lesen eteber. — Savna s.:dnja ! je izje c jal naposled, rroii so rekli, Daj grem pričat za Drago, ki mi je F03cda, p* sem priš;l pričat, ker nisem videl na svoje oči ii nisem čul na svoje uho, da b b!;a v čem kriva. Ali kovaču, Prri, čast! ča6t! Ne dal Bjg, di bi jaz le ža!-beeedo govoril o njem.- — Tudi jaz ne ! je zabrbljal Hudidan, mthaje s pestjo, tudi jaz ne, prav govori Milogled. Kakega opravila imam jaz s Perom, slavna sodnija ? Jaz veiem metle, Pero kuje podkovif nisva si eden drugemu ne na poti, ne na škodi). — Pak o čem nudiš svoje prepričanje ? je vprašal sodnik. — Eh, se je nasmehnil metlar, pordeči v si d j vrh glave, prišel je k meni Pa viša, mi je rekel hoUem li zasluž ti banovico ? Ti moj B g, zakaj ne bi v teh slabih časih ? Rekel mi je, naj grem pričat za GonSinko, ki da je nt dolžna. In jaz sem si mislil, če je ne* kriva, pa pojdem pričat in tako sem dodel s tudi je Ecvražnika vrgel nazij čez reko ŠaLo, V gornjem srn slu si tudi Kuropatkii — nasprotno japonski strategiji — ne predstavljaj osvobojenj-i Port Arturja kakor glavni cilj ofenz'vi svoje vojeke. Glavni cilj njegovi c fenzivi moro biti le ta: ucičenjc vojske Ovame. Posestvo Port Arturja ia trdnjava sarra je le posrečeno fctrategično \ oooožno sre^etvo v strategiji Kuropatkina, v ta Damtn : da končno uniči vso japonsko vojno s'lo. Iz dos danjega razmotrivanja o Port Arturju kakor o postranskem pozorišSu vojne (govorjeno v lu5i raskegi genfralnejra štiba) je rszvidno, da trdnjava ni še na kraju svoje odporne sile ampak je — z czirom na intaktne ž've (kakih 20 000 mož) in tehnične sile (vsi glavni f r.i so š j intakttr) — 83 le v fredini svoje odporae sile. Z ozi-rom na pre lv djeno dolgotrajno spopolnjevanje io razvrščen e armade v Mandžuriji je ru?ka vojna uprava svojedobno — pred ii med pripravami za vojno — kompletno oborožila i a preskrbela P» rt Artur za najmaoje eno leto. Z ozrem na vs9 t", kar se je zgodilo in dovršilo do sedaj v Mandžuriji in neposredni bi zini Port Arturja, menda ne bo zgrešeno, ako so držimo mnenja, da se bo Port Aitur \zlic vs?m japonskim npporom držal nejmenje t r i mesece, torej dotlej, bo začni sode'ovati baltsko t>rodo^j^. (G'ej »Edinost« rd 31. oktobra. O;, ured.) Da bo ruska p?sadka vrš !a to nalogo ( hranitev Port Arturja) do zadnjega meža, to je zagotovil kSie-elj v svoji prokhmaciji v Polt Arturju zače-.koir, po nap vedbi vojne. (Kakor znano, 15. februvarja. Oj>. ured. >E iioo3ti<.) In mi moramo verjeti v ob juho gene.a'a, ki je bil izbran cd vodstva ruske vojske, da v taj vojni igra tćli vsžao s'rateg eao ulego. S eer pa imacco dovolj izgledov v prejšnji ru^ki zgod j vi ni (S.vestopol itd.), kak) znajo Rusi umirati za čaet svo;ega orež a in za skupni pol žaj vojske. Zi'.o si moiamo že na podlagi h 'štor čnih podatko", in brez ozira na dosedanje haroične dogodke ckoo Port Arturja, domnevati, da pojde ruska posadka d) skrajnega v obrambi ta važne a.rjteg ene oporne tečke ratvrščenju ruske armade. (Kako nezratna in em:šaa 3") torej » iejetva< ki bi jih hoteli konstatirati japom fiUki isti, da je namreč Kuropatkia žu upr zml več ponesrečenih poskusov za oivobojenje Port Ar-turjr, kakor n. pr. \Vafsnkov, Jent? j itd ! ! Op. ured) Moremo torej kakor n čeve puščati na strani vse. temu smislu nasprotujoče ve&ti o vedenju Steselja, kakor odgovornega voditelje. On je e o i p s o žrtvovan od Kuropatkina. Ako b) potrebno, bo znal Steselj umreti v Port Arturju s zadnjim možem vred za splošno dobro, da . i Pavišem semkaj. — Ali Peri kovaču, čast, čast! — Soli te prči veročostojne prtdaašo sodnijo? se je < brnil Miklin k zaprisc-žetcem. — Niso ! bo odgovorili na to. — A ti Gončinka, je nadaljeval sodnik, pravdaj se sama, ko nimaš ni ene vfrodo-etojne priče. — Kaj da se pravdam? je odvrnila stara jeznim, zamolklim glasom, neprestano gledaje v tla. Nočem se pravdat1, ne t-eoa mi prič. Da sem hotela, bila bi jih kupila. Otmu me mučite na 6tire dni in vlačite pred fodnijo? Jjz n sem nič kriva, pravim vam. G::Čani bo hudi name, vsi do zinjega, jeze ee in hudu-jejo se na me, da si so le dobrega <1 ž veli od mene. To je, zato me muč;!e. — Govori pravo in zdravo