II.drž.gimn.
Ljubijana
Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
24.
kos.
V LJUBLJANI, dne 9. aprila 1931.
Letnik
II.
VSEBINA:
181. Uredba o zavarovanju obsojencev zoper nezgode pri I 132. Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo delu.	I	pobirale občine v letu 1931.
Uredbe osrednje vlade.
181.
Na podstavi § 63. zakona o izvrševanju kazni na prostosti z dne 16. februarja 1929. in čl. 25. zakona z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti predpisujem
uredbo
o zavarovanju obsojencev zoper nezgode pri delu.*
I.	Obče določbe,
§ 1.
Ustanavlja se >9klad za zavarovanje obso-j e n c e v z o p e r nezgode pri delu«.
§ 2.
Namen sklada je zavarovanje obsojencev in njihovih rodbin zoper nezgode, ki bi doletele obsojence-delavce °b opravljanju kakršnegakoli posla, hi mu ga odredi uprava zavoda.
Glede zavarovanja se istovetijo obsojencem yse osebe podobnih zavodov, in sicer: zavodov za izvrševanje varnostnih ukrepov, zavodov za vzgajanje in poboljševanje maloletuikov in preiskovalnih zaporov.
§ 3.
Sklad za zavarovanje obsojencev je autonomna pravira oseba, ki sme v lastnem imenu pridobivati imovino in sprejemati obveznosti, tožiti in biti tožena. Za vse svoje obveznosti odgovarja sklad samo s svojo imovino. V Poslih svojega področja ne plačuje sklad nikakili taks oiti drugih javnih bremen.
* »Službene uovine kraljevine Jugoslavije« z dne ■ • tetoutu jtt 1931., Ši. 43/Xil/C8.
§ 4.
Sklad upravlja minister pravde po predpisih te uredbe. Brez njegovega naloga, ki se mora opirati na izvršno sodno odločbo, se ne sme izdati, iz sklada nihak znesek.
§ 5.
Sredstva sklada so:
1. Prispevki (vlogi) iz zaslužka obsojencev;
2. Podpore države, raznih ustanov iti občin;
3. Volila človekoljubnih družb in dobrodelnih ljudi.
§ 6.
Za vsakega obsojenea-detavca se vlaga mesečno v sklad od njegovega v kupnega zaslužka: 10%, če spada obsojenec k rokodelski skupini, 8%, če spada k industrijski skupini, in 6%,'če spada k drugim delavskim skupinam.
§ 7.
Ves denar, nabran za sklao se naloži na obresti v državni hipotekarni banki in se knjiži pod nazivom: Imovina sklada za zavarovanje obsojencev zoper nezgode pri delu«.
§ S.
Denar, zadržan od zaslužka obsojencev, mora pošiljati uprava zavoda državni hipotekarni banki koncem vsakega meseca ali najdalje do petega dne nastopnega meseca z označbo, da je za sklad za zavarovanje obsojencev zoper nezgode pri delu, in prav tako mora obveščati ministrstvo pravde, kdaj in kakšen znesek je poslala.
II.	Povračilo škode ob nezgodah pri delu.
§ 9.
V primeru nezgode, ki zadene obsojenca na delu aTt na poti od zavoda do kraja dela in obratno, kolikor ne prekine te poti iz razloga, ki ni v zvezi z delovnim razmerjem, se povrne škoda, hi je nastala zaradi nezgode ali poškodovanemu obsojencu-delavcu ali članom njegove rodbine, katero je moral vzdrževati.
§ 10.
Odškodnina se daje ob pogojih in v mejah, kf so sgodaj označene, samo y primerili smrti ali telesne po-
škodbe, ki povzroča začasno ali trajno nesposobnost za delo.
§ 11.
Obsojencem, ki so podaniki tujih držav, in njih rod-bjnarn pritiče povračilo škode samo, če so bili pred vstopom v zavod stalno naseljeni na ozemlju naše države, in uživajo to odškodnino samo za časa, dokler živijo v naši državi.
§ 12.
Odškodnine se ne daje:
1. obsojencu-delavcu, ki se namenoma pohabi, aa bi se izognil delu;
2. obsojencu-delavcu, ki si na kakršenkoli način in iz kakršnegakoli razloga sam vzame življenje;
3. ubežnemu obsojencu-delavcu, ki umrje ob zasledovanju, ali se ugonobi;
4. obsojencu-delavcu, ki se poškoduje ob opravljanju nedopustnih del ali spričo svoje velike nepazljivosti ali naposled zaradi težke kršitve občih pravil, ki veljajo za način reda in dela v delavnicah zavoda.
