St. 105 Peitiiia pKna v gstovls! (Cesto carcnte m U puta) V Trstu, v Četrtek 4. mala 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI! jihaj*. izvzeraSl pondeljek, vsak dan zjutraj. UrećJ^vo: oUca »v. Frančiška AtiŠkega it 20, L nadstropje. Dopisi naj se poSUurediHM^efranklraaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. ' ?telj fn odgovorni uredalk $ te fin Godina. — Lastnik tiskarna Edinost/Mr tiskanu Eć' znaša za mesec L 7. —. 3 mesece L 19.50, po'A- ^Z —, in cc Za inozemstvo mesečno 4 Ure vet — in uprav« jl M-C Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnice, in zahval^ poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L i — Mali oglasi po 20 st beseda, aiajnanj pa L 2 — Oglasi ■aročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv' FrančiBra Asiškega itev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.! N GLAS LJUDSTVA Protestni shod t Ajdovščini Vkljub skrajno neugodnem vremenu se je vršil v nedeljo, dne 30. aprila v Ajdovščini od našega pol. dr. «Edinost» sklicani shod. Od vseh strani so prihiteli naši možje in mladeniči, žene in dekleta, da pokažejo svojo neomajno voljo v boju za nase pravice. Krasen je bil pogled po nabito polni dvorani in še zunaj nje je bilo polno občinstva. Naš g. poslanec dr. Podgornik nam je v obširnem govoru obrazložil pomen shoda in opisal krivice, ki se nam godijo odkar smo prišli v novo državno zvezo in ki jih zakrivljajo ravno oni, ki so nam obljubljali, da nam bodo dali ne samo to, kar smo že imeli pod bivšo vlado, ampak še veČ-.Gocii se nam pa ravna narobe. Svoj čas smo smeli povsod občevati v svojem jeziku in ponosen je bil vsalc, če je znal še kak drug jezik. Veljal je pregovor: Kolikor jezikov kdo zna, toliko mož velja. Danes pa nas hočejo prisiliti, da bi mi svoj ma-terni jezik opustili, branijo nam uporabljanje istega v javnem občevanju, branijo se ga oni v občevanju z nanvi. Naši narodni nasprotniki hočejo s sistematičnim zatiranjem našega jezika doseči, da bi mi v enem ali dveh rodovih kar izginili. Toda varajo se. Tržaški sodniki hočejo posnemati svo-ječasno avstrijsko metodo, ki se pa ni obnesla, kajti že cesar Jožef je uvidel to in V naših krajih hočemo imeti nameščene samo svoje ljudi! (klici; tako je!) Ce pa so že kaki tuji uradniki nameščeni, naj se učijo našega jezika. Danes se gre samo za rabo našega jezika pri sodnijah, toda mi zahtevamo to za vse urade, za železnice, pošte i. t . d. Ne zahtevamo notranjega poslovanja, pač pa s strankami. Hočemo, da se občuje z nami povsod in vedno v našem jeziku in nočemo, da nas izzivajo, kakor se sedaj vedno dogaja ob vsaki priliki. Vse dosedanje postopanje z nami pa gotovo ni v korist države in uprave. Z aneksijo je država prevzela napram nam dolžnosti, ki jih mora izpolniti! Morajo nam dati, kar so nam obljubili in kar nam gre. Oni naj se učijo našega jezika, če hočejo med nas. Odločno protestiramo proti pačenju naših krajevnih imen po poštah in proti šikaniranju naših ljudi po raznh uradih. Od teh naših zahtev ne bomo nikdar odnehali. (Pritrjevanje.) Oglasil se je nato župnik Mayerhofer in izjavil, da naše zborovanje ni naperjeno proti državi, ampak proti onim, ki rušijo zakonite temelje državi. Priznavamo državo, ker že pregovor pravi: en kralj, ena postava, ena vera. Toda pri postavi imamo tudi mi govoriti. Tudi mi plačujemo davke in ž njimi uradnike, torej imamo pravico do svojega uradništva. Na kratko „ s^.JlIr^m lr/~iKlf rv Ha v k a. nI a- nam dal pod pritiskom tedanjih razmer I -e s številkami dokazal, koliko davka pla rrravrcn rabo sinv ™ cnHnnah Tn čujemo mi Jugosloveni v Italiji, vsled če- sar imamo ne samo dolžnosti napram državi, ampak tudi pravico sodelovati pri upravi iste države. Zahtevamo srvoje uradnike doma in zahtevamo tudi. da se ustanovi v Rimu centralni jugoslov. urad za tolmačenje naših zadev. Žalostno je, da se mora naš narod sredi kulturne Evrope še le borit* za svoje pravice. Slišali smo že razne obljube od raznih državnikov tudi že v parlamentu, toda ostalo je vedno le ! pri obljubah. Hočejo nam celo vzeti še ono, r . obrazložii| kam bi i SGrlnam *??* ^ ' da.m -fr dovX sodno postopanje potom tolma- ceno, da so višje oblasti same izzvale to r"* . . r ' i v,*rn;nricti postopanje sodnikov, da bi videle, kako cev Pozval je zborovalce k vztojnost ^ K ^ ' . ' borbi za naše jezikovne pravice. Bojevali smo se desetletja in svojega narodnega vojnega plena ne damo iz rok. Složno pojdimo vsi v ta vsiljeni nam boj pod geslom: pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal! Končna je g. poslanec podal še nekaj pojasnil glede korakov, ki so se že storili v tej zadevi, na kar je prečital resolucijo enako oni na drugih shodih, ki je bila soglasno sprejeta ob- velikanskem navdušenju. Stotine rok so se dvignile k prisegi, da ne odnehamo od svojih pravic. Nato je bfto to krasno zborovanje, ki se je vršilo v najlepšem redu, zaključeno. G, poslanec se je prisrčno poslovil od zboroval cev, nakar se je ljudstvo mirno razšlo. KONFERENCA V GENOVI Zavezniki pogoji za pomoi Rusiji izroteni ruski delegaciji — Druga plenarna seja konference GENOVA, 3. Za včeraj popoldne je bil, kakor znano, napovedan sestanek politične komisije, na katerem naj bi se odobrila že sestavljena spomenica ruski delegaciji. Toda, kakor po navadi, sta zopet prišli vmes Francija in Belgija, Belgijski zastopnk Jaspar je izjavil že pred sestankom, da je dobil od svoje vlade navodilo, naj se ne udeleži seje, sklicane v svrho d-obritve spomenice, ker belgijska vlada ne more sprejeti nekaterih njenih členov, sedanjem evropskem gospodarskem stanju s posebnim ozarom na Rusijo. Poudarja se predvsem, da obstoja splošna želja po vzpostavitvi prijateljskih od-nošajev med vsemi narodi in po tem, da bi ruski narod zopet zavzel svoje zgodovinsko mesto med evropskimi narodi. Rusija je bila nekdaj važen faktor v evropskem gospodarskem sistemu, toda danes je popolnoma izčrpana vsled dogodkov tekom zadnjih osem let. Vsled tega so se nepri- državi, kjer vlada nfmo laka pomanjkanje normalnih sredstev. Toda čim bodo prvi podjetniki ivpeli jb bodo slediti drugi. V mnogih državah m> bili ukrenjeni ukrepi, ki fOi bo Rusija lahkot izkoristila, tim bo mo^rfe sleleirfit z njo dogovor v skladu s spodnjimi pofpji Mnoge evropske ikžave so sklenile Ustanoviti posebno pa ne onega, ki govori o privatni - yke> na katerih Irpi dvet, še povečale, iastnini. Ko pa se je seja začela, je vstal Res jCi da si je Evropa našla druge do-francoski zastopnik Barrere, ki; zastopa bavljalce, ker trgovina je kakor voda, ki odsotnega BartLcua, in izjavil, da je dobil si najde novo pot, če si ji stara zapre, v zadnjem hipu od svoje vlade ukaz, naj toda v Rusiji sami se širi beda in lakota, počaka z odobritvijo spomenice, dokler j ki ogrožata Evropo vedno bolj. Zaradi Ruse ne vrne Barthou. Ta izjava je silno pre- i jn Evrope žele podpisane države od-senetila vse prisotne. Lloyd George ni straniti to nevarnost. prav nič skrival svojega razburjenja zaradi neprekidnih incidentov, ki ovirajo delo konference. Opozoril je francoskega zastopnika, da je predsednik francoske delegacije pred svojih odhodom v Pariz odobril spomenice v celoti. On je bil vedno odločen pristaš angleško - francoskega sodelovanja, toda ti incidenti, ki ogrožajo konferenco, bi mogli imeti za posledico sklenitev separatnih mirovnih pogodb z Rusijo. Švicarski in romunski zastopnik sta tudi poudarjala absolutno potrebo, da pride do sporazuma, ki naj omogoči izročitev spomenice ruski delegaciji. Spričo splošnega ogorčenja je Barrere pristal na to, da se spomenica izroči ruski delegaciji, toda pod pogojem, da se v po-spremnem pismu poudari, da francoska delegacija še ni dobila privoljenja svoje vlade za odobritev spomenice. Končno je