in ne umikaj se na desno in levo. Sedaj gre za Per no poštenje, je prigovoril Mik in. — Briga meae kovače/o pošteaje ! Naj si je stavi pod ključ, ali naj si je noBi na trg, kaj to briga mene ! Ako je katera duša govorila po mestu o kovafiu pravico ali krivico, ali mora biti Gončinkia jezik, kriv na tem ? Pus'.ite me, na miru, Čemu ste se cbasili na moje srce kakar pijavke ? ! (Pride še.) povsem zadosti na'og;, dani mu od Kuro-paikica iiz znanih strateg čnih razlogov. Vztrajal bc\ dokler ne bo p^trebn:), da — v kronanje cdpora — razprti v zrak zadnjo rusko utrdba z na&kikajočimi Japanci ( n eventu-valco tudi Rusi) vred. Ako pade Port Ariur, izvrši vsi svojo nalogo v gornjem zmislu, je že ustregel Bvoji strategični dolžnost1. Ako pa bo kljuboval veem japonskim naporom <11 bi ga vzeli pred dohodom baltiškega brodovja, petem bo tem bolje, ker ee vse voji o položenje ru3ke vojske v vztečni Az ji bitstveno spremeni že po vplivanju baltiškega brjdovjs. S tem bo Port Artur razbremenjen cd redanjega blokiranja admirala Togo, kitajske džunke bodo zofet, ustrezae svoji tgovski dolžnosti, dova-žale junaški popadki razne potrebščine :n jo ojačile zepet za uadaljni odpor, dekler se po-lož^nje ruske gavne vojske ne spremt ni tako, da bo mogel Kuro^a'.kin ali Roždestven sky hvaležno podati roko Strselju, da se sti in žojimi čim \ eče število njegove junaške posadke obranio na življenju domovi ni in bodočim nalogam, k r bo pa tudi po godu Ku-ropatk nu, da-si on ne sme poznati občutljivosti in mehkoati si ca, ko gre za to., da ta ali oni del njegove vojske tudi umre, ako s tem reši življenje drugim tieočem in tisočem ruskih vojakov in ee more vojna trajno na daljevati na škodo sovražnika. * * * Jutri pričnemo priobčevati jako zanimiva/ raz motri vanja iz istega [peresa o položaju' ruske glavne vojske ob reki Šaho. Izjava Aleksejeva glede Port Arturja. V ruskih krogih vojne mornarice se govori o izjavah namestnika Aleksejeva, češ, da razne vesti o poicžaju v Port Arturju ne cd govarjajo deju/cm. Nikakor se ni bati, da trdnjava tako hitro pade, ker morajo Japanci premagati prej še velikanske težave. General Steselj se je tako vtrdi?, da bo Japonce sia'o se mnogo žrtev, predno vzamejo trdnjavo. Prevažanje čet na sibirski železnici. Iz Irkutska je prejel ljndonski »D^ilj-Telegraph« nast?pco poročilo: Todi mimo vi z jo neprestano vojaški vlaki čete in konje za topništvo. Na vseh točkah železniške proge se % rsi promet v popolnem redu. Vee deluje z občudovanja vredno natančnostjo. Na v?eb pe sfajth je pripravljena vrela voda, da si vojaki prirejajo čaj. Dvakrat na dan se razielja gorka juha. Glasom izjave nekega vieokega štabnega ča etnika bo druga mandžureki armada stala na bojičču na razpolaganje generala Grippen-berga. Obbajkaleka železa ca bo otvorjena za promet le do dccambr*. Pehcta in topništvo se prevažata Še vedno preko jezera na par-nikih. Konjeništvo rabi pa ša staro cesto. Nemška sodba o generala Ruropatkinu. Berolinski >M dogodkov v Inomostu na bodisi katerikoli narod, ter povdarjamo iznovič, da se ima ojstrina vsega protesta obrniti edino le proti krivcu tek barbaričaib izgredov — vladi. Ona je morala vedeti, da Inomost, po pretežni večini nemško mesto, ne more biti umestno za italijansko univerzo in je vkljub želji vs9ga naroda, da se ima italijanska univerzi v Trstu Bfmeatitf, ostala v svoji pregrešii trdovratno^ti na svojem stališču, dokler je n:so krvavi dogodki j oučili, da je tako počenjanje nesmiselno in da tako barbarstvo, ki se je port d lo njenega e ališča, obsoja in obžaljuje ves ku'tarni svet. Slovenski zavedni proletarijat, ki ne po»na razlike narodov, bo tudi v tem hudem boju, teFno združen z italijanskim proletarijatom, slovesno povzd'gal. glas protett«. Pro5 b krvavo politiko ! Proč z necijo-nalnim sovraitvom ! Ven s splošno volilno pravico! Vsakemu narodu svoje pravice! Naj živi svobodno združenje narodov ! V Trstu, dce 12. nov. 1904. Volilna okr. organizacija jugoslo vantke s; c. dem. stranke. O tej resoluciji piiobčimo jutri ntkdiko pripomb. C, kr. korespondenčni biro. Tožbe od slovanske strani proti tej inštitu- ci i so menda tako stare