Vendar se v vseh teh primerih ne domneva krivda poškodovanca, nego se jo mora dokazati. Dokazno breme nosi delodavec.
Odškodnina se ne daje tudi onemu poškodovanemu obsojencu, ki je bil za časa poškodbe popolnoma nesposoben za kakršenkoli zaslužek. Dati mu je samo* brezplačno zdravljenje, zdravila in druga pomožna sredstva, ki so potrebna za uspešno zdravljenje in omiljenje posledic nezgode
§ 13.
V primeru telesne poškodbe se da poškodovancu poleg brezplačnega zdravljenja (zdravniški pregled, zdravila, terapija) in drugih pomožnih sredstev, ki so potrebna za uspešno zdravljenje in omiljenje delovne nesposobnosti (berglje, lesene noge itd.), tudi še podporo, ki jo uživa poškodovanec v zavodu in po odpustu iz zaveda.
§ 14.
V zavodu dobiva poškodovanec za trajanje delovne nesposobnosti kot podporo isto vsoto, ki jo je prejemal kot nagrado od svojega zaslužka po § 29. uredbe o organizaciji, uporabi in plačevanju delovne sile obsojencev v kazenskih in drugih podobnih zavodih.
Če bi se obsojenec- delavec poškodoval takoj ob začetku prestajanja kazni in če bi mu ne bil zaradi tega določen v trenutku poškodbe znesek nagrade, se mu daje kot podpora tako velika vsota, kolikor znaša nagrada povprečnega obsojenca-delavca iste delovne skupine in iste vrste kazni.
§ 15.
Po odpustu iz zavoda dobiva poškodovani obsojenec-delavec kot odškodnino:
a) v primeru začasne nesposobnosti in dokler traja ta nesposobnost, toliko dnevno, kolikor znaša dnina povprečnega delavca iste vrste v kraju, kjer je poškodovani obsojenec prej delal in živel;
b) v primeru delne trajne nesposobnosti vsoto, raz-memo njegovi delovni nesposobnosti, ki jo določi sodišče po svoji svobodni oceni, vendar tako, da ne sme podpora presezati vsote tri sto dinarjev na mesec;
c) in naposled v primeru popolne trajne onesposobitve za kakršnokoli delo vaoto, ki ustreza <tnimi pov-
prečnega delavca iste vrste v kraju, kjer je poškodovanec prej delal in živel, vendar tako, da ne sme biti ta vsota niti večja od šest sto dinarjev niti manjša od tri sto dinarjev mesečne podpore.
§ 16.
Če bi bila katera izmed zgoraj omenjenih oseb potrebna zdravljenja tudi po odpustu iz zavoda, se ji povrnejo tudi ti stroški. Toda minister pravde sme odrediti na obrazložen predlog uprave zavoda in na podstavi mnenja ždravnikov, naj se odda poškodovani odpuščenec, ko se ga odpusti po prestani ali odpuščeni kazni iz zavoda, v kakšen zavod za zdravljenje in usposobljanje za pridobitno delo. V tem primeru dobiva poškodovanec v zavodu brezplačno: zdravljenje, zdravila, hrano in obleko in toliko podpore, kolikor je prejemal v kazenskem ali podobnem zavodu. Po odpustu iz tega zavoda prejema podporo po predpisu § 15. te uredbe.
§ 17.
V primeru smrti obsojenca-delavca prejemajo podporo člani njegove družine, ki jih je moral vzdrževati in ki bi hrez te podpore ne mogli živeti.
§ 18.
Rodbinska podpora se izdaja po teh-le pravilih;
a) če je umrli obsojenec zapustil samo svojo zakonsko ženo, s katero se je poročil pred svojo poškodbo, se ji podeli mesečna podpora v znesku od tri sto do pet sto dinarjev. Ta znesek določi sodišče, upoštevaje njeno imo-vinsko stanje in njeno delovno sposobnost, da si sama zagotovi dostojen način preživljanja. To podporo uživa vdova do svoje smrti ali zopetne omožit ve. Vendar dobi vdova, ki se zopet omoži, kot odškodnino za podeljeno ji podporo vsoto, ki ustreza znesku dveletne odmerjene podporo. Če je umrli zapustil vdovo, s katero se je poročil po svoji poškodbi, se ji podeli enkrat za vselej dveletna podpora, katero bi ji bilo podelilo sodišče, če bi bil zakon sklenjen pred poškodbo umrlega.