bdo sestavljeno definitivno besedilo spomenice, ki je bila tekom večera izročena ruski delegaciji Pogoji, pod katerimi so podpisov alci te spomenice pripravljeni sodelovati na gospodarski obnovi Rusije, so pospremljeni j. dolgim uvodom, v katerem se govori o Obnovitev Rusije se mora izvršiti predvsem v interesu Rusije same. Rusija pa je navezana na kapital in trgovsko izkušnjo zapadnih držav. Kakor hitro bo v Rusiji zajamčena varnost in bo dana tujcem gotovost, da se bodo njihovo imetje in njihove pravice spoštovale, bodo ti začeli razvijati svoje delovanje v Rusiji Toda v ta namen se morajo obnoviti stari viri ruskega bogastva: njeno poljedelstvo, njene tvornice, njeni rudniki. Ruske potrebe so tako velike, da se bodo mogle zadostiti le s pomočjo tujih držav. Rusija nujno potrebuje živila, obleke, zdravil, lokomotiv, vagonov, poljedelskih strojev in drugega orodja. Če se ji ne dobavi to blago, bo njen transportni sistem uničen, bo njena industrija propadla. Vse to blago bodo mogle Rusiji dobavljati industrijske države, čim bo v Rusiji vzpostavljena varnost za bivSe £n bo Rusija priznala svoje dolgove. Ni države, ki bi ne hotela pomagati po svoj& močeh pri obnavljanju Rusije. Vse države, zastopane v Genovi, so krazile željo, da bi pomagale. Treba bo premagati odpor trgovcev, ki se bodo bali za svoj kapital, naložen v z začetno Ravnico 20 mGjomorv šterlingov. Namen, tega koosoresja je financiranje podjetij, ki imajo v svojem programu obnovitev in razvoj Evrope m bi ne imela sama zadosti sredstev v ta namen. Za tem kapitalom stop bogastvo teh držav, ki so pripravljene financirati Operacije, katere bo odobrila mednarodna ustanova. Razen tega nekatere države dajo lahko takoj znatne predujme svojim trgovcem, ki bodo šli trgovat v Rusijo. Podjetja, ki si bodo zagotovila uspešno delovanje v Rusiji, bodo razen tega lahko dobila' kredit pri privatnih bankah. Sodelovanje potsmr mili držav V Angliji obstoja «Trade facilities Act», ki jamči za kapital finančnih podjetij, ki so se ustanovile onstran morja ali v državi sami v svrho pospeševanja gospodarske obnove Evrope. Ta zakon bi se dal raztegniti tudi na Rusijo«, Prvotno se je s tem «Actom» predvidevala v ta namen svota 25 miljonov šterlingov. V slučaju potrebe bi se lahko parlament pozval, da zviša to svoto. Razen tega obstoja v Angliji kreditni sistem v svrho pospeševanja angleškega blaga. Po tem sistemu je angleška vlada pooblaščena jamčiti kupčijske posle do 26 miljonov šterlingov. Od teh 26 miljonov je oddanih 11. Angleška vlada je pripravljena predložiti parlamentu načrt za podaljšanje tozadevnega zakona. Francija, ki mora uporabljati svoje moči za obnovitev opustošenih krajev, ne more sodelovati z direktno finančno pomočjo. Vendar pa je francoska vlada pripravljena storiti, kar je v njenih močeh. Tako bi lahko dobavljala sovjetski Rusiji semenje in razne poljedelske stroje. Poslala bi lahko v Rusijo tudi svoje tehnično osobje. Razen tega bi lahko dobavila Rusiji kakih 1260 lokomotiv, 25.000 tovornih vagonov in 3900 osebnih vagonov« Francoski industrialci, ki so doprinesli k uspehu raznih ruskih pokrajin, bi lahko vzpostavili poslovanje svojih podjetij, čim bi dobili potrebna jamstva. Italija je podpisala 20% glavnice mednarodne ustanove in je razen tega pripravljena podpirati vsakovrstna podjetja v svrho vzpestave pomorskega in železniškega prometa. Pripravljena je tudi pomagati s svojimi poljedelskimi organizacijami in s svojo izkušnjo pri gospodarskem obnavljanju Rusije. Tudi Japonska je obljubila svoje sodelovanje in je dovolila v ta namen rusko-japonski trgovski družbi kredit osmih miljonov jenov. Glavno je, da se enkrat začne in da se utre pot trgovini z Rusijo. Tukaj konča uvod in sledijo pogoji za sodelovanje, predloženi ruski delegaciji od italijanske, francoske, angleške, japonske, poljske, romunske, švicarske in švedske delegacije, ki so zastopane v podkomisiji prve komisije. Francoska delegacija, si je pridržala odobritev za pozneje, ko dobi tozadevna navodila od svoje vlade. Pogoji za sodelovanje Na podlagi I. pogaja se sovjetska vlada obvezuje, da se ne bo nikakor vtikala v notranje zadeve drugih držav in da se bo vzdržala vsakega dejanja, ki bi moglo motiti njene odnošaje z drugimi državami. Na podlagi 2. pogoja se sovjetska vlada obvezuje, da bo priznala vse dolgove in javne obveze, sklenjene in zajamčene od ruske carske ali začasne vlade. Države-upnice so pripravljene ne zahtevati začasno od Rusije plačanje glavnice in obresti za posojila, dana Rusiji tekom vojne, ne morejo pa prevzeti odgovornosti za izgube in škode povzročene sovjetski vladi vsled povojne revolucije v Rusiji Ko bodo zavezniške države sklenile dogovor gled£ izplačila vojnih dolgov, bodo pirzadete zavezniške vlade predložile svojim parlamentom, da se eventuelno upoštevajoč rusko gospodarsko in finančno stanje zniža znesek teh dolgov. Z dolgovi na račun tujih podanikov, katerih, jamstvo je prevzela kaka tuja država, se bo postopalo enako kakor s privatnimi dolgovi Pogoj 3. Vse druge finančne zahteve s strani drugih vlad od sovjetske vlade in s strani sovjetske vlade od drugih vlad bodo odložene do sklenitve dogovora, predvidenega v tretji točki, Pogoj 4. Ruska sovjetska vlada se obvezuje, da bo izvršila vse svoje finančne obveze nasproti tujim podanikom m da bo dala izvršiti tudi vse obveze vseh podrejenih ji oblaste v v Rusija nasproti tujim državljanom. Pogoj 6. Ruska sovjetska vlada se obvezuje, da bo sklenila tekom dvanajstih mesecev po vveljavljeztju te točke dogovor z zastopniki posestnikov obveznic, zajamčenih od sovjetske aH prejšnjih vlad dogovor v svrho njihovega izplačila. Ta dogovor se bo izvišii brez ozira na državno pripadnost posestnikov teh vrednostnic. Pogoj 7. V slučaju da ne more priti do skupnega dogorora, bodo lahko vsi tuji posestniki vrednostnic zahtevati zase iste V slučaju, da se sploh ne more dosečg sporazum, se vprašanje predloži razsodišču, sestavljenemu od enega zastopnika sovjetske vlade, enega zastopnika posestnikov vrednostnic, dveh članov in predsednika sveta Zveze narodov ali predsednika permanentnega mednarodnega razsodišča v Haagu. Pogoj 8. Ruska sovjetska vlada se obvezuje, nekvarno sistemu, ki ga namerava uveljaviti glede privatne lastnine nasproti svojim državljanom, da bo vrnila tujcem zaplenjeno imetje ali jim pa poplačala škodo, ki so jo pretrpeli vsled zaplenitve. Če se glede odškodnine ne more doseči sporazum, se vprašanja predloži, razsodišču, ki odobri predlagano odškodnino, ali pa ne. V prvem slučaju se mora bivši lastnik zadovoljiti z odmerjeno odškodnino, v drugem slučaju, če se ne more doseči sporazum med sovjetsko vlado in bivšim lastnikom, je sovjetska vlada obvezana dati bivšemu lastniku na razpolago izbero med odškodnino in uživanjem svOjega imetja pod vsaj tako ugodnimi pogoji, kakor jih je imel prej. Izraz «prejšnji in stari lastnik» vsebuje ruske industrijske in trgovske družbe, katere so bile v času nacionalizacije pod kontrolo tujih podanikorv, kateri so v istem času imeli pri njih precejšnje interese (delničarji i. dr.). Če to želi večina prizadetih tujcev, pomeni ta izraz tujce, kateri uživajo lastmno, ki nominalno pripada kakemu tujemu podaniku. Pogoj 9. Sovjetska vlada bo ukrenila potrebno za uveljavljanje pravic inozemskih podanikov nasproti privatnikom v Rusiji. Če bi bila izvršitev obvez nemogoča vsled delovanja ali nemarnosti sovjetske vlade, bo morala sovjetska vlada prevzeti toza-3evne obveze. Pogoj 10. Odškodnine v denarju, dovoljene na podlagi pogoja 7. se bodo poravnale potom izdaje novih ruskih bonov. Pogoj 11. Ustanovila se bodo za vsako državo mešana razsodišča za določevanje odškodnin v zmislu pričujočih členov. Pogoj 12. Ruska sovjetska vlada se obvezuje, da