kakor je star zave d 0 * sam, in tako opravičene, kakor je gotovo, da nam c. kr. kore»pondetčni bij6 dela krivico. Jedi o3 ranofet in pris:ranost tega zavoda sta znana in se kažeta v kričeči luči ob b?daoji ruske-jeponski vojni.To trditev DLOremo pod preti b konkretnim primerom. Fratcija je zavezaica Rusiji. V naravi fetvari je tortj, da velika veČina francezkih listov piše sedaj povoljno in b s mpatijami za Rus j-. Uvaživši nalog), ki jo ima ko-rtspondenčni l i.6 *in ki je v tem, da le referira in iLformiia, ne da bi pisal svoje mnenje, ne da bi torej pisal tendencijo?no komu v ptilog in koiru na škodo — uvaživši to nalogo rečenega zaveda, da bile ž le de^etva ia reenico, pri«,kovati bi smeli po VBej pravici, da bodo c tati :'z francoskih, po ogromni veČini Rusiji prijaznih littovt simpa tični Rusiji. A kaj vidmo? Vidimo, da je velika večina glcsov, ki jih prinaša korespondenčni bito iz fraccozkega novinstva, tsndencijozno obrnjenih proti Rusiji ! To pa dela ta k re spondečni biro tako, da navadno prezira glasove avtoritativnih in uglednih francozkih listov in da se le redko kedaj or/ra na gla sove 1 stov, ki izražajo mnenja odločilnih francozk h krogov, da pa z* to tkorc vsaki dan zajemlje iz onega malega števila frat-cozkih listov, ki so ali neprijazni Rus j , ali pa iz otih, ki ee — podobno našemu »Pic-colut — lovijo za senzacijami, ne mecč ?e za t?, ali pišejo rean;co ali lažejo. Na čelu takim francoskim listom je znani in zloglasai »Matinc. Kar je ta l st že nalagal povodom sedanje vojne Ru3iji na škodo, tvori že ogremno literaturo. Kdor pazljivo Č ta brzo javke našsga korespondenčnega biro, ta se je mogel uveriti, s kako brižnostjo poreča isti ravno o tem, kar poroča »Matin«. Mi ponavljamo, da niti ne želimo, da bi korespondenčni biio poročal eno stransko Rasji v prilog, ker s tem bi se izneveril &voji pravi nalogi. — Z iVo pravico pa prote§tujemo proti t«mu, da ten-dencijozno btlež skoro vedno le protiruske glasove, kakor je žs njegova navada, da tudi svojim poročilom o dogodkih v avstrijskem notranjem politčaem življenju kolikor le možno vs kdar daja protislovanaki kolorit. Sestanek škofov. »Polit. Cjrrespondenz« javlja, da namerava bv. S.olica sklicati dalmatinske in istr ake škc.fe na konf^recco v Rim ali v kako dalmatinsko meeto, to pa v avrho, da Be razbistrijo mnenja in stališča o raznih narodnostnih in cerkven:h vpr/šanjih. V vatikanskih krogih trdijo, da sedanji papež Pij X. ne misli preklicati odredbi gleda staro;loven^ke liturgije. Drobne politične vesti. Latinsko-slovanska zveza. V starem amfiteatru »Sorbonne« v Parizu vršila se bo dne 27. t. m. velika konferenca za manifestacije lat nvko-slovanske misl-. Go vorili bodo razni govorniki. Predsedoval bo konferenci D^chenel. Na Ruskem Poljskem bo v bc-doče na učiteljiščih (in sicer v vseh razredih) oblig&ten poljski jez:k. Portugalska kraljeva dvojica na Angležkem. V soboto s'a portugalski kra\j in kraljica odpotovala na Angležko obiskat angltžki kraljevi dv^r. V spremstvu je tudi portugalski nrnisttr zunanjih stvari. Severna Amerika pomnožuje svojo mornarico. Iz Washingtona poročajo, da namerava tajnik vojne mornarice Morton predltžiti bodočemu koegresu, da isti dovoli eredstva za znatno pomnoženje števila pomorskih čfstnikov in možtva vojne morcaiic?. Za novozgradjene in za one vojne lad je, ki jih nameravajo še zgraditi, je potrebno 2087 častnikov in 26.368 vojakov. Domače vesti. Velik manifestacijski sliod priredi politično društvo »Edinost« prihodnjo nedeljo predpoludne v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«. Tržaški Slovenci naj povzdignejo vnovič energično in odločno svoj glas proti nečuveni krivici, ki se nam godi s toliko-letnim odrekanjem elementarnih sredstev za naobrazbo ! Zahtevajo naj tnovič svojo šolo in povedo naj glasno vsem faktorjem, ki prihajajo v postev, da od te svoje zahteve ne odnehajo, dokler ne bo zadoščeno temu njihovemu elementarnemu pravu. Podrobnejše sporočimo pravočasno. Imenovanja v sodnijskf stroki. C. k-, mdtod.