Ločeno živeča žena nima pravice do nobene podpore. Prav tako nima pravice do nobene podpore tudi ona vdova, ki je brez zal; oni tega razloga zapustila svojega umrlega moža, preden' je stopil v zavod, in ki se je vzdrževala najmanj leto dni brez njegove podpore, ali ki ga ni hotela sprejeti in negovati po njegovem odpustu iz zavoda;
b) če je umrli zapustil poleg zakonske žene tudi zakonske otroke in če bi ti otroci ne mogli živeti od svojega imetja in svojega rednega zaslužka, se jim podeli kot mesečna podpora vsota, ki je razinerna njihovi imo-vini in delovni sposobnosti, vendar tako, da ne sme pre-sezab ta vsota skupno z vsoto, ki se podeljuje vdovi po prejšnji točki, šest sto dinarjev mesečne podpore, niti ne sme biti večja od podpore, ki ju je užival umrli obsojenec.
To podporo uživajo otroci moškega spola, dokler De dovršijo svojega sedemnajstega leta starosta, otroci skega spola pa, dokler se ne omožijo, ali dovršijo svojega edenindvajsetega leta starosti;
c) če je umrli zapustil samo svoje zakonske otroke, se jim podeli ob zgoraj omenjenih pogojih mesečna podpora, ki ne sme presezati vsote šest sto dinarjev ^ iuesec ali podpore, ki jo je užival umrli;
č) oe ni naposled umrli zapustil niti žene niti otrok, se podeli mesečna podpora drugim članom njegove .rodbine, ki jih je moral vzdrževati po zakonu in jih je vzdrževal za svojega življenja, v razmerju njihove imovine in delovne sposobnosti, vendar lako, da ne sme ta podpora presezati vsote treh sto' dinarjev na mesec, niti vsote, ki jo je užival umrli. Moški potomci uživajo podporo, dokler ne dovršijo svojega sedemnajstega leta, ženski potomci pa, dokler ne dovršijo svojega edeoindvajsetega leta starosti.
Če je obsojenec-delavec umrl zaradi poškodbe, za-dobljene po odpustu iz zavoda, se povrnejo pogrebni stroški v znesku tisoč dinarjev.
§ 10.
Pravico do te podpore pridobijo rodbinski člani umrlega:
a)	z dnem smrti, oe je-poškodovanec umrl po prestani ali odpuščeni kazni;
h) z dnem, ko bi bil poškodovanec, da je ostal pri življenju, odpuščen po prestani ali odpuščeni kazni na prostost, če je umrl pred odpustom iz zavoda. Do tega dne se izdaje rodbini kot podpora oni del zaslužka, ki ga je prejemal umrli v zavodu pred svojo poškodbo ati smrtjo kot nagrado. Če je poškodovanec umrl ob samem začetku prestajanja kazni in če mu ni bil zato določen v trenutku poškodbe znesek nagrade, se izdaje njegovi rodbini kot podpora taka vsota, kolikor znaša nagrada povprečnega obsojenca-delavca iste delovne skupine in iste Vrste kazni.
§ 20.
Podpora se izdaje iz fonda samo tedaj, ako je nastopila poškodba ali smrt po naključju in brez kogarkoli krivde.
Če pa bi se sodnim potom ugotovilo, da je nastala nezgoda po krivdi ali spričo velike nepazljivosti uradnikov zavoda ali zakupnikov delovno nroči obsojencev, °bsodi sodišče lo-te na plačilo povračila škode po tej nredbi, ki je bila povzročena z nezgodo, če bi se ob tej Priliki izkazalo, da je uporabil zakupnik poškodovanca v nasprotju z določbami sklenjene pogodbe, ati da ga je nporabil za tak posel, za katerega ni bil sposoben niti P« svojih umstvenih niti po svojih strokovnih ali fizičnih lastnostih, prisodi sodišče poškodovancu ali njegovi rodbini dvakrat večjo podporo od one, ki bi se jim prisodila, bi ne bilo zakupnikove krivde. Zakupnik je odgovoren M povračilo Škode tudi takrat, kadar se je pripetila nezgoda zaradi uporabe slabega ali neprikladnega orodja.
§21.
Podpora, ki se izdaje po predpisih te uredbe* je neprenosljiva in nezarubljiva. Podpore ni moči zastaviti, niti se ne smejo izplačevati iz nje kakršnikoli dolgovi ali stroški. Poleg tega je oproščena državnega davka in 'rseh doklad.