bo ukrenila vse potrebno za zajamčenje zaščite oseb in imetja tujih državljanov. V ta namen bo sodstvo v Rusiji organizirano po določbah čl. 8. londonske spomenice. Pogoji glede bivanja tujcev v Rusiji m glede izvrševanja trgovine v Rusiji bodo določeni v skladu s čl. 9. in 27. omenjene spomenice. Pogoj 13. Sporazumno s sovjetsko vlado se bo ukrenilo potrebno za likvidacijo predvojnih pogodb med ruskimi in tujimi podaniki. Pogoj 14. Ruska vlada bo vrnila romunski vladi vrednosti, ki jih je ta naložila v Moskvi. Spomenici je priloženo pismo, s katerim se sporoča ruski delegaciji, da francoska delegacija ni še odobrila spomenice, ker čaka tozadevnih navodil od svoje vlade. Plenarna seja konference. — Govor predsednika Facte Danes predpoldne se je vršila plenarna seja konference. Predsedoval je Facta. Evo besedilo njegovega govora: Gospodje. V svoji prvi plenarni seji je sklenila konferenca, da takoj prične z delom, ter je sestavila &on$is$e. Tako so se ustvarile tri kctr.isije s tehničnim značajem in tem trem komisijam so se predložila tehnična vprašanja, ki jih predvideva cannesski program. Prvi komisiji so se poverila finančna vprašanja, drugi gospodarstvena in tretji transportna. Od teh treh komisij sta dve zaključili svoje delo ter predložili poročili konferenc: finančna komisija in lcomsija za transport. In zato se je sklicala danes plenarna seja, da sklepa o teh peročilih, o načrtih sklepov, ki jih vsebujeta. Ni moja naloga, gospodje, da Vam začrtam velike poteze zaključkov, do katerih sta prišli komisiji Zaključke poznate, zadevna besedila ležijo pred Vami. Skušal Vam bom samo predočiti duh, ki je preveval te komisije, ko sta reševali svojo nalogo, ter važnost njunega dela. Dnevni red finančne komisije se je sukal okoli jako perečih vprašanj, kajti valovanje vrednosti valute je eden najbolj vidnih znakov krize, ki tlači Evropo. In glavna naloga te konference je vendar, da najde sredstva za ozdravljenje položaja. Finančna komisija je zaporedoma proučevala posamezna vprašanja v mejah, v katerih njihova rešitev ni odvisna od rešitve velikih političnih vprašanj, ki ne spadajo v njen delokrog, ter se je omejila na to, da predloži mere, ki obetajo postopno, sicer počasno, toda izdatno zboljšanje, ako se dosledno primenijo. Komisiji so služili za podlago tudi sklepi bruxelles-ske finančne konference, tako v vprašanjih denarja, tečajev in kreditov. Transportna komisija je stala pred izredno resnimi, važnimi in nujnimi vprašanji Dokler se v Evropi ne vzpostavi transportna služba vsaj toliko, da bo odgovarjala predvojnemu stanju, ni mogoče upati, da bi Evropa prebolela krizo. Mnogo je materielnih razlogov, ki ovirajo vzpostavitev, sočasno pa je tudi — ako mi je dovoljeno to reči — nekaj političnih vzrokov, iz katerih je vzpostavitev ogrožena. Radi tega je smatrala komisija za neogibno, da predvideva sredktva za mate-rielno vzpostavo in predloži sočasno tudi načela mednarodne uredbe transportov, ne da bi kršila suverenost posameznih držav. Ne spada v mojo kompetenco, da bi se bavil s podrobnostmi. Te bosta obraz- pravice, ki se dovole katerikoli skupini.1 ložib predsednika komisij samih. Vobče pa rečem, gospodje, smo lahko veseli, da sta dve tehnični komisiji tako hitro zaključili svoje delo. S tem sta dokazali* da se pri količkaj dobri volji da doseči sporazum med zastopniki raznih držav, tudi ko gre za kočljiva vprašanja. Doseženi uspeh je dobro znamenje za naie nadaljnje delo, za rešitev političnih vprašanj, katerim posvečamo vse svoje moči, da dosežemo obnovitev obratnega zaupanja ter vzpostavimo koristno sodelovanje raznih i^iših domovin. Tako bo odgovarjala konferenca namenu, s katerim je bila sklicana. Sestanek, na katerem se obravnavajo najtežja mednarodna vprašanja, se ne more razviti, ako niso vsi udeleženci trdne volje, da dosežejo sporazumno razpoloženje, v katerem se lahko pretresujejo interesi posameznih narodov v duhu stroge pravičnosti. In to velja za sedanjo konferenco, v katero ima svet zaupanje, ki raste od dne do dne. Naše zborovanje naj bo strog opomin in svetel zgled za vse narode. Vzpcstavitveno delo bo tem hitrejše in uspešnejše napredovalo, čim večja bo resnost in vzajemna vztrajnost zbo-rovalcev, ki morajo pokazati, da so pripravljeni premagati neogibne težkeče, ki so združene z vprašanji, predloženimi našemu proučevanju. Dosedaj zaključeno de-lo je jasna in glasna manifestacija, da se je delo konference izvršilo doslej v duhu spravljivosti in discipline. Lahko torej pogumno in vedrega cela nadaljujemo svoje delo. Govor Schanzerja. Gospodje. Evropski finančni položaj jc pre-vržen, in tudi ne more bili drugače, ako upoštevamo posledice velike vojne. Vsi dobro vemo, kake nevarnosti nam grozijo, ako se kmalu ne povrnemo zopet k normalnim gospodarstvenim razmeram. Tehniki-veščaki so nam začrtali pravo pot ter nam pokazali sredstva, katera moramo rabiti, ako se hočemo v bodoče izogniti še večji katastrofi nego je današnja. Na nas je tedaj, gospodje, da zberemo vse svoje moči in odločno izvedemo praktično, kar nam veščaki svetujejo. S tem hočem reči, da ležita na dnu finančnega vprašanja tudi moralno in politično vprašanje. Veščaki priporočajo državam, naj dosežejo ravnovesje v proračunu, da jim ne bo treba novih nekritih kreditov. Veščaki priporočajo, naj se skrčijo izdatki, to pa je moralno vprašanje. Skrčiti izdatke pomeni namreč odpovedati se potrebam, zahtevam in egoizmu. To velja za posameznike, skupine in razrede, ki povsod zahtevajo zboljšanje svojega položaja, kar povzroča državam vedno nove stroške. Novi stroški se pa sedaj ne morejo kriti z zvišanjem davkov, kajti poslednje trči na naravne ia nepremotljive ovire. Na žalost se po vo^ni povsod opaža mesto zmernosti razšipnost, in sicer zlasti v razredih, ki bi morali dati drugim razredom dober zgled. Naša naloga pa je, da prematramo vprašanje tudi s političnega vidika. Edinole politika sprave in vzajemnega zaupanja omogočuje državam, da skrčijo svoje izdatke ter tako dosežejo ravnovesje v proračunu. To pa je prvi pogoj za ozdravljenje financ. Dovolite, gospodje, da tukaj omenim, kakšne so bile tendence italijanske politike po vojni. Skoraj odveč je, če rečem, da vodi politiko Italije duh miru in spravljivosti. Najbolj je bila Italiji pri srcu gospodarstvena vzposta* vite v države. Naši davki so dones vobče 6 krat višji od predvojnih. Naši direktni davki celo 9 krat. Naš primanjkljaj, ki je še pred 3 leti znašal 24 miljard, znaša danes samo tri miljarde. Vojsko smo skrčili na 200.000 mož. Skrčenje izdatkov nismo smatrali samo za dolžnost nasproti nam samim, temveč tudi za dolžnost nasproti vsem drugim državam, katerih dobrobit je vendar tesno združena z našo. Italija je torej dokazala, da ve, kaj je njena naloga. Omenil sem napore Italije, sicer pa dobro vem, da se trudijo tudi druge države v istem smislu. Odslej naprej naj naše tekmovanje ne bo več tekmovanje v neplodonosnih in nevarnih izdatkih, temveč tekmovanje na gospodarstvenem polju. Veliko delo nas čaka, da ga izvršimo. Dragoceno delo finančne komisije moramo smatrati za uvod. Nato se je razvila dolga razprava. Udeležilo se je je mnogo delegatov. Francoz Richard se je izrazil ugodno o zaključkih finančne komisije. Za njim je govoril Ho-landcc Jonkheer, ki je tudi pozdravljal zaključke imenovane komisije. Sledil je Švicar Schultes samo na škodo pouka, ampak tudi ugleda oblasti pred prebivalstvom! To bi bil v debelih obrisih opis boja v južnem Tirolu za — veljavo in spoštovanje zakona. Vidimo iz tega opisa, da uprava ne spoštuje ne naravnega, ne pisanega zakona, in da podrejeni organi tudi ne spoštujejo ukazov svoje lastne osrednje vlade! Take razmere so v zasmeh načelom modernega državnega življenja: ko mora prebivalstvo