čča v Trstu je imenovalo kancelij-skimi ofijjali : cadpaznika jetnišnice Fr. Josipa M zetiČa tar kanceliste Iv. R-nčjlja v Trstu, Friderika Schofka v Buzetu in Gvida Cernielia v Vodajanu. Antena Valentfča častni dan. V hipu, ko se je v Trstu vrš la nelepa — zmešjjava, nasprotje t;ga, krr imenujemo lepo, dostojanstveno, imponujočo demonstracijo, se je vrš lo v mali \aaici coaednje Istre lepo, iskreno, prisrčno slavje. Piiprost naš, baje nekulturni narol je slavil zaslužnega š ritelja naobrazba med nsrodo*?. R s, lep-) ee je iz vršil ?aatni dan nsduč telja goepeda Valen-tiče. H lo jih je mož zlmnh, ki morda ne soglašajo v vsem, ali vsi eo htrmonično iz rekali čast mežj, ki je osivel na delu za blagor svojega bi iojega in ki odbaja sedaj v zasluženi poko;. O »lavju priobčimo seveda obšim^e porofiilo. O našem > Narod nem domu« prinaša »Agramtr Tsgblait« dal.št članek, pisan z vel-ko sirpitijo in navdušenjem. Članek, c'o'li iz peresa g. Milana Bacda, priobčimo tuli v ntšem Isto. Demonstracije v Kopru. Iz Kopra: Tudi tukaj je bli včeraj demonstracija. Vpmori i so jo ital janski — dijaki. Začali so na g avnem trgu o priliki, ko je prirtdila tukajsaja godba običajni koncert. Vpili so: »Abbasso V Auatria !«, »E?viva Italia !<, »Abbas3o il governo!«, »Evviva li repub-lica !«, »Abbasso Korber !«, »Evviva T uni-versi A italiana a Trieste!« »Abbasjo i lecca-pisttini !< itd. Ponovno so zahtevali, naj g dba igra marzeljezo, česar pa ista ni storila. Potem bo šli z godbo na Čelu pred stanovanje Rizzi-ja ter so tam ponavljali svoje upitje. Ker pa so videli, da se morejo gibati svobodno in breT strahu, da morejo vpiti, kar jim drago, ter da niso nadlegovani od mož s sabljami, šli bo pevaje po vsem Kopru ter bo vpili, da je bilo groza. Aretovan ni bil nikdo. In prav je tako ! Kako bi šli naslednjega dne v — šolo ? ! Odmevi nedeljskih demonstracij. — Prejeli emo: Prošlo nedeljo sem štl na Glavni trg, da vidim, kako prirejajo n?ši r.arodni nasprotniki svoje demonstracije. Povedati moram takoi, da sem pričakoval kaj bolj impozantnega, kaj tolj — resnega ! Okolo vodn aka je bi!o nekaj Btotin s:cijal-nih demokratov, mahajočih z raznimi iude-Čimi znaki. Vodpjak je bil ves »zaseden« po istih Eocijalistih in na vrhu vodnjaka je vitel rudeč trak. Ob magistratu, piel kavarno »Muaicipio«, je bilo zopet nekoliko stotin »liberalcev«, ki so nosili na prjih zelena znamenja, a na palicah bele robce. V ztčetku so socijalisti res lepo peli delavsko himeo in so popolnoma nadkrilili psvanje liberalcev, ki so pevali : »Patrijo v rešetu«, »Mamijezo«, »L?go nazional« itd. Kasneje pa je začtla zmagovati liberalna »banda«, kar je ozlovo-ljilo scc jal ste. Navstalo je potem le tulenje, ker so peli eni in drugi ob enem, a masa :e nepretrgoma aplavdirala. Ne vem pa, da li 6e je to godilo resno ali ironično. Ći m so socijalisti začeli Bvoj zbor, začeli so tudi liberalci s;ojcga in to z očitnim namene m kljubovanja! Opazoval sem obraze in opazi, da se jeze eni na druge, kar je bilo na kvar »slavnosti«. Vse bi pa se bilo dalo potrpeti, da niso začeli liberalci vzdfgovati na rokah neke Žecščine — kar se je (stvar ee je ponavljala večkrat) gabilo vsrm pametnim opazcvalcem, ker je b lo preneeBtetično, da — nemoralno. Ljudstva je bilo, po mojem mrenju, do 10.00O, a najmanje */io navzočih je prišlo z namenom, da opazuje razne fize te »demonstracije«. Opazil sem tudi (to bodi povedano na čast pametnejšim Italijanom), da bo bb teka-teri up rali pevanju »Patrije v reletu«, seveda brez vspeba. Neki tam navzoči Italijan mi je pa rekel, da prepevajo »Patrijo« le zato, ker ne znajo nič bolj pametnega, /agotovljal pa me jp, da masa ne ve, kaj paje ! J n menim, da vodjo dobro vedo, kaj pomenja »Patrija v rešatu« — get »v sem pa, da masa re3 ne ve, kaj poje, ozirome, da se ne zaveda, kako žili drugo narodnost se svoj m kričanjem. D neB sem po zvedoval tu in tam, a menenje vseh je bil^, da nedeljski shod je daleč zaostal za shodom županov pred neko-li co U ti. Nedeljski demonstraciji je nedosta jtlj g avcega : resnosti. Vte je bilo nekako prisiljeno in izsiljeno in to je moment, ki je vzel demonstraciji vej pomen. A to je Um zoačilneje, ker je bil povod demonstiacj vse drugačen, veči, vzvišenej:. Pred leti s i de-monstrovali proti mrvi