III.	Pristojnost, postopanje, jamčenje.
§ 22.
Vsako nezgodo, ki bi se pripetila pri delu in povaro-
smrt ali delovno nesposobnost obsojenca-delavca, •nora naznaniti uprava zavoda v 24. urah krajevnemu treskomu sodišču s svojimi predhodnimi poizvedbami
in zdravniškim poročilom o zdravstvenem stanju poškodovanca.
To naznanilo sestavi upravnik ali njegov namestnik v sporazumu z zdravnikom zavoda, pri čemer mora paziti, da se takoj in na licu mesta ugotovijo vse potrebne činjenice o nezgodi, ki se je pripetila, in zavarujejo sledove prestopnih ali kaznivih dejanj, če bi jih morebiti kaj bilo.
V naznanilu se morajo poleg rodbinskega in rojstnega imena poškodovanca aLi umrlega točno označiti tud: imena prič in njih naslbvi.
O nezgodi mora obvestiti uprava najkrajšim potom tudi zakonite zastopnike poškodovanca, da bi mogli tudi oni s svoje strani poslati sodišču potrebno prijavo in razložiti svoje zahtevke.
Uprava si mora preskrbeti in hraniti o poslanih naznanilih recepise in druga potrebna potrdila.
§,23.
V 24. urah po prejemu naznanila mora oditi starešina sreskega sodišča ali njegov namestnik s svojim zapisnikarjem v dotioni zavod in napraviti na licu mesta ogled: 1. o vzroku, naravi in posledicah nezgode in 2. o naravi poškodbe. Ob tej priliki zbere sodišče vse osebne podatke o poškodovancu in njegovi rodbini, kolikor pa bi si jih ne moglo preskrbeti v zavodu samem, si jih preskrbi najkrajšim potom od domovinske občine ali od občine, kjer je poškodovanec prej prebival, ali od drugih oblastev, v katerih področje bi spadalo dajanje takih obvestil in podatkov.
Vsa oblastva, državna in samoupravna, morajo čim« prej rešiti zaprosila sodišč ter jim takoj in neposredno poslati zaprošena poročila.
§ 24.
Ko opravi sodišče potrebne poizvedbe in preskrbi vse potrebne podatke, izda svojo utemeljeno rešitev, v kateri mora ugotoviti:
1. po čigavi krivdi se je pripetila nezgoda (po krivdi poškodovanca samega, po krivdi uradnika ali delodav-ca, po krivdi slabega orodja ali naposled po golem naključju);
2. kakšne narave je poškodba (smrtna, težka. lahka, delna, začasna, trajna, ki zmanjšuje ali ne zmanjšuje delovno sposobnost, ozdravljiva, neozdravljiva itd.);
3. ali ima poškodovanec pravico do povračila Škode, do kakšnega, odkdaj in dokdaj;
4. katerim članom njegove rodbine pritiče, če je poškodovanec umrl, odškodnina, kakšne vrste, odkdaj in dokdaj, in
5. odkod se bo izplačevala prisojena odškodnina: iz sklada ali iz imovine zakupnika ali uradnika, po čigar krivdi se je pripetila nezgoda.
§ 25.
Sodišče vroči svoj sklep priporočeno poškodovancu, njegovemu zakonitemu zastopniku, upravi fonda in drugim prizadetim osebam. Prizadeta stranka se sme pritožiti v desetih dneh od dneva vročitve pri pristojnem okrožnem sodišču.
Pritožbe se vlagajo pri sreskem sodišču, ki je iz dalo sklep in ki jih odpošlje takoj, najkesneje pa v 48. urah
po izteku zakonitega roka, pristojnemu okrožnemu sodišču skupno z vsemi spisi, ki se tičejo tega predmeta.
Pritožbe niso podvržene nikaki taksi.
§ 26.
Cim prejme okrožno sodišče poslane mu spise, jih vzame takoj v pretres in izda svojo odločbo najdalje v treh dneh od dne, ko so prispeli spisi sodišču.
Ono sme sklep sreskega sodišča potrditi, izpremeniti, razveljaviti, odrediti potrebne poizvedbe ali preiskavo. Svojo odločbo odpošlje še istega, najkasneje pa naslednjega dne sreskemu sodišču v nadaljne pristojno postopanje.
Če je z odločbo okrožnega sodišča dotični predmet definitivno rešen, priloži spisom toliko prepisov sodnega sklepa, kolikor je prizadetih strank.
§ 27.