braniti veljavo zakona pred napadi od strani tistih činiteljev, ki bi morali v prvi vrsti braniti zakon! Sedaj pa pride še krona vsem tem nezakonitostim. «Popolo d'Italia» je trdil v posebnem članku, da odredbe naučnega ministra pomenijo kršenje rečenega šolskega zakona! In polem grozi: «če minister ne oporeče svojih odredb z vso jasnostjo, kakega zakona se bo mogel poslužiti potem, če bi nekaj fašistovskih oddeikov prišlo v Neumarkt in Salurn, da c-d tistih, ki se upirajo, izsilijo spoštovanje naredb države?!» Grožnja je zares jasna in nezaslišana: državne organe, ki nočejo spoštovati zakonov vkljub ukazom z višjih mest, bo ščitilo — javno nasilje!! Kaj naj rečemo tu na zaključku? Nič, ker dejstva sama kriče dovolj! ter označiti gledt vsake njen sedež in vi« šmo likvidirane terjatve, in če potrebno, tudi osebo, kateri je treba izročiti plačilo, vse to v svrho, da kna zakladno ministrstvo pri rokah vse podatke, da lahko u-krene glede prošnje potrebne korake. Okrajni civilni komisariati morajo, ko dobe prošnje v roke, preiskati njihovo pravilnost, morajo eventualno napravit? ugotovitve, ki se jim zde potrebne, zahtevati od prizadetih bitij eventualna daljša pojasnila ali listine itd. Ko se je na ta način spopolnila preiskava (istruttoria), pošljejo okrajni civilni komisariati dotične prošnje (v trojnem izvedu) z vsemi prilogami deželnemu gen. civ. komisariatu. Deželni gen. civ. komisariat odpravi prošnje, po tem ko je ugolovil njihovo pravilnost v formalnem in upravnem oziru, na Vzpostavitveni urad v Gorici (Ufficio per le ricostruzioni) ali na tehnično sekcijo, ki je po kraju pristojna. Vzpostavitveni urad ali tehnična sekcija pregleda spise s tehničnega stališča, opravi potrebne ugotovitve, kola vdira dovršena dela ali napravljene nakupe prizadetega bitja, izdela k temu poročilo z razlogi ter izraža svoje mnenje bodisi glede značaja in količine škode, bodisi gled£ uporabe troškov. Vzpostavitveni urad ali tehnična sekcija odpremi na to s tem poročilom vse spise na deželni generalni civilni podko-misariat, ki jih dopošlje z eventualnimi' svojimi opazkami podpisanemu gen. civ. komisariatu. Slednji jih odpremi na ministrstvo za osvobojene kraje, po tem ko je izdal svoje, mnenje o njih višji uradnik civilnega že-' nija ali odbora za popravo vojnih škod. (Z ozirom na to, aH znaša škoda več aH manj od lir 50.000.—). Z dekretom zakladnega ministrstva, v sporazumu z onim ministrstva za osvobojene kraje se končni trošek potrdi in poskrbi za povračilo svote, ki je bila potrošena za delo, za katero je predvidjeno povračilo vojne škode. oli^mikh k?m!!@wl gostje j Čičerin je bil torej v gosteh pri italijanskem kralju. Predstavniki uradnega boljševizma so sedeli pri skupni mizi z monarhom, ki je antiteza komunizma. To dejstvo je kajpak vzbudilo silno zanimanje v vsej italijanski politični javnosti in razburja gotove kroge. Nekateri italijanski listi so prinesli natančen opis, kako se je Čičerin vedel napram kralju in kaj je govoril. Čičerin se je razgovarjal prav prisrčno s kraljem, ki mu je dal roko v pozdrav, in ki je Čičerin ni odbil. Dva nasprotna pola sta se približala in nič se ni zgodilo. Svet stoji še vedno pokoncu. Čičerin je baje v pogovoru s kraljem izjavil svoje dopadajenje nad vse prisrčnim sprejemom, ki ga je kralj doživel na svojem potovanju v Genovo in v Genovi sami. Izustil je baje tudi besede, da se vidi, kako italijansko ljudstvo vidi v njem »svojega batjuško«. Mi ne vemo, ali je vse to res, kar pripovedujejo italijanski listi o tem zanimivem srečanju, vendar pa gre zadnja fraza, s katero je Čičerin baje napravil italijanskemu kralju kompliment, od ust do ust in v raznih italijanskih političnih taborih se živahno razpravlja o teh nedolžnih besedicah. Vsekakor je zanimivo ogledati si to zadevo nekoliko natančneje. Umevno je, da so zlasti proletarske in republikanske stranke, izvzemši popola-rov, silno v zadregi vsled te nenadne in nepričakovane Čičerinove poteze. Zakaj ne glede na to, ali je Čičerin zares izrekel one vusodepolne« besede ali ne, poteza ostane, kajti ruska delegacija ni do sedaj ničesar dementirala. Te besede, kakor sploh vse Čičerincvo vedenje povodom kraljevega obiska v Genovi, tvorijo novo sporno jabolko med socialistično in komunistično stranko. Znano je, da so socialisti in komunisti napeli vse sile, da bi pripravili rusko delegacijo do tega, da bi odklonila kraljevo povabilo. Socialisti niso prikrivali svojega mnenja, medtem ko so ko-munsti sicer za kulisami delali za to, da bi pregovorili Čičerina, vendar javno si niso upali kritizrati delovanja predstavnikov one Rusije, ki je komunistični Ideal. Socialistični časopisi javno naglašajo, da je bila ta Čičerinova poteza ne samo nepotrebna, ampak celo škodljiva. In če je ruska delegacija iz oportunističnih vzrokov smatrala za potrebno se odzvati povabilu, vendar ni Čičerinovo vedenje na banketu nikakor opravičljivo, pa naj se skuša to tolmačiti še na tako blag način. Komunisti so seveda v silni zadregi, vendar skušajo opravičevati Čičerina. Govore namreč, da Rusi pač niso krivi, če imajo Italijani Se kralja, socialisti nosijo krivdo, da ni danes ralija republika itd. Vendar pa so v tem esednem boju napram socialistom na »labšem, zakaj Čičerin }im je zares zmešal fačune. In vse opravičbe nič ne pomagajo. Ruska diplomacija je s svojim prvim nastopom v svetovni politiki do sedaj pokazala, da je sposobna kosati se z najbolj namazanimi zapadnimi diplomati. Čičerin indirektno napadel versaillesko pogod-in izzval prvi incident. Druga bomba je >fia rapallska pogodba med Rusijo in iemčtjo. Toda teh incidentov ni konec, takai vsak dan čujemo o kaki novi spome- nici, novem protestu Rusov in vsi ti koraki so tako premišljeni, vsaka nova poteza udari s težko silo na diplomatično tehtnico pri zeleni mizi. Genovske konferenca je posledica nevzdržnih gospodarskih in političnih razmer v povojni Evropi. Gospodarsko krizo občutijo proletarci vseh dežel. Zato so zlasti široki ljudski sloji z upanjem pričakovali tega svetovnega zbora. Posebno mednarodne socialistične in komunistične stranke so z zadoščenjem pozdravile vstop boljseviške Rusije v svetovno politiko. Proletarci vseh dežel vidijo v Rusiji simbol svojih teženj, sovjetska republika je velika moralna uteha muogih socialističnih in komunistčnih apostolov, ki drže ljudske množice v raznih organizacijah. In nova, proletarska Rusija se je znala obdržati vldjub dolgoletnim bojem in sovražnosti vse Evrope. In že v prvih sijajnih nastopih so si pridobili Rusi občudovanje množic in spoštovanje nasprotnikov. Vsak njih uspeh je bil takorekcč uspeh mednarodnega proietariata. Vse je šlo kakor po olju do zadnje Čičerinove poteze, do njegove udeležbe kraljeve pojedine. Evolucija vladajočih komunističnih dogmatikov v Rusiji je dospela do mrtve točke. Sedaj se bori Rusija, kot je, za svojo gospodarsko in politično neodvisnost. V tej borbi morajo ruski predtavniki uporabiti vsa sredstva, da obvarujejo svojo domovino pred suženjstvom zapadnega kapitala. Zatorej smo bili pripravljeni že s samega začetka, da se bodo Rusi prilagodili razmeram ter bodo žrtvovali nekaj praznih formalnosti, da obvarujejo sedanji režim Rusije in se pogode z zapadnjaki. Glavni takojšnji smoter je pač pripozna-nje Rusije. In če bo Genova to vprašanje rešila, bo menda izčrpan njen program. Te občutke mora imeti neprizadet objektiven opazovalec dosedanjega dela diplomatov v Genovi. Boj ruske diplomacije je osredotočen v tem političnem vprašanju, ki je: zapadne kapitalistične države morajo sankcionirati sedanji režim in sedanjo vlado. Stališče vlade se na ta način v notranjosti države silno utrdi, kar se pa tiče vnanje politike, ta ne bo mogla biti dosti drugačna po obliki kot je ona ostalih