pravice, ki so jo dobili lastni sodtželani, Bedaj pa naj bi b li protestovali proti krivici, proti nasilj i, proti barbarjt7u ! A kako pritlikava je bila de motstraaija in kako nizkotni so bili demon-strantje v primeri s povodom ! Ravno na tej demonstraciji ja bilo vidno, kako degenerirano je javno življenje v nišjm Tretu, kako vod teljem mas nedostaje nravstvene resnost , a mase m — zrelos.i. Sedaj smo zopet v deli enkrat, kako ta masa ni bila nikdar deležna resne, zdrave javne vzgoje. »Piocol« « sevedn silno kriči o impozantnosti demon&traoije. Mi pa, ki smo na svoje oči gledali redeljne d >-godke, se smejemo temu neznanskemu pretiravanju na v89 grlo. (O predmetu, izlazi i a o Bhodu, bomo seveda še govorili. Op. urel.) Devastiranje. Iz Pcdgrada, 13. nov. se nam pise: C. k. cestni administrac ji v Trstu mira ee pripoznati ne le, da dobro vzdržuje tukajšnjo državno cesto, ttnpak tudi prav marljivo sasaja drevje ob njej in bo b časom lep, dolg drevored od Podgr. da do Trsta. V velikem kontrastu s tem pa je počenjanje nižjih organov, ki na grozan i i nesmiseln način obsekavajo stara drevesa ob ceBti, mesto da bi z drevesnimi škarjami pri- krajŠBvali samo one vejica, ki prenizko vise Marijo B., ki so vse tri na sumu, da so iz- Lucca ter je bilo prekoniziranih vec italijan- nad cesto. vrž le to tatvina. skih in inozemskih škofov. Na to je papež Ziaj je na vrsti lep, na J 50 let stari Dva samomora. Včeraj v jutro ob 7. proglasil imenovanje več škofov, ki so bili irevered od Podgrada proti Račicam. Prva uri 8ta dva barkovljaneka ribiča videla ne- imenovani potom brevija, med temi imeno- trevesa so že takorekoč uničena na cestno kega gjoveka, ko je skočil s pomola v pri- vanje dra. Kohna, naslovnim Škofom Peluzij- stran. Ne treba diugo, nego da lastniki so- stani^u Cedaz v morje. Oba sta naglo s^m, dra. Endric^je škofom v Trentu. sednih cemljiU oklestijo še drugo stran na Bkc6jia v morje za njim ter sta ga tudi po. — enak način in ostanejo nam gola stebla. tegniia Ea kopno> . A' biIo je Ž0 prepozno. Prosimo c. k. cestno administrajo, da oai je bil ža mrtev. Obvestila sta o tem ! takoj prepove tako devastiranje. redarstvenoga nadzornika Ladovca, kateri je' (»0§p. Iran I mek. pleeovodja slovan- prišel kmalu za tem k utopljencu ter mu dal Trgovina. Borzna poročila dne 14. novembra. Tržaška borza. je izdal »Slovanski valček poniral g. A. Gerbec. Napoleoni K 19.06— 19.09—, angležke lire K — —.—, London kratek termin K 239 239.80 K 95.20 —95.40, Italija K 95 20—95.45 i- • . italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija E ti ga je tom- na jme Anton Masutti, doma iz Comj blizu 117.55—117.80, nemški bankovci K____ samomorilčevo J^T** ednotaa renta K 99 90 - 100.15, ogrska kronska renta K 98. - S8.i0, italijanska rent* K sk:h društev v Trstu, člen mednarodne aka- preiskati žepe. Pri tej preiskavi so nsšli pri do demije profesorjev in učiteljev pletu v Parizu, njemn knjižico poštne hranilnice, glasečo se J1??®«* _ci_______i- . . . __ _ 6 ltalnanski Zatem so 50 Vidma v Italiji sronsKa renta y « O »Slovanskem valčkuc je napisal fran- truplo prenesli v mrtvašničo na pokopališču SS/Tlo?/« heditae" akcije' iTs?:!^ JT7V- cozki list »Le Progifc?« št. 53S, ki izhaja v v Birkovljah. državne železnice H 652.— -- 655 — Lombardi K Parizu ter je organ mednarodne akidemije Govori se, da je Masutti zapravil veliko 8r'7čk e K 480~ profesorjev in učiteljev plesa, nastopno kri- svoto — sic®r svoietra _ deraria- ker ea. do —» Bodenkredit l880 K 307— 317.—. B i. A .... . denkredit 1889 K 298.— 308—, TurSke K 131.; llKO • je pa t) sedaj grevalo, da si je radi tega do 133.50 Srbske —.— do —.—. »M. Jean Umek enverra b:ent1 24.hO za marec-junij 25.20 (stilno). — Moka za koči mesec 31.20 za d»c. 31.50 za januvar-ap: it 32.40, za marec-junij 32.85 (stala i). — ltepičn olje za tekoči mesec 44 75, za december 45. — . za januvar - apiil 4t>.25 za maj - avgust 46.—, (stalno.) špirit za tekoči mesec 44.75, za dec. 45.— 19 januvar-april 4^25 za maj-avgust 45.— fmirnog Sladkor surov 88° uao nov 363/^-371/,i (mirno) bel za tekoči mesec 40*/« za dec 40Vt za jan. -april 41— za marec-junij 41l/4 (m'aČno) rafiniran 71—71 V, Vreme: lepo. Listnica uredništva. »Več narodnjakov.