Ko so povrnejo spisi k sreskemu sodišču, jih vzame še istega dne v pretres in vroči, če je izdalo okrožno sodišče svojo konečno odločbo o tem predmetu, njegove sklepe prizadetim strankam, drugače pa postopa po odredbi in navodilih okrožnega sodišča.
§ 28.
Poslovanje v teh zadevah je smatrati za zelo nujno in neodložljivo. Vsaka nemarnost, površnost in zavlačevanje v poslovanju, združenem z reševanjem teh predmetov, se disciplinski najstrožje kaznuje, kolikor ne bi tvorilo postopanje dotičnega uslužbenca drugega večjega dejanja, ki se kaznuje po kazenskem ali drugem zakonu.
§ 29.
Ko postane sodni sklep, s katerim se podeljuje iz Sklada odškodnina, izvršljiv, ga predloži prizadeta stranka v izvedbo ministru pravde. Minister pravde mora takoj, najpozneje pa v desetih dneh od dne, ko prispe prošnja poškodovanca ali njegove rodbine ministrstvu, izdati nalog za izplačilo podpore.
§ 30.
Da se zavaruje plačilo odškodnine po odgovornih zakupnikih, si mora uprava zavoda, ko sklepa z njimi pogodbe, izgovoriti položitev varščine, ki ostane tako dolgo pri poštni hranilnici, dokler traja pogodba. Iz nje se izplača odškodnina, če se pripeti obsojencu-delavcu nezgoda, ki bi jo zakrivil sam delodavec ali njegovi organi ali njegovo orodje.
Če se ne pripeti za trajanja pogodbe nobena nezgoda, za katere posledice bi moral odgovarjati zakupnik, je vrniti položeno varščino po izteku dogovorjenega roka njenemu položniku. V nasprotnem primeru se vrne položniku prebitek, ki preostane po izplačilu odškodnine.
IV.	Izplačevanje podpor iz sklada.
§31.
Podpore, ki jih predvidevata § 14. in § 19., t. b II. odstavka te uredbe, izplačuje uprava dotičnega zavoda iz one vsote, ki se odteguje mesečno od zaslužka obsojencev za sklad za zavarovanje obsojencev zoper nezgode pri delu. To izplačilo se opravi, preden se odpošlje
denar odseku, toda v poročilu ministrstvu pravde je natančno označiti, kolikšna vsota je bila pridržana in komu je bila izplačana,
§32.
Vse druge podpore, ki jih predvideva ta uredba, izplačuje državna hipotekarna banka iz sklada preko davčnih uprav onega kraja, kjer živi poškodovanec ali njegova rodbina.
§ 33.
Davčne uprave izplačujejo označene podpore takoj in neposredno osebam, ki jim je ta pomoč podeljena. Če pa bi bila oseba, ki prejema podporo, postavljena pod nadzorstvo oblastva ali družbe in bi oni skrbeli za njeno vzdrževanje, prejemke in drugo, je izdajati podporo upravičenemu predstavniku tega oblastva ali družbe.
V.	Izplačevanje stroškov iz sklada.
§ 34.
Stroške ogleda, zdravljenja i. dr., ki so narejeni v zavodu, izplačuje uprava zavoda na isti način in iz istiih sredstev, iz katerih se izplačuje podpore, predvidene v § 14. te uredbe.
Vsi ostali stroški se izplačujejo po nalogu ministra pravde ali pristdjnega sodišča iz sklada.
VI. Zastaranje pravice do plačil iz sklada.
§ 35.
Pravica do terjanja plačila prisojene podpore iz sklada zastara v enem letu od dne, ko se izpusti poškodovanec na prostost, ali v dveh letih od dneva njegove smrti.
V primeru nepremagljivih težkoč pričenja teči zastaranje po enem letu od dne, ko te prenehajo
VII.	Izguba podpore.
§ 36.
Poškodovanec izgubi prisojeno mu podporo, če v tenu časa popolnoma ozdravi in se popolnoma usposobi za pridobitno delo.
Razen tega izgubi poškodovanec pravico do podpore:
1. za ves čas prestajanja nove kazni ali kakršnegakoli varnostnega ukrepa, če traja to presta ju je več kot en mesec. Med tem časom se mu izdaje v zavodu kot podpora toliko, kolikor znaša nagrada povprečnega de-lavca-obsojenca iste delovne skupine in iste vrste kazni ali varnostnega ukrepa;
2. za ves čas, dokler nima stalnega domovališča (domicila) v naši državi. Vendar je moči izpremeniti to določbo po načelu vzajemnosti z mednarodnimi pogodbami ali zakonskimi določbami. Kakor bodo postopal® tuje države s poškodovanimi obsojenci, ki so naši državljani, tako se bo v tem primeru tolmačil tudi ta predpis za njihove državljane;
3. za ves čas, dokler se klali poškodovanec kot berač iz kraja v kraj.