zapadnih držav. Morda pa fe Čičerin s svojim ne boljševičkim vedenjem na kraljevem pir o vanju hotel namenoma pokazati besedni revoluciji svoje zaničevanje. Ne smemo pozabiti, da ve je ruski komunistični del naroda trdno zanašal na svetovno revolucijo. In po velikih govorih, kričečih agitacijah in demagoškem nastopanju prvakov me je zdelo, da bo ravno Italija poklicana za-to, da prične revolucionarni pokret v Evropi. Toda ruski komunisti so doživeli v Italiji silno razočaranje in fašist ovska ofenziva je v nekaj mesecih pometla prazen strah italijanske revolucije. In kmalu nato se je pričelo strategično umikanje komunizma v Rusiji in to umikanje je doseglo v Čičerinove m odzivu na kraljevo vabilo svoj vrhunec. Gotovo je težko umeti postopanje ruske diplomacije, ki je neusmiljeno vrgla poslednje formalne komunistične krpe raz IFojna fM na javni lastnlsl Poroča dr. J. F. — Nadaljevanje. n. 10.) Kako se vlagajo naznanila in na kateri urad se morajo nasloviti Kakor rečeno, mora biti naznanilo, ki so ga dolžna predložit* javna bitja, splošno in popolno, mora namreč vsebovati vse škode in na vseh vrstah imetja. Naznanilo mora označiti tudi one škode, ki so se že popravile, bodisi od prizadetega bitja samega ali pa potom državne uprave (vojaški ženij, tehnični oddelek). Ako danes tedaj po 3 letih, odkar je vojska končala, pregledamo vse vrste škod, ki se lahko naznanjajo, vidimo, da lahko razdelimo te škode v tri posebne vrste in sicer: a) škode, katere je prizadeto bitje samo popravilo z lastnimi sredstvi ali s tem, da se je zadolžilo, itd. (s poznejšo posebno prošnjo bo zameno dotično bitje zahtevati povračilo napravljenih troškov, medtem pa lahko v naznanilu na splošno označi višino onih stroškov); b) škode, za katerih popravilo se dose-daj sploh ni poskrbelo. (S poznejšo posebno prošnjo bo prizadeto bitje zahtevalo, da bo samo direktno poskrbelo za popravo onih škod, ali pa zaprosi, da poskrbi za to namesto njega država); c) škode, katere je že popravila država, bodisi potom vojaškega ženija ali potom tehničnega oddelka. Te tri vrste škod so, kakor vidimo na prvi pogled, natančno ločljive ene od drugih. Naznanila oziroma obrazci posameznih naznanil se morajo tedaj zbrati skupaj v treh ločenih oddelkih z ozirom baš na eno ali drugo vrsto škode. Vsak oddelek se mora opremiti z zavitkom, na katerem bodi jasno označeno, da se nanaša na vrsto škode ali pod a), ali pod b), ali pod c). Vsako prizadeto bitje mora imeti tedaj za vložitve naznanil tri ločeae zavitke ali tri akte. Prvi naj vsebuje samo naznanila ali obrazce za one škode, ki jih je bitje samo že popravilo, drugi posamezna naznanila in obrazce za ie nepopravljene škode, tretji posamezna naznanila aH obrazce za škode popravljene po vojaškem ženiju ali tehničnem oddelku. Z ozirom na to, da se morajo naznanila, kakor smo že rekli, predložiti v treh izvodih hi ker se morajo izvodi »družiti v treh ločenih aktih, bomo imeti torej tri enake akte, od katerih bo vsak zase imel ravno iste obrazce v treh izvodih za vsako vrsto škod. Vsakemu oddelku onih treh ločenih aktov se mora priklopiti po en izvod sklepa prizadetega bitja, kateri sklep pooblašča vložiti naznanilo. Vsi akti se morajo skupno predložiti ali poslati priporočeno okrajnemu civilnemu bomtsaciattt. Komisariat jih mora takoj pregledati in vrniti prizadetemu bitju s primernim poukom, ako nko namsnfla napravljena v redu. Civilni komisariati bodo potem pošiljali pravilna naznanila deželnemu generalnemu civilnemu podkomisariata, ki jih mora zbrati skupaj in pndMtti generalnemu (v Trstu). škem okrožju, morajo predložiti naznanila direktno pri podpisanem generalnem civilnem komisariatu (oddelek IX). III. Prošnje krajevnih bitij za dosego ali povračilo stroškov že napravljenih za popravo vojne škode oziroma za še ne izvršeno popravo iste (člen 2-7 opravilnika od 1. septembra 1920, št. 1542). 11.) Rekli smo že, da se ne smejo prilagati obrazcem naznanil nikake listine in da se naznanila ne smejo zamenjati s prošnjami, ki jih prizadeta bitja lahko vložijo enkrat pozneje, da dosežejo popravo škode že popisane v naznanilu, ali pa povračilo troškov napravljenih za izvršeno popravo škode, ki se je tudi morala popisati v naznanilu. Moramo se torej, da bo bolj jasno, sklicevati na to, kar smo povedali v prejšnjem odstavku glede onih treh vrst škode, na katere se morajo naznanila nanašati: škode že popravljene po skrbi in na tro&ke istega bitja; škode, za katerih popravo se sploh še ni poskrbelo; škode, za katerih popravo je že poskrbel vojaški Ženij ali pa tehnični oddelek. Oziraje se tosrej na te različne vrste škod, ki so se že vse na isti način naznanile, prizadeto bitje bo zamoglo zahtevati s posebno prošnjo ali povračilo napravljenih troškov (I. vrsta), ali popravo oziroma povračilo {II. vrsta). Za škode III. vrste ono bitje nima ničesar zahtevati. 12). Prošnje za povračilo troškov, ki so jih krajevna bitja že napravila. Prizadeto bitje oziroma tisti njegov organ, ki ima pravico sklepati, upravni svet ali odbor, mora storiti sklep za vložitev prošnje za povračilo. Vložiti se mora toliko ločenih prošenj, kolikor je poškodovanih in popravljenih imevinskih objektov. V vsaki prošnji se mera sklicevati tudi na dotični obrazec naznanila, v kojem se je bila škoda popisala. Vsaka prošnja se mora napraviti v treh izvodih. Vsi izvodi morajo biti podpisani od načelnika uprave, pooblaščenega za zastopanje prizadetega bitja. Vsakemu izvodu prošnje se mora priložiti en prepis ali izvleček gori navedenega sklepa upravnega sveta ali odbora. Prošnje se morajo nasloviti na podpisani generalni civilni komisariat j v svrho odprave na zakladno ministrstvo v Rimu. Rune. Tako naslovljene prošnje pa se dejatski morajo predložiti ali poslati okrajnemu civilnemu komisariatu, ki jih po tozadevnem pregledu dopošlje deželnemu gen. civ. podkomisariatu. Piti izvod prošnje se mora opremiti z vsemi prilogami tehnične in knjigovodstvene narave, ki zamorejo razjasniti in dokazati dovršena dela in napravljene troske, in tudi vse listine, ki zamorejo dokazati značaj in višino vojne škode (zaprisežene cenitve, javne ugotovitve itd.). Spisi, ki dokazujejo trošek (računi o napravljenih delih, fakture), se morajo predložiti v izvirniku. K prvemu izvoda prošnje se morajo priložiti tudi listine, ki dokazujejo izvršena plačila troška. V slučaju, da prizadeto bitje Še ni plačalo troška, mora to naznaniti v prošnji z navedbo razlogov; mora tudi priložiti spio-Ona bitja. M imajo svoj sedež v; trža-4šen pregled onih tvrdk, katerim dolguje Država in Trst. Publicist Attilio Gabia-ti je priobčil v iurinski »Štampi« vrsto člankov o vprašanju svobodne luke v Trstu. Z vso vnemo- priporoča rešitev. — kakor pravi — preperečega tržaškega vprašanja. Posebno tehten je zadnji članek, kjer opisuje sedanji položaj v Trstu in graja z rezko besedo in nenavadno odkritostjo greh2 sedanje uprave. Aneksija in žnjo raztegnitev italijanskih upravnih metod na nove pokrajine, sta nam prinesli že iz prvega začetka celo morje zla! Prišel je v Trst z uverjenjem, da so mnoge zahteve Tržačanov — n. pr. glede izmenjave valute, odkupa avstrijskih vrednoslnic, potem zahteva ladjedelcev za raztegnitev privilegijev v odl-o-ku ministra De Nave, zahteve za pristanišče itd. —■ neupravičene. Čudil se je, da se Trst kai« tako tipično italijanski v zahtevanju raznovrstnih miloščin od osrednje vlade. Po svejem prihodu v Trst pa se je uve-ril, da je cela vrs»ta teh zahtev več ali manje upravičena, a v prvi vrsti da pada krivda na vladne funkcijonarje in pa na njihovo duševnost. Niso dopuščali Tržačanom niti diha in so jih hoteli podrediti upravi kakega otroškega zavetišča. Posledica je bila, da so Tržačani prosili dovoljenja za vsak čin svojega