« Svoje želje izvolite priobčiti odboru političnega društva »Edinost«. Uredn stvo lista ne more nič st' riti v tem p-gledu. nouvelle valse, une esc<|uifč partitior. Nos f<£ /citati >ns aox deu\ auteurs.« V slovenskem prevodu : »Gospod Ivan Umek bo poslal v kratkem vsem členom en slovanski valček, katerega je on sestavil in kateri bo, kakor so Be izraz li kompetentni učitelji, imel velik vspeh. Ples je lahek, jednostavan, mičen in najboljšega vspeba. Skladatelj gosp A. Gerbec je sestavil za ta plea krasno glasbo. Naše čestitke obema skladateljema. < Gosp. Ivan Umek je ravnokar izdal tudi »Modernega plesalca«, zbirko raznih narodnih in drugih najnovejših, navadnih in e€3tavljen h plesov. »Slovanski valčak« in * Moderni plesa-lec< se dobita pri g. Umeku, ulica Cecilia št. 2, vsak po '2 K. Konštatujemo z zadovoljstvom, da je nozemski etre kovni list napisal o imenova nem »S'ovanskem valčku« nešib umetnikov tako laskavo kritiko. Statistika. V političnem okraju Kran', ki atsje 53 027 prtbivalcev, je bilo v III. četrtletju t. L 3G porok, rodilo se je 52 otrok, umrlo pa 391 oFeb, med temi 1^9 otrok od 1 do 5 !et. A kad. društvo »Ilirija« v Pratfl je izvolilo na svojem III. rednem občnem zboru dne 31. vinotoka t. 1. za zimski tečaj li)04/f> sledeči odbor : Predsednik : Dragotin Koder man, cand. iur. ; podpredsednik : Anton Ber-not, cind. phil.; tajnik: Fran Kedunec, 6tud. ph.l.; b'agajn'k : Vilko Kukec, stud. mech. ; knjižničar: Ivan Lah, stud. phi). ; pregledniki: F.an Jea5iČ, cand. in/, in Josip Lovrenč č, ttud. iur. Tečaj za zdravljenje glasa se otvori v Trstu, d »e 21. novembra t. 1. Vsi oni, ki so se zglasili z* ta tečaj, naj pridejo isti dan v Trti. (Več je razvidno v c glasu na tretji fctran'). Vi Opatiji je bilo od 1. septembra do !«. novembra 11>04. ."»072 eseb. Ol 3. novembra pa do vštetega 9. novembra je pri-rastlo 223 oseb. Dne 'J. novembra je b lo navzočih 532 ossb. Prijavljene tatvine. D jak Bamard N cohai, ki 6tanuje v ulici Gsulia st. 51 je prijavil včeraj na jolicjskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, da so neznani tatovi v nedeljo obi-kaii njegovo stanovanje. Vrata stanovanja so odprli pomočjo vetnha. Ii stanovanja so pa odnesli iz ene omare zl^to uio in zlato veiit co, a iz nekega kovČfga eno srebrno U'O io ."» srebrnih veriž r kar je vse skupaj vredno 300 kron. — Gospa Angelina Benesso, ki stao u e v ulici dtile Bsccherie št. 39, je prijavila včeraj n»i policiji, da jej je še v soboto zve Čer ob 7. uri neki nezoan Človek iztrgal na ulici iz rok 7 kr<.n. — Dninarja Anželj Mel eli in Alojzij Cesarini, doma z Furti v Itibji, ki stanujeta v ulici H bergo sf. 35, sta prijavila včeraj na polic.ji, da jima je ukraden iz njiju spal niče kovčfg, v katerem sta hranila svoto 50 kron in eno obleko, vredno 10 kr* n. — Josip Gregorič, stanujoči v ulici del R;vo št. 2, je pr.šel včeraj na pol cijo. Tu je poveda', da je predsinočnjim — nekoliko vinjen — zaspal na javnej ulici v bližini h še v keterej stanuje. A ko Be je prebud I, ni imel več pri sebi ne ure ne veriž ce, ki sta bile obe zlati in vredni 70 kron. Pol cja je areVvala znane p janke labki živke Siketo Heviler«(ua in Filomeno Travan ter neko zdrobil lobanjo in levo ramo. Prišel je k * »»v kronah 4 •/, njemu zdravnik se zdravniške postaje ter ga ^jg n^onlhie hmk« dal takoj prenesti v bolnišnico, kjer je pa Kreditne akcije umrl žs ob 5. uri popoludne. Za vzroke tega ioo drfaJnihL™k v soboto 100.30 llt\30 119.95 100.05 91.25 118.75 98.05 89.05 lt>36.— 671.50 amomora ne ve nihče. 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini danes 100.30 1C0-30 119.95 160.10 91.25 118.80 98.10 89.05 1635.— 672.75 239.57 V, 239.47 V, 117.65 117.65 23.50 23.51 19.08 19.07 95.25 95 25 11.32 11.32 Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Vojni prinos Finake. KODANJ 11. Ruska vlada je ukazala, da bo Finska prispevala ea vojne stroške e . p«t io pol mili;. fi.,kih mark (1 fin,k. ^ = 98 stotink). italijanske meridijonalne akcije 733.