O vseh teh vprašanjih izreka na zahtevo uprave zavoda, kjer se je poškodovanec pokvaril ali poškodoval, odločbo ono sresko ali okrožno sodišče, ki je prisodil® godporo.
Prestanek izdajanja podpore in njena izguba pričenjata teči s prvim dnem nastopnega meseca, ki sledi po izvršljivosti sodnega sklepa.
§37.
Rodbina umrlega izgubi pravico do podpore:
1. vdova, kadar se zopet omoži ali kadar se njeno imovinsko stanje toliko zboljša, da se lahko preživita brez podeljene podpore;
2. otroci, kadar dovršijo zgoraj predpisana leta starosti (§ 18.), ali kadar se njihovo imovinsko stanje toliko zboljša, da se lahko preživljajo tudi brez podpore;
8. oče in mati, ko se njuno imovinsko stanje toliko zboljša, da ne potrebujeta več podpore;
4.	drugi sorodniki, ki jih je moral umrli po zakonu vzdrževati: potomci, ko dovršijo zgoraj omenjeno starostno dobo (§ 18.), ali ko se njihovo imovinsko stanje toliko zboljša, da se lahko preživljajo tudi brez podpore; predniki, ko se njihovo imovinsko stanje toliko zboljša, da se lahko preživljajo iz lastnih sredstev.
§ 38.
Odločbo o izgubi rodbinske podpore izda prav isto sodišče, ki jo je prisodilo, na predlog uprave onega zavoda, kjer se je umrli poškodoval. Čas, ko prestane izdajanje podpore in se podpora izgubi, ki je določen v § 36., velja tudi za vse primere iz predhodnega predpisa.
VIII.	Znižanje in zvišanje podpore.
§ 39.
Enkrat podeljeno osebno podporo je moči znižati samo v nastopnih primerih:
1.	če	se	zdravstveno stanje poškodovanca toliko
zboljša, da	ne	ustreza prisojena	nagrada stopnji njegove
delovne nesposobnosti. V tem primeru se zniža podpora toliko, kolikor se je usposobil poškodovanec za pridobitno delo;
2. če bi se izpremenila z valorizacijo denarja vrednost prisojene podpore, tedaj se daje poškodovancu ustrezajoča vrednost prisojene podpore, zamenjana v denar, ki bo v obtoku.
3.	če	bi	se s prisojenimi	odškodninami imovina
sklada	toliko	zmanjšala, da bi	se ne mogle izvrševati
iz nje vse podpore v prisojenem znesku, tedaj se raz-merno znižajo v višini vsote, s katero sklad v danem trenutku razpolaga. Čim pa se imovinsko stanjo sklada zboljša, obvesti uprava dotičnega zavoda o tem pristojno sodišče, ki odredi izplačevanje podpore v celotnem ali Pa toliko povišanem znesku, kolikor dopuščajo sredstva sklada.
§ 40.
Osebno podporo je moči zvišati, če se po sklepu, ki J® bil izdan o podpori, zdravstveno stanje poškodovanca toliko poslabša, da se zaradi tega zmanjša tudi njegova delovna sposobnost. V tem primeru se zviša podpora v razmerju z nastalo delovno nesposobnostjo, vendar tako, da ne sme to zvišanje presegati več kot šest sto dinarjev mesečne podpore.
te bi poslabšanje nastalo po krivdi poškodovanca Samega ali zaradi tega, ker se ni hotel podvreči državnemu nadzorstvu in zdravljenju (§ 16.), se podpora ne »viša, nego nasprotno za toliko zniža, ladikor ba obstojala
verjetnost, da	bi	se mu	bila povrnila	njegova delovna
sposobnost, če	bi	se bil,	kakor je treba,	zdravil in čuval.
§41.
Rodbinska podpora se zniža v razmerju z zboljšanjem in povečanjem delovne sposobnosti in imovinskega stanja onih članov, katerim je podeljena podpora.
Prav tako se rodbinska podpora zviša v razmerju z izgubo delovne sposobnosti in zmanjšanjem imovinskega stanja članov, ki uživajo podporo, vendar tako, da ne sme presegati več kot šest sto dinarjev na mesec, če gre za otroke in	vdovo, in	ne več kot tri	sto dinarjev na
mesec, če gre	za	druge	člane rodbine
§42.