obstanka, čeprav jim nI v krvi, da bi pri vladi prosjačili miloščine, ker jim je ljubša svoboda delovanja. Prebivalstvo. Trsta bi se hotelo svobodno gibati in vzpostaviti svoje zveze z razsež-nim zaledjem, ki se razteza od vzhodnih meja Bavarske do obmorskih mest obali Male Azije, da bi tako Trst postal veliko financijelno središče in mednarodni empo-rij velikega dela srednje in južne Evrope. A koliko bi to vse stalo italijansko vlado? Nekaj manj dohodkov od carinarskega pasu v Trstu bi obogateli Trst bogato poplačal. Velike pomebnesti je železniško vprašanje, toda, rešitev tega vprašanja ne bi pomenila kake koncesije Trstu, marveč je državna korist. Glede vprašanja železniških zvez treba: zboljšati spoj med Julijsko Krajino m ostalo Italijo-, odpraviti neko pogreško v senžermanski pogodbi in rešitev vprašanje južne železnice. Pod Avstrijo si mogel n. pr. dospeti iz Trsta v Milan v osmih urah, danes pa potrebuješ z najbolj direktnimi vlaki dvanajst ur! Glede druge točke opozarja Gabiati, da je Trst spojen z Avstrijo po dveh črtah: po oni preko Trbiža in oni črez Ture. Ta poslednja pa je prerezana od ozemlja Jugoslavije, kar jc na veliko škodo Italije in Avstrije. Napravila naj bi se zato nova črta po pretežno italijanskem ozemlju preko Krmina, ki bi .se spojila z že obstoječo železnico do Trbiža. Tudi z Jugoslavijo bi moglo priti do sporazuma glede tarifov v obojestranskem interesu. Južna železnica, ki je zasebna, je imela v bivši Avstriji omrežje 600 km, ki se je raztegalo na eni strani do Brennerja, na drugi pa do Dunaja ter se odcepi jala do Reke in na hrvatsko ozemlje. Vpra-janje je sedaj: ali naj zasebna železnica obstoji nadalje z vsemi svojimi črtami, ali pa naj se razcepi med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo, tako da bi imeli italijansko progo Trst - Postojna, jugoslovensko Rakek -Špilje, in od tu avstrijsko do Dunaja? Gabiati je za to, da južna železnica ostane kot svobodna železnica, ker bi bilo v drugem slučaju mnogo- nepriL'k, tehničnih in tarifnih, ki bi ovirale hiter promet. Na to prehaja Gabiati h kočljivemu vprašanju: »Odnošaji z Jugoslavijo« ter meni, da naj bi radi vsega rečenega prišlo^ do iskrenega miru, da se bodo mogli vzpo-i V Tnrfn, C 1922. Stani HI Staviti gospodarski in Snančnl odnočaji s tem razsežnim ozemljem. V Jugoslaviji gre za važno gospodarsko ozemlje, katerega pridelki bi se mogli izmenjavati z italijanskimi industrijalnimi izdelki. V obojestranskem interesu je tudi, da Trst postane zopet središče pomorske trgovine velikega dela Jugoslavije, da ne bo Italija odvisna od severnih pristanišč. Zato je na tržaški svobodni luki na podlagi nizkih troškov — nizkih potovalnih troškov v Trstu samem, nevisokih železniških in pomorskih vozninah — živo interesirana tudi Jugoslavija vsaj dotlej, dokler si ne bo mogla zgraditi in vzdrževati svojega lastnega pristanišča ob Jadranu. V ta namen je treba, da si tržaško ozemlje in Italija iskreno podata roko. Kar se tiče nizkih poslovalnih troškov na tržaškem tržišču, mora poskrbeti Trst sam, čim mu pusti svobodno roko država,- ki pa ne sme raztezati tjakaj — prijetnosti kakega pristaniškega konzorcija po zgledu v Genovi. Gabiati zaključuje: Raztegnitev države na Trst je tocej kaj enostavna. Izraža se v dveh besedah: svoboda in prisrčnost. Zato je stvar Trsta vredna podpore od strani tistih Italijanov, ki soglašajo s temi idejami! Ne vdafrao se! Na nedeljskem shodu v Postojni je bila sprejeta tudi resolucija, ki je protestirala proti temu, da se na naših poštah vračajo pisma s slovenskimi naslovi. Resolucija je ugotovila, da okrožnica, na katero se sklicujejo poštni organi, ni znana nikomur m da ni bila nikjer objavljena. Okrožnica' torej, tudi če je bila trdana, ni veljavna in je postopanje poštni! organov samovoljno in nezakonito. Nezakonitostim pa se moramo upirati vedno in povsod. Ne smemo se jim ukloniti. To naj si zapomnijo nekateri naši ljudje po deželi, ki dajajo svojim pošiljat vam italijanske naslove iz samega strahu, da bi pismo ne prišlo na določeno mesto. Najglasnejši in takorekoč plebiscitarni naš protest bodi ravno v tem, da slej ko prej oddajamo pisma na pošto s slovenskimi naslovi. Enodušnega glasa ljudstva ne bodo mogle oblasti kar tako prezirati? «Piccolo» in dan prvega mafa. V prvem svojem izdanju minolega ponedeljka je sporočil «Piccolo», da je prvi dan majnika potekel mirno in brez neljubih dogodkov. To je sporočil — kakor je rekel — s posebnim zadoščenjem z ozirom na konferenco v Genovi. Gostje v Genovi da so mogli videti na svoje oči, kako neosnovana in izmišljena da so razna poročila v zunanjih listih o pretveznih vednih domačih bojih v Italiji. »Incidenti >, ki so se pojavili, da so bili brezpomembni, sicer pa da se ni nikakor motil red in mir. Takoj po tem lepem uvodu pa je isti «Piccolo* prinesel poročila iz raznih krajev Italije, c «krvavih spopadih* s streljanjem, ranjenci in mrtveci, To so torej za «Piccola» •brezpomembni incidenti«! Odmevi. Poročali smo svojčas o fašistovskem izzivanju za velikonočne praznike v Sv. Križu Zaganjali so se toliko časa v domačine, dokler niso izzvali spopada. Pred par dnevi se je vršila razprava proti zaprtim domačinom fn fašistom. Štirfe domačini so bili obsojeni v zapor od 14 do 50 dni, dva sta bila oproščena, a fašist Giordano Davide na dva meseca in pol. Priporočamo v posnemanje. Pomlad je tu, bliža se doba potovanja. *Prager Presse* daja javnosti potrebna navodila in informacije. Pri tem ugotavlja: ^Vprašanje potnih Hstov ne dela več na sploh nobenih težav. Policijsko ravnateljstvo v Pragi in politične okrajne oprave izdajajo vsakemu tuzemcu potne liste v vse evropske dežele, izvzemši Turčijo, Madžarsko in sovijetsko Rusifo.* Na Češkem ni torej nobenih težav več v tem pogledu, ki so bile morda umestne v prvem času povojne dobe. Menimo, da bi bil tudi pri nas že čas, da bi se povrnili k normalnim razmeram in da bi se prenehale sitnosti, ki mučno ovirajo državljane na potrebnem svobodnem gibanju. Taka svoboda je potrebna tem bolj iz velikega trgovskega mesta. Za javno zdravje. Tukajšnji občinski urad nam je poslal: Iz zdravstvenih ozfrov je mestni municipij odredil sledeče: 1. Na oknih in na nadvratnih okencih mesnic morajo biti kovi-naste mreže, ki naj se pritrdijo potem posebnih lesenih okvirjev. To zato, da ne bodo mogle muhe v mesnico. Iz istega razloga morajo imeti vrata posebne zavese iz fine plete-nine ali od platna. Te zavese imajo tudi namen, da zadržujejo ulični prah. Poleti bo moralo biti meso zavarovano proti muham s posebnimi pajčolani ali belimi tkaninami. 2. Na oknih štacun, ob vhodu v prodajalnice ter v omarah, ki so slabo zaprte ali so jim §ipe razbite, se bodo smela živila izlagati le tako, da bodo na varnem pred prahom, muhami in prsti mimoidočih. 3. V notranjosti trgovin se morajo hraniti živila v največji snagi in zraven tega morajo biti zavarovana proti prahu, proti tikanju s strani občinstva in proti muham. Tisti, ki se ne bodo držali teh predpisov, bodo kaznovani po § 127. f) mestnega Statuta z globo do 100 lir, v slučaju neiztirljivosti pa s primernim zaporom. ♦ a usode, ki se mora izpolniti.