—, akcije Rjo Parlžka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98 45 5°/, Italijanska renta 104.65, Španski ezterieoi 88.50 akcije otomanake banke 593.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne ieleen e —.— Lombardi —.— unificirana tarška renta 87.4 i menjice na London 251.25, a vs tri i aka zlata ren zneskom marka = Tinti 15 44 Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dola 885;l6 Lombardi 3»/, srebro 26l/H, Spaoska renta 87r/, it« lijanska renta 104—, tržm diskont, 3— menjice nt Dunaja —.— dohodki banke--izplačila bank 450.000 Komaj stilna. Tržna poročila 14. novembra. Budimpešta Pšenica za april 10.31 do 10 32 ; rž za april 8.01 do 8 02; ovea z* fpril 7.1d do 7.20; koruza za maj 7.6/do 7.6'3. Pftenica : ponudbe srednje ; povpraJevan t f m*jeno, trdno. Prodaja 30.COO met. stotov., za 2l a do 5 stotink višje. Druga žita za nekoliko atjt. zvišanja. Vreme: mrzlo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good a» • 50 kg 45.25 frk, z» marec Spomenica slovanskih dijakov. DUNAJ 14. »Slaviscbe Correspondenz« poroča: Depu'acija slovanskih dijakov je izrodila rektorju vseučilišča spomenico, v kateri z ozirem na dogodke od 7. 11. io 12. t. m. v v-ecd I šču io pred vseučiliščem zahtevajo, da se nemški dijaki ki so zakrivili nasilje, kaznujejo, da ee ukrene potrebno v oiebno varnost slovanskih d jakov proti neosnovanim rag° mesec po j r_ . Jr . 47.-. napadom e nemsze strani in oa se prepove „ . /a.. . „ u . r Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos go d vsaka provokacija na akademičn'b tleb. Ob average za dec. 373/4, za marec 36, za maj 39—, eaem je H.put.cij. rektorju, |ki j. obljubil, ZSTZKJSZfSZtiČS. JS^TST d.i pre>ll< ž spomenic) senatu, izjavila, da ne 44—16 bolo slovanski dijaki na noben način kalili New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio e» , . , . . dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 stot. zviSanja. mir na vteučihsču, ako ne bodo provcoirani. fiamouig. ,ne SKcnj.Ke ko. i renče. K 66.50 do 68.00, za »eptember K---do — FranCOZka zbornica. marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncaasć in Meliap l promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d-PARIZ 14. Zbornica je pri*e!a razpravo —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. naučnega proračuni". Glavna debata o piora- London. Sladkor iz repe surov 13 3h. x u * i • « x java 13 9 rh. Stilno. cunu se bo višila pri razpravi o nnančnem------ zakonu. Pogajanja o trgovinski pogodbi. BEROLIN 14 »Norddeut. All^. Zai-tung« poroča : Danes predpoludne so pričela tukaj prgajanja radi nove trgovin, pogodbe s Sibijo. Demonstracije ▼ Trenta. TRENT 14. V minoli noči ob 11. in pol uri je bila pred re^tavrantom Forst vsled prepira, nivstalega mi d vojaki in civilisti demonstracija, katere s s papirjem. Slikanje mol) in napisov v vseh slonih in ua \se načine. P'»-narejen le« in marmor. llar-vanje [K>hi$tva, podov itd. V«*? jw> zmernih eeuah, tučnu in hitri'. — Delavn ca: ulica Ugo Foscolo štev. IS. M. SALA RINI v ulici Ponte d a 11& Fabbra St. 2 (Vopal ul Torrrotr.l Um iziotoTljBflfi oDlelce zi pspode, MU in otrnRe Velik izbor suknenejra blaga za obleke po meri. — Bogat izbor površnikov, ulslrov, ranglan, plaščev in havelokov po tovarniški ceni. -- ----- h onk ure IIC a in'iim;riu'»- ------------------ PODRUŽNICA: „ALLA CITTA DI LOHD2lAk al. Poste naove At. 5. fvogil ul. Torre bim-:i JiarioSchonbergcr TRST ul. S. Caterina it, II crnina trojačnica Naročbe in plačila po dogovoru "ali (Mase iuotuTiTZlir. Prva trž. hiralnica __ na električno moč Gualtiero Cozzio Pačfco S. ovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata :K> francozkem sestavu. Poprave v '2 urah. Gene zmerne, Sprejema od S 6 pop. Najstarejša slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jug v Tr-tu. ul. S T.ucia (zadej tribunala priporoča vsake vrste solidno izdelano, svetlo ali temno poli ti rano pohištvo. ooocooaooooooooo Razprodaja ! Po nečuveno nizki con t*t* dobi za satno 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih drago cenih predmeto in sicer : l lira od niklja, Anker remont, (na željo tod poeri br.) z l<-^>o razr. zljai.im p<.kiov -m točno urejtna s ."» Irtcim jamstvom in škatliico 1 kra ra g Min ali nikljasta okropna verižica p fr'vefoir- Parižki si.