Znižanje se izvrši na zahtevo uprave onega zavoda, kjer se je obsojenec poškodoval ali umrl. Vlogo s potrebnimi dokazi je podati pri pristojnem sreskem sodišču. Sodišče vzame vlogo takoj po prejemu v pretres in vroči, preden izda kakršnokoli odločbo o glavnem vprašanju, vlogo v odgovor prizadeti stranki. Po prejemu odgovora ali po izteku roka, določenega za odgovor, izda sod'šče po predloženih mu dokazih svoj sklep o predmetnem vprašanju.
§ 43.
Radi hitrejšega m pravilnejšega poslovanja v teli vprašanjih, morajo vsi oni, ki uživajo kakršnokoli podporo iz sklada, predložiti ob koncu vsakega leta davčni upravi potrdila o svojem imovinskem in zdravstvenem 9tanju, davčna uprava pa jih pošlje pristojni upravi kazenskega zavoda v nadaljnje zakonito postopujo.
§ 44.
Zvišanje podpore se zgodi samo na zahtevo prizadete stranke. Vlogo je podati upravi onega zavoda, kjer se je obsojenec poškodoval ali umrl. Čim prejme uprava zavoda vlogo, preizkusi njeno vsebino in jo pošlje v desetih dneh od dneva prejema s svojim mnenjem o umestnosti ali neumestnosti zahteve pristojnemu sreske-mu sodišču.
§ 45.
Znižanje podpore začenja teči s prvim dnem nastopnega meseca, ki sledi izvršljivosti sodnega sklepa, zvišanje podpore pa od dneva zahtevo.
§ 46.
Sodni postopek pri poizvedbah in sklepanju o znižanju ali zvišanju podpor je isti kakor ob zahtevanju podpor (§§ 24.-29.).
IX.	Sklepne določbe.
§ 47.
Ker je priznana s predpisom § 63. zakona o izvrševanju kazni na prostosti poškodovanim obsojencem pravica do odškodnine počenši s 1. januarjem 1931. kot dnem uveljavitve omenjenega zakona, čeprav je bil odposlan denar, ki ga je hilo treba odposlati skladu za zavarovanje obsojencev, osrednjemu skladu za gradnjo kazenskih in podobnih zavodov, se vzame ta vsota iz osrednjega skla-
da in prenese v sklad za zavarovanje obsojencev zoper nezgode pri delu.
Obračun se izvrši od 1. januarja 1930. do dne, ko stopi ta uredba v veljavo, in sicer na ta-le način: za sklad za zavarovanje se vzame 10 % od celokupne vsote, ki je bila odiposlana osrednjemu skladu kot dohodek iz delovne sile obsojencev, in ta znesek se vloži v sklad za zavarovanje kot začetna vsota za zavarovanje odškodnine poškodovanim obsojencem ali njih rodbinam v primeru nezgode, ki bi zadela obsojenca-delavca pri delu.
Vsaka uprava kazenskega ali podobnega zavoda izvrši ta obračun za svoje obsojence, oziroma klijente in gojence, ter ga odpošlje ministrstvu pravde najdalje v enem mesecu, ko stopi ta uredba v veljavo.
Ekonomsko - računski oddelek ministrstva pravde izračuni, čim prejme vse obračune poedinih zavodov, skupno vsoto, ki pritiče skladu za zavarovanje, in izda takoj državni hipotekarni banici nalog, da izloči to vsoto iz osrednjega sklada in vknjiži na ime sklada za zavarovanje obsojencev.
§ 48.
Z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, morajo uprave kazenskih in vseh drugih podobnih zavodov odtegovati označene odstotke od zaslužka vsakega obsojenca- (kli-jenta, priprtega in gojenca) delavca, ki prejema kakršnokoli in kolikršnokoli nagrado in jih odpošiljati neposredno skladu za zavarovanje obsojencev zoper nezgode pri delu.
§ 49.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se objavi v »Službenih novinah«.
Beograd, dne 14. februarja 1931., štev. 17.370. I. 53.
Minister pravde:
Dr. M. Srškič s. r.
Banove uredbe.
132.	;
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Golobinjek, srez brežiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4728/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine r Ljubljani, dne 31. marca 1931.
II. No. 4728/1,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare g, r.
Objava.
Občina Ižakovci, srez dolnjeleudavski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 751/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1931.
II. No. 751/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Renkovci, srez dolnjelendavski, l>o pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7507/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	70’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	70-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. marca 1931.