* Očetu Matthiasu je bilo težko, smilil se mu še najbolj ubogi Filip, ki je tako čisto ljubil s^ojo ženo. Kaj bo počel ko izve kako žalostno je končala? Toda saj je sama kriva. Zakaj ne opusti od svoje zablode, ko vidi, da s tem škoduje sebi, da je sebična, ker uničuje moža srečo in mir srca za vedno. tDaljca stran iv, »EDltfOST« * Trstu, dne 4. maja 1922. Ustanovni shod «Kmet. del. zveze* za j zgubljene stave, Godina, Ker jo premalo na-Baško dolino se bo vršil v nedeljo 7. t. m. ob dlegujejo, N. N., Sanctn, Kodrič, Može, Just, 3.. uri popoldne na Koritnici. Drežaica. Preteklo nedeljo je priredilo prost. gas. društvo v Drežnici veselico, ka tera nas je tako razveselila, da zasluži, da nekoliko opišemo. Le škoda, da je zaradi premajhne dvorane moral marsikdo iti domov. Igralci in igralke so se posebno dobro pokazali. Pokazali so, da tudi pod sivim Krnom živi duh, ki lajša bolečine in vedri žalostne v tem oblačnem času. Igralci zaslužijo, da hi vsakega posebej pohvalili ali prostor in čaa ne dopušča, zato kličemo vsem igralcem Hvala vam! Želimo, da bi vas kaj kmalu videli zopet na odru. Igrati so igro v 5 dejanjih «Sanje», ki je zelo dobro izpadla, dalje igrokaz «Naši grehi», ki je zlasti za današnje čase zelo primeren. Šaljivi prizor «čarodejna brivnica» je bil popolnoma pogođen m smeha ni manjkalo, posebno Izak in Gašper sta dosegla višek. — Kuplet «Narobe svet* je po besedilu res nekaj krasnega, a pevec je ime premalo vaje. Prvič je nastopil, kot se je videlo. — Omeniti moramo, da so tudi pevci rešili svojo nalogo dobro. Posebno « Večer na Savi» je pod vodstvom našega znanega pevo-vodje dobro izpadel. Nastopil je tudi pevski zbor iz Ravenj, a zaradi prvega nastopa ni mogel priti do prave moči. Vsekakor pa moramo drežniškim fantom in dekletom čestitati, da so začeli v Drežnici s toliko vztrajnostjo in tolikim uspehom orati zaraščeno ljudsko izobrazbo. Drezenčani, le tako naprej, da nam ne bo potreba — Genove... — Na svidenje ob enakih nrilikah. — Udeleženec. Književnost in umetnost Eleonora Duše v Trstu. V torek zvečer se je izpolnila Tržačanom topla želja. Verdijevo gledališče je imelo pod svojo streho Eleonoro Duše, največjo italijansko igralko, ki jo šte jemo med najslovitejše sodobne gledališke umetnice sploh. Predstavila se nam je tu Eleonora Duše v Ibsenovi drami «Žena morja®, eni njenih najboljših vlog, ki je v prvi vrsti pripomogla k njenemu svetovnemu slovesu. Delo samo na sebi vsebuje poleg tiste večne Ibsenove ob tožbe proti obstoječemu družabnemu ustroju tudi visoko pesem morju, izraža čustva velikega pesnika in izza dni mladosti prelepe spomine, ki so ga prevzeli, ko je po dolgem bivanju v Nemčiji spet uzrl svoje malo rojstno mestece v mirnem kotičku norveškega fjordeu Zares je to visoka pesem morju, temu simbolu vsega tajinstvenega, groznolepsga, vsega privlačnega neugasnega hrepenenja, ki uklene človeka z nekako hipnotično silo v svoje okove. «2ena morja* je kakor «Nora» in «Stra-hovi» v svoji temeljni misli družinska drama ler obdeluje od Ibsena že tolikrat razprav-Ijano vprašanje o podrejenem položaju žene v zakonu. «Morsko ženo» Eliido je usoda življenja iztrgala iz objema rojstne hišice na skalnatem obrežju divjega morja ter jo privedla v hišo drja Wangela ob tihem toplem fjordu. Spomini na njeno zgodnjo mladost pa se oglašajo vedno močneje in jo vedno bolj odtujujejo njenemu možu Wangelu ter njegovim hčerkam iz prvega zakona Hilde in Bolete. Iz brezskrbne otroške dobe jo je vzbudil «sin morja«, katerega je pred leti slučaj privedel v bližino njenega rodnjega doma. Tu v samoti pod morskim svetilnikom se je zgodilo, da mu je obljubila večno zvestobo in morje je čulo to nejno prisego. Zaročenec je odšel in pustil v mladi deklici neudušljivo hrepenenje, ki jo je vezala nanj s tajhistveno močjo telepatije. Njen sinček, od Wangela spočet, je imel oči daljnega zaročenca, oči, plave kot morje. Iz tega večnega sanjanja, iz brezuspešnega iskanja po miru blodne duše, ki je «kakor morje,* jo je zbudila ona velika beseda: «Svo-boda*. Njen zaročenec se je nenadoma povrnil ter jo postavil na razpotje: «Voii svobodo med menoj in svojim možem!* Tu ji je padla mrena z oči, trenotek svobode ji je pokazal v vsej jasnosti izvor njenih dolgih muk. Elida je z vso srčnostjo razkrila golo resnico ter nastopila kot strog sodnik vse lažnjivosti svojega zakona. Vse sklicevanje njenega moža na dolžnosti, ki jo vežejo, jo niso mogle odvrniti od tujega zaročenca, še-le ko ji da Wangel svobodo, ko položi na njene rame težko breme odgovornosti — in tu so Ibsenu od vseh strani mnogo ugovarjali — najde Elida pot, ki jo mora hoditi: povrne se k svojemu možu, v kraljestvo svoje družinice. V tej drami se nam je torej predstavila v torek Eleonora Duše, ki nam je podala svojo vlogo Elide kar najoriginalneje in — če je kaj popolnega na tem svetu — najpopolneje. Njen proroško pojoči glas in njena oblačila, ki so dihala vso svežost morja, so že privedla gledalca z nekako sugestijo v ambijent dejanja. Z nekako neverjetno neprisiljenostjo je šla velika umetnica preko najmočnejših momentov. Ne moremo se žalibog spuščati na tem prostoru v podrobnejšo razpravo, opisati vso lepoto tega nepozabnega večera. Omenimo naj le prrzor izpovedi v drugem deanju in nastop «raorske žene* na koncu tretjega dejanja, ki je izražal tisto globoko zavzetje, ki ga je «zasužnejr,a^ žena občutila v zavesti tre-notka svobode. Tu je Eleonora Duše spravila občinstvo v nekak delirij, iz vseh prostorov se je na koncu dejanja usula na oder ploha cvetja. Seveda ne smemo pozabiti pri tem tudi hvalevrednega igranja Lupija, GaJvanija, Car-ifiinatija ter Tine Pinijeve, ki je kakor solčni žarek prinesla košček veselja v težko ozračje V/angelove hiše, ki je le v samoti slutila, da nekaj ni v redu . .. Jutri nastopi Eleonora Duše drugič in zadnjič v tej seziji. Igrala se bo komedija «Zaprta vrata* od Morka Prage. «MlacBka>». Četrta (aprilska) številka primorskega mesečnika "Mladike*, ki bi jo morala imeti vsaka družina, izide tekom tega tedna. Stane celoletno samo borih 20 L (po! leta 10 L). Denar je poslati na naslov: Uprava «Mladike», Gorica, ul. Carducci 4. Dobra duša, obitelj M. N., V. Vrh, Gnlj, Aite, Peternel, Milnič in Mila nič. Po 4 L: Stepančič, Sanctn, N. N. Po 3 L: Jamiek, Godina. Po 2 L: Paulič, Ricmanje, A. V., Jerič, Miklavec, Čok, Bogdan in Danila, Barič, Godina, M. V., Flego, Sofancm, Vižon, N. N., Venturini, Šaman, Figel in Renko. Po 1 L: Kari F.. Lah, Višnje-vec, N. N., Barut, Katun, N. N., Dobra srce, M. L, Prosvetaš. — Vsem darovateljem ponovna hvala. V svesti naj si bode, da so darovali svoji mladini, ki jim je zato hvaležna. Posnemajte! — Za ženski odsek M. D. P. — odo bor. Šolskemu 'društvu sta darovala Primorec in Primorka L 500.—. Prisrčna hvala. Denar hrani predsednik. Za Organizacijo Oskrbnic vojničkih sirot so darovali: Gracijan Stepančič Lir 200.—. N. N. L 100.—: Ljubljanska kreditna banka Trst L 50; po 20 lir: Čehoslovaški konzulat, Ema Bar tel, Konsumno društvo na Opčinah in Pevsko društvo «Zastava» v Lonjerju; L 18 Ani. Kjuder; Dragotin Stare L 10; A. Hump-lik L 7; po 5 Kr: Marija Čok in Ciril Valentič; po 3 lire: Amalija Čok, Iuma Čok, Jelica Čok, Fran Sancin, Albin Sancin, Karol Pahor, Marija Čok, Milena Čok in Vilma Romroth; po liri: Angela Pahor, Amelija Sancin, Ivan Sancin, A. Scheimer in A. Sedevčič; skupaj L 302.—. Denar hrani blagajnik. oooooaoooooooooc Borzna poročila* Tuja valuta na tržaškem trga: • • • . • 2.40 2.50 —.26.--.29 36.40.— 37.— 26.50.— 27.— 13.50.— 14.25 6 25.- 7.— ogrske krone avstrijsko-nemške krone . češkoslovaške krone dinarji . . • . . , le j i........ marke....... dolarji..........................18.50.— 18.70 francoski franki..................172.25.—172.75 švicarski franki....... • • 363.—.—366.-- anglcški funti papirnati 83.-- 83 40 angleški funti, zlati..............90.—.— 92.— nipoleoni.................72.— 73.— Nad oglasi KLAVIR, popolen, nemška znamka se proda za L 2000. Vra Rossetti 24, I. desno. 881 KNJIŽEVNA NOVOSTI SEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena bro«. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 1*50 L. I. snopič Jos. Ribičič: «Vraže», tro-dejanka. IL snopič Joc. Ribičič: «5 k r a t i», dvo-dejanka in cPr* Sv. Petru*, enodej. ID. snopič Jo«. Ribičič: «Cudodelna srajca* in «M ladje. enodejanki. IV. snopič Iv. Vouk: «T rije snubci*, tri slike. Na prodaj v naslednjih knjigarnah: J. Štoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trst, ulica Cavana, Kat. tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio Filzi St. 10, L oooooooooooooooo ŠIVALNI STROJ, v dobrem stanja, se proda radi odhoda. Via delle Mura 5. 883 KUPIL bi v Sežani hišico s prostori pripravnimi za gostilno. Ponudbe pod «Trst» na upravništvo. 884 'IANINO, dober, nemške znamke, se proda radi odhoda zelo ugodno. Acquedotto 23, vrata 11. 885 NAMIZNI servis za 10 oseb, iz najfinejšega dunajskega porcelana, se proda radi odhoda. Acquedotto 23, vrata 11. 886 ŠIVALNI STROJI cSinger* se prodajajo na obroke, kupujejo se stari. Popravila izvršuje izvežban mehanik, perfekcijoniran v Nemčiji. Della Vedova, Coroneo 1._760 SLUŽKINJA, srednje starosti; išče službe majhni družini, najrajši v Barkovljah. slov pri upravništvu. rJa" 879 MLEKO, sveže,- ljubljansko, dobro sterelizi-rano se prodaja po zmernih cenah za kavarne, mlekarne itd. Postrežba tudi na dom. Mlekarna via S. Lazzaro 20. 850 « Županstva: Podrasti, Jt. vid pri Ulpovi in VraNe poživljajo vse v te občne pristojne, a izven istih stanujoče, da predložijo tukajšnjim uradom najkasneje do 31. maja t. L družinske liste, izdane od občinskega (župnijskega) urada, kjer sedaj prebivajo. Te liste rabijo navedena županstva v svrho sestave imenika občanov, ki zado-bijo v smislu kr. naredbe z dne 30. decembra 1920 St 1890 italijansko državljanstvo s polnim pravoao. Podraga, St Vid pri Vip«vi, Vrabce 1. maja 1922. Župani: Janezič, Rudolf, Suša. (302) Uvozna in9 izvozna tvrdka Semosio & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti luki št. 4 opozarja na novodošle velike partije stekle-rrine, porcelane, emailirane kuhinjske posode In najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago Je Mktga izvora. - Trst, Corso vitt. Em. 26 (nasproti zastavljalnici) □□□ Velika \itm oblek za moSke in deffie, površnikov, perilu, pletenin In nogavic. Ka M9,' Ka debelo. Dr. A« Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na du-najsklh klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 nre. Gorica (Plazza grande) Travnik hi&> Paternoll. (60) RENATO LEVI M1NZI fu Alessandro 36 Trst, uta San Setastlano 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. =1 »j MBaEBiaiBram^.^«, hII I, | | po SPALNE SOBE iz mahogonijevega, brestovega in hrastovega lesa, kakortudi cinare s 4 predali, in vrtne stolice vse po izredno nizkih cenah v skladišču via Sanila 3. 877 CREME za olepšan}« kože, proti lišaju, mila, toiletne pripomočke, parfume priporoča lekarna v II. Bistrici. 28 POROČNA SOBA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa, s krasno psiho, tremi brušenimi zrcali, se preda za L 1450. Vsakdanji dohodi solidnega slavonskega pohištva, po cenah brez konkurenca. Lastna postrežba s kamioni. Razpošilja se tudi na deželo. Turk, via Rossini 20. Občinstvo je naprošeno, da si ogleda v skladišču. 855 TRGOVSKI pomočnik z večletno prakso, želi primerne službe pri kaki večj tvrdki v mestu. Ponudbe pod ^Podjeten* na upravništvo. 871 UČENEC, 15 leten, poštenih starišev, z meščansko šolo, vešč poleg materinega jezika še nekoliko italijanskega in nemškega, dobrega značaja, želi vstopiti v trgovino jest-vin. Naslov pri upravništvu. 844 SLUŽKINJO, Slovenko, išče zakonski par brez otrok. Naslov pri upravništvu. 875 NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimniče L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffcmniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46 DAROyi Za našo deco. Mala skupina Škedenjcev in Magdalenčanov v Adamičevi gostilni nabrala L 25.60. Odbor M. D. P. (sv. Jakob) se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje vsem, ki so ob priliki zabavnega večera na dan društvene obletnice pripomogli z festvinami in v gotovini k dobremu uspehu. In sicer so darovali najrazličnejše sladkarije in peneča vina naslednje trgovine in obitelji: Štrukelj, Frank, Vrh, Cerne, Pušpan, N. N., Narde, Žerjal, Vatovec, Per-fiauc, Kerže, Gombač t., Tomažič, Antončič, Černrgof, N. N., Magajna, Pahor, Bratuž, Zava-dlal. Prelog, Rolih, Kuret, Gombač P., Ukmar in Plesničar. — V gotovini in sicer po 10 L so darovali: gg. Marsič, Kodrič, širca, M. Ž., Anglež, F.Ili Casielrcggio, Ferfolja In PruneJc. Po C ij OA. fcuiiaiL H. tiu NeCšiliivA Um f&di PRIPOROČA se dot>rcznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 Steklene Sipe vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 itslljanki ts*ania BJiarjn m težie oijuritijaliiiapre-naUiiitl. Milan - Piazza Perrarl 3 * HiSan Specijaliteta: LokomoblH za mlatilnice in miine-Stroji in potrebščine za mtlne. (273) Največji prihranek. Najvefja izdatnost. Zastopnik: P. Concato, Trst, Via Mercadante 1 za peči in štedilnike po L 32 prosto na dom, plinove coke L 40 q, drva po L 24 q. opeka. Za velike množine cene po dogovoru. DAK1EE P1LUH, Trsi, Coroneo 25 Telefon 1306. Milm slovenski taoi imi Tržoska posojilnico in hranilnim registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradujc v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zapr Št. telef. 25-67. enonsdstropna, v Mariboru, na državni cesti, v dobrem stanju, z vrtom in gospo« darskimi poslopji, s 3 trgovskimi lokali, vporabni za gostilno ali kovačnico in delavnico za vozove, (začasno služi za trgovino) se ugodno proda. Pojasnila se dobe pod: „Izredna prilika št. 1.183, Oglasni zavod Fran Vorsič, Maribor Cankarjeva 15. 34 2C IĐ0 D0BROZNANA MANUFAKTURNA TVRDKA KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 10 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 UBIRALEC ia popravijaiec glasovne* in Harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nadstr. 1? SVINEC mehek (olovo) kupujem vsa žino. Naslov Kuret, Settefontane 1. jem vsako mno 195 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt 331 «■ ■■■ Pri dobro znani tvrdki Trst, Via Mazzini štev. 40 (Vit Nnova) se dobi velika izbera NniazamoSkeoNeke Srebrne Krone lo zlato plačujem p« nflMb cenah ALOJZU pora Trst Plazza GorMIHt 2 s (prej Barriera) i is Trst — Via Mazzini štev. 37 (prej Via Nuova) — Trst naznaiija cenj. odjemalcem, da te je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in ženske obleke, platna, bombaževine, voJnenih odej. žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliia, volne In žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. IstoCasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. ►3E3EE3BGB ©t »■■■BiaBDBK IMrmM&m Slatina Radssid v Slatini RadSnci, okraj Ljutomer edino g^ravilsšte v Jugoslaviji z naravnimi ogljikokislimi in mineralnimi kopelji iz Ziiam&tfitlh radinskih slatin proti srčnim, feritnim (Mm), mehurčnlm in Mm boleznim. Ugodni zdravilni uspehi! Zmerne cene! 34/18 SezSja od 1. junija do 15. saptem&ra v širokostf 140 cm ■ i tr Čevljarsko zadruga v Mirnu pri Gorici izdeluje v svoji tovarni. »ADR1A Hf najrazličnejše oba vato, bogato je „Adria" preskrbljena zlasti za poletno sezono. Nad vse trpežni so Adria-aandali in Adria-podkovand za hribolazce. Mb 1 (376 po samih L 10.— meter j ll!SgrllH|tg P JMllOSir Delniška šlaA L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST« Zadar. Afiiirani zavodi v Jugoslaviji: la jranska banka« Saograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afiiirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stade Bank. o« IzvrSuže vsa banine posle. PWT PREJELA VLOGE ^m na brcnite? knjižice in na tekoči račun ter lih obrestuje po 4°/, Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. , Da|o v najem varnostne predale (safes) . Zavodov! uradi y Trstu: Via Cassa di Mspcrraio Stev. 3 — Via S. NicoM Stav. 9. Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. P P 0 h J