-tem. L gckl 11 igla. za kravate z im tir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 girnitara (5 komadov) gumbov za srajce in G\iatnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno jruiicir. 1 c.f'iuin prstan a krasu".Ji kamenon. I žepno ogledalo v etviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predao, tov z uro Ankcr-Remont, vred pošilja le ca 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakov« - St radom 17. - krakovo Neodgovirjajore sprejmem v 8 dneh nazaj ic jovrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika Boga'o ilustrovani cenik raznovrstnih dragocen >sti brezpl tčuo in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasni 1 iepni album s 15 razglednicami mestri Krakove, j OGOOOO30OOOOO3OG PEKARNA j?.j}zii Gul "RST •:. I.S5TB1 i7 - TRST nj^prot: tr^:l^vin^ki kavarni) nriporeča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. Sprejt manje doDačega Kreta v pecivo. KMaia fficio prTii mlina?. Pošiljanje 11:1 tlom. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave, ri/.a, raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine, snrovo in kuhano maslo. Jfeprekoieni so moji dcstilacijski aparati za izdelovanje žganja iz žonte na dellegmacijo in s pečjo, ki se zvrača. Absolutno čist in aromatičeu izdelek, ki se h tro prelije in tudi hitro napolni kakor tudi izprazni, vsled česar jc ta stroj v vsaki ra eijonalno delujoči žganjaroici neobhodno potreben. Nerazmerno mali nabavni troski se pokrijejo žo s prvo letino. Močna in solidna sestava jamči za mnogoletno trpe/.nost. Ant. Hoffmann, tov. medenet;a in kovieskesra blajra Pnifra VIL r» o o Prospekti brezplačno ln franko. ——— Nova prodzjalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 2O Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. P^rifiji are aa jamstva. Prodajalnica jestvin is kolonijal napoljskih in tuzemskih = 7T"-- testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST »I. Pet ronio 2 vogal ulice Settefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero, Gueritio jVIarcon ■ lica Tivarnella itv. :i Priporoča svojo zalogo •glja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjpkim blagem. Prodaja na debelo in drobno. Poiiljarje na dom. — Telefon štev. 1664. — Ticijan Un\m ornam. kamnoseški mojster | DELAVNICA spominskih kamnov — _ marmorza pohištvo Tr»t nI. Farne to o7i Zaročenci! Kupujte vaše poništvo v dobroznani pohištva, manifaktur in tapetarij tvrdke Ivanka J)oreghani g- mt« ulica 31 ad nufna >t S ^ma Jamči se za solidnost in trpežnost blaga. Absolutno konkurenčne cene. SANUS (C Odda se :eetb0M rana soba v ulici F ar št 49 vrata 8 novi higijenioni zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMIN1; Trst Barriera 28 Najboljše obuvalo po najugodnejših cenah se vdobiva mr samo v čevljarnici -^bh corso iž ^ulij-a ^emanellS9 7rs\ corsoi2 Velika izbera galoš za gospode in gospe. o 8 Na Najvišje povelje Njegov. ces. kr. apostol. Veličanstva XXXVI. c. k. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice fll^tisivna Je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno c»a nenarna soaenja, 18435 dobitkov v gotovini 512.989 kron -— Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini - Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15 decembra 1904. £jsy Srečka stane 4 kror.e -^Bjg Prečke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije, DUNAJ, III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7. v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah ter menjalnicah. — Igralni r )d se daja kupovalcem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 04 c. h. Mcije loterijsti!! žolioiiov ojflelei flržaviiiii loterij. ^Otvorilo se je velikansko skladišče^ * * ALL'irm? Trg Carlo Goldoni Bogat izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, ulster) i» obleke za možke. oap! im ia ' nmmo c^T «or ^m maroćilm Podražnloa v Spije ta Denarne vloge vsprejema t tekofiem računu ali vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d — = dne vzdiga. —— Promet s deki in naka&nioami.