II. No. 7507/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Luče, srez gornjegrajski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 567/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1	vina Din 100-—,
b)	od	100 1	vinskega mošta Din	100"—,
c)	od	100 1	piva Din 25-—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljovska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 30. marca 1931.
II. No. 657/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Križ, srez Kamnik, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 109/1, ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100‘—,
b) od 100 1 piva Din 50'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovino v Ljubljani, dne 24. marca 1931.
II. No. 109/1.
Po odredbi Bana načelnik upravnega oddelka* Dr. Stare a, r.
UDjava.
Občina Struge, srez kočevski, bo pomraia v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2451/2 v letu
a) od	100	l	vina Din	150—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	ISO’—,
e) od	100	I	piva Din	100—,
i č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. marca 1931.
II. No. 2451/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Oslica, srez Kranj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 150/1 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od	100	1	vina	Din	175—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din 175—,
c) od	100	1	piva	Din	25’— (kot v letu 1930.),
č) od	hi stopnje	alkohola špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 6'— (kot v letu 1930.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. marca 1931.
11. No. 150/1. .
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Predoslje, srez kranjski, bo pobirala v smislu °dloka kraljevske banske uprave II. No. 1439/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 130—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi 9topnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. marca 1931.
II. No. 1439/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Dedni dol, srez litijski, bo pobirala v smislu °dloka kraljevske banske uprave II. No. 1063/2 v letu
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—.
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 2—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. marca 1931.
II. No. 1063/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r,
Objava.
Občina St. Lambert, srez litijski, bo pobirala v srni-!“* udloika kraljevske banske uprave II. No. 5395/2 v letu I- Juwlednj« gfrčuiake tnučitfiirm;
a) od 100 1 vina Din 75—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din /m—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—.
| Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
!	dne 27. marca 1981.
II. Na 5395/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Višnja gora, srez litijski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6648/1 v letu 1931. naslednje	občinske	trošarine:
a) od	100	vina Din	90-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50'—,
c) od	100	1	piva Din	50’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 2-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1931.
II. No. 6648/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r
Objava.
Občina Vič, srez ljubljanski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1283/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 50’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. marca 1931.
II. Na 1283/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Ceznnjevci, srez ljutomersko - radgonski, bo poibrala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 715/1 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 30*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. marca 1931.
II.	No. 715/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6 s. *
Objava.
Občina Staranovavas, srez Ljutomer, bo pobirala r smislu odloka kraljvske banske uprave II. No. 183/1 e* 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a/ od 1U0 i vina Din	—,
b)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 24. marca 1931.
IL No. 183/L
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
Objava.
Občina Dolgoše, srez mariborski d. br., bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2465/1 ,v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 250*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1931
II.	No. 2455/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
Objava.
Občina Tinje, srez mariborski, desni breg, bo pom rala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 564/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100	1 vina Din	100'—,
b) od 100	1 vinskega	mošta Din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 31. marca 1931.
II. No. 564/1.
Po odredbi ban« načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r
Objava.
Občina Nuskova, srez	murskosobošški, bo	pobirala	v
smislu odloka	kraljevske	banske uprave II.	No.	8057/1
v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
b)	od 100	1 vinskega	mošta Din 50*—,
b)	od 100	1 vinskega	mošta Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 27. marca 1931.
II.	No. 8057/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
Objava.
Občina Ajdovec, srez Novo mesto, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 78/1 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100’— (kot v letu 1930.),
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 piva Din 100*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'— (kot v letu 1930).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. marca 1931.
II.	No. 78/L
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Podlehnik, srez Ptuj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave It. No. 70/lex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'— (kot v letu
1930.),
c) od 100 1 piva Din 40'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. marca 1931.
II.	No. 70/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Golavabuka, srez Slovenjgradec, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 144/1 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	I	vinskega	mošta Din 100-—,
c) od	100	I	piva Din	25'—.
Kraljevska banska uprava	Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24.	marca 1931.
II.	No. 144/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
Objava.
Občina Plat, srez Šmarje pri Jelšah, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 131/1 ex 1931. v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino:
Od 100 1 vina Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. marca 1931.
II.	No. 131/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Rogatec, srez Šmarje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 86/1 v letu
1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'— kot v letu 1930.),
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 30'— (kot v letu 1930.),
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'— (kot v letu 1930.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. marca 1931.
II. No. 86/1,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš a. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska ia zalaga: Tiskarna »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik: Otmar MiMlek s Ljubljani,